Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Urednika Institucije,Tatjana politika Markovi i muzikać & u Srbiji i Sloveniji 1945–1963.Leon Stefanija Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963. Urednika Tatjana Marković & Leon Stefanija Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963 / Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945–1963. Zbirka: Glasba na Slovenskem po 1918 Urednika zbornika: Tatjana Marković, Leon Stefanija Urednika zbirke: Leon Stefanija, Aleš Nagode Člani uredniškega odbora zbirke: Matjaž Barbo, Katarina Bogunović Hočevar, Igor Grdina, Peter Grum, Darja Koter, Svanibor Pettan, Lidija Podlesnik Tomášiková, Gregor Pompe, Nejc Sukljan, Urša Šivic, Larisa Vrhunc, Jernej Weiss Recenzenta: Jurij Snoj, Ivana Vesić Tehnično urednik: Jure Preglau © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Oblikovanje in prelom: Žiga Valetič Prva izdaja, elektronska izdaja Ljubljana, 2015 Publikacija je brezplačna Dostop na spletu: http://slovenskaglasbenadela.f.uni-lj.si DOI: 10.4312/9789612377908 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) 351.854(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) 32:78(497.1)«1945/1963«(082)(0.034.2) USTANOVE, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945-1963 [Elektronski vir] = Institucije, politika i muzika u Srbiji i Sloveniji 1945-1963 / urednika Tatjana Marković & Leon Stefanija. - 1. izd., elektronska. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. - (Zbirka Glasba na Slovenskem po 1918) ISBN 978-961-237-790-8 (pdf) 1. Vzp. stv. nasl. 2. Marković, Tatjana 281981184 Kazalo Spremna beseda/predgovor ...................................................................................... 7 Katarina Bogunović Hočevar 1 Slovenska filharmonija v 1950. letih: sledi (družbeno)političnih teženj v delu glasbene ustanove ............................... 9 Tatjana Marković 2 Mapiranje delatnosti beogradske Opere 1945–1961. u jugoslovenskom političkom i kulturnom kontekstu ............................... 39 Gregor Pompe 3 Na obrobju. Delovanje ljubljanske Opere med letoma 1950 in 1960 ...... 66 Ivana Ilić 4 Institucionalni i ideološki aspekti muzičke programacije Radio Beograda 1944–1960. ............................................................................... 86 Maja Vasiljević 5 Od očuvanja bliskosti s “revolucionarnim masama” do predstavljanja SFRJ u svetu: Državni ansambl narodnih igara i pesama Srbije/Ansambl “Kolo” (1948−1955) ............................................ 137 Tjaša Ribizel 7 Glasbene objave dnevnega časopisja 1945–1963 .................................... 157 Milan Milojković 7 “Slovenija napred, ostali stoj!” Prakse pisanja o savremenoj muzici u Muzičkim novinama (Zagreb, 1946–1948) ................................. 165 Vesna Mikić 8 O UKS-u i DSS-u SKJ/SAKOJ-u (u kontekstu politike) DDD .................... 177 Leon Stefanija 9 Društvo slovenskih skladateljev do konca 1950. let ................................. 200 Avtorji/autori ............................................................................................................... 215 Imensko kazalo .......................................................................................................... 219 Spremna beseda/predgovor !"ta 2007/2008 sva s kolegico Tatjano Marković pri Agenciji za raziskovalno de# javnost vodila projekt z naslovom Međunacionalne veze u kontekstu aktvnost jugoslovenskih muzičkih insttucija: Srbija i Slovenija 1945–1961 / Mednacio­ nalne vezi v kontekstu dejavnost jugoslovanskih glasbenih insttucij: Srbija in Slovenija v leth 1945–1961. Skromno odmerjena fnančna sredstva za pot in nekajdnevno bivanje na leto so omogočila nekajkratno srečanje med sodelav# ci Oddelka za muzikologijo in kolegicami iz Fakulteta muzičke umetnost v Beo# gradu, zato smo raziskovanje osredotočili na intenziviranje že potekajočih raz# iskav, ki sva jih imela koordinatorja projekta na delovni mizi. Publikacijo, ki se je iz sodelovanja izvila, sem si sprva lahko le pothem želel. Šestm sodelavcem (po tri iz vsake države) so se kasneje pridružili še trije: poleg Milana Milojkovića in Maje Vasiljević še Tjaša Ribizel. Kljub naknadnim prispevkom raziskovalcev, ki so obogatli celoto, je anali# za glasbenih ustanov tega obdobja praktčno na začetku. V tem zvezku smo se dotaknili glasbenega delovanja obeh Oper (Marković in Pompe), Sloven# ske flharmonije (Bogunović-Hočevar), Zveze skladateljskih društev (Mikić) in Društva slovenskih skladateljev (Stefanija), ljubiteljskih glasbenih društev (Vasiljević), programiranja beograjskega Radia (Ilić) in glasbene