YXXXXXXXXXXX

LETNIK XXI • Št. 3 GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA Marec 2013

300 let prve pisne omembe Lavrice Fotografija je vzeta iz zapuščine Ivana Ogrina, ki jo hranita Ana in Martin Zver iz Ljubljane. Andrej Lenče (1791–1865), graditelj še danes stoječe osrednje Gospodčeve hiše na Pogled na Lavrico iz ljubljanske smeri. Na levi je lepo viden gostilniški Lavrici. Sliko, ki jo hrani Naro- vrt, hiši sledi gostilniški paviljon in nato hlev. Na desni je vinska klet, dna galerija v Ljubljani, je leta pred njo pa vprega za prevoz vina. (Foto: Zgodovinski arhiv ) 1863 naslikal Mihael Stroj.

Akademija ob 300 letnici Lavrice

Osrednji govor, v katerem je obširno orisal Sekstet Ženskega pevskega zbora Ig je zgodovino Lavrice, je imel občinski svetnik program obogatil z izvirno slovensko ljud- mag. Iztok Petrič. (Foto: Bojan Božič) sko pesmijo. (Foto: Bojan Božič)

Otroški pevski zbor Čebel'ce, ki ga vodi Veronika Kupljenik, je aka- Prepričljiv kitarski duo Glasbene šole Grosu- demijo ob spremljavi harmonikarja Aleša Dolinška sklenil z venčk- plje sestavljata Nik Štrubelj in Peter Mlakar. om slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi. (Foto: Bojan Božič) (Foto: Bojan Božič) KAZALO / UVODNIK

Kazalo NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE ...... 4 Uvodnik Akademija ob 300-letnici prve pisne omembe Lavrice ...... 12 – že 300 let ...... 12 AKTUALNO ...... 12 Pozdravljeni v marcu, prvem pomladanskem me- Analiza prometnih nesreč za območje Občine Škofljice in Iga v januarju secu. Zima se prav počasi poslavlja. Jutra so še lede- 2012 ...... 14 no mrzla, a moč sonca se že krepi in proti poldnevu Ekološki otoki ...... 15 Utrinki z zasneženega februarja ...... 15 se temperature že dvignejo krepko nad ničlo. Narava Novice z okrogle mize Civilne iniciative Lavrica ...... 16 se ta čas hitro prebuja. Prvi znanilci pomladi so že Sanje so večne ...... 18 pokukali na površje in ne bo več dolgo, ko bo moč Orle na razstavi v Cankarjevem domu ...... 19 občudovati vso pestrost in barvitost, ki nam jo bodo POLITIČNE STRANKE ...... 19 POLITIČNE STRANKE ...... 19 naslikali pomladni dnevi. IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV ...... 20 Sprehod po marčevskem Glasniku začenjamo S 1. izredne skupščine Gasilske zveze Škofljica ...... 21 s staro fotografijo Lavrice, na kateri prepoznamo Drama (v obeh pomenih besede) na Lavrici ...... 22 Izobraževanje aranžiranja hrane s sadjem in zelenjavo v domu krajanov na nekdaj Lenčetovo hišo, osrednji del Lavrice, ki se Lavrici ...... 23 je v stotih letih in mirnega kraja na obrobju Lju- Otroško pustovanje na Gradišču ...... 24 bljane spremenila v živahno hitro rastoče središče. Žensko podjetništvo – gibalo gospodarskega razvoja ...... 25 Zimsko otroško rajanje na Lavrici v organizaciji Nekdaj prašna pot izpred Lenčetove hiše je danes DPM Lavrica ...... 25 ena najbolj obremenjenih cest v regiji in kar sama Kurenti prvič na Škofljici ...... 28 ponuja prispodobo sodobnega življenja. Kar nekako Starejši so slišani v naši občini ...... 28 z zavistjo se oziram na čase, ki se slikajo iz starih Oldtimer club Škofljica – občni zbor ...... 29 Redni letni občni zbor PGD Orle ...... 31 črno-belih fotografij. Najbolj me prevzema pre- Pijavški gasilci – mladi v akciji ...... 31 prostost tistega obdobja. Vrednota, ki dandanes ne Tehnični komisarji SVS na Škofljici ...... 32 pomeni veliko. Srečen in miren je lahko tisti, ki se Turistično društvo Lavrica – praznovanje slovenskega kulturnega praznika ...... 33 ob vsem direndaju in hitrih spremembah sodobne- Kako živeti s kulturno dediščino v sodobnosti ...... 33 ga časa najde v sebi. Na osrednjih straneh pa na- Klasifikacija kulturne dediščine ...... 35 daljujemo z zgodbo iz naslovnice z akademijo ob Ali je Barje res barje? ...... 36 OBVESTILA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE ...... 37 300-letnici prve pisne omembe kraja in govorom ZGODOVINSKI KOTIČEK ...... 38 občinskega svetnika mag. Petriča, ki se je ob tej pri- Priljubljen motiv boja med dobrim in zlim ...... 38 ložnosti sprehodil skozi zgodovino Lavrice. Z aka- VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ...... 39 demijo ob 300-letnici prve pisne omembe Lavrice Pust pri Zajčkih ...... 39 Smrkolinovi kurenti, dr. Fig fig in srčki ...... 40 so Lavričani vnovič dokazali, da jih druži močna Prešernove delavnice na OŠ Škofljica ...... 41 pripadnost kraju. Novo na knjižnih policah ...... 42 Letošnji marec je tudi čas praznovanj. Osmega KNJIŽNICA SPOROČA ...... 42 Prireditve ...... 44 marca praznujemo mednarodni praznik žensk v čast Spoštovani obiskovalci prireditev! ...... 44 boju za ženske pravice, 25. marca pa je dan, name- ŠPORTNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA ...... 50 njen vsem mamam. Mesec marec je mesec družine. Tradicionalno občinsko prvenstvo v veleslalomu ...... 48 Smo tudi v postnem času. Konec meseca je za kri- Plesna sekcija ŠD Škofljica v letu 2012 ...... 49 Frklje se javljamo ...... 50 stjane največji praznik – velika noč, ko se spominja- Zmaga Škofljice nad Kočevjem ...... 50 jo Jezusovega vstajenja. Vsekakor vam želim, da ga ŠPORT IN REKREACIJA ...... 51 preživite lepo in radostno! 18. novoletni kolesarski vzpon na Krim v celoti uspel ...... 51 PISMA BRALCEV ...... 52 Odgovor župana na odprto pismo gospoda Francija Hrastarja...... 52 Jana Vavtar Odgovor Antona Mušiča na »Odprto pismo Trem« ...... 52 glavna in odgovorna urednica ZAHVALE ...... 53 KRIŽANKA ...... 54

je glasilo Občine Škofljica Uredniški odbor si pridržuje pravico, da Izhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno. prispevke primerno priredi za tisk tako po Naklada: 2800 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj: obsegu kot po izrazoslovju. Rokopisov ne Občina Škofljica; glavni in odgovorni urednik: Jana Vavtar, mobitel 040 665 801; vračamo. Članki morajo biti opremljeni odgovorna oseba izdajatelja: Ivan Jordan, župan; člani uredniškega odbora: s podpisom avtorja, v primeru društva, Karmen Fabjan, Matej Novak, Frančišek Prešeren, Klemen Vider; lektoriranje: Grega politične stranke ali skupine morajo biti Rihtar (razen: uradnih objav, oblikovanih oglasov in prepozno oddanih prispevkov); tisk: SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana, d. d.; distribucija: Pošta Škofljica; članki opremljeni z žigom odgovorne naslov uredništva: GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, tel.: 01 360 16 00, osebe. Prispevke za prihodnjo številko e-pošta: [email protected], www.skofljica.si zbiramo do vključno 20. marca.

3 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

VOŠČILO

Drage žene, mame, babice in dekleta,

ob dnevu žena in materinskem dnevu vam iskreno čestitam, z željo, da bi sledile svojim ciljem in zaupale v svoje sposobnosti in zmožnosti.

Ob velikonočnih praznikih vsem občanom in občankam želim vse dobro, obilo prazničnih dobrot, prijetno praznovanje v krogi najdražjih in mnogo veselja v prvih pomladanskih dneh.

Naj vam prazniki prinesejo radost v srca in mir v dušo!

Vaš župan Ivan Jordan

Spoštovane občanke, cenjeni občani!

Letošnja zimska idila je pokazala svojo je osebno zagotovil, da na naših šolah ni izjemno kratek, saj moramo do konca moč. Obilje snega nam je povzročilo kar lačnih otrok in da je za malico poskrbljeno meseca junija že pridobiti izvajalca, vmes nekaj dodatnega dela in nas tudi finančno za vse učence. pa urediti vso potrebno dokumentacijo, še dodatno obremenilo. Proračunska sred- Novi zavod Vrtec Škof1jica že drugi vključno z gradbenim dovoljenjem in so- stva za zimsko vzdrževanje so že skoraj mesec dobro samostojno deluje, pod vod- glasjem lastnikov parcel na območju gra- porabljena in močno me skrbi, če se bodo stvom nove vršilke dolžnosti direktorice. dnje. Skratka, misija nemogoče, posebej v snežne padavine nadaljevale. Ker je finančnih sredstev vse manj, zah- naši državi, saj vemo, kako neodzivni so Tudi gospodarska kriza se nadaljuje in tev pa vse več, smo v naši občini primo- državni birokrati. nič ne kaže, da smo dosegli dno. Število rani uvesti varčevalne ukrepe – trudimo Aktivnosti smo povečali v zvezi z ob- zaposlenih se iz dneva v dan zmanjšuje. se zmanjšati stroške obratovanja na vseh novo javne razsvetljave, saj moramo do Po zadnjih alarmantnih podatkih je zapo- nivojih. Vse zakonsko neupravičene nad- konca letošnjega leta, skladno z direkti- slenih samo 40 % za delo sposobnih ljudi. standarde bomo omejili. vo EU, 50 % naših luči uskladiti oziroma Banke, še zlasti tiste v državni – javni lasti, Ponovno smo vložili razpisno kandida- zamenjati. Imamo še veliko pobud za do- ki bi lahko pomagale k oživitvi gospodar- turo za energetsko učinkovitost stavb v datno razsvetljavo, a je le-ta odvisna od stva, se v glavnem borijo le za lastni ob- lasti občine. finančnih sredstev. stoj. Izgubo in napake poslovanja pa naj Izgradnja kanalizacije dobro napreduje, V pomladanskem času nameravamo as- pokrivajo vsi davkoplačevalci. dokončane je že približno 25 % trase. faltirati dovoz na Vrh nad Želimljami in še Vse gospodarstvo, podjetja in podjetni- V prejšnjem tednu smo na upravno dve makadamski cesti. ki so pred velikimi izzivi, kako preživeti. enoto vložili dokumentacijo za izdajo V mesecu marcu bomo poskušali z no- Sami in tudi njihovi zaposleni. Vse preveč gradbenega dovoljenja za obnovo vodo- vim, manjšim avtobusom ponovno pove- ljudi je na meji preživetja. Naša skupna voda Lavrica–Škofljica in Orle. Projekt zati središča vasi Vrh–Gradišče–. zaveza je, da jim po svojih najboljših mo- bo sofinanciran iz kohezije, seveda le, Želeli bi namreč omogočiti prevoz šol- čeh pomagamo. Veseli me, da kljub težki če nam bo uspelo zagotoviti v kratkem skih otrok in starejših oseb do osnovne gospodarski situaciji Slovenci še imamo času vso potrebno dokumentacijo in šole Škofljica. Standardni avtobus zaradi čut solidarnosti. finance. preozkih ulic in nove povezovalne ceste, Zahvala vsem našim prostovoljkam in Po več kratkih sestankih na pristojnih kljub dvakratnim poizkusom, ni uspel pre- prostovoljcem, ki nesebično opravljajo ministrstvih smo župani uspeli dobiti voziti trase. to humano poslanstvo v okviru društva zagotovilo, da se na projekt kanalizacije V Gradišču še vedno čakamo na odloči- upokojencev v naši občini. Zahvala tudi Krajinski park Barje lahko prijavimo v tev lastnikov za sporazumno razdružitev ravnatelju Osnovne šole Škof1jica, ker mi tej finančni perspektivi. Na žalost je rok zemljišča za potrebe novega križišča.

4 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

V Smrjenah smo se dogovorili z lastni- V Želimljah pripravljamo dokumentaci- Sanolabor, d. d., da preide v gradnjo in po- kom parcele za postavitev nadstreška za jo za nadaljevanje gradnje kanalizacijske- ravna pogodbene obveznosti. avtobus in podpisali pogodbo z novim ga sistema. Vesel sem, da mi je ob pomoči sode- upravljavcem hiše. Na Škofljici je pridobljeno gradbeno do- lavcev, moje trme, osebnih poznanstev Na Pijavi Gorici smo uspešno dokon- voljenje za izgradnjo nove lekarne, razpis in razumevanja lastnikov zemljišč uspelo čali drugo fazo obnove skednja, pod- za gradnjo je objavljen. propadlo zgodbo DSO obnoviti in jo uspe- pisali pogodbo z upravljavcem, uradno Prav tako imamo veljavno gradbeno do- šno dokončati. pa bomo pripravili otvoritev skednja v voljenje za infrastrukturo za dom starejših Smo pa tudi v pričakovanju pomladi, ki naslednjem mesecu, ko se bodo tem- občanov. nam naj bi prinesla vsaj malo veselja in perature povečale. Glede kanalizacije Za konec vam sporočam lepo novico, da upanja na boljši jutri. in drugih stvari se bomo pogovorili na je gradbeno dovoljenje za dom starejših zboru krajanov, katerega bom v kratkem občanov (DSO) spisano na upravni enoti Lepo vas pozdravljam, sklical. in čakamo samo še na odločitev podjetja Ivan Jordan, župan

Spoštovane občanke in občani!

Država ni nekaj abstraktnega, marveč Bodimo ponosni na naš simbol in dajmo in jo pošljete po pošti na naslov: Občina je nekaj, kar je v nas in okoli nas. Drža- svoj prispevek ter povzdignimo vsako- Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škoflji- va smo mi! Jaz, ti, skratka mi vsi, katerih kratno praznovanje s tem, da izobesimo ca. Rok za oddajo prijav je do 31. marca predniki so hrepeneli po njej, radost uži- zastave. 2013. Dodatne informacije lahko dobite vanja pa je pripadla nam. Države »ima- V želji, da bomo lahko ob praznovanju vsak dan od 9.00 do 11.00 na telefonski mo« samo toliko, kolikor jo znamo nositi tako državnih kot občinskega praznika številki: 360 16 32, Kastelec. v srcu in ob posebnih priložnostih pokaza- tudi simbolično pokazali veselje in pripa- Smo občina, preko katere dnevno po- ti tudi na zunaj. dnost tej naši skupnosti, vas Občina Ško- tuje več sto državljanov. S tem, ko bomo Izobešanje zastave je ena od oblik pri- fljica poziva, da kljub zaostrenim finanč- izobesili zastave ob praznikih, bomo po- padnosti narodu. Narodu, ki ima zavidanja nim razmeram, nabavite vsaj eno od treh kazali svoj odnos do domovine in tudi do vredno bogato kulturno preteklost (celo zastav (občinsko, državno, evropsko). obiskovalcev naše občine. prva država sveta – Amerika, se je zgledo- Pozivamo vas, da zaradi naročila za- Še posebej vabimo vsa podjetja, vala po naši demokraciji – ustoličevanju dostne količine zastav izpolnite prijavo ki svojo dejavnost izvajajo v okviru Obči- naših knezov), na katero smo lahko izre- za nakup (obrazec je objavljen na spletni ne Škofljica, da se vključijo v to akcijo. dno ponosni. Kot država in narod imamo strani Občine Škofljica) in jo pošljete po državne simbole (grb, himno in zastavo), e-pošti na naslov: joze.kastelec@obcina. Vabimo vas, da se pozivu odzovete v ki na prsih naših športnikov, kulturnikov, skofljica.si. čim večjem številu. humanitarnih delavcev … kažejo, komu V primeru, da ne razpolagate z računal- pripadajo in pod katero zastavo se borijo. nikom, lahko izpolnite priloženo prijavo Uprava Občine Škofljica

Prijava za nakup zastave

Podpisani/a (ime in priimek): , stanujoč/a: , davčna številka: , na podlagi poziva o nakupu zastav, objavljenega v občinskem glasilu Glasnik, naročam (obkrožite): • občinsko zastavo (70 x 150) – 27,00 € (okvirna cena z DDV) • državno zastavo (70 x 150) – 22,56 € (okvirna cena z DDV) • evropsko zastavo (70 x 150) – 22,56 € (okvirna cena z DDV)

Stroške za naročeno blago bom poravnal/a ob prevzemu.

Hvala za sodelovanje in lep pozdrav!

Kraj in datum: Podpis naročnika:

5 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

Na podlagi Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22/98), Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Škofljica (Ur. list RS št. 98/08), Odloka o proračunu Občine Škofljica (Ur. list RS, št. 100/2011 in 83/2012) in Statuta Občine Škofljica (Ur. list RS, št. 1/2010 in 101/2010) objavlja Občina Škofljica

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Škofljica za leto 2013

1. Razpisovalec: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica.

2. Pravico do sofinanciranja izvajanja športnih programov imajo sledeči kandidati: športna društva, klubi, vrtci, osnovne šole, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in izpolnjujejo pogoje Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Škofljica.

3. Kandidat za letnega izvajalca programa športa (v nadaljevanju: vlagatelj) mora k vlogi za sofinanciranje programov športa priložiti: a) dokazilo o registraciji dejavnosti vlagatelja; b) izjavo o organizirani vadbi najmanj 36 tednov v letu; c) izjavo o urejeni evidenci o članstvu in dokumentaciji, kot to določa Zakon o društvih, d) izjavo, da je oz. bo občini v roku oddal poročilo s prilogami o realizaciji programov društva v letu 2012; e) izjavo da ima zagotovljene materialne in kadrovske pogoje za realizacijo športnih programov za katere kandidira in da de- javnost opravlja nepridobitno; f) vsebine programov, ki so predstavljeni na predpisanih obrazcih; obrazci pa so izpolnjeni po priloženih navodilih in na osnovi Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Škofljica. g) dokumentacija mora biti zložena po vrstnem redu navedenem v točkah od 3a do 3f.

V primeru da vlagatelj nima poravnanih vseh obveznosti do Občine Škofljica, ni upravičen do sredstev po tem razpisu.

4. Sofinancirani bodo sledeči programi v predvidenem obsegu sredstev: 43.400 €

Predvidena Programi sredstva 4.1. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE 4.1.1. Gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok 4.1.1.2. Športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci 500 € 4.1.2. ŠPORTNA VZGOJA ŠOLOOBVEZNIH OTROK 4.1.2.1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 4.1.2.1.2. Program “Naučimo se plavati”- 1. razred devetletke 1.700 € 4.1.2.1.3. Drugi 80-urni programi osnovnošolske mladine 4.200 € 4.1.2.1.4. Program tekmovanj osnovnih šol na nivoju in nad nivojem občine 3.000 € 4.1.2.2. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 5.900 € 4.1.3. ŠPORTNA VZGOJA MLADINE 4.1.3.1. Interesna športna vzgoja mladine 1.300 € 4.1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 6.200 € 4.3. ŠPORTNA REKREACIJA 6.800 € 5.1. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 500 €

6 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

Predvidena Programi sredstva 5.10. DELOVANJE DRUŠTEV IN STROKOVNIH SLUŽB 5.10.1. Delovanje društev 7.800 € 5.10.2. Delovanje strokovnih služb 2.000 € 8. PROMOCIJSKE ŠPORTNE PRIREDITVE 8.1. Promocijske prireditve 3.500 €

5. V primeru, da se z rebalansom proračuna spremeni obseg razpisanih sredstev, se ustrezno prilagodijo tudi na javnem razpisu dodeljena sredstva navedena v 4. točki razpisa, oz. že dodeljeni zneski v sklenjenih pogodbah med Občino Škofljica in prejemniki sredstev javnega razpisa.

Na podlagi objavljenega rebalansa proračuna, občina za navedeno spremembo obvesti prejemnike sredstev, da se že odobreni znesek ustrezno zniža, za kar se sklene aneks k obstoječi pogodbi.

6. Razpis je objavljen v Glasniku, na spletni strani Občine Škofljica: http://www.skofljica in na oglasnih panojih.

7. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete v sprejemni pisarni Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, Škofljica v času uradnih ur (objavljene so na spletni strani Občine Škofljica), društvom, ki razpolagajo z e-pošto, pa jo bomo poslali na njihov e-naslov.

V času trajanja razpisa, lahko dobite dodatne informacije na tel. št. 041 726 898 (v času med 16.00 in 18.00 uro, g. Andrej Cevc).

8. Vlagatelj mora poslati vlogo v zaprti kuverti, priporočeno po pošti ali jo dostaviti osebno v sprejemni pisarni razpisovalca do četrtka 28. marca 2013 (velja datum poštnega žiga oz. datum vpisa prejete pošte), na naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, s pripisom: »NE ODPIRAJ: JAVNI RAZPIS – PROGRAMI ŠPORTA 2013«.

Na kuverto (leva stran zgoraj) mora vlagatelj obvezno pripisati naziv in naslov.

9. Vloga, ki ne bo prispela pravočasno in vloga, katere ovojnica ne bo označena kot je navedeno v 8. točki tega razpisa, komisija ne bo obravnavala, bo s sklepom zavržena in na zahtevo vrnjena pošiljatelju.

10. Odpiranje vlog (ne bo javno) bo v torek, 2. aprila 2013 ob 14.30_uri v sejni sobi občine Škofljica, Šmarska cesta 3, Škofljica.

11. Razpisna komisija bo ugotavljala popolnost vloge.

V primeru nepopolno izpolnjene vloge oz. vloge s pomanjkljivo dokumentacijo, bo razpisna komisija v roku 8 dni od od- piranja vlog, pozvala vlagatelja, da mora vlogo dopolniti v roku 3 dni. Prispeli programi bodo obravnavani in sofinancira- ni na podlagi Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Škofljica in meril za vrednotenje in izbor programov športa.

12. Sredstva za realizacijo izbranih programov mora izvajalec porabiti v letu 2013, ravno tako morajo biti izbrani programi izvedeni v navedenem letu.

13. Izvajalci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v najkasneje v 30. dneh od dneva odpiranja ponudb.

14. Medsebojna razmerja, med Občino Škofljica in izbranimi izvajalci športnih programov, bodo urejena s pisno pogodbo.

Datum: 20. februar 2013 Občina Škofljica Šifra: 673-02 / 2013 Ivan JORDAN, l.r. Župan

7 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

Na podlagi Zakona o društvih (Ur. list RS, št. 61/2006 in naslednji), Pravilnika o sofinanciranju programov društev, neprofitnih in humanitarnih organizacij v Občini Škofljica (Ur. list RS, št. 26/2011), Odloka o proračunu Občine Škofljica (Ur. list RS, št 100/2011 in 83/2012) in Statuta Občine Škofljica (Ur. list RS, št. 1/2010 in 101/2010) Občina Škofljica objavlja

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov društev, neprofitnih in humanitarnih organizacij in društev v Občini Škofljica v letu 2013

1. Razpisovalec: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica

2. Občina Škofljica poziva turistična in kulturna društva, veteranske organizacije, druga posebna društva, društva, katerih dejavnost je delo z mladino, humanitarne organizacije, … (v nadaljevanju: vlagatelj), ki izpolnjujejo sledeče pogoje: a) da je vlagatelj registriran po Zakonu o društvih; b) da ima sedež društva oz. sedež enote v Občini Škofljica; c) da ima urejeno dokumentacijo, kot to določa zakonodaja; d) da ima urejeno evidenco o članstvu in evidenco o plačani članarini oz. podajo izjavo, da društvo nima članarine; e) da program izvaja v Občini Škofljica oz. izven, v primeru gostovanja; f) da so oz. bo občini v roku oddal poročilo s prilogami o realizaciji programov društva v letu 2012.

3. Vloga mora vsebovati: a) izjavo, da je vlagatelj registriran po Zakonu o društvih in dokazilo o registraciji dejavnosti; b) izjavo, da ima sedež društva oz. sedež enote v Občini Škofljica; c) izjavo, da ima urejeno dokumentacijo, kot to določa zakonodaja; d) izjavo, da ima urejeno evidenco o članstvu in evidenco o plačani članarini oz. podajo izjavo, da društvo nima članarine; e) izjavo, da program izvaja v Občini Škofljica oz. izven, v primeru gostovanja; f) izjavo, da je oz. bo občini v roku oddal poročilo s prilogami o realizaciji programov v letu 2012; g) razpisno dokumentacijo, ki mora biti urejena po vrstnem redu, kot je naveden v točkah od 3a do 3g.

4. Sofinancirani bodo sledeči programi v okvirnem obsegu sredstev: 26.900 € a) programi ostalih društev: 8.100 € b) turistični programi društev: 4.500 € c) kulturni programi društev: 6.700 € d) humanitarni programi društev: 3.800 € e) mladinski programi društev: 2.000 € f) programi veteranskih organizacij: 1.800 €

5. V primeru, da se z rebalansom proračuna spremeni obseg razpisanih sredstev, se ustrezno prilagodijo tudi na javnem razpisu dodeljena sredstva navedena v 4. točki razpisa, oz. že dodeljeni zneski v sklenjenih pogodbah med Občino Škofljica in prejemniki sredstev javnega razpisa.

Na podlagi objavljenega rebalansa proračuna, občina za navedeno spremembo obvesti prejemnike sredstev da se že odobreni znesek ustrezno zniža, za kar se sklene aneks k obstoječi pogodbi.

6. Sredstva za realizacijo izbranih programov mora izvajalec porabiti v letu 2013, ravno tako morajo biti izbrani programi izvedeni v navedenem letu.

7. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete v sprejemni pisarni Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, Škofljica v času uradnih ur (objavljene so na spletni strani Občine Škofljica), društvom, ki razpolagajo z e-pošto, pa jo bomo poslali na njihov e-naslov.

V času trajanja razpisa, lahko dobite dodatne informacije med 8.00 in 11.00 uro na tel. številki: 01 360 16 31 / 01 360 16 11 ali na e-pošti: [email protected]; [email protected];.

8. Razpis je objavljen v Glasniku, na oglasnih panojih in na spletni strani Občine Škofljica: http://www.skofljica.si.

8 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

9. Vlagatelj mora vlogo poslati v zaprti kuverti, priporočeno po pošti ali jo dostaviti osebno v sprejemni pisarni razpisovalca, do četrtka, 28. marca 2013 (velja datum poštnega žiga oz. datum vpisa prejete pošte), na naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, s pripisom: »NE ODPIRAJ: JAVNI RAZPIS – PROGRAM DRUŠTVA 2013«.

10. Vlagatelj mora na kuverto (leva stran zgoraj) obvezno pripisati svoj naziv in naslov.

11. Vlogo, ki ne bo prispela pravočasno in vlogo, katere ovojnica ne bo označena kot je navedeno v 9. in 10. točki tega razpisa, komisija ne bo obravnavala oz. jo bo s sklepom zavrgla in na zahtevo vrnila pošiljatelju.

12. Odpiranje vlog (ne bo javno), bo v torek, 02. aprila 2013 ob 15.30_uri v sejni sobi občine Škofljica, Šmarska cesta 3, Škofljica .

13. Razpisna komisija bo ugotavljala popolnost vlog.

V primeru nepopolno izpolnjene vloge oz. vloge s priloženo pomanjkljivo dokumentacijo, bo razpisna komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog, vlagatelja pozvala, da vlogo dopolni v roku 3 dni. Programi vlagateljev bodo obravnavani in sofinancirani na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov društev neprofitnih in humanitarnih organizacij v Občini Škofljica in meril, ki so priloga pravilnika.

