Slovenska Osamosvojitev 1991 Pri^Evanja in Analize

Republika Slovenija Dr`avni zbor

Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije

SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV 1991 PRI^EVANJA IN ANALIZE

Simpozij Bre`ice 21. in 22. junij 2001

ZBORNIK

Ljubljana 2002 CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

94(497.4)"1991"(063)(082)

SLOVENSKA osamosvojitev 1991 : pri~evanja in analize : zbornik : simpozij, Breìce, 21. in 22. junij 2001 / [uredili Jurij Perov{ek [et al.] ; prevodi Cvetka Puncer]. Ljubljana : Dràvni zbor Republike Slovenije : Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, 2002. (Knji`na zbirka Dràvnega zbora Republike Slovenije)

ISBN 961-6415-03-4 (Dr`avni zbor Republike Slovenije) 1. Perov{ek, Jurij 117917952

SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV 1991 Pri~evanja in analize : zbornik

Zbornik sodi v Knji`no zbirko Dr`avnega zbora Republike Slovenije Urednik: Janez Pezelj

Uredili: Jurij Perov{ek, Barbara [atej, Stane Granda, Damijan Gu{tin, Toma` Terop{i~

Prevodi: Cvetka Puncer Izdajatelja: Dràvni zbor Republike Slovenije, Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije Ra~unalni{ki prelom: Franc ûden, Medit d.o.o. Naslovnica: Multigraf d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Dràvnega zbora Republike Slovenije Naklada: 500 izvodov Zvezi zgodovinskih dru{tev Slovenije so pomagali: Dràvni zbor Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Zveza veteranov vojne za Slovenijo

Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji.

Knjigo lahko poi{~ete na elektronskem naslovu: www.dz-rs.si

2 Kazalo

Zborniku na pot ...... 5 Otvoritveni nagovor predsednika Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije Jurija Perov{ka ...... 7 Pozdravni nagovor predsednika Dràvnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja ...... 9 Pozdravni nagovor ùpana ob~ine Breìce Vladislava Derì~a ...... 10 Janez Cvirn Od zedinjene do zdruène Slovenije ...... 11 Boò Repe Jugoslovanske notranjepoliti~ne razmere in slovenska osamosvojitev ...... 23 Joè Prin~i~ Gospodarski vidik osamosvajanja Slovenije (1986-1991) ...... 33 Tine Hribar Filozofska izhodi{~a slovenske osamosvojitve ...... 57 Rudi [eligo Vloga kulture pri slovenski osamosvojitvi ...... 67 France Tom{i~ Moj pogled na dru`beno-politi~ne spremembe v Sloveniji v letih 1987-1992 pri katerih sem aktivno sodeloval ...... 73 Joè Pu~nik Politi~ne priprave na osamosvojitev (Pri~evanje) ...... 77 France Bu~ar Ustavnopravni vidiki slovenskega osamosvajanja ...... 117 Lojze Peterle Demos, Beograd in mednarodni okvir osamosvajanja ...... 129 Borut [uklje Leto 1990 in slovenska osamosvojitev ...... 139 Janez Jan{a Voja{ke priprave na slovensko osamosvojitev ...... 145 Igor Bav~ar Slovenska policija in osamosvojitev ...... 153 Dimitrij Rupel Mednarodno priznanje Slovenije ...... 159 Anton Jamnik Dele` Cerkve pri slovenskem osamosvajanju ...... 163 Zvone @igon Vloga Slovencev v tujini pri osamosvojitvi ...... 179

3 Damijan Gu{tin Voja{kopoliti~no dogajanje v jugoslovanski krizi in osamosvojitvi Slovenije .. 191 Ljubica Jelu{i~ Jugoslovanska ljudska armada leta 1991 v Sloveniji za~etek konca ene najve~jih evropskih vojsk po koncu hladne vojne ...... 215 Karlo Nanut Struktura in notranja dinamika osamosvojitvene vojne ...... 233 Martin [pegelj Slovensko-hrvatske veze u vrijeme osamostaljivanja ...... 269 Jelko Kacin Vloga medijev v osamosvojitveni vojni ...... 275 Miha Brejc Vloga Varnostno informativne slu`be v ~asu osamosvajanja Slovenije ...... 281 Drago Fer{ Civilna obve{~evalno-varnostna slu`ba in slovenska osamosvojitev ...... 287 Andrej Lov{in Varnostno obve{~evalna slu`ba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (Varnostni organ Ministrstva za obrambo) in njen prispevek k zmagi v vojni za Slovenijo ...... 295 Janez J. [vajncer Prispevek k podobi o voja{ki osamosvojitvi Slovenije 1991 ...... 313 Jo`e De`man Slovenska vojna odcepljanja in razcepljanja 20. stoletja ...... 329 Razprava ...... 357 Sklepna beseda predsednika Organizacijskega odbora simpozija Staneta Grande ...... 375 Poziv za za{~ito osamosvojitvenih dokumentov in muzealij ...... 377 Nata{a Kandus, Igor Zemlji~ Izbrana bibliografija o osamosvojitvi Slovenije ...... 379 Program simpozija ...... 386

4 Zborniku na pot

Zgodovino vsakdo nosi v sebi in jo v svojem bivanju ìvi. Pri tem se v posamezniku in ob~estvu, v katerem se vrednostno utemeljuje vzpostavijo razli~ne zaveze do dogo- denega: idejne, kulturne, politi~ne, socialne, narodne. Vsaka od njih ima svojo notranjo mo~ in gibalni zgodovinski smisel. Tega se najve~krat zavemo bodisi ob pre- lomih obstoje~e podobe svetá bodisi ob spominu nanje ali na druge, prav tako ozna- ~ujo~e zareze zgodovinskega razvoja. Navkljub njihovi soodvisnosti je v ospredju zdaj eden zdaj drugi ozna~evalec zgodovine. Za Slovence ima nedvomno trajno vrednost njen narodni ozna~evalec, saj je bilo nacionalno vpra{anje vsebinski okvir zgodovinskega dogajanja na slovenskih tleh od dejstva narodnega samozavedanja ter boja za narodovo preìvetje in uveljavitev, do uresni~itve Slovencev v nacijo. Upajmo, da bo v novi, medsebojno povezani Evropi zgodovinski okvir dogajanja pri nas druga~en: uveljavljujo~ postmoderne dobrine enakopravnega sobivanja in neokrnjenega razvoja narodov in vrednote znotrajnarodne demokrati~ne drè, to je vzajemne svetovnonazorske, kulturne in politi~ne demokracije. V zavesti Slovenk in Slovencev in s tem nacionalne zgodovinske vede je vpra{anje naroda odlo~ujo~e prisotno. Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije mu je v zadnjih letih ob razli~nih problemskih poglobitvah v narodno zgodovino (obravnavi mno- ì~nih smrti na Slovenskem na 29. zborovanju slovenskih zgodovinarjev 22. do 24. oktobra 1998 v Izoli, obravnavi temeljnih prelomnic preteklih tiso~letij na slovenskem ozemlju na 30. zborovanju slovenskih zgodovinarjev 28. do 30. septembra 2000 na Rogli in {estdesetletnice za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem na znanstvenem posvetu 11. in 12. aprila 2001 v Ljubljani) namenila posebno pozornost. Tako je bila glavna organizatorka mednarodnega znanstvenega simpozija Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti, ki je bil 16. in 17. aprila 1998 v Mariboru. Simpozij je bil pod pokroviteljstvom Dràvnega zbora Republike Slovenije organiziran ob 150. letnici oblikovanja programa Zdruène Slovenije. Pobudnik simpozija je bil takratni predsednik Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije dr. Stane Granda, ki se mu je ob tem ~astitljivem jubileju slovenske narodno emancipacijske volje porodila zamisel o obe- leìtvi {e ene slavne slovenske obletnice - vzpostavitve samostojne slovenske dràve Republike Slovenije ob njeni 10. letnici leta 2001. Zveza zgodovinskih dru{tev Slo- venije je to zamisel uresni~ila lani, ko je skupaj z Posavskim muzejem Breìce, Centrom za voja{kozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zdruènjem Sever, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo - Pokrajinskim odborom za Posavje in Zdruènjem Sever za Posavje 21. in 22. junija 2001 v Posav- skem muzeju Breìce organizirala simpozij Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize. Pokrovitelj simpozija je bil predsednik Dràvnega zbora Republike Slo- venije Borut Pahor. Na simpoziju so kot pri~evalci sodelovali najvidnej{i nosilci procesa demokratizacije in osamosvojitve v drugi polovici osemdesetih in v za~etku

5 devetdesetih let dvajsetega stoletja in znanstveni raziskovalci, ki so se v omenjeno problematiko doslej nabolj poglobili. Pri pripravi zbornika s simpozija, kjer nas ni vezal ~asovni okvir, pa smo k sodelovanju povabili {e nekatere druge pri~evalce osamosvojitvenega ~asa in objavili prispevke tistih, ki so se odzvali na{emu povabilu. V zborniku, ki je pred nami so objavljeni za tisk pripravljeni referati, razprava s simpozija in prispevki kasneje povabljenih avtorjev zbornika Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize. Uredniki smo vse prispevke in razpravo pregledali in, v kolikor je bilo potrebno, opravili najnujnej{e lektorske in stvarne popravke oziroma dopolnila. Poenotili smo tudi poimenovanje posameznih politi~nih subjektov ter politi~nih in voja{kih organizacij. Drugih posegov v predloèna besedila ni bilo. Glede na program simpozija smo spremenili {e vrstni red posameznih prispevkov in jih razvrstili po problemskem zaporedju, ki poudarja vsebinsko {irino slovenske osamosvojitve leta 1991. Simpozij je spremljala tudi prilo`nostna razstava Osamosvojitvena literatura. Dopolnjen izbor del o slovenski osamosvojitvi objavljamo v zborniku. Zbornik Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize je iz{el kot publi- kacija Dràvnega zbora Republike Slovenije. Ob veliki zahvali Dràvnemu zboru, da je na ta na~in ugledal lu~ svetá, velja poudariti, da ima tak izid zbornika tudi simboli~en pomen: temeljne osamosvojitvene akte je sprejela tedanja Skup{~ina Republike Slovenije, predhodnica dana{njega slovenskega parlamenta. Zbornik je plod odgovorne poglobitve v slovensko dràvno uresni~itev 25. junija 1991 in dopolnjuje spoznavno osnovo njene zgodovinske utemeljenosti. Takih dopolnil bo v prihodnje {e ve~, saj bo slovenska osamosvojitev ostala vrhunski raziskovalni izziv. Zbornik Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize pa è danes utrjuje in vzpodbuja novo slovensko samozavedanje zadnjih desetih let in s to mislijo je tudi dan bralcu v roke.

Ljubljana, 28. februarja 2002

Predsednik Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije dr. Jurij Perov{ek

6 Otvoritveni nagovor predsednika Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije Jurija Perov{ka

Dame in gospodje, spo{tovani pokrovitelj simpozija Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize, predsednik Dràvnega zbora Republike Slovenije gospod Borut Pahor, spo{tovani ùpan ob~ine Breìce gospod Vladislav Derì~, spo{tovani udele- ènci vojne za Slovenijo, dragi gostje! Imam ~ast, da v imenu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije in soorganizatorjev: Posavskega muzeja Breìce, Centra za voja{kozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zdruènja Sever, Zveze veteranov vojne za Slovenijo Pokrajinskega odbora za Posavje in Zdruènja Sever za Posavje, spregovorim uvodne besede k simpoziju Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize.

Pred tem pa Vas pozivam, da se z minuto molka spomnimo padlih in umrlih v vojni za Slovenijo leta 1991!

SLAVA JIM!

Spo{tovani,

malokdaj se zgodi, da se po ~asovno kratkem loku desetih let zberejo zgodovinarji in najvidnej{i akterji prelomnega zgodovinskega dogajanja ter skupaj spregovorijo in ocenijo nastanek novega zgodovinskega ~asa. In ~e ta ~as ozna~uje oblikovanje samostojne nacionalne dràve naroda, ki mu drugi samostojnosti do tedaj niso nikoli privo- {~ili, kaj {ele hoteli vanjo privoliti, gre v resnici za enkraten dogodek. In temu smo pri~a danes. Doslej so slovenski politi~ni publicisti, poznavalci razli~nih strokovnih podro~ij in oblikovalci klju~nih trenutkov narodove zgodovine take trenutke enkrat è skupaj ocenili. To je bilo leta 1928, ko so pod uredni{kim vodstvom znanega zgodovinarja dr. Josipa Mala pripravili prispevke za za zgodovinsko vedo {e danes standardno delo zbornik Slovenci v desetletju 1918-1928. O njegovi vsebini vse pove podnaslov: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine. Razprave zadevajo t. i. prevratno dobo v letu 1918, to je ~as med razpadom Habsbur{ke monarhije in oblikovanjem prve jugoslovanske dràve, ko so Slovenci prvi~ v svoji narodni zgodovini v novembru leta 1918 obstoje~i posebni Dràvi Slovencev, Hrvatov in Srbov dosegli lastno nacionalno dràvnost. Nato je v zborniku obravnavan {e slovenski razvoj v desetletju po prevratni dobi oziroma, kot so tedaj rekli, narodnem "osvobojenju". In deset let po resni~ni slovenski osvoboditvi, to je vzpostavitvi suverene slovenske dràve Republike Slovenije, ki è ima svojo veljavo v mednarodni sliki sveta, ima dana{nji slovenski rod prilo`nost, da ovrednoti resnico o udejanjenju slovenske nacije

7 leta 1991. V vmesnem ~asu med letom 1928 in leto{njim letom podobnih dejanj, ki bi obeleìla desetletnico temeljne spremembe zgodovine, ni bilo. Kljub temu pa je prav, da spomnimo {e na obse`ni Spominski zbornik Slovenije, ki je ob dvajsetletnici Kra- ljevine Jugoslavije iz{el v Ljubljani leta 1939. Danes smo se zbrali, da zgodovinarji in pri~evalci na posebej pripravljenem simpoziju ob desetletnici na{e osamosvojitve damo svoj prispevek k slovenskemu narod- nemu in dràvnemu spominu. Naj {e enkrat poudarim, da bo ta prispevek temeljil v redkem ustvarjalnem spoju, ko bomo skupaj delovno razpravljali zgodovinarji, to je tisti, ki o zgodovini pi{emo, ter njeni najvidnej{i akterji izpred desetih let, to je tisti, ki so kot najbolj izpostavljeni ustvarjali tedaj novo nastali narodno-zgodovinski ~as. Zbornik referatov in razprav, ki bo nato iz{el, bo v to sem globoko prepri~an organsko vpet v identitetno bit slovenske nacije. V tem prepri~anju otvarjam simpozij Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize. Ob zahvali vsem referentom na simpoziju in njegovim soorganizatorjem, da so sprejeli povabilo k sodelovanju in posebni zahvali soorganizatorju Posavskem muzeju Breìce, da smo lahko njegovi gostje, prosim, da v skladu s sklepom Organizacijskega odbora simpozija, njegovo vodenje prevzame delovno predsedstvo.

8 Pozdravni nagovor predsednika Dr`avnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja

Spo{tovano predsedstvo, gospod ùpan, visoki gostje, gospe in gospodje! Prav zares sem zelo po~a{~en, da vas smem ob tem pomembnem sre~anju prisr~no pozdraviti. Toliko bolj, ker vidim na vabilu in sicer med vami najpomembnej{e prota- goniste slovenske osamosvojitve. Zato si dovolim izkoristiti to prilo`nost tudi za izraze hvale`nosti za njihovo vizionarstvo, razum in pogum, ki so v prelomnih trenutkih novej{e zgodovine omogo~ili Sloveniji uveljavitev njenih pravi~nih stremljenj. Domne- vam, da bodo njihova osebna pri~evanja danes omenila, da ni bilo ne lahko in ne preprosto. Slutim pa, da je {lo pri njihovih in ne nazadnje na{ih skupnih dejanjih za tisti ob~utek predanosti in uporni{tva, ki ga rodi neko trdno notranje prepri~anje, ko ima{ prav in dela{ prav. Kdo se bo utegnil tudi danes v svojih razpravah spomniti, da je bilo v ~asu slutnje in pripravljanja velikih dogodkov precej zahtev za take in druga~ne analize dobrih in slabih trenutkov teh odlo~ilnih korakov. Br`kone je {lo za poskus racionalizacije nekega zgodovinskega dogajanja in vplivanja nanj, a izkazalo se je, da so pa~ izjemna dogajanja, ko dlakocepsko tehtanje vsake podrobnosti za in proti ne more nadomestiti vizionarske intuicije, ki pa mora biti, ~e èli spremeniti svet, zelo stvarna in utemeljena. Mislim pa, da ni bila edina velika odlika tedanjih vodilnih politi~nih, intelektualnih in kulturnih krogov samo v tem, da so imeli zgodovinski prav, temve~ v enaki meri, da so ga znali s premagovanjem dvomov vzpostaviti kot skupen nacionalni projekt in z njegovo silovito mo~jo postaviti mednarodno skupnost pred dejstvo, ki ga je kon~no morala spo{tovati. To je bil tisti prelomni ~as dogajanja slovenstva, na katerega bodo kon~no brez razlik ponosni tudi vsi na{i otroci. O tem ~asu govori ta simpozij. V imenu poslank in poslancev Dràvnega zbora Republike Slovenije mu èlim zelo uspe{no delo in seveda tudi prijazno druènje.

9 Pozdravni nagovor ùpana ob~ine Breìce Vladislava Derì~a

Spo{tovani! V izjemno ~ast si {tejemo, ne le jaz, ampak vsi krajani na{e ob~ine, da lahko v na{i sredini pozdravimo udeleènce simpozija o slovenski osamosvojitvi. Zato bi se rad zahvalil Organizacijskemu odboru simpozija in njegovemu predsedniku Stanetu Gran- di, Zvezi zgodovinskih dru{tev Slovenije, Centru za voja{kozgodovinsko dejavnost Slo- venske vojske, Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, Zdruènju Sever, Posavskemu muzeju Breìce, pokrovitelju simpozija predsedniku Dràvnega zbora Republike Slove- nije, gospodu Borutu Pahorju, ter vsem tistim, ki boste s svojimi prispevki {e dodatno osvetlili na{o pot do osamosvojitve. Tudi pri osamosvojitvi smo v ob~ini Breìce prispevali po svojih mo~eh, predvsem v prvih dneh vojne in vse do umika zadnjega vojaka iz cerkljanskega letali{~a. S tem prispevkom smo tudi mi krepko zaznamovali boj Slovencev za svojo dràvo. Prepri~an sem, da bomo v teh dveh dneh sli{ali marsikaj novega, kar bo gotovo pomemben prispevek k podobi o slovenski osamosvojitvi. Vsem, ki ste se odzvali vabilu organizatorja èlim uspe{no delo in prijetno bivanje v na{em mestu, v na{i ob~ini Breìce.

10 Janez Cvirn*

OD ZEDINJENE DO ZDRU@ENE SLOVENIJE

"Pravijo, da se dandanes otroci `e rode bolj inteligentni; zdi se nam pa, da se godi isto z mladimi kulturnimi narodi. Ne rabijo ve~ stoletij, da se dvignejo na vi{ino starej{ih kulturnih narodov: danes se to zgodi neverjetno hitro. Za vzgled tak{nega hitrega kulturnega razvoja bi lahko navedli tudi Slovence." 1

Ko je leta 1905 v razpravi Sociolo{ki problemi v avstrijski politiki znameniti sociolog in profesor na gra{ki univerzi Ludwik Gumplowicz opisoval nezadr`ni (kulturni) razvoj malih, "nezgodovinskih narodov" v srednjeevropskem prostoru, je imel pred o~mi prav Slovence. Prav hiter in vsestranski (kulturni) razvoj slovenskega naroda je slovitega znanstvenika tako impresioniral, da je zaradi njega spremenil svojo teorijo o narodu. ê je sprva trdil, da so Slovenci zgolj rod (Stamm), ki se od pravih narodov (Nation) lo~i po svoji enostavni socialni strukturi, majhnosti, nezgodovinskosti in kulturni nerazvitosti, jih je è ~ez nekaj let poleg Rusinov postavljal za zgled mla- dega kulturnega naroda, ki se je bliskovito dvignil na raven starej{ih kulturnih narodov in jim prerokoval {e lepo bodo~nost.2 Gumplowiczev teoreti~ni zasuk, ki ga lahko prvi~ opazimo è pri njegovi analizi celjskega gimnazijskega vpra{anja,3 je vsekakor izhajal iz nekaterih neizpodbitnih dejstev. ê so bili {e sredi 18. stoletja Slovenci kot je è pred ve~ kot dvajsetimi leti opozoril Vasilij Melik4 v socialnem, jezikovnem in kulturnem poloàju v podobnem

* Redni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1 Ludwik Gumplowicz: Sociolo{ki problemi v avstrijski politiki. Slovan, 1906, str. 311. 2 [e leta 1889 je v recenziji Neumannove {tudije Volk und Nation trdil, da "nastane izmalih plemen brez zgodovine in kulture z njihovo zdruìtvijo pod enim gospostvom ljudstvo, iz tako pisano nakopi~enega ljudstva se razvije s skupno kulturo, ki raste v dràvi in z njeno dejavnostjo, narod, katerega skupna kulturna podoba je narodnost". Samo "dràva in z njeno dejavnostjo pospe{evana kultura spreminja ljudstva v narode", zato "ljudstva, ki niso ustvarila lastne dràve, ostanejo ljudstva ali pa postanejo sestavine tujega naroda". Bolgari so npr. narod, ker so neko~ è imeli lastno dràvo, potem pa ohranili svojo narodnost in dobili spet svojo lastno dràvo. Isto naj bi veljalo tudi za Hrvate. Po- polnoma druga~en pa naj bi bil "primer Slovencev, ki se {e nikoli niso dokopali do samostojne dràve in so premalo {tevilni, da bi mogli tvoriti dràvo. So pleme ali ljudstvo..." Prim. Du{an Kermavner: Ludwik Gumplowicz in Slovenci. V: Na{a Sodobnost 1960, str. 906. 3 Janez Cvirn: Ludwik Gumplowicz in slovensko vpra{anje. V: Celjski zbornik 1993, str. 355-365. 4 Vasilij Melik: Zgodovinske osnove za~etkov slovenskega narodnega gibanja. V: Obdobje 1. Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, znanosti in kulturi. Ljubljana 1979, str. 421. Prim. tudi Peter Vo- dopivec: Nekaj opozoril na vzporednice in razlike v narodnem oblikovanju Slovencev in Bretoncev. V: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as. Ljubljana 1997, str. 64 (dalje: Vo- dopivec, Nekaj opozoril).

11 poloàju kot Bretonci, so è v naslednjih sto letih napravili velik korak naprej. Rezul- tati slovenskega narodnega gibanja, ki je imelo vse do predve~era revolucionarnega leta 1848 podobno kot gibanja ve~ine tedanjih habsbur{kih narodov predvsem (ne pa izklju~no) jezikovno-kulturni zna~aj,5 so bili è v drugi polovici "predmarca" (po letu 1830) dale~ pred bretonskim. Uspe{na prizadevanja za spremembo tradicionalnih jezikovnih (kulturnih) razmerij so hkrati s krepitvijo zavesti o pomenu slovenskega jezika okrepila tudi zavest o enotnosti slovenskega prebivalstva ne glede na deèlne meje. Etnonim Slovenec se je zlasti v tridesetih in {tiridesetih letih vse bolj uveljavljal v knjigah in periodi~nih publikacijah in postopoma nadome{~al stare oznake za Slo- vence (Wenden, Kranjci). V letih pred revolucijo se je mo~no uveljavila tudi beseda Slovenija kot oznaka za ves prostor, na katerem so ìveli Slovenci. Oznaka za enoto, ki je ni poznala ne geografija ne zgodovina in je v obstoje~i upravni resni~nosti ni bilo, je zbujala misel o povezavi vseh Slovencev v enotno, avtonomno telo, ne glede na tradicionalne politi~no-upravne (deèlne) meje.6 Neposredno po izbruhu revolucionarnega vrenja leta 1848 je kot je znano zahteva po zedinjeni Sloveniji dejansko è postala tudi slovenski politi~ni program, ki so ga prvi formulirali izobraènci ob slovenski narodni meji (Matija Majar v Celovcu) in {tudentje ter akademiki na Dunaju in v Gradcu, ki so bili v stiku z izobraènci in nezadovoljneì iz ostale monarhije.7 êprav so zlasti v kriti~nih politi~nih trenutkih slovenske politi~ne elite razmi{ljale tudi o druga~nih re{itvah slovenskega narodnega vpra{anja, je program zedinjene Slovenije, ki je doìvel mnoì~no podporo v ~asu taborskega gibanja 1868-1871, v bistvu ostal temeljni slovenski dràvnopravni program vse do razpada Avstro-Ogrske. Vezal se je tako na razli~ne programe, ki so èleli monarhijo spremeniti v federacijo enakopravnih narodov (pri ~emer naj bi bile manj- {ine za{~itene z narodnimi kurijami ali narodno avtonomijo), kot na programe, ki so iz ob~utka majhnosti in ogroènosti videli re{itev slovenskega narodnega vpra{anja v povezavi s Hrvati oziroma Jugoslovani.8 Tudi na prelomu stoletja, zlasti pa po aneksiji BiH (1908), ko je dobila jugoslovanska ideja v konkretni obliki trializma na Sloven- skem podporo vseh pomembnej{ih politi~nih grupacij, se slovenska politika v osnovi ni odrekala staremu programu, ~eprav ga je (zdi se, da iz takti~nih razlogov) zavijala v pla{~ jugoslovanstva. Toda (jugo)slovanska orientacija slovenske politike, ki jo je

5 Narodne in politi~ne nazore so javno in odkrito, ~eprav previdno, izraàli le posamezniki, kot npr. France Pre{eren, ki je v Zdravljici (1844) pozval k bratstvu in prijateljstvu med narodi, hkrati pa tudi k oboroènemu boju za njihovo osvoboditev. Na jasno oblikovano narodno zavest kaè tudi pesem "Slovenija cesarju Ferdinandu Pervimu ob veselem dohodu njih veli~anstva v Ljubljano", ki jo je leta 1844 v Novicah objavil Jovan Vesel Koseski. Prim. Vasilij Melik: Problemi v razvoju slovenske narodne identitete (do 1941). V: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as. Ljubljana 1997, str. 44 (dalje Melik, Problemi); Vodopivec, Nekaj opozoril, str. 69. 6 Vasilij Melik: Slovenski dràvnopravni programi 1848-1918. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 68 (dalje Melik, Slovenski). 7 Melik, Problemi str. 44. 8 Melik, Slovenski, str. 68-70.

12 spremljalo "neznanje, nerazgledanost, nevednost o bodo~ih sodràvljanih, njihovi kulturi, navadah, mentaliteti, èljah in zahtevah", pa namerno ali nenamerno olep{evanje preteklosti in sedanjosti, {e bolj pa bodo~nosti, je prizadejala narodni samozavesti hude udarce.9 V {estdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja, v ~asu pospe{ene narodne diferenciacije, je bila prav (jugo)slovanska orientacija slovenske politike eden izmed razlogov, da je sorazmerno velik del me{~anov na Slovenskem raje prevzel nem{ko in ne slovensko narodno identiteto. Tudi kasneje je bilo nekriti~no, megleno jugoslovanstvo eden izmed glavnih razlogov za samoodrekanje in odpovedovanje lastnim interesom.10 Jugoslovanska orientacija slovenske politike v letih pred in med prvo svetovno vojno pa je sploh povzro~ila vrsto negativnih pojavov v narodnem razvoju zlasti na [tajerskem in Koro{kem. Glavni razlog, da je nem{kemu nacionalizmu uspelo oslabiti narodno in okrepiti sicer è od nekdaj prisotno regionalno (deèlno) zavest tudi med kme~kim prebivalstvom obeh deèl, je gotovo ti~al v na~rtni proti- jugoslovanski propagandi, do katere je bilo ljudstvo o~itno dovzetno. [tajercijansko gibanje na [tajerskem, ideja o nedeljivi Koro{ki in vindi{arska teorija, ki je postala osnova za (statisti~no in realno) asimilacijo Slovencev na Koro{kem, so bili po mojem mnenju neposredni negativni nasledki jugoslovanske usmeritve slovenske politike.11 êprav se Majni{ka deklaracija z dne 30. maja 1917, ki je postavila zahtevo po zdruìtvi vseh ozemelj, na katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi v samostojno dràvno telo pod èzlom habsbur{ko-lotarin{ke dinastije kot nujno zahtevo,12 ni dotikala vpra{anja bodo~ega dràvno-pravnega statusa slovenskega ozemlja v jugoslovanskem delu monarhije, si odlo~ilni faktorji slovenske politike bodo~e dràvne tvorbe niso zami{ljali v unitaristi~nem smislu. V razpravi (polemiki) glede najprimernej{e politi~ne ureditve jugoslovanske dràve oktobra 1918 so unitaristi~ni koncept zagovarjali zlasti v vrhu slovenske liberalne stranke, medtem ko je SLS odlo~no zagovarjala avtonomisti~no stali{~e.13 In na njem je vztrajala tudi po ustanovitvi Dràve Slovencev Hrvatov in Srbov (29. oktobra 1918), v kateri je ve~ina slovenskega naroda ìvela do 1. decembra 1918.14 Kot je prepri~ljivo pokazal dr. Jurij Perov{ek, so v Dràvi SHS, ki je bila politi~ni okvir slovenske narodne osvoboditve in politi~ne osamosvojitve, Slovenci povsem samostojno odlo~ali o svojem politi~nem, gospodarskem, kulturnem, nacionalnem in

9 Melik, Slovenski, str. 70. 10 Prav tam. Tipi~en tovrstni primer je pokazala razprava v kranjskem deèlnem zboru leta 1881 glede reinkorporacije @umberka h Kranjski, ki so ji spri~o solidarnosti s Hrvati nasprotovali vsi slovenski poslanci, medtem ko so se za to upravi~eno zahtevo zavzeli le nem{ki poslanci. 11 Prim. Janez Cvirn: Deèlna in narodna zavest na (Spodnjem) [tajerskem. V: Avstrija. Jugoslavija. Slo- venija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as. Ljubljana 1997, str. 74-89. 12 Vasilij Melik, Problemi, str. 49. 13 Prim. Jurij Perov{ek: Liberalizem in vpra{anje slovenstva : nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918-1929. Ljubljana 1996, str. 45-65. 14 Prim. Jurij Perov{ek, Miroslav Stiplov{ek: Volja po slovenski dràvnosti v letih 1918-1941. V: Od sanj do resni~nosti : razvoj slovenske dràvnosti. Ljubljana 2001, str. 95-120.

13 dràvnem ìvljenju, torej so kljub te`kim razmeram è v tistem ~asu dokazali svojo dràvotvorno sposobnost.15 Nosilka tedanje slovenske dràvne volje je bila Narodna vlada SHS v Ljubljani (delovati je za~ela 31. oktobra 1918), ki so jo sestavljali predstavniki vseh takrat obstoje~ih slovenskih politi~nih strank. Narodna vlada je vsestransko utrjevala slovensko narodno emancipacijo v Dràvi SHS. Slovenska dràv- nost je bila dodatno potrjena 21. novembra 1918, ko je Narodna vlada v sporazumu z Narodnim Vije}em izdala posebno Naredbo o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani; z njo je dobila pravico, da samostojno upravlja slovenski del Dràve SHS. To je pomenilo, da je bila Narodna vlada tudi v formalnem pogledu edina in pravno najvi{ja oblast na slovenskem ozemlju ter nosilka slovenske nacionalne suverenosti v Dràvi SHS. Toda slovenska narodnopoliti~na samostojnost, doseèna v novembra 1918 obstoje~i Dràvi SHS, je po zdruìtvi Dràve SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS (1. decembra 1918), ki se je izvr{ila s prevaro, hitro ugasnila. Slovensko Narodno vlado je s posebnim ukazom 20. januarja 1919 odpravil jugoslovanski regent Aleksander Ka- radjordjevi}. Pobude za avtonomijo, s kakr{no sta februarja leta 1919 nastopili SLS in JSDS (zahtevali sta sklic slovenskega deèlnega parlamenta) ali kakr{en je bil avtonomisti~ni ustavni na~rt SLS oziroma Jugoslovanskega parlamentarnega kluba iz februarja 1921, so beograjski centralisti~ni krogi odlo~no zavrnili.16 V Kraljevini SHS (od 1929 Kraljevini Jugoslaviji) sta bila skladno z velikosrbskim hegemonizmom ustavno uzakonjena narodni unitarizem in dràvni centralizem.17 Obe ustavi, tako vidovdanska (28. junija 1921) kot oktroirana (3. septembra 1931), nista upo{tevali obstoja posameznih narodnih individualnosti in sta priznavali le en, jugoslovanski narod, pri ~emer naj bi bili Slovenci, Hrvati in Srbi (drugih narodnih imen ustavi sploh nista omenjali) zgolj plemena enotnega jugoslovanskega naroda. Z avtonomijo ni bilo ni~, ve~ kot tretjino zedinjene Slovenije pa so odnesle mirovne pogodbe in koro{ki plebiscit.18

15 Jurij Perov{ek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918. Ljubljana 1998; isti: Oblikovanje slovenske nacionalne dràve leta 1918. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 25, 1985, {t. 1-2, str. 49-75; isti, Jugoslovansko zedinjenje in Slovenci v novembru leta 1918. Prispevki za novej{o zgodovino, 28, 1988, {t. 1-2, str. 41-61. 16 Mom~ilo Ze~evi}: SLS in jugoslovansko zedinjenje 1917-1921 : od majni{ke deklaracije do vidovdanske ustave. Maribor 1977, str. 224-228; Janko Prunk: Politi~ne koncepcije slovenskega me{~anstva v stari Jugoslaviji. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 22, 1982, {t. 1-2, str. 120-121; Jurij Perov{ek: Slovenska dràvna volja v prvem desetletju jugoslovanske krize. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 127. Prim. tudi Miroslav Stiplov{ek: Prizadevanja Slovenske ljudske stranke za avtonomijo Slovenije ob sprejemanju prve jugoslovanske ustave in zakonodaje o oblastnih samoupravah 1921-1922. V: Mikuèv zbornik. Ljubljana 1999, str. 51-64. 17 Prim. Jurij Perov{ek: Unitaristi~ni in centralisti~ni zna~aj vidovdanske ustave. Prispevki za novej{o zgodovino, 33, 1993, {t. 1-2, str. 17-26. 18 Z rapallsko mirovno pogodbo 12. 11. 1920 ej Italiji pripadlo skoraj vse zahodno ozemlje Slovenije, to je tretjina slovenskega ozemlja s 323.313 Slovenci. Po koro{kem plebiscitu 10. 10. 1920 pa je v Avstriji ostalo ve~ kot 100.000 Slovencev. Kljub pridobitvi Prekmurja (trianonska mirovna pogodba 4. 6. 1920), je v Porabju ostalo {e pribli`no 7.000 Slovencev.

14 Po razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci ìveli v {tirih dràvah. V Italiji, Avstriji in na Madàrskem so bili izpostavljeni tako hudim raznarodovalnim pritiskom, da je bil resno ogroèn njihov narodni obstoj. V precej bolj{em poloàju so bili v Kraljevini SHS (Jugoslaviji) in to kljub njenemu centralisti~nemu in unitaristi~nemu ustroju. V kulturnem, politi~nem in gospodarskem pogledu je bil poloàj Slovencev v Kraljevini SHS (Jugoslaviji) ugodnej{i kot v Avstro-Ogrski. Slovenski jezik je dobil svoje mesto v {olstvu vseh stopenj, zaìvela je slovenska univerza in vrsta pomembnih kulturnih ustanov, poleg tega so Slovenci tudi gospodarsko precej napredovali. Toda vstop ve~inskega dela Slovencev v Kraljevino SHS (Jugoslavijo) ni re{il slovenskega nacionalnega vpra- {anja, kajti ta dràva, ki je bila zanje povsem nov civilizacijski svet, ni zagotavljala narodne enakopravnosti in ni omogo~ala vsestranske slovenske narodne uveljavitve. Slovenska politika se je pri oblikovanju narodnih programov v Jugoslaviji osredo- to~ala na poloàj Slovencev znotraj obstoje~e dràve. Seveda si je ob tem èlela tudi zdruìtve vsega slovenskega naroda v eni (jugoslovanski) dràvi. Toda mednarodna politi~na realnost ni omogo~ala re{itve tega vpra{anja. Za slovensko narodno politiko so bili tako klju~nega pomena narodni programi, ki so se neposredno navezovali na jugoslovansko narodno problematiko.19 V zvezi s tem se je v slovenski politiki v letih 1918-1941 oblikovalo dvoje diametralno nasprotujo~ih si stali{~: unitarno-centralisti~no in avtonomisti~no-federalisti~no. Zagovorniki unitarno-centralisti~nega koncepta so bili prepri~ani, da sta vsejugo- slovansko zlitje in enotna centralisti~na jugoslovanska dràva kon~ni cilj vsega slovenskega narodnopoliti~nega razvoja in bivanja.20 Glavni zagovornik tega koncepta je bila ves ~as prve Jugoslavije slovenska liberalna politika, ki ji je bilo unitaristi~no jugoslovanstvo v prete`ni meri na~in kulturnega boja proti avtonomisti~ni SLS.21 Tako je Gregor @erjav 3. februarja 1924 poudaril, da je temeljni namen slovenske liberalne politike "prevesti" slovenski del naroda v "jugoslovanstvo" in "graditi naprej v smeri ~im ve~je zdruìtve, da zrastemo v nerazdvojno jugoslovansko celoto".22 V t. i. Po- horski deklaraciji, oblikovani 19. in 20. avgusta 1935 pa so slovenski unitaristi~ni liberalci med drugim poudarili, da so Srbi, Hrvati in Slovenci "v etni~nem oziru en narod".23 Tovrstna stali{~a (neizmerno hvaljenje Srbov kot edinih osvoboditeljev,

19 Prim. Jurij Perov{ek: Jugoslavija pri~akovanja in realnost. V: Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti. Ljubljana 1998, str. 234-256. 20 Prim. Jurij Perov{ek: Kulturnopoliti~ni koncepti jugoslovanskega unitarizma pri Slovencih v letih 1918- 1929. Sodobnost, 38, 1990, {t. 8-9, str. 849-857; isti: Nacionalnopoliti~ni koncepti slovenskih unitaristi~nih sil leta 1923. Zgodovinski ~asopis, 45, 1991, {t. 1, str. 65-83; Zdenko êpi~, Jurij Perov{ek: Slo- venska narodnopoliti~na in dràvna misel ter dejanja v letih 1848-1991. ^ZN, 71, 2000, {t. 3, str. 49-74 (dalje êpi~-Perov{ek); Janko Prunk: Slovenci v Jugoslaviji med centralizmom in federalizmom 1918- 1991. V: Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti. Ljubljana 1998, str. 169-174 (dalje Prunk Slovenci). 21 V zvezi s tem velja pripomniti, da tudi liberalcev, ki so se jim zdela stali{~a stranke napa~na, ni bilo malo. 22 êpi~-Perov{ek, str. 382. 23 Prav tam.

15 ozna~evanje samostojne slovenske politike za separatizem, obrekovanje nasprotnikov kot avstrijakantov, poudarjanje jugoslovanstva nasproti slovenstvu),24 ki so bila v slovenskem politi~nem prostoru prisotna vse do konca prve Jugoslavije,25 so poleg liberalcev zagovarjale tudi nekatere druge politi~ne skupine: slovenski del velikosrbske Narodno radikalne stranke in Socialisti~ne stranke Jugoslavije, liberalna Samostojna kmetijska stranka in (do leta 1923) slovenski del Komunisti~ne stranke Jugoslavije. Povsem nasprotne poglede na~elo slovenske individualnosti in narodne avtonomije so zagovarjali v bloku avtonomisti~no-federalisti~nih politi~nih sil. êprav je slovenska narodno emancipacijska volja, ki je terjala slovensko narodno samoodlo~bo in suverenost znotraj avtonomisti~no ali federativno preurejene jugoslovanske dràve, ìvela pri razli~nih idejno-politi~nih taborih in politi~nih strankah (npr. pri liberalno usmerjeni Narodno socialisti~ni stranki, Zdruènju slovenskih avtonomistov, Socia- listi~ni stranki delovnega ljudstva, Slovenski republikanski stranki, Slovenski republikanski stranki kmetov in delavcev, Slovenski kmetski stranki, Bernotovi socialisti~ni skupini), je bila najpomembnej{i zagovornik avtonomisti~no-federalisti~nega koncepta katoli{ka SLS. Avtonomisti~no-federalisti~no stali{~e se je na Slovenskem vsesplo{no uveljavilo ob prvih parlamentarnih volitvah marca 1923. Iz teh volitev je kot vodilna slovenska avtonomisti~na stranka iz{la SLS, v kateri se je nato ves ~as jugoslovanske dràve najbolj utele{ala slovenska emancipacijska volja. Tovrstno stali{~e, ki ga je SLS kasneje {e ve~krat jasno izrazila (npr. med drugim tudi v znamenitih Ljubljanskih punktacijah 31. decembra 1932), je imelo vse do konca prve Jugoslavije {iroko podporo prebivalstva.26 Za ve~ino Slovencev je bila Jugoslavija sprejemljiva le, ~e se njena notranja bit temeljito spremeni in se v njenem okviru popolnoma uveljavi slovenski avtonomisti~no-federalisti~ni interes. Ve~ina se je strinjala s stali{~em katoli{kega ~asnika Slovenec, ki je {e 16. marca 1941 zapisal, da je na{ cilj "slovenska avtonomija, ki jo bomo v novi dràvni ureditvi prej ali slej tudi dobili".27 Ob izbruhu druge svetovne vojne,28 ki je z okupacijo in razkosanjem slovenskega ozemlja ter brutalno genocidno politiko okupatorjev postavila pod vpra{aj obstoj slovenskega naroda, se je izkazalo, da je bil jugoslovanski dràvni okvir conditio sine

24 Vasilij Melik: Ideja zedinjene Slovenije 1848-1991. V: Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti. Ljubljana 1998, str. 18. 25 Prim. tudi Jurij Perov{ek: Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih. V: Slovenska trideseta leta. Ljubljana 1997, str. 18-32. 26 Janko Prunk: Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma dràvnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 135-142; Miroslav Stiplov{ek: Avtonomisti~na prizadevanja v skup{~inah ljubljanske in mariborske oblasti (1927-1928) in banskem svetu Dravske bano- vine (1931-1941). V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 185-196; Jurij Perov{ek: Slovenci in Jugo- slavija v letih 1918-1941. ^ZN, 34, 1998, {t. 1, str. 63-67; êpi~-Perov{ek, str. 382-384; Darko Fri{: SLS in slovensko nacionalno vpra{anje med sprejetjem vidovdanske ustave in Blejskim protokolom. V: Slo- venija 1848-1998: iskanje lastne poti. Ljubljana 1998, str. 180-184. 27 êpi~-Perov{ek, str. 384. 28 Prim. Boò Repe: Slovenija od medvojne federalne enote preko povojne jugoslovanske republike do samostojne dràve. V: Od sanj do resni~nosti. Ljubljana 2001, str. 121-207.

16 qua non le za slovenske liberalne politi~ne prvake, medtem ko so se tako v katoli{kem taboru kot v OF pojavljale tudi druga~ne re{itve slovenskega narodnega vpra{anja.29 V vrstah SLS, kjer so è po izbruhu druge svetovne vojne razmi{ljali o dveh "nejugoslovanskih" mo`nostih re{itve slovenskega narodnega vpra{anja (ena je ra~unala z zmago zahoda, druga z zmago nacisti~ne Nem~ije),30 tudi v prvih mesecih po okupaciji Jugoslavije niso opustili ideje o samostojni slovenski dràvi.31 V tem smislu je seveda zna~ilna akcija bana dr. Marka Natla~ena, ki je (po razglasitvi NDH) deloval v smeri samostojne slovenske dràve z nem{kim soglasjem. [e poleti 1941 si v vrstah SLS niso bili na jasnem, ali je bolje iskati bodo~e povezave na Balkanu (jugoslovanska opcija) ali pa v Srednji Evropi kot ~len Zdruènih dràv Srednje Evrope.32 Toda è oktobra 1941 je bilo vpra{anje dràvnega okvira odpravljeno z dnevnega reda, saj se je takrat Natla~en dogovoril z liberalci (Albertom Kramerjem) za skupen program, ki je predvideval zedinjeno Slovenijo v federativni Jugoslaviji.33 "Projugo- slovanska" usmeritev je bila odtlej stalnica v vseh politi~nih programih protirevolucije na Slovenskem, ~eprav so seveda zlasti v vrstah politi~ne emigracije razmi{ljali tudi o "nejugoslovanskih" variantah.34 Tako se je Osvobodilni fronti nasprotni tabor glede bodo~e slovenske dràvnosti vse do konca vojne zavzemal za pravico do samoodlo~be in obnovitev jugoslovanske dràve, vendar hkrati za ohranitev monarhije, ki naj bi bila bolj federativno urejena (z upo{tevanjem vseh treh jugoslovanskih narodov). Zahteva po zedinjeni Sloveniji v obnovljeni in federativno urejeni Jugoslaviji je bila prisotna v t. i. londonski to~kah, ki jih je 23. novembra 1941 po londonskem radiu prebral Alojzij Kuhar, v programu Slovenske zaveze iz leta 1942 in v narodni izjavi, ki jo je izdal Narodni odbor za Slovenijo jeseni 1944. Pojavila pa se je tudi na zadnjem doma~em ilegalnem dejanju slovenske protirevolucije, to je na "zgodovinski seji prvega slovenskega parlamenta" na Taboru 3. maja 1945, ko so se predstavniki pred-

29 Prim. Prunk, Slovenci, str. 174-176; Bojan Gode{a: Slovenci in jugoslovanska skupnost v letih 1941 do 1945. V: Slovenci in Makedonci v Jugoslaviji. Ljubljana-Skopje 1999, str. 71-83 (dalje Gode{a, Slovenci); isti: Osvobodilna fronta slovenskega naroda med posebnostjo in jugoslovanskim razvojem. V: Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti. Ljubljana 1998, str. 320-326. 30 Ob t. i. "angle{ki ina~ici" re{itve slovenskega vpra{anja, katere pobudnik je bil dr. Lambert Ehrlich, so se v SLS po izbruhu druge svetovne vojne, ko se je zdelo, da je zmaga nacisti~ne Nem~ije bolj verjetna, vse bolj ukvarjali z drugo varianto. Maja 1940 se je vodja SLS dr. Anton Koro{ec sre~al s slova{kim predsednikom Jozefom Tiszo in se z njim pogovarjal o mo`nosti, da bi si Slovenija ob morebitnem napadu na Jugoslavijo posku{ala zagotoviti enak poloàj, kot ga je imela Slova{ka, to je status samostojne dràve pod za{~ito nem{kega rajha. 31 Druga~ne zahteve vsebuje izjava "Vsem Slovencem", ki so jo slovenski zastopniki v emigraciji (~lani SLS) podali 20. 4. 1941 v Jeruzalemu. V njej so se zavzeli za zdruìtev vsega slovenskega etni~nega ozemlja (Zedinjena Slovenija) v okviru Jugoslavije. Prim. Gode{a, Slovenci, str. 73. 32 Gode{a, Slovenci, str. 74. 33 Prim. Jera Vodu{ek Stari~: "Dosje" Ma~kov{ek (Viri 7). Ljubljana 1994, str. 140. 34 Prim. Gode{a, Slovenci, str. 76-78; Bogdan Novak: Geneza slovenske dràvne ideje med emigracijo. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 295-304; Irene Mislej: Dràvna misel pri dveh politi~nih emigra- cijah v Argentini. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 307-316.

17 vojnih politi~nih strank, zdruènih v Narodni odbor, oklicali za za~asno slovensko predstavni{tvo. Ta t. i. "taborski parlament" je sicer imenoval vlado in razglasil narodno dràvo Slovenijo v okviru federativno urejene Kraljevine Jugoslavije, toda pri tem je povsem prezrl dejstvo, da je bilo jugoslovansko narodnoosvobodilno gibanje v voja{kem smislu priznano è od teheranske konference novembra 1943, da je pri{lo do realizacije sporazuma med kraljevsko in revolucijsko stranjo è poleti 1944 (sporazum Tito-[uba{i}) in da je od marca 1945 delovala tudi od zaveznikov priznana enotna jugoslovanska vlada.35 Tudi komunisti sprva niso àlovali zaradi razpada "jugoslovanskega nestvora" in so pu{~ali vpra{anje bodo~ega dràvnopravnega statusa Slovenije dolgo ~asa odprto.36 Toda ob za~etnem poudarjanju programa zedinjene Slovenije in pravice slovenskega naroda do samoodlo~be (s posebej poudarjeno pravico do odcepitve), je tudi v njihovih vrstah postopoma prevladala jugoslovanska orientacija. Tako je Edvard Kardelj v pismu Titu 14. decembra 1942 zapisal, "da je sedaj è o~itno, da se bomo lahko mednarodno najla`je utrdili prav ~ez Jugoslavijo".37 Podobna nihanja lahko zasledimo tudi v razli~nih programskih izjavah OF, ki je sprva bolj kot jugoslovanski okvir poudarjala zahtevo po zedinjeni Sloveniji in pravico do samoodlo~be, ~eprav ni priznavala razkosanja in debelacije Jugoslavije. Za jugoslovanski dràvni okvir se je OF dokon~no odlo~ila {ele po prvem zasedanju Avnoja v Biha~u konec leta 1942. Odtlej se je zavzemala za zdruèno Slovenijo, za celotno slovensko etni~no ozemlje in za federativni poloàj Slovenije v novo preoblikovani jugoslovanski dràvi.38 Tako se je Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki se je sestal na za~etku oktobra 1943 v Ko~evju, odlo~il za vstop Slovenije v federativno Jugoslavijo, hkrati pa tudi za revo- lucionarno zamenjavo oblasti. Sklepi drugega zasedanja Avnoja v Jajcu novembra 1943 o federativni ureditvi Jugoslavije, ki jih je februarja 1944 potrdil tudi Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS), so to odlo~itev le {e potrdili.39 Komunisti so narodnoosvobodilni boj v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji spremenili v revolucijo in prevzeli oblast v svoje roke. Jugoslavijo so organizirali po sovjetskem zgledu, na eni strani kot federacijo (meje med republikami so deloma sledile narodnim in deloma zgodovinskim na~elom) in na drugi strani kot enopartijsko dràvo, v kateri je bila politi~na mo~ v rokah komunisti~ne partije. S slovenskega vidika je bila priklju~itev Primorske, Gori{ke in delov Notranjske, ki jih je po prvi vojni zasedla Italija, zagotovo najve~ja pridobitev partizanskega boja in povojne jugoslovanske politike, toda na drugi strani so bile avtonomne pravice in pristojnosti, ki naj bi jih imela v novi dràvi Slovenija, le navidezne. To je bila posledica dejstva, da je bila partija organizirana

35 Gode{a, Slovenci, str. 74; êpi~Perov{ek, str. 387-388. 36 Bojan Gode{a: Izza ko~evskega zbora. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 245 (dalje Gode{a). 37 Gode{a, Slovenci, str. 79; Gode{a, str. 245. 38 Prav tam. 39 Prim. Gode{a, str. 247-248; Tone Ferenc: Oblikovanje slovenske (federalne) dràve 1941-1944. V: Slo- venci in dràva. Ljubljana 1995, str. 213-223.

18 izrazito centralisti~no in na~elo "demokrati~nega centralizma" se je vseskozi prena{alo tudi na delovanje federacije. V tak{nih razmerah je bil federalizem le formalnost in zlasti v prvih povojnih letih se je è med vojno za~eti proces centralizacije pospe{eno nadaljeval. Kljub federativnemu statusu je bila slovenska suverenost na mo~ omejena; Slovenija je izgubila tudi nekatere è med vojno pridobljene atribute samostojnosti, ~eprav je bilo prej dogovorjeno, da jih bo ohranila (npr. lastna vojska).40 Razmere so se za~ele spreminjati na za~etku petdesetih let, ko je jugoslovansko komunisti~no vodstvo v iskanju alternativnega socialisti~nega modela za~elo z eksperi- mentom samoupravljanja. Uvedba samoupravljanja leta 1950, delna decentralizacija, ki je sledila (ustavni zakon iz leta 1953), pa porast prvega partijskega liberalizma v za~etku petdesetih let, so sicer prinesli ob~utne spremembe v sistem, vendar se poloàj republik v okviru federacije ni bistveno spremenil. [e ve~. S sprejetjem ustavnega zakona leta 1953 se je celo poslab{al.41 Razprave o tem, kak{na naj bo osrednja dràvna in koliko samostojna avtonomna republi{ka oblast, so ob koncu petdesetih in na za~etku {estdesetih let mo~no razdelile partijski in dràvni vrh, hkrati pa se je povsod okrepil ideolo{ki in politi~ni pritisk. Vedno bolj odkrito sta si nasproti stali dve struji z dvema vizijama razvoja: centralisti~na z idejo o mo~ni partiji in demokrati~nej{a s te`njami po samoupravljanju, decentralizaciji in upo{tevanju ekonomskih zakonitosti.42 Dejansko pa se je z vso ostrino postavilo vpra{anje poloàja posameznih federalnih enot, pri ~emer so teò konflikta s centrom nosili slovenski politiki. Med zveznim in slovenskim politi~nim vodstvom je pri{lo do odkritih razhajanj, ki so s polemiko med Dobrico ]osi}em in Du{anom Pirjevcem leta 1961 odmevala tudi v javnosti.43 ]osi}evi pogledi so bili blizu beograjskim centralistom, Pirjev~evi nekaterim slovenskim partijskim voditeljem in Kardelju, ki je bil takrat v Beogradu v nemilosti. Polemi~ni spopad je pokazal, kako se v vzhodnih (srbskih) in (zahodnih) slovenskih predstavah o kon- struktivni ureditvi jugoslovanske skupnosti od leta 1918 ni ni~ spremenilo. Mednacionalni konflikt se je za~el zaostrovati tudi v drugih republikah. Tito ga je posku{al re{iti z discipliniranjem vodilnih republi{kih politikov (seja IK CK ZKS od 14. do 16. marca 1962), toda le-to ni prineslo re{itve, ampak je konflikt le {e poglobilo. Boj med centralisti in federalisti se je nadaljeval v pripravah na novo ustavo. Takrat se je na Slovenskem okoli kulturnih revij (Perspektive, Sodobnost, Problemi) razvilo {iroko gibanje, ki je teìlo predvsem k demokratizaciji socializma, k modernizaciji gospodarstva in nadaljnji decentralizaciji federacije. V ustavo iz leta 1963 so centralisti spravili ve~ svojih stali{~ kot federalisti. Toda è kmalu po sprejemu ustave se je spremenilo politi~no ozra~je v vrhu in Titovo mnenje se je za~elo po~asi obra~ati na stran federalistov. V ve~ini republik so nato na oblast pri{li reformno in liberalneje

40 Prim. Bo`o Repe: Slovenci in federativna Jugoslavija. V: Slovenci in dr`ava. Ljubljana 1995, str. 270 (dalje Repe, Slovenci). 41 Prav tam, str. 271-272. 42 Prav tam. 43 Prim. Ale{ Gabri~: Socialisti~na kulturna revolucija: slovenska kulturna politika 1953-1962. Ljubljana 1995, str. 345-349.

