YXXXXXXXXXXX

LETNIK XXIII • Št. 8 GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA September 2014

Utrinek s predstave KUD Škofljica na dvorcu Lisičje (Foto: Matjaž Lulik) 7. dan Lavrice – dan presežkov

Prejemniki krajevnih priznanj s predsednikom Krajevne skupnosti. Od leve proti desni: ravnatelj OŠ Škofljica prof. Roman Brunšek, predsedni- ca odlikovanega Društva prijateljev mladine Lavrica mag. Pavla Peterle Udovič, predsednik KS Lavrica Jože Sebanec, podjetnik gospod Matija Žgajnar, starša Mateja Ferjana, ki je prejel posmrtno odlikovanje, in gospa Radmila Pavlovič Blatnik.

Osrednje prireditve se je udeležilo veliko ljudi. Prvo vrsto so zasedli (z leve): Zmaga Sebanec, predsednik KS Lavrica Jože Sebanec, poslan- ka Alenka Jeraj, župan Ivan Jordan, občinski svetnik Bojan Božič.

Nastopajoči ob 120. obletnici pošte na Škofljici

Svečanost v vrtcu Lavrica ob položitvi temeljnega kamna za OŠ Lavrica (Foto: Matjaž Lulik)

Dr. Andrej Alujevič, avtor priložnostnega žiga, predava o filateliji. Obisk otrok z Ambasade miru (Foto: Matjaž Lulik) KAZALO / UVODNIK

Kazalo NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE ...... 4 Uvodnik Županov nagovor ...... 4 Svečano vzdušje ob občinskem prazniku ...... 4 Prejemniki občinskih priznanj 2014 ...... 6 Spoštovani bralci! AKTUALNO ...... 8 Praznovanje občinskega praznika v Brezju ...... 8 Kot lahko opazite, septembrski Glasnik izhaja proti V naši občini je vse v najlepšem redu: odgovor direktorja občinske uprave ...... 9 koncu meseca. Vzrok za poznejši izid so lokalne volitve Analiza štiriletnega sodelovanja med Občino Škofljica in VS Gradišče ..10 in takšno odločitev smo sprejeli v dogovoru z občino, Mavrična sobota ...... 10 saj smo želeli prihraniti pri stroških distribucije. Obve- Prvi poročni par na Lisičju – Branka Završnik in Drago Žnidaršič ...... 11 ščamo vas, da so imele v predvolilni prilogi vse stranke IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV ...... 12 Škofljiški kosci in grabljice v Šentvidu pri Stični ...... 12 in liste pri odmeri prostora enakopravno izhodišče. Vsi, 7. dan Lavrice – dan presežkov ...... 13 ki so porabili več prostora od predpisane brezplačne ob- Slovesnost ob 90. obletnici PGD Orle ...... 14 Oratorij Rudnik 2014: Na tvojo besedo ...... 16 jave, bodo prejeli račun po veljavnem zakonitem ceni- Veselo pod kozolcem ...... 17 ku. Članki in objave, ki niso bili poslani v kontekstu Večer kulture ...... 17 Tae-kwon-do klub Kang v juniju zelo aktiven...... 18 predvolilne kampanje, a so bili z njo povezani, bodo na V Sloveniji lahko ljudje sodelujejo pri beleženju posameznih vrst...... 19 željo pošiljateljev objavljeni v naslednji številki. Palačinkijada na Gradišču ...... 20 Zadnja dva mesca so zaznamovali številni dogodki, Taborniki na Lavrici ...... 20 S kolesom med misijonarji po Madagaskarju ...... 21 ko smo se lahko občani družili in izmenjali nekaj be- Prehrana čebeljih družin v zimskem obdobju ...... 23 sed, naj so bile to duhov ite predstave na dvorcu Lisičje, 120 let pošte na Škofljici ...... 24 Veseli večer na Lisičju ...... 25 položitev temeljnega kamna za gradnjo nove osnovne »Odpuščanje v krščanski človeškosti« ...... 25 šole na Lavrici, občinski praznik ali pa nastopi naših Štafetni tek na Lavrici v organizaciji DPM Lavrica ...... 28 4. barjanski tek na Lavrici v organizaciji DPM Lavrica ...... 29 otrok, glasbenih skupin in naših gasilcev. Ob priložnosti Kangovci gredo samo še navzgor – tokrat smo premagali Slovesne akademije na Lavrici in občinskem prazniku v kar Triglav...... 30 šolski dvorani smo imeli priložnost izvedeti, kdo so bili PARKIRAJ IN SE PELJI ...... 31 tokrat tisti zaslužni občani, ki so prejeli občinska pri- VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ...... 32 znanja. Seznam si lahko ogledate v pričujočem izvodu. Položitev temeljnega kamna za gradnjo nove šole na Lavrici in Slovesna seja ...... 32 Vsem prejemnikom iskreno čestitamo! Zasebni vrtec smrkolin: korajžno v novo vrtčevsko leto ...... 32 Začetek septembra pa je zaznamoval še en poseben Vrtec Mali svet ...... 33 Ne oklevaj, postani skavt! ...... 33 dan, ko so naši otroci zopet zakorakali novemu šolske- ZGODOVINA ...... 34 mu letu naproti, nekateri prvič. Vsem želimo obilo ve- Pilot Leopold Ankon (1910–1944) ...... 34 selja in učnih uspehov ter zadovoljstva pri prejemanju Med 1. svetovno vojno je zamrl glas zvonov ...... 37 novih spoznanj! Ob tem naj izrazimo priznanje vsem KNJIŽNICA SPOROČA ...... 38 tistim občanom, ki so prostovoljno pomagali otrokom LOKALNE VOLITVE ...... 40 pri varni poti v šolo! OBVESTILA ...... 51 Ozimna žita ...... 51 Naslednj številka glasnika bo izšla 7. novembra. Uveljavljanje kmetijsko okoljskih ukrepov v sezoni 2015–2020 ...... 51 ZAHVALE ...... 53 Matjaž Lulik, glavni in odgovorni urednik KRIŽANKA ...... 54

je glasilo Občine Škofljica Uredniški odbor si pridržuje pravico, da Izhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno. prispevke primerno priredi za tisk tako Naklada: 3300 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj: po obsegu kot po izrazoslovju. Prispevke Občina Škofljica; glavni in odgovorni urednik: Matjaž Lulik, mobitel +386 41 552 267; sprejemamo samo v elektronski obliki. Članki odgovorna oseba izdajatelja: Ivan Jordan, župan; člani uredniškega odbora: morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, Karmen Fabjan, Matej Novak, Frančišek Prešeren, Klemen Vider; lektoriranje: Grega v primeru društva, politične stranke ali Rihtar (razen: uradnih objav, oblikovanih oglasov in prepozno oddanih prispevkov); tisk: SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana, d. d.; distribucija: Pošta Škofljica; skupine morajo biti članki opremljeni z žigom naslov uredništva: GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, tel.: 01 360 16 00, odgovorne osebe. Prispevke za prihodnjo e-pošta: [email protected], www.skofljica.si številko zbiramo do vključno 21. oktobra.

3 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

Županov nagovor

Spoštovane občanke in občani! Želimljah. Ponosni smo, da je svoje sledi pustil tudi na ozemlju naše občine. Osrednja dogajanja ob občinskem pra- Približuje se tudi 20. obletnica obstoja zniku so za nami. Verjamem, da je vsak naše občine. Število prebivalcev se je od izmed vas ob pestri izvedbi prireditev, ki takrat skoraj podvojilo. Vrtci in šole so so jih organizirali občina ali naša društva, postali pretesni, zato je bila gradnja pri- našel nekaj zase. zidkov in novih objektov nujna, še zlasti Vrhunec dogajanj je bil v soboto, 13. 9. novega vrtca na Lavrici. Gradnja stano- 2014. Že na otroškem dopoldnevu je bilo vanjskih hiš in blokovskih naselij pa je precej živahno. Otroci so imeli pestro iz- nujno pogojevala izgradnjo ustrezne ko- biro dogodkov, tako na šolskem igrišču munalne infrastrukture. kot tudi v avli šole. Vzporedno je potekala V zadnjih letih smo se trudili, da bi za- kmečka tržnica pod Ruskovim kozolcem. gotovili vsem krajem enakovreden razvoj, Tega dne so bili zadovoljni tako kupci kot osnovne življenjske pogoje, skratka vse, tudi krošnjarji, predvsem pa naši najmlaj- kar človek potrebuje za dostojno življenje. ši. Vsekakor pa je na število izvedenih pro- Popoldne je sledila otvoritev parka in jektov vplivalo uspešno črpanje evropskih parkirišč v centru Škofljice, ena zadnjih sredstev, ki so bila namenjena za vodoo- velikih pridobitev za našo občino. Baloni, skrbo, kanalizacijo, ureditev parkirišč, kot uspelo realizirati večino projektov, vendar ki so jih namesto rezanja traku spustili ob tudi energetsko sanacijo vrtcev in šol ter moram posebej poudariti, da samemu ne zaključku otroci, so poleteli soncu naproti ureditev objektov za razvoj turizma. bi uspelo. Vse to se je zgodilo ob podpori in vsak izmed njih je v višave ponesel naše Letos se je začela gradnja tako težko večine občinskih svetnic in svetnikov, ob- misli, želje in občutke. pričakovanega doma za starejše občane in činske uprave, obeh javnih zavodov, tako Osrednja prireditev je bila namenjena oskrbovanih stanovanj. šole kot tudi vrtca, državnih institucij, pa občanom, posebej pa tistim, ki so stopili Sočasno se v neposredni bližini izvajajo društev in tudi posameznikov, ki so bili iz povprečja in s svojimi dejanji prispevali protipoplavni nasipi. pripravljeni sodelovati, da so se nekateri k naši varnosti, krepitvi medsebojnih od- Zaključena je energetska sanacija na OŠ projekti lahko izvedli. nosov, ohranjanju naše dediščine, kulturi, Škofljica in v starem vrtcu na Lavrici, za- Hvala vsem, ki prispevate, da je življe- vzgoji in izobraževanju ter gospodarske- ključuje se sanacija vodovoda in ureditev nje v naši občini vsak dan boljše in prije- mu razvoju. ceste na Cesti ob Barju. Na Lavrici pa tudi tnejše! Svoj praznik smo izbrali po enem iz- že brnijo stroji za izgradnjo nove osnovne med velikih mož, Franu Saleškemu Fin- šole. Vaš župan, žgarju, duhovniku, pisatelju, svetovljanu, Moje predvolilne obljube it leta 2010 Ivan Jordan predvsem pa pobudniku gradnje šole v niso bile le obljube. Vesel sem, da mi je

Svečano vzdušje ob občinskem prazniku

Naša občina si je za svoj praznik izbra- la dan, ki temelji na vrednotah znanja. Povezan je z ustanovitvijo šole v Želi- mljah, za kar si je prizadeval Fran Sale- ški Finžgar. Tam je služboval dolga leta. Kot vemo, tradicionalno praznujemo drugo soboto v mesecu, saj 1. septem- ber zaznamuje vstop v novo šolsko leto. Takrat lahko vidimo, kako naši občani pomagajo pri zagotavljanju varne poti otrok v šolo. Hvala vam, dragi gasilci in člani društva upokojencev, ko odeti v živo-rumene majice in običajno s če- picami, na katerih je naš grb, umirjate promet!

4 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

Odprtje novega parka na Škofljici

Slovesnost se je začela z odprtjem no- vega parka pri pošti. Svoj govor je župan Ivan Jordan začel prav z opisom našega simbola: na njem je zarisano barje, ki predstavlja večino ozemlja, kjer se stikajo slikoviti svetovi. Znano je tudi, da ogro- žena ptica škurh predstavlja povezanost življenja z naravo. »Zdaj, ko se poletje preveša v jesen, dvajset let po ustanovitvi naše občine, smo dobili nov park. Ni naj- večji, a ga imamo radi. Ponosni bomo, če bo naše okolje urejeno in varno«, je dejal župan. Za sodelovanje se je zahvalil ob- činski upravi in občinskim svetnikom, ki so ga pri uresničevanju projektov podpira- Nastop učencev OŠ Škofljica li, kakor tudi vsem drugim, ki so pri tem sodelovali. Omenil je še naše dosežke, kot solarne svetilke, asfaltiranje poti (Vrh– centra Reber, podaljšanje avtobusnih so kohezijski projekti, s katerimi bomo Medvejica), pridobitev novih prostorov prog, nove prostore za krajevno skupnost uredili vodovod in kanalizacijo, namesti- na Gradišču in Smrjenah, obnovo skednja na Orlah, začetek gradnje osnovne šole na tev LED žarnic, s katerimi smo dokaza- na Pijavi Gorici ter izgradnjo pločnika Lavrici … Župan je zaključil z mislijo: no varčevali pri energiji, postavitev prve do bencinske postaje, ureditev zbirnega »razmišljaj globalno, deluj lokalno!« S svojim nastopom so nas nato razvese- lili učenci naše glasbene šole in tretješolci iz osnovne šole. Z nami so bili tudi člani Oldtimer club Škofljica, na katere smo še posebej pono- sni, saj je njihova dejavnost prepoznavna po vsej Sloveniji. Poleg njih so bili čez cesto na novem parkirišču njihovi jekleni konjički, s katerimi so vse, ki so to želeli, popeljali do osnovne šole, kjer se je na- daljevalo svečano vzdušje. Tega so bili otroci še posebej veseli! Ko smo prispeli do šole, smo lahko pred njo zagledali postrojene gasilce, poveljni- ka civilne zaščite v naši občini, veterane Oktet Gallus vojne za Slovenijo, čebelarje in lovce.

5 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

Prifarski muzikantje Druženje pred šolo

V dvorano šole so vkorakali ob slovesni naše občine ob projekciji. Videli smo lah- razpoloženje povzdignili Prifarski mu- spremljavi pihalnega orkestra glasbene ko, kako na primer dvorec Lisičje prido- zikanti. Ob zaključku smo si pred stav- šole Grosuplje. Dogodek je povezovala biva na svoji podobi, ali na primer, kako bo lahko ob prijetnem klepetu privoščili Anja Križnik Tomažin. Ko je Ivan Jordan smo obnovili gozdno učno pot. Nato so kranjsko klobaso. pozdravil spoštovane goste, župane in zazvenele pesmi okteta Gallus. Priredi- Matjaž Lulik podžupane sosednjih občin ter olimpio- tev smo sklenili s podelitvijo priznanj, a nika Mira Cerarja, je predstavil življenje to še ni bilo vse! Takrat so nas v veselo

Prejemniki občinskih priznanj 2014

»ŽUPANOVO PRIZNANJE« prejme mehanizacijo in drugimi storitvami, ki vpliva na promocijo občine. Gospoda Ja- Simon Černe z Orel za aktivnosti na bistveno prispevajo h kvaliteti našega neza Mehlina pa vedno pokličemo tudi v področju protipožarne varnosti bivanja. Kot podjetnik je prejemnik več primeru naravnih nesreč, ko je potrebno priznanj na ravni regije, kar poudarja ka- poseči v višino. Odzval se je tudi letos Gospod Simon Černe je vstopil v gasil- kovost njegovega dela. Od samega obsto- ob žledolomu, saj smo ga potrebovali pri ske vrste s šestnajstimi leti. Dokazal se ja je z občino tesno povezan. Vedno je bil odstranjevanju dreves, ki so ogrožala sta- je s svojim požrtvovalnim delom ter si pripravljen storiti nekaj tudi za svoj kraj, novanjske objekte, gospodarska poslopja vseskozi prizadeval za izobraževanje in zato je kar nekaj časa vodil KS Škofljica. in ceste. Takoj se odzove tudi v vsakem razvoj PGD Orle. Tudi sam se je veliko Ob osamosvojitvi je zasadil lipo, simbol primeru, ko neurje poškoduje ostrešje in izobraževal in dosegel čin višji gasilski slovenstva, in želel, da se vsako leto ob nudi ustrezno zaščito. Tesarstvo sodi med častnik. Bil je eden prvih, ki se je začel prazniku državnosti pod to lipo spomni- deficitarne poklice, vendar za Tesarstvo ukvarjati z mladino, kar je kmalu obrodilo mo na dan, ko smo zaživeli samostojno. in krovstvo Mehlin ni potrebno skrbeti, sadove, saj so mladi na tekmovanjih do- Njegove dobrodelne akcije ob naravnih saj je uspešno podjetje s tradicijo. segli odlične rezultate. V društvu je opra- nesrečah so za občane neprecenljive. Ne- vljal razne funkcije; bil je podpoveljnik, sebično pomoč nudi ljudem ob poplavah, »PLAKETA Občine Škofljica« se po- poveljnik, mentor mladine in član uprav- v letošnjem letu pa se je posebno izkazal, deli Antoniji Podlogar iz Želimelj za nega odbora PGD Orle. Dobro delo Simo- ko so naši komunalni vodi obtičali pod aktivnosti na literarnem področju na Černeta je bilo opaženo tudi izven PGD ledenim drevjem. Veliko je pripomogel k Orle, zato mu je bila leta 2008 zaupana temu, da se je življenje po občini vrnilo Gospa Antonija Podlogar je preprosta funkcija predsednika Gasilske zveze Ško- na stare tire. kmečka ženska, vzorna gospodinja in fljica. Pri tem delu je potrebno poudariti pesnica. S pisanjem pesmi se je začela njegovo vestnost in natančnost, pa tudi za- »ŽUPANOVO PRIZNANJE« prejme ukvarjati leta 1973, vendar v začetku le za vzeto sodelovanje s sosednjimi gasilskimi JANEZ MEHLIN za uspešno sodelo- svoje otroke, ki so njene pesmi brali v ve- zvezami. vanje z Občino Škofljica in nesebično černih urah. Leta 1998 je pesem napisala pomoč ob naravnih nesrečah za svojo vnukinjo in brali so jo v osnovni »ŽUPANOVO PRIZNANJE« prejme šoli in tako se je njen talent razkril širši METOD PODRŽAJ za uspešno sode- Gospod Janez Mehlin nadaljuje dru- okolici. Od takrat je napisala več kot 80 lovanje z Občino Škofljica in nesebično žinsko tradicijo tesarstva in krovstva na pesmi, nekatere smo lahko občani brali pomoč ob naravnih nesrečah Škofljici, kjer si je ustvaril svoj dom in v Glasniku ali pa v knjižni zbirki »Skrite družino. S pestro ponudbo in kvalitetnim stezice življenja«. Njene pesmi so priče- Gospod Metod Podržaj je ustanovi- opravljanjem storitev šteje med vrhunske vanja, dragocena vsakomur, brez želje po telj družinskega podjetja z gradbeno strokovnjake in njegovo delo vsekakor poučevanju. V pesmih se na neposreden

6 NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE

različnih prireditvah, ki jih organizira ob- čina, prav tako pa so odlični organizatorji prireditev za kraj in za svoje člane.

»PLAKETA Občine Škofljica« se po- deli PROSTOVILJNIM GASILSKIM DRUŠTVOM V GASILSKI ZVEZI ŠKOFLJICA za aktivnosti ob naravni nesreči

Tudi v naši občini je žled v letošnjem februarju povzročil nemalo nevšečnosti; nekatera naselja so bila zaradi nepreho- dnosti lokalnih cest in javnih poti praktič- no odrezana od sveta, brez elektrike, vode, ogrevanja in telefonskih povezav. Župan Nagrajenci Občine Škofljica z županom (Foto: Matjaž Lulik) Ivan Jordan je takoj aktiviral Štab civil- ne zaščite in Gasilsko zvezo Škofljica. in preprost način odziva na vse, kar sle- je v vseh teh letih prepevalo več kot 30 Vsa prostovoljna gasilska društva v naši hernega človeka spremlja v življenju. pevk, devet jih prepeva v zboru že vse od občini: Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica, Njena aktivnost na literarnem področju je začetka. Zborovodkinja Mojca Jevnikar Orle, Vrh nad Želimljami in Želimlje so tako sebe kot društvo upokojencev in tudi Zajc je s pravim pristopom učenja, boga- se odzvala v najkrajšem možnem času. Občino Škofljica predstavila širši javnosti tim repertoarjem in vztrajnostjo dosegla, Ekipe so odstranjevale podrta drevesa, v naši domovini, popestrila to področje in da je zbor dosegel zavidljivo kvaliteto. dobavljale agregate, pomagale Elektru obogatila našo kulturo. Pevke so nepogrešljive na domačih pri odstranjevanju dreves. Ni zanemarljiv prireditvah, veliko prepevajo tudi izven podatek, da je pri odpravi posledic žleda »PLAKETA Občine Škofljica« se po- meja naše občine, so redne gostje Ob- sodelovalo 1420 prostovoljnih gasilcev, deli likovni sekciji Društva upokojen- močnih revij pevskih zborov, ki jih prireja ki so opravili 2064 ur zelo zahtevnega in cev Škofljica za uspešno sodelovanje z JSKD, rade sodelujejo z moškim pevskim odgovornega dela ter poskrbeli, da se je Občino Škofljica in njene aktivnosti zborom Šmarje-Sap, posebej pa smo po- v naše domove vrnil ustaljen življenjski nosni na njihov projekt »S pesmijo okoli utrip. Likovna sekcija DU Škofljica je začela sveta«, v katerem so sodelovali tudi raz- delovati leta 2000 in vključuje 20 likov- lični glasbeniki. Želimo si, da bi nas še »GRB Občine Škofljica« se podeli nic, ki ustvarjajo in se izražajo v različnih dolgo razveseljevale s svojim ubranim Francu Grudnu s Škofljice za prispe- materialih pod vodstvom mentorice, go- petjem in utrjevale slovensko narodno vek k ohranjanju tehnične dediščine in spe Pavle Perme. zavest. promociji Občine Škofljica. Rezultati večletnega dela so opazni na vseh občinskih prireditvah, na prireditvah »PLAKETA Občine Škofljica« se po- Leta 1995 so ljubitelji starodobnih vo- mesta Ljubljane in vsakoletnih samostoj- deli DRUŠTVU UPOKOJENCEV LA- zil ustanovili OLD TIMER CLUB. Go- nih razstavah. Nepogrešljive so na pri- VRICA za aktivnosti v svojem kraju in spod Franc Gruden je od nastanka kluba reditvah v sklopu razvoja podeželja, pa sodelovanje z Občino Škofljica odgovorna oseba in organizator različ- na velikonočnih, božičnih in novoletnih nih prireditev. Tako potekajo promocij- delavnicah, na katerih najmlajše učijo Društvo upokojencev Lavrica je lani ske vožnje po bližnji okolici, društvo je izdelovati čestitke, aranžmaje, adventne praznovalo srebrni jubilej, 25-letnico de- organizator sejmov tehnične dediščine v venčke, pisanice, figurice iz voska in pla- lovanja. Njihova primarna dejavnost je Sloveniji, najodmevnejše pa je vsakole- stičnih mas in na ta način razvijajo njiho- skrb za starejše krajane, kar pomeni, da tno vseslovensko srečanje starodobnikov ve ročne spretnosti ter ohranjajo kulturno jih društvo povezuje, jim nudi raznovrstne na Škofljici, ki pomeni za samo občino dediščino. Z različnimi vrstami kruha in dejavnosti in hkrati skrbi, da krajani, ki se veliko promocijo. Gospoda Franca Gru- izjemnim pecivom sodelujejo tako na pri- umaknejo iz aktivnega življenja, ostane- dna so starodobna vozila začela zani- reditvah kot pri obiskih različnih skupin iz jo v stiku s svojim domačim okoljem in mati že v otroških letih. Najprej so bili domovine kot tujine. z ljudmi. Društvo upokojencev Lavrica je to motorji, kasneje je v zbirko dodal še najaktivnejše društvo na Lavrici, saj člani starodobne avtomobile in se tako zapisal »PLAKETA Občine Škofljica« se podeli sodelujejo na vseh dogodkih. Neprecen- ohranjanju tehnične dediščine. Vseskozi Ženskemu pevskemu zboru LANIŠKE ljiv je njihov prispevek pri zagotavljanju pa je z vsem srcem predan delu in mo- PREDICE za sodelovanje na različnih varnosti naših najmlajših udeležencev v tivaciji v OLD TIMER CLUBU. S pozi- prireditvah in promocijo občine prometu, za kar so bili lani odlikovani z tivno energijo vodi največji klub, ki ima bronastim znakom Agencije za varnost člane iz vseh delov Slovenije, in za to ne- Ženski pevski zbor Laniške predice le- v prometu Republike Slovenije. Društvo sebično porabi veliko ur prostovoljnega tos praznuje 10-letnico delovanja. V zboru upokojencev z veseljem sodeluje tudi na dela.