14. V primeru da vlagatelj letnega programa društva nima poravnanih vseh obveznosti do Občine Škofljica, ni upravičen do sredstev po tem razpisu

15. Izvajalci bodo o rezultatih razpisa obveščeni s sklepom najkasneje v roku 30 dni po odpiranju ponudb.

16. Z izvajalcem, ki bo upravičen do dodelitve sredstev, bo sklenjena pisna pogodba.

Datum: 20. februar 2013 Občina Škofljica, Šifra: 68100 – 2 / 2013 Ivan JORDAN, l.r. Župan

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 in spremembe), Zakona o stvarnem premoženju dr- žave in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12), Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – UPB 2, 58/12) ter 16. člena Statuta Občine Škofljica (Ur. l. RS, št. 1/10 in 101/10), je Občinski svet Občine Škofljica na 20. redni seji dne 31. 1. 2013 sprejel

P R A V I L N I K o oddajanju zemljišč v lasti Občine Škofljica v najem ali zakup

I. SPLOŠNE DOLOČBE zakupnine za kmetijska zemljišča določi po ceniku najema in zakupa zemljišč v lasti Občine Škofljica, ki ga sprejme Občinski 1. člen svet Občine Škofljica. S tem pravilnikom se določa postopek in pogoji za sklenitev 2. člen pogodbe, način in merila za oddajo zemljišč v lasti Občine Ško- fljica v najem ali zakup. Zemljišča v lasti Občine Škofljica, ki jih občina začasno ne V najem se oddajajo stavbna zemljišča v lasti Občine Škoflji- potrebuje, se oddajo v najem za določen čas, za dobo 1 leta. ca, v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samo- Najemno razmerje se lahko podaljšuje z aneksi, vendar za vsako upravnih lokalnih skupnosti ter Uredbo o stvarnem premoženju leto posebej. države in samoupravnih lokalnih skupnosti. V najem za določen čas največ enega leta se lahko oddajo tudi Kmetijska zemljišča v lasti Občine Škofljica se oddajo v zakup zemljišča, ki so zajeta v letnem načrtu razpolaganja, pa postopek v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, pri čemer se višina oddaje zemljišč ni bil uspešno zaključen.

9 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

II. POSTOPEK ZA ODDAJO ZEMLJIŠČA V NAJEM 11. člen Najemno razmerje preneha: 3. člen – s potekom časa, za katerega je pogodba sklenjena, Zemljišče se odda v najem na podlagi neposredne pogod- – s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe, be, če je predviden letni prihodek od njegove oddaje nižji od – s pisno odpovedjo katerekoli pogodbene stranke, 5.000,00 €, sicer se uporabita metoda javne dražbe ali metoda – z odstopom najemodajalca od pogodbe, javnega zbiranja ponudb. – s trikratnim neplačilom mesečne najemnine za poslovno Če je metoda javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb neu- dejavnost ali neplačilo letne najemnine za nezazidano stavbno spešna, se lahko zemljišče odda v najem na podlagi neposredne zemljišče za tekoče leto, pogodbe. – z ugotovitvijo javne koristi. 4. člen 12. člen Namera o oddaji zemljišč v najem se objavi na uradni spletni Vsaka pogodbena stranka lahko pisno odpove pogodbo s strani Občine Škofljica, najmanj petnajst dni pred javno dražbo, 6-mesečnim odpovednim rokom. javnim zbiranjem ponudb oziroma sklenitvijo neposredne po- godbe. 13. člen 5. člen Najemodajalec lahko kadarkoli, brez odpovednega roka, od- Pisne vloge za najem zemljišča z navedbo parcelne številke in stopi od pogodbe, če ugotovi: katastrske občine s priloženo kopijo katastrskega načrta prosilci – da obstaja dolžnost vrnitve zemljišča v denacionalizacij- posredujejo na naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 skem postopku oziroma druge Škofljica. – stvarno-pravne ovire, – da najemnik ne uporablja zemljišča v skladu z najemno po- 6. člen godbo, Na podlagi popolne vloge pristojni delavec občinske uprave – da najemnik ne plača najemnine, skupaj s prosilcem opravi ogled zemljišča na terenu. – da najemnik kako drugače krši pogodbena določila, – da zemljišče potrebuje zaradi javne koristi. 7. člen 14. člen Če je za najem istega zemljišča več interesentov, se le-to odda v najem po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, pri Javna korist je izkazana, če je zemljišče namenjeno za uporabo čemer se zemljišče odda v najem najugodnejšemu ponudniku ne oziroma gradnjo objektov javne infrastrukture in drugih objek- glede na cene najema zemljišč po ceniku. tov javnega pomena.

8. člen IV. ZAKUP KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA Občinska uprava vodi evidenco vseh zemljišč v lasti Občine Škofljica in register vseh sklenjenih najemnih pogodb za zemlji- 15. člen šča, ki so predmet oddaje v najem po tem pravilniku. Na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih je predmet zakupa kmetijsko zemljišče (lahko s pripadajočimi objekti, napravami III. SKLENITEV POGODBE ZA NAJEM ZEMLJIŠČA in dolgoletnimi nasadi). Zemljišče se odda v zakup s sklenitvijo pogodbe o oddaji ze- 9. člen mljišča v zakup. Pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem bese- Zemljišče se odda v najem s sklenitvijo pogodbe o oddaji ze- dilu: zakupna pogodba) mora vsebovati zlasti: mljišča v najem. – zemljiškoknjižne in katastrske podatke o zemljišču), Pogodba mora vsebovati: – namen, za katerega se bo zemljišče uporabljalo, – zemljiškoknjižne in katastrske podatke o zemljišču, – višino zakupnine, – namen, za katerega se bo zemljišče uporabljalo, – trajanje zakupnega razmerja, – višino najemnine, –na čin plačevanja zakupnine ter sankcije v zvezi z neplači- – trajanje najemnega razmerja, lom, –na čin plačevanja najemnine ter sankcije v zvezi z neplači- –na čin prenehanja zakupnega razmerja ter lom, – druge medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. –na čin prenehanja najemnega razmerja ter – druge medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. 16. člen 10. člen Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe zakupnega ze- mljišča in ne sme biti krajša kot: Najemnik ne sme oddati zemljišča v podnajem, razen izjemo- – 25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradov, sadov- ma, ob izrecnem predhodnem pisnem soglasju najemodajalca. njakov ali hmeljišča,

10 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

– 15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih V. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE listavcev, NAJEMNIN (ZAKUPNIN) ZA ZEMLJIŠČA – 10 let, če naj rabi zemljišče za druge namene. 21. člen Zakupodajalec lahko odda zemljišč v zakup za krajši čas: Najemnine in zakupnine od oddanih zemljišč so prihodek pro- – osebi, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta in v primerih, računa občine. – ko je vložena zahteva za vrnitev nepremičnine v naravi po določbah zakona o denacionalizaciji ali drugih predpisih, 22. člen – ko pri gradnji ali obnovi komunalnih vodov in naprav obči- Višina letnih najemnin in zakupnin je določena s cenikom na- na namesto odškodnine nudi odvzemnikom zemljišč enakovre- jema in zakupa zemljišč v lasti Občine Škofljica, ki ga je potrdil dno kmetijsko zemljišče. Občinski svet Občine Škofljica in se vsako leto uskladi z inde- ksom cen življenjskih potrebščin. 17. člen V primeru, da nastopi obveznost plačila davka na dodano vre- Zakupna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha. dnost, ga plača najemnik oziroma zakupnik. Zakupna pogodba preneha tudi, če zakupno zemljišče v skladu z zakonom preneha biti kmetijsko zemljišče. 23. člen Če najemodajalec odpove najemno razmerje zaradi dolžno- 18. člen sti vrnitve zemljišča v denacionalizacijskem postopku oziroma Prednost za sklenitev zakupne pogodbe ima po naslednjem najemno razmerje preneha zaradi ugotovitve javne koristi, se vrstnem redu: najemniku vrne že plačana najemnina brez obresti za čas, ko – solastnik, zemljišča ne more več uporabljati. – kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemlji- šče, ki se daje v zakup 24. člen – prosilec, ki že ima sklenjeno zakupno pogodbo. Najemnina za opravljanje poslovne dejavnosti se obračunava mesečno, ostala najemnina ali zakupnina pa enkrat letno. 19. člen Letna najemnina oziroma zakupnina se plačuje do 30. 6. teko- Občina Škofljica lahko na ponudbi objavi tudi druge razpisne čega leta na podlagi izstavljenega računa. pogoje kot so: Višina najemnine oziroma zakupnine za posamezno najemno – pogoj, da bodoči zakupnik na zemljišču na lastne stroške oziroma zakupno pogodbo ne more biti nižja kot 10,00 €. očisti grmovje in drugo zarast; – pogoje o omejitvah rabe glede na veljavne prostorske akte, vodovarstvena območja, kulturno spomeniške omejitve, naravo- VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE varstvene omejitve ter druge pogoje, – pred oddajo zemljišč v zakup se lahko večje površine raz- 25. člen delijo oziroma manjše površine združijo in se kot take ponudijo Vsi že začeti postopki oddaje zemljišč v najem ali zakup se na razpisu, kar občina v ponudbi navede posebej. izvedejo po določbah tega pravilnika. 20. člen 26. člen Zakupodajalec sme od pogodbe odstopiti, če zakupnik: Že sklenjene pogodbe o najemu (zakupu) nepremičnin ostane- – ne rabi zemljišča kot dober gospodar, jo v veljavi do izteka najemnega oziroma zakupnega razmerja. – obdeluje zakupno zemljišče v nasprotju s sklenjeno pogod- bo, 27. člen – v nasprotju z zakupno pogodbo daje zakupno zemljišče v podzakup, Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu – tudi po opominu zakupodajalca uporablja zemljišče v na- Republike Slovenije. sprotju s pogodbo ali na način, ki povzroča škodo imetju zaku- podajalca, – ne plača zakupnine v 15 dneh po prejetem opominu, – če zasadi na zemljišču, ki ga ima v zakupu, trajne nasade ali Številka: 007-02/2013 Župan gradi objekte brez soglasja lastnika. Škofljica, 21. 2. 2013 Občine Škofljica Ivan Jordan, l.r.

11 AKTUALNO

Akademija ob 300-letnici prve pisne omembe Lavrice

V soboto, 23. februarja 2013, ko je zima se veselimo in tudi žalostimo, je zagotovo s priredbami slovenskih in tujih ljudskih pokazala tako hude zobe, kot že dolgo ne, dogodek, ki nas lahko združi in poveže.« pesmi in pa Otroški pevski zbor Čebel'ce, smo krajani Lavrice obeležili 300-letnico Nato je ženski sekstet zapel ljudsko Kje so ki ga vodi Veronika Kupljenik. Slednji prve pisne omembe našega kraja. Krajev- tiste stezice, Drago Razboršek pa je inter- so z venčkom slovenskih narodnih in po- na skupnost Lavrica in Interesno združe- pretiral Kocbekovo pesem Slovenska noč, narodelih pesmi ob spremljavi harmoni- nje Naša Lavrica sta pripravila posebno v katero je pesnik vpletel Molnik, mosti- karja Aleša Doliška še podkrepili veselo akademijo z bogatim kulturnim progra- ščarje in junake Finžgarjevega romana vzdušje, ki ga je priklicala godalna skupi- mom, v katerem so sodelovali: Glasbena Pod svobodnim soncem. Slišali smo tri na. Pred koncem se je vsem sodelujočim šola Grosuplje, upokojeni gledališki igra- skladbe mladih kitaristov. Sledil je osre- zahvalil predsednik Interesnega združenja lec Drago Razboršek, sekstet Ženskega dnji nagovor občinskega svetnika mag. Naša Lavrica Bojan Božič ter krajankam pevskega zbora Ig in Otroški pevski zbor Iztoka Petriča, ki se je sistematično lotil in krajanom čestital ob jubileju. Tako smo Čebel'ce. Scenarij akademije, ki jo je po- preučevanja zgodovine lavriške preteklo- slovesno obeležili 300-letnico prve pisne vezovala Mojca Memon, je pripravil Iz- sti. Po nastopu mladega harmonikarja je omembe naše Lavrice. tok Petrič, ki je bil tudi osrednji govornik. Nataša Kovačič s pomočjo računalniške S spoznavanjem preteklosti našega pro- Bogato zasnovan govor, ki prinaša veliko prezentacije predstavila izbor fotografij in stora bomo morda lahko vplivali na njego- zgodovinskih podatkov, si lahko preberete zgodovinskih dokumentov. Medtem ko so vo sedanjost in prihodnost, saj bomo lažje v nadaljevanju. prisotni zbrano in v popolni tišini prisluh- razumeli, zakaj so nekatere stvari takšne, Kot se spodobi za težo dogodka, se je nili kulturnemu programu in govoru, so kot so. Jubilej pomeni praznik. Praznik akademija začela z državo himno. Uvodo- ob prezentaciji izmenjali svoje komentar- pomeni praznovanje. Akademija je tako ma je navzoče pozdravil predsednik Kra- je, saj se nekaterih oseb in prizorov še ve- na neki način zaznamovala začetek pra- jevne skupnosti Jože Sebanec. Poudaril je, dno spominjajo. Sledila je koroška ljudska znovanja 300-letnice našega kraja, ki ga »da smo krajani Lavrice priseljeni z raznih pesem Travniki so že zeleni in pa interpre- bomo nadaljevali junija na prireditvah ob koncev naše domovine in tujine, zato je tacija napitnice Himna moškega pevskega dnevu Lavrice. prav, da iščemo stičišča, ki nas bodo po- zbora na Lavrici, ki jo je napisal krajan Mojca Memon vezala. Praznovanje prve pisne omembe Karel Pirman (1908–2004). Akademijo imena kraja, v katerem živimo, delamo, je zaključila godalna skupina Gross upi

Osrednji govor mag. Iztoka Petriča na Akademiji ob 300-letnici prve pisne omembe Lavrice Lavrica – že 300 let

Dragi krajani in krajanke Lavrice, spo- spodbudili tako imenovano srednjeveško Sela, Srednja in so bile vse štovani gostje! kolonizacijo, da bi poselili prazna podro- od naselitve pa do srede 19. stoletja, ko Vesel in hvaležen sem, da lahko sprego- čja deželnoknežjih fevdov. Naselitveni je bil odpravljen fevdalni red, povezane vorim ob 300-letnem jubileju prve pisne val je potekal iz Gorenjske preko Sadi- v župo (danes bi temu rekli občino), ki je omembe krajevnega imena Lavrica, ki da- nje vasi, današnjih Dobrunj in Molnika najprej nosila ime Čemšenik, kakor so se nes združuje nekdaj več posameznih va- na Sela, od tam pa na področje Srednje po nemško imenovala Sela, nato Semše- sic. Tako kot so se nekdaj samostojne vasi in Daljne vasi. Že sama imena kažejo nik, kakor se je po nemško imenovala Sre- povezale v enoten kraj, naj naslednje be- na postopno odmikanje od centralnega dnja vas, in na koncu Subšenik, kar je bil sede izzvenijo kot nagovor k prepotrebni kraja, ki ga je takrat predstavljala Sadi- nemški naziv za Daljno oziroma Dolnjo edinosti, h kateri se moramo truditi zaradi nja vas, v kateri je imel sedež sodin ozi- vas. Medtem ko je pogosto velikih izzivov, ki so pred nami. roma sodnik. Tako se je skorajda vse do menjala zemljiške gospode oziroma so Lavrica – kljub temu, da jo geografi konca 19. stoletja, ko je nastala občina bile kmetije razdeljene med več različnih in urbanisti razglašajo za spalno nase- Rudnik, za naše kraje upravno središče zemljiških gospostev, je župa Čemšenik, lje – ima precej dolgo zgodovino. Kraj nahajalo na drugi strani Molnika. Babna ki je bila prvič pisno izpričana leta 1330 v je nastal iz majhnih vasi, ki so se šele v Gorica ima verjetno kontinuirano pose- listini češkega kralja in koroškega vojvo- drugi polovici 20. stoletja zaradi mno- litev vse od prazgodovine, vendar tega da Henrika VI., sprva sodila pod gospo- žičnega priseljevanja začele počasi sta- ne moremo zagotovo trditi. Iz pisnih vi- stvo kranjskega deželnega vicedomske- pljati ena v drugo. Ozemlje je bilo sicer rov vemo, da je bila ob koncu srednjega ga urada. Iz tega časa imamo ohranjene za stalno naseljeno v 12. stoletju, ko so veka v Babni Gorici zgolj ena kmetija. tri urbarje iz let 1496, 1515 in 1527, na knezi Spanheimi, ki so pod svojo obla- Leta 1571 sta na njej gospodarila Jurij in podlagi katerih vemo, da je bilo takrat stjo imeli široko ozemlje okoli Ljubljane, Andrej Babšek. na področju današnje Lavrice zgolj deset

12 AKTUALNO

kamor so sodile tudi so kraji ležali ob pomembni poštni cesti Sela, Daljna in Sre- proti Dolenjski, ki so ji tlak postavili že dnja vas ter Babna Rimljani. Zato so bili prebivalci na neki Gorica. Treba je način bolj povezani s svetom, kot bi si to poudariti, da so kar na prvi pogled lahko predstavljali. Že v nekaj mandatov ob- prvi polovici 18. stoletja sta bila vsaj dva čino vodili župani kmeta s Sel furmana, saj je iz urbarja fu- z Lavrice: Lenče, žinskega gospostva iz let 1706 in 1760 ja- Ogrin, Glavič, Mar- sno razvidno, da sta morala kot tlako opra- tinc. Tako je Lavrica viti več deset voženj vina po Kranjskem. pod Občino Rudnik To sta bila predhodnika sedanje Kopičeve Prva pisna omemba Lavrice se nahaja v knjigi krstov župnije Lju- ostala vse do vzpo- in Kočijaževe kmetije. V obcestni hiši, ki bljana - Sv. Peter, kjer je bil 13. februarja 1713 vpisan krst Gertrude stavitve SFRJ, ko so stoji za sedanjo Ogrinovo in jo napačno (Jere), ki se je rodila na Lavrici očetu Georgu (Juriju) Lavrica in ma- nastale nove precej imenujejo kašča, je sprva živela družina teri Mariji. Ime kraja je nastalo iz priimka Lavrica, ki je dalo hišno ime obsežne občine. Petra Winklerja, ki je nosil naziv Dominus Lavrčan/pri Lavrčanu, priimek pa se je oblikoval iz osebnega imena Verjetno se je že oziroma Gospod. V urbarju je zapisano, Lavrencij. (Foto: Arhiv Nadškofije Ljubljana) marsikdo vprašal, od da je kmetijo od dedičev kupil Peter Win- kod izvira ime Lavri- kler leta 1695. Ker je šlo za dominikalno kmetij, od katerih se je polovica nahajala ca oziroma kako je ta samostalnik sploh zemljo, torej ne podložniško, pač pa tisto, na Selih. Iz navedenih urbarjev izvemo nastal. Etimološko gledano beseda izvira ki je sodila k pridvorni posesti, je moral tudi imena prvih županov, ki so vodili tu- iz osebnega imena Lavrencij. Ime se je plačati poseben davek. Za njim je posest kaj živečo skupnost in skrbeli, da so bile skozi zgodovino preoblikovalo v priimek, prevzel že omenjeni baron Paumgartner, dajatve redno in točno pobrane. Prvi iz- ki je bil v novem veku na našem področju za katerega pa ne moremo trditi, da je na pričani župan se je imenoval Štefan. To je precej prisoten. Družina Lavrica je sprva Lavrici tudi živel. Posedoval je namreč bil čas, ko so bili naši kraji upravljani iz živela v Daljni vasi, in sicer v hiši, ki je po še dvorec Rocin. Obstajala pa je očitno središča Ljubljane, saj se je dvor kranjske- letu 1770, ko je cesarica Marija Terezija tudi družinska povezava med Winklerji in ga vicedoma nahajal na mestu današnje- ukazala oštevilčiti hiše, dobila številko Paumgartnerji, saj smo v poročni knjigi ga deželnega dvorca oziroma Univerze v 2. Na začetku 18. stoletja se je verjetno župnije Ljubljana – Sv. Peter našli zabele- Ljubljani na Kongresnem trgu. Leta 1573 Georg Lavrica s hriba preselil v dolino k ženo poroko Andreja Winklerja in Marije je družina Khisl, ki je začela oblikovati fu- Dolenjski cesti in v križišču z današnjo Paumgartner, oba iz Daljne vasi. žinsko gospostvo, zamenjala svoje urade Kamnikarjevo ulico postavil hišo, kjer se Razvoj Lavrice je v tek zagotovo po- na tolminskem s posestjo deželnega vice- še danes po domače reče pri Lavrčanu. In gnala priselitev družine Lenče, ki jo v pi- doma. Tako so naši kraji prešli pod nji- ta domačija je preko priimka in hišnega snih virih prvič najdemo leta 1733, ko se hovo oblast, sedež gospostva pa je bil iz imena dala današnjemu naselju krajev- je gospodu Frančišku Adamu Lenčetu in Ljubljane prenesen na Fužine, po nemško no ime. Lavrica se kot kraj po do sedaj njegovi ženi Mariji rodila hči Margareta. Kaltenbrunn. Z njimi je tesno sodeloval opravljenih raziskavah prvič omenja leta Lenčetovi so osnovali vinsko trgovino, deželan Lenart Merherič, lastnik dvorca 1713, in sicer v krstni matični knjigi žu- načrtno gospodarili z gozdovi in na La- Lisičje, protestantski pisatelj in znamenit pnije Ljubljana–Sv. Peter. »Dne 13. febru- vrici odprli prvo gostilno, v kateri se je kulturni delavec 16. stoletja. V 17. stole- arja 1713 je bila krščena Gertruda (Jera), shajala inteligenca 19. stoletja. Gostilna tju so fužinsko gospostvo prevzeli tržaški zakonska hči Georga (Jurija) Lavrica in je bila takrat v posebnem paviljonu, ki je jezuiti, ki so leta 1706 obiskali naše kraje njegove zakonite žene Marije z Lavrice.« stal približno na mestu te dvorane. Šele in natančno popisali podložne kmetije, da- Šlo je torej za zaselek, ki je nastal ob dana- na začetku 20. stoletja, ko je hiša postala jatve in žitne mere. Po ukinitvi jezuitskega šnji Dolenjski cesti, na ravnini pod Daljno prevelika, so gostinske prostore preselili reda je bilo fužinsko gospostvo pripojeno vasjo, čeprav je hišni naslov ostal Daljna v matično hišo, gostilniški paviljon, ki so tako imenovanemu študijskemu fondu, vas še po koncu 2. svetovne vojne. Zlasti ga zaznamovala gotsko zašiljena okna, pa ki ga je leta 1825 kupil znani industria- potem, ko je 24. julija 1893 skozi Lavri- so podrli. Pisno je izpričano, da so se v lec Fidelis Terpinc. Z njim je po zemljiški co stekel dolenjski krak Južne železnice gostilni ustavljali Fran Levstik, Josip Jur- odvezi leta 1848 sodeloval tudi trgovec in in bila postavljena železniška postaja, se čič, dr. Ivan Lah, pa tudi dr. Ljudevit Jen- posestnik Andrej Lenče z Lavrice. Po uki- je dosledno uporabljalo obe imeni Daljna ko, zdravnik iz Ljubljane, v katerega se je nitvi fevdalnega reda je bila na teritoriju vas in Lavrica. zaljubila Terezija, ena izmed Lenčetovih fužinskega gospostva leta ustanovljena Lavrica oziroma vasi, ki so se v 20. hčera. Iz njunega zakona je izšla prva slo- občina Dobrunje, tako so naši kraji sodili stoletju stopile v enotno naselje, so bile venska zdravnica Eleonora Jenko, poroče- pod upravo v Dobrunjah. Na volitvah leta preprosto kmečko okolje, brez posebnega na Groyer, in prva Slovenka, ki si je pri- 1861 se je za župansko mesto potegoval vaškega središča. Vasi so bile majhne, kar dobila znanstveni doktorski naziv, dr. Ana tudi Andrej Lenče, vendar ni bil izvoljen, je verjetno posledično vplivalo na to, da Jenko, poročena Sterba-Böhm. Iz oporok postal pa je občinski svetnik. Nato se je ni bilo zgrajenega svetišča, niti ne kultur- in zapuščinskih spisov je razvidno, da so konec 19. stoletja iz Občine Dobrunje iz- nega doma, ki so nastajali po vaseh zlasti Lenčeti spoštovali in cenili kraj in njegove ločila davčna Občina Orle, na teritoriju v drugi polovici 19. stoletja. Tudi šolo so prebivalce, saj so v volilih prav vsi name- katere je bila ustanovljena Občina Rudnik, naši kraji dobili šele leta 1926. Vendar nili določen znesek za revne prebivalce in

13 AKTUALNO

šoloobvezne otroke župnije Rudnik. imena Lavrica, ki sega v leto 1713. Upam, našo skupno prihodnost. Spoznavajmo Za Lenčeti je pred 100 leti na njihovo da se bomo leta 2030, torej čez 17 let, zo- našo preteklost, bodimo nanjo ponosni in posest prišel Ivan Ogrin, ki je v kraju pu- pet zbrali ob 700-letnici prve pisne omem- imejmo radi naš kraj. stil odločen pečat. Bil je oseba, ki je tok be naših krajev. Glede na krajevno ime smo enkratni v zgodovine pognala naprej. V njegovem Vsaka reber ima svojo vas in vsaka vas slovenskem prostoru. Medtem ko Leksi- času so krajani s skupnimi močmi posta- ima svoje srce, je zapisal pokojni umetno- kon Dravske banovine iz leta 1931 poleg vili šolo in gasilski dom. Ivan Ogrin pa stni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. Lavri- naše Lavrice omenja še zaselek Laverca je na lastne stroške sredi tridesetih let 20. ca se je rodila iz štirih vasi, torej iz štirih v župniji Bučka na Dolenjskem, smo da- stoletja zgradil še športno-kulturni dom, src, ki danes bijejo kot eno. Zato je prav, nes edini s takšnim krajevnim imenom. kmalu zatem pa so sokoli postavili še le- da v zavesti ohranimo preteklost štirih Iz majhnih zaselkov smo glede na število tno telovadišče. Bil je tudi lastnik prvega vasi, ki so s sodelovanjem tekom stole- prebivalcev postali največji kraj v dana- avtomobila na Lavrici. Tako je bil za La- tij dosegle razvoj, napredek in določen šnji Občini Škofljica, kamor od oktobra vrico čas med obema vojnama čas veli- standard. Bliža se 90 let, ko so se mož- leta 1994 sodimo z upravnega vidika. Iz- kega napredka. Dne 23. marca 1939 je v je iz vseh vasi odločili, da kraj potrebuje koristimo to kot prednost, saj več glav več kraju zagorela prva žarnica, kot zadnja v svojo šolo. Prodali so nekaj skupne vaške ve, več rok zmore storiti več. Naredimo ljubljanski okolici pa je Lavrica tako že zemlje in s pridom zbirali denar po hi- Lavrico urbano središče z vsemi potreb- pred 2. svetovno vojno dobila elektriko. šah. Danes smo pred podobnim izzivom, nimi ustanovami, naj bo to kraj kakovo- Tudi društveno življenje je bilo pestro. saj nujno potrebujemo novo šolo. Bomo stnega bivanja in visoke kulture. A naj Delovalo je prostovoljno gasilsko dru- zgled naših prednikov vzeli zares in nada- kraj in njegovi prebivalci pri tem ohranijo štvo, tamburaški zbor in sokolska četa. V ljevali njihovo voljo in trdoživost ter tako prijazen in pošten obraz, s katerim bodo starih časopisih lahko beremo poročila o skušali vsak po svojih močeh pomagati pri lahko pogledali v oči vsakemu, ki bo sto- številnih nastopih lavriških sokolov. gradnji nove šole? pil v našo sredo. Stari časopisi poročajo Spoštovani! Ohranimo dostojanstvo, ki so ga poka- o prijazni Lavrici. Poskrbimo, da bomo Mislim, da je prav, da v zavesti kraja- zali Ivan Ogrin, Ivan Strgar, Franc Guštin, prijazni tudi ostali. nov ostaneta dve pomembni letnici. Prva Franc Dremelj in Anton Martinc ter z ve- Drage krajanke in krajani, vsem česti- omemba naših krajev z imenom srednje- liko vdanostjo vodili gradnjo nove šole. tam ob visokem jubileju našega kraja. Vse veške župe Čemšenik, ki sega v leto 1330, Ohranimo imena krajev in njihovih pre- najboljše, Lavrica, ob tvoji 300-letnici! in prva omemba sedanjega krajevnega bivalcev, ki so s požrtvovalnostjo gradili

