Junij 2011 {Tevilka 178, Leto 16 13.700 Izvodov O! JEMO NAKLAD POVE^U

$Junij 2011 {Tevilka 178, Leto 16 13.700 Izvodov O! JEMO NAKLAD POVE^U$

Junij 2011 {tevilka 178, leto 16 13.700 izvodov O! JEMO NAKLAD POVE^U

Grohar v Sorici. Foto: Andrej Bogataj

poobla{~eni posrednik 041/66-55-00

za na vsako pot S e d ` : H a f n r j v o s l 2 7 , 4 0 Š k L T A N - E L K R O I , Š F J d . o Junij 2011 Junij 2011

HITRA VGRADNJA O Cesta talcev 36, 4220 [kofja Loka Tel.: 04/515 60 30, Fax: 04/515 60 31

betonarna Odslej tudi GSM: 040/821 756 vse vrste betonov granulatni pesek (gramoz) za betonske me{anice in estrihe TRGOVINA razvoz betona v najkraj{em ~asu z Z GRADBENIM najsodobnej{im avtome{alcem z è GIBLJIVE HIDRAVLI^NE vgrajeno roko s ~rpalko na kamionu MATERIALOM (doseg roke 25 m), popolna izraba CEVI S PRIKLJU^KI materiala, zelo primeren za te`ko ope~ni izdelki dostopne kraje, kjer je dostop ve~ betonski in modularni bloki kamionom oteèn, za manj{e betonaè, greznice, {karpe, brez razsipavanja poroterm STRU@ENJE betona v okolico betonske cevi, ja{ki, pokrovi kiperski prevozi cement, apno, maltit, mivka notranja in mednarodna {pedicija izkopi z lahko in te`ko mehanizacijo tlakovci, robniki REZKANJE razvoz najmanj{ih mo`nih betonsko èlezo, armaturne mreè koli~in materiala PVC program IZSU[EVANJE: IZD ELAVA CILINDROV estrihov PO NAROÎLU

novogradenj O INDUSTRIJSKE CEVI sanacije [U[TAR ROMAN S.P. vodnih {kod BEGRAD, Kranj, d.o.o., VISOKOTEMPERATURNE Pre~na ul. 24, 4000 Kranj Draga 16 a, 4220 [kofja Loka NIKO TRANS INOX CEVI za Sodnikar Niko s.p. Pre~na ul. 24, 4000 Kranj GSM: 041/721 570 e-mail: nikotrans siol.net izpu{ne sisteme Sede` podjetja: www.knauf-sustar.com Savska loka 23, 4000 Kranj

2 3 Junij 2011 Junij 2011

HITRA VGRADNJA O Cesta talcev 36, 4220 [kofja Loka Tel.: 04/515 60 30, Fax: 04/515 60 31 betonarna Odslej tudi GSM: 040/821 756 vse vrste betonov granulatni pesek (gramoz) za betonske me{anice in estrihe TRGOVINA razvoz betona v najkraj{em ~asu z Z GRADBENIM najsodobnej{im avtome{alcem z è GIBLJIVE HIDRAVLI^NE vgrajeno roko s ~rpalko na kamionu MATERIALOM (doseg roke 25 m), popolna izraba CEVI S PRIKLJU^KI materiala, zelo primeren za te`ko ope~ni izdelki dostopne kraje, kjer je dostop ve~ betonski in modularni bloki kamionom oteèn, za manj{e betonaè, greznice, {karpe, brez razsipavanja poroterm STRU@ENJE betona v okolico betonske cevi, ja{ki, pokrovi kiperski prevozi cement, apno, maltit, mivka notranja in mednarodna {pedicija izkopi z lahko in te`ko mehanizacijo tlakovci, robniki REZKANJE razvoz najmanj{ih mo`nih betonsko èlezo, armaturne mreè koli~in materiala PVC program IZSU[EVANJE: IZD ELAVA CILINDROV estrihov PO NAROÎLU novogradenj O INDUSTRIJSKE CEVI sanacije [U[TAR ROMAN S.P. vodnih {kod BEGRAD, Kranj, d.o.o., VISOKOTEMPERATURNE Pre~na ul. 24, 4000 Kranj Draga 16 a, 4220 [kofja Loka NIKO TRANS INOX CEVI za Sodnikar Niko s.p. Pre~na ul. 24, 4000 Kranj GSM: 041/721 570 e-mail: nikotrans siol.net izpu{ne sisteme Sede` podjetja: www.knauf-sustar.com Savska loka 23, 4000 Kranj

2 3 Junij 2011

4 5 Junij 2011 Junij 2011

Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, Kazalo delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. 6 Kadrovsko obarvana seja

Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga 7 "Moja dolžnost je bila, da pomagam ljudem" prejemajo brezplačno. 8 Pogovor z županom občine Škofj a Loka, mag. Mihom Ješetom Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj 10 Ocvetličena Škofj a Loka Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka 11 Obrtniki so spet dočakali svoj teden tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 12 Virtualni sprehod po poti treh loških gradov Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 14 Na Loškem največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom 4220 Škofja Loka

Elektronski naslov uredništva: 15 Sokolski dom gosti razstavo ob 20. obletnici plebiscita [email protected] Prispevke sprejemamo na elektron- 16 Nekemična zasvojenost je ravno tako nevarna kot kemična ski naslov do 20. v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebno rezervirati prostor. Najavo kulturnih prireditev 18 Obletnica rojstva Cvetka Golarja sprejemamo do 25. v mesecu. Pri- spevkov in fotografij ne vračamo, 19 Eko Živžav v stilu vestrna če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. 20 Dober veter v jadra tudi v naslednjih letih! Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) 21 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih 22 Novice iz Selške doline (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! 24 Žirovske novice 26 Izzvali vse loške hribe Uredništvo 28 Spominska plošča zaslužnemu meščanu Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] 30 "Gotovo bom enkrat zaigral v tujini!" 32 Plod dela, znanja in inovativnosti 34 Kar znaš, to veljaš

Klavdija Škrbo Anita Pokorn, 36 Na sotočju obeh Sor je dišalo po golažu Karabegović, novinarka novinarka 37 Zanimivo prizorišče cikla koncertov Orgle & 38 Združitev joge, plezanja, trekinga in potovanja Tatjana Rant, novinarka 40 Maturantje preplavili Škofjo Loko 41 S supergami na zabavo

Kristina Strnad, lektorica 42 Morje, sonce, veter, občutek svobode in nasmeh na obrazu 44 Prireditve v juniju Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 45 RitmoLoko novičke [email protected]

4 5 Junij 2011

6. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka Kadrovsko obarvana seja

Minuta molka za tragično preminulega delavca na poljanski obvoznici – Številne kadrovske zadeve – Odlok o podeljevanju priznanj prostovoljcem škofjeloške občine ni bil uvrščen na dnevni red – Sprejet odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti

Na začetku seje so se svetniki z – Karli Krajnik in Klavdiji Mlinšek Po hitrem postopku je bila v na- Pri zadnji točki dnevnega reda minuto molka poklonili tistega – pozitivno mnenje, k izbranemu daljevanju sprejeta sprememba so svetniki v drugem branju po- dne preminulemu delavcu na kandidatu Matjažu Erženu za odloka o ureditvi cestnega prome- trdili spremembo in dopolnitev gradbišču škofjeloške obvoznice. delovno mesto direktorja Knji- ta, in sicer so določili, da je sedaj zazidalnega načrta za ureditve- V nadaljevanju je Tomaž Pau- žnice Ivana Tavčarja Škofja Loka občinski svet tisti, ki na predlog no območje SO Hrastnica in tako lus (SLS) želel na dnevni red uvr- pa ravno tako soglasje. župana z odredbo določi parkirne omogočili gradnjo dodatne hiše stiti odlok o podeljevanju priznanj V nadaljevanju so svetniki v površine, na katerih je uvedeno na tem območju. prostovoljcem škofjeloške občine, drugi obravnavi sprejeli odlok o plačilo parkirnine in način pla- Klavdija Škrbo Karabegović vendar je njegov predlogov pod- kategorizaciji občinskih javnih cest čevanja. prlo zgolj osem svetnikov, petnajst in kolesarskih poti v škofjeloški ob- pa jih je glasovalo proti. čini. V celoti so pregledali veljavno OBVESTILO J A V N I R A Z P I S Po pobudah in vprašanjih sve- kategorizacijo občinskih javnih Obveščamo Vas, da so na spletni strani Občine za izbor javnih kulturnih programov tnikov je sledila točka o kadrovskih cest in kolesarskih poti. Odpravili Škofja Loka objavljeni naslednji javni razpisi. in kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2011 Občina Škofja Loka sofinancirala zadevah. Najprej so imenovali no- so pomanjkljivosti pri kategori- J A V N I R A Z P I S iz proračuna vega člana odbora za opremljanje zaciji in vodenju šifer odsekov in za sofinanciranje programov humanitarnih (kontakt: Damjana Šarić, 04/51 12 336) organizacij in društev v letu 2011 stavbnih zemljišč, gospodarjenje drugih evidenc o kategoriziranih (kontakt: Sabina Gabrijel, 04/51 12 333) J A V N I R A Z P I S z nepremičninami in stanovanjsko odsekih. Čeprav so skladno z za sofinanciranje izvajanja programov J A V N I R A Z P I S v novem mladinskem centru na Trati za gospodarstvo. Ta je po novem urbanim razvojem dodali nove za sofinanciranje letovanja osnovnošolskih leto 2011 Janez Likar (SDS). Nadalje so sve- odseke, se je skupna dolžina ka- otrok s socialno in (kontakt: Sabina Gabrijel, 04/51 12 333) zdravstveno indikacijo v letu 2011 tniki imenovali trinajst predstavni- tegoriziranih odsekov skrajšala (kontakt: Sabina Gabrijel, 04/51 12 333) Vsebina javnih razpisov in razpisna dokumen- kov sveta za preventivo in vzgojo za 21,519 kilometra, kar je poleg tacija je na voljo na spletni strani Občine Škofja J A V N I R A Z P I S Loka www.skofjaloka.si pod rubriko Javni raz- v cestnem prometu. Alešu Murnu izvzema posledica predvsem spre- za sofinanciranje mladinskih raziskovalnih pisi ter v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka, so dali soglasje za direktorja Zavo- membe poteka tistih odsekov, ki projektov v občini Škofja Loka za leto 2011 I. nadstropje, Mestni trg 15, Škofja Loka. (kontakt: Sabina Gabrijel, 04/51 12 333) da za šport, obema kandidatkama niso ustrezali državnim merilom Mag. Miha Ješe, l. r., župan za ravnateljico OŠ Cvetka Golarja za kategorizacijo.

Najboljše otroške rojstnodnevne zabave v mestu

• plesne • športne • igralne • kreativno-ustvarjalne Disco zabava

Več informacij o rojstnodnevnih zabavah na www.ritmoloko.si, tel.: 041/710 310 ter [email protected]

6 7 Junij 2011 »Moja dolžnost je bila, da pomagam ljudem«

Župnijska Karitas Škofja Loka letos praznuje dvajset let delovanja. Od samega začetka in nato petnajst let jo je vodila Minka Bizjak, dobrohotna in vedra ženska, ki nas danes pri devetinosemdesetih letih preseneti z odličnim spominom in vitalnostjo. Minka Bizjak je ena tistih ljudi, ki pustijo vtis oziroma predramijo ali opozorijo na prave vrednote. In te nehote prisilijo k razmišljanju o pomembnih stvareh v življenju.

»Minka Bizjak je prijetna, topla, Karitas Milan Mur. so naletele na dober odziv, kar ljudem težko prositi za pomoč, pozitivna in dobrohotna oseba. Ne V njegove besede smo se imeli jim dalo novega elana; odlično so je naša sogovornica odgovorila: samo da je vodila Karitas petnajst priložnost prepričati tudi sami. sodelovale z begunskim centrom »Od teh ljudi smo se tudi mi veliko let, ampak je bila aktivna na vseh Spregovorili smo o začetkih ško- v nekdanji vojašnici ter z Nemci in naučili, zato je pomoč obojestran- področjih. Tudi zasebno je zelo fjeloškega Karitasa. Najprej je bila Švicarji, ki so pošiljali pomoč itd. ska. Občutki, ko pomagaš, so sicer dobrodelna in še sedaj pomaga ustanovljena Slovenska Karitas, Kasneje se je izkazalo, da prijetni. Vedno je najtežje narediti posameznim družinam v stiski. nato pa so bili duhovniki napro- pomoč, žal, potrebujejo tudi do- prvi korak, a ko je enkrat za tabo, Minka zna zelo dobro oceniti, kdo šeni, naj ustanovijo župnijske Ka- mačini. Rade so pomagale. Minka je lažje. Prav vsak se lahko znajde resnično potrebuje pomoč. Vedno ritas. Do ustanovitve škofjeloške je bila navdušena nad vojaškimi v težki situaciji. Držimo se načela, je znala določiti prioritete. Z goto- je prišlo na enem izmed romanj. obvezniki, ki so služili rok z delom da ne nosimo naprej tistega, kar vostjo lahko trdim, da je še pri teh »Bili smo brez denarja, prostorov, v Karitasu in so lahko postorili tudi se govori med našimi stenami.« letih zelo modra in pametna žen- tudi brez vizije, imeli pa smo voljo,« nekoliko težja dela. »Danes je v Število prosilcev pomoči se je ska in jo še sedaj velikokrat vpra- je povedala Bizjakova. Karitasu dejavnih že veliko moških, povečalo ob večjih odpuščanjih. šamo za nasvet. Je zelo natančna Kmalu po ustanovitvi so tudi v predvsem sem pa navdušena, ker Kot pravi Minka Bizjak, so vedno in njene evidence so urejene kot naše kraje prišli prvi begunci s Hr- je med prostovoljci vedno več mla- delali ne zase, ampak za ljudi, in ti švicarska ura. Minka je vsa ta leta vaške. Ko je Minka pričela govoriti dih,« je povedala Minka in dodala, so to zagotovo čutili. »Moja dol- za Karitas dajala na razpolago svoj o njihovem trpljenju, predvsem da Karitas ne nudi samo paketov žnost je bila, da pomagam ljudem čas – po več ur na dan tistim, ki so o otrocih, so se ji oči tudi po to- hrane, oblek, pohištva, šolskih koliko le lahko. Tovrstna aktivnost potrebovali pomoč. Vse do jeseni liko letih orosile. Prva leta so bila potrebščin ipd., ampak poskrbi je tudi meni vlivala vedno novo 2009, ko jo je bolezen za dalj časa tako zaznamovana predvsem z tudi za druženje, torej socialno energijo in veselje do življenje,« položila v posteljo, je še vedno vo- begunci. Raznovrstno in pleme- noto. Njihova posebna skrb so stari je zaključila Bizjakova. dila evidence in vsako sredo redno nito delo je sprva opravljalo zgolj in bolni, ki jih redno obiskujejo. Klavdija Škrbo Karabegović prihajala na Karitas,« je Minko Biz- nekaj požrtvovalnih žensk: zbirale Na vprašanje, kakšni so občut- jak opisal sedanji tajnik škofjeloške so sredstva po podjetjih, v katerih ki, ko nekomu pomagaš, in ali je

Teden, ki traja kar dober mesec

Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije, v Škofji Loki pa ga vodijo in pripravljajo na ljudski univerzi. Z delavnicami, predavanji in različnimi projekti opozarjajo na vseprisotnost in pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih. V tem času, ki ne traja le med 16. in 22. majem, ampak se zaključi šele s koncem junija, lahko prav vsak najde nekaj zase. In kar je najpomembneje, vsi dogodki v okviru TVU so brezplačni.

Pričetek letošnjega TVU je bil lahko preizkusili na plezališču 16. maja, dogajanja pa se še kar na Kamnitniku. Tudi KD Sejalec nadaljujejo. V soboto, 18. junija, umetnosti bo z vami, popeljali bo dopoldne na Mestnem trgu vas bodo na kulturno raznoliko tržnica znanja, na kateri bodo in zanimivo pot iz Loke na Hribc. svojo izobraževalno ponudbo Popoldne vam bodo v Zgornji Se- predstavile šole, podjetja, zavodi, nici pri Medvodah prikazali neka- samostojni podjetniki, društva tere kmečke veščine, povezane in ljudske univerze. Lokalna ak- s košnjo. V sredo, 22. junija, vas cijska skupina za preprečevanje ob 19. uri organizatorji vabijo v odvisnosti Škofja Loka (LAS) bo Sokolski dom na otvoritev razstave pripravila ustvarjalne delavnice in predavanje Kaj vemo o potresu risanja s kredami, tatujev, izde- 26. marca 1511?. V ponedeljek, lovanja frizur, obujali bodo stare 27. junija, pa bo med 9. in 14. uro igre, manjkale pa ne bodo niti mednarodni strokovni posvet in športne igre. Ogledali si bomo hkrati zaključek tematskega cikla lahko razstavo gob in prikaz re- predavanj ob petstoti obletnici ševanja ob prometni nezgodi. Če potresa na Loškem – Razvoj mest vas zanima športno plezanje, se na ruševinah preteklosti. primerno oblecite, saj se boste Tatjana Rant Dr. Albert in Lea Mrgole sta vodila delavnico Nova pot k medgene- racijskemu sodelovanju in človeškemu razumevanju.

6 7 Junij 2011

Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Prizadevanja za obnovo perona na železniški postaji

Konkretne rešitve za vrtčevsko varstvo – Beležijo enkratno povečanje uporabe mestnega avtobusa – Natečaj Naj pro- stovoljec/prostovoljka predvidoma še letos – Nevaren železniški prehod v Retečah – Pogovori s predstavniki Sloven- skih železnic o ureditvi parkirišča in obnovi perona

V zadnji številki Loškega utripa to lahko izjemno koristno za sam ste dejali, kako pospešeno iščete kraj, saj takšne ustanove pomenijo možnosti, da bi v vrtec sprejeli čim tudi večjo povezanost krajanov. več otrok. Tudi letos se je namreč Računamo, da bosta obe enoti, pokazalo, da drastično primanj- torej Rožle in enota na Bukovici, kuje prostorov. Kako boste torej zaključeni do septembra. rešili težavo? V Bodovljah je predviden Problema s pomanjkanjem prosto- zasebni vrtec, vendar tudi tam ra za potrebe vrtčevskega varstva iščemo dodatne rešitve. Ogledali smo se lotili resno in intenzivno. smo si še šolo v Retečah, ker tam Tako je že potrjen izvajalec za za- nameravamo zgraditi prizidek šti- četek obnove dveh oddelkov za rih dodatnih oddelkov. To pomeni, prvo starostno obdobje v enoti da bi na ta način skušali do konca Rožle v Frankovem naselju. Na- koledarskega leta zagotoviti za- dalje se intenzivno dogovarjamo dosti mest v vrtcih za vse otroke. s Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Ko bo to rešeno, se bomo lotili Škofja Loka za ureditev dveh enot pregleda delovanja in financiranja Novinarska konferenca na temo številnih prireditev v zadružnem domu na Bukovici, vseh družbenih dejavnosti. in dogodkov v mesecu juniju. prav tako za prvo starostno obdobje, z možnostjo predelave tudi za Na začetku mandata ste obljubili voljenja. Najbrž letos še ne bomo nančnih možnosti. drugo starostno obdobje. Sodelo- vsaj začasno ureditev v smislu začeli z deli, za naslednje leto pa se vali smo z ravnateljem Osnovne boljše pretočnosti križišča na Sta- moramo na vsak način potruditi, Aprila ste pričeli z akcijo Vsi na šole Ivana Groharja, z namenom, rem dvoru. Kako kaže realizaciji tako da bi v teh zasnovah oziroma mestni avtobus. Občani so jo po- da bi to bil nek zametek povezane- le-tega? v dovoljenju že imeli v vidu tudi hvalili, hkrati pa jih zanima, zakaj ga varstva od prvega starostnega Pobude so bile dane, zdaj pa ča- krožišče. To pomeni, da bodo hitre je bila ukinjena linija do trgovskih obdobja preko drugega in nato kamo na realizacijo najprej idejne steze za zavijanje v desno izvede- centrov na Grencu. osnovne šole. Menimo, da bi bilo sheme oziroma gradbenega do- ne tako, da bi lahko bile uporabne Linija do trgovskih centrov na tudi pri krožišču. Grencu je bila ukinjena zato, ker je občani niso sprejeli za svojo. V Zakorakali smo v junij. Katere povprečju se je namreč decem- Pridobili milijon evrov občinske ceste nameravate ob- bra s to linijo peljalo pet potnikov noviti v letošnji gradbeni sezoni? dnevno, januarja pa trije potniki za komunalno Obnovitev občinskih cest je pred- dnevno. Če bi obdržali omenjeno vsem v domeni krajevnih skupno- linijo, ne bi uspeli logistično ure- infrastrukturo Vincarje sti, ki so dale pobude, kaj bi ob- diti petnajstminutnega intervala navljali oziroma gradili. Glede na vožnje na relaciji Vešter oziroma Občina Škofja Loka je iz Evropskega sklada za regi- to, da imamo v škofjeloški občini Podlubnik–Lipica in obratno. Ker onalni razvoj za projekt Komunalna infrastruktura veliko izjemno dragih investicij, ki vožnja traja približno deset minut, Vincarje pridobila skoraj milijon evrov nepovratnih jih moramo sofinancirati (v mislih v konicah nekoliko dlje, se to z razvojnih sredstev oz. natančneje 987.686,00 evrov, imam začetek urejanja Vincarij dvema avtobusoma da organi- kar znaša 65,40 odstotka vrednosti celotne investicije. z vodovodom in kanalizacijskim zirati. Celotna investicija skupaj znaša dobrih 1,5 milijona omrežjem; pričakujemo, da bomo Občani so obnovljeno linijo evrov. kmalu začeli tudi z izvedbo del dobro sprejeli. Predvidevamo, da pri kanalizaciji in čistilni napravi bo v prihodnjih mesecih še bolje. v okviru ureditve porečja Sor; do- Trenutno beležimo približno en- Cilj omenjene investicije je naselju Vincarje z obnovo vodovoda govarjamo se tudi za pridobitev kratno povečanje, torej imamo zagotoviti ustrezno oskrbo z zdravo pitno vodo, z izgradnjo nove nepovratnih sredstev za vodovod) dvakrat toliko potnikov, kot jih fekalne in meteorne kanalizacije pa zagotoviti odvajanje odpadnih tako da bomo, kar zadeva občin- je bilo prej. Cilj je dvakratno po- voda iz naselja. Sočasno se bo urejala problematika oskrbe tega ske ceste, v naslednjih nekaj letih večanje. Računam, da bo jeseni dela občine s plinom, vzpostavljena bo sodobna javna razsvetljava, izvedli najnujnejše obnovitve. Pri linija še bolj zaživela, ker bo manj projekt pa zajema tudi ustrezno obnovo in ureditev vozišča. investicijskem vzdrževanju ne bo kolesarjev ter pešcev, predvide- Gradbena dela se bodo predvidoma začela v začetku julija 2011 večjih zastojev, pri izdelavi novih vam tudi, da se je bodo posluževali in bodo po načrtu potekala 15 mesecev. cest pa je odvisno od odločitve študentje. Klavdija Š. K. krajevnih skupnosti v okviru fi- Junija načrtujemo spremembe

8 9 Junij 2011

nekaterih terminov. Ukinili bomo Te pobude ne poznam, prav tako zadnjo linijo ob 22.30, ker je v po- nisem seznanjen z omenjenim prečju imela samo po enega potni- dogodkom. Vem, da je tam zavi- ka, zato pa imamo sproščene linije janje desno za večja, daljša vozila za soboto. Tako bomo predvidoma neprimerno in je to treba urediti uvedli dodatne linije v soboto, na drugačen način. Vemo, da je neko bo promet potekal od 5.30 do daleč stran izvennivojsko križišče 14. ure. in je prometno urejeno tako, da je varno. Samonakladalci sicer čez ta Ko že omenjava trgovske centre izvennivojski prehod ne morejo … Že dlje časa se govori, da v zaradi višine, traktor s cisterno Škofjo Loko želi priti trgovsko pa bi lahko. podjetje Eurospin. Ste seznanjeni Zadevo si bomo z oddelkom za s tem? promet ogledali na terenu in pre- Eurospin ima kupljeno zemljišče učili ter poiskali najboljše rešitve. nasproti Mercatorja na Starem dvoru. Trenutno težavo predsta- Pred kratkim ste se srečali s pred- vlja uvoz. Namembnost je potrje- stavniki Slovenskih železnic. O na, predhodno je bilo že vse ureje- čem je tekla beseda? no, mislim, da imajo v pripravi tudi Temi razgovora sta bili dve. Ena je gradbeno dovoljenje, kot pa smo kratkoročna, torej ureditev parki- Tečaj masaže hrbta – križa že omenili, je treba še primerno ranja na železniški postaji. Tam se urediti uvoz, saj ne dovoljujemo še niso odločili, ali bo parkirišče v petkrakega krožišča. Glede uvoza upravljanju železnice ali občine. Na enodnevnem intenzivnem tečaju masaže hrbta se mora investitor dogovoriti z Za nas je pomembno to, da se čim - križa boste osvojili tehnike in prijeme za izvajanje lastnikom zemljišča. prej uredi. Tam bo plačljiv režim. klasične masaže hrbta (od vratu do križa) in prijeme, S tem se bo verjetno nekoliko s katerimi ugodno vplivate na razbremenitev obolelih Že pred meseci je na občinskem razbremenila cesta in obremenil predelov hrbta. svetu prišlo do pobude za izbiro mestni avtobus, po drugi strani pa naj prostovoljca leta. Opozicijski se bo na tem območju vzpostavil Termin: 18. junij (sobota) svetniki so celo pripravili odlok večji red, ker je trenutno premalo na to temo, a ga občinski svet ni parkirišč. Moramo se potruditi, da Za prijave in informacije pokličite na telefon 04/51 55 880 uvrstil na dnevni red. Ali bo sploh bodo imeli možnost parkiranja ali pišite na [email protected], www.freising.si prišlo do izbire naj prostovoljca predvsem tisti, za katere uporaba leta? mestnega avtobusa ni praktična, Natečaj za naj prostovoljca bo npr. prebivalci obeh dolin. izšel še v letošnjem letu, in sicer Dolgoročna tema, pri kateri bo to natečaj župana, tako da ga smo na drugem sestanku naredili ne bomo potrjevali z odlokom. korak naprej, pa je obnova perona. Fordov poobla{~eni serviser Na decembrski seji je bila dana Za slednjega si prizadevamo, da CENITEV pobuda, naj župan oziroma ob- pride v letni načrt in vsaj v na- AVTOMOBILSKIH - avtoli~arstvo činska uprava preuči uvedbo to- slednjem letu za pripravo grad- vrstnega priznanja, podpisali so jo [KOD - avtokleparstvo benega dovoljenja, saj je idejni - avtoservis tudi vsi svetniki, ni pa bil to sklep osnutek že narejen. Predvidena - prodaja občinskega sveta in tudi ne bom je širitev perona, ki je sedaj po- originalnih pripravljal odloka za občinski svet. polnoma neprimeren, saj je ob rezervnih delov - poliranje vozil Kljub temu bo zadeva zaživela. križanju vlakov zadrževanje na Še posebno v letošnjem letu, ko peronu med obema vlakoma zelo je leto prostovoljstva, menim, da nevarno. Potnikov je pa tudi po sto Delovni ~as: je to zelo primerna pobuda, po z vsakega vlaka, saj je škofjeloška ponedeljek - petek drugi strani pa prostovoljci lahko postaja ena najbolj prometnih v od 7.00 do 18.00 dobijo občinske nagrade, kot so Sloveniji, mislim, da celo na petem sobota jih že v preteklosti. mestu. Obnova perona je torej res od 8.00 do 12.00 nujna. Težave ne predstavlja samo Prebivalci Reteč so nas opozorili gradnja perona, temveč tudi to, na nevaren prehod čez železniško da bi bilo treba izločiti en tir. To progo v bližini šole. Prehod se pomeni rekonstrukcijo celotne namreč nahaja v nekakšni uvali in proge na relaciji enega kilometra, Feel the difference v začetku maja bi lahko prišlo do ker morajo biti primerni zavoji, hude nesreče. Traktor, ki je imel spremeniti je treba kretnice … priklopljeno cisterno z gnojnico, Tako je investicija vredna približno je zapeljal čez prehod, pri čemer deset milijonov evrov. Naša skrb se je v dnu prehoda (zaradi naklo- pa je, da jo »spravimo čim prej v na) odklopila prikolica. Pravoča- plan«. sno so uspeli opozoriti prihajajoči SUHA 29, 4220 [kofja Loka Klavdija Škrbo Karabegović tel.: 04/51 53 400 (401) vlak, sicer bi lahko prišlo do hude GSM: 051/380-713 d.o.o. fax: 04/51 53 402 nesreče (vemo, da so v neposredni BRELIH bližini hiše, šolarji ...). Prebivalci www.brelih.info si želijo bolj varne ureditve.

