Glasilo Občine Šmarješke Toplice, Leto III., Št. 4, December, 2009

glediRGlasiloazg Občine Šmarješke RToplice, letoedi III., št. 4, december, 200ra9 zglediRazgledira zglediRazglediRazgledira zglediRazgledira zglediRazgledira zgledigledirazgl ediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lediRazgledirazg lezgledirazglezgl edirazglezgledir azglezglediRazgl ezglediRazglezgl ediRazglezgledir azgle RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediOGLASIRazglediRazglediRazgledi

Zavarovalnica Triglav d. d. – zastopniška pisarna Šmarješke Toplice

V Zavarovalnici Triglav želimo svoje storitve približati svojim strankam, zato smo tudi v občini Šmarješke Toplice dne 4. 12. 2009 odprli novo zastopniško pisarno. V novi zastopniški pisarni boste lahko sklepali zavarovanja, prijavljali škode in pridobili vse potrebne informacije. Pisarna se nahaja v poslovno stanovanjskem objektu »Prinovec« in ima uradne ure: Ponedeljek od 8.00 do 11.00 Sreda od 14.00 do 17.00 Petek od 8.00 do 11.00 Tel. št. pisarne: 07 30 73 996 FAX: 30 73 997 Na področju občine Šmarješke Toplice delujeta dva univerzalna zastopnika, ki sklepata vse vrste zavarovanj. Silvo Gorenc tel. 041 655 207 Blanka Kranjc tel. 041 979 060

Ob odprtju nove zastopniške pisarne v občini Šmarješke Toplice, nudi Zavarovalnica Triglav OE Novo mesto vsem občanom dodatni 10 % komercialni popust, za vsa novo sklenjena premoženjska zavarovanja (Popust lahko uveljavite v času od 15. 12. 2009 do 31. 1. 2010) Vabimo vas, da obiščete našo novo zastopniško pisarno v Šmarjeških Toplicah.

GRADBENA MEHANIZACIJA in PREVOZI Novak Marjan s.p. •IZKOPI •PREVOZI •ZUNANJE UREDITVE •TLAKOVANJE •ASFALTIRANJE Družinska vas 38 8220 Šmarješke Toplice Tel.: 041/533 311

Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo 2010 radodarno z zdravjem, ljubeznĳo, srečo in uspehi. SREČNO IN ZDRAVO 2010!

2| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediOGLASIRazglediRazglediRazglediRazgle Zahvala Iz vsebine … Vedno znova imam težave pri izbiri teme za 1. Uvodne besede uvodnik. Ponavadi se v zadnjem hipu odločim 2. O delu Občine za temo, o kateri pogosto razmišljam v zadnjem času. Glede na to, da so pogosto žal v ospredju večinoma slabe novice, kot je širjenje virusa nove gripe, vožnja po avtocesti v napač- ni smeri in posledično hude prometne nesre- če, mi trenutno ne pade na misel prav nobena tema, ki bi se je z veseljem lotila. Seveda pa le ni vse tako črno, saj so se v letošnjem letu zgodile tudi mnoge lepe stvari – tudi v naši občini. Če na- Podpisana pogodba za širitev pokopališča in gradnjo štejem le nekaj izmed njih: odprtje dodatnega oddelka vrtca Sonček, pre- mrliške vežice v Beli Cerkvi. Investicĳa se je pričela novljena šolska kuhinja OŠ Šmarjeta, začetek širjenja pokopališča v Beli izvajati v ponedeljek, 5. 10. 2009, in bo dokončana naj- Cerkvi in ne nazadnje tudi ogromen korak naprej k sprejetju Občinskega kasneje do 31. 5. 2010. prostorskega načrta, ki bo pomenil nov začetek za mnoge mlade in malo manj mlade družine. Vse to je le delček mozaika, ki vodi k postopnem 3. Obvestila napredku našega območja, ki si ga vsi tako želimo. Vendar pa tudi to ni tema, ki bi se je želela lotiti v tem uvodniku, tem- 4. Dejavnosti društev več bi raje izrabila priložnost ob izteku letošnjega leta, da se zahvalim VSEM, ki ste kakor koli sodelovali pri nastajanju našega občinskega gla- sila. V prvi vrsti članom uredniškega odbora, ki ste vztrajali z mano v dobrem in slabem, oblikovalcu in tiskarju, piscem člankov, ki ste nam vestno poročali o pomembnejših dogodkih v naši občini in ne nazadnje vsem bralcem, ki berete in ocenjujete rezultate našega dela. Nisem ravno ljubitelj klišejskih fraz, vendarle pa kljub temu menim, da je ključnega Odlični rezultati naših gasilk in gasilcev. pomena za kvalitetno delo tudi to, da znaš sodelavce ne le opozoriti na napake, temveč predvsem pohvaliti, ko delajo dobro ter se jim za priza- 5. Kultura devno delo tudi zahvaliti. Torej HVALA in novim zmagam naproti! Tudi v prihodnjem letu bodo Razgledi izhajali po že ustaljenem časo- vnem zaporedju; 4-krat letno, konec meseca marca, junĳa, septembra in decembra. Vaše prispevke s fotograﬁjami za marčevsko številko pričaku- jemo na elektronskem naslovu [email protected] najkasneje do ponedeljka, 1. marca 2010. Želim vam vse lepo v letu 2010 in prĳetne božično-novoletne praznike v krogu tistih, ki jih imate radi – naj bo praz- nični december resnično vaša zimska pravljica. Prvi oratorĳ v Šmarjeti. Bojana Medle 6. Aktualno 7. Potopis Da bilo bi leto 2010 pravo, da bilo bi leto zdravo, Ohladitev v vročih poletnih dneh: Islandĳa - otok veliko radostnih dni ledu in ognja. naj novo leto podari. Uredništvo Razgledov

Kolofon: Razgledi: glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Naklada 1150 izvodov. Brezplačno ga prejmejo na dom vsa gospodinjstva v občini Šmarješke Toplice. Odgovorna in glavna urednica: Bojana Medle. Uredniški odbor: Miha Gorenc, Marjan Grahut, Martina Hočevar, Bojana Medle, Jože Medle, Jože Novak, Anka Turk Potočar. Lektura: Jože Medle. Prispevki v glasilu: avtorji pripisani ob koncu prispevkov. Odgovornost za prispevek prevzema avtor. Uredniški odbor ne presoja prispevkov v smislu novinarske stroke. Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedila. Grafična realizacĳa: Tomograf, Tomo Cesar, s.p. Fotografija na naslovnici: V težko jesen. Foto: Mitja Pavlič. 3| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediO RazglediDELU OBČINERazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Cenjene občanke in občani! V decembrskih prazničnih dneh vsi delamo bilanco o tem, strokovnimi podlagami, demo- kako uspešni smo bili v izhajajočem letu. Tudi z vašo po- grafskimi študĳami ter danimi po- močjo smo v Občini Šmarješke Toplice realizirali tiste cilje, budami občank in občanov, smo v na katere smo upravičeno ponosni. Še najbolj veseli pa smo, sodelovanju s podjetjem Acer d.o.o. da imamo rekordno število rojstev in da se je število prebival- pripravili Dopolnjen osnutek Ob- cev naše občine v treh letih samostojnega delovanja povečalo, činskega prostorskega načrta in ga predvsem na račun naših malčkov in mladih družin, ki so si po pridobitvi pozitivnega soglasja uredile dom v lepem in mirnem okolju naše občine. Ministrva za okolje in prostor v no- Zelo veseli smo, da smo letos odprli novo enoto vrtca Son- vembru tudi javno razgrnili. ček pri Občini v Šmarjeti in obnovili kuhinjo v OŠ Šmarjeta. Velik razcvet v letu 2009 je bil tudi na področju kulture Naši otroci so v pismu Božičku napisali, da si najbolj od vsega in ohranjanja naravne ter etnološke dediščine našega kraja. želĳo otroško igrišče v Šmarjeških Toplicah. Zato smo se na V času praznovanja drugega občinskega praznika je izšel Občini odločili, da jim v sodelovanjem s Termami Šmarješke Zbornik o Klevevžu. Prav tako smo našemu velikemu roja- Toplice in donatorji, našimi poslovnimi partnerji, izpolnimo ku Jožetu Karlovšku odkrili na njegovi rojstni hiši v Šmarjeti njihovo željo. V sproščujočem zelenem okolju parka Term kip, delo akademskega kiparja Borisa Proko�eva. V mesecu Šmarješke Toplice pri Stanovanjsko-poslovni stavbi Prinovec novembru je potekal ustanovni zbor Godbe na pihala Šmarje- bomo v decembru uredili otroško igrišče z igrali, da bi našo ške Toplice, ki nas bo s svojim prvim nastopom navdušila ob občino naredili še prĳaznejšo našim otrokom, mladim druži- praznovanju našega občinskega praznika v letu 2010. nam in turistom. Da vse poteka v prazničnem vzdušju, smo na Občini Šmar- Prav tako smo v izhajajočem letu uspeli realizirati skoraj ješke Toplice v mesecu decembru pripravili pestro kulturno vse naloge, ki smo si jih zastavili. Izdelali smo idejne zasnove dogajanje, ki smo ga poimenovali kar Zimska pravljica. Zato za ureditev vseh treh vaških središč: Bele Cerkve, Šmarjete in se na koncu zahvaljujem tudi vsem soorganizatorjem tega Šmarjeških Toplic, turistično-poslovno-storitvene cone Kro- dogodka, našim društvom, TIC-u in Termam Šmarješke To- novo in novega turističnega kompleksa Klevevž. V sodelo- plice. Vas, drage občanke in občani, pa vabim, da se nam pri vanju s podjetjem Komunala iz Novega mesta smo pripravili praznovanju pridružite. Ne zamudite nastopa naših malčkov tudi idejne zasnove za izgradnjo kanalalizacĳe v vseh aglo- iz vrtca Sonček, “najharmonikarice” Valentine Kragelj in meracĳah v občini do leta 2015, projekte za vodovod Vinji vrh pravljičnih palačink, ki jih bova posebno za vas pripravila z ter projekte za obnovo zdravstvene postaje v Šmarjeti, šport- direktorjem Term Šmarješke Toplice. nega parka pri osnovni šoli, odprtje že devetega oddelka vrt- Srečno in uspešno tudi v letu 2010! ca Sonček in številne druge projekte na področju izgradnje cestne in komunalne infrastrukture. Na osnovi že sprejete in Vaša županja na občinskem svetu potrjene Strategĳe razvoja turizma v ob- čini Šmarješke Toplice, vsemi idejnimi zasnovami, izdelanimi

Uradne ure za neposredno poslovanje občinske uprave z občani in drugimi osebami Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in so na sedežu Občine Šmarješke Topli- pričakujemo ce, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Topli- prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. ce telefon: 07/38 44 330 Naj se vam uresničĳo sanje, udejanĳo želje in izpolnĳo pričakovanja! - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in Blagoslovljen Božič ter mirno, zadovoljno in srečno 2010! od 13.00 do 15.00; mag. Bernardka Krnc, - sreda od 8.00 do 12.00 in županja, od 13.00 do 17.00; s sodelavci občinske uprave Občine Šmarješke Toplice - petek od 8.00 do 13.00.

4| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle 28. redna seja Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice V torek, 24. 11. 2009, je bila seja občinske- usmeritve razvoja občine in sprejel strategĳo cem«, povezovalni komunalni in vodovodni ga sveta, na kateri so člani Občinskega sveta za razvoj turizma, kar je v celoti upoštevano v vod Šmarjeta – Šmarješke Toplice, povezo- med drugim obravnavali Odlok o občinski predlogu. Občina Šmarješke Toplice sprejema valni kanalizacĳski vod od čistilne naprave cestah v občini Šmarješke Toplice, Predlog akt po zakonitem postopku in je pripravila Šmarjeta do Šmarjeških Toplic, povezovalni proračuna za leto 2010 ter Dopolnjen osnu- vse potrebno za kvalitetno razpravo. vodovodni vod Šmarješke Toplice – Brezovi- tek Občinskega prostorskega načrta občine Člani Občinskega sveta so nato pristopili ca in izdelava projektov za kanalizacĳo Go- Šmarješke Toplice in okoljskega poročila. Za k obravnavi predloga proračuna za leto 2010. renja vas, Šmarjeta – Orešje in idejna študĳa slednjo točko so člani Občinskega sveta izgla- Predlog proračuna je rezultat investicĳskega – kanalizacĳa do vsake hiše. Izdelali se bodo sovali sklep, da se umakne z dnevnega reda. ciklusa, ki se je začel v občini, z upošteva- tudi projekti na področju vodooskrbe za vo- Občina Šmarješke Toplice je pri sprejema- njem podpisanih pogodb in planskih pisem dovod Šmarjeta ter začetek projektiranja za nju Občinskega prostorskega načrta občine za leto 2010 ter odobrenimi nepovratnimi Vinji vrh. Občinski svet ni potrdil predloga Šmarješke Toplice in okoljskega poročila v sredstvi za prihodnje leto. Predlog proraču- proračuna niti ni izpostavil nobenih stališč fazi javne razgrnitve, ki traja od 16. 11. 2009 do na je razvojno naravnan, saj predvideva dvig do predloga, zato je županja nadaljevala ak- vključno 16. 12. 2009. V tem času lahko občani indeksa na investicĳskem področju za kar 88 tivnosti na postopku sprejemanja proračuna in ostala zainteresirana javnost podajajo pri- odstotkov na oceno realizacĳe v letu 2009. in 10. 12. 2009 že sklicala Občinski svet, da pombe. Občinska uprava je skupaj z županjo Največje investicĳe v letu 2010 bodo na po- pristopi k obravnavi ter se vsaj opredeli do Občinskemu svetu predlagala, da tudi Občin- dročju vodooskrbe, kanalizacĳe, cest, pros- predloga proračuna. ski svet kot organ občine obravnava predlog torskega planiranja in izdelovanja projektnih Občinski svet je sprejel odlok o občinskih dokumenta in nanj poda morebitne pripom- dokumentacĳ. Izvajala se bo tudi investicĳa cestah, ki omogoča občinski upravi aktivno be. Večji del članov Občinskega sveta se je tej v adaptacĳo zdravstvene postaje v Šmarje- opravljanje dela na tem področju in ukrepa- zakoniti pravici odrekla z razlogom, da niso ti, pripravljali se bodo projekti za celovito nje medobčinskega inšpektorata in redarstva bili dovolj seznanjeni s predlogom dokumen- obnovo šole in celotnega šolskega okoliša. za vzpostavljanje reda na občinskih cestah. ta, četudi je ta isti Občinski svet že na začet- Glavne investicĳe bodo: temeljita in celovita Petra Pozderec, ku sprejemanja dokumenta podal osnovne komunalna ureditev naselja »Nad Prinov- univ. dipl. prav., občinska uprava

Na Miklavževo nedeljo sta naša občana Jelka Sprememba uradnih ur na in Drago Golob z Griča Krajevnem uradu Šmarjeta pri Klevevžu našla čisto prave jurčke in lisičke. Krajevni urad Šmarjeta bo s 1. 5. 2009 spreme- Očitno je tudi narava nil poslovni čas. Uradne ure za stranke bodo poskrbela za obdaritev tako ob: strastnih gobarjev. · sredah od 8.00 ure do 12.00 ure in Iskrene čestitke! · četrtkih od 8.00 ure do 12.00 ure in mag. Bernardka Krnc, županja od 13.00 ure do 15.00 ure.

Občina Šmarješke Toplice pričela Izdelava idejnih zasnov ureditve z javno razgrnitvĳo in javnimi naselĳ Šmarjeta, Šmarješke obravnavami dopolnjenega osnutka Toplice in Bela Cerkev občinskega prostorskega načrta in Občina Šmarješke Toplice je v letošnjem letu pristopila k projektu izdelave idejnih zasnov ureditve naselĳ Šmarjeta, okoljskega poročila Šmarješke Toplice in Bela Cerkev. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Pripravljene idejne zasnove bodo zasnovale osnovne občine Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: OPN) in okoljskega poročila bo usmeritve za nadaljnjo celovito prenovo in razvoj treh potekala od 16. novembra 2009 do vključno 16. decembra 2009 v prostorih naselĳ ob upoštevanju prostorskih in razvojnih potreb ter Občine Šmarješke Toplice ob delavnikih v času uradnih ur občinske upra- upoštevanju ukrepov za varovanje okolja. ve. Na spletnem naslovu www.smarjeske-toplice.si bo dostopna elektron- Izdelane idejne zasnove bomo bolj obširno predstavili v ska oblika dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta. eni izmed prihodnjih številk Razgledov. Petra Pozderec, univ. dipl. prav., občinska uprava Stane Bajuk, univ. dipl. inž. kraj. arh., občinska uprava

5| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediO RazglediDELU OBČINERazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Trenutno stanje na področju odvajanja Idejna zasnova odvajanja in čiščenja komunalnih in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode odpadnih voda v občini Šmarješke Toplice Občina Šmarješke Toplice ima odvajanje in čiščenje Javno službo odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode komunalnih odpadnih voda že delno urejeno. Na po- v občini Šmarješke Toplice izvaja Komunala Novo mesto d.o.o. dročju treh aglomeracĳ oziroma v naseljih Šmarjeta, V občini Šmarješke Toplice je 3059 prebivalcev, 851 prebivalcem se izvaja od- Šmarješke Toplice, del Brezovice in v Družinski vasi je vajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacĳo, 226 stavb je priključe- skupaj zgrajenega 13.5 km kanalizacĳskega omrežja, ki nih na javno kanalizacĳo, 224 prebivalcem se izvajajo storitve prevzema blata se zaključuje s čistilnima napravama Šmarjeta in Šmar- iz malih komunalnih čistilnih naprav, 1956 prebivalcem pa se izvajajo storitve ješke Toplice. Iz gospodinjstev v ostalih naseljih v obči- praznjenja nepretočnih greznic oz. obstoječih greznic. ni pa odpadne vode še vedno odvajajo preko individu- Na območju občine Šmarješke Toplice je 13.416,68 m kanalskih vodov sekun- alnih pretočnih greznic neposredno v okolje. Ta način darnega in primarnega omrežja, 282,11 m je kanalskih vodov za odvajanje pa- reševanja je ekološko zelo sporen, saj se s tem onesna- davinske vode; dolžina kanalizacĳskega sistema je 3.880,38 m, dolžina ločenega žuje podtalnica, vodotoki in posredno tudi pitna voda. kanalizacĳskega sistema znaša 9.254,19 m. Država Slovenĳa je sprejela Operativni program in Pra- V občini Šmarješke Toplice se nahajata dve večji čistilni napravi, na katerih se izvaja čiščenje odpadnih voda: vilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode • Jugovzhodno od hotelskega kompleksa v Šmarjeških Toplicah se nahaja či- in padavinske vode v letu 2002. Po tem pravilniku so stilna naprava Šmarješke Toplice, ki je bila zgrajena leta 2007, in je tudi naj- naselja v občini razdeljena na posamezne aglomeracĳe, večja na območju občine. Območje, ki ga pokriva kapaciteta čistilne naprave, ki morajo biti opremljene z javno kanalizacĳo do leta zajema del naselja Šmarješke Toplice, turistični kompleks Šmarjeških Toplic, 2015 in priključena na čistilno napravo do leta 2017. Po- Brezovico, Šmarjeto in Družinsko vas. Javna kanalizacĳa s prispevnih območĳ leg potrebe po ureditvi odvajanja in čiščenja komunalne je izvedena v obliki ločenega sistema. Čistilna naprava ni obremenjena z in- odpadne vode, da zagotovimo zdravo življenjsko oko- dustrĳskimi odpadnimi vodami. Čistilna naprava zagotavlja čiščenje 4000 PE lje, nas v to zavezuje tudi zakonodaja s področja varstva (populacĳski ekvivalent). okolja, saj je naša država tudi na tem področju prevzela • Na desnem bregu vodotoka Primorac pred naseljem Šmarjeta stoji čistilna na- pravni red Evropske unĳe. prava Šmarjeta, zgrajena leta 1980. Čistilna naprava pokriva območje Šmarjete. Občina Šmarješke Toplice je v skladu s Pravilnikom Kanalizacĳa je izvedena v obliki mešanega sistema in zagotavlja čiščenje 800 o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in pada- PE (populacĳski ekvivalent). Čistilna naprava Šmarjeta se bo v prihodnosti vinske vode razdeljena na 14 aglomeracĳ, v katere so- ukinila, tako da se bo odpadna voda preusmerila v čistilno napravo Šmarješke dĳo vsa večja naselja občine. Toplice. Glede na navedeni pravilnik ima občina obvezo, da V prihodnjih letih se bo v občini Šmarješke Toplice število priključenih pre- opremi z javno kanalizacĳo vse aglomeracĳe, ki imajo bivalcev strmo povečevalo, predvidoma že v naslednjem letu se bo na javno gostoto poselitve večjo kot 50 PE na hektar oziroma 10 kanalizacĳo priključilo naselje nad Prinovcem v Šmarjeških Toplicah, Strelac in PE na hektar na občutljivih območjih. Občutljivi območ- del Brezovice, in kasneje ostala naselja, seveda v odvisnosti od podpisovanja ji sta: področje varstvenega pasu vodnega vira Jezero in služnostnih pogodb, ki so obvezne, da se izpelje takšen projekt. Služnostne po- vplivni pas reke Krke. To so Šmarjeta, Šmarješke Top- godbe so poleg ostale projektne dokumentacĳe namreč nujno potrebne za pri- lice, Vinica, Žaloviče, Bela Cerkev, Dolenje Kronovo, dobitev gradbenega dovoljenja, ki predstavlja osnovo za črpanje nepovratnih Spodnja Družinska vas in Zbure. sredstev. Nepovratna sredstva so pri takšnih projektih nujna, saj občina s svojim Na osnovi navedenih dejstev je občina Šmarješke proračunom ne more zagotavljati popolne finančne pokritosti projekta. Toplice s pomočjo Komunale Novo mesto izdelala Tomaž Ramovš, univ. dipl. inž. grad., občinska uprava Idejno študĳo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod za vsa naselja, ki jih je po operativnem programu obvezno opremiti z javno kanalizacĳo. Idejna študĳa je izdelana na osnovi analize obstoječega stanja, opravljenih terenskih ogledov in izbiri najugodnejših možnosti in variant odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Tehnični in finančni rezultati so prikazani tekstovno, tabelarično in grafično. Tako nam idejna študĳa prikaže oceno stroškov, potrebnih investicĳskih vlaganj in način reševanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod na področju posameznih aglom- eracĳ (naselĳ), skladno z zahtevami operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode do leta 2017. Modri stolpci – priključeni na kanalizacĳo Idejna študĳa je pokazala, da je po zgoraj navede- Zeleni stolpci – čiščenje odpadne vode nem pravilniku do leta 2017 potrebno vložiti v urejanje Prikazan je delež oskrbe v občini Šmarješke Toplice v primerjavi s povpre- in čiščenje komunalnih odpadnih vod 7.925.000 evrov. čnim nivojem v bližnjih občinah. V ta namen je potrebno zgraditi 24 km kanalizacĳskih vodov, 10 črpališč in 4 manjše čistilne naprave. Ta in-

6| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Idejna zasnova odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Šmarješke Toplice vesticĳski vložek je zelo velik, zato je že sedaj potrebno načrtno pri- stopiti k reševanju problematike odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, saj se zakonski rok hitro približuje. Poleg tega bo potrebno sočasno z gradnjo kanalizacĳe vložiti v obnovo dotrajanega vodovodnega omrežja in izgradnjo vodovoda v naseljih, ki so še brez javnega vodovoda 5.079.978 evrov. Da bi takoj začeli z izgradnjo zahtevane komunalne infrastrukture in jo zgradili v zahtevanih zakonskih rokih, smo na osnovi kriterĳev izdelali prioritetni vrstni red investicĳ. Kriterĳi za kanalizacĳo so: obveznost izvajanja Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v RS, naselja oziroma aglomeracĳe, ki jih lahko priključimo že na obstoječo ČN, viri financiranja, možnost pridobitve nepovratnih sredstev, šte- vilo priključenih prebivalcev z izvedeno investicĳo, že pridobljena gradbena dovoljenja ali možnost pridobitve gradbenega dovoljenja (ovire v postopku, npr. ZVKD), sočasnost obnove kanalizacĳe in drugih investicĳ (ceste, itd.). Kriterĳi za vodovod so: sočasnost obnove vodovoda ob gradnji kanalizacĳi in ob drugih investicĳah (ceste), dotrajanost in velike vod- ne izgube na omrežju, premajhni profili cevovodov (nezagotavljanje požarne varnosti), neoskrbljena naselja z vodo, viri financiranja, šte- vilo priključenih prebivalcev z izvedeno investicĳo, pridobljena gradbena dovoljenja ali možnost pridobitve gradbenega dovoljenja (ovire v postopku, npr. ZVKD). Na osnovi zgoraj navedenih kriterĳev bomo po predlogu plana v letu 2010 izvajali naslednje investicĳe: Začeli bomo graditi kanalizacĳo in obnavljati vodovod v naselju Šmarješke Toplice – nad Prinovcem. V okviru rekonstrukcĳe ceste bomo zgradili nov povezovalni kanalizacĳski vod in obnovili vodovod od Šmarjete do ČN Šmarjeta ter povezovalni kanal od ČN Šmarjeta do Prinovca. Istočasno bomo zgradili tudi nov vodovod od Prinovca do Brezovice. Obe investicĳi se bosta nadaljevali in zaklju- Aglomeracĳe Vinica iz idejne zasnove. čili v letu 2011. investicĳskih vlaganj, ki ga bo ravno tako sprejel občinski svet že v Poleg tega pa bomo izdelali projekte za kanalizacĳo Gorenja vas, okviru sprejemanja proračuna za leto 2010. kanalizacĳo Šmarjeta – Orešje, Idejno študĳo odvajanja in čiščenja od- Projekt Hidravlične izboljšave vodovoda Dolenjske bo potekal od padnih vod za manjša naselja, ki niso zajeta v aglomeracĳah, projekt leta 2011 do leta 2014. V okviru tega projekta, ki bo sofinanciran iz obnove vodovoda v Šmarjeti, projekt vodovoda Vinji vrh ter sodelo- kohezĳskega sklada EU, bo v občini Šmarješke Toplice zgrajena vo- vali pri projektu Hidravlične izboljšave vodovoda Dolenjske. darna za čiščenje pitne vode na izviru Jezero, obnovljena bosta vodo- Gradnja v naslednjih letih bo potekala po letnih planih investicĳ, voda od Družinske vasi do Bele Cerkve in od Šmarjete do Gorenje ki jih bo, na predlog občinske uprave in Komunale, vsakoletno obra- vasi ter zgrajen nov vodohran Gorenja vas, prostornine 200 m3. vnaval in potrjeval Občinski svet. Osnova pa bo prioritetni program Ljubomir Jakše in Jože Bašelj

Aglomeracĳe Skupaj vrsta vodov in objektov Količina Ocena brez DDV Ocena z DDV primarni vodi 15.150 m 3.484.500 € 4.181.400 € sekundarni vodi 4.790 m 862.200 € 1.034.640 € tlačni vodi 3.780 m 567.000 € 680.400 € Šmarjeta, Vinica, Zbure, Žaloviče, Šmarješke Toplice - stari del, Šmarješke črpališča 10 170.000 € 204.000 € Toplice, Dolenje Kronovo, Družinska vas, čistilne naprave 4 650.000 € 780.000 € Bela Cerkev Skupna ocena vrste vodov in objektov: 5.733.700 € 6.880.440 € Ocena projektne dokumentacĳe: 520.000 € 624.000 € Ocena vodenja investicĳ in nadzora: 350.000 € 420.000 € Skupna ocena stroškov: 6.603.700 € 7.924.440 € Zbirna tabela investicĳskih vlaganj na območju aglomeracĳ (obveznost izgradnje do leta 2017).

7| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediO RazglediDELU OBČINERazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Na zahodni strani pokopališča, kjer je ne- Pogled na južni del pokopališča. Izvedba temeljnega podstavka opornega kdaj stala mrliška vežica, je bilo odkritih zidu. več grobov. Rekonstrukcĳe pokopališča in gradnje nove mrliške vežice v Beli Cerkvi Dela na projektu rekonstrukcĳe pokopa- lišča, ter odstranitev obstoječe mrliške vežice Pri arheoloških raziskavah je bilo odkritih lišča in gradnje mrliške vežice v Beli Cerkvi na zahodni strani pokopališča. več deset grobov, ki so potrdili dejstvo, da je so v polnem teku, saj nam ugodne vremen- Ker se gradbišče nahaja v pomembnem tukaj nekdaj obstajala prafara. Arheološke ske razmere omogočajo izvedbo zahtevnih arheološkem območju Šmarjeta – Vinji vrh, raziskave bodo zaključene v tem tednu, o po- zemeljskih in gradbenih del. je bilo potrebno pred gradnjo izvesti pred- teku izkopavanj ter najdbah na tem območju Trenutno se je izvedla I. faza zemeljskih hodne arheološke raziskave, ki so nekoliko pa bomo obširneje pisali v eni izmed prihod- del ter izkop in betoniranje temeljnega pod- upočasnile dinamiko izvedbe rekonstrukcĳe njih številk. Stane Bajuk, stavka opornega zidu na južni strani pokopa- pokopališča in izgradnje mrliške vežice. univ. dipl. inž. kraj. arh., občinska uprava

Izvajanje investicĳ v vodovod, kanalizacĳo in ceste Ločeno zbiranje Služnostne pogodbe komunalnih odpadkov Občina Šmarješke Toplice aktivno izdeluje projekte s področja vodooskrbe, kanalizacĳe in cest. Pro- Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na območju občine jekte izdelujejo projektanti, ki so pogodbeni partnerji Šmarješke Toplice izvaja Komunala Novo mesto d.o.o., ki kot Občine. V fazi izdelave projekta morajo projektanti javna služba izvaja ločeno zbiranje frakcĳ komunalnih od- pridobiti tudi dovoljenja lastnikov zemljišč, po kate- padkov, zbiranje nevarnih odpadkov in zbiranje ekoloških od- rih se bo izvajala investicĳa, da dovoljujejo izvedbo padkov v okviru urejenih zbiralnic, zbirnih centrov, premičnih predvidenih gradenj. Soglasja se dajejo v obliki služ- nosti, s tem da se sklene notarsko overjena služnost- zbiralnic in v okviru ostalih urejenih mest. MODRI POKROV ZELENI POKROV (steklo) RUMENI POKROV na pogodba. Usmeritve z ravnanjem s komunalnimi odpadki na območju občine Šmarje- (papir in lepenka) V zabojnik za steklo odložimo stekleni- (plastika in pločevinke) Vse občanke in občane, lastnice in lastnike zem- ške Toplice so: V zabojnik za papir odložimo časopi- ce, kozarce in vso ostalo stekleno emba- V zabojnik za embalažo odložimo em- ljišč prosimo za sodelovanje v teh postopkih. Zave- • zbiranje komunalnih odpadkov, se, revije, prospekte, karton, lepenko, lažo brez vsebine in pokrovčkov. balažo mleka, sokov (tetrapak), plastič- dati se moramo, da se infrastruktura gradi za dobro pisemski in ovojni papir, pisma, ku- ne vrečke, plastenke, jogurtove lončke, • zagotavljanje čim boljšega ločevanja odpadkov na izvoru, verte, papirnate vrečke, papir, v kate- lončke skute in podobno, pločevinke vseh nas, za čisto okolje, za pitno vodo in urejene ter • naknadno razvrščanje komunalnih odpadkov in rem se kupi na primer kruh, kartonsko pijač, hrane, aluminijasto folijo, ovojno varne ceste. • oddajanje posameznih frakcĳ v nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi. embalažo (od čajev, testenin, kosmičev, folijo živil, kovinske pokrovčke/zama- Služnostna pogodba predvideva motenje posesti v Za ločeno zbiranje odpadkov se uporabljajo Ekološki otoki (zbiralnice za zobne paste ...), kartonsko embalažo od ške, plastične pokrovčke/zamaške. času izgradnje, potem pa vzpostavitev v prvotno sta- ločeno zbiranje frakcĳ), ki predstavljajo ravno in tlakovano površino, dolo- jajc. nje ter omogočanje dostopa v primeru vzdrževanja čene velikosti od 1,00 m do 1,50 m širine ter do največ 5,00 m dolžine. Poso- infrastrukture. Služnostna pogodba se vpiše v zemlji- de so velikosti 1100 l, v zeleni barvi, z označbo nalepke na sprednji strani, ško knjigo. Petra Pozderec, ki označuje posamezno frakcĳo, ter z različnimi barvami pokrovov, ki prav univ. dipl. prav., občinska uprava tako označujejo posamezno vrsto frakcĳe:

8| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Prvi sklop investicĳe ureditve Delovanje vaških lokalne ceste Slape pri koncu gradnje odborov in kolegĳ Občina Šmarješke Toplice je v letu 2009 uporabo prometu. predsednikov podpisala pogodbo za izvedbo investicĳe S prenovljenim odsekom ceste v Slapah v višini 220.325,00 EUR, ki se soﬁnancira s se bo izboljšala prometna povezava ter var- vaških odborov pomočjo sredstev Službe za lokalno samo- nost vseh udeležencev v cestnem prometu V občini deluje šest vaških odborov: upravo RS. V začetku meseca oktobra so na severozahodnem delu občine. Stanje ceste Šmarjeta, Vinica – Orešje, Zbure, Bela pospešeno stekla dela na lokalni cesti Slape je bilo pred prenovo slabo, cesta je bila ozka, Cerkev, Družinska vas – Kronovo, Šmar- – Klevevž, tako da lahko danes, v zelo krat- nepregledna in na več krajih popolnoma do- ješke Toplice. kem času od začetka prenove in ob nepred- trajana. Nova cesta je širine 5 metrov s pripa- V mesecih oktober, november in de- vidljivem vremenu, z zadovoljstvom sporo- dajočim hodnikom za pešce, ki ﬁzično ločuje cember se je županja sestala z vsemi še- čimo, da je odsek asfaltiran in da bodo vsa pešce od ostalega prometa. stimi vaškimi odbori. Na odborih člani dela na prvem sklopu v kratkem zaključena, Petra Pozderec, tako da bo cesta v dolžini 453 m predana v univ. dipl. prav., občinska uprava aktivno podajajo svoje pobude in predloge ter tako pomagajo občinski upravi pri izvajanju nalog. Županja se enkrat na mesec sestaja tudi z vsemi predsedniki vaških odborov na kolegĳu. Predsedniki se seznanjajo z aktualnimi zadevami in investicĳami. Kolegĳ predsednikov in vaški odbori so dobrodošla vez med prebivalci in ob- činsko upravo. Zahvaljujemo se vsem članom vaških odborov za aktivnosti in upamo na nadaljnje dobro sodelovanje. Petra Pozderec, Polaganje asfalta (v ozadju sadovnjak ter Nevsiljivo položena cesta v mehki dolenj- univ. dipl. prav., občinska uprava vas Mala Strmica). ski pokrajini.

MODRI POKROV ZELENI POKROV (steklo) RUMENI POKROV (papir in lepenka) V zabojnik za steklo odložimo stekleni- (plastika in pločevinke) V zabojnik za papir odložimo časopi- ce, kozarce in vso ostalo stekleno emba- V zabojnik za embalažo odložimo em- se, revije, prospekte, karton, lepenko, lažo brez vsebine in pokrovčkov. balažo mleka, sokov (tetrapak), plastič- pisemski in ovojni papir, pisma, ku- ne vrečke, plastenke, jogurtove lončke, verte, papirnate vrečke, papir, v kate- lončke skute in podobno, pločevinke rem se kupi na primer kruh, kartonsko pijač, hrane, aluminijasto folijo, ovojno embalažo (od čajev, testenin, kosmičev, folijo živil, kovinske pokrovčke/zama- zobne paste ...), kartonsko embalažo od ške, plastične pokrovčke/zamaške. jajc. V občini Šmarješke Toplice je trenutno lociranih 10 ekoloških otokov, katerih število bomo še povečevali, tako da se zagotovi čim večja pokritost območja občine Šmarješke Toplice z ekološkimi otoki. Zbiralnice ločenih odpadkov smo občanom približali. Lokacĳe si lahko ogledate na povezavi PISO-ŠMARJEŠKE TOPLICE na spletni strani naše Občine, potem ko se vpišete in pridobite geslo za uporabo. Petra Pozderec, univ. dipl. prav., občinska uprava

9| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediO RazglediDELU OBČINERazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Odlok o občinskih cestah Občinski svet Občine Šmarješke Topli- ce je na 28. redni seji dne 24. 11. 2009 sprejel Odlok o Občinskih cestah v ob- čini Šmarješke Toplice. Takoj po polaganju asfalta; diši po novem. Odlok ureja: • občinske ceste (lokalne ceste LC in javne poti JP) na območju občine Asfaltiranje na Šmarješke Toplice in postopek njihove kategorizacĳe, Brezovici • upravljanje, graditev, vzdrževanje in Sredi meseca novembra se je zaključila re- varstvo občinskih cest in prometa na konstrukcĳa dela javne poti JP 797801 Šmar- njih, ješke Toplice (Baloh) – Brezovica v približni • način izvajanja vzdrževanja občin- Načrt cestnega omrežja v Občni Šmarješke Topli- dolžini 500 m, s širino asfaltiranega vozišča skih cest kot obvezne gospodarske ce, kjer so poleg občinskih cest (lokalnih cest LC 3,00 m s peščeno bankino na obeh straneh ši- javne službe, in javnih poti JP – modro in zeleno obarvano) vri- rine 0,5 m, kar omogoča enosmerni promet z • inšpekcĳsko nadzorstvo nad občin- sane tudi državne ceste, ki so v upravljanju DRSC- izogibališči. skimi cestami in sankcioniranje krši- ja (regionalne ceste – rdeče obarvano) ter DARS-a tev odloka. (avtocesta – rumeno-rdeče obarvano). Po objavi odloka v Uradnem listu RS, bo Odlok o občinskih cestah v občini Šmarješke Toplice dostopen na internetni spletni strani Občine Šmarješke Toplice (h�p://www.smarjeske-toplice.si/Zakonodaja/). Informacĳa, katere so lokalne ceste in javne poti, je dostopna na internetni strani sistema PISO (povezava na internetni strani Občine Šmarješke Toplice), v zavihku tematski sklopi/go- spodarska infrastruktura/prometna infrastruktura, kjer je razvidno številčenje ter posamezne kategorĳe občinskih cest. Tomaž Ramovš, univ. dipl. inž. gradb., občinska uprava

Del asfaltiranega odseka javne poti JP 79- Začetek delovanja Sveta za preventivo 7801. in vzgojo v cestnem prometu

V mesecu decembru letošnjega leta • koordiniral izvajanje nalog na podlagi bo sklican prvi delovni sestanek Sveta za programov za varnost cestnega prome- preventivo in vzgojo v cestnem prometu ta v občini Šmarješke Toplice, saj Zakon o • skrbel za izvajanje prometne vzgoje, do- varnosti cestnega prometa določa, da se za datno izobraževanje in obveščanje ude- načrtovanje in usklajevanje nalog preven- ležencev v prometu tive in vzgoje v cestnem prometu lokalne • izdajal in razširjal prometno-vzgojne skupnosti na lokalni ravni ustanovĳo takš- publikacĳe in druga gradiva, pomembna delovna telesa. na za preventivo in vzgojo v cestnem Asfaltiranje javne poti JP 798802. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni prometu bo skrbel za preventivo in vzgojo Opozarjanje na rdečo luč, nevarnost za- Z asfaltiranjem javne poti se je uredila po- v cestnem prometu in opravljal naslednji radi prevelike hitrosti, obvezna uporaba vezava po urejeni asfaltirani poti na celotnem delu Brezovice. Občina Šmarješke Toplice je nabor nalog: pasu, izogibanje alkoholu v prometu, je le poskrbela za asfaltiranje poti, občani pa so • ocenjeval bo stanje varnosti v cestnem nekaj osnovnih publikacĳ, s katerimi Svet uredili primerno tamponsko podlago. prometu na lokalni ravni za preventivo in vzgojo v cestnem prome- V sklopu asfaltiranja javne poti na Brezo- • predlagal svetu lokalne skupnosti v tu Republike Slovenĳe opozarja udeležen- vici se je uredila tudi javna pot JP 798802, na sprejem programe za varnost cestnega ce v prometu. pobudo in stroške občana. prometa in ustrezne ukrepe za njihovo Tomaž Ramovš, univ. dipl. inž. grad., Tomaž Ramovš, univ. dipl. inž. grad., izvajanje občinska uprava občinska uprava

10| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči Na podlagi 99. in 100. a člena Zakona strani Občine. NM Občina izda odločbo. Denarna pomoč o socialnem varstvu ima občina možnost, Preverjanje upravičenosti do navedene se nakaže neposredno upravičencu na nje- da svojim občanom, ki so se znašli v tež- občinske pomoči izvede CSD, ki ima za ta gov osebni račun, drugi osebi ali ustanovi kih materialnih pogojih, poskuša priskočiti namen dostopne podatke iz uradnih evi- (izvajalec, dobavitelj, organizator), ki jo dona pomoč s ﬁnančnimi sredstvi in ublažiti denc in podatke, ki jih dostavi občan. loči Center za socialno delo. njihovo trenutno stanje. V ta namen je Ob- Enkratna denarna pomoč je namenjena: Martina Hočevar, dipl. ekon., činski svet na 27. redni seji dne 20. 10. 2009, • nakupu šolskih potrebščin, občinska uprava sprejel Pravilnik o dodeljevanju socialnih • plačilu šole v naravi, letovanj in drugih pomoči v občini Šmarješke Toplice, objav- stroškov vezanih na šolanje otrok, ljen v Uradnem listu RS, št. 87/09, z dne 2. • nakupu kurjave in ozimnice, Prispevek za 11. 2009. • plačilo položnic za kritje stroškov elektri- S tem pravilnikom občina določa kriteri- ke in komunalnih storitev, novorojence je in postopek dodelitve socialnih pomoči, • doplačilu zdravstvenih storitev, ki so nuj- Na osnovi sprejetega Sklepa o enkratnem ki jih organizira in izvaja Center za socialno no potrebne, a jih ne pokriva ZZZS, denarnem prispevku za novorojence v vi- delo Novo mesto. Vlogo za pomoč občani • doplačilu nakupa osebnih pripomočkov šini 200 EUR neto, smo v preteklem kole- vložĳo na CSD Novo mesto, na obrazcu ali naprav za invalidno osebo, darskem letu prejeli 48 vlog staršev za 52 »Vloga za enkratno občinsko socialno po- • kritju drugih stroškov in izdatkov, za pre- novorojenih otrok, v letošnjem letu pa do moč občanom občine Šmarješke Toplice«, mostitev trenutne materialne ogroženosti sedaj 37 vlog za 37 otrok. Število vlog ni ki je dostopen na občini, CSD in internetni z upoštevanjem socialnih razmer upravi- enako številu novorojenčkov, ker se le-te čenca, ki se ocenĳo v sodelovanju s Cen- časovno zamaknejo. Po podatkih iz Stati- trom za socialno delo. stičnega urada RS se je v letu 2008 rodilo Osnovno šolstvo, Izjemoma je mogoče dodeliti enkratno 47 novorojenčkov s stalnim bivališčem v denarno pomoč tudi takrat, ko občan pre- naši občini. V letošnjem letu imamo po- sega cenzus minimalnega dohodka (vendar predšolska vzgoja datek o rojstvu 32 novorojenčkov. ne več kot 100 %), v primerih težje bolezni Skladno s Pravilnikom o plačilih staršev Starši lahko vlogo vložite najkasneje v v družini oziroma nesposobnosti za prido- za programe v vrtcih obveščamo vse star- roku 3 mesecev po rojstvu otroka. Vse, ki bitno delo ali elementarni nesreči. še, ki do 15. 11. 2009 niste oddali Vloge te možnosti še niste izkoristili, vabimo, da Višina enkratne pomoči je najmanj 70 za znižano plačilo vrtca za svoje otroke vlogo s priloženo dokumentacĳo dostavi- EUR in največ dvakratni znesek osnovne- za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2010, da le-to te na občino. ga zneska minimalnega dohodka (ta je tre- dostavite do 22. 12. 2009. V nasprotnem Vlogo lahko dobite na sedežu občine nutno 226,80 EUR) iz Zakona o socialnem primeru odločba o znižanem plačilu ne ali na internetni strani: www.smarjeske- varstvu. bo upoštevana s 1. 1. 2010. toplice.si. Na podlagi vloge občana in mnenja CSD Rekonstrukcĳa obstoječe kuhinje ter dozidava kuhinje v Osnovni šoli Šmarjeta Občina Šmarješke Toplice je kot ustano- stiski z odlagalnimi površinami ter nezmož- metrov. V novi kuhinji se bodo tako priprav- viteljica javnega vzgojno-izobraževalnega nosti zagotoviti, da se poti pri pripravi hrane ljale vse malice in dnevno približno 150 kosil zavoda OŠ Šmarjeta pristopila k investicĳe ne bi križale. za osnovnošolske in 142 kosil za otroke iz rekonstrukcĳe obstoječe kuhinje, ker ni imela Že v preteklem letu smo pristopili k iz- vrtca. dovolj delovnih površin za pripravo gotovih vedbi javnega naročila za izdelavo projek- V novi sodobni kuhinji je tako omogočena jedi, delikates in izdajo le-teh. Pomanjkanje tne dokumentacĳe za stavbo – dozidavo in kvalitetna priprava malic in kosil. S prido- prostorov se je odražalo tudi v prostorski adaptacĳo kuhinje v OŠ Šmarjeta in študĳe bitvĳo dodatnih prostorov je omogočen višji varstva pred požarom za celotno stavbo OŠ standard priprave raznovrstne zdrave hrane. in vrtca. Navedeno dokumentacĳo je izdelalo Kuhinja je opremljena v skladu z normativi podjetje ABC Cibic, d.o.o., Novo mesto. in standardi požarnih, sanitarnih in živilskih Gradbeno-obrtniška in instalacĳska dela predpisov. je izvajalo podjetje Malkom d.o.o., Novo Martina Hočevar, dipl. ekon., mesto, opremo pa je dobavljalo in montiralo občinska uprava podjetje Saksida d.o.o., Bresternica. Dela so se izvajala v času od 31. 7. 2009 do 17. 10. 2009. Od 6. novembra 2009, po pridobitvi uporabnega dovoljenja, je kuhinja v funkcĳi popolne uporabe. Kuhinja se je povečala iz prvotnih 80 kva- Investicĳa v teku dratnih metrov na velikost 140 kvadratnih

11| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediO RazglediDELU OBČINERazglediRazglediRazglediRazg DRUŠTVA lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Srečanje krvodajalcev Krvodajalstvo je v Slovenĳi organizirano v okviru Rdečega križa in temelji na humanizmu ter zavezanosti k solidarnosti do sočloveka. Je anonimno, prostovoljno in brezplačno. In zaradi tega še toliko bolj dragoceno. Je ena najbolj množičnih solidarnostnih akcĳ. Letno se organizi- ranih krvodajalskih akcĳ udeleži več kot 103.000 krvodajalcev. Naj- več zaslug zato ima prav gotovo Rdeči križ, ki s svojimi dejavnostmi spodbuja k darovanju krvi. Območno združenje RK NM je letos orga- niziralo krvodajalske akcĳe po občinah in krajevnih skupnostih, kar vsaj 50 kilogrami telesne teže, vrednostmi hemoglobina 125g/L (žen- se je močno obrestovalo. ske) ali 135g/L (moški), krvnim tlakom pod 180/1000, zdravim srcem, Ustrezni nadomestki za kri ne obstajajo. Uporaba pripravkov iz brez povišane telesne temperature, oz. oseba, ki se dobro počuti. Žen- krvi je tako pogosto edina možna izbira pri določenih oblikah zdrav- ske lahko dajo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri. ljenja. Po vsem svetu ljudje vseh starosti in različnih življenjskih na- Komu dajemo kri? vad vsak dan potrebujejo za ozdravitev ali ohranitev ogroženega živ- Bolnikom, ki sami ne morejo tvoriti krvi in njenih sestavin – hemo- ljenja transfuzĳo krvi. Potreba po krvi je splošna, dostopnost do nje ﬁliki dobivajo nadomestno terapĳo s faktorji strjevanja krvi vse življe- pa žal ni enaka za vse, ki jo potrebujejo. nje. Izguba krvi ob poškodbi je lahko tolikšna, da povzroča motnje v Občina Šmarješke Toplice je skupaj z Območnim združenjem zdravju ali celo ogroža življenje. Pri hujši prometni poškodbi porabĳo Rdečega križa Novo mesto in krajevnima organizacĳama Šmarjeta in 10 l in več krvi in prav tako pri zdravljenju poškodb večjih žil ali pri Bela Cerkev v ponedeljek, 7. 12. 2009, organizirala slovesno podelitev obsežnih opeklinah. V Slovenĳi potrebujemo letno 90.000 enot krvi. priznanj vsem krvodajalcem jubilantom iz naše občine, ki so kri da- Kri in njene sestavine so nepogrešljive pri številnih postopkih zdrav- rovali petkrat, desetkrat, dvajsetkrat … in celo stodesetkrat. Priznanja ljenja. Krvodajalci, ki dajejo kri, omogočajo sodobno zdravljenje in s je prejelo 34 krvodajalcev. tem ohranjanje življenja ter zdravja, nam vsem. Srečanje je potekalo v prĳetnem okolju gostilne Pri Pavletu v Zbu- Največ, kar lahko storimo za sočloveka, je, da mu damo kri. Pri rah. Zbrane je pozdravila županja mag. Bernardka Krnc, nagovori- odraslem posamezniku odtehta teža krvi približno 7 % telesne teže. la pa jih je tudi podpredsednica Območnega združenja RK Marta Torej ima 70 kg težak človek okrog 5 l krvi. Krvodajalec da brez za- Medle, ki je skupaj z županjo podelila priznanja. Krvodajalcem so s znavnih težav 450 ml ali slabo desetino celotne količine krvi, če naglo kratkim kulturnim programom HVALA rekli tudi učenci OŠ Šmar- izgubi več kot liter krvi, pa je to zanj že pomanjkanje le-te. jeta pod vodstvom Irene Zupančič, ki vsako leto poskrbi za prĳeten Kri je nekaj najdragocenejšega, kar ljudje lahko podarimo sočloveku! program. Zato je prav, da se vsaj simbolično zahvalimo vsem prostovoljnim krvodajal- Kdo je lahko krvodajalec? cem, ki prispevajo k temu, da vir krvi nikoli ne usahne. Krvodajalec je lahko vsak, ki je polnoleten, star manj kot 65 let, z Martina Hočevar, dipl. ekon., občinska uprava Ureditev tematske poti po Klevevžu Čudovito okolje Klevevža in njegove bližnje okolice vsako leto zla- z Zavodom za varstvo narave ter Zavodom za varstvo kulturne de- sti v toplejšem delu leta privabi veliko število obiskovalcev, s strani diščine, saj je območje Klevevža tako naravo kot kulturnovarstveno katerih smo na občinsko upravo poleg izrazov navdušenja nad oko- zaščiteno. Hkrati smo z usklajevanjem z omenjenima institucĳama ljem dobili tudi pobude za ureditev tega območja. Tako smo se na želeli doseči, da bi se novi elementi kar najbolj vključili v okolje. V Občini odločili, da v sklopu ureditve tematske poti na omenjenem mesecu oktobru smo objavili javno naročilo in izbrano podjetje že območju postavimo usmerjevalne tablice, klopi in mize, koše za izvaja vse potrebno za postavitev zgoraj omenjenih elementov, iz- smeti, ob soteski pa varovalno ograjo in s tem območje za obiskoval- vedbo pa pričakujemo v drugi polovici decembra. ce naredimo prĳetnejše, pa tudi varnejše. Vse posege smo uskladili Alenka Pajk, univ. dipl. polit., občinska uprava

»Dela v Klevevžu sredi decembra že izvedena«. »Brv pred bazenčkom z varovalno ograjo nad sotesko v ozadju«.

12| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediDRUŠTVARazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Jesenski izlet planinske skupine Šmarjeta Po uspešni in bogati trgatvi henburški vitezi, pred 130 leti pa nega meniškega reda. ljudskim petjem. smo se napotili na zadnji jesenski ga je kupil Francoz Gabriel Gira- Ves denar, ki so ga zaslužili s Z avtobusom smo se mimo izlet. Peljali smo se skozi Šent- ud. V njem je naselil trapistovski prodajo odličnih izdelkov, zna- obsežnih sadovnjakov in hlevov, jernej in »slovenske Benetke« samostan. Trapisti so bili izredno nih tudi na Dunaju, so vložili v kamor so Nemci začasno ob zado Podbočja v Bušečo vas pod skromni in delavni. Na prostranih tehnično opremo in razvoj kme- četku druge svetovne vojne nase- Gorjanci. Tam je neposredno ob zemljiščih so uredili živinorejsko tĳstva. lili okoliške prebivalce, preden so zeleni Krki izvir s temperaturo 27 farmo, prve vinograde na žico Brestanica se ponaša tudi z jih odpeljali v nemška taborišča, stopinj. Na dan privre v častitljivi pri nas in obsežne sadovnjake s znamenito baziliko lurške Matere odpeljali na grad. Danes je v tej stavbi iz leta 1816, ki so jo zgradi- plemenitimi sortami. Iz Franci- božje. V njej so čudoviti marmor- zgradbi lepo urejen muzej, po- li groﬁ Auerspergi. Priletna last- je so pripeljali v Slovenĳo prvi ni kipi in prav dobro ohranjena svečen zgodovini in delovanju nica Roza (glej sliko!), prav rada traktor. Na potoku Brestanica so ornamentika. Prĳazni župnik trapistov, drugi del pa žalostni sprejme vsakega obiskovalca in zgradili elektrarno. V neposredni nas je sprejel kot romarje in nam usodi naših izgnancev. Ljubezni- mu pove zgodovino te znameni- bližini gradu so postavili tovarne predstavil bogato zgodovino vi in šaljivi mladenič nam je v be- tosti. likerjev, sira (trapist) in čokolade. kraja in bazilike. Nato je za našo sedi in sliki prav lepo predstavil Kljunovi in ostali vaščani so Trapisti so bili pojem marljivega, srečno »rajžo« daroval še sloves- življenje in delo trapistov, nato pred leti v neposredni bližini iz- tehnično naprednega in skrom- no mašo, ki smo jo polepšali z pa še žalostno zgodbo izgnancev. vira zgradili bazen, ki je postal Zanimiv, za nekatere pa utruja- sĳajno vaško kopališče. Otroci za- joč, je bil sprehod po obsežnih čofotajo v njem že pred pomlad- muzejskih zbirkah. Zato pa se jo, če je le sončen dan in uživajo nam je toliko bolj prilegla okusna v njem do prve jesenske slane. malica na dvorišču gradu. Pri- Vaščani se kopajo v njem brez- družil se nam je tudi kustos in plačno, obiskovalci od drugod pa pohvalil hrustljave štrukeljce, ki vržejo v »blagajno« prostovoljen sta jih spekli Vera in Teja. prispevek. Z grajskega obzidja smo se še Toplice so dobile ime po Iva- enkrat ozrli na reko Savo v dolini, nu Kljunu, Ribničanu, ki se je nato pa vstopili v avtobus in se v začetku 20. stoletja priženil v odpeljali na Planino pri Sevnici. Bušečo vas k Terezĳi Rovšček. Za To je slikovit trg na Kozjanskem, doto mu je dal tast staro topliško ki ga odlikuje zdrava klima in stavbo, ki jo je dobil od leskov- zanimivo zgodovinsko izročilo. ških grofov. Sedanja lastnica nam Nad naseljem so razvaline moje povedala, da se je v teh topli- gočnega gradu, kjer je nekaj časa cah v dvajsetih letih 19. stoletja preživela tudi Veronika Deseni- kopal tudi France Prešeren, ko ška. je bil domači učitelj na leskovški Mi smo si najprej ogledali to- graščini. varno Tajfun, nato pa se posedli V notranjem bazenu se vsak v lepo urejeni gostilni, kjer so nas večer »namaka« hišna gospodi- postregli s kosilom. Po obilnem nja Roza Kljun. Za zdravilnost obedu smo se nameravali povz- teh kopeli sta najboljša reklama peti še do gradu, toda sonce se je kar njen videz in živahnost. Po že močno nagnilo na zahod. Zato njenih besedah je voda dobra za smo sklenili, da bomo to opravili kožo, živce, želodčne in ledvične ob drugi priložnosti. težave ter za prekrvavitev. Odpeljali smo se skozi Sev- Obiskovalci toplic se lahko nico in Mokronog, tam pa zavili sprehodĳo po vrtu, kjer je nekaj proti Trebelnemu. Med potjo smo bivalnih prikolic, do reke Krke, splezali še do cerkvice sv. Petra in po kateri plavajo čaplje in beli zgodovinske kostnice. V tej zna- labodi. meniti zgradbi se je na skladov- Po prĳetnem klepetu s šaljivo nicah kosti prednikov med drugo Rozo smo nadaljevali pot preko svetovno vojno skrival naš krajan zelene Krke mimo Krškega v Bre- in tako srečno dočakal svobodo. stanico. Nekdanji trg skriva bo- Ko smo po lepo urejenih ce- gato zgodovino. Kraj se je vse do stah prispeli na Strmico, se nam leta 1951 imenoval Rajhenburg, je odprl večerni pogled na lepo po gradu na visoki skali nad reko osvetljeno šmarješko dolino. Savo. V njem so gospodovali raj- Jože Perše

13| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediDRUŠTVARazglediRazglediRazglediRazg DRUŠTVA lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Izlet za krajane naselja Šmarješke Toplice, najlepše urejenega naselja v občini Šmarješke Toplice v letu 2009 Na izlet smo se odpravili v soboto, 28. ništva Slovenĳe. Z dvigalom smo se pope- nadaljevali proti turistični kmetĳi Klančnik novembra 2009. Kljub deževnemu vremenu ljali 180 m globoko v rudniške rove, kamor v Podklanec pri Dravogradu. Med vožnjo je se nas je ob 6,30 uri na avtobusni postaji v sta nas peljala dva odlična vodiča. V avdio prenehalo deževati in se je celo razjasnilo. Šmarjeških Toplicah zbralo 42 krajanov. in video tehniki smo si ogledali zgodovino Na kmetĳi nas je prĳazno sprejel gospodar Peljali smo se preko Šmarjete, Mokrono- rudarstva in tudi današnjo tehniko rudarje- in nam v stari kmečki kleti slikovito s hu- ga, Sevnice, Zidanega mosta, Celja do Vele- nja. Seveda pa smo poizkusili tudi rudarsko mornimi vložki prestavil kmetĳo. Degusti- nja, kamor smo prispeli ob 9,00 uri. V dveh malico. rali smo domačo salamo in popili kozarček skupinah smo si ogledali Muzej premogov- Polni vtisov smo se vrnili na površje in pot jabolčnika. Nato smo si ogledali najnovejšo robotsko tehniko molže krav, se popeljali s turističnim vlakom in si ogledali oboro go- jenja divjadi in tudi lovsko kočo s preko 300 različnimi trofejami. Pot nas je nato vodila do stare, zelo na- rodno zavedne slovenske vasi, ob avstrĳski meji, Libeliče. Vas ima bogato naravno in kulturno dediščino (kostnica, kmečki muzej, črna kuhinja, cerkev sv. Martina). Po ogledih pa smo se že precej lačni za- peljali do gostišča Murko v Slovenj Gradcu, kjer nas je čakalo pozno kosilo. Polni lepih vtisov, dobre volje, s pesmĳo in harmoniko smo zaključili enodnevni izlet in se odpeljali nazaj v Šmarješke Toplice. Sandi Durič Zaključek sezone 2009 na športnem parku Vinica Mlajša skupina (šoloobvezni otroci), ki so se dobivali ob četrtkih, s pritiskom na ročaj ventila pa odpremo pretok praška iz posoda. so ob koncu sezone opravili praktičen prikaz gašenja z ročnimi ga- Prašek se dvigne z dna posode po dvižni cevi do ventila in skozi silniki v oktobru, mesecu požarne varnosti. Gasilniki so namenjeni šobo ročnika curek usmerimo na gorečo površino ter ročnik pomi- za začetne požare. Delimo jih na prevozne in ročne. Imeli smo ročne kamo levo in desno. Gasilnik CO2 – 5kg je posoda, v kateri se nahaja gasilnike S9 – kg in CO2 – 5 kg. Na vprašanje, kje se taki aparati na- utekočinjen ogljikov dioksid pod visokim tlakom, ki je težji od zraka,

hajajo kot oprema, so otroci takoj vedeli, da v šolah, zdravstvenih zato izpodriva zrak in na ogenj deluje ohlajevalno. Aparat aktiviramo domovih, bolnišnicah in tovarnah. Najprej je stekel pogovor o gasil- tako, da ga prinesemo na kraj požara, odvĳemo ventil in usmerimo niku na prah. Z njimi gasimo požare, ki jih povzročajo trde, tekoče in curek na mesto požara. Po vsakem aktiviranju je potrebno aparat na- plinaste snovi (papir, bencin, olje, razredčila in električna napeljava polniti. Polnjenje napravi pooblaščena strokovna organizacĳa. do 1000 W). Sestoji se iz posode, glave in ročnika. Ročka nam služi Zaključili smo s prĳateljsko tekmo med ekipo Vinice in poklicno za nošenje in aktiviranje. Igla je zavarovana z varovalko in plombo. V gasilsko enoto Brestanice. Po končani tekmi je sledil piknik. trenutku uporabe moramo odtrgati plombo in odstraniti varovalko, D.U., Športno društvo Vinica

14| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR December 2009/leto III./številka 4 azglediRazglediRazglediRazglediDRUŠTVARazglediZmagovalciRazMareci od za etkaRazgledi lige 1998/99 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Razgle 1. 1999 – NK Šmarjeta LESTVICA ZIMSKE LIGE ZA POKAL Lestvica po 3. krogu zimske lige za pokal 2. 2000 – NK Družinska vas OBINE ŠMARJEŠKE TOPLICE 2009/10 poOb č3.ine krogu Šmarje (22.11.2009)ške Toplice. 3. 2001 – NK Družinska vas 4. 2002 – NK Dual expres 5. 2003 – NK Družinska vas 6. 2004 – NK Družinska vas 7. 2005 – NK Družinska vas EKIPA TEKME ZMAGE NEOD PORAZ RAZLIKA ZADETKOV DIFERENCA TOKE 1 ŠMARJETA 1 3 300 25 14 11 9 8. 2006 – NK Šmarjeta 2 INTERTOUR 3 300 22 12 10 9 9. 2007 – NK Intertour 3 ZBURE 3 2 1 0 14 10 4 7 10. 2008 – NK Dual expres 4 VINICA 3 2 0 1 24 18 6 6 11. 2009 – NK Intertour 5 DUAL EXPRES 3 2 0 1 20 16 4 6 12 2010 - ? 6 YUGO&CO 3 1 0 2 20 15 5 3 Zmagovalci od leta 1998. 7 G.M. NOVAK 3 102 16 24 -8 3 8 BANAT 3 012 13 18 -5 1 9 ŠMARJETA 2 3 003 12 19 -7 0 Zimska liga za pokal 10 ŽALOVIE 3 0 0 3 12 32 -20 0 OŠT sezona 2009/10 Člani ŠD Šmarjeta že 12. leto zapored orga- niziramo zimsko malonogometno dvoransko ligo, ki se odvĳa v zimskem času v telovadnici OŠ Šmarjeta. Letos v ligi nastopa 10 ekip s področja občine Šmarješke Toplice. Skupno število registriranih igralcev letos je 136. Liga je organizirana po dvokrožnem sistemu tako, da se vse ekipe med seboj pomerĳo dvakrat. Liga se bo odvĳala predvidoma vse nedelje do 7. 3. 2010. Na koncu lige podelimo pokale trem najboljšim ekipam, najboljšemu strelcu, najboljšemu igralcu in najboljšemu vratarju. Po zaključku lige bo organiziran tudi zaključ- ni turnir za ekipe udeležene v ligi – predvideni datum je 14. 3. 2010. Vsi zainteresirani ste povabljeni na ogled tekem, ki se igrajo ob nedeljah dopoldne. Skupinska slika lanskega zaključka – podelitve. Športni pozdrav, ŠD Šmarjeta

Občinska liga v Več Belokranjcev kot domačinov namiznem tenisu Črnomaljska gledališka skupina se je v petek, 11. decembra 2009, na šmarješkem odru Pozdravljeni! Vse ljubitelje namiznega tenisa predstavila z nostalgično komedĳo Kava in cigaret. Ker je bil to prvi obisk na našem vabimo, da se udeležite 1. sezone občinske koncu, so se vrli Belokranjci potrudili in se predstavili na izviren način. Ob prihodu so lige v namiznem tenisu, ki bo potekala ob vse obiskovalce pogostili z vročo kavo; sladkor, mešalna paličica in vsebina programa sredah ob so bili priloženi v domiselno preoblikovani škatlici za cigarete. Po končani predstavi je 20. uri v črnomaljski RIC pogostil vse gledalce z belokranjsko pogačo in vinom. Ob prĳetnem š p o r t n i kramljanju so ponudili še zgibanke s turistično ponudbo njihove občine, skratka bilo dvorani OŠ je prĳetno, lepo, toplo in vredno posnemanja, a kaj, ko je bilo le 21 obiskovalcev. Moj Š m a r j e t a . prĳatelj, igralec in soustvarjalec belokranj- Prvi sesta- skega gostoljubja, Dule, je bil presenečen nek s pri- nad lepo dvorano in skromnim obiskom, javami bo saj niso še nikoli igrali pred tako malošte- v sredo, 30. vilno publiko. Poskušal sem se izgovarjati, 12. 2009, ob da je morda kriv sistem obveščanja (novi 20. uri v telovadnici OŠ Šmarjeta. Za vse do- napovednik dogodkov), da je ta teden na- datne informacĳe se obrnite na vodjo tekmo- trpan s prireditvami, da je zvečer boksarska vanja Andreja Ilovarja iz Šmarjete. tekma, da je bila prireditev prestavljena itn. Kaj je bil pravi vzrok, veste morda vi, dragi Športni pozdrav! bralci. Jože Novak Belokranjci. Miha Gorenc

15| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediDRUŠTVARazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Predstavitev društvenih dejavnosti v letu 2009 Športno društvo Šmarješke Toplice, ki letos po našega društva. torjev iz naše občine ter pridobljenih sredstev z praznuje pet let, je v letu 2009 uspešno pripra- Poleg zgoraj naštetih prireditev pa namera- občinskih razpisov. Vsem ki so nam pomagali, vilo dve večji prireditvi, v mesecu decembru pa vamo 26. decembra pripraviti že 6. božični tur- se iskreno zahvaljujemo. Dejan Jerele

napovedujemo še eno. Prva prireditev je že 4. dan športa, ki se je odvĳal 25. junĳa v športnem parku v Šmarje- ških Toplicah in smo ga pripravili skupaj z Mladinskim klubom Šmarjeta. Rekreativne ekipe so se lahko pomerile v nogometu in košarki, posamezniki pa so se lahko udeležili namizno- teniškega turnirja. V nogometu je v konkurenci dvanajstih ekip zmagala ekipa iz Šmarjeških Toplic, v košarki, kjer je sodelovalo 11 ekip, pa ekipa KK Blanca iz Blance, imeli pa smo tudi posebnega gosta, in sicer našega reprezentan- ta Gašperja Vidmarja. Kar nekaj zanimanja je bilo tudi za namizni tenis, kjer je zmagal lanski zmagovalec. Druga prireditev pa je bila letos izpeljana nir v košarki, kjer se bo med seboj pomerilo 6 prvič, gre pa za rekreativno ligo v košarki, rekreativnih ekip. Trenutno imamo prĳavljenih imenovano Topliška liga. Lige se je udeležilo 7 že 5 ekip, tako da se za dobro udeležbo ni bati. ekip iz Dolenjske in ena ekipa iz Domžal; liga Vabimo vse ljubitelje te dinamične igre, da si je potekala ob nedeljah v mesecu oktobru in turnir ogledajo. novembru in se je kljub nekaj težavam uspešno Torej, za nami je nekaj uspešnih projektov, končala in bo naslednje leto še boljša. Zmagala mnogo pa še pred nami, vse to pa nam ne bi je ekipa iz Domžal, ki je v ﬁnalu premagala eki- uspelo brez pomoči zvestih sponzorjev in dona-

Naj bodo praznični dnevi mirni in prĳazni, Srečno tisti v koledarskem letu 2010 pa 2010 prepojeni s čim bolj čisto in bistro vodo – izvirom življenja. Srečno! Komunala Novo mesto

16| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Ansambel, ki je nastal na poti v Anglĳo na vlaku pod Rokavskim Članice DPŽ Šmarjeta Anka Tomažin, Silva Goli in Cilka Avsec pri prelivom letos v mesecu julĳu, malo v drugačni sestavi, Bojana Lah pripravi ozimnice – ribanju zelja. nadomešča Martino Avbar. Že četrto srečanje ljudskih pevcev in godcev Zahvala jeseni V soboto, 24. 10. 2009, smo v Kulturnem domu v Šmarjeti ljudske pevke Šmarjetke, ki delujemo pod okriljem Društva podeželskih žensk Šmarjeta, pripravile že četrto srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Zahvala jeseni. Medse smo povabile šest skupin, ki gojĳo isto zvrst petja, in sicer pevsko skupino Lokvanj iz Krmelja, Podgorjanske prĳatelje, Izgnance iz Dola pri Litĳi, pevsko skupino Pod Gorjanci iz Kostanjevice, ljudske pevce Zarja iz Račne, Prešmen- tane falote iz Stoperc (občina Majšperk), ter skupino Žurerk iz Tržiš- ča, ki so s svojim nastopom popestrile zaključek prireditve. Kot vsako leto doslej so članice društva DPŽ Šmarjeta Anka To- mažin, Silva Goli, Cilka Avsec, (brez njih kar ne moremo), ter Da- vid Lužar pod režisersko taktirko Marĳe Pavlin pripravili in odigrali Ljudske pevke Šmarjetke. vmesne igralske vložke prikaza priprave ozimnice, kot je ribanje zelja in repe. Glede na obisk ugotavljamo, da si občani želĳo tovrstnih prire- Za malo popestritve na prireditvi se je predstavil naš ansambel, ditev, ter da smo na pravi poti, kar nam je v veliko vzpodbudo za ki je nastal na poti v Anglĳo letos v mesecu julĳu, ko smo se peljali z pripravo pete Zahvale jeseni. vlakom pod Rokavskim prelivom. Tekst: Jelka Petrovič, Foto: Štefan Petrovič Godba na pihala Šmarješke Toplice V nedeljo, 29. novembra 2009, je v Beli Cerkvi potekal ustanovni zbor društva Godba na pihala Šmar- ješke Toplice. Glavni pobudniki in ustanovitelji društva so Darko Ambrožič, ki je tudi predsednik društva in dirigent godbe, Ivan Bregar, podpredsednik društva in gospodar društva, ter Franci Bla- žič ml., tajnik in arhivar društva. Godba je v Beli Cerkvi že delovala pred drugo svetovno vojno in je bila po 82 letih v samostojni občini Šmarješke Toplice ponovno ustanovljena. Med 23 udeleženci novega društva je bila tudi županja mag. Bernard- ka Krnc, ki nam je zaupala, da bo tudi sama igrala v godbi. Največji aplavz med ustanovitelji pa je požela Valentina Kragelj iz Zbur, občinski glasbeni talent, ki pravi, da bo svoj instrument – harmoniko v godbi zamenjala za klarinet.

17| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediDRUŠTVARazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev: Iz kronike društva v drugem polletju tega leta Pohod v Dolenjske Toplice Tako se vsak ponedeljek vse zainteresirane Sredina srečanja izpod spretnih rok Marĳe Dravinec učĳo veš- Prvotno je bilo načrtovano, da nas bo pot Prvo podopustniško sredino srečanje v sep- vodila v Grčevje, vendar je na dan pohoda čine pletenja (»štrikanja«). Igle sukajo, da je tembru je bilo namenjeno klepetu. S prisotni- padla odločitev, da se podamo v Dolenjske kar veselje, še bolj pa bodo njihovih izdelkov mi članicami smo se pogovarjale, kako smo Toplice, na Praznik topliškega jabolka 2009, veseli možje, otroci, vnuki. preživele vroče poletne dni, beseda pa je na- v okviru katerega je bilo organizirano ocenje- V soboto, 28. 11. 2009, pa smo se poizkusile v nesla tudi na plan dela v jeseni. vanje in razstava jabolčnih zavitkov. izdelovanju adventnih venčkov. Vodja tečaja, Prva sreda v novembru je bila posvečena Ob prihodu v Dolenjske Toplice nas je najprej Nevenka Lilek, nam je pokazala, kako le-te ogledu ﬁlmov o peki in razstavi kruha. Le-ta pozdravila prĳetna, prĳazna okolica, kateri izdelamo iz slanega testa. Začetno nespre- sta bila prikazana v okviru Kmetĳskih razgle- se je s prihodom na ploščad (prostor pred tnost je kmalu izpodrinila kreativnost, inova- dov na Vašem kanalu. Pred samim ogledom Kulturno kongresnim centrom) pridružilo tivnost, navdušenost nad izdelanim. Izdelke je v naši društveni kuhinji pod vodstvom razigrano vzdušje, za katerega so poskrbeli smo odnesle domov na sušenje in barvanje. Betke Verščaj potekal kuharski tečaj. Istega

Dan turizma in zabave – tudi letos je bila naša miza obložena z Kostanjev piknik. dobrotami, ki so jih pripravile pridne roke članic društva.

pletilci košar, pridelovalci jabolk in drugega dne smo zbirale tudi zamaške za Anžeta, ki sadja, ki so obiskovalcem rade volje prikazali jih je Vida odpeljala za Železniško postajo v in opisali postopke predelave, obdelave sad- Bršljin. Zbrale smo jih cca. 50 kg, najbolj vne- ja. Svoje posebno mesto pa so imele članice ta zbiralka pa je bila Breda Benkič, za kar se ji Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice, iskreno zahvaljujemo. kjer so pekle palačinke, jabolka, pred rado- vednimi očmi obiskovalcev pa so naredile Kostanjev piknik tudi »štrudelj«. Vse omenjene dobrote so Da se znamo v društvu tudi poveseliti in tudi prodajale. ne samo delati, smo dokazale s kostanjevim Sama razstava jabolk, izdelkov iz njih (krh- piknikom, ki smo ga imele pri Mileni Činkole ljev, sokov, kisa) in jabolčnih zavitkov pa na Vinjem vrhu. Zbrale smo se v Dragi in se Od žita … je bila v Kulturno kongresnem centru. Po peš preko Hriba podale k Mileni. Seveda smo ogledu le-te in sklenitvi, da se naslednje leto imele tudi nekaj vmesnih postaj, kjer ni manj- tekmovanja zagotovo udeležimo, smo se po- kalo dobre volje in prĳetnega razpoloženja. sladkali z nudenimi dobrotami in se podali Gostiteljica nas je pričakala z obloženo mizo, na ogled Dolenjskih Toplic in njene okolice. kateri so se kasneje pridružili pečen kostanj, Po prĳetnem druženju smo se radostni napo- mošt, pesem in razigrano veselje. Razšle smo tili domov. se dobre volje z obljubo, da naslednje leto Delavnice piknik ponovimo. Da imamo v našem društvu veliko članic, ki Razstava turizem in podeželje obvladajo razno razne veščine, ročne spretnosti, skratka imajo znanja iz različnih področĳ, V okviru projekta Ohranjanje etnološke raz- vemo že dalj časa. Nekatere izmed njih so se nolikosti podeželja s temo: Ženske in pode- odločile, da bodo to znanje delile z ostalimi. … do kruha. želje je bil v prostorih Kmetĳske šole Grm

18| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Novo mesto organiziran sejem Turizem in podeželje, kje je potekal v nedeljo, 29. 11. 2009 in ponedeljek, 30. 11. 2009. Na njem je naše društvo v sode- Novoletna čestitka lovanju z Mlinom Košak na ogled postavilo razstavo z na- Človek se rodi, slovom Od zrna do moke. Iz- tako ali drugače živi, pod spretnih rok Betke, Vesne, včasih je srečen, včasih trpi. Sonje in ob pomoči Petra, Jaka Čas pa teče, nič ne reče, ter Urbana je nastala pričujoča ne zmeni se za njegove radosti razstava. Da pa smo razstavo ne za njegove skrbi. lahko postavile, gre posebna Zato pustimo času čas, zahvala vsem članicam, ki so si zdravja, sreče, ljubezni, duševnega miru zaželimo sodelovale pri peki navedenih in veselo v leto 2010 vstopimo. izdelkov. Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev Sonja Košak Nevenka Lilek s svojim advent- nim venčkom iz slanega testa.

