Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XXII Maribor, 15. november 2017 št. 30

VSEBINA

stran stran 401 Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov 404 Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju v lokalnega pomena za občino Kungota 973 odbore in komisije ter delovnih teles Občinskega sveta občine 998 402 Statut občine Podvelka 405 Poslovnik Nadzornega odbora občine Ribnica 982 na Pohorju 998 403 Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem 406 Odlok o pokopališkem redu v Občini Miklavž prostorskem načrtu občine Podvelka 997 na Dravskem polju 1002

401 5. člen Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo arhe- ološki spomeniki: Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine 1. Grušena – Villa rustica, EŠD: 7760 (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl.US, 90/12 in Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo arheološki 111/13) in 17. člena Statuta občine Kungota (Ur. list RS, štev. spomeniki: 12/04, 18/07 in MUV, št. 13/08) ter strokovnih podlag Zavoda 1. Grušena – Villa rustica, EŠD: 7760 za varstvo kulturne dediščine z dne april 2016 je Občinski svet a) parc. št.: 334 k.o. (598) Grušena Občine Kungota na 17. redni seji dne 18. oktobra 2017 sprejel b) Na travniku severno od reke Pesnice, ob cesti – se nahajajo ostanki rimskodobne- ga gospodarskega objekta, ville rustike. V preteklosti so ob oranju naleteli na gradbeni material (kamne, malto in ODLOK opeko) ter odlomke lončenega posodja. o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Arheološko najdišče je pomemben vir znanstvenih po- občino Kungota datkov za preučevanje antične preteklosti Pesniške doli- ne in Slovenskih goric; c) Varstveni režim določa: 1. člen S tem odlokom Občina Kungota razglaša kulturne spomenike - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prosto- lokalnega pomena na območju Občine Kungota (v nadaljevanju ru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za ar- občina). heološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; - namenska raba zemljišča naj ostane travnik, oranje ni dovoljeno; 2. člen - preoblikovanje površine in nasipavanje terena ni dovo- Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arhe- ljeno; ološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vre- - pod travniško površino ni dovoljeno posegati brez dnote ter da se zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini. predhodnih arheoloških raziskav; - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne 3. člen koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti Če ta odlok v svojih določbah za posamezno enoto dediščine, umestitve objektov javnega interesa; ki se razglaša za spomenik, ne določa drugače, se za enoto dedi- - v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne ščine pod naslednjimi označbami odloka določa: arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdišč- - pod a) natančna lokacija spomenika, nega arhiva in njegovo obdelavo; - pod b) opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši pro- - pod c) varstveni režim spomenika, stor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno pre- - pod d) vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovin- zentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter ske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika. v turistično promocijo kraja. STRAN 974 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

2. – Gradišče Plački vrh, EŠD: 29120 vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter a) parc. št.: 16, 18/1, 45, 49/1, 49/2, 52, 100, 101, 104, 105, nosilci reklam. 118 k.o. (586) Podigrac, 2. - Domačija Ciringa 2, EŠD: 18360 b) Na umetno izravnanem platoju na Plačkem vrhu se nahaja a) parc. št.: južni del *21/1, *22, 485/3, 485/4, 485/5, 485/6, prazgodovinsko gradišče. Na nekaterih mestih so še vidni 485/7, 485/8, 485/9 k.o. (587) Ciringa; sledovi ozemljenega obrambnega nasipa. Najdeni so bili b) Enonadstropna, podkletena hiša z glavno šestosno fasado odlomki lončenine iz pozne bronaste dobe/železne dobe; je krita s strmo dvokapno čopasto opečno streho. Pritlični Arheološko najdišče je pomemben vir znanstvenih po- in kletni prostori so obokani. Vhodni portal je kamnit, datkov za preučevanje bronastodobne in železnodobne polkrožno zaključen. Okna v pritličju so opremljena z ba- poselitve severovzhodne Slovenije in širšega prostora. ročnimi kovanimi mrežami; Prvotna baročna hiša je bila c) Varstveni režim določa; proti koncu 19. stoletja prenovljena. O tem priča letnica - varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prosto- 1893 AVK RENO v strešnem zatrepu stavbe. Iz tega ob- ru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za ar- dobja je bila, danes že odstranjena tesarsko lepo izdelana heološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; lesena veranda v nadstropju. Ob hiši stoji gospodarsko - namenska raba zemljišča je travnik, z zemljiščem se poslopje, ki je datirano z letnico 1934, F. R. RENO; lahko gospodari na tradicionalni način; Hiša in gospodarsko poslopje sta primer ohranjenih - preoblikovanje površine in nasipavanje terena ni dovo- objektov nekoč vinogradniškega posestva; ljeno; c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje umestitve objektov javnega interesa; vseh vedut na spomenik; - v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdišč- nih prvin hiše in gospodarskega poslopja po načelu nega arhiva in njegovo obdelavo; ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materia- - v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši pro- lov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih stor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno pre- in likovnih detajlov in notranje opreme; zentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo in gospo- v turistično promocijo kraja. darsko poslopje, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohra- njanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s 6. člen postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo stav- vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter be: nosilci reklam. 1. Ciringa - Cestni dvor, Ciringa 1, EŠD: 18351 3. Ciringa - Domačija Vrezner, Ciringa 24, EŠD: 18362 a) parc.št. 8 k.o. (587) Ciringa. a) parc. št.: 170, 172/3, jugozahodni del 497 k.o. (587) Ci- b) Cestni dvor je skupina stavb in hkrati ime enonadstropne ringa; podkletene hiše. Oblikovana ja na L ter krite je s strmo b) Domačijo sestavljajo pritlična, delno podkletena sede- dvokapno opečno streho. Vhod v hišo vodi skozi kamnit mosna hiša z izvirno ohranjeno notranjščino, večji nad- segmentno zaključen portal z oblikovanimi dvokrilnimi stropni skedenj s hlevi z značilnimi opečnimi mrežami in vrati. Kletni prostori in prostori pritličja so obokani. Na lesenim gankom v nadstropju ter gospodarsko poslopje z jugozahodni fasadi je ohranjena sončna ura. Hiša je po ohranjeno leseno prešo in vinsko kletjo. Poslopja večje današnjem videzu iz 2. polovice 19. stoletja, vendar je v kmetije, ki izvirajo iz 2. polovice 19. stoletja pokrivajo osnovi starejša; strme dvokapne opečne strehe; Ohranjena hiša je ostanek nekoč velikega posestva, ki je Poslopja so izvirno ohranjene stavbe večje domačije z bilo v lasti Ptujčana, lastnika žganjarne, Simona Hutterja; vinogradniško tradicijo. c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- nih prvin hiše po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, nih prvin hiše in gospodarskih poslopij po načelu ohra- gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- njanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in opreme; likovnih detajlov in notranje opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo, fasade, - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo in go- strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju spodarska poslopja, fasade, strehe, gabarite, dvorišče varovanih spomeniških lastnosti; ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških la- - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s stnosti; postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 975

postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, osi cestne fasade. Na prekladi je letnica 1860, JJM. Okna vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter so opremljena z železnimi mrežami ter lesenimi polkni. nosilci reklam. Fasado členijo profiliran podstrešni zidec, gladke vogal- 4. Gradiška – Cerkev sv. Kunigunde, EŠD: 3385 ne, čelne in okenske obrobe ter s pilastri poudarjena vho- a) parc. št.: južni del parcele *62, 304/2 k.o. (604) Gradiška; dna os stavbe. Ohranjena je tradicionalna razporeditev b) Cerkev sv. Kunigunde stoji na hribu, na razgledni legi notranjščine. Kletni prostori so obokani. nad dolino reke Pesnice. Cerkev je tipična zgodnjebaroč- Izvirno ohranjena hiša nekoč Dobajeve domačije pred- na arhitektura 17. stoletja (1673), ki hrani v sebi prvotno stavlja kvalitetno arhitekturo nekdanjega posestva sakralno stavbo iz 13. stoletja. c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Cerkev je enoladijska s strešnim zvonikom nad vhodno - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- fasado, prezbiterijem in zakristijo. Renesančen kamnit hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v portal s trikotnim čelom ima na prekladi dvojni ščitkast celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje grb in napis: RAYMUNDUS D.G. ABBAS ADMON- vseh vedut na spomenik; TENSIS ANNO MDCLXXIII – cerkev je leta 1673 - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- sezidal admontski opat Raimond. Notranjščina je obo- nih prvin hiše po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, kana s križnimi oboki, zakristijo pokriva banjast obok. gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- Oprema v cerkvi je baročna. Veliki oltar je delo J. Hol- sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje zingerja iz leta 1784, pripisana sta mu tudi dva stranska opreme; oltarja. - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo, fasade, Cerkev odlikuje lokacija na vzpetini nad dolino, arhitek- strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju turo pa dopolnjuje kvalitetna oprema; varovanih spomeniških lastnosti; c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s - varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vre- postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, dnot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter va- vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter rovanje vseh vedut na spomenik; nosilci reklam. - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z na- 6. - Viničarija Jedlovnik 22, EŠD: 18354 menom ohranjanja in varovanja spomeniških lastnosti; a) parc. št.: zahodni del 299 del k.o. (597) Jedlovnik. - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- b) Lesena hiša, grajena v kladni konstrukciji, ima iz kamna nih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po zidan kletni del, strmo dvokapno opečno streho in široka načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, strešna napušča. Vhod v hišo vodi preko kamnitega sto- lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav; pnišča na podolžni strani stavbe. Na drugi podolžni strani - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlori- teče lesen gank. Okna so majhna, kvadratna, opremljena se, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; z železnimi križi. Vhod v klet je z zatrepne strani objekta. - omogočanje predstavitve celote in posameznih zašči- Notranjščina ima dva prostora: prostor preše in »hišo« s tenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne krušno pečjo. ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvija- Hiša, nekdanja viničarija stoji ob kolovozu nad vinogra- joče se dejavnosti; di. Izvira iz 19. stoletja. - na spomenik je prepovedano postavljati nosilce in- c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: frastrukture in reklam; pri kakršnih koli posegih v tla - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v predhodne arheološke raziskave. celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje d) Vplivno območje spomenika sega proti vznožju hriba, na vseh vedut na spomenik; katerem stoji cerkev. - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- parc. št. vplivnega območja: južni del parcele *62, *63/1, nih prvin hiše po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, *63/2, 300/3, 301/2, 304/1, 304/3, 304/4, 304/5, 304/6, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- 305, 313/1, 313/2, 313/3, 322/1, 323/1, 323/2, 324/1, sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje 324/2, 324/3, 325, 326/1, 326/2, 326/3, 328/1, 328/2, 329/1, opreme; 329/2, 330/1, 330/2, 330/3, 331/3, 331/4, 331/5, 354, 356, - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo, fasade, 497/1, 497/2, 497/4, osrednji del 555/1 k.o. Gradiška strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja varovanih spomeniških lastnosti; objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposre- - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s den ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcional- postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, ne in vizualne elemente spomenika. vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter 5. Grušena – Hiša Grušena 2, EŠD: 7795 nosilci reklam. a) parc. št.: 18, severni del 21/2 k.o. (598) Grušena. 7. Jurski Vrh – Cerkev sv. Jurija, EŠD: 3037 b) Ob glavni cesti razloženega naselja stoji hiša nekoč večje a) parc. št.: *1 k.o. (599) Jurski vrh domačije. Izvirno ohranjena je še hiša, medtem ko so ve- b) Cerkev stoji v gručastem jedru naselja, na prostoru nek- čje gospodarsko poslopje že predelali. danjega pokopališča. Hiša je pritlična v celoti podkletena sedemosna zidana Viri cerkev prvič omenjajo leta 1383, v današnji obliki pa stavba, krita z opečno strmo dvokapnico. Vhod v stavbo je primer slovenjegoriške gotike iz začetka 16. stoletja. vodi skozi kamnit pravokotno oblikovan portal v srednji Preurejena je bila v 17. stoletju in leta 1855. STRAN 976 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

