YXXXXXXXXXXX

LETNIK XXV • Št. 4 GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA April 2016

Foto: Gorazd Lakovič

Intervju z Iztokom Petričem, vodjem domoznanske sekcije, str. 15 Ivan Šerjak, PGD Pijava Gorica, dopolnil 90 let, str. 17 Nagradna igra, str. 46 F O T O U T R I N K I

Glasbena pravljica – komorna skupina violinistov Filip Adamič Šeme, Manca 70 let Lovske družine Škofljica – Starešina LD Škofljica izroča posebno priznanje Šafarič, Ana Kramar, Hana Perman in Ana Krevh. Foto: Roman Košnik predsedniku Lovske zveze Slovenije. Foto: Lovska družina Škofljica

Na OŠ Škofljica so marca potekale ustvarjalne Gregorjeve delavnice. Foto: Petra Sobotno dopoldne med ustvarjanjem butar in drugega velikonočnega okrasja ter Rot Kumelj kulturnim programom na OŠ Škofljica. Foto: Petra Rot Kumelj

Velikonočnih delavnic in kulturnega programa na OŠ Škofljica se je udeležil tudi župan Ivan Jordan. Foto: Mateja Potokar Butara velikanka z Vrha na poti k cerkvi v Želimlje. Foto: Reimond Jeršin

Župan Ivan Jordan v Bruslju z Violeto Bulc, evropsko komisarko za mobilnost Številne pisane butare na cvetno nedeljo. Foto: Petra Rot Kumelj in promet. KAZALO / UVODNIK

Kazalo ŽUPANOV KOTIČEK ...... 4 Uvodnik AKTUALNO ...... 5 Daljnovod Beričevo–Divača ...... 5 22. marec – svetovni dan voda ...... 6 Drage bralke, dragi bralci, Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine Škofljica v letu 2015 ...... 7 Pravilnik o priznanjih KS Pijava Gorica ...... 8 še nedolgo tega smo praznovali materinski dan. Praznik, Javni razpis za podelitev priznanj KS Pijava Gorica ...... 10 ki ga ob različnih datumih od konca 1. svetovne vojne pra- Javni razpis za podelitev priznanj KS Lavrica ...... 10 znujemo po vsem svetu. To je dan, ko otroci iz vrtca in šole Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2016/2017 ...... 11 Poziv lastnikom zemljišč ob javnih cestah ...... 12 pridejo domov s čudovitimi izdelki in verzi za svoje mame v Svetovni dan Zemlje ...... 12 znak hvaležnosti za materinstvo in požrtvovalnost v družini. Smeti v naravnem rezervatu – Strajanov breg ...... 13 In to so trenutki, ki nas – mame – vedno čustveno ganejo. 23. april, svetovni dan knjige ...... 13 Ob tem se napol s slabo vestjo vprašam, ali si res zaslužim Začetek del obnove vodovodnega omrežja Lavrica–Škofljica–Orle ...... 14 zahvalo?! Ali sem svojo vlogo mame opravljala vestno in INTERVJU ...... 15 Pogovor z mag. Iztokom Petričem, vodjem Domoznanske sekcije ...... 15 odgovorno? Ali sem bila dovolj strpna, skrbna, ljubeča, stro- IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV ...... 17 ga … Sem bila dovolj uspešna pri iskanju novih in boljših pri- Ivan Šerjak, PGD Pijava Gorica, dopolnil 90 let ...... 17 stopov pri vzgoji, ki jih svetujejo aktualni družinski terapevti? Nova kapela v Domu starejših Škofljica ...... 17 Iskreno? Pomislim na slabe dneve, ko se razjezim nad raz- Butara »da te kap« z Vrha ...... 18 metanima sobama in kupi nepospravljenih igrač, namesto da 22. skupščina GZ Škofljica ...... 18 OMNIS – sinonim za učinkovito in inovativno vadbo ...... 19 bi iz rokava potegnila vzgojni prijem števila X. Na jutra, ko 70 let Lovske družine Škofljica ...... 20 na hitro oblečem prvošolko, ki se ji nikamor ne mudi, name- Semenjava na Lavrici ...... 21 sto da bi iz rokava potegnila motivacijski prijem številka Y, Društvo upokojencev Lavrica ...... 22 da bi se oblekla sama. Na dneve, ko se zaradi obilja dela ne Zmote o zdravi prehrani ...... 23 morem odlepiti od službenega računalnika in ko zvečer pre- Turistično društvo Škofljica v znamenju 20. Pohoda po Svarunovi poti ...... 23 Novice Društva tarok Škofljica ...... 24 berem samo pol pravljice, ker se mi spet mudi za računalnik Letni zbor Turističnega društva Lavrica ...... 24 dokončati delo … Letni zbor članov KO ZB NOB Škofljica ...... 25 Tehtam, računam …, kar veliko negativnih postavk bi še VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ...... 27 lahko naštela v svoji bilanci materinstva. Takrat čutim, da bi Velikonočne ustvarjalne delavnice ...... 27 se tudi jaz morala zahvaliti svojima otrokoma za potrpežlji- Glasbena pravljica v OŠ Škofljica ...... 27 Kaj slišim – projekt spoznavanje samega sebe ...... 28 vost in sprejemanje. Čutim pa tudi, da imam močno valuto, Likovni tabor ...... 28 s katero lahko bilanco stanja prevesim v pozitivno stanje – Voda naj bo vedno na mizi ali: navajanje na odvisnost ...... 29 ljubezen, empatijo in kakovostno preživljanje skupnega pro- Rezultati 45. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije ...... 29 stega časa. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA ...... 30 Za tokratno številko so predstavniki krajevnih skupnosti Ali je freska res freska? ...... 30 Potek izdelave in proizvodnje opeke ...... 31 v objavo posredovali razpisa za podelitev priznanj občanom KNJIŽNICA SPOROČA ...... 33 ali skupinam občanom. Objavljamo pa tudi nekaj aktualnih ŠPORT IN REKREACIJA ...... 35 tem ob svetovnih dnevih Zemlje, voda in knjige. Preberite Ljubljana Open 2016 ...... 35 pogovor z mag. Iztokom Petričem o ustanovitvi Domoznan- Taekwondo klub Kang na pokalu Šmartno Litija ...... 35 ske sekcije ter prispevke naših društev, osnovne šole, vrtca, NASVETI ...... 36 knjižnice in drugih ustanov in avtorjev. Se res lahko izgovarjamo na »starost«? ...... 36 V tokratni nagradni igri se potegujte za košarkarsko žogo Naravi prijazno kmetovanje na Ljubljanskem barju ...... 36 Šifra: Zavozlano – a na srečo ne z gordijskimi vozli ...... 37 in obiščite kakšen dogodek po svoji izbiri. KULINARIKA ...... 37 Naslednja številka Glasnika bo dvojna (maj, junij) in bo MNENJA ...... 38 izšla 7. junija. Razvij svojo idejo v pravi start-up...... 38 Želim vam cvetočo in sončno pomlad! Zbori lastnikov v Naselju ob potoku ...... 38 KRIŽANKA ...... 39 Petra Rot Kumelj, VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE ...... 40 glavna in odgovorna urednica NAGRADNA IGRA ...... 46

je glasilo Občine Škofljica Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno Izhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno. priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazoslovju. Prispevke Naklada: 3600 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj: Občina Škofljica; sprejemamo samo v elektronski obliki. Članki in fotografije glavna in odgovorna urednica: Petra Rot Kumelj, mobitel +386 31 840 895; odgovorna oseba morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, izdajatelja: Ivan Jordan, župan; člani uredniškega odbora: Barbara Boh, Ksenija Rebeka Mat- politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni ković, Joža Repar Lakovič, Klemen Vider; lektoriranje: Grega Rihtar (razen: uradnih objav, obli- z žigom odgovorne osebe. Oglase in zahvale sprejemamo kovanih oglasov in prepozno oddanih prispevkov); tisk: SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana, d. d.; izključno v elektronski obliki. Naslednja številka Glasnika je distribucija: Pošta Škofljica; naslov uredništva: GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, dvojna (maj–junij) in izide 7. junija. Vse prispevke pošljite tel.: 01 360 16 00, e-pošta: [email protected], www.skofljica.si; e-pošta za nagradno najpozneje do 20. 5. 2016. igro: [email protected], e-pošta za oglase in zahvale: [email protected].

3 ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Ime meseca april izhaja iz latinske bese- sodelujemo. Zelo pohvalno je tudi sode- de »aperire«, ki pomeni odpreti. V aprilu lovanje z Gasilsko zvezo Škofljica, pro- se zemlja »odpira« v novo rast in začne stovoljnimi gasilskimi društvi in Štabom se pomladno prebujanje rastlin, zato mor- civilne zaščite. da ni naključje, da ravno v mesecu aprilu Ob tej priložnosti prejemnikoma leto- obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki ga šnje nagrade – srebrnega znaka Civilne na pobudo civilne družbe po vsem svetu zaščite, ki ga je podelila Uprava Repu- praznujemo že več kot 40 let. blike Slovenije za zaščito in reševanje, Namen tega dne je opozoriti javnost na gospodu Cirilu Martincu in PGD Pijava ranljivost in enkratnost planeta, na ka- Gorica, iskreno čestitam! terem živimo. Podnebne spremembe so Ne glede na prihajajoči praznik dela eden največjih izzivov današnjega časa. smo na občini zelo aktivni na številnih Živeti moramo s spoznanjem, da je pri- področjih. Te dni bodo končno zabrneli hodnost sveta odvisna od ravnanja vsake- stroji za izvedbo druge faze kohezijske- ga izmed nas. Zemlja je naš skupni dom. ga projekta Čista Ljubljanica, tj. obnova Zato torej vas vabim, da se za naš skupni vodovodnega omrežja Škofljica–Lavri- dom v čim večjem številu udeležimo či- ca–Orle. stilne akcije, ki jo organiziramo skupaj z Ker v evropski finančni perspektivi društvi in gasilsko zvezo. 2014–2020 praktično ni razpoložljivih Kot vsako leto doslej sem tudi letos nepovratnih sredstev za večje komunalne inovativnih projektov, tudi za naše občine. tradicionalno povabil na srečanje direk- projekte občin, ki so vodeni preko naše A pot do njih predstavlja velik izziv. torje, ravnatelje, vodje zavodov, naše države, smo se župani pred časom odpra- Kot je izziv ohraniti naš planet Zemlja. župnike, kjer smo v prijetnem vzdušju vili na delovni obisk v Bruselj. Sam sem pregledali preteklo delovanje in sprego- opravil številne pogovore, med drugim Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde vorili o morebitnih izboljšavah. Veseli tudi z evropsko komisarko za mobilnost in zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo me skupna ugotovitev, da vsak na svo- promet mag. Violeto Bulc. Sklepna ugoto- trajalo življenje. (Rachel Carson) jem področju zelo dobro opravlja svoje vitev je, da ima Bruselj na razpolago zna- poslanstvo in da vsi skupaj zelo dobro tna finančna sredstva za podporo dobrih in Vaš župan Ivan Jordan

Spoštovane občanke, spoštovani občani! Čestitam vam ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju. Želim vam prijetno prvomajsko praznovanje.

Vaš župan Ivan Jordan

4 AKTUALNO

Daljnovod Beričevo–Divača

Koridor novega daljnovoda določen. Razgrnitev junija. Bomo kar tiho?

Potem ko smo bili jeseni 2013 sezna- njeni, da se pripravlja državni prostorski načrt (DPN) za nov daljnovod 2 x 400 kV med Beričevim in Divačo, katerega južna varianta prečka našo občino preko Sel, Lavrice in Babne Gorice, smo se prebi- valci ob t. i. južni trasi organizirali v Ci- vilno iniciativo proti južni trasi daljnovo- da Beričevo–Divača. V vsem tem času je bilo izvedenih več aktivnosti, s katerimi smo jasno izrazili, da se ne strinjamo z novogradnjo po južni strani, saj na sever- ni strani trasa daljnovoda že obstaja. Na severu bi namreč zgolj odstranili obstoje- či 220 kV daljnovod in na njegovo traso Obstoječi daljnovod Beričevo–Divača 400 kV že prečka Sela. Ob njem naj bi postavili še enega postavili novega. V primeru južne trase, ki 2 x 400 kV. Foto: U. Vrbec prečka našo občino, pa bi morali zgraditi povsem novo traso, načeloma ob obstoje- čem 400 kV daljnovodu.

Prizadeti bodo občani Lavrice, Babne Gorice, Pod Strahom, Žage …

Kljub stalnim stikom z investitorjem (ELES) in pripravljavcem DPN (Ministr- stvo za okolje in prostor (MOP)) smo šele pred kratkim izvedeli, da so pri določanju koridorja južne trase, ki prečka Krajinski park Ljubljansko barje in tudi kolišča – Unescovo svetovno kulturno dediščino – naleteli na velike težave, saj zaščitenega območja ob upoštevanju veljavne zakono- daje preprosto ni bilo moč prečkati s tako velikim infrastrukturnim objektom. Po dveh letih so se očitno uspeli »dogovo- riti« s soglasodajalci. Najprej so klecnili predstavniki kulturne dediščine in pristali Potek koridorja morebitne južne trase daljnovoda Beričevo–Divača. Kvalitetnejša karta je na voljo na na prečkanje barja po skrajnem južnem spletni strani ELES: http://www.eles.si/prehod-220kv-na-400kv-bericevo-divaca-novice.aspx. robu, kar je na sestanku delovne skupine zagovarjala Helena Štih z Ministrstva za železniško progo in barjem (Pod Stra- severna trasa in bi južno lahko preprosto kulturo RS, na koncu pa očitno – vsaj na- hom, Žaga). Koridor nato obide Poslovno umaknili kot neizvedljivo, na kar je na čelno – tudi varuhi narave. Na zadnjem obrtno cono, se ob stari Kočevki približa enem izmed sestankov opozorila Barbara sestanku delovne skupine so nam pred- Pijavi Gorici in nato zavije proti Igu in Radovan z MOP. Poleg Civilne iniciative stavniki MOP pojasnili, da je daljnovod Kremenici. proti južni trasi je bil na sestanku delovne na dogovorjenem južnem koridorju izve- skupine odločno proti taki izvedbi župan dljiv, ni pa nujno sprejemljiv. Kaj je ta, z V čem je torej problem? občine Ig. Vendar to še ni vse. mirno vestjo lahko rečemo izsiljena vari- Neformalno smo izvedeli, da bodo mo- anta, prinesla občanom Občine Škofljica? Ves čas se je v razpravah poudarjalo, rali, da bodo dosegli izvedljivost južne To, da bo novi daljnovod po prečkanju kako pomembno je, da se daljnovod čim trase, »popraviti« obseg ožjih zavarovanih Dolenjske ceste zavil skrajno proti jugu. bolj odmakne od naselij. In kaj se je zgo- območij v Krajinskem parku Ljubljansko Ob tem Babna Gorica ostaja ukleščena dilo? Da so dobili izvedljivo južno traso, barje, in sicer v območju Ribniki Draga. med dva daljnovoda, novi daljnovod pa so daljnovod umaknili k naselju, in to Iz prvega varstvenega območja naj bi iz- se močno približa naseljem, ki ležijo med kljub temu, da obstaja že vzpostavljena vzeli zemljišča, ki jih nujno potrebujejo za

5 AKTUALNO

izvedljivost trase. V Civilni iniciativi se s leta 2014, ko je bil sprejet sklep Občin- opravila, ko že razmišljamo o dopustu in tem ne strinjamo, saj menimo, da s tem, ko skega sveta o nasprotovanju gradnji, ni tudi na počitnice odhajamo? Morda si kdo spreminjajo obstoječo uredbo, prilagajajo več odzivala. Ko smo v Civilni iniciativi želi, da bi čim manj ljudi prišlo na javno pogoje, pod katerimi bi morali pripravljati neformalno izvedeli, kakšen koridor so razgrnitev in se udeležilo javne obravna- študijo variant, in to v prid severni trasi. izbrali, smo takoj urgirali pri našem in ve? To pa zagotovo ne pomeni enakopravnosti ižanskem županu. Odgovora nismo preje- Zato člani Civilne iniciative proti južni obravnave severne in južne trase. Očitno li, kar nas, milo rečeno, žalosti. Na drugi trasi daljnovoda Beričevo–Divača poziva- se v naši državi lahko veljavne uredbe po strani se npr. o gradnji daljnovoda zanima mo občane Občine Škofljica, da si vzame- potrebi prilagajajo, kljub alternativi, ki je nekdanji Jankovićev poslanec, sedaj član te čas in si ogledate načrtovan potek trase na voljo. To dejstvo nas ob mnogih izja- SMC, Jani Möderndorfer, ki je na to temo novega daljnovoda in nanj daste tudi pri- vah predsednika vlade, dr. Mira Cerarja, o postavil pisno poslansko vprašanje. Skr- pombe ter jasno izrazite svoje nestrinja- visokih etičnih standardih in spoštovanju belo ga je zgolj za ljudi ob severni trasi. nje. Udeležite se tudi javne predstavitve, države vladavine prava, izredno čudi. Ana Ko smo se mu oglasili s pismom, in mu saj bomo tako pokazali, da nam je mar. Vidmar z MOP je na izrecno vprašanje, ali povedali, da tudi ob južni trasi bivamo lju- Ob tem pozivamo predstavnike občine na je dopustno spreminjati uredbo za potre- dje, nanj ni odgovoril. Torej molk z vseh vseh ravneh, da se jasno in odločno uprejo be priprave DPN, odgovorila pritrdilno. strani. načrtom države! Torej, kljub temu, da obstaja alternativa Dejstvo je, da se Ljubljana širi proti se- Glede na parametre, ki jih bodo upora- na severni strani, se bo po skrajšanem po- veru in da so na trasi obstoječega daljno- bili ob primerjavi severne in južne trase, stopku, zgolj kot tehnični popravek, spre- voda zanimiva zemljišča za gradnjo, zato slednja ne bi smela biti izbrana. Če bo, minjalo veljavne uredbe zato, da bo južna zagotovo obstajajo interesi za razbreme- bo to politična in ne strokovna odločitev. trasa postala izvedljiva. nitev teh zemljišč. Vendar ne na škodo dr- Upamo, da z nezainteresiranostjo in čaka- žavljanov, ki živimo ob južni trasi! Tega njem, da bo nekdo drug kaj storil namesto Gre morda za politični pritisk? ne smemo dopustiti. Mi daljnovod že ima- nas, ne bomo dopustili degradacije našega mo! Breme naj se porazdeli! bivanjskega prostora! Zaradi takega pritiska na južno stran se v Civilni iniciativi bojimo, da so v ozadju Kaj sledi? Besedilo: mag. Iztok Petrič določeni politični pritiski. Župan Zoran vodja Civilne iniciative proti južni trasi Janković se je javno zavzel za južno traso, Za mesec junij je napovedana javna raz- daljnovoda Beričevo–Divača nato pa preko dopisov in sklepov komisij grnitev študije variant in okoljskega po- in odborov MOL pritiskal na ELES in na ročila. Zakaj ravno junija, ko se končuje MOP. Naša občina se žal vse od začetka šolsko leto, ko so na vrhuncu kmetijska

22. marec – svetovni dan voda

VODA – H2O – 2 atoma vodika, 1 atom kisika. To je tako širok pojem, da ga ni okrog 3 %, potrebe pa se vse bolj pove- mogoče opisati kar na kratko. Zavedamo se, da je ta element tako vsemogočen, da čujejo skupaj s povečanjem prebivalstva ni živega bitja, ki ga ne bi potreboval. Ne zavedamo pa se, da je lahko voda tako na zemlji, saj nas je več kot 7 milijard. onesnažena in kot takšna zelo škodljiva zdravju, če jo uživamo. Potrebno bo ločevati pitno in sanitarno vodo po vodovodih. V Evropi in tudi v Voda je včasih tudi nezaželena, npr. ko čas bi lahko rekli, da zavestno uničujemo Sloveniji imamo za enkrat še dovolj pitne jo je preveč (poplave), in povzroča veliko samega sebe in vso živo naravo. Da pa vode. Zgraditi bo potrebno namakalne sis- nevšečnosti ali naravne katastrofe, kot so bi bilo boljše, se moramo ljudje zbistriti teme in ujeti deževnico ob velikih nalivih. npr. zemeljski plazovi, ki rušijo vse, kar je in ukrepati, dokler je še čas. Kaj vse smo S tem bi prihranili čisto pitno vodo, me- človek zgradil, ter pustijo za seboj pravo spuščali v podtalnice, ker ni bilo čistilnih teorno vodo pa bi uporabili v industriji, opustošenje. Sedaj vemo, da povzročajo naprav, tudi pri nas v Sloveniji. kmetijstvu ipd. pregretje ozračja toplogredni plini CO2, O vse večjem pregrevanju našega plane- SO2, ali kot radi rečemo, podnebne ali kli- Voda in naravne katastrofe ta se pojavlja topljenje ledenikov na Ark- matske spremembe. Da je tako, smo sokri- tiki in Antarktiki. Posledice so že vidne. vi tudi ljudje, ki se do pred kratkim nismo Že nekaj let zapovrstjo opažamo, da Nižje ležeči tihomorski otoki bodo kmalu tega dejstva zavedali. Izpusti toplogrednih skoraj vsako leto dosegamo nove rekorde v zalitju, tako predvidevajo strokovnjaki. plinov v ozračje iz tovarn, termoelektrarn o visokih temperaturah, posebno v po- Nagle spremembe temperature, tj. več brez filtrov je neodgovorno početje, prav letnih mesecih, ki doseže 40 °C in več. kot 10 °C na dan, tople zime, negativno tako raba vseh fosilnih goriv, tudi z naf- Pojavljajo se suše in s tem vse večje po- vplivajo na ljudi in vso živo naravo. Tudi tnimi derivati. S tem smo skoraj uničili trebe po tej življenjsko pomembni teko- v Sloveniji smo imeli katastrofalne popla- naš planet VODA–ZEMLJA. Za današnji čini. Te sladke vode je na našem planetu ve v letih 2010, 2012, 2014. Velikansko

6 AKTUALNO

škodo pa je ob temperaturnih inverzijah kape. Izdolbene kanjone je povzročila škode in izgube človeških življenj. Toda, naredil še žled februarja 2014, in sicer v tekoča voda, tako domnevajo strokovnja- ali bi človek lahko rekel, da imajo zaradi gozdovih, gospodarstvu, železnicah, in ki. Kje je na Marsu sedaj ta voda, ali je tega nekateri veliko dela in zaslužek? Če posledice so še sedaj občutne, ko so se izparela? Mogoče se bo tako zgodilo tudi se bo tako nadaljevalo in ne bomo ukrepa- pojavili podlubniki v smrekovih gozdovih na Zemlji. li, bomo samo znova in znova gradili, kar zaradi nepravočasnega ukrepanja pristoj- Najbolj zanimiva pa je Jupitrova luna nam bo narava pač porušila. nih. Evropa, ki vsebuje pod ledenim površjem Na konferenci v Parizu je nekdo dejal: Zanimivo pa je, da mi je uspelo anali- v globini več 10 km zelo velike oceane »Da bi ostalo enako, se mora vse spre- zirati pojav žleda pri nas, ko so bile leta vode in organizme. Iskanje življenja na meniti!« Nimamo rezervnega planeta oz. 2014 tople januarske temperature okrog drugih planetih je dobro, toda do tja pri- planet B ne obstaja. Ohranjajmo planet za 14 °C. Zdelo se mi je nenavadno, saj je ti sedaj še ni mogoče, zato se moramo s naslednje rodove. Zamislimo se in vrnimo bila ravno na zahodu poloble v ZDA zelo toliko večjo zavzetostjo in varovanjem Zemlji, kar smo ji vzeli. nizka temperatura od –30 do –40 °C. Ker potruditi, da ohranimo življenje na tem Pri nas so za enkrat še nezaželene ve- se Zemlja vrti v smeri od zahoda proti prelepem planetu. trne elektrarne, drugje po svetu in tudi v vzhodu, sem domneval, da lahko ta mraz naših sosednjih državah pa jih imajo zelo pride tudi k nam, in tako je prišlo do in- Rešitev našega planeta veliko. Te ne povzročajo prav nobenega verzije. Okrog 800 m nadmorske višine je onesnaževanja. Tudi osebni avtomobili na padal sneg, nekje pod to mejo pa je padal Že desetletja potekajo svetovne konfe- električni in solarni pogon bi pripomogli k leden dež, ki se je kopičil na drevesih in rence o podnebnih spremembah, od Kjot- varovanju okolja. povzročil katastrofalno škodo. skega sporazuma do zadnjega v decembru Še moja misel: »O Bog, ohrani nam ta 2015 v Parizu. Nekaj pa se je le spremeni- svet‘ planet, da bo še moč na njem živet‘, Voda na drugih planetih lo, vse prisotne države (196) – tudi ZDA in ljudem pa pošlji svetega duha, da bodo še Kitajska, so podpisale sporazum o zmanj- naprej izumljali energijo brez CO2.« Raziskovalci vesolja s pomočjo vesolj- šanju izpustov CO2 v ozračje in nepregre- skih sond iščejo življenje na drugih plane- vanju ozračja za več kot 1,5 °C. Obljube Besedilo: Janez Skubic tih, če bi se življenje na zemlji ogrozilo. so eno, dejanja pa drugo. Večina teh držav Iščejo rešitve in možnosti življenja na dru- je utrpela velikanske škode, ujme, ciklo- gih planetih, predvsem vodo. Tako ima- ne, tajfune, tropske nevihte, velikanske hi- mo na severnem polu Marsa neke ledene trosti vetra, opustošenja, neurja, ogromne

Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine Škofljica v letu 2015

Na območju občine Škofljica se upo- sistema Šmarje - Sap v upravljanju Javne- Letni notranji nadzor je bil izve- rabniki oskrbujejo tudi iz vodovodnega ga komunalnega podjetja Grosuplje. den s strani pooblaščenega izvajalca

7 AKTUALNO

Nacionalnega laboratorija za zdravje, zdrava pitna voda. Kontrola se je izvedla oskrbuje posamezno naselje in kakšna je okolje in hrano. Notranji nadzor se opra- tudi na vodovodnem zajetju pred pripravo trdota pitne vode. vlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi pitne vode (kloriranjem). Voda je bila na Vabimo vas, da se preko spletne strani (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, vodnem viru fekalno onesnažena in se jo http://www.jkpg.si/ prijavite na E-OBVE- 25/09, 74/15), interne HACCP dokumen- je pred distribucijo dezinficiralo s plin- STILA, kjer boste v najkrajšem možnem tacije in Odloka o oskrbi s pitno vodo skim klorom. času obveščeni o morebitnih motnjah pri na območju občine Grosuplje (Ur. l. RS, Celotno letno poročilo za leto 2015 izvajanju komunalnih storitev na vašem št. 111/13). pripravljeno s strani pooblaščenega iz- odjemnem mestu. Obveščeni boste preko V preglednici je prikazano število vzor- vajalca notranjega nadzora je objavljeno elektronske pošte in/ali kratkega SMS- čenj in obseg neustreznih vzorcev z ugo- na spletni strani http://www.jkpg.si/, pod -sporočila. Storitev je v obeh primerih tovljenimi povišanimi parametri. rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko brezplačna. V splošnem lahko ugotovimo, da se najdete tud podatke, s katerega vodovo- Besedilo: je uporabnikom distribuirala ustrezna dnega sistema v našem upravljanju se Javno komunalno podjetje Grosuplje

Krajevna skupnost Pijava Gorica Pravilnik o priznanjih KS Pijava Gorica

Svet krajevne skupnosti Pijava Gorica je na svoji 6. redni seji dne, 15. 3. 2016, sprejel Pravilnik o priznanjih krajevne skupnosti Pijava Gorica. I. SPLOŠNE DOLOČBE • Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 15-letno uspe- šno delo na področju KS Pijava Gorica za dosežene uspehe, s 1. člen katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava S tem pravilnikom se določa vrsta priznanj krajevne skupnosti Gorica. Pijava Gorica (v nadaljevanju KS Pijava Gorica), pogoje, posto- • Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dru- pek in način podeljevanja priznanj. gim pravnim osebam za več kot 20–letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, druž- 2. člen benem ali drugem področju dela. KS Pijava Gorica podeljuje priznanja zaslužnim krajanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, sku- Srebrna plaketa Pijave Gorice pinam in drugim pravnim osebam za dosežke na področjih, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju 6. člen krajanov ali imajo pomen za razvoj in ugled KS Pijava Gorica. Srebrno plaketo podeljuje Svet KS Pijava Gorica, in sicer: • Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 10-letno uspe- 3. člen šno delo na področju KS Pijava Gorica, za dosežene uspehe, s Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. Posmrtno pri- katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava znanje se vroči družinskemu članu po vrstnem redu: zakonec, Gorica. potomci oziroma posvojenci in njihovi potomci, starši oziroma • Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dru- posvojitelji, bratje in sestre. gim pravnim osebam za več kot 15–letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, druž- II. PRIZNANJA KS PIJAVA GORICA benem ali drugem področju dela.

4. člen Bronasta plaketa Pijave Gorice Priznanja KS Pijave Gorice so: • Zlata plaketa Pijave Gorice. 7. člen • Srebrna plaketa Pijave Gorice. Bronasto plaketo podeljuje svet KS Pijava Gorica, in sicer: • Bronasta plaketa Pijave Gorice. • Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 5- letno uspešno • Spominsko priznanje Pijave Gorice. delo na področju KS Pijave Gorice, za dosežene uspehe, s ka- terimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava Zlata plaketa Pijave Gorice. Gorica. • Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dru- 5. člen gim pravnim osebam za več kot 10 – letne uspehe in dosežke, s Zlata plaketa Pijave Gorice je najvišje priznanje KS Pijava katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, druž- Gorica. Podeljuje jo Svet KS Pijave Gorice, in sicer: benem ali drugem področju dela.

8 AKTUALNO

Spominsko priznanje Pijave Gorice 15. člen 8. člen O podelitvi priznanj KS Pijava Gorica odloča Svet KS Pijava Gorica. Spominsko priznanje Pijave Gorice se lahko podeli posame- zniku ali skupini krajanov in drugim pravnim osebam, kadar le ti 16. člen z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju Priznanja po tem Pravilniku so enkratna – zlato, srebrno in človeških življenj, okolja in premoženja oziroma izvršijo takšno bronasto plaketo Pijave Gorice se lahko dodeli le enkrat v nagra- dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humani- jevalnem obdobju. Priznanja izroči predsednik Sveta KS Pijava tarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. Gorica, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik Sveta 9. člen KS Pijava Gorica . Priznanja se izroči ob praznovanju krajevne- ga praznika na svečanem delu prireditve. Spominsko priznanje Pijave Gorice lahko podeli predsednik Sveta KS brez predhodnega javnega razpisa in soglasja sveta KS Pijava Gorica. IV. NAČIN VODENJA EVIDENCE PODELJENIH PRI- ZNANJ III.POSTOPEK ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ 17. člen 10. člen Priznanja se vpisujejo v evidenco posameznih priznanj krono- Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj KS Pi- loško in vsebujejo naslednje podatke: java Gorica so lahko občani, politične stranke, podjetja, zavodi, Ime in priimek ali naziv ter osnovne podatke o prejemniku društva ter druge organizacije in skupnosti s področja KS Pijava • priznanja. Gorica. • Ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja za 11. člen podelitev priznanja. Datum seje, na kateri je bilo odločeno o podelitvi priznanja Priznanja KS Pijava Gorica se podeljujejo na podlagi javnega • in številka sklepa. razpisa. Razpis za podelitev priznanj objavi tričlanska komisija Utemeljitev predloga. za podeljevanje krajevnih priznanj izvoljena s strani Sveta KS • Datum izročitve priznanja. Pijava Gorica. Komisija objavi razpis v občinskem glasilu Gla- • snik enkrat letno – najkasneje mesec pred krajevnim praznikom Evidenca priznanj se hrani v Arhivu KS Pijava Gorica, ki se za tekoče leto. Z razpisom se objavijo: nahaja v prostorih Občine Škofljica. • kriteriji za podelitev priznanj, • podatki, ki jih mora vsebovati pobuda oziroma predlog in rok, do katerega morajo biti poslane pobude oziroma pre- • V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE dlogi. 12. člen 18. člen Pobudo oziroma predlog je potrebno podati pisno in mora vse- Podeljena priznanja je mogoče iz utemeljenih razlogov odvzeti bovati: oziroma preklicati, če so bila le-ta podeljena v nasprotju z določ- Ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja. • bami tega pravilnika. • Ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke. 19. člen Obrazložitev pobude oziroma predloga. • Odvzem in preklic priznanja se opravi v primeru, če se ugo- Dokumente (neobvezno), ki kakorkoli potrjujejo dejstva iz • tovi, da je bilo priznanje podeljeno na podlagi neresničnih ali obrazložitve pobude oziroma predloga. lažnih podatkov oziroma je bilo podeljeno v nasprotju z določ- 13. člen bami tega pravilnika. Komisija obravnava pobude oziroma predloge za podelitev 20. člen priznanj najkasneje v 8 dneh po prejemu pisnega predloga. Ko- Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku ob- misija lahko od pobudnika oziroma predlagatelja: čine Škofljica. • Zahteva, da vlogo dopolni. • Pobudo oziroma predlog zavrne, če le ta ni dovolj jasno ali ustrezno utemeljen. Številka: 07/svks/2016 Prosi za mnenje ustrezne strokovne institucije, organa ali • Datum: 15. 03. 2016 druge ustrezne organizacije. 14. člen Svet Krajevne skupnosti Pijava Gorica Komisija sprejme ustrezen predlog za podelitev krajevnih pri- Predsednik znanj KS Pijava Gorica in ga posreduje Svetu KS Pijava Gorica Milan Knez,l.r. v obravnavo in odločanje.

9 AKTUALNO

Svet KS Pijava Gorica na podlagi 11. člena Pravilnika o priznanjih Krajevne skupnosti Pijava Gorica objavlja: Javni razpis za podelitev priznanj KS Pijava Gorica

Kriteriji za podelitev nagrad: katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, druž- benem ali drugem področju dela. Zlata plaketa KS Pijava Gorica Spominsko priznanje Pijave Gorice Zlata plaketa Pijave Gorice je najvišje priznanje KS Pijava Gorica. Spominsko priznanje Pijave Gorice se lahko podeli posame- Podeljuje jo svet KS Pijava Gorica, in sicer: zniku ali skupini krajanov in drugim pravnim osebam, kadar le ti • Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 15-letno uspe- z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju šno delo na področju KS Pijava Gorica za dosežene uspehe, s človeških življenj, okolja in premoženja oziroma izvršijo takšno katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humani- Gorica. tarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. • Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dru- gim pravnim osebam za več kot 20–letne uspehe in dosežke, s Podatki, ki jih mora vsebovati predlog katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, druž- benem ali drugem področju dela. Predlog je potrebno podati pisno in mora vsebovati: • Ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja. Srebrna plaketa Pijave Gorice • Ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke. Srebrno plaketo podeljuje svet KS Pijave Gorice, in sicer: • Obrazložitev pobude oziroma predloga in • Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 10-letno uspe- • Dokumente (neobvezno), ki kakorkoli potrjujejo dejstva iz šno delo na področju KS Pijava Gorica za dosežene uspehe, s obrazložitve pobude oziroma predloga. katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava • Gorica. Predlogi morajo biti poslani s priporočeno pošiljko do 24. • Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dru- aprila 2016 na naslov: Krajevna skupnost Pijava Gorica (s gim pravnim osebam za več kot 15–letne uspehe in dosežke, s pripisom »Priznanja KS Pijava Gorica – ne odpiraj), Gasil- katerimi povečujejo ugled Pijave Gorice na gospodarskem, druž- ska Ulica 3, Pijava Gorica -1291 Škofljica. benem ali drugem področju dela. Pravilnik o priznanjih in nagradah KS Pijava Gorica je obja- Bronasta plaketa Pijave Gorice vljen na spletni strani Občine Škofljica pod »deli lokalne sku- pnosti-novice vaške, krajevne skupnosti« Bronasto plaketo podeljuje svet KS Pijava Gorica, in sicer: • Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 5-letno uspešno Priznanja bodo izročena na slavnostni seji KS Pijava Gorica ob delo na področju KS Pijave Gorice za dosežene uspehe, s kate- praznovanju krajevnega praznika »Dan Pijave Gorice«. rimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Pijava Gorica. Krajevna skupnost Pijava Gorica • Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dru- Komisija za priznanja gim pravnim osebam za več kot 10–letne uspehe in dosežke, s

Svet KS Lavrica na podlagi 10. člena Pravilnika o priznanjih krajevne skupnosti Lavrica objavlja: Javni razpis za podelitev priznanj KS Lavrica

Kriteriji za podelitev nagrad: • Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 15-letno uspe- šno delo na področju KS Lavrica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Lavrica. Zlata plaketa Lavrice • Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dru- gim pravnim osebam za več kot 20-letne uspehe in dosežke, s Zlata plaketa Lavrice je najvišje priznanje KS Lavrica. Pode- katerimi povečujejo (ali so povečevali) ugled Lavrice na gospo- ljuje jo svet KS Lavrica, in sicer: darskem, družbenem ali drugem področju dela.

10 AKTUALNO

Srebrna plaketa Lavrice enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja in premoženja oz. izvršijo takšno de- Srebrno plaketo podeljuje svet KS Lavrica, in sicer: janje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno-humanitar- Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 10-letno uspe- • nega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. šno delo na področju KS Lavrica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Lavrica. Podatki, ki jih mora vsebovati predlog: • Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dru- gim pravnim osebam za več kot 15-letne uspehe in dosežke, s Predlog je potrebno podati pisno in mora vsebovati: katerimi povečujejo (ali so povečevali) ugled Lavrice na gospo- Ime in priimek ali naziv pobudnika oz. predlagatelja. darskem, družbenem ali drugem področju dela. • • Ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke. Bronasta plaketa Lavrice • Obrazložitev pobude oz. predloga in Bronasto plaketo podeljuje svet KS Lavrica, in sicer: • dokumente (neobvezno), ki kakorkoli potrjujejo dejstva iz • Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 5-letno uspešno obrazložitve pobude oz. predloga. delo na področju KS Lavrica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Lavrica. Predlogi morajo biti poslani s priporočeno pošiljko do sre- • Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in dru- de, 13. maja 2016, na naslov: Krajevna skupnost Lavrica (s gim pravnim osebam za več kot 10-letne uspehe in dosežke, s pripisom »Priznanja KS Lavrica – ne odpiraj), Srednjevaška katerimi povečujejo (ali so povečevali) ugled Lavrice na gospo- ulica 49, Lavrica, 1291 Škofljica; ali e-naslov (z zahtevano darskem, družbenem ali drugem področju dela. potrditvijo branja) [email protected].

Častni znak Lavrice Pravilnik o priznanju je na voljo na spletnem naslovu: www. lavrica.eu. Častni znak Lavrice je prestižno in častno priznanje, ki se podeli za izjemne dosežke na področju gospodarstva, znanosti, Priznanja bodo izročena na seji KS Lavrica ob praznovanju umetnosti, kulture in športa ter za ostale dosežke, ki so pomemb- krajevnega praznika ali na svečanem delu same prireditve DAN ni za razvoj in dvig ugleda Lavrice. LAVRICE. Spominsko priznanje Lavrice Krajevna skupnost Lavrica Spominsko priznanje Lavrice se lahko podeli posamezniku Komisija za priznanja ali skupini krajanov in drugim pravnim osebam, kadar le-ti z

Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2016/2017

IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA • Dobrepolje: Jakličev dom, Videm Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan spreje- 34, 1312 Videm-Dobrepolje, mnega preizkusa oddate vodji podružnice. V glasbeno šolo se lahko vpišejo otro- • Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Predšolska glasbena vzgoja je skupinski ci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x in so v okviru priporočene starosti (glej Ivančna Gorica, tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. predmetnik www.gsg.si). Ker je število • Škofljica: Osnovna šola Škofljica, Glasbena pripravnica je skupinski pouk prostih mest omejeno, se sprejme kandi- Klanec 5, 1291 Škofljica. za otroke stare 6 let. Pouk prav tako po- date z boljšimi rezultati. teka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi Predhodna prijava ni potrebna. leto. V glasbeno pripravnico se lahko po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in O rezultatih sprejemnih preizkusov in vključijo tudi otroci, ki pred tem niso melodičnih motivov, razvitost glasbenega datumu vpisa starši kandidat-a/-ke pisno obiskovali predšolske glasbene vzgoje. spomina, primernost fizičnih predispozi- obveščeni na domači naslov. Urniki skupinskega pouka bodo znani ko- cij in zdravstvenega stanja. nec avgusta (www.gsg.si). Sprejemni preizkusi za šolsko leto IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA 2016/2017 bodo potekali v soboto, 21. in PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN Dean Telič Zavašnik, 28. maja 2016, od 9. do 13. ure na nasle- GLASBENA PRIPRAVNICA ravnatelj Glasbene šole Grosuplje. dnjih podružnicah: • Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Predhodnega preizkusa razvitosti glas- Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje, benih sposobnosti ni potrebno opravljati.

11 AKTUALNO

Poziv lastnikom zemljišč ob javnih cestah

Pomlad je čas za ureditev obcestne vegetacije. Da bi zagotovili čim večjo varnost pri svojem delu pozorni na onesnaženje udeležencev v prometu, vas želimo opozoriti na obvezno obrezovanje in vzdrže- javne ceste, ki bi bila posledica njihove- vanje živih mej, grmičevja, dreves ter ostale vegetacije na zemljiščih ob javnih ga dela na kmetijskih zemljiščih. Preden cestah in poteh. Ker pa se v tem času izvajajo tudi dela na kmetijskih zemljiščih, se z delovnim strojem vključuje na jav- vas želimo opozoriti tudi na nepravilnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem. no pot, je potrebno s pnevmatik očistiti blato in zemljo. Za kršitev je predpisana Lastniki oz. uporabniki zemljišč so Gradnja, rekonstrukcija in podobne spre- globa. dolžni ob občinskih cestah ali pločnikih membe v varovalnem pasu občinskih Medobčinski inšpektorat in redarstvo redno porezati veje dreves, žive meje, trte cest, tudi npr. ograj, so dovoljene le s so- občin Grosuplje, Ig in Škofljica bo v ali druge visoke nasade ali poljščine, tako glasjem občine, čeprav ta dela potekajo prihodnjih mesecih izvajal intenzivni da ne segajo na občinsko cesto ali pločnik na zasebnem zemljišču. nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja ve- in ne poslabšujejo ali onemogočajo pre- Pri kmetijskih površinah je problema- getacije ob cestah (zagotavljanje svetle- glednosti ali drugače ovirajo ali ogroža- tično predvsem oranje preblizu cestnim ga profila in preglednosti), izvajanjem jo prometa. Občani se z zasaditvami ob površinam. S tem se poškoduje spodnji kmetijskih posegov (oranje, onesnaženje cestah pogosto ne zavedajo odgovornosti ustroj ceste in posledično uničuje asfalt in ipd.), ter drugih posegov v območju cest za svoje ravnanje, saj višje rastlinje od bankine. Prepovedano je orati na razdalji in v primeru ugotovljenih nepravilnosti 75 centimetrov tik ob cestišču občutno 4 metrov od roba cestnega sveta pravoko- ukrepal. zmanjšuje vidljivost in preglednost na tno v smeri na cesto ali na razdalji manj Namen nadzora je zagotoviti varno križišču ali priključevanju vozil iz zaseb- kot 1 meter od roba cestnega sveta vzpo- uporabo cest vsem udeležencem v pro- nih zemljišč na javne ceste. redno s cesto. Na cestišče je prepovedano metu. Želimo, da lastniki sami odstranijo mo- nanašati blato ali cestišče kako drugače teče ali nevarno zelenje oz. vejevje, saj to onesnaževati. Onesnažene ceste so še po- Medobčinski inšpektorat in redarstvo pomeni večjo prometno varnost in hkrati sebej nevarne za uporabnike, kadar so le- občin Grosuplje, Ig in Škofljica se s tem izognejo nepotrebnemu plačilu -te mokre zaradi padavin. Uporabniki in globe oz. obrezovanju na njihove stroške. lastniki kmetijskih zemljišč morajo biti

Svetovni dan Zemlje

Naš dom Zemlja 22. aprila praznuje Ste vedeli? svoj praznik Komercialna letala po svetu izpustijo v 22. april je svetovni dan Zemlje. Letos zrak 11 % vseh toplogrednih plinov tran- ga bomo praznovali že šestinštiridesetič. sportnega sektorja? Kljub temu pa se še vedno premalokrat Na različne načine je v aktivnosti ob vprašamo o ranljivosti in enkratnosti tega dnevu Zemlje vpletenih že več kot mili- planeta. jardo ljudi iz skupno 192 držav po svetu. Prihodnost sveta je namreč odvisna od Zemlja ima močno magnetno polje? Ta ravnanja čisto vsakega izmed nas. pojav povzroča nikljevo-železovo jedro V sklopu te tematike veliko skupnosti našega planeta skupaj s hitrim vrtenjem. praznuje dan Zemlje ves teden, ko se To polje Zemljo ščiti pred učinki sončne- zvrstijo dogodki, povezani z varovanjem ga vetra. okolja. Od vseh planetov ima Zemlja največjo gostoto. Gostota je sicer na nekaterih delih Osvežimo znanje o Zemlji slanol vodo,d preostanekk pa zapolnjujejol j j j planeta drugačna. Kovinsko jedro je npr. celine ter otoki. gostejše kot zemeljska skorja. Povprečna Zemlja je eden izmed planetov osončja. gostota Zemlje pa je približno 5,52 grama Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po ve- Prostornina: 1,083 207 3 * 1012 km³ na kubični centimeter. likosti pa peti planet Sončevega sistema. Masa: 5,9742 * 1024 kg Predstavlja edini prostor v vesolju, za ka- Povprečna tirna hitrost: 29,783 km/s Besedilo: Ksenija Rebeka Matković terega je znan obstoj življenja. Okoli 70 % (107.218 km/h) Foto: Wikipedija zemeljske površine pokrivajo oceani s Polmer ekvatorja: 6378,137 km

12 AKTUALNO

Smeti v naravnem rezervatu – Strajanov breg

V okviru projekta LJUBA – Ljudje za barje smo v dolini Stra- janov breg poleg čiščenja lesne zarasti počistili dolino tudi starih grehov, tj. smeti.

