YXXXXXXXXXXX

LETNIK XXVI • Št. 12 GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA December 2017

Urša Balent in Kristina Etling na svetovnem prvenstvu v navijaštvu in pom pon plesu na Japonskem Foto: Vesna Požar

ŠKD Frklje na svetovnem prevenstvu odlične šeste, str. 6 Praznovanje kot nekoč, str. 7 Intervju z Imretom Jerebicem, Slovenska karitas, str. 13 Razvedrilne vsebine za otroke, str. 40 F O T O U T R I N K I

Kristina Etling in Urša Balent na svetovnem prvenstvu v navijaštvu in pom pon plesu dosegli odlično 6. mesto. Foto: Vesna Požar

Pred odhodom naših plesalk na svetovno prvensto na Japonsko. Foto: Vesna Požar

Plesalki Urša Balent in Kristina Etling sta si po odličnem nastopu na Japonskem ogledali Tokio. Foto: Vesna Požar

Župnijsko romanje v Medžugorje. Foto: Peter Tomažič

Mladi tekači pri ogrevanju pred začetkom tekmovanja na Ljubljanskem maratonu z učiteljico športne vzgoje. Foto: osebni arhiv Mateje Pečar KAZALO / UVODNIK

Kazalo ŽUPANOV KOTIČEK ...... 4 Uvodnik AKTUALNO ...... 5 Investicije in prostorska ureditev ter druge aktivnosti v letu 2017 ...... 5 Drage občanke, dragi občani, Svetovno prvenstvo v navijaštvu in pom pon plesu ...... 6 Praznovanje kot nekoč ...... 7 verjetno bi se tokratni uvod v decembrsko številko moral začeti s temami, Podprite naša društva, ker vas nič ne stane ...... 9 ki se dotikajo prihajajočih praznikov, druženja v krogu družine in prijateljev Radijski klepet z županom Ivanom Jordanom ...... 10 ter zaobljub za prihajajoče novo leto. Pa o tem malo pozneje. Dolžnosti lastnikov zemljišč ob kategoriziranih cestah v času zimskega Najprej bi – navdahnjena z antropološko zakonitostjo, ki jo je večkrat v vzdrževanja cest ...... 10 svojih intervjujih izpostavila tudi dr. Vesna V. Godina – povabila, da v mese- 18. seja Občinskega sveta Občine Škofljica ...... 11 cu decembru investiramo v svojo prihodnost. Čim več. Večja namreč ko bo Ambulanta družinske medicine še sprejema nove paciente ...... 12 investicija, višji bodo dobički in lepša bo naša prihodnost. Povabilo k oddaji vloge za najem oglasnega mesta v Večnamenski športni Kam pravzaprav merim? V kaj naj investiramo in kakšna zagotovila do- dvorani Škofljica za leto 2018 ...... 12 bimo in ali si investicije sploh lahko privoščimo …, je verjetno samo nekaj vprašanj, ki bi jih lahko zastavili. INTERVJU ...... 13 Gre za vrsto investicije, ki jo kljub različnim finančnim zmožnostim zmore Pogovor z Imretom Jerebicem, dolgoletnim generalnim tajnikom prav vsak od nas. Prav gotovo nevede, ne da bi veliko premišljevali o vzrokih Slovenske karitas ...... 13 in posledicah, to počnemo že vrsto let. Govorim o obdarovanju. Mojca Brglez Tomec – pravljičarka ...... 14 A čeprav za obdarovanjem, ki je na prvi pogled zgolj dajanje in prejemanje daril, tiči pomemben socialen akt, ga danes mnogi v potrošniški družbi želijo IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV ...... 16 razvrednotiti in mu vzeti njegovo vlogo v družbi. Praznovanje 230-letnice župnije Ljubljana - Rudnik ...... 16 Obdarovanje v vseh kulturah že od pradavnine vzpostavlja prav poseb- Likovna razstava v knjižnici ...... 17 no vez med ljudmi. Zagotavlja mirno življenje brez nasilja ter povezano in Bučarijada na Lavrici ...... 18 močno družbo in skupnost. Obdarovanje je dvosmeren proces, ki ustvarja Želimeljski kostanjev piknik ...... 18 dolžniško–upniški odnos, ki je eden od temeljev močnih in povezanih družb. Martinovanje članov DU Škofljica ...... 19 Ne glede na to, kako hladno in preračunljivo se sliši, gre za človeku naraven Jesenski izlet v Trst ...... 19 in nujen proces, pri katerem si z obdarovanjem ustvarjamo krog dolžnikov. Romanje mladincev v Medžugorje ...... 20 Več, ko darujemo, več dolžnikov si ustvarjamo. Po načelu recipročnosti dol- Misijon – nismo sami ...... 21 žniki svoj dolg vrnejo in takrat se naša vloga iz upnika spremeni v dolžnika. Zdravstveno predavanje – moje srce...... 22 Hkrati pa dobimo neko darilo, uslugo, pozornost, pomoč, ki nam bo pomagala Sobivanje generacij ...... 22 preko življenjskih ovir. Ker je vedno nekdo nekomu nekaj dolžan, se odnosi Ob spomeniku padlim borcem na Škofljici ...... 23 med ljudmi podaljšujejo, poglabljajo ali vzpostavljajo na novo. Mir se začne v posamezniku ...... 24 Naši dolžniki so torej naša investicija za varnejšo prihodnost, so naš kapital Svoboden v srcu ...... 25 in zagotovilo, da nas obdajajo ljudje, na katere lahko računamo, ko bomo Razstava zdravilnih zelišč v našem kraju s predavanjem ...... 26 potrebovali pomoč. Z obdarovanjem krepimo torej socialne vezi. Veliko upni- Zanimive aktivnosti Društva tarok Škofljica ...... 26 kov in dolžnikov pomeni veliko medsebojno spletenih odnosov, ki nas delajo Planinsko društvo Pijava Gorica z novo spletno stranjo ...... 27 močnejše, našo prihodnost pa varnejšo. TAK ŽUR na Lavrici postaja tradicionalen ...... 27 Nekateri ljudje so se sicer odločili, da ne bodo več obdarovali, saj ne želijo slediti obsedenosti s potrošništvom in materializmom. Naj povem, da se prava VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ...... 28 vrednost darila ne odraža v njegovi denarni vrednosti, pač pa v simbolnem Povabili smo sonce v vrtec ...... 28 pomenu. Z darilom, ki je lahko zelo skromno, morda zgolj pozornost, po- Vrtec Smrkolin ...... 28 moč, iskren pogovor ali lasten izdelek, izražamo naklonjenost, spoštovanje, Tradicija danes, mladost in modrost v vrtcu Škofljica ...... 29 sprejemanje sočloveka. Soška fronta ob Želimeljščici ...... 30 December je mesec, ko se začne zimski čas, ko padejo prve snežinke, ko Gimnazija Želimlje – gostiteljica dijakov iz španske Seville ...... 30 praznujemo najlepše praznike … in je čas, ko se obdarujemo. Tako poglobimo Nega z občutkom ...... 31 naše odnose ter osrečimo sočloveka, a hkrati tudi sebe. Vabim vas, da v tokratni številki preberete prispevek o zavidljivem uspehu KNJIŽNICA SPOROČA ...... 31 tekmovalk ŠD Frklje, o praznovanju, kot so ga poznali naši predniki nekoč ŠPORT IN REKREACIJA ...... 33 ter pogovor z Imretom Jerebicem, ki po sedemnajstih letih zaključuje delo OŠ Škofljica na Ljubljanskem maratonu ...... 33 generalnega tajnika Slovenske karitas. Otroci lahko svoje spretnosti preverijo Prek trnja do zvezd ...... 34 v otroškem kotičku, vsi pa vabljeni k sodelovanju v nagradni igri za lepe Pet zlatih na Gaiana Trophy v Ljubljani ...... 35 nagrade. Uspešen štart v novo rokometno sezono 2017/2018 ...... 36 V imenu celotnega uredniškega odbora vam v tem čudovitem prazničnem KRIŽANKA ...... 39 obdobju želim veliko medsebojnega obdarovanja in spletenih veliko močnih NAGRADNA IGRA ...... 40 vezi ter vse dobro v novem letu. Petra Rot Kumelj, OTROŠKI KOTIČEK ...... 40 glavna in odgovorna urednica VABILA, OGLASI, ZAHVALE ...... 42

je glasilo Občine Škofljica Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno Izhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno. priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazoslovju. Prispevke Naklada: 3460 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj: Občina Škofljica; sprejemamo samo v elektronski obliki. Članki in fotografije glavna in odgovorna urednica: Petra Rot Kumelj, mobitel +386 31 840 895; odgovorna oseba morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, izdajatelja: Ivan Jordan, župan; člani uredniškega odbora: Barbara Boh, Ksenija Rebeka Mat- politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni ković, Joža Repar Lakovič, Karmen Fabjan; lektoriranje: Grega Rihtar (razen: uradnih objav, obli- z žigom odgovorne osebe. Oglase in zahvale sprejemamo kovanih oglasov in prepozno oddanih prispevkov); tisk: SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana, d. d.; izključno v elektronski obliki. Naslednja številka Glasnika distribucija: Pošta Škofljica; naslov uredništva: GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, tel.: izide 7. 1. 2018. Vse prispevke pošljite najpozneje do 01 360 16 00, e-pošta: [email protected], www.skofljica.si; e-pošta za nagradno igro: 20. 12. 2017. [email protected], e-pošta za oglase in zahvale: [email protected].

3 ŽUPANOV KOTIČEK

Drage občanke in dragi občani,

bliža se novoletni čas, čas novih odlo- Medsebojno sodelovanje je pot do uspe- čitev, ciljev in želja. Čas, ko se že počasi ha in tega se poslužuje tudi Osnovna šola veselimo snega in romantičnega vzdušja, Škofljica, ki že leto dni uspešno sodeluje ki ga prinaša zima. Upamo le, da nas pre- z Osnovno šolo Branko Radičević iz obči- več ne »zamede«. ne Surčin v Srbiji. Z namenom izmenjave Sicer pa konec leta vedno predstavlja dobre prakse so povabili Osnovno šolo nekakšen, kot radi rečemo, obračun. Kot Škofljica, jaz pa sem bil povabljen s stra- vsako leto se lahko tudi letos z veseljem ni župana občine Surčin kot predstavnik ozremo nazaj na prehojeno pot. Veliko lokalne skupnosti na prijateljski obisk. smo postorili. A se hkrati zavedamo, da Občini imata veliko skupnih točk. Do- še zdaleč ni vse postorjeno. govarjata se tudi o možnih skupnih pro- Čas, ki ga delimo z vami in za vas, je jektih in prijavah za pridobitev nepovra- naše največje darilo. Pred nami je novo tnih sredstev. leto, leto 2018, za katerega že imamo Še posebej pa veseli druženje učencev sprejet proračun, s katerim načrtujemo obeh osnovnih šol. Kljub začetnim teža- nadaljevati z investicijami in tudi izvajati vam pri sporazumevanju so se v nekaj prešernih nasmehov, čas druženja in igre nove investicije. Želje, ki nas vodijo, so urah dodobra spoprijateljili. na snegu, čas hladnih dni in romantično- skrb za vas, da boste novo leto dočakali v Ker je pred nami novo leto, se želim sti ob kaminu. Čas smrekic ter vonja po prijetnem in urejenem okolišu, kot je ob- ob tej priložnosti zahvaliti vsem tistim, cimetovih piškotih. Čas, ki je za vse nas, novljen vodovodni sistem v naselju Orle ki so pomagali soustvarjati nove prido- kljub obilici dela, vesel in radosten. Zato z navezo le-tega na Centralni vodovodni bitve v občini, tako posameznikom kakor postojimo in si vzemimo čas za tiste, ki sistem Ljubljana, ureditev vaškega jedra društvom, ki so tudi v tem letu skrbeli za nam nekaj pomenijo, se z njimi povese- Smrjene, kjer je bil položen nov asfalt, na številne aktivnosti, prireditve in izobra- limo ter jim zaželimo sreče, zdravja in novo smo asfaltirali najbolj dotrajan pre- ževalno preživljanje časa ter so vedno v veselja. del ceste v Želimljem iz smeri Ples proti korak s časom in novimi dogodki. Tega si Obogatimo svoje življenje. Ne s stvar- vasi Brezje in obnovili fasado na občin- želimo tudi v prihajajočem letu. mi, ki imajo vrednost, temveč s stvarmi, ki skem objektu na Gradišču. V mesecu decembru, natančneje, 26. imajo vrednote. (Rudi Kerševan) V obravnavi je tudi javni razpis za ob- decembra, bomo praznovali dan samo- Drage občanke in dragi občani, naj Vam novo vodovodnega sistema na Pijavi Go- stojnosti in enotnosti, v spomin na zgodo- ob tej priložnosti zaželim VESEL BOŽIČ rici in kanalizacijski sistem Pijava Gorica, vinsko odločitev slovenskega naroda na in SREČNO NOVO LETO 2018! ureditev cestne in kolesarske povezave plebiscitu leta 1990. ob Ljubljanskem barju; tržnica, igrišče Prihaja čas Miklavža, Božička in dedka Vaš župan, in vadbeni prostor za gasilce na Orlah ter Mraza, čas otroškega vriska in veselja ter Ivan Jordan zaključna faza obnove soglasij za izgra- dnjo vodovoda Gorenje Blato, energetske sanacije ... V prvi vrsti je tudi nadaljevanje izgra- dnje podružnične osnovne šole na Lavrici Bodi zdrava, domovina, in pridobitev novih prostorov za potrebe mili moj slovenski kraj! vrtca. Ti prekrasna, ti edina, V mesecu novembru smo imeli 18. meni zemeljski si raj! redno sejo, na kateri smo obravnavali in potrdili Odlok o spremembah in dopolni- tvah Odloka o proračunu Občine Škofljica za leto 2017 in za leto 2018 ter poročali občinskemu svetu o izvrševanju proraču- na v prvem polletju tekočega leta. V prihodnosti želimo našim občanom Vsem občankam in občanom ob zagotoviti maksimalno kakovost življenja ter nameniti več pozornosti gospodarske- državnem prazniku – dnevu samostojnosti mu razvoju. V ta namen smo se povezali in enotnosti iskreno čestitam in želim s študenti za arhitekturo, ki pod vodstvom mentorice doc. dr. Ilke Čerpes, univ. dipl. lepo praznovanje! inž. arh. assist. prof. PhD, univ. grad. Vaš župan, Ivan Jordan Arch. izvajajo urbanistično-arhitekturno delavnico za območje naše občine.

4 ŽUPANOV KOTIČEK/AKTUALNO

December. Čas, ko se oziramo nazaj in delamo pregled leta, ki se izteka. In je hkrati čas, ko pogledujemo naprej, v prihodnost, v leto, ki prihaja. Obljube, zaobljube in želje. Želje zase in za bližnje. Zunaj se sliši glas božičnih pesmi, v domovih se prižigajo praznične luči. Naj v naša srca naselita se mir in toplina. Vse najlepše v letu 2018, ki prihaja! Naj čarobnost božiča in novega leta še dolgo živi! Vaš župan, Ivan Jordan in občinska uprava

AKTUALNO Investicije in prostorska ureditev ter druge aktivnosti v letu 2017

V sliki in besedi predstavljamo nekaj Smrjene – zaselek Brezje je tudi dobil glavnih investicij, ki so potekale v letu težko pričakovano asfaltno prevleko. Kra- 2017. Pričakujemo, da bo tudi priha- jani so sami odkupili zemljišče za cesto jajoče leto polno novih izzivov, ki jih in jo predali Občini Škofljica v last in bomo skupaj premagovali, pa tudi na- upravljanje.pjj daljevali že začrtane poti.

V Želimljem je bilo iz smeri Plese proti vasi asfaltiranih 350 m vozišča, ki je bilo najbolj »zdelano«. Nadaljevanje sledi v letu 2018, ko bodo na voljo nova finanč- na sredstva.

Ureditev vaškega središča Smrjene.

Dom krajanov Gradišče je dobil novo preobleko. Izdelana je bila toplotna fasada, tako da bodo dogajanja v hiši prijetna tudi v hla- dnejših dneh.

5 AKTUALNO

Prostorska ureditev v naši občini Že drugi obisk študentov Fakultete za arhitekturo pod vodstvom mentorice doc. dr. Ilke Čerpes, univ. dipl. inž. arh. assist. prof. PhD, univ. grad. arch, s katerimi skupaj pripravljamo razvojno vizijo naše občine.

Družbene dejavnosti

Direktor občinske uprave je na tradi- cionalnem slovenskem zajtrku v Vrtcu Škofljica postregel malčke.

Besedilo in foto: Občinska uprava

Svetovno prvenstvo v navijaštvu in pom pon plesu

V začetku meseca novembra, natančneje 11. in 12. novembra, je v mestecu naši podpori, saj smo od tretje do četrte Takasaki na Japonskem potekalo 8. svetovno prvenstvo v navijaštvu in pom pon ure zjutraj preko youtuba v živo nestr- plesu. pno spremljali plesne nastope, zaplesali še bolje in se na koncu petouvrščenemu Naši članici, Kristina Etling in Urša Ba- zjutraj z zanimanjem preverjali, kaj vse paru približali na vsega tri točke. A tudi lent, sta si skupaj s trenerko Vesno Požar so do takrat že doživele. Kajti v osmih šesto mesto je več kot odličen rezultat za zastavili cilj, da svojo športno-plesno pot urah prednosti se jim je do našega jutra svetovno prvenstvo in v hudi konkurenci skleneta ravno na svetovnem prvenstvu … že marsikaj zgodilo. Ker so dekleta pri- 15 pom pon parov. Za vse nas pa sta tako Na dan odhoda smo se na brniškem le- šla na Japonsko že nekaj ur prej, so že v ali tako pravi zmagovalki. Sta plesalki, ki tališču kot presenečenje, podporo in sreč- četrtek lahko preizkusile tla v dvorani, sta z nami v društvu od vsega začetka, že no pot zbrali prijatelji, družinski člani ter pridobile nekaj dragocenih informacij in več kot 15 let. Sta plesalki, ki sta kljub celo župan, gospod Ivan Jordan. Dekleta izkušenj ter bile tako bolje pripravljene vsem oviram, padcem motivacije, teža- so ganjene, v solzah sreče še trdneje in na tekmovanje. V petek so tako že pr- vam, tudi z zdravjem, prehodili zavidljivo odločneje zagotavljale, da bodo s pono- vič plesale pred sodniki in odziv je bil plesno-športno pot. som ponesle ime naše Škofljice in Slove- spodbuden. Poleg našega pom para sta slovenske nije daleč na vzhod in da bodo dale med V soboto je sledila slavnostna otvori- barve zastopala tudi predstavnika Flip plesom vse od sebe. tev s številnimi tekmovalci iz 28 držav. Caprisa iz Kopra, Danimir Azirović/Ela V naslednjih dneh do tekmovanja Po prvem tekmovalnem dnevu sta se Sabadin, ki sta med 17 navijaškimi pari smo paru in trenerki lahko sledili le pre- Urša in Kristina že uvrstili na 6. mesto. osvojila četrto mesto. ko družbenih omrežij in tako vsak dan Na drugem tekmovalnem dnevu pa sta ob Po tekmovanju v Takasakiju so si naša dekleta privoščila še teden Tokia in ker je članek nastajal, še preden so se vrnila do- mov, povzemam vse opise, ki sem jih za- sledila preko družabnega omrežja FB, in dopisovanja s trenerko Vesno, v naslednje misli: »Naša naslednja in edina postaja je bila Tokio, ker je tako ogromen, da imaš teden ravno dovolj časa, da si ogledaš vse glav- ne znamenitosti. Zato smo si že vnaprej organizirale oglede in tako obiskale ve- čino glavnih atrakcij; cesarska palača v samem centru mesta, Aquarium s šovom delfinov, živalski vrt, polno glavnih ulic z znanim glavnim križiščem cest, ki ga v eni uri prečka več kot 100.000 pešcev, znani Fisch market z značilnimi trgovinicami in Urša Balent in Kristina Etling, foto: Vesna Požar restavracijami.

