Glasilo Občine Šmarješke Toplice, Leto VI., Št. 1. Marec 2012

glediRGlasiloazg Občine Šmarješke RToplice, letoedi VI., št. 1. marec 2012 ra zglediRazgledira zglediRazgledira zglediRazglediRazgledira zglediRazgledira zgledigledirazgl ediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lezgledirazglezgl edirazglezgledir azglezglediRazgl ezglediRazglezgl ediRazglezgledir azgledirazgledira RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediuvodRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Spoštovane občanke in občani! Prvi znanilci pomladi, zvončki in trobentice, so z vso svojo belino in svežino že pobelili griče in doline. Topli sončni žarki nam vsak dan bolj nakazujejo, da je zime konec in je pomlad že tu. Tako je tudi v naši občini Šmarješke Toplice in vsi se že veselimo naše tradicionalne prireditve Pozdrav pomladi in očiščevalne akcĳe, ko bomo svoje bivalno okolje uredili prĳaznejše za naše bivanje. Da je zime konec, kaže tudi začetek del na obvoznici v Šmarjeti oziroma gradnja krožišča, saj delovni stroji izvajalcev gradbenih del brnĳo že od začetka meseca marca. Ker gre za obsežen projekt, ki se bo izvajal vso pomlad in poletje, bo potrebno veliko strpnosti in potrpežljivosti občanov, da investicĳo v predvidenem roku zaključimo. Hkrati pa smo začeli z odkupi zemljišč za gradnjo pločnika, javne razsvetljave in kolesarske poti ob regionalni cesti iz Šmarjete proti Šmarješkim Toplicam. Vse občane, ki imajo svoja zemljišča ob tej trasi, vljudno prosimo, da konstruktivno sodelujejo pri odkupu zemljišč, kajti pridobljena zemljišča so eden od pogojev za začetek gradnje. Projekt je narejen, pridobljena so vsa potrebna dovoljenja in soglasja, uvrščen je tudi v državni načrt razvojnih programov. Tako bomo lahko skupaj poskrbeli za večjo varnost naših otrok, občanov in turistov. V pomladnih mesecih bomo priča tudi odprtju nove enote Dolenjskih lekarn v Šmarjeti. Gradbena dela so končana, ureja se notranja oprema lekarne in pridobivajo vsa potrebna dovoljenja iz upravne enote in ministrstva. Z odprtjem lekarne, ki jo načrtujemo ob občinskem prazniku, bo v Občini Šmarješke Toplice zaokrožena popolna zdravstvena ponudba. Nove pridobitve se vsi zelo veselimo. Veselo pomladno vzdušje pa je tudi v naši že deseti enoti vrtca, ki smo ga v sodelovanju z župnĳo Šmarjeta uredili v Domu Svete Marjete v mesecu februarju. Naši malčki in vzgojiteljice se v novi enoti vrtca dobro počutĳo, na občini pa nam je v veselje, da smo lahko za vse naše malčke, ki potre- bujejo otroško varstvo, to omogočili. V pomladnih mesecih je pred nami veliko novih poslovnih izzivov. S sodelavci občinske uprave se trudimo, da bi naše bivalno okolje naredili čim bolj prĳazno našim občanom in turistom. Pred nami je veliko novih projektov in načrtov za našo prihodnost. Lep pomladni pozdrav in veliko pomladne energĳe pri vašem delu! vaša županja Bernardka Krnc

Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!

Županja občine Šmarješke Toplice mag. Bernardka Krnc s sodelavci občinske uprave

Razgledi, glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinj- stva v Občini Šmarješke Toplice. Razgledi so vpisani pod zaporedno št. 1510 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenĳe. Naklada: 1300 izvodov Odgovorna urednica in lektorica: Eva Durič Uredniški odbor: Miha Gorenc, Jože Novak, Jože Perše, Majda Kušer Ambrožič, Terezĳa Balažević, Petra Grajžl, Majda Pungerčar, Fotografija na Sonja Košak naslovnici: Taščica [email protected] (Erithacus rubecula) Avtorica fotografije na Grafična realizacĳa: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. naslovnici: Odgovornost za prispevke prevzema avtor. Prispevki izražajo stališča avtorja in ne nujno celega uredništva. Pridržujemo si pravico Dragana Stanojević do krajšanja in lektoriranja besedil.

2| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazgledikazaloRazgledi / o deluRazgledi občine RazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Vsebina … Fekalna kanalizacĳa 1. Uvodne besede … 2. O delu občine Brezovica–Strelac in vodovod 3. Osnovna šola, vrtec in Strelac – 1. faza društva Predmet investicĳe je gradnja ločenih fe- Z investicĳo FEKALNA KANALIZA- kalnih kanalov, obnova vodovoda in inve- CĲA BREZOVICA-STRELAC IN VODO- 4. Aktualno: Očistimo sticĳska dela na čistilni napravi. Investicĳa VOD STRELAC – 1. FAZA se prĳavljamo Slovenĳo! bo obsegala: na 7. javni razpis za dodeljevanje sredstev • izdelavo kanalizacĳskega sistema za se- iz naslova ukrepa 322 Obnova in razvoj vasi 5. Zanimivosti: Namig za verovzhodni del naselja Brezovica s po- 1. v letu 2012. pomladni izlet vezavo na kanalizacĳski sistem Šmarje- Javni razpis za ukrep 322 – Obnova in ške Toplice; razvoj vasi je bil objavljen dne 06.01.2012. 6. Kolumna • izdelavo kanalizacĳskega sistema za na- Prĳavo na razpis smo oddali dne 25. 1. selje Strelac; 2012. 7. Razpisi in obvestila za • obnovo vodovoda v naselju Strelac; Trenutno izvajamo predhodne arheolo- javnost • postavitev začasne čistilne naprave s ške raziskave na območju naselja Strelac, črpališčem (1. faza) in rušitvena dela na čistilni napravi (2. faza). Lekarna v Šmarjeti Na obravnavanem območju ni zgrajenega kanalizacĳskega sistema. Odpadne vode so V občinski zgradbi na naslovu Šmarjeta speljane v ponikalnico, gnojišče ali grezni- 66 se trenutno izvajajo gradbena dela za co. Te predstavljajo potencialno nevarnost ureditev prostorov lekarne v Šmarjeti. za okolje, saj je vprašljiva kakovost njihove Izvedenih je že večina gradbenih del, po- izgradnje in vzdrževanja. Področje je še to- trebnih je še nekaj zaključnih del in mon- liko bolj občutljivo, saj leži na propustnem taža opreme, ki je potrebna za delo lekar- kraškem terenu, kjer odpadne vode zlahka ne. Po zaključku bomo na Upravno enoto ponikajo v podtalje in predstavljajo nevar- v Novem mestu vložili vlogo za pridobi- nost za onesnaževanje podtalnice. Nemalo- tev uporabnega dovoljenja, po pridobitvi krat odpadne vode odtekajo iz greznic kar uporabnega dovoljenja pa sledi postopek po površini, kar ni sporno le iz okoljskega veriﬁkacĳe lekarne. Predvidena otvoritev vidika, pač pa je moteče tudi zaradi nepri- nove lekarne je v sredini letošnjega leta. jetnih vonjav. Odpadne vode, ki ne ponik- S kakovostno in prĳazno storitvĳo se bo nejo, in goščo iz greznic morajo povzročite- na območju občine izvajala preskrba ob- lji odvažati na kmetĳske površine. čanov z zdravili. Lekarna bo omogočila Obstoječi vodovod v naselju Strelac za- preskrbo izdelkov za nego in varovanje radi premajhne propustnosti in delovnega zdravja, oskrbo z medicinskimi pripo- tlaka ne zagotavlja primerne oskrbe s pit- močki, sredstvi za nego in higieno, sred- no vodo niti ne ustreza veljavnim norma- stvi za varovanje zdravja, otroško hrano tivom požarne varnosti. Zaradi njegove kjer se bo izvajala investicĳa. in dietetičnimi izdelki ter ostalimi izdelki dotrajanosti se iz leta v leto vse pogosteje Pred začetkom izvajanja gradbenih del in storitvami. Tomaž Ramovš pojavljajo okvare vodovodnih cevi, s tem mora občina kot investitorica skladno s po- pa se povečuje število motenj pri dobavi goji Zavoda za varstvo kulturne dediščine vode in stroški popravil. Okvare povečuje- Slovenĳe izvesti predhodne arheološke raz- jo tudi količino vodnih izgub. Vodne izgu- iskave. be predstavljajo tako tehnični kot sanitarni Izvajalec arheoloških raziskav je podjetje problem. Povzročajo namreč razliko med ARHEOLOŠKE RAZISKAVE IN TRŽENJE zajetimi in prodanimi količinami vode, kar KULTURNE DEDIŠČINE, PRIMOŽ STER- predstavlja strošek občini, hkrati pa pred- GAR, S. P. stavljajo potencialno nevarnost za nastanek Predhodne arheološke raziskave so se za- zdravstvenih problemov, saj defektna me- čele izvajati v začetku marca 2012 in bodo v sta na cevovodih omogočajo vdor različnih primeru lepega vremena trajale dva tedna. bakterĳ. Na trasi gradnje se izvajajo testne sonde Investicĳa FEKALNA KANALIZACĲA velikosti 1x1x1 m. Testne sonde se v večjem BREZOVICA-STRELAC IN VODOVOD delu izvajajo tik ob cesti oz. na parcelah v STRELAC – 1. FAZA je vključena v Prora- zasebni lasti. čun Občine Šmarješke Topli za leto 2012. Tomaž Ramovš

3| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Občina na 18. Gregorjevem sejmu Letošnji Gregorjev sejem, ki je potekal med 9. in 11. marcem, je po- doma pridelano hrano in zelenjavo. S tem smo želeli izpostaviti ponovno postregel z raznovrstno ponudbo, ki je ob lepem vremenu men samooskrbe s hrano ter ljudi osveščati o biološki pridelavi hra- pritegnila številne obiskovalce. Program in ponudbo je organizator ne. Namen je bil dosežen, obisk naših stojnic je bil izredno dober. popestril tudi s predstavitvami posameznih občin iz dolenjsko-be- Ob 13.00 je sledila še uradna predstavitev občine na glavnem sejem- lokranjske regĳe. skem odru. Po uvodnem govoru županje mag. Bernardka Krnc je Občina Šmarješke Toplice je imela svoj termin predstavitve v sobot- obiskovalce s kratkim koncertom navdušila Godba na pihala Šmar- nem dopoldnevu. Na treh stojnicah so se predstavljali ponudniki z ješke Toplice.

Izdelava projektne dokumentacĳe za izgradnjo in obnovo komunalne infrastrukture v naselju Vinica Naselje Vinica pri Šmarjeti je gručasto nase- v naši občini, tako da je naselje uvrščeno v odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih lje v SV delu občine, s tipično strnjeno pose- sestavni del turistične ponudbe občin. Na- vod, hkrati pa namerava na tem območju litvĳo, ki velja za starejša naselja. Leta 2011 selje je znano tudi po cerkvi Sv. Martina. obnoviti oziroma na novo zgraditi tudi osta- je naselje prejelo občinsko nagrado za naj- Naselje nima urejenega odvodnjavanja ko- lo potrebno komunalno infrastrukturo, to je lepše urejeno naselje v občini. munalne odpadne vode. Stanovanjski ob- rekonstrukcĳa vodovoda, izgradnja javne Ob robu naselja se nahaja ŠPORTNI PARK, jekti imajo pretočne greznice, ki so v veliki razsvetljave in obnova cestišča. Smiselna je kjer se odvĳajo športne in ostale kulturne večini povezane z gnojniščnimi jamami. Od hkratna izgradnja oziroma obnova celotne potrebne komunalne infrastrukture (teleko- munikacĳski vodi). Za naselje se izdeluje projektna dokumen- tacĳa za izgradnjo in obnovo komunalne infrastrukture, in sicer za: • izgradnjo kanalizacĳe za odvod komunalnih odpadnih vod z navezavo na predvi- deno čistilno napravo; • izgradnjo rastlinske čistilne naprave velikosti okoli 150 PE; • obnovo vodovodnega omrežja; Princip delovanja rastlinske čistilne naprave Rastlinska čistina naprava v naravi • izgradnjo javne razsvetljave; • telekomunikacĳske vode; prireditve. Naselje Vinica pri Šmarjeti je tam pa odpadna voda ponika v zemljo in • izvedbo preplastitve voziščne konstrukci- sestavni del projekta VIR ŽIVLJENJSKE onesnažuje podtalnico. je. ENERGĲE, ki povezuje vse atraktivne točke Občina namerava na tem območju urediti Tomaž Ramovš

internetno omrežje V lanskem letu so Občinski svetniki sprejeli sklep, da se v Gorenji vasi pri obstoječem vodohranu, v Beli Cerkvi in v Šmarjeških Toplicah na obeh stavbah stare šole namestĳo antene za brezžično širokopasovno omrežje. Predstavnik podjetja Comlan je podal informacĳo, da je del širokopasovnega omrežja začel že delovati, tako da bo potencialnim upo- rabnikom sedaj omogočen dostop do interneta. Tomaž Ramovš

4| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Obisk dvojčkov pri Bregarjevih v Beli Cerkvi Županja Občine Šmarješke Toplice mag. Bernardka Krnc je v mesecu februarju obiskala ponosna starša, mamico Bregar Melito in očka Krivc Gregorja, ki sta novembra dobila kar dva sončka, sina Nika in hčerko Niko. Po začetnem presenečenju so se vsi člani družine začeli neizmerno veseliti novih članov ter načrtovati velike in malo manjše podro- bnosti, ki jih je treba postoriti in pripraviti pred prihodom novih članov družine. Po rojstvu Nika in Nike Odprtje 10. oddelka vrtca – so vsi družinski člani pristopili na pomoč oddelek Sončki mladima staršema ter S 1. februarjem 2012 je v Domu sv. Marjeta, Šmarjeta 44, odprl svo- jima nudili oporo pri ja vrata 10. oddelek vrtca Sonček. Nastali oddelek se je izoblikoval vsakodnevnih opravi- na podlagi medletnega vpisa otrok, ki so potrebovali varstvo iz- lih in skrbi za malčka. ven rednega vpisa, ki je praviloma v prvi četrtini leta. Na podlagi Klaudĳa Povše, želje, da se sprejeme vse vpisane otroke, se je občina v sodelovanju občinska uprava s šolo odločila, da poišče lokacĳo, ki bi ustrezala strogim merilom zakonodaje, ki ureja predšolsko področje, hkrati pa bila sprejem- ljiva tudi za starše in zaposlene v novem oddelku. Novi oddelek vrtca je v neposredni bližini šole, kar dopušča lažjo komunikacĳo in sodelovanje zaposlenih z matičnim vrtcem, zunanji in notranji Dopisujte v prostori dopuščajo otrokom dovolj prostora za igro, dostopnost Razglede vrtca je ustrezna. Lokacĳa je bila predhodno pregledana s strani Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki je podal pozitivno mnenje ob upoštevanju umeritev, ki jih je bilo treba izvesti. Iz proračuna je za ureditev 10. oddelka vrtca občina namenila 5.35- Ureditev državne ceste in 3,64 EUR, in sicer za ureditev notranjega prostora, nakup opreme kanalizacĳe in materiala za zunanje igrišče, ki bo postavljeno naknadno. Občina bo še naprej poskušala zadostiti vsem potrebam otrok, v Spodnji Družinski vasi staršev ter zaposlenih, zato je kratkoročni investicĳski cilj občine Izdeluje se projektna dokumentacĳa za ureditev državne ceste in novogradnja šestih oddelkov vrtca, rekonstrukcĳa in dograditev kanalizacĳe v Spodnji Družinski vasi. Naselje Spodnja Družinska obstoječe šole ter zunanja prometna ureditev pri šoli. vas leži na desni strani avtoceste. Skozi vas poteka regionalna Klaudĳa Povše, občinska uprava cesta R-2/448 odsek 1514 Dol. Kronovo–Gorenja Gomila. Pred- videna je obnova voziščne konstrukcĳe in izgradnja hodnika za pešce ob regionalni cesti skozi Spodnjo Družinsko vas ter ureditev kanalizacĳskega sistema. Občinski prostorski načrt (OPN) V okviru projektne dokumentacĳe kanalizacĳskega sistema za od- Občine Šmarješke Toplice vod odpadnih komunalnih voda v Spodnji Družinski vasi bomo: Izdelava Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Šmar- - uredili peš površine in regionalno cesto R-2/448 Dol. Krono- ješke Toplice je še vedno v fazi pridobivanja mnenj k predlogu vo–Gorenja Gomila v skupni dolžini približno 1060 m; - rekonstruirali vodovod, ki je tangiran s kanalizacĳskim siste- OPN, saj čakamo na pozitivno mnenje Ministrstva za kmetĳstvo mom; in okolje, s katerim usklajujemo predlog OPN. - zaščitili obstoječe komunalne vode; Vsa ostala pozitivna mnenja k predlogu OPN je Občina Šmarješke - razširili most za širino hodnika za pešce; Toplice že pridobila. - uredili javno razsvetljavo vzdolž obravnavanega odseka regio- Po pridobitvi vseh pozitivnih mnenj je treba pridobiti sklep o nalne ceste. usklajenosti predloga OPN s strani ministra za infrastrukturo in prostor RS ter sprejem na občinskem svetu Občine Šmarješke To- Projekt bo osnova, da se bo lahko uredila prometna varnost na plice. tem območju, pri čemer se bo hkrati izboljšalo bivanje občanov z ureditvĳo kanalizacĳe in obnovo vodovoda. Stane Bajuk, u.d.i.k.a. Tomaž Ramovš Višji svetovalec za urejanje prostora in varstvo okolja

5| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

TEMATSKA POT »VIR ŽIVLJENJSKE ENERGĲE« Občina Šmarješke Toplice namerava razširiti turistično ponudbo ter občanom in obiskovalcem ponuditi kvalitetne izletniške pešpoti in kolesarske poti. Želimo predstaviti naše znamenitosti skozi zgodbe in legende našega kraja. Projekt Šmarješke Toplice – Vir življenjske energĳe je občina prĳavila na Javni poziv za soﬁnanciranje projektov iz sredstev Lokalne akcĳske skupine Dolenjske in Bele krajine. Projekt zajema ureditev naslednjih točk: •razvaline gradu Štrlek, •ureditev okolice cerkve v Slapah, •Škratova jama, •ureditev okolice cerkve na Koglem, •postavitev zaslona na dotik v Šmarjeških Toplicah. Nosilec projekta je Občina Šmarješke Toplice, partnerji pri projektu so sledeči: Terme Krka, PE Šmarješke Toplice, Turistično društvo Šmarješke Toplice in Športno-turistično društvo Bela Cerkev.

Projekt je soﬁnanciran iz sredstev LEADER, 4. Osi EKSRP. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenĳe za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetĳstvo in okolje.

VABILO NA DELAVNICO Vabimo vas na delavnico z lokalnim prebivalstvom, katere namen bo zbiranje informacĳ, zgodb, legend ter ostalih zgodovinskih po- datkov, ki so povezani z gradom Štrlek, cerkvama v Slapah in na Koglem ter Škratovo jamo. Delavnica bo potekala v sredo, 11. aprila 2012, ob 17.00 uri, v Kulturni dvorani v Šmarjeti. Vse občane vljudno vabimo, da se delavnice udeležĳo ter tako sodelujejo pri izvedbi projekta.

V kolikor se delavnice ne morete udeležiti, vas javno pozivamo, da nam kakršnekoli informacĳe, zgodbe, legende in ostale zgodovin- ske podatke o zgoraj omenjenih točkah posredujete na naslov Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice ali na elektronski naslov: [email protected].

Vaše prispevke bomo, z vašim dovoljenjem, uporabili za snovanje gradiva za informativne table. Prispevke bomo zbirali najkasneje do ponedeljka, 30. aprila. Za več informacĳ lahko pokličete na tel. št. 07-38-44-330 (tajništvo Občine Šmarješke Toplice).