7 AKTUALNO

Praznovanje občinskega praznika v Brezju

V četrtek, 4. septembra 2014, smo se osnovne šole skrbi, da imajo vsi otroci zopet, že štirinajstič, zbrali v Brezju nad zagotovljeno malico. Za starejše obča- Pijavo Gorico. ne pa se gradi nov dom. Zahvala, da se Krajevna organizacija zveze borcev za zadeve realizirajo, gre konstruktivni vrednote NOB Škofljica je v počastitev pomoči občinskih svetnikov. Zaključil občinskega praznovanja organizirala že je z željo po sodelovanju vseh za dobro tradicionalno srečanje občanov in domi- občanov. cilne enote 1. STUB Toneta Tomšiča pri Slavnostni govor je imel Milan Gorjanc grobišču sedemintridesetih padlih borcev iz Podbočja na Dolenjske, član predsed- NOB. stva ZZB Republike Slovenije. Srečanje je že tradicionalno in se ga vsa- Predstavil je nastanek partizanskih for- ko leto udeleži več občanov. Okoli štiristo macij na območju Občine Škofljice in šir- jih je prišlo letos. še na Dolenjskem ter njihovo delovanje Nekateri ljubitelji pohodništva so se na tem območju. Kot zibelko partizanstva udeležili organiziranega krajšega pohoda je označil ustanovitev in delovanje Mol- izpred gasilskega doma na Pijavi Gorici. niške in Mokerške čete, Dakijeve leteče Srečanja se je udeležila tudi Marija patrulje, Proletarske čete, Prve Sloven- Prvič so javno nastopili »Čotovi pev- Poje, sestra edinega znanega borca, poko- ske udarne brigade Toneta Tomšiča in ci«, ki jih je občinstvo nagradilo z veli- panega v grobnici. delovanje Šercerjeve brigade na Moker- kim aplavzom. Nekaj pesmi je na orglice Prišli so člani predsedstva ZZB NOV cu, ki je ob osvoboditvi tudi vkorakala v zaigral Tone Zaletel, član »Partizanskega Slovenije, predstavniki Dolomitske- Ljubljano. pevskega zbora«. ga odreda, KO ZB Lavrica, Črnuče, Barje, Šmarje-Sap, Turjak, Odmev- -Mokerc, nekateri občinski svetniki in predstavniki raznih organizacij in dru- štev naše občine, kot tudi župan Občine Škofljica. Spomin na pretekle dogodke je počasti- lo tudi dvanajst praporščakov. Kot vsako leto je bil izveden bogat, pe- ster kulturni program. Z doživeto izraženim recitalom, petjem in harmoniko so nastopili učenci Osnov- ne šole Škofljica pod vodstvom mentorice Špele Bešter. Prisotne je pozdravil župan Občine Škofljica gospod Ivan Jordan. V govo- ru je opomnil, da se Slovenija žal sooča z revščino. Občina skupaj z ravnateljem

Že tradicionalno je imel nastop mešani pevski zbor »Lipa zelenela je«, ki s svojim petjem dvignejo samozavest poslušalcev, da zapojejo z njimi. Srečanje je minilo v prijetnem druženju s prijatelji, ki se ob tej priliki že redno sre- čujejo, pokramljajo, ob »Čotovem gola- žu« in »mokri« postrežbi gasilcev Pijave Gorice, ki so pomagali tudi pri postavitvi šotora na pokošenem travniku Janeza Pi- škurja. Še vreme je bilo naklonjeno prireditvi. Vsem organizatorjem in izvajalcem hvala za lepo popoldne in nasvidenje pri- hodnje leto, že petnajstič. Breda Pušnik

8 AKTUALNO

V naši občini je vse v najlepšem redu: odgovor direktorja občinske uprave

Kot direktor občinske uprave, ki je ta imamo pravnomočno gradbeno dovolje- prenesti na zasebnika. Podobna je bila mandat pošteno delala in je ena najuspe- nje, poteka po načrtu. Gradnja se bo za- že znana zgodba o zasebnem vlagatelju šnejših med 211 slovenskimi občinami, gotovo začela in to kmalu. v Grad Lisičje. Že skoraj dve leti so za bi želel pojasniti predvsem nekaj očitnih Ali bodo izvedene vse štiri ali samo dve »zasebnika« moja vrata na občini odprta neresnic, ki so bile objavljene v Glasniku, fazi (prva triada), pa je odvisno od več de- 24 ur, pa vse do danes ni o njem ne duha julij 2014, pod naslovom »V naši občini javnikov. Najpomembnejša sta zagotovo in sluha; niti o »zasebniku« niti o njegovih je vse v najlepšem neredu« avtorja Bo- stabilnost države in razpoložljiva finanč- evrih. jana Božiča, člana Neodvisne liste naša na sredstva občine. 9) Glede transparentnosti delovanja Lavrica. 3) Trudimo se, da spletno stran sproti občine ni bilo zaznati večjih pripomb ob- Povsem običajno je, da opozicija tik ažuriramo in Vas informiramo o dogaja- čank in občanov. pred lokalnimi volitvami napada aktual- njih v občini. Hkrati se vsem občankam in Da to vprašanje zastavlja »avtor član- nega župana, bolj nenavadno pa je, da so- občanom zahvaljujemo za ogled, saj le-ta ka«, ki je ali bi lahko bil kot član občin- časno pohvali delo občinske uprave, ki jo narašča iz dneva v dan. skega sveta med najbolj obveščenimi o neposredno ali posredno vodi in usmerja 4) O energetski učinkovitosti so mne- delovanju občine, je milo rečeno, nena- župan. nja deljena celo med strokovnjaki. Dej- vadno. V članku ni posebnih kritik o delovanju stvo je, da je občina za javne zgradbe, 10) Ne drži, da je na občinski prostor- občine. Le-te bi bile za še boljše delova- šolo in vrtec uspešno kandidirala in preje- ski načrt – OPN prispelo 650 pritožb. To- nje lahko tudi koristne. še zlasti, če bi bile la 528.000 € nepovratnih sredstev. liko je bilo vlog. Drži pa, da je bil projekt, upravičene in dobronamerne. 5) Ne drži, da je občina v tem manda- začet še v prejšnjem mandatu, zelo slabo Na žalost pa glavnina članka temelji na tu investitorjema doma starejših občanov pripravljen in zastavljen. A kljub temu neresničnih, nerealnih in trhlih temeljih. Škofljica in oskrbovanih stanovanj kar smo v zaključni fazi, saj čakamo zgolj še Zaradi tega kot direktor uprave in prav- koli podarila. Drži pa, da se je občina že v na končno soglasje »države«. nik podajam nekaj resničnih dejstev: prejšnjem mandatu zavezala, da bo izve- 11) Ne drži statistika avtorja, da je 1) Ko sva z županom gospodom Iva- dla protipoplavne ukrepe. V tem mandatu bila iz proračuna večino sredstev pora- nom Jordanom v tem mandatu prevzela smo protipoplavne ukrepe zgolj razširili bljenih na Škofljici. Po naših uradnih po- vodenje občine, je bila le-ta po uradnih na širše območje Škofljice in za ta namen datkih je bilo največ sredstev porabljenih kazalnikih od 211 občin na 186. mestu. od investitorjev prejeli 30.000 € nepovra- na Lavrici. (Nov vrtec, celovita obnova in Ta trenutek je v samem slovenskem tnih sredstev. Ob tem pa je neizpodbitna energetska sanacija starega vrtca, nakup vrhu razvoja in po kakovosti bivanja; tudi resnica, da je bila občinska uprava, na dodatnega zemljišča za novo šolo, ka- in predvsem zaradi uspešnega črpanja ne- čelu z županom, skozi ves mandat celo nalizacijski zbiralnik Lavrica–Škofljica, povratnih sredstev, bodisi evropskih ali bolj ažurna in vztrajna, kot investitorja javna razsvetljava, nakup odra pri kul- državnih. sama. Brez te vztrajnosti, še zlasti župana turni dvorani, nakup zemljišč za potrebe Iz tega aspekta je nominacija Občine gospoda Ivana Jordana, na Škofljici doma parkirišč pri kulturni dvorani … Teče pa Škofljica med 10 najučinkovitejšimi ob- starejših občanov in oskrbovanih stano- tudi evropski projekt obnove vodovoda činami v Sloveniji – po izboru neodvisnih vanj zagotovo ne bi bilo. Lavrica–Škofljica–Orle). strokovnjakov in na temelju 43 kriterijev 6) Nova Lekarna na Škofljici je kljub Ob tem pa je in bo ostala strategija ob- – zavidanja vreden uspeh. Še toliko bolj, začetnim zapletom zgodba o uspehu. To čine, da se proračunska (torej naša) sred- ker med nominiranci ni bilo niti Mestne nam priznavajo druge občine, ki hodijo stva enakomerno porabijo za koristi vseh občine Ljubljana, ki zelo visoko kotira v k nam po strokovne nasvete. Ob tem pa krajev v občini. evropskem merilu. ni znano, kje avtor vidi »milijone«. Dej- 12) »Sanje avtorja« o projektih in mi- 2) Gradnja nove osnovne šole na La- stvo pa je, da je objekt, ki je ocenjen na lijonih, ki bi lahko bili, pa jih ni, bi jih vrici je bila, je in bo prav zagotovo prva 700.000 €, last Občine Škofljica. zasebniki dali, pa jih občina ne želi, so prioriteta občine, tudi eden največjih 7) Športna in otroška igrišča v vseh seveda dovoljene. Kako v praksi priti do projektov, ki jih bo morala občina izve- večjih krajih občine so vsestalen izziv ob- enega samega evra, pa vsi odgovorni drža- sti z lastnimi sredstvi, saj niti država niti čine. Nekaj smo jih uredili. Ob tem pa ne vljani-občani še kako dobro vemo. Samo s Evropska unija za to nimata načrtovanega gre pozabiti, da se mladi lahko varno igra- poštenim in trdim delom! niti evra. jo samo na igriščih, ki imajo ustrezno upo- Če k temu dodamo še pozitivno energi- Žal je bil prvotni projekt energetsko po- rabno dovoljenje. Z zdravjem in varnostjo jo, znanje, vztrajnost, prijaznost, spoštlji- traten in v teh gospodarskih časih prak- mladih se pač ni igrati. (Po podatkih Euro- ve odnose in čut za soljudi, je to zagotovo tično neizvedljiv. Tudi iz razloga enofa- Safe se zaradi poškodb na igriščih vsako vizija prihodnosti. Ne samo za Občino znosti gradnje, ki je zelo pomembna, saj leto zdravi 139.000 otrok). Škofljica, temveč tudi za našo »ljubo dr- pred celotno izgradnjo celotnega projek- 8) Javno-zasebno partnerstvo je zelo žavo«. ta, vključno s komunalno infrastrukturo všečen izraz, a v praksi precej težje izve- Škofljica, julij 2014 in zunanjo ureditvijo, ni moč pridobiti dljiv, saj zasebnik išče svoje gospodar- uporabnega dovoljenja! Iz teh razlogov ske, finančne koristi, javna sfera pa mora Direktor OU Občine Škofljica sem vesel, da nov projekt, za katerega že po veljavnih predpisih večino bremen Marko Podvršnik, univ. dipl. prav.

9 AKTUALNO

Analiza štiriletnega sodelovanja med Občino Škofljica in VS Gradišče

Zaključuje se štiriletni mandat, obdo- namestitvijo prometne signalizacije, pro- Ustanovitev volišča bje konstruktivnega dela in dobrega so- metne opreme in cestnih naprav, ter z nji- Prebivalci naselja Gradišče smo imeli delovanja med občinsko upravo Občine mi povezanih ureditev. določeno volišče v naselju Vrh nad Želi- Škofljica in Vaško skupnostjo Gradišče. mljami, ki je locirano v Gasilskem domu Zaradi slabe gospodarske situacije v drža- Avtobusni prevozi Vrh. Čeprav gre za sosednji naselji, je vi, smo imeli na voljo manj proračunskih Velika pridobitev za naselje Gradišče in zaradi velike razpršenosti in obsežnosti sredstev in bili soočeni z mnogimi izzivi. ostala naselja na obrobju Občine so avto- naselja Gradišče, volišče za prebivalce Kljub temu nam je uspelo uresničiti veči- busne linije št. 83, 84 in 85, ki občanom Gradišča oddaljeno tudi dva oziroma tri no zadanih ciljev, s čimer smo še izboljšali v dopoldanskem in popoldanskem času kilometre. življenjsko raven krajanov Gradišča. omogočajo optimalno povezavo z linijo Čeprav ste bili sproti obveščeni o vseh mestnega avtobusnega prometa 3B in s Ker Vaška skupnost Gradišče razpolaga naših dejavnostih, je prav, da še enkrat tem z Ljubljano. s prostorom, ki po vseh kriterijih ustreza osvetlimo glavne projekte in pogledamo, zahtevam, ki jih materialni predpisi in kje smo, kaj imamo in kaj vse lahko upo- Ureditev dovoza – križišče z državno Navodila Državne volilne komisije pred- rabljamo. cesto Ljubljana–Kočevje videvajo za volišče je Občinska volilna Vaščani Gradišča in ostali obiskovalci komisija Občine Škofljica ustanovila vo- Razširitev vaškega jedra dnevno uporabljamo križišče z državno lišče št. Več let smo se občani Gradišča trudili regionalno cesto Ljubljana – Kočevje, ki Tudi v novem mandatu imamo števil- z različnimi občinskimi upravami na Ob- je zelo nevarno. Župan in občinska upra- ne načrte, ki jih bomo lahko uresničili ob čini Škofljica , da bi rešili pereč problem va je uspela odkupiti večji del potrebnih dobrem sodelovanju med občinsko upra- nevarnega objekta »malenca« v vaškem zemljišč za realizacijo projekta, s katerim vo Občine Škofljica in Vaško skupnostjo jedru, ki je s svojo dotrajanostjo ogrožal je predvidena ureditev omenjenega križi- Gradišče. Ob primerjavi s prejšnjimi in varnost pešcev in ostalih udeležencev v šča. Splošno znano je, da zaradi slabega sedanjim mandatom občinske uprave lah- cestnem prometu. Na žalost takratne ob- stanja v državi denarja za nove investicije ko vidimo, da je vse odvisno od posluha, činske uprave za nas niso imele posluha. v cestno infrastrukturo, vseeno pa upamo, ki ga ima občinska uprava za našo Vaško Rešitev smo dosegli šele v tem mandatu. da bo država svojo obljubo izpeljala, s či- skupnost. Zato smo v tem štiriletnem Z rušitvijo objekta smo razširili vozišče na mer bo poskrbljeno za večjo varnost vseh mandatu lahko uresničili več zadanih ci- najožjem delu vaškega jedra in postavili udeležencev v prometu, ki uporabljajo ljev kot v letih pred tem. ekološki otok za ločeno zbiranje odpad- omenjeno križišče. Naša želja je, da bi se to plodno sodelo- kov. vanje nadaljevalo tudi v prihodnjem man- Prevzem objekta v upravljanje datu. Moč in prihodnost naše skupnosti je Rekonstrukcije cestišč Vaška skupnost Gradišče je v letu 2014 v sodelovanju in medsebojnem spoštova- Izvedene so bile rekonstrukcije javnih od Občine Škofljica prevzela v upravlja- nju. cest zaradi izboljšanja njihovih prome- nje objekt, ki bo služil za potrebe Vaške tnih in varnostnih lastnosti, vključno z skupnosti Gradišče. Vlado Jerant

Mavrična sobota

Na občinski praznik, 13. septembra, je Občina Škofljica zopet pripravila pestro dopoldne, namenjeno našim najmlajšim. Dogodek je gostila OŠ Škofljica. Na igrišču smo najprej uzrli tri velike rdeče »mrcine«. Gasilci GZ Škofljica so postavili na ogled svoja vozila in opremo. Pred jeklenimi gasilskimi konjički se je vila dolga vrsta malih rado- vednežev, ki so navdušeno sedli za volan, očarano zrli v modre lučke in čisto na hitro prižgali še sireno. Gasilci so tudi demonstrirali pravilno oskrbo poškodovanca. Ekipa na čelu z Janezom Jagričem, članom poveljstva GZ Ško- fljica, je ponesrečenca pazljivo naložila na zajemalna nosila. Postopek pregledovanja poškodovanca je strokovno komenti- rala Gabi Marguč iz Civilne zaščite Škofljica. Te dni po vseh

10 AKTUALNO

prostovoljnih gasilskih društvih poteka vpis novih članov. Potr- kajte na vrata gasilnega doma v vašem kraju in se jim pridružite! »A lepše od Urške bilo ni nobene …« Kobila Urška, praznično ozaljšana za to priložnost, je požela nešteto občudujočih pogle- dov. Na zapravljivčku v lasti Lada Žefrana so se hoteli peljati čisto vsi. V avli šole nas je zajel val otroškega vrveža. Škofljiški skavti, Stari maharji, so postavili šotor in nam prikazali nekaj svojih veščin, med drugim več vrst vozlov. Ob tem nas je kar nekaj mam hrepeneče zavzdihnilo, da bi bilo za začetek krasno izpelja- ti tečaj zavezovanja vezalk. Škofljiški skavti tudi vabijo v svoje vrste vse, ki imate nad 8 let in ste željni novih dogodivščin. Na- učili se boste marsikaj o preživetju v naravi, poznavanju uži- tnih rastlin, o ognju, orientaciji in še kaj. Kopica novih prijate- ljev vas čaka v nedeljo, 28. 9. 2014, ob 16. uri pred župniščem na Škofljici. Likovno društvo 2002 je pripravilo kup ustvarjalnih delavnic. Iz papirnatih vrečk so se rojevale sovice, iz odpadnega materiala je nastajal čudovit nakit, polnile so se stekleničke z barvastim pe- skom. Nepregledna vrsta pa je bila pri poslikavi malih obrazkov. Vešča roka umetnice je deklice spreminjala v ljubke metuljčke, dečke pa v superjunake. Strokovne delavke Vrtca Škofljica so nam na ogled in v nakup ponujale prelepe keramične hiške, ki so nastale pod njihovimi spretnimi rokami. Izkupiček od prodaje je šel za nakup novih igral. Veseli vriski otrok so preplavili šolsko telovadnico. V njej Ker pa so bili otroški želodčki že polni, smo iznajdljive mame sta kraljevala dva napihljiva gradova. Ob robu pa je taekvondo zavile še pod Ruskov kozolec, kjer je bila tržnica. Med bogato klub Kang pod budnim očesom Tomaža Zakrajška predstavljal ponudbo jedače in pijače smo zlahka našle še nekaj za hitro ko- to športno disciplino. silo, nekaj za sladek dan in nekaj za lep večer. Polni doživetij so se otroci ob izhodu iz šole še okrepčali z Čeprav je bilo nebo sivo, je bil vrvenje okoli šole tako živahno, odličnimi »vročimi psi« – hot dogi, ki jim jih je pripravilo me- da smo si kar sami priklicali mavrico. sarstvo Marinček. Karmen Fabjan

Prvi poročni par na Lisičju – Branka Završnik in Drago Žnidaršič

Kako ste prišli na idejo o poroki na Li- sedaj možem Dragom, sva si tudi formal- Seveda, lahko bi bilo več porok na Lisi- sičju? no izrekla usodni da. čju, lepo vreme, fenomenalen razgled, mir Spomnila se je, da je župan ob nekem v prelepem parku – več kot odlični pogoji srečanju omenjal možnost porok na Lisi- Kako bi lahko primerjali vzdušje na vaši za poroko, ki je nekaj posebnega. čju, bil je navdušen nad novo možnostjo poroki z vzdušjem na porokah drugje? Tudi za fotografinjo Ines je bila prva porok v lokalnem območju. Zato se je od- Župan je zelo lepo sestavil govor, ki poroka na Lisičju izziv, vendar je okolje ločila, skupaj z možem, da bo poroka v je bil prilagojen paru. Ambient je bil samo po sebi tako lepo, da so fotografije njenem lastnem kraju, v čudovitem ambi- res lep, svatje so bili sami domači, zelo res odlične. entu dvorca Lisičje. so bili presenečeni nad prenovljenim atrijem in celotnim obredom. Dvo- Kaj ste pogrešali? Kako so tekli dogovori? rec Lisičje sem poznala še iz otroštva, Ničesar, res sem bila zadovoljna z obre- Bilo je zelo preprosto. Ko sva izrazi- plezala sem po ruševinah z vrstniki, dom. Morda bi kazalo urediti gostinski la željo, so vse so urejali na občini, tudi zelo radi so plezali po stari konjušni- lokal, kjer bi svatje lahko ne le nazdravili ogled županove sobe je uredila Zdenka ci. Sedaj nam nudi popolnoma drugo s šampanjcem, kakor smo mi. Repovž. Moram pohvaliti prijazen in ko- podobo. rekten odnos uslužbencev do naju. Hvala za pogovor in veliko sreče pri na- V soboto, 28. junija, je bil lep dan, po Ali menite, da bi poroke na Lisičju lahko daljevanju vajine skupne poti. 24 letih skupnega življenja s partnerjem, postale stalna praksa? Peter Pal

11 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Škofljiški kosci in grabljice v Šentvidu pri Stični

V okviru zelenega vikenda, ki ga pri- Prvo mesto je pravlja že vrsto let radio Zeleni val, so se za las obranil Jože letos predstavili tudi Kosci in grabljice. Škrabec, tesno mu Izkazalo se je , da je najmočnejša ekipa sledi Janez Urbar iz občine Škofljica, iz drugih krajev pa so za njima pa že Jože prišli posamezni kosci in grabljice, zato Jeršin, Jože Goršič je tekmovanje je potekalo individualno, in Matej Acceto. ne ekipno. Med grabljicami Tekmovanje je vodila Milena Vrhovec, je bila najboljša ki je priznana sodnica na tovrstnih prire- Minka Goršič, dru- ditvah. go mesto je zase- Kosišča so bila pripravljena na ravnem dla Tončka Fink in terenu, seveda trava ni bila povsod ena- tretje Ana Potokar, ko gosta, vendar koscev in grabljic to ni sledijo Joži Škra- motilo. Med travo se je pojavljala tudi bec in Olga Urbar. Ohranili čast Škofljice ojstrica. Poleg hitrosti se Kose so si nabrusili že doma, grablji- je pri koscih ocenjevalo še poravnava ko- Za zaključek pa je prijel koso v roke še ce so si izbrale kosce in tekmovanje se je šenine, enakost rezi ter čistost. najmlajši član naše ekipe – desetletni Blaž začelo. Za grabljice pa je bila pomembna čisto- Urbar. Priključila se je tudi mlada ekipa Radia ča grabljenja, oblika kopice ter postavitev Vsi skupaj smo preživeli lepo popoldne zeleni val, s košnjo in grabljenjem srečala kopice na sredini kosišča. v sončnem vremenu z zavestjo, da smo so se srečali prvič, vendar obstaja upanje, Za košnjo in grabljenje je vladalo na obudili star običaj, ki tudi z našo pomočjo da bodo s tem nadaljevali. prizorišču – Letališče Šentvid pri Stični ne bo šel v pozabo. Slavnostni videz do- Tudi v ekipi škofljiških koscev in gra- – veliko zanimanje. Gledalci, tudi sami godku so dodale obleke koscev in grabljic, bljic imamo podmladek – Mateja Acceta, nekoč kosci in grabljice, so marsikaj pri- narejene po vzoru časa, ko se je kosilo s katerega so vsi sotekmovalci pohvalil za pominjali, sami pa niso zbrali poguma, da koso in grabilo z lesenimi grabljami. velik napredek v kvaliteti košnje. bi se pomerili z drugimi. Tončka Pal

OBVESTILO Obveščamo vas, da letošnji tra- dicionalni pohod po Čemšeni- ški grajski poti, ki ga na prvo soboto v oktobru pripravlja Kra- jevna skupnost Lavrica v sode- lovanju z društvi, ki delujejo na Lavrici, odpade. Večji del poti je namreč zaradi februarskega žleda še vedno neprehoden, po- drtega drevja pa je toliko, da ga člani društev sami ne moremo in ne smemo odstranjevati. Zato smo se odločili, da zaradi varno- sti udeležencev letošnji pohod odpovemo. Z upanjem, da bo pot ustrezno očiščena, vas vabimo na pohod prihodnje leto.

Krajevna skupnost Lavrica S poti od Lisičja proti Molniku 20. Septembra 2014. (Foto: I. Petrič)

12 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Popravek 7. dan Lavrice – dan presežkov

V prejšnji številki Glasnika smo objavili napačen izbor fotografij s 7. dneva Lavrice, zato jih objavljamo znova. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo. Matjaž Lulik, odgovorni urednik

Utrinki s športnega dopoldneva (Foto: Bojan Božič)

Prizori z osrednje prireditve (Foto: Matjaž Lulik)

Povezovalca osrednje prireditve Anja Križnik Šolarji podružnične šole Lavrica so pripravili Šolarji so tudi zaplesali. Tomažin in Iztok Petrič. zanimiv program. Na fotografiji interpretacija pesmi »Pridne peričice«.

Mešani pevski zbor Češnje je ubrano zapel pod taktirko Iztoka Kocena. Pogumen nastop pevske skupine Društva upokojencev Lavrica.

13 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Slovesnost ob 90. obletnici PGD Orle

Ko gre za gasilce, vedno pristopim k sicer na tekmovanjih dosegajo odlične Predsednik GZ Škofljica je poudaril njim z duhom iskrenega spoštovanja. Ob rezultate. Navzoče sta pozdravila tudi nujnost modrega in premišljenega rav- 90. obletnici je bilo poleg tega na Orlah visoka funkcionarja Gasilske zveze Slo- nanja, ko gre za hitro delovanje med in- čutiti še dolgoletno zgodbo, ki je vdah- venije, tovariš Janko Žuntar in tovariš tervencijo. Ne glede na finančne težave nila kraju močan pečat in kalila fante Iztok Zajc, ki je poveljnik regije Lju- države gasilci z vztrajnostjo premagajo dolga leta. Eden najbolj predanih gasil- bljana 1 in podpoveljnik GZS. Gasilcem veliko ovir in si s pomočjo sponzorjev cev PGD Orle je predsednik društva to- z Orl sta čestitala ob visoki obletnici in prizadevajo za čim bolj kakovostno delo. variš Franc Mlakar, ki je z nami podelil poudarila pomen prijateljstva. Tovariš Zaključil je z mislijo: naj bo dan ali noč, razmišljanje o smislu pomoči ljudem v Franc Trtnik, predsednik Sveta veteranov vedno na pomoč! stiski. Pevski zbor Češnje nam je zapel na R Lj1, pa je izpostavil glavni moto Na koncu je župan Občine Škofljica pesem Stoji polje. Tovariš Simon Černe, gasilcev, to je skrb za ljudi. »Z nami je gospod Ivan Jordan ob prijaznem nago- član PGD Orle in predsednik Gasilske ekipa, ki je pripravljena pomagati,« voru gasilskemu društvu Orle slovesno zveze Škofljica, je dejal, da se trudijo je dejal. To smo seveda imeli možnost predal ključe novega gasilskega vozila. biti dobri gospodarji. Posebej je pouda- spoznati ob poplavah in žledu. Na te Preden nas je v veselo vzdušje popeljal ril, kako pomembno je delo z mladimi, rezultate in dejavnost smo lahko upravi- ansambel bratov Štrukelj, je bila izvede- katerim že zgodaj privzgojimo odnos do čeno ponosni. Gasilstvo je tudi del naše na svečana podelitev nagrad. Seznam na- gasilske dejavnosti. Mladi gasilci z Orl kulture! grajencev prilagamo k članku.

Utrinek iz slovesnosti z novim gasilskih vozilom v ozadju (Foto: Matjaž Lulik)

Gasilska priznanja, podeljena ob 90. Obletnici GD Orle Priznanje društva prejmejo: Jernej Janežič Nina Mlakar Miha Marinček Luka Nebec Pionirji: Ian Marinovič Jerica Okorn Izak Baškovec Manca Okorn Miha Podržaj Patrik Jarc Max Ošlak Primož Pucihar Jaka Mlakar Jure Pajk Tina Pucihar Jernej Nebec Matic Pajk Urša Berden Kristina Nebec Žiga Podlesnik Aleš Žagar Anej Okorn Matija Podržaj Peter Černe Živa Šuc Beti Rihtar Drago Jager Veronika Verček Peter Verček Ivan Jager Teja Zajc Sašo Jager Članice in člani: Rok Mlakar Mladinci: Anita Jager Franc Okorn Žan Černe David Jarc Tomaž Okorn Žiga Černe Nives Marinovič Vid Marinček

14 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Katja Podržaj Špela Okorn Gasilsko odlikovanje 1-stopnje: Jože Podržaj Marko Pajk Alojz Okorn Peter Pajk Janez Petrovčič Zahvalo društva prejme: Matic Mlakar Občina Škofljica Gasilsko plamenico 2-stopnje: GZ Škofljica Plaketo veterana prejmeta Franc Mlakar GZ Ig Janez Petrovčič Stane Podržaj GZ Velike Lašče Franc Žagar Simon Černe PGD Želimlje PGD Vrh nad Želimljami Gasilsko odlikovanje 3-stopnje: Gasilsko plamenico 1-stopnje: PGD Pijava Gorica Marjan Pajk PGD Orle PGD Škofljica PGD Lavrica PGD Rudnik PGD Bizovik Župnija Rudnik MPZ Češnje IVL, d.o.o. SVIT – ZOLAR, d.o.o.