6 AKTUALNO

ljubiteljem mode in modnih trendov, smo si kot Evropejke dovolile priznati, da je ulica najbrž poznana v smislu prav po- sebne in »odbite« mode nezdružljivih materialov, barv, vzorcev in nenavadnih kosov oblačil. Ne glede na to, po katerih ulicah smo hodile, pa so bele maske čez usta prisotne vsepovsod. Na svoj račun pa je prišel tudi moški predstavnik ekipe, Aleš, z vsemi videnimi fascinantnimi vozili in motorji. Za konec pa lahko za Japonce mirno potrdimo, da so drugačni, v marsičem res posebni, a izredno topli, prijazni, ustre- žljivi in ponosni na svojo tradicijo. Z za- ključnim »visokim« ogledom s tokijskega stolpa pa smo trdno sklenile, da je Tokio neskončno mesto malih lučk, ki se je za vedno vtisnil v poseben del naših misli in Urša Balent in Kristina Etling, foto: Vesna Plesalki s trenerko Vesno Požar, foto: Aleš srca.« Požar Černivec Na tem mestu naj še enkrat iskreno če- stitam celotni ekipi za odličen uspeh in Tokio je danes pravo velemesto, ki se hi- tudi nad prijaznostjo in ustrežljivostjo lju- zaželim dobrodošlico ob vrnitvi domov tro širi na obrobja, od koder druga za dru- di v turizmu in gostinstvu. Tu je še bogata, – dobrodošle punce! Ob tej priložnosti go izginjajo manjše japonske hišice, ki jih posebna in raznolika hrana, ki je resda se vam zahvaljujemo za ves trud, voljo in izpodrinjajo stolpnice. V Tokiu te izredno izredno močnega okusa in je ne moreš za- energijo, ki ste jo leta in leta vlagale v naš presenetita vsa ta strogost in vestnost upo- užiti v prevelikih količinah. ples in naše društvo. A vsaka športna pot števanja vseh pravil. Na prostem in med Imajo pa poleg tega še okusne čokola- se enkrat konča in zavedamo se, da vam hojo je prepovedano kajenje, temu so na- dice, pecivo ter slastne slane prigrizke. In pri tej odločitvi ni bilo lahko. A si srčno menjene posebne kadilnice. seveda je tu še lokalni japonski suši, ki želimo, da v vas tlijo že novi cilji in novi Vnaprej je dobesedno načrtovan prav ni nikjer boljši kot v deželi, ki ga je »izu- želje. Mogoče tudi v plesu na kak druga- vsak korak. Na tleh so različne oznake, mila«. V predelu Tokia, Shibuya, smo si čen način. Naj vam vsem trem, Kristina, med drugimi tudi ta, da med hojo ni pri- seveda ogledale znamenito postajo in se Urša in Vesna, uspe prav vse, tako poklic- poročljivo pisati sms-sporočil. Čeprav poslikale ob kipcu »najzvestejšega« psič- no kot zasebno. Srečno … je mesto ogromno, je med lepimi, stilsko ka Hachika. oblikovanimi in visokimi stolpnicami ure- Med pohajkovanjem po posebni uli- Besedilo: Irena Balažic jeno in čisto okolje. Navdušene smo bile ci Harayuku, ki je baje poznana vsem

Praznovanje kot nekoč

Smo na začetku adventnega časa, ki je namenjen pripravi na prihod Jezusa in ne izvzema druženja ob skodelici čaja ali predstavlja čas pričakovanja največjega družinskega praznika – božiča. Ob tem dišečega kuhanega vina na praznični stoj- je to tudi priložnost, da se spomnimo na preteklost ter se zavemo, da je pomembno nici ter sprehoda po res lepo okrašenem izkoristiti vsak trenutek v sedanjosti. To je tudi čas, ko si najpogosteje zastavimo mestu. nove cilje v svojem življenju. Večer pred božičem Čeprav se v sodobnem času vse težje naših rokah. Se bomo prepustili potrošni- izogibamo komercializaciji praznikov, da škemu vzdušju nenehnih želja in potreb, V krščanstvu božič pomeni rojstvo od- so trgovine že sredi novembra okrašene ki ga ustvarjajo številni trgovski centri rešenika – Jezusa in čeprav je v zadnjih z novoletnimi lučkami ter police polne in multinacionalke ter mrzlično letali letih zaradi obdarovanja najbolj prilju- okraskov, daril in drugih prazničnih do- po trgovinah, ali bomo praznični mesec bljen med otroki, pri veliki večini ljudi še brot, da se zdi, da je bistvo praznikov preživeli v družbi najbližjih, ob večernih vedno velja za najpomembnejši družinski le obdarovanje, je odločitev, kako bomo pogovorih, ustvarjanju okraskov in drob- praznik, ko se na predvečer praznika zbe- preživeli praznični december, še vedno v nih daril ali peki dobrot? Slednje seveda rejo sorodniki, prijatelji in skupaj krasijo

7 AKTUALNO

božično drevo, postavijo jaslice ter se zbe- rejo za bogato obloženo mizo z okusno božično večerjo. V današnjem času ga praznujejo skoraj vsi, celo ljudje drugih ver, ki živijo pri nas. Praznike so naši predniki doživljali bi- stveno drugače, saj so bile danosti, pa tudi tempo življenja drugačne. S prihodom zime so se zaključila dela na poljih, krajši dnevi pa so predstavljali več priložnosti za pogovor, družabne igre, izdelovanje okraskov ipd. Na večer pred božičem se je družina zbrala in se v sprevodu odpravila blagoslovit dom. Med molitvijo rožnega venca so pokadili in pokropili vse prostore v hiši in zunanja poslopja. Kadilo, dim, ogenj in blagoslovljena voda naj bi dom, živali in polja obvarovali pred nesrečo ter priklicali blaginjo, zdravje, srečo in dobro letino. Pri obredu blagoslavljanja je imel vsak član družine svojo vlogo. Hišni gospodar je v stari ponvi zažgal blagoslovljen les, nanj položil žerjavico, kadilo in smolo. Tako je po hiši zelo pri- jetno dišalo. Med obhodom domačije je gospodinja molila in kropila z blagoslo- vljeno vodo in smrekovo vejico ali dru- gim zelenjem, otroci pa so za njima nosili svečke. Ta običaj se je ponekod ohranil do danes. Na mizi je bil obvezen tudi poprtnik, ga pokrile s prtom – od tu tudi izvor bese- razreže, več jih pokusiš, bolj boš zdrav in tradicionalen, bogato okrašen božični de, na vrh pa položile križ. V sodobnem močan. kruh iz bele moke, ki je včasih na mizi času so ga sicer nadomestile potice, ki Na božični večer je dišala cela hiša, saj ostal vse do svetih treh kraljev. Večinoma pa nimajo enakega simbolnega pomena. so bile poleg poprtnika na mizi še druge so ga gospodinje spekle dan pred božičem Poprtnik je namreč moral počakati vse dobrote, kot sveže pečena potica, manj- ali še prej, skupaj z drugo božično peko, do treh kraljev. Veljalo je, da več hiš ko kali pa niso različni pridelki in sadeži, pa na praznike pa so ga v postavile na mizo, obiščeš na svete tri kralje, ko se poprtnik tudi semena, mlado kaljeno žito ter voda, ki so našim prednikom omogočali blago- stanje. Verjeli so, da ima voda na sveti ve- Poprtnik čer zdravilno moč in jo je bilo na ta večer prepovedano zlivati čez prag. Podobno Sestavine: jajca, dodamo rum in začnemo postopo- vlogo kot voda pa je imel tudi ogenj, zato ma prilivati toplo mleko, toliko da lahko z je na vse tri svete večere ves čas na mizi • 1 kg moke, pol je lahko ostre rokami zamesimo precej mehko testo. Ko • 3 jajca je to gladko, hlebčku prilijemo stopljeno gorela tudi sveča. Tako ogenj kot voda naj • kocka kvasa toplo maslo in mesimo, dokler ne posta- bi odganjala zlo in prinašala svetlobo ter • 2 žlici ruma ali žganja ne lepo gladko. Da narasli hlebec v pečici blaginjo. • 125 g masla ne bi razpokal, ga je dobro prej prepikati z Jedilnik za božično večerjo se je dan- • do 100 g sladkorja zobotrebcem. Če nameravamo peči večje, danes v mnogočem spremenil od tistega • zavitek vaniljevega sladkorja samostojne ptičke, vzamemo za enega do • limonova lupinica četrt kilograma testa. tradicionalnega. Na izbor in pripravo jedi • žlička soli vplivajo drugačne prehranske navade, • od 0,5 do 1 l mleka Da bi ostali okraski na vrhu hlebca lepi življenjski tempo, dostopnost številnih in ne bi izgubili oblike, jih iz pregnetenega novih sestavin, eksotičnega sadja in zele- Priprava: testa izdelajte šele, ko je hlebec že vzhajal, njave. Na mizi se dandanes tako znajdejo tik preden gre v peč. Nanj jih pritrdite s ste- Moko presejemo na desko, v jamico v penim jajcem ali vodo, pomaga pa tudi, da različne pečenke, ribje specialitete in ra- njej nadrobimo kvas in nalijemo malo to- je pečica na začetku bolj vroča. Da se bo znorazne priloge. In kaj je bilo na mizi plega mleka. Sol dodamo na rob moke, skorjica lepo svetila, vse skupaj premažite včasih? Ker so bile koline običajno pred čim dlje od kvasa. Ko kvasec vstane, ga z rumenjakom, v katerem je razžvrkljana božičem, je gospodinja za večerjo na mizo premešamo z moko. V jamico ubijemo tri žlička sladkorja. postavila krvavice in druge klobase z ze- ljem, hlebec prazničnega kruha, orehovo

8 AKTUALNO

in makovo potico ter skuhane jabolčne kr- hlje, katerih voda je bila odlična pijača za Božični sadni kruh otroke. Po večerji se je družina odpravila k polnočnici, ob vrnitvi pa si privoščila še Testo: Priprava: kakšen kos potice. • 1/2 kg polnozrnate moke, 4 dag kvasa, 5 dag sladkorja, 5 dag masla, Hruške in fige v vodi kuhamo do mehkega, nato jih poberemo ven in v isti vodi na hitro Kaj pa darila? 2,5 dl mleka povremo še slive. Suho sadje narežemo na • Iz sestavin naredimo testo, ga do- majhne koščke. Na grobo sesekljamo orehe, Včasih ni bilo Božička, ni bilo dragih bro zgnetemo ter pustimo vzhajati lešnike, mandeljne. Vse zmešamo z rumom, daril, zavitih v svetleč in pisan papir. Otro- eno uro. pokrijemo in pustimo čez noč. Drugi dan do- ci so se razveselili suhega sadja, redki tudi damo še sladkor. kakšne tablice čokolade ali bonbona. Da- Nadev: Dve tretjini vzhajanega testa natrgamo na nes ob izobilju sladkarij in drugih dobrot • suhe hruške, suhe slive, suhe fige, koščke in ga vmešamo med nadev. Dobro seveda ne moremo pričakovati, da se bodo suhi dateljni, rozine (vse po pribli- zgnetemo in maso oblikujemo v dve štruci. otroci iz srca razveselili teh stvari, kljub žno 15 dag), 8 dag pinjol, nekaj Ovijemo ju s tanko razvaljano zadnjo tretjino temu pa se lahko izognemo pretiravanju mandeljnov, lešnikov, orehov, 5 žlic testa. Damo v pekač in zgornjo stran nekaj- krat prebodemo z zobotrebcem. Pustimo, da z darili. Če vas še niso premamile police ruma, 5 dag sladkorja, limonina lupi- vzhaja uro in pol, nato pečemo eno uro na polne bleščečih plastičnih igrač, elektro- nica. 200 stopinjah Celzija. nike in drugih »nepogrešljivih« zadev, se še vedno lahko odločite za malce drugač- na darila – ročno izdelane igrače iz narav- škatli s prazničnim motivom, kozarček darilca, ki jih lahko kupite pri lokalnih po- nih materialov ali različna doživetja, ki jih marmelade ali druge dobrote, morda mo- nudnikih ali rokodelcih ter s tem tudi njim lahko izkusite skupaj. Navada je tudi, da z šnjiček s čajem ali zelišči, ki ste jih pride- polepšate praznike. malenkostmi prav tako obdarujemo širšo lali čez leto. Res da v današnjem tempu družino in prijatelje. Doma narejena darila marsikdo težko najde čas za ustvarjanje, Besedilo: Barbara Boh so seveda najlepša. Piškoti v simpatični še vedno pa je veliko priložnosti za mala

Podprite naša društva, ker vas nič ne stane

Društveno dogajanje je pomemben del življenja v vsaki ob- čini. Veliko občanov je tudi članov občinskih društev, ki s ponosom in vnemo skrbijo, da je vsakdan v občini lepši, var- nejši ali športno in kulturno pestrejši. In vsakdo, ki plačuje dohodnino, lahko lokalnim društvom še dodatno pomaga, tako da jim podari do 0,5 % svoje dohodnine ... to ga nič ne stane, pomeni pa veliko.

V mnogih občinah deluje lepo število društev, ki jim lahko podarite del svoj dohodnine in tako pomagate pri njihovih priza- devanjih. Če se za to ne odločite, gre vaših pol odstotka nazaj v proračun. Tam vsako leto ostane več kot 4 milijone evrov nepo- rabljenih, čeprav verjamemo, da bi jih ravno naša društva znala najbolje in najkoristneje porabiti. Vsakdo se verjetno najprej spomni prostovoljnih gasilcev, ti si vedno zaslužijo našo pomoč. Ima pa najbrž vsakdo ob njih še ka- kšno svoje najljubše občinsko društvo, tudi njim lahko podarite svojega pol odstotka. Če bi radi pol odstotka razdelili med več društev, lahko storite tudi to – izberete jih lahko do največ pet. Kako lahko darujete? Preprosto. Lahko darujete preko sistema spremembe prejemnikov. Bodite dobrodelni še letos, da bo že e-Davki ali se pozanimate pri društvih samih. Lahko pa obiščete prihodnje leto tudi zaradi vas življenje v naši občini še lepše, spletno stran dobrodelen.si. Tam vas čaka seznam vseh društev boljše, varnejše. Hvala. občine – poiščete jih po poštni številki, označite jih, vpišite svoje podatke, si natisnite obrazec in ga do konca leta odnesite ali po- Besedilo in foto: CNVOS, Center šljite na finančni urad. Vaša odločitev velja do preklica oziroma za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij

9 AKTUALNO

Radijski klepet z županom Ivanom Jordanom

Tokrat smo se na Radiu Zeleni val razveselili obiska župana občine Škofljica Iva- na Jordana. Beseda je tekla o marsičem, kar je pomembno za občino in njene prebivalce. Občina Škofljica sodi med manjše in mlajše slovenske občine od 212. Kar na številnih področjih podira rekorde. Med temi je zagotovo najvišji prirast prebivalcev, za več kot 100 odstotkov v 22-letnem obstoju občine. Sodi med najbolj vitalne slovenske občine, saj ima ravno najvišji prirast otrok in mladih.

Statistika je torej spodbudna. Govora je sofinanciranje komunalnih projektov v bilo tudi o tem, da so spomladi predali v občinah, zaključena. Škofljici je uspelo uporabo I. fazo nove podružnične osnov- pridobiti okoli 6 milijonov evrov nepo- ne šole na Lavrici. vratnih sredstev za obnovo glavnega ka- Še bolj kot statistični podatki so za ob- nalizacijskega in vodovodnega voda, v čine zanimive in poučne analize, ki jih iz občini pa je še kar nekaj naselij brez tovr- številnih kazalnikov že vrsto let pripravlja stne infrastrukture, a občina ima še veliko Župan Ivan Jordan na radiu Zeleni Val neodvisna strokovna organizacija pod načrtov, ki bodo prinesli izboljšave. okriljem Zlati kamen. Pred kratkim so obnovili javno razsve- Povečalo se je tudi število registriranih Občina Škofljica je že peto leto zapo- tljavo po celotni občini, zamenjali so okoli društev, ki vsako po svoje občini daje ne- red dobitnica priznanja, kot ena izmed 1.000 luči. Tudi lokalnih cest ne pustijo kaj posebnega in koristnega. najbolj razvijajočih se občin, zaradi učin- pri miru. Letos so preplastili del ceste Vrh Občina ima izdelano strategijo in pro- kovitosti delovanja na različnih področ- nad Želimljami, Pleše. jekte, žal pa izvedba brez dodatnih finanč- jih, odličnih pogojev bivanja in tudi zdra- Znano je, da so poleg odprtja Doma nih sredstev s strani države, ni realna. Vsaj vega življenjskega okolja. starejših občanov, oskrbovanih stanovanj, v kratkem času ne. Župan in njegova eki- Z županom smo med drugim sprego- pridobili na novo še eno koncesijo za pa ostajajo optimistični. vorili tudi o komunalni infrastrukturi. zdravnika splošne medicine, tako da sedaj Znano je, da je evropska finančna per- v Zdravstvenem domu Škofljica delujeta Besedilo: Barbara Pirh spektiva 2010–2014, ki je omogočala dva zdravniška tima. Foto: Maja Peterka

Dolžnosti lastnikov zemljišč ob kategoriziranih cestah v času zimskega vzdrževanja cest

V nadaljevanju vam bi radi predstavili nekaj najpomembnejših in pogostih kršitev prometa na njej. V drugem odstavku tega cestnoprometnih predpisov v zimskem času, ko imamo običajno vsi obilico dela z člena je določeno, da je še zlasti prepo- odmetavanjem in odstranjevanjem snega. vedano na cestišču javne ceste razsipati sipek material (torej tudi metati sneg Nekateri lastniki zemljišč ob javnih prevoznost cest, pri čemer se pluženje nanjo!), razen posipnih materialov v času cestah jih vse pogosteje kršijo, zaradi ne- in prevoznost cest zagotavljata glede na izvajanja zimske službe, nanašati blato na poznavanja ali slabega poznavanja pred- prednostni vrstni red. Najprej se plužijo cesto ali kako drugače onesnaževati ter pisov, spet drugi predvsem z namenom, vse glavne ceste, sledijo jim regionalne puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne na da bi, kot običajno sami pravijo, na ta ceste, nato so na vrsti lokalne ceste in cesto. način zavarovali svojo lastnino ob cesti. zadnje kategorizirane javne poti. Sneg se Za posameznika, ki ravna v nasprotju s Z mnogimi takšnimi prekrški se običajno vedno pluži od cest višje kategorije proti to zakonsko določbo, je zagrožena globa srečujemo upravljalci cest, še posebej pa cestam nižje kategorije. Individualni pri- v znesku 1.000,00 EUR. izvajalci rednega vzdrževanja javnih cest. ključki, dovozi na zasebna dvorišča ter Dalje 19. člen ZCes-1 posebej ureja ob- V praksi se tako vse pogosteje dogaja, pristopi do zemljišč in objektov se na jav- veznosti lastnikov zemljišč ob javni cesti, da posamezni lastniki zemljišč ob cesti no cesto »priključujejo«, zato so v primer- in sicer so lastniki zemljišč ob cesti dolžni sneg s svojih dvorišč in dovoznih poti javi z javno cesto v podrejenem položaju. na svojem zemljišču dopustiti vse posege, narinejo ob cesto ali celo na cesto (!) in Tej ugotovitvi sledi tudi veljavna za- ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo pločnik, v upanju, da bo odloženi sneg konodaja. Zakon o cestah (Ur. l. RS št. javne ceste, zlasti pa so dolžni dopustiti zimska služba že odrinila drugam. To je 109/10, 48/12, 36/14, v nadaljevanju odlaganje snega na njihovo zemljišče, če tako ali tako njihova naloga in zato tudi ZCes-1) v 5. členu določa, da je prepove- se jim s tem ne povzroča škoda in če snega plačujemo cestne dajatve, davke … dano izvajati ali opustiti kakršna koli dela ni možno odlagati v okviru cestnega sveta. Zakon pa pravi in veleva povsem dru- na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih Lastnika zemljišča, ki ne dovoli ali ovi- gače. V času sneženja je izvajalec zimske ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesto ra odlaganje snega iz ceste na svoje ze- službe dolžan zagotoviti vsaj minimalno ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost mljišče, se kaznuje z globo 500 evrov.

10 AKTUALNO

Lastniki zemljišč ob cesti, ki s svojih v nasprotju z opisanimi zakonskimi do- V obdobju izredno močnega sneženja, dvorišč in individualnih dovozov ali do- ločbami, bodo zato poskrbele pristojne ob močnih zametih in snežnih plazovih stopov sneg odlagajo ali ga narinejo ob inšpekcijske službe, policija in medob- prevoznosti ni nujno potrebno zagotavlja- rob ceste, v prepričanju, da je zimska služ- činsko redarstvo. ti. Podobno velja za poledico in žled, če ba dolžna te kupe snega z roba cestišča Osnovni namen teh zakonskih določb je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni očistiti, ter jih odpeljati drugam, ravnajo pa ni v kaznovanju posameznikov, ki možno odpraviti z vsemi razpoložljivi- v nasprotju s 97. ter 98. čl. ZCes-1. imajo to nesrečo, da je njihova lastnina ob mi tehničnimi sredstvi in opremo. V teh V 97. členu ZCes-1 je določeno, da je javnih cestah. Namen teh zakonskih do- primerih mora občina zagotoviti redno ob občinski cesti tako imenovani varo- ločb je splošna varnost vseh udeležencev oskrbo prebivalcev s hrano in medicinsko valni pas, ki je namenjen varovanju ceste, v prometu in nemoteno izvajanje vzdrže- pomočjo. varnosti udeležencev v prometu ter tudi valnih del na cesti. V primeru, da v času manj kot 8 ur za- nemotenemu izvajanju rednih in izrednih pade več kot 50 cm snega, se določba iz vzdrževalnih in drugih del. Širina varoval- Odstranjevanje snega v Občini prvega odstavka te točke, ne uporablja. nega pasu ob cesti je odvisna od kategorije Škofljica ceste in znaša najmanj 2 m ali več. Raba Odstranjevanje snega z voznih površin Prva prioriteta prostora v varovalnem pasu ceste je ome- v občini Škofljica se začne takrat, ko je V prvo prioriteto spadajo vse lokalne jena, ne glede na lastništvo zemljišča, višina snega na cestišču od 10 do 15 cm ceste ter javne poti, ki vodijo v posamezne na katerem se varovalni pas ceste nahaja, in se izvaja na podlagi občinskega Odlo- vasi in večja naselja v občini. V prvo prio- posegi v ta prostor pa so dovoljeni le s ka o izvajanju zimske službe. V izjemnih riteto spadajo tudi parkirišča pred osnov- soglasjem upravljalca občinske ceste, to- primerih, po predhodnem dogovoru in no šolo, zdravstveno ustanovo, vrtcem, rej občine. Posameznik, ki v varovalnem nalogu nadzornega delavca, se lahko od- občino, objekti za potrebe gasilcev, ceste. pasu občinske ceste brez soglasja uprav- stranjevanje snega začne, ko višina novo ki prečkajo železniško progo, obračališče ljalca ceste odlaga sneg ali izvaja kakršna- zapadlega snega ne presega 10 cm. To je mestnega avtobusa in vse glavne ceste, koli druga dela, je lahko že zaradi tega, predvsem takrat, ko so napovedane obil- kjer poteka prevoz šoloobveznih otrok ker to počne brez soglasja upravljalca, nejše in neprekinjene snežne padavine ali (prevoznost zagotovljena med 5.00 in kaznovan z globo 200 evrov. v situaciji, ko je sneženje povsem prene- 22.00 uro, višina snega ne presega 15 cm, Če pa je lastnik zemljišča ob cesti kup halo in s samim soljenjem ne dosežemo uporaba ustrezne zimske opreme). snega nametal na priključku svoje dovo- pričakovanega učinka. zne poti do ceste, pa čeprav je to sneg, Druga prioriteta cest ki je bil na njegovo dvorišče ali dovozno V drugo prioriteto spadajo vse druge pot odrinjen z javne ceste, ravna v na- Razporeditev pluženja cest po manjše, nekategorizirane ulice in stranske sprotju z 98. členom ZCes-1. Ta namreč prioritetah v Občini Škofljica poti, slepi kraki, ter redko naseljeni pre- določa, da v območju cestnih priključkov Na pomembnejših lokalnih cestah mora deli in območja v občini Škofljica (prevo- na občinsko cesto ni dovoljeno storiti ni- biti zagotovljena prevoznost med 05.00 znost zagotovljena med 7.00 in 20.00 uro, česar, kar bi lahko oviralo preglednost iz in 22.00 uro (možnost zastojev do 2 uri), višina snega ne presega 15 cm, uporaba priključka na javno cesto. Posameznik, ki na drugih lokalnih cestah med 07.00 in ustrezne zimske opreme). sneg na mestu priključka odloži tako, da 20.00 uro (možni krajši zastoji). Pri javnih ovira preglednost, ter s tem povzroči ne- poteh se upoštevajo krajevne potrebe, z Vse prebivalce in udeležence v prome- varno vključevanje v promet iz priključka možnostjo zastoja do enega dne, oziroma tu prosimo za dosledno upoštevanje zako- na javno cesto, se lahko kaznuje z globo ob močnem sneženju (izredne razmere) nodaje ter uporabo obvezne, predvsem pa 500 evrov. možnost večdnevnih zastojev. Šteje se, da ustrezne, zimske opreme! Pri vašem ravnanju, ko boste kot dober je prevoznost zagotovljena, če višina sne- lastnik zemljišča odstranjevali sneg stran ga ne presega 15 cm, promet vozil pa je Besedilo: Režijski obrat Občine Škofljica, od ceste, se tudi ne gre ozirati na početje možen z uporabo ustrezne zimske opreme Medobčinski inšpektorat in redarstvo ter drugih sosedov. Za tiste, ki bodo ravnali (zimske pnevmatike in verige). Izvajalec zimske službe

18. seja Občinskega sveta Občine Škofljica

Občinski svet Občine Škofljica je 26. oktobra na 18. redni seji potrdil dnevni red prečiščeno besedilo Odloka o zazidalnem seje. Prav tako je Občinski svet Občine Škofljica na isti seji potrdil zapisnik 17. načrtu za območji urejanja VP 9/1 in VO redne seje z dne 19. oktobra. 9/2. S sklepom je bila potrjena točka za obračun NUSZ za leto 2018. Na redni seji so občinski svetniki raz- in dopolnitvah Odloka o proračunu Obči- Ob pobudah in vprašanjih so občinski pravljali in odločali o sedmih točkah ne Škofljica za leti 2017 in 2018. svetniki razmišljali o prihodnosti občine dnevnega reda in sprejeli naslednje skle- Finančna služba je pripravila Poročilo in njeni strategiji razvoja. pe: Občinski svet Občine Škofljica je na o polletni realizaciji Proračuna do 30. ju- 18. redni seji sprejel Odlok o spremembah nija 2017. Občinski svet je potrdil uradno Besedilo: Joža Repar Lakovič

11 AKTUALNO

Zdravstveni dom Škofljica Ambulanta družinske medicine še sprejema nove paciente

Obveščamo vas, da je občini v lanskem letu uspelo pridobiti še eno koncesijo za zdravniški tim družinske medicine. Zdravniški tim na čelu z zdravnico Mojco Klančar Dolinar, dr. med., spec., ki že deluje v ambulanti družinske medicine v Zdravstvenem domu Škofljica, ima še prosta mesta in sprejema NOVE PACIENTE. Vpišete se lahko v ambulanti, ki deluje v ponedeljek in torek od 12.30 do 19. ure ter sredo, četrtek in petek pa od 7. do 14. ure.

