DOCSLIB.ORG

Ustanove, Politika in Glasba V Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Institucije

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Ustanove, Politika in Glasba V Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Institucije Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Urednika Institucije,Tatjana politika Markovi i muzikać & u Srbiji i Sloveniji 1945–1963.Leon Stefanija Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963. Urednika Tatjana Marković & Leon Stefanija Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 / Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963. Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 Urednika zbornika: Tatjana Marković, Leon Stefanija Urednika zbirke: Leon Stefanija, Aleš Nagode Člani uredniškega odbora zbirke: Matjaž Barbo, Katarina Bogunović Hočevar, Igor Grdina, Peter Grum, Darja Koter, Svanibor Pettan, Lidija Podlesnik Tomášiková, Gregor Pompe, Nejc Sukljan, Urša Šivic, Larisa Vrhunc, Jernej Weiss Recenzenta: Jurij Snoj, Ivana Vesić Tehnično urednik: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Oblikovanje in prelom: Žiga Valetič Prva izdaja, elektronska izdaja Ljubljana, 2015 Publikacija je brezplačna Dostop na spletu: http://slovenskaglasbenadela.f.uni-lj.si DOI: 10.4312/9789612377908 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) 351.854(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) 32:78(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) USTANOVE, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945-1963 [Elektronski vir] = Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945-1963 / urednika Tatjana Marković & Leon Stefanija. - 1. izd., elektronska. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. - (Zbirka Glasba na Slovenskem po 1918) ISBN 978-961-237-790-8 (pdf) 1. Vzp. stv. nasl. 2. Marković, Tatjana 281981184 Kazalo Spremna beseda/predgovor ...................................................................................... 7 Katarina Bogunović Hočevar 1 Slovenska filharmonija v 1950. letih: sledi (družbeno)političnih teženj v delu glasbene ustanove ............................... 9 Tatjana Marković 2 Mapiranje delatnosti beogradske Opere 1945–1961. u jugoslovenskom političkom i kulturnom kontekstu ............................... 39 Gregor Pompe 3 Na obrobju. Delovanje ljubljanske Opere med letoma 1950 in 1960 ...... 66 Ivana Ilić 4 Institucionalni i ideološki aspekti muzičke programacije Radio Beograda 1944–1960. ............................................................................... 86 Maja Vasiljević 5 Od očuvanja bliskosti s “revolucionarnim masama” do predstavljanja SFRJ u svetu: Državni ansambl narodnih igara i pesama Srbije/Ansambl “Kolo” (1948−1955) ............................................ 137 Tjaša Ribizel 7 Glasbene objave dnevnega časopisja 1945–1963 .................................... 157 Milan Milojković 7 “Slovenija napred, ostali stoj!” Prakse pisanja o savremenoj muzici u Muzičkim novinama (Zagreb, 1946–1948) ................................. 165 Vesna Mikić 8 O UKS-u i DSS-u SKJ/SAKOJ-u (u kontekstu politike) DDD .................... 177 Leon Stefanija 9 Društvo slovenskih skladateljev do konca 1950. let ................................. 200 Avtorji/autori ............................................................................................................... 215 Imensko kazalo .......................................................................................................... 219 Spremna beseda/predgovor !"ta 2007/2008 sva s kolegico Tatjano Marković pri Agenciji za raziskovalno de# javnost vodila projekt z naslovom Međunacionalne veze u kontekstu aktvnost jugoslovenskih muzičkih insttucija: Srbija i Slovenija 1945–1961 / Mednacio­ nalne vezi v kontekstu dejavnost jugoslovanskih glasbenih insttucij: Srbija in Slovenija v leth 1945–1961. Skromno odmerjena fnančna sredstva za pot in nekajdnevno bivanje na leto so omogočila nekajkratno srečanje med sodelav# ci Oddelka za muzikologijo in kolegicami iz Fakulteta muzičke umetnost v Beo# gradu, zato smo raziskovanje osredotočili na intenziviranje že potekajočih raz# iskav, ki sva jih imela koordinatorja projekta na delovni mizi. Publikacijo, ki se je iz sodelovanja izvila, sem si sprva lahko le pothem želel. Šestm sodelavcem (po tri iz vsake države) so se kasneje pridružili še trije: poleg Milana Milojkovića in Maje Vasiljević še Tjaša Ribizel. Kljub naknadnim prispevkom