Priznanje za 10-letno delo v gasilski organizaciji dobijo: Luka Janežič Tomi Rihtar Žan Podlesnik Miha Verček Grega Glavan Primož Okorn Veronika Pajk Luka Podržaj

Priznanje za 20-letno delo v gasilski organizaciji dobi: Gregor Okorn

Priznanje za 30-letno delo v gasilski organizaciji dobi: Franc Žagar

Priznanje za 10-letno opravljanje gasilske službe dobi: Marko Pucihar

Priznanje za 30-letno opravljanje gasilske službe dobita: Miro Jarc Si želiš postati gasilec? Lojze Nebec Bi se rad/a naučil, kako se pogasi požar in kaj vse je v gasilskem vozilu? Priznanje gasilske zveze Škofljica Te zanima, kakšno opremo uporabljamo gasilci pri reševanju ljudi in živali? 3-stopnje dobijo: Bi se rad/a udeležil/a raznoraznih gasilskih tekmovanj? Doroteja Nebec Pridruži se nam v torek 7. 10. 2014 ob 18-ih v gasilskem domu na Katarina Okorn Škofljici,Kočevska cesta 24, spoznali bomo vozila in se veselo družili. Darinka Černe Igor Okorn Na pomoč! Jaka Okorn Mentorji gasilske mladine Damjan Jarc Dodatne informacije: Vit Žerjal (040/330-118) Marko Okorn

15 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Oratorij Rudnik 2014: Na tvojo besedo

V prvem tednu meseca julija smo v bili deležni dramske igre, petja, igranja, Marinček, Istenič, Slanc, Blatnik, Brezo- župniji Rudnik organizirali ORATORIJ, delavnic in kuhanja. Za piko na »i« smo var, Glavan, Kupljenik, Mlakar, PGD Orle ki letos nosi naslov NA TVOJO BESE- odšli na izlet v Bohinj, kjer smo obiskali in steklarstvu GLASCO. DO. Skupaj s 15 animatorji in 55 otroki Planšarski muzej, jedli prave planšarske »Če hočete narediti kaj dobrega, potem z Lavrice, Rudnika in Orel smo spo- žgance, obiskal nas je ribič Lojze, za ko- vzgajajte mladino.« znavali ribiča, svetnika in apostola Pe- nec pa smo se po jezeru vozili s čolni in tra. Na oratoriju nas je obiskal čarovnik ladjico. Don Bosko Jaka iz Dolenjske. Obiskali smo gasil- Da smo oratorij lažje izpeljali, se zahva- sko brigado v Ljubljani. Vsak dan smo ljujemo župljanom in sponzorjem: družini Veronika Kupljenik

16 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Društvo upokojencev Lavrica Veselo pod kozolcem S tem, ko se je promet skozi Lavrico počitnice na morje ali mogoče v hla- naših vrtičkih, samevamo v domačem tudi to poletje umiril, je večina mlaj- dnejše hribovje. Starejši v času najve- okolju. še generacije odpotovala na zaslužene čje vročine, razen drobnih opravil na Z društveno aktivnostjo večjega števi- la naših članic in članov smo 2. avgusta z izvirno in bogato okrasitvijo pripravili prostor za sprostitev naših članov pod že tradicionalnim Žgajnarjevim kozolcem na Selah. Ves trud je bil v celoti poplačan z uspelo organizacijo, od izbora izvajalcev, veselih glasbenih melodij, prehrana se je začela že z dobrodošlico ob aperitivu, krožniki do- brot mesarstva Blatnik so dobili same po- hvale, z dodatki solat darila gostilne Strah ter veliko peciva in sadja naših članic pa je bila naša gostija prečudovita. Prijetno druženje, katero se je zavleklo do ene ure ponoči, je potekalo na kulturnem nivoju, zato vsem hvala.

Predsednik DU Jože Sebanec

Upokojenci z Lavrice tudi poleti ne mirujemo Večer kulture Ja, pravzaprav se vse začne že popol- delo in našo pot ta dan. Ker smo bili veli- na pamet, je predstavila pisatelja iz dru- dne. Vsako leto imamo en dan v juliju, ko ka skupina, smo se po ozki uličici počasi gačnega zornega kota, od izredno bistre- si privoščimo malo več kulture. Termin je pomikali mimo Cankarjeve hiše. Najprej ga fantiča pa vse do zrelih let. Skromno vezan na letno gledališče Studenec, ki v smo se povzpeli na grič nad Vrhniko do življenje v mladosti, materialno pomanj- poletnem času s pestrim programom za cerkvice sv. Trojice. Urejena peščena pot kanje, nemirni duh in trma sta nekajkrat vse generacije vabi na ogled zanimivih je precej strma, a kratka. Tik pod vrhom vodila pisatelja iz Vrhnike v Ljubljano in predstav. smo se ustavili in prisluhnili gospe Ma- na Dunaj. Ustalil se je šele v zrelih letih. Najprej smo se odpeljali na Vrhniko, riji, ki je z zanimivim pripovedovanjem Pozneje smo si ogledali še Cankarjevo kjer nas je počakala vodička gospa Marija. predstavila pisatelja Ivana Cankarja. Z hišo in se po okusni večerji v eni izmed Vstopila je na avtobus in predstavila svoje odlomki iz Cankarjevih črtic, ki jih zna vrhniških gostiln zapeljali v letno gledali- šče Studenec pri Domžalah. Pred vhodom v gledališče je bila gneča kot vedno. Ogle- dali smo si predstavo domačega avtorja Romana Končarja Veselica v dolini tihi. Velik igralski ansambel dobrih amaterskih igralcev ter izkušenih in šolanih pevcev nas je povsem prevzel, tako zbori kot tudi solisti. Predstava s komičnimi zapleti z veliko petja, izvrstne glasbe in zdravega humorja rešuje vsakdanje življenjske za- plete na prikupen in všečen način. Gromki aplavzi gledalcev so povedali vse. Zado- voljni smo se vračali domov in si obljubi- li, da ob letu osorej spet pridemo.

Zdenka Gačnik

17 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Tae-kwon-do klub Kang v juniju zelo aktiven

Kangovci so bili v juniju aktivni kar na štirih dogodkih. Prvi je bila predstavitev na 7. dnevu Lavrice 14. 6. 2014, kjer so pokazali nekaj osnovnih vaj, borbe, atrak- tivno lomljenje desk in samoobrambo. Svoje sposobnosti so prišle pokazat vse generacije, saj ponujamo treninge od če- trtega leta dalje in prav tako treninge za odrasle. Predstavitve so se udeležili: Zala Mavrič, Zarja Bažika, Žan Zupančič, Ke- nan Huseinović, Gašper Kastelic, Jure Tozon, Urh Oven, Žiga Klemenčič, Aleš Tekavčič, Timotej Todič, Renata Mavrič in Tomaž Zakrajšek. Naš tradicionalni zaključni piknik pa je bil letos nekaj prav posebnega, saj smo hkrati praznovali tudi 10. obletnico de- lovanja kluba. Družili smo se v nedeljo, 15. 6. 2014, v Ivančni Gorici pri Srednji šoli Josipa Jurčiča. Veseli smo, da se ga je udeležilo veliko število kangovcev, ter da razvrstile takole: 1. mesto Anna Kokolj, 12 let so se razvrstili takole: 1. mesto Jure smo se prav prijetno zabavali in družili. 2. mesto Liza Levstek, 3. mesto Zarja Ba- Tozon, 2. mesto Gašper Kastelic, tretje Bilo pa nam ni prav nič dolgčas, saj smo žika, dekleta od 10 do 12 let pa takole: 1. mesto pa so osvojili: Urh Oven, Martin si ob okusni hrani z žara ter slavnostni tor- mesto Maša Porenta 2. mesto Anja Ma- Glač, Jon Pungerčar in Maj Pungerčar. ti, ki jo je sponzorsko prispevala Pekarna vrič, 3. mesto Nika Kastelic. Prav vsi tekmovalci v poligonu so prejeli Pečjak, popestrili dan z iskanjem zaklada, Pri najmlajših dečkih je prvo mesto medalje. ki je bil skrit v gozdu, tekmovanjem v po- osvojil Leon Mavrič, pri dečkih od 5 do V balinanju pa smo tekmovali v parih ligonu za najmlajše, igranjem nogometa 6 let je bil prvi Beni Zakrajšek, drugi pa in tako sta si prvo mesto pribalinala Sonja in balinanjem za odrasle. Ronald Bažec. Dečki od 7 do 8 let so se Pukmeister in Dejan Novak, srebrno me- Rezultati poligona: pri deklicah od 4 do odrezali takole: 1. mesto Mark Hren, 2. daljo sta domov odnesla Mitja Zakrajšek 5 let je prvo mesto osvojila prvo mesto mesto Jure Bavdek, 3. mesto Rok Doli- in Andrej Zupančič, tretje mesto pa sta za- Zoja Taškar, drugo mesto pa Klara Ko- nar in Tevž Olovec. V kategoriji dečkov 9 sedla Miran Dolinar in Alenka Dembsky. kolj. Deklice od 6 do 7 let so se odrezale do 10 let so se razvrstili takole: 1. mesto Na zadnjem tekmovanju te sezone – Big takole: 1. mesto je osvojila Zala Mavrič, Žan Zupančič, 2. mesto Maks Zakrajšek, Fox Cup v Mariboru –, ki je bilo hkrati 2. mesto Nastja Zupančič, 3. mesto pa 3. mesto Matic Porenta, Jan Taškar, Ur- tudi dobrodelno tekmovanje, kjer se so se Neja Bažec, deklice od 8 do 10 let so se ban Ulcej in Žan Hren. Dečki od 11 do vsa zbrana sredstva namenila za rehabi- litacijo Marka Krmpotiča, ki se je rodil s cerebralno paralizo, smo imeli tri pred- stavnike našega kluba, in sicer Jure Tozon v kategoriji kadetov do 45 kg, ki je osvojil 3. mesto, Gašper Kastelic je prav tako tek- moval med kadeti do 53 kg in prav tako stopil na tretjo stopničko, Martin Glač pa je tekmoval v kategoriji mlajših kadetov do 43 kg in domov prav tako odnesel bro- nasto medaljo. Od 27. do 29. 6. 2014 pa sta se naša tre- nerja, Renata Mavrič in Tomaž Zakrajšek, izobraževala in trenirala na Rogli z dve- ma najuspešnejšima trenerjema, Georgom Streifom iz Nemčije in Irenom Fargasom iz Mehike, ter še nekaj slovenskimi stro- kovnjaki na področju prehrane, treninga moči in športne diagnostike.

Renata Mavrič

18 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

V Sloveniji lahko ljudje sodelujejo pri beleženju posameznih vrst

Slovenija je biotsko izjemno pestra, Zbiranje in vpo- saj tu živi tudi mnogo redkih in ogro- gled v podatke lah- ženih vrst. Nekatere med njimi so tudi ko opravi vsakdo takšne, ki jih poznamo vsi, ali pa so pre- na spletnem naslo- poznavne, če na njih opozorimo. Na Za- vu www.sporocivr- vodu RS za varstvo narave smo pripra- sto.si, kjer so tudi vili spletni portal www.sporocivrsto.si, preprosta navodila kamor lahko vsakdo sporoči svoje opa- in opis iskanih hro- žanje katerega izmed štirih vrst hro- ščev. Spletna stran ščev, ki so redki, ogroženi v evropskem nas skozi vnos merilu in zato vrste Natura 2000. Gre podatka vodi po za rogača, alpskega kozlička, bukovega korakih od vnosa kozlička in hrastovega kozlička. Ti hro- lokacije, nato vrste šči so odlični pokazatelji stanja gozdov, hrošča do končne- hkrati pa dovolj prepoznavni, da jih ga vnosa drugih po- Spletni portal www.sporocivrsto.si lahko opazi vsak od nas. Podatke o teh trebnih podatkov. vrstah zbiramo sedmo leto. Nekateri vpisani podatki so dosegljivi območji Natura 2000, natisnili tudi plakat, zgolj administratorju, da lahko preveri ve- s katerim dodatno spodbujamo opažanje ljavnost vnosa in ga morebiti dopolni ali teh vrst. Plakat lahko vsak prejme brez- popravi z vašo pomočjo. Da ne prihaja do plačno na Zavodu RS za varstvo narave, zamenjave vrst hroščev in s tem napačnih na osrednji ali območnih enotah. vnosov, pa je zaželeno ob vpisu podatkov Za vpise in s tem prispevek k ohranjanju avtorja dodati tudi fotografijo hrošča. teh vrst hroščev se zahvaljujemo vsem, ki Z akcijo smo z vašo pomočjo zbrali za bodo letos na spletni portal vpisali svoje rogača že okoli 1000 različnih podatkov, opažanje. Akcija strokovnjakom prinaša za alpskega okoli 100, bukovega okoli 200 neprecenljive podatke o spremljanju sta- in hrastovega kozlička okoli 30 različnih nja živalskih vrst, vsem nam pa prinaša podatkov. Število opazovalcev se iz leta v novo znanje in možnost sodelovanja pri leto povečuje, sodelovanje s strokovnjaki ohranjanju biotsko izjemno bogate slo- pa je še boljše. Letos smo v okviru pro- venske narave. jekta LIFE+, s katerim pripravljamo med Zavod RS za varstvo narave sektorji povezan program upravljanja z Telefon: 031 617 370

Plakat »Ste jih videli«

Vse štiri naštete vrste hroščev so lahko prepoznavne in jih zlahka opazimo. Vrste imajo širši, evropski naravovarstveni po- men, saj so navedeni na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. V neka- terih državah Evrope so že izginili zaradi spremenjenih razmer v gozdovih, nastalih zaradi intenzivnega gospodarjenja. Iskane hrošče, ki so odvisni od ohranjanja narav- nega ravnovesja v gozdu z dovolj odmr- lega in starega lesa, praviloma najdemo v avtohtonih listnatih gozdovih. Kjer je z izsekavanjem gozd močno spremenjen in je nasajena smreka, ti hrošči ne morejo več preživeti.

19 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Palačinkijada na Gradišču

Naši marljivi ženi, Zdenka in Danica, sta 30. 7., v soboto popoldan, ob koncu šolskih počitnic pripravili Palačinkijado za naše otroke. Dobili smo se pod vaškim kozolcem na prekrasen sončen dan. Za popestritev dogodka so otroci lahko se- stavljali Lego kocke in nizali perlice. V sproščenem vzdušju so neizmerno uživali, imeli so iskrice v očeh. Tisti bolj aktivni so igrali nogomet, nekateri so le posedali po travi in se pogovarjali. S peko palačink so se poigravale ga. Joži, Zdenka in Lidi- ja. V pomoč jim je bila gospa Marija, ki je komaj dohitevala z mazanjem palačink. Palačinke so sproti zmanjkovale, saj so jih otroci pridno in z velikim veseljem jedli. Bile so nadvse slastne, pripravljene iz do- mačega mleka, ki ga je prispevala gospa Ana, domača jajčka in slivovo marmelado sta odstopili gospa Slavica in Danica. Še GradišGradiščaniani nnaa PaPalalačinkijadiinkijadi posebno je šel otrokom v slast Nutelin na- maz, ki ga je prinesla ga. Helena. da bomo Palačinkijado ponovili, morda podpiramo v takih idejah. Naše druženje je bilo res sladko, zabav- združeno s kakšno drugo dobroto (kosta- Zapisala: Ana Bratuž Mitrović no in nadvse prijetno. Takih druženj si v njem). Foto: Zdenka Janovljak bodoče vsekakor želimo še več. Nekate- Radi bi se zahvalili vsem, ki so pri tem rim na naše srečanje ni uspelo priti, tako dogodku sodelovali in jih še v naprej

Taborniki na Lavrici

Taborniški rod Bičkova skala iz Ljubljane je kljub deževnim obdo- bjem 12.septembra pripravil prije- ten taborniški dogodek. Zakurili so ogenj sredi Našega parka na Lavrici, se igrali, postavili šotor iz šotork in skupaj zapeli nekaj pesmi. Novačili so nove tabornike v zdaj že četrti vod Taborniškega rodu Bičkova skala iz Ljubljane, ki deluje na Lavrci že štiri leta. Če se jim želi še kdo priklju- čit naj pokliče Uršo načelnico rodu na tel.: 040 323 993. Naš park na Lavrici je živ in bo upam tudi na- dalje, saj je tabornik vedno povezan z naravo. DPM Lavrica podpira taborniško dogajanje, ki je namenjeno vsem krajanom Občine Škofljica.

Tekst in fotografija: Radmila Pavlovič Blatnik

20 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

S kolesom med misijonarji po Madagaskarju

V drugi polovici aprila sem poletel na Madagaskar, kjer sem večinoma kolesaril. V četrtek sem kolesaril le po mestu in Med drugim sem obiskal dva slovenska misijonarja – Petra Opeko in sorodnika si ogledal nekaj znamenitosti. Pere Pedro Jožeta Adamiča. Videl sem revščino, po drugi strani pa veliko naravnih lepot. V (oče Peter), kot mu pravijo, je v Tani in težkih razmerah sem prekolesaril približno 1300 kilometrov in afriški otok po drugje po Madagaskarju zelo znan; skoraj treh tednih zapustil. vsi ga poznajo in spoštujejo, ker je veli- Že nekaj let sem razmišljal, da bi kolesa- je dobesedno s smetišča potegnil številne ko storil za reveže. Vse njegove knjige ril po Madagaskarju in obiskal sorodnika brezdomce; skupnost danes šteje že več so prevedene v malgaški jezik in jih je Jožeta. Pred štirimi leti, ko sem kolesaril kot 20.000 ljudi. Večina jih živi v dveh mogoče najti marsikje v mestu, ne samo po celinskem delu Afrike, sem imel resne predmestjih Tane, Andralanitra in Manan- v knjigarnah. V Akamasoo sem se vrnil namene, da bi vmes poletel na otok, a le- tenasoa, nekaj pa v nekaterih krajih zunaj prav na večerno molitev, po njej sem mal- talske vozovnice so bile predrage. Tokrat prestolnice. Zjutraj sem se v spremstvu gaškim otrokom predaval o Južni Ame- sem imel spet velike načrte in naj bi konec neke domačinke peš odpravil do Andra- riki, ki sem jo obiskal pred leti, gospod marca kolesaril od Izraela do Sudana, nato lanitre, slabe tri kilometre proč, kjer je Opeka pa je prevajal v njihov jezik; prvič pa poletel na Madagaskar in kolesaril še center Akamasoe in dom gospoda Opeke. sem imel potopisno predavanje v tujini. V tam. Žal se zlasti zaradi pomanjkanja fi- nanc ni izšlo v celoti in na vrsto je prišel načrt B; prvi del poti od Izraela do Sudana sem izpustil. Dan po velikonočnem ponedeljku, 22. aprila, sem zgodaj zjutraj iz Benetk prek Pariza poletel v Antananarivo. Po dobrih desetih urah leta iz Pariza sem po štirih letih spet stopil na afriška tla. Četrti naj- večji otok na svetu, katerega površina meri 587.000 kvadratnih kilometrov, sem obiskal prvič. Madagaskar je neodvisna država od junija 1960, prej je sodil pod Francijo, in se nahaja na južni polobli, v jugovzhodnem delu Afrike. Francoski vpliv je še prisoten, saj je poleg domače- ga, malgaškega jezika, v uporabi uradno tudi francoščina, ki jo bolj ali manj večji del prebivalcev obvlada. Antananarivo – oziroma krajše in bolj razumljivo Tana Rokovanje s Petrom Opeko – je glavno in največje mesto, ki ima z okoliškimi predmestji približno milijon in »Dober dan,« me je dobesedno v sloven- petek dopoldne sva se z gospodom Opeko pol prebivalcev. ščini pozdravila Honorine, ena od dveh poslovila – vsak sva šla v svojo smer. On najtesnejših sodelavk gospoda Opeke, ki je odšel kake pol ure pred menoj na letali- Opekino pismo je že bila na obisku v Sloveniji. Tako kot šče, od tam pa za nekaj dni na bližnji otok gospodična Bao, druga tesna sodelavka v Reunion, ki je del Francije. Šel je nabirat Na letališču me je pozno zvečer pričakal skupnosti, s katero sva se tudi spoznala. denar od bogatih ljudi, ki ga skupnost rabi Opekin voznik Maurice in me s kombijem Nekoliko pozneje sem se srečal še z go- za delovanje in tudi za izgradnjo novih odpeljal v Manantenasoo oziroma Koro- spodom Opeko in sledil je daljši pogovor. stanovanj in šol. Dogovorila sva se, da se ško vas, kot se tudi imenuje, kajti koroški Prej se osebno nisva poznala, komunicira- lahko čez dobra dva tedna vrnem, ko bom Slovenci so zbrali denar za del naselja, ki la sva le prek elektronske pošte, in povedal zaključil svoj krog. Četudi je bilo jasno, je zraslo pod okriljem gospoda Opeke. Pe- sem mu marsikaj o svojih kolesarskih po- da njega ne bo, ker bo odpotoval v Fran- ter (Pedro) Opeka se je rodil slovenskim tovanjih po svetu, nekaj pa je vedel iz ele- cijo predstavit novo knjigo. staršem v Buenos Airesu leta 1948. Zna- ktronskih sporočil. Napisal je priporočil- na je zgodba njegovega očeta, ki je edini no pismo, da bi me ljudje, zlasti župnišča, Govedina nekoliko drugače ušel pred pobojem na tisoče žrtev v bliži- lažje sprejeli. Pismo v tiskani obliki je bilo ni Hrastnika takoj po 2. svetovni vojni. V v dveh jezikih, zgoraj v malgaškem in spo- Jaz sem odkolesaril proti jugu, pro- duhovnika-lazarista je bil posvečen v Ar- daj v francoskem. Najprej je napisal nekaj ti Manakari, do sorodnika Jožeta. Prvi gentini leta 1975, že leto dni pozneje pa besed o sebi in nato še o meni, da sem pre- postanek se je zgodil hitro in ni bil na- je kot misijonar začel delovati na Mada- kolesaril že več kot 200.000 kilometrov črtovan. Komaj sem dobro zapustil pre- gaskarju. Leta 1989 je ustanovil skupnost in 70 držav. Na koncu sta sledila njegov stolnico, sem ustavil pri policijski kon- Akamasoa, kar pomeni dobri prijatelji, ko podpis in žig. troli. Malo prej me je prehiteval avto, ki

21 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

je povozil svež kravji iztrebek in le-ta je Ranomafana z lepo, neokrnjeno naravo in Adamiču. Prvi majski dan, na praznik Jo- končal na mojem kolesarskem čevlju, za- slapom. Sledil je 10 kilometrov dolg spust žefa delavca, sem se po maši s kolesom dnji gumi in zadnjem menjalniku. Seve- z visoke planote oziroma gorske verige; odpeljal v Manakaro, kjer sem si ogledal da sem ustavil, da to počistim. Pristopil najvišji vrh Madagaskarja je 12 metrov del mesta. Šel sem tudi na plažo in se oko- je policist in v smehu po francosko dejal: višji od Triglava. Pot me je ponesla pro- pal v Indijskem oceanu. Dva dni zatem se »No, pa imaš govedino na nekoliko dru- ti vzhodu oziroma Indijskemu oceanu in je zgodba z mestom in plažo ponovila. gačen način.« Dan sem sklenil v vasi Iha- znašel sem se v tropskem deževnem goz- zolava pri španski restavraciji, kjer sta me du, kjer je v zraku veliko vlage in dnevna Mesto, ki ga sploh ni bilo ustavila lastnik Manolo in njegov španski temperatura je presegla 30 stopinj Celzija. kolega Mariano, ki se je vračal v Tano ob Dan sem zaključil v kraju Ranomafana, v V nedeljo zvečer se je z avtom na obisk zaključku svoje kolesarske poti. Manolo hiši prijateljev gospoda Opeke, ki sodi pripeljal še en slovenski misijonar, Izidor dobro pozna Petra in Jožeta, tudi Toneta pod skupnost Akamasoa. Grošelj, ki je na Madagaskarju deset let in Kerina. S slednjima misijonarjema je pred deluje še bolj južno od Jožeta, v bližini me- leti sodeloval, saj že vrsto let živi na Ma- Na obisku pri Jožetu sta Vangaindrano. Prenočil je v župnišču dagaskarju, zdaj pa je poročen z domačin- Marofarihy, kajti naslednji dan ga je čaka- ko in ima z njo otroka. V soboto zjutraj V torek, 29. aprila, sem po številnih la pot do letališča v Tani, saj je odhajal na sem se toplo oblekel, temperatura je bila manjših klancih in sončni pripeki zvečer dopust v Slovenijo. Trenutno na Madaga- vsega 11 stopinj Celzija. Konec aprila je pripeljal v vas Marofarihy, ki je dobrih skarju deluje šest slovenskih misijonarjev. jesen dodobra zasidrana v osrednjem delu 15 kilometrov pred mestom Manakara Vsi, razen Petra, so na jugovzhodu drža- Madagaskarja na visoki planoti med 1200 na jugovzhodnem delu otoka. Našel sem ve, v škofiji Farafangana. Tudi sam sem in 1500 metri nadmorske višine. Bilo je župnišče, kjer živi očetov bratranec Jože. nameraval v ponedeljek zjutraj zapustiti kar nekaj klancev in motilo me je, da se Jože Adamič, tudi lazarist in tudi rojen v Jožeta in kolesariti proti Tani, vendar po je zmračilo že kmalu po osemnajsti uri. Buenos Airesu leta 1957, je bil v Sloveniji drugi poti, ob obali Indijskega oceana, in Sredi dne sta me ustavila policista in že- posvečen v duhovnika leta 1984, od leta tako bi prekolesaril nekakšen krog po Ma- lela preveriti potni list. Ravno večer prej 1987 dalje pa je misijonar na Madaga- dagaskarju. Jože mi je to pot odsvetoval, mi je Mariano razlagal, da včasih zahte- skarju. S tem sem končal še zadnji obisk saj bi me čakalo več kot 200 kilometrov vajo podkupnino. »Namesto potnega lista pri sorodnikih v daljnih deželah, ki jih zelo slabih cest, slabših od makadama. vama pokažem nekaj drugega,« sem jima imam, razen v Aziji, na vseh drugih celi- Vendar sem mu dejal, da se bom že zna- dejal in pomolil Opekino pismo. Osuplji- nah. Njegova najtesnejša sodelavka Ma- šel. Ponoči pa sem o tem razmišljal in si vo sta ga prebrala in mi zaželela srečno ria je vse dni lepo skrbela zame, skupaj s dokončno premislil med jutranjo mašo, ki pot. Zvečer sem pismo uporabil še enkrat, še dvema mlajšima pomočnicama. Poleg jo je vodil Izidor. Po maši sem ga prosil, če ko so mi v motelu v mestu Ambositra na samega župnišča in cerkve skrbijo še za se lahko z njim peljem proti prestolnici in ta račun nočitev nudili po polovični ceni. zdravstveni dom oziroma ljudi, ki potre- bi malo pred njo izstopil ter tam začel svoj Tisti dan sem prekolesaril 183 kilometrov bujejo tovrstne usluge. Naslednji dan sem drugi del kolesarske poti; načrt je bil zdaj in to je bila najdaljša daljava na poti. se okopal v bližnji reki in šel z Jožetom močno spremenjen. V kraju Sambaina, V nedeljo sem prespal v skromnem žu- v mesto z avtom po cement, saj v bližini dobrih 100 kilometrov pred Tano, ko se pnišču v kraju Ambohimahasoa, kjer de- cerkve s pomočjo domačinov gradi šolo. je že večerilo, sem izstopil in nameraval luje francoski misijonar Bruno skupaj z Ob dolgih večerih, ker nima televizije in kolesariti le kakih 15 kilometrov do mesta domačim župnikom. Dan zatem sem kma- računalnika, sva se pogovarjala marsikaj. Antanifotsy. Ljudi sem spraševal, koliko lu zapustil glavno cesto, ki je bila delno v Tudi o množičnih povojnih pobojih do- je še do mesta, ki šteje približno 70.000 slabem stanju. Zapeljal sem na stransko mobrancev in civilistov, za kar še vedno prebivalcev, in rekli so, da je čisto blizu. cesto, ki je bila še veliko slabša – maka- ni nihče odgovarjal in verjetno tudi nikoli Bil je že mrak in oznake se niso videle. damska ali pa še to ne, po 20 kilometrih ne bo!? Po drugi strani sva govorila o naji- Vse skupaj se mi je zdelo čudno, ko mesta pa je bilo boljše. Začel se je narodni park nem slavnem sorodniku, pisatelju Louisu nikakor ni bilo in sem kolesaril le skozi male vasi. »Če bom do zjutraj kolesaril, ne bom prišel v Antanifotsy,« sem si mislil. In res ne bi. Ko sem v neki vasi vprašal, koliko je še do mesta, sem dobil odgovor – deset kilometrov, ampak nazaj! Mesto je namreč nekaj kilometrov stran od glav- ne ceste in to sem ob natančnem pregledu moje avtokarte pozneje ugotovil tudi sam. Po prevoženih 30 kilometrih sem prenočil v prvem motelu. Jutro je bilo deževno in čez dan oblačno, temperatura pa se ni dvignila nad 20 sto- pinj Celzija. Spet sem bil na isti cesti kot na začetku svoje poti – zdaj sem kolesaril Antananarivo v nasprotni smeri proti prestolnici. Peljal