19 usmerjeni komunisti, ki so se v prepri~anju, da je mogo~e socializem reformirati v demokrati~en dru`beni red, zavzeli za naglo gospodarsko in dru`beno moderni- zacijo.44 Prve sistemske spremembe, ki so zadevale reformo federacije in so odpravile najhuj{e centralisti~ne anomalije, so prinesli amandmaji k zvezni ustavi leta 1967; tem so sledili {e drugi amandmaji, ki so okrepili avtonomnost republik.45 êprav v Slo- veniji ni bilo ve~ politi~ne homogenosti konflikt med Kardeljem in Stanetom Kav- ~i~em oziroma med "konservativno" in "liberalno" strujo , ni bilo med obema strujama pri vpra{anju odnosa do centra in poloàja Slovenije v federaciji bistvenih razhajanj. Kav~i~eva vlada, ki je predvidevala postopno demokratizacijo na vseh podro~jih in si postavila za cilj "tr`no gospodarstvo in socialno dràvo", se je zavzemala za odpiranje Slovenije proti zahodu in za samostojnej{i poloàj Slovenije v Jugoslaviji (tudi pri obrambni politiki v obliki republi{ke Teritorialne obrambe). Ve~ina omenjenih zahtev ni bila doseèna, saj je v letih 1971-72 jugoslovanski komunisti~ni vrh v vseh republikah zamenjal reformne komunisti~ne politike. Po letu 1972 so se Titu zvesta komunisti~na vodstva, ki so zamenjala reformiste, trudila razmere spet spraviti pod zvezni nadzor. Ustava iz leta 1974 je v celoti razkrila protislovno naravo Kardeljevih in Titovih narodnopoliti~nih konceptov. Z ustavo 1974 je bil vsaj navidez vpeljan (kon)federativni model, kakr{nega so si slovenski politiki èleli è dobro desetletje prej, toda v resnici je bila ustava v svojem bistvu kom- promisna in nekonsistentna. Na eni strani je pove~evala avtonomnost narodov in republik, na drugi pa okrepila oblast komunisti~ne partije, ki je delovala izrazito centralisti~no in hierarhi~no.46 Vse do Titove smrti (1980) je Jugoslavija delovala kot neke vrste polfederacija, potem pa so se po za~etnem lovljenju ravnote`ja od srede osemdesetih let znova za~eli mo~ni centralisti~ni pritiski ter mednacionalna trenja, ki so kon~no pripeljala do vojne in razpada Jugoslavije.47 V zaostrujo~ih se razmerah druge polovice osemdesetih let se je na Slovenskem okrepila demokrati~na opozicija, ki je na Slovenskem postopoma uveljavila spoznanje, da v tak{ni dràvi ne moremo ve~ ìveti. Razburljivi dogodki, ki so si sledili, so kon~no privedli do uresni~itve zahteve, ki jo je è leta 1848 predstavil Matija Majar Ziljski: "Vsaki naj v svoji deèli doma ìvi, kakor mu je drago in ljubo "48

44 Prim. Boò Repe: "Liberalizem" v Sloveniji. Ljubljana 1992. 45 Repe, Slovenci, str. 274. Prim. tudi Du{an Ne}ak: Proces "decentralizacije in demokratizacije" (1968) in Slovenija. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 361-366. 46 Prim. Mitja @agar: Ustava Socialisti~ne federativne republike Jugoslavije iz leta 1974 in osamosvajanje Republike Slovenije. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 367-378. 47 Prim. Boò Repe: Slovenci in federacija v ~asu od Titove smrti do plebiscita o neodvisnosti Slovenije. V: Mikuèv zbornik. Ljubljana 1999, str. 229-248; isti: Ustavna osamosvojitev Slovenije. V: Slovenci in Makedonci v Jugoslaviji. Ljubljana-Skopje 1999, str. 137-150; Tine Hribar: Nova, osamosvojitvena volja Slovencev. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995, str. 279-294. 48 Novice, 29. 3. 1848, {t. 13, Slava Bogu na vi{avah.

20 Summary

From United to United Slovenia

Janez Cvirn

The programme Zedinjena Slovenija (United Slovenia) (1848) with which the Slovene national movement entered from culture into politics, in its essence remained the fundamental Slovene state and legal programme until the disintegration of the Habsburg Danube Monarchy. It linked to various programmes that wanted to transform the monarchy into a federation of equal nations (where minorities were to be protected by national curia or national autonomy), as well as to programmes, which out of sensation of smallness and threat saw the solution of the Slovene national question in connecting with the Croats or with Yugoslavs. Yugoslav orientation of the Slovene policy that was in the forefront especially in critical political moments, when it seemed the Monarchy would disintegrate, caused a number of negative occurrences in the national development and inflicted heavy blows on Slovene national confidence. The Slovenes were not ready for the disintegration of the Habsburg Danube Monarchy and for the formation of a new Yugoslav state. The State of SHS (Serbs, Croats and Slovenes) (from October 29th to December 1st 1918) brought Slovenes an origin of own statehood, but after the uniting of the State of SHS with the Kingdom of Serbia on December 1st 1918, which was carried out by deception a disappointment followed. In the Kingdom of SHS (from 1929 The Kingdom of Yugoslavia) national unitarism and state centralism were constitutionally legalised in accordance with Serbian hegemony, which both did not consider the existence of national individualities, and acknowledged only one, Yugoslav nation within which the Slovenes, Croats and Serbs (other nationalities were not even mentioned in the constitutions) were to be merely tribes of a unified Yugoslav nation. In forming national programmes in Yugoslavia the Slovene policy focused on the status of Slovenes within the existing state. In the years 1918-1941 two diametrical opposite viewpoints shaped in Slovene policy: unitary-centralist and autonomy- federalist. The first, which was particularly in favour of the Slovene liberal camp, was of opinion that an all-Yugoslav mergence and a unified centralist Yugoslav state are the ultimate goal of the Slovene national-political development and existence. Entirely contrary views the principle of Slovene individuality and national autonomy were advocated in the block of autonomy-federalist political powers, in which the Slovene People's Party was the strongest. The majority of the Slovene population supported the autonomy concept. At the outbreak of World War II it became clear that the Yugoslav state frame was conditio sine qua non only for the Slovene liberal political leaders, while in the Catholic camp as well as with communists and in the Osvobodilna Fronta (The

21 Liberation Front) different, non-Yugoslav solutions of the Slovene national question at first occurred. But soon the non-Yugoslav concepts were dropped in the revolution camp as well as in the counter-revolution one and they began to strive for a united Slovenia in the federalised Yugoslavia, with the exception of a part of political emigration, which continued to calculate upon an independent Slovenia. In the socialist Yugoslavia the autonomous rights and competencies that Slovenia should have in the new state, were only fictitious. Despite the federative status Slovene sovereignty was strongly limited. Slovenia also lost some during the War acquired attributes of independence; although it has previously been agreed Slovenia would keep them (for example its own army). The introduction of self-management in 1950, partial decentralisation that followed (constitutional law from 1953), and growth of party liberalism at the beginning of the fifties, brought considerable changes into the system, but the status of the republics in the frame of the federation did not change essentially. Discussions on what should the central state government be like and how much autonomy should authorities of the republics have at the end of the fifties and at the beginning of the sixties heavily split the party and the state authorities, which along the polemics between Dobrica ]osi} and Du{an Pirjevec (1961) echoed among the public. The polemic encounter has shown how nothing has changed since 1918 in the eastern (Serbian) and western (Slovene) conceptions on a constructive regulation of the Yugoslav community. The struggle between the centralists and the federalists continued in preparations for the adoption of a new constitution in 1963. Amendments to the federal constitution in 1967 brought the first system changes that annulled the worst centralist anomalies; they were followed by amendments, which gave more autonomy to the republics. With the 1974 constitution, which was compromise and non-consistent, at least seemingly the (con)federate model was introduced, which Slovene politicians wanted a good decade earlier. All until Tito's death (1980) Yugoslavia functioned as a kind of semi-federation. Then after the initial catching of balance from the middle of the eighties strong centralist pressures appeared again, and tensions between nations, which finally led to war and the disintegration of Yugoslavia. In the aggravating circumstances of the second half of the eighties the democratic opposition in Slovenia strengthened, and gradually asserted the cognition that we could no longer live in such a state. The stirring events that followed (others will talk about them), finally led to the realisation of the demand that Matija Majar Ziljski already presented in 1848: "Let everyone live in one's own country as one pleases and prefers "

22 Bo`o Repe*

JUGOSLOVANSKE NOTRANJEPOLITI^NE RAZMERE IN SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV

Zgodovina odnosov med Slovenijo in jugoslovanskim centrom je od slovenske odlo- ~itve jeseni 1941, da po osvoboditvi ostane oziroma ponovno postane del jugoslovanske dràve do razpada Jugoslavije leta 1991, doìvljala zelo razli~na, tudi mo~no konfliktna obdobja.1 Konflikti so se za~eli è med vojno, zlasti po drugem zasedanju Avnoja, ko je v procesu nastajanja nove Jugoslavije pri{lo do centralizacije najprej posameznih oblastnih segmentov (varnostne slu`be, vojske), potem pa tudi drugih vej oblasti.2 Povojni federalizem je bil navidezen, Jugoslavija je bila v svojem bistvu do druge polovice {estdesetih let centralizirana, politbirojevsko vodena dràva, ki jo je uprav-

* Redni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1 Ve~ o tem: Boò Repe: Slovenija od medvojne federalne enote preko povojne jugoslovanske republike do samostojne dràve. V: Od sanj do resni~nosti. Ljubljana 2001, str. 121-207. Glej tudi Boò Repe: Ju- goslavija zgodovinska nuja ali zgodovinska zmota. âsopis za zgodovino in narodopisje, 65, 1994, {t. 1; isti: Slovenci in federativna Jugoslavija. V: Slovenci in dràva. Ljubljana 1995; isti: Slovenci in federacija v ~asu od Titove smrti do plebiscita o neodvisnosti Slovenije. V: Mikuèv zbornik, Ljubljana 1999. 2 @e med vojno, {e bolj pa ob njenem koncu, je pri{lo do konfliktov, ki so imeli razli~ne vzroke, najve~krat pa so bili povezani s poskusi centralizacije ali pa neupo{tevanja specifi~nih razmer v Sloveniji. Slovensko vodstvo se je sprlo z na~elnikom Vrhovnega {taba NOV in POJ Arso Jovanovi}em, ki je s skupino oficirjev novembra 1942 pri{el v Slovenijo prena{at izku{nje proletarskih brigad iz Srbije in ^rne gore. ^lan politbiroja CK KPJ Ivo Ribar-Lola je med obiskom v Sloveniji aprila 1943 ocenjeval (takega mnenja sta bila tudi Josip Broz-Tito in politbiro CK KPJ), da se v Sloveniji pojavlja separatizem, da ni dovolj pozornosti do borbenega sodelovanja narodov Jugoslavije in skupne graditve nove "za- jednice". Po Lolinem mnenju so Slovenci izstopali kot posebnost, ker so v Avnoj (prvi op. B. R.) delegirali svoje predstavnike, medtem ko je druge izbral in poklical Vrhovni {tab. Zgovorna je bila tudi njegova zahteva, da mora vse kadrovske spremembe v Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih ~et odobravati Vrhovni {tab. Med podobne epizode lahko {tejemo enotedensko "izolacijo" in suspenz Borisa Kidri~a spomladi 1944 zaradi posojila, ki ga je s pristankom CK KPS Glavnemu {tabu NOV in POS za voja{ke potrebe odobrila britanska vojna misija, medtem ko zaradi Kidri~evega posredovanja ni uspel poskus general{taba Jugoslovanske armade, da spomladi 1945 pokli~e enote NOV in POS ter 200 slovenskih vodilnih aktivistov OF v Liko. Marca 1945 je z nastankom Jugoslovanske armade slovenska partizanska vojska izgubila samostojen status, njeni korpusi so bili vklju~eni v 4. armado JA, kasneje pa prerazporejeni oziroma razformirani. V obdobju nastajanja nove dràve (po drugem zasedanju Avnoj) in prizadevanj za njeno mednarodno priznanje, je centralizacija è dobila o~itne obrise na~rtovanega procesa tudi na drugih podro~jih (npr. poenotenje in centraliziranje varnostnih ter {e nekaterih drugih slu`b). Tega so se zavedali tudi v slovenskem vodstvu (ve~ o tem Boò Repe: Utrinki iz bli`njega leta 1962. Teorija in praksa, 26, 1989, {t. 11-12, str. 1498-1511 in Teorija in praksa, 27, 1990, {t. 1-2, str. 224- 231).

23 ljalo kak{nih deset ljudi iz vseh republik pod avtoritativnim vodstvom Tita. To je bil tudi glavni razlog za spore med Slovenijo in federacijo, ki so se stalno pojavljali na raznih podro~jih (~eprav najve~krat javnosti prikrito), v obliki kriz pa (najve~krat zaradi gospodarskih vpra{aj) cikli~no na vsakih deset do petnajst let. Do za~etka osemdesetih let lahko identificiramo tri velike politi~no-gospodarske konflikte med Slove- nijo in federacijo: leta 1945 zaradi zahtev Slovenije, da se v ustavo vnese pravica do samoodlo~be vklju~no s pravico do odcepitve in zaradi gospodarskega izèmanja; v za~etku {estdesetih let zaradi zahtev po odpravi centraliziranega gospodarstva in spremembe ustave, ki bi republikam dala ve~ pravic; konec {estdesetih let in v za~etku sedemdesetih let pa je pri{lo do spora zaradi cestnih kreditov in "liberalisti~ne" usmeritve predsednika slovenske vlade Staneta Kav~i~a. Teoreti~no bi se Jugoslavija lahko preoblikovala v konfederacijo (z avtonomnimi pokrajinami tudi za Srbe na Hrva{kem) v ~asu "liberalizma", saj je bilo za konfederalisti~ni model poleg Hrva{ke in Slovenije tedaj prvi~ in zadnji~ v zgodovini Jugoslavije! tudi srbsko vodstvo. Model, ki je bil sprejemljiv tako za republike (razen Srbije) kot za Tita je nato predlagal Edvard Kardelj. V njem je upo{teval Titove vladarske ambicije in vlogo vojske v Jugoslaviji. Republike so dobile samostojnost, ne pa tudi demokracije, enotnost Jugoslavije pa so zagotavljali ena in enotna jugoslovanska partija, vojska in Tito kot predsednik dràve, partije in vrhovni poveljnik vojske.3 Osemdeseta leta so bila stanje permanentne krize v federaciji nasploh, {e posebej pa v njenih odnosih s Slovenijo (poleg tega tudi v hrva{kosrbskih in slovensko srbskih odnosih). Kriza se je stopnjevala zlasti od druge polovice osemdesetih let dalje, vrhunec pa je dosegla v za~etku devetdesetih.4 Zgodovinsko dejstvo, ki ga danes marsikdo zanika je, da je Slovenija kljub svojemu stalnemu nezadovoljstvu v jugoslovansko federacijo verjela, v njen obstoj in ureditev je vloìla ogromno energije in nobeni politi~ni eliti (z izjemo dela politi~ne emigracije) do konca osemdesetih let ni pri{lo na misel, da bi iskala opcije izven Jugoslavije (to bi bilo glede na razmere v Evropi in svetu pred koncem hladne vojne tudi utopi~no). Temelj vseh nesporazumov med Slovenijo in federacijo je bil v razli~nem dojemanju Jugoslavije: ali zveza samostojnih dràv ali unificirana dràva, ki naj bi s~asoma postala tudi enonacionalna, z ve~inskim jugoslovanskim narodom. Oziroma kot je zapisal Dobrica ]osi}: "Verjetno sem prvi srbski komunist, ki je dojel, da vi Slovenci niste za jugoslovanstvo, da ste za svojo samostojno nacionalno dràvo v okviru Jugoslavije, pod to~no dolo~enimi politi~nimi pogoji."5

3 Ve~ o tem glej: Boò Repe: "Liberalizem" v Sloveniji. Ljubljana 1992. 4 Ve~ o tem glej: Boò Repe: Slovenci v osemdesetih letih. Zgodovinski ~asopis, 54, 2000, {t. 2, str. 233- 262 in Zgodovinski ~asopis, 54, 2000, {t. 3, str. 413-448. Glej tudi: Leopoldina PlutPregelj, Ale{ Gabri~, Boò Repe: The repluralization of Slovenia in the 1980s. Seattle: The Henry M. Jackson School of International Studies, University of Washington, 2000. 5 Dobrica ]osi} v pismu Spomenki Hribar novembra 1986 o svoji polemiki z Du{anom Pirjevcem leta 1961 (objavljeno v Tine Hribar: Slovenci kot nacija. Ljubljana 1994, str. 238).

24 Do leta 1987 se niti v strukturi niti v funkcioniranju jugoslovanske federacije ni spremenilo ni~ bistvenega. Na najvi{jih dràvnih in partijskih funkcijah so v glavnem rotirali ljudje, ki so na oblast pri{li po obra~unu z liberalizmom. To so bili bodisi stari preizku{eni kadri iz revolucije, ki so bili è v zatonu svoje biolo{ke mo~i, bodisi politiki mlaj{e generacije, ki so se {e pravi ~as postavili na zmagovalno stran. Bili so predstavniki republik, po Kardeljevi in Titovi smrti politikov z jugoslovansko karizmo ni bilo ve~ in tudi sistem je bil koncipiran tako, da "~istih" federalnih funkcij, takih na katere bi lahko pri{li ljudje neodvisno od volje republik, ni bilo ve~, ne v organih oblasti in ne v zvezi komunistov. Slovenci so na Jugoslavijo gledali z me{animi ob~utki, kar je bilo pogojeno tudi z generacijskimi razlikami, pogledi pa so se z nara{~anjem jugoslovanske krize homo- genizirali. Ob~utek, da Slovenija zaostaja, je bil vse mo~nej{i, saj naj bi po podatkih, s katerimi so razpolagale oblasti, kupna mo~ Slovencev, ki je sredi sedemdesetih let zna{ala 80% kupne mo~i Avstrijcev, sredi osemdesetih padla na 45%. K homogenizaciji Slovencev so prispevali tudi tendencioznost poro~anja medijev v drugih republikah in zavist, ker je kot edina federalna enota {e razpolagala z minimalno akumulacijo. Starej{a generacija, zlasti partizanska, je imela do Jugoslavije ~ustven odnos, kar velja tudi za politike, ki so sodelovali pri njenem ustvarjanju. êprav so vztrajno branili slovenske interese, si slovenski politiki prihodnosti niso znali predstavljati izven Jugoslavije. Tudi pogled generacij, rojenih med vojno in v prvih letih po njej se ni bistveno razlikoval. Tako prepri~anje se je (ne glede na morebitne posami~ne zgodnej{e dvome) dokon~no razlomilo {ele v letu 1991. Vmes je morala prevzeti oblast opozicija (Demos), ki je imela do Jugoslavije bistveno bolj radikalen odnos (ta je ne nazadnje izhajal tudi iz pomanjkljivega poznavanja jugoslovanskih razmer). Pri mlaj{ih generacijah je v osemdesetih letih jugoslovanska zavest funkcionirala le {e pri {portu (zlasti nogometu in ko{arki) ter "jugoslovanskem" rocku. Za fantovski del populacije je bila glavna "jugoslovanska" izku{nja (ve~inoma slaba) sluènje vojske. Tradicionalne {olske ekskurzije in maturantski izleti po Jugoslaviji so bili preusmerjeni na Zahod, ve~ina odra{~ajo~e generacije ni nikoli videla svojega glavnega mesta, do Beograda kot centra ni imela nikakr{nega odnosa, niti ne bi na sliki prepoznala jugoslovanske skup{~ine. Tudi vrednote so bile popolnoma razli~ne. Pri Slovencih je (ne glede na generacijo) prevladoval ekonomski "egoizem" (kot so jim pogosto o~itali), usmerjenost na zahod, potro{ni{tvo in èlja po modernizaciji, ki naj bi iz Slovenije ~im prej naredila postindustrijsko dru`bo in jo izena~ila z razvitimi evropskimi dràvami. Nacionalizem je (razen pri delu intelektualcev in kasneje tudi politikov, ki jim je tako kot Srbom pomenil vrednoto samo po sebi) izhajal predvsem iz zavesti, da Jugo- slavija postaja "cokla" v teh te`njah. Vzroke je imel v nara{~ajo~i krizi, usmerjen pa je bil predvsem proti priseljencem z juga ("ju`nim bratom", kot so jim posmehljivo rekli). Mednacionalno in politi~no ravnovesje v federaciji je bilo krhko, saj ni bilo ve~ Tita kot zadnje avtoritete, ki bi na koncu odlo~il o sporih. Centralisti~ni pritisk se je ve~al, slovenska uradna politika ga je sku{ala obrzdati tako, da je po korakih popu{~ala. Do sprejema amandmajev k slovenski ustavi septembra 1989 se je ob poskusih centra-

25 lizacije najve~krat najprej oglasila javnost, {ele potem je reagirala tudi politika. Ta je bila v Beogradu pogostokrat nemo~na, saj ni imela zaveznikov. Hrva{ki politiki so sicer s slovenskimi potihem simpatizirali, na sejah pa mol~ali. Dilema, ki se je pojavljala pri slovenskih politikih, je bilo vpra{anje na~elnosti: glede na to, da je bila Slovenija v federaciji vztrajno preglasovana, so nekateri politiki zagovarjali stali{~e, naj pa~ ne oponira ve~, ampak v praksi ravna po svoje. Na gospodarskem podro~ju je bilo dokaj jasno razvidno stali{~e razvite republike, ki se upira zahtevam po socializaciji dolgov, vpla~evanju v t. i. fond vzajemnosti in solidarnosti, ki so ga za pokrivanje izgub uporabljale zlasti druge republike, pove~evanju pomo~i nerazvitim, pove~evanju dajatev v zvezni prora~un, pove~evanju odstotka neposrednih virov na~ina financiranja federacije v {kodo kotizacije in sploh centralizaciji pooblastil ter raznim ukrepom zaradi gospodarske krize, ki so uvajali administativno razdeljevanje dobrin, podobno tistemu po koncu druge svetovne vojne. Na podro~ju funkcioniranja federacije se je Slovenija upirala te`njam po poenotenju nekaterih pomembnih segmentov dru`be kot so izobraèvanje (tu so upor sicer sproìli kulturniki, a ga je politika z zamudo podprla), znanost in veliki infrastrukturni sistemi (po{ta, èleznica, elektroenergetski sistem), ki naj bi bili neu~inkoviti zaradi "razbitosti" po republikah. Ena od to~k, kjer je Slovenija ostajala nemo~na, je bilo ve~anje birokrat- skega aparata, ki je izkori{~al politi~ne blokade v predstavni{kih organih za ve~anje svojih pooblastil in mo~i. Na podro~ju zunanje politike je bila to te`nja, da si Slovenija izbori ve~ mo`nosti za neposredne stike s tujino (kar je bil predvsem njen gospodarski interes), enakopravnej{o zastopanost v diplomaciji in tudi jezikovno enakopravnost na tem podro~ju. Proti koncu leta 1990 so bili v Jugoslaviji prepoznavni tako o~itni znaki razpadanja dràve, da jih je bilo analiti~nemu opazovalcu te`ko spregledati, ~eprav so le redki politiki in diplomati verjeli, da bo dràva tudi resni~no razpadla. Na dveh klju~nih podro~jih pravnem in ekonomskem se je razpad è zgodil.6 Na pravnem podro~ju s spremembo srbske ustave februarja 1989, s katero sta bili odpravljeni avtonomni pokrajini. To je bil hkrati enostranski in neposreden poseg v jugoslovanski pravni red (ustavo iz leta 1974), ki mu je kot obrambni odgovor sledil sprejem amandmajev na slovensko ustavo v tedaj {e socialisti~ni skup{~ini septembra 1989. Sledila je vrsta ustavnih zakonov, ki so krepili pravno samostojnost Slovenije è v ~asu do plebiscita, po njem pa je bila osamosvojitvena zakonodaja sploh v ospredju skup{~inske dejavnosti.7 Zvezna skup{~ina in drugi zvezni organi niso imeli nobene avtoritete, pod pri-

6 Boò Repe: Slovenska gospodarska politika v osemdesetih letih in v ~asu osamosvajanja. V: Neven Borak, @arko Lazarevi}: Gospodarske krize in Slovenci. Ljubljana 1999, str. 191-210. Glej tudi: Neven Borak, @arko Lazarevi}, Joè Prin~i~: Od kapitalizma do kapitalizma : izbrane misli o razvoju slovenskega gospodarstva v XX. stoletju. Ljubljana 1997. 7 Boò Repe: Ustavna osamosvojitev Slovenije. V: Slovenci in Makedonci v Jugoslaviji. Ljubljana, Skopje 1999, str. 137-154. Glej tudi: Peter Jambrek: Ustavna demokracija. Ljubljana 1992; Tine Hribar: Slovenci kot nacija. Ljubljana 1994; Dimitrij Rupel: Slovenska pot do samostojnosti in priznanja. Ljubljana 1992.

26 tiskom srbskega bloka so sicer sku{ali nasprotovati osamosvojitvenim procesom v Sloveniji (in vedno bolj tudi na Hrva{kem). Za poseganje v notranji pravni red republik pa jim ustava iz leta 1974 ni dajala zadostne pravne osnove, saj ni izrecno opredeljevala podrejenosti republi{kih ustav zvezni. Poleg tega so v vseh telesih, kjer je veljalo na~elo konsenza, slovenski in hrva{ki, postopoma pa tudi makedonski in bosanski delegati, blokirali odlo~itve. Interesi posameznih republik so se tako najbolj neposredno soo~ali v Predsedstvu SFRJ, formalno najbolj odlo~ilni instituciji v Jugo- slaviji, ki je bilo med drugim tudi vrhovni poveljnik oboroènih sil. Finan~nega reda, ki ga je pod pritiskom Mednarodnega monetarnega sklada in s pomo~jo zahodnih dràv za silo vzpostavil zadnji jugoslovanski premier Ante Mar- kovi}, je bilo konec na prehodu v leto 1991, ko si je Srbija od Narodne banke Jugo- slavije "sposodila" 1,4 milijarde dolarjev. Razpad Jugoslavije in dràvljansko vojno so za~eli napovedovati novembra 1990. Tedaj se je slovenski politi~ni prostor po plebiscitu konec leta 1990 v glavnem è poenotil pri stali{~u o konfederativnem statusu.8 Po objavljenih rezultatih plebiscita se je slovensko vodstvo za~elo dogovarjati za sestanke z vodstvi drugih republik. Izhajalo je iz prepri~anja, da so resni~ni partner za pogovor republike, ki so Jugoslavijo ustanovile, ne pa federacija, ki je v bistvu "servis" te skupnosti. Tako izhodi{~e je bilo v osnovi pravilno, slaba stran pa je bila, da Slovenija federalnih organov (ki pa na dogovore niso bili pripravljeni) ni mogla enostavno ignorirati. Slovenija je zastopala stali{~e, da Jugo- slavija kot federativna dràva ne pride ve~ v po{tev, pa~ pa zveza samostojnih, suverenih in neodvisnih dràv, bodisi konfederacija, bodisi ekonomska interesna skupnost, bodisi druga interesna skupnost, vendar le, ~e so zanjo zainteresirane suverene republike kot neodvisne dràve. V vsakem primeru je Slovenija zainteresirana za dobro so- sedsko sodelovanje. Jugoslavija je kot skupna federativna dràva politi~no in gospodarsko popolnoma dezintegrirana. Ekonomski in politi~ni sistem je blokiran. Gospo- darska, politi~na, ustavna in dràvna kriza je globoka in se samo {e zaostruje do skrajnosti. Posegi organov republike Srbije v tr`ne tokove, fiskalni in monetarni sistem imajo pogubne u~inke ne samo zaradi tega, ker destabilizirajo ekonomijo Jugoslavije, ampak tudi zaradi tega, ker postavljajo pod vpra{aj {e tisto majhno stopnjo zaupanja, ki je nujna za kakr{ne koli pogovore o ureditvi sedanjih in prihodnjih odnosov. Jugoslovanska ljudska armada v nasprotju z ustavo SFRJ in zakoni, na katere se njeni najvi{ji predstavniki tako radi sklicujejo, èli ohraniti in obnoviti Jugoslavijo kot centralisti~no dràvo na temelju preìvele koncepcije realnega socializma. V Jugoslaviji se poglablja dvovladje, neodvisno od zvezne ustave in zveznega pravnega sistema v republikah nastajajo samostojni ustavni in pravni sistemi. Vse bolj se prepletajo in medsebojno blokirajo ustavno-pravne, zakonodajne, gospodarske in politi~ne pristojnosti republik in zvezne dràve. Ker so subjekt razgovorov enakopravne republike in ker veljavna zvezna ustava

8 Ve~ o tem: Bo`o Repe: Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana 2002 (dalje Repe, Jutri).

27 ne more biti pravna podlaga za ureditev prihodnjih odnosov in spri~o tega, da je Srbija s svojo ustavo odpravila pokrajini kot konstitutivni element federacije in ju spremenila zgolj v teritorialno enoto znotraj republike, Srbija ne more biti zastopana v medsebojnih razgovorih republik in v delu organov federacije s tremi glasovi, ker bi bila s tem v druga~nem poloàju, prizadeta bi bila enakopravnost drugih republik. Slovenska delegacija je predlagala tri vrste pogovorov: na najvi{ji ravni pogovore z vodstvi drugih republik o ureditvi prihodnjih odnosov; v drugi vrsti pogovorov naj bi se sporazumeli o minimalnem funkcioniranju federacije v prehodnem obdobju (ZIS naj bi na podlagi razgovorov z republi{kimi izvr{nimi sveti pripravil predlog za opravljanje najnujnej{ih nalog organov federacije v tem ~asu); tretja raven oziroma tretje vsebinsko podro~je naj bi obsegalo prevzem oziroma razdelitev pravic in obveznosti iz dosedanjega skupnega ìvljenja, in to tako v primeru, ~e bi pri{lo do nove zveze dràv kot v primeru, ~e takega dogovora ne bi bilo. ZIS naj bi pripravil predlog sporazuma o prevzemu pravic in obveznosti iz dotedanjega skupnega ìvljenja, ker je razpolagal z vsemi potrebnimi podatki in imel odnose z mednarodnimi organizacijami. Po spoznanju, da s konfederacijo ne bo ni~, je slovenska skup{~ina 20. februarja 1991 sprejela resolucijo o sporazumni razdruìtvi. Bistvo resolucije je bil predlog, da se Jugoslavija razdruì v dve ali ve~ suverenih dràv, vpra{anja v zvezi s pravnim na- sledstvom in druga odprta vpra{anja pa bi re{evali v skladu z veljavnimi pravili mednarodnega prava. Skup{~ine drugih republik se sprva do nje niso opredelile. Izjema je bil hrva{ki sabor, ki je sprejel podobno resolucijo, ta pa je izzvala reakcijo pri krajinskih Srbih. Srbski nacionalni svet in izvr{ni odbor SAO Krajine v Kninu sta sprejela resolucijo o razdruìtvi SAO Krajine od Hrva{ke z utemeljitvijo, da Krajina nima razloga, da bi se lo~ila od jugoslovanske dràve. Na Hrva{kem je pri{lo do prvih incidentov (v Pakracu), sledili so spopadi na Plitvicah med hrva{ko policijo in milico SAO Krajine, kmalu pa se je v spopad vklju~ila tudi armada. Aprila je SAO Krajina sprejela sklep o priklju~itvi k Srbiji. Reakcija na resolucijo o sporazumni razdruìtvi je bila vrsta sestankov v Predsedstvu SFRJ (raz{irjeni s predsedniki republik) ter sre~anja predsednikov (predsedstev) republik, ki so potekala v marcu in aprilu 1991, vendar niso prinesli bistvenih rezultatov. Za gospodarskim, pravnim in politi~nim razpadom Jugoslavije je sredi maja 1991 (z neizvolitvijo Stipeta Mesi}a za predsednika Predsedstva SFRJ 15. maja 1991), pri{lo tudi do dokon~nega razpada dràvnih institucij. Slovenija je v kaoti~ni situaciji na svojo in hrva{ko stran {e zadnji~ sku{ala pridobiti Makedonijo ter Bosno in Herce- govino. Misija Milana Ku~ana in dr. Janeza Drnov{ka v obe republiki 28. maja je nakazala spremembe v stali{~ih obe republiki sta dopu{~ali zvezo suverenih dràv oziroma nekaj vmesnega med federacijo in konfederacijo. Tak predlog sta oba predsednika, Kiro Gligorov in Alija Izetbegovi}, tudi oblikovala in ga ponudila v razpravo. [e dva meseca prej bi bilo tako izhodi{~e za pogajanja kljub hudemu pritisku radikalnega dela Demosa, da se Slovenija odcepi ne glede na posledice najbr` sprejemljivo tudi za Slovenijo, konec maja, v razmerah popolne blokade jugoslovanskega ekonomskega in politi~nega sistema, pod gro`njo dràvnega udara, med-

28 nacionalnih konfliktov in è tudi posami~nih oboroènih spopadov pa ni imel ve~ nobene perspektive, ~eprav so ga tedaj podprle tudi evropske dràve in ZDA. Do kolikor toliko enakopravnih pogovorov s federalnimi organi, predvsem Marko- vi}em je pri{lo {ele nekaj tednov pred osamosvojitvijo, do dejanskih pogajanj pa na osnovi Brionske deklaracije, ~eprav je pred tem Ante Markovi} (tudi z obiski v Sloveniji) sku{al slovensko vodstvo prepri~ati, naj odstopi od osamosvojitvenih na~rtov (ni pa se bil pripravljen odre~i pooblastilom, ki jih je imela federacija). Z napadom JLA na Slovenijo je bilo jugoslovanske federacije dokon~no konec. Slovenija se je s federalnimi organi zaradi pritiska mednarodne skupnosti {e morala pogajati.9 Najprej v Zagrebu, kjer je delegacija Evropske skupnosti slovenski in hrva{ki strani (tako kot v poprej{njih pogovorih s Slobodanom Milo{evi}em in Markovi}em) zastavila tri osnovna vpra{anja: ali je moèn dogovor o takoj{nji prekinitvi ognja in umiku vojske v voja{nice; ali je mogo~e zadràti uresni~evanje slovenske in hrva{ke deklaracije o samostojnosti za tri mesece in ali podpirate izvolitev Stipeta Mesi}a za predsednika Predsedstva SFRJ? Tedaj je Markovi} na vpra{anja odgovoril pozitivno (pod pogojem, da bi Slovenija odloìla uresni~evanje deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti), medtem ko je Milo{evi} v zvezi z izvolitvijo Mesi}a odgovoril, da bo "premislil", vendar je na koncu na zahtevo pristal. Potem na Brionih, kjer je bila na sestanku slovenske delegacije s federalnimi predstavniki (Mesi}, Bogi~evi}, Tupurkovski, Jovi} in Kosti} iz predsedstva, Markovi}, Gra~anin, Lon~ar in Brovet iz vlade) obravnavana zahteva federalne strani, da se v vseh pogledih vzpostavi staro stanje. V napetem ozra~ju je sestanek formalno vodil Mesi}, dejansko mu je ton dajal Markovi}. Slovenska stran je zagovarjala interpretacijo dogovora, da tri mesece ne bo sprejemala nobenih nadaljnjih korakov pri osamosvajanju. Kompromis med obema stranema sta brezuspe{no posku{ala vzpostaviti Vasil Tupurkovski in Budimir Lon~ar, vendar se je sestanek kon~al brez rezultatov. Na tem sestanku se je Drnov{ek z dr. Borisavom Jovi}em za~el dogovarjati o morebitnem umiku JLA iz Slovenije, kar je pomenilo dokon~no srbsko odlo~itev, da Sloveniji pusti oditi iz Jugoslavije (Jovi} je kasneje pridobil {tiri srbske glasove za predlog, tako da je v predsedstvu proti glasoval samo Mesi}). Nazadnje je o jugoslovanski skupnosti odlo~ala konferenca o Jugoslaviji (Haa{ka konferenca), ki se je za~ela jeseni 1991 s tremi osnovnimi na~eli: nobene enostranske spremembe meja, {e najmanj s silo; za{~ita pravic vseh v Jugoslaviji in popolno upo{tevanje vseh legitimnih interesov in teènj; prepri~anje, da se bodo predstavniki jugoslovanskih republik sporazumeli o obnovi Jugoslavije. Na konferenci je Slovenija vztrajala pri za~rtani politiki, vendar kazala maksimalno kooperativnost. Ponovno je ponujala jugoslovansko konferenco o varnosti in sodelovanju in prosto trgovinsko cono, tesnej{e oblike povezav pa je zavra~ala. Vendar to ni postalo problemati~no, saj je bil glavni problem Srbija, ki je zagovarjala kontinuiteto

9 Repe, Jutri. V knjigi je citirana tudi relevantna znanstvena in strokovna ter pominskas literatura, ki je za navajanje v pri~ujo~em ~lanku preobse`na.

29 Jugoslavije, ~etudi v okrnjeni obliki, in {e naprej zavra~ala Carringtonov na~rt, ~e{ da jo ru{i. To je bila za Slovenijo sre~a, saj ji je Van den Broek grozil s sankcijami (in jih sku{al tudi dejansko dose~i), ker je vztrajala samo pri coni svobodne trgovine. Druge {tiri republike so se strinjale z ohlapno povezavo, predvsem na ekonomski osnovi. Carringtonov dokument ni bil sprejet in s tem je bilo mednarodnih iluzij o Jugoslaviji kot zvezi nekdanjih {estih republik v taki ali druga~ni obliki dokon~no konec. Po zgodovinskih zahtevah po avtonomiji znotraj Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS (Jugoslavije) in nato socialisti~ne Jugoslavije, je samostojnost slovenske dràve velik doseèk predvsem zato, ker zagotavlja mo`nost za ve~jo za{~ito interesov naroda, kot so jo prej{nje dràvne tvorbe. Ali kot je na posvetu dejal dr. Tine Hribar: Manj kot dvesto narodov od nekaj tiso~ ima svojo dràvo. Seveda pa novo stanje odpira tudi nove dileme in ponuja nove izzive. V ES ne bomo imeli take vloge, kot smo jo v Jugo- slaviji, ne bomo pa tudi "vzdrèvani" del bodo~e evropske (kon)federacije. Ne bomo sicer med vodilnimi, z ustrezno politi~no, diplomatsko, ekonomsko in kulturno dejavnostjo pa smo lahko tudi kot majhen narod uspe{ni in prepoznavni.

Summary

The Yugoslav Internal Political Circumstances and the Slovene Independence

Bo`o Repe

The history of relations between Slovenia and the Yugoslav centre has been since the Slovene decision in 1941, to remain or to again become part of the Yugoslav state, until the disintegration of Yugoslavia in 1991, experiencing different, also strongly conflict periods. The after-war federalism was fictitious; Yugoslavia was in its essence until the second half of the sixties a centralised, bureaucratically managed state, which was run by about ten people from all the republics, under the authoritative leadership of Tito. That was the main reason for conflicts between Slovenia and the federation, which were constantly occurring in various spheres. Up to the beginning of the eighties we can identify three major political-economical conflicts between Slovenia and the federation: in 1945 because of the demands of Slovenia to enter into the constitution the right of self-determination inclusively with the right to secession, and because of economic extortion; at the beginning of the sixties because of demands for annulment of centralised economy and changes of the constitution, which would bring more rights to the republics; at the end of the sixties and the beginning of the seventies because of a dispute over highway loans and "liberal" orientation of the president of the Slovene government Stane Kav~i~. The eighties were a state of a permanent crisis in the federation in general, and particularly in relations with Slovenia (beside that in Croatian Serb and Slovene Serb relations). The crisis

30 intensified from the second half of the eighties on, and reached its peak at the beginning of the nineties. Despite constant dissatisfaction, Slovenia believed in the Yugoslav federation; it invested in its existence and regulation immense amounts of energy, and until the end of the eighties it did not occur to any of the political elite (with the exception of part of political emigration) to seek options outside Yugoslavia (which would be regarding circumstances in Europe and elsewhere in the world before the end of the cold war an utopia). The foundation of all misunderstanding between Slovenia and the federation was in different comprehension of Yugoslavia: either a confederation of independent states, or a unified state, which should in the course of time become one-nationality, with a majority Yugoslav nation. Towards the end of the year 1990 the Yugoslav federation already disintegrated in two key fields: legal and economic. After the plebiscite in Slovenia in December 1990 the Slovene leadership began to confer for meetings with leaderships of the other republics. Slovenia was representing the standpoint that Yugoslavia as a federal state was no more in consideration, but a union of independent and sovereign states, either a confederation, or community of economic interests, or other community of interest but only if all sovereign republics as independent states were interested in such a union. After the cognition that a confederation is not a reality Slovenia started to accelerate preparations for independence. After economic, legal and political disintegration of Yugoslavia, on May 15th 1991 (with the non-election of Stipe Mesi} for president of the presidency of the Socialist Federative republic of Yugoslavia) the state institutions ultimately disintegrated. After the proclamation of independence in June 1991 the Yugoslav People's Army attacked Slovenia. With that the Yugoslav federation finally ended. Slovenia negoti- ated under the patronage of international community with the federal bodies, first in Zagreb, then on Brioni. Negotiations concluded successfully but with an undefined result regarding the future status of Slovenia. The third negotiations were carried out under the pressure of international community at a conference on Yugoslavia (the Hague Conference), which started in Autumn 1991 with three basic principles: no one-sided changes of borders, especially not by force; protection of rights of all nations in Yugoslavia; and entire consideration of all legitimate interests and aspirations; and with a conviction that the representatives of Yugoslav republics will reach an agreement on restoration of Yugoslavia. At the conference Slovenia offered a Yugoslav conference on security and cooperation, and a free trade zone, but rejected closer forms of connection. The standpoint of Slovenia was not problematic as the main problem was Serbia, which advocated continuity of Yugoslavia. The other four republics agreed on a loose connection, above all on economic basis, which Lord Carrington, chairman of the conference, suggested. Because of the Serbian opposition and because of war in Croatia the proposition was not adopted; thus international illusions about Yugoslavia as a union of former six republics in one or another form, finally ended. After historical demands for autonomy within The Habsburg Danube Monarchy,

31 The Kingdom of Yugoslavia and later the Socialist Yugoslavia, the independence of the Slovene state was certainly the greatest achievement. An own state enables essentially different realisations of interests of the nation, from what was possible when Slovenia was only part of other states. In the European Union Slovenia will not have an important a role as it had in Yugoslavia, but it will not be as it was in The Monarchy a "supported" part of the state. It will above all depend on Slovenia itself how it will be recognised and able to bring to realisation its interests.

32 Jo`e Prin~i~*

GOSPODARSKI VIDIK OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE (1986-1991)

Gospodarska kriza

Na prelomu iz sedemdesetih v osemdeseta leta je Jugoslavija zapadla v globoko gospodarsko krizo, ki je bila eden od pomembnej{ih vzrokov za razpad dràve. Desetletje gospodarskega nazadovanja in razkroja je razkrilo vsa protislovja in slabosti "dogovorne ekonomije" ter nevzdr`nost "dru`beno ekonomske klime", ki je omogo~ila prevlado povpre~nih in neuspe{nih gospodarskih organizacij ter ohranitev vodstvene sestave z nizko formalno izobrazbo. Hrva{ki sociolog dr. Josip @upanov je bolezensko stanje jugoslovanske dru`be opisal takole: "Ujeti smo v past lastnih idej, ideologij in utvar in temu se ne moremo preprosto odpovedati in re~i, kar je bilo je bilo, gremo naprej, za~nimo od za~etka". Prepri~an je bil, da se stanje ne bo popravilo, temve~ se bo nadaljevalo "vsesplo{no propadanje in vra~anje k dru`bi, v kateri mora vsak poskrbeti zase, kakor ve in zna".1 Ocene ekonomistov, da socialisti~ni gospodarski sistem tudi v svojih najsvetlej{ih trenutkih ne more ìveti brez nekaj deset odstotne inflacije in tujih kreditov, so doìvele svojo potrditev.2 Stagflacijska kriza jugoslovanskega gospodarstva je v osemdesetih letih zamenjala ve~ oblik. Za~ela se je z rastjo deviznega dolga, s pomanjkanjem dobrin na doma~em trgu in upadanjem realnih pla~. Leta 1985 je splo{na poraba za~ela prehitevati rast dohodkov, obremenitve gospodarstva so se ve~ale, medtem ko je gospodarska rast hitro upadala in se priblièvala ni~elni stopnji. Naslednje leto je pri{lo do bankrota ban~- nega sistema v Makedoniji, ^rni gori in na Kosovu, ~emur so sledile {e agresivnej{e zahteve po solidarnostnem prelivanju sredstev, pokrivanju izgub in potreb gospodarstev v nerazvitih republikah. Ban~ni sistem je postal poslovno in kreditno nespo- soben, s teko~imi dohodki pa kljub pove~anju primarne emisije ni bilo mogo~e pokrivati vseh izdatkov. Prvi~ po za~etku pla~ino bilan~ne krize v letih 1981-82 Jugoslavija ni mogla odpla~ati tujim upnikom zapadlega dolga v vi{ini 5,5 milijarde dolarjev. Zaradi padca proizvodnje, nizke u~inkovitosti, umirajo~ega izvoza, erozije finan~nega sistema in seveda inflacije se je leta 1987 gospodarstvo zna{lo v predin- farktnem stanju. V tem letu so se "razblinili tudi zadnji prividi, ki so nekaterim (v Jugo-

* Znanstveni svetnik na In{titutu za novej{o zgodovino v Ljubljani. 1 Delo, 13. 8. 1987, {t. 186, Ujetniki lastnih idej. 2 Delo, 20. 5. 1989, {t. 115, Jugoslavija ne bo potrdila svoje teorije racionalnih pri~akovanj.

33 slaviji) omogo~ali, da krojijo po svojih subjektivnih èljah ne le ekonomsko-politi~ne opredelitve, ampak tudi gospodarsko stvarnost samo".3 S tem letom so za~eli nara{~ati brezposelnost, {tevilo podjetij v ste~aju in {tevilo stavk.4 Razlike med republikami so se pove~ale zlasti pri doseganju gospodarskih rezultatov in ìvljenski ravni. Jugoslavija se je zna{la na dnu lestvice evropskih dràv.5 Njen dele` v svetovni trgovini se je zmanj{al,6 ugled pa je tako padel, da je izpadla iz svetovne investicijske igre. V drugi polovici leta 1988 in na prehodu v leto 1989 so se gospodarske teàve {e poglobile. Z rasto~im cenovnim valom so se notranja neravnovesja raz{irila, razvojna in socialna stiska pa pove~ala. Inflacija je è od leta 1980 strmo nara{~ala in za~ela "pridobivati nekatere zna~ilnosti hiperinflacije";7 do leta 1985 je od 31% letno narasla na 75,8%. Leta 1986 je bila {e dvo{tevil~na, leta 1987 tri{tevil~nna, jeseni leta 1989 pa je postala {tiri{tevil~na in prerasla v hiperinflacijo.8 Tega leta je jugoslovanski trg prenehal delovati. Sredi leta 1990 se je jugoslovansko gospodarstvo zna{lo "dobesedno v agoniji".9 Proizvodnja se je ustavljala, izgube podjetij so narasle do te mere, da je vsak drugi delavec v dràvi proizvajal z izgubo, nelikvidnost je paralizirala delovanje tudi tistih delov gospodarstva, ki bi sicer imeli pogoje za uspe{en razvoj. Konec leta 1990 je pri{lo do popolne zmede v delovanju gospodarskega in nato do razpada pla~ilnega in fiskalnega sistema. Centralna banka je razprodala devizne rezerve in ustavila inter- vencijsko prodajo deviz na deviznem trgu. Z ekonomskega stali{~a je zvezna dràva leta 1991 prenehala obstajati, saj ni zmogla ve~ zagotavljati izpla~ila davkov, prepre~iti postavljanja carinskih mitnic, samovoljnega tiskanja denarja, vzpostavitve razli~nih gospodarskih sistemov v dràvi ter obnoviti skupni trg. Slovenija je v sedemdesetih in na za~etku osemdesetih let gospodarila previdneje in bolj{e kot druge republike. Svoje kredite je odpla~evala, previdneje je najemala nove, bolj se je opirala na svoje sile in na svoje vire. Kljub temu pa jo gospodarska kriza ni zaob{la, temve~ jo je na nekaterih podro~jih prizadela celo mo~neje, kot ostale dele dràve. Slovensko gospodarstvo je è leta 1984 v bistvu stagniralo, potem pa ga je v prvih mesecih 1985. leta poleg polarnega zraka zajel tudi leden gospodarski "tu{": proizvodnja je mo~no upadla, izvoz je bil po~asnej{i od uvoza, cene in pla~e so

3 Podiranje strehe nad glavo. V: Gospodarska gibanja, {t. 170, str. 5 (dalje GG). 4 Leta 1982 je bilo v Jugoslaviji 174 prekinitev dela, v katerih je sodelovalo 10.997 zaposelnih. Pet let kasneje je bilo è 1685 prekinitev dela in 288.686 stavkajo~ih delavcev. 5 Leta 1970 je Jugoslavija imela 3000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, leta 1986 pa 1950 in leta 1987 le {e 1800 dolarjev. 6 Leta 1966 je dele` Jugoslavije v svetovni trgovini zna{al 0,6%, dobro desetletje kasneje pa se je zmanj{al na 0,4%. Leta 1985 je Jugoslavija dosegala dva do {tirikrat ni`je cene za izvoène izdelke v dràve Evropske skupnosti, kot pa so jih dosegale razvite dràve. 7 Joè Mencinger: Inflacija. V: GG, {t. 161, str. 25. 8 Junija 1986 je bila inflacija 91,8%, oktobra 1987 je bila 135,9%, februarja 1989 je bila {e 600%, maja tega leta pa se je è pribliàla 1000%. 9 Aleksander Bajt: Iz heterodoksne stabilizacije v ultraortodoksno: kako iz nje. V: GG, {t. 206, str. 27.

34 rasle.10 Jesenski meseci tega leta so prina{ali vse bolj "mra~no" podobo gospodarjenja v na{i republiki. Uspehi pri vzpostavljanju ravnote`ja med proizvedenim in razpolo`- ljivim produktom so se razblinjali, industrijska proizvodnja je stagnirala, rast osebnih dohodkov se je spreminjala v "kaoti~no dirko prehitevanj in dohitevanj", cene so nara{~ale, kmetijska prireja in pridelava je zaradi slabe letine izjemno upadla, preseèk slovenske trgovinske bilance se je zmanj{al na 46 milijard dolarjev.11 Tudi v letih 1986 in 1987 je slovensko gospodarstvo nazadovalo, saj so bile stopnje rasti dru`benega proizvoda, industrijske proizvodnje in nalo`b v osnovna sredstva negativne.12 Padajo~a gospodarska rast se v naslednjih treh letih ni zaustavila, temve~ je zajela tudi podjetja kot Iskra, TAM, Litostroj, Slovenske èlezarne, SCT, Strojne tovarne Trbovlje, ki so bila lokomotiva slovenskega razvoja in nadpovpre~ni izvozniki. Razvojno krizo ter upadanje gospodarske dejavnosti so spremljali {e drugi negativni pojavi: nizka storilnost, devizna nelikvidnost in nara{~anje obremenitev gospodarstva;13 med {est- desetimi razli~nimi prispevki in davki so se najbolj pove~ale obveznosti v zvezne sklade. Na{teti negativni pojavi so pove~ali spore pri delitvi dohodka, oteìli vstopanje tujemu kapitalu, povzro~ili so visoke izgube,14 ste~aje, rast nezaposlenosti15 in ìv- ljenjskih stro{kov,16 zniàli so obseg in u~inkovitost investiranja ter zelo upo~asnili kakovostno gospodarsko preobrazbo. V na{i republiki se je krepilo spoznanje, da vedno bolj zaostaja za razvitim svetom.17 V drugi polovici leta 1990, torej è po politi~nih spremembah v Sloveniji, se poloàj slovenskega gospodarstva ni popravil.

10 SRS stabilizacijsko uspe{nej{a kot SFRJ. V: GG, {t. 147, str. 5-28; Vladimir Bole: Ali je leto{nje zaustav- ljanje izvoza resni~no nepri~akovano? V: GG, {t. 149, str. 25. 11 Slabi obeti za prehod v leto 1986. V: GG, {t. 156, str. 5-17. 12 S srednjero~nim planom SRS za leta 1986-1990 so predvideli 3,5% rast dru`benega proizvoda, 4,3% rast industrijske proizvodnje, 4,8% rast ustvarjenih investicij v osnovna sredstva. Ocene pa so pokazale, da so leta 1986 in 1987 dosegli 3,1% in -0,2% rast dru`benega proizvoda, 1,9% in -1,2% rast industrijske proizvodnje ter 19,4% in -13,7% rast nalo`b v osnovna sredstva. Arhiv Republike Slovenije, 223-4830, Prispevek k analizam o prestrukturiranju in modernizaciji slovenskega gospodarstva, Gospodarska zbornica Slovenije, 21. 6. 1988 (dalje ARS). 13 Leta 1970 je slovenskemu gospodarstvu za njegove potrebe ostalo okoli 56%, leta 1988 pa le {e 41% dohodka. Leta 1988 so se obveznosti gospodarstva za negospodarske izdatke pove~ale za 43 krat; slovensko gospodarstvo je imelo v prvem polletju 1988 za 14 krat ve~jo akumulacijo kot 1980, izgube pa so bile 152 krat ve~je. 14 Leta 1989 so krediti gospodarstva è presegli sredstva gospodarstva. Izgube je imelo 536 gospodarskih organizacij s 139.700 zaposlenimi. Med izgubarji so bila vsa najve~ja podjetja, za~en{i z elektro- gospodarstvom, èlezarnami in Iskro. Leta 1990 so bile teko~e izgube è trikrat ve~je od akumulacije ali 27% ustvarjenega dohodka. 5.655 od 25.165 pravnih oseb v Sloveniji je imelo negativne gospodarske rezultate. ARS, 223-4861, Zapisnik 218. seje Izvr{nega sveta Skup{~ine SR Slovenije, 1. 3. 1990. 15 Sredi leta 1988 je bilo v Sloveniji 20.000 brezposelnih, na za~etku leta 1989 pa 25.000. Tem je treba dodati {e precej{nje {tevilo tehnolo{kih prese`kov, ki so postajali vse ve~ji problem. 16 Sredi leta 1988 so bili ìvljenski stro{ki v Sloveniji za 197% ve~ji kot leto poprej, pri ~emer so se stro{ki za hrano pove~ali za 216%. 17 Julija 1988 je bila povpre~na pla~a slovenskega delavca le 23,7% povpre~ne pla~e avstrijskega in 27,2% pla~e italijanskega delavca. Leto poprej je bilo razmerje 37,7% in 43,4%.

