M S M I M G L

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

M S M I M G L CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 38 KRANJ, torek, 20. 5.1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA MSMIMGLAS GORENJSKO lesa bi še Brez Jovanovičeve Štručke zrasle Resnica o Dolenčevi Nekako šlo, brez Tu bi korenine Podobe iz sanj v lepe otroke hiši gozda nikakor ne Pri Podobah iz sanj je Peter Jovano- pognal vič ob Cankarju razsanjal in ustvaril Že pred časom je jeseniška občina Znamenito Dolenčevo hišo v Stari V soboto je minilo eno leto, kar so ^Sloveniji je vidno prizadetih že Loki, ki je bila predvidena za ruše­ začeli prihajati na svet. Da**sg so Ni­ Uzu 70 tisoč hektarov gozdov, zna- svojske in ekspresivne podobe. široko odprla vrata Bojanu Križaju nje, sta 1980. leta kupila umetnika na, Jan, Rok jn Xadej k0t*vsi drugi Ke umiranja pa kaže 54,5 odstotka Ustvaril je izpovedno močne risbe, in mu ponudila zemljišče pred Alpi- Aljoša in Gorazd Sotler. Sozdov. vredne vsega spoštovanja. no, sredi Kranjske gore. enoletni otroci. stran 3: » stran 5: stran 6: strani 8 in 13 stran 20: V SREDIŠČU POZORNOSTI ib 1 r im LI.L Bolnicam naložbeno pomoč Če bi rekli, da morajo v gorenjskem zdravstvu še bolj varčevati, potem bi delali zdravstvenim delavcem krivico, bolnim Gorenjcem pa škodo. V zdravstvu, vsaj v treh gorenjskih bolnicah — begunjski, kranjski in jeseniški — varčujejo na vseh koncih, saj so znižali ležal­ no dobo pod republiško povprečje, manjše kot v Sloveniji je število postelj na tisoč prebivalcev, zaposlovali so zanemarljivo malo. Pri vsem tem pa so Gorenjci »enako bolni« kot vsi drugi Slovenci. Varčevanje v teh časih je že umestno, vendar pa ne tudi odpove­ dovanje sodobni zdravstveni opremi in aparaturam. Nobena gorenj­ ska bolnica si ne želi naložb zaradi sebe, boljših delovnih razmer, tem­ več le zaradi bolnikov in učinkovitih zdravstvenih storitev. Nobena sodobna aparatura ni cenejša kot 10 milijonov dinarjev, zato so ra­ zumljive številke: Psihiatrična bolnica Begunje, Bolnica za ginekolo­ gijo in porodništvo Kranj ter Splošna bolnica Jesenice bi v nasled­ njem srednjeročnem obdobju potrebovale najmanj 690 milijonov di­ narjev. Samo letos bi morale imeti 460miijonov dinarjev, imajo pa jih le 160 milijonov.. Zato je razumljiva družbena skrb, da mora imeti zdravstvo pred­ nost v splošni porabi. Predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij so se za modernizacijo zdravstva na nedavnem razgovoru Slovesen sprejem supermaratonca Dušana Mravljeta — »Vesel sem, da je Dušan v Avstraliji zmagal na naj­ v Splošni bolnici Jesenice odločno zavzeli in poudarili, da je posodo­ daljšem maratonu. Računal sem na 3. mesto, zato sem še bolj srečen. Ko je odhajal, sem mu rekel, naj teče tu- bitev smotrna in nujna in da je gorenjskemu združenemu delu treba ?l z glavo in ne samo z nogami,« je pripovedoval včeraj dopoldne na brniškem letališču Silvo Mravlje, oče na- predstaviti vse probleme in težave bolnic. Se9o. maratonskega junaka. Medtem ko naj bi gorenjsko gospodarstvo po svojih močeh pomaga­ Dušanovi sosedje iz Stražišča so pripravili na letališču svečan sprejem, ki so se ga udeležili še številni drugi lo zdravstvu, bodo zdravstveni delavci in občinske zdravstvene skup­ °d blizu in daleč, njegovi sotekmovalci in številni potniki, ki so bili ta čas na letališču. Sol in kruh ter frakcij nosti morali razmisliti tudi o sodobnejši informatiki in o sedanjem si­ domačega žganja so bili ob lipovem listu, simbolu sprejema, prva dobrodošlica Mravljetu. V imenu sosedov je stemu financiranja. Združitev bolnic je bila učinkovita in smiselna, Dušana nagovoril Vinko Perčič, nato pa se je maratonec na zapravljivčku odpeljal skozi Kranj do doma, kjer delitev zdravstvenih skupnosti po občinah pa kaže pomanjkljivosti: ni s* je slavje popoldne nadaljevalo. Dušan je resnični junak maratona. Zmagal je na 1000 kilometrov dolgi pro­ hitrih podatkov, sistem financiranja je klasično proračunski in slab. di od Melbouerna do Sidneua, proga miru imenovani, in za nadčloveški napor potreboval 6 dni, 12 ur in 36 Sleherna zdravstvena skupnost misli, daje zdravstvo predvsem in naj­ Triinut. Več o Dušanovem podvigu boste lahko prebrali v petkovem časopisu. Na sliki Dušan Mravlje z ženo prej njihov zdravstveni dom, denar se ne obrača hitro in v smislu do­ Zdravko in očetovi Silvom med včerajšnjim sprejemom na brniškem letališču, (jk) — Foto: F. Perdan brega gospodarjenja. D Sed Gradisovci so zavihali rokave h v Železarni Jesenice niso in tudi vendar so gradbeniki obljubili, da se Razumljivo je, da danes na grad­ . e nameravajo spremeniti rokov za bodo končnih rokov vendarle držali. bišču ni nobenega odlašanja in da ni gradnjo ieklarne na Beli. Najprej so Poskusno obratovanje jeklarne naj sprejemljivo nikakršno opravičilo za Ssnili z gradbeno dokumentacijo, bi se začelo 1. februarja prihodnje kasnitev del. Montažo velikih hal je ni so precejšnji zapleti in kasnitve, leto. prevzel trboveljski Rudis, gradbeno- obrtniška dela pa ljubljanski Gradiš. Zdaj gradijo zahteven konti-liv, trafo postajo, delajo pisarniške objekte, elektrokanale, kabelsko kanalizacijo MERKUR kranj in stikališče s trafo postajo. Gradisu pomagajo njegove temeljne organi­ zacije, Termika dela streho, IMKO Ljubljana ključavničarska dela, IMP Mlekarna jamči, da se mleko prej kot Ljubljana hišne inštalacije, tehnolo­ ške pa Rudis. Večinoma se držijo ro­ vdveh dneh ne pokvari kov, zamuja le gradnja skladišča olj in razdelilna trafo postaja. Zaposlili so 350 Gradisovih delavcev, ki jih vo­ zijo vsak dan tudi iz Kranja, drugi pa prebivajo v Gradisovih samskih Nič ni naključno Tekmovanje gorenjskih kovinarjev — V več delovnih organizacijah po domovih po Jesenicah. Pri vsaki dejavnosti in tudi pri prireji, predelavi in prodaji mleka Gorenjski je bilo minulo soboto tekmovanje gorenjskih kovinarjev, ki veljajo določene zakonitosti, pravila, predpisi. Nič ni prepuščeno na­ Delavci Gradisa zatrjujejo, da bo­ ga je organiziral Medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko. ključju, saj je mleko osnovno, s hranili dokaj bogato živilo, ki ga pijejo do dela v roku končali, tako da bodo Tekmovalo je 160 tekmovalcev, ki so morali opraviti teste in se izkaza­ tudi otroci, bolniki, nosečnice . imeli monterji, ki prihajajo zadnji ti pri praktičnem delu. Največ jih je tekmovalo v delovni organizaciji Zakaj to pisanje? na gradbišče jeklarne, še dovolj časa LTH Skofja Loka. Na sliki: strugar Simon Klemene iz Iskre. — Foto: Ko se je nekaterim občanom pred nedavnim pokvarilo mleko, so do slavnostne otvoritve. F. Perdan se hitro začele širiti govorice, da je do tega prišlo zaradi prevelike ra­ D. Sedej diološke onesnaženosti mleka. V kranjski Mlekarni, kjer vsak dan Pošljejo na gorenjski trg okrog dvajset tisoč litrov mleka, zagotavljajo, Zaposlovanje omejitveni faktor razvoja Gorenjske da je mleko neoporečno, zdravju neškodljivo. Kakovost mleka vsak dan preverjajo z analizami, odkar pa je nevarnost sevanja zaradi ne­ zelo hitro prilagaiajo dejanskim potre­ sreče v Černobilu, ga dodatno pregledujejo še strokovnjaki inštituta bam po kadrih, kar drugje v Slqyeniji in Jugoslaviji ni običaj. Dokaz za to je Jožef Štefan v Ljubljani. Mladi se hitro odzivajo turizem. Mladi slutijo, da je to perspe­ In zakaj se je mleko pokvarilo? ktivna panoga in. zato se zanimanje za V Mlekarni lahko le ugibajo. Bržčas zato, ker ljudje bolj poredko Kranj, 15. maja — Predstavniki mače ponudbe ne bo dovolj, »uvozu« od drugod pa smo se odpovedali, zato bo izobraževanje za turizem povečuje. Pogledajo na embalažo, do kdaj je