Delavnica je soﬁnancirana iz sredstev LEADER, 4. Osi EKSRP. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenĳe za obdobje 2007- 2013 je Ministrstvo za kmetĳstvo in okolje.

6| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

v zvezi s cestnim področjem in področjem, Vzdrževanje vezanim na komunalno infrastrukturo (vprašanja, prošnje, svetovanje, opozorila, soglasja). Za reševanje problematike v zvezi občinskih cest s cestami deluje na območju Občine Medob- Vzdrževanje občinskih cest je v letu 2011 činski inšpektorat in redarstvo. Medobčin- potekalo skladno s pogodbo. Izvajalec CGP, ski inšpektorat deluje v sodelovanju z Ob- d. d., Novo mesto je opravljal vsa vzdrže- činsko upravo Občine Šmarješke Toplice in valna dela za ohranjanje občinskih cest v z občani ter na ta način sproti rešuje proble- dobrem stanju, vzdrževalna dela za zago- matiko v zvezi s tem področjem. tavljanje prometne varnosti in prevoznosti Investicĳska in vzdrževalna dela na lokal- občinskih cest, nadzor nad stanjem občin- nih cestah in javnih poteh Občine Šmarje- skih cest in njihovega varovalnega pasu ter ške Toplice (PP 13001, PP 13004) vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih Leta 2011 so bila izvedena naslednja dela: in drugih nesrečah. Redno vzdrževanje cest • preplastitev, ureditev in asfaltacĳa JP 798- se je izvajalo v skladu z izvedbenim progra- 093 v dolžini 120 metrov; mom vzdrževanja, ki je bil za leto 2010 po- • preplastitev, ureditev in asfaltacĳa JP 798- trjen s strani Občine. 111 v dolžini 300 metrov; Vzdrževanje cest je potekalo z dejanskimi • preplastitev, ureditev in asfaltacĳa JP 798- potrebami glede na vrsto del, ki so vezana 171 v dolžini 40 metrov; na posamezno obdobje v letu. V zimskih • preplastitev, ureditev in asfaltacĳa LC mesecih je bilo zaradi obilnega sneženja 295-342 v dolžini 1150 metrov; zimsko službo treba izvajati pogosteje kot v • preplastitev, ureditev in asfaltacĳa na JP preteklih letih, zato je bila poraba sredstev, Dovoz peska – gramoza za sanacĳo cest v 797-811, JP 797-751, JP 797-741, JP 797-781, ki se namenjajo za vzdrževanje cest v zim- Občini Šmarješke Toplice JP 797-771, JP 797-751 v skupni dolžini skem času, večja v primerjavi s povprečjem V drugi polovici leta se je glede na potrebe približno 1500 metrov; prejšnjih let. in prošnje občanov pripeljalo pesek na raz- lične lokacĳe na celotnem območju občine. • pridobitev gradbenega dovoljenja za od- Vzdrževalna dela, ki so bila opravljena v Pesek se je porabil za vzdrževanje občinskih sek poti, ki povezuje LC 295-342 in JP 792- okviru pogodbe za leto 2011: 962. • redni pregledi cest, krpanje udarnih jam cest. s hladno maso, obsekovanje, obrezova- Košnja trave Trenutno se izvaja čiščenje peska s pločni- nje, čiščenje vozišča, čiščenje po neurju, Za zagotavljanje preglednosti in večje pro- kov in cest po končanem zimskem vzdrže- utrjevanje bankin, košnja trave, izkopi metne varnosti se je na območju Občine ju- vanju občinskih cest. Ureja se tudi poško- iztokov za vodo, postavitev snežnih ko- nĳa 2011 izvedla košnja na občinskih lokal- dovana javna razsvetljava, kar je posledica lov v zimskem času, posipavanje cestišča nih cestah in javnih poteh, novembra 2011 prometnih nesreč in vandalizma. Pri spo- in vozišča, odstranjevanje snega, odstra- pa obsekovanje vej ter urejanje zaraščenih mladanskem vzdrževanju občinskih cest se njevanje snežnih kolov, čiščenje naprav brežin. bodo urejale od zime poškodovane občinske za odvodnjavanje – jaškov, gramoziranje Odgovori občanom javne ceste. vozišč, čiščenje prometnih površin. Skozi celo leto so se tekoče reševale zadeve Tomaž Ramovš

mi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvoj- Vodovod Vinji Vrh in kanalizacĳa nih potencialov 2007–2013. Gradenje Učinki investicĳe so naslednji: Občina bo na področju Vinjega Vrha – nizka cona in na območju − dolžina zgrajenega vodovodnega omrežja (v km): 4743 Gradenj v letih 2012-2014 izvedla investicĳo izgradnje/obnove 47- − dolžina kanalizacĳskega omrežja – odpadna kanalizacĳa (v km): 43 m vodovoda in 1031 m kanalizacĳe, oziroma natančneje: 1031 − izgradnja vodovoda na odseku Mlada vina s profilom cevi DN − število komunalno opremljenih naselĳ z novim kanalizacĳskim 125 v dolžini 509 m, omrežjem: 1 (Gradenje) − izgradnja vodovoda na odseku Vinji Vrh s profilom cevi DN 100 − število komunalno opremljenih naselĳ ali zaselkov z novim ali v dolžini 1874 m, obnovljenim vodovodom: 3 (Mlada vina, Vinji Vrh, Gradenje) − izgradnja vodovoda na odseku Gradenje s profilom cevi DN 100 Rezultati investicĳe, ki bodo doseženi najkasneje 2 leti po zaključ- v dolžini 1150 m, ku, so naslednji: − izgradnja 1210 m raznih priključnih vodovodnih vodov in − število prebivalcev z novim ali obnovljenim vodovodnim siste- − izgradnja 1031 m gravitacĳskega kanalizacĳskega sistema. mom: 83 Občina se bo prĳavila na javni razpis za pridobitev nepovratnih − število prebivalcev, ki bodo priključeni na kanalizacĳski sistem, sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj razvojne prioritete ki je predmet operacĳe: 43 »Razvoj regĳ«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni progra- Tomaž Ramovš

7| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledidruštvaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Spremembe v KUD Šmarjeta

Med 3. 12. 2011 in 8. 2. 2012, v kulturno simbolnem in zgoščenem – soorganizacĳa prireditve Pozdrav pomladi 21. marca, z OŠ Šmar- času med dvema pomembnima datumoma – rojstvom in smrtjo jeta, največjega slovenskega kulturnika, pesnika Franceta Prešerna, se – priprava praznovanja ob Dnevu državnosti 25. junĳa. bi v Občini Šmarješke Toplice morala zgoditi kulturna revolucĳa. Ključen problem, ki ga v društvu vidimo, pa je popolna razdrob- Prav ste prebrali, revolucĳa, ne evolucĳa, ker za evolucĳo preprosto ljenost sicer bogatega kulturniškega dogajanja v občini, ki se žal ni več časa. „Kultura“ v občini se bi morala povezati in poenoti- odvĳa v slogu popolne „vrtičkarske“ dejavnosti, kar se kaže tudi ti znotraj delujočega krovnega društva, ali pa bo prisiljena, da se v „ﬁaskih“, kot je zaporednost štirih kulturnih dogodkov v štirih kot društvena dejavnost razpusti. Stanje, kakršno trenutno vlada, dneh, kot se je zgodilo lani v času od 16.–19. decembra, in zopet je za kakršno koli ambiciozno in kulturno senzibilno vodstvo dru- katastrofalen obisk gledališke predstave Čistilka Marĳa, ki se ga je štva povsem nevzdržno. Poglejmo zadevo pobliže. Z golimi dej- 2. decembra lani udeležilo 11 domoljubov. Tako smo v zbirko ne- stvi. KUD Šmarjeta pod tem imenom (pred tem KUD Poldke Ju- slavnih rekordov med tri vodilne porazne kulturne dogodke – ne- rančič) s peščico kulturniških zanesenjakov, pod vodstvom gospe izveden koncert Marĳana Novine (med 0 in 3 udeleženci), nastop Irene Strasberger in Marjana Grahuta deluje od leta 2001. O tem neke stand up komičarke (okrog 6 udeležencev) in nastop gledali- 10-letnem obdobju in morda vsaj še o delovanju društva pod prejš- ške skupine ZIK Črnomelj (okrog 20 udeležencev) – uvrstili še če- njim imenom bo izdana spominska publikacĳa. Številčno resnega trtega, in sicer monodramo Mojce Partljič (11 udeležencev). Mene članstva to društvo ni imelo že od vsega začetka. Nekaj „zagnan- skrbi čudno dejstvo, da bojkotiramo prireditve, ki jim pritiče ozna- cem“ – število ni nikoli preseglo pravljične številke 7 – je uspelo v ka „profesionalno in kakovostno“, ob katerih bi se lahko kaj več na- grobem troje: učili, odnesli kakšno globlje sporočilo ali bili vsaj bolj „kulturniško 1. Ustanoviti MPZ Plastoform Šmarjeta. zadoščeni“. 2. Ustanoviti in uveljaviti lokalno glasilo „Šmarječan“. V času med 3. 12. 2011 in 8. 2. 2012 bi se moral zgoditi volilno- 3. V novo dvorano pripeljati številne amaterske gledališke skupine programski občni zbor društva, ki bi se s ciljem poenotenja in več- ter duge kulturniške skupine iz ožje in širše Dolenjske, Posavja je sodelovalnosti preimenoval v KUD Šmarješke Toplice. Sodeč po ter tudi Tržiča, Ilirske Bistrice in Maribora. dveh sestankih delovne skupine sem bil novembra lani še vedno Ob tem smo kar se da tvorno sodelovali tudi pri drugih priredit- optimist, ki verjame v preporod društva, če bo le dovolj volje do vah lokalnega pomena – nekaj časa, dokler nas ni ustavila novo- „znoja“, ki to ekipo čaka, ter dovolj delovnih in kompetentnih ljudi, meška birokracĳa, smo zagnano organizirali tudi maškarado – in ki bodo tvorili to ekipo. In nenazadnje ustrezna podpora lokalne se pri tem v veliki meri naslanjali na kulturi naklonjeno osnovno politike, ki naj tudi lokalno kulturo jemlje kot zelo pomembno, glo- šolo. balno in politično. Kmalu po ustanovitvi MPZ Plastoform, ki ga je v celoti ﬁnančno Vendar ... napovedanega volilno-programskega občnega zbora podpiral podjetnik Franc Gregorčič, se je ta pevska skupina inten- med 3. 12. 2011 in 8. 2. 2012, kot ste verjetno tudi vi zaznali, iz več zivno lotila pevskih vaj, strmo strokovno napredovala, kar smo razlogov ni bilo. Eden glavnih je zagotovo ta, da je zelo težko pri- lahko kot publika spremljali na vsakoletnih božično-novoletnih dobiti ljudi za delo v kulturi. Očitno veliko lažje kot za kulturno koncertih, ter se že pred leti samoorganizirala v dokaj samostojno delovanje, ustvarjanje in snovanje, saj kot lahko opazite, kulturnih sekcĳo s svojim predsednikom in od letos, ko nimajo več generalne- dogodkov navkljub nedelujočemu društvu vseeno ne primanjkuje. ga sponzorja, prešla tudi na svoj ŽR. Formalno še ostajajo v okviru Drugi razlog je, da sem se sam iz objektivno-subjektivnih razlogov KUD Šmarjeta. Praktično ta hip od društva niti ne morejo pričako- – med drugim tudi iz psihohigienskih razlogov – po desetih letih vati kakšne posebne koristi. Žal. Ni ne denarja ne kadrov, ki bi jim dela v kulturi dokončno odločil, da ne bom več opravljal nobene lahko kakor koli pomagali. formalne funkcĳe. Ostajam član in navdušen konzument pestre Druga „blagovna znamka“ društva, lokalno glasilo Šmarječan, kulturne bere v občini. V teh Razgledih boste v napovedniku za je ob prehodu na občino poniknila v občinskih vodah, kjer se bo aprilske dogodke v občini lahko zasledili tudi vabilo za napovedani le stežka otepla oznake, da vse bolj postaja občinsko trobilo, ne pa občni zbor, ki bo potekal v Kulturni dvorani, pri čemer vas prav vse demokratično glasilo vseh. Lakmusov papir bo rubrika „Pisma ljubitelje kulture vabim, da se ga čim množičneje udeležite. Občni bralcev“ in stopnja neodvisne drže glavne urednice, ki mi po prvih zbor bo v sredo, 4. aprila, ob 19. uri, dnevni red pa bo naslednji: taktih vliva upanje in zaupanje. 1. Izvolitev novega vodstva in preimenovanje KUD Šmarjeta v Trenutno nam v društvu ostaja le še organizacĳa 6–7 gledaliških KUD Šmarješke Toplice; predstav in želja vsaj sooblikovati večino ključnih kulturniških 2. Sprejem obveznih poročil za nazaj in sprejem aktualnega progra- predstav v občini, s poudarkom na naslednjih: ma dela za tekoče leto in dolgoročnejšo vizĳo dela društva; – kulturni program za občinski praznik, 3. Tekoča, redna problematika društva, kulture nasploh in potenci- – sodelovanje in podpora obema božično-novoletnima koncerto- alno sodelovanje z drugimi društvi. ma, Predsednik KUD Šmarjeta v odstopu: – soorganizacĳa kulturnega dneva ob 8. februarju, z OŠ Šmarjeta, Marjan Grahut

8| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Ekološko čebelarjenje V petek, 3. februarja 2012, smo člani Čebelarskega društva Šmarjeta– Škocjan v goste povabili čebelarskega mojstra ICH, gospoda Franca Pankerja – Ferĳa. Seznanil nas je z metodo ekološkega čebelarjenja s prilagojeno tehnologĳo in uporabo ekoloških sredstev za zatiranje varoje. Štiriurnega predavanja so se udeležili tudi čebelarji sosednjih društev, kar kaže na zanimanje in potrebo po čebelarjenju, ki je pri- jazno do čebel, narave in ljudi. Občini Šmarješke Toplice se zahvaljujemo za prostor v Kulturnem domu. Kot je dejal predavatelj, čebele naj nam bodo v ponos, radost in korist. Slavko Globevnik Foto: Roman Košale

Godba na pihala Občine Šmarješke Toplice s kurenti odganjala zimo V okviru projekta EPK in Kurentovanja 2012 je bilo 12. februarja so nam seveda dodobra zamrznili inštrumenti. Trobentači so se tega leta na Ptuju srečanje pihalnih godb, kjer se je zbralo okrog znašli in gumbe podmazali z domačim destilatom, kar pa ni veliko 1000 godbenikov iz 48 godb. Organizator projekta, Mestna občina pomagalo, saj so zato raje vdihovali kot izdihovali v inštrumente. Ptuj, je dirigentsko palico zaupala v roke Fredĳa Simoniča. Nekateri smo bili obsojeni na zgolj nekaj visokih tonov, ki so jih Tega velikega dogodka se je letos prvič udeležila tudi godba na pi- saksofoni in klarineti še zmogli, edino bobnarji niso imeli težav, saj hala Občine Šmarješke Toplice. Dogodek pa presega zgolj glasbene leska ne zmrzne. okvirje: srečanje se je namreč odvĳalo v okviru EPK, evropska pre- Kljub neprimernim razmeram pa je bil koncert najmanj krasen, stolnica kulture, kjer sta Ptuj in Novo mesto partnerski mesti Ma- predvsem zelena zamejska godba iz Trsta se ni in ni dala in je pi- riboru, ter pod okriljem kurentovanja, ki ga je letos vodil g. Branko hala na vse pretege še daleč po koncu uradnega dela, za kar jih je Brumen. številna publika tudi še prav posebej nagradila. (Pre)zgodaj zjutraj smo se med snežnim metežem pri minus zelo Vseh 48 godb nas je skupaj odigralo okoli 5 skladb, kar je bilo res veliko zbrali na avtobusu. 28 godcev ter spremljevalna navĳaška enkratno doživetje enotnosti. Mrazu navkljub je iz pleha donelo ekipa je napolnila avtobus in mahnili smo jo proti nekdanji Dravski mogočno in skoraj ubrano, občinstvo pa je svoje zadovoljstvo iz- banovini. Vozi Miško! Na avtobusu smo seveda takoj poskrbeli za kazalo z dolgim aplavzom. Tudi naša godba je po svojih močeh zdravje in preprečevanje ozeblin. Toda še preden smo prekoračili prispevala svojo tipko na veliki klavir ter spodobno in ponosno za- Savo, so že prišle slabe novice – zaradi silnega mraza in sneženja stopala naše barve. je dogodek odpovedan! Razočaranje in olajšanje sta se zlila v malo- Po končanem nastopu smo odkorakali čez stari del Ptuja proti ogre- dušje. Obrnili smo veliko cestno konzervo in se začeli vračati proti vanemu šotoru, kjer je Perutnina Ptuj vsem godbenikom častila „pol domu. picka“. Nato pa le še do avtobusa, in odpujsali smo domov. A kmalu je sledil še en klic: mnogo godb je bilo že na poti in so Sodelovanje je bilo za našo mlado godbo velika čast in priložnost, zavrnile možnost strateškega umika, zato so odpoved odpovedali, da na eni strani potrdimo intenzivno in dobro delo, na drugi pa mi pa smo še enkrat zasukali volan in se spet podali nazaj naprej. vidimo še neskončne možnosti za napredek. Zato vabimo vse z že- Tokrat smo uspešno zapustili Kranjsko in še dopoldne prispeli v ljo in z ali brez glasbenega znanja, da se nam pogumno pridružĳo kurentovo deželo. – tudi mi smo začeli iz ničle. Najprej na vajah, drugo leto pa zopet Tam pa je bilo veselja! Pustnih šem vseh vrst je mrgolelo, iz sosed- na kurentovanju v najstarejšem slovenskem mestu! njih avtobusov so padali slapovi trobent, saksofonov in pozavn ter (Kdor si želi ogledati posnetek dogodka, lahko to stori na splet- ostalih plehnatih prĳateljev in njih pihačev. Po čaju in krofu za do- nem naslovu: h�p://www.youtube.com/watch?v=C7gbWsV6HI- brodošlico smo počasi, v gosjem redu, odracali na stadion. Ta čas 4&�_source=message) Miha Gorenc

Literarno glasbeni večer v Beli cerkvi Društvo podeželskih žena in deklet Bela cerkev je skupaj z literarno sekcĳo Društva upokojencev Novo mesto v petek, 24. 2. 2012 v Kul- turnem domu v Beli Cerkvi pripravilo zelo lep kulturni večer. Pobudo za ta prelep večer nam je dala naša občanka, ga. Terezĳa Balažević, ki je tudi vodja literarne sekcĳe. Sekcĳa letos praznuje 10. ob- letnico delovanja. Izdali so 7 zbornikov kulturnih dejavnosti društva upokojencev Novo mesto. Na prireditvi je sodelovalo 11 literatov. Vsak je prebral 4 svoje pesmi. Ob premorih pa so za popestritev zaigrali veseli hrmonikarji. To so trĳe gospodje, ki prav veselo raztegujejo svoje mehe. Prav tako so člani društva Upokojencev Novo mesto. Na koncu prĳetnega poslušanja pesmi pa nam je zapela dolgoletna Terezĳina prĳateljica, ga. Marĳa Jerele ob spremljavi harmonikarjev. Petju se je pridružila tudi publika. Na koncu prireditve smo članice društva pripravile manjšo pogostitev, kjer so obiskovalci in nastopajoči nadaljevali prĳetno druženje. Tako je minil še en zanimiv večer v Kulturnem domu v Beli Cerkvi. DPŽD Bela Cerkev, Ada Udovč

9| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledidruštvaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Mešani pevski zbor Plastoform Na morje Naj povem, da je naš zbor star dobrih šest let, v njem pa prepeva- Dramska skupina Društva podeželskih žensk Šmarjeta je letos mo pevci, doma iz občine Šmarješke Toplice, pa tudi iz sosednjih predstavila že svojo tretjo samostojno komedĳo. V nedeljo, 11. občin. Od vsega začetka nas vodi zborovodja, gospod Milan Pav- marca 2012, je v Kulturni dvorani v Šmarjeti premierno odigra- lič, z veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Pohvaliti moram la komedĳo v treh dejanjih z naslovom „Na morje“. Gledalci v tudi naše prizadevne pevke in pevce, ki prav tako vztrajajo in nabito polni dvorani so resnično uživali v zapletih in razpletih ohranjajo zbor pri življenju. Časi namreč niso najbolj naklonjeni gostilniške družine, „žlahte“ in sosedov. Družina se odpravi na tovrstni dejavnosti. morje, kjer doživi marsikaj, pa tudi doma, kjer na gostilno pazi Pripravili smo svoj letni koncert, ki smo ga izvedli 17. decembra stara mama, še zdaleč ni dolgčas. Gledalci so bili nad igro nav- 2011 v dvorani kulturnega doma v Šmarjeti. Medse smo povabili dušeni, zato aprila in maja sledĳo ponovne uprizoritve igre v tudi goste: pevsko skupino mamic župnĳe Šmarjeta in folklorno Šmarjeti in Beli Cerkvi. Aleksander Durič skupino Plamen iz Škocjana. Koncert je prĳetno povezovala Nives Lužar. Pevke in pevci MePZ Plastoform smo srečni, kadar lahko delimo svoje veselje do petja z občinstvom, zato načrtujemo, da se zopet snidemo na božično-novoletnem koncertu. Dopisujte v Razglede Predsednik MePZ Plastoform Janez Turk

javnost, organiziranje raznih predavanj ter merjenje holesterola in Ponovno oživljena krajevna sladkorja v krvi ter krvnega tlaka. organizacĳa RK Šmarjeta Ukvarjali se bodo tudi s programom, povezanim s starejšimi krajani, jih obiskovali ob življenjskih jubilejih, za vse, stare 70 let in več, Krajevna organizacĳa RK Šmarjeta je bodo organizirali srečanje, ob novem letu pa starejše obiskali in jih bila zadnja tri leta, odkar je z delom pre- skromno obdarili. nehala predsednica Marĳa Borse, brez Povezovali se bodo tudi z Osnovno šolo Šmarjeta, kjer je mentori- pravega vodstva. Delo RK je bilo vsa ta ca RK Irena Zupančič, ki skrbi tudi za medgeneracĳsko povezova- leta brez vodstva okrnjeno. S pomočjo nje in aktivnosti mladih RK. Posebej bodo pozorni pri vključevanju Osnovne šole Šmarjeta se je vsako leto otrok na letovanje in morebitnem soﬁnanciranju prispevka za leto- organiziralo srečanje starejših krajanov, vanje, če ga starši ne bodo mogli pokriti sami. nekatere prostovoljke pa so pomagale Vsako leto je organizirana tudi posebna krvodajalska akcĳa za ob- pri vsakoletni izvedbi novoletne obda- čane Šmarjeških Toplic. Letos bo to 2. junĳa, in sicer na Centru za ritve starejših. transfuzĳsko dejavnost v bolnici Novo mesto. Krvodajalce vabimo, V začetku februarja je delo Krajevne da se akcĳe udeležĳo v čim večjem številu. Predsednik Krajevne organizacĳe RK Šmarjeta prevzel nov Dobro sodelovanje z občino in županjo Bernardko Kernc je tisto, ki organizacĳe RK Šmarje- predsednik Janez Turk, ki je privabil bo pripomoglo k temu, da se bo na novo oživljena Krajevna organi- ta Janez Turk tudi več novih prostovoljk. Nov od- zacĳa RK Šmarjeta lepo vključila v društveno dejavnost in delovala bor si je zadal več nalog, najprej pa so v dobro občanom. poskrbeli za socialno ogrožene, ki so Vsem prostovoljcem in predsedniku želimo uspešno delo! jim že razdelili pomoč s prehrambenimi paketi. Naslednja naloga Barbara Ozimek, bo tudi pobiranje članarine, ki znaša 5 evrov na člana. Od zbranih sekretarka OZRK Novo mesto sredstev bo odvisno, koliko in kako bo krajevna organizacĳa RK pomagala svojim krajanom pri plačevanju različnih stroškov, če se bodo znašli v stiski. Pomembnejše aktivnosti bodo tudi preventivna zdravstvena de-

10| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Zdravje je naša odločitev Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev je 13. 2. 2012 v določenem letnem času, in na raznovrstnost hrane, ki naj telesu organiziralo predavanje o zdravem načinu prehranjevanja. Pova- zagotavlja vse potrebne snovi v pravih količinah. Razložila nam bili smo gospo Marĳo Merljak, strokovnjakinjo, ki jo mnogi po- je pomen vitaminov, mineralov, maščob in ogljikovih hidratov ter znajo po njenih člankih v revĳah in nastopih v televizĳski oddaji nas opozorila na posledice pomanjkanja ali prevelikih količin teh Dobro jutro, Slovenĳa. V tej oddaji je lani sodelovalo tudi nekaj snovi v naši prehrani. Povedala nam je tudi nekaj o malih pre- naših članic s pripravo in predstavitvĳo dolenjskih dobrot v času hranjevalnih pregrehah, ki so včasih dopustne, dokler nas telo in martinovanja. počutje ne opozorita nanje. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, saj je bila dvorana sko- Gospa in gospod Merljak sta bila nad delom našega društva raj polna. Udeležili so se ga tudi moški mojstri kuhalnice, česar je zelo navdušena, kar dokazuje tudi povabilo na intervju (g. Mer- bila predavateljica še posebej vesela. ljaka), ki je bil predvajan na prvem programu radia Slovenĳa v

Utrinki iz predavanja Zdravje je naša odločitev. Obisk v LJ. Na fotograﬁji od leve prosti desni: Elizabeta Verščaj, Anica Kopina; Milena Činkole; Jožica Hrastar; Jože Košak; Mari- ja Merljak ter Rok Smolej. Merljakova nadaljuje prizadevanja prof. dr. Dražigosta Pokor- na, ki je veljal za največjega slovenskega strokovnjaka na področju zdravega načina prehranjevanja. Je avtorica dveh knjig, Zdravje nedeljo, 26. 2. 2012, ob 14:30 uri, v NEDELJSKI REPORTAŽI z je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev. Prva je naslovom Moka, voda, kvas in sol. Na še večjo odmevnost pa je bolj strokovna in govori o hrani kot zdravilu, druga pa ohranja naletelo naše sodelovanje skupaj z Mlinom Košak v oddaji Dobro stare izkušnje in je prava zakladnica spominov o prehranjevalnih jutro, Slovenĳa, 2. 3. 2012. Posnetek oddaje si lahko ogledate na navadah naših prednikov. V tem spoznanju je tudi izzvenelo sko- povezavah: h�p://tvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-2-del/ava2.1303- raj triurno predavanje, prepleteno s številnimi nasveti. Manjkali 92718/ in h�p://tvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-3-del/ava2.130396- niso niti komentarji iz publike. 210/ Merljakova prisega na svežo, doma pridelano hrano, dosegljivo Upravni odbor društva DPŽD

Navodila avtorjem člankov za prihodnje številke Oblikovanje občinskega glasila namreč ni prispevkov ne oblikujete. To pomeni, da ločenem mestu in ste jo poslali zraven teksta tako enostavna reč, kot se najverjetneje mar- za celotno besedilo uporabljate isto vrsto, kot priponko. Podobno je s tabelami, ki naj bi sikomu zdi na prvi pogled. Vzame ogromno velikost in barvo pisave. Besede, ki jih že- bile narejene v programu Excel in priložene časa in energĳe, saj je potrebno vsak članek lite poudariti, pa lahko označite krepko in tekstu posebej kot drugi dokument (ne vstav- posebej najprej prebrati, ga lektorirati, pravil- take bodo ostale tudi v končni obliki teksta. ljene v Wordovo besedilo), v besedilu pa naj no vnesti fotografije ter nazadnje oblikovno Celotno besedilo, vključno z naslovi, naj bo bo navedeno, kam naj bo tabela postavljena, poenotiti članke in jih združiti v smiselno ce- natipkano z malimi tiskanimi črkami. Zelo ime in opis tabele. loto. Omenjeni dolgotrajni postopek pa lahko pomembno je tudi, da fotografij, ki bi jih radi V primeru, da fotografij niste posneli bistveno skrajšajo natančna navodila piscem dodali vašim prispevkom, ne vključite v sami, je potrebno pod njo navesti avtorja člankov, kako naj oblikujejo svoj tekst. Bolje samo besedilo, temveč jih pošljete naknadno oziroma vir, iz katerega ste fotografijo do- rečeno, kako ga ne oblikujejo, saj kakršnokoli v originalni obliki in ne v programu Word. bili. Podobno je s teksti, ki jih povzemate po oblikovanje le otežuje nadaljnji postopek. Fotografije naj ne bodo z DATUMI! V Wordu drugih avtorjih, kajti v nasprotnem primeru Iz tega razloga v uredništvu vljudno nase kvaliteta fotografij namreč znatno poslab- se kršĳo avtorske pravice. Za sodelovanje in prošamo vse, ki bi se želeli s svojimi članki ša in zato ni primerna za tisk. V besedilu tako razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo. oglasiti v naslednjih številkah, da svojih navedete le ime fotografije, ki jo želite na do- Uredništvo

11| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledidruštvaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

bo veliko pridobila. Telesna sposobnost in Prvaki od začetka lige: Šola zdravja gibljivost sta se mi očitno izboljšali, lažje ho- 1. 1999 – Plastoform Šmarjeta Šola zdravja, šola zdravja dim, se lagodno gibljem brez hudih bolečin 2. 2000 – Družinska vas V topliškem gaju v križu in nogah. Najlepše pa je to, da sem 3. 2001 – Družinska vas Aj, aj, ajajaj v topliškem gaju. spoznala dobre prĳatelje. Z njimi v prĳet- 4. 2002 – Dual expres Vsi hitimo, vsi hitimo, nem druženju popĳemo jutranjo kavico ob 5. 2003 – Družinska vas V parku se dobimo. rojstnih dnevih ali ob prĳetnih življenjskih 6. 2004 – Družinska vas Aj, aj ajajaj v parku se dobimo. dogodkih. Telovadna skupina je nastala na 7. 2005 – Družinska vas Družba naša, družba naša pobudo hotela in gospe Darje Rozman, ker 8. 2006 – Plastoform Šmarjeta Dober dan prinaša so se za zunanjo telovadbo zanimali tudi 9. 2007 – Intertour Aj, aj ajajaj………….. gostje hotela. Vsi, ki si želite okrepiti telo in 10. 2008 – Dual expres Šola zdravja je OK, zdravje, se priključite jutranji telovadbi od 11. 2009 – Intertour Pa povej naprej! ponedeljka do petka od 7.30 do 8.00 zjutraj. 12. 2010 – Dual expres 13. 2011 – Vinica Organizacĳsk odbor lige: Slavko Jarc, Tisoč gibov na dan, 14. 2012 – Zbure Boštjan Štrasberger, Rafael Zupan ml. Jutranja telovadba ni zaman. Telo krepiš, dušo sprostiš Nova sezona zimske lige 2012/13 se bo začela Šmarješke Toplice. Skupno število re- Končna lestvica lige: 4. novembra 2012. In nove prĳatelje pridobiš. Zimska liga za pokal gistriranih igralcev je bilo letos 118. 1. mesto – Zbure Športni pozdrav, PLASTOFORM, Liga je bila organizirana v dveh delih. 2. mesto – Mirovniki Ustanovitelj omenjenih skupin v Slovenĳi ŠD Šmarjeta Po prvem enokrožnem delu je sledil 3. mesto – Plastoform Šmarjeta je dr. Nikolaj Grishin, specialist nevrologĳe, sezona 2011/12 še „play-oﬀ”. Liga se je odvĳala vsako 4. mesto – Yugo&EL-DI manualne terapĳe. Področje njegovega dela ŠD Šmarjeta je že 14. leto zapored organi- nedeljo od 6. 11. 2011 do 12. 2. 2011, so obsežne terapĳe. Ima bogate izkušnje, Srečanje skupin Šole zdravja v Šmarje- ziralo zimsko malonogometno dvoransko skupaj 14 nedelj. Zahvaljujemo se na- Najboljši igralec: ker se z alternativno medicino ukvarja že ških Toplicah jeseni 2011, avtor Biserka ligo, ki se je odvĳala pozimi v telovadnici stopajočim, še posebej pa se moramo za Matej Hrastar – Plastoform Šmarjeta 1 več kot 10 let. Najbolj pa je poznan po pro- Čičerovič OŠ Šmarjeta. Letos je tako kot lansko leto vspodbudno navĳanje zahvaliti številč- Najboljši strelec: Aleš Zoran – Yugo&EL-DI jektu Šola zdravja. V Slovenĳi je ustanovlje- v ligi nastopalo 9 ekip iz območja občine nim navĳačem. Najboljši golman: Denis Perše – Zbure nih več kot 26 skupin s 500 člani. Med letom imamo srečanje s skupinami po Slovenĳi. Lanskega 18. oktobra je bilo drugo sreča- nje v termah Šmarješke Toplice. Udeležili Dvoranski turnir za pokal PLASTOFORM 2012 so se ga člani Šola zdravja iz vse Slovenĳe. Pod vodstvom dr. Nikolaja Grishina nas je skupno v ubranem ritmu telovadilo 250 čla- nov. Organizatorji srečanja smo bili člani in članice Šola zdravja v Šmarjeških Toplicah, Telovadba v vsakem vremenu, avtor Du- seveda s podporo Zdravilišča Šmarješke To- nja Gartner plice in Občine Šmarješke Toplice. Program srečanja je obsegal kratek kulturni program, Za vse, kar počnemo, potrebujemo ener- kjer so nastopali učenci O.Š. Šmarjeta in gĳo. Ta je zelo pomembna: če je ni dovolj, pevke Šmarjetke. Goste je pozdravil g. Šo- mnogokrat pojenja tudi psihična moč, ki je šter in podžupan občine Šmarješke Toplice. povezana z voljo do življenja. Za vzdrževa- Po programu je sledil pohod, vožnja z vlak- nje in krepitev zdravja je odlična telovad- cem v Klevevž, kosilo in pečenje kostanja, ki ba na prostem, ki jo izvajamo v Topliškem so ga nabrale naše članice in člani. Pripravili Športno društvo Šmarjeta je v nedeljo, gaju, pod vodstvom domačinke in usposo- smo tudi rokodelsko tržnico, ki je ponujala 26. 2. 2012, v telovadnici OŠ Šmarjeta prire- bljene voditeljice Dunje Gartner delujemo domače izdelke: vino, kruh, suho mesnate dilo tradicionalni turnir v dvoranskem no- v skupini šola zdravja. Naša Dunja ni samo izdelke, rožice iz krep papirja pa tudi raz- gometu. Pravico do udeležbe so imele eki- odlična voditeljica, ampak topla, razumeva- na domača zelišča. Vsi udeleženci so bili pe, ki so predhodno sodelovale v zimski ligi joča prĳateljica, polna energĳe, dobre volje, nad našim skupnim srečanjem navdušeni. dvoranskega nogometa za pokal PLASTO- ki jo prenaša na vse člane skupine. Dunjin Odhajali so domov zadovoljni in srečni. Za- FORM. Igralo se je po turnirskem sistemu mož Nejc ji vztrajno pomaga pri njenem hvaljevali so se nam z besedami: „Lepo je v na izpadanje. Tekme so bile zelo napete, saj plemenitem delu. Že drugo leto vztrajno Šmarjeških Toplicah. Živite v kraju, nabitem so o zmagovalcu in napredovanju kar trikrat telovadimo. Vsako jutro, ne glede na vre- s pozitivno energĳo, ki izžareva iz Šmarje- odločali prosti streli. Po zaključku turnirja menske okoliščine, se zbere 25 do 30 članic škega gaja in tudi iz vas, dobrih in plemeni- je sledilo druženje in malica v gostišču Pri in članov Šole zdravja. Kot redna članica tih krajanov!“ jutranje telovadbe vem, da sem s telovad- Terezĳa Balažević dedĳu.

12| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Prvaki od začetka lige: 1. 1999 – Plastoform Šmarjeta 2. 2000 – Družinska vas 3. 2001 – Družinska vas 4. 2002 – Dual expres 5. 2003 – Družinska vas 6. 2004 – Družinska vas 7. 2005 – Družinska vas 8. 2006 – Plastoform Šmarjeta 9. 2007 – Intertour 10. 2008 – Dual expres 11. 2009 – Intertour 12. 2010 – Dual expres 13. 2011 – Vinica 14. 2012 – Zbure Ekipa Zbure, prvaki zimske lige 2012 Nova sezona zimske lige 2012/13 se bo začela Zimska liga za pokal Šmarješke Toplice. Skupno število re- Končna lestvica lige: 4. novembra 2012. gistriranih igralcev je bilo letos 118. 1. mesto – Zbure Športni pozdrav, PLASTOFORM, Liga je bila organizirana v dveh delih. 2. mesto – Mirovniki ŠD Šmarjeta sezona 2011/12 Po prvem enokrožnem delu je sledil 3. mesto – Plastoform Šmarjeta še „play-oﬀ”. Liga se je odvĳala vsako 4. mesto – Yugo&EL-DI ŠD Šmarjeta je že 14. leto zapored organi- nedeljo od 6. 11. 2011 do 12. 2. 2011, ziralo zimsko malonogometno dvoransko skupaj 14 nedelj. Zahvaljujemo se na- Najboljši igralec: ligo, ki se je odvĳala pozimi v telovadnici stopajočim, še posebej pa se moramo za Matej Hrastar – Plastoform Šmarjeta 1 OŠ Šmarjeta. Letos je tako kot lansko leto vspodbudno navĳanje zahvaliti številč- Najboljši strelec: Aleš Zoran – Yugo&EL-DI v ligi nastopalo 9 ekip iz območja občine nim navĳačem. Najboljši golman: Denis Perše – Zbure

Dvoranski turnir za pokal PLASTOFORM 2012 Turnirja so se udeležile naslednje ekipe: • Banat • G.M.Novak • Izkušeni • Plastoform Šmarjeta 1 • Plastoform Šmarjeta 2 • Vinica • Zbure • Yugo&EL-DI

Končni vrstni red: 1. Yugo&EL-DI 2. Plastoform Šmarjeta 1 3. Izkušeni 4. Zbure

Najboljši igralec turnirja je bil Rajko Zakšek iz ekipe Yugo&EL-DI, najboljši vratar turnirja pa Boštjan Kopar iz iste ekipe.