Besedilo: Občina Škofljica

Šmarska cesta 3 1291 Škofljica Telefon: 01 360 16 00 Telefaks: 01 360 16 10 e-pošta: [email protected] Internet: http://www.skofljica.si

Datum: 16. 11. 2017 Številka: 674-22/2017

Povabilo k oddaji vloge za najem oglasnega mesta v Večnamenski športni dvorani Škofljica za leto 2018

Na podlagi sklepa občinskega sveta Občine Škofljica, sprejetega na 16. redni seji dne 29. junija 2017 o ceni najema oglasnega mesta v Večnamenski športni dvorani Škofljica, pozivamo športna društva in klube k oddaji vloge za najem oglasnih mest v Večnamenski športni dvorani Škofljica. Velikost oglasnega mesta je 1414 mm x 1000 mm (B0 format). Na voljo je 32 plakatnih mest. V primeru, da se s strani različnih najemnikov izkaže večji interes, kot je oglasnih mest, se število želenih oglasnih mest na posameznih vlogah lahko ustrezno (proporcionalno) zmanjša do polnih kapacitet (32 plakatnih mest). Najem enega oglasnega mesta znaša 80,00 € letno (v ceno ni vključen DDV). Znesek najemnik poravna na podlagi izstavljenega računa. Izpolnjeno (priloženo) vlogo pošljite do vključno 15. decembra 2017 na naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, ali podpisano, žigosano in preslikano po e-pošti na naslov: [email protected] Interesenti bodo o številu odobrenih oglasnih mest, ki bodo odvisna od števila prejetih vlog, obveščeni najkasneje do 21. decembra 2017. Z najemniki oglasnih mest bo sklenjena pogodba. Občina Škofljica: Ivan Jordan, župan

12 INTERVJU

Pogovor z Imretom Jerebicem, dolgoletnim generalnim tajnikom Slovenske karitas V službi človekovega dostojanstva

Imre Jerebic po sedemnajstih letih zaključuje delo generalnega tajnika Slovenske karitas. Od leta 2016 je sicer že upokojen in je delo opravljal kot prostovoljec, z začetkom prihodnjega leta pa svoje delo predaja mag. Cvetu Uršiču. Ob tej priložnosti se je, kljub številnim obveznostim, med drugim je tudi sredi priprav na Teden Karitas in enega izmed največjih dobrodelnih dogodkov – Klica dobrote, ki že vrsto let poteka konec novembra, z veseljem odzval tudi povabilu na pogovor za Glasnik.

Nisem poznal poti, poznal sem le cilj se odzval povabilu nadškofa Šuštarja, ki je ustanovil delovno skupino za pripravo Da je njegovo poslanstvo pomagati naj- programa dela Slovenske karitas,« svoje šibkejšim v družbi, je začutil že ob prvi začetke opiše Imre. Nekaj časa je še lahko zaposlitvi, kjer se je kot socialni delavec opravljal dela na obeh področjih, potem na železnicah srečal z mladimi delavci, pa se je moral odločiti, saj sta obe dejav- ki so prihajali z juga, predvsem iz Bosne, nosti potrebovali celega človeka in se je na delo »s trebuhom za kruhom«. »To so odločil za delo na Karitas. Čeprav je bila Poslanstvo gospoda Jerebica je bilo vedno bili ljudje, ki smo jim skušali zagotoviti vzpostavitev dobrodelne organizacije v pomagati najšibkejšim v družbi. življenjski minimum, ob tem pa niso po- povojih, kar je pomenilo veliko neznanko trebovali le sobe v samskem domu, potre- tako na finančnem kot organizacijskem zastavljene cilje. Velik izziv so mu vedno bovali so tudi posvet, pogovor, toplino. To področju, mu je to predstavljalo velik iz- predstavljala številna pogajanja in uskla- so bili preprosti ljudje, prijetni, čustveni, ziv. Zasnovati je bilo treba osnovno vizijo, jevanja, predvsem na raznih ministrstvih. pošteni in v veselje mi je bilo delati z kaj bo glavna naloga Karitas, poleg tega »Na začetku sem bil malce plah, potem njimi,« pove ob spominih na svoje začetke pa še, kako in s kom naj bi delovali. Ob sem ugotovil, da se s človeškim odnosom dela na socialnem področju. Ob tem pou- tem poudari, da je imel pri svojem delu lahko odprejo vsaka vrata.« Kot pove, mu dari, da so bili pogosto tudi težki trenutki, v ospredju vedno cilj, pot do njega pa je je bila tukaj v pomoč popotnica, ki jo je predvsem v primerih, ko je mlade v svoj odkrival sproti. dobil od družine. Ta je bila vedno zelo od- vrtinec potegnil alkohol, kar v tistih časih prta, veliko so se pogovarjali in znali tudi ni bila redkost. Pot ga je pozneje zanesla S človeškim odnosom se odprejo vsaka prisluhniti drug drugemu. Ob tem pou- na področje dela z osebami z motnjami vrata darja, da so za rezultate Slovenske karitas v razvoju, kjer je deloval kot socialni de- zaslužni predvsem številni prostovoljci, lavec v Domu Draga na Igu, v tem času In s kakšnim pristopom je tako uspešno ki delajo v svojem okolju, poznajo ljudi, pa je vzpostavil tudi delovanje Centra vzpostavil temelje in zgradil tako močno njihove stiske in dejanske potrebe. za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke organizacijo? »Delam predvsem na odno- Boštjančič na Škofljici, ki ga je vodil vse sih, na človeškem pristopu. Za vsakega Impresivne številke, kljub temu pa v do leta 1991. Kot pravi, se je tam naučil si vzamem čas in v vsakemu poskušam ospredju čas in zavzetost za vsakega odnosa do drugačnih ljudi ter predvsem spodbuditi tisto, kar menim, da posamez- človeka posebej empatije in je za to izredno hvaležen. nik zmore. To je moja metoda,« opiše svoj Največji izziv, s katerim se je spopadal, odnos do dokaj majhnega kolektiva, ki Prostovoljcev je skoraj enajst tisoč in je bil predvsem ta, kako spremeniti mi- vključuje deset zaposlenih. Prizna, da je predstavljajo motor dela več kot 470 žu- selnost, da otroci z motnjami v razvoju do tistih, ki ne zmorejo toliko kot drugi, pnijskih Karitas, ki delujejo praktično v spadajo v dom, starši pa naj živijo svoje zaščitniški in poudari, da imamo ljudje vsaki občini ali malo večji župniji. Dru- življenje, in nadalje, kako jim, ko odraste- različne talente in te je treba izkoristiti, ga pomembna številka je 20.000 družin jo, omogočiti primerno bivanje in nego. jih spodbujati, ne pa pričakovati od posa- z otroki, ki so na tak ali drugačen način S ponosom pove, da je v šestih letih dela meznika, da naredi nekaj, česar ne zmo- deležne pomoči. »Mnoge družine se so- v domu dosegel velik napredek ter ure- re. V človeku je treba znati poiskati kar očajo s hudimi stiskami, še posebej pa sničil svojo vizijo drugačnega pogleda na je dobro in to maksimalno unovčiti ter ga je žalostno, da mnogi kljub zaposlitvi ne življenje in predvsem ravnanje z osebami ne dodatno obremeniti, ob čemer pouda- morejo preživeti, saj je minimalna plača z motnjami v razvoju. V tem času je po- ri, da današnji čas žal ni naklonjen temu prenizka za normalno življenje družine,« stavil tudi Materinski dom na Škofljici, ki pristopu, saj je trg dela izredno krut. Kot izpostavi Imre. Mnogi se soočajo z bole- ga vodi njegova žena Lidija, ob tem pa rad pove, je povsod pri svojem delu nale- znimi, tudi duševnimi, po številnih letih poudari, da sta vse pomembnejše odloči- tel na dobre sodelavce, krog srčnih ljudi, brezposelnosti. Naslednja številka je več tve sprejemala skupaj. »V moji navadi je, verjame, da predvsem po zaslugi svoje- kot 30.000 starejših, ki jih sodelavci Kari- da ko postavim eno stvar, me začne zani- ga pristopa in pozitivne energije. Prizna tasa večkrat obiščejo ali za njih pripravijo mati druga in v karitativno dejavnost sem tudi, da bi bilo brez njih nemogoče ure- družabna srečanja. Redne pomoči od ljud- bil vpet že v času dela v domu, ko sem sničevati takšne vizije in uspešno dosegati ske kuhinje do zavetišč je deležnih več kot

13 INTERVJU

tisoč brezdomcev. Trenutno deluje osem tudi to, da smo ljubeč obraz do človeka v Karitasovih materinskih domov, eden je stiski, da smo v službi človekovega dosto- tudi na Škofljici. V terapevtske programe janstva, še poudari. In še njegova popo- za pomoč odvisnikom je vsako leto vklju- tnica nasledniku – »ponotranjenje etičnih čenih več kot 120 odvisnih od različnih načel Karitas je temelj uspešnega uresni- drog in alkohola. Programi se v manjšem čevanja vizije služenja najbolj ranljivim«. obsegu dotikajo tudi pomoči migrantom. Približno 5 % sredstev Karitas zbere tudi Odprt sem za nove stvari za pomoč v Afriki in na Balkanu. »Vendar naš namen ni poudarjanje številk, temveč Ob vprašanju, kako bo izkoristil svoj čas in zavzetost za vsakega človeka pose- prosti čas, zaupa, da ne načrtuje veliko, bej, v njegovih stiskah, v njegovem okolju vsak dan želi odkrivati na novo, odprt je in ob njegovih zmožnostih, ki jih skušamo za nove stvari. Nekaj ciljev pa ima vse- okrepiti in prebuditi,« zaključi ob predsta- Imre Jerebic, dolgoletni tajnik Slovenske eno. Po zaključku mandata se bo še bolj vitvi dela Slovenske karitas v številkah. karitas posvetil svojem delu v Domu starejših občanov na Škofljici, kjer že sedaj kot Duhovna aktivnost mi pomaga ostajati bil sodelavec Karitasa, da mu je bilo to- diakon enkrat mesečno izvaja duhovno v ravnovesju liko časa zaupano to odgovorno delo, podporo. Starejši so zelo veseli in hvale- da je imel dosti priložnosti pripomoči k žni njegovega obiska in pogovora. Prav Ob vprašanju, kako se vsakodnevno njegovemu razvoju in vzpostavitvi mreže tako se želi vključiti v aktivnosti obeh spopada z izredno zahtevnim in stresnim prostovoljcev, ki vsakodnevno pomagajo domov za osebe z motnjami v razvoju, delom ter od kod črpa vso energijo in mir, številnim pomoči potrebnim. ki delujeta na Škofljici. Prepričan je, da ki ju izžareva, pove, da je usklajevanje s svojim znanjem in izkušnjami še vedno vseh obveznosti res da težko, ker pa je va- Ponotranjenje etičnih načel Karitas lahko veliko prispeva. Na prvem mestu jen dela že od malih nog, je to dosti lažje. pa bo seveda družina. Ker ima doma sina, Vsekakor mu je v veliko pomoč jutranja Gospoda Jerebica bo z januarjem 2018 ki je po prometni nesreči pri devetnajstih meditacija, s katero se ukvarja že od štu- nasledil magister Cveto Uršič, nekdanji letih postal avtist, si želi pridobiti čim več dentskih dni in priznava, da mu je ta čas direktor programa v Univerzitetnem re- znanja s tega področja. Svoj čas bo name- nepogrešljiv. »Imam srečo, da sem diakon habilitacijskem inštitutu – Soča in gene- nil tudi knjigam in nadaljeval družinsko in da sem aktiven tudi po duhovni plati, ralni direktor direktorata za invalide na tradicijo, ko je kot otrok z družino ob ve- kar mi pomaga ostajati v ravnovesju. Ne- Ministrstvu za delo, družino in socialne čerih prebiral Mohorjeve knjige. Več časa delja je zame in za mojo družino praznični zadeve, s katerim se poznata že dolgo, še bo tudi za igro in druženje z vnuki. Sedaj dan, gospodov dan, takrat poskušam od- iz študentskih let. Zanj pove, da mu je kot jih ima že pet. »Tudi žena Lidija ima cel klopiti vse skupaj,« še pove. Pri tem ne po- pravnik v preteklosti že večkrat priskočil kup pričakovanj – malo bolj aktiven bom zabi poudariti pomembnosti svojega tima, na pomoč, predvsem pri usklajevanju cer- moral postati pri gospodinjskih opravilih, ki mu popolnoma zaupa in s pomočjo ka- kvenega prava in slovenske zakonodaje, omenjala pa je celo kuharski tečaj,« pove terega se lažje spopada z vsakodnevnimi kar bo njegova velika prednost. Od oseb- z nasmehom. izzivi. Ti so mu prinesli tudi številne lepe nostnih lastnosti pa ga prepriča predvsem spomine in ko pogled seže nazaj, ugotovi, njegov čuteč odnos do posameznika, saj Besedilo: Barbara Boh da je najbolj ponosen na to, da je lahko socialno delo ni samo znanje in stroka, je Foto: Barbara Boh in arhiv Karitas

Mojca Brglez Tomec – pravljičarka

Morda je predpraznični čas ravno pravšnji za knjigo. Ob poplavi televizijskih in ne dobita denarja na bankomatu kar tako, pisnih oglasov za razne plastične in podobne igrače bi lahko otrokom in mladostni- temveč ga morata zaslužiti. Dva prijateljč- kom podarili dobro knjigo z ilustracijami za najmlajše ali aktualno sodobno mla- ka v zgodbi spoznata vrednost kovančka, dinsko literaturo, ki čaka na knjižnih policah knjigarn in na izposojo v knjižnicah. ko enemu izmed njiju zmanjka ravno cent za sladoled. Mojca Brglez Tomec je staroselka, od Govori o polžku, ki tekmuje na dirki z nekdaj doma na Lavrici. Pred nekaj me- velikimi, močnejšimi živalmi. Z vztraj- Se lahko na kratko predstavite bralcem seci sta izšli pri založbi Alba 2000 dve nostjo in voljo, pa tudi malce sreče, vse Glasnika? knjižici, pravljica Polžek Slinar in zgod- premaga in je veliki zmagovalec. Zgod- bica Kovanček. Pravljica je namenjena bica Kovanček otroke uči, kako je treba Sem Mojca Brglez Tomec, doma z La- najmlajšim, ki mislijo, da morajo takoj ravnati z denarjem. Da lahko porabimo le vrice, kjer sem tudi hodila v osnovno šolo. uspeti, pa tudi njihovim staršem, ki otro- toliko, kolikor zaslužimo, in nič več. Otro- V šoli sem zelo rada hodila v knjižnico ke na tak način tudi spodbujajo k uspehu. kom moramo razložiti, da mama in oče in bila pravi knjižni molj. Pisala sem že

14 INTERVJU

zelo zgodaj, najprej pesmi, nato pa kratke Ja, o tem smo se tudi pogovarjali. Tudi zgodbice, ki pa jih, žal, nimam več. njim se zdi pomembno, da se za to, kar želijo, potrudijo in vztrajajo. Prvo pred- Kdaj ste se odločili za pisanje zgodbic? stavitev dveh pravljic sem imela v Knjiž- nici Škofljica, potem pa so me večkrat pri- Za pisanje pravljic pa sem imela prav jazno povabili v vrtec Citronček, kjer sem poseben razlog. Pred šestimi leti sem do- jim brala tudi še neobjavljene pravljice. bila vnukinjo in za njen prvi rojstni dan Po branju pa je bila »debata« o njih. Ve- sem ji hotela dati nekaj, kar bi ostalo. liko so me spraševali o pravljicah, radi so Takoj sem pomislila na pravljico, se lo- jih poslušali. Prav to mi je dalo še dodatno tila dela in med pisanjem prve je že na- voljo in smisel, da pišem naprej. stajalo gradivo za nove. Tako je namesto ene nastalo enajst pravljic. Vedno sem Kovanček je zgodbica o pomenu denar- imela v bližini beležko, če bi se pojavil ja in ravnanju z njim. Koliko stari otro- kakšen preblisk za novo. Ker nisem ve- ci se po vašem mnenju že zavedajo, da dela, kako jih spraviti v knjigo, sem vseh si brez denarja ne moreš ničesar kupiti? 11 kar po domače spela skupaj, jih opre- Kaj vam razkrijejo ob koncu zgodbice? Pravljičarka Mojca Brglez Tomec z Lavrice mila z luštkanimi nalepkami in darilo je bilo tu. Potem sem pa pomislila, da bi Mislim, da se že predšolski otroci zave- razmišljali, da bi se povezali z ilustra- morda poskusila najti kakega založni- dajo pomena denarja in varčevanja, saj so torjem in skupaj izdali zgodbico? ka in izdati »tapravo knjigo«. Tako se je mi povedali, da varčujejo, če dobijo kak začelo. evro, nekateri dajejo v »pujska«, da si lah- Ilustracija je v slikanici enakovredna ko kupijo igračo, ki si jo želijo. Verjetno besedilu, saj otroci najprej »preberejo Zgodbici ste izdali pri založbi Alba igračo, za katero so varčevali, bolj čuvajo z očmi«, šele potem poslušajo vsebino. 2000? Je bilo težko najti založnika? in jim je ljubša od tistih, ki jih dobijo kar Če jim slike niso všeč, jih verjetno tudi tako, »spotoma« od drugih. sama zgodbica ne bo tako pritegnila, kot Na žalost zelo težko. Če pri nas nisi že bi jih lahko. To sem tudi sama opazila, ko uveljavljen pisatelj, je izdaja knjige skoraj Razmišljate o še kakšni zgodbici, ki bi sem ob prebiranju v vrtcu videla, da so ob misija nemogoče. Porabila sem ogromno jo želeli izdati za otroke? besedilu hoteli videti tudi slike. Ko zač- časa, pisala na veliko založb, na knjižnem nem pisati, si naredim v glavi nekakšno sejmu zbirala kontakte, potem pa po či- Seveda. Imam še kar nekaj »pravljične »risanko«, kako naj bi bilo potem vse to stem naključju našla založbo Alba 2000, zaloge« in upam, da mi bo uspelo najti za- videti. Da bi se povezala z ilustratorjem, ki mi je letos izdala dve knjižici. Ko sem ložbo, ki bi mi jih bila pripravljena izdati. sem tudi že pomislila, sicer pa ne vem, kje jim v branje poslala vseh enajst pravljic, ga iskati. Za zdaj je za ilustracije v knjigah so se odločili, da kot prvo izdajo Polžek Menite, da je otroška literatura v Slo- poskrbela založba, ne vem pa še, kako bo Slinar, ne da bi vedeli, da je bila to moja veniji dovolj kakovostna in jezikovno v prihodnje. Morda se pa tudi sama spra- prva pravljica. ustrezna? vim k temu.

Izdali ste dve knjižici, Polžek Slinar in Žal stanja v knjižnicah o otroški litera- Vaše želje v prihodnosti in kakšen na- Kovanček. Polžek Slinar naj bi bil do- turi ravno ne spremljam, mi je pa žal, da potek mladim bralcem in poslušalcem kaz, da se počasi daleč pride. Biti moraš domač, slovenski avtor težje izda knjigo, zgodb? vztrajen in pogumen. Ste imeli ob pi- kot tuji pisec. Škoda. sanju v mislih poučiti otroke o tem, da Ob poplavi otroške literature, izvirne in V prihodnje si želim izdati še kakšno se je treba za uspeh potruditi, da ni nič prevedene, starši težko izberejo primerno knjigo, ali pa pravljice vključiti morda samoumevnega? knjigo za otroka. Morda lahko zaupate av- še kam drugam. Želim, da bi kakšno od torja ali avtorico, ki jo priporočate mladim njih otroci uprizorili kot igrico ali lutke Vsaka moja pravljica nosi v sebi neko bralcem oz. staršem? … Ampak to je pa že druga zgodba. Mla- sporočilo. Polžek Slinar govori o tem, da Mislim, da otroci zrastejo ob pravljicah dim bralcem pa sporočam, naj le berejo, se da z vztrajnostjo marsikaj narediti, pa bratov Grimm, Andersena … Od doma- naj uživajo v knjigah, saj je v vsaki od čeprav malo dlje traja. Da se je vredno za čih pa so mi blizu Eli Peroci, Kajetan Ko- njih napisano nekaj, česar ni nikjer drugje. zastavljeni cilj potruditi, čeprav dobivaš vič … Seveda, le kdo ne pozna Svetlane Vsaka knjiga je svet zase, poglejte, kaj polena pod noge. Kovanček pa govori o Makarovoč, pa njene Pekarne Mišmaš, vam sporočajo besede med platnicami. In tem, da ne gre podcenjevati ničesar, tudi Sapramiške, Sovice Oke, Kosovirja ... če vam je katera še posebej všeč, povejte drobnega kovančka za 1 cent ne, saj ti Tudi v osnovni šoli smo jih brali, za bralno to prijateljem, da jo bodo tudi oni prebrali. lahko ravno toliko zmanjka, da ne dobiš značko in domače branje. Pa Desa Muck stvari, ki si jo želiš. in njena Anica ter druge njene knjige. Najlepša hvala za pogovor in veliko uspeha pri pisanju. Kaj pa otroci, se jim zdi vztrajnost po- Otroška literatura in ilustracija potu- membna, so vam povedali svoje zgod- jeta z roko v roki. Ob pisanju zgodbi- Besedilo: Joža Repar Lakovič bice o tem? ce že vidite tudi ilustracijo? Ste kdaj Foto: Gorazd Lakovič

15 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Praznovanje 230-letnice župnije Ljubljana - Rudnik

Župnija Ljubljana - Rudnik je 30. oktobra slovesno zaznamovala 230 let obstoja. mladinskega z instrumentalisti in otroške- Praznovanju je poseben pečat dodal profesor Tone Košir s slovesno daritvijo zlate ga pevskega zbora, ki ju vodita vrstnici maše, saj je bil prvi župnik, ko so župnijo pred 50 leti v upravljanje prevzeli Don pevcev Jerca Okorn in Sara Suhadolnik. Boskovi salezijanci. Baročna cerkev kraljuje na rudniškem hribu že od leta 1526. Ob večjih praznikih in na žegnanju obi- Zavetnika župnije sta sv. Simon in Juda Tadej, ki godujeta 28. oktobra. Od tod čajno sodelujejo vsi trije zbori. Nedeljske slovesnost farnega žegnanja na prvo nedeljo po njunem godu. maše obiskuje med 200 do 250 vernikov.