8 9 Junij 2011 Ocvetličena Škofja Loka

Da je Škofja Loka že v teh dneh tako lepo ocvetličena, je prav gotovo veliko pripomogel tradicionalni, že deseti cve- tlični sejem, ki je letos potekal 7. maja. Različne rože po ugodnih cenah, tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov ter bogat otroški program ob čudovitem vremenu so na Mestni trg privabili lepo število obiskovalcev.

Slednji so lahko po ugodnih cenah stavljali milijon zvončkov, letos pa kupili različne vrste cvetja, sadik, verbena. Tudi V KGZ Škofja Loka in korit, gnojil, semen, vrtnarskega Vrtnarstvu Stanonik so ugotovili, orodja in vsega, kar se potrebuje da je povpraševanje raznoliko ter za učinkovito vrtnarjenje. Ponu- da je lani prevladovala rdeče-bela dniki so jim z veseljem svetova- kombinacija, letos pa so kupci po- li, katere smernice prevladujejo segli po različnih barvah. letos, katere rože zahtevajo več Pestro je bilo tudi na stojnici nege, katere imajo rade sončno Skupine za lepšo Loko, na kateri so stran itd. Svojo ponudbo so na lahko prebivalci starega mestnega tržnici predstavili Vrtnarstvo Sta- jedra kupili rože po še dodatno nonik, Vrtnarstvo Bilban, Vrtnarija znižani ceni. Do desete ure se je Pinus in Kmetijsko-gozdarska za- na stojnici oglasila že večina prebi- druga Škofja Loka. valcev, kar kaže na interes po lepi, V Vrtnariji Pinus, ki na sejmu ocvetličeni Loki. »Na podlagi pre- sodeluje od samega začetka, štetih oken so meščani Mestnega so bili veseli letošnjega odziva. in Spodnjega trga lahko kupili sub- Dragica Šmid iz Podlubnika redno kupuje na cvetličnem sejmu. Največ povpraševanja je bilo po vencionirane rože. V posamezno Tako je bilo tudi letos. neobčutljivih rastlinah, kot so korito jim pripadajo po tri sadike, bršlinke, pelargonije in zmajeva in sicer dve bršlinki in en mleček Danica Lanegorholc iz Skupine Najmlajši so se lahko preskusili v krila. V Vrtnarstvu Bilban so dejali, za Mestni trg ter dve pelargoniji in za lepšo Loko. številnih otroških delavnicah ter da mladi radi poskusijo kakšne en mleček za Spodnji trg, ker tam Cvetlični sejem je popestrila se za nagrado posladkali s palačin- novosti. Tako je bilo letos kar nekaj zaradi tovornega prometa bršlinke tržnica kmetijskih pridelkov in iz- kami medveda Čalapinka. Mestni zanimanja za eno rastlino v treh niso smiselne. Na obeh koncih pa delkov, za otroško obarvan spre- trg so en dan prej s kredami »ocve- različnih barvnih kombinacijah. smo se odločili za enotno rdeče- mljevalni program pa je poskrbelo tličili« otroci iz Vrtca Škofja Loka. Lani so nekakšno novost pred- belo kombinacijo,« je povedala Turistično društvo Škofja Loka. Klavdija Škrbo Karabegović

Cvetlični utrinki Stojnica Skupine za lepšo Loko

Ob cvetličnem sejmu je bilo poskrbljeno tudi za otroški program. Na Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov sliki je ena od otroških ustvarjalnih delavnic.

10 11 Junij 2011 Obrtniki so spet dočakali svoj teden

Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka in Razvojna agencija Sora sta tudi letos pripravili zanimiv program dogodkov v okviru 5. Tedna obrti in podjetništva na Loškem – TOP 2011.

Za dober začetek so se zbrali obr- življenja, ki vedno bolj prevladuje, tniki – pohodniki in se s svojimi je slow turizem način sprostitve družinami ter zaposlenimi v ne- in oddiha. Povedala je tudi, da je deljo, 22. maja, odpravili na vrh Slovenija idealna država za tovr- Možic nad Soriško planino. Na stni turizem, saj imamo ogromno cilju so se lahko okrepčali, sledilo naravnih danosti in idealne pogoje pa je prijetno druženje. Zabav- za sproščanje in šport. V nada- na nedelja je tako poskrbela za ljevanju delavnice je spregovoril sprostitev po napornem tednu ribič, ribiški vodič in član Ribiške ter dala vsem moči in zagona za družine Bohinj, Marko Gradnik, nove delovne dni. ki je poudaril, da je Slovenija ena V ponedeljek je na delavnici najbolj znanih destinacij za špor- Skrivnosti rek – ribolov in slow tu- tno muharjenje na svetu. Dodal je, rizem Mateja Korošec, predstav- da ponujamo čisto naravo, ki pa bo nica Regionalne razvojne agencije uničena, če bomo preveč izvajali Gorenjske, predstavila evropski množični turizem. Kar sovpada s projekt čezmejnega sodelovanja slow turizmom, ki ga je predsta- Mateja Korošec je povedala, da ustrezen prevod besedne Slovenija–Italija in pripravljene vila Koroščeva, saj se turist – ribič zveze »slow turizem« še iščejo. smernice za razvoj omenjenega sprosti, uživa v naravi in pozabi na produkta ter možnosti vključitve vsakodnevne skrbi in stres v službi. bila odprta tradicionalna razstava strojništvo, posamezne podporne v omrežje Slowturism. Med delav- V okviru Tedna obrti in pod- izdelkov dijakov Srednje šole za institucije ter strokovne sekcije nico je poudarila, da je to okoljski jetništva so se podjetniki lahko lesarstvo Škofja Loka. pri OOZ Škofja Loka. Slabo vreme in odgovorni turizem, ki upošteva udeležili skupinskega svetovanja V soboto, 28. maja, pa bi se na je poskrbelo, da je bil Mestni trg etična načela. Turisti tako čas izko- o ustanavljanju podjetja. V sredo tradicionalni Podjetniški tržnici prazen, na Podjetniški tržnici pa ristijo čim bolj sproščujoče, har- je sledilo zabavno predavanje morali predstaviti lokalni pod- se vidimo drugo leto. monično, povežejo se sami s sabo Javno nastopanje z Boštjanom jetniki in obrtniki, dijaki Srednje Tatjana Rant in z okoljem. Ob stresnem načinu Romihom. V Sokolskem domu je šole za lesarstvo in Srednje šole za

POOBLA[^ENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL S l i k a j e s m b o n .

Povpre~na poraba goriva: 4,9 - 7,2 l/100km, emisija CO:2 129 - 1 65 g/km. Povpre~na poraba goriva in emisija je odvisna od vrste in modela vozila. Prihaja poletje! nudimo vam servis klimatske naprave z dezinfekcijo 15% popust na dodatno opremo za vozila Hyundai in Suzuki

Na{a ponudba - va{a ugodnost li~arske in kleparske storitve, v primeru {kode na va{em vozilu poskrbimo za popravilo, sodelujemo z vsemi zavarovalnicami. Sodelujemo z vsemi zavarovalnicami - za pla~ilo poskrbimo mi!

10 11 Junij 2011 Virtualni sprehod po poti treh loških gradov

V severovzhodnem stolpu Loškega gradu smo se v sredo, 11. maja, virtualno sprehodili po poti treh loških gradov v času in prostoru. Predavatelja arheolog Jože Štukl in arhitekt Tomaž Križnar sta predstavila vse tri loške gradove: Loški grad, Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad, imenovan tudi Divja loka oziroma Wildenlack.

Prvi grad na Loškem je nastal že v 11. stoletju, in sicer Zgornji stolp na Kranclju. Konec 11. oziroma v začetku 12. stoletja so zgradili Stari grad, v drugi polovici 12. stoletja pa še Loški grad. Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad so po potresu leta 1511 opustili, Loški grad pa so pod vodstvom škofa Filipa obnovili. Kot je povedal Štukl, prvotnega stolpastega gradu niso podrli, po prezidavah, razširitvah in moder- nizaciji v duhu novega časa je ostal glavna bivalna zgradba novega grajskega kompleksa. Medtem ko sta Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad propadala, je bil Loški grad skozi leta deležen obnov in predelav. Leta 1890 so Ruševine Starega stolpa na Kranclju, foto: Tomaž Križnar lastnice gradu postale uršulinke, ki so porušile osrednji stolp in iz- kazal s pomočjo tridimenzionalnih ki imate doma stare fotografije tudi letos, in sicer 26. junija. Ob vedle obsežne prezidave grajskih računalniško prikazanih maket Starega gradu in Zgornjega stolpa ideji, da bi ta pot zaživela tudi traktov. V prenovljenem gradu je s in risb, ki sta jih narisala njegova na Kranclju, da le-te prinesete na med letom, pa Križnar opozarja: koncem 19. stoletja pričel delovati otroka, Taša in Žan Križnar. Z uredništvo Loškega utripa. Foto- »Najprej je treba urediti in zašči- uršulinski šolski in vzgojni zavod. virtualnimi maketami je prikazal grafije vam bomo seveda nepo- titi ruševine (Divja loka in Zgornji Podobo, ki so jo gradu dale uršu- prostore in njihovo razporeditev v škodovane tudi vrnili. stolp na Kranclju). Grad in stolp sta linke, pa lahko vidimo še danes. gradovih, risbe pa so nas popeljale Križnar je poudaril, da je treba v zelo slabem stanju. Predvsem Štukl se je osredotočil na zgo- v obdobje, ko so na gradovih še opozarjati na to, da imamo bogato Divja Loka nujno potrebuje osnov- dovino, Križnar pa je opozoril na živeli ljudje in se sprehajale ovce kulturno dediščino, ki pa je ne no zaščito in ureditev zunanjega turistično vrednost gradov in z in psi. Križnar je s svojim znanjem, znamo ceniti, predvsem pa ne obodnega zidu.« Strinja se, da bi njimi povezanih najdb. V Zgor- raziskovanjem in predvidevanjem izkoristiti v turizmu. Škofja Loka z ureditvijo več poti Ločanom njem stolpu so namreč med dru- narisal tudi nekaj skic, kakšen je je srednjeveško mesto z veliko po- obudili zanimanje za spoznavanje gim našli tudi svečnik in prstan, bil Stari grad (oziroma grad Divja tenciala, »takih mest, kot je Loka, pestrosti okolja, v katerem živimo. »fantastične najdbe, ki bi jih lahko loka), saj zaenkrat slikovnih virov je zelo malo«. Turiste pa bi morda zadržali kakšen uporabili kot spominke«. Povedal še nimamo. Da bi obudili zanimanje za vse dan več in jih bolje seznanili tako s je tudi, da je včasih vsak grad imel Ker vemo, da več glav več ve tri škofjeloške gradove, so že lani krajem kot z ožjo in širšo okolico. vinograd, drobnico in kapelo. To in da ima več ljudi več podatkov pripravili pohod po poti treh gra- Tatjana Rant nam je na predavanju nazorno pri- in gradiva, naprošamo vse bralce, dov. Pohoda se lahko udeležite

Razporeditev prostorov v gradu, Gradnja Zgornjega stolpa na Kranclju, računalniški prikaz: Tomaž Križnar računalniški prikaz: Tomaž Križnar.

12 12 Junij 2011 Na Loškem največ obolelih za klopnim meningoencefalitisom

Klopi prenašajo več različnih bolezni, na našem območju predvsem lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis (KME). Slovenija je endemično območje za KME, na Gorenjskem je obolevnost višja, kot je v povprečju v Sloveniji. V okviru Gorenjske pa beležijo najvišjo obolevnost na območju UE Škofja Loka.

Lymska borelioza nega cepljenja proti KME. ugriz klopa, če hodimo po uho- Povzročitelj lymske borelioze so jenih poteh. Svetujejo uporabo bakterije, ki se z ugrizom klopa Epidemiološko svetlih oblačil z dolgimi rokavi, prenesejo na človeka. »V obdobju spremljanje da klopa prej opazimo. Pred od- od 3 do 30 dni po piku okužene- »Na Gorenjskem je obolevnost hodom v gozd, na travnik ipd. ga klopa se na mestu pika pojavi za KME višja, kot je v povprečju uporabimo sredstva, ki z vonjem rdeča lisa, ki se v krogu širi navzven v Sloveniji; v okviru Gorenjske pa odganjajo mrčes. Po vrnitvi domov in v sredini bledi. Nastane znači- beležimo najvišjo obolevnost na se oprhamo, umijemo, prečešemo len kolobar z rdečim robom in območju UE Škofja Loka,« pove lase, preoblečemo in temeljito osrednjim ozdravljenim predelom. sogovornica. Tako je za KME v Slo- pregledamo kožo. Podobne lise se lahko pojavijo tudi veniji v obdobju 2000–2009 obo- »Čim dlje je klop prisesan in drugod po telesu. Nekaj tednov do lelo v povprečju 263 oseb letno, pije kri, tem večja je verjetnost za Klop nekaj mesecev kasneje se lahko na Gorenjskem, ki ima približno okužbo, zato se čim prej in redno pojavijo znaki vnetja možganov, preko nepasteriziranega mleka in desetino prebivalstva Slovenije, pregledujmo ter pravilno odstra- možganskih ovojnic in živcev. Več mlečnih izdelkov. Klopi postanejo pa 62,6 oseb letno. Obolevnost za nimo klopa,« je jasna sogovorni- mesecev do več let po okužbi pa aktivni nad 5 ˚C. Največ obolelih Slovenijo je v tem obdobju bila v ca. Najbolje je klopa odstraniti s se pojavijo vnetja večjih sklepov, beležijo od aprila do oktobra, z povprečju 13,2 obolelih na 100.000 posebno pinceto. Na klopa ne še posebno kolen,« opiše znake vrhom obolevanja v mesecu juliju. prebivalcev, na Gorenjskem pa kar dajemo olja, alkohola in dru- lymske borelioze Andreja Krt Lah, Bolezen se ne prenaša s človeka na 31,3 obolelih na 100.000 prebival- dr. med., spec. javnega zdravja iz človeka. Čas od okužbe do pojava cev letno. V okviru Gorenjske je Zavoda za zdravstveno varstvo bolezenskih znakov je 7–14 dni. bila največja obolevnost na obmo- Kranj. Pomembno je, da takoj ko »Bolezen poteka v dveh fazah. čjih UE Škofje Loke (53,8/100.000), opazimo prve znake, obiščemo Prva faza traja 1–8 dni. Bolniki se Kranja (36,5/100.000) in Tržiča zdravnika, ki bo bolezen zdravil z slabo počutijo, imajo glavobol, bo- (33,8/100.000). V okviru same antibiotiki in na ta način preprečil lečine v mišicah, povišano telesno škofjeloške upravne enote pa so napredovanje obolenja v kasnejše temperaturo, lahko tudi bruhajo, razlike med občinami. stadije. imajo bolečine v trebuhu in dri- Odstranjevanje klopa sko. Prvemu obdobju sledi prost Cepljenje in splošni Klopni interval, ki traja 1–20 dni. Potem preventivni ukrepi meningoencefalitis (KME) nastopi druga faza bolezni, v kateri »Najbolj učinkovit preventivni gih tekočin, ker je verjetnost za KME je virusno obolenje osre- so prisotni znaki prizadetosti mo- ukrep je pravočasno cepljenje okužbo pri takem odstranjeva- dnjega živčnega sistema, ki lahko žganskih ovojnic in/ali možganov proti KME. Najprimernejši čas ce- nju večja. poteka v zelo hudi obliki in pusti (visoka telesna temperatura, hud pljenja so hladni zimski meseci, Precepljenost na Gorenjskem trajne posledice: glavobol, mo- glavobol, celo nezavest),« opiše vendar se lahko cepimo preko proti KME je nekaj nad 10 %. V tnje koncentracije, spomina in klinično sliko Krt Lahova. Zaradi celega leta. Poudariti moramo, Avstriji, kjer imajo že več kot 20- mišljenja, razdražljivost, ohromi- hude prizadetosti so oboleli obi- da sta za zaščito potrebna vsaj letne izkušnje s cepljenjem, je pre- tve, tresavico, zmanjšano delovno čajno hospitalizirani. Specifične- dva odmerka cepiva od treh. Za- cepljenost več kot 80-odstotna sposobnost ali celo povzroči smrt ga zdravila za bolezen ni, zato je ščito vzdržujemo z osvežitvenimi in so znižali obolevnost za KME s (1–2 %). zdravljenje samo simptomatsko. odmerki cepiva vsakih tri do pet preko 600 letno na 60 letno. Bolezen prenašajo okuženi Iz tega razloga zdravniki še toliko let,« pove Krt Lahova. »Cepljenje proti KME je pro- klopi, okužba pa je možna tudi bolj poudarjajo pomen preventiv- Sicer pa je manj možnosti za stovoljno in samoplačniško. Ker je cepljenje za večje družine ali ljudi z nižjimi dohodki lahko velik Povprečno št. obolelih Obolevnost na Obdobje 2000-2009 Skupno št. obolelih finančni izdatek, menimo, da bi letno 100.000 bilo treba najti načine za sofinan- Občina Škofja Loka 116 11,6 52,3 ciranje ali pa financiranje cepljenja v lokalnih skupnosti. Naj kot Občina GV-Poljane 65 6,5 92,7 primer dobre prakse navedem Občina Železniki 30 3 43,8 Klub študentov Kranj in Jesenice, ki so svojim članom prispevali del Občina Žiri 13 1,3 26,5 stroškov cepljenja,« je zaključila Slovenija 2630 263 13,2 Andreja Krt Lah. Klavdija Škrbo Karabegović Gorenjska 626 62,6 31,3 Slikovni material: brošura, ki jo je izdal Zavod za zdravstveno varstvo Celje Prikaz obolevnosti za KME na 100.000 prebivalcev po posameznih občinah v UE Škofja Loka v obdobju 2000–2009 (VIR: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj)

14 15 Junij 2011 Sokolski dom gosti razstavo ob 20. obletnici plebiscita 23. decembra lani smo praznovali zelo razdrobljeno. Razstava ponu- 20. obletnico plebiscita o samo- ja pregled dogajanja od novembra stojni in neodvisni državi Repu- 1990 do januarja 1991 in združuje bliki Sloveniji. V Arhivu Republike izredno dragoceno gradivo – pravi Slovenije so v počastitev tega za zaklad do sedaj za širšo javnost še slovensko zgodovino izjemno po- neobjavljenih dokumentov. Vse- membnega dogodka pripravili binsko in oblikovno je zasnovana iz razstavo, ki so jo decembra lani treh sklopov: Obdobje pred plebi- odprli v okviru osrednje slove- scitom, Dan plebiscita in Obdobje snosti ob dnevu samostojnosti in po plebiscitu. Avtorica pravi, da enotnosti v Cankarjevem domu. vsak prostor, v katerem gostuje- Razstava se seli po celi Sloveniji, jo, da razstavi neko specifiko in 20. maja pa je prišla tudi v Škofjo svoj pečat. Z razstavo so želeli Loko, natančneje v Sokolski dom, privabiti tudi mlade, zato so pri- Ivan Oman, častni občan Škofje Loke, in njen župan sta prva oddala kjer bo na ogled vse do 16. junija. pravili dotikalne dokumente in si- svoje glasovnice v simulirane volilne skrinjice. Na odprtju razstave so bili poleg mulacijo volišča, na katerem lahko nju težav današnjega časa. Župan je Slovenija 2011 tista Slovenija, predstavnikov Arhiva RS tudi ponovno glasujemo. Razstavo so mag. Ješe je odprtje razstave za- za katero smo glasovali tistega župan mag. Miha Ješe, poslanec vsebinsko zasnovali na trenutku služno predal Ivanu Omanu, ki nas decembra. Na koncu sta župan in v državnem zboru Milenko Ziherl poenotenja slovenskih političnih je spomnil na 57. številko Nove Ivan Oman kot prva oddala glasov- in Ivan Oman, častni občan Škofje strank, slovenskega naroda in vseh revije in vse nadaljnje dogodke. nice v simulirane volilne skrinjice. Loke ter pobudnik demokratičnih prebivalcev Slovenije za dosego Poudaril je, da ni nič narobe, če Dogodek je povezovala Monika sprememb v Sloveniji. Najprej sta skupnega cilja – samostojno in ne- smo si različni v političnih nazorih, Tavčar, Nejc Jemc na harmoniki zbrane nagovorili avtorici razsta- odvisno državo. Rdeča nit razstave da je pa slabo, če se ob razlikah ne in Jaka Strajnar na cajonu pa sta ve Alenka Starman, domačinka je ponovno doživetje pozitivnega znamo pomeniti in nismo enotni ga glasbeno popestrila. z Godešiča, in Vesna Gotovina. vzdušja izpred 20 let, ki ga danes v temeljih države. V razmislek je Anita Pokorn Starmanova je poudarila, da je bilo še tako potrebujemo, ko moramo Oman zastavil še vprašanje, ali gradivo zelo težko pridobiti, saj je ponovno združiti moči pri reševa-

AVTOHI[A KAV^I^ d.o.o., Milje 45, 4212 Visoko, Tel.: 04 275 93 00, www.avtohisa-kavcic.si

14 15 Junij 2011 Nekemična zasvojenost je ravno tako nevarna kot kemična

V okviru družbeno odgovorne kampanje Ne-odvisen.si se je v Škofji Loki odvilo več dogodkov pod skupnim naslovom Nariši nov dan. Ne-odvisen.si je široka, vseslovenska družbeno odgovorna kampanja, ki se bori proti različnim sodob- nim zasvojenostim. Namen in cilj kampanje je otroke, mladostnike in odrasle ozaveščati o različnih pasteh zasvojenosti in jih usmerjati k zdravemu načinu življenja.

Namenjeno vsem odgovornosti, pasteh zasvojeno- generacijam sti, prostem času in medosebnih Dogodki omenjenega programa odnosih. so zavestno organizirani tako, da Tretja triada in kasneje tudi sre- se v enem dnevu priredi in izvede dnješolci pa so bili deležni ozave- dogodke za vse generacije (naj- ščanja o različnih pasteh zasvoje- mlajši, mladostniki, odrasli). Prav nosti. »Danes nismo tukaj, da bi zaradi tega program dosega večjo moralizirali, ampak smo se prišli učinkovitost, saj sproži medgene- odprto pogovarjat o situacijah, v racijsko komuniciranje. katerih se lahko znajdete mladi,« je Tako so bili v športni dvorani uvodoma poudaril Kodelja. V nana Trati programa najprej deležni daljevanju je Kramli razložil razliko otroci do devetega leta iz vseh med odvisnostjo in zasvojenostjo škofjeloških osnovnih šol. Preko ter poudaril, da človek, ki se več interaktivne predstave Jaka išče kot eno leto drogira, nikoli več ne Akademska slikarka Nataša Gregorič je »narisala nov dan« ter nov dan so spoznavali in utrjevali bo ozdravel, ampak lahko zgolj pozvala otroke, naj to na posebnih listih storijo tudi sami. znanje o zdravju, igri, knjigi, odgo- abstinira, saj poškodb možganov vornosti in medosebnih odnosih. ni več moč popraviti. Nadalje da V vlogi moderatorja se je odlično začetni evforični občutki ob uži- izvzeto iz te problematike ter naj poškodb možganov in celo smrti. znašel vodja kampanje Bojan Ko- vanju droge izzvenijo že po treh vedno opozorijo starejšo osebe ali »Možgani so mu tako odpovedali, delja, ki je uspel otroke napeljati mesecih ter da si zasvojen že po policiste, če opazijo kaj sumljivega, kot bi bil deset let na heroinu. Ne- k sodelovanju in razmišljanju o treh do sedmih dneh vsakodnev- saj da prijavitelji niso izpostavljeni. kemična zasvojenost je ravno tako zdravem življenju, kar je dobra nega jemanja droge. Spregovorili so tudi o zasvoje- nevarna kot kemična,« je še dejal. popotnica za preprečevanje za- Mladi so z velikim zanimanjem nosti z računalnikom in pastmi in- Čeprav se mladi niso ravno svojenosti. poslušali predvsem o resničnih terneta, saj lahko pride do različnih strinjali z vso vsebino, predvsem Mladostniki od desetega do primerih (brez odkrivanja iden- zlorab. Zato sta Kodelja in Kramli s tem, da zadostuje eno uro ra- dvanajstega leta so s strokovnja- titete), s katerimi je postregel poudarila, da čustva in odnosi ne čunalnika na dan ter da slednjih kom, terapevtom in vodjo Centra Kramli. Seznanil jih je z vrstami sodijo na svetovni splet ter da se ne smejo imeti v svojih sobah, za zdravljenje odvisnosti Miho dilerjev in poudaril, da so najbolj prijateljstva ne tkejo preko soci- pa so na koncu obema glavnima Kramlijem ter moderatorjem Ko- nevarni tisti, ki jim zaupajo, torej alnih omrežij, kot je Facebook, voditeljema srečanja ter številnim deljo v interaktivnem druženju sošolec, prijatelj ipd. V razpravo ampak v živo. Kramli je še opozoril govornikom preko videoposnetka preko videostripa Zarja in Svit s sta se vključila tudi policista Po- na nekaj primerov zasvojenosti z na koncu namenili velik aplavz. prijatelji prejeli sklop sporočil, in licijske postaje Škofja Loka, ki sta določenimi vsebinami na inter- Upajmo, da bo vsaj del te vsebine sicer o sprejemanju samega sebe, dejala, da tudi naše okolje, žal, ni netu, kar je pripeljalo do resnih padel na plodna tla.

Najmlajši so preko interaktivne predstave Jaka išče nov dan spoznavali in utrjevali znanje o zdravju, igri, knjigi, Bojan Kodelja med najmlajšimi udeleženci kampanja Ne-odvisen.si odgovornosti in medosebnih odnosih.

16 17 Junij 2011

Nekaj zanimivih izjav soustvarjalcev kampanje »Moč dilerja je v njegovih besedah.« »Nikdar si ne dovolite, da nekdo izkorišča vaše slabe občutke.« »Kot prijatelj ne morete pomagati prijatelju, ki se drogira, ker vas lahko potegne v isto brezno. Pomaga lahko starejša, strokovna oseba, ki ima precej veščin na tem področju.« »Otrokom moramo dati ljubezen in trdno oporo, da bodo razumeli, da jih imamo radi. Pa vendar jim moramo jasno povedati, kaj smejo in česa ne.« »Naši otroci si zaslužijo starše, ki so kos njihovim čustvenim izbru- hom. Ne smemo biti njihov koš za smeti.« Vlasta Nussdorfer in Fani Čeh »Danes starši nimamo veliko časa, zato se želimo otrokom odku- Tudi za odrasle informacij o zasvojenosti, ki so bile piti. Njihovo ljubezen kupujemo s popustljivostjo. Ta napaka nas Večer pa je bil namenjen sta- predstavljene tudi mladostnikom, kasneje tepe.« rejšim od 18 let. Izjemen večer, v so starši lahko slišali tudi, da je še »Računalnik in televizija ne smeta imeti tako pomembnega mesta katerem sta se prepletala ljudskost bolj skrb zbujajoča nekemična v družini, kot ga imata danes.« in strokovnost, začinjena s humor- zasvojenost. »Če je nekdo tri leta jem, kljub resni temi. Poleg Ko- zasvojen s heroinom ali pa če je tri Izjave obiskovalcev delje, ki se je izvrstno znašel med leta zasvojen z določenimi vsebi- prav vsemi generacijami, so so- nami na računalniku, ima enako Peter, 13 let: »Danes smo slišali veliko koristnega o pasteh droge. delovali že omenjeni Miha Kramli, poškodovane možgane, zato smo Predvsem se mi je zdel zanimiv podatek, da prijatelju, ki se drogira, predsednica društva Beli obroč kot starši dolžni, da omejimo njene moremo pomagati, saj nas lahko potegne v svet drog, ampak Slovenije Vlasta Nussdorfer in govo uporabo,« je bil jasen Kramli. moramo povedati odraslim.« To torej ne pomeni, da računalnik učiteljica – svetnica Fani Čeh. V Matej, 16 let: »Prav z vsem se sicer ne morem strinjati, npr. s tem, povsem prepovemo. Internet je vlogi režiserja preko videozaslona da zadostuje ena ura računalnika na dan, vendar pa je bilo poučno tudi svetovna knjižica znanja, zato je Jurij Zrnec soustvarjal humorne slišati tudi to, da je računalnik lahko nevaren in da nekemična od- se kot starši spoznajmo z njim, situacije in veselo krmaril skozi visnost prav tako pušča fizične posledice kot kemična odvisnost.« resne tematike. da bomo otroke znali opozoriti Najprej je beseda tekla o med- na pasti. Anja, 17 let: »Resnične zgodbe o naključnih dilerjih, ki ti podta- sebojnih odnosih, družini, vzgoji Po zaključku večera so si priso- knejo drogo v pijačo ali hrano, so prav strašljive. Od zdaj naprej kot najtežjem poklicu itd. Slišali tni ob razlagi kriminalistke lahko bom še bolj pazljiva.« smo, da v Sloveniji ni največji pro- ogledali tudi imitacije prepove- Renata, 26 let: »Čeprav je debatni večer v osnovi temeljil na modri blem nasilje, temveč razveze in boj danih substanc. vzgoji, ni bil poučen zgolj za starše temveč za slehernega posa- okoli otrok ter kupovanje njihove Celodnevno dogajanje pod meznika. Razprava je poslušalca spodbudila k vpogledu v lastno naklonjenosti ob tem, kar je raj za okriljem kampanje Ne-odvisen. delovanje ter pripomogla k njegovi razlagi, ki naj bi bila posledica začetek zasvojenosti. si je pustilo velik pečat. Na vseh vzgoje kot primarne in osnovne baze človekovega delovanja.« Sledila je tema o zasvojenosti. petih dogodkih je bilo skupaj Sodelujoči so opozorili, da se z približno tri tisoč obiskovalcev, Nataša, mama treh otrok: »Predvsem s predstavitvijo Miha Kra- otroki premalo pogovarjamo, da kar predstavlja kar 15 odstotkov mlija sem bila zelo zadovoljna, saj se mi je zdelo, da ne olepšuje jim moramo postavljati meje, da je prebivalcev škofjeloške občine. stvari in pove tako, kot je. Vesela sem bila, da mi je ponekod odprl pomembno, kako jim organizira- Klavdija Škrbo Karabegović oči, predvsem v smeri, kaj vse otrok zmore. Sama sem prepričana, mo prosti čas itd. Poleg osnovnih da starši preveč naredimo namesto otroka in osebno se trudim, da bi bilo pri vzgoji mojih otrok tega čim manj, po drugi strani pa ugotavljam, da še vedno preveč storim namesto njih. Samo organizacijo dogodka toplo pozdravljam in menim, da bi morali motivirati starše, da bi bila obiskanost še večja.

Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov vozil Splo{ni servis vozil

tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Spodnja Senica 19c, 1215 Medvode E-mail: avto.jamnik siol.net Škofjeloška policista med učenci tretje triade

16 17 Junij 2011 Obletnica rojstva Cvetka Golarja

Prostovoljno gasilsko društvo(PGD) Gosteče je ob 132. obletnici rojstva Cvetka Golarja pripravilo kulturni program da bi se ponovno spomnili na svojega rojaka in ponesli njegov glas med širšo publiko.

Ob obletnici rojstva Cvetka Golarja vsem Golarjevo povezanost z nara- Josipa Murna, s katerim sta skupaj je PGD Gosteče pripravilo kulturno vo, Sorškim poljem, Gostečami in prebivala v ljubljanski cukrarni. prireditev, ki je potekala 7. maja Ljutomerskimi goricami. Kulturni Preko Murna se je spoprijateljil pred gasilskim domom v Goste- program so soustvarili folkloristi tudi z Otonom Župančičem, s ka- čah. Predsednik PGD Gosteče, iz OŠ Cvetka Golarja, učenka Eva terim sta po Murnovi smrti ostala Nikolaj Kržišnik, je povedal, da Pivk, harmonikar Matej Starman prijatelja. Golar se je ukvarjal z se želijo s to prireditvijo ponovno in mešani oktet Lipa pod vod- novinarstvom, pisal je zgolj zaradi spomniti na svojega rojaka Cvet- stvom Jane Debeljak. Prireditev kruha. Večino časa je preživel v ka Golarja, saj je o njem premalo se je končala s polaganjem venca Ljubljani, nekaj v Celju, nazadnje povedanega. Prav tako so ob tej na Golarjevi domačiji. pa se je ustalil v Ljutomeru, kjer priložnosti obudili spomin na se je ukvarjal s čebelarstvom in delček njegove bogate literarne Cvetko Golar sadjarstvom. Pisal je pesmi, no- dediščine. Po njem se imenujeta Cvetko Golar je bil slovenski pe- vele, dramske igre, urejal pa je matična šola na Trati in podružnica snik, pisatelj in dramatik. Rodil tudi časopise, liste in almanahe, v Retečah. Tako je bila gostja tudi se je 4. maja 1879 v Gostečah kot so Domovina, Novi slovenski ravnateljica OŠ Cvetka Golarja, (na Golarjevi domačiji) v družini Štajerec, Naš list, Na novih potih, mag. Karla Krajnik. Krajnikova s sedmimi otroki. Že kot otrok Ljubljanski zvon, Slovan, Slovenski je čestitala PGD Gosteče za odlič- Cvetko Golar, rojen 4. maja je vzljubil domačo pokrajino in narod. Svoja dela je objavljal tudi v no idejo in poudarila, da se bodo 1879, v Gostečah v družini s okoliške griče. Zaradi tega ga je ameriškem izseljenskem listu Glas sami spomnili nanj leta 2013 ob sedmimi otroki. kasneje, ko je hodil v šolo v Škofjo naroda. V svojih delih je predvsem 50. obletnici obstoja šole. Kot Loko in v gimnazijo v Ljubljani, slikal motive iz kmečkega okolja, zanimivost je dodala, da so šolo sveta, mag. Melita Rebič, pred- večkrat dajalo domotožje. Gim- novelo ali pesem je najraje postavil poimenovali po Golarju šele po sednik krajevne skupnosti Trata, nazije ni dokončal in tako se je na na območje Sorškega polja. šestih letih obstoja. Na prireditvi Štefan Kalamar, in predsednik koncu šestega letnika odpravil v Anita Pokorn so bili tudi predsednica odbora za Športnega društva Pungert, Bojan Zagreb, kjer je urejal dijaški list družbene dejavnosti občinskega Gaber. Rebičeva je poudarila pred- Nova nada. V gimnaziji je spoznal

Filc, d. d., Slovenska 40, 1234 Menge{

Ali si želite`elite delatidelati v v urejenem urejenem okolju? okolju? Želite@elite imetiimeti dolgoročno dolgoro~no varno varno prihodnost? prihodnost? Smo mednarodno podjetje podjetje s 70-letno z 70 tradicijo, letno tradicijo, specializirano specializirano za proizvodnjo in razvoj klasi~nega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega zanetkanega proizvodnjo tekstila ter in ve~plastnih razvoj klasičnegatekstilij za avtomobilsko, in z vrhunsko gradbeno tehnologijoin obdelanegapohištveno industrijo. netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avto- Zaradi pove~anja obsega proizvodnje v na{em novem obratu v Industrijski mobilsko,coni na Trati v gradbeno[kofji Loki, vabimo in pohištveno k sodelovanju kreativne,industrijo. dinami~ne Zaradi in povečanja obsegasamostojne proizvodnje osebe za delovno vmesto: našem novem obratu v Industrijski

coni1. UPRAVLJAVEC na Trati v Škofji STROJEV Loki, vabimo k sodelovanju kreativne,

dinamične5 oseb za nadzor in in samostojnevodenje procesnih osebe linij - delo za v delovnoproizvodnji, zamesto: dolo~en ~as z mo`nostjo podalj{anja, delo poteka v izmenah. UPRAVLJALECOd vas pri~akujemo: STROJEV - vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehni~ne smeri, 5- osnovno oseb ra~unalniškoza nadzor znanje, in vodenje procesnih linij – delo v proiz- - natan~nost in zanesljivost pri delu. vodnji, za določen čas z možnostjo podaljšanja, delo Nudimo vam: poteka- dinami~no v delo izmenah. in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju, - mo`nost strokovnega izpopolnjevanja, Od- nagrajevanje vas pričakujemo: glede na doseène vsaj rezultate, III. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, osnovno- mo`nosti napredovanja. računalniško znanje, natančnost in zanesljivost pri delu.ê je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in kratkim ìvljenjepisom najkasneje do 24. 6. 2010 na naslov: Filc d.d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo Nudimopovabili na razgovor vam: in dinamično jih o izidu razpisa delo obvestili in varno v 14 dneh zaposlitev po izboru. v urejenem delovnem okolju, možnost strokovnega izpopolnjevanja, nagra- jevanjeZa dodatne glede informacije na dosežene glede zaposlitve rezultate, pokli~ite na možnosti tel. 01/724-7000. napredovanja.

Če je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in kratkim življenjepisom najkasneje do 24.6.2011 na naslov: Filc d.d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.

Za dodatne informacije glede zaposlitve pokličite na tel. 01/724 7000.

18 19 Junij 2011 Eko Živžav v stilu vesterna Letošnji Živžav se je odvijal v stilu oblegan je bil rodeo, na katerem že sredi aprila, vendar je bilo še to vesterna. Popolno petkovo vreme so aktivisti Kluba škofjeloških štu- prepozno, saj so bili zadnji tedni 20. maja je maturante s parade na dentov pripravili »rodeo contest«. zelo naporni in delovni. Pri sami Mestnem trgu zvabilo pod kro- Za dobro vzdušje so ob igranju prireditvi, ki je bila letos ekološka, šnje dreves v nekdanjo vojašnico. uspešnic poskrbeli bendi The ni- je pomagalo okrog dvajset pro- Program je vodil improvizator iz pple people, Fireflies, Alkimisti stovoljcev. Ti so v soboto zjutraj KUD Kiks, Vid Sodnik: »Meni se in hiphop zasedba Kamaboom. pospravili tudi vse smeti. Sredi zdi super, da starejši študentje Dogajanje se je kasneje preselilo dogajanja smo ujeli predstavni- pripravijo prireditev za mlajše, na Ostrigin vrt, kjer se je vrtela ka dijakov Primoža Simoniča. tudi vzdušje je odlično in imamo se elektronska glasba, v dvorani pa »Organizacija je naporna, ampak odlično.« Tako so v stilu Indijancev smo lahko zaplesali v ritmih disca uspešna. Vreme je odlično, vzdušje in kavbojev potekale razne igre. in eurodancea. Glavni organizator fenomenalno, žur bo zanesljivo Dijaki so se pomerili v vlečenju letošnjega Živžava in novopečeni uspel,« je povedal. Glavni organizator in novo- vrvi, lovljenju z laso, v Chuck Norris predsednik KŠŠ Luka Krajnik je Anita Pokorn pečeni predsednik KŠŠ Luka challengu in karaokah. Najbolj povedal, da so s pripravami začeli Krajnik je povedal, da je organizacija naporna in da so z njo začeli že v aprilu.

Dijaki 4. e (royal class) z razredničarko Ireno Florjančič so dejali, Maturantje Maja, Matjaž in David, Kristjan, Samo in Rok da so najboljši razred na šoli. Majice so si obarvali v barve Evropske Nina bodo po zaključku gimna- bodo pogrešali gimnazijo, unije, saj so bili evropski oddelek. Florjančičeva je dejala, da takih zije najbolj pogrešali sošolce. Na vendar se veselijo novih izzivov ne bo več imela, bili so namreč nekaj posebnega. Na poseben Živžavu jim je bila všeč dobra na fakulteti. Neko obdobje se način so jih dodatno povezali dve enotedenski glasba, preizkusili pa so se tudi v končuje in začenja se novo. mednarodni izmenjavi in maturantski izlet. »jahanju bika«.

Dijake je navduševal adrenalinski rodeo, KŠŠ pa je pripravil tudi »rodeo contest«. Na fotografiji je Matic Jezeršek, ki je zasedel tretje mesto, med dekleti pa je zmagala Gaja Pretnar. Napeto je bilo tudi med vlečenjem vrvi.

18 19 Junij 2011 Dober veter v jadra tudi v naslednjih letih!

Morda je po mnenju koga nenavadno, da so v alpskem okolju aktivni tudi jadralci, vendar škofjeloški člani Jadralnega kluba (JK) Loka Timing s svojim zgledom kažejo, da to ne drži. V začetku maja je namreč klub praznoval uradno 10. obletnico obstoja, čeprav njegovi začetki segajo že več kot dvajset let nazaj. Ob tako pomembnem jubileju so pripravili razstavo v Sokolskem domu, se spomnili najpomembnejših dogodkov in že snovali nove morske dogodivščine.

Danes JK Loka Timing šteje preko dve jadrnici, pokale, film o križar- Na slavnostnem praznovanju je 70 članov, od tega je kar šestnajst jenju po tujih morjih itd. Ob tej jubilantom čestital predsednik JK lastnikov jadrnic. Redno se odpra- priložnosti je klub izdal bilten s Odisej iz Ljubljane Janko Lah, s ka- vljajo na pomorska popotovanja časovnim prerezom najpomemb- terim loški jadralci zelo dobro so- in regate, na katerih zasedajo lepe nejših dogodkov od nastanka do delujejo. Spregovoril je tudi Bojan uvrstitve. Srečujejo pa se tudi na današnjih dni. Za pravo vzdušje Gale iz Jadralne zveze Slovenije, kopnem, in sicer skupaj kolesarijo, je poskrbela še dalmatinska klapa ki je ekipama zaželel čim boljši organizirajo tematska srečanja, Mali grad. rezultat na svetovnem prvenstvu hodijo v hribe, od koder imajo Predsednik JK Loka Timing ter poudaril, da je jadranje eden seveda možnosti pogleda na Miran Zupančič je ob tem pove- najlepših športov, ki povrh vsega morje itd. dal: »Osnovno, kar nas združuje, namesto motorjev uporablja veter. Večinoma jadrajo v domačem je ljubezen do narave. Z vetrom Prisotne je pozdravil še direktor Jadranu, nekateri pa se odpravijo v jadrih potujemo na najbolj Zavoda za šport Škofja Loka Aleš tudi drugam. Tako je v desetih letih ekološki način. Ponosni smo na Murn, nato pa je škofjeloški župan osem članov opravilo 33 jadralnih tradicionalno družinsko regato, s mag. Miha Ješe slavnostno odprl rut izven domačega Jadrana in na katero širimo ljubezen do jadranja razstavo s tradicionalnimi bese- teh potovanjih preplulo natančno Predsednik Jadralnega kluba tudi na druge družinske člane. Pri dami: »Dober veter v jadra vam 84.951 km, kar je več kot dvakrat Loka Timing Miran Zupančič mnogih je ta ljubezen prerasla želim.« okoli Zemlje na ekvatorju. Z njimi v strast.« Dodal je, da bosta dve Klavdija Škrbo Karabegović so pluli še drugi člani kluba, tako Na razstavi ob 10. obletnici posadki kluba sodelovali na leto- da bi v JK Loka Timing lahko našteli kluba smo si lahko ogledali foto- šnjem svetovnem prvenstvu, ki kar 32 mednarodnih pomorščakov. grafije z jadranj, jadralno opremo, bo potekalo na Cresu.

Jadrnica Mini 12 Utrinek z razstave

- prevozi Specializirani smo - àrni pogrebi za prevoze v tujino AVTOSTEKLA - klasi~ni pogrebi in iz tujine - ureditev vseh MONTA@A, POPRAVILO IN PRODAJA potrebnih dokumentov - prekopi deùr stvo 24 ur na dan - obnova obstoje~ih grobov MENJAVA STEKEL OSEBNIM - prodaja nagrobnega delujemo po celi peska in zemlje Gorenjski IN TOVORNIM VOZILOM, BAGERJEM, TRAKTORJEM … Mi{a~e 1, Kamna Gorica tel.: 04/530-85-30, fax: 04/530-85-31 E-mail: akris akris.si NOVO! Ko ugasne GSM: 041/756-173 PRIHRANIMO VAM POT NA ZAVAROVALNICO! AVTOSTEKLA Uradne ure na mestnem pokopali{~u Cenitev poškodb ali razbitega stekla vam v [kofji Loki vsako sredo od 10. do 12. ure JELOVÂN d.o.o.. uredimo mi! Smo partnerji vseh zavarovalnic! @abnica 24, @abnica ìvljenje www.akris.si Tel.: 04/231 02 22 tel. v [k. Loki: 04/512-30-76 GSM: 041/756 188

20 21 Junij 2011

piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Obisk pri županu Župan občine Gorenja vas-Po- je ogledal gradbišče na Trebiji, na med Trebijo in Sovodnjem. domu, dobro služijo.« ljane Milan Čadež je bil tokrat katerem bi morali z deli pri sanaciji Milan Čadež je posebej pohvalil Za skupno mizo se je usedel zadovoljen, ker vse kaže, da se ceste v času, ko izide Loški utrip, ribiče: »Ne smem pozabiti na ribi- tudi s predstavniki KS Trebija. bo prebivalcem Sovodnja počasi že končati. Gradbišče se bo potem ško družino, ki zgledno skrbi za Govorili so o prodaji Doma pod lahko oddahnilo – obljube o ob- preselilo nekaj kilometrov naprej, vodotoke v občini. Moram jim dati Planino. Vsi upajo, da mu bo novi novi ceste, ki povezuje Poljansko do »Pajklca«. Na obisk prihajajo vse priznanje za njihovo delo. Tudi lastnik Jani Bašelj vrnil turistični dolino s Cerkljanskim, se namreč tudi predstavniki Direkcije za ceste letos so izvedli očiščevalno akcijo. sijaj, kakršnega je nekoč že imel. končno udejanjajo. Z izvajalcem Republike Slovenije, ki bodo pri- Upam, da jim novi prostori, ki so del, Cestnim podjetjem Kranj, si pravili projekte za celotno traso jih dobili v starem zdravstvenem Prostor v vrtcu – bo! Vodnjak na Hotavljah Občina Gorenja vas-Poljane je uspešno kandidirala na razpisu Heliosa Ob zadnjem razpisu za sprejem otrok v vrtce v občini Gorenja vas- in ministrstva za okolje in prostor v okviru projekta oživljanja krajevnih Poljane je ostalo brez mesta v vrtčevskem varstvu 27 otrok. Na razpis vodnjakov v Sloveniji, in sicer za obnovo vodnjaka na Hotavljah. so prejeli 151 vlog: 77 za prvo in 46 za drugo starostno obdobje, Barbara Bogataj, vodja občinske uprave, je bila zadovoljna: »Vo- medtem ko 26 malčkov prvega septembra še ne bo izpolnjevalo dnjak se nahaja v starem vaškem jedru Hotavelj, na območju, na ka- starostnega pogoja. Jeseni bo na voljo 98 prostih mest, pred vrati terem so znane najstarejše hiše v naselju. V preteklosti je bil vodnjak vrtca pa bo ostalo 27 otrok. Na vprašanje, kako bodo rešili nastalo pomemben objekt na tem koncu vasi, saj se je s pitno vodno iz njega situacijo in tudi tem malčkom zagotovili mesto v vrtcu, župan Milan oskrbovalo več hiš.« Čadež odgovarja: »Intenzivno delamo na tem, da povečamo kapa- Dodala je, da ima načrtovana rekonstrukcija vodnjaka velik lokalni citete vrtca v Poljanah. Lahko rečem, da bomo naredili vse, kar je v pomen za Hotavlje, saj gre za star vaški vodnjak, ob katerem so se nekoč naših močeh, da starši s svojimi malčki ne bodo ostali pred vrati.« srečavali domačini in so se spletle marsikatere zgodbe. Vaščani želijo O subvencijah za otroke, ki so v domačem varstvu, ne razmišljajo. z obnovo vodnjaka ponovno oživiti vodnjak in uporabo vode, ki ni iz pipe. Vodnjak bo pomembno prispeval k oživitvi pristnega starega vaškega jedra, vključen pa bo tudi v vodno učno pot, ki bo pripomogla k dvigovanju zavesti o pomembnosti pitne vode danes in o načinu Mednarodno tekmovanje pridobivanja vode v preteklosti. Vodnjak je eden izmed najstarejših ohranjenih elementov na tem območju. Na območju starega vaškega v gorskih tekih za mladince jedra so še kulturni spomenik – domačija pri Koritarju, obnovljeno kužno znamenje iz 17. stoletja, vaška lipa z vaškim omizjem, načrtova- Občina Gorenja vas-Poljane že na je obnova vaške žganjarne, v okviru čistilne akcije pa so leta 2010 kar nekaj časa diha v znamenju obnovili enojni kozolec. mednarodnega tekmovanja v gorskih tekih za mladince, ki bo potekalo v soboto, 25. junija, v Gorenji vasi. Do podpisa Življenje pri Hribovcu tripartitne pogodbe za ta dogodek je prišlo že 19. januarja letos v Ljubljani, in sicer med teče dalje predstavniki Svetovnega zdru- Mednarodno tekmovanje v Tokrat bi vas rada popeljala visoko v hribe, v Čabrače, k Hribovcu, ženja gorskih tekov, Atletsko gorskih tekih za mladince – kjer živi Alja s svojimi otroki in se po smrti moža Toneta bori s zvezo Slovenije in lokalnimi podpis pogodbe. skupnostmi za organizacijo tegobami, ki jih prinaša življenje. svetovnega prvenstva v gorskem maratonu. Otvoritvena slovesnost Nekega večera v februarju se je triinštiridesetletni Tone Klemenčič bo privabila ljubitelje gorskega teka na osrednji trg v Gorenji vasi že usedel na traktor in se odpravil delat v gozd. Ni se več vrnil, delovni dan prej. Tekmovalce iz številnih držav bodo zvečer ob 19. uri poz- stroj je pod seboj kruto končal življenje očeta treh otrok. Tone je bil dravili župan Milan Čadež, predsednik Atletske zveze Slovenije dr. edini, ki je imel v družini zaslužek. Peter Kukovica in predsednik Mednarodne zveze za gorske teke Žena Alja se danes trudi, da je življenje v stari hiši čim manj tu- WMRA Bruno Gozzelino. Predsednik organizacijskega odbora pa je robno. S polno energije, vneme in zagona spodbuja otroke, delavce predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar. Prijavljenih je že okoli in tudi sebe pri delu na novi hiši, ki so jo pričeli graditi že v času, ko sto tekmovalcev. Mednarodna tekma za mlajše mladinke in mladince, je bil Tone živ. Alja Klemenčič se ne ustraši prav nobenega izziva. ki poteka po pravilih Mednarodne zveze za gorske teke, se bo pričela Še več: trdno upa, da ji bo uspelo, zato spodbuja sebe, družino, z v soboto ob 11. uri. Proge bodo potekale po travnikih na vzpetini nad vsem srcem poskrbi za delavce, ki ji pridejo pomagat. Poljanci so Osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas. Tekmovalke bodo tekle na dobri ljudje. To se ve. Človeka v stiski še nikoli niso pustili na cedilu. 3,6 kilometra, tekmovalci pa na 4,6 kilometra dolgi progi. Start in cilj Družini Klemenčič so pomagali tudi z denarnimi prispevki. Klobuk za vse kategorije bo pri zdravstvenem domu v Gorenji vasi, kjer bo ob dol pred dobrimi ljudmi, ki znajo odpreti srce takrat, ko je potrebno. 13. uri potekala razglasitev rezultatov. Prvi trije tekmovalci bodo prejeli spominske medalje, zmagovalec v vsaki kategoriji pa pokal.

20 21 Junij 2011

Novice iz Selške doline Projektni dan na OŠ Železniki

Učenci Osnovne šole Železniki so vključeni v številne projekte. Ti so Čustva odpirajo um, Comenius, Eko šola, Shema šolskega sadja, Rastem s knjigo, ŠKL, Zdrav življenjski slog, MEPI. V letošnjem šolskem letu so imeli možnost izdelati tudi raziskovalne naloge.

Tako so imeli v soboto, 16. aprila domov. Učenke pa so barvale pirhe 2011, projektni dan, na katerem in izdelovale košarice zanje. Učenci so med drugim predstavljali svoje petih razredov so svojim sošolcem raziskovalne naloge. V prvem ra- in učencem četrtih razredov pred- zredu so imeli ekološki dan. Opra- stavili raziskovalne naloge na temo vili so ekološko bralno značko, čebelarstva. Nato so spoznavali tako da so skupaj prebrali knjigo različne tehnike barvanja pirhov o drevesu, se o njej pogovarja- in iz gline izdelali košarice. V 6. a Šestošolci pri opravljanju dejavnosti li in zgodbo narisali v zvezke. V razredu so spoznavali igre iz starih drugem in tretjem razredu so se časov, v 6. b so v okviru Eko šole ob večjih praznikih. V 8. a so spo- pa so prevajali v angleščino, v 9. ukvarjali s projektom Čustva od- izdelovali plakate o varčevanju znavali program za mlade MEPI b so izdelovali grafe in računali pirajo um. Tako so si v drugem z energijo, v okviru Comeniusa preko team buildinga, to je iger za vremenske pogoje v državah, s razredu ogledali intervju z Matejo pa opisovali rastline in živali, 6. grajenje skupine in čarobne sobe, katerimi šola sodeluje v projektu Pintar, ki jih žal ni mogla obiskati. c razred je počistil okolico šole. v kateri so preko čutil spoznavali Comenius, v 9. c razredu pa so Nato so izdelali osebni album in Sedmi razredi so si v spremstvu štiri letne čase. V 8. b so razisko- obravnavali isto temo kot v 8. b. se igrali družabne igre. V tretjem razredničark ogledali tovarno vali običaje, povezane z veliko Zadnji dve šolski uri pa so imeli razredu so s pomočjo omenjene- Domel. Po končanem obisku so nočjo na Slovenskem in v doma- učenci od 6. do 9. razreda v šol- ga projekta iskali dobre lastnosti v 7. a izdelovali škatle za odpa- čem kraju, v 8. c razredu pa delali ski telovadnici še predstavitev že vseh sošolcev v razredu. V četrtem dni papir, v 7. b analizirali meritve poizkuse za ugotavljanje čistosti omenjenih raziskovalnih nalog. razredu so spoznavali velikonočne (skozi celo leto so na štirih krajih v vode. V 9. a so se ukvarjali s prevodi Tako so lahko vsi učenci spoznali in običaje. Učenci so izdelali butarice Železnikih vsak ponedeljek merili pregovorov držav, ki sodelujejo v videli, kaj so njihovi sošolci odkrili in jih nato s ponosom razkazo- temperaturo in opazovali senco), v projektu Comenius, iz angleščine v na različnih področjih. vali vsem, ki so jih srečali na poti 7. c razredu pa spoznavali običaje slovenščino, slovenske pregovore Darja Štibelj »Mi pa radi plešemo«

Tako se je glasil naslov prireditve, ki jo je v petek, 13. maja 2011, v športni dvorani v Železnikih skupaj s svojimi plesalci in ob pomoči pridnih mamic, ki so poskrbele za pecivo, pripravila mentorica folklorne skupine na Osnovni šoli Železniki Andreja Bogataj Rant.

Na prireditvi so nastopili otroška šolskem letu preteklo že štiride- folklorna skupina iz Selc, Mladin- set let od ustanovitve Folklorne ska folklorna skupina Otona Žu- skupine Železniki. Kar trideset let pančiča Sora in odrasli folklorni jo je vodila ustanoviteljica Ana skupini Mali vrh ter Sovodenj. Na Bogataj, nato pa je žezlo predala prireditvi pa niso manjkale tri do- svoji hčeri Andreji, ki skupino vodi mače skupine, in sicer najmlajši zadnjih deset let. Da folkloristi ne člani folklorne skupine iz vrtca plešejo »na suho«, jih s svojo har- ter mlajša in starejša folklorna moniko spremlja Oton Demšar. Mlajša otroška folklorna skupina, foto: Aleksander Čufer skupina iz Železnikov. Da kljub Poleg njega so Folklorno skupino nežnim letom dobro obvlada Železniki na harmoniko spremljali ditvah, občinski reviji folklornih klostjo in izročilom svojih babic, harmoniko, je dokazal prvošolec še Janez Habjan, Sašo Zagoršek, skupin, povabljeni pa so bili tudi, dedkov, prababic in pradedkov. Aljoša Habjan. Program so po- Janez Triler, Jože Pfajfar, Vero- da se predstavijo v tujini. Danes Igrajo se igrice, kot so se jih igrali pestrile pevke šolskega pevskega nika Kamenšek in Jerca Habjan. folklorno skupino obiskujejo učen- nekoč, učijo se plesov in se pri zbora z ljudskimi pesmimi. Za Že od samega začetka je sku- ci od prvega do petega razreda. tem zabavajo. Plešejo ljudske presenečenje so poskrbeli tudi pino obiskovalo precej učencev, Vaje imajo kar v učilnici enkrat plese, ki jih združijo v venček nekdanji plesalci, ki so s svojo tudi do osemdeset. Čeprav je z leti tedensko že ob sedmi uri zjutraj ali vpletejo v splet, sestavljen iz mentorico in ustanoviteljico Fol- zanimanje usahnilo, jih je vedno zaradi lažje organizacije. Razde- ljudskih običajev, iger in navad. klorne skupine Železniki, Ano plesalo okoli petdeset. Razdelje- ljeni so v dve skupini – mlajšo in Želimo jim še veliko lepih in za- Bogataj, zaplesali kovtre. ni so bili v dve skupini, vaje pa starejšo. V letošnjem šolskem letu bavnih uric ob spoznavanju iger In zakaj je Andreja Bogataj so imeli v razredu, telovadnici ali se je opogumilo in se dekletom in plesov naših babic in dedkov Rant pripravila omenjeno pri- celo na hodniku. Sodelovali so na pridružilo kar trinajst fantov. Tako ter čim večjo fantovsko zasedbo. reditev? Ker je prav v letošnjem šolskih proslavah, krajevnih prire- se folkloristi seznanjajo s prete- Darja Štibelj

22 23 Junij 2011 Z novo tablo do večjega obiska

Muzej v Železnikih so odprli 31. avgusta 1969. V njem si lahko ogledate stalne zbirke o železarstvu in spremljajočih dejavnostih, stalno zbirko o začetkih in razvoju čipkarstva ter spominsko zbirko pomembnih rojakov iz Železnikov.

