DOCSLIB.ORG

Slovenska Etnografska Bibliografija 1945 —19S0 Vilko Novak

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Slovenska Etnografska Bibliografija 1945 —19S0 Vilko Novak Rozpravy z oboru slovanske filologie. Usporâdal Jifî Horâk. V Praze 1937, XIV+ 619+1 podoba. [V tej bibliografiji krajšano: Roepravy filo!.] Za narodnom epikom na Kosovu. Prilozi za književnost... XVIII, 1938, 565 do 576. Mićun Pavićević. Slavia XV, 1938, 313—314. Prevod: Novosti. Zagreb, 3. IV. 1938. Še nekaj o Prlekih. Slovenec, 27. VII. 1938. Predgovor h knjigi Mičuna Pavićevića: Guslarske narodne pjesme. Zagreb 1939, 8—14. Indija slovenskih narodnih pesmi. Slovenski jezik III, 1939, 20—27. Rozpravy z oboru slovanského nârodopisu. Usporâdal Jifî Horâk. V Praze 1947, str. 254. [Tu krajišano: Rozpravy nârodop.] Pameti. Zapsal Stanislav Petîra. F. Borovy, Praha 1949, str. 252. Slovenska izdaja: Spomini. Ljubljiana 1951, SM, 312 str. in 41 podob. Milko Matičetov Slovenska etnografska bibliografija 1945 —19S0 Vilko Novak Pričujotča biblioigrafija zajema objave v raznih jezikih od maja 1945 dO' konca 1950, ki obravnavajo slovensko etnografijo. Italijansko gradivo je prispeval M. Matičetov, nekatere liste pa so ekscerpiraH slušatelji etnologije na ljubljanski univerzi. Slov. zamejski tisk je upoštevan samo deloma, ker' v Ljubljani marsikaj žal ni dosegljivo. Periodica so navedena le z letnikom, zato prinaša seznam kratic tudi letnice. Kratic e : CF — Ce fastu? XXI — 1945 E-N — Ethnographia-Népélet. Budapest. LVI — 1945 GdL — Gore in ljudje I — 1946 GV — Geografski vestnik XVII — 1945 Km2 — Kmečka žena 1 — 1947 L — Lovec XXVIII — 1945 KMD — Koledar Družbe sv. Mohorja LdP — Ljudska pravica VI — 1945 LdTd — Ljudski tednik 1 — 1946 LjG — Ljudski glas 1 — 1949 MIR — Mladinska revija I — 1945/46 NS — Novi svet I — 1946 N2 — Naša žena 1 — 1942 Obz — Obzornik 1 — 1945 PDk — Primorski dnevnik I — 1945 R — Razgledi I — 1946 SE — Slovenski etnograf I — 1948 SPor — Slovenski poročevalec VT — 1945 SIV — Slovenski vestnik 1 — 1946 SČ — Slovenski čebelar XLV1I1 — 1945 Tov — Tovariš I — 1945 VS — Varstvo spomenikov I — 1948 Spisi s p 1 o- š n e g a značaja BÂLINT Béla: Vend néprajzi kutatâsok (Etnografska raziskavanja v Prek­ murju). E-N LVIII, 186—190. BATTARA P.: Etnografia della Venezia Giulia. Il confine orientale d'Italia. Roma 1946. (Gl. NICE, La questione della Ven. Giulia, št. 11.) »BENEŠKA SLOVENIJA«. Uredila D. FEIGEL in V. NANUT. Gorica 1950. Knjigarna »G. Carducci*. 8", 151 str. + 1 karta. Por.: Riko Lavrin, Katoliški glas III., št. 7, 15. 2. 1951. BUDAL Andrej: (Poročilo.) Etnolog. Glasilo Etnografskega muzeja v Ljub­ ljani. L. XVII — 1944. CF XXI (1945), 77—78. — : (Poročilo.) La «Etnografia degli Sloveni« (Narodopisje Slovencev). CF XXII (1946), str. 61—62. COLBERTALDO, di, Dino: Tipi baltici fra gli Slavi di Cave del Predil (Baltski tipi med Slovenci v Rablju). Pos. odtis iz L'UNIVERSO, 1948, No. 5. GAVAZZI Milovan: Ludoznawstvo w Jugoslawii (1939-1947). Lud XXXVIl, Krakow 1947, 426—438. JULIJSKA KRAJINA v borbi za samoodločbo in priključitev k FLRJ. (1946). Besedilo v angleščini, ruščini in francoščini. V kulturnem delu so etno­ grafskega značaja table 1—38. L A MARCHE JULIENNE: Etude de géographie poHtique. Editions de l'In­ stitut Adriatique. Sušak 1945. (VI +) 312 str. 8». Por.: C. D. F., ATTI E MEMORIE deha Soc. Istr. di Archeologia e Storia Patria. Voi. 1° della N. S. (LUI). Venezia, 1949, str. 301 si. — Poročevalec (Camillo- De Franceschi?) pravi na str. 305 oi Beneški Sloveniji: »Si compone di 16 villaggi bilingui sparsi fra la Resia il Torre e il Natisone...