22 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

sem skozi predmestja Tane, a v Akamasoi in se v njem okopal že v letih 2006 in štirimi leti je bil zame srečen dan, ko sem se nisem oglasil, ni bil še čas. Po novem 2010. Tudi v drugih dveh oceanih sem postavil afriški rekord v kilometrih – 235. načrtu sem bil namenjen proti mestu Toa- se že nekajkrat okopal in zdaj sem že kar Tokrat je bil nesrečen, ne zaradi kilome- masina na severovzhodu otoka. Kolesaril vajen velikih in nevarnih valov. V Ambili trov, ker na Madagaskarju nisem uspel sem po glavni cesti, ki je bila v dobrem so valovi še nevarnejši kot v Manakari in preseči 200 kilometrov, pač pa zato, ker stanju. Tudi naslednji dan je bil občasno plavanje v le-teh je dokaj zahtevno, zato je bil to moj zadnji dan na otoku. Odhod iz deževen, a kmalu sem zapustil visoko pla- je malo kopalcev in tudi domačini se jim Antananariva je bil enak prihodu. Maurice noto in vreme se je izboljšalo, pričakale so izogibajo. V soboto pozno popoldne sem me je peljal na letališče in v noči s torka na me tropske razmere s 30 stopinjami Celzi- prikolesaril v drugo največje malgaško sredo sem imel let prav tako prek Pariza ja in čudovita narava. Osmega maja sem mesto Toamasina, z največjo luko, ki ima v Benetke. spet prikolesaril na obalo Indijskega oce- slabih 300.000 prebivalcev. Še enkrat sem Aleš Juvanc ana in se namestil v turistični vasi Ambila se okopal v tokrat mirnem oceanu, saj je blizu mesteca Brickaville. pred mestom valobran. POKROVITELJI: AERODROM LJU- BLJANA, CANON, CULT, ČEVLJAR- V nedeljo dopoldne sem se v Antanana- Nevarni valovi Indijskega oceana STVO ŠTAJNAR, DIEM, FASADERSTVO rivo vrnil z avtobusom, kamor sem prispel DOLINŠEK, GOSTILNA PETKOVŠEK, Nameraval sem ostati eno noč, a tudi za- v večernih urah. Šel sem v Akamasoo in GOSTILNA STRAH, GOSTILNA ŠPAN- radi pisma sem dve noči spal brezplačno ravno prišel na večerjo. Sodelavke sku- ČEK, MARŠIČ S.P., MESARSTVO BLA- v bungalovu, le hrano so mi zaračunali. pnosti so me lepo sprejele in bile vesele TNIK, PETRIČ PREVOZI, PIZZERIA Tako sem bil ves naslednji dan prost in moje vrnitve. Ves čas bivanja so lepo skr- MM, RADIO ORF – SLOVENSKI SPO- ga večinoma prebil na plaži, ki je bila v bele zame in za to sem jim nadvse hva- RED, STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO glavnem prazna, razen nekaj domačih ri- ležen. Zdaj sem bil nastanjen drugje kot PODRŽAJ, VULKANIZERSTVO ZAJEC, bičev. Očitno mi je Indijski ocean usojen prvič, v naselju Andralanitra. Še naslednja ŽOLNA ŠPORT vsaka štiri leta, saj sem ob njem kolesaril dva dneva sem ostal pri njih. 13. maj pred

Prehrana čebeljih družin v zimskem obdobju Letošnje leto je bilo za čebelarstvo v spora med različnimi čebelarji, vendar (peloda), ki je posebno pomemben pri zgo- Sloveniji izrazito neugodno, predvsem bodo vedno imeli prav tisti,ki bodo omogo- dnje spomladanskemu razvoju,oziroma zaradi netipičnega poletja z obilico pa- čili povprečni družini 20 kilogramov medu za prehrano zaroda,ki ga matica zanese davinami. in določeno količino cvetnega prahu,kar konec januarja,ko še ni nobenih vnosov Čebele proizvajajo med že najmanj 150 pa vsekakor ne pomeni,da bodo čebe- hrane. milijonov let. Med jim predstavlja hrano le porabile čez zimo vso količino hrane. Glede na pašne pogoje, čebe- za dolge zimske mesece, ko cvetje ne cve- V povprečju porabi čebelja družina v le po zadnjem odvzemu medu, konec ti in s tem ne proizvaja rastlinskih sokov, normalnih pogojih 10–15 kg medu. Pri avgusta,vnesejo in predelajo različne ko- ki so glavna hrana za žuželke. Čebela je dolgotrajni zimi je lahko poraba večja. Na ličine meda in nektarja. Če pri pregledu tudi edina žuželka, ki proizvaja hrano, ki porabo hrane vplivajo tudi klimatski po- satja ugotovimo,da čebele ne bodo imele jo uporablja tudi človek. Čebele imajo tri goji, celinsko podnebje zahteva več hra- zadosti hrane za prezimitev, jih začnemo pare nog, štiri krila in poseben trebuh za ne, primorsko pa manj. V kolikor čebele prehranjevati s sladkornim sirupom. Pri rastlinski sok. večkrat razpustijo zimsko gnezdo in ga tem ne smemo varčevati niti preračunava- Priprave na prezimovanje čebel se zač- potem ponovno formirajo, porabijo spet ti, kajti pomanjkanje hrane lahko privede nejo že v mesecu avgustu in septembru, več hrane. do pogina cele čebelje družine. kajti od dobrih priprav je odvisno ne samo V ostrejših zimah čebele ne umirajo za- Čebelam dajemo toliko sladkornega ali bodo čebele preživele zimo, ampak tudi radi nizkih temperatur, ampak zaradi po- sirupa kolikor ga lahko predelajo čez kako jo bodo preživele in kakšna bo priho- manjkanja hrane, oziroma zaradi izgube noč, kar pomeni 2–2,5 litrov na vsakih dnja čebelarska sezona. Najpomembnejši stika s hrano, ki je potrebna za zagretje 4–5 dni. Sladkorni sirup se pripravi v raz- pogoji za dobro prezimitev čebelje druži- zimskega gnezda. Številčno slabše čebelje merju 2:1,kar pomeni 2 litra sladkorja na ne so naslednji: količina in kakovost shra- družine porabijo tudi do dvakrat več hra- 1 liter vode. Prehranjujemo lahko tudi z njene hrane, število čebel s katerim gre ne za segrevanje, kot številčno močnejše medom , razmerje pa je 4:1, kar pomeni čebelja družina v prezimovanje,starostna družine. da 4 litre medu razredčimo z litrom vode. struktura čebel (bolje bo prezimila tista Potrebno količino hrane za prezimova- Prednost pri prehrani čebelje družine naj čebelja družina v kateri prevladujejo mla- nje ugotavljamo takrat, ko začno čebela ima vedno naravni med,ker ga čebelam ni de in z delom ne preveč izčrpane čebele), z oblikovanjem čebeljega klobčiča (gnez- treba predelovati,ampak ga samo vnesejo pogoji prezimovanja (mir v čebelnjaku), da). Običajno je to v zadnjih dneh meseca v satovje. klimatski pogoji in kvaliteta satja. septembra ali v prvih dneh oktobra. Pri Količina hrane, ki jo čebelja družina po- tem pregledu čebeljega panja,obenem Zlatko Krasnič trebuje za prezimitev je še vedno predmet ugotavljamo tudi količino cvetnega prahu

23 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

120 let pošte na Škofljici

Na predstavitev delovanja pošte, insti- udobnejše poštne kočije – diližanse. žigosalo pisma na POŠTI ŠKOFLJI- tucije, ki ji v svetu ni enake, samo se v S poštnim zakonom cesarja Ferdinanda CA. Žig je oblikoval dr. Andrej Alujevič, KUD Škofljica odločili že lani, ko smo I. iz leta 1837 je bil izločen prevoz tovora ki je pripravil tudi filatelistično razstavo pripravljali naš načrt za leto 2014. Z od- in je zato poštna služba poslala hitrejša in in povedal zanimivosti s področja zbiranja krivanjem literature in oseb, povezanih zanesljivejša. V 19. stoletju je gradnja že- znamk in poštnih žigov. Znamka brez žiga z delovanjem pošte, pa smo izvedeli, da leznic in izum električnega telegrafa od- je kot dekle brez fanta! je bila Pošta na Škofljici odprta 19. juni- ločilno vplivala na razvoj pošte. Eno leto Posebej so bile predstavljene poštne ja 1894 – to je pred 120 leti. O tem po- po potresu je bila leta 1896 v Ljubljani upravnice in poštarji, ki so delovali v že membnem dogodku za Škofljico so pisali zgrajena mogočna poštna palača na Čo- omenjeni Robežnikovi hiši in od leta 1936 v časopisu NOVICE že 8. junija 1894. povi ulici. v Anžičevi (nekdaj Mihovčevi) hiši. Po Zato smo v KUD Škofljica pripravili v Po razpadu avstro-ogrske monarhije je upokojitvi Terezije Jeras se je Pošta pre- soboto, 30. avgusta 2014, praznovanje te bilo 14. novembra 1918 v Ljubljani usta- selila v zeleno vilo A. AITA in od 20. av- obletnice pod Javornikovim kozolcem pri novljeno Poštno in brzojavno ravnatelj- gusta 2001 dalje je v stavbi, kjer je POŠTA Piceriji ONA na Šmarski cesti. stvo za vse slovensko ozemlje. Prva radij- ŠKOFLJICA danes. Po kratki napovedi vsebine prireditve ska postaja v Sloveniji je bila postavljena Veliko zanimivega so obiskovalci lah- so štirje nastopajoči opisovali delovanje v Domžalah leta 1928. 27. avgusta 1992 ko izvedeli o Vinku Ogorelcu, Tereziji in pošte in telekomunikacij od antike do je bila Pošta Slovenije sprejeta v Svetov- Romanu Jerasu, Tončki Lipovec, Tišlarje- danes. Predstavili so začetke sporočanja no poštno zvezo. 1. januarja 1995 se je vi Ivanki, Mirku Malahotki, Nadi Zupan- v stari Grčiji in tek maratonca in da so v Sestavljeno podjetje PTT Slovenije ločilo čič, Zinki Boh, Ladi Jeras, Tončki Kaste- srednjem veku prenašali sporočila potu- na Pošto Slovenije in Telekom Slovenije. lic, Vidi Kramar, Mileni Fijavž, Martini joči trgovci, pevci, pridigarji, menihi, po- Danes deluje v Sloveniji 556 poštnih šte- Zgonec, Mariji Bačer, Martini Truden, potniki in romarji. Zametki redne poštne vilk oziroma pošt. Zaradi zmanjšanja pro- Andreji Fišter in Mirjani Koprivc ter o pi- službe segajo v 16. stoletje, ko je dobila meta Pošta Slovenije vsako leto zmanjšu- smonoših, ki nam danes prinašajo pošto. od cesarja Maksimilijana leta 1516 poštno je število zaposlenih in zapira določene To so: Brane Blatnik, Lojze Gliha, Andrej organizacijo v fevd rodbina Thurn-Taxis poslovalnice. Junc, Borut Kastelic, Simon Novak, Jože (od tod ime taksi službe), v Sloveniji pa Prvo znamko so izdali v Veliki Britaniji Obreht, Mitja Ofak in Aleš Povše. Vsem rodbina Paar. S to poštno dejavnostjo sta 1. maja 1840, prvo znamko v Avstroogrski so obiskovalci namenili bučen aplavz kot rodbini tako obogateli, da je dvor kasneje monarhiji pa 1. junija 1850. Prva znamka zahvalo za njihovo delo. pošto podržavil. v neodvisni Republiki Sloveniji je izšla Za popestritev dogajanja sta pripomo- Poštne kočije so spremljali postiljoni, ki že 26. junija 1991, tiskana v največji taj- gla maskoti Poštar Pavli in priložnostna so svoj prihod v mesto ali vas najavljali z nosti. Do danes je Pošta Slovenije izdala znamka, projekcija odlomka iz slovenske- zvočnimi signali. Signali so bili na prire- že 1016 znamk. Tudi KUD Škofljica je ga filma »Vesna« in odigran skeč »Dobri ditvi tudi predvajani. Potovanje s poštni- prav za to priložnost naročila izdajo sosedje«. Znano popevko »Poštar zvoni mi kočijami se je povečevalo in uvedli so znamke s hišo (danes Robežnikovo), v samo dvakrat« je ob spremljavi kitare za- kateri je leta 1894 pel Miha Brkinjač. Na harmoniko je Sla- začela delovati PO- kovo pesem »Poštar« zaigrala Klavdija ŠTA ŠKOFLJICA Ceglar. V sodelovanju s pekarico Vesno – danes Gostilna smo člani KUD-a obiskovalcem ponudili pri Špančku. (bese- koščke »pošta-pice«. da špan pomeni žu- Za pomoč pri izvedbi tega praznovanja pan, kar je prvi od- se zahvaljujemo: gostitelju Janku Javor- pravnik pošte Vinko niku, Gasilskemu društvu Škofljica, osve- Ogorelec tudi bil). Z tljevalcu Mihi Krejanu, dr. Andreju Alu- video projekcijo so jeviču, POŠTI SLOVENIJE, posebej Lilli obiskovalci priredi- Beden ter nastopajočim in pomočnikom: tev lahko spremljali Mihu, Mojci, Špeli in Dragu Brkinjaču, tudi na fotografijah. Darji, Luku, Patriku in Juretu Gregori- Poleg izdaje ču, Zdenki Gačnik, Maruši Fakin, Ladu znamke je KUD Žefranu, Roku Brglezu, Janu Tehovniku, Škofljica naročil Katji V. Škrabec, Stanetu Kočarju, Klav- tudi izdelavo pri- diji Ceglar in Tonetu Sladiču. ložnostnega žiga Vsem obiskovalcem se iskreno zahva- (škurh in poštni ljujemo za obisk! Idejna vodja in organizatorka prireditve Marija Gregorič (Foto: Lilli rog), s katerim se je Marija Gregorič Beden) v soboto, 30. 8. 2014 KUD Škofljica

24 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Veseli večer na Lisičju

Prireditev na dvorcu Lisičje pričara v poletnem večeru vedno znova posebno razpoloženje nastopajočim in tudi obi- skovalcem. Tako je bilo tudi v soboto, 19. julija 2014, ko je dramska skupina KUD Škofljica odigrala 6 zabavnih skečev in enodejanko »Dva lopova«. y»Parkirno mesto«. Vsi vemo, kako težko je danes najti prosto parkirno me- sto in da zato včasih kar kri zavre. Sporo- čilo: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. »Dobri sosedje«. Privoščljivost je slo- venska narodna značilnost. In tudi zelo radi hodimo na sodišče iskat svoj prav, pa naj nas to stane kolikor hoče. Tudi če zato zapravimo vse svoje premoženje! »Današnja mladina«. Če je ljubezen prava, ni treba, da ima fant motor ali avto ali celo letalo! Dekletu, ki je resnično in iskreno zaljubljeno, je vseeno, če jo fant odpelje samo s kolesom! Skupinska slika nastopajočih (Foto: arhiv KUD Škofljica) »V lekarni«. Vsako bolezensko sta- nje nam povzroča skrbi in nas spravlja v »Loto, loto«. Zadeti ne moreš tudi, Škofljica, Pekarni Pečjak, Ladu Žefranu obup. Zato je še kako pomembno, da v le- če nimaš ali vseh izžrebanih številk ali za prevoz scene, Tonetu Sladiču in Dragu karni natančno pojasnimo svoje stanje, da veljavnega stavnega listka! Denar!!!! Brkinjaču za tehnično pomoč, obiskoval- bo zdravilo učinkovito delovalo. Le kaj je Vemo, da je sveta vladar! Če ga nimaš, cem pa za obisk in bučne aplavze. šlo narobe? Premočno odvajalo ali prepo- si nesrečen, če ga je preveč, te pa celo o časni koraki? nesreči! Marija Gregorič »Brihtna metoda«. Akviziterji s ponud- V skečih so nastopili: Jan Tehovnik, KUD Škofljica bami prihajajo tudi k nam. Ne bodite pre- Mojca, Miha in Špela Brkinjač, Ines in več zgovorni, da vam po sklenitvi posla Blaž Matjaž, Luka Gregorič, Lado Žefran, ne bo žal! Maruša Fakin in Rok Brglez. Povezovalka »Dva lopova«. Nezvestoba, tatvine in Zdenka Gačnik. Šepetalka Darja Kenik- ropi so se v preteklosti dogajali, se doga- -Gregorič. jajo in se bodo žal tudi v prihodnje. Dra- Iskrena hvala vsem sodelujočim! Pose- matik Branislav Nušić je bil dober pozna- bej se za razumevanje in sodelovanje za- valec teh človeških slabosti in jih je znal hvaljujemo Občini Škofljica, družinama gledališko dobro predstaviti. Belcijan in Kolovič, Gasilskemu društvu

»Odpuščanje v krščanski človeškosti«

Občinski odbor NOVE SLOVEN- Odpuščanje kot geopolitična sila religije druga drugo prosijo odpuščanja SKE ZAVEZE je za občinski praznik za krivice, ki so si jih storile druga drugi pod gornjim naslovom v kulturni dvo- Povzetek: Po tezi, ki jo zagovarjata v preteklosti. Filozofska analiza poskuša rani 3.9. 2014 imel večer z dr. Roberto Derrida in Jankélévitch, je odpuščanje razumeti pojem, kakršen je: čist, sam v Petkovšekom, ki je slovenski teolog, la- pojem, ki je nastal znotraj abrahamske- sebi, v svoji idealni podobi. Odpuščanje ni zarist, filozof, filolog, sociolog kulture, ga izročila, danes pa vse bolj postaja last časovno vezano; ne izčrpa se s tem, ko za- jezikoslovec in pedagog, rojen 1965 v celotnega človeštva in ga uporabljajo tudi mera sčasoma popusti. Odpuščanje se tudi Godoviču. Predava na teološki fakulteti neabrahamske kulture. Odpuščanje do- razlikuje od razumevajočega opravičeva- v Ljubljani. biva tudi geopolitično moč. Kulture in nja: opravičevanje poskuša storjeno zlo

25 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

dejanje razložiti, odpuščanje pa je enkra- ten dogodek, ki izvira iz osebne odločitve. Čeprav zlega dejanja ni mogoče izbrisati, odpuščanje ravna, kakor da se zlo ne bi zgodilo. Navzven je odpuščanje pogosto povezano z nekim določenim namenom ali strategijo: doseči spreobrnjenje pri po- samezniku ali spravo znotraj neke družbe. Sam v sebi pa je pojem odpuščanja naj- bliže ljubezni. Odpuščanje omogoča lju- bezen, da se uresniči v čim polnejši meri. Po svojem bistvu je odpuščanje zastonjski dar: odpušča neodpustljivo.

Odpuščanje in abrahamsko izročilo

»Odpuščanje« je pojem, ki po svojem izvoru ne sodi v nabor splošnih, za vse kulture značilnih pojmov. Razvil se je v okviru zahodne kulture, ki med drugim izhaja iz judovsko-krščanskih korenin. Iz judovsko-krščanskih korenin – natančne- je: znotraj abrahamskega izročila (judo- zunanjega dogodka, od ljudi, ki so bili in priznal zla dejanja, ki jih je storil. vstvo, krščanstvo in islam) – se je po Der- vpleteni v dogodek. Nikakršnega vpliva Odpuščati neskesanim rabljem v ime- ridajevem (2001, 28) prepričanju razvila pa nima na moralni vidik dejanja. Čas je nu žrtev bi pomenilo zbližanje z rablji, ideja odpuščanja. Z globalizacijo zahodne moralno nevtralen; je zgolj naravna da- nepotrebno in na novo krivično. Takšno kulture pa se postopoma globalizira tudi nost, ki raztopi zunanjo ali notranjo bole- ravnanje bi bilo neodpustljivo, saj raz- ideja odpuščanja. čino. Te moči pa nima nad moralnim zlom vrednoti odpuščanje samo. Odpušča lahko le posameznik. Tudi če in nad grehom. To zlo dejanje je bilo tako Odpuščanje lahko odpušča tudi v upa- trpi neki narod kot skupnost, je žrtev kot veliko, da ni nikogar, ki bi lahko namesto nju, da bo s tem storilca spodbudilo k žrtev – tisti, ki dejansko trpi – posame- žrtev odpustil prizadejano zlo. spreobrnjenju; odpuščanje je odprtost znik. Zato je lahko tudi nosilec odpušča- za drugega; razumeti poskuša njegovo nja le posameznik. Le posameznik lahko Odpuščanje in razumevajoče šibkost. Z obrazložitvijo opravičeva- reče: »Odpuščam.« Ob tem pa se zasta- opravičevanje nje zoži zlo dejanje na vrsto razlogov in vljata vprašanji: 1) Kdo lahko odpušča vzrokov. namesto žrtve? 2) Kdo lahko namesto Druga zveza, v kateri odpuščanje pogo- Odpustiti je mogoče, ne da bi zlo deja- storilca zla zaprosi za odpuščanje? Vpra- sto najdemo, je opravičenje, to je poskus, nje razumeli. In narobe, mogoče je neko šanje odpuščanja je torej vprašanje etike, da bi neko dejanje razumeli in ga opraviči- dejanje razumeti, ne da bi ga odpustili. a tudi politike. li. Razumevajoče opravičevanje se dviga Razumeti zlo dejanje še ne pomeni, stopiti V pojmovni krog odpuščanja sodijo še nad dogodek; je neproblematična »lekci- v osebni odnos s storilcem. Razumevanje pojmi: opravičilo, obžalovanje, amnestija, ja« ali teorija; dokazuje, da se krivica ni zlega dejanja lahko pripomore k temu, da kesanje, priznanje, povračilo, zadoščenje, zgodila, da žrtev ni bila žrtev in da storilec se krivca delno ali povsem razbremeni; zločini proti človeštvu, človekove pravi- ni kriv. Dogodek se le kaže kot nekaj zle- razumevanje storilčevih dejanj lahko pri- ce, nezastarljivost zločinov itd. Zanima ga; v bistvu pa je navidezen plod pregrete vede tudi do sodbe, ki je bolj popustljiva. nas, kaj dela »odpuščanje« drugačno od domišljije. Lahko pa vodi tudi k strožji obsodbi. omenjenih pojmov in kaj velja za pojem Po svojem bistvu je odpuščanje zastonj- Sklep: Razmišljanje lahko sklenemo »odpuščanja« v absolutnem smislu. Kako ski dar kateremu se lahko pridruži dodatni brez dokončnega odgovora s tremi ključ- se ta pojem pokaže v raznih strateških motiv na primer: odpustiti storilcu v pri- nimi vprašanji: Kdo odpušča? Komu od- oblikah, ko na primer ne odpuščamo iz na- čakovanju, da se bo spreobrnil, spremenil pušča? Kaj odpušča? gibov odpuščanja, ampak iz drugih razlo- in s tem odpuščanje šele zaslužil. Takšno Kdo? Izvorno lahko odpušča samo pri- gov, na primer zato, da bi prek odpuščanja »strateško odpuščanje«odpušča vnaprej zadeti − žrtev sama oziroma sožrtve. dosegli spravo? v pričakovanju, da bo opravičenje našlo Komu? Odpuščanje je namenjeno sto- Pozabiti ne pomeni odpustiti! Bistve- v spreobrnenju, ki se bo uresničilo šele v rilcu zločina – posamezniku ali skupnosti. na prvina odpuščanja je v tem, da žrtev prihodnosti. Strateško odpuščanje storilca Kaj? Odpuščamo nemoralno dejanje, zastonjsko in zavestno odpusti svojemu ne opravičuje. storjeno krivico oziroma zlo, zločin, ne- rablju − storilcu zlega dejanja. Pravo V zgodovinskih okoliščinah pa bi se kaj, kar ni zastarano ali je nezastarljivo. odpuščanje ne gradi ne pozabi, ampak lahko odpuščanje spremenilo v farso Ko je zlo storjeno, storilec storjenega ne na spominu, ki se dobro zaveda storje- – burko, če bi na primer odpustili zlo- more več izbrisati. Zlo za vedno pusti svo- nega zla. Čas človeka resda oddalji od čincu, ne da bi ta sprejel svojo krivdo jo sled v stvarstvu. Storilec je zato lahko

