CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 38 KRANJ, torek, 20. 5.1986
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA MSMIMGLAS GORENJSKO
lesa bi še Brez Jovanovičeve Štručke zrasle Resnica o Dolenčevi Nekako šlo, brez Tu bi korenine Podobe iz sanj v lepe otroke hiši gozda nikakor ne Pri Podobah iz sanj je Peter Jovano- pognal vič ob Cankarju razsanjal in ustvaril Že pred časom je jeseniška občina Znamenito Dolenčevo hišo v Stari V soboto je minilo eno leto, kar so ^Sloveniji je vidno prizadetih že Loki, ki je bila predvidena za ruše začeli prihajati na svet. Da**sg so Ni Uzu 70 tisoč hektarov gozdov, zna- svojske in ekspresivne podobe. široko odprla vrata Bojanu Križaju nje, sta 1980. leta kupila umetnika na, Jan, Rok jn Xadej k0t*vsi drugi Ke umiranja pa kaže 54,5 odstotka Ustvaril je izpovedno močne risbe, in mu ponudila zemljišče pred Alpi- Aljoša in Gorazd Sotler. Sozdov. vredne vsega spoštovanja. no, sredi Kranjske gore. enoletni otroci. stran 3: » stran 5: stran 6: strani 8 in 13 stran 20:
V SREDIŠČU POZORNOSTI ib 1 r im LI.L Bolnicam naložbeno pomoč
Če bi rekli, da morajo v gorenjskem zdravstvu še bolj varčevati, potem bi delali zdravstvenim delavcem krivico, bolnim Gorenjcem pa škodo. V zdravstvu, vsaj v treh gorenjskih bolnicah — begunjski, kranjski in jeseniški — varčujejo na vseh koncih, saj so znižali ležal no dobo pod republiško povprečje, manjše kot v Sloveniji je število postelj na tisoč prebivalcev, zaposlovali so zanemarljivo malo. Pri vsem tem pa so Gorenjci »enako bolni« kot vsi drugi Slovenci. Varčevanje v teh časih je že umestno, vendar pa ne tudi odpove dovanje sodobni zdravstveni opremi in aparaturam. Nobena gorenj ska bolnica si ne želi naložb zaradi sebe, boljših delovnih razmer, tem več le zaradi bolnikov in učinkovitih zdravstvenih storitev. Nobena sodobna aparatura ni cenejša kot 10 milijonov dinarjev, zato so ra zumljive številke: Psihiatrična bolnica Begunje, Bolnica za ginekolo gijo in porodništvo Kranj ter Splošna bolnica Jesenice bi v nasled njem srednjeročnem obdobju potrebovale najmanj 690 milijonov di narjev. Samo letos bi morale imeti 460miijonov dinarjev, imajo pa jih le 160 milijonov.. Zato je razumljiva družbena skrb, da mora imeti zdravstvo pred nost v splošni porabi. Predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij so se za modernizacijo zdravstva na nedavnem razgovoru Slovesen sprejem supermaratonca Dušana Mravljeta — »Vesel sem, da je Dušan v Avstraliji zmagal na naj v Splošni bolnici Jesenice odločno zavzeli in poudarili, da je posodo daljšem maratonu. Računal sem na 3. mesto, zato sem še bolj srečen. Ko je odhajal, sem mu rekel, naj teče tu- bitev smotrna in nujna in da je gorenjskemu združenemu delu treba ?l z glavo in ne samo z nogami,« je pripovedoval včeraj dopoldne na brniškem letališču Silvo Mravlje, oče na- predstaviti vse probleme in težave bolnic. Se9o. maratonskega junaka. Medtem ko naj bi gorenjsko gospodarstvo po svojih močeh pomaga Dušanovi sosedje iz Stražišča so pripravili na letališču svečan sprejem, ki so se ga udeležili še številni drugi lo zdravstvu, bodo zdravstveni delavci in občinske zdravstvene skup °d blizu in daleč, njegovi sotekmovalci in številni potniki, ki so bili ta čas na letališču. Sol in kruh ter frakcij nosti morali razmisliti tudi o sodobnejši informatiki in o sedanjem si domačega žganja so bili ob lipovem listu, simbolu sprejema, prva dobrodošlica Mravljetu. V imenu sosedov je stemu financiranja. Združitev bolnic je bila učinkovita in smiselna, Dušana nagovoril Vinko Perčič, nato pa se je maratonec na zapravljivčku odpeljal skozi Kranj do doma, kjer delitev zdravstvenih skupnosti po občinah pa kaže pomanjkljivosti: ni s* je slavje popoldne nadaljevalo. Dušan je resnični junak maratona. Zmagal je na 1000 kilometrov dolgi pro hitrih podatkov, sistem financiranja je klasično proračunski in slab. di od Melbouerna do Sidneua, proga miru imenovani, in za nadčloveški napor potreboval 6 dni, 12 ur in 36 Sleherna zdravstvena skupnost misli, daje zdravstvo predvsem in naj Triinut. Več o Dušanovem podvigu boste lahko prebrali v petkovem časopisu. Na sliki Dušan Mravlje z ženo prej njihov zdravstveni dom, denar se ne obrača hitro in v smislu do
Zdravko in očetovi Silvom med včerajšnjim sprejemom na brniškem letališču, (jk) — Foto: F. Perdan brega gospodarjenja. D Sed
Gradisovci so zavihali rokave
h v Železarni Jesenice niso in tudi vendar so gradbeniki obljubili, da se Razumljivo je, da danes na grad . e nameravajo spremeniti rokov za bodo končnih rokov vendarle držali. bišču ni nobenega odlašanja in da ni gradnjo ieklarne na Beli. Najprej so Poskusno obratovanje jeklarne naj sprejemljivo nikakršno opravičilo za Ssnili z gradbeno dokumentacijo, bi se začelo 1. februarja prihodnje kasnitev del. Montažo velikih hal je ni so precejšnji zapleti in kasnitve, leto. prevzel trboveljski Rudis, gradbeno- obrtniška dela pa ljubljanski Gradiš. Zdaj gradijo zahteven konti-liv, trafo postajo, delajo pisarniške objekte, elektrokanale, kabelsko kanalizacijo MERKUR kranj in stikališče s trafo postajo. Gradisu pomagajo njegove temeljne organi zacije, Termika dela streho, IMKO Ljubljana ključavničarska dela, IMP Mlekarna jamči, da se mleko prej kot Ljubljana hišne inštalacije, tehnolo ške pa Rudis. Večinoma se držijo ro vdveh dneh ne pokvari kov, zamuja le gradnja skladišča olj in razdelilna trafo postaja. Zaposlili so 350 Gradisovih delavcev, ki jih vo zijo vsak dan tudi iz Kranja, drugi pa prebivajo v Gradisovih samskih Nič ni naključno Tekmovanje gorenjskih kovinarjev — V več delovnih organizacijah po domovih po Jesenicah. Pri vsaki dejavnosti in tudi pri prireji, predelavi in prodaji mleka Gorenjski je bilo minulo soboto tekmovanje gorenjskih kovinarjev, ki veljajo določene zakonitosti, pravila, predpisi. Nič ni prepuščeno na Delavci Gradisa zatrjujejo, da bo ga je organiziral Medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko. ključju, saj je mleko osnovno, s hranili dokaj bogato živilo, ki ga pijejo do dela v roku končali, tako da bodo Tekmovalo je 160 tekmovalcev, ki so morali opraviti teste in se izkaza tudi otroci, bolniki, nosečnice . . . imeli monterji, ki prihajajo zadnji ti pri praktičnem delu. Največ jih je tekmovalo v delovni organizaciji Zakaj to pisanje? na gradbišče jeklarne, še dovolj časa LTH Skofja Loka. Na sliki: strugar Simon Klemene iz Iskre. — Foto: Ko se je nekaterim občanom pred nedavnim pokvarilo mleko, so do slavnostne otvoritve. F. Perdan se hitro začele širiti govorice, da je do tega prišlo zaradi prevelike ra D. Sedej diološke onesnaženosti mleka. V kranjski Mlekarni, kjer vsak dan Pošljejo na gorenjski trg okrog dvajset tisoč litrov mleka, zagotavljajo, Zaposlovanje omejitveni faktor razvoja Gorenjske da je mleko neoporečno, zdravju neškodljivo. Kakovost mleka vsak dan preverjajo z analizami, odkar pa je nevarnost sevanja zaradi ne zelo hitro prilagaiajo dejanskim potre sreče v Černobilu, ga dodatno pregledujejo še strokovnjaki inštituta bam po kadrih, kar drugje v Slqyeniji in Jugoslaviji ni običaj. Dokaz za to je Jožef Štefan v Ljubljani. Mladi se hitro odzivajo turizem. Mladi slutijo, da je to perspe In zakaj se je mleko pokvarilo? ktivna panoga in. zato se zanimanje za V Mlekarni lahko le ugibajo. Bržčas zato, ker ljudje bolj poredko Kranj, 15. maja — Predstavniki mače ponudbe ne bo dovolj, »uvozu« od drugod pa smo se odpovedali, zato bo izobraževanje za turizem povečuje. Pogledajo na embalažo, do kdaj je mleko uporabno. skupnosti za zaposlovanje Gorenjske so na izvršilnem odboru medobčinske zaposlovanje eden od omejitvenih fak Manj zapetljajev je tudi pri zaposlova Mlekarski tehnologi so se namreč že pred štirimi leti na sestanku, Gospodarske /.borni«* za Gorenjsko torjev razvoja Gorenjske. Načrtovalci nju pripravnikov, vendar jih še premaš na katerem so obravnavali pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih iz predstavtli sedanje razmere pri zapo zaposlovanja na Gorenjskem so pogo io zaposlimo za nedoločen čas. delkov, dogovorili, da bodo vse izdelke namesto z datumom proizvod slovanju na Gorenjskem in program sto v zagati tudi zaradi tega, ker po or "jk nje označevali z.datumom,""do katerega so še uporabni. Pasterizirano do leta 2000. Polna zaposlenost in dvi ganizacijah združenega dela planirajo mleko ima rok trajanja dva dni, jogurti od pet do sedem, kisla smeta govanje izobrazbene ravni ostajata še drugače in več kot je dogovorjeno s na, kislo mleko in pinjevec prav tako sedem dni, sladka smetana tri naprej glavna cilja zaposlovanja, če plani zaposlovanja na Gorenjskem. dni, surovo maslo nedoločen čas, skuta od 5 do 21 dni, mehki siri še 14 prav bo še posebej drugega težko dose- Vendar izkušnje kažejo, da so bili le v dni po dozoj-itvi .. . Vse rnleko, ki gre v prodajo — zagotavljajo v Mle tel. 558487 Vičen počitek, rekreacija, stik z naravo, udobnost, prostost, enostavnost Delovne organizacije ponujajo več kot 500 štipendij PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Le redni pouk lu. To delo bodo odslej opravljali v okviru svoje redne dejavnosti repu Ljubljana — Svet za ljudsko bliški upravni organi in strokovne Štipendij bo več kot prosilcev obrambo predsedstva SRS je pod ustanove. predsedstvom Franceta Popita obrav naval vprašanja o izpopolnjevanju si Jesenice, maja - V torek, 13. maja, so delegati skupščine skup vendar resolucijskih predvidevanj stema usposabljanja za splošno ljud Nova pridobitev zdravstva sko obrambo in družbeno samozašči nosti za zaposlovanje obravnavali problematiko zaposlovanja in niso uresničili v nobeni gorenjs*1 to. Glede obrambnega usposabljanja Maribor — Mariborska bolnišnica štipendiranja — Izobrazbena struktura zaposlenih se postopoma občini. žensk so menili, da mu je treba dati je dobila nov, 350 milijonov dinarjev Za prohodnje šolsko leto 1986/»' vreden tomograf, napravo, ki raču izboljšuje — Po zaposlitvi žensk in v zasebnem sektorju so Jese več pozornosti v rednih vzgojno-izo- nice med slovenskimi občinami med zadnjimi * so delovne organizacije razpisaje braževalnih organizacijah zlasti pri nalniško omogoča hitro in zanesljivo doslej največ štipendij - 537. Res jf» diagnozo ter s tem prispeva k hitrej predmetu obrambe in zaščite. 1 šemu zdravljenju. Takšen aparat je Ko so na seji jeseniške skupščine če vendar jeseniško negospodarstvo da so se izobrazbene zahteve nekoj ' doslej imel le Univerzitetni klinični skupnosti za zaposlovanje obravna ne zaposljuje preveč. V gosdpodar- ko dvignile, ni pa dovlji kadrovski«1 Zavrtel se je tretji agregat center v Ljubljani. Pri nakupu je po vali problematiko zaposlovanja, so stvu je veliko zaposlenih v gradbeni štipendij za višje in visoke šol«' Medtem ko na Gorenjskem podelijj) Solkan — V solkanski hidroelek magalo tudi mariborsko združeno opozorili na nekatere značilnosti in štvu, prometu in zvezah, gostinstvu, trarni so zavrteli tretji agregat in ta delo. težave, ki se bodo pojavljale tudi le zdravstvu in socialnem varstvu. 23 odstotkov vseh štipendij za študU ko končali gradnjo zadnje elektrarn? tos. Med gorenjskimi občinami imajo na višjih in visokih šolah, jih na Je' v verigi elektrarn na Soči pred drža Delež zaposlenih znaša 46 odsto Jesenice najmanj zaposlenih žensk, senicah 15 odstotkov. Vseh kadroV' vno mejo. Vsi agregati bodo na leto Končan kongres hrvaških tkov, več delavcev pa se vsak dan vo ki predstavljajo tri četrtine vseh, ki skih štipendij ne bodo mogli podel)' proizved!' 140 milijonov kilovatnih ur komunistov zi na delo ven iz občine. Vsak dan jih iščejo zaposlitev. Žensk je zaposle ti, saj jih je več kot za eno generacij jo. Mladi iz jeseniških osnovnih §°' električne energije. Elektrarno upra Zagreb — V nedeljo se je končal odhaja več kot prihaja, predvsem nih 39 odstotkov in tudi s tem podat se vpisujejo večinoma na kovina!" vljajo daljinsko iz Nove Gorice, grad 10. kongres hrvaških komunistov, ka žensk, ki so poiskale zaposlitev v kom se jeseniška občina uvršča med v nja pa je stala 4,2 milijarde dinarjev. terega značilnost so bile demokrati drugih občinah. V domači "težki" in pet tistih slovenskih občin, ki imajo stvo in strojništvo (kar 21 odstotko čnost, kritičnost in ostrost ter kon dustriji zanje ni dovolj delovnih najmanj zaposlenih žensk. Tako vseh učencev), sledijo elektro strok* Marko Bule še naprej kretnost v razpravi. Glasovalne liste mest. predstavljajo jeseniške ženske re in računalništvo, gostinstvo in turt* zem (10 odstotkov), drUŽbuSlcVS5 predsednik za vse organe so bile odprte. Kongres Večinoma so zaposleni v družbe zervo delovne sile za sosednje obči je v imenu predsedstva CK ZKJ po nem sektorju, v primerjavi s Slove ne. V turizmu se očitno ne zaposluje dejavnost in tako dalje. Ljubljana — Skupščina Gospodar zdravil član predsedstva Mitja Ribi- nijo ima jeseniški zasebni sektor jo, saj je v gostinstvu in turizmu kar Na Gorenjskem in tudi na Jeseni; ske zbornice Slovenije se je zavzela 28 odstotkov sezonskih delavcev. cah domala vsi učenci, ki so končali za strogo selektivnost pri izbiri raz podpovprečno zaposlenost. V jeseni ški občini zasebna obrt zaposluje le Za letos delovne organizacije osnovno šolo, nadaljujejo studi]' vojnih programov. Prav vsaka pano Medtem ko se na posameznih sip* ga namreč nima pogojev za perspe Nekorektnost slovenskih 1,5 odstotka vseh zaposlenih in je predvidevajo, da bodo zaposlile oko venskih območjih mlada generacij8 ktiven razvoj. Skupščina je bila tudi med slovenskimi občinami med zad li 800 novih delavcev. Razveseljivo klavnic vedno bolj zaposli takoj, ko konča volilna. Za predsednika Gospodarske njimi. Negospodarstvo je po zaposle je, da se odločajo za višjo kvalifika zbornice Slovenije je bil ponovno iz Beograd — Podražitev mesa v Slo nosti bolj razvito od gorenjskega, za cijsko strukturo. Lani so zaposlovali osmi razred. voljen dosedanji predsednik Marko veniji je skladna s predpisi, vendar v to so se na seji delegati tudi vprašali> več kot je predvidevala reslucija, D.Sedej Bule. nasprotju z dogovorom jugoslovan skim klavnic, da mesa ne bodo podra žile do konca maja. Slovenske klavni Ukrepali smo učinkovito ce so bile nekorektne in so dokazale, V radovljiški občini so lani zaposlili več kot Ljubljana — Republiški izvršni da so nagnjene h kršenju dogovorov svet je izrekel priznanje službam za o kontroli cen, hkrati pa je to v na dve petini nekvalificiranih in priučenih delavcev notranje zadeve, ko je obravnaval po sprotju s poslovno moralo. Ogrožen ročilo o njihovem delu in varnostnih je tudi dober glas teh kolektivov, me razmerah pri nas. Obenem je razpu ni direktor Zveznega zavoda za cene stil koordinacijo pri komiteju za soci Živko Pregl. Enak ukrep so že napo Četrt stoletja za razvitim svetom Ju, alno in zdravstveno varstvo, ki je bila vedali na Hrvaškem. Na osnovana takoj po nesreči v Černobi -J k ni Radovljica, maja — Radovljiška tehnologija je na lestvici razvi čnega dela, zato so tudi potrebe po n6" tosti, ki obsega enajst stopenj, za zdaj šele na drugi ali tretji kvalificiranih in kvalificiranih delav' Končana zadnja faza volitev stopnički. Tej primerna je tudi izobrazbena sestava zaposlenih, cih dokaj velike. Na izobrazbeno rav^1 in na dnevno selitev strokovno bolj6 N ki kaže na najmanj četrtstoletno zaostajanje za razvitim svetom. usposobljenih delavcev v druge občin6 Novo vodstvo države, vpliva tudi štipendijska politika. V ob Četudi je izdelovanje kakovostnejših Zanimivo je, da je izobrazbena raven čini so za naslednje šolsko leto razpis8' in zahtevnejših proizvodov, v katere bi prebivalstva dokaj ugodna, saj je obči li 490 štipendij ali domala četrtino vff bilo vloženega več dela in znanja, eden na po deležu ljudi s končano srednjo do skupščine in vlade kot lani, toda kar 336 za šolanje na niz" k od ciljev, zapisanih v dolgoročnem na šolo celo nad republiškim povprečjem, jih stopnjah in vsega 67 za izobražev*' črtu radovljiške občine, se stanje na zaostaja Le pri višji in visoki izobrazbi. do Beograd, 16. maja — Z izvolitvijo novega predsednika in podpred nje na višjih in visokih šolah. Na Cfi *P tem področju celo poslabšuje. Delov Ugodno izobrazbeno sestavo poruši vi e sednika predsedstva SFRJ, predsednika zvezne skupščine in njenih renjskem je delež štipendij za šolanJ Bled, maja — Bled je še pred uradnim začetkom poletne turistične sezo ne dobil nov, elektronski krajevni načrt. Stoji v središču kraja, nedaleč od hotela Park. Turist le pritisne na gumb in na mestu, kamor želi, se mu Tržiška razstava mineralov in fosi' prižge lučka. — Foto: F. Perdan lov med najzanimivejšimi — V Ifjjfl tu se vsako leto zvrsti okrog 22" razstav mineralov, vendar so to prodajne razstave, zato ni nič čud' Znova podpisali listino prijateljstva nega, da strokovnjaki vse bolj cen1' jo tržiško razstavo, saj daje v& Tržič, maja — Dvajset let je že,odkar so Tržičani in meščani Ste Ma- poudarka izobraževanju in kultuf rie aux Minesa podpisali listino pobratenja. Druži jih spomin na ljubelj nim dogodkom, ki spremljajo raP sko taborišče, podružnico Mauthausena, kjer je bilo internirano več meš stavo. Podpisniki družbenega dog0" čanov tega francoskega mesteca. V teh dvajsetih letih so se velikokrat vora za pripravo razstav v Tržit* srečali, izmenjali vrsto kulturnih skupin. Ob dvajsetletnici so Francozi ki so zbrani iz vseh naših večji* spet obiskali Tržič. Sedemdeset jih je prišlo z dvema avtobusoma, večina rudnikov, znanstvenih inštitutov *fl mladih. V soboto zvečer so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo, pos fakultet, so za prihodnji leti že brali pokrovitelja, to bo zdravilišč* večeno 20-letnemu sodelovanju med mestoma, nato pa v Cankarjevem do Rogaška Slatina, 1988. pa Energ0' mu znova slovesno podpisali listino pobratenja. Slovesnosti so se udeleži invest Mostar, ki se bo predstavil1 le tudi delegacije Borove lj, Repen j tabr a, Ludbrega in Zaječarja. V kultur rudnikom aluminija in boksita. lm nem delu programa je nastopil zbor harmoniKarjev »Accordina« iz Ste ta 1989 pa bodo v Tržiču razstavlja Marie aux Minesa, ki slavi že 50-letnico delovanja. V nedeljo zvečer, po ni okrasni kamni Jugoslavije. Hj sklepu vaških iger v Križah, so se francoski prijatelji polni lepih vtisov Foto: D. Dolenc " poslovili od Tržičanov. D. D. Novi bungalovi v Strunjanu 25[K, 20. MAJA 1986 GOSPODARSTVO _3. STRAN (mmmm^iaLAB Žgjem Tehnika za okolje so obiskali V gorenjskem gospodarstvu ne teče vse gladko V Sloveniji bomo prvi na svetu ££edvsem mladi imeli genetsko ovrednotene goz dove. Kakor je povedala dr. Blan- Pretirano trošenje žre ka Društkovič, sodelavka Inštitu ta za biologijo, so razvili metode, s katerimi s pomočjo citogenetske akumulacijo Brez lesa bi še nekako šlo, bioindikacije zaznajo spremembe oziroma poškodbe na genetskem Kranj, 15. maja — Pospešeno upadanje akumulacije in na materialu. Spremembe v tkivu raščanje izgub sta razen izvoznih težav ključna problema dreves tako lahko odkrijejo zelo zgodaj, preden to opazimo na zu letošnjega gospodarjenja na Gorenjskem. Nanju so še pose brez gozda nikakor ne nanjem izgledu gozda, s prostimi bej opozarjali na sejah medobčinskega sveta ZKS za Go očmi torej. Rastline so imeli pri renjsko in izvršilnega odbora Gospodarske zbornice za Go Ljubljana, 15. maja — V središču pozornosti sejma Tehnika za pravljene za raziskave, in 5. maja, renjsko, ki sta bili pretekli teden. Povrhu vsega pa izgube °K°lje, ki je bil na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču peti dan po uradni objavi jedrske JJ^nuli teden, je bilo umiranje gozdov. Številke so grozljive. V nesreče v Černobilu, so lahko za še vedno obravnavamo preveč socialno. Aveniji je vidno prizadetih že blizu 70 tisoč hektarov gozdov, čeli testirati, podatke so doslej Čeprav smo se Gorenjci še lani raščajoče davščine, predvsem za analizirali do 10. maja. Največje trkali po prsih, da se akumulacija republiški in zvezni proračun. ž,lake umiranja kaže 54,5 odstotka gozdov. Hirajo predvsem sevanje so zabeležili 8. maja, 10. v gospodarstvu dviga, tega letos Letos so izgube na Gorenjskem jekovi in borovi gozdovi, jelka je skoraj povsem izginila. maja pa je začelo upadati. Skup ne moremo več početi. Vrtoglavo porasle. Posebno velikega deleža ^°zd je vir življenja, ne le lesa, zato zastrašujoče številke ne no število poškodb se je povečalo se znižuje. Ogrožena je normal v slovenskih izgubah nimajo, za 4,5-krat, število težkih po na, najnujnejša obnova gospodar vendar kljub temu zaskrbljuje že ^ejo skrbeti le gozdarje, temveč nas vse, saj porajajo vpraša škodb je 77-krat večje, pri frag je o preživetju. mentih pa je bil vpliv 17-krat več stva. Gibanje akumulacije je ne porast sam po sebi. Ob trimeseč ji kot normalno. Pri fragmentih gativno, kar ni samo gorenjska ju je bilo izgub za dve milijardi. gre za določen tip poškodb genet značilnost, ampak tudi slovenska, Izgube v turizmu, gostinstvu in .^ed 20 tisoč obiskovalci sejma so Gozdarji so nakazali dva primera. skega materiala, ko pride do lo vendar je ta tolažba za nas zelo gradbeništvu ter v zdravstvu in „ etri četrtine mladih, predvsem os- Za bukev so dejali, da je najbolj trdo mov kromosomov, po mednarod slaba. Delitev dohodka nam je šolstvu (zaradi začasnega mese J^ošolci in srednješolci. Prišli so živa, da je v onesnaženem okolju naj nih standardih pa pri več kot ušla iz rok in to predvsem pri raz čnega financiranja) imajo sezon w vsepovsod, ne le iz Ljubljane. bolj odporna. Toda tudi na bukvi v 7-krat prekoračenih vrednostih porejanju sredstev za osebne do ski značaj, problematičnejše pa n°^a bo kdo dejal, prišli so, ker jim zadnjem letu opažajo nenavadno raz nastopijo mutacije, posledice za hodke, kar je glavni vzrok za pe- so rdeče številke predvsem v ^,'bilo treba sedeti v šolskih klopeh, širjeno obolelost, ki jo povzročajo potomce torej. šanje akumulacije. Res je treba elektrogospodarstvu (480 milijo ^a, kdor je bil tam, je lahko videl, škodljivi hrošči. Na Krasu pa se stop plače poviševati, saj se življenj nov dinarjev), lesarstvu (440 mili e Pri gozdovih, kjer so že opazne j* kološki problemi mlade zanima njuje sušenje črnega bora, s katerim ski stroški na račun bezljanja cen jonov dinarjev), Savi (220 milijo so pred sto leti pogozdili gola brda. posledice onesnaževanja, sb ti jo življenje je pred njimi, torej povečujejo, vendar do meje, ki nov dinarjev) in deloma tudi v , razumljivo, da želijo živeti v koli- Letošnjo zimo se je razširilo že na vplivi bistveno večji kot pri zdra nam jo določa dohodek. Tako pa Vezeninah, Železarni, LTH in je °r toliko čistem okolju. 