35 Industrijska proizvodnja je porasla le septembra in oktobra, novembra pa se je znova zaustavila kot tudi druge gospodarske dejavnosti. Izvoz je vseskozi upadal, uvoz je nara{~al, upadale so investicije, brezposelnost pa je rasla. Septembra 1990 so za~ele nara{~ati cene, oktobra so se zaradi prevelikega tro{enja javnega sektorja za~ele te- àve na finan~nem podro~ju, ki se jim je novembra tudi zaradi "napada" prebivalstva na devizne depozite priklju~ila splo{na dinarska nelikvidnost. Tudi v prvi polovici leta 1991 se je nadaljevalo "depresivno" stanje slovenskega gospodarstva. Industrijska proizvodnja je padla na raven leta 1980, izgube podjetij so bile {estkrat ve~je od akumulacije. V rde~ih {tevilkah je bilo skoraj 2000 podjetij. Obseg blagovne menjave s tujino je zelo zaostal, zaloge so upadle. [tevilo brezposelnih se je pribliàlo 50.000. Podjetja niso imela niti dela niti denarja in so zahtevala pomo~ dràve. Investicij skorajda ni bilo ve~, gospodarski tokovi so usihali, za~el se je boj za preìvetje. Maja 1991, tik pred desetdnevno vojno, so se nekatera gospodarska gibanja za~asno norma- lizirala. Industrijska proizvodnja je pre{la iz zmanj{evanja v stagnacijo, konvertibilni izvoz je za~el rasti, uvoz pa padati, tako da je bil izvoz ve~ji od uvoza. Pla~e so nominalno stagnirale, relativna likvidnost gospodarstva se je pove~ala.18

Neenotnost pri iskanju izhoda iz krize

Vzroke gospodarskih teàv in katastrofalnega stanja, v katerega je zabredla dràva v osemdesetih letih ter vzroke, da je gospodarski razvoj v Jugoslaviji v osemdesetih letih deloval stihijsko in neorganizirano, brez stvarnega vsebinskega koncepta, ob {ibki podpori finan~nih sredstev in vrsti odprtih vpra{anj ideolo{ke in pravne narave, je treba iskati najprej pri vladajo~i politiki. Ta zaradi ideolo{ke naravnanosti in ujetosti v dogme ni umela vzpostaviti pogojev za ve~jo tr`no naravnanost gospodarstva, za vrednotenje dela in njegovih rezultatov, niti ni zmogla zagotoviti odgovornosti za poslovne in druge rezultate, ter prepre~iti pojavov monopolnih in drugih netr`nih oblik obna{anja. [e odlo~ilneje pa je bilo, da v osemdesetih letih v jugoslovanski zvezi komunistov ni bilo enotnosti pri iskanju izhoda iz dolgotrajne krize, ki je stopnjevala spore med republikami pri delitvi vse manj{ega dru`benega proizvoda, kot tudi pri preoblikovanju odnosa politike do lastnine, blagovne proizvodnje in trga, pri razpolaganju z osebnimi dohodki in z obrestmi, ter dolo~itvi razmerja med republikami in federacijo itn.19 ê povzamemo oceno Franceta Popita, je do idejne neenotnosti privedel konflikt med zagovorniki socializma kot tr`ne ekonomije in zagovorniki socializma kot sociale.20 Na eni strani so bili torej zagovorniki korenitih sprememb obstoje~ega gospodarskega sistema, s katerimi naj bi omogo~ili, da bi si gospodarstvo opomoglo, za~elo napredovati in bi tako dalo ljudem perspektivo za bolj{e ìvljenje. Na drugi strani pa so bili tisti, ki so verjeli, da je {e ~as, da se ob ~vrsti federaciji izpelje

18 Za~asna majska normalizacija gospodarskih gibanj. V: GG, {t. 218, str. 5. 19 ARS, 1589-106, Pregled vpra{anj, o katerih obstojijo idejno-politi~ne razlike v zvezi komunistov. 20 ARS, 1589-1048, Zapisnik sestanka politi~nega aktiva CK ZKS, 27. 3. 1987.

36 reforma socialisti~nega gospodarstva. ZKJ je {ele leta 1986 priznala, da je v dràvi gospodarska kriza in zato sklenila, da je za njeno premagovanje treba omejiti dràvno regulativo ter odpraviti ovire, ki so na poti uresni~evanja programa gospodarske stabilizacije.21 Potem pa so sledila tri leta omahovanj in izmikanja, preden je zvezni partijski vrh kon~no priznal, da je teàk ekonomski poloàj eno najbolj "nevralgi~nih" podro~ij, ki je vir slabih politi~nih in dru`benih razmer v dràvi. Kljub temu pa ni hotel podpreti nobenega programa za izhod iz krize, ~e ni temeljil na socialisti~nem samoupravljanju, dru`beni lastnini ter plansko-tr`nem sistemu. Decembra 1989 je CK ZKJ vendarle sprejel dokument, katerega temeljna opredelitev je bila, da "brez preseganja dosedanjih modelskih spoznanj in realitet socializma (ter) zavesti v smeri novega modela socializma ni mogo~ izhod niti iz dosedanje krize niti iz krize socializma sploh".22 Ve~ina ~lanov Centralnega komiteja ZKJ se je postavila na stran reformskih izhodi{~, ki so temeljila na enakopravnej{em razvijanju vseh oblik lastnine, na prevladujo~em pomenu trga, samostojnosti gospodarskih subjektov, konceptu v svet odprtega gospodarstva, na novi vlogi dràve in ekonomske politike ter na ve~jem upo{tevanju ekonomskih meril upravljanja.23 Za re{evanje odprtih vpra{anj pa mu je zmanjkalo ~asa, saj je dràva v naslednjem letu è za~ela razpadati. Slovenski komunisti so bili stvarnej{i in okretnej{i pri ocenjevanju politi~nih in gospodarskih razmer v dràvi, zato so {e pravi ~as zaslutili, da se je za~elo od{tevanje zadnjih dnevov neomejene partijske vladavine in dràve. Spomladi 1986 so na 10. kongresu ugotovili, da je v dràvi ne samo gospodarska temve~ splo{na kriza. Vzroke za gospodarsko neu~inkovitost in recesijo so pripisovali prizadevanjem nekaterih republi{kih vodstev, da bi zaustavili ali vsaj preloìli gospodarsko preobrazbo, nadalje preveliki vlogi dràve oziroma "kr~evitemu vztrajanju na koncepciji dràvnega vladanja in dràvnega vtikanja v reprodukcijske tokove",24 predvsem pa predolgemu ohranjanju administrativnega gospodarskega sistema in njegovi "naravi" prilagojeni ekonomski politiki.25 Dojeli so, da je za pot iz krize treba zmanj{ati vlogo partije pri na- ~rtovanju in vodenju gospodarske politike, zaostriti odgovornost za sprejemanje pomembnej{ih odlo~itev, na novo opredeliti temeljna na~ela socialisti~nega gospodarskega sistema ter ga obogatiti s pridobitvami zahodnega sveta. Med temi pridobitvami so postavili na prvo mesto blagovno-tr`ni sistem. "Prakti~no ni adekvatne zamenjave za tisto, kar svetu kapitala predstavlja dobi~ek in zasebna lastnina", je poudaril novembra 1986 Milan Ku~an. Po njegovih ocenah so to spoznale tudi druge komunisti~ne partije po svetu, kar so priznale tudi na svojih kongresih.26 Poleg uveljavitve tr`nih zakonitosti in odprtosti gospodarstva za mednarodno blagovno menjavo, so

21 ARS, 1589-1294, Zapisnik 2. seje CK ZKJ, 30. 7. 1986; Stali{~a CK ZKJ, 23. 7. 1986. 22 ARS, 1589-1312, 19. seja CK ZKJ, 12. 12. 1988. 23 Prav tam. 24 ARS, 1589-1050, Seja politi~nega aktiva CK ZKS, 6. 1. 1988. 25 ARS, 1589-1002, Zapisnik 7. seje CK ZKS, 30. 3. 1987. 26 Delo, 28. 11. 1986, {t. 278, Odlo~ili smo se za kakovost.

37 slovenski komunisti med cilje razvojne prenove zapisali {e finan~no ozdravitev gospodarstva in spremembo dohodkovnih odnosov, ve~jo kakovost izdelkov in storitev, tehnolo{ko prenovo, "rojstva" novih, manj{ih in uspe{nej{ih podjetij in "odmiranje" poslovno neuspe{nih, novo vlogo akumulacije, ki ne bo ve~ temeljila na tujih kreditih, opustitev pano`nega razvojnega na~ela, ki je favoriziral razvoj enih panog na ra~un drugih, prilagoditev regionalnega razvoja zahtevam trga, ve~je nalo`be v znanost in izobrazbo27 ter ve~jo vlogo poslovodnih teles v podjetjih.28 Kljub nesporni zagnanosti za ~imprej{nje uveljavljanje novih razmer pa CK ZKS ni bil pripravljen presekati popkovine s temelji socialisti~nega gospodarstva. Samoupravljanje naj bi se v novem gospodarskem ustroju pomladilo in dobilo nov ìvljenjski prostor. To je z drugimi besedami pomenilo, da bi morala intenzivni na~in gospodarjenja in tr`ni sistem zagotoviti "uveljavljanje zdruènega delavca kot temeljnega subjekta gospodarjenja z dru`beno lastnino".29 Partijsko vodstvo ni pristajalo na "nepremi{ljeno" reorganizacijo TOZD-ov; ti naj bi se kot temeljni gospodarski subjekt ohranili {e naprej. Spreminjanju njihove organizacijske podobe sicer ni nasprotovalo, postavilo pa je pogoj, da mora biti nova oblika prilagojena nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, ki je, "~e je dobro izpeljano v ìvljenju vzvod uspe{nega gospodarjenja in hkrati nedvomno civilizacijski doseèk".30 CK ZKS je bil zelo ob~utljiv za vsako zoèvanje prostora novemu razmahu samoupravnih ekonomskih odnosov, ker je prav na samoupravljanju gradil svojo obrambo proti dràvnemu socializmu in centralizmu, ki se je krepil v Beogradu. Leta 1989 je bilo med zvezno in slovensko partijo le {e nekaj sti~nih to~k. Te so bile prepri~anje, da je korenita reforma nujna, da je treba zagotoviti ekonomsko uspe{nost in demokracijo, da mora Jugoslavija postati federacija enakopravnih narodov in da se je treba pribliàti ekonomskim standardom dela, upravljanja in ~lovekovih pravic. Na zadnjem kongresu ZKJ januarja 1990 sta se jasno oblikovali dve nepomirljivi frakciji: slovenska in srbska. Slovenska zveza komunistov se je sprijaznila s spoznanjem, da je socializem kot svetovna ideologija ter gospodarski in politi~ni sistem razpadel. Zave- dala se je, da sta preìvetje in politi~na prihodnost odvisni od hitrosti demokratizacije in izbolj{anja gospodarskih razmer v dràvi. Imela je dovolj ~asa za spoznanje, da se bo proces politi~nih in gospodarskih reform zaradi obnavljanja in krepitve makroeko- nomskih pooblastil zvezne vlade zelo zavlekel. Partijsko vodstvo si tudi ni delalo utvar, da bodo najve~ji ra~un za sanacijo jugoslovanskega gospodarstva morala po- ravnati slovenska podjetja in prebivalstvo z drasti~nim zniànjem standarda.31 Srbski komunisti so nasprotovali korenitim institucionalnim spremembam gospodarskega sistema, ker so verjeli, da je {e mogo~a reforma socialisti~nega gospodarstva. Poleg

27 ARS, 1589-1010, Zapisnik 21. seje CK ZKS, 27. 7. 1988, Cilji razvojne prenove, ki jih zagovarja CK ZKS. 28 Glej op. 25. 29 Prav tam. 30 Glej op. 27. 31 Miroljub Labus: Vloga ekonomije pri razpadanju Jugoslavije. Sociolo{ki pregled, 28, Beograd 1994, {t. 2, str. 225-236.

38 tega so bili zagovorniki mo~ne Jugoslavije. Dve ideji "Evropa zdaj" in "Federacija ali ni~" nista bili pripravljeni na kompromise in dogovarjanja, ~eprav je to pomenilo neizogiben razpad Zveze komunistov Jugoslavije.32

Propadle reforme

Poskusi zveznih vlad, da bi zaustavile krizo in preuredile gospodarstvo, so propadli. Reformni programi so bili nedodelani, vlade so gledale na probleme parcialno, jih re{evale s permanentnimi intervencijskimi ukrepi in nenehnim prerazporejanjem dohodka, ohranjale so pre`ivele socialisti~ne proizvodne odnose in privilegije ter nalagale gospodarstvu bremena, ki jih ni zmoglo in tudi ni znalo prenesti. Novo vlogo gospodarstva lahko primerjamo s skakalcem, ki je desetletja skakal na trimetrski skakalnici, naenkrat pa so od njega zahtevali, da za~ne brez treninga skakati na dvestometrski skakalnici, ki jo je dotlej opazoval le od dale~. Prva se je z nakopi~enimi problemi spopadla vlada Milke Planinc. Njen antiin- flacijski program sta zaradi nepoznavanja ekonomskih zakonitosti leta 1985 razvred- notila dva zvezna partijska plemuma prav takrat, ko je za~el dajati prve rezultate. Stabilizacijska politika Milke Planinc sicer ni uspela obvladati inflacije, saj ta ni upadla na predvidenih 10%, temve~ je od leta 1982 nara{~ala. Slovenski ekonomisti so dokazali, da zaradi zunanje solventnosti zvezna vlada inflacijske rasti v letih 1982-1985 objektivno ni mogla prepre~iti. Hkrati pa tega tudi ni smela storiti, ~e je hotela dose~i najnujnej{e ekonomske cilje, to je bistveno zmanj{ati notranjo porabo, zlasti osebne dohodke in njihovo porabo vrniti na raven iz leta 1979. Vlada je te cilje dosegla, saj je redno odpla~evala obresti ter odpla~ala del zunanjega dolga.33 Ironija, ki jo partijski vrh ni mogel razumeti, niti sprejeti, je bila torej v tem, da je bila ve~ja inflacija cena za dosego ciljev oziroma, "~e se inflacija ne bi pojavila sama, bi jo morala zvezna vlada spodbuditi".34 Ekonomska politika je na ta na~in pripravila pogoje za spopad z inflacijo. Umik tega programa je izni~il rezultate tri do {tiriletnih prizadevanj. Ni~ bolje se ni godilo vladi Branka Mikuli}a. Premier je v svojem nastopnem govoru maja 1986 veliko obljubil: od pove~anja proizvodnje, deviznega priliva, izvoza in uvoza, do odmika od dogmati~ne obremenjenosti in idejnih omahovanj, ki so dotlej zelo bremenila reformna prizadevanja. Mikuli}evi vladi pa gospodarskih razmer, kljub neverjetni normativni evforiji35 in kljub temu, da so bili v razdobju 1985-1987 zunanji pogoji gospodarjenja ugodnej{i in zunanja obremenitev manj{a, ni uspelo popraviti, temve~ so se {e poslab{ale.36 Prva dva stabilizacijska programa, torej Program pro-

32 Prav tam. 33 Primopredajni paket (Prvine za majsko analizo). V: GG, {t. 160, str. 24-43. 34 Prav tam, str. 27. 35 V dveh letih in pol je vlada predlo`ila tri temeljne dokumente o spremembah gospodarskega sistema, {tiri pakete ukrepov ekonomske politike ter v povpre~ju 100 zakonov na leto. 36 Franjo [tiblar: Izku{nje stare in preizku{nje nove ekonomske politike. V: GG, {t. 192, str. 25.

39 gramirane inflacije iz junija 1986 ter Program ukrepov in aktivnosti za zmanj{anje inflacije in stabilizacijo gospodarstva iz novembra 1987, sta bila zasnovana na predpostavki, da je mogo~e z interventnimi ukrepi na eni strani pospe{evati proizvodnjo, na drugi pa omejiti porabo in rast cen. Vlada se je zana{ala na to, da bo rast cen "programirala" in oblikovala ni`je, kot bi se sicer same na trgu, s ~imer bi omilila stro{kovne pritiske na cene in bi tako prispevala k zniànju inflacije. Skupaj s spremembo deviznega sistema in s programom konsolidacije notranjih in zunanjih dolgov naj bi tako re{ila najbolj pere~e gospodarske probleme. Od prvega programa je zvezna vlada odstopila marca 1987, od drugega pa maja 1988. Do spomladi 1988 je propadel {e en program, ki pa ne sodi med grehe Mikuli}eve vlade. To je Program zunanje likvidnosti, sprejet leta 1985, ki je temeljil na predpostavki, da bo izvoz do leta 1988 tako narastel, gospodarstvo pa imelo dovolj "predaha", da bo dràva lahko za~ela z resnimi gospodarskimi spremembami. Od visoke rasti izvoza pa ni bilo ni~. Pri pripravi tretjega programa, to je programa t. i. treh liberalizacij (cen, uvoza in deviznega trga) ter nominalnih sider iz maja 1988, pa Mikuli} ni mogel ve~ uporabiti doma~ih zdravil, temve~ je moral slediti nareku mednarodnih denarnih ustanov, ~e je hotel reprogramirati dolg in priti do sveèga denarja. Ne da bi se vlada zavedala, je program, ki je pognal na zelniku Mednarodnega denarnega sklada, predstavljal nadaljevanje ekonomske politike, ki so jo nekateri ~lani Mikuli}eve vlade leta 1985 tako kritizirali.37 Bistvo programa je bila 90-95% ciljna inflacija in njej prilagojeno gibanje gospodarskih tokov (osebnih dohodkov, denarne mase, te~ajev itn.), precej{nja sprostitev cen in uvoza, omejevanje doma~ega povpra{evanja, omejevanje denarne emisije ter zniànje stro{kov javnega sektorja. Majski program je vzdràl le do oktobra 1988, ko je zvezna vlada s prevelikim dvigom t. i. sider povzro~ila, da se je inflacija znova dvignila v "vi{ave".38 Tudi zadnji poskus re{evanja jugoslovanske krize, ki se je za~el marca 1989 z nastopom vlade Anteja Markovi}a, se je kon~al s popolnim polomom. Markovi} je ob svojem nastopu obudil àrek upanja, da se bodo razmere v dràvi popravile. Kot svoje prednostne naloge je napovedal samostojnost gospodarskih subjektov ter zmanj{anje regulacije dràve in njenega normativizma. Vendar pa zvezna vlada kjub katastro- falnim gospodarskim rezultatom v naslednjih mesecih ni hitela s pripravo proti- inflacijskega programa, niti s celovito strategijo globalnega prestrukturiranja gospodarstva. Protiinflacijski program, ki ga je vlada predstavila decembra 1989, ni ve~ temeljil na postopnem zaviranju inflacije, temve~ na {ok terapiji, se pravi na enostranskih in drasti~nih ekonomskih ukrepih, s katerimi naj bi v naslednjem letu rast cen dosegla le 13%.39 Markovi}ev Program gospodarskih reform in ukrepov za njihovo uresni~itev v letu 1990 je temeljil na konvertibilnem dinarju in fiksnem te~aju, na restriktivni denarni in na finan~ni politiki, na liberalizaciji cen in trga ter na zamrznitvi

37 Delo, 10. 12. 1988, {t. 286, Aleksander Bajt: Sedanji stabilizacijski "trenutek". 38 Delo, 20. 5. 1989, {t. 115, Jugoslavija ne bo potrdila teorije nacionalnih pri~akovanj. 39 Aleksander Bajt: Decembrski {ok : Odkod vztrajnost inflacije? V: GG, {t. 204, str. 27.

40 pla~ na ravni iz novembra 1989. Program je bil deleèn splo{ne podpore doma in v tujini, hkrati pa tudi opozoril ekonomistov, da se utegne zgoditi, da ga v pol leta "ne bo dosti ostalo".40 Markovi}u je uspelo do maja 1990 bistveno zmanj{ati inflacijo, ni pa mu uspelo zaustaviti padca proizvodnje in izvoza ter obnoviti skupni jugoslovanski trg, ki je bil v njegovi viziji temelj dràvne enotnosti. Ko je bilo treba program junija izpopolniti, je dal prednost politi~nim odlo~itvam (promociji politi~nih programov in strank), ki naj bi zagotovile oblikovanje novega socializma in njegove tretje poti. Te dolgoro~ne re{itve, ki jim je v poletnih mesecih dodal {e nekaj popolnoma zgre{enih potez (opustitev korekcije te~aja, pove~anje pla~ zvezni upravi, selektivno kreditiranje kmetijskih podjetij), so bile za trenutne razmere neprimerne, za utrditev doseène stabilizacije pa celo {kodljive, zato je program jeseni 1990 propadel. Januarja 1991 je Markovi} pripravil minimalni program za delovanje dràve v prehodnem obdobju. Ta je bil, kot je zapisal Janko Lorenci v Delu, "samo {e besedna harmonika, do slepote iztrgana iz realnega ~asa in prostora",41 zato ni dobil soglasja, niti ni imel nobenega vpliva ve~ na nadaljnji razvoj dogodkov.

Dejavnej{i in odlo~nej{i odnos slovenske politike do Beograda

V decembrskih dneh leta 1990 je vlada Republike Slovenije predstavila skup{~ini dokument z naslovom Osamosvojitev Slovenije, ki se je za~el s pomenljivim vpra- {anjem: Tvegati ali privoliti v popolno gospodarsko razsulo? in dala nanj kratek odgovor: tvegati!42 Odlo~itev o izlo~itvi slovenskega gospodarstva iz jugoslovanske skupnosti se je pripravljala ve~ let. Leta 1985 je slovenski politi~ni vrh dokon~no spoznal, da je treba opustiti defenzivno politiko do zveznega sredi{~a. Junija 1985 sta predsednik republi{kega predsedstva in predsednik republi{kega izvr{nega sveta poudarila, da je nastopil ~as, ko je treba biti bolj dejaven pri oblikovanju teko~e ekonomske politike in dograjevanju gospodarskega sistema na zvezni ravni ter da se ne sme ve~ "popu{~ati," ampak "odlo~no upreti vsem poskusom demontiranja socialisti~nega samoupravljanja".43 Predsedstvo SR Slovenije je bilo {e posebej nezado- voljno z ukrepi zvezne vlade, ki so bili namenjeni izbolj{anju katastrofalnega gospodarskega polo`aja v treh nerazvitih republikah, saj so pomenili prelivanje sredstev in ve~jo inflacijo.44 Dolgoro~ni plan gospodarskega razvoja SR Slovenije v letih 1986- 2000 je bil prvi odmevnej{i rezultat dejavnej{ega odnosa slovenske politike do Beo-

40 Dr. Jo`e Mencinger je opozoril, da so njegovi posamezni deli dohodkovne, te~ajne in fiskalne politike neusklajeni. Njegova uresni~ljivost pa naj bi bila odvisna od politi~ne in socialne vzdr`ljivosti jugoslovanske dru`be. Spreminjanje "Programa" v "Ukrepe". V: GG, {t. 201, str. 5-9. 41 Delo, 20. 4. 1991, {t. 93, Markovi}evi telefoni. 42 ARS, 223-4875, Samostojna Slovenija, Tvegati ali privoliti v popolno gospodarsko razsulo? Tvegati! (dalje Tvegati ali privoliti); Delo, 8. 12. 1990, {t. 285. 43 ARS, 223-4875, Samostojna Slovenija, Tvegati ali privoliti; Delo, 8. 12. 1990, {t. 285. 44 PRS, Stenogramski zapisnik 3. in 6. seje Predsedstva SR Slovenije, 17. 7. in 12. 11. 1986.

41 grada, saj je med prednostne naloge na gospodarskem podro~ju postavil zmanj{anje sodelovanja slovenskega gospodarstva z gospodarstvi drugih republik ter njegovo tesnej{o povezanost z razvitim zahodnim svetom.45 Slovenski predstavniki so v zveznih telesih najprej opozarjali na primere zavla- ~evanja in nasprotovanja pri sprejemanju nove gospodarske zakonodaje, nato pa za~eli dajati predloge in pobude ter se dejavno vklju~evati v re{evanje problemov, ki so najbolj du{ili slovensko gospodarstvo. Leta 1987 je v Sloveniji prevladalo spoznanje, da ni ve~ mogo~e podpirati ukrepov zveznih teles, saj bi to pomenilo propad doma- ~ega gospodarstva. "Taktika, da se ~aka, taktizira, preudarja, ko gre za globoke stvari ni ve~ na mestu", je bilo sli{ati marca tega leta na seji politi~nega aktiva CK ZKS, ker se "na vseh podro~jih ru{i osnova federalne ureditve, gre za en centralisti~en koncept, ki se mu je treba zoperstaviti (in ga) napasti".46 Sklenili so, da bodo v bodo~e podprli le tiste sistemske odlo~itve, ki bodo odpirale vrata gospodarski reformi. Novo taktiko so za~eli udejanjati konec leta 1987, ko je na{a republika pogojevala sprejem zvezne resolucije za naslednje leto s sprejemom novega deviznega zakona. Taktika zavla~e- vanja in pogojevanja pri dajanju soglasja je kmalu izgubila svojo upravi~enost in je slovenski politiki prinesla ve~ {kode kot koristi. Ker je namre~ v na~elu podpirala stabilizacijske programe zvezne vlade, ni pa jim hotela dati soglasja zaradi nestrinjanja s predlaganimi ukrepi, jo je Zvezni izvr{ni svet obtoìl dvoli~nosti. Doma~a strokovna in {ir{a javnost pa je kritizirala njeno {ibkost in nena~elnost, ~e{ da v Ljubljani ukrepe zvezne vlade kritizira, ko pa pridejo slovenski politiki v Beograd, se hitro umaknejo in na koncu vedno popustijo. Slovenski predstavniki so v zveznih telesih za~eli predlagati svoje re{itve, ki pa najve~krat niso dobile podpore. Leta 1988 se je slovenska politika o~itno sprijaznila z dejstvom, da so razvojne mo`nosti slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva omejene in brez prihodnosti. Razlogov za tako spoznanje je bilo ve~, odlo~ilna pa sta bila naslednja dva. Prvi je bil, da sta v dràvi prevladali dve razvojni "strategiji", slovenska in srbska. Slovenska je po besedah prvega moà slovenske partije Milana Ku~ana temeljila na tehnolo{ki ino- vativnosti in razvitosti ter v svet odprti dru`bi. Srbska "strategija" pa se je zavzemala za zaprtost in avtarkijo. Temeljili sta na povsem druga~ni gospodarski sestavi, zlasti pa naravnanosti, zato je bil kompromis med njima skorajda izklju~en.47 Slovensko gospodarstvo je bilo usmerjeno na konvertibilni trg in je hotelo svoj dele` na njem ~im bolj pove~ati. Srbsko gospodarstvo pa je bilo usmerjeno na vzhodna, klirin{ka trì{~a

45 Slovenska podjetja naj bi v letih 1986-2000 sodelovala z nalo`bami, znanjem in kadri le v tistih skupnih projektih, ki so bili izvozno usmerjeni. Pove~ala naj bi prodajo kon~nih izdelkov v druge republike, zmanj{ala pa proizvodnjo blaga {iroke porabe, ki ni bila ve~ donosna. V drugih republikah naj bi nakupovala le {e surovine in kmetijske pridelke, medtem ko bi se glede kakovostnej{ega uvoza reprodukcijskega in drugega materiala ter surovin povsem preusmerila na zahodna tr`i{~a. Podrob- neje glej: Neven Borak, @arko Lazarevi}, Jo`e Prin~i~: Od kapitalizma do kapitalizma. Ljubljana 1997, str. 508-512 (dalje Od kapitalizma do kapitalizma). 46 ARS, 1589-1049, Sestanek politi~nega aktiva CK ZKS, 27. in 30. 3. 1987. 47 PRS, Stenogramski zapisnik 37. seje Predsedstva SR Slovenije, 13. 4. 1988.

42 (leta 1988 je imela Srbija ve~ kot 40% vsega jugoslovanskega klirin{kega izvoza), zato bi jo depresija klirin{kega dolarja in drugi ukrepi, ki bi {li v prid izvozu na zahod gospodarsko zelo prizadeli. Drugi razlog so bile razprave o spremembi zvezne ustave, ki so tedaj potekale v zvezni skup{~ini. Te so bile namre~ brezplodne, nestrokovne in celo "neresne."48 Razpravljalci so bili brez ekonomskega znanja, zato najve~krat sploh niso vedeli, kaj je za gospodarstvo dobro in kaj slabo.49 Oba navedena in {e drugi razlogi so bili voda na mlin opozorilom in zahtevam, ki so prihajali tako iz vrhov republi{ke partije kot tudi izven nje, da je pri{el ~as, ko je treba okrepiti gospodarske povezave z Evropsko gospodarsko skupnostjo ter biti bolj "prepri~ljiv" in nepopustljiv pri udejanjanju svojih razvojnih èlja in potreb.50 Slovenska vlada se je è pri prvih poskusih samostojnej{ega delovanja na gospodarskem podro~ju prepri~ala, da je gospodarska suverenost republike omejena zgolj na nekaj segmentov razvoja in fiskalne politike in da ima zato omejene mo`nosti za spreminjanje ali dopolnitev tistih ~lenov republi{ke zakonodaje, ki so omejevali hitrej{i razvoj tr`ne ekonomije in podjetni{tva. To pa je ni, kot je zapisala v svoje poro~ilo, "zaustavilo, da se ne bi trudila stalno pomikati naprej mejo mo`nega delovanja" in samostojnega ukrepanja.51 Okre- pila je regionalno sodelovanje z Delovno skupnostjo Alpe Jadran ter drugimi podobnimi regionalnimi organizacijami v sosednjih dràvah (ARE, AGEG, CLRAE, EALD) ter za~ela razmi{ljati, kako bi se prilagodila evropskim integracijskim procesom in aktiv- nostim, ki so bile povezane s projektom Evropa po letu 1992. Konec leta 1989 in na za~etku leta 1990 se je zvrstilo nekaj dogodkov, ki so Slovenijo za~eli potiskati na pot gospodarskega osamosvajanja. Septembra 1989 je slovenska skup{~ina sprejela dopolnila k slovenski ustavi, med katerimi je bila tudi ekonomska suverenost Slovenije. Dopolnila so dolo~ala, da bo republika sama odlo~ala, katere zvezne zakone bo upo{tevala. S slovenskega stali{~a je postal obstoje~i jugoslovanski ekonomski sistem "nekonsistenten" in je zgubil velik del svoje veljavnosti. Pred vrati je bilo normativno osamosvajanje na{e republike na gospodarskem podro~ju. Decembra 1989 se je za~ela srbska gospodarska vojna proti slovenskim pod- jetjem. Slovenskemu gospodarstvu je prizadejala ve~ kot sto milijonov dolarjev {kode, slovenski politiki pa je sluìla kot dokaz, da zvezna vlada samovoljnih ukrepov posameznih republik no~e in ne more prepre~iti. Odlo~ilnega pomena je bilo tudi Markovi}evo videnje Jugoslavije, ki si jo je predstavljal kot "konvoj", v katerem mora biti hitrost prilagojena najpo~asnej{i ladji. V Sloveniji so ga sprejeli kot groze~o in nesprejemljivo napoved,52 saj je bilo ve~ kot o~itno, da imajo ladje v "jugoslovanskem konvoju" poleg razli~nega ustroja tudi nasprotujo~a videnja o hitrosti in smeri skupnega potovanja. Za~eli so se spra{evati, ali ni pri{el ~as, ko se je treba odlo~iti, "kako

48 PRS, Stenogramski zapisnik 35. seje Predsedstva SR Slovenije, 2. 3. 1988. 49 PRS, Stenogramski zapisnik 47. seje Predsedstva SR Slovenije, 11. 10. 1988. 50 Glej op. 47. 51 Od kapitalizma do kapitalizma, str. 551. 52 Delo, 3. 3. 1990, {t. 52, Slovenija ne misli ve~ vle~i po~asnega jugokonvoja.

43 se voziti skupaj in ~e sploh?"53 Slovenska vlada je na te enostranske posege in gro`nje odgovorila z zamudo. Njeni ukrepi (ustavitev pla~evanja dela sredstev v zvezne sklade, Deklaracija o urejanju razmerij, ki imajo splo{en pomen za Republiko Slovenijo idr.) so pokazali, da je potrebo po samostojnej{em gospodarskem razvoju povezala z zahtevo po preureditvi Jugoslavije v konfederacijo.

Pot v gospodarsko samostojnost

Na prvih strankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 je zmagal Demos, ki se je è pred tem opredelil za samostojno in gospodarsko neodvisno Slovenijo. Z imenovanjem Demosove vlade maja 1990 se je za~el proces dejanskega trganja slovenskega gospodarstva od jugoslovanskega, ki je potem trajal do decembra 1991. Ta proces lahko razdelimo na tri obdobja. Prvo obdobje je trajalo od maja do decembra 1990. V tem ~asu vlada Lojzeta Peterleta gospodarskim vpra{anjem ni namenila posebne pozornosti, ni jih opredelila kot prednostne, ni izdelala podrobnega gospodarskega programa, niti ni sprejela ukrepov za ve~jo samostojnost slovenskega gospodarstva. Tak{en odnos do gospodarskih vpra{anj je bil posledica koalicijsko sestavljene vlade, v kateri so imeli koali- cijski partnerji razli~ne poglede na hitrost in radikalnost osamosvajanja pa tudi na vlogo gospodarstva v procesu osamosvajanja. Kljub temu pa se je v drugi polovici leta 1990 nesporno za~ela, kot je zapisal eden vodilnih slovenskih gospodarskih analitikov Veljko Bole, "ekspanzija" republi{ke ekonomske politike, ki je "radikalno {irila ekonomsko politi~en spekter, preko katerega je za~ela vplivati na pogoje gospodarjenja".54 Ta "ekspanzija" je bila v precej{nji meri izsiljena zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja, ki jih je ustvarjala zvezna ekonomska politika; klju~na je bila premajhna denarna oskrbljenost slovenskega gospodarstva, v manj{i meri pa tudi politika te~aja in pove~ano dav~no breme (tudi zveznega prora~una). Omogo~ile so jo politi~ne spremembe v Sloveniji in razpad pravne ureditve gospodarjenja. Program, ki ga je predsednik vlade predstavil v nastopnem govoru in ga je potem vlada mesec dni kasneje obravnavala na osmi seji, je bil zelo splo{en. V njem so bila prizadevanja za zmanj{anje pristojnosti zvezne dràve, tesnej{i gospodarski stiki z drugimi dràvami in vklju~evanje v ekonomske integracije, oblikovanje nove gospodarske ureditve po zgledu zahodnega sveta, oìvitev gospodarske dejavnosti in "lastni" posegi v ekonomsko politiko.55 Kot je leto dni kasneje napisal podpredsednik vlade, odgovoren za gospodarstvo, dr. Joè Mencinger,56 je vlada postavila v ospredje tri

53 Delo, 11. 1. 1990, {t. 8, Konvoj ali lokomotiva. 54 Veljko Bole: Ekonomsko politi~ni pogoji v letu 1991 ali podajanje v neznano. V: GG, {t. 214, str. 33 (dalje Bole, Ekonomsko politi~ni pogoji). 55 ARS, 223-4867, Zapisnik 8. seje Izvr{nega sveta Republike Slovenije, 26. 6. 1990; Programske usmeritve izvr{nega sveta, 25. 6. 1990; Od kapitalizma do kapitalizma, str. 549-563. 56 Jo`e Mencinger: Makroekonomske dileme Republike Slovenije. V: GG, {t. 217, str. 27-28 (dalje Men- cinger, Makroekonomske).

44 cilje. Posku{ala je zagotoviti "preìvetje gospodarstva v razdobju sistemske transformacije", vzpostaviti sistem tr`nega gospodarstva ter postopoma prevzemati gospodarski sistem in {iriti podro~je gospodarske suverenosti. Pri prevzemanju pristojnosti za vodenje gospodarske politike in pri uvajanju novega gospodarskega sistema naj bi pazila, da z novimi ukrepi ne bi "povzro~ili nepotrebnih lomov v pogojih gospodarjenja" in izzvali protiukrepov drugih republik, federacije in tujine. Politiko gospodarskega "preìvetja" je Mencinger predstavil kot pragmati~no prilagajanje politi~nim odlo~itvam, zvezni gospodarski politiki, dogajanjem v Jugoslaviji in svetu. S tako politiko bi morali obdràti pri ìvljenju ~im ve~ podjetij ne glede na njihove rezultate. Taka politika je bila po njegovem najbolj{a izbira, saj so bili makroekonomski okviri, v katerih je takrat delovalo slovensko gospodarstvo, nenormalni, pristojnosti slovenske vlade pa zelo omejene.57 Pomembna je bila tudi okoli{~ina, da je imela vlada omejene finan~ne in druge mo`nosti za hitrej{e oìvljanje in osamosvajanje slovenskega gospodarstva. Nosilci ekonomske politike so usmerili svojo energijo v iskanje re{itev in sprejemanje ukrepov za "preìvetje" slovenskega gospodarstva. Prepre~evali so ste~aje z odlaganjem pla~ila obveznosti v republi{ki prora~un, problem dokapitalizacije in republi{kih subvencij za neto izvoz so re{evali z izdajanjem republi{kih obveznic. Vlada je odkupila del ira{kega dolga in zbirala dodatna sredstva za pomo~ brezposelnim, nadzorovala je pla~e in omogo~ila neposredno zadolèvanje slovenskih podjetij v tujini. Pripravljala je predpise, s katerimi je omejevala nelikvidnost in pove~evala konkuren~ne sposobnosti slovenskega gospodarstva. Vladina gospodarska politika je bila dele`na {tevilnih kritik, ki so letele predvsem na njeno pasivnost, zaradi katere se problemov ni lotevala sistemati~no in neposredno, temve~ tako, kot so se pojavili. Prizanesla ji ni niti doma~a ekonomska stroka. Slednja je vladi o~itala, da se je problema premajhne denarne preskrbljenosti gospodarstva lotila "zelo neurejeno in precej neuspe{no".58 Njena likvidnostna "injekcija" v juniju je bila simboli~na, saj ni uspela potegniti likvidnostnih sredstev iz bank in od prebivalstva, kot so to storili v drugih republikah. Nadalje je po sodbi stroke za~ela prepozno stimulirati izvoz, zadrèvati prihodke federacije in se ukvarjati s tro{enjem javnega sektorja. Premalo je storila za zniànje obremenitev podjetij; junijsko zniànje je bilo uperjeno le v kr~enje obstoje~e nadpovpre~ne dav~ne obremenitve slovenskega gospodarstva. Vlada je zapostavila urejanje "standardnih" podro~ij republi{ke ekonomske politike, ki so ji formalno pripadale è pred majem 1990. Na podro~ju osebnih dohodkov ter prispevkov skupne porabe in davkov republi{kemu in ob~inskim prora~unom v letu 1990 ni pri{lo do nobenih bistvenih premikov. V dobro pa so nosilcem ekonomske politike {teli, da so bili restriktivno razpoloèni, kar je bilo ugodno za dolgoro~no vzpostavljanje ve~je cenovne konkuren~nosti slovenskega gospodarstva.59

57 Prav tam, str. 27. 58 Bole, Ekonomskopoliti~ni pogoji, str. 34. 59 Prav tam, str. 33-35.

45 Vlada, kot tudi politika nasploh je v tem ~asu {e "nihala" v odnosu do Jugoslavije. Vodilni ekonomisti, nekateri so bili tudi v vladi, so menili, da je zahteva po ekonomski odcepitvi slovenskega gospodarstva od jugoslovanskega z ekonomskega gledi{~a sporna in nesprejemljiva.60 Zaradi mo~ne navezanosti slovenskega gospodarstva na jugoslovansko je vlada {e nekaj mesecev podpirala Markovi}evo politiko in se, tako kot nekatere politi~ne stranke, zavzemala za postopno, dolgoro~no osamosvajanje gospodarskega podro~ja. Oboji so torej zagovarjali previdnost pri trganju vezi slovenskega gospodarstva od Jugoslavije, zato so se opredelili za konfederacijo oziroma za meddràvno zvezo po vzoru Beneluxa. V tovrstni zvezi naj bi bilo prilagajanje jugoslovanski zakonodaji in odvajanje manj{ih sredstev v zvezni prora~un minimalno, zagotavljala pa naj bi, da ne bi po nepotrebnem in premo~no prizadeli slovenskega gospodarstva in prebivalstva, se pravi mu ne bi prezgodaj zaprli dostopa do zveznih deviznih, blagovnih in drugih rezerv, ogrozili veljavnosti mednarodnih sporazumov in prekinili gospodarskih tokov s tujimi trgi. Del politike je bil bolj radikalen in je zahteval, da se takoj ustavi odliv sredstev v Beograd. Svarili so, da pristajanje na konfederacijo pomeni tudi pristajanje na zvezno gospodarsko politiko in prepu{~anje vse pobude Zveznemu izvr{nemu svetu. Julija 1990 je slovenska skup{~ina potrdila usmeritev za konfederalno ureditev, vendar pa so razprave o elementih konfederalne pogodbe pokazale, da so razlike med posameznimi deli dràve precej ve~je kot v Evropski skupnosti, zato so bile slaba podlaga za oblikovanje skupne monetarne unije, skupen trg pa je izgledal utopija.61 Avgusta 1990 je slovenska vlada v Memorandumu o gospodarski politiki v preostalih mesecih 1990. leta zahtevala spremembo stabilizacijske politike ter zvezni vladi sporo~ila, da bo za~ela sama sprejemati ukrepe za za{~ito svojega gospodarstva. Decembra 1990 se je za~elo drugo in najpomembnej{e obdobje izstopanja slovenskega gospodarstva iz jugoslovanskega gospodarskega sistema, ki je trajalo do 25. junija 1991. Meseca junija sprejeta programska usmeritev je {e ostala podlaga za delovanje vlade, vendar je, gledano v celoti, dominantno mesto namenila gospodar- skemu osamosvajanju od Jugoslavije, medtem ko sta bili politika "preìvetja" in prizadevanja za vzpostavljanje tr`nega gospodarstva potisnjeni nekoliko v ozadje. V prvih dneh decembra je vlada obravnavala ve~ elaboratov, ki so analizirali razli~ne vidike osamosvajanja Slovenije. Skupne ugotovitve je predstavila v è omenjenem gradivu z naslovom Osamosvojitev Slovenije. V ta dokument je zapisala, da ni ve~ razlogov za vztrajanje Slovenije v jugoslovanski skupnosti, ker federativni okvir ne

60 Po mnenju dr. Ivana Ribnikarja je zagovarjanje take gospodarske politike pomenilo, da je njen razvojni ideal Albanija. Zanj je bila za majhno in slabo razvito gospodarstvo, kot je bilo slovensko, medsebojna povezanost in odvisnost sosednjih in drugih gospodarstev neizogibna nuja, ~e se ho~e, da bo gospodarstvo zagotovilo materialno blaginjo. Delo, 11. 5. 1991, {t. 108, dr. Ivan Ribnikar: Mencinger in Sachs (dalje Ribnikar, Mencinger). 61 Razlika v gospodarski razvitosti med Slovenijo in Kosovom je bila 7:1, medtem ko je bila v Evropski skupnosti razlika med najbolj in najmanj razvito dr`avo 3:1.

46 omogo~a ve~ za{~ite ìvljenjskih interesov slovenskega gospodarstva ter omejuje Slovenijo pri vklju~evanju v evropski gospodarski prostor, kar je postavila kot vpra- {anje svojega gospodarskega preìvetja. Sporo~ila je, da je gospodarsko osamosvojitev postavila za svoj prvi cilj in predloìla prvi scenarij osamosvajanja, ki potem do spomladi 1991 ni bil nadgrajen:62 postopno vzpostavljanje svojega finan~nega sistema, zmanj{evanje izgub dru`benega proizvoda, pogajanja z republikami o razdelitvi premoènja, oblikovanje novih gospodarskih povezav in zagotovitev tujih vlaganj. Menila je {e, da se bo slovensko gospodarstvo zaradi svoje naravnanosti in prila- godljivosti izvleklo iz teàv, ~e bo pri{lo do prekinitve gospodarskih stikov z drugimi republikami.63 Plebiscit je samo potrdil odlo~itev o samostojni slovenski poti. Proces gospodarskega osamosvajanja je vklju~eval vzdrèvanje stikov z zvezno vlado, zagotavljanje najnujnej{ega delovanja federacije ter njeno omejeno financiranje, izlo~anje Slovenije iz zveznega gospodarskega in pravnega sistema, prevzemanje pristojnosti federacije, vzpostavljanje svojega sistema in ustanov, razmejitev medsebojnih pravic in obveznosti s federacijo in drugimi republikami sistema. Vlada je ohranila korekten stik z Markovi}em. Od zvezne vlade je zahtevala ukrepe, ki naj bi za{~itili slovensko gospodarstvo in je hkrati zvezno vlado obve{~ala o svojih ukrepih.64 Gospodarsko osamosvajanje se je za~elo januarja 1991, ko se je Slovenija z uvedbo lastnega sistema neposrednih davkov in kotizacije zveznemu prora~unu fiskalno izlo- ~ila iz Jugoslavije in odstopila od sanacije ban~nega sistema na zvezni ravni. S sprejemom ustavnih dopolnil januarja in februarja se je v veliki meri izlo~ila iz zveznega pravnega sistema. Marca je uvedla fleksibilni te~aj dinarja in oblikovala za~asen "kvazi -devizni trg" z uvedbo t. i. eviden~nih deviznih pozicij (EDP), s katerimi so trgovali na ljubljanski borzi. Konec tega meseca je sprejela {e prora~un. Aprila je vladna koalicija ocenila, da je treba priprave za osamosvojitev {e pospe{iti, saj sporazumna razdruìtev ni ve~ pri{la v po{tev. Ustanovila je projektni svet, ki ga je najprej vodil Lojze Peterle, potem pa Igor Bav~ar, koordinatorka pa je bila Olga Jakhel. Svet je do za~etka maja pripravil integralni projekt osamosvajanja, ki je bil sestavljen iz 14 podprojektov, uresni~ili pa naj bi ga v treh fazah do 26. junija. Maja je uvedla nadomestno obra~unsko enoto SECU, da bi zmanj{ala negativne u~inke inflacije in olaj{ala uveljavitev lastne denarne enote. Do 25. junija je slovenska skup{~ina sprejela predpise, ki so na novo urejali ban~no podro~je, kreditno poslovanje s tujino in carinsko slu`bo ter obvestila zvezno skup{~ino, da bo za~ela formalni postopek za razdruìtev. Vlada je sprejela izhodi{~a za razmejitev obveznosti in pravic s federacijo, preu~ila

62 Januarja 1991 je vlada pripravila Program aktivnosti za izvedbo plebiscitarnih ciljev, ki je temeljil na istem scenariju kot decembra 1990. 63 ARS, 223-4875, Samostojna Slovenija, Tvegati ali privoliti. 64 Januarja 1991 je vlada z Memorandumom o stali{~ih Republike Slovenije za urejanje bodo~ih gospodarskih odnosov v Jugoslaviji {e enkrat posku{ala dose~i spremembo zvezne gospodarske politike. V njem je zvezni vladi predlagala, da za~ne postopek za razdelitev jugoslovanskega premo`enja in dolgov. Glej Mencinger, Makroekonomske, str. 28 in Od kapitalizma do kapitalizma, str. 619-623.

47 razmere na pomembnih gospodarskih podro~jih ter sprejela Programske teze za gospodarsko samostojnost Slovenije. Imela je pripravljen za~asen denar, to je bone, ki jih je nameravala uvesti takoj po 26. juniju. Ker pa je hrva{ka vlada sporo~ila, da jih ne bo priznala, se je odlo~ila, da bo po 26. juniju {e obdràla dinarje in jih nato v enem ali dveh mesecih zamenjala s svojo valuto. V predstavitvi gospodarske politike za leto 1991 se je podpredsednik vlade dr. Joè Mencinger najdlje ustavil pri politiki "preìvetja". Poudaril je, da se je treba sprijazniti s tem, da ekonomska politika ne bo mogla vplivati na dogajanja v slovenskem gospodarstvu in napovedal "pragmati~ne korake v negotovih okoli{~inah", prilagajanje razmeram in iskanje re{itev za vsakodnevne probleme.65 Prvo podrobnej{o vizijo gospodarskega razvoja je vlada predstavila {ele slabo leto po volitvah, in sicer marca 1991 v dokumentu z naslovom Razvojna politika Slovenije na za~etku devetdesetih. V njem je za ozdravitev slovenskega gospodarstva, zlasti treh njegovih bolezenskih to~k (recesije, zaostale tehnologije in uni~enega okolja), predpisala recept, ki so ga v zadnjih dveh desetletjih poskusili v ve~ini zahodnih dràv. Kot prednostne naloge slovenske razvojne politike je postavila prestrukturiranje gospodarstva, pospe{itev organizacijske in tehnolo{ke prenove, ustvarjanje novih delovnih mest in preureditev gospodarske sestave.66 Dale~ najve~ teàv je vlada imela pri preurejanju gospodarskega ìvljenja in pri sprejemanju zakonodaje, potrebne za prehod v tr`no gospodarstvo. Zapletlo se je è pri sprejemanju zakona o privatizaciji podjetij. êprav je bil osnutek è sprejet v skup{~ini in sta pripravljeni predlog è potrdila vladna odbora, je bil spomladi 1991 postopek zaustavljen, ker ni dobil ve~inske podpore strank, ki so sestavljale Demos.67 Tak{en razplet je zaostril è tako slabe odnose v vladni koaliciji, povzro~il odstop podpredsednika vlade dr. Joèta Mencingerja in finan~nega ministra dr. Marka Kranjca ter sproìl ostre polemike in obtoèvanja, ki so jih mediji vestno beleìli. Pokazalo se je, da je pri{lo v koaliciji do spopada dveh povsem razli~nih gospodarsko politi~nih konceptov, ki sta jih na zunaj poosebljala dr. Joè Mencinger in ameri{ki ekonomist dr. Jeffry Sachs. V tem sporu je, poenostavljeno re~eno, {lo za to, da je prva stran videla temeljni problem slovenskega gospodarstva v makroekonomskem podro~ju, dajala prednost postopnemu preoblikovanju gospodarske ureditve, nasprotovala takoj{nji uvedbi slovenskega denarja in razbitju Ljubljanske banke. Druga stran, ki ni bila obremenjena s hipoteko jugoslovanskega ekonomskega sistema, je predlagala hiter

65 Delo, 21. 12. 1990, {t. 296, Gospodarska politika 1991: pragmati~ni koraki v popolnoma negotovih okoli{~inah; ARS, 223-8473, Zapisnik 34. seje Izvr{nega sveta Republike Slovenije, 15. 11. 1990; Pri- spevek k izhodi{~em ekonomske politike Slovenije za leto 1991 ter projekcija za 1991. 66 ARS, 223-4879, Zapisnik 58. seje Izvr{nega sveta Republike Slovenije, 7. 2. 1991; Razvojna politika Slovenije na za~etku devetdesetih, 1. 2. 1991. 67 Po mnenju dr. Joèta Mencingerja njegov predlog privatizacije ni dobil potrebne podpore predvsem zaradi "razrednih" interesov, saj je zanemarjal "barvo potencialnih lastnikov", èlje, da nova politi~na elita pridobi nadzor nad lastnino in ker ni vklju~eval politi~nih potegav{~in, kot je bila brezpla~na razdelitev premoènja. - Mencinger, Makroekonomske, str. 29.

48 skok v kapitalizem z isto~asno izvedbo najpomembnej{ih ekonomskih ukrepov, se pravi zamenjavo denarja, rekonstrukcijo gospodarstva, sanacijo ban~nega sistema, pri- vatizacijo in finan~no ozdravitev podjetij. Temeljni problem je videla v dru`benih podjetjih in se opredeljevala za razbitje Ljubljanske banke. Vlada, {e posebej pa njen predsednik, sta bila prav zaradi teàv pri procesu privatizacije dele`na hudih kritik. O~itali so ji, da je gospodarsko osamosvajanje pod- redila politi~nim interesom in zato dala prednost okrepitvi svoje mo~i na ekonomskem podro~ju, namesto da bi se osredoto~ila na gospodarsko ozdravitev in preureditev. Najbolj neposredni in neprizanesljivi kritiki so bili vodilni ekonomisti. Dr. Aleksander Bajt je vladi zameril, da se je namesto, da bi odpravila teàve pri gospodarjenju s kapitalom in njegovim oblikovanjem, zapletla v "mukotrpne procese oktroiranja privatizacije in denacionalizacije". Po njegovem je s tem dokazala, da {teje zasebno obliko lastnine za najpomembnej{i produkcijski faktor. S tem pa je "vlekla za nos sama sebe in se hotela pred svetom postaviti, kako napredna in radikalna je", hkrati pa je pred problemi, katerih re{itev je bila mnogo pomembnej{a za u~inkovitost gospodarjenja, "samozadovoljno ti{~ala glavo v pesek".68 Mlaj{i rod ekonomskih strokovnjakov, kot npr. dr. Ivan Ribnikar, so vladi oponesli, da nadaljuje z zapostavljanjem doma~e stroke. Prej{nja oblast je pritegnila drugo in tretjerazredne ter "priu~ene" ekonomiste, ki so se "spoznali na vse" in razlagali "nekaj kar ni bilo mogo~e razumeti". Nova oblast pa je "nova~ila" tuje ekonomiste, ki so v Beogradu in Ljubljani prodajali in "pripovedovali stvari", ki jih je bilo mogo~e poiskati v u~beniku prvega letnika Eko- nomske fakultete v Ljubljani.69 Junija 1991 sta dve raz~lenitvi ekonomskega stanja in gospodarskih tokov opozorili, da 26. junij {e ne bo tisti stvarni datum, ko naj bi se udejanile slovenske sanje o gospodarski suverenosti. Prvi je bil strokovni ~lanek biv{ega podpredsednika vlade, v katerem je zapisal, da gospodarske "neodvisnosti" po 26. juniju ne bo, ker slednja ni odvisna od politi~nih proklamacij temve~ od stvarnih zunanjih in notranjih gospodarsko-politi~nih okoli{~in ter uspehov pri premostitvi gospodarskih teàv. Sredi leta 1991 so bile okoli{~ine neugodne, gospodarski dose`ki pa nespodbudni. Negativnim u~inkom zvezne gospodarske politike so se namre~ pridruìli {e zlom vzhodnoevropskih gospodarstev ter razpadanje Jugoslavije; slednje je bilo zanj zelo pomembno in tudi glavni razlog, da je bilo slovensko gospodarstvo vse bolj izolirano od normalnih finan~nih tokov ter tokov reprodukcijskega materiala. Med neugodnimi notra- njimi okoli{~inami, ki niso bile v prid gospodarski osamosvojitvi, je izpostavil u~inke ustvarjanja stalne politi~ne napetosti. Za Mencingerja je pot do polne gospodarske neodvisnosti vodila preko razre{itve gospodarskih problemov ter povezav z ostalimi deli Jugoslavije.70 Drugi dogodek, ki je v javnosti bolj odmeval, je bil nastop novega

68 Aleksander Bajt: Zdaj bi pa `e bil ~as, da se kaj stori za gospodarstvo. V: GG, {t. 219, str. 24-25 (dalje Bajt, Zdaj). 69 Ribnikar, Mencinger. 70 Mencinger, Makroekonomske, str. 25.