« Čudno, kako morejo zaiti v znanstveno- revijo podobni »znanstveni« podatki! MATIČETOV Milko: O etnografiji in folklori zapadnih Slovencev, SE I, 9—56. Por.: A. Budal, Razgledi III, 467—470. R. Cc-rso-, Folklo-re V., 1—2, 1950, 89—90. —: V Manžanu pred sto leti. Etnografski paberki iz koprske okolice. LdTd III, št. 113. —: (Poročilo.) Sovjetska etnografija 1947. SE I, 121—125. NICE Bruno: La questione della Venezia Giulia nella letteratura di un triennio (1945—47) [Vprašanje Jul. kr. v literaturi treh let (1945—47)]. Estratto da L'UNIVERSO, XXIX (1949), n. 1. 8», 15 strani. Dve karti Jul. kr. v tekstu. Obsega 88 številk. NOVAK Vilko: Etnografski značaj slovenskega Porabja. SE I, 90—106. — : Gradivo Jožefa Kosiča za etnografijo Prekmurja. SE II, 100—110. — : (Ocena.) Mil. S. Filipovič. Galipoljski Srbi. SE II, 149. — : Slovanski delež v madžarski ljudski kulturi. Tov VI, št. 37, 38. »OB JADRANU«. Etnografski zapiski in študije. Uredil Rado LENCEK. Trst 1947. 8». 71 str. Por.: CF XXIV, 74. — La Porta Orientale XVIII, 219 in XIX, 158 (E. Rosamani). — FOLKLORE II, fase. 10—2». OREL Boris: V novo razdobje. SE I, 5—8. — : Kaj je z drugo knjigo Narodopisja Slovencev? SE II, 150. —: (Ocena.) MuzejL Beograd 1948. L. I. št. 1. SE II, 149—150. OREL Rihard: Pokrajinske in folklorne zanimivosti iz Rezije LdTd IV, št. 830—840. —: Terski Slovenci, Razgledi IV, 229—233, 268—285. (Tudi posebni odtis.) PERUSINI Gaetano: Documenti per la storia della Val Fella (Dokumenti za zgodovino Kanalske doline). CF XXI (1947), str. 68—71. SCHIFFRER C: La Venezia GiuHa. Saggio di una carta dei limiti nazionali italoi-jugoslavi. (Julijska krajina. Poizkusna karta italijansko-jugoslo- vanske narodnostne meje.) Roma, Colomgo, 1946. 8», 123 str. + karta v prilogi. KOMISIJA za slovensko narodopisje. Letopis SAZU. Tretja knjiga. Lj. 1950. 42—43. »SLOVENSKI ETNOGRAF«, ćasopis za etnografijo in folkloro. Letnik I. S sodelovanjem Milka Matičetovega uredil Boris OREL. Izdal in založil Etnografski muzej. Ljubljana 1948. 8", 140 str. Por.: LdPr IX, št. 185. — S. Mikuž, SPor IX, št. 188. »SLOVENSKI ETNOGRAF«. Časopis za etnografijo in folkloro. Letnik II. S sodelovanjem Milka Matičetovega uredil Boris OREL. Izdal Etno­ grafski muzej v Ljubljani. Založila Državna založba za Slovenijo. Ljub­ ljana 1949. 8^ 152 str. Por.: B. Borkoi, lz delavnice naših etnografov. SPor XI, št. 154. Tone Ljubic, Drugi letnik Slovenskega etnografa. LdPr XI, št. 156. »TRINKOV ZBORNIK«. Uredila Josip BIRSA in Andrej BUDAL. Gregor­ čičeva založba. Trst 1946. Tiskala tiskarna L. Lukežič. Gorica. 8", 135 str. VIGEVANI Alessandro — D'ARONCO Gianfrancoi. Dell'antica fascia lingui­ stica tra la Slavia e il Friuli (O nekdanjem vmesnem pasu med slovan­ skim in furlanskim jezikovnim področjem). La PORTA ORIENTALE XVI (1946), n. 1—3, str. 7-il5. VILHAR Srečko: Itahjanski duhovnik iz Kopra o Slovencih. PDk VI, št. 174. Poroča o delu: P. Naldini, Corografia ecclesiastica... Benetke 1700. ZWITTER Fran: Bibliografija o problemu Julijske krajine in Trsta (1942 do 1947). Zgodovinski časopis II—III (1948—1949), str. 259—326. Muzeji, terensko delo, razstave in varstvo spomenikov BAŠ Franjo: Etnografska zbirka Mestnega muzeja v Ptuju. SE II, 122. — : Etnografska zbirka muzeja v Krškem. SE II, 122—125. —: Delo Zgodovinskega društva v Mariboru. SE II, 114—115^ — : Etnografska razstava v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. SE II, 116 do 121. MATIČETOV Milko: K delu etnografske ekipe. PDk IV, št. 240. —: Terensko delo Etnografskega muzeja v Ljubljani 1. 