raziskovalcev, ki so obogatli celoto, je anali# za glasbenih ustanov tega obdobja praktčno na začetku. V tem zvezku smo se dotaknili glasbenega delovanja obeh Oper (Marković in Pompe), Sloven# ske flharmonije (Bogunović-Hočevar), Zveze skladateljskih društev (Mikić) in Društva slovenskih skladateljev (Stefanija), ljubiteljskih glasbenih društev (Vasiljević), programiranja beograjskega Radia (Ilić) in glasbene publicist# ke (Ribizel, Milojković). Čeprav so posamezni prispevki izjemni – zlast Ivana Ilić in Katarina Bogunović Hočevar ponujata odlične, temeljne prispevke za obravnavano problematko – je že od daleč vidna velika vsebinska vrzel. Ne le, da ni vključena tudi perspektva drugih nekdanjih jugoslovanskih republik (zlast hrvaška perspektva bi bila zelo dobrodošla), temveč so izpuščena ce# lotna področja glasbenega življenja v obeh republikah. Nadalje so izpuščene pomembne teme obdobja, v katerem se je razmahnila zlast popularna (tudi glasbena) kultura in so se začele oblikovat regionalne in lokalne politčne prakse na različnih področjih življenja, tudi umetniškem. Vendarle, prispevki so toliko vrednejši, ker gre za enega prvih poskusov zbiranja kvalitetnega gradiva za sistematčno primerjalno analizo glasbenega življenja, delovanja glasbenikov in ustanov v času velikih, po prvi svetovni vojni za Slo# venijo največjih kulturnih sprememb na področju glasbe. Pomembne temelj# ne analize posameznih opusov in življenjskih okoliščin posameznih glasbenikov ostajajo muzikološki dolg, ki bi ga bilo smiselno poravnat v čim bližji prihodno# st. Obenem ostaja v tem zborniku pomembno odsotno vprašanje kulturne in umetniške emigracije. In zanjo je smiselno reči, da je posamezniku postavlja# la posebne ne le politčne, kulturne in z njimi povezane umetniške izzive, tem# več je bilo tudi njeno vsakdanje življenje v mnogočem zahtevnejše od tstega, 7 Spremna beseda/Predgovor ki ga je čas prinesel kasneje. Posebej se zahvaljujem emeritrani profesorici Ma# riji Bergamo za kritčno branje in zlast komentranje vrste odlomkov. Ponudi# la je vredne iztočnice za nadaljnje raziskovanje tu zajete problematke in je po# membno prispevala h končni ureditvi v nadaljevanju objavljenih prispevkov. Leon Stefanija Godine 2007/2008. ustanovljena je bilateralna saradnja između Agencije za is# traživačku delatnost Republike Slovenije i Ministarstva prosvete nauke i tehno# loškog razvoja Republike Srbije. Među prvim projektma podržanim u ovom pro# gramu bio je i jedan naslovljen Međunacionalne veze u kontekstu aktvnost ju­ goslovenskih muzičkih insttucija: Srbija i Slovenija 1945–1961 / Mednacionalne vezi v kontekstu dejavnost jugoslovanskih glasbenih insttucij: Srbija in Slovenija v leth 1945–1961, rezultat saradnje muzikološkinja i muzikologa sa Univerziteta Ljubljana i Univerziteta umetnost u Beogradu. Pored vanr. prof. dr Tatjane Mar# ković (Katedra za muzikologiju, Beograd) i prof. dr Leona Stefanija (Odsek za mu# zikologiju, Ljubljana), koji su vodili projekat, bili su uključeni i saradnici iz obe ze# mlje: doc. dr Katarina Bogunović-Hočevar i vanr. prof. dr Gregor Pompe (oboje sa Odseka za muzikologiju, Ljubljana), kao i Ivana Ilić (Katedra za muzičku teori# ju, Beograd) i prof. dr Vesna Mikić (Katedra za muzikologiju, Beograd), kojima su se potom svojim prilozima za ovu publikaciju pridružili i Milan Milojković (Akade# mija umetnost, Novi Sad), Maja Vasiljević (Filozofski fakultet, Univerzitet u Beo# gradu) i dr Tjaša Ribizel. Cilj projekta je bio da se prouče i u jugoslovenskoj politčkoj sredini kontekstua# lizuju aktvnost muzičkih insttucija poput opere u oba glavna grada (Marković, Pompe), Slovenske flharmonije (Bogunović-Hočevar), Saveza kompozitora Ju# goslavije (Mikić), Društva slovenskih skladateljev (Stefanija), beogradskog Radi# ja (Ilić), dnevnih novina (Ribizel) i časopisa Muzičke novine (Milojković), kao i fol# klornog ansambla „Kolo“ iz Beograda (Vasiljević), između 1945. i 1961. godine. Dakle, ova publikacija je rezultat prvog bilateralnog muzikološkog projekta Re# publike Srbije i Republike Slovenije. Autori studija delimično osvetljavaju kul# turni i umetnički život u Socijalistčkoj Federatvnoj Republici Jugoslaviji tokom jedne i po decenije neposredno posle Drugog svetskog rata iz ugla Slovenije i Sr# bije. Istaživanja će bit nastavljena kako u pravcu započetog proučavanja rada muzičkih insttucija u dve zemlje, tako i u pravcu uključivanja insttucija iz drugih jugoslovenskih republika i, nadamo se, takodje publikovana. Tatjana Marković 8 Katarina Bogunović Hočevar 1 Slovenska flharmonija v 1950. letih: sledi (družbeno)političnih teženj v delu glasbene ustanove Izhodiščno vprašanje, ki si ga zastavlja pričujoča razprava, je vprašanje vpliva povojne družbenopolitčne ureditve na delovanje Slovenske flharmonije (SF), ustanovljene po drugi svetovni vojni. Premislek o vplivu povojne politčne ide# ologije na delo umetniške oz. glasbene inšttucije terja podrobnejše poznava# nje in razumevanje delovanja SF tako na ravni samostojnega zavoda, kot tudi inšttucije