26 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

deležen le odpuščanja. Dobi nekaj, česar pogon itd.), izboljšava bivanjskih po- Avtor v Predgovoru k slovenski izdaji v mu ni nihče dolžan dati. gojev, velik razvoj zahodnega sveta. V zaključku pravi: »Kdo v Evropi še govori velikem in hitrem napredku znanosti na o Titovem komunizmu? Slovenija je doži- »Grešni kozel« – ključ do razumevanja vseh področjih se začne širiti ideja, da vela poboj vojaških ujetnikov in družbene človeške kulture človek lahko živi brez Boga. Veliki ruski elite. Ta mirna dežela je imela osem kon- pisatelj Dostojevski je iz dogajanja v te- centracijskih taborišč, več kot trideset René Girard sodi med tiste sodobne mi- danji Rusiji že 50 let prej v svojih roma- taborišč prisilnega, »poboljševalnega« slece, ki bralca ne pustijo hladnega. Naj- nih napovedal družbo brez Boga v kateri in »družbeno koristnega« dela. Deželo je višji dosežek njegove misli je v tem, da v bo za dosego ciljev vse dovoljeno in kar režim stiskal v mislih in degradiral-poni- enem samem miselnem loku prepričljivo je pripeljalo do posebnosti v dvajsetem žal v navadah. odgovori na dve skrajnosti: na problem na- stoletju z leninističnim komunizmom in Slovenski narod mora sam preprečiti silja, ki je najbolj usodno, najobčutljivejše hitlerjanskim nacizmom. Po padcu druge- brisanje spomina. Če ne poznamo prete- vprašanje, prav v jedru sodobne globalne ga pred 6 desetletji in nedavno prvega je klosti, smo v nevarnosti, da jo ponovimo. kulture, z istim odgovorom pa se dotakne posebno pri nas po opustošenju ki ga je Zato sem vesel in ponosen, da se je založ- tudi samih izvorov človeške kulture povzročil komunizem in za sabo pustil ne ba DRUŽINA odločila izdati mojo knjigo. spravljeno družbo na eni strani žrtve zlo- Tako nam naroča avtor knjige ZLO STO- Evangelij v srečanju z arhaično kulturo činov neverjetnih razsežnosti na drugi pa LETJA, Alan Besanson (Alain Besancon). storilce teh. Zaključek knjige »ZLO STOLETJA« je Girard dotaknil ene temeljnih teoloških Ker med sabo ne spravljen narod ne napisal mag. JURIJ PAVEL EMERŠIČ, ki tem, ki je vprašanje žrtve. Človek dobro more dolgoročno preživeti nujno moramo na straneh 153/154 pravi: Krščanski spo- ve, da so žrtve, okrivljene kriz in zla, ne- poznati preje opisana dejanja odpuščanja min na oba režima je bistveno ostrejši pri dolžne, a tega ne more priznati. Mit je z ene strani in z druge priznanje zločina in spominjanju na žrtve in mučence nacizma umetnost, ki resnico o nedolžnosti žrtev obžalovanje tega. /…/ Podobnega spominjanja kot na naci- pretvarja v laž o njihovi krivdi. To pa raz- Za dejanski prikaz stanja pri nas sem zem pa številni člani Cerkve velikokrat ne krinkajo evangeliji: v njihovi luči se miti podpisani po končanem predavanju dr. uspejo narediti v odnosu do komunizma, izkažejo za laž in prevaro. Evangeliji so Roberta Petkovška dodal še svoje ugo- kjer se pričnejo hitro sklicevati na deja- »filter« resnice; v zgodovino človeštva tovitve, ki sem jih povzel po knjigi ZLO nja »usmiljenja«, krščanskega dialoga s vstopajo s svojo odrešenjsko močjo, ki žr- STOLETJA in sicer: komunisti, odpuščanja za vse hudo… Ker tvam brezkompromisno vrača nedolžnost Odpuščanje v naši spravi, da bi se ta je takšno na videz krepostno odpuščanje in človeško dostojanstvo. Prav človeško dejansko uresničila? Letos je založba komunistom za grozodejstva, ki so jih na- dostojanstvo pa je temeljni kamen sodob- DRUŽINA izdala knjigo »ZLO STOLE- redili, zelo prisotno tudi v Cerkvi na Slo- ne, globalne kulture. TJA«, o komunizmu in nacizmu, v njej venskem, je prav, da nas Besancon opozo- Krščanstvo je torej prekinilo z »arha- avtor Alan Besanson (Alain Besancon) ri na to past. »Po navadi do odpuščanja ično« žrtvovanjsko kulturo in vzpostavi- piše o kontrastu, nasprotju med pozabo lahko pride le, če se zanj prosi Boga in lo novo. Utemeljilo jo je na osebi Jezusa (amnezijo) komunizma in skrajno dobrim žrtev, če je torej greh poprej priznan in Kristusa − Girard jo zato imenuje »kristič- spominjanjem (hipermnezijo) nacizma, prošnja za odpuščanje izražena. no«. čeprav oba izstopata zaradi množičnega Če ti pogoji niso izpolnjeni in je odpu- Arhaična kultura, ki sega okoli štiride- pokola izrednih razsežnosti v dvajsetem ščanje kljub temu enostransko podeljeno, set tisoč let nazaj v preteklost in zajema stoletju, tako leninistični komunizem kot ima odpuščanje vse pogoje, da je nično in okoli 95 odstotkov človeške zgodovine, je hitlerjanski nacizem. Pjer Šanu (Pierre da predstavlja celo dodaten greh.« V na- živela od tega, da ni hotela videti in pri- Chaunu) ju imenuje »dvojajčna dvojčka« daljevanju avtor pokaže, da lahko takšno znati resnice, ki je bila njen temelj. (dvojčka ki se razvijeta iz dveh istočasno ceneno odpuščanja izhaja iz vzvišene mo- oplojenih jajčec). Najbolj sta si podobna rale ali pa lenobe, da bi preučili dejstva in Sodobna globalna družba v tem, »da sta si oba dodelila pravico in zahtevali popravo krivic. celo dolžnost ubijati«, kar sta izvajala do Tudi sam doživljam, da naši romarji in 2000 let (od Kristusa dalje) – naredila tedaj nepoznanih razsežnostih. V pozabi turisti, ki gredo na Poljsko skoraj obvezno je večji napredek kakor 48.000 let člo- komunizma in čezmernem spominjanju obiščejo Szczencin (Auschwitz), v Nem- veškega razvoja pred tem. To je čas, za nacizma sta pa izgubila vsako uravnoteže- čiji pa Dachau. Obiskov komunističnih katerega vemo, da človek svoje mrtve nost. Kar poglejmo našo televizijo, na njej morišč ni. pokopava. S Kristusom človeško bitje je polno filmov, ki obsojajo nacizem, ki je Po vsebinsko težkem predavanju smo v pridobi presežno (transcendentno) dosto- bil uničen pred šestdesetimi leti. Filmov o razgovoru še ugotovili, da je pri nas glav- janstvo. V spoštovanju človeške osebe je grozodejstvih komunizma jih pa ni. Igral- na ovira za spravo ne obsodba komuniz- vključeno spoštovanje pravic, ki priteka- ci za esesovske rablje se najdejo, za rablje ma kar so v Nemčiji z nacizmom že dolgo jo iz njenega ustvarjenega dostojanstva. komunističnih tajnih služb pa ne. V komu- tega storili. Že kar utrujeni še nekaj ma- Te pravice imajo prednost pred družbo nističnih državah in tudi pri nas še danes lega prigriznili in popili in v vlažno noč in so nad njo. Z vrednostjo človeka pri- pristaše komunizma zmerjajo s »fašisti« odšli k počitku. de do odprave suženjstva. Človek ni več ali »rdeči nacisti« in niti ne pomislijo ne sredstvo temveč cilj, se ga čuva z različ- da bi jim preprosto rekli komunisti ki so Anton Mušič preds. OO NSZ nimi iznajdbami (uporaba energij – vodni še bolj zločinski.

27 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Štafetni tek na Lavrici v organizaciji DPM Lavrica

V petek, 5.9.2014 je na Podružnični šoli Lavrica Društvo pri- vsemi pa sta se dva pogumno spopadla z dvojno razdaljo, t.j. 200 jateljev mladine Lavrice organiziralo štafetni tek. Kljub neugo- m. Na koncu je bila najhitrejša štafeta 2L razreda, ki je progo dni vremenski napovedi se je kmalu po 9.uri pokazalo sonce in pretekla s časom 1:28, takoj za njimi je bila štafeta 2M razreda obsijalo športno oblečene drugošolce. Teka sta se udeležila oba z rezultatom 1:30. druga razreda, kar pomeni približno 30 učencev. Proga je bila Pripravila: Erik Udovič in Pavla P. Udovič dolga 400 m, vsak tekač pa je pretekel razdaljo 100 m. Med Foto: Pavla P. Udovič in Nataša Vencelj

Učencienci ssoo akaktivnosttivnost prpriičelieli z ogogrevanjemrevanjem tterer s sspoznavanjempoznavanjem prpravilavil ššfa-fa MenjavaMenjava štafetnihštafetnih papaliclic je ppotekalaotekala hihitro,tro ttekoekoče in brezbrez problemov.problemov Te-Te fetnega teka, ki jih predstavil Tadej Pugelj. Poudarjen je bil pomen eki- kači so vedeli komu morajo izročiti palico, napak ni bilo. Prav tako ni pnega duha, saj prav vsak posameznik prispeva h končnemu rezultatu. nobena štafetna palica padla na tla. Vsi drugošolci so polni pričakovanj čakali na začetek teka.

Po ogrevanju je sledila vaja na šolskem igriš ču,u kako si morajo teka či Prihod v cilj še preostalih članov ekip smo glasno pozdravljali in se učinkovito in hitro podati štafetno palico. Pri tem morajo biti pazljivi, veselili dobrih rezultatov. da palica ne pade na tla, saj se tako izgubi dragocen čas.

Tek je potekal na Neb čevi ulici, ulici zato smo na poti do tja morali previdno Na koncu so vsi udeleženci prejeli leseno spominsko kolajno in se okrep- prečkati želežniško progo. Med čakanjem smo se pogovarjali o pomenu čali s čokoladnimi žepki. Slednje je donirala Pekarna Pečjak d.o.o. za rdečih signalnih luči, spuščenih zapornicah, ipd. Mimo nas je pripeljal kar se ji najlepše zahvaljujemo. tovorni vlak in otroci so pomahali strojevodji.

28 URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 4, SEPTEMBER 2014

LETNIK XXIII • Št. 4 URADNE OBJAVE September 2014

LOKALNE VOLITVE 2014

Predsednik državnega zbora je razpisal volitve županov in v občinske svete (Uradni list RS, št. 47/2014).

Župan pa je razpisal volitve v svete krajevnih skupnosti: Lavrica, Pijava Gorica in Želimlje (Uradni list RS, št. 61/2014).

Lokalne volitve bodo potekale 5. oktobra 2014.

Volitve župana, občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti vodi OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA, sedež: Šmarska c. 3, 1291 Škofljica. Kontaktni osebi: – Majda Kocmur, predsednica občinske volilne komisije, tel.: 041 779 062, – Marko Podvršnik, tajnik občinske volilne komisije, tel.: 031 390 520,

Predčasne volitve bodo potekale dne 30. 9. 2014, 01. 09. 2014 in 02. 9. 2014 in sicer na Šmarski cesti 3 (društvena soba). Predčasno volišče bo odprto od 7.00 do 19.00 ure.

Za občane/volivce pomembnejši datumi: a) do 24. 9. 2014, volivci, ki glasujejo po pošti, morajo do tega dne obvestiti občinsko volilno komisijo, da želijo glasovati po pošti, b) od 30. 9. 2014 do 02. 10. 2014 – PREDČASNO GLASOVANJE, c) do 1. 10. 2014 – volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo zahtevo , da želijo glasovati na svojem domu, – volivci, ki želijo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom in ne na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, morajo to svojo namero sporočiti občinski volilni komisiji.

Razglasi: V nadaljevanju so objavljeni razglasi kandidatov za volitve župana, občinskega sveta ter krajevnih skupnosti: Lavrica, Pijava Gorica in Želimlje.

Glasovanje – Za župana se glasuje tako, da se obkroži številka pred imenom in priimkom. – Za listo, torej občinski svet, se glasuje tako, da se obkroži številko pred imenom liste. – Za krajevne skupnosti velja večinski sistem. Glasuje se tako, da se obkroži številko pred kandidatom in sicer: a) za KS Lavrica se lahko obkroži od 1 do 9 kandidatov, kar šteje svet KS Lavrica 9 članov, b) za KS Pijava Gorica se lahko obkroži od 1 do 7 kandidatov, ker šteje KS Pijava Gorica 7 članov, c) za KS Želimlje se lahko obkroži od 1 do 5 kandidatov, ker šteje KS Želimlje 5 članov.

Opozorilo: Volilna pravica je strogo osebna pravica, zato lahko volivec glasuje zgolj ob predložitvi veljavnega osebnega dokumenta.

1 URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 4, SEPTEMBER 2014

Na podlagi določil Zakona o evidenci volilne pravice ( Uradni list RS, št. 98/2013 – ZEVP-2) ter 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB-3, 45/08 IN 83/12) je Občinska volilna komisija Občine Škofljica na 2. seji dne 30. 7. 2014 sprejela

SKLEP o določitvi volišč in njihovih območij za volitve župana, občinskega sveta ter svetov krajevnih skupnosti za lokalne volitve 2014

I.

Za izvedbo rednih lokalnih volitev za volitve v Občinski svet Občine Škofljica in župana, ki bodo 5. oktobra 2014 Občine Škofljica se določijo naslednja volišča, ki vključujejo naselja:

1. Gasilski dom Orle, Orle 39, 1291 Škofljica – št. 12301001 Obsega naselje Orle.

2. Dom krajanov Lavrica, Dolenjska cesta 327, 1291 Škofljica – št. 12301002 Obsega: Babškova pot, Dolenjska cesta od št. 293 do 439 A – Lavrica, Jagrova ulica, Kamnikarjeva ulica, Pot na debeli hrib, Selska ulica, Šeparjeva pot, Srednjevaška ulica, Ogrinova ulica.

3. Krajevna skupnost Škofljica, Šmarska c.3, 1291 Škofljica – št. 12301003 Obsega ulice Ahlinova ulica, Albrehtova ulica, Cesta ob barju, Dolenjska cesta, Finčeva ulica, Gratova ulica, Habičeva, Hribi, Kočevska cesta št. 1, Mijavčeva, Ob pošti, Puciharjeva, Ravenska pot, Tonijeva, Ul. Bratov Zakrajšek, Ulica Jerneja Petriča, Žagarska št.: 5, 6, 6A, 8, 10, 12, 14, 18, 20, 22, 24 in Šmarska cesta 3, 9, 11, 13, 15, 17, 25 .

4. Krajevna skupnost Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica – št. 12301004 Obsega: Dole pri Škofljici, Glinek, Gorenje Blato, Gumnišče, Lanišče, Pleše, Reber pri Škofljici, Bučarjeva ulica, Dolenj- ska c, 474, Klanec, Kočevska cesta, Laniška ulica, Primičeva ulica, Rabska ulica, Šmarska cesta št. 4, 6, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 24, 28, 29, 31, 32, 33, 34, 34A, 35, 36, 38, 40, 41, 44, 46, 47, 49, 50, 53, 53A, 54, 55, 55A, 57, 58, 59, 60, 61, 64, 66, 67, 70, 71, 72, 74, 77, 77B, 78, 79, 81, 83, 84, 85, 87, 89, 90, 93, 95, 96, Ulica Bratov Kastelic, Ulica 16. maja, Ob potoku, Zalog pri Škofljici, Žagarska ulica št.: 11, 21, 31, 33, 35.

5. Podružnična osnovna šola Želimlje, Želimlje 43, 1291 Škofljica – št. 12301005 Obsega naselje Želimlje in Klado

6. Gasilski dom Pijava Gorica, Gasilska ulica , 1291 Škofljica – št. 12301006 Obsega naselja: Drenik in Pijava Gorica z ulicami: Kočevska cesta, Smrjenska cesta, Želimeljska cesta, Cesta na Drenik, Zagoriška ulica, Na hrib, Gasilska ulica, Prijateljeva ulica, Na gmajno, Nova pot, Vrtna ulica, Srednja ulica.

7. Objekt Smrjene-pri Marinčku, Smrjene 8, 1291 Škofljica - 12301007 Obsega naselje Smrjene.

8. Gasilski dom Vrh nad Želimljami, Vrh nad Želimljami, 1291 Škofljica št. 12301008 Obsega naselje Vrh nad Želimljami.

9. Podružnična osnovna šola Lavrica, Dolenjska cesta , 1291 Škofljica – št. 12301009 Obsega: Babnogoriška ulica, Cesta ob barju št. 6, Dolenjska cesta od št. 185 do št. 436, Nebčeva ulica, Pod Strahom, Vre- čarjeva ulica.

10. Društveni prostori Gradišče, Gradišče, 1291 Škofljica – št. 12301010 Obsegajo ulice: Kočevska cesta, Gradišče I, Cesta na Vrh, Gradišče II, Gradišče III, Gradišče IV, Gradišče V, Gradišče VI, Gradišče VII, Gradišče IX, Gradišče XI, Gradišče XIII, Gradišče XIV, Gradišče XV, Gradišče XVI, Gradišče XVIII, Gradišče XIX, Gradišče XXI, Gradišče XXII, Gradišče XXIII, Gradišče XXIV in Gradišče XXV.

2 URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 4, SEPTEMBER 2014

II.

Za volitve v svete krajevnih skupnosti se določijo naslednja volišča:

1. Dom krajanov Lavrica, Dolenjska cesta 327, 1291 Škofljica Obsega: Babškova pot, Dolenjska cesta od št. 293 do 439 A – Lavrica, Jagrova ulica, Kamnikarjeva ulica, Pot na debeli hrib, Selska ulica, Šeparjeva pot, Srednjevaška ulica, Ogrinova ulica.

2. Podružnična osnovna šola Lavrica, Dolenjska cesta , 1291 Škofljica Obsega: Babnogoriška ulica, Cesta ob barju št. 6, Dolenjska cesta od št. 185 do št. 436, Nebčeva ulica, Pod Strahom, Vre- čarjeva ulica.

3. Podružnična osnovna šola Želimlje, Želimlje 43, 1291 Škofljica Obsega naselje Želimlje

4. Gasilski dom Pijava Gorica, Pijava gorica 9, 1291 Škofljica Obsega naselja: Drenik in Pijava Gorica z ulicami: Kočevska cesta, Smrjenska cesta, Želimeljska cesta, Cesta na Drenik, Zagoriška ulica, Na hrib, Gasilska ulica, Prijateljeva ulica, Na gmajno, Nova pot, Vrtna ulica, Srednja ulica.

III.

Določi se volišče št 123901 s sedežem na Šmarski cesti 3, 1291 Škofljica, ki je namenjeno za predčasno glasovanje.

IV.

Določi se posebno volišče št. 123950 s sedežem na Šmarski cesti 3, 1291 Škofljica, ki je namenjeno invalidom.

V.

Določi se volišče št. 123997 s sedežem na Šmarski cesti 3, na katerem se ugotavlja izid glasovanja po pošti.

VI.

Ta sklep velja tudi za morebitni 2. krog glasovanja, ki je predviden za dne .

Datum: 30.7.2014 Številka: 041- 10 /2014

Predsednica OVK: Majda Kocmur l.r.

3 URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 4, SEPTEMBER 2014

RAZGLASI KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA, OBČINSKEGA SVETA TER KRAJEVNIH SKUPNOSTI: LAVRICA, PIJAVA GORICA IN ŽELIMLJE s katerim občinska volilna komisija Občine Škofljica objavlja na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB-3 in 45/08, 83/12) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB-1) za:

Občino: 123 – Škofljica Volilna enota št.: 1

SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE ŠKOFLJICA

Glasuje se za enega kandidata.

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 1 Ivan Jordan 01.01.1951 Ahlinova 1 1291 Škofljica Mojster - avtomehanik Župan Janez Marinčič in skupina volivcev 2 Bojan Božič 10.04.1965 Srednjevaška 49 1291 Škofljica Poslovni sekretar Višji podčastnik SV Urška Kastelic in skupina volivcev

SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE V SVET OBČINE ŠKOVLJICA

Glasuje se za eno listo kandidatov.

1. Ime liste: STRANKA MIRA CERARJA - SMC

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 1 Janez Rugelj 10.10.1962 Na hrib 42 1291 Škofljica Lesarski tehnik Direktor SMC – Stranka Mira Cerarja 2 Rebeka Lesjak 07.07.1985 Šmarska cesta 60 1291 Škofljica Varstvoslovka Delo prek pod. pog. SMC – Stranka Mira Cerarja 3 Tomaž Repar 05.04.1964 Cesta ob Barju 56g 1291 Škofljica Uni.dipl.ing. Direktor SMC – Stranka Mira Cerarja elektrotehnike 4 Metka Zgonec 25.01.1961 Ulica 16. maja 6 1291 Škofljica Računovodja Računovodja SMC – Stranka Mira Cerarja 5 Drago Gaspari 27.05.1952 Vrh nad Želimljami 16d 1291 Škofljica Komercialist Upokojenec SMC – Stranka Mira Cerarja 6 Mateja Vidrajz 27.08.1981 Ogrinova ulica 10 1291 Škofljica Akademska restavratorka Direktor SMC – Stranka Mira Cerarja 7 Rajko Zakrajšek 21.03.1958 Lanišče 34 1291 Škofljica Inž. telekomunikacij Vodja projektov SMC – Stranka Mira Cerarja 8 Petra Zadravec 28.02.1972 Ahlinova 14 1291 Škofljica Uni.dipl.ing.kem. Vodja kemijsk.labor. SMC – Stranka Mira Cerarja 9 Darko Prebil 13.06.1963 Bučarjeva 5 1291 Škofljica Strojni tehnik Produktni vodja SMC – Stranka Mira Cerarja 10 Janja Kadunc Mezek 23.11.1960 Šmarska cesta 87 1291 Škofljica Dipl. pravnica Pog. pravo, JN SMC – Stranka Mira Cerarja 11 Alenka Nose 03.06.1959 Srednjevaška 69 1291 Škofljica Medicinska sestra Medicinska sestra SMC – Stranka Mira Cerarja 12 Mladen Stojanović 05.08.1971 Gorenje Blato 56 1291 Škofljica Gradbeni tehnik Vodja projektov SMC – Stranka Mira Cerarja 13 Janez Plevnik 21.08.1954 Kamnikarjeva 25 1291 Škofljica Socialni delavec Direktor zavoda SMC – Stranka Mira Cerarja

4 URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 4, SEPTEMBER 2014

2. Ime liste: NEODVISNA LISTA MOJA OBČINA

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 1 Ivan Jordan 01.01.1951 Ahlinova 1 1291 Škofljica Mojster - avtomehanik Župan Janez Marinčič in skupina volivcev 2 Maja Novak 28.03.1980 Smrjene 11 1291 Škofljica Arhitekt Arhitekt Janez Marinčič in skupina volivcev 3 Roman Brunšek 27.02.1968 Ogrinova 46 1291 Škofljica Univ. prof. Slov. jez. in Ravnatelj Janez Marinčič in skupina volivcev zgod. 4 Sonja Martinc 20.01.1959 Selska ulica 25 1291 Škofljica Poslovni sekretar Tajnica direktorja Janez Marinčič in skupina volivcev 5 Alojzi Vesel 09.06.1961 Vrh nad Želimljami 14 1291 Škofljica Uni.dipl.inž.stroj. Cenilec tehn. škod Janez Marinčič in skupina volivcev 6 Jožefa Lakovič 14.03.1957 Lanišče 31 1291 Škofljica Uni. dipl. slavinistka Samozaposlena Janez Marinčič in skupina volivcev 7 Milan Knez 22.02.1954 Prijateljeva ulica 23 1291 Škofljica Gimnazijski maturant Upokojenec Janez Marinčič in skupina volivcev 8 Helena Grm Šerjak 21.10.1974 Gradišče I 126 1291 Škofljica Univ. dipl. prav. Vodja odd. UNZVZ Janez Marinčič in skupina volivcev 9 Miha Zorc 14.04.1977 Kočevska cesta 30 1291 Škofljica Uni.dipl.inž.stroj. Direktor Janez Marinčič in skupina volivcev 10 Sandra Šterpin 14.12.1975 Ogrinova 60 1291 Škofljica Uni.dipl.inž.arh. Arhitekt Janez Marinčič in skupina volivcev 11 Simon Černe 21.11.1971 Orle 7 1291 Škofljica Inž.energetike Vodja el.področja Janez Marinčič in skupina volivcev 12 Angela Kovačič 12.11.1956 Gradišče XIX 30 1291 Škofljica Ekonomski tehnik Upokojenka Janez Marinčič in skupina volivcev 13 Klemen Vider 04.12.1985 Dolenjska cesta 336 1291 Škofljica Organ. poslovanja v gost. Gostin. In hotel. Janez Marinčič in skupina volivcev 14 Tanja Berčon Potić 07.06.1973 Ogrinova 20 1291 Škofljica Mag.znanosti razvoj Grafično oblikov. Janez Marinčič in skupina volivcev in teo 15 Tomaž Sket 07.04.1969 Želimlje 80 1291 Škofljica Kemijski tehnik Projekt. sodelavec Janez Marinčič in skupina volivcev

3. Ime liste: NSi – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 1 Slavka Kregar 14.10.1959 Selska 68 1291 Škofljica Prodajalka Referent ekon. smeri NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 2 Robert Ilc 03.06.1977 Smrjene 173 1291 Škofljica Geodetski tehnik Glavni tajnik Nsi NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 3 Helena Novak 03.04.1972 Lanišče 70 1291 Škofljica Univ.dipl. ekonomist Podsekretarka NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 4 Andraž Svetek 07.03.1987 Dolenjska c. 351 1291 Škofljica Strojni tehnik Vodja proj. za market. NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 5 Nevenka Kupljenik 16.01.1967 Srednjevaška 43c 1291 Škofljica Medicinska sestra Medicinska sestra NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 6 Peter Tomažič 16.04.1971 Lanišče 71 1291 Škofljica Ekonomist Ekonomist NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 7 Ana Novak 07.03.1962 Gradišče XVIII 10 1291 Škofljica Administrator Administrativna dela NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 8 Rok Goršič 07.07.1981 Ravenska pot 14 1291 Škofljica Strojni tehnik Vodja proizvodnje NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 9 Petra Marucelj 30.11.1981 Smrjene 160 1291 Škofljica Frizerka Frizerka NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 10 Gregorio Batagelj 26.02.1952 Glinek 4 1291 Škofljica Gimnazijski maturant Uradnik NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 11 Andreja Lovrenčič 06.01.1975 Ob potoku 38 1291 Škofljica Gimnazijski maturant Samostojna podjetn. NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 12 Vid Marinček 09.06.1955 Orle 41 1291 Škofljica Mesar Samostojni podjetnik NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 13 Andrej Ciber 26.11.1943 Kočevska c.132 1291 Škofljica Strojni tehnik Upokojenec NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. 14 Stanislav Klemenčič 31.08.1942 Srednjevaška 41a 1291 Škofljica Ekonomist Upokojenec NSi – Nova Slovenija – kršč. dem. Saražin 15 Irena Mušič 17.08.1962 Albrehtova 12 1291 Škofljica Gradbeni tehnik Strežnica NSi – Nova Slovenija – kršč. dem.