V sredo, 18. maja, ob mednaro- obnovitvi strojev iz začetkov ko- dnem dnevu muzejev so se odlo- vinarstva. Glavni akter je bil Peter čili, da javnosti ob dnevu odprtih Polajnar, edini še živeči ustanov- vrat ponudijo še nekaj več. Tako ni član Kovinarske zadruge, ki so so pripravili novo, večjo tablo, da jo ustanovili davnega leta 1946. bi jih ljudje lažje in bolje opazili in Prav on je poskrbel, da leta 1977 da bi se vsaj za kakšno uro usta- ti stroji iz podjetja Niko niso šli za vili v muzeju in svoj čas namenili staro železo, ampak jih je pripe- spoznavanju bogate zgodovine ljal v muzej, kjer so do lanskega Železnikov. Obogatili so tudi leta čakali na obnovo, saj zanje spominsko zbirko pomembnih niso našli prostora. Lani pa jim je rojakov, saj so mednje uvrstili Nika velikodušno priskočil na pomoč Žumra, enega od ustanoviteljev Matija Žumer in jim posodil orodje Kovinarske zadruge v Železnikih. ter delavnico, da so stroje lahko Žumer je deloval tudi na kultur- obnovili. Za obnovo so porabili nem področju, po besedah mu- 350 prostovoljnih ur. V skupini so zejskega tehnika Jureta Rejca pa bili (poleg že omenjenih Polajnarja ga lahko štejemo za očeta muzeja in Žumra) Janez Mohorič, Ivan Mo- v Železnikih. Na ogled so postavili horič, Jože Tolar, France Primožič dva obnovljena stroja iz začetkov in Anton Ozebek pod vodstvom kovinarstva, in sicer stroj za izde- Janeza Rihtaršiča. lavo risalnih žebljičkov in stroj za Darja Štibelj izdelavo papirnih sponk. Skupi- no za obnovo strojev sestavljajo predvsem upokojenci. V muzej- Večja tabla pred obnovljenim pročeljem Muzeja Železniki, skem društvu so jih povprašali, ki vse mimoidoče vabi na obisk muzeja in ogled če bi bili pripravljeni pomagati pri vseh stalnih zbirk, ki jih ponujajo.

Prodaja,Prodaja, monta`amonta`a inin servisservis gara`nihgara`nih vratvrat

Novo! Zelo ugodna enotna cena belih, rjavih, srebrnih in antracit vrat V ponudbi tudi industrijska in rolo vrata

Original {vedska kvaliteta! Obla~ek d.o.o. GSM: 031/608-089 www.oblacek.si

22 23 Junij 2011

piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Ruska delegacija v Žireh Štirje časi dveh življenj Sredi maja so v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje odprli likovno Po več desetletjih, ko je kazalo, da komaj kdo še ve, da so v parti- razstavo del Jožeta in Konrada Peternelja. Slike so poiskali v zbirki zanski grobnici na pokopališču na Dobračevi pokopani tudi ruski Galerije likovnih samorastnikov Trebnje in v zasebnih zbirkah družin vojaki, je Žiri obiskala ruska delegacija, ki jo je vodil namestnik Jožeta in Konrada Peternelja. ruskega veleposlanika v Sloveniji, Vitalij Tsarev. Na občini v Žireh Žirovska slikarska šola je bila v času razcveta ena najbolj prepo- jih je najprej sprejel župan, mag. Janez Žakelj. Vitalij Tsarev se je znavnih šol naive doma in v svetu. Janez Sedej, Ivan Gluhodedov in zahvalil za dobrodošlico in ob tem povedal: »9. maja imamo v Rusiji Jože Peternelj so nekaj let ustvarjali skupaj. Kopirali so stare mojstre velik praznik, ki je obenem praznik za vse tiste narode, ki so se borili in avtohtone podobe anonimnih umetnikov iz svojih krajev. Čez nekaj proti fašizmu. V Sloveniji je 52 pokopališč, na katerih so pokopani let se jim je pridružil Konrad Peternelj. Njihovo likovno ustvarjanje so naši vojaki. Odločili smo se, da bomo v prihodnje meseca maja na poimenovali tudi žirovske Hlebine ali rovtarske Atene. Slikar Jože Pe- vseh grobovih tradicionalno polagali vence.« ternelj – Mausar, edini še živeči med njimi, je danes pojem v slovenski Na sprejemu so bili prisotni tudi nekateri člani Zveze borcev iz likovni kulturi. S svojimi motivi iz vaškega življenja žirovskega kota je Žirov. uspel ponesti slikarske utrinke žirovske kotline domala po vsem svetu. »Na žirovskem pokopališču so pokopani trije ruski partizani. Dva Dr. Zoran Kržišnik je za Konrada Peternelja zapisal: »Vsak prizor, sta padla na Žirku 20. marca 1945, neznani borec ruske narodnosti vsak letni čas, vsaka ura dneva ima pri njem svoj posebni, barvni pou- pa je padel na Šinkovčevi senožeti na Ledinici, kdaj, ne vemo. Skupni darek in pripovednost, kolikor jo vnaša v slike, zvest samorastniškemu grob oskrbujemo mi iz Zveze borcev. V kratkem načrtujemo sestanek načelu, se pri skupnem vtisu izgublja v mnogo izrazitejše občuteni z županom, da bomo s skupnimi močmi obnovili spomenik, da bo »štimungi«. Tako je kljub njegovi ikonografiji, ki mu je skupna z drugimi tak, kot se spodobi,« je ob tej priložnosti dejal Adolf Križnar. samorastniki njegovega okolja, in kljub dramatičnosti, ki jo še poudarjajo poimenovanja njegovih slik, zanimivo svoj, tonsko zniansiran in presunljivo eleganten.« Nekatera izmed del žirovskih naivcev si obiskovalci Žirov lahko ogledajo tudi v galeriji muzeja v Stari šoli.

Smeti, nakar še ostalo

S prvim majem so pričeli v Žireh poskusno uvajati spremembe na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Odvoz ostanka komunalnih odpadkov se po novem izvaja na vsake štiri tedne, gospodinjstva so dobila dodatne 240-litrske tipske posode za embalažo, tista pa, ki niso vključena v ulični odvoz, bodo prejela posebne vreče za komunalne odpadke in embalažo, ki jih bodo odlagala na obstoječe ekološke otoke. Pomembno je tudi, da je spremenjen delovni čas in pogoji odlaganja odpadkov v ZC Osojnica. Ruska delegacija na obisku pri županu v Žireh Župan, mag. Janez Žakelj, je vesel, da so Žirovci z razumeva- njem sprejeli odločitev o novem načinu razvrščanja odpadkov: »Občinski svet je že marca potrdil predlog sprememb na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Spremembe obstoječega siste- Občina Žiri junija praznuje ma so nujne zaradi spremenjene okoljske zakonodaje, vse večjih ekoloških obremenitev okolja, ki jih z učinkovitejšim recikliranjem Letošnja osrednja in kot kaže tudi edina občinska nagrajenca sta avtorja lahko zmanjšamo, nenazadnje pa tudi zaradi zmanjšanja stroškov Knjige hiš na Žirovskem – dr. Petra Leben-Seljak in dr. Alojz Demšar. ravnanja s komunalnimi odpadki. Želimo tudi zmanjšati obremenitev Knjiga, debela skoraj 500 strani, velikega formata in v barvnem tisku, ZC Osojnica s ostankom komunalnih odpadkov. Gospodinjstva, ki z več kot 200 barvnimi in črno-belimo slikami, med katerimi so prvič niso vključena v ulični odvoz, pač pa komunalne odpadke odlagajo objavljeni posnetki iz starih dokumentov – urbarjev, katastrov, zemljiških na ekoloških otokih, bodo prejela posebne vreče za komunalne in matičnih knjig, je bila že kmalu po izidu razprodana. odpadke in embalažo, ki jih bodo odlagala na obstoječe ekološke Avtorja sta v knjigi dala na ogled fotografije oseb, hiš in naselij, ki jih otoke. Neurejeno odlaganje kosovnih odpadkov v ZC Osojnica bo doslej nismo poznali. O več kot 120, kolikor jih je bilo na Žirovskem leta odslej prepovedano.« 1500, vemo marsikaj. Leta 1754, ko so izdelali terezijanski kataster, je v njem navedenih že 377 posestev in 50 obrtnikov. V indeksu priimkov jih lahko naštejemo kar 540. Vseh hiš je bilo v letih 1500–1900 kar 905, za vsako hišo so navedene vse hišne številke, ki jih je ta imela. Našla sta tudi podatke za 37 mlinov, 40 žirovskim in hlevnovrškim županom pa K sodelovanju vabimo sta določila bivališče v enem od 40 naselij na Žirovskem. Dr. Petra Leben-Seljak in Alojz Demšar sta tako skupaj ustvarila raznašalce Loškega utripa. vrhunski domoznanski opus, za kar jima gredo vse čestitke. Slavnostna občinska seja bo 23. junija zvečer, sledil pa bo tradicio- INFO: 041/233-350 nalni koncert v cerkvi svete Ane na Ledinici.

24 25 Junij 2011

piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Žirovka na Manhattnu

Arhitektka in oblikovalka nakita Manca Ahlin iz Žirov je skupaj z modno oblikovalko Sanjo Grcić ter fotografom Carlosom Gonzalesom odprla novo prodajno razstavo v okviru projekta Social Media Pop Up Shop na Manhattnu.

Manca Ahlin, ki slovi tudi po ročno lahko počakali do njene vrnitve zelo podoben pristop k oblikova- izdelanem nakitu, se (poleg rednih v domovino. nju ter kompatibilno estetiko, je obveznosti) ukvarja s fotografijo in bilo sodelovanje povsem logično. trenutno živi v New Yorku. Poveda- Kako ste pristopili k projektu, ki la je, da bo razstava, ki predstavlja vas je postavil na tako prestižno Kakšen nakit ste izdelali? tudi Gonzalesove fotografije kre- mesto? Predstavila sem testni projekt mo- acij Grcićeve, odprta naslednje tri Poslovni svet, s katerim je tesno dernega prostorsko oblikovanega tedne, nakar bodo prostor zavzeli povezan tudi oblikovalski, v New nakita iz srebrne čipke. drugi umetniki. RS POP Shop si je Yorku deluje po principu, da moraš Ste uporabili kakšne posebne Manca Ahlin razstavlja na zamislila televizijska voditeljica biti ob pravem času na pravem slovenske, etnološko obarvane Manhattnu Melissa Gonzales, ki umetnikom mestu, spoznati prave ljudi – in elemente? in oblikovalcem ponuja prostor ter stvari krenejo v pravo smer. Tako je zainteresiranim. Ne, nisem. Zadoščala je že čipka, dostop do strank sredi živahnega prišlo tudi do sodelovanja s Sanjo katere oblikovanje je tehnološko Koliko časa boste še ostali v Ame- predela Manhattna. Intervju je pri projektu POP-UP trgovine – zasnovano na povsem nov način. riki? potekal s pomočjo svetovnega med pogovorom ob kavi. Sanja je V trenutni situaciji globalne krize spleta, saj je dogodek, ki je zazna- bila že dogovorjena za ta projekt V času razstave je v izložbi kraje vsako predvidevanje in načrto- moval Mančino umetniško pot, in ko sva ugotovili, da imava kljub ljeval tudi punkelj? vanje, čeprav samo za naslednjih preveč pomemben, da bi z njim različnima področjema delovanja Predstavljal je moderno avbo, ki par mesecev, povsem nesmisel- jo je Sanja oblikovala za gledališko no. Lahko samo rečem, da dokler predstavo. Z naslovom projekta bodo okoliščine dopuščale. Vrtec je spet premajhen Latest News from Eastern Europe (Novice iz vzhodne Evrope) sva Vam Amerika prinaša veliko iz- Letos, žal, v vrtčevsko varstvo niso mogli sprejeti 23 otrok. Župan, mag. hoteli predstaviti čim več naših zivov? Janez Žakelj, se je sestal z vsemi starši, tako s tistimi, katerih otroke etnoloških posebnosti, vse, kar sva Izzive si postavljamo sami. so sprejeli, kot z ostalimi. Pogovorili so se in župan jim je obljubil, da pač imeli s sabo, saj tega projekta, bodo tisti starši, ki bodo morali za varstvo poskrbeti sami, prejemali ko sva zapuščali Slovenijo, nisva Je to res dežela, v kateri se ure- od 100 do 120 evrov pomoči. Načelno soglasje svetnikov župan že načrtovali. sničujejo sanje? ima, dokončno pa bo moral to odločitev potrditi še občinski svet. Za tiste, ki se znajdejo in so za »Iščemo možnosti za odprtje novega oddelka vrtca. Danes (24. Kakšne so bile reakcije nanj? svoje sanje pripravljeni trdo delati, maj) poteka izbira izvajalca za nadzidavo osnovne šole, s čimer bomo Na punkelj so se najbolj odzvali načeloma da. Prednost Amerike pridobili več učilnic, obenem pa upamo, da bomo ob tem našli pro- obiskovalci iz Evrope in Južne je, da ljudje spodbujajo uspeh stor za vrtčevske dejavnosti. Iskanje dodatnih prostorov izven šole je Amerike, ki poznajo klekljanje. kot tak. Pripravljeni so pomagati težavno, pa ne toliko zaradi adaptacije kot zaradi pridobivanja vseh Večinoma so se jim obudili spo- in sodelovati, saj verjamejo, da s potrebnih dovoljenj. V lanskem proračunu smo malčkom namenili mini na babice, ki so se s tem tem pomagajo tudi sebi. Ne bojijo 800.000 evrov, kar je relativno visoka številka, vendar se ob njej moramo ročnim delom nekoč ukvarjale. se uspeha drugih, metanje polen zavedati dejstva, da za naše otroke naredimo vse, kar je v naši moči. Presenetilo me je, kako razširjeno pod noge jim je tuje. So se pa v V tem znesku se skrivajo subvencije, približno 300 evrov na vsakega je bilo klekljanje po celem svetu. zadnjem letu sanje mnogih raz- otroka, kot jih namenimo za vrtčevsko varstvo. Za primerjavo: za Skratka, punkelj je bil odličen pri- blinile. Menim, da je prezgodaj, starostnike, ki so v domu, gre iz občinskega proračuna okoli 120.000 pomoček za začetek pogovora da bi karkoli ocenjevala iz osebne evrov,« je še povedal župan. in predstavitev klekljanja vsem izkušnje.

PONUJAMO CELOVITO RE[ITEV ZA VA[O KOPALNICO S 3D IZRISOM!

AKCIJA: kopalne kadi, masažni sistemi ter tu{ kabine! (akcija traja do odprodaje zalog)

24 25 Junij 2011 Junij 2011 Izzvali vse loške hribe

Po Škofjeloški avanturi je ekipa Športnega društva Vaitapu pripravila nov dogodek Vsi loški hribi. Po trekingih v Ško- fji Loki so spoznali, kako lepe in strme hribe jim ponuja, zato so si zadali še večji izziv – v štiriindvajsetih urah premagati vse loške hribe. O sami organizaciji, poteku trase, modricah in izjemnih odzivih smo se pogovarjali s članoma Športnega društva Vaitapu in organizatorjema dogodka, Ločanko Meto Dagarin in aktualnim loškim podžupanom Tinetom Radinjo.

Od kod ideja, da bi v štiriindvajse- urah prišli na cilj ravno na tabor- tih urah prehodili vse loške hribe? niško Golažijado, ki je prav tako Ideja se je porodila med lahko- potekala na sotočju Sor. tnim poležavanju na kavču, ko so noge še bolele od zadnjega malo Kako ste se spopadli s samo traso, daljšega izleta po naših hribih – kakšna je bila? takrat smo navezovali grebene Celotno območje je bilo razde- med Osolnikom, Toščem in Pasjo ljeno na več sektorjev. Ekipe smo ravnjo ter se kasneje šalili, koliko je se različno lotile vrhov. Tako so se sploh vseh hribov v naši občini. Po eni najprej odpravili proti severu, študiranju različnih kart smo prišli proti Križni gori in še višje, ter drugi do številke 77 – skupaj z nekaterimi proti jugu, na Osolnik, Tošč in Pasjo kulturno-zgodovinskimi točkami, ravan. Pred samim začetkom je kot je na primer Stari grad. Temu bilo treba dobro pregledati možne se je pridružil še izziv – obiskati variante, v katero smer kreniti. vse v enem dnevu. Potrebovali Preračunati smo morali, kateri del smo en nekoliko daljši trening za proge je bolje prehoditi ponoči, tekme Adventure race v letošnji ko je orientiranje veliko težje, in glede na to prilagoditi zaporedje sezoni – konec maja se namreč Udeleženci dogodka Vsi loški hribi, ki so se na pot odpravili v dvo- doseganja hribov. Trasa je ponu- odpravljamo na Švedsko in na tre- jicah, so v enem dnevu skušali premagati 77 loških hribov – v sku- dila vse – razglede, nevihto, meglo ning smo povabili nekaj znancev pni dolžini 100 kilometrov in z več kot 5000 metri višinske razlike. v dolini, uhojene poti, brezpotja, in prijateljev iz društva, iz treking Potrebovali so namreč »samo« en malo daljši trening, saj so se konec strme klance, skrivnostne grape lige in s pustolovskih tekmovanj. maja odpravili na tekmo Adventure race na Švedsko. Skupaj nas je bilo kar 27, kar nas in urbano loško okolje. je popolnoma presenetilo. Ja, v Kaj točno pomeni: samooskrba, ki je ves čas beležila pot. Varnost je bilo med udeleženci veliko naših krajih je še veliko »norcev«. samozadostna in samoevidenčna udeležencev smo povečali s tem, Ločanov, ki so si upali preizkusiti Kako je potekala sama organi- izvedba? da smo se na pot odpravili v parih, v tej malo ekstremnejši različici Rezervni deli in vse, kar potrebujete za va{e vozilo zacija? Vse, kar smo potrebovali, smo seveda pa je bilo treba nositi s pohodništva. To je namreč eden Organizacija ni bila nič posebnega, nosili ves čas s seboj. Vsak se je seboj tudi nekaj kosov obvezne prijetnejših načinov spoznavanja saj ni šlo za pravo tekmovanje, pač sam odločil za udeležbo, čas in opreme (prva pomoč, telefon ...). fizičnih (in psihičnih) zmožnosti pa za trening. Pripravili smo karte z potek treninga. Pač greš, kjer si lastnega telesa. Hkrati pa smo AVTO Je komu uspelo? vrisanimi 77 hribi in se prvega maja izbereš in dokler gre. Da smo lahko spoznavali domačo Škofjo Loko »Pobrati« 77 hribov v 24 urah? Ne ob 14. uri odpravili na pot, kamor primerjali različne trase in izbire in njene strmine na edinstven (še). Največ točk je pobrala ekipa je pač kdo želel. V ponedeljek, 2. poti ter se primerjali med seboj, je način – sistematsko in res pobliže. Pustolovec rajd, ki se je ustavila pri maja, pa smo po štiriindvajsetih vsak par nosil s seboj GPS napravo, 57 hribih. Več kot 50 hribov je obi- Se je med potjo pripetila kakšna skalo še kar nekaj parov. Vseeno nezgoda? pa menimo, da je možno obiskati Padala je toča in tekmovalke so v tudi vse v 24 urah, le vse se mora cilju poleg nasmeha razkazovale ujemati: vreme, pripravljenost in tudi čisto prave, okrogle modrice prava taktika. po rokah, in sicer na mestih, na katerih jih je »tepla« toča. Kakšni so bili odzivi na sam dogodek? Lahko v prihodnje pričakujemo še Izjemni. Občutek ob prihodu na kakšno podobno izvedbo? cilj, ko se zaveš, da zmoreš hoditi Pustolovci nikoli ne počivamo. 24 ur, narediti več deset kilome- Vedno se najdejo novi enkratni Motorno olje Marathon Zavore ZIMMERMANN Metlice brisalcev SWF trov, poleg tega pa še več tisoč izzivi. Poleg takih treningov kot višinskih metrov ..., je nepopisen. je bil omenjeni škofjeloški, se ude- Ob nakupu kateregakoli artikla zgoraj omenjenih znamk in izpolnitvi kupona, sodelujete v velikem Vsi udeleženci so se varno vrnili, ležujemo trekingov v organizaciji nagradnem `rebanju. Kupon dobite na blagajni in ga izpolnjenega vr`ete v {katlo. nekateri prej, nekateri kasneje, Slovenske treking lige (treking.si), večina pa je bila enotna, da je mestnih avantur (ma.adventure- Akcija traja od 1. 6. 2011 do 31. 8. 2011 bil to res pravi izziv. Za nekatere race.si) ter tekem na Hrvaškem. tako mamljiv, da ga bodo kmalu Loški hribi pa čakajo na novega Ekipe so se različno lotile vrhov, vsaka je imela svojo taktiko. poskušali ponovno doseči. Vsi so izzivalca vsak dan ... Celotno območje je bilo razdeljeno na več sektorjev, preračunati bili tudi navdušeni nad lepotami Anita Pokorn pa je bilo treba, kateri del bodo prehodili ponoči, Škofjeloškega hribovja. Foto: Samo Vodopivec ko je orientiranje veliko težje. Navdušena sem nad tem, da

26 27 Junij 2011

Rezervni deli in vse, kar potrebujete za va{e vozilo

AVTO

Motorno olje Marathon Zavore ZIMMERMANN Metlice brisalcev SWF Ob nakupu kateregakoli artikla zgoraj omenjenih znamk in izpolnitvi kupona, sodelujete v velikem nagradnem `rebanju. Kupon dobite na blagajni in ga izpolnjenega vr`ete v {katlo. Akcija traja od 1. 6. 2011 do 31. 8. 2011

26 27 Junij 2011 Spominska plošča zaslužnemu meščanu

Gustav Pirc, zaslužni kmetijski strokovnjak, potujoči učitelj, tajnik in ravnatelj Kranjske kmetijske družbe, urednik in amaterski fotograf bo dobil spominsko ploščo.

Aleja znamenitih Ločanov in šte- vilne spominske plošče na loških Vabimo vas na slovesnost ob odkritju spominske plošče loške- hišah dokazujejo, da je Škofja mu rojaku Gustavu Pircu, ki bo 21. junija ob 19. uri Loka ponosna na svoje zaslužne pred njegovo rojstno hišo na Mestnem trgu 39. meščane in rojake. Na predlog Kmetijsko- gozdarskega zavoda no, pa vendar tako poljudno, da kmetijstva na Kranjskem. Kranj bosta Občina Škofja Loka so ga poslušalci razumeli in mu Prof. France Adamič trdi, da je in Kmetijsko-gozdarska zbornica zaupali. Skupno število preda- Pirčeva doba »doba narodnega in Slovenije 21. junija letos postavili vanj presega število tisoč. Izmed kulturnega preporoda Slovencev spominsko ploščo Gustavu Pircu vseh kmetijskih strokovnjakov je in zlata doba kranjskega kmetij- na njegovi rojstni hiši na Mestnem najbolje poznal Kranjsko in dušo stva«. trgu 39. kranjskega kmeta. Tudi kmetje so Pomembno je tudi njegovo Biografija poznali njegovo delo in so se nanj udejstvovanje na kulturnem in Gustav Pirc je bil rojen 20. junija obračali z vprašanji in za nasvete. političnem področju. 1859 v Škofji Loki. Njegova druži- Širino svojega strokovnega Organizator kmetijstva na se je kasneje preselila v Kranj, dela je nadgradil in mu dal poseb- Na Pirčevo pobudo so ustanovi- tako da je osnovno šolo obisko- no žlahtnost tudi s svojimi ama- Gustav Pirc li sadno drevesnico v Ljubljani, val v Kranju, realko pa v Ljubljani. terskimi fotografijami. Bil je med Kmetijsko kemijsko preskuševali- Kmetijstvo je študiral na višjo šoli približala kmetom in zagovarjala prvimi slovenskimi fotoamaterji in šče v Ljubljani (današnji Kmetijski za sadjarstvo v Dečinu – Liberecu njihove potrebe. Organiziral je je leta 1889 postal tajnik njihovega inštitut Slovenije) in Kmetijsko- na Češkem. preskrbo članov s kmetijskim re- kluba. Njegove fotografije iz tega gospodinjsko šolo. Z veliko zavze- produkcijskim materialom. časa so neprecenljivi dokumenti Vodenje Kranjske tostjo je spodbujal ustanavljanje za kmetijstvo, etnologijo in pla- kmetijske družbe Publicistično delo mlekarskih in živinorejskih zadrug ninstvo. (tudi na Loškem – Mlekarske za- V štiridesetletnem obdobju aktiv- Gustav Pirc je 35 let urejal strokov- S spoštovanjem postavimo druge Škofja Loka in Živinorejske nega delovanja od 1883 do 1923 no revijo Kmetovalec, ki izhaja še njegovo delo na častno in zaslu- zadruge Selca). je imel Gustav Pirc v takratnem danes. V štiridesetih letih je objavil ženo mesto v slovenski kmetijski Poleg tega je sodeloval v dru- kranjskem gospodarstvu, kmetij- na tisoče strokovnih člankov, pri- stroki in gospodarski zgodovini gih gospodarskih in političnih or- stvu in politiki pomembno vlogo kazov in pogovorov ter izdal več ter ohranjajmo spomin na njegove ganizacijah in bil član upravnih kot potujoči učitelj kmetijstva knjig in knjižic. Njegovi članki so se zasluge za zlato dobo kranjskega odborov v društvih, podjetjih, za- (1884–1914), tajnik (1884–1894) odlikovali strokovnostjo, razumlji- kmetijstva. drugah in bankah. S svojim delom in ravnatelj (1894–1917), generalni vostjo, nazornostjo in nepristran- Stane Rupnik je pomembno prispeval k razvoju ravnatelj Kranjske kmetijske druž- skostjo. Poleg Kmetovalca je od be (1917–1919) in predsednik Kme- leta 1884 do leta 1894 urejal tudi tijske družbe za Slovenijo (1921– Kmetijske in rokodelske novice. 1923). Pod njegovim vodstvom se je delovanje kmetijske družbe Predavateljsko delo K sodelovanju bistveno spremenilo. Prizadeval si Izjemno je tudi Pirčevo predava- je za razvoj kmetijstva in za gospo- teljsko delo. Predaval je po celi vabimo novinarje. darski in politični pomen kmetijske takratni Kranjski – skoraj v vsaki družbe. Kmetijska družba se je fari – o vseh pomembnih stro- širila tako po številu članov kot tudi kovnih temah. Govoril je v lepem INFO: [email protected] podružnic po terenu. S tem se je in razumljivem jeziku, strokov-

PREDELNIH STEN SPU[^ENIH STROPOV MANSARDNIH STANOVANJ OBDELAVA ZUNANJIH NAPU[^EV

SUMONT d.o.o., Savska cesta 22, 4000 Kranj tel: 04 279 13 00, gsm: 041 629 736 e-mail: [email protected], www.sumont.si

28 29 Junij 2011

Stru`evo 3b, 4000 Kranj, e-mail: kamen.jeric siol.net t e l . : + 3 8 6 4 2 5 2 5 5 0 0 Delovni ~as: pon - pet 8. - 17., sobota 8. - 12.

RROOKK SSPPOOMMLLAADDAANNSSKKII PPOOPPUUSSTTII % DDOOBBAAVVEE 0 33 DDNNII ookkeennsskkee ppoolliiccee ssttooppnniiccee -1 kkuuhhiinnjjsskkii kkooppaallnnii{{kkii ppuullttii ssppoommeenniikkii mmaarrmmoorr ggrraanniitt pestra iizbirira ssvetovanjeje mmonta`a

Revija Unikat za vse željne ustvarjanja! Letna naročnina na revijo znaša samo 19,60 EUR. Pomladna številka Unikata je že v prodaji.

Junij 2011

Svoje telo je treba poslušati – pogovor z mag. Petrom Papugo, dr. med. Nutrigenetika – prehrana po meri Občutek težkih nog – kako si lahko pomagate Ob koncu šolskega leta ne skoparite s pohvalami! ISSN 1855-7775 Priloga Zdravo poletje www.abczdravja.si www.unikat.si

Reviji lahko naročite na tel.: 04/51 55 880, faks: 04/51 55 888, e-naslov: [email protected], splet: www.freising.si.

28 29 Junij 2011

Povabili smo se na kavo »Gotovo bom enkrat zaigral v tujini!«

Jure Dolenc, 22-letni Škofjeločan, ki velja za enega najbolj perspektivnih slovenskih rokometašev, je član Rokome- tnega društva Loka. Med drugim se ponaša z nazivoma kapetan slovenske moške kadetske in mladinske reprezentance v rokometu, lani pa je bil prvič vključen še v moško člansko rokometno reprezentanco.