Gotska enoladijska cerkev s prezbiterijem ima prizidano c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: severno ladjo z emporo in zvonik. Vogale ladje in prezbi- - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- terija opirajo stopnjevani oporniki. Prvotna gotska okna hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v so v prezbiteriju zazidana, v ladji prezidana. Na zunanj- celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje ščini sta vzidani relefni plošči z letnicama 1568 in 1520. vseh vedut na spomenik; Na zvoniku je letnica 1532. V notranjščini je v ladji mre- - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih žasto rebrast obok, v prezbiteriju zvezdast obok. Cerkev prvin hiše po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabari- je opremljena z baročnimi oltarji, stranska oltarja sta delo tov, lege, materialov, gradbene substance ter posameznih Janeza Jurija Mersija iz leta 1776. arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme; V osnovi gotska cerkev s kvalitetno opremo je prostorski - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo, fasade, akcent naselja. strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževanju c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: varovanih spomeniških lastnosti; - varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vre- - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s dnot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter va- postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, rovanje vseh vedut na spomenik; vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z nosilci reklam. namenom ohranjanja in varovanja spomeniških lastno- 9. - Domačija Kozjak nad Pesnico 75, sti; EŠD: 7800 - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- a) parc. št.: 873, 874/1, 874/2, 874/3, 874/4, 874/5, 876 k.o. nih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po (603) Kozjak. načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, b) V razloženem dolinskem delu naselja stojita ob cesti lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav; stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje nekdanjega - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlori- Pachtovega posestva. Petosno zidano pritlično delno se, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; podkleteno hišo pokriva strma opečna dvokapnica z eno- - omogočanje predstavitve celote in posameznih zašči- stranskim širokim strešnim napuščem. Polkrožno zaklju- tenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne čen kamnit portal s temenskim sklepnikom je opremljen ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvija- z lesenimi lepo izdelanimi enokrilnimi vrati. Okna so joče se dejavnosti; opremljena z baročnimi mrežami. V zatrepu stavbe je - na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infra- v ometu letnica 1780. Notranjščina stavbe je originalno strukture in reklam; ohranjena. Kletni prostori so obokani. - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob nje- Mogočno na T oblikovano gospodarsko poslopje je no- govi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke vejše, zgrajeno v začetku 20. stoletja. Zanimivost poslo- raziskave. pja je širok arkadni hodnik na cestni strani objekta ter d) Vplivno območje spomenika se nahaja okoli gručastega značilne opečne mreže. jedra naselja s cerkvijo. c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Parc. št. vplivnega območja: *1, *10, *11/1, *2/1, *2/2, - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- *4/1, *4/2, *4/3, *4/4, *4/5, *4/6, *4/7, *4/8, *4/9, *5, hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v *8/1, *8/2, *9, 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, 12, 14/1, 14/2, 16/1, celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje 16/2, 16/3, 16/4, 17/10, 17/11, 17/2, 17/3, 17/4, 17/5, 17/6, vseh vedut na spomenik; 17/8, 17/9, 2, 28/15, 28/16, 28/17, 28/18, 28/19, 28/2, - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- 28/20, 28/3, 28/4, 28/5, 28/7, 28/8, jugovzhodni del 33/1, nih prvin hiše in gospodarskega poslopja po načelu 33/6, 33/7, južni del 459/4, vzhodni del 465/1, 468, 469, 5, ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materia- 6/1, 6/2, 6/3, 7/1, 7/3, 8, 9/1, 9/4 k.o. (599) Jurski vrh. lov, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja in likovnih detajlov in notranje opreme; objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposre- - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v hišo in gospo- den ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcional- darsko poslopje, fasade, strehe, gabarite, dvorišče ohra- ne in vizualne elemente spomenika. njanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti; 8. Pesnica - Hiša Pesnica 43, EŠD: 7803 - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s a) parc. št.: vzhodni del *59 k.o. (600) Pesnica. postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, b) V pobočju razloženega naselja stoji hiša, nekoč večjega vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter vinogradniškega posestva. Visokopritlično, podkleteno nosilci reklam. stavbo pokriva strma opečna dvokapna čopasta streha. 10. Kozjak nad Pesnico - Grad Lepi Dol, Kozjak nad Pesni- Vhod v hišo je na zatrepni strani hiše. Portal je datiran co 1, EŠD: 7768 z letnico 1791. Vhod v klet vodi skozi kamnit polkrožno a) parc. št.: 654/10, 654/11, severni del 654/8, 655, 656/1 zaključen portal na podolžni strani hiše. Stavba je v celo- k.o. (603) Kozjak. ti podkletena z obokanimi, nekoč vinskimi, kletmi. Dva b) Ob cesti Kungota - Jurski vrh stoji sredi uničenega parka kletna kamnita polkrožno zaključena portala sta posneta enonadstropna, podkletena zgradba z opečno šotorasto na ajdovo zrno. streho. Potlačeno polkrožno oblikovan portal s klasi- Baročno oblikovana stavba, ki je v osnovi še starejša, je v cističnim trikotnim nastavkom je v srednji osi severne 19. stoletju doživela nekaj sprememb, ki pa v bistvu niso fasade. Na njem je napis SALVE. Južni enonadstro- spremenile njenega značaja. pni prizidek, ki ga krasita polkrožni niši, ima izhod v ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 977

nekdanji park. Fasade členijo medetažni venci, pilastri in njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke parapetna polja. Notranjščina ima v pritličju in nadstro- raziskave. pju ravne stropove. 12. Plač – Župnišče, Plač 1, EŠD: 7806 Grad so pozidali leta 1730, vendar so ga pozneje večkrat a) parc. št.: *2, 20/2, 22/1, zahodni del 23 k.o. (592) Plač. predelali, prvič leta 1764, ko ga je imel v posesti Kajetan b) V jedru naselja stoji kompleks stavb. Župnišče je eno- plemeniti Langenthal. Danes ima obliko arhitekture 19. nadstropna šestosna stavba, krita s strmo čopasto dvo- stoletja. kapno opečno streho. Okna so opremljena z baročnimi c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: kovanimi mrežami in s polkni. Pritlični prostori so obo- - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- kani, prostori v nadstropju pa imajo ravne stropove s štu- hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v katurnimi robovi. celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje V sklopu župnišča stojita gospodarsko poslopje, datira- vseh vedut na spomenik; no z letnico 1864, in organistova hiša, datirana z letnico - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- 1886. Stavbi, ki sta v celoti ohranjeni, pokrivata strmi nih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, opečni dvokapnici. gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- Izvirno ohranjen ambient iz 19. stoletja je sestavni del sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje vaškega jedra. opreme; c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasa- - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- de, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževa- hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v nju varovanih spomeniških lastnosti; celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s vseh vedut na spomenik; postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nih prvin stavb po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, nosilci reklam. gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- 11. Plač – Cerkev sv. Andreja, EŠD: 3400 sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje a) parc. št.: 4/2 k.o. (592) Plač opreme; b) Cerkev sv. Andreja stoji sredi vasi. Viri omenjajo cerkev - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbe, fasa- že leta 1197. Današnjo podobo je cerkev dobila med leti de, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževa- 1652 in 1657. Cerkev je tipična zgradba 17. stoletja, če- nju varovanih spomeniških lastnosti; prav so na njej vidni tudi arhitekturni detajli slovenje- - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s goriške gotike. Zvonik je delo prve polovice 19. stoletja postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, (1835). vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter Enoladijska stavba z velikim polkrožnim prezbiterijem in nosilci reklam. prizidanima kapelama ima pred vhodno fasado prizidan 13. Podigrac - Zidanica Podigrac 9, EŠD: 25661 zvonik. Zunanjščino členita stopnjevana opornika ob lad- a) parc. št.: *12, južni del 6/4, 6/5, 6/6 k.o. (586) Podigrac. ji, pilastri ob prezbiteriju in venčni zidec. V notranjščini b) Zidanica je pritlična podkletena stavba krita s strmo dvo- dvojni pilastri nosijo baročne banjaste oboke. Oprema je kapno streho. Kamnoseško lepo izdelan vhodni portal je baročna, veliki oltar in prižnica sta delo J. Holzingerja iz renesančno oblikovan, datiran z letnico 1630 v temen- leta 1784. skem sklepniku. Vhod v klet je na zatrepni strani objekta. Cerkev predstavlja prostorski akcent naselja. Cerkev Klet je obokana. odlikuje tudi kvalitetna oprema. Stavba, nekoč vinogradniški objekt s kvalitetno ohranje- c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: nim portalom. - varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vre- c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: dnot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter va- - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- rovanje vseh vedut na spomenik; hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje namenom ohranjanja in varovanja spomeniških lastno- vseh vedut na spomenik; sti; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- nih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, nih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav; opreme; - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlori- - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasa- se, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; de, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževa- - omogočanje predstavitve celote in posameznih zašči- nju varovanih spomeniških lastnosti; tenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvija- postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, joče se dejavnosti; vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter - na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infra- nosilci reklam. strukture in reklam, razen v primerih soglasja zavoda; 14. Rošpoh - Hiša Rošpoh 148, EŠD: 7813 pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob a) parc. št.: 1496/2 k.o. (620) Mali Rošpoh. STRAN 978 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

b) V razloženem naselju je ob glavni cesti ohranjena hiša, ne- - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s koč Urbačekovega posestva. Hiša je visokopritlična, pod- postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, kletena, petosna stavba, krita s strmo opečno dvokapnico. vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter Vhod v hišo, ki je v srednji osi stavbe, vodi preko dvo- nosilci reklam. ramnega stopnišča. Kamnit, pravokotno oblikovan portal 16. Svečina – Hiša Svečina 12, EŠD:25662 je na prekladi datiran z letnico 1867. Okna so zaščitena z a) parc. št.: južni del 337/2 k.o. (588) Svečina. železnimi mrežami ter opremljena s polkni. Kletna okna b) Visokopritlična, delno podkletena, na L oblikovana stav- so zaščitena s križi in železnimi loputami. Fasado členijo ba, krita s strmo opečno dvokapno streho, ima značilno podstrešni zidec, okenske obrobe ter rustika v srednji vho- razporeditev vinogradniške stavbe: stanovanjski del, ve- dni osi stavbe. Kletni prostori so obokani. liko obokano vinsko klet ter gospodarski del, kjer stoji Hiša je ostanek nekdanjega posestva, nekoč je ob njej lesena preša. stalo večje gospodarsko poslopje. Ohranjena stavba je ostanek Mandlove domačije. c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- nih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, nih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje opreme; opreme; - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasa- - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasa- de, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževa- de, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževa- nju varovanih spomeniških lastnosti; nju varovanih spomeniških lastnosti; - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. nosilci reklam. 15. Slatina v Slovenskih goricah - Viničarija Kebl, Slatina 17. Svečina - Štok Svečina 30, EŠD: 18357 18, EŠD: 18244 a) parc. št.: jugovzhodni del *14 k.o. (588) Svečina. a) parc. št.: *20, 200/2 k.o. (589) Slatina. b) Enonadstropna, podkletena, iz kamna zidana stavba v b) Na slemenu vinogradniškega razloženega naselja tik ob obliki črke L, je krita z dvokapno strmo opečno streho. državni meji na »Keblu« stoji pritlična, delno podkletena, Vinska klet je obokana. Portala, kletni in vhodni, sta ka- značilna vinogradniška stavba, krita z dvokapno opečno mnita, polkrožno zaključena. streho. Stanovanjski del hiše (veža, kuhinja, »hiša«, šti- Stavba je ohranjen »štok«, nekoč vinogradniškega pose- blc) in prostor kjer stoji preša sta grajena v kladni kon- stva. strukciji, medtem ko je gospodarski del iz opažnih sten. c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Vinska klet, locirana pod stanovanjskim delom, je graje- - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- na iz kamna in je obokana. Kletni portal je kamnit in ima hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v oblikovan temenski sklepnik. Vhod vanjo je iz zatrepne celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje strani skozi pritlični prizidek. vseh vedut na spomenik; Lesena preša je datirana z letnico 1856, vendar je hiša v - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- osnovi starejša. nih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, V stavbi, prvotno zidanici, so kasneje do druge vojne ži- gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- veli viničarji, po njej pa najemniki. Več let prazno stavbo, sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje ki je bila v zelo slabem stanju je leta 2003 obnovilo turi- opreme; stično društvo iz Svečine. V njej je vinogradniški muzej. - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasa- c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: de, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževa- - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- nju varovanih spomeniških lastnosti; hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vseh vedut na spomenik; vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- nosilci reklam. nih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, 18. Zgornja Kungota – Cerkev sv. Kunigunde, EŠD: 2985 gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- a) parc. št.: *91 k.o. (596) Zgornja Kungota. sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje b) Cerkev stoji nad naseljem, na severnem robu doline reke opreme; Pesnice. Cerkev se v virih prvič omenja leta 1391. Dana- - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasa- šnja stavba je nastala s prezidavami v 18. stoletju (arhi- de, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževa- tekt J. Fuchs) – takrat je bila povečana, prezidana, dozi- nju varovanih spomeniških lastnosti; dani sta bili kapeli. Cerkev je enoladijska, s prizidanima ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 979