publicist# ke (Ribizel, Milojković). Čeprav so posamezni prispevki izjemni – zlast Ivana Ilić in Katarina Bogunović Hočevar ponujata odlične, temeljne prispevke za obravnavano problematko – je že od daleč vidna velika vsebinska vrzel. Ne le, da ni vključena tudi perspektva drugih nekdanjih jugoslovanskih republik (zlast hrvaška perspektva bi bila zelo dobrodošla), temveč so izpuščena ce# lotna področja glasbenega življenja v obeh republikah. Nadalje so izpuščene pomembne teme obdobja, v katerem se je razmahnila zlast popularna (tudi glasbena) kultura in so se začele oblikovat regionalne in lokalne politčne prakse na različnih področjih življenja, tudi umetniškem. Vendarle, prispevki so toliko vrednejši, ker gre za enega prvih poskusov zbiranja kvalitetnega gradiva za sistematčno primerjalno analizo glasbenega življenja, delovanja glasbenikov in ustanov v času velikih, po prvi svetovni vojni za Slo# venijo največjih kulturnih sprememb na področju glasbe. Pomembne temelj# ne analize posameznih opusov in življenjskih okoliščin posameznih glasbenikov ostajajo muzikološki dolg, ki bi ga bilo smiselno poravnat v čim bližji prihodno# st. Obenem ostaja v tem zborniku pomembno odsotno vprašanje kulturne in umetniške emigracije. In zanjo je smiselno reči, da je posamezniku postavlja# la posebne ne le politčne, kulturne in z njimi povezane umetniške izzive, tem# več je bilo tudi njeno vsakdanje življenje v mnogočem zahtevnejše od tstega, 7 Spremna beseda/Predgovor ki ga je čas prinesel kasneje. Posebej se zahvaljujem emeritrani profesorici Ma# riji Bergamo za kritčno branje in zlast komentranje vrste odlomkov. Ponudi# la je vredne iztočnice za nadaljnje raziskovanje tu zajete problematke in je po# membno prispevala h končni ureditvi v nadaljevanju objavljenih prispevkov. Leon Stefanija Godine 2007/2008. ustanovljena je bilateralna saradnja između Agencije za is# traživačku delatnost Republike Slovenije i Ministarstva prosvete nauke i tehno# loškog razvoja Republike Srbije. Među prvim projektma podržanim u ovom pro# gramu bio je i jedan naslovljen Međunacionalne veze u kontekstu aktvnost ju­ goslovenskih muzičkih insttucija: Srbija i Slovenija 1945–1961 / Mednacionalne vezi v kontekstu dejavnost jugoslovanskih glasbenih insttucij: Srbija in Slovenija v leth 1945–1961, rezultat saradnje muzikološkinja i muzikologa sa Univerziteta Ljubljana i Univerziteta umetnost u Beogradu. Pored vanr. prof. dr Tatjane Mar# ković (Katedra za muzikologiju, Beograd) i prof. dr Leona Stefanija (Odsek za mu# zikologiju, Ljubljana), koji su vodili projekat, bili su uključeni i saradnici iz obe ze# mlje: doc. dr Katarina Bogunović-Hočevar i vanr. prof. dr Gregor Pompe (oboje sa Odseka za muzikologiju, Ljubljana), kao i Ivana Ilić (Katedra za muzičku teori# ju, Beograd) i prof. dr Vesna Mikić (Katedra za muzikologiju, Beograd), kojima su se potom svojim prilozima za ovu publikaciju pridružili i Milan Milojković (Akade# mija umetnost, Novi Sad), Maja Vasiljević (Filozofski fakultet, Univerzitet u Beo# gradu) i dr Tjaša Ribizel. Cilj projekta je bio da se prouče i u jugoslovenskoj politčkoj sredini kontekstua# lizuju aktvnost muzičkih insttucija poput opere u oba glavna grada (Marković, Pompe), Slovenske flharmonije (Bogunović-Hočevar), Saveza kompozitora Ju# goslavije (Mikić), Društva slovenskih skladateljev (Stefanija), beogradskog Radi# ja (Ilić), dnevnih novina (Ribizel) i časopisa Muzičke novine (Milojković), kao i fol# klornog ansambla „Kolo“ iz Beograda (Vasiljević), između 1945. i 1961. godine. Dakle, ova publikacija je rezultat prvog bilateralnog muzikološkog projekta Re# publike Srbije i Republike Slovenije. Autori studija delimično osvetljavaju kul# turni i umetnički život u Socijalistčkoj Federatvnoj Republici Jugoslaviji tokom jedne i po decenije neposredno posle Drugog svetskog rata iz ugla Slovenije i Sr# bije. Istaživanja će bit nastavljena kako u pravcu započetog proučavanja rada muzičkih insttucija u dve zemlje, tako i u pravcu uključivanja insttucija iz drugih jugoslovenskih republika i, nadamo se, takodje publikovana. Tatjana Marković 8 Katarina Bogunović Hočevar 1 Slovenska flharmonija v 1950. letih: sledi (družbeno)političnih teženj v delu glasbene ustanove Izhodiščno vprašanje, ki si ga zastavlja pričujoča razprava, je vprašanje vpliva povojne družbenopolitčne ureditve na delovanje Slovenske flharmonije (SF), ustanovljene po drugi svetovni vojni. Premislek o vplivu povojne politčne ide# ologije na delo umetniške oz. glasbene inšttucije terja podrobnejše poznava# nje in razumevanje delovanja SF tako na ravni samostojnega zavoda, kot tudi inšttucije