Kako in kdaj se je začela tvoja trening, ki poteka dve uri in se po rokometna pot? Kdo te je navdušil navadi zaključi okrog 20. ure. Ve- za ta šport? čere preživljam z dekletom, grem Najprej sem treniral smučanje, na kakšno pijačo, potem pa spat. rokometu pa sem se posvetil šele v šestem razredu osnovne šole. Kot smo rekli, si bil član tako ka- Takratni igralec David Božnar mi detske kot mladinske reprezen- je povedal, da moštvo potrebuje tance. Kako se pravzaprav počuti levičarja, in tako sem se pridružil kapetan ekipe, ki zastopa svojo mlajši škofjeloški ekipi s trenerjem državo? So to posebni občutki? Janijem Klemenčičem na čelu. De- Gotovo je velika čast, da ti zau- jansko je šlo predvsem za veselje pajo tako trener kot igralci. To mi do športa in druženje s prijatelji. ogromno pomeni in verjamem, Potem pa so prišli dobri rezultati, da se bom tega vedno spominjal. ki so me še bolj navdušili za šport. Dejstvo pa je, da bi se to vse skupaj hitro pozabilo, če ne bi dosegli Vem, da ti rokomet vzame veliko lepih rezultatov. Na takih tekmah časa. Kako poteka tvoj dan? je sicer pomembna vsa ekipa. Na- Rad dolgo spim. Če se le da, loga kapetana pa je, da zna vzpod- Prihodnjo sezono bo sicer Jure treniral in igral v Velenju, vendar se vstanem tik pred treningom, ki buditi vsakega posameznika, da bo vsak konec tedna vrnil v Škofjo Loko. ga po navadi začenjamo okrog se počuti del celote. Bistveno je 10. ure zjutraj in poteka približno bilo, da smo bili prijatelji in da poklical med sedemnajst igralcev letošnjega svetovnega prvenstva uro in pol, nato pa si s soigralci smo držali skupaj. Tako so prišli za nastop na turnirju na Češkem. na Švedskem, nerešljiva uganka privoščimo skupno kavo. Potem tudi rezultati. Konec lanskega leta je nastopil za njihovo obrambo, tako da si bil se odpravim domov, pojem ko- Lani te je selektor moške član- novi selektor Boris Denič, pod nje- z devetimi zadetki tudi najboljši silo, imam nekaj časa za počitek, govim vodstvom pa si bil že v za- strelec v Hrpeljah. postorim določene obveznosti ske rokometne reprezentance Slovenije Zvonimir Serdarušić četku tega leta v reprezentančni Po vseh teh nastopih, ki sva jih že in se pripravim za popoldanski tekmi z Bahrajnom, udeležencem omenila, je to gotovo nek nadaljnji korak. Zame je prišel dokaj hitro. Bil sem zelo presenečen in vesel, ko me je trener Serdarušić povabil in sem v treh tekmah na Češkem dobil kar precej priložnosti. No, ampak te tekme, vključno s tisto z Bahrajnom, so bile prijateljske, kot jih imenujemo. Zelo si želim tistih pravih tekem in mislim, da bo moj čas tudi v tej reprezentanci še prišel. Sicer pa je pomembno, da reprezentanca zmaguje in se uvr- šča naprej. Vsi mladi igralci bomo tako napredovali in vrnili slovenski rokomet na nivo, na katerem je v preteklosti že bil.

Bi lahko izluščil dosežek, na katerega si najbolj ponosen, in dogodek, ki bi ga najraje kar izbrisal? V mojem življenju se vse zelo povezuje s športom. Tako sem zelo Jure je letos tudi najboljši strelec RD Loka. ponosen na bronasto medaljo na

OB SKLENITVI AVTOMOBILSKEGA ZAVAROVANJA PRIZNAMO DRUŽINAM, Z OTROKOM DO 6. LETA STAROSTI, Vsa zavarovanja na enem mestu POLEG BONUSA, 15% DODATNEGA KOMERCIALNEGA POPUSTA! koroška cesta 53 d, poleg amd kranj, v frankovem naselju 68 v škofji loki 080 123 5

30 31 Junij 2011

svetovnem mladinskem prvenstvu moja življenjska pot, ki sem si jo v Egiptu. Hkrati lahko rečem, da zadal. Rokometu posvečam tudi na tej moji poti zaenkrat še ni bilo večji del dneva oziroma življenja. veliko neuspehov. No, najbrž bi Nekaj časa namenim tudi študiju, lahko kot takega omenil izpad do diplome na Fakulteti za mene- škofjeloške članske moške ekipe džment Koper me ločita le še dva iz prve lige. izpita. Ob tem pogledam precej filmov, igram računalniške igrice, Fantje RD Loka ste po mnenju sicer pa se družim s kolegi. rokometnih navdušencev v tej STAVBNO POHI[TVO: sezoni več kot opravičili priča- Trenutno si eden boljših sloven- podboji, ograje, stopnice, obloge, ... kovanja. Kako pa komentiraš skih rokometašev. Bržkone vlada sezono 2010/2011? veliko zanimanje številnih ro- NOTRANJA OPREMA: Glede na to, da smo bili lani sedmi, kometnih klubov, da bi prišel v kuhinje, vgradne omare, mize in ostalo smo letos precej napredovali in to njihove vrste. Kako vidiš svojo po meri in dogovoru kljub temu da smo v ekipi zbra- pot v prihodnje? ni mladi igralci, klub pa ima zelo Naslednje leto grem igrat v Ve- majhen proračun in se spopada lenje. Sicer pa je moj cilj osvoji- s finančnimi težavami. Cilj je bil tev naslova državnega prvaka in uvrstitev v ligo za prvaka, med ustalitev v državni reprezentanci. najboljših šest. Razpad celjske Skušam iti korak za korakom. Od- ekipe nam prinaša možnosti, da visno od tega, kakšne priložnosti prvenstvo končamo na tretjem se mi bodo ponudile. Gotovo bom mestu, kar ni nemogoče, bo pa enkrat zaigral v tujini. Če bi na zelo težko. Zdaj moramo narediti primer imel vse možnosti izbire, vse, da se bo to uresničilo. Mislim bi šel v Barcelono, zaradi ljubezni pa, da bo ocena sezone v vsakem do kluba, sicer pa v kak klub, ki se primeru pozitivna. bori za visoka mesta v nemški ligi. Katja Štucin Kaj ti rokomet pravzaprav pomeni? Kaj pa te poleg njega še veseli? Pravzaprav si ne znam predstavljati, kako bi bilo, če ne bi igral Poljane 66, 4223 Poljane, GSM: 031/852-765 rokometa. V tem trenutku je to

Za škofjeloško rokometno ekipo že od nekdaj veljajo prijateljski odnosi med soigralci. Po Juretovem mnenju je to glavno: »Pomembno je, da smo fantje prijatelji in da smo pripravljeni na igrišču dati vse eden za drugega. Zagotovo je to ena izmed stvari, ki lahko ključno vpliva na uspeh. Tega nima vsaka ekipa in mislim, da mora v Škofji Loki ravno to ostati na istem nivoju, čeprav je klub v finančni krizi. Najtežje je ostati skupaj takrat, ko ti ne gre vse po načrtih. Mi smo v lanski sezoni dokazali, da zmoremo!«

30 31 Junij 2011 Plod dela, znanja in inovativnosti

Na letošnji tradicionalni, že sedmi, razstavi Šolskega centra Škofja Loka so se dijakom Srednje šole za lesarstvo prvič pridružili tudi dijaki Srednje šole za strojništvo. Njihovi izdelki, ki so bili na ogled v Kristalni dvorani Sokolskega doma, so plod trdega dela, znanja in inovativnosti. Ali kot so dejali dijaki sami: »Ko si boste ogledali naše izdelke, boste videli, da prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.«

Dijaki so pripravili kulturni pro- ideje, kar navsezadnje kažejo tudi mož Košir (gugalnik – stol), Aleš gram, v katerem sta se prepletali naši izdelki na razstavi,« so dejali Markelj (vrtni gugalnik) in Rok glasba in beseda, predvsem pa dijaki Srednje šole za strojništvo. Špendov (masivna vrata). Tudi misli o gozdovih, ki poleg bogate Slednji so na ogled postavili osem na področju strojništva so z ob- duhovne vrednosti ravno dijakom izdelkov, ki so nastali s pomočjo čudovanjem opazovali vseh osem Srednje šole za lesarstvo daje- mentorjev, in sicer: skiro z mo- izdelkov, a med najboljše so se jo tudi vedno nove možnosti za torjem, lok s škripci, kolo na elek- uvrstili: Jan Frelih (lok s škripci), ustvarjanje. In tokrat je svoje iz- trični pogon, tricikel na električni Anže Aljančič in Tomaž Krč (CNC- delke iz lesa predstavilo 35 mladih pogon, hidravlični cepilnik za mala frezalni stroj) ter Gregor Balažic razstavljavcev. Tako si je bilo na polena, CNC-stružni stroj, rekon- in Aljoša Grabec (tricikel na elek- razstavi moč ogledati raznovrstne strukcijo stružnice in renovacijo trični pogon). Nagrado za najbolj klubske mizice, jedilne in pisalne avtomobila FIAT 126P. inovativen izdelek je prejel Luka mize, stole, replike starega pohi- Zvesti partnerji Šolskega cen- Podobnik za rekonstrukcijo CNC- štva, gugalnike, omaro za vino, tra Škofja Loka, v okviru katerega stružnice. posteljo, predalnike, skrinje itd. delujeta obe omenjeni šoli, so Direktor Šolskega centra Mar- »Strojniki na gozd gledamo številna podjetja in samostojni tin Pivk je razstavo odprl z na- drugače, a tudi mi uživamo v po- podjetniki iz okolice, Razvojna slednjimi besedami: »Zelo sem mirjujoči zeleni barvi. Razvoj novih agencija Sora ter Območna obr- vesel, da je letos razstava izdel- materialov, tehnologij, računal- tno-podjetniška zbornica Škofja kov skupna, kajti strojništvo in ništva itd. ponujajo v sodobnem Loka. Slednja je tudi izbrala naj- lesarstvo se dopolnjujeta. Lahko času vedno nove možnosti. Trdo boljše izdelke. Kot so dejali, niso rečemo, da so vsi izdelki čudoviti kovaško delo so zamenjali stro- imeli lahkega dela. in kažejo, da današnja mladina ima ji. In ravno v današnjem času se Na področju lesarstva so se kaj pokazati.« lahko porajajo vedno nove in nove tako med najboljšimi znašli: Pri- Klavdija Škrbo Karabegović Hidravlični cepilnik za mala polena

Skiro z motorjem. Lok s škripci.

Izdelka dijakov Srednje šole za lesarstvo.

32 33 Junij 2011

DAN ODPRTIH VRAT LINEA SNELLA ŠENČUR TOREK 7. 6. 2011 od 14. do 19. ure!

Poletje je čas, ko lahko najhitreje in najučinkoviteje ob- likujemo svoje telo in se brez večjih naporov in odrekanj znebimo odvečnih kilogramov in centimetrov. Učinkovitost vadbe se v poletnih mesecih poveča, saj visoke zunanje tem- perature podaljšajo ugodne učinke opravljene vadbe. To je tudi razlog, da za dosego želenih rezultatov potrebujemo manj časa in terapij kot v ostalih letnih časih. Pravočasno si zagotovite brezplačen prizkus terapi in predavnje, zato pokličite takoj in zaupajte svoj prihod našim terapevtkam na 04/27 919 67.

Ne zamudite izjemne priložnosti samo v TOREK 7. 6. 2011 med 14. in 19. uro. BREZPLAČEN PREIZKUS NAŠE TERAPIJE in BREZPLAČNO PREDAVNJE priznane dietetičarke Andreje Širca Čampa »VSE DIETE SVETA V BOJU S KILOGRAMI«

www.steklarstvo-sp.si

STEKLENA VRATNA KRILA (drsna, klasi~na, nihajna)

VE^SLOJNA VARNOSTNA,

POHODNA STEKLA

IZDELAVA TU[ KABIN PO NARO^ILU STEKLA ZA BALKONSKE OGRAJE STEKLENE STENSKE OBLOGE STEKLENE VITRINE, MIZE

STEKLENI NADSTRE[KI IZOLACIJSKO STEKLO OGLEDALA, VITRA@I ... iz teme v svetlobo Steklarstvo Stoiljkovi~, s. p., Sv. Duh 96, 4220 [kofja Loka, Tel.: 04 51 51 511, Faks: 04 51 51 510, info steklarstvo-sp.si

32 33 Junij 2011

Povabili smo se na kavo Kar znaš, to veljaš

Ta rek je Jožetu Dolencu iz Železnikov pisan na kožo. Že od nekdaj je bil dejaven na mnogih področjih. Bil je alpinist, jamar, zapisovalec zgodovine, prevajalec iz gotice, ljubitelj francoskega jezika. Je človek, s katerim ure minejo hitro kot sekunde. Tako komaj čakaš na ponovno srečanje z njim, saj veš, da boš spet slišal kaj zanimivega.

Zgodovina je lahko zelo zanimi- ške minuskule. Če se želite o tem no steklo. Pravi, da so tu izredno va, če … poučiti, boste morali odpreti kako pomembne črtice. V gotici je treba Ker sem tudi sama navdušena zgodovinsko knjigo ali pa obiska- najprej poiskati vzorec črk, saj se nad zgodovino, sva se, ko sem ti Jožeta, ki vam bo lahko o tem posamične pisave med seboj zelo ga obiskala, najprej dotaknila te povedal več. Priporočam slednje, razlikujejo. Po njegovem mnenju teme. Povedal mi je, da njegovo saj bo izkušnja bolj doživeta. In je najbolj gotovo, če beremo no- zanimanje za zgodovino izvira iz zakaj se je začel ukvarjati z gotico? tarske zapise, na primer o prepisih otroštva. Sicer ga o njegovih letih Tudi za to so krivi njegovi domači premoženja, saj so notarji imeli nisem spraševala, a se mi ni zdelo, oziroma njegov prapraded, ki je svoje pisarje in značilno pisavo, za da bi bilo njegovo otroštvo tako v gotici pisal pisma svoji ženi, po katero si lahko hitro ugotovil, kam zelo oddaljeno. Pripovedoval je, rodu Nemki, torej Joževi prapra- pes taco moli. Jože je dejal tudi, da da so imeli doma knjigo, v kateri babici, katere rodbina se je ukvar- ga je zgodovina na splošno vedno je bila zapisana zgodovina Železni- jala z izdelavo lecta. Njegovega zelo zanimala. Veliko je bral razne kov. Knjigo je napisal Anton Glo- Jože Dolenc se je ukvarjal z prapradeda, ki se je žal navdušil zgodovinske knjige, nekaj pa je bočnik Sorodolski. Sorodolski je bil mnogimi stvarmi. nad igranjem iger na srečo, po- odnesel tudi iz šole. Po končani Globočnikov plemeniti naslov, ki gnal imovino, izgubil prihranke gimnaziji se ni vpisal na študij zgo- knjigo brati postopoma od črke ga mu je podelil sam cesar, ker je in oslepel, so pripeljali v Železnike dovine, čeprav pravi, da bi bil študij do črke. Najprej jo je prepisal iz izdal to knjigo. Med drugim je bil k teti Jerci, ki je nato zanj skrbela. verjetno zelo zanimiv in bi mu pri stare nemščine v sedanjo nemško postojnski glavar in je preprečil Eden od njegovih otrok je odšel v njegovem delu prevajanja znanje pisavo, nato pa jo je še prevedel. Švicarjem, da bi kupili Postojnsko Ameriko kot zlatokop in nato tam lahko veliko pomagalo. Pravi, da Zdelo se mu je škoda, da bi knjigo jamo. Že kot otroka je Jožeta za- ustanovil pivovarno, drugi je bil je za zgodovinarje nemščina zelo samo prepisal v nemščino in ne nimalo, kaj piše v njej, a ker je bila plavžarski mojster, Jožev praded pomemben jezik, ker so vsi stari tudi prevedel in izdal. Z delom pisana v stari nemščini, je ni mogel pa je imel delež pri fužinarjih in dokumenti pisani v stari nemščini. je začel leta 1995, po štirih letih, prebrati. Ob brskanju po knjigi je tako je njegova rodbina pristala A Jože pravi, da vsak človek raste leta 1999, pa mu je uspelo, da je naletel na staro potrditveno listino v Železnikih. Prapradedova pisma in dozoreva po svoje. Tako se je knjiga izšla. Zanimivost knjige, fužinarskih svoboščin iz leta 1615. je najprej hranil ded in nato oče. po dokončani gimnaziji odločil ki je že pošla in je ni več mogo- Slednjo je nekje dobil njegov oče To je njihov družinski zaklad, ki za študij ekonomije. A tudi med če kupiti, je, da drug ob drugem in jo shranil v knjigo. Ker je sam ni se je prenašal iz roda v rod. Spet študijem ni mogel brez zgodovine. tečeta obe besedili vzporedno, v znal prebrati, je prosil prijatelja iz je bil Jože tisti, ki ga je najbolj za- slovenščini in nemščini. Pravi, da Freisinga, ki mu je rade volje ustre- nimalo, kaj je njegov prapraded Ko študent odide v … je zadnji izvod k sreči obdržal zase. gel. Veliko kasneje pa si je zaželel, pisal. Začel je brskati in v starih Že v gimnaziji se je začel učiti Knjigo si lahko ogledate v muzeju da bi knjigo sam prevedel. Sam se nemških vadnicah je odkril abe- francoščine. Ker mu je bil jezik v Železnikih, kjer je Jože nekaj časa je naučil stare arhaične nemščine cedo za znake iz gotice. Pisma je zelo všeč in ker je hotel znanje pomagal pri vodenju obiskovalcev in ob branju te frakture se je nasproti zapisoval na računalnik. nadgraditi ter izpiliti francoski po muzejskih zbirkah. Svoje znanje učil jezika. V neki nemški vadnici Najprej jih je prepisal v nemščino jezik, se je kot študent odločil, da in izkušnje je nadvse rad posredo- je dobil dešifrirano pisavo v stari sodobnega časa, nato pa jih pre- bo za dva meseca odšel na vzhod val mlajšim rodovom. nemščini, saj je bila tam zapisana vedel v slovenščino. Stare pisave Francije v arheološki kamp izko- pavat rimske terme. Povedal je, celotna abeceda. Tako je začel Znate prebrati besedila v gotici? se mu zdijo izredno zanimive. A da je tam »gonil kramp« in naletel Jože me je najprej spomnil na to, ob prevajanju iz gotice še vedno na okostje. Ko je to opazil arheo- da se je gotica razvila iz karolin- potrebuje vadnico in povečeval- log, ga je takoj spodil stran, da bi delo lahko nadaljeval z metlico in lopatko ter s tem ne poškodoval okostja, kakor bi ga Jože s kram- pom lahko. Med izkopavanjem je naletel tudi na artefakte. To so arheološki predmeti – opeč- nati drobci, na primer strešna opeka. Med svojim bivanjem v arheološkem kampu je spoznal tudi študente iz drugih držav, s katerimi je na začetku še ohranjal stike, sedaj pa jih žal nima več. V kampu so delali po ves dan. Po- Kronika o zgodovini Železnikov, poldne so včasih rabutali češnje. ki jo je Joža Dolenc prevedel iz Živeli so v vaški šoli. Tam so spali, stare nemščine in v kateri vzpo- si sami kuhali, hrano in pijačo so redno tečeta slovenski in nemški jim priskrbeli organizatorji. V šoli tekst. Joža kot vodič med pripovedovanjem zanimivih zgodb. so imeli le stranišča, tako da so se

34 35 Junij 2011

vino, je imel v Nemčiji drugo sku- Tavčarja, ker je svojo zapuščino Ra- šnjavo. Nasproti tovarne, v kateri movš zapustil omenjeni knjižnici. je delal, je stala pivovarna. Tako so lahko tam z drugimi študenti, ki Ljubezen do gora ga pripelje do … so bili prav tako na praksi kot on, Zaradi ljubezni do gora in iz sa- okušali harmonijo nemškega piva. mega užitka se je Joža ukvarjal Kot praktikant je uspešno opravil tudi z alpinizmom. Tako je med vajeniški tečaj za ključavničarja. drugim preplezal Slovensko smer Tako se je naučil piljenja, urezo- v Severni triglavski steni. Leta 1994 vanja navojev ... To znanje mu je se je ljubezen do alpinizma, do kasneje prišlo večkrat prav, pred- plezanja v višine, spustila v ni- vsem doma, ko je moral popraviti žine, saj se je začel ukvarjati še kakšno stvar. Povedal mi je tudi, z jamarstvom. Z jamarstvom se da bi, če bi bil strojnik, lahko takrat je ukvarjal ljubiteljsko in tako je takoj dobil službo v Nemčiji, saj so spoznaval predvsem jame v Sel- ljudi tega kova iskali tudi zaradi ški dolini na pobočjih Ratitovca, izmenjave izkušenj. Tudi v Nemčiji Jelovice in Dražgoške gore. Sicer so njemu in ostalim študentom ni opravljal nobenih tečajev, a me na praksi organizatorji ponudili je takoj opozoril, da v jamo ne greš mnoge zanimive oglede. nikoli sam. Vedno morata biti vsaj dva, saj nikoli ne veš, kaj vse se ti Kaj po končanem študiju? lahko zgodi. S seboj moraš imeti Najprej se je zaposlil v Mladin- tudi ustrezno opremo, se pravi ski knjigi, kjer je kot študent imel čelado, vrvi, karabine ali vponke, štipendijo. Tam je šest let delal svedrovce, svetilko ali karbidovko. v računskem centru. Nato se je zaposlil v domačem kraju, v Kako pa je z Jožem danes? Alplesu. Tam je bil najprej vodja Že skoraj eno leto živi v Centru sle- računalniškega centra, nato pa je pih in starejših Škofja Loka, kamor še z nekaj sodelavci odprl svoje je moral oditi po sili razmer. A še podjetje Kvartino. V podjetju so vedno se med konci tedna rad Jožev »zadnji« nastop na Prešernovi proslavi v organizaciji za Alples razvijali uporabniški vrača domov v rodne Železnike, KUD France Koblar. Foto: Igor Mohorič Bonča. software. Ker je zmanjkalo dela, kamor ga pripelje njegova neča- je čez noč ostal brez službe. Tako kinja. Pravi, da je še cel kup stvari, umivali pri zbiralnikih vode za Menartov prevod z originalom, je je preko javnih del delal v Knjižnici ki jih mora narediti. Vseeno pa je živali. Družil se ni le s študenti, ugotovil, da je prevod avtentičen Ivana Tavčarja Škofja Loka. Opraviti vesel vsakega obiska in vsak, ki se ampak tudi z domačini, ki so bili originalu. Zato Menarta kot preva- je imel s knjigami, računalniško bo ustavil pri njem, pa čeprav le za izredno prijazni in prijetni sogo- jalca izredno ceni. mrežo, pomagal je tudi tistim, ki nekaj minut, bo pri Jožetu nadvse vorniki. Ker je bil to živinorejski so prišli v knjižnico zaradi dostopa dobrodošel. Pa nikar ne recite, da del Francije, so jih zjutraj zbujale Nato sledi … nimate časa. Čas je, le od nas je od- Že naslednje leto je kot študent na internet. Svetoval jim je, kako krave, ki so odhajale na pašo. Ta- naj stvari poiščejo, natisnejo ... Iz visno, čemu ga namenimo. Jožetu krat je Jože prvič v življenju videl preko organizacije AIESEC odšel pa želim čim hitrejše okrevanje. na prakso v Nemčijo. Opravljal jo kabineta pokojnega profesorja pravo kravo mlekarico. Dejal je, Antona Ramovša, ki je bil po rodu Darja Štibelj da so imele tako velika vimena, je v industrijskem podjetju KSB. V podjetju so izdelovali armature iz Dolenje vasi, je prenašal njegovo da so komaj hodile. No, kot zani- dokumentacijo v Knjižnico Ivana mivost je omenil tudi, da so pri in kompresorje. Če je v Franciji pil obrokih imeli na mizi vedno po liter vina. Seveda za vsakih nekaj ljudi po liter. Če si se znašel in se usedel med take, ki alkohola niso pili, si lahko popil več. Verjetno je bil Jože med tistimi, ki se je znašel. V času bivanja v Franciji je Jože združil dve stvari, ki sta ga takrat in ga še danes navdu- šujeta: zgodovino in francoščino. Toliko muzejev, kot jih je obiskal v tistih dveh mesecih v Franciji, ne bo več videl, meni. Za to so poskrbeli organizatorji kampa, ki so jim ob koncih tedna nudili oglede muzejev, vinskih kleti ... Zelo rad je bral stare pesmi v francoščini. Zasledil je Villona, ki ga je pri nas prevedel Janez Me- nart. Knjiga se mu je zdela izredno zanimiva. Izvirnik je bil izdan v francoščini in ko je Jože primerjal

34 35 Junij 2011 Na sotočju obeh Sor je spet dišalo po golažu

Društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika je letos že trinajstič organiziralo tradicionalno tekmovanje v kuhanju golaža. Golažijado. Pred taborniškim domom so se 2. maja zbrali priznani pa tudi malo manj vešči kuharji, ljubite- lji piknikov, mladi, najmlajši in malo starejši, da bi skuhali najboljši goveji golaž na odprtem ognju v kotličku.

»Golažijada je bila letos že trinaj- je to, pridite naslednje leto,« sta sta po vrsti, zato je organizacija povedala glavna organizatorja stvar rutine. Že vsa leta tekmuje tokratnega dogodka Johan Da- od 25 do 30 ekip, kar je zgornja garin in Primož Kujundžič. Lepo meja, tokrat jih je bilo 27. Letos vreme in odlično vzdušje je na smo prvič ponudili »golaz 2 go«, travnik ob sotočje obeh Sor, poleg med samim kuhanjem pa je po- tekmovalcev, privabilo tudi veliko tekalo tudi tekmovanje za »naj obiskovalcev in radovednežev. golaž ekipo«. Če vas zanima, kaj Anita Pokorn

Fantje so se že večkrat preizkusili v kuhanju golaža, ker pa se ta kuha dolgo časa, so si pripravili tudi dobrote z žara. Predvsem so prišli zaradi dobre družbe in prijateljev.

Dve Mateji, Lidija, Alenka in Petra so na golažijadi že petič. Tokrat so prišle premagat fante in če zmagajo, so, kot so dejale v smehu, »za omožit«.

Razgled iz taborniškega doma na odlično vzdušje, lepo vreme, zabavo in druženje ob kuhanju golaža. Zmagovalka trinajste Golažijade je bila ekipa po imenu Zaspanci, ki so jo sestavljali Tanja Gartner, Lili Pajntar, Rudi Pajntar in Damjan Košir. Zmagovalna ekipa prejme prehodni zlati kotliček, ki v trajno last preide, če ekipa zmaga trikrat zapored. To se doslej še ni zgodilo. V spomin na Tadeja Simoniška

Memorialni turnir v spomin na prezgodaj preminulega Tadeja Simoniška se je odvijal 7. maja na zunanjem igrišču OŠ Cvetka Go- larja. Že tretjega po vrsti se je udeležilo deset ekip iz Škofje Loke in okolice. Turnir se je začel ob deveti uri in je potekal do večera, ko je bil na sporedu veliki finale. V finalu sta se srečali ekipi Hirka-Ferlan Pripravite va{e vozilo na vro~e poletje ... team in Orfaneli. Po napetem obračunu so zmago dosegli igralci Hirka-Ferlan teama. Tretje mesto je dosegla ekipa Jelenčkov, vse motorna olja TOTAL, filtri olja, zraka in kabine, % metlice brisalcev, deli zavornega sistema prve tri ekipe so dobile pokale in praktične nagrade. Na turnirju -15 so nastopale še naslednje ekipe: Balika, Warriors, Elbeg, Francon, vzdr`evanje in popravila klimatskih naprav % Torcida, Taam team in Iso team. Vse so prejele sponzorske nagra- -10 ~i{~enje prezra~evalnih sistemov z ultrazvo~no paro de. Turnir je postal tradicionalen in bo ob podpori donatorjev in sponzorjev, ki se jim v imenu organizatorja zahvaljujemo za sode- Avtomehanika Krmelj, Matja` Krmelj s.p. Delovni ~as: Gorenja Dobrava 7, 4224 Gorenja Vas od 7. do 17. ure lovanje, postal še boljši. Tadej Logar tel.: 04/510-74-40, GSM: 031/635-361 sobota od 8. do 12. ure

36 37 Junij 2011 Zanimivo prizorišče cikla koncertov Orgle &

Na lep pomladni večer 14. maja je kapela Jezusovih blagrov v Papirnici nad Škofjo Loko drugo leto zapored gostila priznane glasbenike v okviru cikla koncertov orgelske komorne glasbe Orgle &. Na prvem od treh koncertov sta nas prepričala Višeslav Jaklin na orglah in Marko Jerbić na violini.