Športni pozdrav, ŠD Šmarjeta

13| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledioš / vrtecRazgledi RazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

meseca, vendar zelo intenzivno, saj v Planet veselja predstavi nastopa 16 igralcev, ki se razen V okviru praznovanja slovenskega kul- v igralskih spretnostih preizkušajo tudi turnega praznika so učenci OŠ Šmarjeta kot pevci. Tako zahteven projekt pa bi se- na predvečer Prešernovega dne v kultur- veda težko izpeljali brez dodatne pomoči ni dvorani večnamenskega doma upri- učiteljice glasbe Tadeje Molan, Andreja zorili otroško gledališko igro oziroma Kovačiča, ki je skrbel za tehniko, učiteljice musical Planet veselja. Igra po scenarĳu likovne vzgoje Vide Cizel, ki je poskrbela Domiselno izrezljane buče z migetajočo Mirjane Marinčič in v glasbenem aranž- za sceno, hišnikov Rudĳa in Staneta, ki svetlobo sveče ob večeru ganejo še tako maju Roberta Fuksa in Petre Urek je na- sta poskrbela za prevoze in tehnične re- ravnodušno osebo. Kdor je obiskal lansko stajala pod režĳskim vodstvom učiteljice šitve. prireditev, bo prav gotovo tudi letošnjo, če Mojce Pacek. Osnovnošolska gledališka skupina se je bo seveda še volja za organizacĳo takega Dramska predloga Planet veselja je zelo prĳavila tudi na srečanje otroških gledali- dogodka. posrečena parafraza Zvezdice zaspanke, ških skupin, ki vsako leto poteka v okviru ki v razbojniku na Zemlji „prebudi“ srce. JSKD. Tako so gledališko predstavo učen- Oranžno potovanje ali V Planetu veselja smo priča Smehu, Vri- ci ponovili še za celo šolo in takrat sta si sku, Plesu, Klepetu, Igri, Zdravju in Pes- predstavo ogledala tudi Bojan Bencik, bučni turizem mi, ki skrbĳo, da Zemljo vsak dan objame vodja novomeške enote JSKD, in gleda- Občina Šmarješke Toplice ima zaradi bo- mavrica, ki poskrbi za dobro voljo in mir. liški selektor Gregor Geč. Njegova ocena gate arheološke preteklosti, neokrnjene nara- Težava pa se pojavi, ko Pesem nekega igre, tako pohvale kot kritike, bo dobro- ve s termalnimi vrelci, kulturne in etnološke dne zaspi, zato mavrica ne more nastati. došla spodbuda za nadaljnje gledališko dediščine prav pravljične pogoje za razvoj tu- In ker mavrice ni, tudi veselje ne more na ustvarjanje. Vsekakor se za gledališko rizma, ki sedaj temelji predvsem na Termah. Zemljo. Tam je zato vse narobe: nihče se prihodnost občine na prvi pogled ni bati, Samo naravne danosti in zdraviliški turizem ne veseli, vsi so zagrenjeni in od jeze kar saj se v mladih osnovnošolcih skrivajo niso dovolj, da bi pritegnili turiste. Potrebno jim je ponuditi aktivno bivanje z raznolikimi razvedrilnimi dejavnostmi, ki bodo zanimive za vse starostne skupine. V okviru 26. državnega festivala Turizmu pomaga lastna glava so šmarješki osnovno- šolci prišli na idejo, da bi lahko kot turistični produkt tržili buče, katerih semena so posadili že meseca maja, da so lahko plodove uporabili za dneve dejavnosti v jeseni. Projekt so imenovali Oranžno potovanje, ker so z bučo potovali od posaditve, cvetenja, rasti plodu pa do ponovne vrnitve v zemljo – kompost. S pomočjo dedkov in babic so raziskali zgo- dovinsko ozadje buč v naših krajih. V okviru tedna dejavnosti pa so v različnih delavnicah raziskovali uporabnost buč in druge vsebine, ki bi lahko na kakršne koli načine privabile Šmarješki osnovnošolci so se izkazali kot odlični igralci in pevci. Talente bo vse- goste na enodnevni dogodek, ali še bolje, na kakor potrebno motivirati za nadaljnje ustvarjanje in ob dobrem mentorstvu bomo večdnevne obiske skozi celo leto. dočakali še marsikatero kulturno umetnino. Torej, buče naj bi bile vezni člen, ki bi privabil obiskovalce, ko pa bi le-ti prišli, bi jim ponudi- zeleni … Pa še minister je ukazal posluša- talenti, toda starejši žal ne znamo ali ni- li tudi ostale že utečene in na novo obogatene ti sama poročila in zavzeti Planet veselja, mamo dovolj volje, da bi jih motivirali storitve (kopanje, masaža, zdravljenje, kozme- da bi za vedno preprečil nastajanje mav- za nadaljnje delo. Potrebno bo narediti tika, rekreacĳa, zidaniški turizem, kulinarika, rice. Ja, v teh okoliščinah je Pesem dobila podrobno analizo stanja na področju glasba, ples; literarne, likovne in dramske de- kazen. Iti mora na Zeljo in „omehčati“ kulture in izdelati strategĳo, kako naprej. javnosti). Turisti ne bi bili vključeni samo kot srce ministru, da bo prebivalcem Planeta V občini bi moralo delovati enotno kul- gledalci, ampak tudi kot soustvarjalci. veselja še naprej dovolil ustvarjati mavri- turno društvo, ki bi usklajevalo kulturne Projekt so končali z zaključno prireditvĳo, co. Številnim manjšim zapletom navkljub dejavnosti in dogodke. Na osnovi ponud- na kateri so prikazali izvirne ideje. Odzivnost Pesmi le uspe opraviti svojo nalogo in na be in zainteresiranosti bi tako lažje pred- številnih obiskovalcev z „bučnim“ aplavzom Zemlji ponovno zavlada veselje. videli sredstva v proračunu. Sedaj pa se prinaša sporočilo, da so bili uspešni in da se Sporočilo predstave je jasno in močno žal marsikdaj ne ve, kakšno je bistveno ideje lahko uresničĳo. Kako pa bo naloga spre- – človek naj verjame v dobro v sebi in poslanstvo posameznega društva. Morda jeta na turistični tržnici, bomo videli 22. marca drugih. pa bodo nogometaši plesali balet? v Merkator centru na Cikavi. Jože Novak Priprave na igro so potekale slaba dva Jože Novak

14| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Možgani Aktivnosti za učence OŠ Šmarjeta v času in ljubezen zimskih počitnic V tednu med 20. in 24. februarjem smo za učence pripravili pester nabor aktivnosti, ki smo jih, z izjemo rokometa, izvajali v dopoldanskem času: V šolskem letu 2011/12 je potekal natečaj Slovenskega društva za nevroznanost Si- Aktivnost Dan Mentor Med dvema ognjema Milena Prudič, Bojan Kukman, NAPSA z naslovom „Kako najbolje upo- Plezanje po plezalni steni v telovadnici Ponedeljek Špela King rabljam možgane“. K sodelovanju so bili Pomlad prihaja- USTVARJAJMO iz papirja Jasmina Gabrĳel Milena Prudič, Anita V. Slana, povabljeni vsi učenci osnovnih šol in dĳa- Pohod s pripravo malice ob ognju Sreda Milena Vene ki srednjih šol. Glede na to, da so šmar- Rokometni turnir Silva Mesojedec ješki osnovnošolci z modelom možganov Športnih aktivnosti v telovadnici se je udeležilo 30 učencev, ki so dopoldne preživeli v na na lanskoletnem razpisu dosegli prvo novo postavljeni plezalni steni. Pomerili so se še v igrah med dvema ognjema, odbojki, mesto, so se tudi letos prĳavili na natečaj. badmintonu in plesu. V ustvarjalni delavnici, ki se je je udeležilo 8 učencev, so izdelali kartonski mobile s pomla- Tokrat so posneli kratek videofilm. Dru- danskimi motivi. Izdelali so tudi voščilnice za bližajoča se praznika žena in mamic. štvo je razpis pripravilo v okviru projekta Pustni torek so naši šolarji preživeli v domačem okolju. Teden možganov. V sredo se je 15 učencev udeležilo rokometnega turnirja. 8 najbolj zgodnjih in vztrajnih se je udeležilo sredinega pohoda, ki se je začel v ledenem Teden možganov je mednarodna prire- jutru. Verjetno je tudi to razlog, da je več kot polovica prĳavljenih ostala doma za pečjo. ditev, namenjena približevanju nevroz- Najbolj zanesljive in trmaste nas je pot vodila v Hom za Klevevžem, v skrivnosten gozdni kotiček, kjer v ledenem kraljestvu domujeta čisti mir in neokrnjena narava. Po dveh urah nanstvenih spoznanj širši javnosti. Tema razpisa je bila odnos med možgani in komunikacĳo. Kako poteka komunikacĳa znotraj možganov? Kako se sporazume- vajo med seboj živčne celice in kako raz- lični predeli možganov? Kaj se zgodi, ko je ta komunikacĳa onemogočena oziroma na kakršen koli način spremenjena? Kaj pa se dogaja v naših možganih, ko smo v komunikacĳi z drugo osebo, oziroma ko komunicira več oseb med seboj? Je verbal- na komunikacĳa posledica istega procesa v možganih kot neverbalna komunika- cĳa? Zakaj pride do različnih motenj ko- munikacĳe? Na ta vprašanja so poskušali odgovoriti tudi šmarješki nevroznanstve- niki s filmom, v katerem so domiselno povezali učni proces s čustvenim stanjem, Priprava pastirske malice na prostem (posnela Milena Prudič) ljubeznĳo. Komisĳa je videofilmu Možga- hoje in neuspešnem prečkanju ne več popolnoma zamrznjene Radulje nam je gostiteljica, ni in ljubezen prisodila prvo nagrado. učiteljica Milena Prudič ob zakurjeni peči postregla z najboljšim čajem in zjutraj pečenim kruhom (belim, ker drugačne barve naše učence v glavnem „bodejo“). Učenci Ana Žagar, Mark Peter Zoran, Obljubili smo malico ob ognju. Ko smo aktivnosti načrtovali, smo imeli v mislih hrenovke, a nam je pepelnična sreda zagodla s postom. Še sreča, sicer ne bi okusili, kako slastna Marko Blažič, Valentina Kragelj, Timo- jabolka so včasih jedli pastirji! tej Kovačič, Klara Zajc, Žan Zajc in Nejc Pot domov, še dve uri (vmes smo si privoščili deset minut počitka, ker nam noge niso Nadu so bili tako nagrajeni za vložen trud več prav služile), je bila oblita s soncem in polna veselega klepeta. Učiteljice smo šle do- in delo. Potovanje na podelitev v Ljublja- mov počivat, ker so nas pošteno bolele noge, mladi udeleženci pohoda pa so nadaljevali z aktivnostmi v šolski telovadnici, kjer so ujeli še dve tretjini rokometa pod mentorstvom no pa jim je prineslo nova doživetja in Silve Mesojedec. znanja. Načrti za naslednje leto: pohod na Vinji vrh in še čez (z obvezno peko hrenovk). S sabo Jože Novak bomo vzeli tudi babice in dedke! Anita Vidmar Slana

15| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledioš / vrtecRazgledi RazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Lepo je sodelovati, še lepše koga obdarovati! Pred novoletnimi prazniki je otroke vrtca domišljĳe, logičnega sklepanja in predvsem Sonček poleg dobrih mož obdarilo tudi pod- ﬁnomotoričnih spretnosti. Dva kompleta jetje Petrol, ki je s svojo donacĳo vrtcu omo- lesenih gradnikov smo podelili v igralnico gočil nakup kvalitetnih lesenih gradnikov, starejše (5–6 let) in mlajše (3–4 leta) skupi- ki spodbujajo otroško ustvarjalnost, razvoj ne. V igri z omenjenimi igračami, ki je potekala samoiniciativ- no, so otroci nadvse uživali. Ob podpori strokovnih delavk Donator dokazuje: energĳa res povezuje! pa se preko opazo- vanja hitro izučĳo v učĳo mlajše na povsem nevsiljiv, naraven in prave „gradbince“ zabaven način. in že nastajajo hiše, Pod geslom Lepo je sodelovati, še lepše je ograde, posode … nekoga obdarovati pozdravljamo akcĳo Med prehajanjem omenjenega podjetja in podobnih dona- skupin, ko se starejši torjev, saj se zavedamo, da tudi zaradi njih in mlajši otroci igrajo otrokom lahko nudimo tako raznovrstne in ustvarjajo skupaj, materiale in delovne pripomočke ter tako pride tovrsten mate- optimalno vplivamo na njihov razvoj. rial še bolj do izraza, Raziskujemo: z idejami pomagata vzgojiteljici saj spretnejši otroci Tĳa Cvelbar

kali smo tudi knjižnico Mirana Jarca, kjer Mesec kulture v vrtcu Sonček smo imeli uro pravljic, in Glasbeno šolo Prav nič prĳazen ni čas, v katerem živimo vključevanje tudi zunanjih sodelavcev. Marjana Kozine, kjer smo imeli glasbeno – vse več je skrbi, stisk, negotovosti, nestrp- Kot vsako leto nas je tudi tokrat obiskala urico z gospo Ireno Yebuah Tiran. Tudi nosti, strahu … pesnica ga. Terezĳa Balaževič in nam pred- učenci Osnovne šole nam radi predstavĳo Pa se vseeno trudimo, da bi nam bilo do- stavila nekaj svojih pesmi ter prikazala po- svoja znanja in hobĳe. Tako nam je učenka bro. Vsem skupaj. Trudimo se tudi v vrtcu, stopek izdelave rož iz krep papirja. Otroci 4.a razreda Ana Bele predstavila kleklanje da bi bili za otroke dnevi pri nas čim lepši, so se seznanjali tudi s potekom izdelave in svoje izdelke. Učenke 6. razreda pa so zanimivejši in pestrejši. knjige, od ideje do izdaje, in se tudi sami nam zaplesale ob ritmih glasbe v telovad- Tako smo v okviru meseca kulture v vrt- preizkušali v pisanju svojih knjigic. nici šole. cu Sonček organizirali po vsebini posebne V kulturnem centru Primož Trubar smo Konec meseca pa smo pustovali v hotelu dneve, ki so omogočali druženje otrok in si ogledali predstavo Pojoči grad. Obis- Šmarješke Toplice, pred občinsko stavbo v Šmarjeti in v tovarni Plastoform. Upamo, da smo s tem prinesli nekoliko drugačen utrip v vse obiskane ustanove in jim vsaj malo polepšali dan ter prepodili zimo. Mesec kulture je obogatil življenje v vrtcu, med otroke prinesel ustvarjalni nemir in mnogo novih izkušenj. Vsem sodelujočim se ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo za njihov prispevek v mesecu kulture v vrtcu Sonček. Adrĳana Čelič

16| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Novoletna delavnica z babicami in dedki: pričarajmo novoletno vzdušje v skupini Muce

Predpraznični čas je za vsakega izmed nas, Izdelovali smo 4 tipe okraskov: sicer ni preveč kompleksna, vendar za- posebej pa za otroka, čas čarobnosti, topli- - okraske iz testenin: otroci so ob pomoči hteva precej potrpežljivosti in kar nekaj ne, hrepenenja in izpolnjenih želja. Zato odraslega sestavljali in lepili ﬁgurice iz vloženega truda. je v vrtcu toliko bolj pomembno, da se v testenin različnih vrst, ki so jih okrasili z V uri in pol prĳetnega, ustvarjalnega, spro- tem času zanje pričara to čarobno vzduš- bleščicami; ščenega vzdušja smo skupaj ustvarili veliko je. In kaj je lepšega, če ob tem povežemo - piškote za novoletno jelko: dan poprej okraskov, ki še danes krasĳo našo igralnico vrtčevsko okolje še z družino ter tako še smo z otroki pekli piškote iz medenega in in oglasno desko. Seveda pa nismo samo

Izdelava krogel za smrekico Izdelava okraskov iz testenin Gradimo skupaj okrepimo vez med vrtčevskim okoljem in slanega testa, s prvimi smo se na delav- delali, ampak smo se tudi veliko »crkljali«. družino? nici posladkali vsi, druge pa so otroci še Odrasli smo med seboj malce pokramljali, Za tak pristop smo se decembra odločili pobarvali in natikali na vrvice, da smo jih nekateri so se tudi po dolgem času zopet tudi v skupini Muce (3–4 leta) ter pripravi- lahko obesili na novoletno jelko; srečali. li novoletno delavnico izdelovanja novolet- - krogle iz stiropora so oblepili bodisi z ma- Babice in dedki so poleg spretnih prstov nih okraskov, na katero smo k sodelovanju hom in bršljanovimi listi, nekateri pa so izkazali tudi veliko smisla za igro z otroki, povabili naše babice in dedke. Slednji so se raje izbrali servietno tehniko, našli so se nekateri so se prelevili v pripovedovalce skupnega druženja in ustvarjanja zelo raz- pa tudi takšni, ki so iznašli svojo tehniko: zgodb. Mislim, da je tistega dne vsak iz- veselili in nas počastili s številnim obiskom. s kombinacĳo natikanja barvnih žebljič- med nas odnesel košček daru nekoga dru- Manjkale niso niti sladke dobrote za naše kov in naravnega materiala so ustvarili gega in da smo se skupaj dobro počutili, malčke, vzgojiteljici pa sva poleg materiala obraze, živali ali abstraktno umetniško zato bomo podobna druženja – s tem smo in ustvarjalnih zamisli poskrbeli za pope- stvaritev; se strinjali vsi prisotni – gojili in poglabljali stritev igralnice s prti in cvetjem ter tako - samo za spretne odrasle prste pa sva po- še naprej. pričarali sproščeno in domače vzdušje. nudili tehniko izdelovanja 3D-snežink, ki Tĳa Cvelbar

Pri Medvedih smo izdelali slikanico ostala samo naša. Ravnateljica Nevenka Lahne nam je priskočila na pomoč, da jo Februarja smo ob kulturnem prazniku v ustvarjali. Z obiskovalko smo se dogovori- bomo tudi natisnili, in tako si bodo slika- vrtcu načrtovali dneve kulture. V okviru li, da nam zgodbo opremi z ilustracĳami. nico lahko ogledali tudi starši ter drugi raznovrstnih dejavnostih, vezanih na to Tako je nastala čudovita slikanica Med- otroci. temo, so si otroci tudi sami izmišljali raz- ved Brunda Gunda in škoda bi bilo, da bi Simona Rangus, dipl.vzg. lične zgodbe. Gre za otroke, stare med 2 in 4 let, katerih domišljĳa in ustvarjalnost ne poznata meja. Tako so nastale zelo zanimive vsebine. Na obisk smo povabili tudi babico ene izmed deklic iz naše skupine, Metodo Turk, ki je izvrstna ilustratorka. Z veseljem se je odzvala našemu povabilu in skupaj smo prebirali eno izmed zgodb, ki so si jo iz- mislili otroci, in ob njeni vsebini likovno

17| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledioš / vrtecRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Pod medvedkovim dežnikom – dramatizacĳa pravljice v hotelu Šmarješke toplice V skupini Muce (3–4 leta) smo se že v novembru srečali s pravlji- popuščala, še bučnejši od prvega, otroški obrazi in obrazi staršev pa co Svetlane Makarovič Pod medvedkovim dežnikom, ki je otroke prav so sĳali od sreče. Našo prvo javno predstavo smo najprej proslavili navdušila. Začetna jezikovna dejavnost, ki sva jo sprva povezovali pod okriljem animatorke hotela v kavarni ob piškotih in čaju, male

Najprej smo se našemili Mali igralci v akcĳi Dramatizacĳa pesmice

le z naravo (opazovanje vremena), se je zato razrasla v dvotedenski igralce pa je čakalo še posebno presenečenje in nagrada za trud. sklop dejavnosti, ki so poleg področja jezika (učenje besedila, im- Ker smo se res dobro odrezali, so nas še povabili k sodelovanju. Mi provizacĳa, nastopanje pred občinstvom) vključevale tudi področja pa smo svoj uspeh skupaj s starši dodatno proslavili in raztegnili umetnosti (izdelava naglavnih mask, slikanje vremenskih pojavov z različnimi materiali), matematike (sestavljanje delov v celoto), narave (predstavitev različnih poskusov, s katerimi smo spoznavali različne vremenske pojave) in glasbe, saj sva v predstavo vključili tudi peto pesem (Mi se imamo radi) in recitacĳo (Dež/toča). Ker je čisto vsak otrok iz skupine želel sodelovati pri igrici, sva vloge podvojili, da sta hkrati nastopali dve skupini otrok, preostali pa so se prelevili v »glasbenike«, ki so z malimi ritmičnimi instrumenti uprizarjali gibanje gozdnih živali in ustvarjali glasbeno spremljavo ob pesmici. Po dogovoru z občino naj bi vrtec sodeloval v sklopu Miklavževega sejma, letne prireditve v Šmarjeških Toplicah, z delavnico ali prireditvĳo. Naša igrica je že med prehajanjem skupin vzbudila zanimanje in pozitiven odziv, zato so nas spodbudili, da bi si nastopili tudi pred »pravim« občinstvom v recepcĳi hotela Šmar- ješke Toplice. Začetni skepticizem (to bi bil naš prvi debitantski nastop – kaj, če se kaj zalomi?) je ob spodbujanju kolegic prerasel v Ponosni starši v prvi vrsti izziv, zato smo se odločili poskusiti. Igrico smo še cel teden vadili, dodelali maske in si nadeli kostume. Za vsak primer smo prerazpo- v prĳetno druženje in kramljanje ob vroči čokoladi, ki je trajalo do redili vloge, če bi v času prehladov kdo od nastopajočih manjkal, in poznih popoldanskih ur. Vsi smo se strinjali: še bomo nastopali, to nestrpno pričakovali sobotno popoldne, ko bomo doživeli dramski je zabavno! krst. Navdušenja otrok med vajami se skoraj ne da opisati, njihovo vzne- PESMICA DEŽ/TOČA mirjenje je bilo nalezljivo. Na dan nastopa so bili vsi prisotni že pol PRVE KAPLJICE DEŽJA, TIHO PADAJO Z NEBA ure prej, da sva imeli še dovolj časa za masko, ureditev prostora in (s prsti tiho udarjamo po tleh) kratka navodila, kako se bomo gibali. Hodnik se je polnil in preden ZDAJ DEŽUJE ŽE MOČNO – LĲE, LĲE, VSE MOKRO! smo začeli, je bil nabito poln. Bolj kot otroci sami sem se bala njiho- (s členki trkamo po tleh, se gladimo po kolenih in uprizarjamo, ve treme, ki pa je po prvih minutah ni bilo več in predstava je glad- kako »lĳe«) ko stekla. Ker pa nismo imeli mikrofona, so nas, posebej tisti bolj TOČA TA TI ROPOTA, KOT OREHI PADLI BI NA TLA oddaljeni, slabo slišali. Na njihovo srečo so otroci sami po prvem (čepimo in s pestmi trkamo po tleh) navdušenju nad zaključkom predstave sami vzkliknili: »Še enkrat!« JOJ, GRMI, GRMI – BEŽIMO (cepetamo z nogami ob tla) Ker je bilo časa pred nastopom pevskega zbora ravno dovolj, so HITRO, HITRO, VSI SE SKRĲMO nam tokrat priskrbeli tudi mikrofon in ponovno smo zaigrali priso- (objamemo se v krogu in se skrĳemo) tnim. Aplavz je bil kljub nekaj napakam, saj je koncentracĳa že malo Tĳa Cvelbar

18| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Projekt Turizem in vrtec: z igro do prvih turističnih korakov – sadovnjak V skupini Muce (3–4 leta) smo v sklopu projekta Turizem in vrtec raz- je res poznavalsko vodila od jablan z gladkim steblom k hrapavim iskovali sadovnjak na različnih področjih kurikula. S projektom smo hruškam in od tu nazaj h grčavim slivam mimo vitke češnje – vse smo začeli že septembra, nadaljevali pa vse do meseca marca. označili z ustrezno sliko sadeža. Posladkali smo se tudi s posušenimi Jeseni, ko so se listi dreves počasi barvali v svoje najbolj pisane barve, jabolčnimi krhlji in toplim čajem, se sprostili v igri z žogo in se polni smo v skupini Muce skupaj s skupino Pikapolonice obiskali sadov- vtisov vrnili v vrtec. njak v Klevevžu, kjer smo si ogledali nasade jabolk. Opazili smo, da Zimski dnevi so postajali vse krajši. Da bi nam med spremenljivim se nizkorasle jablane upogibajo pod težo dobre letine, da pa je kljub vremenom lepše minili, smo si jih krajšali s poslušanjem ljudskih temu ogromno jabolk tudi na tleh – morda jih je z dreves sklestil ve- pravljic o jabolkih. V njih so nastopali tudi kraljeviči, jabolka so imela ter, morda dež. Tudi po barvi so se ti sladki sadeži med seboj razliko- skoraj v vseh nenavadne ali zdravilne moči – zato smo se vprašali, vali: nekateri so bili še zeleni, nekatera mamljivo rdeča jabolka so nas kako je s tem danes. Starši so nam pomagali izbrskati pregovore o kar vabila, da bi jih utrgali, spet druga, poškodovana od udarcev, so zdravilni moči jabolk, iskali smo tudi zanimive recepte. Slednje smo že malo rumenela, tista rjava pa so bila, to smo vedeli, že gnila in nič zbrali, vzgojiteljici pa sta jih ločili po kategorĳah: od solat, glavnih več dobrega okusa. Opazovali smo tudi nabiralce jabolk, ki so nam jedi, sladic in sokov, in nastale so lične knjižice z recepti posebnega ja- prĳazno dovolili, da smo nekaj vrečk sladkih jabolk smeli ponesti v bolka – granatnega jabolka, ki mu menda še danes pravĳo kraljevski vrtec in prav iz teh jabolk je naslednjega dne iz gospodinjske učilnice sadež. Iz gospodinjske učilnice je kmalu dišalo po piti iz granatnega

zadišalo po jabolčni piti, ki smo jo pripravili sku- jabolka, ki je bila tako sladka, da smo jo jedli raje paj s Tĳo in Nado. kot sladico, ki smo je bili ravno tega dne deležni Jabolka pa nismo spoznavali samo z opazovanjem pri kosilu. ali z okušanjem sladkih jabolčnih dobrot, pač pa Ko smo Muce na sprehodih opazovale drevesa, smo v naslednjih mesecih spoznavali življenjski ci- smo ugotavljale, zakaj listavci jeseni izgubĳo svoje kel sadnega drevja skozi letne čase – kdaj določeno liste, medtem ko iglavci svoje iglice obdržĳo čez sadje dozori, kako različno sadje razvrščamo glede vso zimo. In ker zelo radi delamo z rokami, sta se na različne kriterĳe: barvo, obliko, po tem, ali ima vzgojiteljici spomnili, da bi lahko iz odpadnega lupino ali ne, ali ima koščice ali pečke. Seveda smo materiala izdelali tudi drevo, ki je takšno, kot smo razlikovali med sadjem in zelenjavo ter vrtninami, ki rastejo pod in ga opazovali: golo, brez listov, z vejami, ki se širĳo v nebo. Pri tem nad zemljo. Dodobra smo spoznali vse dele jabolka (od pečke do mu- smo seveda morali uporabljati škarje, jupi! Res radi režemo! Zapadel hice), prav tako tudi dele slive, češnje, hruške. Prepevali smo znane je sneg in prĳeli smo za čopiče ter naslikali zimsko idilo snežne beline pesmi o sadju in spoznavali nove. S sadeži smo se srečevali v prego- na rjavih deblih dreves. vorih in jih iskali v ugankah. Ko se je jesen pričela že počasi umikati Projekt sadovnjak se je počasi zaključeval, zato smo naše delo strnili zimi, smo spoznavali različne oblike posameznih sadežev, znali smo na plakatu, ki smo ga opremili s slikami izdelkov in dejavnosti, ki jih tudi že dobro narisati, prešteti in ločiti po barvah in lastnostih. Ker smo jih izvajali v sklopu projekta. Plakat smo si vsi ogledali, kmalu pa zelo rade ustvarjamo, smo Muce z veseljem posegle po naravnih ma- si ga bodo lahko tudi naše mamice in očki, zaposleni v bližnjem pod- terialih in ustvarile jabolka iz sklanega testa, slikale sadno drevje … jetju Plastoform, saj bomo razstavo projekta predstavili tudi tam. Toda joj, veter je ogolil drevje, kako bomo sadno drevje prepoznali Projekti tipa »turizem v vrtcu« so dobrodošla popestritev kuriku- tudi pozimi? larnim smernicam, saj poleg tega, da omogočajo sodelovanje vrtca s Pravĳo, da gospodar sadovnjaka prepozna svoje drevje tudi pozimi. širšim okoljem, prinašajo elemente multikulturnosti in povezovanja s Želeli smo se prepričati v to, zato smo obiskali mini sadovnjak na do- starši ter nenazadnje uspešno prepletanje različnih področĳ kuriku- mačem vrtu naše Žive. Ker smo želeli sadno drevje prepoznati tudi luma skozi isto tematiko, ki lahko postane tedenski, mesečni ali celo sami, smo se opremili s sličicami sadežev, ki rastejo v vsakem sadov- letni projekt. njaku: jabolka, hruške, slive, marelice in češnje. Živina mamica nas Tĳa Cvelbar

19| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledioš / vrtecRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Pust v skupini Muce Ker smo Muce že velike in se zelo rade potepamo, smo se letos prvič pridružile starejšim skupinam na skupnem pustnem rajanju, ki je zajemalo obisk hotela v Šmarjeških Toplicah in podjetja Pla- stoform. Z avtobusom smo se najprej odpeljali do hotela, kjer nas vselej lepo sprejmejo. Tudi tokrat smo goste in osebje razveselili z našim plesom in petjem. Imeli so tudi kaj videti, saj smo bile raznovrstne maškare, od princesk, vil, pikapolonic, čebelic, tigrov pa do spider- manov, sneguljčic, smrket, ninja želv, do čisto vsakdanjih, a prav tako pogumnih junakov – gasilcev, policajev, vojakov, kavbojev, vitezov. V spremstvu kavbojk in kavbojcev, ki so skrbeli, da se ni- hče ne izgubi, da ni nikogar strah in seveda, da nikomur ni dolgčas (saj so skakali najvišje, plesali najbolj divje in peli najglasneje), smo saj nas bosta lahko videla v akcĳi. Pred zbranimi delavci v jedilnici gostom hotela pedstavili res lepo glasbeno-plesno predstavo. smo ponovili glasbeno-plesno predstavo enako zavzeto kot prvič Nekateri izmed gostov so priznali, da smo jim polepšali dan. V in poželi enako topel aplavz in sprejem. Tu smo se lahko potem zahvalo nas je osebje hotela pogostilo s piškoti in toplim čajem. Ko posedli za dolge mize in se že drugič ta dan okrepčali s sladkimi smo se malce okrepčali, smo že morali zopet na avtobus, naprej, v dobrotami in napili sladkega soka. Sledilo je obvezno fotograﬁra- tovarno Plastoform. Najstarejši skupini Zajčki in Ribice sta imeli še nje s starši in poslavljanje, ki pa ni bilo nič boleče, saj smo že veliki kratek postanek pred občinsko stavbo v Šmarjeti, kjer so s plesom in dobro vemo, da je počitek pomemben del dneva in da bomo skupaj z županjo in ostalimi zaposlenimi na občinski upravi pri- starše videli kmalu potem, ko si odpočĳemo, se okrepčamo in malo klicali pomlad. Medtem ko smo Muce pred hotelom še čakale na poigramo. avtobus, smo čas izkoristile za bivanje na prostem, kjer smo malo Polni lepih vtisov na pustni dan smo se z vatobusi vrnili v vrtec, potelovadile, se razmigale in priredile kratko modno revĳo. kjer smo z rajanjem nadaljevali vse do kosila, svoje najljubše maske Bil je čas za odhod. Obiska podjetja Plastoform so se veselile še pa smo izdelali tudi za domov. posebej tiste maškare, katerih mamica ali očka sta tam zaposlena, Tĳa Cvelbar

Smučarski tečaj Februarja smo opravili prvi smučarski tečaj v vrtcu Sonček pod vodstvom učiteljice športne vzgoje Špele King in s pomočjo vzgo- jiteljic. Namenjen je bil otrokom iz skupin Ribice in Zajčki. Tečaj je potekal na hribčku za šolo. Otroci so se spoznali s smučarsko opremo, hojo v smučarskih čevljih, hojo na eni smučki, hojo s pripeto in odpeto smučko, naučili so se drseti, vstati po padcu in hoditi stopničasto vsaj en meter navzgor po vzpetini. Prav tako so osvajali najbolj zabavni del smučanja, vožnjo po hribu navzdol. Neverjetno je, kako hitro otroci pri tej starosti osvojĳo nova znanja, zato naj to postane tradicĳa – če nam bo le mati narava poslala vsako zimo vsaj nekaj snega! Špela King

20| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Triletne Čebelice iz vrtca Sonček pri »dedkih in babicah« v domu starejših v Šmarjeti Pred božičem smo zopet obiskali »dedke in babice«. Tako namreč imenujemo varovance doma starejših občanov v Šmarjeti. Zdaj se že malo poznamo, skupaj zapojemo kakšno pesem, pregledamo, če vozički še delujejo, občudujemo njihovo novoletno dekoracĳo in jim podarimo naše novoletne okraske iz slanega testa. Radi zapojemo še tistim, ki nas povabĳo v svojo sobo, in čeprav iz nje ne vstanejo, nas to ne moti. Prinesemo jim nekaj otroške živahnosti in neugnanosti in jim tako popestrimo dan. Čez nekaj dni smo jih zopet obiskali – z novoletnim voščilom. Mal- ce smo zmotili njihov dnevni ritem, saj svojega obiska nismo na- povedali, a iskrice v njihovih očeh so nam dokazale, da smo jih resnično razveselili. Zavedamo se, da bomo vsi nekoč ostareli, zato želimo varovancem doma starejših z obiski polepšati dan, predvsem pa se s spoštova- njem zahvaliti za vse, kar so nam ustvarili in česar so nas naučili. »Korenine so tiste, ki držĳo drevo pokonci.« Brigita Kernc

so se zbrali, da bi dedke in babice v D.S. BožičkiOREŠJE za Božič obdarovali. Prinesli so voš- čila, polno zdravja, sreče, da bo zima mila v srčku pa radost in to- plina, da jih bo ljubila in spoštovala vsa njihova družina. December je posebno prĳeten mesec, predvsem je to čas, ko si zaželimo vse lepo, veliko dobrih želja izrazimo drug drugemu. Dejansko se opa- zi, da ljudje vendar zmoremo zliti ogromno dobrih misli, to je kot nekakšna epidemĳa, ki nas zajame v tem času. Škoda, da življenje vsakodnevno žal prinaša tudi težavnejše stvari. Starejša generacĳa to bolj težko obvlada in vsi problemi so jim težki kot so v resnici. da niso pozabljeni in da ta družba nekaj za njih naredi. Hvala vrtcu Nekaj pa je resnično in zelo lepo, da nam mlada generacĳa poma- Sonček, hvala vzgojiteljicam Adrĳani, Jožici in ostalim za lep pro- ga, da življenje teče lepše, boljše. To so sončki iz vrtca Sonček. Nji- gram, ki so ga pripravili. hov obisk starejšim in bolnim to veliko pomeni, daje jim občutek, Terezĳa Balažević

šavah, razkazali našo igralnico, zapeli, potem pa smo se lotili dela. Veseli december pri Čebelicah Uživali smo pri ustvarjanju, saj so bili ob nas naši najdražji. MMM, DIŠI! Čeprav smo bili s prostorom bolj na tesnem, je bilo vzdušje umir- Novoletne vizitke smo izdelali v dopoldanski delavnici skupaj z jeno in prĳetno. Najlepša hvala vsem babicam in mamicam, saj ste mamicami in babicami. Že zjutraj smo v skupini Čebelic pripravili nam vsem polepšali dopoldne v vrtcu. vse sestavine za eko božični sadni čaj, ga skuhali in ponudili za dobrodošlico. Malo smo se »pocrkljali« v naročjih ob omamnih di- RECEPT za EKO BOŽIČNI ČAJ: - jabolčni krhlji* (najboljši so doma pridelani in posušeni) - krhlji hrušk* - nageljnove žbice – klinčki* - cimet* - limonina lupinica* (*) = vse sestavine so ekološko pridelane

Sestavine (razen limonine lupinice) vsujemo v lonec s hladno vodo, ki jo zavremo. Po nekaj minutah dodamo limonino lupinico in lonec odstavimo z ognja. Pokrito naj stoji vsaj eno uro, da se polno razvĳejo vse arome. Ko se čaj ohladi, ga po želji osladimo z medom. Brigita Kernc

21| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledioš / vrtecRazgledi / aktualnoRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Kultura pri najmlajših Obisk Tristanove babice pri Palčkih Tudi pri najmlajših vrtičkarjih smo obeležili kulturni dan. Vzgojite- V tednu kulture je Palčke obiskala slikarka ga. Jambrek. Otrokom ljice smo pripravile različne dejavnosti na temo kulture iz različnih je predstavila slikarske pripomočke, ki jih potrebuje pri ustvarja- področĳ. Ogledali smo si črno-belo risanko Kljukčeve dogodivšči- nju, in naslikala maskoto skupine Palčka Pohajalčka. Ga. Jambrek ne, lutkovno predstavo Živali pri babici Zimi, obiskala pa nas je tudi je otrokom predstavila svoj hobi, za kar se ji še posebej lepo za- knjižničarka iz novomeške Knjižnice Mirana Jarca. Predstavila nam hvaljujemo. je veliko zanimivih knjig, nad katerimi so bili otroci zelo navdušeni. Imeli pa smo tudi različne dejavnosti in obiske po skupinah.

s semenom. Moja trata je najlepša Če se je na trati pojavila snežna plesen, površino poškropimo s fun- Spomladi je čas za obnovo zelenice, odpravljanje mahu na trati, gicidom, ki je na voljo v kmetĳski lekarni. dosejavanje praznih mest, dognojevanje in tudi zasnovo nove trate. Spomladi ukrepamo tudi proti mahu, ki je velik sovražnik trate, Kako se lotimo teh opravil, da bomo imeli s trato čim manj težav in saj se blazinice mahu hitro širĳo in odvzemajo travi vse potrebne bo naša zelenica zdrave in lepe zelene barve? hranilne snovi, zrak in vodo. Na koncu, ko se mah razširi čez vso Ko sneg dokončno skopni, trato obnovimo. S površine je treba travno površino, je z našo trato tako rekoč konec, saj jo mah popol- odstraniti vse odmrle dele trave oziroma t.i. polst. Zato jo najprej noma zaduši. Zato je zelo pomembno, da mah zatiramo pravočasno močno pregrabimo s pahljačastimi grabljami, nato pa preluknjamo in sproti. z vilami ali vertikulirno kosilnico. Tako naredimo zareze ali luknje, Mah se največkrat pojavlja na preveč senčnih legah, na slabo s katerimi omogočimo, da pridejo travne kornine do več zraka in se prezračenih in slabo odcednih tleh, na slabo pognojenih in slabo zato lepše razvĳajo. Po celotni površini potresemo kremenove peske oskrbovanih tratah, vzrok pa je lahko tudi prenizka košnja. in jih z metlo ali grabljami pometemo v luknjice. Trato še pognojimo Ko se mah na naši trati pojavi, je najbolje, da uporabimo posebno z membranskim gnojilom za trato ali s specialnim gnojilom za travo. sredstvo za uničevanje mahu, ki vsebuje železo, hkrati pa trati doda Če je potrebno, trato na koncu tudi zalĳemo. Prazna mesta dosejemo dušik za rast in kremenov pesek za rahljanje in zračenje tal. Sred- stvo enakomerno potresemo po pokošeni trati, nato pa trato zalĳemo. Mah se nekaj dni po uporabi posuši. Ponavadi počakamo deset do 22. februar do Vabimo vas, 7. april 2012 štirinajst dni in nato odmrle dele odstranimo z železnimi ali nožasti- da se nam pridružite, mi grabljami. v preventivni �� akciji 40 dni Če mah redno odstranjujemo, so otočki mahu majhni in trava se po brez alkohola med 22. 2. �� odpravi mahu sama razraste. Če pa so ostala na naši zelenici velika in 7. 4. 2012. prazna mesta, je potrebno trato temeljito obnoviti in dosejati. Vsak dan šteje. �� Kako do nove zelenice? Ko se tla že malo segrejejo, je čas tudi za zasnovo nove travnate po- �� vršine, ki jo najprej prekopljemo in dodamo kakovostno 100-odstotno �� GAPRO DESIGN organsko gnojilo v obliki pelet. Sledi grobo, nato pa ﬁno planiranje, z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni, , grafična izvedba pri čemer odstranimo čim več kamenja, po možnosti vse kamenčke, ki so posledica alkohola.

Andrej Gombač večje od 1 cm. Uredimo odklon oziroma možnost odtekanja padavinske vode z zemljišča. Nato po površini potresemo membransko gno- Odločitev lahko simbolno potrdite oblikovanje in fotografija jilo za trato ali pa specialno gnojilo za vse vrste trav. Po dognojevanju na www.brezalkohola.si. posejemo primerno travno mešanico semen. Površino povaljamo, da �� se semena sprimejo s podlago. Strokovnjaki Kluba Gaia

22| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Očistimo Slovenĳo 2012: Očistimo Slovenĳo za lepši svet!