mleko uporabno. skupnosti za zaposlovanje Gorenjske so na izvršilnem odboru medobčinske zaposlovanje eden od omejitvenih fak­ Manj zapetljajev je tudi pri zaposlova­ Mlekarski tehnologi so se namreč že pred štirimi leti na sestanku, Gospodarske /.borni«* za Gorenjsko torjev razvoja Gorenjske. Načrtovalci nju pripravnikov, vendar jih še premaš­ na katerem so obravnavali pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih iz­ predstavtli sedanje razmere pri zapo­ zaposlovanja na Gorenjskem so pogo­ io zaposlimo za nedoločen čas. delkov, dogovorili, da bodo vse izdelke namesto z datumom proizvod­ slovanju na Gorenjskem in program sto v zagati tudi zaradi tega, ker po or­ "jk nje označevali z.datumom,""do katerega so še uporabni. Pasterizirano do leta 2000. Polna zaposlenost in dvi­ ganizacijah združenega dela planirajo mleko ima rok trajanja dva dni, jogurti od pet do sedem, kisla smeta­ govanje izobrazbene ravni ostajata še drugače in več kot je dogovorjeno s na, kislo mleko in pinjevec prav tako sedem dni, sladka smetana tri naprej glavna cilja zaposlovanja, če­ plani zaposlovanja na Gorenjskem. dni, surovo maslo nedoločen čas, skuta od 5 do 21 dni, mehki siri še 14 prav bo še posebej drugega težko dose- Vendar izkušnje kažejo, da so bili le v dni po dozoj-itvi .. Vse rnleko, ki gre v prodajo — zagotavljajo v Mle­ <i, ker že sedanja gorenjska izobrazbe­ redkih primerih plani organizacij zdru­ karni — zanesljivo zdrži do datuma, ki je označen na embalaži, potlej na raven zaostaja za ravnijo v republi­ ženega dela tudi uresničeni Zato se ki. Vendar letošnji vpisi dokazujejo, da morajo po organizacijah združenega Pa se lahko v enem, dveh, treh dneh pokvari, odvisno predvsem od ka­ informativni kovosti namolženega mleka. je tudi ta cilj mogoče doseči. Posebej dela bolj držati skupno sprejetih doku­ C. Zaplotnik so opozorili, da bo do leta 2000 težko mentov o zaposlovanju. Razveseljuje zadostili potrebam po kadrih, saj do­ ugotovitev, da se mladi na Gorenjskem center, celovška 149b ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN .../// ljubljana tel. 558487 Vičen počitek, rekreacija, stik z naravo, udobnost, prostost, enostavnost Delovne organizacije
Recommended publications
  • Art & Architecture Of
    The true icon of the Slovenian landscape is the Art & Architecture of hayrack (kozolec). Their picturesque appearance gives it a “special stamp” to Slovenia’s cultural landscape. It was the impressionistic Slovenian painter, Ivan Grohar (1867- 1911) who had painted the hayrack as the defining image of the Slovenian countryside. Simple hayracks are not unknown in other parts of alpine central Europe, but decorated or plain are unique to Slovenia. Another form of folk art is the painting of “Beehive Fronts”. Slovenia alone has developed such a Lake Bled (Blejsko jezero) unique kind of art. In Slovenian history there is The lake is situated in a picturesque a rich tradition of affection environment, surrounded by mountains and and love for the bee. forests. A medieval castle stands above the According to Dr Jozko lake and on the only natural island in Slovenia Savli, beehive fronts sits the Assumption of Mary's Pilgrimage called “celnice” achieved Church built in the 15th century. The church an esthetic effect on the outside of the bee house where has a 52 meter tower and 99 steps leading up to they joined into a single picturesque design. A large the building. number of the 600 motifs are biblical in nature. The golden age of beehive art was from the 18th to early 20th The lake is also famous among rowers since it centuries. has very good conditions for the sport. It hosted the World Rowing Championships in 1966, Bobbin lace-making (Klekljanje) is a unique phenomenon 1979 and in 1989. It will host the World in Slovenia.