Venček v nastajanju; Sonji je prišlo prav Pogled na razstavljene zavitke. Mmmmmmm, le katerega bi poizkusila? vse, tudi poper. Zapisnik Letnega shoda OO N.Si Šmarješke Toplice Kar dosti prej kot ob napovedani uri smo se tajnika Roberta, slovenski kozolec starih vrednot vere, druži- zbrali v prĳetnem okolju Vinotoča Pavlin v Beli • program dela za leto 2010, ne in delavnosti! Bomo podprli druge, toda Cerkvi. Gospodarju Jožetu je uspelo ohraniti • razrešitev starega in izvolitev novega od- najprej svoje! nekaj mošta, gospodinji Betki lanskih mesnih bora, Zahvalili smo se za delo staremu odboru dobrot, hči Polona pa je »umetniško« pripra- • razno. in sprejeli novega v postavi: Elizabeta Pavlin, vila jabolčno pito. Vse to je čakalo goste iz Bele Predsednici sta trkali na našo vest, kot to Jože Perše, Jože Žagar, Ra�o Zupan in Peter krajine, Šentruperta, Mirne, Novega mesta in delajo zdaj po vsej Slovenĳi – morda je celo Repovž. Prvega med enakimi bomo izvolili Ljubljane. Veselo smo pozdravili predsednico dobro, da nas ni v Parlamentu, ima vodstvo na srečanju konec meseca. Nadaljevali bomo Ljudmilo pa tajnika Roberta in Blaža. vsaj čas za člane – no, pa čeprav hec mora delo starega odbora, povezovali krajane Sprejeli smo predlagani dnevni red: biti, saj so presneto resni časi. Kaj nam je skupnosti Bele Cerkve in Šmarjete, se trudili, • izvolitev delovnega predsedstva, storiti? Tarnati in jokati, kako je bilo včasih da pridemo v Občinski svet in kaj naredili za • beseda gostov, lepo? Ne, smo ponosni na svoje krščanske našo lepo mlado občino Šmarješke Toplice. • poročila predsednic Ljudmile, Polone in korenine, znamo in zmoremo delati in tudi Delegata za Kongres N.Si v Mariboru bo- sposobni smo voditi sta dva Jožeta, Pavlin in Žagar. politiko, čeprav smo Zahvalili smo se gostiteljem za domač- kot kristjani še vedno nost, sosedom za bratsko povezavo in se raz- drugorazredni! Javni šli z besedami: »Le skupaj bomo zmogli!« medĳi resnici niso na- Peter Repovž klonjeni, zato bomo uporabili staro meto- Člani Domoznanskega društva Šmarjeta do: od ust do ust. Le in Nove Slovenĳe skupaj bomo zmogli želimo vsem občanom, pa tudi gostom, izpeljati ta ljubi slovenski voz iz blata prĳateljem, malodušja, omamlje- da bi iz Božiča črpali moči za vsakdanje nosti, nesreč in samo- življenje skozi vse leto 2010! morov ter ohraniti ta

19| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediDRUŠTVARazglediRazglediRazglediRazg KULTURA lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Jesensko dogajanje v Družinski vasi Druženje ob kostanju in moštu Družinčani smo zadnjo nedeljo v oktobru adrenalina, a splačalo se je – kot da smo prišli smo jih tokrat obogatili še z nagradami. Tek- spet imeli res dobro druženje ob kostanju v sama sveta nebesa! Zares prečudovit svet movanja so se zato še z večjo vnemo udeležili in moštu. Jesensko srečanje, ki ga prirejamo na tromeji, kjer se v Marĳinem svetišču ob- stari in mladi, kajti nagrade so bile vabljive že tretje leto zapored, postaja tradicĳa. Tako hajajo slovesnosti v treh jezikih. Bilo je nepo- in uporabne, nabrali pa smo jih kar po vasi: smo si nekako zadali, da bi se nekaj dogaja- zabno romanje, v nadaljevanju pa še prĳeten pice pri Amerikancu, malico s pĳačo v Vino- lo v vsakem letnem času, saj vsak letni čas izlet in druženje vse do večera, zaključek pa, toču, pa krompir in strojne ure z bagrom, prinaša s seboj posebnosti in zato se porajajo kot vedno, doma na vasi. moko iz Košakovega mlina … Tekmovanja nove ideje in novi razlogi za skupna vaška Prišla je jesen, zlata in bogata. Ta jesenski so bila napeta, vneti navĳači so glasno bodri- druženja. čas je kot nalašč, da se spet zberemo na vasi, li tekmovalce in kdo bi si mislil, da so tudi In res, skozi vse leto se je nekaj dogajalo da izkoristimo še zadnje lepe dni in tople malo starejši sposobni ugnati in premagati pri nas. sončne žarke, preden se spravimo vsak za marsikaterega mlajšega. Toplo in prĳetno Na prvi poletni in najdaljši dan v letu svojo peč. Zadnjo oktobrsko nedeljo smo iz- nedeljsko popoldne se je potegnilo še pozno

Na Miklavžev večer nas je obiskal – kdo drug kot sam Miklavž! Slavljenka Rozi v družbi med Družinčani.

smo imeli naše tretje tradicionalno srečanje koristili sončno in toplo popoldne za prĳetno v noč, ob ognju ,ob pesmi in harmoniki smo vaščanov. Za god sv. Ane, naše zavetnice, in druženje. Letošnja jesen je bila res bogata, vztrajali še dolgo. ob prvi obletnici blagoslovitve naše kapeli- obdarila nas je z vsem, kostanja je bilo veliko, ce smo imeli pravi vaški praznik. V soboto lepega, debelega so vaščani nabrali, da ga je V oktobru – tri jubilantke! smo okrasili kapelico, v nedeljo pa pripravili še ostalo. V mesecu oktobru so kar tri naše Družin- slovesnost pri kapelici, sledilo je še prĳetno H kostanju se najbolje prilega mošt, vaš- čanke praznovale svoj visoki življenjski ju- druženje vaščanov. čani so ga prinesli na pokušino, in vsak se je bilej, druga za drugo so si nadele osmi križ, Za Veliko mašo smo pa spet šli na božjo lahko pohvalil s svojim, kajti letošnji mošt je Rozi, Minka in Marička. Te osemdesetletnice pot, tokrat na svete Višarje. Vožnja z gondo- zares vrhunski, zato ga ni ravno ostalo. To se v zadnjem času v naši vasi kar množĳo, lo je bila za mnoge podvig z nekaj strahu in srečanje smo popestrili z raznimi igrami, ki imamo pa tudi najstarejšega vaščana, ki že

Slavljenka Minka v družbi svojih dveh sinov. Slavljenka Marička s sestro Rozi in bratoma Lojzetom in Viktorjem.

20| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediKULTURARazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle katerega pravi, da ji ni vseeno, da se je tako zgodilo z njim, saj je svoja najboljša leta pustila v njem. Služba in delo na kmetĳi, ob tem pa še skrb za dom in družino, se pravi, opravljati dve službi hkrati, kdo bi danes zmogel vse to? Kljub vsemu je še polna energĳe, še vedno rada skrbi za živali in obdeluje svojo njivico. Na Peršetovi kmetĳi pa je še vedno »glava družine« in tako bo tudi vnaprej, kot pravĳo njeni domači. Konec oktobra pa je dopolnila osemdeseto še tretja, Marĳa Gregor- čičeva, vsem bolj poznana kot mama Marička. Na Martinovo soboto je praznovala v krogu svoje družine, domačih in sosedov. Marička zadnja leta živi v Domu v Šmihelu, ki ga je sprejela za svoj drugi dom in je tam zadovoljna. A njeno največje veselje je, ko prihaja domov v Družinsko vas, to so najlepši trenutki zanjo in za njene domače, ko je družina spet skupaj. Tako je bilo tudi na Martinovo soboto, ko so ji otroci pripravili doma lepo praznovanje. Vedno, kadar pride, pa jo obiščejo tudi sosede in vse je spet tako kot nekoč. Rozi s Sinom Lojzetom in člani Karlovškove družine v narodnih Vsem trem letošnjim visokim jubilantkam želimo le zdravja, saj nošah. jim dobre volje ne manjka. V življenju so preživele marsikaj, kot še veselo koraka proti stotemu. Družinčani smo izredno ponosni na te mnoge druge ženske, ki so morale trdo delati po kmetĳah in obenem naše »korenine«. In toliko nam vedo povedati iz svojega življenja … skrbeti za številne družine v mnogokrat zelo težkih razmerah nosile Čestitamo jim za uspešno prehojeno življenjsko pot in jim želimo še vse štiri vogale pri hiši, a vendar se niso vdale. Vedno so znale najti naprej dobro počutje v vasi. izhod, da je družina preživela in da so se kmetĳe ohranile, pa naj je Terezĳa Žura, bolj poznana po imenu Žuratova Rozi, je res prava bilo še tako težko. Naj jih tudi v bodoče spremlja trdna in močna vo- legenda. Pri svojih osemdesetih je še prav mladostna in se ne da, še lja, s katero premagujejo težave in srečno do naslednje okrogle! vedno se ukvarja s kmetĳstvom na svoji domačĳi, s tem ima še vedno Jesen pa se zdaj že poslavlja in spet prihaja v vas veseli zimski čas veselje, pa tudi sploh je vredna vsega občudovanja. Vedno je »za«, pa … V soboto, na Miklavžev večer, nas je obiskal sam Miklavž. Na svoji če gre za pomoč pri delu na njivi, ali za sodelovanje kjerkoli na naših dolgi poti se je ob prvem mraku, ob petih popoldne , ustavil pri nas. vaških srečanjih. Rozi je praznovala v krogu domačih, prĳateljev in Na trgu, kjer je že vse praznično okrašeno, ga je pričakala gruča otrok sosedov v Žuratovi gostilni v Šmarjeti, pri svojem sinu Lojzetu. Rozi in staršev. Prinesel je poln koš dobrot in obdaril je vse, najmlajše in jih osemdeset sploh ne kaže; ko sta zaigrala dva mlada harmonikaša, tudi malo starejše »otroke«, za vsakogar je imel nekaj. dva Andreja, se je veselo zavrtela, kot v mladih letih. Še posebej pri- Za Božič, da ohranimo stare navade, gremo skupaj k polnočnici, jetno pa so jo presenetili člani Karlovškove družine iz Domžal, ki so s prižganimi baklami. Če do tedaj zapade še malo snega, je vzdušje ji v narodnih nošah zapeli in jo zares počastili s svojim obiskom. še bolj božično. Druga je praznovala okroglo osemdeseto Marĳa Perše iz Družin- Gotovo pa se dobimo na vasi pri vodnjaku , ko se bomo poslovili ske vasi v krogu svojih domačih, obeh sinov in šestih vnukov, ki so od tega leta in skupaj nazdravili novemu ter v veselem razpoloženju ji pripravili presenečenje, da so tekle solze sreče. In tudi zaplesala preživeli najdaljšo noč. Zato vabljeni vsi, Družinčani in naši prĳatelji, je mama Minka, ko ji je na harmoniko zaigral njen najmlajši vnuk naj vas mraz ne skrbi, zagotovo – še vroče bo! Andrej. Minka je upokojenka, pokojnino si je zaslužila v Labodu, za Marĳana Dežman Prva skupina za samopomoč Sonček v Sonček Sonček ogrej mi moja uvela lica, Domu starejših občanov Orešje ogrej mi moje uvelo, bolno telo, Prekrasno je jutro nad Orešjem v Šmarjeti. Sonček žari. V DSO zakaj se bomo srečevali in le tako ne bo odšlo Sreča smo ustanovili novo skupino za samopomoč. Po daljšem po- predstavila svoje prostovoljno v zemljico črno … govoru sem stanovalcem razložila, kaj je skupina za samopomoč, delovanje. S skupnim sodelo- Terezĳa Balažević vanjem vseh 12 članov skupine smo izbrali ime. Naša skupina se bo imenovala Sonček. 24. september je za vse nas pomemben dan, rojstvo naše skupine. To je prva skupina v DSO Sreča. Ugotovila sem, da so zadovoljni z mojim prihodom v dom in dru- ženjem v sproščenem pogovoru. Ker sem tudi voditeljica skupine Julĳa v novomeškem Domu, mislim, da imam dovolj izkušenj, da bo naše srečevanje uspešno. Z veseljem bom podarila skupini svoj prosti čas, prĳazne besede, stiske rok in iskren nasmeh. Starega člo- veka razumemo šele takrat, ko sami ostarimo. Skupine za samopomoč vodita po dve voditeljici. Upam, da mi bo priskočila na pomoč upokojenka – krajanka, ki ima odprto srce za stare ljudi. Prĳazno jo vabim v Srečin Sonček. Terezĳa Balažević, voditeljica skupine

21| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediŠOLARazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Imamo novo kuhinjo V četrtek, 3. decembra 2009, tudi šolska kuhinja, v kateri so se je iz leta v leto ve čalo. Večale nega razpisa je bilo za izvajalca je bila predana namenu dozi - se pripravljale šolske malice in so se tudi potrebe otrok po šol- gradbenih del izbrano podjetje dana in popolnoma obnovljena kosila za otroke iz vrtca, šolarje skem kosilu, saj so otroci v po - Malkom, d.o.o. iz Novega mesta, kuhinja OŠ Šmarjeta. Otvoritev za opremo prostorov pa podjet - se je za čela s prireditvĳo u čen- je Saksida, s.p. iz Besternice. Vsa cev v telovadnici. Otvoritveni dela so potekala po planu, brez trak sta prerezali županja obči- zapletov in se zaklju čila do 17. ne Šmarješke Toplice mag. Ber - oktobra 2009. Prvo šolsko kosilo nardka Krnc in ravnateljica šole je bilo v novi kuhinji skuhano 6. Nevenka Lahne. Za pogostitev 11. 2009. Vse do tedaj so se ko - gostov in vseh obiskovalcev so sila za otroke vrtca in u čence poskrbeli doma či kuharji. Ot - pripravljala v sosednjih dveh voritve se je udele žila tudi ga. šolah – OŠ Š kocjan in O Š Oto- Simona Weber Kostrevc, pred - čec, malice in zajtrki pa doma, stavnica službe za investicĳe na v za časno preurejeni glasbeni Ministrstvu za šolstvo in šport. učilnici. U čenci tako niso bili Od leta 1970, ko je šola zače- nikoli brez malice ali kosila. Po- la z delovanjem na mestu, kjer sebna zasluga za nemoteno delo stoji danes, je to tretja obnova gre kuharjem, organizatorjem kuhinje. Prva kuhinja je bila šolske prehrane in vodstvu vseh namenjena predvsem pripravi in zaposlene. Namenjena je bila daljšanem bivanju ostajali tudi treh šol. Pohvaliti gre njihovo malic za učence in delavce šole. kuhanju do 100 kosil, kar je bilo do 16.00 ure. V zadnjih treh le - organiziranost, delavnost in pri- Učenci so malicali stoje, na šol- za tiste čase dovolj. Šola je pri - tih smo v šolski kuhinji dnevno pravljenost pomagati. skem hodniku, delavci šole pa dobila tudi jedilnico in kon čno pripravljali vse malice za šolo Kuhinja je sodobna in pros - v zbornici. Leto 1989 je prineslo je bilo poskrbljeno za kulturno in vrtec ter 150 do 170 dnevnih torna. Poleg kuharskih povr šin dozidavo šolske stavbe in vrtca. in zdravo prehranjevanje. Šte- kosil za učence in po 140 kosil za in povr šin za pripravo zelenja - Hkrati s tem je bila obnovljena vilo učencev in otrok v vrtcu pa vrtec. Kuhinja je dobesedno» pove, perutnine, rib, rdečega mesa kala po šivih«, bila je premajh - ima še poseben prostor za pri - na, s premalo delovnih povr šin pravo malic, pomivalnico bele in brez prostorov za shranjeva - in pomivalnico črne posode ter nje živil. Inšpekcĳske slu žbe so spremljajoče prostore, kot so opozarjale na njeno neustrez - prostor za dostavo, prostor za nost in ve čjo mo žnost oku žb. gomoljnice in prostor za odpad- Veseli smo, da je ustanoviteljica ke ter garderobo za zaposlene. Občina Šmarješke Toplice pri - Kuharji so še posebej veseli do - sluhnila vsem opozorilom šole, volj velikega prostora za skla - sveta šole in inšpekcĳskih slu žb diščenje živil. in v letu 2009 sprejela sklep o Novim prostorom bo življe- obnovi in dozidavi kuhinje. Po nje vdahnilo zadovoljno kuhar - pridobitvi gradbene dokumen - sko osebje, ki se bo trudilo, da tacĳe se je v junĳu 2009 za čelo z bo pripravljena hrana zdrava in gradbenimi deli. Na osnovi jav - okusna. Nevenka Lahne

22| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle OŠ Šmarjeta v mednarodnem projektu COMENIUS OŠ Šmarjeta je v letošnjem šolskem letu 2009/2010 vstopila v več učencev. V oktobru 2009 bomo partnerje vseh šol gostili na naši mednarodni projekt Comenius, ki je namenjen dvigu kakovosti šoli, ko jim bomo predstavili lepote okolice in naše dežele. šolskega izobraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razume- Projekt, v katerega je vključena vsa šola, zahteva predanost vseh. vanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim prido- V konkretne naloge smo vključili nadarjene učence od 5. do 9. razre- bivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za osebni raz- da in mentorje učitelje na posameznih predmetnih področjih. Naj- voj mladih, za njihovo prihodnje zaposlovanje in aktivno evropsko prej morajo učenci prebrati vse knjige o Kekcu (narodni literarni državljanstvo. junak) in napisati obnovo – vse zgodbe bomo strnili v eno; obnova Cilj programa je izboljšanje kakovosti in povečanje obsega mo- mora biti vezana na originalno zgodbo. Izbrali bomo najboljšo, jo bilnosti učencev in izobraževalnega osebja, izboljšanje kakovosti in prevedli in jo do marca 2010 poslali Romunĳi. Partnerji v Romunĳi povečanje obsega partnerstev med šolami, spodbujanje učenja živih bodo namreč izdali knjigo z zgodbami vseh sodelujočih držav. Uči- tujih jezikov, podpiranje razvĳanja inovativnih IKT vsebin, pove- teljice angleščine so ocenile nivo znanja angleškega jezika, ovredno- čanje kakovosti in evropske razsežnosti usposabljanja učiteljev ter teno je bilo poznavanje sodelujočih evropskih držav na razredniko- izboljšanje pedagoških pristopov in šolske uprave. vih urah in pri urah geograﬁje. Trenutno izvajamo likovni natečaj Projekt omogoča učencem in učiteljem doseči in izboljšati do- – iskali bomo najboljšo upodobitev Kekca. Izbrano bomo poslali ločena znanja in spretnosti, ne samo na področju teme projekta, Italĳi, ki bo pripravila koledar z upodobitvami literarnih junakov temveč tudi na področju timskega dela, odnosov med ljudmi, pla- sodelujočih držav. V mesecu decembru bodo učenci izdelovali no- niranja in izvajanja projektnih aktivnosti ter uporabi informacĳsko voletne čestitke, ki jih bodo poslali učencem sodelujočih šol iz part- komunikacĳske tehnologĳe. Sodelovanje v partnerstvu šol iz raz- nerskih držav.

Učenci pred šolo. Mentorji pred šolo.

ličnih držav ponuja tudi priložnost komuniciranja v tujem jeziku in Čeprav nam dela ne bo zmanjkalo, smo zelo ponosni, da nam poveča motivacĳo za učenje jezikov. je končno uspelo. Bili smo izbrani in povabljeni k sodelovanju v V projektu »National heroes meeting in Europe« smo člani nasled- projekt Comenius. Veselimo se druženj z našimi »prĳateljskimi« njih partnerskih šol iz: partnerskimi šolami, učenci in spoznavanja njihove kulture, krajev • TURČĲA (koordinatorica projekta): Piri Reis, provinca Kocaeli, in ljudi. 1650 učencev (6–12 let); Karina Radoha, učiteljica angleščine • ŠPANĲA: Loiu, Baskĳa, 1500 učencev (6–12 let); • ROMUNĲA: Galati, 150 učencev (7–14 let); • POLJSKA: Bogatynia, 450 učencev (7–14 let); • LITVA: Šiauljai, 98 otrok (1–22 let, gluhi); • ŠKOTSKA: Livingston, 350 učencev (6–12 let); • ITALĲA: Bari, 1350 učencev (6–12 let). Mednarodni projekt Comenius traja 2 leti. Pričeli smo septembra 2009 in zaključujemo v avgustu 2011. V tem času nameravamo izvesti šest mobilnosti ali obiskov partneric. V novembru 2009 (6. do 11. 11.) smo uspešno predstavili našo šolo, občino in državo v Turčĳi. Nato sledĳo še obiski v Romunĳi (marec 2009), Škotski (maj 2009), Italĳi (marec 2011) in Poljski (maj 2011), kamor bomo glede na ﬁnančne zmožnosti in podporo občine ali donatorjev peljali čim

23| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediŠOLARazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Obisk skupnosti Cenacolo na OŠ Šmarjeta Uvodne besede mentorice Amnesty Internatonal zorni, da smo ju lahko razumeli. Predstavila vam bom zgodbo tiste- ga, ki je začel prvi in je pripovedoval zelo doživeto in zanimivo. Skupnost Cenacolo je krščansko združenje, ki je nastalo leta 1983 Bil je povprečen deček in najstnik. Živel je v normalni družini, imel v Saluzzu (Italĳa) z namenom vrniti smisel življenja fantom in dekle- je vse, kar si je želel. Pri petnajstih letih pa se je odločil za srednjo šolo, tom, ki so se vdali užitkom modernega sveta: drogi, alkoholu, pro- oddaljeno približno 150 km od njegovega doma, zaradi česar je moral stitucĳi ali so zašli v enostavno odtujenost mladih, ki tavajo in iščejo živeti v internatu. Svoj denar in življenje je tako lahko upravljal, ka- smisel. kor je hotel, saj ga pri tem nihče ni oviral, ni bilo staršev, ki bi ga ves Na pobudo tistih, ki nam ni vseeno, so nas v okviru razrednikove čas spodbujali in ga ob napakah kaznovali. Denar je tako zapravljal in ure v ponedeljek, 16. 11. (6. šolska ura), obiskali predstavniki skup- ga zapravil kar preveč. Ker ni vedel, kako bi prišel do njega, se je od- nosti Cenacolo iz Škocjana in mladim, ki obiskujejo 8. in 9. razred, ločil (tudi zaradi nasvetov drugih študentov), da začne preprodajati predstavili svojo zgodbo, kako so zašli v svet omame in kako jih je droge. Kar naenkrat je imel veliko denarja in veliko prĳateljev, ki pa vstop v skupnost rešil in jim vrnil smisel v življenje. Predstavniki so so bili prĳatelji samo takrat, ko so potrebovali njegov denar. Še sam je predstavili življenje v skupnosti, ki je 15. februarja 2004 odprla vrata zapadel v droge in težave so se tako le še stopnjevale. Ni bil več sre- velikemu številu mladim. Skupnost v Škocjanu je nastala iz razpada- čen kot včasih, zato je nekega dne zbežal iz mesta in se preselil. Tam jočega posestva, ki je kričalo po obnovi in so ga dobri ljudje dali na je spoznal svojo punco, vendar pa je kljub vsemu še zmeraj nadaljeval razpolago fantom, ki sami obdelujejo in pridelujejo hrano, saj se na s preprodajanjem in drogiranjem. Vsi so ga imeli za delovnega, nje- tak način učĳo potrpežljivosti, ponižnosti in iskrenega prĳateljstva. govi starši in starši njegove punce. Sam ni nikoli priznal svojih napak, zato je bil za vse pošten, dober in uspešen. Imeli so ga radi, hvalili so ga in zato se je pred njimi pretvarjal. Njegovo dekle, pa tudi on sam, sta bila vse bolj nezadovoljna. Punca mu je povedala, da tako ne gre več naprej in da pozna skupnost Cenacolo, ki deluje po vsem svetu in katere član lahko postane kadar koli in se odvadi odvisnosti od drog. Odločil se je, da zasvojenosti naredi konec in se je včlanil v skupnost v Sarajevu. Od začetka se mu je vse skupaj zdelo čudno. Vsi člani so veliko molili, bili izredno prĳazni, dobrosrčni, vedno so mu pomagali. Nato pa je dobil t.i. angela varuha, to je bivšega zasvojenca. »Angelova« naloga je bila, da je bil ves čas z njim, mu pomagal, pri obrokih po- jedel, česar on ni mogel … Kmalu se je privadil na življenje v skupnosti, kljub vsem težavam, ki so ga ovirale na začetku. V skupnosti je že 4 leta, trenutno v skupnosti Cenacolo v Slovenĳi v Škocjanu, in pravi, da je res srečen, saj ima prĳatelje, ki mu pomagajo in ga imajo Učenci in člani skupine Cenacolo na srečanju v telovadnici. Povab- radi zaradi njega samega in ne zaradi njegovega denarja. Njegova ljenca sta predstavila svojo življenjsko zgodbo, ki je bila obarvana ambicĳa je, da bi nekega dne lahko odšel k misĳonarjem iz skupnosti, z zasvojenostjo in preprodajo drog. Iskanje poti nazaj je težko, po- ki delajo v Afriki. trebno je vztrajati. Dan v skupnosti Cenacolo je sestavljen iz dela, molitve, pogovora in razvedrila. Člani vstajajo ob šestih zjutraj, začnejo dan z jutranjo Vedo, da je bog zmeraj z njimi in da ima za vsakega izmed njih svoj molitvĳo, nato zajtrkujejo in odidejo na delo. Nekateri kuhajo, perejo, načrt. Vsak dan se tako z molitvĳo zahvaljujejo za dar življenja in čistĳo, šivajo, drugi pa opravljajo dela na zunanjih površinah, skrbĳo molĳo za tiste, ki so jim kakorkoli, z molitvĳo ali darovi, pomagali za hlev, živali, polja itd. Vsi so se del naučili v skupnosti (kot sta pona njihovi poti. vedala predstavnika, pred včlanitvĳo nista znala držati niti lopate), Učenci so pogovor sprejeli zelo pozitivno ter spoznali, kako boga- vsakemu so dodeljene naloge, ki pa si jih tudi zamenjajo med seboj. to je naše življenje. Zajemati ga je treba z veliko mero radosti in vese- Ob 12. uri je kosilo, ki mu sledi nekaj prostega časa. Od 14. ure naprej lja do vsakega novega dne. Povabilo je bilo namenjeno preprečevanju nadaljujejo z delom. Nekaj molitve opravĳo med delom, še tretjič pa oz. preventivi v nenehnemu boju z odvisnostjo (mesec november molĳo v kapeli, ob 18.30, kjer si poleg molitve še izmenjajo doživetja, – mesec boja proti odvisnosti). Karina Radoha občutja, težave in strahove, ničesar ne smejo zadržati v sebi. Temu Kako je obisk opisala predsednica šolskega sledi večerja, razvedrilo, razne igre in pogovori, ob 22.00 pa gredo spat. parlamenta: V skupnosti ni dovoljeno kaditi, piti alkohola, priložnost za gle- Na zadnji razrednikovi uri sta nas obiskala predstavnika skupno- danje televizĳe imajo le ob kakšnih ﬁlmih ali nogometnih tekmah. sti Cenacolo, nekdanja zasvojenca z drogami. Predstavitev je poteka- Nimajo telefona, svojim prĳateljem, družini in ostalim pa lahko poši- la v telovadnici za učence osmih in devetih razredov ter za nekatere, ljajo pisma. Eden izmed predstavnikov je povedal, da pisma še nikoli ki so se je želeli udeležiti sami. Učenci so za skupnost prinesli tudi ni poslal, saj je vedno začel z »Mama in oče, tukaj mi je dobro …«, osnovna živila (sol, sladkor, moko, testenine …), da bi se vsem čla- nadaljevati pa ni znal. nom skupnosti na tak način zahvalili za obisk. Ko sta predstavnika končala, smo jim podarili še naša živila in se Najprej sta se oba predstavila, nato pa sta nam kar takoj začela lepo zahvalili. Morda pa bo njuno pripovedovanje še komu pomaga- pripovedovati svojo lo, na tiste, ki pa so ju zares poslušali, je gotovo vplivalo pozitivno. življenjsko zgodbo. Govorila sta v hrvaščini in morali smo biti po- Nina Kermc

24| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Šmarjeta ob pošto, Bela Cerkev ob šolo, vsi pa v novo šolo V junĳski številki Razgledov smo s šolsko kroniko prispeli do leta 1958, ko umre ravnatelj Avgust Kraševec, na mesto novega ravnatelja je imenovan Anton Gorc. Šolska oblast je začela s šolsko reformo. Nižja gimnazĳa in osnovna šola se združita v popolno osemletno šolo. Reforma je, pogojev ni dela. Namesto odbora začne delovati delovna - 1. november, komemoracĳe ob grobovih skupnost, ki jo tvorĳo člani kolektiva in izbra- padlih v Šmarjeti in Beli Cerkvi; Šolska reforma je v prvem koraku v šol- ni občani. Prvi predsednik delovne skupnosti - 29. november, dan republike, proslava JLA skem letu 1958/1959 zajela učence od prvega postane učitelj Franc Glavan. Novi organ je (vojaki) v gasilskem domu, predvajanje fil- do četrtega razreda, kasneje še 5. in 6. razreda. imel pravico razporejati denarna sredstva, ma Desant na Drvar (samo za odrasle, veli- »Za izpeljavo tako učitelji kot učenci nimajo teh pa seveda ni bilo, zato je bilo delo odbora ka udeležba); ustreznih pripomočkov, učbeniki niso zado- le formalno. - 14. december, obisk književnice Ele Peroci voljivi, sredstev za nakup učil ni, šolski odbor Leto 1965 je bilo za učitelje nesrečno leto, in književnika iz BIH, ki ju je spremljal do- je nedelaven; kljub dobremu obisku, nad 95 saj se na poti v službo z mopedom hudo po- mačin Jože Lužar, podpolkovnik JLA; %, je učni uspeh zelo slab, samo 59 %,« navaja škodujeta tedanji učitelj Franc Prudič (junĳa) - 29. december, praznovanje novoletne jelke ravnatelj v razmišljanju o šolski reformi. po razredih, podružnična šola v Beli Cer- S šolskim letom 1961/1962 je bila zaradi kvi dobi nov radĳski sprejemnik, ki ga kupi premajhnega števila otrok ukinjena osnovna šola; šola v Šmarjeških Toplicah, s tem je šola v - 20. januar, pogreb Janeza Moleta, ki je tra- Šmarjeti pridobila še 8 učencev. Novi Šolski gično umrl na športnem treningu v Ljublja- odbor v sestavi Andreje Gornik, Milene Po- ni, ubil ga je električni tok; povič, Jožeta Zorana, Antona Barboriča, Jane- - 8. februar, kulturni praznik, ogled filma za Pirnarja, Antona Gregorčiča, Davida Pluta Prešeren; in Angelce Grahut imenuje za predsednico - 9. april, volitve v Zbor delovne skupnosti odbora Mileno Popovič. Odbor, sestavljen v pri Občinski skupščini v Novem mestu; skladu z novo reformo, sprejme Pravila šole - 27. april, proslava ob dnevu OF in 1. maj; Ravnatelj Anton Gorc je v novi pisarni na in na novo namesti tajnico Vero Borštnar. - 3. maj, prenos Titove štafete od Zbur do stolčku sedel le dve šolski leti, kljub poš- Kronovega; tenemu in prizadevnemu delu ga je tedanja Vodovodna pipa in televizor - 6. maj, kurirčkova pošta; občinska politika »odpihnila«. Meseca maja 1962 je bila napeljana vo- - avgust, popravilo strehe na šolski stavbi v dovodna instalacĳa, tudi šola je dobila eno in ravnatelj Anton Gorc (septembra). Za vr- Beli Cerkvi (SGP Pionir). pipo. Dolgoletna želja po zdravi pitni vodi šilko dolžnosti ravnatelja je bila za čas bol- To leto je Gasilsko društvo Šmarjeta dovolilo, je bila tako uresničena. Ljudje so za to vloži- niškega dopusta s strani delovne skupnosti da šola preuredi dvorano Gasilskega doma li ogromno sredstev in prostovoljnega dela. imenovana Barbka Medja. za potrebe telesni vzgoje. Cena preureditve je Šolska mladina je zbrala dovolj sredstev za Kadrovske spremembe kolektiva so bile bila 925.000 din, vse stroške je krila šola. nakup televizorja, ki je postal last mladinske zelo pestre, veliko kasneje znanih ljudi je pri- organizacĳe. čelo učiteljsko pot v Šmarjeti. V letih 1967– Začetek male šole 1968 so prišli na šolo Anica Bobič, Danica Ri- Učenci šmarješke šole so izhajali iz vaškega Dogajalo se je v obdobju 1963–1965 felj in Anton Dragan. Naj omenim, da je bila okolja, nekatere hiše so bile na samoti, otroci S 1. januarjem 1963 je prišla v sklop Osnov- konkurenca na razpisu zelo velika, na razpi- prvih razredov so se težko navadili na novo ne šole Šmarjeta še Osnovna šola Bela Cerkev, sani 2 mesti razrednega učitelja je prispelo 54 okolje, zato so leta 1968 pričeli z malo šolo, ki je postala podružnična šola. V tem letu je prošenj. Zaradi premajhne obremenitve uči- ki je trajala tri mesece, dvakrat tedensko po šolo v Šmarjeti obiskovalo 275 učencev, v Beli teljev posameznega predmetnega področja je dve uri v prostorih hiše Jožeta Zorana. Starši Cerkvi 95 učencev. Del nekdanjega šolskega šola Šmarjeta sodelovala s šolo v Otočcu, tako so bili zelo zadovoljni s tem programom, za okoliša Bela Cerkev je postal del širšega šol- je bil lahko učitelj zaposlen za polni delovni izvedbo so prispevali 15 din. skega okoliša šole Šentjernej. Za vodjo pod- čas na svojem strokovnem področju. ružnične šole je Šolski odbor imenoval Miro Prostor je, šola bo Zorko. Pomembni dogodki šolskega leta 4. decembra 1968 si je komisĳa ogledala Prostorov je bilo absolutno premalo, pri- Učiteljstvo je pridno pripravljalo takrat ak- površine, ki so bile predvidene za novograd- manjkovali so: telovadnica, kabineti za teh- tualne proslave in sodelovalo na pomembnih njo šole. Komisĳa je ocenila, da je prostor pri- nični pouk, fiziko, kemĳo, biologĳo. Šola je dogodkih. Poglejmo si primer pomembnih meren, zato so 19. marca 1969 zakoličili novo nabavila magnetofon, radio in gramofon ter dogodkov za šolsko leto 1967/1968: šolsko stavbo na parcelah Jožeta Cvelbarja in bradljo za pouk telesne vzgoje. - akcĳa varnost v prometu (od septembra do Franca Vovka. Z gradnjo se je pričelo aprila S spremembo zakonodaje in uveljavlja- decembra); istega leta. Tega leta so izvedli tudi volitve za njem samoupravljanja je Šolski odbor izgubil - 29. september, dan pionirjev; zvezno in republiško skupščino, istočasno še svojo funkcĳo, zato so člani izgubili voljo do - 29. oktober, občinski praznik; volitve za občinske odbornike. Za Šmarjeto je 

25| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediŠOLARazglediRazglediRazg KULTURA lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi  bil izvoljen ing. Lado Kotnik, di- učiteljev, tajnica, kurjač, kuharica rektor Cestnega podjetja v Novem in tri snažilke. mestu; za Zbure pa Ivan Bobnar. V začetku oktobra je delovna Hkrati so se na volišču krajani skupnost sprejela predlog, da se Krajevne skupnosti Šmarjeta od- šola poimenuje po občinskem ločili še za 4-letni samoprispevek, prazniku – OŠ 29. oktober Šmar- namenjen opremi nove šole. Za jeta. Na ta dan, leta 1942, so se pri samoprispevek je glasovalo 55,1 »Betki« v Šmarjeških Toplicah %, proti 12,5 %, neveljavnih pa je zbrale dolenjske čete za napad na bilo 32,7 % glasov. nemško postojanko v Bučki. Nekateri občani (posebno iz Slovesna otvoritev je zato po- Zbur in okoliških vasi) se niso tekala prav na 29. oktober. Gost- strinjali z lokacĳo šolske stavbe. je so bili pomembne osebnosti takratnega časa: Franc Kuhar Če ocenimo lokacĳo šole z – predsednik Občinske skupšči- današnjega stališča, vidimo, ne Novo mesto, Avgust Avbar da je bila postavljena neverjetno Pionirski pevski zbor je bil paradni konj šole, nastopal je na vseh – podpredsednik OS NM, Franc dobro, samo 150 m izven geome- proslavah, udeleževal se je tekmovanj in dosegal lepe uspehe. Vo- Suhadolnik – predsednik sklada trĳskega središča sedanje občine dila ga je tovarišica Barbka Medja, ena od legend šmarješke šole. za gradnjo šol, ing.Vlado Kotnik Šmarješke Toplice. Z likovnim pedagogom Marjanom Maznikom in skupino talenti- ranih učencev sta za 8. marec, leta 1963, postavila na oder prvo lut- – odbornik SO NM za KS Šmar- Šmarječani ob pošto kovno predstavo v zgodovini šmarješkega šolstva. jeta, Miroslav Vute – predstojnik PE zavoda za šolstvo v NM, Franc Zelo vroče je bilo 7. septembra Šolsko leto 1970/1971 pri avtobusnem podjetju Gorjan- Leskovšek in Niko Šilih – Zveza 1969, ko je zbor občanov razprav- ci. S strani krajanov Bele Cerkve borcev. Povabljeni so bili vsi uči- ljal o predvideni selitvi pošte v – pouk v novi šoli Prvi dan pouka v novi šolski je bilo nekaj negodovanja, ker o telji, ki so kadarkoli učili v Šmar- Šmarješke Toplice. Krajani so tej nameri niso bili predhodno jeti, vsi delavci na OŠ Otočec in bili odločno proti preselitvi, kljub stavbi je potekal normalno, nato je sledila enotedenska odložitev obveščeni in zaradi neurejenih ravnatelji osnovnih šol v občini. temu da so jim obljubili boljše postajališč, kar se je še posebej Kot se spodobi, je za pogostitev poštne storitve za celotni okoliš pouka, ker nova stavba še ni imela urejene kanalizacĳe. Intenziv- odražalo v zimskem času. poskrbela Gostinska šola Šmarje- in avtomatsko poštno centralo v Pouk je potekal v dveh iz- ške Toplice. Občinska skupščina takratnem novem objektu, sedaj no so urejali okolico šole. menah, pet dni tedensko (prvič je imela ob tej priliki slavnostno že porušenem Prinovcu. V znak Na predlog delovne skupno- proste sobote), dopoldne v 10 sejo v jedilnici šole. protesta so vse organizacĳe pre- sti je bila ukinjena podružnična oddelkih in popoldne v 4 od- nehale z delom, toda pošto so šola v Beli Cerkvi, za te otroke in Delo si dobro opravil, delkih. Skupaj je šolo obiskovalo vseeno preselili, v kraju pa je učitelje je bil organiziran prevoz sedaj pa pojdi z avtobusom, ki ga je šola najela 409 učencev. Zaposlenih je bilo 22 ostala začasna izpostava. Leta 1972 je ravnatelju potekel mandat, zato je bil objavljen raz- Gradnja šole napreduje pis. Na razpis sta se javila takratni Gradnjo šole si je ogledala ravnatelj in Jože Blažič. Delovna tudi delegacĳa Izvršnega sveta skupnost je z glasovi 18:2 potrdi- Makedonĳe. Trgovsko podjetje la dotedanjega ravnatelja. Toda Novotehna je sprejelo patronat Občinska skupščina te odločitve nad šolo in se tako obvezalo, da ni upoštevala in je za ravnatelja imenovala Jožeta Blažiča, ki pa bo pomagalo pri opremi šole z se mestu ravnatelja odpove, ker učili in darili ob posebnih prilož- noče sodelovati v politični godlji. nostih. Vodstvo šole je poslalo 24 Občina postavi za v. d. ravnatelja prošenj različnim gospodarskim Franca Zamana in ga na ponov- podjetjem v novomeški občini za nem razpisu imenujejo za 4-letno pomoč pri nakupu opreme, preje- mandatno obdobje. li so le 4 ugodno rešene odgovo- Spoštovani bralci, s tem sem re: Novotehna in Dominvest s po zaključil sprehod po preteklosti 3.000 din, Gozdno gospodarstvo šmarješke fare v luči šolske kro- s 1.000 din, Cestno podjetje pa se nike. Ponovno vas vabim, da v je priključilo samoprispevku. Po- spominih poiščete svoj utrinek iz godba za opremo šole je bila skle- šolskega življenja in ga objavite, njena s podjetjem LIK Kočevje za morda z mojim sodelovanjem, v vrednost 218.274 din. Med grad- Občinski prvaki in udeleženci republiškega tekmovanja v prvi po- občinskem glasilu. Za spodbudo njo so uspeli spremeniti načrt za moči. Član ekipe Sandi Durič se spominja: »Na državnem tekmo- vam prilagam nekaj fotograﬁj, da učilnico ﬁzike in kemĳe. Učilnica vanju bi bili lahko boljši, če bi si upali demonstratorju poškodbe vas popeljejo v preteklost, v no- je bila opremljena z dodatnimi strgati hlače, kar je bilo potrebno narediti ob prikazani poškodbi, stalgĳo, v otroštvo, v neminljivo bloki za elektriko in vodo. vendar je bilo škoda hlač in zaradi tega nismo dobili točk.« mladost. Jože Novak

26| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediKULTURARazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Po vsej verjetnosti so malčki že hudo radovedni, kako se po varnem zavetju domačega svinjaka in sklenil je, da se bo končala Pravljica o malem rdečem pujsku. V prejšnjem vrne. Kakšna je bila pujskova pot domov, boste izvedeli v poglavju je dež razkril, kdo je v resnici Rdeča prikazen in zadnjem poglavju pravljice, ki bo v naslednjem letu izšla pujsek je postal gozdni junak. A kljub temu se mu je stožilo tudi v knjižni obliki. Bojana Medle

da je mali rdeči pujs stekel iz svinjaka, prav tako tudi, kako se je kmetič z vilami Pravljica o malem rdečem pujsku pognal za njim in padel v gnoj. Zategadelj V. poglavje trenutek pomislil, da ga je sova privedla se je odločil, da bo vsem na kmetiji lepše, Malega pujsa so celo pot nazaj spremljali po napačni poti, nakar zasliši znani glas: če bodo prijatelji z živalmi. Kmetiču je veseli vzkliki iz vseh strani; čisto drugače, »Mali rdeči pujsek se je vrnil, juhu!« Po zabičal, da se mora tudi on lepše obnašati kot takrat, ko je prišel v gozd in je imel glasu je prepoznal modrega pujsa, ki pa do pujskov. Tako sta jih umila in od tedaj občutek, da ga nihče ne mara. Pot nazaj sedaj ni bil več modre barve. »Ja, kaj se jih kmetič vsak dan spusti na travnik in nič je tako minila izredno hitro, pa še lačen ni vam je pa zgodilo?« je zmedeno vprašal. več jih ne tepe in vleče za repke. Celo igra bil, saj so mu gozdne prijateljice nabrale Iz hitrih odgovorov je uspel razbrati, da se z njimi na travniku. polno culico gozdnih dobrot za na pot. je takrat, ko je pobegnil, vse dogajanje Veselje in sreča na kmetiji sta bila z »Mali pujs, naš junak, pridi še kdaj!« se je spremljal tudi gospodar. Tako je videl, vrnitvijo malega pujska le še večja poslovila veverica. »Vedno si dobrodošel v in zvečer jim je gospodar postregel s našem gozdu, pujsek!« so vzklikale srnice. praznično večerjo. Kot ponavadi pa je bila najglasnejša sraka: »Kaj si pa delal tam zunaj v gozdu?« so »Sedaj mi ne bo več treba tako budno malega potepina jeli spraševati ostali paziti na živali, hvala ti!« prašički. Na robu gozda, ravno tam, kjer se je »Ah, nič posebnega; lačen sem bil in izmuznil pred malim kmetom, ga je obšel strah me je bilo, tako kot si me opozoril, mračen občutek. Vedel je, kaj ga čaka veliki bratec,« je odvrnil in se skrivnostno doma. Rdeča barva, vlečenje za rep in ušesa nasmehnil. Bo že še čas ob dolgih zimskih ter razjarjeni kmetič. Vendar se je vseeno večerih, da jim bo pripovedoval svoje pogumno podal iz gozda in glej ga zlomka, dogodivščine. Ampak, saj mu itak ne bodo kaj zagleda! Gručo rožnatih prašičkov, ki verjeli, kaj mislite, otroci? se igrajo na travniku, prevračajo kozolce KONEC in se smejijo. Najprej sploh ni vedel, ali je prišel na pravo domačijo in je za Avtor pravljice: Domen Zorko.

Zbrano delo Borisa Pahorja Zbrano delo Borisa Pahorja je iz- V romanu Nekropola (1967) je avtor na realistični način prikazal šlo pred kratkim. Za njegovo izdajo lastno taboriščno izkušnjo in predstavil usode drugih ljudi, ki jih je sta poskrbeli dve založbi, Mladin- srečeval. Nekega dne je ponovno obiskal prostore pogube, »kovačni- ska knjiga in Cankarjeva založba. V co smrti«, kot bi se izrazil sam. Podoživljal je preteklost in ugotavljal, zbirko, ki je nastala ob avtorjevem da »sodobni romarji« oziroma turisti ne morejo doumeti (morda je 96. rojstnem dnevu, je vključenih tudi bolje, da jim je to prihranjeno), v kakšno prostranstvo niča so bili pet del, in sicer Grmada v pristanu, ujeti oni, ki so se vsak dan znova borili za preživetje, za obstanek, pa Parnik trobi nji, Zatemnitev, Nekro- čeprav je bilo njihovo življenje pravzaprav životarjenje, ohromljeno s pola in Spopad s pomladjo. strahom. Pahorjeva pripoved je eden izmed najboljših prikazov tabo- Boris Pahor se je rodil 26. avgusta riščnega sveta sploh. 1913 v Trstu. V svojem življenju je Tudi v ostalih zbranih Pahorjevih delih je prikazano nasilje nad doživel marsikaj. Že kot mali deček človekom, njegova bivanjska muka in posledice (Spopad s pomlad- je bil priča italĳanskemu nasilju. Fa- jo). Značilno za Pahorja je realistično opisovanje stvarnosti, zgodovin- šisti so pred njegovimi očmi požgali Narodni dom v Trstu. Med voj- skih dogodkov. Pomemben je tudi notranji monolog literarnih oseb. no ga je aretiral nemški gestapo. Bil je v več nemških koncentracĳskih Poleg teme druge svetovne vojne je v središču avtorjevega zanimanja taboriščih. Po vojni je komunistična oblast sistematično zavračala nje- Trst v času pred vojno, predvsem trideseta leta, ko se je fašistično gova dela. Kritično razmišljanje je bilo pri Pahorju vedno prisotno, divjanje še posebej razbohotilo (Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, zato ne preseneča dejstvo, da je bil med tistimi, ki so obsodili povojne Zatemnitev). Na drugi strani pa je ljubezen tista, ki osvobaja, ko še poboje domobrancev in civilistov. Njegovo prĳateljstvo s Kocbekom ni prepozno. je bilo pomembno tako za njegovo literarno udejstvovanje kot za pre- Leta 1992 je Pahor prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. učevanje polpretekle zgodovine. Pahorjevi polemični zapisi Kocbek, Prejel je še številne druge nagrade in bil preveden v različne tuje je- pričevalec našega časa prinašajo Kocbekove odgovore na vprašanja v zike. Med drugim je bil predlagan tudi za Nobelovo nagrado za knji- zvezi z Dolomitsko izjavo in povojnim pomorom domobrancev. ževnost. Katja Grahut

27| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediKULTURARazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Razstava Črno v belem avtorja Gašperja Klančarja V soboto, 24. 10. 2009 smo v Kulturnem domu v Beli Cerkvi pod okriljem Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev pripravili razstavo: Črno v belem, avtorja Gašperja Klančarja. Avtor Gašper Klančar se predstavi: nastopim z razstavo v obratu Notol Krka, in proporcionalnosti same risbe. Sem popoln »Rojen sem v Novem mestu, zgodaj je- sledi razstava v knjigarni Goga, natančneje samouk, kar pomeni, da nimam kvaliﬁkacĳ seni, leta 1974. V mojih otroških letih je bila v atrĳu Goge, nato v Kulturnem klubu Me- umetnika z akademsko izobrazbo in podo- igra domačega dvorišča cel kup pisal, s ka- tlika in kasneje v študentskem klubu Lokal bno. Ni mi žal, kajti zaenkrat se nikoli ne ve. terimi sem ustvaril sebi popoln svet. Z leti patriot v Novem mestu. Avtorsko sodelujem Nič ni še dokončno in nikoli ne bo. Saj to je odraščanja sem se izražal s pomočjo risbe, dve leti pri novomeški revĳi Park. Udeležil le eno življenje izmed mnogih. pri kateri sem znova in znova uril, kalil in sem se tudi strip delavnice v Novem mestu, Rad bi se zahvalil vsem vam, ki me vsa pilil to ustvarjalno veščino. V poznih letih še kasneje pa prejel pohvale za najboljše ino- leta spremljate, me bodrite in upate vame. takratne Jugoslavĳe smo otroci ulice prebi- vativno delo preko Nacionalnega almanaha Zahvaljujem se svoji Karmi, ker nikoli ne rali stripe, ki so k nam prihajali iz sosednjih Stripburger. obupa nad menoj, zna biti tudi stroga in ve, republik, nekaj tudi iz Italĳe, imeli pa smo Svoje ideje črpam iz vsakdanjega življe- kaj moja dekadentna duša včasih rabi – malo tudi domačega risarja, Mikĳa Mustra. Kdo nja, največkrat v poznih večernih urah, ko poskoka in hitrejših premikov. In seveda ga ne bi poznal, saj je konec koncev postal se okoli mene vse umiri in lahko tako slišim moji mami, pokojnemu očetu ter vsem naj- ikona črno-bele ilustracĳe ter tudi nekate- glasove, ki me kličejo. Vzamem list papirja večjim kolegom, ker bi bil brez njih veliko, rih barvnih, kratkih reklam, ki so jih dan za in ga položim na sveže pobrisano mizo, nato veliko revnejši, gledano z aspekta umetno- dnem vrteli na naših skromnih TV ekranih. se prepustim … Včasih podzavest zavesti sti. So odkritosrčni, nadarjeni in edinstveni. Tako sem že kot otrok spoznal moč risbe, narekuje počitek, tako da sta podzavest in Hvala, prĳatelji! njeno navzočnost, njen pomen, tehniko in svinčnik kot konj in jezdec. Če sta usklaje- Še posebej pa bi se ta trenutek rad zahva- sporočilo. Da ni začetka in ni konca, je le na, bo tudi ježa dobra. Kadar pa štartam z lil Sonji, Majdi, Matevžu, Branetu, Marku, tinta, nikoli razlita in neminljiva. Se sprehaja skozi zavest in podzavest, kot veter pred na- šimi durmi. Je kot rosa v mladi travi in sonce za gorami. Ta ustvarjalnost mi je vedno znova pustila na plan, da nisem nikoli omagal in nikoli odstopil od želenega: kako izživeti idejo, kako jo prenesti na bel, čist in idejo, no, takrat pa je nedolžen kos papirja? risba veliko bolj hu- Ko sem risal, sem bil srečen. Ko sem bil domušna, veliko bolj srečen, sem lahko trezno razmišljal. Razmiš- preprosta, a vendar ljal o tem, kako čudovito in božansko je to, razvneta. Pade v srce na prvi trk, ko jo po- Juretu, Sandru in Jerneju, ki so se res poš- da ni mej. Je le svet, moj edinstveni otok, na gledaš. teno in profesionalno odrezali in poskrbeli, katerem gradim sanje. So bitja, ki niso bitja, Mnogo svetov sem že ustvaril, grotesk- da je stvar dobila podobo, ime in čas. In glas- vsenavzoče smejoče se sanje, ki me vlečejo v nih, spečih in nespečih, pravljičnih in real- benikoma, ki sta bila z mano in domači sku- edinstvenost. nih, hudomušnih in igrivih. A vendar so vsi pini BHC. Seveda gre zahvala tudi Društvu Na svoji mladostni poti odraščanja sem ti palčki, čarovnice, konji in levi, ostali tu, v podeželskih žena in deklet Bela Cerkev za zamenjal kar nekaj krajev, v mnogih od njih meni, za vedno. Vsaka linĳa na papirju, ki njihov trud, zagnanost in materinsko skrb. živel in spoznal veliko ljudi: velikih, majh- sem jo ustvaril, je kot nota kitarista, ki jo je Ter vsem vinogradnikom, ki vedno poskrbi- nih, veselih in žalostnih, vse dokler nisem ubral preko strun. Vse, kar ustvariš danes, jo, da stvar prĳetno in toplo zaključi namen. po dolgih letih zopet našel dom. Ko sem odzvanja jutri. Hvala Občini Šmarješke Toplice za denarni se končno ustalil, me je pot risanja ponesla Moja pot povezuje mene in ljudi. Brez prispevek, ki mi je omogočil moje delo spra- med zvezde. Nekaterih sem se dotaknil in ljudi okoli mene ne bi bilo ustvarjanja, ne bi viti v ustrezno razstavno formo. spoznal, da so vedno tu, na zemlji in med bilo stiskov rok, ne smeha in ne solz. Le pra- In hvala seveda vsem, ki so bili zbrani in nami. Lahko svetĳo v ljudeh, v živalih ali pa zen in neporisan, speč prostor. Brez rok ve- so gradili z menoj moje sanje. Brez njih bi ta v naravi. To so poti sreče. Ko si nekaj res iz selja in rdečih lic. Moja tehnika nima imena, večer pomenil le še en večer, tako pa je bil srca želiš, boš to dosegel. nima prostora in nima obstanka. Je svobod- »ta večer«, večer, ko smo si ogledali slike, Ko sem po končani osnovni in poklicni na in brez pravil. Svobodna kot Indĳanec dvignili čaše in rekli: »Na naše zdravje! Lepo šoli končal v vojski, se je pot risanja neko- med krošnjami mangovca, svobodna kot list nam je, lepo je bilo …« liko ustavila. Stopil sem v obdobje iskanja v vetru. Ne stiskam je med prsti in ne dušim Dovolite mi, da se zgoraj izrečenim bese- samega sebe. Potreboval sem tisti jaz, ki bo je k sebi. Je ustvarjalnost, ki je bila vedno tu, dam in zahvalam pridružim tudi jaz ter se dovolj miren in preudaren, da prenese želje pred mano, nad mano in bo za mano. Leb- hkrati zahvalim avtorju razstave, Gašper- in sanje. dela je nad zibko, ko sem se rodil. Mogoče ju Klančarju, da se je odločil za razstavo in Z dvajsetimi leti se zaposlim v Krki, kjer pa sem le en velik srečnež, da sem si pustil nam zaupal svoja dela na ogled. Razstavo si kmalu dobim službo za nedoločen čas. Med začutiti jo, in ona srečnica, ki me neguje. lahko ogledate vsako soboto med 14. in 16. vsemi novimi ljudmi se kmalu pokažejo nove S čim ustvarjam ali rišem? To je tintar, črn uro. Po razstavi vas bo vodil avtor del – Ga- priložnosti, ki me katapultirajo z ustvar- ﬂomaster, črn kemik in ponekod svinčnik. šper. Dobrodošli. jalnostjo tu, doma, na domačih tleh. Tako Tintarjev je seveda več vrst. Zaradi globine Sonja Košak

28| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Čebelarski muzej v Šmarjeških Toplicah Sredi septembra je šmarješka občina postala bogatejša za prvi če- belarski muzej na prostem na Dolenjskem. S soncem obsĳana sep- tembrska sobota, ki je iz panjev privabila tudi številne čebele, je bila kot nalašč za otvoritev muzeja, ki sta ga na domu topliškega čebelarja Staneta Gorenca odprla županja Občine Šmarješke Topli- ce mag. Bernardka Krnc in Gorenčev vnuk Luka. Ob otvoritvi smo si obiskovalci lahko ogledali številne čebelarske predmete in pripo- močke, ki jih je lastnik muzeja našel doma (pri Gorenčevih čebelari že tretja generacĳa), nekaj pa tudi na širšem območju Dolenjske. Zlasti zanimivi so bili panj-deblo, okoli sto let star čebelnjak iz okolice Rake pri Krškem, pa številni čebelarski pripomočki, ki so bili v preteklosti čebelarjem pri delu nepogrešljivi, nekatere pa pri svojih opravilih uporabljajo še dandanes. O pomembnosti muzeja govori ne na čase, ko so se razstavljeni predmeti še uporabljali. Sicer pa se tudi dejstvo, da je bil čebelarski muzej na prostem v Šmarjeških tudi za prihodnost čebelarstva pri Gorenčevih ni bati. Vnuk Luka Toplicah ena od tem Dneva čebelarskega turizma, ki je potekal 5. namreč že pridno pomaga Stanetu pri delu. decembra 2009 na Brdu pri Lukovici. Muzej s svojimi predmeti bo gotovo zanimiva turistična točka, marsikomu pa bo obudil spomi- Alenka Pajk, univ. dipl. polit., občinska uprava

Novo leto Novoletna čestitka Kako mi je v duši toplo. V teh dneh, Oh, kako mi je v duši lepo. ko se vsem kam mudi, Ob teh veselih ljudeh. ko nas že prazniki podĳo, Nasmejani izberi takšne si poti, po mestu hitĳo, ki prave se smeri držĳo. Drug drugemu si Naj vodĳo te med ljudi, srečno Novo leto želĳo. ki te z dobroto bogatĳo, Naj ga bog da, prĳazne njihove oči mi srce šepeta. pa od prĳateljstva se iskrĳo! Terezĳa Balažević Terezĳa Balažević

29| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediKULTURARazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Polemično o delovanju KUD Šmarjeta Članek, ki bo sledil, bi pravzaprav moral napisati nekdo drug, katerikoli občan ali vsaj malo bolj kritičen ljubitelj »kulturnega snovanja nasploh«; najmanj, kar mora »čutiti« vsak malo bolj zahteven in ambiciozen konzument in potencialni producent kulturnega dogajanja, je, da v tej občini na čelu kulture ni pravega človeka, ki bi zares kredibilno zastopal, predstavljal in koordiniral to področje. Čeprav je običajno o sebi najtežje govoriti, bom brez dlake na jeziku na svoj račun izrekel kar nekaj »kritičnih«. Morda sem bil nekaj let ob prevzemu tega dru- štva, v času, ko še nismo bili samostojna občina in ko se je okrog mene še »vrtelo« nekaj somišljenikov, s svojim delom in doprinosom k boga- tenju kulturne ponudbe še za silo zadovoljen, zadnja leta pa izrazito ne več in bom to zimo brezpogojno odstopil s te funkcĳe, ker si kulturnih dogodkov tako željna nova občina, novo vodstvo, absolutno zasluži. Čim prej, tem bolje! Zaradi kopice problemov, ki jih ima zdajšnje dru- štvo in ki so neizpodbitna dejstva. Naj naštejem samo nekatere: - premalo strokovnega kulturnika na čelu društva, - društvo je brez članstva, - popolnoma »razdrobljena« kulturniška scena, tako v smislu načr- tovanja kot tudi izvedbe in seveda tudi ﬁnanciranja (letni proračun Šmarješka pot: ideja o organizacĳi enodnevnega rekreacĳsko-izobraževalnega KUD Šmarjeta je na ravni zaslužka ene povprečno obiskane gledali- ške predstave, to je med 800 – 1.000 €). pohoda po celotni predvideni trasi ali pa le po posameznih odsekih - prav tako nam vsako leto zmanjka »časa, energĳe in želje« po trans- Novembra 2007 sem na Občino Šmarješke Toplice podala predlog Podobno kot pri slovenskih vinskih cestah, od katerih zares obstajajo lokacĳe. Vsekakor pa se mi zdi zelo pomembno, da bi bili prisotni res parentnosti okrog prireditvenih prioritet, nosilcev prireditev in tako praznovanja občinskega praznika. Sestavni del predloga je bilo tudi le smerokazi, kar ni dovolj za aktivno delovanje. Kaj pomeni vinska strokovnjaki za našo dediščino in ne le priložnostni vodniki. To je tudi smo priča dokajšnji stihĳi na tem pomembnem področju. moje razmišljanje o organizacĳi pohodne prireditve, ki bi se lahko cesta v pravem pomenu besede si lahko ogledamo in preizkusimo tista značilnost, ki bi »Šmarješko pot« odlikovala in bi bila drugačna, Vse pogosteje se Občina sama loteva »kulture« z verjetno ne poceni imenovala Šmarješka pot. Pred tem sem predlog poti že posredova- takoj za slovensko mejo na avstrĳskem Štajerskem. kot je večina do sedaj obstoječih poti. Na ta način bi omogočili enkrat poklicnimi kulturniki. S tem se posredno kaže tudi odnos vodstva ob- la Domoznanskemu društvu Šmarjeta. Prvotno sem razmišljala o V evropskih državah nastajajo v zadnjih letih tematske poti, ki se letno domačinom in ostalim zainteresiranim strokovno spoznavanje čine do domačih uradnih in neuradnih nosilcev kulture, zato nadvse organizacĳi enodnevnega pohoda po celotni trasi (primer Steklasove povezujejo med državami in nudĳo ciljnim obiskovalcem čim več in- naravnih in kulturnih dobrin naših krajev. Če se že organizirajo take resno računam tudi na pomoč Občine, pri postavljanju novega vodstva poti v Šentrupertu), v pripravi predloga za praznovanje občinskega formacĳ v zvezi z obravnavano tematiko. Kot primer navajam Evrop- poti, je smiselno, da se izogibajo cestam, kar pomeni, da je najbolj ugo- KUD Šmarješke Toplice (nujna je tudi sprememba imena društva, ki je praznika pa sem se bolj nagibala k vsakoletnim tematskim obiskom sko pot kulture železa, ki povezuje kraje, kjer je bilo v preteklih tiso- den letni čas za pohod zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Preglednost posameznih lokacĳ na predvideni trasi. Letošnja predstavitev zbor- čletjih železarstvo pomembna dejavnost. V zadnjih nekaj letih tečejo v pokrajini je v tem času boljša, lažje se izognemo določenim živalim, še vedno vodeno pod KUD Šmarjeta). nika Klevevž je bila izvedena na ta način. V Klevevžu se je zbralo intenzivne dejavnosti tudi v Slovenĳi, da se najprej vzpostavi Sloven- lažje hodimo kot poleti ali pozimi in delamo najmanj škode lastnikom Na podobno pomoč se obračam tudi na občinske svetnike, ki imajo osem avtorjev strokovnih prispevkov za zbornik, ki so prisotnim ska pot kulture železa, ki se bo povezala v že obstoječo Evropsko pot zemljišč, kjer vodi pot. Predlagala bi marec ali april oziroma oktober ali zagotovo najboljši pregled nad interesi ljudi iz svojih ožjih lokalnih predstavili vsebino člankov in jim bili na voljo za dodatna pojasnila. kulture železa. Znano je namreč, da današnjim obiskovalcem pešpoti november. Najslabša izbira iz številnih razlogov je poletje. Ker pa sedaj področĳ in bi zato najlažje našli zainteresirane in sposobne ljudi za de- Med predstavitvĳo smo se tudi sprehodili od cerkve v Slapah do ru- ni več dovolj zgolj hoja, pač pa je pomembna tudi vsebina dodatnih praznujemo občinski praznik skorajda na začetku poletja, bi bila morda lovanje na kulturniškem področju. V dobro kulturi v občini Šmarješke ševin gradu in vhoda v sotesko Radulje. Med udeleženci je bilo tudi dejavnosti. res bolj primerna organizacĳa in obisk posamezne lokacĳe na predvide- Toplice bom sklical programsko-volilni zbor društva v zadnjem tednu nekaj domačinov, ki bi morda lahko podali povratno informacĳo Pri samostojnem obisku pešpoti se pogosto zgodi, da so kulturne ni trasi in ne organizacĳa enodnevnega pohoda po celotni trasi. organizatorjem občinskega praznika glede primernosti na tak način znamenitosti zaprte. Naravne znamenitosti so običajno lažje dostopne Šmarjeta z okolico nam omogoča krožno pot, ki je za obiskovalce in januarja 2010, kmalu po seji občinskega sveta, ki naj se po svojih močeh organizirane vsakoletne prireditve. Iz tega razloga tudi objavljam in tudi pogosteje opremljene z informacĳskimi tablami. organizatorje sorazmerno enostavna. Start in cilj bi bil v Šmarjeti. Okvi- potrudi, da bo udeležba na tem občnem zboru dobra (vsi dosedanji svoje razmišljanje o poteku in načinu organizacĳe Šmarješke poti. Verjamem, da je čedalje več takih obiskovalcev, ki bi jih zanimalo rna pot bi vključevala naslednje kraje: Šmarjeta – Orešniki –Veliki Vinji poskusi so bili jalovi). V preteklih letih je bilo na Slovenskem in v tujini urejenih veliko kaj več o naših krajih kot le splošen ogled. Pa tudi domačini ne vemo vrh – Osrečje – Vinica – Zdravci – Slape – Klevevž – Hom – Sela pri Zbu- Pa še to: iskreno želim občini in društvu, da bi se med kandidati za pešpoti. Po mojem mnenju je vzrokov za to več. V medĳih in preven- ravno vsega, kaj so nam zapustili naši predniki. Če ne vemo, tega rah – Koglo – Žaloviče – vas Šmarješke Toplice – Brezovica – Šmarjeta. prevzem vodenja tega društva pojavili tudi Bojana Medle in Simona tivnih akcĳah zdravstvenih ustanov se zelo poudarja zdrav način ne znamo čuvati in še manj posredovati obiskovalcem naših krajev. Ob poti bi si lahko ogledali cerkve v Šmarjeti, Velikem Vinjem vrhu, Zorko, ki sta ob štartu naše nove občine edini že pripravili zelo celo- življenja, ki skoraj obvezno vključuje veliko hoje. V zadnjih letih so Strokovnjaki različnih strok se ukvarjajo tudi z naravno in kulturno Vinici, v Slapah, na Koglem, v Žalovičah in v Šmarjeških Toplicah. V vit, ambiciozen, v vse mogoče kulturniške vsebine usmerjen program bile ustanovljene manjše občine in izgleda, da so občani kar oživeli. dediščino Šmarjete in okolice, vendar so izsledki pogosto objavljeni arheološkem pogledu je najpomembnejša lokacĳa Veliki Vinji vrh, prav Ustanavljajo številna društva, ki organizirajo raznovrstne priredit- le v strokovni literaturi. Včasih tudi namenoma. To velja predvsem tako tudi v geološkem. Na Vinici bi lahko vključili v ogled Zalokarjevo kulture v novi občini. Pa še obe stari KS bi zastopali. Še posebej se mi ve. V turističnem smislu še neprepoznavni manjši kraji skušajo na ta za neraziskana arheološka najdišča, ki nestrokovnemu obiskovalcu spominsko sobo, pod vasjo pa mokrišča ob Radulji. Klevevž je gotovo zdi pomembno, da ima, posebej zaradi zelo poudarjene želje po več način privabiti čim več ljudi. brez rekonstrukcĳ malo ali skoraj nič ne povedo, t.i. detektorašem pa prostor, ki vključuje številne naravne in kulturne znamenitosti: soteska, kulturniškega dogajanja, tudi Bela Cerkev svojega predstavnika v tem Organizacĳa obstoječih pešpoti je zelo različna. Nekateri kraji pomeni javna objava in oglaševanje kažipot za moralno vprašljivo po- jami, topli izvir, ostanki gradu in gospodarskih objektov in posestvo društvu. imajo organiziran le voden pohod enkrat letno po dogovorjeni tra- četje. Za vse ostale nove raziskave pa velja, da je pot do ljudi večkrat Klevevž. Pot pelje po gozdu, travnikih in ob vinogradih. Tudi reliefno Trenutek za zamenjavo je zares več kot zrel, s tem pa ne mislim reči, si. Določene poti so zelo lepo označene in jih je možno tudi samo- dolgotrajna. Ena izmed možnosti hitrejšega prehoda novih spoznanj o je zelo razgibana, saj nas pelje po razglednih vrhovih okoli Šmarjete da se sam v celoti umikam iz kulture; rade volje bom še naprej sodelo- stojno obiskati in prehoditi. Druge vključujejo poleg hoje tudi ogled značilnostih našega okolja bi lahko bila tudi »Šmarješka pot«. in tudi po odmaknjenih soteskah. Dolžina poti je sicer za dobre hodce kulturnih znamenitosti, ki so ob tej priložnosti odprte ali pa priso- Pohod bi bil rekreacĳsko-izobraževalne narave, organiziran enkrat obvladljiva v enem dnevu. val na področjih, ki jih malo bolje poznam in se z njimi rad ukvarjam stvovati pripravljenemu kulturnemu programu. Pri nekaterih imajo na leto in bi ga lahko vključili v t.i. kulturni turizem. Trasa bi bila spe- Za začetek se mi zdi tak način predstavitve naših krajev dovolj stro- (pisanje, morda gledališka dejavnost ...). Tisto, kar res ne želim več de- domačini priložnost prodajati svoje pridelke (vino, med, ribe itd.). ljana tako, da bi vključevala za te kraje posebne naravne in kulturne koven, prĳazen in dostopen za vsakega, ki želi združiti prĳetno s ko- lati, je voditi to društvo. Glede tega pa ne mislim popustiti, ker hočem Nekatere so opremljene z zloženkami. Pri oglaševanju večine pe- znamenitosti. Na dogovorjenih lokacĳah bi bili prisotni strokovnjaki za ristnim. Tako organizirane poti bi se gotovo udeležilo tudi nekaj gostov obdržati odgovorno držo do področja, ki ga zelo visoko cenim. špoti pa beremo eno in isto: da obiskovalcem predstavljajo svoje lepe posamezne znamenitosti, ki bi bili na voljo obiskovalcem s strokovno iz Šmarjeških Toplic in sčasoma tudi iz ostalih krajev, kar bi še dodatno Marjan Grahut kraje, številne znamenitosti, prĳazne in gostoljubne ljudi itd. Nekaj razlago (npr. arheolog, zgodovinar, umetnostni zgodovinar, etnolog, pripomoglo k prepoznavnosti naših krajev in tudi občine. splošnih fraz, ki bi jih lahko uporabili za katerikoli kraj v Slovenĳi. biolog, geolog itd.). Ni potrebno, da bi bile vsako leto predstavljene iste Tekst: Majda Pungerčar, Foto: Bojana Medle

30| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle

Šmarješka pot: ideja o organizacĳi enodnevnega rekreacĳsko-izobraževalnega pohoda po celotni predvideni trasi ali pa le po posameznih odsekih Novembra 2007 sem na Občino Šmarješke Toplice podala predlog Podobno kot pri slovenskih vinskih cestah, od katerih zares obstajajo lokacĳe. Vsekakor pa se mi zdi zelo pomembno, da bi bili prisotni res praznovanja občinskega praznika. Sestavni del predloga je bilo tudi le smerokazi, kar ni dovolj za aktivno delovanje. Kaj pomeni vinska strokovnjaki za našo dediščino in ne le priložnostni vodniki. To je tudi moje razmišljanje o organizacĳi pohodne prireditve, ki bi se lahko cesta v pravem pomenu besede si lahko ogledamo in preizkusimo tista značilnost, ki bi »Šmarješko pot« odlikovala in bi bila drugačna, imenovala Šmarješka pot. Pred tem sem predlog poti že posredova- takoj za slovensko mejo na avstrĳskem Štajerskem. kot je večina do sedaj obstoječih poti. Na ta način bi omogočili enkrat la Domoznanskemu društvu Šmarjeta. Prvotno sem razmišljala o V evropskih državah nastajajo v zadnjih letih tematske poti, ki se letno domačinom in ostalim zainteresiranim strokovno spoznavanje organizacĳi enodnevnega pohoda po celotni trasi (primer Steklasove povezujejo med državami in nudĳo ciljnim obiskovalcem čim več in- naravnih in kulturnih dobrin naših krajev. Če se že organizirajo take poti v Šentrupertu), v pripravi predloga za praznovanje občinskega formacĳ v zvezi z obravnavano tematiko. Kot primer navajam Evrop- poti, je smiselno, da se izogibajo cestam, kar pomeni, da je najbolj ugo- praznika pa sem se bolj nagibala k vsakoletnim tematskim obiskom sko pot kulture železa, ki povezuje kraje, kjer je bilo v preteklih tiso- den letni čas za pohod zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Preglednost posameznih lokacĳ na predvideni trasi. Letošnja predstavitev zbor- čletjih železarstvo pomembna dejavnost. V zadnjih nekaj letih tečejo v pokrajini je v tem času boljša, lažje se izognemo določenim živalim, nika Klevevž je bila izvedena na ta način. V Klevevžu se je zbralo intenzivne dejavnosti tudi v Slovenĳi, da se najprej vzpostavi Sloven- lažje hodimo kot poleti ali pozimi in delamo najmanj škode lastnikom osem avtorjev strokovnih prispevkov za zbornik, ki so prisotnim ska pot kulture železa, ki se bo povezala v že obstoječo Evropsko pot zemljišč, kjer vodi pot. Predlagala bi marec ali april oziroma oktober ali predstavili vsebino člankov in jim bili na voljo za dodatna pojasnila. kulture železa. Znano je namreč, da današnjim obiskovalcem pešpoti november. Najslabša izbira iz številnih razlogov je poletje. Ker pa sedaj Med predstavitvĳo smo se tudi sprehodili od cerkve v Slapah do ru- ni več dovolj zgolj hoja, pač pa je pomembna tudi vsebina dodatnih praznujemo občinski praznik skorajda na začetku poletja, bi bila morda ševin gradu in vhoda v sotesko Radulje. Med udeleženci je bilo tudi dejavnosti. res bolj primerna organizacĳa in obisk posamezne lokacĳe na predvide- nekaj domačinov, ki bi morda lahko podali povratno informacĳo Pri samostojnem obisku pešpoti se pogosto zgodi, da so kulturne ni trasi in ne organizacĳa enodnevnega pohoda po celotni trasi. organizatorjem občinskega praznika glede primernosti na tak način znamenitosti zaprte. Naravne znamenitosti so običajno lažje dostopne Šmarjeta z okolico nam omogoča krožno pot, ki je za obiskovalce in organizirane vsakoletne prireditve. Iz tega razloga tudi objavljam in tudi pogosteje opremljene z informacĳskimi tablami. organizatorje sorazmerno enostavna. Start in cilj bi bil v Šmarjeti. Okvi- svoje razmišljanje o poteku in načinu organizacĳe Šmarješke poti. Verjamem, da je čedalje več takih obiskovalcev, ki bi jih zanimalo rna pot bi vključevala naslednje kraje: Šmarjeta – Orešniki –Veliki Vinji V preteklih letih je bilo na Slovenskem in v tujini urejenih veliko kaj več o naših krajih kot le splošen ogled. Pa tudi domačini ne vemo vrh – Osrečje – Vinica – Zdravci – Slape – Klevevž – Hom – Sela pri Zbu- pešpoti. Po mojem mnenju je vzrokov za to več. V medĳih in preven- ravno vsega, kaj so nam zapustili naši predniki. Če ne vemo, tega rah – Koglo – Žaloviče – vas Šmarješke Toplice – Brezovica – Šmarjeta. tivnih akcĳah zdravstvenih ustanov se zelo poudarja zdrav način ne znamo čuvati in še manj posredovati obiskovalcem naših krajev. Ob poti bi si lahko ogledali cerkve v Šmarjeti, Velikem Vinjem vrhu, življenja, ki skoraj obvezno vključuje veliko hoje. V zadnjih letih so Strokovnjaki različnih strok se ukvarjajo tudi z naravno in kulturno Vinici, v Slapah, na Koglem, v Žalovičah in v Šmarjeških Toplicah. V bile ustanovljene manjše občine in izgleda, da so občani kar oživeli. dediščino Šmarjete in okolice, vendar so izsledki pogosto objavljeni arheološkem pogledu je najpomembnejša lokacĳa Veliki Vinji vrh, prav Ustanavljajo številna društva, ki organizirajo raznovrstne priredit- le v strokovni literaturi. Včasih tudi namenoma. To velja predvsem tako tudi v geološkem. Na Vinici bi lahko vključili v ogled Zalokarjevo ve. V turističnem smislu še neprepoznavni manjši kraji skušajo na ta za neraziskana arheološka najdišča, ki nestrokovnemu obiskovalcu spominsko sobo, pod vasjo pa mokrišča ob Radulji. Klevevž je gotovo način privabiti čim več ljudi. brez rekonstrukcĳ malo ali skoraj nič ne povedo, t.i. detektorašem pa prostor, ki vključuje številne naravne in kulturne znamenitosti: soteska, Organizacĳa obstoječih pešpoti je zelo različna. Nekateri kraji pomeni javna objava in oglaševanje kažipot za moralno vprašljivo po- jami, topli izvir, ostanki gradu in gospodarskih objektov in posestvo imajo organiziran le voden pohod enkrat letno po dogovorjeni tra- četje. Za vse ostale nove raziskave pa velja, da je pot do ljudi večkrat Klevevž. Pot pelje po gozdu, travnikih in ob vinogradih. Tudi reliefno si. Določene poti so zelo lepo označene in jih je možno tudi samo- dolgotrajna. Ena izmed možnosti hitrejšega prehoda novih spoznanj o je zelo razgibana, saj nas pelje po razglednih vrhovih okoli Šmarjete stojno obiskati in prehoditi. Druge vključujejo poleg hoje tudi ogled značilnostih našega okolja bi lahko bila tudi »Šmarješka pot«. in tudi po odmaknjenih soteskah. Dolžina poti je sicer za dobre hodce kulturnih znamenitosti, ki so ob tej priložnosti odprte ali pa priso- Pohod bi bil rekreacĳsko-izobraževalne narave, organiziran enkrat obvladljiva v enem dnevu. stvovati pripravljenemu kulturnemu programu. Pri nekaterih imajo na leto in bi ga lahko vključili v t.i. kulturni turizem. Trasa bi bila spe- Za začetek se mi zdi tak način predstavitve naših krajev dovolj stro- domačini priložnost prodajati svoje pridelke (vino, med, ribe itd.). ljana tako, da bi vključevala za te kraje posebne naravne in kulturne koven, prĳazen in dostopen za vsakega, ki želi združiti prĳetno s ko- Nekatere so opremljene z zloženkami. Pri oglaševanju večine pe- znamenitosti. Na dogovorjenih lokacĳah bi bili prisotni strokovnjaki za ristnim. Tako organizirane poti bi se gotovo udeležilo tudi nekaj gostov špoti pa beremo eno in isto: da obiskovalcem predstavljajo svoje lepe posamezne znamenitosti, ki bi bili na voljo obiskovalcem s strokovno iz Šmarjeških Toplic in sčasoma tudi iz ostalih krajev, kar bi še dodatno kraje, številne znamenitosti, prĳazne in gostoljubne ljudi itd. Nekaj razlago (npr. arheolog, zgodovinar, umetnostni zgodovinar, etnolog, pripomoglo k prepoznavnosti naših krajev in tudi občine. splošnih fraz, ki bi jih lahko uporabili za katerikoli kraj v Slovenĳi. biolog, geolog itd.). Ni potrebno, da bi bile vsako leto predstavljene iste Tekst: Majda Pungerčar, Foto: Bojana Medle

31| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediKULTURARazglediRazglediRazglediRazg KULTURA/AKTUALNO lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Spomini Jožeta Karlovška Ljubljana, v marcu 1963 govori o našem presvitlem cesarju in avstrĳski II. Moja rojstva vas Šmarjeta domovini, prihodnjič pa že ne bo smel nič več, Vas Šmarjeta pri Novem mestu je značilni kraj posebno ker se vtikajo v našo politiko tudi pravo- v sredini dolenjskega podeželja, ki se odlikuje tudi slavni Srbi, ki so dali povod, da se je začela vojna precej v arheološkem pogledu, ker so tam izkopali in propad Avstrĳe. mnogo predzgodovinskih posod in drugih pred- Velika hiša, nasproti cerkve, kjer se je odigra- metov. Vas obkrožajo hribi, ki so posejani z vino- vala nasprotna smer vaškega življenja, nekako v gradi, gozdovi, njivami, hišami itd., kar daje kraju srednjem obdobju med obema svetovnima vojna- slikovito obeležje. V bližini proti Novemu mestu ma, je bil dom Karlovškovega roda, s takratnim se pa nahajajo znamenite Šmarješke Toplice, ki so gospodarjem Jankom Karlovškom. zdravilišče in obenem letovišče. Janko Karlovšek je bil postaven, odločen, na- Ko se približuješ po ravni cesti proti vasi, te preden v gospodarstvu, zaveden Slovenec in na- najprvo pozdravlja že od daleč mogočni zvonik s preden tudi v politiki kot liberalec. Absolviral je v hodnikom, ki okroža vrhnji del stolpa. V sredi vasi mladosti Kmetĳsko šolo na Grmu pri Novem mese ti pa odpre pred očmi za podeželsko vas precej stu, politične in napredne ambicĳe mu je pa dajal prostoren štirikotni trg. Na eni strani ceste stoji njegov brat dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju, nova velika cerkev, za njo obsežno enonadstropno član nacionalnih slovenskih taborov za časa Av- župnišče in enonadstropna kaplanĳa. Na drugi strĳe in posestnik nekdanjega Slomškovega doma strani ceste, frontalno obrnjeno na trg, pa te iz- pri Ponikvi, kjer je bil rojen škof Martin Slomšek. nenadi pogled na mogočno hišo, spodaj z gostilno Karlovšek Janko je postavil l. 1905 s pomoč- venski narod, zaradi tega je bila naša hiša brezver- in trgovino, zgoraj s stanovanjem. Streho krasĳo jo brata sedanjo hišo na mestu, kjer je prej stala ska. Nekoč celo nisem dobil v šoli reda iz predmeta razni stolpiči, kar je bilo moderno pred petdese- stara večja kmečka hiša, delno zidana in delno le- verouk, ker sem bil sin takega brezverskega očeta. timi leti. Ko je bila nova leta 1905, so jo ljudje sena. V Bojniku je zgradil velik vzoren vinograd Za časa volitev je bilo v hiši zbirališče in agitaci- prišli občudovat od daleč, kot nekaj posebnega za iz več manjših vinogradov, celin in nekoristnih z ja za napredne liberalne stranke, medtem, ko sta podeželski kraj. grmovjem poraščenih parcel. Postavil je lastno bila župnišče in cerkev centra verskih organizacĳ Okoli pol ure hoda proti Mokronogu je stal še trtnico za mladike in drevesnico, od koder je pri- in klerikalnih strank. Nekoč sem slučajno prišel pred drugo svetovno vojno na mogočni skali zna- dobival material za postavitev novih vinogradov v neki propagandni politični nedelji domov, in že meniti grad Klevevž, ki ga je nekoč oblegal tudi in sadovnjakov za svoje in tuje potrebe. Razen je donel glas iz prižnice, da je prišel v vas velik Kralj Matjaž in ki ga je zadel na loterĳi rod Jom- trgovine in gostilne je bila v hiši še pošta, preno- politični hujskač. Seveda se je moja pobožna mati bart. Sedaj je kup razvalin, ker so ga partizani v čišče za tujce in delno stanovanje za učiteljstvo, v zaradi tega jokala in me kregala, zakaj sem ravno osvobodilni vojni porušili kot gnezdo pete nemške kolikor ni sam rabil prostore za svojo družino. Po- sedaj prišel domov in tako žalil gospoda župnika. kolone in sovražnikovega oporišča. Pod razvalina- speševal je trgovino s poljskimi pridelki, se bavil z Vse to gospodarsko in politično življenje obeh mi v globini pa šumi glavna reka šmarješkega po- lesno trgovino, pač pečal se je z vsemi kupčĳami, taborov je veliko vplivalo na ostalo ljudstvo, na- dročja, Radomlja, ki goni veliko kmečkih mlinov. ki so se pojavile same od sebe kot nujnost za po- predno ali nazadnjaško, kakor se je pač kdo opre- Zadnji lastnik gradu je bila rodbina Ulm. živitev gospodarskega življenja. delil. Posledica te in one vzgoje se je pa pokazala Trĳe glavni šmarješki opisani predstavniki, to Naročen je bil na napreden časopis Dan in Slo- za časa narodnoosvobodilne vojne, kjer je prišlo so verski objekti cerkev z župniščem in kaplanĳo, prosvetna velika hiša s trgovino, gostilno, pošto, prenočišči itd. ter v ozadju graščina z velepose- stvom, so odločali in dajali pečat vsemu kulturnemu, političnemu in gospodarskemu življenju šmarješke okolice. Voditelj verskega življenja je bil energični župnik, zagrizen klerikalec ter je hotel imeti vse pod komando. Imel je Ljudsko posojilnico, bil je vodja Kmečke zadruge, odločal in pritiskal je na ljudi pri volitvah za svojo stranko, prepovedoval je njemu neljub časopis, za kratek čas je pa tudi ustanovil telovadno društvo Orel, medtem ko je zagrozil, da se le naj kdo upa ustanoviti brezverskega Sokola. Proti koncu prve svetovne vojne je s prižni- ce oznanil, da ni treba hoditi na nacionalni tabor v Mokronog za osvoboditev Jugoslovanov izpod avstrĳskega jarma, ki sta ga priredila dr. Krek in dr. Korošec, saj nebo zaradi tega nič prej prišla osvoboditev. Zadnjo nedeljo pred razsulom Avstri- je je pa na prižnici milo govoril, da danes še lahko

32| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediKULTURA/RazglediRazglediAKTUALNORazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle do dramatičnih bojev med partizani in belogardisti, kar bo opisano v po- sebnem poglavju. 17. plenarno zasedanje Kongresa Lep, zanimiv in romantičen grad Klevevž je bilo pred zadnjo vojno vzor- no urejeno veleposestvo, ki je imelo velike planjave njiv in travnikov, bogate lokalnih in regionalnih oblasti neizčrpne gozdove ter najlepše urejene vinograde. Posestvo je vodil vesten, Sveta Evrope skrben in neumorni oskrbnik Keržan, ki pa je bil za sebe tako skromen, da V Strasbourgu je med 13. in 15. oktobrom 2009 potekalo 17. je vso plačo nosil v posojilnico, ali pa posojal denar ljudem; zaradi tega ga plenarno zasedanje Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti je vojna glede denarja precej prizadela. V gradu je grof Ulm, ki je bil na Sveta Evrope, katerega se je udeležila članica in vodja slovenske pol hrom, vodil knjigovodstvo, grofica je bila pa skrbna gospodinja in se za- delegacĳe ga. Bernardka Krnc, županja občine Šmarješke Topli- nimala tudi za gospodarstvo, toda bila je za svojo osebo precej skromna. V ce. Zasedanje Kongresa je potekalo v znamenju praznovanja 60- nacionalnem pogledu je bila družina nemška postojanka, imela je vsega v letnice delovanja Sveta Evrope, ki šteje 47 držav članic; Slovenĳa izobilju, otroci so pa bili precej pomehkuženi in vzgojeni v nemških šolah. je polnopravna članica Sveta Evrope od 14. maja 1993. Osrednja Prav tako so bili gostje Nemci, posebno avstrĳski oficirji, s katerimi so se tema tokratnega kongresa je bila lokalna demokracĳa. Prav tako pomožile domače hčerke. Ker so imeli v Klevevžu preveč polja, so ga daje bilo tudi tokrat v ospredju čezmejno sodelovanje med lokalnimi jali revnim ljudem v najem, za plačilo so pa potem bajtarji hodili delat na in regionalnimi oblastmi, ki je pomemben del Sveta Evrope, saj kleverško posestvo. Pravtako so dobivali od Klevevža revni ljudje drva, na spodbuja demokratično stabilnost in dobre odnose sodelovanja posodo vprežno živino, ali drugo pomoč, ki jo niso pogrešali v gradu, kar so med državami in regĳami. To je ključna politična naloga Sveta zopet ljudje z delom odslužili. Tako je potem veleposestnik zaradi obsežnega Evrope, ki jo morajo vzpostaviti lokalne in regionalne oblasti v bogastva imel prav poceni in obdelano svojo ostalo posestvo. To je bila nekaka neosuženska doba. Da je bila klaveržka družina pred Bogom pravična, je hodila grajska gospa skoro vsaki dan s kolesom v cerkev in tudi so iz svojega izobilja vedno postregli kakemu revežu, ki je prišel prosit, ali beraču jesti, da so tako izkazali svoje usmiljenje. Ko je neko nedeljo prišla novica iz Novega mesta v Šmarjeto, da je konec prve svetovne vojne, je to sporočil moj oče tudi grajski gospej, ki je ravno pri- šla iz cerkve. Povedal je tudi, da je mogočna Avstrĳa poražena, razpadla in kapitulirala. Ona se je nato precej razburila in rekla, da je to silno nesramno, saj smo vedno zmagovali in da se mora vendar to tudi upoštevati. Jezno je stopila v kočĳo in fijakar je hitro pognal konja. Pretipkala: Bojana Medle

partnerstvu z državnimi organi in institucĳami. Teme zasedanja so bile tudi Lokalna in regionalna demokracĳa v Turčĳi, Globalni izziv podnebnih sprememb, Enak dostop do lokalnih in regionalnih volitev, Preprečevanje nasilja nad otroki in Domače nasilje nad ženskami. V imenu predsedujočega je Kongres pozdravila tudi ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko, mag. Zlata Ploštaj- ner. Spregovorila je o regionalizacĳi v Slovenĳi in pomembnosti vključevanja lokalnih oblasti v procese odločanja. V svojem govoru je poudarila, da smo v Slovenĳi v zadnjih petnajstih letih zgradili sistem lokalne samouprave, ki temelji na evropskih vred- notah. Ob predsedovanju Slovenĳe odboru ministrov Sveta Evrope je Slovenska delegacĳa dobila priložnost za predstavitev v okviru 17. plenarnega zasedanja. Projekt predstavitve je nosil ime Inter- aktivna Slovenĳa in je vseboval 3 vsebinske sklope predstavitve: - Informacĳska družba (predstava dosežkov na področju infor- matike in katere uporabniki so predvsem občine), - Projektno delo (predstavljeni so bili razni mladinski in čezmejni projekti, v katerih so pomembno vlogo odigrale predvsem ob- čine) in - I feel Slovenia (predstavljene so bile naravne in kulturne vred- note Slovenĳa, ki se navezujejo na turistično dejavnost; v tem sklopu so se predstavljale tudi Terme Krka d.o.o.). Predstavitev Interaktivna Slovenĳa sta obiskali tudi ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko, mag. Zlata Ploštaj- ner, in veleposlanica ga. Meta Bole iz Stalnega predstavništva Slo- venĳe pri Svetu Evrope. Razglednico z motivom Šmarjete je založil trgovec Franc Karlov- mag. Bernardka Krnc, županja občine Šmarješke Toplice šek. Original razglednice hrani Občina Šmarješke Toplice.

33| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediAKTUALNORazglediRazglediRazglediRazg lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi Sprejem občinskega prostorskega načrta

Občina Šmarješke Toplice vodi postopek esov posameznic in posameznikov, sku- močja, romska naselja), izdelave občinskega prostorskega načrta (v pin prebivalstva in udeležbo vseh zainter- - podrobnejše strokovne podlage za OPN nadaljevanju OPN). OPN je prostorski akt, s esiranih oseb v postopku pripravljanja in – poselitev – naselja, katerim se ob upoštevanju usmeritev iz dr- sprejemanja OPN (skladno z določbami - urbanistični načrti za Šmarjeto s Šmar- žavnih prostorskih aktov, razvojnih potreb zakona – po predpisanem postopku); ješkimi Toplicami, Belo Cerkev, Dolenje občine in varstvenih zahtev, določĳo cilji in • načelo usmerjanja prostorskega razvoja Kronovo in Zbure, izhodišča prostorskega razvoja občine, na- naselĳ: razvoj znotraj obstoječih naselĳ na - strokovne podlage za nekatere (pomemb- črtujejo prostorske ureditve lokalnega pome- prostih, degradiranih in nezadostno iz- nejše) posamezne posege. na ter določĳo pogoji umeščanja objektov v koriščenih površinah – prenova ima pred- V času postopka priprave OPN je Obči- prostor. nost pred novogradnjo; na Šmarješke Toplice pozvala vse občanke OPN se sprejema na podlagi Zakona o • načelo prevlade javnega interesa: upoš- in občane, da lahko predložĳo svoje pobude prostorskem načrtovanju, ki določa vsebino tevati je potrebno tako javni kot zasebni za spremembo namembnosti zemljišč. Tako OPN ter postopke za njegovo pripravo in interes ter ju skladno s cilji prostorskega smo skupaj prejeli 310 pobud, 232 pobud sprejem. V zakon se prenašajo tudi zahteve načrtovanja med seboj skrbno pretehtati, pa smo prevzeli še iz Mestne občine Novo Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamen- pri čemer zasebni interes ne sme škodo- mesto. Vse pobude občank in občanov, last- ta in Sveta z dne 27. 6. 2001 o presoji vplivov vati javnemu; nikov zemljišč in nosilcev gospodarskega nekaterih načrtov in programov na okolje, ki • načelo ohranjanja prepoznavnih značilno- razvoja občine so bile pri pripravi OPN stro- se nanašajo na obveznost zagotavljanja kako- sti prostora: ohranjanje identitete prosto- kovno obdelane. Zavedati se moramo, da je vosti okoljskih poročil. Občina v teh postop- ra; OPN kompromis med velikimi in mnogimi kih ne more samovoljno ravnati, poleg tega • načelo vključevanja varstva kulturne de- željami občanov in državo, njenimi instituci- pa vse predloge ne/potrdi pristojni organ diščine: potrebno je ohranjati in prena- jami, državnim načrtovanjem in varstvenimi države, ki koordinira resorna ministrstva in vljati območja in objekti obstoječe kultur- ukrepi. zavode. ne dediščine, še posebej naselbinske; Cilji prostorskega načrtovanja pri izdelavi • načelo strokovnosti: OPN mora temeljiti Faze postopka sprejemanja OPN: OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj na strokovnih dognanjih o lastnostih in občine z obravnavo in usklajevanjem različ- zmogljivostih prostora ter biti pripravljen 1. Postopek priprave OPN se je formalno za- nih potreb in interesov razvoja z javnimi ko- skladno s strokovnimi metodami prostor- čel s sklepom Občinskega sveta o pripravi ristmi. Posege v prostor in prostorske uredit- skega načrtovanja ter kakovostnega urba- Občinskega prostorskega načrta, ki je bil obve je treba načrtovati tako, da se omogoča: nističnega, arhitekturnega in krajinskega javljen v Uradnem listu RS, št. 75/08, dne 22. - trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita načrtovanja. 7. 2008. in gospodarna raba zemljišč v občini, Dopolnjen osnutek OPN Občine Šmarje- V aprilu 2008 je bila na Občinskem svetu - kakovostne bivalne razmere, ške Toplice je ena izmed faz postopka spreje- Občine Šmarješke Toplice podana informa- - prostorsko usklajeno in med seboj dopol- manja končnega dokumenta in je pripravljen cĳa o poteku izdelave OPN ter strokovnih njujočo razmestitev dejavnosti v prosto- skladno z zakonom, njegovimi temeljnimi podlag zanj. Predstavljena sta bila namen iz- ru, načeli, po zakonsko predpisanem postopku delave in osnovna vsebina OPN, podan je bil - prenovo obstoječega, ki ima prednost ter na podlagi strokovnih podlag, ki so jih pregled opravljenega dela na nalogi ter pred- pred graditvĳo novega, izdelale strokovne institucĳe. Zelo pomemb- videne nadaljnje aktivnosti. - ohranjanje prepoznavnih značilnosti pros- ne so smernice, ki so jih na začetku izdelave 2.V junĳu 2008 sta bila na Občinskem svetu tora, OPN podali nosilci prostorskega urejanja Občine Šmarješke Toplice sprejeta dva skle- - varstvo okolja, naravnih virov ter ohranja- (ministrstva in druge institucĳe). pa: nja narave, Ob tem velja poudariti, da je dopolnjen - Občinski svet Občine Šmarješke Toplice - celostno ohranjanje kulturne dediščin, osnutek OPN nadgradnja veljavnega pros- sprejme sklep, da so izdelane strokovne vključno z naselbinsko dediščino, torskega načrta iz Mestne občine Novo me- podlage ustrezna osnova za pripravo - zagotavljanje zdravja prebivalstva, sto in danes odraža naše potrebe in omogoča OPN (9 ZA, 0 PROTI) (urbanistični načrti - funkcionalno oviranim osebam neoviran skladen prostorski razvoj naše nove občine. za naselja Šmarjeta s Šmarješkimi Toplica- dostop do objektov in njihova uporaba Strokovne podlage, na katerih temelji naš mi, Bela Cerkev, Dolenje Kronovo in Zbu- skladno z zakonom ter OPN, so: re ter podrobnejše strokovne podlage za - obrambo države in varstvo pred naravni- - študĳa ranljivosti prostora za Mestno ob- vsa preostala naselja v občini), mi in drugimi nesrečami. čino Novo mesto (zajeta naša občina v ta- - Občinski svet Občine Šmarješke Topli- Naš OPN je v fazi dopolnjenega osnutka krat skupni občini), ce v prvi obravnavi sprejme dopolnjen izdelek, ki upošteva vsa ta pomembna izho- - regionalna zasnova prostorskega razvoja osnutek strateškega dela odloka OPN dišča. Jugovzhodne Slovenĳe, Občine Šmarješke Toplice (9 ZA, 0 PRO- Pomembno je omeniti temeljna načela pri - demografska študĳa, TI). prostorskem načrtovanju, ki izhajajo iz za- - strokovne podlage za razvoj kmetĳstva, Podana je bila tudi informacĳa o predvi- kona: - razvoj proizvodnih, trgovskih in storitve- denih večjih posegih na območju celotne ob- • načelo trajnostnega prostorskega razvoja: nih dejavnosti, čine. V razpravi na občinskem svetu so bila zadovoljevanje potreb sedanje generacĳe - študĳa potreb po stanovanjih, pridobljena mnenja k predstavljenim gradi- in ne-ogrožanje zadovoljevanja potreb - analiza stanja in teženj, vom, ki so bila upoštevana pri dokončanju prihodnjih generacĳ; - analiza razvojnih možnosti, (privlačnost urbanističnih načrtov za naselja Šmarjeta s • načelo javnosti: omogoči se izražanje inter- in ustreznost prostora, vinogradniška ob- Šmarješkimi Toplicami, Bela Cerkev, Dolenje

34| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Kronovo in Zbure. V mesecu oktobru 2008 in septembru 2009 je bila občinskemu svetu predstavljena informacĳa o stanju na nalogi in predvidenih nadaljnjih aktivnostih. V tem času so potekala usklajevanja z nosilci prostorskega urejanja. 3. Novembra 2009 je bila javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN ter opravljeni dve javni obravnavi (v Šmarjeti in Beli Cer- kvi), 16. in 17. 11. 2009. Javna razgrnitev je potekala od 16. 11. 2009 do vključno 16. 12. 2009. Na 28. redni seji Občinskega sveta, ki je bila 24. 11. 2009, je bila na dnevnem redu tudi točka Dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta občine Šmarješke To- plice in okoljskega poročila. Svetniška skupina za razvoj občine Šmarješke Toplice je omenjeno točko umaknila z dnevnega reda z utemeljitvĳo, da za obravnavo niso prejeli gradiva. Županja se s tem ni strinjala, saj je celotno gradivo za to točko predstavila Ob- čina na svoji internetni strani in zaradi ob- sežnosti gradiva občinska uprava le-tega ni - izdelan bo predlog OPN na podlagi urad- dokumenta. predložila še v pisni obliki. Prav tako pa sta nih stališč, ki je naslednja faza sprejema- Sprejem OPN je za občanke in občane, last- bila na sejo povabljena tudi predstavnika nja, nice in lastnike zemljišč, za novoustanovlje- podjetja ACER d.o.o. in okoljskega poročila - predlog OPN se posreduje Ministrstvu za no občino izrednega pomena. Določili bomo Chronos d.o.o., ki sta izdelovalca OPN, da okolje in prostor, Direktoratu za prostor. stavbna zemljišča za zidanice, območja za Občinskemu svetu podrobno predstavita Direktorat bo na naš predlog pozval no- razvoj turizma, stanovanjsko pozidavo, obrt vsebino točke dnevnega reda. silce urejanja prostora k oddaji mnenj, in industrĳo, zavarovali naravna in kulturna 4. V nadaljevanju so v postopku sprejema - predlog OPN potrdi Vlada RS in nato bogastva naše občine. Gre za prvi razvojni OPN predvidene še naslednje aktivnosti: - sprejme odlok še naš Občinski svet. dokument nove občine in upamo, da bomo - po 16. 12. 2009 se prispele pripombe v času Občinska uprava je pri svojem delu zave- zmogli toliko politične modrosti za sprejem javne razgrnitve strokovno obravnavajo, zana k strokovnosti in zakonitosti postopkov tako pomembnega akta v dobro vseh občank - sledi uradna opredelitev do stališč, s ka- sprejemanja. Vsak zainteresirani občan in šir- in občanov občine Šmarješke Toplice. terimi se seznani javnost in tiste, ki so po- ša javnost lahko na upravi dobi vse podatke Petra Pozderec, univ. dipl. prav., dali pripombe, in razlage v zvezi s postopkom sprejemanja občinska uprava

Čebelji dan ali meda polna skleda Na OŠ Šmarjeta je bil v petek, 9. oktobra 2009, zaključek dvodnevnega projekta čebelji dan ali meda polna skleda. Učenci so v okviru projekta raziskovali zgodovino čebelar- stva, življenje čebel, čebelje pridelke, čebelje bolezni, čebeljo pašo, medovite rastline, delo čebelarja in pripomočke za čebelarjenje. Pri- reditev je potekala kot sejmni dan z vmes- nim kulturnim programom. Na stojnicah so sodelovali: Čebelarstvo Gorenc, Čebelarsko društvo Šmarjeta, Čebelarska zveza Sloveni- je, HMS print, Društvo podeželskih žensk Šmarjeta, Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, Kmetĳa Štamcar in Medeni butik Voglar (z izdelki v delavnici). Vlogo če- belarjenja za gospodarstvo in turizem našega kraja bodo učenci predstavili na prireditvi Turizmu pomaga lastna glava. Jože Novak Čebelji dan.

35| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediNAPOVEDNIKRazglediRazglediRazglediRazglediRazg PISMA BRALCEV lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE Zimska pravljica

NAPOVEDNIK DOGAJANJA V DECEMBRU 2009

v ponedeljek, 21. decembra 2009: V soboto, 26. decembra 2009, ob 16. uri: 17:30 Nastop mladih glasbenikov s kitaro iz 15:30 Prihod dedka Mraza (OŠ Šmarjeta) Nogometni turnir veteranov nad 40 let za glasbene šole Slavko Medle iz Novega mesta 19:00 Stand up komedĳa v Kulturnem domu v pokal Občine Šmarješke Toplicev športni 18:00 Finalni nastopi na otroških karaokah Šmarjeti, nastopa Martina Ipša. Vstop je prost. dvorani OŠ Šmarjeta. 18:30 Nastop mlade glasbenice Valentine Kragelj v sredo, 23. decembra 2009, od 8. ure dalje: v soboto, 26. decembra 2009, Mesečni sejem v Šmarjeti, pri občinski stavbi. Zimska pravljica, pred vhodom v hotel v sredo, 30. decembra 2009, Terme Šmarješke Toplice: Zimska pravljica, pred vhodom v hotel v sredo, 23. decembra 2009, 17:00 Božično-novoletni sejem Terme Šmarješke Toplice: Zimska pravljica, pred vhodom v hotel 17:00 Duo Efekt 16:30 Odhod božičnega vlakca izpred Tuš Terme Šmarješke Toplice: 18:00 Karoke za otroke centra na Zimsko pravljico v Šmarješke 15:45 Odhod božičnega vlakca izpred Tuš 18:00 Kreativne delavnice (izdelovanje Toplice centra na Zimsko pravljico v Šmarješke božičnih okraskov, krašenje smreke….) z 17:00 Božično-novoletni sejem – zadnji dan Toplice Matejo Jamnik 17:00 Duo Efekt 16:30 Otvoritev božično novoletnega sejma, 18:30 Nastop svetovno znane artistke Jessi 17:00 Dvig z balonom in panoramski razgled z prihod božičnega vlakca z mažuretami – Roxy Show balonarstvom Marjan Jerele 16:35 Nastop Trebanjskih mažoret ob 19:00 Nastop mladih glasbenikov s kitaro in 18:00 Predstavitev domače glasbe in „Alpen“ spremljavi Pihalnega orkestra iz Kostanjevice sintesajzerjem iz glasbene šola Slavko Medle harmonik iz glasbenega centra Čurin 17:15 Nastop otroškega vrtca Sonček iz 19:30 Nastop mladih glasbenikov na Šmarjete z otroškimi pesmimi in predstavo harmoniki iz glasbene šole Ervin Struna iz v četrtek, 31. decembra 2009: „Babica zima“ Novega mesta Silvestrovanje na prostem v Družinski vasi, v 17:30 Folklorni nastop učencev Osnovne šole večernih urah. Šmarjeta v nedeljo, 27. decembra 2009, 19:00 Krožni pohod z baklami v bližnjo Zimska pravljica, pred vhodom v hotel v petek, 1. januarja, ob 15. uri: okolico Term z vrnitvĳo na sejemski prostor, Terme Šmarješke Toplice: Silvestrsko srečanje na Koglem, organizator: kjer bo na voljo ponudba toplih prazničnih 16:30 Odhod božičnega vlakca izpred Tuš Društvo vinogradnikov Šmarjeta. napitkov: čaj s cvičkom, grog, kuhano vino… centra na Zimsko pravljico v Šmarješke Toplice Bliža se najlepši čas v letu. v četrtek, 24. decembra 2009, 17:00 Božično-novoletni sejem Čas, ko se spominjamo preteklosti in Zimska pravljica, pred vhodom v hotel 17:00 Duo Efekt pričakujemo prihodnost. Terme Šmarješke Toplice: 17:00 Karoke za otroke Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu 16:30 Odhod božičnega vlakca izpred Tuš 18:00 Nastop mladih harmonikarjev: Matej & seli iz srca v srce. centra na Zimsko pravljico v Šmarješke Matic Naj se vam uresničĳo sanje, udejanjĳo želje Toplice in izpolnĳo pričakovanja! 17:00 Božično-novoletni sejem v ponedeljek, 28. decembra 2009, Mirno, zadovoljno in srečno 2010! 17:00 Duo Efekt Zimska pravljica, pred vhodom v hotel 18:00 Kreativne delavnice (izdelovanje Terme Šmarješke Toplice: ORGANIZATORJI ZIMSKE PRAVLJICE: božičnih okraskov, krašenje smreke...) z 16:30 Odhod božičnega vlakca izpred Tuš Občina Šmarješke Toplice Matejo Jamnik centra na Zimsko pravljico v Šmarješke Terme Šmarješke Toplice 18:30 Nastop mladih glasbenikov s kitaro in Toplice TIC Šmarješke Toplice sinthesizerjem iz glasbene šole Slavko Medle 17:00 Božično-novoletni sejem in društva. 17:00 Duo Efekt v petek, 25. decembra 2009, 17:30 Pravljične palačinke, ki jih bosta Lepo vabljeni na čarobno Zimsko pravljico v Zimska pravljica, pred vhodom v hotel pripravila direktor Term Šmarješke Toplice Šmarješke Toplice Terme Šmarješke Toplice: Gorazd Šošter in županja mag. Bernardka v prazničnem decembru! 17:00 Božično-novoletni sejem Krnc 18:00 Prihod božička s kočĳo in obdaritev INFORMACĲE IN PRODAJNO MESTO otrok v torek, 29. decembra 2009, VSTOPNIC V SISTEMU EVENTIM: 19:30 Božični koncert (božični napevi, božične Zimska pravljica, pred vhodom v hotel Turistično-informacĳski center pesmi) v hotelu Term Šmarješke Toplice Terme Šmarješke Toplice: TIC Šmarješke Toplice 21:00 Božično nočno kopanje s šampanjcem 16:30 Odhod božičnega vlakca izpred Tuš Šmarješke Toplice 115 pod zvezdami v notranjem bazenu Term centra na Zimsko pravljico v Šmarješke SI-8220 Šmarješke Toplice Toplice v petek, 25. decembra 2009, ob 17:30. uri: 17:00 Božično-novoletni sejem Telefon/fax: 07 30 74 073 Otvoritev novih otroških igral, v parku poleg 17:10 Nastop otroškega vrtca Sonček iz Mobilni: 051 64 82 12 SPS Prinovec v Šmarjeških Toplicah. Šmarjete z otroškimi pesmimi in predstavo E-pošta: [email protected] „Babica zima“ Splet: www.smarjeske-toplice.si

36| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediPISMARazgledi BRALCEVRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle cilji? Ali je cilj enormno povečati število obča- Zato si naša skupina že od vsega začetka pri- Danes za jutri nov? zadeva, da bi čim prej dobili kvaliteten temeljni Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni Turizem je največkrat izgovorjena beseda v prostorski akt. Vendar ne na tak način in takega, prostorski akt lokalne skupnosti, ki predstavlja tem prostoru in notorično glavni razvojni model kot je bil v izključni režĳi županje občine Šmar- osnovo bodočega razvoja vsake občine. te občine, vendar program razvoja turizma, ki ješke Toplice Bernardke Krnc kot predlog pred Eden glavnih razlogov, da smo ustanovili smo ga sprejeli v Občini, težko najde ustrezno nedavnim razgrnjen in dan v javno razpravo. lastno občino, je bila zahteva in interes, da sami podlago v načrtovanih prostorskih dokumen- Kljub večkratnim pozivom, naj županja ob- načrtujemo bodoči razvoj tega prostora, ki bo po tih. činske svetnike sproti informira o vsebinskih meri najširšemu krogu ljudi s tega področja. Industrĳska proizvodnja žal vse bolj izgublja vidikih izdelave predloga OPN in naj Občinski V temelju se ne strinjam z načinom oblikova- boj na globalnem trgu in s tem odnaša drago- svet vključi v njegovo nastajanje, je ta za občino nja vsebine OPN, ki je v naši občini nastajal v cena delovna mesta iz Slovenĳe in Evrope. Kaj in njen nadaljni razvoj bistveni dokument nasta- zakulisju, kljub večkratnim pozivom svetniške bomo delali jutri? Kje bodo naša delovna mesta? jal v tajnosti, v zakulisju, daleč od oči občinskih skupine za razvoj glede transparentnosti in jav- Odgovor je lahko tudi v turizmu. svetnikov in občanov, lahko bi rekli zarotniško. nega delovanja. Bližina avtoceste, čisto naravno okolje, kul- Že bežen pogled na razgrnjeni predlog OPN Gre tudi za nespoštovanje zakona o prostor- turna krajina, urejena infrastruktura nam nudĳo kaže, da gre izključno za županjin predlog, ki skem načrtovanju, (Uradni list 33/2007 z dne 13. primerjalne prednosti in s tem potencialni za- je grda mešanica zasebnih in zasebno-poslovnih 04. 2007), ki v petem členu govori o načelu jav- služek, ki je dolgoročno bolj zanesljiv kot »štan- interesov po sistemu korenček in palica: koren- nosti, obveščenosti in sodelovanja v postopkih canje« avtomobilov. ček za poplačilo »primerne« politične drže, torej nastajanja prostorskih dokumentov. Gre tudi za Še nekaj let imamo na razpolago, da si ustva- županji zvestim podpornikom in palica za tiste, nespoštovanje sklepov Občinskega sveta in na- rimo podlago za razvoj realnega turizma z višjo ki se z njenim samovoljnim vodenjem občine ne ših zahtev glede informiranosti in sodelovanja. dodano vrednostjo, ki ne bo slonel na socialnih strinjajo, ga ne podpirajo in na škodljive posle- Ne glede na vse zakonske norme so naša pri- transferjih ali bolje rečeno na turizmu z napotni- dice županjinega ravnanja javno opozarjajo. Žal čakovanja realna in človeška, da našo razvojno co, od katerega ima občina in občani bore malo. je županja stvari prignala tako daleč, da hoče perspektivo ne moremo prepustiti samo tujcem, Govorimo o realnem turizmu, ki bo prinašal tudi občinski prostorski načrt izkoristiti za re- strokovnjakom, ki »vedo«, kako se tem stvarem gospodarskim družbam dobiček, državi davke, alizacĳo svojih ciljev. Pravi, življenjski interes streže. občini turistično takso, delavcem solidno plačo, občine in temelj za njen zdrav nadaljnji razvoj, Pred nami je prostorski dokument izpod občanom urejeno okolje, vsem zainteresiranim kar bi moral biti edini cilj tega dokumenta, pa je taktirke županje z blagoslovom ﬁrme ACER. Je dodatni vir zaslužka itd. daleč v ozadju, meglen ali pa ga sploh ni. mešanica zasebnih interesov, zasebno-poslov- Kaj je potrebno storiti, da bomo v tem pros- Zato se naša svetniška skupina javno ogra- nih interesov, političnih »piškotov«, plačevanje toru prišli do želenega cilja? juje od tega predloga, pri nastajanju katerega lojalnosti ter sankcioniranje oponentov. Pomembno je ugotoviti stanje, v kakršnem nismo ne mogli, ne smeli sodelovati. Zato tudi Na trg bomo dali nekaj 10 ha površin raznih se nahajamo in v okviru prostorskega razvoja za posledice, ki bi nastale, če bi bil sprejet, ne lokacĳ različnih kvalitet. Apetiti so večji od po- spodbuditi odpravo pomanjkljivosti. moremo odgovarjati. To odgovornost bo pač treb, saj demografska slika ne kaže takega tren- Največja slabost našega turizma je slaba ali morala prevzeti sama županja. A to njej očitno da razvoja prebivalstva na tem prostoru. bolje rečeno nikakršna izvenpenzionska ponud- ne bo težko, saj lahko nekega dne, tako kot je OPN-ji so trenutno slovenski hit v vseh ob- ba; turist razen ožjega kampusa, ki ga nudi ho- prišla, tudi odide, mi, domačini in naši potomci, činah, zato lahko računamo na poplavo tovrstne telski kompleks Šmarješke Toplice, nima nobene bomo pa trpeli posledice njene samovolje! robe na trgu in s tem ustrezno razvrednotenje izbire. Pomembno je tudi spoznanje ali vedenje, V naši svetniški skupini se zavedamo, da prostora. kako pomembna je koncentrirana ponudba v velika potreba po občinskem prostorske načrtu Začetna evforĳa bo vsekakor kulminira- jedru turističnega kampusa, in prav tu je po- lahko zamegli pogled na dejanske posledice, ki la takrat, ko bo država poskrbela za ustrezno trebno načrtovati največjo možno ponudbo, saj bi jih povzročil ta županjin avtoritativno vo- obdavčitev nepozidanih stavbnih zemljišč in samo v tem primeru izkoristimo v največji meri den projekt, ta na hitro, nekritično, brez širše dobro kompenzirala izgubo davkov iz naslova sinergĳo prostora in ponudbe. podpore svetnikov in občanov sprejet temeljni kmetĳskih površin, ali se celo rešila subvencĳe Sledimo vzorcu pametnih občin, na teritorĳih prostorski dokument. Sprašujemo se, od kje žu- za kmetĳska zemljišča. katerih te zadeve uspešno funkcionirajo, npr. panjina bolestna nezaupljivost do svetnikov in Gradnja za trg na zanimivih kompleksih je Terme Čatež, Terme Olimia, Terme Ptuj itd. občanov nasploh ter skrivanje nastajanja tako novodobni slovenski konstrukt, ki trenutno še Na koncu želim poudariti, da je prostorski pomembnega dokumenta, kot je občinski pros- vedno prinaša akterjem ekstra donose, nam pa načrt izrazito interdisciplinaren dokument in torski plan? Ali tak način delovanja ne pušča nov razvojno-demografski model z vsemi pred- samo strokovnjaki s področja krajinarstva ter možnosti za koruptivna dejanja tistih, ki so ime- nostmi in slabosti. politika ne moreta dati odgovora na vsa vpra- li edini možnost vplivanja na podobo tega do- Občane, ki nismo samo v službi v teh krajih, šanja v zvezi z bodočo pozidavo tega prostora. kumenta? Jasno je, da gre tako vplivanje lahko še kako zanima situacĳa na dolgi rok. Verja- Realno gledano nas vse živeče v tem prostoru zgolj v smeri uresničevanja zasebnih interesov mem, da je nekemu uslužbencu na Občini vse- najbolj zadeva bodoči razvoj, mi tu živimo in ni posameznikov in ozkih klanov in to mimo pra- eno, kako bomo živeli tu v naslednjih letih, prav nam vseeno, kaj bomo zapustili našim otrokom. vih interesov občine ali celo proti njim. tako verjamem, da bo nekemu nepremičninske- Naša pričakovanja so bila realna, da bomo svet- mu mešetarju malo mar za nas krajane, pozidal niki, vaški odborniki, zainteresirane skupine Da omenjene trditve držĳo potrjuje tudi dej- bo svoj zazidalni kompleks in ga razprodal po kot izbrani predstavniki ljudi na ožjem prostoru stvo, da na zadnji seji Občinskega sveta ni bila najvišji možni ceni prvemu, ki bo ponudil do- soustvarjali in kreirali bodoči razvoj naših kra- obravnavana ta točka dnevnega reda iz razloga, volj. jev. Preveč napak je bilo narejenih v teh krajih z ker županja ni pripravila gradiva za obravna- Novopečenim zazidalnim kompleksom s(- divjo pozidavo in v imenu »stroke«, zato bo moj vo. m)o nekateri pripravljeni že v zgodnji fazi pripe- glas temeljito pretehtan predvsem v sredini, Naša svetniška skupina odločno zavrača s ljati vso želeno infrastrukturo na račun Občine, kjer živim, in usklajen od ljudi, ki so me izbrali, strani županje in njenih kar naprej podtaknjena ob dejstvu, da ne opazimo realnih investicĳskih da jih zastopam. namigovanja, da gre v našem prizadevanju za potreb v drugih sredinah, kjer ljudje desetletja Franc Gregorčič, občinski svetnik pregleden in javen način priprave občinskega čakajo na priključek vode, ureditev kanalizacĳe, prostorskega načrta le za poskus prevlade naših ceste, pločnika itd. Stališče Svetniške skupine za razvoj interesov v zvezi s tem načrtom. Jasno in glasno Navidez smešna in enormno draga investi- občine Šmarješke Toplice ob javni pa izjavljamo: Naš edini interes je sprejetje ta- cĳa ceste Klevevž – Slape s pločnikom dobiva razgrnitvi predloga prostorskega na- kega občinskega prostorskega načrta, ki bo za- danes bolj jasno sliko ob pogledu na zazidalni gotavljal kakovosten dolgoročen razvoj naše ob- turistični kompleks Klevevž, podobna zgodba črta Občine Šmarješke Toplice čine. Županjin predlog pa je žal daleč od tega! je načrtovana v novem zazidalnem kompleksu Svetniška skupina Za razvoj občine Šmarje- Pavel Zupančič naselje Šmarješke Toplice. Realno razmišljajoči ške Toplice se zaveda, da je občinski prostorski v imenu Svetniške skupine za razvoj občine človek se vpraša: Zakaj? Za koga? Kakšni so načrt (OPN) temelj bodočega razvoja občine. Šmarješke Toplice

37| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediRazglediPOTOPISRazglediRazglediRazglediRazg OBVESTILO/OGLAS lediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi ti, je izobčeno. Češki Krumlov Gladina Smetanove Vltave je gladka, v njej se rdeče strehe in v jesenske barve odete krošnje spoštljivo priklanjajočih se dreves odse- Srednji vek – Robin Hood in Rihard Levjesrčni, Ivana Or- vajo kot v češkem kristalu. Če so oči ogledalo duše, je reka zagotovo leanska in gradovi Loare, Mavri in španska inkvizicĳa, zrcalo mesta! Številni mostički in terase restavracĳ nudĳo neštete per- Turki in Bizantinsko cesarstvo in še in še bi lahko našte- spektive. Slednje (restavracĳe, ne perspektive) nudĳo tako grofovske vali. Toda morda temni, a zagotovo čarobni srednji vek pojedine kot kmečke sklede, ali na prostem ali v podzemnih kata- kombah, in to za prikupen znesek! Čehi premorejo tudi presenetljivo je doma še marsikje drugje. In malokje tako pravljično žametna vina, o češkem pivu pa ne gre izgubljati besed. ohranjen, kot v sključenem mestecu na jugozahodu Češke Najlepši pogled na mesto je z velikega gradu s še večjim parkom, – Češkem Krumlovu! ki je v pomladnem času zagotovo kaotično barvit, dasiravno geome- Ne vem, kje bi začel opisovati ta biser. Majhno mestece počiva na trično urejen v francoskem stilu. Grajske ječe, razgledni stolp, rezba- dvojnem okljuku Vltave – podobno kot Novo mesto na Krki – a je rĳe, galerĳe in pohištvo ter razkoračena arhitektura nasploh nudĳo hkrati povsem drugačno. V četrt ure ga prehodiš – prvič. Drugič v eni ljubiteljem preteklosti obilico izdihljajev s pobešeno spodnjo čeljustjo

uri, naslednjič rabiš ves dan. Krumlov ima namreč dušo, in to sred- in izbuljenimi očmi. njeveško! Tako, tapravo! Mesto je na UNESCO-vem seznamu sveto- Številne kavarne, čajnice, trgovinice s spominki, srednjeveškim vne kulturne dediščine, žal pa vsaj pri nas praktično nepoznano. Tudi orožjem in lončarskimi izdelki, draguljarne, v katerih se šopiri jantar, sam sem se tam znašel po naključju. pa lutke, kovani izdelki, kristal ... Pa muzej srednjeveškega mučenja, Ko vstopiš, te objamejo hladni zidovi srednjeveških zgradb, ki se mestni muzej, muzej lutk ... vse skupaj daje mestecu čarobnost, življe- nemo sklanjajo nad tlakovane ulice. Asfalt je v mestu prepovedan. nje, živega duha iz neke oddaljene preteklosti, ki je v resnici še nismo Prav tako neonske luči, vidna elektrika ali karkoli opominjajočega na pozabili. industrĳsko revolucĳo, kaj šele 21. stoletje. Če so štirje elementi nara- Zato, če boste imeli spomladi ali jeseni prost vikend brez idej – le ve ogenj, voda, zrak in zemlja, so štirje elementi Češkega Krumlova nekaj ur vožnje naravnost proti severu na vas prav potrpežljivo čaka zagotovo kamen, opeka, les in kovano železo. Mestno jedro je namreč Češki Krumlov, mesto, ki vas ne bo (s)pustilo ravnodušne! načrtno ohranjeno v srednjeveškem slogu in vse, kar zaudarja po naf- Miha Gorenc

38| RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigle diRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediR azglediRazglediRazglediOBVESTILORazgledi/OGLASRazglediRazMareciDecember 2009/letoRazgledi III./številka 4 Ra zglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgle Osnovno zdravstveno zavarovanje Mesečni znesek na osebo je 28,48 €. vancev, ki so bili prĳavljeni v obvezno zavarovanj in preverili ali Pravilnik o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in pre- izpolnjujejo pogoje po noveli zakona ter izdali odločbo. moženja občanov za prĳavo v obvezno zdravstveno zavarovanje Na osnovi 7. člena pravilnika Občina po izteku veljavnosti od- (Uradni list št. 126/08, 31. 12. 2008) določa podrobnejša merila za ločbe občana odjavi iz obveznega zavarovanja, razen če na podlagi ugotavljanje dohodkov in premoženje občanov; ti so naslednji: vloge, ki jo občan vloži pred potekom veljavnosti, ugotovi, da še 1. DOHODKI: naprej izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje. Občan pridobi pravico do obveznega zavarovanja z dnem, ko ga a) OSEBA, KI ŽIVI SAMA: povprečni mesečni dohodki manj kot Občina prĳavi v zavarovanje, vendar najdlje za obdobje enega leta. 298,71 EUR (50 % od minimalne plače, ki je od avgusta 2009 597,43 Občina plačuje mesečni znesek na osebo po 28,48 €. €) v obdobju zadnjih treh mesecev, Zato pozivamo vse zavarovance, da preverĳo veljavnost svoje b) OSEBA, ki živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani V SKUPNEM odločbe. Vsi tisti, pri katerih so se podatki preverjali na osnovi GOSPODINJSTVU: povprečni mesečni dohodki manj kot 149,35 revizĳe podatkov, imate odločbe veljavne do 28. 2. 2010. Dostavite EUR (25 % od minimalne plače) v obdobju zadnjih treh mesecev. podatke o dohodkih in premoženju, da lahko preverimo upravi- 2. PREMOŽENJE: čenost za naprej. Če ima občan ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke ozi- Občani, ki niso upravičeni do zavarovanja po navedenem pra- roma premoženje, ki dosegajo ali presegajo višino 13.608,00 EUR vilniku, in tisti, ki nimajo sklenjenega osnovnega zavarovanja iz de- (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka – Zakon o socialnem lovnega razmerja ali iz naslova drugih pravic, se lahko zavarujejo varstvu – UPB2, Ul RS 3/2007, 122/2007) ni upravičen do prĳave v sami po 20. členu zakona, kot osebe z drugimi prihodki in s stalnim zavarovanje preko Občine. prebivališčem v RS, ki niso zavarovani iz drugega naslova. Nave- Listine za prĳavo v obvezno zdravstveno zavarovanje: deno zavarovanje se uredi osebno preko Zavoda za zdravstveno - izpolnjena vloga za prĳavo v obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje Slovenĳa, OE Novo mesto, plačuje pa se po stopnji - dokazila o višini dohodkov za obdobje zadnjih treh mesecev, 5,96 % od zajamčene plače, to je 14,17 € na mesec. S seboj prinesite - dokazila o višini prihrankov, obrazec M-1 (dobite ga v knjigarni), osebni dokument in podpiše - podatki o obstoju premoženja, tudi za družinske člane. izjavo o obstoju vira dohodkov. Na podlagi 44. člena Zakona ZZVZZ in pravilnika smo občine Martina Hočevar, dipl. ekon., v marcu in aprilu izvedle revizĳo podatkov in dohodkov zavaro- občinska uprava

Na pragu novega leta naj vam 'čas vladar' nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi. . SREČNO 2010

Tržne analize, Oblikovanje, Projektiranje, Okoljevarstvene študije, Svetovanje. TOPOS d.o.o., Kočevarjeva ulica 1, 8000 Novo mesto tel : + 386 7 373 - 15 - 31, fax : + 386 7 373 - 15 - 30

39| ��

��