LETNIK XVII • Št. 1 GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA Januar-februar 2008

TTEMAEMA MMESECA:ESECA: SSMETI,METI, SMETI,SMETI, SSMETIMETI ...... ČAS PRIČAKOVANJA

ŠŠkofljicakofljica

ŽŽelimljeelimlje OOrlerle Pogačnik

A.

Pirnat,

B.

Petrič,

I.

Brodnik,

N. ŠŠkofljicakofljica ŠŠkofljicakofljica DDebeliebeli hhribrib Foto: r„„’ê¾ê|™’‡‘ŒŽ r„„’ Poročilo z 11. redne seje občinskega sveta ...... 4 |™’‡‘ŒŽ Javni razpis ...... 6 Mrliška vežica na Rudniku ...... 9 »Ni kultiviranega človeka, „Zgodil” se je kvaliteten pozivni zbor krajanov na Pijavi Gorici ...10 poznam le ljudi, ki se kultivirajo.« Spet nesreča na Lavrici ...... 10 Merilec hitrosti na Šmarski cesti ...... 11 Zakorakali smo v novo leto. V leto, ki bo zagotovo zanimivo in Darilo na Miklavžev večer ...... 12 pestro z več vidikov. Slovenija je začela s polletnim predsedovanjem Božične aranžmaje so delali ...... 13 Bodimo drug drugemu dar in postanimo Marija Dar, Evropski zvezi. Leto je s svetovnega vidika posvečeno medkulturnemu Matej Dar, Ana Dar … ...... 13 dialogu, naša država pa ga je namenila spominu na Primoža Trubarja, Pogled v december ...... 13 ki se je rodil pred 500 leti. Čemu bo letošnje leto posvetila naša občina? Luč miru iz Betlehema v škofljiškem vrtcu ...... 14 Občinski svet je na decembrski seji sprejel proračun za leto 2008 in iz Luč miru v ženskem zaporu na Igu ...... 14 njega zagotovo odsevajo prioritete naše občine. Več o vsebini proračuna Dedek Mraz na Lavrici ...... 15 si lahko preberete v Poročilu z 11. redne seje občinskega sveta. Vrtec Lavrica bo dobil dobre sosede ...... 15 Praznično obarvana novoletna ustvarjalna delavnica v knjižnici .16 Glede na to, da prva letošnja številka Glasnika nekako sovpada s Božično-novoletni koncert na Lavrici ...... 16 kulturnim praznikom 8. februarja, ki je v naši državi dela prost dan, smo Novoletno rajanje z društvom Smrkolin in dedkom Mrazom ...... 17 se v uredništvu odločili, da se nekoliko odmaknemo od tradicionalne Novoletni kolesarski vzpon na Krim je zopet uspel! ...... 18 Blagoslov konj v župniji Ljubljana – Rudnik ...... 18 zaznambe tega praznika s Prešernom in njegovimi Poezijami ter Občinski nagrajenci – 3. del ...... 19 opozorimo na neko drugo kulturo v naši občini, na kulturo snage in Mir in radost! ...... 21 ekološke ozaveščenosti občanov. Temo meseca, ki vam prinaša tudi Ženski pevski zbor Ig prepeval v Želimljah ...... 21 nekaj praktičnih navodil in vzpodbud glede ločevanja odpadkov, smo Pogumno, a prepovedano ali kako se je vse skupaj začelo ...... 23 torej posvetili ekologiji. Vsem tistim, ki se trudite in gojite svojo Tema meseca: Smeti, smeti, smeti … in kam z njimi ...... 25 ekološko ozaveščenost, želim, da se vas nikoli ne bi lotila »zelena Zmanjšanje negativnih posledic inflacije ...... 32 utrujenost«. Spravno naravnani vsi sveti ...... 34 Aktivnosti društva Vaška interesna skupnost Gradišče ...... 35 Poleg vsega omenjenega je prva številka Glasnika zaznamovana PGD Lavrica ima »delfinčke« ...... 35 tudi z večjim številom prispevkov, vezanih na božično-novoletno LAS Škofljica – ZADNJIČ ...... 36 PGD Orle na regijskem kvizu gasilske mladine ...... 36 praznovanje: odvilo se je nekaj koncertov in delavnic; pohvalen je PGD Orle na državnem gasilskem kvizu ...... 37 tradicionalni pohod Miklavža po Škofljici. Zahvala gre predvsem Društvo ŠKURH se poslavlja ...... 38 organizatorjem oziroma izvajalcem projektov in njihovi dobri volji. Mali koraki, velike ideje ...... 38 Kljub temu da v tokratnem Glasniku objavljamo poročilo o ukinitvi Dogajanje na božičnem sejmu ...... 38 društva, se mi zdi, da je društveno življenje bogato. Res je, kot sva v Priprave na novoletni sejem ...... 39 pogovoru ugotovila z gospodom Brankom Križem, ki je lani prejel Kristina in Janja plesali v vrtcu na Lavrici ...... 39 občinsko priznanje, da mora nekdo stalno vzpodbujati in razvijati ideje, Blišč in beda kijevskih ulic ...... 40 S kolesom po peklu zelene celine ...... 41 a prav to oziroma prav aktiven posameznik je tisti, ki motivira okolico. Ob (med)kulturnem dnevu ...... 45 Tudi rezultati posameznikov, ki v teh društvih delujejo, so že zdavnaj Leto očeta slovenskega jezika ...... 45 presegli provincialnost in se lahko kakovostno merijo z drugimi. Mladi preporoditelj iz Zaloga ...... 46 Rastlinska motivika v likovni umetnosti ...... 47 Bogat je tudi napovedni koledar. Z obiskom prireditev bomo pokazali, Naši kraji v času Ilirskih provinc ...... 48 da cenimo trud nastopajočih, hkrati pa v svoje življenje vnesli nova Zgodovina občine Škofljica v 20. stoletju ...... 48 spoznanja in kulturno širino. K temu nas usmerja tudi zgoraj navedena 10 let MTB Cluba Lavrica ...... 50 misel, ki jo pripisujejo Ferdinandu Fochu, poveljniku zavezniških sil na Balinarsko društvo Balinček Škofljica ...... 50 zahodni fronti med prvo svetovno vojno. Gimnastika na Škofljici ...... 50 Rezultati odigranih rokometnih tekem v domači dvorani ...... 51 Izkoristimo torej priložnosti, ki se nam ponujajo! Seznam treningov rokometne sekcije in vabilo k vpisu ...... 51 Vabilo na občni zbor Športnega društva Škofljica ...... 51 30+ na Novoletnem Cheerleadingu ...... 51 Iztok Petrič, Zahvale ...... 53 odgovorni urednik Obvestila in nasveti ...... 53

£ u’™Œ†ˆêŒê’ :Œ‘–Žˆê‹ŒOˆ w’•’:Œ’êê¡¡­ê•ˆ‡‘ˆê–ˆˆê’ :Œ‘–ŽˆŠ„ê–™ˆ—„ Seja je potekala v torek, 18. 12. 2007. se plesen. Vse to ogroža zdravje otrok. V Žlahtič je vnovič opomnil, da naj se re- Potem ko so sprejeli dnevni red in potrdili razpravi so svetniki prišli do zaključka, da alizacija sklepov, o katerih na seji poroča zapisnik pretekle seje, so se lotili druge je amandma upravičen in da je vrtec na občinska uprava, zapiše tudi v zapisnik. obravnave predloga proračuna za leto Lavrici potreben obnove prej, kot so spr- Predlagal je še, da bi se preimenovanje 2008. va načrtovali. Amandma je bil soglasno izvedlo tudi za naselje Vrh nad Želimlja- O razlikah med osnutkom proračuna in sprejet. Sredstva za obnovo bodo v višini mi. Svetnik Tomaž Štrumbelj (Lista Za predlogom so poročali predstavniki občin- 20.000 evrov vzeta postavki nakupa zem- domači kraj) je vprašal, kaj se dogajaja v ske uprave. Letošnji predlog proračuna, ki ljišč in strategije prostorskega razvoja. zvezi z dovažanjem pepela na Barje (Ha- je z vidika prihodkov težak 8.649.498 ev- Ostali amandmaji so predstavljali drobne uptmance). Direktorica občinske uprave rov, se je v primerjavi z osnutkom povečal popravke. Svetnik Božič je le še opozoril, mag. Lorena Goričan je pojasnila, da si za približno 300.000 evrov. Dodatek naj da v proračunu ni sredstev za organizacijo je inšpektorica zadevo ogledala in ugo- bi prišel z naslova komunalnih prispev- in izvedbo krajevnega praznika na Lavri- tovila, da je navoženi pepel še na terito- kov, povišanja nadomestila za uporabo ci. Župan in podžupan Brunšek sta pojas- riju Mestne občine Ljubljana. Izpostavil stavbnega zemljišča (NUSZ) in kohezij- nila, da so sredstva zagotovljena v postav- je še problem obračanja tovornjakov na skih sredstev. Odhodki so predvideni v vi- ki kulturne in druge občinske prireditve. dvorišču gasilskega doma na Orlah. Tam šini 11.196.798 evrov. Primanjkljaj v viši- V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli ima podmladek gasilskega društva redne ni 2.547.300 evrov bo pokrit iz sredstev, odlok o preimenovanju naselja Gradiš- vaje in tovornjaki menda brezobzirno ob- ki so ostala na računu iz preteklega leta. V če nad Pijavo Gorico v Gradišče. Ključ- račajo kar med otroki. Župan in svetnik primerjavi z osnutkom so se zmanjšali iz- ni razlog naj bi bila dolžina imena, ki se Roman Brunšek (SLS) sta pojasnila, da datki za županovo plačo, ker sedaj službo tako skrajša in poenostavi, hkrati pa je to je na Orlah velik problem ozka cesta, ki je župana opravlja neprofesionalno, in opre- tretje največje naselje na območju Škoflji- zaradi lege naselja ni možno širiti. Tako mljanje občinskih prostorov, povečali pa ce. Zato naj ne bi potrebovalo dostavka, lahko tovornjaki na parcelo zavijejo le iz za sejnine, odkup zemljišč za gradnjo ter ki je značilen za manjše kraje. Sočasno ene smeri, zato obračajo pred gasilskim rekonstrukcijo cest in pločnikov, izdelavo so sprejeli tudi predlog odloka o uvedbi domom. V tem primeru je zagotovo naj- celostne podobe ter plavalni tečaj za 3. uličnega sistema v naselju Gradišče. Uli- bolje, da se otroci umaknejo, voditelj pa razred osnovne šole (nadstandard). ce oziroma ceste bodo oštevilčene, npr. naj poskrbi za njihovo varnost. Brunšek Amandmaje k predlogu proračuna Gradišče cesta I/5. je nato kratko poročal o zborih krajanov. za leto 2008 je vložil župan in sledeči Svetniki so potrdili še Dokument iden- Udeležil se ga je na Vrhu nad Želimljami, svetniki: Bojan Božič (Lista Naša Lav- tifikacije investicijskega projekta Pove- kjer so predstavili projekt otroškega igriš- rica), Gregor Lipovšek (AS), Jožef Nose zovalni zbiralnik Škofljica–Lavrica II. ča, ki so se ga lotili gasilci in bi ga želeli (SDS) in Jožef Žlahtič (SD). Župan je faza in dokument Predinvesticijska za- predstaviti tudi svetnikom. Opozoril je predlagal, da bi se 20.000 evrov iz inve- snova za projekt Povezovalni zbiralnik tudi na šolsko pot, ki pelje z Gradišča sticij in vzdrževanja upravne stavbe pre- Škofljica–Lavrica II. faza. Investicija naj skozi gozd. Ker ta ni utrjena, je pogosto neslo na večnamensko športno dvorano, bi imela širše družbene učinke: večja ka- blatna, zato otroci hodijo ob nevarni in od tega 2.000 evrov za obratovanje šport- kovost bivanja, dvig cene nepremičnin, zelo prometni Kočevski cesti. Predlagal je ne dvorane. Svetnika Božič in Lipovšek čistejše okolje in večji vpliv na preselje- utrditev šolske poti. Ob tem je izpostavil sta predlagala, da bi se določena sredstva vanje. še problem blatne Jagrove ulice. Odkar je prenesla v investicijo obnove vrtca na Občinska uprava je pripravila nov ce- iProjekt začel izkop za novo stanovanjsko Lavrici. Vrtca naj po prvotnih planih ne bi nik pokopaliških storitev, ki so ga svet- naselje, je namreč cesta konstantno blat- obnavljali, ker je v nekaj letih predviden niki sprejeli. Prvi pokop v dvojni grob bo na. Ga. Goričan je pojasnila, da si je pro- prizidek in bi takrat obnovili vse potreb- tako dražji skoraj za 31 evrov in bo tako blem inšpektorica že ogledala in ustrezno no. Svetnika pa menita, da so okna gnila, stal 457,71 evrov; pokop v enojni grob bo ukrepala. v igralnicah zato nastaja prepih, pojavlja dražji za slabih 19 evrov in bo stal 274,62 Svetnik in podžupan Ivan Jordan evrov; prvi pokop v žarni grob je dražji (LDS) je vprašal, kako je z dovoljenji za približno 12 evrov, torej bo stal 182,98 glede nasipanja oziroma odlaganja grad- ˆ–—Œ—„’· evrov. Najemnina za dvojni grob bo višja benega materiala v debelini 1,5 m (npr. v za približno 3 evre, za enojni in žarni grob Želimljah) na podlagi mnenja kmetijske V Občini Škofljica se je v pa približno 1 evro; najemnina za najem svetovalne službe. Župan mu je odgovo- obdobju od 1. januarja do mrliške vežice za en dan po novem znaša ril, da se je z g. Krasničem, kmetijskim 89,49 evrov, kar je za približno 6 evrov svetovalcem, že dogovoril, da bo svoja 31. decembra 2007 rodilo več. mnenja v vednost pošiljal tudi občini. G. 109 otrok, in sicer 52 deklic Med pobudami in vprašanji so svetniki Stane Bozja pa je dodal, da mnenje pod- in 57 dečkov. izpostavili sledeče zadeve: pisuje MKHP, izvajalec pa mora pridobiti Svetnika Jožefa Žlahtiča je zanimalo, tudi mnenje MOP. Iskrene čestitke! kako je z odkupom hiše na Pijavi Gorici. Svetnik Bojan Božič je vprašal, zakaj Župan mu je odgovoril, da se dogovarja se pošte na Lavrici ne raznaša več. Zdenka Repovž in da bodo stvari stekle po novem letu. Svetnik Jože Rojc (DeSUS) je opozo-

¤ u’™Œ†ˆêŒê’ :Œ‘–Žˆê‹ŒOˆ

ril, da bo potrebno nekaj storiti s smet- je pojasnil, da pripravljajo projekt širitve čiščenje glinškega potoka; ob Prošci je njaki, saj je odlaganje nekontrolirano. pokopališča, ki bo vključeval tudi izogi- bilo odstranjeno drevje; ostalo bodo oči- Ga. Goričan je pojasnila, da so smetnjaki bališča. Opozoril je še na slabo cesto od stili prihodnje leto. individualna stvar vsake hiše in so zanjo Žage proti železniški postaji. Župan je Po seji so se svetniki zbrali v gostišču dolžni poskrbeti stanovalci sami, ki tudi pojasnil, da je ta cesta v lasti Slovenskih Petkovšek, kjer so razpravo nadaljevali plačujejo odvoz smeti. železnic, ki pa nimajo interesa, da bi jo v sproščenem vzdušju, zaznamovanem s Svetnik Janez Zagorc (SDS) je med uredile. praznovanjem zaključka leta 2007 in ko- drugim izpostavil preozko in izredno str- Svetnik Damjan Pangerc (SD) je vpra- vanjem novoletnih načrtov. mo cesto na pokopališče Trate in predla- šal, kako je s čiščenjem jarkov. G. Bozja gal, da bi zgradili izogibališča. Župan mu mu je pojasnil, da je bil dan predlog za Iztok Petrič

Občina Škofljica objavlja na podlagi 24. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/2006), 104. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS , št. 96/2002), 9. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. l. RS, št. 93/05) in ob uporabi določb Zakona o vzpodbujanju turizma (Ur. l. RS, št. 2/2004), Zakona o humanitarnih organizacijah (Ur. l. RS, št. 98/2003), Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti neprofitnih organizacij, društev, združenj, humanitarnih organizacij, ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in drugih institucij (Ur. list RS, št. 64/2007) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna (Ur. list RS, št. 50/07 in 114/07) qh}upêyhwpzê za sofinanciranje programov društev v Občini Škofljica v letu 2008 1. Občina Škofljica poziva kulturna podroben načrt dela za leto 2008 (na- in 11. uro na tel. št. 01 360 16 17 ali na društva, veteranske organizacije, druga tančno izpolnjena razpisna dokumentaci- e-pošti: [email protected]fljica.si. posebna društva (društva upokojencev, ja), 6. Odpiranje prispelih ponudb za sofi- lovsko društvo, društvo starodobnikov natančno izpolnjen koledar prireditev, nanciranje dejavnosti neprofitnih organi- …), društva, katerih dejavnost je delo izjavo o višini članarine oz. izjavo, da zacij, društev, združenj in drugih institucij z mladino (društvo prijateljev mladi- društvo nima članarine, bo 12. 3. 2008 ob 10. uri v Sejni sobi Ob- ne, skavti,…) humanitarne organizacije izjavo, da za programe, za katere dru- čine Škofljica, Šmarska cesta 3, Škofljica. (župnijske karitase …), ki izpolnjujejo štvo kandidira za sredstva na tem razpisu, Prisotni predstavniki ponudnikov morajo naslednje pogoje: ne kandidira na drugih razpisih oz. drugih strokovni komisiji predložiti pisno po- a) so registrirani po zakonu o društvih, pravilnikih o sofinanciranju dejavnosti v oblastilo za zastopanje na odpiranju po- b) imajo sedež društva oz. sedež enote Občini Škofljica. nudb. v Občini Škofljica, 3. Sofinancirali se bodo naslednji pro- 7. Programi se bodo ocenjevali na pod- c) imajo urejeno dokumentacijo, kot jo grami v obsegu sredstev: lagi Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti določa zakonodaja, programi ostalih društev: 6.100,00 € neprofitnih organizacij, društev, združenj, d) imajo urejeno evidenco o plačani turistični programi in humanitarnih organizacij, ljubiteljskih in članarini oz. podajo izjavo, da društvo ostale prireditve: 4.850,00 € kulturnih dejavnosti in drugih institucij. nima članarine, kulturni programi 8. V primeru nepopolno izpolnjene vlo- e) program izvajajo v Občini Škofljica in prireditve: 4.750,00 € ge ali pomanjkljive dokumentacije (pri- oz. izven v primeru gostovanja, humanitarni programi: 3.950,00 € log) bo komisija v roku 8 dni po odpira- f) za isti program niso sofinancirani iz programi za mladino: 4.890,00 € nju vlog vlagatelja pozvala, da jo v roku proračuna Občine Škofljica in ne kandidi- programi veteranskih 8 dni dopolni. rajo po katerem koli drugem pravilniku o organizacij: 930,00 € 9. Ponudniki bodo o rezultatih razpisa sofinanciranju dejavnosti s strani Občine Razpisna dokumentacija, ki jo izpolnite obveščeni s sklepom najkasneje v roku 90 Škofljica, glede na vsebino programa, mora biti ure- dni po odpiranju ponudb. Sklep bo vse- g) oddajo vloge za dodelitev sredstev jena po vrstnem redu, ki je naveden v dru- boval finančno ovrednoteno število točk, do 7. 3. 2008 do 12. ure na naslov: Obči- gi točki razpisa. Vsi prijavljeni programi ki jih je prejel ponudnik za prijavljene na Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škof- morajo biti izvedeni v letu 2008. programe. ljica. Ponudbe morajo biti dostavljene v 5. Razpisno dokumentacijo lahko dvig- Z vsakim ponudnikom, ki bo upravi- zaprti kuverti z navedbo naslova ponud- nete na Vložišču Občine Škofljica, Šmar- čen do dodelitve sredstev, bo sklenjena nika in z oznako »Programi društev – ne ska cesta 3, Škofljica, v času uradnih ur, pogodba. odpiraj«. društvom, ki razpolagajo z e-pošto, pa jo V primeru oddaje vloge na pošti ve- bomo z zahtevanim povratnim potrdilom Datum: 22. 1. 2008 lja za oddano vlogo datum, odtisnjen na o prejemu poslali na njihov naslov. Raz- Šifra: 68100-04/2008 ovojnici. pis je objavljen tudi na oglasni deski in 2. Vloga mora vsebovati: na spletni strani Občine Škofljica: http:// Občina Škofljica, podatke o naročniku (natančno izpol- www.skofljica.si. Boštjan Rigler, univ. dipl. inž. grad., l.r. njena razpisna dokumentacija), Dodatne informacije dobite med 8. Ž U P A N

¥ u’™Œ†ˆêŒê’ :Œ‘–Žˆê‹ŒOˆ

Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB1), 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 50/07 in 114/07), 16. člena Statuta Občine Škofljica (Ur. l. RS, št. 47/99, 103/00 in 76/02), 13. člena Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Škofljica (Ur. l. RS, št. 84/07) objavlja Občina Škofljica qh}upêyhwpz za dodelitev sredstev za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Škofljica za leto 2008 I. PREDMET RAZPISA širšemu, skupnemu namenu: za potrebe sedež na območju občine. Predmet razpisa so nepovratna sred- društev v Občini Škofljica, turistične in Višina razpisanih sredstev stva, ki se bodo dodeljevala za ohranjanje, kulturne namene. Znesek razpisanih sredstev znaša spodbujanje in razvoj podeželja v Občini 2. Urejanje pašnikov 4.000 €. Škofljica. Državne pomoči se dodeljujejo Predmet podpore 4. Zagotavljanje tehnične podpore v za naslednje namene: Sredstva so namenjena urejanju pašnih kmetijskem sektorju Pomoči po uredbi za skupinske izjeme površin in podpori pašnemu ter kosnemu Predmet podpore 1. Varstvo tradicionalnih krajin in izkoriščanju travne ruše. je izobraževanje in usposabljanje kme- stavb: Sredstva se dodelijo tov in članov njihovih družin oz. gospo- Predmet podpore za novogradnjo pašnika, ki ne sme biti dinjstva; prijavljajo se izvajalci storitev, Predmet podpore je sofinanciranje ob- manjši od 1 ha in za katerega je potreben kot so KSS, ZGS, zavodi in druge orga- nove objektov na kmetijah, ki so vpisani izdelan načrt ureditve pašnika s popisom nizacije, ki so registrirane za izvajanje v Register nepremične kulturne dediščine del, opreme in tehnologije paše; tehnične pomoči na področju kmetijstva (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za obnovo pašnika, starejšega od 10 let in gozdarstva; za kulturo. (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha). usposabljanje in izobraževanje kmetov Pomoč se odobri Upravičeni stroški: v okviru društvene dejavnosti (programi za investicije, namenjene ohranjanju - stroški za nakup opreme za ograditev društev na področju kmetijstva in čebe- značilnosti neproizvodne dediščine, ki se pašnikov z električno ograjo in pre- larstva). nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (ar- graditev pašnika na pašne čredinke; Upravičeni stroški heološke, zgodovinske znamenitosti), - stroški odstranjevanja skal, zarasti, Sredstva se dodelijo za kritje stroškov za investicije za varstvo dediščine pro- ravnanje zemljišča (stroški strojnih organiziranja programov usposabljanja izvodnih sredstev na kmetijah, kot so storitev); (predavanja, tečaji, strokovne ekskurzije kmetijska poslopja, če naložba ne povzro- - stroški nakupa opreme za ureditev na- …). či povečanja zmogljivosti kmetije. pajališč za živino. Na področju svetovalnih storitev, ki jih Upravičeni stroški: Upravičenci do sredstev opravijo tretje strani, se sredstva dodelijo - stroški za pripravo dokumentacije za Do sredstev so upravičena kmetijska za honorarje storitev, ki ne spadajo med rekonstrukcijo (ponovno postavitev) gospodarstva, vpisana v register kmetij- trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v ali obnovo oziroma sanacijo objekta skih gospodarstev, ki ga vodi pristojno zvezi z običajnimi operativnimi stroški (posnetek stanja, arhitekturni in statič- ministrstvo za kmetijstvo, in imajo sedež podjetja. v Občini Škofljica. ni načrt), projekt gradnje ali obnove, Stroški izmenjave znanj med gospodar- Višina razpisanih sredstev popis del, konservatorski program; stvi, tekmovanj, razstav, sejmov ter sode- Znesek razpisanih sredstev znaša - stroški za nabavo materiala za obno- lovanje na njih. vo; 4.500 €. Stroški na področju širjenja znanstve- - stroški za izvajanje del. 3. Pomoč za zaokrožitev zemljišč nih dogajanj (prikazi in demonstracijski Upravičenci do sredstev Predmet podpore poskusi, delavnice, forumi …). Upravičenci do dodelitve državnih po- je sofinanciranje stroškov, nastalih z Stroški publikacij, katalogov, spletišč, moči za ohranjanje tradicionalnih stavb zaokrožitvijo zemljišč. Namen ukrepa je ki predstavljajo dejanske podatke o pro- so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so spodbuditi združevanje kmetijskih zem- izvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev vpisani v register kmetijskih gospodar- ljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in danega proizvoda (kritje stroškov pri- stev, tradicionalna stavba (objekt) pa leži učinkovitejšo rabo za kmetijske namene. prave in tiska katalogov, kritje stroškov na območju občine in mora biti vpisana Ukrep velja le za tista področja, kjer ni bil vzpostavitve internetne strani). v register nepremične kulturne dediščine uveden postopek o uvedbi komasacije ali (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno tam, kjer že tečejo postopki za uvedbo. Za društvene dejavnosti se sredstva do- za področje kulture. Upravičeni stroški: deljujejo za kritje stroškov programov Višina razpisanih sredstev Stroški pravnih in upravnih postopkov. društev na področju kmetijstva in čebe- Znesek razpisanih sredstev znaša Upravičenci do sredstev larstva (organizacija prireditev, prevoz 5.000 €. Do sredstev so upravičena kmetijska na strokovne ekskurzije, izobraževanje in Posebni pogoji gospodarstva, ki so vpisana v register predavanja). Prednost pri sofinanciranju obnove ima- kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pri- Upravičenci do sredstev jo tisti objekti, ki bodo po obnovi služili stojno ministrstvo za kmetijstvo, in imajo Do sredstev so upravičene nevladne

¦ u’™Œ†ˆêŒê’ :Œ‘–Žˆê‹ŒOˆ

organizacije in organizacije, ki so registri- povratna sredstva. ljišč, rane za izvajanje aktivnosti tega ukrepa in Za ostala določila se upoštevajo pravila 1.000 € za zagotavljanje tehnične pod- opravljajo dejavnost na območju občine. Pravilnika o sofinanciranju programov za pore v kmetijskem sektorju. Višina razpisanih sredstev ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeže- IV. MERILA IN KRITERIJI Znesek razpisanih sredstev znaša lja v Občini Škofljica. Merila za dodelitev državnih pomoči 3.050 €. Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev po uredbi za skupinske izjeme – naložbe v je potrebno dostaviti najkasneje do 20. kmetijska gospodarstva za primarno pro- II. POGOJI IN KRITERIJI ZA 11. 2008. DODELITEV DRŽAVNE izvodnjo in naložbe za ohranjanje tradi- POMOČI III. NAJVEČJA INTENZIVNOST cionalnih stavb so: Splošni pogoji POMOČI - prejeta javna sredstva za naložbe v Upravičenci lahko pridobijo sredstva za Naložbe v kmetijska gospodarstva za kmetijska gospodarstva od leta 2003, posamezne namene le pod pogojem, da primarno proizvodnjo: - starost upravičenca, podajo izjavo o kumulaciji pomoči, da za do 50 % upravičenih stroškov na ob- - standard kmetijske pridelave, posamezen namen niso prejeli sredstev iz močjih z omejenimi možnostmi, - status upravičenca, državnih ali mednarodnih ali drugih vi- do 40 % upravičenih stroškov za ostala - delež lastnih sredstev za izvedbo na- rov. V kolikor se je upravičenec prijavil območja. ložbe, še na druge javne razpise za isti namen in Podpore se dodelijo za naložbe na po- - območje, v katerem leži kmetijsko go- čaka na odgovor, mora to navesti v svoji dročju obnove gospodarskih objektov in spodarstvo. vlogi. Pri dodeljevanju državnih pomoči nakupu opreme, namenjene kmetijski pri- Za dodelitev državnih pomoči za ohra- se upoštevajo pravila, ki prepovedujejo delavi, naložbam v trajne nasade, agro- njanje tradicionalnih krajin in stavb se preseganje kumulacije državnih pomoči melioracije in ureditev pašnikov. upoštevata še dodatni merili: nad dovoljeno intenziteto pomoči. Varstvo tradicionalnih krajin in stavb: - starost objekta, Sredstva se lahko dodelijo upravičen- za naložbe v neproizvodne objekte do - vrsta obnove (obnova, sanacija, re- cem le za ukrepe, ki se izvajajo na območ- 100 % dejanskih stroškov, konstrukcija). ju Občine Škofljica in še niso izvedeni. za naložbe v proizvodna sredstva na V. ROK ZA PREDLOŽITEV Če je upravičenec majhno ali srednje kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. VLOG IN NAČIN 75 % na OMD, če naložba ne povzroči veliko podjetje (samostojni podjetnik po- PREDLOŽITVE sameznik ali pravna oseba), mora predlo- povečanja proizvodne zmogljivosti kme- Vlagatelji morajo vloge oddati izključ- žiti dokazilo, da je registriran za oprav- tije, no po pošti kot priporočeno pošiljko na ljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet dodatna pomoč se lahko odobri v višini naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta podpore. do 100 % za pokritje dodatnih stroškov, 3, 1291 Škofljica, in sicer vključno do 31. Mikropodjetja ter mala in srednje veli- ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih marca 2008 (datum žiga pošte). ka podjetja (MSP), ki se ukvarjajo s kme- vrst materiala, ki je potreben za ohranitev K vlogi je potrebno priložiti vse doku- tijsko dejavnostjo, investirajo na območju značilnosti kulturne dediščine na stav- mente, ki jih kot obvezna dokazila zahte- Občine Škofljica, so vpisani v register bah. va razpisna dokumentacija in so navedeni kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti Pomoč za zaokrožitev zemljišč: na obrazcu »vloga«. oziroma v zakupu najmanj 1ha primer- - do 100 % dejansko nastalih stroškov Na hrbtni strani ovojnice mora biti na- ljivih kmetijskih površin, ki ležijo na ob- pravnih in upravnih postopkov. veden naslov vlagatelja. močju Občine Škofljica. Zagotavljanje tehnične podpore v kme- Vloga mora biti poslana v zaprti ovoj- Investicija mora biti zaključena pred iz- tijskem sektorju: nici z obvezno navedbo na prednji stra- plačilom sredstev. - pomoč lahko krije do 100 % stroškov ni ovojnice »NE ODPIRAJ – RAZPIS Pri upravičenih stroških se upošteva na področju izobraževanja, uspo- RAZVOJ PODEŽELJA «. V primeru, da nakup za novo in rabljeno opremo/stroje/ sabljanja, svetovalnih storitev, ki jih upravičenec pošilja več vlog za več na- material. Ne upoštevata se lastni material opravijo tretje strani, organizacije menov, mora biti vsaka vloga poslana v ali lastno delo. forumov, tekmovanj, razstav, sejmov, posebni kuverti. V kolikor je upravičenec davčni zave- publikacij, spletišč, stroški na podro- zanec, se pri upravičenih stroških od bruto čju nadomeščanja. Pomoč se dodeli v VI. ODPIRANJE VLOG osnove odšteje davek na dodano vrednost obliki subvencioniranih storitev in ne Odpiranje vlog, ki ga vodi Komisija (osnova za državne pomoči je odbitek sme vključevati neposrednih plačil v za kmetijstvo, gospodarstvo, finančne in davka od upravičenih stroškov). denarju proizvajalcem. Najnižji zne- pravne zadeve, bo za vse vrste ukrepov Če dodeljena sredstva niso porabljena sek, ki ga lahko prejme upravičenec, dne 7. aprila 2008. Odpiranje vlog ne bo namensko, jih mora prejemnik vrniti sku- je za vse vrste ukrepov 100 €, najvišji javno. V kolikor se zaradi velikega števi- paj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki znesek pa: la prejetih vlog odpiranje ne zaključi isti se obračunavajo od dneva plačila upravi- 5.000 € za varstvo tradicionalnih kra- dan, se nadaljuje naslednji. čencem do dneva vračila sredstev. jin in stavb, Na odpiranju ugotavlja komisija popol- Pomoč se lahko dodeli le za kmetijsko 2.000 € za naložbe v kmetijska gospo- nost vlog glede na to, če so bili predloženi gospodarstvo ali združenje ipd., ki ni pod- darstva za primarno proizvodnjo – na- vsi zahtevani dokumenti. V primeru ne- jetje v težavah. prava pašnikov, popolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo Subvencije se bodo izplačevale kot ne- 1.500 € za pomoč za zaokrožitev zem- dokumentacijo bo komisija v roku 8 dni

§ u’™Œ†ˆêŒê’ :Œ‘–Žˆê‹ŒOˆ

od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da Zavrnjene bodo vloge: objave do izteka prijavnih rokov doseglji- vlogo v roku 8 dni dopolnijo. - tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnje- va na spletni strani Občine Škofljica in v vali osnovnih in posebnih pogojev, do- sprejemni pisarni občine, na Šmarski cesti VII. ODLOČANJE V POSTOP- ločenih v besedilu razpisa in razpisne 3, kjer jo lahko zainteresirani dvignejo v KU RAZPISA IN OBVEŠČANJE dokumentacije za posamezni namen, času uradnih ur (ponedeljek, sreda in pet- O IZIDU RAZPISA - ki jih bo področna komisija na podla- ek med 8. in 12. uro, ob sredah tudi med Na podlagi predloga komisije bo o iz- gi meril za ocenjevanje in vrednotenje 15. in 17. uro). branih, zavrnjenih in zavrženih vlogah s ocenila kot neustrezne. sklepom odločila občinska uprava Občine Občina Škofljica bo vse vlagatelje vlog X. DODATNE INFORMACIJE Škofljica, o pritožbi zoper ta sklep pa žu- obvestila o izidu razpisa v roku 30 dni po V ZVEZI Z RAZPISOM pan Občine Škofljica. zaključku odpiranja vlog. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani vsak delo- Zavržene vloge bodo vloge: VIII. SKLENITEV POGODBE - ki ne bodo poslane v roku in na način, vni dan od 9. do 12. ure pri Brigiti Ma- Medsebojne obveznosti med Občino rinšek, in sicer po telefonu 360 16 18 ali ki je določen v V. točki besedila tega Škofljica in prejemnikom sredstev se ure- razpisa, dijo s pogodbo. e-pošti [email protected]flji- - ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in ca.si. drugih sestavin, ki jih zahteva besedi- IX. KRAJ IN ČAS, KJER lo razpisa in razpisne dokumentacije LAHKO ZAINTERESIRA- za posamezni namen in ne bodo do- NI DVIGNEJO RAZPISNO Župan Občine Škofljica polnjene v roku za dopolnitev vloge DOKUMENTACIJO Boštjan Rigler, (nepopolne vloge). Razpisna dokumentacija je od dneva te univ. dipl. inž. grad., l.r.

w’™„ Œ’êŽê’‡‡„Œê™’Šˆê„ê‘„ˆêO“’•—‘Œ‹ê“’™•OŒ‘

Občina Škofljica ugotavlja, da je po oddaji športnih površin na podlagi razpisa ostalo še nekaj prostih terminov za po- trebe rekreacije, zato vabi društva, klube, organizacije in organizirane rekreativne skupine, da oddajo vlogo za najem: a) večnamenske športne dvorane Škofljica, b) plesne dvorane Škofljica, c) telovadnice pri OŠ Škofljica. Interesenti za najem prostorov lahko svoje povpraševanje pošljete na e-naslov: [email protected]fljica.si. Poslali vam bomo urnik prostih terminov, cenik najema in vlogo za najem navedenih površin. Večnamenska športna dvorana je primerna tudi za organizacijo koncertov in drugih prireditev. Dodatne informacije do- bite na navedenem elektronskem naslovu. Občina Škofljica Boštjan Rigler, univ. dipl. inž. grad., ŽUPAN

Vsak od nas v letu dni odvrže 50 kg plastike, kar predstavlja težo 900 plastenk.