Predlani je Slovenĳo prevzela prava zelena mrzlica. V soboto, 17. a- vsem na izboljšanje odnosa ljudi do okolja in odpadkov. prila 2010, se je v največjem okoljskem projektu v zgodovini Sloveni- Odziv v naši občini je Očistimo Slovenjo v enem dnevu! za skupni cilj povezalo 270.000 V občini Šmarješke Toplice čistilne akcĳe vsako leto prirejamo že vr- prostovoljcev, ki so v enem samem dnevu iz narave odstranili kar sto let, pri čemer je odziv prebivalcev vsakič dober. Tudi letos ni bilo 15.000 ton odpadkov. nič drugače: že v petek so s čiščenjem začeli osnovnošolci in otroci Čiščenju Slovenĳe so se pridružile prav vse slovenske občine. V ne- iz vrtca, v soboto dopoldne pa so se v vaseh zbrali prostovoljci, ki katerih je udeležba dosegla skoraj polovico občanov. Akcĳa se je iz- so ob koncu akcĳe zadovoljno ugotovili, da je letos smeti res manj. kazala za pozitivno ne le z okoljevarstvenega, temveč tudi ekonom- Vseeno so napolnili kar nekaj vreč in v gozdovih našli številne pred- skega in socialnega vidika. Nastal je prvi vseslovenski register divjih mete, ki tja zagotovo ne sodĳo (nedelujoči televizorji, akumulatorji, odlagališč, velika odmevnost pa je pripomogla k višanju ozavešče- gradbeni material …). Ob reki Radulji so našli celo plastično vrečko nosti. Akcĳa je s svojo povezovalno noto močno vplivala na krepitev s poginulim pasjim mladičkom. vezi med občani. Vse to viša kvaliteto našega življenja. Črna odlagališča Tudi letos je bil čas za akcĳo Ta so še posebej problematična, saj predstavljajo grožnjo tako okolju Društvo Ekologi brez meja v sodelovanju s slovenskimi občinami kot ljudem, ker odpadki, odloženi na njih, pogosto vsebujejo nevarne in številnimi partnerji so že drugič v zgodovini Slovenĳe organizi- snovi, ki lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažĳo rali vseslovensko prostovoljsko čistilno akcĳo, Očistimo Slovenĳo vire pitne vode. Kable, akumulatorje in gume se na divjih odlagališ- 2012. Tokrat pa niso čistili samo Slovenĳe, saj je bila slovenska akcĳa čih pogosto tudi namerno sežiga, pri čemer se v zrak in tla sproščajo z imenom Očistimo Slovenĳo 2012 del največjega prostovoljskega izjemno strupene snovi. Poleg tega je nezanemarljivo dejstvo, da to- projekta v zgodovini človeštva! Slovenĳa se je namreč pridružila vrstna odlagališča kvarĳo izgled krajine ter posledično zmanjšujejo globalni pobudi World Cleanup 2012 (Očistimo svet 2012), ki bo od kvaliteto bivanja in povzročajo negativne ekonomske učinke, s tem marca do septembra povezala več milĳonov prostovoljcev v vsaj 100 ko zmanjšujejo privlačnost turističnih območĳ in znižujejo vrednost nepremičnin. Med glav- nimi vzroki za veliko število divjih odlagališč je, poleg neosveščenosti, nekaznovanje nelegalne- ga odlaganja. Med akcĳo leta 2010 je nastal prvi vseslovenski register divjih odlagališč. V njem se je do danes s pomočjo prĳav prebivalcev nabralo okoli 15.000 odlagališč. Vsak ob- čan lahko prispeva k temu, da bo njegov kraj bolj čist, s tem da prĳa- vi divje odlagališče. Odlagališče lahko vsak prĳavi na spletni strani državah iz celega sveta, ki bodo iz narave odstranili preko 3 milĳone www.ocistimo.si ali na telefonski številki 080 2262. ton odpadkov in pomagali ustvariti svetovni register odlagališč ne- Smetite tudi vi? legalno odloženih odpadkov. To bo prostovoljska akcĳa, ki bo pisala zgodovino. Podobne velike prostovoljske čistilne akcĳe je izvedlo še Vsakoletne čistilne akcĳe so sicer odlična zamisel in kot kaže, delu- 11 držav s skupno več kot 1,5 milĳona sodelujočimi prostovoljci. Od jejo. Vendar je treba težavo reševati drugače, ne zgolj s pobiranjem vseh je bila Slovenĳa daleč najbolj uspešna. papirčkov iz tal enkrat na leto. Lotiti se je moramo predvsem v naših Dan »Č« je tokrat nastopil 24. marca, ko so prav slovenski prosto- glavah ter dvigniti raven zavesti tako visoko, da odpadkov ne bomo voljci prvi pričeli s planetarnim čiščenjem. Cilji organizatorjev so le prenehali metati tja, kamor ne spadajo, ampak da jih bomo pred- bili v enem dnevu povezati več kot 10 % prebivalcev Slovenĳe, 1000 vsem prenehali kopičiti. Začne se že pri vsakdanji „špecerĳi“: ste res organizacĳ ter posodobiti register divjih odlagališč, predvsem pa spet pozabili vrečko doma in morate zdaj kupiti novo? Razmislite so si organizatorji želeli, da bi projekt prispeval k večji ozaveščenosti tudi o tem, kakšne oz. kako zelo zapakirane izdelke kupujete. Ter o pri ravnanju z odpadki. tem, kaj je v vaših omarah s čistili in kozmetiko: številni na videz ne- dolžni in vsakdanji, „nujno potrebni“ izdelki vsebujejo snovi, ki na Pa jim je uspelo? okolje (in seveda naše zdravje) zelo slabo vplivajo. Za večino pred- Po prvih podatkih se je vseslovenske sobotne čistilne akcĳe udeleži- metov, ki jih imamo doma (od pohištva do igrač), se na žalost niti lo okrog 230.000 prostovoljcev, kar je skoraj 12 odstotkov vseh prebi- zavedamo ne, kako zelo so že onesnažili okolje, še preden so sploh valcev. Podatki se nanašajo le na število prĳavljenih prostovoljcev, ne prišli k nam domov … Nekaterih stvari res ne moremo spremeniti zajemajo pa vseh tistih, ki so se čiščenja na ta dan lotili kar sami. Po sami. Lahko pa se vsak dan odločimo za čistejši in bolj zdrav planet. navedbah društva Ekologi brez meja je bilo takšnih veliko. V čišče- Z majhnimi, vsakdanjimi dejanji. Zavedati se moramo, da nam je v nju so prostovoljci nabrali več kot 3000 ton odpadkov, kar je štirikrat skrb dano prečudovito naravno okolje. Kakšnega bomo predali na- manj kot dve leti prej. To pa ne pomeni, da je bila letošnja akcĳa manj prej tistim, ki še pridejo? Eva Durič, Foto: Katja Žagar uspešna: kaže na velik uspeh akcĳe pred dvema letoma ter pred- Vir: spletna stran društva Ekologi brez meja (www.ocistimo.si)

23| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediaktualnoRazgledi / zanimivostiRazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Izvajanje programa SVIT v zdravstveni regĳi Novo mesto v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2012 Program Svit je državni program presejanja je zaključilo vabljenje ciljne populacĳe v prvi IZVAJANJE PROGRAMA SVIT V in zgodnjega odkrivanja predrakavih spre- ciklus programa Svit. Z aprilom 2011 se je za- ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO memb ter raka na debelem črevesu in danki. čel drugi ciklus Programa Svit.Podrobnejšo Od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 je bilo v program Koordinira in izvaja ga v sodelovanju s part- analizo odzivnosti po zdravstvenih regĳah povabljenih 18.155 oseb in 18.105 osebam nerji Inštitut za varovanje zdravja Republike kaže tabela 1. je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o sodelo- Slovenĳe. Program je zastavljen kot učinkovi- Tabela 1. Odzivnost vabljenih v Program vanju je vrnilo 10.867 (60,02 %) oseb. Zaradi to sredstvo za zmanjševanje raka na debelem Svit, Slovenĳa in zdravstvene regĳe. začasnih ali trajnih izključitvenih kriterĳev črevesu in danki. Odzivnost na vabilo v pro- (kolonoskopĳa v zadnjih treh letih z ali brez Zdravstvena regĳa Odzivnost (%) gram v Slovenĳi se počasi izboljšuje, opažamo odstranjenimi polipi, rak debelega črevesa ali pa, da je slabša odzivnost pri populacĳi, ki je Slovenĳa 58,30 danke in kronična vnetna črevesna bolezen) že sodelovala v programu SVIT. Naj poudari- Celje 57,38 je bilo izključenih 1102 (10,14 %) oseb. Odziv- mo, da v kolikor je test blata pri posamezni- Nova Gorica 59,05 nost vabljenih po občinah prikazuje tabela 2. ku, ki sodeluje v programu Svit negativen, bo Koper 53,86 Napisala: ta oseba ponovno povabljena v program Svit Kranj 60,31 čez dve leti. Zelo pomembno je redno sprem- Doroteja Kuhar, Ljubljana 60,14 ljanje ciljne populacĳe, kajti rak debelega čre- dr.med., vesa in danke se najpogosteje pojavi ravno po Maribor 56,98 specializant javnega 50. letu starosti. Murska Sobota 54,56 zdravja V Slovenĳi je rak debelega črevesa in danke Novo mesto 60,02 še vedno eden najpogostejših rakov pri obeh spolih, pri moških je po pogostosti na četr- Tabela 2. Odzivnost vabljenih v zdravstveni regĳi Novo mesto po občinah po posameznih obdobjih tem mestu, pri ženskah pa na tretjem, tudi Odzivnost v zdravstveni regĳi Novo mesto. Zgodaj od- SKUPAJ kriti rak, kar omogoča program Svit, pomeni 1.1.–30.6.2010 1.7.–31.12.2010 1.1.–30.6.2011 1.7.–31.12.2011 2011 Črnomelj 63,21 % 66,44 % 67,87 % 58,26 % 62,66 % veliko boljšo kvaliteto življenja posameznika, Dolenjske Toplice 66,67 % 80,25 % 62,87 % 67,66 % 66,13 % zato spodbujamo vse, sodelujte v programu Kostanjevica na Krki 55,94 % 56,63 % 63,38 % 54,91 % 58,92 % Svit, program, ki rešuje življenja. Krško 51,33 % 57,80 % 59,08 % 50,61 % 54,77 % IZVAJANJE PROGRAMA SVIT V Metlika 58,64 % 71,14 % 64,36 % 55,12 % 59,00 % SLOVENIJI Mirna / / 82,80 % 63,50 % 72,16 % Mirna Peč 54,41 % 69,57 % 83,77 % 54,31 % 66,38 % Od 1.1. 2011 do 31.12. 2011 je bilo v program Mokronog-Trebelno 57,38 % 64,95 % 61,01 % 58,73 % 60,00 % povabljenih 275.211 oseb in 273.831 osebam Novo mesto 59,80 % 73,46 % 66,92 % 55,78 % 60,93 % je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o sodelo- Semič 69,46 % 80,60 % 72,31 % 60,66 % 66,19 % vanju je vrnilo 159.654 oseb (58,30 %). Zaradi Straža 56,57 % 79,20 % 71,38 % 62,11 % 66,30 % začasnih ali trajnih izključitvenih kriterĳev Šentjernej 52,34 % 71,36 % 68,25 % 47,47 % 56,72 % (kolonoskopĳa v zadnjih treh letih z ali brez Šentrupert 59,80 % 69,01 % 69,57 % 53,29 % 61,20 % odstranjenimi polipi, rak debelega črevesa Škocjan 49,33 % 58,20 % 57,58 % 48,51 % 53,01 % ali danke in kronična vnetna črevesna bole- Šmarješke Toplice 64,66 % 58,03 % 65,69 % 53,73 % 59,60 % zen) je bilo izključenih 15.342 (9,61 %) oseb. Trebnje 53,96 % 70,92 % 61,22 % 60,38 % 60,33 % Osebe rojene leta 1958 in 1960 so bile v pro- Žužemberk 50,63 % 63,08 % 64,09 % 54,93 % 58,51 % gram povabljene do konca marca 2011, ko se NOVO MESTO 57,26 % 68,05 % 65,33 % 55,49 % 60,02 %

DROBCI PRETEKLOSTI Šmarjeta okoli leta 1900 Pojav fotograﬁje, razvoj tiska in dostopnejša pošta so proti koncu 19. stoletja povzročili pojav razglednic. Do prve svetovne vojne je postalo izdajanje in pošiljanje razglednic tako množičen pojav, kot nikoli več po tem. Ljudem je bilo zelo všeč, da so lahko obeležili svoj kraj, gostilno, trgovino, šolo itd. na razglednici ter jo poslali v svet. Na začetku 20. stoletja je bilo pošiljanje razglednic tako imenitno in množično, kot je danes elektronsko občevanje med ljudmi. Ena izmed prvih razglednic Šmarjete prikazuje pogled na kraj. Osrednje mesto zavzema stara cerkev. V desnem polju vidimo hišo, v kateri je bila pošta, kar označuje tudi tabla na fasadi. Ob njej stoji še enonadstropna šola. Razglednica je bila poslana leta 1901 v Novo mesto s sporočilom, da so srečno prispeli v Šmarjeto, od koder po- Razglednico hrani Dolenjski muzej Novo mesto šiljajo veliko pozdravov. Majda Pungerčar

24| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

PRI KAPELICI SV. JOŽEFA CEROVEC - CERKEV SV. JAKOBA

KLEVEVŠKA TOPLICA POJOČI SLAPOVI ljanju potoka. Namig za pomladni izlet Preko mostička nadaljujemo pot po lepo urejenem kolovozu navzdol Začetek pohoda je pri gasilskem domu v Šmarjeti. Krenemo po dr- in spet pridemo na asfaltirano cesto. Po njej pa hodimo le kratek čas. žavni cesti proti Zburam. Pri kapelici sv. Jožefa nas cestni smerokaz Na prvem križišču zavĳemo desno preko betonskega mostu in po usmeri levo na lokalno cesto proti vasi Sela pri Zburah. V zaselku Ce- 100 metrih nas majhen smerokaz povabi na levo po gozdni stezi. rovec je znamenita cerkvica sv. akoba z zlatimi oltarji (zaselek spada Ko se približamo strugi Radulje, na strugi opazimo ostanke betonske v naselje Radovlja). pregrade, od koder so zadnji klevevški graščaki po posebnem kanalu Držimo se glavne ceste, ne smemo skreniti ne levo ne desno. Pri hišni napeljali vodo do vodne elektrarne na dnu soteske – nasproti grajske- številki Radovlja 60 se začne cesta nekoliko dvigati. Ko se ponovno ga mlina. Na levem bregu potoka lahko opazujemo ostanke razvalin zravna, se odpre lep pogled na mokrišče Zdravci n v ozadju na vasi gradu. Sprehod po soteski je zanimiv vse leto, posebno lep pa je spo- v občini Škocjan. Še nekaj korakov in v pomladnem soncu nas ohladi mladi. Pozdravlja nas bujno cvetoče rastlinje. Dolina je zavarovana: senca mešanega gozda. prosimo, da cvetja ne trgate! Kmalu po vstopu v sotesko nas presene- Vasica, ki nas sprejme, so Sela pri Zburah. Sredi naselja (pri obnovlje- ti še šumenje „pojočih slapov“. (Gre za prevod nemške besede – ime ni domačĳi Gričar) zapustimo asfaltirano cesto in zavĳemo desno po gradu Klingenfels – Klevevž). Končno prispemo do toplega izvira opuščenem kolovozu. Že po nekaj korakih smo ponovno v gozdu. Po Klevevška toplica. Nasproti izvira, na levem bregu potoka, sta dve približno 500 etrih hoje zavĳemo s kolovoza na desno po stezi nav- zanimivi kraški jami, vendar nista urejeni za množičen ogled. zdol. Po osmih minutah hoje pridemo iz gozda in v „dolini miru“ se Na desnem bregu potoka je naša občina postavila obvestilno tablo, nam odpre pogled na potok Radulja. Na desnem bregu potoka je lepo kjer lahko preberemo osnovne podatke o klevevških znamenitostih. obnovljen mlin. V njem so še po drugi svetovni vojni mleli žito in (Sprehod po soteski je možen v vseh letnih časih, le ob dežju in po- pekli hrustljav kruh, ki smo ga bili deležni tudi lačni otroci, ko smo zimi je pot zelo zahtevna!) pripeljali žito v mlin. Kako dober je bil. Proti koncu preteklega stoletja je začel mlin propadati. Razvaline je Pri obvestilni tabli poiščemo stezo, ki pelje navkreber proti vasici Grič. preraslo grmovje … Mimo nje zavĳemo na levo po gozdnem kolovozu, ki nas pripelje na V samostojni Slovenĳi so sedanji lastniki mlin obnovili in zgradili Cerovec; od tam pa pot do Šmarjete že poznamo. malo vodno elektrarno. Pod nastreškom so namestili mizo in klopi, J. Perše (besedilo) kjer si pohodniki lahko odpočĳejo in uživajo blagodejni mir ob šum- P. Repovž in S. Trputec (fotograﬁje)

25| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledikolumnaRazgledi / oglasiRazgledi RazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

KOLUMNA Poleg tega sta bila soseda – kmeta tudi istega poklica. In za marsikatero delo je bilo ali nujno več rok (žetev, mlatev ...) ali pa je bila ključna hitrost Tudi sosed ni več, (vreme, nesreča, telitev ...). Pomoč od nesosedov je bila, razen pri velikih delih, ki so se lahko načrtovala vsaj dneve ali celo tedne vnaprej, skoraj ne- mogoča. Hkrati so si sosedje vzajemno pomagali, da so lahko računali na kar je nekdaj bil ... pomoč, ko so jo potrebovali sami. ... ker ni več sodelavec. V teku zadnjih desetletĳ se je življenje pri nas Danes v resnici ni prav nič drugače. Le da je soseda zamenjal sodelavec. nedoumljivo spremenilo. Večinoma, bodimo pošteni in se ne prepustimo Sta istega poklica, blizu, ko nastane problem, lahko računata drug na dru- slepi nostalgĳi, na bolje, marsikaj na slabše, še več pa – le na drugače. In če gega ... vse poteka enako, le da sosedi tega ne vidimo. Hkrati pa si sosedi se resničnost spremeni, naš pogled nanjo, odnos, besednjak in pričakovanja tudi skoraj nimamo več ne kaj ne kdaj pomagati. Poklici so različni in delo- (!) pa ne, nastane problem. Občutek imamo, da se je situaĳa poslabšala, v vna mesta daleč vsak sebi, zavoljo relativnega blagostanja imamo večino resnici pa se ji le mi nismo prilagodili oziroma je redeﬁnirali. Ker nismo stvari doma opravljene in urejene, za travo pokositi ali posodo pomiti pa natančno zaznali spremembe. Takšni smo tudi sosedi. tudi ne kličemo na pomoč. Spremenil se je le način, organizacĳa življenja, Večkrat slišimo izjave v stilu: »Včasih so bili ljudje drugačni. S sosedi/ ljudje pa ne. Po mojih izkušnjah si namreč s sosedi še vedno pomagamo, če vaščani smo se družili, si pomagali, se poznali, danes pa se vsi držĳo zase, se la da. In to prav z veseljem, saj pomoč še vedno združuje in vzajemno nihče nikomur ne pomaga ...« osrečuje. Vendar le nekajkrat letno in ne dnevno. Dnevno je pomoč pač Pa pojdimo po vrsti. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika že pod prešla v roke sodelavcev. Kdaj pa nam je sosed nazadnje odklonil pomoč? prvo točko, takoj za geslom, naletimo na naslednjo razlago pojma »sosed«: Nikoli! Oziroma se ne spomnimo, ker ga že dolgo nismo prosili, niti pova- »1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga;«. V nasprtotju s fol- bili na kavo ... Spomnimo se še, s kakšnim zgražanjem in posmehom je bil klornim preričanjem v smislu »naj sosedu krava crkne«, je sosed na prvi kategorično zavrnjen zakon o sosedski pomoči pred nekaj leti. točki opisan kot tisti, ki rad pomaga. To je bilo nekoč najbrž res, sam pa Pomlad je čas okolihišnih opravil, ko se po dolgi zimi vsaj na daleč spet mislim, da je tako še danes. Vsaj po mojih izkušnjah sosed še vedno rad srečamo s sosedom. Bodimo prvi, dajmo pobudo. Povprašajmo, kako ma- pomaga, le da pomaga(m) manj kot generacĳo ali dve nazaj. relica cveti, če je čebulček že odgnal, pa če slučajno kaj potrebuje ali pa le Zakaj? Razlog je zelo preprost: ne zato, ker je len ali nas ne mara. Sosed pogumno poprosimo, če nam še dve roki prideta prav. In vzemimo si čas za nekoč je bil sosed in sodelavec v eni osebi, danes pa je »le še« sosed. Na tisto kavo ali dva deci, paradižnik bo vseeno dozorel ... kratko: nekoč so ljudje skoraj vse življejne preživeli v radĳu nekaj kilome- Sosed, srečno! trov, brez telefonov in avtomobilov pa si lahko pomoč dobil le od – sosedov. Miha Gorenc

OZARA SLOVENĲA – NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

Društvo Ozara Slovenĳa, Nacionalno združenje za kakovost življenja, je nevladna in humanitarna organizacĳa, namenjena ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju ter njihovim svojcem. Pisarna za informiranje in svetovanje izvaja storitve in druge oblike pomoči, ki so pomembne za dvig kvalitete življenja, krepitev in ohranjanje duševnega zdravja uporabnikov, širitev socialne mreže, razvĳanje samostojnosti uporabnikov in krepitev moči.