49 finan~nega ministra Du{ana [e{oka v slovenski skup{~ini 5. junija. Tudi on je poslance opozoril, da se bodo 26. junija osamosvojili le "normativno" ne pa dejansko, ker za to {e ne bodo izpolnjeni vsi pogoji. Na gospodarskem podro~ju Slovenija {e ne bo imela lastnega denarja, zadostnih deviznih rezerv, priznanja centralne banke v tujini, pa tudi delitvena bilanca do takrat {e ne bo napravljena. Ta napoved, ki je bila v evfori~nem vzdu{ju pri~akovanja 26. junija zelo napadena, se je potrdila è ~ez slabih {tirinajst dni, ko je slovenska vlada izgubila kratko carinsko vojno z zvezno upravo in je morala ponovno pristati na odvajanje carin v zvezno blagajno. Tudi gospodarstveniki sredi junija 1991 niso delili optimizma s politiki in ve~inskim javnim mnenjem. Med njimi je bilo malo takih, ki so si upali trditi, da se bo z osamosvojitvijo za~el preporod slovenskega gospodarstva. Bilo je vse preve~ neznank in negotovosti ob dejstvu, da je gospodarska rast vztrajno padala, ekonomisti pa so napovedali, da bo najni`jo to~ko dosegla {ele naslednje leto. Razvojna strategija je bila obremenjena s politi~nimi raz- prtijami, pomo~ iz tujine ni bila zagotovljena, blagovne in druge rezerve so bile omejene. Njihovi zadr`ki pa niso imeli nobenega vpliva na potek dogodkov. Petin- dvajsetega junija je slovenski parlament sprejel in razglasil tri dokumente, s katerimi je udejanil odlo~itev, ki jo je sprejel pol leta poprej. Slovenija se je z njimi odlo~ila, da bo postala samostojna in neodvisna dràva. Z ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije so organi Republike Slo- venije prevzeli pravice, ki so bile dotlej v pristojnosti SFRJ ter prevzeli premoènje zvezne dràve. Za hranilne vloge in sredstva na teko~ih ra~unih ob~anov v bankah na slovenskem ozemlju je prevzela jamstvo Banka Slovenije. Poleg nje je z delom za~elo {e ve~ novih dràvnih upravnih teles.71 Tretje in zadnje obdobje v procesu zaklju~nega osamosvajanja slovenskega gospodarstva se je za~elo 26. junija, ko zvezni organi niso sprejeli odlo~itve slovenske skup{~ine o razdruìtvi z Jugoslavijo, temve~ so jo razglasili za enostransko, nelegalno in nelegitimno dejanje. Zvezni zbor in Predsedstvo SFRJ sta zvezni vladi in vsem zveznim telesom naloìli, naj takoj uveljavijo ukrepe, s katerimi bodo prepre~ili razpad dràve in "morebitne zlorabe v {kodo dolo~enih delov dràve" na podro~ju denarne politike, posojil in deviznega sistema ter naj obvestijo mednarodno javnost o nelegi- timnosti slovenske odlo~itve. Zvezna vlada je {e isti dan sprejela ukrepe za zagotovitev "normalnega" delovanje dràve. Poleg vojske je na slovenske meje poslala zvezno carinsko upravo z nalogo, da za~ne izpolnjevati odlo~itev o pla~evanju carin in drugih uvoznih dajatev na obmo~ju Republike Slovenije. Naslednjega dne je svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije sprejel sklep o izlo~itvi Slovenije iz jugoslovanskega monetarnega sistema. Z njim je Narodna banka Jugoslavije slovenskim bankam prepovedala ~rpanje kreditov in drugih plasmanov iz primarne emisije,

71 To so bili: Republi{ka carinska uprava, Republi{ki devizni in{pektorat, Republi{ka uprava za zra~no plovbo, Republi{ka uprava za telekomunikacije in meroslovje, Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine.

50 onemogo~ila prodajo deviz na medban~nem sestanku enotnega deviznega trga, odrekla soglasje za nove kreditne posle s tujimi bankami in ustavila preskrbo z gotovino. Hrup voja{ke "ma{inerije" v kratki desetdnevni vojni ni razsul slovenskega gospodarstva kljub velikim teàvam, s katerimi se je otepalo è pred 25. junijem. Po prenehanju voja{kih operacij so bile prve napovedi o bodo~em gospodarskem razvoju v Sloveniji zelo skope in previdne. Njihovo sti~i{~e je bilo, da bo stagnacija kraj{a, kot se je prvotno pri~akovalo, in da bo gospodarstvo doseglo najni`jo spodnjo mejo ~ez leto ali dve. Sledile so jim strokovno analiti~ne ocene. Njihovi avtorji so predvideli, da se bo gospodarska kriza {e okrepila in da brez zunanje zadolìtve slovensko gospodarstvo ne bo preìvelo. ^rne napovedi so se uresni~ile. Poleg materialne {kode,72 ki jo je utrpelo slovensko gospodarstvo, so se junija za~eli trgati tudi gospodarski stiki z jugoslovanskimi republikami in s tujino, kar je oteìlo preskrbo z reprodukcijskim materialom, zmanj{alo devizni priliv in zaustavljalo proizvodnjo. V naslednjih mesecih so se gospodarske razmere {e poslab{ale. Slovenija se je soo~ila s pospe{enim izgubljanjem jugoslovanskega trga, sovra`nim vedenjem zveznih ustanov in drugih republik, omahovanjem tujih gospodarskih partnerjev in z zgolj deklarativno pomo~jo tujih vlad. Vzroki, da se gospodarsko nazadovanje ni moglo ustaviti, so ostali isti: zmanj{ano povpra{evanje, slab{a ponudba reprodukcijskih materialov, nekonkuren~ni izvoz in rast cen, prevelika dav~na obremenitev gospodarstva in gospodarski pesimi- zem. Dejavniki, ki so vplivali na poslab{anje finan~nih rezultatov, so se mnoìli in krepili. Upadali so industrijska proizvodnja, obseg investicij, realni osebni dohodki, menjava in povezave z jugoslovanskimi republikami, medtem ko so nara{~ali: brezposelnost, inflacija, primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci, {tevilo blokiranih ìro ra~unov in ste~ajev. Devizna in dinarska nelikvidnost se je zaostrila, medsebojna pla~ila v gospodarstvu so bila ustavljena, v drugih republikah so zamujali s pla~ilom slovenskega blaga. @e tako skromno akumulacijo je {e dodatno na~elo ~ezmerno pove~anje javne porabe in slovensko gospodarstvo se je za~elo zapirati. Zunanje razmere so veliko pripomogle k temu, da je slovensko gospodarstvo v drugi polovici leta 1991 {e bolj "usihalo in obupavalo."73 Poleg vseh na{tetih so nastopile {e nove okoli{~ine. Na prvem mestu je bila Brionska deklaracija, ki je na gospodarskem podro~ju Sloveniji ve~ vzela kot prinesla. Slovenija se je za tri mesece odpovedala izvajanju Deklaracije o neodvisnosti. Ostala je torej v jugoslovanski gospodarski ureditvi, kar je predpostavljalo upo{tevanje "enotnega" jugoslovanskega trga, monetarnega, zunanjetrgovinskega in {e drugega reìma, odvajanje carin in kotizacije v zvezni prora~un. Zvezna vlada si je po svoje razlagala Brionsko deklaracijo, saj je Narodna banka Jugoslavije julija in nato zopet septembra podalj{ala veljavnost ukrepov o izklju~itvi slovenskih bank iz jugoslovanskega monetarnega sistema. Blo-

72 5. julija je vlada imenovala posebno komisijo za ugotovitev vojne {kode. Po njenih prvih ocenah je skupna vojna {koda zna{ala 94,2 milijarde din ali 2,714 milijarde dolarjev. Po posameznih podro~jih je {koda v zra~nem prometu zna{ala 110 milijov dolarjev, prometu in zvezah 189 milijonov dolarjev itn. 73 Delo, 3. 8. 1991, {t. 180, Kaplarji in generali.

51 kada centralne banke je prekinila nujen dotok iz zveznih virov v slovenske banke. Banke v drugih republikah so sledile nareku Narodne banke Jugoslavije, zato je prihajalo do velikih teàv v pla~ilnem prometu. Poleg tega je vojna na Hrva{kem skoraj povsem pretrgala prometne povezave z balkanskimi dràvami in podraìla poslovanje podjetij. Sosednje dràve so se "potuhnile"74 in pozabile na obljubo o pomo~i. Tudi pri drugih zahodnih dràvah Slovenija ni dobila podpore za oìvitev gospodarstva.75 Jugoslovanski "country risk" se je zelo pove~al. In ker je kapital najbolj pla{na ptica, ki ob nevarnosti prva odleti, so tuji bankirji odtegnili Sloveniji sicer è odobrena posojila. Ljubljanska banka, ki je opravljala 80% vseh pla~il za potrebe slovenskega gospodarstva v tujini, pa ni mogla dobiti novih posojil. Del odgovornosti za to, da je slovensko gospodarstvo s svojimi teàvami "nebog- ljeno, od vseh pozabljeno stalo v kotu in ~akalo na veliko inventuro",76 je nosila vlada in njena ekonomska politika. Vlada, {e posebej pa njen predsednik, sta bila do konca leta 1991 dele`na neprestanih in ostrih kritik. Te so prihajale tudi iz koalicijskih vrst in so poglobile vsebinski razkol v Demosu ter bile eden od razlogov za razkol v SDZ. Kritike, ki so bile splo{no naravnane, lahko strnemo v tem, da je vlada vodila ad hoc politiko, to je politiko od danes do jutri. Nasprotniki vlade in tisti, ki so bili ne- zadovoljni z njeno gospodarsko politiko, so vladi pripisali vse mogo~e. Tako naj ne bi imela pregleda nad gospodarskim poloàjem niti razvojne strategije, zato pravih problemov ni videla oziroma se jih je prepozno lotila. Po odhodu dr. Mencingerja in dr. Kranjca naj bi izgubila verodostojnost in zaupanje, njena operativa naj bi bila slaba in brez ljudi, ki bi bili sposobni razmi{ljati kompleksno in strate{ko. Kritike ekonomskih strokovnjakov so bile bolj neposredne in stvarnej{e. Ekonomsko politiko vlade so ocenili kot neprimerno, neobetavno, kratkovidno in neuspe{no. Namesto da bi bila bolj odlo~na in dejavna, je nadaljevala politiko "preìvetja" in pasivne obrambe, nega- tivna gibanja in trende je sprejela kot dane, zato je bila v "resnici vodena (...) pri tem pa ji je poloàj nenehno uhajal navzdol".77 Slovenska ekonomska politika ni bila odlo~na, ko je zahtevala spremembo zvezne denarne in stabilizacijske politike, ni uvedla svojih ukrepov, niti ni sprejela ponujene igre pri nezakonitem vdiranju v denarni sistem in prila{~anju denarne emisije. Zadnji teden v juliju je vlada sprejela cilje gospodarske politike za drugo polletje 1991. Posebej je izpostavila pove~anje proizvodnje in izvoza na konvertibilni trg, urejanje teàv v monetarnem sistemu, normalizacijo gospodarstva ter oblikovanje "normalnega" gospodarskega sistema. Skup{~ina je prvega avgusta zasnovo gospodarske politike podprla, od vlade pa zahtevala, da na gospodarskem podro~ju za~ne voditi bolj "agresivno" politiko. To so potem od vlade poslanci zahtevali {e ve~krat.

74 PRS, Magnetogram 59. seje Predsedstva Republike Slovenije, 16. 7. 1991. 75 Delo, 19. 10. 1991, {t. 246, Demos po razkolu v SDZ. 76 Delo, 24. 8. 1991, {t. 198, Veljko Bole: Bolje dr`i ga, kakor lovi ga! 77 Bajt, Zdaj, str. 28.

52 Od julija do oktobra je vlada storila zelo malo za pospe{evanje proizvodnje in izvoza, vsaj neposredno ne.78 Sofinancirala je graditev elektroenergetskih objektov, sprejela moratorij na prijave na uvedbo ste~ajnega postopka ter posku{ala z ugodnimi kreditnimi pogoji dobiti devize od ob~anov. Izvoznike je nekaj ~asa spodbujala preko sistema EDP, ki je izbolj{al njihov dohodkovni poloàj. Brez ve~jega odziva pa so ostali njeni napori, da bi preko neposrednih razgovorov z vplivnimi tujimi politiki in ban~niki pri{la do mednarodnih posojil. Brez sveèga denarja iz tujine pa izvoza ni bilo mogo~e pove~ati. V procesu oblikovanja "normalnega" gospodarskega sistema se je vse sukalo okoli treh lastninskih zakonov: Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakona o zadrugah in Zakona o denacionalizaciji. Vlada je vztrajala pri svojem pogledu na lastninjenje in tako ustvarjala napetosti ne samo med Demosom in opozicijo, temve~ tudi v koaliciji sami. Splo{no mnenje je bilo, da je bil prvotni predlog privatizacijskega zakona (t. i. Mencingerjev predlog) za dràvo ugodnej{i, saj ji je hotel pomagati, da pride do sredstev, iz katerih bi potem pla~evala zahtevke iz denacionalizacije, medtem ko je pri novem zakonu {lo v bistvu za to, da dràva zagotovi nadzor nad skladi, podjetji in biv{o dru`beno lastnino. Vlada se za take in {e druge o~itke sprva ni menila, temve~ je sku{ala zakon è julija spraviti skozi skup{~inski postopek. Zaradi prevelikih nasprotovanj je potem nekoliko popustila in oktobra poslala skup{~ini dopolnjen prvotni predlog, ki je med drugim ponujal tudi brezpla~no delitev t. i. delavskih delnic. Pri sprejemanju zakona pa se je "zataknilo" v Zboru zdruènega dela, kjer je imela opozicija ve~ino. Od vsega za~etka je finan~no podro~je vlado zelo zaposlovalo. Polniti je morala prora~un, ki je bil vedno prazen. Vlada je pri{la do dodatnih sredstev z obdav~enjem è tako preobremenjenih podjetij. Zagotoviti je morala prednostni vrstni red izpla~il v tujino za splo{ne in posebne potrebe Republike Slovenije, saj so devizna nakazila zamujala, prilivi iz tujine pa usihali.79 Urediti je morala odnose z Narodno banko Jugoslavije, bankami v drugih republikah, s tujimi finan~nimi institucijami in upniki. Sklenila je, da bo Slovenija do konca leta 1991 vztrajala v jugoslovanskem monetarnem sistemu in se obvezala, da bo slovenski ban~ni sistem {e naprej spo{toval monetarne okvire in ukrepe, sprejete na zvezni ravni. In kar je bilo najpomembnej{e re{iti je morala monetarno vpra{anje. Na tem podro~ju je imela vlada omejene mo`nosti. Izbi- rala je lahko med dvema slabima mo`nostima. Vztrajati v jugoslovanskem denarnem sistemu, ki je v obravnavanem ~asu vstopil v novo inflacijsko spiralo, na katero Slovenija ni imela nobenega vpliva, ali pa uvesti lasten denar, s ~emer pa je bila povezana vrsta nevarnosti in teàv. Slovenija ni bila mednarodno priznana, zato ni bilo jasno, kako se

78 Delo, 1. 10. 1991, {t. 230, Slovensko gospodarstvo je pove~alo konvertibilni izvoz. 79 Vlada je julija izdala posebno uredbo o pla~ilu v tujino. Ta uredba je ohranila EDP in trgovanje znjimi na ljubljanski borzi. Bistvena novost pa je bila, da so morali vsi izvozniki devizne prilive odvesti v slovenske banke najkasneje v 90 dneh. Sprememba je bila tudi v tem, da so morali uvozniki blaga za {iroko porabo zagotoviti dodaten prispevek.

53 bodo odzvale tuje dr`ave. Slovenija ni imela dovolj deviznih rezerv, poleg tega pa je morala upo{tevati, da bo nov denar takoj izpostavljen velikim inflacijskim in drugim pritiskom. Posebno vpra{anje je bilo, kak{na bo reakcija Narodne banke Jugoslavije, ki bi Sloveniji lahko zelo {kodovala. Imela je namre~ vse mo`nosti, da slovenskim bankam odvzame pooblastila za poslovanje s tujino. [e slab{e pa bi bilo, ~e bi razglasila enostranski moratorij za odpla~ilo tujih posojil. Nespodbudno je bilo tudi dejstvo, da tuji ekonomski svetovalci ter mednarodne denarne ustanove niso bili naklonjeni uvedbi slovenskega denarja. Zadnji dan moratorija, to je 7. oktobra, je slovenska skup{~ina sprejela Zakon o denarni enoti Republike Slovenije. Z njim se je kon~ala sedemdeset let stara dinarska navezanost Slovenije na Jugoslavijo. Slovenija je dobila svojo denarno enoto, tolar in stotine. Zakon je dolo~il, da bodo do izdaje tolarskih bankovcev uporabljali vrednostne bone Republike Slovenije. Menjalno razmerje med tolarjem in dinarjem je bilo 1:1, z marko pa 1:32; zamenjava dinarjev v vrednostne bone se je za~ela 10. oktobra 1991. Uvedba slovenskega denarja je dokon~no spremenila jugoslovanske trge v tuje trge. S tem se je tudi spremenilo razmerje med vlado in Banko Slovenije; slednja je postala dr`avna banka, ki je odgovarjala le skup{~ini, njena glavna naloga pa je postala skrb za trdnost valute. Z monetarno spremembo so odpravili tudi EDP, osem slovenskih bank je poslej trgovalo le z devizami. Navezovanje samostojnih gospodarskih stikov s tujino, pretok blaga, storitev, kapitala in znanja iz Zahodne Evrope je bilo institucionalno povezano s priznanjem Slo- venije. Dokler tega ni bilo, Slovenija ni mogla ra~unati ne na tuj denar in ne na ve~ji izvoz. Mednarodno priznanje je bil torej kon~ni cilj prizadevanj slovenske politike ter zaklju~no dejanje v graditvi njene gospodarske suverenosti. Do tega tako pri~akovanega dejanja je pri{lo na koncu decembra 1991 oziroma januarja 1992, ko je Slo- venijo najprej priznala Nem~ija potem pa {e Evropska skupnost.

Summary

The Economic Viewpoint of Attainment of Independence of Slovenia (1986-1991)

Jo`e Prin~i~

At the beginning of the eighties a severe economic crisis began in the second Yugoslav state, which revealed all contradictions and weaknesses of "agreement economy". The federal party and state leadership could not reach an agreement in searching a way out of the crisis; the attempts of the federal governments to end the crisis and rearrange the economy were unsuccessful. Thus the state ceased to exit from the economic point of view at the end of 1990. The Slovene communists were more realistic and less slow in estimating political and economic circumstances in the state. Already in the mid eighties they realised that

54 for a way out of the crisis a redefinition of fundamental principles of the socialist system that should be enriched with the economic gains of the western world, was needed. Despite undisputed enthusiasm for market economy and for essential limitation of the role of the federal state, the Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije (Central Committee of the League of Communists of Yugoslavia) was not prepared to cut entirely the connection with the foundations of socialist economy (especially self-management), and with the Yugoslav state community. At the elections in March 1990 the Demos party won, which declared already before the elections for an independent and economically autonomous Slovenia. By appointing the Demos' government in May 1990 the process of separation of Slovene economy from the Yugoslav began and lasted until December 1991. In that time the government of Lojze Peterle was not giving priority to economics issues, an exception was the property legislation. The carriers of the economic policy have not elaborated a detailed economy programme nor did they adopt all measures for a greater independence of the Slovene economy. They directed their energy into searching solutions and adopting measures for its "survival". Such an attitude towards economic issues was a consequence of the coalition government in which there were different views upon the rapidity and radicalness of attaining independence, and as well upon the role of economy in that process. Unfavourable external circumstances, particularly accelerated losing of the Yugoslav market, hostile conduct of the federal institutions, hesitation of foreign partners and declarative aid of the neighbouring countries, which have dissembled and forgot about the promises about help, contributed to such attitude.

55 prazna

56 Tine Hribar*

FILOZOFSKA IZHODI[^A SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE

Filozofska izhodi{~a slovenske osamosvojitve lahko razdelimo na tri skupine, na tiste, ki se nana{ajo na odnos Slovencev do samih sebe, na tiste, ki so se nana{ale na na{ odnos do Jugoslavije, in tiste, ki se nana{ajo na na{ odnos do Evrope. Vsa tri izhodi{~a so bila v najbolj zgo{~eni obliki zajeta v preambuli iz Osnutka Ustave Re- publike Slovenije: "Zavedajo~ se svetosti ìvljenja in ~lovekovega dostojanstva; izhajajo~ iz: temeljnih ~lovekovih pravic in dràvljanskih svobo{~in, temeljne pravice vsakega naroda do samoodlo~be, temeljnega zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci z lastnimi mo~mi izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo dràvnost; z namenom, da ob spo{tovanju dedi{~ine slovenskega naroda zagotovimo kulturni, ekonomski, politi~ni in socialni razvoj Slovenije, sprejemamo naslednjo Ustavo Republike Slovenije." Ker je v Osnutku, ki je bil objavljen v skup{~inskem Poro~evalcu, objavljena tudi podrobna filozofska utemeljitev preambule vsake od uporabljenih sintagem posebej, naj tu navedem le to, da sedanja preambula v zelo okrnjeni in nekonsistentni obliki povzema zgoraj citirani tekst. Manjkajo sintagme "svetost ìvljenja", "~lovekovo dostojanstvo" in "dràvljanske svobo{~ine". Prvi dve sintagmi sta izpadli zaradi paradoksalnega zavezni{tva, ki se je oblikovalo na to~ki njunega ~rtanja med liberalnimi in kr{~anskimi demokrati. Do ob- àlovanja vredne povezave med njimi je pri{lo zaradi povsem razli~nih, celo nasprotujo~ih si razlogov, posledica te "zdruìtve sil" pa je vseeno ena sama: izguba skupnega duhovnega temelja, ki slovenski narod {e naprej zaznamuje, ~e uporabim sintagmo lorda Ralfa Dahrendorfa, kot nesre~ni narod. "Sre~ni so narodi, ki so si neenotni glede prihodnosti, glede preteklosti pa so v temelju enotni; pri nesre~nih narodih je obratno." (Spiegel 23, 2001, 82). ê bi v minulem desetletju izhajali iz svetosti ìvljenja in ~lovekovega dostojanstva, h kateremu spada tudi posve~enost mrtvih, ne bi bilo nenehnih spopadov okoli nepokopanih mrtvecev in narodni spravi, s tem pa tudi o preteklosti. Tretja sintagma je izpadla zaradi pozitivisti~ne naravnanosti slovenskih pravnikov. Ker ne vidijo oziroma ne priznavajo razlike med naravnim in pozitivnim pravom, za njih med pravicami in svobo{~inami ni razlike. Toda razprava o splavu

* Prvi urednik Nove revije, v ~asu osamosvajanja njen odgovorni urednik.

57 in umetnem oplojevanju je pokazala, da te razlike ni mogo~e brisati. Splav je dr`avljanska svobo{~ina (tako kot je to "pravica" zdravnika, da splavov ne opravlja), v tem smislu pozitivno pravna "pravica", ni pa pravica v izvornem, naravno pravnem ali eti~nem pomenu (sicer bi bilo zdravnike treba prisiliti, ne glede na njihovo vest, da sodelujejo pri splavih). Eti~ni moment sem v ustavo uspel vpeljati, tako reko~ pod- takniti le s prisego, ki med drugim vklju~uje tudi prisego lastni vesti.

Pri sami pripravi osamosvajanja pa je bilo s filozofskega vidika odlo~ilno, da se Slovenci zavemo, da ni ve~ dovolj biti le narod, saj je pri{el ~as, da postanemo nacija, se pravi narod z lastno dràvo. Za razliko med ljudstvom in narodom smo vedeli è prej. Ljudstvo temelji na ustni kulturi, na ljudskih pesmih in tako naprej, v narod pa se ljudstvo izoblikuje s pisno kulturo in narodno zavestjo. Slovenci smo se iz ljudstva v narod prelevili s Primoèm Trubarjem: s prvimi slovenskimi knjigami in s samo- poimenovanjem v njih, skratka, z za~etki slovenskega knji`nega jezika. Nato smo postopoma ustanavljali kulturne ustanove, kot so {ole, gledali{~a, knji`nice, nazadnje smo si izborili tudi slovensko univerzo in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Nominalno smo ob koncu druge svetovne vojne dobili tudi prvo slovensko vlado. Realno pa to, namre~ po kriterijih mednarodnega prava, ni bila slovenska vlada. Ni bila, ker v resnici tudi svoje lastne dràve v dobesednem pomenu, recimo, kot dejanske ali mo`ne ~lanice Organizacije zdruènih nacij, nismo imeli. Narodi, ki jih je na svetu ve~ kot 3000, niso ~lani Organizacije zdruènih nacij, ki jih je {e danes manj ko 200. ^lani te organizacije so nacije v ameri{kem pomenu besede, to je dràve. Nacionalnost v tem primeru ne pomeni narodnosti, marve~ dràvnost. Po- temtakem smo Slovenci lahko postali ~lani OZN samo prek tega, da smo si priborili lastno dràvo z vsemi pripadajo~imi dràvnimi ustanovami in organi. S tem, da smo postali suvereni v polnem pomenu besede. Tudi ~e gre potem z nekaterih vidikov za omejeno suverenost, ta omejitev ne izhaja iz predhodnega manka, marve~ je omejitev, na katero suvereno pristajamo; recimo ob vstopu v Evropsko skupnost, kar seveda vklju~uje, da iz te skupnosti in s tem izpod obnebja omejene suverenosti vselej lahko tudi izstopimo. Dokler pa narod, kakor smo bili v Jugoslaviji, biva na subnacionalni ravni, nima nobenih neposrednih mo`nosti pogajanj o transnacionalnih povezavah. O teh se lahko pogaja le narod kot nacija, narod z lastno suvereno dràvo. "Suverena dràva" je pleonazem, toda v na{ih razmerah to ni bila. Tedanji vodilni slovenski zgodovinarji, od Boga Grafenauerja do Janka Pleterskega, so vztrajno trdili, da razlo~evanje med narodom in nacijo ni potrebno. ê se ozremo {e nekoliko nazaj, pa se izkaè, da zaradi nerazlikovanja med narodom in nacijo celo razlika med ljudstvom in narodom pogosto, prepogosto, ni bila jasna. Vzemimo znamenito Cankarjevo misel iz Hlapcev: Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar. Narod tu nastopa v opoziciji z me{~anstvom (tudi me{~ansko inteligenco) na eni in s cerkveno hierarhijo (od ùpnikov do {kofa) na drugi strani. Na-

58 stopa torej kot plebs, kot ljudstvo; a ne v etni~em, marve~ socialnem pomenu. Ta socialni pomen je v prvi polovici 20. stoletja prevladal. Tako je bila Osvobodilna fronta slovenskega naroda v prvi vrsti ljudska fronta (kot po vsej Evropi); vendar je bila specifi~na situacija na Slovenskem prav v tem, da je izraz "narod" funkcioniral tako reko~ v nelo~ljivi dvo-edinosti: kot plebs in kot etnija, kot delovno ljudstvo, med komunisti~no revolucijo vse bolj tudi zgolj kot proletariat, ter kot narod v o`jem pomenu besede, to je kot slovenski narod. Od tod dvozna~nost, na katero se je komunisti~na partija bolj ali manj namerno opirala. Dvozna~nost, kakr{na je navzo~a v sintagmi "narodno-osvobodilni boj", ki je prvotno pomenila boj ljudstva za socialno osvoboditev, potem pa vse bolj boj za svobodo naroda kot naroda, torej nacionalno osvoboditev. Vendar je bil socialni, s tem pa tudi revolucionarni moment vseskozi sonavzo~, namre~ è v samem izrazu "narodni", "narodno" in podobno. Pozdravno geslo "smrt fa{izmu, svoboda narodu" je med Slovenci zaradi tak{ne dvozna~nosti pomenilo nekaj drugega kot med Srbi, saj v srb{~ini narod pomeni predvsem, ~e ne izklju~no ljudstvo. V pomenu slovenske narodno-zabavne glasbe. Dvozna~nost je slovenska komunisti~na oblast uspe{no izkori{~ala tudi po vojni. Tako smo imeli Narodno banko, izraz, prenesen neposredno iz srbske uradne terminologije; toda v Srbiji je ta izraz nedvoumno pomenil le "ljudsko banko", pri nas pa zmerom tudi Narodno banko kot narodno. Zaradi vse te zmede je bilo ob slovenskem osamosvajanju, pri prestopu Slovencev s subnacionalnega na nacionalno, dràvni{ko raven nujno dose~i najprej terminolo{ko jasnost. Danes je razlikovanje med narodom in nacijo sprejeto è na splo{no. Med znanstveniki je to razliko, ki sem jo na podlagi vsebinskih poskusov Du{ana Pirjevca terminolo{ko tematiziral v Slovenski dràvnosti (Nova revija, 6, 1987, {t. 57, str. 3-29), za~el prvi upo{tevati sociolog dr. Peter Klinar, med politiki pa Janez Podobnik. V svoji Duhovni zgodovini Slovencev (Ljubljana 1996) po desetletju njenega utrjevanja razliko med narodom in nacijo priznava tudi akademik Janko Kos. Potem ko izpostavi razliko med ljudstvom in narodom, nadaljuje: "Ne glede na to, ali je tak{na distinkcija pravilna, je mogo~e pritrditi, da je z razvojem pojmov tudi na Slovenskem postalo nemogo~e ena~iti ljudstvo in narod, kar se potrjuje z dana{njo, ~eprav ne dovolj jasno rabo obeh pojmov. Toda isto velja tudi za pojma narod in nacija. Ta se je za~el v zvezi s Slovenci uveljavljati {ele zadnja leta. Ni naklju~je, da so ~lani starej{ih generacij v besedi nacija hoteli videti samo sinonim za tradicionalni narod, medtem ko so mlaj{e publicistii~ne, sociolo{ke ali filozofske mo~i spoznavale razliko med obojim kot bistveno za razumevanje poloàja Slovencev v novej{em zgodovinskem ~asu." (str. 14) Nacija kot samostojen termin je potemtakem ne samo preìvel, ampak tudi zaìvel. @ivi lastno ìvljenje. Dodal bi le, da tak termin kot termin nujno potrebuje filozofsko utemeljitev in razvitje, kar pomeni, da ga pozitivne znanosti, kakr{na je sociologija, same iz sebe ne morejo vzpostaviti, da ne omenjam esejisti~ne publicistike. Prvi je razliko med narodom in nacijo (Volk/Nation) zasnoval Hegel; so pa ob nem{ki besedi Volk, ki tudi pomeni tako ljudstvo kot narod, nekatere distinkcije ostale nerazdelane.

59 Na koncu te teme velja opozoriti {e na razliko med francoskim in nem{kim razumevanjem nacije. Na razliko, ki je v napa~no smer zapeljala vse tiste, ki se pri nas opirajo na francosko misel: od strukturalistov in lakanomarksistov do poststruk- turalistov. Medtem ko Nemci tako kot Slovenci razumemo nacijo kot dràvo naroda, ob ~emer je substanca narod, Francozi postavljajo kot substancialno dràvo (narodi so funkcija, domala akcidenca dràve). Od tod znamenita Renanova formulacija, da je vpra{anje nacije vpra{anje vsakodnevnega plebiscita. Seveda ne za Francoze kot dràvotvorni narod, kot narod, ki je postavil Francijo kot nacijo, marve~ za tiste narode in etni~ne skupnosti, npr. Bretonce, ki so v tej dràvi, v Franciji kot naciji, v ne- izvornem, tudi podrejenem (vsaj jezikovno gledano) poloàju. To je nacija v pomenu, kot so Jugoslavijo kot nacijo hoteli Srbi; Srbi, ki naj bi jim pripadala dràvotvorna in s tem vodilna vloga. ê Bretonci ali Baski govore o koncu nacije, mislijo na tak{no nacijo. Na nacijo, katere nevarnostim smo se hoteli izogniti Slovenci in smo se ji z osamosvojitvijo tudi uspe{no izmaknili. @al nekateri slovenski "teoretiki" {e vedno, tako kot v ~asu svojega nasprotovanja slovenski osamosvojitvi s tezo o koncu oziroma preìvelosti nacionalnih tvorb, tavajo v filozofski, posledi~no torej tudi teoreti~ni temi. In ob tem spregledujejo, da smo prav osamosvojitelji ne samo dokazali zastarelost nacije kot Nacije (dràve nad narodi), ampak tudi prakti~no onemogo~ili, da bi se Jugoslavija pod prevlado Srbov konec osemdesetih let pretvorila v Srboslavijo, v tip nacije, iz katerega se tako po~asi izvijajo zapostavljeni narodi Fran- cije (z izjemo Francozov kot takih), Velike Britanije (z izjemo Angleèv) ali [panije (z izjemo, ob nesre~ni usodi Kataloncev z zamujeno prilo`nostjo, Kastilcev s kastilj{~ino kot uradno {pan{~ino). Kadar je govor o zmanj{anju vloge nacije, celo o koncu pomena nacionalne dràve, gre v resnici za te`njo podrejenih narodov nacij z vodilnim dràvotvornim narodom, da si pridobijo enakopraven poloàj: s priznanjem uradne uporabe materin{~ine, itn. In to te`njo moramo zelo natanko razlikovati od govorjenja o zmanj{anju vloge nacij zaradi transnacionalnih oziroma globalnih povezav. Ta vloga se ne zmanj{uje, narobe, za ohranitev (vpliva) narodov, zlasti malo{tevilnih, vloga njihove dràve postaja vse pomembnej{a. Najslab{e se è godi tistim narodom, ki niso uspeli postati nacija, zaradi ~esar so ostali na subnacionalni ravni. Zaradi tega so v okviru transnacionalnih povezav v dvakratno podrejeni vlogi. ê bi se o vstopu v Evropsko skupnost pogajala Jugoslavija v nekdanji sestavi, ne pa mi sami, bi bili odvisni tako od Beograda kot od Bruslja. O nekaterih re~eh, npr. o vlogi sloven{~ine v Evropski skupnosti, tako sploh ne bi pri{li do besede; kot jugoslovanski jezik bi pa~ nastopala srb{~ina.

II.

Tako kot razmejitev med narodom in nacijo je bila v ~asu osamosvajanja pomembna tudi razmejitev med Jugoslavijo in Srboslavijo. Sam naziv "Srboslavija" sem vpeljal v zapisu Geslo "en ~lovek en glas" ni ni~ drugega kot sredstvo tistih, ki ho~ejo Jugoslavijo spremeniti v Srboslavijo (Demokracija, 21. 6. 1989, {t. 1/4/). Dokazoval sem,

60 da gre pri ekskluzivisti~nem postavljanju gesla en ~lovek en glas le na prvi pogled za trd(n)o demokrati~nost, v resnici pa za psevdodemokrati~nost hegemonisti~nih teènj srbskega naroda. ê bi pristali na to geslo, bi zato pri{lo do samorazslovenitve. Tisti, ki so geslo en ~lovek en glas uveljavljali na navidezno univerzalen, dejansko pa na izklju~ujo~nosten na~in, so zatrjevali, da izhajajo iz ~loveka kot posameznika, najvi{je vrednote evropskega razsvetljenstva. A to je bila prevara, morda tudi samoprevara. Ker nimamo na eni strani le posameznikov in na drugi strani le ~love{tva, ampak imamo tudi razli~ne vmesne ravni, kakr{na je raven narodov, se izklju~ujo~nostni propagandisti gesla zadrùjejo v jugoslovanskem okviru. Njihov okvir je predstavljala Jugoslavija kot dràva; zato dejansko niso izhajali iz posameznika, marve~ prav iz dràve in od posameznika v njej, to je od jugoslovanskega dràvljana. ^loveka, ki naj bi imel en glas, so è vnaprej obravnavali kot jugoslovansko bitje, ne kot kozmopolita, to je dràvljana sveta. Obravnavali so ga z vidika jugoslovanskosti ne glede na narodnost. In zato se je navidezno na~elo demokrati~nosti sproti sprevra~alo v antidemokrati~no na~elo majorizacije, v na~elo apriorne premo~i Srbov kot ve~inskega naroda. Torej sem povzel: "To je razlog, zakaj izjava uprave Dru{tva pisateljev Srbije Srbija in demokracija, v~eraj, danes in jutri ne deluje kot dokument demokracije, temve~ kot dokument srbskega imperializma, to je jugoslovanskega unitarizma." Kajti mo`na je nacionalna suverenost brez individualne avtonomije, individualna avtonomija v polnem pomenu pa ni mo`na brez nacionalne suverenosti. "ê v mednarodnem pravu kot poroku svetovne civilne dru`be ne bi veljalo na~elo nacionalne suverenosti, bi po svetu potovale cele horde najrazli~nej{ih juri{nikov, raz{irjevalcev tak{ne ali druga~ne svetovne revolucije in sicer{njih fanatikov. Na~elo en ~lovek en glas je zato zares demokrati~no, kadar ga uveljavljamo znotraj svojega naroda. V mednarodnih odnosih pa bi moralo veljati na~elo en narod en glas; to bi bil dokaz razvite svetovne demokracije. Danes je ta demokracija {e nerazvita; saj velja na~elo suverenosti dràv, ne pa suverenosti narodov kot narodov. Odtod tudi paradoks, da veljata dve protislovni na~eli hkrati: na~elo pravice vsakega naroda do samoodlo~be in na~elo ozemeljske celovitosti vsake dràve kot dràve." To je bilo zapisano pred dvanajstimi leti. Desetletje kasneje lahko samo z zadovoljstvom ali s hvale`nostjo usodi ugotavljamo, da smo lahko sre~ni, ker je bilo tedaj v svetu, zlasti pa v Evropi v ospredju na~elo pravice do samoodlo~be. Zdaj, ko znova prevladuje drugo na~elo, se skoraj zagotovo ne bi mogli ve~ osamosvojiti. Prilo`nost zamujena ne vrne se nobena. Mi je nismo zamudili. ê bi na~elo en ~lovek en glas institucionalizirali v svetovnem merilu, bi imeli bodisi permanentno selitev glasov ali pa globalno prevlado Kitajcev kot naj{tevil~- nej{ega naroda na svetu. Na tak{no absurdnost doslednega upo{tevanja tega na~ela sem sicer pokazal è v polemi~nem spisu Komparativna analiza "Tez za Ustavo Re- publike Slovenije" in srbskih "Predpostavk in na~el ustavnih sprememb" (Nova revija, 7, 1988, {t. 78-79, str. 1531-1537). Nasprotni spis pod naslovom Komentar k Tezam za Ustavo Republike Slovenije sta napisala Kosta âvo{ki in Vojislav Ko{tunica, sedanji predsednik Zvezne republike Jugoslavije. Po vnaprej{njem dogovoru è daljnega leta

61 1985 na sestanku pri Mraku smo ga objavili v isti {tevilki Nove revije, v uvodnem bloku Ustava. Na prvem mestu smo ponatisnili Teze za slovensko ustavo, ki jih je aprila 1988 objavil âsopis za kritiko znanosti pod uredni{tvom Igorja Bav~arja in Janeza Jan{e, a so bile v mesecu dni razprodane. Potem pa so si sledili prispevki v naslednjem zaporedju: srbske Predpostavke, moja Komparacija, Komparacija âvo{- kega in Ko{tunice, tekst Izhodi{~e za ustavno ureditev poloàja in odnosov med narodi v Jugoslaviji Petra Jambreka, tekst Enotnost ali svoboda Zorana \in|i}a, sedanjega srbskega predsednika, besedilo Mirnodobna Jugoslavija Neboj{a Popova, besedilo Roma locuta, causa finita Vladimirja [eksa, vodilnega ustavnega pravnika Hrva{ke demokrati~ne skupnosti, in ~lanek Jugoslovanska kriza ali kriza jugoslovanstva Franceta Bu~arja, ki je ~ez leto in pol postal demosovski predsednik slovenske skup- {~ine. ê prispevke preberemo, vidimo, da so v njih è zelo jasno za~rtane smeri slovenske, hrva{ke in srbske politike v ~asu razpadanja SFR Jugoslavije. Naj se dotaknem le ene od trditev srbskih avtorjev, to pa zaradi tega, ker na njeno vsebino nekateri, tudi med Slovenci, ne le pristajajo, ampak jo tudi vneto zastopajo. Jo zagovarjajo in {e zmerom {irijo, kot so jo v ~asu osamosvajanja. Kljub temu, da se je izkazala za napa~no, tedaj, sredi krize, pa je bila zelo nevarna. Gre za trditev, ki so jo kot táko v najbolj{em primeru sprejeli le naivneì. Za trditev, da se Slovenci lahko lo~imo od Jugoslavije, kadarkoli ho~emo; Srbi naj bi nas tako reko~ porivali iz Jugo- slavije. Toda oglejmo si sklepni del, zadnja dva odstavka srbskega Komentarja in takoj bomo videli, za kaj je v resnici {lo: "Gledano v celoti, so teze za Ustavo Republike Slovenije plod poskusa, da bi se, kot pravijo njihovi ustvarjalci, prvi~ formulirala ustava neodvisne slovenske dràve. Ta poskus spremlja zanesenost pri preseganju zgodovinskega pomena te okoli{~ine. O tem pri~a tudi uvod osnutka, saj je napisan v prvi osebi mnoìne ('Mi Slovenci') po zgledu dvesto let stare ustave ZDA ('Mi, ljudstvo Zdruènih dràv'). Tako kot so razmere in okoli{~ine, o katerih je tukaj govor, delovale na ustvarjalce osnutka navdi- hujo~e, pa so, in mimo tega ni mogo~e, imele tudi mo~an omejevalni vpliv. Ravno zaradi tega nekaterim dolo~ilom v osnutku manjka realizem, nekatera niso dovolj splo{na in na~elna, nekatera pa si nasprotujejo. Ustvarjalci osnutka so, hote~ poudariti, da imajo slednji~ tako svojo dràvo kakor svojo ustavo, posvetili ve~ pozornosti zadevam, ki simbolizirajo to dràvnost, kakor tistemu, kar bi v ustavi moralo biti, kar sestavlja ustavno materijo. Pohiteli so razobesiti zastavo na nedokon~ani dràvni stavbi, ne da bi jih bilo kaj dosti zanimalo, kak{na je ta stavba videti in kako trdna je. Ustvarjalcem osnutka slovenske ustave bi lahko poleg izre~enih pohval, kajti zdaj je govor o napakah o~itali predvsem to, da niso ostali dovolj jasni in dosledni v prizadevanju, da bi napisali Ustavo Republike Slovenije kot posebne dràve v konfederaciji (Jugoslaviji ali kateri drugi), pod pogojem, seveda, da na táko obliko povezovanja pristanejo tudi druge ~lanice. Kljub temu, da so v minulem stoletju zginile z zgodovinskega prizori{~a {e zadnje konfederalne dràve, je treba priznati, da ima ta politi~na oblika nekatere prednosti v primerjavi s sedanjo jugoslovansko ustavo in osnutkom slovenske. Konfederalna dràva ima svojo notranjo logiko in doslednost,

62 tega pa ne bi mogli re~i ne o veljavni ustavi iz 1974. leta ne o predlagani Ustavi Republike Slovenije. Piscem slednje se tako kljub vsej radikalnosti ni posre~ilo, ali pa niso hoteli, da bi izstopili iz okvirov te ustave, kot jih je postavil najvplivnej{i slovenski ustavopisec." (Nova revija, 7, 1988, {t. 78-79, str. 15431544). Mi{ljen je kajpada Edvard Kardelj in mi{ljen je slovenski koncept en narod en glas kot srbskemu konceptu en ~lovek en glas nasprotni koncept. To je med drugim razvidno iz tega, da srbski Komentar ne govori o narodih, marve~ o ~lanicah, ki da odlo~ajo o obliki medsebojne povezanosti. Najbolj bistvena pa je postavitev POGOJA: da, lahko zahtevate konfederacijo, lahko zahtevate tudi razpustitev Jugoslavije, toda na to morajo pristati vse ~lanice (sedanje, obstoje~e Jugoslavije), predvsem pa Srbija. In to je bila tista ukana ki bi nas spravila ob osamosvojitev, ~e bi ji nasedli, saj bi se pogajanja vlekla v neskon~nost, POGOJ ne bi bil nikoli izpolnjen, mi pa bi zamudili enkratno prilo`nost postati nacija. V razgovorih, ki smo jih skozi ve~ let imeli s Srbi, ti namre~ niso nikdar pristali na na{o dràvno samostojnost, na slovensko suverenost v pravem pomenu besede. Naj- ve~, kar so nam ponujali, je bila kulturna avtonomija. Na slovensko slovo so v resnici pristali {ele, ko so ob na{em oboroènem odporu in voja{kem spopadu spoznali, da nas v danih okoli{~inah voja{ko ne morejo premagati. Pisca srbskega Komentarja je najbolj motila seveda tista postavka iz slovenskih Tez za slovensko ustavo, po kateri bi se bili v konfederacijo pripravljeni morebiti povezati le po povsem suvereni odlo~itvi, torej è kot nacija: kot narod z lastno dràvo. Za pisce Tez je bila konfederacija sprejemljiva, v skrajnem primeru, le kot zveza nacij. Kot zveza suverenih dràv, v katero suvereno vstopamo in iz nje suvereno tudi izstopamo, po modelu Evropske skupnosti. O srbskem Komentarju govorim, ker ta komentar ni bil privatni izdelek avtorjev. Nekaj mesecev po sestanku v Mraku sta pri{la na moj dom, v Tomi{elj, Dobrica ]osi} in Kosta âvo{ki. Iz razgovora je bilo razvidno, da pripravljajo Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti, kot pomemben sodelavec pa je nastopal prav Kosta âvo{ki, tedaj zelo dober prijatelj Vojislava Ko{tunice. Pisatelj Dobrica ]osi}, socialni filozof Mihajlo Markovi} in pravni filozof Ljuba Tadi}, ugledni ~lani SANU, Srbske akademije znanosti in umetnosti, s katerimi smo se sicer pogovarjali, pa~ niso imeli ustavno pravnih kvalifikacij, kakr{ne je imel Kosta âvo{ki. Zato je mo~ re~i, da so pravi srbski nacionalisti, z Vojislavom Ko{tunico na ~elu, pri{li v Jugoslaviji na oblast {ele zdaj, natan~neje, lansko leto. Torej: previdno *

* Na to nas opozarja naslednje dejstvo: Mihajlo Markovi} je na za~etku devetdesetih let postal glavni Milo{evi}ev ideolog. Ob njegovi sedemdesetletnici leta 1997 ga je oblast zato po~astila s tem, da mu je izdala Zbrana dela. Srbska televizija pa mu je ob tej prilo`nosti namenila posebno, enourno oddajo. V njej je govoril tudi o sre~anju pri Mraku in ponovil povsem ista stali{~a, kot jih je imel tedaj in katerih dokument je Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti; njegova sklepna ugotovitev v tej zvezi je kajpada bila, da je Slovenija glavni krivec za razpad Jugoslavije. Vse to ne bi bilo ni~ nenavadnega, ~e srbska televizija te oddaje ne bi ponovila 5. 10. 2001. Videl sem jo ~isto po naklju~ju. Na Bledu je bilo mednarodno sre~anje o eti~nih in politi~nih vidikih globalizacije. Ko sem v no~nih urah v hotelski sobi preklapljal kanale, sem nenadoma zagledal Markovi}a. Kak{en kontrast med

63 Nominalna razlo~itev med Jugoslavijo in Srboslavijo je izostrila realno razliko med tisto jugoslovansko dràvo, v kateri smo {e lahko ìveli, in milo{evi}evsko usmerjano zvezno dràvo, v kateri Slovencem ni bilo ve~ ìveti. Obenem je pomagala pri pre- kinjanju ~ustvene navezanosti in vnaprej postavljala meje tako imenovani jugonostal- gi~nosti. Po osamosvojitvi je izraz Srboslavija pri nas izgubil svoj pomen, ohranjal se je med Hrvati, zlasti pa med Bosanci, prodrl pa je tudi v mednarodno politiko oziroma njeno izrazoslovje. Kot spomin nanj se je Srboslavija pojavila v naslovu knjige, ki jo je letos izdal akademik Janez Menart, knjige, v kateri je zbral svoje spise iz boja z jugoslovanskim unitarizmom.

III.

V razmerju do Evrope je pomembno, da poleg narodne zavesti v polni meri pridobimo, obenem pa uveljavimo tudi svojo nacionalno samozavest. Samozavest, ki temelji na zavesti, da smo enakopravni subjekt mednarodnih, torej tudi evropskih odnosov. Smo, ne glede na svojo velikost, dràva med dràvami. To pomeni, da se morajo na{i politiki, zlasti do tujine oziroma na tujem, obna{ati kot dràvniki, ne pa kot uvozniki in izvozniki: kot tak{ni ali druga~ni prekup~evalci. Generalno re~eno: izhajati morajo iz tega, da sta slovenska in evropska resnica enakovredni, kadar gre izrecno za na{e interese, pa je treba prej pogledati na uro slovenske resnice za Evropo kot pa na uro evropske resnice za Slovenijo. Smo pred vstopom (na prvem mestu) oziroma sprejemom (na drugem mestu) v Evropsko skupnost. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo se zanjo, ~etudi smo potem zaprosili za sprejem vanjo, odlo~ili najprej sami. Da nam je kot suvereni dràvi po sprejemu v Evropsko skupnost zato vselej na voljo tudi izstop iz nje. V Evropi se è pripravlja evropska ustava. Tudi tokrat imamo sre~o, da glede evropske ustave nismo ni~esar zamudili. Ne bomo, lahko napovemo, le njen objekt, marve~ se bomo k njenemu izoblikovanju pridruìli kot ustavni subjekt. Torej se moramo è od vsega za~etka obna{ati ne samo kot evropski subjekt, ampak tudi kot subjekt Evrope, konkretno, kot eden od subjektov Evropske skupnosti. S tega vidika bi spet predlagal nov razlo~evalni izraz, izraz, ki naj izrecno poudari na{o evropskost. Najbolj ustrezen se mi zdi izraz evroslovenstvo; ozna~uje pa naj slovenstvo tretjega tiso~letja, slovenstvo s polno nacionalno, obenem pa evropsko samozavestjo. To svojo samozavest bomo najprej potrdili s svojim odnosom do lastnega jezika. Sloven{~ina je enakovreden evropski jezik, zato mora postati v Evropski skupnosti in njenih ustanovah enakopraven jezik. Nikakor ne smemo pristati na njegovo podrejenost. Recimo na tak{no konstelacijo, v kateri bi angle{~ina kot pogovorni jezik zavzemala prvo mesto, na drugem mestu bi bili jeziki {tevil~no velikih nacij, kot sta Nem~ija in Francija, na koncu, na tretjem mestu pa bi se zna{li jeziki majhnih dràv,

njegovimi anahronizmi in pogovori, ki smo jih imeli tega dne! Vendar so Markovi}evi anahronizmi sestavni del teko~e srbske politike, zato jih ne smemo spregledati oziroma podcenjevati.

64 med njimi slovenski. Tisto najve~, na kar lahko pristanemo, je angle{~ina kot uradni pogovorni jezik za vse, vsi drugi jeziki pa morajo biti v istem, kakr{en è ta bo, poloàju. Med nem{~ino in sloven{~ino ne sme biti nobene razlike. Glede tega ne smemo popustiti. ê bomo za~eli popu{~ati pri svoji materin{~ini, potem nas bo zmanjkalo povsod.

Summary

Philosophical Origins of Slovene Independence

Tine Hribar

The philosophical starting-points of the Slovene attainment of independence are composed of three groups: the one that refers to the relations of Slovenes towards themselves; the one that refers to the relation of Slovenes towards the former Yugoslavia, and the one that refers to the relation of Slovenes towards Europe. Philosophically I have reasoned independence with the necessity of the transgression of the Slovene nation to a level of a nation with its own state. Only so we could become sovereign members of the Organisation of United Nations (not Peoples that there are over 3000 in the world). I have reasoned the necessity of disintegration with a philosophical explication: that apparently ultra democratic principle "one nation one voice" leads to transformation of Yugoslavia to Srboslavija (Serb-Slavia), to non- democratic predomination of Serbs as the majority nation over all other nations. Once we have from the subnational level ascended to the level of a nation, we can on the level of transnational connections preserve our sovereignty only if we develop national self- assertion, and if we do not indulge regarding equality of our language, that is Slovene language. That is the only course to Euroslovenism of the third millennium.

65 prazna

66 Rudi [eligo*

VLOGA KULTURE PRI SLOVENSKI OSAMOSVOJITVI

V pripravljalnem obdobju za osamosvojitev Slovenije je bil udeleèn pomemben del slovenske kulture in civilnih gibanj.** Dovolj znana je vloga Nove revije, posebno 57. {tevilke 1987. leta, nemogo~e je spregledati dele` revije Mladina, mladinske organizacije, panka, Laibacha, skoraj celotne subkulture na Slovenskem, pa ~eprav je bil klicaj prispevka teh zadnjih najbr` bolj usmerjen k splo{ni demokratizaciji dru`be kot pa k radikalnemu prelomu z dru`beno "uredbo" socialisti~nega samoupravljanja in obstoje~o konstrukcijo dràve. Kljub tem dejstvom pa ni mogo~e zanikati, da se je v drugi polovici in posebno proti koncu osemdesetih let tovrstna energija zmeraj bolj osredoto~ala v Dru{tvu slovenskih pisateljev (DSP). Sam seveda nimam pravice soditi o prodornosti in pomembnosti dejanj Dru{tva v tem obdobju. Z gornjo trditvijo pa~ zagotavljam, da je Dru{tvo proti koncu osemdesetih let najbolj kontinuirano, pa tudi v najbolj operativni obliki tako reko~ vsakodnevno izraàlo voljo za demokracijo in osamosvojitev. Zahtevalo je njeno uresni~itev in spodbujalo javnost v gibanje. (DSP je od leta 1987 do 1991 izdalo in objavilo prek {estdeset apelov, pozivov in protestov.) Vendar pa je treba dodati: ~e pravim, da so bile energije namenjene demokraciji in osamosvojitvi, je to izjava, ki izhaja iz kon~nega cilja. Dejansko je bilo med potjo kar precej ovinkov in tipanja. Kot na za~etku ni bilo ~isto jasno, ali gre za demokratizacijo ali demokracijo, tako so vznikale vmes tudi ideje dràvne oblike, kot je konfederacija, asimetri~na federacija ipd. Navedena dejstva in samorazumevanje tega prispevka, ki mi govori, da naj bo v ospredju pri~evanjska ravnina, sta razlog, da se bom posvetil delovanju Dru{tva v drugi polovici osemdesetih let, delovanju, ki ga razumem kot neposredno politi~no pripravljalno obdobje za osamosvojitev Slovenije. Kot se je Dru{tvo v prej{njih obdobjih, pri ~emer je treba izpostaviti akcijo zoper skupna jedra, ob~asno ukvarjalo tudi s kulturno politiko in kulturnimi vpra{anji, ki niso bila povezana zgolj z vpra{anji pisateljskega poklica, je za to obdobje zna~ilno celovito politi~no delovanje.

* V ~asu osamosvajanja predsednik Dru{tva slovenskih pisateljev in delegat Slovenske demokrati~ne zveze v dru`benopoliti~nem zboru Skup{~ine Republike Slovenije. ** Ko govorim o deleù, vpletenosti kulture v neposredna politi~na previranja, mislim na eksplicitno politi~no akcijo. Umetni{ka artikulacija (sveta) je seveda è sama po sebi subverzivna do obstoje~ega sveta. îmbolj obstoje~i politi~ni reìm zamejuje in prepoveduje svobodo, tembolj je resnica o sub- verzivnosti veljavna. Ne predstavlja pa kultura, posebno pa ìva umetni{ka ustvarjalnost neposrednega delovanja, o katerem tu te~e beseda. Zato se avtor sploh ne dotika umetni{kih, literarnih del (ki jih je bilo v petin{tiridesetletnem obdobju nemalo), ki so tako ali druga~e spodjedala in odvzemala legitimiteto totalitaristi~nemu reìmu.