Proces razpada navadne plastenke poteka 450 let. To je šestkrat več, kot je v povprečju star Ljubljančan.

Ali ste vedeli, da danes proizvede- mo dvajsetkrat več plastike kot pred petdesetimi leti? Ste kdaj pomislili, kam gre vsa ta plastika?

¨ pê‡ˆ„ꎕ„ˆ™‘Œ‹±ê:ˆ—•—‘Œ‹êŒ‘ꙄOŽŒ‹ê–Ž˜“‘’–—Œ n•„‡ŒO:ˆ w•ˆŠˆ‡ê‡’Š„„‘ê™ê‘„OˆêŽ•„˜ Ob koncu leta je čas, da se ozremo na- določenih delih popolnoma uničene in jih stajališča. Problem je, da se morajo ne- zaj in naredimo inventuro, ali smo bili v bo potrebno s postopno sanacijo spraviti v kateri najmlajši izpostavljati nevarnosti, preteklem letu uspešni, kaj smo naredili normalno stanje, določene ceste pa asfal- saj ob nalivih hodijo do avtobusne postaje dobro in kaj bi lahko opravili bolje. Do- tiranje šele čaka. Ustavila se je izgradnja ob Kočevki, kajti pot po stezah je preveč gajanj in aktivnosti je bilo zares veliko in enotnega priključka na Kočevsko cesto, blatna. o njih je bilo ogromno tudi že napisanega, in sicer zaradi nestrinjanja večinskega Na 11. redni seji občinskega sveta so zato se bom osredotočil le na najpomemb- lastnika o prodaji zemljišča, kjer bi ta ce- svetniki soglasno sprejeli odlok o pre- nejše dogodke, ki so zaznamovali staro sta potekala. Potrebno bo poiskati druge imenovanju naselja Gradišče nad Pijavo leto in nekaj smernic za novo leto. rešitve. Upamo, da bo glede na trdna za- Gorico v Gradišče. Razlog zato je, da je V preteklem letu je bila v prvem pol- gotovila s strani Telekoma v prihajajočem Gradišče postalo sorazmerno veliko na- letju v našem kraju v ospredju prereditev letu končana posodobitev telefonskega selje in edino s tem imenom v domači ob- 7. srečanja Gradiščanov v izvedbi Obči- omrežja, predvsem zaradi interneta, ki je čini. Istočasno pa je občinski svet sprejel ne Škofljica in Društva Vaška interesna v današnjem poslovnem življenju ljudi odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju skupnost. Pri tem je bila asfaltirana pot nepogrešljiv. Gradišče nad Pijavo Gorico. Ta bo teme- okoli kapelice, kozolčki pa so dobili lep- V mesecu decembru smo skupaj z Va- ljil na uličnem sistemu rimskih številk in šo podobo. Ob tej priložnosti se ponovno škim odborom Vrh nad Želimljami pri- bo uredil vladajoči kaos. Čeprav bo ome- zahvaljujem županu Boštjanu Riglerju, pravili javni sestanek v prostorih PGD njeni ukrep na začetku povzročil precej podžupanoma Ivanu Jordanu in Romanu Vrh nad Želimljami. Tam smo poleg po- preglavic zaradi menjave dokumentov, Brunšku in delavcem občinske uprave za ročil o realizaciji nalog članov odbora in pa bo dolgoročno odpravil probleme, ki njihovo pomoč, s katero smo lahko Gra- nadaljnjih aktivnostih obeh odborov vide- so nastali zaradi hitre poselitve. Predlog diščani organizirali omenjeno srečanje. li idejno zasnovo za izgradnjo gasilskega temelji na zboru krajanov z dne 14. 10. Po dolgem času smo končno dosegli, poligona, igrišča in balinišča na zemljiš- 2006, ki je bil v gasilskem domu na Vrhu, da »vodovodna agonija« prihaja v svojo ču, ki je v lasti PGD Vrh. Udeleženci so na njem pa je 50 krajanov Gradišča spre- sklepno fazo. Po nekajletnem prelaganju bili nad predstavitvijo navdušeni, podporo jelo sklep o uvedbi uličnega sistema. odgovornosti za dejstvo, da več deset hiš pa je izrazil tudi podžupan Roman Brun- Ob začetku novega leta želim vsem na- nima dovolj pritiska za normalno oskrbo šek, ki je zastopal občino. Na seji sta bila šim krajanom obilo sreče, če pa koga žuli z vodo, so se končno dogovorili o odpravi tudi občinska svetnika Jože Rojc in Jožef kakšno vprašanje v zvezi s krajevno pro- te težave, ki je bila občini v veliko sramo- Žlahtič, ki sta prav tako podprla projekt. blematike, smo dosegljivi na naslovu Va- to. V naslednjem letu bo potrebno ogrom- Na omenjenem sestanku je s strani kraja- ški odbor Gradišče, Gradišče nad Pijavo no postoriti na področju obnavljanja cest. nov Gradišča prišla tudi pobuda o ureditvi Gorico 16. Zaradi intenzivnega prometa so ceste na pešpoti ali pločnika do avtobusnega po- Janez Marinčič s„™•Œ†„ t•ŒOŽ„ꙈWŒ†„ê‘„êy˜‡‘ŒŽ˜ Več let trdega pogajanja z JP Žale je bilo za ob- novo mrliške vežice na Rudniku uspešno. JP Žale je zagotovilo denar in pričeli so z obnavljanjem stare in onemogle mrliške vežice oziroma »toten kamre« ali mrtvašnice, kot ji rečejo domačini. Zasilna mrliška vežica se ne bo mogla primerjati s Plečnikovimi vežicami na ljubljanskih Žalah, pa vendar. Malokdo ve, da se je ta obnova komaj iz- plenila iz proračuna JP Žale. Ko bo zadeva dokonč- no urejena, bo vežica nudila kar ustrezno (začasno) rešitev. Tudi prostorske razmere na pokopališču so zelo omejene in popolnjene. Ob tej priliki vsi, ki so kakorkoli pripomogli k opisanemu napredku in izboljšavi, zaslužijo veli- ko zahvalo. Marsikdo bo hvaležen, da se bo lahko od svojega najbližjega, prijatelja, soseda ali zgolj znanca poslovil v domači župniji oziroma bliže svojega doma. V mrliško vežico predelana toten kamra.

© r•„ˆ™‘ˆ±ê:ˆ—•—‘ˆêŒ‘ꙄOŽˆê–Ž˜“‘’–—Œ z“ˆ—ꑈ–•ˆ:„ê‘„ês„™•Œ†Œ Veseli december je 25. decembra 2007 okoli ene ure ponoči pustil svoj pečat. Za nas neznanec se je – verjetno zelo hitro – peljal z Lavrice proti Ljubljani. Zaletel se je v edini leseni drog za javno razsvet- ljavo prav na ravnem delu ceste. Drog je kot britev odlomil tik ob zemlji, manjši del iz zemlje pa je izpulil. Verjetno je to primeren dokaz, kako moramo vedenje na cesti uskladiti z mišljenjem v svojih gla- vah. Kazni, kadar se nesreča srečno izide, očitno niso dovolj Na pomoč sta prišla gasilska in rešilni avto ter seveda možje v modrem. K sreči so se pogovorili samo, kdo bo plačal ško- do. Ko pa se bodo zacelile rane in buške, bo treba poplačati še račun vsem, ki so na pomoč prihiteli z modro lučjo. Besedilo in fotografija Andrej Pogačnik Posledice prometne nesreče na Lavrici. wŒ„™„ên’•Œ†„ ¶Š’‡Œ´ê–ˆêˆêŽ™„Œ—ˆ—ˆ‘ê“’Œ™‘Œê ’•êê Ž•„„‘’™ê‘„êwŒ„™Œên’•Œ†Œ Dne 20. decembra 2007 je župan Bošt- orne in fekalne kanalizacije ter z obnovo nasprotujočih pomislekovi ipd., na zboru jan Rigler sklical zbor krajanov KS Pijava vodovoda na Pijavi Gorici in predstavitev ni bilo. Udeleženci zbora, v preteklosti Gorica. Glede na listo prisotnosti se ga je načrta za izgradnjo fekalne ter meteorne tudi člani sveta KS, so nedvoumno spo- udeležilo 65 krajank in krajanov, kar po- kanalizacije. ročili, da so si v imenu svetov KS Pijava meni dobro polovico članov glede na šte- Razprav k obema točkama ni zmanjka- Gorica tudi krajani kot celota in svetnik v vilo gospodinjstev naselij Pijava Gorica, lo. Iz tega je bilo sklepati, da so krajani predlaganih projektih za isto že desetletja Drenik in Blato, ki je vodooskrbno odvi- pripravljeni v procesih urejanja in dogra- prizadevali. Tako so pijavški zborovalci sen od vodovodne smeri Pijava Gorica. jevanja kraja sodelovati. Nekaj pomisle- iz predstavljene vsebine in oblikovane Obravnavana vsebina že več let pesti ne kov in dilem je bilo, kot vedno, odprtih. razprave sprejeli naslednje usmeritvene le prebivalce Pijave Gorice, pač pa tudi Te so terjale, da se zagotovi jasnost in sklepe: občino kot celoto. Zemljiškoknjižna in informiranje izvajanja projektov; udele- K prvi točki dnevnega reda: naravovarstvena problematika je akutna, ženci zbora so soglašali z dograjevanjem Po obrazložitvi, predstavitvi pravnega njeno reševanje je pravno-zemljiško in naselja, morebitna nedorečenost finanč- postopka in razpravi k prvi točki, podala ekološko nujno, tudi celostno občinsko in nih konstrukcij in financiranja kanaliza- jo je ga. Nataša KOTAR, ki bo postop- regijsko vodooskrbno razvojno nujno, in cijskih priklopov mora biti dorečena, so ke tudi vodila, je zbor krajanov sprejel investicijsko predstavlja obilen občinski menili; posamezniki so opozarjali tudi na sledeča sklepa: in individualnen finančni zalogaj. nekatere individualne, iz preteklosti slabe Sklep 1: Zbor krajanov KS Pijava Go- Ne glede na prihodnje predvidene stro- osebne izkušnje, iz preteklih pozitivnih rica soglaša z zemljiškoknjižnim ureja- ške projektov in njim pripadajoče večletne praks pa je bila jasno izražena pozitivna njem statusa zemljišč v naselju. Pravni pravno-finančne in gradbeniške dejavno- podpora predstavljenim idejam, načrtom postopki se začnejo odvijati v januarju sti ter predvidene večfaznosti opravljanja in že domišljenim – predstavljenim pro- 2008. Podrobno informiranje o dogaja- del do zaključka se je in se bo izpostav- jektom. nju bo potekalo preko občinskega glasila ljenih problemov nujno lotiti takoj (ali: Na podlagi splošno izraženih mnenj so Glasnik in individualno s pisnimi vabili lotevamo se jih že prepozno)! udeleženci zbora soglašali, da je na Pijavi posameznikom, strankam v postopkih Tako sta bili na dnevnem redu dve te- Gorici nujno začeti določena predstavlje- urejanja zemljiškoknjižne problematike. meljni vsebini: na dela čim prej (že nekatera osnovna kot V tem postopku se bo urejal del naselja 1. Zemljiškoknjižno urejanje zemljišč urejanje kanalizacije Gasilske ulice v letu Pijava Gorica, ležeč na desni strani med in s tem zemljiškopravnega urejanja na- 2008) in, da je na ta način nujno naselje Kočevsko cesto in cerkvijo. selja Pijava Gorica. revitalizirati in razvijati. Načelnih ali kon- Sklep 2: Vsebina se ureja izključno do- 2. Seznanitev krajanov z gradnjo mete- kretnih negativnih mnenj in izjav, tudi ne govorno in strpno z doseganjem soglasij

¡ª r•„ˆ™‘ˆ±ê:ˆ—•—‘ˆêŒ‘ꙄOŽˆê–Ž˜“‘’–—Œ

in koncenzno med v postopke vključeni- Sklep 4: Z individualnimi pisnimi ob- datnih razlag, obžalovalnih vsebin in raz- mi strankami. vestili in javnim obveščanjem preko ob- mišljanj o nujnosti ureditve obravnavane K drugi točki dnevnega reda: činskega glasila Glasnik bodo krajani s problematike in njenem splošno znanem To vsebino in načrte (ti so bili udele- strani Občine Škofljica individualno vab- urejanju ter sanaciji vodovoda, verjetno žencem grafično prikazani) je predstavil ljeni k podpisovanju služnostnih pogodb, vsem prizadetim in soudeleženim kraja- župan Boštjan Rigler in z dodatnimi ko- kar bo časovno in tehnično-operativno nom ni treba navajati niti se o njihovih mentarji tudi ga. Vesna TOMAŽIN iz organizirano v gasilskem domu na Pijavi vsebinah in nujnostih izvedbe predvide- občinske uprave, ki je odgovorna za in- Gorici, in sicer v popoldanskem in večer- nih del ni potrebno dodatno niti obilno vesticije. nem času. Postopki bodo potekali skladno prepričevati. Potrebno je reči le: „NAJ SE Po izčrpni obrazložitvi nameravanega z veljavno zakondajo. KONČNO IN ČIM PREJ ZAČNE!” projekta in razpravi o problematiki prido- Sklep 5: Krajani se zavzemamo, da o Zbor sta župan in član občinskega sve- bivanja brezplačnih služnostnih pogodb, služnosti za investicijo zaradi zmanjševa- ta Jože Žlahtič, ki je zbor moderiral, za- kar predstavlja zmanjševanje vrednosti nja stroškov in hitrejšega, tudi nemotene- ključila okrog 22. ure. Med udeleženimi investicije, so bili sprejeti sledeči sklepi: ga poteka investicije z neodškodninskim je bilo čutiti zadovoljstvo, da so se dialog, Sklep 3: Občina bo pridobila načrt in podpisovanjem pogodb soglašamo. S tem načrti in potrebe kraja ter javnost dela, nameravane projektne situacije gradnje, se odpovedujemo zahtevam odškodnin. KAR JE BILO PRIČAKOVATI, končno te bo kot obvestilo izobesila v prostorih Obnovitev vodovodnega omrežja in iz- in znova vzpostavili. gasilskega doma na Pijavi Gorici tako, da gradnja kanalizacij bo potekala na pred- Udeležencem zbora gre zahvala za so- bodo te vsem zainteresiranim krajanom videnih odsekih vzporedno. delovanje in kritično izražanje mnenj. javno vpogledne in dostopne. Razlage in argumentacije: Posebnih do- Jože Žlahtič

Ž’‰Œ†„ tˆ•Œˆ†ê‹Œ—•’–—Œê‘„ꐄ•–ŽŒê†ˆ–—Œ Tudi na Šmarski cesti se je glede varno- sti v cestnem prometu nekaj spremenilo. Po naših večletnih predlogih in prošnjah, da se označi prehod za pešce in vzposta- vi utripajoči semafor, so delavci 4. de- cembra, na god sv. Barbare, na začetku Šmarske ceste pred križiščem za vas Re- ber (Knapovska cesta) v smeri Škofljice namestili merilec hitrosti. Šmarska cesta je vse bolj prometna in s tem tudi nevarna, še posebej za otroke. Iz šmarske smeri proti bolj strnjenemu naselju ob Šmarski cesti vozijo z veliko hitrostjo. V naselju se po prometnih pred- pisih sme voziti le 50 km/h, če ni posebej določeno drugače. Sedaj voznike merilec opozarja, s kakšno hitrostjo se približuje- jo. Ko sem nekajkrat opazoval, kako voz- niki to napravo spoštujejo, so se v veliki večini držali predpisov in zmanjšali hi- trost. Nekateri posamezniki so kljub me- rilcu hitrosti v naselje pripeljali tudi od 80 noloma Pleše. V upanju, da se bo za naš kraj še kaj do 98 km/h in s tako hitrostjo nadaljevali Ob Knapovski cesti je v zadnjem času dobrega naredilo, se za postavljeni meri- po naselju ter s tem ogrožali ljudi. Prav na novo zgrajenih veliko hiš in s tem se lec hitrosti najlepše zahvaljujem županu v tem križišču so se že zgodile hude pro- je povečalo število ljudi. Na tej cesti je Boštjanu Riglerju, Stanetu Bozji in ob- metne nesreče. Ravno prevelika hitrost je izredno problematično srečevanje tovor- činskim svetnikom. glavni vzrok vse večjega števila mrtvih na njakov, saj je cesta zelo ozka, izogibališč Besedilo in fotografija slovenskih cestah. in pločnikov pa ni. Janez Skubic V tem križišču »Knapovke« in Šmarske ceste je avtobusno postajališče na obeh straneh ceste. Vse več je prometa, pred- Letno vsak od nas porabi približno toliko papirja, vsem tovornjakov – od 500 do 800 voženj dnevno, ki vozijo nad 10 m3 peska iz kam- kot ga dobimo iz šestih dreves.

¡¡ r•„ˆ™‘ˆ±ê:ˆ—•—‘ˆêŒ‘ꙄOŽˆê–Ž˜“‘’–—Œ

}•‹ê‘„‡ê%ˆŒ„Œ zŽ˜“‘Œê–ˆ–—„‘ˆŽê™„OŽŒ‹ê’‡ ’•’™ê}•‹ê‘„‡ê%ˆŒ„ŒêŒ‘ên•„‡ŒO:ˆê‘„‡êwŒ„™’ên’•Œ†’ k„•Œ’ê‘„êtŒŽ„™Wˆ™ê™ˆ:ˆ• Spoštovani sokrajani! Mogoče ste za- tivno vključil v projekt dolgoročnega raz- stavljeno sever – jug, in otroška igrala s čudeni, vendar je Miklavž na naš hrib voja občine, ki ga je vodilo podjetje OI- peskovnikom. prinesel darilo v obliki skupnega javnega KOS. Na koncu je odbor predstavil novo Podžupan Brunšek je pohvalil trud, ki sestanka vaških odborov z Vrha in Gra- pridobitev javnega zemljišča, ki bo med so ga vaščani vložili v omenjeni projekt. dišča. Darilo smo »odvili« 5. 12. 2007 ob drugim namenjen za igrišče in srečevanje Vseskozi pa je bil tudi seznanjen o uspe- 19. uri v gasilskem domu na Vrhu, kjer se krajanov obeh vasi. hih in neuspehih pridobivanja zemljišča in je sestanka poleg predstavnikov odborov Odbor je predstavil postopek pridobit- je projekt ves čas podpiral. Kljub temu je udeležil še podžupan Brunšek, občinska ve ustreznega funkcionalnega zemljišča vesel in pozitivno presenečen nad doseže- svetnika Rojc in Žlahtič ter nekaj deset na Vrhu. Postopki iskanja in pridobivanja nim. Menil je, da je projekt prerasel vaške krajanov iz obeh vasi. Medijsko je sesta- zemljišča segajo v leto 1973, do realiza- okvire Vrha in Gradišča in da se bo mora- nek pokril novinar z radia Zeleni val. cije pa je prišlo spomladi 2007. Takoj po la občina v nadaljevanju aktivno vključiti. Vaški odbor Vrh nad Želimljami je pri- pridobitvi zemljišča so krajani Vrha in Z Brunškovo mislijo sta se strinjala tudi sotnim predstavil bogato delo v letu 2007. Gradišča pristopili k čiščenju zemljišča, občinska svetnika Rojc in Žlahtič. V na- Z veseljem se je odbor pohvalil, da so ki je bilo močno zaraščeno. Hkrati pa so daljevanju je Brunšek pozval prisotne na skupaj z Občino Škofljico realizirali vse se pričeli postopki za izdelavo idejnega razpravo v zvez s skupnimi občinskimi načrtovane naloge. V letu 2007 je Vrh do- projekta, ki ga je kot donacijo pripravi- projekti, pri tem je odgovarjal na vpraša- bil prvi ekološki otok za ločeno zbiranje la družina Šajna z Vrha v imenu pravne nja krajanov. Obrazložil je trud občine v odpadkov. Da je prišlo do postavitve oto- osebe Kvadra, s. p. G. Šajna je z multi- zvezi z gradnjo obvoznice mimo Škoflji- ka, se je odbor ponovno zahvalil družini vizijsko predstavitvijo predstavil vse faze ce in Lavrice ter omejitve, ki jih postavlja Lovšin-Virant-Gačnik, ki je za uporabo projekta in na koncu tudi celotni idejni Natura 2000. Podaljšanje proge številka 3 prostovoljno odstopila zemljišče. V zvezi projekt. Predstavitev – bila je več kot LPP na Škofljico v bližnji prihodnosti ne z občinsko cesto je občina izvedla delno samo fenomenalna, bila je noro super – je bo mogoče, saj LPP postavlja nesprejem- preplastitev na petih odsekih močno do- ljive pogoje (stroški). Predstavil je trud bila tako nazorna, da smo se v mislih vsi trajane občinske ceste. Pri tem je uspeš- občine pri Telekomu v zvezi s položitvijo preselili na bodoče igrišče in si dejansko no uredila odvodnjavanje meteornih vod, optičnega kabla in s tem dostopa do in- predstavljali gibanje po njem. G. Šajna se tako da ne prihaja več do poplavljanj ga- terneta ter ostalih storitev na Gradišču in je zahvalil vsem, ki so poskrbeli, da se je raž in kleti hiš na cesti Vrh–Veliki Ločnik. Vrhu ter problem z varno šolsko potjo do omenjeno zemljišče počistilo, in vsem, ki Vaški odbor je sodeloval tudi pri predlogih avtobusne postaje na Gradišču, kjer bo so sodelovali v višinskih izmerah zemljiš- o prenosu zasebnih poti v javne ter občini moralo priti do ustrezne rešitve. ča in pri podajanju predlogov o postavitvi predlagal nekaj možnih rešitev. V ta na- Prvi javni skupni sestanek se je zaklju- men so prebivalci Sončne ulice ustanovi- objektov. Idejni projekt trenutno obse- čil ob 21.20 in krajani smo se poslovili z li iniciativni odbor, ki odlično deluje. V ga rokometno igrišče, postavljeno sever dobrimi mislimi ter toplim občutkom, da zvezi s potmi se na Vrhu srečujemo kar z – jug, košarkaško igrišče, postavljeno smo skupaj dosegli nekaj zelo dobrega. nekaj problemi. Iz dneva v dan ugotavlja- vzhod – zahod, dvostezno balinišče, po- Reimond Jeršin mo, da se vedno znova pojavljajo »javne« ceste, ki se na koncu izkažejo za zasebne. V omenjeno problematiko bo potrebno vložiti še nekaj truda, vendar smo prepri- čani, da bo zadeva uspešno urejena v vse- stransko zadovoljstvo. Odbor je spomladi na pobudo krajanov Občino Škofljico po- prosil, da v svoji pristojnosti ukrepa pri večkratnih nočnih kršitvah javnega reda in miru okoli cerkve sv. Petra. Produkt omenjene pobude so bile bolj mirne noči na Vrhu. Vaški odbor je na pobudo župana spomladi sprožil javno razpravo v zvezi s strategijo dolgoročnega razvoja vasi Vrh nad Želimljami. Odbor je dobil ogromno predlogov, za kar se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali. Na koncu je odbor pri- pravil dokument, v katerem je združil vse pobude, ter ga odstopil občini v nadaljnjo obravnavo. Novembra pa se je odbor ak-

¡¢ hŽ—˜„‘’

w’Šˆ‡ê™ê i’WŒ:‘ˆê„•„‘W„ˆê–’ꇈ„Œ “•„‘Œ:‘Œê ‡ˆ†ˆ ˆ•

Lavrica, 10. 12. 2007. Društvo prija- material od smrečja do raznih storžev do- teljev mladine Lavrica je pripravilo de- mačih in tujih borov (hrvaških z morja). lavnico za izdelavo različnih božičnih Seveda ni manjkalo šipka, borovničevja aranžmajev. Delavnico je strokovno vodil in podobnega rastlinja. Ideje in zamisli Še kratek pogled v lepe praznične dni Lojze Sever v sodelovanju s predsednico človeka so resnično neomejene in nepred- v decembru. Sveti Miklavž je tudi letos Šuherjevo. Ustvarjanja se je udeležilo vidljive. Vsak izdelek je bil unikat zase. obiskal Škofljico, se ustavil kar na 14 me- preko 30 ljudi. Najbolj motivirane so bile Ob pogledu na ustvarjeno se je bilo lah- stih in privabil mnogo otrok ter drugih. ženske, manj je bilo otrok, ki pa so zato ko hitro prepričati, da je vse delo potekalo Hvala župniji Škofljica, ki ga je povabila bolj navdušeno gledali, spraševali in ne- v stilu pravila: vsi smo ustvarjalci. med nas in poskrbela za lep sprejem ter kaj poskušali ustvariti tudi sami. veselje otrok. Udeleženci so se na delavnico dobro Besedilo in fotografija Nuša Brodnik pripravili. S seboj so prinesli ves potrebni Andrej Pogačnik iˆ—ˆ‹ˆ–Ž„ꏘ:ꐌ•˜ê“’Ꝅ–˜ŠŒê–Ž„™—’™ê—˜‡Œêˆ—’–ꊒ•ˆ„ê“’ê‘„OŒ‹ê‡’’™Œ‹ê i’‡Œ’ꇕ˜Šê‡•˜Šˆ˜ê‡„•êŒ‘ê“’–—„‘Œ’êt„•Œ„êk„•±ê t„—ˆêk„•±êh‘„êk„•ê°ê Zgornje vrstice so bile del poslanice, ki je tudi letos spremljala Luč miru iz Be- tlehema (LMB). Plamenček, ki je prižgan v votlini Jezusovega rojstva v Betlehemu, je v decembrskih dneh že sedemnajstič zapored prišel tudi v Slovenijo. V nedeljo, 16. decembra 2007, smo skavti plamen Luči miru prinesli tudi na Škofljico. Tradicionalne prireditve pred občin- sko zgradbo se je kljub dokaj hladnemu večeru udeležilo precejšnje število ljudi. Najbolj nas veseli, da na sprejemu vsako leto opazimo nekaj novih obrazov. Tokrat se ga je udeležil tudi podžupan Roman Brunšek, ki je pospremil plamen na pot Skavti so luč miru prinesli na sejo občinskega sveta

¡£ hŽ—˜„‘’

Najprej smo ga ponesli na sejo občinske- ga sveta in plamen predali gospodu župa- nu. Sledil je obisk vrtcev na Škofljici in Lavrici. Nismo pozabili tudi na stanoval- ce Malega doma Barje in Doma Škofljica, kjer nas vsako leto z nestrpnostjo priča- kujejo. V želji, da bi bili prazniki lepši za stanovalke materinskega doma, smo pla- men ponesli tudi njim. Že drugo leto so člani našega stega otroci iz Iga in njegove okolice in oni so se odločili, da Luč miru ponesejo v ženski zapor na Igu. Nedelja pred božičem pa je namenjena delitvi plamena LBM po župnijah. Tokrat smo bili na Škofljici, v Šmarju, na Go- lem, v Želimljem in na Igu. Po številu od- danih sveč lahko sklepamo, da je plamen Luči miru iz Betlehema na sveti večer go- rel v več kot 1000 domovih v naši okolici. Upamo, da je plamen ogrel naša srca in napravil prostor za sporočilo, ki ga je no- sil s seboj. Ne pozabimo na to sporočilo Občina je luč miru sprejela pred občinsko stavbo in bodimo v letu, ki je pred nami, mi prvi po Škofljici in okoliških krajih. njo akcijo smo navezali stik z nekaterimi pozorni do drugih. Bodimo drug drugemu Želja organizatorjev akcije LMB je, organizacijami, župnijami. Nekateri pa so dar in postanimo Marija Dar, Matej Dar, da bi plamenček na sveti večer gorel v nas poklicali sami in nas poprosili, da jim Ana Dar … kar največ slovenskih domovih. To željo prinesemo plamenček. smo v stegu Stari maharji vzeli resno in Teden do božiča je bil zelo delaven, saj Besedilo in fotografiji odgovorno. Že v času priprave na letoš- smo vsak dan komu podarili plamen miru. Bojan – Smejoči čmrlj s˜:ꐌ•˜êŒêiˆ—ˆ‹ˆ„ê™êOŽ’‰ŒOŽˆê™•—†˜ê V sredo 19. 12. 2007 smo se škofljške skavtinje iz voda Pikapolonice odpravile v vrtec na Škofljici, da bi tudi našim najmlajšim ponesle Luč miru iz Betlehema. Obiskale smo vsako skupino posebej, od najmlajših pa do tistih malo starejših. Vsi so nas lepo spre- jeli in prisluhnili naši razlagi o pomenu prinešenega. Lučko so vzeli medse in nam obljubili, da bodo pridni in se ne bodo kregali, saj je to pravzaprav bistvo Luči miru iz Betlehema. Seveda pa smo jim za boljše vzdušje zapele še pesmico o Lučki miru. Vse lepo se enkrat konča in tudi me smo morale domov. Obljubile smo jim, da bomo tudi drugo leto prinesle lučko. Najmlajših pa seveda nismo pozabile povabiti k skavtom. Nina Blatnik – Radodarna kuna s˜:ꐌ•˜ê™êWˆ‘–Žˆê „“’•˜ê‘„êpŠ˜ V decembrskih dneh se pri skavtih še posebej dogaja, saj med nas prihaja Luč miru iz Betlehema. Podjetje Knut d. o. o. Vodnice iz Iga, ki se imenujemo Lisice, smo se odločile, da bomo plamen LMB ponesle na ižanski grad, kjer domuje žen- zaposli električarja, ski zapor. z zaželjenim vsaj enim letom delovnih izkušenj. V ponedeljek, 24. decembra, se je šest skavtinj v popolni Dela: vgrajevanje toplotnih črpalk, elektro, elektron- opremi odpravilo na grad, kjer so nas zelo lepo sporejeli. Za- skih in hladilnih naprav ter njihovo servisiranje. Delo pornice so bile vesele, da se je nekdo spomnil tudi nanje in jim poteka na terenu. Od kandidata pričakujemo izpit B podaril plamenček, ki nosi s seboj sporočilo o miru. Tako smo kategorije, natančnost, strokovnost ter pozitiven od- tudi njim pokazale, kako se veselimo Krsitusovega rojstva. Za- nos do sodelavcev in strank. Kandidati naj pokličejo želele smo jim vesele praznike in obljubile, da pridemo tudi na telefonsko številko: 01/788-99-16, gospod Drago, naslednje leto. Vod Lisice – skavtski steg Škofljica 1 www.knut.si.

¡¤ hŽ—˜„‘’ kˆ‡ˆŽêt•„ê‘„ês„™•Œ†Œ Lavrica, 20. 12. 2007. Društvo prijateljev mladine Lavri- ca je za otroke pripravilo otroško igrico »Pikec gre v trgovi- no«, tej pa je sledil prihod dedka Mraza. Dvorana je bila polna otrok, sedeli so spredaj, uživali so v pričakovanju, kaj vse se bo slišalo, videlo in dobilo. Medved Pikec je prišel v trgovino kupit kruh za večerjo. Tam je srečal Zlobo Maščobo, ki je hotela pretentati Pikija in mu na vsak način prodati vse drugo razen tistega, po kar je prišel. Tako mu je vsiljevala paradižnike, sladkarije pa pašteto in pageto, jogurt, zelenjavo in še kaj. Seveda pa je potreboval le sadje in kruh. Ob koncu so lutke še zaplesale in zapele, pri zadnjem so jim pomagali tudi otroci. Ko je bilo igrice konec, so otroci čakali še na obljublje- nega dedka Mraza. Pričeli so ga klicati na ves glas. Pa je prišel. Skupaj so ponovili, kaj so ga v pismih prosili. V tem prisrčnem pogovoru so družno zapeli še nekaj otroških pes- mi. Ob slovesu so vsi dobili še sladkarije in mandarine. Ob- ljubili so, da se ob letu osorej spet srečajo in poveselijo. Besedilo in fotografija Andrej Pogačnik }•—ˆ†ês„™•Œ†„ê ’ê‡’ Œê‡’ •ˆê–’–ˆ‡ˆ slišali, da je vrtec polno zaseden: trenutno ga obiskuje 94 otrok, povprečno jih letno odklonijo 110, v letu 2006 pa so jih celo 169. Župan Boštjan Rigler je pohvalil kon- struktivno delo lavriških svetnikov in do- bro sodelovanje občine in KS Lavrica. V letu 2008 bo občina glede na amandmaje k proračunu poskrbela za zamenjavo oken v vrtcu. Gospod Bešter pa je povedal, da na- meravajo po 1. 1. 2008 zelo resno začeti gradnjo novega naselja: 80 dni bodo pi- lotirali temelje, vseljevanje v nova sta- novanja pa se bo začelo oktobra 2009 in spomladi 2010. Trenutno imajo od 311 stanovanjskih enot 70 že prodanih. Vse to je pomenljivo tudi za vrtec. Vodstvo OŠ in vrtca Škofljica je bilo s slišanim zelo zadovoljno, še bolj pa bodo otroci. Besedilo in fotografija Andrej Pogačnik Lavrica, 21. 12. 2007. Mesec december Kot donacijo so otrokom prinesli ček v je znan po prebujanju dobrodelnih akcij. vrednosti 1.400 €. Darovalci so prepri- V soseščini Vrtca Lavrica podjetje iPro- čani, da dobri sosedski odnosi pomenijo Steklo lahko večkrat stood- jekt gradi novo naselje. Pa so dobri možje največ. stotno recikliramo, ne da bi iz tega podjetja slišali, da ima sosedov vr- Vrtec Lavrica ima pridne in izvirne izgubilo na kakovosti. tec pridne otroke. Beseda je dala besedo vzgojiteljice, z otroki delajo marsikaj in so se najavili za obisk. Pričakali so jih zanimivega. Ker letos uvajajo novo de- župan Boštjan Rigler, ravnateljica Jadvi- javnost – otroke so navdušili za folkloro Razgradnja stekla na od- ga Avsenak in vodja vrtca Vera Šparovec. –, bodo dobljeni denar porabili za nakup lagališču traja več kot mili- Na obisk so prišli predstavniki iProjekta narodnih noš. z direktorjem Alešem Bešterjem na čelu. Ob tej priložnosti smo od vodstva vrtca jon let.