1949, VS II, 100—102. — : En dan v Socerbu: LdTd IV, št. 194 in 195. (Samovoljno skrajšano v Tov V, št. 46.) —: Raziskavanje ljudske kulture v Slovenski Istri. Tov V, št. 46. —: Etnografski spomeniki sežanskega okraja. VS I, 26—28. —; Vloga etnografije v našem času. (Ob pred. M. Oušičeve.) LdPr IX, št. 300. MIKU2 Stane: Delo ekipe Etnografskega muzeja v Ljubljani na terenu gro­ supeljskega okraja. LdPr X, št. 186. NOVAK Vilkoi: Raziskavanje ljudske kulture v Slovenski Istri. SPor X, št. 250. (OGAREV): Uspehi raziskavanja ekipe Etnografskega muzeja iz Ljubljane. PDk IV, št. 253. OREL Boris: Naloge Etnografskega muzeja. Tov I, št. 13. — : Etnografski muzej v Ljubljani. SPor VII, št. 175. —: V preurejenih muzejih. — Etnografski muzej. Tov. III, št. 22. —: Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge. SE I, 107—120 + 3 priloge. —: Varstvo etnografskih spomenikov. VS I, 22—26. —: Terensko delo Etnografskega muzeja v letu 1949. VS II, 99—100. —: Delo Etnografskega muzeja na Dolenjskem. SE II, 111—113 + 1 pril. — : Ob zaključku dela etnografske ekipe na Dolenjskem. Tov V, št. 38. —: O etnografiji Slovenskega Primorja. LdTd V, št. :^16. —: Iz dosedanje prakse varstva etnografskih spomenikov. VS III, 47—52. —: Ekipa Etnografskega muzeja v šentviški okolici na Dolenjskem. SPor XI, št. 243—244. —: Slovenska Istra v luči etnografskih raziskavanj. SPor XI, št. 292. —: O pomenu etnografskih raziskavanj. Tov VI, št. 41. PLANINA F(rance) m PLESTENJAK K(arel): Etnografski oddelek škofje­ loškega muzeja. SE II, 125—128. RUPEL Slavko: En dan pri ekipi Etnografskega muzeja iz Ljubljane v De­ kanih. LdTd IV, št. 185, SMODIČ Anton: Vinarski muzej v Ptuju. KMD za 1948, 137—143. STUPICA Anton: Celjsko etnografsko poročilo. SE II, 121. ŠČEK Virgil: Ustanovimo slovenski narodopisni muzej v Trstu. PDk IV, št. 790. (TROŠT dr.): Etnografska razstava v Kopru. PDk IV, št. 249. (VODOPIVEC Milena): Pri etnografski ekipi v Škocjanu pri Turjaku. LdPr IX, št. 217. ZADNIKAR Marijan: škofjeloški muzej po osvoboditvi. Tov V, št. 48. (Anonimno:) jek.: Zbiralci narodnega blaga so obiskali vasi na Dolenjskem. SPor X, št. 208. Znanost o življenju našega ljudstva. PDk IV, št. 254. Izpopolnitev zbirk Etnografskega muzeja v Ljubljani. Tov VI, št. 22 in 23. Tržaška Slovenka Etnografskemu muzeju v Ljubljani. SPor. VIII, št. 134. Življenjepisi (Grafenauer Ivan.) (Vilko Novak:) Dr. Ivan Grafenauer, sedemdesetletnik. SPor XI, št. 57. (Murko Matija.) Murko Matyâs: Pameti. (Spomini.) Praha, Fr. Borovy, 1949, str. 256. 7 prilog s slikami. Por.: B. Borkoi, SPor X, št. 94, 95. (Pavel Avgust.) Csatkai, Endre: f Pavel Agoston. E-N LVI, 82—83. — Novak Vilko: Avgust Pavel. SE I, 136—139. — Pavel Agoston — Emlékkònyy. (Spominska knjiga A. Pavla.) Dunântûli szemle XI, str. 1—72. Szom- bathely 1949. Iz vsebine: Szemzo Magda: P. A. élete (Življenje A. P.). 12—32. — Dômôtôr Sândor: P. A. a néprajztudôs. (A. P. kot etnograf.) 46—48. Bibliografija P. spisov 59—64. (Rus Jože.) Boihinec Valter: Jože Rus. SE I, 134—136. (Sič Albert.) N(ovak) V(ilko): Albert Sič, slovenski etnograL SPor IX, št. 184. (Šašelj Ivan.) Zupanič Niko: Spominu Ivana Šašlja. SE I, 126—134. (Vahtar Drago.) Boris Orel: Drago Vahtar.