V prostovoljski akciji smo jih znosili na rob doline, tako da se jih je nabralo za dobra 2 kubična metra. Našli smo avtomobilske in traktorske gume, veliko plastične embalaže, emajlirane poso- de ter stare sode, naleteli pa smo tudi na pralni stroj in kotel za žganjekuho. Vse smeti smo s pomočjo g. Radovana in njegovega traktorja odpeljali do ceste. Na pomoč je priskočila tudi Občina Škofljica, ki je poskrbela, da so smeti prevzeli in odpeljali de- lavci Snage. Na tem mestu se posebej zahvaljujemo županu, g. Jordanu, za pomoč pri akciji. Besedilo: Gregor Lipovšek, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Strajanov breg v smeteh Foto: Primož Glogovčan

Kulturno-umetniško društvo Škofljica 23. april, svetovni dan knjige

23. april je UNESCO leta 1995 razglasil za SVETOVNI DAN KNJIGE. S tem da- humanizma. Med njegovimi priredbami tumom je UNESCO opozoril, da je 23. april dan mnogih literarnih obletnic – na pesmi so najboljše pesmi za mladino. V ta dan so se rodili ali umrli številni svetovno znani literarni ustvarjalci: Miguel letu 1809 je prevedel tudi Liste, pisane de Cervantes, William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega, Rupert Brooke, med rimskim in francoskim dvoram. Pre- William Wordsworth, Maurice Druon in Vladimir Vladimirovič Nabokov. vedel je Pravo pot k dobremu stanu Be- njamina Franklina. Zato je ta dan posvečen promociji bra- svoje dobe še največ romantične usmer- Prevajal je tudi antične in nemške kla- nja, založništva in zaščiti avtorskih pra- jenosti. Velik vzornik mu je bil njegov sike ter pesmi nemških sentimentalnih vic. To je dan, ko praznujejo pisatelji, učitelj Valentin Vodnik. Občudoval ga je pesnikov. V Slovenskem biografskem ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imamo kot filologa in pesnika. Leta 1805 je na leksikonu je zapisano, da sama kvaliteta radi knjige. 23. april je tudi dan, ko si me- Vodnikovo pobudo prevedel v slovenšči- prevodov žal ni najboljša. Lotil se je na- sta predajajo prestižni UNESCOV naziv no 150 Ezopovih basni. Kot študent prava mreč prevajanja pesmi (Iliada, Trpljenje Svetovna prestolnica knjige. Ljubljana se se je zanimal za slovenske literarne pojave mladega Wertherja) zahtevnejših pesni- je z njim ponašala leta 2010. in za literarno oblikovanje, a pisal je takrat kov, a ostal je le pri poskusih. Bil pa je In na dan, 23. aprila leta 1785, se je v še vedno v nemščini. prvi, ki je mislil na prevode teh del. vasi Zalog pri Škofljici rodil Janez Nepo- 3. septembra 1808 je Primic Vodniku Primic se je opredelil do vseh vrst ume- muk Primic, jurist, pesnik, slavist in pre- napisal prvo pismo v slovenskem jeziku, tnosti in zagovarjal njihovo večno eno- vajalec. Primic se je šolal v Ljubljani na iz katerega je razvidna njegova želja po tnost. Glasba naj bi bila najpopolnejši izraz normalki v letu 1799. Potem se je vpisal učenju slovenščine. V času avstrijsko- človekove notranjosti in njenih vzgibov za na gimnazijo, ki jo je končal leta 1805 in -francoske vojne je Primic postal prosto- višjimi življenjskimi načeli. Religija, filo- nadaljeval izobraževanje na liceju, ki ga voljni deželni brambovec. Zanimalo ga je zofija in poezija so bile zanj metafizična je zaključil leta 1807. V avstrijski Gradec tudi pesnikovanje in leta 1809 je prevedel trojica dobrega, resničnega in lepega in so je odšel istega leta na študij prava, ki ga 4 brambovske pesmi in spesnil 3 lastne. zanj bile večno eno. Napisal je nekaj ero- je zaključil leta 1810. Od leta 1803 je kot Napisal je pesem Mars z Bellono v de- tičnih pesmi, ki so ujete v predromantič- uspešen šolar imel Mugerlejevo štipen- setercih, kar deluje nekam okorno, a je v ne prvine, polne občutij trpljenja, žalosti dijo. Poleg večine slovanskih jezikov in uporabi te oblike prvi v slovenski umetni in obupa. Ravno tako so predromantične nemščine je znal vsaj teoretično grščino, poeziji. V tej pesmi je Primic izrazil skrb vrednote, kot je zvestoba, plačilo za do- latinščino, francoščino, italijanščino in an- za mir. Slovenci in Nemci naj bi si sku- bro in zlo. Povod zanje je bila Marianna gleščino. Ukvarjal se je tudi s pedagogiko. paj prizadevali za razumnost in humani- v. Schick, ki mu ni vračala ljubezni in Primic je kot pesnik v svojem obdobju zem. Zato je častil in pesnikom priporočal se je kasneje celo poročila s Primičevim ustvarjanja pokazal med vsemi ustvarjalci Schillerja ter bil pristaš herderjevskega gojencem.

13 AKTUALNO

Gojenje poezije je imel v svojem prero- Prvo pismo v slovenščini, ki ga je 3. 9. 1808 napisal J. N. Primic dnem načrtu in ga je nameraval izpolniti s svojega pomembnega mesta v Grad- Valentinu Vodniku. cu. Po sklenitvi mirovnega sporazuma Visoku častitlivi Gospod Učenik! v Schönbrunnu na Dunaju 14. oktobra Ker se mi je zdaj lepa perložnost naklučila, hočem Vam tedaj en malu v slavenskim 1809 je postalo njegovo prerodno delo jeziku pisati, pa prosim te verste le kakor eno poskušino v slavenskih listih za dobru bolj sistematično. K temu ga je spod- gorvzeti, se še precej dolgu nisim vadil v maternimu jeziku kaj pisariti. Kaku se bujal Jernej Kopitar. Primicu je laskala Vam kaj godi? Upam, da ste zmeram zdravi; jest sim še tisti, kir sim bil, samu za misel, da ima zaradi graških poznanstev deset mescov sim se postaral; scer mi je do zdaj dobru šlu; zdrav sim, korajžo tud imam, ker sim per Dobrovolcih. Naši Rojaki so pravi korenaki, skoro vsi smo se za v visokih krogih poleg Kopitarja največ brambo svitliga Cesarstva zapisali. – Vojskne vadbe še terpe od 17. Maliserpana*. možnosti, da naredi vidno delo za pro- Viši Vajvod Jannes ** kater je še zmeram tukaj, nas je prejšno Nedelo *** per vadbi dor slovenskega jezika med slovanski- ogledval, inu je bil z nami popolnoma zadovolni. Unidan so tuki na Gradu dalniga mi jeziki v Avstriji. Bil je velik pesniški pisarja (Telegraph) napravili; eden bode na Wildonu, en drugi na Štajerskimu Kleku navdušenec in je vsesplošno spodbujal k (Stöckel), inu eden na Semmeringu; morebit bomo kmalu začeli plesat; tudi včasi kaj pesništvu. od ene prihodne vojske perpovedajo. Relata resero! Kar vem, tu povem! Razdvojen med pesniškim hotenjem, Kaj kej Besediše začne? Ga bomo skoraj natisneniga brati mogli? Bo Kopitarjova poklicnimi dolžnostmi in znanstvenimi Grammatika skoraj na svetlobo prišla? Silnu želim kmalu kakšniga Otroka slovenske prizadevanji za poučevanje slovenskega Matere vidit, žal mi je, da perložnosti nimam v slavenčuvanju me bolj vaditi. Kaj bi jezika na graškem liceju, je počasi v sebi blu, ke bi Vi al Kopitar vojskne vadbe (die Commando-Woerter fuer die Landswehr) prebujal duševno bolezen. Umrl je na Za- preslavenili; tu bi kupcov dovel najdlu, inu je v sedanjih časih potrebnu ratalu. Iz Dunaja mi pišejo, de ste si Vi z Vašo dobru ino med vsimi nar hitrejši spisano Pergodbo logu pri Škofljici 3. februarja 1823. Krainske dežele per Cenzuri prav veliko čast inu pohvalo notri položili. Mene tu prav O njegovem življenju, slavističnem in veseli inu Vam za tu iz serca srečo vošim. pedagoškem delu, pesništvu in prevajanju Prosim, pozdravite G.G. Učenike Kalisterja, Eislerja inu Grammatikarja Kopitarja. V so pisali Dušan Ludvik, Ivan Lah, L. Pin- Lublano zdej ne bodem tkoj prišal, jo mislim poprej en malu pruti Oberösterreicharskim tar, Breda Milčinski Slodnjak, Anton Slo- potegnit, morebit poznejši čes Korošku v Lublano pridem na uro pogledat. Zdravi dnjak, Lino Legiša, France Kidrič, Janko zmeram bodite, pa zmeram v prijatelstvu ohranite Vašiga hvaležniga Kos, Janez Šumrada, Jožica Narat in tudi Nep. Primic, poslošavca perve šole za pravico. drugi. V Nemškem Gradcu, 3. d. kimovca 1808 V spomin na malo znanega prvega uči- * Cesarski Patent z dne, 9. junija 1808, je ukazal, naj po vseh avstrijskih deželah osnujejo deželno brambo. telja slovenskega jezika, našega rojaka, ** Nadvojvoda Janez je bil 1808-9 organizator deželne brambe v Notranji Avstriji. J. N. Primica, ki bi 23. aprila praznoval *** Nedelje in prazniki so bili za orožne vaje. 231. rojstni dan. Vir: France Kidrič, 1934: Korespondenca Janeza Nepomuka Primca 1808–1813, Ljubljana, Znanstveno društvo Prepis: Marija Gregorič Besedilo: Marija Gregorič

Začetek del obnove vodovodnega omrežja Lavrica– Škofljica–Orle

O začetku del obnove vodovodnega Skupj viri financiranja SKUPAJ 2015 2016 2017 2018 omrežja na relaciji Lavrica–Škofljica– KOHEZIJSKI SKLAD 1.926.131,97 254.171,41 1.575.351,45 96.063,11 0,00 Orle sem se pogovarjal z direktorjem DRŽAVNI PRORAČUN 339.905,65 44.950,13 278.003,21 16.952,31 0,00 občinske uprave Občine Škofljica Mar- OBČINSKI PRORAČUN 1.351.711,34 254.567,26 1.066.254,02 30.890,06 0,00 kom Podvršnikom. Vir: Občina Škofljica

Po njegovih besedah je bil v lanskem vodo v porečju Ljubljanice«, tj. obnova Na podlagi izvedenega javnega razpisa letu uspešno zaključen 1. sklop kohezij- vodovodnega omrežja Lavrica–Škofljica, je bila z izbranim izvajalcem že sklenjena skega projekta »Čista Ljubljanica« in pri- z navezavo naselja Orle na mestni vodo- pogodba. dobljeno uporabno dovoljenje za naveden vod Ljubljana, za kar je občina pred dnevi Skupna vrednost projekta znaša 3,6 mi- projekt. Skupna vrednost znaša 2,5 mili- prejela od ministrstva za okolje sklep, s lijona evrov, kar je razvidno iz tabele. jona evrov. katerim je potrjeno, da bo Vlada RS zago- V teh dneh se bo začel izvajati 2. sklop tovila potrebna sredstva za sofinanciranje Besedilo: Klemen Vider medobčinskega projekta »Oskrba s pitno izvedbe projekta.

14 INTERVJU

Pogovor z mag. Iztokom Petričem, vodjem Domoznanske sekcije Kjer je volja, tam je pot!

Leta 2012 je v okviru interesnega združenja Naša Lavrica začela delovati tudi Domoznanska sekcija. V dobrih treh letih je v občini pustila velik pečat. Člani so zasnovali knjižno zbirko Z naših poti, v kateri so do sedaj izšle tri knjige, na poti pa je že četrta. Na Pijavi Gorici – ob sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom – predstavljajo etnološko dediščino, v naših občanih pa so s posebnimi tečaji prebudili rodoslovno žilico. Ob tako bogati beri v zgolj nekaj letih delovanja smo se pogovarjali z vodjem Domoznanske sekcije mag. Iztokom Petričem.

Od kod ideja za ustanovitev Domo- Kako ste našli sodelavce? Kdo so člani znanske sekcije in kakšno poslanstvo Domoznanske sekcije? ste si zastavili ob ustanovitvi? Domoznanska sekcija je nastala prav- Leta 2011 je minilo 60 let od smrti Iva- zaprav na bazi predhodnih prijateljstev in na Ogrina, posestnika in vinskega trgov- poznanstev. Nekateri naši člani so med ob- ca, ki je s svojim delom dodobra posegel čani dobro poznani, saj so s svojim delom v življenje Lavrice. Najprej je bilo usta- v javno korist že dolgo in stalno prisotni. novljeno prostovoljno gasilsko društvo Naš sistem dela temelji zlasti na tem, da se (1921), nato sta bila zgrajena gasilski dom vsak loti preučevanja tiste tematike, ki ga in dvorazredna osnovna šola (1926), usta- osebno zanima. Tako bomo, upam, počasi novljeno je bilo telovadno društvo Sokol, pokrili celotno ozemlje naše občine. nato pa zgrajen še športno-kulturni dom Člani sekcije so: Nataša Kovačič, ki pre- Iztok Petrič ob predavanju o pilotu Leopoldu in zunanje telovadišče – igrišče. Leta učuje umetnostnozgodovinsko dediščino. Ankonu septembra 2014 1931 je začel delovati Tamburaški zbor in Jelka Piškurić kot diplomirana zgodovi- Dramatično društvo. Lavrica je kipela od narka strokovno sodeluje praktično pri Falkenberški in z njega kot ministeriali življenja. Ker o Ivanu Ogrinu nisem vedel vseh naših projektih, Stane Kočar je dal Spanheimov nadzirali in varovali jugo- praktično ničesar, sem se lotil raziskave, grafično podobo naši knjižni zbirki in tudi zahodno mejo obsežnega Spanheimskega napisal znanstveni članek in izvedel več sicer oblikuje vsa naša gradiva in skrbi za gospostva, ki je imelo središče na Lju- predavanj, med drugim tudi v njegovem fotografijo. Arheologinja Pavla Peterle bljanskem gradu. Danes je grad ohranjen rojstnem kraju na Stari Vrhniki. Udovič pokriva najstarejša zgodovinska zgolj v temeljih. Gre za edino srednjeve- Ob spoznavanju življenja Ivana Ogri- obdobja, etnologinja Alenka Škamperle ško dediščino v naši občini in tudi za edini na sem posredno odkrival tudi preteklost in neutrudni Andrej Ciber posebno pozor- objekt, ki ga lahko imenujemo grad. Grad področja današnje Lavrice in vedno bolj nost posvečata zbirki etnoloških predme- Lisičje je pravzaprav dvorec, zgrajen v spoznaval, kako malo vemo o domačem tov, ki nastaja na Pijavi Gorici, slavistka obdobju renesanse, napačno pa ga imenu- prostoru, tudi kar zadeva prostor občine Jana Tehovnik počasi preučuje dediščino jemo zaradi ljudskega poimenovanja, ki je Škofljica. Temu sem želel narediti ko- t. i. ljudskega slovstva, Dejan Vengust prešlo v splošno rabo. Pri teh dveh objek- nec, tako da bi ekipa ljudi načrtno razi- skrbi za snemanje naših dogodkov, Peter tih gre za idealen primer srednjeveške in skovala, zbirala, objavljala in ohranjala Tomažič se posveča zlasti Lisičju in La- novoveške arhitekture, ki ga – upam – vse, kar zadeva ozemlje občine Škofljica, nišču. Večkrat se obrnemo tudi na upoko- učitelji uporabljajo pri pouku zgodovine, torej preučevala svoje domače okolje in jenega učitelja Lojzeta Severja. Osebno ko vanj vključujejo primere iz domačega pridobljeno znanje širila med občane. največ časa posvečam prostoru današnje okolja. To delamo zlasti preko predavanj, izo- Lavrice oz. nekdanjim vasem Sela, Sre- braževanj in publiciranja. Zato smo tudi dnja in Daljna vas ter Babna Gorica. O Naj omenim morda še eno zmoto. zasnovali knjižno zbirko Z naših poti, v teh krajih bo junija kot četrti zvezek knji- kateri smo do sedaj predstavili najstarej- žne zbirke Z naših poti izšla pregledna V času županovanja dr. Jožeta Jurko- šo cerkev v naši občini, ki se nahaja v monografija. viča so po občini iskali najstarejšo hišo Lanišču, zbrali in objavili smo stare fo- in jo našli v Želimljah v Juvančevi hiši, tografije in razglednice krajev naše ob- Prosimo, če za naše bralce predstavite ki je bila zgrajena leta 1803 in je v lasti čine (ob 20-letnici Občine Škofljica), v kakšno zanimivo in predvsem novo od- Občine Škofljica. Danes vemo, da Juvan- okviru 70-letnice konca druge svetovne kritje ali spoznanje o preteklosti naše čeva hiša ni najstarejša v naši občini. Na vojne pa objavili spomine naših občank občine. Lavrici je namreč ohranjena skoraj sto- in občanov. Vse tri publikacije so bile letje starejša Gospodčeva hiša, ki je lep dobro sprejete tako med občani kot med Verjetno malo občanov ve, da je v primerek baročne podeželske arhitekture. strokovno javnostjo, ki zanje konstantno srednjem veku na hribu Oklučje stal Do leta 1725 jo je posedoval Karel He- povprašujejo. manjši grad, ki so ga pozidali gospodje nrik baron Paumgartner, ki je bil vojni

15 INTERVJU

komisar na Kranjskem. Za njim je vse do začetka 20. stoletja na tem posestvu gospodarila družina Lenče. Sedaj je v privatni lasti, lastnik pa jo je začel obna- vljati. Upamo, da mu bo obnovo uspelo izpeljati. Vsekakor vedno znova odkrivamo teme, ki bi jih bilo vredno samostojno te- meljiteje obdelati. Kljub temu, da se zdi, da je preteklost našega prostora skromna, ugotavljamo, da ni tako.

Vaše raziskave verjetno temeljijo zlasti na preučevanju arhivskega gradiva?

Tako je. Območje naše občine, zlasti jugovzhodni rob Ljubljanskega barja, ni bil najbolj zanimiv za zgodovinarje. Naši kraji se v literaturi zgolj omenjajo. PredstavitevPredstavitev kknjižnenjižne zzbirkebirke Z nanašihših popotiti nnaa LaLavricivrici nonovembravembra 22015.015 OOdd leleveve pprotiroti ddesniesni ssedijo:edijo: Nekakšne mikroanalize oz. preučevanja Iztok Petrič, Jelka Piškurić, Nataša Kovačič in Peter Tomažič s krajevnega vidika pa še niso doživeli. Zato v Domoznanski sekciji resnično or- Kakšna pa je vizija vašega dela? saj ste omenili npr. Gorenje Blato, ki se jemo ledino. Ogromno časa preučujemo redko omenja. Imate na to kakšen ko- arhivsko in drugo dokumentarno gradivo, Želja in idej je veliko. Kar zadeva na- mentar? kar je dolgotrajen proces, saj to delamo slednji zvezek zbirke Z naših poti, smo v prostem času. Za področje Lavrice je se v sekciji odločili, da bomo pripravili Kdor želi videti, vidi in spoštuje naše npr. ohranjeno veliko gradiva. Tako bodo pregled – nekakšen biografski leksikon – delo. Naše raziskovalno področje je oze- v knjigi za nekatere kmetije predstavljeni pomembnih oseb, ki so kakorkoli zazna- mlje občine Škofljica. Zaradi pretekle hišni gospodarji od danes pa vse do leta movale prostor naše občine. Prav je, da (s) civilne in cerkvene upravne ureditve pa 1496, ko je bilo na območju današnje La- poznamo može in žene, ki so oblikovali moramo posegati tudi preko njenih meja, vrice zgolj 12 kmetij. Zelo dobro je ohra- okolje, v katerem živimo. Danes bi pov- ki so bile začrtane šele pred dobrimi dvaj- njen Terezijanski kataster, iz katerega lah- prečen občan morda znal našteti pet oseb, setimi leti. Sicer pa je v sekciji dobrodošel ko precej podrobno prikažemo posestno ki so pomembne za našo občino. No, v vsak, ki ga zanima krajevna zgodovina in in gospodarsko stanje za sredo 18. stole- resnici jih je mnogo več. So tudi taki, ki bi se bil pripravljen udejstvovati po svojih tja. Za bližnjo preteklost pa so velikega bi si zaslužili vsaj spominsko obeležje, če močeh in zanimanju. pomena tudi ustni viri, torej zlasti spomini že ne spomenika. krajanov. Osebno ste družbeno zelo aktivni. Od Imate koga posebej v mislih? kod volja? Za raziskovanje preteklosti mora biti človek opremljen z določenim znanjem. Seveda! Na Lavrici si spomenik zasluži V ospredje vedno postavljam javno Staro gradivo je mnogokrat težko bra- Ivan Ogrin, na Škofljici Vinko Ogorelec. dobro in skušam prepoznati potrebe ljudi ti. Ste zato za občane organizirali rodo- Spominsko obeležje bi morali postaviti in okolja, ki me obdajajo. Glede na svo- slovne tečaje, ki ste jih omenili? duhovniku Antonu Kerčonu, rojenemu v jo izobrazbo, izkušnje in zanimanje sem Gorenjem Blatu, ki je začetnik šolstva v lahko aktiven na družboslovnih področjih. Zlasti preučevanje starejše zgodovine je župniji Rudnik, torej tudi na Lavrici. S Poznavanje okolja, v katerem bivamo, nas zahtevno iz več vidikov. Gradivo je ohra- poukom v župnišču je začel že leta 1869, zbližuje in povezuje, to dvoje pa je pod- njeno v rokopisu, za naše kraje največkrat po izgradnji šole leta 1874 pa je bil tudi stat vsake uspešne družbe. Zato se s člani v nemškem jeziku, in pisano s pisavo, ki (za) eno leto v njej prvi učitelj. Tudi zaradi Domoznanske sekcije, ki se jim za ves nji- ji preprosto rečemo gotica. Gre za pisavo, njega so lavriški otroci začeli obiskovati hov trud tudi javno zahvaljujem, trudimo katere črke so drugačne od naših, latinskih reden pouk. Prva šola na Lavrici je bila našim občankam in občanom predstaviti črk. Ker mnogi ljudje brskajo za svojimi sicer zgrajena pred devetdesetimi leti, za preteklost prostora naše občine. predniki, smo se odločili, da zainteresi- kar ima največ zaslug že omenjeni Ivan ranim ponudimo možnost, da si pridobi- Ogrin. Je pa potrebno poudariti, da so šolo Hvala vam za pogovor. jo osnovne kompetence, ki jih potrebuje gradili in znatna finančna sredstva prispe- rodoslovec. Sami smo oblikovali vsebino vali krajani sami. Tudi vam. Srečno! tečaja in potrebna učna gradiva. Tečaji so bili uspešni in dobro obiskani. Po krajšem Včasih se v javnosti pojavijo očitki, da Besedilo: Klemen Vider premoru bomo letos jeseni tečaj zopet iz- delujete krajevno zelo omejeno, vendar Foto: zasebni arhiv Iztoka Petriča vedli. vidim, da se ozirate po celotni občini,

16 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Praznovanje 90-letnice

Te dni je praznoval svoj visoki življenj- ski jubilej 90 let in 70 let pripadnosti gasilcem Ivan Šerjak iz Pijave Go- rice. Gasilci smo ga želeli presenetiti na poseben način in upam, da nam je uspelo.