Load more

Recommended publications
  • SAZU2012.Pdf
    ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 63/2012 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 63/2012 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIII (2012) LETOPIS SAZU_05.indd 1 4.7.2013 9:28:35 LETOPIS SAZU_05.indd 2 4.7.2013 9:28:35 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 63. KNJIGA 2012 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 63/2012 LJUBLJANA 2013 LETOPIS SAZU_05.indd 3 4.7.2013 9:28:35 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 21. JANUARJA 2013 Naslov / Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p. p. 323, telefon: (01) 470-61-00 faks: (01) 425-34-23 elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si LETOPIS SAZU_05.indd 4 4.7.2013 9:28:35 VSEBINA / CONTENTS I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION �������������������������������������� 7 Skupščina, redni, izredni, dopisni člani / SASA Assembly, Full Members, Associate Members and Corresponding Members. 9 II. POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA. 17 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2012. 19 Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2012 . 25 Delo skupščine ������������������������������������������������������������������������������������������������������ 31 I. Razred za zgodovinske in družbene vede . 41 II. Razred za filološke in literarne vede . 42 III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede . 43 IV. Razred za naravoslovne vede ������������������������������������������������������������������������������ 45 V. Razred za umetnosti. 46 VI. Razred za medicinske vede ��������������������������������������������������������������������������������� 50 Kabinet akademika Franceta Bernika . 51 Svet za varovanje okolja ��������������������������������������������������������������������������������������� 51 Svet za energetiko . 51 Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije.
    [Show full text]
  • Jewish Communities in the Political and Legal Systems of Post-Yugoslav Countries
    TRAMES, 2017, 21(71/66), 3, 251–271 JEWISH COMMUNITIES IN THE POLITICAL AND LEGAL SYSTEMS OF POST-YUGOSLAV COUNTRIES Boris Vukićević University of Montenegro Abstract. After the dissolution of Yugoslavia, the Jewish community within Yugoslavia was also split up, and now various Jewish communities exist in the seven post-Yugoslav countries. Although all of these communities are relatively small, their size, influence, and activity vary. The political and legal status of Jewish communities, normatively speaking, differs across the former Yugoslav republics. Sometimes Jews or Jewish communities are mentioned in constitutions, signed agreements with governments, or are recognized in laws that regulate religious communities. Despite normative differences, they share most of the same problems – a slow process of return of property, diminishing numbers due to emigra- tion and assimilation, and, although on a much lower scale than in many other countries, creeping anti-Semitism. They also share the same opportunities – a push for more minority rights as part of ‘Europeanization’ and the perception of Jewish communities as a link to influential investors and politicians from the Jewish diaspora and Israel. Keywords: Jewish communities, minority rights, post-communism, former Yugoslavia DOI: https://doi.org/10.3176/tr.2017.3.04 1. Introduction In 1948, the first postwar census in Yugoslavia counted 6,538 people of Jewish nationality, although many Jews identified as other nationalities (e.g. Croat, Serb) in the census while identifying religiously as Jewish, as seen by the fact that Jewish municipalities (or communities) across Yugoslavia had 11,934 members (Boeckh 2006:427). The number of Jews in Yugoslavia decreased in the following years after the foundation of the State of Israel.