    [Show full text]
  • LOČANKA Kidričeva Cesta 43 B, Škofja Loka T: 04 51 10 100 Delovni Čas Od Ponedeljka Do Sobote Od 8.00 Do 20.00 Ure, Nedelje Od 8.00 Do 13.00 Ure
    PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO Občine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri Leto: XIII - ISSN 1580-285X April 2011 • Številka 4 Oglasi Območna organizacija Gorenjske vabi na 29. prvomajsko srečanje na KRIŽNI GORI 1. maja 2011 ob 11. uri Slavnostni govornik bo g. Tomaž Kumer, predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. V kulturnem programu bodo sodelovali: MESTNI PIHALNI ORKESTER Škofja Loka, ki ga vodi Roman Grabner, Andrej Koman s.p. JAY DANCE STUDIO (plesna šola iz Kranja), (polfinalistke izbora ”Slovenija ima talent”) Program bo povezovala in oblikovala Jana Jenko (Radio Sora). Za dobro razpoloženje bo do 18. ure skrbel ansambel STRMINA, za gostinsko ponudbo pa Lovska družina Križna Gora in Mesarija Štajnbirt. VABLJENI! ZSSS, OBMOČNA ORGANIZACIJA GORENJSKE, POŠTNA ULICA 4, KRANJ Brezskrbnost domače topline Vsem novim najemnikom plinohrama zagotavljamo brezplačno postavitev plihonrama, brezplačen priklop plina do hiše ter brezplačno vzdrževanje in servisiranje. Tudi z nakupom utekočinjenega naftnega plina pridobite Zlate točke ugodnosti! vsake 3 mesece bomo izžrebancu* čnočn plinohramapolniliapo n t-PLBMOJQSFETUBWOJLH%FNÝBS 2 - LOČANKA Kidričeva cesta 43 b, Škofja Loka T: 04 51 10 100 Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.00 ure, nedelje od 8.00 do 13.00 ure ● za naše kupce smo v času prvomajskih praznikov in piknikov pripravil pestro izbiro že pripravljenih mesnih izdelkov za vaš žar in sicer ražnjiče, kotlete, klobasice za žar in posebno ugodno ponudbo čevapčičev od 21. aprila pa do 3. maja po 3,75 EUR za kg ● da ne boste žejni, se lahko osvežite s pestro na oddelku mesnice sprejemamo izbiro pijač po ugodnih cenah, prav tako pa tudi prednaročila smo dobro založeni s sladoledom po tel.
    [Show full text]
  • Regional Intermediate Report Gorenjska
    1 Interreg III B Project PUSEMOR Work package 5 « Regional Studies » Regional intermediate report Gorenjska January 2006 PUSEMOR/ Regional Report - Gorenjska / BSC Kranj 1 January 2006 Table of content 1 INTRODUCTION.............................................................................................................................. 3 1.1 PUSEMOR: A general overview................................................................................................. 3 1.1.1 Project background................................................................................................................ 3 1.2 Workpackage 5 Regional studies: Goals, objectives and activities...................................... 3 1.2.1 Output 1: Description of methodology and activities ............................................................. 4 1.2.2 Output 2: Description of methodology and activities ............................................................. 5 1.2.3 Output 3: Description of methodology and activities ............................................................. 5 2 COUNTRY: SLOVENIA ................................................................................................................... 7 2.1 Territorial organisation............................................................................................................... 7 2.2 Spatial policies............................................................................................................................ 7 2.3 Roles and responsibilities in public services