Load more

Recommended publications
  • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23
    -ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO R dp <ZN ISSN 0590-5966 1993 119930094,1 COBISS <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography <ASOPIS ZA ZGODOVINO [.ETNIK 64 STR. 1-124 •••110• 1 IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 2ft 1993 KAZALO - CONTENTS Marjan Matjaši=: OB fiO-LETNICI ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU 1903-1993 3 Jožo Curk: JOŽE KOROPEC - SEDEMDESETLETNIK 5 Razprave — Studies Mira Strm<nik-Guli=: PREGLED POMEMBNIH ARHEOLOŠKIH ODKRITIJ NA OB- MO<JU SLOVENJ GRADCA 10 A Review of Significant Aercheologica! Discoveries in the Region of Slovenj Gradec Tone Ravnikar: POSEST GROFOV VOVBftŠKIH V ŠALEŠKI DOLINI 20 The Estate of the Vovberg Contó in the Šaleška Valley Jože Curk: O PROBLEMATIKI CERKVA Z VZHODNIMI ZVONIKI NA SLOVEN- SKEM ŠTAJERSKEM 33 On the Problems of Churches with Belltowers towards the East in Slovenian Styria Tone Per=i=: RECEPCIJA DANTEJEVEGA DELA NA SLOVENSKEM OD ZA<E- TKOV DO LETA 1970 44 The Reception of Dante's Literature in Slovenia from the beginning until 1970 Vinko Skalar: KNJIGE IN KNJIŽNICA V NEKDANJEM KAPUCINSKEM SAMO- STANU V MARIBORU 62 Books and the Library in the Onetime Capuchino Mo ne ste ry in Maribor (1613-17G4) Janez Cvirn: VOLILNE MAHINACIJE OB SEVERNI MEJI PRED PRVO SVETOVNO VOJNO 93 Electoral Machinations on the Northern Bord On the Eve of World War I Marjan Žnidaric: NEMŠKI ŽIVELJ V PODRAVSKI REGIJI MED VOJNAMA DO LE- TA 1945 100 The German Population in the Drava River Region in the Two wars until 1945 Na naslovnici: Pred 85. leti je bila v Mariboru ustanovljena Orlovska organizacija. Mariborski Orli v 20-tih letih.
    [Show full text]
  • Stereotipi V Slovenskem Jeziku, Literaturi in Kulturi Zbornik Predavanj
    Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 25. 6. – 13. 7. 2007 Zbornik predavanj seminar slovenskega jezika, literature in kulture . 3 4 Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 43. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 25. 6. – 13. 7. 2007 Zbornik predavanj Ljubljana, 2007 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.647.8(497.4)(082) 821.163.6.09:316.647.8(082) 811.163.6’27(082) SEMINAR slovenskega jezika, literature in kulture (43 ; 2007 ; Ljubljana) Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj / 43. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 25. 6.-13. 7. 2007 Ljubljana ; [organizator] Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ; [uredila Irena Novak Popov ; povzetke prevedel David Limon]. - Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007 ISBN 978-961-237-196-8 1. Gl. stv. nasl. 2. Novak-Popov, Irena 3. Filozofska fakulteta (Ljubljana). Oddelek za slovenistiko. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 233676800 43. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Zbornik predavanj. Uredila Irena Novak Popov, povzetke prevedel David Limon, tehnično uredila Metka Lokar, oblikovala Metka Žerovnik, izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, natisnila Birografika BORI d.o.o., v nakladi 700 izvodov.