polkrožnima kapelama in polkrožnim prezbiterijem. gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- Zvonik s čebulasto streho stoji nad desno polovico zaho- sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje dne fasade. V zunanji steno je vzidana antična spolija iz opreme; belega marmorja – rimski nagrobnik s Serapisovo glavo - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasa- med levoma. V obokani notranjščini se nahaja bogata ba- de, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževa- ročna oprema - predvsem glavni oltar in pa angelski oltar, nju varovanih spomeniških lastnosti; delo J. Strauba iz leta 1754. - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s Cerkev odlikujeta sočasna arhitektura in oprema, ter lega postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, nad dolino. vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: nosilci reklam. - varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vre- 20. Zgornje Vrtiče - Zidanica Zgornje Vrtiče 3, EŠD: 7824 dnot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter va- a) parc. št.: *1 k.o. (593) Zgornje Vrtiče. rovanje vseh vedut na spomenik; b) V razloženem naselju sredi vinogradov stoji na dominan- - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z na- tni legi nekdanja gosposka zidanica. Stavba je zidana iz menom ohranjanja in varovanja spomeniških lastnosti; kamna, podkletena ter pokrita s strmo opečno dvokapni- - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- co. Oblikovana je na L. V stavbo vodita dva bogato obli- nih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po kovana kamnita portala. Polkrožno zaključen, opremljen načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, z grbom in letnico 1624 vodi v klet. Drugi, ki je prav tako lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav; renesančno oblikovan s poudarjeno profilirano preklado - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlori- vodi v etažo. Tu je poleg bivalnega dela še prostor z od- se, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; prtim ostrešjem, kjer je nekoč stala preša. Okna imajo - omogočanje predstavitve celote in posameznih zašči- kamnite, renesančne obrobe s poudarjenimi karnisami in tenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne policami in so opremljena s kovanimi železnimi mreža- ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvija- mi. Dve okni sta novejši. Vinska klet je banjasto oboka- joče se dejavnosti; na. - na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infra- Zidanica je izjemen primer renesančne arhitekture s kva- strukture in reklam; litetnimi kamnoseškimi detajli. - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob nje- c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: govi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- raziskave. hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v d) Vplivno območje obsega cerkveno okolje z župniščem – celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje sega pa severno nad cesto Maribor – Jurski Vrh. vseh vedut na spomenik; parc. št. vplivnega območja: *81, *86/1, *86/2, *86/3, - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- *88, *89, *90, *92, 630, 631, 633/2, 633/4, 634/3635, nih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, 638, 639, 640, južni del parcele 653/20, 669/3, 670, 671, gabaritov, lege, materialov, gradbene substance ter po- 672, 673, 674, 675, 676/12, 676/15, 676/16676/4, 676/5, sameznih arhitekturnih in likovnih detajlov in notranje 679/1, 679/6, 679/8, 792, južni del 793/5 k.o. (596) Zgor- opreme; nja Kungota. - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo, fasa- V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja de, strehe, gabarite, dvorišče ohranjanju in vzdrževa- objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposre- nju varovanih spomeniških lastnosti; den ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcional- - v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s ne in vizualne elemente spomenika. postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, 19. Zgornja Kungota - Vila Lipno, Zg. Kungota 36, EŠD: vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter 9617 nosilci reklam. a) parc. št.:642/1, 642/5, 644/4 k.o. (596) Zgornja Kungota. b) Zgradba je enonadstropna z asimetrično fasado. Njeno srednjo os poudarjata balkonski rizalit in strešno čelo, 7. člen levi vogal mnogokotni pomol, desni pa masiven stolp s Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo stavbe piramidasto streho. Na stolpovem pomolu je dvojni grb z s parki in vrtovi: letnico 1899. Na oknih v pritličju so baročne diagonalne 1. Svečina – Dvorec, Svečina 1, EŠD: 7773 mreže. Ornamentika balkonskih ograj je značilna za pre- a) parc. št.: *1, vzhodni del 6/1, 6/17, 6/18, 6/19, 6/20, 6/21, hod 19. v 20. stoletje. 6/22, 578 k.o. (589) Slatina; parc. št.: 2/1, 3/1, 3/2, 3/3, 6, Zunanjščina pa tudi notranjščina stavbe z lesenimi obli- 8/2, 8/4, 8/5, 8/6, 8/7, 9/1, 9/2, 9/3, južni del parcele 524, kovanimi detajli je v celoti ohranjena. južni del parcele 525 k.o. (588) Svečina; parc. št.: 28, c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: 29/1, 29/2, 29/3, 32/1, severni del parcele 406/1, 408/1, - varovanje vseh kulturnozgodovinskih, etnoloških, ar- 408/2 k.o. (592) Plač hitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot v b) Dvorec stoji na manjši vzpetini sredi parka, severno od celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vaškega jedra in vzhodno nad cesto, ki vodi od Zgornje vseh vedut na spomenik; Kungote proti Svečinskemu vrhu. - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- Svečina se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1197, nih prvin stavbe po načelu ohranjanja tlorisne zasnove, ko je salzburški nadškof Adalbert sekovskemu samostanu STRAN 980 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

potrdil njegove privilegije, samo posest v Svečini z dvorom (npr. zviševanje ali zniževanje talne vode, odpiranje in cerkvijo pa so samostanu že leta 1174 podarili Cmureški. gozdnih sestojev, spreminjati osončenosti dreves in gr- Na mestu današnje graščine naj bi stal dvor, ki so ga Turki mov, odkopavanje ali zasipavanje terena); požgali in razrušili verjetno leta 1532. - graditi na oblikovani zeleni površini stavbe, poti ali na- Novo, v osnovi še renesančno stavbo so pozidali leta prave, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi; 1629, o čemer priča napisna plošča nad severnim por- - spreminjati okolico oz. posegati v varovano območje talom: DOMUS HAEC/PRIORE CVIVS VETUSTAS/ tako, da bi bila ta prizadeta ( npr. zapiranje pogledov, RVINAM MINABATVR DIRVTA:/A FVNDAMENTIS obzidava, postavljanje energetskih vodov, reklamnih in EXTRVCTA/EST/ANNO/MDCXXIX. drugih tabel); Dvorec je dvonadstropna stavba pravokotnega tlorisa s - napeljevati žične in druge energetske vode čez obliko- štirimi vogalnimi stolpi. Fasade členijo okenske odprti- vano zeleno površino ne z obrobami v nadstropjih. Vhodna južna fasada ima - onesnaževati tla in zrak ter odlagati odpadke. osrednjo os poudarjeno z masivnim renesančnim porta- lom z motivom rustike, volutastim temenikom in nizom triglifov pod profilirano preklado. Enak portal vodi v 8. člen dvorec iz dvorišča. Dvorec pokriva strma opečna šotora- Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo spo- sta streha. Na vogalnih stolpih so nižje piramidaste stre- minski objekti ali kraji: he. Nastala je tipična renesančna strešna kompozicija, ki 1. Podigrac – Znamenje, EŠD: 7777 daje stavbi njeno glavno arhitekturno vrednost. a) parc. št.: vzhodni del parcele 4 k.o. (586) Podigrac. Prostori v notranjščini so simetrično razporejeni. Pritlični b) Znamenje stoji v naselju Podigrac, ki se nahaja ob cesti, prostori dvorca so obokani, vežo pokriva banja s sosvo- ki vodi iz Zgornje Kungote proti Plačkemu Vrhu. dnicami, prostori v nadstropjih so ravnostropani. Kamnito znamenje je stebrnega tipa – ta forma se v Sloven- Stavba je kljub predelavam v 19. in 20. stoletju ohranila skih goricah pojavlja skozi vse 17. stoletje. Sestavljata ga svojo prvotno podobo. steber kvadratnega tlorisa, ki stoji na širšem podstavku in Dvorec obdaja novejši park oblikovan v krajinskem slogu s se zaključuje z močnejšim vencem. Nad njim je »hišica« s posameznimi soliterji. Prevladujejo iglavci (kleki in smre- plitvimi polkrožnimi polji in na njej kamnit križ. Na stebru ke). V kompleks dvorca pa sodijo tudi konjušnica, vinska je vklesana letnica 1645. klet, kovačija, ter gospodarsko poslopje in učiteljski blok, ki c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: s svojo pojavnostjo ne sodita v zaščiteno območje. - varovanje arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v Dvorec je kljub predelavam ohranil svojo podobo iz časa njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, renesanse. Odlikuje ga tudi lega nad dolino. - posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbe- c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: ne substance, tlorisne zasnove in vplivnega območja, - varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vre- - prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo, razen vzdr- dnot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter va- ževalnih posegov, rovanje vseh vedut na spomenik; - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- - podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z na- nih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, menom ohranjanja in varovanja spomeniških lastnosti; - na spomenik je prepovedano postavljanje nosilcev in- - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- frastrukture in reklam. nih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po 2. Špičnik – Figuralno znamenje sv. Janeza Nepomuka, načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, EŠD: 7784 lege, materialov, opreme, okrasja, poslikav; a) parc. št.: zahodni del parcele 367/1 k.o. (590) Špičnik. - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlori- b) Znamenje iz leta 1818 stoji sredi vinogradov, v bližini se, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; državne meje z Avstrijo. Na kamnitem podstavku z na- - omogočanje predstavitve celote in posameznih zašči- pisom IMR stoji kip sv. Janeza Nepomuka. Svetnik ima tenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne v levici razpelo in palmovo vejico. Prst desnice dviga k ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvija- ustom. Kip ima vse ikonografske značilnosti tega svetni- joče se dejavnosti; ka, lokacija na vrhu hriba pa je nenavadna. - na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infra- Kip odlikuje kvalitetna plastika in vedutno izpostavljena strukture in reklam; lega. - pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob nje- c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: govi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke - varovanje arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v raziskave; njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, Varstveni režim za okolico prepoveduje: - posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbe- - spreminjati vrtno arhitektonsko zasnovo; ne substance, tlorisne zasnove in vplivnega območja, - uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje (veje, de- - prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo, razen vzdr- bla, korenine); ževalnih posegov, - uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtno ar- - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- hitekturne objekte, ki so sestavni del oblikovne zasno- nih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, ve (skulpture, portali); - na spomenik je prepovedano postavljanje nosilcev in- - spreminjati ekološke pogoje (talne, mikroklimatske), frastrukture in reklam. ki so potrebni za obstoj in razvoj dreves in grmovja 3. Špičnik – Figuralno znamenje sv. Jurija, EŠD: 7783 ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 981

