gledirGlasiloazg Občine Šmarješke Toplice,r leto VII.,edira št. 4. december 2013 zgledirazgledira zgledirazgledira zglediRazgledirazgledira zgledirazgledira zgledigledirazgl edirazgledirazg ledirazgledirazg ledirazgledirazg ledirazgledirazg ledirazgledirazg lezgledirazglezgl edirazglezgledir azglezgledirazgl ezgledirazglezgl edirazglezgledir azgledirazgledira RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediuvodRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Spoštovane občanke čen razvoj in s tem nova delovna mesta ter zagotovljeno prijetno bivalno okolje v naši občini. Zato v letošnjem in prihodnjem letu nadaljujemo in občani! z izdelavo dveh OPPN-jev, in sicer za ureditev turistično-storitveno- December je vedno čas, ko se zazremo v -industrijske cone v Dolenjem Kronovem in ureditev Šmarjeških Toplic. leto, ki je za nami, in skušamo analizi- Vemo, da so bili izkazani številni interesi, vendar so žal omejitve v pro- rati pretekle dogodke, je pa tudi čas, ko si storu tiste, ki nam krojijo možnost posegov glede na varovanje naše na- izrečemo največ lepih besed in iskrenih ravne in kulturne dediščine. Verjamemo, da nam bo uspelo to spremeniti misli za leto, ki je pred nami. Prav po- v razvojno prednost in v skupno zadovoljstvo. sebno mesto imajo v prazničnem decem- V Šmarjeti smo v letošnjem letu zgradili prostore za najsodobnejšo tele- bru dobri možje, ki nam vsaj za trenutek fonsko centralo, uredili nove površine za parkirna mesta in uredili boljše prinesejo veselje in radost, saj se spomnimo časa, ko smo še verjeli in pogoje za delo in delovanje občinskega sveta ter občinske uprave, obča- doživljali praznične dni s čarom teh pričakovanj. Zato podarimo priča- nom pa s tem zagotovili večjo diskretnost pri urejanju njihovih zadev. kovanja vsem otrokom, da se jim izpolnijo iskrene želje in ostanejo lepi Tudi za prihodnje leto imamo smele načrte, med njimi bo zagotovo naj- spomini! V Občini Šmarješke Toplice smo praznične dogodke v decem- pomembnejša energetska sanacija osnovne šole Šmarjeta. Z nepovratni- bru poimenovali kar Zimska pravljica. V sklopu tega smo imeli srečanje mi sredstvi začenjamo z gradnjo kanalizacije Brezovica–Strelac in v novorojenčkov, otroke je na tržnici obiskal prvi dobri mož Miklavž in sklopu projekta hidravlične izboljšave z obnovo vodovodnega omrežja. tudi dedek Mraz je že na svojem novoletnem obhodu po Dolenjski. Da Če bomo uspešni s prijavo na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev, bi to iskreno veselje pričarali na obraz vsem otrokom, smo pod organi- bomo lahko pričeli z gradnjo Hiše žive dediščine v Beli Cerkvi. zacijo osnovne šole Šmarjeta imeli tudi dobrodelni Miklavžev koncert, Želela bi vas seznaniti še s preostalimi projekti, načrti in videnji razvoja kjer smo zbrali sredstva za šolo v naravi za otroke iz socialno ogroženih naše občine z željo, da postane kvaliteta življenja oziroma bivanja še družin. V sklopu Zimske pravljice si želimo, da se srečamo in družimo boljša in lepša, da se prepoznate v teh skupno zastavljenih ciljih. Verja- vsi občani in tako vsi skupaj poskrbimo za veselo in praznično vzdušje mem, da bo ta priložnost dana na naših skupnih srečanjih v decembru v naši občini. in v letu, ki prihaja. V letošnjem letu smo v Občini Šmarješke Toplice po večletnih prizade- Vsekakor pa to delo ne bi bilo tako opravljeno brez dela občinske uprave vanjih začeli z gradnjo vodovoda po južnem pobočju Vinjega Vrha in in občinskih svetnikov, pa tudi vas, ki ste pripomogli s svojimi predlogi, gradnjo kanalizacije Gradenje. Gre za obsežen dvoletni projekt tako interesi in željami. Hvala vam za dosedanji trud, novo leto 2014 pa naj v izvedbenem kot finančnem smislu, ki ga bomo zaključili prihodnjo nam bo nov skupen izziv za napredek naše občine Šmarješke Toplice. jesen in smo zanj uspeli pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva. Lepe božične in novoletne praznike ter srečno in uspešno leto 2014! Tako bomo izpolnili veliko željo občanov, ki že nekaj desetletij upajo in čakajo, da bo iz njihovih vodovodnih cevi pritekel vir življenjske energije Vaša županja – pitna voda. Vsekakor pa je največja pridobitev na cestnem področju zgrajeno kroži- šče Šmarjeta s pločnikom, kolesarko potjo in javno razsvetljavo. Tako se Drage občanke in občani občine je zaključila gradnja zadnje faze obvoznice Šmarjeta, pripravljeni pa so Šmarješke Toplice, tudi že projekti za gradnjo pločnika, kolesarske poti in javne razsvetljave spoštovani poslovni partnerji, v smeri osnovne šole in nadalje proti Šmarješkim Toplicam. Trenutno tečejo vse aktivnosti, da bi gradnja pločnika čim prej stekla, kar pa je v najbolj čarobnem mesecu leta vam želimo veliko topline, sladkih odvisno predvsem od sprejetja državnega proračuna. pozornosti in tihe radosti. Vesele Intenzivno bomo nadaljevali z začetimi projekti za pridobitev grad- in blagoslovljene božične praznike, benih dovoljenj za gradnjo kanalizacije v vasi Vinica in Žaloviče, za v novem letu pa veliko zdravja in celovit projekt v spodnji Družinski vasi ter razširitev ceste Šmarješke uspehov. Toplice–Obrh in Bela Cerkev–Družinska vas. Naj bo vsak vaš dan v letu Ena najpomembnejših pridobitev v lanskem letu je bilo sprejetje občin- 2014 obarvan z medsebojnim skega prostorskega načrta OPN. Z novim prostorskim dokumentom smo razumevanjem, mirom in ustvarili pogoje za urejanje in razvoj centralnih dejavnosti v Šmarje- ljubeznijo. ti, Šmarjeških Toplicah, Dolenjem Kronovem, Beli Cerkvi in Zburah. Vaša županja Tako imamo sedaj omogočeno širitev vrtca ter šole, turistično-storitveno- Bernardka Krnc -industrijske cone v Dolenjem Kronovem ter novih namenskih površin s sodelavci občinske uprave za turizem v Klevevžu in tudi po vaseh. S tem bo v prihodnosti omogo-

Razgledi, glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Šmarješke Toplice. Razgledi so vpisani pod zaporedno št. 1510 na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Naklada: 1300 izvodov Odgovorna urednica: Katja Kuhelj Gorjanec Lektorica: Kristina Ščuka Uredniški odbor: Miha Gorenc, Jože Novak, Jože Perše, Majda Kušer Ambrožič, Terezija Balažević, Petra Grajžl, Majda Pungerčar, Sonja Košak [email protected] Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., Avtor fotografije na naslovnici: Blaž Košak Odgovornost za prispevke prevzema avtor. Prispevki izražajo stališča avtorja in ne nujno celega uredništva. Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedil.

2| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled

Poročilo s sej občinskega sveta Na 26. redni seji dne 22. oktobra 2013 je občinski svet obravnaval naslednje točke dnevnega reda: Občinski svet je 24. septembra 2013 zasedal na 25. redni seji in Podelitev nadomestne koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti obravnaval naslednje točke dnevnega reda: na področju splošne medicine v občini Šmarješke Toplice; Podelitev Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v občini koncesije za opravljanje javne službe na področju zobozdravstvenega Šmarješke Toplice – 2. obravnava; Odlok o načinu izvajanja gospodar- varstva odraslih in mladine v občini Šmarješke Toplice; Potrditev no- ske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest v občini Šmarješke velacije DIIP in potrditev IP za projekt »Hiša žive dediščine, iz narave Toplice – 1. obravnava; Sklep o določitvi stavbe in pripadajočega ze- in preteklosti za prihodnost« za objekt stare šole Bela Cerkev; Medob- mljišča na parcelni št. 2707, k. o. 1468 Bela Cerkev kot javno kultur- činska pogodba za izvedbo projekta »Sava Krka bike«, predobremenitev no infrastrukturo; Sklep o določitvi cene programov vzgoje in varstva proračuna za leto 2014; Posamični program predloga nakupa nepremič- predšolskih otrok v Osnovni šoli Šmarjeta – Vrtcu Sonček; Oprostitev nega premoženja za parcelo št. 317, k. o. Zbure ter sprememba sklepa za posamični program predloga menjave nepremičnega premoženja, plačila najemnine za poslovni prostor Lekarniške podružnice Šmarjeta; parcele št. 1940/4, k. o. Gorenja vas, s parcelo št. 735, k. o. Žaloviče. Mnenje k imenovanju direktorja Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto; Potrditev kandidatne liste članov razvojnega sveta regije JV Slovenije; 27. redno sejo je občinski svet izvedel dne 26. novembra 2013 in Načrt razvojnih programov – uskladitev nazivov projektov in investicij; obravnaval naslednje točke dnevnega reda: Posamični program upravljanja – menjava parcel št. 2936/2 s 1449/4, Poročilo o vplivih na okolje zaradi rekonstrukcije daljnovoda 2x110 kV 1520/14 in 1449/2, vse k. o. 1466 Gorenja vas; Posamični program Brestanica – Hudo; Rebalans II Proračuna Občine Šmarješke Toplice upravljanja – prodaja parcele št. 1531/2, k. o. 1461 k. o. Žaloviče; Po- za leto 2013; Proračun Občine Šmarješke Toplice za leto 2014 – predlog samični program upravljanja – menjava parcel št. 1940/4, k. o. 1466 ter odlog plačila najemnine za poslovni prostor Lekarniška podružnica Gorenja vas, s parcelo št. 735, k. o. 1461 Žaloviče ter Odlok o OPPN Šmarjeta. Konjeniški center Brezovica. Lidija Radkovič, občinska uprava

Rebalans (II) proračuna Občine Šmarješke Toplice za leto 2013 Občinski svet Občine Šmarješke Toplice je sprejel drugi Reba- - izdelava projektne in investicijske dokumentacije za obnovo igrišča lans proračuna občine za leto 2013 na 27. redni seji, ki je bila 26. pri osnovni šoli, 11. 2013. Rebalans (II) predvideva 3.065.257 EUR prihodkov in - izdelava projektne in investicijske dokumentacije za energetsko sa- 3.422.587 EUR odhodkov, razlika se pokriva iz sredstev prete- nacijo kurilnice v osnovni šoli (prijava na razpis), klih let. Proračun občine je razvojno naravnan in v masi obsega - energetska sanacija osnovne šole (uspešno pridobljena sredstva na približno 42 % investicij in projektov. Ostalo so obvezne naloge razpisu), občine (sociala, zdravstvo, predšolska in osnovnošolska vzgoja). - dokončanje projekta za novogradnjo – nadomestno gradnjo kul- Uspešni smo pri realizaciji nepovratnih sredstev s strani državne- turnega doma Bela Cerkev ter pridobitev gradbenega dovoljenja (že ga proračuna in proračuna Evropske unije. V letošnjem letu smo pridobljeno gradbeno dovoljenje, prijava na razpis za pridobitev ne- tako že pridobili sredstva 23. in 21. člena Zakona o financiranju povratnih sredstev), občin (80.728 €), sredstva za sofinanciranje Energetsko učinko- - gradbena izvedba krožišča v Šmarjeti (zaključena investicija), vite prenove javne razsvetljave (12.313 €), sredstva požarne takse - cesta Šmarješke Toplice–Šmarjeta (odkup zemljišč), (4.399 €), sredstva za sofinanciranje Medobčinskega inšpekto- - lokalna cesta Obrh–Žaloviče (projektiranje), rata in redarstva (10.883 €), namenska sredstva za vzdrževanje - lokalna cesta Družinska vas–Bela Cerkev (projektiranje), gozdnih cest (584 €). Za sofinanciranje investicije Vodovod Vinji - rekonstrukcija ceste, izgradnja hodnika za pešce, vodovoda, kanali- vrh nizka cona, kanalizacija Gradenje smo že pridobili sredstva zacijskega sistema v spodnji Družinski vasi (projektiranje, pridobi- po oddanem zahtevku (113.541 €). Za sofinanciranje projekta vanje služnosti, pridobitev gradbenega dovoljenja), Cerod II smo pridobili sredstva Kohezije v višini 18.777 €. - kanalizacijski sistem Brezovica–Strelac, vodovod Strelac (uspešno Do konca proračunskega leta pričakujemo še realizacijo pri- pridobljena sredstva na razpisu), hodka za projekt Trajnostni razvoj Občine Šmarješke Toplice - obnova vodovoda Grič pri Klevevžu (pridobljeno gradbeno dovo- (22.517 €). ljenje), V letu 2013 smo si na odhodkovni strani proračuna zastavili - ureditev javne razsvetljave (Bela Cerkev, Dol pri Šmarjeti), naslednje cilje, ki so vključeni tudi v Rebalans (II) proračuna - kanalizacijski sistem Vinica pri Šmarjeti (projektiranje, pridobivanje (nekateri projekti že realizirani): služnosti, pridobitev gradbenega dovoljenja), - Trajnostni razvoj Občine Šmarješke Toplice (kmečka tržnica, sku- - kanalizacijski sistem Žaloviče (projektiranje), pna blagovna znamka), - Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode (projektira- - Tematska pot – vir življenjske energije (prijava na razpis; v postopku nje); projekt vodi Komunala Novo mesto, reševanja pritožbe), - vodovod Vinji vrh nizka cona in kanalizacija Gradenje (pričetek iz- - obnova objekta občinske stavbe in ureditev parkirišč (aktivno izva- gradnje v letu 2013, nadaljevanje v letu 2014; uspešno koriščenje janje), nepovratnih sredstev), - vodovod Vinji vrh visoka cona (izdelava idejne zasnove skupaj z Ob- - pridobitev gradbenega dovoljenja za osnovno šolo in vrtec (že pri- »»» dobljeno), čino Škocjan), 3| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi »»» - občinski podrobni prostorski načrt (Šmarješke Toplice, Turistično storitvena gospodarska cona Dolenje Kronovo), Predlog proračuna za leto 2014 - športni park Vinica pri Šmarjeti (pričetek legalizacije, ureditev pre- stavljena v leto 2014), Na 27. redni seji Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice so člani - priprava elaborata za postavitev turistične signalizacije (lamelni sis- občinskega sveta obravnavali predlog proračuna za leto 2014, in sicer tem); izvedba v letu 2014 (po pridobitvi soglasja Direkcije za ceste), v prvi obravnavi. Predhodno so predlog proračuna obravnavali tudi - CeRod II (izgradnja čistilne naprave za izcedne vode ter naprave za člani Nadzornega odbora ter člani Odbora za proračun in finance. Na mehansko biološko obdelavo odpadkov); projekt vodi podjetje CeRod predlog proračuna so podali pozitivno mnenje. Novo mesto, Na omenjeni seji občinskega sveta so člani sprejeli sklep, da se o pre- - sofinanciranje projektov, ki se pripravljajo in izvajajo skupaj z Razvoj- dlogu proračuna za leto 2014 opravi javna razprava. V času javne raz- nim centrom iz Novega mesta, prave, ki je potekala od 27. 11. 2013 do vključno 12. 12. 2013, je bil - energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave (zaključena investicija predlog proračuna objavljen na spletni strani občine in na vpogled v v letu 2013, uspešno črpanje nepovratnih sredstev), prostorih občinske uprave. Na decembrski seji občinskega sveta bodo - komunalna infrastruktura (intervencije, investicijsko vzdrževanje na člani obravnavali predlog proračuna za leto 2014 v drugi obravnavi. področju kanalizacijskega sistema in vodovodnega omrežja), Proračun predvideva prihodke v višini 4.163.927 EUR in odhodke - zakonsko obvezne naloge (šolstvo, sociala, zdravstvo). v višini 4.612.355 EUR. Razlika se pokriva s sredstvi preteklih let Rebalans odraža dejansko prihodkovno stanje glede na državne ukrepe oziroma s sredstvi na računu in s sredstvi, ki jih ima občina vezane in glede na predvideno realizacijo do konca leta. pri poslovni banki. Občinska uprava Občinska uprava Obveznosti zavezancev v povezavi s turistično takso – obvestilo in opozorilo

Obveščamo vas, da smo meseca avgusta 2013 v občini Šmarješke Topli- Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani Republike Sloveni- ce na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, je in tujci, ki v turističnem območju izven svojega stalnega prebivališča št. 2/2004 in 57/2012, v nadaljevanju: ZSRT) občinskega Odloka o uporabljajo storitve prenočevanja (v nadaljnjem besedilu: turisti) v na- turistični taksi v občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 61/2007 stanitvenem objektu. Zavezanci za plačilo turistične takse so tudi la- in 59/2011, v nadaljevanju: Odlok) in Zakona o inšpekcijskem nadzoru stniki počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj in turistično takso (Uradni list RS, št. 43/2007-UPB1, v nadaljevanju: ZIN-UPB1) opravi- plačajo v letnem pavšalnem znesku v skladu z določbami 3. odstavka 3. li več inšpekcijskih pregledov poslovanja zavezancev, kjer smo pri večini člena Odloka, ko sta hkrati izpolnjena pogoja določena v 1. odstavku ugotovili večje ali manjše nepravilnosti v povezavi s turistično takso. 10. člena Odloka, in sicer: Zaradi navedenega smo se na podlagi 6. člena ZIN-UPB1 odločili, da • da je bilo na območju Občine Šmarješke Toplice v letu pred predvi- za zavarovanje pravic občine in s tem zagotovitev spoštovanja pravnega denim začetkom pobiranja turistične takse od lastnikov počitniških reda oziroma njihovih določb javno obvestimo in opozorimo vse zave- hiš in počitniških stanovanj dokazljivo opravljenih več kot 100.000 zance v občini Šmarješke Toplice o obveznostih, ki jih imajo v zvezi s nočitev (ali pa namesto teh opravljenih nočitev, da je na območju turistično takso. občine dokazljivo vsaj 1.500 ležišč v nastanitvenih objektih), Turistična taksa je pavšalni denarni znesek – pristojbina za prenoče- • ko bo pristojna geodetska uprava na podlagi zaključenega popisa stavb vanje, ki ga plačuje turist (t. j. domači in tuji gost) za vsak dan bivanja s v Republiki Sloveniji uredila svoje uradne evidence tako, da bo iz njih prenočevanjem v kraju izven svojega stalnega prebivališča. Z njo turist razvidno, da je na območju občine Šmarješke Toplice najmanj 200 poravnava storitve ali ugodnosti, ki se mu ob vsakokratnem koriščenju objektov, ki predstavljajo počitniško hišo ali počitniško stanovanje. ne zaračunavajo posebej. Turist je dolžan plačati turistično takso tudi v primeru, ko je deležen brezplačnih storitev za prenočevanje (1. odstavek Plačila turistične takse so oproščeni: 2. člena Odloka). • otroci do 7. leta starosti, • osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, Za nastanitveni objekt se štejejo: hotel, motel, penzion, gostišče, ho- • osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz telsko in apartmajsko naselje, prenočišče, turistični apartma, turistična katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki (v na- kmetija, planinski dom, planinska koča, počitniški dom, mladinski daljnjem besedilu: zavarovanec) podana invalidnost oziroma telesna dom in drugi domovi, kamp, soba za oddajanje, sobodajalstvo v nesta- okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristoj- novanjskih objektih na I. in II. vinogradniškem območju (na območju ne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na naselij Bela Cerkev, Brezovica, Čelevec, Dol pri Šmarjeti, Draga, Dru- podlagi članske izkaznice invalidske organizacije, žinska vas, Gorenja vas pri Šmarjeti, Gradenje, Hrib, Koglo, Mala Str- • otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki mica, Orešje, Radovlja, Strelac, Šmarješke Toplice, Vinica pri Šmarjeti, zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, Vinji vrh in Žaloviče) in drugi objekti, ki so namenjeni za prenočevanje. • učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udele- Zavezanci za obveznosti (pobiranje, odvajanje in poročanje) v zvezi ženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni pod- s turistično takso so vse pravne osebe in samostojni podjetniki posa- lagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter mezniki ter sobodajalci in kmetje (v nadaljevanju: zavezanci), ki spre- verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti, jemajo turiste na prenočevanje. Navedeni morajo pobirati turistično • dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih domovih, takso v imenu in za račun občine hkrati s plačilom storitev za prenoče- • osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu nepreki- vanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja. Zavezanci morajo pobirati njeno več kot 30 dni, in odvajati turistično takso za prenočitev turista tudi v primeru, če mu • tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih opro- ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje. ščeni plačila turistične takse,

4| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled • člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah na podlagi ter veljavne članske izkaznice (1. odstavek 27. člena ZSRT). • predložiti mesečno poročilo o obračunani in plačani turistični taksi Občina Šmarješke Toplice dodatno oprosti plačila turistične takse: Občini Šmarješke Toplice na obrazcu, ki je v prilogi in je sestavni del Odloka (1. odstavek 6. člena Odloka). • osebe na začasnem delu, ki bivajo v katerikoli nastanitveni kapaciteti na območju Občine Šmarješke Toplice; ponudnik nastanitve mora Poročilo so zavezanci dolžni pošiljati vsak mesec, ne glede na to, ali so občini posredovati seznam začasno nastanjenih delavcev ter potrdilo imeli turiste na prenočevanju ali ne. V zadnjem primeru se na poročilo delodajalca o zaposlovanju teh delavcev, pri čemer morata biti v po- pripiše, da turistov ni bilo na prenočevanju (3. odstavek 6. člena Odlo- trdilu navedena oblika in obdobje začasne zaposlitve. Na podlagi teh ka). podatkov župan pisno odobri oprostitev, Turistično takso je dolžna obračunati in plačati ter podati poročilo tudi • posameznike in organizacije, če in v obdobju, ko nudijo brezplačno vsaka druga fizična in pravna oseba, ki sprejme turiste na prenočeva- pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, odpravljanju zara- nje na območju Občine Šmarješke Toplice. Za turiste ne štejejo osebe, ščanja kmetijskih površin ter v drugih izjemnih primerih po predho- ki so s fizično osebo (ali njenim zakonskim oziroma zunajzakonskim dni odobritvi župana, partnerjem), ki jih sprejme, v sorodstvu kot ožji ali širši družinski člani • plačila pavšalne turistične takse so oproščeni lastniki vinskih kleti in (potomci, starši, stari starši, strici in tete ter njihovi potomci) (4. odsta- zidanic, ki se uporabljajo izključno za vinogradniško dejavnost in so vek 6. člena Odloka). vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina (2. odstavek 4. člena Lastniki počitniških hiš oziroma stanovanj so pavšalno turistično takso Odloka). Če se zidanica ne uporablja izključno za vinogradniško de- dolžni plačati na osnovi odločbe občinske uprave najkasneje do 31. mar- javnost v skladu s tretjo alinejo prejšnjega odstavka, je lastnik zavezan ca za preteklo leto (5. odstavek 6. člena Odloka). plačilu turistične takse, kot to določa 2. člen odloka. V tem primeru so plačila turistične takse oproščene le osebe, ki imajo na območju Sankcije za kršitev določb odloka so določene v 10. b členu Odloka: Občine Šmarješke Toplice stalno prebivališče (3. odstavek 4. člena V 1. odstavku navedenega člena je določeno, da se z globo 1.000 EUR Odloka). kaznuje za prekršek pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, Turistično takso v višini 50 % plačujejo: če: • ne pobira turistične takse v skladu z določili tega odloka, • osebe od 7. do 18. leta starosti, • ne nakazuje pobrane turistične takse v skladu z določili tega odloka, • turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v • ne vodi evidence v skladu z določili tega odloka, mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mednarodno mrežo mla- • ne predloži mesečnega poročila o obračunani in plačani turistični ta- dinskih prenočišč IYHF, ksi na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del tega odloka. • turisti v kampih (2. odstavek 27. člena ZSRT). Z globo 500 EUR se za iste prekrške kaznuje odgovorna oseba pravne Obveznosti vodenja evidence: osebe. Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kme- Z globo 500 EUR se za iste prekrške kaznuje samostojni podjetnik po- tje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, so dolžne voditi evidenco o sameznik, ki sprejema turiste na prenočevanje. turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki ure- Z globo 500 EUR se kaznujeta za iste prekrške kaznuje sobodajalec in jajo prijavo prebivališča (Pravilnik o izvrševanju zakona o prijavi prebi- kmet, ki sprejemata turiste na prenočevanje. vališča (Uradni list RS, št. 105/2001, 78/2002, 57/2007 in 67/2008)) Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek lastnik počitniške hiše ozi- – knjigo gostov. Iz evidence mora biti, poleg s predpisi o prijavi prebi- roma počitniškega stanovanja, ki na poziv Občine Šmarješke Toplice vališča določenih podatkov, razvidno tudi število prenočitev posame- v predpisanem roku ne posreduje podatkov za vzpostavitev potrebne znega gosta oziroma turista (1. odstavek 31. člena ZSRT). Če je turist evidence in ne plačuje turistične takse na podlagi določil tega odloka. oproščen plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti poleg vpisan Ukrepi inšpekcije: razlog oprostitve iz 27. člena ZSRT v evidenci, ki je določena v 31. členu Vse zavezance obveščamo, da bomo v skladu z zakonodajo redno pregle- ZSRT (29. člen ZSRT). dovali evidence poslanih mesečnih poročil, rednost pošiljanja le-teh in Vsebina evidence o plačani turistični taksi mora zajemati naslednje po- se na sume nepravilnosti odzvali z inšpekcijskim pregledom poslovanja datke: pri konkretnem zavezancu. • zaporedna številka vpisanega turista, • ime in priimek turista, Istočasno bomo naključno ali na podlagi prijave preverjali doslednost • EMŠO (oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena), in pravilnost pobiranja in odvajanja turistične takse. Zoper zavezance, • stalno prebivališče, pri katerih bodo ugotovljene nepravilnosti, bomo ukrepali skladno z • državljanstvo, določili, ki določajo inšpekcijske in prekrškovne postopke. • št. javne listine, • datum prijave in datum odjave, Za dodatna pojasnila ali zaradi morebitnih nejasnosti smo vam na voljo • število prenočitev, na telefonski številki 07/393 35 61, elektronskem naslovu medobcin- • višino turistične takse za prenočitev, [email protected] in [email protected] ali na na- • razloge za 50 % plačilo turistične takse, slovu Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Šentjernej, Škocjan, • razlog za oprostitev plačila turistične takse, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki, Trubarjeva cesta 5, 8310 • skupni znesek obračunane oziroma plačane turistične takse, Šentjernej. • v evidenci o plačani turistični taksi morajo biti kot plačnik turistične Nataša Rajak, inšpektorica takse vpisani tudi turisti, ki jim ni bila zaračunana storitev za preno- čevanje. Obveznost poročanja in nakazovanja turistične takse: Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki ter sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, so dolžni do 25. v mesecu za pretekli mesec Občini Šmarješke Toplice: • nakazati turistično takso na posebni račun Občine Šmarješke Toplice

5| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Spremembe po novi Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS 87/2012)

Navedeno Uredbo, tako imenovano MEDO, je sprejela Vlada RS in je tastra prispevnih površin v vseh sedmih občinah še ne bo zaraču- stopila v veljavo s 1. 1. 2013. Z dnem uveljavitve te Uredbe je prenehal navalo (prehodne določbe, 31. člen Uredbe). veljati Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih 12. Z določili Uredbe je potrebno obvezno uskladiti občinske odloke GJS varstva okolja iz leta 2009. in sprejeti cene v skladu z naštetimi spremembami najpozneje do Nova Uredba prinaša kar nekaj novih določb in sprememb, ki jih mo- 31. 3. 2014 (30. člen Uredbe). rata občina in izvajalec javne službe uskladiti in upoštevati in uvel- javiti pri določitvi cen najkasneje do 31. 3. 2014. Najpomembnejše Izvajalec javne službe Komunala Novo mesto d. o. o. je dolžna predoči- spremembe so: ti polne potrjene cene, lastne cene za posamezno obvezno GJS. 1. Pristojnost potrjevanja cen OGJS je z določili nove Uredbe prene- V nadaljevanju podajamo še malo širšo obrazložitev. sena na občine (5. člen Uredbe) in ni potrebno več pridobiti soglas- Za vse dejavnosti: ja pristojnega ministrstva. 1. V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske 2. Predlaganje cen komunalnih storitev po Uredbi: enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko Izvajalec javne službe oblikuje in predlaga cene z elaboratom o enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe. Izvajalec predlaga 1 (DN 20). (5. točka 17. in 20. člena Uredbe) potrjeno ceno (ki je predračunska lastna cena) za območje občine in jo predlaga pristojnemu občinskemu organu v potrditev. 2. Novi faktorji omrežnine glede na zmogljivost priključkov (1. točka V kakšni višini bo občinski svet potrdil in s tem določil zaračuna- 17. in 20. člena Uredbe): no ceno in z njo obremenil uporabnike oziroma določil prodajno ceno, je v njegovi pristojnosti. Morebitna razlika med obema pa se FAKTOR pokriva s subvencijo iz občinskega proračuna (5. člen Uredbe). PREMER FAKTOR OMREŽNIN PO VODOMERA OMREŽNIN PO 3. Občina lahko prizna subvencijo za uporabnike, ki so gospodinjstva »Pravilniku« »Uredbi« ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti (3. točka 3. člena Uredbe), to- DN 13 1 1 rej subvencije izvajalcem pridobitne dejavnosti niso več dovoljene. Izvajalec javne služba Komunala Novo mesto d. o. o. je dolžna DN 20 1,87 1 razporediti uporabnike na gospodinjstva, neprofitne in profitne DN 25 2,5 3 organizacije. DN 32 4 3 4. Uredba določa novo razmerje med premeri vodomerov pri dolo- DN 40 6,67 10 čanju omrežnine storitev obveznih GJS z določitvijo višjih faktor- jev omrežnine. DN 50 10 15 5. Uredba določa in prinaša višjo obremenitev stanovalcev v večsta- DN 80 33,33 50 novanjskih stavbah, in sicer se za vsako stanovanjsko enoto obra- DN 100 50 100 čuna omrežnina za priključek DN 20, enako kot za individualno DN 150 100 200 stanovanjsko hišo. 6. Uredba ukinja različne predračunske cene storitev obveznih GJS med uporabniki kot so gospodinjstva in drugi uporabniki in uvaja OSKRBA S PITNO VODO določitev enotne predračunske cene za vse uporabnike (12. člen V skladu z določili 16. člena Uredbe je cena storitve oskrbe s pitno Uredbe). vodo sestavljena iz omrežnine in vodarine. 7. V omrežnino vodooskrbe se poleg najemnine vključujeta tudi štev- Omrežnina vključuje: nina in vzdrževanje priključka. Ti dve postavki sta bili na računu - Stroške amortizacije infrastrukture ali najema te javne infrastruk- do sedaj izkazani ločeno. ture. 8. V ceno vodarine se vključuje tudi stroške vodnega povračila od Omrežnina se ugotavlja v letnem znesku na osnovi predračuna vodnih izgub, ki se je do sedaj na računu prikazoval ločeno. amortizacije ob upoštevanju letnih amortizacijskih stopenj, kot jih 9. Uredba določa obveznost pričetka ločenega zaračunavanja zbiranja določa Uredba. Omrežnina se za posameznega uporabnika določi bioloških odpadkov (22. člen Uredbe). Ločeno obračunavanje se glede na obračunski vodomer glede na porabo pitne vode. bo izvajalo samo za odjemna mesta pri blokih, kar pomeni mini- - Stroške zavarovanja infrastrukture javne službe. malno dodatno obremenitev gospodinjstev samo v večstanovanj- - Stroške, povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe. skih stavbah. - Stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod in 10. Uredba opredeljuje storitev čiščenje greznic kot obvezno GJS. Čiš- vodomerov v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo čenje se bo do vzpostavitve katastra v vseh sedmih občinah in teh- v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo (po novem je vkl- nične usposobljenosti izvajalca izvajalo po ceniku (kot do sedaj). jučen v ceno omrežnine in se na računu ne prikazuje več kot posebna Izvajanje storitve je urejeno v prehodnih določbah novega Odloka postavka). o izvajanju storitev odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih - Vodno pravico. voda. 11. Uredba opredeljuje zaračunavanje storitve odvajanja padavinske Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe. Te odpadne vode kot obvezno GJS. Te storitve se do vzpostavitve ka- stroške vključujejo:

6| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled

Spremembe po novi Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS 87/2012)

- neposredni stroški materiala in storitev, - obresti zaradi financiranja opravljanja storitev, - neposredne stroške dela, - druge poslovne odhodke in - druge neposredne stroške, - donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva. - splošne (posredne) proizvajalne stroške, - splošne upravne stroške, ZBIRANJE IN ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH IN - obresti zaradi financiranja opravljanja storitev, druge poslovne od- BIOLOŠKIH ODPADKOV hodke in donos, - vodna povračila, V skladu z določili 22. člena »Uredbe« je cena storitve javne službe rav- - donos na poslovno potrebna vložena sredstva. nanja s komunalnimi odpadki sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komu- ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE nalnimi odpadki. ODPADNE VODE Cena javne infrastrukture vključuje: V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske - Stroške amortizacije infrastrukture ali najema te javne infrastruk- odpadne vode se skladno z Uredbo ločeno oblikujejo in obračunavajo ture (zabojnikov). cene za storitve javne službe: - Omrežnina se ugotavlja v letnem znesku, ki je izračunana v višini 1. odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode amortizacije ob upoštevanju letnih amortizacijskih stopenj, kot jih iz javnih površin, določa »Uredba«. 2. odvajanje padavinske odpadne vode s streh, - Stroške zavarovanja infrastrukture javne službe. 3. storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi grezni- cami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, Cena izvajanja storitve je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja 4. čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javne službe. Te stroške vključujejo: javnih površin in - neposredni stroški materiala in storitev, 5. čiščenje padavinske vode s streh. - neposredne stroške dela, - druge neposredne stroške, Do vzpostavitve popolnega katastra nepretočnih in pretočnih greznic - splošne (posredne) proizvajalne stroške, in zagotovitve ustrezne tehnične opremljenosti izvajalca javne službe, - splošne upravne stroške, se storitve, vezane na odvajanje in čiščenje greznic, obračunajo po na- - obresti zaradi financiranja opravljanja storitev, druge poslovne od- ročenih in izvedenih storitvah in po ceniku izvajalca javne službe. hodke in Čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z - donos na vložena poslovno potrebna sredstva izvajalca. javnih površin in čiščenje padavinske vode s streh se do vzpostavitve katastra prispevnih površin ne zaračunava. V skladu s 3. odstavkom 22. člena »Uredbe« je cena znotraj javne služ- Predračunska cena storitve odvajanja in čiščenja iz prve in četrte točke be ravnanja z odpadki sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene je sestavljena iz: omrežnine, cene opravljanja storitev in okoljske da- opravljanja storitve in je oblikovana za zbiranje komunalnih odpadkov jatve. in zbiranje bioloških odpadkov. Cene so oblikovane na kg zbranih odpadkov. Omrežnina vključuje: Za prevzemanje komunalnih odpadkov v obdelavo in odlaganje je za- - Stroške amortizacije infrastrukture ali najema te javne infrastruk- dolženo podjetje CeROD d. o. o. Novo mesto. Komunala Novo mesto ture na območju občine. d. o. o. pa do povzročiteljev odpadkov to storitev zaračunava s skupno Omrežnina se ugotavlja v letnem znesku na osnovi predračuna ceno za komunalne storitve. amortizacije ob upoštevanju letnih amortizacijskih stopenj, kot jih Cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki so odvisne od vrste fak- določa Uredba. Omrežnina se za posameznega uporabnika določi torjev. Eden glavnih je obseg storitev, pri čemer izstopa standard zbi- glede na obračunski vodomer glede na porabo pitne vode. ranja posameznih vrst odpadkov in letno število odvozov posameznih - Stroške zavarovanja infrastrukture javne službe. vrst odpadkov na osnovi prostornine zabojnikov. Cena, izražena v kg, - Stroške, povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe. se uporabniku zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost - Odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo odvoza zabojnika, in sicer tako, da se enkrat letno razdeli masa v za- obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gra- dnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih in bioloških od- dnje ali obnove infrastrukture javne službe. padkov na uporabnike, glede na prostornino zabojnikov in pogostost odvoza teh zabojnikov (5. in 6. točka 23. člena Uredbe). Predračunska cena opravljanja storitve odvajanja in čiščenja komu- Komunala Novo mesto d. o. o. nalne in padavinske odpadne vode vključuje stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključuje: - neposredne stroške materiala in storitev, - neposredne stroške dela, - druge neposredne stroške, - splošne (posredne ) proizvajalne stroške, - splošne nabavno-prodajne stroške, - splošne upravne stroške,

7| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Prijava podaljšanega obratovalnega časa gostinskega obrata/kmetije

Občina Šmarješke Toplice poziva vse gostince/kmete, katerih lokali po- obrata (lahko za več priložnosti). slujejo v podaljšanem obratovalnem času oziroma spreminjajo redni ob- Gostinec mora za izdajo odločbe o izjemnem podaljšanju obratovalnega ratovalni čas gostinskega obrata/kmetije, da do konca meseca decembra časa gostinskega obrata zaprositi vsaj 5 dni pred prireditvijo, v vlogi pa oddajo vlogo za prijavo obratovalnega časa. mora navesti natančen vzrok za izjemno podaljšanje obratovalnega časa Vloga za prijavo rednega in podaljšanega obratovalnega časa gostinskega gostinskega obrata. lokala se odda na predpisanem obrazcu, ki je dostopen na spletni strani www.smarjeske-toplice.si ali na sedežu Občine Šmarješke Toplice. Rok in način oddaje vloge: Najmanj 15 dni pred: Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat pri- • začetkom novega koledarskega leta (v primeru podaljšanega obrato- javiti 15 dni pred: valnega časa), • začetkom novega koledarskega leta (v primeru, da gostinec posluje v • začetkom obratovanja, podaljšanem obratovalnem času), • spremembo obratovalnega časa. • začetkom obratovanja, • spremembo obratovalnega časa. Izpolnjeno, ožigosano ter podpisano vlogo se odda osebno na občini Gostincem, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje ob koncu koledar- ali po pošti na naslov Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 skega leta, ni potrebno ponovno prijavljati obratovalnega časa, in sicer v Šmarješke Toplice. kolikor izpolnjujejo vse spodaj naštete pogoje: • ne spreminja rednega obratovalnega časa, Po Zakonu o upravnih taksah – (Uradni list RS, št. 106/10-UPB5) je • ne obratuje v podaljšanem obratovalnem času, za vlogo za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (redni in po- • ni prišlo do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu in daljšani obratovalni čas) potrebno plačati upravno takso v višini 22,66 matični firmi gostinskega obrata. EUR, za vlogo za enodnevno izjemno podaljšanje obratovalnega časa gostinskega obrata je potrebno plačati upravno takso v višini 4,54 EUR. Redni obratovalni čas Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na Upravno takso se lahko plača s plačilnim nalogom na banki/pošti ali vrsto gostinskega obrata (kmetije), kot to določa Zakon o gostinstvu in preko interneta: Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov • namen plačila »Upravna taksa«, in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. • naslov: Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Podaljšan obratovalni čas Toplice, • številka računa: 01406-6060309135, Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem • referenca: 11-77054-7111002-2013. času, če za to pridobi pisno soglasje Občinske uprave Občine Šmar- ješke Toplice, ki odloči v skladu s Pravilnikom o merilih za določitev Kot dokazilo o plačani upravni taksi je potrebno poleg vloge priložiti obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja potrdilo o plačani taksi. gostinska dejavnost na območju občine Šmarješke Toplice. Soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času izda občinska Klaudija Povše, občinska uprava uprava za tekoče koledarsko leto in se lahko ob neizpolnitvi zahtevanih pogojev oz. kršitvah občinskega pravilnika tudi prekliče. V primeru pisno utemeljenih pritožb stanovalcev, ki stanujejo v nepo- sredni bližini gostinskega obrata oziroma kmetije, ali so prijavljene kr- šitve javnega reda in miru, lahko občinska uprava vlogo za podaljšanje obratovalnega časa zavrne. Gostinec oziroma kmet lahko brez soglasja občinske uprave obratuje dlje, kot traja njegov obratovalni čas, vsakič le po enkrat ob naslednjih priložnostih: na dan pred prazniki, določenimi z zakonom (1. januar, 8. februar, 27. april, 1. in 2. maj, 8. junij, 25. junij, 17. avgust, 15. september, 1. novem- ber, 23. november, 26 december), ob pustovanju in ob martinovanju. Za dneve pred dela prostimi dnevi v Republiki Sloveniji je za podaljšan- je obratovalnega časa potrebno pridobiti soglasje v naslednjih primerih: velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč, binkoštna nedelja, bin- košti, 15. avgust, 31. oktober, 25. december. Enodnevno izjemno podaljšanje obratovalnega časa Na podlagi vloge gostinca/kmeta izda občinska uprava gostincu odloč- bo za enodnevno izjemno podaljšanje obratovalnega časa gostinskega Miklavž je obiskal tudi našo občinsko upravo.

8| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled Razpis dolgoročnih namenskih posojil in garancij gsd za leto 2013 Objava: Uradni list št. 25/2013 z dne 22.3.2013, odprt DO KONCA LETA 2013 Predmet razpisa so dolgoročna posojila, namenjena za materialne in nematerialne investicije ter financiranje obratnih sredstev, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo mala podjetja in fizične osebe z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji iz regije JV Slovenija. Razpis sredstev za občino Šmarješke Toplice je odprt do porabe sredstev oz. le še do konca letošnjega leta. Vloge se obravnavajo mesečno. Vabljeni k oddaji vlog. Informacije: Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, Polona Kovač-Brulc, tel. 07/ 33 72 987, gsm. 041 317 175 ali polona. [email protected]. Razpis dolgoročnih namenskih posojil in garancij gsd2 za leto 2013 Objava: Uradni list št. 25/2013 z dne 22.3.2013, odprt DO KONCA LETA 2013 Predmet razpisa so dolgoročna posojila za financiranje začetnih investicij v opredmetena in neopredmetena sredstva, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo male gospodarske družbe in samostojni podjetnike s sedežem v občinah Črnomelj, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika in Semič. Sredstva, ki se dodeljujejo enotam malega gospodarstva predstavljajo državno pomoč, ki je združljiva z Uredbo komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL EU L št. 800/2008 z dne 9.8.2008, str. 3). Razpis sredstev za občino Šmarješke Toplice je odprt do porabe sredstev oz. le še do konca letošnjega leta. Vloge se obravnavajo mesečno. Vabljeni k oddaji vlog. Informacije: Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, Polona Kovač-Brulc, tel. 07/ 33 72 987, gsm. 041 317 175 ali polona. [email protected].

OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice

Operacijo delno financira Evropska unija, in tev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova − izgradnja/obnova vodovoda na odseku sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. prednostne usmeritve „Regionalni razvojni Gradenje v dolžini 1.113 m, Operacija se izvaja v okviru Operativnega programi“ razvojne prioritete »Razvoj regij« − izgradnja 1.210 m raznih priključnih vo- programa krepitve regionalnih razvojnih po- operativnega programa krepitve regionalnih dovodnih vodov in tencialov za obdobje 2007–2013, razvojne razvojnih potencialov 2007–2013 za obdo- − izgradnja 1.025 m gravitacijskega kanaliza- prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: bje 2012–2014 (Uradni list RS, št. 34/12). cijskega sistema. Regionalni razvojni programi ter javnega po- Vodovod Vinji Vrh nizka cona in kanalizacija Dela na gradbišču se izvajajo tekoče in v okvi- ziva za izbor operacij javni poziv za predloži- Gradenje ru zastavljenih ciljev, prav tako se že redno Občina Šmarješke Toplice je z Republiko Slo- črpajo odobrena upravičena nepovratna sred- venijo, Ministrstvom za gospodarski razvoj in stva. tehnologijo, dne 12. 6. 2013, sklenila pogod- V okviru investicije se izvajajo invazivne ar- bo št. 354-0051/2012-14, s katero bo prido- heološke raziskave in arheološke raziskave ob bila 718.786,18 EUR nepovratnih sredstev gradnji, zato arheologi ves čas spremljajo gra- za sofinanciranje javnih upravičenih izdatkov dnjo. operacije Vodovod Vinji vrh nizka cona in Z izvedbo predvidenih del se bo na območju kanalizacija Gradenje. Vinjega Vrha uredila vodooskrba, na obmo- Namen operacije je vlaganje v oskrbo s pitno čju Gradenj pa tudi odvajanje odpadnih ko- vodo na območju Vinjega Vrha ter vlaganje v munalnih voda, s čimer bo zaščiteno okolje, zaščito okolja pred komunalnimi odpadnimi izboljšani bivalni pogoji in omogočen na- vodami na območju naselja Gradenje. daljnji razvoj območja. Tako kanalizacija kot Cilj investicije je izgradnja/obnova 4.706 m vodovod bosta pozitivno vplivala na razvoj in vodovoda in izgradnja 1.025 m kanalizacije poseljenost naselij Vinji Vrh in Gradenje. oziroma natančneje: Vsem občanom in ostalim lastnikom zemljišč − izgradnja vodovoda na odseku Mlada Vina se zahvaljujemo za strpnost in razumevanje v v dolžini 509 m, času poteka gradnje. − izgradnja vodovoda na odseku Vinji Vrh v dolžini 1.874 m, Tomaž Ramovš, občinska uprava

9| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

»HIŠA ŽIVE DEDIŠČINE – ni igrala zelo pomembno vlogo, o čemer nenazadnje pričajo bogate arheološke izkopanine in dejstvo, da je bila v Beli Cerkvi nekoč ena Iz narave in preteklosti za prihodnost« izmed najstarejših prafar na Dolenjskem. Prav tako je to pomembno etnološko območje z bogatim ustnim Stavba stare osnovne šole v Beli Cerkvi je kulturna vrednota in v sklopu izročilom in zgodovino obrti in dejavnosti, ki je ne želimo pozabiti, vaškega središča Bela Cerkev tudi državnega pomena. Občina Šmarješke temveč jih oživeti, znanja in dognanja pa prenesti na naše potomce. Toplice tako že nekaj časa išče možnosti financiranja obnove omenjene Namen projekta »Hiša žive dediščine – Iz narave in preteklosti za stavbe. prihodnost« je preplet preteklosti s sedanjostjo, črpanje iz narave in V mesecu avgustu je Ministrstvo za kulturo objavilo Javni razpis za so- preteklosti za prihodnost, s čimer bomo našim potomcem predali financiranje operacij javne kulturne infrastrukture, v okviru katerega je našo preteklost, tradicijo in dediščino. Pri kreiranju vsebine, ki jih možno pridobiti nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni zahtevajo kriteriji, smo se posvetovali s strokovnjaki iz Narodnega razvoj. Stopnja sofinanciranja v okviru tega razpisa je določena glede na muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Dolenjskega mu- razvitost občine po Zakonu o financiranju občin in Uredbi o metodologiji zeja. za določitev razvitosti občin. Tako za našo občino znese stopnja sofinan- Projekt zajema rušitev objekta stare šole v naselju Bela Cerkev v ob- ciranja 70 %. čini Šmarješke Toplice zaradi slabe statike in novogradnjo oziroma Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v izgradnjo, obnovo, rekonstrukcijo novega objekta. rekonstrukcijo, celostno revitalizacijo in modernizacijo javne kulturne in- V objektu se bodo poleg kulturne, muzejske vsebine prostori prven- frastrukture v lasti občin. stveno uporabljali za potrebe društev, godbe in podobno. Na Občini Šmarješke Toplice se zavedamo, da je Bela Cerkev v zgodovi- Za obiskovalce bodo zanimivi prostori, v katerih bo predstavlje-

Srednjeveške aktivnosti pod razvalinami gradu Štrlek (Foto: Hin- Metanje krompirja na koš (Foto: Mojca Žnidaršič, Dolenjski list) ko Grdun) kmečki tržnici pripravili predavanje in delavnico na temo vzgoje zdra- Dan turizma in zabave 2013 vilnih rastlin po biodinamični metodi. Pod ruševinami gradu Štrlek v Letos smo svetovni dan turizma v naši občini obeležili kar s tridnevnim do- Šmarjeških Toplicah je potekal srednjeveški tabor z animacijo za otroke, gajanjem, ki smo pričeli v petek, 27. septembra, s koncertom KOK Band-a v prikazom srednjeveških plesov z delavnicami in ognjenimi animacijami. Špageteriji in piceriji Prinovec. V soboto smo s sodelovanjem društva Ajda na V soboto so se odprla tudi vrata Term Šmarješke Toplice, kjer so se lahko občani v notranjih bazenih kopali brezplačno, v Vinotoču Pavlin iz Bele Cerkve pa smo lahko okušali njihove dobrote. Pester dan se je zaključil s koncertom Klape iz našog malog mista. Nedeljsko dogajanje se je pričelo z mašo in koncertom v farni cerkvi, nadaljevalo pa v Športnem parku Šmarješke Toplice, kjer so pod šoto- rom potekale že sedme tradicionalne vaške igre med naselji, na katerih je zmagala ekipa Ličkarjev iz Družinske vasi. Kljub deževnemu dnevu se je v petih igrah (spretnosti s špageti, metanje krompirja na koš, prenašanje orehov z žličko, vodenje nogometne žoge v gol z metlo in prenašanje vina s 'šlaufom') pomerilo osem ekip, sedem iz domače občine (Kovači, Loto- si, Škratje, Turški zmagovalci, Graščaki, Ličkarji in Marjetice) in ekipa iz pobratene občine Cankova iz Prekmurja. Vsi so pokazali obilo spretnosti Godba na pihala Šmarješke Toplice ne manjka na nobeni prireditvi in predvsem dobre volje. (Foto: Mojca Žnidaršič, Dolenjski list) Med igrami je za zabavo poskrbela domača godba na pihala pod vod-

10| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled

škratih v Beli Cerkvi. V Zwittrovi dvorani pa bo na voljo ogled interaktiv- nega filma o preteklosti tega območja. Da bi obiskovalci bolje spoznali našo preteklost, se bodo lahko v Sobi žive dediščine udeležili različnih tečajev, prikaza tradicionalne dejavnosti iz tega območja, delavnic. V trgovinici s tipičnimi spominki iz tega območja si bodo lahko kupili spominek, v vinogradniški sobi pa spoznali tradicio- nalen način kletarjenja na Vinjem vrhu. V Zwittrovi dvorani se bodo odvijale fotografske razstave, kino predsta- ve, multimedijski projekti, nastopi, koncerti, gledališke predstave, vaje za glasbeno šolo, godbeniki, rekreacija, itd. Poleg vsega navedenega bodo prostore v objektu v največji meri uporablja- la društva iz naše občine, godbeniki, dramske skupine, podeželske žene, vinogradniki, ki bodo imeli v vinogradniški sobi tudi laboratorij. na bogata preteklost našega območja, in sicer zbirka replik najpo- S težnjo lokalne skupnosti po enakomernem razvoju območij v občini membnejših arheoloških izkopanin iz našega območja (šmarješka upamo, da bodo rezultati razpisa pozitivni in da bomo lahko vaškemu čelada, šmarješka fibula, kopije posod, nakit). V sobi pomembnih središču v Beli Cerkvi povrnili nekdanji izgled, predvsem pa življenje in zgodovinskih osebnosti iz naše občine bo stalna razstava o Zwittru, boljše pogoje za društveno delovanje ter razvoj kulturne dejavnosti. Zalokarju, Volčiču in Karlovšku. Soba legend bo namenjena na- šim najmlajšim obiskovalcem, kjer bodo lahko spoznavali legendo o Petra Grajžl, občinska uprava

Združevanje špagetov (Foto: Mojca Žnidaršič, Dolenjski list) Srednjeveški ples (Foto: Mojca Žnidaršič, Dolenjski list)

Ličkarji – letošnji zmagovalci vaških iger (ekipa naselja Družinska vas s Kronovim). Krajani naselja Žaloviče, najlepše urejenega naselja v občini Šmar- stvom dirigenta Branka Ambrožiča, ansambel Efekt, učenci iz Osnovne ješke Toplice v letu 2013 šole Šmarjeta, zaplesali pa so nam tudi vitezi iz Žužemberka. Petra Grajžl, občinska uprava

11| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Blagoslov obnovljene kapelice v Šmarjeških Toplicah Odprtje kapelice Na odprtju kapelice so bili med najbolj zadovoljnimi župnik An- drej Golčnik, ki je skrbel za obnovo in blagoslov kapelice, izvajalec gradbenih del Marjan Novak s. p. in šmarješka županja Bernardka Krnc. Njej gredo največje zasluge za obnovo te kulturne dediščine in kip Lurške matere Božje, ki ga je za šmarješko kapelico prinesla iz romarskega središča Lurd v Franciji.

Pestro dogajanje na kmečki tržnici V soboto, 30. 11. 2013, smo v sodelovanju z Društvom podeželskih žena in deklet Bela Cerkev ter Društvom podeželskih žensk Šmarje- ta izvedli adventno tržnico z delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Obiskovalci so imeli možnost nakupa adventnega venčka, lahko pa so Ob koncu leta, v soboto, 28. 12. 2013, bomo pripravili še novoletno ga izdelali tudi sami. Ob tej priložnosti bi se zahvalila Anji Hribar za tržnico. Otroci iz vrtca Sonček, iz skupine Ribic, bodo pripravili nastop, katerega tema bo zima. Tržnico pa bo obiskal tudi dedek vodenje delavnice, saj je s svojimi inovativnimi idejami popestrila mar- Mraz. sikateri venček. Če bi v sklopu tržnice želeli sodelovati tudi vi, v obliki prodaje ali vodenja poučnih delavnic, lahko več informacij pridobite na e-naslovu: [email protected] ali na tel. št. 07/30-44-330. Mateja Bobič, občinska uprava

Rok za oddajo prispevkov Vaše prispevke za naslednjo številko Razgledov na elektronskem naslovu: [email protected] V soboto, 7. 12. 2013, je tržnico obiskal sv. Miklavž. Priklicali so ga pričakujemo najkasneje do ponedeljka, pridni otroci vrtca Sonček, natančneje malčki iz skupine Muce, ki so pod vodstvom vzgojiteljic, Tije Cvelbar in Nade Kirar, uprizorili 3. marca 2014. zgodbico Listek Trepetavček.

12| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled Obdaritev novorojencev Županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc je tudi letos malčke, rojene v letu 2013, povabila na tradicionalno novoletno srečanje ter obdaritev. Povabljenih je bilo 32 otrok in njihovih staršev. Srečanje je potekalo v dislocirani enoti Vrtca Sonček v Domu svete Marjete, kjer sta tamkajšnji vzgojiteljici pripravili kratek program - igri- co s pesmijo, ki je nadobudne malčke umirila in nekatere med njimi tudi uspavala. Tudi straši so pri programu pridno sodelovali. V nadaljevanju sta prisotne pozdravili, ravnateljica Osnovne šole Šmar- jeta, gospa Nevenka Lahne ter županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc. Ob zaključku druženja so novorojenci prejeli majhno darilce, ki jim bo popestrilo prihajajoče zimske dni, straši pa so v prijetnem vzdušju med seboj poklepetali ter si izmenjali izkušnje. Klaudija Povše, občinska uprava Elizabeth Wita, Anton Ulm in županja Elizabeth Wita in Anton Ulm na obisku pri županji V začetku meseca novembra sta županjo z obiskom počastila še zadnja potomca rodbine Ulm, ki je nekdaj gospodovala gradu Klevevž. Sedaj živita v okolici Dunaja in vsako leto obiščeta očetov grob na poko- pališču pri Karmelski Materi božji v Slapih. Ob obisku smo bili prijetno presenečeni nad pravilno izgovorjenimi slovenskimi besedami, ki nam jih je namenila gospa Elizabeth, ki je prve razrede osnovne šole obisko- vala v Šmarjeti. Županja je gostoma predstavila načrte za ureditev Klevevža v turistično- -poslovne namene, nad čemer sta bila zelo navdušena.

Mateja Bobič, občinska uprava

13| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledio deluRazgledi občineR azglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

80-letnica Anice Mlakar Naša mami se je rodila kot najmlajša v družini Lindičevih, 7. 8. 1935, na Radovlji 26. Svoja aktivna leta je preživela v Ljubljani. Ko se je upokojila, se je vr- nila v svoj rojstni kraj, kjer pridno dela na vrtu, v vino- gradu in sadovnjaku ter se veseli vikendov, ko domov prihajajo otroci, njeni vnu- ki ter pravnuk Luka. Svojo osemdesetletnico je praznovala kar tri dni, pra- Notranjost Medenega butika Voglar znovanje je bilo polno lepih presenečenj. Najlepše pa je Intervju bilo praznovanje, na katero so prišli vsi tisti, ki jih ima najraje. Zatorej, naša mami – še na mnoga leta, ostani zdrava in vesela. Ana Šulin Medeni butik Voglar – zgodba o uspehu iz naše občine

Živeti z naravo in biti del nje je vaše osnovno vodilo, ki vas je pope- ljalo v svet čebelarstva. Kako se je vse skupaj sploh začelo? Kako se spomnite svojih čebelarskih začetkov? Začetki družinskega čebelarstva VOGLAR segajo v leto 2001, ko sta spre- memba po načinu življenja in ljubezen do čebelarstva narekovali, da se je čebelarstvo zelo hitro širilo. Srednje veliko čebelarstvo se je v nekaj letih razvilo v podjetje, ki je specializirano za proizvodnjo medu in marmelade. Velik poudarek je na kvaliteti izdelkov, za katere prejemamo najvišje oce- ne za kvaliteto. Na začetku so glavnino predstavljala vrhunska poslovna 80-letnica Albine Lipar darila s pridihom domačnosti, kasneje pa je to preraslo v predelavo medu Rojena sem bila 29. novembra 1923 v vasi Gradišče. v najrazličnejše proizvode. Poleg medu je v prodajnem programu možno V družini nas je bilo devet otrok. Živeli smo na veliki kmetiji, ki je izbirati med več kot šestdesetimi izdelki. preživljala družino. Potrebno je bilo delati. Že kot otroci smo izku- Dodatno vzpodbudo pri delu je predstavljalo uspešno kandidiranje za sili trdo kmečko življenje. Za šolo in učenje je ostalo malo časa, tudi pridobitev evropskih sredstev iz sredstev kmetijskega ministrstva. V letu denarja ni bilo za to. 2008 se je podjetje preselilo v nove prostore, kjer je urejena sodobna pol- Kmalu sem se zaposlila v tovarni v Šentjerneju, kjer sem delala v nilnica in Medeni butik, kjer se gostje skozi degustacijo in predstavitev Iskri 24 let. spoznajo s skrivnostnim življenjem čebel in z najrazličnejšimi čebeljimi Poročila sem se in preselila k možu v Dolenje Kronovo. Pot na delo izdelki, ki jih je mogoče izdelati iz medu; med, medeni liker, medeno vino, je bila težka, ker je bilo treba vsak dan preveslati reko Krko. medeni kis, medena mila, marmelade itd. V zakonu se nama je rodil sin, ki pa je na žalost kmalu umrl. Cilj Medenega butika VOGLAR je bil že od začetka postati podjetje, kjer Po nekaj letih sva se z možem preselila v malo hiško v Belo Cerkev, je na prvem mestu kvaliteta proizvedenih proizvodov, istočasno s skrbjo za ki sva jo dozidala in povečala do današnje velikosti. dobro počutje čebel in skrbjo do okolja. Vseskozi razvijati nove proizvode, Ko mi je umrl mož, sem z deli pri hiši in ob njej nadaljevala sama. predvsem tiste z dodano vrednostjo, in biti razpoznaven tako doma kot Zelo rada delam na vrtu, tudi polno rož imam okoli hiše, tako da tudi v tujini. dela nikoli ne zmanjka V tem predprazničnem času, ko iščemo najbolj uporabna in lepa no- Albina Lipar voletna darila, je vaša ponudba medenih dobrot odlična izbira za ob- P. S. daritev naših najbližjih. Poleg težnje k eko, bio izdelkom in kvaliteti Za njen jubilej smo ji prišle voščit tudi aktivistke iz KORK Bela Cer- ne moremo mimo vaše čudovite embalaže, ki pritegne še tako zahtev- kev, gospa županja Občine Šmarješke Toplice in predstavniki Dru- nega kupca. Katere vaše izdelke bi izpostavili? štva upokojencev Bela Cerkev s pevsko skupino. Malo smo poklepe- Medene marmelade so nov proizvod, izdelan iz ekološko pridelanega sadja tali, veliko peli in nazdravili skupaj z njenimi prijatelji in domačimi. in medu. Rahlo kiselkasto sadje se odlično poda k medu in tako nastane Milena Činkole medena marmelada, ki spada med najboljše marmelade nasploh. Ker so slajene izključno z medom, je zanje značilna blaga sladkoba. Zaradi velike

14| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled na 8 do 10 °C. Najprimerneje jo je postreči kot aperitiv ali kot sladico po odličnem kosilu ali večerji z najboljšimi prijatelji. Morda bi omenil še med za slajenje kave, ki ga ogromno ljubiteljev kave uporablja za slajenje namesto belega kri- stalnega sladkorja. Med da kavi poseben čar in blago slad- kobo. Ker je med za kavo izdelan iz prvovrstnega akacije- vega medu iz ekološke pridelave, njegova aroma in okus ne prevladata kave. Med za kavo je povsem naraven izdelek, ki ga proizvedejo izključno čebele. V mesecu oktobru ste naredili velik korak naprej, saj ste uspešno prodrli na zelo zahteven kitajski trg. Kako ste prepričali tako zahteven in velik kitajski trg? Pred dvema letoma pridobljen ekološki certifikat za pro- izvodnjo ekološkega medu in marmelad je podjetju na Družina Voglar Sin Luka postaja pravi vodja novo odprl vrata na tuja tržišča. Naš največji dosežek je prodor na velik kitajski trg, kjer smo postali dobavitelji hotelom s pet in sedmimi zvezdicami v Pekingu. V mesecu oktobru sva s sinom Lukom sodelovala na sej- mu vina in kulinarike v Pekingu, kjer sva zelo uspešno predstavila naše izdelke. Navdušila sva tako kupce kot strokovnjake. Zelo sva bila ponosna, ko nas je največji ku- linarični guru na Kitajskem, g. Richard Xu, predstavil na dveh straneh v novembrski številki vrhunske revije New Western Cuisine. Posebej so jih navdušili med za kavo, medene marmelade in medica (medeno vino). Referenca s kitajskega trga nam v prihodnosti odpira vrata tudi na angleški, baltski in azerbajdžanski trg in verjame- mo, da bo leto 2014 uspešno leto za naše podjetje. Naši občani in turisti naše občine vas poznajo pred- vsem po čudovito urejenem Medenem butiku, ki se nahaja v bližini Šmarjeških Toplic, kjer ste v mesecu decembru pripravili tudi brezplačno božično degusta- cijo medenih izdelkov. Kdo so vaši gostje? Bližina hotelskega kompleksa v Šmarjeških Toplicah prav Objava v reviji New Western Cusine. gotovo predstavlja odlično osnovo za promocijo čebelar- skega turizma. Degustacije v Medenem butiku Voglar pri- vabljajo tudi goste iz tujine, saj se med obiskovalci najdejo gostje iz celotne Evrope, pa tudi iz tako oddaljenih dežel kot je Japonska, Kitajska in Mongolija. Potrjuje se rek starih Rimljanov, da je med enako sladek za reveže kot bogataše. Ponudba najrazličnejših izdelkov zadovolji še tako zahtevne in izbirčne goste. Gostje Medenega butika Voglar so de- ležni degustacije najrazličnejših medenih pijač, prav tako pa tudi peciva z dodatkom medu. Poudarek je na uporabi medu v kulinariki, kjer se ponu- jajo najrazličnejše možnosti in kombinacije. Potrošniki med vse premalo vključujejo v svojo prehrano in preko degustacije jih vzpodbujamo k večji potrošnji. Za marsikaterega gosta je zelo zanimiv ogled sodobno zasno- Bio med in marmelade Med za slajenje kave vane polnilnice, kjer se obiskovalci lahko seznanijo z medenimi izdelki direktno od začetka polnjenja pa do končnega produkta. priljubljenosti je uporabna na sto in en način v peki ali pa namazana na Za konec še morda spodbudna misel za vse, ki imajo idejo, pa si je ne svežem kruhu. Ker so pridelane in predelane pod strogo ekološko kontro- upajo uresničiti. lo, ne vsebujejo umetnih barvil, arom in konzervansov. V Medenem butiku Voglar dokazujemo, da ni potrebno, da si iz velikega Za Slovenijo nekdaj zelo značilna, a urbanega okolja, da uspeš v širnem svetu. Želimo pokazati, da ima Slove- na žalost pozabljena pijača, je medi- nija vrhunske proizvode iz ekološke pridelave in ne samo čudovito naravo. ca oz. medeno vino. Gre za pijačo, Dokazujemo, da se izplača potrpežljivost, inovativnost, in želimo to pre- pridelano s pomočjo alkoholne fer- našati tudi na ostale podjetnike, ki stopajo po naši poti. mentacije medu. Medica je izjemno Kar veliko tujih poslovnih partnerjev, ki nas je obiskalo, je navdušenih nad harmonična pijača z okusom po Slovenijo, predvsem pa nad Šmarješkimi Toplicami. Tako na lep način medu. Če jo primerjamo z vinom, je povezujemo našo dejavnost s turizmom, saj smatramo, da sta ti dve dejav- Odlična panakota z bio malinovo najbližje jagodnim izborom in lede- nosti povezani z roko v roki. marmelado nim vinom. Postrežemo jo ohlajeno Petra Grajžl

15| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledidruštvaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je v sodelovanju z Občino Šmarješke Toplice pripravilo tradicionalno podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom. Na podelitev je bilo letos povabljenih 44 krvodajalcev, ki so kri darovali pet, deset, petnajst, dvajset, pa vse do devetdesetkrat. Največkrat, kar 120-krat, je kri daroval gospod Mi- roslav Ograjšek z Vinjega Vrha. Povabljene so pozdravile predsedni- ca komisije za krvodajalstvo, gospa Anica Bukovec, županja Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardka Krnc, ter predstavnica Centra za transfuzijsko dejavnost Novo mesto, gospa Irena Pust. Za prijetno vzdušje so poskrbeli otroci iz Osnovne šole Šmarjeta, ki so pod vodstvom mentorice, gospe Irene Zupančič, pripravili kratek kulturni program. Nastop otrok iz Osnovne šole Šmarjeta Klaudija Povše, občinska uprava

Miroslav Ograjšek z Vinjega Vrha je svojo kri daroval že 120-krat Krvodajalci – jubilanti v letu 2013

Blagoslov obnovljene kapelice v Strelacu prispeval tudi finančni delež. Hvala tudi ostalim, ki ste kakorkoli prispevali k obnovi. Kapelica bo sveti kraj, kjer se bo zbirala cela Na začetku jeseni smo v vasi Strelac blagoslovili obnovljeno Marijino ka- vas v molitvi, slogi, ljubezni in odpuščanju.« pelico. V sončnem nedeljskem popoldnevu je številno množico znancev in Kapelico je blagoslovil šmarješki župnik gospod Andrej Golčnik, prijateljev nagovoril Ludvik Ilovar. prireditev pa je popestril pevski zbor Musica sacra iz Novega mesta, Med drugim je povedal: »V začetku 20. stoletja je na mestu današnje ka- v katerem pojeta tudi zakonca Ilovar. pelice stal križ. Ko se je začela prva svetovna vojna, so morali možje in fantje na fronto, žene in dekleta pa so iz dneva v dan trepetale in upale na srečno vrnitev svojih dragih; med njimi tudi žena Antona Medja. Molila in prosila je Marijo, da bi se mož vrnil. Prošnja je bila uslišana, na mestu, kjer je stal križ, je družina Medja zgradila kapelico. Križ so postavili na pročelje kapelice, kjer je še danes. Prostor za kapelico je darovala družina Demšar. Pod lipo ob kapelici so se pogosto zbirali stari in mladi. Najlepše je bilo vsako leto v mesecu maju ob šmarnicah. Dolgo časa je za kapelico skrbela Dežmanova Mici. Bog jo je že poklical v večnost, kapelico pa so krepko načele vremenske ujme. Pred sedmimi leti sva z Alenko uredila prijeten dom. Naklonjene so nama bile številne milosti, zato sva sprejela pobudo gospoda Matije za obnovo kapelice. Zidarska dela je odlično opravil Milan Pajk. Zamenjali smo ostrešje in kritino. Kapelica je dobila nova hrastova vrata in okna. Kamnoseška dela je prevzel Damjan Kocjan iz Zagrada. Restavriranje križa in Marijine slike z Jezusom je lepo uspelo restavratorju Alešu Venetu s Štrita. Zahvaliti se moram še gospodu Matiju Bobnarju iz Doma starejših občanov v Šmarjeti, ki je naše delo skrbno spremljal in

16| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled

Marjana in Jože Dežman Obiskovalci so se z velikim veseljem družili in ličkali koruzo Ličkanje pod stoletnim Dežmanovim kozolcem

Tudi županja je priskočila na Vsi sodelujoči ob »povečerku« pomoč pri spravilu koruze nedeljo, 27. 10. 2013, so se Družinčani zbrali pod stoletnim kozol- Vcem pri Dežmanovih. Lotili so se starega kmečkega običaja, lič- Družina Ilovar in prijatelji so po končani slovesnosti pogostili vse pri- kanja koruze. Po končanem opravilu je gospodinja Marjana pripravila sotne. Ob obujanju spominov in prijetnem kramljanju so še dolgo po- »povečerk«, kakor so včasih rekli malici ob zaključku dela. Druženje so poldan na domačiji odmevale Marijine in narodne pesmi. Družinčani nadaljevali pri kapelici sv. Ane in vodnjaku. Proslavili so še nedavno zmago na kmečkih igrah v sklopu Dneva turizma in zabave, Avtor fotografij: Ema Koncilija kjer so, kot že vrsto let zapored, tekmovali z ekipo Ličkarji. Jože Perše Avtor fotografij: Lidija Markelj Pripravila: Mateja Bobič

Prižgimo luč

Prižgimo luč, Gorje, ki ga je polno osamljeno prižgimo betlehemsko luč, ljudje, srce, da mir zavladal bo v naših dušah, pa vendar zanj nihče ne ve. da bi srca se lahko zbudila, Prižgimo luč, ljubezen svetu razdelila. prižgimo luč, prižgimo betlehemsko luč, ljudje. Da splahnelo bi gorje, gorje, ki so ga polne ulice, ki so ga polne hiše, kjer revščina grenke solze briše.

17| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledidruštvaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

To je bil pa spet en lep večer! podeželskih žensk Šmarjeta organiziramo tako imenovano Zahvalo jeseni. V tem času so že več ali manj pospravljeni pridelki s polj, travnikov in iz vinogradov. Večeri so vse daljši, prihaja zahvalna nedelja, ko se v taki in drugačni obliki zahvalimo naravi za celoletni pridelek, ljudem za opravljena dela in kar je najbolj pomembno, da se srečamo, povese- limo, kakšno zapojemo z ljubitelji ljudskih pesmi in tako tudi iz roda v rod prenašamo obliko ljudskega izročila. Pevke ljudskih pesmi Šmarjetke smo ponosne na tako veliko število ljubiteljev ljudskega petja, kajti vsaka pesem nekaj pove, kot je spomin na mladost, starše, stare starše, žalost, veselje, ljubezen … Tudi v bo- doče si želimo sodelovanja in srečanj. Pesem druži in združuje ljudi, kajti ni lepšega občutka, ki ga lahko doživiš, kot to, da cela dvorana poje s tabo in z vsemi nami … Hvala vsem sodelujočim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi te prireditve, DPŽ Šmarjeta, tako pevcem, harmonikarjem, mlademu humoristu Urbanu, kakor tudi vsem ostalim sodelujočim in tudi vam drago občinstvo, ki ste nas prišli poslušat. Ljudske pevke Šmarjetke. Avtor fotografije: Lidija Markelj Če nas želite slišati tudi med letom, nas povabite, z veseljem se odzo- vemo. Hvala vam! Dogajalo se je v soboto, 26. 10. 2013, zvečer, ko nam je že osmič uspe- Lepe, mirne, jesenske in zimske dni, ter srečno v novem letu, ki pri- lo napolniti dvorano kulturnega doma v Šmarjeti. haja! Vsako jesen konec oktobra ali v začetku novembra pevke ljudskih pe- Zapisala: Anica Gomizelj smi Šmarjetke s povabljenimi skupinami in s pomočjo članic Društva

Martinovanje upokojencev Po večerji nas je presenetil »Sv. Martin«, ki nas je s svojo pridigo dodo- bra nasmejal, na koncu pa je blagoslovil mošt in ga spremenil Člani društva upokojencev Šmarjeta smo se 13. oktobra zbrali na Mal- v vino. kovcu v »Vinskem dvoru Deu« na martinovanju.Tja smo se odpeljali z Skupina mladih muzikantov je dvema avtobusoma. Prijazni gostitelji so nas najprej odpeljali v vinsko poskrbela, da je bilo plesišče ves klet, kjer smo ob okusnem prigrizku poizkušali odlična vina. čas polno. Za popestritev večera pa so nam zaplesale še plesalke iz Tržišča, ki s svojim »kan-ka- nom« niso pustile nikogar rav- nodušnega. Dobre volje in pol- ni prijetnih vtisov smo se pozno zvečer vračali domov. Franc Nadu, predsednik DU Šmarjeta

Zapisala: Jožica Perme

8. tradicionalna prireditev Zahvala jeseni in razstava različnih vrst potic Zadnjo oktobrsko soboto smo Ljudske pevke Šmarjetke in Društvo podeželskih žensk Šmarjeta v Kulturnem domu v Šmarjeti že osmič za- povrstjo izvedle prireditev Zahvala jeseni. Na prireditvi so z dvema pesmima sodelovali: Kresnice iz Prečne, Ljudski pevci iz Tepanj, Ljudske pevke Klasje iz Škocjana, Mešani pevski zbor Plastoform, kvartet Jarica, harmonikarska družina Lenart iz Škocjana ter gostiteljice Ljudske pevke Šmarjetke. Uro in pol dolgo prireditev je povezovala članica DPŽ Šmarjeta Barbara Pirh. S humorjem pa je sodeloval tudi komik Urban. Članice Društva podeželskih žensk Šmarjeta smo za popestritev prireditve poskrbele z Razstavo različnih vrst potic. Razstavile smo kar 13 različnih vrst. Pridne roke naših članic so spekle orehovo potico, orehovo z rozinami, skutino, pehtranovo, potratno, lešnikovo, rozinovo in rožičkovo potico. Manjkale pa niso niti čokoladna, limonina, makova in tracionalna ocvirkova potica. Obiskovalci prireditve so lahko vse te slastne potice tudi poizkusili. Ker je bil odziv dober, se morda naslednje leto obeta podobna popestritev prireditve. Nela Papež

18| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled

Jesenski izlet članov traktorjev. Traktorje so si s posebnim zani- večstanovanjski objekt manjem ogledovali predvsem moški udele- Grad je bil leta 2011 povsem obnovljen. Da- Društva upokojencev ženci izleta. nes se v njem nahajata moderna in lepo ureje- Ogledali smo si tudi obnovljeni grad Ko- na Občinska knjižnica in Glasbena šola. Šmarjeta menda, ki stoji v samem središču Polzele. Na- Nato smo se odpeljali na 733 m visok hrib – goro Oljko. Tu stoji veličastna dvostolpna cerkev, ki pritegne popotnikovo pozornost prav iz vseh smeri. Goro Oljko prvič omenja- jo leta 1243 kot »Križno goro«. Od sredine 17. stoletja je na vrhu stal velik križ, kasneje pa kapela. Cerkev je zgradil malteški viteški red in si- cer v letih od 1754 do 1757. Posebnost cerkve je glavni oltar, kjer vrsta sedečih apostolov v naravni velikosti izpoveduje svoje občutke ob zadnji večerji. Oltar ima zaradi tega posebne učinke, saj vzpostavlja neposreden stik z gle- Člani Društva upokojencev Šmarjeta smo se stanek gradu je povezan s plemiško rodbino dalcem. v začetku oktobra odpravili na zanimiv izlet polzelskih vitezov, njegova prva omemba pa Po ogledu cerkve smo se okrepčali s kavico »Po poti malteških vitezov«. sega v čas med leti 1193–1220. Vse od leta v planinskem domu, ki stoji v neposredni Obiskali smo Polzelo, kjer smo si najprej ogle- 1323 pa do 1779 je bil grad v lasti malteškega bližini cerkve, in se nato odpeljali v dolino, dali tovarno nogavic. Prijazna gospa Danica viteškega reda in je funkcioniral kot komen- kjer smo se na Polzeli poslovili od prijazne nas je popeljala po proizvodnih prostorih, da, upravna enota redovne posesti. V 18. sto- vodičke. kjer smo si lahko ogledali vse faze proizvo- letju pa je gospodarska moč komende začela Na poti proti domu smo se ustavili še na po- dnje. pešati in kasneje tudi zaradi slabega vzdrže- znem kosilu in ob harmoniki, na katero je Na koncu pa smo si v tovarniški trgovini na- vanja propadati. veselo zaigral gospod Jože, zaključili prijeten kupili nogavice za prihajajoče hladne zimske Grad je bil nazadnje temeljito obnovljen leta dan. dni. 1869. Od konca 18. stoletja dalje je funkcio- Franc Nadu, predsednik DU Šmarjeta niral izključno v bivanjske namene plemstvu. Po ogledu tovarne smo se skupaj z vodičko Zapisala: Jožica Perme odpravili na ogled muzejske zbirke starih Po drugi svetovni vojni pa so ga preuredili v

Potice lahko slane (špehovka, ocvirkovka, OREHOVA POTICA vlijemo k moki. Stepamo, da po- drobnjakova), in sladke (rozinova, Sestavine: stane testo gladko in elastično ter Potica, v preteklosti imenovana lešnikova, rožičeva, kašnata). a) testo se loči od posode in lesene žlice. pogača, presnec, kolač, poviti- Po nadevu lahko presodimo starost 0,75 kg moke Pomokano testo nato pokrijemo ca, putica, potivica, gubanca in potice. Starejšega izvora so potice z 0,12 kg masla s prtom in vzhajamo za enkratno pajtica, je slovenska kulinarična orehi, s skuto, z meto, novejše pa so 0,12 kg sladkorja količino. Vzhajano testo zvrnemo posebnost. Spada med praznično čokoladna, kokosova in breskova. 0,30 l mleka na pomokan prt. Razvaljamo ga za pecivo. Pisno je bila omenjena že Potice so se sladile z medom, šele 3 rumenjaki en centimeter na debelo v pravoko- v 17. stoletju (Valvazor), kasneje kasneje s sladkorjem. rum tno obliko. Po testu enakomerno so se recepture pojavljale skorajda 1 vaniljev sladkor razmažemo nadev, nato testo pre- v vseh kuharskih knjigah, tako v Staro ime za potice je tudi podob- njak, in sicer zaradi oblike mode- limonina lupinica EKO vidno in natančno zvijemo. Nadev Sloveniji kot tudi v sosednjih de- sol naredimo tako, da mleko zavremo želah. V prvi slovenski kuharski lov, v katerih so se pekle. Med potice štejemo tudi nekatere maščoba in drobtine za model in z njim poparimo mlete orehe. knjigi Kuharske bukve jo omenja Segrejemo tudi med in ga zame- tudi Valentin Vodnik. pečene močnate jedi, ki po pripra- vi ne sodijo med potice. Opravi- b) nadev šamo v nadev. Penasto umešamo Bogato ustno izročilo in tudi sta- 0,60 kg orehov maslo ter mu dodamo pol sladkor- re kuharske knjige navajajo verje- čuje jih le njihovo ime, na primer prsna potica, ki spada med pečene 0,25 l mleka ja. Beljake stepemo v trd sneg in tnost, da je potrebno izvor potice 0,08 kg masla mu dodamo drugo polovico slad- iskati v samostanskih kuhinjah. Iz štruklje. Danes pripravljamo potice iz raz- 0,16 kg sladkorja korja. Vse sestavine zmešamo in samostanov se je pecivo razširilo v 0,17 kg medu dodamo rum po okusu. mesta, na gradove in zelo zgodaj ličnih vrst testa (kvašeno in stepe- no) in z različnimi nadevi. Taka je 3 beljaki Model za potice dobro namažemo tudi na podeželje. rum in potresemo z drobtinami. Vanj Potica je postala nekakšen simbol na primer potratna potica. Znane so tudi koktajl potice, ki jih damo zvito testo, ki naj v modelu boljše jedi. Še danes se peče za po- Iz kvasa, ene žličke sladkorja in sega do dve tretjini visoko. Potico membne življenjske praznike in ob pripravljamo pri raznih zakuskah, žličke moke ter mlačnega mleka in so velike za en grižljaj. Lahko so pustimo vzhajati, pred peko jo na- različnih večjih kmečkih delih. postavimo kvasec in ga pustimo mažemo z raztepenim beljakom. Testo za potico je najpogosteje slane (čebulna, bučkina, korenč- vzhajati. kvašeno, iz pšenične moke in z kova, špinačna), mesne (s slanino Presejani moki (ogreti na sobno V srednje vroči pečici pečemo po- zelo različnimi nadevi, od ore- in šunko, z ocvirki, divjačino) in temperaturo) dodamo vzhajan tico eno uro. Pečeno pustimo 10 hov do korenčka. Znane so tudi sladke (jabolčna, kostanjeva, pista- kvas. Posebej v mleku raztopimo minut v modelu, nato jo zvrnemo potice iz ajdove in koruzne moke cijeva, kavina z orehi). maščobo, dodamo sladkor, sol, na desko. Ohlajeno posipamo s (bizeljska ajdova potica). Potice so Elizabeta Verščaj rumenjake, vse dišave ter toplo sladkorno moko.

19| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledidruštvaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Začetek pohoda so z recitacijami in doma- Vodja pohoda je bil Alojz Perše Pot mimo vinskih hramov čo pesmijo popestrili učenci OŠ Šmarjeta 9. Martinov pohod Martinov pohod je v soboto, 9. novembra delno obnesel, dežne plašče so lahko upora- 2013, potekal že deveto leto zapored. Le- bili le na koncu pohoda, ko je malce zagodla tošnja trasa pohoda je vodila iz Šmarjeških kakšna kaplja dežja. Toplic, skozi Družinsko vas, Belo Cerkev, na Organizatorja letošnjega pohoda: Turistično Vinji vrh in nazaj. Slaba vremenska napoved društvo Šmarješke Toplice in Društvo vino- je mnoge prestrašila, kar se je poznalo pri šte- gradnikov Vinji vrh – Bela Cerkev. vilu pohodnikov. Tisti najbolj pogumni po- Avtor fotografij: Vlado Urevc hodniki so bili ob startu optimistični, da jih bo na poti spremljalo sonce. Optimizem se je Pripravila: Mateja Bobič Krst mošta

S poezijo od Bele Cerkve do Indije Breda Benkič se večkrat preda neustavljivemu duhu, ki jo skoraj vsa- ko leto popelje na potep po različnih predelih sveta. Letos jo je pot Čas, potreben za mojo pot, popeljala preko Hrvaške, Srbije, Bolgarije v Turčijo, Irak, Iran, Pa- je dolg in cesta se vleče. kistan, vse do Indije. Potovala je Ob prvem svitu sem se pripeljal s kočijo s klativitezom v lasti izkušenega in se vozil skozi puščave svetov popotnika Metoda (šoferja, ku- in puščal svojo sled na mnogih zvezdah in planetih. harja, vodnika …) Kaj vse so na Najdaljša je pot, ki te pripelje najbliže k sebi poti videli, doživeli … kako so jih in najtežja je vaja, ki rodi najpreprostejši napev. sprejemali ljudje … smo izvedeli v Potnik mora potrkati na vsaka tuja vrata, četrtek, 28. 11. 2013, v Kulturnem preden pride do svojih, domu v Beli Cerkvi. Samo preda- in preromati moraš vse zunanje svetove, vanje je ves čas spremljala poezija da prideš nazadnje do najgloblje kamrice. Rabindranath Tagore v interpre- Oči so mi blodile v dalj in šir, taciji Majde Kušer Ambrožič ob nežnih zvokih indijske glasbe. preden sem jih zaprl in rekel: »Tukaj si!« Po končanem predavanju so obi- Vprašanje in krik: »O, kje?« skovalci lahko poklepetali z udele- se potopi v solze tisočerih rek ženci potovanja, pili pravi indijski in preplavi svet s potopom poroštva: »Sem!« in ingverjev čaj, poskusili turško (Tagore) suho marelično marmelado, indij- ski trsni sladkor, čapati (značilni indijski kruh), okušali jedi pripra- vljene s kurkumo, karijem … Vsak popotnik je odnesel iz posa- mezne države svoj vtis, svoje do- živetje. Nekateri so bili navdušeni nad Turčijo, drugi nad Iranom in Pakistanom, tretji nad Indijo. Za vse, tako udeležence potovanja kot obiskovalce predavanja, pa je bil ta večer veliko, nepozabno doživetje.