    [Show full text]
  • Odmevi Zedinjene Italije V Trstu” ______
    “Odmevi zedinjene Italije v Trstu” _____________________________ Licej Prešeren – Beneška Slovenija, prvi Slovenci v Italiji Prebivalci Beneške Slovenije, Benečije, so bili prvi Slovenci, ki so postali del Kraljevine Italije, ko je bil leta 1866, ob koncu tretje vojne za neodvisnost, Veneto združen z novo državo. Dežela in njeni prebivalci se tako imenujejo, ker so med letoma 1420 in 1797 pripadali Beneški republiki. Katero je bilo njihovo razmerje do italijanskih preporodnih gibanj in italijanskega zedinjenega kraljestva? Katero politiko je nova italijanska država vodila do njihove stvarnosti? Ob zgodovinopisnih in literarnih virih bomo posebej obravnavali dela, ki jih je objavil Carlo Podrecca. mentorici: prof. Marta IVAŠIČ in prof. Majda ARTAČ strokovni svetovalec: dr. Branko MARUŠIČ dijaki: Caterina DUCCI NOVELLI, Majla KOŠUTA, Ivana MILIČ, Sara PAROVEL, Elisa PERIC, Mateja POČKAJ (razred II K.L.) BENEŠKA SLOVENIJA, PRVI SLOVENCI V ITALIJI Za naš projekt smo prebrale delo Slavia Italiana, ki ga je leta 1884 objavil Carlo Podrecca, in obravnavale nekatera pomembna vprašanja o prvih Slovencih v Italiji. Delo je izšlo leta 1884 v Čedadu in ga dobimo tudi na svetovnem spletu na strani Dlib.si. Seči moramo v čas, ki je sledil tretji vojni za italijansko neodvisnost iz leta 1866. Takrat so Veneto, Furlanija in Nadiške ter Terske doline in Rezija postale del Kraljevine Italije. To so prvi Slovenci, ki so bili njen del. Pri drugih Slovencih, posebno na Goriškem, pa tudi med tržaškimi Slovenci je najti že od tistih časov pozorno spremljanje njihove stvarnosti. O našem delu Ko smo prebrale Podreccovo delo v njeni novi izdaji iz leta 1977, je vsaka odbrala nekaj odlomkov, ki so se ji zdeli bistveni, pomembni ali zanimivi.
    [Show full text]
  • Un Teatro Per La Città
    BOGOMILA KRAVOS UN TEATRO PER LA CITTÀ BREVE STORIA DEL TEATRO SLOVENO DI TRIESTE DAL 1850 AL 2000 1 Trieste, Ljubljana 2015 Un teatro per la città Bogomila Kravos Un teatro per la città Breve storia del teatro sloveno di Trieste dal 1850 al 2000 Revisione linguistica Laura Amighetti Sintesi in sloveno Bogomila Kravos Traduzione della sintesi in inglese Martina Zajc Copertina ed elaborazione grafica Martina Pettirosso Fotografie Narodna in študijska knjižnica/Biblioteca nazionale slovena e degli studi (NŠK) Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici/Sezione di storia ed etnografia presso la Biblioteca nazionale slovena e degli studi (NŠK OZE) Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) Slovensko stalno gledališče/Teatro Stabile Sloveno (SSG) Zveza slovenskih kulturnih društev/Unione dei Circoli Culturali Sloveni (ZSKD) 2 Archivi privati Edito da SLORI Slovenski raziskovalni inštitut/Istituto Sloveno di Ricerche, Trieste SSG Slovensko stalno gledališče/Teatro Stabile Sloveno, Trieste SLOGI Slovenski gledališki inštitut, Ljubljana Stampa Grafica Goriziana Tiratura 700 copie CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in študijska knjižnica, Trst 792(450.361.11=163.6)"1850/2000" KRAVOS, Bogomila Un teatro per la città : breve storia del teatro sloveno di Trieste dal 1850 al 2000 / Bogomila Kravos ; [sintesi in sloveno Bogomila Kravos ; traduzione della sintesi in inglese Martina Zajc ; fotogra- fie Narodna in študijska knjižnica/Biblioteca nazionale slovena e degli studi ... et al.]. - Trieste : Slovenski raziskovalni
    [Show full text]
  • DEPARTMENT of HISTORY at the National and Study Library in Trieste
    DEPARTMENT OF HISTORY at the National and Study Library in Trieste The Department of History at the National and Study Library is active in three fields: 1. the Department as an archive, 2. the Department as a museum, 3. the Department as a research unit. ARCHIVE Since its beginning in 1951 the Department has collected and preserved materials related to the life and work of Slovenians in Trieste and the Trieste region. Not as many resources have been collected about Slovenians in Gorizia and the Gorizia region, Venetian Slovenia, Resia and Val Canale. Archive materials (overview) 1. Biographical archive: Information collected about 5700 people is kept in this archive. The materials are kept in folders (biographical sheets, photos, articles, data). Most of the information is about Slovenians in Italy. The alphabetical list of persons has been computerised, while the materials are kept in drawers. 2. Phototheque: The photographic collection of the Department consists of two parts: 2.1. Positives phototheque (around 90,000 photos), encompassing the 20th century. The photos are divided according to historical periods: HA (Austro-Hungary), HI (the interwar period), H NOB (the period between 1941 and 1945), H ZVU (the period between 1945 and 1954), and HS (the period after 1955). Within individual periods the photos are divided according to topics: education, politics, cultural and sports societies, organisations and institutions, places, manifestations, ethnography, etc. This is also supplemented by the slide phototheque, consisting of approximately 5000 slides. The slides were donated to the Department by the journalist and editor Lojze Abram (the Galeb magazine collection) and photojournalist Mario Maganja.