    [Show full text]
  • Milko Kelemen: Life and Selected Works for Violoncello
    MILKO KELEMEN: LIFE AND SELECTED WORKS FOR VIOLONCELLO by JOSIP PETRAČ (Under the Direction of David Starkweather) ABSTRACT Milko Kelemen (b. 1924) is one of the most extraordinary Croatian composers of the post-World War II era. He has received numerous prestigious awards for his work, while his compositions are published by major companies, including Schott, Universal, Peters, and Hans Sikorski editions. His music is little studied or known internationally. This paper examines this innovative, avant-garde musician and sheds light both on Kelemen’s life and his compositional technique. The latter is examined in four compositions featuring cello as the main subject: Changeant (1968), Drammatico (1983), Requiem for Sarajevo (1994), and Musica Amorosa (2004). The examination of these compositions is placed in a biographical context which reveals how Kelemen’s keen political and cultural interests influenced his development as a composer. In particular, this document looks at Kelemen’s role as one of the founders, and the first president, of the Zagreb Music Biennale Festival, an event known for its ground-breaking work in bringing together artists and composers from the eastern and western blocs during the Cold War, as well as revitalising Croatia’s old-fashioned and provincial cultural scene. This festival of avant-garde music has been running since 1961. INDEX WORDS: Milko Kelemen, Zagreb Biennale, cello, avant-garde music, Changeant, Drammatico, Requiem for Sarajevo, Musica Amorosa MILKO KELEMEN:LIFE AND SELECTED WORKS FOR CELLO by JOSIP
    [Show full text]
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES from the 19Th Century to the Present Composers
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES From the 19th Century To the Present A Discography of CDs and LPs Prepared by Michael Herman Composers R-Z ALEXANDER RAICHEV (1922-2003, BULGARIAN) Born in Lom. He studied composition with Assen Karastoyanov and Parashkev Hadjiev at the Sofia State Conservatory and then privately with Pancho Vladigerov. He went on for post-graduate studies at the Liszt Music Academy in Budapest where he studied composition with János Viski and Zoltán Kodály and conducting with János Ferencsik. He worked at the Music Section of Radio Sofia and later conducted the orchestra of the National Youth Theatre prior to joining the staff of the State Academy of Music as lecturer in harmony and later as professor of harmony and composition. He composed operas, operettas, ballets, orchestral, chamber and choral works. There is an unrecorded Symphony No. 6 (1994). Symphony No. 1 (Symphony-Cantata) for Mixed Choir and Orchestra "He Never Dies" (1952) Konstantin Iliev/Bulgarian A Capella Choir "Sv. Obretanov"/Sofia State Philharmonic Orchestra BALKANTON BCA 1307 (LP) (1960s) Vasil Stefanov/Bulgarian Radio Symphony Orchestra and Chorus BALKANTON 0184 (LP) (1950s) Symphony No. 2 "The New Prometheus" (1958) Vasil Stefanov/Bulgarian Radio Symphony Orchestra BALKANTON BCA 176 (LP) (1960s) Yevgeny Svetlanov/USSR State Symphony Orchestra (rec. 1965) ( + Vladigerov: Piano Concertos Nos. 3 and 4 and Marinov: Fantastic Scenes) MELODIYA D 016547-52 (3 LPs) (1965) Symphony No. 3 "Strivings" (1966) Dimiter Manolov/Sofia State Philharmonic Orchestra ( + Bulgaria-White, Green, Red Oratorio) BALKANTON BCA 2035 (LP) (1970s) Ivan Voulpe/Bourgas State Symphony Orchestra ( + Stravinsky: Firebird Suite) BALKANTON BCA 1131 (LP) (c.