Ker je član nadzornega odbora PGD Pi- java Gorica že več kot 40 let, smo seveda sklicali sejo upravnega odbora in ker nad- zorni odbor rad preverja pravilnost odlo- čitev upravnega odbora, je bil tovariš Ivan Šerjak zraven. Že od vsega začetka se mu je seja zdela nekako drugačna, brez pred- stavljenega dnevnega reda, brez dviganja rok. Govorili smo o novi črpalki Rosenba- uer Fox III, o prihajajoči gasilski veselici, Ivan Šerjak s Pijave Gorice ob praznovanju jubileja. o rezervaciji šotora, pihalni godbi, svečani paradi in nato smo kar zaključili, na hitro da če bi bilo potrebno, bi se še enkrat od- Ivan Jordan in predsednik komisije za ve- in brez oklevanja. Seveda vso dogajanje ločil, da bi stopil med gasilce. Seveda je terane pri GZ Škofljica ter prejemnik pri- je bilo namenjeno našemu slavljencu, ki o bilo takrat vse drugače, ni bilo opreme, znanja Matevža Haceta tov. Franc Trtnik. naši nameri ni vedel popolnoma nič. pogoji so bili slabi, a z dobro voljo in svo- Dobro vzdušje se je zavleklo kar dolgo Dvorana je bila svečano pripravljena, jimi rokami, so premagali vse težave. Rad v noč. Za harmoniko je poprijel tudi naš mize lepo pogrnjene s prti, na zaslonu sli- spremlja uspehe predvsem naše mladine slavljenec. Upam, da smo tovarišu Ivanu ke iz življenja tovariša Ivana in tudi 3 har- in vse nove tehnike v garažah. Vesel je pripravili prvovrstno presenečenje, ki se monike za dobro voljo so bile tam. Prijel vseh naših uspehov, a takšnega presene- ga bo še dolgo spominjal. Zaželeli smo sem slavljenca pod roko in ga pospremil čenja pa vsekakor ni pričakoval. mu še veliko predvsem zdravih let in da v dvorano, kjer so ga naši starejši člani Nato so zaigrali harmonikarji Andraž, nas bo še vrsto let obiskoval v gasilskem ter člani upravnega in nadzornega odbo- Brane in Janez. Dobra volja je bila pov- domu, z dobro voljo in pravo besedo. ra sprejeli z glasnim aplavzom. Po nekaj sod. Dobrote iz Gostilne Čot so nam na- mojih besedah v čast slavljenca sem mu smejale še želodčke, za konec pa še velika Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! predal še gasilsko darilo, kip sv. Florjana, torta v obliki gasilskega vozila in z gasil- zavetnika gasilcev. Nato nam je nekaj be- sko čelado za povrhu. Praznovanja sta se Besedilo in foto: Andrej Pirc, sed namenil tudi tovariš Ivan, ki je dejal, udeležila tudi župan občine Škofljica g. predsednik PGD Pijava Gorica

Nova kapela v Domu starejših Škofljica

Dom starejših Škofljica je od začetka leta obogaten z novo kapelo, ki jo je 11. februarja 2016 blagoslo- vil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Blagoslovu je sledila sveta maša, v kapeli, ki je na- menjena stanovalcem doma in njihovim svojcem pa bodo maše potekale vsako sredo ob 15.30 uri. S tem je vodstvo doma v sodelovanju z Župnijo Škofljica poskrbelo za še prijetnejše bivanje stanovalcev in predvsem njihovo duhovno oskrbo.

Besedilo: Barbara Boh Foto: Arhiv Doma starejših Škofljica Odprtje kapele v Domu starejših Škofljica

17 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Butara »da te kap« z Vrha

Saj ne more biti res??? En, dva, tri … in že je leto naokoli. V najlepši vasi na svetu smo spet pletli butaro velikanko.

Recept za izdelavo butare je že splošno znan in se glasi: v butari mora biti devet vrst lesa (bršljan, češnja, vrba, brinje, le- ska, bezeg, dobrovit, dren in oljka), ne- kaj prostega časa, kanček dobre volje in veselje do druženja. Vrhovci smo k temu dodali značilen vaški »teambuilding«. Danes si težko utrgamo čas od »surfa- nja« po pametnih telefonih, dlančnikih in računalnikih, in to vse zaradi tega, ker smo osamljeni. Namesto tega smo se Vrhovci zatekli k več kot 500-letni vaški tradiciji in obudili pozabljene vaške »teambuildin- ge«. Butara velikanka spada med enega od teh vsakoletnih projektov. Ne smemo pozabiti, da so v projekt vključeni tudi Gradiščani. Na žalost je Smrjence letos nekaj v križu uščipnilo in so opravičeno Butara uspešno postavljena pred cerkvijo sv. Vida v Zelimljah. manjkali. V soboto pred cvetno nedeljo smo pone- Za uspešno realiziran projekt Butara je 100 % znak, da je v teku nov vaški sli butaro po stari mašni poti k naši farni 2016 se moramo zahvaliti vaščanom Vrha projekt. Na ušesa mi je prišlo, da jih bo cerkvi v Želimlje. Pot nas je vodila preko nad Želimljami, Gradišča, PGD Vrh nad v letu 2016 kar nekaj. Lahko pa nas spre- vasi Gradišče, kjer so nam Gradiščani po- Želimljami in PGD Želimlje, ne smemo mljate tudi na Facebook strani PGD Vrh stregli s pijačo, odličnim domačim peci- pa pozabiti še našega odličnega harmo- nad Želimljami. Več informacij o vaških vom in domiselnimi kanapeji. Okrepčani nikarja Matica Tkalca. Se vidimo ob letu »teambuildingih« pa dobite pri vrhovskih smo nadaljevali pot do naše farne cerkve osorej. poslovnih coachih z mednarodno licenco sv. Vida v Želimljah. S pomočjo gasilcev – Tomažu, Mirku in Robiju. smo butaro varno dvignili in jo postavili P. S. – pripis k besedilu pred vhod v cerkev, kjer stoji še danes. Besedilo: Reimond Jeršin, Zaradi izredne višine butare in varnosti v Spoštovani sokrajani, če slučajno vi- Foto: prostovoljno gasilsko zračnem prometu smo na njen vrh name- dite vrvenje okoli gasilskega doma na društvo Vrh nad Želimljami. stili signalno lučko. Vrhu, vam predlagam, da se ustavite. To

22. skupščina GZ Škofljica

V četrtek, 17. marca 2016, so se delegati posameznih PGD na območju GZ Ško- kratko poroča o vseh nalogah in opravlje- fljica in številni gostje udeležil dvaindvajsete Skupščine Gasilske zveze Škoflji- nem delovanju GZ v letu 2015. ca. Med gosti so Skupščini prisostvovali podpoveljnik GZ Slovenije Iztok Zajc, Poveljnik GZ Škofljica tov. Milan Rajf župan Občine Škofljica Ivan Jordan, predsedniki in poveljniki ostalih gasilskih predstavi poročilo, koliko tečajev za po- zvez iz regije Ljubljana 1 in Ljubljana 2 ter predstavniki številnih gasilskih ko- samezna izobraževanja je bilo opravljenih misij na nivoju GZ Škofljica. v minulem letu in koliko gasilcev se jih je udeležilo. Intervencij v minulem letu v Laniške predice so zelo lepo odpele in Marko Accetto, člana; zapisnik je vo- celotni zvezi je bilo 50; v primerjavi z le- pozdravno pesem ter slovensko himno, dila Karmen Fabjan. Tov. Simon Černe je tom 2014 pa kar 92, kar je več kot dobro. zatem pa nas je pozdravil predsednik GZ podal poročilo o delu GZ Škofljica za leto Omenil je vajo v Domu Dolfke Boštjančič Škofljica tov. Simon Černe. Delovno pred- 2015. Poudaril je obletnico ob 20-letnem junija 2015, nato še, kako so potekali pre- sedstvo so letos zasedli naslednji člani: delovanju in obstoju GZ Škofljica in tudi gledi hidrantov, in o zdravniških pregledih Andrej Pirc, predsednik; Sonja Keršmanc obletnico delovanja PGD Želimlje. Na operativnih gasilcev.

18 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Sledila so številna poročila: finančno poročilo (Andrej Pirc), komisija za člani- ce (Karmen Fabjan), komisija za mladino (Teja Blatnik), delo komisije za veterane (Franc Trtnik st.), komisija za odlikovanje (Pavel Cigale), nadzorni odbor (Tomaž Boh) in še verifikacijska komisija (Darin- ka Černe). Za vsemi poročili so delegati soglasno potrdili vsa poročila. Pozdravni nagovori: tov. Iztok Zajc, podpoveljnik GZ Slovenije (regija Ljub- ljana 1), je poročal o delovanju GZ Slove- nije skozi leto 2015, ki je bilo zelo obširno in zanimivo. Prav tako je tudi tov. Uroš Gačnik, podpoveljnik regije Ljubljana 2, poročal o delu v njihovi regiji. Župan Ivan Jordan nam je vsem gasil- cem in gasilkam izrekel vse pohvale in zaželel vse dobro. Kljub občinski proble- matiki, ki jo je na kratko predstavil, se je častnika, tov. Rajko Eržen in tov. Metod GZ, regijo Ljubljana 1 in GZ Škofljica. le malce pošalil: »Če je Ljubljana najlepše Keršmanc sta prejela gasilsko odlikovanje Na področju izobraževanj in usposablja- mesto na svetu, imamo na Škofljici naj- II. stopnje. nja so se tečajniki izobraževali na Igu boljše gasilce.« in v prostorih PGD v naši zvezi. Tudi Za županom pa so nekaj besed povedali Nekaj pomembnih podatkov o delu GZ tekmovanja so prinesla številne uspešne predsedniki in poveljniki ostalih GZ: Veli- Škofljica za leto 2015 rezultate. ke Lašče, Ig, Ljubljana mesto, Grosuplje, Čeprav je bilo intervencij v minulem Ribnica. GZ Škofljica je v minulem letu opra- letu skoraj za polovico manj, kot v letu V točki delovni in finančni plan so vsi vljala vse strokovno-tehnične naloge s 2014, je večji poudarek na izobraževanju delegati glasovali soglasno. področja operativnega in preventivnega in vajah ter pridobivanju podmladka. Za zaslužke o delu pa je sledila še slo- delovanja ter vse organizacijsko-admini- Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« vesna podelitev činov in napredovanj, ki strativne naloge za nemoteno poslovanje jo je opravil predstavnik GZ Slovenije. GZ in PGD v občini Škofljica. Dobro je so- Besedilo: Klemen Vider Tov. Primož Jagrič je prejel čin gasilskega delovanje z občino Škofljica, s sosednjimi Foto: Karmen Fabjan

OMNIS – sinonim za učinkovito in inovativno vadbo

Lansko leto se je ekipa vadbe željnih Lavričank in Lavričanov končno združila v društvo OMNIS in s pomočjo priznanega slovenskega športnika Mateja Mar- koviča organizirala funkcionalno vadbo z vrhunsko usposobljenimi trenerji, ki z najnaprednejšimi metodami treninga vadečim pomagajo do zastavljenih ciljev.

Med njihovimi vadečimi boste srečali delu in vsemu sistemu vrniti brezhibno prebivalce s področja občine Škofljica, funkcionalnost. od popolnih rekreativnih začetnikov do vrhunskih športnikov, od mladostnikov Trening v popolnoma opremljeni do seniorjev. Od takšnih, ki si želijo namenski telovadnici izboljšati splošno ali specifično telesno pripravljenost, preoblikovati telo, tako Treningi se izvajajo varno in pod stro- da bi znižali odstotek telesnih maščob gim nadzorom trenerjev v popolnoma oz. povečali relativni ali absolutni delež opremljeni telovadnici za funkcionalno mišične mase, do takšnih, ki bi si želeli vadbo (kadar to omogoča vreme, tudi izboljšati športno-tekmovalni rezultat ali zunaj).Treningi združujejo osnovne vaje sanirati poškodbo ter poškodovanemu z lastno težo kot tudi vaje s pripomočki

19 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

(žoga, elastika, manjše uteži, kettlebelli, začel uživati v procesu (treningu), čez čas pozitivne energije. Res je užitek delati z TRX trakovi, gume itd.). pa ugotovil, da gresta pravzaprav z roko njimi, saj je napredek opazen dnevno … Kot pravi predsednik društva Dalibor v roki.« pa ne le fizično, temveč, kar je še po- Vukovič: »OMNIS se od drugih društev membneje, v njihovi notranjosti«. razlikuje predvsem po pristopu. Stavimo Treninge pripravlja Matej Markovič na celostno obravnavo, kljub temu, da so (vodja trenerske ekipe) Vsi, ki bi želeli poskusiti funkcionalno rezultati vadbe vidni izredno hitro, želi- vadbo, se lahko dogovorite preko e-pošte: mo, da bi naši člani sledili dolgoročnim Glavni trener Matej Markovič je špor- [email protected] ali GSM-a: ciljem.« tnik z veliko zmagami in rekordi v svetu 041/79-79-70. Vse aktivnosti pa so obja- »Sprva sem seveda tudi sam iskal vad- ultratriatlona, ki pa je v zadnjih letih svoje vljene na FB strani: https://www.facebo- bo, s katero bi oblikoval svoje telo. Zdi se tekmovalne ambicije zamenjal za športne ok.com/drustvo.omnis. mi, da je to točka, v kateri večina vadečih dogodke s humanitarno noto. začne. Skozi treninge funkcionalne vadbe Kot pravi Matej: »Lavrica je kraj, kjer Besedilo in foto: Društvo Omnis sem pozabil na cilj (oblikovanje telesa) in so vadeči nekaj posebnega, so velik vir

Super vzdušje in nori treningi v odlični družbi

70 let Lovske družine Škofljica

V veliko čast nam je, da lahko praznujemo 70. obletnico Lovske družine Ško- Nastanek lovskih družin in s tem tudi fljica. V vsem tem času je bila deležna različnih zgodovinskih trenutkov, ki so Lovske družine Škofljica je omogočil za- zaznamovali Lovsko družino Škofljica in na katere se lahko ozremo s ponosom. kon, ki ga je leta 1946 sprejela takratna oblast, in je predpisal, da vsa lovišča v dr- In vso to zgodovino so tvorili naši čla- Zgodovina Lovske družine Škofljica žavi preidejo v uporabo lovskih društev, s ni, njihove spoštovane partnerke ter tudi čimer se je zaključilo dotedanje zakupno občani občine Škofljica. Zato bi se želel Lovska družina Škofljica je bila usta- lovstvo. vsem zahvaliti za trud in prispevek, ki je novljena kmalu po vojni, leta 1946. Iste- LD Škofljica se je nato skozi leta soo- v dolgih sedemdesetih letih zgradil prepo- ga leta je bila ustanovljena tudi Lovska čala s številnimi spremembami v lovišču. znavno in urejeno lovsko družino z lovi- družina Želimlje. Obe lovski družini sta Po letu 1960 se je na Barju opuščalo in- ščem, ki nam je v ponos. imeli majhni lovišči, v kateri ni bilo mo- tenzivno kmetijstvo in Barje se je začelo Kot priznanje naši prepoznavnosti si goče uspešno gojiti divjadi, zato sta se že zaraščati. S tem je počasi izginevala jere- lahko štejemo tudi čast, da so se naše pro- leta 1949 združili. bica in prepelica, naselila pa se je srnjad slave udeležili najvidnejši predstavniki Zaradi učinkovitejšega upravljanja z in jelenjad. Zaradi gojitve se je bistveno lovstva in lokalne skupnosti: predsednik loviščem in divjadjo je leta 1955 pri- povečal tudi stalež fazanov. Lovske zveze Slovenije in Zveze lovskih šlo še do zamenjave delov lovišč: ob- Kmalu po letu 1980 se je politika kme- družin Ljubljana, župan Občine Škofljica, močje Klajskih grabnov je pripadlo LD tovanja na Barju zopet preusmerila v in- predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, Golo, območje Visokega in Zapotoka tenzivno obdelavo, sledilo je močno iz- starešine in predstavniki sosednjih lovskih pa naši lovski družini. S tem je Lovska sekavanje grmovij in s tem izpodrivanje družin LD Grosuplje, LD Ig, LD Mokrc, družina Škofljica dobila v upravljanje srnjadi ter jelenjadi, ki se je v prejšnjih LD Pugled, LD Taborska jama, LD Tur- 4.260 ha lovišč, od tega 3.280 ha lovne in letih občutno okrepila. Lovci LD Ško- jak, LD Tomišelj in številni drugi gostje. 980 ha nelovne površine. fljica smo uspeli v zaraščenem območju

20 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

zadržati le približno 12 ha področja lov- Lovska družina v številkah skega rezervata na Barju, ki ga imamo v zakupu še danes. Danes ima Lovska družina Škofljica Po organizacijsko in tudi finančno 7312 ha lovišč, od tega dobrih 5100 ha burnih obdobjih LD Škofljica so člani lovne površine. Skoraj 1800 ha predsta- kljub vsemu med letoma 1957 in 1959 vlja robno področje centra Ljubljane, to uspeli zgraditi nov lovski dom, ki je ta- sta s stališča upravljanja izjemno zahtevni krat sameval na obrobju Ljubljane in čla- področji Golovca in Rudnika z industrij- nom nudil zatočišče in mnogo prijetnih skimi conami. druženj. V lovišču je postavljenih 65 visokih V svoji originalni podobi je služil čla- prež, ki so vse obnovljene in uporabne nom vse do marca 2008, ko smo člani za izvajanje lova. Za dela v lovišču člani začeli prenovo lovske koče v Smrjenah. letno namenimo preko 2400 opravljenih Prizidali smo hladilnico in arhiv, povečali delovnih ur, v kar pa niso všteta še izdatna dnevni prostor, povsem prenovili ostreš- dela krmljenja divjadi, zalaganja solnic, je, fasado, inštalacije, pode, sanitarije ter vlaganje male divjadi, izredni in preven- uredili okolico. tivni ukrepi … ter mnogo drugih del. Lovska družina Škofljica danes šteje 56 Nastanek Lovske družine članov in 3 lovske pripravnike, letos tudi Rakovnik-Škofljica prvič lovsko pripravnico, kar je izjemno pohvalno in dobrodošlo. Povprečna sta- Prehod v novo tisočletje je prinesel Starešina LD Škofljica izroča posebno prizna- rost članov pa znaša skoraj 56 let. mnoge organizacijske spremembe v lo- nje LD Škofljica županu občine Škofljica V prihodnosti želimo zgraditi nov lo- vstvu in Lovski družini Škofljica. Zaradi vski dom, ki bo članom nudil prostor za novih kriterijev je država združila lovišči Po združitvi lovišč smo člani vložili iz- druženje, družinsko preživljanje vikendov lovskih družin Rakovnik in Škofljica v redno veliko napora, delovnih ur in tudi z otroškimi igrali, gostom pa tudi spanje. enotno lovišče Rakovnik-Škofljica. Sle- sredstev za ureditev lovskih objektov, Vedno bomo poskrbeli za prijazno in čla- dilo je kandidiranje za pridobitev 20-le- zlasti na področju lovišča Rakovnik, ki so nom ter občanom naklonjeno lovsko dru- tne koncesije za upravljanje z loviščem, bila v zelo slabem stanju. žino ter okolje, ki bo članom omogočalo ki jo je maja 2009 uspešno dobila Lovska Danes so vsi lovski objekti vzdrževani, strokovno izvajanje koncesijskih obvez in družina Škofljica. Po podelitvi koncesi- prenovljeni in kažejo podobo urejenega nalog. je se je maja 2010 članstvo povečalo za lovišča in dobrega gospodarja. Za konec bi se želel še enkrat zahvaliti 14 novih članov iz prejšnje LD Rakovnik. V letih 2013/2014 smo začeli še z la- vsem članom, partnerkam in občanom za Kljub dvomom o uspešni vključitvi novih stno vzrejo fazanov in že v letu 2015 smo opravljena dela in njihov prispevek za ta- članov pa so se vsi novo sprejeti člani uspeli vzrediti skoraj 700 lastnih fazanov. kšno podobo lovske družine ter lovišč, ter zgledno vključili v novo okolje, nekateri Fazanov, ki so v ponos lovišču, članom in želim, da bi vsi še dolgo uživali v pogledu med njimi predstavljajo celo najaktivnej- LD Škofljica. Izpust preko 200 fazanov na urejeno, zgledno in spoštovanja vredno še člane LD Škofljica, brez katerih si ne in fazank v naravno okolje pa predstavlja Lovsko družino Škofljica. moremo predstavljati razvoja določenih tudi močan prispevek k ohranjanju te ne- področij. avtohtone divjadi v našem predelu. Besedilo: Mitja Spindler

Semenjava na Lavrici

Prva spomladanska SEMENJAVA v or- so prinesli samo svoje zanimanje in pod- ganizaciji Društva prijateljev mladine poro izmenjavi izkušenj in semen. Naj- Lavrica je uspela. Srečali smo se na šol- bolj pa smo bili veseli navdušene mlade skem igrišču Podružnične šole Lavrica, vrtnarke Marije Rože, ki je pripravila nov ki nam prijazno odstopa prostor za naš plakat o rastlinah in semenih. program. Naslednjo SEMENJAVO bomo organi- zirali ponovno sredi maja, ko bodo naši Tokrat smo pobrskali za semeni in si vrtovi že pripravljeni za sejanje in saje- izmenjali tudi že prve nežne sadike para- nje. Naj raste. dižnika. Na Lavrici bomo sadili tudi buče čajote; smo jih že vsadili v lonce. Na do- Besedilo in foto: Radmila P. Blatnik, godku je bil dobrodošel vsak, tudi tisti, ki Tudi tokratna SEMENJAVA je uspela. za DPM Lavrica

21 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Društvo upokojencev Lavrica

Člani DU Lavrica smo se letos na občnem zboru zbrali v gostilni Strah na Škofljici. Sebanec za požrtvovalno in kreativno Letošnji je še prav poseben, saj je volilno leto in s tem tudi zaključek štiriletne- delo v društvu. ga mandata. V našo sredino smo povabili župana Ivana Jordana in predsednico Tričlanska kandidacijska komisija iz DU Škofljica Olgo Marguč, ki sta se povabilu prijazno odzvala. zbranih predlogov vseh navzočih članov za predsednika ponovno predlaga g. Jože- Za uvod v občni zbor so poskrbeli naši Jordanu, ki je imel kar nekaj posluha pri ta Sebanca, člane upravnega odbora, člane pevci, ki so zapeli tri pesmi iz svojega re- sofinanciranju našega društva. Saj društvo nadzornega sveta in za častno razsodišče. pertoarja. tako lažje deluje in živi. Vsi imenovani so bili soglasno potrjeni Prizorišče je bilo polno zasedeno, saj Po bučnem aplavzu so sledila letna z dvigom rok in aplavzom članov društva. po preštetju navzočih članov ugotovimo poročila: tajništva, blagajniškega poslo- Pred mikrofon povabimo župana g. sklepčnost zbora. vanja, kulturnega udejstvovanja, družab- Ivana Jordana, ki nas pozdravi, se zahvali Pristopi predsednik društva g. Jože Se- nih srečanj, o izletih, nadzornega odbora, za povabilo in čestita staremu odboru za banec, ki predlaga delavno predsedstvo in inventurne komisije in častnega razsodi- uspešno opravljeno delo. Tudi novemu zapisnikarja, ki po potrditvi članov zbora šča. Predsednik delavnega predsedstva g. odboru gredo čestitke z željo, da ostanejo zasedejo delovna mesta in pričnejo z de- Ludvik Kastelic predlaga razrešnico od- v dobri kondiciji za prihajajoče delo. Prav lom. borom, ki jim je potekel štiriletni mandat. tako čestita vsem dobitnikom priznanj za Po enominutnem molku s počastitvijo Predlog je bil sprejet in vsi člani zbora minulo delo, predvsem pa predsedniku spomina na pokojne člane društva poda izrazijo potrditev. društva za novo potrditev. Meni, da sta poročilo za leto 2015 o celotnem delu Presenečenja imamo radi, kajti vsi v od- plodno sodelovala, kar v bodočnosti ne društva predsednik DU g. Jože Sebanec. borih in sekcijah, ki so kakorkoli pomaga- bo izključeno. Zahvali se tudi ge. Zmagi Vse leto se je prepletalo veliko dogod- li z delom v društvu, smo prejeli drobno Sebanec za sodelovanje na občinski ravni. kov in druženj, delali smo uspešno, saj je pozornost, to so bili lični sadno-zelenjavni Pove tudi, da se občina sooča s finanč- vseskozi bila prisotna pozitivna energija šopki, ki so odtehtali veliko več kot cvet, nimi problemi, posebno pozornost terjajo in dobra volja. Ob tej priložnosti se je za- saj so bili izdelani z zlatimi rokami ge. nove investicije, saj težijo k racionalni hvalil krajanom in našim članom: gostilni Zmage Sebanec in pomočjo ge. Olge Le- obravnavi. Nova šola na Lavrici je v grad- Strah za gostoljubje in vrednotenje upo- nič. nji, njena otvoritev bo v septembru 2016. kojencev z visoko družbo, mesarstvu Bla- Vrhunec občnega zbora je bila podeli- Pristopi tudi predsednica DU Škofljice tnik za materialno pomoč na raznih pri- tev priznanja predsedniku društva g. Jo- ga. Olga Marguč, pozdravi navzoče in se reditvah in brezplačno oddajo prostora za žetu Sebancu za inovativno, nesebično in zahvali za povabilo. Čestita našemu pred- izvedbo likovne razstave, Matiju Žgajnar- uspešno vodenje društva. sedniku za novoizvoljeni mandat ter ga ju za večletno gostoljubje naših poletnih V imenu vseh članov društva sta jih iz- sočasno povabi na njihov občni zbor, ki bo srečanj. ročila g. Ludvik Kastelic ter ga. Danica v mesecu marcu. Čestita tudi vsem osta- Zahvalil se je tudi patronažni sestri ge. Topole, ki je nanizala nekaj kamenčkov iz lim nagrajencem, hkrati pa je navdušena Petakovi v sodelovanju naše članice ge. bogatega mozaika njegovega dela. Saj vsa nad našim delom in druženjem. Pove, da Danice Jamnik za zdravstveno preven- njegova dejanja sama povedo vse. Drobna njihovo društvo šteje preko 600 članov in tivo. Zahvala sledi tudi županu g. Ivanu pozornost je bila izkazana tudi ge. Zmagi da takšnega načina občnega zbora pri njih ni mogoče izvesti. Uradni del občnega zbora je bil s tem zaključen. V družabnem delu organizator- ke ge. Olge Lenič smo bili deležni okusne večerje in plesa ob glasbi Franceta Peter- nela. Doživeli smo še zadnje preseneče- nje tega večera, saj so ob zvokih fanfar in zatemnitvi prostora pripeljali torto z ognjemetom v zahvalo štiriletnemu slo- žnemu in prijateljskemu delovanju v dru- štvu. Upokojenci smo izletniške duše, saj je bila ta sladica okrašena prav v tem stilu. Slavnostno sta jo zarezala naš predsednik društva in organizatorka družabnih sre- čanj ga. Olga Lenič. Vzdušje je bilo na višku, prevladovala sta veselje in pozitiv- na energija, ki je nam nikoli ne zmanjka.