DEJAVNOSTI V SKLOPU PIS OZARA (Rozmanova ul. 10, Novo mesto):

• INDIVIDUALNO SVETOVANJE (vsak ponedeljek in sredo v času uradnih ur od 9.00-13.00) • LITERARNI KOTIČEK (vsak ponedeljek od 13.00-14.00) • ŠPORTNI DNEVI (vsako sredo od 14.00-16.00) • SKUPINA ZA SAMOPOMOČ (vsak četrtek od 13.30-15.00) • TERENSKO DELO (po dogovoru obisk na domu ali drugem dogovorjenem mestu)

Za več informacĳ pokličite na telefonsko številko 070 550 706 ali obiščite našo spletno stran www.ozara.org .

26| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Brezžični internet v občini Šmarješke Toplice Računalniško podjetje COMLAN, d.o.o., je v občini Šmarješke Toplice pričelo nameščati opremo za priklop na brezžični internet. Za nekatere antenske oddajnike se še pridobivajo gradbena dovoljenja. Prva testiranja so pokazala zelo dobre rezultate, tako da je za zainteresirane uporabnike, ki vidĳo cerkveni zvonik na Vinjem vrhu, priklop na brezžični internet že mogoč. Vse informacĳe lahko dobite na e-poštnem naslovu [email protected] ali na telefonu 041/623-807. COMLAN d.o.o. Denis Rangus

Živite na oddaljenem Vstopite Internet je postal del območju, v vsakdanjega življenja, kjer ni interneta? kot pomemben vir svet informacĳ pri sodobnem Preverite našo ponudbo interneta poslovanju, izobraževanju na vaši lokacĳi... tudi vi! in zabavi.

Ponujamo Vam naslednje pakete:

DOSTOP Šifra Naročnina Cena brez DDV Cena z 20% DDV

mesečna Wireless dostop WL256/256 naročnina 13,00 EUR 15,60 EUR 1x elektronski naslov

Wireless dostop WL512/512 mesečna naročnina 18,00 EUR 21,60 EUR 1x elektronski naslov

Wireless dostop WL1024/512 mesečna naročnina 22,00 EUR 26,40 EUR 1x elektronski naslov

Wireless dostop WL1024/1024 mesečna naročnina 24,00 EUR 28,80 EUR 1x elektronski naslov

Wireless dostop WL1500/1500 mesečna naročnina 32,00 EUR 38,40 EUR 1x elektronski naslov

Tel: 07 3321 638 GSM: 041 623 807 elektronski naslov: [email protected]

27| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledirazpisiRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turiz- Na podlagi 7. člena Pravilnika o ohranjanju in Rok za oddajo prĳave: ma (Uradni list RS, št. 2/2004) in 5. člena Pravilni- spodbujanju razvoja kmetĳstva in podeželja v obči- - do 3. maja 2012 za ukrepe: ka o vrednotenju turističnih programov in pro- ni Šmarješke Toplice za programsko obdobje 2009- jektov v občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, 2013 (UR.l. RS, št. 51/09) Občina Šmarješke Toplice 1. Naložbe v kmetĳska gospodarstva št. 112/2007) objavlja Občina Šmarješke Toplice, objavlja 2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice 5. Podpora za zaokrožitev zemljišč JAVNI RAZPIS 7. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetĳstvu JAVNI RAZPIS za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in za sofinanciranje izvajanja turističnih razvoj kmetĳstva in podeželja programov in projektov v 8. Investicĳe v dopolnilne dejavnosti na kmetĳah v občini Šmarješke Toplice za leto 2012 občini Šmarješke Toplice v letu 2012 10. Štipendiranje bodočih nosilcev kmetĳ -do 3. oktobra 2012 za ukrep: Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Sredstva so zagotovljena z Odlokom o proračunu 4. Podpora za plačilo zavarovalnih premĳ Občine Šmarješke Toplice za področje turizma občine Šmarješke Toplice za leto 2012 (Ur.l. RS, št. je sofinanciranje turističnih programov in pro- 108/11). Okvirna višina sredstev je 16.000,00 EUR. Razpisno dokumentacĳo lahko predlagatelji v Ob- jektov v višini do 6.000,00 EUR po naslednjih čini Šmarješke Toplice dvignejo osebno na sedežu področĳ: Vrsta ukrepa in višina sredstev po Občine Šmarješke Toplice v času uradnih ur. Razpis 1. Redna dejavnost: višina sredstev je 2.400,00 posameznih ukrepih in razpisna dokumentacĳa bo objavljena tudi na in- EUR, 1. Naložbe v kmetĳska gospodarstva 10.500 EUR ternetni strani Občine www.smarjeske-toplice.si in 2. Projekti: višina sredstev je 2.700,00 EUR, 2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb 1.300 EUR sicer od 2. aprila 2012 dalje. 3. Izobraževanje: višina sredstev je 900,00 EUR. 4. Podpora za plačilo zavarovalnih premĳ 400 EUR Informacĳe glede razpisa so na voljo na sedežu ob- 5. Podpora za zaokrožitev zemljišč 500 EUR Rok za oddajo vlog je 3. maj 2012. čine v času uradnih ur, na telefonski številki 07/ 38 7. Zagotavljanje tehnične podpore v 900 EUR 44 334 (Klaudĳa Povše), preko elektronske pošte kmetĳstvu Razpisno dokumentacĳo lahko predlagatelji v klaudĳ[email protected]. Občini Šmarješke Toplice dvignejo osebno na 8. Investicĳe v dopolnilne dejavnosti na 2.000 EUR sedežu Občine Šmarješke Toplice v času uradnih kmetĳah Klaudĳa Povše, občinska uprava ur. Razpis in razpisna dokumentacĳa bo objavlje- 10. Štipendiranje bodočih nosilcev kmetĳ 400 EUR na tudi na internetni strani Občine www.smarjeske-toplice.si in sicer od 2. aprila 2012 dalje. Informacĳe glede razpisa so na voljo na sedežu Na podlagi 3. člena Odloka o priznanjih in na- podelitvi izroči posebna listina ter denarni znesek, občine v času uradnih ur, na telefonski številki gradah Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, katerega višino določa 10. člen Odloka o priznanjih 07/ 38 44 330 ali preko elektronske pošte petra. [email protected]. št. 31/2008) Občina Šmarješke Toplice objavlja na- in nagradah Občine Šmarješke Toplice. slednji Priznanje Občine Šmarješke Toplice se podeljuje v Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, obliki diplome, lahko pa tudi v obliki knjižnega ali št. 22/98, 27/02, 97/01-ZSDP, 27/02 Odl.US: U-I- JAVNI RAZPIS drugega darila. 210/98-32, 110/02-ZGO-1, 15/03-ZOPA), 6. člena za zbiranje predlogov za podelitev priznanj in Pravilnika o vrednotenju športnih programov v nagrad 2. Na leto se lahko podeli en naziv častnega občana Občini Šmarješke Toplice (Ur.l. RS, št. 33/10) in Od- občine Šmarješke Toplice za leto 2012 in ena nagrada občine. Število občinskih priznanj loka o proračunu Občine Šmarješke Toplice za leto se prilagaja številu pobud, presoji Komisĳe za pri- 2012 (Ur.l. RS, št. 108/11) občina Šmarješke Toplice 1. Priznanja in nagrade Občine Šmarješke Toplice znanja in nagrade občine ter odločitvi občinskega objavlja so: sveta. Občina lahko vsako leto podeli največ tri - Naziv ČASTNI OBČAN priznanja. JAVNI RAZPIS Občine Šmarješke Toplice; za sofinanciranje programov športa za leto 2012 - NAGRADA Občine Šmarješke Toplice; 3. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči ob- v občini Šmarješke Toplice - PRIZNANJE Občine Šmarješke Toplice. činski svet s sklepom po opravljenem javnem razpisu za zbiranje predlogov na predlog komisĳe. Sredstva so zagotovljena z Odlokom o proračunu Naziv častnega občana Občine Šmarješke Topli- občine Šmarješke Toplice za leto 2012 (Ur.l. RS, št. ce se podeli posamezniku, ki doseže pomembnej- 4. Predloge za podelitev priznanj lahko podajo fi- 108/11). Okvirna višina sredstev je 7.500,00 EUR. še trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, zične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacĳe umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izob- in skupnosti, društva, župan in odbori občinskega Občina bo v letu 2012 sofinancirala naslednje vsebinske sklope: raževalnem ali humanitarnem področju ter s tem sveta. 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov pomembno in trajno pripomore k povečanemu 1.835,00 EUR ugledu občine v Slovenĳi in v svetu. 5. Predlogi morajo biti pisni in obrazloženi. 2. Kakovostni in vrhunski šport 1.000,00 EUR 3. Športna rekreacĳa 2.400,00 EUR Nagrada Občine Šmarješke Toplice se lahko po- 6. Priznanja se podelĳo enkrat letno, in sicer na 4. Šport invalidov 65,00 EUR deli občanom, skupini občanov in pravnim osebam slavnostni seji občinskega sveta ob praznovanju 5. Razvojne in strokovne naloge v športu s sedežem v občini, in sicer za enkratne izjemne občinskega sveta, če komisĳa županu ne predlaga 2.200,00 EUR dosežke kot spodbudo za nadaljnje strokovno delo drugače. ali aktivnosti na posameznih področjih delovanja. Rok za oddajo vlog je 3. maj 2012. 7. Pisne predloge pošljite najkasneje do ponedelj- Priznanje Občine Šmarješke Toplice se lahko ka, 30. aprila 2012 v zaprti ovojnici na naslov: Ob- Razpisno dokumentacĳo lahko predlagatelji v Ob- čini Šmarješke Toplice dvignejo osebno na sedežu podeli občanom in pravnim osebam s sedežem v čina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Občine Šmarješke Toplice v času uradnih ur. Raz- občini za dosežene uspehe v daljšem časovnem ob- Toplice, s pripisom:»Ne odpiraj – predlog za ob- pis in razpisna dokumentacĳa bo objavljena tudi dobju na področju družbenih, političnih, gospodar- činsko nagrado in priznanja«. na internetni strani Občine www.smarjeske-topli- skih, kulturnih, znanstvenih, umetniških in drugih ce.si in sicer od 2. aprila 2012 dalje. dejavnosti, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in Številka: 094-0001/2012-1 Informacĳe glede razpisa so na voljo na sedežu ob- ugledu občine. Datum: 15. 3. 2012 čine v času uradnih ur, na telefonski številki 07/ 38 44 334 (Klaudĳa Povše), preko elektronske pošte Naziv častni občan Občine Šmarješke Toplice je čast- Komisĳa za priznanja in nagrade klaudĳ[email protected]. no priznanje in se podeljuje v obliki posebne listine. predsednik Marko Besal, l.r. Klaudĳa Povše, občinska uprava Prejemniku nagrade Občine Šmarješke Toplice se ob

28| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Na podlagi 61., 114. do 120. člena Zakona o uresničevanju Na podlagi Zakona o humanitarnih organizaci- javnega interesa za kulturo (Ur.l. RS, št. 77/07–ZUJIK-UPB1, jah - ZHO (Ur.l. RS, št. 98/03 in 61/06-ZDru-1), 2. Višina sredstev, ki so namenjena za delova- 56/08, 94/09 Odl.US: U-I-278/07-17, 4/10 in 20/11, 100/2011 Zakona o invalidskih organizacĳah - ZInvO nje ostalih neprofitnih organizacĳ in zdru- Odl.US: U-I-210/10-10) v nadaljevanju ZUJIK), 5. člena Pra- (Ur.l. RS, št. 108/02 in 61/06-ZDru-1), Zakona o ženj je vilnika o vrednotenju kulturnih programov in projektov v društvih (Ur.l. RS, št. 64/11-UPB2), 6. člena Pra- 500,00 EUR. Občini Šmarješke Toplice (Ur.l RS, št. 101/07) in Odloka pro- vilnika o vrednotenju programov organizacĳ in Prĳavĳo se lahko izvajalci naslednjih pro- računa Občine Šmarješke Toplice za leto 2012 (Ur.l. RS, št. društev na področju humanitarnih, invalidskih gramov: 108/11) objavlja Občina Šmarješke, Šmarjeta 66, 8220 Šmar- dejavnosti in ostalih neprofitnih organizacĳ ter - programi vseh ostalih neprofitnih izvajalcev, ješke Toplice združenj v Občini Šmarješke Toplice (Ur.l. RS, ki imajo sedež v občini Šmarješke Toplice, št. 112/07) in Odloka proračuna Občine Šmar- - programi vseh ostalih neprofitnih izvajalcev, ješke Toplice za leto 2012 (Ur.l. RS, št. 108/11) ki imajo sedež izven območja občine Šmarje- JAVNI RAZPIS objavlja Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, ške Toplice. za sofinanciranje programov in projektov na področju 8220 Šmarješke Toplice 3. Višina sredstev, ki so namenjena za delo- izvajanja kulturnih programov in projektov v občini vanje programov upokojenskih društev je Šmarješke Toplice v letu 2012 JAVNI RAZPIS 780,00 EUR. za sofinanciranje izvajanja programov Prĳavĳo se lahko izvajalci naslednjih progra- Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Šmar- na področju humanitarnih, invalidskih mov: ješke Toplice za področje kulture je sofinanciranje kulturnih dejavnosti in programov ostalih neprofitnih - programi upokojenskih društev, ki imajo se- programov in projektov v višini do 2.300,00 EUR po nasled- izvajalcev dež v občini Šmarješke Toplice, njih področĳ: v občini Šmarješke Toplice v letu 2012 - programi upokojenskih društev, ki imajo 1. Ljubiteljska kultura: višina sredstev je 920,00 EUR, sedež izven območja občine Šmarješke To- 2. Projekti: višina sredstev je 1.150,00 EUR. Občina Šmarješke Toplice bo v letu 2012 sofi- plice. 3. Izobraževanje: višina sredstev je 230,00 EUR. nancirala naslednje programe na področju socialnega varstva: Rok za oddajo vlog je 3. maj 2012. Rok za oddajo vlog je 3. maj 2012. 1. Višina sredstev, ki so namenjena za delova- Razpisno dokumentacĳo lahko predlagatelji nje izvajalcev na področju socialnega varstva v Občini Šmarješke Toplice dvignejo osebno Razpisno dokumentacĳo lahko predlagatelji v Občini Šmar- humanitarnih in invalidskih dejavnosti je 1.90- na sedežu Občine Šmarješke Toplice v času ješke Toplice dvignejo osebno na sedežu Občine Šmarješke 0,00 EUR. Prĳavĳo se lahko izvajalci nasled- uradnih ur. Razpis in razpisna dokumentacĳa Toplice v času uradnih ur. Razpis in razpisna dokumentacĳa njih programov: bo objavljena tudi na internetni strani Občine bo objavljena tudi na internetni strani Občine www.smarje- - programi neprofitnih izvajalcev na podro- www.smarjeske-toplice.si in sicer od 2. aprila ske-toplice.si in sicer od 2. aprila 2012 dalje. čju humanitarnih, invalidskih dejavnosti, ki 2012 dalje. Informacĳe glede razpisa so na voljo na sedežu občine v imajo sedež v občini Šmarješke Toplice, Informacĳe glede razpisa so na voljo na sedežu času uradnih ur, na telefonski številki 07/ 38 44 334 (Klaudĳa - programi neprofitnih izvajalcev na podro- občine v času uradnih ur, na telefonski številki Povše), preko elektronske pošte klaudĳa.povse@smarjeske- čju humanitarnih, invalidskih dejavnosti, 07/ 38 44 334 (Klaudĳa Povše), preko elektron- toplice.si. ki imajo svoj sedež izven občine Šmarješke ske pošte klaudĳ[email protected]. Klaudĳa Povše, občinska uprava Toplice. Klaudĳa Povše, občinska uprava