    [Show full text]
  • 143 Velja^A 2007
    cantus_11 print vani 01:cantus_01.qxd 11-Jul-07 8:18 PM Page 1 NOVINE HRVATSKOGA DRU[TVA SKLADATELJA BROJ 143 VELJA^A 2007. CIJENA 20 kn ISSN 1330–4747 ARSEN DEDI] - RUTINA JE SMRT 20. OBLJETNICA SMRTI VLADIMIRA RU@DJAKA PRAIZVEDBA EPISTOLE IVE MALECA 60 GODINA BIG BANDA HRT-a HRVATSKI DJE^JI FESTIVAL IN MEMORIAM BRANKU CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS SEP^I]U CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CD IZLOG CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS CANTUS ARSEN DEDI}, SNIMIO: DAVOR HRVOJ cantus_11 print vani 01:cantus_01.qxd 11-Jul-07 8:18 PM Page 2 2 BROJ 143, VELJA^A 2007. Mlada gitaristi~ka nada PO[TOVANI ^ITATE LJI CANTUSA! Dvadesetogodi{ nji Petar ^uli}, jedan od ponajbo ljih Prigodom nastupa odr`anog s Big Bandom HRT–a, koji ove godine obi lje`ava 60. godi{ njicu djelova nja, glasoviti je kantautor hrvat skih mladih gitarista, na 9. Gitaristi~kom festi- Arsen Dedi} izjavio: »Taj je Big Band uvijek bio teme lj o~uva nja, odr`ava nja razine popularne, pop, estradne glaz be. Ako je na{a valu u gr~kom gradu Volosu osvojio je dvije zlatne popularna glaz ba nalik onomu {to smo ponudili u ovoj konstelaciji, onda daj Bo`e da bude takva.« Ovu smo misao vodi lju odlu~ili meda lje.
    [Show full text]
  • Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti 1938-1988
    Nekdanja palača deželnih stanov na Novem trgu št, 3 v Ljubljani, sedež Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI iN UMETNOSTI Oris in prikaz njenega nastanka in delovanja v jubilejnem petdesetem letu Janez Menart Ljubljana ' 1988 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1938-1988 Oris in prikaz njenega nastanka in delovanja v jubilejnem petdesetem letu Jubilej Slovenska akademija znanosti in umetnosti praznuje letos petdeseto obletnico svojega obstoja in dela. Po stoletnih željah, občasnih poskusih in večletnih končnih prizadevanjih vse sloven- ske javnosti je bila pravno veljavno ustanovljena leta 1938; uredba o njeni ustanovitvi je bila izdana 11. avgusta in uradno potrjena 31. istega meseca z objavo v »Službenih novinah«; prvi člani so bili v Akademijo imenovani 7. oktobra, prva glavna skupščina sklicana za 12. november in prvi predsednik izvoljen 4. januarja 1939. Ustanovljena je bila akademija kot »osrednja, najvišja in najpopolnejša znanstvena in umetniška ustanova.. kulture slo- venskega naroda«, kot je tedaj pisala slovenska javnost; vendar pa si je morala nadeti le ime »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani«, ne pa tudi »slovenska«, kajti v tistih letih smo Slovenci veljali samo za pleme jugoslovanskega naroda in sloven- ščina samo za eno od narečij enotnega jugoslovanskega jezika. To ustanovno ime je še danes vklesano na spominski plošči v veži upravne stavbe današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki si je sedanji naziv smela nadeti šele po osvo- boditvi. Leto 1938 pa lahko obvelja kot ustanovno leto Akademije le po najstrožji formalni presoji, le tedaj, ko za priznanje njenega nastanka zahtevamo formalno ustanovitev in gmotno vzdrževanje s strani te ali one države.