    [Show full text]
  • Bibliografija Za Leto 2018
    DOMOZNANSKO GRADIVO BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 2018 Ksenija Krivec Komac in Marijana Vajngerl Tolmin, 07. februar 2019 Bibliografija domoznanskega gradiva zajema nabavljene monografske in serijske publikacije v letu 2018, ki obravnavajo območje občin Bovec, Kobarid, Tolmin in zamejskega področja z različnih vidikov (geografski, arheološki, zgodovinski, gospodarski…). Kriterij izbora gradiva za bibliografijo je dokaj širok, saj sva k monografijam prišteli tudi diplomska dela, stenske koledarje, kartografsko gradivo in glasbena dela. Popis je urejen po strokah univerzalne decimalne klasifikacije z dodatkom naslovnega in imenskega kazala. V bibliografijo sva vključili tudi starejše tiske, pred letom 2000, ki jih do sedaj naš oddelek še ni imel. Ti tiski so označeni z zvezdico (*). Bibliografija je izdelana z računalniškim programom COBISS. 2 0 Znanost in znanje na splošno 1. GLASILO kulturnega dne 'Odprimo vrata kulturi'. - Most na Soči : Osnovna šola Dušana Muniha, 2018. - [7] f. : ilustr. ; 30 cm 008 COBISS.SI-ID 1888840 2. GORIŠKA. - 2002, št. 1 (sept.)- . - Koper : Primorske novice, 2002- . - 41 cm Mesečnik. - Ov. nasl. ISSN 1581-5226 070(497.4 Goriška) COBISS.SI-ID 121293568 3. GORIŠKI letnik : zbornik Goriškega muzeja. - Nova Gorica : Goriški muzej, 1974- . - 24 cm Letnik. - Popis po 19(1992) ISSN 0350-2929 = Goriški letnik 069(497.4) 949.712-15 COBISS.SI-ID 7123970 4. [GRADBENO podjetje Posočje : večlistni koledarji]. - Tolmin : Gradbeno podjetje Posočje, 2016- . - <2> enoti ; 35 x 43 cm Vsebuje stenske večlistne koledarje 050.9(497.4Tolmin) COBISS.SI-ID 1388104 5. HIDRIA : časopis korporacije Hidria. - [Slov. izd.]. - Spodnja Idrija : Hidria, [199-]- . - 42 cm Občasno. - Čelni nasl. - Popis po 2002, 2 (jun.) 070.489(497.4 Spodnja Idrija) 3 COBISS.SI-ID 119743744 6.