4. Ime liste: LISTA ZA ENAKOPRAVNOST OBČANOV

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 1 Domen Petelin 21.07.1978 Smrjene 61 1291 Škofljica Pravnik Pravno svetovanje Lista za enakopravnost občanov 2 Mojca Brkinjač 18.09.1964 Smrjene 105a 1291 Škofljica Diplomirana ekonomistka Poslovni sekretar Lista za enakopravnost občanov 3 Maksi Milavec 08.12.1956 Smrjene 996 1291 Škofljica Diplomiran ekonomist Javni uslužbenec Lista za enakopravnost občanov 4 Petra Tome 01.09.1978 Zalog pri Škofljici 8 1291 Škofljica Dipl.inž. matematike Skrbnik za skl. posl. Lista za enakopravnost občanov 5 Rok Ferengja 19.10.1973 Gradišče XIII 14 1291 Škofljica Ekonomist Glasbenik Lista za enakopravnost občanov

5 URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 4, SEPTEMBER 2014

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 6 Nadja Kužnik 05.10.1970 Gradišče VI 25 1291 Škofljica Zdravstveni tehnik Medicinska sestra Lista za enakopravnost občanov Šušteršič 7 Tadej Zupan 16.08.1978 Gasilska ulica 20 1291 Škofljica Pravnik Pravno svetovanje Lista za enakopravnost občanov 8 Helenca Podržaj 01.04.1978 Gorenje Blato 54 1291 Škofljica Poslovna sekretarka Programski vodja Lista za enakopravnost občanov 9 David Perovič 26.02.1980 Ob potoku 44 1291 Škofljica Diplomiran ekonomist Poslovni sekretar Lista za enakopravnost občanov 10 Mitja Lah 26.09.1977 Gumnišče 34 1291 Škofljica Trener alpsk. smučanja Svetovalec za prehr. Lista za enakopravnost občanov 11 Marija Apovnik 24.02.1957 Želimlje 16 1291 Škofljica Učiteljica Učiteljica Lista za enakopravnost občanov 12 Alenka Markov 24.06.1975 Vrh nad Želimljami 24a 1291 Škofljica Univ.dipl. ekonomist Javna uslužbenka Lista za enakopravnost občanov 13 Borut Dular 22.01.1979 Glinek 4c 1291 Škofljica Mag. znanosti Skrbnik ključ. kupcev Lista za enakopravnost občanov 14 Franc Pavlinjek 11.10.1969 Nova pot 31 1291 Škofljica Diplomiran ekonomist Računovodja Lista za enakopravnost občanov

5. Ime liste: DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 1 Peter Pal 24.01.1953 Kočevska cesta 150 1291 Škofljica Profesor Pom. ravnatelja DeSUS- Demokratična stranka upokojencev 2 Olga Marguč 27.07.1953 Gumnišče 10 1291 Škofljica Konf. modelarka-oblikov. Upokojenka DeSUS- Demokratična stranka upokojencev 3 Jožef Rojc 15.03.1944 Gradišče III 3 1291 Škofljica Organizator dela Upokojenec DeSUS- Demokratična stranka upokojencev 4 Antonija Podlogar 16.02.1939 Želimlje 20 1291 Škofljica Gospodinja Upokojenka DeSUS- Demokratična stranka upokojencev 5 Ivan Krštinc 07.03.1942 Albrehtova 92 1291 Škofljica Elektro tehnik Upokojenec DeSUS- Demokratična stranka upokojencev 6 Olga Vesel 22.10.1952 Zagoriška 11 1291 Škofljica Administratorka Upokojenka DeSUS- Demokratična stranka upokojencev 7 Ivan Brezinščak 08.11.1940 Lanišče 77 1291 Škofljica Skladiščnik Upokojenec DeSUS- Demokratična stranka upokojencev

6. Ime liste: PS- POZITIVNA SLOVENIJA

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 1 Robert Kus 07.12.1965 Gorenje Blato 105 1291 Škofljica Mag. politol. znanosti Vodja odd. za zaščito, PS –Pozitivna Slovenija rešev. 2 Gordana Drača 27.09.1954 Vrh nad Želimljami 49 1291 Škofljica Uni.dipl.ekonom. in psih. Upokojenka PS –Pozitivna Slovenija 3 Milan Rajf 18.05.1954 Gumnišče 16 1291 Škofljica Gasilec Upokojenec PS –Pozitivna Slovenija 4 Teja Stopar 14.05.1986 Klanec 70 1291 Škofljica Gospodinja Perica PS –Pozitivna Slovenija 5 Franc Šterman 17.10.1936 Vrh nad Želimljami 49 1291 Škofljica Elektro tehnik Upokojenec PS –Pozitivna Slovenija 6 Tina Tontić 17.01.1985 Ulica 16. maja 9 1291 Škofljica Ekonomski tehnik Ekonomski referent PS –Pozitivna Slovenija 7 Pero Kojić 10.12.1950 Ulica 16. maja 9 1291 Škofljica Tehnik Nadzornik splošnih zadev PS –Pozitivna Slovenija v UKC 8 Davor Grubišić 02.05.1976 Želimlje 82a 1291 Škofljica Inž. elektrotehnike Samozaposlen PS –Pozitivna Slovenija 9 Franc Buh 04.03.1955 Ulica 16. maja 14 1291 Škofljica Voznik - gasilec Upokojenec PS –Pozitivna Slovenija 10 Ajda Kus 01.06.1994 Gorenje Blato 105 1291 Škofljica Gimnazijski maturant Študentka PS –Pozitivna Slovenija

7. Ime liste: NEODVISNA LISTA NAŠA LAVRICA

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 1 Bojan Božič 10.04.1965 Srednjevaška 49 1291 Škofljica Poslovni sekretar Višji podčastnik SV Urška Kastelic in skupina volivcev 2 Nataša Spreitzer 05.07.1973 Pot na Debeli hrib 54 1291 Škofljica Mag. znanosti Poslovno svetovanje Urška Kastelic in skupina volivcev 3 Iztok Petrič 31.05.1977 Jagrova ulica 40 1291 Škofljica Mag. znanosti Uslužbenec Urška Kastelic in skupina volivcev 4 Tanja Krevh 15.09.1974 Dolenjska cesta 371 1291 Škofljica Univ. dipl. biblio. Koord.-sekretar.vlade RS Urška Kastelic in skupina volivcev 5 Grega Gregorič 26.05.1972 Ogrinova 13 1291 Škofljica Dipl. ekonom. Bančnik Urška Kastelic in skupina volivcev 6 Petra Pugelj 07.11.1971 Kamnikarjeva 11 1291 Škofljica Poslovni sekretar Vodja pisarne Urška Kastelic in skupina volivcev 7 Jožef Sebanec 05.05.1944 Jagrova ulica 48 1291 Škofljica Lesni tehnik Upokojenec Urška Kastelic in skupina volivcev

6 URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 4, SEPTEMBER 2014

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 8 Barbara Štrekelj 04.12.1970 Kamnikarjeva 15 1291 Škofljica Dipl. ekonom. Samostojna podjetnica Urška Kastelic in skupina volivcev 9 Ludvig Kastelic 25.07.1938 Nebčeva ulica 44 1291 Škofljica Ekonomski tehnik Upokojenec Urška Kastelic in skupina volivcev 10 Lidija Vukovič 29.08.1974 Vrečarjeva 20 1291 Škofljica Komercialni tehnik Samostojni komerc. ref. Urška Kastelic in skupina volivcev 11 Mitja Žabjek 05.02.1985 Pot na Debeli hrib 57 1291 Škofljica Zidar Komercialist Urška Kastelic in skupina volivcev 12 Tanja Hudobivnik 19.10.1977 Babnogoriška c.33 d 1291 Škofljica Prof. razr. pouka Učiteljica Urška Kastelic in skupina volivcev 13 Andrej Kovačič 30.05.1974 Ogrinova 26 1291 Škofljica Univ. dipl. oec. Informatik Urška Kastelic in skupina volivcev 14 Zdenka Jožefa 28.09.1946 Srednjevaška 39 1291 Škofljica Učiteljica Upokojenka Urška Kastelic in skupina volivcev Gačnik 15 Peter Strah 16.11.1978 Vrečarjeva 30 1291 Škofljica Gimnaz. maturant Samostojni podjetnik Urška Kastelic in skupina volivcev

8. Ime liste: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

Zap. Datum Kandidat Naslov Pošta Poklic Delo Predlagatelj št. rojstva 1 Boris Zupančič 08.07.1956 Rabska 9 1291 Škofljica Univ. dipl. prav. Vodja projektov SDS – Slovenska demokratska stranka 2 Simona Kostrevc 25.09.1982 Srednjevaška 65 1291 Škofljica Dipl. ekonomistka Vodja službe za obvez. SDS – Slovenska demokratska stranka 3 Janez Zagorc 16.01.1966 Klanec 15a 1291 Škofljica Lesar Hišnik SDS – Slovenska demokratska stranka 4 Bernarda Cimerman 22.09.1944 Gratova 24 1291 Škofljica Gimnazijski maturant Upokojenka SDS – Slovenska demokratska stranka 5 Igor Zupančič 17.11.1973 Šmarska cesta 47 1291 Škofljica Slikopleskar Direktor SDS – Slovenska demokratska stranka 6 Barbara Krnc Intihar 28.02.1979 Želimlje 15 1291 Škofljica Dipl. ekonomistka Brezposelna SDS – Slovenska demokratska stranka 7 Slavko Mehle 07.10.1960 Prijateljeva ul. 15 1291 Škofljica Elektro tehnik Serviser SDS – Slovenska demokratska stranka 8 Lana Holobar 16.02.1993 Gratova 21 1291 Škofljica Gimnazijski maturant Študent.fakul.za pos.ved. SDS – Slovenska demokratska stranka 9 Andraž Miklič 03.08.1989 Smrjene 129 1291 Škofljica Ekonomski tehnik Referent v banki SDS – Slovenska demokratska stranka 10 Gregor Knep 06.10.1983 Pod strahom 15 1291 Škofljica Dipl. ekonom. Vodja poslovalnice SDS – Slovenska demokratska stranka 11 Nada Pavlič 10.07.1966 Dolenjska c. 426c 1291 Škofljica Tehnologinja prometa Samostojni referent SDS – Slovenska demokratska stranka 12 Jožef Nose 19.02.1939 Bučarjeva 4 1291 Škofljica Strojni tehnik Upokojenec SDS – Slovenska demokratska stranka 13 Milan Bukovec 15.05.1956 Zalog 5 1291 Škofljica Strojni ključavničar Nezaposlen SDS – Slovenska demokratska stranka 14 Ksenija Zupančič 29.09.1960 Rabska 9 1291 Škofljica Vzgojiteljica Vzgojiteljica SDS – Slovenska demokratska stranka

SEZNAM KANDIDATOV ZA SVETE KRAJENVIH SKUPNOSTI V OBČINI ŠKOFLJICA

SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI LAVRICA Glasuje se za 9 (devet ) kandidatov.

Zap. Kandidat Datum rojstva Naslov Poklic Delo Predlagatelj št. 1. Jože Garbajs 15.02.1956 Babnogoriška cesta 38 Kovinar Direktor SD - SOCIALNI DEMOKRATI 2. Mojca Memon 18.03.1975 Srednjevaška 56 Turistični tehnik Nezaposelna SD - SOCIALNI DEMOKRATI 3 Miha Garbajs 22.11.1988 Babnogoriška c. 38 Geodetski tehnik Voznik SD - SOCIALNI DEMOKRATI 4 Grega Gregorič 26.05.1972 Ogrinova 13 Dilomiran ekonomist Bančnik URŠKA KASTELIC IN SKUPINA VOLIVCEV) 5. Petra Pugelj 07.11.1971 Kamnikarjeva 11 Poslovna sekretarka Poslovna sekretarka URŠKA KASTELIC IN SKUPINA VOLIVCEV 6. Mitja Žabjek 05.02.1985 Pot na Debeli h. 57 Zidar Komercialist URŠKA KASTELIC IN SKUPINA VOLIVCEV 7. Andreja Udovič 19.06.1960 Ogrinova ulica 13 Neznano Neznano URŠKA KASTELIC IN SKUPINA VOLIVCEV 8. Bojan Božič 10.04.1965 Srednjevaška 49 Poslovni sekretar Višji podčasnik SV URŠKA KASTELIC IN SKUPINA VOLIVCEV 9. Barbara Štrekelj 04.12.1970 Kamnikarjeva 15 Dipl. ekonomistka Ekonomistka URŠKA KASTELIC IN SKUPINA VOLIVCEV 10. Iztok Petrič 31.05.1977 Jagrova ulica 40 Prof. zgod. in soc. Prof. zgod. in soc. URŠKA KASTELIC IN SKUPINA VOLIVCEV

7 URADNE OBJAVE – LETNIK XXIII, ŠT. 4, SEPTEMBER 2014

Zap. Kandidat Datum rojstva Naslov Poklic Delo Predlagatelj št. 11. Jožef Sebanec 05.05.1944 Jagrova ulica 48 Lesni tehnik Upokojenec URŠKA KASTELIC IN SKUPINA VOLIVCEV 12. Nataša Spreitzer 05.07.1973 Pot na Debeli hrib 54 Magistrica znanosti Poslovno svetovanje URŠKA KASTELIC IN SKUPINA VOLIVCEV 13. Simona Kostrevc / 25.09.1982 Srednjevaška 65 Dipl. ekonom. Vodja oddelka SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 14. Klemen Vider 04.12.1985 Dolenjska cesta 336 Org. posl. v gostinstvu Gostinstvo – hotel. KLEMEN VIDER IN SKUPINA VOLIVCEV 15. Sandra Šterpin 14.12.1975 Ogrinova 60 Uni. dipl. inž. arh. Arhitekt KLEMEN VIDER IN SKUPINA VOLIVCEV 16. Anton Martinc 16.12.1952 Selska 25 Elektro inženir Upokojenec KLEMEN VIDER IN SKUPINA VOLILVCEV 17. Mateja Vohar 23.06.1976 Kamnikarjeva 84 Uni.dipl. socio. Poslovno svetovanje KLEMEN VIDER IN SKUPINA VOLIVCEV 18. Tanja Berčon Potić 07.06.1973 Ogrinova ulica 20 Magistrica znanosti Grafična oblikovalka KLEMEN VIDER IN SKUPINA VOLIVCEV 19. Sonja Martinc 20.01.1959 Seljska ulica 25 Administrator Poslovni sekretar KLEMEN VIDER IN SKUPINA VOLIVCEV 20 Bojan Vider 22.03.1961 Dolenjska cesta 336 Kuhar Kuhar KLEMEN VIDER IN SKUPINA VOLIVCEV

SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PIJAVA GORICA Glasuje se za 7 (sedem) kandidatov.

Zap. Kandidat Datum rojstva Naslov Poklic Delo Predlagatelj št. 1. Milan Knez 22.02.1954 Prijateljeva ulica 23 Gimnazijski maturant Upokojenec MILAN KNEZ IN SKUPINA VOLIVCEV 2. Aleksandra Tratar 19.11.1974 Cesta na Drenik 8a Uni.dipl.soc.kult. pedag Višja svetovalkav ZP MILAN KNEZ IN SKUPINA VOLIVCEV 3. Franc Hrastar 12.12.1950 Nova pot 10 Elektro mehanik Upokojenec MILAN KNEZ IN SKUPINA VOLIVCEV 4. Andreja Knez 06.03.1965 Prijateljeva ulica 23 Dipl. ekonom. Komercialist MILAN KNEZ IN SKUPINA VOLIVCEV 5. Goran Subotić 21.06.1977 Cesta na Drenik 12a Uni.dipl.ekonomist Komercialni vodja MILAN KNEZ IN SKUPINA VOLIVCEV 6. Slavko Mehle 07.10.1960 Prijateljeva ulica 15 Elektro tehnik Serviser SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 7. Jožef Žlahtič 10.04.1953 Kočevska cesta 148 Učitelj Poučevanje SD - SOCIALNI DEMOKRATI 8. Ema Žlahtič 03.06.1959 Kočevska cesta 148 Učiteljica Slov. j. in soc. Upokojenka SD - SOCIALNI DEMOKRATI

SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽELIMLJE Glasuje se za 5 (pet) kandidatov.

Zap. Kandidat Datum rojstva Naslov Poklic Delo Predlagatelj št. 1. Tomaž Boh 26.10.1976 Želimlje 83 d Doktor polit. znan. Vodja sektorja MIZŠ TOMAŽ SKET IN SKUPINA VOLIVCEV 2. Dragica Bažec 12.04.1958 Želimlje 84 Tekstilni tehnik Knjigovodja TOMAŽ SKET IN SKUPINA VOLIVCEV 3. Janez Drnovšek 30.04.1966 Želimlje 46 Teolog Duhovnik TOMAŽ SKET IN SKUPINA VOLIVCEV 4. Stela Mihajlović 29.08.1971 Želimlje 31 a Univ. dipl.politolog. Novinarka TOMAŽ SKET IN SKUPINA VOLIVCEV 5. Jernej Podlogar 08.10.1985 Želimlje 86 Ing. varstva okolja Skladiščnik TOMAŽ SKET IN SKUPINA VOLIVCEV 6. Barbara Krnc Intihar 28.02.1979 Želimlje 15 Dipl. ekonom. - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 7. Davor Grubišić 02.05.1976 Želimlje 82a Inž. elektrotehnike Samozaposlen PS - POZITIVNA SLOVENIJA

Številka: 041- 18/2014 Datum: 18. 9. 2014

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Občine Škofljica: Majda Kocmur l.r. Predsednica

8 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

4. barjanski tek na Lavrici v organizaciji DPM Lavrica

V soboto, 6.9.2014 je potekal že 4. tokrat teka udeležilo manj udeležencev barjanski tek. Le dobrih 15 minut pred kot minula leta. Skupaj smo čakali in zborom, ki je bil napovedan ob 9.30 je upali, da bo dež ponehal. A ker je le rahlo pričelo deževati. Člani PGD Lavrica so rosilo, smo se skupaj odločili za izvedbo nam prijazno posodili svoje prostore, kjer teka. smo sprejemali še zadnje prijave in raz- Na dogodku so bile zastopane kate- delili štartne številke. Zaradi dežja se je gorije: mlajši otroci – predšolski otroci in otroci 1. in 2. razreda, starejši otroci – otroci od 3. do 9. razreda, odrasli nad 25 let in posebna kategorija - družine). Manjkali so le predstavniki iz kategorije Zmagovalci v kategoriji mlajši otroci. mladincev, t.j. srednješolcev in mladincev do 25 let. Proga je deloma potekala po Vrečarje- vi, obrobju Ljubljanskega barja ter se za- ključila na Nebčevi ulici. Skupna dolžina proge je znašala 2800 metrov.

PrviPrvi ddelel pprogeroge jjee popotekaltekal po VVrerečarjeviarjevi ululici.ici Pripravila: E. Udovič in Pavla P. Udovič Start je potekal v rahlem dežju. Foto: Simona Oberžan in Pavla P. Udovič

Zmagovalci v kategoriji starejši otroci.

Kljub dežnim kapljam so pri teku vztrajali naj- mlajši in pritekli do cilja na Nebčevi ulici.

Prvi trije v kategoriji odrasli.

Po pretečenih 2800 metrov smo se okrepčali v prostorih PGD Lavrica, tudi z izdelki donator- Zmagovalec v absolutni konkurenci je bil Lenič jev Pekarne Pečjak d.o.o. Tristan, učenec 4. razreda s časom 11:45:01. ZmagovalciZmagovalci v kkategorijiategoriji drdružine.užine

Rezultati po kategorijah:

Mlajši otroci Starejši otroci Odrasli Družine 1. Bajuk Leon 16:13 Lenič Tristan 11:45 Kovačič Jure 12:02 Lenič 24:24 2. Dremelj Urban 16:23 Bajuk Lara 14:24 Kisovar Urban 12:12 Bajuk 30:37 3. Mavrič Leon 17:57 Krevh Ana 16:49 Lenič Mitja 12:39 Krevh 33:39

29 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Kangovci gredo samo še navzgor – tokrat smo premagali kar Triglav

Člani TAE-KWON-DO klub KANG smo se odločili, da po -18.00 ter ob petkih od 17.30 do 18.30 ure. Več informacij: deseti obletnici delovanja kluba napredujemo samo še navzgor, Tomaž Zakrajšek 041/589-476 [email protected] proti najvišjemu vrhu. Tokrat smo se odločili, da se povzpnemo kar na najvišjo goro v Sloveniji Triglav 2864 m. Pohoda se nas je udeležilo 10 in bili smo prav pisana druščina, pisani smo bili po starosti od 18 do 44 let, ter prav tako po kraju bivanja od Trebnjega do Ljubljane, pa seveda še vse vmes. Na Triglav smo se povzpeli: Martina Žunkovič, Tina Hajdinjak, De- jan Novak, Zdravko Horvat, Kaja Todić, Nataša Zupančič, Darja Podpečnik, Tomaž Zakrajšek in Renata Mavrič.

Vsi najmlajši od 4. leta dalje pa ste lepo vabljeni v TAEKWON- DO VRTEC, ki poteka v vrtcu na Lavrici ob četrtkih od 15.30 do 16.15 ure ter od 16.15 do 17.00 ure. NOVO NA ŠKOFLJICI pa je, da je tudi v enoti vrtca Ci- tronček možno vaditi TAEKWONDO in sicer ob sredah od 15.30 do 16.15 ure. Več informacij lahko dobite na GSM: Rena- ta Mavrič 031/538-905 ali [email protected] .

Tako smo se 30.8.2014 zbrali v zgodnjem jutru se odpeljali do Doline Krme in ob 6.00 uri pričeli s hojo iz doline Krme proti Kredarici. Ker smo bili kondicijsko zelo različno pripra- vljeni, smo si vzeli kar nekaj časa za postanke, ki so bili vedno pestri in zanimivi. Vreme smo imeli ugodno in tako v sončnem vremenu prispeli na Kredarico, s katere smo se potem povzpeli še na Triglav. Na Triglavu smo bili štirje, ki smo to slovensko goro obiskali prvič, zato smo bili temu primerno tudi krščeni pri Aljaževem stolpu. Po vzponu na Triglav in prihodu nazaj v kočo na Kredarici smo se malo okrepčali in potem kar kmalu odšli proti skupnim ležiščem, kjer smo si odpočili in nabrali novih moči za naslednji dan, ko smo se spustili nazaj v Dolino Krme. Kljub malo slabši vremenski napovedi smo imeli tudi pri spustu prijetno vreme, ob nekaj postankih smo se malo okrepčali, ter na koncu skupaj odšli še na kosilo. Nato pa smo prijetno utrujeni zaključili druženje in se odpravili domov. Če bi tudi vi radi z nami premagovali takšne in drugačne vzpone, ste lepo vabljeni, da se nam pridružite na treningih TA- EKWONDOJA v telovadnici OŠ Škofljica ob torkih od 17.00

30 j in » PParkirajarkira in ppeljielji sse«e«

Operacijo »Parkiraj in pelji se« Škofljica delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 2. razvojne prioritete »Cestna in pomorska infrastruktura, področje javnega potniškega prometa«.

Občina Škofljica je uspešno kandidirala na Javnem razpisu »Parkiraj in pelji se« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 2. razvojne prioritete »Cestna in pomorska infrastruktura – področje javnega potniškega prometa« Na podlagi katerega bo občina iz Kohezijskega sklada EU prejela 276.507,43 € nepovratnih sredstev.

Vsa novo zgrajena parkirna mesta, bodo do predvidene nove ureditve brezplačna, v nadaljevanju pa se bodo parkirišča uporabljala skladno s prometno signalizacijo.

Na parkirnih mestih pri parku in nasproti parka v centru Škofljice, bo omogočeno do 2 uri brezplačnega parkiranja, za kar ste prejeli parkirno uro.

Parkirišče levo od uvoza na železniško postajo bo namenjeno celodnevnemu parkiranju po Sistemu P + R (angleško park and ride oziroma parkiraj in se pelji z avtobusom) in je kombinacija zasebnega ter javnega prevoza. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Položitev temeljnega kamna za gradnjo nove šole na Lavrici in Slovesna seja

»Danes je lep dan, čeprav zunaj dežu- je«, je v prostorih vrtca začel svoj govor župan Ivan Jordan. Potem, ko je pozdravil ugledne goste , je predstavil začetek šolske dejavnosti pri nas, ko so na pobudo Frana Saleškega Finžgarja l. 1903 v Želimljah učencem odprli vrata na poti do znanja. Občane je prosil za razumevanje, ko bodo začeli z gradbenimi deli in bo zabijanje pi- lotov povzročalo nekaj hrupa. Vendar mo- ramo imeti pred seboj cilj, ki je dober za naše otroke ter športno kulturo, saj bodo društva, takrat, ko nam bo uspelo zgraditi telovadnico, v popoldanskih in večernih urah tam lahko izvajali svoje dejavnosti. V dobro razpoloženje nas je nato popeljal »Special orkester – orkester za posebne priložnosti« pod taktirko Francija Krev- Z leve proti desni: Martin Gosenica, Ivan Jordan in Roman Brunšek (Foto: Stane Bozja) ha, in sicer z zimzeleno pesmijo »Ko boš prišla na Bled«. Letošnje šolsko leto je in mu uspešna pot projekta zato še pose- Ivan Ogrin. Župan je predstavil razvoj vpisanih kar 952 otrok, kar je razveseljiva bej veliko pomeni. Z objektom bo Lavri- v zadnjih letih, ko se je izgradilo bloko- novica. Šolsko stavbo je letos z evropski- ca pridobila središče, ki bo pripomoglo, vsko naselje in ko poteka sanacija vodo- mi uspelo tudi energetsko sanirati. da se bodo različni prebivalci udomačili. vodnega sistema, ki je povezan z Orlami Projekt je nato predstavil predsednik »Noben projekt ne bo tako lep kot tisti, ki ter novo, varčno razsvetljavo. Opozoril je uprave Cestnega gradbenega podjetja ga bodo napolnili otroci«, je sklenil svoje še, da je delovanje zimske službe v hri- Novo mesto Martin Gosenica. Izvajalci misli ravnatelj. Orkester je svečani dogo- bovitih predelih bistveno bolj zahtevno, se lahko pohvalijo s 50-letno tradicijo in dek vsebinsko zaključil s pesmijo »Kako kot v ravnini. Slovesnost smo zaključili s bogato infrastrukturo ter 600 zaposlenimi. sva si različna«. podelitvijo občinskih priznanj, ki jih v tej Ravnatelj naše šole Roman Brunšek je Po položitvi temeljnega kamna na me- številki tudi objavljamo. omenil, da letos ob tolikih opravkih ni bil stu gradnje nas je župan povabil v kultur- Prireditev je s pesmijo zaokrožila Kri- deležen dopusta. Izrazil je željo, da bo te- ni dom na Lavrici, kjer smo slovesnost stina Ravnjak, ki jo je s kitaro spremljal meljni kamen tisto, po čemer smo dolgo ob zvokih slovenske himne nadaljevali s njen mož Aljaž. hrepeneli, da bo šola lahko zadihala. Pou- pregledom kulturnega življenja, za kate- Matjaž Lulik daril je, da je tudi sam prebivalec Lavrice rega je bil v tem kraju še posebej zaslužen

Zasebni vrtec smrkolin: korajžno v novo vrtčevsko leto

Čas vse prehitro beži in spet je tukaj pojavi še ločitev od staršev, po navadi od do drugih. Torej moramo tudi na otroke september. Mesec, ki večini prinese večje mame. Tako otroci kot odrasli potrebujejo gledati iz tega vidika. Potrebujejo svoj spremembe. Sem zajemam vse, otroke, svoj čas, da sprejmejo ločitev in se koraj- čas, da se navadijo na spremembe, ki jih ki začnejo spet obiskovati vrtec, šolo, ali žno podajo v nov svet. Svet novih izzivov doživljajo. morebiti odrasle, ki nastopijo v službo in sprememb. Včasih tudi stisk, občut- Četudi pa je otrok že »star znanec« vrt- kot vzgojitelji, učitelji, ter starše, ki svoje ka nemoči. Pri slednjem je pomembno, ca, pa to ne pomeni, da bo september zanj otroke oddajo in zaupajo v varstvo dru- da vzgojitelji prepoznamo, če ima otrok vedno poln veselja, radosti. Za te občutke gim. Tako je novo šolsko leto za odrasle kakšno stisko, da mu lahko pomagamo. smo tukaj mi, vzgojitelji, da otroku pri- lahko polno adrenalina in pričakovanj, ta- Navsezadnje se tudi sami prvič v novem čaramo prijeten vstop v novo vrtčevsko kšnih in drugačnih. okolju ne znajdemo tako, kot se sicer v leto. Otrok potrebuje oporo pri reševanju Posebej močno pa te spremembe obču- že poznanem okolju. Lahko smo zadrža- konfliktov z drugimi otroki, kjer uvelja- tijo otroci. Vsak otrok potrebuje svoj čas, ni, manj zgovorni, umirjeni, takšni, kot vlja lastništvo do igrače, ali samo pri sa- da se navadi na novo okolje in nove ljudi. sicer nismo. Kasneje pride na plan naša mostojnosti, ki so se je že priučili doma, Pri otrocih, ki gredo prvič v vrtec pa se prava osebnost, samozavest in odprtost v vrtcu pa zaradi zadržanosti ne pride do

32 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

izraza. Tako otrok svojo navezanost do vzpostavijo vez zaupanja, ki se prenaša nekomu nekaj daš; ta svet je lep, če ne- staršev prenese na vzgojitelje in vzpostavi na otroke. Odrasli smo v vsakem primeru koga rad imaš, če stisneš roko nekomu, ki vez zaupanja. odgovorni za otroke, da se počutijo varne, ga kaj boli; ta svet je lep, če si človek do Predvsem je pa za otroke, ki vstopajo zadovoljne in predvsem nasmejane. ljudi.« v novo vrtčevsko ali morebiti šolsko leto Predvsem lepa mi je misel, ki jo je za- Doris Vučko pomembno, da starši z vzgojitelji/učitelji pisal Tone Pavček: » Ta svet je lep, če Zasebni vrtec Smrkolin

Vrtec Mali svet

osebnostno rastemo, se razvijamo, širimo vseživljenjsko učenje in vzgojo za aktivno svoja znanja in obzorja ter spoznavamo državljanstvo. Vrtec je otrokov življenjski drugačnost. prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva Predšolski otrok odrašča tako v svo- vrednote ter razvija sposobnosti za življe- Vrtec Mali svet je prvi zasebni medna- ji družini kot tudi v družbi, kjer si prido- nje v medkulturni družbi. rodni vrtec v Sloveniji, ki uspešno deluje biva izkušnje in spoznanja ter oblikuje Vloga vzgojiteljev v procesu sociali- že osem let. Sedež vrtca je v Osnovni šoli vrednote, na osnovi katerih si ustvari svoj zacije ni le v prenašanju znanja, temveč Savsko naselje na Matjaževi ulici 4, ena lasten odnos do življenjskega okolja in ži- smo vzorniki, ki sooblikujemo temelje za poslovna enota pa na Viču na Ulici Malči vljenja nasploh. odgovorno in pravično delovanje posame- Beličeve 109. Rdeča nit pri realizaciji našega progra- znikov v družbi. Vrtec Mali svet je mednarodni zasebni ma je želja, da poleg vključevanja v lastno Otroci v današnjem času v vrtcu preživi- vrtec, ki izvaja javno veljavni program po kulturo in nacionalno tradicijo spoznava- jo večino dneva, zato je pomembno, da je Kurikulu za vrtce, ki je slovenski nacio- mo in se seznanjamo tudi z drugimi kul- vrtec resnično »otroški svet«, ki omogoča nalni dokument za predšolsko vzgojo. turami in civilizacijami, vzgajamo odnose zadovoljevanje otrokovih potreb in priča- Z resnično predanostjo in trdno voljo medsebojne strpnosti in spoštovanje dru- kovanj ter sodelovanje otrok v kreiranju smo oblikovali uspešen in kakovosten vr- gačnosti. institucionalnega življenja in njihovo soo- tec, kar se odraža na zadovoljnih starših in Starši so s sobivanjem v različnih dejav- dločanje pri vseh dnevnih odločitvah. seveda njihovih otrocih. nostih naš partner pri realizaciji zastavlje- Svet je postal majhna skupnost različnih nih smotrov. Vrtec Mali svet kultur, načinov življenja in tradicij. Prav Vzgoja in izobraževanje dobivata v Skubin Juretič Mirijam ta raznolikost nam omogoča, da lahko predšolskem obdobju nov pomen za

NE OKLEVAJ, POSTANI SKAVT!

