Gaia April 2007.Xp
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
GROHAR IN SORIØKA DEDIØŒINA Vodnik po Groharjevi poti Ivan Kejæar, Kovaœev Økofja Loka 12. november 2007 2 UVOD Ivan Kejæar, Kovaœev Vodnik po Groharjevi poti æeli udeleæence vsakoletnega pohoda podrobneje seznaniti z Ivanom Groharjem in soriøko dediøœino, s katero se je Grohar tudi sreœaval na poti v øolo. Øtevilne krajinske slike prikazujejo kulturno krajino. Naøi predniki so skozi stoletja kultivirali prostor pod Ratitovcem, ga vzdræevali, negovali in nam ga ohranili. Lepota naselij ne izhaja toliko iz lepote njihovih domov kot iz njihove vkljuœenosti v okolje. Ohranjenih je nekaj sto ledinskih imen. Vsak delœek prostora je pokrit z njimi. V vsakem imenu je del vsebine krajine. Øtevilna ljubkovalna imena priœajo o ljubezni domaœinov do njihovega æivljenjskega prostora, na primer: Teldre –dolinica, Ekele – grebenœek, Ejbenle – ravninica, Majantol – majska dolina, Øenejben – lepa ravnina itd. Veliko øtevilo imen govori o intenzivni rabi prostora, saj so imena imela tudi proizvodno funkcijo. Mnoæica obronkov priœa o njivski izrabi povrøin, o gojenju æita v ekstremnih pogojih. Vsako naselje je moralo imeti poleg pitne vode v bliæini tudi vodotok za pogon vodnega kolesa. V vaseh je bilo œez 30 mlinov. Obseæne koøenine in paøniki priœajo o razviti æivinoreji. Na Soriøki planini je bilo œez 40, v Geblarjih œez 20 in v Lajnarju 10 senikov. Vsako naselje je imelo svoje œredinke, œredo in pastirja. Veljalo je pravilo, œe imaø v hlevu kravo in praøiœa, imaø pogoje za preæivetje. Veœina gostaœev tega pogoja ni izpolnjevala, veœji del hiøarjev je imela zemljo v najemu. Teh razmer se spominjam øe izpred vojne. Seno za kravo smo znosili v butarah na glavi, za praøiœa pa je mama dnevno prinaøala zeli – »æbajnah« - hrano za praøiœa v koøu z vaøke okolice. Mama je øla v robe po koø trave in zato porabila pol dne. Otroci smo øli z njo vsak s svojim koøem. Ker je primanjkovalo krme za kravo, smo v Keræitolu smukali bukovo listje, pravo Sizifovo delo. Kljub takim razmeram moje izkuønje iz otroøtva potrjujejo reklo, da ni vse v bogastvu. Ko smo imeli pri Kovaœu jeseni v kleti polne pograde in na podu polno diøeœega sena, sem bil najsreœnejøi œlovek. Zemlja ni bila dovolj radodarna, da bi preæivela øtevilno populacijo: leta 1906 je bilo na primer v soriøki fari 131 birmancev, leta 1910 pa 120. Øtevilni kajæarji in gostaœi so morali iskati razne moænosti preæivetja. S pojavom fuæinarstva v 14. stoletju so se le-ti vkljuœevali v æelezarsko dejavnost kot rudarji, oglarji, tovorniki, sodarji, æebljarji in tudi kot trgovci – preprodajalci. V œasu, ko je na loøkem cvetelo platnarstvo, so Soriœani nakupovali platno po loøkih hribih, æelezo in æelezne izdelke pa v Æeleznikih in robo prodajali v Furlaniji. V srednjem veku je bila dovoljena trgovina na daljavo. Kmet je smel prodajati svoje izdelke v tujino. V doloœenem obdobju je veljalo, da se na loøkem in tolminskem kmetje veœ ukvarjajo s preprodajo kot s kmetijstvom. 