Besedilo: Danica Topole Druženje članov in podpornikov DU Lavrice ob torti Foto: Zmaga Sebanec

22 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Zmote o zdravi prehrani

V marcu smo se udeležili delavnice, ki jo je v sodelovanju s Slovenskim ženskim društvom za mir v svetu pripravil Aleš Homovec, neodvisni svetovalec pri Zavo- du za promocijo zdravja.

Prisluhnili smo poučnemu predavanju rezultate lahko pokažete svojemu oseb- o trditvah in ovrženih zmotah prehrane nemu zdravniku, ki razume medicinske in izbire živil. Pridobili smo si praktične izraze. Po zaključenem predavanju smo nasvete, na kaj moramo biti pozorni pri tudi udeleženci imeli možnost opraviti izbiri živil, ko se oskrbujemo v trgovinah. meritev. Danes je prehrana vir zdravja. Za vse, ki vam je pomembno zdravje, Predavatelj nas je nagovoril, koliko priporočamo, da si pridobite rezultate in smo stari. Sprva nismo vedeli, kaj ima ob ustreznem ukrepanju celo preprečite v mislih. In še, če morda vemo, v ka- nastanek težav. Ker ožilja ne čutimo, je kšnem stanju je naše ožilje? Odgovor pomembno, da izvemo, v kakšni kondici- na vprašanje nam ponuja meritev ela- ji je, in preprečimo, da ne pride do zdra- stičnosti ožilja. Preventivno izvemo, vstvenih težav, ko je že prepozno. kakšna je nevarnost strdkov, in tako celo preprečimo morebitni srčno-žilni Besedilo: Sonja Grčar, zastoj. Meritev se izvaja na medicinsko Slovensko žensko društvo za mir v svetu priznani napravi, arteriografu. Merljive Foto: arhiv društva S predavanja o zdravi prehrani

Turistično društvo Škofljica v znamenju 20. pohoda po Svarunovi poti

Turistično društvo Škofljica tudi letos vabi na tradicionalni pohod po Svarunovi poti na dan državnosti, 25. junija. Letošnjega pohoda se bo udeležil pomemben gost iz starih časov, ki ga nikar ne zamudite.

Najprej bomo omenili tiste, ki že toliko in Nika Pirc, vas na Pijavi Gorici priča- let skrbijo, da Pohod po Svarunovi poti kata s krofi. nepretrgoma poteka že toliko let. Prvi so Že nekaj let pa pohodniki doživijo tisti, ki so pot trasirali in si jo zamislili, predstavitev Janeza Nepomuka Primica v to so bili prvi člani Turističnega društva Zalogu v originalnih oblekah, na Dreniku Škofljica z ga. Lidijo Kotar kot predsedni- lahko občudujejo starodobnike, na Smrje- co. Naslednja predsednica društva je bila nah vržejo kovanec v vodnjak za izpolni- Bernardka Hosta, za njo Jože Dolšina in tev skrite želje, na Gradišču jim oko seže Ruskovega kozolca. Običajno je bil za- sedaj Tončka Pal. do Polževske planote, na najvišji točki ključek poti na Škofljici, nekajkrat pa tudi Vedno so sodelovali krajani z Drenika, občine na Vrhu lahko stopite v cerkev sv. v Želimljah. Smrjen, Gradišča, Vrha, Želimelj in Pija- Petra in prisluhnete razlagi. V Želimljah si Vabimo pohodnike, da pošljejo kakšno ve Gorice, zadnja leta tudi iz Zaloga, prav lahko ogledate podružnično osnovno šolo, fotografijo s svojega pohoda na naslov leta 2015 pa se je pridružilo še Zgornje še iz časov Frana Saleškega Finžgarja. Na društva, Šmarska c. 3, ali na e-pošto: Blato. Prva leta je pohodnike na Dreniku cilju pa vas pričaka še replika najstarejše- [email protected]. Pripravili bomo gostila Ana Bolha s krofi, zadnja leta se ga kolesa na svetu. različne nagrade, za najstarejšo, za nena- zelo izkažejo člani Društva upokojencev, Letos se je napovedal na Pohodu po vaden motiv … v Smrjenah sta jih vrsto let pričakala s »ta Svarunovi poti zelo pomemben gost iz Napišite nam, kaj ste lepega doživeli na domačim« in pisanimi piškoti Ivan in Ma- starih časov, zato ne zamudite in se pre- pohodu, kaj vam je najbolj ostalo v spomi- rija Novak, na Gradišču že vsa leta dišečo pričajte. nu, lahko tudi pokličete na telefon 041 611 kavico postreže družina Grm, v Želimljah Start Svarunove poti je bil najprej pred 009 (Tončka), tudi to se bo obrestovalo. pa pohodnike sprejme Marija Apovnik in občinsko stavbo, nato izpod Robežniko- njene prijateljice. Naš podmladek, Urška vega kozolca, sedaj pa že nekaj let izpod Besedilo: Tončka Pal

23 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Novice Društva tarok Škofljica

V marcu in aprilu se bomo udeležili kar 24 članov, poleg tega pa se napovedujejo ŠMIRANJE – nalaganje vrednih kart (fi- nekaj turnirjev na republiški ravni, in še novi člani in člani iz drugih društev, ki gure, trula) soigralcu sicer za Pokalno tekmovanje in Gorenj- bi radi prestopili k nam. Vsekakor je vi- PLATELC – prazna karta v barvi ske lige. Naše društvo pa bo organizi- harjenje možganov ob tarok igri zaželeno ULTIMO – kralj ultimo ali pagat ultimo ralo svoj posebni turnir 14. aprila 2016 in dobrodošlo vsakomur. – obveza, da boš z njim pobral zadnji ob 17.30 v Pivnici Union v Ljubljani na vzetek v igri Celovški cesti. Razlaga nekaterih izrazov pri MONDFANG – škis je ujel monda (XXI), taroku odbitek 21 točk za igralca, ki je izgubil Poleg tega pa bomo v društvu za za- monda ključek ''zimske sezone'' v aprilu in maju TRULA – taroki škis, mond XXI in pagat ŠKRT BARVE – nimaš nobene karte v priredili medsebojno turnirsko tekmova- I, vsak šteje po pet točk določeni barvi nje za najboljšega društvenega igralca TALON – ostanek šestih kart po deljenju KLOP – je igra, kjer si želimo odložiti čim taroka. kart, za katere zamenjavo se licitira več kart-vzetkov; zmaga tisti, ki je po- Med poletnimi počitnicami se bomo še ZALAGANJE – kolikor kart vzameš iz bral najmanj vzetkov vedno srečevali, vendar verjetno manj šte- talona, toliko jih odložiš v svoje vzetke POLN V KLOPU – ko zbereš 35 točk in vilčno zaradi dopustov. Četrtek pa ostaja PRIHAJATI VEN – prvi izigraš karto več v igri klop, piše se odbitek 70 točk naš dan v tednu za srečanje in igranje ta- RUFATI, KLICATI – določanje barve roka. V iztekajoči sezoni 2015/16 se nas je kralja (adut), igralec, ki ima tega kralja, Besedilo: Drago Gaspari, nabralo od začetnih 8 rednih članov že kar je tvoj soigralec pri igri v štiri predsednik Društva tarok Škofljica

Letni zbor Turističnega društva Lavrica

Društva nas povezujejo k medsebojnemu sodelovanju, sožitju, da ne živimo samo Naslednji poročevalec je bil predsednik zase, temveč tudi drug z drugim, da smo s svojim življenjem in delom odgovorni sekcije MePZ Češnje, v katerem je sedaj še za druge in za okolje, v katerem živimo. Med dejavna društva v naši občini, ki 13 pevcev in 16 pevk, ki jih vodi diri- nam vsem pomagajo k sožitju, je tudi Turistično društvo Lavrica, ki je 9. marca gent-skladatelj David Veber. Zahvalil se v domu krajanov na Lavrici imelo že 17. letni zbor. je orlovskim gasilcem, ki jim omogočajo tedenske vaje v njihovem domu na Orlah. Ob prisotnosti več kot polovice aktivnih uspeva ohranjati visoko raven dejavnosti Nastopali so na občinski proslavi, v Pred- članov smo z zborom začeli po dnevnem v ohranjanju slovenskih pesmi in naših gradu ter ob predstavitvi knjige Domo- redu, kot ga je predložila predsednica običajev, v prizadevanju za zdrav način znanske sekcije na Lavrici. Tradicionalno Slavka Kregar, ki je s pozdravnim nago- življenja, v sodelovanju na občinskih in pa je tudi njihovo nastopanje pri bogo- vorom otvorila delo zbora ter povabila krajevnih prireditvah ter razveseljevanju služju na Rudniku na praznik treh kraljev MePZ Češnje, ki so nam, kot vedno, s pe- obiskovalcev prireditev. Predsednica je 6. januarja. Izpostavil je tudi gostovanje smimi Jakoba Aljaža – slavospev Triglavu posebej pohvalila delo mladine in otrok v zbora v Belgiji (Bruslju) ter pri slovenski in Slovenska zemlja ter narodno pesmijo društvu. Ob koncu poročanja se je zahva- skupnosti v rudarskem mestu Eisden. Ob Polju v priredbi Vasilija Mirka polepšali lila vodjem sekcij za vložen trud in prosti tem ne gre pozabiti na sodelovanje s slo- naše srečanje. čas, še zlasti Janiju Kupljeniku, ki že 16 venskim pastoralnim centrom v Bruslju, V nadaljevanju je predsednica Slavka let vztrajno 'drži skupaj' mešani pevski katerega voditelj dr. Zvone Štrubelj je Kregar naštela projekte ohranjanja naše zbor Češnje. MePZ Češnje povabil v Belgijo ter uredil vsestranske dediščine in prenosa ljudskih Blagajničarka društva je člane seznani- vse potrebno za nemoten potek gostova- izročil, ki so jih uspešno izvedli člani in la s poslovanjem blagajne tako na TRR nja. Predsednik sekcije Jani Kupljenik članice posameznih (štirih) sekcij. Turi- kot same gotovinske blagajne, ki smo jo v se je zahvalil predsednici društva Slavki stično društvo Lavrica se je lani prijavilo letu 2016 morali zapreti (preveliki stroški Kregar ter županu Ivanu Jordanu, ki sta na 52 občinskih programskih razpisov, od opreme). Društvo bo odslej poslovalo le jih ves čas gostovanja spremljala in spod- katerih jih je občina financirala 46. Sred- preko bančnega računa. bujala. stva so bila za več kot 1000 evrov nižja, Nadzorni odbor je pregledal dokumen- Predsednica aktiva podeželskih žena kot v letu 2014. Kljub temu smo izvedli tacijo društva ter ugotovil, da ima društvo v okviru TD Lavrica (deluje na občinski vse (52) načrtovane projekte (leta 2013 60 aktivnih članov. Pri delovanju društva ravni, saj so članice pretežno iz drugih smo jih izvedli 46, predlani pa 62). Dru- ni zasledil odstopanj poslovanja tako pri krajev in vasi na Škofljici) je njihove štvo zaradi zagnanosti članov z veliko blagajniškem poslovanju kot pri drugih dejavnosti ohranjanja kulturne in etno- prostovoljskega dela ter volje kljub temu dejavnostih. loške dediščine predstavila s slikovnim

24 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

interesov, pa tudi zaradi novosti v blagaj- niškem poslovanju (na novo bi se morala učiti), je prosila za razrešitev. Člani in čla- nice so soglasno razumeli njeno željo, se ji zahvalili za njeno neutrudno prostovolj- sko delo v okviru društva ter jo razrešili. Soglasno smo izvolili novega predse- dnika Mitjo Levstka, ki bo svojo funkcijo opravljal do izteka tega mandata (do voli- tev v naslednjem letu). Potrdili smo obstoječo že nekaj let ve- ljavno višino članarine 10 evrov za člana oz. 10 evrov za družino, mladinci pa je ne plačujejo. Slavka Kregar je v zahvalo za dolgole- tno uspešno sodelovanje najožje sodelav- ce upravnega odbora nagradila s knjižnim darilom ter vse udeležence zbora povabila Predsednica Slavka Kregar je uvodoma predstavila dnevni red. k bogato obloženi mizi, ki so jo pripravile članice aktiva podeželskih žena. Ob kuli- gradivom o ročnih delih: pletenje, kvačka- in občani so se lani udeležili kar nekaj nji- naričnih dobrotah in vinu nas je spremljal nje, vezenje, klekljanje, polstenje copat in hovih prireditev in jih vedno pozdravili z nepogrešljivi harmonikar Blaž Kokelj. izdelovanje pirhov, ter tudi o kulinaričnih navdušenim ploskanjem. Sodobni način življenja nas vedno bolj dobrotah. Ob tem se članice tudi izobražu- Za letošnje leto bodo posamezne sekci- odtujuje, zato so taka druženja (poleg jejo in obiskujejo kraje po Sloveniji (lani je, katerih predsedniki so že med svojim ohranjanja naše vsestranske dediščine, Goriška Brda), kjer pridobivajo potrebne poročanjem o minulem delu napovedali njenega prenosa na mladi rod) nujni se- izkušnje za še boljše delo. Njihovi kuli- okvirne projekte, le-te posredovali bla- stavni del našega življenja, ki nas krepi narični izdelki so dobrodošli na mizah za gajničarki v pisni in elektronski obliki, da v naši povezanosti in človečnosti. Od ob- pogostitev ob občinskih prireditvah. jih bo skupaj s predsednikom društva ure- čine pa pričakujemo, da bo imela še več Živahne dejavnosti naših mladih članic dila in posredovala občini kot podlago za posluha za potrebe ohranjanja in vzgoje in članov pa sta nam predstavili name- pridobitev (čeprav skromnih, pa vendar) takih društev, ki delujejo na prostovoljski stnici odsotne predsednice sekcije mladih nepogrešljivih sredstev za izvedbo posa- podlagi. Veronike Kupljenik Indihar (na porodni- meznega projekta v tekočem letu. škem dopustu) Manca Kupljenik za otro- Dosedanja predsednica Slavka Kregar, Besedilo: Stanko Klemenčič Saražin ški pevski zbor Čebel'ce in Nina Mlakar ki je članica občinskega sveta in njegovih Foto: Franc Kregar za dramsko skupino Ivana Ogrina. Krajani organov ter je z delom v TD v nasprotju

Letni zbor članov KO ZB NOB Škofljica

V polni kulturni dvorani občine Škofljica so se kot vsako leto v tem času, 11. mar- organizacijo novoletnega praznovanja ca 2015, zbrali člani KO ZB NOB Škofljica in prejeli poročila o delu v preteklem v gostilni Pri Strahu. Sodelovali smo na letu ter potrdili načrt delovanja v letu 2016. svečanosti v Bohinju in se poklonili spo- minu žrtvam v Kozlerjevi gošči. Pohvalil Letnemu zboru so prisostvovali tudi Zbor je potekal po že ustaljenem dnev- je dobro sodelovanje z Občino Škofljica, povabljeni gostje: predsednik območnega nem redu. Prisotnim je v imenu uprav- Osnovno šolo Škofljica, Gasilskim dru- združenja ZZB NOB, Ljubljana Vič-Ru- nega odbora in posameznih komisij o štvom Pijava Gorica in gostilno Čot, ki dnik, Stane Dovgan; predsednik KO ZB delu v preteklem letu poročal predsednik so nam pri organizaciji proslav in spo- Barje Stane Zadnikar; Jože Rojc in ugotovil, da so planirane minskih svečanosti vedno pripravljeni predsednica Društva upokojencev aktivnosti ne glede na omejena finančna pomagati. Škofljica Olga Marguč; v imenu občine sredstva v celoti realizirane. Med drugim Pavla Rojc je poročala v imenu odbora Škofljica direktor občinske uprave Mar- je omenil: dobro organizacijo prosla- za socialno pomoč in skrbstvo. Potrebe ko Podvršnik. Prvič sta v imenu Mladega ve na Brezju, udeležbo velikega števi- po finančnih sredstvih rastejo in le veliki foruma na letnem zboru prisostvovala tudi la naših članov na proslavi priključitve prizadevnosti in osebnemu zalaganju čla- njihova predstavnika, Andrej Kerin in Ro- Primorske v Tolminu, spominsko sveča- nic gre zahvala, da se obiski starejših in bert Kojc. nost ob spomeniku padlim na Škofljici, bolnih, priložnostna izdelava prazničnih

25 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

čestitk ter obdarovanja ob jubilejih še ve- Jordan, ki s svojimi sodelavci, nemajh- enotah, mlade generacije ne poučuje dno ohranjajo na enaki ravni. nim težavam navkljub, vztraja pri razvoju več. Iz finančnega poročila, ki ga je za leto občine. Po zaključku dnevnega reda je sledilo 2015 podala Zdenka Križ, je razvidno, da Na občino in širšo skupnost so vedno tradicionalno druženje in pogovor o raz- nam le lastna sredstva komaj zadoščajo za letele tudi kritike in tudi tokrat nismo ličnih splošnih in osebnih temah. izvajanje sprejetih nalog, saj s članarino spregledali odločitev, s katerimi se ne in dotacijami ter zelo varčnim ravnanjem moremo strinjati. Predvsem se to nanaša Besedilo in foto: Vera Banić Vukadin, uspevamo pokrivati vse stroške. na nameravano širitev Dolenjske ceste v KO ZB NOV Plan dela v letu 2016 ostaja v običaj- štiripasovnico. Menimo, da je edina prava nih okvirih. Nekaj negotovosti nam pri- rešitev prometnih problemov dokončna naša nova davčna zakonodaja, o kateri umestitev obvoznice, ki bi razbremenila je v razpravi izrečeno kar precej upravi- dnevne migracijske tokove skozi naselja. čeno ostrih pripomb, saj nam in drugim Prizadeta je aktivna populacija, od katere društvom, katerih delovanje temelji pred- je odvisen priliv sredstev v državno bla- Lisiški grad vsem na prostovoljnem delu in osebnem gajno. prizadevanju posameznikov v korist Problem zdravstvene oskrbe v občini Na hribčku za vasjo skupnosti, veže roke in pleni že tako pičlo ostaja in se s povečanjem števila prebival- Lisiški grad stoletja že stoji, odmerjena sredstva. Jasno je, da bo takšna cev, ki se je v desetih letih več kot podvo- nekoč z rožami krasan kratkovidno usmerjena politika botrovala jilo, le še poglablja, kot nam je povedal di- in sadjem ves obdan ukinitvi prenekatere kulturno umetniške, rektor občinske uprave Marko Podvršnik. športne, socialne in tudi politične dejav- Togost in neživljenjski pristop k reševanju v lepoti je slovel. nosti, za katero tudi doslej vladajočim ni zahteve po dodeljevanju dodatne koncesi- bilo dosti mar. je odslikava odnos do občin in zdravstva Že Valvasor v Slavi pisal je, Članstvo ZB NOV je vedno budno nasploh. Zaradi starostne strukture našega da na kranjskem med najlepšimi je bil spremljalo dogajanje v družbi in opozar- članstva smo na to vprašanje še posebno in takole govoril: jalo na nepravilnosti in krivice, pa tudi občutljivi. priznavalo dobre rešitve. Svoja mnenja je Tudi zahtevani dvig pokojnin, o katerem »Zbogom Lisičje, vedno izražalo jasno in z dobrimi argu- se te dni ponovno na veliko razpravlja, je menti zagovarjalo svoja stališča. Tudi ob pridobljena in dogovorjena pravica, o ka- Lisičje o dražestni dom, tej priliki so v razpravi pohvalno našte- teri se ne moremo vedno znova pogajati. ostani ti mesto kjer si. te dobre pridobitve, kot so nova lekarna, Dejstvo pa je, da bi se upokojencem ob Nam tukaj prijetno je biti dom upokojencev, izgradnja varovanih splošni rasti življenjskih stroškov to povi- v dvoru razkošnem nadvse, stanovanj in izgradnja šole na Lavrici, šanje komaj kaj poznalo. v palači prijaznega kralja. saj so to teme, o katerih smo zaman raz- Več razpravljavcev se je dotaknilo vse- pravljali vrsto let, ne da bi se kaj uresni- bine šolskih učbenikov, v katerih se o po- Božica sadja vsevprek čilo. Nedvomno je za premik od besed membnih dogodkih iz zgodovine NOV oz. ponuja ti svoje darove, k dejanjem zaslužen sedanji župan, Ivan o vrednotah, ki so veljale v partizanskih Flora, boginja vrtov zasiplje te s kitami cvetja.«

Kot nam slike stare kažejo, h grajski kapeli Rafaelovi iz Šmarske cele fare procesije dolge so vile se.

Ponoči, ko jasno je nebo, tu še lepše vidijo se zvezde in skupaj z astronomi vesolje širno opazujemo.

Zdaj že množice ljudi obnovljen grad hočejo videti in navdušene gledalce na grajski marof vabijo vse.

Janez Skubic Častni gostje

26 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Velikonočne ustvarjalne delavnice

Na osnovni šoli Škofljica so tudi letos spomladanskega zelenja, v katera niso po- otroci, njihovi starši kot tudi drugi obisko- potekale velikonočne ustvarjalne de- zabili vključiti niti posušenih bilk lanu s valci. lavnice, ki jih je spremljal kratek kul- semenskimi glavicami, ki so okrasju dale Na posameznih ustvarjalnih točkah smo turni program. lokalni pečat. se lahko preizkusili v ročnih spretnostih in Delavnic, ki so jih pripravila številna izdelali sveče iz čebeljega voska, pisane Tradicionalno so delavnice potekale društva (Društvo ravnovesje, TD Lavri- košarice iz papirja, okrasne ovčke iz pa- na dan pred cvetno nedeljo, zato je bilo ca, Likovno društvo 2002, Čebelarsko pirnatih podlog za kozarce, papirna držala največ zanimanja za izdelovanje cvetno- društvo, DU Škofljica), OŠ Škofljica in za prtičke, barvali okrasna jajčka in še kaj. nedeljskih butar in drugih aranžmajev iz Občina Škofljica, so se udeležili tako Druženje različnih generacij in obuja- nje tradicije v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju je tudi tokrat obrodilo prekrasne izdelke, s katerimi smo si popestrili do- move in pričarali pomladno in praznično vzdušje. Besedilo in foto: Petra Rot Kumelj

Od 9. stoletja dalje po vsej Evropi kristjani v nedeljo pred veliko nočjo, tj. cvetno nedeljo, blagoslavljajo v šope ali butare povezano po- mladansko zelenje ali oljčne veje v spomin na palmove veje, ki so jih v Jeruzalemu lomili in postlali pred prihajajočim Kristusom na oslu. Praznik je verjetno povezan z zelo starim obi- čajem, ko so ljudje zbirali »sveto« rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelami, ujmami, pospe- ševalo rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen. Vir: Wikipedija Ustvarjalni utrinek

Glasbena pravljica v OŠ Škofljica

V tednu pred velikonočnimi prazniki se je avla OŠ Škofljica prelevila v pravi glasbeni studio.