Občina Šmarješke Toplice v sodelovanju s Turistič- Kraji, v katerih živimo, pomenĳo za nekatere samo Kako bomo izvedli ocenjevanje? nim društvom Šmarješke Toplice in drugimi društvi bivalno, za nekatere pa tudi delovno okolje. Namen Občina Šmarješke Toplice in Turistično društvo v občini razpisuje tekmovanja ni kritiziranje in razkazovanje. Tekmu- Šmarješke Toplice sta določila in imenovala komi- jemo v urejenosti kraja, kar pomeni urejeno okolico sĳo, ki bo trikrat letno (predvidoma v prvi polovici maja, julĳa in septembra) pregledala naše vasi in JAVNI RAZPIS svojega doma, urejeno pot skozi naselje, urejene (po- tako izbrala najlepšo vas oziroma del vasi. Komisi- za najlepše urejeno naselje spravljene) deponĳe drv in drugega materiala, čisto okolico naselja, ki vzbuja prĳeten vtis obiskovalcu. jo sestavljajo Stane Bajuk, Klaudĳa Povše in Sandi v občini Šmarješke Toplice v letu 2012 Durič. Razglasitev rezultatov bo na prireditvi Dan Za ugoden vtis popotnikov, ki hodĳo mimo naših turizma in zabave, ki bo predvidoma konec septem- Urejenost posameznega naselja se bo ocenjevala po bra 2012. Naj bo občina Šmarješke Toplice resnično naslednjih kriterĳih: domov, je pomembna splošna urejenost, ne pa samo urejenost posameznih stanovanjskih hiš in kmetĳ. K zelena oaza, kjer bomo radi bivali in kamor se bodo obiskovalci radi vračali. 1. urejenost videza kmetĳ in stanovanjskih hiš; ugodnemu vtisu in splošni urejenosti lahko veliko 2. urejenost zelenih površin ter ocvetličenje; pripomorejo tudi urejena polja, sadovnjaki in vino- Urejanje okolja naj vam ne bo v breme, ampak v 3. urejenost njiv, sadovnjakov in vinogradov; gradi. Namen tekmovanja pa ni zgolj doseči dober 4. urejenost ceste, ki vodi skozi naselje; veselje. Na podlagi ugotovitev natečaja bomo pri- vtis pri obiskovalcih naše občine, temveč (predvsem) pravili tudi predloge za naslednje leto na temo, 5. označbe kraja za turistične ponudnike; vzpodbuditi občane, da skupaj pripomoremo k več- 6. urejenost objektov kulturne dediščine; kako izboljšati izgled naših krajev. Želimo postati ji urejenosti krajev in boljšemu počutju v domačem občutljivi za urejenost okolja in paziti tudi na to, da 7. zaščita naravnih vrednot in njihova promocĳa; okolju. Predlagamo, da si krajani posameznega na- 8. splošen vtis o urejenosti naselja. nam obiskovalci ne bodo predstavljali prehudega selja med seboj pomagamo in skupno poskrbimo za ekološkega problema. Zato bomo morali še naprej čiščenje in urejanje cest, označb in skupnih površin. Ocenjevalo se bo s točkami od 1 do 5 po posameznih skrbeti tudi za ustrezna javna mesta za odlaganje Skupna skrb so tudi kulturni in naravni spomeniki, kriterĳih. Naselje, ki bo imelo največje število točk, smeti in podobno, da naš lepi kraji ne postanejo ob vsaj do te mere, da je njihova okolica pokošena in bo prejelo nagrado. obiskih turistov oskrunjeni in oropani svojega vide- pospravljena. Še vedno se najdejo kakšni kovinski za. Vabimo vse občane občine Šmarješke Toplice, da Cilji tekmovanja in izbire najbolj urejenega naselja odpadki v naših gozdovih, čeprav tja ne spadajo. Le se vključite v to tekmovanje! v občini so prispevati h kakovosti življenja ljudi, skupaj jih lahko odstranimo. trajnostnemu razvoju in urejenosti okolja, kakovosti Prosimo vas, da določite predstavnika naselja in turistične ponudbe, gostoljubnosti, promocĳi turiz- Kaj je naselje? nam pošljete njegove podatke na naslov Občine ma in razvoju turistične in ekološke zavesti prebi- Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke To- valstva. Kot naselje se razume vsak kraj, ki se nahaja na ob- plice ali na elektronski naslov petra.grajzl@smarje- močju občine Šmarješke Toplice (npr. Bela Cerkev, ske-toplice.si, in sicer najkasneje do ponedeljka, 30. S tekmovanjem si želimo ohraniti in izboljšati naše Šmarjeta, Orešje itd.). Predlagamo, da vsako naselje aprila 2012. okolje. Prizadevamo si, da bi urejanje in varovanje imenuje svojega predstavnika, ki bo zastopal kraj Številka: 320-0003/2012-1 okolja postalo del zavesti in kulture vsakega prebi- pri ugotavljanju rezultatov natečaja. Predstavnik Datum: 9.3.2012 valca naše občine. Urejeno in zdravo okolje je prvi kraja naj vodi tudi vse čistilne in druge skupne akci- mag. Bernardka Krnc, l.r. pogoj vsake turistične dejavnosti. je v posameznem kraju. županja Občina Šmarješke Toplice

29| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledirazpisiRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Na podlagi Odloka o proračunu občine Šmarješke Toplice za leto 2012 Sofinancirani bodo projekti obnove in vzdrževanja objektov nepremič- (Uradni list RS, št. 108/2011), županja Občine Šmarješke Toplice objav- ne kulturne dediščine javnega pomena v občini Šmarješke Toplice, ki lja so vpisani v razvid nepremičnih kulturnih spomenikov po Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Ur.l. RS, št. 38/92, 37/99). JAVNI RAZPIS Vlagatelji: Na razpis se lahko prĳavĳo lastniki ali upravljavci objektov za sofinanciranje obnove in vzdrževanja objektov nepremične s področja kulturne dediščine na območju Občine Šmarješke Toplice. kulturne dediščine v občini Šmarješke Toplice v letu 2012 Na razpisu ne morejo kandidirati lastniki in upravljavci objektov kulturne dediščine, ki tržĳo navedeni objekt. Višina proračunskih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja ob- Rok za oddajo vlog je 3. maj 2012. jektov nepremične kulturne dediščine v občini Šmarješke Toplice v letu Razpisno dokumentacĳo lahko predlagatelji v Občini Šmarješke Toplice 2012, je 4.000,00 €. dvignejo osebno na sedežu Občine Šmarješke Toplice v času uradnih ur. Razpis in razpisna dokumentacĳa bo objavljena tudi na internetni strani Občine www.smarjeske-toplice.si in sicer od 2. aprila 2012 dalje. Predmet javnega razpisa: sofinanciranje obnove in vzdrževanje objek- Informacĳe glede razpisa so na voljo na sedežu občine v času uradnih tov nepremične kulturne dediščine v občini Šmarješke Toplice v letu ur, na telefonski številki 07/ 38 44 330 ali preko elektronske pošte petra. 2012. [email protected]

Sporočilo o poteku večjega števila osebnih dokumentov ter pravočasni pridobitvi novih CENA OSEBNE IZKAZNICE osebnih dokumentov oseba veljavnost cena Upravna enota Novo mesto javnost obvešča, da v letu 2012 poteče veljav- Polnoletna oseba 10 let 18,77 EUR nost večjega števila osebnih dokumentov. Po podatkih Ministrstva za notra- Otrok od 3 – 18 let starosti 5 let 14,25 EUR nje zadeve, bo na območju Upravne enote Novo mesto v letu 2012 potekla veljavnost 11.879 osebnim izkaznicam in 14.022 potnim listinam. Otrok, ki še ni dopolnil 3 let starosti 3 leta 12,43 EUR Ker pričakujemo povečano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdelavo osebnih dokumentov, vse državljane pozivamo, da preverĳo veljav- CENA POTNE LISTINE (Z 32 STRANMI) nost svojih osebnih dokumentov ter vlogo za izdajo novih dokumentov oseba veljavnost cena vložĳo pravočasno. Osebno izkaznico mora imeti vsak polnoleten državljan s stalnim prebi- Polnoletna oseba 10 let 41,55 EUR vališčem v Republiki Slovenĳi, če nima druge veljavne javne listine, opre- Otrok od 3 – 18 let starosti 5 let 34,75 EUR mljene s fotograﬁjo, ki jo je izdal državni organ (torej če nima veljavnega potnega lista, vozniškega dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista Otrok, ki še ni dopolnil 3 let starosti 3 leta 30,67 EUR ipd.). Vloga za izdajo osebne izkaznice in potnega lista se lahko vloži le osebno, Največ osebnih dokumentov bo poteklo od meseca februarja do meseca na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo avgusta 2012 (skupaj 9.987 osebnih izkaznic in 12.076 potnih listov), zato za izdajo osebnega dokumenta mladoletne osebe vloži zakoniti zastopnik. bo kljub spremenjeni organizacĳi dela in izvedenim ukrepom za tekoče iz- Otrok po dopolnjenem 8 letu starosti, mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je vajanje nalog, lahko prihajalo do občasne gneče na okencih in s tem pove- potrebno predložiti fotograﬁjo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema zanega daljšega čakanja na storitve. Naprošamo vas za razumevanje in vas E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna pozivamo k strpnosti pri urejanju upravnih zadev. oseba uniči. Mateja Sotler Štor načelnica

OŠ ŠMARJETA – VRTEC SONČEK uro, ali po redni pošti na naslov OŠ Šmarjeta, Šmarjeta 1, 8220 Šmarješke Šmarjeta 1 Toplice s pripisom »Vpis v vrtec«. Pomembno je, da vlogi priložite vsa 8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE zahtevana dokazila. Starše, ki ste vlogo za vpis oddali med letom oz. pred to objavo, pro- Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2012/13 simo, da veljavnost vloge potrdite s pisno izjavo po pošti, ali e-pošti ali OŠ Šmarjeta – Vrtec Sonček obvešča o vpisu otrok za šolsko leto 2012/13, pa osebno v tajništvu šole (spletna stran OŠ Šmarjeta, čakalni seznam ki bo potekal v času od 2. 4. 2012 do 16. 4. 2012. Vrtec vpisuje otroke za 2 in 3). čas od 1. 9. 2012 dalje. Za dodatne informacĳe smo vam na voljo na telefonskih številkah 07 OŠ Šmarjeta – Vrtec Sonček izvaja celodnevni program in sprejema otro- 384 41 80 (tajništvo šole), 07 38 44 194 (vrtec) ali 07 38 44 198 (svetovalna ke vseh starostnih skupin od starosti 11 mesecev do vstopa v šolo. delavka). Starši oz. skrbniki vpišete otroka v vrtec tako, da oddate Vlogo za vpis O rešitvi vlog boste vlagatelji obveščeni najkasneje v 30-ih dneh po iz- otroka v vrtec na predpisanem obrazcu, ki ga dobite v tajništvu šole, na teku roka vpisa. sedežu vrtca ali na spletni strani vrtca h�p://www.os-smarjeta.si. Vlogo lahko oddate osebno v tajništvu šole, v času med 7.30 in 14.30 Veselimo se sodelovanja z vami!

30| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecimarec 2012/leto VI./številkaRazgledi 1 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACĲO bi. Inšpektorat bo zoper lastnika objekta (če jih je več, zoper vse last- OBVESTILO IN OPOZORILO nike), ki po obvestilu izvajalca niso izvedli priključitve komunalnih odpadnih vod iz objektov na javno kanalizacĳo in kateri tudi izpol- Spoštovani! njujejo pogoje za priključitve na javno kanalizacĳo, ki so določeni v 15. členu Odloka, pričel z vodenjem inšpekcĳskih postopkov, v Obveščamo vas, da smo v letu 2011 v Občini Šmarješke Toplice okviru katerih se bo z upravno odločbo lastnikom objektov nalo- na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in žila obveznost, da v določenem roku po prejemu izdane odločbe v padavinske vode na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list skladu s pisnim soglasjem izvajalca priključĳo komunalne odpadne RS, št. 9/2010, v nadaljevanju: Odlok) in Zakona o inšpekcĳskem vode iz svojih objektov na javno kanalizacĳo. V primeru neizpol- nadzoru (ZIN-UPB1, Uradni list RS, št. 43/2007-UPB1) izvedli več njevanja z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorice, pa bo sledila inšpekcĳskih postopkov v enem izmed naselĳ Občine Šmarješke upravna izvršba, z namenom, da bodo lastniki izpolnili z odločbo Toplice na področju neizvedenih priključitev na javno kanalizacĳo, naložene obveznosti. kjer so se ugotovile večje ali manjše nepravilnosti. Z uveljavitvĳo novega Zakona o prekrških (ZP-1-UPB8, Uradni Zaradi navedenega smo se na podlagi 6. Člena Zakona o inšpek- list RS, št. 29/2011) je inšpektorat dobil status prekrškovnega orga- cĳskem nadzoru odločili, da za zavarovanje pravic občine in s tem na. Inšpektorica je tako pooblaščena uradna oseba, ki bo v primeru, zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma njihovih določb ko bo zaznala kršitev zakona ali Odloka (prekršek), odločala po po- javno obvestimo in opozorimo vse lastnike objektov v Občini Šmar- enostavljenem – hitrem postopku, kar pomeni, da po uradni dolž- ješke Toplice o obveznostih, ki jih imajo v zvezi z priključitvĳo na nosti hitro in enostavno ugotovila vsa potrebna dejstva in dokaze, javno kanalizacĳo. ki so potrebni za odločitev o prekršku in izdala odločbo o prekršku. V 15. členu Odloka so določeni pogoji priključitve na javno ka- Prekrški, ki bi lahko bili storjeni na področju neizvedene priključit- nalizacĳo, kjer je določeno, na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, ve na javno kanalizacĳo so naslednji: obnavlja ali preureja javna kanalizacĳa, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacĳo ob- 1. lastnik objekta, ki po pozivu izvajalca ne priključi svoj objekt na vezna (1. odstavek 15. člena Odloka). V javno kanalizacĳo se mora javno kanalizacĳo, ravna v nasprotju z določbo 15. členom Od- neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v loka, s čimer stori prekrška po 2. alineji 47. člena Odloka, za kate- stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z jav- rega je predpisana globa v določenem znesku 500,00 eurov, no kanalizacĳo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunal- 2. lastnik objekta, kateri kot inšpekcĳski zavezanec v inšpekcĳskem ne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki postopku ne spoštuje odrejenih ukrepov v odločbi inšpektorice ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacĳo, večja od stori prekršek po 4. odstavku 38. člena v zvezi s 5. alinejo 1. od- 0,02 PE in pri tem ni potrebno premagovati več kot 5 m negativ- stavka 38. člena Zakona o inšpekcĳskem nadzoru (ZIN-UPB1, ne višine (2. odstavek 15. člena Odloka). Po določbi 3. odstavka 15. Uradni list RS, št. 43/2007-UPB1), za katerega je predpisana globa člena Odloka mora izvajalec javne službe Komunala Novo mesto v določenem znesku 500,00 eurov, d.o.o., javno podjetje, Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto (v 3. če kdorkoli (uporabnik in druge nepooblaščene osebe) poseže nadaljevanju: izvajalec) lastnika objekta obvestiti v roku 30 dni po v objekte in naprave javne kanalizacĳe (npr. nelegalna izvedba prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacĳo, da je priklju- priključka, poškodovanje priključka, ….), ravna v nasprotju z do- čitev njegovega objekta na javno kanalizacĳo obvezna in mu posre- ločbo 15. členom Odloka, s čimer gre za storitev prekrška po 5. dovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacĳo se alineji 47. člena Odloka, za katerega je predpisana globa v do- mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šestih (6) mesecev ločenem znesku 500,00 eurov. od prejema obvestila o obvezni priključitvi. V skladu s 17. členom Odloka se opravi priključitev objekta na V izogib nevšečnostim, do katerih bi lahko privedle uvedbe po- javno kanalizacĳo na podlagi vloge lastnika objekta ter izpolnjenih sameznih postopkov, vas inšpektorat poziva, da v primeru, da iz- vseh pogojev iz soglasja izvajalca in pridobitvi soglasja lastnika polnjujete pogoje za priključitev na javno kanalizacĳo, pričnete z infrastrukture. Lastnik je dolžan vlogo podati najkasneje v osmih aktivnostmi, ki so potrebne za izvedbo priključitve na javno kana- dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in lizacĳo. prevzem kanalizacĳskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. O medsebojnih obveznostih se sklene pogodba. Za vsa dodatna pojasnila ali zaradi morebitnih nejasnosti smo vam V primeru, da lastniki objekta ne izvedejo priključitve njihovega na voljo na telefonski številki: 07-393-35-61, ali na elektronski pošti: objekta na javno kanalizacĳo v danem roku, katerega da izvajalec v [email protected]. obvestilu, bo izvajalec takšne primere posredoval inšpekcĳski služ-

Uradne ure Upravne enote Novo mesto v Rok za oddajo prispevkov Krajevnem uradu Šmarjeta Vaše prispevke za naslednjo številko Razgledov na elek- Od 1. aprila 2012 so uradne ure tronskem naslovu [email protected] pričaku- ob četrtkih od 12. do 15. ure jemo najkasneje do petka, 1. junĳa 2012. Informacĳe na telefon: 07 39 39 490

31| REFERENČNE AMBULANTE KAJ JE REFERENČNA AMBULANTA? Referenčna ambulanta je ambulanta splošne ali družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja, saj bo v referenčni ambulanti poleg zdravnika in medicinske sestre spremljala paciente tudi diplomirana medicinska sestra. Referenčne ambulante so kadrovsko okrepljene z delovanjem diplomirane medicinske sestre, ki pomaga pri strokovnem delu v ambulanti, pokriva preventivni program, vodi desetletja preden izbruhnejo in nam porušĳo normalno življenje. določene registre in paciente z nekaterimi kroničnimi nenalezljivimi Če ogroženost pri pacientu odkrĳemo, ga na njo opozorimo, vplivamo boleznimi. na pravilno prehrano, gibanje, zdrav slog, kajenje, pitje, telesno težo, Delo diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah je mu pomagamo spremeniti način življenja, lahko obolenje preprečimo usmerjeno predvsem na: ali omilimo vsaj bolezenske posledice.

• preventivni program srčno žilnih obolenj Pacienti s kroničnimi obolenji obiščejo »referenčno sestro« enkrat do • vodenje registrov kroničnih nenalezljivih bolezni dvakrat letno, kolikor je potreba večja, pa tudi večkrat. • vodenje in spremljanje pacientov, ki imajo astmo, kopb (kronična Ker bodo torej za lažje primere pacientov poskrbeli usposobljeni člani obstruktivna pljučna bolezen), sladkorno bolezen tipa 2, pacientov tima posamezne referenčne ambulante, bo zdravniku ostalo več časa z visokim krvnim pritiskom, kot tudi odkrivanje ogroženosti paci- za pregled in pogovor z vami takrat, ko boste bolni, imeli težave. entov za našteta obolenja ALI SE LAHKO PRĲAVIM V REFERENČNO AMBULANTO? KAJ POMENI REFERENČNA AMBULANTA ZAME, PACIEN- TA? Zdravniki, ki so se odločili za referenčno ambulanto in so bili zanjo po • S pomočjo vprašalnikov vam bo svetovala glede dejavnikov tvega- kriterĳih izbrani, že imajo svoje paciente in ti so avtomatično vključeni nja kot so alkohol, kajenje, visok pritisk, holesterol, depresĳa. v novo obravnavo. Prav zato pa se drugi pacienti ne morejo prĳavljati • To pomeni, da boste deležni aktivnega presejanja za posamezne v referenčno ambulanto. V Zdravstvenem domu Novo mesto imamo vrste kroničnih obolenj in tudi okrepljene zdravstveno-vzgojne ob- 4 referenčnne ambulante, in sicer: dr. Mĳoč, dr. Kranjc, dr.Krese, dr. ravnave. Car. Želja Ministrstva za zdravje je, da bi v obdobju naslednjih 5 do 7 • Če ste kronični bolnik z urejeno boleznĳo, kot so astma, kronična let vse ambulante družinske medicine postale referenčne ambulante. obstruktivna bolezen in diabetes, bo od sedaj naprej vaše stanje spremljala diplomirana medicinska sestra. KAJ JE NAMEN REFERENČNIH AMBULANT? • dobro nadzorovana in vodena kronična bolezen Pacientu se posvetimo individualno in mu pomagamo tudi na dru- • čim manj komplikacĳ bolezni in zadovoljen pacient gih področjih: • zagotoviti pacientom večkratno kontroliranje njihove kronične bo- • Opozarjamo in spodbujamo paciente tudi na vse preventivne pro- lezni grame, ki so brezplačni in vsem dostopni, vendar premalo odzivni • nuditi več zdravstvene vzgoje in opozoriti na morebitna poslabša- na nekaterih področjih Slovenĳe. nja bolezni • opomniti paciente, katera zdravila so za redno uporabo in katera le - ZORA - državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih spre- za občasno, pokazati uporabo zdravil,… memb materničnega vratu, - DORA – državni presejalni program za raka dojk, Referenčne ambulante pomenĳo pomemben napredek v timski ob- - SVIT – državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja pre- ravnavi pacientov v ambulanti družinske medicine, pomenĳo pa tudi drakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. povečano dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Pri pacientih s kroničnimi obolenji dipl. med .sestra ugotavlja: • urejenost bolezni, beleži in meri določene parametre Spoštovani občani! Marsikdo se počuti popolnoma zdravega in ne • ugotavlja stranske učinke, pravilnost jemanja terapĳe čuti potrebe po obisku zdravnika, vendar bi se vsi skupaj morali za- • ugotavlja poslabšanja bolezni in usmerja paciente na dodatne pre- vedati, da kronične bolezni, ki pridejo nad nas v starejših letih, tlĳo v glede pri izbranem zdravniku glede na nujnost nadaljnje obravnave nas že vsaj desetletje prej. • opozarja na škodljivost kajenja, prevelike telesno težo in druge de- javnike tveganja ter jim Pravilo, da je bolje preprečevati in se izogniti bolezni, kot pa jih • svetuje, kako se razvad znebiti, oziroma pomaga spreminjati nje- zdraviti, vse bolj in bolj vstopa v veljavo. gov življenjski slog. Darinka Petrič, dipl.med.sestra Sladkorna bolezen, kopb (kronična obstruktivna pljučna bolezen), Referenčna ambulanta astma, visok krvni tlak se razvĳajo tiho, neopazno, tlĳo v nas lahko Zdravstveni dom Novo mesto