Sonja Košak

20| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled

Sandrin pohod ogledali obe jami in ob potoku Radulja na- daljevali pot po prijetni gozdni poti do Pru- Člani mešanega pevskega zbora PGD Zbu- dičevega mlina v Homu, kjer smo se najprej re smo se na lepo sončno oktobrsko soboto ponovno malo okrepčali in si ogledali zelo odpravili že na četrti tradicionalni pohod, ki lepo obnovljen mlin. Lastnica Milena nam smo ga poimenovali Sandrin pohod, medse je podrobno opisala potek obnove, življenje smo povabili tudi svoje partnerje. v mlinu nekoč ter svoje doživete trenutke v Zakaj Sandrin pohod se boste vprašali? Ko času otroštva. smo imeli prvega, se je nekdo izmed naših pevcev spomnil, zakaj ga ne bi poimenovali Polni lepih vtisov smo pot nadaljevali po str- kar po naši pevovodji Sandri, ravno v tistem mem bregu do vasi Sela pri Zburah, mimo času je namreč imela rojstni dan in tako je vodnjaka in naprej do cerkve na Koglem, loženi razšli z željo, da prihodnje leto pohod ostal Sandrin pohod. kjer smo tudi zapeli. ponovimo, kajti razpoloženje pevcev in naših Pohod smo pričeli na domačiji naše pevke Sledila je samo še pot v dolino v smeri pričet- partnerjev, ki se nam vsako leto pridružijo, Darje Zajc, kjer sta nas z možem Rudijem ka pohoda, tako da smo sklenili lepo krožno je vedno lepo in enkratno, da pa je tako, je prav lepo pogostila, nato nas je pot vodila v pot do domačije Zajc, kjer je že prijetno di- zasluga vseh nas in dragi pohodniki Sandri- Zaboršt tudi k pevki, Stanki Anderlič, kjer šalo po dobrotah z žara pekovskega mojstra nega pohoda: »Nasvidenje ob letu osorej.« smo po kratkem okrepčilu nadaljevali pot Marjana. Ob tej priložnosti vas že sedaj vabimo na proti Slapam in Klevevžu. Nadaljevali smo s prav prijetnim druženjem koncert PGD Zbure v cerkev Karmelske ma- Ogledali smo si razvaline gradu in na žalost ob dobri hrani, ker pa očitno hoja moškega tere božje v Slape, ki bo 21. 12. 2013 ob 18. tudi razvaline nekoč mogočnega posestva, ki dela ni preveč utrudila, so odigrali zanimiv uri. so nekaterim dodobra obudile spomine na košarkarski turnir, ženski del pa se je pomeril Avtor fotografije: Brane Vovk razposajena leta otroštva. Sledil je spust po v metanju balinčkov. hribu »Lajte« do bazena, nekateri pa smo si V poznih večernih urah smo se dobro razpo- Zapisala: Brane Zoran, Jelka Petrovič

Godba na pihala Šmarješke Toplice uspešno že četrto leto delovanja 29. novembra je Godba na pihala Šmarješke smo preživeli sončen aprilski dan, ki smo ga občina in v sklopu dogajanj ob tej priložnosti Toplice upihnila svojo četrto svečko. Člani napolnili z glasbo in zabavo. smo sodelovali na svečani otvoritvi krožišča imamo tako za sabo zdaj že zavidljivo število Prvega maja smo tradicionalno zaropotali že v Šmarjeti. Kot prvi smo se uradno zapeljali preigranih ur in nastopov, naš napredek pa se navsezgodaj in s 4. prvomajsko budnico obe- z vlakcem, nato pa še zakorakali po krožišču kaže tudi v vse daljših in bolj razgibanih no- ležili 4 leta od prvega javnega nastopa naše in z glasbo popestrili uradno predajo kroži- tnih zapisih. V letošnjem letu smo se naučili godbe. Razveselilo nas je dejstvo, da nam je šča svojemu namenu. Na nastopu so nas greli in izpilili približno 10 novih pesmi, okoli iste v teh letih uspelo običaj v občini dobro zako- močni sončni žarki in končno smo dočakali številke pa se giblje tudi število naših najbolj reniniti, saj so nas v vseh vaseh ljudje sprejeli poletje. pomembnih nastopov. že navsezgodaj z nasmehi na obrazih in do- V začetku julija smo se poveselili še na sreča- Leto 2012 smo zaključili z našim prvim gosto- brotami v rokah, po bujenju pa so vaščani na- nju vaščanov Družinske vasi, potem pa odšli vanjem izven domače države, v hrvaški Donji daljevali z druženjem ob prigrizkih. Lepo je na zaslužene počitnice in si vzeli čas za nabi- Dubravi, kjer so nas sprejeli člani pobratene namreč videti, da se vsaj enkrat na leto vaščani ranje novih moči. godbe Puhački orkestar Donja Dubrava. Pol- zberejo skupaj in pozabijo na čas, ki nas vse Godbeniki smo se združili spet septembra in ni vtisov in z mislimi na pozitivni odziv, ki bolj preganja in krha medsebojne odnose. kmalu nastopili na Dnevu turizma in zabave smo ga bili deležni v preteklem letu, smo po Da glasba nima le umetniške vloge, smo se v Šmarjeških Toplicah. Oktobra smo ponosno praznikih zagrizli v delo in januar izkoristili prepričali tudi na Srečanju Pihalnih orkestrov zaigrali v veliki dvorani KC Janeza Trdina na za vajo. V februarju je sledil naš prvi nastop Dolenjske in Bele krajine v Dobrepolju. V Reviji pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele v letošnjem letu, in sicer Revija pihalnih or- sklopu občinskega praznika občine Dobrepo- krajine v KC Janeza Trdine v Novem mestu. kestrov Dolenjske in Bele krajine v Straži. lje smo junija nastopili na povorki vseh orke- Decembra smo se odločili, da izkoristimo še Ta nam je kar precej nagnal strah v kosti, saj strov, nato pa zaigrali skupni program dvanaj- zadnje trenutke letošnjega leta in se odpelja- smo se ob mojstrskih orkestrih počutili precej stih orkestrov na trgu pred občino. Dan se je li na slovensko obalo, kjer smo izvedli naše majhni. Predvsem so nas prestrašili prazni sto- nadaljeval z godbeno veselico, ki se je ob dobri prve intenzivne vaje. Naš trud in celodnevno li na odru okoli nas, ki so pri drugih godbah družbi in glasbi zavlekla pozno v noč. prebiranje not sta bila poplačana s čudoviti- vsi zasedeni. Po koncu nastopa smo ob druže- Junija je svoj praznik praznovala tudi naša mi decembrskimi sončnimi dnevi ob morju nju z dolenjskimi godbeniki ugotovili, da je in sprehodi od Fiese, kjer smo bili nastanjeni, bila vsa skrb odveč, saj smo dobili lepo število do Pirana. Dirigent Branko Ambrožič je dobil pohval, ki so nam vlile pogum za nadaljnje priložnost, da zaigra na najlepšem balkonu na delo. Tartinijevem trgu in po koncu smo mu, sku- V aprilu smo nastopili na, zdaj že tradicional- paj z naključnimi mimoidočimi, ponosno za- nem, Državnem ocenjevanju kruha in vina v ploskali. Tretji dan je naš trud opazno zazve- Beli Cerkvi. Izkoristili smo priložnost in na nel v zaigranih pesmih in bili smo pripravljeni prireditev na domačem terenu povabili pobra- na veliki finale letošnjega leta, božično-novo- tene godbenike iz Donje Dubrave, da nam vr- letna koncerta v Beli Cerkvi in Šmarjeti. nejo obisk. Z veseljem so se odzvali in skupaj Manca Zorko

21| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazgledidruštvaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Vesele urice V šmarješkem upokojenskem društvu smo v oktobru začeli z novo dejavnostjo VESELE URICE. Zbiramo se vsak zadnji petek ob 17. uri v društvenih prostorih. Pogovarjamo se o zdravju, počutju, poslušamo zdravstvene nasvete … Obujamo spomine na mlada leta in občasno so na programu tudi družabne igrice. Prepe- vamo narodne pesmi in se ob anekdotah pogosto prav lepo zabavamo. Urice kar prehitro minejo. Zadnji petek v novembru smo pripravili program v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki je bil po koledarju 3. decembra. Ko smo ob prvem srečanju pripravljali program, so nekateri predlagali, da bi kdaj organizirali tudi krajši sprehod in tako spoznavali znamenitosti naše občine. S to dejavnostjo bomo začeli spomladi. Vodja »veselih« uric je Vera Perše. Več informacij dobite na telefonski številki: 30-73-409 in GSM 070-320 506. JP

Tretji rojstni dan skupine Šola zdravja Šmarješke Toplice

Projekt Šola zdravja deluje v Sloveniji že od leta 2006, mi smo se pri- po naši prepoznavni barvi majic, anorakov…)« iz Izole, ki so počitni- ključili v oktobru 2010. Do lani smo bili edina skupina, ki je delovala kovali v hotelu Zdravilišče »KRKA« Šmarješke Toplice. Tako se nas je na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine. V lanskem letu je vok- (18. 10. 2013) ob 8.00v »topliškem parku« zbralo preko 100 telovad- tobru začela telovaditi skupina na Otočcu, v letošnjem letupa še tri cev. Najprej smo prisluhnili vodji naše skupine, Dunji Gartner,in pod- skupine, spomladiv Črnomlju, poletiv Dolenjskih Toplicah in jeseni vodstvom dr. Grishina izvedli jutranje razgibanje »tisoč gibov«. Kavico na Mirni. in čaj smo, ob prijetnem klepetu, spili v Piceriji PRINOVEC. Tu so Kaj Šola zdravja je? nam naše telovadke, ki so tudi pridne in dobre gospodinje, postregle s O tem smo v Razgledih že pisali. slastnimi sladkimi in slanimi dobrotami. Srečanje smo popestrili tudi Naj spomnim. Gre za jutranjo telovadbo, ki se izvaja v približno 60-ih z enournim pohodom, kjer smo našim gostom predstavili bližnjo oko- skupinah po različnih krajih v Sloveniji. Vključuje preko 1600 članov lice.Znamenitosti našega kraja je predstavila Anica Bobič. in veliko simpatizerjev. Vaje se izvajajo po metodi, ki se imenuje »tisoč Druženje smo nadaljevali z malico v Piceriji PRINOVEC. Ob prije- gibov«, vsako jutro od 7.30 do 8.00. Jutranje razgibavanje je brezplač- tnih zvokih harmonikarja Jožeta Gotliba smo se tudi zavrteli in se po- no in se izvaja na prostem. Vaje je sestavil ruski zdravnik, nevrolog, zno popoldne veseli in zadovoljni razšli. NikolayGrishin. Sam pravi, da »z vajami damo svojemu telesu vsako- Drugo jutro pa smo ob 7.30 spet pohiteli na »tisoč gibov« vsak v svo- dnevno pozornost, kar pomeni, da postaneš sam svojemu telesu go- jem kraju, v svojo skupino. V dolenjski regiji deluje že šest skupin. spodar, kar je osnova zdravja.« In mi, ki že štiri leta redno telovadimo, Vidimo že nove skupine v številnih krajih.To nas zelo veseli. Simpati- mu verjamemo. Nič nas ne moti mraz, dež, sneg. S pomočjo jutranjega zerje imamo v Škocjanu, Društvu invalidov Brežice, Straži,Dragatušu, razgibavanja smo izboljšali svojo telesno in psihično kondicijo. Bolj Gradcu, pričakujemo delovanje skupine tudi v Šentrupertu. smo gibljivi, lažje premagujemo vsakodnevne napore, življenje je za nas Vidite. Telovadba je postala naša dnevna rutina, brez katere več ne gre. postalo manj stresno. Postala je naša sestavina življenja, naša stalnica.Zaradi gibanja v naravi Naša skupina Šola zdravja Šmarješke Toplice je letos v oktobru pra- in prijetnega druženja v skupini smo bolj zdravi, pa tudi bolj veseli. znovala tretji rojstni dan. Na praznovanje smo povabili vse skupine iz Pridružite se nam v »topliškem gaju« tudi Vi. Dolenjske in Bele krajine, pridružili pa so se nam tudi »oranževci (ime Zapisala: Metoda Turk

22| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled

Zimska liga se je poslovila od Šmarjete ... Pisalo se je leto 1998, ko smo člani ŠD Šmarjeta z našim sponzorjem, gospodom Francem Gregorčičem, prišli na idejo, da je potrebno pope- striti zimsko dogajanje v šmarješki dolini. V ta namen smo organizirali zimske smučarske tekme in zimsko nogometno ligo v nogometu v te- lovadnici OŠ Šmarjeta. Zainteresiranosti za dogajanje je bilo veliko, saj se je na smučarske tekme prijavljalo veliko domačinov, ki so nas s svojo udeležbo nagrajevali in nas spodbujali k nadaljnjemu delu. Smučarske tekme so bile enodnevni dogodki, zato smo razmišljali širše in orga- nizirali zimsko nogometno ligo v telovadnici OŠ Šmarjeta. Takrat je bila to prva organizirana zimska liga v telovadnici na področju tedanje

občine Novo mesto. Prvo sezono se je prijavilo 8 ekip iz KS Šmarjeta nam vse preveč dozdeva, da in KS Bela Cerkev. Po porodnih težavah v prvem letu smo bili vsi primankuje dobre volje in enotnega mnenja, da se mora liga v Šmarjeti nadaljevati. Z leti smo posluha za pogovor in spreje- dobivali konkurenčne lige v telovadnicah v NM in v novi telovadnici manje kompromisov. v Mokronogu. Prišlo je leto 2010 in z njim pretres za organizacijo Zimsko ligo v Škocjanu tre- lige v telovadnici v Šmarjeti. Cena najema se je za ligo dvignila za več nutno igra 11 ekip, organizi- kot 100 %, s tem pa so se dvignili tudi stroški organizacije. V sezoni rana je enokrožno, kar pome- 2011/12 se je od igranja v Šmarjeti poslovila ekipa Bela Cerkev, saj je ni, da se z nasprotno ekipo za enak strošek igrala v veliko večji in novi telovadnici v Mokronogu. vsaka ekipa pomeri enkrat. Trenutno se po treh odigranih krogih naša Člani ŠD Šmarjeta smo kljub težavam s ceno vztrajali in upali, da bodo ekipa NK PLASTOFORM Šmarjeta nahaja na drugem mestu lestvice. odgovorni za določanje cene uslišali naše prošnje in ceno za domače Med vodilnimi strelci lige pa imamo tudi dva naša strelca; to sta Matej ekipe spustili na nivo cene za rekreacijo. Leta 2012 smo prosili občino Hrastar in Jure Žagar. kot ustanoviteljico OŠ Šmarjeta naj nam omogoči najem telovadnice Vabljeni na ogled zanimivih tekem v telovadnico OŠ Škocjan ob ne- po ceni za rekreacijo, saj v ligi igramo samo ekipe iz občine. Tudi ta deljah od 9.00 naprej. poizkus je naletel na gluha ušesa in spremenilo se ni nič. Prišlo je leto P.S. Cene spodaj so uradne cene iz cenikov, tako, da si lahko okoli tega z zadnjima številkama 13. V ŠD Šmarjeta smo vedno delovali tran- vsak posameznik ustvari svoje mnenje. Nam ni nikakor jasno, kako je sparentno in dejstva predstavljali argumentirano. Tako smo v duhu možno, da je cena telovadnici na Drski 12 € za domače ekipe iz občine transparentnosti in argumentacije prošnje za znižanje cene pridobili Novo mesto, v Škocjanu za domačine 9,88 €, za Šmarječane v Šmarjeti podatke o cenah najema telovadnic v NM in Škocjanu ter jih posredo- pa 22,39 € ? Vse te telovadnice so večje kot šmarješka. Pa morda res ni vali skupaj s prošnjo za znižanje cene Svetu šole, da prošnjo še enkrat vse v velikosti ali pač? obravnava in se vendarle v pozitivnem duhu odloči ceno prilagoditi ce- UO ŠD Šmarjeta nam, ki veljajo naokoli. Odločitev Sveta šole je bila, da se cena zniža iz 25,48 € na 22,39 €. Po pridobitvi tega podatka smo bili organizatorji lige žal prisiljeni sprejeti odločitev, da bomo po 15-ih letih organizacije lige v OŠ Šmarjeta ligo igrali v telovadnici OŠ Škocjan ter tako preki- nili dolgoletno tradicijo. Zavedamo se, da cene javni zavodi postavljajo samostojno in verje- tno tako, da iz tega naslova pokrijejo stroške obratovanja, vzdrževanja in ob tem še malo zaslužijo. Ob cenah, ki veljajo v bližnji okolici, se

23| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRdruštvaazgledi / Rošazgledi in vrtecRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

5. topliška liga v košarki Hkrati pa vabimo vse, ki jih košarka zanima, da pridejo na ogled vsako- letnega tradicionalnega božičnega turnirja, ki bo potekal 26. 12. 2013 Čeprav je nogomet daleč najpopularnejši šport v naši občini, pa ni edi- v telovadnici OŠ Šmarjeta. Poleg domače bodo nastopile še 3 ekipe z ni. V oktobru in začetku novembra je namreč v telovadnici OŠ Šmarje- Dolenjske. ta potekala že 5. topliška liga v košarki. In ta je bila prav posebna. Lige se je udeležilo 8 ekip iz več dolenjskih občin. Igralo se je pet tednov. Na ŠPORTNO DRUŠTVOŠMARJEŠKE TOPLICE ŠAMPIJOOO- zaključnem turnirju smo dobili tudi končno razvrstitev. Prvič je zma- NONN!!!

KONČNI VRSTNI RED 5. TOPLIŠKE LIGE: 1. mesto: ŠMARJEŠKE TOPLICE 2. mesto: MATISA 3. mesto: KLJUČAVNIČARSTVO ŠMAJDEK 4. mesto: ŽOLTASTI TROTI 5. mesto: MAČKOVEC 6. mesto: KERAGRAD 7. mesto: TOMAS 8. mesto: RIOT TEAM Najboljši strelci:

1. Matjaž Škedelj (MAČKOVEC) 112 košev 2. Jani Pintar (ŠMARJEŠKE TOPLICE) 99 košev 3. Blaž Špehar (ŠMARJEŠKE TOPLICE) 85 košev gala domača ekipa Športno društvo Šmarješke Toplice ali kratko ŠDŠT. 4. Matic Janc (KLJUČAVNIČARSTVO ŠMAJDEK) 78 košev V finalu je bila boljša od starega znanca, ekipe Matisa iz Šentjerneja, z 5. Benjamin Polovič (ŠMARJEŠKE TOPLICE) 73 košev rezultatom 77:61. Najboljši igralec lige (MVP) je postal Blaž Špehar iz domače ekipe ŠDŠT. Miha Gorenc

Izdelava adventnih venčkov Adventni venec je iz zimzelenega rastlinja spleten venec s štirimi sveča- mi, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Medtem ko so ga Slovenci v Kanalski dolini poznali na začetku 20. stoletja, se je okras v adventnem času, prevzet od germanskih sosedov, v Sloveniji uveljavil v osemdese- tih letih 20. stoletja. Venec brez sveč nekateri obesijo na vhodna vrata.

1839 izdelal velik lesen prstan z 19 rdečimi in 4 belimi svečami. Tako je navdušil otroke, da so redno prihajali na bogoslužja v adventnem času. Nemški katoličani so to navado prevzeli leta 1920, v tridesetih letih pa se je ta običaj razširil tudi po severni Ameriki (povzeto po wikipediji). Vsako leto izdelujemo venčke tudi članice društva DPŽD Bela Cerkev. Adventni venec s svečami krasi mizo do božiča. Večji venec s štirimi Letos smo ustvarjale v gasilskem domu. Sprva so se ideje rojevale bolj svečami visi v cerkvah v prezbiteriju, vsako adventno nedeljo na njem počasi, na koncu pa smo ostale brez materiala, saj idejam ni bilo konca. prižgejo svečo več. Izpod rok so nastajali venčki okroglih, ovalnih oblik, prav nam je prišlo Utemeljitelj adventnega venca naj bi bil Johann Hinrich Wichern lubje, breza, vinska trta … Kako smo bile ustvarjalne, lahko vidite iz (1808–1881), protestantski pastor, ki je imel poslanstno v revni četrti priloženih fotografijah. Hamburga, kjer je ustanovil šolo za revne otroke. V času adventa je leta Sonja Košak

24| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled Literarna ekskurzija po Dolenjski V mesecu oktobru smo se učenci osmega ra- viteško opremo, gospa pa nas je očarala s pe- zreda Osnovne šole Šmarjeta odpravili na li- tjem in igranjem na kitaro. terarno ekskurzijo. Ogledali smo si domačijo Tamara Podolski, 8. A Primoža Trubarja in grad Struga pri Otočcu. V Rašici nas je prijazno sprejela gospa, ki nam je predstavila vezavo knjig v Trubarjevem času in poklic pisarja. Potem smo si ogledali spo- minsko sobo Primoža Trubarja. Po končanem ogledu domačije smo se odpravili proti Oto- čcu. Na gradu nas je prijazno sprejela gospa Eleno- ra, oblečena v stara grajska oblačila, družbo ji je delal vitez. Pogostila sta nas s čajem in prigrizkom iz salame in kruha ter nas pope- ljala skozi grajske sobane. Da bi okusili čare Aleks, oblečen v viteško opremo, težko oko- preteklih stoletij, je eden izmed učencev nadel Jan, vesten pisar li 40 kilogramov

Kulturni dan malo drugače V sredo, 23. 10. 2013, smo se učenci 6. razreda odpravili na literarno- -zgodovinsko ekskurzijo po Beli krajini. Naše potovanje se je pričelo v Metliki, kjer nas je pričakala lokalna vodnica in nam predstavila zani- mivosti Bele krajine ter znamenitosti starega mestnega jedra v Metliki. Nato smo se odpeljali v staro šolo »Brihtna glava« na Radovico.Tam smo imeli enourni pouk, pri katerem smo učenci na duhovit, zanimiv in pe- ster način spoznali lepote Bele krajine. Pot smo nadaljevali skozi Črnomelj na Vinico, kjer smo si ogledali spo- minsko zbirko Otona Župančiča. Najbolj nam je bila všeč stara šola, saj smo se veliko smejali, na koncu pa smo dobili tudi izpričevala. In tako se je naš izlet zaključil.