Župnije (občestvo vernikov), ki jih vodi oziroma upravlja župnik, so najmanjše cerkvenopravne enote. Značilnost rudni- ške župnije je, da so njeni farani razde- ljeni v dve občini. Glavnina je strjena v rudniškem naselju – torej mestna občina Ljubljana, drugi del pa se razteza od avto- ceste po Dolenjski cesti do gostilne Strah na Lavrici in zajema vsa naselja od Orel pa do Lavrice. Meje župnije so se večkrat spreminjale in so v današnjem obsegu do- ločene z ustanovitvijo župnij Ljubljana- -Rakovnik in Škofljica. Cerkev, pisana z veliko začetnico je po Katekizmu katoliške cerkve občestvo vernih in obenem institucija, ki ohranja organizirano skrb za blagor ljudi v posre- dovanju Jezusovega nauka, ki ga napol- Župnija Rudnik praznuje 230 let fare in zlate maše. njuje sveti Duh in nas vodi k svetosti in srečni večnosti. Cerkev z malo začetnico pa je posvečena in blagoslovljena stavba, namenjena javnemu bogoslužju. Župnija Rudnik je bila najprej (leta 1787, od tod 230-letnica) vikariat, čez slabih sto let, leta 1875 pa je postala samo- stojna župnija. Na prostoru sedanje cerkve je že pred 500 leti stala skromna kapela s pokopališčem. Nato so leta 1526 dozidali prvotno cerkev. Sedanjo baročno cerkev so začeli zidati leta 1755 prebivalci vasi Rudnik, Sela, Orle, Lavrica, Daljna vas, Srednja vas in Zgornja vas. Prvotna ka- pela je bila posvečena Materi Božji z De- tetom (spomladansko žegnanje) in tako je še danes v glavnem oltarju ohranjen njen kip, ki je eden najlepših v Sloveniji. Levo in desno od oltarja sta mogočna kipa zave- Pozdrav zlatomašniku v župniji Rudnik. tnikov sv. Simona in Juda Tadeja, ki jima je cerkev posvečena danes. Nad glavnim Tone Košir, ki je letos obhajal zlatomašni Pri bogoslužju sodeluje lepo število oltarjem sta upodobljeni še sveta Katarina, jubilej in ga ponovil med Rudničani 30. bralcev Božje besede in ministrantov, ki zavetnica mladine, filozofov in učenjakov oktobra. jih vodijo odrasli možje (nekoč ministran- ter sveta Barbara, zavetnica rudarjev (iz V župniji od leta 2000 deluje župnij- ti) in so v zadnjih letih vzgojili osemnajst tega izhaja tudi ime kraja). ski pastoralni svet, ki se sestaja enkrat ministrantov in ministrantk, starih od Župnija sv. Simona in Juda Tadeja da- mesečno in se posveča pastoralnim, ka- osem do devetnajst let. Uspeh dela z mi- nes obsega okoli 5.000 prebivalcev, od tehetskim, gospodarskim zadevam in pra- nistranti se zrcali na ministrantskih kvi- tega okoli 3.500 vernikov. Župnijo so pred znovanjem. Živahno je tudi na pevskem zih, saj so rudniški predstavniki vedno v petdesetimi leti prevzeli v upravljanje sa- področju, saj v župniji s petjem slavijo ospredju. lezijanci, ki so znani po delu z mladino. Boga člani mešanega pevskega zbora, ki Mladinska skupina (animatorji) med Prvi župnik je bil tedaj mladi duhovnik ga že več kot trideset let vodi Jože Povšič, drugim vsako leto pripravlja oratorij,

16 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

ki traja od ponedeljka do sobote. Letos seveda potrebni prispevki župljanov in pevskega zbora z vložki opernega pevca, so se otroci in animatorji v sodelovanju drugih ljudi dobrega srca. argentinskega Slovenca Lucasa Somoze s slovenskimi železnicami in finančno Slovesno somaševanje ob dekanu Mirku Osterca ob orgelski spremljavi Luke Po- soudeležbo Občine Škofljica popeljali Simončiču in domačem župniku Lojzetu všiča. na celodnevni izlet v Laško, oratorij pa Zupanu je vodil profesor Tone Košir, ki Ob zaključku slovesnosti se je župnik zaključili z mašo, piknikom in druže- sta mu uvodoma s šopkom in spominsko Lojze zahvalil duhovnikoma za sodelo- njem. Vsako leto se ga udeleži okoli 50 knjigo zaželeli dobrodošlico predstavnici vanje pri bogoslužju in vsem župljanom, s otrok, za katere skrbi 20 animatorjev in občestva Vida in Marija. Profesor Košir katerimi rastemo v veri in gradnji čvrstega animatork. nas je v homiliji opomnil na razloge za občestva na Rudniku v dobro vse župnije V zadnjih petnajstih letih je bilo v žu- hvaležnost, da smo prav mi lahko pra- in družbe kot celote. pniji veliko obnove tako cerkve (sakralne- znovali 230-letnico župnije, saj so naši Končani slovesnosti je sledilo druženje ga objekta) kot župnišča. Prejšnji župnik predniki kljub številnim težavam ter re- na župnijskem dvorišču ob domačih do- Vinko Cingerle se je lotil celotne obnove vščini vztrajali 'ino obstali'. Preteklost so brotah in srečelovu. Prostovoljni prispev- notranjosti cerkve, sedanji župnik Lojze naša izročila, ki so naše trdne korenine, ki za srečke (vse so prinašale dobitke) Zupan pa je temeljito obnovil župnišče. od katerih se ne smemo pustiti odrezati. so šli za izgradnjo novega pastoralnega Sedaj pa se gradi (že kaže svojo podobo) Veren človek se vedno znova vrača k re- doma. Župnija je izdala tudi spominsko pastoralni dom, večnamenski objekt za snici odrešenja. Ob žegnanju se še posebej razglednico, ki jo je župnik podaril vsa- potrebe župnije, ki bo obsegal dvorano s spominjamo naših zavetnikov sv. Simona kemu udeležencu maše ob izhodu in je na 70 sedeži, dve učilnici v mansardi ter pet in Juda Tadeja, ki naj naše zemeljsko voljo v cerkvi na mizici za tisk. Upamo, toaletnih prostorov in prostorno garažo. življenje usmerjata k večnosti in k sreči v da nam bo uspelo nadaljevati zastavljeno V dvorani bo tudi kapela za bogoslužje Bogu. Opozoril nas je tudi, da smo obstali delo pri gradnji pastoralnega doma in da predvsem v mrzlem zimskem času. Ve- verni, ker so naše stare mame in mame bomo lahko naslednje leto farno žegnanje čino denarnih sredstev za gradbena dela z otroki molile in jih (nas) spodbujale k že praznovali v novem domu. bo župnija pridobila s prodajo denaciona- poštenosti, pravičnosti in vestnemu izpol- liziranih in za župnijo nerabnih zemljišč njevanju življenjskih nalog. Bogoslužje Besedilo in foto: na Rudniku, za notranjo opremo pa bodo je obogatilo petje otroškega in mešanega Stanko Klemenčič Saražin

Likovna razstava v knjižnici

Likovna sekcija DU Škofljica pod vodstvom profesorice Pavle Perme deluje že šestnajst let. Večina članic ustvarja že prav od začetka. In vemo zakaj? Toliko ustvarjalnosti in različnih tehnik, predanosti mentorice svojemu delu in vedno prijetno druženje ne dobiš kjer koli. Nekaj svojega dela vsako leto predstavimo z razstavo v knjižnici Škofljica. Tako je bilo tudi letos.

Uvod v kulturni večer je z ubranim pe- posameznice. Tako je pri vseh tehnikah, tjem začel upokojenski PZ Škurh, ki ga ki se jih lotimo. Pogosto smo malo nego- vodi zborovodkinja Tina Jerman. Pove- tove, a vemo, da imamo ob sebi strokovno zovalka programa se je z nekaj mislimi pomoč, ki ima vedno rešitev za nas. Pravi Skupno delo članic likovnega krožka DU Škof- ustavila ob besedi čas. Saj se upokojenci izziv so bile letos slike z barvnim peskom. ljica. že pregovorno pozdravljamo med seboj Nekaj podobnega smo pred leti že delale, nimam časa. Časa res ne moremo ustavi- a letošnja tehnika je bila bolj zahtevna. gospa, ki nas povezuje v eno prijetno in ti, ne zadržati ne kupiti in ne prodati. Gre Tudi večbarvne grafike smo se lotile z vso prijateljsko skupino. Vse članice skupine svojo pot. Lahko pa ga požlahtnimo s pri- vnemo in ob strokovni pomoči so nekatere smo ji zelo hvaležne, da smo lahko njene jetnimi dogodki. In tedensko srečevanje res lepo uspele. Mandale na lesenih kro- učenke in sodelavke. v prijetni delovni skupini je prav gotovo žnikih so vsaka posebej in nato v skupini Ob koncu prireditve pa se je naša men- taka priložnost in je ne gre zamuditi. Na prav lepe. Naredile smo tudi nekaj novole- torica Perme vsaki izmed nas posebej z razstavi smo predstavili naše ustvarjanje. tnih okraskov in plastik v mavčni tehniki. nageljnom zahvalila za delo v krožku. Za strokovno delo in pripravo razstave K besedi in pozdravu je bila povablje- Obiskovalci so po ogledu razstave po- poskrbi naša mentorica akademska sli- na tudi Olga Marguč, predsednica DU klepetali ob kozarčku in bogatem prigriz- karka Pavla Perme. Najprej svoje zamisli Škofljica, ki podpira likovno ustvarjanje ku, ki so ga pripravile članice krožka. Bil predstavi delovni skupini in s pedagoški- in vedno prisluhne našim idejam in potre- je lep kulturni večer. mi koraki vodi naše delo. Vedno imajo bam. Pavla Perme, mentorica in gonilna izdelki svojo rdečo nit, a vsak je unika- sila krožka, je kljub strokovnemu znanju Besedilo: Zdenka Gačnik ten in predstavlja ustvarjalnost vsake in z bogatimi izkušnjami nadvse skromna Foto: Janez Gregorič

17 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Delavnica okraševanja in izrezovanja buč Bučarijada na Lavrici

Na zadnji petek v oktobru so otroci skupaj s starši v Domu krajanov na Lavrici izrezovali in okraševali buče na delavnici, ki je potekala že šesto leto zapored v organizaciji Društva prijateljev mladine Lavrica.

Pritrjevanje in lepljenje okraskov

Najprej je bilo treba buče izdolbsti. Brezmejna domišljija pri ustvarjanju

Priprave na delavnico so se začele že ustanovam se najlepše zahvaljujemo za začele nastajati prave bučje mojstrovine. teden dni prej. Ustvarjalke Maja Sever, možnost razstave buč. Nekatere bolj strašljive, druge bolj ljubke, Anja Sever, Aja Vogrinčič ter Manca Pred petkovo delavnico so buče očistili vse pa unikatne. Vavpotič so okrasile tri buče velikanke. in pripravili taborniki, za kar se jim naj- Vzdušje na delavnici je bilo odlično in Ena izmed teh buč velikank je pozdra- lepše zahvaljujemo. Na začetku delavnice veseli smo, da je delavnica vsako leto tako vljala učence na PŠ Lavrica, druga buča je voditeljica Lara Bajuk pozdravila obi- dobro obiskana. v obliki luštne čarovničke je bila na ogled skovalce in posredovala pravila ter napot- obiskovalcem TPC Blatnik, tretja pa je kot ke za uspešno izrezovanje buč. Potem so Besedilo: Marija Vavpotič vsevidno oko budno spremljala vse obi- otroci s pomočjo staršev dali prosto pot Foto: Simona Oberžan skovalce knjižnice Škofljica. Vsem trem domišljiji in pod njihovimi rokami so

Želimeljski kostanjev piknik

Zadnjo oktobrsko soboto smo imeli v Želimljah spet dober izgovor za druženje. Na lep sončen dan smo v društvu pri- pravili kostanjev piknik.

Medtem ko so se v bobnu nad ognjem vrteli slastni kostanji, smo vihteli nože, žlice, dleta, izvijače in celo akumulatorski vr- talnik. Tokrat se Pepelkina kočija ni spremenila v bučo, temveč so se buče spremenile v prijazne pošasti, mi pa v prave krea- tivce. Ko se je sonce skrilo, so zagorele prve svečke v bučah in razsvetlile otroško igrišče pred OŠ Želimlje, pozneje pa tudi hišne pragove po vasi. Našim dogodkom lahko sledite na naši facebook strani – KUD Svobodno sonce.

Besedilo: KUD Svobodno sonce Foto: Tadeja Apovnik Buče so bile še prav posebno lepo izdelane.

18 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Martinovanje članov DU Škofljica

V sredo, 8. novembra, smo se z avtobusom odpeljali med prelepe dolenjske griče, kjer so doma dobra kapljica in pri- jazni ljudje.

Naš prvi postanek je bil na visokem griču na Zaplazu, blizu Čateža. Na tem griču stoji čudovita romarska cerkev Marijinega vnebovzetja. Podrobno nam jo je predstavil Lado Stopar, ki živi z ženo poleg cerkve in tudi skrbi zanjo. Sprehodili smo se tudi do izvira studenca in se osvežili s sveto vodo. Gospod Stopar nas je povabil v svojo vinsko klet, v kateri smo lahko pokusili njegov cviček. Nato smo se z avtobusom spustili malo nižje do gostilne Ravnikar, kjer smo imeli organizirano martinovanje. Ob dobri hrani in pijači smo se veselo zavrteli v ritmu domače glasbe. Seveda brez krsta mošta ni šlo. »Škof in njegova dva pomočnika« so odlično izvedli krst mošta, nato pa smo se še naprej veselo zabavali. Domov smo se vrnili v poznih večernih urah, polni novih doživetij in veselih trenutkov. Vsa pohvala gre Komisiji za izletništvo in prireditve, ki se ukvarja z organizacijo takih in podobnih izletov. Besedilo: Alenka Tepeš Foto: Marjana Bedenčič Izletniki so bili priča odlično izvedenemu krstu mošta.

Jesenski izlet v Trst

Lepo sončno oktobrsko jutro je poln avtobus potnikov zadnjega izleta v letošnjem Napovedano je bilo, da se bomo iz Op- letu zajelo pri Ravbarkomandi. Za prijetno vzdušje je poskrbela kavica na Petro- čin do središča Trsta oziroma do Ober- lovi črpalki v Sežani in sladke dobrote, ki so jih spekle prijazne udeleženke izleta. dankovega trga peljali z openskim tram- vajem. Malo smo bili razočarani, ker ni Že drugo leto zapored pa se med postan- Tokrat smo se peljali v Trst, pomembno vozil. Imeli so nesrečo, dva tramvaja sta ki avtobusa sladkamo tudi s pecivom, ki severnojadransko luko, mesto stisnjeno se zaletela. Ker tramvaji vozijo počasi, v je s pogostitve vsakoletne razstave sekcije ob Jadranskem morju in kraško planoto. nesreči ni bilo poškodovanih. likovne dejavnosti Društva upokojencev V nekdanji Jugoslaviji je bilo to naše Openski tramvaj vozi že od leta 1902, Škofljica v knjižnici, ki je vedno na pred- veliko nakupovalno središče. Večina med ko je bila proga elektrificirana. Že pred večer izleta. Hvala likovnicam. nami je bila takrat zadnjič v Trstu. tem je bil tramvaj vlečen s konjsko vpre- go. Na strmem predelu imenovanem Škorklja pa sedaj tramvaj višino prema- guje kot zobata železnica. Je pomembno prevozno sredstvo prebivalstva in je eno najstarejših v Evropi. Tako nas je naš »Petričev« šofer Ma- tej zapeljal kar na grič svetega Justa nad Trstom. Že v 1. stoletju so tu Rimljani postavi- li civilno baziliko. Pozneje je bil zgrajen še grad v vojaške in civilne namene. Da- nes je tu muzej in razgledna točka. Po- leg ostankov bazilike stoji stolnica iz 14. stoletja, ko so združili dve cerkvi v eno celoto. Zaščitni znak Trsta je helebarda. Vse pobočje nad mestom je posvečeno Izletniki na velikem trgu spominom padlih v vseh vojnah.

19 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Po njem smo se po stopnicah sprehodili 104 leta starega pisatelja Borisa Pahorja. priimkov in krajevnih imen, je vodila v v starem mestnem predelu do središča me- Ogledali smo si tudi Rižarno, predvojno ustanovitev organizacije TIGR. TIGR sta, osrednjega trga Piazza Unita. Uživali luščilnico in sušilnico riža. Leta 1943 so (Trst, Istra, Gorica, Reka) je bila revolu- smo v prijetni morski klimi mesta. jo spremenili v zbirno središče za tran- cionarna podtalna organizacija slovenskih Trst je bil že 200 let pred našim štetjem sport v nacistična uničevalna taborišča. in hrvaških domoljubov. v rokah Rimljanov, nato Habsburžanov, Leta 1944 so zgradili tudi krematorij z Popoldne smo se odpeljali po s soncem vmes del Ilirskih provinc. Najlepše stav- zmogljivostjo za 50–70 trupel dnevno. obsijanem italijanskem delu kraške plano- be so iz časa Habsburžanov, ki so bile po Med najokrutnejše načine je spadalo vla- te do stoletne kmetije Milič v Zagradec, bombardiranju po drugi svetovni vojni čenje vklenjenega po dvorišču, dokler ga blizu Repentabora nad vasjo Col, med vi- obnovljene. Polizeimaister ni pokončal s kijem. Proces nogradi, travniki, gmajnami. Postregli so Trst je bil po dogovoru o razmejitvi leta je odkril potuhnjeno kolaboracijo na raz- nas z doma pridelano hrano. Uživali smo 1954 priključen Italiji (cona A), Jugosla- ličnih nivojih družbe, ki se je vključila v v številnih jedeh izvirne kraške kuhinje, viji pa je pripadlo današnje slovensko strukture povojne oblasti Italije. pokušanju avtohtonih vin in postrežbe. Primorje in Istra do reke Mirne. To se je Zapeljali smo se na gmajno pri Bazo- Pozno smo se vračali skozi Fernetiče. potrdilo leta 1975 z osimskim sporazu- vici. 6. septembra 1930 so bili tu ustre- Nihče nas ni ustavil na meji. Sedaj sta obe, mom. ljeni štirje pripadniki organizacije TIGR Italija in Slovenija, v evropski skupnosti Danes je Trst mesto starejših. Okoli 28 obsojeni v 1. tržaškem procesu. Surova narodov. Povsod smo se pogovorili po odstotkov ima upokojencev in okoli 14 politika raznarodovanja, ki so jo izvajale slovensko. odstotkov mlajših od 18 let. italijanske oblasti po drugi svetovni vojni Kako drugače, kako prijetno. V njem so se rodili in živeli številni po- nad slovensko govorečim prebivalstvom membni Slovenci pisatelji, arhitekti, poli- z zaprtjem šol, odpravo slovenskega jezi- Besedilo in foto: Breda Pušnik tiki ... Naj omenim samo Žiga Zoisa, ple- ka v šolah in cerkvi, ukinitvijo kulturnih miča, znanstvenika, mecena in danes že in športnih društev, odpravo slovenskih

Romanje mladincev v Medžugorje

V župnijski cerkvi svetega Cirila in Metoda na Škofljici že drugo leto deluje mla- v slovenskem jeziku še z drugimi sloven- dinska veroučna skupina, kjer se pod vodstvom Urške Hrovat in Roka Trevna skimi romarji, vodil jo je grosupeljski povezujemo mladi farani in se učimo živeti po Božji besedi. kaplan. Ta nam je omogočil tudi spoved v maternem jeziku, kar je poseben privi- Skupino sestavlja štirinajst članov v sta- Polni veselja smo prispeli na cilj, kraj legij. Spovedovanje namreč poteka v vseh rosti 16 do 19 let, ki sodelujemo na raz- prikazovanja device Marije, v malo me- svetovnih jezikih, tudi korejščini in kitaj- ličnih področjih v župniji, kot so izvedba stece pod hribom Križevac v Medžugorju. ščini. Pravi Babilon. oratorija, pevski zbor in skavti. Začutili Večina nas je bila tam prvič, zato so bila V soboto nas je obiskala uradna vodni- smo, da lahko našo povezanost nadgra- naša pričakovanja zelo različna. Kraj moč- ca, ki nam je spregovorila o začetkih Me- dimo s skupnim romanjem. Odločili smo no izstopa od klasične slike mesta v Bosni džugorja in zgodovini prikazovanj. Imeli se, da poromamo v Medžugorje, versko in Hercegovini. Številni hoteli, trgovine in smo vodeni ogled mesta ter znamenitosti, središče v osrčju Balkana. restavracije, ki so zrasle med kmečkimi kot so spomenik Vstalega Jezusa (kip An- Povezali smo se z gospo Petro Černi- hišicami in neasfaltiranimi cestami, so dreja Ajdiča, slovensko darilo Medžugor- vec, ki je vešča organizatorka romanj v dajale vtis plastičnosti in nepristnosti, ju), pokopališče, ostanke prve cerkve ter Medžugorje. Povabili smo še druge ško- vendar so iskrena bosanska gostoljubnost, okolico nove cerkve sv. Jakoba. Obiskali fljiške farane, da se nam pridružijo, pose- postrežba in prijaznost več kot popravi- smo pričevalca Gorana in osupnili nad bej družine z otroki, saj je bilo romanje li vtis. Bili smo nastanjeni v družinskem njegovo življenjsko zgodbo o grešnem ži- v času šolskih počitnic. Na pot se nas je penzionu samo nekaj minut hoda oddalje- vljenju in popolnem spreobrnjenju, ki se podalo 34 romarjev. nega od cerkve sv. Jakoba. Pred nami so je marsikoga zelo dotaknila. Najbolj nam V petek, 3. novembra, smo se zgodaj bili trije dnevi, ki se jih bomo spominjali bo v spominu ostal pohod na hrib Križe- zjutraj zbrali pred cerkvijo sv. Cirila in kot čas, posvečen molitvi, prijateljem in vac, kjer stoji križ posvečen 1900. oblet- Metoda na Škofljici. Odhod avtobusa je božji materi Mariji. nici Kristusove smrti. Pot na goro je tra- bil ob 5.30, pridružili so se nam še romar- Imeli smo pester program, ki nas je jala slabo uro in pol, med hojo po strmih ji iz Ljubljane in Grosupljega, med njimi vodil ne le v verskem pomenu, spoznali skalah smo molili Rožni venec. Tega smo tudi mladi grosupeljski kaplan, g. Aljaž smo tudi znamenitosti mesta in njegovo molili tudi naslednji dan, med vzponom Kraševec. Devet ur trajajočo vožnjo smo zgodovino. Naš urnik je bil izjemno bo- na Hrib prikazovanj, kjer se je dejansko si popestrili s petjem, pogovorom in mo- gat. Prisostvovali smo maši v cerkvi sv. prikazala Marija. Pot je bila krajša kot na litvijo. Jakoba, v nedeljo smo jo imeli v kapeli Križevac, vendar enako strma in težavna.