Učenci in učenke Glasbene šole Gro- suplje so pod mentorstvom Ule Ulaga odigrali Bitenčevo pravljico »O bobenč- ku in palčkah«, v kateri glavni junaki za- radi nezadovoljstva pobegnejo prodajalki Lenki iz trgovine Pri zlati trobenti. Mladi glasbeniki – v predstavi jih je nastopilo več kot 40, za pripravo pa so imeli le do- ber teden dni časa – so prek raznovrstnih točk in inštrumentov predstavili različne pripetljaje, ki so doleteli pobegle junake. Predstava je bila izvedena ob 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji, že dva dni po nastopu pa je učence in učenke čakalo še snemanje glasbene pravljice. Besedilo : Barbara Boh Foto: Roman Košnik V vlogi prodajalke Lenke je nastopila Manca Boh.

27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Kaj slišim – projekt spoznavanje samega sebe

Otroci skupine Krtki v vrtcu Škratec v Lanovem smo pre- logopedskih težav. Pozitivno vpliva na umske in telesne sposob- ko projekta TAKŠEN SEM spoznavali samega sebe in svoja nosti, uči otroka glasnosti in tišine, uči ga ritma, smeri zvoka, čutila. melodije … S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe sva vpli- Preko sluha smo spoznavali glasbo. Glasba že od nekdaj slovi vali na otrokov čustveni, socialni, spoznavni in gibalni razvoj. kot zdravilo in ima terapevtski pomen in je primerna za reševanje Omogočili sva jim stik z živo glasbo, igranje vzgojiteljic na instrumente in pa poslušanje preko avdiosredstev s posnetki otrokom primernih skladb. Naučili sva otroke poslušati glas- bo, kajti dandanes smo vsi, ne samo otroci, izpostavljeni hrupu. Učenje z igro je najprimernejši način v predšolskem obdob- ju. Ponudili sva jim male ritmične instrumente, na katerih so otroci preizkušali njihove zvoke, na koncu pa smo instrumente še poimenovali. Otroci so ob igranju razvijali občutljivost za zvočne barve in njihove kombinacije, sposobnost skupinskega muziciranja in psihomotoriko. Ob igranju so se zabavali in uri- li melodični in ritmični posluh ter glasbeno pomnjenje. Glas- ba je dobra za otroke, ker krepi in pomaga sprostiti ustvarjalno energijo.

Besedilo: Stanka Mehle in Sonja Erjavec, vzgojiteljici skupine Krtki Otroci v vrtcu Škratec v Lanovem so spoznavali svoja čutila. Foto: Stanka Mehle

Likovni tabor

Med 11. in 13. marcem 2016 je na šoli osrednjo likovno delavnico, mozaik iz smo sodelovali pri ustvarjanju mozaika. potekal likovni tabor pod vodstvom odpadnih plastičnih zamaškov. Preostali Dve učenki sta poslikali stole z živalskimi mentorice Lucije Rupret in njene po- smo začeli slikati z akvarelnimi barvami. vzorci. Okoli druge ure smo se odpravili močnice Lili Ane Jaklič. Po nekaj urah ustvarjanja smo si privoščili na kosilo v picerijo Arkada, nato smo za- tudi malico. Ob 19. uri smo odšli domov. čeli ustvarjati matrice iz pene. Po popol- Likovni tabor se je začel v petek, 11. Naslednji dan smo se v šoli zbrali ob danski malici smo začeli šivati obeske za 3. 2016, ob 15. uri. Ta dan je nekaj učen- 9. uri zjutraj. To dopoldne smo ustvarili ključe, različne okraske, blazine in druge cev, s pomočjo študentke likovne peda- veliko različnih izdelkov, nekateri so še stvari iz filca. gogike Damjane Urbar, začelo izdelovati vedno slikali z akvarelnimi barvami, vsi Po večerji, ki smo si jo privoščili v učilnici za gospodinjstvo, smo si pripra- vili ležišča za spanje ter si ogledali film, se igrali družabne igre ali pa se preprosto pogovarjali. V nedeljo smo po zajtrku po- spravili učilnice, v katerih smo prespali, ter nadaljevali s svojim delom. Nekate- ri so še izdelovali izdelke iz filca, drugi so dokončevali mozaik, spet drugi pa so začeli ustvarjati jajčka iz volne ali ptičje hišice za sporočilca, iz papirja. Nazadnje smo uredili še razstavo v šolski avli. Med likovnim taborom smo se imeli lepo, ustvarili smo veliko lepih izdelkov. Upam, da bo takih »dogodivščin« v priho- dnjih letih še veliko.

Besedilo: Eva Tusič, OŠ Škofljica, 9.c Mozaik iz odpadnih plastičnih zamaškov. Foto: Lucija Rupret

28 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Vzgoja Voda naj bo vedno na mizi ali: navajanje na odvisnost

Prehrambna industrija nas preplavlja z nepregledno ponudbo sadnih sokov, ča- Maria Neuberger-Schmidt je študirala romani- jev in ostalih pijač, ki jih menda potrebujemo za potešitev žeje in dobro počutje. stiko v kombinaciji s psihologijo in etnologijo. Stranski učinki tega pojava so ogromne količine umetnih sladil in dodatkov, gore Diplomirala je iz socialnega svetovanja, se izo- plastike in folij, čezmerna telesna teža prebivalstva itd. braževala v psihoterapiji, svetovanju za otroke, mladostnike in njihove starše. Piše kolumne, Danes se človek že kot otrok se navadi in zelenjavo zaužijejo naravne vitami- ustanovila pa je tudi izobraževalno ustanovo na to, da pije vedno nekaj sladkega. Doje- ne in dragocene balastne snovi, sveže in za starše, v okviru katere je izvedla številne nju sledi steklenička z dudo, ki jih zadnje brez sredstev za konzerviranje. Najboljša seminarje, pri čemer jo podpira tudi avstrijsko čase prodajajo tudi za vse večje otroke. je biološko pridelana hrana. Voda pove- ministrstvo za družino. V zadnjih letih izobra- Vsa živila imajo dolg rok trajanja in niso čuje sposobnosti za učenje in spomin! žuje na področju psihologije in pedagogike. Z zahtevna glede priprave. Odpovedovanja Telo, predvsem pa možgani, potrebujejo njenim privoljenjem objavljamo njene zanimive in zmernosti ni več. Že od otroštva se na- za svojo učinkovitost čisto vodo in zadosti in poučne prispevke s področja starševstva vajamo na odvisniško vedenje. gibanja. in vzgoje iz knjige Vzgoja ni in je otroška igra Ob uživanju umetnih napitkov in hrane (Erziehung ist (k)ein Kinderspiel), ki jih je pre- Voda kot osnovna pijača lahko zaradi prekomerne vsebnosti slad- vedla Julijana C. Grum. korja in umetnih ojačevalcev okusa raz- Če so otroci žejni, jim preprosto ponu- vijemo različne bolezni presnove. Vedno tako, da gojimo kulturo priprave hrane in dimo vodo. Naj bo vedno na mizi. Stekle- znova raziskujejo tovrstno povezanost, prehranjevanja v krogu svoje družine. Ni- ničko z zamaškom, ki se po potrebi lahko vendar so rezultati zaradi večjega vpliva mate časa? Za televizijo, računalniške in tudi napolni, naj bi imela s seboj vsaka oglasnih sporočil neopazni. video igrice ga pa imate? mati, ko je z otrokom na poti. Vodo si pri- voščimo tudi v restavraciji, samozavestno Zdrava in polnovredna prehrana in ne Uživanje v zmernosti zahtevajmo vrč vode za celo družino. nadomestki Pravo uživanje ima veliko skupnega s Kaj pa vitamini? Kako se lahko branimo pred duhom spoštovanjem in hvaležnostjo. Kdor goji časa? ti vrlini, bo prav gotovo našel pravo mero, Kakovostni in polnovredni sadni in Ponudite svojim otrokom vedno samo ne da bi takoj postal militanten »apostol zelenjavni sokovi so v redu, vendar jih zdravo in polnovredno prehrano in ne na- narave«. Vaši otroci in okolje vam bodo ne pijmo za žejo. Veliko otrok se mora domestkov. Če jih na to navajamo že od hvaležni, če boste sami dajali dober zgled. ponovno naučiti jesti sadje in zelenjavo: majhnega, ostanejo njihovi receptorji za jabolka, hruške, breskve, korenje itd., na- okus popolni. Marsikdaj se lahko branimo Besedilo: Maria Neuberger-Schmidt mesto da pijejo sadne sokove. S sadjem pred duhom časa in družbenimi pritiski Prevod: Julijana C. Grum

Rezultati 45. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije

Po odličnih rezultatih na regijskem tek- Saksofon (mentor Andrej Tomažin, kla- ZALA KATARINČIČ (bronasta plaketa movanju so se na 45. tekmovanje mla- vir Lovorka Nemeš Dular) in 88,33 točk v 1. c kategoriji) dih glasbenikov Republike Slovenije MAKSIM GAL ŠEHIČ (zlata plaketa in uvrstili naši učenci kljunaste flavte, sa- 99,00 točk ter 2. nagrada v 1. a kategoriji) Petje (mentorica Irena Vidic, klavir ksofona, klarineta in petja. S ponosom MARTIN SAMEC (zlata plaketa in 95,00 Eva Sotelšek) objavljamo rezultate: točk v 1. c kategoriji) ELIZABETA KOŠIR (srebrna plaketa in JURIJ SMREČNIK (srebrna plaketa in 92,33 točk v 1. b kategoriji) Kljunasta flavta (mentorica Suzana Pa- 93,33 točk v 1. c kategoriji) ternost Žužek, klavir Kristina Arnič) Vsem učencem, učiteljem in staršem MANCA ŽGAJNAR HOTIČ (zlata pla- Klarinet (mentor Samo Perko, klavir iskreno čestitamo! keta in 96,33 točk v 1. b kategoriji) Evelin Legović) ZALA KRAMAR (srebrna plaketa in URBAN ŠIFRAR (bronasta plaketa in Besedilo: Glasbena šola Grosuplje 93,00 točk v 1. b kategoriji) 89,67 točk v 1. c kategoriji)

29 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

Ali je freska res freska?

Za stenske poslikave se v splošni rabi običajno pojavlja izraz freska, s katerim in podrisbo. Predrisbe so vse skice, ki so želimo povedati, da gre za slikarsko upodobitev na steni ali stropu, vendar pa je nastale pred samim delom na steni oz. uporaba besede freska mnogokrat neustrezna. ometu, podrisba pa je risba na ometu pod končno barvno plastjo. Slikarji se lahko Izraza »stenska poslikava« in »freska« nanos svežega ometa v takem obsegu, kot poslužujejo tudi kartona. Gre za nekoliko smo v pogovorni rabi izenačili, v resnici ga je slikar zmožen poslikati v enem dne- debelejši papir s kompozicijo v naravni pa je med njima velika pomenska razlika. vu oz. v času, ko je omet še svež in lahko velikosti, ki jo avtor postopoma prenese Medtem ko želimo s »stensko poslikavo« nase veže barve. na steno z različnimi metodami. Ena ta- povedati, da gre za slikarsko upodobitev Pri seko tehniki je postopek izdelave ne- kšnih metod je kvadriranje, ko se prenos na stenski površini, je »freska« beseda, ki koliko drugačen, saj tu slikar nanaša barve skice naredi s pomočjo mreže (sistem kva- pove, v kateri tehniki je bila stenska po- na suh omet. Ker tu apno ni uporabljeno dratov, s katerim se razdeli kompozicija in doba izdelana. kot vezivo, je treba pigmente zmešati z se v povečanem merilu prenese na steno), Po osnovni definiciji freska pomeni sli- drugimi materiali, kot so različna olja, druga metoda je pavza ali spolvero. Pri tej kanje na svež omet. Izvor besede je itali- jajce, mleko, kazein, škrob, voski, smole. metodi se karton po glavnih črtah prelu- janski (a fresco) in v prevodu pomeni »na Zaradi drugačnih snovi in ker je barvna knja, potem se položi na steno in nato sli- sveže«, njej nasprotna je suha ali seko teh- plast na ometu, namesto da bi bila vezana kar po preluknjanih linijah tapka s prahom nika (a secco), pri kateri gre za slikanje na z njim, so pri suhi tehniki barve gostej- (npr. z zdrobljenim ogljem); ko se karton suh omet. Poleg omenjenih dveh tehnik še in barvni spekter širši. Suha tehnika je umakne, se na ometu pozna pikčast obris pa poznamo še apneno ter oljno tehniko, torej tehnika, kjer je barvna plast ločena kompozicije. tempero in kombinirane tehnike. od ometa in zato tudi manj obstojna, saj Poslikavo lahko slikar naknadno do- Ko slikar izdeluje fresko, natre pigmen- je le »položena« na podlago in ni fizično konča z aplikacijami, kar pomeni, da ji te (barvni prah) z vezivom in jih nanese vezana nanjo. Barva se lahko lušči in od- doda reliefne nanose, pozlato, jo dodela na podlago (omet), ki je na nosilcu (ste- pada, s tem pa se seveda uničuje celotna z vtiski, vrezninami, slikarsko delo lahko na, zid). Naloga veziva je, da med sabo poslikava. obogati z dragimi kamni ali drugimi do- poveže delce pigmenta in tako omogoči Pri vseh tehnikah stenskega slikarstva si datki. nanos na podlago. Vezivo je anorgansko mojster najprej izdela pripravljalne risbe, Fresko tehnika omogoča izredno ob- (apno, ki je različno gosto mešano z vodo) ki so mu v pomoč. Omogočajo mu vpogled stojnost, saj je odporna proti vodi, zrak ali organsko, le-to pa je lahko živalskega v kompozicijo in njen učinek v prostoru, in svetlobi. Tem lastnostim se torej lahko (jajce, kazein, klej) ali rastlinskega izvo- razdelitev dela po posameznih odsekih, zahvalimo, da je pri nas ohranjeno toli- ra (škrob, sladkor, česen, gumiarabikum pomagajo pa mu tudi predvideti popravke, kšno število srednjeveških in tudi kasnej- …). Ker se apno in materiali hitro sušijo, kar je še posebej pomembno pri freski, ki ših fresk. tehnika zahteva hitro delo in razdelitev na naknadnega popravljanja ne omogoča. Pri dnevnice. Dnevnica ali giornata pomeni pripravljalnih risbah ločujemo predrisbo Besedilo in foto: Nataša Kovačič

Detajl prizora s sv. Krištofom na Pijavi Gorici, kjer je zaradi odpadlega ometa vidna podrisba.

30 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

Opekarstvo na Škofljici – 4. del Potek izdelave in proizvodnje opeke

Opekarna Škofljica je bila z letno proizvodnjo 8.000.000 zidakov ena izmed manj- povemo, da je bila doma izdelana opeka ših opekarn v ljubljanskem prostoru. Žganje opeke je potekalo kar se da naravno. kvalitetna, saj je dokazano držala celo Zidake so sušili pod kozolčki na prostem pred opekarno, deponirali pa pod odprto stoletje. lopo. Potem so zakurili krožno peč. Okrog opekarne je bilo okoli 1.000.0000 kosov surove opeke, dovolj, da so peč nenehno kurili 4 mesece. Ko so žgano opeko vzeli Polindustrijska proizvodnja: parna iz peči, so jo zapeljali ven in zložili. Ljudje so prihajali z vozovi, kupovali zidake »Opekarna Aita Škofljica« in jih sproti odvažali. Posamezne opekarniške objekte so gra- Vemo, da je bila opekarna v Pevčevi dela pa so običajno poprijeli sorodniki in dili postopoma. dolini na Škofljici manjša opekarna, ki domačini. Pri lažjih delih so sodelovali Za povojno Slovensko odškodninsko je izdelovala samo zidake, in da je v njej tudi ženske in starejši otroci. Ko so pripra- družbo je bila najbolj sporna letnica izgra- delalo od 25 do 40 delavcev. V tem delu vili teren za odlaganje opeke na zravnani dnje Opekarne Aita Angelo Škofljica. So prispevka o opekarstvu v Pevčevi dolini in s peskom posipani zemlji, so začeli z bili opekarniški objekti zgrajeni leta 1913, bomo predstavili, kako so revni prebivalci izdelavo. Pri izdelavi opeke je sodelovalo 1918 ali celo 1924? Letnice namreč niso na obrobju Ljubljanskega barja iz opekar- do deset ljudi. Glavni je bil seveda mo- bile ustrezno podprte z dokumenti. Pravni ske gline izdelovali zidake. Namreč, naši delar, nekateri so z nogami mešali blato, upravičenec Jože Pevec je navajal, da so predniki so izdelovali in žgali opeko kar drugi odnašali opeko na sušenje, dva pa opekarniški objekti grajeni sukcesivno. sami na svojih domačijah, ker je bil to edi- sta vozila surovo posušeno opeko z leseni- Opekarniški dimnik naj bi bil zgrajen leta ni način, da pridejo do hiš in gospodarskih ma samokolnicama na mizo za obdelavo 1920, čeprav se ve, da je na dimniku bila objektov, saj niso imeli dovolj denarja, da oz. izdelavo opeke. Oblikovane surove vgrajena letnica 1913. Jože Pevec je bil bi jih kupovali. Poraba opeke je bila zelo glinene zidake so zlagali na popeskan prepričan, da ta letnica pomeni, da se je velika, saj so samo za gradnjo ene hiše travnik, da se posušijo. Vmes jih je bilo takrat začela ročna izdelava opeke v ko- rabili okrog 30.000 kosov opeke. potrebno tudi obračati. Ko so se zidaki na pah oz. poljskih pečeh in ne v Hofmanovi V tehnološkem razvoju Opekarne Ško- vetru in soncu posušili, so jih na lesenih krožni peči. Leta 1913 po njegovem torej fljica razlikujemo tri stopnje: ročna iz- samokolnicah odpeljali na kopo za žganje. še zdaleč niso bili zgrajeni vsi opekarniški delava opečnih izdelkov na kopah in v Opeko so v kopi zložili tako, da je bilo objekti, temveč se je takrat opekarna šele poljski peči, tovarniška polindustrijska med opekami dovolj prostora za kroženje začela postavljati. Pred tem pa se je izva- proizvodnja ter industrijska proizvodnja. zraka. Ko je bila kopa do konca nalože- jala v tem prostoru samo ročna izdelava v na, so jo ob straneh zasipali z zemljo in poljskih kopah oz. poljski peči. Posame- Ročna izdelava opeke na kopah in v zadelali z glino in ilovico. Nato so kopo zni opekarniški objekti so se gradili posto- poljski peči podkurili z dračjem in slamo, kurili pa pno in so bili zgrajeni pozneje v dvajsetih z debelim vejevjem in drobnim drevjem in celo tridesetih letih. Nimamo podatkov, da bi v Pevčevi do- do temperature 1000 ºC. Če je bila kopa Najpomembnejša tehnološka spremem- lini na Škofljici nekoč izdelovali opeko na pravilno narejena, se je vsa opeka dobro ba v Aitini tovarni je bila vsekakor uvedba kopah in v poljski peči, vendar so zaloge razžarela in po dobrem tednu neprekinje- Hofmanove krožne peči in prehod kurje- gline in geomorfologija doline dopušča- nega kurjenja so dobili žgano opeko, ki nja iz drv na kakovosten premog. Druga le obstoj ročne izdelave na tradicionalen jo je bilo treba samo še ohladiti. Hlajenje stopnja tehnološkega razvoja Opekarne način tudi v tem delu obrobja Ljubljan- opeke je trajalo navadno teden dni, nakar Škofljica se je odvijala med letoma 1913 skega barja. Zato namenjamo uvodni del je bila pripravljena za zidanje. Domače in 1924 s postopno izgradnjo tovarne ope- tega poglavja izdelavi opeke na kopah in v peči so nehale delovati v sedemdesetih ke oz. opekarne. Z izgradnjo opekarne se poljskih pečeh, ki so delovale na Sloven- letih prejšnjega stoletja. Naj na koncu še je marsikaj izboljšalo. Večina procesov skem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Delo na opekarniški kopi se je začelo takrat, ko je postalo vroče, to pa je bilo po navadi sredi meseca aprila ali na začetku maja. Delovni dan se je pričel ob štirih do šestih zjutraj in trajal skoraj brez prekini- tve do teme. Izdelavo opeke je vodil iz- kušen oblikovalec ali modelar (kalupar), ki so mu pomagali trije ali več izkušenih delavcev za pripravo gline in drugih zah- tevnejših opekarskih del. Najprej je bilo potrebno očistiti površje in prekopati iz- Stransko lice Opekarne ŠkofljiŠkofljicaca po Antonu Reparju leta 1946: lastnica dokumenta Darinka brano parcelo z glino. Za ostala težaška Pevec por. Andlovic, Šempeter pri novi Gorici

31 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

izdelave žgane opeke se je odvijala v to- varni in ne več na prostem. Glino so sicer še vedno kopali ročno, prevoz gline iz glinokopa v opekarno pa so opravljali z vagončki prekucniki. Krožna peč ni bila več kurjena z drvmi, temveč z zdroblje- nim črnim premogom. Peči so gorele nenehno noč in dan, tako da je bila pro- izvodnja polindustrijska in je izgubila se- zonski značaj. Zanimivo je, da so krožno peč na Škofljici kurili s črnim premogom iz bližnjega premogovnika Klen-Orle. Šlo je za najboljši črni premog s kurilno vre- dnostjo 5500 do 6500 kcal/kg, ki je mesto- ma prehajal v antracit. Premog so drobili v prah, ker je premog v prahu ali drobno zdrobljen imel najboljše kurilne lastnosti in sproščal največ toplote. Premog so do- važali v opekarno z vozovi, pozneje pa s traktorji in kamioni. Premogovnik Klen-Orle je bil edini de- V kotanji, ki jo obkrožajo prenovljena Pevčeva družinska hiša (levo zgoraj), trafopostaja (desno) lujoči rudnik karnijskega črnega premoga in Pevčeva nova družinska hiša (že izven slike), je nekoč obratoval Pevčev glinokop. in antracita na obrobju barja, čeprav se je ta premog pojavljal v zgornjetriasnih plasteh (spodnji karnij) tudi drugod na obrobju Ljubljanskega barja. Rudnikov omenjenega premoga niso odpirali zaradi majhnih zalog, ker se je antracit pojavljal v črnem apnencu in apnenem laporovcu v majhnih lečah in tankih lečastih slojih, njegovo izkoriščanje pa so otežkočali še zapletena tektonska zgradba in neugodne hidrogeološke razmere. Lokalno so ga ko- pali domačini za lastno uporabo tudi na drugih lokacijah.