1.200 hektarov. Povzročiteljev je več, vem gozdu, je še povedala. lahko na Gorenjskem na prste seniški klavnici. Ka Ker je zgradba rastlin podobna u, J pa starejši, ki zdaj lahko kaj ne morejo ga pripisati zgolj eni bole preštejemo tiste delovne kolekti tp|reneJo za čistejše okolje? Priredi- zni. Toda kaj, če so ti insekti in bole zgradbi živali in ljudi, pomeni, da Prav ob izgubah se kaže spom j. so poskrbeli za dobro obvešče zni le drugi razlog propadanja teh lahko v določenem trenutku zara ve, ki se tega dosledno drže. Veči niti besed člana predsedstva SRS no posvetovanjih, okroglih mizah drevesnih vrst, prvi pa je onesnažen di posledic onesnaževanja priča noma pa pojemo več, kot nam je Janeza Stanovnika, ki jih je izre ^Predavanjih. Toda zbrali so le stro zrak in kisli dež? kujemo genetske spremembe tudi zraslo. Zato že nekaj časa poslu kel pretekli teden na sindikal nJake .in tiste, ki se poklicno pri ljudeh. šamo namigovanje, da lahko rast nem seminarju v Radovljici. Kar l*varjajo z varstvom okolja. Ljudi, osebnih dohodkov obrzda na ad 10 odstotkov narodnega bogastva . "i jih prignala ekološka osvešče- Gola brda iz Mežiške ministrativni način nekdo drug, nam požrejo izgube in tega de s Slišal sem, je dejal na posvetovanju ° t in radovednost, v predavalnicah če sami ne bomo sprevideli tega narja ne moremo naložiti v rast k eden od gozdarjev, kako so v Trbovljah 2.raj ni bilo. doline opozarjajo neskladja. Seveda pa brzdanje gospodarstva. Zato bi kazalo ime . ^jbetavno je tako zvenela napoved, poudarjali dobre strani visokega dim osebnih dohodkov in zadrževanje Gola brda v Mežiški dolini so že pred nika, kako se je v desetih letih zmanj ti pri obravnavanju izgub in izgu .*bp problematiko umiranja gozdov leti prižgala opozorilne signale. V pre rasti in kakovosti proizvodnje na barjev, predvsem če ugotovimo, £JniJa obravnavala slovenska skup• šalo onesnaževanje zraka. Niso pa po teklih letih so začeli prihajati tudi po sedanji ravni ni nikakršna reši da tudi v prihodnje ne bo bolje, ka, ki ima kot naš najvišji pred- vedali, da so morali gozdarji v Hrastni tev. Kakovostneje bomo delali in datki o ogroženosti in umiranju gozdov ku 40 odstotkov svojih gozdov prekvali več gospodarske logike in manj s^vr»iški organ v rokah ukrepe. Po- v drugih evropskih deželah, ekološka boljše prodajali, več nam bo osta kovali ji bodo ugotovitve in spo- ficirati iz proizvodnih v varstvene. sociale. Imeli smo in imamo izgu zavest se je začela prebujati tudi pri jalo za osebne dohodke in aku barje, ki jih je šele trda resni anJa s posvetovanja. nas. Toda dokler ni bilo podatkov, kak mulacijo. Povečevanje osebnih čnost gospodarjenja zdramila k šne so razmere v naših gozdovih, smo Onesnaževanje ne pozna dohodkov povečuje domačo kup resnemu delu, čeprav so se pred možnost umiranja naših gozdov odga ^jbolj trdoživa je no moč, ta pa sama po sebi nava tem zaradi lagodja kopali v navi njali kot nadležno muho. Zdaj so po meja ja proizvajalce, da se usmerijo od dezno brezupnem položaju. Ima 5H§y datki tu, grozljivi so, saj znake umira Posvetovanje Gozd in okolje Foren tujega k domačemu trgu, kjer je nja kaže polovica slovenskih gozdov, mo pa še vedno tudi primere, ko na 86 je imelo širši, jugoslovanski značaj, veliko lažje tudi dražje prodati. S (j0*? sama generacija gozdarjev je ponekod celo 70 do 80 odstotkov. nenasitno sprejemajo poceni ali • živela, da je iz naših gozdov skoraj med organizatorji je bil razen republi tem ustvarjamo pritisk na višje zastonj sanacijska posojila za po *>inil brest, da nam je zdesetkalo ških organov in združenj tudi zvezni cene, na inflacijo in podobna ne kritje izgub, v bistvu pa je to sa komite za kmetijstvo. »Dvomim, da so gativna gibanja. Prav temu pa se sJ^ači kostanj, da smo v gozdnogo mo podaljševanje agonije in v spodarskih načrtih odpisali pomemb- Jugoslavija je podpisala, ni pa še gozdovi v drugih krajih Jugoslavije kaj namerava resno zoperstaviti no marsikaterem primeru tudi po- manj poškodovani kot v Sloveniji, le ° Vrsto, kot je jelka. V gozdu so da- ratificirala konvencije o onesna va Mikulićeva zvezna vlada. Aku tuha. ^s obremenitve, kakršnih v prete- ževanju zraka na velike razdalje podatkov o tem nimamo,« je dejal dr. mulacijo klestijo dodatne, še na- s J. Košnjek Q.° ti ni bilo. Zato zanje nima v Evropi. Da bi se resno lotili ci Svetozar Butulija, namestnik predsed ra Q . mbnih mehanizmov. Splošno ljev, ki so zapisani v njej, bi mora nika zveznega komiteja za kmetijstvo. sabijen postaja plen obolenj in in- li to napraviti čim prej. Prof. dr. Branimir Prpič z zagrebške dr t?V'" ^e v svmem referatu dejal gozdarske fakultete je povedal, kaj so t^; Boštjan Anko z biotehniške fakul- pokazale raziskave gozdov v Gorskem Bodo torej kmalu prišli časi, ko Najbolj prizadeti so šaleško-savinj- kotarju in v narodnem parku Plitvička riJ^° nekatere vrste dreves lahko vi- ski in mozirski gozdovi ter v Zasavju. jezera. Ugotovljene pH vrednosti, kon el1 le šet v botaničnih vrtovih? Blizu velikih toplotnih elektrarn torej, centracije svinca, kadmija, cinka, ba paradi onesnaževanja zraka in vo- ki bruhajo v zrak žveplov dioksid, duši kra, niklja in kroma dokazujejo, da so koi^°staja g°zd ranljiv, bolj kot kdaj- kove okside in prah, na zemljo pa pa tamkajšnji gozdovi izpostavljeni one Pr j^0sieJ- za^° umira. Zna se braniti dajo kot kisli dež. V Savinjski dolini so snaževanju iz daljav, onesnaženje pa *1ph naravnimi katastrofami, kot so lansko pomlad ocenili, da je poškodo je ponekod večje kot v najbolj indu Veri Veter- sne8> plaz. povodenj itd. vanih 38 odstotkov gozdov, natančni strijsko in urbano razvitih predelih lu 0 Pa omaga, kadar se ga nera- infrabarvni posnetki pa so jeseni poka srednje Evrope. ^no loti človek. Poznamo grenke zali, da umira 82 odstotkov velenjskih Onesnaževanje torej ne pozna meja. ^rrjere iz preteklosti, kako je pohlep gozdov in četrtina mozirskih. Hirajo Vsak visok dimnik vpliva na širše oko v lesu povsem uničil gozd (naš predvsem smrekovi in borovi gozdovi, lje. Ne moremo več govoriti o gozdu ^ Danes ga ogroža brezbrižnost jelka pa je skoraj povsem izginila. kot narodnem, temveč svetovnem bo Uj.^'.rni in plini, ki jih bruhajo tovar Gozdarji s prstom kažejo na šoštanj- gastvu. Zdravljenje gozdov bo zahteva ni *i in elektrarniški dimniki, kotlov- sko termoelektrarno, ki vsak dan poš lo veliko denarja, torej starih napak ne in avtomobilske izpušne cevi. lje v ozračje od 250 do 300 ton žveplove- kaže ponavljati. Rešitev niso visoki tM^di zrahljanega zdravja in načete ga dioksida in deset ton prahu. Pravi dimniki, rešitev so manjše emisije. • qoživosti hitreje podleže boleznim jo, da kmalu ne bodo več gozdarji, tem n sektom. več grobarji. M. Volčjak ^igoslovansko-nemško posvetovanje o termoenergetiki železarna išče sodelavce — Na 11. sejmu drobnega gospodarstva v Kranju je svoj program s področja vzdrževanja predstavila tudi jeseniška Železarna. Vodja prodajnega oddelka Boris Smolej je povedal, da so od obrtnikov priča dimu 30 odstotkov manj žvepla? kovali večje zanimanje za njihove ponudbe. »Res je, da izdelava posameznih delov za rezervne dele ni najbolj zanimiva za posameznika, ker se obrtniki danes bolj zanimajo za majhno število izdelkov in za velike serije. Pri izdelavi 20. maja — Na dvodnevnem posvetovanju so obravnavali ke. Tako naši kot zahodnonemški stro posameznih delov pa gre tako rekoč za unikate ali manjše serije, za dobro teh kovnjaki se ubadajo z vprašanji o upo tat,ie' ki so danes zelo aktualne kako na velike zaloge lignita nično usposobljenost in tudi za znanje. Vendar pa tovrstno sodelovanje tudi rabi nizkokaloričnih premogov v toplo 0l1 temu primerno nagrajujemo. Pričakujem, da se bodo po sejmu posamezniki Uv ^ razvoj energetike in pri tem upoštevati zahteve po var- tnih elektrarnah, na kar se navezuje oglasili, da se bomo z njimi pogovorili o sodelovanju. Kar pa zadeva samo se bk^^kolja* <*olja,, večjem izkoristku in spreminjanju obremenitev varstvo okolja in prenove starih objek jemsko prireditev, sem prepričan, da je usmeritev pravilna. Več pozornosti bi kovanja. tov. Največ so govorili o mletju, zgore zaslužila tudi v obrtnih združenjih, posebno glede svetovanja. Pohvaliti pa ve vanju in žlindranju manj vrednih pre lja Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem in Gospodarsko zbornico,« im elektrarnam na premog du pripravilo mednarodno združenje mogov in mešanicah premoga ter po je povedal Boris Smolej. Na sliki: del razstavnega prostora Železarne Jesenice '^tn VecJa pozornost obrnjena že po upravljalcev klasičnih in jedrskih ter nudili nekaj napotkov načrtovalcem na sejmu v Kranju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan kurišč za posamezne vrste premoga. ^ krizi" , zaradi nedavne nesreče moelektrarn (VGB), je bilo torej resni llskega jedrskega reaktorja pa čno aktualno in deležno velikega zani Tako kot za nemške so tudi za našo . Hjj P°zornost javnosti še bolj obrnila manja. Udeležilo se ga je 50 tujih razmere izredno aktualne teme var j • Po drugi strani pa postaja vse (predvsem iz ZRN, tudi Švice, Avstrije, stvo okolja. V ZRN marsikje že odžve- Privlačna planinska paša ^lik • ^a so elektrarne na premog Francije in s Finske) in blizu 250 do pljujejo dimne pline, naši strokovnjaki pa bodo ta postopek šele preizkusili, \z onesnaževalec zraka in s tem mačih strokovnjakov. Škofja loka — Zanimanje za pla ograje in napajališča. Živina na paši /jčitelj umiranja gozda v širši Obravnavali so teme, ki so tako za najprej pri termoelektrarni Šoštanj, ninsko pašo se v škofjeloški občini iz je dobila mineralne dodatke, zaščite nas kot za ZRN zelo aktualne, na krat kasneje še pri trboveljski termoelek leta v leto stopnjuje. Tako se je lani na je bila proti parazitom, za njeno trarni. Menijo, da jim bo do leta 1993 ^svetovanje Termoenergetika 86, ko pa bi lahko rekli: kako na velike za na pašnikih Blegoš, Soriška planina, zdravje so skrbeli tudi veterinarji. le minulo sredo in četrtek na Ble- loge lignita nasloniti razvoj energeti uspelo zmanjšati vsebnost žveplovega Martinj vrh, Golica, Mlake, Kališnik, Polovico stroškov za pastirje, dioksida v dimnih plinih za 30 odsto Dajnarska planina in Stari vrh paslo 703.455 dinarjev, je poravnal samo tkov. 290 govedi, 37 konj in 550 ovc. Skup upravni sklad za izvajanje interven no je bilo na pašnikih prirejenih ki ^ termoelektrarni Šoštanj pokurijo na leto 4,5 milijona ton nizkokalo- Posvetovanje je pokazalo, da so naši cij v kmetijstvu. stiukovnjaki dobri poznavalci premo 22.764 kilogramov žive teže, kar je za Letos v škofjeloški občini predvide (40 Cga 11 gov, dobro skrbe za vzdrževanje veli 22 odstotkov več kot 1984. leta. vajo še nekoliko večji obseg planin gnita, ki ima visoko vsebnost pepela (20 odstotkov) in vlage kih termoelektrarn, najbolj pa se jim Vsi pašniki so bili vzdrževani, to je ske paše, saj bo usposobljen tudi paš |jr °dstotkov) ter drugih primesi, kot je 1,5 odstotka žvepla. Pri pretvorbi vselej jne posrečijo konstrukcijske reši čiščeni, gnojeni, popravljene so bile nik Klom. h. J. f»e lllo8a v električno oziroma toplotno energijo je tako izkoristek primar- tve, saj pri nas kurimo premoge zelo rij«energ»je le 32-odstoten, medtem ko jo 68 odstotkov in vse druge neizko- slabe kakovosti in kamenje ter druge *ta°e,ne sestavine premoga emitirajo v okolje. Na vplivnem območju šo- primesi v premogu kvarijo naprave. Danes referendum v KOGP skj1- e termoelektrarne se zato suše gozdovi, biološko mrtvo je Velenj- Na posvetovanju so govorili tudi o pr Jezero z reko Pako. V tekočem srednjeročnem obdobju so začrtali štiri ugotavljanju preostale življenjske do Kranj, 20. maja — Delavci vseh te klje so se na referendumu že odločili 1* " i\f' *>rv* se nanaša na popolne ekološke informacije. Drugi in tretji be in prenove termoelektrarn, pozor meljnih organizacij Komunalnega za priključitev. Če se bodo tako odlo ^ai L . anie pepela in žveplovega dioksida iz dimnih plinov, do leta 1993 nost pa so namenili tudi primerjavi ra obrtnega gradbenega podjetja Kranj čili tudi v KOGP, bo del delavcev iz U$tr emisije slednjega zmanjšali za 30 odstotkov. Četrti pa se nanaša na zličnih varnostnih konceptov jedrskih se bodo danes na referendumu odlo cerkljanske delovne organizacije raz ®znejše odlaganje pepela z revitalizacijo biološko mrtvega jezera. elektrarn in prenosu tehnologije in čali o priključitvi Obrtnega gradbe porejen v tozd Gradnje, del v tozd J>Q[ Uresničitev projektov je ocenjena na 10 milijard dinarjev. Uvedba po- znanja za jedrske elektrarne v dežele v nega podjetja Cerklje v delovno orga Obrt, nekaj pa v skupne službe. Cfcj^išega odžvepljevanja dimnih plinov (95-odstotna) pa bi po današnjih razvoju. nizacijo KOGP Kranj. Zaposleni v '°Va> Zantevala nadaljnjih 50 milijard dinarjev in hkratno podražitev ki- 1 . , . •. t r • , > •, mv Obrtnem gradbenem podjetju Cer i • ' A.'Ž. vj/bie ure do 5 dinarjev. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE GLAS 4. STRAN TOREK, 20. MAJA Ijjj Krajevna skupnost Ribno OD TU IN TAM... Najbolj potrebna je kanalizacija Ribno, 20. maja — S samoprispevkom, ki se bo iztekel 15. ju nija, jim je uspelo zgraditi poslovilne vežice. Nekaj denarja bo še ostalo, vendar prvotnega programa ne bodo mogli uresniči ti. Zelo pa so razširili na referendumu začrtano telefonsko ak cijo. V Bodeščah, na Koritnem, v Rib- nem in Selu v krajevni skupnosti Ribno živi okrog 1000 krajanov. Ta krajevna skupnost v neposredni bližini Bleda sodi med srednje veli ke v radovljiški občini. Na njenem območju nima sedeža nobena de- I lovna organizacija, kar je tudi po sredni vzrok, da svoje probleme Janez Vidic, tajnik krajevne skup težko rešujejo. 15. junija se bo izte nosti kel krajevni samoprispevek. Z de- Večnamenski objekt v Davči — Delovna organizacija Niko Železniki M? ima denar menda zagotovljen, lah že zdaj manjši prostor v Davči, kjer je zaposlenih 19 domačinov. Že v tn*' ko začela graditi. Skrbi pa nas tudi nulem srednjeročnem obdobju je bila v krajevni skupnosti načrtovana *?' glavna cesta z Bleda v Ribno. Zelo gradnja tako imenovanega večnamenskega objekta, za katerega izgradn]0 je poškodovana in potrebna teme je bil podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Investitor Jakob Mužan, predsednik skupščine ljite obnove. Pa tudi cesto med Se stvo pa je prevzela delovna organizacija Niko. Izgradnja se je sicer mofi krajevne skupnosti lom in Bledom bi bilo treba uredi zavlekla, vendar pa bo ta objekt, ki ga gradi SGP Tehnik Škofja LoM ti, vendar krajevna skupnost sama zgrajen predvidoma do 1. septembra letos. V njem bo prostora za okrog ® tonskega omrežja za okrog 180 no ne zmore tega zalogaja. Tudi o mo zaposlenih. — A. Ž. vih naročnikov. Vsakdo je prispe rebitnem še enem samoprispevku val po 130 tisoč d i nar jev in opravil dolo ne razmišljamo.« čeno število prostovoljnih ur. Zdaj V krajevni skupnosti upajo, da Nov center Gorenje vasi smo že nehali delati in le še čaka se bo zdaj, ko je Kompas v Ribnem mo, da nas priklopijo na centralo. minuli teden le podrl star objekt, Škofja Loka — V osrednjem delu Go prostori torej, ki jih Gorenja vas^: Upamo, da bodo v Podjetju za ptt renje vasi so štirje hektari zemlje med bolj pogreša in ki oblikujejo vsak & j vendarle začela gradnja novega ho ter. promet in na občini uspeli rešiti tela. Predvidena je tudi ojačitev vo obvoznico na jugu, Petrolom na vzho du in staro cesto na severu namenjeni Za drugo fazo zidave, ki je bol) I problem in da bodo — če ne letos, dovoda, povečanje rezervoarja na Jože Ažman, predsednik sveta kra poslovni in stanovanjski gradnji. maknjena, podrobnih rešitev še W§ vsaj prihodnje leto — pri naročni Straži in ureditev kanalizacija. jevne skupnosti kih zazvonili telefoni.« Program priprave zazidalnega načr vršni svet se je zavzel, da morajo »K »Najbolj je potrebna kanaliza zazidalnem načrtu, ki ga bo iz% narjem, ki smo ga krajani zbrali, S prostovoljnim delom so kraja ta, ki ga je izdelal Projektivni atelje iz cija,« ugotavlja tajnik krajevne Ljubljane in ga v torek sprejel loški iz prav tako Projektivni atelje iz Lj?™ jim je uspelo zgraditi poslovilne ve ni, predvsem člani turističnega skupnosti Janez Vidic. »Zdaj na vršni svet, v tehničnem delu podrobne ne, vse jasno opredeljene. Ljudje^, društva in gasilci, uredili priredit žice. Inflacija in drugi visoki stro območju celotne krajevne skupno je obdeluje le ožji del centra Gorenje marajo skrivalnic, je poudaril in PjL ški pa so jim prekrižali načrte, da veni prostor Pod ribensko goro in sti nimamo niti enega metra kana vasi v izmeri dveh hektarov, ki bo naj cal iz spomina primer pozidave *.I bi s samoprispevkom uresničili pr pot do tja. Vaščani Koritnega so lizacije. Zgraditi pa jo bo treba tudi prej pozidan in za kate regato zemlji kovega naselja. V Gorenji vasi bo votno začrtani program telefonije, uredili avtobusno čakalnico in do zato, ker je v Ribnem predvidena šča večinoma že pridobljena. Razen tost nujna še posebej zato, ker pre^ asfaltirali krajevne ceste in pripra stop z Blejske ceste proti Kontne izdelava zazidalnega načrta za 58 nekaj novih stanovanj bo tu zraslo še devajo da bodo porušili objekte vili načrte za kanalizacijo. Nekaj mu. Pridobitev za krajevno skup hiš in na Koritnem za 54 stano več poslovnih objektov, kot so banka, Merkurja do blokov (med njimi je j denarja iz samoprispevka jim bo nost je tudi ureditev pašnikov ob vanjskih enot. O tem bomo tudi v pošta, gostinski lokal in trgovina — kmetija) za gradnjo parkirišč. " ostalo, zato se bodo morali dogovo Savi, kjer prav zdaj Območna vod krajevni skupnosti organizirali riti, za kaj ga bodo porabili. na skupnost, oziroma Vodnogospo razpravo. Pa leseni most čez Savo Zlate medalje na sejmu »Načrtovali smo, da bomo s sa darsko podjetje Kranj, ureja tudi Bohinjko za naselje Selo bi bilo obrežje. moprispevkom zbrali toliko denar treba obnoviti, saj imajo na des Kranj — Na sejmu drobnega gospo nega dela, Gorenjska obrtna za#j ja, da bi v vsaki vasi postavili tudi »V program za to srednjeročno nem bregu Save kmetje precej darstva z naslovom Industrijska ko za delo na področju zadružnih dej8^ telefonsko govorilnico,« razlaga obdobje smo zapisali tudi gradnjo kmetijskih in pašnih površin. Ne operacija, ki je bil od 13. do 17. maja, sti, Magos Ljubljana za poslovne ^ predsednik sveta krajevne skupno nove trgovine,« pravi predsednik bi bilo napak, če bi v tem srednje so podelili tudi zlate medalje. Dobili so v drobnem gospodarstvu, Ikos M sti Jože Ažman. »Potem pa smo skupščine krajevne skupnosti Ja ročnem obdobju uredili cesto Rib jih: Center za razvoj umetne obrti za razvijanje kooperacijskih odn?5" ocenili, da bi bil to prevelik stro kob Mužan. »Sedanja trgovina v no— Talež. S tem bi skrajšali pot Grimšče Almira Radovljica za pospeše ABC Pomurka, DO Golica-TO ZarjjL šek. Pa tudi zanimanje za telefon zadružnem domu, ki je edina za do lepe izletniške točke, omogočili vanje in razvijanje umetne obrti, Rotor trgovinski servis drobnemu gosp°jt je bilo veliko. Zato smo v krajevni vsa štiri naselja, je premajhna. bi tudi lažje spravilo lesa, kmetom Zemun za prikaz proizvodnje, ki nado stvu, sozd Iskra Ljubljana, Slove^ skupnosti začeli akcijo za ureditev Čimprej se bo treba sporazumeti pa pot do pašnikov.« ' mešča uvoz, Merkur Kranj za trgovin železarne-Železarna Jesenice in ski servis drobnemu gospodarstvu, Po r primarnega in sekundarnega tele- glede zemljišča, da bo Specerija, ki A. Zalar šik Valjevo za razvijanje koope ?J slovno informativni sistem Gospodar skih odnosov in uresničevanje ske zbornice SR Slovenije, Obrtna nih dogovorov in Sonja PlantaričZ8, združenja Kranj, Radovljica in Tržič nimiv proizvodni program, ki ^ Hortikultura in prireditve za pospeševalno delo na področju oseb- mešča uvoz. A-' Poletna Kranjska gora bo živahna ... KRATKE PO GORENJSKI Izšlo je Glasilo KS Podnart Kranjska gora, maja — Turistično društvo Kranjska gora je lepo • — V aprilski številki Glasila krajevne skupnosti Podnart je objavlje*1 K uredilo vas in postavilo številna cvetlična korita — Novi kioski gled dela skupščine krajevne skupnosti za obdobje od 1982. leta do letos in ? ^ za letošnje leto. Objavljen je tudi seznam vseh izvoljenih delegatov v kraj ; pred cerkvijo skupnosti. Med raznimi obvestili, informacijami in priporočili so tudi pra^ uporabi poslovilnih vežic, zanimiv je tudi prispevek o reji kuncev. A. 2* Kranjska gora skrbi za lepo okoli stavili — Tobakovega na avtobusno co, še posebej poleti, ko turisti na postajo. Na parkirišču pred cerkvijo Gasilska tekmovanja ^ sprehodih okoli Kranjske gore in po pa bomo postavili nekaj stojnic z ze • Kranj — Vsako leto 15. junija pripravi občinska gasilska zveza Kranj jj vasi opazijo sleherno malomarnost lenjavo in spominki. Trgovska po movanja gasilskih društev iz občine. Na njih se pomerijo vsi, od najmlajš'^ > ali pomanjkljivost. Turistično dru nudba je zelo revna in zato Kranj- najstarejših. V posameznih gasilskih društvih že nekaj časa ob sobotah in 11 štvo namenja izdatna sredstva za skogorci veliko pričakujemo od na ljah pripravljajo vaje, na katerih se pripravljajo na tekmovanje. di hortikulturno ureditev kraja, skrbi črtovanega trgovskega centra, ki naj c pa tudi za pestro kulturo in zabavno bi ga začeli kmalu graditi. ... in veselica na Bregu ob Savi in življenje poletne Kranjske gore. Kranjska gora je v središču razko- • Breg ob Savi — Gasilsko društvo Breg ob Savi pripravi vsako leto z9 nedeljo v maju tradicionalno gasilsko veselico. Udeležijo se je tudi gasilci i2 Ho »Letos smo namenili za zasaditev pana, gradbenikom, ki postavljajo k cvetja in okrasnih dreves 5 milijo nove apartmaje za Razorjem, se gih gasilskih društev. Letos bo veselica 25. maja. j, ?