¡¥ hŽ—˜„‘’ w•„‘Œ:‘’ê’ „•™„‘„ê‘’™’ˆ—‘„ê ˜–—™„•„‘„ꇈ„™‘Œ†„ê™êŽ‘ŒW‘Œ†Œ papir, bleščice, kovinski papir, papir sa- tovje, barvice, barve za steklo. Vsaka na- stala voščilnica je bila unikatna, narejena s polno mero domišljije. Ker pa je december praznični čas, poln raznobarvnih okraskov – vsi pa imamo doma postavljena tudi novoletna dreves- ca – sva se odločili, da bomo poleg če- stitk izdelovali tudi okraske za novoletno drevo, npr. okraske iz kovinske folije in papirja satovje. Prav iz zadnjega je največ otrok je naredilo snežake. Vedno znova naju razveseli, v kako ve- likem številu se otroci udeležijo delavnic in se podajo v svet ustvarjanja, kjer izpod njihovih ročic prihajajo zelo zanimivi iz- delki. Nekateri raje posnemajo naju, drugi pa uberejo čisto svojo pot. Letos so se na srečo otrok počitnice za- Ko se staro leto poslavlja, si drug dru- Otrokom se zahvaljujeva za obisk in čele že nekoliko prej, in sicer 24. decem- gemu zaželimo, da bi bilo novo leto še jih vabiva tudi na naslednje delavnice, o bra. To je pomenilo, da nam v ponedeljek bolj uspešno, srečno, polno zdravja in lju- katerih boste zagotovo pravočasno obveš- ni bilo treba iti v šolo, zato sva izkoristi- bezni. Zato sva se odločili, da bomo izde- čeni. li ta dan ter ga namenili veseli novoletni lovali novoletne čestitke. Za čestitke smo ustvarjalni delavnici. uporabili različne materiale, kot so volna, Lea in Katja Mederal i’WŒ:‘’¾‘’™’ˆ—‘ŒêŽ’‘†ˆ•—ê‘„ês„™•Œ†Œ Lavrica, 23. decembra 2007. Društvo ljico kulinaričnega prispevka, in marljivih Blatnik, Mesarija Promes, Pekarna Peč- upokojencev Lavrica je za vse upokojen- članic društva. Ga. Zmaga je bila resnič- jak in Pekarna Blatnik. ce in tudi za ostale krajane pripravilo bo- no inovativna pri svojih dobrih prigrizkih. Seveda so bili sponzorji tudi med člani žično-novoletni koncert. Vse njene pomočnice so bile tako ves čas DU Lavrica, ki so doma pripravili veliko Uvod so pripravili učenci domače priprave strokovno zelo natančno vodene. dobrih in izvirnih sladkih dobrot – kralje- osnovne šole. Izmenoma so sledile izvir- Za uspešno prireditev so svojo pomoč pri- vala je tudi znana orehova potica. ne deklamacije in skladbe. Med njimi je spevali tudi naslednji sponzorji: Prevozi Na koncu pa še nekaj besed o nastopa- še posebej izstopala Nika Koprivc, učen- Okorn, Mizarstvo Cimerman, Mesarija jočih in publiki. Iz podružnične osnovne ka iz Sel pri Lavrici, ki je igrala na dia- tonično harmoniko. Domačim učencem je sledila gostja Nina Gačnik iz Dobrepolja. Ob sprem- ljavi klaviatur je zapela nekaj znanih po- pevk, med drugimi tudi Belo snežinko in Poletno noč. Naslednja skupina nastopajočih so bile Peške (podmladek MPZ Češnje). Člani so majhni otroci, ki so se zelo potrudili, nji- hov nastop pa so dopolnili in nadaljevali pevke in pevci, združeni v MPZ Češnje. Za začetek so zapeli eno koledniško, nato je pa sledila še cela vrsta božičnih pesmi. Vsem nastopajočim se je zahvalila Zdenka Gačnik. Prisotne je povabila na prijateljsko srečanje, manjši prigrizek in kozarček rujnega. Pri pohvalah seveda ni pozabila na Zmago Sebanec iz Sel, vodite- Na diatonično harmoniko je ubrano zaigrala Nika Koprivc.

¡¦ hŽ—˜„‘’

šole Lavrica je bilo okoli 30 pevskih ude- prišli bližje. A hkrati je bila to možnost, ležencev, v MPZ Češnje je zapelo 34 grl, da so se ljudje pogovarjali, slišati je bilo pri Peškah 24 nadebudnežev, zvrstili pa tudi veliko lepih besed in želja. S tem so so se še drugi, že omenjeni nastopajoči. dokazali, da imajo še čas za prijatelje, so- Obiskovalcev je bilo okoli 250, dvo- sede. Tudi med letom bi bilo prijetno, če rana in balkon sta bila za vse premajhna, bi ljudje spet našli čas za sosede, če bi se mnogo ljudi je namreč moralo ostati pred vrnili časi prijateljstva, dobrote, strpnosti vrati. in morda še česa pozabljenega. Ni čudno, da so tudi otroci ob nasto- Še enkrat hvala vsem, ki so kakor koli pu ugotovili, da je dvorana že danes da- pripomogli za doživet večer, ter vsem, ki leč premajhna in kako bo šele, ko bodo so s svojim obiskom vse to pozlatili. zgradili naselje Ob potoku. Nova stavba Prepričan sem, da so izvajalci progra- s telovadnico za osnovno šolo očitno ne ma na obiskovalce res naredili čaroben, bo dovolj, treba bo misliti tudi na novo topel in melodičen vtis. Po koncertu se je nadaljevalo druženje ob kulturno dvorano. Že jutri! Pa zdravo in srečno v letu 2008! dobrotah lavriških upokojenk Tisti, ki so ostali zunaj, so morali po- Besedilo in fotografiji trpeti in kasneje v drugem delu so lahko Andrej Pogačnik u’™’ˆ—‘’ê u’™’ˆ—‘’ê•„„‘ˆêê‡•˜O—™’êê “•„‘’™„‘ˆê z•Ž’Œ‘ꌑꇈ‡Ž’êt•„’ ˜“’Ž’ˆ‘†ˆ™ In prišel je 26. december. Dan, ki so Zahvala za uresničitev novoletnega ra- Ko muzika veselo zaigra, ga marsikateri otroci že težko čakali. Ob janja in obdaritev otrok gre zahvala tudi na plesišče vsi hitimo, 17. uri se je v kulturni dvorani na Lav- Občini Škofljica, podjetjem in posamez- zdravstvene težave se umirijo, rici pričelo novoletno rajanje z društvom nikom: iz srca nam lepe misli poletijo. Smrkolin in povabljenim Borisom Kono- Podjetja Občine Škofljica: Pekarna Peč- Polke, valčke zaplešimo, nenkom. jak, d. o. o., Tamaschi, d. o. o., Robikum, se v čas mladosti povrnimo. Otroci so se naučili nekaj pesmi, jih d. o. o., Struktura, d. o. o., Mesarstvo Poskoči, zaigra naj nam srce, prepevali s Kononenkom, plesali družab- Blatnik, d. o. o.; ki globoko v sebi še mladostno je. ne plese ter se pomerili v tekmovalnih ig- podjetja iz drugih občin: Cangura, d. o. Tudi jesen življenja je lepo živeti, rah. Nekateri otroci pa so imeli možnost o., Didakta, d. o. o., Epta, d. o. o., Sloven- če nas hoče kdo rad imeti. poskusiti tudi svoje lutkarske sposobnosti ske, Podravka, d. o. o., Ferrero, d. o. o., Ves svet se nam lepši zdi, in se vživeti v lutko ter z njo animirati Valkarton, d. d., Papir servis, d. d., Libe- če skupaj smo s prijatelji. druge. Ni pa bila to zabava le za otroke, ro, d. o. o., Beiersdorf, d. o. o., Videoart, To noč naj nihče ne bo sam, veselili so se tudi starši, ki so se prav tako d. o. o.; posamezniki: Roman Brunšek, podaj roko in poišči toplo dlan. poskusili v tekmovalnih igrah. ga. Pintar. V teh prazničnih dneh veliko smeha, Ob koncu so otroci zapeli znano pesem radosti naj bo, Siva kučma ter priklicali dedka Mraza, ki Mateja Perovšek saj praznujemo silvestrovo! jih je obdaril. za društvo Smrkolin Tončka Podlogar, Želimlje

Naj uresničijo vaše se sanje, vedno le dobro naj vam se godi! Srečno 2008 vam želita društvo in zasebni vrtec Smrkolin

¡§ hŽ—˜„‘’ i„Š’–’™êŽ’‘ê™êW˜“‘ŒŒês˜ „‘„êÀêy˜‡‘ŒŽ Rudnik, na štefanovo 2007. Spet je leto naokoli. Na Rudniku se je po deseti maši zbralo 15 konjenikov, katerih konji so zelo strpno čakali na svoj letošnji blagoslov. Pred drugo svetovno vojno je bil ta ob- red zelo razširjen; do leta 1990 so konje blagoslavljali bolj skrivaj ali sploh ne, se- daj pa se ta stari običaj spet počasi oživlja. Težava je le v tem, da so žive konje zame- njali »jekleni«, le-ti pa imajo za zavetnika drugega svetnika. Stara navada je bila, da je po blagoslo- vu praviloma najstarejši sin zajahal konja in odšel po posestvu. S konjem je obiskal vse njive in jih blagoslovil s soljo. Ob bla- goslovu so nekoč tudi konjem dajali jesti sol in kruh. Tako naj bi bili obvarovani nesreč skozi naslednje leto. Konj je bil vedno delovna žival, in sicer vode, saj bi, če temu ne bi posvečali do- Ob tej priliki naj povem, da je dandanes mnogo bolj raben za vleko kot goveja ži- volj pozornosti, konj kaj hitro zbolel ali pravih delovnih konj malo, večje je števi- vina. Dobri gospodarji so skrbeli za njih na vsakem koraku: če so po težkem delu celo poginil. lo športnih, ki jih uporabljamo za rekrea- počivali, jih je skrben gospodar vedno po- Kmečkemu človeku je dober delovni cijsko ali tekmovalno športno ježo. krival s posebnim konjskim pregrinjalom; konj veliko pomenil. Tako je tudi danes, Besedilo in fotografija tudi do ene ure po težkem delu niso dobili če se pokvari jekleni konj – traktor. Andrej Pogačnik u’™’ˆ—‘ŒêŽ’ˆ–„•–ŽŒê™“’‘ê‘„êr•Œêˆê’“ˆ—ꘖ“ˆ· proti vrhu Krima, tako kot smo to to že trinajstič zapored počeli člani lavriškega društva gorskih kolesarjev. Kljub tempe- raturi močno pod lediščem in zasneženi cesti se je za ta podvig tokrat odločilo kar 18 kolesarjev, kar je za prvi dan v letu in glede na dejstvo, da januar za večino smrtnikov ni najprimernejši mesec za ko- lesarjenje, kar zavidljivo število. Pod vtisom sončnega, pa čeprav hlad- nega dne smo si bili vsi vsi kolesarji v ne- čem enotni, da se na naslednje leto zopet odpravimo na Krim. Rezultati tekmovalcev so sledeči: to- krat je bil najhitrejši Marko Škarja z re- zultatom 1:08,00, za njim se je pripeljal Zlatko Prošič, tretje mesto pa je osvojil Črt Jakhel. Bojan Božič MTB LAVRICA KLUB Fotografija Franci Mačerol

Prvi januar ni le dan za poslušanje du- drugih sestavin naše psihofizične integri- najskih valčkov, je tudi druga plat vznese- tete. Pri izdelavi prenosnega nega praznovanja, dan bolj ali manj trdih Da, marsikaj je lahko prvi dan v letu in pristankov, dan okrevanja, dan, ki smo ga tisti redki, ki ne ležijo v postelji s težko računalnika nastane 10 vnaprej vrgli stran, žrtvovani dan, name- glavo, počnejo na ta dan vsemogoče stva- ton odpadkov. njen obnavljanju življenjske energije in ri. Vendar le malokdo na kolesu sopiha

¡¨ hŽ—˜„‘’ v :Œ‘–ŽŒê‘„Š•„ˆ‘†ŒêÀ꣭ꇈ i•„‘Ž’êr•ŒWêên•„‡ŒO:„ê motor določenega dogajanja v kraju. je bila ustanovitev balinarskega društva, Ste rojeni Gradiščan? organiziranje obiska dedka Mraza in po- ‘„‡êwŒ„™’ên’•Œ†’à Ne. Na Gradišče sem se iz Ljubljane dobno. Z gospodom Brankom sva se dobila priselil pred osemnajstimi leti. Sicer pa Na katere akcije ste najbolj ponosni? na njegovem domu na Gradišču v torek, sem s Kočevskega. No, zagotovo so pomembne čistilne 15. januarja 2008, popoldan. Ima prije- Kaj vas je pritegnilo, da ste si za kraj akcije. Odvažali smo stare avtomobile, ten zimski vrt – nekdanja društvena soba, bivanja izbrali ravno Gradišče? da o drobnih odpadkih niti ne govorim. v kateri so se rojevale ideje družabnega Pravzaprav sem se iz Ljubljane delno Pravzaprav me imajo kar za nekakšnega življenja na Gradišču. Sedaj je to njegov vrnil proti domu. Kraj mi je bil nekako na ekologa. kotiček, kjer med drugim prebira publika- poti proti domu. Hkrati sem s preselitvijo Menite, da imajo sosedje pred vami cije o naši občini in razmišlja, kaj bi bilo v bolj vaško okolje začel obujati tudi spo- neke vrste strahospoštovanje? dobro storiti za kraj in njegove prebival- mine na svoj rojstni kraj. Vaško okolje mi To ravno ne, vendar vem, da si mislijo: ce. V lanskem letu je prejel listino Občine je bilo blizu. Tako sem začel tudi z orga- Če ne naredim tega, bo oni spet kaj rekel. Škofljica za prizadevno delo na različnih niziranjem raznih prireditev. Pa vem, da naredijo z velikim veseljem, področjih društvenega življenja, zato sem Kakšnih? ker se zavedajo, da je čisto okolje potreb- z njim poklepetal o njegovih dosežkih in V času osamosvajanja Slovenije smo no vsem nam, ne samo meni. tudi viziji. postavljali mlaj na star, klasičen način. Pomembno vlogo ste imeli znotraj Ali je bilo občinsko priznanje za vas Potem sem organiziral kresovanje. Gra- TD Škofljica tudi pri trasiranju in nato presenečenje ali pa ste ga pričakovali? dišče je v svojem jedru majhna vas, ki se vzdrževanju Svarunove poti. Priznanje je bilo res veliko preseneče- je zelo povečala s priseljenci. Ljudje so si Ja, v to sva ugriznila z gospo Kotar. nje. O občinskih priznanjih se nismo nič bili zato nekako odtujeni. In prej navedeni Mislim, da je Svarunova pot velika pri- pogovarjali, tako si nisem niti mislil, da dogodki so jih nekako prebudili in začeli dobitev za občino in TD Škofljica je tukaj bi bil lahko med nagrajenci, kaj šele, da bi povezovati. odigralo pomembno vlogo. Sedaj se je pot ga pričakoval. Od kod ste dobili ideje, predvsem pa zasidrala tudi že v program naše osnovne Kako ste se počutili, ko ste izvedeli, voljo? šole, tako da imajo učenci vsaj enkrat v da vam bo občina izkazala čast s pri- Vse to se je dogajalo pri nas doma. Ime- času osnovnega šolanja možnost, da jo znanjem? Kaj vam priznanje osebno li smo veliko vaških običajev in vedno organizirano oziroma vodeno prehodijo. pravzaprav pomeni? sem bil zraven. Preselitev v vas je v meni Menim, da se s tem – poleg spoznavanja Prvo, na kar sem pomislil, tako sam obudila spomine in volja je pač prišla od domačega okolja – pomembno ohranja zase: Joj, kaj pa sedaj! Priznanje je že vre- znotraj. Predvsem pa mi je bilo dolgčas, tudi domoljubje. Za to je zaslužen zlasti du, tako za nazaj, vendar sem se takoj tudi ker se v kraju nič ni dogajalo. To pa me profesor Gregor Kovačič. vprašal, kaj pa sedaj. je nato pripeljalo v TD Škofljica. Zame je Se redno udeležite vsakoletnega po- Torej ima priznanje lahko tudi posle- menda najprej slišala Lidija Kotar, ki je hoda? dice. Pa jih ima? takrat društvo vodila, name pa se je obrnil Udeležim se ga redno, vendar ne pre- Ima, ima. Nehote človek čuti nadaljnjo tudi takratni župan Jože Jurkovič s proš- hodim cele poti, saj praktično vedno na- odgovornost, uradno postane nekakšen njo, če bi lahko sodelovali. Posledica tega stopam v vlogi organizatorja. Tako imam razne zadolžitve že na samem startu, pa potem na posameznih kontrolnih točkah. Jo pa načeloma redno prehodim z osnov- nošolci. Svarunova pot se je dobro prijela. Ste v TD kdaj razmišljali, da bi strasirali še kakšno pot, recimo s Škofljice prek Pleš in Dol na Molnik, od tam pa na Orle in potem čez Sela in Lisičje nazaj na Škof- ljico? Pogovarjali smo se, vendar do izvedbe ni nikoli prišlo. Veste, s tako potjo je ve- liko dela. Postaviti jo je potrebno na že utrjene poti ali vlake, včasih je potrebno dobiti tudi dovoljenja lastnikov zemljišč, potem pripraviti oznake in pot označiti z markacijami. Potem pa je potrebno, kar je še najpomembnejše, pot tudi vzdrževati. Upajmo na kakšnega nadebudneža, ki bo zagrizel v ta projekt. Sicer pa ste Branko Križ iz rok župana Boštjana Riglerja prejema priznanje in cvetje v lanskem letu na Gradišču ustanovili

¡© hŽ—˜„‘’

novo društvo, in sicer Vaško interesno imenoval, tako za Vrh kot za Gradišče in kov, po katerih bi jih poimenovali, hkrati skupnost in izvedli tradicionalno sreča- morda tudi za Smrjene. Geografska lega pa je lahko uradno na eno poštno števil- nje Gradiščanov. teh krajev je pač taka, da smo nekako lo- ko samo ena ulica z enakim imenom. Ob Glavni vzrok za ustanovitev Vaške in- čeni tako od Želimelj kot od same občine. vsem tem smo želeli ohraniti ime Gra- teresne skupnosti je bil v tem, da smo bili Če bo to uspelo, bo to pomembna prido- dišče. Na občnem zboru krajanov smo se izbrani, da organiziramo tradicionalno bitev za naše kraje. Predlagal sem tudi nato odločili, da bomo ime kraja ohranili srečanje Gradiščanov. Ker je šlo za velik izgradnjo balinišča, ker sedaj naše bali- tako, da bomo ulice označili z rimskimi projekt, brez neke organizacije ne bi šlo. narsko društvo hodi balinat na Lavrico. številkami, v smislu Gradišče cesta III/7. Z ustanovitvijo društva smo namreč tudi Projekt je odločno podprla tudi občina. Vaška skupnost je tak načrt potrdila. lažje kandidirali za finančna sredstva in Kako to, da sami nimate kakšne Se počutite varno v naši občini? ob tem moram povedati, da nam je ob- funkcije predsednika društva? Osebno se počutim varno, res pa je, da čina veliko pomagala. Tako gre zahvala To me mnogi sprašujejo. Vendar jaz že- se kar naprej sliši, da so komu vlomili in županu Boštjanu Riglerju in podžupanu lim, da v ospredje pridejo tudi mladi. Ve- podobno. Za božično-novoletni koncert, Romanu Brunšku, ki je pripravljal kultur- ste, jaz bi rad nekaj naredil iz teh mladih ki bo na Škofljici, smo se v društvu po- ni program. Tako se je na Gradišču zbralo ljudi. Da bi začutili, da jih potrebujemo, govarjali, da bi bilo dobro organizirati re- okoli 1000 ljudi, kar je za tako majhen da so dobrodošli, da imajo možnost, da darje oziroma paznike, ker se pojavljajo kraj zagotovo veliko. delijo svoje sposobnosti s krajem, v kate- tudi vlomi v avto pri belem dnevu, ko je Kaj je ta prireditev prinesla Gradiš- rem živijo. Upam, da mi bo uspelo. gospa odšla na grob prižgat svečo. Sicer čanom? Je bila zgolj prireditev ali pa je Na zadnji seji občinskega sveta je pa imam o občini pozitivno mnenje. Tako imela kakšno dodatno vrednost za sam bil sprejet predlog odloka o preime- s prejšnjim kot sedanjim županom dobro kraj? novanju Gradišča nad Pijavo Gorico sodelujem in načeloma sprejemajo naše Prireditev je zagotovo prebudila ljudi in v Gradišče, uvedli pa boste tudi ulični predloge. Res pa je, da – vsaj z vidika de- jih povezala. Danes so mladi cele dneve sistem. narja – ne zahtevam veliko. (smeh) od doma, tako praktično ni časa za dru- Kako se je porodila ideja? Bi želeli kaj sporočiti našim bral- ženje. Če človek nima posebnega vzro- Osebno poznam celo Gradišče, za vsa- cem? ka zanj, ostaja doma. Ta prireditev nas ko hišno številko vem, kje je. Tako sem Ne delaj drugemu tistega, česar ne želiš, postal skorajda informacijski center za da bi drugi delali tebi. To je zlato pravilo, je zbudila, novo ustanovljeno društvo pa Gradišče, saj vsakega, ki po kom sprašu- ki bi se ga morali vsi držati. Ob tem pa si nas je povezalo. Med nami je nastalo tudi je, vaščani pošljejo kar k meni, v smislu: želim, da bi ljudje začutili kraj kot svoj, nekakšno zaupanje. »Križ bo vedel.« (smeh) Zato sem se po- da bi se zavedali skupnega dobrega, da bi Kako se ta povezanost kaže nav- vezal z gospodom Gorjupom, nekdanjim znali priti naproti idejam in pobudam. zven? profesorjem geodezije. Razmišljal sem, Za samo srečanje Gradiščanov smo da bi kraj razdelili na zaselke glede na Pogovarjal se je si delo razdelili. Ljudje niso v nobenem ledinska imena. Potem smo razmišljali o Iztok Petrič primeru rekli ne. Brez težav smo dobili ulicah, vendar nimamo toliko posamezni- Fotografiji Ferucio Hrvatin prostor pa določene (kmetijske) stroje, ki smo jih potrebovali. Gospodinje so pekle, spet druga skupina je organizirala vode- nje po kraju in podobno. Letošnje leto je bilo na splošno bogato. Samo v decembru smo organizirali prihod Božička in pohod z baklami k polnočnici v župnijsko cer- kev v Želimlje. Na novega leta dan smo se zbrali k tako imenovani pospravi: kar je doma ostalo od silvestrovanja, smo prinesli v naše društvene prostore in si voščili novo leto. Odziv je bil kar dober, res pa je, da bi bil lahko še boljši, saj ima Gradišče okoli 900 prebivalcev. Pri vsej stvari je pomembno tudi to, da smo do- bili svoje društvene prostore, ki jih sicer še urejamo. Tudi tukaj nam je na pomoč priskočila občina. Se vaše društvo povezuje tudi z dru- gimi društvi v občini? Ravno v zadnjem času smo resno vsto- pili v stik s PGD Vrh nad Želimljami. Ga- Listino občine Škofljica je prejel tudi gospod Ivan Giovani iz Želimelj, ki je pogovor silci so namreč začeli projekt izgradnje zaradi odhoda v zdravilišče na pooperativno zdravljenje hvaležno odklonil. Želimo mu igrišča na Vrhu, ki naj bi postal nekakšen čimprejšnjega okrevanja! »športni center«, kakor sem ga sam po-

¢ª hŽ—˜„‘’

%ˆ‘–ŽŒê“ˆ™–ŽŒê ’•êpŠê“•ˆ“ˆ™„ê™ê%ˆŒ„‹ Pevke Ženskega pevskega zbora Ig so na praznik svetih treh kraljev (6. januarja) pod umetniškim vodstvom Iztoka Petriča v župnijski cerkvi v Želimljah pripravile krajši koncert božičnih pesmi. V prvem delu so skupaj z domačim me- šanim pevskim zborom s petjem sodelo- vale pri sveti maši. Kot vstopno pesem so zapele kolednico z Iga – Ena zvezda gori gre in tako ižanski melos ponesle tudi v želimeljsko dolino. V nadaljevanju je organist Igor Kovačič ubrano spremljal Mozartov Ave verum. Po maši so pevke zasedle prezbiterij in številnemu poslušalstvu zapele šopek raznovrstnih božičnih pesmi. Pri skladbi, vzeti iz Bachovega Božičnega oratorija, se jim je pridružila še čelistka Kristina Anželj. Zvok violončela je pričaral ne- koliko skrivnostno vzdušje in na obraze Ženski pevski zbor Ig na redni tedenski vaji. vernikov zarisal znake pričakovanja. Lepo je bilo po končanem koncertu pred trdega dela na pevskih vajah. Letos zbor prisluhnite, se iz srca zahvaljujem župniji cerkvijo poklepetati z ljudmi in posluša- praznuje 10-letnico delovanja. Pevke jo Želimlje za povabilo in prijazno gosto- ti pohvale in besede navdušenja. Res je, bodo zaznamovale s slavnostnim koncer- ljubje. ženski zbor kakovostno raste, zvok zbo- tom v mesecu oktobru. ra je vedno bolj privlačen. To je rezultat Ob tem, ko vas vabim, da nam še kdaj Emilijana Meglič

 ’•Œê‘„Oˆê’ :Œ‘ˆê™ê’•Š„‘Œ„†ŒŒê{kꎒ‰Œ†„êWˆêOˆ–—Œ:ꑄ–—’“ŒŒê‘„ê ’WŒ:‘’¾‘’™’ˆ—‘ˆêŽ’‘†ˆ•—˜ê tŒ•êŒ‘ê•„‡’–—· V nedeljo, 20. januarja 2008, se je v čutiti nekaj težav v altovski legi. Z drugo predstavile njegovo sonato Dormi, Iesu župnijski cerkvi na Škofljici odvil že šesti skladbo so nas članice Laniških predic po- dulcissime (Spi, Jezus najslajši). Občutje in pravzaprav tradicionalni božično-no- peljale na dvor madžarskega kneza Paula dvora je pričaral duet kljunastih flavt, al- voletni koncert, h kateremu so povabljeni Antona Esterhazya (umrl 1762), ki je gojil tovsko je igrala zborovodkinja sama. vsi pevski zbori in vokalne skupine, ki izreden čut za klasično glasbo. Pri njem je Otroški pevski zbor Peške so v bistvu delujejo v naši občini. Letos je sodelovalo služboval sam Joseph Haydn. Pevke so podmladek Mešanega pevskega zbora 12 različnih pevskih zborov. Na povabilo nam v vokalno-inštrumentalni izvedbi Češnje. Kljub nekaj težavam v višjih le- TD Škofljica pa se jim je kot gost pridru- žil še baritonist Ivan Arnšek. Koncert je odprl Otroški pevski zbor OŠ Škofljica Podružnična šola Želim- lje. Zbor deluje zelo homogeno. Z Ač- kovo skladbo Naš kodrolasek in Srečo Dominika Krta so pokazali, da so dober otroški zbor. Posebej je potrebno pohva- liti artikulacijo in interpretacijo. Problem doseganja višine v skrajnih legah bodo s pravilno tehniko hitro odpravili. Ženski pevski zbor Laniške predice, ki kakovostno raste, je prijetno presenetil s Koledo Franceta Marolta. Kolednica je sicer polifona, vendar ima kar nekaj eno- glasnih delov, ki so zanka za morebitno intonančno nihanje. Pevke so jih kar do- bro izvedle. Pri polifonih delih je bilo Koncert je povezoval Roman Brunšek

¢¡ hŽ—˜„‘’

gah je lepo izzvenela zlasti skladba Ange- Kristus). Koralne prvine se sicer porazgu- Zbor ima precej intonančnih in ritmičnih li na naših poljih oziroma njen odpev, ki bijo zaradi bogatega ritma, je pa ravno ta težav v večglasju, je pa iz interpretacije v strmo padajočih pasažah slika angelski tisti, ki naredi skladbo zanimivo. Dekleta čutiti vedrino in veselje. Kar je dobro! klic: Gloria in excelsis Deo (Slava Bogu so jo odlično izvedla. Kot drugo skladbo Otroški pevski zbor Sv. Dominik Sa- na višavah). so pevke zapele zimzeleni gospel Didn’t vio je tudi cerkveni zbor. Zato sem bil to- Mešani cerkveni pevski zbor sv. Ciri- My Lord Deliver Daniel. liko bolj presenečen, da so za obe skladbi la in Metoda, domači župnijski zbor, se Mešani pevski zbor Gimnazije Že- izbrali popevko iz žanra zabavne glasbe. je predstavil pod taktirko novega zboro- limlje je pričaral duh katedrale s stalnim Obe – Rojstva luč (Čuki) in Spusti ta božič vodje Jožeta Smrekarja. Premrlova V da- mašnim spevom Agnus Dei (Jagnje božje) v srce (Saša Lendero) – sta bili korektno ljavi zvonijo božični zvonovi je z dosled- Karla Jenkinsa. Lepo izvedene polifonič- izvedeni. Besedilo je bilo lepo artikulira- no gradacijo in korakajočim ritmom lepo ne linije so vzklik miserere nobis (usmili no, zelo dobro pa je bila izvedena modu- nakazala Zveličarjev prihod. Kljub temu se nas) oblikovale v molitev in jo ponesle lacija pri refrenu druge skladbe. Morda so da se je zbor ponekod boril z intonanč- k višku, kljub temu da je bil konec sklad- bili nekoliko moteči poudarki v besedilu, no točnostjo (zlasti v Štrbenčevi Božični be nekoliko negotov. V drugem delu so narejeni na nepoudarjen zlog. Mislim, da noči), je v zboru kot celoti čutiti novo di- prav tako kot pred njimi dekleta posegli bi zbor z lahkoto zapel tudi skladbo v »a rigentsko roko. Zbor je namreč pel mnogo po gospelu Plenty Good Room, v kateri je capella« izvedbi. Pogum velja! bolj čutno kot prejšnja leta. Zaradi tega so presenetil zlasti sopranski solo na koncu Cerkveni pevski zbor Pijava Gorica bile skladbe dobro doživete. skladbe. Sicer nekoliko tih za tako števi- se je predstavil po nekaj letih premora. Iz Pevski zbor 1. in 2. razreda OŠ Škof- len zbor, vendar dovolj prepoznan, da je samega petja je čutiti zagnanost in dobro ljica je zapel angleško ljudsko v prevodu skladba dosegla pravi vrhunec. Pohvala voljo. Svetujem jim več medsebojnega Tisoč iskric smo prižgali. Zborovodkinji gre tudi fantom! poslušanja, tako bo zbor zvenel bolj zli- svetujem, da zbor podpre s kakšnim in- Otroški pevski zbor OŠ Škofljica Zla- to. Simon Hočevar, zborovodja in mladi štrumetom (klavirjem ali kitaro), saj bo te note je skladbo Mire Voglar Ples sne- organist, je presenetil z bogato registraci- tako zbor bolj sproščeno prepeval. žink lepo obogatil z zvončki in ksilofo- jo orgelske spremljave. Le-ta je prišla do Baritonist Ivan Arnšek, ki je ob orgel- nom, na katere so prav tako igrale učenke. izraza zlasti pri skladbi Angel božji stopil ski spremljavi zapel tri znane slovenske Uspelo jim je pričarati vzdušje snežnega je, ki je bila v bistvu štiriglasna izvedba že božične, je otrok izseljencev in se je pred večera. Tudi Mozartova – v prevodu Tiho slišane otroške verzije. Tudi tukaj je izsto- nekaj leti iz Argentine vrnil v Slovenijo. je nočka prišla – je bila bogato animira- pila znana Gloria in excelsis Deo. Ljud- Žal o njem kaj več nismo izvedeli. Nje- na. Tokrat z zvezdicami, ki so jih v rokah ska skladba Srečna si štal’ca je v zanimivi gova interpretacija skladb Rajske strune, držali pevci. Tudi samo petje je bilo pre- harmonizaciji Franceta Gačnika izzvenela Dete rajsko in Glej zvezdice božje je bila cej dobro. Zbor se je izmenjaval s prečno ritmično nekoliko (pre)počasi. Zbor ima z preprosta, prav tako orgelska spremljava flavto in med njima ni bilo slišati kakšne mladim in zagnanim zborovodjem dobre spodaj podpisanega. Gre za slovenske tra- intonančne razlike, kar je zelo pohvalno. potenciale. dicionalne božične skladbe, ki jih slišimo Občinstvo so navdušile zlasti zaključne Kot zadnji je nastopil Mešani pevski po naših domovih in cerkvah. pasaže … ah nina nana spi … zbor Češnje, tokrat brez kakršne koli Dekliški pevski zbor Gimnazije Že- Mladinski pevski zbor OŠ Škofljica inštrumentalne spremljve, ki je bila do limlje je segel po Althousevih Božičnih se je predstavil z dvema tradicionalnima. sedaj značilna zanje. S skladbama Vsem fanfarah, ki se začnejo z liturgičnim be- S kolednico Ena zvezda gori gre in nem- na zemlji mir, veselje (Dugan) in Pridite sedilom oziroma božično hvalnico Hodie ško ljudsko Božično drevce, ki smo jo sli- molit Jezusa (Foerster) smo slišali pevsko Christus natus est (Glejte, rodil se nam je šali tudi v nemškem jeziku (O Tanenbau). suverenost in lepo fraziranje. Nekoliko intonančnih, morda tehničnih težav je za- znati le še pri večjih intervalnih skokih, kar pa se da hitro odpraviti z ustreznimi tehničnimi vajami. Zbor iz leta v leto ra- ste tako številčno kot kakovostno, kar iz- raža zlasti zborov zven, ki je iz leta v leto čistejši. Sledile so še tri skladbe združenih zbo- rov pod taktirko Katarine Bambič. Očit- no so bile izbrane s srečno roko, saj so zvenele ubrano in doživeto. Pohvalen je bil zlasti zadnji akord korala Eno je dete rojeno, ki se nasprotno z molovskima za- ključkoma prvih dveh kitic konča v duru, kar je zlasti težji zalogaj za tenorje. Akord je zazvenel čisto. Občinstvo, ki je bilo številno (med njim tudi župan Boštjan Rigler, ravnate- ljica Jadviga Avsenak in drugi predstav- Združeni zbori, vodi Katarina Bambič