a) parc. št.: jugozahodni del parcele 397 k.o. (590) Špičnik. b) Svečina je razloženo naselje z gručastim jedrom v ozki b) Znamenje stoji sredi vinogradov, v bližini državne meje z dolini na sotočju Svečinskega in Slatinskega potoka. Avstrijo. Kamnito znamenje je redek primer figuralnega Prostorski dominanti v njej sta župna cerkev sv. Andreja znamenja s to temo in datira v sredo 19. stoletja. Kip je sredi vasi in svečinski grad na rahli vzpetini na severo- povprečno kiparsko delo. Na prisekani piramidi, zloženi zahodnem delu naselja. Jedro se je gručasto razvilo okoli iz kamnov različnih velikosti in oblik, na kateri je letnica cerkve. Tvorijo ga pritlične in nadstropne večje zidane 1818 ter napisa G.M.K. in OBNOV.J.R.D.1937, stoji raz- stavbe stanovanjskega, gospodarskega in javnega znača- giban kip sv. Jurija v boju z zmajem. ja, večinoma iz 19. stoletja. Kip odlikuje vedutno izpostavljena lega ter redek primer Vas se prvič omenja leta 1197 v zvezi s cerkvijo. Gruča- znamenja s to temo. sto jedro naselja s cerkvijo in gradom je izjemna prostor- c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: ska dominanta. - varovanje arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, - varovanje kulturnozgodovinskih, urbanističnih, arhi- - posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbe- tekturnih, etnoloških, ambientalnih vrednot v celoti, ne substance, tlorisne zasnove in vplivnega območja, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti; - prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo, razen vzdr- - strokovno vzdrževanje in ohranjanje vseh neokrnjenih ževalnih posegov, urbanističnih prvin: ohranjanje značilne tlorisne za- - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- snove in parcelacije, zazidalni raster, višinske gabarite, nih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, historično obliko stavb in streh, nepozidane in zelene - na spomenik je prepovedano postavljanje nosilcev in- površine; frastrukture in reklam. - podrejanje vsake rabe in posegov v spomenik ohranja- 4. Špičnik – Znamenje, EŠD: 18309 nju in varovanju spomeniških lastnosti in spomeniške a) parc. št.: severovzhodni del parcele 332 k.o. (590) Špičnik. pričevalnosti območja; b) Znamenje stoji nad cesto, ki vodi od Jurskega Vrha proti - niso dovoljene novogradnje, nadzidave in adaptacije, avstrijski meji. Znamenje je kvadratnega tlorisa s pod- razen z namenom sanirati in rekonstruirati spomeniško stavkom, ki se proti vrhu trikrat zoži. Na vrhu je krogla s območje in njegove dele; križem. Nastalo je v 19. stoletju. - sestavni del urbanistične zasnove zavarovanega ob- Znamenje ima razgledno lego nad dolino. močja so tudi zelene površine, ki se morajo ohranjati c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: v nespremenjenem obsegu in obliki - možno je redno - varovanje arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v vzdrževanje in nadomestne saditve; njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, - posegi v zaščiteno namembnost, tlorise in gabarite so - posebno varovanje zunanjosti objekta, njegove gradbe- možni zgolj v okviru vzdrževalnih posegov, ki pa mo- ne substance, tlorisne zasnove in vplivnega območja, rajo biti enotno zasnovani in izvedeni. - prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo, razen vzdr- Zavarovano območje je namenjeno: ževalnih posegov, - trajni ohranitvi kulturnih, urbanističnih, arhitekturnih - strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- in krajinskih vrednot; nih prvin spomenika po načelu ohranjanja originala, - povečevanju pričevalnosti urbanističnega spomenika; - na spomenik je prepovedano postavljanje nosilcev in- - predstavitvi kulturnih vrednot; frastrukture in reklam. - učno demonstracijskemu delu in znanstveno razisko- valnemu delu.

9. člen Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo nasel- 10. člen binski spomeniki: Lastnik oziroma posestnik spomenika mora v sorazmerju s 1. Svečina (Plač) – Vas, EŠD: 7763 svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in a) parc. št.: 2/1, 3/1, 3/2, 3/3, J del 524, Z del 525, 8/2, 8/4, njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika 8/5, 8/6, 8/7, 6, 9/1, 9/2, 9/3 k.o. (588) Svečina; in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne parc. št.: *2, *4, 1, 11, 13, 14/1, 14/2, 15/1, 15/2, 15/3, namembnosti. 15/4, 16/3, 18/1, 18/2, 2, 20/1, 20/2, 22/1, 22/2, 23, 25/1, 25/2, 27/1, 27/3, 27/4, 27/6, 27/7, 28, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 3/1, 30/1, 30/2, 30/3, 32/1, 32/2, 391, južni del 11. člen 394/1, 4/1, 4/2, 406/1, 406/2, severozahodni del 407/1, Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela 407/2, 407/3, 408/1, 408/2, 51, 7/1, 7/2, 8 k.o. (592) Plač; in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vpliv- parc. št.: 172/2 204/2 205/10, 205/11, 205/12, 205/13, no območje, so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in 205/14, 205/15, 205/16, 205/17, 205/19, 205/2, 205/20, na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda. 205/21, 205/22, 205/6, 205/8, 205/9, 237, 238/1, 238/2, 238/3, 238/4, 239/1, 239/2, 239/3, 240, 241, vzhodni del 613/1, severozahodni del 613/2, 613/4, 613/5, 614/1, 12. člen 614/2, 615 k.o. (591) ; (1) Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, parc. št.: *1, vzhodni del 577/2, 578, vzhodni del 6/1, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način 6/17, 6/18, 6/19, 6/20, 6/21, 6/22 k.o. (589) Slatina. upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za STRAN 982 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge 402 ukrepe določa zakon. (2) Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spo- meniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spome- Na podlagi 14. člena Poslovnika občinskega sveta Občine nika. Podvelka (MUV, št. 23/2012, 12/2015), Zakona o lokalni samo- upravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - ORZLS19, 73/95 - odl. US, 13. člen 9/96 - odl. US, 39/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 26/97, 70/97, (1) Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih 78/97 - ZIPRS-A, 10/98, 34/98 - ZIPRS-B, 68/98 - odl. US, območij so vrisane na digitalnem 74/98, 59/99 - odl. US, 70/00, 28/01 - odl. US, 87/01 - ZSam-1, katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880 ter v preglednem 51/02, 108/03 - odl. US, 72/05, 21/06 - odl. US, 14/07 - ZSPD- katastrskem načrtu v merilu PO, 60/07, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 1:5000. 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US), Zakona o lokalnih volitvah (2) Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita za- (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 51/02, 73/03 - odl. vod in občina. US, 54/04 - ZDoh-1, 72/05 - ZLS-M, 72/05, 121/05, 70/06 - odl. US, 46/07 - odl. US, 54/07 - odl. US, 60/07, 45/08, 83/12), je Ob- činski svet Občine Podvelka na 22. redni seji, z dne 19. oktobra 14. člen 2017 sprejel (1) Pravni status kulturnega spomenika se zaznamuje v zemlji- ški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka. (2) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemlji- ški knjigi status kulturnih spomenikov in vplivnih območij STATUT na parcelnih številkah navedenih v 5., 6., 7., 8. in 9. členu Občine Podvelka tega odloka.

I. SPLOŠNE DOLOČBE 15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektor Repu- blike Slovenije, pristojen za področje kulturne dediščine. 1. člen Občina Podvelka je samoupravna lokalna skupnost ustano- vljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Podvelka, Rde- 16. člen či Breg, Janževski Vrh, Brezno, Kozji Vrh, , Sp. Kapla, Zg. Z dnem veljavnosti tega odloka prenehata veljati Odlok o raz- Kapla, Ožbalt, , . glasitvi Viničarije Kebl za kulturni spomenik lokalnega pomena Sedež občine je v Podvelki, Podvelka 13, 2363 PODVELKA. (MUV, št. 10/2007) in Odlok o razglasitvi Viničarije Jedlovnik Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, 22 za kulturni spomenik lokalnega pomena (MUV, št. 25/2008). pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni po postop- 17. člen ku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v Ta odlok začne veljati 15 (petnajsti) dan po objavi v Medob- skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. činskem uradnem vestniku.

2. člen Številka: 622-01/2014 Župan Občine Kungota Na območju občine Podvelka so ustanovljeni ožji deli občine. Datum: 6. novembra 2017 Igor Stropnik, s.r. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Podvelka so določeni s tem statutom. Imena in območja ožjih delov občine so: - VS Brezno: Brezno od h.š. 1-96 Kozji Vrh del od h.š. 3-36 Javnik del od h.š. 31-65 - VS Podvelka: Podvelka od h.š. 1-64 Rdeči Breg del od h.š. 36-42 Janževski Vrh od h.š. 1-31 in 78-93 - VS Lehen Janževski Vrh del od h.š. 33-77 Lehen na Pohorju od h.š. 2-49A Rdeči Breg del od h.š. 44-79 - VS Ožbalt Ožbalt od h.š. 1-69 ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 983

Javnik del od h.š. 1-30 7. člen Vurmat del od h.š. 2-58 Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena - VS Kapla (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: od h.š. 1-66 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: od h.š. 1-107 - sprejema statut in druge splošne akte občine, - sprejema proračun in zaključni račun občine, - načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, 3. člen - predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. Občina Podvelka (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja javne zadeve - ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premože- lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz njem, državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega - pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, sveta nanjo prenesene z zakonom. - sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost 4. člen svojega premoženja. Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: občani. - spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih obči- - sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo ra- ne, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na zvoj gospodarstva v občini, svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v - oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, skladu s tem statutom. - sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi nalog občine, pomaga gospodarskim subjektom pri razre- na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. ševanju gospodarskih problemov, Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne - z javnimi sredstvi v skladu s predpisi pospešuje razvoj go- oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno spodarskih panog oz. gospodarskih subjektov. prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremič- 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje nin na območju občine. najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: - v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objek- tov, 5. člen - sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednji- občine, mi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. - spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju ob- Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne čine, samoupravne skupnosti na način in po postopku predpisanem v - spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter zakonu. se vključuje v stanovanjski trg, Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih dr- - gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, žav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. ki so primerni za gradnjo stanovanj, Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljno- - v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov sti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje - sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi in- skupnih zadev. stitucijami pri razreševanju stanovanjske problematike ob- čanov. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: 6. člen - ustanavlja lokalne javne službe, Občina Podvelka ima svoj grb, zastavo in praznik, župansko - sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delo- verigo, svečano priponko za župana, svečano priponko za občin- vanje lokalnih javnih služb, ski svet in svečano priponko za občinsko upravo, katerih oblika, - zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, vsebina in uporaba se določi z odlokom. - nadzira delovanje lokalnih javnih služb, Občina ima žig, ki je okrogle oblike. ima v zunanjem krogu - gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunal- na zgornji polovici napis Občina Podvelka, v notranjem krogu pa ne objekte in naprave, naziv organa občine - Župan; Občinska uprava, Občinska volil- - zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. na komisija. V sredini žiga je grb občine. V spodnjem zunanjem 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdra- robu je napis Podvelka. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine vstveno dejavnost tako, da: določi župan s svojim aktom. - ustanovi vzgojno izobraževalni zavod in zdravstveni zavod Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim in zagotavlja pogoje za njuno delovanje, občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagra- - v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sred- de v skladu s posebnim odlokom. stva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih mo- žnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, - sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstve- II. NALOGE OBČINE nim zavodom, STRAN 984 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejav- - opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih nost in zdravstveno varstvo občanov, predpisov in drugih aktov s katerimi ureja zadeve iz svoje - ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebival- - opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. cev. 13. Lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega var- ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov: stva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, - sprejema ustrezne splošne akte, invalide in ostarele tako, da: - določa pogoje za pridobitev sredstev denarne pomoči - spremlja stanje na tem področju, - določi pogoje za dodelitev simboličnih nagrad - pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukre- - zagotavlja sredstva v proračunu. pe na tem področju, - opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. - sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in dru- gimi pristojnimi organi in institucijami. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost 8. člen ter razvoj športa in rekreacije tako, da: V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi - omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kul- naloge, ki se nanašajo na: turno dediščino na svojem območju, - inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in - zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost, drugih aktov s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, - z dotacijami spodbuja te dejavnosti, - ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za po- - sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti trebe občine, občine. - določanje namembnosti urbanega prostora, 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred - gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge de- za njihovo uporabo, javnosti varstva okolja tako, da: - evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, - izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi pred- - zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v pisi s področja varstva okolja, sodelovanju s pristojnimi institucijami, - spremlja ukrepe s katerimi zagotavlja varstvo okolja, - mrliško ogledno službo, - sprejema splošne akte s katerimi pospešuje in zagotavlja - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. varstvo okolja, - - sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, - z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini, 9. člen - skrbi za pokopališke in pogrebne storitve. Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje na- 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: log iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistične, evi- - lokalne javne ceste in druge javne poti, denčne in analitično funkcijo za svoje potrebe, pri tem pa mora - površine za pešce in kolesarje, ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to območje. - igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od - javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površi- upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini ne, stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v ob- - ureja promet v občini. čini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru in premoženje oziroma del premoženja v občini. elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in nor- Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih podatke v skla- mativi: du z zakonom. - organizira reševalno pomoč v požarih, - organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v elementarnih in drugih nesrečah, III. ORGANI OBČINE - zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvaja- nje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, 1. SKUPNE DOLOČBE - zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih nesreč, - sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in šta- 10. člen bom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, Organi občine so: - opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni var- - občinski svet, nosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. - župan in 12. Ureja javni red v občini tako, da: - nadzorni odbor občine. - sprejema ustrezne splošne akte, Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, - določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter kršijo predpisi občine, splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov - ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. - organizira občinsko redarstvo, Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge - izvaja nadzor nad javnimi prireditvami, določa zakon. ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 985

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov 15. člen občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statu- Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in tom. enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funk- skladu z zakonom. cionarji. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom določi občinski svet z odlokom.