Če si že star/a 8 let ali več in si želiš novih dogodivščin, te vabimo med skavtinje in skavte! Pri skavtih se boš lahko naučil/a marsikaj o preživetju v naravi, poznavanju užitnih rastlin, uporabnih vozlih, ognjih, orientaciji, in še mnogo čem. Predvsem pa boš imel/a priložnost pridobiti si nove prijatelje, s ka- terimi bodo vse tvoje dogodivščine še lep- še. Skavtsko leto se začne zadnjo nedeljo v mesecu septembru, pridruži se nam torej V NEDELJO, 28.9._ob 16.00 uri PRED ŽU- PNIŠČEM NA ŠKOFLJICI, kjer boš dobil/a tudi vse dodatne informacije. Bodi vedno pripravljen!

Stari maharji, steg Škofljica 1 ZSKSS

33 ZGODOVINA

Pilot Leopold Ankon (1910–1944)

Mineva 70 let, ko je med opravljanjem vojaške dolžnosti umrl pilot kapetan Leopold Ankon, rojen 15. junija 1910 na Lavrici. Ob tej obletnici smo na Hrva- škem obiskali njegov grob in obnovili nagrobno ploščo. S tem zapisom pa želimo obuditi in ohraniti spomin na plemenitega Lavričana.

Ankonovi polbrata, nato pa še Amalijo (1902). Leta 1903 je bil oče Alojz prestavljen za žele- Leopoldov oče Alojzij Ankon (1868– zniškega čuvaja na Lavrico in družina s 1946) je bil doma s Save pri Litiji. Na petimi otroki se je naselila na železniški Dunaju se je izšolal za železničarja in postaji na Lavrici, ki je imela naslov Dalj- širom Avstro-Ogrske monarhije opravljal na vas 21. Tukaj je družina živela v zelo delo postajnega načelnika. Železničarje skromnih razmerah. Na Lavrici je Marija so v Avstro-Ogrski monarhiji zelo pogo- rodila še Albino (1905), Antonijo (1907), sto selili iz kraja v kraj, kar se kaže tudi v Leopolda (1910), Ladislava (1912–1993) različnih rojstnih krajih Ankonovih otrok. in Ljudmilo (1921–2001). Alojz Ankon je svojo prvo ženo Ano Kljub številnim otrokom je staršema Oražem (1866–1898) spoznal v Novem Alojzu in Mariji uspelo, da so se le-ti mestu, kjer sta se 25. januarja 1892 tudi primerno izobrazili in prišli do lastnega poročila. V zakonu so se jima rodili: Ma- kruha. Alojz in Avguštin sta bila tako kot Portret Leopolda Ankona pred drugo svetovno rija (na Jesenicah 1892), Alojz (v Dobrem oče železničarja in sta pogosto menjala vojno (Foto: Osebni arhiv Marije Cugelj) Polju 1893), Avguštin (v Stari Cerkvi pri delovno mesto. Adolf je bil financar, kot Kočevju 1895) in Adolf (1897, umre v so v ljudskem jeziku rekli finančnemu izšolana trgovka, kasneje je imela v na- letu rojstva). Žena Ana je še ne 32-letna nadzorniku, kasneje pa tudi župan v Slo- jemu Ogrinovo gostilno. Antonija je bila umrla leta 1898 na domu v Stari Cerkvi. venj Gradcu in redni dopisnik dnevnika pletilja in je prav tako imela lastno obrt. Pokopana je na tamkajšnjem pokopališču. Večer. Ladislav je končal gradbeni odde- Marija Cugelj, Amalijina hči in nečakinja Zaradi treh majhnih otrok se je Alojz lek Državne delovodske šole. Izmed vseh Leopolda Ankona, pove, da so Ankonovi že v letu ženine smrti znova poročil. Dru- je izstopal predzadnji sin Leopold Ankon, moški vsi delali v državnih službah, žen- go ženo je spoznal v Vidmu pri Dobrem ki je bil pilot jugoslovanskih kraljevih le- ske pa so bile podjetnice. Polju. To je bila Marija Žnidaršič (1874– talskih sil. Tudi hčere niso zaostajale za Oče Alojz je imel ob železniški postaji 1951). Poroka je bila v Dobrem Polju 22. moškimi: Marija se je za trgovko izučila lep vrt, poln lepo oblikovanih vrtnic, kate- avgusta 1898. Priselila se je k moževi dru- v Litiji pri znamenitem trgovcu Elsnar- rih grmi so bili urejeno razporejeni vzdolž žini v Staro Cerkev z njo pa je odšla, da bi ju, po poroki z Grudnom s Škofljice pa železniške proge. Po pripovedovanju je, ji pomagala pri skrbi za številčno družino, je tam odprla lastno trgovino. Amalija se ker je nosil dolge, lepo oblikovane brke, tudi njena mati Marijana. Marija je v Stari je izučila za šiviljo in svojo obrt odprla spominjal na cesarja Franca Jožefa. cerkvi leta 1900 najprej rodila sina Adol- kar v Dežmanovi trgovini na Lavrici, kjer Družina je do očetove upokojitve na fa, ki je nasledil ime svojega pokojnega je šivala in prodajala. Tudi Albina je bila Ogrinovem zemljišču na začetku Lavrice zgradila lično družinsko hišo, za katero je načrt naredil najstarejši sin Alojz. Hi- šni naslov je bil Daljna vas 31. Zemljiško knjižno stanje je bilo s kupno pogodbo urejeno leta 1928.

Izobraževanje

Poklicna pot Leopolda Ankona ni pov- sem jasna, saj so viri izredno skopi. Po opravljeni mali maturi je verjetno leta 1926 odšel na Pomorsko letalsko podča- stniško šolo, ki se je nahajala v Kumbo- ru pri Gjenoviču v Boki Kotorski (Črna Gora). Sedež šole je bil sicer kasneje pre- nesen v Divulje pri Trogirju (Hrvaška). Leta 1928 je skupaj z ostalimi slovenskimi sošolci voščil »Vsem Slovencem in Slo- Družina Leopolda Ankona. Od leve stojijo: Lado, Avguštin, Albina, Amalija, Antonija, Adolf, Leo- venkam vesel Božič in srečno novo leto! pold. Od leve stojijo: Alojzij mati Marija, oče Alojzij in Marija. (Foto: Osebni arhiv Zorke Lapajne) V dnevniku Jutro (23. 12. 1928). Podpisan

34 ZGODOVINA

Že omenjena Le- tovariši 16. aprila 1941 z vodnim letalom opoldova nečakinja iz Boke Kotorske preletel k zaveznikom Marija Cugelj pa si v Aleksandrijo (Egipt) in se priključili ga spominja kot iz- britanskim kraljevim zračnim silam ozi- redno lepega moške- roma v tako imenovano 2. jugoslovansko ga. Ko je prišel na skadriljo. Že kot pilot poročnik je v letih obisk, oblečen v belo 1941 in 1942 opravil več kot 100 poletov, uniformno, ni dovo- zlasti izvidniških. Preko radia Svobodna lil, da bi se ga otroci Jugoslavija in radia Moskva so s tovariši dotaknili, ker bi ga spremljali dogajanje v domovini in leta lahko umazali. Bil 1943, potem ko so zavezniki priznali ju- je radosten človek, goslovansko partizansko vojsko kot za- igral je harmoniko. vezniško, začeli s pripravami, da vstopijo Njegova posebna med partizane. Jugoslovanski piloti so se Domača hiša Ankonovih na Lavrici okoli leta 1930 (Foto: Osebni strast je bila lov na konec leta 1943 v Kairu sestali z Vladi- arhiv Zorke Lapajne) krokodile. Na smrt mirjem Dedijerjem in Milentijem Popovi- pa je bil zaljubljen ečm. Takrat so sklenili, da bodo oblikovali je kot podčastnik pomorske letalske ko- v Ivanko Šparovec, Ramarjevo iz Sre- samostojno letalsko enoto Narodno-osvo- mande. Poleg omenjene šole je končal še dnje vasi, lepotico, za katero so se ozirali bodilne vojske Jugoslavije (NOVJ). Men- Častniško pilotsko šolo in številne stro- prav vsi Ankonovi sinovi. Vendar Ivan- da je bil ravno Ankon tisti, ki je najbolj kovne tečaje. Leta 1934 je v Zemunu obi- ka ni podlegla uniformi in Leopoldovim intenzivno prigovarjal k temu in se sam skoval tečaj za pilote lovcev. Leta 1937 čarom. 2. januarja 1944 javil v novo letalsko eno- je bil iz narednika – vodnika II. stopnje to, imenovano 1. lovska eskadrilja NOVJ. povišan v strokovnega podporočnika, kar Druga svetovna vojna Uradno je bila ustanovljena 22. aprila je tudi objavi časnik Jutro (3. 10. 1937), 1944 na letališču Benina v Libiji (Afri- nato pa je leta 1939 opravil oficirski izpit Ob začetku druge svetovne vojne je bil ka). Poveljeval ji je major Mileta Protić, in postal podporočnik. Precej časa je živel Leopold Ankon pilot na izvidniških leta- politični komisar pa je bil poročnik Mirko v vojaški bazi v Boki Kotorski, nato pa v lih »Do-H« s činom podporočnik – pilot Dvornik. V okviru nove letalske enote je Divuljah. Domov se je vračal le na dopust, lovec. Lovska letala – majhna, okretna Leopold Ankon najprej opravil dopolnil- česar si še dobro spomni njegova nečaki- in hitra – so namenjena zlasti napadanju no letalsko urjenje na letalih Spitfire, nato nja Zorka Lapajne, ki živi na Lavrici. Z drugih letal. Ob napadu na Jugoslavijo je pa se je s svojo enoto preselil na letališče žarom v očeh pripoveduje, kako željno so opravil nekaj izvidniških in nekaj bojnih Canne pri Foggi v Južni Italiji, kamor je nečaki čakali njegovega prihoda, saj je v akcij. Ko so ob kapitulaciji Kraljevine prispel 18. avgusta 1944. Dobil je čin ka- popotnem kovčku vedno prinesel tudi po- Jugoslavije dobili povelje, naj vsa bojna petana. Od tod je opravljal bojne polete maranče. Prav te so bile za tisti čas nekaj sredstva predajo sovražniku, se kot do- neposredno nad jugoslovansko ozemlje. posebnega. moljub s tem ni strinjal. Zato je s še 26 Zadnji polet

Dne 25. septembra 1944 je bilo vreme zelo slabo. Na zahtevo 281. krila Balkan- skih zračnih sil, da en par preveri mete- orološko situacije nad Jugoslavijo in ob ugodnih pogojih bombandira štab nemške 118. divizije, ki je bil nameščen v bližini mesteca Ljubuški, se je še s tremi drugi- mi piloti prostovoljno javil tudi Leopold Ankon, da opravi zadano nalogo. Bil je vremensko neugoden dan za letenje, saj je bila oblačnost zelo nizka. Kljub temu so štiri bombe zadele cilj. Ko je Ankon napravil vnovični obrat, da bi izvedel še en napad, na kolono nemške vojske, ki se je pomikala po cesti Vrgorac–Metkovič, zaradi nizke oblačnosti ni videl gore Sveti Leopold Ankon (levo) pred letalom, s kakršnim je leta 1941 preletel k zaveznikom (Foto: Janez Mihovil, ki se nahaja nad vasico Zavojani, Žerovec: Zapisani nebu, Didakta, 1991) nekaj kilometrov od Vrgorca. Nesrečno je

35 ZGODOVINA

trčil v vrh, imenovan Šibenik, in bil takoj Prekop leta 1988 mrtev. Nesrečo je videlo več domačinov, ki so Ankona nedaleč stran od kraja ne- Leta 1988 je sreče pokopali v plitek grob, saj gre za iz- prekop s pomočjo redno kamnito področje, kjer globlje prsti poveljstva jugoslo- skorajda ni mogoče najti. vanskega vojnega Življenje predanega vojaka je bilo v tre- letalstva in letalskih nutku končano. V spominih soborcev je enot v Mostarju in Leopold Ankon ostal zapisan kot temeljit Splitu organiziral že in miren Slovenec, izkušen pilot, ki je na- omenjeni inž. Antun loge izvrševal natančno, kakor je bil na- Benčević. Dne 23. tančen tudi sam. Posthumno je bil dvakrat decembra so An- odlikovan: leta 1945 je prejel visoko voja- konove posmrtne ško priznanje Red partizanske zvezde, leta ostanke spoštljivo in 1947 pa še diplomo za inštruktorja letenja. z vojaškimi častmi Domači dolgo časa niso vedeli, kaj se je z vojaškim helikop- z njim zgodilo. Ohranjeno je pismo Leo- terjem prepeljali v Iztok Petrič, Igor Majstrović in Branko Radonić na Ankonovem grobu poldovega očeta Alojzija, ki ga je z vpra- nov grob na vaškem 22. julija 2014 (Foto: Helena Jaklitsch) šanji po točnih podatkih o sinovi smrti pokopališču v Zavo- prek Rdečega križa naslovil na Komando janih. Domačin gospod Igor Majstrović, položil venec in prižgal svečo. Dogodku vazduhoplovstva v Zemun (Hrani Pomor- ki je o dogodku poročal za Slobodno sta prisostvovala tudi prof. Radonić in ski muzej »Sergej Mašera« v Piranu). Šele Dalmacijo, se spominja, da se je dogodka gospod Igor Majstrović, ki je v pogovoru v začetku 80. let prejšnjega stoletja se je udeležilo veliko število ljudi. Najbolj pre- obudil spomine na leto 1988. na Leopoldovega brata Ladislava, ki je sunljiv pa je bil trenutek, ko je v spomin Našemu krajanu Leopoldu Ankonu, ki živel na Lavrici, obrnil inž. Antun Benče- na pokojnega pilota Zavojane v nizkem je svoje mlado življenje žrtvoval za boljši vić, ki je zbiral podatke o jugoslovanskih letu preletelo vojaško letalo. jutri, ni bilo dano, da bi počival v domači (prekomorskih) pilotih med drugo svetov- Domačini ves čas živijo s spominom zemlji. A z neverjetno spoštljivim odno- no vojno, in mu povedal, kje je pokopan na tragičen dogodek in pilota Leopolda som do njegovih dejanj in njega kot so- njegov brat. Ankona niso pozabili. Na to kaže zlasti človeka, ki mu ga namenjajo tamkajšnji cvetje, ki ga občasno polagajo na njegov ljudje, je postal del neizbrisne zgodovine Spominska plošča grob. kamnitega podeželja pod gorovjem Dal- matinske Zagore. Leta 1984, ob 40. obletnici smrti, sta Obisk groba in obnova nagrobne Njegovo ime je zapisano tudi na spo- se pogumnega krajana Leopolda Ankona plošče ob 70-letnici smrti meniku na Malti, posvečenem pilotom spomnili KS Lavrica in Zveza borcev La- Skupnoti narodov (Commonwealth), ki so vrica in mu v spomin na domači hiši od- Letos mineva 70 let od tragičnega do- med drugo svetovno vojno umrli na po- krili spominsko ploščo. Ploča je bila med godka in v želji, da bi o Leopoldu Ankonu dročju Sredozemlja. Na njem je zapisano obnovo hiše žal odstranjena. napisal notico za Glasnik, sem začel zbi- 2301 ime pogumnih pilotov, Ankonovo rati podatke in iz te preproste želje se je med 1545 pripadniki britanskih Kraljevih rodilo bistveno več. Preko interneta sem letalskih sil (RAF). vzpostavil stik z Brankom Radonićem, Prav je, da spomin nanj ohranimo tudi profesorjem zgodovine in geografije na krajani Lavrice. osnovni šoli v Vrgorcu. Obiskal je Anko- nov grob in poslal nekaj fotografij. Hkrati Zahvala je dal pobudo, da bi obnovili nagrobno ploščo, saj so bili napisi komaj berljivi. Na tem mestu se želim najprej zahva- Pobudo sem vzel resno in stopil v stik z liti Ankonovim sorodnikom z Lavrice in Ankonovimi sorodniki in s predsednikom predsedniku KO ZB Lavrica Darku Roz- Krajevnega odbora Zveze borcev za vre- manu, ki so podprli pobudo za obnovo dnote NOB Lavrica Darkom Rozmanom. spomenika. Velika zahvala pa gre prof. Dogovorili smo se, da bodo obnovo spo- Branku Radoniću iz Vrgorca, ki je poskr- menika finančno delno pokrili sorodniki, bel za vse potrebne formalnosti, da smo delno pa Zveza borcev, sam pa bom po- obnovo lahko tako hitro in elegantno iz- skrbel za vso koordinacijo. Prof. Radonić vedli, ter nas prijazno sprejel in vodil po je našel kamnoseka in ko sem v okviru le- krajih, kjer je Leopold Ankon doživel svoj tnega dopusta v Dalmaciji 22. julija 2014 zadnji polet. obiskal Ankonov grob, je bilo vse nareje- mag. Iztok Petrič Ankonov grob v vasi Zavojane pri Vrgorcu na no. Ob tej priložnostni sem v imenu soro- Domoznanska sekcija Hrvaškem (Foto: Helena Jaklitsch) dnikov in Zveze borcev na Ankonov grob Interesnega združenja Naša Lavrica

36 ZGODOVINA

Med 1. svetovno vojno je zamrl glas zvonov

Pred stoletjem se je začela tako imeno- omenjeni seznam, vana velika vojna, ki je zasukala svetovno v vojne namene zgodovino v povsem drugo smer. Vojna je odvzetih 3551, kar terjala neverjetno veliko žrtev, materialno pomeni kar 89,7 % škodo in prav tako tudi uničenje kultur- celotnega števila ozi- no-zgodovinskih spomenikov. Med sle- roma v kilogramih dnje lahko štejemo tudi zvonove, ki so to znaša 1.365.966 bili odvzeti cerkvam zaradi pomanjkanja kg kovin. Avstrijska surovin. Leta 1916 so se začela zbiranja vojska je tako pri kovinskih izdelkov z namenom, da se jih miru pustila zgolj pretopi v orožje. Škofijski ordinariati so dobrih 10 % zvonov že leto prej dobili nalogo popisati zvono- (151.400 kg). Trage- ve po župnijah. Za ljubljansko škofijo je dija pa s tem ni bila to dolžnost prevzel dr. Josip Mantuani, ki končana, saj so po je v takratnem času deloval kot ravnatelj vojni ljudje zbrali Deželnega muzeja za Kranjsko (današnji denar za nove zvo- Narodni muzej Slovenije). Mantuanijev nove, ki so v večjem popis je danes hranjen v Nadškofijskem delu Slovenije nato arhivu v Ljubljani in je dragocen vir za postali žrtve 2. sve- študij zgodovine zvonarstva pri nas, saj tovne vojne. Srečo so v njem zabeleženi zvonovi, ki jih je so imele le Gorenj- 1. svetovna vojna uničila. ska, Dolenjska, No- Odvzem zvonov se je zgodil v dveh tranjska in Bela kra- valovih. Prvič so zvonove pobirali jese- jina. ni in pozimi leta 1916, naslednjič pa se V 1. svetovni voj- je to zgodilo poleti leta 1917. Avstrijsko ni je največjo izgubo kulturno ministrstvo si je namreč pred od- v smislu odvzema vzemom z zavestjo, da se vsega ne bo dalo zvonov doživel okraj rešiti, prizadevalo ohraniti vsaj zvonove s Litija, najmanjšo Zvon v cerkvi sv. Petra na Vrhu nad Želimljami iz leta 1641, ki je kulturno, zgodovinsko in umetniško vre- škodo pa radovljiški preživel 1. svetovno vojno dnostjo. Uspeh je bil le začasen, saj je bilo konec; kronike žu- določeno, da gredo v pretopitev le mlajši pnij pa pričajo o odvzemih zvonov tudi Dve leti prej je nova jeklena zvonova zvonovi. Ker pa to ni zadostilo potrebam, v cerkvah, ki se nahajajo v naši občini. dobila cerkev sv. Štefana v Smrjenah, ki ju so bili leta 1917 v uničenje poslani še sta- Tako na primer kronika župnije Šmarje za je izdelala že prej omenjena KID kot na- rejši zvonovi, saj je ministrstvo za deželno leto 1916 poroča o odpeljanih zvonovih, domestilo za dva v vojni odvzeta zvonova. obrambo odredilo odvzem vseh zvonov iz dve leti pozneje pa je kronist pisal, da so Prav tako iz KID-a in z letnico 1921 sta bakra in bakrenih litin. Čeprav so bila z ljudje že razmišljali o nabavi novih in za zvonova v cerkvi na Vrhu nad Želimlja- uredbo zaščitena dela večjih kulturnih župnijsko cerkev v Šmarju so prav kmalu mi, iz Šentvida pa je povojni zvon v Že- vrednosti, pa se le-ta žal niso ohranila za- tudi v resnici naročili dva nova primerka. limljah. radi prevelike lakomnosti po kovinah. Ker Iz cerkve v Lanišču so med vojno odnesli Vsi našteti, po 1. svetovni vojni izdelani pa je konec vojne prehitel pretopitev vseh en zvon iz leta 1796, gumniška cerkev pa zvonovi so nadomestilo za starejše, ki se zbranih zvonov, se jih je nekaj vendarle je ostala brez treh zvonov. Vsi trije so bili niso uspeli ohraniti zaradi potreb vojne. ohranilo. Žal pa niso našli poti nazaj, saj delo znanega ljubljanskega zvonarja Al- Kljub temu in kljub žalostni statistiki o so se izkazali za dober vir zaslužka. Tako berta Samasse, od tega sta bila dva odne- ohranitvi starejših zvonov pa je sreča, da so zvonovi poromali na različne lokacije, sena v prvem odvzemu leta 1916, tretji pa so se nekateri primerki le ohranili. Med v domače zvonike pa jih ni bilo več. Upra- leto pozneje. Vsi ti izgubljeni zvonovi so temi redkimi srečneži sta sicer danes ne- vičeni so bili le zahtevki po vrnitvi zvonov bili nadomeščeni na začetku dvajsetih let uporabna zvonova na Vrhu, ki sta danes s kulturno vrednostjo, a ni znano, koliko z zvonovi iz Kranjske industrijske družbe razstavljena v cerkvi. Ohranil se je tudi zvonov (če sploh kaj) je bilo vrnjenih na (KID), ki je po 1. svetovni vojni množično baročni zvon v cerkvi na Gradišču, ki ima matične župnije. izdelovala jeklene zvonove za cerkve, ki letnico 1767, iz leta 1818 pa je ohranje- Škoda – tako kulturna kot seveda tudi so bile tarče vojne. ni zvon v želimeljski župnijski cerkvi. materialna – je bila z odvzemom zvonov Brez treh zvonov je ostala ižanska po- Izdelala ga je znana zvonarna Samassa v precejšnja. Na podlagi Mantuanijevega družnica na Pijavi Gorici, ki je po vojni Ljubljani. popisa je poznavalec zvonarstva pri nas, naročila dva nova primerka. Župnijska dr. Matjaž Ambrožič, ugotovil, da je bilo kronika poroča o njunem blagoslovu ok- Nataša Kovačič izmed 3960 zvonov, kolikor jih navaja tobra 1923.