¢¢ hŽ—˜„‘’ê¾ê{lthêtlzljh

poslušalci. Levji delež zahtevne organizacije so opravili člani TD Škofljica, predvsem predsednica Bernardka Hosta. Pete be- sede je z veznim besedilom lepo zlil pod- župan Roman Brunšek, ki je koncert tudi moderiral. Vsem organizatorjem prisrčna hvala. Zahvala gre tudi gostitelju župni- ku Jožetu Tomincu, ki je dal na razpola- go praktično vse prostore, ki jih premore župnišče. Kot odgovorni urednik Glasni- ka se ob tej priložnosti za redno sodelova- nje in fotografije s koncerta zahvaljujem fotografu Feruciu Hrvatinu. Letos bo božično-novoletni koncert dobil nadgradnjo. Občina bo (verjetno v aprilu) organizirala 1. revijo pevskih zbo- rov Občine Škofljica, kjer bodo zbori do- bili priložnost, da se nam predstavijo tudi Zahvala Bernardke Hosta, predsednice TD Škofljica s posvetno glasbo. Upam, da se je bodo niki družbenega in političnega življenja) aplavzu gimnazijskih zborov je bilo slišati zbori udeležili v prav tako velikem števi- in je bila cerkev skorajda pretesna, je bilo celo žvižganje, kar pa se za cerkev zago- lu, občani poslušalci pa bomo z njo dobili navdušeno prav nad vsakim zborom po- tovo ne spodobi, saj je vendarle svetišče, nov kulturni dogodek. sebej. To so izkazovali bučni aplavzi. Pri česar naj ne bi pozabili tako izvajalci kot Iztok Petrič

{ˆ„ꐈ–ˆ†„ kŒ™„ê’‡„Š„ŒO:„꒝Œ•’„ꑈˆŠ„‘’ê’‡„Š„‘ˆê–ˆ—Œê w’Š˜‘’±ê„ê“•ˆ“’™ˆ‡„‘’ꄏŒêŽ„Ž’ê–ˆêˆê ™–ˆê–Ž˜“„ê„:ˆ’ V nedeljo, 4. 11. 2007, me je občanka videti še dve divji odlagališči. Na isti poti in ima zabojnik za smeti, prostor za ko- opozorila na divja (sicer manjša) odlaga- proti domu pa sem opazila, da lastnik od- sovni material pa bi bil lahko poleg sivih lišča, a so jasno kazala ogromno malo- loženih dokumentov stanuje v neposredni zabojnikov, ki jih uporabljajo prebivalci marnost nekaterih soobčanov, ki si le ne- bližini (približno 1500 m od »smetišča«) druge ulice. kaj dni po odvozu kosovnega materiala v neposredni bližini doma upajo odložiti nepotrebne dokumente, pripomočke ... Gozdne površine med Kočevsko cesto in cesto v Smrjene so poleg stare make- damske Kočevke, ki se vije tu, zelo prije- ten prostor za sprehajanje v sončnih jesen- skih dneh. Po omenjenem opozorilu sem šla tja na sprehod tudi sama. Namesto da bi za ovinkom na tej gozdni cesti videla kaj lepega, narava je tam v jeseni res lepa, sem prišla do odlagališča, na katerem je bil odvržen pisarniški stol in še nekaj malenkost. Na žalost precej pogost pri- zor. Mojo, kasneje še inšpektoričino, po- zornost je pritegnila gora dokumentov in pošte (dejansko okolju neškodljive smeti, a neprimerno prepuščene svojemu propa- danju), ki so jasno na več mestih kazali na lastnika odpadkov, ki pa je potencialno (res ne nujno) te smeti tu tudi odložil. Pot me je peljala še naprej, kjer je bilo možno Smetišče z naslovom lastnika

¢£ {ˆ„ꐈ–ˆ†„

Medobčinski inšpektorat Pomemben organ, ki rešuje obravnava- no problematiko odpadkov v naši občini, je Medobčinski inšpektorat občin Ig in Škofljica. Inšpektorat za občini ustano- viteljici opravlja naloge inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva na po- dročjih, ki jih urejajo predpisi občin usta- noviteljic, skladno z zakoni in predpisi, ki se nanašajo na posamezna področja. Med več nalogami naj izpostavim tista podro- čja, ki so neposredno povezana s pred- metno tematiko: ravnanje s komunalnimi odpadki; odlaganje ostankov komunalnih odpadkov; sanacija črnih odlagališč od- padkov; javna snaga in čiščenje javnih površin. Glavna inšpektorica Medobčinskega inšpektorat občin Ig in Škofljica je Le- onida Goropevšek Kočar, univ. dipl. inž. arh., ki jo v zvezi z naštetimi nalogami lahko pokliče na telefon: 01 360 16 24, obiščete v času uradniih ur (ob sredah od 9. do 11. ure) ali pišete na E-naslov: in- [email protected]fljica.si. Na občin- Odkrili smo lastnika smeti skih spletnih straneh lahko najdete tudi vlogo za prijavo nepravilnosti, a najpo- membneje za prijavo je, da si na divjem Ne/znan lastnik odpadkov nalnimi odpadki določajo predpisi lokal- odlagališču samem skušate pridobiti čim O vsem tem sem s priloženimi fotogra- nih skupnosti, višino kazni za nepravilno več koristnih podatkov, kot so npr. regis- fijami obvestila gospo Kočarjevo, medob- ravnanje z odpadki iz različnih dejavnosti trska številka, čas pojavitve, opis storilca činsko inšpektorico za občini Ig in Škof- pa določa zakon o varstvu okolja in neka- oziroma odpadkov, in naredite več ustrez- ljica, ki se je sicer zaradi upravičene dalj- teri specialni predpisi za posamezne vrste nih fotografij. še odsotnosti na teren odpravila v začetku odpadkov. Zakon o varstvu okolja za to- decembra, preverila stanje, uvedla posto- vrstne kršitve določa globo v višini 6259 pek o prekršku in inšpekcijski postopek, evrov za pravno osebo in 1877 evrov za Zaključka še ni ki še ni zaključen. V primeru, ko je lastnik odgovorno osebo pravne osebe. Za fizične V drugem januarskem tednu 2008 sem odpadkov znan, je pozvan, da se izjasni osebe je določena globa 625 evrov. (Vir: se kot že ničkolikokrat sprehajala po stari o prekršku, nato pa sledi odločba o pre- www.barje.net) Kočevki ob robu Barja. V upanju, da ljud- kršku in odločba o odstranitvi odloženih je vsaj v začetku leta skušajo živeti po ne- Nadzor nad črnimi odlagališči kih ne/napisanih pravilih, narediti kakšno odpadkov. V primeru, ko storilec ni znan, Le-ta je v pristojnosti državnih in ob- je zadeva rešljiva le na način (t. i. »nače- dobro delo, da so polni energije za izbolj- činskih inšpektorjev. Inšpektorat za oko- šanje sveta, nisem pričakovala novih div- lo subsidiarnega ukrepanja«), da lokalna lje in prostor (IRSOP) izvaja inšpekcijski skupnost, torej občina sama na stroške jih kupov. A na manj kot 2500 m dolgem nadzor v skladu z letnim načrtom dela, kraku sem morala mimo treh takih odla- proračuna odstrani odložene odpadke, za ki ga vsako leto potrdi minister za okolje ostale vrste odpadkov pa mora poskrbeti gališč. In kaj sem ugotovila: nekdo se je in prostor. V njem so določene prioritete naveličal videorekorderja, še nekdo prav država. Največkrat se v takšnem primeru dela, med katere sodi tudi nadzor ravna- prenese breme odstranitve odpadkov na tako, nekateri so čistili garderobno oma- nja z odpadki. Vendar je treba ob tem po- ro, spet drugi so se odločili, da pripomoč- lastnika zemljišča, kjer le-ta stojijo. Če udariti, da nadzor črnih odlagališč ni po- se povzročitelj odpadkov odkrije kasneje, kov za čiščenje sploh ne potrebujejo več dročje dela inšpekcije za okolje in prostor. ... Dragi bralke in bralci, mogoče se zdi imata država ali občina pravico in dolž- Naloga inšpektorjev za okolje je namreč, nost izterjati vračilo nastalih stroškov. drugače, a namen tega pisanja je spodbu- da nadzirajo konkretne povzročitelje od- janje spoštovanja sebe, drugih bližnjih in V letu 2007 je bilo v zvezi z odpadki padkov ter dejavnosti, kjer odpadki nasta- v Občini Škofljica 16 obravnavanih pri- njihovega dela ter naravnega in urejenega jajo. Ravnanje s komunalnimi odpadki, to okolja z vsemi (živimi in neživimi) po- merov (tako z znanimi kot nezanimi kr- je zbiranje in prevoz odpadkov ter odlaga- šitelji). sebnostmi, ki ga delajo tako živega, spro- nje ostankov predelave ali odstranjevanje ščujočega in našega. Kazen za napačno ravnanje z od- komunalnih odpadkov, pa izvaja obvezna padki javna služba varstva okolja, ki jo je dolž- Besedilo in fotografiji Višino kazni za kršitve v zvezi s komu- na zagotavljati občina. Katja Škrabec

¢¤ {ˆ„ꐈ–ˆ†„ zˆ—Œ±ê–ˆ—Œ±ê–ˆ—Œê°êŒ‘ꎄêê‘ŒŒ Pogleda na nepravilno odložene smeti si nihče od nas ne želi, še manj si tako rav- Pravice in obveznosti uporabnikov sto- nanje zasluži narava. Da v prihodnje do podobnih situacij, kot smo jih (upam bili) ritev javne službe so definirane v 21., 22. lahko kot prebivalci in sprehajalci deležni na posameznih točkah v naši občini, ne bo in 23. členu Odloka o javni službi zbi- več tako veliko, bomo nekaj naslednjega prostora namenili nasvetom in opozorilom, ranja in prevoza komunalnih odpadkov. torej ozaveščanju, da bomo v prihodnje z manj napora in bolj učinkovito pravilno ter Natančno so predstavljene na omenjenih odgovorno ravnali z odpadki. Vse te koristne informacije so objavljene na uradnih spletnih straneh podjetja Snaga. spletnih straneh (www.snaga.si), v publikacijah Javnega podjetja Snaga (predvsem na več tematskih zloženkah, skozi katere nas popelje simpatični zeleni zmajček) in Kam oddati? na portalu www.barje.net. Ob odgovornem ravnanju z odpad- ki se pogosto zastavi vprašanje, kje Ločeno zbiranje odpadkov vršino sosedov. Preprosto povedano: To odložiti ločeno zbrane odpadke. Te so naši domači (sivi ali črni in rjavi) za- lahko prinesete na zbirno mesto, pre- Odpadki niso več nekaj odvečnega, kar bojniki v neposredni bližini naših domov. vzemno mesto, v zbiralnico, zbirni cen- sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, Zbiralnica je pokrit ali nepokrit pose- ter, lahko pa njihov odvoz zagotovite ampak danes predstavljajo potencialne bej urejen in opremljen prostor za ločeno tudi s sodelovanjem v zbiralni akciji. surovine, katerih pot se s sicer urejenih, zbiranje in začasno hranjenje posameznih Vedno pomnite: Zabojnik ni samo eden! okolju prijaznih odlagališč vedno bolj frakcij, ki jih povzročitelji prepuščajo iz- Zato preden posamezen odpadek odvrže- preusmerja v tehnološko vrhunsko raz- vajalcu. V zbiralnicah, ki so praviloma te, premislite, ali ga odlagate v pravi za- vito industrijo za predelavo odpadkov razporejene za gravitacijsko območje 300 bojnik. Tako boste z malo truda tudi sami v zopet koristne surovine, kompost ali prebivalcev in so lahko tudi na javni po- skrbeli za to, da živite v čistejšem okolju, gorivo. Pri procesu preobrazbe odpad- vršini (če ne ogrožajo njene funkcije), so obenem pa boste ohranjali naravne vire in kov v ponovno uporabne surovine lah- posode za ločeno zbiranje stekla, papirja ne boste po nepotrebnem obremenjevali ko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, in embalaže. To so t. i. ekološki otoki z odlagališča odpadkov. da ločeno zbiramo odpadke. Tako po- več zabojniki, ki so prepoznavni po raz- membno prispevamo k možnosti njihove ličnih barvah (modra, zelena, rumena) Papir in karton ponovne uporabe. Na odlagališče bodo pokrovov. V zbiralnice v posode z modrim po- tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče Zbirni center je posebej urejen in krovom odlagamo papir in karton, predelati ali koristno uporabiti. Z loče- opremljen pokrit prostor za ločeno zbira- sem torej odložimo: časopise, revije, nim zbiranjem odpadkov torej industriji nje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz zvezke, knjige, prospekte, kataloge, zagotovimo stalen vir dragocenih surovin gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu, pisemske ovojnice, pisarniški papir, in energije, odlagališča pa so manj obre- frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v ovojni papir, papirnate nakupovalne menjena in tako lahko dlje časa nudijo zbiralnicah, in za začasno hranjenje po- vrečke, kartonsko embalažo, lepenko. prostor ostalim odpadkom. sameznih frakcij do rednega prevzema V posodo za papir in karton ne sodijo: JP Snaga omogoča ločeno zbiranje: odpadne embalaže ali njihove prepustitve kartonska votla embalaža tekočin, kopir- - odpadnega papirja in kartona, stekla in v ponovno uporabo, predelavo ali odstra- ni, povoščeni in plastificirani papir, celo- embalaže (zbiralnice), njevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot fan, tapete, higienski papir, od živil poma- - bioloških odpadkov (rjave posode na zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te tudi zana ali prepojena papirnata ter kartonska zbirnih mestih za biološke odpadke), začasno skladiščijo. embalaža, kakorkoli umazan ali navlažen - kosovnih odpadkov (prevzemna me- Zbirno-prevzemno mesto je prostor, papir in karton. sta za odvoz kosovnih odpadkov ali zbirni kjer se določene vrste komunalnih odpad- Nasveti: kartonske škatle in drugo em- center), kov zbirajo in kjer jih uporabniki prepuš- balažo z veliko prostornino zložimo ali - nevarnih odpadkov (premična zbiral- čajo izvajalcu. Zbirno-prevzemno mesto raztrgamo, revijam in prospektom vedno nica ali zbirni center), se zagotavlja na način, določen za zbirno odstranimo zaščitno folijo, če smo v dvo- - odpadne električne in elektronske in prevzemno mesto. opreme (zbirni center), - ostanka odpadkov (črne ali sive po- Prepovedano je: sode na zbirnih mestih za ostanke odpad- - prepuščanje odpadkov v posode za kov), ločeno zbiranje frakcij in v posode za ku- - posebnih odpadkov (zbirni center). hinjske odpadke, ki niso namenjene tem Kaj je zbirno mesto, zbiralnica … odpadkom; Zbirno mesto je prostor, kjer uporabni- - brskanje po posodah in vrečkah ter ki stalno, redno in nemoteno ločeno zbi- razmetavanje odpadkov oziroma drugo rajo odpadke v predpisanih posodah ves onesnaževanje na prevzemnih mestih, čas do dneva prevzema na prevzemnem zbiralnicah in drugih nenadzorovanih mestu. Zbirno mesto ni na javni površini označenih mestih za prevzem; in ga zagotavljajo uporabniki, urejeno pa - poškodovanje naprav in opreme izva- mora biti tako, da je zagotovljena higiena jalca, pisanje ter lepljenje plakatov nanje; in da ni vplivov na javno površino ali po- - opustiti uporabo storitev javne službe.

¢¥ {ˆ„ꐈ–ˆ†„

mih, kaj sodi v posodo z modrim pokro- vom, preberimo ABC odpadkov.

Zakaj je pomembno ločeno zbira- nje papirja in kartona? Ena tona recikliranega papirja porabi 64 odstotkov manj energije, 50 odstot- kov manj vode in za 74 odstotkov zniža emisije nevarnih snovi v zrak v primer- javi s tono papirja, narejenega iz lesa.

Steklo V zbiralnice v posode z zelenim po- krovom sodi steklo, in sicer: steklenice živil in pijač, steklena embalaža zdravil in kozmetike, kozarci vloženih živil in druga steklena embalaža. V posodo za steklo ne sodijo: okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekran- sko steklo, steklo svetil, pleksi steklo, karbonsko steklo, laboratorijsko in rudo ognjavarno steklo, porcelan, keramika, žarnice, svetlobne cevi. pijač in živil, plastenke čistil in pralnih padke. Olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, Nasveti: stekleno embalažo vedno iz- sredstev, pločevinke živil in pijač, votlo zbiramo v posebni posodi in ga oddamo praznimo in izplaknimo z vodo, ne poza- embalažo od mleka, sokov ipd., plastične v zbirnem centru. Z ustrezno predelavo bimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov, lončke in vrečke. V posodo za embalažo lahko iz njega pridobimo gorivo za avto- če smo v dvomih, kaj sodi v posodo z ne sodi plastična embalaža nevarnih snovi mobile – biodiesel in energent, uporaben zelenim pokrovom, preberimo ABC od- ali njihovih ostankov, ki zahteva posebno za ogrevanje prostorov, kot sestavina se padkov. ravnanje. lahko dodaja v procesu kompostiranja, Nasveti: embalažo vedno izpraznimo, moč pa ga je tudi rafinirati v različne dru- Zakaj je pomembno ločeno zbira- ne pozabimo odstraniti zamaškov ali po- ge proizvode. nje stekla? krovčkov, večje plastenke in pločevin- Kompostiranje je druga možnost za lo- Steklo je izjemno hvaležna surovina, ke stisnemo in tako zmanjšamo njihovo čeno odlaganje bioloških odpadkov. Na saj ga je mogoče stoodstotno reciklirati prostornino, če smo v dvomih, kaj sodi v kompostni kup sodijo enaki odpadki, kot in uporabljamo ga lahko vedno znova, posodo z rumenim pokrovom, preberimo bi jih sicer odlagali v rjavo posodo, na ne da bi izgubilo na kakovosti. Ena tona ABC odpadkov, na embalaži ne prezrite kompostni kup pa ne sodijo: material, ki odpadnega stekla nadomesti približno odtisnjenenih ekoloških oznak s področja se v naravi ne razgradi – steklo, plastika, 1,2 tone surovin, pa tudi na privarčeva- ravnanja z odpadno embalažo. keramika, kovine, barve, laki, olja; kosti, no energijo ne smemo pozabiti. meso in maščobe; izločki domačih živali Biološki odpadki in ljudi ter plevel, ki semeni. Na zbirno mesto za biološke odpadke, Zeleni odrez so vsi odpadki, ki spomla- v plastične rjave posode, odlagamo: ku- Embalaža di nastanejo pri delu na vrtovih, urejanju hinjske odpadke, in sicer zelenjavne od- V zbiralnice v posode z rumenim po- živih meja in obrezovanju dreves. Manj- padke (čebulne in krompirjeve olupki, od- krovom odlagamo plastiko in embalažo še količine tovrstnih odpadkov (ovenelo padke vseh vrst zelenjave, denimo solate, iz plastike, embalažo iz kovin ter emba- cvetje, posušene lončnice …) lahko od- lažo iz sestavljenih materialov: plastenke zelja …), olupke in ostanke sadja, kavno usedlino, kavne filtre in čajne vrečke, ne- Zakaj je pomembno ločeno zbiranje tekoče ostanke hrane, jajčne lupine, po- bioloških odpadkov? kvarjene prehrambene izdelke, papirnate Biološki odpadki zavzemajo več kot vrečke in robčke ter vrtne odpadke, ka- trideset odstotkov gospodinjskih odpad- mor sodijo rože, plevel, pokošena tra- kov. Če jih zbiramo ločeno, bomo do- va, stara zemlja lončnic. V rjavo posodo segli manjšo količino odpadkov na od- ne sodijo: maščobe in cigaretni ogorki. lagališču in s tem podaljšanje njegove Nasveti: bioloških odpadkov nikoli ne življenjske dobe, manj bioloških odpad- odlagamo v plastičnih vrečkah, v bolje kov na odlagališču pa pomeni tudi manj založenih trgovinah so na voljo posebne toplogrednih plinov. Zbrane biološke vrečke, v celoti izdelane iz biološko raz- odpadke bomo predelali v kompost in ga gradljive folije. Tako lahko biološke od- vrnili v naravni snovni krog; tako bomo padke odvržemo skupaj z vrečko, odpad- preprečili onesnaževanje narave. no jedilno olje ne sodi med biološke od-

¢¦ {ˆ„ꐈ–ˆ†„

najkasneje do 6. ure zjutraj na dan od- voza, vendar ne prej kot 24 ur pred dne- vom odvoza. Stroški za odvoz kosovnih odpadkov so že vključeni v ceno odvoza komunalnih odpadkov. Kosovne odpadke Snaga odpelje tudi po naročilu, vendar je njihov prevzem in odvoz treba plačati v skladu s cenikom. Nevarni odpadki iz gospodinjstev Med nevarne odpadke sodijo: stari ložite v rjave posode, namenjene biolo- akumulatorji, baterije, barve in topila, škim odpadkom. Večjih količin vejevja kemikalije, olja in masti, pesticidi, pral- ali listja ne odlagajte v rjave posode ali na in kozmetična sredstva, ki vsebujejo zabojnike za mešane odpadke, temveč iz- nevarne snovi, zdravila, neonske cevi. izdelki daste prednost tistim, ki niso ne- koristite možnost brezplačnega (01/ 477 Oddamo jih v premično zbiralnico – za- varni za okolje oziroma vsebujejo manj 96 32) odvoza in tako odgovorno poskr- bojnik, s katerim jih Snaga zbira po vna- okolju nevarnih snovi, pri prepoznavanju bite zanje. (Sem ne sodi odvoz vejevja prej sporočenem urniku. Ob zabojniku je nevarnih odpadkov so nam lahko v veliko iz sadovnjakov, večjih nasadov dreves in vedno usposobljen predstavnik podjetja, pomoč simboli, ki jih najdemo na nevar- obrezanih dreves na zasebnih površinah ki odpadke sprejema. Nevarne odpadke nih snoveh in njihovi embalaži. večjih razsežnosti.) iz gospodinjstev lahko občani oddajo tudi v zbirnem centru. Nasveti: količino ne- Električna in elektronska oprema Kosovni odpadki varnih odpadkov lahko zmanjšate že pri Odpadno električno in elektronsko Med kosovne odpadke sodi: kopalniška nakupovanju, saj lahko med istovrstnimi opremo je treba zaradi spremenjene za- oprema, pohištvo, preproge, oblazinjeno konodaje zbirati ločeno in ne več v okviru pohištvo in vzmetnice, svetila in senčila. Zakaj je pomembno ločeno zbiranje odvoza kosovnih odpadkov. Za zbiranje Med kosovne odpadke ne sodijo: gospo- nevarnih odpadkov? odpadne električne in elektronske opreme dinjski odpadki, gradbeni odpadki, zem- Nevarni odpadki vsebujejo snovi, ki so je v zbirnem centru na odlagališču Barje lja, listje in veje, nevarni odpadki, od- nevarne za okolje, zato bi v fazah raz- postavljenih šest zabojnikov za zbiranje padna električna in elektronska oprema in kroja lahko ogrozili podtalnico in druge električne in elektronske opreme: zaboj- avtomobilske gume. vodne vire, zrak ali prst, s tem pa tudi nik za velike gospodinjske naprave (hla- V času odvoza kosovnih odpadkov jih naše zdravje. Kako pomembno je pravil- dilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni odložimo na prevzemna mesta za komu- no odlaganje nevarnih odpadkov, lahko stroji …), zabojnik za male gospodinjske nalne odpadke, in sicer kosovne odpadke ponazorimo z baterijo, ki jo odvržemo v naprave (sesalniki, sesalne metle, naprave zložite poleg posod za ostanke odpadkov posodo za ostanek odpadkov. Baterija za šivanje, opekači …), zabojnik za tele- in jih razvrstite glede na vrsto (kovine, les namreč težke kovine, ki jih vsebuje (kad- …), saj se na odlagališče odložijo le za mij, krom in nikelj), prenese tudi na ne- predelavo neuporabni odpadki, ali jih od- nevarne odpadke. peljite v zbirni center. Odpadke pripravite

¢§ {ˆ„ꐈ–ˆ†„

vizijske in računalniške ekrane, zabojnik za opremo za zabavno elektroniko in tele- komunikacije (veliki in mali računalniki, tiskalniške enote, faksi, telefoni, radijski sprejemniki, videorekorderji, videokame- re ...), zabojnik za opremo za razsvetlja- vo, zabojnik za električna in elektronska orodja (z izjemo velikih nepremičnih in- dustrijskih orodij).

Zakaj je pomembno ločeno zbira- nje električne in elektronske opreme? Električna in elektronska oprema vse- buje mnogo okolju nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro, CFC plini itd., ki jih s posebnimi postopki, prilagojeni posamezni vrsti aparata oziroma opreme, uničijo ali ponovno uporabijo.

Posebni odpadki To so odpadki, s katerimi je treba ravna- Gradbeni odpadki od decembra 2006 pa je prepovedano od- ti na poseben način in na katere se nana- Večina gradbenih odpadkov se odloži lagati tudi razrezane rabljene gume. Za šajo posebna pravila. Skladno z najboljšo na odlagališču, del teh odpadkov pa se re- zbiranje in ravnanje s temi odpadki so v evropsko prakso tudi Slovenija v svojem ciklira. Gradbeni odpadki sicer predstav- Sloveniji pooblaščeni trije koncesionarji; pravnem redu predpisuje ločeno zbiranje ljajo eno četrtino vseh nastalih odpadkov v MOL je to podjetje GET inženiring iz in predelavo določenih vrst odpadkov ter v slovenskem prostoru, občani pa se z nji- Kresnic. Izrabljene pnevmatike ponavadi za zbiranje in nadaljnje ravnanje s temi mi srečujejo pri obnovi kopalnic, kuhinj oddamo pri vulkanizerjih ali pri koncesi- odpadki podeljuje posebne koncesije in in vrtov. Manjše količine čistih gradbenih onarju in od prvega julija 2006 je njiho- licence. V nadaljevanju navajamo od- odpadkov (opeka, beton, keramika) lahko va oddaja brezplačna. Odpadne gume se padke, za katere veljajo posebni režimi občani oddajo v zbirnem centru Barje, za snovno predela (mletje) ali se kot sekun- in ki ne sodijo več v pristojnost Snage. večje količine pa morajo skleniti pogodbo darno gorivo uporabi v cementarnah. Za- Pooblaščene izvajalce lahko občani poiš- s podjetjem, ki je pooblaščeno za ravna- radi sežiga pri visoki temperaturi je ta po- čejo na spletni strani Agencije Republike nje s to vrsto odpadkov. stopek okolju prijazen in prihrani velike Slovenije za okolje (ARSO). Med poseb- količine primarnega goriva, kar pomeni ne odpadke sodijo: gradbeni odpadki, iz- Izrabljene avtomobilske gume tudi varovanje naravnih virov. rabljene avtomobilske gume, avtomobili, Od decembra 2003 je na odlagališča azbestni odpadki. prepovedano odlagati cele rabljene gume, Avtomobili Zadnji lastnik mora izrabljeno vozilo dostaviti na eno izmed 35 prevzemnih mest po Sloveniji (prebivalci MOL vozilo odpeljete v podjetje Špan na Brezovico pri Ljubljani ali v Avto Mlakar na Dolenjsko cesto). Oddaja vozila je brezplačna, ob dostavi pa zadnji lastnik prejme potrdilo o razgradnji, s katerim lahko vozilo odjavi iz prometa. Takšen sistem odpravlja one- snaževanje okolja (predvsem je ogrožena podtalnica), ki ga povzročajo izrabljena motorna vozila, zapuščena v okolju ali na neustrezno opremljenih avtoodpadih, s ponovno uporabo materialov pa ohranja naravne vire. Azbestni odpadki Mednje sodijo salonitne plošče, azbest- no-cementna kritina, azbestno-cementne vodovodne cevi za vodovodna omrežja, toplotna izolacija na ogrevalnih kotlih,

¢¨ {ˆ„ꐈ–ˆ†„

izolacija na jeklenih gradbenih okvirjih, Kdo lahko uporablja zbiralnice za loče- ritve. V ljubljanskem mestnem središču ventilacijske cevi … Zakaj je azbest ne- no zbiranje odpadkov? Zbiralnice so na- odvoz poteka trikrat tedensko, v drugih varen? menjene vsem, ki želijo odložiti ločeno delih Ljubljane, Medvodah in blokov- Njegova zgradba je vlaknata, vlakna pa zbrane odpadke, in ne le tistim, ki živijo nem naselju na Igu odvoz poteka dvakrat se pogosto vzdolžno lomijo, pri čemer na- v njihovi neposredni bližini. Če v bližini tedensko, v ostalih manjših naseljih pa stajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Ker vašega doma ne opazite zbiralnice, lahko delavci Snage mešane komunalne odpad- so tako majhna, da jih ne vidimo, in ni- o lokaciji najbližje zbiralnice vprašajte na ke odvažajo enkrat na teden. Brezplačen majo vonja, jih lahko vdihavamo, ne da podjetju Snaga, zavrtite zeleno številko 080 odvoz kosovnih odpadkov poteka vsaj bi za to vedeli. Pri vdihavanju lahko vlak- 88 70 ali pa si ogledate zemljevid zbiralnic. dvakrat letno po vnaprej določenem ur- na pridejo globoko v pljuča in povzroči- niku. Če želite odvoz kosovnih odpadkov jo bolezni, kot so azbestoza in rak pljuč. Delovni čas Zbirnega centra Barje: izven urnika, ga lahko naročite, vendar Med prvo izpostavljenostjo in pojavom Od 1. 4. do 31. 10. Ponedeljek–sobota gre v tem primeru za plačljivo storitev, znakov bolezni lahko mine tudi do 40 let. od 6:00 do 20:00 saj naročeni odvoz ne sodi v okvir rednih Azbest, ki se nahaja v stavbah, postane Od 1. 11 do 31. 3. Ponedeljek–sobota storitev javne službe. Izredni odvoz ko- nevaren, ko material dotraja, se poškodu- od 6:00 do 18:00 sovnih odpadkov lahko naročite na tele- je ali pa se zaradi neprimernega ravnanja fonski številki 01/ 477 96 32. Brezplačni Za večje količine odpadkov pa se obrni- z njim začnejo azbestna vlakna sproščati odvoz zelenega odreza in listja v Ljub- te na Odlagališče nenevarnih odpadkov v zrak in s tem predstavljajo nevarnost za ljani poteka tudi v okviru akcije Za lepšo Barje: zdravje. Nevarni so torej predvsem tisti Ljubljano. Delavci Snage tako med 22. izdelki, ki se drobijo ali spreminjajo v marcem in 15. majem zagotavljajo odvoz prah, ko jih uporabljamo. Kako ravnati Od 15. 5. do 31. 10. Ponedeljek–petek zelenega odreza, za odvoz listja pa je v z azbestom? Po zakonu je treba vse ma- od 6:00 do 20:00 okviru akcije predviden termin med 1. ok- Sobota od 6:00 do teriale, ki vsebujejo azbest, odstraniti na tobrom in 15. novembrom. V času akcije 14:00 poseben način. V Sloveniji obstaja več lahko občani brezplačen odvoz odreza ali Od 1. 11 do 31. 3. Ponedeljek–petek listja naročijo na telefonski številki 01/ podjetij, ki imajo dovoljenje za njegovo od 6:00 do 18:00 477 96 32, brez predhodnega naročila na- odstranjevanje, pri delih manjšega obsega Sobota od 6:00 do mreč Snaga odvoza ne zagotavlja. Če že- pa lahko za pravilno ravnanje z azbestni- 14:00 mi odpadki poskrbite sami. Trdno vezani lite odvoz zelenega odreza in listja izven azbestni odpadki morajo biti zapakirani v Kdo lahko v zbirnem centru brezplačno omenjenih terminov, lahko to plačljivo nepropustno zaprtih vrečah tako, da so sti- odda odpadke? Odpadke lahko brezplač- storitev naročite na isti telefonski številki. ki tkanine oziroma folije zvarjeni ali zlep- no oddajo občani Mestne občine Ljublja- Podjetje Snaga nevarne gospodinjske ljeni, odstranjuje pa se jih z odlaganjem na, Brezovice, Dola pri Ljubljani, Hor- odpadke zbira s posebnim tovornim vo- na odlagališče nenevarnih odpadkov. jula, Iga, Dobrove - Polhovega Gradca, zilom, ki ima funkcijo premične zbiralni- Medvod, Škofljice, Vodic in Velikih Lašč, ce. Vozilo je opremljeno z zabojnikom za Ostanek odpadkov če jih pripeljejo z osebnim vozilom oziro- ločeno zbiranje nevarnih frakcij, zbiranje Odlagamo jih na zbirna mesta za ostan- ma osebnim vozilom s prikolico v količini pa na 18 lokacijah poteka dvakrat letno. ke odpadkov, v plastične črne ali kovin- do približno 0,5 m3. Zbiralnik lokacije v Ljubljani in primest- ske sive posode s prostornino 80, 120, nih občinah obišče po vnaprej določenem 240, 500 in 770 litrov. Odvoz urniku, na vsaki lokaciji ostane dva dni, v Med ostanek odpadkov sodi: plastifi- Odvoz ločeno zbranih odpadkov je tem času pa imajo občani usposobljenim ciran papir, manjše količine stiropora in odvisen od količine in polnosti njim na- delavcem Snage možnost predati tovrstne zamaščene folije, plenice, ohlajen pepel, menjenih posod. Papir, karton in meša- odpadke. Nevarne odpadke sicer občani tkanine, usnje, šiviljski odpadki, vrečke iz no embalažo podjetje Snaga predvidoma lahko oddajo tudi v zbirnem centru na od- sesalca, mačji pesek, kasete, filmi, foto- odvaža vsakih deset dni, medtem ko se lagališču Barje. grafije, pluta, guma, keramika, porcelan, steklo odvaža na dvajset dni. Pogostost žarnice, izolacijsko in avtomobilsko ste- odvoza mešanih komunalnih odpadkov Z www.snaga.si. in www.barje.net pov- klo je odvisna od lokacije uporabnika te sto- zela Katja Škrabec vŽ’–Žˆê—ˆˆê‘„ꊏ’ „‘Œê•„™‘Œ V tej številki Glasnika lahko preberemo, in smradu zaradi neurejenih razmer, pove- rebiti pojasniti nekatere pojme v zvezi z kakšno je stanje na področju odpadkov in zanih z njihovim odvozom in odlagališči, globalnim dogajanjem na področju okolja varovanja okolja v Občini Škofljica, kako saj ta »sektor« komunale in gospodarstva in podnebnih sprememb, še posebej vlogo je z divjimi odlagališči in na nasprotni obvladuje lokalna mafijska združba Ca- in delovanje Evropske unije (EU) v tem strani z ekološkimi otoki ter kako lahko morra. Tudi nam niso nepoznane zdrahe kontekstu. Konec koncev smo od okolja, sami prispevamo k čistejšemu okolju. V okoli smeti, spomnimo se samo zadnjega vremena in občutljivega naravnega rav- začetku leta smo lahko poslušali in gledali primera z odlagališčem v Tenetišah na novesja odvisni vsi in dogajanja drugje novice iz sosednje Italije, kjer se na jugu Gorenjskem. po svetu še kako vplivajo na dogajanje –v Neaplju mesto duši pod gorami smeti V članku pa želim predstaviti in mo- pri nas, zato ne moremo in ne smemo biti