11. člen Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom 16. člen in splošnimi akti občine izvaja upravne, strokovne, pospeševalne Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih akte ter poslovnik občinskega sveta. služb iz občinske pristojnosti; odloča o upravnih stvareh na prvi V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: stopnji, strokovna, organizacijska in administrativna opravila za - sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, občinske organe. - sprejema občinski proračun in zaključni račun, - v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvr- ševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih 12. člen podjetjih, Če ni v zakonu ali s tem statutu drugače določeno, lahko or- - odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristoj- gani občine, ki delujejo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na nosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, organ, če za njo glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov. - nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave gle- de izvajanja odločitev občinskega sveta, - potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja 13. člen predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, Delo organov občine je javno. - imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu ob- svoji prvi seji, - na predlog nadzornega odbora opravi razrešitev člana nad- činskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih zornega odbora, aktov občine, z objavo sklepov organov na oglasni deski občine, - imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega z objavo na spletnih straneh občinskega portala, z navzočnostjo sveta, občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih - Sprejme načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine, sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradi- - odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, va, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. - razpisuje referendum, Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge - s svojim aktom v skladu z zakonom, določa višino plače ali in postopke izključitve javnosti s sej organov občine se objavijo dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za na oglasni deski občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki jih imenuje občinski svet, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom - določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokal- občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne na- nih javnih služb, rave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, - ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne ta statut in poslovnik občinskega sveta. osebe javnega prava v skladu z zakonom, - imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružlji- vosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, 2. OBČINSKI SVET člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, 14. člen - določi organizacijo in način izvajanja varstva pred narav- Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v nimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega okviru pravic in dolžnosti občine. sestavni del je tudi program varstva pred požari, Občinski svet šteje 10 članov. - sprejme program letni načrt varstva pred požari, Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov - določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov delovanja v vojni, občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občin- - sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre- skega sveta. čami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih služba, več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo - imenuje in razrešuje predstavnike občine v javnih zavodih, občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi, javnih gospodarskih službah in drugih organih ter organiza- vodi pa jo najstarejši člen občinskega sveta oz. najstarejši član cijah, občinskega sveta določi drugega člana za občinskega sveta da - odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. vodi prvo sejo. - STRAN 986 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

17. člen 21. člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina Nezdružljivost funkcije določa Zakon. njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opre- deljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. 18. člen Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Taj- Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njegove no se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti pod- tako sklene občinski svet. župana ali drugega člana občinskega sveta. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih orga- Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni pod- nov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s župan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarej- navzočih članov. ši član občinskega sveta. Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami uprava. tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj šti- Župan in tajnik občine o izvrševanju določitev občinskega rikrat letno. sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četr- tina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh 22. člen potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja ob- Prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. činskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen 2.1. ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občin- skega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. 23. člen Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 19. člen Delovna telesa določi občinski svet. Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega Delovno področje in število članov posameznih delovnih te- sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter les določi občinski svet s poslovnikom. njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

24. člen 20. člen Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 Občinski svet dela in odloča na sejah. člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opra- Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu sve- vlja zlasti naslednje naloge: tu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen - občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet, občinski svet na predlog župana. - občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati - pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslov- plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter niku občinskega sveta. izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za - obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. »pobude in vprašanja«, ki jih postavljajo člani sveta. Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, pod- županu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega od- 25. člen bora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih obvesti javna občila in se objavi na internetnih straneh portala članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog občine. kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij volitve in imenovanja. in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni ude- Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega ležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov sveta kot predsednik. občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pri- Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. stojnosti oziroma njihovega področja dela. Nezdružljivost članov delovnih teles je opredeljeno v zakonu. ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 987

26. člen - imenuje in razrešuje podžupana občine, Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delov- - predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev nega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obrav- njihovega delovnega področja in notranje organizacije, do- navajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občin- loči sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča skemu svetu mnenja in predloge. o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zapo- Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občin- slenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te skemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- naloge, nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih - imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih občinske uprave in organov skupne občinske uprave, sprejme občinski svet na predlog župana. - usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov sku- pne občinske uprave, - opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. 27. člen Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenese- Občinski svet lahko predčasno razreši predsednika, posame- nih zadevah iz državne pristojnosti. znega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Pre- dlog razrešitve mora biti podan z obrazložitvijo. 30. člen Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem vanja do prve naslednje seje občinskega sveta. ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt ob- 3. ŽUPAN javi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. 28. člen Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivali- da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim šče na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno v skladu z zakonom. odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za Mandatna doba župana traja štiri leta. zadržanje. Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvo- opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. ljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na podlagi potrdila Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih začne postopek pri upravnem sodišču. pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za žu- Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z pana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristoj- Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, no ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odlo- da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dol- čitve. žan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

31. člen 29. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju za- Župan predstavlja in zastopa občino. ščite in reševanja, predvsem pa: Poleg tega župan predvsem: - skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in dru- - predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in gimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristoj- odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, nosti občinskega sveta, - imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter po- - izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izva- verjenike za civilno zaščito, janje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, - sprejme načrt zaščite in reševanja, - skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev - vodi zaščito, reševanje in pomoč, občinskega sveta, - določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma na- - odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če loge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo ga za to pooblasti občinski svet, izdelati načrte zaščite in reševanja, - odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja do - ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v narav- vrednosti 10.000,00 € v posamični vrednosti v okviru pla- nem okolju na območju občine, niranih sredstev občinskega proračuna, - sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov svet ne more sestati, občine, - v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih - imenuje komisijo za tehnično urejanje prometa, in prizadetih prebivalcev, - imenuje komisijo za izbor izvajalcev na javne razpise - predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na - imenuje priložnostne komisije in odbore v skladu z zako- delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno nom in sprejetimi akti občine, dolžnost. STRAN 988 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

32. člen - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občin- V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu skega proračuna, ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne sredstev. ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zako- ko se ta lahko sestane. nitost in pravilnost poslovanja pristojnih organov, organov in or- ganizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskimi javnimi sredstvi in 33. člen občinskim javnim premoženjem in ocenjuje učinkovitost in go- Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj spodarnost porabe občinskih javnih sredstev. enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja man- 38. člen data župana opravljal funkcijo župana v času do sprejema sklepa Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora ime- o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih voli- nuje občinski svet. tev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno. župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VII. stopnjo Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja po- ekonomske ali pravne izobrazbe in izkušnje s finančno-računo- samezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan poo- vodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega blasti. odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti vprašanja, volitve in imenovanja. ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče O nezdružljivosti funkcije člana nadzornega odbora ureja za- naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan kon. pooblasti. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve ozi- V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo roma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nad- funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije zorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega podžupana odloči župan. odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. 34. člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne mo- reta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinske- 39. člen ga sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče občinskega sveta. župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče večina članov. naloge iz pristojnosti župana. Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi nje- 35. člen gove seje. Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in pre- župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. dloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih za- Nadzorni odbor sprejme v skladu s statutom občine svoj po- dev iz svoje pristojnosti. slovnik.

36. člen 40. člen Prenehanje funkcije župana in podžupana ureja zakon. Nadzorni odbor sprejme letni program dela. Podžupanu preneha mandat, če ga župan razreši. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župa- Mandat podžupana ni vezan na mandat župana. na.

4. NADZORNI ODBOR 41. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzorne- ga odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog 37. člen predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. v občini. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nad- Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristoj- zora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ nosti: ali organizacija z odgovornimi osebami). - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dol- ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 989

žni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso 5.1. OBČINSKA UPRAVA potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgo- voriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu 46. člen potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so Delovno področje občinske uprave sprejme občinski svet na zahtevane podatke dolžni dati. predlog župana z odlokom. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, od- govorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila 47. člen sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo ob- pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru čino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni skupne občinske uprave. odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potre- Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi bi pa tudi računskemu sodišču. s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali ne- predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. pravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovni- ku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko 48. člen sodišče. Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posamezni- V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen kov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekr- stvareh v upravnem postopku. šek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz la- pristojnemu organu pregona. stne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravna- stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posame- vati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi zne primere z zakonom drugače določeno. pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega od- O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave bora. odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

42. člen Predsednik in član nadzornega odbora se izložita v skladu z 49. člen zakonom. Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik ob- Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko čine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vse- pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posame- bovati obrazložitev in se vloži pri nadzornem odboru. znih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. 43. člen Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stva- Delo nadzornega odbora je javno. reh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

44. člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega od- 50. člen bora zagotavljata župan in občinska uprava. Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o izvedenec. upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občin- stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. skem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nad- zora. 51. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti ob- 45. člen Nadzorni odbor po končanem nadzoru sestavi poročilo v činske uprave e upoštevajo zakonska določila. odloča župan. Zo- skladu z veljavno zakonodajo.. per odločitev župana je dopusten upravni spor. Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi mini- O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz dr- ster odgovoren za lokalno samoupravo v soglasju z ministrom žavne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča za finance. državni organ, določen z zakonom. STRAN 990 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

7. DRUGI ORGANI OBČINE - sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostor- skih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, 52. člen - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine, občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan ozi- - dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega roma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proi- imenovanju članov posameznega organa. zvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kme- tijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, 53. člen - seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izva- prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in var- jata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za stva okolja, zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. - sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih pri- Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo reditev, odgovorni županu. - spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obvešča- jo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sode- lujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, IV. OŽJI DELI OBČINE - dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. 54. člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine usta- 56. člen novljene vaške skupnosti. Organ vaške skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcional- prebivališčem na območju vaške skupnosti. Način izvolitve čla- nem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem smislu. Vaške nov sveta določa zakon. skupnosti nimajo statusa pravne osebe. Volitve v svet vaške skupnosti razpiše župan. Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno ukinitev Vaški svet šteje 5 članov. Člani vaške skupnosti se volijo za ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dobo štirih let. Za mandat, konstituiranje in prenehanje se za čla- dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postop- ne vaških skupnosti smiselno uporabljajo določila za člane ob- ku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. činskega sveta. Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo obmo- Število članov vaške skupnosti lahko spremeni občinski svet čje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebival- z odlokom, v katerem določi volilne okoliše in to z 2/3 večino cev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi članov. na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj Mandat članov sveta vaške skupnosti se začne in konča isto- bi se ustanovila skupnost ali razpiše referendum. časno kot mandat članov občinskega sveta. Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, pod- župana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v 55. člen občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo pred- Vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v ob- časno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno čini, in sicer: uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih pro- občine. gramov občine na področju javne infrastrukture na svojem Funkcija člana sveta je častna. območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, 57. člen - sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in Prvo sejo sveta vaške skupnosti skliče župan najkasneje dvaj- zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju sogla- set dni po izvolitvi članov sveta vaške skupnosti. Svet je konsti- sij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih jav- tuiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. nih služb, Svet vaške skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo - dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih člani sveta. odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, Predsednik sveta vaške skupnosti predstavlja skupnost, skli- - dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetli- cuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet vaške skupnosti. čenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpred- tem sodelujejo, sednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna si- jih določi predsednik. gnalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitro- Svet vaške skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na sti ipd.), seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzo- - predlagajo programe javnih del, čih članov. ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 991

Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta vaške skupnosti gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpad- in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. kov in nevarnih stvari, Predsednik sveta skliče svet vaške skupnosti najmanj štirikrat - obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statu- mora sklicati svet vaške skupnosti, če to zahteva župan ali naj- tom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene manj polovica članov sveta. občinski svet ali župan. Za delovanje sveta vaške skupnosti se smiselno uporablja po- Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora obča- slovnik občinskega sveta. nov so občinski organi v katerih pristojnost posamezna zadeva Vaška skupnost z večino članov, ki z večino opredeljenih gla- spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upošteva- sov navzočih članov izmed svojih članov določi tajnika, ki evi- ti. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, dentira vse zapisnike sej in opravlja realizacijo zapisnikov. mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je obča- nom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje 58. člen predstaviti in utemeljiti. Svet vaške skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge vaške skupnosti. Svet tudi: - obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nana- 62. člen šajo na območje vaške skupnosti in njeno prebivalstvo ter Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več oblikuje svoja stališča in mnenja, vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. - daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splo- Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo šnih aktov občine. občinskega sveta ali sveta vaške skupnosti. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahte- vo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v vaški 59. člen skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej sku- Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine vaško sku- pnosti. pnost, če ugotovi, da svet vaške skupnosti ne opravlja svojih na- Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pi- log, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem sno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi območju nimajo interesa za opravljanje nalog vaške skupnosti v je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam skladu s tem statutom. mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zah- teve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno 60. člen vložene zahteve. Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. 63. člen Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega 1. ZBOR OBČANOV se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen 61. člen način. Občani na zboru občanov: - obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi 64. člen s tem in oblikujejo mnenja, Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. - obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in pove- Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne zbora, ki naj zbor vodi. skupnosti, Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, - obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 10 od- ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih obmo- čij, stotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. - predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremem- Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj bah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. - opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi - dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo pro- sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njego- gramov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter va- ve odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom rovanja življenjskega okolja, zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter - oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so ga na krajevno običajen način objavi. STRAN 992 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum roj- stva, naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis 65. člen referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži žu- Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so panu. vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, ra- Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu zen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih ak- s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s tih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti in druge dajatve. pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva naj- svet. manj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz pred- statut občine. hodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi uprav- no sodišče.

66. člen Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član ob- 69. člen činskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošne- Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z oseb- ga akta občine. nim podpisovanjem. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta ob- Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem čine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za ali varnim elektronskim podpisom, ki vsebuje jasno izraženo vložitev zahteve za razpis referenduma. zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobu- Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pri- da volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan stojnim za vodenje evidence volilne pravice. zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo oziroma do odločitve na referendumu. je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za raz- volivcev. pis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče, ki o zahtevi odloči v 15 dneh. Zahtevo lahko vloži občinski svet od dne vložitve zahteve in naj- 70. člen kasneje do izteka roka za razpis referenduma. Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po spre- jemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za raz- pis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve 67. člen volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem prejšnjega člena. občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njego- Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinšti- ve posamezne določbe. rideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto re- referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo iz- ferenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njego- ida referenduma. ve določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe za- vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se vrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje bo obkrožilo „ZA“ oziroma „PROTI“, dan razpisa in dan glaso- volivcev ne spremeni. vanja. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne do- statutom določen za objavo splošnih aktov občine. ločbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

71. člen 68. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pravico voliti člane občinskega sveta. o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva volivcev, ki so glasovali. mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet refe- renduma, in obrazložitev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma 72. člen lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lo- dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih kalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki odbora odloča občinska volilna komisija. ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 993

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izved- zagotovijo v občinskem proračunu. be referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE drugače urejeno. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v 77. člen statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama dolo- či, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: 3. SVETOVALNI REFERENDUM - neposredno v okviru občinske uprave, - režijskem obratu, - z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, 73. člen - z dajanjem koncesij. Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vpraša- njih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen 78. člen del. Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. - osnovnošolsko izobraževanje, Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje - predšolska vzgoja in varstvo otrok, občinskih organov. - osnovno zdravstvo in lekarna, - osebna pomoč družini in - knjižničarstvo. 4. DRUGI REFERENDUMI Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kul- ture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne 74. člen potrebe. Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z do- 79. člen ločbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referen- Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zago- dum, ni drugače določeno. tavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo gla- občinami. sovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. 80. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne 5. LJUDSKA INICIATIVA službe za: - oskrbo s pitno vodo, - ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov ko- 75. člen munalnih odpadkov, Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo - odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti - javno snago in čiščenje javnih površin, občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. - urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega od- - organiziranje pokopališke in pogrebne službe, stavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe za- - gospodarjenje s stavbnimi zemljišči , kona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem - vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, aktu občine. če tako določa zakon. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obrav- navo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti 81. člen najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pra- ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, soci- vilno vložene zahteve. alnih ali ekoloških funkcij občine.

76. člen 82. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upo- občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se števanju pogojev določenih z zakonom. STRAN 994 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

83. člen 90. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagota- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je od- vljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodar- redbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna sko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske upra- skupaj z drugimi občinami. ve ali podžupana.

84. člen 91. člen Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sve- prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za ti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo eno leto. župani občin ustanoviteljic. Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski or- naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način gan in ožji deli občine. financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju uporab- 85. člen nik). Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. 92. člen Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE odlokom. V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževa- nja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem 86. člen proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju prora- Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari čuna za posamezno leto. v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Odločitve o odtujitvi in pridobitvi premičnega in nepremič- 93. člen nega premoženja občine sprejema občinski svet. O pridobitvi V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo pri- premičnega premoženja v posamični vrednosti do 10.000,00 € v hodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti: okviru planiranih sredstev občinskega proračuna odloča župan. - prihodki od dohodnine, Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premo- - davek na dediščine in darila, ženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena fi- - davek na dobitke od iger na srečo, nančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in pre- - davek od prometa nepremičnin, mičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga - upravne takse, določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zame- - posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igral- njava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki nic, veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. - davek od premoženja, - finančne izravnave, - nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, 87. člen - krajevne turistične takse, Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pri- - komunalne takse, stojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. - pristojbine, - pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, 88. člen - odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in one- Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne snaževanje okolja, porabe so zajeti v proračunu občine. - prihodki uprave, Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt - prihodki določeni z drugimi predpisi. razvojnih programov. Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.

89. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so 94. člen določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati ob- V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo pri- veznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za hodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so posamezne namene. zlasti prihodki od: Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z - obresti na depozite, zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. - najemnin za stanovanja in poslovne prostore, ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 995

- prodaje nepremičnega premoženja, Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in - prodaje premičnega premoženja, njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena - drugega premoženja, sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo - vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, med druge uporabnike. - nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, - komunalnih prispevkov, - samoprispevka, 100. člen - občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proraču- lokalni ravni, na izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za zača- - opravljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji, sno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame - koncesijske dajatve oziroma odškodnine, posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti - ožjih delov občine, odplačano do konca proračunskega leta. - dotacij, daril in pomoči, O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena - namenskih sredstev iz državnega proračuna ali skladov odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi na- - drugih prihodkov. slednji seji. -

101. člen 95. člen Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno do- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani seženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, inve- vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. sticijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar naj- pozneje do 31. decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve 96. člen občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihod- Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na ka- kov in odhodkov za zadnje leto. terega se nanaša. Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nana- ša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. 102. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva Rezerva se uporablja: do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v - za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri proračunu za preteklo leto. odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokal- suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- nih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske ku- s sklepom. žne bolezni in rastlinski škodljivci; - za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; 97. člen - za kriterije proračunskega primanjkljaja. Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obve- Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstav- znosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, ka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz dru- da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrše- ge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. vanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plače- O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena vanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v odloča župan. plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. 103. člen Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme ob- rebalans proračuna. činski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvide- 98. člen na in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, dolo- tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za či župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. katerega sprejme zaključni račun. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. 99. člen Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pri- stojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se 104. člen sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje upo- Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih rabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. STRAN 996 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

105. člen 113. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je obči- S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali od- na, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. loka v procesu njihovega izvrševanja. O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poro- štev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. 114. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela orga- nov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. 106. člen Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih 115. člen opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri speci- Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni alizirani organizaciji. v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako 107. člen določi občinski svet. Uradno glasilo občine Podvelka je Medob- Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izva- činski uradni vestnik. ja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. 2. Posamični akti občine VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 116. člen 1. Splošni akti občine Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o 108. člen upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, od- pristojnosti. loki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni ra- 117. člen čun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občin- Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, ki je lahko splošni ali posamični akt. če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh občinskega sveta. iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga do- loči zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih orga- 109. člen nov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN sprejem odloka. ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

110. člen 118. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustav- večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela ob- nosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v činskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov ob- ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi po- činskega sveta. krajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

111. člen Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje 119. člen pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodi- njihovega dela ter ustanavlja javne službe. ščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi pred- Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, pisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti ob- kadar je tako določeno z zakonom. čine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

112. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen 120. člen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkre- ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 997 tne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo uradnem vestniku. oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javne- Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine ga in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo Podvelka (MUV, št. 1/06, 1/12, 6/12, 12/15) ter Statut Občine pravice na škodo javnih koristi občine. Podvelka Uradno prečiščeno besedilo (MUV. Št. 8/2012).

121. člen Številka: 007-0006/2017-3/2 Župan Občine Podvelka Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka Datum: 15. avgust 2017 Anton Kovše, ing., s.r. ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih ozi- roma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 403 122. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta obliko- Občinski svet Občine Podvelka je na podlagi 18. členu Statu- vati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi ta Občine Podvelka (MUV, št. 08/12) na svoji 22. redni seji, dne občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje 19. oktobra 2017 sprejel mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Podvelka 123. člen Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojno- 1. člen sti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske Spremeni se 8 točka 42. člena Odloka o občinskem prostor- uprave. skem načrtu Občine Podvelka (MUV, št. 17/2014, 17/2015) tako V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo da je črta besedilo v oklepaju in se pravilno glasi: pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in stro- (8) Dopustni so manjši odmiki od meje zemljišča sosednjega kovnostjo njihovega dela. lastnika, če s tem pisno soglaša lastnik te nepremičnine, hkrati pa Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristoj- so še vedno zagotovljene varne poti, intervencijski dostop, sani- no ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz tarno tehnični in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh de- korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. lovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonito- 2. člen stjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medse- (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medob- bojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. činskem uradnem vestniku.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Številka:350 -0002/2012-3/1 Župan Občine Podvelka Statut Občine Podvelka (MUV št. 1/06) vsebuje naslednje Anton Kovše, ing., s.r. prehodne in končne določbe:

124. člen Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela občine s svojim aktom. Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša.

125. člen Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini upo- rabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine Radlje ob Dravi in organi Občine Podvelka-Ribnica.

126. člen Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem STRAN 998 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

404 2. člen Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe ob- čine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Na podlagi 23. in 26. člena Statuta Občine Podvelka (MUV, Svoje naloge opravlja strokovno, vestno, pošteno in nepristran- št. 8/12) je Občinski svet Občine Podvelka na svoji 22. redni seji sko, v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, Pravilnikom o z dne 19. oktobra 2017 sprejel naslednji obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, Statu- tom Občine Ribnica na Pohorju in tem poslovnikom.