3 Æe v 19. stoletju so se øtevilni domaœini preæivljali kot sezonski gozdni delavci. Delali so na Jelovici, na Beli, v Træiœu in na tujem: v Bosni in Galiciji. Æe pred iztekom 19. stoletja pa do prve svetovne vojne so se Soriœani izseljevali, øli so za kruhom po Evropi in v Ameriko. V Francijo jih je hkrati ølo 17, pred prvo svetovno jih je ølo v Ameriko okrog 30, nekateri so øli s celimi druæinami. Zadnji veœji izselitveni val je bil po prvi svetovni vojni leta 1920. Vasi pod Ratitovcem so plaœale visok krvni davek v prvi in drugi svetovni vojni. Po zgodovinskih virih je bilo v drugi svetovni vojni najveœ ærtev na Gorenjskem in Ljubljanskem okroæju, kar 5% populacije, v soriøki fari pa v vsaki vojni œez 6%. Grohar je do odhoda v Bradeøkovo galerijo leta 1888 æivel v Geblarjih in se preæivljal s kmetijskimi opravili. Med soriøkimi stanovi ni bil na samem dnu. Njegova domaœija je izpolnjevala pogoje preæivetja, imela je kravo in praøiœa. Povsem na dnu so bili gostaœi. Grohar je bil vpet v vaøko æivljenje, ki je bilo lahko v svoji skromnosti tudi lepo, kot smo videli. Œudimo se njegovi moœi, vztrajnosti in samozavesti, ko se je z dna socialne lestvice oziral po visokem cilju, da postane slikar. Presliøal je celo mentorjevo – Jamnikovo opozorilo, da je njegov cilj nedosegljiv. Njegova notranja moœ je bila neizmerna, œrpal jo je iz domaœega okolja, iz njegovih naravnih lepot, iz zvestobe kmeœkemu stanu in iz vere v boljøi jutri. Njegov stavek: »Bodoœnost mora biti lepøa« je øe vedno aktualen. Grohar je uspel, postal je veliki slovenski slikar - impresionist, revøœina je bila njegova veœna popotnica. Njegove slike govorijo o njegovi veliœini. Vse aktivnosti v zvezi z Groharjem so se v Sorici odvijale pod okriljem Prosvetnega druøtva Ivan Grohar, ki je tudi organizator vsakoletnega pohoda po Groharjevi poti. Na poti imamo 8 stojnih mest, na vsakem obravnavamo doloœene teme s poudarkom na soriøki dediøœini. STOJNE TOŒKE: 1. Groharjeva hiøa Pot zaœnemo pred Groharjevo rojstno hiøo, predstavimo Stari farovæ, Groharjevo druæino, njegove sorodnike in sosede. Znaki pri opisu druæin pomenijo: ° leto poroke + navedba neveste ali æenina > øtevilo rojenih otrok v zakonu … neznani podatki so oznaœeni s tremi pikami r. kratica za rojen/a 4 2. Termavn: »Soriøki ledenik« S Termavna vidimo ostanke nekdanje ledeniøke doline. Ledinsko ime Termavn je nastalo zaradi ostankov ledeniøke groblje in prehoda iz enega naselja v drugega. 3. Nekdanji Tolarjev mlin: Izkoriøœanje vodne moœi Sore Ob Sori so bili naslednji energetski objekti: 13 mlinov, 3 æage venecijanke, kovaøko kladivo na vodni pogon in elektrarna (danes obratuje nekaj malih elektrarn). 4. Kriæiøœe poti Æelezniki-Sorica-Baœa, Darfle-Ribn-Zadnja Sora: Koriøœenje poti v Groharjevem œasu, pred njim in kasneje Uporaba poti za mlinarsko in æagarsko dejavnost, za spravilo lesa, za kmetijsko dejavnost, za prihod na delo in z dela pri gradnji ceste Podroøt-Podbrdo, tovorjenje æeleza v œasu fuæinarstva, za prodajo kmetijskih in obrtniøkih izdelkov na træiøœe v Furlaniji, »za romanje« v Stræiøœe – proønje za lepo vreme, za odhod domaœinov za kruhom v Ameriko itd. 5. Pri Jaku: Predstavitev domaœij ob Soriøkem potoku. 6. Na Paklonu: Ledinska imena, obroœkanje gozdnega drevja 7. Martinov pomol: Ostanki postpanonske izravnave. 