• nov dinarjev,« pravi tajnik društva očitno prav nič ne mudi. Tudi ceste Polde Ferjančič. »Po vsej Kranjski niso kaj prida, za silo so jih poki pa gori smo postavili tudi korita ter za li, najslabša pa je še vedno cesta na PISALI STE NAM... prli promet po Borovški cesti, kar so Korensko sedlo. z navdušenjem sprejeli gostje in šte Zdaj je v Kranjski gori že nekaj vilni domačini. Zal pa avtomobi- gostov, še več pa jih hoteli pričaku Polde Ferjančič, tajnik TD Kranjska listi še vedno »spregledajo« promet jejo po 10. juniju. Potem bodo hoteli gora ni znak in parkirajo pred cerkvijo. popolnoma zasedeni. Poletna sezo Če ni drugače, nekateri celo presta na bo torej dobra. imajo po hotelih in piknikov poleg vijo po 300 kilogramov težka korita Gostov ne bomo pričakali praznih Erike bo 8. junija avtomobilski rally in si utrejo pot. rok; pripravljamo več kulturnih in Alpe-Adria s startom in ciljem v Kioske, o katerih se je toliko go športnih prireditev. Razen tradicio Kranjski gori. Sodelovali bodo pred vorilo in pisalo, bomo večinoma pre nalnih slavnostnih večerov, ki jih stavniki Avstrije, Italije in Jugosla vije. 21. junija bo večer s slovenski mi narodnozabavnimi ansambli, v poletni sezoni pa skupaj 15 koncer tov godbe z Jesenic in iz Gorij. Načr tujemo še štiri kvalitetne koncerte zbora Gaudeamus iz Ljubljane, v Larixu bo vsak teden »živa« glasba, v hotelu Le k pa za vso Kranjsko go ro folklorni večeri. Septembra bo še evropski pokal v lokostrelstvu, ki bo zanimiv predvsem zato, ker bo te den dni pred svetovnim prvenstvom v lokostrelstvu v Avstriji.« Smeti pa kar na bregu — Vaščani, ki hodijo po poti med gaštejskim fcJ^S D. Sedej cem in Kalvarijo v Kranju so nam pisali, naj si ogledamo breg ob V°*\\A 0, ga slikamo. » ... tako je, če privatnik odlaga smeti (to so usnjeni o&V $ C* v breg. Namesto da bi kupil zabojnik, meče odpadke po bregu, in wp& Q bodo segnili. Izgled in smrad pa mu nista mar. Zdaj, ko toliko govorif10^ očiščevalnih akcijah, o čistem zraku, lepem okolju, tudi ta kamen spo*1 §0 sodi v časopis,« so nam pisali. Radi vas bomo obiskali, CESTE, KOLESARJI, vem, zakaj je v Radovljici parkih le če nas boste povabili v Odkar popravljajo avtobusno f° f PARKIRIŠČE... jo, je prostor pred samopostrežn0^ vaš kraj. Pokličite nas. Opazila sem, da so na Bledu in tu govino poln avtomobilov, da se ,u di na novi cesti v Lescah že prebar maj prerineš med njimi. Na °}e^t' Telefonski številki sta vali prehode za pešce. Radovljica pa avtobusni postaji pa je, kot kaž^.J, 21-835 ali 21-860. spet čaka. Je morda zmanjkalo bar kdo snel vozni red zato, da ga bo1 ve? Moti me tudi, da kolesarji tako doma vedno pri roki. Parkirni prostor pred cerkvijo je kljub prepoved: še vedno poln avtomobi divjajo po cestah in tudi po pločni Marija Gril, A «n lov. Turistično društvo bo na tem mestu postavilo pet kioskov z zelenjavo in kih; vsaj v Radovljici je tako. In ne Radovljica, Cankarjevay J) spominki. — Foto: F. Perdan o? !?REK, 20. MAJA 1986 KULTURA .5. stran (mmMmssmGLAS Ob Cankarjevem jubileju TEDEN MLADIH KRANJA Sreda, 21. maja 1986 JOVANOVIČEVE PODOBE IZ SANJ ob 18. uri literarni večer Fotogrupe M ob 19.30 nastop kantavtorja Andreja Kokota ob 20. uri koncert skupine LAČNI FRANZ Kranj, maja — Predstavitev grafične mape z dvajsetimi perorisbami na temo Cankarjevih Podob iz sanj (predskupina Tayga) je bila sicer uglašena na proslavljanje Cankarjevega jubileja, po likovni plati (in oblikovni) pa Četrtek, 22. maja 1986 vsekakor dogodek, pomemben za novo videnje Cankarja, kot ga je razumel in predstavil Peter ob 17. uri plesna delavnica Jovanovič ob 19. uri gledališka predstava Gledališče čez cesto: AFRIKA ob 21. uri Video posnetek Live aid koncerta zankam, ki bi ga lahko vodile v do Petek, 23. maja 1986 besedno likovno pripovednost. Ta ob 9. uri risanje na asfalt ko, na primer, pri črtici Kralj Mat ob 15. uri sprejem pionirjev v ZSMS jaž ne izbere najlažje poti, ko bi ob 17. uri Odprta scena glasila NAPREJ lahko upodobil kralja Matjaža z ob 19. uri koncert V sodelovanju z naravo brado. Ne, med splet korenin, grč, ob 21. uri koncert skupine PARAF (Reka) črt in črnin vtke samo belo plo skev, ki oddaljeno spominja na Večina prireditev bo na prostem, na vrtu gradu Kieselstein, deloma tudi na Titovem trgu in na Gorenjskem sejmu. Če bo dež, bodo samo večerne prire brado, a je prej* velika skala. Je le ditve, in to v Delavskem domu Kranj. simbol kralja Matjaža, samo njego va slutnja. In taka je risba ob črtici Pobratima, in je Obnemelost in so Cankarjevi Ranjenci, ki jih Peter KULTURNI KOLEDAR Jovanovič prelije zopet v splet, gr- čavih korenin in drevesnih debel, KRANJ — V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek ter v sredo in med katerimi se kot črnina odraža četrtek igrali Hofman-Lužanovo Noč do jutra za Tekstilno obutveni center rana, iz katere kapljajo črne ka Kranj. plje. Pa so takšne Ugasle luči in je ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so razen ponedeljkov odprte to Gospod Stotnik . . .« ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 14. ure, ob petkih in sobotah od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure. Do konca maja je; v galeriji Loškega gradu odprta Grafična mapa Petra Jovanoviča razstava o življenju in delu dr. Jožeta Ranta. z dvajsetimi črticami in ilustracija TRŽIČ — V petek, 23. maja, ob 18. uri bodo v Paviljonu NOB odprli razsta Kranj — V renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju so pred nedavnim mi zraven ne bi bila popolna, če bi vo del učencev osnovne šole Heroja Grajzerja. prvič predstavili javnosti grafično mapo Petra Jovanoviča na besedila iz manjkala literarna ocena Cankar KRANJ — V baru Kavka so na ogled grafike Mira Omana. branih Cankarjevih črtic. Razen avtorja so se predstavitve udeležili tudi jevih Podob iz sanj; napisal jo je JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še do srede, 21. maja, odprta dr. France Bernik, pesnik Tone Pavček, dr. Bratko Kreft ter vrsta pozna dr. France Bernik. S tem je grafi razstava slik akademskega slikarja Karima Azada. valcev in ljubiteljev Jovanovičeve umetnosti. čna mapa, ki so jo tudi oblikovno RADOVLJICA — V Sivčevi hiši je še ta teden odprta razstava ilustracij lepo izdelali v Gorenjskem tisku, Marjana Amaliettija. Poslušalci so bili prevzeti od zve- samozaložbi. Andrej Pavlovec piše dovršeno zaokrožena izdaja Can KRANJ — V soboto, 24. maja, ob 17. bo v Kulturnem domu v Preddvoru Sreča |*a besede, ki jo je na svoj, cankar- v predgovoru v grafični mapi tako karjevega dela. Škoda, da bo v nje otroških in mladinskih pevskih zborov Gorenjske. Nastopilo bo osem otro lanski način znal postavljati naš le: knjigarnah zelo hitro pošla, saj je ških in mladinskih pevskih zborov s prek 400 pevci. j*ajvečji slovenski pisatelj; člani »Pri Podobah iz sanj je Jovano bila natisnjena v bibliofilskih sto Linhartovega odra so lahko temu vič ob Cankarju razsanjal in ustva izvodih. ^enu le še kaj dodali. Cankarja je ril svojske in ekspresivne risbe. Še Ob tem — ob Cankarjevi DUNAJČANI NA OBISKU Pač vredno vedno znova brati, ved- • vedno sicer zelo rad uporablja de 110-obletnici rojstva — brez dvoma **o znova pretresa s tisto lahkotno bla dreves in rastlinje za okvirno lepem kulturnem dogodku v kranj Preprostostjo postavljena beseda, pomagalo pri realizaciji osnovne ski Mestni hiši je verjetno poraslo Bled — Na dvodnevnem izletu se je pred kratkim mudilo v Radovljici, ki zna v nas buditi bridkost, boleči ideje. Toda likovno zasnovo je znal zanimanje tudi za nekatere prejš na Bledu in v Bohinju Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar z Dunaja. V no, žalost, pa veselje, gnev, nemo- osvoboditi podrejenosti literarni nje Jovanovičeve ilustracije. Jova soboto jim je v Radovljici KUD Radovljica pripravilo sprejem s pesmijo in ^U) jezo, upornost. predlogi, kar se mu je dogajalo ta novič, ki se je začel pojavljati z ris Prešernovimi stihi. Okoli petdeset članov društva z družinami si je z zanima Ali tako misli o Cankarju tudi ko pri Tavčarju kot pri Prežihu in bami, kasneje pa je svojo ustvar njem ogledalo tudi Čebelarski muzej in staro mestno jedro. V nedeljo so si Peter Jovanovič? Morda, vsekakor Bevku, ko mu je bila fabula impe jalnost prenesel na obdelovanje de ogledali blejski grad, se popeljali s pletnami po jezeru in stopili na otok. Obisk Pa, tako kot vsi, doživlja ob prebi rativ in ko je zanemarjal svoj la bel z dletom, se je zadnja leta — ne so sklenili v Bohinju, kjer so jim postregli z gorenjsko malico Pri Mihovcu v ranju Cankarja njegovo pripoved stni ustvarjalni jaz. Ob Cankarju da bi seveda opustil poustvarjanje Stari Fužini, zvečer pa so jim zaplesali folkloristi KUD Triglav iz Srednje vasi. f*a svojski način, drugačen od obi je ustvaril ilustracije samostojnih v lesu — znova vrnil k risbi, k ilu ABV čajnega. Sicer verjetno ne bi nasta- razsežnosti s svojskim prizvokom straciji slovenskih literarnih del. Znani so ciklusi risb na temo Pre 'a grafična mapa, v kateri se je skromne, a izpovedno močne risbe, šernovih pesmi in pesmi Toneta dvajset črtic iz Podob iz sanj preli vredne vsega spoštovanja. Sedem Pavčka ter drugi. lo v dvajset grafičnih podob, dvaj- risb ilustracij je narisanih tako, da Set perorisb, ki so nedavno izšle v se je avtor odpovedal skoraj vsem L. M. Lutkovni četrtki, ki jih v Delav skem domu v Kranju pripravlja Skupina Tayga Uspel koncert amatersko Gledališče čez cesto, se iztekajo. Pojutrišnjem bo v Kranju gostoval čarovnik Miran ^ NASKOK NA SCENO HAJDAREVIĆEVA Čanak in s to predstavo se bo gle dališče do jeseni poslovilo od IN TOMANlCEVA najmlajšega občinstva. Na sliki: ^*nj, maja — Člani glasbene skupine Tayga bodo odprli Teden mladih ena zadnjih predstav Gledališča Kranja, in sicer kot predskupina Lačnega Franza NAVDUŠILI čez cesto je bila igrica Švigolin, s katero so igralci že sedemdeset- krat gostovali na odrih po Slove zdanja zasedba ni več ista, ki se je Kranj, maja — Koncertno r niji in tudi na tujem. — Foto: F. VQ ala pred dvema letoma. Čas in raz- občinstvo, ki je do zadnjega . 1 sta pač zahtevala svoje, tako da so Perdan kotička napolnilo kranjsko i. ^nJi člani skupine: Ivan Drakalski Sgkal), Mitja Petrovič (klaviature), župnijsko cerkev, je bilo v tem, ^ndi Kržišnik (kitara), Marko Jago- izredno akustičnem ambientu jA(bas kitara), Sandi Čemažar (bobni) priča izjemno lepemu glasbenemu KONCERT V PREDDVERJU GRAŠČINE ^arnjan Pavlin (saksofon). dogodku .Njihova glasba je izhajala in še ved- j° temelji na izkušnjah ročka, čeprav Radovljica — Zdaj, ko se je že končala zimska sezona, med katero je ra ^ °Pazna razlika med tistim, kar so Koncert v kranjski župnijski cerkvi, dovljiška graščina zaradi znanih težav z ogrevanjem kulturno popolnoma ne v za Ma četku, in tistim, kar igrajo ki ga je pripravila Glasbena šola izkoriščena, se sezona za nekatere nastope šele začenja. V petek, 23. maja, ob GS Predvsem s0 se 'trd ' preusmerili v Kranj, je pokazal, da ima Kranj kon 20.30 bo v preddverju graščine koncert Komornega moškega pevskega zbora ^J^ejši ritem in obvezno prisotnost certno občinstvo, ki s hvaležnostjo A. T. Lingart iz Radovljice. Kot gost z avstrijske Koroške pa bo nastopil meša D kala. Igranje izključno lastne glasbe sprejema popestreno kulturno po ni pevski zbor iz Hodiš. (j* je značilnost, ki se je ohranila vse nudbo. danes in fantje kanijo v tej smeri ter snemali za oddajo zagrebške televi „evati tudi v bodoče. zije, Stereovizija. V Zagrebu so bili tu Program koncerta je bil popolnoma SREČANJE SLOVENSKIH GLEDALIŠKIH Glasba članom skupine ni tuja, saj di sicer dalj časa prisotni s skladbo prilagojen ambientu. Mezzosopranist- o Pred Taygo sodelovali v različnih Stari druže, ki se je vrtela na valovih ka Sabira Hajdarevič je pela dela Ba SKUPIN re cha, Gounoda, Handla, Stradellea, tr njskih bendih (Trans, Alba- Programa 101. s Glucka, Caccinija in Linharta, na kon £e > • •.), kjer so si pridobili tudi dolo• Ko govore o prihodnosti, člani Tayge ve izkušnje. Njihova aktivnost je pe- predvsem omenjajo željo po nastopa cu pa še štiri črnske duhovne pesmi Novo mesto — Jutri, v sredo, se v Novem mestu začenja štiridnevno sre nju, ker je neposreden stik s publiko čanje gledaliških skupin Slovenije. Na triindvajsetih predstavah bodo od sre Sj ^jša predvsem v zadnjem času. V Hajdarevičeva vsaj za poznavalce ni še zmerom čar muziciranja. 'diu Top ten so naredili dva nova novo odkritje. Na sobotnem koncertu de do sobote gledalcem predstavili letošnjo bero slovenskih amaterskih gleda Sr»etka, sodelovali so v Pop delavnici Vine Bešter je ponovno potrdila spoznanje, da je lišč in kulturnih skupin. Na srečanju se bodo predstavile tudi nekatere skupi najlepši instrument, človeški glas, tež ne z Gorenjske: Linhartov oder iz Radovljice in Glasbena mladina Tržič z reci ko dosegljiv, vrhunsko oblikovan, pa talom Marka in Toneta Pavčka Pesem je srce, če ga imaš, Gledališče Tone Novo na knjižnih policah vendar še danes z dokaj redkimi mož Čufar z Jesenic nastopa s Thomasovimi Osmimi ženskami, Prešernovo gleda nostmi uveljavitve. Nad včasih nekoli lišče iz Kranja bo zaigralo Zupančičevo dramo Življenje in smrt J. P. Marata, ko zabrisanimi dikcijskimi deli pesmi Gledališče čez cesto iz Kranja pa Jesihovo Afriko. Na srečanju nastopajo tudi ŠAVRINKE je prevladala izredna muzikalna in gla gostje iz Prištine, in sicer Amatersko pozorište Drejtesia, Gledališki krožek sovna tehnična dovršenost ter izreden na visoki učiteljski šoli iz Szombathelvja, KD Vesna Križ iz Opčin in Lutko posluh za dinamično niansiranje od vna skupina dunajskih študentov. j^or Marjan Tomšič, učitelj, doma iz Rač pri Mariboru, je dolgo živel med prodornih fortov do najlepših pianisi- ^'morskimi ljudmi — o njih je napisal knjigo, ki je izšla pri Kmečkem gla- mov. Prava akustična ambienta — koncert je bil v tej cerkvi prvič — je DVAJSETLETNICA KULTURNE razkrila in potencirala vse odlike pev- kine interpretativne moči in glasovne IZMENJAVE ^avrinke so istrske žene, ki so peš Bepini, Šanti, Urši, Juti, Tonini, Kar- barvitosti; še posebej je prišla do velja Vs Pa na svojih »tovarićih« obhodile meli in drugih spoznavamo težko in tr ve pri črnski duhovni pesmi. Radovljica — Zveza kulturnih organizacij radovljiške občine se že pripra Ca. • „ro- pobirale pri gospodinjah jaj- do življenje istrske žene, ki je vse ži vlja na vsakoletno tradicionalno kulturno izmenjavo z RKUD Sloboda — Vis tia^1 ^ nosile prodajat v Trst. Tam so vljenje bila en sam boj, boj za prežive Organistka Angela Tomanič se je na Cu iz Varaždina. Letos bo srečanje, ki je predvideno za konec junija v Varaždinu, g0 Pile blago, sol, sladkor, kar so pač tje družine. Šavrinka veruje v boga, ve koncertu predstavila v dveh vlogah: še posebej slovesno, saj bodo proslavili dvajsetletnico sodelovanja. Uvod v Sj^jPodinje na deželi potrebovale^in ruje v čarovnice, ve za vsakega, ki zna kot tankočuten spremljevalec, saj se je praznovanje obletnice tega dolgega sodelovanja bo likovna kolonija, ki se bo l^.1 zamenjavale za jajca. Nekakšne »štrigati« (coprati) in ve tudi za dobre znala prilagoditi vsem interpretacij- začela 24. maja v Varaždinu in na kateri bo iz Radovljice sodelovalo pet likov i\\ vke so bile. Na tak način so si slu- ljudi, ki imajo moč, da razdirajo uro skim zahtevam pevke, kar je pri nas nikov. Radovljičani so se odločili, da na to prvo slikarsko kolonijo, ki jo le^*lirice«, da so svojim otrokom kupi- ke .. . Narave se boji, jo ljubi in spoštu redkost. Po drugi strani pa se je z dovr pripravlja varaždinsko kulturno-umetniško društvo, pošljejo člane KPD Veri t\0^akšno oblačilce, se za svojo odso- je. šenim muzikalnim obvladovanjem ga iz Lesc. Dela, nastala v koloniji, bodo prvič razstavljena konec septembra v lt0.t z doma odkupile s sladkarijo, Posebna vrednota Šavrink so pristni zahtevnega instrumenta predstavila c Radovljici, kasneje pa tudi v delovni organizaciji Vis Varaždin. tj0i kom sira ali belega kruha, ki so ga izrazi ljudi teh krajev, njihov način go tudi kot solistka s Ciacono v f-molu **si - ^'1 §osP°dinjah, da so si čez leta vora. Da ga razumemo, je knjigi pri Pachelbela in Preludijem ter Fugo v Konec junija bodo v Varaždinu pripravili slovesnost v počastitev sodelo ^o« e za novega »tovariča«, »mu- dan tudi mali slovarček besed, ki so jih f-molu D. Buxtehudea. vanja z Radovljico. Ob tej priložnosti bodo na akademiji nastopili folklorna skupina Bled, ženski pevski zbor Vezenine ter pevci in folkloristi RKUD Slo lte • • • Ob vsakem vremenu, ob vsa- nekoč uporabljale Šavrinke in ki so tu Koncertantki sta navdušenemu ob ^01 Jetnem času so odhajale na pot. di danes še žive med ljudmi. boda — Vis iz Varaždina. t^j Jim je sonce izsušilo kožo, pozi- Šavrinke so na natečaju Kmečkega činstvu v dodatku kar dvakrat izvedli Letošnje praznovanje dolgoletnih kulturnih stikov med občinama se bo Schubertovo Ave Mario, ki bo poslušal končalo oktobra, ko že po tradiciji Varaždinci Radovljičanom vrnejo obisk. ^JxJ*ta Jih burja in mraz bičala do krvi. glasu leta 1985 prejele prvo nagrado, cem ostala v spominu not popolna, do Treba pa je dodati, da je ta dolgoletna kulturna izjfcenjava potegnila za se^oj jih ni zadržal niti bližajpčj se po- potegujejo pa se tudi za druge na vršena fn nepozabna." še drugačne vrste sodelovanja, saj so stike navezali tudi planinci, šole, Rdeči j^ko se ubraniti tatov in vlomilcev Kaže, da ljudje ne zaupajo ban kam: velike količine denarja, zla sti še deviz, hranijo kar doma. Najti ga je na najbolj nenavadnih mestih. Ženska je devize, shranje Rešitev je preventiva ne v polivinilasto vrečko, spravila pod otroško posteljico v dobri ve ri, da so na varnem. Toda vlomi ra ^ nj, maja — V štirih mesecih so na Gorenjskem ugotovili 55 lec ni dosti pomišljal, ko je stikal •ortiov v stanovanja, kleti in počitniške hišice. 36 so jih raz za dragocenostmi. Odnesel je ra gali. V tem času je bilo tudi 57 tatvin iz stanovanj, vikend hi- vno vrečko, polno nemških mark. !?» samskih domov, dogodijo pa se, v glavnem zaradi nepa- ,'i'vosti, tudi v samskih domovih, čakalnicah zdravstvenih °jnov, bolnišničnih sobah ... Kriminalisti priporočajo: skrb- Vikend hišice — vabljive eie varujte svoje premoženje. za begavce, klateže, tatove Pločevinasta gneča pred Creino — Plesi ob koncu tedna polnijo teraso vlomov v stanovanja in 57 tat- mo. Včasih nas obiščejo neznanci, pred hotelom Creino, pa tudi parkirišča. Slednja ne zadoščajo za vse jekle £y letošnjih štirih mesecih opo- ki prodajajo preproge, popravljajo ne konjičke, ki bi jih lastniki radi pokazali svojim vrstnikom, z njimi so Počitniške hišice so pogosta tar ^ja, da smo še vedno precej brez• dežnike, krošnjarijo ali beračijo. napolnili tudi pločnike vzdolž Koroške ceste, da se jim pešci umikajo na ča vlomilcev, saj so naseljene le ko ini celo do svojega premoženja. Nikar ne bodimo preveč prepričani cesto, najbolj pri roki pa jim je avtobusno postajališče, tako da mora tudi nec tedna, vmes pa se vanje radi 'finalisti, ki jim je letos uspelo v njihovo poštenje. Ob takih obi avtobus ustavljati kar sredi ceste. Ne čudi nas toliko pločevinasta gneča zatečejo begavci, klateži ali pa jih skih rado zmanjka kaj iz predalov, kot dejstvo, da za brisalci ni nikoli nobenega parkirnega listka. Foto: prskati 36 vlomov in 39 tatvin, obiščejo tatovi. Sled za njimi se na če se le za trenutek odstranimo. F. Perdan i'Poročajo več skrbi pri varovanju mreč že zdavnaj izgubi, ko lastnik t^ega imetja. Da 19 vlomov in 17 pride počitnikovat in opazi, da je .^in ostaja neraziskanih, je ra- bilo vlomljeno. Tudi za vikend hiši ^ Pomanjkanja sledov kriva tudi Družina iz Kranja je zvečer ce velja, naj bi v njih ne hranili ^brižnost ljudi, ki so morebiti brezskrbno uživala pred televi dragocenosti, naj bi jih zaklepali in KLICAJ ZA VARNOST [•aeli storilca, pa niso obvestili mi- zorjem, ta čas pa je skozi odkle dobro zavarovali. Vlomilci in tatovi ye - Zadnja leta je namreč veliko njena vrata vstopil v stanovanje so namreč pri svojem »delu« v sa 2nivih dejanj, vendar nobenih neznanec. V predsobi je ukradel moti nemoteni in jih lahko temelji P°ročil ljudi, ki bi videli karkoli plašč in bundo ter izpraznil žepe, to izpraznijo. Lastniki so namreč Pešci najpogosteje žrtve (j.^ljivega. Je za to krivo le laga nato pa,prav tako neopazen kot je velikokrat tako nespametni, da v li aH pa morebiti ljudi skrbi, da bi prišel, tudi izginil iz stanovanja. njih hranijo če že ne denarja, pa Vx«f» na mi^ci an sodišču kake ne- na primer lovsko orožje, tehnične prometnih nezgod Ve ?s^' ^e DOC*o kot očividci po- predmete, dragocene akustične Čeravno še dodatno označujejo prehode za pešce, ki jih prečka z^ni s kaznivim dejanjem? Kadar smo dlje časa zdoma, je pa aparate, premožnejši pa tudi ume največ ljudi, so bili pešci lani znova najpogostejše žrtve prometnih ne metno zaupati sosedu, da nam va tnine ali druge dragocenosti. sreč. Glavna vzroka zanje sta bila neprevidno prečkanje ceste in nepa ruje stanovanje. Sicer pa naj sta zljiva hoja po cesti, nekaterim nezgodam pa je botrovala tudi premajh poročilo »Ni nas doma« novanje ali hiša v času naše odsot na pazljivost voznikov. V zadnjih treh letih so bile žrtve prometnih ne na vhodna vrata nosti ne zbuja preveč očitnega vi Poučen je tudi primer od pred sreč tile udeleženci v prometu: deza, da nikogar ni doma. lani, ko je neznanec okradel last nika še nevseljene, a že dograjene 1983 1984 1985 ^ ^vih vlomilcev sicer ne ustavi Raje malce dvignimo rolete, da hiše. Proti jutru se je namreč z pešci 22 7 11 Po u a ključavnica, vendar lahko zapuščeno stanovanje ne bo že od avtom pripaeljal k hiši, naložil vozniki motornih vozil 10 17 8 skrbimo, da vlomilec v stanova daleč vabilo, češ nikogar ni doma. stroje, pohištvo, opremo in orod sopotniki 10 17 8 li ve k° našel kakih dragoceno Ni pa modro puščati odprtih oken v ja, nato pa odpeljal in niso ga več kolesarji 4 7 2 st Vidimo, da je vse več tatvin iz pritličju in kleti ali lestev in zabo videli. drugi 4 7 6 0dki°VanJ' ki so Jin lastmki pustili jev, s katerimi bi si tatovi lahko po dn ^ena a^ so zlikovcem kako magali v stanovanje. Najbolj ne skupaj 50 55 35 a e a a vs Of ^ °^ J^ ^ top vanje. Da ne umestna pa so ob takih priložnost Tudi lastnike nedograjenih hiš Ijjj 0 žrtve prevejanih tatov, nam nih razna obvestila na vratih, ki lahko doleti podobna usoda. Jeseni Največ pešcev je umrlo leta 1983, potem pa znova lani. Leta 1984 (finalisti svetujejo takole: ni- znancem ali poštarju sporočajo, da so prenehali graditi, takrat niso do je bilo med žrtvami največ voznikov in sopotnikov. Lani pa so med e tne !