    [Show full text]
  • Sejalec" – Muzejska Interpretacija
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA EVA ČAMPELJ "SEJALEC" – MUZEJSKA INTERPRETACIJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: LIKOVNA PEDAGOGIKA EVA ČAMPELJ Mentorica: izr. prof. dr. Metoda Kemperl Somentorica: asist. dr. Rajka Bračun Sova "SEJALEC" – MUZEJSKA INTERPRETACIJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Metodi Kemperl ter somentorici asist. dr. Rajki Bračun Sova za pripravljenost, vso strokovno pomoč in podporo pri pisanju diplomskega dela. Hvala Vidu, Nini, Matjažu, ostalim družinskim članom in prijateljem za vso motivacijo, potrpežljivost, spodbudo in podporo. POVZETEK Ivan Grohar velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev. Skupaj z Rihardom Jakopičem, Matijo Jamo in Matejem Sternenom je sestavljal veliko četverico slovenskih impresionistov, ki so na začetku 20. stoletja povzdignili slovensko umetnost v mednarodni prostor. Grohar je naslikal eno najpomembnejših slik za slovenski narod. Nahaja se v nacionalni zbirki starejše slovenske umetnosti, v Narodni galeriji. Njegov Sejalec (1907) je bil prvič razstavljen na I. slovenski umetniški razstavi v Trstu, jeseni 1907. Kritiki so v sliki takoj prepoznali mojstrsko delo in enega pomembnih dosežkov slovenske umetnosti. Je slika, ki kaže ljubezen do svoje zemlje, domovine, saj sta upodobljeni značilna slovenska pokrajina in arhitektura, ki ju lahko najdemo v številnih Groharjevih delih. Zaradi slikarjeve posebne lopatične tehnike se slikarska faktura poistoveti z motivom. Motiv sejalca je večkrat prisoten v Groharjevih slikah, prav tako pa je priljubljen med drugimi slovenskimi in tujimi slikarji. Po opravljeni analizi (formalni, ikonografski, ikonološki in kontekstualni) dela smo se osredotočili na pripravo gradiva za učitelje in mentorje. Oblikovali smo vprašanja in dejavnosti za otroke treh osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih obdobij, s posebnim poudarkom na pogovoru o umetnini kot ključni metodi spoznavanja umetnin.
    [Show full text]
  • Junij 2011 {Tevilka 178, Leto 16 13.700 Izvodov O! JEMO NAKLAD POVE^U
    Junij 2011 {tevilka 178, leto 16 13.700 izvodov O! JEMO NAKLAD POVE^U Grohar v Sorici. Foto: Andrej Bogataj poobla{~eni posrednik 041/66-55-00 . a o k . o o . L d a j , f A o k K Š O 0 L 2 A 2 J 4 F , 7 O 2 K e Š j l , e A s K a I n N o O za na vsako pot v R e j T r e K n E f L a E H - : ` A e d N e A S T Junij 2011 Junij 2011 HITRA VGRADNJA O Cesta talcev 36, 4220 [kofja Loka Tel.: 04/515 60 30, Fax: 04/515 60 31 betonarna Odslej tudi GSM: 040/821 756 vse vrste betonov granulatni pesek (gramoz) za betonske me{anice in estrihe TRGOVINA razvoz betona v najkraj{em ~asu z Z GRADBENIM najsodobnej{im avtome{alcem z `e GIBLJIVE HIDRAVLI^NE vgrajeno roko s ~rpalko na kamionu MATERIALOM (doseg roke 25 m), popolna izraba CEVI S PRIKLJU^KI materiala, zelo primeren za te`ko ope~ni izdelki dostopne kraje, kjer je dostop ve~ betonski in modularni bloki kamionom ote`en, za manj{e betona`e, greznice, {karpe, brez razsipavanja poroterm STRU@ENJE betona v okolico betonske cevi, ja{ki, pokrovi kiperski prevozi cement, apno, maltit, mivka notranja in mednarodna {pedicija izkopi z lahko in te`ko mehanizacijo tlakovci, robniki REZKANJE razvoz najmanj{ih mo`nih betonsko `elezo, armaturne mre`e koli~in materiala PVC program IZSU[EVANJE: IZD ELAVA CILINDROV estrihov PO NARO^ILU novogradenj O INDUSTRIJSKE CEVI sanacije [U[TAR ROMAN S.P.
    [Show full text]
  • Zbornik Ohranjamo Preteklost Za Prihodnost!