¢© {ˆ„ꐈ–ˆ†„

brezbrižni do razmer na globalni ravni. življenjskem prostoru ljudi. Prvič v zgo- Dosežki EU v zadnjih tridesetih Varovanje okolja je zaradi pospešene dovini bo namreč število prebivalstva v letih globalizacije, urbanizacije, industrializa- urbanih središčih preseglo tistega, ki živi Za pomemben dosežek lahko štejemo cije, izkoriščanja zemljišč za pridelovanje v ruralnem okolju. V Evropi medtem že večanje osveščenosti evropskega pre- hrane in izkoriščanja vodnih virov vedno tri četrtine prebivalstva živi v urbanih ali bivalstva o nujnosti čistega okolja. Kon- bolj pereč problem, s katerim se ne sooča pol-urbanih naseljih. Negativen vpliv na kretne dosežke pa predstavljajo zmanj- le EU, ampak celotna mednarodna skup- okolje ima tudi širjenje turizma, pred- šanje emisij v zraku, zmanjšanje vodnih nost in navsezadnje vsi prebivalci Zem- vsem na obalnih območjih, kjer ta prispe- odplak ter ponovno širjenje gozdov. EU je lje. va k pomanjkanju vode in nastajanju t. i. prav tako na dobri poti, da doseže zahteve »betonskih džungel«. Glavni izzivi kjotskega protokola o zmanjšanju toplo- Glavni izziv na področju varovanja Ključni cilji grednih plinov, ki povzročajo podnebne okolja predstavljajo klimatske spremem- Ključen cilj predstavlja osnovanje dol- spremembe. Protokol, ki je bil podpisan be ter posledično taljenje ledenikov in goročnega programa, ki bi omejil naraš- 11. decembra 1997, v veljavo pa je sto- naraščanje morske gladine, kar privede čanje temperature ozračja na tako stopnjo, pil 16. februarja 2005, zavezuje razvite do pomanjkanja vodnih virov, s čimer bo kot je bila pred industrijsko dobo. EU si države, da bodo zmanjšale svoje izpuste čista pitna voda postala dragocena do- je postavila ambiciozen cilj stabilizacije toplogrednih plinov za 5,2 % v primerjavi brina na tem svetu. V zadnjih stotih letih količine ogljikovega dioksida v ozračju z letom 1990. Ker bodo določila kjotske- se je ozračje ogrelo za skoraj 1 stopinjo in zmanjšanje emisij do leta 2020 s 15 do ga protokola potekla s koncem leta 2012, Celzija, kar je povzročilo otoplitev morij 30 %. Nadalje so cilji EU tudi zmanjšanje je v pripravi nov mednarodno zavezujoč in oceanov, zaradi česar smo priče vedno porabe energije in izboljšanje energijske dokument, ki bi tokrat k večji skrbi za hujšim in nenapovedanim vremenskim učinkovitosti; investiranje v obnovljive okolje pozval tudi države v razvoju, kot ujmam prav povsod po svetu. Prav tako energijske vire in zmanjšanje porabe fo- so Kitajska, Indija, Brazilija, Južnoafri- je otoplitev morij in oceanov povzročila silnih goriv; program urbanega planira- ška republika itd., ki postajajo vse večje povečano izkoriščanje vode in elektri- nja, ki bi omogočil nove oblike transporta; onesnaževalke in se tudi vse hitreje raz- ke. Drug izziv predstavljata deforestaci- zmanjšanje onesnaževanja tekočih voda, vijajo. Pogajanja o novem dokumentu ja – krčenje gozdov zaradi pridobivanja morij in oceanov; oblikovanje dolgoroč- potekajo pod pokroviteljstvom Okvirne kmetijskih in bivalnih površin, in dezer- nih politik za tiste ekonomske sektorje, ki konvencije Združenih narodov o klimat- tifikacija - širjenje puščav in tako krčenje v največji meri pripomorejo k onesnaže- skih spremembah. Del teh pogajanj je bila življenjskega in obdelovalnega prostora vanju; potrebno je osveščanje javnosti, ki tudi konferenca Združenih narodov o kli- svetovnega prebivalstva, ki pa narašča z bi pripomoglo k postopni spremembi ob- matskih spremembah na Baliju decembra nezmanjšano stopnjo. Problem povezan našanja in razmišljanja evropskih potroš- lani. Odločilen trenutek za boj proti kli- s prehranitvijo človeštva predstavlja tudi nikov; finančno planiranje ter dolgoroč- matskim spremembam in skrb za okolje izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, na institucionalna reforma (npr. uporaba pa se obeta na konferenci v Kopenhagnu najbolj ogrožene so sladkovodne ribe. ekoloških inovacij v procesu proizvodnje, leta 2009, kjer naj bi sprejeli nov spora- Letošnje leto bo prelomno v tem pogle- bolj energijsko varčna transport in kme- zum, ki bo nasledil kjotski protokol. du, da bo letos premaknjeno ravnovesje v tijstvo). Jure Brkinjač w•Œˆ•Œê‡’ •ˆê“•„Ž–ˆêŒê’:ˆ™„‘„ê’‡“„‡Ž’™êê(Vir: www.snaga.si) Vso embalažo moramo najprej dobro novno uporabljeni in se ne bodo znašli na mo raztrgati ali dobro stisniti. izprazniti in sprati. Pločevinke, kon- odlagališču. Odvečnim plastičnim vreč- Biološke odpadke lahko zbirate v po- zerve, kartonsko embalažo za tekočine in kam se pri nakupovanju lahko izognete z sebnih vrečkah, ki so razgradljive in jih plastenke moramo najprej dobro stisniti uporabo košare ali tekstilnih nakupoval- lahko skupaj z odpadki odvržete v rjavo in nato odvreči v posodo z rumenim po- nih vrečk. Obremenitev okolja lahko ob- posodo za biološke odpadke. Razgradlji- krovom. čutno zmanjšate z uporabo okolju prijaz- ve vrečke najdete v vsaki bolje založeni Količino odpadkov lahko zmanjšate že nih izdelkov (čistila, barve, lepila …) in trgovini, so pa zelo koristne za odlaga- s premišljenim nakupovanjem. Kupujte s ponovno uporabnimi materiali (steklo, nje bioloških odpadkov v priročne rjave izdelke v koncentrirani obliki in izdelke, les itd.). Stvari, ki so uporabne, a jih ne zabojnike, ki jih lahko dobite na sedežu ki jih lahko ponovno polnite. potrebujete več (npr. obleke, čevlji, igra- podjetja Snaga. Izdelke »za enkratno uporabo« za- če, knjige, posoda) odnesite v komisijske Preden vodo zavržete, razmislite, ali jo menjajte s trajnejšimi (prtički iz blaga trgovine ali jih podarite. Skrb za čisto lahko še kako porabite (na primer za za- namesto papirnatih, baterije, ki se jih da okolje lahko izražamo tako, da, ne glede livanje rož). ponovno polniti, pralne pleničke namesto na to, kje smo, pazimo, da z odpadki ne Preden nekaj zavržete, pomislite, ali bi tistih za enkratno uporabo). smetimo, temveč jih ločujemo. Pri tem pa se dalo popraviti ali uporabiti na kakšen Steklo je najbolj hvaležna surovina za tudi varčujemo z energijo. drug način. predelavo, obenem pa najbolj obremenju- Iz bioloških odpadkov lahko naredite Namesto aluminijaste folije za shranje- je okolje, če ga nepravilno odvržemo, saj kakovosten kompost. vanje živil uporabljajte priročne plastične se ne razgradi. Zato poskrbite, da bodo Preden v posodo z modrim pokrovom posodice, ki jih lahko uporabite vedno steklenice in stekleni kozarci lahko po- odvržemo kartonsko embalažo, jo mora- znova.

£ª {ˆ„ꐈ–ˆ†„

 Œ•„‘Œ†ˆê„ŒêˆŽ’’OŽŒê’—’ŽŒê°êŒ‘ꐒˆê‡’WŒ™„‘ˆê ŒO:ˆ‘ˆê’Ž’Œ†ˆêˆŽ’’OŽŒ‹ê’—’Ž’™ê„•„‡Œê–™Œ‘„‘„ê “’–„ˆ‘ŒŽ’™ê“„:˜ˆ’ê™–Œê’ :„‘Œê Kaj so in čemu so zbiralnice oziroma včasih prepolni, tako da sem se morala od- me je seznanila, da okolice zabojnikov ekološki otoki namenjeni, je bilo na prejš- peljati do drugega najbližjega ob poti (to trenutno pospravljtata delavca, zaposlena njih straneh že zapisano. Ob vseh doseda- se seveda sme). Zadnje čase je zabojnikov v režijskem obratu občine, torej se stroške njih izkušnjah z odpadki se mi situacije, očitno več, vsaj na otoku moje soseske, a za to vzame iz občinskega proračuna. De- ki jih prepogosto videvam po omenjenih ti so prazni – smeti pa zunaj. In to kakšne lež le-tega pa si vsak po svoje – nekateri z točkah, zdijo največji izraz nespoštovanja vrste smeti – takšne, ki se jih na zbiralni- različnimi načrti in plani delovanja, drugi drugega, posledično njegovega dela in cah sploh ne sme odložiti, TV-sprejemnik pa kar tako – zasluži in želi. bitja. Resnično, tak odnos se mi zdi bolj v jarku poleg zabojnikov, otroška obutev, Tema tokratnega Glasnika, dragi bralke zaskrbljujoč kot stanje okolja, saj namreč gradbeni material ... Poleg pa so sicer in bralci, se s to številko ne zaključuje. menim, da gre pri takem popolnoma ne- v primernih (Snaginih) vrečah različne Aktivno in pozitivno delovanje se bo s primernem ravnanju za majhen delež na smeti, ki še čakajo na nekoga, ki bo (mo- strani vsakega izmed nas še okrepilo ali tak način odloženih smeti, ki pa so na ral) reciklira(ti)l. pa na novo začelo. Vabim Vas, da tudi koncu večinoma tudi primerno sanirane. Ena zadnjih takih izkušenj je z 9. januar- sami spremljate dogajanje v vaši okolici, Tudi sama si prizadevam za ločevanje ja 2008. Zelo sem bila presenečena, ker je da se o vzrokih in posledicah neprimer- svojih odpadkov in priznati moram, da se bilo drugi dan po mojem obisku stanje na nega ravnanja pogovarjate, opozarjate in mi včasih ne da, podobno je tudi z drugi- otoku drugačno, lepše. Na žalost je moje premišljujete, v primerih kršitve pa se s mi člani moje družine. A vedno najdemo razpoloženje hitro pokvarila misel, da je čim več podatki o storilcu in samem de- toliko časa in energije, da doma že pri- moral nekdo za »znancem iz sosednje janju obrnite na Medobčinski inšpektorat pravljene smeti na ekološkem otoku raz- ulice« pospraviti. Ga. Leonida Goropev- občin Ig in Škofljica. vrstimo v ustrezne zabojnike. Le-ti so bili šek Kočar z medobčinskega inšpektorata Katja Škrabec r’ˆ‘—„• tˆ‡Œ—„†Œ„ê’ ꑈŽˆê„ ’‘ŒŽ˜ê„ꖐˆ—Œ Medtem ko spremljamo poročila iz bo potrebno nekam odvreči. nove ali povsem drugačne izdelke vnovič italijanskega Neaplja, ki se dobesedno Trenutno stanje našega odnosa do oko- uporabimo. Iz plastične embalaže lahko utaplja v smeteh, in ko v Sloveniji na- lja sicer ni brezupno, zagotovo pa ni do- npr. izdelajo obešalnike. Mnoge smeti se stajajo vaške straže ob smetiščih, ki za- bro. Vtis ob odlaganju smeti v zabojnik v lahko sežgejo in tako izginejo, hkrati pa smrajajo okoliške vasi, smo v naši občini naši ulici je porazen. Občutek imam, da dajo določeno toplotno energijo. podobnih problemov (zaenkrat) obvaro- sem edini, ki ločujem odpadke. V zaboj- Osebno sem se z ločevanjem odpad- vani. Za naše odpadke skrbi ljubljansko niku se znajde vse – od papirja, embalaže kov prvič srečal leta 1995, ko sem čez podjetje Snaga. Pojavljajo pa se na videz in stekla pa do žaganja, zapakiranega v poletje delal v Združenih državah Ame- drobne težave, ki lahko kaj hitro prera- plastično vrečo. In to kljub temu da po- rike. Prazno plastenko sem vrgel v koš stejo v problem. V občini imamo veliko leg stoji zabojnik za biološke odpadke! za smeti. Pet minut zatem jo je moj so- manjših divjih odlagališč, ki jih posa- Nekaj sto metrov stran imamo ekološki delavec opazil, jo vzel iz koša za smeti in mezniki v okviru čistilnih akcij počisti- otok. Nekoliko me sicer pomirja dejstvo, glasno zavpil: »Kdo je vrgel to plastenko jo ali pa jih sanira občina. Snaga nam je da so ti zabojniki redno polni, kar kaže v smeti?« Nič hudega sluteč sem priznal dala tudi možnost ločevanja odpadkov in na ekološko osveščenost določenih pre- dejanje. Opozoril me je, da je plastenka veliko naselji že opremila z ekološkimi bivalcev, žal pa se marsikaj znajde tudi vredna 5 centov in da se jo lahko predela. otoki, hkrati pa smo prejeli tudi zaboj- ob zabojnikih. Videli smo že odslužen Sledila je lekcija iz ločevanja odpadkov nike za biološke odpadke. Dvakrat letno računalnik, mnoge male gospodinjske in verjemite, zalegla je. nam ponudi možnost odvoza kosovnih aparate in podobno. Ob vsem tem se Kaj je torej nauk te zgodbe, ki jo želim odpadkov. In kar je najpomembnejše, vse mnogokrat sprašujem, kaj vodi človeka deliti z vami? Tudi odpadki imajo neke naše smeti odpelje v drugo občino! Torej k temu, da sivinja svojo lastno okolico, vrste dodano vrednost, če jih znamo pra- smo lahko zelo hvaležni, da smo razbre- skozi katero se verjetno vsak dan vozi ali vilno odvreči. Ni pomembno, ali bomo menjeni odpadkov približno 8000 ljudi. sprehaja? Je to zgolj lenoba ali pa ozka dobili tistih 5 cenotv, dobili bomo mno- Koliko ton odpadkov je to na leto? Dobro miselnost, da je važno le to, da smeti go več. Čistejše okolje! Zato vsakič, ko bi bilo, da se začnemo čim prej zavedati niso na moji parceli. Če bomo tako na- imam v rokah odpadek, pomislim, kam dejstva, da bo prišel trenutek, ko bomo daljevali in ne bomo začeli skrbneje lo- ga bom odvrgel. In kaj storim, če je za- morali svoje smeti sami prebaviti. In še čevati odpadkov, bomo kmalu v podobni bojnik poln? Nič posebnega, počakam, je čas, da se naučimo ravnati z njimi, še situaciji, kot so prebivalci ali Neaplja ali da ga spraznijo, saj ne želim gledati sme- je čas, da tega naučimo naše otroke. Le Tenetiš. Zavedajmo se, da lahko mnoge ti, razmetanih po ulici. tako bomo zmanjšali letno tonažo, ki jo odpadke predelamo in jih kot take skozi Iztok Petrič

£¡ pê“’–„‘–ŽˆêŽ’“Œ

„‘O„‘ˆê‘ˆŠ„—Œ™‘Œ‹ê“’–ˆ‡Œ†êŒ‘‰„†Œˆ Vlada je sprejela sklep o ukrepih za usklajevanju pokojnin, torej v februarju jo davčno obremenitvijo ljudi z nizkimi zmanjšanje negativnih posledic inflaci- 2008, v bodoče pa se bo usklajeval enako dohodki bo zagotovljeno, da se njihov je in izboljšanja položaja ljudi z nižjimi kot pokojnine, torej 2-krat letno. dohodek realno ne bo zmanjšal. S pred- dohodki in v parlamentarni postopek po- V postopku je tudi novela zakona o laganim zvišanjem splošne olajšave za sredovala nekaj zakonov, s katerimi bomo vrtcih, ki finančno razbremenjuje dru- določene višine dohodkov se bo izboljšal take učinke dosegli. žine, saj predvideva brezplačen vrtec za dohodkovni položaj več kot 200 tisočim K višji inflaciji v Sloveniji so prispeva- drugega otroka, kadar sta v vrtec hkrati davčnim zavezancem iz najnižjih dohod- la gibanja na svetovnih trgih in predvsem vključena vsaj dva otroka iz iste družine. kovnih razredov. višja cena hrane ter goriv. V Sloveniji še Koalicijski poslanci predlagamo, da je vr- Zaradi odločitve, da ob ponedeljkih toliko bolj, ker na prehrambenem trgu ni- tec brezplačen tudi za vse naslednje otro- naša poslanska skupina obiskuje bodoče mamo prave konkurence in sta vsa moč ke iz družine ne glede na to, ali je starjši pokrajine in predstavlja, kaj uvedba po- ter kapital združena v nekaj velikih trgov- otrok v vrtcu ali ne. To je prvi korak do krajin za posamezno območje pomeni, skih hišah, ki se širijo in z dobički gradijo zadanega cilja – brezplačnega vrtca za vse obenem pa preverjao želje in pričakovanja nove in nove prodajalne v Sloveniji ter otroke, ki pa ga zaradi finančnih posledic državljank in državljanov, bo občasno po- izven nje. ni mogoče uveljaviti že sedaj, pač pa po- slanska pisarna odprta v drugačnih termi- Posledično povišanje cen osnovnih živ- stopoma. Novela zakona bo začela veljati nih kot do sedaj. Zahvaljujem se vam za ljenjskih potrebščin pa je najbolj negativ- že z naslednjim šolskim letom, 1. septem- razumevanje in vas obveščam, da bomo no vplivalo na dohodkovni položaj ljudi z bra 2008, in bo pomembmo razbremenila na obisku v okolici Ljubljane oz. novi nižjimi dohodki. starše, katerih otroci so vključeni v vrtce. Ljubljanski pokrajini 4. februarja 2008, Z namenom zmanjšanja negativnih po- Z novelo zakona o starševskem var- ko bomo obiskali tudi Občino Škofljica. sledic inflacije se bo povečala splošna stvu in družinskih prejemkih se dviguje Alenka Jeraj, SDS, olajšava za zavezance z nižjimi dohodki otroški dodatek za vse skupine upravi- poslanka v Državnem zboru in na ta način zagotovila, da se njihov do- čencev do otroškega dodatka za 8,4 % in Republike Slovenije hodek realno ne bo zmanjšal. tako zmanjšuje potencialno tveganje za Z zakonom o varstvenem dodatku je povečanje revščine in socialne izključe- predlagan drugačen način usklajevanja nosti otrok. Povišanje otroškega dodatka V poslansko pisarno (društveni varstvenega dodatka, ki se kot socialni bo začelo veljati že od 1. 1. 2008 dalje, v prostori Občine Škofljica) vas vabim v korektiv izplačuje skupaj s pokojninami. januarju 2008 pa bo tudi uskladitev otro- ponedeljek, 11. februarja 2008, med S sprejetjem predloga zakona o varstve- škega dodatka z rastjo plač, kar pomeni 15.30 in 17.00. Lahko me pokličete na nem dodatku bo mogoče varstveni do- dvig še za 3,5 %. tel.: 01 478 95 35 ali se mi oglasite po datek, vdovsko pokojnino in dodatek k S predlogom novele zakona o dohod- e-pošti: [email protected], infor- pokojninam, uveljavljenim v drugih re- nini bomo dosegli zmanjšanje negativnih macije o mojem delu pa lahko najdete publikah nekdanje SFRJ, izplačati upoko- posledic inflacije in izboljšanje gmotnega na: www.alenkajeraj.sds.si. jencem v višjem znesku že ob naslednjem položaja ljudi z nizkimi dohodki. Z niž-

v–‘’™‘„êO’„ꎒ‰Œ†„

™„ Œê

‘„ê“•Œ•ˆ‡Œ—ˆ™ Vabimo vas v zobno ordinacijo ’ ꖏ’™ˆ‘–Žˆêê PreNaDENT v Dragi na Igu, kjer Ž˜—˜•‘ˆê“•„‘ŒŽ˜± hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam za- ™ê:ˆ—•—ˆŽ±ê§­ê‰ˆ •˜„•„ꢪª¨±ê gotovimo lep nasmeh. Ponujamo ’ ꡨ­ê˜•Œ estetske plombe, protetično oskrbo, ™ê„™’ê’–‘’™‘ˆêO’ˆê‘„ꎒ‰Œ†Œ­ zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantate. PreNaDENT w•Œ‡Œ—ˆ±ê‡„ê–Ž˜“„ê“’:„–—Œ’ê Naročanje po telefonu “•„‘ŒŽê–’™ˆ‘–ŽˆêŽ˜—˜•ˆ· 040 934 000 Borut Pečar Avtor:

£¢ w’Œ—Œ:‘ˆê–—•„‘Žˆ

v :Œ‘–ŽŒê’‡ ’•êŽ’‰Œ†„ z™ˆ—‘ŒOŽŒêŽ˜ ‹——“®½½ššš­‡–­–Œ Biló je, Mojzes, tebi naročêno peljáti v Kanaan krdelo Juda; ak’srečna pride, pride ura huda, z“’O—’™„‘ˆê’ :„‘ŽˆêŒ‘ê’ :„‘Œ·ê zamišljen si v to opravilo êno. v ê –’™ˆ‘–Žˆê Ž˜—˜•‘ˆê “•„‘ŒŽ˜ê }„ê ™ê Œˆ‘˜ê vvê skzê Od daleč ugledaš zemljo zaželêno; Ž’‰Œ†„ꌖŽ•ˆ‘’ê:ˆ–—Œ—„·êz“’O—˜’ꖏ’™ˆ‘–ŽŒêˆŒŽ±êŽ˜—˜•’ê povrnjena veselja je zamuda Œ‘Ꝋ’‡’™Œ‘’ê—ˆ•ê ’‡Œ’ê“’‘’–‘Œê‘„ê–™’ˆê“’•ˆŽ’ꌑꗄŽ’±êŽ’—ê in plačana so pota polna truda, srce otrpne ti razveseljêno. ˆê™ê–™’Œ‹ê™ˆ•Œ‹ê„“Œ–„ê‘„Oꑄ™ˆ:Œê“’ˆ—±ê–Œê–Ž˜“„ê“•Œ„‡ˆ¾ ™„’ꝄêOˆê ’O’ê“•Œ‹’‡‘’–—ê‘„Oˆê’ :Œ‘ˆ­ (Dr. France Prešeren: p™„‘êq’•‡„‘ Poezije, str. 126)

w’–„‘†Œêzkzꑄꗈ•ˆ‘˜ê Poslanska skupina SDS je z novim letom začela obiskovati območja bo- dočih pokrajin. Namen obiskov je srečevanje s člani stranke ter preverjanje možnosti za sprejem pokrajinske zakonodaje. V ponedeljek, 7. januarja 2008, so poslanci obiskali predvideno Kamniško-Zasavsko pokrajino, sledil bo ob- isk predlagane Dolenjsko-Belokranjske v ponedeljek, 21. januarja, in predvi- dene Ljubljanske pokrajine brez Ljubljane v ponedeljek, 4. februarja 2008. w•ˆ‡–ˆ‡‘ŒŽê}„‡ˆêyzꌑêzkzꓕˆ‡–—„™Œê“•ˆ‡‘’–—‘ˆê‘„’Šˆê “•ˆ‡–ˆ‡’™„‘„êz™ˆ—˜êl| Predsednik stranke SDS, predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu evropskim poslancem predstavil 6-mesečni program predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU. Pri tem se je predsednik vlade osre- dotočil predvsem na prednostne naloge, ki si jih je Slovenija zastavila v času predsedovanja.

OO SDS Škofljica

££ pê‡ˆ„ê‘„OŒ‹ê‡•˜O—ˆ™

w•’–—’™’‘’ê Š„–Œ–Ž’ꇕ˜O—™’ê Ž’‰Œ†„

se sponzorjem, donatorjem ter krajan- kam in krajanom zahvaljuje za izkazano pomoč, hkrati pa želi vsem občankam in občanom mirno in varno nadaljevanje leta 2008. V letu 2008 naše društvo obeležuje 110 let delovanja. Že sedaj vabljeni na pro- slavo, ki bo 14. junija 2008.

UO PGD Škofljica u’™„ꖏ’™ˆ‘–Ž„Ꝅ™ˆ„ z“•„™‘’ê‘„•„™‘„‘Œê™–Œê–™ˆ—Œ Vsa leta, od kar nam je omogočeno de- volucijo ste nam pot izbrali ...«. Na tem lovanje, kot del izvršilnega odbora NSZ spomeniku je napisano ime očeta, na spo- za vse svete prižgemo svečo, z molitvi- minski farni plošči pa sinovo. Prvi je v jo izrazimo zahvalo in prošnjo ob spo- fašističnih mlinih preminil med 2. vojno, minskih farnih ploščah zamolčanih v naši drugi pa v komunističnih po vojni. Torej občini. Od ljudi, ki so jim mar človekove je bilo v obeh primerih prisotno nasilje, pravice (katerih dan je bil pred kratkim), ki krši človekove pravice. Vseeno pa je sem slišal izjave, da je to človeka vredno med obema primeroma razlika: za očeta in plemenito dejanje. je znano, kje je končal življenjsko pot, si- Letos smo, kljub temu da zorimo v pra- nov konec pa je zamolčan. Po petnajstih vo smer, storili še korak naprej. Prižgali letih še vedno obstaja močno nasprotova- smo svečko in pomolili tudi pri osred- nje glede končne ureditve tega področja njemu spomeniku pri občinski stavbi, na na državni ravni. Razlika je v tem, da so katerega so postavitelji napisali »V re- prve žrtve bolečina in se je za njimi lahko

žalovalo. Druge žrtve, ki so jih povzroči- li osvoboditelji, pa niso bolečina in se za njimi ni smelo žalovati, še več, niso smele niti obstajati. Tako ogromno število njiho- vih svojcev na mnogotere načine (dosti- krat se tega niti ne zavedajo) nosi težko breme zaznamovanosti in zatajevanega žalovanja. K prižigu svečke in molitvi nas je nago- vorilo tudi spoznanje, da so to naši ljudje, ki so se v tistem času pred nastopom zlo- činskih ideologij med seboj poznali, bili bolj ali manj prijatelji med seboj in goto-

£¤ pê‡ˆ„ê‘„OŒ‹ê‡•˜O—ˆ™

vo tedaj še nihče ni mislil, da bi dvignil sodelavce. Ti so bili v veliki večini verni – je bil, da se niso priključili komunistični roko nad brata. katoličani in nanje je bil poslej odprt lov osvobodilni fronti. In vendar so kasneje, v najhujšem na- v obliki pobijanja, ki je v dobi petdesetih Danes to vemo, zato bi lahko postali to- rodovem trenutku – ob trojni okupaciji let menjal oblike in različne vrste šikani- liko zreli, da bi prenehali z državljansko Slovenije, ko bi Slovenci najbolj potrebo- ranja, ki se še dandanašnji ni umirilo in vojno, sklenili premirje in določili mirov- vali složno skupno delovanje, pripadniki zaključilo. Edini njihov greh – do danes ne pogoje. Vesel božič in srečno novo leto zločinske ideologije monopolizirali odpor že neštetokrat potrjen po zakonih, ki so 2008. samo pod njihovo komando, vse druge veljali v času okupacije in tudi po tistih, ki Anton Mušič, pa razglasili za izdajalce in okupatorjeve jih je ratificirala komunistična Jugoslavija predsenik Društva NSZ Škofljica wnkês„™•Œ†„ꌐ„깇ˆ‰Œ‘:Žˆº V PGD Lavrica so se mentorji odločili za organizacijo veščin za mlade. Najbolj intenzivno so se lotili kategorij plavalec in preventivec, ki so jih temu primerno tudi izvedli. Za veščino preventivec so se odločili 3 fantje in 4 punce. Opraviti so morali: preventivne ukrepe na letovanju in taborjenju, preventivne ukrepe v ga- silskem domu, preventivne ukrepe v sta- novanju, napisati pet preventivnih gesel, narisati pet risb na izbrano vsebino (kako preprečiti požare) in tekmovati na kvizu s temo iz preventive. Pravilom navkljub so se odlično odrezali. Za veščino plava- lec pa so se odločile le tri pionirke Luč- ka, Katja in Erna, ki so vztrajale do za- dnjega dne. Spoprijeti so se morale s prav nič lahkimi nalogami: osvojiti bronastega delfinčka, preplavati 100 m, poznati vsaj tri igre (v in ob vodi ter pod vodo), se potopiti pod gladino in pobrati predmet z dna, plavati v dveh različnih plavalnih slogih, poznati so morale nekaj teoretič- nih pravil reševanja iz vode in obvladati malo bolj zares. Pokazati so morale svoje nekaj osnovnih pravil za učenje plavanja. spretnosti in dati kar največ od sebe. Izšlo Temu so sledile še teoretične in praktične se je odlično in dekleta so izvedela, da so ure v bazenu. Pri urah teorije so se boje- tečaj opravila. Vse skupaj je potekalo pod vale z zaspanostjo, pri urah plavanja pa s vodstvom Jerneja Čoha in s spremstvom preveč energije. Seveda so jih na bazenu Lidije Gomsi. Program je bil sestavljen varovali še spremljevalci. Na koncu so po gasilskem priročniku za mladino. Pika bili na vrsti tudi tobogani, na katerih so na i pa je bila 21. 12. 2007, in sicer v pros- se dekleta vedla skrajno profesionalno, torih PGD Lavrica, ko so bile vsem sode- saj so poznala že vsa pravila in simbole. lujočim pionirjem podeljene značke. Zadnji dan obiska bazena pa je potekal Nika Potokar hŽ—Œ™‘’–—Œê‡•˜O—™„ê}„OŽ„ꌑ—ˆ•ˆ–‘„ê–Ž˜“‘’–—ên•„‡ŒO:ˆ Ob koncu leta smo v Društvu Vaška zahvalimo, da lahko društveno dejavnost interesna skupnost Gradišče ponovno za- za preteklo leto ocenimo za zelo uspešno, čeli z aktivnostmi. Najprej smo v mesecu predvsem zaradi dobro izpeljane priredit- novembru imeli sestanek, na katerem smo ve 7. srečanja Gradiščanov. Po sestanku je ocenili delovanje društva v letu 2007 in sledil družabni večer. sprejemali predloge članov glede aktivno- Prve aktivnosti so se nadaljevale že v sti ob koncu leta in za leto 2008. Finančno mesecu decembru. Naše najmlajše je v poročilo je pripravila Tončka Fink, ki je društvu obiskal Božiček ter jih razveselil skupaj z Zdenko Janovljak vložila ogrom- z darili, starejšim pa je s spomini na otro- no energije za delovanju društva. Njima štvo prinesel nasmeh na lica. Božiček je in še drugim aktivnim članom se lahko ob odhodu dejal, da najmlajših na Gradiš- Božiček na Gradišču

£¥ pê‡ˆ„ê‘„OŒ‹ê‡•˜O—ˆ™

Družabni večer v društvenih prostorih Pohod članov društva k polnočnici v Želimlje ču ne bo več pozabil obiskati. Ljubitelji postali prava atrakcija in veliko ljudi je iz- 2008. Društvo, čeprav je še mlado, pose- pohodov pa smo na svoj račun prišli na razilo pripravljenost, da se nam naslednje duje veliko idej in jih kasneje tudi izvede. božični večer. Za obisk polnočnice smo se leto pridruži. Po polnočnici smo se vrnili V prihajajočem letu bomo skušali vnesti z gorečimi baklami spustili z Gradišča v nazaj na Gradišče, kjer smo bili v bife- čim več aktivnosti, ki bodo poskušale Želimlje. Čeprav sta cel dan padala zmrz- ju Bor deležni toplih napitkov. V prijetni razbiti vsakdanjo monotonost in popestri- njen dež in sneg, pa pot ni bila nevarna družbi so udeleženci pohoda izrazili željo, ti naš prosti čas. Vsem Gradiščanom, ki in na pohodu nismo imeli težav. Vzdušje da bi moralo biti več podobnih pohodov. niso bili zraven, želimo srečno v novem je bilo prijetno, praznično in z veseljem Na novega leta dan smo se člani društva letu 2008. smo opazovali tiste, ki so se zdolgočaseni ponovno dobili v prostorih našega dru- pripeljali pred cerkev z svojimi jeklenimi štva, kjer smo nazdravili in si s stiskom Besedilo in fotografije konjički. Ob prihodu v dolino smo namreč rok zaželeli vse dobro in srečno novo leto Janez Marinčič shzꎒ‰Œ†„êÀêhkuqp Po dveletnem delovanju LAS-a je jasno, pa v teh časih ni tako enostavno. Strokov- zadovoljnejši, če bi se mladina zbirala v da na tak način, kot je organiziran zdaj, ne nemu vodji pa bi se lahko pridružili pros- svojem kraju, ne da je zanjo Škofljica ena more več delovati. Kljub številnim pozi- tovoljci. Seznanjal bi jih o dogajanju na navadna beda. Če bi imeli svoj prostor, za vom, prošnjam in moledovanju se nihče področju preventive, jih usmerjal in pri- katerega bi skrbeli sami, bi zagotovo za- od vas, dragi občani, nikoli ni odzval. pravljal gradiva, se povezoval z drugimi živel. Ne boste verjeli, toda svoj prostor Niste nas ne kritizirali ne pohvalili, samo institucijami v občini ipd. smo mladi Škofljičani imeli v današnji ignorirali. Še enkrat pa smo na zadnjem sestan- Špici. Bil je neogrevan, pa so vseeno v Organizacija LAS-ov bi morala imeti ku poudarili, da mladina poleg športne njem nastajale enkratne predstave, ki so zaposlenega vsaj enega strokovnega de- dvorane potrebuje tudi prostor, kjer bi se na koncu združile staro in mlado. Pa kaj lavca, ki bi se lahko udeleževal raznih se- lahko srečevali, organizirali plese, vabili vendar govorim, to je bilo pred 20 leti. Le minarjev, ki vedno potekajo med tednom, v goste pevce, igralce ipd. Ustanovili bi kaj bo moja hči lahko povedala svoji hče- v dopoldanskem času. Prostovoljci smo klub ali kaj podobnega, tako pa so razpr- ri, kje je že preživela mladost? Na Škoflji- še vsi zaposleni, zato bi morali za udelež- šeni malo okoli cerkve, malo pri športu, ci zagotovo ne! bo na seminarju zaprositi za dopust, kar večina pa nikjer. Starši bi bili zagotovo Joža Repar Lakovič wnkêv•ˆê‘„êꕈŠŒ–ŽˆêŽ™Œ˜êŠ„–Œ–Žˆê„‡Œ‘ˆ V soboto, 20. oktobra 2007, je v pod- in Škofljica. Gasilsko zvezo Škofljica prestolnice, človeško telo, živali in rastli- ružnični šoli Dolsko potekal regijski kviz so predstavljale najboljše ekipe, ki so si ne skozi gozd. Poleg znanja pa je bilo tre- gasilske mladine regije Ljubljana I, ki so vstopnico izborile na izbirnem tekmova- ba pokazati tudi nekaj ročnih spretnostih se udeležile tudi tri trojke iz PGD Orle in nju v Karlovici, in sicer: mlajši pionirji pri vezanju vozlov, iskanju parov, izbiri dosegle odličen uspeh. in mladinci iz PGD Vrh nad Želimljami, gasilnika ter pri spajanju cevi na trojak in V hladnem sobotnem jutru se je pred mlajši pionirji iz PGD Lavrica in dve eki- ročnik. V dobri organizaciji gostitelja GZ prostori šole zbralo okoli 200 mladih in pi starejših pionirjev in mladinci iz PGD Dol Dolsko je tekmovanje potekalo glad- njihovih mentorjev iz regije Ljubljana I, Orle. ko in polno tekmovalnega vzdušja, tako ki jo sestavljajo Gasilske zveze Brezovi- Tekmovalne trojke so merile svoje zna- da je dopoldan zelo hitro minil in že smo ca, Horjul, Dolomiti, Dol Dolsko, Ljub- nje v temah: gasilstvo, požarna preventi- vsi skupaj nestrpno čakali na razglasitev. ljana, Ig, Velike Lašče, Medvode, Vodice va, slovenski pesniki in pisatelji, evropske V močni konkurenci mladincev je troj-