Analiza prometnih nesreč za območje Občine Škofljice in Iga v januarju 2012

Za območje občine Škofljice in Iga je bila v mesecu januarju V prometni nesreči so bile štiri osebe lahko telesno poškodovane 2013 izdelana analiza prometnih nesreč po posledicah in vzrokih in bile z reševalnim vozilom odpeljane na UB KC Ljubljana. in posredovana na medobčinski inšpektorat. Policisti PP Ljubljana Vič bomo v sodelovanju s Postajo pro- Nadalje smo izdelali tudi analizo prometnih nesreč po posle- metne policije Ljubljana na podlagi opravljenih analiz prometnih dicah in vzrokih za glavno cesto G2-106, odsek 0261 (Škoflji- nesreč ob rednem delu in v poostrenih nadzorih nadzirali promet ca–Rašica). Iz analize je razvidno, da se je na navedenem odseku z radarji na kritičnih odsekih navedene ceste. ceste v letu 2012 pripetilo 35 prometnih nesreč, v letu 2011 pa 40 prometnih nesreč. V letu 2012 ne beležimo prometne nesre- Posledice v prometnih nesrečah 2011 2012 če s smrtnim izidom, v letu 2011 pa eno prometno nesrečo s Materialna škoda 21 20 smrtnim izidom. Obravnavane so bile 3 prometne nesreče s hu- Lahko telesno poškodovani 17 12 dimi telesnimi poškodbami, v letu 2011 pa je bila obravnavana 1 prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. Nadalje je Hudo telesno poškodovani 1 3 bilo obravnavanih 12 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi po- S smrtnim izidom 1 0 škodbami (17). Preostale prometne nesreče so se končale le z materialno škodo. Vzroki prometnih nesreč 2011 2012 Kot glavni vzrok prometnih nesreč so navedeni neprilagojena Neprilagojena hitrost 15 8 hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje Nepravilno prehitevanje 5 1 in prisotnost alkohola pri voznikih. Dne 17. 2. 2013 ob 13.39 uri je pri odcepu za Smrjene pri- Nepravilna stran in smeri vožnje 8 8 šlo do prometne nesreče med dvema osebnima avtomobiloma. Neupoštevanje pravil o prednosti 2 1 Z ogledom kraja prometne nesreče je bilo ugotovljeno, da je do prometne nesreče prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Miroslav Kumin

14 AKTUALNO

Ogledalo – okoljevarstvena tematika Ekološki otoki

Predstavljam si, da so ekološki otoki namenjeni ločenemu zbi- ranju različnih materialov, kot je napisano na vsakem zabojniku, pa tudi, da so dostopni vsem občanom naše občine. Za preostanek odpadkov in po novem tudi za embalažo imamo zabojnike pred vsako hišo. Pohvalno, tako da večina embalaže pristane v ustreznih posodah. Za papir in steklo nimamo zabojnikov pri vsaki hiši, zato pa so na vsakem ekološkem otoku. Tudi v redu. Tovrstnih odpadkov je manj, zato jih tako nujno ne potrebujemo. Zabojniki za papir in steklo na ekoloških otokih so namenjeni vsem občanom Občine Škofljica, ki želijo oddati steklo ali papir. Takšnega mnenja sem bil tudi podpisani, ki se zavedam svoje dolžnosti vrniti steklo in papir v ponovno uporabo. Vsi niso enakega mnenja. V petek, 1. februarja sem odlagal papir in steklo na ekološkem otoku na Kamnikarjevi ulici (na fotografiji). Mimo je pripeljal neki moški, se ustavil in začel z razlago, da tu nimam pravice odlagati. Sprva sem menil, da se šali, a potem ugotovil, da se ne. Priporočil sem mu branje občin- skega odloka o ločenem zbiranju odpadkov. Ni se dal prepričati. Sam sem prepričan v svoj prav in do konca opravil delo. Poklical sem Javno podjetje Snaga. Gospa je, ko sem ji razložil primer, je pritrdila, da sem ravnal prav. Dejala je, da ima vsak občan pravico odložiti odpadek v ustrezen zabojnik na ekolo- škem otoku. Ta zapis je nastal zato, da v primeru, če bi se še komu pripetil takšen dogodek, ne bi bil v dvomih o upravičenosti odlaganja na ekoloških otokih. Na fotografiji: V tem vozilu se je peljal omenjeni moški. Franc Prešeren

Utrinki z zasneženega februarja

Da je bila letošnja zima res radodarna s snežnimi padavinami, priča tudi odziv občanov na izredne razmere. V uredništvo smo dobili kar nekaj fotografij, pohval in graj vezanih na odstranje- vanje snega s cest.

Bralka s fotografijo opozarja na zapiranje Na cesti IV v Gradišču so se tako ažurno lotili čiščenja (pre)zasneženih intervencijske poti v Smrjenih (Foto: Martina ozkih ulic. Vsem, ki so za to ažurnost dodali svoj trud se vaščani zahva- Iglič) ljujemo. Meke

15 AKTUALNO

Novice z okrogle mize Civilne iniciative Lavrica

Civilna iniciativa Lavrica (v nadalje- obvoznice, je opisal akcijo, ki smo jo ceste, ki danes, po obnovah, delujeta tudi vanju CIL), ki se zavzema za ohranitev izvedli na dan predsedniških volitev, 2. kot visokovodna nasipa. Tu dodaten pro- Barja in zdravo življenje prebivalcev decembra 2012. Dve skupini prostovolj- blem predstavlja premajhno število ce- Občine Škofljica, je v ponedeljek, 4. fe- cev sta pred voliščema na Lavrici zbira- stnih prepustov. Tako se ocenjuje, da bi bruarja 2013 pripravila okroglo mizo o s li podpise. Od 1.041 volivcev je peticijo nadaljnje množične pozidave in nasutja strani politike načrtovani trasi avtoceste podpisalo 452 krajanov. Opozoril je tudi predstavljala zelo velika tveganja za po- med Škofljico in Rudnikom preko Barja. na slabo informiranje krajanov o namera- večanje ogroženosti prebivalcev Barja in Okrogle mize, ki je potekala v Domu kra- vani gradnji, saj jih veliko sploh ni vedelo, Ljubljane (vir: Komac, Natek, Zorn 2008, janov Lavrica, so se udeležili zainteresira- kje je načrtovana obvoznica. Trenutno je Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Za- ni krajani, predstavniki KS Lavrica, gostje zbranih 500 podpisov. ložba ZRC Ljubljana. Globevnik, Vidmar, z drugih krajevnih skupnosti v občini in Na okrogli mizi je bil prebran tudi sklep 2010, Poplave na Ljubljanskem barju v predstavniki nevladnih organizacij. KS Lavrica, sprejet na tretji redni seji dne septembru 2010, 27 ss). Največ vsebine je bilo namenjene spor- 12. 1. 2011. »Svet KS Lavrica se strinja Ob že omenjenem procesu posedanja ni gradnji obvoznice, manj je bilo govora s KS Želimlje in KS , da je oziroma ugrezanja Ljubljanskega barja je o širitvi Dolenjske ceste, na problem pre- potrebno urediti problem zgoščenega pro- pred gradnjo potrebno poznavanje hitro- ureditve slednje pa bomo opozarjali tudi meta na območju občine Škofljica. Svet sti posedanja na celotni trasi obvoznice. v prihodnosti. KS Lavrica se zavzema za preusmeritev Barje je tektonska udorina, katerega vzho- Predstavniki CIL so navzočim predsta- prometa pred naseljem Pijava Gorica, ne dni in jugovzhodni del Barja je podvržen vili vidike gradnje ceste po Barju. Ivan pa za izgradnjo obvoznice preko Barja za- močnejšemu ugrezanju. Z vrtanjem je Blatnik, ki je tudi povezoval razpravo, radi velike poplavne ogroženosti Lavrice bilo ugotovljeno, da je živoskalna podla- je predstavil dosedanje delo iniciative. in Škofljice v primeru obilnejših padavin ga 117 metrov globoko pri Črni vasi in pri Ustanovljena je bila septembra 2012 z na- (možnost nastajanja vodnega bazena, pri- Kozarjah 280 metrov. Ta tektonska udo- menom, da se v odločanje o spremembah mer poplav 2010).« Sklep je bil sprejet rina je zapolnjena z različnimi rečnimi in prometne ureditve vključi tudi lokalno soglasno. jezerskimi sedimenti (prodno peščeni in prebivalstvo. Pomembnejše dosedanje ak- glinasto-meljne usedline), kar pogojuje tivnosti so: obveščanje evropske komisije, Predstavitev pripomb na javno specifičen način gradnje obvoznice. objavljanje v Glasniku, zbiranje podpisov razgrnitev: Po literaturi sodi Občina Škofljica med in pripombe na javno razgrnitev variant potresno bolj ogrožene občine. Potresni obvoznice. V prihodnje pa nameravamo V nadaljevanju je Pavla P. Udovič pred- valovi se zaradi geološke sestave barjan- poslati odgovor Evropski komisiji, sode- stavila vpliv gradnje na kulturno dedišči- skih tal lahko okrepijo, saj lahko pride do lovati v javni razgrnitvi okolijskega poro- no. Splošni režim za vse tipe dediščine je, tako imenovanega utekočinjenja tal (viri: čila in pripraviti tiskovno konferenco. da se kulturna dediščina načeloma varuje Mencelj Z. 1988/89, Prodni zasipi pod Pavla P. Udovič je najprej predstavi- in ohranja na mestu samem (in situ). Tako jezerskimi sedimenti Ljubljanskega bar- la zaplete in težave pri pripravi okrogle se novi posegi v prostor arheološkim naj- ja. Geologija 31; Orožen Adamič, Perko mize. Cilj okrogle mize je bil predstaviti diščem načeloma izogibajo. V najdišča 1996, Potresna ogroženost prebivalstva in razloge za in proti gradnji obvoznice, so- pa se posega le, če ni možno najti drugih naselij v RS. Ljubljana; Kušar 2008, Vpliv očenje podpornikov gradnje s tistimi, ki rešitev. Ob tem je bila predstavljena mo- naravnih nesreč na arhitekturno podobo imajo pomisleke in ki jih skrbijo posledi- žnost, da če se z izkopavanji ugotovi, da stavb. Acta geographica Slovenica 48). ce takšnega posega v prostor. Na okroglo vrednost dediščine znotraj načrtovanega Franc Prešeren je predstavil Naturo mizo so bili vabljeni predstavniki Ministr- posega presega pričakovane, spremembe, 2000 in delo Krajinskega parka Ljubljan- stva za infrastrukturo in prostor Republike ki so bile načrtovane, niso možne. (http:// sko barje. Omenil je, da je Ljubljansko Slovenije, Direkcije Republike Slovenije www.mizks.gov.si/si/zakonodaja_in_do- barje mokrišče, ki ima poleg pomemb- za ceste (gospod Ficko), Direktorata za in- kumenti/veljavni_predpisi_s_podrocja_ nega življenjskega prostora za živali in frastrukturo (gospod Rigler), Ministrstva kulture/varstvo_kulturne_dediscine) rastline, tudi pomembne učinke na zdra- za kmetijstvo in okolje Republike Slove- Del Barja je glede na hidrološke karte vo okolje, v katerem še živimo. Barje je nije, Zavoda za varstvo naravne dediščine obravnavan kot poplavno območje in ob velik zalogovnik čiste pitne vode, je ra- in Krajinskega parka Ljubljansko barje. dejstvu, da se Barje še vedno ugreza, je zlivno polje za poplavne vode, z zalogo Gostje iz ministrstev se iz različnih ra- tako upravičeno sčasoma pričakovati še vode blaži podnebne ekstreme, prečiščuje zlogov na vabilo niso odzvali, nekateri so večjo poplavno ogroženost. Slednja je odpadne vode in druge blagodati, ki nam svojo neudeležbo obrazložili in opravičili lahko še izrazitejša ob večjih količinah jih za zdaj le-ta brezplačno podarja. Zato tudi pisno. Zaradi neudeležbe zagovorni- padavin, ob premajhni prevodnosti reč- je naša dolžnost, da ga zavarujemo pred kov gradnje potem ni bilo mogoče izvesti nih korit, ovir na strugah, neustreznem škodljivimi posegi ter ohranimo naši se- soočenja s pogledom stroke (gradbeni- odvodnjavanju in različnih ovirah, ki so danjosti in prihodnosti. štvo, geologija, naravovarstveniki). sicer sestavni del prometnega ali drugega Civilna iniciativa ima nalogo opozarja- Dejan Vengust, organizator zbiranja infrastrukturnega omrežja. Ob tem je bil ti, da načrtovana cesta preko Barja ni naj- podpisov proti gradnji štiripasovnice in predstavljen primer Ižanske in Črnovaške boljša rešitev, še manj pa edina. Obstaja

16 AKTUALNO

vrsta boljših, celovitejših, cenejših in Ljubljana– Škofljica– Leto okolijsko sprejemljivejših rešitev. V tej Škofljica Rašica državi smo le ena izmed številnih civilnih 2000 13.600 7.129 iniciativ, ki poskuša dopovedati politiki, 2001 15.000 7.087 da njene rešitve niso edino zveličavne. 2002 15.000 7.379 Ivan Blatnik je predstavil, kako so bile 2003 16.394 7.476 v gradivu zavrnjene vse variante izven 2004 17.183 7.757 Nature 2000, tako so ostale samo variante 2005 17.225 7.864 po Barju, čemur CIL oporeka iz več ra- 2006 18.168 8.095 zlogov: 2007 18.120 8.347 1. Projekcije o prometnih obremenitvah 2008 18.256 8.416 so narejene na podlagi podatkov do leta 2009 18.957 8.450 2009, ni pa upoštevano, da se je leta 2010 2010 18.270 8.328 Slika 3: Dnevno število vozil na dolenjski av- trend obrnil (vir: http://www.dc.gov.si/si/ 2011 18.536 8.292 tocesti. delovna_podrocja/promet; za leto 2012 2012 17.840 7.894 smo informacijo pridobili po mailu). Šte- naravni in ekološki rezervat z visoko Slika 2: Tabelarni prikaz števila vozil med Lju- vilo vozil, ki dnevno vozijo skozi Škoflji- bljano in Rašico v obdobju od 2000 do 2012. ohranjenostjo. Zaradi tega je še bolj po- co in naprej proti Kočevju, je začelo leta membno premišljeno načrtovanje dejav- 2010 upadati, verjetno zaradi gospodarske Bojan Božič je kot občinski svetnik nosti na njem in na njegovem obrobju. krize in pozneje uvajanja javnega prome- povedal, da je vso problematiko gradnje Zasnovati je potrebno takšen prostorski ta (Slika 1 in 2). Podoben trend je opaziti obvoznice čez Barje natančno opisal že na razvoj, ki ob hkratni družbeni, socialni in tudi na dolenjski avtocesti (Slika 3). seji občinskega sveta. Predvsem ga moti, ekonomski učinkovitosti ne bo vplival na 2. Varianta Lisičje je zavrnjena iz razlo- da pripravljavec in občina nista ustanovi- naravno in ekološko ohranjenost Barja, ki ga, da bi to preveč obremenilo dolenjsko la svojih koordinacijskih skupin, kjer bi je zaradi navedenega nedvomno eden naj- avtocesto. bili zastopani predstavniki ožjih lokalnih pomembnejših delov slovenske naravne 3. Niso upoštevana nova dejstva: spre- skupnosti, civilnih iniciativ in nevladnih dediščine, glavno bogastvo pa je kulturna jeta uredba o izgradnji priključka Šmarje organizacij, posledično pa sta s tem one- krajina v vsej svoji pestrosti in obsežnosti. Sap in gradnja železniške proge Ljublja- mogočila obravnavo prvih treh faz proce- Na koncu sta predstavnika sveta KS na–Ribnica. snega načrta vključevanja javnosti. Tako Pijava Gorica (Franci Pavlinjek in Slav- 4. Takšna rešitev ne rešuje prometa, ki je pripravljavec grobo kršil Aarhuško ko Mehle) predstavila varianto obvoznice poteka skozi Pijavo Gorico. konvencijo, saj pri nameravanih velikih Gradišče / Smrjene > Cikava (nikjer ni posegih v prostor, kateri so povezani z omenjena kot ustrezna alternativa), ter iz- Iz razprave, ki se je razvila, se je izka- raznimi vplivi na okolje, zainteresirana postavila napačen pristop državnih in ob- zalo, da je večina krajanov Lavrice šele javnost ni imela možnosti sodelovanja činskih institucij k načrtovanju umeščanja sedaj, ko se je razvnela razprava o pro- dovolj zgodaj, ko so bile še vse možnosti tako obvoznice kot tudi štiripasovnice. blemu ceste, dobila ustrezne informacije odprte. To je mogoče podpreti z dejstvom, Poudarila sta, da bi bilo potrebno pristopi- o namenih glede obvoznice. Namesto da da se na vabilo na okroglo mizo ni odzva- ti od spodaj navzgor (uskladitev na ravni bi politika najprej povprašala državljane- lo nobeno od povabljenih ministrstev. zadevne lokalne skupnosti in nato na rav- -občane za mnenje o nameravanih pose- Povedal je, da se je potrebno zavedati, da ni državnih in občinskih institucij). Izpo- gih v prostor, le-ta dela v zaprtih krogih je Slovenija zaradi svoje biotske raznovr- stavljena je bila praksa, ki jo uporabljajo in hkrati niti ne obvešča svojih davkopla- stnosti med najbogatejšimi državami na (zlorabljajo) državne institucije, in sicer, čevalcev. Tu se je, podobno kot mnogokje svetu, da je neke vrste evropski biotski da pod preobleko javnega interesa pose- po državi izkazalo, da v mnogih primerih park, tuji biologi so jo glede tega označili gajo v prostor brez ustreznih dokumentov »občine niso = občani« in ne »država = kar za »vročo točko« Evrope, kar pomeni, in dovoljenj (primer je tretji vozni pas Pi- državljani«. da gre pri nas za posebno veliko koncen- java Gorica, ki se gradi brez gradbenega tracijo rastlinskih dovoljenja). in živalskih vrst Prav tako se ne sme spregledati možno- na sorazmerno sti umestitve park & ride (avto – vlak) majhnem prostoru. na ribniškem območju. Predstavljene so Slednje našo deže- bile pobude in akcije v smeri korekcije in lo uvršča med na- uskladitve časovnih intervalov semafor- ravno najbogatejše jev na trasi Škofljica–Lavrica in železni- območje Evrope. škega prehoda, ki jih je izvedla krajevna V širšem svetu nas skupnost samostojno oziroma skupaj s glede tega prekaša preostalimi krajevnimi skupnostmi in va- samo še Kostarika. škimi skupnostmi na južnem delu občine. Tudi dobršen del naše občine pred- Civilna iniciativa Lavrica, Slika 1: Dnevno število vozil med Ljubljano in Rašico v obdobju od stavlja pomemben brez obvoznice in štiripasovnice 2000 do 2012.

17 AKTUALNO

Sanje so večne

Osrednja prireditev ob slovenskem OŠ Škofljica kar kipi od idej, sanj in do- šolskih Prešernovih priznanj zelo težko kulturnem prazniku je bila 7. febru- mišljije. Po njenih hodnikih se sprehajajo delo. Spodaj je jagodni izbor nagrajencev arja ob šestih popoldan. Z roko v roki pesniki, pisatelji, striparji, kiparji, slikarji, iz likovnega, literarnega in glasbenega po- sta jo pripravila Občina Škofljica in pianisti, harfisti, harmonikarji, pravljičar- dročja. Osnovna šola Škofljica. Rdeča nit to- ji,... Zato je imela komisija za podelitev Karmen Fabjan kratnega dogodka so bile sanje, od tod tudi ime prireditvi: »Umetnikom sanje ne uidejo«. Osrednje Prešernovo priznanje V tekmovalni kategoriji V pozdravnem nagovoru gospoda za poustvarjalne dosežke na 6. in 7. razredov: ravnatelja Romana Brunška smo sliša- gledališkem področju prejme • ROK BRGLEZ, 7. C, za detektivsko li, da moramo prav vsi imeti sanje. Brez zgodbo Džip njih je naše življenje siromašno, prazno. učenec 9. razreda KLEMEN • MAKS MIHAJLOVIĆ, 7. A, za Tudi naši veliki umetniki so imeli sa- KOVAČIČ. prozni tekst Dosje št. 5 nje, upe, ideale. In vse te sanje, prelite na papir, so neizmerno bogata kultur- V tekmovalni kategoriji na dediščina. Pesmi, pravljice, zgodbe, Klemen Kovačič: 8. in 9. razredov: slike, skladbe. • ZALA JUVAN, 8. B, za črtico Tudi župan, gospod Ivan Jordan, je po- • je leta 2010 je sodeloval na šolskem Ljubezen se nikoli ne izjalovi. udaril pomen kulture v teh hudih časih. natečaju za Prešernova priznanja, Naj nam bo v oporo in pomoč, v navdih kjer je za zbirko fotografij prejel in motivacijo. 1. nagrado; Likovni prispevki: Plesni krožek OŠ Škofljica pod vod- • lansko leto je na občinski kulturni stvom Irene Balažic je zopet navdu- prireditvi ob Prešernovem dnevu 1. triada: šil z neverjetno energijo v plesni točki nastopal v dramski igri Prijateljice • TEJA LASIČ, 1. M Zlatolaska. in sodeloval na šolskem natečaju za • MARK ŠTEKOVIČ, 2. B Prisluhnili smo recitatorjem in pevske- Prešernova priznanja, kjer je za strip • MANJA VEZOČNIK, 3. D mu zboru. V dveh igricah pa smo se pošte- Planet torek prejel 1. nagrado; • ZARJA ŽIVKOVIČ, 3. B no nasmejali imenitnim mladim igralcem. • istega leta je nastopal na prireditvi ob Prva je bila poklon človeški nečimrnosti, 50. obletnici smrti Frana Saleškega 2. triada: nevoščljivosti in nevednosti. »Nikoli ne Finžgarja v Doslovčah; • NEJC HORVAT, 4. C ustrežeš vsem«; lahko se trudimo na vse • v letošnjem letu je vodil šolsko • NAJA LASIČ, 4. D kriplje, pa se bo vedno našel kdo, ki bo prireditev ob dnevu samostojnosti • LUKA DERENČIN, 4. C naša dejanja interpretiral na popolnoma in enotnosti, s šolskim dramskim napačen način in iz junaka naredil beda- krožkom igra v dramski igri Pet 3. triada: ka. Dekleta, ki so igrala vaške kavke, so pepelk. • FABIJAN ŠTRUBELJ, 9. B bila odlična, prave male opravljivke pri- • LUKA VESEL, 7. B, voščljivke. Klemen Kovačič se je izkazal na • MIHA ČATER, 9. B V drugi dramski igrici pa je kraljevič raznovrstnih področjih kulturnega izbiral svojo nevesto, Pepelko. Na koncu poustvarjanja in s tem postal je ugotovil, da ta sanjska ženska obstaja le nepogrešljiv soustvarjalec škofljiške Fotografski prispevki: na straneh pravljice. Punce, ki so se zvrsti- kulture. le na avdiciji (oziroma avdienci) pač niso • JONA KOTNIK FILA, 9.C bile tako popolne, brez napak. V igri sta • NEŽA KONČAN, 9.C briljirala pribočnik Klemen Kovačič, ki Literarni prispevki: • MIHA ČATER, 9.B je bil tako pristno ponižen in ubogljiv, da smo njegov strah pred ministrom čutili V tekmovalni kategoriji tudi gledalci na tribunah. Ministra je od- 4. in 5. razredov: Glasbeno področje: igral iznajdljivi, jezični in duhoviti Maks • ANA NEJA PFEIFER, 4. A, za Mihajlović. Fantič je bil preprosto odkritje zbirko kratke proze JAKOB ADAMIČ ŠEME, 5. B večera. Za svoje poigravanje z besedami in • MANCA ŽGAJNAR HOTIČ, 4. A, NEŽA VESEL, 5. B navihano ter razgibano igro si zasluži kar za zbirko kratke proze Oskarja za glavno moško vlogo. Oba stra- • PATRIK ŠERJAK, 4. A, za zbirko stna in obetavna igralca, Klemen in Maks, kratke proze Knjiga za male sta dobila tudi šolski Prešernovi nagradi, radovedneže Vodja projekta kar nam pove, da sta izjemno vsestranska Metka P. Mavsar, prof. slov. talenta.

18 AKTUALNO / POLITIČNE STRANKE

Orle na razstavi v Cankarjevem domu

»Razstava arhitektura inventura je skupnim naslovom Arhitektura spod- projekta: Veronice Egart, u.d.i.a., spec. tradicionalna pr egledna razstava članov buja, s katerimi se je želelo opozoriti, da arh.urb. in KL Verček, abs.arh., v sodelo- Društva arhitektov Ljubljane, ki se je letos je kakovostno urejanje prostora ena od vanju s predstavnikom VS Orle, g. Rober- že šestič zapored odvijala v Veliki spre- ključnih rešitev izhoda iz današnje kri- tom Verček. jemni dvorani Cankarjevega doma in je ze in obiskovalcem predstaviti projekte, Za konec poročila o razstavi bi navedla predstavila prerez snovanja članov Dru- ki s svojo pojavnostjo urejajo prostor in kar znano misel arh. in publicista Mihe štva, od leta 2010 do 2012. Izbor projek- s tem tudi ekonomsko, socialno in kul- Dešmana, ki na duhovit način povzame, tov je bil tudi letos selekcioniran s strani turno situacijo družbe. Dejstvo je, da sta kako stroka vedno znova išče odgovore strokovne komisije, vse to z namenom, da arhitektura in pametno urejanje prostora na ponavljajoča se vprašanja nikoli kon- se prikaže topi vrh kakovostne arhitektur- večplastna pozitivna spodbujevalnika, s čane zgodbe: ne prakse . katerima lahko poiščemo smerokaze za »Vsaka doba prostoru na novo dolo- Na razstavi je več kot 150 avtorjev po- pot iz gospodarske ter identitetne krize. ča uporabnost. Iz šol nastajajo ministr- kazalo 120 arhitekturnih projektov, od ur- Urejen prostor je tudi mentalna katarza.» stva, iz vojašnic šole, iz gozdov tovarne, banističnih zasnov, arhitekturnih prenov, (prosto po: Obvestilo za medije, DAL; Ar- iz tovarn parki, iz parkov parkirišča, iz javnih zgradb, večstanovanjskih in eno- hitektura spodbuja, uvodnik v katalogu, travnikov cerkve, iz cerkva konjušni- družinskih hiš, do grafičnega in industrij- M. Ivanič, 2013) ce, iz konjušnic stanovanja in iz elek- skega oblikovanja ter pisanja o arhitek- Na tej razstavi je bila predstavljena tudi trarn galerije. Urbanizem in arhitek- turi. Šlo je ponovno za največji pregled arhitekturno-urbanistična zasnova Orel, tura morata poskrbeti za kvaliteto teh arhitekturnega delovanja v državi. ki v ospredje prav tako postavlja eko- preobrazb.« V času razstave so ob razstavnem nomsko, socialno in kulturno sliko vasi, prostoru potekala tudi predavanja pod in seveda - možne smeri razvoja. Avtorici KL Verček, R Verček

POLITIČNE STRANKE

OBČINSKI ODBOR ŠKOFLJICA Ob 8. marcu želimo vsem dekletom in ženam mnogo lepih trenutkov v krogu svojih najdražjih, v širšem okolju pa polno zastopanost žensk v družbenem življenju.

19 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Interesno združenje Naša Lavrica – Turistično dramska sekcija

Vljudno vabljeni k sodelovanju na velikonočni prireditvi s kulturnim programom in spremljajočo razstavo pod naslovom

»Velikonočne šege in običaji v Občini Škofljica«

Sodelujete lahko z razstavnim kotičkom, ročnimi deli, prispevate recept kakšne velikonočne jedi ali običaja, na ustvarjalnih delavnicah, drugo na temo velike noči.