* puščajmo ključev na nepri- »nas ni doma«. Če izgubimo ključ, volj skrbno pospravili strojev, drugimi prometnimi udeleženci na cesti umrli trije vozniki koles z mo n pr ^ ih mestih (na oknih, pod je najpametneje zamenjati klju opreme, orodja, kar so rabili pri torjem, dva traktorista in en motorist. Kaže, da je za pešce najbolj ne { ^Prazniki, v podstavkih cvetli- čavnico. Če pa nas že doleti, da v gradnji. Spomladi, ko se znova za varno v jeseniški in kranjski občini, kjer so lani umrli štirje oziroma ^ lončkov), tam jih bodo tatovi naše stanovanje vlomijo, je najbo čenja gradbena sezona, pa opazijo, pet pešcev, po eden pa še v loški in tržiški občini. Podatki naj bodo ,rej iskali. Tudi kadar smo do- lje pustiti prizorišče, kakor smo ga da so gradbišče obiskali tatovi. opozorilo za vse, posebej še za pešce, da morajo na cesti predvsem sa a So H kadar za kratek čas zapu- dobili, in nemudoma poklicati naj mi skrbeti za svojo varnost, ker se lahko vsaka nepazljivost usodno stanovanje, se raje zakleni- bližjo postajo milice. D. Z. Žlebir maščuje. P. Mrak na Peračici. Voznik stoenke, Dže- NESREČE vard Grvala, star 20 let, z Jesenic je ^gbrni znak zaslug za varnost krajevni skupnosti po vseh vaseh, so prevzeli tudi te na z veliko hitrostjo zapeljal na odstav loge. Ljudje so se naučili trezno pre ni pas, tedaj pa ga je odbilo v levo. Vi, sojati dogodke, povezane z varnostjo, Otrok pritekel na cesto Izgubil je oblast nad vozilom, avto je in so se pripravljeni hitro odzvati. O zaneslo, nekaj časa je vozil cik-cak tem priča tudi zadnji požar, ki je iz Kranjska gora, 17. maja — 4-letni po cesti, nato bočno drsel ob ograji, bruhnil v tem koncu: gasilci s Poljši- zatem pa ga je po sunkovitem trče yarnostna kultura je zaživela ce so prvi prihiteli na kraj požara. Gaber S. iz Rateč je nenadoma prite nju odbilo v zrak. Vseh šest potnikov Naj omenim tudi vaško solidarnost, kel na cesto tik pred voznika kolesa t^ie, maja — Dve leti (1983 in 1984) je na Poljšici pustošil rdeči pe je padlo iz avtomobila. Na kraju ne ti : Požigi so ljudi izučili, kako se je treba varovati, opazovati in bi- ki se je izkazala ob požigih v letih z motorjem. 35-letni Edvard Rolc, 1983 in 1984. Vse požgane hiše so bile doma iz Kranjske gore, je sicer sku sreče je umrla 22-letna Katica Jeren- v Pripravljen, da tudi njihove domačije ne bo zajel ogenj. Za širjenje v mesecu dni znova sezidane.« šal nesrečo preprečiti, vendar je ko iz Kranja, razen voznika pa so bi : kostne kulture med ljudmi je krajevna skupnost Gorje te dni pre- li hudo ranjeni še Erika Justin, stara otroka kljub temu zbil. Deček je bil 22 let, iz Kranja, ki se v ljubljan srebrni znak zaslug za varnost. Požigov na Poljšici ni več, ostala pa hudo ranjen. je budnost domačinov, ki nič več pre skem Kliničnem centru še bori za ži »Varnost in k večji skrbi za družbeno samozašči strašeni in demoralizirani ne spreje vljenje, Iztok Markič, Brane Dimič družbeno samo to. Predvsem zato, ker so nas v tak majo takih in podobnih dogodkov. Usodna hitrost in Branka Kobilica. Razbitine avto zaščito smo v šno ravnanje silile razmere. Dve leti Vedeli so, kaj jim je storiti, ko se je v mobila so s ceste, kjer je bil vse do so ljudje na Poljšici trepetali pred Gorjah vzeli teh krajih dogodil uboj, ko je prišlo Peračica, 18. maja — Mrtva sopo poldne oviran promet, odstranjevali nadvse zares,« požigalcem, ki je zanetil ogenj na do nesreče v Vintgarju, še posebno tnica In pet ranjenih je posledica hu gasilci. je povedal pred treh starih domačijah in skednju. V skrbijo za požarno varnost. Redek in de prometne nesreče, ki se je zgodila D. Ž. sednik krajev krajevni skupnosti smo aktivirali vse spodbuden primer, kako vsi ljudje so ne skupnosti dejavnike, ki skrbe za varnost, posta delujejo v družbeni samozaščiti, ne le Franc Vončina. vljali smo straže, klicali milico, pa organi, ki v krajevni skupnosti skrbe »Ne le zato, ker tudi ljudi smo naučili, kako naj se zanjo! Prav zato si je krajevna skup je območje kra varujejo. Zaradi teh požarov se je nost Gorje zaslužila srebrno prizna jevne skupnosti budnost ljudi zelo povečala, družbe nje ob dnevu varnosti. a a I sL l — 13. januarja ponoči je avtobus Slavonijatransa, ki je pe- ogenj do kraja pogasili in avtobus iz Stavbo bodo V °i5r. Dred°r proti mejnemu prehodu na Ljubelj, nenadoma zajel vlekli iz predora. Potniki so vsi odnesli nadzidali. Ker pa W j/'''čniki Vladimir Ban, Branko Mulič, Jože Smerkolj in Jože celo kožo pa tudi njihovo imetje je bilo izvajalec, kot kaže, rešeno.« •Mik so P°f»umno priskočili na pomoč z ročnimi gasilnimi aparati. čez nedeljo ni dovolj Takole se Jože Romšak spominja do bovi zaslugi so uspeli gasilci pogasiti ogenj hitro in brez posledic zaščitil celotne godka, ki mu je ob letošnjem dnevu stavbe, je voda vdrla H ni^e* Vsi štirje so bili ob dnevu varnosti odlikovani z znakom varnosti prinesel odlikovanje. Pravi, v pisarne in naredila r° dejanje«. da so tako prvikrat praktično preizku sili, kaj pomeni požar v predoru. Pravi precej škode. — A. Ž. — Foto: F. Perdan ?'v un.po't''cu dostikrat ne razmiš- Ljubelju, še preden je avtobus Slavoni požar jih je izučil bolj kot vsaka vaja •S e Poaaiaš- Storiš pač svojo jatransa, poln naših zdomcev, v predo in jim dal vedeti, da morajo predor W Jn ^e*e Pot'ei strahoma raz- ru prepeljal mejo? opremiti z več gasilnimi aparati. $v' «aj bi te bilo lahko doletelo,« »S Smerkoljem sva se lavno mudila »Hitro je bilo treba ukrepati,« pou fcftn deJanJe komentiral miličnik na mejnem prehodu, ko se je oglasil darja Romšak, »spoznanja so prišla • ^ n?^*' ki že Poldrugo desetletje poseben telefon in z avstrijske strani kasneje. Sicer pa je miličnik veliko ^•da • lici- Pravi- da s svojim delom so sporočili o požaru. Z avtom sva se krat v takih ali podobnih situacijah. zavaruje IL Je v poklicu zadovoljen, čeprav odpeljala v predor. Potniki so iz gore Kako bo ravnal, je običajno odvisno od „^2 , . — * ^.^^»v*» čega avtobusa panično reševali robo, ^jjt aleč ne zagotavlja mirnega ži- pripadnosti poklicu, ki ga opravlja.« ki so jo nakupili v Nemčiji, ogenj pa je D. Z. Žlebir triglav Pride ti v kri in pustošil. Veter, ki je z vso silo pihal z leti te zastrupi,« skozi predor, ga je še bolj raznetil. Hi pravi v šali mili tro sva ukrepala, prihitela sta še Ban čnik, ki ga ljudje in Mulič. Najprej je bilo treba rešiti iz Tržiča in okoli ljudi iz gorečega avtobusa, nato smo z ce dobro poznajo, ročnimi gasilnimi aparati skušali za- saj ga v »službe duši.i ogenj. Izpraznili smo 23 ročnih aparatov in pripeljali še oba večja, ki Varnostni pas ni okrasni del nih zadevah« po sta v predoru za take in podobne do gosto obiščejo tu avtomobilske opreme, temveč godke. Do prihoda naših in avstrijskih di na domu. gasilcev smo ogenj omejili, trajalo pa vselej uporaben reševalec življenja! Kaj se je zgodi je še poldrugo uro, preden so gasilci lo 13. januarja na fll TO @®3MS5ScJJ©ISIGLAS 8. STRAN torek, 20. maja 1986 REPQ Barmani na 12. mednarodnem tej Vsaka izmena tri rr>etre izkopa so mešali in zamešali. . . 2500 METROV BLOODY MAK METANA IN VODE ZA PREGANJA Hruška, 20. maja — 300 delavcev ob izkopu predora v Karavanke — Zemelj MAČKA ska dela končana do avgusta — V vsaki izmeni naj bi izkopali tri metre — Od Bled, 17. maja — Šestinštirideset mojstrov sedanjega mostu čez Savo na Hrušici do vstopa v predor le tri metre višinske Italije, Zvezne republike Nemčije, Švice, Niz°z • razlike Rajmund Kosec, glavni delo hotela Park na Bledu dva dni merilo na 12. PolJ vodja slovanske barmane veljalo tudi kot državno P. ponudnik prevzela gradnjo Saj skoraj že strojnikov, pričakujemo pa niče, kopali pa bomo 28 me predora. Do 1. avgusta mora Erasmo Iannelli, naslov jugoslovanskega nismo več verjeli, da bomo še 150 delavcev. Razumljivo trov globoko. Na koti 629 je jo končati zemeljska dela, te dočakali začetek del pri je, da moramo poskrbeti tudi teme loka predora, devet Portoroža. v daj pa pričakujejo salzbur- gradnji sedem kilometrov za ureditev gradbišča in metrov nižje pa cestišče ob ško firmo Pollenskv-Zollner, dolgega predora skozi Kara vseh naprav za vodo in elek vhodu v bodoči predor. Če ki bo začela s »prebijanjem« Udeležba je bila rekordna in iz hotela Golf, Cvetk« u vanke pri Hrušici, ki naj bi triko. zdaj pogledate most na Hru se v Podrožci na avstrijski cevi predora. Pod vstopom v predor bo konkurenca močna kot le malo in Jagoda Nuždič iz r < šici,bo od mostu do vhoda v na Tutič in Miran šob« strani priključil na Tursko »Pripravljamo prvo fazo mo za delavce zgradili bara kdaj doslej. V tem imenitni med predor le tri metre višinske la Toplice in Branko * avtocesto. Že pred dolgo leti za gradnjo predora,« pravi karsko delavsko naselje z narodni druščini so se kar dobro razlike. odrezali tudi blejski barmani: Krima. Resda nihče | so sosednji Avstrijci zanosno vodja gradbišča inženir Ven- menzo in prebivališčem. V 1 Že pred petimi leti smo Radosav Andrić in Miroslav Ilić ni posegel povsem i* kazali prva pripravljalna de česlav Lang. »Zdaj je na vrsti »preduseku« bomo nakopali vgradili 54 pilotov. Delavci la, nato pa jc bil za dolgo dol izkop, vgrajujemo sidra in za 200 tisoč kubičnih metrov smo zdaj pred zanesljivo go časa predor le stvar pogo pilotne stene v mejni plato. materiala, vsega izkopa v najtežjim delom gradnje, vorov in dogovorov. Najprej smo prestavili vodo predoru pa bo 400 tisoč ku pred 300 metri grušča, pred vod Peričnik—Jesenice, zdaj bičnih metrov. Zdaj se sidra Danes pa je Belo polje na nekaj sto metri hribine. Ča pa večinoma kopljemo in zahodna cev, po prestavitvi Hrušici gradbišče /. obširnim ka nas 2.500 metrov metan nakladamo material iz magistralne ceste pa bo na voznim parkom in delavci ske jame, že pri 180 metrih »preduseka«. V dveh izme vrsti še vzhodna. Ves materi delovne organizacije Slove- izkopa pa bo stalno nad na nah dela 23 delavcev in 30 al bomo odlagali na desni nijaceste, ki je kot najboljši mi voda, pa plin, laporji, breg Save. Poleti bo v naj skrilavci, medtem ko bodo večjem delovnem zagonu de imeli Avstrijci povsem dru lalo 300 delavcev, betonirali gačno sestavo terena. Znat pa bomo drugo leto. Upajmo, no lažjo in prav nič nevarno. da bo šlo po načrtih in da se bodo dela po 35 mesecih tudi Predvidevali smo, da bodo uspešno končala.« delale tri izmene, ena»pa bo počivala. Na gradbišču bodo Glavni delovodja na grad tako stalno štiri izmene de bišču je Rajmund Kosec. lavcev. Ena izmena pa mora »Nekaj pripravljalnih del vsak dan napredovati od pol smo delavci Slovenijacest drugega metra do treh me opravili že pred petimi leti. trov, če se hočemo v dogo Ker tedaj dela pri gradnji vorjenem roku sredi predora predora nismo nadaljevali, srečati z Avstrijci. Ti bodo smo delali v Iraku. Zdaj smo začeli delati leto dni za na spet tu in čakajo nas rudar mi, saj imajo znatno lažji te ska dela kot v rudniku. Veči ren. na delavcev je zato opravila Zgrešili pa se prav gotovo tudi poseben tečaj. ne bomo,« se zasmeji Raj Sedaj se ukvarjamo s po- mund Kosec. »V današnjih vezno gredo, s sidri, ki vleče časih je nemogoče zgrešiti, jo po 80 ton. Smo pod magi saj so nam v pomoč laserski inž. Venčeslav lAing stralno cesto Hrušica—Jese- žarki.« D. Sedej Cvetka Capuder iz hotela Park med mešanjem pij* 12. Pokalu Bleda. Foto: C. Z. morda ponovno v obliki teren Pobuda, naj bi regres za malico dobili tudi za dneve, skih dnevnic, ki so bile ukinje- ko zaradi slabega vremena ne morejo delati Obnova zgolj na plečih lastnik*! Terenski dodatek ČE DEŽUJE, zajet v plači RESNICA Tretji problem, ki je podžgal delavce iz Sopotnice, je teren ski dodatek. Tega so ukinili, SO GOZDARJI BREZ ko so težavnost terenskega de O DOLENČEV la ovrednotili s točkami in ga vnesli v pokojninsko osnovo. Škofja Loka — Znamenito Dolenčevo hišov Od 1984. leta ima gojitelj za te MALICE rensko delo 40 dodatnih točk, videna za rušenje, sta 1980. leta kupila ffl sekač 70 in traktorist 45 točk. Zmamil ju je umetniški duh, ki veje iz hi^' Škofja Loka — V Sopotnici ima 62-članski kolektiv škofjeloškega Gozdarstva, te Nekdanji terenski dodatek je torej zajet že v plači. nist Ivan Grohar in so se v njej zbirali drug1 meljne organizacije Gozdnega gospodarstva Kranj, svoj delavski dom. V njem bi Kljub temu bodo v strokov ga časa. ^ vajo in se hranijo možje, ki so prišli delat od drugod. Delo v gozdu ni lahko, zato so nih službah Gozdnega gospo jih še toliko bolj zabolele nekatere krivice, kot jim pravijo. Opozorili so nanje in se darstva preučili možnost za ponovno uvedbo povračila Duh pa ima prav malo ozi Loki ponudila, da "U o njih v svojem sindikatu mirno, razumno pogovorili. Za kaj pravzaprav gre? stroškov za delo na terenu. roma sploh nič skupnega z prej ostane odprta °Jj resničnostjo. Ta sicer pravi, cem. Pritličje bi da je loški izvršni svet na po stari podobi, v nad* 1 vremena, na kar pač sami ne Slaba hrana Niso krivi, če ne Vendar, pravijo, smo mar budo Alpetourove turistične bi uredila zasebnejj sami krivi, če dežuje in ne mo morejo vplivati. v delavskem centru agencije aprila lani dal so V hiši bi razstavi morejo v gozd remo v gozd? Prav gotovo ne. Bode jih različen glasje, da samostojna umet dela umetnika S°1J Torej nam tudi za take dni pri Hrana v delavskem centru V slabem vremenu ne more nika Aljoša in Gorazd Sotler Darja in Rok SoM^ pada regres za malico? Saj regres res ni draga, če za malico za dobita posojilo iz denarja, ki tem ko bi na vrtu 1 jo delati v gozdu. Ostanejo do dostuje 250 dinarjev. S tem de smo prikrajšani že pri plači! se v Ljubljanski banki zbira stari magnoliji mu, v delavskem centru v So Druga ost, ki je zbodla goz narjem še tako spretna kuha-* V dneh, ko zaradi slabega za pridobivanje novih turisti skulpture v narav11 potnici. Za take dneve jim tudi darje iz delavskega centra v rica težko skuha jed, ki bi do vremena ne delajo, dobijo na čnih zmogljivosti. S tem bi ne pripada malica oziroma re Sopotnici, je različna višina dobra nasitila gozdarje. Žal domestilo v višini 60 odstotkov banka pomagala obnoviti zu gres zanjo. Morda so res v ne regresa za prehrano med de spretne kuharice nimajo. Kot lanskega zaslužka, valorizira- nanjost hiše, streho in notr- koliko drugačnem, boljšem po lom, ki ga dobivajo zaposleni v so dejali, je hrana zelo slaba, nega za vsako trimesečje po naje inštalacije. ložaju od delavcev v tovarnah, tozdu Gozdarstvo od letos na včasih celo ostanejo brez nje. sebej. Dolenčeva hiša nosi letni ki morajo, če ostanejo brez de prej. Dogovorili so se, da bo ob Zato in pa zaradi regresa, ki co 1865. Zgrajena je v klasici la, nanj čakati v tovarni. Lo Delavce, ki se hranijo v de jim pripada le v obliki 250 di činski sindikalni svet ponovno stičnem slogu in ima še ne škim gozdarjem ni treba ve lavskem centru, stane malica narjev na dan, so prišli na mi preveril, ali je upravičen re kaj elementov iz baročnega driti v gozdu, lepšega vremena 250 dinarjev in toliko tudi do sel, da bi se odpovedali kuhi gresa za prehrano v času pre obdobja. Krasita jo freski čakajo na toplem in suhem v bijo regresa zanjo. Tisti, zlati nji delavskega centra. S tem kinitev dela zaradi slabega sv. Jurija na konju in Mariji sobi centra. pisarniški delavci, ki se hrani bi dobili pravico do večjih stro no oznanenje, ki ju je izdelal jo v tujih obratih družbene škov za prehrano, to je do 520 znani podobar Gosar. Na prehrane, konkretno v Nami, dinarjev na dan. pročelju nad vhodom je zani dobijo regres 370 dinarjev na Tak način reševanja gotovo miva sončna ura. Zelo lepa dan, vsi drugi terenski delavci, ni najpametnejši. Reden topel so tudi vratna krila, ki so iz ki nimajo organizirane pre obrok iz kuhinje centra v So masivnega lesa in izrezljana. hrane, pa dobijo povračilo potnici je prednost, ki je mno Hiša diši po Groharju in stroškov do petine dnevnice, gi drugi delavci tozda Gozdar drugih umetnikih, ki so se v kar pomeni sedaj 520 dinarjev stvo nimajo. Seveda pa mora njej zbirali; pritegnila je na dan. biti jed okusna, hranljiva, obil Aljošo in Gorazda Sotlerja. S to spremembo se je pove na. Prostori so kot nalašč za čal regres za prehrano tudi ti Zato ostaja edino ta pot, da umetniško ustvarjanje in stim fizičnim delavcem, ki ne se na bolje spremeni kuhari razstavljanje. Z novima last živijo v delavskem centru v ca. V Sopotnico res dobre nikoma je spremenila svoj Sopotnici, opravljajo pa enako kuharice ne bo lahko pripe status. Iz tipične meščanske delo. Gozdarji iz Sopotnice se ljati. V tozdu so že poskušali, hiše je prerasla v umetniško zato počutijo prikrajšane. vendar brez dolgotrajnejšega delavnico; v njej se srečujejo Sindikat iz Gozdarstva je uspeha, kot je dejal direktor. umetniki različnih zvrsti, tu dal pobudo, naj se v Gozdnem Najmanj, kar bo treba stori se rojevajo nove ideje. Prav gospodarstvu višina regresa ti za gozdarje, ki so daleč od to pa je za Škof i o Loko iz za malico uskladi in naj bo re svojih domov, odmaknjeni od jemno pomembno. gres za vse delavce enak. Delo dogajanj, je to, da dobijo vsaj Umetnika Aljoša in Go na terenu, ki zdaj za prehrano dobro hrano. Lahko stane tudi razd Sotler sta zato Škof j i prinese 520 dinarjev regresa, več kot skopih 250 dinarjev. naj se stimulira na drug način, H. Jelovčan GRADIMO 9. STRAN ©©IMgSSJMEEGLAS Marsikje in marsikdaj je še mestilo oziroma kompromis imamo namesto štirih dva nejša kot pri individualnih hi 2e'o zakoreninjeno mnenje, za klasično individualno grad soseda. šah in daje predvsem več da y bloku stanujemo, v hi*i njo postaja zato tudi danes premalo Dve daljši steni sta pravilo možnosti za razporeditev po Pa živimo. Vendar se bo do- zaradi pomanjkanja prostora ma v sklopu ostalih hiš. Ven lastni želji. Kar pa zadeva ko 9ajalo, da bomo morali živeti (seveda iz drugačnih razlo dar ima vsaka hiša svojo ste munalno opremo, ki je danes v določenem prostoru. Tega gov) in žel ene gostote prebi no zaradi zvočne izolacije. Ta že pomemben strošek pri Pa je za gradnjo bilo, ga je valstva na določeni površini, povezava pa pomeni velik pri gradnji, je tovrstna gradnja 2daj in ga bo tudi v prihodnje prav vrstna hiša. hranek tudi pri toplotni izola predvsem veliko cenejša. v - prostora edno premalo. Pridobiti da- ciji, v primerjavi z individualno Obvezna posebnost grad n Kaj pravzaprav je vrstna hi ©s zemljišče za gradnjo, je ša? Že v dosedanji zasebni hišo, ki ima štiri odprte stene. nje vrstne hiša pa je, da jo je fjajvečkrat že velika težava, stanovanjski gradnji so se Vhod v takšno hišo je običaj treba graditi hkrati, vsaj do ^akon o zaščiti zemljišč je marsikje bolj ali manj uspe no v severnem delu, vrt, ki je strehe. Zaradi denarne spo [azpolaganje s prostorom še šno uveljavili tako imenovani včasih manjši, a veliko bolje sobnosti posameznika to lah b za gradnjo °lj zaostril. Pa ne le ta zakon, ko pomeni določeno težavo. 