£¦ pê‡ˆ„ê‘„OŒ‹ê‡•˜O—ˆ™

ka iz PGD Orle v sestavi Doroteja Nebec, Peter Pajk in Matic Mlakar osvojila prvo mesto. Pri starejših pionirjih so Anita Ja- ger, Katarina Okorn in Nives Marinovič osvojile tretje mesto, ekipa starejših pi- onirjev, v kateri so tekmovale Tina Puci- har, Jerica in Špela Okorn, pa je osvojila sedmo mesto. Doseženih uspehov smo se zelo raz- veselili, saj smo v priprave vložili veliko truda in časa, ki nam ga zmeraj primanj- kuje. Uspeh nam je naložil tudi novo ob- veznost, saj bomo zastopali regijo Ljub- ljana I. na 6. državnem kvizu v Črnomlju z ekipo mladincev. Odgovornost, da zastopamo regijo in posredno tudi GZ Škofljica, smo vzeli zelo resno ter tako že trdo delamo in si želimo dobrih rezultatov. Zavedamo pa se, da je konkurenca zelo močna in da po- leg znanja in spretnosti potrebujemo tudi veliko tekmovalne sreče. Besedilo Simon Černe, poveljnik Fotografija Špela Okorn Tekmovalne ekipe PGD Orle z regijskim poveljnikom tov. Vidmar Jožetom wnkêv•ˆê‘„ꇕW„™‘ˆêŠ„–Œ–ŽˆêŽ™Œ˜ V soboto, 24. novembra 2007, je v Dolgi most. Kmalu se je avtobus, poln Črnomlju na OŠ Mirana Jarca potekal navdušenja in energije, odpeljal proti Čr- 6. državni kviz gasilske mladine regije nomlju, kjer naj bi se že zbirali tekmoval- Ljubljana 1, ki se ga je udeležila mladin- ci. Ko smo po dolgi vožnji tudi mi prispe- ska ekipa PGD Orle (Peter Pajk, Doroteja li, se je vsem našim tekmovalcem pošteno Nebec, Matic Mlakar) in dosegla izvrstno dvignil adrenalin, kajti pred šolo je bila uvrstitev. zelo velika množica ekip in vse so bile V zgodnjem jutru so se zbrale vse ekipe polne znanja. (30 ekip mlajših pionirjev, iz omenjene regije na avtobusni postaji 28 ekip starejših pionirjev in 26 ekip mla-

Ekipa z Ivanko Hočevar Istenič in povelj- nikom Matjažem Klaričem dincev, kamor je spadala tudi naša ekipa). Že takoj smo spoznali, da bo konkurenca huda. A brez večjega strahu, saj so bili od- lično pripravljeni in tudi spodbude men- torja Simona Črneta jim ni manjkalo, so se odpravili na prvi del tekmovanja v teo- retičnem znanju. Po kasnejšem pogovoru z njimi smo ugotovili, da so opravili odlično. Vendar tekmovanja še ni bilo konec. Čakala jih je še ena preizkušnja – praktični del. Spajali so cevi na trojak, zvezali še nekaj vozlov in se ponovno odrezali odlično. Vsi za- dovoljni so odšli na zasluženo kosilo, ki Še zadnji objem pred tekmovanjem. Od leve proti desni: Peter Pajk, Doroteja Nebec, jih je čakalo v jedilnici. A tekmovanje še Matic Mlakar ni bilo zaključeno. Čakalo je še najpo-

£§ pê‡ˆ„ê‘„OŒ‹ê‡•˜O—ˆ™ê¾ê}Š’„ꌑꌝ’ •„Wˆ™„‘ˆ

membnejše, rezultati. Vsi smo nestrpno zelo veseli. Poleg PGD Orl pa je regijo čevar Istenič. čakali na ta trenutek. Čas se je vlekel in Ljubljana 1 v kategoriji mladincev zasto- Po končani razglasitvi se je avtobus vlekel, a končno je bila razglasitev. Naj- pala tudi ekipa PGD Šinkov Turn, ki je naše regije odpeljal še na ogled gasil- prej za mlajše pionirje. Iz regije Ljubljana zasedla prav tako odlično 11. mesto. skega muzeja v Metliko. Tako je celotno 1 sta nas zastopali PGD Šinkov Turn, ki Na tekmovanju pa ni manjkalo po- tekmovanje prišlo h koncu in vsi smo se so zasedli 5. mesto, in PGD Slape - Polje membnih oseb. Zvesto so ga spremljali zadovoljni odpeljali proti domu. Ko smo z 22. mestom. Sledili so rezultati ekip sta- predsednik in poveljnik GZS Ernest Eory po dolgi vožnji prispeli v Ljubljano na rejših pionirjev, in sicer sta nas zastopali in Matjaž Klarič, predsednica MS GZS postajo Dolgi most, pa nas je mentor pre- PGD Dvor na 8. mestu in PGD Sostro, Ivanka Hočevar Istenič, župan Občine senetil še z eno novico. Odpeljal nas je na ki so osvojili 11. mesto. In sedaj za nas Črnomelj in ravnateljica OŠ Mirana Jar- zasluženo večerjo v picerijo Jurman. Vsi najbolj pomembna kategorija – mladinci. ca. Hitro so izkoristili priložnost, ki so si smo se siti, veseli in nazadnje tudi utruje- Naša ekipa je nestrpno čakala … in tudi jo s 3. mestom tudi prislužili, in naredili ni od napornega dne odpeljali domov. dočakala! Zasedli so odlično 3. mesto v nekaj fotografij s poveljnikom Matjažem Besedilo in fotografiji državi. Tega rezultata smo bili seveda vsi Klaričem in predsednico MS Ivanko Ho- Anita Jager k•˜O—™’êr|yoꖈꓒ–„™„ Ob izteku leta 2007 smo se sestali člani čanja, dobrodelne prireditve, pogovore bilo naših rednih gostov. društva Škurh. Na skupščini smo sklenili, in predavanja o zgodovinskih, narodnih, Vsem vam, posebno pa aktivnim sode- da društvo zaključi s svojim delovanjem. literarnih, političnih in drugih vsebinah, s lavcem se za opravljeno delo iskreno za- Postopek »zapiranja« društva bomo izve- katerimi smo želeli prispevati k višji de- hvaljujemo. Želimo vam prijetno 2008 in dli skladno z zakonodajo. mokratični ravni našega sobivanja. Imeli vsa prihajajoča leta. Društvo je v petih letih pripravilo sre- smo širok krog poslušalcev, veliko vas je Jože Jurkovič

}Š’„ꌑꌝ’ •„Wˆ™„‘ˆ ali vročo čokolado oziroma kamor bi se zatekli v hladnih dneh, bi si želeli lokal, ’–ŽŒê“„•„ˆ‘—ꢪª§½¢ªª¨ namenjen otrokom in mladini od 12. do 18. leta starosti, v katerem ne bi točili alkohola. Ker vemo, da je take projekte t„ŒêŽ’•„ŽŒ±ê™ˆŒŽˆêŒ‡ˆˆ težko financirati, bi lahko na dobrodelni „ „™„ꌑꓕ’–—Œê:„– akciji prodajali izdelke, ki jih naredimo v Dne 30. novembra 2007 je na naši šoli in prostora za zbiranje. Oblikovali smo šoli, in tako pomagali pri zbiranju denarja potekal prvi sestanek šolskega parlamenta predlog, da bi se organizirale različne za mladinski center. Na parlamentu smo na temo Zabava in prosti čas (pod okri- prireditve, kot na primer likovne, športne se tudi dogovorili, da bomo napisali proš- ljem ZPM Slovenije). Predstavniki 5., 7., dejavnosti, različna tekmovanja, ki bi se njo županu za sestanek, da bi ga seznanili 8., in 9. razredov smo se sestali v šolski jih lahko udeležile cele družine. Veliko si z našimi predlogi. knjižnici in predstavili mnenja oddelčnih nas želi tudi igrišča v vaseh, npr. na Orlah. Tudi na območnem parlamentu na OŠ skupnosti. Vsak razred se je pri razredni Zaradi nadaljnjega šolanja in tudi nasploh Vrhovci, ki je potekal 16. 1. 2008 pod uri pogovoril o tej temi in izbral 2 zastop- zaradi druženja mladih bi bilo dobro, da okriljem ZPM Ljubljana Vič - Rudnik, nika, ki ga bosta predstavljala. bi bilo za avtobusne prevoze v Ljubljano smo z omenjenimi predlogi seznanili Mnenja učencev na naši šoli o prostem bolje poskrbljeno. Naše želje so cenejši ostale zastopnike šol in vsi so jih z odo- času mladih se razlikujejo predvsem gle- in pogostejši prevozi (predvsem to velja bravanjem pozdravili ter jih zapisali tudi de na starost. Povečini pa vsem, ne glede za praznike in vikende). Sedaj so cene med sklepe tega parlamenta. na starost, pomeni prosti čas tisti čas, ki grosupeljčana zelo visoke, avtobus pa v Prošnja županu je bila poslana 17. 1. ga lahko preživimo, kakor sami želimo Želimlje vozi zelo redko (2-krat dnevno). 2008, sedaj samo še upamo na njegov od- glede na naše želje in potrebe. Učenci OŠ Želeli bi si tudi igrišče in mladinski cen- govor in povabilo na sestanek v čim kraj- Škofljica menimo, da v našem kraju še ni ter za zbiranje, ki bi bilo nadzorovano s šem času. dovolj dobro poskrbljeno za preživljanje strani odraslih. Ker v naši občini ni no- Nika Zec in Anita Jager, našega prostega časa, ker ni dovolj igrišč benega kraja, kamor bi lahko odšli na sok učenki OŠ Škofljica k’Š„„‘ˆê‘„ê ’WŒ:‘ˆê–ˆ˜ Dne 11. 12. 2007 smo učenci in učenke podaljšanega bivanja. Na sejmu smo pro- piškoti so vabili na dveh mizah. Iz ozadja Osnovne šole in vrtca Škofljica od tretje- dali prav vse bonbone, ki so bili v glinenih pa je na sejem vabila prijetna glasba. ga do petega razreda prodajali svoje izdel- skledah. Nekateri otroci niso mogli kupiti Sejem je uspel, saj se je pred roditelj- ke na božičnem sejmu. ničesar, saj so prišli prepozno in so zato skim sestankom kar trlo ljudi. Prodali smo veliko voščilnic in kar ne- žalostnih obrazov odšli domov. Seveda kaj uhanov, ki smo jih izdelali pri pouku smo poskrbeli tudi za pogostitev – čaj in Karmen Vončina, 5. r. PB

£¨ }Š’„ꌑꌝ’ •„Wˆ™„‘ˆ w•Œ“•„™ˆê‘„ê ‘’™’ˆ—‘Œê–ˆˆ Pri pouku podaljšanega bivanja smo učenci OŠ in vrtca Škofljica s pomočjo učiteljev izdelovali izdelke za novoletni sejem, ki ga vsako leto priredi naša šola. Na ustvarjalnih delavnicah smo izde- lovali: voščilnice, okrasne škatle, uhane, venčke, novoletne storže, snežake, sveč- nike in okraske za smrečice. V torek, 11. decembra 2007, smo izdelke odnesli v šolsko avlo, kjer smo jih razstavili in prodajali. Veliko staršev jih je z veseljem kupilo. Starši so radi kupovali voščilnice, šatulje in okrasne storže. Vsi se veselimo novoletnega sejma, ker se posladkamo s piškoti in božičnim ča- jem. Maruša Železnik, 5. r. PB w’™„ Œ’ê‘„ê“’“’‡„‘–Žˆê‡ˆ„™‘Œ†ˆê„ê“•ˆ‡O’–Žˆê ’—•’Žˆ±êŽŒê‘Œ–’Ꙏ˜:ˆ‘Œê™ê™•—ˆ† Spoštovani starši predšolskih otrok! 18.30 po naslednjem razporedu: Obveščamo vas, da bomo v vrtcu Lav- - v vrtcu Lavrica: 6. 2., 5. 3., 2. 4., 7. rica in Škofljica organizirali popoldanske 5., 4. 6.; dejavnosti za predšolske otroke, ki niso - v vrtcu Škofljica:27. 2., 19. 3., 16. 4., vključeni v organizirano obliko vzgoje in 21. 5. varstva. Dejavnosti so namenjene otrokom od Otroci bodo imeli možnost druženja, tretjega do šestega leta starosti. Dejavno- navezovanja socialnih stikov, sproščene sti bomo izvajali, če bo prisotnih vsaj pet igre in aktivnega vključevanja v vodene otrok. Otroke lahko pripeljite v oba vrtca dejavnosti, ki jih bodo pripravile vzgoji- in na vse delavnice, odločitev je vaša. teljice in pomočnice. Spoznali bodo raz- Vse, ki se boste odločili, da boste vklju- lične folklorne plese, oblikovali glino in čili otroka v popoldanske aktivnosti, pro- druge materiale. Preizkusili se bodo v iz- simo, da nam to sporočite najmanj tri dni vajanju vsebin tehnične vzgoje, glasbene pred izvedbo na telefon: 3666 078 ali po Vključitev otrok v to obliko dejavnosti in dramske umetnosti ter drugih področij e-pošti: vrtec.skofl[email protected]. je brezplačna. Stroške izvedbe bo pokrila kurikula, ki bodo otroka vodila k prido- Starši pridete skupaj z otrokom in po- Občina Škofljica, ki se ji za to iskreno za- bivanju novih izkušenj, doživetij in spo- stopno uvajate otroka, da bo kasneje hvaljujemo. Veseli bomo vašega odziva! znanj. Dejavnosti bodo potekale dvakrat ostajal sam s skupino. S seboj prinesite Vera Šparovec, mesečno, in sicer ob sredah od 17. do copate. pomočnica ravnateljice r•Œ–—Œ‘„ꌑêq„‘„꓏ˆ–„Œê ™ê™•—†˜ê‘„ês„™•Œ†Œ V vrtcu na Lavrici skozi december po- desetih zjutraj že na Lavrici. Najin nastop tekajo različne dejavnosti, s katerimi otro- je bil napovedan ob 10.30, a ker sva bili ci občutijo da je ‘’veseli december’’ res dovolj zgodni, sva se le hitro oblekli in tu. S Kristino sva se z veseljem odzvali ogreli, ta čas pa so se otroci zbrali v ig- povabilu vzgojiteljic, da pokaževa svoje ralnici, bilo jih je okoli 80. Občutili sva plesno znanje in narediva majhno plesno rahlo živčnost, saj je plesati pred otroki predstavo za otroke. poseben občutek. Pripravili sva 5 plesov V torek, 11. 12. 2007, sva bili okoli pol in enega za otroke, pri katerem so se nama

£© }Š’„ꌑꌝ’ •„Wˆ™„‘ˆê¾ên’–“’‡„•–—™’ꌑꗘ•Œˆ

z navdušenjem pridružili. Otroci so bili poslikali za spomin, vrtec Lavrica pa se oglasiva, s Kristino pa sva z nasmehom resnično navdušeni, saj so otroci iskreni nama je zahvalil z lepim spominkom. Po- odgovorili: ‘’Seveda.’’ in (še) ne znajo igrati. slovili smo se v krasnem vzdušju, vzgoji- Po koncu plesne predstave smo se še teljice pa so naju povabile, naj se še kdaj Janja Trope w’™„ Œ’êŽê–’‡ˆ’™„‘˜ V vrtcu zbiramo plastične zamaške le, če so ti temeljito očiščeni). za invalidski voziček V akciji, ki že poteka, sodelujejo vsi Pobuda za zbiranje zamaškov izvira iz otroci in njihovi starši vrtca na Lavrici Šentruperta na Dolenjskem, kjer se je kot in Škofljici. odgovorna oseba župnik in dekan Mirko K sodelovanju smo povabili tudi osnov- Simončič povezal s podjetjem Plasta ter nošolce naše občine, knjižnico Prežihove- tako z zbiranjem zagotovil delež pri na- ga Voranca s Škofljice ter nekatere gostin- kupu invalidskega vozička (z zbranimi ske lokale. 4.300 kg zamaškov zagotovimo 10 % K sodelovanju vabimo tudi Vas, drage invalidskega vozička ) za gimnazijca iz občanke in občani Občine Škofljica. Ljubljane. Zamaške, ki jih boste zbrali, lahko od- Pedagoški delavci vrtca si ves čas pri- date v vrtcu Lavrica in Škofljica, OŠ Škof- zadevamo, da bi naše otroke navajali na ljica in podružničnih šolah na Lavrici in skrb za sočloveka, sprejemanje drugačno- v Želimljah, knjižnici na Škofljici in po- sti in razvijanje spoštovanja različnosti. sameznih gostinskih lokalih. Zato smo tudi v preteklih letih sodelovali Akcija bo potekala do meseca maja pri različnih humanitarnih projektih v ok- 2008. viru UNICEF-a. Pristopili pa smo tudi k V primeru, da želite več podatkov, se projektu zbiranja igrač za dva na novo od- obrnite na kontaktno osebo Sonjo Erja- prta materinska domova. Zbiramo plastične zamaške vseh veli- vec, vrtec Lavrica, tel.: 01 366 60 78. Letos smo se odločili, da priskočimo na kosti in embalaž za vode, sokove in za- »En zamašek je kot kaplja, pomoč gimnazijcu iz Ljubljane in z zbira- maške, katerih embalaža je označena z ko jih je veliko, njem plastičnih zamaškov pripomoremo znakom za reciklažo (zamaške embalaž je dež, izvir, reka in morje.« delček za invalidski voziček. za olje, kis, mleko in mlečne izdelke pa Sonja Erjavec n’–“’‡„•–—™’ꌑꗘ•Œˆ iŒO:êŒ‘ê ˆ‡„ꎌˆ™–ŽŒ‹ê˜Œ† Če bi naju pred nekaj leti vprašali o otrocih z ulice, materah, ki nimajo hrane, ravnokar obnovljene pravoslavne cerkve prvih asociacijah na deželo Ukrajino, bi da bi jo dale svojim otrokom, ter prijate- z zlatimi kupolami. Vendar že po nekaj verjetno odgovorila: oranžna revolucija, ljih, ki sanjajo o boljšem življenju nekje vožnjah skozi mesto smo začeli spozna- Černobil, prostrana ravnina, Ukrajinke, izven Ukrajine. vati, da ima Ukrajina raznolike obraze. alkoholizem, zlate kupole … V Kijev naju je pot prvič peljala pred Blišč in pozlata zbledita ob pogledu na Po treh obiskih Kijeva, glavnega mesta dobrima dvema letoma. Takrat se nas je starko, ki brezzoba prodaja še tisto malo Ukrajine, se misli ob spominu na to ev- sedem prostovoljcev odločilo, da pripra- imetja, ki ji ga je ostalo, ali pa na številne ropsko državo ustavljajo ob brezdomcih, vimo oratorij za otroke, ki živijo v tem mimoidoče, katerih obrazi uprti v tla da- mestu in izhajajo iz socialno ogroženih jejo slutiti, da jih teža vsakdana vse bolj družin. Z nahrbtniki in kovčki, polnimi potiska k tlom. V dno duše pa zagrize igrač, iger, kap, svinčnikov in še mnogo pogled na otroke, ki jim dom predstavlja drugega, kar so nam za ukrajinske otroke ulica. In takšnih otrok je le v Kijevu 4000, podarili dobri ljudje, smo se prvič preko v celotni Ukrajini pa okrog 200.000, torej Budimpešte odpeljali do 1598 km od- skoraj toliko kot ima prebivalcev Ljublja- daljenega Kijeva. Vožnja do ukrajinske na. Brezposelnost, alkoholizem ali odvis- prestolnice, ki ima pol milijona več prebi- nost od drog njihovih staršev jih poženejo valcev kot cela Slovenija, je trajala celih na ulice, kjer spijo v zapuščenih stavbah, 36 ur. vagonih, kleteh; si iščejo hrano na sme- tiščih in se zaradi preživetja podajajo na Otroci ulice pot preprodaje drog, prostitucije in kraj. Že ob prihodu v Kijev nas je presene- Razmere se še poslabšajo, ko se začnejo tila moderno urejena železniška postaja, z vdihovanjem lepila, alkoholom in podo- Pogostitev v Jasnogordki široke avenije z bogatimi izložbami in bnim omamljati sami. Poleti gredo ti otro-

¤ª n’–“’‡„•–—™’ꌑꗘ•Œˆ

ci na jug Ukrajine, kjer je več možnosti za obisk, ki se je zgodil med novoletnimi krajo in prosjačenje, ker je tam veliko tu- prazniki. Odzvala sva se povabilu misijo- ristov. Na jug odpotujejo kot slepi potniki narjev in del svojega časa darovala potre- na vlakih, ustavljajo tovornjakarje ali pa bam kijevskega misijona. se peljejo s kolesom več tisoč kilometrov V dneh pred novim letom smo za brez- daleč. domce, ki živijo na kijevskih ulicah in po- “Tukaj sem, pošlji mene” (Iz 6,8). stajah metroja, pripravljali drobna darila, Nekateri otroci imajo tudi malo boljše ki so med drugim vsebovala kapo in no- življenje. Ti imajo srečo, da imajo dom, gavice, ki v dneh, ko je temperatura vse- brate in sestre, ter mame, ki skrbijo za njih. skozi manj kot 10 stopinj pod lediščem, Nimajo sicer svoje sobe, ljubečega očeta pridejo še kako prav. in dovolj denarja. Imajo pa vsak dan vsaj Skupina prostovoljcev se vsak pone- en obrok in posteljo, kamor zvečer ležejo deljek odpravi med ljudi, ki jim je dom in zaspijo. Takih otrok smo v dveh letih ulica in vrečka ali dve vse, kar imajo. Z Soba v Jasnogordki med oratorijema, ki smo ju pripravili sku- njimi se pogovarjajo in jim skušajo po paj s slovenskimi misijonarji Tomažem svojih močeh pomagati, hkrati pa jim biva do 5 moških, ki so prišli bodisi z uli- Mavričem in s. Jožico Sterle ter s. Mar- delijo čaj in sendviče. Zadnji ponedeljek ce, z zapora ali so ostali brez doma. Jas- to Meško, spoznali več kot 100. Starši v lanskem letu sva z njimi na ulico od- nogorodka je vse prej kot hotel, saj država teh otrok – največkrat so to samo matere šla tudi midva. Čeprav je bil to večer, ko za vsakega od njih dnevno nameni okoli 5 – prihajajo enkrat mesečno k sestram Ma- smo bili v pričakovanju novega leta, tega griven ( 0,70 centov), kar komaj zadošča tere Terezije po brezplačno hrano in ob- med brezdomci ni bilo čutiti. Sleherni od za pripravo obrokov. Za nujne pripomoč- leko. In če sestre na nek način pomagajo njih si je, tako kot vsak večer, našel svoj ke (za 50 invalidov imajo na voljo le 3 staršem, zakaj ne bi polepšale tudi dneve prostor v kakšnem kotu, da bi lahko do- vozičke) in zaposlitev delavcev, ki bi se s njihovih otrok. Tako so v preteklih dveh čakal naslednje jutro. Ponudili smo jim takimi ljudmi ukvarjali, pa ni denarja. Pri- poletjih za omenjene otroke organizirale topel čaj in sendvič ter podarili darilca, ki manjkljaj finančnih sredstev smo občutili “Počitnice z Bogom”. Preko zgodb in iger smo jo pripravili. Na njihovih obrazih je tudi mi, saj je bil prostor, v katerem smo smo usmerili pozornost mladih na pomen vsaj za trenutek zasijalo veselje, iz ust pa bili (jedilnica), tako mrzel, da smo mora- posameznih vrednot in jih vzpodbudili, so prihajale besede zahvale. V teh trenut- li biti oblečeni tako, kot da bi bili zunaj. da navkljub neprijaznemu vsakdanu, ki kih je bilo začutiti vero, ki jo kljub vsem Na vse težave pa smo pozabili, ko smo ga živijo, sledijo medsebojnemu spošto- tegobam svojega življenja nosijo v srcih, videli, kako si znajo moški pomagati med vanju in ljubezni, iskrenosti, prijateljstvu, saj nam je vsak od njih želel božjega bla- seboj. Tisti, ki zmorejo hoditi sami, so z veri, sočutju … Na ustvarjalnih delavni- goslavlja njegovih milosti. Zgodbe, ki sva veseljem pomagali tistim, ki tega ne zmo- cah smo izdelovali papirnate rože, rožne jih slišala na ulici, še vedno odmevajo … rejo, priti do jedilnice, da so lahko priso- vence, preproste inštrumente in izdelke Da vsi, ki jim je bil dom ulica, le niso stvovali kulturnemu programu, s katerim iz slanega testa, barvali angelčke, kozar- prepuščeni sami sebi, pa smo videli v kra- smo popestrili njihov monotoni vsakdan. ce, kamne … V popoldanskih urah smo ju Jasnogorodka, 40 kilometrov južno od Po koncertu smo jim razdelili darila in se neizmerno zabavali ob igrah brez meja, Černobila. Pred nesrečo jedrskega reaktor- ponudili piškote, ob katerih so se jim kot vodnih igrah, petju, plesu … Druženje s ja je bilo tu počitniško središče za otroke, majhnim otrokom zaiskrile oči. Gotovo je kijevskimi otroki nam je vtisnilo neizbri- ki je potem do leta 2000 samevalo. Pred 7 minilo že precej časa od takrat, ko so se sen pečat. leti so obnovili dve stavbi, v katerih sedaj jih lahko nazadnje najedli. biva okoli 200 brezdomcev, kar 50 med Ljubo doma, kdor ga ima njimi pa je takih, da za svojo mobilnost Bojan Pirnat in Tinkara Grilc Prav poseben pečat pa je pustil zadnji potrebujejo invalidski voziček. V sobah Fotografiji Bojan Pirnat

Œˆ±êh•Šˆ‘—Œ‘„±ê|•˜Š™„±êi•„ŒŒ„ zꎒˆ–’ê“’꓈Ž˜êˆˆ‘ˆê†ˆŒ‘ˆ Ker je pomlad že davno odšla iz naših Pot sem zaključil v brazilskem Rio de Ja- ogreval in ‘’krožil’’ naokoli, kajti vedel krajev, sem jo poiskal na drugem koncu neiru. Skupaj sem v 38 dneh (33 sem jih sem, da me čaka zahteven vzpon. Prvi dan sveta. Dolge, sončne in tople dneve sem preživel na kolesu) prekolesaril 4 741 km sem kolesaril le od letališča do čilenske našel v Južni Ameriki, a tudi tam je bilo in premagal dobrih 30 km višinske razli- prestolnice, kjer živi dobrih 6 milijonov včasih neprijazno vreme. Svojo kolesar- ke. ljudi (15 milijonov je vseh prebivalcev sko pot sem začel v Čilu, v Santiagu, kjer V zadnjih oktobrskih dneh sem prek Čila). Santiago je tudi največje mesto v me je že prvi dan z nožem napadel nek Pariza poletel v Santiago, Slovenci bi mu jugozahodnem delu Latinske Amerike. nepridiprav in mi pobral veliko denarja. rekli Sv. Jakob, kjer je moja noga, po sla- Najprej sem si sam ogledal del središča Kolesaril sem čez Ande in v Buenos Aire- bih 14 urah leta, prvič stopila na tla zelene mesta, katedralo sv. Jakoba in v bližini su obiskal sorodnike. V Montevideu sem celine in drugič na južno poloblo. Nisem tudi kip, ki mu manjka pol obraza. »Kaj si mimogrede ogledal nogometno tekmo. se takoj podal v Ande, raje sem se še malo to pomeni?« sem vprašal bližnjo proda-

¤¡ n’–“’‡„•–—™’ꌑꗘ•Œˆ

že prej ves čas rahlo vzpenjala. Že veli- ko klancev sem prekolesaril v življenju, a tako težkega še nikdar. Že se je večerilo, ko sem pripeljal do smučišča Portillo, naj- severnejšega v Južni Ameriki. Tudi naši smučarji hodijo na priprave v čilenske Ande, a ponavadi 400 km južneje; dva meseca pred menoj so bili nazadnje tam. Okoli je bilo bolj malo snega in smučišče je bilo približno tri tedne že zaprto, saj je pomlad prišla tudi v Ande. Le malo naprej je mejna kontrola in peklenskega vzpona, dolgega 32 km, je bilo konec. Ves dan sem bil na kolesu, a za seboj pustil le 111 km. Premagal pa sem 2 950 m višinske raz- like. Temperatura je bila vsega stopinjo nad ničlo, zato mi ni bilo do spanja zunaj. Po pregovarjanju z oskrbnico velike koče, kjer so nastanjeni obmejni policisti in ca- Na meji med Argentino in Urugvajem riniki, sem brezplačno prespal v malem prostoru nad dnevno sobo. jalko. »Prikazuje hinavščino,« mi je od- zlato palico sredi ulice, pa se je nihče ne Zjutraj me je čakal še rahel vzpon, dolg govorila. Malo naprej se je ponudil prija- bi dotaknil. Čilenska obala je dolga 4000 štiri km, do prelaza Cristo Redentor (Kri- zen mladenič – podobno se mi je namreč km, a jaz sem jo prekolesaril le en odsto- stus Odrešenik), ki je na višini 3 185 m. v evropskih mestih že nekajkrat zgodilo tek, torej približno toliko, kot imamo Slo- Po prelazu, kjer je uradno meja med Či- – da mi razkaže mesto. Ker je bil peš, sem venci morja. Začel sem svojo dolgo pot lom in Argentino, so me čakale še tri raz- tudi sam hodil potiskajoč kolo ob sebi. Po proti vzhodu, zapustil Pacifik in se podal lične argentinske kontrole; Čile ima eno. dobri uri, ko je dan jemal slovo, a je bilo v hribe. Zvečer sem pripeljal v manjši Med čilensko in zadnjo argentinsko je kar še svetlo, sva šla skozi zanemarjen park, kraj Llay Llay pod Andi. Na letališču v 40 km. Vmes sem ustavil na točki, kjer se poln blata in vode. Kar naenkrat je iz žepa Parizu sem srečal čilenskega poslovneža, ponuja razgled na goro Aconcagua (6 959 potegnil nož in ga uperil proti trebuhu, re- ki je dejal, da ima ranč v Llay Llayu in naj m), ki je najvišji vrh obeh Amerik. Malo koč: »Daj denar.« Iz male torbice ob pasu se oglasim pri oskrbniku, da tam prespim. nižje je še ena andska znamenitost, kjer se sem vzel denarnico, kjer so bili v glavnem Dal mi je naslov in našel sem pravo hišno tre turistov, Puente del Inca, naravni most, ameriški dolarji in čilenski pesosi. Naj- številko. O ranču ni bilo duha, človeška ki so ga prvotni prebivalci Inki uporabljali prej sem mu dal približno polovico denar- noga pa hišnega praga ni prestopila že več za pot čez Ande. Pot se je ves čas spuščala ja, nato je zahteval še fotoaparat. »Glej, mesecev. Prespal sem kar na starem kav- in za razliko od prejšnjega dne, ko sem le aparata ti ne dam, raje ti dam še nekaj ču pred hišo. počasi ‘’lezel’’ navzgor, sem zdaj dosegal denarja,« sem mu dejal. Ves čas je tiščal Četrti dan me je čakala najtežja etapa hitrosti tudi do 90 km na uro. Proti koncu nož proti trebuhu in mi gledal pod roke. na poti. Kolesaril sem skozi mesto Los dneva me je vseeno čakalo še nekaj manj- Vzel je denar in zbežal. »Bog ga je videl Andes, kjer je bilo 30 stopinj. Kmalu se je ših klancev, a južnoameriške Kordiljere in kaznoval ga bo,« sem si mislil. Tako začel dolg in težek vzpon, sicer se je pot oziroma velikansko gorsko verigo Ande sem mu dal približno 390 evrov, dobrih 50 mi jih je še ostalo. Meni se je pač noč čarovnic zgodila že dan prej in zdaj mi ni bilo treba več spraševati, zakaj ima kip le pol obraza. Takšna je bila južnoameriška dobrodošlica moj prvi dan. Res škoda, da ni več generala Pinocheta. Če bi bil, se mi to ne bi zgodilo. Poiskal sem najcenejši hotel in šel ves jezen in razočaran spat. Naslednji dan je bil edini na poti, ko sem ves dan kolesaril proti zahodu. Pripe- ljal sem na obalo Pacifika, v bližino mesta Valparaiso, ki je drugo največje v Čilu, z največjo luko. Na prvi novembrski dan sem se okopal v Tihem oceanu le na hitro, saj je imela voda vsega 15 stopinj. Pogled je segel v daljavo proti zahodu. »Kako čuden je ta svet,« sem pomislil. Daleč na oni strani je Koreja in tam bi lahko pustil Stadion v Montevideu, tekma Čile : Urugvaj