Prijave sprejemamo do vključno 15. 3. 2013 na e-pošto: turistič[email protected]

Vodja sekcije Mojca Memon, 031 704 406

Interesno združenje Naša Lavrica – Turistično dramska sekcija

Dragi občani in občanke Občine Škofljica, vljudno vas vabimo na velikonočno prireditev s kulturnim programom in spremljajočo razstavo pod naslovom »Velikonočne šege in običaji v občini Škofljica«

V nedeljo, 24. 3. 2013 ob 15. uri v Dom krajanov na Lavrici Ogled razstave od 11.00 do 18.00. Velikonočne ustvarjalne delavnice od 14.00 do 17.00.

Ob tej priložnosti bomo izdali zgibanko z velikonočnimi običaji in recepti, ki bo na voljo tudi na sami prireditvi

Vabljeni! Vodja sekcije Mojca Memon

20 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Sprejet nov Statut GZ Škofljica S 1. izredne skupščine Gasilske zveze Škofljica

V torek, 12. februarja 2013 se je v pro- poročilo verifikacijske komisije. Ugotovi- nadomesti z besedama »Predsednik in storih PGD Škofljica odvijala prva izre- tve komisije so na kratko predstavljene na poveljnik«. Po razpravi podan predlog ni dna skupščina Gasilske zveze Škofljica. začetku poročila. Zatem je sledilo branje bil izglasovan. Sledila je še najpomemb- Zbralo se nas je 23 udeležencev, od tega amandmajev na pripravljen osnutek nove- nejša točka dnevnega reda, in sicer spre- vseh 18 delegatov vseh gasilskih društev ga statuta GZ Škofljica. Amandmaje je v jem novega statuta GZ Škofljica. Ker z volilno pravico in 5 gostov. Predsednik imenu kandidacijske komisije predstavil smo predstavniki društev osnutek novega GZ Škofljica Simon Černe je otvoril skup- Pavel Cigale. Poročal je o vseh podanih statuta že prejeli predogled v elektron- ščino in prebral vseh šest točk dnevnega amandmajih, spremembah in dopolnitvah ski obliki in smo bili seznanjeni z vse- reda. Zatem je sledila enotna potrditev besedil ter končnih ugotovitvah komi- bino, smo nato novi statut GZ Škofljica Poslovnika o delu skupščine Gasilske sije. Ob koncu podanih amandmajev je soglasno sprejeli. zveze Škofljica. Po sprejemu poslovnika sledila še razprava o dejstvih na podane Ob koncu skupščine pa smo se še po- je svoje delo zasedlo predsedstvo skup- amandmaje. Nato je častni predsednik sladkali z okusnimi krofi. ščine v sestavi: predsednik Peter Giovani, GZ Škofljica Franc Trtnik podal predlog, zapisnikar Andrej Pirc in overovateljica da se v statutu, kjer so zapisani pred- Za GZ Škofljica Karmen Fabjan. Tom Zajšek je predstavil stavniki društev, beseda »Funkcionarji« Klemen Vider

Turistično društvo Upravni odbor Škofljica Kulturno umetniškega društva Škofljica VABI NA SKLICUJE 20. ZBOR ČLANOV REDNI LETNI ZBOR DRUŠTVA ČLANOV,

v četrtek, 7. 3. 2013 ob 20. uri v kulturni ki bo v sredo, 13. marca 2013 ob 19. uri dvorani Občine Škofljica na Šmarski cesti 3. v kulturni dvorani Škofljica, Šmarska cesta 3.

Po krajšem kulturnem programu bomo Po zaključku uradnega dela pregledali minulo delo, izvolili nov upravni sledi družabno srečanje. odbor in sprejeli program za leto 2013. Prosimo, da se Zbora članov udeležite v Vljudno vabljeni člani in vsi tisti, čim večjem številu, vabljeni tudi novi člani! ki vas zanima delovanje društva!

Predsednik TD Miha Brkinjač Jože Dolšina predsednik

21 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Drama (v obeh pomenih besede) na Lavrici

Na običajno februarsko soboto smo v našem interesnem združenju v goste po- vabili dramsko skupino Kulturno ume- tniškega društva Pijava Gorica, da nam pred kulturnim praznikom pričara nekaj prazničnega vzdušja. Priprave so potekale ves teden. Po lo- gističnem delu je sledila še postavitev kulis, ozvočenja in osvetlitve. Dan pred nastopom so igralci opravili še zadnjo vajo, tako da je bilo vse pripravljeno na pričakovani kulturni dogodek. Da pa sobota ne bo tako običajna, kot je izgledalo, je le nekaj ur pred odpr- tjem dvorane poskrbelo vreme z močnim sneženjem. Kot bi se odprlo nebo. Zaje- tne snežinke so v kratkem času povsem ohromile promet. Na ulicah je zavladalo skorajšnji začetek. Vendar pa tako nepri- prizori z romanja uspeli do solz nasmejati mrtvilo. Bojazen, da bodo ljudje kulturo čakovano, kot so luči ugasnile, so se v občinstvo. zamenjali za tople radiatorje, je s prvimi naslednjem trenutku tudi prižgale. Vzdih Rek Konec dober vse dobro je ta večer prihajajočimi obiskovalci ugašala. olajšanja in močan aplavz publike je to še posebej veljal. Po kakovostni dramski Do začetka predstave se je dvorana pozdravil in napovedal začetek težko pri- predstavi smo se ob skromni pogostitvi že dodobra napolnila. Prisotni so začeli čakovane predstave. pomešali med nastopajoče in publiko ter pogledovati na uro in točno ob 18.30 so Tridesetčlanska ekipa je tudi zaradi ne- si bili enotni, da se na takšni prireditvi še luči ugasnile. Po nekaj minutah čakanja, pričakovanih zapletov dala vse od sebe. vidimo. da se odstrejo zavese, je odjeknila grenka Čudovito prepletanje treh zgodb je dopol- Posebna zahvala gre poleg mnogošte- vest, da ugasnjene luči ne napovedujejo njevala skrbno pripravljena tonska podla- vilne ekipe še predsedniku KUD Pijava začetka predstave, temveč dejstvo, da je ga in nevsiljiva osvetlitev. Začetek je bil s Gorica Franciju Pavlinjeku, ki je dramsko zmanjkalo elektrike. Minute so v iskanju »Prešernom in Julijo« namenjen našemu skupino pripeljal na Lavrico, in režiserju rešitve hitro tekle, obiskovalci pa so v po- največjemu pesniku in interpretaciji ene- Pavlu Cimpermanu, ki je z visoko profesi- polni temi tiho čakali na razplet. Po krat- ga njegovih intimnih trenutkov. Nadalje- onalnostjo kljub mnogim nepričakovanim kem usklajevanju z režiserjem in ekipo je valo se je z »Dvema mejnikoma«, kot so zapletom predstavo pripeljal do konca. padla odločitev. Predstava se bo, čeprav Križ, Kraž, Zveriga, Polona in Marjana, močno okrnjena, tudi brez elektrike zače- ki so z medsosedskimi zdrahami obrnili Interesno združenje Naša Lavrica la. Pri Grandvidu so nam odstopili sveče ogledalo tudi med vse nas. Konec pa je bil Bojan Božič in hitra preobrazba odra je nakazovala na namenjen »Beračem«, ki so s komičnimi Foto: Bojan Božič

VVabiloabilo k sodelovanjusodelovanju Obveščamo vas, da bomo v času od 22. do 24. 3. 2013 organizirali Velikonočno razstavo s prezentacijo velikonočnih šeg in običajev. Ob tej priložnosti bomo izdali zbirko starih receptov jedi, ki so bile in so še vedno značilne za velikonočni čas na območju občine Škofljica. Ker želimo zajeti čim bolj bogato dediščino receptov naših krajev, vas vabimo k sodelovanju v čim večjem številu. Pod vsakim receptom bomo navedli vir oziroma, kdo je prispeval recept. E-pošta: [email protected] Hvala vsem za sodelovanje Mojca Memon, vodja turistično dramske sekcije Interesno združenje Naša Lavrica

22 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Izobraževanje aranžiranja hrane s sadjem in zelenjavo v domu krajanov na Lavrici

Zimski čas je več ali manj čas miro- vanja, toda v našem društvu smo de- lavni in željni napredka, zato izkori- stimo vsako priložnost, katera se nam ponudi. Društvo upokojencev Lavrica je or- ganiziralo za svoje članice koristno izo- braževanje aranžiranja hrane s sadjem in zelenjavo, saj je znano, da hrano najprej zaužijemo z očmi. To je bila enkratna priložnost, katero smo sprejele z velikim zanimanjem in s še večjim številom udeleženk. Posebno presenečenje na nas je naredila gospa Šarlota, katera je z napolnjenimi 91 leti starosti z zanimanjem spremljala ročne spretnosti. Kdo je vodil tečaj? Nihče drug kot Tečaj vsebuje zanimiv teoretični prikaz dokumentirali. Pogled na opravljeno delo gospa Zmaga Sebanec. Njene aran- izdelave, katere v nadaljevanju praktično je bil na zanosu navdušenja, na kar lahko žerske sposobnosti so znane v občin- izdelajo vse tečajnice. trdim, da je kulinarika umetnost. skem merilu in mnogih krajih Slove- Pladnji so se hitro polnili z dekora- nije. cijami živil, katere smo fotografsko Danica Topole

DEBATNI KLUB

Vabimo vas na »debatna srečanja«, ki bodo razširila vaše obzorje. Na srečanjih, ki bodo namenjena predvsem druženju, spoznavanju in izmenjavi mišljenj, se bomo lotevali različnih tematik. V prijetni družbi si bomo pogledali film, glasbeni koncert, organizirali literarne večere, predavanja, javne raz- prave in vse skupaj komentirali, poslušali in si delili mnenja. Program večera bomo objavili nekaj dni pred srečanjem, kar pa ni razlog, da se ne bi v naš klub prijavili že danes. Mesta so zaradi prostorske stiske namreč omejena in na voljo po pred- hodni potrditvi udeležbe na [email protected] ali telefonski številki 041/550-727 (Bojan). Res lepo vabljeni! Debatni klub Interesnega združenja Naša Lavrica

23 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Otroško pustovanje na Gradišču

Na pustno soboto, 9.februarja smo se maškare zbrale ob 16 .00 uri v bifeju Bor pri Duletu na Gradišču. Prihajali so vampirji, klovni, ninje, policaji, princeske, Pika nogavička, beneška maska, ciganka, zajčki in zajčice, mehanik, Miki miška, prišla sta celo Michael Jackson in Elvis Presley! Posedli smo se okoli miz, dobili pustne krofe in se prepustili zabavi. Odrasli smo klepetali, otroci pa so se lovili, igrali in zabavali po svoje. Ob glasbi Romane Kranjčan, Mačka Murija in ostalih otro- ških pesmih smo pričakali tekmovanje v izbiranju najboljše otroške maske.

Zmagal je mali klovn, drugo mesto je pripadlo vampirju, na tretjem mestu pa je pristala Miki Miška. Ko smo se najedli krofov in naklepetali, smo se odpravili proti domu. Pustovanje pri Duletu je bilo letos prvič organizirano, a vsi upamo, da ne zadnjič! Veselili smo se tako otroci kot odrasli, zato upam, da se v naslednjem letu dobimo še v večjem številu!

Veronika Križ

24 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Žensko podjetništvo – gibalo gospodarskega razvoja

Pred poletnimi počitnicami je na Lavri- tniških idej oziroma le-te skupaj nadgra- 5. Skupaj obiskujemo seminarje, kjer ci vzklila ideja o druženju žensk – podje- jujemo. se izobražujemo in izmenjujemo mnenja. tnic. Ker smo pretežno z Lavrice, smo se V polletnem obdobju smo predebatirale Potem o teh na novo zbranih informacijah delovno poimenovale Delovne podjetnice marsikatero težavo, ki je pestila katero iz- tudi skupaj razpravljamo. izpod Molnika oziroma krajše Lavriške med šestih članic. Tako smo se lotile tem, podjetnice. kot so: Leto smo zaključile bolj sproščeno, s Srečevati smo se začele na začetku 1. Organizacija dela v lastnem poslu, skupnim večerom v praznično okrašeni šolskega leta 2012/13. Dobimo se en- kje so naše rezerve (beleženje, urejanje stari Ljubljani. O delovanju skupine vas krat mesečno v hotelu Grandvid na La- stikov, zapiskov, opomb). bomo obveščale preko Glasnika in spleta. vrici. V skupino so vključene tako pod- 2. Učinkovito upravljanje z našim ča- V prihodnosti se nameravamo tudi širiti, jetnice, ki so že dalj časa v podjetništvu, som. Občutek za nujnost. Kaj je in kaj ni že zdaj pa se lahko na nas obrnete s po- kot tudi tiste, ki o samostojni poti šele potrebno pri našem delu ter kaj je in kaj budami in idejami tudi na naš e-naslov: razmišljajo. Cilj naše skupine je nuditi ni nujno. [email protected]. medsebojno podporo ter deljenje izku- 3. Napoved naših ciljev do konca leta. šenj in znanj. Ker prihajamo iz različnih 4. Dotaknile smo se tudi sestavljanja Delovne podjetnice izpod Molnika gospodarskih in znanstvenih sfer, smo osebne zgodbe v podjetništvu kot vsto- postale tudi nekakšna valilnica podje- pnice na trg 21. stoletja.

Zimsko otroško rajanje na Lavrici v organizaciji DPM Lavrica

Seveda je bilo veliko rajanja doma, v vrtcu in šoli, vendar smo tudi v lokalni skupnosti poskrbeli, da so se otroci malo lokalno zbližali, povezali in začutili, da živijo v aktivnem okolju. Dom je tam, kjer se dobro počutiš tudi s sosedi, kjer se srečuješ na delavnicah, predstavah in kar tako na ulici, in to od majhnih nog. Gra- dimo povezano skupnost, vsako leto bolj nam uspeva. Pridružite se. Omenila bom nekaj dogodkov, ki so na- polnili dvorano Doma krajanov na Lavrici v tej zimi. DEDEK MRAZ in predstava Frice Frace je seveda navdušila, kot vedno. Najprej so otroci navijali za prestrašena Predstavo Frice in Frace so si zavzeto ogledali mladi gledalci razbojnika, potem pa so vsi po vrsti nestr- pno čakali za srečanje z dedkom Mrazom. Veselje je bilo gledati otroško navdušenje in zadovoljstvo staršev, vznemirjenja je bilo veliko.

NOVOLETNI KONCERT smo to- krat organizirali skupaj z DU Lavrica in je bil predvsem kolaž otroškega petja, plesa in recitacij, prepleten z glasbeni- mi vložki. Načrti so bili sicer velikopo- tezni, vendar smo bili potem zadovoljni s tem, kar smo si pripravili. Nastopalo je veliko otrok, ki so imeli žar v očeh in Dedek Mraz je obdaroval pridne otroke. seveda nekaj treme. Mamice in babice so

25 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Decembrski koncert so popestrile mlade plesalke plesalke Pevski zbor Čeebelcebelce (Foto: Pavla PP. Udovič) navijale, očetje in dedki pa ponosno spre- je zaklad prijateljstvo in da se tega itak PLES V MASKAH smo organizirali mljali dogajanje. Slišali smo lepe besede ne da ukrasti. Maškare so seveda navija- skupaj s Plesno šolo Prostyle z željo, da in stihe, priložnosti primerne, nekaj naga- le za pošteno gusarko, potem pa sta gu- tudi odrasli, torej starši otrok in mladi- jivih pesmi in plesov, pa seveda božične sarja povabila vse maškare in na novo ne, zaplešemo in se poveselimo. In smo melodije. pridobljene prijatelje, da se predstavijo, se, oblekli smo se v neprepoznano hecne pokažejo, zaplešejo in se poveselijo. Joj, maškare, našli svojega pravega soplesalca VESELO GUSARSKO PUSTNO RA- kako je bilo glasno v polni dvorani, raja- in se zavrteli tudi ob animaciji plesnega JANJE se je začelo seveda s predstavo o nje je bilo veselo, pravo pustno rajanje učitelja Petra. zmikavtskem in poštenem gusarju, ki sta za otroke. Na koncu so maškare dočaka- glede gusarskega zaklada imela med seboj le še krofe in prepotene in vesele odšle NAŠA ČETICA KORAKA za NOVO veliko debate. Na koncu se je izkazalo, da domov. ŠOLO NA LAVRICI – SKUPNO

USTVARJANJE SNEŽAKOV sredi LA- V petek 15. 3. ob 17.30 ste vsi vabljeni v Dom krajanov na Lavrici VRICE. Za to akcijo smo se odločili na na ustvarjalno delavnico izdelovanju rož iz krep papirja. osnovi pobude Zveze prijateljev mladine Pomagati moramo pomladi, da bo vzcvetela, obenem pa bo ob ma- Slovenije, ki letos praznuje 60-letnico in je na takšen način pozvala vsa društva, terinskem dnevu to lahko primerno darilo in seveda lep okras ob da skupaj delujemo in povežemo otroke različnih priložnostih. Vabljeni otroci, mladi in starši. in mladino v lokalnih okoljih pri ustvar- jalnem in sproščenem zimskem veselju. Občni zbor Društva prijateljev mladine Lavrice pa bo isti dan, v Pri nas smo akcijo posvetili NOVI ŠOLI petek 15. 3., tudi v Domu krajanov na Lavrici ob 19 uri. NA LAVRICI, saj smo snežake delali na Vabljeni k soustvarjanju in udeležbi. Res potrebujemo še soustvar- lokaciji za novo šolo in s tem opozorili na prepotrebnost šole in našo močno potrebo jalce, sicer načrtov ne bomo mogli izvesti. Društvo prijateljev mladi- po skupnem soustvarjanju z in za otroke ne Lavrica najdete tudi na FB, pišite nam na e-pošto: dpm.lavrica@ in mladino. gmail.com. za DPM Lavrica Radmila Pavlovič Blatnik

26 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Vabimo vas na predavanje o triletnem življenju, poučevanju otrok in vodenju projektov v vzhodni Afriki, ki bo v soboto, 23. marca 2013 ob 18.30 v dvorani na Lavrici.

V času 90 minut predavanja bo Jana živela in s katerimi deluje sedaj. Pouči- in spretnosti ljudi. Prav tako bo pred- Dular* s prezentacijo raznolikih, pouč- la bo otroke o raznolikem, globljem in stavila, kako lahko kot posamezniki v nih slik in kratkih filmov doživeto in drugačnem vidiku Afrike, ki je zagoto- prihodnje pomagamo, kako je potreb- brez stereotipov (običajno pridobljenih vo pomemben za njihov širši pogled na no pristopiti k uspešni pripravi/kreaciji preko televizije, turizma) predstavila svet in ne samo z vidika držav tretjega projektov, sanj. življenje v vzhodni Afriki. Od vrveža V ta namen bo pobirala prostovoljne življenja, bogastva v glavnih mestih izdelke in tudi ponudila v prodajo ori- ter razbitja mita o samo »revni Afri- ginalne izdelke iz Malavija (nakit, sli- ki«, ki je vedno enostransko predsta- ke, fotografije, lesene izdelke). Zbran vljen, do življenja v vaseh, raznolikosti denar bo Jana vložila v dokončanje podnebja, narave, kultur, plemen, je- izgradnje izobraževalnega centra ELA, zikov, prebivalstva in tegob v šolskem njegovo opremo, kot tudi za prehranje- sistemu. Predstavila bo, kako in na ka- vanje 342 otrok v nadaljnjih mesecih kšen način poučuje s 150 otroki napol- tega šolskega leta (za nahranitev vseh njene majhne osnovnošolske razrede, o otrok potrebuje 2.000 evrov za celotno čem se učijo tam v osnovnih šolah, te- šolsko leto, kar pomeni manj kot 1 evro gobe plačljivih srednjih šol, o nizki iz- sveta. Otroci bodo lahko videli tudi pre- na otroka, da ta jé ves mesec). obraženosti in kam otroke vodi ta real- cej izdelkov, oblačil in nakita, ki jih je nost. Pogovorili se bomo o drugačnem prinesla od tam. Jani je precej pomemb- Interesno združenje Naša Lavrica načinu življenja tako v mestih kot tudi no, da predstavi, kakšna je učinkovita sekcija – Katja Dular med raznimi skupnostmi, pri katerih je pomoč, ko se ta vlaga v znanje, pogum

* Jana Dular je 26-letna univerzitetna diplomirana pravnica. Oktobra 2008 se je odpravila na samostojno prostovoljno delo v vzhodno Afriko (Uganda, Kenija, Tanzanija in Malavi), kjer je samostojno vodila samozadostne projekte pomoči lokalnim skupnostim v pomanjkanju. Sodelovala je pri gradnji šole v Tanzaniji, poučevanju več tisoč osnovnošolskih otrok, delala v sirotišnici ter vpisala 15 otrok v zasebno šolo, delala z otroki s posebnimi potrebami v Ugandi, gradila bambusove hiše, učila saditi poljske pridelke, pomagala ljudem s pristopom in učenjem veščin, s katerimi si nato pomagajo vse življenje. Trenutno od avgusta 2012 dalje živi in deluje v Malaviju, kjer vodi humanitarni projekt pomoči otrokom z učnimi težavami ter s specifičnimi posebnimi potrebami, za katere je zgradila izobraževalni center sredi malavijske vasice Mazembe. Poleg tega s pomočjo prostovoljnih prispevkov že eno leto omogoča jutranji obrok 342 otrokom podeželske šole, da lahko pouk poteka nemoteno, sicer lačnih otrok.

NEPAL SKOZI OČI OBJEKTIVA

DRAGI NAŠI SOKRAJANI / SOOBČANI Vabimo vas, da se udeležite popotovanja po mogočni Himalaji Skupek fotografij in kratkih filmskih izsekov v zaokroženi celoti in osebne izkušnje bo predstavil in opisal naš sokrajan Franci Hrastar Dne 17. 3. 2013 z začetkom ob 17. uri v Skednju (Pijavški trg). SE VIDIMO Franci Hrastar, Krajevna skupnost Pijava Gorica in KUD Pijava Gorica.

27 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Kurenti prvič na Škofljici

Sodelovanje med Destrnikom in Ško- zavod Višnja Gora, fljico na različnih področjih traja že več Občino Škofljica let. Bilo je nekaj obiskov vseslovenskega in Mali dom Barje srečanja Oldtimer kluba na Škofljici ter ter zaključili v go- spoznavanja krajev in okolja. stilni Čot na Pija- Sodelovanje se je poglobilo dve leti vi Gorici. Povsod nazaj, ko smo člani društva Ravnovesje smo se jih razve- obiskali destrniški kmečki praznik s pol- selili in jih lepo nim avtobusom. Bilo smo navdušeni nad sprejeli. bogatim družbenim delovanjem in spore- Člani društva dom. Ravnovesje smo še Enako smo bili navdušeni 7. 2. 2013, ko večkrat obiskali Destrnik; v spominu nam kot primestni občini ne uspeva tako odlič- nas je obiskala skupina kurentov, članov je ostal kot lep urejen kraj, ogledali smo no. Vsem kurentom, pobudniku Francu Društva kurentov Mezgovci, v katerem je si obnovljeno zidanico v središču, bili Murku in predstavniku skupine Marjanu kar pet Destrničanov, Franc Murko, Marjan smo na prazniku Kmečko klanje v Doli- Tašnerju iskrena hvala. Tašner, Mitja in Srečko Podhostnik, Tadej ču. Prebivalci Destrnika so lahko ponosni in Brane Šneberger in Marjan Bombek. na svoj kraj, ki kljub bližini Ptuja ohranja Peter Pal, Ta dan so obiskali Vzgojno-izobraževalni svojo pristnost, šege in navade, kar nam občinski svetnik Občine Škofljica

Starejši so slišani v naši občini

Občni zbor Društva upokojencev Ško- naši občini. Kot je poudarila predsednica občini in Osnovni šoli Škofljica za pomoč fljica, v četrtek, 14. 2. 2013 je potekal v Hedvika Škerjanec, so veliko storili na pri organizaciji ter izvedbi prireditev. nabito polnih prostorih gostilne pri Strahu. preventivi (202 meritvi krvnega tlaka, v Kot je v poročilu navedla tajnica Mar- Prav tako je bilo polno optimističnega, ve- sodelovanju s patronažno sestro Majdo jana Bedenčič, so društvo z največ člani drega in pozitivnega vzdušja. Že iz poročil Zalar so izvedli predavanje o varni uporabi (615) v občini, upravni odbor in komisije sekcij je bilo razvidno, da gre za izredno zdravil, dr. Ručigajeva je predava o spre- redno delujejo. Regina Gabrijel, ki vodi aktivno članstvo in vodstvo. O športni sek- membah na koži). Letovanja v Strunjanu finančno poslovanje društva, je predstavi- ciji je pri rekreativni telovadbi, pri balinar- se je udeležilo 52 oseb, za 8. marec so obi- la pozitiven rezultat, največji strošek pa jih, strelcih z zračno puško sodelovalo 778 skali z nageljni vse 80-letnike, v okviru je bil program Starejši za starejše (36 % članov, je poudarila predsednica sekcije akciji Starejši za starejše pa izvedli tradi- od celote). Vida Macedoni. V likovnih delavnicah so cionalno srečanje 75-letnikov pri Strahu. Sledila so priznanja za častno članstvo, preoblikovali steklenice v amfore, sešili Slednjega se je udeležil tudi župan Ivan nad 50 let: Tanja Kiber, Vladka Nose, Kri- EKO blazine z naravnimi polnili, za pisa- Jordan, ki je tokratni zbor tudi pozdravil, stina Zalar, Hedvika Škerjanec, Alojz Žist nice pa jih je pohvalil sam etnolog gospod čestital k uspehom in poročal o aktivnostih in Anica Nered. Janez Bogataj. Razstavljale so na gradu občine za starejše. Zagotovo so starejši v Priznanja za aktivnost so prejeli: Ani- Lisičje, je povedala Pavla Perme. Bili so naši občini slišani. Ne nazadnje občinske ca Pirnat, Franc Škerjanec, Franc Volker, na petih izletih, tudi v tujini – v Gradcu in strokovne službe intenzivno delujejo za Regina Gabrijel, Štefan Slaviček, Viktor v Reziji, je omenila vodja izletništva Meta pridobitev vseh dovoljenj za izgradnjo Kovačič, Janez Gregorič in Miran Štepec Gruden-Močnik. doma starejših. (posthumno). Socialno-varstvena komisija je olajšala Zbor sta pozdravila tudi predsednika Ob koncu je Alojz Žist, predsednik od- in polepšala marsikateri dan starejših v DU Lavrica in DU Ig. Prvi, Jožef Seba- bora za pripravo 60-letnice društva, apeli- nec, je pohvalil pri- ral na člane društva, da se udeležijo v čim zadevnost komisij večjem številu velikega dogodka ob 60-le- in bogato dejavnost tnici društva v športni dvorani na Škofljici ter število kadrov. 19. aprila. Predsednik DU Zaključek večera je minil v prijetnem Škofljica Janez druženju in pustovanju, plesu in zabavi. Ogrinc se je že Starejši v naši občini dokazujejo, da so uvodoma zahvalil dejavni, zavzeti za napredek, želijo biti vsem prostovolj- vključeni v družbeno življenje, so pozi- kam in prostovolj- tivni in usmerjeni v medgeneracijsko po- cem za opravljeno vezovanje. delo, prav tako Peter Pal

28 URADNE OBJAVE – XXI, ŠT. 2, MAREC 2013

LETNIK XXI • Št. 2 URADNE OBJAVE Marec 2013

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Škofljica za leto 2013 (Ur. l. RS, št. 100/2011 in 83/12) ter Pravilnika o dodeljevanju pro- računskih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Škofljica (Uradni list RS, štev. 53/09) objavlja Občina Škofljica

JAVNI RAZPIS o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Škofljica za leto 2013

1. NEPOSREDNI UPORABNIK, KI PODELJUJE SREDSTVA

Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica

2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Škofljica in sicer za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja boljša učinkovitost in strokovnost enot malega gospodarstva. Sredstva se na podlagi razpisa namenijo sofinanciranju izobraževanj in usposabljanj, svetovanj in informiranj ter promocijskim aktivnostim.

3. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV

Višina razpisanih sredstev znaša v letu 2013, za vse ukrepe 10.000,00 EUR.

4. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV POMOČI PO TEM RAZPISU SO: – gospodarske družbe, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razvrščajo na mikro in majhne družbe, – fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika posameznika, ki se razvrščajo na mikro in majhne podjetnike.

Upravičenci morajo imeti stalno bivališče in sedež dejavnosti na območju Občine Škofljica.

5. IZVAJALCI POMOČI

Izvajalci pomoči so registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na območju občine ali regije ter ostale organi- zacije, ki so registrirane za izvajanje ukrepov, za katere se pomoč dodeljuje. Izvajalci pomoči morajo v čim večji meri izpolnjevati naslednje kriterije: – biti po svoji osnovni dejavnosti neposredno povezani s čim širšo bazo malega gospodarstva v občini, – tekoče slediti gibanju in problematiki gospodarstva v občini, – zagotoviti samostojno organizacijo oziroma izvedbo celovitega programa po principu pravične, poštene in enakovredne obravnave vseh subjektov drobnega gospodarstva v Občini Škofljica. – Za pridobitev sredstev na javnem razpisu lahko kandidirajo izvajalci, ki: – so pravne osebe, – delujejo po načelu javnega prava, – so samostojne poslovno-stanovske organizacije, – predložijo natančen program vseh aktivnosti, ki ustreza ukrepom, navedenim v občinskem pravilniku in tem razpisu.

1 URADNE OBJAVE – LETNIK XXI, ŠT. 2, MAREC 2013

6. UKREPI PO NAMENIH

I. Izobraževanje in usposabljanje Višina razpisanih sredstev: 3.000,00 EUR

Višina sofinanciranja znaša do 50% upravičenih stroškov izvedbe izobraževanja. Sredstva se dodelijo za oblike posebej organiziranega pridobivanja znanj, izobraževanja in usposabljanja, opredeljena s progra- mom, ki zagotavlja čim bolj celovito pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja, uporabnega pri sedanjem oziroma bodočem delu podjetnikov, pri razvoju podjetniških idej in uresničevanju le-teh.

Sredstva se dodeljujejo na naslednjih področjih: –te čaj računalništva in knjigovodstva, – znanja tujih jezikov, – izpolnjevanja in usklajevanja z novostmi zakonskih predpisov, – strokovna usposabljanja na različnih področjih, za katera se izkazuje širši podjetniški interes, – izobraževanja, namenjena širitvi znanja podjetnikov – začetnikov in podjetnikov, ki želijo – nadgraditi svoje poslovanje, – sejemske dejavnosti kot oblike seznanjanja z novostmi tehnoloških dosežkov.

Upravičeni stroški so stroški predavateljev, potni stroški predavateljev, ostali tekoči stroški organizacije in izvedbe dodatnega izobraževanja.

Na razpis se prijavijo izvajalci, ki bodo organizirali izobraževanja in usposabljanja. Izvajalec, ki bo izbran in bo z njim skle- njena tudi pogodba, obračuna upravičencem iz Občine Škofljica 50 % upravičenih stroškov izvedenega izobraževanja oziroma stroškov usposabljanja, za preostalih 50% stroškov za vsakega upravičenca pa izda izvajalec zahtevek na Občino Škofljica. Upoštevala se bodo vsa izobraževanja, ki bodo izvedena do 15. novembra 2013.

Zahtevek za refundacijo 50 % stroškov izobraževanja ali usposabljanja pa lahko vložijo tudi podjetja ali samostojni podjetniki s sedežem v Občini Škofljica, ki se bodo udeležili izobraževanj ali usposabljanj v tujini.

II. Svetovanje in informiranje Višina razpisanih sredstev: 3.000,00 EUR

Sredstva se dodelijo za oblike posebej organiziranega svetovanja, opredeljenega s programom aktivnosti, ki zagotavlja pridobi- vanje in posredovanje pomembnih informacij, obveščanje in izvedbo reševanja podjetniške problematike za vse ciljne skupine v občini – samostojni podjetniki, mala podjetja in potencialne podjetnike. Izvajalec svetovanja mora zagotavljati informacijsko podporo podjetniški populaciji – pridobitev različnih informacij na enem mestu v obliki različnih virov informiranja.

Svetovalne storitve, za katere se lahko dodelijo sredstva: – informiranje in svetovanje o različnih področjih delovanja podjetja s poudarkom na razvoju patentov in inovacij, – davčno svetovanje, – delovno in socialno pravo, – informiranje o potencialnih virih financiranja, – obveščanje in priprava na javne razpise, – svetovanje o statusnih oblikah in pogojih za začetek poslovanja – ustanovitev podjetja, – uvajanje novih marketinških pristopov.

K vlogi za dodelitev pomoči mora upravičenec priložiti račun za izvedene svetovalne storitve ter poročilo o realizaciji projek- ta, za katerega je bilo izvedeno svetovanje. Občina bo sofinancirala do 50% upravičenih stroškov. Najvišji možni znesek na posameznega upravičenca je 1.500,00 EUR. Podlaga za upravičenost stroška je predložen plačan račun za izvedene svetovalne storitve ter poročilo o izvedenem projektu.

2 URADNE OBJAVE – XXI, ŠT. 2, MAREC 2013

III. Promocijske aktivnosti s področja malega gospodarstva. Višina razpisanih sredstev: 4.000,00 EUR

Sredstva se dodelijo za: – organizacijo forumov za izmenjavo znanj med enotami malega gospodarstva, – najemnine in opremljanje razstavnih prostorov, – materialne stroške priprave in dostave izdelkov za razstave, ocenjevanje, idr. ter – izdaja publikacij, katalogov, spletišč, idr., – simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih.

Občina bo sofinancirala do 50 % upravičenih stroškov najetja, postavitve in delovanja stojnice. Najvišji možni znesek za aktiv- nosti, navedene pod a, b, c in d alinejo znašajo 2.000,00 EUR na posameznega upravičenca, pod točko e pa največ 300,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi predloženega računa o plačilu najema oziroma zakupa ter poročila o izvedenem projektu. Predložen mora biti tudi obratovalni čas sejma. Upravičeni stroški so stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice, stroški promocijskega materiala ter potni stroški udeležencev na sejmu.

7. INTENZIVNOST POMOČI ZA VSE UKREPE

Sredstva se dodelijo upravičencem po pravilu »de minimis«. Višina »de minimis« pomoči ne sme presegati 200.000,00 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Obdobje treh let se šteje do roka za vložitev prve vloge za dodelitev sredstev. Najvišji možni znesek, ki ga lahko prejme posamezen upravičenec, znaša 1.500,00 EUR pod tč. I in II, pod tč. III pa 2.000,00 EUR, najnižji pa 300,00 EUR. Za ukrep Promocijske aktivnosti, je pod točko e najvišji znesek 300,00 EUR, najnižji pa 100,00 EUR. Do pomoči po tem razpisu niso upravičena nelikvidna podjetja. Subvencijo je možno dodeliti le v primeru, kadar ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna.

8. SPLOŠNI POGOJ PRIDOBITVE SREDSTEV

Upravičenci morajo imeti stalno bivališče in sedež dejavnosti na območju Občine Škofljica.

9. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA:

a) prijavni obrazec; b) izjava o izpolnjevanju razpisnih pogojev; c) dokazilo o registraciji; d) dokazilo o številu zaposlenih; e) dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih; f) podroben opis izvedene aktivnosti; g) dokazila o izvedbi aktivnosti; h) izpolnjeno izjavo upravičenca, da za pomoč »de minimis« ni dobil sredstev iz državnih ali mednarodnih virov, oziroma, če jih je, v kakšni višini.

10. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE

Vlagatelji morajo vloge oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica in sicer vključno do 15. 4 .2013 (datum žiga pošte). K vlogi je potrebno priložiti vse dokumente, ki jih kot obvezna dokazila zahteva razpisna dokumentacija in so navedeni na obrazcu »vloga«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naslov vlagatelja.

Vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z obvezno navedbo na prednji strani ovojnice »NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA POSPE- ŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA « (v oklepaju je potrebno navesti vrsto ukrepa).

3 URADNE OBJAVE – LETNIK XXI, ŠT. 2, MAREC 2013

11. ODPIRANJE VLOG

Odpiranje vlog, ki ga vodi Komisija za kmetijstvo, gospodarstvo, finančne in pravne zadeve, bo v roku 15 dni od izteka roka za predložitev vlog. Odpiranje ponudb ne bo javno. Na odpiranju ugotavlja komisija popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru nepo- polno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo v roku 8 dni dopolnijo.

12. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA

Na podlagi predloga komisije bo o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah s sklepom odločila občinska uprava Občine Ško- fljica, o pritožbi zoper ta sklep pa župan Občine Škofljica.

13. SKLENITEV POGODBE

Medsebojne obveznosti med Občino Škofljica in prejemnikom sredstev se uredijo s pogodbo, po pridobitvi mnenja Ministrstva za finance.

14. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO

Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnih rokov dosegljiva na spletni strani Občine Škofljica http:// www.skofljica.si in v sprejemni pisarni občine, na Šmarski cesti 3, kjer jo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek med 8. in 12. uro, ob sredah tudi med 15. in 17. uro).

15. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISOM

Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani po telefonu oziroma e- pošti, vsak delovni dan od 9.00 do 12.00 ure, pri Brigiti Marinšek, e-pošta: [email protected], telefon: 360 16 18.

Številka: 308-01/2013 Župan Datum: 19. 2. 2013 Občine Škofljica Ivan Jordan

4 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Oldtimer club Škofljica – občni zbor

22. februarja 2013 se je na sedemnaj- Kalom v Šentvidu. Ogledali smo demon- organizacija sejma tehnične dediščine na stem občnem zboru Old Timer Cluba stracijo mladih motokrosistov in reševa- Škofljici, pridobitev ustreznih prostorov Škofljica v gostilni pri Strahu zbralo 173 nje ponesrečenega motorista. Na Muljavi za občasne razstave in stalno zbirko teh- članov. Poročilo o delovanju kluba v letu nas je sprejel Krjavelj z rogato kozo in nične dediščine, organizacija jesenskega 2012 je podal predsednik Franci Gruden. nas s svojimi resnimi pripovedmi spravil klubskega srečanja, izvedba 22 klubskih Klub je imel 22 sestankov, ki so potekali v smeh. Na postanku v centru Grosuplje sestankov, dogovarjanje o sodelovanju in vsako drugo sredo v dvorani Občine Ško- je član Rok Ferengja zapel dve pesmi in povezovanju na skupnih projektih s sose- fljica. Zbralo se je od 45 do 65 članov. nato se je 282 udeležencev vrnilo na Ško- dnjimi lokalnimi skupnostmi, dokončanje Na dveh sestankih izvršnega odbora se fljico na zaključek prireditve s podelitvijo obnove klubskega vozila DKW Schnell- je pripravil program 17. Vseslovenskega pokalov. -laster. Pripravil se bo tudi klubski kole- srečanja na Škofljici. Člani OTC Škoflji- V septembru je bilo vsakoletno jesensko dar, v katerem so navedene informacije o ca so bili dejavni preko vsega leta. Že v srečanje. Pot je vodila do kmečkega turiz- večjih zanimivih dogodkih v zvezi s sta- mesecu januarju so bili prisotni na prire- ma Gioahin na Peči pri Polici. V popoldan- rodobnimi vozili v Sloveniji. ditvi na Krasu, v aprilu pa so se udeležili skih urah so se člani zapeljali do Želimelj Predstavljen je bil tudi finančni načrt Tomosovega srečanja v Kopru. Srečanja na občinsko proslavo ob prazniku Občine OTC Škofljica s prihodki 22.500 evrov in starodobnikov v Soteski se je udeležilo 14 Škofljica. odhodki 30.850 evrov. Iz občinskega pro- članov, udeležba kluba pa je bila tudi na V marcu je bila ob udeležbi članov klu- računa je naprošeno 4.000 evrov, saj klub blagoslovu motornih koles v Mirni peči. ba izvedena čistilna akcija okolice gradu tudi promovira Občino Škofljica. Obenem Junija se je 10 članov udeležilo srečanja Lisičje. Ob občinskem prazniku na gradu se je predsednik Franci Gruden zahvalil v Zgornji Savinjski dolini, s 15 vozili pa Lisičje v juniju so se člani kluba udeleži- županu Občine Škofljica Ivanu Jordanu za je bil klub prisoten na prireditvi Združe- li proslave z vozili. Istočasno so snemali prejeta sredstva v letu 2012. nja šoferjev in avtomehanikov Slovenije. spot o Občini Škofljica in v tem spotu so Župan Ivan Jordan je pozdravil predse- V avgustu se je kar 44 članov udeležilo prisotni tudi člani kluba. dnika kluba, izvršilni in nadzorni odbor srečanja v Vodicah. Člani so se udeležili Poročilo o finančnem poslovanju in sta- ter čestital novemu staremu vodstvu ob proslave ob 80-letnici izdelave Ballile, ki nju je podal blagajnik Brane Šnajdar. Po- jubileju, saj za klub skrbijo že polnih 18 jo je pripravil klub Adria Classic iz Kopra. slovanje je izkazano pozitivno. Poročilo let. Zahvalil se je za vsa sodelovanja pri V marcu je bil organiziran obisk sejma nadzornega odbora je podal Anton Zalar. občinskih dogodkih in za pomoč pri pred- v Reggiu Emilii, v septembru pa so se Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih. stavitvi spota. Poudaril je, da klub izjemno člani sprehodili po sejemskem prostoru v Ker je preteklo štiriletno mandatno dobro deluje in sodeluje z ostalimi društvi Slovenski Bistrici. Po sejmu je pot vodila obdobje 2009–2013, je bilo dosedanje in občino. do vasi Mlače. V tej vasi deluje turistično vodstvo kluba razrešeno svojih funkcij. Predsednik Franc Gruden se je zahvalil društvo, ki je postavilo nov objekt, v kate- Na predlog izvršnega odbora je bilo na vsem članom, ki so v zadnjem mandatu rem so razstavljeni zgodovinski predmeti občnem zboru izvoljeno novo vodstvo: aktivno sodelovali, se udeleževali srečanj, iz kmečkega življenja. Ogledali smo tudi predsednik Franc Gruden, podpredsednik in vsem, ki so se udeležili srečanja. Celje. V njem so ostanki rimske ceste in Stane Malovrh, tajnik Emil Sladič in bla- Ob koncu naj napišem še, da smo si v deli stavb, ki so bili do nedavnega skriti gajnik Brane Šnajdar. Novi nadzorni od- mesecu juliju privoščili dopust. OTC Ško- očem. Obiskali smo tudi pokrajinski mu- bor sestavljajo: Anton Zalar, Aleš Horvat fljica je organiziral nepozabni dvodnevni zej Celje in spoznali zgodovino celjskih in Janez Kraškovic. Disciplinska komisija izlet v Sarajevo in Mostar. Najprej smo grofov. V oktobru je bil organiziran obisk bo delovala v sestavi: Dušan Miler, Jože si privoščili skodelico kave v centru Sa- sejma v Padovi, ki je največji tem delu Sašek in Polde Omahen. Izvršni odbor rajeva v 35, nadstropju nebotičnika Avaz Evrope. OTC Škofljica ima 16 članov: Franc Gru- Twist Tover na 150 metrih višine. Njegovi Organizirana je bila muzejska razstava den, Stanislav Malovrh, Tone Gradišar, temelji segajo 30 metrov v globino, vgra- pokojnega člana kluba Mateja Ferjana. Emil Sladič, Brane Šnajdar, Franc Drob- jeno je tri milijone kilogramov železa. Razstavljena so priznanja in odličja z nič, Jože Nosan, Miran Vrbinc, Jože Sa- Sprehodili smo se po Baščaršiji – glavni vsega sveta, ki jih je osvojil na dirkah v šek, Franc Meden, Dušan Miler, Tine Re- tržnici, ki je bila zgrajena leta 1462. Tu se svojem kratkem življenju. Na izboru naj- žek, Polde Omahen, Filip Filipidis, Mihael ponuja kulinarični pregled Sarajeva, kjer lepših starodobnikov v Sloveniji je bilo Gusti Jamnik in Jože Petrič. mirno lahko pozabimo na pico in špage- za najlepše vozilo po oceni obiskovalcev Programsko-poslovni načrt za leto 2013 te. Bosanska kuhinja je znana po uporabi razglašeno vozilo rolls-royce, last člana je podal predsednik Franci Gruden. Veči- številnih začimb v zmerni količini, jedi so kluba Saše Hrovata. Razstavljeno je bilo na nalog izhaja iz dolgoročnega načrta lahke, omake so povsem naravne. Privo- tudi vrhunsko obnovljeno vozilo članice delovanja kluba. Organizacija 18. Vseslo- ščili smo si čevapčiče, burek in njihove Jelene Merkulin. venskega srečanja ljubiteljev starodobnih značilne slaščice. Občudovali smo lepote Osrednja prireditev je bilo 17. Vseslo- vozil v mesecu maju bo osrednja in naj- Vrelo Bosne pod planino Igman, najlepši vensko srečanje 19. maja na Škofljici. Pot zahtevnejša naloga. Tekom leta bodo or- del Sarajeva, ponos Sarajlija. Sarajevo je je vodila mimo Grosuplja, Višnje gore, ganizirana strokovna predavanja, obiski največje in glavno mesto Bosne in Herce- Ivančne Gorice do motokros proge Pod petih strokovnih sejmov doma in v tujini, govine. Svetovno slavo uživa od leta 1914,

29 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

videl, pobegnil je iz Mostarja, ker ni verjel, da bo vitka konstrukcija zdržala. Gradili so ga v letih 1557–1566 in je stal 300 tisoč srebrnikov. Stari most je ločni most, dolg 29 m in širok 4 m, višina v najvišji točki je 20 m, zgrajen je iz 459 obdelanih blo- kov apnenca tenelija. 9. novembra 1993 ga je uničila vojska bosansko-hercegovskih Hrvatov. Rekonstrukcija pod pokrovitelj- stvom Unesca je bila dokončana leta 2004 in je stala 12 milijonov evrov. Tekmovanja Slovenski gospodarji v turški hiši Stari most in člani OTC Škofljica v skokih z mostu so tradicija že od leta ko je atentator Gavrilo Princip 28. junija 1566, skakalci skačejo v posebnem slo- indoevropske besede za vodo. Voda je ustrelil prestolonaslednika, nadvojvodo gu, imenovanem skok lastovke. V turški povsod. Teče čez kanjone, skače čez ka- Franca Ferdinanda. Leta 1984 je Saraje- hiši, eni najpomembnejših hiš, smo se bosi mne, klokota, žubori ali se leno vije čez vo nastopilo v pozitivni zgodovinski luči. povzpeli v nadstropje v sobo za pogovo- skale. Bosna in Hercegovina je nekdanja Gostilo je zimske olimpijske igre. Masko- re, imenovano dikanija. Stara čaršija – ku- socialistična republika SFRJ. Etnično je to iger – VUČKA – je oblikoval slovenski jundžiluk – je v neposredni bližini Starega razdeljena na tri skupine, pri čemer so naj- akademski slikar Jože Trobec. mosta. Ohranjene so vse karakteristike iz številčnejši Bošnjaki, sledijo pa bosanski Jablanica je znana po 4. ofenzivi – bitki turških časov. Male obrtniške delavnice Srbi in Hrvati. Obilna so naravna boga- na Neretvi iz 2. svetovne vojne. Tito je dal ponujajo raznovrstna tradicionalna ročna stva – nahajališča soli, mangana, srebra, porušiti vse mostove čez Neretvo, partiza- dela, tu doživimo Orient v malem. Stari svinca, železove rude in premoga. V polje- ni so 3. marca 1943 prebili obroč s preho- trg je skupaj s Starim mostom leta 2005 delstvu – »ratarstvu« – in živinoreji imajo dom preko zasilnega mostu in rešili pred uvrščen na spisek UNESCO-ve svetovne veliko možnosti za razvoj. Zelo iskan in Nemci in četniki 4.000 ranjencev. Ljudje dediščine. Vstopili smo tudi v džamijo poznan je ovčji sir. V Bosni in Hercegovini iz vse Jugoslavije so obiskovali brego- Koski Mehmed Paše, ki je bila zgrajena so v obdobju neolitika živeli Iliri. Celotna ve Neretve in muzej, ki ga je odprl sam v letu 1617, in se povzpeli po številnih Ilirija je prešla pod oblast Rimskega impe- maršal Tito leta 1978. Zanimanje za bitke strmih stopnicah do minareta in uživali rija do leta 9 našega štetja. Država je svoj iz 2. svetovne vojne je usahnilo po letu v razgledu na celotno mesto. V Počitelju, vrh dosegla pod vodstvom Štefana Tvrtka 1992, ko se je začela pisati druga zgodba najlepšem zgodovinskem naselju orien- med leti 1353 do 1391. Potem so ozemlje teh krajev. talsko-sredozemskega značaja v dolini Bosne zavzeli otomanski osvajalci. 1908 Mostar je turistični raj, mesto sonca, ze- reke Neretve smo pojedli zadnje porcije leta je bila priključena Avstro-ogrskemu lenja in cvetja s sredozemskim podnebjem. čevapčičev. Pot nas je vodila preko Met- cesarstvu. Leta 1918 je postala del novo- Je med najlepšimi mesti Evrope, v njem se kovića. Zaradi plodne zemlje se prebivalci ustanovljene Kraljevine Srbov, Hrvatov in spajajo arhitekture vseh slogov. Znameniti ukvarjajo s poljedelstvom in sadjarstvom. Slovencev. V letu 1943 je bila Bosna kraj most ima starejšega brata, imenovan Kriva Območje je znano po plantažah mandarin. političnega delovanja nove socialistične Čuprija. Zgrajen je bil leta 1558 in je slu- Med polji se domačini v vodnih kanalih države in njene ustanovitve novembra v žil kot prototip velikemu Staremu mostu. vozijo s čolni, imenovanimi trupice. mestu Jajcu na drugem zasedanju AVNOJ- Mesto Mostar je dobilo ime po Starem Iz Bosne in Hercegovine smo odšli z le- -a. Po letu 1945 je bila Bosna šesta repu- mostu oziroma stražnih stolpih na obeh pimi vtisi. Bosna in Hercegovina je država blika, skupna domovina pomešanih Srbov, straneh – mostari. Stolp na levem bregu na Balkanskem polotoku. Njene sosede so Muslimanov in Hrvatov. Neretve se imenuje Tara, na desnem bregu Hrvaška, Srbija in Črna gora. S 26 kilome- pa se imenuje Helebija. Načrte je naredil tri pasu se dotika Jadranskega morja. Ime Ana Pia Debeljak arhitekt Mimar Hajrudin, mostu ni nikdar Bosna verjetno izhaja iz besede bosana, članica OTC Škofljica

Pozdrav iz BiH

30 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Redni letni občni zbor PGD Orle

V petek, 22. februarja smo se v dvora- radijskih zvez. Občni zbor smo imeli 8. skupaj interveniralo 24 operativnih gasil- ni gasilskega doma zbrali članice, člani 2. 2012, katerega se je udeležilo 34 članic cev. Sodelovali smo tudi pri požarnih stra- društva in povabljeni gostje na redni le- in članov in 6 mladih. Skozi vse leto smo žah v naravnem okolju, na gasilskih vajah tni občni zbor Prostovoljnega gasilskega se udeleževali gasilskih tekmovanj, tako GZ Škofljica v Želimljah in na Lisičju, ter društva Orle. na nivoju gasilske zveze, regije Ljublja- se redno usposabljali. Po uvodnem pozdravu, sprejetju dnev- na 1, kot tudi državnih tekmovanj. Naše Udeležili smo se Florjanove maše, osre- nega reda in izvolitvi delovnega predsed- tekmovalne ekipe so tekmovale na tek- dnje prireditve ob 40. obletnice PGD Vrh stva so sledila letna poročila predsednika movanju v gasilsko športnih disciplinah v nad Želimljami, za mladino pa smo v ju- društva, poveljnika, blagajnika, poročilo Vrbljenah, na gasilskem reliju, v orienta- niju pripravili gasilski piknik. Tako kot že predsednika mladinske komisije in pred- cijskem teku na Vrhu nad Želimljami in v vsa leta smo v decembru pobirali prosto- sednika nadzornega odbora. Zbor članic Karlovici, ter na kvizu gasilske mladine voljne prispevke krajanov in donatorjev. in članov je izvolil novo vodstvo društva v Osnovni šoli Škofljica in v Smledniku. V preteklem letu je društvo od krajanov in sprejel obširen načrt dela za leto 2013, Po zaslugi odličnih mentorjev, še zlasti pa in donatorjev prejelo prispevke v višini ki je sestavljen iz treh delov: dejavnosti po zaslugi predsednika mladinske komisi- 4.011 evrov in od GZ Škofljica sredstva društva, predvidenih investicij in načrta je, gospoda Alojza Okorna, naša gasilska za sofinanciranje nadgradnje gasilskega sredstev za redno delovanje društva. Čla- mladina dosega odlične rezultate. Tudi v vozila v višini 20.307,74 evrov. S temi nice in člane so pozdravili župan Občine letu 2012 smo se dvakrat uvrstili na dr- sredstvi smo v marcu še dokončno popla- Škofljica gospod Ivan Jordan, predsednik žavno tekmovanje, tekmovali smo v ori- čali novo gasilsko vozilo GVV1, Iveco in podpoveljnik GZ Škofljica gospod Si- entacijskem teku gasilske mladine v Veli- Daily Svit Zolarju, d. o. o. mon Černe in gospod Peter Giovani. ki Pirešici, kjer je ekipa mlajših pionirjev To je kratek pregled dela PGD Orle v V nekaj stavkih preletimo povzetek iz v močni konkurenci 32. ekip dosegla 11. letu 2012 in upam, da bomo tudi v letu, v poročil, podanih na samem občnem zbo- mesto. Državni kviz gasilske mladine pa katerega smo zakorakali, uspešni in učin- ru, da se seznanimo z opravljenim delom je v minulem letu potekal v Osnovni šoli koviti v svojem delu. Moramo se zavedati, članic in članov društva v letu 2012. Cerknica, kjer je ekipa mladincev v hudi da bomo uspešni le, če bomo sledili razvo- V letu 2012 je PGD Orle opravljalo konkurenci 32 ekip dosegla odlično 3. ju tehnike in znanja, zato pa se moramo naloge v skladu z Načrtom dela za leto mesto. Pod mentorstvom Alojza Okorna kot člani izobraževati in usposabljati na 2012, sprejetim na občnem zboru, in ve- so tekmovali Miha Verček, Tomi Rihtar in različnih tečajih in seminarjih. ljavno zakonodajo. Skozi celo leto smo Jernej Janežič. imeli šest rednih sej upravnega odbora, se PGD Orle je imelo v letu 2012 tri inter- PGD Orle udeleževali sej sveta za operativo, uprav- vencije, dve v naravnem okolju in požar Franc Mlakar, predsednik nega odbora GZ Škofljica in preverjanj na lesenem objektu, na intervencijah pa je

Pijavški gasilci – mladi v akciji

Občni zbori prostovoljnih gasilskih dru- Stavba je z novimi stopnicami, balko- Škofljica Peter Giovanni je predstavil de- štev imajo utečeno podobo in dnevni red. nom in ograjo ogromno pridobila, tako v javnosti na izobraževalnem področju in Pa vendar je bil pijavški nekaj posebnega. estetskem kot tudi funkcionalnem smislu. potrebo po dopolnitvi operativnega načrta Polovico dvorane so zasedli mladi člani – Izgled stavbe dopolnjuje na novo urejen društva. resnih uniformiranih možakov je bilo le za prostor za staro tehniko. Za vložen trud Župan Občine Škofljica je pozdravil vse prvi dve vrsti. Vodstvu PGD Pijava Gorica pri popravilu le-te se je zahvalil Andreju prisotne, posebej pa goste. Dejal je, da je je uspelo zelo dobro izvesti generacijsko Padarju st. Predsednik Andrej Pirc se je ponosen na gasilce in da ima dober obču- menjavo – pridobili so ogromno mladih, zahvalil tudi zdajšnjemu županu Ivanu tek, ko se lahko zanesemo nanje, kar je vzpostavili žensko desetino, generacija, ki Jordanu za dokončno rešitev lastništva videl iz dobrega odziva na nenapovedano je prej vodila društvo, pa tvori veteransko stavbe, ki je sedaj v celoti last PGD Pi- vajo na Gimnaziji Želimlje. Vesel je do- enoto in skrbi za ohranjanje tradicije ter java Gorica. brih rezultatov na tekmovanjih, saj je to obnavlja tehnično dediščino. Poveljnik PGD Tomaž Šerjak je naštel tudi v ponos občini, katero predstavljajo Predsednik PGD Pijava Gorica Andrej v preteklem letu 10 intervencij, 6 požarov, tekmovalci. Ponudil je vsakršno pomoč, Pirc je v svojem poročilu poudaril dobre eno prometno nesrečo, štirikrat pa so nu- če jo bodo potrebovali. rezultate mladine na tekmovanjih ter pri- dili tehnično pomoč. V imenu komisije za veterane je zbor pravljenost za udeležbo na vajah članic, Člani PGD so sodelovali tudi pri gaše- pozdravil Franc Trtnik, predsednika sose- članov in veteranov. Kot dosežek je na- nju velikega požara na Črnem Kalu, kar dnjih društev, Anton Balant z Iga in Alojz vedel sanacijo stopnic in balkona – pri je pohvalil tudi na zboru prisotni predse- Kraškovic iz Škofljice, ter predsednik KS rušitvenih delih je sodelovalo 20 gasilcev. dnik GZ Simon Černe. Podpoveljnik GZ Franci Pavlinjek.