'Udi drugi, ki se navezujejo Ob pravilno zastavljeni finan nanj ali ga dopolnjujejo, silijo čni zasnovi takšne gradnje pa Urbanizem v večjo gostoto pri vedno je bil prostor tesno povezan z gradnjo', če danes pogledamo stara alpska pomeni predvsem velik pri načrtovanju naselij. mestna središča, potem prav povsod zasledimo vrstne hiše; in tudi danes, ko še vedno hranek pri času in materialu. Takšno, lahko bi rekli »prisi Večina vrstnih hiš na večjih lno« prilagajanje, pa je vča- marsikje prevladuje velik interes za zasebno stanovanjsko gradnjo, postaja vse bolj površinah danes poteka v S|h zelo boleče in skregano z družbeno usmerjeni gradnji v Miselnostjo o bivalnem pro primerna oblika, da dosežemo želeno gostoto na določeni površini, vrstna hiša. okviru stanovanjske zadruge. doru: stanovanju, o tistem/ In prav zadruga je največkrat *ar ga obdaja in kar nam daje tudi tista, ki skuša premostiti Prijetno počutje. Predstava, dvojčki. Če pa k takšnemu izkoriščen, pa na južni. Pred v prvem delu tudi težave pri da je to lahko le stanovanjska dvojčku dodamo še en stano vsem pa ohranja vse tiste in finančni zasnovi. Preskrbi na P'Ša s štirimi stenami, vrtom vanjski objekt, dobimo poeno timne značilnosti pravega vr mreč vso potrebno dokumen 'n ograjo krog in krog,postaja stavljeno povedano tri zaseb ta, ker je od obeh sosedov lo tacijo, kar predstavlja prihra «•2 marsikje vse bolj nedose ne stanovanjske hiše. To pa je čen z živimi mejami. »Slaba nek na času in pri denarju, nu gljiva želja, Da pS » želja, lah- že vrstna hiša. lastnost« takšnega vrta pa je, di strokovno pomoč pri grad *° bi rekli, po nekakšni irum!" V urbanističnih dokumentih da se ne morete prepirati s nji in nabavi materiala, v okvi fjosti, vendarle še vedno ni ta- za to in iTSŠ&lSLS srednjero- štirimi sosedi, marveč le z ru možnosti pa pomaga tudi *° težko uresničljiva, bi vas čna obdobja bo prostor Z2 dvema. Pri normalnem govor finančno pri gradnji do stre [adi spomnili, da je že nekdaj takšno gradnjo še vedno so jenju, če ste sredi vrta;vas niti he. Prav ta del gradnje pa je Pila poznana tako imenovana razmerno lahko najti. Vseka ne bo slišal, tako kot običajno največkrat tudi tehnično naj Posamična pozidava stano kor bo veliko lažje kot na pri ne moremo prisluškovati po- bolj zahteven. vanjskih hiš, ki pa se je v dolo mer iskanje tako imenovanih CCVoru pri sosednji mizi na če ste pred tem, da bi radi plomb za samostojne stano čnih okoljih, kjer je bilo pro gostilnisKtšr /rtu. gradili in še vedno iščete dora enostavno premalo, ze- vanjske hiše V kranjski občini zemljišče za gradnjo, ne bi bi lo Vrstne hiše so danes V59'" uspešno uveljavila. so na primer že v tem sred noma enonadstropne pa tudi lo nap2k, da si ogledate tudi njeročnem obdobju predvide vrstne hiše, kjer šo ŽS Zgraje Poglejmo današnja stara zadovolji zahtevi po stanova gled sicer res spominja na ko pritlične. Tlorisna površina a'Pska mestna središča. V na nekatera naselja za grad znaša od 80 do 100 kvadratnih ne. Prepričali se boste, da je njo vrstnih hiš. nju, bivanju in zelenjavnem lektivno in morda za koga od ^arih mestnih jedrih se hiša vrtu. Upošteva pa tudi vse ti metrov. Lahko se gradijo že s mnenje, da je vrstna hiša le bijajočo stanovanjsko kulturo. boljše stanovanje v bloku, na drži hiše. Praviloma vsaka pa Vrstna hiša je danes opre ste želje po intimnosti, ki si jih Vendar pa dejansko stano serijskimi montažnimi ele 'rria tudi tisti intimni del, ki mu deljena kot objekt, ki na so običajno predstavljamo s sta menti. Notranja razporeditev pačno. Dr vanjska hiša v vrstni hiši ne avimo vrt. Nekakšno nado razmerno skromni kvadraturi novanjsko hišo. Fasadni iz-. pomeni nič drugega kot to, da je praviloma veliko racional A. Žalar KMETIJSKA ZADRUGA BLED L3 KOGP - TOZD OPEKARNE R Na zalogi imamo gradbeni in izolacijski material, betonsko A KRANJ, Stražišče, Pševska 18 železo ter armaturne mreže. Za ves gradbeni material N sprejemamo naročila. J Informacije po tel. 78-388. GRADITELJI! V naši trgovini na Bledu in v Gorjah vam nudimo vsa Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih GRADIMO zaščitna sredstva za poljedeljstvo, repromaterial za in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni SODOBNO drobno mehanizacijo ter rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in ostalo trgovsko blago. material za gradnjo do III. faze. Novost na V vrtnarijah Na gmajni in Pristavi nudimo vse vrtnarske Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. našem tržišču usluge, rezano cvetje, okrasno grmičevje, aranžmaje po izolacijska fei naročilu itd. do 12. ure. opeka V naši cvetličarni, ki je odprta ves dan, sprejemamo Informacije in prodaja v Stražišču, Pšev naročila za aranžmaje, imamo pa tudi veliko izbiro ska 18, telefon: 21-140, 21-195. rezanega cvetja, lončnic ter dekorativno keramiko. izdelana iz materiala OBIŠČITE NAS! SE PRIPOROČAMO! z mikroporami. IZOSKOK omogoča: MERCATOR. - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ PROJEKTIRA • dobro toplotno in zvočno izolacijo PROIZVAJA • toplotno stabilnost ELEKTROTEHNIŠKO INSTALIRA • prihranek energije do 21% PODJETJE PRODAJA • ekonomično in enostavno gradnjo KRANJ, Koroška 53 SERVISIRA Vam v svoji prodajalni ŽE- IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti LEZNINA v Tržiču nudi po vroča poletja in mrzle zime. leg ostalega tudi vse vrste gradbenega materiala: PROJEKTIRA: električne instalacije jakega in šibkega toka v vseh iz vedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalacije, kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, galvani- Šentiljska 116, tel. 062/21-018 ke in avtomatike za razne obdelovalne stroje. cement, ^ PROIZVAJA: hidrirano apno, razdelilnike za električne instalacije različnih moči, tipi vse vrste opečnih^^ zirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omarice, izdelkov, stiropor komandne pulte in vrsto komandnih omaric. in kombi plošče, barve, lake in betonske strešnike, ostale premaze pridite v — INSTALIRA: armaturne mreže, ter še marsikaj, schiedel dimnike, električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, bol kar rabite pri nišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, čistil bitumenske premaze gradnji. Blagovnico nih napravah, galvanikah, vse vrste strelovodnih insta in strešno lepenko, lacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko ne Kranj varnih prostorih. kjer vam ponujamo: Po dogovoru vam kupljeno blago • plastične odtočne cevi z vsemi p PRODAJA: dostavimo tudi na gradbišče. ustreznimi dodatki elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju. • barve, lake in druge vrste premazov Informacije dobite tudi po • sredstva in oblačila za zaščito pri delu ^ SERVISIRA: telefonu 50-289. 50-834. • t?lne in stenske obloge radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske na • bogat izbor najrazličnejših izdelkov in prave, gospodinjske stroje, motorje, orodne stroje, ge neratorje, transformatorje in opravlja storitve obratov- pripomočkov za vaše gospodinjstvo in dom nega vzdrževanja. NASVIDENJE PRI MERCATORJU! NOVO: konsignacijska prodaja r** vabilvaoiiu Kk sodelovanjsoaeiovanju pnpriporočamop , da se prepričate o STREŠNE KRITINE »VILLAS« * »VAjJteti paše ppnudbe. MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ GRADITELJI! ŠE PRED PRIČETKOM GRADNJE SI PRESKRBITE GRADBENE MATERIALE • cement in apno, • betonsko železo in armaturne mreže, • opečne izdelke, • izolacijske materiale, • odtočne in kanalizacijske cevi, • schiede! dimnike, • betonske mešalce, samokolnice in gradbeno orodje DOĐITE V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA • GRADBINKA — KRANJ, Žanova 3, tel.: 27-594 • DOM — NAKLO, tel.: 47-394 • UNIVERSAL — JESENICE, Sp. Plavž 3, tel.: 81-484 GRADITI NI LAHKO • GRADBENI MATERIAL, Petelinje, Pivka, tel.: 51-151 LAŽJE BO Z NAŠO POMOČJO Cement, apno, betonsko železo in drugi najosnovnejši gradbeni material dobite tudi v prodajalnah: • Kašman Škofja Loka # Železnina Radovljica kranj • Plevna Škofja Loka # železnina Bled MERKUR • Železnina Gorenja vas # Kovina Lesce EDINI PROIZVAJALEC GRADBENEGA izdelkov scliie-del* alples M ATEROALA S V JUGOSLAVIJI industrija pohištva LATKOVA VAS direktor komercialni sektor tetinićni sektor m splosnokadrovski sektor GRADNJA ŽALEC Telelon (063I 701-011 Tele« 33533 YU StGRAD ŽALEC - finančno računovodski sektor Telefon 10631 /10-740, Žiro račun SOK Žalec 50750-601 64 228 Železniki / tel.: 064/67-121 / telex yu alples Iz proizvodnega programa vam predstavljamo scliiedel® dimnik Trislojni montažni dimnik sistema SCHIEDEL je sestavljen iz indu strijsko izdelanih elementov. Okrogli presek, notranja samotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. • okrogli presek omogoča: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku oziroma površini, najnižje upore in najlažje čiščenje • notranja samotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinote- sna, odporna na spremembe temperature in ima visoko trdnost • večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh sme reh, namestitev potrebne izolacije in enostavno montažo. Proizvajamo dimnike profila 0 13,5 — '0 100 cm v različnih kombi nacijah kot: enojni, enojni z ventilacijami, dvojni in dvojni z ventilaci- jami. notranji kamini vrini kamini Sistem pohištva DOM vam omogoča širok izbor elementov za opremo vseh bivalnih prostorov. Različne višine, širine in globine vam dajejo možnost, da po svojih željah in možnostih opremite stanovanje. Sami lahko izbirate razpored odprtih in zaprtih površin. Z malo domišljije lahko sami sestavite Moderna centralna kurjava nam ogreva pro Bivanje na prostem je še prijetnejše, če je ambient, ki bo zares samo vaš. To vam lahko store z vso tehnično popolnostjo, ki jo odprti prostor lepo urejen in dopolnjen z vrtnim ka kamin ne more nadomestiti. Kljub temu pa minom, klopmi, mizami, cvetličnimi koriti in brezplačno naredi tudi naš arhitekt — svetovalec. je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri ostalimi izdelki iz programa OPREMA ZA nas vedno bolj iskan, saj nam s široko paleto PARKE, KAMPE IN VRTOVE. Naše proizvode si lahko ogledate v vseh oblik in možnostjo različnih finalnih obdelav dopolnjuje prostor ii omogoča doživljanje le trgovinah s pohištvom in v našem salonu pote odprtega ognja. v Železnikih, ki je odprt vsak dan od Konstrukcijsko najsodobnejša in najpopol nejša je izvedba toplozračnih in toplovodnih 8.—19. ure, ob sobotah pa od 8.—14. ure. kaminov. kovinotehna UGODEN NAKUP blagovnica FUŽINAR Jesenice trajnožarni kotli v standard in special iz ved bi Boris Kidrič — Stadler in Fero therm, etažni štedilniki EMO in KIV, ra diatorji Jugoterm TOREK. 20. MAJA 1986 GRADIMO .11. STRAN (^SMJM^GLAS l^ffiJ SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Delovne enote: — mizarska — ključavničarska — slikopleskarska na morje, v planine, še prej pa — gradbena — krovsko-kleparska — električarska v ASTRO, kjer imajo vso potrebno — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje opremo od ležalni kov, miz. spalnih vreč pa do plastične posode, plinskih svetilk in kuhalnikov. GRADITELJI, VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! Zato pridite, Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderski- vnica vaša pot v naravo mi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, ple Ni S° naj bo pot skozi skarskimi, tlakovskimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bival Kmetijsko živilski ne prostore? kombinat Gorenjska, Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate TOZD Komercialni izkušnje! Fvlercator servis, Kranj Oglasite se, pripravili vam bomo ^urenčuo p0nudbo. ,nform SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA !::;;; po tei.: 21-282. HRASTJE, tel.: 26-371 Vsem, ki gradite hiše, vikend hiše ali adaptira Po ugodnih cenah vam nudimo: te stare hiše, priporočamo naše umetno kova — stavbno pohištvo INLES — parket in lesene stenske obloge Le izdelke — cement, apno, maltit in mleti kalcit Obiščite našo tr — SCHIEDEL dimnik govino v Kropi, — betonske bloke, modularno opeko »ograd« Ormož ki je odprta vsak — siporex, porolit, fasadno opeko dan od 6. do —• strešno opeko in salonitne plošče 14.ure in vsako — stiripor, tervol in izotekt soboto od 9. do — betonsko železo in mreže 12. ure. — betonske mešalce in samokolnice — notranje in zunanje — vrtne kamine — »monta« strop, montažne garaže —- in ves ostali gradbeni matrial, opremo za cen tralno kurjavo itd. Če gradbenega materiala, ki ga potrebujete, nimamo na zalogi, ga naročimo in dobavimo v najkrajšem času. Do stavimo po želji, tudi na dom. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni av 64245 Kropa, tobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v tel.: (064) 79-481. ^J-Jra^tii. in na7ail (MmmšmMi&AS 12. stran GRADIMO TOREK. 20. MAJA 1986 les potrebuje zaščito sistemska zaščita lesa Belinka Kaj je to sistemska zaščita lesa Belinka? skupino za kemično zaščito lesa. Sistem Belinka je namenjen ljudem, ki sami z veseljem gradijo, obnavljajo in Sistemska zaščita lesa Belinka je komplet Na les škodljivo deluje vrsta različnih vzdržujejo svoje domove, v katerih je les sredstev in ukrepov. Sestavljen je iz petih vplivov in organizmov. Proti vsem ni za poživitev, popestritev in vnašanje izdelkov: Beltop, Belton, Belles, Belocid in enostavnega ukrepa in ni univerzalnega narave v bivalno okolje. Fentin, od katerih je vsak namenjen sredstva. Sistemska zaščita lesa Belinka Skratka, mojstrom, ki radi naredijo vse povsem določenemu posegu za zaščito daje razumljiv in jasen pregled nad sami, a tudi mojstrom, ki se praktično lesa. Prvi trije spadajo v skupino za škodljivimi vplivi ter sredstvi za boj proti ukvarjajo z zaščito lesa. Vsem, ki imajo površinsko, ostala dva pa predstavljata njim. radi les in to tudi pokažejo. preprečevanje barvita trajna zaščita skandinavska preventivna in zatiranje zatiranje lesnih lesa zaščita lesa zaščita lesa lesnih škodljivcev jnsektov f^^f ® belinka Ujjr b Ljubljana moj odnos do lesa Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠ NOVI DOM! Gradimo varno! pohištvo za vse namene, talne obloge v veleblagovnici Globus Zavarujmo že gradnjo K11 o ploščice, kopalnice, vodovodne armature, KRANJ Povsod v svetu, pri nas pa še toliko bolj, velja pravilo: kadar se odločamo o ilobus belo tehniko in kuhinje zavarovanju stanovanjskih in drugih objektov, jih zavarujmo za njihovo polno I VS KS V« <*9 vrednost. Graditeljem pa še tale nasvet: oglasite se v zavarovalnici in se po • V/ K/ M ^ govorite tudi o zavarovanju gradnje. Nesreča, žal, nikdar ne počiva! Nesreče so se dogajale in slabemu materialu, lomu, pre se je odločil, da jo zavaruje za se bodo. Saj poznamo tisti maknitvam. . . 10 milijonov oziroma za polo v prodajalni kuhinj in kopalniške opreme DEKOR, znani izrek: po toči zvoniti je Ko pa se odločate za zava vično vrednost. Potem pa se prepozno. Da posledice ne bi rovanje gradnje oziroma že je zgodila nesreča in škoda, ki Kranj, Koroška cesta 35. bile tako hude, velja o tem zgrajenega objekta, velja po je nastala,znaša 5 milijonov razmišljati dovolj zgodaj. Gra vsod v svetu, pri nas pa še to dinarjev. Ker je lastnik v zava ditelji bi, recimo, morali raz liko bolj, pravilo, da gradnjo rovanje zaupal samo polovi mišljati o zavarovanju že pred ali objekt zavarujemo za pol čno vrednost, mu tudi pri po začetkom in med samo grad no vrednost. Zato je treba vračilu pripada samo polovi njo. To še posebno velja za čimbolj natančno določiti de čna vrednost od škode. V tem OBIŠČITE NAS. PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP! električne in plinske inštalaci jansko vrednost in zavaroval primeru Je to 2,5 milijona di je, ki morajo biti vgrajene no kritje. Ker sklenjeno zava narjev. Ce pa bi ob sklenitvi strokovno oziroma tako, da rovanje velja eno leto, naj bi zavarovanja objekt zavaroval ne bi (denimo,kasneje prišlo graditelji v zavarovalni vsoti za njegovo polno vrednost, bi do požara. Tudi ostrešje je upoštevali vse, kar namerava ob 5 milijonih škode'dobil tudi treba primerno zaščititi. jo v tistem letu vgraditi. Pri 5 milijonov odškodnine. Kot rečeno, tudi med grad tem pa ne bi smeli pozabiti njo lahko kaj hitro pride do tudi na inflacijo. Skratka, za Graditelje pa naj spomnimo (m) metalka nesreče oziroma škode. Zato varovanje skušajte skleniti za še na različna posojila, ki se naj bi vsak graditelj, ko začne čimbolj realno dejansko vred običajno dajejo za gradnjo. z gradnjo, mislil tudi na zava nost. Praviloma namreč dajalec po rovanje. Za tovrstne primere Prav inflacija je danes tista, sojila zahteva tudi kritje. Eno je danes poznano tako imeno ki zelo hitro zmanjšuje zavaro takšnih kritij je tudi tako ime vano požarno zavarovanje, ki valno vsoto. Kaj se namreč novano vinkulacijsko potrdilo, BLAGOVNICA se lahko sklene za objekt v dogaja? Če objekt zavaruje ki je dokaz, da je objekt v KAMNIK gradnji oziroma za že zgrajeni mo po njegovi realni dejanski gradnji oziroma zgrajen do del objekta. Morda pa še ne vrednosti na dan zavarovanja določene faze,zavarovan sku Tel.: (061) 831-757 veste, da se lahko zavaruje tu (torej po tako imenovani polni paj s še ne vgrajenim materia- -xie di material, ki še ni vgrajen. vrednosti), je zavarovalno kri iom. Ob morebitni škodi ima Pogoj za zavarovanje materia tje zaradi inflacije čez leto dni potem posojilodajalec pravi la, ki ga boste vgradili v enem že veliko manjše. Zato se co do povračila posojila iz od let,u (toliko časa namreč tudi danes redno dogaja, da so za škodnine, ki jo izplača zavaro traja zavarovanje), je, da je le varovalne vsote pri nas pre valnica, če graditelj posojila ta shranjen v zaprtem (zakle nizke. ne more vrniti. Pri tem pa se njenem) prostoru. S tem je To velja tako za zavarova mora vinkulacijsko potrdilo namreč možno tudi zavarova nje same gradnje kot za že nanašati na dejansko vred nje proti vlomu. zgrajene objekte. Zavarovalni nost objekta. Pri večjih nakupih Samo gradnjo je moč zava zastopniki pa tudi ugotavljajo, rovati proti različnim nezgo da so lastniki objektov največ Kazmislite torej. Če se že brezplačna dostava do 50 km. dam, nespretnosti, malomar krat preslabo seznanjeni z za odločate za takšno investicijo, nosti in podobno pa tudi proti varovanjem in tudi s povrači kot je gradnja, potem gradite napakam v tako imenovanih lom škode, če pride do nje. varno. Ne pustite se presene NAKUP tehnično-računskih osnovah, Poglejmo primer! Hiša je na titi in zavarajte gradnjo, če pa proti konstrukcijskim napa dan zavarovanja vredna 20 niste graditelj, zavarujte ob Z ZADOVOLJSTVOM kam , in izvedbenim delom. milijonpv, dinarjev, Lastnikpa jektčim bolj. realno!. ^ . ju dri fteS (fatep it.iub**rq { Reportaže TOREK, 20. MAJA 1986 n STRAN !ju za Pokal Bleda Heda in Milan Ogris SKOZI ZBIRKO MINERALOV VIDIŠ VSE ŽIVLJENJE Minerali ju spremljajo od otroštva. Hedin oče je bil zagorski knap in večjega veselja ji kot otroku ni mogel narediti, kot da ji je prinesel iz jame kakšen po sebno lep kamen, kalcit, kremen ... Tudi oče Ogrisovih fantov od Sv. Ane je ^ iz Jugoslavije, Avstrije, bil rudar. Svinec je kopal po rudnikih, nazadnje, pred prvo svetovno vojno, pa Adžarske se je v Kazini je v podljubeljskem rudniku kopal živo srebro. Iz vsakega rudnika je imel ^•Tekmovanje je za jugo- kamne. Včasih, ko je bil pri volji, je odprl skrinjico, pokazal otrokom ta čuda '^okal je odnesel Italijan Jelena Tutić iz hotela Toplice. narave, povedal, kje je našel tega, kje onega... °svojil Branko Lepša iz še na nizki ravni: le redki doma či gostje se namreč odločajo za Ljubezen do mineralov sta »Si morda želite kakšen h- mešanice, bržčas tudi zato, ker prinesla v zakon in z otroki poseben kamen? toda tudi dvanajsto mesto so za njihov žep predrage.« jih zdaj zbirajo naprej. Ste »Posebnega sploh ne. Saj terla v mešanju kratkih pijač Jelena Tutić je natakarica v klena vitrina je polna, čez dobiš vse, kar želiš, pa ne za 700 primerkov je v njej. Več L šestnajsto Capudrove v kon- hotelu Toplice. Za mešanje pijač veliko denarja. Če ga ni le je kose sta morala že zame ^nci dolgih cocktailov sta se je navdušila v blejski gostin tos, bo čez dve, pet let. Do ski šoli. Šesto leto tekmuje, vsa njati z manjšimi. Prava sre dragih kamnov mi ni. Včasih ^vornno lePa dosežka, ko leto se udeleži dveh ali treh ča je, da na tržiški razstavi si želim le, da bi bila vitrina imetka je zaposlena v disku tekmovanj v Jugoslaviji. Šest mineralov in fosilov kamne prazna, da bi začela znova.« ^ K ^ark m Je ^e stara znan~ pokalov v njeni omari dokazuje, lahko tudi zamenjaš. Da se je vitrina tako na ^ oarmanskih tekmovanj. Le- da je žirija nekatere od njenih polnila, so seveda »krive« tu ]} slavi skromen jubilej: deset Ta konjiček izgleda zelo pijač dobro ocenila. Mešanje pi di vsakoletne razstave mine ^l&mreč mineva, odkar je pr- jač ni njen poklic, s tem se drag; če pa začneš zbirati že ralov in fosilov v Tržiču. Ku « Mešala pijače pred strogim ukvarja iz veselja in v zadovolj mlad, zbirka počasi raste in s povali so, zamenjavali, pa tu i,. °m strokovne žirije, na tek- stvo tistih, ki pijejo njene meša ni tako zelo draga. ^°vanjih, na katerih je tudi si- nice. Na 12. Pokalu Bleda je za di sami kopali in iskali. Vsa ^Mosegla lepe uspehe. Njena kratki cocktail zmešala vodko, »Skozi zbirko mineralov ke počitnice so izrabili za j^na je že polna pokalov, me- kavin liker in sladko smetano, vidiš celo življenje,« pravi iskanje mineralov. Pod Be- QJ in drugih priznanj, med za dolgega pa vodko, martini, ki- Heda Ogris. »Vsakič, ko vza- gunjščico so našli celo steno ^ " m je zmagala tudi na dr- vi in pomaračni sok. meš v roke kamen, se spomi- morskih lilij, kopali so v Vr*em prvenstvu. Jugoslovani smo v »pivskem niš, kje si ga dobil, kdaj, za kamnolomih v Novigradu, na Moravskem, v pobratenem L^etka zna zmešati dvajset svetu« poznani kot ljudje, ki ne kaj si si želel ravno tega, ali ((j^kih (močnejših) irj dolgih znamo zmerno piti, saj se ga ra te je prevzela oblika, barva, Ste Marie aux Mineš in dru god. Danes hrani njihova L ažjih) pijač iz »svetovnega že- di na hitro »nalokamo«, zato nas kako težko si dobil denar u^ga repertoarja« in razen je tudi zanimalo, kakšna meša zanj ... Kamen ni mrtva zbirka kamenje iz vseh . se več sto po lastni zamisli nica je najboljša za zdravljenje stvar. Vsakič, ko ga vzameš v vzhodnoevropskih držav, ra mačka po prekrokani noči. Jele roke, je drugačen. Vidiš po zen Sovjetske zveze, Italije, Izmišljiji. Na 12. Pokalu Ble- 6 na nam je priporočila bloodv drobnosti, ki jih prej še niko s Sicilije, z Elbe, iz Španije, w J za dolgo pijačo zmešala ki Mary — mešanica ledeno-hlad- Nemčije, Brazilije, iz Konga li beli rum, ananasov sok in vit- li nisi opazil. Vsak mineral je ne vodke in prav tako mrzlega svet in lepota zase, samo po in Sahare. Ogrisova najbolj Zq- kratki cocktail pa jagodni paradižnikovega soka, popra, so rum gledati ga moraš znati s pra cenita minerale iz Trepče, ki slanu » ananasov sok in li in »pekoče omake« (tabaska). (v *° smetano. »Gostje zadnje vimi očmi. Pod povečevalni- veljajo v svetu za najlepše, »Ni namen gostinstva, da bi se yj.e največ pijejo mešanico ki kom, osvetljen, se pokaže in fosile iz Dolžanove sote ga gostje »nalokali«, je ob tem ta . vitke, kar še posebej ve-, spet v drugi luči. Kamne mo ske. Vesela sta, da je med 2a pripomnil Avgust Trampuš, j6 ženske, ki tudi sicer najra- raš znati »brati«. V šoli učim mladimi Tržičani vse več lju- podpredsednik organizacijskega (^°spgajopo bolj sladkih pija- glasbo, toda če le morem, bitlejev mineralov. Društvo ,A •* je dejala Cvetka Capuder, odbora, vodja Golf-klub resta otroke navdušim tudi za mi ljubiteljev mineralov in fosi vracije na Bledu. »Barmani, ki ij^gleži hvalijo trpke, ne sladke nerale. Včasih jih povabim lov je v Tržiču naredilo veli so v nekem smislu ambasadorji bJ16 grenke mešanice, zalite z turizma, saj so največ v stiku z Minerali iz Trepče so najbolj občudovani kamni tržiške domov, da pogledamo kame ko prav pri otrocih. Saj mora L?alkoholno pijačo. Nemci se razstave mineralov in fosilov, pravita Heda in Milan nje v vitrini, pripovedujem pravi zbiralec s tako vzgojo j^j" navdušujejo nad pijačami, gosti, navajajo ljudi h kulturne Ogris — Foto: D. Dolenc jim o posebnostih.« začeti zgodaj. D. Dolenc v mu pitju in k mešanju pijač.« ^ns Sebujejo vodko ali martini. pivska kultura je za zdaj C. Zaplotnik V Kraniu so tekmovali mladi fiziki sama. Obnovila sta streho, žlebove, notranje inštalacije, tla. Drugih del, od obnove dimnikov do oken in fasade, NAJBOLJŠI SO MERILI se bosta lotevala postopno, kot bosta pač zmogla. Če že posojila ni od nikoder, bi ra da vsaj to, naj ljudje zvedo, ZNANJE da za nakup ali obnovo hiše UŠI od družbe nista dobila niti Kranj, 17. maja — Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je letoš pare. h.' jfi je bila sprva pred- nje srednješolsko tekmovanje mladih fizikov poverilo kranjski Srednji šoli pedago K sreči nista zamerljiva ške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve. V petek in soboto je p in Gorazd Sotler. človeka. Hišo sta Ločanom gostila 155 mladih in 21 slovenskih šol. Pokroviteljica tekmovanja, Iskra Kiberneti- i Sejal veliki impresio- kljub temu odprla. V njej je bilo že nekaj glasbenih prire ka, ki je na gimnaziji razstavljala svojo merilno tehniko, je najuspešnejšega tek P°membni ljudje tiste- ditev, literarni večer, na ogled so njuna dela in dela movalca, Petra Pehanija iz Ljubljane, nagradila s štipendijo. s. mladih umetnikov Darje in Roka Součka (ki pa zdaj seli h Misli, kako bi poživila ta svoj atelje drugam), na Po dvanajstih letih je kranj lahko uporabljali kot učila in ge. Rezultati, ki so jih slove^ ska Srednja šola pedagoške, 'turni utrip hiše, ie bilo še ogled je hiša. pripomočke.