¤¢ n’–“’‡„•–—™’ꌑꗘ•Œˆ

sem pustil za seboj. V temi sem priko- ne bi okusil – z vsem spoštovanjem do lesaril do mesta Mendoza, kjer sem imel vegetarijancev. prvič predrto zračnico. Tu žive številni Dvanajsti dan sem pozno popoldne pri- slovenski izseljenci, a do srečanja ni pri- peljal v predmestje prestolnice Buenos šlo. Naslednje dni so me čakale ravninske Aires, ki v slovenščini pomeni dober zrak. etape, zato sem sedmi dan brez težav pre- Ampak zrak je bil zelo onesnažen – kot v vozil 254 km do mesta Mercedes, kar je vseh velemestih. Bilo je veliko prometa, bilo največ na poti in tega sem se zavedal ceste umazane in slabe. Bilo je borih 15 že takrat; to me je še posebej radostilo. stopinj in ulil se je dež. »Kaj je v Buenos Sicer sem šestkrat prekoračil 200-kilome- Airesu razen besede buenos sploh dobre- trsko razdaljo. V mestu Mercedes, ki jih ga?« sem se začel spraševati. Zanimivo je v Južni Ameriki kar nekaj, sem srečal pri največjem argentinskem mestu je, da Argentinska pampa dekle Mercedes, ki jih je tudi kar nekaj po ima ‘’le’’ tri milijone prebivalcev, a z oko- vsej Južni Ameriki. Veliko je tudi tovor- močjo urugvajskega denarja (prehitro za liškimi mesti in predmestji, ki se tiščijo Urugvajce) odprli tovarno celuloze in to njakov te znamke. Pomlad se je v prvih skupaj, jih ima najmanj 12 milijonov. Po- novembrskih dneh dodobra razbohotila in je urugvajska vlada zamerila argentinski trebno je bilo priti do predmestja Lanus, ter zaprla mejni prehod. Pri mestu Gua- temperature prek 30 stopinj me zaradi iz- kjer žive sorodniki. Hotel sem po najkraj- redno suhega ozračja niso motile. Včasih leguaychu sem 10 km pred mejo naletel ši poti, a policisti so mi odsvetovali, češ na popolno zaporo ceste. Na mojo prošnjo da je prenevarno in da me lahko ubijejo. so policisti poklicali na mejo in vprašali, Okoli enajste zvečer sem le prikolesaril do ali grem lahko na ono stran. Nikakršne dveh hiš, v katerih žive očetova bratranca možnosti ni bilo in moral sem na nasled- Marjan in Peter z mamo v eni, v drugi pa nji mejni prehod Colon, ki je 130 km bolj očetova sestrična Vera s sinom Borisom severno. Zaradi tega sem prekolesaril do- in hčerko Kristino. Na Martinovo nedeljo brih 200 km več in izgubil en dan. Prečkal je bil popoln slovenski dan. Zjutraj sem z sem mejno reko Uruguay in se končno le Vero in Kristino odšel k maši, ki jo je vo- znašel v državi Urugvaj, kjer je bilo mar- dil slovenski duhovnik gospod Novak; po sikaj bolje kot v Argentini. Veliko manj njej smo se zadržali v bližnjem Hladniko- prometa je bilo in ceste so bile lepše in vem domu. Po kosilu sva s Petrom odšla širše, zlasti pa so bili ljudje bolj pošteni. v središče mesta na slovensko velepos- Urugvaj velja za najbolj urejeno in eko- laništvo, kjer sem se udeležil volitev za nomsko najbolj razvito južnoameriško predsednika Slovenije. Prav tam pa sem državo. Poleg tega je bila tisti večer polna se sestal z našim veleposlanikom g. Vivo- luna in ob njenem siju sem včasih vozil dom, ki me je že nestrpno pričakoval. Po brez prižgane prednje luči. Prenočil sem v dobri uri razgovora sva s Petrom odšla po mestu Trinidad na vrtu restavracije. bližnji okolici, zvečer pa še v predmestje Na srečo je jutranji dež ponehal, kajti Moron, kjer se je dogajal Slovenski dan Prelaz Cristo Redemptor (Čile–Argentina) mudilo se mi je v prestolnico na tekmo. in tam sem se srečal s številnimi rojaki, ki Še pravi čas sem prikolesaril v glavno in je bilo tako suho, da mi po celodnevnem jih je v Argentini približno 30.000. Več- največje mesto Montevideo, ki šteje mi- kolesarjenju z obraza ni spolzela niti kap- ina njih oz. njihovih prednikov je morala lijon in pol prebivalcev, kar je polovica takoj po drugi svetovni vojni zapustiti do- ljica potu. Kmalu pa je argentinska pampa vseh Urugvajcev. Ravno ko sta se igrali movino, saj jih je kot pripadnike domo- himni, sem se znašel pred stadionom. Kot pokazala ‘’zobe’’, saj mi je nekaj dni za- branskih enot komunistični režim pregnal ponavadi vstopnice nisem imel in prav pored močno pihalo v prsi in v dopoldan- iz nje. Naslednji dan sem si med drugim tako kot ponavadi sem prišel na tribuno. skih urah je nekajkrat deževalo. V mestu ogledal nogometni stadion Boce Juniors Nogometno srečanje v okviru kvalifika- Junin me je ogovoril možakar srednjih let, – Bonboniera, kjer je svoje nogometne cij za naslednje svetovno prvenstvo med češ, kje bom prenočil. »Tu nekje, a ne vem korake začel in končal sloviti Armando Urugvajem in Čilom se je končalo z re- še točno,« sem mu odgovoril. Povabil me Diego Maradona, najboljši argentinski mijem 2 : 2. Po tekmi sem se dobil z g. je v svoje stanovanje, kjer živi s sinom; nogometaš in po mnenju mnogih celo Jantalom, ki je predsednik slovenskega imata zanimiv priimek – Madrid. Ker je svetovni. društva, a pogovarjala sva se v hrvašči- zjutraj deževalo, sem ju zapustil pozno Po treh dneh sem zapustil Buenos Aires ni, saj zna le sem in tja kakšno slovensko dopoldne. Na poti sem srečal Kitajca iz in kolesaril proti najbližjemu mejnemu besedo. Prespal sem v slovenskem domu. Hong Konga, ki je s kolesom potoval v prehodu, ki pa je bil zaprt, kar sem vedel Naslednji dan sva si z oskrbnikom doma nasprotni smeri kot jaz, iz Montevidea že prej, zato so mi svetovali, da grem na ogledala lepo mesto, ki sem ga zapustil v Santiago. Skoraj vsak dan v Argentini drugega. Bolj blizu sem bil, bolj so mi ne- sredi dne. Tisti dan sem se dvakrat okopal sem užival njihovo najbolj znamenito na- kateri predlagali, zlasti policisti, da lah- v reki Plata, ki je najširša na svetu, saj ob cionalno jed – goveje zrezke asado, ki so ko poskusim in morda me bodo cariniki izlivu v Atlantik v širino meri 150 km in mi jih vedno pripravili na drug način. Res pustili čez. Na argentinski strani, blizu je le malo širša, kot je dolga. so bili slastni in skoraj bi bil greh, če jih urugvajske meje, so Argentinci s po- Tretji dan po odhodu iz Montevidea

¤£ n’–“’‡„•–—™’ꌑꗘ•Œˆ

Spustil sem se na obalo Atlantika, v mesto Santos, ki je najbolj znano po nogometa- šu Peleju, ki velja za najboljšega na svetu. Sicer je mesto umazano in neprijazno. Za- dnje dni sem imel zaradi obrabljenih gum skoraj vsak dan predrto zračnico, včasih tudi dvakrat na dan; skupaj na poti jih je bilo enajst. Dva dni pred koncem, ko sem spal na plaži v turističnem kraju Marseias, so mi ukradli kolesarske čevlje in pot sem nadaljeval v sandalih. V sredo, petega decembra, sem v več- ernih urah prikolesaril v Rio de Janeiro (reka januar), kjer sem v zaprti ulici s stražo, zaradi roparjev, poiskal Slovenko, go. Starman, ki je tu že od otroških let. Smučišče Portillo v Čilu Zadnji, 38. dan poti nisem sedel na kolo, sem pripeljal na mejo z Brazilijo, kjer je smo prispeli na asfalt, ceste niso bile do- saj zaradi časovne stiske in nevarnosti po v rabi portugalščina, v edini državi La- sti boljše, saj so bile polne lukenj. Nekaj nasvetu ge. Starman to ne bi bilo najbolje. tinske Amerike, v vseh ostalih se govori sto km do mesta Florianopolis so bile na Poklicala je prijatelja, ki je taksist in mi špansko. Je tudi največja država Latinske cestah vedno težave, saj so bile ozke in je po cenejši opciji nudil uslugo. Skupaj Amerike, katero tvorijo Južna Amerika polne tovornjakov kot v Argentini. Poleg z njim sem si (po mojem mnenju) ogledal skupaj s Srednjo Ameriko in Karibskimi tega v tem delu Brazilije gradijo avtocesto tri največje znamenitosti Ria. Najprej sva otoki. Vedno, ko pridem na mejo, se po- na že obstoječi trasi, a obvoza ni. Vmes se odpravila na stadion Maracana, ki je bil zanimam, koliko je ura po lokalnem času sem si v mestu Tramandai privoščil dan včasih največji na svetu. Potem sva obis- in kakšna je lokalna valuta v primerjavi z počitka in doživel vročico brazilske noči. kala kip Jezusa Kristusa oziroma Cristo evrom. Na prvo vprašanje sem tudi tokrat Zadnji teden, pred mestom Curitiba in Redentor, kot mu pravijo in jih je kar ne- dobil odgovor in je bil enak kot v Urug- naprej do konca, so me zopet čakali tež- kaj po vsej Južni Ameriki, a ta je največ- vaju, torej tri ure za slovenskim. Glede ki klanci, ki so bili zaradi velike vlage in ji in najbolj znan. Nazadnje sva šla še na valute pa tudi v banki niso imeli odgovo- temperatur nad 30 stopinj še toliko bolj famozno plažo Copacabana, kjer sem se ra. To pa ni bila edina težava. Še huje je naporni. Na prvi decembrski dan sem okopal v Atlantiku, a voda je bila umaza- bilo, ko bančne kartice ni sprejel noben zvečer pripeljal v Sao Paulo (sv. Pavel), na, kar ob deset milijonskem mestu, ki je bankomat, in to v petih različnih bankah, največje južnoameriško mesto, ki ima drugo največje v Braziliji, ni nič čudnega. pri katerih v prejšnjih državah nisem imel uradno 18 milijonov prebivalcev, a gotovo Peljal me je do letališča, kjer sem imel po- težav. Po nekaj urah negotovosti so mi na bi mirno dodali še kak milijon ali dva. Po- zno popoldne let do Pariza in od tam do bencinski črpalki le ustregli in mi s post iskal sem hišo v bogati četrti, kjer stanu- Ljubljane. terminala izplačali manjši znesek. Teža- je g. Hlebanja, Slovenec, ki že dolga leta Takšna je bila moja izkušnja z zeleno ve so se nadaljevale dva dni zatem zaradi živi tu z ženo Brazilko, dvema sinovoma celino. K njej so pripomogli tudi pokro- slabe ceste, ki pravzaprav to sploh ni, saj in dvema služkinjama. Je direktor firme vitelji: SLS, ADD, BTS, Rujz Design, je na razdalji 20 km le mivka in zemlja. z 200 zaposlenimi. Hiša je lepa, z vrtom Emonska klet, Gostišče Julči, DIEM, Peljati se nisem mogel, ker se je kolo udi- in bazenom. Bilo je kot v pravljici in ob Mesarstvo Blatnik, za kar se jim najleše ralo, zato sem ga rinil s hitrostjo 3 km na zajtrku sem se počutil kot kralj; služkinji zahvaljujem. Še več, drage soobčanke uro. »Ali je lahko še huje?« sem pomislil. in g. Hlebanja so mi šli zelo na roke. Žal in dragi soobčani, lahko izveste na mo- Začel sem se spraševati, kdaj bodo z neba me je čas preganjal in v manj kot 24 urah jem predavanju v sredo, 13. februarja, ob začele padati granitne kocke. In nič se ne smo se poslovili. Zapustil sem metropolo, 19.30 v kulturni dvorani na Škofljici. bi čudil, če bi res začele. Na pol poti je kjer je nekoč živel dirkač formule ena Ay- Vljudno vabljeni! pripeljal avtobus in mi ustavil. A tudi, ko rton Senna, ki se je leta 1994 ubil v Imoli. Aleš Juvanc

Letno v svetu nastane 300–500 milijonov ton nevarnih Vabljeni na odpadkov. Potopisno predavanje Aleša Juvanca Energija, ki jo prihranimo s ponovno uporabo ene aluminija- zêrvslzvtêwvêwlrs|ê ste pločevinke, lahko napaja prenosni računalnik celih 11 ur. lslulêjlspul

En liter motornega olja lahko onesnaži milijon litrov pitne v kulturni dvorani na Škofljici vode. Toliko je posameznik porabi v 1.600 letih. v sredo, 13. februarja, ob 19.30

¤¤ r˜—˜•„ v ꐈ‡ÃŽ˜—˜•‘ˆê‡‘ˆ™˜ Na začetku novega leta se verjetno mar- Od sebe k drugim Kamor stopi mi noga – na tvojih sem sikateremu posamezniku (med njimi sem Da postanemo medkulturni, moramo tleh, pogosto tudi sama) ali skupinam zdi, da vsaj preko dvojega: ne smemo biti samo kamor nese me jadro – na tvojih valeh, bodo prihajajoči meseci res nekaj poseb- večkulturni, sploh pa moramo biti najprej kamor hoče srce – pri svojih ljudeh … nega. Bolje, da jih bomo naredili za po- kulturni sami. Tako posameznik kot na- (Z vlakom) sebne, saj bomo počeli, dočakali, uresni- rod neprestano živita to evolucijo. Naj to Domovina je postala širša, lahko tudi čili … začeli ali zaključili to in ono pa še narodovo pot skušam zarisati s posamez- evropska. Potrebno ji je dati še eno di- tisto. Redkim uspe ta občutek obdržati 12 niki širokega duha in velikega srca, ki so menzijo: preprosto ljubezen. Ta besedna poleg množice drugih veliko pripomogli, mesecev, še redkeje uspe vse te »resoluci- zveza zveni lepo, to pa tudi zato, ker jo da imamo lahko kulturni praznik in so s je« udejaniti, doživeti … začeti ali zaklju- je v svoje delo vtkal vsestranski umetnik svojim delom kazali medkulturno narav- čiti. A kljub temu lahko zapišemo: to leto Frane Miličinski Ježek (26. februarja bo nanost. Slovenci smo se kot narod utrdi- bo oziroma že je nekaj posebnega. In taki minilo 20 let od njegove smrti). V letu li z jezikom, knjižnim jezikom, sredi 16. bodo tudi vsi prihajajoči dnevi – praznič- 2008 se bomo spomnili še nekaj literatov, stoletja smo postali jezikovno kulturni. In ni in delovni. So in bodo medkulturno za- naj omenim le 150-letnico Juliusa Kugyja, prav letos junija praznujemo 500-letnico znamovani. 90 let Cankarjeve smrti, 50-letnico smrti rojstva Primoža Trubarja. Obdobje refor- Izidorja Cankarja in Lily Novy, 40-let- Evropsko leto medkulturnega macije na naših tleh je upravičeno naše nico smrti Alojza Gradnika. Vsak izmed dialoga ponovno rojstvo – slovenska renesansa. vas pa gotovo pozna še koga iz drugih O dvodnevni konferenci (7. in 8. ja- 3. 2. 1758 se je rodil Valentin Vodnik, ki področij družbenega življenja, ki je imel nuarja) z naslovom Medkulturni dialog je kot razsvetljenec gledal širše, navduše- kulturno srce. kot temeljna vrednota Evropske unije in no: »Ilirija v srcu Evrope leži. … Ilirija osrednji prireditvi (8. januar) kot uradnem prstan Evropin bo.« Morda so to začetki Beseda med nami začetku Evropskega leta medkulturnega evropskega duha. V literaturi gotovo, saj Letošnji literarni slavljenci torej s svo- dialoga so politiki in intelektualci pove- je prav kulturni dan, na čast katerega pi- jim delom (ustvarjanjem in podarjanjem dali marsikaj zanimivega, a na tem mestu šem te besede, spomin na evropsko moč besed) in duhom vsebinsko napolnjujejo zaradi časovne bližine dogodka njihovih slovenskega jezika, ki jo je dokazoval sintagmo evropskega medkulturnega dia- besed ne gre povzemati. Mogoče bomo Prešeren s svojo poezijo in prevodi. Slo- loga. Se jim bomo vsaj poskusili približa- drugo leto raje govorili o realizaciji le- venskega duha časa konec 19. in prve pol- ti tudi sami? Za medkulturni dialog med teh. Slovenija je kot trenutno predsedu- ovice 20. stoletja najdemo pri še enem od kulturami večkulturnost ni dovolj, tudi joča EU torej poskrbela za otvoritveno, letošnjih slavljencev – Otonu Župančiču strpnost je le korak k temu, distanca lahko Francija pa bo kot predsedujoča v drugi (1878–1949). Njegova poezija nam vsak pomeni strah in nič ali malo sodelovanja. polovici 2008 pripravila sklepno sloves- dan zrcali nove podobe: Torej bodimo raje radovedni za drugega, nost. Evropski parlement in Svet EU sta Z menoj, ve zvezde, z menoj, ve planine! sprašujmo, izobražujmo se o drugem, sre- ob poimenovanju leta soglašala, da je nuj- Razširi, raztegni se, krog domovine, čujmo se in govorimo z drugimi. Začnimo no potrebna medjezikovna, medverska, razlij se kot morje doma. medetnična … torej medkulturna komu- v brezkončno obzorje, nikacija. dom moj! Katja Škrabec ¥ªª¾ˆ—‘Œ†„ê•’–—™„êw•Œ’W„ê{•˜ „•„ sˆ—’ê’:ˆ—„ꖏ’™ˆ‘–ŽˆŠ„ꍈŒŽ„ Letošnje leto je zares prelomno in ju- njegovega rojstva pa je uvrščena tudi na bilejno. Ob vseh pomembnih dogodkih, seznam obletnic Unesca. V tem duhu se ki se dogajajo in se bodo še zgodili, pa je tudi uredništvo Glasnika odločilo, da leto 2008 predstavlja tudi okroglo oblet- bo skozi vse leto objavljalo najrazličnejše nico rojstva moža, ki nas je prvi naslovil prispevke na temo Primoža Trubarja, od s “Slovenci”. 9. junija bo minilo 500 let njegovega literarnega udejstvovanja do od rojstva Primoža Trubarja na Rašici, teološke dejavnosti. Najbolj primeren na- je preživljal s cerkvenim petjem. Tam je avtorja prvih slovenskih knjig in začetni- čin za začetek prispevkov o njem in uvod ostal dve leti in se nato preselil v Trst, kjer ka slovenskega jezika in slovenske knji- v Trubarjevo leto pa je seveda – življenje- je nadaljeval izobraževanje pod pokrovi- ževnosti. Leto 2008 je zato v Sloveniji pis. teljstvom škofa Petra Bonoma, pri kate- razglašeno za Trubarjevo leto, v njegovo Zgodnja leta rem je tudi živel v času svojega študija v čast se bodo skozi celo leto vrstile prire- Sin tesarja in mlinarja Mihe Trubarja in Trstu. Pri devetnajstih letih je študij nada- ditve ne samo doma, temveč tudi v tujini, matere Jere je leta 1520 pričel s šolanjem ljeval na Univerzi na Dunaju, tam je ostal predvsem v Nemčiji, kjer je večji del svo- za duhovniški stan na Reki. Po enem letu dve leti, vendar študija ni dokončal. Leta jega življenja deloval in živel, obletnica je šolanje nadaljeval v Salzburgu, kjer se 1530, pri dvaindvajsetih letih, ga je škof

¤¥ r˜—˜•„

Bonomo posvetil v duhovnika in ga dolo- krajih na Slovenskem nastavili pridigarje. čil za vikarja v Laškem. Med šolanjem v Med letoma 1561 in 1565 je Trubar iz- Salzburgu in še posebej v Trstu se je sez- menično živel in deloval v Ljubljani kot nanil s kritiko razmer v katoliški cerkvi superintendent ter v Urachu, kjer je imel in z novimi verskimi nauki. V Laškem je svojo župnijo. Leta 1564 je sestavil in iz- pridigal v duhu idej Erazma Rotterdam- dal Cerkveno ordningo, cerkveni red za skega in dosledno seznanjal ljudi z nauki, slovensko cerkev, s tem pa je posegel v ki jih uči evangelij. Nov način razmišlja- pravice deželnega kneza, ki je dal knjigo nja je vznemirjal in jezil farane, zato se je zapleniti, Trubarja pa ponovno izgnati. umaknil v Ljubljano, kjer je sprejel mesto Vrnil se je v Nemčijo, kjer se je v Deren- stolnega pridigarja. dingenu, danes delu mesta Tübingen, za stalno naselil in bil župnik do smrti. Za Začetki preganjanja kratek čas se je leta 1567 vrnil na Sloven- Zaradi luteranskega prepričanja in na- sko, da bi za nekega nemškega teologa zorov ga je leta 1540 deželni glavar pre- od turških ujetnikov v Ljubljani in Ribni- gnal in Trubar se je ponovno zatekel v ci kaj več poizvedel o Koranu. Kmalu po Trst pod okrilje škofa Bonoma, ki mu je svojem oseminsedemdesetem rojstnem dal službo slovenskega pridigarja. Ta ga dnevu, 28. junija 1586, je umrl v Deren- je še bolj navdušil za razmišljanja in na- dingenu, kjer je tudi pokopan. uke francosko-švicarskega reformatorja Jeana Calvina in leta 1542 dosegel, da ga Jure Brkinjač je ljubljanski škof imenoval za kanonika – svojega svetovalca. Pod novim škofom, ki je bil vnet katolik, je Trubar dobil služ- ¡¨¥¾ˆ—‘Œ†„ꖐ•—Œêq„‘ˆ„êuˆ“’˜Ž„êw•ŒŒ†„ bo vikarja v Šentjerneju na Dolenjskem, kjer naj bi uredil gospodarstvo župnije. t„‡Œê“•ˆ“’•’‡Œ—ˆêŒê„’Š„ Pravočasno je izvedel, da ga nameravajo zapreti, zato se je sprva skril, nato pa leta V dneh, ko se bomo ob slovenskem kul- nom Jarnikom) začel znanstveno ukvar- 1548 pobegnil v Nemčijo, v Nürenberg. turnem prazniku spominjali obletnice Pre- jati s slavistiko ter vzpodbujal k narodno Na Nemškem je Trubar dobil službo šernove smrti, bomo 3. februarja obhajali prebujajočemu delovanju. Konkretno de- protestantskega pridigarja v Rothenbur- tudi 185-letnico smrti Janeza Nepomuka janje njegovega preporodnega delovanja gu nad Taubero, se kmalu poročil z Bar- Primica, ki se je rodil (23. april 1785) in je bila ustanovitev Slovenskega tovarštva baro Sitar iz Kranja in prestopil v augs- še ne 38-leten tudi umrl v Zalogu pri Škof- (13. maj 1810), kot je Primic imenoval burško veroizpoved ter tako postal pravi ljici. Čeprav v slovenski (literarni) zgo- Slovensko društvo. Člani so bili po večini protestant. Začel je uresničevati zamisel dovini redko omenjan in med Slovenci slovenski bogoslovci. Že nekaj mesecev pridobivanja Slovencev za novo vero s premalo priznan, je kljub svoji mladosti po ustanovitvi si je Primic znotraj društva slovensko tiskano besedo. Da bi ustregel za slovensko narodno zavest storil kar ne- zadal veliko nalogo, in sicer popisati slo- praktičnim potrebam, je sestavil najprej kaj pomembnih dejanj. venski del Štajerske z naravoslovnega, Katekizem in Abecednik ter za osnovo Po končani trivialki, ki jo je obiskoval gospodarskega in kulturnega vidika. Iste- knjižnega jezika vzel govor svojega rojst- v Šmarju, je z normalko in nato gimnazijo ga leta je Primic na državne oblasti naslo- nega območja, torej osrednjeslovensko nadaljeval v Ljubljani. Z literaturo in slo- vil tudi pobudo, naj v Gradcu ustanovijo narečje, za katerega je menil, da ga razu- venskim jezikom se je intimneje srečal v mejo vsi Slovenci. Prvi slovenski knjigi gimnaziji, kjer je bil eden izmed njegovih Katekizem in Abecedarium v gotski pisavi profesorjev pesnik Valentin Vodnik (le- in nakladi tisoč izvodov sta bili natisnjeni tos mineva 250 let od njegovega rojstva). leta 1550 v Tübingenu, jugozahodno od V Ljubljani je obiskoval še licej, kjer je Stuttgarta. Kmalu po izidu je Trubar do- končal dva letnika filozofije. Najprej se je bil župnijo v Kemptenu, pod Alpami ob lotil prevajanja in že v gimnazijskih letih tirolski meji, in leta 1557 izdal tisoč strani prevedel nekaj starogrških Ezopovih bas- obsegajočo knjigo Ta pervi deil tiga Novi- ni. Kot zelo uspešen učenec se je ob iz- ga testamenta in se tako uveljavil tudi kot datni finančni pomoči, verjetno strica du- prevajalec. hovnika, leta 1807 podal na študij prava Vrnitev v Ljubljano in ponovne težave v avstrijski Gradec. Tam se je kot sloven- S strani deželnih stanov je dobil Trubar ski študent v nemškem govornem okolju povabilo, da bi sprejel v Ljubljani mesto in zlasti ob spremenjenih razmerah rabe superintendenta (protestantskega deka- slovenščine v nastalih Ilirskih provincah na). Junija 1561 se je tako vrnil v Ljub- (1809–1813) ter ob rednih stikih s slo- ljano, kjer so ga veličastno in prisrčno venskimi razsvetljenci (z že omenjenim sprejeli. Uredil je slovensko protestantsko Vodnikom, Jernejem Kopitarjem, ki mu cerkev in dosegel, da so po pomembnih menda ni bil najbolj naklonjen, in Urba-

¤¦ r˜—˜•„

katedro za slovenski jezik, kar se je potem ščine, pa naj po sodobnih ocenah ne bi bil liko ustvaril. Vsekakor pa je že desetletja dejansko zgodilo julija leta 1811. Seveda najbolj primeren za otroke, pač pa mnogo pred pomladjo narodov deloval narodno je računal na to, da bo mesto profesorja bolj za učitelje, ki niso znali slovensko, in zavedno, saj je naš materni jezik pov- zasedel prav on, vendar ni bilo tako pre- seveda za študente. zdignil na univerzitetno raven. S tem je prosto. Na razpis sta se poleg njega pri- Katedra za slovenski jezik je bila sprva opozoril na slovenščino znotraj akadem- javila še dva kandidata in šele potem, ko zelo dobro obiskana, saj je k predavanjem skih krogov, utemeljil potrebo po znanju so se le-ti morali dokazati s pisnimi na- menda hodilo kar 60 študentov, žal pa je slovenščine iz upravno-administrativnega logami, ga je podprl tudi Kopitar, in tako nato njihovo število začelo upadati in ob in izobraževalnega komuniciranja na vseh je bil Primic 19. februarja 1812 imenovan Primičevem odhodu naj bi jih štelo komaj ravneh. Očitno je imel občutek za obče za profesorja na katedri za slovenski jezik pet. Primic, ki je bil vse življenje bole- dogajanje v Avstro-Ogrski monarhiji in na graškem liceju. hen, je že konec leta 1813 zapustil licej izven nje, saj je za uveljavitev slovenšči- Za potrebe delovanja katedre je izdal in se zdravil na psihiatriji. Leta 1814 je ne izkoristil ugoden trenutek časa Ilirskih štiri knjige. Najpomembnejši sta Nem- prišel domov v Zalog, kjer je vse do nje- provinc. Zaradi tega ga moramo poznati ško-slovenska branja (1813) in Novi gove smrti, 3. februarja 1823, zanj skrbela in ceniti kot občana sedanje občine Škof- nemško-slovenski bukvar (1914). Branja mati. ljica in sprašujem se, kdaj bomo poleg sestavljajo dvojezična besedila (pravljice, Janez N. Primic, ki je ljubil Rousseauja, imena ulice dobili še društvo ali ustano- basni, pesmi, uganke, svetopisemska be- se navdušval nad Schillerjem in Goethe- vo, ki bo nosila njegovo ime in tako spo- sedila). Bukvar, ki je bil namenjen (tudi) jem ter bil pod vplivom Herderja, zaradi minjala nanj. predvsem otrokom, ki so se učili sloven- bolezni in zgodnje smrti slovstveno ni ve- Iztok Petrič y„–—Œ‘–Ž„ꐒ—Œ™ŒŽ„ê™êŒŽ’™‘Œê˜ˆ—‘’–—Œ Rastlinska motivika je v Pri poslikavah srednjeveških mer v Smrjenih na kipu sve- vejico (sveti Barnaba, Bruno, upodabljajoči umetnosti pri- cerkva je bilo največ rastlinja, tega Štefana, v Lanišču v roki Silvester), vinsko trto oziro- sotna skozi celo likovno zgo- seveda v skladu s celotnim sli- mučenke Uršule, v gumniški ma grozd (Urban I.), granatno dovino, vegetabilne teme pa karskim programom, prisotne- cerkvi prav tako na kiparskem jabolko (Janez od Boga), ja- se pojavljajo v različnih vlo- ga v prezbiteriju, saj so ta cer- okrasju in tudi na atiški sliki bolko (Suzana), klasje (Apo- gah. Včasih rastlinje nastopa kveni prostor skušali prikazati južnega stranskega oltarja, ki linarij) in še nekatere druge kot samostojna upodobitev kot rajski vrt. S tem namenom domnevno prikazuje svetega rastline. (šopek v vazi) ali kot sestavni so bile okoli Kristusove podo- Valentina. Palmova vejica je Motivov iz rastlinskega sve- del celotnega motiva (drevesa be naslikane vitice v laniškem torej vodilna zaradi množičnih ta lahko v cerkveni umetnosti v krajini, cvetje na travniku, prezbiteriju ali pa dekoracija podob mučencev, pogostost pogosto srečujemo zaradi bo- žito na polju ipd.), ponekod obočnih reber v cerkvi na Pi- prikaza lilije pa je posledica gate simbolike, ki jo nosijo so rastline ali oblike, ki jih po- javi Gorici, kjer motiv presli- številčnosti svetnikov oziro- posamezne cvetlice. Bogat snemajo, prisotne kot dekora- ce raste proti sklepnikoma na ma prizorov, kjer omenjen pomen pa imajo že rastline tivni elementi (bordure, vzorci temenu oboka. Ker je v pre- cvet nastopa v vlogi atributa. na sploh, saj simbolizirajo ozadij različnih prizorov …), zbiteriju in na sploh v cerkvi Največkrat je lilija prikazana življenje, o čemer pričajo ne pogosto pa v umetnosti nale- najpomembnejši oltar, so ga ob Mariji, saj bela roža verni- le likovni izdelki timo na rastlinske podobe, ki umetniki zasuli z različnimi ke spominja na brezmadežno temveč tudi pisna simbolično dopolnjujejo ozi- vegetabilnimi vzorci. Take ol- Marijino življenje, o čemer dela različnih dob. roma pojasnjujejo nek prizor tarje lahko vidimo na Gumniš- govorijo tudi vitraji na oknih Od nekdaj je na- (na primer kot atributi svetni- ču, kjer se vitice z grozdi ovi- v kapeli župnijske cerkve na mreč rastlinje po- kov, personifikacij ali portreti- jajo okoli stebričev, na Pijavi Škofljici. menilo prehode od rancev). Gorici ali v Smrjenih, kjer je Božja mati pa ni edina oseba rastlinskega preko na zgornjem delu oltarne ar- z atributom lilije, saj so se tega živalskega sveta do hitekture upodobljena vaza s cveta poslužili še mnogi svet- človeka in od njega cvetjem, oblike rastlinja pa so niški liki, med katerimi so re- naprej k božanske- zasedle tudi tiste predele oltar- cimo Marjeta Ogrska, Tomaž mu oziroma bož- ja, ki bi sicer ostali prazni in Akvinski, Katarina Sienska in jemu ter obratno neokrašeni. Katarina Aleksandrijska, An- − in zaradi tega ni Zanimivo poglavje v ikono- ton Padovanski, Klara Asiška, nič nenavadnega, grafiji vegetabilnih motivov so sveti Dominik in sveti Bruno da so umetniki pri rastline, ki nastopajo kot svet- ter še nekateri drugi. Poleg okraševanju cerkva niški atributi. Na tem področju palme in lilije med rastlinski- “podtaknili” cvetje, se daleč najpogosteje pojavlja- mi atributi najdemo še vrtnico kjer je bilo le mo- ta palmova vejica in lilija; prva (Hema Krška, Elizabeta Tu- goče. vodi v številu upodobitev, saj rinška), deteljico (simbol sve- je atribut vseh mučencev. V tega Patrika, ki je na Irskem s Besedilo in cerkvah naše občine palmovo pomočjo triperesne deteljice fotografiji vejico lahko najdemo na pri- razlagal Sveto trojico), oljčno Nataša Kovačič

¤§ r˜—˜•„ u„OŒêŽ•„Œê™ê:„–˜êpŒ•–ŽŒ‹ê“•’™Œ‘† Dolgi, temni zimski dnevi omogočajo, da se ljudje bolj pogovarjajo, poglabljajo in razčiščujejo večna vprašanja, kot so: od kod smo, kdo smo in kam gremo. Med pospravljanjem nekega podstrešja, sem po naključju našel zemljevid naših kra- jev iz leta 1809. Tega leta se je vojna med Avstrijo in Napoleonom za prvo končala s porazom. Francozi so z veliko hitrostjo zasedli zahodni del avstrijskega cesarstva in na njem z Napoleonovim dekretom ustanovili Ilirske province. Vanje so bile vključene tudi zgodovinske slovenske de- žele: Kranjska, Goriška in Istra. Na zem- ljevidu so jasno navedeni tudi nekateri kraji naše občine. Državljani Ilirskih provinc so dobili ilirsko državljanstvo, morali so uporab- nomske povezave s turškim cesarstvom. aktivnim delovanjem Janeza Nepomuka ljati francoski grb, francosko zastavo in Francozi so vladali Slovencem štiri leta, Primica, ki je bil rojen v Zalogu pri Škof- nova določila Napoleonove administra- do leta 1813. Tako kot vsaka stvar je tudi ljici. V času Ilirskih provinc je z ustano- cije. Glavno mesto je bila Ljubljana z francoska zasedba prinesla nekaj dobre- vitvijo katedre za slovenski jezik na liceju guvernerjem na čelu, posameznim pro- ga, pa tudi nekaj slabega za podrejeno v Gradcu in s poučevanjem na tej katedri vincam so pa načelovali intendanti. Nižje ljudstvo. dosegel vrh svojega narodnobuditeljske- upravne enote v provincah so bile občine Kljub vsemu je bila francoska okupaci- ga dela. z župani na čelu. ja za Slovence pozitivna. V času Fran- Zanimivo bi bilo vedeti, ali imamo ži- Province so Francozi ustanovili iz vo- cozov je pri Slovencih opaziti rast zavesti vega še kakšnega občana ali občanko, ki jaško-politično-ekonomskega vzroka. v skupnih koreninah, jeziku in vrednotah, je poznal kakšnega sorodnika, rojenih še Francozi so želeli Avstrijo oslabiti, po ki jih je širil Valentin Vodnik. v času Ilirskih provinc. drugi strani pa so se zanimali za nove eko- Čas Ilirskih provinc je povezan tudi z Andrej Pogačnik q„‘„êr•„O’™ˆ† Š’‡’™Œ‘„ê’ :Œ‘ˆêŽ’‰Œ†„ê™ê¢ª­ê–—’ˆ—˜ Leta 2005 je Jana Krašovec na Filozof- če, Klada, Lanišče, Lavrica, Orle, Pijava naselja Gradišče, Klada, Pijava Gorica, ski fakulteti diplomirala iz zgodovine in Gorica, Pleše, Reber, Smrjene, Škofljica, Smrjene, Vrh in Želimlje pa so bila del geografije z diplomskima nalogama Zgo- Vrh nad Želimljami, Zalog in Želimlje. občine Želimlje, ki je obsegala še slede- dovina občine Škofljica v 20. stoletju ter Imena naselij in njihovo število se je sko- ča naselja: Brezje, Sarsko, Selnik, Visoko Geografija vzhodnega roba Ljubljanskega zi 20. stoletje spreminjalo. in Zapotok, ki pa danes niso del občine barja. Uredništvo Glasnika se je odločilo, V času Dravske banovine (upravna eno- Škofljica. da bo v nekaj delih predstavilo deli ome- ta na ozemlju Slovenije od leta 1929, ko Po kapitulaciji jugoslovanske vojske njene avtorice, predvsem s poudarkom na so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na de- leta 1941 je italijanski okupator iz zasede- zgodovinskem delu in z dodatki iz druge- vet banovin, pa do leta 1941) je območje ne Dolenjske (kamor spada tudi območje ga dela. Diplomsko delo se osredotoča na današnje občine Škofljica upravno spada- današnje občine Škofljica) in Notranjske upravno delitev območja, gibanje števila lo v srez (politični okraj v stari Jugosla- ter Ljubljane aprila leta 1941 ustanovil prebivalstva, gospodarski razvoj, potek viji) »Ljubljana okolica«. Upravni okraj Ljubljansko pokrajino in jo 3. maja pri- druge svetovne vojne, zgodovino šolstva Ljubljana okolica je bil razdeljen na 25 ključil Kraljevini Italiji. V Ljubljanski in zgodovino društvenega življenja v 20. občin, naselja današnje občine Škofljica pokrajini je bilo pet dotedanjih okrajev stoletju na območju današnje občine Škof- pa so tedaj spadala v štiri občine: (Ljubljana, Logatec, Novo mesto, Kočev- ljica. naselja Babna Gorica, Daljna vas, Orle, je, Črnomelj) s 94 občinami in mestno ob- Sela in Srednja vas so bila sestavni del čino Ljubljansko. Okraje so upravljali ita- Politično upravna delitev občine Rudnik; lijanski funkcionarji, občine pa slovenski Občina Škofljica je nastala z reformo naselja Dole, Glinek, Gorenje Blato, župani brez občinskih odborov. Ko je 8. lokalne samouprave 1. januarja leta 1995. Gumnišče, Klanec - Škofljica, Lanišče, septembra 1943 italijanska vlada razglasi- Pred tem je območje občine spadalo pod Pleše, Reber in Zalog so bila del občine la kapitulacijo, je italijanskega okupatorja občino Ljubljana Vič - Rudnik. Občino Šmarje pri Ljubljani; zamenjal nemški, ki je ozemlje t. i . Ljub- sestavlja osemnajst naselij: Dole, Drenik, naselje Drenik je spadalo po občino Št. ljanske pokrajine vključil v »Operacijsko Glinek, Gorenje Blato, Gradišče, Gumniš- Jurij pri Grosuplju; cono Jadransko Primorje«.