Cikel koncertov orgelske komorne vodja Klemen Karlin je povedal, narodno priznanimi glasbeniki, balet Ljubljana. Karlin se je zahvalil glasbe je tokrat že drugi po vrsti, da letos nadaljujejo s ciklom kon- z učenci Glasbene šole Škofja Občini Škofja Loka, mag. Andreji poteka pa v okviru III. Mednaro- certov in jih nadgrajujejo. Dodal Loka, pridružili pa so se jim še di- Ravnihar Megušar za njeno orga- dnega cikla koncertov. Programski je, da tudi letos sodelujejo z med- jaki Konservatorija za glasbo in nizacijo in stalnim spremljevalcem oz. nekakšni glasbeni podlagi – čričkom. Na prvem koncertu Orgle & sta koncertirala mlada virtuoza s Hrvaške. Višeslav Jaklin, organist varaždinske katedrale, je študij nadaljeval v Gradcu, se izpopolnjeval na Dunaju, v Weimarju in Parizu. Violinist Marko Jerbić, prav tako Varaždinec, član Varaždinskega komornega orkestra in namestnik koncertnega mojstra v orkestru Opere in baleta SNG v Mariboru, pa je študiral v Zagrebu. Program sta priredila tamkajšnjim orglam, poslušali pa smo dela G. Muffa- ta, A. Corellija, J. Pachelbla in na koncu J. S. Bacha. Kapelico v Pa- Letošnji cikel koncertov Orgle pirnici so tako napolnili posebno & sta odprla uveljavljena in vzdušje, uveljavljeni glasbeniki in priznana koncertanta, violi- Prizorišče koncertov v čudovitem naravnem okolju v kapeli Jezuso- prizorišče v čudovitem naravnem nist Marko Jerbić in organist vih blagrov v Papirnici nad Škofjo Loko okolju. Anita Pokorn Višeslav Jaklin.

Za najlepši dan v življenju ...

Najem prijetne dvorane, ki sprejme do 150 ljudi. Vrhunska hrana in postrežba. Predporočni plesni tečaji za mladoporočence, priče in svate.

www.ritmoloko.si Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka, tel.: 041/710 310, [email protected]

36 37 Junij 2011

Z Loškim utripom okoli sveta Združitev joge, plezanja, trekingov in potovanja

Janez Mihovec iz Šutne se je lani oktobra odločil, da sam odide na pot za sedem mesecev. Znana sta mu bila le začetek in konec poti, od indijskega Delhija do indonezijske Džakarte. Na poti pa ni bil nikoli sam, le takrat, ko si je tega želel.

Zakaj si se odločil za kar sedem- sem notranji glas. Moj cilj je bil mesečno potovanje? združiti jogo, plezanje, trekinge Potoval sem že z dekletom, s pri- in potovanja. jatelji, z družbo. Prepotoval sem Južno Ameriko, dvakrat sem bil že Kako je potekala sama pot? v Aziji. Zdaj sem se na pot prvič Iz Delhija sem odšel v enega izmed odpravil sam in bilo je bistveno najbolj svetih mest, v Haridwar ob drugače. Poleg tega sem se prvič izvoru Gangesa. Tam se vsak dan odpravil od doma za tako dolgo. ob sveti reki ob sončnem zahodu Spoznal sem več ljudi, večja je zbere okrog dvajset tisoč ljudi. svoboda, nič ni bilo prilagajanja. Zbirajo darove, molijo, častijo reko, Počneš stvari, ki si jih res želiš poče- se umivajo v njej, prinesejo pepel ti, nimaš omejitev in si popolnoma in srce umrlih ljudi. Haridwar je bila svoboden. dobra aklimatizacija, preden sem odšel v Rishikeš, ki je rojstni kraj Največ časa, kar tri mesece, si joge. To je najbolj znan prostor preživel v Indiji? za jogo, leži ob vznožju Himalaje, V Indiji sem bil že pet let nazaj. podnebje je res ugodno. V Rishi- Takrat sem začutil, da se bom za- kešu sem preživel štirinajst dni. Začudenje indijskih žensk ob učenju plezanja gotovo spet vrnil. V Aziji me je Vsak dan sem vstajal ob pol še- Indija najbolj pritegnila, in sicer s stih zjutraj, imel dve uri joge, nato vajal jogo, nato sem pozajtrkoval, anekdoto? svojo energijo, čari, vonjem, hrano, vegetarijanski zajtrk (ayurvedic si izbral določeno območje in ga Iz Manalija sem deset ur potoval z z ljudmi. Vse te barve, nasmeh food), meditacije, spoznavanje preplezal. Velikokrat sem se za- avtobusom do Dharamsale. To je na obrazih in razburljive vožnje njihove, v večji meri tibetanske gledal v neko goro in se odpravil mesto, v katerem živi dalajlama. z vlaki ... filozofije. Učili so nas najboljši nanjo. Brez vodičev, knjig, poti. To Videl sem ga v živo in poslušal učitelji joge. Pot me je vodila v je bila združitev plezanja, orienta- njegovo predavanje, ki ga je imel Kako potuješ? Kakšen je bil tvoj Manali, na severozahod Indije. cije in adrenalina. Nisem vedel, za ruske menihe. V Dharamsali sem cilj? Manali leži ob šesttisočakih in je kako bom prišel na goro, ker nisem nadaljeval z ekstremnimi trekingi. Načrtoval sem le začetek in konec. raj za trekinge in plezanje. Tam hodil po označenih poteh, seveda Prišel sem do slapu in zagledal Potovanje se je začelo v začetku sem veliko plezal po ogromnih se je treba tudi vrniti. To območje dolino, polno gromozanskih skal. oktobra v Delhiju, končalo pa maja skalah – bolderjih (bolderiranje – ti res ponuja ogromno možnosti Odločil sem se, da grem po njej, v Džakarti. Ko začneš potovati, plezanje po bolderjih, pri katerem za trekinge in spanje v odročnih preplezal sem steno, šel mimo je tvoj cilj videti čim več stvari in te varuje blazina). vasicah pri domačinih. slapov in po šestih urah prišel do podobno. Zdaj potujem veliko neke poti. To je bil znak civilizacije, počasneje in si vzamem več časa, Kakšen je bil tvoj povprečen dan Na potovanju so se ti torej vse- a je bilo za pot nazaj premalo časa. veliko več uživam. Načrti so se v Manaliju? skozi dogajale zanimive in nore Zato sem šel po dolini naprej in tik prilagajali naključjem, poslušal Vsak dan sem na strehi hotela iz- stvar. Nam zaupaš kakšno krajšo pred sončnim zahodom naletel na

Tipična slika z ulice v Rishikešu Pastirjeva koliba, v kateri je Janez prezebal celo noč.

38 39 Junij 2011

pastirja, ki mi je na 3500 metrih se ti vsak nasmehne, te nagovori nadmorske višine ponudil preno- in spoštuje. Vedno si dobrodošel, čišče. Spala sva v leseni kolibi, bilo ljudje pa nimajo predsodkov. je res svinjsko mraz, saj nisem imel spalne vreče. Zaradi mraza celo Šel si tudi do Zlatega templja? noč nisem mogel spati, zjutraj je Amritsar je mesto blizu meje s zapadlo okrog deset centimetrov Pakistanom. Tam je največja zna- novozapadlega snega. V zahvalo menitost Zlati tempelj sredi jezera. sem pastirju nabral veje in drva, Popoln prostor za meditacije, tam da sva zakurila ogenj. vlada posebna energija. Tudi ješ in spiš lahko zastonj. Potem sem Kaj pa hrana, prevozi? šel v Radžastan. Od tega mesta Najboljša stvar je železnica. Zgra- naprej sem potoval z vlakom, za dili so jo Angleži. Cela Indija je božični čas sem si nekako želel povezana z železnico, vožnja je pripotovati v Goo, kjer so plaže in hitra, udobna in poceni. Na vlaku malo več udobja. Sama regija Ra- imaš vedno veliko prodajalcev, džastan pa je znana po tem, da ima vedno te kdo vleče za roko: re- vsako mesto svojo gromozansko veži, transvestiti. Doma sem bil utrdbo. Ravno, ko sem se spre- navajen jesti veliko mesa, v Indiji hajal po enem izmed teh mest, sem ga okusil le dvakrat. Všeč so me je ustavila francoska filmska mi njihove zelenjavne jedi, omake ekipa in me povabila na snemanje z začimbami, kot so masala, čili, zgodovinskega dokumentarnega ingver in kari. Jedel sem veliko filma z naslovom Reina. Ponudili indijskih zelenjavnih jedi z rižem so mi plačilo, nastanitev in vlogo in čapatiji (nekakšne kruhove pala- francoskega vojaka. Takoj sem bil činke) in se počutil odlično. Indijci za in v eni uri sem bil že v maski in tudi ne pijejo kave, ampak vedno kostumu, v naslednje pol ure pa srkajo čaj masala. Prav ta vonj te sem se pred utrdbo bojeval proti pripelje nazaj v Indijo. angleški vojski.

In samo življenje? Torej si med samo potjo naključno Meni se je zdelo življenje tam zelo tudi kaj zaslužil? udobno, saj lahko z minimalno Tako je. Sledila je pot z vlakom Po snemanju zgodovinskega dokumentarnega filma v vlogi denarja živiš na veliki nogi. Tam mimo Bombaja do Goe. Na plaži francoskega vojaka je toliko ljudi, vsi pa morajo preži- sem najel kajak in se zapeljal do veti … Najdeš vse usluge: frizerja, neke plaže, poiskal skale in plezal. na radiju dvestotih metrov, palme, Spal sem v leseni kolibi na kolih. brivca, čevljarja ... V vsaki stvari Tam sem tudi poučeval jogo in reke, krave, opice ... Vse tri tedne v Visoka je bila le dober meter, v njej so profesionalci. Vzel sem si tri plezanje, spoznaval najrazličnejše Hampiju sem preživel z majhnim si lahko le spal, še za nahrbtnik ni ure časa, šel na zajtrk, k brivcu, k turiste, delil znanje in izkušnje. motorjem, z njim odkrival vedno bilo prostora. Najel sem si kolo, frizerju, k čevljarju, ki mi je v dveh Želel sem si do Hampija, ki je od nove možnosti plezanja – bolde- masko za snorkljanje in vsak dan minutah popravil popolnoma Goe oddaljen sedem ur vožnje z riranja, izvajanja joge in spanja odšel na drugo plažo. Zgodila se uničene pohodne čevlje, in nato vlakom v notranjost. Tam sem bil na prostem. mi je tudi neprijetna nezgoda, ker odšel na kosilo. Za vse skupaj sem že pred petimi leti. Pokrajina je se nisem dobro pozanimal, da so zapravil tri evre. Pri nas bi verjetno kot znanstvena fantastika, zame Manjkalo ni niti turkiznega morja na enem koncu otoka nekakšne brez goriva za take usluge zapra- je tam prava Indija. Ogromno hin- in belih plaž? mušice v pesku (sand fly). Tam sem vil minimalno štirideset evrov in dujskih templjev, pečine, skale Čisto naključno sem šel na Anda- prvo jutro izvajal jogo in v nekaj potreboval bi veliko več časa. Tam najrazličnejših oblik razmetane manske otoke. Ti so bližje Tajski urah sem imel po telesu več kot kot Indiji, vendar je časovni pas sto srbečih pikov ... še vedno indijski. Sonce vzhaja ob petih zjutraj in zaide okrog Nadaljevanje sledi v naslednji šestih popoldne. Prvi teden sem številki. preživel na otoku Neil, ki je znan Anita P. po beli mivki in turkiznem morju.

Krajevna organizacija Društva izgnancev Škofj a Loka vabi na 11. Srečanje gorenjskih izgnancev, pregnancev in drugih žrtev vojnega nasilja, ki bo v petek, 11. junija, ob 16. uri na prostoru bivše vojašnice v Škofji Loki (pod šotorom). Slavnostni govornik bo mag. Miha Ješe. Po kulturnem programu bo družabno srečanje. Za hrano in jedačo bo poskrbljeno. Prisrčno vabljeni! Zlati tempelj v Amritsarju blizu pakistanske meje

38 39 Junij 2011 Maturanti preplavili Škofjo Loko

Škofjeloški maturanti že od vsega začetka sodelujejo pri plesu maturantske četvorke na mestnih ulicah. Tudi v petek, 20. maja, so se dopoldne zbrali v parku bivše vojašnice in se v spremstvu učiteljev in »pokojnih dijaških let v simbolični krsti odpravili proti Mestnemu trgu. Seveda brez glasne spremljave ni šlo – dijaki so nase opozarjali z žvižganjem piščalke, trobljenjem in petjem.

Veselega vzdušja se je nalezel ves manjšo katastrofo.« Mestni trg, prebivalci in obisko- Maturanti so četvorko odplesali valci pa so radovedno opazovali skupaj s številnimi maturanti po mlade maturante. Četvorko so Sloveniji in Evropi, nato pa so se najprej odplesali poskusno, nato še poslovili od profesorjev in svo- pa jih je nagovoril podžupan Tine jih srednjih šol. Uraden zaključek Radinja: »V veselje mi je, da vas in zrelostni izpit je sicer matura, lahko tako vesele in razigrane ki jo (upajmo, da čim bolj uspe- pozdravim na Mestnem trgu v šno) opravljajo ravno v teh dneh. Škofji Loki. Odločil sem se, da bom Gimnazijci so tako jemali slovo današnji govor opravil tako, kot tudi z besedami Alberta Einste- sem srednjo šolo – s plonk list- ina: »Izobrazba je to, kar ostane kom.« Med drugim jim je dal dva potem, ko se pozabi, kar smo se nasveta: »Najprej v sklopu akcije naučili v šoli.« Od srednje šole so Loško je ekološko – smeti gredo se poslovili tudi maturanti Srednje v koše, po možnosti v prave koše. šole za strojništvo, ki so po nekaj Drugi nasvet pa se glasi, da ne tehničnih težavah tretješolcem S plesom četvorke so poskušali podreti rekord, hkrati pa so se tudi stopite soplesalki na prste. En črn prepustili vijak in s tem pomemb- zabavali. noht vam lahko iz tega sicer fan- no mesto na šoli. tastičnega uvoda v poletje naredi Tatjana Rant Mladinci postali državni prvaki

Rokometno društvo Loka letos ni ponosno samo na svojo člansko ekipo, ampak se lahko ponaša tudi z nazivom državnih mladinskih prvakov. V prvi državni ligi so namreč na dvaindvajsetih tekmah kar osemnajstkrat zmagali, dve tekmi so igrali neodločeno, prav toliko pa so zabeležili tudi porazov. Na koncu so zbrali 38 točk, pet več kot drugouvrščeni Rokometni klub Celje pivovarna Laško. Slednji pa so le za točko ugnali Rokometni klub Gorenje. V 132 tekmah je bilo sicer danih 8300 golov, od tega 906 iz sedemmetrovk. Ob tem so znane tudi končne uvrstitve mlajših generacij. Kadeti in starejši dečki B so zasedli sedmo mesto v državi, starejši dečki A pa so bili na koncu odlični tretji. Izvrsten končni uspeh so z drugim mestom dosegli tudi mlajši dečki A, nekoliko slabše pa se je sezona Maturanti so se na simbolično slovo od srednješolskih klopi odpra- končala za mlajše dečke B, ki so se uvrstili na deveto mesto v državi. vili iz parka pred bivšo vojašnico. Katja Štucin

Mladinska moška ekipa Rokometnega društva Loka je letos zmagala tudi v kategoriji fair play. V tej sezoni so namreč na Zabava po plesu se je nadaljevala pred nekdanjo vojašnico, razde- tekmah dobili vsega skupaj 61 opominov, 63 igralcev je poči- janje pa so naslednji dan pospravljali prostovoljci. Mladi očitno niso valo za eno minuto, nihče pa ni bil diskvalificiran. poslušali podžupanovega nasveta.

40 41 Junij 2011 S supergami na zabavo

Osnovna šola Škofja Loka – Mesto in Svet staršev osnovne šole sta zadnji petek v maju organizirala že četrti dobro- delni tek S supergami na zabavo. Pripravili so pester program, poleg športnega tudi glasbeni, predvsem pa zabaven. Na kemijski zabavi smo se zabavali, pa tudi kaj naučili. Povabili so tudi športne goste. Medalje naj bi tekmovalcem podeljevali Sašo Bertoncelj ter Marija in Matija Šestak.

Glasbeni gosti prireditve so bili tnem parku.« skupina Antorino v zasedbi Irina V športni opravi je na prireditev Guščina, Aleksander Guščin in prišel tudi škofjeloški podžupan Klemen Markelj. Monika Tavčar Tine Radinja: »Na občini smo izje- je skupino predstavila kot »nov mno veseli, da je Škofja Loka tako glasbeni art projekt pod okriljem športno mesto in upamo, da bo za Kulturno-umetniškega društva vsemi mladimi obrazi, ki jih vidim Rustika. Njihova glasba temelji danes tukaj, taka tudi ostala.« na evropski tradiciji od 11. do 14. Prisotne pa so s kemijskimi po- stoletja in je bolj poznana ozkemu skusi navdušili POK-ovci, učenci krogu ljudi. Vešči muzikantje pa izbirnega predmeta Poskusi v jo skušajo na povsem samosvoj kemiji, z mentorico Marjo Pahor način čim bolj približati najširšemu in s pomočjo magistra Tomaža občinstvu.« Ogrina, vodja eksperimentalne Ravnateljica Doris Kužel je pri- šole Inštituta Jožef Stefan. Letos je sotne pozdravila in povedala, da namreč mednarodno leto kemije, so donacije namenjene šolskemu zato so se učenci odločili, da nam skladu, »ki je bil ustanovljen za bodo kemijo »približali in pokazali, Le nekaj učencem je uspelo odteči štafeto, preden je tekmovanje pridobivanje sredstev za financi- da res ni bav bav, ampak v življe- nešportno prekinil dež. ranje dejavnosti, ki niso sestavine nju neizogibna«. Med drugim so izobraževalnega procesa oziroma naredili tudi pivo, brezalkoholno, ogrevanje vseh tekmovalcev vo- naliv. Od dobrodelnega teka je se ne financirajo iz javnih sred- seveda. Igrali so se z milnico, z dila Neža Hafner, predsednica tako ostala le dobrodelnost in stev. Tudi za nakup nadstandardne Ogrinovo pomočjo pa so pripravili društva Neža&6ak. Ogrevanju je zabava, tekli pa bomo kdaj drugič. opreme. Letos želimo kupiti igrala, več poskusov s tekočim dušikom. seveda sledilo tekmovanje, ki pa Tatjana Rant ki jih bomo postavili tule ob špor- Po končani kemijski zabavi je ga je prav kmalu prekinil močen

hitro - kvalitetno - ugodno

NUDIMO KOMPLETNE SERVISNE USLUGE ZA VA[ AVTO servis zavor (ABS) najnovej{a tehnika odprave napak in nastavitve motorjev s tehnologijo kvalitetno popravilo zavor priprava vozila za tehni~ni pregled prodaja in menjava akumulatorjev servis in polnjenje klimatskih naprav vsa ostala avtomehani~na dela F I L T R , S V E ^ K B A C J M N z a v s e n m k o i l ! MENJAVA A SVETI DUH 37, 4220 [KOFJA LOKA TEL: 04/513-81-80, FAX: 04/513-81-81 IN PRVOMDAATJIK DEL. ^AS: VSAK DAN OD 8. DO 18. URE PNE

40 41 Junij 2011 Junij 2011

Povabili smo se na kavo Morje, sonce, veter, občutek svobode in nasmeh na obrazu

Jernej Demšar iz Poljanske doline, član slovenske reprezentance v deskanju na snegu in večkratni državni prvak v paralelnem veleslalomu, nam je predstavil svojo drugo ljubezen, kajtanje. Razmeroma mlad adrenalinski šport navdušuje tudi mnoge Ločane.

Deskaš verjetno že od malih nog? pijski kandidat sem se potegoval zelo lep, varen in ti ponuja polno prijemi deske (freestyle), ob zelo S snežno desko sem se srečal že tudi za olimpijske igre v Vancou- mero užitka. močnem vetru poskušam skočiti v otroških letih. Takrat je posta- vru, sem trikratni državni prvak čim višje (big air), ko so na sporedu la del mojega vsakdana oziroma in še kaj bi se našlo. V prihodnje Kajtanje velja za enega izmed valovi, pa jih poskušam zajahati kar moja prva ljubezen. Z vedno si predvsem želim nadaljnjega najhitreje rastočih adrenalinskih (wave). večjim številom dni preživetih na napredka in še več mešanja štren športov. Je tudi v Sloveniji oz v snegu sem postajal vedno boljši v svetovnem vrhu deskanja na Škofji Loki zanimanje zanj vedno Kje najbližje nam se lahko ukvar- – vse do danes, ko sem del ekipe snegu. večje? jamo s tem športom? Kateri je tvoj svetovnega pokala. Slovenski prostor je dokaj majhen, najljubši »spot« in na katerega bi Večino časa posvetiš treningom, a dokazuje, da smo Slovenci špor- morda še rad šel? Kako bi ocenil letošnjo sezono? tekmam, v prostem času pa se ten narod, saj je kajtanje trenutno Najbližje nam je seveda slovensko Zaradi težav s poškodbami v prej- ukvarjaš s kajtanjem (kiteboar- prava uspešnica. Prav tako pa je Primorje, ki pa ni idealno, zato se šnji sezoni sem letos ciljal pred- ding). Kako bi predstavil ta šport? tudi v Škofji Loki, kjer nas je bilo po navadi odpravim do italijanske- vsem na to, da sebi dokažem, če Morje, sonce, zmaj, ki ga poganja možno pred desetimi leti prešteti ga Gradeža (Grado), ki je od Škofje sem sposoben biti med najboljšimi veter, jaz na deski z njim, občutek na prste ene roke, danes pa v tem Loke oddaljen 150 kilometrov. Moj na svetu. Ta dokaz sem dobil kaj svobode in nasmeh na obrazu – to športu uživa lep krog ljudi. V vseh najljubši spot je tam, kjer je dovolj hitro, saj sem že v uvodnem delu je najboljši opis tega razburljivega letih sem pri tem športu opazil naj- konstantnega vetra, na seznamu sezone v svetovnem pokalu do- športa, ki ima v svetu vsak dan več več sprememb prav v opremi, ki je želja pa se najdejo destinacije: segel deseto mesto. Apetiti so se privržencev. enormno napredovala in je danes Brazilija, Venezuela, Mauricius, seveda povečali, a vseeno mi v veliko bolj prijazna uporabniku. Zanzibar ... nadaljevanju ni uspelo poseči še Zakaj je pravzaprav kajtanje? višje, zaradi česar mogoče ostaja Kot pripadniki windsurfanja smo Kajtanje zahteva določene vre- Kakšen je sanjski dopust za nekoliko grenak priokus. vsako leto z družino dopustovali menske pogoje. Kakšni so tvoji kajterja/-ko? na polotoku Pelješac, kjer sem se najljubši? Ko ima vsak dan veter od jutra Kateri so tvoji največji dosežki v prvič srečal s tem športom in me Kajtarji na žalost ne moremo brez do večera in je morje na spotu deskanju na snegu in kakšni so je popolnoma navdušil. Predvsem vetra. Ko piha konstanten zmeren turkizne barve. cilji za naprej? tudi zato, ker sem našel podobno- veter, poleg tega pa ujamem še Največji dosežek je prav gotovo sti z deskanjem na snegu, samo kakšen lep val, lahko govorim o Se strinjaš s tem, da je ta šport deseto mesto na svetovnem pr- da ni opravka z belimi strminami, mojih najljubših pogojih. ekološki? venstvu v Južni Koreji. Kot olim- ampak z vetrom in zmajem. S tem se popolnoma strinjam, saj Poznamo več slogov kajtanja na kajtarji izkoriščamo energijo vetra, Mnoge navdušence prepričajo vodi. Kakšnega imaš ti? ki jo pretvarjamo v gibanje, pri dolgi, visoki in atraktivni skoki. Svoj slog prilagajam vremenskim tem pa ne puščamo nikakršnih Je kajtanje lahko tudi nevarno? pogojem – glede na jakost vetra in posledic v naravi. Kajtanje je ekstremni šport in kot razburkanost morja, saj vsi pogoji tako lahko zelo nevaren, če imamo niso primerni za vse načine vožnje. Kakšni so cilji in načrti v kajtanju? napačen pristop. S pravilnim pri- Tako ob mirnem morju izvajam Morda tekmovanja tako kot pri stopom in bistro glavo pa je šport raznorazne skoke z rotacijami in deskanju? V vseh teh letih sem si nabral ne- malo izkušenj in znanja. Že od nekdaj sem pomagal novincem v tem športu. Z letošnjim letom pa sva s prijateljem Janezom Ber- nikom odločila ustanoviti svojo šolo z imenom Kiteskul – kite.si. Ponujamo začetne in nadaljevalne tečaje za nove v tem športu ter freestyle kampe za tiste, ki bi radi izpopolnili svoje znanje. Tako so cilji predvsem usmerjeni v šolo in njeno čim bolj kakovostno delovanje, tekmovanjem pa se bom izogibal, saj jih imam v zimskem S prijateljem Janezom Bernikom času več kot dovolj. sta se letos opogumila in odlo- Jernejev največji dosežek je deseto mesto na svetovnem prvenstvu v Anita Pokorn čila, da ustanovita svojo šolo deskanju na snegu v Južni Koreji, v prihodnosti pa si želi kajtanja Kiteskul (www.kite.si). še nadaljnjega napredka.

42 43 Junij 2011

Prireditve v juniju

1. 6., Predavanje Pomen mesa v zdravi prehrani Dom čebelarjev 17. 6., Predstavitev knjig - Nekoč je bilo jezero in Kamniti Galerija Muzeja 16.00 19.00 sreda s poudarkom na lokalnih dobaviteljih v Brodeh petek most Železniki od 16.00 Festival Mesto v barvah (street art, likovna Škofja Loka, Mestni 2. 6., Šolski center Škofja 18. 6., od 8.00 do 20.00 Delavnica Uspešno reševanje konfliktov razstava, baletna točka Plesno-športnega centra trg, avtobusna četrtek Loka (Podlubnik) sobota dalje ure RitmoLoko, otroške delavnice …) postaja 3. 6., Gimnazija 18. 6., od 8.00 do Žiri - pred 19.00 Francoski večer Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov petek Škofja Loka sobota 12.00 zadružnim domom 3. 6., Sokolski dom, 18. 6., Gledališka predstava Rdeča kapica Škofja Loka - 19.00 Koncert prijateljstva 11.00 petek Škofja Loka sobota v produkciji KŠD Štumf Cankarjev trg 4. 6., Marijino brezno 18. 6., od 9.00 do Predstavitev Medobčinskega Mestni trg, 8.00 Dan odprtih vrat Marijinega brezna sobota pri Škofji Loki sobota 13.00 društva invalidov Škofji Loki Škofja Loka 4. 6., od 8.00 do Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov, Škofja Loka - 18. 6., Bivša vojašnica 16.00 6. oslovske dirke sobota 12.00 obogatena s kulturnim programom na Mestnem trgu sobota v Škofji loki Ekološka 18. 6., Teater Frnikula predstavlja: Cankarjev trg, 17.30 4. 6., Voden pohod po Rupnikovi liniji kmetija Peternelj sobota Krona kačje kraljice - dramatizirana pripovedka Škofja Loka 15.00 sobota in spust v utrdbo Hrastov grič na Žirovskem Vrhu Gostovanje na 14. Sv. Antona 18. 6., Festivalu gorenj- 21.00 Gledališka predstava Harvey 4. 6., Škofja Loka, sobota skih komedijantov 19.30 Muzikal Marry Poppins sobota Loški oder na Dobu 5. 6., Pohod po čebelarski poti mimo sv. Urbana Kmetija pri Jakuc, 19. 6., Praznovanje 100. obletnice PD Ivan Grohar Sorica 9.00 16.00 Sorica nedelja in 5. srečanje harmonikarjev čebelarjev Srednja vas nedelja in koncert glasbene skupine Orfej 5. 6., Planinska koča 21. 6., Postavitev spominske plošče Mestni trg, 14.00 Srečanje citrarjev 19.00 nedelja na Ermanovcu torek loškemu rojaku Gustavu Pircu Škofja Loka 5. 6., 21. 6., Zaključni koncert orkestrov Sokolski dom, 17.00 Muzikal Marry Poppins Loški oder 20.00 nedelja torek Glasbene šole Škofja Loka Škofja Loka 10. 6., Galerija Muzeja 22. 6., Odprtje razstave Anno Domini 1511: Sokolski dom, 18.00 Otvoritev razstave fotografij - Med gorami 19.00 petek Železniki sreda Kaj vemo o potresu 26. marca 1511? Škofja Loka 10. 6., Mestni trg, 25. 6., od 9.00 do Historial Škofja Loka 2011 - Mestni trg, 19.30 11. Večer slovenskih viž v narečju petek Škofja Loka sobota 13.00 rokodelski sejem v mestu Škofja Loka 11. 6., od 8.00 do Gorenja vas - Sodelovanje na Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov 25. 6., sobota 12.00 na vaškem trgu 10.30 Ludvik Kaluža: Sprejem freisinškega škofa Historialu - sobota Škofja Loka 2011 11. 6., od 8.00 do Železniki - Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov sobota 12.00 pri BC Mercator 25. 6., Proslava ob državnem prazniku - Mestni trg, 20.00 sobota Mestni pihalni orkester Škofja Loka Škofja Loka 11. 6., od 8.00 do Shod slovenskih in zamejskih umetnikov Sorica sobota 17.00 v Sorici in dan odprtih vrat Groharjeve hiše 26. 6., od 15.00 Historial Škofja Loka 2011 - ogled Nacetove hiše, Nacetova hiša, nedelja do 18.00 rokodelska in lokostrelska delavnica Puštal 11. 6., od 9.00 do Na ulicah Oglasbena Loka sobota 12.00 Škofje Loke Osrednji dogodek 26. 6., na Škofjeloškem 11. 6., 11. srečanje gorenjskih izgnancev, Bivša vojašnica 20.30 Gledališka predstava Coprniška krvava rihta v Loki 16.00 nedelja gradu na Historialu sobota pregnancev in drugih žrtev vojnega nasilja v Škofji Loki - Škofja Loka 2011 11. 6., Spominska slovesnost ob spomeniku v Sorici 17.00 Sorica 30. 6., Občinski praznik 2011 - slavnostna akademija Loški grad, sobota z nastopom Slovenskega okteta 19.00 četrtek s podelitvijo občinskih nagrad Škofja Loka 11. 6., Kapela Jezusovih 20.00 III. mednarodni cikel koncertov - ORGLE & 1. 7., Športna dvorana sobota blagrov v Papirnici 20.00 Otvoritev 3. mednarodnega festivala Loka jo piha petek Trata 12. 6., Oglasbena Loka - učenci in učenke Škofja Loka - 11.00 2. 7., 3. mednarodni festival pihalnih orkestrov nedelja GŠ Škofja Loka z gosti iz Freisinga Loški grad 18.00 Mestni trg z okolico sobota Loka jo piha 12. 6., Na Slemenih na 11.00 Mednarodno srečanje harmonikarjev nedelja Gorenjem Brdu Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu 12. 6., Cerkev sv.Volbenka, na [email protected]. 20.00 Kitara poletju nedelja Škofja Loka 15. 6., Sokolski dom, 19.00 Predstavitev 57. številke Loških razgledov sreda Škofja Loka 50. obletnica preselitve uršulink v Ajmanov grad 16. 6., Teater Frnikula gostuje gledališko skupino Gimna- Na vrtu V nedeljo, 19. junija 2011, vabimo vse Ločane na zahvalno popoldne 20.30 četrtek zije Škofja Loka Ta prstjeni: Dogodek v mestu Gogi pri Rdeči ostrigi ob 50. obletnici preselitve uršulink iz Škofje Loke v Ajmanov grad. 17. 6., od 11. do Mestni trg, Še posebej vabimo vse tiste, ki ste v teh letih hodili k nam na različne inštrukcije. ElectriCity - festival elektronske glasbe petek 23.00 Škofja Loka Ob 15. uri bo zahvalna sveta maša na samostanskem vrtu, sledila bo predstavitev 17. 6., Bivša vojašnica v razvoja uršulink pri Svetem Duhu od leta 1961 do danes. V živo bomo prisluhnili 16.00 11. srečanje izgnancev Gorenjske arhitektu Tonetu Mlakarju, dobrotnikom, sosedom in sodelavcem, ki so v teh letih petek Škofji loki pomagali sestram. Sledila bo pogostitev za vse prisotne. 17. 6., Srečanje podporne skupine za dojenje - Zdravstveni dom 16.30 Dobrodošli! petek uvajanje goste hrane Škofja Loka

44 45 Junij 2011 RitmoLoko novičke Poletna rekreacija v naravi V poletnih mesecih ne smemo pozabiti na telesno aktivnost, s katero vzdržujemo kondicijo in skrbimo za dobro počutje in nenazadnje tudi lep videz. Topli poletni večeri ponujajo odlične možnosti za rekrea- cijo na prostem, zato v plesno-športnem centru RitmoLoko organiziramo skupinsko vodeno vadbo teka, ki poteka v prijetnem naravnem okolju Škofje Loke in se ji lahko pridružite kadarkoli.