« sno razglasili popoldne, so po Tomaž Prosen računalniške in naravoslovno- V petek zvečer so se mladi kazali, da je bila konkurenca Tudi naprej bo hiša Loča matematične usmeritve znova ^ v zameno sta Sotlerjeva fiziki najprej pomerili v dru res huda. Najbolje so se med nom odprta, le da v nekoliko gostiteljica tekmovanja mla še t ^a bosta, za obnovo hi- žabnem kvizu, ki je najboljšim najboljšimi izkazali mladi fizi doiv kulturnega spomenika drugačni obliki. Odprti bosta dih fizikov. 1974. leta je bilo prinesel lepe nagrade, Iskrine ki iz ljubljanske naravoslovne {rj. a vsaj kakšno posojilo. veža in manjša dvorana ob namreč v tej šoli zvezno tek unimere, stenske ure in lupe. šole, od koder je tudi absolutni ^]ub podpori izvršnega sve- njej, v kateri se bodo lahko movanje, v petek in soboto pa V soboto pa je šlo zares. Tek zmagovalec, Peter Pehani. Ta s občasno vrstile razstave in se je tu zbralo 155 mladih iz je poleg udeležbe na zveznem t>r ta očitno delala račun movalce so razdelili v štiri Z druge kulturne prireditve. 21 slovenskih šol, ki so merili tekmovanju fizikov v Prištini, VSg krčmar j a, saj sta doslej skupine in jim razdelili nalo znanje iz fizike (mehanike, dela morala financirati H. Jelovčan energije, optike in elektroma- gnetike) na republiškem tek movanju. »Na tekmovanju sodeluje tudi 16 učencev naše šole,« je povedal ravnatelj SŠPRNMU Valentin Pivk, »28 jih je bilo na področnem tekmovanju. Upajmo, da se bodo tudi letos tako dobro odrezali kot so se minula leta (lani se je naš tre- tješolec Mićo Mrkaić udeležil fizikalne olimpiade). Sicer pa je udeležba letos rekordna. Potrudili smo se, da smo tek movanje in preostali program dobro izpeljali. Pri tem nam je pomagala Iskra Kibernetika, Leon Mavric ki je bila že pred dvanajstimi leti, le da pod imenom Iskra kamor gre 13 najboljših, dobil Elektromehanika, pokrovite še Iskrino štipendijo. Kranj ljica tekmovanja. Ob tej pri ska šola je tudi tokrat dokaza ložnosti je v šoli priredila tudi la, da njeni fiziki niso od muh. razstavo merilne tehnike. Dvojica, Tomaž Prosen iz dru Njen cilj jev predstaviti Iskrin gega letnika in Leon Mavric iz proizvodni program, informi četrtega, gre na zvezno tekmo rati fizike o tehniki, ki jo izde vanje, trem učencem je pri luje naša industrija, ter obi padla tretja nagrada, petim pa skovalcem razstave, kranj so podelili pohvale. Na zvezno skim osnovnošolcem in sred tekmovanje v Prištino poj de nješolcem, omogočiti ogled in poleg obeh mladih Kranjča enostavnejše poskuse. Seveda nov tudi Alenka Mertelj z Je si želimo, da bi razstavljeni V času tekmovanja so na gimnaziji odprli tudi razstavo merilnesenic . predmeti ostali v šoli in bi jih tehnike, ki jo je prispevala pokroviteljica, Iskra Kibernetika, D. Z. Žlebir @®JSJlSSoJJ©IEnGLAS 14. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 20. MAJA 1986 GRADITELJI IN KMETIJSKI PROIZVAJALCI! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA V svojih trgovinah z reprodukcijskim materialom v POLJANSKI in SELŠKI dolini ter v ŠKOFJI LOKI in na TRATI nudi prodajo vseh vrst gradbenega materiala z dostavo na dom — gradbišče z lastnim prevozom. Prodaja kmetijske mehanizacije in vseh vrst repro dukcijskega materiala za kmetijstvo v POLJANAH, SELCAH, na TRATI in na SPODNJEM TRGU v ŠKOFJI LOKI CENE KONKURENČNE ELOffMJUB Kupcem nudimo tudi strokovni nasvet za uporabo se men, gnojil in zaščitnih sredstev. lesna industrija ENOTA AVTO PARK nudi ceneni in hiter pre tdrija voz. Kot vsako leto organizira Lesna industrija IDRIJA tudi letos prodajno akcijo pohištva v svojem salonu v Sp. Idriji. Prodajna akcija bo od 14. do 21. maja 1986. Salon bo odprt vsak dan od 6. do 18. ure v soboto od 8. do 18. ure in v nedeljo od 8. do 12. ure Za nakup pohištva bodo ugodnosti: Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, 5—50% popust n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 60 % polog, ostalo na 6-mesečni brezobrestni kredit razpisuje prosta dela in naloge: Lesna industrija vas vabi, da jih obiščete. 1. VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE 2. VODENJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 3. VODENJE FINANČNEGA SEKTORJA 4. VODENJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Za opravljanje razpisanih del in nalog zahtevamo poleg sploš GRADITE HITRO, nih pogojev in pogojev iz družbenega dogovora o uresničeva GRADITE SODOBNC nju kadrovske politike v občini Kranj še: ©LIPA pod 1. — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacij GRADITE POCENI ske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri POHIŠTVO opravljanju odgovornih del in nalog GRADITE Z NAMI — organizacijske sposobnosti pod 2. — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacij SALON V ske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog — organizacijske sposobnosti KRANJU pod 3. — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 4 le ta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših Trgovina z gradbenim V prizidku večnamenske finančnih del materialom — Kranj dvorane PPC Gorenjski — organizacijske sposobnosti sejem pod 4. — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 4 le ta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših računovodskih del najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanad VSE ZA GRADNJO OD — organizacijske sposobnosti skih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE TEMELJEV DO STREHE Mandat za opravljanje razpisanih del in nalog traja 4 leta. izolacijske materiale — lendapor, novoterm, per LONČARSKO Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in pri lit, stiropor, tervol boste vedno dobili v LES- loženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev spreje keramične ploščice najboljših jugoslovanskih NINI, trgovini z gradbenim PODJETJE ma razpisna komisija 8 dni po objavi. proizvajalcev materialom na Primsko- KOMENDA Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sanitarno keramiko vem v Kranju, in sicer: ob opravljeni izbiri. opaž in furnirane stenske in stropne obloge Prijave naj bodo naslovljene na naslov: Trgovska in gostinska ponedeljkih, sredah in pet DO Živila Kranj, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, z ozna ladijski pod kih od 7. do 17. ure, ob tor ko »za razpisno komisijo«. parketi in talne obloge kih in četrtkih od 7. do odkupuje stara ostrešja in stavbno pohištvo vse vrste mehkega lesa 14. ure ter ob sobotah od gradbeni material (bor, smreka, jelka, breza, reprodukcijski material za lesno obrt 7. do 12. ure. jelša). Cena ugodna! Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Informacije vsak dan od 6. do 14. ure. Tel.: 061/841-015. i PLANUM IRC RADOVLJICA TOZD Smučarski center KOBLA, Bohinjska Bistrica Radovljica, Gorenjska cesta 26 >>IA.V-OM PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE-MOJSTRANA Po sklepu delovne skupnosti razpisujemo javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ objavlja proste delovne naloge kombi CZ 850, nosilnost 595 kg, letnik 1982, registriran, vo TOZD Prodaja na drobno MREŽA zen, izklicna cena 400.000 din. KNJIGOVODJE Javna licitacija bo 23. maja 1986 ob 8. uri na SC Kobla v Bo objavlja dela in naloge hinjski Bistrici (spodnje parkirišče). Pogoji: — končana ekonomska srednja šola Ogled bo uro pred licitacijo. ARANŽIRANJE Na licitaciji lahko sodelujeta zasebni in družbeni sektor. Delovno razmerje sklenemo za dobo enega leta. Predstavniki organizacij morajo pred licitacijo predložiti pi Pogoji za sprejem: Kandidat bo opravil trimesečno poskusno delo. Zaželeno je sno pooblastilo, zasebniki pa morajo vplačati kavcijo v višini — aranžerski tehnik — moški pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. 10 odstotkov od izklicne cene. Kupec mora vozilo plačati v ce Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po — eno leto delovnih izkušenj na področju aranžiranja loti in odpeljati v treh dneh po licitaciji. objavi na naslov: Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, Savska Prometni davek v ceni ni vračunan. Posebne zahteve: Cesta 1, Mojstrana. Licitacija bo po sistemu videno — kupljeno, zato kasnejših re — iniciativnost klamacij ne bomo upoštevali. — kreativnost — dvomesečno poskusno delo Delovna skupnost skupnih služb objavlja na osnovi sklepa ko misije za delovna razmerja v splošnem sektorju dela in na loge ALPETOUR ORGANIZIRANJE REKREACIJE Pogoji za sprejem: SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO LIMOS — Loška industrija mesno-predelovalne opreme DO YU BANDAG ŠKOFJA LOKA — profesor telesne vzgoje in eno leto delovnih izkušenj na in strojev ŠKOFIA LOKA, Kidričeva cesta 51 podobnih delih objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta — višji organizator športne rekreacije in tri leta delovnih iz objavlja prosta dela in naloge dela in naloge: kušenj na podobnih delih Posebne zahteve: FINANČNEGA KNJIGOVODJE 4 GUMARJEV - MONTERJEV AVTOPLASČEV — organizacijska sposobnost Pogoji: — pokMcna gumarska šola in 1 leto delovnih izkušenj — sposobnost sodelovanja Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe — ekonomski teh ali — samostojnost pri delu nik, — NK delavec in 3 leta delovnih izkušenj — splošna telesna spretnost — 3 do 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podob — sposobnost logičnega mišljenja nih delih Poskusno delo traja dva meseca, delo je v dveh izmenah. — dvomesečno poskusno delo — dvomesečno poskusno delo Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in do Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju Delo združujemo za nedoločen čas. kazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v I /.ahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovski oddelek to Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh Škofji Loki, Titov trg 4b, 8 dni po objavL.Kandidate bomo o iz varne. od dneva objave na naslov LIMOS Škofja Loka, Kidričeva 51. biri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. I2BEK, 20. MAJA 1986 OBVESTILA, OGLASI .15. STRAN (^IMlSMMSnGLAS ^LADIMIR NAZOR PROTOKOL V IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE JjP za organizirani odmor djece i omladine grada Zagreba SR SLOVENIJE LJUBLJANA Jkksimirska 51, PJ »Naša djeca«, KRANJSKA GORA, H°rovška 48 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavlja prosta dela in naloge za protokolarni objekt BRDO ^°misija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja TOVARNA KLOBUKOV SESiR ŠKOFJA LOKA, p. o. Prosta dela in naloge: 1. VODJE STREŽBE *• VODJA IZMENE - KUHARJA Komisija za razpis prostih del in nalog pri delavskem svetu °goji: — KV kuhar, 1 leto delovnih izkušenj v stroki, 2. VODJE IZMENE - TEHNIKA STREŽBE objavlja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblasti — dvomesečno poskusno delo li in odgovornostjo: 2- 2 KUHARJA Pogoji: 1. VODJE PROIZVODNO-TEHNIČNEGA PODROČJA 2. VODJE SPLOŠNEGA PODROČJA ^°goji: — najmanj polkvalificirani kuhar s 6 meseci delov pod 1. — višja izobrazba gostinske stroke — smer strežba, nih izkušenj pri kuhanju hrane, — tri leta delovnih izkušenj, Pogoji: — srednja ali višješolska strokovna izobrazba — prednost imajo delavci z delovnimi izkušnjami na — dvomesečno poskusno delo — pet let delovnih izkušenj oziroma tri leta delovnih enakih ali podobnih delih, poskusno delo traja en pod 2. — program štiriletnega srednjega izobraževanja — izkušenj na podobnih delih oziroma nalogah mesec. smer strežba, — izpolnjevanje zahtev družbenega dogovora o ka drovski politiki v občini P°kumentirane ponudbe pošljite na naslov: Naša djeca — dve leti delovnih izkušenj, Vanjska gora, Borovška 48, v 14 dneh od objave, oziroma ve — dvomesečno poskusno delo Pisne prijave z dokazili sprejema tajništvo Tovarne klobukov te razpis do zasedbe delovnih mest. Šešir, p. o., Škofja Loka, Kidričeva 57, 8 dni po objavi, s pripi Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s som »za razpis«. polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju po O odločitvi bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. gojev in življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po ob javi na naslov: Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SR Slo venije, Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke, Lju bljana, Prešernova 8. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbi VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ gA/V ranju prijav. objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: hb rna športnega orodja p. o. 1. kombi IMV 1600 BR, letnik 1978, prevoženo 79.000 km, EGUNJE NA GORENJSKEM vozen, neregistriran, izklicna cena 200.000 din fon 2. štedilnik (4 el. plošče), izklicna cena 4.000 din ,a osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika 3. kinoprojektor 110 V (starina), izklicna cena 9.000 din Notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in MERCATOR - KMETIJSKO 4. episkop, izklicna cena 2.000 din *lepa komisije za delovna razmerja DO Elan 90ZD 5. loščilec, izklicna cena 2.500 din ^javljamo prosta dela in naloge MERCATOR KIT ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE (©] 6. štedilnik (ne dela), izklicna cena 1.000 din 7. hladilnik (ne dela), izklicna cena 1.000 din L n. sol. o., KRANJ, JLA 2 * SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA II 8. pralni stroj PRIMAT (15 kg), izklicna cena 50.000 din *a program plastike 9. sušilni stroj PRIMAT, izklicna cena 50.000 din oglaša prosta dela in naloge 10. 2 pralna stroja KORTING (gospodinjska), izklicna cena SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA III ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ 10.000 din.potrebno manjše popravilo *a program telovadnega orodja 11. kotel — plinski, 801, izklicna cena 30.000 din 12. lupilec krompirja (pokvarjen), izklicna cena 1.000 din 3- MANJ ZAHTEVNA DELA ZA KLEPARJA - VEČ PRODAJALK ŽIVILSKE STROKE *a program vzdrževanja Računski stroji: Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi 13. SHARP complet 761 (elekt. rač. str.), izklicna cena ? pripravnik °goji: 5.000 din p°d 1. — višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 2 oziroma 14. DIGITRON 1520 RP (elekt. rač. str.), izklicna cena. 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih de ZA TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF 5.000 din lih, pasivno znanje enega tujega jezika, tečaj iz 15. OLYMPIA (elekt. rač. str.), izklicna cena 2.500 din varstva pri delu, trimesečno poskusno delo - KOVINOSTRUGARJA 16. OLYMPIA (elekt. rač. str.), izklicna cena 2.500 din Pod 2. _ 17. RHEINMETALL (elekt. rač. str.), izklicna cena 2.500 din višja ali srednja izobrazba strojne smeri, 1 oziroma za opravljanje vzdrževalnih del 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih de 18. razmnoževalni stroj CYKLOS, izklicna cena 5.000 din lih, pasivno znanje enega tujega jezika, tečaj iz Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški 19. trokadero (pokvarjen), izklicna cena 1.500 din rok varstva pri delu in trimesečno poskusno delo Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo v sredo, Pod 3. - triletni program srednjega usmerjenega izobraže - STROJNEGA KIJUČAVNIČARJA 21. maja 1986, v vrtcu Ivo Slavec Jokl, Levstikova 6, Kranj, od vanja, smer klepar, 6 mesecev delovnih izkušenj in 11. do 13. ure. Javna licitacija bo istega dne ob 13.30. za opravljanje vzdrževalnih del trimesečno poskusno delo Varščino — 10 odstotkov od izklicne cene osnovnega sredstva Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški — je treba plačati najkasneje do 13. ure. Vračljiva je po koncu i^ne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska slu- rok licitacije, sicer zapade. a ELAN, tovarna športnega orodja, p. o., Begunje 1 na Go Vse stroške prepisa lastništva, druge stroške in prometni da 15 dni po objavi. rskem, Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema vek plača kupec. Izlicitirane predmete morate plačati in odpe .izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku splošno-kadrovski sektor Mercator KŽK Gorenjske, Kranj, ljati s kraja licitacije takoj. °bJave. JLA 2, v 8 dneh po objavi. Prodano bo po sistemu videno — kupljeno. TOREK, 20. MAJA 1986 ^m^mmmGLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI OBRTNO ZDRUŽENJE ČEVLJARNA RATITOVEC STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE KRANJ ŽELEZNIKI sprejme za opravljanje del in objavlja prosta dela in n* nalog DOPOLNITEV SKUPNEGA RAZPISA KADROVSKIH loge ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1986/87 Tovarna obutve PEKO TRŽIČ, n. sol. o. STROKOVNEGA SODELAVCA 1. POMOŽNEGA V Delu je bil 15. aprila 1986 (št. 88) objavljen skupni razpis ka Delovna skupnost skupnih služb objavlja v elektronsko ra za področje — razvoj samo S ESTA VLJALCA drovskih štipendij za šolsko leto 1986—87, kjer so podatki tudi čunskem sektorju dela in naloge stojnega osebnega dela OBUTVE za vseh pet gorenjskih občin. Po tej objavi smo prejeli več do — 2 delavca 1. VODENJE PROGRAMERSKE SKUPINE polnitev, ki jih skladno s 33. členom samoupravnega sporazu Pogoji izobrazbe: ma objavljamo skupaj. Pogoji za sprejem: — prva ali druga stopnja Pogoji: — diplomirani organizator AOP, diplomirani inženir računal pravne ali ekonomske fa ništva in 3 leta delovnih izkušenj na področju računalni - PK ali NK delavec " kultete, lahko tudi pri možnost za priučitev, poklic stop- štev štva pravnik zah- .... ' štipenditor — trimesečno poskusno delo (program, smer) — poznavanje treh programskih jezikov tevn. stiP- Delovno razmerje je za nedo Posebne zahteve: Delovno razmerje bomo skic bolničar III. 2 Dom upokojencev Kranj ločen čas s polnim delovnim nili za nedoločen čas. Vloge — kreativnost kuhar IV. 1 Dom upokojencev Kranj časom. naj interesenti oddajo v 15 ključavničar IV. 1 Kovinska delavnica Bled — iniciativnost Pisne prijave z dokazili o iz dneh po objavi na gornji n8' elektrikar energetik IV. 7 Elektrotehniško pod. — natančnost polnjevanju pogojev pošljite slov. Kranj — sposobnost vodenja v 10 dneh po objavi na na elektrikar elektronik IV. 2 Elektrotehniško pod. — trimesečno poskusno delo slov: Obrtno združenje Škof Kandidate bomo 6 izbiri Kranj ja Loka, Spodnji trg 2. obvestili v 15 dneh. strojni tehnik V. 1 Kovinska delavnica Bled" 2. VODENJE OPERATIVE usnjarski krznarski konf. Pogoji za sprejem: teh. V. 1 Trio Tržič naravoslovno mat. tehnik V. 3 Iskra, TOZD — diplomirani organizator AOP, diplomirani inženir računal Elektromotorji Železniki ništva in 3 leta delovnih izkušenj na področju računalni elektrotehnik elektronik V. 1 Elektrotehniško pod. štva Kranj — poznavanja dveh programskih jezikov SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA organizator dela — rač. s. VI. 1 Iskra, TOZD SKUPNOST OBČINE KRANJ Elektromotorji Železniki Posebne zahteve: učitelja razrednega pouka VI. 1 Občinska izobraževalna — sposobnost vodenja po sklepu 54. seje odbora za graditev pri Samoupravni stano skupnost Škofja Loka — kreativnost • vanjski skupnosti z dne 15. 5. 1986 pred. učitelj mat., fizike VI. 1 Občinska izobraževalna — iniciativnost skupnost Škofja Loka razpisuje učitelj razrednega pouka VI. 1 OS Bratstvo in enotnost — natančnost Kranj — trimesečno poskusno delo učitelj razrednega pouka VI. 1 0$ Stane Žagar Kranj Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahte zbiranje soinvestitorjev za stanovanja, ki bodo predvidoma učitelj razrednega pouka VI. 1 OS France Prešeren vanih pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovski-oddelek tovarne. dograjena v letu 1987. Po terminskem planu bo gradnja stano Kranj vanj začeta leta 1986, in sicer v naslednjih sedmih objektih: predm. učitelj mat. fizike. VI. 1 OS Bratstvo in enotnost B 22, B 23, B 24, Bt 25, Bt 26, B 27 in B 28 v soseski Planina IIL Kranj v Kranju. predm. učitelj tenične vzg. VI. 1 0$ Stane Žagar Kranj predm. učitelj tehnične vzg. VI. 1 OS France Prešeren Skupno bo na razpolago 160 stanovanj, od tega: Kranj — 21 garsonjer predm. učitelj glasb. vzg. VI. 1 0$ Simon Jenko Kranj predm. učitelj glasb. vzg. VI. 1 OS Lucijan Seljak Kranj — 21 enosobnih pedagoška usmeritev V. 1 OS Lucijan Seljak Kranj — 21 enosobnih s kabinetom pedagoška usmeritev V. 1 OS Josip Broz Tito — 35 dvosobnih Predoslje — 31 dvosobnih s kabinetom (Opomba razpisane štipendije osnovnih šol v kranjski občini so ABC POMURKA — 10 trisobnih stanovanj namenjene za potrebe nove osnovne šole na Planini) HTDO GORENJKA, n. sol. o. JESENICE, — 21 trisobnih z dvema kabinetoma TOZD GOSTINSTVO Jesenice dipl. ekonomist VII. 1 Stanovanja so standardna, centralno ogrevana, s tekočo toplo Vezenine Bled Prešernova 16 dipl. ing. elektrotehnike VII. 2 Elektrotehniško pod. vodo in opremljenimi kopalnicami. Kuhinje niso opremljene. Kranj dipl. industrij, oblikoval. VII. 2 Alpina Žiri Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in na Plačilo kupnine za stanovanja bo treba nakazovati v tranšah dipl. industrij, oblikoval. VIL 1 Loške tovarne loge: oz. v štirih zaporednih obrokih od začetka gradnje do predvi hladilnikov Škofja Loka denega roka vselitve, in sicer v naslednjih tranšah: 1. SKLADIŠČNIKA - EKONOMA V TOZD GOSTINSTVO (po pomoti izpuščeno v I. transa 30 % Delu) Pogoji: — končana srednja šola ustrezne smeri, II. transa 20 % — 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalo III. transa 30 % V tej objavi je treba popraviti še naslednje napake: naziv šti gah rV. transa 20 % penditorja pri tekstilnem kemiku II. je Šešir Škofja Loka (st. — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s Programiranje izhodiščne cene za 1 m1 stanovanjske površine 14); objava za GIP Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka je v dodat polnim delovnim časom so po objektih naslednje: ku ponovljena (st. 15); pri dipl. organizatorju je trikrat zapisa 2. VODJE SKLADIŠČA V GLAVNEM SKLADIŠČU na napačna stopnja VI., ki se mora glasiti VIL (pri občini OBJEKT: B 23 303.785 din/m1 Pogoji: — končana srednja ekonomska šola Kranj, st. 12). OBJEKT: Bt 25 303.785 din/m' — 2 leti delovnih izkušenj OBJEKT: B 27 303.785 din/m2 Kandidati za objavljene štipendije si podrobnosti o štipendi — trimesečno poskusno delo OBJEKT: B 28 303.785 din/m2 ranju lahko ogledajo v Delu 15. aprila 1986 (št. 88), potrebne — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s OBJEKT: B 24 408.375 din/m1 informacije bodo dobili tudi v skupnostih za zaposlovanje in v polnim delovnim časom OBJEKT: Bt 26 408.375 din/m2 kadrovskih službah štipenditorjev. Štipendiste iz združenih 2 sredstev znova opozarjamo, da se morajo najprej prijaviti za Za objavljena dela in naloge vodje skladišča se lahko prijavi OBJEKT: B 22 408.375 din/m kadrovsko štipendijo, če je razpisana za njihov poklic (pro jo le moški z odsluženim vojaškim rokom. Do sklepanja pogodb bo pripravljena programirana končna gram, smer). To velja tudi za današnjo objavo in za tiste, ki cena m2 stanovanjske površine. bodo v šolskem letu 1986-87 prvič kandidirali za štipendijo iz 3. VEČ KUHARJEV IN NATAKARJEV združenih sredstev. Pogoji: — končana gostinska šola ustrezne smeri Rok gradnje objektov B 23, Bt 25, B 27 in B 28 je 1. 