Učilnice iz leta 1950, učenci iz leta 2013 Lea in Tea Stezinar, 6. a

Šmarješki osnovnošolci in učitelji v okviru mednarodnega projekta Comenius na Portugalskem

O projektu komentarjih na spletnih straneh šol so bili gostje sodelujočih držav, tako OŠ Šmarjeta se je v šolskem letu 2012/2013 pridružila projektu Come- učitelji kot učenci, zelo zadovoljni. nius, katerega glavni namen je dvig kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi. Udeleženci projektaspoznavajo kulturo različnih evropskih dr- Portugalska žav in jezikovno raznolikost ter utrjujejo spretnosti komuniciranja, kar V oktobru pa je bila gostiteljica projekta Portugalska. Zelo zanimiva dr- jim odpira možnost vzpostavitve partnerstva med sodelujočimi šolami. žava, ki šteje 5-krat več prebivalcev kot Slovenija (10,6 milijona). Portu- Učencem se tako odpira pot izobraževanja, zaposlovanja in poslovnega galska je dežela pomorščakov in raziskovalcev morij. Portugalska zgodo- sodelovanja v celotnem evropskem prostoru. Učitelji si po tej poti širi- vina je vtisnila neizbrisen pečat njeni kulturi: v arhitekturi in umetnosti jo obzorje, primerjajo vzgojo in izobraževanje s slovenskim konceptom. je prepoznaven mavrski in orientalski vpliv. Projekt, z originalnim nazivom See, taste, hear – that is our land (Po- V 15. stoletju so neustrašni pomorščaki pod vodstvom Vasca da Game glej, poskusi, poslušaj – to je moja domovina), v katerem poleg Slovenije odkrili nova ozemlja in Portugalska se je razširila v čezmorski imperij. sodelujejo še Turčija, Poljska, Češka in Portugalska, je bil podrobneje Univerza v Coimbri, ki so jo ustanovili leta 1290, je med najstarejšimi v predstavljen v Razgledih v mesecu marcu.Za pristop k projektu je bila Evropi.Mlada generacija pa jo prepozna po nastopih mednarodno uvelja- potrebna precejšna angažiranost šole, predvsem koordinatorja Andreja, vljenega nogometnega igralca Cristiana Ronalda. da je z zanimivim programom prepričal komisijo, da je zamisel potrdila Vsaka portugalska regija ima svoje tipične jedi, ki jih pripravljajo z raz- in dovolila izvajanje. Glede na celotno zanimanje slovenskih šol so mo- ličnimi vrstami mesa in morske hrane. Portugalska je znana predvsem po žnosti 1:10. Kar zahtevno. polenovki, ki jo znajo pripraviti na sto načinov. Med pijačami pa izstopa V mesecu maju je bila gostiteljica projekta OŠ Šmarjeta. Po odzivih in sangrija (rdeče vino, voda, sadje) in desertno vino portovec, ki je nasta-

25| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRošazgledi in vrtecRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi petju portugalskih fado pesmi. V lokalčku smo bili med domačinistisnjeni kot v škatlici vžiga- lic, vsi pa smo z odprtimi očmi in ušesi posluša- li nastopajoče, jim iz srca ploskali, se smejali in točili solze. Ob vsem tem pa še reševali problem skrivnostno izginulega potnega lista našega učenca. V soboto so bili učenci pri družinah, za učitelje pa je bil organiziran izlet na jug Portugalske v Evoro, turistično mestece, ki je glavno mesto južne regije. Mesto je imelo v zgodovini velik Učenci na šoli Guadalupe imajo ogromne Šmarješki osnovnošolci: Laura Ilovar, Katja pomen za Portugalsko. Pri gradnji se pozna površine, namenjene za športne dejavnosti. Besal, Matevž Glavan, Vanja Drkušić in An- arabski stil, saj je mestece dokaj južno. Sledi- Igrišče s položenim tartanom je le eno od draž Kovačič Petrovič na bruseljskem letali- la je vožnja do Monsaraza, kjer smo si ogledali teh. Podobno je tudi na drugih šolah držav šču med čakanjem na polet v Lizbono. (Foto- eno izmed starih mestec na vzpetini s trdnjavo. udeleženkprojekta. Šmarješki osnovnošolci grafiral A. Kovačič) Trdnjave so okoli največjega evropskega ume- pa še vedno tekajo po stezi z lešem (opečnim tnega jezera Alqueva, ki je tudi delna meja med drobirjem) in se igrajo na asfaltnem igrišču. Sledi let preko Bruslja in prihod v Lizbono ob Portugalsko in Španijo.Zaradi neugodnega (Fotografiral A. Kovačič) 15.00, kjer nas je čakalo presenečenje – ena vremena smo imeli kosilo v stari oljarni, ki je učenka ni dobila svoje prtljage. Kljub iskanju bila brez prevelikega truda preurejena v gosti- lo, ko so angleški trgovci vinu dodali brandy, in spraševanju po uradih za izgubljene pred- šče – mize med stroji in tirnicami. Nostalgični da se na dolgi poti do kupcev ne bi pokvarilo. mete kovčka ni in ni bilo. Precej utrujeni in odnos do nekdaj sodobno opremljene tovarne Poseben pečat pa daje temu narodu glasba fado, lačni smo prispeli do hotela, kjer smo začasno z agregatom na parni pogon. Lastnik oziroma tradicionalna glasbena zvrst z melanholičnim odložili prtljago in si v bližnji piceriji privošči- najemnik gostišča nas je s stoletnim vojaškim zvokom, ki poslušalce ponese v zgodovino in li pico. Ker je bil hotel ob morju, smo sanjali čolnom popeljal na zanimiv ogled po delčku pripoveduje zgodbe o morju, deželi in ljudeh. o kopanju, vendar je bil Atlantik zelo valovit tega ogromnega jezera, ki je največje evropsko Malce otožno, tako kot so nekatere naše ljudske in hladno vetroven. Ob 19.30 so portugalske umetno jezero. V večernih urah smo skupaj z pesmi, morda zaradi tega začutimo nekakšno družine z objemom prevzele gostujoče učence učenci, učitelji in starši družin, pri katerih so podobnost s Slovenijo. In prav ta država z boga- pred hotelom,spremljevalce pa je čakala večerja bili učenci, imeli v eni izmed montažnih resta- to zgodovino, raznoliko kulturo in arhitekturo, dobrodošlica. vracij ob obali Atlantika zaključek projekta. raznovrstno kulinariko in prijaznimi ljudmi je V četrtek dopoldne smo si gostujoči učitelji V nedeljo dopoldan nas je pred hotelom čakal bila ponujena v „pokušino“ šmarješkim učite- ogledali šolo in prisostvovali na učnih urah, avtobus za prevoz na lizbonsko letališče. Pred ljem in učencev. med drugim smo bili deležni nastopa učencev tem pa je bilo seveda ganljivo poslavljanje, ob- s predstavitvijo tradicionalnih pesmi in inštru- jemanje, obljubljanje, zahvaljevanje itn. Guadalupe College mentov ter dobili lekcijo iz igranja na cavaquin- In kot čudež, na letališču so našli Katjin kovček, Dotična šola gostiteljica Guadalupe College je ho. Otroci so zjutrajodšli z gostitelji v šolo in oziroma tisto, kar je od njega še ostalo. Pa tudi zasebna izobraževalna ustanova, ki se nahaja v z njimi tudi preživeli dan. Po skupnem kosilu izginuli potni list se je ponovno skrivnostno borovem gozdu v Aroeiru na obrobju Lizbone. smo učitelji zapustili šolo in odšli na oglede za- prikazal. Idilično okolje z razkošno, z ograjami obdano nimivosti, učenci pa so se udeležili aktivnosti sosesko. Ustanova pokriva predšolsko vzgojo na šoli, kjer so ostali do popoldanskih ur, ko so Zaključek (vrtec), osnovno šolo in srednjo šolo in ponu- jih prevzeli starši otrok gostiteljev.Učitelji smo Sodelovanje v takih projektih je nepozabna ja pester učni, športni in umetniški program. si najprej ogledali Cabo Espichel (samostan, si- izkušnja tako za učence kot učitelje, je pot do Vhodna vrata šole z varnostnikom, varovalno pine nad oceanom z razgledno točko), Azeitão odprtosti, ki je nujno potrebna za dojemanje ograjo in varovalnim sistemom so odprta od (ogled pridelave vin in ogled muzeja vinarstva skupnega evropskega prostora. Po opažanjih so zgodnjih jutranjih ur pa do 19.30. Učencem ter najstarejših kleti) in Palmelo (pridelava ke- sodelujoči šmarješki osnovnošolci na pravi poti, so ponujeni trije obroki: krepilni zajtrk, kosilo ramičnih izdelkov). Na delavnici je vsak ude- so samozavestni, iznajdljivi in komunikativni. in popoldanska malica. Mesečna šolnina stane leženec oblikoval svojo keramično ploščico. Jože Novak, učitelj spremljevalec od 400€ pa do 1000€, odvisno od izbranega Večerja je bila degustacija portugalskih tradici- dodatnega programa, števila obrokov in časa onalnih jedi, zelo pestra in raznolika. varstva. Vzgojna načela, vrednote in način pou- V petek so pred šolo avtobusi pobrali učence čevanja se bistveno ne razlikujejo od programa in učitelje in nas odpeljali na ogled Lizbone. OŠ Šmarjeta. Prav tako je z učenci, nekateri ži- Ogledali smo si Cristo Rei, od koder je lep raz- Srečno vijo na lovorikah svojih staršev, nekateri pa so gled na Lizbono in rdeči most, ki povezuje oba pravi biseri, mravljice, svetovljani, z izrednim dela Lizbone, ki ju loči zaliv Atlantika. Sledi- smislom za komunikacijo in s socialnim čutom. lje ogled obmorskega dela Lizbone s trdnjavo In prav pri družinah takih učencev so bili nasta- in spomeniki zgodovinskega pomena. Nada- njeni šmarješki osnovnošolci. lje smo obiskali staro mestece Sintra, kjersmo se okrepčali s kosilom. Vrnili smo se v center Kratek potopis srečanja Lizbone, kjer je sledil prosti ogled deževnega V sredo, 16. 10. 2013, ob 4.00 odhod s kom- centra mesta. Učenci so se vrnili k družinam, bijem izpred šole na letališče Jožeta Pučnika. učitelji pa smo imeli večerjo v Fado House ob

26| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled Naši kuharji na državnem tekmovanju za zlato kuhalnico V sklopu 60-ega Gostinsko turističnega zbora Slovenije je 8. oktobra 2013 v Podčetrtku po- tekalo državno tekmovanje za Zlato kuhalnico. Na tekmovanju je svoje kuharske spretnosti predstavilo osemnajst ekip osnovnih šol iz vse Slovenije. Našo šolo so zastopali trije odlični 30 dag gobic (šampinjonov) PEČENA JABOLKA S KOSMIČI IN kuharji: Matej Štimpfel, Damjan Turk in Ur- 15 češnjevih paradižnikov OREHI ban Košale. Udeležbo na državnem tekmovanju 1, 5 dl smetane za kuhanje (za 4 osebe) so si prislužili z osvojitvijo drugega mesta na re- 2 žlici sesekljanega peteršilja Sestavine gijskem tekmovanju. Tokrat so pripravili rume- sol in poper 6 kiselkastih jabolk no-zelene rezance s šunko in gobami ter pečena 40 dag jajčnih in špinačnih testenin 3 žlice ovsenih kosmičev s čokolado jabolka s čokoladnimi kosmiči v melisinem si- Priprava: 3 žlice nasekljanih orehov rupu. Pogrinjke in meni karto sta oblikovali Čebulo olupimo in nasekljamo. Gobe očistimo in 3 žlice rozin Zala Pungeršič in Polonca Vidrih. Za tehnično narežemo na rezine. Šunko narežemo na kockice. 3 žlice medu podporo pa je skrbel Gal Vene. Pri svojem delu Češnjeve paradižnike operemo in prerežemo na 0,5 žličke cimeta so se zelo izkazali, saj so osvojili odlično peto pol. maslo mesto. V ponvi segrejemo olje in na srednji temperaturi jabolčni sok 5 minut pražimo čebulo, nato dodamo šunko in melisin sirup Za uspeh jim iskreno čestitamo in želimo še gobe. Pražimo še približno 5 minut. Nato doda- Jabolka temeljito operemo in jim izdolbemo pešči- obilo kuharskih užitkov! mo paradižnik in na rahlo premešamo. šče. Pazimo, da jabolk ne preluknjamo. Kosmiče Mentorica: Irena Zupančič Jed počasi dušimo v odprti kozici še 8–10 minut in rozine navlažimo z jabolčnim sokom. V skledi in jo vsakih nekaj minut narahlo premešamo. zmešamo kosmiče, orehe, rozine, med in cimet. Pa še recepti, če se v kuhanju želite preskusiti Vmešamo smetano, solimo in popopramo ter od- Sestavine dobro premešamo in z nadevom na- tudi vi. stavimo. polnimo jabolčne vdolbine. Jabolka premažemo z Medtem v slani vodi po navodilih na embalaži maslom in jih položimo v pekač, ki smo ga prav REZANCI S ŠUNKO skuhamo testenine. Odcedimo jih in jih damo v tako namazali z maslom. (za 6 oseb) pripravljeno omako. Vse skupaj dobro premešamo, Pečico ogrejemo na 180° C. Jabolka pečemo pri- Sestavine: počakamo kakšno minuto, da se okusi prepojijo, bližno 30 minut. 6 žlic oljčnega olja še enkrat premešamo, potresemo s peteršiljem in Po potrebi v pekač nalijemo malo vode. 40 dag kuhane šunke postrežemo. Jabolka ponudimo še topla skupaj z nekaj žlicami 1 čebula melisinega sirupa.

Med kot sladilo – med kot zdravilo Človek je že dolgo nazaj odkril, da med in nje- govi izdelki zelo zdravilno delujejo na človeški organizem. Izumrtje čebel bi bilo za človeka po- gubno, kajti preživeli bi samo še pet let. Čebela je glavna opraševalka rastlin in če je ne bi bilo, bi umrli od lakote. V skupini Čebelice smo že v začetku šolskega leta raziskovali življenje čebel in se seznanjali s pomenom čebel za človeka. Še maz iz medu in masla. toliko bolj smo se posvetili tej temi zaradi tega, ker se naša skupina ime- Otrokom je bil namaz nuje Čebelice. Veliko smo zbirali slikovni material, likovno ustvarjali, se všeč, saj je bil sladek. igrali igrice o čebelah, se učili pesmice o čebelah, plesali čebelji ples, si Na koncu raziskovanja ogledovali posnetke iz življenja čebel ... Izhodišče za nadaljnje raziskova- pa smo se tudi sami nje pa nam je bil slovenski tradicionalni medeni zajtrk in obisk čebelarja preizkusili v peki medenjakov. gospoda Globevnika. Za nas je pripravil zelo zanimivo predstavitev raz- Ugotovili smo, da lahko med uporabljamo za sladilo ali pa kot zdravilo. ličnih vrst medu, ki smo jih lahko tudi okušali. Otroci so bili nad okusi Med je zelo zdrav in zato ga bomo pridno jedli, tako kot ga pridno pri- različnih vrst medu izredno navdušeni. delujejo pridne čebelice, naše prijateljice. Po medenem zajtrku smo začeli raziskovati med. Najprej smo si začeli Zahvaljujemo se čebelarskemu društvu in njegovemu predstavniku go- sladkati čaj z medom in pri tem ugotovili, da je čaj z medom veliko boljši spodu Slavku Globevniku za lepo in poučno predstavitev. kot čaj brez medu, saj je bolj sladek. Ker pa se je vreme ohladilo in so OŠ ŠMARJETA, VRTEC SONČEK začeli naši noski puščati, smo pripravili sirup iz črne redkvice in medu ter SKUPINA ČEBELICE iz medu in limone. Oba sta nam bila všeč. Pripravili smo si tudi zdrav na- VZGOJITELJICI: Adrijana in Ksenja

27| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazgledioš inR azgledivrtec / aktualnoRazgledi / zanimivostiRazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Prijazne besede so kratke in lahko renine, Čudežni dečki, ansambel Simona Ce- izgovorljive, a odmevajo v neskončnost. glarja. Rdeča nit prireditve so bili učenci OŠ Šmarjeta, ki jim ne manjka talentov, dobre mati Tereza ( 1910–1997) volje in energije. DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT Na prireditvi smo ponudili tudi koledarje za smo na OŠ Šmarjeta organizirali v petek, 6. leto 2014. Ilustracije na njih slikovito prika- 12. 2013. V šolski telovadnici se je ob 17. uri zujejo znamenitosti naše občine v različnih zbrala pisana druščina kulturnikov odprtih letnih časih in so plod ustvarjalnosti šolskih src, staršev in sorodnikov, varovancev vrtca, likovnikov. učencev in zaposlenih na šoli. Večer je zaključila naša ravnateljica, zadovolj- Po uvodni čarovniji, ki so jo s prižganimi na z izkupičkom in dobro opravljenim delom. lučkami in pesmijo ustvarili naši najmlajši iz Zbrana sredstva bodo porabljena za izvedbo vrtca Sonček, nas je pozdravila gospa župa- šole v naravi in nadstandardnih programov nja. Vajeti večera sta prevzela učenca devetega ter za pomoč socialno ogroženim učencem in razreda Zala Pungeršič in Urban Kumer. V družinam naše šole in vrtca. petju, plesu in prijaznih besedah je dogaja- Za slovo je z odra zadonela Slakova uspešnica nje teklo kot po maslu. Na odru so se zvrstili V dolini tihi v izvedbi šolskih instrumentali- okoliški uveljavljeni ansambli, ki so s svojim stov. Domov smo odšli bogatejši za spozna- nastopom pritegnili številne goste, hkrati pa nje, da smo našo skupno pot tlakovali še z so se odpovedali honorarju v namen dobro- enim biserom dobrote. delnosti: ansambli Šment, Mladi odmev, Ko- Zapisala Anita Vidmar Slana

Praznična razglednica: parkelj, peklenšček, hudič, zlodej, kampus …

Število letnih časov, dolžina dneva in noči, lunine mene in še nekate- ri naravni pojavi so močno vplivali na nastanek praznikov in z njimi povezane običaje. V naših krajih je Miklavž v vrtcu krščanska cerkev poganske običaje delno ohranila in jih prilagodila V petek, 6. 12. 2013, nas je tudi v vrtcu obiskal Miklavž. Naj- svojim potrebam. Parkelj se poja- parklja in angelov, sam svetnik in prej je obiskal malčke v spodnjem nadstropju, kjer smo ga vlja v zimskem času zato, ker naj otroci ali pa samo parkelj. Parkelj je pričakali z veselo pesmico. Otrokom je povedal, da jih je celo bi se v času dolgih noči vračali na vedno upodobljen kot kosmat, črn, leto spremljal in njihovo pridnost beležil v zlato in črno knjigo. zemljo duhovi naših prednikov in z rogovi, repom, verigo in pogosto Ugotovil je, da so si vsi zaslužili skromen dar. Vsakemu otroku se utelesili v, po človeški podobi dolgim rdečim jezikom. Večinoma je osebno predal darilce in ga pobožal. Z nami se je še fotografi- našemljenih, osebah. Pogani so jih je ta strašni zlodej upodobljen na ral in odšel naprej k otrokom v zgornje nadstropje. sprejemali kot pozitivne duhove, ki rdečem ozadju, kar še povečuje nje- Tudi njih je obdaril in z njimi poklepetal. Povedal jim je, da se so prinašali v dom blagoslov pred- gov hudoben videz in nakazuje pe- je zaradi teže daril po stopnicah močno utrudil, zato je vzgo- nikov, krščanstvo pa kot negativne kel, kjer je njegovo domovanje. Za- jiteljicam in otrokom obljubil, da se bo k njim naslednje leto duhove in kasneje negativne spre- nimivo pa je, da so sporočila na teh mogoče pripeljal kar z dvigalom. Morda pa se bo njegova napo- mljevalce sv. Miklavža in angelov razglednicah zelo prijazna in očitno ved uresničila z gradnjo novega vrtca, ki poleg novih prostorov (Damjan J. Ovsec, Velika knjiga o parklji z razglednic niso opravljali vključuje tudi dvigalo. Malčki in zaposleni slednjo nestrpno praznikih, Ljubljana 1992). svojega dela kot je treba. pričakujemo. Živopisne in slikovite so praznične Otroci so bili zelo navdušeni, zapeli so mu še nekaj pesmic v razglednice iz začetka prejšnjega Majda Pungerčar zahvalo in se s prošnjo, da se naslednje leto zopet srečamo, po- stoletja. Na razglednicah prvega de- slovili od prvega dobrega moža Miklavža. cembrskega praznika je lahko upo- Razglednico hrani: Dolenjski mu- Zapisala: vzgojiteljica Suzana Pepel dobljen sv. Miklavž s spremstvom zej Novo mesto

28| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled

Čebelarstvo Gorenc budilo oblikovanje svežega, inovativnega in za Slovenijo strateško pomembnega turističnega pridobilo Certifikat produkta, imenovanega api turizem. Ome- niti velja, da smo Slovenci prvi, ki izvajamo odličnosti apiroutes sistem certificiranja ponudnikov api turizma. Apiroutes je blagovna znamka, ki jo razvijata Certifikati odličnosti zagotavljajo nadzor nad in tržita Čebelarska zveza Slovenije in potoval- ponudbo in kakovostjo storitev ter spodbujajo na agencija Aritours. konkurenčnost. ApiRoutes predstavljajo ekskurzije, treningi in Omenjeni certifikat je v letošnjem letu pri- well-being programi, ki navdihujejo, izobra- dobilo čebelarstvo z dolgoletno tradicijo, Če- žujejo in bogatijo življenje ne le čebelarskim belarstvo Gorenc. Ponudba njihovih izdelkov društvom in zvezam – čebelarjem, za katere že vrsto let slovi po kvaliteti, posebnost pa je so bili prvenstveno ustvarjeni, temveč vse bolj tudi muzej na prostem, ki ga zelo radi obiščejo tudi splošni javnosti, saj na zelo privlačen in hotelski gostje in otroci iz okoliških osnovnih čuten način približujejo Slovenijo kot zeleno šol. Za družino Gorenc, ki živi s čebelarstvom, destinacijo, državo gostoljubnih ljudi, pred- je pridobitev certifikata potrditev za trdo in vsem pa kot domovino odličnih čebelarjev z dobro delo preteklih let ter hkrati odlična bogato apikulturo in stoletnimi čebelarskimi spodbuda za prihodnost. praksami in izkušnjami, ki uživajo spoštova- nje in sloves po celem svetu. Vse to je spod- Pripravila: Mateja Bobič, občinska uprava