Industrijska proizvodnja: strojna »Opekarna Comino Škofljica«

Pevčevi glinokopi so ležali v neposre- dni bližini Opekarne Škofljica. V njih so kopali glino in jo vozili z železnimi va- gončki prekucniki v lijak nad strojnico. Z Tehnološka shema procesa izdelave opeke v Opekarni Pevec Josip Škofljica: lastnica sheme glino napolnjene vagončke so vlekli nav- Darinka Pevec por. Andlovic, Šempeter pri novi Gorici zgor po klančini do lijaka z vitlom, ki ga je poganjal elektromotor. Glina se je sipala Opekarna Škofljica je bila eden od močan, da ogenj ni šel v zrak, temveč v dodelivec (»bešiker«), ta pa jo je prena- prvih industrijskih obratov na Škofljici. vodoravno in pregreval opeko pred seboj. šal v grob nazobčan mlin. Od tu je grobo Sledilo je žganje opeke, zatem pa še ohla- predelana glina padala na gladke valje za Začetki industrializacije opekarn segajo janje. Ko se je krožna peč ohladila, so jo fino mletje in nato v spiralno prešo, ki je v čas, ko je Aita nabavil in postavil v svoji začeli prazniti. Hofmanova krožna peč je iztiskala prešanec. Na rezalnem stroju so opekarni Hofmanovo krožno peč, kuril s imela podzemeljske kanale za odvajanje prešanec razrezali v zidake velikosti 6,5 x premogom in so stroji delovali na parni dima iz kamer, zračne kanale in kamre. 12 x 25 cm. Surovo opeko so odvažali na pogon, dokončno pa leta 1938, ko je Ciril Kanali so bili širok okoli en meter ali celo sušenje s posebej prirejenimi vozički, ki Comino opekarno elektrificiral in je od več. so imeli lesene police v štirih nadstropjih. tedaj stroje poganjal izmenični tok. Opekarna na Škofljici je bila za doma- Vitel je nato vlekel vagonček v kozolec Kurili so v začetnem delu krožne peči. čine in okoličane zelo pomembna, saj je za naravno zračno sušenje. Po sušenju je Ogenj se je zaradi močnega vleka pomikal dajala reden zaslužek velikemu številu potovala opeka v krožno peč in od tod na naprej v vodoravni smeri in ne navzgor, tamkajšnjih prebivalcev. V opekarni je deponijo za prevzem in prodajo. zadaj pa se je praznil. Vlek je bil tako bilo zaposlenih od 25 do 40 delavcev,

32 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA/KNJIŽNICA SPOROČA

rekonstruirana opekarna, ki jo je načrto- rekonstrukcijo opekarne z močno poveča- val lastnik Josip Pevec, pa je predvidevala no proizvodnjo in zaposlovanjem, vendar celo 60 zaposlenih. Po merilih povojnih zaman. Opekarna Peve c Josip Škofljica je oblasti pa je bila ta opekarna v primerjavi bila leta 1948 nacionalizirana, predlagana z drugimi precej zastarela, produktivnost modernizacija, razširitev proizvodnje in majhna, stroški proizvodnje pa naj bi iz zaposlovanje precejšnjega števila novih leta v leto naraščali. Ko je Josip Pevec delavcev pa niso bili nikoli odobreni niti leta 1940 Opekarno Škofljica kupil, je izpeljani. začel takoj razmišljati o njeni moderniza- Opekarno Škofljica so zaradi izčrpano- ciji, vendar za to ni mogel dobiti bančnih sti nahajališča gline, zastarele tehnologi- kreditov. Zato seveda ni mogel izvesti je in konkurenčnih ljubljanskih opekarn dobro načrtovanih izboljšav. Potrebno je uradno zaprli leta l954. Kljub dogovoru bilo napraviti rekonstrukcijo krožne peči leta 1946 in zakupnini je strojna oprema in sušilnice, kupiti nakladalno-razkladalni iz Opekarne Škofljica za vedno ostala v stroj, lotiti se avtomatizacije proizvodnje, Opekarni Prelesje pri Mokronogu. Za- povečati kakovost, količino in raznovr- prtje škofljiške opekarne so premosti- stnost opečnih izdelkov, obnoviti in iz- Tehnična analiza opeke iz Opekarne Pevec le bližnje Črnuške opekarne, pereče pa boljšati transport in mehanizirati izkop Josip Škofljica: lastnica listine Darinka Pevec, je postalo vprašanje zaposlitve njenih gline. Iz naravnega sušenja polizdelkov iz por. Andlovic, Šempeter pri Novi Gorici delavcev. surove gline se je moralo preiti na umetno sušenje s kroženjem toplega zraka. Na ta zastarela, ker proizvaja samo zidake in Besedilo: Stevo Dozet, način sušenje polizdelkov iz surove gline še to slabše kvalitete. Lastniku opekarne doktor geoloških znanosti ne bi bilo nič več odvisno od vremenskih Josipu je ustrezno ministrstvo celo predla- razmer. Lastnik je bil torej voljan izpeljati galo, da glavne stroje dá v zakup Opekarni modernizacijo, a za to tik pred vojno in Javornik, Prelesje pri Mokronogu, kar je Napoved: V prihodnji številki Glasnika med vojno ni bilo nobenih pravih pogojev, ta tudi storil. bodo opisane nepremičnine Opekarne povojna oblast pa je ocenila, da Opekarna Po drugi svetovni vojni je lastnik Jo- Škofljica. Škofljica nima perspektive, ker je preveč sip Pevec ponovno predlagal široko

KNJIŽNICA SPOROČA Novo na knjižnih policah

ODDELEK ZA ODRASLE 6 Medicina, čebelarstvo, kuharske knjige HEMOFILIJA v slikah: priročnik za izobraževanje bolnikov in njihovih družin 1 Psihologija OGOREVC, Marjan: Iskanja: bioterapevtovo razmišljanje o GAŠPERLIN, Izidor: Čutim, torej sem!: poštena knjiga o zdravju, športu, odnosu do življenja in sveta čustvih, odnosih in osebni rasti PAPEŽ Kristanc, Andreja: Zeliščar na sprehodu TRACY, Brian: Točka zbranosti: Preizkušen sistem, kako SOČE, Ivan: Hipokrat je bil kuhar: poti iz medicinskih in poenostavite svoje življenje, podvojite svojo učinkovitost in prehranskih zablod dosežete vse svoje cilje DOBRA hrana za dolgo življenje: popolni vodnik po tem, kar THOMAS, Angela: 52 stvari, ki jih otroci potrebujejo od jemo in kar je treba jesti za boljše zdravje mame: kako lahko matere otrokom pomagajo na poti v POHL, Friedrich: Vse o sodobnem čebelarjenju: oskrba in samostojno življenje narejanje čebeljih družon KARMEL, Annabel: Jem za dva: popoln prehranski vodnik 3 Pravo med nosečnostjo in po njej SCORTEGAGNA Kavčnik, Nina: Vse, kar morate vedeti o 7 Arhitektura, šport, alpinizem, ročne spretnosti letnem dopustu in regresu SMREKAR, Andrej: Kostanjevica na Krki PETER Prevc 5 Živalstvo MCDONALD, Bernadette: Alpski bojevniki LAUSSER, Martin: Živali okoli nas: odkrivanje in določanje BIRD, Gayle: Zviti nakit: tehnike oblikovanja nakita iz žice, najpogostejših sledov in odtisov korald in okrasnih kamnov

33 KNJIŽNICA SPOROČA

80/82 Jezikoslovje, literarna teorija SLOVENSKI AVTORJI ESEJ 2016 KONC Ambrožič, Alenka: Rdeča kapica v eseju na maturi: VATOVEC, Ivana: Kjer šelestijo breze priročnik za pisanje razpravljalnega in razlagalnega/ interpretativnega eseja v programu splošne mature iz slovenščine 821-32 Kratka proza PANČIĆ, Teofil: Aleja Viktorja Bubnja 821-1 Poezija PAVČEK, Tone: Don 821-82 Mešani spisi. Izvlečki. Zbirke izbranih pesmi PIŠI: vrhniška literarna skupina 821-311.2 Družabni roman HUNTER, Madeline: Izzivalna z biseri 821-312.4 Kriminalke VASQUEZ, Juan Gabriel: Zvok stvari, ki padajo CARTER, Chris: jaz sem smrt NOOTEBOOM, Cees: Raj izgubljeni PATTERSON, James: 14. smrtni greh SPARKS, Nicholas: Poglej me v srce FLYNN, Gillian: Temina BURCH, Heather: Vijoličasti trak ljubezni HULSMANN, Petra: Brenčanje v srcu 821-312.9 Znanstvena fantastika LAURENS, Stephanie: Resnica o ljubezni WEIR, Andy: Marsovec TODD, Anna: Prvič resnično srečna GANTAR, Minka: Ko imajo hormoni žur: kako harmonija 9 Geografija, zgodovina ponovno oživi naša čustva, misli in telo BROCKMANN, Suzanne: Neopevani junak ZUPANČIČ, Jernej: Geografija Balkana in njegovega obrobja BYBEE, Catherine: Preganjana do petka SAJE, Mitja: Zgodovina Kitajske BERNHARD, Thomas: Mraz VOGRIČ, Ivan: Stoletje pred prvo svetovno vojno – res čas CASS, Kiera: Izbrana: tretja knjiga serije Izbira miru? MAROLT, Borut: Kako se znebiti trupla ŠURC, Matej: Prevarana Slovenija: domoljubje, zapisano z SJON: Modra lisica ničlami PILIĆ, Sanja: O mamah vse najboljše Pripravila: Alma Vidmar - Mederal

Recenzija knjige Dr. Lissa Rankin: Z umom nad medicino

Dr. Lissa Rankin je zdravnica, inštruk- skrbna nega spremenita tudi imunski sis- torica vizionarjev in zdravilcev, avto- tem.« rica, govornica, umetnica, ustvarjalka »Znanstvene dokaze«, da se lahko sami spletnega dnevnika … Lissa pomaga pozdravimo, sem prebrala na dušek. Kajti ljudem, da se povežejo s svojo notra- kdo bi pa nas lahko pozdravil, če ne mi njostjo in tako ne pozdravijo le svojega samih sebe. Kdo drug pa je naše telo, če telesa, temveč tudi svoje srce in dušo. nisem to jaz, si to ti, kdo drug je naša duša, če nisem to jaz, če nisi to ti? Verjamem, Ameriška zdravnica je z raziskovanjem da je dober imunski sistem edini resnični odkrila, da medicina že petdeset let do- zdravilec. Ta odpove, kadar je človek v kazuje, da se telo lahko samo pozdravi. stresu. Pomembno je zdravo živeti fizič- Znanstveno potrjeno je, da lahko zbolimo no, duševno in duhovno, biti v ravnotežju zaradi nezdravih misli in tako tudi osa- sam s sabo in s svojo okolico. Porušeno mljenost, pesimizem, depresija, strah ter ravnotežje je danes predvsem zaradi stre- tesnoba škodujejo telesu. Trdi torej, da snega življenja. Sreča in zdravje sta to- stresni odziv, ki izvira iz našega uma, ško- rej neločljivo povezana, zato se moramo duje delovanju telesa, in da se s svojimi oborožiti s srečo, ki jo ustvarjamo sami s mislimi lahko pozdravimo sami. V njeni svojimi dejanji. Ta priročnik nam pomaga knjigi spoznamo, kako spodbujanje spro- zdravje ohranjati, ga krepiti in pridobiti. stitvenega odziva povzroči pozitivne hor- Knjiga, ki jo morate podariti sebi in naj- monske spremembe. Če ste srečni, spro- neverjetno, celo čudežno samo pozdravi. bližjim. ščeni in niste pod stresom, se lahko telo Avtorica pravi: »Pozitivna prepričanja in Besedilo: Alma Vidmar - Mederal

34 ŠPORT IN REKREACIJA

Ljubljana Open 2016

V soboto, 12. marca, se je na Kodeljevem odvilo tekmovanje v navijaštvu in pom pon plesu, Ljubljana Open 2016, kjer so naše tri tekmovalne skupine (Frkljice, Junior frkljice, Star frklji- ce) ter ena pripravljalna skupina (Mini frkljice) nastopile kar v rekordnih dvanajstih nastopih in desetih kategorijah ter dosegle odlične rezultate: • 1. mesto Star frkljice otroški freestyle pom, • 1. mesto Frkljice mladinke jazz, • 1. mesto mladinski jazz par Tjaša Centa in Laura Mlakar, • 1. mesto mladinski pom par Tjaša Božič in Pia Mačerol, • 2. mesto Frkljice freestyle pom mladinke, • 3. mesto Star frkljice otroški jazz, • 3. mesto Junior frkljice mladinke jazz, • 4. mesto otroški jazz par Ema Mačerol in Nadja Gojkovič, • 5. mesto Junior frkljice freestyle mladinke, Frkljice na Ljubljana Open 2016 • 7. mesto otroški pom par Urška Padar in Lili Zupančič, • 8. mesto mladinski pom par Maruša Levičnik in Lara Prelesnik. Vse čestitke plesalkam in njihovim mentoricam Nastji Šturm (Frkljice), Tjaši Flis (Star), Neži Repar (Junior) ter Nini Trunkelj Svoj prvi nastop so revijalno opravile tudi Mini frkljice, naša (Mini) za odlično opravljeno delo ter super koreografije. Junior plesalka Lucija pa je svoj rojstni dan preživela nekoli- ko drugače, in sicer na tekmi in med prepevanjem čestitke vse Besedilo: Irena Balažic, plesna sekcija ŠD Škofljica dvorane. Foto: Ljubljana Open 2016

Taekwondo klub Kang na pokalu Šmartno Litija

V nedeljo, 6. marca, smo se udeležili desetega jubilejnega tekmovanja taekwondo pokala Šmartno Litija, ki ga je orga- niziral naš prijateljski klub. Za kangovce je tekma postala že tradicionalna in jo v klubu tekmovalci zelo podpirajo.

Zjutraj so se športniki zbrali v športni dvorani Pungrt. Na- stopalo je 24 kangovcev: 11 v kicku, 10 v borbah, 4 od teh v obeh kategorijah in 3 v tehniki. Na tekmi je bilo vseh skupaj 392 tekmovalcev. V kicku – M2 je tekmovalo kar 7 naših borcev: Žiga Pra- njič Kamnikar, Ian Mihelčič Tomaž, Mark Jurca, Ronald Bažec, Luka Strlekar, Maks Brčan in Jernej Puš. Začel je Luka Strlekar, ki si je po treh zmagah priboril bronasto medaljo. Maks Brčan je kadetkadet B do 57 kgkg,, je ppremagalremagal za gglavolavo večjegajega domačina s 3:1 po dveh zmagah dosegel tudi bronasto medaljo. Ronald Bažec, Pred tekmovanjem ki je bil najboljši od naših borcev, je po treh zmagah prišel v finale. Tam ga je ustavil močan nasprotnik iz kluba Silla. Ronald si je zaslužil srebrno medaljo. Drugi kangovci so dobili medaljo in osvojil srebrno medaljo. Tibor Rozina, Mitja Dinej Dobrič, za sodelovanje. V kategoriji M1 je tekmoval Tibor Rozina in Maks Brčan, Luka Strlekar, Žan Zupančič in Tija Dobrič so ostali dosegel 3. mesto. brez odličij. V kicku Ž1 je tekmovala Neja Bažec in po treh zmagah dose- Na mednarodnem prvenstvu v tehniki so barve našega kluba gla 1. mesto. V finalu je »nabrcala« svoj novi osebni rekord in zastopali trije tekmovalci. Najprej je bila na vrsti tekmovalka An- tako premagala močno Hrvatico. V kicku Ž2 sta tekmovali Tia dreja Novak, ki je tekmovala v kategoriji članic nad 18 let z barv- Novak in Mojca Maršič. Obe sta dobili medaljo za sodelovanje. nimi pasovi. Osvojila je zlato medaljo. Čestitamo ji za pogum. V borbah je Neja Bažec prvič tekmovala v kategoriji mlajše Naslednji je tekmoval Tomaž Zakrajšek, in sicer v kategoriji kadetinje do 33 kg in osvojila 3. mesto. Mlajši bratec Ronald članov od 31 do 40 let s črnimi pasovi. Osvojil je drugo mesto. Bažec, otroci do 21 kg, si je po dveh suverenih zmagah zaslužil Tudi Tomažu čestitamo, da si je kljub vodenju vseh tekmovalcev, zlato medaljo. Tjaš Kuhelj, otroci do 27 kg, je eno borbo zmagal ki so tekmovali v kicku, borbah in tehniki, vzel čas in se tudi sam z veliko razliko in zasluženo dobil bronasto medaljo. Gal Maršič, predstavil v tehniki.

35 ŠPORT IN REKREACIJA/NASVETI

Na koncu se je predstavila še Renata Mavrič, ki je tekmovala Tomaža Zakrajška. Imeli smo tudi nekaj pomočnikov: Aleša Te- v kategoriji članic od 31 do 40 let s črnimi pasovi in osvojila kavčiča, Kenana Huseinoviča in navijače, za kar se vsem lepo prvo mesto. Prav tako je osvojila prvo mesto tudi na tekmovanju zahvaljujemo. Seveda gre zahvala tudi staršem, ki otroke redno v paru z Rokom Moharjem v kategoriji nad 18 let in na koncu vozijo na treninge in jih podpirajo tudi na tekmovanjih. postala še najboljša tekmovalka v tehniki tega tekmovanja. Renata Mavrič je bila na tem tekmovanju tudi sodnica v bor- Besedilo: Darja Podpečnik bah. Na tekmovanju pa je glavno vlogo trenerja za borbe tokrat Foto: Tomaž Zakrajšek prevzel Timotej Todič pod budnim očesom glavnega trenerja

NASVETI To pride z leti, EMŠO pač … Se res lahko izgovarjamo na »starost«?

Verjetno stavek v naslovu tudi sami več- pa jo zlahka spregledamo ali damo pred- vnos primerne hrane in zadostne količi- krat slišite ali izgovorite med komenti- nost čemu bolj nujnemu. Ker mi bomo že ne vode …) je pomemben tudi odnos do ranjem svojih zdravstvenih tegob. Še počakali. Avto hitro »crkne«, mi pa – mi ostalih vidikov našega telesa. Še tako dobro, da imamo EMŠO … – dobro umiramo na obroke. zdrava hrana v našem telesu ne bo delova- služi za izgovor. V mladosti ima telo dovolj zaloge in la ugodno na naše zdravje in počutje, če je dovolj moči, da se obnavlja. Če te zalo- pridelana in pripravljena z jezo, obtoževa- Nekatere tegobe res pridejo s starostjo, ge in moči prekomerno porabljamo in ne njem, žalostjo in podobnimi čustvi. Prav telo se pač ne more tako obnavljati kot v poskrbimo za ustrezno nadomeščanje, jih tako deluje vzdušje, v katerem je hrana mladih letih. A kaj, ko bi si priznali, da je začne primanjkovati. Telo ima sposob- zaužita. K »staranju« pa pomembno pri- razlog predvsem v nezadostnem vzdrže- nost lastnega obnavljanja, vendar če ga speva tudi odsotnost vizije v življenju, tj. vanju? Ko v avtu zagori opozorilna lučka, preobremenjujemo in polnimo z vsebino, ciljev in smisla. Tega, kar izvira iz nas in ga peljemo k mehaniku ali se lotimo po- ki mu energije ne daje, kvečjemu jemlje, ni oblikovano po željah okolice. pravljanja sami, če smo tega vešči. Sicer sčasoma klecne pod bremenom našega la- EMŠO torej ni (edini) krivec. nas avto precej hitro pusti na cedilu, če se stnega početja. mu pravočasno ne posvetimo. Ko pa se Poleg ustreznega odnosa do našega Besedilo: Lana Mihele, opozorilna lučka prižge v našem telesu, fizičnega telesa (ustrezne telesne vaje, terapevtska maserka

Naravi prijazno kmetovanje na Ljubljanskem barju

V letu 2015 se je na Ljubljanskem bar- vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) in v obliki izpolnjevanja zahtev ukrepov ju naravovarstvene operacije KOPOP Steljniki (STE). Preko izobraževanj za KOPOP. vpisalo 87 kmetijskih gospodarstev na kmete, osebnih obiskov kmetij in nosilcev Intenzivno sodelovanje vseh partnerjev 374 ha travniških površin, kar pomeni, kmetijskih gospodarstev ter delavnic smo projekta in preko 80 individualnih obi- da se že na tolikšnih kmetijskih površi- navezali stik z več kot 300 kmetijskimi skov kmetij, kjer smo pobližje spoznali nah prijazno kmetuje. gospodarstvi. značilnosti in probleme kmetij na Lju- V letu 2015 se je na Ljubljanskem barju bljanskem barju, še posebej v povezavi V lanskem letu je potekala prva sub- naravovarstvene operacije KOPOP vpisa- z izvajanjem naravovarstvenih KOPOP vencijska kampanja za vpis operacij kme- lo 87 kmetijskih gospodarstev na 374 ha operacij, je pripomoglo tudi k spremem- tijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KO- travniških površin. Rezultati med prete- bam PRP 2014–2020 v letu 2016. Tisti, ki POP) iz Programa razvoja podeželja za klim in zdajšnjim obdobjem niso neposre- bodo letos vstopili samo v naravovarstve- obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020), dno primerljivi, saj so se z novo finančno ne KOPOP operacije (HAB, MET, VTR, v katero smo se na Ljubljanskem barju perspektivo vstopni pogoji za izvajanje STE), ne bodo potrebovali gnojilnih aktivno vključili tudi partnerji projekta KOPOP operacij zaostrili, prav tako je načrtov, pogoj glede vključenosti vsaj LJUBA (Program Finančnega mehaniz- prišlo do sprememb pri določitvi upravi- 20 % površin znotraj upravičenega ma EGP). Na različne načine smo spod- čenih območij izvajanja posameznih KO- območja pa se ukinja. Prav tako so se bujali kmete, da pristopijo k izvajanju POP operacij. Kljub temu pa lahko trdimo, povečala plačila za posamezno operaci- naravovarstvenih KOPOP operacij Po- da je bilo v letu 2015 vpisano najmanj 239 jo: za operacije MET, VTR in STE za pri- sebni traviščni habitati (HAB), Traviščni ha novih površin, na katerih se pred tem bližno 100 EUR/ha, plačilo za operacijo habitati metuljev (MET), Habitati ptic ni izvajala prilagojena kmetijska praksa HAB ostaja isto. Povečuje se tudi višina

36 NASVETI/KULINARIKA

plačila izbirne zahteve PAS, ki se po no- Ljubljana in naravovarstvenikov, vseh travnikov, vabimo, da se oglasite na izpo- vem lahko izvaja tudi na GERK-ih, večjih vključenih v projekt LJUBA. stavah Kmetijsko svetovalne službe. Več od 0,3 ha. Vse, ki bi se želeli letos vključiti v o projektu in rezultatih vpisa v operacije Rezultati, na katere smo ponosni, so omenjene operacije KOPOP z dodatni- KOPOP v letu 2015 na http://www.ljuba. sad intenzivnega sodelovanja Oddelka mi površinami ali povsem na novo ter si/, http://www.ljuba.si/gradiva. za kmetijsko svetovanje KGZS, Zavoda tako prispevati k ohranitvi barjanskih Besedilo: predstavniki projekta LJUBA

Šifra: Zavozlano – a na srečo ne z gordijskimi vozli

Mogoče vam niso znane trigger ali mio- tekočim trakom, padec ali zdrs, prevelik izvajanje pravilnih vaj za raztezanje obre- fascialne prožilne točke, če pa slišite za razteg ipd. Tako nastanejo v mišicah sprva menjenih delov telesa. vozle, verjetno veste, za kaj gre. Če ne majhna žarišča, ki začnejo onemogočati Če vozli niso pravočasno odkriti in od- drugače, ste jih začutili na masaži, ko pravilen pretok krvi, kar jih še bolj draži stranjeni, začnejo rasti in vplivati na celo- so se terapevtove roke dotaknile ra- in to povzroči začaran krog. tno mišico in tudi na bližnje tkivo. Mišica menskega dela, kjer so najpogostejši. Ti Bolečina se lahko izraža v obliki gla- začenja izgubljati prožnost in mobilnost. dotiki so sicer boleči, a hkrati prijetni, vobola, vrtoglavice, omotičnosti, bolečin V želji, da bi telo še naprej omogoča- pogosto opisani kot občutek sproščujo- v križu, mravljinčenja po roki, pa tudi v lo nemoteno in neboleče gibanje, začne če bolečine. občutku napetosti in zategnjenosti v dolo- kompenzirati in uporabljati druge mišice. čenem delu telesa. Zdaj pa le-te postanejo prav tako napete in Zakaj pride do vozlov? Običajno so Če je poškodovanih le nekaj mišičnih boleče, skratka preobremenjene. V teh mi- posledica poškodbe oziroma preobreme- vlaken, poškodba morda sploh ni očitna šicah »rešiteljicah« se torej pojavijo novi nitve mišice. Povzročijo jih lahko sedeče in jo prepoznamo le z neposrednim priti- vozli, ki se prav tako uvrstijo v čakalno delo, delo za računalnikom, prisilna ozi- skom na poškodovano mesto. »Sanacija« vrsto za »sanacijo«. roma slaba drža, nenadna, hitra obremeni- je v tem primeru hitra, običajno zadošča Besedilo: Lana Mihele tev, ponavljajoča se težka vaja ali delo za že en obisk pri terapevtu ali pa redno terapevtska maserka