7.1986 do — zaželene delovne izkušnje 1.6.1987; za objekte B 24, Bt26, B22 je predviden začetek — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s gradnje 1. 12. 1986 do 1. 11. 1987. polnim delovnim časom Za nakup stanovanj se lahko prijavijo OZD, skupnosti, zaseb 4. VZDRŽEVALCA ni obrtniki in etažni lastniki. za vzdrževanje toplovodnih naprav, vodovoda in elektro Pri zbiranju soinvestitorjev — kupcev stanovanj — se od vsa VGP inštalacij kega interesenta zahteva prikaz sredstev oz. kreditov, na os Pogoji: — končana poklicna šola ustrezne smeri novi katerih je razvidna kupna zmožnost. — dve leti delovnih izkušenj Informacije v zvezi s soinvestiranjem stanovanj, potrebne — dvomesečno poskusno delo VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ obrazce in navodila dobite pri pooblaščeni organizaciji DO — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s Mirka Vadnova Domplan Kranj, Cesta JLA 14, tel. 24-440, ob ponedeljkih od polnim delovnim časom 10.—14. ure in ob sredah od 13.—17. ure. Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma na loge Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pisne prijave za nakup stanovanj je treba oddati najkasneje do 30. maja 1986, na naslov: DO DOMPLAN KRANJ, Cesta 2 KV TESARJEV v 8 dneh od dneva objave pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, Jesenice, Kadrovska služba. JLA 14. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastno sti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delov nim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo končano poklicno šolo tesarske stroke — poskusno delo traja en mesec Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepi som, dokazilom o strokovnosti in potrdilom o stalnem bivališ ču na naslov najkasneje v 8 dneh po obja/i. Prošenj brez zah ALPETOUR tevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravna SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA vala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati obveščeni TOZD Potniški promet Kranj pisno o izbiri najkasneje v 40 dneh. objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja na ELEKTRO GORENJSKA, DELOVNA ORGANIZACIJA ZA slednja prosta dela in naloge: DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGI JE, n. sub. o., KRANJ, Cesta JLA 6, TOZD ELEKTRO SAVA 1. VODJE DE ŠKOFJA LOKA KRANJ, n. sub. o., KRANJ, Stara cesta 3 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela 2. KOORDINATORJA - VZDRŽEVALCA RAC in naloge: 3. VOZNIKA AVTOBUSA ZA DE KRANJ - več delavcev 1. OPRAVLIANJE STIKALNIČARSKIH DEL 4. 4 SPREVODNIKE ZA DE KRANJ v HE Sora — Škofja Loka 1 delavec GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA v HE Savica — Bohinj 1 delavec Kidričeva 75, n. sol. o. Pogoji: Pogoji: — elektrotehnik za jaki tok podi. — višja oziroma srednja izobrazba prometne smeri in razpisuje prosta dela in naloge — 3 leta delovnih izkušenj 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot — zaželen strokovni izpit za upravljalca energetskih 1 leto v dejavnosti cestnega prometa, pismeni test o 1. REZKALCA naprav poznavanju področja dela 2. ZIDARJA 3. KUHARJA 2. PROJEKTIRANJE NAPRAV IN KONSTRUKCIJ pod 2. — srednja izobrazba tehnične ali strojne smeri in 3 le 4. VEČ DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI Pogoji: — strojni tehnik ta delovnih izkušenj v strojni stroki, trimesečno po skusno delo IN TRANSPORTU — 4 ieta delovnih izkušenj pod 3. — šola za voznike ali poklicna šola avtomehanske Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na 3. VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO ELEKTRO OPREME stroke in izpit D kategorije, 1 do 2 leti delovnih iz slednje pogoje: Pogoji: — elektrikar kušenj,'od tega več kot 1 leto na delih poklicnega pod 1. poklicna kovinarska šola strojne smeri in 3 leta de — 3 leta delovnih izkušenj voznika, trimesečno poskusno delo in test s področ lovnih izkušenj na delih in nalogah rezkalca 4. OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH ELEKTROMEHANIČNIH ja dela, zaželeno je, da imajo kandidati stalno biva pod 2. poklicna gradbena šola — KV zidar, od 1 do 2 leti lišče v Kranju. delovnih izkušenj DEL pod 4. — osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poklicna gostinska šola — KV kuhar in 2 leti delov Pogoji: — elektrikar pod 3. poskusno delo. Zaželeno je, da imajo kandidati stal nih izkušenj — pripravnik no bivališče v Kranju. pod 4. NK delavec — končana osnovna šola Z delavci bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaželeno je, da so kandidati pod št. 1. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov Poskusno delo traja tri mesece. nim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po iz območja HE. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidriče Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. va 75. pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijav- Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po pre- XLizbiri.howo. kajadidaie^vi;stUi-y i& dneJij^aizbirL lelču roka ža sprejemanje prijav! " • —- TOREK, 20. MAJA 19jj6 OGLASI, OBVESTILA 17. STRAN (^S®SMJ©ISIIGLAS DO ASTRA ENGINEERING KRANJ OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. Šuceva 23, Kranj (m) Delovna skupnost skupnih služb Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: Industrija volnenih izdelkov za STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE SUKNO ZAPUŽE 1. STROJNO KNJIŽENJE Pogoji za opravljanje del oziroma nalog: TOZD Tekstilna tovarna Zapuže 2. FAKTURIRANJE — srednja ekonomska šola Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zako — 3 leta delovnih izkušenj • objavlja na osnovi sklepa komisije za medsebojna delovna nom, imeti še — trimesečno poskusno delo razmerja prosta dela in naloge: pod 1. — srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri Objavljana dela in naloge združujemo za nedoločen čas s pol 1. PLESKARJA — zaželene so delovne izkušnje, prednost bodo imeli nim delovnim časom. 2. STRUGARJA kandidati z opravljenim tečajem za strojno knjiže Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati 3. VZDRŽEVALCA TKALSKIH STROJEV nje pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Astra Engineering 4. VZDRŽEVALEC PARNIH IN VODNIH INSTALACIJ pod 2. — srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri Kranj, Šuceva 23. 5. SUŠILCA V BARVARNI — opravljen bo preizkus znanja iz strojepisja 6. VEČ NK DELAVK za predenje in tkanje Prosta dela in naloge strojnega knjiženja so v DSSS Kranj za Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa nedoločen čas, fakturiranja v DSSS Jesenice pa za določen komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in nalo čas — za nadomeščanja porodniške odsotnosti. Poskusno delo ge: traja dva meseca. 7. REFERENTA ZA IZVOZ Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš Commerce ljejo v 8 dneh po objavi na Osnovno zdravstvo Gorenjske, ! lilHHMfi Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na DSSS Kranj, Gosposvetska 9. slednje posebne pogoje: O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka pod 1. — končana šola za pleskarje za sprjemanje prijav. ISKRA COMMERCE LJUBLJANA — 1 leto delovnih izkušenj TP JUGOSLAVIJE pod 2. — končana šola za oblikovanje kovin objavlja prosta dela za potrebe trgovine v Kranju za nedolo — 1 leto delovnih izkušenj čen čas pod 3. — končana šola za strojne mehanike oziroma ključav ničar POSLOVODJE PRODAJALNE — 1 leto delovnih izkušenj Pogoji: — končana poslovodska šola ali srednja šola elektro pod 4. — končana šola za kovinarstvo in strojništvo (vodo tehnične smeri vodni instalater) — leto delovnih ustreznih izkušenj — 1 leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo pod 5. — končana osnovna šola oziroma 7 razredov osnovne Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih po šole gojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Commerce — 1 leto delovnih izkušenj ELEKTRO GORENJSKA Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58. pod 6. — končanih 8 oziroma 7 razredov osnovne šole DO za distribucijo in proizvodnjo električne energije n. sub. o., pod 7. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske Kranj, TOZD ELEKTRO Žirovnica, n. sub. o., ali tekstilne smeri Žirovnica, Moste 2 a — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika Razpisna komisija razpisuje dela in naloge Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za nedoločen čas s INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. — direktorja TOZD ELEKTRO ŽIROVNICA Vloge sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Sukno Zapuže, EXOTERM KRANJ Begunje na Gorenjskem. Poleg splošnih pogojev in pogojev 511. člena zakona o združe O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po nem delu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo elektrotehnične ali eko Kadrovska komisija* objavlja prosta dela in naloge opravljeni izbiri. nomske smeri ADMINISTRATORKE V KOMERCIALNEM SEKTORJU — 5 let prakse v gospodarstvu — da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem Pogoji: — administrator ali administrativni tehnik (IV. oziro delu ma V. stopnja) — da izpolnjuje merila in načela kadrovanja po družbenem — delo za določen čas — do januarja 1987 (nadome dogovoru o uresničevanju kadrovske politike ščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) —• poskusno delo traja 60 dni Mandatna doba traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni Pisne prijave z opisom zahtevanih pogojev in potrebnimi do sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. kazili pošljite na naslov: TOZD Elektro Žirovnica, Moste 2 a, Žirovnica, v 15 dneh po objavi v ziprti kuverti z oznako »za O izbiri bomo prijavljene obvestili najkasneje v 15 dneh po Mercator končanem zbiranju prijav. razpis direktorja«. MERCATOR - SORA KMETIJSKO GOZDARSKA Delavski svet razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi po ZADRUGA ŽIRI, p. o. oblastili in odgovornostmi: POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD ELEKTRO ŽIROVNICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge moda fvjf* j PLESKARJA Poleg splošnih pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu KRANJ Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: »Moda« slednje posebne pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektrotehni Trgovsko podjetje ELITA KRANJ — da so KV pleskarji ali slikopleskarji čne smeri ali srednjo strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri in z delom pridobljeno delovno zmožnost — v poštev pridejo tudi NKV delavci za priučitev Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — da ima 5 let delovmh izkušenj Z izbranim kandidatom'bomo sklenili delovno razmerje i.a — da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem ŠIVILJE nedoločen čas s polnim delovnim časom. delu ' Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: Poskusno delo traja tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, navedenih v Mandatna doba traja 4 leta. — poklicna šola — tekstilna konfekcijska smer oglasu, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Pisne prijave z opisom zahtevanih pogojev in potrebnimi do — šiviljski tečaj Mercator — Sora, kmetijsko gozdarska zadruga p. o. Žiri, Trg kazili pošljite na naslov TOZD Elektro Žirovnica, Moste 2/a, v — 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih osvoboditve 1, Žiri. 15 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »za razpis pomo Kandidat bo izbran za nedoločen čas z enomesečnim poskus čnika direktorja«. nim delom, delo je izmensko. Kandidati naj se prijavijo v 10 dneh po objavi na naslov: Moda, PT Elita, Kranj, Tavčarjeva 31, in priložijo potrebna dokazila. KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA O izboru bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi Svet razpisuje prosta dela in naloge komisije. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - RAVNATELJA KNJIŽNICE „ ALPETOUR Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev iz SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA 511. člena zakona o združenem delu ter določil družbenega do Delovna skupnost skupnih služb govora o kadrovski politiki občine Škofja Loka izpolnjuje na Industrijski kombinat slednje pogoje: objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta PLANIKA KRANJ — da ima visoko ali višjo izobrazbo knjižničarske, slavisti dela in naloge čne, komparativistične ali druge humanistične smeri s 2 SAMOSTOJNIH REFERENTOV ZA RAZVOJ Komisija za delovna razmerja DSSS ponovno objavlja prosta strokovnim izpitom, dela in naloge — tri leta (za visoko) ali pet let (za višjo izobrazbo) delovnih Pogoji: — diplomirani ekonomist in 1 leto delovnih izkušenj izkušenj na enakih ali podobnih delovnih nalogah, — opravljen izpit za zunanjetrgovinsko registracijo PRIPRAVLJANJE TEHNOLOGIJE - VISOKO ZAHTEVNO — da je družbenopolitično in kulturno angažiran v svojem ži Poskusno delo traja tri mesece. Za uspešno opravljanje del in nalog zahtevamo: vljenjskem in delovnem okolju SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA PLAN IN ANALIZE — visoko strokovno izobrazbo strojne smeri Mandat za ravnatelja knjižnice traja 4 leta. Pogoji: — diplomirani ekonomist ali ekonomist in 1 leto de — 4 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpis lovnih izkušenj aji — znanje enega svetovnega jezika nih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: — druga ustrezna visoka ali višja šola — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Šolska 6, z oznako na Poskusno delo traja tri mesece. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega ovojnici »za razpisno komisijo«. kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu skle kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po oujavi. kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev pa sveta knjižnice o imenovanju. prijav. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijav nega roka. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije BLED, agrotehnika - gruda Komunalno podjetje TOZD Pozamenterija Bled VODOVOD KRANJ, p. o. Koroška cesta 41 objavlja naslednja prosta dela in naloge: AGROTEHNIKA - GRUDA, proizvodnja, IDodovod notranja in zunanja trgovina, 1. VEZILJE II - 2 delavki servisi, n. sol. o., LJUBLIANA, Titova 38—40 vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog: Pogoji: — poklicna šola tekstilne smeri 1. DELAVKE V RAČUNOVODSTVU — trimesečno poskusno delo Komisija za delovna razmerja DSSS Ljubljana, Titova 38—40 objavlja prosta dela in naloge za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodni K sodelovanju vabimo tudi interesentke, ki imajo veselje do škem dopustu) v POČITNIŠKEM DOMU V PORTOROŽU, Med vrtovi 2 dela na vezilnih avtomatih in imajo končano katerokoli po Pogoji: — administrativni tehnik, praksa zaželena klicno šolo ali IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja. 1. GLAVNE KUHARICE 2. INKASANTA VODARINE 2. ŠIVANJE ZAVES - 2 delavki Pogoji: — KV kuharica z daljšo prakso za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola 2. DVEH POMOČNIC KUHARICE Pogoji: — končana osnovna šola z vozniškim izpitom B kate — šivilja Pogoji: — praksa pri delu v kuhinji gorije in lasten prevoz — trimesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. V poštev pri Poskusna doba traja en mesec. Če ne bo dovolj ustreznih prijav za omenjena prosta djla in dejo tudi upokojenci. Stanovanje in hrana sta zagotovljena v Prijave s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljite v 15 naloge, bomo delovno razmerje sklenili tudi s kandidati, ki ni počitniškem domu. dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Vodo majo ustrezne izobrazbe, znajo pa šivati na šivalnem stroju. Pisne vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Tito vod, p. o., Kranj, Koroška cesta 41. Interesenti naj pošljejo prijave do srede, 28. maja 1986, na na va 38, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni slov: Vezenine Bled, kadrov sko-splošni sektor, Bled, Kajuho- Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po izbiri. izbiri. va 1. KQ)IMlSSyj©IESGLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 20. MAJA 1986 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali poči V SPOMIN OBČINE RADOVLJICA tniške hišice, — da namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo pri poslo V sredo, 21. maja, mineva peto Na podlagi 25. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu vni banki najmanj dve leti in bo končano v letu 1986, leto dni bolečine, odkar te je (Ur. 1. SRS, št. 3/81, 1/86), 6 člena družbenega dogovora o — da so kreditno sposobni. kruta usoda življenja iztrgala iz skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbeno naše sredine. Zapustil si nas ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodar III. POSOJILNI POGOJI v veliki bolečini, dragi sin in brat stva v SRS (Ur. 1. SRS št. 15/317, 22. čl. Samoupravnega spora 1. zuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Višina posojila in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delovne občine Radovljica za obdobje 1986—1990 in 11. člena pravilni organizacije iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj, je SIMON ka o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vza odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim do jemnosti združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti, hodkom na zaposlenega v SRS po zadnji objavi in povpre BABNIK objavlja zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stano čnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega de vanjske skupnosti občine Radovljica lavca v delovni organizaciji za isto obdobje, izračunana po le Nisi se poslovil od nas, brez slovesa si odšel, zato nikoli stvici iz 18. člena pravilnika. ne bomo mogli verjeti, da te ni več. Tvoj glas, tvoje oči 2. in nasmejan obraz še vedno živi v naših srcih, a le tvoj RAZPIS Višina posojila in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delavci, se tihi dom je nema priča, da te ni več. Svojo ljubezen ti za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti za nakup izračuna v skladu s pogoji, določenimi v 31. členu pravilnika. lahko izkazujemo samo še s cvetjem in obiski na pre- stanovanj v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj za 3. ranem grobu. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, leto 1986. Obrestna mera za posojila po tem razpisu je 5 %. mu prinašate cvetje in prižigate svečke. I. SPLOŠNI POGOJI 4. VSI TVOJI 1. Pri določitvi povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v Razpisa se lahko udeležijo delovne organizacije z območja ob SRS se upošteva poročilo Zavoda za statistiko za leto 1985 m Kranj, maja 1986 čine Radovljica, ki v skladu s samoupravnim sporazumom o znaša 54.967 din temeljih plana in aneksom k njemu združujejo sredstva vza IV. OSTALE DOLOČBE jemnosti v okviru stanovanjske skupnosti, in delavci, ki pri 1. njih združujejo delo ter namensko varčujejo za nakup stano Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojilo priložiti še: vanj v etažni lastnini. 