    Ohranjamo preteklost za prihodnost! Zbornik ob 80-letnici Loškega muzeja Škofja Loka ŠKOFJA LOKA, 2019 ZLATI DRAŽGOŠKI OLTARJI IN STENSKE POSLIKAVE V GRAJSKI KAPELI LOŠKEGA GRADU Grajska kapela je izjemnega umetnostnega in zgodovinskega pomena ne le za Škofjo Loko in Loški muzej, temveč tudi za slovenski kulturni prostor. V njej so na ogled štirje znameniti zlati dražgoški oltarji, ki danes veljajo za najlepše slovenske zlate oltarje: Oltar sv. Lucije (1658), oltar sv. Ane (1628), oltar sv. Miklavža (1660) in oltar sv. Antona (1689). Spadajo med zgodnejše umetnostnozgodovinske muzejske predmete. Te je muzej pridobil iz Kapucinskega samostana, potem ko jih je muzejsko društvo rešilo, preden so Nemci med 2. svetovno vojno požgali cerkev sv. Lucije v Dražgošah, kjer so oltarji prvotno stali. Po koncu vojne, leta 1946, ko je Loški muzej dobil prostore za svoje nove muzejske zbirke v Puštalskem gradu, so tja preselili tudi dražgoške oltarje. Od tam so se nato leta 1959 skupaj z muzejem preselili na Loški grad, v grajsko kapelo. Kapelo krasijo tudi stenske poslikave avtorja Antona Jebačina, ki je leta 1915 po naročilu uršulink, takratnih lastnic gradu, poslikal kupolo (motiv: Personifikacije 7 krščanskih kreposti), ter stene kapele (motivi: Tobija ozdravlja svojega očeta, Marijino oznanjenje in Veduta Škofje Loke s portreti dveh gojenk iz uršulinske šole na gradu). Poslikave so dober primer tradicije slovenskega nabožnega stenskega slikarstva 19. stoletja in so hkrati tudi odziv na 1. svetovno vojno, ko je bila na gradu vojna bolnica za vojake s soške fronte. O tem priča zlasti kronogram v kupoli z napisom “Nič nam ne bodo škodovale sovražne vojne, če je bog z nami”.
    [Show full text]
  • Turistični Katalog Občine Železniki
    ...... pprreelleeppaa jjee SSeellšškkaa dolidolinnaa ...... The Wonderful Selška Valley TURISTIČNI VODNIK OBČINE ŽELEZNIKI TOURIST GUIDE OF THE ŽELEZNIKI MUNICIPALITY OBMOČJE OBČINE ŽELEZNIKI THE REGION OF THE ŽELEZNIKI MUNICIPALITY Zemljevid območja občine Železniki Map of the Region of the Železniki Municipality OBČINA RADOVLJICA OBČINA BOHINJ OBČINA KRANJ OBČINA TOLMIN OBČINA ŠKOFJA LOKA OBČINA CERKNO OBČINA GORENJA VAS - POLJANE Občinski simboli Statistični podatki občine Železniki Statistical Data of the Železniki Municipality: Municipal symbols: Površina občine / Surface area: 164 km2 Prebivalstvo / Population: Razdalje do večjih mest / Število prebivalcev / Distances to bigger cities: Naselja v občini / Places in the munici- Number of inhabitants: 6800 Ljubljana: 38 km, 45 min pality: Davča, Dolenja vas, Dražgoše, Golica, Število delovno aktivnih prebivalcev / Maribor: 161 km, 2 h Kališe, Lajše, Martinj Vrh, Ojstri Vrh, Osojnik, Number of work active inhabitants: 2919 Tolmin: 51 km, 50 min Podlonk, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Število zaposlenih oseb / Number of Letališče Jožeta Pučnika: Rudno, Selca, Smoleva, Spodnja Sorica, Spod- persons in employment relationship: 2258 32 km, 35 min Grb / Coat of Arms nje Danje, Studeno, Topolje, Torka, Zabrdo, Za- Število samozaposlenih oseb / Celovec: 73 km, 1,5 h brekve, Zala, Zali Log, Zgornja Sorica, Zgornje Number of self-employed persons: 320 Milano: 478 km, 5 h Danje, Železniki München: 392 km, 4 h Število podjetij / Number of companies: 420 Budimpešta: 497 km, 5 h Krajevne skupnosti
    [Show full text]
  • Junij/June 2