20 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Naši romarji so v Medžugorju doživeli nepozabne trenutke.

Treba je priznati, da je prav dih jemajoče potrebujemo, kaj vse nam manjka, brez V nedeljo, 5. novembra, smo se ob 11. gledati te strme, ostre skale, ki pa so od česa ne bomo preživeli … Stvari, ki nas uri odpravili domov. Pot smo si znova po- več milijonov romarjev (na leto Medžu- ohranjajo pri polnem, polno vrednem pestrili, veliko smo peli, romarji so nam gorje obišče okoli milijon vernikov), že življenju, se ne da kupiti. Prijazen po- nadeli ime Angelski zbor. Okrog osmih popolnoma zbrušene in gladke. govor, objem, stisk roke, sprehod … zvečer smo prišli nazaj v Slovenijo, kjer Povsod smo srečevali ljudi, ki so devico To si podarimo v letošnjem adventnem smo se razšli polni energije, nove zagna- Marijo srčno prosili za zdravje, ljubezen času. nosti, sreče, miru in poglobljeni ter pove- in razumevanje. Nihče ni molil za nov Navkljub natrpanemu urniku nam je zani v duhu. avto, biserno ogrlico ali vikend na mor- vseeno uspelo najti čas za druženje, pogo- Besedilo: Rok Brglez ju. Razmisliti je treba o tem v teh dneh, vor, obnavljanje starih in sklepanje novih Foto: Peter Tomažič ko nas zasipavajo s ponudbami, kaj vse prijateljstev.

Župnija Škofljica Misijon – nismo sami

Z velikim veseljem sporočamo, da bo v naši župniji novem- Zakaj ta naglica obveščanja za nekaj, kar se bo dogajalo šele bra 2018 ljudski misijon pod geslom: NISMO SAMI. prihodnje leto? Preprosto zato, ker je vsaka priprava na ljudski misijon bistve- nega pomena. S prvo adventno nedeljo se je začela molitev za uspeh misijo- na, na kar nas bo vsak dan ob 19. uri spomnil misijonski zvon. Vabimo vse ljudi dobre volje, da se nam pridružite v pripravah na naš skupni misijon, na katerih se bomo lotili nekakšne pre- vetritve, tako naših odnosov med seboj kot tudi svojega srca in duha. Vse za to, da nam bo sobivanje lažje, da bodo naša srečanja prijetnejša in naši pogledi v prihodnost jasnejši in svetlejši. Misijon bo posvečal velik del pozornosti našim medsebojnim odnosom v družinah. Naj nas vse spodbudijo še besede papeža Frančiška: »Ni ra- zloga, da bi kdo mislil, da to vabilo ni namenjeno njemu. Kdor tvega, tega Gospod ne razočara.« Besedilo: Jože Tominc, žpk, in misijonski delovni odbor

21 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Društvo upokojencev Lavrica Zdravstveno predavanje – moje srce

Člani DU Lavrica pokažejo skrb za svoje zdravje tudi tako, da se vsak prvi torek v o tem, kako zanj skrbeti. Pa tudi za druge; mesecu udeležujejo informativnih meritev krvnega sladkorja, tlaka in holesterola po predavanju so vsi sodelovali pri prika- v krajevni dvorani. zu uporabe defibrilatorja in kako pravilno

Od aprila naprej na njihovo povabilo izvaja meritve Eva Kovačič, diplomirana medicinska sestra, nova »patronažka« na Lavrici. Na njeno pobudo in z organizaci- jo predsednika društva smo člane povabili na zdravstveno vzgojno predavanje z na- slovom Moje srce. Eva nam je predstavila nekaj dejstev o boleznih srca in ožilja, ki so tudi v Sloveniji še vedno vodilni ra- zlog smrti pa tudi dolgotrajne obolevnosti in invalidnosti. Vsako leto tako npr. 4000 Slovencev utrpi srčni infarkt. Aterosklerotične spre- membe, ki so posledica nabiranja oblog v žilah, pa povzročajo tudi visok krvni tlak, zamašene žile v nogah in nevarnost za možgansko kap. V Sloveniji ena četr- tina starejših od 65 let obišče zdravnika Zdravstveno-vzgojno izobraževanje na temo srca zaradi ene od teh bolezni. Dobra novica je po besedah predavateljice ta, da z zdra- in pol. Ker smo izvedeli, da naše srce ni ukrepamo, če nekomu nenadoma odpove vim načinom življenja lahko preprečimo zgolj votla mišica, ki po telesu prečrpava srce. Oboje sta odlično pokazala lavriška ali odložimo kar tri četrtine smrti zaradi kri – v enem letu je te za celo Blejsko je- gasilca, tako izurjena za tovrstno pomoč, bolezni srca in ožilja. Zato je v nadalje- zero! – ampak je predvsem središče naših da smo jima težko verjeli, da nista prava vanju poslušalce navdušeno povabila k čustev, ki vplivajo na zdravje, smo jo tudi zdravstvena reševalca. zdravim odločitvam za zdravje: naj pose- razumeli, kako zdravo je, da si prizadeva- gajo po prehrani, ki pripomore k normalni mo za umirjeno, sproščeno bivanje in lepe Ob dobri »srčni« energiji, ki je napolni- telesni teži in pomaga dvigati dobri hole- medsebojne odnose. Pa za veliko smeha, la krajevno dvorano, smo si obljubili, da sterol, naj upoštevajo priporočila za manj ki v telo sprošča snovi, ki krepijo zdravje, se še srečamo na takšnih večerih. tvegano pitje alkohola, nadzorujejo svoj kar so vedeli že naši predniki s tistim re- krvni tlak in sladkor, ter se redno gibajo. kom, da je smeh pol zdravja. Besedilo: Jože Sebanec Pol ure zmerno hitre hoje petkrat na teden Zares lepa udeležba članov društva, Foto: Rado Kerin podaljša življenje za tri leta, ena škatlica prišlo jih je kar 65, nam pove, da jim je pokajenih cigaret pa ga skrajša za tri ure mar za zdravje in da si želijo izvedeti kaj

Predavanje v okviru Karitas Sobivanje generacij

Anica Sečnik je mati šestih otrok in babica petnajstim vnukom. Je višja medicin- Opaža, da je srednja generacija, torej ska sestra, učiteljica zdravstvene nege in odlična predavateljica, ki je na Škofljici starši, izredno zaposlena in obremenjena. že dvakrat vodila polno zaseden Tečaj nege bolnika. Zmanjkuje jim časa za otroke. Pred krat- kim je v vrtec uvajala svojega triletnega Najljubša ji je prva vloga, najraje je mati Sobivanje generacij je najbolj naraven vnučka. Vsi otroci so se hoteli igrati z njo, in babica. Starejša kot postaja, bolj jasno način življenja. Tri generacije skupaj so njeno naročje je bilo premajhno za vse. vidi, kaj je v življenju bistveno. To je po- osnovno gibalo človekovega razvoja in Saj so imeli polno igrač, a igrača ni živa vezovanje generacij, grajenje odnosov. obstoja, so sistemska celota. in je hladna stvar, če se z njo ne igrata dva.

22 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

ne uide, skušajmo biti vsak dan dejavni, Ne vtikajmo se v življenja drugih. Spo- živimo polno. Eno uro na dan posvetimo štujmo kompromise in se odkrito ter zrelo starejši generaciji, uro na dan svoji gene- pogovorimo o naših odnosih. Postavimo raciji in uro najmlajšim. se za svoje interese in ne pometajmo stva- Vse, kar počnemo, delajmo z žarom. Ne ri pod preprogo, povejmo, kaj je narobe. uporabljajmo besede žrtvovanje. Imamo Odnose je treba razčistiti, razbiti čustve- svobodno voljo. Odločitev skrbi za dru- ne naboje. Žal nekateri ljudje, tudi odrasli, žino ali za ostarele naj bo zavestna in s niso zreli za iskren pogovor. pozitivno naravnanostjo. Če postane to za Gojiti moramo sočutje do mlajših: do nas prezahtevno, ni treba, da vse delamo otrok, vnukov, zetov in snah. In treba je z sami, zaprosimo za pomoč. Naše moči razumevanjem sprejemati dejanja starej- niso neskončne. ših: staršev, starih staršev, tašče, tasta, tet Pomembna je empatija, sposobnost vži- in stricev. vljanja v čustva drugih. Vzemimo si tudi Videti moramo, kaj ima človek dobrega. čas zase, to je pot k modrosti. Tisti, ki so Spreminja naj se sam, ne skušajmo tega se učili biti zavestno pozorni, imajo ve- početi mi. čjo sposobnost prisotnosti, boljši imunski Podobo prednikov otroci nosijo v svo- sistem in višjo raven telomenaze (encim, jem srcu. To je modrost starosti: vse vi- ki vzdržuje in obnavlja konice kromoso- deti, nič reči, ne se vsiljevati in vendar v mov). pravem času najti pravo rešitev ali pravil- Modrost se začne razvijati, ko ima po- no ukrepati. Če želijo starejši pomagati, Anica Sečnik je s svojim znanjem in izkušnjami sameznik dovolj izkušenj in so možgani naj to storijo neopazno, da se mladi zaradi navdušila vse prisotne. spremenjeni ter upočasnjeni. To se zgo- te pomoči ne čutijo nemočne in ponižane. di okoli 40. leta. Takrat imamo že drug, Gospa Sečnikova nam je ob koncu pre- Če ne posvečamo dovolj časa odnosom, bolj zrel pogled na svet, okolje in situa- brala še dve njej najbolj ljubi pesmi An- se nam kaj kmalu lahko ponovi žalostna cije okrog nas. Znamo usmerjati tok naše tona Aškerca in Toneta Pavčka. Z njima je zgodba moškega, ki ga je obiskovala kot energije. zaključila prijeten večer, ki so ga obogatili patronažna sestra. Bil je izjemno premo- Človeške potrebe so univerzalne. Vsi še pevci cerkvenega mladinskega pevske- žen, imel je družino, otroke, a ga nihče ni hrepenimo po sprejetosti, bližini, dotiku, ga zbora z Ljubi, ne čakaj, da ljubljen boš obiskoval. Potožil je, da vsi samo čakajo, koristnosti, ustvarjalnosti, spoštovanju, sam ter optimistično Vem, da danes bo da umre in nihče ne pride k njemu. Za- duhovni podpori, po pogovoru. Prav sle- srečen dan. molčal pa je dejstvo, da je vse življenje dnji je zelo pomemben kot pretakanje in Kot je povzela večer gospa Marija Kra- živel samo za delo in gradil kariero, svoji izmenjava misli. Živeti moramo s humor- škovic, tajnica Župnijske karitas Škoflji- družini pa je bil popolnoma odtujen. Tem jem in gorečnostjo. ca, bi se s temi besedami morali zbujati odnosom ni posvetil nič svojega časa. Tudi dementni čutijo, da so ljubljeni. vsako jutro ter vedro in pogumno zakora- Starejši morajo poskrbeti, da svoja Vsakega človeka moramo sprejeti takšne- kati v nov dan. spoznanja in izkušnje predajajo mlajšim ga, kakršen je: nihče ni brez napak in nih- rodovom. Vse težave je treba prenašati če ni brez dobrih lastnosti. Besedilo: Karmen Fabjan zrelo. Ne smemo obupavati, biti pesi- Spoštujmo svobodo sočloveka in ne po- Foto: Stane Kočar mistični. Zavedati se moramo, da smo segajmo v njegovo intimo. Priznavajmo minljivi, da čas hitro teče. Smrt nikomur meje, še posebej pri sobivanju v isti hiši.

Ob spomeniku padlim borcem na Škofljici

Za spominska obeležja padlim borcem v NOV na Škofljici, v Zalogu in v Želim- »Pred vsakim časom je bil čas. Današnji ljah krajevna organizacija ZB Škofljica zgledno skrbi skozi vse leto in ne le ob čas je poln hitenja, bežnih stikov in redkih dnevu spomina na mrtve. trenutkov miru, ko lahko premislimo čas poprej. Danes je eden takih trenutkov, ko Letos smo se padlim poklonili s primer- občinske organizacije DESUS na Ško- stojimo pred grobovi bližnjih, znancev, nim programom učencev osnovne šole fljici in občinski svetnik. Premišljeno prijateljev … Mi tukaj pa stojimo pred Škofljica, ki je tako kot vedno skrbno izbrane besede si zaslužijo, da jih po- grobom kolektivnega spomina na ljudi, ki pripravljen. Vse pohvale si zaslužijo tako sredujemo v celoti, saj so primer, kako niso preživeli druge svetovne vojne. Zato za izbor pesmi kot za njihovo izvedbo. se je možno spoštljivo in z občutkom za to ni navaden grob, je spomenik ljudi, ki Zbrane ob spomeniku je nagovoril Pe- mero pokloniti zaslužnim za našo svo- so se uprli okupatorjem, ki so hoteli raz- ter Pal, član KO ZB Škofljica, predsednik bodo: deliti našo zemljo, naše ljudi pokončati ali

23 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

bogastva, kjer ljudje imajo službo stalno, brez delodajalcev, ki jih izkoriščajo in ne plačajo socialnega zavarovanja, kjer je zdravstvo in šolstvo zastonj, brez držav, ki pospešujejo bogate, revnim pa padajo drobtinice z bogatinove mize – ali je to kaj slabega? Ti tukaj, niso dočakali ne tega ne novega krasnega sveta, v katerem imamo svobodo, nimamo pa ekonomske svobo- de. Zato se klanjamo njihovemu spominu – slava jim!

Peter Pal je počastil spomin z izbranimi besedami. izseliti in iztrebiti slovenski jezik. Samo je že bilo jasno, da bo vojno izgubil, so milijon nas je, je takrat zapisal partizan- opravili napačno izbiro, ki bo taka tudi ski pesnik Karel Destovnik Kajuh. Mili- ostala v zgodovinskem kolektivnem spo- jon, stisnjenih med velike narode, večje minu. Tako pač je življenje. Ljudje smo od nas: Avstrijce, ki jih je Hitler razgla- simbolna bitja, čeprav je med rdečo in sil za Nemce, Madžare, Italijane in tudi črno barvo veliko odtenkov. Hrvate. Ni čudno, da so nam hoteli vzeti Danes smo zato tukaj zbrani pred spo- jezik, ker je slednji najmočnejše sredstvo menikom, ki je simbol upora zoper tiste, narodove identitete. To je vedel že Trubar, ki so Slovence hoteli uničiti ali predruga- ki je jezik malega »Stati inu obstati« na- čiti ali oboje. roda zapisal. Prav je, da ga povezujemo s Odpustimo lahko, pozabimo nikoli. Po- pravico do upora okupatorju. Ta pravica zabiti mlade fante in dekleta, malo starejše je ena osnovnih civilizacijskih pravic. Vsi od teh nastopajočih tukaj, ki so dali svoje Tone Zaletel je zaigral na ustno harmoniko. Slovenci, ki so to pravico do upora zoper mlado življenje za idejo svobode in ne so- okupatorja uresničevali z narodnoosvo- cializma, kar jim skušajo prilepiti ponare- bodilnim bojem, so pač enostavno dobri jevalci zgodovine – to je tako, kot da bi Na koncu so nekaj pesmi zapele tudi fantje. oskrunili njihove grobove – sram jih bodi, članice ŽPZ Laniške predice, prireditev je Razumemo, da so nekateri stali ob strani naj jih bo sram! z igranjem na ustno harmoniko zaključil in se niso vmešavali, imeli so pravico do Pa tudi, če bi imeli pred očmi boljše Tone Zaletel z Vrha nad Želimljami. izbire. Toda tisti, ki so izbrali sodelovanje življenje vseh ljudi, ni nič narobe, če so vi- z okupatorjem, se pridružili njegovim voj- deli svet brez večjih razlik, brez sveta, kjer Besedilo in foto: Vera Banić Vukadin nim enotam, prisegli zvestobo Hitlerju, ko ima 1 odstotek ljudi v rokah 90 odstotkov

Mir se začne v posamezniku

Univerzalno mirovno združenje in Slovensko žensko društvo za mir v svetu sta v Mestni hiši. Slavnostna govornika, pred- Mestni hiši občine Ljubljana organizirala zgodovinski dogodek ustanovitve Med- stavnika UPF Evrope Jacques Marion in narodnega združenja poslancev za mir v Sloveniji in Globalne mreže žensk za Azije dr. Katsumi Otsuki sta predstavila mir v Sloveniji. vizijo ustanoviteljev pokojnega čast. dr. Sun Myung Moona in njegove žene dr. Dogodek ustanovitve Mednarodne- Univerzalnega mirovnega združenja (v Hak Ja Han Moon, ki sta se na globalni ga združenja poslancev za mir v Slo- nadaljevanju UPF) v Sloveniji gospa Erna ravni zavzemala za vzpostavitev miru v veniji je z besedami upanja v uresniči- Košmrlj. Zahvalila se je županu Mestne svetu preko sodelovanja različnih poli- tev svetovnega miru preko sodelovanja občine Ljubljana Zoranu Jankoviču za go- tičnih, nevladnih, verskih, znanstvenih in skrbi za drugega odprla predsednica stoljubje pri izvedbi dogodka v ljubljanski in gospodarskih institucij. Poslanec v

24 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Državnem zboru Republike Slovenije Danijel Krivec je navzočim spregovoril o svoji poti delovanja in vrednotah, ki mu veliko pomenijo pri njegovem vsakda- njem delu in odločitvah. Ob ustanovitvi Globalne mreže žensk za mir v Sloveniji so slavnostne govorni- ce razmišljale o vlogi ženske v 21. stole- tju kot mirovnice in graditeljice temeljev družine in družbe. Delovanje mednarodne ženske federacije za mir v svetu (v nada- ljevanju WFWPI) in aktivnosti globalne mreže žensk za mir po svetu je predstavila predsednica WFWP Evropa in direktorica pisarne WFWPI pri Združenih narodih v Ženevi Carolyn Handschin. Županja ob- čine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič je v svojem nagovoru spregovorila o iz- kušnjah in izzivih ženskega voditeljstva Ob dogodku ustanovitve Mednarodnega združenja poslancev za mir v Sloveniji in Globalne na lokalni ravni. Predsednica Slovenske- mreže žensk za mir v Sloveniji so vsi udeleženci podpisali mirovno deklaracijo. ga ženskega društva za mir v svetu Sonja Grčar je poudarila, da je namen Globalne družine, iz katere se mir naravno širi, pot delovanja za druge in lahko že jutri mreže žensk za mir povezati ženske med bomo ženske in moški skupno dosegli postane odgovorni gradnik svetovnega seboj na osnovi materinske skrbi in čuta svetovni mir. miru, ki pa se najprej začne v vsakem po- za sočloveka in združiti sile z drugimi Program so obogatile pianistki Sara Ko- samezniku. nevladnimi organizacijami za izvedbo veš in Rebeka Košmrlj ter belokranjska globalnega sodelovanja z moškimi. Z pevska skupina Polanski odmev. Besedilo: Kristina Bačovnik medsebojno podporo in skupnim izobra- Organizatorji smo veseli tudi pomoči Foto: arhiv Slovenskega ženskega ževanjem za temeljne vrednote zdrave naše mlajše generacije, ki šele vstopa na društva za mir v svetu

Svoboden v srcu

Svoboden v srcu je naslov knjige, ki je V življenju ni naključij, vse je na ključ. bila predstavljena sredi novembra v Življenje je lepo, če se mu predaš hvale- kulturni dvorani Občine Škofljica. Gre žno, brez strahu in ustaljenih prepričanj, za prvenec Tadeja Zevnika, 25-letnika, ki nam sledijo kot sence. Takrat se začne- ki sledi tistemu, kar čuti znotraj sebe. jo dogajati čudeži, ki jih ustvarjamo sami. Pravi, da si želi spodbuditi čim več lju- Rast je težka, a vredna. Bolj, ko rastemo, di, da gredo na pot srca, da se osvobo- težje preizkušnje dobivamo in lahkotneje dijo strahu in zaživijo odnose bolj polne jih rešujemo. Moč je v odpuščanju. in ljubeče. Tadej Zevnik je iskalec, ki preko lastnih izkušenj spreminja prepričanja, strahove Preden se je lotil pisanja, je bil na dnu. in sledi svobodi v srcu. Na predstavitvi Ni vedel, kdo je in zakaj je. Začel je iskati knjige je delil svojo osebno izpoved, po- odgovore, vedno globlje in globlje je br- glede in strahove s publiko. Z avdio-vizu- skal in odkrival sebe. Takrat se je zgodil alnim zaključkom pa nas je vse popeljal v preobrat. S tem, da je verjel, je postopo- našega notranjega malega otroka, kjer se ma tudi razumel, da obstaja nekaj, za kar v resnici vse začne. bi bilo vredno živeti. Pravi, da je iskal na Knjiga je priporočljiva za širok krog napačnih mestih, v materialnih dobrinah, bralcev. Namen je srčen in svobodni bi bili dokazovanju, zunaj sebe ..., dokler ni radi vsi. Kako jo je našel Tadej Zevnik, sprevidel, da je vse v njem. Pot ga je pe- piše na 166 straneh. ljala k srcu, k spoštovanju, k ponižnosti in k ljubezni do sebe. O tem govori knjiga, ki Tadej Zevnik je na predavanju predstavil prav Besedilo in foto: se je pisala devet mesecev. poseben pogled na življenje. Cvetka Cvet Hosta

25 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Zanimive aktivnosti Društva tarok Škofljica

Takoj ko je minilo poletje, se je v Društvu tarok Škofljica začela sezona inten- zivnejših srečanj. Pridno se udeležujemo turnirjev Tarok zveze Slovenije in tudi ODA O TAROKU raznih turnirjev drugih društev. (rimar 1423)