31 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Po razrešitvi in volitvah novega vod- • Eva Kramar – za stva v isti sestavi je sledila podelitev pri- doseženo 4. me- znanj tekmovalkam in tekmovalcem – tem sto v orientaciji vztrajno stoji ob strani župan Ivan Jordan, na državnem tek- ter seveda po vsakem tekmovanju Gostil- movanju v Veliki na Čot, kjer jih sprejmejo kot zmagovalce: Pirešici, 15. 9. • Amadeja Vidmar – za doseženo 2. mesto 2012 in 19. mesto v orientaciji na državnem tekmovanju v na državnem tek- Veliki Pirešici, 15. 9. 2012 in 19. mesto movanju v kvizu na državnem tekmovanju v kvizu v Cer- v Cerknici, 24. knici, 24. 11. 2012; 11. 2012; • Nina Janežič – za doseženo 2. mesto v • Tadeja Lunar – orientaciji na državnem tekmovanju v za doseženo 4. Veliki Pirešici, 15. 9. 2012 in 19. mesto mesto v orienta- na državnem tekmovanju v kvizu v Cer- ciji na državnem tekmovanju v Veliki • Ksenija Vidmar – za prizadevno delo z knici, 24. 11. 2012; Pirešici, 15. 9. 2012; mladino in uvrstitev na državno tekmo- • Petra Krese – za doseženo 2. mesto v • Urška Pirc – za doseženo 4. mesto v vanje; orientaciji na državnem tekmovanju v orientaciji na državnem tekmovanju v • Larisa Ambrožič – za prizadevno delo Veliki Pirešici, 15. 9. 2012; Veliki Pirešici, 15. 9. 2012; z mladino in uvrstitev na državno tek- • Maja Vidmar – za doseženo 15. mesto na • Lara Mohar – za doseženo 29. mesto na movanje; državnem tekmovanju v kvizu v Cerkni- državnem tekmovanju v kvizu v Cerkni- • Rok Knavs – za prizadevno delo z mla- ci, 24. 11. 2012; ci, 24. 11. 2012; dino in uvrstitev na državno tekmova- • Nika Pirc – za doseženo 15. mesto na dr- • Špela Čotič – za doseženo 29. mesto na nje; žavnem tekmovanju v kvizu v Cerknici, državnem tekmovanju v kvizu v Cerkni- • Klemen Mehle – za prizadevno delo z 24. 11. 2012; ci, 24. 11. 2012; mladino in uvrstitev na državno tekmo- • Maja Krese – za doseženo 15. mesto na • Katrina Šerjak – za doseženo 29. mesto vanje. državnem tekmovanju v kvizu v Cerkni- na državnem tekmovanju v kvizu v Cer- Poročal: Peter Pal ci, 24. 11. 2012; knici, 24. 11. 2012; Foto: Marko Avsenak

Tehnični komisarji SVS na Škofljici V soboto, 16. 2. 2013 je v dvorani na pridejo na izobraževanje iz vse Slovenije. pa se dogaja nasprotno. To so novi izzivi Škofljici potekalo redno letno usposablja- Na samem usposabljanju je o ocenje- za tehnične komisarje. O liku komisarja nje 75 tehničnih komisarjev Zveze slo- vanju starodobnika spregovoril Edi Gla- je spregovoril Janez Uratnik, predsednik venskih društev, ljubiteljev starodobnih vič. Predsednik tehnične komisije SVS. SVS, Vladimir Perkič in Stane Kokol vozil. Morda je naši javnosti manj znano, Komisija je s strani države pooblaščena, o načinih ohranjevanja starodobnikov, da je sedež te zveze, ki je pooblaščena s da lahko dovolj kompetentno oceni sta- o dvokolesih TOMOS pa Slavko Pistak. strani mednarodne zveze FIVA za Slove- rodobno vozilo. Tehnični komisar mora Zavedanje o pomenu tehnične dedišči- nijo, prav na Škofljici. Za to ima nedvo- ugotoviti, kaj se je z vozilom dogajalo, ne se prav preko tovrstnih prizadevanj mno zasluge prav naš Oldtimer club, ki z kdo je proizvajalec, pravo identiteto in povečuje tudi v okviru naše občine. Po- vsakoletnimi srečanji skrbi za prepoznav- kakšno je dejansko stanje. Posebej se je vezava z naravno in kulturno dediščino nost Škofljice tako v državnem kot tudi treba posvetiti originalnosti barve, motor- pa postane prav gotovo lahko del celovite mednarodnem prostoru. Predsednik kluba ja in ostalih delov vozila. V preteklosti, ko turistične ponudbe tudi našega lokalnega Franc Gruden je lahko upravičeno pono- še ni bilo spoštovanja do tehnične dedišči- okolja. sen na dejavnost kluba in na dejstvo, da ne, so stara vozila »pomlajevali«, danes Peter Pal

32 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Turistično društvo Lavrica – praznovanje slovenskega kulturnega praznika

Na Lavrici smo v okviru praznovanja zgodovino, po kateri se ločuje od drugih slovenskega kulturnega praznika v torek, narodov po jeziku, kulturi, navadah in 5. februarja v našo sredino povabili pri- šegah ter po hrani in po vsakdanjem ži- znanega etnologa in umetnostnega zgodo- vljenju. Pri jeziku in kulturi se Slovenci še vinarja profesorja dr. Janeza Bogataja, ki posebej razlikujemo od drugih evropskih nam je približal slovensko kulturno dedi- narodov, saj imamo edini med njimi svoj ščino. O tem podrobnejše pišemo v pri- kulturni praznik, ki je hkrati tudi državni. spevku z naslovom Kako živeti s kulturno Z razvojem našega jezika in pismenosti dediščino v sodobnosti – predavanje prof. nam je prav kultura pomagala, da smo se dr. Janeza Bogataja na Lavrici. ohranili na tem prostoru. Uvodoma je MePZ Češnje zapel Zdra- V počastitev slovenskega kulturnega vljico in nekaj domoljubnih pesmi. Sledi- praznika smo v program vključili izo- la je recitacija Prešernove Vrbe ter uvodni braževanje – predavanje o naši kulturni nagovor člana UO TD Lavrica, v kate- dediščini, namenjeno vsem ljudem dobre rem je poudaril, da ima vsak narod svojo volje iz naše občine, ki želijo bogastvo

kulturne dediščine spoznati, raziskovati v svojem okolju in jo ohranjati za prihodnje rodove. Ta proslava je bila ena izmed številnih prireditev ob slovenskem kulturnem pra- zniku v naši občini, kar kaže, da se zave- damo pomena kulture v naši sredini ter s svojo prisotnostjo na prireditvah dajemo priznanje in spodbudo organizatorjem in nastopajočim. Stanko Klemenčič-Saražin, Lavrica

Predavanje prof. dr. Janeza Bogataja na Lavrici Kako živeti s kulturno dediščino v sodobnosti Kultura je skupek dosežkov in vrednot povabili priznanega etnologa in umetno- človeške družbe kot rezultat človekovega stnega zgodovinarja profesorja dr. Janeza delovanja, ustvarjanja in razvoja v prosto- Bogataja, da nam je kulturno dediščino ru, ki ga je človeštvo oblikovalo v času, približal v besedi in sliki. ki so ga živeli. Ukvarjanje s kulturno de- Profesor Bogataj nam je v okviru poča- diščino pa predstavlja zbiranje, urejanje stitve kulturnega praznika v torek, 5. fe- in hranjenje ter prikaz stvari, ki so bile in bruarja (o čemer pišemo na drugem me- jih sedaj ni več, lahko pa jih prikažemo v stu) nazorno v sliki na velikem platnu1 in sedanjosti, kakšne ali kako so bile in jih 1) Županu Občine Škofljica in predsedniku KS tako ohranimo za prihodnost. Temeljno Lavrica smo hvaležni za to pridobitev, saj se poslanstvo Turističnega društva Lavrica bo dvorana glede na starost že kmalu uvrstila v je prav v teh dejavnostih, zato smo medse kulturno dediščino.

33 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

z duhovito razlago predstavil prikazo- vrst oljke slovenske Istre, ki izvirajo še iz rojstva. Njihov začetek sega v prvo polo- vanje in ohranjanje kulturne dediščine antičnih časov, vendar pa danes dajemo vico 13. stoletja, ko je sveti Frančišek iz v Sloveniji. Ob tem je izpostavil civilne prednost istrski belici, ki ni naša avtoh- Assisija v bližnji votlini kot prvi postavil pobude od turističnih društev, kmečkega tona sorta. V sadjarstvu smo v določenem žive jaslice. Ljudski razmah pa so dožive- turizma in posameznih zanesenjakov, ki obdobju zanemarili stare sorte jablan, ko le na Portugalskem v drugi polovici 16. se na različne načine lotevajo ohranjanja so deželo preplavile moderne, bolj rodne stoletja, od koder so se razširile skorajda in predstavljanja narodne dediščine. Člo- in nizkorasle tuje sorte. Počasi pa se ven- po vsem svetu. V zadnjem obdobju se v vek mora sam čutiti potrebo, da ohranja darle obnavljajo tudi naše avtohtone sta- Slovenji obnavlja in širi običaj blagoslova svojo dediščino, zato mora biti o tem re sorte. Ne znamo izkoristiti prednosti konj na štefanovo (26. decembra) in tri- primerno poučen in pri delu dosleden. domače soli – Solni cvet –, pridobljene v kraljevsko koledovanje v božičnem času. Tokratno predavanje naj bi prispevalo k sečoveljskih solinah, ki jo s pridom upo- Slednje ima v sedanjem času dobrodelni ozaveščanju o tem narodnem bogastvu rabljajo številne kuhinje po svetu (New namen zbiranja sredstev za pomoč ljudem in ustreznem ravnanju z njim. V nada- York, Tokio), pri nas pa je ne uspemo v stiski. ljevanju izpostavljamo nekaj ključnih učinkovito tržiti. Neprecenljiva podlaga naše kulturne poudarkov. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je Ja- dediščine, kot je pletarstvo, kolarstvo, Strokovni nasvet vsem, ki se kakor koli nez Vajkard Valvasor že leta 1689 v svoji sodarstvo itd., je bila močno vpeta v ži- ukvarjajo z zbiranjem, ohranjanjem in knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal vljenje naših prednikov. V sedanjih uč- predstavljanjem kulturne dediščine (pred- izdelavo kranjske klobase in kolin. Se- nih načrtih pa zaman iščemo programe vsem ljudskih šeg, navad in običajev), daj se poleg drugih izdelkov domače za pridobitev rokodelskih in obrtniških je, da je poleg zunanjega videza, kot so obrti in znanja trudimo, da bi bila tudi spretnosti ter znanj na področju lesarstva, obleka, obutev, maska, ki ustreza tistemu kranjska klobasa uvrščena v Unesco- kovaštva, kovinarstva in čevljarstva, ki času in okolju, potrebno upoštevati tudi vo nesnovno dediščino. Pomembna je so še kako potrebna v našem vsakdanjem zgodbo, ki stoji za tem ali je bila razlog tudi potica ali povitica, ki pa je razširje- življenju. za konkretni dogodek ali dejanje. To je še na še na Avstrijskem in v Furlaniji, zato Profesor dr. Janez Bogataj nam je podal zlasti pomembno pri predstavljanju zgo- obstajajo težave za ustrezno zaščito in še nekaj primerov neustreznega in nespo- dovinskih dogodkov. uvrstitev v Unescov seznam nesnovne štljivega ravnanja naše kulturne dediščine. V Sloveniji ima kulturna dediščina dediščine. Ta se za komercialne namene ne bi smela vsake pokrajine svoje značilnosti. Tako Družbene spremembe z razvojem tr- uporabljati brez vnaprej dogovorjenih pra- lahko opazujemo arhitekturno dediščino govine pomembno vplivajo na naš način vil, ki pa jih žal še nimamo. Tako na pri- hiš iz naravnega kamna, ki so ga v pre- prehranjevanja, saj številni marketi danes mer na čokoladnih izdelkih upodabljamo teklosti Kraševci in Brici pobrali na pri- ponujajo poceni, vendar nekakovostne Trubarjevo podobo, imamo Prešernove sojni strani hribov za gradnjo hiš ter na prehranske izdelke, ki bi jih lahko še ve- kroglice, vse brez ustrezne, zgodovinske tem prostoru potem uredili pašnike, njive dno pridelovali po naših opuščenih poljih ali pomenske povezave s temi možmi. Na in vrtove za pridelavo hrane, medtem ko in vrtovih, kar je velika škoda. Iz našega ljudskih slavjih se pogosto lotevajo igra- so na osojni strani hribov ohranili gozd okolja je tako izginila tovrstna kulturna nja na stara ljudska glasbila in uprizarjanja za divjačino in drva. Na Krasu in v Br- dediščina doma pridelane hrane, ker smo starih gledaliških iger, brez kostumiranja dih se tudi v sedanjem času zgledno ob- vrtove spremenili v zelenice po ameri- (obleka in obutev), ki bi ustrezalo času, navlja in ohranja posebnost zgodovinske škem vzoru. iz katerega izvirajo. Vsekakor pri predsta- nepremične dediščine, medtem ko je za Spoznali smo se tudi z drugimi segmen- vljanju dediščine šeg in navad ne smemo druge posebnosti naše kulturne dediščine ti nesnovne dediščine v obliki šeg in na- tekmovati v hitrosti opravljanja dela, ki ga marsikje še potrebno poskrbeti. Takšen vad, ki po naših krajih označujejo mejnike želimo prikazati, ampak bolj v kakovosti primer so naši kozolci, ki so pogosto v človekovem življenju (rojstvo, poroka, predstavitve, saj ta bolj zrcali opravljanje zanemarjeni in že dolgo več ne služijo smrt), ali pa so vzniknile ob cerkvenih in takšnega dela v preteklosti (na primer, kdo svojemu prvotnemu pomenu. Predstavlja- drugih praznikih (cvetna nedelja, velika bo kakovostneje odžagal hlod in ne kdo ga jo pa fenomen naše kmečke arhitekture, noč, božič). S tem v zvezi imamo različne bo hitreje). strnjenosti, funkcionalnosti in tehnologi- načine pletenja cvetnonedeljskih butaric, Ob zaključku predstavitve je preda- je same gradnje, ki je zamrla, ker ni več presnecev, snopov, pegljev ali še kako vatelj z veseljem odgovarjal še na posa- tovrstnih potreb. drugače imenovanih. Ljubljanska butara mezna vprašanja udeležencev dogodka. Predavatelj je izpostavil tudi prehran- iz zelenja in obarvanih oblancev (mimo- Dogovorili pa smo se tudi za nadaljevanje sko dediščino, začenši z vinogradništvom, grede izhaja z Orel) se je sčasoma raz- takšnih predavanj v naslednjih letih, da bi kjer je opozoril na vedno več novih hiš in širila tudi v druge kraje – na Primorsko tako pridobili več znanja s tega področja vikendov, ki izrinjajo klasične zidanice in Štajersko. V Savinjski dolini (Ljubno naše kulture. in viničarske koče s kletjo. Iz vinogra- ob Savinji) izdelujejo figuralne butare ali dov izginjajo klopotci, ki so se v drugi potice v obliki kmečkega orodja ali tudi Stanko in Ksenija Klemenčič-Saražin, polovici 18. stoletja pojavili v Prleki- opravila, ki so prave mojstrovine ljudske Lavrica ji in Halozah, sedaj pa so se preselili na ustvarjalnosti. avstrijsko Gradiščansko, kjer preganjajo Po domovih in cerkvah so naši ljudje Na naslednji strani podajamo še ptice iz vinogradov in nam obujajo spo- zelo ustvarjalni pri izdelavi in posta- osnovne zakonske opredelitve kulturne mine. Opozoril je tudi na šest avtohtonih vljanju jaslic s prikazom Kristusovega dediščine, dostopne na spletu.

34 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Klasifikacija kulturne dediščine Po splošni mednarodni klasifikaciji, navade, znanja o naravi in okolju, gospo- ponazoritve, stroji in naprave, predmeti zapisani v našem Zakonu o varstvu kul- darska znanja in veščine, družbene pra- izobraževanja, znanosti in tehnike, geolo- turne dediščine (ZVKD-1 Uradni list RS, kse, rituali in praznovanja. Sem sodijo ški predmeti, botanični predmeti, zoološki št. 16/08, z dne 1. 2. 2008 in 123/08, z tudi: prakse, predstavitve, izrazi, znanja, predmeti, človeški ostanki, drugi predmeti dne 29. 12. 2008) na spletu: http://www. veščine, in z njimi povezane premičnine zgodovinskega pomena. uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20081 in kulturni prostori (kjer se ta dediščina 6&stevilka=485#), se dediščina deli na predstavlja ali izraža-muzeji). 3. Varstvo kulturne dediščine materialno (snovno) in živo dediščino Tisti bolj radovedni in željni več znanja – nematerialno (nesnovno) dediščino. o razvrščanju pri nas najdete te podatke na Država, pokrajine in občine uresničuje- Materialno dediščino sestavljata premič- http://www.nesnovnadediscina.si, med- jo javno korist varstva tako, da organizi- na in nepremična dediščina. Nepremična tem ko je seznam že registriranih enot žive rajo in podpirajo dejavnosti in ravnanja s dediščina so nepremičnine ali njihovi deli kulturne dediščine, ki do sedaj zajema 18 kulturno dediščino. z vrednotami dediščine, vpisani v register različnih dogodkov: od Škofjeloškega pa- Celostno ohranjanje dediščine je sklop dediščine, medtem ko so premična dedi- sijona, belokranjskih pisanic oglarstva, do ukrepov, s katerimi se zagotavljajo njen ščina premičnine ali zbirke premičnin z tradicionalne izdelave kranjskih klobas, nadaljnji obstoj in obogatitev, njeno vzdr- vrednotami dediščine. Podrobnejša kla- objavljen na: http://www.mizks.gov.si/si/ ževanje, obnova, prenova, uporaba in oži- sifikacija znotraj posamezne zvrsti pa je storitve/kultura/razvidi_evidence_in_re- vljanje. Uresničuje se v razvojnem načrto- vsebovana v Pravilniku o seznamih zvrsti gistri/register_zive_kulturne_dediscine/ vanju in ukrepih države, pokrajin in občin dediščine in varstvenih usmeritvah (Ura- seznam_registriranih_enot_zive_kultur- tako, da dediščino ob spoštovanju njene dni list RS, št. 102/2010 z dne 17. 12. ne_dediscine. posebne narave in družbenega pomena 2010), ki je dosegljiv na http://www.ura- vključujejo v trajnostni razvoj. dni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2010102 2. Snovna – materialna (nepremična Dediščino se ustrezno dokumentira, kar &stevilka=5232. in premična) kulturna dediščina pomeni zbiranje, urejanje in hranjenje po- datkov o dediščini, njenih vrednotah, sta- 1. Nesnovna – živa kulturna Zvrsti nepremične dediščine so: ar- nju, lokaciji in drugih dejstvih, pomemb- dediščina heološka najdišča, stavbe, ki so eno – ali nih za izvajanje varstva. Pomemben je tudi večprostorni grajeni objekti s streho, parki nedovoljen poseg v dediščino, ki je vsak Na mednarodni ravni Unescova Kon- in vrtovi, stavbe s parki ali z vrtovi, spo- poseg v dediščino, ki se izvaja brez kul- vencija nesnovno kulturno dediščino deli minski objekti in kraji, drugi objekti in turno varstvenega soglasja ali v nasprotju na: prakse, predstavitve, izraze, znanja, naprave, naselja in njihovi deli, kulturna z njim. veščine in z njimi povezana orodja, pred- krajina. Tudi zavarovanje dediščine ureja Zakon mete, izdelke in kulturne prostore, ki jih o varstvu kulturne dediščine, po katerem skupnosti, skupine in včasih tudi posame- Zvrsti premične dediščine so: orožje, za ukrepe varstva kulturne dediščine skr- zniki prepoznavajo kot del svoje kulturne orodje, stavbna oprema, bivalna oprema, bi Zavod za varstvo kulturne dediščine, dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno oblačila in osebni predmeti, prometna in medtem ko so za varstvo premične de- kulturno dediščino, preneseno iz roda v transportna sredstva, predmeti za igro in diščine pristojni državni oziroma poobla- rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na prosti čas, umetniški predmeti, predmeti ščeni muzeji, za varstvo žive dediščine pa svoje okolje, naravo in zgodovino. uporabne umetnosti, predmeti komuni- zavod, ki opravlja javno službo varstva Zvrsti nesnovne – žive kulturne dedi- kacije, obredni predmeti, grbi, zastave, žive dediščine. ščine pa so: ustna izročila in ljudsko slo- nagrade in priznanja, sredstva za trgovi- Stanko Klemenčič-Saražin vstvo, uprizoritve in predstavitve, šege in no in bančništvo, predmeti za prikaze in

VABILO Društvo Vaška interesna skupnost Gradišče vabi vse svoje člane, vaščane in simpatizerje društva, na občni zbor, ki bo: 16. 3. 2013 ob 18. uri v društveni sobi pod kozolcem. Pregledali bomo delo preteklega leta in sprejeli načrt za leto 2013. Po zboru sledi prijetno druženje in sproščen klepet! Vabi IO društva

35 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Ali je Barje res barje?

Ljubljansko barje je skozi zgodovino ohranile so se le nekatere nizkobarjan- ves čas spreminjalo svojo podobo. V le- ske vrste, ki se bodo ob znižanju vodne denodobnem času so se tukaj razraščali gladine morda spet razširile po območju. borovci, ki so se jim ob otoplitvi pridruži- Nizka barja so se na Ljubljanskem barju li, kasneje pa jih povsem izrinili, različni ohranila le v nekaj majhnih fragmentih. listavci. V holocenu je ravnico zalilo jeze- Njihovo stanje se slabša, ogrožajo jih za- ro, ki se je počasi krčilo, dokler se ni pred raščanje, spreminjanje vodnega režima in okrog 4000 leti spremenilo v močvirje. V vnos hranil. slabo prezračenih vlažnih tleh je gnitje ra- Danes najdemo od naravovarstveno stlinskih ostankov počasno. Ti se zato na- pomembnejših habitatnih tipov na Lju- RosikaRosika lagajo in iz močvirja nastane barje. Sprva bljanskem barju predvsem travnike z mo- je to nizko barje, ki je še v stiku z minerali dro stožko. Ta habitatni tip se razvije na na tulipan močvirska logarica (Fritillaria bogato talno vodo. Na njem uspevajo šaši, vlažnih, slabo prepustnih tleh, ki so lahko meleagris) in na kukavičevke (orhideje). ločje, mahovi, orhideje itd. Barje z nalaga- občasno poplavljena in vsebujejo malo Za slednje je značilno, da živijo v simbio- njem rastlinskih ostankov raste in se dvi- hranil. Površina travnikov z modro stožko zi z glivami. Potrebujejo jih že za kalitev gne nad nivo talne vode. Takrat rastline strmo upada tako v Sloveniji kot v Evropi. svojega izredno majhnega semena. To na- iz nje več ne morejo črpati hranil. Takšno Po eni strani se takšni travniki z izsuševa- mreč ne vsebuje zaloge hranil za kalček. okolje ustreza mesojedim rastlinam, ki njem in gnojenjem spreminjajo v visoko Kukavičevke so edina družina rastlin v dobijo hranila iz živalskih »prehranskih produktivne in vrstno revne travnike, po Sloveniji, ki je v celoti zavarovana. Zato dodatkov« ter šotnim mahovom. Šotni drugi strani pa se z opuščanjem tradicio- jih občudujmo le z očmi in ne pustimo, da mahovi tla zakisajo, kar razgradnjo le še nalne rabe brez gnojenja in s pozno košnjo bi nas zasrbeli prsti. upočasni. To je visoko barje. Na Ljubljan- za steljo, površine pospešeno zaraščajo z Ljubljansko barje torej ni več barje, skem barju je bilo prisotno na več mestih visokimi steblikami in z lesnimi vrstami. temveč pisana mozaična pokrajina. A po- in je predstavljajo eno najjužneje ležečih Od modre stožke je odvisen obstoj metulja doba Ljubljanskega barja še ni končna. nižinskih visokih barij v Evropi, ter edino barjanskega okarčka (Coenonympha oedi- Krojita jo tako narava kot človek. Še ve- nižinsko visoko barje v Sloveniji. Izsuše- ppus), saj se z njo prehranjujejo njegove dno se ugreza barjansko dno, kar 5-25 mm valna dela ter izkopavanje šote sta uničila gosenice. Tudi po spremembi rabe nazaj na leto. Še vedno so tu poplave in še vedno tako nizka kot visoka barja. Redke ostanke v tradicionalno, je potrebnih več let, da se človek osušuje zemljo z drenažnimi jarki šote preraščajo breze in borovci. Nekatere v prsti vzpostavi stanje, ki omogoča rast in kanali. Spreminjajo se travniki, spremi- visokobarjanske rastline, kot so nožničavi in razvoj prvotnih rastlinskih vrst mokro- njajo se njive in poljščine na njih. Opušče- munec (Eriophorum vaginatum), rožma- tnega travnika. Pri tem pa je pomembno, ne površine se zaraščajo, naselja se širijo. rinka (Andromeda polifolia) in okroglo- da so te vrste prisotne v bližini in lahko Ohranitev Ljubljanskega barja kot takega listna rosika (Drosera rotundifolia), so travnike ponovno naselijo. je zato svojevrsten izziv. še uspevale na Malem Placu. Po njego- Gnojenje negativno vpliva tudi na neka- vem zalitju leta 1993 so tudi te izginile, tere druge ogrožene rastlinske vrste, npr. Maja Sopotnik

RAVNOVESJE, društvo za aktivno državljanstvo, PIJAVA GORICA ČE BI RADI PREŽIVELI VEČER BREZ TELEVIZIJE, VAS VABIMO NA SREDE PETJA ZA ZABAVO. VSAKO SREDO OD 18. URE NAPREJ V GOSTILNI ČOT, PIJAVA GORICA.

PRIDEŠ, KO ZMOREŠ, OSTANEŠ, KOLIKOR ZMOREŠ, POJEŠ, KOLIKOR TI DA SRCE. PRIDI IN POMAGAJ USTVARITI LEP VEČER.