¤¨ r˜—˜•„ê¾êr‘ŒW‘Œ†„ê–“’•’:„

Po letu 1955 je prišlo do združevanja in Želimlje. Pijava Gorica je postala sa- samouprave razpadla na šest novih občin: občin; nastajale so velike občine, med mostojna KS leta 1980 (pred tem je bila MOL, Dobrova, Velike Lašče, Ig, Brezo- njimi tudi občina Ljubljana Vič - Rudnik del KS Škofljica), ko je na referendumu vica in Škofljica. (katere sestavni del je bila do leta 1995 79,3 % večina odločila o preoblikovanju Pred ustanovitvijo občine Škofljica, ki tudi današnja občina Škofljica). Znotraj KS Škofljica. V naštetih KS so občani je nastala 1. januarja 1995, pa ni šlo brez teh velikih občin pa so nastajale manjše opravljali komunalne, vzgojne, kulturne, težav, kajti prebivalci KS Lavrica so se na samoupravne enote, ki so se leta 1963 društvene in druge dejavnosti. S prosto- referendumu maja 1994 z 67 % oddanih preimenovale v krajevne skupnosti (KS). voljnim delom in samoprispevki so si iz- glasov odločili za priključitev k Mestni Na območju današnje občine Škofljica so boljševali življenjske in delovne razmere; občini Ljubljana. Toda državni zbor je v občini Ljubljana Vič - Rudnik nastale napeljevali so elektriko, gradili vodovode, oktobra 1994 na seji določil, da bo KS sprva tri, leta 1980 pa še četrta KS: KS lokalne ceste, družbene domove … Lavrica v celoti sestavljala občino Škof- Škofljica je obsegala naselja Dole, Gli- Z odpravo družbene lastnine, koncep- ljica, kljub temu da je bila ta odločitev v nek, Gorenje Blato, Gumnišče, Lanišče, cije združenega dela in enopartijskega nasprotju z izidom referenduma. Pleše, Reber, Zalog in Škofljica; KS Pi- sistema je v devetdesetih letih v novi java Gorica je obsegala naselja Drenik, državi Sloveniji nastala potreba in mož- Prihodnjič si preberite več o gibanju Gradišče, Smrjene, Vrh in Pijavo Gorico; nost, da se znova uvede klasična lokalna števila prebivalstva po posameznih nase- KS Lavrica je obsegala Orle in Lavrico samouprava, v kateri je občina osnovna ljih v občini Škofljica v 20. stoletju. (Babna Gorica, Daljna vas, Sela, Srednja oblika lokalne skupnosti. Tako je občina vas); KS Želimlje pa je obsegala Klado Ljubljana Vič - Rudnik z reformo lokalne Povzel Jure Brkinjač r‘ŒW‘Œ†„ê–“’•’:„ r„ê ˆ•ˆ’ꎑŒW‘Œ:„•Œ¸ Iztok Vrhovec: Možicelj ali kaj bi otroci sploh radi Prikupna in poučna zgodba, ki bo mladostni- ka brez odvečnega moraliziranja poučila, kako zagovarjati svoje pravice, da bo odločno, samo- zavestno in brez strahov odrasel v srčnega in pokončnega človeka. Tistim odraslim, ki jim na poti nastavljajo nepotrebne prepreke pa, da znova prepoznajo marsikaj, kar so vede ali nevede po- zabili. Zgodba je primerna za otroke, starše, pedagoge in vzgojitelje. Irena Goričan

Darko Hederih: Svoj klavir pa menda že po- znam in druge (iz)brane humoreske V vrsti zabavnih prigod iz vsakdanjega živ- ljenja avtor (znan tudi kot sestavljalec kvizov) posega na različna področja: od opisov drobnih razvad, spopadanja z zdravstvenimi težavicami, opravljanja gospodinjskih opravil in reševanja vzgojnih problemov do izkušenj z obrtniki, ak- viziterji, prodajalci … s prehitro vožnjo, posoja- njem knjig in za konec z opomini iz knjižnice (ki so povezava do avtorjevega klavirja). Razvedrilno branje o značilnostih pripadnikov človeške vrste in o tipičnih napakah, ki jih po- navljamo, saj se iz njih nekako ne znamo dovolj naučiti. Mateja Leskovec

Popolnoma izklapljajte televizijo, DVD-predvajalnik, radio ali računalnik (ne puščajte jih na »stand by«) in prihranili boste več ton ogljikovega dioksida letno.

¤© “’•—ꌑꕈŽ•ˆ„†Œ„

¡ªêˆ—êt{iêj˜ „ês„™•Œ†„ Na Lavrici so se 30. 11. 2007 ob 10. obletnici obstoja srečali člani ekipe klu- ba MTB. Danes jih je že 115 in uspe- hi pri delu so vidni. G. Bojan Božič, ki klub vodi, zelo vneto spodbuja svoje so- mišljenike. Redno se udeležujejo velikih mednarodnih turnej; vsak začetek novega leta, 1. januarja, prirejajo vzpon na Krim; tradicionalno se kot najštevilčnejša skupi- na udeležujejo vinske vigredi v Metliki; nikoli ne manjkajo na dirki na Biokovo in v Makarsko. Njihov član Valter Tomšič dosega zelo dobre rezultate; danes je med njimi tudi profesionalni športnik. Ustano- vili so novo sekcijo interesnih dejavnosti od malih do velikih, saj želijo pridobiti status društva v javnem interesu. Člani MTB Cluba Lavrica na srečanju ob 10-letnici delovanja Glede na to, da jih v domači občini kar težko razumejo in podpirajo, se bodo naj- Na Lavrici so poznani tudi kot pobud- še ni določen. brž vključili v Športno zvezo Ljubljana. niki za svoj krajevni praznik. Skupaj s KS Sicer pa pri MTB mislijo, da ima Lavri- Škoda je, da so stare domače zamere tako Lavrica so izbrali dan v juniju, ki naj bi ca premalo društev in da bi se bilo potreb- prisotne, zaradi tega so prikrajšani na bil spomin na 15. 6. 1964, ko je na Lavri- no zgledovati po krajih, kjer jih je veliko. mnogih korakih. Prepričani so, da bi bilo co pritekla pitna voda. V ta namen že pri- potrebno prečistiti »pravila igre« v občini pravljajo aktivnosti, a program vsebinsko Andrej Pogačnik ter dopolniti pravilnike. A zdi se, da jih nihče niti ne opazi, saj več občinskega de- nŒ‘„–—ŒŽ„ꑄꎒ‰Œ†Œ narja dobijo celo društva z neolimpijski- No, ne čisto tako, pač pa mali gimna- bradlja, krogi in na parterju. mi dejavnostmi. stičarji, ki se trudijo priti v sam svetovni Ekipa Partizan Vič, za katero tekmuje- vrh. Z novo športno dvorano na Škoflji- ta tudi Jakob in Tomaž Udovič, učenca 1. ci smo dobili tudi nekaj orodij za vaje v in 3. razreda podružnične šole Lavrica, je i„Œ‘„•–Ž’ê gimnastiki in morda pridejo še prav. osvojila 3. mesto v državi, za kar so fantje Čisto pravi treningi za Tomaža in Jako- dobili pokal, diplome in čisto prave bro- ‡•˜O—™’ê ba potekajo v gimnastičnem telovadnem naste medalje. društvu Partizan na Viču v Ljubljani in v Naj še omenim, da se je Tomaž držav- i„Œ‘:ˆŽê študijski dvorani v Tivoliju, kjer se mla- nega prvenstva udeležil prvič – to je bila da fanta na treningu večkrat srečata tudi tudi sicer šele njegova tretja tekma v ka- s svetovnim prvakom Mitjo Petkovškom. rieri, nastopal pa je kot najmlajši udeleže- Ž’‰Œ†„ V soboto, 17. novembra, je bilo v Ru- nec. Jakobu je že v letu 2006 na svoji prvi Balinarsko društvo Balinček Škoflji- šah državno prvenstvo v moški in ženski tekmi uspelo osvojiti bronasto medaljo. ca že dela obračun svojega dela v pre- gimnastiki v vseh skupinah. To pomeni, Ker se tudi tukaj rezultati posameznih vaj teklem letu. Vse kaže, da so bili zelo da sodelujejo v svoji kategoriji OV1 tudi na orodjih merijo v desetinkah točke, je uspešni – realizacija planov je po let- najmlajši, kjer je konkurenca največja, saj seveda jasno, da so razlike med prvimi in nem načrtu za leto 2007 v veliki meri je malih nadebudnežev še največ. Tek- tistimi za njimi zelo majhne. presežena. mujejo z vajami na orodjih, kot so: drog, Čestitke! Udeležili so se turnirja zunaj občine, Erik in Pavla in sicer na Rakovniku v Ljubljani in v Notranjih Goricah; tekmujejo v me- dobčinski ligi, ki od novembra 2007 do aprila 2008 poteka na Rakovniku v Ljubljani. S pomočjo Občine Škofljica in sponzorja gostilne Petkovšek so ku- pili 40 majic. Hvala obema. V februarju 2008 načrtujejo sklic občnega zbora društva in komaj čaka- jo, da bodo z delom začeli tudi v letu 2008. Andrej Pogačnik

¥ª “’•—ꌑꕈŽ•ˆ„†Œ„ yˆ˜—„—Œê’‡ŒŠ•„‘Œ‹ê•’Ž’ˆ—‘Œ‹ê £ªÐê‘„ê —ˆŽˆê™ê‡’„:Œê‡™’•„‘Œ u’™’ˆ—‘ˆê Mlajši dečki ŠD Škofljica so v soboto, 12. 1. 2008, odigrali tekmo z nasprotniki iz Radovljice. Prikazali so lepo igro in dobili tekmo z rezultatom 15 : 12. Ob 19. uri so se naši mladinci srečali z ekipo iz Tržiča. Tekma je bila izjemno težka j‹ˆˆ•ˆ„‡Œ‘Š˜ in borbena. Zmaga je ostala doma. Rezultat 33 : 27. Poleg plesalk iz Zvezdic, Frkljic in Fr- kelj, ki so nepogrešljive, smo se tudi me zˆ‘„ê—•ˆ‘Œ‘Š’™ê•’Ž’ˆ—‘ˆê že drugič udeležile Novoletnega Cheer- leadinga, ki je potekal 15. 12. 2007 na Gimnaziji Bežigrad. –ˆŽ†ŒˆêŒ‘Ꙅ Œ’êŽê™“Œ–˜ Besede so odveč – s publiko in osta- Nikoli ni prepozno! Zato vabimo vse, nik treningov: ponedeljek 19.00–20.30, limi nastopajočimi smo preprosto uži- ki se želijo pridružiti mladim rokometa- torek 17.30–19.00, četrtek 19.30–21.00, vale! šem, da nas obiščejo v Rumeni dvorani. petek 20.30–22.00. Z novim letom pa se že pripravljamo Treningi so organizirani pod strokovnim Ekipa mladincev je naša najstarejša na nove izzive. vodstvom izkušenih trenerjev. selekcija. V njej igrajo fantje, rojeni leta Zdenka Rugelj Mlajši dečki so učenci z letnicama roj- 1990 in starejši. Vodja ekipe je Janez Ri- stva 1996 in 1997. Vodja ekipe je Milan gler, trener Gregor Rot in pomočnik tre- Centa, trener Dušan Nered. Urnik tre- nerja Boštjan Špolar. ningov: ponedeljek 17.30–19.00, sreda Urnik treningov: ponedeljek 20.30– 16.30–18.00, petek 17.00–18.30. 22.00, torek 20.30–22.00, četrtek 20.30– Starejši dečki so učenci sedmih in osmih 22.00, petek 20.30–22.00. razredov osnovne šole. Vodja ekipe je To- Obenem vas vabimo na domače tekme, maž Ščavničar, trener Matej Bukovec. ki se igrajo v športni dvorani ob sobotah. Urnik treningov: ponedeljek 19.00–20.30, Mlajši dečki igrajo tekme ob 14. uri, sreda 16.30–18.00, petek 17.00–19.00. starejši dečki ob 15.15, kadeti ob 17. uri Kadeti so učenci devetega razreda OŠ in mladinci ob 19. uri. Poglejte tudi na ter dijaki 1. in 2. letnika srednje šole. Vod- našo spletno stran www.sd-skofljica.si. ja ekipe je Robert Pislevič, trener Andrej Topolovec. Trenirajo 4-krat tedensko. Ur- Za ŠD Škofljica Metka Debevec }„ Œ’ê‘„ê’ :‘Œê ’•ê “’•—‘ˆŠ„ꇕ˜O—™„ꎒ‰Œ†„ê Vse člane ŠD Škofljica vabimo na občni zbor društva, ki bo v sredo, 6. 2. 2008, ob 19. uri v kulturni dvorani občine. Dnevni red: 1. poročilo predsednika društva, 2. poročilo blagajnika in sprejetje finančnega poročila, 3. poročila sekcij, 4. priznanja najboljšim športnikom v letu 2007, 5. volitve novih organov društva in 6. razno. Po končanem občnem zboru vas vabimo na pogostitev in klepet! Janez Rugelj, predsednik ŠD Škofljica q’Š„ê‘„êwŒ„™Œên’•Œ†Œ Februarja se ob četrtkih ob 19.15 lahko pridružite vadbi joge tako tisti, ki ste jogo že obiskovali, kot začetniki. Odločite se lahko za obiskovanje enkrat ali pa dvakrat tedensko po eno uro, drugi dan bomo še določili. Joga je primerna za vse starosti. Potrebujete blazino in udobna oblačila. Vadbo vodi priznana vaditeljica z dol- goletno prakso. Informacije na telefonu 041 611 009 (Tončka).

¥¡ wŒ–„ê •„†ˆ™ z’™ˆ–‘’ê’‡“•—ˆê‘’™ˆêO“’•—‘ˆê‡™’•„‘ˆêÀꙑ’™Œ: priložili tudi – poleg “samo” 23 fotografij, ki so bile objavljene v prejšnjem Glasniku – kakšno sliko blagoslova dvorane. yˆ–êꍒꌐ„’· Moti me, da je pisec sestavka o odprt- ju športne dvorane izpustil tudi zelo po- Ob odprtju športne dvorane smo doži- Športno dvorano smo tudi blagoslovili. membno dejstvo, da je bivši župan, dr. veli veliko lepega. Tega pa niso doživeli Pri blagoslovu smo sodelovali: ga. Nuša, Jože Jurkovič, opravil veliko začetnega bralci našega občinskega glasila v decem- ga. Maja, g. Janez in g. diakon Imre. Upa- dela, kar je s svojim govorom potrdila bru 2007. Potek prireditve namreč ni bil mo, da bodo v podobnih primerih pisci tudi ravnateljica ga. Jadviga Avsenak. v celoti objavljen – ne vem, ali je bilo na- sestavkov poročali tudi o verskih obredih. To sem zapisal pri blagoslovu dvorane merno ali nenamerno. Pričakujemo, da boste k temu prispevku sodelujoč Alojzij Goršič u’:ꒇ“•—Œ‹ê™•„— Do zaključka leta 2007 sem kar pogosto trgu. No, morda se tudi to dogaja, samo Ta čevelj štejem za nekakšno zaključno slišal, da so temu ali onemu vlomili v dom javnost pač prave podobe ne pozna. dejanje dogodka, ob katerem bi še dejal, in vzeli določene vredne reči. Tudi moji Naj rečem besedo še o ljudeh, ki imajo da kot veren Kristusov učenec poslej mo- bližnji znanci in prijatelji so že skoraj vsi na svojih spiskih te »ilegalce«, ki so naj- lim za te, ki si na tako težak način služijo pretrpeli to izkušnjo. V noči na zadnji dan strožje zavarovana skrivnost, saj do zdaj vsakdanji kruh. Molim, da bi spregledali lanskega leta pa je tudi naša hiša, naš dom – kolikor vem – v našem okolju še nis- in si izbrali drugačno pot, tudi delo cestne- doživel ta strašljivi, s posebno grozo nabit mo doživeli nobenega epiloga. V našem ga pometača (pred katerimi se odkrijem). čas, ki se je na različne načine do kosti primeru sta bila policist in policistka (kot To bi jim gotovo dajalo večje blagostanje – morda za vselej – zalezel v člane naše forenzik) zelo temeljita. Vnukinja je po- in še miren nočni počitek. družine. Prva reakcija moje vnukinje je tem, ko si je opomogla od slabosti, bila Pa še to: z enim čevljem nimam kaj bila tako močna slabost, da je bruhala. na nek način vzhičena, saj se je v lastnem početi, zato neznancu predlagam, da mi Noben član družine dogodka ni preživel domu ob policistki forenziki počutila kot drugega odda na prostor, kjer ga bo našla brez posledic – vse dni ob novem letu in njena sodelavka »Na kraju zločina«. Tudi soseda. Če bi sam vedel, kje biva, bi mu po njem ga nosimo v sebi, premišljujemo, po praznikih so še prišli in vzeli številke tega, ki mi je ostal doma, diskretno oddal. kako bi svojo ranjenost pozdravili, kako aparatov in si posebej ogledali še moj če- Naj zaključim z željo, da bi se nam doga- bi iz sebe izgnali gnev, s katerim smo pre- velj (številka 44), ki ga je drugi dan pri- jalo čim manj oziroma nič podobnega. žeti, kako zavarovati svoje bivališče, da nesla soseda. Anton Mušič bo zopet postalo topel dom odprtih vrat tako za stanovalce kot za vse druge, ki Upravni odbor Kulturno umetniškega društva Škofljica po tem ali onem prijateljskem namenu ali samo opravku prihajajo vanj. Zdaj doma- S K L I C U J E či od doma odhajamo s povečano skrbjo, redni letni občni zbor, in sicer v petek, 29. februarja 2008, ob 19.30 čeprav naša hiša ni ne banka ne muzej in v kulturni dvorani na Škofljici, Šmarska cesta 3, ne trgovina, kjer bi bile nakopičene dra- gocenosti, temveč je samo skromen in na katerega ste vabljeni člani društva in občani, ki vas zanimajo kulturne dejavnosti, preprost dom, v katerem imamo osebne kot so dramska, fotografska, pevska in likovna, prirejanje literarnih večerov ter stvari, ki smo jih premišljeno in po potre- igranje namiznih iger in šaha. bi kupovali. Zdaj smo v skrbeh za vsak Vabljeni! ljubi ali potrebni predmet v hiši, čeprav Predsednica Marija Gregorič nima denarne vrednosti, saj ne vemo, kaj vse ti »ilegalci« iščejo. Ja, kot v preteklo- v ™ˆ–—Œ’ꘕˆ‡‘ŒO—™„ sti, ko si se z mnogimi srečeval, pa nisi u’™êˆˆŽ—•’‘–ŽŒê Vsa društva in posameznike naproša- vedel, kaj in kdo je. mo, da nas čim prej obvestijo o morebit- Tudi sedaj se morda srečujemo s temi ‘„–’™ê˜•ˆ‡‘ŒO—™„ê nih okroglih obletnicah delovanja društva »ilegalci«, čeprav se mi to zdi malo mož- ali zaslužnih posameznikov v naši obči- no. To je namreč sila naporen način pre- n„–‘ŒŽ„ ni. Tako bomo lahko uredniško politiko življanja, saj se za svoje podvige javno Zaradi omejene kapacitete poštnega prilagodili vašim potrebam in vam omo- ne moreš postavljati, vsako pridobljeno predala osebnega elektronskega naslo- gočili potreben prostor. Še vedno velja (ukradeno) reč pa moraš po posebnem ka- va urednika Glasnika vas prosimo, da povabilo izpred nekaj mesecev, da pišite nalu spraviti v obtok. Tudi če si nadvse v prihodnje svoje prispevke pošiljate na spomine ali vtise o pomembnih dogodkih uspešen na tem področju, ti ob občinskem naslednji elektronski naslov uredništva: v preteklosti, običajih, ljudeh in podobno dnevu župan ne da častnega priznaja; ob glasnik.skofl[email protected] ter jih pošiljajte na uredništvo Glasnika. grobu ni govornikov, ki bi ti peli slavo; Ohraniti namreč želimo čim več pričevanj Hvala za razumevanje! soseska ti ne vgradi spominske plošče na za naše zanamce. Uredništvo hišo ali mesto ne postavi spomenika na Uredništvo

¥¢ v ™ˆ–—Œ„ꌑꑄ–™ˆ—Œ

Zdaj spiš, draga mami, trudne zaprla si oči, življenja boj je mimo, zdaj nič več te ne boli.

ZAHVALA

ob boleči izgubi naše drage mamice, babi- ce in prababice MARIJE ZORC po domače Gorenjčeve mame s Škofljice (1917–2007)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč ob najtežjih trenutkih slovesa, izrečena sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Tatjani Jezerc Križanič ter sestri Miči, patronažnima sestrama Majdi in Tanji Zalar. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomincu za lepo opravljen obred ter i’O—„‘˜ê™ê–“’Œ‘ê Nataši Anžič za lepo prebran poslovilni govor. Zahvala tudi vsem, ki z nami sočustvujete. Hvala ti, da smo lahko bili tvoji prijatelji. V žalosti njeni otroci: hčerke Martina, Olga, Milena ter sinova Franci in Tone z družinami ŠD Korenine

Fotografska sekcija n„– ˆ‘’ꇕ˜O—™’ꎒ‰Œ†„êê KUD Škofljica ™„ Œê‘„꣭ꗕ„‡Œ†Œ’‘„‘’ê–•ˆ:„‘ˆê‹„•’‘ŒŽ„•ˆ™± ki bo v soboto 8. marca ob 19.30 v občinski kulturni dvorani na Škofljici. VABI Prijavite se lahko vsi ljubitelji harmonike, ki bi radi svoje na odprtje fotografske razstave veselje do igranja delili z nami, in sicer po telefonu na z naslovom številki 031 628 200 ali na e-mail: [email protected]. »Biblia pauperum – Za nastop je potrebno zaigrati en valček in eno polko po vaši izbiri, za konec pa bomo vsi skupaj zaigrali še vsem Biblija za revne«, dobro znano Na Golici. Srečanje je priložnost, da ohranjamo veliko dediščino ig- ki bo v petek, 15. 2. 2008, ob 19. ranja ter si prisluhnemo ob dobri glasbi starih viž. Za mlajše je to tudi velika priložnost, da se uri v kulturni dvorani na Škofljici. predstavijo širšemu občinstvu in morda tako začnejo svojo profesionalno glasbeno pot. Skupaj s prijavo nam pošljite še kratek opis vaše glasbene poti (največ 10 vrstic) ter naslov Razstavo fotografij fresk iz cerkva valčka in polke, ki ju boste izvajali. Svoj program in udeležbo sporočite do 1. marca. v Občini Škofljica bo s krajšim Tudi obiskovalci in poslušalci toplo vabljeni! predavanjem o srednjeveških cer- Obenem pa se Vam opravičujemo za neljubo pomoto v mesecu novembru, ko je prišlo do kvenih poslikavah uvedla Nataša nesporazuma pri rezervaciji dvorane. Kovačič. Glasbeno društvo Škofljica

¥£ v ™ˆ–—Œ„ꌑꑄ–™ˆ—Œ

ZNANEC: Miha, a imaš v soboto, 23. febru- arja, kaj časa? MIHA: O, seveda! ZNANEC: A bi se lahko dobili ob 16. uri? MIHA: Eeee … takrat ne bo šlo, takrat ‘mam ˆê‘„—ˆêŒŠ•„—ŒêO„‹¸ dnevno. Za udeležence tega turnirja to sicer sestanek. ni nujno, je pa priporočljivo. Že dolgo potekajo po vseh koncih Škof- ZNANEC: Kaj pa ob 18. uri, a takrat bi šlo? Teoretična priprava je nujna za vidnej- ljice burne razprave, kdo je najboljši šahist MIHA: Ja, ja … khm. Joj, takrat tudi ne bo naše občine. Večinoma se v ospredju pojav- šo uvrstitev. Zato predlagam obisk spletne strani Šahovske zveze Slovenije, kjer boste šlo. ‘Mam sestanek. lja nekaj imen, vendar nihče nima odločilne ZNANEC: Miha, pejt se ti solit! No, potem podpore. Ker v okviru KUD Škofljica oživ- lahko prišli na tekoče z najnovejšimi vari- ljamo ljubezen do igranja namiznih iger, antami Španske otvoritve (ki jo najtopleje zagotovo tudi ob 20. uri nimaš časa. smo se odločili, da bomo enkrat za vselej priporočam). MIHA: Na žalost tudi takrat ne bo šlo. razčistili burne debate, ki so nedavno pred Testiranje je zadnja, a ne najmanj po- ZNANEC: Imaš sestanek? občinsko stavbo skorajda prerasle v prav- membna prvina vrhunske pripravljenosti MIHA: Še huje! »Ježkov večer« na Škoflji- cati fizični spopad (k sreči ga je preprečil na šahovski turnir. To boste najlaže opra- ci! vili prek interneta (npr. na Yahoo Games). »vsi vemo kdo«, čeprav tega marsikdo od Hja, tako je pač to, če človek nima časa. Am- Toplo pa priporočam, da si izberete tak njega ne bi pričakoval). pak vi ga boste zagotovo imeli. Vsaj malo. Torej: konec aprila bo v občinski dvorani nadimek, ki vas nikakor ne bo povezoval s Škofljico, saj bi lahko naleteli na kakšne- Vsaj toliko, da se trem glumačem pridružite organiziran šahovski turnir v pospešenem na šahu (vsak igralec bo imel na voljo 15 ga od bodočih nasprotnikov na turnirju, ki min). Igrali bodo lahko vsi prijavljeni ig- bo tako odkril vaše najnovejše otvoritvene ralci, podrobnejša navodila pa sledijo v eni novosti. ¹qˆWŽ’™ˆê™ˆ:ˆ•˜º od prihodnjih številk Glasnika. In še opozorilo za konec: šah spada med v soboto, 23. februarja, ob 20.00 In še nekaj nasvetov za boljšo uvrstitev: olimpijske športe, zato je izrecno prepo- vedana uporaba poživil. Vsaka zloraba bo v kulturni dvorani na Škofljici. Najprej: šah ni le miselna igra, ampak Popeljali se bomo med cvetočimi polji po- zahteva tudi fizično kondicijo. Kasparov je najstrožje kaznovana. na vrhuncu šahovske moči preplaval 5 km Jurij Gregorič, KUD Škofljica ezije, humorja in satire Franeta Milčinskega Ježka, ob tem pa nas bodo preplavljale slad- ko-kislo-grenko-slane melodije, ki bogatijo k•˜W„ ‘’¾O“’•—‘Œê‡’Š’‡ˆŽê„ê™–’ꇕ˜WŒ‘’ Ježkove pisane besede. Sobota, 1. marec 2008 Med pisanimi polji Ježkovega opusa nas bodo popeljali trije pripadniki pisane druščine KUD Občinsko tekmovanje v veleslalomu Škofljica: Organizator: Športno društvo Škofljica Miha Brkinjač – mučitelj klavirja in ušes ob- Tekmovanje v Smučarskem centru Kobla, proga Ravne (Bohinjska Bistrica), je name- iskovalcev, poleg tega pa še glavni krivec za njeno druženju vseh karajanov Občine Škofljica. Poleg tekmovalcev so dobrodošli tudi izletniki, skratka vsi, ki bi radi preživeli aktivnen dan na snegu in svežem zraku. Tekmo- ta večer – škandal! valna proga je primerna za smučarje vseh starosti in stilov, tudi za deskarje. Jurij Krajčič – otožni interpret, s svetlim po- Program: gledom v svet 6.30–7.00 Zbor prijavljenih pri OŠ Škofljica Natan Vitežnik – zaspani kriminalni glumač 7.00 Odhod avtobusov Pridite, sočustvujte z nami! 9.00 Prihod na Koblo – smučanje 10.30–12.00 Tekmovanje od 12.30 dalje Kosilo v gostišču Janez }ˆ–ˆ’ꓘ–—‘’ê•„„‘ˆêêê ob 15.00 Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ob 17.00 Odhod avtobusov (predvideni prihod na Škofljico ob 19.00) ‡•˜O—™’êz•Ž’Œ‘ Cenik: Kategorija Cena (€) Vabimo Vas na veselo pustno rajanje, ki bo Smučarji in deskarji (odrasli) 20,00 v soboto, 9. februarja 2008, ob 16. uri v kul- Smučarji in deskarji (OŠ) 13,00 turni dvorani na Škofljici (v primeru, da dela Izletnik 5,00 v občinski stavbi še ne bodo zaključena, bo pustno rajanje v dvorani na Lavrici). V ceno je vključeno: Za tekmovalce: dnevna smučarska karta, tekmovalnina, topel obrok, prevoz Vljudno vabljeni! Za rekreativce: dnevna smučarska karta, topel obrok, prevoz Za izletnike: topel obrok in prevoz Lastni prevoz udeleženca: cena kategorije zmanjšana za 5,00 € Prijave sprejemamo v recepciji dvorane OŠ Škofljica do zasedenosti treh avtobusov. Datum prijave Ura Ponedeljek, 25. 2. 18:00–20:00 Torek, 26. 2. 18:00–20:00 Sreda, 27. 2. 18:00–20:00 V primeru slabih snežnih razmer prireditev odpade!

¥¤ BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT

CMPZ Pijava Gorica, zborovodkinja CMPZ sv. Cirila in Metoda, zborovodja Dekliški pevski zbor Gimnazije Želimlje, Klavdija Hočevar, organist Simon Hočevar Jože Smrekar zborovodkinja Polona Stegu

Mladinski pevski zbor OŠ Škofljica, MPZ Češnje, zborovodkinja Katarina Bambič MPZ Gimnazije Želimlje, zborovodja Miran Klaves zborovodkinja Polona Stegu

OPZ 1. in 2. razreda OŠ Škofljica, OPZ OŠ Škofljica Zlate note, OPZ OŠ Želimlje, zborovodkinja zborovodkinja Marjana Kern zborovodkinja Karmen Mihelič-Čampa Helena Tomšič

OPZ Peške, zborovodja Katarina Bambič OPZ Sv. Dominik Savio, zborovodkinja ŽPZ Laniške predice, zborovodkinja Marjeta Škufca Mojca Jevnikar-Zajc Hrvatin

F.

Foto: Baritonist Ivan Arnšek, organist Iztok Petrič Cerkev je bila polna. RSTVO TR ATA TNI ZL K

Dolenjska c. 11 (strelišče) Delovni čas: 1000 Ljubljana Pon. - pet.: 9hh -19 Tel.: 01/42 73 900 Sob.: 9hh -13

- Pestra izbira nakita - Izdelava nakita po naročilu - Predelava starega nakita - Popravila in čiščenje nakita - 40 let zlatarske tradicije - Ugodne cene

V FEBRUARJU

BaritonistBaritonist IvanIvan Arnšek,Arnšek, organistorganist IztokIztok PetričPetrič 10% VALENTINOV POPUST

ZZdruženidruženi ppevskievski zzbori,bori, vvodiodi KKatarinaatarina BBambičambič NNAPOVEDNIAPOVEDNI KKOLEDAROLEDAR 6. 2. Občni zbor ŠD Škofljica, kulturna dvorana na Škofljici ob 19.00 7. 2. Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, avla OŠ Škofljica ob 18.00 9. 2. Namizne igre v organizaciji KUD Škofljica, kulturna dvorana na Škofljici ob 9.00 9. 2. Pustno rajanje z društvom Smrkolin, kulturna dvorana na Škofljici ob 16.00 13. 2. Potopisno predavanje »S kolesom po peklu zelene celine«, kulturna dvorana na Škofljici ob 19.30 15. 2. Rok za oddajo prispevkov za marčevsko številko Glasnika 15. 2. Odprtje fotografske razstave »Biblia pauperum – Biblija za revne«, kulturna dvorana na Škofljici ob 19.00 16. 2. Gostovanje komedije »Čaj za dve«, kulturna dvorana na Škofljici ob 19.00 23. 2. »Ježkov večer«, kulturna dvorana na Škofljici ob 20.00 29. 2. Občni zbor KUD Škofljica, kulturna dvorana na Škofljici ob 19.30 1. 3. Občinsko tekmovanje v veleslalomu, Smučarski center Kobla 8. 3. III. tradicionalno srečanje harmonikarjev, kulturna dvorana na Škofljici ob 19.30