67 V prvi vrsti je bila energija prek dru{tvene komisije za za{~ito mi{ljenja usmerjena v za{~ito ~lovekovih pravic in dràvljanskih svobo{~in. In to sploh ne samo v Sloveniji, marve~ v obmo~ju takratne celotne Jugoslavije. Tovrstni apeli, protesti in zahteve so predstavljali skoraj vsakodnevno dejavnost Dru{tva. Nana{ali so se na politi~ne zapor- nike (na primer Dobroslav Paraga, Melika Salihbegovi}, Alija Izetbegovi} in celotni t. i. muslimanski proces, Ante Kova~evi}, Adem Demaçi in drugi); na vpra{anje svobode tiska in poro~anja (npr. Andrej Novak pri nas); na razklepanje politi~nih in dru`benih tabujev; na obnovitev stalinisti~nih sodnih procesov, kot so bili dahavski procesi in proces zoper "Staro pravdo" (prav ni~ pa nismo storili za izni~enje montiranega procesa zoper Joèta Pu~nika s konca petdesetih let; tega spregleda danes ne razumem); na kratenje zgolj civilnih pravic prebivalstva (npr. policijsko trpin~enje prebivalcev Vev- ~anov v Makedoniji, zatiranje starotr{kih rudarjev itd.); na uvedbo izrednih razmer na Kosovu itd. V tem sklopu je treba posebej omeniti prek {tirideset protestnih ve~erov, ki jih je dan za dnem Dru{tvo prirejalo v znak moralne in politi~ne podpore zaprti ~etverici v vro~em poletju 1988 in kot nenehen protest zoper necivilno, voja{ko preiskavo, zasli{evanja in zoper poslednji totalitaristi~ni proces v Srednji Evropi, ki se je obetal. Drugi sklop anga`maja je bil podloèn z neposredno voljo po osamosvojitvi Slove- nije. Potem ko je Predsedstvo SFRJ v za~etku leta 1987 objavilo predlog za spremembo ustave SFRJ, je Dru{tvo na osnovi ocene, da gre v tem predlogu za stopnjevani centralizem in unitarizem, sklicalo 26. marca 1987 prvo javno tribuno o ustavnih spremembah. Z nje je bil poslan apel slovenski skup{~ini (glej zbornik O ustavnih spremembah. Ljubljana 1987). Pozivi, ki so zahtevali zavrnitev zveznih predlogov in od slovenskih oblasti terjali referendum, na katerem bi dràvljani republike Slovenije zavrnili spremembe, dokler ne bi bila artikulirana ustava republike Slovenije, "ki ne bo derivat nobene nadredne", so se vrstili {e celo leto. V vmesnem ~asu je bila formirana dru{tvena komisija, ki je bila zadolèna za uresni~itev te zahteve. Tako je 25. aprila 1988 Dru{tvo v Cankarjevem domu sklicalo drugo javno tribuno, na kateri je predstavilo Gradivo za slovensko ustavo skupaj s Tezami za ustavo republike Slovenije, ki so jo oblikovali ~lani ustavne komisije pri DSP in delovne skupine za ustavni razvoj pri Slovenskem sociolo{kem dru{tvu. V tem sklopu delovanja je treba razumeti tudi izstop ali izstopanje DSP iz Zveze knjièvnikov Jugoslavije, dejavnost v zvezi z raz{irjanjem skupnega kulturnega slovenskega prostora, sprejem pisateljev iz druge in tretje Slovenije v vrste Dru{tva in delno tudi poskus sicer neuspe{en (kar bi mogo~e zahtevalo posebno osvetlitev) zdruìtve strokovnih in kulturnih dru{tev vsaj v obliko gibanja, ~e ne kaj ve~, v jeseni 1988. leta. (Vsekakor ni {lo samo za tradicionalni spor med humanisti~no in tehni{ko inteligenco.) DSP se je dejansko osamosvojilo, pretrgalo vse odnose z Zvezo knjièvnikov Jugoslavije 9. junija 1989 (glej Rudi [eligo: Prehajanja. Ljubljana 1991), formalno pa na za~etku 1990, saj je izstop moral potrditi ob~ni zbor DSP. S sodelovanjem pri oblikovanju Majni{ke deklaracije 1989 in s pozivi javnosti na plebiscit se je nepretrgana akcija Dru{tva slovenskih pisateljev za demokracijo in osamosvojitev v glavnem kon~ala. Pri tem pa moram dodati, da je v tem prispevku

68 pri~ujo~a delitev dejavnosti na dva sklopa demokracija in osamosvojitev vsekakor formalna in pogojna. [lo je za prepletanje in ~e ne tedaj, potem mi je danes jasno, da brez uvedbe demokracije ne bi bilo nobene osamosvojitve. Dràvna partija bi trgovala s statusom Slovenije podobno, kot so poprej po~ele velike politi~ne stranke. Ob vsem povedanem se mi zdi nemogo~e, da ne bi vsaj omenil tista dejanja slovenske kulture v sredini in drugi polovici 20. stoletja, ki so inicirala in zavezovala DSP k akcijam, ki jih je vodilo. Zaveza in navdih sta izhajala iz gest, postopkov in procesov, v katerih je partijska politika izkazovala svoj represivni obraz oziroma iz intelektualnih likov/osebnosti, njihovih del in poloàjev, s katerimi je partijska dràva najbolj robustno obra~unavala. Tu je treba navesti vsaj dahavske procese, Nagodetov proces, Mrzela, Kocbeka, Mladinsko revijo, Besedo, Revijo 57, Perspektive, Oder 57, Joèta Pu~nika, Zupana, pa tudi poznega Pirjevca in {e marsikoga in marsikaj. Ne trdim, da so bili vsi ti dogodki, ideje in osebnosti, ki so bili "moralno politi~no" diskvalificirani, prepovedani ali zaprti, po vsebinski in idejni strani za politi~ni zagon Dru{tva opredeljevalni in da jim je politi~ni eros na koncu osemdesetih od kraja in v celoti pritrjeval. Ho~em re~i, da so kot vzor upora zoper totalitarizem in kot vzor nekonformizma spodbujali dejavno energijo in voljo za cilje, ki so bili videti zmeraj bolj uresni~ljivi. ê pa poseèm {e bolj nazaj, sta vsaj zame s svojo eksplicitno artikulacijo najbolj zavezovala k anga`maju Ivan Cankar in Boò Vodu{ek. Cankar predvsem s svojimi znamenitimi predavanji v Trstu in Ljubljani, Vodu{ek pa s svojim politi~nim esejem Etika in politi~na miselnost Slovencev (Kri` na gori, 3, 1926/27, str. 103-109). Kot è naslov pove, je Vodu{ek v zanosni formi kompromisarskim politi~nim strankam, tudi "avtonomistom", spodmaknil vpra{anje "lastne dràvne oblike" in ga prenesel kot brezkompromisni imperativ v obmo~je dostojanstva ~loveka in etike, politi~no vpra{anje je "preselil" v obmo~je eksistencialne problematike. V skladu s svojo usmeritvijo se je DSP iz dovolj rigidne organizacije, ki je {e dolgo nosila pe~at realsocialisti~ne neavtonomnosti, zmeraj bolj spreminjalo v gibanje, dokler se tik pred volitvami 1990. leta tudi na pobudo klicev iz vse Slovenije ni zna{lo pred dilemo, ali naj se preoblikuje v politi~no stranko ali vsaj "kot-stranko". (Kar nekaj ~lanov DSP, pa tudi predstavnikov Demosa, je Dru{tvu predlagalo, naj na volitve predloì svojo listo kandidatov.) Kakor je bil proces do te to~ke razumljiv in logi~en, pa bi tak{na kon~na preobrazba pomenila nesprejemljivo redukcijo globokega dru`benega erosa v programsko zamejeno politi~no stranko. DSP kot tudi prete`ni del subkulture je delovalo s pozicij civilne dru`be in delno v obmo~ju "antipolitike", kot jo je definiral György Konrád. Pravim delno oziroma v prvi fazi, saj je avtor, ki je proti koncu osemdesetih gostoval tudi v Vilenici, antipolitiko razumel kot dru`beno in ne politi~no opozicijo, zavzemanje za opisane cilje pa je prera{~alo meje zgolj dru`benosti. Po drugi strani pa spet drà in izvedba akcije ni bila ~isto politi~na, bila je v marsikaterem oziru "estetska" akcija in politika akterjev "pesni{ka" politika. Oznaka ni mi{ljena slab{alno, ho~e pa~ povedati paradoks, ki ni preprosto re{ljiv. Akcija, ki no~e biti nasilna akcija, torej akcija; mo~, ki je protimo~, a ji ni do mo~i (oblasti); politika, ki se giblje med politiko in antipolitiko to so nasprotja, ki

69 imajo korenine v splo{nem poloàju in drì intelektualca, drì, ki se je tedaj nanovo aktualizirala. Ta drà je protislovna, intelektualec je res neke vrste bastard, ki izdaja akcijo v imenu mi{ljenja in se izneverja mi{ljenju z vsaj zami{ljeno akcijo, ~e è ne dejansko. V tem pomenu je nenehno v sporu sam s sabo. Tudi ~e se è odlo~i za vstop v akcijo, ga more è v njenih plamenih spopasti metodi~ni dvom, ki spodje zagon in voljo. Usoda intelektualca je, da hrani obe du{i in da se dokon~no ne more odpovedati nobeni. V tem pa je tudi njegova dragocenost in je izvor njegove zmo`nosti politi~ne artikulacije, tako utopije kot tudi akcije. Dru{tvo je tako ostalo gibanje, vendar gibanje, ki se je znebilo zavrtosti oziroma samoblokade (Pirjevec), tako zna~ilne za gibanja minulih ~asov. Kot tak{no, predvsem s prvinskim dru`beno eroti~nim nabojem in odporom do vseh oblik totalitarizma, vklju~no z mehkej{o samoupravno razli~ico, je sotvorilo humus, iz katerega so mogle odgnati politi~no programske stranke "slovenske pomladi". Ko danes, ob desetem rojstnem dnevu "lastne dràvne oblike", tu pa tam sli{imo, da je slovenska dràva zrasla iz slovenske kulture, mislim, da bo to resnico treba {e enkrat in podrobneje premisliti. In jo premisliti tudi ob strukturno podobnih procesih, v katerih smo se zna{li ob vstopanju v Evropsko skupnost, se pravi ob odstopanju svojih suverenih dràvnih kompetenc "vi{jim organizmom". Tu mislim predvsem na dejstvo, da vstopanje, na~in in uradni{ko sprejemanje "smernic" ES vodijo politi~ne stranke, ki se seveda ravnajo po pravilu mo`nega. Manjka politika nemo`nega, navidez utopi~nega in fikcijskega. To komponento zmoreta pridati kultura in civilna gibanja.

Summary

The Role of Culture in Slovene Attainment of Independence

Rudi [eligo

Although the role of culture in the preparation period for attainment of independence of Slovenia was broad (civic movements were included in this role) the author focuses mainly on the role of the Dru{tvo slovenskih pisateljev (Slovene Writers Society) of which president he was in that period. In contrary to writers (and partly their associations) in Central and Eastern Europe the writers in Slovenia did not strive only for the introduction of democracy but as well for the independence of Slovenia. Both goals were interlaced and demonstrated as co-dependant. The Slovene Writers Society thus developed in the second half of the eighties an activity for democratic relations throughout Yugoslavia (they demanded to set free many political prisoners); at the same time the Society was preparing the procedure for the actual attainment of independence of Slovenia. In 1987 the Society stimulated a broad, massive polemic on the suggested change of the constitution, according to which Yugoslavia would become even more centralist regulated as it was until then. This "activation" was already in the next year

70 followed by articulation of the constitution of the independent state of Slovenia, which was carried into effect in 1991 (Theses for the Constitution of the Republic of Slovenia that were given the name "writers' constitution" are still the foundation of the valid constitution). Despite the "pressures" of the public The Slovene Writers Society did not take part with its list in the first democratic elections, it retreated into the civil sphere.

71 prazna

72 France Tom{i~*

MOJ POGLED NA DRU@BENO-POLITI^NE SPREMEMBE V SLOVENIJI V LETIH 19871992 PRI KATERIH SEM AKTIVNO SODELOVAL

Na osamosvojitev Slovenije gledam kot na stoletja trajajo~i tek, ki se je zahvaljujo~ vztrajnosti in pogumu, vse od Primoà Trubarja dalje, sre~no kon~al na samem Olimpu. Pri tem ne smemo nikoli pozabiti, da so nam bile pri zadnji predaji zvezde zelo naklonjene. Tu mislim na hudo gospodarsko krizo celotnega vzhodnega bloka, vklju~no z Jugoslavijo, nezadovoljstvo prebivalstva, smrt Josipa Broza Tita in pri~etek boja za njegovo nasledstvo, ustanovitev poljske Solidarnosti in ne nazadnje Gorba~o- vove perestrojke. Na mene in s tem tudi na moje kasnej{e odlo~itve pa je vplivalo nedvomno moje osemletno bivanje v Zahodnem Berlinu, kjer sem spoznal in primerjal oba sistema. V zgodnjih jutranjih urah 9. decembra 1987 je v Litostroju pri{lo do spontane stavke, ki jo je reìmski sindikat hotel takoj zadu{iti, vendar jim ni uspelo. Na{i argumenti so bili mo~nej{i. Okrog 10. ure nas je prek 3.000 delavcev demonstriralo pred Skup{~ino SRS. Zahtevali smo, da nam o gospodarski mizeriji spregovori predsednik vlade. Ker se ni ni~ zgodilo, sem prek megafona mnoìci predlagal, da pri- ~nemo z izvolitvijo stavkovnega odbora po posameznih TOZD-ih. Od 17 predlaganih ~lanov smo izvolili è 3, ko je v dogajanje posegla Slu`ba dràvne varnosti. S silo so nam hoteli vzeti megafon, è izvoljeni ~lani stavkovnega odbora pa smo se temu upirali. Pri{lo je do prerivanja, vrata skup{~ine so se nenadoma odprla in zna{li smo se v njeni avli, ki je bila nabito polna z mili~niki. Medtem, ko so nas v avli zadrèvali, je pred zgradbo pri{lo do revolta. Ker jim ni uspelo priti v skup{~ino, so stavkajo~i v nekaj minutah zasedli Cankarjev dom. V nabito polni Gallusovi dvorani smo najprej kon~ali z volitvami v stavkovni odbor, nato pa smo si dali du{ka in takratni partiji povedali povsem jasno, da nas reìmski sindikat ne bo ve~ zastopal in da smo proti skorumpiranemu enopartijskemu sistemu, ki iz politi~nih svobo{~in dela farso. Kriti- zirali smo tudi politi~no postavljanje direktorjev. Okrog 14. ure smo sprejeli 5 sklepov. Poleg socialnih so bili z veliko ve~ino sprejeti tudi politi~ni sklepi: sklep o razre{itvi sindikalne konference ZSS, sklep o takoj{njem pri~etku ustanavljanja Neodvisnih sindikatov in sklep, da bomo 16. de-

* Prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, v ~asu osamosvajanja delegat SDZS v dru`- benopoliti~nem zboru Skup{~ine Republike Slovenije. - Naknadno pridobljen prispevek.

73 cembra izvedli generalno stavko, v kolikor na{e zahteve ne bodo uresni~ene. V naslednjih dneh smo prejemali izraze solidarnosti iz podjetij {irom Slovenije. Zadnje dejanje litostrojske stavke se je pri~elo 15. decembra 1987 ob 13. uri. Na izrednem zboru se je zbralo preko 4.000 stavkajo~ih delavcev. Kljub velikemu odporu stare elite smo kon~no dosegli, da so zboru lahko prisostvovali doma~i in tuji novinarji (zaradi tega smo se po~utili vsaj minimalno za{~iten). Po dveh urah razprav in trdih pogajanj smo dosegli 30% pove~anje pla~, sprejeti pa so bili tudi sklepi iz Cankar- jevega doma. [ele tedaj sem se kot predsednik stavkovnega odbora lotil izvr{itve posebne naloge, o kateri smo zaradi konspirativnosti razpravljali v o`jem krogu stavkovnega odbora. V pribli`no desetminutnem uvodnem nagovoru sem previdno pri~el s kritiko enopartijskega sistema, ki prepre~uje svobodne in demokrati~e volitve, s katerimi bi {ele vzpostavili parlamentarno demokracijo. Dejal sem, da gospodarska kriza in nizke pla~e izhajajo neposredno iz nedemokrati~nega politi~nega sistema in za primerjavo navedel Avstrijo (aplavz mi je vlil zopet nekaj poguma). Nadaljeval sem, da sta za vzpostavitev parlamentarne demokracije potrebni vsaj dve popolnoma samostojni politi~ni stranki. Tedaj sta mi sopredsedujo~a iz desne in leve strani hotela iztrgati iz rok mikrofon. Samo odlo~ni solidarnosti ostalih ~lanov stavkovnega odbora in podpori mnoìce sem se lahko zahvalil, da sem nagovor izpeljal do konca. Nato smo z aklamacijo in dvigom rok izvolili Iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije (IO SDZS), samostojne politi~ne organizacije, ki bo do prvih svobodnih volitev delovala kot opozicija ZKS. Za predsednika je bil izvoljen dr. France Bu~ar. V~lanjevanje v SDZS je bilo svobodno. ê se je v Gdansku leta 1980 z ustanovitvijo Solidarnosti v komunisti~nem svetu rodil sindikalni pluralizem, potem lahko ugotovimo, da se je z ustanovitvijo IO SDZS v Ljubljani, sedem let kasneje, rodil politi~ni pluralizem. O tem dogodku so v naslednjih dneh razpravljali v vseh politbirojih komunisti~nega sveta. Zanje je moralo biti najhuj{e spoznanje, da jih niti delavstvo ne podpira. Zavedati so se za~eli, da bi se to, kar se je zgodilo v Ljubljani, lahko zgodilo tudi v Moskvi. Proces demokratizacije v komunisti~nem svetu se je {iril z neverjetno hitrostjo. Slabi dve leti kasneje je padel ber- linski zid. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je pomembna razpoka v tem zidu nastala v Ljubljani. Dr. France Bu~ar je bil predsednik samo 2 uri. Petnajstega decembra 1987 je ob 17. uri izjavil, da te funkcije ne more sprejeti, ker je bolj kr{~anski demokrat. (Res je, da ga zaradi tajnosti nismo obvestili, da je bil predviden za predsednika IO SDZS). Teden dni kasneje so me ~lani IO izvolili na izpraznjeno mesto. Na na{e veliko razo~aranje se v IO SDZS niso vklju~ili ne vodstvo Dru{tva slovenskih pisateljev, niti novorevija{i. S tem ne èlim zmanj{evati njihovih zaslug, ki so jih kasneje odigrali v Odboru za varstvo ~lovekovih pravic in v zadnji fazi osamosvojitve. Ni presenetljivo, da so se ljudje v tistem ~asu bali represij, tudi mene so nadzirali, vendar se ~lovek tudi na to privadi. Danes je znano, da se je po 15. decembru politi~ni pritisk iz Beograda proti Ljubljani za~el stopnjevati. Pri{lo je do zastra{evanja novinarjev, do aretacije ~etverice in ustanovitve Odbora za varstvo ~lovekovih pravic.

74 Slovenski narod se je za~el mnoì~no ozave{~ati. Vendar se je prvotni naboj hitro izpraznil. Ko je moral Janez Jan{a v zapor, je postal Odbor nemo~en. To je bil eden od vzrokov, da smo v IO SDZS sprejeli sklep, da 4. decembra 1988 skli~emo tajni sestanek vseh tistih, ki so se opazno zavzemali za pospe{itev procesa demokratizacije. V nedeljo zve~er se je v u~ilnici [tudentskega doma pod Ro`nikom sestala pisana dru`- ba. Bilo nas je {tiriindvajset, med njimi: Andrej Magajna, Gorazd Dreven{ek, Matja` [inkovec, dr. Dimitrij Rupel, dr. France Bu~ar, Samo Resnik, mag. Rudi [eligo, Veno Taufer, dr. Peter Jambrek, Ivan Oman, Ivan Pu~nik, Tone Per{ak, Miroslav Garb, dr. Ivan Urban~i~, dr. Bo{tjan M. Zupan~i~ in {e nekateri drugi. Sprejeli smo ve~ sklepov. Najpomembnej{i je bil, da si bomo z vsemi mo~mi prizadevali v Sloveniji ~imprej vzpostaviti parlamentarno demokracijo. Ob prvi obletnici IO SDZS, 15. decembra 1988, je vodstvo odbora (do tega dne je pristopno izjavo podpisalo è prek 500 ~lanov) med drugim sprejelo osnutek nacionalnega programa. Natisnili smo ga v obliki plakata, ki so ga na{i ~lani raz{irjali po Sloveniji. Na plakatu je pisalo: - SDZS deluje kot samostojna politi~na organizacija, zunaj SZDL; - zavzemamo se za ~imprej{njo izvedbo svobodnih ve~strankarskih volitev; - sedanji poloàj Slovenije v okviru Jugoslavije je sporen, ljudstvo naj se na referendumu odlo~i, ~e in v kak{ni jugoslovanski dràvi èli ìveti; - slovenski narod mora dobiti popolen nadzor nad vojsko v Sloveniji. Na tej osnovi je pol leta kasneje nastala Majni{ka deklaracija. [estnajstega februarja 1989 je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ustanovni kongres SDZS. Tako je bila po skoraj petdesetih letih kon~no ustanovljena prva samostojna opozicijska stranka. Stranko sem vodil do konca novembra, ko je njeno vodstvo prevzel dr. Joè Pu~nik. [e med mojim predsedovanjem smo v vodstvu stranke sprejeli sklep o ustanovitvi koalicije Demos (posre~eno ime je predlagal Matja` [inkovec). Po prvih demokrati~nih volitvah (izvoljen sem bil v dru`benopoliti~ni zbor), na katerih je na{a koalicija zmagala, se nam je zdela pot v samostojno Slovenijo è zelo blizu. Nadaljnjih osem let sem posvetil vodenju sindikalne konfederacije Neodvisnost. Ustanovljena je bila 30. marca 1990 in je {e danes najve~ji novi sindikat.

75 Summary

My View upon Social-Political Changes in Slovenia in the Years 1987-1992 in which I took Part

France Tom{i~

With a spontaneous strike of over 3.000 workers of the factory for making water turbines and equipment for hydroelectric power stations, Litostroj in Ljubljana, on December 9th 1897 a process was triggered in Slovenia that led to political pluralism. The leaders of the Litostroj strike have a week later, on December 15th 1987, elected at the special assembly of the striking workers the Initiative Committee of the Social- Democratic Union of Slovenia (IO SDZS Iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije) of which I became president. The Initiative Committee has on the first anniversary of its foundation, on December 1988, adopted an outline of the national programme. The programme stressed out that the Social-Democratic Union of Slovenia operated as an independent political organisation and that it demanded immediate realisation of free multiparty elections. The programme also demanded the carrying out of the referendum on the question if and in what Yugoslav state would the Slovenes want to live. It as well demanded that the Slovene nation should acquire complete control over the army in Slovenia. On February 16th 1989 the founding congress of the Social-Democratic Party of Slovenia took place in Ljubljana. With it the first independent opposition party was founded in Slovenia after nearly fifty years. I was head of the party until the end of November 1989 when Jo`e Pu~nik, Ph. D., took over the leadership. At the first democratic elections in April 1990 I was elected into the new Slovene parliament and was member until 1992. The next eight years I led the syndicate confederation Neodvisnost (Independence). It was founded on March 30th 1990 and is still the largest new Slovene syndicate.

76 Jo`e Pu~nik*

POLITI^NE PRIPRAVE NA OSAMOSVOJITEV (Pri~evanje)

No~em posnemati tistih zgodovinarjev in pri~evalcev, ki za vsako ceno i{~ejo korenine slovenske osamosvojitve bodisi v davni preteklosti (npr. Karantanija, Celjski grofje, program Zdruène Slovenije 1848, dogodki oktobra 1918, itd.) bodisi v pol- pretekli zgodovini (na~rti komunisti~ne in protikomunisti~ne strani med vojno, ko- ~evski zbor 1943, avnojske obljube, poloàj republike v federaciji, pove~anje pristojnosti po ustavi 1974, dnevni{ke zapiske, ustna konspirativna dogovarjanja menda celo v krogu Ivana Ma~ka, itd.). êravno gre za zgodovinsko pomembne dogodke, je njihovo vzro~no povezovanje s konkretnim dejanjem slovenske osamosvojitve gotovo prenapenjanje interpretativne svobode zgodovinarja ali pri~evalca. Trdim, da je koristno natan~no razlikovati med subtilnimi atmosferi~nimi silnicami in med dejanji in projekti, ki jih ljudje zastavijo zavestno in z vsem osebnim tveganjem, vezanim s premislekom o sredstvih za njihovo uresni~itev in nazadnje tudi s smiselno povezano in koordinirano verigo dejanj in ukrepov, ki zaprejo umik in dostop do drugih in druga~nih mo`nosti uresni~evanja zastavljenega cilja. Zato pri tem pri~evanju sledim dvema meriloma, ko izbiram in povezujem dogodke in dejanja s slovensko osamosvojitvijo. Prvo merilo je dolo~no, razlo~no in javno izraèna namera in program za osamosvojitev. Drugo merilo so konkretni politi~ni, organizacijski in logisti~ni ukrepi za uresni~evanje te namere. Vse, kar ne ustreza tema meriloma, bom izpustil, saj spada zgolj v podro~je teoreti~nega nizanja mo`nih mo`nosti dogajanja in ni sestavina niti osebne zavezanosti niti odgovorne odlo~itve za dejanje.

1. Razvijanje programa za osamosvojitev

Prva razlo~no opredeljena zahteva po samostojni dr`avi je bila predstavljena slovenski javnosti v znameniti 57. {tevilki Nove revije februarja 1987. Najprej bom omenil nekatere okoli{~ine, v katerih je dozorela ta zahteva. Novembra 1985 ({t. 46-47) je Nova revija razpisala anketo O jugoslovanski krizi, h kateri je povabila okrog 40 znanstvenikov razli~nih strok iz Slovenije, drugih jugoslovanskih republik in nekaj tudi iz ostalega sveta. Urednika (Niko Grafenauer in dr.

* V ~asu osamosvajanja predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije in predsednik Demokrati~ne opozicije Slovenije (Demos).

77 Dimitrij Rupel) sta èlela ne le strokovne, temve~ tudi celostne odgovore na vpra{anja o vzrokih jugoslovanske dru`bene krize z vidika nacionalnih vpra{anj, vpra{anj odnosa med dru`bo in posameznikom in z vidika gospodarskih vpra{anj. Urednika sta se zavezala, da bosta objavljala prispevke po vrsti, kakor bodo prispeli. Prispevki so prihajali, bili so v naslednjem letu objavljeni in vsebovali so vrsto zanimivih in tudi novih razmi{ljanj. Njihova podrobna obravnava bi zahtevala precej prostora. Naj omenim le dva podatka. Nekateri prispevki so è pred objavo zbudili proteste javnega toìlca, objavo prispevka v Angliji ìve~ega dr. Ljuba Sirca pa je javni toìlec izrecno prepovedal. Pozornost je zbudil tudi moj prispevek (Oligarhija ali infrastruktura?, Nova revija, 5, 1986, {t. 52-53, str. 1397-1415), v katerem sem brez omejitve poudaril nesprejemljivost slovenskega leninizma, usodno zmotnost jugoslovanskega koncepta samoupravljanja in monopol zveze komunistov kot temeljni izvor jugoslovanske krize. Na koncu sem postavil {tiri teze "razsvetljenskega programa": odpraviti leninizem (komunizem), bistveno zmanj{ati pristojnosti federacije v smislu konfederacije, uveljaviti ve~strankarski sistem kot model za politi~no urejanje in vzpostaviti delitev oblasti za sistemati~no medsebojno nadzorovanje podsistemov in institucij. Le tako bi odpravili vzroke, ne pa le u~inkov krize. Podobne ideje so bile bolj ali manj razlo~no izraène ali le nakazane tudi v mnogih drugih prispevkih. Razgovori o njih so v krogu Nove revije vedno bolj utrjevali prepri~anje, da je jugoslovansko krizo mogo~e odpraviti le s temeljito spremembo komunisti~nega sistema. S tem pa je postalo neodlo`ljivo tudi vpra{anje odnosa Slovencev do Jugoslavije. Vedeli smo, da je odprava komunisti~nega enopartijskega sistema v Sloveniji nelo~ljivo povezana z urejanjem odnosa med Slovenijo in federacijo. V teh vro~i~nih razpravah so konec leta 1986 imeli katalizatorsko vlogo razgovori z uglednim srbskim knjièvnikom Dobrico ]osi}em. Teh razgovorov je bilo ve~, sam sem sodeloval le pri dveh. Zame je bil najpomembnej{i tisti septembra 1986, v katerem smo obravnavali Srbski memorandum, katerega prvo verzijo je Dobrica ]osi} prinesel v Ljubljano. Zelo plasti~no mi je ostal v spominu tisti del pogovora, v katerem je Dobrica ]osi} skiciral novo strategijo za re{evanje srbskega nacionalnega problema. Na mojo pripombo, da imajo Srbi v zvezi s Kosovim samo dve mo`nosti, od katerih pa je druga, seveda, popolnoma absurdna in nesprejemljiva: Kosovu morajo priznati status republike ali pa morajo Albance fizi~no uni~iti, je Dobrica ]osi} vehementno dejal: "Nam ne gre za Kosovo: to je za nas le pripravni kotel, v katerem proizvajamo dovolj pare, da bomo uresni~ili dejanske cilje. Ti pa so Bosna in {tiri regije na Hrva{kem." Na moj polemi~ni vzklik, kaj ho~ejo odvzeti Sloveniji (Jesenice? Ve- lenje?...), je povsem mirno dejal, da do Slovenije nimajo nobenih ozemeljskih zahtev. Srbska strategija, ki jo je prvi~ tako razlo~no postavil ]osi}, je na prisotne delovala kot {ok. Vsi smo za~eli govoriti vsevprek in mislim, da sem mu polemi~no navrgel pripombo, da v taki Jugoslaviji, kjer so Srbi tako mogo~ni, za Slovence ne more biti prostora in da bi to bil konec Jugoslavije. Odgovoril je enako vehementno: "Pa kaj, ali se bo{ jokal za Jugo?! ... Neka ide u p. m.!" Pogovarjali smo se seveda tudi {e o mnogih drugih vpra{anjih, vendar je pravkar

78 opisani vulkanski izbruh uglednega ]osi}a, ki je bil po na{ih informacijah v sredi{~u dogajanja okrog Srbskega memoranduma, napravil neizbrisen vtis. Postalo nam je povsem jasno, da so se v Srbiji za~ele dogajati bistvene stvari in da je za vsem tem velika energija. Zato je {e isti ve~er, pa tudi v naslednjih dneh, ko je ]osi} s svojima beograjskima prijateljema od{el, postalo za nas osrednje vpra{anje, kaj to pomeni za Slovence in kaj je potrebno storiti v Sloveniji. Kmalu se je rodila ideja in bila tudi takoj sprejeta: ~im dolo~neje moramo opredeliti poloàj Slovenije in njene temeljne nacionalne interese. Najprej je bil podan predlog, da napi{emo slovenski program, nato smo se odlo~ili za skromnej{i naslov: Prispevki za slovenski nacionalni program. V nekaj mesecih sta urednika pridobila avtorje, organizirala prispevke in februarja 1987 je iz{la znamenita 57. {tevilka Nove revije. Siloviti in hrupni odmev v slovenski javnosti je bil tipi~en za takratno slovensko politi~no kulturo, za podrejenost vseh "dru`benih organizacij" zvezi komunistov in tudi tipi~en za stanje v slovenskih medijih. Nekajmese~na gonja proti avtorjem 57. {tevilke in proti prispevkom za slovenski nacionalni program je imela vse zna~ilnosti javnega ustrahovanja dràvljanov v komunizmu. V tem smislu je bila tipi~en cirkus "naro~ene in organizirane spontanosti delovnih mnoìc". V ozadju pa so slovenski komunisti pri{li do druga~nih zaklju~kov. Ugotovili so, da bi jim bili politi~ni sodni procesi v tem trenutku {kodljivi. Zato je kljub predlogom jastrebov v Predsedstvu CK ZKS, ki so hoteli nekatere avtorje takoj aretirati zaradi "vznemirjanja javnosti", medtem pa pripraviti resne obto`nice za sodni proces in jih obsoditi (prim. stenogram seje CK ZKS z dne 26. februarja 1987), prevladala taktika mirnega reagiranja. Republi{ko toìlstvo je v predpreiskavi ugotovilo, da ni znakov kaznivih dejanj. To je razburilo Beograd in zvezni javni toìlec Milo{ Baki} je konec maja v zveznem odboru za pravosodje zagrozil, da bo sam sproìl sodni postopek. Slovenski javni toìlec Pavle Car je to ostro zavrnil in napovedal svoj odstop, ~e bi zvezni javni toìlec prevzel pregon proti Novi reviji. Po mnogih javnih in internih polemikah je 18. januarja 1988 zvezni javni toìlec napisal predlog obto`nice proti petim avtorjem (po vrstnem redu: dr. Joè Pu~nik, dr. Ivan Urban~i~, Spomenka Hribar, dr. Tine Hribar, Marjan Roànc), v kateri nas je obdolìl "protiustavne spremembe socialisti~nega samoupravnega dru`benega reda", "razbijanja bratstva in enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti", "ru{enja oblasti delavskega razreda" in "zlonamernega in neresni~nega prikazovanja dru`beno politi~nega poloàja v dràvi". Z ugotovitvijo, da gre po njegovem prepri~anju za kaznivo dejanje sovra`ne propagande, je ta predlog obto`nice poslal Bo{ku Kruni}u, takratnemu predsedniku Pred- sedstva CK ZKJ. Ob vseh teh zapletih se nam je vedno bolj razlo~no razkrivalo, da Slovenci v Jugo- slaviji nimamo varne prihodnosti. [e ve~: pri nas se je razvilo nedvoumno spoznanje, da je urejanje poloàja Slovenije nelo~ljivo povezano tudi s spremembo samega dru`- benega reda. Izostrilo se je spoznanje, da moramo odpraviti komunisti~ni enopartijski sistem in dose~i samostojno dràvo Slovenijo. Te misli sem oblikoval v ~lanku Dvoje temeljnih zahtev, ki sem ga izro~il uredni{tvu Nove revije è januarja 1987 in sta ga

79 urednika uvrstila v 58. {tevilko. Zaradi gonje ob 57. {tevilki sta ga potegnila iz tiska in je iz{el {ele julija-avgusta 1987 v {tevilki 63-64. V ~lanku sem utemeljeval nujnost uveljavitve dveh temeljnih zahtev slovenskega naroda: "Prva zahteva je dokon~no uresni~enje slovenske dràvne suverenosti kot suverenosti slovenskega naroda, ki bi {ele s tem postal nacija. Druga zahteva pa je s prvo nelo~ljivo povezana uveljavitev civilne dru`be v suvereni slovenski dràvi" (Nova revija, 6, 1987, {t. 63- 64, str. 1256). Ker je civilnost predvsem svoboda politi~nega zdruèvanja, sem v ~lanku tvegal tudi napoved o nastajanju novih politi~nih organizacij v Sloveniji. Predvidel sem nastanek naslednjih strank: leninisti ali komunisti, socialdemokrati, kr{~anski socialisti in socialni ekologi. O liberalizmu sem (zmotno) predvideval, da taka stranka nima realne mo`nosti, saj mora liberalna na~ela osebne svobode in pravnosti prevzeti vsaka civilna politi~na organizacija. Na koncu ~lanka sem izrazil prepri~anje, da bi ob tak{ni ali podobni strukturi politi~nih organizacij uspe{no uveljavili obe temeljni zahtevi: slovensko dràvno suverenost in pluralisti~ni politi~ni sistem (prav tam, str. 1262). V za~etku septembra 1987 je zvezna ustavna komisija predloìla Zveznemu zboru Skup{~ine SFRJ osnutek amandmajev k Ustavi SFRJ (glej Poro~evalec Skup{~ine SR Slovenije, 13, {t. 22, 2. 9. 1987). Nova revija je pridobila vrsto avtorjev, da bi zavzeli stali{~e do tega predloga. Tako je v {t. 67-68 (novemberdecember 1987) iz{lo 14 ~lankov o tem vpra{anju. Sam sem prispeval razpravo z naslovom Smisel in nesmisel ustavne razprave. V tem tekstu sem postavil za izhodi{~e na{ega delovanja zgoraj omenjeni "dve temeljni slovenski zahtevi", utemeljeval neuporabnost jugoslovanskega sistema samoupravljanja in poudaril nujnost naglega prehoda k ve~strankarskemu modelu. Na koncu ~lanka (str. 1861-1863) sem predlagal pet neposrednih nalog za konkretno politi~no delovanje in odlo~anje: Prvi~, v celoti odkloniti predlagane amandmaje zvezne komisije. Drugi~, izdelati lastne predloge ustavnih sprememb v smislu obeh temeljnih slovenskih zahtev in na podlagi dosledne samoodlo~be narodov. Tukaj se moramo skli- cevati na pravico do odcepitve in slediti strategiji konfederacije. Na{a osrednja misel je, da se ho~emo ponovno pogajati o poloàju Slovenije v jugoslovanskem okviru in da imamo pravico Slovenijo urediti tako, kakor se nam zdi prav, drugi pa imajo enako pravico za urejanje svojih republik. Tretji~, isto~asno naj slovenska ustavna komisija, ki jo morajo sestavljati "predstavniki vseh slovenskih poklicev in vseh politi~nih stali{~" sestavi "predlog nove slovenske ustave, ki nedvoumno in brez oportunisti~nega natezanja formulira na~ela slovenske dràvne suverenosti v smislu samoodlo~be slovenskega naroda". "Ta predlog nove slovenske ustave, ki naj ga legitimira referendum, bo temelj, na katerega se bomo opirali pri pogajanjih o novem poloàju Slovenije v okviru ostalih narodov in narodnosti". "Neodvisno od tega, ali zvezna skup{~ina sprejme slovenski predlog za postopek o ustrezni spremembi zvezne ustave ali ne, mora predlog slovenske ustave ostati osnovni dokument in vodilo pri urejanju odnosov z drugimi narodi in narod- nostmi".

80 êtrti~, gotovo bodo pogajanja naporna, dolgotrajna in polna podtikanj od "{ovinizma", "miniranja bratstva in enotnosti", "desni~arskega odklona" do "izdaje Revolucije" itd. "Izid je negotov in odvisen v veliki meri od stopnje {iroke demokrati~ne enotnosti politi~ne volje v Sloveniji in od sposobnosti juga, da dojame realnost razlik v kulturah in nujnost nacionalnega okvira suverene organizacije dru`benega ìvljenja, vsaj v Sloveniji." "ê ne uspemo s svojo zahtevo po konfederaciji, moramo uporabiti svojo ustavno pravico o samoodlo~bi narodov, vklju~no z odce- pitvijo". Peti~, "vse te neposredne politi~ne naloge v zvezi s slovensko ustavnostjo in dràvno suverenostjo zahtevajo seveda dobr{no mero civilnega poguma in visoko stopnjo nacionalne in civilne zavesti. Pogoj je demokrati~na povezava vseh Slovencev ob "temeljnem slovenskem sporazumu", kakor sem to imenoval drugje. "Ob neuspehu pogajanj z jugom lahko omenjeni predlog nove slovenske ustave uzakonimo, morda z referendumom ali s posebnimi ustavnimi volitvami. Na pritiske lahko odgovorimo s suspendiranjem dolo~enih zveznih zakonov." Ker to ni znanstvena razprava, temve~ pri~evanje, sem si dovolil tako ob{irno navajanje lastnih tekstov. Rad bi opozoril na razlike v na~inu mi{ljenja v krogu novorevija{ev. S tem seveda ne razgla{am izklju~nega avtorstva za vse te navedene misli in na~rte. Razli~ni avtorji so v teh ~lankih dajali razli~ne poudarke, kakor so pa~ presojali aktualnost in pomen posameznih ukrepov: eni so bili predvsem teoreti~ni in so razpravljali tudi o Heglu in drugih pomembnih piscih, drugi so imeli druga~ne preference ali pa so za~utili, da je nastopila ura ~utno nazornega ukrepanja in tveganja.

2. Zveze: snovanje novih oblik povezovanja kot instrumentov

Opazovanje absurdnega dogajanja v jugoslovanski politiki in arogantnega nastopa{tva, ki je prihajalo iz Beograda, je po eni strani prispevalo k natan~nej{emu dolo- ~anju obeh "temeljnih zahtev", po drugi strani pa se je vedno dolo~neje zastavljalo vpra{anje, kako in s kak{nimi organizacijskimi oblikami in postopki bi bilo mogo~e v danih okoli{~inah uresni~iti te zahteve. Za takratno vzdu{je v Sloveniji je zna~ilno, da si takih vpra{anj niso zastavljali le intelektualci okrog Nove revije, temve~ so si jih za~eli zastavljati tudi v drugih okoljih: v gospodarstvu, v upravi in tudi v sindikatih. Seveda so ti poskusi novega razmi{ljanja o prihodnosti Slovenije bili ve~inoma boje~i, {e vedno premalo samozavestni in {e vedno v strahu pred represijo komunisti~ne oblasti. Doslej je znana samo ena izjema: znamenita stavka litostrojskih delavcev 9. decembra 1987, ki so po protestnem zborovanju pred republi{ko skup{~ino od{li v Cankarjev dom, kjer so izvolili stavkovni odbor, za njegovega predsednika pa Franceta Tom{i~a, ki se je na zborovanju profiliral z jasnimi in radikalnimi zahtevami po "ustanovitvi sindikata, ki bo neodvisen od partije in ki bo {~itil delavce". Tako je v Ljubljani nastal neodvisni sindikat, po poljski Solidarnosti prvi v socialisti~nih dr`avah. Po hudih zapletih in po poskusih razbijanja tega sindikata je pri{lo 15. decembra 1987 na zboru delavcev v Litostroju do ustanovitve Iniciativnega odbora za ustanovitev Socialde-

81 mokratske zveze Slovenije, ki naj bi delovala paralelno in enakopravno z Zvezo komunistov Slovenije. S tem je v Sloveniji dozorevalo novo obdobje v procesu osvobajanja iz enopartijskega reìma in s tem tudi iz Jugoslavije. To je bilo obdobje zametkov organiziranja ljudi, da bi z instrumenti organizacije pridobivali politi~no mo~ za pritisk na reìm v Beogradu in v Ljubljani in za uveljavljanje obeh temeljnih zahtev slovenskega naroda. Dozorevalo je spoznanje, da je zastarelo in neuporabno politi~no oblast mogo~e spreminjati samo s konkretno in organizirano protioblastjo, z alternativno, opozicijsko politi~no mo~jo. Dogodki v Litostroju, pa tudi delovanje tednika Mladina, {tudentske Katedre in tudi {tudentskega radia, ki so sistemati~no delovali v smeri duhovitega detabuiziranja svetih krav komunisti~nega reìma (Titova {tafeta, plakatna afera, sme{enje armade, kritika trgovine z oro`jem itd.), je vplivalo nazaj v krog Nove revije in Dru{tva slovenskih pisateljev ter dolo~no potrjevalo pravilnost dotedanjega razmi{ljanja in tudi u~inkovitost 57. {tevilke. Zna~ilno je, da je Miljenko Vakanjac, novinar partijskega glasila Ko- munist, zapisal, da je litostrojska zgodba le udejanjanje filozofije Nove revije. Tako smo v krogu Nove revije dolo~no spoznali, da se je v Sloveniji za~elo dogajati nekaj velikega in mo~nega in da se to dogajanje napaja iz razli~nih idejnih virov in iz razli~nih socialnih slojev. Programski prispevki v razli~nih {tevilkah Nove revije niso bili ve~ zadeva ozkega intelektualnega kroga, temve~ so prerasli njegov okvir in tudi instrumente njegovega dotedanjega razmi{ljanja. Za~utili smo, da je potrebno nekaj novega, dodatnega, u~inkovitej{ega in to ne le na papirju. Za~utili smo, da prihaja ~as druga~nih bojev z druga~nimi sredstvi, z druga~no tehnologijo vplivanja na ljudi in z novimi mo`nostmi. @al je tudi to spoznanje ostajalo v letu 1987 le teoreti~no in zato je pogumna pobuda Tom{i~evega kroga v Litostroju ostala zgolj pobuda, dolge mesece neizkori{~ena. Spomnim se razgovorov s prijatelji in znanci iz tistega ~asa: prevladovala je ocena, da bodo komunisti brutalno razbili vsak za~etek politi~no strankarskega organiziranja in da je, zaenkrat, mo`no o tem le pisati, razpravljati, ne pa ~utno nazorno delovati. [e danes ne vem, ali je bila ta ocena utemeljena. Morda smo takrat s preve~ teoreti~nim razmi{ljanjem zapravili plodne mo`nosti za postopno demokratizacijo Slovenije. Morda, morda tudi ne. Razmi{ljanje in analiziranje razmer v Jugoslaviji in v Sloveniji je ostalo predvsem teoreti~no do pomladi 1988. Pomemben dogodek je bila ustanovitev Kme~ke zveze (13. maja 1988) v hotelu Union v Ljubljani. êravno se je razglasila predvsem za nekak{en sindikat kme~kega stanu, sta bila njena ustanovitev in njeno nastopanje splo{nega pomena za razvijanje zavesti o nujnosti strankarskega sistema v Sloveniji. [ele aretacije in proces proti Janezu Jan{i, Ivanu Bor{tnerju, Davidu Tasi}u in Fran- ciju Zavrlu so sproìli novo fazo organiziranja slovenske opozicije. Dokler so slovenski komunisti prikrivali tesne oblike kolaboracije z beograjskimi institucijami (z zvezno Udbo /Slu`bo dràvne varnosti/, armado, s posebnimi slu`bami armade za nadzor in morebitno represivno posredovanje), so z objavljanjem skrbno izbranih in nepopolnih podatkov o ob~asnih konfliktih slovenskih predstavnikov znotraj beograjske vrhu{ke

82 lahko manipulirali slovensko javnost in se profilirali kot "zastopniki slovenskih nacionalnih interesov". Ta stavba laì se je zru{ila, ko je postalo o~itno, da je slovenska Udba protiustavno nadzirala slovensko opozicijo in da je slovensko politi~no vodstvo, s predsedstvom zveze komunistov in s predsedstvom republike na ~elu, ki je bilo po svoji strani pristojno za nadzor nad slovenskimi tajnimi slu`bami, ukazalo ali dopustilo, da so slovenske opore~nike izro~ili armadi, to je neslovenskim slu`bam. S tem je slovenski komunisti~ni reìm pokazal svoj pravi, protislovenski obraz in nikoli ve~ mu ni uspelo ponovno zgraditi tega dela stavbe laì. Arogantnost armade je storila svoje: kot vedno brez posluha za kulturno in politi~no dogajanje v dràvi je naravnost topoglavo izzivala Slovence, uveljavila pravila voja{kega sodi{~a proti civilistom in naduto vsilila uporabo tujega jezika na ozemlju Slovenije. To je sodu izbilo dno in na za~etku skromni pobudi za ustanovitev Odbora za varstvo pravic Janeza Jan{e in kasneje Odbora za varstvo ~lovekovih pravic se je v kratkem ~asu pridruìlo desettiso~e Slovencev. V nekaj mesecih je Odbor nakopi~il toliko politi~nega vpliva, da je za~el resno ogroàti poloàj zveze komunistov. Reìm v Sloveniji se je zamajal. Leto 1988 je leto skokovitega porasta politi~ne zavesti na Slovenskem. Odpirale so se do nedavnega neslutene mo`nosti. V krogu Nove revije so se ob tem porajale najrazli~nej{e razlage trenutnega stanja v dràvi in konkretnih mo`nosti. Ker je bila Kme~ka zveza najprej predvsem stanovsko gibanje, so bile na{e o~i obrnjene predvsem v delo Odbora za varstvo ~lovekovih pravic (Bav~arjevega odbora). Sam sem bil v ~asu od aprila do julija 1988 skoraj nepretrgoma v bolni{nicah v Nem~iji in s tem precej izoliran od konkretnega dogajanja v Sloveniji. Tako v Odboru skoraj nisem sodeloval, saj sem bil le nekajkrat na sestanku kolegija. Ko mi je zdravje dopustilo, sem zopet pri{el v Slovenijo in se vklju~il v razmi{ljanje in analiziranje, kako naprej. Gotovo nisem bil edini, ki se mu je utrnila misel, da bi poskusili Odbor pre- oblikovati v veliko in mo~no politi~no stranko ali zvezo, kakor smo takrat iz previdnosti raje govorili. Spominjam se, da je jeseni, verjetno oktobra, pri{lo do zanimi- vega razgovora pri mojem bratu Ivanu na ^re{njevcu pri Slovenski Bistrici. Tja so pri{li, ne vem ve~ na ~igavo pobudo, Igor Bav~ar, Janez Jan{a in Spomenka Hribar. Sestanek ni imel konkretnega dnevnega reda, marve~ smo analizirali trenutni poloàj. Izkoristil sem prilo`nost in vpra{al Igorja Bav~arja, ali ne bi bilo u~inkovito, ~e bi se Odbor, ki ga je vodil, preoblikoval ali razglasil za politi~no stranko, ki bi za~ela nastopati kot politi~ni subjekt, saj je to prakti~no è bil. Igor Bav~ar je tako mo`nost odlo~no odklonil. Natan~no je razloìl tudi razloge za svoje stali{~e. Prvi je bil, da bi to pomenilo zlorabo Odbora, saj je ta bil ustanovljen za varstvo ~lovekovih pravic ob primeru procesa proti ~etverici. Drugi razlog: mnogo ~lanov Odbora je zvestih pripadnikov zveze komunistov, ki è zaradi tega ne bi sprejeli preoblikovanja v politi~no stranko. Tretji razlog, ki ga je {e dodal, je bila njegova osebna ocena, da bi sprememba v stranko u~inkovitost Odbora prej zmanj{ala kakor pa pove~ala. O politi~nih strankah kot obliki pa se ob tej prilo`nosti ni opredelil. Kasneje sem izvedel, da se je ve~ ljudi pogovarjalo z Igorjem Bav~arjem o preoblikovanju Odbora v politi~no stranko in da je bil njegov odgovor vedno podoben tistemu, ki ga je dal meni.