Kombinirana vadba je pestra in intervalno v sklopih po več vaj učinkovita pri zmanjševanju pre- zapored in s ponovitvijo sklopov komerne telesne teže, oblikovanju (na primer 30 sekund izvajanja vaje telesa in krepitvi splošne telesne in 10 sekund počitka, običajno se pripravljenosti. Vaje za moč teme- sklop ponovi 2- ali 3-krat). Vajam ljijo predvsem na uporabi lastne za moč sledi tek – cardio del, s teže in so primerne za vsakogar, katerim se dvigne srčni utrip in ne glede na začetne zmožnosti. vključi vse mišice telesa. Teku sledi Vadbo vodi izkušen in strokov- drugi interval vaj za moč in obli- no usposobljen trener, ki skrbi za kovanje telesa. Vadba se zaključi primerno intenzivnost vadbe in z lahkotnim tekom in razteznimi spodbuja celo skupino. Program vajami za ohlajanje telesa. je strokovno načrtovan in sestoji Cilj vadbe ni le poraba kalo- iz nabora vaj, s katerimi se v eni rij med treningom, saj se precej uri naredi kar največ za celo telo. energije porablja za regeneracijo Ura kombinirane vadbe je se- mišic tudi po treningu. Z vajami Organizirana vadba teka stavljena iz ogrevanja, teka – car- za moč povečujemo delež mišic, dio dela ter vaj za moč in oblikova- ki so največji porabnik energije – vadba tudi priložnost za druže- ka dvakrat tedensko ob torkih in nje telesa. Gre za vaje, ki vplivajo kalorij, zato je kombinirana vadba nje, gibanje v naravi pa sprošča petkih, v primeru slabega vremena pridobitev moči posameznih idealna za oblikovanje telesa in napetosti in deluje protistresno. na pa se izvaja v dvorani, kjer so delov telesa, kot so iztegovalke za hujšanje. Pomembno pa je vztrajati in tre- na voljo tudi rekviziti (step, uteži, in upogibalke kolena, hrbet, ra- Poleg vseh koristi, ki jih prina- nirati redno. elastike ...). menski obroč … Vaje se izvajajo ša kombinirana vadba za telo, je Vodena vadba v naravi pote-

Treningi potekajo dvakrat tedensko ob torkih in petkih po 60 minut.

Vadbi se lahko pridružite kadarkoli.

V primeru slabega vremena vadba poteka v dvorani Plesno-športnega centra RitmoLoko.

Za prijavo v skupino nas lahko pokličete na telefon 041 710 310 ali pišete na [email protected], www.ritmoloko.si

44 45 Junij 2011 Vadba pred poletjem Ko je nastopila pomlad, smo z veseljem pospravili težka zimska oblačila, pod katera smo lahko skrili kakšen kilogram. Sedaj je nastopil čas lahkotnejših oblačil, česar smo sicer veseli, a kaj, ko so posledice naši grehov v obliki nepravilne prehrane in neaktivnosti toliko bolj vidne. Poleg tega se hitro približuje čas kopalk. Še vedno imamo dovolj časa, da nekaj ukrenemo v tej smeri in da se bomo tudi v kopalkah počutili dobro.

Ne smemo pozabiti, da redna te- nase. Le spremenjen način življe- lesna aktivnost in uravnotežena nja, ki vključuje redno aktivnost, prehrana morata iti z roko v roki. prinaša dolgoročne, predvsem pa Pri redni telesni aktivnosti nimamo trajne rezultate; hitro izgubljeni v mislih napornih dejavnosti, ki bi kilogrami s pomočjo drastičnih nam hitro odvzele vso motivacijo, diet pa se običajno še hitreje vr- temveč moramo predvsem izbra- nejo nazaj. ti tisto aktivnost, ki nam ustreza Tako imamo še nekaj časa, da in v kateri uživamo. Prilagojena pred poletjem izboljšamo svojo mora biti tudi našemu zdravju in postavo. To bo z redno aktivnostjo telesnim zmožnostim. Če izbere- kmalu postal naš postranski cilj. mo takšno vadbo, se je bomo z Izboljšana postava namreč pozi- veseljem udeleževali in kmalu si tivno vpliva tudi na našo »psihično ne bomo znali predstavljati, da bi kondicijo« in v povezavi s tem na dan minil brez aktivnosti. pozitivno samopodobo. Samo- Naslednje pravilo je, da vadba zavestna oseba je videti mnogo mora biti redna. Če do sedaj nismo bolje, čeprav s kakšnim kilogram bili aktivni, še vedno ni prepozno, več, kot nekdo, ki ima idealno po- da nekoliko učvrstimo mišice in iz- stavo, a ne izžareva notranje moči. gubimo kak kilogram. Pomembno Zato za vadbo nikoli ni prepozno, je predvsem vztrajanje. Rezultati, saj so njeni učinki resnično vse- žal, ne pridejo čez noč, zato bodi- stranski, lepa postava pa ne tako mo zadovoljni z majhnimi premiki oddaljen cilj. in zaradi njih bodimo ponosni

Novo v centru RitmoLoko - pričnemo septembra www.ritmoloko.si

Tudi za moške • TRX® – funkcionalna vadba • Karate za osnovnošolce • Cycling • Športne urice za otroke • Ritmo-power aerobika • (Zumba za otroke) • Body pumpTM

• Pilates na velikih žogah Kidričeva cesta 75, 4220 Škofj a Loka, T: 041 710 310, • (Zumba z utežmi) 04/51 55 880, Email: [email protected], www.ritmoloko.si

46 ˝pri Telovadimo skupaj

· Aerobika, TNZ, Zumba, Ritmofit · Vadba z utežmi

· Pilates

· Plesni tečaji za odrasle · Hip-hop, balet · Cycling · Novo! Kombinirana vadba teka in intervalnega treninga moči Vsak torek in petek ob 19.30 uri.

Jeseni še več novih vadb in programov   KUPON ZA BREZPLAČNO VADBO V KUPON ZA BREZPLAČNO VADBO V PLESNO-ŠPORTNEM CENTRU RITMOLOKO PLESNO-ŠPORTNEM CENTRU RITMOLOKO

Ime in priimek: Ime in priimek: Naslov: Naslov: Telefon: Telefon: E-pošta: E-pošta: Izbrana vadba: Izbrana vadba:

Na vadbo se nujno prijavite po tel.: 041/710 310 Na vadbo se nujno prijavite po tel.: 041/710 310 ali na [email protected]. Kupon lahko izpolnete tudi na spletni strani ali na [email protected]. Kupon lahko izpolnete tudi na spletni strani www.ritmoloko.si. Ista oseba lahko kupon koristi enkratno. www.ritmoloko.si. Ista oseba lahko kupon koristi enkratno. Kupon ne velja za člane centra RitmoLoko. Vabljeni – spoznajte nas! Kupon ne velja za člane centra RitmoLoko. Vabljeni – spoznajte nas! Spoznajte nas! Spoznajte Plesno-športni center RitmoLoko, Kidričeva cesta 75, 4220 Ško a Loka Informacije in prijave: 041/710 310, e-pošta: [email protected], www.ritmoloko.si 46 Paulus_LO clanek 05-11.qxd 06-May-11 09:12 Page 2

Letos pa se bo kot zmagovalec na dr- Druìna Paulus - 80 let avtomehanike àvni ravni udeleìl tudi svetovnega tekmovanja v nem{kem Wolfsburgu. Vsa leta se Stane drì v uvodu omenje- [tiri generacije avtomehanikov nih na~el, ki pa jih je dopolnil na osnovi lastnih izku{enj: v treh razli~nih dràvah “Moj o~e je velikokrat rekel: U~i se, da ti ne bo treba delati, vendar glede na @e za ~asa kraljevine SHS je [kofja Loka imela avtomehanika. Leopold Paulus je bil za~etnik te moje izkušnje velja tista, ki pravi: U~i se, Paulus_LO clanek 05-11.qxd 06-May-11 09:12 Page 2 da boš znal delati!” dejavnosti na tem koncu in tudi precej dale~ naokoli ni bilo nikogar, ki bi se tako razumel na Danes {teje predvsem znanje in uspo- stroje. Velja rek, da se podjetnost nau~i v druìni in druìna Paulus je krasen primer, ki to sobljenost, da pridobljeno znanje us- potrjuje. Danes se z avtomobili ukvarja è ~etrta generacija Paulusov. Na enakih na~elih kot je pe{no uporabilja{ pri delovnih procesih na vozilih in odnosu pri delu s strankami. to po~el pred desetletji ded Leopold, z ljubeznijo do svojega dela, z neprenehnim izobraèvan- Junij 2011 »Naša èlja in vizija je, da delo opravi- jem ter vestnim in odgovornim delom s strankami. Vse je enako, le avtomobili so novej{i. Lojzka Paulus v svoji pisarni mo strokovno in kakovostno, saj so po- Stane ima naziv certificiraniLetos vodja pa seser- bo kot zmagovalec na dr- visa za Porsche Slovenija. Tudi zaposleni Druìna Paulus - 80 let avtomehanike Paulus_LO clanek 05-11.qxd 06-May-11àvni 09:12ravni Page udeleìl 2 tudi svetovnega tek- se redno udeleùjejo izobraèvanj in šo- lanj, ki jih predpisujemovanja koncern Volkswa- v nem{kem Wolfsburgu. gen in Audi. Vsa leta se Stane drì v uvodu omenje- [tiri generacije avtomehanikov Njihova usposobljenostnih na~el, in tekmoval- ki pa jih je dopolnil naLetos osnovi pa se bo kot zmagovalec na dr- Druìna Paulus - 80 let avtomehanike nost se odraàta tudi v dobrih uvrstitvah àvni ravni udeleìl tudi svetovnega tek- lastnih izku{enj: movanja v nem{kem Wolfsburgu. na tekmovanjih v znanju, ki jih organizi- Vsa leta se Stane drì v uvodu omenje- [tiriv treh generacije razli~nih avtomehanikov dràvah rajo Porsche Slovenija, Audi in VW. nih na~el, ki pa jih je dopolnil na osnovi “Moj o~e je velikokrat rekel: lastnihU~i izku{enj: se, da v treh razli~nih dràvah Dokaz tej trditvi je šesto mesto iz “Moj o~e je velikokrat rekel: U~i se, da španske Valencije, ki tiga jene ekipa bo podjetjatreba delati, vendar ti gledene bo treba na delati, vendar glede na Škofja@e za ~asaza kraljevineLoka~asa je SHSkraljevine imela je [kofja mehanika Loka imela SHS avtomehanika. žeje za[kofja časa Leopold Kraljevine LokaPaulus je bilimela za~etnik SHS. teavtomehanika. Začetnik te dejavnosti Leopold na škofjeloškem Paulus je bil koncu za~etnik je bil Leopold te moje izkušnje velja tista, ki pravi: U~i se, leta 2006 zasedla na mojesvetovnem izkušnje tekmo- velja tista, ki pravi: U~i se, Paulusdejavnosti. na Še tem precej koncu in dalečtudi precej naokoli dale~ naokoli ni nibilo bilo nikogar, nikogar, ki bi se ki tako bi razumel se tako na spoznal na stroje. Če velja rek, da se podjetnosti naučiš v da boš znal delati!” Leopold Paulus Janez Paulus Stane Paulus Toma` Paulus vanju o poznavanju vozilda bošAudi. znal delati!” Danes {teje predvsem znanje in uspo- družini,stroje.dejavnosti Velja rek,je družinada sena podjetnost tem Paulus nau~ikoncu krasenv druìni in in primer,druìnatudi Paulus precej ki jeto krasen potrjuje. dale~ primer, ki Danesnaokoli to se zni avtomobili bilo nikogar, ukvarja ki že bi četrta se tako generacija. razumel Na enakihna sobljenost, da pridobljeno znanje us- Leta 1931 je Stanetov ded Leopold Dva sinova sta umrla v partizanih, mati Po vojni se je ded Leopold z otroci vr- Poleg tega se sin Toma` Paulus zadnja načelih,potrjuje. Danes kot se zje avtomobili to pred ukvarja desetletji è ~etrta generacija počel Paulusov.Leopold Na enakih Paulus, na~elih torej kot je z ljubeznijo do svojega dela, z neprenehnim izobraževanjem pe{no uporabilja{ pri delovnih procesih zgradil prvo avtomehani~no delavnico. Francka Paulus pa je umrla v taboriš~u nil domov in nadaIjeval z delom v avto- leta redno uvr{~a v samDanes slovenski {teje vrh na predvsem znanjena vozilihin uspo- in odnosu pri delu s strankami. tertostroje. po~el vestnim pred desetletjiVelja in odgovornim ded rek, Leopold, da z ljubeznijo se delom podjetnost do svojega s strankami. dela, z neprenehnim nau~i Vse izobraèvan-je v enako, druìni le avtomobili in druìna so novejši.Paulus je krasen primer, ki to »Naša èlja in vizija je, da delo opravi- jem ter vestnim in odgovornim delom s strankami. VseSeveda je enako, takrat le avtomobili še ni bilo so novej{i.veliko avto- Rotenfels. mehani~ni delavnici. tekmovanjih o poznavanjusobljenost, vozil VW. da pridobljeno znanje Lojzka us- in Mojca Paulus v prodajnem salonu Lojzka Paulus v svoji pisarni mo strokovno in kakovostno, saj so po- potrjuje. Danes se z avtomobilimobilov, zato ukvarja se je v Paulusovi è ~etrta delavnici generacija Paulusov. Na enakih na~elih kot je Stane ima naziv certificirani vodja ser- tem zadovoljne naše stranke in zadovolj- pe{no uporabilja{ pri delovnih procesih popravljalo tudi ostale motorne napra- visa za Porsche Slovenija. Tudi zaposleni ni smo tudi mi« je Stanetov moto. se redno udeleùjejo izobraèvanjna vozilih in šo- in odnosu pri delu s strankami. to po~el pred desetletji dedve, od Leopold, kme~kih in gradbenih z ljubeznijo strojev, do do svojega dela, z neprenehnim izobraèvan- lanj, ki jih predpisuje koncern Volkswa- Po osmih desetletjih delovanja ima da- gen in Audi. motornih in navadnih koles. »Naša èlja in vizija je, da delo opravi- nes Avtomehanika Paulus 11 zaposlenih Njihova usposobljenost in tekmoval- jem ter vestnim in odgovornimTakrat jedelom bilo veliko s te`jestrankami. dobiti us- Vse je enako, le avtomobili so novej{i. nost se odraàta tudi v dobrih uvrstitvah in je pravo druìnsko podjetje, saj pri de- Lojzka Paulus v svoji pisarni mo strokovno in kakovostno, saj so po- trezne nadomestne dele, zato je bilo pri na tekmovanjih v znanju, ki jih organizi- lu sodeluje celotna druìna. rajo Porsche Slovenija, Audi in VW. popravilih potrebno veliko iznajdljivosti Stane ima naziv certificirani vodja ser- Dokaz tej trditvi je šesto mesto iz Ob Stanetu se, za zadovoljstvo strank, španske Valencije, ki ga je ekipa podjetja in truda, da so se popravila opravila. visa za Porsche Slovenija. Tudi zaposleni leta 2006 zasedla na svetovnem tekmo- trudijo tudi èna Lojzka, h~i Mojca in LeopoldLeopold PaulusPaulus JanezJanez Paulus MnogoStaneStane Paulus rezervnih delovTomaž Toma` se Paulus Paulus je izdelalo vanju o poznavanju vozil Audi. seveda sin Toma` ter ostala ekipa. Leta 1931 je Stanetov ded Leopold Dva sinova sta umrla v partizanih, mati Po vojni se je ded Leopold z otroci vr- se redno udeleùjejo izobraèvanj in šo- Poleg tega se sin Toma` Paulus zadnja kar v delavnici s pomo~jo stru`nice. zgradil prvo avtomehani~no delavnico. Francka Paulus pa je umrla v taboriš~u nil domov in nadaIjeval z delom v avto- leta redno uvr{~a v sam slovenski vrh na Leta 1931 je Leopold zgradil prvo avtomehanično delavnico. Takrat še lanj, ki jih predpisuje koncern Volkswa- Seveda takrat še ni bilo veliko avto- Rotenfels. V~asih so mehani~ni bile druìne delavnici. ve~je in tudi tekmovanjih o poznavanju vozil VW. Lojzka in Mojca Paulus v prodajnem salonu nimobilov, bilo zato veliko se je v Paulusovi avtomobilov, delavnici zato so v delavnici popravljali tudi druge tem zadovoljne naše stranke in zadovolj- Leopold je imel devet otrok. Sinovi so gen in Audi. popravljalo tudi ostale motorne napra- ni smo tudi mi« je Stanetov moto. motorne naprave – od kmečkih in gradbenih strojev do motornih in ve, od kme~kih in gradbenih strojev, do sledili o~etovemu zgledu in delali v de- Po osmih desetletjih delovanja ima da- navadnihmotornih in navadnih koles. koles. Takrat je bilo veliko težjelavnici. dobiti ustrezne nadomestne Njihova usposobljenost in tekmoval- nes Avtomehanika Paulus 11 zaposlenih Takrat je bilo veliko te`je dobiti us- in je pravo druìnsko podjetje, saj pri de- dele, zato je bilo pri popravilih potrebno veliko iznajdljivosti in truda, trezne nadomestne dele, zato je bilo pri A usoda je imela druga~ne na~rte. nost se odraàta tudi v dobrih uvrstitvah lu sodeluje celotna druìna. dapopravilih so potrebnojih uspešno veliko iznajdljivosti opravili. Mnogo rezervnih delov so izdelali kar v Ob Stanetu se, za zadovoljstvo strank, Pri{lo je do vojne, ki je druìno zelo prina tekmovanjih v znanju, ki jih organizi- delavniciin truda, da so s se pomočjo popravila opravila. stružnice. trudijo tudi èna Lojzka, h~i Mojca in Stane Paulus pred najbolj prodajanim vozilom iz programa Volkswagen 1931Mnogo - 2011 rezervnih delov se je izdelalo zadela. Prva avtomehani~naPrva avtomehanična delavnica v [kofji delavnica Loki. Leta 1931 v Škofjijo je na Loki.lokaciji Letadana{njega 1931 Petrola jo je odprl na lokaciji Leopold Paulus. seveda sin Toma` ter ostala ekipa. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je dejavnost prevzel Janez rajo Porsche Slovenija, Audi in VW. kar v delavnici s pomo~jo stru`nice. današnjega Petrola odprl Leopold Paulus. PaulusV~asih so bile, ki druìne je delavnico ve~je in tudi specializiral za popravila osebnih vozil. Prvo Dokaz tej trditvi je šesto mesto iz delavnicoLeopold je imel devet je leta otrok. 1965Sinovi so prodal Transturistu in nad Plevno zgradil novo sledili o~etovemu zgledu in delali v de- dopolnjeval tudi pri proizvajalcih v tujini. Enako je bilo kasneje. Janez je španske Valencije, ki ga je ekipa podjetja hišolavnici. in delavnico. Kmalu, že leta 1968, se je odločil za specializacijo in mojstrski izpit opravil leta 1953, Stane pa je leta 2001 postal eden prvih leta 2006 zasedla na svetovnem tekmo- podpisalA usoda je imelapogodbo druga~ne na~rte. o servisu vozil s tovarno Audi. Ko je v Jugoslaviji mojstrov avtomehanike v Sloveniji. Znanje, izobraževanje, sledenje zastopstvoPri{lo je do vojne, ki Leopoldza je druìno Audi zelo Paulusprevzela pri- Tovarna avtomobilovJanez Sarajevo, Paulus so Paulusovi Stane Paulus Toma` Paulus Stane Paulus pred najbolj prodajanim vozilom iz programa Volkswagen zadela. Prva avtomehani~na delavnica v [kofji Loki. Leta 1931 jo je na lokaciji dana{njega Petrola odprl Leopold Paulus. novostim in trendom je pri Paulusih stalnica. vanju o poznavanju vozil Audi. 1931 - 2011 dobili še servis vozil Volkswagen (VW). Leta 1931 je Stanetov ded Leopold Dva sinova sta umrla v partizanih,Vsa leta odlično mati sodelujejoPo vojni s podjetjem se je ded Porsche Leopold Slovenija, z otroci ki vr- je leta Poleg tega se sin Toma` Paulus zadnja Za delo z avtomobili se je odločil tudi Stane Paulus. Od ranega 1993 na našem področju prevzelo zastopstvo za avtomobilske znamke otroštvazgradil prvo je rasel avtomehani~no z delavnico, v kateri delavnico. se je kot otrokFrancka zelo rad Paulus igral, zato pa jeje umrlaVW in vAudi, taboriš~u ki jih Paulusovinil domov prodajajo in nadaIjeval in servisirajo. z delom Tudi zaposleniv avto- se leta redno uvr{~a v sam slovenski vrh na bila izbira poklica logična. Po očetovi smrti leta 1986 je prevzel delavnico Seveda takrat še ni bilo veliko avto- Rotenfels. redno udeležujejo izobraževanjmehani~ni delavnici.in šolanj, ki jih predpisuje koncern tekmovanjih o poznavanju vozil VW. Lojzka in Mojca Paulus v prodajnem salonu in nadaljeval z delom. Glede na spremembe tehnologij in prihajajoče VW in Audi. računalniškomobilov, zato krmiljene se je v napravePaulusovi se jedelavnici zavedal, da bo moral posodobiti tem zadovoljne naše stranke in zadovolj- Njihova usposobljenost in tekmovalnost se odražata tudi v dobrih delavnico.popravljalo To tudije tudi ostale storil motorne– uspešno napra-in po zahodnih standardih. uvrstitvah na tekmovanjih v znanju, ki jih organizirajo Porsche Slove- ni smo tudi mi« je Stanetov moto. nija, Audi in VW. Dokaz tej trditvi je šesto mesto iz španske Valencie, Vve, koraku od kme~kih s časom in gradbenih strojev, do ki ga je ekipa podjetja leta 2006 dosegla na svetovnem tekmovanju o Po osmih desetletjih delovanja ima da- Znanje je bilo pri Paulusih vedno rdeča nit njihovega dela. Tako je že motornih in navadnih koles. poznavanju vozil Audi. nes Avtomehanika Paulus 11 zaposlenih Leopold zbiral strokovno literaturo o avtomehaniki in svoje znanje Takrat je bilo veliko te`je dobiti us- Poleg tega se tudi Stanetov sin Tomaž Paulus zadnja leta redno in je pravo druìnsko podjetje, saj pri de- trezne nadomestne dele, zato je bilo pri uvršča v sam slovenski vrh na tekmovanjih o poznavanju vozil VW. lu sodeluje celotna druìna. Maja se je kot zmagovalec na državni ravni udeležil tudi svetovnega popravilih potrebno veliko iznajdljivosti tekmovanja v nemškem Wolfsburgu, kamor se je izmed 15 tisoč tek- Ob Stanetu se, za zadovoljstvo strank, in truda, da so se popravila opravila. movalcev uvrstilo zgolj 70. Tomaž je bil med uspešnejšimi. trudijo tudi èna Lojzka, h~i Mojca in Mnogo rezervnih delov se je izdelalo seveda sin Toma` ter ostala ekipa. Zadovoljne stranke kar v delavnici s pomo~jo stru`nice. »Naša želja in vizija je, da delo opravljamo strokovno in kakovostno, saj so potem zadovoljne naše stranke in posledično tudi mi,« je Stanetov V~asih so bile druìne ve~je in tudi moto. Kot kažejo ankete, so stranke več kot zadovoljne, saj Paulusovi Leopold je imel devet otrok. Sinovi so gradijo na osebnem pristopu. sledili o~etovemu zgledu in delali v de- Po osmih desetletjih delovanja ima danes Avtomehanika Paulus enajst zaposlenih in je pravo družinsko podjetje, saj pri delu sodeluje lavnici. celotna družina. Ob Stanetu se za zadovoljstvo strank trudijo tudi žena A usoda je imela druga~ne na~rte. Lojzka, hči Mojca, sin Tomaž ter seveda ostala pridna in strokovna ekipa. Del ekipe Avtoservisa Paulus pred avtomehanično delavnico danes Pri{lo je do vojne, ki je druìno zelo pri- Stane Paulus pred najbolj prodajanim vozilom iz programa Volkswagen 1931 - 2011 zadela.AVTOSERVIS PAULUS, d. o. o., PartizanskaPrva cesta avtomehani~na 23, 4220 delavnica Škofja vLoka, [kofji Loki.www.avtoservis-paulus.si Leta 1931 jo je na lokaciji dana{njega 04/511 Petrola 14 80odprl in Leopold 04/511 Paulus. 14 82

48 49 Junij 2011

Spoštovane občanke in občani! Vabimo vas na slavnostno akademijo ob občinskem prazniku in podelitev priznanj Občine Ško a Loka za leto 2011. Slavnostna akademija bo v četrtek, 30. junija, ob 19.30 uri, na Loškem gradu.

Kulturni program: krstna izvedba glasbene novitete »Riba Faronika« skladatelja Blaža Puciharja zbor: APZ Tone Tomšič s solisti plesalka: Ana Trojnar

V primeru slabega vremena bo slavnostna akademija potekala v Športni dvorani Trata.

mag. Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka

Gosti{~eGosti{~e inin penzionpenzion STARISTARI VRHVRH Delovni ~as: odprto vsak dan od 9.00 do 20.00 ure, ponedeljek zaprto

Ob ~udovitem razgledu na vso Gorenjsko vas razvajamo z boga- to izbiro jedi, hi{nimi specialiteta- mi iz kru{ne pe~i ter kar osmimi vrstami doma pripravljenih sladic. Ob nedeljah, sobotah in praznikih nudimo prazni~na kosila, jagnjeti- no in odojka. Prav tako pa pogosti- mo zaklju~ene dru`be.