    [Show full text]
  • Art Song in the South Slav Territories (1900-1930S): Femininity, Nation and Performance
    Creating Art Song in the South Slav Territories (1900-1930s): Femininity, Nation and Performance Verica Grmuša Department of Music Goldsmiths, University of London PhD Thesis The thesis includes a video recording of a full evening lecture-recital entitled ‘Performing the “National” Art Song Today – Songs by Miloje Milojević and Petar Konjović’ (November 22nd, 2017, Deptford Town Hall, Verica Grmuša, soprano, Mina Miletić, piano) 1 Declaration This unpublished thesis is copyright of the author. The thesis is written as a result of my own research work and includes nothing that is written in collaboration with other third party. Where contributions of others are involved, every effort is made to indicate this clearly with reference to the literature, interviews or other sources. The thesis is submitted for the degree of Doctor of Philosophy and I further state that no substantial part of my dissertation has been already submitted to another qualification or previously published. Signed: ____________________________ Date: __________________ Verica Grmuša 2 Acknowledgments I express my gratitude to Goldsmiths’ Music Department, the Postgraduate Research Committee and the Graduate School for their awards and support for my research. I express my gratitude to my supervisors, Dr Berta Joncus and Dr Dejan Djokić, for their specialist help which greatly shaped this thesis. I am indebted to Nan Christie for her indispensable vocal tuition and support during my studies. I am indebted to the late Professor Vlastimir Trajković for access to the Miloje Milojević Family Collection, and for his support and guidance. I would also like to thank a number of friends and colleagues for their support and advice at different stages during my studies: Richard Shaw, Aleksandar Vasić, Tijana Miletić, Melita Milin, Anthony Pryer, Stephen Smart, Nada Bezić, Davor Merkaš, Slobodan Varsaković, Sarah Collins.
    [Show full text]
  • Musikgeschichte in Mittel- Und Osteuropa
    Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa Mitteilungen der internationalen Arbeitsgemeinschaft an der Universit¨at Leipzig Heft 10 in Zusammenarbeit mit den Mitgliedern der internationalen Arbeitsgemeinschaft fur¨ die Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa an der Universit¨at Leipzig herausgegeben von Helmut Loos und Eberhard M¨oller Redaktion Hildegard Mannheims Gudrun Schr¨oder Verlag Leipzig 2005 Gedruckt mit Unterstutzung¨ des Beauftragten der Bundesregierung fur¨ Angelegenheiten der Kultur und der Medien c 2005 by Gudrun Schr¨oder Verlag, Leipzig Redaktion und Satz: Hildegard Mannheims Kooperation: Rhytmos Verlag, PL 61-606 Pozna´n,Grochmalickiego 35/1 Alle Rechte, Nachdruck, auch auszugsweise, nur mit ausdrucklicher¨ Genehmigung des Verlags. Printed in Poland ISBN 3-926196-45-9 Inhaltsverzeichnis Vorwort . IX Briefkorrespondenzen Vladimir Gurewitsch Der Briefwechsel von Jacob von St¨ahlin . 1 Urve Lippus Elmar Arro's letters to Karl Leichter . 12 Vita Lindenberg J^azeps V^ıtols (Wihtol) Briefe aus Riga, Lub¨ eck und Danzig an Irena, Narvaite (1940{1947) . 22 Jur¯ ate_ Burokaite_ Briefe von Mikalojus Konstantinas Ciurlionisˇ und ande- ren Musikern aus Leipzig nach Litauen (1901{1924) . 27 Ma lgorzata Janicka-S lysz The Letters of Grazyna_ Bacewicz and Vytautas Bace- viˇcius . 32 Ma lgorzata Perkowska-Waszek The letters of Ignacy Jan Paderewski as a source of knowledge concerning cultural relationships in Europe . 43 Karol Bula Gregor Fitelbergs Korrespondenz aus den Jahren 1945 bis 1953 . 57 Jelena Sinkewitsch Das Leipziger Konservatorium in den Briefen von My- kola Witalijowytsch Lyssenko (1867{1869) . 63 Luba Kyyanovska Die Briefe von Vasyl Barvins'kyj aus Prag als Spiegel des Musiklebens vor dem Ersten Weltkrieg (1905{1914) 72 Marianna Kopitsa Die neuen quellenkundlichen Studien in der Ukraine im Spiegel des epistolaren Erbes von Reinhold Glier und Boris Lyatoschinski .