83 Decembra 1988 sem izvedel za priprave na ustanovitev dveh politi~nih strank ali zvez. V krogu Nove revije je to misel razvijal dr. Ivan Urban~i~, ki je imel najprej pred o~mi nekak{no organizacijo intelektualcev. Nato se je koncept spremenil in odlo~ili so se ustanoviti Slovensko demokrati~no zvezo (SDZ). Iz razli~nih, tudi osebnih razlogov me ta na~rt ni pritegnil. Odlo~il sem se za vklju~itev v krog Franceta Tom{i~a, katerega pobuda za ustanovitev Socialdemokratske zveze v decembru 1987 me je fascinirala. Ko sem se vklju~il v krog ustanoviteljev SDZS, je bil ta è dobro izoblikovan. V njem so bili ljudje razli~nih usmeritev in zelo razli~nega politi~nega prepri~anja. Glavno besedo je imel France Tom{i~, ki pa je upo{teval tudi mnoge predloge drugih. Gotovo je bil on tisti, ki je imel najbolj izostren in razlo~en koncept nove stranke. Najbolj bistra glava med njimi je bil Erik Modic. Ko sem za~el sodelovati, je è bil pripravljen osnutek temeljnih programskih to~k, ki so mi bile neprimerno bolj blizu kot programska razmi{ljanja v krogu ustanoviteljev Slovenske demokrati~ne zveze: bile so jasnej{e, radikalnej{e, konkretnej{e in è takoj uporabne za politi~ne in povezovalne namene. Tako sem imel enega od referatov na ustanovnem kongresu, ki je bil 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu, skoraj natan~no mesec dni po ustanovitvi SDZ, katere predsednik je postal dr. Dimitrij Rupel. Ustanovni kongres Socialdemokratske zveze je imel svoje zaplete. Dva dni pred ustanovitvijo so Tom{i~a, ki je bil vodja ustanovnega odbora, poklicali na Upravo za notranje zadeve. Koordinacijska skupina, katere ~lan sem bil tudi jaz, je nestrpno ~a- kala na njegov povratek. Ko je pri{el, je povedal, da so nam komunisti postavili ultimat: ali obljubimo, da bomo delovali v Socialisti~ni zvezi ali pa bodo prepovedali ustanovni kongres. Odgovor so zahtevali do 13. ure istega dne. Pribli`no dve uri smo razpravljali in analizirali razli~ne mo`nosti. Mnenja so bila zelo razli~na. Predvsem je {lo za vpra{anje ali popustimo pred izsiljevanjem ali ne. Na koncu smo uspeli najti soglasje za takti~no kompromisni odgovor, ki smo ga vsi podpisali. Odgovor je vseboval dva odstavka. V prvem smo omenili, da nam notranja uprava grozi s prepo- vedjo kongresa, ~e ne bomo delovali znotraj Socialisti~ne zveze delovnega ljudstva (SZDL), v drugem odstavku pa smo zapisali, da bomo delovali v okviru SZDL in dodali, da "zahtevamo zagotovljeno avtonomnost in enakopravnost z drugimi dru`benopoliti~nimi organizacijami v SZDL". Predno je Tom{i~ odnesel to izjavo na notranjo upravo, smo se dogovorili, da bomo to izjavo prebrali na kongresu in jo po odklonitvi delegatov, ki smo jo pri~akovali, lahko preklicali ali se na kak drug na~in re{ili te bolj ali manj ponièvalne in izsiljene izjave. Tako se je na kongresu tudi zgodilo. Ko je Tom{i~ prebral izsiljeno izjavo, ki jo je podpisala koordinacijska skupina, so delegati glasno protestirali in `vi`gali. Nato je predlagal, da se o sodelovanju s SZDL odlo~ijo vsi ~lani Socialdemokratske zveze po ustanovitvi. Ta predlog je kongres sprejel. Do tega odlo~anja seveda nikoli ni pri{lo. Socialdemokratska zveza je delovala povsem samostojno in izven SZDL. Druga~e tudi ni bilo mogo~e, saj smo na plakatu za ustanovni kongres zapisali vrsto temeljnih programskih to~k in med njimi na prvem mestu z velikimi ~rkami tudi, da delujemo izven SZDL. O tem plakatu za ustanovni kongres socialdemokratov je potrebno povedati nekaj

84 ve~. Zahteve, ki so bile s tem plakatom objavljene, predstavljajo takrat dale~ najbolj iz~i{~en in radikalen program, kar so jih novo ustanovljene stranke predloìle. Nobena od drugih takratnih strank ni postavila tako profiliranih in doslednih zahtev. To se mi zdi tako pomembno in v slovenski javnosti skoraj pozabljeno, da bom navedel vseh deset to~k, ki so bile zapisane na plakatu: "1) SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE JE SAMOSTOJNA POLITI^NA ORGANIZACIJA. DELUJEMO IZVEN SZDL. 2) Ho~emo odpravo enostrankarske vladavine. Ne priznamo avantgardnosti. 3) NASLEDNJE VOLITVE MORAJO BITI NEPOSREDNE IN TAJNE. 4) Sodi{~a morajo biti neodvisna. Ne pristajamo na sojenje po politi~ni direktivi. 5) ODKLANJAMO UTOPI^NI MODEL SAMOUPRAVLJANJA. DELAVEC MORA PO- STATI DELNIÂR SOLASTNIK. 6) Smo za zmanj{anje davkov, neomejeno zaposlovanje v zasebnem sektorju in ukinitev zemlji{kega maksimuma. 7) V PODJETJIH NE SME DELOVATI NOBENA POLITI^NA ORGANIZACIJA, TEM- VE^ SAMO NEODVISNI SINDIKATI, KI [ÎTIJO DELAVCA. 8) Temelj socialne varnosti dràvljanov je u~inkovito delo. Solidarnostno pomo~ priznamo samo bolnim, ogroènim in brezposelnim. 9) SEDANJI POLO@AJ SLOVENIJE V JUGOSLAVIJI JE SPOREN IN LJUDSTVO NAJ SE Z REFERENDUMOM IZREÊ, Ê IN V KAK[NI JUGOSLAVIJI @ELIMO @IVETI. 10) Slovenski narod mora imeti popoln nadzor nad voja{kim aparatom na obmo~ju Slovenije, poveljevanje in pouk v slovenskih enotah in {tabih mora biti v slovenskem jeziku." Ta program, javno objavljen, je potrebno samo primerjati z ustanovnimi dokumenti ne le Kme~ke zveze, temve~ tudi Slovenske demokrati~ne zveze in seveda Kr{~ansko socialnega gibanja, ki je bilo ustanovljeno 9. marca 1989. Ugotavljam, da je Socialdemo- kratska zveza ob svoji ustanovitvi sprejela in za~ela uveljavljati najprodornej{e dose`ke slovenskega razmi{ljanja o demokrati~ni prenovi Slovenije in o slovenski samoodlo~bi. Kme~ka zveza je bila predvsem stanovsko gibanje, SDZ se je ob ustanovitvi opredelila kot gibanje, ki naj pripravi pogoje za ve~strankarski sistem, Kr{~ansko socialno gibanje pa je v ustanovnih papirjih {e celo govorilo o uveljavljanju "demokrati~nega socializma" in "socializma s ~love{kim obrazom". Socialdemokrati so se è ob ustanovitvi otresli vseh takih stranpoti in pogumno in radikalno zahtevali: samostojno politi~no delovanje izven SZDL, odpravo enopartijske dràve, neposredne volitve, izgon partije iz podjetij, referendum o odnosu do Jugoslavije in slovenske pristojnosti nad oboroènimi silami v Sloveniji. Ni ~uda, da so bile reakcije silovite, vendar so ostale v ozadju, razen prvega poskusa policijskega izsiljevanja ob kongresu. Za reakcije partijskega vrha v ozadju je bil zelo zna~ilen razgovor pri Milanu Ku~anu 28. februarja 1989, ki so ga zahtevali "stari zaslu`ni tovari{i" kot France Popit, Roman Albreht, Mitja Ribi~i~, Bogo Gorjan, Vinko Hafner, Sergej Kraigher, Ignac Volj~, France Perov{ek in drugi. ê natan~no preberemo ta stenogram, razlo~no dojamemo, kako so komunisti zvito na~rtovali, da bi speljali nove

85 demokrati~ne sile èjne ~ez vodo. O ustanovnem kongresu socialdemokratov je Ignac Volj~ poro~al svojim partijskim kolegom: "Rapret Rudi je vse plakate po mestu potrgal, on je {ef inspekcije, na direktivo N. Ker{evan, ker je na njih bilo napisano, da gredo na zbor brez Socialisti~ne zveze". (Stenografske bele`ke s sestanka predsednika Pred- sedstva CK ZK Slovenije Milana Ku~ana in starej{ih ~lanov ZKS. V: Janez Jan{a, Ivan Bor{tner, David Tasi}: 8 let pozneje. Ljubljana 1996, str. 172). Milanu Ku~anu kot ide- ologu "socializma s ~love{kim obrazom" se ni zdelo vredno, da bi rekel vsaj besedico o tem politi~nem vandalizmu ljubljanske ùpanje! Tudi sicer je ta stenogram zelo zgo- voren dokument o politi~ni kulturi vodilnih slovenskih komunistov v letu 1989. Ko so bile po vrsti ustanovljene nove politi~ne stranke, je dotlej osrednja ustanova opozicije, Bav~arjev Odbor za varstvo ~lovekovih pravic, bolj ali manj izginil iz sredi{~a pozornosti. Ko smo razpravljali o njem, smo vsi ugotavljali, da je opravil veliko delo, ko je zastopal interese {tirih obsojencev. S tem je namre~ senzibiliziral celo slovensko javnost, ki je bila dotlej s svojimi opranimi mo`gani sposobna samo pasivno opazovati, nikakor pa se ni aktivno vklju~evala v politi~no dogajanje. Dejstvo, da je prek stotiso~ slovenskih dràvljanov javno podprlo prizadevanje Odbora, je dokaz za izredno {iroko mobilizacijo Slovencev in to bolj ali manj direktno proti armadi in proti reìmu. Ko pa so nastale nove politi~ne stranke, od katerih so nekatere razglasile zelo radikalni program v smeri prenove Slovenije in uveljavljanja slovenske suverenosti, se je pokazala slaba, {ibka to~ka Bav~arjevega Odbora. Ker je bila v njem tudi vrsta zagretih komunistov, ki si niso mogli niti predstavljati, da bi se zru{ila vodilna vloga ZK se Odbor ob novih radikalnih zahtevah organizirane opozicije ni ve~ zna{el. Zdaj ni {lo le za obrambo ~lovekovih pravic in za obrambo {tirih obsojenih, ki jih je slovenski reìm neupravi~eno izro~il armadi. Zdaj je {lo za ta reìm sam, {lo je za ogroànje monopolnega poloàja zveze komunistov in za pluralizacijo oblasti. Tega seveda mnogi zelo vplivni ~lani Odbora niso mogli podpirati. Zato je bil v nadaljnjem Odbor prisiljen, da je se v svojih izjavah za javnost natan~no omejil na problematiko ~etverice in na za{~ito njenih pravic. Me{ane ob~utke je zbudila pri meni objava Bav~arjevih zapiskov.* Razkrila je takti~ne in strate{ke programe, po katerih so delovali in mislili tako Bav~ar kakor mnogi drugi v Odboru. Gotovo so obstajali mnogi tehtni razlogi za tak na~in komunikacije z dràvnim in partijskim vrhom, predvsem taki, ki so imeli namen pomagati aretirani in obsojeni ~etverici. Politi~no pa so bili brez perspektive in brez nacionalne vizije, saj bi se lahko v istem tonu nadaljevali tudi deset let, pa se ni~ ne bi spremenilo. Nedvomno pa je bil to zelo pomemben politi~ni u~inek pri senzibiliziranju slovenske javnosti in vsega prebivalstva. Tukaj je Odbor odigral pomembno vlogo. Nova revija, Mladina, Tribuna, Katedra in Odbor so bili pomembni katalizatorji pri

* Mi{ljena je objava zapiskov, ki jih je predsednik Odbora za varstvo ~lovekovih pravic Igor Bav~ar delal od za~etka junija 1988 do konca januarja 1989 na osnovi osebnih pogovorov s tedanjimi vodilnimi slovenskimi politiki. Neavtorizirane zapiske je pod naslovom Moji pogovori najprej objavila Tribuna, 22. 5. 1989, {t. 13, avtorizirane pa je pod istim naslovom objavila Mladina 2. 6. 1989, {t. 20. - Op. ur.

86 mobilizaciji Slovencev za spremembe. Ko so nastale stranke je bilo jasno, v katero smer se bo vse odvijalo: v smer politi~ne pluralizacije in v nastajanje organizirane opozicije. Ko je bila razgla{ena Majni{ka deklaracija (8. maja 1989), je bila jasna tudi konkretna politi~na smer nadaljnjega prizadevanja Slovencev. Javnosti sta bili kratko in jasno predstavljeni obe temeljni zahtevi slovenskega naroda: suverena dràva slovenskega naroda in dru`bena ureditev s politi~nim pluralizmom, ki naj zagotovi spo- {tovanje ~lovekovih pravic in svobo{~in. V burnih razpravah o vsebini deklaracije so stare dru`beno politi~ne organizacije (zveza komunistov, Socialisti~na zveza in [kol- ~eva Zveza socialisti~ne mladine Slovenije - ZSMS) sicer poudarjale, da so tudi one za neko deklaracijo, vendar so svoj podpis pogojevali z vedno novimi spremembami prvotnega teksta. Tako je postalo o~itno, da ho~ejo dose~i dvoje: zavla~evati sprejemanje in sku{ati deklaracijo tako zelo razvodeneti, da prvotni koncept uveljavljanja dveh temeljnih zahtev Slovencev ne bi bil ve~ razpoznaven. Tako je bilo edino pravilno, da so zveze prekinile to hinavsko igro in se odlo~ile stopiti pred slovensko javnost s prvotnim jasnim in razlo~nim tekstom. Veli~astna prireditev na Kongresnem trgu 8. maja 1989, kjer je desettiso~glava mnoìca navdu{eno sprejela temeljni zahtevi Majni{ke deklaracije, je bila mejnik na slovenski poti iz enoumja v demokracijo. Zelo zna~ilno je bilo, da je Majni{ko deklaracijo na zborovanju prebral slovenski pisatelj. S tem je bilo izraèno, da obe temeljni zahtevi nista samo politi~ne narave, temve~ zadeva slovenske kulture in njenega uveljavljanja. Od tega trenutka ni bilo ve~ mogo~e obrniti kolesa zgodovine. Poniglavi poskusi zveze komunistov, [kol~eve ZSMS, Smoletove SZDL in zveze borcev so bili è sme{ni in zgolj dokaz, da je oprane mo`gane te`ko spreminjati. Pri tem mislim na poskuse klevetanja in nepriznavanja Majni{ke deklaracije, ki so ji omenjene politi~ne organizacije postavile nasproti Te- meljno listino, ki je vztrajala na poloàju Slovenije znotraj Jugoslavije. Kljub temu so nekateri zgodovinarji {li tako dale~, da so ena~ili oba dokumenta (npr. dr. Janko Prunk v eni od svojih knjig). Od Majni{ke deklaracije naprej je postalo brezupno in è kar sme{no braniti federacijo in enopartijski sistem. Po razlo~nih in pogumnih zahtevah deklaracije je bilo è mogo~e ~utiti, da so komunisti~nemu reìmu {teti meseci.

3. Premagovanje pluralisti~ne razdrobljenosti

Zanosu prvih mesecev po ustanovitvi prvih demokrati~nih politi~nih organizacij je sledila streznitev in naporno razmi{ljanje o nadaljnjih mo`nostih politi~nega delovanja za uveljavljanje temeljnih zahtev Majni{ke deklaracije. Mene je posebno mu~ilo spoznanje, da se novonastale zveze obra~ajo navznoter in da se za~enja dokaj brezobzirna agitacija za ~lanstvo. Vsaka zveza je govorila le zase in o svojih namenih. Pojavile so se prve kritike in namigovanja enih proti drugim. Boj za oblast se je za~el, ~eravno polo`aj teh zvez {e ni dopu{~al resnega na~rtovanja za prevzem oblasti. Zveze so namre~ za~ele svoje delo brez vseh sredstev, brez pisarn, brez uslu`- bencev in brez temeljnih izku{enj o tehniki javnega nastopanja. ^lani, ki so vstopali v

87 zveze, se niso poznali in si pogosto tudi niso zaupali. Deloma upravi~eno: v vseh zvezah so bili vrinjenci, ki so imeli svoje naloge politi~ne in udbovske narave. Mnogo se je tudi fantaziralo in mnogo preve~ se je govorilo o Udbi in njenih na~rtih. Kar smo posebej pogre{ali, je bilo neprekinjeno organizacijsko delo po ob~inah in tudi po manj{ih krajih. Zatikalo se je pri zbiranju sredstev, ~eprav odbori, vklju~no z najo`jimi vodstvi zvez, niso oklevali, ko so morali njihovi ~lani sami pokrivati teko~e stro{ke za papir, za po{tnino, za dolge vo`nje v Ljubljano in tu in tam tudi è za najemnino za prve skromne prostore, kjer so se zbirali. To je obdobje velikega in po`rtvovalnega idealizma in tisti najbolj dejavni ~lani so za organiziranje zvez `rtvovali vsak prosti ve~er in vse vikende. Pojavili so se prvi konflikti, prva javno izre~ena sumni~enja in nebogljeni poskusi re{evanja nesoglasij. Ker so se o`ja vodstva zvez borila z enakimi teàvami in ker je tudi njim primanjkovalo sredstev in izku{enj, so bili ob~inski in krajevni odbori velikokrat prepu{~eni sami sebi, brez navodil, brez politi~nih usmeritev in brez izdatne pomo~i pri re{evanju notranjih sporov. Kljub vsemu temu so se zveze organizacijsko dobro razvijale, naglo pridobivale ~lanstvo in se uveljavljale v svojem okolju. Prav to pa je kmalu pokazalo, da gredo zveze vsaka svojo pot in pri uveljavljanju svojih organizacijskih prednosti pozabljajo na skupne naloge, recimo na to, kar je zahtevala Majni{ka deklaracijo, ki so jo vse zveze (razen Kme~ke mladine) podpisale. O razvoju zvez in o drobljenju sil opozicije smo v raznih manj{ih krogih veliko razpravljali. Vsak od nas se je takrat vklju~eval v razli~ne opozicijske zdru`be. Ve~i- noma smo do ocene o pogubnosti takega razvoja pri{li po deduktivni poti. Izhajali smo namre~ od vpra{anja, katere institucionalne instrumente potrebujemo za u~inkovito in dolo~ilno vplivanje na oblastne strukture, ki jih je monopolno obvladovala zveza komunistov z drugimi njej podrejenimi organizacijami. Spominjam se, kako bole~e je bilo vsakokrat spoznanje, da je med obstoje~im organizacijskim stanjem in med zahtevami bistveno vplivati na oblast ali jo prevzeti, ogromna vrzel. Niti pojma nismo imeli, kako bi to strukturno vrzel premostili in logisti~no obvladali. Seveda je res, da je ta vidik analize prevzemal in zavezoval nekatere bolj in druge manj. Mnogi dobro misle~i prijatelji so bili zadovoljni è s samim dejstvom, da imamo razvijajo~o se opozicijo in da partija nima ve~ monopola. Prav to pa je bila nevarna zmota, ki smo jo nekateri bole~e dojeli. Spomnim se neke dolge, nekoliko kaoti~ne razprave v uredni{tvu Nove revije, ki je takrat imelo svoj sede` na Kongresnem trgu. Ko smo kon~ali, sva {la z dr. Francetom Bu~arjem proti Figovcu in premlevala nezadovoljive zaklju~ke razgovora. Dobro mi je ostalo v spominu, kako sem ponavljal stavek, da nujno potrebujemo "strukturo", "institucijo", ki bi povezovala vedno bolj kompleksno dogajanje in premostila omenjeno strukturno vrzel med trenutnim stanjem in projektom Majni{ke deklaracije. Dr. France Bu~ar je na svoj na~in ponavljal isto, saj je razlo~no videl, pred kak{nimi izzivi je celotno opozicijsko gibanje. Ko so nastale prve zveze, tudi komunisti niso mirovali. Imeli so svoje na~rte in svojo strategijo manipuliranja, ki so jo spretno prelivali v formule, za katere so pri~a- kovali, da jih Slovenci lahko sprejmejo. Najprej, è sredi osemdesetih let, je nastala ~arobna formula o "socializmu s ~love{kim obrazom", ki jo je posebno rad ponavljal

88 predsednik Predsedstva CK ZKS Milan Ku~an. Nato se je pojavila formula o "sestopanju zveze komunistov z oblasti", ki je verjetno nastala pod vplivom perestrojke v Sovjetski zvezi. To zvija~no sintagmo so ponavljali vsi, saj je z nedovr{nostjo oblike glagolnika omogo~ala ~asovno prelaganje dovr{no izraènih dejanj na "svetega Nikoli". Naravnost pokvarjena pa je bila sintagma o "pluralizmu brez strank", torej pravcato "leseno èlezo", kakor sem to sintagmo ozna~il v svojem referatu na ustanovitvi Socialdemokratske zveze. Z njo je posebno rad nastopal Joè Smole, predsednik Socialisti~ne zveze. Njemu in na{i pregovorni slovenski naivnosti lahko pripi{emo zaslugo, da smo poleti 1989 izgubili dragocene mesece za povezovanje zvez in ustanavljanje organiziranega okvira za skupen nastop opozicije na politi~nem odru. Joètu Smoletu je namre~ uspelo, da konfuzno in nedore~eno povezano "alternativo" (ali Koordinacijo podpisnic izjave iz Cankarjevega doma) pritegne "k sodelovanju" s komunisti pod streho SZDL. Tako je nastala Okrogla miza, na kateri so se sestajali predstavniki novih zvez, Dru{tva slovenskih pisateljev, Kluba 88 in {e nekateri posamezniki, o katerih je bilo te`ko vedeti, kak{no vlogo igrajo in v kateri smeri delujejo. "Seveda" se je Okrogla miza sestajala na sedeù vodstva SZDL, "seveda" je bil "izvoljen" za predsednika Okrogle mize Joè Smole in "seveda" je dnevni red bolj ali manj avtoritativno dolo~al isti Joè Smole in njegova sekretarka tovari{ica Darja LavtiàrBebler. Ustrezno tem "samoumevnim" strukturnim dolo~ilom Okrogle mize je potekala njena dejavnost. êravno je bila sama oblika o~itno prevzeta po Okrogli mizi na Poljskem, kjer se je Solidarnost pogajala z reìmom o reformah, je bila slovenska Okrogla miza, prava karikatura poljskega vzora. Pri Smo- letovi Okrogli mizi se je na veliko govorilo o vsem mogo~em, smer pogovora pa je dosledno in spretno dolo~al predsedujo~i s pomo~jo nekaterih drugih prisotnih. Predvsem pa je uspe{no prepre~il, da bi se v tem krogu o ~emer koli odlo~alo. Tako se je Okrogla miza zaradi Smoletove spretnosti in seveda zaradi slovenske naivnosti spremenila v nekak{en posvetovalni organ predsednika SZDL, s ~imer je nevidno izpuhtela vsa energija slovenske opozicijske misli. Sam sem se nekajkrat udeleìl teh razgovorov v imenu stranke in spoznal, da je ta Okrogla miza povsem nekoristna za nas in celo {kodljiva za nadaljni razvoj opozicije. Enako ali podobno je mislila ve~ina drugih zastopnikov zvez in tako smo se sredi oktobra dogovorili, da skupno izstopimo iz te zvija~ne "okrogle" potegav{~ine. Predstavniki Slovenske demokrati~ne zveze, Kr{~anskih demokratov, Kme~ke zveze in Dru{tva slovenskih pisateljev so me pooblastili, da na naslednji seji to uradno povem Smoletu in da nato vsi predstavniki omenjenih organizacij zapustimo sejo. To sem tudi storil in ker je bila prisotna televizija, so to tudi pokazali v ve~ernih poro~ilih. Zna~ilno je, da se dogovorjeni skupni odhod ni posre~il, ker je na izrecno spra{evanje Joèta Smoleta, ali imamo pooblastila za odhod, popustil Tone Per{ak kot predstavnik Dru{tva slovenskih pisateljev in celo izjavil, da me za to izjavo ni pooblastil. Bistvenega pomena je bilo, da smo po polurnih zapletih res ve~inoma zapustili to zvija~no iznajdbo komunistov, in sicer z na~elno vsebinsko utemeljitvijo, ki sem jo formuliral pribli`no tako: "Namen Okrogle mize je bila razprava med alternativo in reìmom o reformah v Sloveniji. To se ne dogaja. Zato smo siti praznega govorjenja in zapravljanja ~asa. Za nas je Okrogla miza mrtva."

89 Takoj po odhodu smo se dogovorili za sestanek, na katerem bi se dogovorili, kako naprej. êz nekaj dni smo se res sre~ali pri Ivanu Omanu na njegovem domu. Pri{el je predsednik SDZ dr. Hubert Poàrnik, predsednik pravkar ustanovljene SKD Lojze Peterle, Ivan Oman je predsedoval Kme~ki zvezi, sam pa sem zastopal Socialde- mokratsko zvezo. Dru{tva slovenskih pisateljev zaradi ~udnega ravnanja Toneta Per{aka nismo povabili, poleg tega naj bi bil to sestanek o politi~nem organiziranju. Razvnela se je burna razprava o takti~nih in strate{kih potezah in mo`nostih opozicije. Kmalu sta se izoblikovali dve stali{~i, ki si nista nasprotovali v globalnem cilju, ki je seveda bil Majni{ka deklaracija, pa~ pa v strategiji in taktiki politi~nega nastopanja v slovenski javnosti. Ivan Oman je klical k razumu ("pamet nucat" je bil njegov pri- ljubljen izraz) in svaril pred "prehitevanjem", ker naj bi grozila nevarnost ukrepanja reìma z represivnimi ukrepi in uni~enjem è doseènega. Menil je, da moramo ohraniti pogajanja z reìmskimi strankami in vplivati na ugodno spremembo volilne zakonodaje, ki je gotovo ne bomo dosegli, ~e se bo reìm bal, da izgubi oblast. Seveda je tudi Ivan Oman poudarjal, da se moramo zavzemati za uresni~itev tega, kar zahteva Majni{ka deklaracija. Sam sem z velikim poudarkom zagovarjal druga~no strategijo pri uveljavljanju istega cilja. Zavzel sem se za prekinitev razgovorov z reìmskimi strankami, ker te zaradi enostranskega obve{~anja medijev vna{ajo negotovost med na{e ~lane, ki se za~enjajo spra{evati, kaj sploh pomeni na{e pogosto sestajanje s komunisti. Kot drugo sem poudaril nujnost, da ustanovimo na{o lastno organizacijsko povezavo novih zvez, kjer komunistov ne bo. Kot tretje se je v medsebojnem razgovoru pojavil predlog, da ta organizacijska povezava novih zvez izdela in razglasi svoj skupni program, s katerim bi nastopili na naslednjih volitvah. Niti skupni program niti za~etek pogajanj o skupni povezavi zvez ni bil sporen in kmalu smo se zedinili, da se za~nemo pogajati o taki povezavi. Najbolj sporen je bil predlog, da prekinemo dogovarjanje z reìmskimi strankami. Tukaj je energi~no nasprotoval prav Ivan Oman in pri tem poudarjal, da seveda tudi sam ne verjame komunistom, da pa bi bilo nespametno in neprevidno, ~e bi prekinili pogajanja. Razgovor je bil v dolo~enih trenutkih dramati~en, oster in neprijeten, pojavljali so se o~itki, da ta ali oni razpravljalec dolo~enih sestavin sedanjega poloàja ne razume in podobno. Meni je bilo mu~no {e zato, ker sem spo{toval Ivana Omana in ker je v najostrej{em delu razgovora prisostvovala tudi njegova simpati~na druìna. Kmalu se je pokazalo, da se tako dr. Hubert Poàrnik kot Lojze Peterle bolj nagibata k moji razlagi poloàja in mojim predlogom za nadaljnje delo in to sta tudi razlo~no povedala. Tako se je razgovor zaklju~il z neformalnim sklepom, da se za~nemo takoj pogajati o na~inu povezave novih zvez, prekinemo pogajanja s komunisti, sku{amo razviti skupne teze za politi~no nastopanje in {ele potem obvestimo javnost. Dogovorjeno je {e bilo, da jaz za~asno in seveda enakopravno vodim razgovore, ki bodo potekali na sedeù Socialdemokratske zveze v Sternenovi ulici v [i{ki in da vsaka stranka po{ilja na te razgovore po dva ali tri predstavnike. Dogovorili smo se è za prvi sestanek na sedeù SDZS naslednji teden. ê se prav spomnim, je bil to zadnji teden v oktobru 1989.

90 4. Potek pogajanj o ustanovitvi Demosa

Pogajanja o ustanovitvi Demosa (tega imena na za~etku pogajanj {e nismo uporabljali) so bila dolgotrajna in zelo naporna. V tem pri~evanju posredujem predvsem to, kako sem jih sam doìvljal in kako sem jih presojal. Dobivali smo se dokaj redno in to dvakrat ali celo trikrat na teden. Na pogajanja so prihajali izmeni~no razli~ni predstavniki zvez, pa tudi drugi, ki so pogajalcem sve- tovali. Med pogovori prakti~no ni bilo razlike, kak{en poloàj ima kdo. Najve~ sveto- valcev so privedli kr{~anski demokrati. Pogovori so bili v~asih dokaj kaoti~ni in prehajali smo od teme do teme. Splo{no je mogo~e re~i, da smo se najve~ dogovarjali o treh sklopih. Prvi sklop je zajemal vpra{anja medsebojnih odnosov in formalnih mehanizmov, s katerimi bi urejali sporna vpra{anja. Prvo vpra{anje, ki nam je vzelo mnogo ~asa, je bilo, ali ho~emo oblikovati novo skupno politi~no stranko, v kateri bi bile dosedanje zveze le sekcije, ali pa ho~emo imeti le okvirno organizacijo za nekatera temeljna vpra{anja, v katerih sogla{amo. Brez teàv smo izlo~ili prvo mo`nost in se posvetili teàvnemu dolo~anju stopnje povezanosti zvez in obveznosti posameznih zvez do okvirne organizacije. Pri tem je bilo mnogo nesporazumov, vedno znova smo govorili o istih stvareh in zdelo se je, da nismo pri{li niti koraka naprej. Vsaka zveza se je bala, da bo prepustila preve~ svojih pristojnosti in manevrskega prostora skupni organizaciji in bo zapostavljena. V polni meri je pri{la do izraza relativna nizka politi~na kultura in na~elno nezaupanje vsem, ki nismo mi. Zato tega vpra{anja nismo mogli zadovoljivo in produktivno urediti niti pri teh ustanovnih pogajanjih niti kasneje pri urejanju odnosov v Demosu. Sklenili smo, da bomo v statutu dosledno upo{tevali enakopravnost posameznih zvez in praviloma soglasno odlo~ali. Preglasovanje z navadno ve~ino naj bi bila izjema. Vodilni organ povezave zvez naj bi bilo predsedstvo, v katerem sta po dva ~lana vsake zveze. Predsedstvo izvoli predsednika, ki pa naj ne bi imel prevelikih pristojnosti. Drugi sklop so bila vpra{anja o odnosu do komunisti~nega reìma in o na{em skupnem strate{kem cilju. Vsi smo izhajali iz Majni{ke deklaracije in vsi smo se zavzemali za njeno uresni~enje. Razlike so se pokazale pri dolo~anju strategije, {e bolj pa taktike politi~nega delovanja. Najve~ sporov je bilo okrog dolo~anja vloge, ki jo ho- ~emo kot povezava zvez imeti v javnosti. Konkretno je {lo za vpra{anje, ali odkrito in radikalno nastopamo kot opozicija obstoje~emu reìmu zveze komunistov ali pa le sku{amo taktizirati v okviru SZDL, dokler ne bi organizacijsko uredili svojih vrst in pridobili dovolj ~lanov. Nekako se je ponovila burna razprava, ki smo jo za~eli na Omanovi kmetiji, vendar s to razliko, da je bila tokrat bolj dolgotrajna in obvezujo~a, saj je {lo za dolo~anje skupne strategije. S tem smo re{evali tudi vpra{anje imena nove povezave zvez. Na predsedstvu Socialdemokratske zveze smo è ob sprejemu Maj- ni{ke deklaracije govorili o skupnih nastopih in o ustanovitvi "demokrati~ne liste", za katero je ~lan na{ega predsedstva Matja` [inkovec predlagal kot znak barvni polkrog v mavri~nih barvah razli~nih usmeritev. ê se prav spomnim, je [inkovec è ob tej pri-

91 lo`nosti omenjal tudi ime Demokrati~na opozicija. (To pobudo smo poleti posredovali tudi takratni "alternativi", ki jo je odlo~no zavrnila. Spomnim se, da je dr. Slavoj @ièk, ki je nastopal kot ~lan Kluba 88, energi~no zahteval, da se to vpra{anje ne uvrsti na dnevni red. Dobil je podporo in o tem nismo ve~ govorili.) [inkov~ev predlog sem na pogajanju predlagal v imenu socialdemokratov in ga ognjevito zagovarjal. Sama polkro`na podoba znaka ni naletela na posebno nasprotovanje, odklonjene pa so bile barve: kolegi so upravi~eno menili, da to komplicira fotokopiranje, kjer se barve sploh ne bodo videle. Zato smo se najprej zedinili, da barve opustimo. Sprejeli smo tudi polkrog kot lik, prav tako lipov list kot simbol slovenstva. Povsem pa se je zapletlo pri imenu. Sam sem seveda zagovarjal ime Demokrati~na opozicija in tudi è kratico Demos. Temu sta najbolj vehementno nasprotovala Ivan Oman in Marjan Podobnik, ki je bil kot predsednik mladine Kme~ke zveze ~lan pogajalske skupine. Ugovori obeh so prihajali v razli~nih variantah, v glavnem pa je {lo za to, da je beseda "opozicija" kot ime netakti~no, "provokativno" in zato neprimerno, saj bi pomenilo neposredno iz- zivanje reìma in izzvalo morda celo represije. Poleg tega bi po njunem mnenju ime "opozicija" prestra{ilo mnoge Slovence, ki zato ne bi volili na{ih zvez. Vendar so me predstavniki kr{~anskih demokratov, {e posebej pa SDZ odlo~no podprli. To vpra{a- nje smo ve~krat obravnavali in nismo dosegli soglasja. Seveda ni {lo samo za ime. [lo je za strategijo odlo~nega nastopanja kot opozicije proti reìmu, da bi tako pospe{ili proces po~asnega politi~nega opredeljevanja Slovencev ne le za samostojno dràvo, temve~ tudi za parlamentarno demokracijo. Predstavnika Kme~ke zveze sta zelo verjetno imela isti cilj, vendar sta bila prepri~ana, da bi bilo manj izrazito nastopanje v javnosti uspe{nej{e. Naj kot zanimivost politi~nega razmi{ljanja (ali taktiziranja) omenim {e to, da je predsednik Kme~ke zveze Ivan Oman {e nadalje obiskoval sestanke na preostanku Okrogle mize, ki jih je skliceval Joè Smole. Menil je, da je to razumno in spomnim se, kako je nekega ve~era, ko je po enourni zamudi le pri{el na sestanek pogajalcev Demosa, priznavajo~e pripovedoval, kako "na~elen in discipliniran mo` je Joè Smole", ki je ta dan sestanek Okrogle mize po petnajstih minutah odpovedal, ker ni bilo dovolj udeleèncev. (!) Potrebno pa je pripomniti, da je imel Ivan Oman povsem realisti~no oceno komunistov in komunizma, vendar je bilo zanj taktiziranje za vsako ceno nujna sestavina "pametne politike", ~etudi s figo v èpu. Po petih tednih teàvnega pogajanja smo dosegli sporazum, ki smo ga 27. novembra 1989 slovesno podpisali. Vseboval je samo odlo~itev o ustanovitvi Demosa. Da dela nismo povsem uspe{no opravili, je kazala tudi nenavadna formula sporazuma "3 + 1". To je pomenilo, da so se tri zveze (socialdemokrati, demokrati in kr{~anski demokrati) s tem sporazumom zavezale, da skupno nastopijo na volitvah kot Demos, Kme~ka zveza pa kot "+1" pristaja na program Demosa, ne pa na skupni nastop na volitvah. Kako bodo nastopili na volitvah, se bodo v zvezi {ele odlo~ili. Dogovorili smo se tudi o temeljnih sestavinah Sporazuma o ustanovitvi Demosa, ki naj ga napi- {ejo pravniki in potrdijo izvr{ni odbori zvez. Za predsednika predsedstva Demosa so izvolili mene, za podpredsednika pa dr. Dimitrija Rupla (ki je takrat ve~ mesecev predaval v ZDA) in Lojzeta Peterleta. Tega dne smo se tudi dogovorili, da v za~etku

92 decembra skli~emo tiskovno konferenco in obvestimo javnost o nastanku Demosa zdruène opozicije, kot je bilo na{e uradno ime. Bistvenega pomena za nadaljnje delo je bila odlo~itev, da se Demos organizira na vseh ravneh, torej tudi po ob~inah in da na~eloma veljajo na vseh ravneh ista pravila povezovanja. Prvo tiskovno konferenco Demosa smo sklicali v klubu Dru{tva slovenskih pisateljev 4. decembra 1989. Za novinarje smo pripravili tudi na{e prvo obvestilo za javnost. Udele`ba novinarjev je bila velika, odziv v tisku naslednji dan pa zelo skromen. Na odru smo sedeli Ivan Oman, dr. Hubert Poàrnik, Lojze Peterle in jaz. Kot novope~eni predsednik sem za~el in uspel, dobro premi{ljeno, presenetiti novinarje. Ko sem jih v prvih stavkih obvestil o ustanovitvi Demosa in o njegovi sestavi, sem dokaj {irokoustno poudaril, da je namen Demosa "prevzeti odgovornost za slovensko dràvo". Nikoli ne bom pozabil obrazov novinarjev v prvih vrstah: v prvem hipu so bili presene~eni, nato se je razmahnila splo{na veselost med njimi, suvali so se s komolci in se smejali. Zanje je bila ta izjava vi{ek absurda in domi{ljavosti in verjetno so zdvomili v mojo in na{o zdravo pamet. Res pa je, da se niso vsi novinarji tako odzvali. Nadaljeval sem, da izhajamo iz programa Majni{ke deklaracije, da bomo uveljavljali zahteve te deklaracije in da je Demos kot okvirna organizacija slovenske opozicije odprta tudi za druge opozicijske politi~ne sile, ki so se è organizirale in ki se {e bodo. Ivan Oman je razloìl specifi~en poloàj Kme~ke zveze v tej formuli "3 + 1". Dejal je, da odlo~no podpirajo Majni{ko deklaracijo in da bodo podpisali tudi podrobni politi~ni program Demosa. Dodal je {e, da nastopajo kot "+1" zato, ker se {e niso odlo~ili, kako in s kom bodo nastopili na prihodnjih volitvah. Tudi ostala predsednika sta pozdravila novinarje in poudarila pomen skupnega nastopanja zvez v Demosu. [e pred zaklju~kom pogajanj o ustanovitvi Demosa so me pooblastili, da naveèm stike z Zelenimi Slovenije in sku{am dose~i dogovor o njihovi priklju~itvi Demosu. Imel sem ve~ pogovorov z dr. Du{anom Plutom. Bil je naklonjen priklju~itvi, vendar je poudaril, da bo veliko nasprotovanja v njegovi zvezi. Poleg tega sam takih odlo~itev ne more sprejemati, ker da je to v pristojnosti njihovega kongresa. Dejansko so pri sprejemanju nastale teàve in kongres so morali prekiniti. [ele, ko so se drugi~ odlo~ali (konec decembra) so sklenili (z enim glasom ve~ine), da se vklju~ijo v Demos. Znotraj Kme~ke zveze so v vedno {ir{em krogu potekali razgovori o njenem poloàju v Demosu. Kme~ka zveza je bila za zunanjega opazovalca nepregledna organizacija. Odlo~al je le najo`ji krog voditeljev. Poleg tega so bili od svojega nastanka logisti~no dokaj tesno povezani s [kol~evo ZSMS ({e posebej Kme~ka mladina), ki je novim zvezam pomagala pri njihovem nastanku. Medtem ko so se druge zveze hitro osamosvojile in se otresle te povezave, ki ni bila samo logisti~na, temve~ je {lo tudi za vsebinske vplive, je Kme~ka zveza, predvsem pa Kme~ka mladina, ostala dolgo v tej navezavi. Tako so {e v ~asu nastajanja Demosa, torej leto in pol po ustanovitvi KZ, imeli svoje prostore pri [kol~evi ZSMS, ki jim je menda pla~evala tudi administratorko. Tudi to dejstvo je oteèvalo postopek odlo~anja o odnosu do Demosa. Tako je bilo vse do 28. decembra 1989, ko so sklicali glavni odbor v [entjurju pri Celju. Po razburljivi razpravi so se delegati z opazno ve~ino odlo~ili, da ne pristopijo k Demosu, temve~ se

93 bodo za nastop na volitvah povezali s [kol~evo socialisti~no mladino. To je bilo veliko razo~aranje za zagovornike Demosa. Zato sta dva ugledna ~lana izvr{ilnega odbora Kme~ke zveze, dr. Franc Zagoèn in Ivan Pu~nik izjavila, da odstopata. Preko praz- nikov so znotraj Kme~ke zveze potekali intenzivni razgovori. Iskali so re{itev, da bi prepre~ili razcep stranke. Prve dni januarja 1990 so se kar v najo`jem krogu, ne da bi znova sklicali glavni odbor, ki je sprejel sporno odlo~itev, odlo~ili za polno priklju~itev Demosu. Tako je bilo 8. januarja mogo~e, da so predsedniki petih zvez (socialdemokratske, demokratske /zanjo je podpisal podpredsednik dr. Rajko Pirnat/, kr{~anskodemokratske, kme~ke in Zelenih Slovenije) podpisali Sporazum o ustanovitvi "Demos zdruène opozicije". V naslednjih mesecih sta se Demosu priklju~ili {e dve stranki: Samostojna obrtni{ka stranka Franca Golje, ki se je kasneje preimenovala v Liberalno stranko, in pa Sivi pan- terji kot stranka upokojencev. S tem je bilo zaklju~eno formalno zdruèvanje novih demokrati~nih politi~nih sil, ki je bilo predpogoj za uspe{ni nastop na volitvah. Zaradi velikih politi~nih razlik med prvaki Demosovih strank ni uspelo ustvariti vsestransko koordinirane organizacije. Prav tako so ostala mnoga vpra{anja nedore~ena, ker pa~ ni bilo mogo~e dose~i soglasja ali pa problemov na za~etku sploh {e nismo videli. Zna~ilno za egoizem posameznih Demosovih strank je bilo tudi to, da predsedstvo Demosa sploh ni imelo svoje pisarne, niti svojih sredstev, niti svoje administracije. Vse je v za~etku prevzela Socialdemokratska zveza iz banalnega razloga, ker sem bil obenem tudi predsednik socialdemokratov. Kasneje, po volitvah, smo sku{ali taka vpra{anja urediti, vendar se nekatere stranke dogovora niso dràle. Pri tem seveda ni {lo toliko za denar, ki ga je res bilo malo v vseh strankah, temve~ predvsem za bojazen, da bi se prek Demosa katera od strank preve~ okrepila. Torej tipi~no slovenska lastnost, ker pa~ te`ko razli- kujemo med bistvenimi in nebistvenimi vpra{anji. [e terminolo{ka pripomba: od ustanovitve Demosa govorim dosledno o politi~nih strankah in ne ve~ o zvezah. Enostavno zato, ker smo od tega ~asa naprej dosledno uporabljali izraz stranka, ~eravno se formalno vse zveze {e niso "prekrstile". Zgo- dovinopisno je pomembno, da so se v Sloveniji pa~ ustanavljale "zveze", ker je ta pojem obstajal v takratnem pravnem sistemu, pojma "stranka" pa {e ni bilo. Gotovo je to bilo nekak{no taktiziranje in izogibanje nepotrebnim zapletom z reìmom. Vsebinsko pa ta terminologija ni imela nobenih {kodljivih posledic. Ljudje so tako ravnanje razumeli.

5. Politi~ni program Demosa

Vzporedno z ustanavljanjem Demosa je potekalo oblikovanje tistih programskih tez, ki bi jih zastopale vse vanj vklju~ene stranke. Izhodi{~e programa je bila Majni{ka deklaracija, ki je vsebovala obe temeljni zahtevi slovenskega naroda: zahtevo po suvereni dr`avi slovenskega naroda in zahtevo po uveljavitvi parlamentarne demokracije kot oblike dru`bene ureditve. To je impliciralo tako ureditev odnosov z Jugo- slavijo kot tudi odpravo enopartijskega komunisti~nega re`ima.

94 Program Demosa smo objavili v Demokraciji 19. decembra 1989. Po uvodnem sklicevanju na Majni{ko deklaracijo ter vklju~evanje v civilno in demokrati~no Evropo so bila v osmih to~kah v obliki tez obdelana naslednja vpra{anja: 1) Odnos do preteklosti. 2) Strukturna dolo~ila normalne suverene in pravne dràve (samoodlo~ba slovenskega naroda, parlamentarna demokracija, strankarski sistem in referendum kot oblika neposredne demokracije, nova slovenska ustava kot vrhovni pravni akt, odprava politi~nih in mnenjskih kaznivih dejanj, neodvisno sodstvo, varovanje temeljnih ~lovekovih pravic vklju~no s pravicami italijanske in madàrske manj{ine, politi~no ne- vtralna in strokovna uprava in policija, odprava politi~ne policije, samostojna notranja in zunanja politika Slovenije na temelju povezovanja z Evropsko skupnostjo, spo{tovanje vseh mednarodnih obveznosti, od dràve neodvisna in avtonomna lokalna samouprava). Te cilje bo Demos uresni~eval v okviru legitimnih institucij v Sloveniji, zavedajo~ se, da jih ne bo mogo~e uresni~iti takoj, temve~ le postopoma. Zavzema pa se za takoj{njo konfederalizacijo Jugoslavije, zmanj{anje obveznosti do zveznega prora~una, prenehanje pla~evanja obveznih depozitov Narodni banki Jugoslavije in prenehanje pla~evanja sredstev v sklad nerazvitih in krepitev odgovornosti Slovenije za obrambo lastnega ozemlja. 3) Podro~je gospodarstva: svobodno podjetni{tvo in tr`ne zakonitosti, ki jih omejuje zakon le, ko gre za za{~ito okolja, naravne in kulturne dedi{~ine in minimalne socialne varnosti. Demos se zavzema za odpravo dru`bene lastnine in za jasno dolo- ~itev lastnikov kapitala. Samostojna gospodarska politika Slovenije z lastnim konver- tibilnim menjalnim sredstvom naj vodi v uveljavitev slovenske valute. Zmanj{anje javnih dajatev in pla~ilna disciplina. Soodlo~anje delavcev v podjetjih, neodvisni sindikati, kolektivne pogodbe in v {tirih letih pribliànje ravni sosednjih zahodnih dràv. 4) Kmetijstvo: kvalitetna in zdrava hrana z naslednjimi ukrepi: ugodnej{i pogoji za zasebno kmetijstvo, subvencije in druìnske kmetije, vrnitev zadru`nega premoènja in krivi~no odvzete kme~ke posesti, zagotavljanje interesa za kmetovanje, postopna predaja dru`benih kmetijskih in gozdnih zemlji{~ kmetom, odprava neracionalne in narodnoobrambno, ekolo{ko in socialno zgre{ene agrarne industrije. 5) Varstvo okolja: ekolo{ka politika, ki se zavzema za aktivno partnerstvo med ljudmi in naravo. Ohranjanje okolja je korak k izbolj{anju kvalitete ìvljenja. Gospo- darjenje in promet naj ~im manj {kodita naravi in zdravju. împrej naj se odpravijo onesnaèvanja, zagotovi var~na uporaba surovin, energije in plodne zemlje, postopno ukine jedrsko elektrarno Kr{ko, opusti rudnik urana @irovski vrh in preide na ob- novljive vire energije. 6) Dru`bene slu`be naj bodo v pomo~ ljudem in dvigajo kvaliteto njihovega ìv- ljenja (zdravstvo, {olstvo, univerza, umetnost, zalo`ni{tvo, knji`ni~arstvo in varstvo kulturne dedi{~ine, sodelovanje v slovenskem kulturnem prostoru). 7) Socialna politika: obseg socialnih pravic je odvisen od ravni proizvodnje. Obli- kujejo naj se programi za zaposlovanje mladih, socialni programi za brezposelne, zagotovi varstvo otroka in druìne, stanovanja za mlade druìne, skrb za ostarele in

95 upokojence ter telesno in du{evno prizadete, organizira naj se socialna pomo~ za socialno ogroène, razvija in podpira prostovoljne dobrodelne dejavnosti, humanitarne organizacije in verske skupnosti. 8) Na podro~ju obrambe je bila kot dolgoro~ni cilj postavljena zahteva, da postane Slovenija demilitarizirano obmo~je. Kratkoro~no pa naj slovenski organi odlo~ajo o obrambni politiki in o nadzoru ter financiranju obrambnega sistema. Oboroène sile se ne smejo vme{avati v politi~no odlo~anje, Slovenci naj sluìjo voja{ki rok v Sloveniji, poveljevanje v vseh oboroènih silah v Sloveniji mora biti v slovenskem jeziku. Pro- gram je zahteval {e ukinitev voja{kih sodi{~, uveljavitev pravice do ugovora vesti in civilnega sluènja voja{~ine. Namenoma sem tako obse`no na{tel poudarke Demosovega programa. V kratkem ~asu nam je v programu uspelo strniti tisto, kar so bile vsaj na~elno pripravljene podpirati in uresni~evati vse Demosove stranke. Po objavi v Demokraciji smo program {e nadalje {irili in dopolnjevali. To je imelo razli~ne oblike. Pogosto smo sprejemali "stali{~a" ali "zahteve" o posameznih problemih, ki so po sprejemu imela veljavo programskih dolo~il. Naj omenim le Stali{~a o poloàju slovenske dràve v Jugoslaviji, ki smo jih pripravili in predlagali socialdemokrati, in pa Zahtevo za enakopraven dostop do medijskega prostora; oboje smo sprejeli skupaj s programom Demosa è decembra 1989. Marca 1990 je skupina ob Janezu Jan{i izdelala voja{ki del programa z zahtevo po hitri vzpostavitvi slovenske vojske. S tem je Demos pripravil programski okvir za nastop na volitvah. Za~elo se je naslednje obdobje boja za prevzem odgovornosti za slovensko dràvo. V ~asu do volitev 1990 je Demos na takratno oblast in javnost naslovil vrsto na~elnih politi~nih zahtev. Dve taki zahtevi (februarja 1990) sta priloèni v Prilogah. Predvsem politi~ni pomen je imela odlo~itev o sprejemu Deklaracije o suverenosti Republike Slo- venije. Deklaracija je bila sprejeta na skupni seji vseh treh zborov Skup{~ine Republike Slovenije 2. julija 1990. Z njo je Demos sporo~il svojim volilcem, da dosledno vztraja pri programu osamosvojitve Slovenije. Prav v tem je bil njen glavni namen in u~inek. Ne- kateri so temu dokumentu nasprotovali, ~e{ da ni~esar ne spremeni in da nima pravnega pomena. To so bili argumenti dr. Franceta Bu~arja, ki mi je najprej celo grozil z od- stopom, ~e bom vztrajal pri sprejemu tega dokumenta. Deklaracija je nastala v prostorih uredni{tva Nove revije, spremni dopis dr. Francetu Bu~arju pa sem podpisal kot predsednik Demosa. Oboje je ohranjeno v arhivu parlamenta. Zato je trditev Marjana Horvata (Slovenska kronika 20. stoletja, knjiga 2, 1941-1995. Ljubljana 1996, str. 439) o okoli{~inah nastanka Deklaracije in o mojem "nasprotovanju" povsem iz trte zvita.*

* Zaradi prostorske omejitve izpu{~am dogajanje pred volitvami, volitve 1990, ustanavljanje Demosove vlade in njenih prvih {est mesecev. Prav tako trenja znotraj Demosa, saj je okvirna tema mojega pri- ~evanja predvsem osamosvojitev.

96 6. Osamosvojitveni referendum in njegovo uresni~evanje

Prvotna Demosova ideja je bila, da bi z razglasitvijo nove slovenske ustave razglasili in tudi vzpostavili suverenost dràve. Verjetno so prav zaradi tega nastajali nenehni zapleti pri iskanju soglasja, torej tri~etrtinske ve~ine v parlamentu. Komu- nisti~no usmerjene stranke (Stranka demokrati~ne prenove /nekdanja ZKS/, Socia- listi~na stranka Slovenije, [kol~eva Socialisti~na mladina, ki se je medtem prekrstila v Liberalno-demokratsko stranko) so z vedno novimi predlogi in tudi provokacijami v ustavni komisiji dokon~no pokopale upe, da bi lahko v doglednem ~asu sprejeli novo ustavo. âs pa je tekel in v njem tudi silovite in nagle spremembe poloàja v Jugo- slaviji. Vsakomur v Demosu je postalo jasno, da Jugoslavija razpada. Slovensko javnost in medije smo sku{ali ob vsaki prilo`nosti prepri~ati o neodlo`ljivosti odlo~anja v Sloveniji, zadnji~ je to bilo na okrogli mizi v Cankarjevem domu oktobra 1990. Glavni Demosovi predstavniki so v okrogli dvorani pred poslu{alci in mediji analizirali razpadanje federacije in opozorili, da se bodo mo`nosti za Slovenijo za~ele zmanj{evati. Sam sem zagovarjal stali{~e, da Jugoslavija razpada na kose, ki se ne krijejo z mejami republik. Zato sem poudaril, da se moramo zavedati, da bo kmalu razpadla tudi armada na posamezne dele na nekak{ne pa{aluke katerih ravnanje ne bo ve~ predvidljivo. Zato je pet minut pred dvanajsto, da v Sloveniji izpeljemo odlo~ne korake v smislu uresni~evanja Majni{ke deklaracije. Spomnim se, da me {e posebej podpiral dr. Rajko Pirnat in z dodatnimi argumenti dokazoval omenjena stali{~a. Ideja o referendumu o osamosvojitvi ni bila tuja niti meni niti slovenski javnosti. @e leta 1987 sem v ~lanku Smisel in nesmisel ustavne razprave (Nova revija, 6, 1987, {t. 67-68, str. 1847-1863) pisal o referendumu kot obliki legitimiranja odlo~itve o suvereni dràvi. Ustanovni kongres Socialdemokratske zveze, februarja 1989 je v 9. to~ki programa, ki je bil ponatisnjen na plakatu, zahteval referendumsko odlo~anje Slo- vencev o svojem poloàju v Jugoslaviji. Socialdemokratska mladina je 13. marca 1990 sprejela pobudo z naslovom Svoboda za Slovenijo, v kateri je zahtevala "razpis referenduma, na katerem se bomo dràvljani Republike Slovenije svobodno odlo~ili o bodo~em statusu svoje dràve" (glej Priloge). Zato so si tedaj @akljevi socialisti neupravi~eno prisvajali to idejo, ko so oktobra 1990 predlagali referendum. Da to ni bil resno mi{ljen predlog so dokazali, ko so se tedne upirali podpreti Demosov predlog za referendum in so skupaj z Ribi~i~evimi komunisti postavljali vedno nove pogoje. Demosova odlo~itev na zborovanju njegovih poslancev 9. novembra 1990 v Polj~ah je bila dosledno nadaljevanje Demosove dotedanje politike. Na volitve 1990 smo od{li z zahtevo po samostojni slovenski dràvi in z njo smo zmagali. Sam potek priprav na zborovanje v Polj~ah in zaplete na njem so opisali è drugi avtorji vsak s svojega zornega kota. (Prim. Metod Berlec: Koalicija Demos in njena vloga (diplomska naloga). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino. Ljubljana 1998. Tu so objavljeni mnogi dokumenti in zapisniki; Tine Hribar: Za~etek in konec Demosa. Nova revija, 10, 1991, {t. 116, Ampak, str. I-XIX; isti: Postdemosovska Slove- nija. Nova revija, 11, 1992, {t. 119, Ampak, str. I-VI; {t. 121-122, Ampak, str. I-IX; Janez

97 Jan{a: Premiki. Ljubljana 1992; Janez Jan{a, Ivan Bor{tner, David Tasi}: 7 let pozneje. Ljubljana 1995; isti: 8 let pozneje. Ljubljana 1996; Dimitrij Rupel: Skrivnost dràve. Ljubljana 1992; Danilo Slivnik: Sto osamosvojitvenih dni. Ljubljana 1991; Milan Zver: Sto let socialdemokracije. Ljubljana 1996). V nadaljevanju se omejujem na nekatere dogodke, ki javnosti verjetno niso (ve~) znani. 1) Komunisti~ni del slovenske politike ni bil naklonjen projektu osamosvojitve. Razlogi so bili razli~ni. Prvi~, niso verjeli v njegovo uresni~ljivost. Predvidevali so represijo Beograda, pod katero bo Slovenija po njihovi oceni klonila. Drugi~, ra~unali so na situacijo, ko bo armada odstranila Demos in bodo sami tista oblastna garnitura, ki jo bo ustoli~il Beograd. Zato se niso hoteli "umazati z nacionalizmom". Tretji~, suverena slovenska dràva je bil izrazit in najbolj u~inkovit projekt Demosa. @e zato so metali polena pod noge in ovirali osamosvojitveni projekt, kjer so le mogli. 2) Pred volitvami 1990 so prenovitelji in z njimi socialisti in [kol~evi liberalci zagovarjali jugoslovansko federacijo. Ko so govorili o pove~evanju slovenske avtonomnosti, so to mo`nost videli vedno le znotraj (simetri~ne ali asimetri~ne) Jugoslavije. Ko so slovenski komunisti januarja 1990 zapustili kongres Zveze komunistov Jugoslavije, so ga zapustili s poslovilnimi besedami takratnega strankinega predsednika dr. Cirila Ribi~i~a: "ZKS se bo v specifi~nih razmerah {e naprej zavzemala za demokrati~ni socializem in za Jugoslavijo kot skupno dràvo enakopravnih in suverenih republik". Milan Ku~an kot najvi{ja avtoriteta slovenskih komunistov je v TV soo~enju aprila 1990 nastopal proti "avanturizmu Demosa" in trdil: "Odklanjam ustvarjanje novih dejstev, sem za razgovore z drugimi republikami na osnovi sedanje ustave. Z Jugoslavijo nas veèjo ~love{ke, prijateljske, gospodarske in kulturne vezi in zato Jugoslaviji ni mogo~e obrniti hrbta. Govorite o tem, da nas izkori{~ajo v Jugoslaviji. Kdo bo po- vrnil Makedoncem, ^rnogorcem in Bosancem, kar jim Slovenija odnese preko trì{~a." Kot osnovo svoje modrosti je citiral stavek sv. Avgu{tina: "Ne pri~akujte tega, ~esar ni mogo~e dobiti!" Predsednik predsedstva republike Janez Stanovnik pa je javno izjavil: "Lo~itev od Jugoslavije pomeni samomor za Slovenijo." To stali{~e so mediji ponavljali vse do osamosvojitve 1991. 3) Prenovitelji, socialisti in [kol~evi liberalci so Demosovi odlo~itvi za osamosvojitveni referendum v za~etku ostro nasprotovali, nato pa so kot kompenzacijo za svojo podporo uveljavljali in uveljavili bistveno stro`je kriterije za veljavnost referenduma. To so demago{ko utemeljevali s tezo, da oni bolj kot Demos "zaupajo domoljubni zavesti slovenskega naroda". Kakor da bi Demos dvomil o volji in èlji Slovencev! S kriterijem veljavnosti referenduma v obliki "ve~ine glasujo~ih" smo v Demosu hoteli le ve~jo gotovost za primer, da bi armada demonstrirala svojo mo~, po{iljala pred glasovanjem tanke in voja{tvo na ceste in ustrahovala prebivalstvo. Takega nasilja takrat ni bilo mogo~e izklju~iti. Zaradi neenotnosti Demosa smo morali popustili tej zahtevi in prevzeli kriterij "ve~ina vseh volilnih upravi~encev". 4) Milan Ku~an je kot predsednik predsedstva republike trdovratno nastopal proti datumu referenduma 23. decembra 1990. Poudarjal je, da je to prezgodaj, da je to

98 prehitevanje, da bi morali po~akati "leto dni", kasneje "pol leta", da jim "Pu~nik ne bo komandiral" in da jaz kot predsednik Demosa "zabijam no` v hrbet lastni vladi" (izjava na posvetovanju predsednikov strank nekaj dni po sklepu v Polj~ah). To nasprotovanje sem doìvel kot zelo nevarno in ogroùjo~e za sam projekt referenduma. Milan Ku~an je namre~ uspel uveljaviti svoj vpliv ne le pri ve~ini predsedstva, temve~ je izvajal pritisk tudi na Demosovo vlado in uspel prepri~ati nekatere ministre. Tako je "nad prehitevanjem" negodoval celo predsednik vlade Lojze Peterle, ki se je {ibil pod prete`kim bremenom vlade. Triindvajsetemu decembru je agresivno nasprotoval dr. Dimitrij Rupel, ki me je v ~asopisu napadel, ~e{, da sem z objavo datuma prekora~il svoje pristojnosti. Protestiral je tudi dr. Du{an Plut. Nasprotovanje predsednikov treh pomembnih Demosovih strank bi lahko ogrozilo projekt. Ku~anov vpliv na demosovce je upelo omejila seja vodstva Demosa, kjer smo dosegli soglasje o referendumu in o njegovem datumu. Seveda moram obenem povedati, da omenjeni trije demosovci niso bili proti osamosvojitvi Slovenije in so bili bolj ali manj zlorabljeni v politi~ne namene, ki jih sami niso podpirali. 5) Tudi po referendumu, za katerega so se, vsaj formalno, zavzele vse slovenske stranke, so komunisti {e naprej ovirali Demosove priprave na osamosvojitev. To so delali posredno, {e bolj pa neposredno, z intrigami med demosovimi politiki, s sme{- nimi predlogi in z zlorabljanjem procedure v parlamentu. Najbolj nevarne so bile javne izjave vplivnih politikov, ki so begale prebivalstvo in vna{ale nevarno zmedo tudi v dràvno upravo. Nekaj primerov. Spomladi 1991 sva z Joèfom [kol~em nastopila v TV @ari{~u. [kol~ je ostro napadel Demosov projekt osamosvajanja in zatrjeval, da "zunanja politika Slovenije lahko gre le preko in skozi Beograd". Poslanec [kol~eve stranke Mile [etinc je z nekaj drugimi ponavljal krilatico, da "bomo jedli travo, ~e gremo iz Jugoslavije". Ugledni ekonomist dr. Aleksander Bajt, direktor Ekonomskega in{tituta Pravne fakultete je napravil veliko zmedo, ko je objavil svojo "strokovno" oceno: "ê se bo Slovenija osamosvojila, bo postala enajsta provinca Avstrije!" Izjavo biv{ega predsednika predsedstva Slovenije Janeza Stanovnika ("Lo~itev od Jugoslavije pomeni samomor za Slovenijo!") so, kot sem è opozoril, mediji ob~asno ponavljali vse do osamosvojitve. Kolikor bolj smo si v Demosu prizadevali prepri~evati in pridobivati Slovence za osamosvojitveni projekt z vsem tveganjem vred, toliko bolj so ti politiki skozi svoje medije nenehno stra{ili prebivalstvo in vna{ali zmedo v sicer pregreto ozra~je razpadanja Jugoslavije. Le zakaj?! 6) Kot {kandal prve vrste sem doìvel podpisovanje Deklaracije za mir (od 6. februarja 1991 dalje). Ko so za~eli prihajati v parlament zakoni za financiranje in organiziranje slovenskih obrambnih sil, so komunisti vrgli na tehtnico ves svoj vpliv in sku{ali prepre~iti razvijanje slovenske vojske. Deklaracija je razgla{ala, da "oboroè- vanje ne prina{a varnosti", znotraj dràve pa med drugim pomeni "stalno gro`njo demokrati~ni ureditvi". Deklaracija je namesto tega predlagala "intenzivne dru`bene in diplomatske ukrepe za nenasilno re{evanje sporov", saj "ima Slovenija pozitivno zgodovinsko izku{njo iz nenasilnih prizadevanj za politi~no demokratizacijo in dràv- no osamosvojitev". V takem sluzastem lepore~ju smo takrat razlo~no za~utili zvit poli-

99 ti~ni na~rt, da bi prepre~ili razvijanje slovenskih obrambnih sil. Absurdno in zna~ilno je bilo, da so to uveljavljali v mesecih, ko je jugoslovanska vojska na Hrva{kem è kazala vso svojo brezobzirnost! Ker je to Deklaracijo, ki je pomenila prepre~evanje u~inkovite obrambe Slovenije v primeru agresije, med prvimi podpisal celo predsednik predsedstva Milan Ku~an in z njim vsi ~lani razen Ivana Omana, je mogo~e govoriti o premi{ljenem prepre~evanju osamosvojitve. Sramota tega dejanja je bila v tem, da je bilo predsedstvo po ustavi vrhovni komandant Teritorialne obrambe! Politi~ni u~inek Deklaracije je bil zelo velik, saj so jo podpisali celo podpredsednik Demosove vlade dr. Joè Mencinger in mnogi ugledni politiki, med njimi tudi dr. Janez Drnov{ek, dr. Ciril Ribi~i~, Joèf [kol~ in drugi. Ker je bil dr. Du{an Plut predsednik Demosove stranke Zelenih, so tudi mnogi poslanci Zelenih glasovali proti zakonom za organiziranje obrambe Slovenije. Vse to je vna{alo med Slovence hude dvome in zmedo. 7) Pri dogovarjanju predsednikov politi~nih strank o vsebini akta o osamosvojitvi je takratni predsednik komunisti~nih prenoviteljev dr. Ciril Ribi~i~ prebral "v~eraj{nji sklep direkcije" stranke, v katerem so zahtevali, da pravni akt, ki naj ga sprejme parlament 25. junija, vsebuje le formulacijo, da "Slovenija z dana{njim dnem za~enja proces osamosvajanja". Torej le "za~etek", brez navedbe kon~nega roka, zopet zna~ilni glagolnik za oznako dejanja, nikakor pa ne uveljavitev samostojnosti 25. junija 1991! 8) Dne 4. junija 1991, malo pred razglasitvijo osamosvojitve, so sindikati, ki so bili takrat {e povsem pod komunisti~nim vplivom, organizirali proteste pred vladno pala~o. Tudi to ni dvigalo morale in zaupanja prebivalstva v teh usodnih dneh! 9) Tednik Mladina je v vrsti ~lankov in komentarjev sme{il projekt osamosvajanja in ironi~no od{teval tedne do osamosvojitve. Podobne ~lanke je redno objavljal tudi Dnevnik. [e bi bilo mogo~e na{tevati. Kdor je sodoìvljal napetost in negotovost dogajanja v mesecih pred osamosvojitvijo, je razumel na{ bes ob tem cinizmu ideologije in karierizma in tudi omejenosti.