    [Show full text]
  • Slavic & Turkic Countries and Their Borderlands: 1578-1992 May 2018
    SLAVIC & TURKIC COUNTRIES AND THEIR BORDERLANDS: 1578-1992 MAY 2018 PLEASE CLICK THE PHOTOS FOR DIRECT DESCRIPTIONS ON OUR WEB PAGE. CARINTHIA - LAW: Bartsch is thought to have carved the woodcuts personally and the work was supported by wealthy local Protestants burghers. He was also highly regarded by the Protestant DES ERTZHERTZOGTHUMBS KHÄRNDTEN NEW AUFGERICHTE nobles who influenced the regional government for, in 1578, he was appointed as the LANDTSSRECHTSORDNUNG official state printer of Styria. However, in spite of the public recognition of his fine quality work, Bartsch became A rare book of laws for Carinthia, was printed in Graz by a protestant printer entangled in the fractious sectarian politics of the Counterreformation. In 1578, Charles Zacharias Bartsch, in the year he was arrested for his religious believes. II Francis convened a conference to discuss the threat of an Ottoman invasion of Inner Austria at Bruck an der Mur, to which he invited the leaders of Carinthia, Styria, Author: Carniola and Gorizia. Several Protestant noblemen pledged to avail the emperor of Place and Year: Graz: Zacharias Bartsch 1578. significant funds to defend the region from the Turks. Notably, the great fortress city of Technique: 4°: [3] title page in black and red and text in black, 29 pp., [1] printed text, Karlovac, Croatia was built the following year with this endowment. In return, the half-calf black binding from ca 1900 with gilt embossed title on the spine, small gilt Archduke was to promise not to interfere with the practice of the Protestant embossed stamp on the cover below, old bookplate, (Very Good, lacking last blank page, denominations in Inner Austria.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2011_1.pdf | DOST. 27/09/21 13.17 UDK 81’373.6 Metka Furlan Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani K ETIMOLOGIJI INDOEVROPSKEGA GEOGRAFSKEGA TERMINA: PSL. *MOR'E, LAT. MARE … PIDE. *MOR-I- (N.) V spomin dragemu Milivoju, ljubitelju in častilcu vsega v zvezi z mrjem V prispevku se dodatno pomensko in formalno utemeljuje več kot sto petdeset let stara Curtiusova in Sonnejeva povezava pide. geografskega termina srednjega spola *mori- (v psl. *mor'e, lat. mare …) z glagolskim korenom *mer- 'umirati'. The article provides additional semantic and formal justification for the over- hundred-year- old Curtius’ and Sonne’s connection between the geographic neuter noun *mori- (CSl. *mor'e, Lat. mare …) with the verbal root *mer- ‘to be die’. Ključne besede: etimologija, geografska terminologija, besedotvorje, leksika Key words: etymology, geographic terminology, word formation, lexicon 1 Leta 1852 je Georg Curtius prvi podal etimologijo pide. geografskega termina *mori- (n.), ko je lat. mare povezal s pide. korenom *mer- 'umirati'. Morje naj bi bilo z mare označeno zaradi svoje nerodovitne/mrtve vegetacije tako kot v grščini, kjer se ἀτρύγετος 'nerodoviten' pojavlja kot epitet morja, je razložil Curtius 1852: 33. Nekaj let zatem Sonne 1865: 336, citirajoč Curtiusa, te pomenske razlage ni omenil, ampak zapisal, da se v tem pide. izrazu za morje ohranja koren, s katerim je bila prvotno označena le stoječa voda, močvirje. Namesto da bi se že v začetnih letih indoevropskega primerjalnega jezikoslovj a postavljeno povezavo med lat.
    [Show full text]
  • Archivio Marija Bernetič
    ISTITUTO LIVIO SARANZ - TRIESTE ARCHIVIO MARIJA BERNETIČ INVENTARIO a cura di Anna Peschier - Alessandro Volk 2006-2007 SCHEDA ISAD G AREA DELL’IDENTIFICAZIONE DENOMINAZIONE O TITOLO Fondo Bernetič DATE 1943 – 1993 LIVELLO DESCRIZIONE Scheda Fondo CONSISTENZA 5 m.l. di documentazione (36 faldoni) AREA DELLE INFORMAZIONI SUL CONTESTO DENOMINAZIONE DEL PRODUTTORE Bernetič, Marija – Marina (Bernetti Maria) STORIA ISTITUZIONALE / NOTA BIOGRAFICA Nata a Trieste nel rione di San Giacomo il 14 marzo 1902 da una famiglia operaia slovena, MB partecipò giovanissima nel periodo immediatamente precedente alla prima guerra mondiale alle manifestazioni contro la guerra e nel 1918 prese parte agli scioperi e alle manifestazioni che chiedevano pane e pace. A partire dal 1919 fu attiva nelle lotte contro il montante movimento fascista. Nel 1921 aderì al Partito Comunista d'Italia (PCI), in cui le furono affidati compiti di collegamento. Dopo la soppressione degli organi del partito "Il Lavoratore" e "Delo" si dedicò alla stampa e diffusione di volantini e giornali ciclostilati. Durante il fascismo il cognome le venne italianizzato d'ufficio in Bernetti. Assunto il nome di battaglia di Tatjana svolse attività politica per conto del partito tra le donne e la gioventù. Venne arrestata una prima volta nel 1927 e condannata a due anni di carcere e a due anni di vigilanza speciale "per l'organizzazione di un movimento clandestino e propaganda antifascista". Scontata la pena continuò l'attività di partito e venne arrestata nuovamente nel dicembre 1931. Processata nel 1932 dinnanzi al Tribunale speciale per la difesa dello stato venne assolta, ma le venne comminata l'ammonizione per la durata di due anni (una serie di divieti a incontrare persone e a svolgere attività che era l'anticamera del confino).