V letu 2010 smo dogradili nove prostore tako, da Gosti{~e sprejme do 200 gostov. Zaradi pove~anega obsega vabimo k sodelovanju ve~ natakarjev / natakaric in ve~ oseb za pomo~ v kuhinji. [ t e f G r g o s . p , Z a v l 5 4 2 3 P lj n

Za rezervacijo pokli~ite na tel.: 04 /518-90-07 ali: 041/ 682-082 www.gostiscestarivrh.si

48 49 Junij 2011 BARTOG B. H. S. AVTODELI – PNEVMATIKE – DODATNA OPREMA 13. maja je Škofja Loka postala bogatejša za trgovino Bartog B. H. S. Trebanjsko podjetje, ki na slovenskem trgu nastopa že od leta 1984, v lasti pa ima med drugim tudi škofjeloški Bandag, je na Stari cesti 2 odprlo že svojo deveto poslovalnico.

Osnovna dejavnost podjetja Bartog, d. o. o., je distribucija nadomestnih delov, pnevmatik, platišč, dodatne opreme, maziv, avtomobilske kozmetike …, skratka vsega, kar potrebuje vaše vozilo, pa naj bo to osebni avtomobil, tovornjak, delovni ali kmetijski stroj. V vseh letih svojega delovanja si je podjetje Bartog zagotovilo zaupanje trgovcev z avtomobilskimi deli, vulkanizerjev, serviserjev, avtopralnic, večjih voznih parkov ter velikih industrijskih družb. Znanje so si pridobili tudi s prvo in še vedno največjo franšizno verigo hitrih servisov v Sloveniji, B. H. S. – Bartog hitri servis. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da klasična veleprodajna dejavnost zahtevnega slovenskega trga ne zadovoljuje, zato so tudi v Bartogu svojo dejavnost nadgradili z lokalnimi distribucijskimi centri, kakršen se je v teh dneh odprl v Škofji Loki. Sodobna vozila so namreč postala neverjetno zapletena, sestavljena so iz ogromnega števila različnih komponent in serviserji ne morejo več imeti zaloge potrebnih nadomestnih delov. Breme zaloge se je tako prestavilo na trgovce in serviserji se lažje osredotočajo na svojo dejavnost, saj jim ni treba izgubljati časa z iskanjem potrebnega dela. Pri Bartogu imajo veliko prednost pred nekaterimi konkurenti. V vseh letih svojega delovanja so namreč navezali stike direktno s proizvajalci nadomestnih delov. Tako poleg izredno konkurenčne cene zagotavljajo tudi to, da prodajajo nadome- čelu z vodjem trgovine Tomažem Kisovcem pa bodo poskrbeli za to, da stne dele originalne kakovosti, kar pomeni, da so ti deli enakovredni bodo stranke poleg pravega artikla dobile še kak nasvet. Odpiralni čas je tistim, ki jih vgrajujejo v vozila v avtomobilskih tovarnah. Po domače: med tednom od 8.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 ure. enak del – druga embalaža. Veselo je bilo že na otvoritvi. Ansambel Starman je tudi z jedačo in V poslovni enoti Škofja Loka je na 200 kvadratnih metrih strankam pijačo poskrbel, da gostom ni bilo dolgčas. In če sklepamo po številu na voljo celoten Bartogov prodajni asortiman, strokovni prodajalci na prisotnih, se za prihodnost trgovine ni bati.

Kontakti: Tel.: 04/51 11 430, Faks: 04/51 11 433, E-naslov: [email protected]

50 51 Junij 2011

50 51 Junij 2011 Junij 2011 Alge - Problem zaključnih slojev na fasadi in Algenove inrešitve plesni inovativnih – težava zaključnih proizvajalcev. slojev in nove rešitve inovativnih proizvajalcev

Vse, ki se odločajoodločajo za izdelavo nove fasade,fasade skrbi,skrbi, dada sese bodo takona zaključnem kot na sosednih sloju fasade objektih, pričele tudi razvijatina zaključnem alge in slojuplesni. njihove Le-te sefasade razvijejo pričele na vsehrazvijati površinah, alge in ki plesni. so v stiku Le-te z sevlago, razvijejo ne glede na vsehna vrsto. površinah, Na nekaterih ki so v(kot stiku je npr. z vlago, streha) ne so glede samoumevne, na vrsto. Na na nekaterihfasadnih površinah (kot je npr pa streha) predsta- so vljajosamoumevne, težavo – napredvsem fasadnih estetsko. površinah pa predstavljajo problem – predvsem estetski.

V preteklosti sese ss temto težavo problemom nismo nismosrečevali srečevali zaradi zaradidveh razlogov: dveh razlogov: −1. naNa objekte se je vgrajevalo apneneapnene mineralne mineralne zaključne zaključne sloje. sloje; −2. objektovObjekte se se ni ni izoliralo. izoliralo.

V hladnejših obdobjih,obdobjih, ko ko se se omočena omočena fasadna fasadna površina površina težko težko posuši, posuši, je toplota je toplota iz notranjih iz notranjih prostorov prostorov prehajala prehajala skozi stenoskozi stenoin sušila in zaključnesušila za- ključnesloje. Danes sloje. paDanes zaradi pa energetskezaradi energetske učinkovitosti učinkovitosti in izboljševanja in izboljševanja bivalne bivalne klime, klime objekte objekte izoliramo izoliramo in preprečimo in preprečimo toploti, toploti, da bi da prišla bi prišla do zaključnega sloja. do zaključnega sloja. Od kar so se pojavile alge na zaključnih slojih pa se proizvajalci fasadnih materialov borijo proti tej težavi. Z znanim vzrokom v mislih – vlago Odkar so se pojavile alge na zaključnih slojih, se proizvajalci fasadnih materialov bojujejo s to težavo. Proizvajalci so v več fazah poskušali – so proizvajalci v večih fazah poskušali priti do rešitve: priti do rešitve: V prvem koraku so poskušali z dodajanjem algicidnih sredstev v zaključne sloje, ki na podoben način kot apno v mineralnih zaključnih slojih zvišujejo Ph podlage na tako visok nivo, da zavira razvoj alg in plesni. Rešitev pa se je izkazala le za kratkoročno učinkovito. Na žalost so algicidi V prvem koraku so poskušali z dodajanjem algicidnih sredstev v zaključne sloje, ki na podoben način kot apno v mineralnih zaključnih slojih UV neobstojni in neglede na količino dodanega algicida v zaključni sloj se ščasoma njihovo učinkovanje zmanjšuje. Po določenem obdobju, zvišujejo pH-podlage na tako visoko raven, da zavira razvoj alg in plesni. Rešitev se je izkazala le za kratkoročno učinkovito. Na žalost so katerega dolžina je odvisna od vrste dejavnikov (umestitve objekta v prostor, izpostavljenosti površine sončnim žarkom itd.), vsi zaključni zloji algicidiizgubijo UV-neobstojni umetno zaščito in in ne postanejo glede na dovzetni količino zadodanega razvoj alg algicida in plesni. v zaključni sloj se sčasoma njihova učinkovitost zmanjša. Po določenem obdobju,Drugi korak katerega je iskal način,dolžina kako je odvisna omočeno od fasado, vrste dejavnikov čim hitreje (umestitveposušiti. Razviti objekta so bili v prostor, popolnoma izpostavljenosti vodoodbojni površine zaključni sončnim sloji (s tako žarkom imenovanim itd.), vsi zaključnilotusovim sloji učinkom, izgubijo nano zaščito tehnologijo in postanejo oz. drugimi dovzetni komercialnimi za razvoj alg imeni). in plesni. Ideja, ki se je skrivala v ozadju je bila v tem, da vlagi, ki pride v stik s fasadno površino pomagamo, da čim hitreje odteče z zaključnega sloja. Na žalost pa se na fasadnih površinah, na enak način, kot to opazimo Vzjutraj drugem na avtomobilu,koraku so iskali ustvarja način, kondenzacija kako omočeno (na fasado ponoči čim ohlajeni hitreje fasadni posušiti. površini) Razvili sov jutranjempopolnoma času vodoodbojni segrevanja zaključniozračja. Ta sloj kondenzacijaska (s t.i. lotusovim učinkomvlaga oz. oz.kapljice, nanotehnologijo). ki tako nastanejo, Ideja nimajo je bila, takoda vlagi, velike ki pridelastne v teže, stik s da fasadno bi jih gravitacija površino, pomagamo,odvedla s površine. da čim Kapljice,hitreje odteče ki ostanejo z zaključnega v razbrazdani sloja. Nafasadni žalost strukturi pa se je pa na delujejo fasadnih kot površinah lepilo in nase (na enak vežejo način spore kot alg zjutraj in plesni na avtomobilu), ter jim takoj omogočijoustvarjal kondenz. pogoje za Ta svoj kondenzacijska razvoj. vlaga oz. kapljice nimajo tako velike lastne teže, da bi jih gravitacija odvedla s površine. Kapljice, ki ostanejo v razbrazdani fasadni strukturi, delujejo kot lepilo inPred nase nekaj vežejo leti, sporepa se je alg pojavila in plesni nova ter rešitev, jim takoj ki izkazuje omogočijo izredno pogoje dobre za razvoj.rezultate. To so tako imenovani higroskopični tankoslojni zaključni sloji, ki imitirajo še eno lastnost mineralnih ometov. PredZnano nekaj je da leti apno, pa se ki jepredstavlja pojavila nova naravni rešitev, repelent ki kaže za algeizredno in plesni, dobre v rezultate. mineralnem To so ometu t.i. higroskopični (npr. praskani tankoslojni terranovi) zaključni»zori« približno sloji, ki 20 posnemajo let. V tem šečasu eno ima lastnost taka površina mineralnih visok ometov. Ph in prestavlja Apno, ki neugodnopreprečuje podlago nastanek za alg razvoj in plesni alg in v plesni. mineralnem Po času ometu zorenja (npr. pa sepraskana Ph zniža terranova), na nevtralno »zori« raven. pri- bližnoKljub temu 20 let. pa V imajo tem času mineralni ima površina ometi še visok eno dobropH in predstavljalastnost – higroskopičnost. neugodno podlago To je zasposobnost razvoj alg kapilarnega in plesni. Po vpitja času odvečnezorenja pa količine se pH vlage,zniža naki nevtralnozastane na raven. fasadni površini. KljubIn prav temu to lastnost pa imajo so mineralni proizvajalci ometi dodali še enonovodobnim dobro lastnost tankoslojnim – higroskopičnost. zaključnim Toslojem. je sposobnost Ti inovativni kapilarnega zaključni slojivpitja kapilarno odvečne vpijejo količine kapljico vlage, kivode, zastane ki se jena ustavila fasadni na površini. fasadni Inpovršini prav to in lastnost jo razporedijo so proizvajalci na večjo površino.dodali novim Na tako tankoslojnim veliki površini zaključnim se vlaga slojem.odvede Tis fasade inovativni tudi dozaključni 10x hitreje sloji kapilarnov primerjavi vpijejo z enako kapljice količino vode, vlage ki se v kapljičniustavijo naobliki. fasadni površini in jih razpršijo po večji površini. Na tako veliki površini se vlaga odvede tudi do desetkrat hitreje v primerjavi z enako količino vlage v kapljični obliki. Suha fasadna površina pa je predpogoj za boj proti algam in plesnim. Suha fasadna površina pa je predpogoj za boj proti algam in plesnim. Matija Proj weber MARKETING

weber.pas topDry weber.pas topdry Prvi pastozni zaključni sloj z lastnostmi mineralnih ometov! Revolucionarni weber.pas topdry kot papir razpusti površinsko napetost vodne kapljice in jo s pomočjo množice kapilar na površini ometa razporedi po celotni površini. Ta fizikalni proces z razporeditvijo vlage po površini predstavlja inteligenten nadzor nad vlažnostjo površine in izjemno pospeši sušenje zaključnega sloja. Ko dež poneha in se zrak posuši, weber.pas topdry pospešeno suši površino in tako eliminira prvi pogoj za nastanek alg in plesni - vlago.

HIGROSKOPIČNI ZAKLJUČNI SLOJ evolucija tehnologije na fasadi 52 53 Junij 2011

52 53 Junij 2011 Junij 2011 RÖFIX – fasadni sistemi za nove generacije V zadnjih nekaj letih je na področju Slovenije, predvsem v poletnih mesecih, vedno več neurij s točo. Posledica toče so poleg uničenih streh tudi poškodovana pročelja. Predvsem so prizadete tankoslojne fasade. Bistveno manj pa so prizadete fasade s klasičnimi ometi. Po- škodbe se odražajo od vidnih poškodb v obliki vdrtin do poškodb za- ključnih slojev ter ter- moizolacije. S L A P d . o , [ k f j a T r t 4 0 2

Stopnja poškodb je odvisna od lastnosti uporabljenih materialov. Tankoslojne pastozne lepilne mase so sicer zelo elastične, vendar se poškodbe odražajo kot vdrtine (vidne poškodbe). Za razliko od teh na srednje in debeloslojnih mineralnih ometih na opeko ne prihaja do poškodb zaradi toče. Poškodovane fasade je treba ustrezno sanirati, da pre- prečimo nadaljnjo škodo zaradi zamakanja vode v strukturo fasade. Predvsem pa je pomembno, da že pri vgradnji fasadnih sistemov predvidimo uporabo takih materialov, ki bodo zagotovili odpornost fasade tudi na mehanske obremenitve. Možno pa je tudi povečanje mehanske odpornosti obstoječe fasade. Pri tem gre za preplastitev obstoječe fasade. Podjetje Röfix nudi v svojem prodajnem programu izdelke, ki zagotavljajo dobro odpornost tako na vremenske poja- ve kot tudi mehanske obremenitve (udarci, toča). Osnovno načelo zaščite proti toči je večja debelina armirnega sloja pri tankoslojnih fasadah. Ustrezni material je mineralna armirna srednjeslojna malta, kot je RÖFIX Unistar LIGHT. Malta RÖFIX Unistar LIGHT je odporna na mehanske obremenitve nad 10 joulov, kar jo uvršča v skupino materialov, ki so odporni na največje obremenitve (po ETAG 004). Poškodovane fasade se sanira z RÖFIX Renostar, ki se armira z mrežico P50, in tako omogoča odporen debelejši sloj. Tudi zaključni sloji, kot je npr. RÖFIX SiSi-Putz Vital, prispevajo k boljši odpornosti.

Predstavnik za Gorenjsko: Samo Tkauc, GSM: 051 / 306-060

54 55 Junij 2011 S L A P d . o , [ k f j a T r t 4 0 2

54 55 Junij 2011

JERSEY

BOMBA@NE PREJE

56 57 Junij 2011 Junij 2011

JERSEY

BOMBA@NE PREJE

56 57 Junij 2011 Junij 2011

11. Večer slovenskih viž v narečju ŠKOFJA LOKA, Mestni trg

petek, 10. junija 2011, ob 19.30

Nastopajo • Jurčki • Bloški odmev • Osminka • Štedientje • Veseli Gorenjci • Mladi godci • Tramontana • Gašperji s prijatelji • Prosen OBČINA ŠKOFJA LOKA • Gregorji • Pr’jatli Generalni pokrovitelj: Občina Škofja Loka Medijski pokrovitelj: Gostje večera • Rožanski muzikanti

Organizator:

Škofja Loka iz avstrijske Koroške Soorganizatorja: GERŽINA VIDEOTON, prireditve MEDIA BUTIK V primeru slabega vremena bo prireditev ob isti uri v Športni dvorani Trata pri Škofji Loki

58 59 Junij 2011

58 59 Mestni trg vas pričakuje Junij 2011 PRODAJAMO SAMO NOVO! NOVO! A-TESTIRANE OPREMA ZA RA^UNALNIKE VADBO PILATES Jurij Berglez s. p. Kapucinski trg 8, 4220 [kofja Loka Trgovina: 04/512-80-80 Prodajno mesto ABSOLUT, http://www.techno-trgovina.com TRGOVINA www.techno-trgovina.com Poobla{~eni prodajalec za Eventime vstopnice DEL. ^AS: VESNA KLEMENČIČ S. P. VIDEOTEOTEKAEKA ININ DVDVD-teka vsak dan 9-19, sobota 9-12 Poobla{~eni posrednik Mestni trg 28 TRAVA Vse Debitelove naro~nike vabimo Mestni trg 24 v poslovalnico, da preverijo nove, cenej{e ponudbe paketov. So vam hlače predolge, preširoke, TECHNO TELEFONIJA mogoče preozke, pa zadrga na vaši MOBITEL Slastni sendviči INSTANT najljubši vetrovki ... vse to in še vsa Samsung Samsung Samsung ostala popravila vam nudimo za vse okuse. Nokia X3-02 Nokia C7 Galaxy S2 B2100 Galaxy Ace Mobitel 1 INTERNET na senčni lokaciji, vendar v sončni delavnici.

*cene veljajo ,00 v dolo~enih 1 akcijskih ponudbah. * * * * * * Neomejeno! 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 5,00

Ra~unalnik Prenosnik Prenosnik Prenosnik Tiskalnik HP LaserJet P1102 VSE VRSTE Busines i3-2100 Lenovo G560 P600 HP 625 P560 HP Mini 110 Turistično društvo ,00 ,00 BATERIJ IN - Intel Core i3-2100 - 40 cm (15,6") 1366x768 - 40 cm (15,6") 1366x768 - 26 cm (10,1") 1024x600 299 1155 - Intel Pentium P6100 399 - AMD Turion II Dual-Core P560 - LED HP zaslon KARTU[ ZA Škofja Loka - 4 GB DDR3 - Pomnilnik 3GB DDR3 - Pomnilnik 2GB DDR3 - Intel Atom Processor N544 PRINTERJE 1333MHz - Trdi disk 500GB - Trdi disk 320GB - Pomnilnik 1GB DDR3 ,00 - Integrirana HD - DOS - Linux - Trdi disk 250GB 99 grafika - DARILO - HP torbica - Windows 7 Starter FOTO AKI - Trdi disk 500 GB 32 SLO

Mestni trg 7 - DVD-RW ,00 - Napajalnik 430PDR 519 - 120 mm silent WLAN Router Tiskalnik Epson SX125 tel.: 04/512-02-68 ,00 WTP-LINK TL- Mestni trg 30 Brez‘i~na tipkovnica ,20 389 19 WR741ND 150Mbit in opti~na mi{ka 0 Odprto: 8.30 do 19.00; Cordless Desktop ,0 LED monitor ,10 LG E2240T MK320 Spletna kamera 46 sob., ned. 8.30 do 12.30 WebCam C210 ,67 19 - LCD zaslon 1920x1080 31 V juniju 20% popust - Odzivni ~as: 5 ms - VGA 640 x 480 pixlov 20% popust - Dinami~ni kontrast: ,00 - Video: 640 x 480 pixlov Zvo~niki SLOVENSKE ROKODELSKE MOJSTROVINE 5.000.000 : 1 37 - Vgrajen mikrofon Logitech LS11 2.0 - Vhod: VGA, DVI DARILNI PROGRAM * TURISTIČNI SPOMINKI na albume in okvirje. - Stereo 2.0 - 5 W RMS 0 a! ,9 Garmin 1350 TURISTIČNI VODNIKI * KARTE * PROSPEKTI LCD monitor + TV tuner Akcij 229 LCD monitor + TV tuner 00 Samsung P2270HD , *TURISTIČNO VODENJE * PRIREDITVE 0 Samsung B2030HD 99 ,0 - 1920 X 1080 LCD televizor Sony 32EX302 - 1920 X 1080 196 - DVB-T/C MPEG4 - DVB-T MPEG4 AKCIJA: NOVE MAJICE ŠKOFJA LOKA - USB player LCD monitor + TV tuner Mail: td-sko [email protected]; Samsung P2470HD ,50 ,00 Grill + mikro pe~ica - 1920 X 1080 90 26 , Panasonic NN-K109WM 189 www.sko aloka.info - DVB-T/C MPEG4 ,00 169 Kamera ,00 249 Avtoradio Panasonic Pioneer DEH-2320 SDR-S15 LCD TV 389 Samsung 2470 HD (63 cm) Telefon 269,00 EUR Prenosni diski 2,5" Prenosni diski 3,5" Panasonic

LCDTV Napajanje preko USB Napajanje 220V KX TG 1311 Samsung 32C530 (82 cm) ,00 ,00 369,00 EUR 500 GB 2,5", USB WD Hitachi = 61,90 EUR 1 TB 3,5", USB WD Elements = 73,00 EUR 89 169 LedTV 750GB 2,5", USB WD Elements = 76,90 EUR 1,5 TB 3,5", USB WD Elements = 81,00 EUR Samsung 40C530 (101 cm) 1 TB 2,5", USB WD Elements 99,90 EUR 2 TB 3,5", USB WD Elements = 99,00 EUR 499,00 EUR

Graverstvo Z a m o r e b i t n p k v s u c d g j . ,00 ,00 EXPRESNA Fotoaparati ,00 449 ,00 ,00 266 IZDELAVA SLIK 99 109 2=5 0 Peter Zakotnik s.p. na najsodobnej{i opremi iz vseh medijev (Foto, GSM, USB, kartice,...) Fotoaparat Fotoaparat Fotoaparat Fotoaparat Fotoaparat KONKUREN^NE Stajl in pika Nikon S230 Nikon L22 Nikon S8100 Nikon L120 Nikon D3000 (15-55 ur) Mestni trg 21 CENE ZAGOTOVLJENE!

EKSKLUZIVNO! PRI NAS SI LAHKO SLIKE NAREDITE TUDI SAMI VSE VRSTE AKUMULATORJEV IN BATERIJ NA SLIKAH SE NE POZNAJO PRSTNI ODTISI Za vse, ki si dovolijo biti - Izdelava štampiljk S l i k e s o n f r m a t v . - Lasersko, CNC in klasično graviranje drugačni in jim življenje v MONTA@A OZVO^ENJ V LOKALIH PRODAJA KART - VSTOPNICE ZA VSE VRSTE

- Pokali, plakete in medalje V s e c n o v S I T ! TECHNO MONTA@A AVTORADIJEV GLASBENIH IN [PORTNIH PRIREDITEV barvah ni tuje. MONTA@A IN PRIKLOPITVE TV, LCD PRODAJA PAY SAVE VREDNOSTNIH KARTIC IN PLAZMA TELEVIZORJEV IZDELAVA VIDEOSPOTOV (FULL HD) 040 /501-242 STORITVE VGRADNJA BELE TEHNIKE VIDEO REKLAME MONTA@A POHI[TVA, KUHINJE FOTOGRAFIJE ZA KATALOGE, SPLETNE OBJAVE IZPOSOJA OZVO^ENJA IN OZVO^EVANJE PRIREDITEV P r i d ` u j e m o s p a v c b n !

61 Junij 2011

PRODAJAMO SAMO NOVO! NOVO! A-TESTIRANE OPREMA ZA RA^UNALNIKE VADBO PILATES Jurij Berglez s. p. Kapucinski trg 8, 4220 [kofja Loka Trgovina: 04/512-80-80 Prodajno mesto http://www.techno-trgovina.com www.techno-trgovina.com Poobla{~eni prodajalec za Eventime vstopnice DEL. ^AS: VIDEOTEOTEKAEKA ININ DVDVD-teka vsak dan 9-19, sobota 9-12 Poobla{~eni posrednik

Vse Debitelove naro~nike vabimo v poslovalnico, da preverijo nove, TECHNO TELEFONIJA cenej{e ponudbe paketov. MOBITEL INSTANT Samsung Samsung Samsung Nokia X3-02 Nokia C7 Galaxy S2 B2100 Galaxy Ace Mobitel 1 INTERNET

*cene veljajo ,00 v dolo~enih 1 akcijskih ponudbah. * * * * * * Neomejeno! 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 5,00

Ra~unalnik Prenosnik Prenosnik Prenosnik Tiskalnik HP LaserJet P1102 VSE VRSTE Busines i3-2100 Lenovo G560 P600 HP 625 P560 HP Mini 110 ,00 ,00 BATERIJ IN - Intel Core i3-2100 - 40 cm (15,6") 1366x768 - 40 cm (15,6") 1366x768 - 26 cm (10,1") 1024x600 299 1155 - Intel Pentium P6100 399 - AMD Turion II Dual-Core P560 - LED HP zaslon KARTU[ ZA - 4 GB DDR3 - Pomnilnik 3GB DDR3 - Pomnilnik 2GB DDR3 - Intel Atom Processor N544 PRINTERJE 1333MHz - Trdi disk 500GB - Trdi disk 320GB - Pomnilnik 1GB DDR3 ,00 - Integrirana HD - DOS - Linux - Trdi disk 250GB 99 grafika - DARILO - HP torbica - Windows 7 Starter - Trdi disk 500 GB 32 SLO - DVD-RW ,00 - Napajalnik 430PDR 519 - 120 mm silent WLAN Router Tiskalnik Epson SX125 ,00 WTP-LINK TL- Brez‘i~na tipkovnica ,20 389 19 WR741ND 150Mbit in opti~na mi{ka 0 Cordless Desktop ,0 LED monitor ,10 LG E2240T MK320 Spletna kamera 46 WebCam C210 ,67 19 - LCD zaslon 1920x1080 31 - Odzivni ~as: 5 ms - VGA 640 x 480 pixlov - Dinami~ni kontrast: ,00 - Video: 640 x 480 pixlov Zvo~niki 5.000.000 : 1 37 - Vgrajen mikrofon Logitech LS11 2.0 - Vhod: VGA, DVI - Stereo 2.0 - 5 W RMS a! ,90 Akcij Garmin 1350 229 LCD monitor + TV tuner LCD monitor + TV tuner 00 Samsung P2270HD , 0 Samsung B2030HD 99 ,0 - 1920 X 1080 LCD televizor Sony 32EX302 - 1920 X 1080 196 - DVB-T/C MPEG4 - DVB-T MPEG4 - USB player LCD monitor + TV tuner Samsung P2470HD ,50 ,00 Grill + mikro pe~ica - 1920 X 1080 ,90 26 189 - DVB-T/C MPEG4 Panasonic NN-K109WM ,00 169 Kamera ,00 249 Avtoradio Panasonic Pioneer DEH-2320 SDR-S15 LCD TV 389 Samsung 2470 HD (63 cm) Telefon 269,00 EUR Prenosni diski 2,5" Prenosni diski 3,5" Panasonic

Z a m o r e b i t n p k v s u c d g j . ,00 ,00 EXPRESNA Fotoaparati ,00 449 ,00 ,00 266 IZDELAVA SLIK 99 109 2=5 0 na najsodobnej{i opremi iz vseh medijev (Foto, GSM, USB, kartice,...) Fotoaparat Fotoaparat Fotoaparat Fotoaparat Fotoaparat KONKUREN^NE Nikon S230 Nikon L22 Nikon S8100 Nikon L120 Nikon D3000 (15-55 ur) CENE ZAGOTOVLJENE!

EKSKLUZIVNO! PRI NAS SI LAHKO SLIKE NAREDITE TUDI SAMI VSE VRSTE AKUMULATORJEV IN BATERIJ NA SLIKAH SE NE POZNAJO PRSTNI ODTISI S l i k e s o n f r m a t v .

MONTA@A OZVO^ENJ V LOKALIH PRODAJA KART - VSTOPNICE ZA VSE VRSTE

V s e c n o v S I T ! TECHNO MONTA@A AVTORADIJEV GLASBENIH IN [PORTNIH PRIREDITEV MONTA@A IN PRIKLOPITVE TV, LCD PRODAJA PAY SAVE VREDNOSTNIH KARTIC IN PLAZMA TELEVIZORJEV IZDELAVA VIDEOSPOTOV (FULL HD) STORITVE VGRADNJA BELE TEHNIKE VIDEO REKLAME MONTA@A POHI[TVA, KUHINJE FOTOGRAFIJE ZA KATALOGE, SPLETNE OBJAVE IZPOSOJA OZVO^ENJA IN OZVO^EVANJE PRIREDITEV P r i d ` u j e m o s p a v c b n !

61 Junij 2011 Junij 2011

www.volkswagen.si

POLO Bunny in GOLF Rabbit Bogato opremljena po izjemni ceni. [tevilo modelov in vozil je omejeno.

Novi CADDY Family Najbolj dru`inski Caddy vseh ~asov.

2000 EUR prihranka + darilo otro{ki sede` PRODAJA OSEBNIH IN GOSPODARSKIH VOZIL

NUDIMO UGODEN KREDIT ALI LEASING

AVTOSERVIS PAULUS 04/511 14 80 Avtoservis PAULUS d.o.o., Partizanska 23, 4220 [kofja Loka www.avtoservis-paulus.si 04/511 14 82 Cene so z DDV. Akcija velja od 17. 3. do 31. 6. 2011 oz. do razprodaje zalog. Napake v tisku so mo`ne. Slike so simboli~ne. 80 let

62 63 Junij 2011 Junij 2011

www.volkswagen.si

POLO Bunny in GOLF Rabbit Bogato opremljena po izjemni ceni. [tevilo modelov in vozil je omejeno.

Novi CADDY Family Najbolj dru`inski Caddy vseh ~asov.

2000 EUR prihranka + darilo otro{ki sede` PRODAJA OSEBNIH IN GOSPODARSKIH VOZIL

NUDIMO UGODEN KREDIT ALI LEASING

62 63