    [Show full text]
  • Sanja Majer-Bobetko Hrvatska Akademija Znanosti I Umjetnosti ————
    sanja majer-bobetko hrvatska akademija znanosti i umjetnosti ———— BETWEEN MUSIC AND IDEOLOGIES: CROATIAN MUSIC CRITICISM FROM THE BEGINNING TO WORLD WAR II* roatian music criticism has not yet been completely researched, and all the re- C search carried out to date has been sporadic and unsystematic. As the Croatian lands were exposed to often aggressive Austrian, Hungarian and Italian politics until World War I and in some regions even later,1 Croatian music criticism was written in Croatian, German and Italian. At the beginning of the nineteenth century, Croatian was mainly the language of the lower classes. In 1843 the nobleman Ivan Kukuljević- -Sakcinski was the first to speak Croatian instead of Latin in the Croatian Parlia- ment. Yet Croatian only became the official language in 1847. To the best of our knowledge, the first ever piece of Croatian music criticism was written in 1826, in the literary and entertainment journal Luna, by an anonym- ous author writing in German.2 The musicologist Lovro Županović attributes that review to Franjo Ksaver (Serafin) Stauduar (b. 1825 or 1826; d. 1864), who was the newspaper’s publisher and editor. Stauduar wrote a report in the Wiener allgemeine Theaterzeitung on a performance of the first Croatian national opera, Ljubav i zlo- ba [Love and Malice], by Vatroslav Lisinski (1819–54), from 1846, ‘which may also mean that he was personally in charge of the theatre section in Luna’.3 The first music review concerned the five-act melodrama Viola by the German dramatist Jo- seph Auffenberg (1798–1857), with music by Georg (Juraj) Karl Wisner von Mor- * Part of this text results from research conducted within the project ‘Networking through music: Changes of paradigms in the “Long 19th Century” – from Luka Sorkočević to Franjo Ks.
    [Show full text]
  • Klavirska Dela Františka Josefa Benedikta Dusíka Piano Works of František Josef Benedikt Dusík
    M. BARBO • KLAVIRSKA DELA ... UDK 78.071.1:929Dusík DOI: 10.4312/mz.51.1.129–143 Matjaž Barbo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta University of Ljubljana, Faculty of Arts Klavirska dela Františka Josefa Benedikta Dusíka Piano Works of František Josef Benedikt Dusík Prejeto: 25. februar 2015 Received: 25th February Sprejeto: 31. marec 2015 Accepted: 31st March 2015 Ključne besede: František Josef Benedikt Dusík, Keywords: František Josef Benedikt Dusík, piano klavirska glasba, slovenska glasba, sonata music, Slovenian music, sonata form IZVLEČEK ABSTRACT Dusík se nam v klavirskih skladbah kaže kot spreten The piano compositions of Dusík reveal a skilful skladatelj in briljanten pianist. Strukturna jasnost in composer and a brilliant pianist. The structural fantazijska sproščenost, dramatična ekspresivnost, clarity and fantasy freedom, the dramatic expressi- pianistična eruptivnost obsežnih cod in vsebinska on, the piano eruption of extensive codas and the zaokrožitev večstavčnega ciklusa izkazujejo odlično link between the movements of the cyclic structure poznavanje sodobnega kompozicijskega stavka ter show the composer's excellent knowledge of con- pričajo o njegovi estetski prepričljivosti. temporary style and gives proof of the aesthetic persuasiveness of his oeuvre. František Josef Benedikt Dusík se je rodil v znani glasbeni družini v češkem mestu Čáslav.1 Njegov oče Jan Josef2 (17383–1818) je že šestnajstleten postal osnovnošolski učitelj oz. pomočnik v kraju Langenauu, kjer je poučeval tudi generalni bas.4 Dvajsetle- ten je nato prišel za učitelja v Čáslav, kjer se je poročil z Alžběto Mlázovicki (Elisabeth Mlasovicensis), r. Schreiner,5 pevko na koru dekanijske cerkve sv. Petra in Pavla. Na 1 Več o Dusíkovem življenju gl.: Matjaž Barbo, František Josef Benedikt Dusík (Ljubljana; 2009) in Matjaž Barbo, František Josef Benedikt Dusík.