Da bi umiril misli, poj – in sprostil se boš. (Sri Sri Ravi Shankar)

Informacije: 041 611 009, Tončka

36 OBVESTILA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE

VABILO KGZS-Zavod LJ, vas vabi na delavnico INFORMACIJE POTI V KMETIJSTVU

Izobraževanje bomo izvedli štirikrat, in sicer v naslednjih terminih: 7. 5. 2013, ob 9. uri 14. 5. 2013, ob 9. uri 4. 6. 2013, ob 9. uri 11. 6. 2013, ob 9. uri

Delavnica bo potekala v prostorih KGZS – Zavoda Ljubljana, Celovška cesta 135, Ljubljana

Izobraževanje je namenjeno kmetijam, ki se želijo seznaniti s spletnimi stranmi uporabnimi v kmetij- stvu. Poudarek bo na spletnih straneh, ki nudijo možnosti vpogleda in uporabe podatkov za kmetijska gospodarstva. Predstavljene bodo spletne strani Ministrstva za kmetijstvo, Agencije za kmetijske trge, Uradnega lista RS, URL s področja evropske zakonodaje-EUR-LEX, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Slovenskega informacijskega sistema za varstvo rastlin – FITO INFO, spletnega pregledoval- nika GERK, sektorja za identifikacijo in registracijo živali – SIR, Centralne podatkovne zbirke govedo ter drugih.

Vsak udeleženec delavnice bo imel na razpolago svoj računalnik in bo s pomočjo svetovalcev spoznaval posamezne spletne strani ter delo z njimi. Izobraževanje bo potekalo na različnih ravneh zahtevnosti in bo prilagojeno predznanju večine prijavljenih kandidatov. Število udeležencev na izobraževanju je omejeno. Tečaj je brezplačen.

Zainteresirani se obvezno prijavite pri terenskemu kmetijskemu svetovalcu s prijavnico.

Vabljeni!

Letošnja kampanja vnosa zbirnih vlog za leto 2013 (EIV 2013) se bo začela 26.02.2013 in trajala do vključno 06.05.2013

Tudi letos se predtiska kmetom ne bo pošiljalo, podatki bodo objavljeni le na spletu

Naročanje za vnos subvencijskih vlog na tel.št.:

01/ 290 94 62 in 041/310-196 KSS (Zlatko Krasnič), Enota Ig

37 ZGODOVINSKI KOTIČEK

Priljubljen motiv boja med dobrim in zlim

Tema prikaza boja med dobrim in zlim je verjetno ena najpogostejših tematik, ki se pojavlja v umetnosti. Srečujemo jo v književnosti od otroških pravljic dalje, prisotna je v glasbi, popevkah, likovni umetnosti in na drugih področij od religi- je, filozofije do etnologije. Ikonografija umetniških del – pred- vsem religiozno obarvanih – je pogo- sto temeljila na prikazu boja med do- brim in zlim, pri čemer je posamezna vera izoblikovala številne simbole, ki so ponazarjali tako dobro kot slabo plat zgodbe. V pravljicah je kar nekaj likov, za katere lahko rečemo, da jim je uso- jeno prevzeti negativno vlogo. Med nji- mi so vsekakor volkovi (Rdeča Kapica, Volk in sedem kozličkov …), čarovnice in mačehe (Janko in Metka, Sneguljči- ca, Trnuljčica …). Krščanska ikonogra- fija pa obsega svoj nabor pozitivnih in negativnih likov. Podobo zla so tako na primer prevzemali zmaj, kača, kozel, hu- dič; na drugi strani pa srečujemo svetni- Najstarejša upodobitev križanja z razbojnikoma, cerkev sv. Sabine, Rim, ok. leta 430 ke in junake, ki premagujejo prej naštete nadloge. druga vsebina in jo nasprotje »dobro: toliko bolj povedna. Desna pomeni nebe- Med pogostejšimi prizori tako v naših zlo« le dopolnjuje in nadgrajuje. Takšni sa in odrešeni bodo dobili mesto na Bož- cerkvah srečujemo predvsem podobo kompleksnejši prizori od gledalca zah- ji desnici, na levici pa bodo pogubljeni. sv. Jurija, ki s sulico zabada zmaja. Le- tevajo poznavanje predstavljene zgodbe Simbolika teh dveh smeri je prisotna ne -ta v svetnikovi legendi simbolizira po- ter razmišljanje o njej in njeni sporočil- le v krščanstvu, temveč so jo poznali že ganstvo, medtem ko je Jurij krščanski nosti. Kot primer motiva lahko navede- stari Grki, Kelti, ameriški Indijanci, afri- vojščak. Poanta zgodbe je torej jasna in mo upodobitev Jezusovega križanja. Po ška plemena, neznana ni niti v azijskih govori o zmagi krščanstva nad pogan- svetopisemskem pričevanju je Jezus vi- deželah. stvom. Podobno je s sv. Mihaelom. Tega sel na srednjem križu, medtem ko je bil Pomembno vlogo v dvojnosti dobre- nadangela namreč najdemo upodobljene- desno od njega dobri razbojnik, levo pa ga in zlega igra tudi nasprotje svetloba ga, kako vihti meč nad hudičem, ki pone- slabi. Dobri razbojnik si je priboril me- : tema. Kar je dobro, je svetlo, in kar kod prevzema podobo zmaja, še večkrat sto v nebesih, dušo slabega pa je čakala je slabo, je temno. Sonce pravzaprav v pa so ga umetniki predstavili kot rogate- pot v pekel. Ne le, da nam tako govori vseh religijah simbolizira božanskost ga satana. Medtem ko je način upodobi- zgodba, o tem pričajo tudi likovne po- in je ideal, h kateremu naj bi stremeli. tve sv. Jurija vzet iz legende omenjenega dobe. Ker je krščanstvo – podobno kot Tema je soncu nasprotna in predstavlja svetnika, pa je vir za Mihaelovo podobo druge religije – poveličevalo dobro, je negativno. v Svetem pismu. Knjiga Razodetja na- logično, da se z dobrim povezuje vse, kar Če potegnemo črto in pogledamo ne- mreč pravi: Zato se je v nebesih razvne- je pozitivno. Tako srečujemo umetnine, koliko bolj splošno, vidimo, da slabo la vojna: Mihael in njegovi angeli so se ki so slikale dobrega razbojnika kot lepe- plat predstavljajo živali, predmeti, poj- bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je bo- ga, golobradega in kot razbojnika, ki se mi in osebe, ki v nas zbujajo negativne jeval in njegovi angeli. Toda ni zmagal, obrača h Kristusu. Slabi razbojnik se na- misli in občutja (strah, bojazen), med- tako da v nebesih ni bilo več prostora vadno obrača stran, kot to vidimo na naj- tem ko za pozitivne simbole jemlje- zanje. Veliki zmaj, stara kača, ki se ime- starejši podobi križanja z razbojnikoma. mo tiste, ki nam predstavljajo varnost, nuje Hudič in Satan in ki zapeljuje ve- Podoba je nastala v 5. stoletju in krasi ugodje in lepoto. Vse to se od nekdaj soljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim reliefna vrata cerkve sv. Sabine v Rimu. odraža v verstvih, likovni in drugih ume- vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli Zanimivo pri tem je, da umetnik ni pri- tnostih, navadah ter tudi v splošnem (Raz 12,7–9). kazal dobrega razbojnika na Jezusovi de- dojemanju sveta. Opisani podobi sta bili in ostajata razu- snici, ampak na desni strani, kot jo vidi mljivi tudi brez poglobljenega poznava- gledalec. Nataša Kovačič nja literarnega vira, obstajajo pa motivi, Če namreč pobliže pogledamo simbo- pri katerih je v ospredje postavljena neka liko desne in leve smeri, je vsebina še

38 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Vpis v vrtec O B V E S T I L O Spoštovani starši predšolskih otrok!

Na osnovi 20. člena Zakona o vrtcih objavljamo javni vpis v vrtce Škofljica.

Starše, ki želite septembra 2013 vključiti svojega otroka v vrtce Škofljica, obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis do vključno 31. marca 2013. Vloge morate ponovno oddati tudi starši tistih otrok, ki so bili na čakalnem seznamu za šolsko leto 2012/13 in niso bili sprejeti.

Obrazec Vloga za sprejem v vrtec lahko dobite v vseh enotah vrtca v času njegovega poslovanja ali na spletni strani vrtca. Vlogo lahko oddate osebno v kateri koli enoti ali na naslov: Vrtec Škofljica, Kamnikarjeva 8, 1291 Škofljica.

V primeru, da bo prošenj za sprejem v vrtec več kot prostih mest, bo na osnovi Pravilnika za sprejem otrok v vrtec o sprejemu odločala komisija.

Vera Šparovec v. d. ravnatelja

Pust pri Zajčkih

Pust je praznik, ko so dovoljene norči- ki so bile plod domišljije in spretnih rok je in zato je bil obisk pri skupini Zajčkov vzgojiteljice Stanke. Ob tej priložnosti na Albrehtovi kot naročen. Stari starši in bi se želeli zahvaliti kolektivu na Al- starši smo se zabavali, plesali, peli in se brehtovi za vso skrb in nego, ki jo nudijo super imeli v družbi naših najmlajših. Pust našim malčkom. V upanju, da srečanje ne pozna medgeneracijskih razlik in je do- kaj kmalu ponovimo, vse skupaj lepo voljeno vse. V sproščenem vzdušju smo pozdravljam. poklepetali in se posladkali z dobrotami, Damjan Zupančič

39 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Smrkolinovi kurenti, dr. Fig fig in srčki

Februar je res kratek mesec, a za Smr- Tri srečanja s pomočjo slikovnega mate- koline je bil to mesec, poln prelepih vti- riala in prepevanja. Veliko smo rezali in sov, novih izkušenj in neomejene zabave. gnetli, nizali gosenice iz das mase, lepili Medvedki smo dvakrat obiskali središče ter risali z voščenkami in barvicami ter se Ljubljane. Prvič smo si v pričakovanju imeli radi. kulturnega praznika ogledali spomenik Franceta Prešerna, drugič pa smo v mestu Najmlajši, a aktivni srečali kurente, ki so se trudili pregnati sneg. Na pustni torek smo se tudi nama- Tudi Čebelice smo februarja veliko ra- skirali in prav šegavo rajali. A ker se sneg jale, največkrat na snegu in v igralnici, na ni dal, smo ga izkoristili za igro na snegu. pustni torek pa s kostumi in maskami na Tudi februarja smo obiskovali knjižnico, obrazu. Maske smo tudi barvali s floma- prebirali knjige za bralno značko in obil- stri, jih izdelovali iz papirnatih krožnikov no likovno ustvarjali. Obiskal nas je tudi in odpadnega tekstila ter izdelali tudi Valentin, ki nas je navdihnil za izdelavo takšne, povsem preproste za naše pri- metuljčkov iz srčkov. jatelje na vrtčevskih šipah − medvedka, zajčka, snežaka in fantka drsalca. Učili Vsak dan znamo kaj novega smo se pustnih pesmic, kot sta Klobu- ček in Vesele maske, pogledali pa smo Tudi Pikapolonicam je februar zazna- si tudi posnetek pustnega karnevala in se movalo pustno rajanje in valentinovo. Na ob tem pošteno načudili. Izdelali smo si pustni torek smo se pri zabavi pridružili tudi plakat z različnimi slovenskimi tra- Čebelicam, izdelovali pa smo tudi pustne dicionalnimi maskami, ki so nas zaradi maske, ki smo jih pobarvali z vodenimi svoje priljubljenosti spremljale kar ves barvami. Na valentinovo smo se pogovar- februar. S posebnega plakata pa nas je jali, koga imamo radi, nato pa s prsti izri- februarja opazoval tudi dr. Fig fig, naš sali srčke in naredili voščilnice. Februarja največji slovenski pesnik. Ob kultur- smo se posvetili tudi štetju do deset, pri nem prazniku smo se čudili njegovemu jutranjem krogu smo vsak dan preverili, Povodnemu možu in se smejali ter prav kdo je v vrtcu in kdo manjka, nadaljevali navijaško vzklikali ob predvajanju po- pa smo tudi s fizično aktivnostjo, bodi- snetka Zdravljice na nogometni tekmi. si zunaj ali v igralnici. Z gibanjem smo Z veseljem smo se veliko crkljali, še spremljali tudi nekatere pesmi, kot so zlasti na valentinovo, ko smo izdelovali Veverica, Medved in Zajček Dolgoušček. umetniške slike s srčki. Ves mesec smo Pri razteznih vajah smo začeli uporabljati veliko brali, plesali in igrali na različne pojma desno in levo ter razvrščali ne le inštrumente, najbolj pa so nas tokrat nav- različne škatle, mize v nenavadnih polo- po barvi, temveč tudi po velikosti. Spo- dušile električne klaviature, ki smo jih žajih ter tisoč in ena hiška v vsakem kotu znavali smo kljunasto flavto in druge ob miganju z ritkami spretno uporabljali igralnice. inštrumente, se učili spremljanja z njimi tudi najmlajši. Veliko smo se igrali kuhi- in pa preprostih ritmičnih vzorcev s plo- nje in vlakca ter skrivanja, dneve pa so V imenu Zasebnega vrtca Smrkolin skanjem. Začeli smo se učiti novo pesem nam popestrile in možgančke zaposlile Alenka Peteršič

40 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih objavljamo javni vpis v Zasebni vrtec Smrkolin, Škofljica.

Starše, ki želite septembra 2013 vključiti svojega otroka v Zasebni vrtec Smrkolin, Škofljica, obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis do vključno 31. marca 2013. Obrazec (Vloga za sprejem v vrtec) lahko dobite na naši spletni strani www. smrkolin.si, v enoti vrtca v času poslovanja vrtca – vsak dan od 6.30 do 17. ure ali pa zaprosite preko elektronske pošte: [email protected]. Vlogo lahko oddate osebno, pošljete po pošti na naslov: Zasebni vrtec Smrkolin, Reber pri Škofljici 7, 1291 Škofljica ali pa preko elektronske pošte. S spoštovanjem, Mateja Perovšek Smrkolin, zasebni vrtec

Prostovoljstvo Prešernove delavnice na OŠ Škofljica Ob slovenskem kulturnem prazniku smo na OŠ Škofljica izvedli Prešernove delavnice, ki so potekale v ponedeljek, 4. 2. 2013 v avli osnovne šole Škofljica. Vodili so jih prostovoljci in učenci foto- grafskega krožka, ki so otrokom pomagali izdelovati knjižne kazalke, ovitke za knji- ge s Prešernovimi verzi ter s kaligrafsko pisavo zapisovati verze slovenske himne. Prostovoljce sta vodili mentorici Katarina Hafner Blatnik in Lili Ana Jaklič. Otroci in prostovoljci so v delavnicah zelo uži- vali in skupaj izdelali precej umetelnih iz- delkov. To so bile sicer že druge delavnice

Foto: Učenci fotografskega krožka v okviru prostovoljstva v letošnjem šol- vas pa v imenu prostovoljcev vabimo na skem letu in v tem času smo pridobili še Gregorjeve delavnice, ki bodo prav tako nekaj prostovoljcev. Upam, da se bo naša potekale v avli osnovne šole Škofljica. uspešnost na tem področju še stopnjevala, Rok Brglez, prostovoljec

41 KNJIŽNICA SPOROČA

Novo na knjižnih policah

ODDELEK ZA ODRASLE KELBY, Scott: Digitalna fotografija: majhne skrivnosti, s katerimi bodo vaše fotografije videti kot fotografije profesionalcev 0 Splošno, menedžment, računalništvo REŠEVANJE v gorah: sto let organiziranega reševanja v Sloveniji KLEMENČIČ, Simona: Spisovnik primerjalnega jezikoslovca: navodila za 80/82 Jezikoslovje, literarna teorija izdelavo seminarskih, diplomskih in magistrskih del ZA pravljice odklenjene ključavnice ŠKARJA, Petra: Česar nas niso naučili v šolah: podjetništvo MARTIN, Sigrid: German in three months SUTHERLND, John: Kako deluje literatura: 50 ključnih pojmov 1 Filozofija, okultizem, psihologija, etika LEVENE, Lesley: Mislim, torej sem: vse, kar morate vedeti o filozofiji 821–1 Poezija ARMSTRONG, Jeffrey: Duhovni nauki avatarja: starodavne modrosti za DESTOVNIK, Karel: Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja sodobni svet FREUD, Sigmund: Psihopatologija vsakdanjega življenja: o pozabljanju, 821–2 Dramatika spodrsljajih v besedi in ravnanju, zmotah in praznoverju MODERNDORFER, Vinko: Spalnica: 3 igre MILIVOJEVIČ, Zoran: Ulovimo ljubezen: kolumne o ljubezni iz časopisa Politika 821-311.2 Družabni roman HAY, Louise L.: Pisma Louise: poiščite odgovor v sebi COLE, Kresley: Brata Sutherland: Del 1, Morje ljubezni HELLINGER, Bert: Priznati to, kar je DEHNEL, Jack: Pupa HELLINGER, Bert: Sreča, ki stane: kako do uspešnih odnosov POPOVIĆ, Edo: Oči PEASE, Allan: Telesna govorica ljubezni NADJ Abonji, Melinda: Golobi vzletijo MALHOTRA, Deepak: Jaz sem premaknil tvoj sir: za ljudi, ki nočejo živeti MENASSE, Robert: Izgon iz pekla kot miši v tujem labirintu BOGDANOVIĆ Ćašina, Brankica: Vdova Zevedejev ŠIMLEŠA, Bruno: Šola življenja: kako ustvarjati pristno srečo ROZINA, Roman: Štirje v vrsti SAM, Anej: Poklic človek MURAKAMI, Haruki: 1Q84: tretja knjiga: oktober-december HESSE, Hermann: Siddharta 2 Verstvo JERGOVIĆ, Miljenko: Pleše v somraku ANŽUR, Matjaž: Zgodovina slovenske mitologije PIŠT'ANEK, Peter: Rivers of babylon CARRERE, Emmanuel: Ruski roman 3 Sociologija, vzgoja, etnologija JELINČIČ, Dušan: Nocoj bom ubil Chomskega ZALETEL, Aleš: Kako uspešno iskati zaposlitev?: vaš nujen pripomoček za MANSELL, Jill: Skoraj popoln učinkovito iskanje sanjskega dela CARTER, Forrest: Pot otroštva malega drevesca LESJAK Skrt, Bernardka: Pinkate ponkate: govorni razvoj skozi igro, sliko ALEXANDER, Tasha: Nevarno spoznanje in gib Day, Sylvia: Prevzeta: drugi del trilogije Crossfire ŠIMAC, Igor: Poslovne navade sveta 821-311.6 Zgodovinski roman 5 Živalstvo RAKOVEC-Felser, Zlatka: Na valovih sreče in pogube: kraljica Barbara LANG, Angelika: Ptice: opazovanje in prepoznavanje najpogostejših vrst Celjska

6 Medicina, kuharske knjige, promet 821 – 7 Humor HELEN, Zatteja: Enačba za zdravje: zdravstveni vodnik za vse generacije ZLATE anekdote PRIROČNIK jamarskega reševanja LAD, Usha: Ajurvedska kuhinja za samozdravljenje 821-32 Kratka proza KAPŠ, Peter: Zdravljenje s čebeljimi pridelki: apiterapija NA robu bele tišine: antologija sodobne švicarske kratke proze ROSE, Peter: Magnetno zdravljenje: kako izkoristiti moč naravnega DIDEROT, Denis: To ni zgodba in druge zgodbe magnetizma GULIČ, Bojan: Kratke zgodbe nekega Mariborčana TISOČ in en način za hitro okrevanje: vodnik za boljše počutje MORENO, Mike: 17-dnevna dieta: prehranski načrt za hitre rezultate 821-94 Spomini MONTIGNAC, Michel: Montignacova metoda v teoriji in praksi: s WOOLF, Virginia: Trenutki videnja posebnimi nasveti za ženske PERKO, Andrej. Pijan od življenja: premagati alkohol in spet zaživeti 821-312.4 Kriminalke F DEREANI, Mateja Tea: Odkrivajmo stare modrosti: hrana nove dobe: PATTERSON, Michael: Jaz, Michael Bennett fermentirana hrana, kombinacija hrane, kokosova maščoba, brezglutenska LACKBERG, Camilla: Tujka hrana, živa hrana DEAVER, Jeffery: Razbito okno CORTESE, Dario: Nekaj divjega: v drugo VIDMAR, Janja: Rebeka ARMBRUST, Bernd: Kruh DE QUINCEY, Thomas: Izpovedi angleškega uživalca opija: odlomek iz HARCOMBE, Zoe: Knjiga receptov življenja nekega učenjaka JOACHIM, David: Jedi, ki znižujejo visok krvni tlak: 225 receptov za DE LA MOTTE, Anders: Igra zdrave, okusne in preprosto pripravljene jedi CARTER, Chris: Podobe smrti SKANSI, Damira: Diši po Mediteranu HAYNES, Elizabeth: V najtemnejšem kotu VARNA vožnja: priročnik za voznike 9 Geografija, potopisi 7 Ročne spretnosti, fotografija, alpinizem GALLAGHER, Mary –Ann: Malta in Gozo BASTIAN, Liesa: Živali iz modelirne mase Fimo ŠERUGA, Zvone: Popotnik KIPP, Angelika: Okenski tatuji iz dekorativne folije za steklo ALTMEYER, Michael: Podarjeno z ljubeznijo Vabila in knjižne novosti pripravila: Alma Vidmar Mederal

KNJIŽNICA ŠKOFLJICA objavlja KNJIŽNE NOVOSTI na spletnih straneh: www.skofljica.si; www.lavrica.eu; www.lavrica.si; www.barjan.si

42 KNJIŽNICA SPOROČA

POPRAVEK

V februarskem Glasni- ku je bil na 18. strani v prispevku z naslovom »Ali res Dan državnosti in enotnosti – ter drugi državni prazniki« napačno imenovan praznik, ki ga praznu- jemo 26. decembra. Takrat praznujemo DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI.

43 PRIREDITVE

Spoštovani obiskovalci prireditev!

Pripravili smo koledar prireditev v občini Škofljica. Prvič objavljamo prireditve tudi v januarju in februarju, čeprav so se že zgodile. V naslednji številki Glasnika pa bomo objavili samo bodoče dogodke. Zapišemo tiste dogodke za katere zvemo, zato prosimo društva, ki želijo, da se prireditve objavijo tudi na ta način, da nam to sporočijo na mail: [email protected]. Koledar bomo objavljali vsak mesec.

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA – KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI ŠKOFLJICA 2013

DATUM, NAZIV PRIREDITVE, KRATEK OPIS, INFOR- TELEFON, KRAJ URA ORGANIZATOR MACIJE E-MAIL

MAREC

10. marec Gledališka predstava: Želimlje Franci 041 413 624 nedelja Prešeren, Mejnika, Berači Pavlinjek ob 18 uri KUD PIJAVA GORICA 11. marec PREDAVANJE O ŽIVLJENJU IN DELU Knjižnica Škofljica www.mklj.si 01/ 366 30 -44 ponedeljek TEREZIJE LENČE Z LAVRICE. ob 19.30 Predava: mag. Iztok Petrič 16.marec v ČISTILNA AKCIJA TD Škofljica Jože Dolšina 040/639-699 primeru dežja LD Škofljica, 6. april PGD Škofljica, ob 8. uri DU Škofljica, DU Lavrica, TD Lavrica, KUD Škofljica, OŠ Škofljica, ŠD Škofljica, DPM in ostala društva 17.marec Potopisno predavanje o Nepalu KULTURNI DOM Franci 041 413 624 nedelja KUD PIJAVA GORICA PIJAVA GORICA Pavlinjek ob 17 uri 19.marec LIKOVNA RAZSTAVA Knjižnica Škofljica www.mklj.si 01/ 366 30 -44 do 19. april MILAN SAMAR 23.marec Izdelava Butare velikanke in butaric KULTURNI DOM Franci 041 413 624 sobota KUD PIJAVA GORICA PIJAVA GORICA Pavlinjek 23. marec, KMEČKA TRŽNICA RUSKOV KOZOLEC Mateja in 040 258 907 sobota velikonočna ponudba Marjan Čučkin AVLA OSNOVNE VELIKONOČNE DELAVNICE ZA OTROKE ŠOLE Škofljica Slavka Kregar 031 874 146 IN ODRASLE, IZDELAVA BUTARIC, PIRHOV TER POMLADNIH RANŽMAJEV 23. marec Predavanje o triletnem življenju, poučevanju DOM KRAJANOV sobota, otrok in vodenju projektov v vzhodni Afriki, LAVRICA ob 18.30 Interesno združenje NašaLavrica 27.marec KNJIŽNI KLUB Knjižnica Škofljica www.skofljica. 01/ 366 30 -44 sreda Gorge Bucay: Ti povem zgodbo? siwww.mklj.si ob 19.30 h Literarno srečanje in pogovor bo vodila Sonja Pirman.

44 PRIREDITVE

DATUM, NAZIV PRIREDITVE, KRATEK OPIS, INFOR- TELEFON, KRAJ URA ORGANIZATOR MACIJE E-MAIL

APRIL

19. april, PROSLAVA OB 60-LETNICI DRUŠTVA ŠPORTNA Odbor DU petek UPOKOJENCEV ŠKOFLJICA DVORANA Osnovna šola Škofljica, Glasbena šola Grosuplje, ŠKOFLJICA Frklje 15, 30 +, Tercet rož´ce, Laniške predice, Čotovi pevci, Maša Pušnik, Miha Brkinjač Povezovalec: Roman Brunšek 20. april MARATON CUDV DRAGA sobota CUDV DRAGA MALI DOM BARJE DOM ŠKOFLJICA 21. april Kekec KULTURNI DOM KUD Pijava 041 413 624 nedelja TD Lavrica PIJAVA GORICA Gorica ob 18 uri Franci Pavlinjek april ASTRONOMSKI VEČER GRAD LISIČJE Janez Skubic 031 643 267 glede na vidljivost TD ŠKOFLJICA

MAJ

1. maj, POHOD PO PIJAVŠKO BARJANSKI POTI PIJAVA GORICA Franci 041 413 624 sreda Krajevna skupnost Pijava Gorica skedenj Pavlinjek Pavlinjek. Društvo Ravnovesje Tončka Pal fmail.com KUD Pijava Gorica 041 611 009 tončka.pal@ gmail.com 18. maj Dan Pijave Gorice (krajevni praznik) Franci 041 413 624 sobota KUD Pijava Gorica in KS PG PIJAVA GORICA Pavlinjek 25. maj VSESLOVENSKO SREČANJE OS Škofljica Franci Gruden STARODOBNIH VOZIL Club oldtimer Škofljica 25. maj KMEČKA TRŽNICA ŠKOFLJICA Mateja in 040 258 907 PREDSTAVITEV KRAJINSKEGA PARKA Ruskov kozolec Marjan Čučkin BARJE (KOLO)

JUNIJ

21. junij, petek PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI GRAD LISIČJE Brigita brigita. ob 19. uri Marinšek marinsek@ obcina. skofljica.si 21. in 22 Pozdrav poletju in Kresnik PIJAVA GORICA Franci Pavlinjek 041 413 624 junij (petek in KUD Pijava Gorica in KS PG skedenj sobota) 25. junij, POHOD PO SVARUNOVI POTI ŠKOFLJICA Jože Dolšina 040/639-699 torek Turistično društvo Škofljica Ruskov kozolec

45 PRIREDITVE

DATUM, NAZIV PRIREDITVE, KRATEK OPIS, INFOR- TELEFON, KRAJ URA ORGANIZATOR MACIJE E-MAIL

AVGUST konec avgusta PULJENJE LANU DOMAČIJA SKUBIC Janez Skubic 031 643 267 OGLED PRIPOMOČKOV ZA PREDELAVO LANU LANIŠČE OGLED POSNETKOV PRIDELAVE LANU TD DRUŠTVO ŠKOFLJICA

SEPTEMBER

2. september SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM Kulturna dvorana brigita. PRAZNIKU Škofljica marinsek@ Ob 18. uri Osrednja prireditev bo 14. 9. 2013 ob 19. uri obcina. Lokacija še ni znana: ali Lavrica ali športna skofljica.si dvorana Škofljica. 7. september, KOLESARJENJE PO PIJAVŠKO PIJAVA GORICA Franci 041 413 624 sobota BARJANSKI POTI skedenj Pavlinjek Pavlinjek. Ob 10. uri Tončka Pal fmail.com Krajevna skupnost Pijava Gorica 041 611 009 Društvo Ravnovesje tončka.pal@ KUD Pijava Gorica mail.com 7. september. KMEČKA TRŽNICA ŠKOFLJICA Mateja in 040 258 907 sobota Lokalno pridelana hrana, rokodelski in obrtniški Ruskov kozolec Marjan Čučkin 8.00 DO 13.00 izdelki 7. september TURNIK TROJK V ODBOJKI NA MIVKI RC ROYAL CLUB v sobota Športno - turistično društvo Club Royal SMRJENJE ob 11. uri 7. september, DRUŽINSKA KOLESARSKA POT START PRI OŠ sobota ŠKOFLJICA, ŠKOFLJICA ob 9. uri 11. september RENESANČNI VEČER NA PIJAVI GORICI PIJAVA GORICA Tončka Pal 041 611 009 sreda Gostilna »Čot« bb 18. uri 12. september SREČANJE ČLANOV KO ZB NOB BREZJE NAD Jože Rojc 031 628 996 Četrtek ŠKOFLJICA, KRAJANOV TER DOMICILNE PIJAVO GORICO Ob 14. uri ENOTE 1. SPUB TONETA TOMŠIČA OB izpred GD SPOMENIKU PRI GROBNICI PADLIH Pijava Gorica, BORCEV Ob 15 uri organizator: KO ZB NOB Škofljica Srečanje na Brezju 14. september OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM Brigita brigita. sobota PRAZNIKU Marinšek marinsek@ ob 19. uri obcina. skofljica.si

46 PRIREDITVE

DATUM, NAZIV PRIREDITVE, KRATEK OPIS, INFOR- TELEFON, KRAJ URA ORGANIZATOR MACIJE E-MAIL september OBČINSKO TEKMOVANJE KOSCEV IN Jože Dolšina 040/639-699 GRABLJIC Tončka Pal 041 611 009 TTTTD ŠKOFLJICA

OKTOBER

5. oktober VODEN POHOD PO ČEMŠENIŠKI GRAJSKI LAVRICA Iztok Petrič 041 868 180 sobota POTI PO ZALEDJU LAVRICE. OŠ ob 8.30-9.00 KS LAVRICA Z DRUŠTVI: DU LAVRICA, Interesno združenje Naša Lavrica,MTB Lavrica Klub in TD Lavrica.