    Občina Škofja Loka Občina Gorenja vas - Poljane Občina Železniki Občina Žiri 2013 Junij/June DAN DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR DAY DATE TIME EVENT TITLE LOCATION ORGANISER INFO SO 08.00 - Sejem starin: Starinarnica na Plac’ Cankarjev trg Turizem Škofja Loka 04 517 06 00 SA 01. 12.00 Antiques market: Starinarnica na Plac’ [email protected] 09.00 Poletno delo na vrtu/Summer work in the garden Turistična kmetija Turistična kmetija Na poljani 040 354 108 Na poljani, Meja 09.00 - TOP: Podjetniška tržnica Mestni trg Razvojna agencija Sora in 04 506 02 23 OOZ Škofja Loka 04 506 02 00 12.00 Small Business and Entrepreneur’s Week: [email protected] Entrepreneur’s Market [email protected] 10.00 Mladi sadjar/Young fruit grower Turistična kmetija Turistična kmetija Na poljani 040 354 108 Na poljani, Meja 11.00 Odprtje razstave Slovenske šege in znamenitosti Turistična kmetija Turistična kmetija Na poljani 040 354 108 na starih risbah/Opening of the exhibition of Slovene Na poljani, Meja Customs and notable features of old drawings 11.00 Plesna predstava: Plesni ujem (za izven) Loški oder ŠKD Ritem in Loški oder 04 512 08 50 Dance Show: Dance Catch (for all visitors) [email protected] 12.00 Pripovedi o slovenskih ljudskih junakih Turistična kmetija Društvo naše korenine 040 354 108 Tales of Slovene People’s Heroes Na poljani, Meja 13.00 Risanje ob pripovedi/Drawing by the Tales Turistična kmetija Turistična kmetija Na poljani 040 354 108 Na poljani, Meja 18.00 Zaključek družabnih iger s piknikom in žurom MKC Pri rdeči ostrigi Zavod O [email protected] Closing of social games with picnic and party 19.00 Slike iz peska – otvoritev razstave Stanke Golob Groharjeva hiša, Sorica PD Ivan Grohar Sorica [email protected] Sand Pictures – Opening of the exhibition of Stanka Golob 19.00 16.
    [Show full text]
  • Informacije / Info
    TEMATSKE POTI V OBČINI ŽELEZNIKI Informacije / Info: Turizem Škofja Loka / Tourist Board Škofja Loka Kidričeva cesta 1a, 4220 Škofja Loka T: +386 4 517 06 00 E: [email protected] W: www.skofja-loka.com Turistično društvo Sorica / The Sorica Tourism Association Spodnja Sorica 16, 4229 Sorica E: [email protected] W: www.sorica.si Pot po Sorici Izhodiščna točka / Starting point 3,7 km 1 - 1,5 h Izdala / Published by: Razvojna agencija Sora | PE Turizem Škofja Loka Vsebinska zasnova in besedilo / Contents and text: člani TD Sorica in Marija Demšar Fotografije / Photos :Jana Kuhar, Jana Jocif, Aleksander Čufar, Matevž Lenarčič, arhiv Turizma Škofja Loka, arhiv Groharjeve hiše. Stare fotografije / Old photos: iz družinskih arhivov Ivana Kejžarja, Franca Kejžarja, Staneta Pintarja. Oblikovanje / Design: Simon Pavlič Prevodi / Translation: Adele Gray Tisk / Print: GTO Košir Naklada / Edition: 4000 Za vsebino informacij je odgovorna Razvojna agencija Sora d.o.o. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS v obdobju 2007-2013, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. PATH THROUGH SORICA Evropski kmetijski v podeželje sklad investira za razvoj Evropa podeželja: The Sorica Theme Path has been designed to show The village of Sorica is split into Lower and Upper Sorica. The source of visitors a part of Sorica's history and legends and to the river Sora springs from above the village, whilst nearby is a water draw attention to some of the most attractive points divide between the Black Sea and the Adriatic Sea. Above the villa- in the village. The wonderful landscape, which inspired ge are the peaks of Lajnar (1,594 m), Drauh (1,547 m), Tonderškofel the painter Ivan Grohar, is also to be admired.