Tudi sami smo organizatorji večjih tur- Naše društvo zaradi aktivnosti postaja Trije igralci za mizo sede, nirjev, saj jih vsako leto organiziramo več zanimivo za ljubitelje taroka. Zato prido- tarok karte v rokah drže. in s tem tudi promoviramo našo občino bivamo nove in nove člane, ki prihajajo »Tri« pravi prvi, drugi »naprej«, Škofljica. Letos smo organizirali štiri od- ob četrtkih v društveno sobo na Občini, prte turnirje, in sicer prvega ob koncu zime kjer utrjujemo to zanimivo miselno igro. tretji pa gleda kot sam zlodej: 2017 pri Čotu, potem v dvorani Pivovarne Sedaj nas je že toliko, da moramo za in- »dve, če nimata nič proti«, Union v Ljubljani na začetku pomladi, pa terni – zaprti turnir najeti veliko dvorano, zloži si karte v levi roki, ob občinskem prazniku občine Škofljica da lahko vsi člani normalno odigramo odpre talon, očesi zastrmita, septembra pri Petkovšku, naš zadnji leto- partije taroka! Naš drugi interni turnir, škis, pagat, se skup držita: šnji odprti turnir pa je bil 10. novembra dne 19. oktobra in tretjega 16. novembra »Trul, pagat, ležim – upam, spet v dvorani Pivovarne Union. Na tem smo odigrali kar v veliki dvorani Občine da ni proti kdo, našem turnirju, ki je že tradicionalen v ko- Škofljica. Decembra pa bomo na zadnjem sicer bo za vaju res hudo!« ledarju Tarok zveze, se je udeležilo kar 51 turnirju in ob seštevku rezultatov vseh le- tekmovalcev iz več različnih društev po tošnjih internih turnirjev dobili novega Molče nasprotnika požreta slino Sloveniji. Zmagala pa je tokrat dama, in društvenega prvaka. O tem vas bomo še sicer gospa Bojana Jerič iz Društva tarok obvestili v prihodnji številki Glasnika. in prvi izigra na mizo karto fino: iz Laškega! Znova vabim zainteresirane igralce srčni kralj res ni navadna karta, taroka, da se nam pridružijo. Ob četrt- a kot se pravi – karta je Marta, kih se nam lahko pridružite v društve- tarok ga vzame kadarkoli ni sobi v občinski zgradbi na Škofljici! in to, še preden pride naokoli. Veseli bomo vsakega novega bodočega člana društva. Kontaktirate nas lahko Taroki kar po zrak frče, po e-pošti na naslovu tarok.skofljica@ igralec zbira skoraj štihe vse. gmail.com. Pri pagatu, zadnji karti pravi, Ker se bliža novo leto, naj izkoristim nasprotnikoma se on tako predstavi: to priložnost, da vam vsem občanom v imenu Društva tarok Škofljica zaželim »Draga moja, ohladita glavi, srečno, uspešno in zdravo novo leto 2018. mi na Škofljici smo pač ta pravi!«

Turnirjev se udeležujejo številni ljubitelji igre Besedilo: Drago Gaspari Avtor: Sergej Laurenčič Tarok. Foto: Marta Gaspari

TAK ŽUR na Lavrici postaja tradicionalen

TAK ŽUR letos že drugič! In prihod- željo po druženju ter zabavanju. Igrala se nje leto bomo lahko res rekli, da je že je glasba za norenje, ni pa manjkalo tudi tradicionalen. V soboto, 21. oktobra, je počasnejših balad, na katere se je lah- na Lavrici znova potekal rok koncert v ko publika le rahlo pozibavala. Na odru organizaciji Društva prijateljev mladi- smo za žur poskrbeli trije mladi bendi: ne Lavrica. Osmi greh, Sneaky Cerveza in Lapsus, celoten dogodek je povezovala Teja Na koncert smo vabili z atraktivnim pla- Slana. katom našega hišnega oblikovalca Izidor- Osmi greh smo skupina večino- ja Strausa preko spleta, preko plakatnih ma lavriških fantov, ki se je na TAK- mest ter OŠ Škofljica. V Domu krajanov -em ŽUR-u predstavila že lani. Igramo Lavrica je dogodek zbral našo občin- Skupina Osmi greh je tudi letos navdušila ob- tako priredbe drugih znanih bendov kot sko mladino, ki ima podobne interese in činstvo. tudi svoje avtorske komade. Pod novim

26 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

imenom Sneaky Cerveza se je javno pr- po koncertu, poskrbela enkratna pub- organizacijo podobnih dogodkov in kon- vič predstavil nekdanji alternativni rock lika. certov. Se vidimo torej na TAK-em ŽUR-u bend The sound of May. Skupina Lap- Celoten dogodek smo organizirali la- tudi prihodnje leto! sus je med mladimi bendi že bolj pri- vriški mladci: Jakob Blatnik, Jakob Udo- znana, zato je pritegnila kar nekaj obo- vič, Tjaša Mučič in Andraž Dražumerič. Besedilo: Andraž Dražumerič ževalcev in oboževalk. Pod odrom je Ob dosedanji podpori in pomoči DPM Foto: Nika Vidnjavič za atmosfero, ki se je nadaljevala tudi Lavrica smo motivirani tudi za nadaljnjo

Razstava zdravilnih zelišč v našem kraju s predavanjem

Aktiv podeželskih žena občine Škofljica je v Kulturni dvora- Cilj razstave je bil občanom približati zdravilna zelišča, ki ra- ni na Škofljici 15. septembra pripravilo razstavo zdravilnih stejo v našem kraju ter vzpodbuditi njihovo uporabnost v kulina- zelišč v našem kraju in predavanje z naslovom Vpliv lune na riki in kozmetiki, razvijanje pozitivnega odnosa mladih do nara- setev, rast in spravilo pridelkov. ve in spoznavanje njihove vloge pri ohranjanju rastlin v okolju, v katerem živijo. Zdravilne rastline so vsa zdravilna zelišča, ki jih največkrat najdemo na travnikih in obronkih gozdov, ter začim- be, dišavnice in drevesa, za katera še danes obstaja verovanje, da predstavljajo povezavo med nebom, zemljo in podzemnim svetom. Že star slovenski pregovor pravi, da ako v jeseni zgodaj listje z drevja pade, so njive rade rodovitne. Tako je bilo tudi predavanje Vpliv lune na setev, rast in spravilo pridelkov, ki ga je vodila gospa Jožefa Fabjan, ko je predstavila različne setvene koledar- je, vrtna in poljedelska opravila, in sicer od setve, presaditve do pridelave ter spravila pridelkov, zelo zanimivo in je kar prehitro minilo. Po koncu predavanja pa so se navzoči še družili na po- gostitvi, izmenjavi mnenj in izkušenj. Članice aktiva smo se odločile, da bomo tudi v bodoče skrbele za ohranjanje in prepoznavanje zelišč v našem kraju.

Poučna razstava in predavanje o zdravilnih zeliščih. Besedilo in foto: Vida Kastelic

Planinsko društvo Pijava Gorica z novo spletno stranjo

Decembra lani je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Pijava Gorica. Do se- daj je včlanjenih 30 članov, željnih pohodov in planinarjenja, med njimi pet otrok.

Kar nekaj zanimivih vzponov je do da- všeč, se lahko sprehodite okrog jezera) in nes za njimi, vsak mesec načrtujejo vsaj piknik. Prijave po e-pošti ali telefonu. enega, v prihodnosti pa jih bo še veliko Za namen obveščanja zainteresiranih je več. Letos so se povzpeli na Ratitovec, zdaj na voljo tudi spletna stran društva: Golico, Ojstrico, Triglav, Veliki Risnjak http://pdpg.si/. Sicer pa se lahko nanje (HR), zadnji izlet pa je bil 19. novem- obrnete na naslov Gasilska ulica 3, 1291 bra na Uršljo goro (slike so iz zadnjega Škofljica, po telefonu 030 649 917 ali izleta). spletni pošti: [email protected] Za prihodnje leto načrtujejo tudi večdnevni izlet v Bosno. Poleg dveh Besedilo: Ksenija Rebeka Matković vzponov bodo tudi raftali (če vam to ni Foto: Urška Vidervol Počitek in okrepčilo

27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Povabili smo sonce v vrtec

Teden otroka, ki je potekal prvi teden v oktobru, je v enoti Škratec Vrtca Škofljica minil v znamenju sonca, saj se je slogan letošnjega leta glasil »Povabimo sonce v vrtec«.

Prav zares smo ga povabili! V naše modula Skrb za sočloveka, v okviru kate- igralnice je posijalo skozi vrsto dejavno- rega oblikujemo dejavnosti, ki spodbujajo sti, ki so se zvrstile v enem tednu. Prikli- občutja empatije pri otrocih, medse pova- cali smo ga z glasbenim in plesnim dnem, bili našega očka, g. Zalarja, ki je prosto- pri tem pa se nam je pridružil plesni učitelj voljni gasilec. Predstavil nam je opremo, Peter Capuder, ki nam je pokazal nekaj ki jo pri svojem delu uporablja, povedal, plesnih gibov. Nadaljevali smo s kulina- kako pomaga ljudem v primeru požara rično obsijanim dnem, saj smo pripravili in nam omogočil preizkusiti opremo. Ob čisto pravi grozdni sok in spekli pokov- koncu obiska smo se po gasilsko pozdra- ko. Preizkusili smo se v ličkanju koruze vili in očku zapeli gasilsko pesem. ter skupaj z otroki skupin Miške, Krtki in Skrb za sočloveka zagotovo sodi med Polhki izdelali sonce iz koruznega zdroba najpomembnejše vrednote. Temelji te ter koruznih listov, ki smo jih uporabili, vrednotne domene se začno razvijati že da smo izdelali sončne žarke. Nato smo se v zgodnjem otroštvu skozi primarna ob- Krtki in Polhki razgibali ter premagovali čutja empatije. Otrok, ki sam ni doživel Prostovoljni gasilec je otrokom predstavil svo- poligon na bližnjem igrišču. Teden otroka skrbi, pomoči in opore drugih, bo ostal jo opremo in delo. smo zaključili z ogledom predstave Raz- prikrajšan za zadovoljstvo, srečo in smi- bita buča, ki so jo pripravile vzgojiteljice, sel življenja, ki ga daje lastno empatično situacijah nesebično priskoči na pomoč pozneje pa so se otroci tudi sami preizku- delovanje. Tovrstno delovanje spodbuja- ter posrbi za dobrobit ljudi. »Na pomoč!« sili v igri z lutkami. mo predvsem z zgledom pri vsakodnev- Mesec oktober pa je bil tudi mesec nih interakcijah in v opisanem primeru s Besedilo: Špela Koprivec požarne varnosti, zato smo v povezavi s povabilom prostovoljnega gasilca, da nam Foto: Tanja Šeme in Sonja Erjavec projektom Zmagujemo z vrednotami in predstavi svoje delo, saj prav on v težkih

Vrtec Smrkolin

Drugo polovico oktobra smo pri Ribicah (otroci, starosti 2–3 let) namenili branju Na ta način smo spodbujali otroke, ki še različnih jesenskih zgodbic, v katerih nastopajo živali, pogovarjali pa smo se tudi nosijo pleničke, da pokažejo še več zani- o pleničkah, kahlicah in o tem, kako je, ko pleničk sploh več ne potrebujemo. manja za kahlico ter se čim pogosteje in z veseljem tudi usedejo nanjo. Pobarvali smo naše ježke iz slanega testa, zraven pa seveda ni manjkala pesmica Živali jeseni (M. Voglar) in druge priljubljene pesmi. Kmalu zatem je nastopil čas noči čarov- nic, zato smo v tem stilu tudi ustvarjali, izrezali bučo, spoznali čarovnico ter si ogledali predstavo Razbita buča, ki so jo zaigrali naši starejši prijatelji iz skupine Ježi. Novembra smo odprli temo Vreme, zato smo se pogovarjali o vremenu, vre- menskih pojavih, kako se oblečemo ob določenem vremenu itd. Pogosto nas je spremljalo deževno in oblačno vreme, zato smo barvali dežnike, slikali dežne kaplje in prebirali zgodbico Ježek Snežek Otroci so se učili, ustvarjali in se zabavali ob različnih aktivnostih v vrtcu. in poplava. Potem smo se razveselili še

28 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

prvih snežink in spoznali prvo letošnjo Skupina Miške (1–2 leti) pomoč odraslega. Čeprav smo uvaja- zimsko pesmico o snežinkah. Ker pri ve- li dva nova otroka, je mesec minil mirno liko dejavnostih spoznavamo barve, se z Teden otroka smo obeležili tudi pri naj- in sproščeno. Naša novinčka sta se vrtca njimi igramo in jih razvrščamo, smo na- mlajših. Osredotočili smo se na naravo, ki navadila, mi pa smo ju prav tako lepo redili še poskus z bonbončki, kjer nas je nas obdaja. Tetka jesen nas je letos obda- sprejeli. lepo presenetila pisana mavrica različnih rila s slastnimi rdečimi jabolki. Okušali in Čarovniško ustvarjalni teden pri miškah barv. pojedli smo jih v manjših rezinah. Zbirali pa je bil malo drugačen. V pričakovanju smo jesenske pridelke, plodove, se igra- krompirjevih počitnic in »najstrašnejše« li, ustvarjali z njimi, prepevali pesmice z noči smo spoznavali, tipali, opazovali, Skupina Ježi (3–6 let) jesensko tematiko – Živali jeseni (M. Vo- prenašali in kotalili velike in male buče. glar). Odtisnili smo na okna svoje rokice v Odtisnili smo dlani in stopala, iz katerih Pri Ježih smo se zadnje dni oktobra pri- jesenskih pisanih barvah in si tako ustvari- smo naredili duhce, ki so strašili po garde- pravljali na predstavo »Razbita buča«, ki li pravo jesensko vzdušje tudi v igralnici. robi. Izrezali smo tudi svojo veliko bučo, smo jo zaigrali otrokom iz vrtca. Ustvar- Ružili smo koruzo, se igrali s koruznimi ki nas je pozdravila ob prihodu v vrtec. jali smo za noč čarovnic, se naučili de- storži in iz nje naredili ježke. V škatlo smo Po počitnicah smo se v vrtec vrnili vsi klamacijo »Razbita buča« in se na koncu izrezali različno velike luknje, v katere zdravi in polni pozitivne energije. Veliko posladkali z bučno pito. so otroci nato vstavljali kostanje. Otroci mišk še ne hodi, zato smo deževne dni Novembra smo začeli z noro temo »Kaj so prirejali velikost kostanja in luknje. preživeli ob igri kar v naši igralnici. Se- vse dobimo iz narave«, se veliko pogovar- Starejšim otrokom je to šlo zelo dobro, deli smo »Pod medvedovim dežnikom« in jali, obirali oljke, pokusili domače olje in nekateri pa so poiskali drugo rešitev po prisluhnili glavnim živalskim junakom v vonjali sivko. neuspelem poskusu. Igra s kostanjem jim pravljici. Veliko časa namenimo prepevanju no- je postala prava zabava. Osvojili smo tudi vih pesmi ob klavirju in pripravi na nastop že rutino vrtca. Nekateri se že navajajo na Besedilo in foto: s skupino »Ribici«. samostojno hranjenje, drugi potrebujejo kolektiv vrtca Smrkolin

Tradicija danes, mladost in modrost v vrtcu Škofljica

Ličkanje koruze je bilo včasih eno izmed pomembnejših jesenskih kmečkih opra- pospravili prizorišče in – kot se spodobi vil, tudi družabni dogodek, okoli katerega so se zbrali družina in vaščani. Tako – pomalicali, tokrat suho sadje, piškote in pri delu ni manjkalo pridnih rok, pa tudi ne veselja, pripovedovanja in pesmi. si postregli s čajem. Dogovorili smo se, da se ob letu osorej Pod vodstvom dejavnih članov Kul- Ob tem pa so se zabavali, kaj povprašali in spet snidemo, upajoč, da bodo naša sre- turnega društva Škofljica smo v vrtcu mimogrede prisluhnili poskočnim ritmom čanja prerasla v tradicijo. Tako znanja in Škofljica obudili to nekdanjo tradicijo harmonike. običaji ne bodo zamrli, temveč bodo našli in se pred enoto Cekinček preizkusili v Najbolj igrivi so tudi zaplesali. Nekaj pot do mlajših rodov. ličkanju koruze. Upali smo na srečanje koruznih storžev vezanih v pare smo v začetku jeseni, deževno vreme pa ni prejeli v dar za okras naših igralnic. Ob Besedilo: Anita Lulik dalo svojega soglasja, zato smo dogodek zaključku smo skupaj z organizatorji Foto: TD Škofljica dočakali nekoliko pozneje – 17. oktobra. Na notranjem parkirišču enote Cekin- ček nas je poleg prijaznih organizatorjev pozdravil velik kup koruze in radovedne ročice naših najmlajših so hitele grabiti koruzo. Kako tudi ne bi, saj so med samo koruzo vabili tudi slastni bonbončki, ki so hitro dobili nove lastnike. A tudi koruza je bila zanimiva, izgubljala je srajčice – ličkanje, ki smo ga zbirali v vreče, storži so polnili vedra, le-ta pa so otroci stresali na priko- lico in opazovali vedno večji kup koruze. Nekateri so celo poskušali »ružiti« koruzo (to je: ločiti zrnje od storža, kakor pravijo v okolici), a smo se odločili, da imamo tokrat zadosti dela že samo z ličkanjem. Malčki se se ob ličkanju koruze seznanjali s tradicijo in starimi običaji.

29 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Soška fronta ob Želimeljščici

Že od začetka šolskega leta smo nekateri dijaki Gimnazije Želimlje, vsi po vrsti in profesorjev. Ugotovili smo, da je po navdušeni raziskovalci 1. svetovne vojne, z vznemirjenjem pogledovali na koledar, slovenskih domovih veliko zgodovinsko saj se je hitro bližal 24. oktober, ki je v zgodovino zapisan kot dan, ko se je leta zanimivih artefaktov, ki zajemajo ostan- 1917 začela ena najslavnejših bitk 20. stoletja, 12. soška ofenziva, znana tudi kot ke orožja, osebno opremo vojakov, pisma »čudež pri Kobaridu«. in spomine ter zgodovinske fotografije in razglednice. Tudi po stotih letih je pogled Da bi sošolcem predstavili pomen 1. vodstvom prof. Emeršiča smo začeli zbi- na zarjavelo orožje in preluknjane čelade svetovne vojne ter pečat, ki ga je pusti- rati razne predmete, pričevanja, fotogra- boleč in pretresljiv. la na slovenskih ljudeh in pokrajini, smo fije, pisma in druge stvari, ki so jih po- Ker pa si danes težko predstavljamo, se odločili organizirati razstavo. Pod sedovali družinski arhivi naših dijakov kakšen je bil pogled vojaka iz frontnega jarka, smo dober mesec pred predvideno razstavo začeli kopati svojega. Naleteli smo na kar nekaj težav s statiko, a smo jih na srečo premostili. Jarek je bil pra- vočasno pripravljen za ogled in po mne- nju mag. Marka Štepca, vodje kustosov v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in glavnega gosta predavanja ob odprtju razstave, dovolj avtentičen. To nas je zelo razveselilo, saj smo v izkop vložili veliko truda. Sodelujoči smo med uresničeva- njem projekta izvedeli dosti novih stvari o dogajanju pred stotimi leti, ob tem pa smo se še prijetno družili. Upamo, da je spoznanje o uničujočih posledicah vojne doseglo razum in srce slehernega obiskovalca razstave.

Besedilo: Nejc Tomšič, Gimnazija Želimlje Dijaki gimnazije Želimlje so odkrivali zgodovino prve svetovne vojne. Foto: arhiv Gimnazije Želimlje

Gimnazija Želimlje – gostiteljica dijakov iz španske Seville

Na Gimnaziji Želimlje smo se letos povezali z bratsko gimnazijo iz Seville in se njihovi šoli šestkrat več mladih. Naučili dogovorili za študijsko izmenjavo. smo jih nekaj slovenskih tradicionalnih plesov, sodelovali pa so tudi pri pouku V petek, 4. novembra, je dvajseterica ne- Kmalu so se pokazale majhne in velike španščine. Popoldne smo preživeli v sre- učakanih dijakov, na čelu s profesoricama razlike med obema kulturama. Namesto v dišču stare Ljubljane, kjer so na Prešer- Ano Špan Česen in Barbaro Novak, prvič divji in izsušeni Sevilli so živeli v naših novem trgu plesali polko. Kljub dežju in segla v roke začasnim sostanovalcem, ki krajih in vaseh, odetih v čudovito jesen- zimskim temperaturam smo se zabavali in so bili zaradi dolge poti nekoliko utrujeni sko barvo, ki je tako drugačna od sevilj- bolje spoznali. Večer smo zaključili z vož- in zadržani, potem pa se je v njih prebu- skega urbanega glamurja. V soboto smo njo po Ljubljanici, nato pa smo se mokri, dila sredozemska živahnost in zadrege ni se vsi skupaj odpravili na Notranjsko, v premraženi in radostni odpravili domov. bilo več. Sledilo je večdnevno intenzivno Predjamski grad in v Postojnsko jamo, V torek smo odšli na Gorenjsko. Najprej druženje, med katerim so španski prijatelji nad katero so bili navdušeni. Nedeljo so smo se ustavili na Brezjah, nato pa pot spoznali slovensko kulinariko, pokrajino preživeli po družinah in kar nekaj jih je nadaljevali na »otoček sredi jezera«, kjer in turistične znamenitosti, šolski sistem in nato moglo občudovati Piran in Jadransko smo pozvonili na zvon želja, pojedli po- predvsem naš način življenja, saj je vsak morje. V ponedeljek smo Špance sezna- tico in popili vroč čaj. V Kranjski Gori in želimeljčan gostil svojega španskega vr- nili z želimeljskim šolskim utripom, ki se Planici je večina Špancev prvič v življenju stnika. vsekakor razlikuje od njihovega, saj je na videla sneg in doživela sneženje. Sneg in

30 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/KNJIŽNICA SPOROČA

zasnežena Planica sta jim vsekakor ostala v najlepšem spominu – moja gostja je de- jala, da je bilo preprosto »amazing«. Četrtkovo slovo je bilo težko ... Španci so zelo odprt narod, med nami je sicer kar nekaj razlik, ki pa naredijo celotno izkuš- njo še veliko bolj zabavno in zanimivo. Izmenjava je bila vsekakor ena najlepših izkušenj in priporočila bi jo vsakemu. Z nestrpnostjo odštevamo dneve, ko se bomo Želimeljčani februarja 2018 odpra- vili raziskovat Sevillo in se bomo znova srečali z novimi prijatelji ter njihovimi družinami.

Besedilo: Špela Čotič, Gimnazija Želimlje Želimeljski dijaki in gostujoči Sevilčani so odkrili veliko skupnega in tudi veliko razlik v načinu Foto: arhiv Gimnazije Želimlje življenja.