SKLEP 3. člen o spremembi Sklepa o imenovanju v odbore in komisije ter Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Ribnica na Po- delovnih teles Občinskega sveta Občine Podvelka horju, Ribnica na Pohorju 1 , 2364 Ribnica na Pohorju. Nadzorni odbor ima svoj žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Ribnica na Po- 1. člen horju, v notranjem krogu pa naziv: »NADZORNI ODBOR«. Žig Spremeni se 5. člen Sklepa o imenovanju v odbore in komisi- nadzornega odbora hrani pooblaščena oseba občinske uprave. je ter delovna telesa Občinskega sveta Občine Podvelka (MUV, 26/14) tako, da se glasi: 4. člen Na podlagi 39. Člena Statuta Občine Podvelka se v najvišji Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti: organ nadzora javne porabe v občini – nadzorni odbor – imenu- 1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, jejo naslednji: 2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občin- - Igor ŠVARC skega proračuna, - Tadeja VOMER 3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih - Tomaž KURE sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakoni- tost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske upra- 2. člen ve, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter dru- Ta sprememba začne veljati z dnem objave v Medobčinskem gih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih uradnem vestniku. oseb, ki razpolagajo z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. Št.: 032-0006/2017 Župan Občine Podvelka Datum: 19. oktober 2017 Anton Kovše, ing., s. r. 5. člen Člani nadzornega odbora se imajo dolžnost udeleževati sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za ka- tere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor. 405 Če se član NO ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlo- gih za to obvestiti predsednika NO najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti pred- Na podlagi 32. in 32 a. člena Zakona o lokalni samoupravi sednika NO o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, opraviti takoj, ko je mogoče. 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US) in 3. odstav- Članstvo v NO preneha z dnem razrešitve, z dnem poteka ka 31. člena Statuta Občine Ribnica na Pohorju (MUV, št. 25/15 mandata članom občinskega sveta ali z dnem odstopa člana iz in 26/17) je Nadzorni odbor Občine Ribnica na Pohorju na svoji nadzornega odbora. Razrešitev opravi občinski svet na predlog 15. redni seji, dne 2. novembra 2017 sprejel nadzornega odbora.

6. člen POSLOVNIK Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojem Nadzornega odbora Občine Ribnica na Pohorju delu obvešča javnost z javno objavo poročil s priporočili in pre- dlogi po opravljenih nadzorih. Nadzorni odbor lahko z večino glasov svojih članov odloči, da I. SPLOŠNE DOLOČBE se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so zaupne narave, oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. 1. člen Nadzorni odbor je dolžan varovati uradne in poslovne skriv- S tem poslovnikom se ureja organizacija, naloge in način dela nosti, s katerimi se seznani pri svojem delu. Pri delu mora spo- Nadzornega odbora Občine Ribnica na Pohorju (v nadaljevanju: štovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih nadzorni odbor). in pravnih oseb. ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 999

7. člen vedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno. katerem naj se odloča na seji. Za izredno sejo se lahko predloži Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do pla- gradivo članom na sami seji nadzornega odbora. čila za opravljanje funkcije in povrnitve drugih stroškov v skladu Če predsednik po prejemu zahteve za sklic seje ne skliče v s Pravilnikom o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za dvajsetih dneh redne in v petih dneh izredne seje nadzornega od- opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles bora, jo lahko skliče vlagatelj zahteve s podpisom še enega člana. občinskega sveta in drugih organov Občine Ribnica na Pohorju ter o povračilih stroškov. Predsedniku in članom nadzornega odbora mora biti zagoto- 13. člen vljeno izobraževanje, veljavni predpisi in strokovna literatura, ki Seje in delo odbora vodi predsednik, v njegovi odso- jo potrebujejo za kakovostno, strokovno in zakonito opravljanje tnosti pa s strani predsednika pooblaščen član. Predlog dela. dnevnega reda določi predsednik, predlog za uvrstitev na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora. Predsednik je dolžan uvrstiti na dnevni red zadevo, ki jo je s skle- 8. člen pom predlagal občinski svet ali župan. Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik. Predsednika nadzornega odbora z večino glasov izmed sebe izvolijo člani nadzornega odbora. 14. člen Predsednik predlog dnevnega reda skupaj z gradivom in vabi- lom na sejo pošlje članom nadzornega odbora praviloma pet dni 9. člen pred datumom seje. Ob soglasju vseh članov in v nujnih prime- Naloge predsednika nadzornega odbora so: rih, ki jih določi predsednik, je lahko ta rok tudi krajši. − vodi in organizira delo odbora, Predsednik lahko povabi na sejo pripravljavce gradiv, stro- − predlaga dnevne rede, sklicuje in vodi seje, kovne delavce občinske uprave ter predstojnike obravnavanih − spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora, institucij. − podpisuje sklepe, poročila, zapisnike in druge akte nadzor- nega odbora, − pripravi načrt dela nadzornega odbora in predlog potrebnih 15. člen sredstev za posamezno proračunsko leto, Nadzorni odbor veljavno odloča z večino opredeljenih gla- − sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upra- sov tistih, ki so glasovali. Po končani razpravi se o predlogu vo, posamezne točke dnevnega reda pripravi sklep in opravi glaso- − po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta, obvezno pa, vanje. Nadzorni odbor praviloma odloča z javnim glasovanjem kadar je na dnevnem redu gradivo v zvezi s pristojnostjo z dvigom rok. Nadzorni odbor lahko odloča tudi s tajnim gla- nadzornega odbora. sovanjem, o čemer se odloči z večino glasov vseh članov. Član nadzornega odbora ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se evi- dentira v zapisniku. II. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA

16. člen 10. člen Z gradivom zaupne narave se ravna po predpisih, ki urejajo Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vse- področje upravnega poslovanja in arhiviranja. buje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni organ želi 17. člen izvesti nadzor, ki ni vključen v program dela, mora najprej do- O seji nadzornega odbora se piše zapisnik. Zapisnik obvezno polniti program dela. vsebuje: − zaporedno številko seje, kraj, datum, uro pričetka in traja- nje seje, 11. člen − podatki o udeležbi članov odbora na seji, podatki o odso- Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelo- tnih članov z razlogom in navedba ostalih udeležencev na vati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati na seji, njih. Evidenco udeležbe članov vodi pooblaščena oseba občinske − ugotovitev sklepčnosti in predlagani dnevni red seje, uprave nadzornega odbora. − poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev za- pisnika, − potek seje s podatki o predlogih, o katerih se je razpravlja- 12. člen lo, Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje predse- − izidi glasovanja o posameznih predlogih, dnik nadzornega odbora na lastno pobudo ali na zahtevo večine − sklepi, ki so bili na seji sprejeti, članov nadzornega odbora. − morebitna ločena mnenja članov odbora, V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nad- − izjave, za katere so prisotni izrecno zahtevali, da se vnesejo zornega odbora. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti na- v zapisnik. STRAN 1000 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

K zapisniku se priložijo gradiva v originalu ali kopiji. 23. člen Za zapisnik nadzornega odbora skrbi pooblaščeni delavec ob- Uvod vsebuje: činske uprave. 1. osnovne podatke o nadzorovani osebi, Zapisnik podpišeta pooblaščeni delavec občinske uprave in 2. pravno podlago za izvedbo nadzora, predsednik nadzornega odbora. 3. datum in številko sklepa o izvedbi nadzora, 4. namen in cilje nadzora. Osnovni podatki o nadzorovani osebi iz prejšnjega odstavka III. POSTOPEK NADZORA so: 1. organi in organiziranost ter število zaposlenih, 2. kratek opis področij dela, pristojnosti in odgovornosti z na- 18. člen vedbo odgovorne osebe med opravljanjem nadzora in od- Po tem postopku se opravi nadzor ne glede na to, za katero od govorne osebe v času, na katerega se nadzor nanaša, oblik nadzora gre. Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru 3. sodelovanje med nadzornim odborom in nadzorovano ose- nadzorovani osebi. Nadzorovana oseba je tista pravna ali fizična bo med opravljanjem nadzora. oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo oseb, ki bodo opravile nadzor, opredelitev vsebine, časa in kraja nadzora 24. člen ter navedbo nadzorovane osebe. Namen in cilji nadzora iz 4. točke 23. člena so: 1. preveriti skladnost finančnega poslovanja z zakoni in pod- zakonskimi akti ter transparentnost poslovanja, 19. člen 2. preveriti skladnost finančnega poslovanja s proračunom or- Nadzor opravijo člani nadzornega odbora, ki jih na predlog gana za leto, za katero se opravlja nadzor, predsednika nadzornega odbora določi nadzorni odbor. 3. preveriti popolnost in zakonitost prejemkov in izdatkov, Predsednik nadzornega odbora ima pravico spremljati izva- 4. ugotoviti pravilnost vodenja poslovnih knjig, janje nadzora. 5. poročati o ugotovljenih nepravilnostih, 6. dati priporočila in predloge za nadaljnje poslovanje nadzo- rovane osebe. 20. člen V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane stranke 25. člen dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti Ugotovitveni del iz 5. točke 22. člena mora vsebovati popol- vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, ne in verodostojne podatke z natančno navedbo dokumentacije, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. na kateri temeljijo ugotovitve, z navedbo predpisov, ki so bili Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico kršeni. ustno ali pisno zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za iz- V ugotovitvenem delu se ocenjujejo zakonitost in pravilnost vedbo naloge, ki mu je zaupana. V primeru ustne zahteve član poslovanja z občinskimi javnimi sredstvi ter učinkovitost in go- nadzornega odbora sestavi uradni zaznamek. spodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. Pri navedbi predpisov, ki so bili kršeni, se navedejo opis de- janskega stanja, ki izkazuje napake oziroma nepravilnosti, ter 21. člen predpisi (zakon, podzakonski predpisi ali drug predpis), ki so bili Po opravljenem pregledu pripravijo člani nadzornega odbora, kršeni. ki so bili zadolženi za izvedbo posameznega nadzora, osnutek poročila v skladu z določili Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine ter poročilo o opravljenem 26. člen nadzoru s priporočili in predlogi. Sestavni del osnutka poročila o opravljenem nadzoru ter po- Osnutek poročila ni informacija javnega značaja. ročila o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi kot do- končnega akta nadzornega odbora so tudi standardi, metode in druga pravila, če so bili uporabljeni pri opravljanju nadzora, 22. člen morajo pa biti navedeni, kadar je v postopku nadzora sodeloval Osnutek poročila o opravljenem nadzoru vsebuje naslednje izvedenec. sestavine: 1. naslov, 2. kratek povzetek, 27. člen 3. osnovne podatke o nadzoru, Osnutek poročila o opravljenem nadzoru obravnava nadzorni - ime nadzornega odbora, odbor na seji. Vsak član nadzornega odbora se lahko o osnutku - ime nadzorovane osebe, poročila o opravljenem nadzoru izjavi, na koncu poda izjavo še - kaj se nadzoruje, predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni od- - datum nadzora, bor sprejme osnutek poročila o opravljenem nadzoru. 4. uvod, Če osnutek poročila o opravljenem nadzoru na seji ni spre- 5. ugotovitveni del o razkritih napakah oziroma nepravilno- jet, je nadzorni odbor dolžan sprejeti usmeritve za njegovo spre- stih pri nadzoru z navedbo predpisov, ki so bili kršeni. membo ali dopolnitev. Usmeritve morajo člani, ki so zadolženi ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 1001 za nadzor, upoštevati in osnutek poročila o opravljenem nadzoru – če uporabnik pri prodaji ali oddaji finančnega ali stvarnega spremeniti oziroma dopolniti. premoženja ravna v nasprotju z zakonodajo, če se odda- jo javna naročila v nasprotju z zakonodajo, ki ureja javna naročila oz. oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če je 28. člen bilo za njegovo izvedbo potrebno izvesti tak razpis. Osnutek poročila o opravljenem nadzoru pošlje nadzorni od- – druge kršitve predpisov, ki se po presoji nadzornega odbora bor nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni vlo- štejejo za hujše. žiti pri nadzornem odboru odzivno poročilo. Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka 32. člen poročila o opravljenem nadzoru, pri kateri se ugotovijo kršitve Hujše kršitve se ocenjujejo individualno v posameznem pri- predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, meru, in sicer na podlagi naslednjih kriterijev: jih priloži odzivnemu poročilu. − po vrednosti – v odstotku od vrednosti predmeta revidira- nja, − po naravi – prevzemanje obveznosti brez podlage v prora- 29. člen čunu, neustrezni postopek javnega naročanja, nezakonito Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzoro- financiranje političnih strank, neustrezen obračun bonitete vane osebe pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in pre- za uporabo službenega avtomobila, dlogi. Poročilo s priporočili in predlogi je dokončni akt nadzor- − po kontekstu – pri ponavljajočih se nepravilnostih, na kate- nega odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. re je nadzorni odbor že opozoril. Če nadzorovana oseba ne posreduje odzivnega poročila, po- stane osnutek poročila poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi je informacija 33. člen javnega značaja. Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano stran- Poročilo o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi ko, da odpravi morebitna proti predpisana dejanja in ravnanja. mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila o opravlje- Če nadzorovana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v nem nadzoru ter priporočila in predloge. poročilu. Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba v poročilo o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi navesti odgovore nadzorovane osebe iz odzivnega poročila. 34. člen V poročilu o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi Nadzorni odbor z glasovanjem izloči člana nadzornega od- mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzo- bora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki rovane osebe je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugoto- vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Dolžnost člana nad- vitvenem delu. zornega odbora je, da tako kot vsaka druga uradna oseba, takoj, Poročilo o opravljenem nadzoru s priporočili in predlogi po- ko spozna, da obstajajo razlogi, ki vzbujajo dvom o njegovi ne- sreduje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in pristranskosti, sproži postopek izločitve. županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. 35. člen Okoliščine iz prejšnjega člena so podane če: 30. člen 1. je odgovorna oseba zakoniti zastopnik ali pooblaščenec Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov, nave- nadzorovane stranke s članom NO v sorodstvu ali če je z deno v 107. členu Zakona o javnih financah ali nepravilnosti pri njo v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali svaštu poslovanju nadzorovane osebe, mora o teh kršitvah v petnajstih do vštetega drugega kolena; dneh od izdaje dokončnega poročila obvestiti pristojno ministr- 1. je član NO ali njegov družinski član ali zakonski oz. zunaj- stvo in računsko sodišče. zakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirek- V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen tno) nadzorovane stranke; sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekr- 2. je član NO skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgo- šek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati vorne osebe, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca nad- pristojnemu organu pregona. zorovane stranke; 3. je član NO zaposlen v javnem zavodu ali javnem pod- jetju oz. v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opra- 31. člen vlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za Hujše kršitve predpisov oziroma nepravilnosti so: proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja – če uporabnik prevzame obveznost v breme proračuna ali nadzor; izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni 4. je član NO ali njegov družinski član ali zakonski oz. zu- v proračunu, najzakonski partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali – če uporabnik prevzame obveznost v breme proračuna ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, izplača proračunska sredstva v višini, ki presega v prora- kot je dejavnost nadzorovane stranke. čunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi ob- Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lah- činski svet, ko zahteva tudi nadzorovana stranka. Zahtevo za izločitev mora STRAN 1002 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017 vložiti nadzornemu odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoli- 406 ščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi / ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 79/2009, 51/2010, 40/2012 – ZUJF, 14/2015 – ZUUJFO. 76/2016 – odl. US), 4. čle- 36. člen na Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Ura- Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu dni list RS, 62/2016), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni svetu o svojih ugotovitvah. list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014 – odl. US, 92/2014 – odl. US in 32/2016) in 14. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV, št. 24/15, 16/17) je Občinski IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE svet Občine Miklavž na Dravskem polju, na svoji 25. redni seji, dne 5. oktobra 2017, sprejel