Namesto zaklju~ka

Temeljna naloga slovenske kulture in slovenskih domoljubov konec osemdesetih let dvajsetega stoletja je bila izdelati konkreten na~rt in organizacijsko pripravo osamosvojitve Slovenije. Takrat je `e bilo o~itno, da se komunisti~na Jugoslavija podira. Zato je bilo samoumevno, da je hkrati potrebno odpraviti enopartijski sistem in uveljaviti sistem parlamentarne demokracije. To je novim demokrati~nim silam uspelo, po prevzemu vlade pa smo vzpostavili tudi u~inkovito logisti~no in pravno pripravo osamosvojitve, vklju~no s sistemom obrambe. Prav oboro`ene sile slovenskega naroda so v odlo~ilnem trenutku z oro`jem, predvsem pa z inteligentno strategijo in taktiko obranile slovensko suverenost. Za komunisti~no usmerjene politi~ne stranke in podobno usmerjene vplivne ljudi v medijih, znanosti, gospodarstvu in v sindikatih je mogo~e upravi~eno trditi, da bodisi niso verjeli v uresni~ljivost Demosovega projekta osamosvojitve bodisi so mu zaradi ideolo{kih, gospodarskih, politi~nih ali karieri-

100 sti~nih interesov vztrajno nasprotovali do zadnjega dne. Mogo~e je trditi, da so slovenski komunisti~ni politiki vse do zadnjega trenutka, ko se je za~ela agresija na Slovenijo, bili slepi za temeljne interese slovenskega naroda. [e ve~ dejavno so tem interesom nasprotovali. Prav tako pa je res, da so v dneh osamosvojitvene vojne mnogi od njih opravili svojo patriotsko dol`nost.

Summary

Political Preparations for Attainment of Independence

Jo`e Pu~nik

The author proceeds from the thesis that it is justified to speak about a concrete deed of Slovene attainment of independence only in the case of existence of a defined and publicly expressed programme, which was followed by organisational and logistic measures as its realisation. The activity in the circle of Nova revija, in which the demand for an independent Slovene state, inseparably connected with a demand for annulment of the one-party system, was clearly and publicly expressed in many articles, particularly in the famous Volume 57, is such a case. Preparations of the Slovene public for enforcement of the demand followed: the decay of taboos of real- socialism, Yugoslavism, and the army. The development of pluralistic organisation of associations into new democratic political parties enabled political connection and giving significance to those various processes. When the parties joined in the coalition Demos, which won with its programme for Slovene attainment of independence on elections in 1990, the cultural and political programme for independence became a concrete plan of the new government, thus of the state. The legitimacy of independence was established with the Declaration on Sovereignty, which was in July 1990 adopted by the parliament, and with the referendum on December 23rd 1990. The proclamation of the independent state, the defence against the attack of the Yugoslav Army, and international recognition presents a successful conclusion of the attaining of independence project. The author stresses that the carriers of the project were from its beginning to the end Slovene culture, new democratic parties united in Demos, and the Demos government. Antagonism and obstruction was coming from the lines of the former League of Communists (Zveza komunistov), the Socialist Alliance (Socialisti~na zveza) and from the Socialist Youth (Socialisti~na mladina) as well.

101 Priloga 1

PLAKAT ZA USTANOVNI KONGRES SDZS S PROGRAMOM

(Milan Zver, Sto let socialdemokracije. Ljubljana 1996, str. 213)

102 Priloga 2

SVOBODA ZA SLOVENIJO (POBUDA SOCIALDEMOKRATSKE MLADINE ZA REFERENDUM Z DNE 13. MARCA 1990)

(Milan Zver, Sto let socialdemokracije. Ljubljana 1996, str. 112)

103 Priloga 3

PROGRAM DEMOKRATI^NE OPOZICIJE SLOVENIJE

104 105 106 107 108 (Privatni arhiv dr. Jo`eta Pu~nika)

109 Priloga 4

STALI[^E DEMOSA O POLO@AJU SLOVENSKE DR@AVE V JUGOSLAVIJI Z DNE 13. DECEMBRA 1989

110 (Privatni arhiv dr. Jo`eta Pu~nika)

111 Priloga 5

ZAHTEVA DEMOSA ZA ENAKOPRAVEN DOSTOP DO MEDIJSKEGA PROSTORA Z DNE 19. DECEMBRA 1989

(Privatni arhiv dr. Jo`eta Pu~nika)

112 Priloga 6

IZJAVA DEMOSA ZDRU@ENE OPOZICIJE Z DNE 21. FEBRUARJA 1990

113 (Privatni arhiv dr. Jo`eta Pu~nika)

114 Priloga 7

ZAHTEVA PREDSEDSTVA DEMOSA - ZDRU@ENE OPOZICIJE NASLOVLJENA NA SKUP[^INO REPUBLIKE SLOVENIJE 28. FEBRUARJA 1990

(Privatni arhiv dr. Jo`eta Pu~nika)

115 prazna

116 France Bu~ar*

USTAVNOPRAVNI VIDIKI SLOVENSKEGA OSAMOSVAJANJA

ê govorimo o slovenskem osamosvajanju z vidika oblikovanja svoje lastne dràve, gre seveda predvsem za pravna vpra{anja, saj je dràva po svojem bistvu zaklju~en pravni sistem z lastno vrhovnostjo (suverenostjo). Osamosvojitev je v tem okviru pomenila, da se Slovenija izlo~i iz jugoslovanskega pravnega sistema, medtem, ko je z druge, jugoslovanske strani, {lo za prizadevanje, da se Sloveniji ta poskus onemogo~i in jo ~im tesneje poveè v skupni jugoslovanski okvir formalno federativne dràve. Seveda stoje za pravnimi prizadevanji v eni ali drugi smeri vedno sile stvarne mo~i, ki nimajo pravnega izvora, a se morajo vedno znajti v okvirih pravnih omejitev, ~e naj veljajo za legalne. Kolikor te meje prestopijo, so sestopile iz obmo~ja civilizacije in se zna{le v prostoru nasilja, ki ga civilizirane dru`be ne sprejemajo kot na~in za urejanje medsebojnih odnosov. To nasilje se za pravo ne meni, ~e razpolaga s tolik{no mo~jo, da vse pravne okvire enostavno potepta. Zato vsaj dolgoro~no ra~una tudi na formalno priznanje, kar se je v zgodovini dostikrat zgodilo, zlasti v primeru velikih revolucij in dràvnih udarov. V slovensko-jugoslovanskem primeru ne ena ne druga stran take prevladujo~e mo~i nista imeli in sta zato morali ostajati v pravnih okvirih, ~eprav so bile zlasti na strani jugoslovanskih oblasti, podprtih z voja{ko silo jugoslovanske armade, sku{njave v tej smeri zelo velike in stalno prisotne. Predsedstvo SFRJ kot kolektivno vodstvo dràve in hkrati vrhovni poveljnik JLA, je bilo celo samo pod izjemnim pritiskom voja{kega vrha, ki je po vsem videzu bolj upo{tevalo logiko fizi~ne sile kot logiko pravnega reda. Le z veliko teàvo se je upiralo izsiljevanju vojske, nevarnost neposrednega posega vojske v oblikovanje dràve po generalskih predstavah pa je stalno visela na nitki. Dokler pa tega Rubikona vojska le ni upala prekora~iti saj je tudi vojska sama, ~etudi nosilec najve~je fizi~ne mo~i, soodvisna od cele vrste drugih izvorov mo~i, kar velja predvsem za javno mnenje, ki je eden glavnih virov priznanja legitimnosti je bila prisiljena upo{tevati voljo jugoslovanskega predsedstva, ki se tudi samo ni upalo prese~i ustavnih okvirov, ker bi sicer izgubilo podporo ne samo svetovne javnosti, ampak predvsem glavnih velikih demokrati~nih dràv na Zahodu. Te dràve so namre~ oblikovale poversajsko Evropo, Jugoslavija v svojih mednarodno priznanih mejah pa je bila eden pomembnih opornih stebrov te ureditve. Zahod je bil izjemno zainteresiran, da se ohrani status quo v Evropi. îm bi se od te zgradbe odkru{il le majhen del~ek, bi se za~ela splo{na erozija, kar se je pozneje tudi potrdilo.

* V ~asu osamosvajanja predsednik Skup{~ine Republike Slovenije.

117 Pa ne samo to, celo v njihovih lastnih mejah bi se utegnil sproìti val razkroja zaradi zahtev razli~nih narodov in narodnosti, ki so jih v svojem procesu ve~stoletne uni- fikacije zatrle v njihovi identiteti, jeziku in kulturi. Izkazalo se je, da kljub vsemu ne povsem uspe{no, saj so ve~inoma preìveli ter ponovno opozorili nase. Zahodne dràve so z obrambo Jugoslavije v bistvu branile svoj lastni red, ki so ga vzpostavile v Evropi, pa tudi v svojih mejah. Zato so jugoslovanskemu vodstvu dajale vso mo`no politi~no podporo. Celo neposredno so posegale v urejanje notranjih zadev (primer ameri{kega zunanjega ministra Jamesa Bakerja), vsekakor pa po svojih diplomatih pritiskale na republike, ki so terjale preureditev Jugoslavije. Veleposlaniki teh dràv so stalno in neposredno spremljali celoten proces osamosvajanja in dajali predstavnikom teh republik jasno vedeti, da je tudi zanje najbolje, ~e ostanejo v Jugoslaviji. V tem pogledu je bila posebej dejavna ameri{ka diplomacija. Seveda pa kot predstavniki demokrati~nih dràv niso mogli svetovati korakov, ki bi presegli pravne okvire. Celo nasprotno, pravne okvire so hoteli izkoristiti proti nam. "Razumemo va{e teàve in vzroke za nezadovoljstvo v tej dràvi. Vendar, ostanite v Jugoslaviji. ê pa è na vsak na~in silite, da greste po svoje, vam jasno in glasno povemo, da vas Amerika ne bo nikoli priznala, ~e tega koraka ne boste naredili povsem v skladu s pravnim redom Jugoslavije", nam je povsem odkrito povedal ameri{ki veleposlanik. To prizadevanje se je nadaljevalo tudi potem, ko smo se na plebiscitu è odlo~ili za lastno dràvo, pa celo {e po formalni razglasitvi samostojnosti. Tu so prednja~ile predvsem zahodne dràve iz tedanje Evropske skupnosti. Ko je tudi njim postalo jasno, da je Jugoslavija v dotedanji obliki nezmo`na preìvetja, so ustvarili vrsto pravnih projektov za njeno preureditev in nam jih predloìli v razmislek. Vsi po vrsti so bili za nas nesprejemljivi, vendar ne po svoji notranji konstrukciji. Bili so celo povsem v skladu z ureditvijo moderne demokrati~ne dràve. Vendar so prena{ali na center dràve vrsto prav tistih pristojnosti, ki ne bi bile sporne za kolikor toliko homogeno dràvo, povsem ne- sprejemljive pa so bile za Slovenijo na temelju njenih izku{enj s centralisti iz Srbije, ki nikakor niso bili sposobni opustiti sanj o Veliki Srbiji, kar je bil tudi temeljni vzrok za razpad Jugoslavije. V vsakem primeru so bile to okoli{~ine, ki so jugoslovanskim oblastem onemogo~ale, da bi s "separatisti~nimi republikami" opravile kar po balkansko in na kar je ra~unala tudi JLA. Morale so upo{tevati pravila lastnega pravnega reda, ker bi sicer izgubile podporo Zahoda, ki je bila za obstoj Jugoslavije bistvenega pomena. Brez te podpore ni imela Jugoslavija nikakr{nih izgledov. Slednje se je potrdilo v poznej{ih dogodkih, è po odhodu Slovenije. Takoj, ko je jugoslovansko vodstvo opustilo pota legalnosti, svoji vojski pa dalo proste roke za ustvarjanje Velike Srbije, se je Zahod iz njenega zaveznika spremenil v nasprotnika. Meje stroge legalnosti so bile tudi meje za ravnanje Slovenije. Tudi Slovenija ni bila brez svojih lastnih pomembnih virov mo~i, ki jih je morala upo{tevati politika jugoslovanskih oziroma srbskih oblasti. Jugoslovanske oblasti so pri{le do povsem trdnega prepri~anja, da dràve ne morejo upravljati po vzorcu, ki ga je za status republik dolo~ila zvezna ustava iz leta 1974. Ta ustava je zagotavljala republikam zelo {iroko

118 samostojnost, vklju~no (z nekoliko megleno dolo~eno) pravico do odcepitve. V tem pogledu so imeli centralisti povsem prav. Dràve s tako {irokimi pooblastili njenih sestavnih delov ni bilo mogo~e upravljati kot centralisti~no in unitarno skupnost. [e posebej dràve, ki je bila sestavljena iz tako izrazito razli~nih delov, kot je bilo to v jugoslovanskem primeru. Komunisti~na dràva pa ne more biti oblikovana druga~e kot izrazito centralizirana tvorba. To je bilo notranje protislovje SFRJ vse od njenega nastanka, ki ga komunisti nikoli niso mogli razre{iti, ker je nerazre{ljivo po svoji naravi. ê se odre~ejo centralizmu, se s tem odre~ejo predvsem komunizmu, ki ne more biti organiziran druga~e kot na na~elu demokrati~nega centralizma. ê pa se ne odre~ejo centralizmu, ne morejo upravljati dràve kot ìvljenja sposobne tvorbe. Tudi ko je postalo dokaj jasno, da komunizem nima prihodnosti niti kot "socializem s ~love{kim obrazom" in se je bilo mogo~e komunizmu odre~i brez `rtvovanja dràvnosti, je dilema ostala. Le da v druga~ni obliki. Centralizem je postal nujnost za uresni~itev zamisli o Veliki Srbiji. V tem pogledu je prav Slovenija postala mote~ dejavnik. Tako zelo je odstopala od jugoslovanskega povpre~ja, da poenoteni predpisi, ki naj bi veljali za vso dràvo, niso bili uporabljivi za Slovenijo in so vzbujali odpor in nezadovoljstvo. Ni mogo~e uspe{no upravljati dràve, kjer njen najbolj razviti del, kulturno in gospodarsko, ne sprejema skupno sprejete politike, ker zanj pa~ ni primerna. Nezado- voljstvo pa se je, ~eprav velikokrat iz drugih razlogov, {irilo tudi na druge republike. ê naj zvezne oblasti konsolidirajo dràvo, kar je postalo nujnost, so se odpirale dve mo`nosti: ali decentralizirati dràvo do take mere, da bi federativna dràva postala sodràvje, na katerega bi bilo preneseno izvr{evanje samo tistih zadev, ki so v skupnem interesu vseh o ~emer pa naj bi ti odlo~ali sami in tudi o poteh, kako tem skupnim interesom zadostiti ali pa se zate~i k centralizaciji in poenotenju, ki pa se mora nujno opirati na nasilje. Uporaba nasilja pa, ~eprav za mnoge z balkansko misel- nostjo naravnost zaèljena, ni bila sprejemljiva glede na zahodne zaveznike, ki bi jim tak na~in vodenja dràve izbil iz rok sleherne argumente za obrambo Jugoslavije. Slo- venija je v tej dilemi postala odlo~ilnega pomena. Za prvo dilemo, kolikor toliko de- centralizirani sistem dràve, se zvezne oblasti niso mogle odlo~iti, ker bi to pomenilo odpoved konceptu Jugoslavije, ki je prevladoval vse od njenega nastanka po prvi svetovni vojni. Koncept Srboslavije pa bi bil uporaben vsaj za del dràve, v katerem ne bi bilo Slovenije. V zveznih ra~unih je prevladalo mi{ljenje, da bi se na ta skupni vzorec dala skr~iti {e Hrva{ka, nikakor pa ne Slovenija. Odhod Slovenije iz Jugoslavije je tako postal pogoj za prehod na oblikovanje Velike Srbije oziroma Srboslavije. Tega sicer niti do razpada dràve ni dojel voja{ki vrh in se je zato do zadnjega upiral osamosvojitvi Slovenije. Je pa to povsem jasno doumel politi~ni vrh. Avtorju tega sestavka so v razgovoru z zveznimi organi brez ovinkov neposredno povedali: "ê èlite iz Jugoslavije, vam mi ne bomo delali ovir. Nekako ne sodite v na{o jugoslovansko skupnost. Celo zaèljeno je, da ~im prej odidete." Odlo~itev o odhodu Slovenije iz Jugoslavije je tako dozorela na politi~nem podro~ju, ne na voja{kem. JLA je sicer ob poskusu obra~una s Slovenijo doìvela poni- ùjo~ polom. Toda po za~etnem porazu, ki je bil predvsem posledica njenega pod-

119 cenjevanja slovenskega odpora, lastne nepripravljenosti in psihi~nega {oka, bi si prej ali slej opomogla in se ji Slovenija ne bi mogla voja{ko enakovredno zoperstaviti. Tudi odhod JLA iz Slovenije je bil posledica politi~nih odlo~itev oziroma politi~nega poraza zveznih oblasti. A {e po porazu JLA jim je bil Zahod pripravljen pomagati. Na njegovo posredovanje je morala Slovenija prekiniti pospravljanje sadov svoje voja{ke zmage, ko je bila ta è prakti~no dobljena in sprejeti premirje, ki je {lo po vsem videzu neposredno v korist zveznih oblasti. [e bolj neposredno se je ES postavila za ohranitev Jugoslavije na sre~anju med predstavniki Slovenije in zveznih oblasti na Brionih. To je bil poskus s politi~nimi sredstvi odpraviti posledice razglasitve slovenske neodvisnosti. Slovenija naj bi se za tri mesece odrekla uveljavljanju odlo~itev izhajajo~ih iz te razglasitve. Medtem naj bi zvezne oblasti poskrbele, da bi se slovenski ukrepi za uveljavljanje samostojnosti skrhali ali povsem izni~ili. Vendar ima vsaka medalja dve plati. S tem je ES tudi sebi postavila meje svojega pritiska na Slovenijo. ê bo tudi po preteku treh mesecev Slovenija ostala pri svojih odlo~itvah, ni nobenega formalnega razloga ve~ za posredovanje. Slovenija je tudi formalno izpolnila svoje obveznosti, tako do Jugoslavije kot do ES. Vztrajala je pri svojih odlo~itvah, ki so s tem dobile tudi mednarodno sankcijo. Takoj po preteku trimese~nega roka je enostavno nadaljevala delo, prekinjeno z brionskimi dogovori. To delo, v prvi vrsti na pravnem podro~ju, pa se je za~elo è davno poprej. Osa- mosvojitev ne more biti posledica pravnih predpisov. Ti so samo sankcioniranje dogovora ali pritiska, do katerega je pri{lo zoper dotedanji pravni red. Tako se zdi, kot da gre samo za boj na pravnem podro~ju. Vendar so pravni predpisi vedno drugotni pojav in posledica pritiskov, ki nastajajo izven pravnega reda. Kriza komunisti~ne ureditve v Sloveniji je postala posebej ob~utna è v za~etku osemdesetih let kot vsesplo{na politi~na in gospodarska kriza Jugoslavije. Vendar vsaj v za~etku ni bila dojeta kot kriza komunizma, ampak bolj kot kriza dràvne ureditve, na katero je bil prvi odgovor pove~ana centralizacija. Ker je centralizacija bistvena prvina komunisti~ne ureditve, so mnogi dojemali dràvno centralizacijo kot krepitev komunizma in re{evanje njegove krize. Na drugi strani pa tudi obratno. Tisti, ki so nastopali proti poskusom pove~ane centralizacije, so tvegali, da bodo oìgosani kot nasprotniki komunizma, kar je bilo v tistih ~asih {e vedno dokaj resna gro`nja. Povsem logi~no je, da se poskusi centralizacije za~enjajo na duhovnem podro~ju, ker je prav to podro~je podlaga in celo pogoj za njeno notranjo sprejemljivost (inter- nalizacijo). Zato ne presene~a, da so se ti poskusi v Jugoslaviji odrazili najprej v poskusu oblikovanja skupnih osnov, ki naj bi ustvarjale podlago za kulturno zblièvanje in postopno poenotenje vrednostnih predstav. T. i. "skupna jedra" naj bi bila enaka osnova za {olski pouk v vsej dràvi. Enako pa seveda tudi ne presene~a, da so se zoper "skupna jedra" postavili najprej ljudje s podro~ja kulture. Iz teh razlogov je zanimivo, hkrati pa tudi razumljivo, da je odpor zoper dràvno centralizacijo dobival vse bolj tudi obele`je boja zoper komunizem, ker je centralizem bistvena sestavina komunisti~ne ureditve, ~eprav se ni ne za~el pod tem geslom in tudi ne s tem ciljem. Bil je enostavno boj zoper poskuse dràvnega poenotenja in osredo-

120 to~enja vsega odlo~anja v dràvnem sredi{~u. Boj za lastno identiteto. Ker smo se Slovenci kot narod ohranili prek svoje kulture, je zato tudi povsem logi~no, da so se v boj za narodno identiteto postavili v prvo vrsto zlasti kulturniki in razumniki s humanisti~nega podro~ja. In da so postali nasprotniki slovenskega osamosvajanja prav zagovorniki komunisti~ne ureditve, ki se niso uspeli re{iti iz tega protislovja, ~eprav so bili mnogi tudi narodno zavedni. Prizadevanja za ve~jo dràvno centralizacijo so dobila formalni odraz v predlogih za ustrezno spremembo in dopolnitev zvezne ustave. Slovensko politi~no vodstvo je sicer doumelo, da je Jugoslavijo treba bistveno preurediti, ~e naj bo sposobna preìvetja. Hkrati pa se je zna{lo v zelo protislovnem polo- àju. ê naj pristane na zahteve slovenske javnosti po ~im ve~ji decentralizaciji in na te`nje po osamosvojitvi, ki takrat sicer {e niso bile povsem jasno odraène v slovenski zavesti, se je moralo upreti zveznim pritiskom za pove~ano centralizacijo in temu ustrezno predlogom za spremembo zvezne ustave. Samo pristajanje na zahteve slovenske javnosti mu je dajalo potrebno legitimiteto in tudi sprejemljivost. Na drugi strani pa je pristajanje na te zahteve sproìlo pritisk zoper njega s strani zveznega politi~nega vodstva. V tem poloàju je zgubljalo politi~no pobudo in se omejevalo v glavnem na obrambo lastnega poloàja. Tudi protestni odhod slovenskega partijskega vodstva s kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki je pomenil prelom z zveznim politi~nim vodstvom in je bil zelo pomemben mejnik v slovenskem osamosvajanju, {e vedno ni pomenil, da je prevzelo politi~no pobudo. Pomeni le, da se je soo~ilo z na- stalim poloàjem, kot ga je ustvaril slovenski politi~ni odpor, in da je svojo usodo preneslo v odvisnost od slovenske javnosti. Zato je v odnosu do zveznih oblasti moralo izhajati iz tako nastalega poloàja. To pa je zanj pomenilo obsodbo na nedejavnost v smeri slovenskih zahtev in celo zaviranje potrebnih re{itev. Ni se upalo odkrito postaviti na stran slovenskih zahtev, hkrati pa se tudi ne postaviti proti njim. Tako je v ~asu najpomembnej{ega dogajanja v narodovi novej{i zgodovini ostalo povsem nedejavno. Ker v takih odlo~ilnih trenutkih ni mogo~e ostajati v neopredeljeni sredini, ker jo po- loàj izklju~uje, in ker se ni in tudi ni moglo opredeliti zoper komunizem, je posledi~no sprejelo vsiljeno vlogo tihega nasprotnika slovenske osamosvojitve. Politi~no pobudo so prevzeli razumniki in pisatelji, zbrani v Dru{tvu slovenskih pisateljev, okrog nekaterih literarnih revij, zlasti Nove revije ipd., pa tudi Zveza socialisti~ne mladine Slovenije. Slovenska oblast je bila prisiljena, da je sicer z odporom in vsemi mogo~imi zavorami pristala na pravico do svobodnega politi~nega organiziranja. Na- stale so nove stranke, ki so se skupaj povezale v koalicijo Demos, ki je postala sredstvo za uresni~itev slovenskih politi~nih zahtev. Pa {e po tem jih je oblast po vzoru nekdanje OF posku{ala spraviti pod de`nik Socialisti~ne zveze delovnega ljudstva (SZDL), kar bi jih politi~no ohromilo v njihovi dejavnosti, podobno kot se je to med NOB zgodilo strankam, ki so se povezale v OF. Poskus se seveda ni obnesel, sledile so prve svobodne volitve in komunisti~na oblast je padla. V Demosu ob samem za~etku nismo ra~unali na zmago na volitvah, kve~jemu na status mo~ne opozicije. Podobno predstavo je imela tudi partija, ki je ra~unala na zmago. Ne brez utemeljenih razlogov, saj je {e vedno imela v rokah vse vzvode

121 dràvne oblasti vklju~no z gospodarstvom, predvsem pa je bila Slovenija {e vedno v okviru SFRJ in je bilo komaj mogo~e sanjati o tem, da bi iz nje pobegnili. Tudi nosilci slovenskega odpora na kaj takega vsaj v za~etku niso niti pomi{ljali. V znani 57. {tevilki Nove revije, ki je leta 1987 prinesla izhodi{~a za slovenski narodni program in ki jo poleg nastopa pisateljev zoper "skupna jedra" lahko {tejemo za za~etek organiziranega odpora zoper totalitarizem komunizma, ni bilo niti namiga o tem, da bi iskali kako re{itev izven Jugoslavije. Omejila se je na zahtevo po demokratizaciji, politi~ni svobodi in preureditvi dràve v resni~no federacijo. [ele nepripravljenost jugoslovanskih oblasti na kakr{nokoli popu{~anje slovenskim zahtevam in {e posebej na- padalnost srbskih nacionalistov z Milo{evi}evo podporo in njihovih "mitingov resnice", s katerimi naj bi tudi Sloveniji nelegalno vsilili svojo oblast, je sproìla prve razmisleke o druga~nih re{itvah, ki so potem za~ele precej hitro zoreti. Pa {e celo v Majni{ki deklaraciji iz leta 1989, ki je povsem jasno poudarila stali{~e o lastni slovenski dràvi, je bilo posebej navedeno, da to ne pomeni nujno in avtomati~no sleherno prekinitev z nekdanjo SFRJ; pripravljeni smo vstopati v vse mo`ne povezave vendar po lastni presoji in svobodno. Urejanje lastnih zadev v demokrati~nih okvirih terja v vsakem primeru druga~no pravno podlago, kot jo je ustvarjala dotedanja republi{ka ustava, tudi ~e se je krog samostojnega urejanja lastnih zadev na temelju zvezne ustave iz leta 1974 bistveno raz{iril. Vendar je bila to {e vedno ustava komunisti~ne dràve, po svojem bistvu to- talitarne. Povsem razumljivo je bilo, da komunisti~na oblast ni mogla nastopiti s predlogom ustave, ki ne bi vsebovala komunisti~ne ideologije. Zato z njene strani tudi ni moglo biti kakih predlogov v tej smeri. Omejevala se je na prilagajanje zveznim ustavnim dopolnilom in jih sku{ala, v glavnem brezuspe{no, vsaj kolikor toliko uskladiti s slovenskimi pogledi. Nove slovenske politi~ne sile, ki so medtem nastajale, so bile prisiljene, da same nastopijo z osnutkom nove ustave, ki naj bi v pravni obliki odrazila èleno novo dru`beno ureditev. Tako je nastala t. i. pisateljska ustava, ker je bilo njen pobudnik in pri njenem oblikovanju sodelovalo tudi Dru{tvo slovenskih pisateljev. Pokazalo pa se je, da Slovenija do nove ustave v okviru centralisti~ne dràve, ki je bila osnova teènj srbskih nacionalistov, od katere pod nobenim pogojem niso bili pripravljeni odstopiti, ne more priti. Koncepcija, na kateri je bila zgrajena federativna Jugoslavija, je namre~ izhajala iz postavke, da ima zveza svoje izvirne pristojnosti, republi{ke pristojnosti pa so {ele izvedene iz tega, kar jim zveza prepusti na temelju svoje ustave. Ob taki koncepciji se republika v vsakem primeru skr~i na upravno enoto z ve~jimi ali manj{imi avtonomnimi pravicami, vendar kljub nazivu republika ostaja v bistvu upravna enota, ki ji obseg avtonomnosti odreja federacija. Kak{no avtonomnost je lahko Slovenija pri~akovala od zveznih centralistov, je bilo povsem jasno. ê je hotela samostojno urejati svoje zadeve, je bil sprejemljiv samo obraten pristop: Slovenija ima kot republika svoje izvirne pristojnosti, zveza pa samo tiste, za katerih izvr{evanje jo pooblastijo republike. Postalo je povsem jasno: Slovenija svoje zahteve lahko uveljavi le v samostojni dràvi. To spoznanje, ~eprav se danes zdi samo po sebi umevno, je bilo epohalnega pomena. Dejavnost sledi spoznanju.

122 Pisateljska ustava, ~eprav samo osnutek, je bila seveda neposreden izziv ne samo federaciji ampak tudi slovenskemu komunisti~nemu vodstvu. Njeno udejanjenje bi pomenilo konec komunisti~ne oblasti v Sloveniji in konec slovenske prisotnosti v federaciji. Da je naletela na odlo~en odpor pri nosilcih oblasti, tako zveznih kot republi{kih, je razumljivo. Slovensko samostojnost in demokracijo je bilo potrebno braniti na dveh frontah. Na zvezni, ki je grozila predvsem z nasilno intervencijo pa tudi s pritiskom na slovenske oblasti, in na doma~i fronti, to je proti komunisti~ni oblasti, ki je sicer govorila o sestopanju z oblasti, pa tega namena nikakor ni imela in tudi ni mogla imeti. Nih~e ni prostovoljno pripravljen na lastno likvidacijo. Doma~a oblast sicer ni imela ve~ mo~i, da bi nastopila s fizi~nim preganjanjem in ustrahovanjem svojih nasprotnikov. Temu se je odpovedala celo v primeru 57. {tevilke Nove revije, ko je bila kljub vsemu {e vedno nekoliko bolj pri mo~eh. Do neke mere je svoje nasprotnike celo {~itila pred zveznimi kaznovalnimi podvigi, ki jih v Sloveniji ni bilo ve~ mogo~e uveljavljati. Celo v primeru aretacije Janeza Jan{e in kolegov, ko je popustila pod pritiskom JLA, se je morala kon~no umakniti. Zato se je morala ob pisateljski ustavi spustiti v neposreden dialog s svojimi opore~niki, ~esar do tedaj nikoli ni storila in je è samo pristanek na soo~anje z argumenti pomenilo njen poraz. Poraèna pa je bila seveda ob samih argumentih. Mobilizirala je vse svoje intelektualne sile, razli~ne marksisti~ne centre, pristala na javne tribune v Cankarjevem domu itd. Vedno je bila poraèna ne zato ker bi bili njeni nasprotniki bolj bistri, pa~ pa zato, ker neresnice in protieti~nih stali{~ ni mogo~e uspe{no braniti. [e celo ne na dolgi rok. Vendar, svobodo je bilo treba {ele izbojevati. S samim osnutkom ustave je ni bilo mogo~e. Poleg tega je bila Slovenija {e vedno v primeù Jugoslavije. Z zmago na svobodnih volitvah se je Demosu odprla mo`nost, da povsem v skladu s tedaj {e veljavno ustavo sproì postopek za sprejem nove demokrati~ne ustave. Kljub ostremu odporu novonastale opozicije iz prej{nje vladajo~e strukture è pri oblikovanju novega vodstva skup{~ine, ki ga je Demos zasedel s svojimi ljudmi, je za~etek ustavodajnega postopka sorazmerno gladko stekel, ker je bilo tudi predsedstvo dràve kot njegov formalni predlagatelj povsem kooperativno. Tudi vsebinsko oblikovanje ustavnega besedila ni povzro~alo posebnih teàv, ker so bila osnovna politi~na in vrednostna izhodi{~a è izoblikovana, kot podlaga pa je sluìla tudi pisateljska ustava. Najpo- membnej{i cilj, ki ga je Demos èlel dose~i z ustavo je bil: neposredno z ustavo razglasiti samostojnost Slovenije. In to {e v letu 1990, ker smo pravilno slutili, da ~as ne dela za nas in da je treba izkoristiti obstoje~o zunanje- in notranjepoliti~no situacijo. Zdelo se je, da smo se cilju odlo~ilno pribliàli. Pa se je izkazalo, da se nismo. Zgodilo se je tisto, kar je bilo najmanj pri~akovati. V prvi obravnavi ustavnega predloga v skup{~ini so mu najbolj nasprotovali in nastopali z vsemogo~imi spreminje- valnimi predlogi ne predstavniki opozicije, pa~ pa poslanci iz vrst Demosa, predvsem kr{~anskih demokratov. Sprejem ustave se je odmaknil v neopredeljivo prihodnost, saj je bilo treba izdelati novo ustavno besedilo.

123 Hkrati se je pokazalo, da bo treba pot do osamosvojitve tlakovati {e z vrsto ustavnih dopolnil k tedaj {e veljavni slovenski ustavi. ê smo se odlo~ili za pravno pot izstopa iz Jugoslavije, je bilo treba poskrbeti, da bo ta odhod dejansko pravno povsem neopore~en. Zahod je pazljivo spremljal vse na{e korake in sleherna na{a napaka bi bila samo dodaten argument v rokah tistih, ki so na{i osamosvojitvi oporekali predvsem s pravnega stali{~a. Vendar smo {e vedno upali, da nam bo uspelo do konca tega leta. Od tega roka v nobenem primeru nismo smeli odstopiti. Ko se je ~as hitro iztekal, je jeseni nastopila Socialisti~na stranka Slovenije, ki je imela kot naslednica nekdanje SZDL le neznatno vlogo v skup{~ini, podpirala pa je opozicijo, s predlogom, da bi izvedli plebiscit o osamosvojitvi. Ta predlog je bil dan brez kakega predhodnega posvetovanja s komerkoli, vsekakor ne z Demosom, predvsem pa ni slonel na nikakr{nih analizah o njegovi izvedbi. Spustiti se v plebiscit o tako pomembni stvari brez splo{nega soglasja z vsemi strankami v skup{~ini in brez potrebnih pred- hodnih priprav, bi lahko ogrozilo njegov uspeh, kar bi bilo usodna katastrofa, ki je ne bi mogli popraviti. Upanje na samostojnost bi dokon~no propadlo. In kot se je pozneje pokazalo, è samo ~asovno bi pomenilo tak odlog, da bi bila tudi s tega stali{~a osamosvojitev ogroèna. Predlagatelji pa razen poziva na plebiscit v nadaljnjem niso storili nobenega koraka za njegovo realizacijo. Zato je Demos ta poziv zavrnil. Ni pa seveda uspel, da bi napravil kak odlo~ilen korak na podro~ju ustavnega procesa. Ko je bilo proti koncu jeseni 1990 è povsem jasno, da v tem letu do nove ustave ne bo mogo~e priti, ~as pa se je iztekal, se je Demos odlo~il za plebiscit. Trdno je namre~ vztrajal, da je treba odlo~itev o osamosvojitvi sprejeti {e v tem letu. Prvo, kar je bilo treba storiti, je bilo potrebno dobiti soglasje vseh politi~nih strank tako za pristanek na plebiscit, kakor tudi za njegove bistvene sestavine. Od slednjega je bil odvisen tudi sam pristanek na plebiscit. Plebiscitu nobena stranka v na~elu ni ugovarjala. Zataknilo pa se je pri kvorumu za ugotavljanje njegovega izida in pri datumu njegove izvedbe. Opozicija je vztrajala, da pristaja samo na tak kvorum, kjer bo za rezultat plebiscita odlo~ilna ve~ina vseh volilnih upravi~encev. S tem bi o na{i osamosvojitvi posredno odlo~ali tudi tisti, ki se referenduma sploh ne bi udeleìli. @e samo s tem, da se ga ne bi udeleìli, bi se opredelili proti osamosvojitvi. Tako visoka zahteva za uspeh plebiscita je bila za Demos (tudi za avtorja tega sestavka) odlo~no pretirana; è samo zaradi pomembnega {tevila med volilne upravi~ence vpisanih Neslovencev iz drugih republik, ki jih osamosvojitev Slo- venije vsaj emocionalno ni zadevala prav posebno. Vzbujala nam je nezaupanje v dobronamernost teh predlogov, pa tudi strah. V tabor nasprotnikov osamosvojitve je avtomati~no postavila tudi vse tiste Slovence, ki osamosvojitvi niso nasprotovali, le politi~na vpra{anja jih niso zanimala. Kot se je na plebiscitu pokazalo, je bil ta strah povsem odve~. S formalno pravnega stali{~a bi sicer zahtevi po tako visokem kvorumu lahko brez nadaljnjega ugovarjali. Te`je z moralnega. Ker smo zagovarjali stali{~e, da je osamosvojitev dejansko te`nja vseh Slovencev, zahtevi po tako visokem kvorumu ni bilo mogo~e ugovarjati. Zato smo ga po za~etnem omahovanju v celoti sprejeli. Dejanski nasprotniki osamosvojitve tudi teh je bilo nekaj, ~eprav zelo malo so nam pozneje to malodu{nost upravi~eno metali pod nos.

124 Druga~e je bilo z dolo~itvijo datuma. Opozicija se je od za~etka odlo~no zavzemala za preloìtev plebiscita na naslednje leto, vsekakor vsaj na pomlad 1991. Za to ni mogla navajati kakih posebnih na~elnih razlogov, le vrsto organizacijsko tehni~nih. Te pa je mogo~e vedno ovre~i z druga~nimi. Vendar Demos od vnaprej postavljenega roka, da se o osamosvojitvi odlo~i è v letu 1990, ni mogel odstopiti. @e sorazmerno kmalu se je pokazalo, kako prav je imel. Ni sicer mogo~e formalno dokazati, a zdi se, in nadaljnji razvoj dogodkov je to pokazal, da je bila konstelacija okoli{~in takrat toliko ugodna, da je bilo mogo~e izpeljati celotni projekt osamosvojitve. ê bi odla{ali, bi bilo po vsej verjetnosti prepozno. Znano je, kako visoko je plebiscit uspel. Ob tem pa se je pokazalo {e nekaj, kar dotlej in tudi pozneje nismo doìveli: v dolgotrajnih in mu~nih celono~nih pogajanjih vodstev politi~nih strank za plebiscit, so se o ìvljenjsko usodnih vpra{anjih za narodovo preìvetje vse stranke sporazumele, da ga bodo skupaj izvedle in da bo to skupen projekt, na katerega se ne bo nobena stranka sklicevala kot na svoj lastni uspeh. Gre za skupni projekt in skupen uspeh. Izidu plebiscita je sledil zakon za uveljavitev njegovih posledic, ki je dolo~il {estmese~ni rok, do katerega je treba izvr{iti vse pravne, organizacijske in tehni~ne priprave za razglasitev samostojnosti. To je bil izjemen podvig, saj je bila Slovenija v celoti vklju~ena v jugoslovansko dràvno strukturo, in za vrsto za delovanje dràve ìvljenjsko pomembnih zadev ni imela svojih organov, pravne ureditve in potrebnih sredstev. To je veljalo za celoten monetarni in devizni sistem, carinsko in obmejno slu`bo, zunanje zadeve, vojsko, za vrsto skupnih infrastrukturnih dejavnosti in podobno. Z razglasitvijo svoje dràvne samostojnosti je morala Slovenija tisti trenutek nastopiti kot polnopravna dràva, z vsemi atributi dràvnosti, sposobna opravljati vse funkcije za svoje dràvljane. O tem lahko ve~ in natan~neje pi{ejo tisti, ki so bili v te priprave neposredno vklju~eni. Seveda pa je bilo v tem prehodnem ~asu potrebno sprejeti {e nekaj sprememb in dopolnil k slovenski ustavi, ki naj bi pravno omogo~ila pot v neodvisnost. Posebej je treba omeniti amandma, ki je dolo~al, da slovenski vojaki sluìjo voja{ki rok v Sloveniji in da jih voja{ke oblasti ne morejo razporejati po drugih delih dràve. @e s tem se je poloàj zaostril do skrajnosti. Slovenija je postala na pol samostojna, saj se je uprla temeljnemu vzvodu mo~i zvezne dràve. Kako pomembne in za celoten projekt lahko usodne so bile celo razne navidezne "malenkosti", kaè primer dràvnih simbolov. Bili smo pred razglasitvijo dràvne samostojnosti, dràva pa ni imela svojih simbolov. Slovenija je bila republika v okviru jugoslovanske federacije, zato je bila na slovenski narodni zastavi rde~a zvezda, ki je simbolizirala njeno vklju~enost v Jugoslavijo in komunisti~no dru`beno ureditev. Pod tako zastavo ni bilo mogo~e razglasiti dràve, ki se je odlo~ila prav za nasprotno od tega, kar je simbolizirala njena takratna zastava: za izlo~itev iz Jugoslavije in za demokrati~no dru`beno ureditev. Kar nekaj mesecev pred rokom razglasitve samostojnosti se je skup{~ina z razpisom obrnila na strokovno javnost, da bi prispevala svoje predloge in zamisli za simbole, grb in zastavo nove dràve. Odziv je bil skoraj zanemarljiv, vsekakor pa ni pri{lo niti do enega predloga, ki bi ga bila ìrija pripravljena vzeti v

125 resno presojo. Naj zaradi nesodelovanja stroke, ki je vsaj po svojih posledicah mejilo skoraj na bojkot, odloìmo razglasitev dràvne samostojnosti?! Treba se je bilo takoj odlo~iti. Odlo~itev je bila: zastava nove dràve bo slovenska narodna zastava, ki je sicer enaka zastavi Rusije, a je pod to zastavo vendarle tekla vsa novej{a slovenska zgodovina, vklju~no s taborskim gibanjem in NOB, na kar smo vsekakor lahko ponosni in kar je odlo~ilno prispevalo tudi k sedanji samostojnosti. Zaradi to~nej{e raz- poznavnosti dodamo na to zastavo {e grb nove dràve, ki pa ga tudi {e nismo imeli in ga je bilo treba {ele sprejeti. V po{tev je pri{el grb, ki je v svojih sestavinah ~im bolj verno simboliziral na{o preteklost in poloàj, vklju~no z NOB. Oba simbola sta bila pozneje sprejeta tudi v novo ustavno besedilo. Takratna izbira, povedano nekoliko karikirano, je bila: ali ~akati na najbolj sprejemljive simbole, ki morda sploh ne bodo potrebni, ker dràve ne bo, ali pa se odlo~imo za dràvo. Vsaj za ve~ino poslancev je bila izbira jasna. S Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije smo po vseh pripravah lahko pravno povsem neopore~no pre{li v samostojnost. Dejansko si jo je bilo treba {e izboriti proti voja{kemu posegu JLA. Skup{~ina je morala {e sprejeti oziroma potrditi vrsto odlo~itev, ki jih je terjala razglasitev samostojnosti, obstajala pa je resna nevarnost, da bi vojska zajela in aretirala celotni republi{ki vrh, predvsem vse ~lane skup{~ine in vzpostavila novo oblast iz svojih marionet. Zato smo izvedli vse potrebne priprave, da skli~emo skup{~ino povsem tajno in na skritem mestu, da bi vojski onemogo~ili nameravani udar. Prva seja je bila zato brez javnega sklica, sicer {e v prostorih skup{~ine, vendar pono~i in v napol obsednem stanju. Tudi po tej fazi dela pri pripravi nove ustave nismo mogli nadaljevati, ker smo bili pod trimese~nim embargom Brionskih sporazumov. To so bili sporazumi samo po imenu, saj se nismo imeli o ~em pogajati, ampak ve~ ali manj sprejeti diktat, ki ga nam je narekovala trojica odposlancev ES z Hansom van den Broekom na ~elu. Za slovenske pogajalce je bila izbira samo ta, ali se ukloniti in tvegati, da nas oropajo sadov vsega dotedanjega dela, ali se upreti in tvegati konflikt z jugoslovanskimi oblastmi, ki so bile udeleènec na teh pogovorih in ki bi jih to pot podprl tudi Zahod. Ob teh izjemno te`kih odlo~itvah je Slovenija izbrala pot, ki je bila prav posre~ena me{anica zadrànosti in previdnosti dotedanjih politikov ter poleta in poguma novih. Izkazalo se je, da je bil udarec, ki smo ga ob tem ob~utili kot veliko nesre~o, dejansko velika pridobitev pod pogojem, da vzdrìmo pritisk naslednjih treh mesecev, ki pa niti ni bil posebno hud. Z brionskim diktatom je namre~ stopil v obligacijsko razmerje z nami tudi Zahod. Ni nam mogel postavljati novih pogojev in po trimese~nem odlogu se je moral sprijazniti z novim dejanskim stanjem. Lahko smo nadaljevali z delom na novi ustavi, ki je bila sprejeta konec leta 1991. To delo, s katerim smo {ele globoko in vsebinsko za~eli dru`beno prenovo, za katero je ustvarila temelj in izhodi{~e na{a osamosvojitev in ki mu je dala pravi smisel in legitimnost, pa sodi po svojih zna~ilnostih, kljub nekaterim revolucionarnim potezam è v obdobje, ki je dobilo tuje ime tranzicija. Za zgodovinarja zelo brezkrvno ime, saj je zlasti zanj vse ~love{ko dogajanje ena sama tranzicija.

126 Summary

Constitutional and Legal Aspects of Slovene Attainment of Independence

France Bu~ar

The conception about an independent Slovene state arose as a reaction to the unsatisfying position of Slovenia in the Yugoslav Federation as well in the prospect of national identity as in social situation. That situation was a consequence of two fundamental starting-points in the constitutional regulation of the Federal People's Republic of Yugoslavia (FLRJ): the communist system and centralism, which itself originates from communism, but was carried into effect independently as part of the expansive Serbian ideology from the foundation of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes after World War I on. The both ideological components incapacitated the state as of a life capable formation. Towards the end of the eighties the situation turned into an acute crisis. The answer from the side of the central authorities was: reshape Yugoslavia into a unitary democracy following the French model; the answer of the Slovene side: survival of Yugoslavia is possible only as a coexistence of national states. The carrier of the Slovene concept was of course not the legal government but the civil society, which was formed against the will of the legal authorities. As the two concepts are contradictory, conflict arose. Neither of the two sides had the power to impose their solutions with force. They were both compelled to seek solution in constitutional frames. The federal authorities wanted to reach their goal with amendments to the federal constitution, Slovenia with its own constitution, which should be authentic: the federation has no own competencies but only those, which independent states entrust it to carry out. Thus Slovenia proclaims directly with the constitution its own state independence. On the basis of the first independent elections the civil society was given a status of legal political parties and was thus able to start the necessary constituent procedure. As the constitution could not be adopted in the same year, all political parties represented in the parliament, triggered a referendum on independence of Slovenia, which was successful with a convincing absolute majority. On that foundation the parliament after six months proclaimed independence. The Western European states supported the integrity of Yugoslavia in those processes, as Yugoslavia was a significant column in the after-Versailles Europe, created by those states. But they could not support the attempts of the Yugoslav Army, which wanted to enforce the centralist regulation with violence.

127 prazna

128 Lojze Peterle*

DEMOS, BEOGRAD IN MEDNARODNI OKVIR OSAMOSVAJANJA

Uvod

Pred desetimi leti smo delali zgodovino, sedaj pa imam vtis, da jo è interpre- tiramo. Oboje je po svoje nevarno: prvo zaradi odnosa do tistega, kar naj bi se zgodilo, drugo pa zaradi odnosa do tega, kar se je zgodilo. Prvo je bolj nevarno za glave, drugo za resnico. Ko prebiramo razli~ne avtorje, kako se je zgodila osamosvojitev, vidimo, da so o tem razli~ni pogledi, razli~ni poudarki in razli~ne osvetlitve, tudi retu{iranje in laì. @elim, da bi s pomo~jo pri~evanj in analiz uspela verodostojna osvetlitev ~asa, ko so se dogajali najbolj epohalni premiki v slovenski zgodovini in je slovenski narod s postavitvijo lastne in demokrati~ne dràve dosegel vrh svojega narodnopoliti~nega razvoja. Napro{en sem bil, naj se posvetim predvsem odnosu Ljubljane z Beogradom, vendar se mi zdi potrebno ob tej prilo`nosti predstaviti nekaj dejstev, misli, stali{~ in vrednotenj izven tega odnosa. Verjetno bodo zanimiva nekatera dejstva, ki sem jih doìvel kot predsednik vlade in so pomembna za resnico o slovenski osamosvojitvi.