    [Show full text]
  • Гoсtoвaњa У Инoсtрaнсtву
    GUEST APPEARANCES ABROAD FROM 1937 TO TODAY 1937 (27 Oct) – Bulgaria (Sofia) – 1 concert Conductor: Lovro Matačić Soloist: Božidar Kunc (piano) Programme: K. Baranović – Striženo-košeno, overture V. Vučković – Symphony J. Gotovac – Orači; Symphonic Kolo P. Konjović – Chestnut Wood, from the opera Koštana B. Kunc – Piano concerto in B minor S. Nastasijević – Sabor L. M. Škerjanc – Suite for string quartet and string orchestra 1941 (10 Mar) – Hungary (Budapest) – 1 concert Conductor: Lovro Matačić Soloist: Zlatko Topolski (violin) Programme: B. Bartok – A Portrait W. A. Mozart – Symphony No. 40 in G minor S. Hristić – The Legend of Ohrid, two dances P. Tchaikovsky – Symphony No. 6 in B minor, Pathétique 1952 (25–30 Jul) – Greece (Athens) – 6 concerts Conductors: Živojin Zdravković and Theodore Vavayiannis Programme: H. Berlioz – Roman Carnival, Overture L. van Beethoven – Egmont, Overture Leonore Overture No.3 Symphony No. 4 in B flat major Symphony No. 5 in C minor J. Brahms – Symphony No. 4 in E minor R. Wagner – Tristan and Isolde, Prelude and Isolde's Love Death J. Gotovac – Symphonic Kolo A. Dvorak – Symphony No. 9 in E minor, From the New World P. Konjović – Symphonic Triptych from the opera Koštana B. Smetana – Vltava, from My Homeland S. Hristić – The Legend of Ohrid, suite R. Strauss – Don Juan, symphonic poem F. Schubert – Symphony No. 8 in B minor, Unfinished S. Šulek – Symphony No. 2, Eroica 1955 (29 May – 16 Jun) – Lebanon (Beirut) – 7 concerts Egypt (Cairo, Alexandria) – 7+1 concerts Conductors: Krešimir Baranović and Živojin Zdravković Soloists: Ivo Maček (piano), Branko Pajević and Ljudevit Pap (violin) Programme: ? 1956 (6–15 Oct) – Romania (Bucharest, Brasov, Arad, Sibiu, Timisoara, Iasi, Craiova) – 7 concerts Conductors: Krešimir Baranović and Živojin Zdravković Programme: K.
    [Show full text]
  • DOWNLOAD PDF Programska Brošura 2021
    PREDBIENNALSKI PROGRAM 16/04 PETAK PRVI FESTIVALSKI BLOK 22:00h ONLINE KONCERT 21/04 SRIJEDA 18:00h Izlog Francuskog instituta “Continuum Nr. 1 — Furioso!” Alexander Schubert: Serious Smile 09/04 PETAK pop-up koncert studenata Muzičke akademije u Zagrebu Aart Strootman: Dwell in Darkness** (narudžba projekta Ulysses) 18:00h ONLINE KONCERT Alexander Kaiser: Mechanical Dogs 18:00h Izlog Francuskog instituta Interaktivna improvizacija 3 18/04 NEDJELJA Ivana Kuljerić Bilić: Scarlet Woman Looking to the Left* Milko Kelemen: Magarac šeta pored mora pop-up koncert studenata Muzičke akademije u Zagrebu Alen i Nenad Sinkauz: Sinking Toilet Water Level* Branimir Davor Vincze: Šest minijatura za očajnu kućanicu Jazz ansambl Muzičke akademije u Zagrebu Mirela Ivičević: Case Black Frano Đurović: Koncert za klavir i elektroniku* Interaktivna improvizacija 1 Martin Češnjak, violina; Dunja Đurđević, flauta HGZ Tena Ivana Borić: Toy Story* Matej Hremeščec, klarinet; Šime Vuksan, fagot Black Page Orchestra Matthias Kranebitter: Candlelight Music mit Rondo Jazz ansambl Muzičke akademije u Zagrebu mentor: izv. prof. art. Saša Nestorović 10:00—11:30h Mala dvorana Ajtony Csaba, dirigent Erin Keleuva, flauta; Jan Plevko, klarinet; Šime Vuksan, fagot Svirkaonica, suvremeno-glazbena radionica za djecu (4+) Alen Sinkauz, el. bas, elektronika Ivan Batoš, klavir Šime Buha, klavir; Matilda Fatur, kontrabas; Luka Ivir, udaraljke Programska suradnja u sklopu proslave 100. obljetnice voditeljica: Lucija Stanojević, violinistica i glazbena edukatorica Nenad Sinkauz, el. gitara, elektronika mentor: izv. prof. art. Saša Nestorović Francuskog instituta i Muzičke akademije Sveučilišta u Zagrebu IJA → KC 60 programska suradnja: Ulysses EU Projekt i ÖGZM 20:00h ONLINE KONCERT U G R O Programska suradnja u sklopu proslave 100.
    [Show full text]