Nega z občutkom

Preizkusite na sebi naslednje. Zmočite si roke, obriše pa naj vam jih vaš partner zaupanja. Ni treba, da ste dojenčku na ali nekdo drug. razpolago 24 ur na dan. Uredite si dan tako, da postorite svoje obveznosti in da Varianta A: Vaš partner je pri tem ne- neljubljeni, nadležni, zmedeni, kot da z tudi sebi privoščite nekaj miru. Ko pa ste pazljiv, ni skoncentriran, vas ne gleda v vami ni vse v redu. Mogoče občutite celo v stiku z otrokom, storite to z ljubeznijo oči, se vam ne smehlja, njegove kretnje krivdo, da partnerja obremenjujete. Vari- in polno pozornostjo. so površne in živčne, hkrati se pogovarja anta B: Čutite, da ste ljubljeni, pomembni, še z nekom, vas skratka komaj zaznava. da vas jemlje resno, skratka, počutite se Otrok že od samega začetka razume Varianta B: Partner vam pojasni, kaj na- v redu. govorico telesa merava, roke vam obriše skrbno in pazlji- Ko mu sporočate: »Vesel/-a sem, da te vo, pri tem vas gleda v oči, s čimer vam Tankočutna pozornost imam!«, dokazljivo največ storite za nje- daje vedeti, da vas ima rad in da ste zanj Ta poskus nam pokaže, kako se počuti gov zdrav razvoj: otrok bo dobre volje, pomembni. dojenček, ko se z njim ukvarjamo; ga pre- uravnotežen in odprt za vse novo. vijamo, hranimo, ga kopamo. To so najin- Odločujoča razlika tenzivnejši trenutki stika v prvih mesecih Besedilo: Maria Neuberger-Schmidt Kako ste to subjektivno doživeli? življenja, ki so odločujoči za pridobiva- Prevod: Julijana C. Grum Varianta A: Čutite, da ste nepomembni, nje občutka samozavesti in osnovnega

KNJIŽNICA SPOROČA Novo na knjižnih policah

ODDELEK ZA ODRASLE stresa ter poskrbeti za dobro počutje telesa 2 Verstva in duha DE MELLO, Anthony: Zavedanje YALOM, Irvin D.: Strmenje v sonce 1 Filozofija, okultizem, psihologija, VELKOVIĆ, Božidar: Glasna tišina 3 Sociologija, politika, ekonomija, etika poželenja vzgoja, etnologija KEZELE, Adrian Predrag: Gospodar smrti RAMOVŠ, Jože: Sožitje v družini FERFILA, Bogomil: Afganistan: edini in trije Načiketovi ognji POLJAK, Lukek, Saša: Ko odnosi Zahodnjak na ulicah Kabula in Herata ŠPEH, Jana: Moč misli: v resnici lahko postanejo družina: oblikovanje WIKING, Meik: Hygge: umetnost uresničiš vse, kar želiš edinstvenosti in povezanosti skozi dobrega življenja po dansko WAX, Ruby: Čuječnost: kako se znebiti razvojna obdobja družine CHOMSKY, Noam: Kdo vlada svetu?

31 KNJIŽNICA SPOROČA

KTSABARY, Shefali: Prebujena družina: 821-311.2 Družabni roman 821-94 Spomini revolucija v starševstvu MEISSNER, Susan: Bulvar hrepenenja CHARAMSA, Krzysztof Olaf: Prvi MIKLAVČIČ, Milena: Ogenj, rit in kače KARPOWICZ, Ignacy: Osti kamen: jaz, gejevski duhovnik, in moj niso za igrače. Del 2, Babice, hčere, STAMM, Peter: Sedem let upor proti hinavščini Cerkve vnukinje HUNTING, Helena: Ožgana krila: prvi GROŠELJ, Viki: Mingma in še sto drugih del strastne serije Črnilo in jeklo MELTON, Glennon: Bojevnica ljubezni 5 Kemija LERGA, Ruth M.: Ko strast počaka CHALLONER, Jack: Elementi: popolni LERGAm Ruth M.: Ko se prebudi 821-312.4 Kriminalke ilustrirani vodič ljubezen D'ANDREA, Luca: V senci zla LINDSEY, Johanna: Očarljivi PARIS, B.A.: Kremplji norosti 6 Medicina, kuharske knjige malopridnež BANNALEC, Jean-Luc: Življenje v PERLMUTTER, David: Zdravi možgani: FORCE, Marie: Ljubezen je vse, kar rožnatem: komisar Dupin razreši šesti moč črevesnih mikrobov za zdravje in potrtebuješ primer zaščito vaših možganov za vse življenje SOČE, Ivan: Moč vitamina D 821-312.9 Znanstvena fantastika GOLENHOFEN, Dominik: Do zdravja z SLOVENSKI AVTORJI MAAS, Sarah J.: Stekleni prestol razstrupljanjem težkih kovin FLISAR, Evald: Greh MASTAI, Elan: Vsak napačen dan RAMSAY, Gordon: Bread Street Kitchen: NEMEC, Alen: Vstajenje mečevalca recepti za slastne zajtrke, kosila in večerje, 821-311.6 Zgodovinski roman ki jih lahko pripravite doma PETAUER, Branko: Puščavska vrtnica 9 Potopisi, zgodovina KRUHARIJE & cukrnije FOLLETT, Ken: Stebri zemlje: prva GARCIA Marquez, Gabriel: S poti po knjiga trilogije Kingsbridge vzhodni Evropi 7 Ročne spretnosti ČEPIČ, Zdenko: Slovenija v vojni: 1941- LUBIN, Clementine: Učimo se šivati 821-312.6, 929 Biografski roman, 1945 obleke in krila: 15 preprostih modelov za biografije edinstvena oblačila JANKE, Igor: Naprej!: zgodba o Viktorju Pripravila: Alma Vidmar Mederal Orbanu, predsedniku madžarske vlade 821-1 Poezija KING, Greg: Umor Franca Ferdinanda: KAUR, Rupi: Med in mleko Sarajevo 1914 in romanca, ki je KNJIŽNICA ŠKOFLJICA DINTINJANA, Veronika: V suhem doku spremenila svet objavlja KNJIŽNE NOVOSTI BUDJA, Bojan: Ivo med 10 in 13 tudi na spletnih straneh: 821-2 Dramatika www.skofljica.si; www.lavrica.eu; BURKA o jezičnem dohtar ju 821-82 Pesmi in eseji www.lavrica.si DEBELJAK, Aleš: Tukaj, zate, tam

Recenzija knjige Isabel Allende: Japonski ljubimec

Čilsko-ameriška pisateljica Isabel Allen- otrokoma poženejo prvi popki naklonjenosti. de (1942) slovi kot ena najbolj priznanih Po japonskem napadu na Pearl Harbour, ko in priljubljenih špansko pišočih avtoric. Ičimeijevo družino skupaj s tisoči japonskih Poznamo jo po številnih romanih tako za Američanov izženejo v internacijsko tabori- otroke kot odrasle, med katerimi so v slo- šče, pa sta se prijatelja prisiljena ločiti in v venščini že izšli Otok pod morjem, Hiša letih, ki sledijo, morata vedno znova zatajiti duhov, Eva Luna, Hči sreče … svoja čustva. Zgodbo o strastni ljubezni, ki ne ugasne Ganljiv ljubezenski roman Japonski ljubi- več kot sedemdeset let, izvemo iz pripovedi mec pripoveduje zgodbo o ljubeznih in pre- sedaj triinosemdesetletne Alme, stanujoče v izkušnjah dveh družin, bogate družine Bela- domu za starostnike, ki se odloči svoje spo- sco in posvojenke Alme ter japonske družine mine pred koncem življenja zaupati mladi Fukudo, ki pri njih opravlja vrtnarska dela. uslužbenki doma Irini in vnuku Seathu. Pre- Alma Belasco je še deklica, ko jo starši na sunljiva zgodba z nepričakovanimi obrati in pragu druge svetovne vojne pošljejo iz ro- zasuki, ki priča o neustavljivi moči ljubezni, dne Poljske k premožnim sorodnikom v San vas ne bo pustila ravnodušne. Francisco. Tam spozna Ičimeija Fukudo, sina japonskega vrtnarja družine Belasco, in med Besedilo: Alma Vidmar - Mederal

32 ŠPORT IN REKREACIJA

OŠ Škofljica na Ljubljanskem maratonu

Zadnji oktobrski vikend Ljubljano preplavijo tekači iz malodane vsega sveta, saj jih en učitelj pelje na start, drugi jih čaka takrat poteka zdaj že zelo uveljavljeni Ljubljanski maraton. Letošnjega, dvain- na cilju in nato vse otroke preda učitelju, dvajsetega po vrsti, se je že devetič udeležila tudi OŠ Škofljica. ki jih pripelje nazaj na zbirno mesto, kjer jih prevzamejo starši. Športni spektakel je namreč razdeljen dejstvu, da učenci od 6. do 9. razreda že Učiteljica Pečarjeva poudarja, da učenci na dva dni. Medtem ko imamo v nedeljo tečejo na čas, torej je tek (na 1800 m) tek- na tak način kar najgloblje doživijo dogo- priložnost navijati za najboljše tekače movalne narave, medtem ko učenci od 1. dek, saj so v družbi svojih sošolcev naj- in jih spodbujati pri teku na 42 km, dan do 5. razreda odtečejo t. i. promocijski tek bolj sproščeni. poprej po ljubljanskih ulicah vre od otro- (ne objavlja se rezultatov teka). Letos je bil najboljši posameznik med škega navdušenja, na sporedu so namreč Leto 2009, kot prvo leto udeležbe ško- našimi učenci sedmošolec Nace Komac, Lumpi (vrtčevski) in šolski teki. fljiških osnovnošolcev na Ljubljanskem ki je zasedel

Osnovnošolcev OŠ Škofljica je na maratonu iz leta v leto več.

V soboto, 28. oktobra, je barve naše šole maratonu, sovpada z uvedbo projekta Naj 18. mesto v svoji kategoriji. Čestitamo! zastopalo kar 112 učencev, to je dobrih športnik/ca šole. Učiteljica Mateja Pečar, Zgodovinsko uvrstitev za OŠ Škofljica, 10 odstotkov vseh naših učencev. Učitelji pobudnica projekta, sodeluje tako pri briljantno peto mesto, je lani dosegel Tri- športa so izjemno veseli visoke udeležbe, organizaciji kot spremljanju otrok na ta stan Lenič kot šestošolec. saj so bili začetki zelo skromni. V šolskem tekaški praznik. V vseh teh letih sodelo- Na letošnjem Ljubljanskem maratonu letu 2009/2010 se je za nastop na najbolj vanja na maratonu so izpilili proces spre- je sodelovalo 153 slovenskih šol, naši množični tekaški prireditvi v Sloveniji od- mljanja otrok do potankosti. osnovnošolci so nam kot ekipa pritekli ločilo zgolj šest učencev. Vendar število iz Starši otroke pripeljejo na Kongresni fantastično 23. mesto. Za odlične dosežke leta v leto raste (glej tabelo). trg k Sidru, kjer jih prevzamejo učite- iskrene čestitke! Od sto dvanajstih učencev jih je bilo lji športa. Le-ti jih opremijo s šolskimi 48 iz prve triade, 44 iz druge triade in le označenimi majicami, da so bolj opazni. Besedilo: Karmen Fabjan 20 iz tretje triade. Kot nam je povedala Nato učitelji športne vzgoje poskrbijo še Foto: osebni arhiv Mateje Pečar učiteljica športa, ga. Mateja Pečar, udelež- za temeljito skupno ogrevanje, predvsem ba s starostjo pada. Ta podatek pripisuje učencev nižjih razredov. Ob določeni uri

Šolsko leto 2009/2010 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 2017/2018 Število 6 8 10 25 40 51 78 115 112 učencev Vir: Mateja Pečar, učiteljica športa, OŠ Škofljica

33 ŠPORT IN REKREACIJA

Portret Karmen Adamič Prek trnja do zvezd

Per aspera ad astra – od trnja do zvezd. Tako bi lahko poimenovali športno pot temveč v Moskvi. Občutke zmagoslavja, naše občanke Karmen Adamič. Tisti, ki jo dobro poznamo, komaj verjamemo, da ki te prevevajo po dobrih štirih urah teka, danes teka naokoli lahno kot peresce in se redno udeležuje maratonov. težko opiše. Kot bi dobila zlato olimpijsko

Zaradi dolgotrajnega sedenja v službi za računalnikom so se pojavile težave s hrbtenico. Zato se je za pomoč obrnila na zdravnike, fizioterapevte, a je bilo vse za- man. Bolečine v hrbtenici so bile vsak dan hujše, neznosne. Ugotovila je, da mora temu narediti konec. Po nasvetu zdravni- ce, naj se skuša več gibati, je začela sprva hoditi na daljše sprehode, ki jih je pope- strila z lahkotnim tekom. Ker pa je bila za- četnica, se je odločila, da raje poišče stro- kovni nasvet. Na spletu je našla skupino, ki je pripravljala tekače začetnike za ude- ležbo na desetkilometrskem rekreativnem teku na Ljubljanskem maratonu. Zdelo se ji je čisto neverjetno in nepredstavljivo, da bi lahko čez šest mesecev odtekla tako razdaljo. Marljivo je sledila navodilom trenerjev, upoštevala njihove pripombe in predloge. S pomočjo videoposnetkov so ji pokazali, kakšne napake dela; bila je prehitra, imela je nepravilno držo, delala Uspehi so rezultat vztrajnosti in discipline. je predolge korake … Ko je po polletnih pripravah tako leta In od takrat se ne ustavi več. Že nasled- medaljo, pravi. Letos smo držali pesti za- 2012 pritekla v cilj Ljubljanskega mara- nje leto je tekla na polmaratonu, na 21 ki- njo, ko je tekla v Helsinkih na Finskem. tona, je prekipevala od sreče. Ti fenome- lometrov. Lani pa se je prvič počutila tako Letno se udeleži enega ali dveh marato- nalni občutki so neponovljivi. Popolna trdno, da se je postavila na start 42-kilo- nov na 42 km, ker je to veliko breme za zmaga nad samim seboj! metrskega maratona. In to ne kjerkoli, organizem, prisluhniti moraš svojemu te- lesu. Njena velika želja in tekaški cilj je priti na start in v cilj šestih elitnih marato- nov: Berlin, Boston, Chicago, New York, London in Tokio. Žal ni dovolj samo že- lja, prijave na te maratone izžrebajo, tako da potrebuješ tudi kanček ali dva sreče. Lažje je, če sodeluješ kot del skupine, zato je Karmen članica Športnega društva Urbani tekači. Pri njih dobiva izjemno strokovno podporo. Tu so jo naučili prave tehnike teka, saj v nasprotnem primeru, če tečeš na silo, samo škoduješ svojemu telesu. Rada se udeleži tudi predavanj o teku in prebira literaturo o njem. Najljubši sta ji knjigi Sama Ruglja Delaj, teci, živi in Ultrablues, ki jo je napisal v soavtor- stvu z Boštjanom Videmškom in Žigo X Gombačem. S Športnim društvom Urbani tekači že načrtuje svoje naslednje teka- ško potovanje na maraton, všeč ji je, da Eden od mnogih tekaških uspehov Karmen Adamič na maratonu v Radencih. združijo prijetno s koristnim in si vedno

34 ŠPORT IN REKREACIJA

ogledajo še znamenitosti mesta, kjer te- orhideje. Posebne naprave vzdržujejo pri- čejo. Do takrat pa bo pretekla še kakšen merno temperaturo in vlago. polmaraton ali rekreacijsko »desetko« na V hiši imajo še enega aktivnega tekača, Bledu, v Palmanovi, Radencih, na Kra- tudi brat Marko je maratonec. Oče Janez škem maratonu, DM teku ... je strasten kolesar, mama Marija pa naj- Karmen teče 12 mesecev na leto. Ne bolj vneta navijačica vseh treh. teče vsak dan, le trikrat na teden, a takrat Karmen je žal, da je začela teči malce najmanj 10 kilometrov. Teče po Barju, do pozno, a tek je brezčasen. Začnemo lah- Šmarje-Sapa, do Iga ali še dlje, pa tudi ko kadarkoli, ne glede na leta. Nikoli ni do Rožne doline v Ljubljani. Rada teče v prepozno oziroma bolje pozno kot nikoli. hrib, saj tako najlažje pridobi kondicijo. In to naj bo ena izmed naših decembr- Tek jo osrečuje, narava jo izpolnjuje in ji Tekaški uspehi Karmen se odražajo tudi v le- skih zaobljub. podari neverjetno energijo. Tudi pogled pem izkupičku kolajn. Pojdimo ven, proč od televizije, tablic, na življenje se ji je spremenil. Postal je telefonov in računalnikov ter naredimo bolj sončen in svetal. In z optimizmom zre V prostem času rada kolesari in hodi nekaj dobrega za svoje srce, telo in dušo. v prihodnost. v hribe, najraje ima naš Krim. Je velika In manjšo rit, sva se spomnili obe hkrati, Že od srednje šole je vegetarijanka. Med ljubiteljica in poznavalka orhidej. Pri njej haha. tekači jih je sploh veliko, pa tudi veganov. sem prvič v življenju videla orhidarij. Za Samo v razmislek tistim, ki mislijo, da je vse nevedne, kot sem jaz (sem mislila, da Besedilo: Karmen Fabjan moč za športne aktivnosti skrita v »šni- je terarij, a kačona ni bilo nikjer), to je Foto: osebni arhiv Karmen Adamič clu« in tenstanem krompirju. vitrina, kjer na plutovcu rastejo različne

Pet zlatih na Gaiana Trophy v Ljubljani

V ljubljanski športni dvorani Tivoli so v nedeljo, 22. oktobra, izpeljali tretji med- je med mladinkami od črnega pasu naprej narodni Gaiana turnir. osvojila drugo mesto. Pri otrocih -26 kg je bil po dveh zmagah najboljši Filip Marn. Tekmovanja, ki so ga uradno poime- nasprotnika iz Zagorja ter si tako zagotovil Filip je bil drugi najboljši borec med otro- novali Gaiana Ljubljana Trophy 2017, se zlato medaljo. Dobil je tudi pokal za naj- ki. Gal Maršič, kadet -49 kg, je bil prvi je udeležilo 317 borcev iz osmih držav. boljšega tekmovalca med člani. Prav tako krog prost. V polfinalu je premagal Mari- V Ljubljani so ob Slovencih tekmovali še v vrhunski formi je bila Tija Dobrič, mla- borčana z 22 : 1. V finalu je dobil premoč- Hrvati, Bosanci, Čehi, Slovaki, Italijani in dinka -59 kg, saj je v prvi borbi premagala nega člana slovenske reprezentance, Lina Nemci. Iz kluba Kang je bilo 17 tekmo- tekmovalko iz Hrvaške in v drugi borbi Kovačiča, in bil na koncu srebren. Maks valcev, ki so tekmovali v borbah, tehniki tekmovalko iz Bosne. Zasluženo je dobila Brčan, mlajši kadet – 33 kg, je prvo borbo in kicku. zlato medaljo in tako bila v skupnem se- premagal Italjana 5 : 4. Naslednjo borbo Najboljši Kangovec je bil Timotej To- števku med vsemi mladinkami na drugem je dobil zmagovalca kategorije iz Zagor- dić, član -68 kg, ki je premagal Italjana in mestu. Tija je tekmovala tudi v tehniki in ja in izgubil 7 : 9. Zaslužil si je bronasto medaljo. Žan Zupančič, kadet –49 kg, in Jakob Marn, kadet B –57 kg, sta izgubila prvi borbi in ostala na tretjih mestih. Tevž Nemanič, mlajši kadet +51, in Kenan Hu- sejinović, mladinec –78 kg, pri borbah nista imela nasprotnikov. V kicku sta tekmovala Tibor Jože Rozi- na M1 in Brin Glavač M3. Oba sta izgu- bila prvi boj. Tibor je bil drugi, Brin trejti. V tehniki je Kenan Husejinović v kate- goriji za invalide premagal Zagrebčana in osvojil prvo mesto. Renata Mavrič, člani 2, Urban Ulcej, kadet do rdečega pasu, ter Tibor Jože Rozina, mlajši kadet do višje- ga zelenega pasu, so osvojili druga mesta. Pri kadetinjah do višjega zelenega pasu je Lorena Zabukovec osvojila tretje me- Kangovci so se ponovno odlično odrezali. sto. V parih med člani je Renata Mavrič

35 ŠPORT IN REKREACIJA

tekmovala z Rokom Moharjom iz kluba imel veliko čast deliti odličja za najboljše kot prva slovenca šla na parasvetovno pr- Šmartno pri Litiji in osvojila zlato meda- tekmovalce turnirja. venstvo, ki je letos potekalo v Londonu. ljo. Drugo mesto je osvojila naša moška V mesecu oktobru je bilo v klubu zelo Majhna skupina Kangovcev se je udele- ekipa do 17 let: Žan Zupančič, Mitja Dinej pestro. Na začetku oktobra se je trener žila tekmovanja Kondor v Zagrebu, kjer Dobrič in Kenan Husejinović. Brez me- Tomaž Zakrajšek s slovensko kadetsko sta osvojila Aleš Tekavčič prvo in Timotej dalj pri posameznih kategorijah so ostali reprezentanco udeležil evropskega prven- Todić drugo mesto. Žan Zupančič, Mitja Dinej Dobrič, Pika stva v Budimpešti. Tudi trenerka Renata Glavač Živčič in Neža Berden. Mavrič je odpotovala v Budimpešto in se Besedilo: Darja Podpečnik Kenan Husejinović, slovenski reprezen- tam pomerila na tunirju za tehniko. Ke- Foto: Kenan Husejinović tant v paraolimpijskem taekwondoju, je nan Husejinović in Tomaž Zakrajšek sta

Uspešen štart v novo rokometno sezono 2017/2018

Rokometaši ŠD Škofljica Pekarna Pečjak so že pošteno zakorakali v nov tekmo- Združena ekipa Starejših dečkov A – valni ritem. Slovan/Škofljica je še brez poraza in si deli prvo mesto na prvenstveni lestvici. V tej sezoni se v tekmovanju pod okri- Mladinci, ki so v zadnjem obdobju ne- Starejši dečki B igrajo odlično, so prava ljem Rokometne zveze Slovenija za točke koliko hendikepirani zaradi poškodb, so s klapa in to se pozna tudi pri rezultatih, saj borijo v petih kategorijah, in sicer člani, svojimi rezultati v mejah pričakovanega so trenutno čisto pod vrhom prvenstvene mladinci, kadeti, starejši dečki B, mlaj- in trenutno zasedajo drugo mesto na le- lestvice, torej na drugem mestu. ši dečki A, medtem ko je ekipa starejših stvici. Mlajši dečki A pa so pravi strah in trepet dečkov A združena z ekipo RD Slovana Kadeti igrajo nad pričakovanji strokov- v svoji kategoriji, saj je njihova statistika in je prijavljena kot Slovanova ekipa. V nega štaba, saj so ekipo zaradi čudnega naravnost zastrašujoča in skupaj z ekipo sodelovanju z Osnovno šolo Škofljica spleta okoliščin pred začetkom tekmova- SVIŠ-a zasedajo prvo mesto na prven- vadimo tudi otroke v kategoriji mini ro- nja zapustili štirje ključni igralci in je bilo stveni lestvici, še brez poraza. kometa, ki tekmuje pod okriljem šolskih vprašanje, ali se bomo sploh lahko ude- Omeniti je treba še mini rokomet. Po- tekmovanj. ležili tekmovanja v tej kategoriji. Zaradi zna se dobro delo naših trenerjev z našimi Vse kategorije naših rokometašev so vztrajanja igralcev, ki so ostali in njihovih najmlajšimi, saj je letos vpisanih rekordno odlično vstopile v tekmovanje in dosega- staršev, ki so trdno stali za njimi, smo s število otrok (48), ki delujejo na dveh lo- jo lepe uspehe. Članska ekipa je v osmih tekmovanji začeli in igralci nam to vrača- kacijah, na Škofljici in Lavrici in se pri- krogih tekmovanja v 1. B državni ro- jo z navdihujočo igro in lepimi rezultati. pravljajo na tekmovanja. kometni ligi doživela vsega en poraz (v Trenutno zasedajo šesto mesto, vendar Seveda je za strokovni štab in vodstvo Hrastniku, ki je letošnji povratnik v 1. B bodo z borbenostjo in dobro igro svoje društva logistika in zagotavljanje finanč- ligo iz 1. A lige) in je trenutno vodilna na mesto na razpredelnici zagotovo popravi- nih sredstev za tolikšen pogon velik in prvenstveni lestvici. li navzgor. resen zalogaj. Zato apeliramo na vse za- interesirane ljubitelje športa in starše ro- kometašev, da se nam pridružijo v društvu in poprimejo za kakršnokoli delo, ki ga je, verjemite, ogromno. S skupnimi močmi lahko naše rokometaše popeljemo do še boljših rezultatov, predvsem pa jim zago- tovimo čim boljše pogoje za njihovo rast in razvoj. Dobrodošel pa je tudi vaš obisk tekem v vseh kategorijah v domači dvorani, saj igralcem, predvsem mlajšim, veliko po- meni, če ne igrajo pred praznimi tribu- nami. S svojo prisotnostjo in korektnim navijanjem jim boste poslali dodatnih moči in lesk ponosa v očeh. Fantje si tega s svojim trdim delom in zavzetostjo zago- tovo zaslužijo. Besedilo: Janez Rigler Člani so že zabeležili lepe rezultate. Foto: Tia Ula Juvančič Dresler