37. člen Ta poslovnik kakor tudi njegove poznejše spremembe in do- polnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor z večino glasov ODLOK vseh članov. o pokopališkem redu v Občini Miklavž na Dravskem polju

38. člen Splošne določbe Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslov- nik nadzornega odbora Občine Ribnica na Pohorju (Ur. list RS, 1. člen št. 34/00). (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 39. člen Ta poslovnik začne veljati 15 dni po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občina Miklavž na Dravskem polju (v nada- Predsednica Nadzornega odbora ljevanju: občina) določa: Številka: 007-10/2017-1 Občine Ribnica na Pohorju I. način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; Datum: 3. november 2017 Danica Ladinek, s. r. II. način izvajanja pogrebne slovesnosti; III. osnovni obseg pogreba; IV. način in čas pokopa; V. način pokopa, če je plačnik občina; VI. ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na poko- pališčih ni mrliške vežice; VII. obseg prve ureditve groba; VIII. vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; IX. način oddaje grobov v najem; X. postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; XI. zvrsti grobov; XII. okvirni tehnični normativi za grobove; XIII. enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; XIV. mirovalna doba za grobove; XV. nadzor; XVI. prekrški; XVII. prehodne določbe.

3. člen (javna služba) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 1003

(2) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje po- III.1 Prijava pokopa kopališč.

10. člen 4. člen (prijava pokopa) (upravljavec pokopališč) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča iz 4. člena tega od- Občina Miklavž na Dravskem polju je upravljavec Pokopa- loka naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejav- lišča Miklavž. nosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni 5. člen zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar ma- (izrazi) tičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je do- ločeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. III.2 Priprava pokojnika

6. člen 11. člen (uporaba predpisov) (priprava pokojnika) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke (1) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepeli- dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena tvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejav- s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s nosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopali- področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. ško dejavnost.

I. 24-urna dežurna služba III.3 Minimalna pogrebna slovesnost 7. člen (24-urna dežurna služba) 12. člen (1) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti (minimalna pogrebna slovesnost) do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstve- Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno po- nega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov kopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladil- vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. nih prostorov izvajalca javne službe. (2) Za izvajanje 24-urne dežurne službe na območju občine se podeli koncesija. III.4 Pokop

II. Pogrebna slovesnost 13. člen 8. člen (pokop) (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni pokojnika oziroma pred upepelitvijo. prostor, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita tem odlokom. upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izva- (2) Pokop se opravi na pokopališču. jalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu z pokojnikovo vo- ljo in na način, določen s tem odlokom. IV. Način in čas pokopa (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in po- grebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki 14. člen verskih skupnosti in društev. (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in poko- III. Pogreb plje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shra- 9. člen nijo v žaro in pokopljejo v grob ali v žarni grob. (osnovni obseg pogreba) (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v prejšnjem Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo po- odstavku, ni dovoljeno. kojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in pogrebno opremo. naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti. STRAN 1004 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

15. člen 20. člen (čas pokopa) (prepovedi) (1) Pokop na Pokopališču Miklavž se lahko opravi od pone- Na Pokopališču Miklavž ni dovoljeno: deljka do sobote v poletnem času med 15.30 uro in 19. uro, • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, raz- v zimskem času pa med 12. uro in 15.30 uro. grajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik grobove; pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti. • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in na- prav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; V. Način pokopa, če je plačnik občina • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na obmo- čju pokopališča; • odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prosto- 16. člen rov in z objektov v območju pokopališča; (način pokopa, če je plačnik občina) • opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostru- Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop z žaro, kjer se garskih in drugih del v času napovedane pogrebne sveča- upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob nosti. ali položijo v žarni grob.

IX. Način oddaje grobov v najem VI. Mrliške vežice

21. člen 17. člen (oddaja grobov v najem) (mrliške vežice) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi Na Pokopališču Miklavž ni mrliške vežice. Pokojniki, ki najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. bodo pokopani na pokopališču so lahko do pogreba v katerikoli (2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. drugi mrliški vežici ali pri izvajalcu pogrebne dejavnosti. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba (žarnega groba) mora pred naročilom pogreba skle- niti najemno pogodbo. VII. Prva ureditev groba (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto nje- ga najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob 18. člen pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene na- (prva ureditev groba) jemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu Prva ureditev groba zajema izkop ter zasutje grob- s prejšnjim odstavkom. ne jame ter odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče. V skladu z določenimi značilnostmi urejanja žarnih grobov, 22. člen se določbe prvega odstavka smiselno upoštevajo tudi za prvo (pogodba o najemu groba) ureditev žarnega groba. Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; VIII. Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačeva- nja; 19. člen • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) prostora za grob; Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in miru na po- • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemoje- kopališču tako, da: malca iz te pogodbe. • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenje- X. Posegi v prostor na pokopališču nih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni do- govor z naročnikom pogreba oziroma izvajalcem pogrebne 23. člen dejavnosti; (posegi v prostor na pokopališču) • vodi evidenco o grobovih in pokopih; (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, • organizira in nadzira dela na pokopališču; obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v pro- • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposre- stor na pokopališču je dovoljen le ob predhodnem soglasju dni okolici. upravljavca pokopališča. ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 1005

(2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, po- XIII. Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in pravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih naprav ter druge pokopališke infrastrukture obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost ter tem od- lokom. Oblika napisov na čelnih ploščah žarnih gro- 27. člen bov v žarnem zidu je določena s poenoteno tipografijo (cenik) napisov. Cene letnega najema grobnega polja so: (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od • enojni grob 15,68 € brez DDV, prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti • dvojni grob 23,52 € brez DDV, kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi so- • grobnica 31,36 € brez DDV, glasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občin- • žarni grob 11,76 € brez DDV, ske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni • najemnina za povečan grobni prostor je seštevek naje- spor. mnin dvojnih ali enojnih grobov, kot jih povečan grob- (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barva- ni prostor obsega glede na s tem odlokom predpisane nje črk, strojno čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih dimenzije. obeležij ter obsežne vrtnarske storitve) mora izvajalec pri Pri prvem zakupu žarnega groba v žarnem zidu se obračuna upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. odškodnina v višini 615,00 € brez DDV, kar je možno poravnati Priglasitev je brezplačna. tudi z obročnim odplačilom - maksimalno do 12 mesečnih obro- kov.

XI. Grobovi XIV. Mirovalna doba za grobove

24. člen 28. člen (zvrsti grobov) (mirovalna doba za grobove) Na Miklavškem pokopališču so naslednje zvrsti grobov: (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa • enojni in dvojni grobovi, grobnice ter povečani grobni pro- na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s stori, krsto ne sme biti krajši od desetih let. • žarni grobovi. (2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku miro- valne dobe. XII. Okvirni tehnični normativi za grobove

XV. Nadzor 25. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle 29. člen osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. (nadzor) Enojni grobovi so talni. Talni enojni grobovi so globo- Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Med- ki 1,8m in se lahko poglobijo do 2,2m, če to dopuščajo občinski inšpektorat in redarstvo Maribor geološki pogoji. Širina enojnega groba je 1,2m, dolžina pa 2,2 m. (2) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste po- XVI. Prekrški leg druge na enaki višini v grobu. Širina dvojnega groba je 2,0 m, dolžina pa 2,2 m. V dvojne grobove se poleg krst lahko pokopavajo tudi žare. 30. člen (3) Povečan grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij (prekrški) od standardnega grobnega prostora. Z denarno kaznijo 400 EUR se kaznuje posameznik, ki: (4) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice • se na pokopališču nedostojno vede (prva alineja 20. člena), se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali • odlaga odpadke na pokopališču izven za to določenega pro- pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi stora (druga alineja 20. člena), vložki in žare. • onesnaži ali poškoduje pokopališki objekt in napravo, na- grobnik, grob ali nasad (tretja alineja 20. člena), • vodi pse ali druge živali po pokopališču in v objekte na 26. člen območju pokopališča (četrta alineja 20. člena), (žarni grobovi) • odtujuje predmete s tujih grobov, pokopaliških prostorov (1) Žarni grobovi so urejeni v žarnem zidu. V žarne grobove se ali z objektov v območju pokopališča (peta alineja 20. čle- pokopavajo le žare. na), (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. • z deli moti pogrebno svečanost (šesta alineja 20. člena). STRAN 1006 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

XVIII. Prehodna in končna določba

31. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o po- kopališkem in pogrebnem redu na območju Mestne občine Mari- bor (Medobčinski uradni vestnik, št. 21/1998).

32. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Medob- činskem uradnem vestniku. Cenik iz prvega odstavka 27. člena se prične uporabljati s 1. januarjem 2018.

Župan Številka: 0070-4/2017 Občine Miklavž na Dravskem polju Datum: 5. oktober 2017 Leo Kremžar, univ. dipl. nov., s.r. ŠT. 30 – 15. 11. 2017 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 1007 STRAN 1008 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 30 – 15. 11. 2017

Medobčinski uradni vestnik (ISSN 1408 – 1717) izhaja praviloma štirinajstdnevno, kot uradno glasilo slovenskih občin. Tisk in distribucija Dravski tisk d.o.o., Maribor, Linhartova ulica 6, tel. 0590/850-80. Uredništvo tel. 031/223-309; elektronski naslov: [email protected]; spletni naslov http://www.medobcinski.si.