8. Pri Martinu: Predstavitev Martinove druæine, Groharjevih slik in poti Geblarji - øola, kot jo je doæivljal Ivan – øolar. Ker so objekti iz vsebine posameznih stojnih mest razprøeni vzdolæ poti, se bomo ustavljali tudi ob njihovih lokacijah: mlini, æaga, elektrarne, flanœniki, domaœije, ledinska imena, smukanje listja itd. Pot je po vsebini dediøœine bogata, prav tako tudi preostali del soriøkega prostora, ki je sooblikoval Groharjev znaœaj, njegov estetski jaz, njegovo ljubezen do soriøkih zelenih, cvetoœih in sonœnih bregov, njegovo ljubezen in spoøtovanje do kmeœkih opravil in do malega œloveka, kateremu je pripadal. 5 Zemljevid Groharjeve poti 6 IVAN GROHAR, SLOVENSKI SLIKAR dr. Ivan Kejæar Soriøki rojak IVAN GROHAR je poznan kot slikar slovenske moderne. Uvrstil se je med øtiri pomembne slovenske impresioniste. To so Rihard Jakopiœ, Matija Jama, Andrej Sternen in Ivan Grohar. Impresionizem se je kot umetnostna smer pojavil v francoskem slikarstvu v letih okrog 1860, se v sedemdesetih letih 19. stoletja oblikoval in se naprej razvijal vse do prve svetovne vojne. Njegova znaœilnost je usmerjenost v prestrezanje hipnih vtisov iz narave. Impresionisti slikajo trenutek zaznave, najveœkrat v pokrajini ali v odprtem naseljenem okolju, zato so njihove slike svetle, razgibane, preæete s svetlobnimi vtisi. Najbolj poznani francoski slikarji iz obdobja zaœetkov in razvoja impresionizma so: C. Monet, P. Cézanne, P.A. Renoir, E. Degas, A. Sisley, C. Pissarro idr. Po Monetovi sliki Impresija: Vzhajajoœe sonce (1872) je izraz impresionizem zaœel opredeljevati slikarski naœin, ki oznaœuje slikanje na prostem. Nova likovna smer v slikarstvu je v Slovenijo priøla z naøimi slikarji v tujih slikarskih øolah. Slovenski impresionisti so se øolali predvsem v Münchnu. Tam je delovala Aæbetova øola, v kateri so slikarji pridobili osnove barvnega izraæanja in spoznali moænosti bogatih barvnih uœinkov. S preizkuøanjem slikarskih napotkov ob slikanju krajinskih motivov pri naravni svetlobi ter ob dodatnem opazovanju del francoskih impresionistov so bile dane osnove za vpeljavo nove likovne umetnosti pri nas in za nadaljnji osebni razvoj posameznih slikarjev. V slovenskem impresionizmu ima pomembno vlogo razpoloæenje, œustvena izraznost, izpoved v prispodobi in œutni vtisi tehniœnih prijemov. Vsak od øtirih slovenskih impresionistov je imel kakega tujega vzornika, ki je vplival na njegov slikarski slog. Na Groharja je vplival italijansko-øvicarski slikar Giovani Segantini, ki je razvil samostojno slikarsko tehniko, sorodno neoimpresionizmu (slikal je øvicarske gorske krajine z ljudmi pri delu in z æivalmi). Segantini ga je pritegnil z velikimi formati slik, v katere je ta likovni pesnik zajemal øiroko panoramo veliœastnega gorskega sveta, pa tudi kot obœudovalec domaœe kmeœke tematike, zanj privlaœen je bil tudi njegov naœin slikanja samosvojih barvnih potez. Groharjeve slike izraæajo poetiœno vsebino, ki temelji na obœutljivem, v zgodnjih delih ne toliko neoimpresionistiœnem, potem pa vse bolj prispodobnem ploskovnem obravnavanju barve, ki dviga stvarni prizor v prvotni izraz. V slikah, ki prikazujejo kmeœko æivljenje, poizkuøa vnesti dinamiko z æivahnim ritmom dela (Grabljice, 1902). Obdobje okoli leta 1895 do 1902 se øteje za pripravljalno in øtudijsko obdobje impresionizma pri nas. V tem œasu je Grohar slikal