37 KNJIŽNICA SPOROČA

Novo na knjižnih policah

ODDELEK ZA ODRASLE 821-4 Eseji LUNAČEK, Matjaž: Telovadci nad prepadom: kratki eseji 3 Sociologija, politika, ekonomija, pravo, vzgoja, 821-311.2 Družabni roman etnologija CARDELLO, Ruth: Spati z milijarderjem JAVORNIK, Sonja: Slava – kup težav in razočaranj? STENDHAL: Parmska kartuzija STONE, Brad: Amazon: nastanek in vzpon tehnološkega MAXWELL, Megan: Tudi princi na belem konju razočarajo giganta, ki je za vedno spremenil naše nakupovalne in bralne BONET, Blai: Morje navade VALLEJO, Fernanando: Brezno JANŠA, Janez: Druga republika: Slovenija vrednot: izbrani DELILLO, Don: Kozmopolis govori HUELLE, Pawell: Mercedes-Benz KRESAL Šoltes, Katarina: Vodnik po pravicah iz delovnega HENRY, Veronica: Dolgi konec tedna razmerja: najpogostejša vprašanja in odgovori: z besedilom HOOVER, Colleen: Moj brezupni fant Zakona o delovnih razmerjih DEVERAUX, Jude: Maske v mesečini LOKALNE volitve 2014 SPARKS, Nicholas: Poroka PRUNK, Janko: Sto let življenja slovenskih političnih strank: ROTH, Joseph: Job: roman o preprostem možu 1890-1991 GARWOOD, Julie: Glasba senc SCORTEGAGNIA Kavčnik, Nina: Najemna pogodba za BANKS, Maya: Vročica stanovanje in poslovni prostor BANKS, Maya: V postelji z bojevnikom: prvi del trilogije LEVC, Simona: Liba, laca, lak: kako pomagamo otroku do bratov McCabe boljšega govora RILEY, Lucinda: Dekle na pečini NOVAK, Anka: Etnologija je življenje: izbrani članki in BARICCO, Alessandro: Mr Gwyn besedila razstavnih zloženk URIBE, Kirmen: Bilbao-New York-Bilbao 6 Medicina, domače živali, gospodinjstvo, industrija/ HELENICA, J. H.: Nisem Penelopa obrt KORENJAK, Marko: 365 dni upanja: zdravljenje hepatitisa SLOVENSKI AVTORJI C s kemoterapevtikom BISHOP, Beata: Čas za ozdravitev: hrana kot zdravilo- pot DREV, Miriam: Nemir do ozdravitve »neozdravljivega« raka SKUBIC, Andrej E.: Samo pridi domov HEIDRICH, Ruth E.: Tekma za življenje: program PETEK, Brigita: Vedeževalka Ita: 090 68 89: ko vedeževalka prehranjevanja in vadbe za odlično telesno vzdržljivost in spregovori … zaustavitev procesa staranja MAZZINI, Miha: Izbrisana TOPOLOVEC, Sabina: Resnice in zmote o soncu: preverjene KUKOVIČ, Roman: Škržati z Lavande naravne rešitve ŠTURM, Milica: Iskanje Itake ŠMUC Berger, Katarina: Zdravi na morju: priročnik za 821-311.6 Zgodovinski roman obvladovanje zdravstvenih težav na barki CERCAS, Javier: Vojaki Salamine DUNPHY, Heather: Konji: naučite se razumeti svojega MORRIS, Mark: Spartak ljubljenčka GILBERT, Elizabeth: Pečat stvarjenja BASTABLE, Jonathan: Kako narediti skoraj vse: 1000 SCARROW, Simon: Orli in prerokbe navodil za uporabno spretnost in gospodinjsko opravilo GOSTINČAR, Karmen: Eko darila: Naravna mila in izdelki 821-312.6, 929 Biografski roman, biografije za lepoto in dobro počutje ECHENOZ, Jean: Teči 7 Ročne spretnosti, šport KOPRIVA nikoli ne pozebe: 100 let spominov na Branko Jurca FRANKLIN, Carolyn: Ustvarjalno čečkanje CRIPPA, Luca: Fotograf iz Auschwitza MARINKO, Andra: Idrijska čipka SARRAUTE, Nathalie: Otroštvo DELAVNICA, polna nereda: sodobni rokodelci in ECHENOZ, Jean: Teči oblikovalci v Sloveniji DUNCAN, Isadora: Moje življenje BONE, Janja: Zvezdna (telo)vadba KREN, Damijan: Tenkido: pot do sožitja telesa in duha 821-32 Kratka proza 80/82 Jezikoslovje, literarna teorija KNEŽEVIĆ, Zoran: Dvoživke umirajo dvakrat LENARČIČ, Andrej: Svatne: zgodovinska povest o prvi PETI- Stanič, Anita: Slovensko-hrvatski i hrvatsko-slovenski slovenski svatbi na Krnskem polju – Svatnah – po odhodu rječnik Rimljanov IZ jezika v jezik: antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji 821-94 Spomini KOLER, Samo: Esej na maturi 2015 IVANA: Življenje z odvisnikom: pripoved matere in žene GENET, Jean: Zaljubljeni jetnik

38 KNJIŽNICA SPOROČA

821-312.4 Kriminalke 9 Turistični vodiči, potopisi, zgodovina COBEN, Harlan: Šest let BRADEŠKO, Marjan: Konec tedna na izlet: po Sloveniji in OSREDKAR, Meta: Umor v Šmihelski vasi zamejstvu COBEN, Harlan: Šest let GRADIŠNIK, Branko: En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne PATTERSON, James: NYPD: rdeči 2 govorimo BECKETT, Simon: Skrivnostno jezero RAHTEN, Andrej: Prestolonaslednikova smrt: po sledeh DOUMENC, Philippe: Kako je zares umrla gospa Bovary slovenskih interpretacij sarajevskega atentata LACKBERG, Camilla: Angel smrti BOJEVNIK: spomini vojnih veteranov prve svetovne vojne CROSS, Ethan: Volk SIMČIČ, Miro: Preden listje odpade, bomo doma: Slovenci v PATTERSON, James: Teci, Alex, teci! prvi svetovni vojni (1914-1918) 821-312.9 Znanstvena fantastika EMONA: mesto v imperiju HUGHES, Robert: Rim MEAD, Richelle: Zlata lilija Vabila in knjižne novosti pripravila: Alma Vidmar Mederal

KNJIŽNICA ŠKOFLJICA objavlja KNJIŽNE NOVOSTI na spletnih straneh: www.skofljica.si; www.lavrica.eu; www.lavrica.si;

39 LOKALNE VOLITVE

Zakaj sva se odločila kandidirati za občinska svetnika

Težko vprašanje. Ali se poleg vodenja dokaj velikega Se spomnite zgodbe o grškem filozofu Diogenu, ki se je podjetja in tudi vodenja ŠD Škofljica z vključenimi 150 po Atenah sredi belega dne sprehajal z lučjo – oljenko? otroki, vključiti še v politiko. Pravzaprav je bila odločitev Na vprašanje meščanov o svojem početju je odgovoril, vsaj do sedaj enostavna: Ne, to ni moja dolžnost, to ni da išče poštenega človeka. Se tudi vam zdi, da bi moje poslanstvo. Družina, podjetje, športno društvo, morali pred vsakimi volitvami prižgati luč in poiskati dovolj je, več ne zmoreš. Vsaj do sedaj sem mislil, zaupanja vredne ljudi? da bodo že zrihtali in uredili tako kot je prav, saj imajo svojo vest, razum, svojo pamet. Je tako hudo tudi na lokalni ravni? Menim, upam, da ne. Pa vseeno, čistiti moramo začeti na lastnem Čeprav sem bil vsa poosamosvojtvena leta dokaj pragu. Vrednote kot so »pošteno delo« smo zamenjali kritičen do političnega dogajanja v Sloveniji, je tudi za za »znajti se«, »resnico« smo »prikrojili« osebnim mene prišlo spoznanje, kako smo zavozili svojo državo, potrebam, »patriotizem« smo poslali v »davčne oaze«, presenečenje in šok. Leta in leta sem z veseljem »enakost« nam je ukradel »pohlep«, »znanje« in mladi razlagal kdo sem in predusem od kod sem. Večina je se nam starajo na zavodu za zaposlovanje, »družinsko Slovenijo poznala in večina je do Slovenije izkazovala srečo« pa zamenjujemo za »politične ne/ideale«. spoštovanje, odobravanje in zaupanje do naših dejanj. Mislim, da so nam zadnje volitve ponudile priložnost in Za posel je bila to dobra popotnica, velik plus tako čas je, da dokažemo, da imamo voljo za spremembe na vzhodu kot na zahodu in tudi na jugu. Vsi so nas in odgovornost do države, občine in predvsem drug poznali, vsi so poznali naš nastanek in našo zgodovino. do drugega. Skrajni čas je tudi, da se nehamo deliti na Danes sem najbolj zadovoljen, da me niti ne vprašajo »naše« in »njihove«, da pričnemo sodelovati in skupaj od kod sem, vsi poznajo našo situacijo in vsi vedo, da postavimo zgled našim otrokom. smo zavozili svojo lepo in spoštovano državo. Celo življenje že živim na Škofljici, tudi podjetje imam Bridko spoznanje – živim v skorumpirani in zavoženi tu in dobro poznam lokalno problematiko. V 20 letih državi, kjer ni cenjeno delo, znanje, poštenost, podjetništva sem nabral toliko izkušenj, da se čutim inovativnost...Živim v državi kjer še vedno traja sposobnega sodelovati v občinskem svetu, kjer bom državljanska vojna, na osnovi katere služijo levi, desni poskušal po svojih najboljših močeh uporabiti tako in vsevprek dobičkarji z zlagano razlago po nekih višjih svoje strokovno znanje kot in predvsem visoka moralna ciljih, za neko idejo. načela. Želim uveljaviti normo, da je politična funkcija na lokalni ravni predvsem odgovornost in dolžnost Rad bi normalno delal in zagotavljal delo tudi drugim, do sosedov, občanov. Dolžnost, ki jo moraš opraviti navijal za naše, bral slovenske knjige, rad bi bil vestno in častno in ne za osebno korist, zato sem ponosen na svojo državo, na svojo občino in na svoj se pripravljen odreči sejnini – v korist dobrodelnih kraj. Zato sem se odločil, da kljub vsem obremenitvam organizacij te občine. Upam, da zgledi vlečejo... in zelo zahtevnemu času za vodenje podjetja, dam svoj prispevek tudi politiki in ustanovitelju stranke SMC, ki Večina modrosti je že zapisanih. Tale je iz Malega že dalj časa izraža stališča, ki so blizu tudi meni. princa in je še kako aktualna za današnji čas.

Prizadeval si bom za inovativen in sodoben razvoj Vedno je vredno čakati na boljše čase. Saj bodo občine, dajal bom predloge po svoji najboljši vesti, prišli. Mogoče ne tako hitro, kot bi si mi želeli, mogoče izkušnjam in znanju, ki bodo v korist naših krajev, bo minilo več dni, mesecev ali celo let. Kdove koliko predusem pa bom nasprotoval kakršnemukoli sončnih zahodov si bomo morali ogledati, a zagotovo kupčkanju in malverzacijam v osebne koristi. Taka in bodo prišli. Še vedno je bilo na koncu vse dobro, podobna dejanja, ki razjedajo nas, naše otroke in otroke kajti konci so srečni, se spomnite? Nikoli ne smemo naših otrok, je enostavno potrebno ustaviti. obupati, ne nad osebo, ne nad stvarjo ali zgolj situacijo. Vse se bo obrnilo na bolje in bolj kot bomo v to verjeli, prej se bo to zgodilo.

Rugelj Janez, Tomaž Repar, kandidat za občinskega svetnika na listi SMC kandidat za občinskega svetnika na listi SMC

40 LOKALNE VOLITVE

41 LOKALNE VOLITVE

42 LOKALNE VOLITVE

43 LOKALNE VOLITVE

44 LOKALNE VOLITVE

45 LOKALNE VOLITVE

46 LOKALNE VOLITVE

3 Lista kandidatk in kandidatov NSi Škofljica za volitve v občinski svet občine Škofljica:

1. Slavka KREGAR, Sela 9. Petra MARUCELJ, Smrjene 2. Robert ILC, Smrjene 10. Gregorio Agostin BATAGELJ, Glinek 3. Helena NOVAK, Lanišče 11. Andreja LOVRENČIČ, Škofljica 4. Andraž SVETEK, Lavrica 12. Vid MARINČEK, Orle 5. Nevenka KUPLJENIK, Lavrica 13. Andrej CIBER, Pijava Gorica 6. Peter TOMAŽIČ, Lanišče 14. Stanislav KLEMENČIČ SARAŽIN, Lavrica 7. Ana NOVAK, Gradišče 15. Irena MUŠIČ, Škofljicac 8. Rok GORŠIČ, Škofljica

Za politiko blizu ljudem.

47 LOKALNE VOLITVE

kandidira svoje člane v svet Krajevne skupnosti!

Izvolite jih in si zagotovite kakovostnejše bivanje v svojem domačem kraju.

Kandidati Neodvisne liste Naša Lavrica bomo po svojih najboljših močeh skrbeli za prijazno Lavrico: x bdeli nad potekom gradnje nove osnovne šole, x se zavzemali za dokončno izgradnjo sekundarne kanalizacije, x dovzetni bomo za pobude krajanov, x bdeli nad sprejemanjem občinskih aktov, ki se bodo nanašali na Lavrico, x se borili proti umestitvi še enega daljnovoda prek Lavrice, x sodelovali z občinskim svetom in županom.

VOLITE NAŠO LAVRICO ZA USPEŠNO ŠKOFLJICO!

48 LOKALNE VOLITVE

49 LOKALNE VOLITVE

GLAVNA CILJA /,67(=$(1$.235$912672%ý$12967$: 1. PRYHþDWL GHOHåLQYHVWLFLMYMXåQLGHOREþLQH. 2. DRVHþLGDER2EþLQDâNRIOMLFDSRVWDODRWURNRPLQPODGLPSULMD]QDREþLQD.

&,/-ãW =$9=(0$/,6(%202'$6(90$1'$71(02%'2%-8014-2018 -8äNEMU DELU 2%ý,1(NAMENI 50 % VSEH INVESTICIJ 2%ý,1(.

ZAKAJ? 9 MXåQHP GHOX 2EþLQHâNRIOMLFD QDVHOMD 'ROH 'UHQLN *OLQHN *RUHQMH %ODWR *UDGLãþH *XPQLãþH.ODGD.ODQHF/DQLãþH/DQRYR3LMDYD*RULFD3OHãH5HEHU6PUMHQH9UK =DORJäHOLPOMH åLYLREþDQRY âNRIOMLFH2EþLQDâNRIOMLFDSDMHWHPNUDMHPYREGREMX 2006-QDPHQLODPDQMNRW YVHKLQYHVWLFLMVNLKRGKRGNRY2EþLQH x 2ESRYHþDQHPGHOHåXLQYHVWLFLMYMXåQLGHOREþLQHVRSRVOHGLþQR UHDOQRGRVHJOMLYLFLOML ]DREGREMH4-QDVOHGQML - RWURãNDLJULãþD *UDGLãþH6PUMHQH*RUHQMH%ODWR*XPQLãþH/DQLãþH5HEHU  - YDUQHMãDSURPHWQDXUHGLWHY SORþQLNLSRVWDYLWHYªOHåHþLKSROLFDMHY© – YYVHKNUDMLK - XUHMHQDLQYDUQDDYWREXVQDSRVWDMDOLãþD]QDGVWUHãNL – YYVHKNUDMLK - MDYQDUD]VYHWOMDYD – YYVHK NUDMLK - VRILQDQFLUDQMHþLVWLOQLKQDSUDY – YYVHKNUDMLK - GRNRQþQDXUHGLWHYYDãNLKVUHGLãþ 3LMDYD*RULFD6PUMHQH*UDGLãþH LWG. x LDKNRSDQDPNRQþQRXVSH - L]JUDGQMDNDQDOL]DFLMVNHJDRPUHåMD YYVHKNUDMLK - RGSUWMHGLVORFLUDQLKHQRWYUWFD Y6PUMHQDKDOL3LMDYL*RULFL

CILJ ãW: =$9=(0$/,6(%202=$35,'2%,7(9&(57,),.$729ª2%ý,1$ â.2)/-,&$- 2752.20,10/$',035,-$=1$2%ý,1$©

&HUWLILNDW ª2WURNRP SULMD]QD REþLQD© NL JD SRGHOMXMH 8QLFHI LQ FHUWLILNDW ª0ODGLP SULMD]QD REþLQD© NL JD SRGHOMXMH ,QãWLWXW ]D PODGLQVNR SROLWLNR EL SRVOHGLþQR ODKNR SULGRELOL ]DUDGL SRVWRSQH - L]JUDGQMH YHþQDPHQVNLKRWURãNLKLJULãþ SRFHOLREþLQL - zDJRWRYLWYH XVWUH]QHJDãWHYLODSURVWLKPHVWYYUWFLK - GRNRQþQHUHDOL]DFLMH L]JUDGQMH RVQRYQHãROH QD/DYULFL - Y]SRVWDYLWYH LQXUHGLWYH 0ODGLQVNHJDFHQWUD.

=$.$-692-*/$6=$83$7,5$9121$0"

1. ,]KDMDPR L] /LVWH ]D YUWFH RVQRYQR ãROR LQ HQDNRSUDYQRVW REþDQRY NL MH Y PDQGDWQHPREGREMX– 2014 L]SROQLODYVHVYRMHYROLOQHREOMXEH L]OHWD 2. .DQGLGDWLOLVWHLPDPRERJDWHL]NXãQMHLQ]QDQMH VSRGURþMDILQDQFLQIUDVWUXNWXUQLK LQYHVWLFLMGREURGHOQLKDNWLYQRVWLGUXåEHQLKGHMDYQRVWLLQORNDOQHVDPRXSUDYH 3. 1LKþHRGNDQGLGDWRYQDOLVWLQLþODQQREHQH SROLWLþQHVWUDQNH

KDO SMO?

=DORJ – 3HWUD 7RPH /DQRYR – 'DYLG 3HURYLþ *OLQHN – PDJ %RUXW 'XODU *XPQLãþH – 0LWMD /DK *RUHQMH %ODWR – +HOHQD 3RGUåDM 3LMDYD *RULFD – )UDQFL 3DYOLQMHN LQ 7DGHM =XSDQ6PUMHQH– PDJ'RPHQ3HWHOLQ0RMFD%UNLQMDþLQ 0DNVL0LODYHF*UDGLãþH– 5RN )HUHQJMD LQ 1DGMD .XåQLN âXãWHUãLþ 9UK QDG äHOLPOMDPL – $OHQND 0DUNRY LQ äHOLPOMH – 0DULMD$SRYQLN

50 OBVESTILA

Ozimna žita

Varstvo pred pleveli Dognojevanje od temperature in vlage) se priporoča naj- več 150–260 kg. KAN-a/ha. Ozimna žita, če se le da, prečešemo s Žita rastejo pri temperaturah višjih od česali . Češemo, ko so tla primerno suha. 4 oC. Torej je dognojevanje smiselno pri Setev jarih žit Tako odstranimo vznikle semenske ple- višjih temperaturah ker takrat rabijo du- vele, in tla prezračimo. S tem dosežemo šik. Dušik dodan z mineralnimi gnojili V peščenih tleh ,ki se hitro segrejejo boljšo oskrbo z dušikom. Nabrano maso zelo zgodaj vpliva predvsem na razrast. lahko jara žita ( ječmen, pšenica, rž) se- (plevele) z njiv odpeljemo. Rumenenje posevkov – predvsem pri jemo že konec februarja , počakamo le z Talne herbicide uporabimo glede na za- ječmenu pa ni vedno posledica pomanj- ovsom. Setev priporočamo čim prej tudi pleveljenost posevka. Pri nižjih tempera- kanja dušika. Tudi na našem koncu se v zaradi pričakovanega pomanjkanja vode v turah lahko v ozimni pšenici in ozimnem večji meri pojavljajo okužbe z »virusno pomladanskih mesecih. ječmenu lahko uporabljamo za zatiranje rumenico ječmena« ozkolistnih in nekaterih širokolistnih ple- Za prvo dognojevanje žit , ki naj bo v Zlatko Krasnič velov herbicide: drugi dekadi marca ( lahko prej – odvisno Kmetijski svetovalec

Uveljavljanje kmetijsko okoljskih ukrepov v sezoni 2015–2020 Za vstop v ukrep KOPOP veljajo naslednji pogoji upravi- Štiri osnovne zahteve: čenosti: • OSN1: Vsako leto najmanj 4 urno izobraževanje – za- • KMG mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev četek izobraževanja – 26. 2.–31. 8. 2105 (v nadaljnjem besedilu: RKG), v skladu s predpisom, ki • OSN2: Upravičenec mora v prvih treh letih trajanja ob- ureja register kmetijskih gospodarstev.Za KMG mora biti veznosti iz 9. člena te uredbe najmanj enkrat uporabiti izdelan gnojilni načrt na podlagi veljavne analize, če se na storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrep podpore KMG uporabljajo mineralna gnojila; za pomoč pri uporabi storitev svetovanja iz PRP 2014- 2020 v letu 2015. Zemljo za analizo se pobira po spravilu pridelkov, pred na- • OSN3: Vodenje evidenc na predpisanih obrazcih ves čas slednjim gnojenjem; torej čim prej! trajanja obveznosti Upravičenec mora opraviti šesturni program usposablja- • OSN4: Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav nja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih ni dovoljena vsebin iz predpisa, ki ureja ukrep prenosa znanja iz PRP 2014-2020 v letu 2015; Obtežba ni pomembna za naslednje ukrepe: Šest urna – (obvezna) usposabljanja bodo potekala od 1. • okolju prijazno poljedelstvo in zelenjadarstvo; 11. 2014 do 31. 1. 2015, torej pred vnosom subvencijskih • okolju prijazno hmeljarstvo; vlog za leto 2015. • okolju prijazno sadjarstvo; Pozanimajte in prijavite pri svojem kmetijskem svetoval- • okolju prijazno vinogradništvo; cu, število predavanj in udeležencev na predavanjih je ome- • varovanje vodnih virov; jeno (do 90 na predavanje). • ohranjanje krajine; Program aktivnosti KMG vključuje najmanj podatke o: • ohranjanje genskih virov • KMG; • okolju prijazno gospodarjenje na travinju z živalmi; • nosilcu KMG; • gospodarjenje z naravovarstveno pomembnimi travi- • zemljiščih in živalih; šči; • izbranih dodatnih zahtevah iz drugega odstavka 14. člena te uredbe; Spodnja meja obtežbe: najmanj 0,5 GVŽ/ha-pri nasle- • zasnovi kolobarja, če KMG izbere dodatno zahtevo, ki se dnjih ukrepih; nanaša na kolobarjenje; • okolju prijazno gospodarjenje na travinju z živalmi; • analizi tal in gnojilnem načrtu, če se na KMG uporabljajo • ohranjanje krajine mineralna gnojila; • načrtu ureditve pašnika in paše, če KMG izbere dodatno Zlatko Krasnič zahtevo, ki se nanaša na varovanje črede Kmetijski svetovalec

51 OBVESTILA

Sporočilo za javnost Deset mladih pogumno stopilo v svet podjetništva Regionalna razvojna agencija Lju- se odraža v kakovosti izdelanih poslovnih Anže Novak: “Program mi je prinesel bljanske urbane regije je 11. julija 2014 načrtov, ki bodo služili kot podlaga za na- mnogo dobrih, novih poznanstev, bogato zaključila štirimesečno usposabljanje tretje daljnjo podjetniško pot udeležencev. paleto potrebnih podjetniških znanj, ki so skupine udeležencev v projektu Podjetno Po besedah Matica Vrečka je start-up jih iz svojih izkušenj delili naši predava- v svet podjetništva (PVSP). Deset visoko program PVSP odlična odskočna deska za telji, obenem pa mi je pomagal izobliko- izobraženih mladih je v družbi vrstnikov mlade z idejami in ambicijami v podjetni- vati svojo poslovno idejo do mere, da jo in s pomočjo mentorjev pridobivalo nova štvu: “Ob pomoči mentorjev in predava- lahko brez zadržkov ponudim na tržišče.” podjetniška znanja in veščine ter razvijalo teljev pridobimo prepotrebne podjetniške Poleg tega poudarja, da projekt PVSP od- svoje podjetniške ideje. Proizvodi za hi- kompetence, na voljo nam je urejena pi- pira nove možnosti tako za mlade, ki šele šne ljubljenčke, naravni tekstilni izdelki in sarniška infrastruktura, kar pomeni odlič- vstopajo na trg dela, kot tudi za delodajal- igrače, storitev čiščenja in dezinfekcije za- ne pogoje preverjanja poslovne priložno- ce, katerim s svojimi novo pridobljenimi bojnikov za biološke odpadke, inovativne sti. Hkrati pripravljamo vse potrebno za znanji lahko ponudijo boljši in kreativnejši rešitve s področij ortodontske dejavnosti, ustanovitev lastnega podjetja ter to vizijo pristop k njihovi praksi. arhitekturnih storitev, vizualnih prikazov delimo s soudeleženci v programu, ki ima- Z jutrišnjim dnem pričenja z delom že pravnih vprašanj, kreativnih avanturistič- jo podobne interese. Ostanejo nam izku- četrta skupina desetih udeležencev, ki bodo nih potovanj ter edinstvenih risanih vsebin šnje in poznanstva za življenje.“ pridobivali nova znanja in izpopolnjevali so ideje, ki so jih razvijali tokratni udele- Oblikovalka Nika Živec se je za sode- svojo podjetniško idejo do decembra. ženci projekta. lovanje pri projektu PVSP odločila pred- Roman Medved Glavni cilj usposabljanja je samoza- vsem zaradi želje po znanjih s področij fi- Telefon: 01 306 19 05 poslitev, ustanovitev lastnega podjetja nanc in ekonomije, ki so nujna za uspešno e-pošta: [email protected] ali zaposlitev v drugem podjetju. Šest poslovno pot: “Operacija Podjetno v svet Operacijo delno financira Evropska unija, in si- novih podjetij, ki so jih ustanovili udele- podjetništva mi je dala znanje in ponoven cer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija ženci prvih dveh generacij PVSP, in sedem zagon, da uresničim svoje sanje o podje- se izvaja v okviru Operativnega programa ra- zaposlitev v drugih podjetjih je (ob sku- tništvu. S pomočjo strokovno podkovanih zvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva pno 20 udeležencih) spodbuden rezultat, mentorjev ter v produktivnem okolju RRA in prilagodljivosti«, 1.2. prednostne usmeritve: ki kaže na uspešnost projekta. Tudi tretja LUR sem osvojila znanje in samozavest, »Usposabljanje in izobraževanje za konkurenč- generacija PVSP se je izkazala s prizadev- ki sem ju potrebovala, da stopim na pot nost in zaposljivost«.Operacijo delno financira nostjo in medsebojnim sodelovanjem, kar podjetništva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Na Škofljici prodajam suha bukova drva.

Cena 47 evrov.

Možnost razreza in dostave.

Tel.: 041 209 476

52 ZAHVALE

Srce je omagalo, Prazen dom je in dvorišče, tvoj dih je zastal, naše oko zaman te išče, a nate spomin, ni več tvojega smehljaja, bo večno ostal le delo tvojih rok ostaja.

ZAHVALA ZAHVALA

Ob izgubi naše drage mame Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, dedka in pradedka

ANTONIJE VRH rojene NEBEC IVANA BOHA (1927–2014) (1928–2014) z Lavrice iz Pijave Gorice

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, PGD in DU Lavrica za izrečena sožalja, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, podarjeno cvetje in sveče ter slovo na njeni zadnji poti. ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Lojzetu Zupanu za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru ter Nevenki Kupljenik za lepe misli Posebna zahvala gre sosedom, patronažni medicinski sestri Majdi in čutno prebrano mamino pesem. in očetovi dobri prijateljici Anici, saj ste bili očetu v zadnjih mesecih v veliko pomoč in oporo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Iskrena hvala tudi PGD Pijava Gorica za lep pogrebni sprevod ter MPZ Šmarje - Sap za prelepo slovo s pesmijo. Vsi njeni Hči Ivanka z družino

Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brni.

Po hudi bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož in ata

STANE DRAGINC

iz Ahlinove ul. 11 Škofljica.

Žalujoči žena in hčerka Darinka

53 KRIŽANKA

Križanka

54

1

2