5. oktober KMEČKA TRŽNICA ŠKOFLJICA Mateja in 040 258 907 sobota Turistična in gostinska ponudba Ruskov kozolec Marjan Čučkin 0d 8. do 13. ure oktober KONCERT OŠ ŠKOFLJICA Metka Jamnik 031373 492 PZ LANIŠKE PREDICE

Pesmi o delu

TD ŠKOFLJCA

DECEMBER

7. december KMEČKA TRŽNICA ŠKOFLJICA Mateja in 040 258 907 sobota, Miklavževa ponudba RUSKOV KOZOLEC Marjan Čučkin AVLA OSNOVNE 9.00 DO 13.00 PRAVLJIČNA DEŽELA novoletne delavnice za ŠOLE Škofljica Slavka Kregar 031 874 146 otroke in odrasle delavnice od 10.00.do 12.00 vsako sredo PETJE ZA ZABAVO Pijava Gorica Tončka Pal 041 611 009 od 18. ure prideš, ko moreš, ostaneš kolikor moreš, poješ ali Gostilna Čot toncka.pal@ naprej poslušaš gmail.com Društvo Ravnovesje Vsak torek JOGA NA PIJAVI GORICI Gasilski dom Tončka Pal 041 611 009 Od 19 do 20. Društvo Ravnovesje Pijava Gorica toncka.pal@ ure gmail.com

Vsak četrtek od 20. do 21. ure Vsak torek PRAVLJIČNE URICE ZA OTROKE Knjižnica Škofljica www.skofljica. 01/ 366 30 -44 ob 17.30 siwww.mklj.si

47 ŠPORTNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA

ŠPORTNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA

Tradicionalno občinsko prvenstvo v veleslalomu

Tradicionalno občinsko prvenstvo v ve- leslalomu je Športno društvo Škofljica v sodelovanju z Občino Škofljica ponovno organiziralo na Starem vrhu. Tekma je bila zaradi slabega vremena na začetku febru- arja prestavljena na nedeljo, 17. februarja. Prestavitev tekme in recesija sta opravi- li svoje, tako da je bila udeležba manjša kot v preteklih letih. Prijavljenih je bilo 71 udeležencev, od tega 44 tekmovalcev, med katerimi je bilo 5 deskarjev. Kljub manjši udeležbi pa smo v sicer oblačnem vremenu in ob odlično pripravljeni progi preživeli prijeten dan. Zbrali smo se malo po sedmi uri zjutraj pred OŠ Škofljica in se najprej posladkali z navihanci Pekarne Pečjak. Na Stari vrh smo prispeli malo po smo imeli ob enih zasluženo kosilo v go- društva Škofljica in seveda donatorjem pol deveti uri, razdelili vozovnice in bone stišču Stari vrh na vrhu šestsedežnice. Po prireditve: občini Škofljica in Pekarni za kosilo ter odšli na ogrevanje. Štartne kosilu smo se organizatorji posvetili pre- Pečjak. Srečanje je odlično uspelo, kljub številke smo dobili v okrepčevalnici Kopa gledu rezultatov in pripravi na razglasitev. manjši udeležbi, in, kar je najbolj po- ob progi. Tekmovanje se je začelo ob 10. Ob treh smo začeli s podelitvijo medalj, membno, brez poškodb. V prihodnjem letu uri in se v dobre pol ure tudi zaključilo. pokalov za absolutnega zmagovalca in se bomo ponovno potrudili z organizacijo Proga je bila postavljena tekoče in razen zmagovalko, ter diplom, ki sta jih najbolj- prireditve, za katero pa se zavedamo, da enega odstopa smo jo vsi uspešno prema- šim podelila predsednik športnega društva zahteva precejšnja finančna sredstva, kajti gali. Kako so potekale priprave na štartu in Škofljica gospod Janez Rugelj in direktor smučanje ni poceni šport in si ga na žalost razglasitev rezultatov s podelitvijo medalj občinske uprave Škofljica gospod Marko lahko privošči čedalje manj ljudi. Vseka- ter seveda rezultate tekmovanja, vse to si Podvršnik. Po končani razglasitvi sta sle- kor vabljeni tudi prihodnje leto. lahko ogledate na spletni strani Športnega dila odhod v dolino in povratek domov. društva Škofljica (http://www.sd-skoflji- Zahvala za izvedbo tekmovanja gre v Športni pozdrav organizacijske ca.si). Po končanem tekmovanju in smuki prvi vrsti organizacijski ekipi Športnega ekipe ŠD Škofljica

48 ŠPORTNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA

Plesna sekcija ŠD Škofljica v letu 2012

V plesni sekcije ŠD je bilo v letu 2012 par Tjaša Božič/ vključenih 98 plesalk, in sicer v sedmih Pia Mačerol, pom plesnih skupinah. Najmlajše plesalke so par Nika Fink/Ka- združene v treh otroških skupinah. Naj- tja Kovačič, pom mlajše so Cici frkljice (Irena Balažic), par Maruša Ahčin/ zatem Mini frkljice (Tjaša Flis), malo sta- Patricija Gajič). rejša otroška skupina pa so Star frkljice (Lina Bravničar). Sledi mladinska sku- 2. Naše skupine pina Frkljice (Nastja Šturm) ter članski so se drugič uvrsti- plesni skupini Frklje show (Vesna Požar) le na EVROPSKO in Frklje pom (Sani Julevič). Naša najsta- PRVENSTVO na- rejša plesna skupina je skupina 30+ (Sani vijaških in pom Julevič). V plesno-tekmovalnem delu sek- pon skupin v Italiji cije tako zajemamo plesalke od 3. razreda mestu Riccione, 2. in 3. 7. 2012. spomnili naših začetkov in podelili zaslu- devetletke pa vse do 3. letnika fakultete. V otroški kategoriji so 11. mesto osvo- žena priznanja. In še več, srečale so vse Na podlagi predhodno zastavljenih ci- jile Mini frkljice, na odlično 4. mesto so naše pom pon skupine, tudi prve Frklje ljev lahko za leto 2012 zagotovimo, da se zavihtele Star frkljice. V kategoriji mla- in prve plesalke 30+. S plesnimi točkami smo bili pri doseganju ciljev uspešni: dinskih ekip so si 7. mesto priplesale Fr- smo popestrili in obeležili našo obletnico. 1. Naše skupine so tekmovale v katego- kljice, v članski ekipi pa Frklje 13. mesto. 6. Mladinska skupina Frkljice pod vod- riji pom pon skupin in pom parov na do- Naše skupine so se tudi na drugem evrop- stvom Sani Julevič je bila za visoke uvrsti- mačih tleh na tekmah zveze ZNPS, dveh skem prvenstvu povprečno uvrstile na tve na tekmovanjih v pom pon plesu med tekmah ŠKL in pokalni tekmi CZS. sredino posameznih kategorij in s svojimi letošnjimi dobitniki Županovih priznanj V sezoni 2012 so si plesalke ŠD Škoflji- nastopi več kot dostojno zastopale tako Občine Škofljica. Po letu 2005, ko smo ca tako priplesale: domač kraj kot tudi državo in dokazale, da prejeli dve Županovi priznanji (Irena Ba- • enkrat 9. mesto (pom par Nika Fink/ so lahko kos drugim evropskim ekipam. lažic in skupina Frklje), je to že tretje tovr- Katja Kovačič); 3. Že petič zapored smo organizirali stno priznanje, na kar smo v plesni sekciji • enkrat 8. mesto (Mini frkljice); plesno tekmovanje v domači dvorani, in zelo ponosni. • enkrat 7. mesto (Star frkljice); sicer državno prvenstvo za navijaške in 7. S svojimi plesnimi točkami smo so- • enkrat 5. mesto (pom par Neža Repar/ pom pon skupine, 20. 5. 2012. delovali na vseh pomembnih prireditvah Hana Vratanar); 4. V aprilu 2012 so se člani ZNPS dobili v občini in nastopali na tekmah naših ro- • trikrat 4. mesto (pom par Tjaša Božič/ na izredni skupščini, kjer so med drugim kometašev. Pia Mačerol, Frklje, Mini frkljice); izvolili svojega novega predsednika. So- 8. Nagrajena plesna skupina ŠD Škoflji- • dvakrat 3. mesto (Frkljice, Mini fr- glasno so izvolili gospoda Milana Kne- ca za leto 2012 kljice); za iz Športnega društva Škofljica, ki bo Za leto 2012 smo med plesnimi sku- • petkrat 2. mesto (Mini frkljice, Star ZNPS predstavljal naslednja 4 leta. pinami nagradili mladinsko skupino Fr- frkljice, Frklje, Frkljice); 5. V mesecu juniju 2012 smo uspešno kljice, lanske Star frkljice, ki jih že nekaj • trinajstkrat 1. mesto (Frklje pom, Fr- izpeljali prireditev ob 10-letnici obstoja let vodi trenerka Nastja Šturm. Plesalke kljice, Mini frkljice, Star frkljice, pom plesne sekcije v društvu, na kateri smo se vidno napredujejo iz leta v leto in redno pobirajo najvišja mesta na tekmovanjih, kot skupina ali pom pari. V letu 2012 so plesalke skozi vsa tekmovanja opozarjala nase, na evropskem prvenstvu v Italiji pa so se povzpela na odlično 4. mesto. Za- radi volje do dela, pozitivnega odnosa do treniranja plesa in visokih rezultatov so si zaslužile letošnje priznanje ŠD Škofljica. 9. Tudi sezono 2012/13 smo v plesni sekciji ŠD Škofljica začrtali tri glavne cilje: • tekmovati v skupinskih formacijah in v dvojicah v vseh starostnih skupinah na tekmah ZNPS, ŠKL ter na pokalnih tek- movanjih doma; • organizirati že šesto državno tekmo- vanje v navijaštvu in pom ponu v domači dvorani (maj 2013);

49 ŠPORTNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA

• se ponovno uvrstiti in udeležiti tek- spremljajo in spodbujajo na tekmovanjih toda zelo pomembna zahvala je namenje- movanja na evropsko prvenstvo, ki bo doma in v tujini. Izredna pohvala pa je na našim sponzorjem in donatorjem, ki se tudi letos v Italiji v Riminiju (konec juni- namenjena tudi vsem našim plesalkam, kljub težkim časom še uspejo javljati in ja, začetek julija 2013). ki vsakodnevno kažejo vztrajnost in voljo uresničevati naše želje. do plesnega treniranja. Posebna zahvala je Ob zaključku poročila gre seveda naj- namenjena tudi ravnatelju osnovne šole, plesna sekcija ŠD Škofljica večja zahvala vsem staršem plesalk, ki jih gospodu Romanu Brunšku, ki podpira Foto: Stanka Rigler redno in vztrajno vozijo na treninge ter jih naše plesno tekmovanje ŠKL. Slednja,

Frklje se javljamo

Še eno leto je minilo, Frklje pa smo še vedno skupaj. Letos v malo drugačni za- sedbi. Od letošnje sezone naprej tekmuje- mo v dveh kategorijah, show in pom. To- rej imamo tudi dve skupini; pom skupino poučuje Sani, medtem ko s show skupino ostaja Vesna. Pa poglejmo, kaj smo že doživele v tej sezoni in kaj nas še čaka. Sezona se je za- čela, Frklje pa nismo vedele, če se nam bo letos sploh uspelo obdržati. V skupini so se pojavile razne poškodbe, nekatere so šle v srednje šole, druge na fakultete, ne- kaj pa nas je ostalo in vztrajalo. Na koncu nam je nekako le uspelo formirati skupini. Kljub temu še zmeraj vabimo punce, stare nad 15 let, da se nam pridružijo (več infor- macij na www.frklje.com). nas nastopi na tekmah KK Ajdovščina in Ob tej priložnosti vas vabimo na do- Kot vsako leto smo nastopale na no- domačih rokometnih tekmah. Kmalu se mače rokometne tekme. Naslednja bo 9. voletnem cheerleadingu, tokrat samo s bodo začela tudi tekmovanja (državno, 3., kjer nas boste lahko videli in navijali pom skupino. Z novim letom pa ponov- evropsko) in proti koncu sezone še tradi- z nami. no začnemo nastopati na tekmah. Čakajo cionalni rokometni dan. Frklja Kristina Etling

Zmaga Škofljice nad Kočevjem

ŠD ŠKOFLJICA PEKARNA PE- Osvald, Delič, Turk. (Trener: Vasiliy Du- igra v obrambi in vratar Kacijan sta za to ČJAK 33 (18) : RK GRČA KOČEVJE bonosov) najbolj zaslužna. Ko smo vsi že mislili, 25 (13) da je tekma odločena, so domači začeli Škofljica – Športna dvorana Škofljica. Sedemmetrovke: ŠD Škofljica Pekar- grešiti v obrambi, kar so gostujoči igralci 100 gledalcev. Sodnika: Humek, Škvarč na Pečjak 4 (3), RK Grča Kočevje 4 (4) izkoristili in rezultat zmanjšali na 26:22, ŠD Škofljica Pekarna Pečjak: Kacijan vendar kaj več niso mogli storiti, saj so (20 obramb), Janežič (0 obramb), Pogač Domači igralci so odlično začeli tekmo domači igralci po minuti odmora zopet 2, Leskovar 3, Pislevič 1, Huskič 1 , Zgo- in s čvrsto obrambo in hitrimi protinapadi strnili vrste in tekmo mirno pripeljali do nec 1, Boljtežar 5, Pahor 6, Obajdin 8 ( 3), že v 5 minuti povedli s 6:1. To razliko so konca, z rezultatom 33:25. Jovanovič 5, Regner 1, Glavič, Tomšič, nato brez težav ohranjali do konca prve- Olup, (Trener: Alan Krajnc) ga polčasa, ki se je končal z rezultatom Vodja članske ekipe Rk Grča Kočevje: Mohar (7 obramb), 18:13. Tudi v drugem polčasu se je po- ŠD Škofljica Pekarna Pečjak – Žlebič ( 4 obrambe), Atanasov2, Andolj- novila zgodba iz prvega, saj so domači Janez Rigler šek 10 ( 4 ), Mikulin 6, Josič 4, Ofak 1, takoj na začetku še bolj strnili obrambo in Alukič 2, Zorko, Petek, Šercer, Tomc, povedli za 9 zadetkov- (23:14).Predvsem

50 ŠPORT IN REKREACIJA

18. novoletni kolesarski vzpon na Krim v celoti uspel

Prvi dan v letu je po naporni noči za večino namenjen počitku ali celo podalj- šanemu praznovanju. Marsikaj je lahko prvi dan v letu in tisti redki ljudje, kateri ne ležijo v postelji s težko glavo, počne- jo na ta dan vsemogoče stvari. Vendar pa le malokdo na kolesu sopiha proti vrhu Krima, tako kot smo to že osem- najstič zapored počeli člani lavriškega kluba gorskih kolesarjev. Tokrat se nas je za ta podvig odločilo kar dvajset in če pomislimo, da je to prvi dan v letu in da januar za večino smrtnikov ni najpri- mernejši mesec za kolesarjenje, je to kar zavidanja vredno število. Na vrh smo prikolesarili prav vsi, tako da je bil prvi sončni dan v letu res popoln. Po dožive- tem in prijetnem dnevu smo si prav vsi kolesarji bili v nečem enotni, in sicer, da se naslednje leto zopet odpravimo na Krim. Posebna pohvala gre tokrat družini Štaj- nar iz Škofljice, saj se vsa družina že vr- sto let udeležuje novoletnega vzpona na Krim. MTB LAVRICA KLUB Franci Mačerol

JOGA NA PIJAVI GORICI BBALKONSKEALKONSKE ZZASADITVEASADITVE

VVrtnarkartnarka FFrbežarrbežar AAnana nnamam bboo ssvetovala,vetovala, kkakoako bbomoomo lletosetos ookrasilikrasili našenaše ddomoveomove iinn ookolico.kolico. Vabimo vas na jogo RRazveselilaazveselila nnasas bboo s ssvežimivežimi iidejamidejami ob torkih ob 19.00 in zzaa uurejanjerejanje ookrasnegakrasnega ccvetja.vetja. ob četrtkih ob 20.00 uri Pridružite se lahko tisti, ki ste jogo že obiskovali in začetniki. PPrisrrisrčnnoo vvabljeniabljeni nnaa Odločite se lahko za obiskovanje enkrat sstrokovnotrokovno ppredavanjeredavanje ali pa dvakrat tedensko po eno uro. v pponedeljek,onedeljek, 88.. aaprila,prila, oobb 119:309:30 Joga je primerna za vse starosti.

v kknjižniconjižnico ŠŠkofljicakofljica Potrebujete blazino in udobna oblačila.

PPrisrrisrčnnoo vvabljeni!abljeni! Vadbo vodi priznana vaditeljica z dolgoletno prakso. Informacije na telefonu 041 611 009 Tončka.

51 PISMA BRALCEV

Odgovor župana na odprto pismo gospoda Francija Hrastarja

Spoštovani gospod Franci Hrastar! občani tako radi primerjajo z Glasnikom, morali na drugačen način; ponovno vzpo- izide le 7-krat letno, a je vsebinsko izre- staviti izgubljeno enotnost slovenskega V zadnji številki Glasnika ste naslovili dno zanimiva in bogata. naroda tako, da se ne bomo ozirali na tako name kot tudi na odgovorno uredni- Po občinskem Odloku o izdajanju ob- barve, na dvoumne zgodovinske zapi- co odprto pismo zaradi člankov, katerih činskega glasila je temeljna naloga glasi- se, znali razumeti tudi drugače misle- avtor je gospod Anton Mušič. la skrb za obveščanje, predvsem občanov če in takrat bo že storjen majhen korak Najprej naj povem, da kot odgovorna Občine Škofljica, o vseh pomembnih k spravi. oseba izdajatelja objav tovrstnih člankov dogodkih v samoupravni lokalni skupno- Vaš predlog, gospod Hrastar, o pisanju ne podpiram, vendar glede na veljavni sti, v občinskih javnih inštitucijah, dru- reportaž o naših občanih ni slab! Zato Odlok o izdajanju občinskega glasila kot štvih in združenjih ter kulturnih in špor- gospodu Mušiču predlagam, da začne s župan nimam pristojnosti, da se vmeša- tnih organizacijah. V nadaljevanju mora tovrstnimi prispevki. Pišite o športnih vam v delo uredniškega odbora in odgo- ustvarjati pogoje za svobodno izražanje dosežkih naših občanov, glasbi, poeziji, vornega urednika. pluralnih interesov, mnenj in pogledov morda bi izvedli intervjuje z najstarejšimi V zvezi s članki gospoda Mušiča sem občanov z javno besedo, ter zagotavljati občani, pisali o mladini, življenju na de- prejel že kar nekaj klicev občanov, ki me- ustavne dolžnosti javnega delovanja ob- želi in še mnogo tem je, ki bi naše občane nijo, da zaradi takšnih vsebin Glasnik iz- činskih in državnih organov na območju zanimale. K pisanju pozivam vse, ki znate gublja na kakovosti. Ker mi ni vseeno, ka- občine. sukati pisalo; vsaka proza ali pesniška vr- kšen lokalni medij imamo, sem prelistal V občinskem glasilu torej ni prosto- stica sta dobrodošli! glasila naših sosednjih občin in ugotovil, ra za vsebine, ki spodbujajo nestrpnost Naredimo občinsko glasilo vsebinsko da ni pomembno, koliko številk izide, in sovraštvo. V času, ko se marsikdo privlačno, da ga bomo občani z veseljem ampak ali je bil dosežen namen izdajanja bori za košček kruha, topel dom in člo- listali in brali! nekega glasila oziroma njegova vsebina. veka dostojno življenje, je sprava še Ivan Jordan, župan Tako na primer velikolaška Trobla, ki jo kako pomembna! A lotiti se je bomo

Odgovor Antona Mušiča na »Odprto pismo Trem«

Dragi soobčan, sodržavljan in meni ka- tujih intrig zmagali, vendar je ta zmaga • Dalje naj opomnim, da bi se lahko vdali toličanu brat v Kristusu, gospod Hrastar. imela etapni (del celote) značaj. jeziku in »grobišča« imenovali »mo- Kot začenjate v vašem prispevku, me že • Nova slovenska zaveza – NSZ ni stran- rišča«. Tudi za »probleme v sedanji leta dolgo spremljate in bi posledično ka, temveč društvo, v katerem nam je družbi« v osnovi vsi vemo, od kod iz- lahko že dolgo v prijateljskem dialogu, biti človek temeljna naloga, ki ne dopu- virajo, samo ne moremo se odtrgati od z enakimi pravicami, reševala najina raz- šča, da bi katera koli skupina ljudi imela preteklosti. lična stališča na izključni podlagi resnice. več privilegijev, druga manj, saj ta sku- • Dragi gospod Hrastar, če ne bomo de- Tako ste pa izbrali dosti lažjo pot, naj nad pina ne bi bila več človek – in člove- lali »obnove preteklosti«, smo v hudi vsem tistim, kar ne ustreza vašim pogle- štvo, ki to dopušča, ne bi bili več ljudje. nevarnosti, da jo bomo ponavljali. In dom, bedita župan in urednica in naj An- Nadalje smo društvo, ki se zavzema za ne zamerite mi, če vam svetujem, da si tona Mušiča, kot suverenega občana in osnovni korak v človečnosti, usmiljenju nabavite kako knjigo ali se udeležite te- državljana, po izključevalni (totalitarni) in sočutju – pokop in vrnitev imena na čaja na temo: kaj je zgodovina in kaj sta maniri kot sejalca sovraštva in nestrpno- desettisoče nepokopanih. sovraštvo in nestrpnost. sti, izločita iz naše škofljiške družbe. • KC (Katoliška Cerkev) je legalna usta- Ne bom se spuščal v obrambo svojih nova; katoličani imamo legalni in legi- In v namigu »na večino prebivalcev prispevkov, ker si vedno prvenstveno za- timni status; smo državljani in zato tudi Škofljice« ni mogoče, da ne bi uporabili povedujem, naj vse dogodke, ki jih pišem, občani; smo nosilci integralnih (celo- skritega opomina izvoljenemu županu, pa kot so se zgodili in še po zgodovinski tnih) človekovih pravic; tudi mi lahko tudi imenovani urednici. Vse dobro naji- stroki ugotovljenih dejstvih. volimo, uporabljamo sodišča, hodimo v nemu dialogu, čeprav zaradi let in moči Zato naj, dragi gospod Hrastar, čim ambulante; tudi mi lahko pišemo v ob- čedalje težje rinem voz! krajše opozorim na nekaj vaših trditev: činsko glasilo (tudi to, kako pri maši v • »Poraženci« slovenske državljanske sveti daritvi doživljamo in prejemamo Škofljica, 20. do 24. 2. 2013, vojne, ki se je končala 1990/91, so bili posvečeno hostijo, kot mistično, odre- Anton Mušič boljševiki; leta 1945 so sicer s pomočjo šenjsko Kristusovo telo).

52 ZAHVALE

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ŽALOVANJE

S šopkom rož stojim pred grobom in v zimskem vetru ZAHVALA prižigam svečo. Poslovili smo se od ljubljenega Premišljujem o tebi. moža, očeta, dedka, tasta, brata in prijatelja Toliko lepega mi prihaja na misel. Tvoja ljubezen do ljudi, tvoja dobrota, tvoje besede, ŠTEPEC IVANA tvoj smeh… Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Ali je to res, da si ti tu spodaj? prijateljem, znancem in Društvu upokojencev Škofljica, Ne verjamem, da te ni nihče prestregel. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za izrečeno sožalje, Zato naj plapola sveča in veter naj suši solze, ko počasi darovano cvetje in sveče. potujem najinemu snidenju na poti. Posebno se zahvaljujemo gospodi župniku Jožetu Tomincu za lep obred. Škofljica, 19. 1. 2013 Hvala vsem in vsakemu posebej za pomoč v teh težkih trenutkih.

Žalujoči: vsi njegovi

53 KRIŽANKA

Križanka

54

Zimsko otroško rajanje na Lavrici v organizaciji DPM Lavrica

Izobraževanje aranžiranja hrane s sadjem in zelenjavo v domu krajanov na Lavrici

DELAVNICE IN VELIKONOČNA TRŽNICA

Vabimo vas na velikonočno tržnico, ki bo pod Ruskovim kozolcem na Klancu, v soboto, 23. 3. 2013 od 8. do 13.ure. Nudili Vam bomo: • suho mesnate izdelke, domače sokove, • med, moko, pecivo, testenine, • zeliš ča, vloženo sadje in zelenjavo, suho robo, olja, domača kokošja jajca

Organizator tržnice: družina Čučkin

Istega dne, torej 23. 3. 2013 bodo v OŠ Škofljica potekale delavnice za otroke in odrasle.

Izdelovali bomo: • velikonočne butarice iz zelenja in butarice iz oblancev, • velikonočne aranžmaje, • velikonočna peciva, • pirhe v različnih tehnikah, Delavnice bodo potekale med 8.30 in 11.30 uro. Večino materialov bodo društva nabavilaa sama. Vsi, ki boste izdelovali butarice, pa imejte s seboj vrtne škarje in zelenje za butarice.e. Delavnice bo popestril krajši kulturni program, ki ga bodo pripravili učenci OŠ Škofljica inn Čotove pevke. Vabljeni v čim večjem številu! Za vsakogar se bo nekaj našlo! Organizator delavnic: Občina Škofljica v sodelovanju z društvi in OŠ Škofljica.