KULINARIKA Preženimo pomladno utrujenost

Velika noč je za nami. Prinesla nam Postrv z zelenjavo in šparglji Želatino damo za približno 5 minut v je lepo obarvane pirhe, okusno šunko, hladno vodo, da se zmehča. Sladko sme- bogato potico in tudi za zdravje dober Privoščite si prekajeno ribo kot majhno tano počasi stepemo in dodamo sladkor v hren. Smo v pomladi in se počasi pri- praznično ribo za prvi maj. Postrvi vse- prahu. Sveži espresso nalijemo v manjši pravljamo na poletje. Znanilci mesecev bujejo dragocene beljakovine, vitamine in lonček, zavremo in med stalnim meša- aprila in maja najavljajo, da se v naših mineralne snovi, toda ne joda. njem v njem stopimo naribano grenko kuhinjah že lahko pripravljajo jedi iz Prekajeno postrv operemo, osušimo in čokolado, da nastane gladka zmes. Teko- belušev. Pa poglejmo, kaj poleg špar- poševno narežemo na dva ribja fileja. Sle- čino ohladimo in ji dodamo ožeto želati- gljeve juhe lahko še pripravimo. Čeprav dnja narežemo na majhne kose. Kumari- no ter dodamo stepeno smetano. Gotovo se jih v Sloveniji oprijema ime beluši, jih ce in paradižnik operemo, osušimo in na zmes razdelimo v porcelanaste skledice in še dandanes imenujemo šparglji. drobno narežemo na kocke. Vse marini- damo za nekaj ur v hladilnik. Na koncu še ramo v oljčnem olju, limoninem soku, posipamo s sladkorjem v prahu. Špargljeva fritata dodamo sol in poper. Fileje položimo na velik pladenj; pod fileje damo rukolo, po- Naj bosta april in maj polna dobrot, Značilna primorska jed, kjer rastejo leg postrežemo še kumarice in paradižnik špargljev in tudi priboljškov. V naslednjih zeleni divji šparglji, ki imajo premer za v marinadi. Sveže kuhane šparglje položi- mesecih pa bo še več kuharskih idej za navaden svinčnik. mo po ribi in jed je gotova. naš in vaš dopust. Naj vam čim bolj tekne. Sveže šparglje operemo in jih nare- Dober tek. žemo kakor drobnjak. Posebej stepemo Espresso pena jajca, dodamo kislo smetano in narezane Besedilo: Klemen Vider, šparglje. Vse na maslu spečemo do zla- Spomladansko utrujenost najbolje od- kuharski mojster to rumene barve. Narežemo na rezine in ženemo, če je na mizi kava. In espresso okrasimo z narezanim drobnjakom. pena odžene utrujenost daleč proč.

37 MNENJA

Razvij svojo idejo v pravi start-up.

Pridruži se brezplačni mednarodni poletni šoli CREA 2016.

CREA 2016 je desetdnevni program za študente, na katerem 2016, ki poudarja pomen novih produktov in storitev, ki do- boste pridobili praktična znanja s področja podjetništva, in- prinesejo k bolj trajnostni prihodnosti. formacijsko-komunikacijskih tehnologij in oblikovanja ter Osrednji sklop poletne šole bo potekal od 19. do 29. julija razvili svoje start-up podjetje. 2016. Prijave so možne do 17. maja 2016. CREA 2016 vabi ekipe z oblikovano poslovno idejo, da nad- gradite oblikovalski vidik in s tem uporabniško izkušnjo storitve Več informacij in prijave na: www.rcke.si. oziroma produkta, poslovni model ter predstavitev vaše ideje Bodi pameten. Razmišljaj zeleno. Bodi del poletne šole (ang. pitch). Prav tako vabljeni študenti posamezniki, s poslovno CREA 2016. idejo ali brez nje, saj lahko skupaj z ostalimi udeleženci sestavite CREA 2016 poteka v organizaciji Regionalne razvojne agen- novo ekipo ali pa se pridružite obstoječi, ki išče prav vaša znanja cije Ljubljanske urbane regije in Univerze v Ljubljani, Fa- in zanos. Z uspešno zaključeno poletno šolo boste pridobili 3 kultete za računalništvo in informatiko ter v sodelovanju s ECTS kreditne točke, najboljši pa boste imeli priložnost so- profesorji in sodelavci Ekonomske fakultete, Akademije za delovati tudi na mednarodnem podjetniškem dogodku. Tema likovno umetnost in oblikovanje in Fakultete za elektroteh- letošnje poletne šole CREA 2016 je Zelena prihodnost in se niko (vse UL). navezuje na Ljubljano, nosilko naziva Zelena prestolnica Evrope

Zbori lastnikov v Naselju ob potoku

Tako kot prejšnja leta smo imeli tudi letos zbore lastnikov stanovanjskih objektov za sklepčnost. Zato bo naslednji zbor, tj. v naselju Ob potoku. Sklicanih je 14 zborov, stanovanjskih enot je 311, 289 pa je konec meseca, ki sprejema sklepe ne gle- vseljenih oz. kupljenih stanovanjskih enot. Kar veliko naselje, stanovalcev je pri- de na število udeležencev, verjetno spre- bližno 800, verjetno še kakšen več. Predvsem pa manjkajo tisti, ki niso prijavljeni. jel vse predlagane sklepe. Razvila pa se je nadvse zanimiva razprava o varnostnih S temi našimi zbori je tako, da se jih da je bil odkrit kršitelj pravil in zakona o razmerah v naselju Ob potoku. Na začetku udeležijo – tako kot roditeljskih sestan- ločevanju odpadkov. se je vse skupaj slišalo, kot da bi živeli v kov v šoli večinoma starši pridnih učen- Pa pojdimo nazaj k zborom lastnikov. kakšnem newyorškem nevarnem obmo- cev – tisti, ki nimajo problemov. Na naših Od 289-ih lastnikov se je teh zborov v čju, npr. v Bronxu. Proti koncu razprave zborih smo prisotni tisti, ki nam je kaj do drugem poskusu udeležilo 66 etažnih la- so se razmišljajoči vendarle unesli in pri- tega, da bi bilo naselje prijetno, urejeno stnikov (na prvih zborih jih ni bilo niti 30). znali, da ni tako hudo in da imamo dokaj in predvsem, da bi se vsi skupaj zaveda- Najkrajši zbor je trajal 14 minut, najdaljši dobro varnostno situacijo. Ne pojenjuje li, da je življenje v takem naselju lahko pa skoraj dve uri. Kar se pa tiče sklepov, pa navdušenje nad postavitvijo kamer, prijetno le takrat, ko spoštujemo nekatera imamo dobre obete. 12 od 14-ih zborov zapornic ali potopnih količkov ob vhodu pravila, ki veljajo v takih skupnostih. Pri objektov je podprlo predlog o nadaljeva- v naselje. Nekdo je hudomušno dodal, tem mislim predvsem na ravnanje z objek- nju nočnih obhodov. Vsi zbori objektov so da mogoče ne bi bila odveč postavitev ti, na skrb za čistočo v okolici, na ureje- podprli tudi projekt pokritja in zaklepanja stražarnice. Vsem udeležencem pa gredo nost hodnikov in na druge drobnjarije, ki smetarnic in sprejeli novo ceno čiščenja zelo na živce in v nos nedisciplinirani od- so nadvse pomembne, da se v naselju vsi hodnikov. Novo čiščenje bo bremenilo lagalci odpadkov, kajti ta kultura pri nas skupaj prijetno počutimo. Na te zbore pri- povprečno stanovanje z nekaj več kot še vedno ni dobra. Vsi pričakujemo, da hajajo običajno – to velja vsaj za Ogrino- šestimi evri. V načrtu je tudi postavitev se bo bistveno izboljšala z zaklepanjem vo 31 – ljudje dobre volje z veliko smisla ogledal ob izvozu iz garaž. Zanimivo je smetarnic. za sodelovanje in ustvarjanje prijetnega tudi to, da so z velikim navdušenjem spre- vzdušja. Žal se največkrat in vedno znova jeli odločitev in podprli izvedbo gasilskih Veselimo se novih uspehov in dosežkov pogovarjamo o ločevanju odpadkov, ki vaj, ki bodo 7. maja. Na njih se bodo de- ter sloge ob sprejemanju sklepov na naših je, če pogledamo smetnjake, popolnoma monstrirale možne nevšečnosti ob požaru prihodnjih zborih lastnikov. neurejeno, kajti v njih najdemo večinoma in reševanje iz najvišjih nadstropij. Mogo- take odpadke, ki ne sodijo v črne zabojni- če bomo tudi skakali v ponjave. Besedilo: Franc Hočevar ke. Res je, da sta iz našega naselja odšli Na zboru vseh lastnikov stanovanj dve prijavi na ustrezno mesto, glede na to, 7. marca nas je bilo le 23, mnogo premalo

38 KRIŽANKA

Križanka

39 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

40 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

41 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

Krajevni praznik Dan Lavrice 2016.

Tudi letos bomo, že devetič zapovrstjo, na Lavrici praznovali svoj krajevni praznik in sicer v soboto 4. junija 2016. Celodnevna prireditev, ki bo kot prejšnja leta potekala pred podružnično šolo na Lavrici, se bo že dopoldne pričela s kolesarskim izletom po Barju, raznimi športnimi tekmovanji kot so občinsko prvenstvo v ulični košarki in malem nogometu, namiznem tenisu …, sprehodom na Lisičje in raznimi tematskimi delavnicami. Rdeča nit prireditve bo tokrat Ljubljansko barje in vse kar je povezano z njim, v tem duhu pa bodo svoje dejavnosti predstavila tudi domača društva. Tako kot lani, se bo tudi letos odvijalo tekmovanje v kuhanju golaža za prestižni naziv »Kralj marostarskega golaža«. Veliko dejavnosti bo organiziranih tudi za otroke, kar bo trajalo vse do osrednje prireditve, kjer bomo ob mnogih nastopajočih podelili tudi krajevna priznanja. Večer pa bo ob ritmih glasbene skupine VICTORY namenjen predvsem zabavi in druženju. Za hrano in pijačo bo seveda poskrbljeno. Verjemite nam, da bo veselo in zabavno. Pridite! Več informacij z razpisi za športna tekmovanja in kuhanje golaža so na voljo na spletni strani www. lavrica.eu. Krajevna skupnost Lavrica organizacijski odbor [email protected]

42 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

43 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA, Šmarska c. 3, Škofljica, 041 611 009, e-mail: [email protected], www.facebook.com/Turistično-društvo-Škofljica

Če bi se radi odpočili v naravnem okolju in čudovitem razgledu ter uživali »Svobodno sonce«, vas vabimo na V A B I L O 20. pohod po Svarunovi poti Občina Škofljica v sodelovanju s TD Škofljica, TD Lavrica, LD Škofljica, Gasilsko zvezo Škofljica, DU Škofljica, DU La- 25. junija 2016, vrica, KUD Škofljica, OŠ Škofljica, ŠD Škofljica, DPM Lavrica start od 6.30 ure naprej, izpod Ruskovega kozolca, in ostalimi društvi, organizira z našimi vodiči ČISTILNO AKCIJO, Na poti se boste lahko ustavili na naslednjih postojankah: ki bo v soboto, 16. aprila 2016. 1. ZALOG: KUD Škofljica - predstavitev Janeza Nepomuka Primica; 2. Zg. Blato: Občane vabimo, da se je udeležijo v čim večjem številu. 3. DRENIK: Društvo upokojencev Škofljica in Oldtimer club Škofljica – nekaj lanenega in mini razstava starodobnikov; Ob 8. uri se dobimo pred občinsko stavbo na Šmarski cesti 4. SMRJENJE: pogostitev v »hiši«; 3, kjer bodo razdeljene vreče in rokavice in se dogovorimo 5. GRADIŠČE: nekaj sladkega pod lipo; za lokacije čiščenja po skupinah. 6. VRH: ogled gotske cerkve sv. Petra; 7. ŽELIMLJE: Kava in izvirska voda; Po opravljenem čiščenju bo ob 12. uri organizirana malica. 8. PIJAVA GORICA: krof; 9. ŠKOFLJICA: Svarunova juha; Bodite primerno obuti in oblečeni! ob 15.00 bogat kulturni program. Župan Celotna pot je krožna in je dolga 23 km, ali 15 km – iz Želimlja vozi kombi ob 11.00 in 12.00 uri. Ivan Jordan, l. r.

Ko se dvojina spremeni v množino

Kako ohraniti čustveno povezanost v partnerstvu po prihodu otroka in zakaj je to ključnega pomena za zdrav •••••••• POTEKALA BO V MESECIH •••••••• otrokov razvoj. Na to vprašanje nam bosta odgovorila Mojca in Primož APRIL, MAJ, JUNIJ 2016 Šeme, zakonca in starša treh sinov, ki skupaj delujeta v na LAVRICI v igralnici ZVEDAVI ŠKRAT / Dolenjska c. 318 Inštitutu VARNA BAZA. Kdaj: 20. april ob 17.30 uri prijave na: [email protected] FB: POPORODNA ŠOLA Cena: 20 eur za posameznika in/ali za par Lokacija srečanja: Igralnica ZVEDAVI ŠKRATEK – SBS DOPOLDANSKA SREČANJA: stavba, Dolenjska c. 318, Lavrica od 10. do 12. ure Organizira Zavod Objem v okviru POPORODNE ŠOLE

POPOLDANSKA SREČANJA: od 17.30 do 19. ure

PO POTREBI ORGANIZIRAMO VARSTVO STAREJŠEGA OTROKA

Parkirate lahko pri trgovini HOFER na LAVRICI

PROSIMO BODITE TOČNI

44 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

Slika vir: arhiv PGD Želimlje ZAHVALA Vsem, ki ste sodelovali pri gašenju ob nedavnem požaru na mojem gospodarskem poslopju, ter vsem, ki ste sodelovali pri odpravljanju posledic in sanaciji pogorišča. Zahvaljujem se vsem kolegom gasilcem, prijateljem, še posebej pa najbližjim sosedom, za odzivnost, požrtvovalnost in prijaznost, saj ste se v najkrajšem možnem času po klicu odzvali in pogasili požar. Zahvala vsem, ki ste sodelovali, saj ste z nesebično pomočjo in preudarnim ravnanjem, rešili velik del našega premoženja. Peter Giovani

Vsa leta si delal, pošteno živel, Pošle so ti moči, potem pa z boleznijo tiho zaspal. zaprla trudne si oči. Srce je omagalo, dih je zastal, Zdaj tiho, mirno spiš, a spomin nate bo večno ostal. a v naših srcih še živiš in Spočij zdaj trudne si roke in oči, kot zvezda na nebu žariš. za vse še enkrat – hvala Ti!

ZAHVALA ZAHVALA

ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, brata, Poslovili smo se od drage žene, mame, stare mame, tašče, tete dedka in pradedka in prababice

STANETA NAROBETA ŠTEFANIJE FERKAL (1933–2016) roj. Lešnjak z Orel 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažbo, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, za darovane sveče in svete maše. prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše. Zahvala velja tudi g. župniku Posebna zahvala tudi zdravnici dr. Tatjani Jezerc Križanič, Lojzetu Zupanu za opravljen obred in pevcem za lepo odpete patronažni sestri Sonji, Društvu upokojencev Lavrica in pesmi. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in jo Gasilskemu društvu Lavrica. pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njegovi Vsi njeni

45 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

Prazen dom je in dvorišče, Noč v korakih mirnega je sna naše oko zaman te išče, vzela, kar življenje da. ni več tvojega nasmeha, Pot zdaj vodi tja, utihnil je tvoj glas, kjer so drugi tvoji že doma. bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, A v naših srcih ti živiš.

ZAHVALA ZAHVALA

ob boleči izgubi naše mame, žene, tašče, babice in prababice Za vedno se je poslovila od nas

ANA JOŽEFA ZUPANČIČ KRISTINA OŽBOLT 1935–2016 (26. 11. 1932–21. 02. 2016) s Škofljice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, sosedom in znancem, ki ste se ji poklonili in jo s poslovilnim darovali cvetje in sveče ter se udeležili zadnjega slovesa. obredom v Božji hiši pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Majdi Zalar, Hvala za darovano cvetje, sveče, maše, pisno in osebno ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani. izrečena sožalja.

Vsi njeni Žalujoči: vsi njeni

Nagradna igra

NAGRADNO VPRAŠANJE: Kako se imenuje moštveni šport, pri katerem tekmujeta dve nasproti stoječi moštvi s po petimi igralci na pravokotnem igrišču?

NAGRADA: žoga za košarko

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA NAGRADNE IGRE 1. člen: Organizator nagradne igre 3. člen: Pogoji sodelovanja v nagradni Vsak udeleženec v nagradni igri se v primeru, 6. člen: Ostale določbe Organizator nagradne igre je občinsko glasilo igri da je izžreban strinja z objavo svojih podatkov V nagradni igri ne smejo sodelovati člani ure- Glasnik Škofljica. Udeleženec nagradne igre je lahko vsaka v naslednji številki Glasnika. Nagrajenec pre- dniškega odbora in njihovi ožji družinski člani fizična oseba s stalnim prebivališčem v Slove- vzame nagrado z osebnim dokumentom na ter druge fizične ali pravne osebe, ki kakor- 2. člen: Trajanje nagradne igre, žrebanje in niji, ki do 20. 4. 2016 pošlje pravilen odgovor na naslovu Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, koli sodelujejo pri izvedbi nagradne igre. V nagrada zastavljeno vprašanje, ter svoje ime, priimek, 1291 Škofljica. Nagrade ni mogoče zamenjati primeru, da je nagrajenec oseba, ki je mlajša Nagradna igra traja od izida aprilske številke točen naslov in telefonsko številko na naslov ali izplačati v goto-vini. od 18 let, mora nagrajenca zastopati oseba, Glasnika do vključno 20. 4. 2016. Nagradno [email protected]. Šteje se, da s 5. člen: Zasebnost in varstvo starejša od 18 let, ki ima po zakonu in/ali na žrebanje bodo izvedli člani uredniškega odbora samim sodelovanjem v nagradni igri sodelujoči podatkov podlagi ustreznega pooblastila pravico, da to glasila na sestanku uredniškega odbora. pristane na vse pogoje v zvezi z nagradno igro, mladoletno osebo zastopa. Organizator nagradne igre se zavezuje, da bo Izžrebana bo nagrada košarkarska žoga. sprejema pravila nagradne igre in se z njimi posredovane osebne podatke varoval v skladu 7. člen: Reševanje sporov Vrednost nagrade ne presega 42 EUR, zato se strinja. akontacije od dohodnine ne plača. Rezultati z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, da jih V primeru sporov, ki nastanejo v zvezi z nagradne igre so dokončni. Pritožba nanje ni 4. člen: Obveščanje nagrajencev in bo uporabljal izključno za namene nagradne nagradnim žrebanjem, je pristojno sodišče v mogoča. prevzem nagrade igre. Ljubljani.

46

Koledar dogodkov

Srede petja za zabavo Predavanje: Z gibanjem do zdravja Delavnica: Uspavanje dojenčka Vsako sredo od 18. ure naprej 18. 4. 2016 ob 19.30 5. 5. 2016 ob 10. uri Gostilna Čot, Pijava Gorica Knjižnica Škofljica Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 Informacije: 041 611 009 Predava Tomislav Repe Zavod Objem, www.objem.org Društvo Ravnovesje Pijava Gorica Ure pravljic: O miški, ki je brala Otroška predstava: Martin Krpan Likovna razstava: Lepota narave pravljice … in češnje 7. 5. 2016 ob 17. uri Od 29. 3. do 29. 4. 2016 19. 4. 2016 ob 17.30 Družinsko gledališče Kolenc, KUD Knjižnica Škofljica Knjižnica Škofljica Škofljica Marijana Rous Gojak in Kulturna dvorana Škofljica Vera Banić Vukadin Predavanje: Ko se dvojina spremeni v Cena vstopnice: 5 evrov (uro pred množino predstavo) Naravoslovno-ustvarjalni dan v 20. 4. 2016 od 17.30 do 19.00 angleškem jeziku: Igralnica Zvedavi škratek, Delavnica: Celostna vadba za mamice z Good Morning, Garden! Dolenjska c. 318 dojenčkom 5. 4. 2016 ob 17.30 Vstopnina za par ali posameznika: 12. 5. 2016 ob 10. uri Knjižnica Škofljica 20 evrov Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 Predavata zakonca Šeme Zavod Objem, www.objem.org Poporodna šola: Masaža dojenčkov, delavnica Bralna čajanka: To noč sem jo videl Krajevni praznik: Dan Pijave Gorice 7. 4. 2016 od 10. do 12. ure (D. Jančar) 21. 5. 2016 ob 15. uri Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 20. 4. 2016 ob 19.30 KUD Pijava Gorica Zavod Objem, www.objem.org Knjižnica Škofljica Vodi Sonja Pirman Krajevni praznik: Dan Lavrice Princeska Jokica, stand-up šov za otroke 4. 6. 2016 9. 4. 2016 ob 17. uri Poporodna šola: Vadba za otroke, Pred OŠ na Lavrici Kulturna dvorana Škofljica pedokinetika Krajevna skupnost Lavrica Burekteater, KUD Škofljica 21. 4. 2016 od 10. do 12. ure www.lavrica.eu, [email protected] Cena vstopnice: 5 evrov Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 20. pohod po Svarunovi poti Ure pravljic: Elvis in Tara morata stran Zavod Objem, www.objem.org 25. 6. 2016 od 6.30 naprej 12. 4. 2016 ob 17.30 Start in cilj Ruskov kozolec Knjižnica Škofljica Spomladanska otroška ustvarjalna TD Škofljica delavnica Poporodna šola: Nošenje otroka, 23. 4. 2016 od 10.00 do 11.30 Puljenje lanu delavnica Šola Želimlje Druga polovica avgusta 2016 14. 4. 2016 od 10. do 12. ure KUD Svobodno sonce Lanišče Igralnica Zvedavi Škrat, Dolenjska c. 318 Prijave do 21. 4. 2016 na sandra. TD Škofljica Zavod Objem, www.objem.org [email protected] Info: 041 611 009

Čistilna akcija Kolesarska akcija: Zahodnodolenjski Renesančni večer 16. 4. 2016 ob 8. uri krog 14. 9. 2016 ob 18. uri Start pred občinsko stavbo, Šmarska c. 3 23. 4. 2016 do 18. 9. 2016 Gostilna Čot, Pijava Gorica Občina Škofljica v sodelovanju z društvi Kolesarsko društvo Grosuplje TD Škofljica www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si Ljudska igra: Na dan sodbe Ličkanje koruze 16. 4. 2016 ob 19. uri Ure pravljic: Bobek in barčica 15. 10. 2016 od 15. ure naprej Majcnov dom v Želimljah 26. 4. 2016 ob 17.30 Ruskov kozolec KUD Pijava Gorica Knjižnica Škofljica TD Škofljica Vstop prost (prostovoljni prispevki)