36 ŠPORT IN REKREACIJA

Lestvice: Rezultati tekmovalnega vikenda 11/12. 11. 2017

1. Člani: RK Drava Ptuj – ŠD Škofljica Pekarna Pečjak, 25 : 27 Lestvica: Mesto Ekipa Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl. zad. PRZ Točke PT MT 1. ŠD ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK 8 7 0 1 235 : 200 (0:0) 14 (0) 0 2. RK SVIŠ IVANČNA GORICA 8 6 1 1 237 : 211 (0:0) 13 (0) 0 3. RK DOL TKI HRASTNIK 8 5 2 1 222 : 206 (0:0) 12 (0) 0 4. RK DRAVA PTUJ 8 5 1 2 244 : 230 (0:0) 11 (0) 0 5. RK SLOVENJ GRADEC 2011 8 4 2 2 206 : 196 (0:0) 10 (0) 0 6. ROKOMETNI KLUB KRŠKO 8 4 0 4 239 : 234 (0:0) 8 (0) 0 7. RD RUDAR 8 4 0 4 209 : 214 (0:0) 8 (0) 0 8. ŠD RK KRIM KRIM-OLIMPIJA 8 3 1 4 203 : 217 (0:0) 7 (0) 0 9. RK ČRNOMELJ 8 3 1 4 222 : 237 (0:0) 7 (0) 0 10. RD IZOLA 8 3 0 5 198 : 214 (0:0) 6 (0) 0 11. RK BREŽICE 8 2 1 5 230 : 235 (0:0) 5 (0) 0 RD ŠKERJANC JADRAN HRPELJE 12. 8 1 2 5 231 : 243 (0:0) 4 (0) 0 – KOZINA 13. RK RADEČE PAPIR NOVA 8 2 0 6 224 : 239 (0:0) 4 (0) 0 14. RK GROSUPLJE 8 1 1 6 231 : 255 (0:0) 3 (0) 0

2. Mladinci: ŠD Škofljica Pekarna Pečjak – RD Riko Ribnica, 25 : 27 Lestvica: Mesto Ekipa Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl. zad. PRZ Točke PT MT 1. RD RIKO RIBNICA 3 3 0 0 91 : 75 (0:0) 6 (0) 0 2. ŠD ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK 4 2 0 2 118 : 107 (0:0) 4 (0) 0 3. RK AJDOVŠČINA 3 2 0 1 91 : 88 (0:0) 4 (0) 0 4. RK GROSUPLJE 3 1 0 2 80 : 84 (0:0) 2 (0) 0 RD ŠKERJANC JADRAN HRPELJE 5. 3 0 0 3 74 : 100 (0:0) 0 (0) 0 – KOZINA

3. Kadeti: ŠD Škofljica Pekarna Pečjak – RK Mark Olimpija Krim, 40 : 38 Lestvica: Mesto Ekipa Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl. zad. PRZ Točke PT MT 1. RD URBANSCAPE LOKA 8 8 0 0 269 : 163 (0:0) 16 (0) 0 2. RD LL GROSIST SLOVAN 7 5 1 1 253 : 194 (0:0) 11 (0) 0 3. ŠD MOKERC – IG 9 5 1 3 281 : 270 (0:0) 11 (0) 0 RK RADOVLJICARK RADOVLJICA 4. 8 5 0 3 259 : 228 (0:0) 10 (0) 0 – DUPLJE 5. MARK OLIMPIJAOlimpija Krim 7 3 0 4 218 : 221 (0:0) 6 (0) 0 6. ŠD ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK 9 3 0 6 282 : 318 (0:0) 6 (0) 0

37 ŠPORT IN REKREACIJA

Mesto Ekipa Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl. zad. PRZ Točke PT MT 7. RK CERKLJE 8 1 0 7 214 : 286 (0:0) 2 (0) 0 8. RK KRONOS 8 1 0 7 209 : 305 (0:0) 2 (0) 0

4. Starejši dečki A: RD LL Grosist Slovan/ŠD Škofljica Pekarna Pečjak – RD Urbanscape Loka, 36 : 24 Lestvica: Mesto Ekipa Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl. zad. PRZ Točke PT MT 1. RK RADOVLJICA 8 7 0 1 295 : 168 (0:0) 14 (0) 0 RD LL GROSIST SLOVAN/ŠD 2. 7 7 0 0 252 : 131 (0:0) 14 (0) 0 ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK 3. ŠD RK KRIM KRIM-OLIMPIJA 6 3 1 2 159 : 141 (0:0) 7 (0) 0 4. RK KRONOS 6 3 0 3 161 : 146 (0:0) 6 (0) 0 5. RD URBANSCAPE LOKA 7 2 1 4 159 : 145 (0:0) 4 (0) -1 6. RK GROSUPLJE 7 1 0 6 137 : 212 (0:0) 2 (0) 0 7. RD ALPLES ŽELEZNIKI 7 0 0 7 73 : 293 (0:0) 0 (0) 0

5. Starejši dečki B: ŠD Škofljica Pekarna Pečjak – RK Mark Olimpija Krim, 21 : 17 Lestvica: Mesto Ekipa Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl. zad. PRZ Točke PT MT 1. ŠD MOKERC – IG 6 6 0 0 223 : 79 (0:0) 12 (0) 0 2. ŠD ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK 7 4 0 3 159 : 158 (0:0) 8 (0) 0 3. MARK OLIMPIJAOLIMPIJA – KRIM 7 4 0 3 174 : 197 (0:0) 8 (0) 0 4. RK KRONOS 6 3 0 3 160 : 168 (0:0) 6 (0) 0 5. RD LL GROSIST SLOVAN 6 2 0 4 153 : 164 (0:0) 4 (0) 0 6. RK CERKLJE 6 0 0 6 102 : 205 (0:0) 0 (0) 0

6. Mlajši dečki A: RK trimo Trebnje – ŠD Škofljica Pekarna Pečjak, 16 : 22 Lestvica: Mesto Ekipa Št. tekem Zmage Neodl. Porazi Razl. zad. PRZ Točke PT MT 1. ŠD ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK 4 4 0 0 102 : 43 (0:0) 8 (0) 0 2. RK SVIŠ IVANČNA GORICA 4 4 0 0 118 : 67 (0:0) 8 (0) 0 3. MRK KRKA 4 3 0 1 121 : 75 (0:0) 6 (0) 0 4. RK GRČA KOČEVJE 4 2 0 2 64 : 78 (0:0) 4 (0) 0 5. RK ČRNOMELJ 4 1 0 3 66 : 102 (0:0) 2 (0) 0 6. ROKOMETNI KLUB KRŠKO 4 1 0 3 68 : 105 (0:0) 2 (0) 0 7. RD RIKO RIBNICA 4 1 0 3 65 : 104 (0:0) 2 (0) 0 8. RK TRIMO TREBNJE 4 0 0 4 58 : 88 (0:0) 0 (0) 0

Vir rezultatov in tabel: Rokometna zveza Slovenije, http://infostatx.rokometna-zveza.si/scripts/RZS/tekme_listing.asp

38 KRIŽANKA

Križanka

39 NAGRADNA IGRA/OTROŠKI KOTIČEK

Nagradna igra

Nagrajenka Glasnikove nagradne igre novembra 2017 je MARIJA KOLETNIK. Čestitamo!

NAGRADNO VPRAŠANJE: Kdo je izvajalec besedila pesmi Škofljica? NAGRADA: Zgoščenka Ansambla TIK-TAK »Ljubezen je pesem srca«

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA NAGRADNE IGRE 1. člen: Organizator nagradne igre akontacije od dohodnine ne plača. Rezultati 4. člen: Obveščanje nagrajencev in prevzem 6. člen: Druge določbe Organizator nagradne igre je občinsko glasilo nagradne igre so dokončni. Pritožba nanje ni nagrade V nagradni igri ne smejo sodelovati člani ure- Glasnik Škofljica. mogoča. Vsak udeleženec v nagradni igri se v primeru, dniškega odbora in njihovi ožji družinski člani da je izžreban, strinja z objavo svojih podatkov 2. člen: Trajanje nagradne igre, žrebanje in 3. člen: Pogoji sodelovanja v nagradni igri ter druge fizične ali pravne osebe, ki kakorkoli v naslednji številki Glasnika. Nagrajenec pre- sodelujejo pri izvedbi nagradne igre. V primeru, nagrada Udeleženec nagradne igre je lahko vsaka fizična vzame nagrado z osebnim dokumentom na da je nagrajenec oseba, ki je mlajša od 18 let, Nagradna igra traja od izida številke decem- oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki do naslovu Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, mora nagrajenca zastopati oseba, starejša ber 2017 do vključno 20. decembra 2017. 20. decembra 2017 pošlje pravilen odgovor na 1291 Škofljica. Nagrade ni mogoče zamenjati od 18 let, ki ima po zakonu in/ali na podlagi Nagradno žrebanje bodo izvedli člani uredni- zastavljeno vprašanje, ter svoje ime, priimek, ali izplačati v gotovini. ustreznega pooblastila pravico, da to mladole- škega odbora glasila na sestanku uredniškega točen naslov in telefonsko številko na naslov 5. člen: Zasebnost in varstvo podatkov odbora. tno osebo zastopa. [email protected]. Šteje se, da s sodelo- Organizator nagradne igre se zavezuje, da bo 7. člen: Reševanje sporov Izžrebana bo nagrada Začimbna morska sol in vanjem v nagradni igri sodelujoči pristane na posredovane osebne podatke varoval v skladu z solni piling za telo. vse pogoje v zvezi z nagradno igro, sprejema Zakonom o varstvu osebnih podatkov, da jih bo V primeru sporov, ki nastanejo v zvezi z nagrad- Vrednost nagrade ne presega 42 EUR, zato se pravila nagradne igre in se z njimi strinja. uporabljal izključno za namene nagradne igre. nim žrebanjem, je pristojno sodišče v Ljubljani.

OTROŠKI KOTIČEK

KKajaj sese bobo prikazalo?prikazalo?

Poveži pike od po vrstnem redu in ugotovi, kaj se skriva na slikah.

40 OTROŠKI KOTIČEK

PPobarvajobarvaj ppoo lastnilastni žželjielji

IIzberizberi uustreznestrezne bbesedeesede iinn SSudokuudoku jjihih vpišivpiši nana črrte.te. IIzpolnjenozpolnjeno Mrežo moramo s številkami od 1 do 9 napolniti nnalogoalogo najnaj titi pregledapregleda inin tako, da bo v vsaki vrstici vseh 9 številk in to ooceniceni edeneden iizmedzmed sstarševtaršev samo enkrat, v vsakem stolpcu vseh 9 številk in vsaka samo enkrat in v vsakem od devetih aalili starihstarih sstaršev.taršev. manjših kvadratov vseh 9 številk in vsaka samo enkrat. Kakšno oceno si dobil? (evro, cent, banka, hranilna knjižica, hranilnik, 653 obresti, denarnica, bankomat, bankovec, kovanec)

Sladoled stane en e _ _ _. 75

Najmanjši denar je c _ _ _. 341

Oče ima denar na b _ _ _ _. Jaz imam h ______k ______. 98 Denar vržem v h ______. 1623 Na banki dobim o ______. 45 V d ______imam 10 evrov. 9271 Pri banki je b ______.

B ______je iz papirja. 85

K ______je trd denar. Pripravila: Ksenija Rebeka Matković

41 VOŠČILA, VABILA, OGLASI

42 VOŠČILA, VABILA, OGLASI

43 VOŠČILA, VABILA, OGLASI

Športno društvo Škofljica

Vsem članom športnega društva, Občini Škofljica, sponzorjem in donatorjem, predvsem pa rokometašem, ki so letošnje leto popestrili z odličnimi športnimi dosežki, želimo lepe praznike in uspešno ter predvsem zdravo leto 2018.

SREČNO!

Tudi v novem letu 2018 naj bo vaš korak odmeven, Vaša beseda pogumna, Vaše življenje iskrivo In obilo lepih trenutkov. Vesele praznike in SSoo dnevidnevi inin trenutkitrenutki polnipolni sresreče inin miline,miline, kkoo rradostniadostni oči zapremozapremo inin sisi tihotiho zaželimo,zaželimo, Srečno novo leto 2018. ddaa nnee mmine.ine. VVsese karkar jjee slabo,slabo, z nnovimovim lletometom najnaj zbledi!zbledi! VVsese karkar jjee dobro,dobro, nnajaj zzaa vvekomajekomaj oostane!stane! NNajaj v mmiruiru sresreča nnežnoežno vasvas oobjame!bjame!

SSmrkolinmrkolin zasebnizasebni vrtecvrtec Anton Trope, Predsednik PD Pijava Gorica in člani http://pdpg.si; GSM: 030 649 917

44 VOŠČILA, VABILA, OGLASI

Staro leto srajĀko slaĀi, sveže zlikano oblaĀi. SrajĀka je poslikana, Vsem krajanom, še posebno članom z vzorci drobcenih želja. društva upokojencev Lavrica, želim, Izberite vzorĀek zase, da bi v času težko pričakovanih praznikov takšnega, ki bo za vse Āase Āipkal zdravje, mir in sreĀo. uživali v čaru lepote in izobilja. Raztegnite ga v ljubeĀo mavrico okrog planeta, Jože Sebanec, predsednik DU Lavrica ki ne bo nikoli sneta.

Bliža se najlepši Āas v letu. ÿas, ko se spomnimo preteklosti in naĀrtujemo prihodnost. Naj se vam uresniĀijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo priĀakovanja. Ob prihajajoĀih praznikih Vam vošĀimo miren in lep božiĀ, v letu 2018 pa veliko zdravja, sreĀe, osebnega zadovoljstva in uspehov.

Aktiv podeželskih žena obĀine Škofljica Terezija Kastelic, predsednica

45 VOŠČILA, VABILA, OGLASI

46 VOŠČILA, VABILA, OGLASI

JOGA NA PIJAVI GORICI

Vabimo vas na vadbo joge v dvorani gasilskega doma na Pijavi Gorici ob Āetrtkih ob 20.00 uri Joga je primerna za vse starosti. Potrebujete blazino in udobna oblaĀila. Vadbo vodi priznana vaditeljica z dolgoletno prakso.

Informacije po telefonu 041 611 009 Tončka.

47 VOŠČILA, VABILA, OGLASI

KUD Svobodno sonce vabi na božiÿni koncert A MADRE DE DEUS ansambla za staro glasbo CAPELLA CARNIOLA

MARTA MOČNIK PIRC sopran, mandora, strunski tamburin KRISTINA MARTINC kljunaste flavte FRANCI KREVH tolkala JANEZ JOCIF portativ, krumhorn, dude, umetniški vodja piščali, hurdy gurdy

petek, 29. 12. 2017 ob 18.30 Škofljiška cerkev

Vabilo! Vabilo!

Športno društvo OMNIS vabi vse upokojence na novo vadbo Športno društvo OMNIS vabi predšolske in osnovnošolske OMNIS Senior, ki je starejši populaciji prilagojen način vadbe otroke na vadbo Simpli OMNIS, ki je odlična osnova za trening in skrbi predvsem za funkcionalnost telesa v zrelih letih: za kateregakoli drugega športa. Vadba, ki poteka na igriv in zabaven učinkovitost srčno-žilnega sistema, moč in gibljivost. Vadba način in v kateri so otroci razdeljeni po starostnih skupinah, skrbi vsebuje vaje, ki izboljšujejo koordinacijo telesa, kostno gostoto za funkcionalno krepitev telesa, osnovno fizično pripravljenost (primerna je tudi za osebe z osteoporozo), preprečujejo bolečine (moč, vzdržljivost, hitrost, gibljivost, agilnost, koordinacijo) in hkrati v hrbtenici (križu) ter pripomorejo k izboljšanju splošnega počutja, zmanjšuje možnost športnih poškodb. tako fizičnega kot psihičnega. Vadba poteka v različnih starostnih skupinah večino dni Vadba poteka vsak ponedeljek in sredo ob 9. uri v tednu v SBS stavbi (Dolenjska cesta 318) na Lavrici. v SBS stavbi (Dolenjska cesta 318) na Lavrici.

Foto: Ajda Flere

Več informacij dobite na kontaktni številki: 041/79-79-70 Več informacij dobite na kontaktni številki: 041/79-79-70 ali po e-pošti: [email protected] ali po e-pošti: [email protected]

48 VOŠČILA, VABILA, OGLASI V!POLNIENERGIJENOVDAN IZDELKI S ZA VSO PROPOLISOM DRUŽINO IN MATIČNI MLEČEK IZDELKIS, PROPOLISOM KI IMAJO OZNAKO, SO IZDELANIVZ SKLADU VELJAVNIMI PREDPISI ZA EKOLOŠKO KMETIJSTVO.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Priporočene dnevne količine in odmerka se ne sme prekoračiti.

Na voljo v vseh enotah Lekarne Ljubljana in v spletni lekarni Lekarna24ur.com. www.lekarnaljubljana.si

Srečno 2018!

www.avtopralnicalavrica.si naročanje na notranje ali globinsko čiščenje 070/35-35-00 Zimski delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure sobota od 8. do 15. ure PRAZNIČNI POPUST Izrežite kupon in si pri pranju zagotovite gratis pranje podvozja ali nano voskanje Velja do 15. 1. 2018

49 VOŠČILA, VABILA, OGLASI

Izkoristite priložnost za promocijo in prepoznavnost!

Spoštovani podjetnice in podjetniki, obrtnice in obrtniki! Vabimo vas, da v lokalnem glasilu Občine Škofljica Glasniku, ki ponuja široko paleto različnih tem, zanimivih vsebin in aktualnega dogajanja iz občine, predstavite tudi Vaše podjetje, storitve ali ponudbo ter si na ta način zagotovite prepoznavnost ali utrdite ugled vašega podjetja ali dejavnosti. Revija izhaja v nakladi 3.460 izvodov, na dom pa jo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Škofljica! Za več informacij pišite na [email protected]

50 ,)ù($ Ũ*)!, (#"Ũ-.),#. 0Ũ *)Ũ-#-. '/Ũ0- Ũ(Ũ ( 'Ũ' -./U

ŗ-ŗ-')ŗ)- !&$#0#ŗüþŗ/,ŗ(ŗ(ąŗ ĀúĚ& .ŗ,/è#(-% ŗ.,##$ ŗ4ŗ 0¸ ŗ4/*($ ŗ0ŗ($. è$#"ŗ., (/.%#"Ą

%,$¸ %ŗ ,%)ŗ-Ą*Ą ,)).(#%ŗþ ûýûÿŗ &#% ŗ ¸P .ĆŗúûŗāĂĂŗûþŗĀü !ĆŗúýûŗĂĂýŗûăû Ćŗ#( )ħ',%)4%,$- %Ą-#ŗŗ 111Ą',%)4%,$- %Ą-# Koledar dogodkov

Božično-novoletni sejem Božiček na Pijavi Gorici 7. 12. 2017 od 16. do 18. ure 26. 12. 2017 ob 17. uri Športna dvorana OŠ Škofljica Skedenj na Pijavi Gorici KUD Pijava Gorica Pelji me v kino, filmsko-plesni večer 9. 12. 2017 ob 18. uri A Madre de Deus, božični koncert Športna dvorana Škofljica 29. 12. 2017 ob 18.30 Ni vstopnine. Škofljiška cerkev KUD Svobodno sonce Koncert Čotovih pevk 10. 12. 2017 ob 17. uri Škratka na delu, otroška predstava Skedenj na Pijavi Gorici 13. 1. 2018 ob 17. uri Organizira Društvo ravnovesje. Družinsko gledališče Kolenc Kulturna dvorana občine Škofljica Ura pravljične joge Za otroke od 3. leta dalje 12. 12. 2017 ob 17.30 Cena vstopnice je 5 eur. Knjižnica Škofljica Vodi Klavdija Dajč. O zmajčku Andrejčku, otroška predstava Prinesite podlogo ali toplo odejico. 10. 2. 2018 ob 17. uri Za otroke od 3. do 8. leta. Burekteater Kulturna dvorana občine Škofljica Retrospektiva, razstava ob 15-letnici Za otroke od 3. leta dalje Likovnega društva 2002 Cena vstopnice je 5 eur. 12. 12. 2017–19. 2. 2018 Odprtje razstave 12. 12. ob 19.30 O zeleni žabici Emi, ki ni marala vode, Knjižnica Škofljica otroška predstava Likovno društvo 2002 10. 3. 2018 ob 17. uri Gledališče Pravljičarna Kolumbija, potopisno predavanje Kulturna dvorana občine Škofljica 14. 12. 2017 ob 19.30 Za otroke od 3. leta dalje Knjižnica Škofljica Cena vstopnice je 5 eur. Predava Manca Čujež. S tolkali in pesmijo okoli sveta, otroška predstava Božično-novoletno koncert 7. 4. 2018 ob 17. uri 16. 12. 2017 ob 18. uri KD Rom Pom Pom Kulturni dom na Lavrici Kulturna dvorana občine Škofljica KS Lavrica Za otroke od 3. leta dalje Prostovoljni prispevki Cena vstopnice je 5 eur.

Dedek Mraz s predstavo Kresovanje na Orlah 17. 12. 2017 ob 18. uri 30. 4. 2018 ob 19. uri Dom krajanov Lavrica Organizira Gostilnica Orle DPM Lavrica Živa glasba (vstop prost)

Ura pravljic: Najljubša kapa Kekec in Bedanec, otroška predstava 19. 12. 2017 ob 17.30 12. 5. 2018 ob 17.00 Knjižnica Škofljica Družinsko gledališče Kolenc Pripoveduje Martina Mole. Kulturna dvorana občine Škofljica Za otroke od 3. leta dalje Bralna čajanka: Jaz, drugačna, avtorica Jana Frey Cena vstopnice je 5 eur. 20. 12. 2017 ob 19.30 Knjižnica Škofljica Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih Vodi Sonja Pirman. sprememb.