Lepota besede Literarni natečaj Lepota besede je bil letos v soorganizaciji Območne izpostave JSKD Črnomelj in Knjižnice Črnomelj organiziran in izve- den že osmič. V soboto, 7. 12. 2013, smo se ob 16.00 zbrali najprej v knjižnici, kjer so udeleženci natečaja slišali mnenje strokovne ocenjevalke, se pred- stavili z enim odlomkov in se v prijetnem druženju pogovorili drug z drugim. Ob 19.00 je sledila zaključna prireditev v cerkvi Sv. Duha v Črnomlju. Izbrane odlomke so prebrali člani Gledališke skupine ZIK Črnomelj. Za glasbeno obogatitev programa sta poskrbela Tina Kocjan in Marko Simčič. Vsi udeleženci so dobili priznanja in skromne nagrade, razglašeni pa so bili tudi najboljši trije. Pesniške, prozne in dramske prispevke 27-ih av- kruha in na koncu ti- torjev iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja je ocenjevala gospa Jadranka sta kisla sladkost kru- Matić Zupančič. ha, ki je za sekundo Najboljša dela so po njenem mnenju napisali potolažila strašansko Milan Novak, Terezija Balaževič in Rezka Povše. lakoto, ob bedenju Mnenje ocenjevalke o prispevkih Terezije Balaževič: pa tudi hud strah, da »Kratka proza Tatvina kruha avtorice Terezije Balažević je izjemno doži- bo jutri zagotovo kra- vet zapis o nekem daljnem otroštvu in o lakoti, ki je kljub nežnim letom ja odkrita.« narekovala krajo nekoč osnovne dobrine – kruha. Odlično slikovito in doživeto napisana pripoved pred nami oživi nekdanje trdo življenje na vasi. Neverjetno je, s kakšno natančnostjo in barvitostjo, skoraj pro- Pripis uredništva: ustovsko, gradi avtorica posamezne prizore svoje pripovedi. V njej so Črtico »Tatvina kruha« smo objavili tudi v letošnji junijski številki Raz- poleg plastično opisanih prizorov, dramatično stopnjevani tudi občut- gledov. ki, ki jih ob tem doživlja. Ob predrznem dejanju – kraji, strah, zapleti Helena Vukšinič pri odpiranju predala in iskanju noža, nevešči poizkusi rezanja koščka

Želim vam! Želim vam, da bi si vzeli nekaj časa, podoživeli leto, ki se izteka, preden ga pustimo preteklosti. Z zavedanjem, da obstaja del nas, in s hvaležnostjo do vsega, kar nam je bilo dano, se prepustimo novim izzivom in usmerimo pogled v naslednje leto, ki naj vam prinese vse tisto, kar si sami najbolj želite. Srečno v NOVO LETO 2014! Terezija Balažević

29| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediaktualnoRazgledi / kolumnaRazgledi / pismaRazgledi bralcevRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Kolumna bi nekatere koristi. Veliki napredki na po- Vloga športa v današnji družbi – zdrav duh v dročju medicine in tehnološki preboji, ki pomenijo razliko med zmago in nehvale- zdravem telesu? žnim četrtim mestom, so posledica trdega Da ne bo pomote – sem velik športni navdušenec tako aktivne udeležbe kot občudovalec dela in milijard evrov, ki se vrtijo okrog svetovnih velemojstrov ali plemenskega navijanja za »naše«. A vendar se človeku ob pogledu najboljših na svetu. Že za samo varnost na sodobni šport po glavi podijo številne neskladne ali nasprotujoče si misli. v avtomobilih se imamo v veliki meri zahvaliti formuli 1 in nekaterim drugim Če pogledamo v zgodovino, so se najrazličnejše za poseganje po zvezdah za najboljše. Razen avtomobilističnim športom. Zanimanje oblike današnjemu športu podobnih tekmovanj (več) denarja se torej v resnici ni spremenilo in povečano izobraževanje na področju in iger razvile v številnih kulturah in civilizacijah. nič! Šport je še vedno pomembna rekreativna zdrave prehrane se je ravno tako začelo in Stari Grki so imeli, vsem dobro znane, olimpijske dejavnost širokih množic ter preko vseh mej širilo s športom. Prehrana zmagovalcev je igre, Azteki so igrali košarki podobno igro že pred izpiljeno tekmovalno merjenje moči pred- vzrok in posledica cele znanosti, čeprav so 3400 leti, Masajski skoki v višino so morda starej- vsem mladih samcev. Skupen jima je velik njihove diete izjemno raznolike, od moč- ši od bele rase, azijske borilne veščine krepijo telo denarni vložek – veliki stroški pri prvih in no beljakovinskih do vegetarijanskih. Ki- in duha že tisočletja in še bi lahko naštevali. Šport astronomski zaslužki drugih. rurgija, predvsem ortopedija, napreduje s torej nikakor ni izum modernega sveta in je star Zmeren rekreativni šport širokih množic je svetlobno hitrostjo, saj se 100 milijonov približno toliko kot civilizacija. zagotovo dejavnost, ki jo je kot družba vre- vreden športnik po šestnajstkratnem od- Kakšen je bil pomen športa nekoč? V nekaterih dno spodbujati, saj prinaša številne koristi na prtem spiralnem zlomu dvainštiridesetih Peter Repovž – Krkin primerih je bil enostavno treniranje ali izkazova- raznih področjih: ohranjanje in izboljšanje kosti v 3 mesecih že lahko vrne na igrišče prostovoljec leta 2013 nje življenjsko pomembnih (lovskih ali borilnih) zdravja ljudi, njihovega počutja, zadovolj- ter nastavlja ime sponzorja na svojem dre- veščin, medtem ko je bil že v antičnih visokih kul- stva, spodbuja ustvarjalnost, življenjsko moč, su pred televizijske kamere. V Krki – tovarni zdravil – so takole zapi- turah način za izkazovanje (moške) superiornosti umirjenost, učinkovitost pri delu, manj bol- V službi kapitalizma se bosta oba vzpore- sali: »Peter Repovž je že vrsto let aktiven in s tem dvigovanja družbenega statusa in ugleda, niških odsotnosti in na splošno višjo kakovost dna svetova brez dvoma vrtoglavo razvi- spremljevalec pri Prijateljstvu bolnikov in kar se je ohranilo vse do današnjih dni. življenja posameznika in družbe. Hkrati pa je jala naprej. Nekateri današnji rekreativni invalidov, je pa tudi spremljevalec bolni- Na eni strani torej življenjsko pomembna aktiv- šport za številne velika poslovna priložnost. tekači imajo na sebi že na tisoče evrov kov in invalidov v poletnih počitnicah, ki nost za široke množice, na drugi strani pa sredstvo Tudi vrhunski tekmovalni šport prinaša druž- opreme; od raznovrstnih naprav za štetje jih le-ti preživijo na morju. V Varstveno delovnem centru Novo mesto ima svoje- ga varovanca z najtežjo obliko cerebral- Blagoslovitve kapelic: krat dokazali, da je med ljudstvom odnos do človeštva, da jo res zavzeto priporočam »lika Marije« zelo živ in ga trenutno zelo slabe vsem, ki vam je duhovna komponenta ne paralize, s katerim se v prostem času Strelac, 15. 9. 2013 veliko ukvarja in tudi sicer skrbi zanj. Je družbene razmere in moška ne najbolj prepri- človeka enako pomembna kot duševna in tudi krvodajalec; doslej je daroval kri že Šmarješke Toplice, 29. 9. 2013 čljiva dominantnost tudi v cerkveni hierarhiji telesna ali še kanček več oziroma bolj, kar 92-krat. Njegova hiša je že 35 let odprta samo še dodatno vzpodbujata. Z, milo rečeno, je v bistvu verjetno celo najbolj prav. ljudem v stiski. Pomaga jim tudi z materi- Letošnji september sta pomembno zaznamovala najmanj nespoštljivo držo do vseh, ki so sta- Marjan Grahut alnimi dobrinami. Že 38 let je tudi Krkin dva »duhovna dogodka«, blagoslovitev prenovlje- li za tem »duhovnim projektom vrnitve kipa planinski vodnik in član skupine odraslih ne kapelice, posvečene Mariji pomagaj v Strelacu, Marije« na mesto, kjer je že nekoč bil, pa je Polemično o aktualnih skavtov, decembra pa otroke razveseljuje in blagoslovitev »lurške« Marije, ki je dobila »staro svoj piskrček pristavilo še vodstvo Term Šmar- v vlogi Miklavža. Je človek odprtega srca, – novo domovanje« ob lesenem bazenu zunanjega ješke Toplice, ki so je trudilo ta dogodek celo dogodkih in dogajanjih v ki mu pomoč soljudem, še posebej tistim kopališča v Šmarjeških Toplicah, ki se mu je ne prepovedati, kar jim k sreči (beri neenotnosti) OŠT s posebnimi potrebami, pomeni način ži- zelo dolgo nazaj reklo »Marijina kopel«. Oba do- in posredovanju županje, le ni uspelo. Bi jim vljenja.« godka je krasila zelo velika in pestra udeležba lju- pa ne škodilo, da bi prišli dogodek pogledat Vzpodbujen z lastnimi zaznavami, Lahko rečemo, da je Peter Repovž med di od blizu in daleč in nadvse svečano, veličastno vsaj od daleč, da bi se v bodoče ob podobnih vzpodbudami sokrajanov (soobčanov) vidnimi prostovoljci tudi v naši občini. in hkrati sproščeno vzdušje. Še posebej slovesno situacijah smotrneje in preudarnejše odzivali. in plodnimi gostilniškimi debatami sem Bil je med ustanovitelji Domoznanskega je bilo v Strelacu, kjer se je še posebej potrudila Bi jim pa človek za pokoro z veseljem naložil se odločil, da o nekaterih »ven štrlečih« društva Šmarjeta. Več let je bil predsednik Ilovarjeva družinica, ki ji je uspelo privabiti zelo zelo zemeljsko (neideološko) opravilo, in sicer pozitivnih in negativnih pojavih v občini tega društva. Prvi je začel z evidentira- zanimive ljudi, zagotovo zelo različnih ideoloških da bi v stari leseni bazen (Marijino kopel) vr- spregovorim z enim samim namenom, njem kulturnih znamenitosti v naši obči- orientacij, čeprav so verjetno prevladovali katoli- nili klopi z masirnimi šobami, ki so bile še ne podpreti vse, kar je za dobro počutje nas ni. Njemu gre zasluga, da so se ohranile ško usmerjeni domačini in veliko znanih, pred- dolgo »prepoznavni znak« tega prijetnega ko- vseh v občini vredno podpreti, in vsaj nekatere zanimive hiše, ki so še krite s sla- vsem mladih katoliških intelektualcev in celih tička, kjer so ljudje zares radi posedali in jim nakazati, kako negativne poteze in tren- mo; žal le kot fotografije v našem arhivu. družin iz Novega mesta in okolice. Veselo druženje to zdaj zelo manjka, upravi term pa zanesljivo de vendarle sčasoma obrniti v poštenejšo Veliko časa je vložil v pripravo zbornika je podpiralo tudi vedro, toplo in sončno vreme, ki »odnaša« kar znaten »kupček« zaslužka. Pa nič. in perspektivnejšo smer. Pa bom kot bi- Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja. ob takih prilikah vedno prav pride. Drugi, načelo- Morda pa jim vendarle manjka kak navdih od vši kulturnik začel s kulturo, morda tudi Kadar je bilo potrebno, je z veseljem po- ma enako lep dogodek, tako s stališča ohranjanja ZGORAJ. In še bralni namig. Nekje prav v končal. Nadvse prijetno sem presenečen magal pri organizaciji planinskih športnih in oživljanja kulturno-zgodovinskih spomenikov tem obdobju me je našla zelo zanimiva »drob- nad dejstvom, da kultura v občini tudi dni na osnovni šoli v Šmarjeti. preteklosti kot tudi demokratične pravice vernih na knjižica« z velikim razmišljujočim potenci- brez krovnega društva enako živi, brbota Najmlajši pa ga najbolj poznajo kot do- ljudi do svoje veroizpovedi in čaščenja svete božje alom avtorice Luce Irigaray »Marijina skriv- in se pozitivno prebija v ospredje in do- brega moža – Miklavža. matere Marije, je zaznamovalo v prvi vrsti zelo nost« (Založba Goga), ki na tako pronicljiv kazuje, da si vse naše pomembnejše po- JP slabo in deževno popoldne oz. večer. Izredno ve- in povsem neobičajen način razkriva tančice trebe (hvala bogu, da mednje sodijo tudi lika in pisana udeležba ljudi, ki so že ničkoliko- skrivnosti soodrešiteljice (skupaj z Jezusom) kulturne potrebe) izborijo pravo mesto v

30| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled

bi nekatere koristi. Veliki napredki na po- korakov, utripa, vdihov, porabljenih kalorij, pre- le povprečno?!?) zopet znajdejo na začetku. dročju medicine in tehnološki preboji, ki tečenih kilometrov, oblazinjenih copat, aktivnih Vlaganje v rekreativni šport vsega prebivalstva pomenijo razliko med zmago in nehvale- oblačil in še kaj. Profesionalni športniki s pomo- ima drugačen namen in rezultate. Športna dejav- žnim četrtim mestom, so posledica trdega čjo menjave krvi, kratkotrajnega podhlajevanja nost človeku prinese telesno-duševno (delitev na dela in milijard evrov, ki se vrtijo okrog telesa na minus 200 stopinjah, genskih terapij, telo in duha je sicer zabloda zahodne civilizacije) najboljših na svetu. Že za samo varnost krepitev sklepov in mišic s pomočjo električnih blagostanje, kar ni ravno zanemarljivo. Če ima- v avtomobilih se imamo v veliki meri impulzov, uporabo matičnih celic in še mnogih mo državo zato, da omogoča ljudem čim boljše zahvaliti formuli 1 in nekaterim drugim posegov, za katere navadni smrtniki ne vemo, da življenje, je večja podpora rekreativnemu kot pro- avtomobilističnim športom. Zanimanje obstajajo, dosegajo nadčloveške rezultate v športu. fesionalnemu športu zagotovo enostaven in učin- in povečano izobraževanje na področju Kakšna je torej vloga športa v današnjem zaho- kovit mehanizem. Pa tudi bolj demokratičen in zdrave prehrane se je ravno tako začelo in dnem svetu? Oziroma bolje rečeno, kakšno je pravičen. širilo s športom. Prehrana zmagovalcev je razmerje med prvim in drugim ter ali je razmerje Način podpore je lahko tudi sila enostaven. Misli vzrok in posledica cele znanosti, čeprav so ustrezno? Katere metode naj družba (država ali globalno – deluj lokalno. Nekdanji ravnatelj OŠ njihove diete izjemno raznolike, od moč- občina) bolj podpira? Šmarjete, gospod Jože Pečnik, je pred leti naši no beljakovinskih do vegetarijanskih. Ki- Profesionalni šport državi pomaga na dva načina: dijaški košarkarski skupini omogočil brezplačno rurgija, predvsem ortopedija, napreduje s povečuje prepoznavnost države ter poenoti narod uporabo telovadnice. V petek zvečer, od 21.00 do svetlobno hitrostjo, saj se 100 milijonov in dviga njegov duh. To je lahko neprecenljivo 23.00. Včasih smo potegnili tudi čez polnoč. In vreden športnik po šestnajstkratnem od- (npr. južnoafriška ragbi ekipa, slovenska nogome- šli na smrt utrujeni domov spat. Tako smo si mla- prtem spiralnem zlomu dvainštiridesetih tna pravljica), prav tako pa so lahko neprecenljivi di ob petkih zvečer privoščili brezplačno košarko kosti v 3 mesecih že lahko vrne na igrišče dolgoročni učinki na turizem po zaslugi enega in pustili na miru alkohol in še kaj. Dobro nas je ter nastavlja ime sponzorja na svojem dre- samega vrhunskega športnika. Vendar pa ne gre prelisičil. Kaj podobnega bi se lahko za zdolgoča- su pred televizijske kamere. spregledati, da je za vsakim uspešnim športnikom, sene najstnike uredilo tudi sedaj, da jih spravimo V službi kapitalizma se bosta oba vzpore- ki svoje milijone odnese v davčne oaze, na deset- izpred računalnikov in šankov »švicat«na parket. dna svetova brez dvoma vrtoglavo razvi- -tisoče tistih, ki jim veliki met ni uspel. Država je In vrnemo športu osnovni namen in pomen, mla- jala naprej. Nekateri današnji rekreativni leta vlagala vanje, oni pa, invalidni in brez prihod- dim pa zdrav duh v zdravem telesu. tekači imajo na sebi že na tisoče evrov kov, se po koncu povprečne kariere (kar se danes opreme; od raznovrstnih naprav za štetje smatra vse brez medalje – je 8. mesto na svetu res Avtor: Miha Gorenc

človeštva, da jo res zavzeto priporočam nas samih in prav tako tudi najustreznejšo obliko oba koncerta MPZ iz Šmarjete in Zbur, priredi- vsem, ki vam je duhovna komponenta zadovoljitve. In tako smo priča ustvarjanju in sno- tev ob občinskem prazniku, Dnevi turizma konec človeka enako pomembna kot duševna in vanju na področju kulturne ustvarjalnosti v najšir- septembra (tu morajo težišče dogajanja počasi pre- telesna ali še kanček več oziroma bolj, kar šem pomenu te besede. Živita oba kulturna centra vzeti manjši kraji iz občine, ki imajo zanesljivo več je v bistvu verjetno celo najbolj prav. v Beli Cerkvi in Šmarjeti, z izvirnimi in domisel- idej za zares originalne igre, povzete po bližnji in Marjan Grahut nimi prireditvami živijo in dopolnjujejo kulturno daljni preteklosti, ki so se zagotovo vsaj bolj iz srca ponudbo tudi manjši kraji v občini. Družinska vas izvajale v bolj kmečko prisotnih manjših zaselkih). z »ličkarji«, Zbure z mega glasbenimi koncerti, več In kaj kot »neposredni uživalec kulture« ob vsem Polemično o aktualnih krajev z oživljenimi »zanimivimi posebnostmi«, ki dobrem le pogrešam. Bom nanizal kar po alinejah: dogodkih in dogajanjih v ohranjajo naš zgodovinski spomin in nenazadnje - Več dobre klasične, zborovske in podobne glas- tudi številni gostinci (Gruntar, Pirkovič, Prinovec, be v naši prelepi in akustični cerkvi. OŠT Zorko), ki odlično dopolnjujejo Terme Šmarješke - Čimprejšnji začetek urejanja središča Šmarje- Vzpodbujen z lastnimi zaznavami, Toplice, ki jih je v zadnjih letih za spoznanje bolj te, ki prav kliče po materialnem in duhovnem vzpodbudami sokrajanov (soobčanov) čutiti v utripu širšega občinskega dogajanja. Ver- preporodu. Ob župnijskih kapacitetah so tu še in plodnimi gostilniškimi debatami sem jamem, da bodo v bodoče še bolj znali izkoristiti vaški trg s čudovitim vrtom in gostilno Žura, se odločil, da o nekaterih »ven štrlečih« skoraj »nadnaravno lepo« bližnjo in širšo okoli- občinski objekt med vrtom in gostilno, ki je ver- pozitivnih in negativnih pojavih v občini co. Pri tej vidno večji soudeležbi Term v življenje jetno najbolj zrel za rušenje, kraj kliče tudi po spregovorim z enim samim namenom, občine pa gre nedvomno zasluga tudi županji, ki novi, sodobni, vsaj za začetek manjši knjižnici – podpreti vse, kar je za dobro počutje nas se v polnosti zaveda pomena tako naravnih lepot ob toliko prezidavah, pozidavah in nadzidavah vseh v občini vredno podpreti, in vsaj krajev v občini kot tudi pomena Term za splošni občinske hiše bi se morda našel tudi kak prostor nakazati, kako negativne poteze in tren- razvoj občine z možnostjo večjega zaposlovanja za knjižnico. de vendarle sčasoma obrniti v poštenejšo krajanov, ki je vse bolj boleč problem aktualnega - Več dogajanja (razstav) v stari šoli, ki ima super in perspektivnejšo smer. Pa bom kot bi- trenutka Slovenije in tudi našega konca. lokacijo za karkoli vrednega v kulturnem smi- vši kulturnik začel s kulturo, morda tudi Na kulturnem področju si zasluži pohvale tudi to, slu. končal. Nadvse prijetno sem presenečen da se očitno vsi nosilci zavedajo pomena le-teh že In proti koncu razmišljanja o kulturi kot taki in nad dejstvom, da kultura v občini tudi utečenih in »prijetih« kulturnih prireditev, ki jih še posebej o njenih oblikah, vendarle ne morem brez krovnega društva enako živi, brbota sicer ni zelo veliko, so pa te tako izvirne, specifične mimo njenih oblik organiziranosti. Trenutno sta- in se pozitivno prebija v ospredje in do- in dobro sprejete, da jih je za vsako ceno vredno nje poznamo vsi. Ukinjeno je krovno društvo, ki kazuje, da si vse naše pomembnejše po- obdržati. Preprosto tudi zato, ker so kvalitetne, preprosto ni imelo več članstva, vsaj dejavnega ne trebe (hvala bogu, da mednje sodijo tudi gledano na njih iz kateregakoli zornega kota. Ta več. Na »rešilnih sestankih« rešitve tudi za v bodo- kulturne potrebe) izborijo pravo mesto v so predvsem: Zahvala jeseni, Pozdrav pomladi, če nismo našli. Trend »drobitve« na samostojne in

31| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazgledipismaRazgledi bralcevRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi manjše organizacijske oblike in delovanje zno- sistemskega vira financiranja oz. »napajanja« s bil Tone Pevec pred 20 leti, in razumeli poanto traj večjih drugih društev se je nadaljeval in se strani lokalne ali državne skupnosti. Tako sem društvenega življenja in lokalne pripradnosti, ki še nadaljuje. Trenutno je v ustanavljanju Dru- se nekega večera pojavil na sestanku sveta KS je bila tako prisotna še ne tako dolgo nazaj. štvo pevcev iz bivšega MPZ Plastoform z željo Šmarjeta z namenom, da poprosim za »drobiž«, Za Športno društvo Šmarjeta: širitve. Tako je in nimam pravice tem pojavom ki bi nam omogočil nakup opreme za nogome- Boštjan Štrasberger, predsednik dati predznaka, ali je to dobro ali slabo. Resni- tno ekipo. ca je tudi tu verjetno nekje vmes. A dovolil si Ker nisem vedel, kdaj bom dobil svojih 5 mi- bom vseeno predlagati občinski upravi, ki silom nut, da predstavnikom sveta razložim, po kaj Sosedski odnosi prilik trenutno opravlja nekakšno nadomestno sem prišel, sem na seji prisostvoval od začetka Človek se rodi, vlogo koordinacije kulturnih dogodkov name- do konca. Tako sem bil iz prve roke poučen in tako ali drugače živi, sto vendarle manjkajočega društva, da razmisli seznanjem z že takrat prisotnim »lobiranjem« malo je srečen, dolgoročno o dveh različicah rešitve tega pro- posameznikov (vaških odbornikov), ki so vsak malo trpi. blema, in sicer da najde res močno, vplivno po svoje navijali, kje se bo asvaltirala kakšna do- in strokovno osebo s področja kulture (multi vozna pot in postavila javna razsvetljava. Kar je Čas pa teče kulturno razgledanega zanesenjaka!) ali zopet meni ostalo v spominu, je bilo to, da je po tem, nič ne reče, poskuša prepričati vodstvo OŠ Šmarjeta, da s ko so ugotovili, da za naše društvo ni nobenega ne zmeni se svojim (iz svojih vrst ali širše) kadrom in svo- denarja, najstarejši član sveta gospod Pevec iz ne za njega jo obliko organiziranosti poseže v prepotrebno Griča vstal in rekel. » Pa porka duš, dajmo tem in njegove skrbi. bolj sinhronizirano in harmonizirano dogajanje mladincem 50 jurjev, da bodo žogo lahko brca- na področju zelo bogatega kulturnega življenja li!« In smo jih dobili; 50 jurjev ... Tako se je vse Življenje nam kroji pota in usodo, na katero občine. skupaj začelo; delo, odrekanje, prosjačenje ... včasih ne moremo ali pa težko vplivamo. So Marjan Grahut V vseh naslednjih letih smo pripravili nič ko- dogodki, na katere niti malo ne računamo, ali liko športnih dogodkov, sodelovali na mnogih za katere sploh ne mislimo, da se nam zgodijo. Razmišljanje #karnekoga drugih, kulturnih, gasilskih, pevskih dogodkih. Pa se vendarle in nam tako usodno začrtajo in Prirejali koncerte, postavljali smučarske barake, spreminjajo nam ustaljeni življenjski sistem. #kimunivseeno organizirali ekskurzije. Iz naslova Šmarješkega Da, prav to se je zgodilo tudi meni. Živela sem, V globalu sem kar nekaj časa razmišljal, ali teka vsako leto OŠ Šmarjeta donirali del dobič- kot večina ljudi, dokaj napet življenjski vsak- spisati tole razmišljanje in ga deliti z vami ali ka in s tem mlade motivirali za športno udej- dan, natrpan s premnogimi obveznostmi in še ne. Ključno vprašanje, ki se mi je porajalo, je stvovanje. Se razdajali za lokalno skupnost, vse dodatnim prostovoljnim delom, za katerega bilo, zakaj to sploh početi, se izpostavljati? A ni brezplačno. sem se sama odločila in si ga zavestno naložila, boljše biti v coni ugodja, se sprijazniti z vsem, Vsega tega ne bi niti približno izpeljali v takem da pomagam in polepšam zadnji del življenja kar se dogaja, in čakati? Mogoče je to najboljše, obsegu kot smo, če ne bi bilo gospoda Gregor- ljudem v starosti. Vendar ne moremo živeti mogoče tudi ne ... ne vem. čiča, lastnika podjetja Plastoform, ki je videl in brez sanj, brez spominov, kakor tudi ne brez Pravijo, da ima vsaka resnica dva obraza in da prepoznal našo zagnanost, voljo in ideje. Nič iluzij. Življenje ne obstaja le zato, da se rodimo, šele zgodovina pokaže, kaj je bilo prav in kaj kolikokrat mi je rekel: »Boštjan, ni problema, garamo in umremo. To ne bi bilo dostojno za narobe. Načeloma se strinjam, vendar menim, oglasi se, ko boste kaj pripravljali, pa pogleda- človeka, bilo bi preveč puščobno in dolgočasno. da za čakanje, ki bo pokazalo stvari v pravi luči, va, kako lahko pomagam.« Nikoli ni v zameno Dokler smo bili mladi,smo sanjarili o krajih, ni časa, zato bom spodnje stvari prikazal z obra- zahteval povračila, bilo mu je samoumevno, da kje bi živeli in uživali svoj del življenja. Ime- zom, kot ga vidim jaz in skupina somišljenikov, kot domačin in podjetnik pomaga kraju in kra- la sem srečo, da sem živela v prekrasnem delu ki nismo politična stranka ali profitna organiza- janom ... Dolenjske in to v ŠMARJEŠKIH TOPLICAH. cija, ampak prostovoljni zanesenjaki, ki jim gre Žal posluha pri tistih, ki bi morali najbolj pod- Že sam odnos dobrih sosedov, odnos dobrih in prvotno za druženje, širjenje športne kulture in pirati društveno in družbeno življenje, nismo prijetnih nesebičnih ljudi, ki sem jih spoznala pomoč ostalim. imeli in ga nimamo. Blindirani hidranti, očitki v mojem 12-letnem bivanju, pove vse. Kajti o kraji vode so postali stalnica. Dejstvo, da dru- človek je bitje potreb, že samo drvenje brez po- Pa začnimo takole ... štva plačujemo uro najema športne dvorane OŠ stanka in začetka proti neznanemu cilju vodi Šmarjeta, ki je bila mimogrede zgrajena s samo- v depresijo in žalost. Skupne nedeljske kavice, Bilo je leta 1994, ko sem kot 21-letni mladenič prispevkom naših očetov in mam, najdražje v skupni klepeti s sosedi in telovadci Šole zdravja prevzel vodenje ŠD Šmarjeta. Takratni predse- bližnji in daljni okolici, nam ni v ponos. Tudi so moj smisel življenja. In samo druženje nas je dnik in kasnejši dolgoletni mentor Sandi Durič prispevki iz naslova Šmarješkega teka OŠ Šmar- povezalo v lepe medsebojne odnose, ki si ga želi mi je predstavil idejo pomlajevanja društva in jeta so pozabljeni. Gleda se samo ta trenutek, vsak človek. ponudil, da mladi, ki smo bili v tistem času na zgodovina ni pomembna. Žal sva se z možem zaradi življenjskih razmer, športnem področju zelo aktivni, prevzamemo Izgubljeni občutek, da so društva gibalo življe- ki nam jih prinašata sama bolezen in starost, odgovornost in popeljemo društvo novim izzi- nja v občini in se na njih poskuša delati dobi- odločila in svoj dom prodala ljudem, ki priha- vom naproti. Skupaj s še enim tvorcem kasnej- ček, vodi v razmišljanje o izgubi smisla, smisla jajo iz daljnih krajev. Že sama odločitev, da se ših in sedanjih uspehov in dosežkov društva, delati za kraj z dobro voljo in žarom v očeh. podajo na tako dolgo pot iz Rusije, daleč od Rafkom ml. Zupanom, smo prevzeli odgovor- Vendar se ne damo. Ne bomo dopustili, da uso- svojega doma, svojih navad, običajev in kultu- nost do društva, članov in lokalne skupnosti. do v kraju krojijo ljudje, ki sta jim zgodovina in re, pomeni, da si želijo spoznati in živeti v za Moje prvo srečanje z lokalno politično sceno lokalna pripadnost tuja. njih (kakor pravijo) najlepšem kraju Slovenije je bilo za mene, golobradega mladeniča, izku- Želim si in prepričan sem, da se nam kmalu in to so ŠMARJEŠKE TOPLICE. šnja prve vrste. Društvo je bilo tako kot danes uresničijo želje, da bi med svetniki, občinski Zato si želim, da bi jih vaščani in sosedje spreje- neprofitna, prostovoljna organizacija, ki nima upravi in svetu šole zopet sedeli ljudje, kot je li, da bi se tudi oni počutili, da so tukaj doma,

32| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled varni v svojem novem domu in da so obkroženi vendar sreče ne moremo naročiti. Dejansko je Svoboden dih z dobrimi sosedi in prijetnimi vaščani. povezana s kakovostjo medčloveških odnosov. Ko začnemo živeti z globljo zavestjo, ko gremo Terezija Balažević Več dobrega dajemo ljudem, naravi, vesolju, prek sebe in se odzivamo na resnico, to pa je, da vključno samemu sebi, več dobrega se nam vra- se sicer soočimo s čustvi, večkrat negativnimi, V iskanju sreče ča, če gre seveda za ustrezen pretok. Lahko pa toda smo jih pripravljeni sprejeti in odpustiti in Naše življenje je iskanje sreče. Kaj je pravzaprav se samo razdajamo in ničesar ne dobimo povr- pri tem ne kriviti osebe, ki nam jih je povzroči- sreča? Za nekoga je poln želodec (tako je bilo njeno, tu je na delu neustrezen pretok. Skozi ta la, takrat imamo možnost, da pridemo večkrat večkrat v zgodovini). Življenje in sreča gresta za proces moramo dejansko veliko predelovati in v stik s srečo in jo tudi zadržimo. Ko torej pre- čisto posvetne, zemeljske ljudi skozi želodec. Za predelati, skozi sebe spustiti nič koliko zamer, magamo samega sebe, svoj napihnjeni jaz, ta- nekoga zdravje, za drugega otroci, družina, spet težkih občutij, vso gmoto negativnih čustev. krat so nam odprta vrata za srečo. Duša namreč tretji prisega samo na denar … In vse to predstavlja potem gnojilo, gnojilo, ki globoko v sebi ve, da smo se s tem znebili sta- Sreča je pravzaprav stanje duha, ki nas ohranja pripomore, da iz zemlje zraste nova rožica, tudi re navlake, in svobodno zadiha. In to je sreča. v ravnotežju, v neki notranji trdnosti, iz ka- nova sreča. Če se prepuščamo življenju in živi- Zadihati na vsa pljuča. A sreča je nepričakovan tere črpamo jasno prepričanje, da je vse tako, mo tako, kot nam narekujejo naši vzorci, gene- gost, radost je v tem, da nas sladko preseneti … kot mora biti. Sreča pa ni nujno samo stanje, tika, stara sporočila v nas, je prihod sreče moten temveč gre za podarjenost in darove na nekem in otežen, ker vedno nekaj zapletamo, ker smo Nataša Kuhelj–Rožac, življenjskem področju. Ko smo srečni, nas ne žrtev genetskih in mentalnih sporočil. prof. pedagogike in sociologije skrbi prihodnost, smo v tem trenutku in ta tre- nutek pomeni večnost. Večji občutek sreče nas spremlja, dlje in z optimizmom vidimo v priho- dnost. Sreča ima lahko različne podobe: lahko je tiha, mirna in je v trajanju, lahko nas pa kar naenkrat preplavi in jo komaj prenašamo. Smo v evforiji, fizično gledano včasih že meji na bo- lečino. Lahko pride počasi, nežno, lahko nas udari in prestreli kot strela z jasnega … Srečo sem začutila velikokrat v življenju. Povezana je bila z drobnimi trenutki v življenju, pa naj je bil to stisk roke v določenem kraju z določeno osebo, naj jo je spremljal poseben pogled, spet drugič je bila povezava z neko prepoznavo ozi- roma spoznanjem. Doletela me je sreča v drob- nih življenjskih radostih. Vesela sem bila, ker je bilo nenapovedano in nepričakovano.

Pomemben je ustrezen pretok Tako imenovana čista sreča vedno izhaja iz ustreznih misli in odnosa do življenja. Je nagra- da za usklajenost, sozvočje z univerzalno vesolj- no energijo. Srečo si želimo v življenju vseskozi,

ZA TRENUTEK POZABIMO, DA VČASIH NAM JE HUDO, LEPO MISEL PODARIMO, DA V SRCU NAM BO TOPLO, V LETU KI PRIHAJA, NAJ SE ČAS UPOČASNI, DA GA BO DOVOLJ ZA VSE STVARI, KI SI JIH VAŠE SRCE ŽELI. NAJ BO TO SREČA, ZDRAVJE, USPEH ALI DELO, VSE KAR NAREDI VAM ŽIVLJENJE VESELO, KAJTI ČAS JE PREPOČASEN ZA TISTE, KI ČAKAJO, PREKRATEK ZA TISTE, KI SE VESELIJO, TODA ZA TISTE, KI SMO PRIJATELJI, JE NESKONČEN. SREČNO IN POLNO ZADOVOLJSTVA V LETU, KI PRIHAJA! Ljudske pevke Šmarjetke

33| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazgledipismaRazgledi bralcevR / azglediobvestilaRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Meteorološka jesen 2013 Po izjemni vročini v avgustu se je vreme v septembru vrnilo v običajne obenem tudi najzgodnejši pojav hladnega dne oz. mraza v zadnjih 20-ih okvire. S krajšanjem dneva so se spustile tudi temperature. Prva dekada letih. Običajno se temperatura pod ničlo spusti v drugi polovici mese- septembra je minila v stabilnem, sončnem in toplem vremenu. Najvišje ca. V mrazišču Žaloviče se je temperatura spustila do -5,1 °C. Beležil dnevne temperature so še presegale 25 °C. Najtopleje smo imeli 3. 9., sem 6 hladnih dni. Večji del meseca smo bili pod vplivom anticiklona. ko je avtomatska vremenska postaja zabeležila 28,8 °C. Območje viso- Imeli smo obilo sončnega vremena. Le med 10. in 12. 10. je bilo bolj kega zračnega pritiska, ki se je zadrževalo nad našimi kraji, je pričelo spremenljivo vreme s padavinami. V zadnjih dneh meseca je bilo zelo popuščati proti koncu dekade. V noči z 10. na 11. 9. nas je prešla hladna vetrovno. Pogosto je pihal JZ veter, za konec oktobra je bilo razmeroma fronta. Padlo je 32 l dežja/m2. Prehodno se je vreme nekoliko ustalilo. V toplo. Najvišje dnevne temperature so bile med 22. in 29. 10., dosegale noči na torek, 17. 9., nas je od severa dosegla nova fronta. Pred njo je pi- so celo 23 °C! Letošnji oktober je bil nekoliko toplejši od lanskega in hal JZ veter, noč je bila zaradi le-tega in več oblačnosti razmeroma topla, občutno bolj suh. Saj je padlo le 55 l dežja/m2, kar je manj kot polovica saj so se temperature gibale okoli 15 °C. Proti jutru nas je fronta dosegla, običajnih padavin. V nasprotju z lanskim letom, ko je rekordno obilno zato se je občutno ohladilo. Temperatura je del dneva vztrajala na 9 °C, snežilo, pa letos nismo beležili snežne odeje. Sneg pa je tedaj v gozdovih popoldne se je od zahoda zjasnilo in temperatura je ponovno porasla do povzročil ogromno škodo. V prvih dneh novembra se je nadaljevalo ne- 14 °C. Naslednje jutro smo beležili najnižjo septembrsko temperaturo, običajno toplo vreme. Vseskozi smo bili pod vplivom močnega JZ vetra. kajti ob megli se je ohladilo na 5,2 °C. Še nekoliko hladneje je bilo v 4. 11. je veter v sunkih presegal 60 km/h, temperatura pa se je povzpela mrazišču Žaloviče, kjer se je temperatura spustila do 1,4 °C. Pri tleh vse do 20,6 °C. Najtoplejši november do sedaj je bil s 23 °C november se je ponekod pojavila prva slana. Večji del zadnje dekade je nad nami leta 2002. V soboto 9. 11. je ob izrazito hladni fronti sledil preobrat vztrajalo območje visokega zračnega pritiska, dnevne temperature so se vremena, saj se je občutno ohladilo. Pojavljale so se nevihte z močnej- ponovno približale 25 °C. Proti koncu meseca se je anticiklon umaknil. šimi nalivi. Med 16.25 in 17.25 je padlo 14,5 l dežja/m2. V 10 urah Od severa je pričel dotekati hladnejši zrak, nad genovskim zalivom je pa 42,7 l dežja/m2. Meja sneženja se je do nižin spustila samo na SZ nastalo ciklonsko območje, ki je 29. 9. vplivalo na vreme pri nas. Pogo- Slovenije. Snežilo je v Ratečah in v Bohinjski dolini. V nedeljo dopoldan sto je deževalo. V 24-ih urah je padlo več kot 40 l dežja/m2. Čez dan je je bilo suho s spremenljivo oblačnostjo. Nad Jadranom se je poglabljal bilo hladno, saj se ni segrelo nad 12 °C. September je bil, temperaturno nov ciklon, ki nas je v popoldanskih urah tudi dosegel. Od SV nas je gledano, v okviru povprečnih vrednosti. Padavin je bilo nadpovprečno dosegel še nekoliko hladnejši zrak, ponovno je pričelo deževati, meja veliko. Hladno vreme se je nadaljevalo tudi v oktobru. Tako smo že 4. sneženja pa se je tudi na Gorjancih spustila do 800 m. Reke in potoki 10. beležili prvi hladni dan. Temperatura se je spustila na -0,5 °C, kar je so imeli velike vodostaje, ki pa so se z novimi padavinami še povečevali.

34| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMarecidecember 2013/letoRazgledi VII./številka 4 Raz glediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgled Tako je reka Krka v dopoldanskih urah 12. 11. dosegla vodostaj 369 tudi v soboto 30. 11. Mesec november je bil padavinsko zelo bogat. Saj cm in 352 m3/s. Poplavljala je v večjem obsegu. Ravno tako je v večjem smo v 16 dneh s padavinami zabeležili 202,4 l dežja/m2. Več jih je bilo obsegu poplavljala tudi Radulja. V 48 urah je padlo 87 l dežja/m2, kar le novembra, daljnega leta 1966. znaša toliko, kot običajno pade v 2/3 meseca. Nadaljevanje vremena v novembru je bilo zelo spremenljivo, ob manjših temperaturnih nihanjih je pogosto deževalo. Temperatura je bila vseskozi nadpovprečna. Meja sneženja je bila nad 1200 m, le občasno je pobelilo Trdinov vrh. 24. 11.

nas je prešla hladna fronta. Od SV je v višinah dotekal mrzel zrak. Kre- Oktober Povprečje November September pil se je SV veter, ki je v sunkih presegal hitrosti 60 km/h. Močni vetrovi iz SV smeri so za naše kraje neobičajni. Temperature so se le približale Povprečna temp. (°C) 15,0 12,6 6,9 11,5 običajnim vrednostim za konec novembra. Jutranje temperature so bile okoli -4 °C, najvišje dnevne pa okoli 8 °C. Za krajši čas je rahlo snežilo Najvišja temp. (°C) 28,8 23,6 20,6 28,8 Najnižja temp.(°C) 5,2 -0,5 -4,2 -4,2 Količina padavin (mm) 148,2 55,0 202,4 405,6 Št. hladnih dni (Tmin <0°C) 0 1 3 4 Št. toplih dni (Tmax ≥25°C) 7 0 0 7 Št. dni s padavinami (1mm) 10 9 16 35

Blaž Košak Slovarček:

Hladen dan – dan, ko je minimalna temperatura pod ničlo (Tmin < 0 °C) Tmin – najnižja temperatura Tmax – najvišja temperatura

Zmagovalci v letu 2013 od leve proti desni: Blažka Ilovar, Bo- Mesečna pravljična srečanja rut Lužar, Tatjana Hribar, Andrej Ilovar, Jan Gorenc, Martina Praznično decembrsko vzdušje in novoletne zaobljube so tu. Hribar. Naše prvo pravljično srečanje je bilo v ponedeljek, 16. decembra 2013. Prisluhnili smo zgodbici »Snežko, beli prijateljček«. Izdelovali Namizni tenis v Šmarjeti pa smo tudi okraske za jelko, in sicer pisane »dežnike«. Knjižnica V soboto, 9. 2. 2014, bo od 10. ure dalje v telovadnici OŠ Šmarjeta Mirana Jarca, v sodelovanju z vrtcem, organizira redna mesečna pra- potekalo tekmovanje v namiznem tenisu za prvaka Šmarjete. Prija- vljična srečanja, ki bodo potekala vsak 3. ponedeljek, ob 17. uri, v vite se lahko pol ure pred pričetkom. Prvi trije prejmejo medalje, knjižnici Osnovne šole Šmarješke Toplice. V dolgih zimskih večerih zmagovalci pa prehodni pokal. Tekmujete lahko vsi, ki imate stalno vas tako vabim, da nas obiščete in prisluhnete zanimivim zgodbam. bivališče v občini Šmarješke Toplice. Za zaključek se preizkušamo še v ročnih spretnostih in koliko veselja Vljudno vabljeni na tekmovanje, saj ima namizni tenis v Šmarjeti je, ko nastanejo zanimivi, nenavadni in privlačni izdelki. dolgoletno tradicijo in prav je, da jo ohranjamo še naprej. Irena Muc, vodja mreže krajevnih knjižnic Milena Prudič, športni pedagog na OŠ Šmarjeta

35|