    [Show full text]
  • CHAPTER 1 Slovenian Visual Artists Throughout History: a Network Analysis Perspective
    CHAPTER 1 Slovenian visual artists throughout history: A network analysis perspective Petja Grafenauer, Andrej Srakar and Marilena Vecco Abstract Slovenian art history has received very little attention from the viewpoint of network theory. There were several examples of artists co‐working or working1 in groups, collectives or even loosely organized clusters and it seems this was a way to acquire better positions in the art circles and on the market. In our article we firstly present the history of Slovenian art historical movements with particular focus on groups of artists through 19th and 20th century. In the second part, we use web‐based dataset of Slovenska biografija which contains data on notable persons throughout Slovenian history and is operated by the Slovenian Academy of Sciences and Arts. On the basis of dataset we present an analysis of centrality of individual artistic figures/movements throughout history. Finally, we analyse the influence of network centrality on cultural production controlling for endogenous relationships using a new instrumental variable correction. Main research questions of the chapter are: (1) which were the main central figures with most social capital in Slovenian art history and did they form part of larger networks; (2) what is the relationship between network centrality and cultural production. In conclusion we provide some groundstones for further research work in the area. 1. Introduction Slovenian art history has been researched in numerous publications and is one of the fields in Slovenian humanities with longest tradition. Yet, surprisingly little attention has been provided to the perspective of the network theory and groups of artists throughout history.
    [Show full text]
  • Sledi Slovenskih Literatov V Kamniku Ulična Poimenovanja
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO ANŽE SLANA Sledi slovenskih literatov v Kamniku Ulična poimenovanja Diplomsko delo Mentorica: doc. dr. Urška Perenič Dvodisciplinarni univerzitetni študijski program prve stopnje: Slovenistika Ljubljana, 2014 Zahvala Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Urški Perenič za vse koristne napotke in strokovno pomoč pri oblikovanju diplomskega dela. Predvsem pa za prijaznost, ki je pisanje naloge precej olajšala. Za pomoč se zahvaljujem tudi uradnikom z Občine Kamnik in Medobčinskega muzeja Kamnik. Zahvala pa gre tudi najbližjim za vso podporo in pomoč med študijem. 2 Izvleček Sledi slovenskih literatov v Kamniku: Ulična poimenovanja Diplomsko delo raziskuje ulična poimenovanja v Kamniku. Empirično analizira ulice, ki so dobile ime po literatih. Izkaže se, da so nekateri literati z mestom povezani, pri drugih pa ni mogoče najti nikakršnih povezav. Različne literarne dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali, so pokazatelj raznovrstnega literarnega udejstvovanja literatov, med katerimi je največ pesnikov. Ulice se nahajajo v petih krajevnih skupnostih in ponekod je mogoče ugotoviti neposredno povezavo med literatom in ulico. Ključne besede: empirična literarna veda, zemljevid, literati, ulice, Kamnik Abstract Traces of Slovenian literary men in Kamnik: Street naming Undergraduate thesis researches street naming in Kamnik. Empirical analyses streets which have been named by literary men. It turns out that some of them are connected with the town, at others it isn't possible to find any connections. Various literary activities with which they were dealing are indicators of diverse literary engagement of literary men. Most of them are poets. Streets are located in five local communities and somewhere is possible to find out direct connection between literary man and the street.
    [Show full text]
  • Slovenian Art
    MAKSIM GASPARI (1883-1980) is a unique magazines, produced numerous advertising phenomenon in Slovenian art. According to posters, caricatures and a plethora of honorary SLOVENIA Marjan Marinšek, a Slovenian art critic, documents, diplomas, and pamphlets. He THE ARTS: A BACK DROP OF Maksim Gaspari “preserved the rural culture of published a litany of primary school textbooks past times and during his long life, he remained that were published from 1912-1940’s. SLOVENIAN CULTURE faithful to his principle of “From Nation to Marjan Marinšek pointed out that his postcards Nation’which he already established while or greeting cards represent a special chapter in studying at the Academy in Vienna at the his work as they reached every Slovenian beginning of the twentieth century.” In his household like “tiny artistic swallows while numerous paintings, postcards and literary contributing to the artistic transformation of illustrations, he developed his own style and people in the countryside and in the city.” established his favorite motifs. Using oil and Marinšek goes on to point out that “everyone watercolor he was able to capture the idealized could afford a postcard for a small price - this rural world which was even then disappearing small work of art, which praised the home, in front of his very eyes: the world of the depicted rural chores, national costumes and “cheerful Slovenian man from winter to spring national songs, day in, day out, wished merry Maksim Gaspari (1883-1980) Mati Slovenija - Mother Slovenia and from morning till night.” He came back to Christmas and Easter holidays and spoke a these motifs again and again during his life.
    [Show full text]