    [Show full text]
  • Katalog Biografija
    Lojze Spacal Življenjepis in bibliografija Lojze Spacal Življenjepis in bibliografija Kamniti relief vzidan ob vhodu v hišo Lojzeta Spacala na Punti v Piranu ❚ Stone relief built by the entrance of Lojze Spacal's house on Punta in Piran na naslovnici: Lojze Spacal v Savudriji, okoli 1960 ❚ on cover: Lojze Spacal in Savudrija, circa 1960 na notranji strani platnic: V ateljeju ob grafiki Lunapark (izrez), 1954 ❚ on the inside cover: In studio with his print Fun Fair (detail), 1954 Drago Mirošič Spomini na prijatelja umetnika Umetnost Lojzeta Spacala me je pritegnila, še preden sva se v šestdesetih letih osebno spoznala. Prijateljstvo sva poglobila, ko sem bil v Trstu generalni konzul. Takrat sva se pogosto srečevala. Pogosto sem ga spremljal na njegovih razstavah. Eno izmed njih, kjer sem ga predstavil, so v jeseni 1988 pripravili v pos- tojnski galeriji Modrijanov mlin. Z mojo soprogo sva ga obiskovala v njegovi hiši v Škrbini. To hišo je prvič predstavil krogu prijateljev leta 1973, po odprtju njegove velike pregledne razstave v kromberškem gradu. Očarani smo bili nad skladnostjo in natančnostjo, s katero je obnovil tipično kraško hišo z ognjiščem vred, ne da bi ji odvzel izvirno podobo. Kamniti in leseni elementi, stari ali na novo vdelani, tudi tisti skrivljeni tramovi vseh oblik, kot jih je oblikovala surova kraška burja in kmečke roke kraških kamnosekov, se iz njegove hiše zlivajo v znane grafike. Bil je ponosen na stiskalnico za grafične liste, ki jo je izdelal s pomočjo domačinov. Gostje v Škrbini smo bili postreženi po domače, s kraškim pršutom in teranom. Jeseni smo včasih pekli kostan- Slikar me je večkrat povabil je na ognjišču, ki je bilo postavljeno po stari navadi.
    [Show full text]
  • La Slavia Veneta, Benečija, I Primi Sloveni in Italia
    “Echi a Trieste dell’Italia unita” __________________________ Gruppo di lavoro n. 7 Liceo Prešeren – La Slavia Veneta, Benečija, i primi sloveni in Italia Gli abitanti della Slavia Veneta, Benečija, sono stati i primi sloveni entrati a far parte del Regno d'Italia, quando nel 1866, alla fine della terza guerra d'indipendenza, il Veneto venne unito al nuovo Stato. La regione e i suoi abitanti traggono il loro nome dall'essere appartenuti, dal 1420 al 1797, alla Repubblica di Venezia. Come si rapportarono ai movimenti risorgimentali e allo Stato unitario italiano? Quale fu la politica dello Stato italiano di fronte a quella realtà? Oltre alle fonti storiografiche e letterarie, sono state prese in particolare in esame le opere di Carlo Podrecca. docenti: prof.ssa Marta IVAŠIČ e prof.ssa Majda ARTAČ referente scientifico: dott. Branko MARUŠIČ studenti: Caterina DUCCI NOVELLI, Majla KOŠUTA, Ivana MILIČ, Sara PAROVEL, Elisa PERIC, Mateja POČKAJ (classe II K.L.) LA SLAVIA VENETA, I PRIMI SLOVENI IN ITALIA Per il nostro progetto abbiamo letto l’opera di Carlo Podrecca, Slavia Italiana, del 1884 e ci siamo soffermati su alcune domande importanti riguardanti i primi Sloveni in Italia. L’opera è stata pubblicata nel 1884 a Cividale e si può leggere anche in rete nel sito Dlib.si. Stiamo parlando del periodo successivo alla terza guerra d’indipendenza del 1866. Allora il Veneto, il Friuli e le Valli del Natisone, del Torre e la Val Resia entrarono a far parte del Regno d’Italia. Questi rappresentano i primi sloveni, che ne abbiano fatto parte. Tra gli altri sloveni, soprattutto nel Goriziano, ma anche tra gli sloveni di Trieste, ci fu fin da quegli anni una costante attenzione nei loro confronti.
    [Show full text]