2. A. DELOVNE ORGANIZACIJE ZAHVAIA Posojila so razpisana iz dela sredstev vzajemnosti, ki jih — sklep organa upravljanja o najetju in namenu porabe po delovne organizacije združujejo v skladu s samoupravnim sojila, Ob boleči izgubi naše drage sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine — prodajno pogodbo za nakup stanovanja oziroma rezervaci žene, mame in stare mame Radovljica v višini 210.000.000 din. je, — izjavo o uskladitvi samoupravnih splošnih aktov s predpisi II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA s področja stanovanjskega gospodarstva, MARIJE A. — višino povprečnega mesečnega čistega OD v delovni orga Delovne organizacije pridobe pravico do posojila iz sredstev nizaciji za leto 1985, vzajemnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — pregled sredstev za stanovanjske namene v OZD za leto AHAČIČ, — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in me 1985. rilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, uskla rojene Jauh B. DELAVCI jene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, z družbe p. d. TRAMUČNE MAME nim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in — prodajno pogodbo za nakup stanovanja oziroma rezervaci usklajevanje družbeno-ekonomskih odnosov na področju jo, se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, pri stanovanjskega gospodarstva v SRS ter samoupravnim — potrdilo o dohodkih družinskih članov za leto 1985, jateljem in sodelavcem podjetij BGP Kranj, Planika, sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske — potidilo o kreditni sposobnosti, Tekstilindus in Iskra Telematika za podarjeno cvetje skupnosti občine Radovljica za obdobje 1986—1990; — potrdilo o premoženjskem stanju, in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi gospodu žup — da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po — kreditno pogodbo, ki so jo sklenili z LB na podlagi namen niku in pevcem za pogrebni obred ter vsem, ki ste jo v skega varčevanja oziroma pogodbo o namenskem varčeva merilih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ra velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. dovljica; nju, — da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sred — potrdilo o številu družinskih članov. Vsi njeni stvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za na kup načrtovanega števila stan. enot; 2. Velesovo, 12. maja 1986 — da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z iz Vloge za dodelitev posojila je treba dati v 30 dneh od objave gubo; razpisa z vso dokumentacijo na naslov: — da izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz sred SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE stev vzajemnosti ter da na ustrezen način sprejemajo ob RADOVLJICA, Cankarjeva 27, Radovljica. • veznosti zagotovitve lastne udeležbe in vračila novega po 3. sojila. Vrstni red prednosti koriščenja posojila je naslednji: B. 1. kupci v Lescah 2. kupci v Radovljici *- nadomestni objekt Delavci, ki združujejo delo v delovnih organizacijah iz prejš ZAHVALA nje točke, pridobe posojilo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 3. kupci v Podnartu — da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oziroma nepri O izidu razpisa bodo prosilci obveščeni najkasneje v 30 dneh Ob boleči izgubi ljubljene žene, merno stanovanje ter sami ali njihovi družinski člani niso po seji odbora za graditev stanovanj. mamice, sestre in tete MARIJE GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ ZAHVALA objavlja prosta dela in naloge ZEVNIK Ob boleči izgubi dragega očeta SALDAKONTISTA 220 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri JANEZA KAUČIČA — dve leti delovnih izkušenj Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na nje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih ni zadnji poti in darovali cvetje zanjo. Vsem hvala za Delo bomo sklenili za določen čas — nadomeščanje delavke, trenutkih stali ob strani. izraze sožalja. ki je na porodniškem dopustu. Nastop dela 15. avgusta 1986. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska komisi Vsi njegovi ŽALUJOČI VSI NJENI ja Gorenjske obrtne zadruge Kranj, Likozarjeva l/a, 8 dni po objavi. Kokrica, maja 1986 ZAHVALA ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, starega očeta Ob boleči in prerani izgubi dragega sina, brata in strica in bratranca LEONA SVETELJA VINKA BRUSA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so- se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano žalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedi Ani Bajt, teti Micki, dr. Pe- cvetje, ustna in pisna sožalja ter denarni prispevek. Zahvaljujemo se sodelavcem Ke gamovi, Psihiatrični bolnici Ljubljana, KOP, Gradbincu, Porodnišnici, KS Šenčur, 7.c mične tovarne Podnart za pomoč ob težkih trenutkih in govorniku KTP za poslovilne razredu OŠ, njegovim sošolcem, gasilcem in fantom iz Srednje vasi, g. župniku za lep besede, dr. Ravniharjevi, dr. Poženelovi, osebju ZD Radovljica, delavcem Sukna Zapu pogrebni obred ter pevcem iz Šenčurja. Vsem še enkrat hvala, ker ste ga v velikem šte že, Iskre Kibernetika, tozd Števci, duhovniku in pevcem iz Naklega. Iskrena hvala vilu pospremili na njegovi zadnji poti. vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in ga na njegovi zadnji poti pospremi li v tako velikem številu. Žalujoči: ati, mami, bratje Franci, Bojan in Vido z družino, sestra Štefka z družino, stric Janez, teta Micka in drugo sorodstvo Žalujoči vsi njegovi Srednja vas, 9. maj 1986 Radovljica, 13. maja 1986 ZAHVALA ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mamice Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete FRANCKE KREU NEVENKE HUCMAN se iskreno zahvaljujem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in soču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za po stvovanje. Hvala delovnemu kolektivu Iskra-Reteče, tov. direktorju za ganljive poslo darjeno cvetje in izrečena sožalja. Lepo se zahvaljujemo g. župniku za pogreb vilne besede in sodelavcem Alpetoura, tozd Hoteli Škofja Loka za nesebično pomoč v ni obred, pevcem Save Kranj in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. najtežjih trenutkih. Zahvaljujem se za podarjene vence in cvetje, duhovščini za po grebni obred, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Žalujoča: Ivo in hčerka Saša Kranj, Vicenza, Baltimore, Gameljne Škofja Loka, 8. maja 1986 °nEK, 20. MAJA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA , OSMRTNICE I .19. STRAN ©©M^IEHGLAS Prodam seno. Velesovo 10, Cerklje Prodam ZASTAVO 101 C, letnik MOPED tomos BT 50, nov, prodam Prodam Z 750, generalno obnovlje lALI OGLASI 8003 1979. Tel.: 38-009 7921 ali menjam za novejši APN 6. Tel.: no (motor in karoserija). Tel.: 80-434 VIDEOREKORDER JVC VHS in 7 ka Hotel Zelo ugodno prodam motor za au- 25-365 7952 8075 M.27 960 set prodam za 30 SM. Tel.: 25-681 od stina 1300, za 3,5 SM. Ogled do 10. OPEL MANTO prodam. Tel.: (061) Prodam Z 750 SC, 'etnik 80. Tel.: 15 ure dalje 8004 zjutraj, dodam še vplinjač »einlaser« 847-191, popoldne 7952 80-715 , 8076 Nujno poceni prodam nerabljen Kranj in dinamo. Marko Akalovič, Pot na Zali Prodam R - 16, tel.: 70-462 7953 Prodam GOLF GTJ z dodatno opre- JVC avtomatik GRAMOFON in tuning. rovt 9, Tržič 7923 Prodam FIAT 750, letnik 1976, nere mo, letnik 81. Tel: 82-996 8077 Tel.: 38-057 8005 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, gistriran, v voznem stanju, nekaram- Prodam KOMBI BUS karavele C WV jbaraiMiroji Prodam dekliško KOLO, 24 col, in Cenjene obisko letnik 1977, registrirano do 29.4. 1987 boliran. Proletarska c. 45, Tržič 7954 diesel, letnik 1984, ugodno. Ramiz Ari moško kolo senior, 5 prestav. Tel.: valce vabimo na ter ZASTAVO 101, celo ali po delih. Z — 101, letnik 1976, registriran do faj, Struževo 55/a, tel.: 23-629 8078 23-201 zvečer 8006 Tel. služba: 25-571, int. 21. Naslov: Go- maja 1987, ugodno prodam. Mazi, Alp J^odam 220 D motor. Svetelj, Reše- Zastavo 750, letnik 1982 prodam. Prodam starejši pisalni stroj (70 let) renjesavska 58, Kranj 7924 ska 13, Bled, tel.: 79-661, dopoldne <^Kranj, tel.:26-154 7968 ZABAVO S PLE Šuceva 3, Kranj-Primskovo, tel. 21-425 Tel.: 21-777 8007 Prodam GOLF JGLD S, letnik 7955 Prodam barvni TV riz, star 5 let, SOM za mlade 1985. Tel: 57-272 zvečer 7925 Prodam ŠKODO, letnik 1970 in dva ?W vsak dan od 14.30 do 21 ure. Ju- Prodam 2.000-I CISTERNO za olje. Prodam ZASTAVO 850, letnik 1982, nova blatnika, za 15 SM. Ogled je mo ^Mgzreku, Koroška 25/a, Kranj 7969 Demšar, Zg. Bitnje 188 8008 in starejše. Vsak dobro ohranjen. Sašo Majcan, Tončka «0-litrsko stiskalnico za sadje, MLIN Prodam ZLATO za zobe. Tel.: 77-503 žen popoldne. Alojz štular, Kovor 133, PETEK in SOBO Dežmana 8, Kranj, po 15. uri 7926 ? sadje in DROBILEC za koruzo. Filip 8009 Tržič 7956 TO od 20. do Svet krajevne skupnosti Podbrezje Sijtir, Gorič e 17, Golnik 7970 Prodam jedilni KROMPIR igor. Češ- Poceni prodam AMI 8, letnik Prodam Ž — 750, letnik 1974, kartT 1973. Tel.: 33-600, zvečer 7927 serija obnovljena, reg. do maja 1987, daje v najem spodnje prostore hiše Pr njevek 9, Cerklje 8010 24. ure vas bo s odam bočno KOSILNICO greben cena 18 SM. Tel.: (064) 79-713 7957 KS v središču Podbrezij za gostinski Prodam GAJBICE, cena 600 din. Po- Prodam Lado 1300 S, letnik 1984, pr faktor IMT 533 in 539. Šmartno 25, obrat ali mirno otfrt. Prostori so v dreča 52, Mavčiče 8011 prijetnimi melo va registracija 1985. Tel.: 47-057 — To- Prodam Z — 101, letnik 1980, ogled ^^ICerklje na Gorenjskem 7971 adaptaciji in je potrebna primerna la p r popoldne. Tomaž Kostanjšek, Jelov- ,, . odam TV riz Zagreb, licenca tele Poceni prodam malo rabljeno PEČ dijami zabaval min. Ul. Pavle Medetove 21, Naklo 7928 ška 11, Radovljica 7958 stna udeležba. Interesenti naj se javijo sen, grand color 777, ekran 66. Tel.: za centralno trika Celje, 25.000 kalorij. KRVAVŠKI predsedniku KS, tel.: 70-241 ali oseb- z Du e 1 IVAN MARKOVIČ prodam SENO in OTAVO ter MO 8 P'J kupim na 2 prestavi, v najem dam 1 h RAVNIKA' 7998 Kupim aluminijast SOD za gnojnico 1200-1500 litrov. Tel.: 79-964 8062 J ffodam 12 m3 suhih BUKOVIH drv. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 20. maja 1986, ob 16. uri na pokopališču Kupim 20 kosov SALONIT plošč 7,5 -^Sgc^Dolenja vas 12, Selca 7999 ilanovanja valjne, dolžina 125 cm. Jože Zavrl, La v Lescah. Do pogreba leži v mrliški vežici na pokopališču v Lescah. Obodno prodam komplet traktorski hovče21, Cerklje 8063 Krn' ČALNIK za traktor pasquali, Prodam dvosobno STANOVANJE v ^ISjk Breznica 5, Škofja Loka 8000 Kranju. Tel: 22-367 8056 Žalujoči: žena Nada, hčerki Ingrid in Karmen ter ostalo sorodstvo r,0 £°dam malo rabljeno vrtno motor- Mlad par, ki pričakuje otroka, nujno 6i 5,°SlLNICO gorenje s košaro. Tel.: išče stanovanje ali garsonjero v Kra vozila 8001 nju ali bližnji okolici. Tel.: 22-001 po 12 Lesce, 18. maja 1986 Pr uri 8057 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, jn odam globok OTROŠKI VOZIČEK ^.KLAVIRSKO HARMONIKO vvelt Najamem GARSONJERO za naj registriran do 8. 5.1987. Isak Sujkovič, nJ^ter, 48-basno. Naslov v oilas- manj 3 leta. Možen kasnejši odkup. Cesta Lmaja 37, Kranj, tel.: 26-112 -S^oddelku 8002 Tel.: 25-975 8058 7922 Logarjevi četverčki so v soboto upihnili prve svečke GLASOVA ANKETA Stručke zrasle v lepe otroke Na Kokrici sejem Poleti si bodo privoščili morje. Dopu Škofja Loka, 17. maja — Dopoldne ob deset do enajstih je minilo sta ne bo, vsaj za starše ne, bo pa do točno eno leto, kar so začeli prihajati na svet; majhne, nebog brodošla in koristna sprememba. Leto in kolesarski trim ljene in slabotne stručke, za katere sta mamica Mateja in očka vali bodo v Červarju, kjer ima ABC Lo Kokrica, 18. maja — Tudi letos dicije, ki jo potrebujem za hojo v Marko v vsesplošnem veselju trepetala. Danes so Nina, Jan, Rok ka počitniško stanovanje. smo na Kokrici, kjer je bil od petka gore.« Hujši problem kot obilica dela je za in Tadej kot vsi drugi enoletni otroci. do nedelje tradicionalni kolesarski Joža Komovec t starše denar. Otroci ogromno stanejo, sejem, pripravili kolesarski trim Mlake: »V mla Lepi otroci so. Zdravi, krepki, ne pre- Doma pa so najbolj zadovoljni kar posebno otroci, ki so vsi enako veliki. Gorenjskega glasa. Nekaj nad 50 dih letih sem bil suhi, ne preveč okrogli, negovani, z že na tleh. Posedejo v krogu na deko, Ce bi bili rojeni eden za drugim, bi kolesarjev vseh starosti se je odzva stalno na kole rahlo rjavo pobarvanimi lički, z očmi, pred njimi je škatla z igračami. Po celo marsikaj lahko drug za drugim ponosi lo vabilu in prevozilo progo od Ko- su, potem serfl ki zvedavo gledajo v svet. Edina razli uro, tudi dve se zamotijo z igro. li. Tako pa vsi naenkrat rabijo plenice, krice do Spodnje Bele in nazaj. Ni 15 let sedel na ka oJ drugih otrok je morda ta, da so Dela je z njimi veliko, čeprav mami enake majice, hlačke, jopice, kape. Tu smo merili časov, saj je tekmovalni mopedu, sedaj Logarjevi štirje bolj potrpežljivi, prid ca Mateja pravi, da je treba stvar le di hrana je draga za proračun, kakrš pomen na tej prireditvi postranski. pa je spet aktu ni, kar je gotovo posledica »vzgoje«. prav organizirati, pa gre. Res pa je, da nega imajo Logarjevi. Mateja je šele Važno je bilo, da srečno, varno in alno kolo. Kole Najbolj živahna, radovedna in na ne zna več sedeti brez dela. Čas najde zadnji mesec dobila petdeset tisočakov zadovoljno prevrtiš pedale od starta sarjenje je zdra predna je Nina, ki je že ob rojstvu pre tudi za šivanje; zjutraj, ko še spijo, in porodniške. Prej je dobivala povprečno do cilja. Vsak udeleženec je prejel vo. Na svežem kašala bratce. V posteljici se že pobere zvečer, ko gredo spat. Bolj hudo je s po trideset. Marko tudi šele zdaj zaslu posebno nalepko kolesarskega tri zraku si, vrtiš na noge, vse hoče doseči, otipati; prava pranjem. Tristo plenic imajo, pa ni no ži okrog osemdeset tisočakov. ma Gorenjskega glasa, podelili pa pedale in še naravo opazuješ zra ženska, bi dejali. Fantje so bolj umirje bena preveč, kadar se slabo suši. Vsak Starša ne tarnata, vesela pa sta vsa smo še nekaj praktičnih nagrad. ven. Za zdaj izbiram krajše ture, do ni, z nekakšno vzvišeno dostojanstve- dan je oblačil za dva stroja, redko se ke pomoči. Že ob rojstvu otrok so jima Štiričlanska družina Viktorja Prav- Brnika, Preddvora in Kamnika, sta je bila nagrajena s povabilom nostjo spremljajo dogajanje okrog izide z enim pranjem. veliko pomagali, zlasti njuna kolektiva kasneje pa bom izbral tudi daljše- na štruklje v gostišče Ančka na Ko sebe. Pri dopoldanskem varstvu pomaga ABC Loka in Obrtnik. Zlatorog, na pri Novo kolo imam. Pred dvema mese krici, najmlajši udeleženki, Janja varuška iz vrtca. Plačujejo jo ABC Lo mer, jima vseskozi pošilja pralni pra cema sem dal zanj 2,6 milijona sta Nina in Tadej imat po šest zobkov, ka in Obrtnik, kjer sta Mateja zaposle šek. Jekovec in Nataša Boncelj, sta pre druga dva po dva. Kakšen mesec že vsi jeli barvice Aera, najstarejši udele rih dinarjev, danes pa je že dva sta na kot prodajalka in Marko kot naba Ob prvem rojstnem dnevu se je oko ra milijona več.« ponoči pridno spijo. Prej je vedno kate vni referent, ter vzgojno varstvena or lje spet spomnilo Logarjevih četverč- ženec, Tone Grašič, je bil nagrajen rega kaj »zvijalo«. Jedo radi, zdaj že Tone Mali, ganizacija. Poslej pa bodo morali iti za kov. Danes, ravno v času obletnice, so s steklenico najkakovostnejšega vi skoraj vse od kraja. Čez zimo so sami predsednik ko* varstvo tudi otroški dodatki; okroglo bili gostje v loški Nami, ki jim je poklo na iz Brd. Mirko Vidic bo odšel z pospravili šest gajbic jabolk; ob vseh nami na izlet, nagrajeni pa se bili lesarske sekcije pomarančah in bananah. sedem tisočakov dobi vsak od četverč- nila za osemdeset tisoč dinarjev blaga. na Kokrici: kov. Starša sta izbrala oblačila. V Nami so še Slavko Baje, Šteian Brezar in Radi so zunaj, po dva in dva se z vo Jože Komovec. »Trim Gorenj Februarja bo šla Mateja po 21 mese tudi obljubili, da se bodo spomnili tudi skega glasa do zičkoma peljejo na sprehod z mamico cih, kolikor ji po zakonu pripada po naslednjih obletnic. in varuško, ki jo popoldne zamenja bro ocenjujemo, rodniškega dopusta, delat, otroci pa v Sploh je bil Logarjev dom te dni na Jožica Katrašnik iz Kranja: »Z očka. saj je vsak ude vrtec. stežaj odprt. Prvi rojstni dan, za kate možem Tone leženec trima rega je Nina dobila iz mamine kuhinje tom sva prvič tudi obiskovalec roza torto, Jan, Rok in Tadej pa čoko ^jfc na Glasovem sejma, obenem ladne, vsak s svojo svečko, so res lahko kolesarjenju. pa prireditev vsi skupaj zadovoljni praznovali. Sre Šla sva, ker ra povečuje zanimanje za kolesarje čni, da je z njimi vse dobro. da kolesariva, nje. Letošnji kolesarski sejem je zf H. Jelovčan hodiva v hribe peti. Ko smo ga prvič organizirali« in se sploh smo se zgledovali po smučarskih ukvarjava s sejmih. Na prvih sejmih je bilo pov Cenejše ogrevanje športom. Za praševanja več kot ponudbe, seda] trim je prijetno pa je obratno. Prvi dan sejma so ne Kranj — Odbor za prenovo in go lepo vreme, ne kateri blagu kar dobro .navili cene. spodarjenje Samoupravne stano prevroče. Na kolesarskem sejmu Ker ni šlo v promet, so danes že po vanjske skupnosti Kranj je ha seji sem bila že včeraj. Kupila sem pustili. Na sejmu sodeluje tudi Slo- konec aprila potrdil predlog, da se opremo, za novo kolo pa je ^.manj venijavto s ponudbo novih koles, in znižajo akontacije za stroške ogre kalo denarja.« zasebniki, ki izdelujejo kolesarsko vanja iz kotlovnice Planina v Kra Boštjan Rajgelj opremo: Breda Zalokar, Aleksandra nju. Za maj in junij letos so akonta z Mlake: »Za Toporš, Stanko Kern, Tone Jazbec cije znižali za ogrevanje stanovanj kolesarjenje me in Slavko Belič. En dan je bil nft z 299,31 na 220 dinarjev za kvadra je navdušil oče. sejmu tudi Toper iz Celja. Pri orga tni meter in za ogrevanje vode z Dosti sem na nizaciji sejma sodeluje okrog 25 lju 935,65 dinarja na 750 dinarjev za kolesu. Večkrat di, predvsem domačinov. Sploh pa kubični meter. Akontacije so zniža se peljem do nam ne zmanjka dela. Komaj bomo li zaradi nižjih cen goriva v drugem Preddvora . in pospravili sejem, se bomo že začeli tromesečju letos. Za marec in april nazaj. Moje ko pripravljati na tradicionalni množi pa veljajo višje akontacije, ker so lo je staro eno čni pohod na Polano.« bila takrat stanovanja ogrevana še leto. Kolesarim J. Košnjek z gorivom po višji ceni. Loška Nama je Logarjevim četverčkom za prvi rojstni dan poklonila za osemde tudi zaradi kon Foto: F. Perdan set tisočakov oblačil — Foto: F. Perdan A. Ž. Na Bledu strokovno Še drugi del pločnikov posvetovanje Kranj, 20. maja — Včeraj so za tri mesece zaprli za promet Cesto Staneta Žagarja od križišča z Ulico Moše Pijadeja do križišča z Oldhamsko cesto. Inovacije — Lani je Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj uredilo pločnike na Cesti Staneta Žagarja od križišča s Cesto JLA do križišča z Ulico Moše osnova Pijadeja. Včeraj pa so zaprli za promet tudi drugi del Ceste Staneta Žagar ja do križišča z Oldhamsko cesto. Zdaj bo Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj, tozd Gradnje, ki je bil najcenejši ponudnik za izvajanje za del, tudi na tem delu uredilo pločnike, breditev pa bo tokrat zahtevnejša, ker bodo obnavljali tudi vodovod, javno razsvetljavo oziroma polagali elek- trokabelsko kanalizacijo in ptt inštalacijo. Po predračunu bodo dela brez tehnološki ptt inštalacij stala prek 103 milijone dinarjev. Referent za ceste pri KOGP Kranj, Rado Pečar, ki skrbi tudi za nadzor nad deli, je povedal, da so po godbeni roki in tudi drugi pogoji dokaj zahtevni, vendar pri delu ne bi sme razvoj lo biti posebnih težav, ker so lastniško-zemljiški odnosi urejeni. Bled, 19. maja — Predsedstvo Zve A. Ž. Na žvižg so ze društev inženirjev in tehnikov tehtal 15 kilogramov in pol Ribiška gozdarstva in lesarstva Slovenije Trofejni prijem Staneta Beca 'v. Kra prireja v petek v dvorani Gozdnega Kriške vaške igre so navdušile nja — Stane Bec s Ceste Staneta Roz družina Kranj je te ruske ribe, ki jim, gospodarstva Bled strokovno posve mana 1 v Kranju je že 25 let ribič. V ker so rastlinojede, pravimo tudi vod nedeljo, 18. maja, ob 20. uri pa je v Bo- ne krave, vložila v Bobovek, da bodo tovanje na temo Inovacije kot osno bovku v Ćukovi jami doživel trofejni' očistile bajer ločja in drugega vodnega va za tehnološki razvoj. Erik Vrenko Kosci, grabljice, prijem belega amurja. Dolg 112 centi- rastlinja. Stane Bec ga je ujel na kruh bo govoril o sprožanju inventivnosti, Ttiotmn JTl -r rthvnnrtm dfl rpntim.PtmV)in 1Pga po 20 minutah utrujanja izvlekel mag. Tone Zimšek o osnovnih nače z 6.25 milimetra debelo najlonsko vrvi lih razvijanja inovacijskih sistemov, co. Čeprav je že pred leti na Bledu ujel dr. Edvard Rebula o inventivnosti v zmajarji in še kaj 133 centimetrov dolgega soma, mu tu gozdarstvu, dr. Jože Kovač o proiz di tokrat veljajo vse čestitke, saj je beli vodnih samoupravnih delovnih sku Križe, 18. maja — Osrednja priredi rok. Na koncu sta ekipi namesto • . vlekli lojtrska vozova, v sredi zvez^ amur znan tudi po tem, da nerad za pinah, inženir lesarstva Bruno Poro- tev je bilo tekmovanje na travniku za z verigami. Kdo je zmagal? Saj nl ^ grize. Stanetu Becu želivio še naprej • pat pa bo za konec pripravil referat šolo, kjer sta se pomerili ekipi Križev dober prijem in da bi imel »žajfo« za žno. Pomembno je le, da je bil v ne 'Na poti v inovacijsko družbo. Zveza in pobratenega mesta Ste Marie aux vodo le za vsak primer. — A. Ž. — Foto: ljo v Križah enkraten, lep in vesel <* želi s posvetovanjem omajati odpo Mineš. Vsaka ekipa je štela 37 mož in F. Perdan deklet. Najprej so se pomerili kosci. Francoski gostje so pripeljali s se re, ki se še vedno pojavljajo pri uva 1 Francozom košnja ne gre najbolje od tudi muziko in Križani so muzikan * janju novosti v proizvodnji in pri po rok, ker so doma iz mesta in sploh je inštrumenti vred spravili na dva vp slovanju. Na Bled je povabila tudi di košnja s koso naša, slovenska poseb va z dero, da so se videli in slišan i rektorje, od katerih je veliko odvi nost. Tudi pri grabljenju so se bolje vse konce. Tudi srečelov so priprav'1"^ sno, ali delovna organizacija spodbu odrezale domačinke. Vevarjeva Mari iz prek 250 dobitkov. Ves izkupiček bo ja inventivnost ali ne. Gozda je dala vse v koš. za urejanj 3 športnih igrišč v vasi- c Sledil je tek v vrečah, potem nošnja D. Dolen Dan prej, v četrtek, se bodo dele jabolk v pehar j jih na svitkih na glavi. gati vseh slovenskih društev inženir To je bilo smeha! Pri žaganju hlodov so jev in tehnikov gozdarstva in lesar se spet pomerili možaki. Niso pele mo stva po ogledu LIP-ove tovarne vrat torne žage, staro dolgo »amerikanko« in podbojev, žage in mehaniziranega do vlekli, a so tržiški goLarji z njo pre- skladišča hlodovine zbrali na skup žagali hlod hitreje kot z motorko. ščini zveze, na kateri bodo obravna Potem so moški plezali na mlaj. Po vali poročilo o enoletnem delu. golem mlaju so morali splezati sedem metrov visoko do prvega klina, do klo base. Francozom je šlo dosti bolje od GLAS Oh 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Ix>ka in Tržit — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — V. d. glavnega urednika Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčivčani , Jože Kcšnjek, I.ea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto in odgovorna urednica: Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan^ Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn ~ Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj Leopoldi na Bogataj — PredsedInir k izdajate Ijskega sveta Boris Havdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol- tednik, od januarjjar._. a 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1P74 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni uredniK 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju s 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 dir. • Do klina, kjer je bila ob& klobasa, je bilo sedem metrov