Demos

Na za~etku bi rad poudaril, da se epohalne spremembe v zgodovini narodov ne dogajajo brez jasne politi~ne volje. Demos je kot koalicija izvorno demokrati~nih strank na prvih volitvah nastopil s programom, katerega bistveni del je bila postavitev samostojne in demokrati~ne slovenske dràve. Njegovo politi~no izhodi{~e je bila v tem smislu Majni{ka deklaracija, stranke komunisti~nega porekla pa so izhajale iz Temeljne listine, ki je èlela Slovenijo v Jugoslaviji. Demosov projekt je bil resni~no dràvotvoren, projekt starih politi~nih sil pa jugo-konservativen, ~eprav deklarativno z demokrati~nimi nameni. Ve~ o zna~aju in pomembnosti razlik med obema politi~nima namenoma zgodovinarjem ni treba govoriti. To izpostavljam zaradi resnicoljubnosti in s pozornostjo na zavajajo~o govorico predstavnikov nomenklature o enotnosti in ljudski volji. Ob volitvah, kaj {ele pred njimi, ni bilo o slovenski samostojnosti nobene enotnosti. Med ljudmi je bilo veliko

* V ~asu osamosvajanja predsednik Izvr{nega sveta Skup{~ine Republike Slovenije / vlade Republike Slovenije.

129 pri~akovanja, med realisti pa precej nor~evanja. Res pa je, in to je bistveno dejstvo, da je Demos s programom slovenske dràvne samostojnosti na prvih demokrati~nih volitvah leta 1990 zmagal. Ker je Demos zmagal, je lahko postavil tudi izvr{ilno vejo oblasti. V tem je bistvena razlika od okoli{~in, v katerih je nastal program Zedinjene Slovenije, ki je pomenil prvo in edinstveno narodnopoliti~no opredelitev, za njim pa takrat ni mogla stati realna politi~na sila, ki bi ga tudi izvedla. Enako velja za druge izraze volje po samostojni slovenski dràvnosti med letoma 1848 in 1990. Ker smo to pot razpolagali z izvr{ilno oblastjo, z vlado kot njenim klju~nim delom, je ta v pripravah na izvedbo osamosvojitvenega projekta lahko è maja 1990 za~ela voja{ke, kasneje pa tudi druge priprave na osamosvojitev. @e pred plebiscitom je bil natisnjen del slovenskega denarja (bonov). Enotnost ljudske volje se je 23. decembra 1990 torej zgodila ob jasni mo`nosti izbire, ob jasnem narodnopoliti~nem projektu. In ko se je ta enkratna, skoraj 90-odstot- na podpora za samostojno slovensko dràvo na plebiscitu zgodila in je takratna slovenska skup{~ina 26. decembra 1990 sprejela zavezujo~ sklep, da je treba slovensko dràvo razglasiti najkasneje v {estih mesecih, temu v predsedstvu republike in v njeni skup{~ini ni sledila enotna volja neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva. Po plebiscitnem datumu smo s teàvo sprejemali nekatere za osamosvajanje klju~ne zakone, predsednik predsedstva Milan Ku~an z ve~ino ~lanov predsedstva pa je podprl poziv k demilitarizaciji Slovenije, ~esar takrat nismo mogli videti kot podporo projektu osamosvojitve (kot tudi ne dejstva, da v vlogi vrhovnega poveljnika 17. decembra 1990 ni hotel govoriti na prvem postroju Maneverske strukture Narodne za{~ite v Ko~evski Reki, s katerim smo hoteli teden dni pred plebiscitom pokazati ljudem, da smo pripravljeni tudi voja{ko zavarovati na{o odlo~itev za samostojno dràvo). Prva demokrati~no izvoljena slovenska vlada je delovala kot edini resni~no enotni organ nove demokrati~ne oblasti. Enotnost s predsedstvom republike se je zgodila {ele v finalu. Takrat smo tudi predsednika predsedstva ~utili jasno na na{i strani. Dràvotvorni projekt Demosa je imel demokrati~en izvor in demokrati~no potrditev s plebiscitom kot obliko neposrednega demokrati~nega odlo~anja. Odlo~itev za demokracijo in samostojnost je pomenila odlo~itev za prelom s totalitarno dràvo, ki je nastala s pomo~jo krvavega, revolucionarnega prevzema oblasti in se je desetletja vzdrèvala s pomo~jo kr{enja ~lovekovih pravic, Slovenijo pa spravila v razvojni za- ostanek za dràvami demokrati~nega dela Evrope. Tega namena Demosa niso razumeli in podprli samo dràvljanke in dràvljani Slovenije, ampak tudi odlo~ujo~i del mednarodne politike. Volja po demokraciji in osvoboditvi izpod komunizma je bila klju~ni del politi~ne verodostojnosti novih, demokrati~nih slovenskih politi~nih sil doma in na tujem. Izvedba projekta osamosvojitve je lahko uspela samo kot prelom s starim redom tudi po voja{ki liniji, saj je Teritorialni obrambi {lo za drugo vsebino in druge cilje, kot ji jih je neko~ dolo~ila biv{a Jugoslavija (beri komunisti~na partija). Poskus starih politi~nih sil, da bi osamosvojitev prikazali v kontekstu iste osvo-

130 bodilne linije od leta 1941 do 1991 je eden od najbolj nesre~nih in zavra~anja vrednih ideolo{ko-politi~nih recidivov in ponoven poskus partijskega prisvajanja zgodovine. [e malo primerjave med dvema vojnama: po prvotni podpori slovenskih komunistov kolaboraciji med Stalinom in Hitlerjem je KP monopolizirala odpor proti okupatorjem in za~ela izvajati revolucijo s pobijanjem neoboroènih civilistov, za kar ni imela nobene demokrati~ne izkaznice. V vojno je {la z oblastnimi, razrednimi, ne pa z vsenarodnimi motivi, pri ~emer je domovinsko zavest {tevilnih Slovencev, ki so se uprli okupatorjem, zlorabila za revolucionarne namene. Med vojno in po njej je po- bijala tudi zgolj potencialne nasprotnike. Demos se je pripravil na vojno za Slovenijo iz nepotvorjenih narodnih, domovin- skih in demokrati~nih nagibov. Na{ih vojakov nismo spra{evali po partijski izkaznici, ampak ali so se pripravljeni boriti za demokrati~no in samostojno Slovenijo. V tem je bistvena razlika. Leta 1943 in 1945 se je Slovenija re{ila dveh tujih totalitarizmov, fa{izma in nacizma, sledil je doma~i komunisti~ni totalitarizem, ki je pustil za seboj v primerjavi z drugima dvema najve~ `rtev, {tevilne ~love{ke rane in dolgotrajno kulturno opusto{enje. Slovenija se je osvobodila {ele leta 1991. Za sorazmerno majhno ceno `rtev in ne v korist ene politi~ne opcije ali stranke, ampak za ves slovenski narod in vse druge, ki ìvijo z nami. Tiste junijske in julijske vojne dni smo zopet za~utili enotnost slovenskih ljudi. Zmagi nad JLA in njenemu odhodu je sledila spro{~enost in svoboda za vse. Po koncu druge svetovne vojne je sledilo nekaj drugega: tragi~ni pomor s posameznimi obra~uni do sredine petdesetih let. Vlada je prevzela klju~no breme osamosvajanja. Projekta ni pripravljala samo po voja{ki in varnostni oziroma policijski liniji, potrebno je bilo poskrbeti za oskrbo (za {est mesecev naprej smo nakupili zalog klju~nih ìvljenjskih artiklov, ki jih v ~asu vojne ni zmanjkalo), potrebno je bilo zahtevno delo na zunanjepoliti~nem podro~ju itd. Projekt je bil zelo zahteven in ga je bilo treba odgovorno voditi. Pri tem je bilo nedvomno nekaj tveganja. Tisti, ki so od nas zahtevali podrobnej{e garancije na gospodarskem podro~ju, so zahtevali nemogo~e. Vesel sem, da je vlada delala projektno enotno, imela svojo notranjo dinamiko, na kak{ni seji tudi kak{no te`jo besedo, ker so bili o poteku in dinamiki osamosvajanja razli~ni pogledi. Nekateri ministri so delali nekoliko hitreje, nekateri so imeli tudi te`je odgovornosti kot drugi, ampak vlada kot kolektiv je delovala enotno, potem ko se je za nekaj odlo~ila. ê bi bilo druga~e, tega zbornika verjetno ne bi bilo. Demos je uspel s klju~nim delom svojega programa.

Beograd

Beograd je bil sredi{~e dveh biv{ih Jugoslavij. Obe sta bili zaznamovani z diktaturo: prva s srbsko, druga s komunisti~no. Obe nista bili voljni re{iti odprtih nacionalnih vpra{anj.

131 Novi slovenski demokraciji z osamosvojitvenimi nameni zmagovitega Demosa je pomenil Beograd vsaj dve nevarnosti: Milo{evi}evo izvajanje programa Velike Srbije in unitaristi~ni koncept ohranjanja Jugoslavije po liniji JLA, ki je ob za~eti demokratizaciji po posameznih republikah edina ohranjala sorazmerno mo~no idejno in organizacijsko enotnost. Prvi beograjski veter sta Demos oziroma nova slovenska demokrati~na oblast za~utila na dan izvolitve nove vlade v skup{~ini. JLA je ~estitala novi vladi tako, da je za~ela pobirati oro`je slovenski Teritorialni obrambi. Zaskrbel nas je tudi ljubljanski del reagiranja, saj je bil odziv na{ega predsedstva nerazumljivo obotavljajo~ oziroma za na{e pojme zelo pozen tako, da je v tistem ~asu pri{lo do posameznih odlo~itev posameznih poveljnikov oziroma odgovornih ljudi, ki so se takoreko~ na svojo roko, brez pokritja vrhovne oblasti, odlo~ili v nasprotju z ukazom JLA in so ohranili vsaj del oro`ja, kar je bilo za nas kasneje zelo pomembno. Sicer gledam na odnos z Beogradom nekako v treh linijah. Kot prestolnico nekdanje skupne dràve Jugoslavije, kot prestolnico Srbije in kot kraj, kjer je delalo kar precej Slovencev v razli~nih slu`bah. Za nas kot vlado in za Slovenijo v celoti je bilo klju~no vpra{anje, kako uresni~iti projekt osamosvojitve v odnosu do nekdanje skupne dràve oziroma klju~nih ljudi v tej dràvi. Eno je bilo seveda predsedstvo, drugo je bila Markovi}eva vlada (vklju~no z JLA), tretje so bile druge institucije. Govoril bom predvsem o odnosu do Markovi}eve vlade. Mi smo èleli osamosvojitev izpeljati miroljubno, z dogovorom. Znano je, da nam to ni uspelo. Ko sem bil maja 1990 prvi~ na seji zvezne vlade, sem si zapisal, da bi moral tisti, ki se ni zavedal, da Jugoslavija uga{a, na tisti seji spoznati, da gre h koncu. Ante Mar- kovi} je {e nastopal kot mo`, ki naj bi obvladoval Jugoslavijo, vendar prakti~no realne mo~i ni imel ve~. Na seji vlade sem sli{al zelo razli~ne jezike. Ne mislim na na{o dosledno slovensko ali makedonsko govorico: sli{ali smo razli~ne politi~ne govorice, ki so bile dale~ od enotnosti. Veliko je zadev, ki so deloma è popisane, deloma {e bodo. Mi smo nastopali v teh kontaktih z zvezno vlado, bodisi s predsednikom, bodisi z drugimi, mirno in formalisti~no. Pojasnjevali smo demokrati~no sprejete odlo~itve razli~nih vej slovenske oblasti. Mislim, da na{ih odlo~itev glede rekrutov nekaj ~asa sploh niso vzeli zares. V tej zvezi je bila zanimiva, vsaj navzven, razlika med tem, kar je govoril Markovi} in tem, kar je govoril zvezni sekretar za ljudsko obrambo general Veljko Kadijevi}. Markovi} je bil tr{i od Kadijevi}a in je ve~krat razlagal, da brez njega ne moremo ni~. Ko sva bila s slovenskim ~lanom jugoslovanskega predsedstva dr. Janezom Drnov- {kom pri Kadijevi}u in smo obravnavali vpra{anje rekrutov, se je obna{al zelo formalisti~no, reko~: "V redu, vi ste se odlo~ili, mi to jemljemo na znanje, vendar dokler tega dejanja ne boste izvedli, se moramo obna{ati formalno. Ker smo {e skupaj in veljajo taki in taki zakoni, bomo mi zahtevali in vztrajali na tem, da boste vi rekrute po{iljali. Ko pa boste razglasili dràvo, bo nastopilo novo formalno stanje, ki ga bomo potem vzeli v ozir." Ni ravno zagotovil, da nam bodo dali mir, ~eprav sem ga razumel v tem

132 smislu. Nedvomno je bil manj groze~ kot Markovi}, ki je formalno tudi podpisal ukaz, na osnovi katerega je JLA napadla Slovenijo. Vpra{anje rekrutov je bilo seveda tisto, o katerem smo imeli veliko debat. V Beo- gradu sem bil na to temo v razli~nih sestavah: z ministrom Janezom Jan{o, enkrat s predsednikom skup{~ine dr. Francetom Bu~arjem, enkrat z Drnov{kom pri Kadijevi}u, enkrat tudi s predsednikom predsedstva Milanom Ku~anom. Glede predsedstva samo kratka omemba. Ko sem bil pri predsedniku predsedstva Jugoslavije dr. Borisavu Jovi}u, se je obna{al dokaj formalisti~no in ni~ moralisti~no in dejal: "V redu, vi ste se tako odlo~ili, to bo {lo v tej smeri ". Jovi} ni izrazil kak{nega posebnega nasprotovanja. Kasneje sem sli{al, da naj bi po mojem odhodu dejal: "Jo{ jedna slovena~ka deklaracija." Zame je ta stavek posebej pomenljiv in ga nisem sli{al samo z njegove strani. Del na{ega uspeha je izhajal tudi iz podcenjujo~ega odnosa Beograda do nove slovenske oblasti, ki ji o~itno niso pripisovali tako resnih namenov, {e posebej ne po voja{ki strani. V to sem prepri~an, {e zlasti glede na odnos, ki ga je kazal Markovi}, ki mu je do zadnjega doma in na tujem lojalno pomagal podpredsednik jugoslovanske vlade @ivko Pregl. Kar zadeva Slovence v Beogradu, naj se ustavim è pri odhodu Ku~ana oziroma slovenske partijske delegacije s kongresa ZKJ. Tu ne morem biti prav ni~ senti- mentalen, ne glede na to, v kak{nem zaporedju in s kak{no hitrostjo je kdo od{el. Kam pa bi sicer {li takrat na{i komunisti, ~e ne v Ljubljano. Oni so prvi vedeli, da je zgodbe s komunizmom in njegovim internacionalizmom konec, da se bo treba spet poprijeti nacionalne ideje. Bolj{e oziroma druge destinacije od Ljubljane ni bilo. Del beograjskih Slovencev kot @ivko Pregl in ~lan jugoslovanske vlade dr. Rado Bohinc, so ostali z Markovi}em, del jih je pri{el domov in so se vklju~ili v projekt osamosvojitve, del jih je, kljub temu, da so ostali v Beogradu, podpiral osamosvojitev. V okviru na{ih poskusov dogovornega doseganja na{ih ciljev z jugoslovansko oblastjo, je bil tudi slovensko-hrva{ki poskus s preureditvijo Jugoslavije v mehko konfederacijo. V okviru karavane predsednikov ta predlog s srbske in ~rnogorske strani ni bil potrjen. V to je tudi malokdo med nami verjel. Ta poskus je marsikoga zanihal, ~e{, vlada odstopa od projekta. Predlog je predpostavljal najprej ustanovitev samostojnih dràv, potem pa suvereno odlo~itev vseh za sodràvje. Kot dobrih sedemdeset let prej Avstro-Ogrska, se tudi Jugoslavija ni bila sposobna preurediti v novo kakovost brez koncepta dominantnega naroda. Slobodana Milo{evi}a osebno nisem sre~al nikoli, ves ~as pa smo se sre~evali z njegovo politiko. Znamenita kraja 22-ih milijard iz Narodne banke Jugoslavije, za kar enajst dni nista vedela ne predsednik zvezne vlade Ante Markovi}, ne viceguverner Mitja Gaspari in kar se je kon~alo pravzaprav brez vsakr{nih posledic za tatove, nam je kasneje pomagala pri prepri~evanju ZDA. Ko smo obiskali namestnika dràvnega sekretarja ZDA Lawrenca Eagelbergerja, ta ni bil pripravljen sprejeti na{ih politi~nih razlogov za osamosvojitev, ob razlagi srbske kraje v NBJ pa je dejal: "ê je tako, pa res ne morete ìveti skupaj v isti dràvi." Posebej sem si zapomnil njegove besede: "Do facts. We will reconsider our position ".

133 Beograd smo pred napadom JLA doìveli po Markovi}evi liniji {e z njegovim obiskom nekaj dni pred razglasitvijo dràve. Razgovor v vladi je bil mu~en, z obilo ponavljanja vkopanih pozicij. Med stavki, ki sem se jih pri Markovi}u ob tej prilo`nosti najbolj zapomnil, je naslednji: "Brez mene ne boste dobili niti dolarja. Zahod je z menoj." Na ve~erji istega dne, po sre~anjih Markovi}a z vodstvi nekaterih strank, je v vili Podro`nik celo namestnik sekretarja za ljudsko obrambo kontraadmiral Stane Brovet deloval bolj odprto, vendar premik ni bil mogo~. Sledila je àlostna avantura, ki se {e ni povsem kon~ala. Beograd je treba omeniti {e po liniji diplomacije. Diplomati iz Beograda so nas obiskovali, spra{evali in prete`no diplomatsko svarili pred mo`nimi {kodljivimi posledicami na{ih odlo~itev. êprav je bilo Sloveniji te`ko dajati za zgled Milo{evi}evo politiko, je imel Beograd v odnosu do diplomacije prednost doma~ega terena, ki jo je tudi izkori{~al. Ob na~elnem priznavanju na{e pravice do demokracije in samoodlo~be so nam diplomati ve~krat postavljali vpra{anja o {kodljivosti dezintegriranja v ~asu, ko se Evropa integrira. Na{ odgovor je bil, da potrebujemo vsaj en dan svobode, da se bomo enkrat v na{i zgodovini lahko svobodno in v miru odlo~ili, s kom in kako èlimo ìveti. V Evropo se lahko integrirajo samo suvereni in demokrati~ni subjekti.

Mednarodni okvir

Osamosvojitev brez {irokega mednarodnega priznanja je bila na pol opravljeno delo. Zato je bila ena od klju~nih nalog osamosvojitvene vlade (in ne samo nje) delo za mednarodno priznanje. Takratni mednarodni okvir je bil po eni strani naklonjen na{i osamosvojitvi vsaj glede na politi~ne posledice padca berlinskega zidu in glede na prevladujo~o politi~no smer v takratni Evropski skupnosti. Po padcu berlinskega zidu se je prej ideolo{ko trdo razdeljena Evropa zrahljala. Odprta je bila pot demokratizaciji in suverenizaciji narodov. V tem smislu se nam je zgodovina nasmejala. V Evropski skupnosti je takrat prevladovala demokr{~ansko-konservativna linija. Kot vodilni politik jo je poosebljal nem{ki kancler Helmut Kohl, ki je imel tudi mo~no vlogo v obeh internacionalah: v Zvezi evropskih kr{~anskih demokratov in Evropski demokrati~ni uniji (EDU), ki jo je sicer vodil avstrijski zunanji minister Alois Mock. Ve~ina v Evropskem svetu ni imela na~elnih te`av v zvezi z razumevanjem pravice do samoodlo~be, ~eprav tudi znotraj te linije ni {lo vedno vse gladko, nedvomno pa bistveno druga~e kot v socialisti~ni internacionali. Preden je francoski predsednik François Mitterand na svojem vikendu nazdravil svojemu slovenskemu prijatelju, slikarju Zoranu Mu{i~u Na Tvojo Slovenijo!, je bilo potrebno veliko truda in potrpljenja. Kohl, pape`, Mock in komisar Evropske skupnosti za zunanje zadeve Hans van den Broek so bili med tujimi politiki tisti ljudje, ki so po mojem mnenju najmo~neje prispevali k na{emu priznanju. Podpirali oziroma razumeli so na{e razumevanje pravice do narodne samoodlo~be. Ker Slovenija {e ni bila dr`ava, po vladni oziroma ministrski liniji pred osamosvojitvijo uradno nismo mogli do pomembnih politi~nih

134 odrov oziroma visokih kontaktov. Pomagalo pa nam je dejstvo, da so bili Slovenski kr{~anski demokrati (SKD) kot edina vladna stranka hitro sprejeti v Evropsko zvezo kr{~anskih demokratov (s pomo~jo zgodovinske SLS) in v Evropsko demokrati~no unijo. Kot predsednik stranke SKD sem imel v tem okviru tako neovirano mo`nost komuniciranja s takratnimi vodilnimi evropskimi politiki. Posebej pomembna so bila redna letna sre~anja predsednikov strank in vlad v okviru obeh internacional, ki sta podpirali demokratizacijo v nekdanjih komunisti~nih dràvah. Ta sre~anja so omogo~ala predstavljanje in uveljavljanje slovenskih interesov na enakopraven na~in v krogu takrat odlo~ujo~ih evropskih politikov, kot tudi znotraj frakcije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu. Politi~na izkaznica SKD je takrat bistveno prispevala k zunanjepoliti~ni verodostojnosti slovenske vlade in Slovenije. Na tak na~in sem se 1. julija 1990 (na vrhu demokr{~anske internacionale v Budim- pe{ti) prvi~ sre~al z nem{kim kanclerjem Helmutom Kohlom na {tiri o~i za pol ure. V tem pogovoru, v katerem sem mu predstavil na{e politi~ne cilje in politi~ne razmere v Jugoslaviji, je med drugim jasno rekel naslednje: "Jaz natan~no vem, kam spada Slove- nija. Mi je ne {tejemo na Balkan, vi ste kulturno civilizacijski del Zahodne Evrope. ê smo uporabili na~elo samoodlo~be pri zdruìtvi Nem~ij, ne moremo tega odrekati Slo- veniji." Rekel je {e: "Povejte pa mi, kako se lahko izognemo, da ne bi pri`gali soda smodnika na Balkanu." Takrat sem s takega mesta prvi~ sli{al omembo soda smodnika. Kanclerju Kohlu in vsem za njim, ki so postavili isto vpra{anje, je bil moj odgovor vedno enak: "Ne dovolite, da en narod v Jugoslaviji uporabi voja{ko silo cele dràve za dosego svojih namenov na ra~un drugih." Kohl je na~elno in prakti~no vodil politiko, ki je Sloveniji mo~no pomagala. Pomembno je bilo tudi, da je v Nem~iji pri{lo do zgodnje politi~ne enotnosti glede priznanja Slovenije s strani vseh parlamentarnih strank. Kohlova in tudi nekatera druga stali{~a so bila brez dvoma obetavna, vendar jih niso spremljala izrecna zagotovila podpore za primer te`kih ~asov. Na{ poloàj se je bistveno spremenil, ko smo uspe{no odgovorili na napad JLA. Potrebna so bila na{a prepri~ljiva dejanja. Potem so dràve spremenjeno stanje vzele na znanje in za~ele do nas postopoma graditi nov odnos. V tej zvezi je treba nedvomno omeniti julijski Brionski sporazum, ki je po treh mesecih odprl Sloveniji pot do dokon~nega priznanja. V skup{~ini in pred borci za samostojno Slovenijo ga je bilo ob prvi reakciji te`ko braniti. [tevilni so bili prepri~ani, da igra Evropska skupnost s posrednikom, komisarjem van den Broekom, dvojno igro. Vendar je van den Broek na Brionih (ko se je Markovi} izredno trudil, da bi sporazum spremenil vsaj za kak{no besedo ali vejico) in kasneje dràl besedo. Sredi brionskega trimese~nega roka sem se sredi avgusta 1991 ponovno sestal s kanclerjem Kohlom v njegovem vikendu na Salzbur{kem (St. Gilgen) v Avstriji. Govorila sva o vpra{anju mednarodnega priznavanja. Termin tega sestanka vsaj za Kohlovo politi~no opcijo govori, da z Brionskim sporazumom ni {lo za protislovensko zavla~evanje. Takrat sva {la v dveh urah in pol natan~no od vpra{anja do vpra{anja. Zadeve so se odvile v naslednjih petih mesecih z minimalnimi odstopanji od Kohlovih napovedi, v zvezi s katerimi se je moral {e mo~no angaìrati.

135 Ko sem doma na seji raz{irjenega predsedstva republike povedal, do kje je zadeva pri{la, so se nekateri nasmehnili ob mojih besedah, da je priznanje zrelo kot hru{ka, ki je no~e {e nih~e odtrgati. Kohl me je namre~ prosil, naj ne pritiskamo preve~, reko~, da "Slovenija ni ve~ problem, problem je kontekst, problem je Hrva{ka, problem je Bosna, pomagajte nam, da tudi to re{imo, va{e priznanje je dozorelo". Alois Mock si je kot avstrijski zunanji minister ter kot predsednik EDU v povezavi s Kohlom in van den Broekom ter ob stalni asistenci predstavnika slovenske vlade na Dunaju, Karla Smolleta, mo~no prizadeval za priznanje Slovenije, {e posebej pri francoskih strankah. Tudi Sveti sede` je s svojim izrazito na~elnim zavzemanjem in z vztrajanjem na pravici do samoodlo~be, z delom v okviru Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predvsem pa z odlo~no potezo po osebnem naro~ilu papeà Janeza Pavla II., ko je dva dni prej kot Evropska skupnost, 13. januarja 1992, priznal Slovenijo, opravil za njeno mednarodno priznanje izredno pomembno dejanje. To sem bil dolàn povedati, ~eprav bo dr. Anton Jamnik verjetno te zadeve podrobneje pojasnil.* Kot predsednik vlade sem se ve~krat sre~al s papeèm. Najpomembnej{i je bil pogovor z njim poleti 1991 po jutranji ma{i v Castelgandolfu (ob prisotnosti dr. [tefana Faleà). Po tem pogovoru smo lahko ~utili papeèvo osebno zavzetost za slovensko stvar. Ob njegovem prvem obisku v Sloveniji se je na sprejemu na gradu Brdo tistega sre~anja spomnil sam od sebe in dejal: "Takrat v Castelgandolfu se je za~elo." V pa- peù, ki je imel za seboj te`ko osebno izku{njo komunizma, smo imeli mo~nega zaveznika. To omenjam posebej zaradi resnicoljubnosti in zato, ker menim, da ne kaè dajati v stare ideolo{ke oklepaje nobenega od na{ih takratnih zaveznikov, kar se je Svetemu sedeù po priznanju Slovenije è nekajkrat zgodilo.

Summary

The Demos Party, Belgrade and the International Frame of Attainment of Independence

Lojze Peterle

The author presents the Demos party as a coalition of originally democratic parties, which on the first democratic elections in Slovenia in 1990 won with a programme that stressed the setting up of an independent and democratic Slovene state, and established executive power, which began with preparations for independence. The author gives some comparisons between the wars in Slovenia in 1941-1945 and in 1991. He concludes that in the latter unity of the Slovene nation was clearly expressed. The Demos party succeeded with the key part of its programme.

* O tem glej prispevek dr. Antona Jamnika Dele` Cerkve pri slovenskem osamosvajanju. Op. ur.

136 Then the author exposes the relation with Belgrade, the capital of the former common state, and the capital of Serbia. He describes the endeavours of the Slovene representatives of the government in various talks with the authorities in Belgrade. The Slovene delegations endeavoured for attainment of independence and for a peaceful departure from the former common Yugoslav state, which the Belgrade authorities wanted to preserve. The key task of the Slovene independence government was the work on international recognition. Foreign politicians that contributed most to the international acknowledgement of Slovenia were the German chancellor Helmut Kohl, the pope John Paul II, and commissioner of the European Union for foreign affairs Hans van den Broek.

137 prazna

138 Borut [uklje*

LETO 1990 IN SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV

Govoriti mi je o letu 1990 kot letu, ki je bilo za odlo~itev o slovenski osamosvojitvi odlo~ilno in prelomno. Naj za~nem pri koncu: leto 1990 se je v zadnji decembrski dekadi izteklo z izvedbo plebiscita in z razglasitvijo njegovega rezultata, ki je nedvoumno potrdil skoraj soglasno voljo prebivalcev Slovenije, da za~no pisati povsem novo poglavje svoje zgodovine. Mentalno, v ~ustvih in zavesti ter razmisleku dràvljanov, se je torej nova samostojna dràva rodila è v tistih decembrskih dneh, z vsemi dràvotvornimi prvinami, ki jih je taka odlo~itev pogojevala, realno pa se je to zgodilo skoraj natanko pol leta pozneje. Vendar je tiste decembrske dni kocka padla. Odtod naprej je {lo v bistvu le {e za operacionalizacijo tak{ne odlo~itve, o kateri nih~e ni mogel ve~ dvomiti, in za iskanje ~im manj bole~ih modalitet pri njeni izvedbi, ki je postala za vse nosilce politi~nih odlo~itev obvezujo~a. Ob tem se seveda poraja vpra{anje, kako je tak{na odlo~itev v sicer razli~no misle~ih in razli~no opredeljenih ljudeh tako sinhrono dozorela, in kak{ni so bili zunanji in notranji procesi njenega dozorevanja, da se je v razmeroma kratkem obdobju razmeroma meglena èlja in mo`nosti spreobrnila v prilo`nost, ta pa tako reko~ v zgodovinsko nujnost, ki je domala povsem izklju~evala vsakr{no oportunisti~no opcijo, strate{ki umik ali dvoumen kompromis, ki bi v razmerah, kakr{ne so v tedanji Jugo- slaviji bile, pomenil zgolj navidezno in zelo kratkoro~no pomiritev razhajanj in nasprotij. Leto 1990 je bilo, ~e pogledamo dogodke nazaj, vsaj navzven, in v primerjavi s prej{njim, razmeroma mirno in zati{no. Za nami so bili burni in dramati~ni dogodki ter zaostrovanja, povezana s procesom zoper ~etverico, s "kosovskimi dogodki", z nekaterimi znamenji, ki so kazala na nevarnost odkritega jugoslovanskega voja{kega posega v Sloveniji. Zadnji poskus neposrednega vme{avanja, ki so ga tedanje slovenske oblasti ob podpori prebivalstva vnaprej onemogo~ile, je bil napovedani velikosrbski miting z neprikritim priokusom "jogurtne revolucije", ki naj bi bil 1. decembra 1989 v Ljubljani. Vse omenjeno je bilo kulminacija nekaterih procesov, ki so se za~eli è mnogo prej, vse o~itnej{i in ~edalje manj obvladljivi pa so postajali po Titovi smrti. Zaostrovanje gospodarske, dru`bene in politi~ne krize v Jugoslaviji je klicalo po odre- {ilnem zasuku, le-tega pa so si v manj razvitem jugovzhodnem delu dràve predstavljali kot vsestransko centralizacijo in unitarizacijo dràve z zatrtjem vseh zanje nev{e~nih partikularizmov, katerih razrast je omogo~al ustavni federalizem. Na se-

* V ~asu osamosvajanja podpredsednik Socialisti~ne stranke Slovenije in njen delegat v dru`benopoliti~nem zboru Skup{~ine Republike Slovenije.

139 verozahodu dràve pa se je krepilo prepri~anje, da je izhod iz slepe ulice le v gospodarski in politi~ni demokratizaciji in pluralizmu kot edini poti za blaìtev in odpravljanje nara{~ajo~ih napetosti in nasprotij. Oba koncepta sta se zdela nezdru`- ljiva, ~eprav sta se è na za~etku leta 1990 zna{ala v nekak{ni navidezni in zasilni kohabitaciji. To leto se je za~elo s sesutjem zvezne partije, katere slovenski del se je izlo~il iz vsejugoslovanskega, stopil na pot prenove ter pristal na zavesten prestop v pluralno strukturiran politi~ni prostor, v katerem se je namenil na prvih demokrati~nih volitvah preveriti in izmeriti svojo legitimiteto. Bolj pomenljive so bile prve slovenske demokrati~ne volitve spomladi istega leta in njihov izid, ki je brez opaznej{ega pretresa utiril ve~strankarsko demokracijo v Sloveniji. Demokrati~nemu razvoju je bila s tem utrta pot in navzven se je zdelo, da so se razmere stabilizirale in normalizirale. Vendar je ostajala situacija labilna, saj so paralelno delovale sile beograjskega centralizma, ki so sicer izgubile partijske vzvode nadzora in nadvlade, sku{ale pa so ohraniti in okrepiti voja{ke, hkrati pa so izkori{~ale tudi gospodarske pritiske. Vse to se je manifestiralo zlasti v podtalnem delovanju voja{kih obve{~evalnih slu`b in v poskusih odtujitve nadzora slovenskih oblasti nad tedanjo slovensko avtohtono oboroèno silo Terito- rialno obrambo. Najprej s poskusom odvzema oro`ja, ki je sovpadal z dnevi, ko je spomladi Demosova vlada prevzemala oblast, in nato jeseni s poskusom njene popolne podreditve poveljstvu JLA, kar je privedlo do velikega vznemirjenja med ljudmi in zasedbe tedanjega Republi{kega {taba TO. Toliko o dogodkih, ki so splo{no znani, prav tako kot so znane tudi medna- rodnopoliti~ne okoli{~ine po padcu berlinskega zidu leto poprej, ki je sprostil neza- ustavljivi val demokrati~nih sprememb v vseh biv{ih dràvah vzhodnega bloka. Oba tedanja aktualna konteksta, notranjejugoslovanski in {ir{i, srednje- in vzhod- noevropski, sta prebivalcem in dràvljanom Slovenije tako reko~ narekovala razmislek o zgodovinski prilo`nosti za samoafirmacijo, za uresni~itev temeljne pravice vsakega naroda do samoodlo~be ter za vzpostavitev tak{nega dràvnopravnega okvira, ki bi jim zagotavljal mo`nost samostojnega odlo~anja o lastnem ìvljenju in prihodnosti, brez vsiljenih obrazcev in ve~nih zahtev po samoomejevanju. Tak{na prilo`nost se Slovencem {e nikdar dotlej ni ponujala tako izrazito, in {e vselej, kadar se jim je vsaj kot mo`nost prikazala nekje na obzorju, je niso znali prav zagrabiti in se pravi ~as znajti. V novej{i zgodovini, ali bolje re~eno v preteklem stoletju, se jim je tak{na prilo`nost, vsaj v obrisih, nakazala pravzaprav le dvakrat: po obeh svetovnih vojnah, ki sta se obe, prva in druga, iztekli v obse`nej{i vseevropski geopoliti~ni preustroj, v katerem pa si Slovenci ne prvi~ ne drugi~ niso znali zagotoviti ustreznega mesta. O razlogih, tudi objektivnih, zakaj je bilo tako, bi bilo mogo~e skoraj v nedogled razmi{ljati in jih analizirati, iz obeh izku{enj, ki sta zapustili precej grenkega priokusa, pa se nakazuje spoznanje, da so bili spontani uporni{ki trenutki in obdobja slovenske zgodovine izrazitej{i od tistih, ko je bilo treba premi{ljeno in zavestno uveljavljati svojo voljo, mo~ in pozitivno vizijo. Zato velja posebno pozornost nameniti tudi "notranji zgodbi" slovenske osamosvo-

140 jitve, ki se seveda ni za~ela leta 1990, ampak mnogo prej, in katere korenine br`kone segajo v nedolo~ljivo preteklost. Te`nja po avtonomiji posameznika in skupnosti, ki ji pripada, je najbr` vsakomur vrojena, ve~ja pa je teàva pri definiranju takih skupnosti in njihovem razmejevanju, kadar se med seboj prekrivajo. V devetnajstem stoletju je v tem pogledu postala povsem dominantna "nacionalna matrica", navkljub nekaterim zelo mo~nim "internacionalnim matricam", zlasti dinasti~nim, verskim in ideolo{kim, ki so si hotele ohranjati ali pridobivati primat. Slovenska zgodovinska izku{nja v vzpostavljanju ravnovesja in harmonije med nacionalnim in internacionalnim ni bila vselej najbolj sre~na ter se je nekajkrat pribliàla nevarni enostranskosti: poskusom omejevanja ali celo zanikanja. Sintagme "dom in svet", "razredno in nacionalno" in podobno izraàjo v zelo razli~nih obdobjih temeljno negotovost in nesamozavest Slovencev o njihovi primarni pripadnosti, z vsemi nesporazumi in protislovji, do katerih je tak{na razpetost ve~krat pripeljala. Kljub temu se je v desetletjih, ki so Slovencem prina{ala razli~ne izku{nje, utrjevala smer, ki je vodila od jezikovne in kulturne do postopne gospodarske in nato tudi ve~je socialno-politi~ne emancipacije. êtudi ta pot ni bila premo~rtna, in ~etudi so bili na njej ve~krat zastoji ali celo koraki nazaj, ji je mogo~e po posameznih etapah dovolj razlo~no slediti in pri tem ugotavljati "napredek". V primerjavi s tovrstnimi evropskimi procesi in skozi njihovo optiko je bil ta proces pri Slovencih seveda zakasnel, obotavljiv in se je dogajal z zamikom, hkrati pa je bilo morda prav zaradi tega mogo~e vanj vnaprej vprogramirati nekatere izku{nje, ki so delovale kot varovalka pred na- pakami in zastranitvami. Pomembno gibalo v tej "notranji zgodbi" pa je bil brez dvoma intelektualni preporod tedanjega ~asa, ki je doìvljal erupcijo prav v drugi polovici osemdesetih let dvajsetega stoletja in doìvel kulminacijo ob prelomu desetletja. Korenine tega prepo- roda segajo v obdobje notranjega disidenstva in nekonformizma, ki sta se v prej{njih desetletjih izraziteje artikulirala predvsem v kulturi in umetnosti, nato pa se {irila tudi na podro~ja refleksije in samorefleksije vseh sfer dru`benega, politi~nega in gospodarskega ìvljenja. Nemogo~e je postajalo mogo~e, pota razmisleka so postajala odprta, drzna in provokativna, poprej{nji tabuji so padali drug za drugim, intelektualna evforija svobodne, nezamejene in nesamocenzurirane misli pa je zadobila neverjetne razse`nosti. Ravni in krogi tak{ne intelektualne artikulacije so bili seveda zelo razli~ni, od Nove revije prek Mladine do dnevnega tiska in zlasti njegovih sobotnih prilog, vendar so si bili ti miselni krogi, ~etudi drug drugemu v marsi~em v nasprotju, vendarle v nekak{ni medsebojni korespondenci, i{~o~ sti~ne to~ke, pa tudi to~ke razhajanj in nesoglasij. Vendar je v tem ~asu mogo~e govoriti o {irokem dru`benem dialogu, zahtevnem in odprtem, ki je prina{al nova spoznanja in zaznave. Tak dialog so potrebovali vsi, nih~e se ni hotel iz njega izklju~evati, nih~e pa ga tudi ni mogel ve~ obvladovati ali ga uti{ati. In, kar je {e predvsem pomembno: odzvanjal je zelo {iroko ter angaìral neverjetno javno pozornost. To je bil ~as, ko je bilo treba ~asopise brati, revije kupovati in ne zamuditi radijskih in televizijskih oddaj. Mislim, da ne pretiravam, ~e pripi{em temu dialogu, v katerega se je vklju~eval

141 vsak na svoj na~in, odlo~ilno vlogo pri vzpostavljanju {irokega dru`benega konsenza o lastni dràvi ter ~lovekovih pravicah in politi~ni ter gospodarski demokraciji kot njeni vsebini in gibalu njenega razvoja. Pogled nazaj je resda vselej nekoliko poeno- stavljen in shemati~en, hkrati pa marsikdaj prodornej{i v razpoznavanju bistvenih potez, zna~ilnosti in determinant tedanjega ~asa. V takem ozra~ju so se rojevale in se med seboj prehitevale razli~ne ideje, ve~krat kontradiktorne, pospe{ujo~e ali zavirajo~e dinamiko tedanjih dogajanj. Ena med njimi je bil predlog o plebiscitu, na katerem bi se slovenski dràvljani izrekli o samostojnosti svoje dràve. Podala ga je tedanja Socialisti~na stranka Slovenije v zgodnji jeseni 1990. Tedanja vladajo~a ve~ina ga je zavrnila kot preuranjenega, tveganega, takti~no zgre{enega ali pa vsaj kot neprioriteten projekt, ki ho~e prehitevati na~rtovani in zami{ljeni potek dogodkov. Taista ve~ina je skoraj identi~en predlog le kratek ~as kasneje posvojila in ga javnosti predstavila kot neizogibnost, ter ga s svojim vplivom in avtoriteto, ki ju je tedaj uìvala, tudi uveljavila in ga sku{ala celo v zgodovino vpisati kot svojega. Zamisel o plebiscitu nam, tedanjim socialistom, ni padla z neba, ni bila hipna do- mislica, ampak rezultat dlje trajajo~ega, individualnega in skupinskega, predvsem pa zelo konsekventnega razmisleka, ki ostaja dokumentiran v {tevilnih zapisih v tedanjem dnevnem ~asopisju in periodiki. Ti so bili kasneje zbrani in izdani v knjigi Slovenija proti Jugoslaviji (Ljubljana 1992) kot verodostojen dokument ~asa, v katerem so se rojevale in dozorevale prelomne odlo~itve. Analiti~en pristop avtorjev teh prispevkov je omogo~al globinsko analizo dogajanj v tedanji razpadajo~i Jugoslaviji ter z vso metodolo{ko doslednostjo vodil v sklep, da skupni dràvi ni ve~ pomo~i, da je bila è vse od svoje ustanovitve po prvi svetovni vojni zgodovinska pomota, da se je kot kraljevina in kot socialisti~na federativna republika lahko ohranjala le s pomo~jo cikli~nih diktatorskih centralizacij, med katerimi so bila obdobja delnih popu{~anj, liberalizacij in demokratizacij le ob~asna in za~asna. Edina mo`nost za njeno nadaljnje krpanje pa bi bil nov, {e bolj sprevrèn in {e bolj represiven totalitarizem. To je seveda izklju~evalo vsakr{no mo`nost resni~ne demokratizacije, ki so jo mimo drugega terjali tudi so~asni politi~ni in dru`beni procesi v Srednji in Vzhodni Evropi. Taka misel je seveda vodila v trdno prepri~anje, da so vsi upi in napori za ohranitev Jugoslavije jalovi in iluzorni, saj bi tak{no vztrajanje pomenilo le podalj{evanje in zaostrovanje vseh protislovij, ki so bila è od samega za~etka vgrajena v skupno dràvo. Odcepitev oziroma osamosvojitev je bila slede~ tej logiki edini izhod iz slepe ulice, v kateri se je zna{la Slovenija skupaj z vsemi ostalimi deli nekdanje dràve. Plebiscit kot najbolj demokrati~no in odprto sredstvo in na~in za ugotavljanje ljudske volje pa je bil jamstvo, da bo korak v samostojnost in suverenost storjen legalno in legitimno. Seveda je bil kontekst, v katerem se je plebiscit pojavil kot odre{ujo~a mo`nost, mnogo {ir{i, saj so se v zvezi z njim nakazovala in odpirala {tevilna vpra{anja, katerih bistveno jedro je br`kone bilo, ali je osamosvojitev Slovencev v prvi vrsti nacionalni ali

142 demokrati~ni projekt, s tem pa so bila povezana tudi {tevilna vpra{anja o zasnovi in ustroju lastne dràve. Na novo je bilo treba odkriti in premisliti mnoge, dotlej neznane ali pozabljene pojmovne kategorije iz evropskega civilizacijskega izro~ila, da bi lahko postale zanesljivo jamstvo pred nevarnostjo ekskluzivizmov in zastranitev pri vzpostavljanju lastne dràvnosti v tem pogledu pa smo bili socialisti tudi kar se da konkretni, saj smo ob vseh kriti~nih pripombah do tedanje vlade vztrajali pri njeni legalnosti in legitimnosti ter ves ~as poudarjali dosledno zavezanost pravnim na~elom, ki so za vsako delujo~o demokracijo prvi in osnovi pogoj. Tudi {e po plebiscitu je tedanja socialisti~na stranka z nezmanj{ano energijo vztrajala pri veljavnosti in dokon~nosti njegovega izida ter odlo~no nasprotovala vsem poskusom, da bi bila izkazana volja ljudstva kakorkoli minimalizirana ali relativizirana. Tak{nih poskusov ni manjkalo, saj je marsikdo v tistem obdobju te`ko dojel, da so spremembe, v katere smo se zavestno podali, ireverzibilne. Treba je bilo namre~ prebiti psiholo{ki prag v spoznanju, da je lo~itev od Jugoslavije dokon~na podobno kot je bilo za marsikoga te`ko prestopiti psiholo{ki prag na za~etku desetdnevne vojne, ko je bilo treba sprejeti oboroèn spopad z JLA. Ni~ manj svojih energij pa ni socialisti~na stranka namenjala seznanjanju Evrope in sveta s slovenskimi osamosvojitvenimi argumenti in z utemeljevanjem njihove verodostojnosti. Znano in {e ne povsem pozabljeno je, da so evropski in svetovni politiki na razpad Jugoslavije gledali z zadrànostjo, dvomi in nezaupanjem, ali pa so mu celo odkrito nasprotovali in le s teàvo so bili pripravljeni spreminjati svoje predstave o geopoliti~nem ustroju ob~utljivega evropskega obmo~ja, na katerem je dolga desetletja dominirala navzven razmeroma uspe{na in celo ugledna dràva. Socialisti smo sku{ali v pismih svojim evropskim somi{ljenikom, pa tudi tedanjim najodgovornej{im evropskim politikom pojasniti globlje razloge, ki so utemeljevali slovensko odlo~itev in tudi ta prispevek je br`kone utrl pot ve~jemu razumevanju za slovenske te`nje predvsem v Zahodni Evropi ter utiranju poti njenemu mednarodnemu priznanju. Pogled nazaj lahko zavaja v idealizacijo dogodkov in okoli{~in, {e zlasti, ~e smo bili v njih dejavno udeleèni. Ponovno prebiranje in analiziranje avtenti~nih zapisov iz tistega ~asa je lahko opozorilo, da osamosvojitveni procesi niso bili brez disonanc, ki so odzvanjale tudi {e mnogo pozneje v è samostojni dràvi, in odzvanjajo pravzaprav tudi {e danes. Tak{ne disonance v zgodovini evropske dru`bene in politi~ne misli niso redke, saj so trenutki, ko se volja in spoznanja ujamejo na istih valovnih dolìnah, redki in izjemni. Tudi dozorevanje slovenske misli o osamosvojitvi je bilo postopno, ponekod hitrej{e, drugod bolj obotavljivo in previdno, pri nekaterih bolj ~ustveno, pri drugih bolj razumsko motivirano. Je pa morda prav v tistem jesenskem ~asu leta 1990 v plebiscitnih razpravah è vzniknila kal politi~ne prera~unljivosti, ki se je nobena politi~no strukturirana skupnost ne more izogniti. Slovenci smo pa~ iz obdobja naivnosti za~eli prehajati v obdobje politi~ne in ideolo{ke diferenciacije in v vse zavestnej{e izkazovanje volje do mo~i. To pa so navsezadnje atributi "politi~nega naroda", v katerega smo se za~eli s plebiscitom in kasneje z razglasitvijo samostojnosti vse hitreje preobraàti.

143 Plebiscit sam, v katerega se je, ko `e re~eno, leto 1990 izteklo, je bil seveda edinstvena in neponovljiva manifestacija ljudske volje, s presenetljivo visoko udele`bo in presenetljivo soglasnim izidom. Le da sta le malo koga tak odziv in izid zares presenetila, saj je bilo v preprosto plebiscitno vpra{anje vgrajenih toliko energij, pri~akovanj in vizij, s katerimi se je lahko skoraj vsakdo identificiral. Vse te energije, pri~akovanja in vizije pa niso bile od v~eraj bile so kulminacija vseh preteklih spoznanj, izku{enj, upov in razo~aranj, ki so ~akali trenutek, da se lahko izrazijo. Ta trenutek je nastopil konec leta 1990.

Summary

The Year 1990 and the Slovene Attainment of Independence

Borut [uklje

The author writes in his contribution about the year 1990, which was for the decision on Slovene independence a turning point. It began with the falling to pieces of the Yugoslav federal party, which the Slovene part quit. In spring the first Slovene democratic elections took place, which set path for the multiparty democracy in Slovenia. The tendency for a universal emancipation of the Slovene nation and the idea of an own state, that gradually matured through decades and of which the principal carriers were Slovene intellectual circles, that, although in many issues in opposition, but collectively cooperated in a wide social dialogue, was growing stronger. New ideas emerged and one of them was the idea about the plebiscite, which the Slovene socialists have submitted. They insisted after the plebiscite on validity and finality of the plebiscite, and acquainted Europe and the world with arguments for Slovene attainment of independence. At the end of the year 1990 the plebiscite was realised, and it confirmed the decision of Slovenes for an independent state.

144 Janez Jan{a*

VOJA[KE PRIPRAVE NA SLOVENSKO OSAMOSVOJITEV

Za za~etek bi dejal, da smo, vsaj Ministrstvo za obrambo in pa tudi v Ministrstvu za notranje zadeve, takoj po kon~ani vojni naredili zelo podrobne analize najpomembnej{ih dogodkov. Ministrstvo za obrambo je takoj, è v letu 1991, ko so bili spomini {e sveì in ko se stvari {e niso zgubile, sku{alo zbrati ~imve~ dokumentacije. Spominjam se, da smo è poleti v Ministrstvu za obrambo opravili analizo dogodkov, priprav in same izvedbe vojne za Slovenijo s kar velikim {tevilom udeleèncev. Povzetek analize ali pa dve klju~ni ugotovitvi iz nje sta bili naslednji: prva je bila, da je bila vojna za Slovenijo oziroma da je bila obramba Slovenije leta 1991 dobro pripravljena. Slovenija je bila pripravljena na poseg Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in tudi na druge mo`ne oblike agresije. Druga ugotovitev iz te analize je, da je bilo v ~asu vojne za Slo- venijo pripravljenih in izvedenih veliko so~asnih aktivnosti in da je bila formula strate{kega uspeha na{e obrambne vojne v tem, da smo uspeli z hitrim menjavanjem teì{~nih aktivnosti od politi~ne akcije do medijske propagande pa do pogajanj, obo- roènega boja, oviranja in blokad, do diplomatskih aktivnosti. V istem dnevu smo v tistih klju~nih dneh konec junija v~asih tudi trikrat prenesli aktivnosti iz enega teì{~a na drugo. Jugoslovanska vojska temu ni sledila, Beograd temu ni sledil, edina svetla izjema pri njih je bila diplomacija. Od vseh federalnih struktur nam je jugoslovanska diplomacija v prvih dneh vojne naredila {e najve~ {kode. Pri raz~lembi obrambnih priprav in vojne se osredoto~am zgolj ne nekatere poudarke. Tudi drugi avtorji omenjajo {ir{e okolje, v katerem so potekale obrambne priprave v letu 1990 in v letu 1991. Jaz bi jih omenil pet. Leta 1990 smo ìveli v Socialisti~ni federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ), v dràvi, ki je razpadala predvsem zaradi dejstva, da smo v eni dràvi imeli dva politi~na sistema. Slovenija in Hrva{ka sta izvedli demokrati~ne volitve, imeli smo demokrati~no izvoljeno oblast. V Srbiji in nekaterih drugih republikah nekdanje Jugoslavije tega ni bilo in pogajanja v tak{nih okvirih niso bila mo`na. Na Zahodu temu niso verjeli, velikokrat so nam dejali, zakaj se ne pogajate z Milo{evi}em? Trajalo je osem let, da so tudi oni spoznali, da se z njim pa~ te`ko pogaja{, ker ni~, kar je dogovorjeno, ne drì. In tudi Nato je moral na koncu uporabiti oboroèno silo,** potem, ko so spoznali, da s pogajanji ne bo ni~. Na{e osamosvajanje je tudi padlo v ~as razpada Var{avskega pakta in v ~as velike bojazni na Zahodu, da bo pri{lo do divje dezintegracije Sovjetske zveze, do mo`ne nekontrolirane uporabe ali nesre~e z jedrskim oro`jem. In to dejstvo je negativno vplivalo na odnos mednarodnega okolja do nas. Ker

* V ~asu osamosvajanja republi{ki sekretar za ljudsko obrambo / minister za obrambo Republike Slovenije. ** Mi{ljeno je voja{ko posredovanje sil Nata proti Zvezni republiki Jugoslaviji leta 1999. Op. ur.

145 se je na Zahodu javnost oziroma ve~ina dràvnikov bala, da bo razpad Jugoslavije negativni vzor za Sovjetsko zvezo, je prakti~no 95% zahodnih politikov, ko je govorilo o Jugoslaviji, sicer omenjalo nujnost demokratizacije, potem pa è v drugem stavku reklo, da podpirajo enotno Jugoslavijo. Naslednja stvar, ki je bila izredno pomembna tudi z obrambnega vidika, je dejstvo, da smo se osamosvajali na podlagi plebiscitne odlo~itve. Vsi, ki so sodelovali v obrambnih pripravah in kasneje v vojni, so vedeli, da odlo~itve ni sprejel nek politi~ni organ ali institucija, ampak, da je {lo za odlo~itev velikanske ve~ine Slovenk in Slo- vencev, dràvljank in dràvljanov in da je ta odlo~itev nepreklicna. To je bilo zelo pomembno, {e posebej takrat, ko je bilo v politiki nekaj oklevanja, ali vendarle narediti tisto, za kar smo se odlo~ili. [e posebej spomladi leta 1991 smo bili pri~a spopadu dveh konceptov. Eni so trdili, da ustvarjanje slovenske vojske nima nobenega pomena, da vsak dinar, ki ga damo za ustvarjanje lastne obrambne mo~i predstavlja miniranje slovenske nacionalne identitete, ker bo toliko manj denarja za {olstvo, zdravstvo itd. V takratni vladni koaliciji Demos je na drugi strani bilo dokaj radikalno vzdu{je v smislu odlo~nih ukrepov osamosvojitve in v parlamentu oziroma takratni skup{~ini, kjer sta se ta dva koncepta spopadala, je bilo mnogokrat zelo vro~e. Tistih ~asov se nekateri najraje ne bi spominjali, ampak Zakon o obrambi, Zakon o voja{ki dol`nosti smo sprejeli z enim ali dvema glasovoma ve~ine. ê teh glasov ve~ine ne bi bilo, tudi slovenske osamosvojitve ne bi bilo. Po drugi strani pa je takrat, ko je {lo za ustavne odlo~itve è septembra leta 1990 in tudi spomladi leta 1991, ko smo prekinili po{iljanje nabornikov v JLA, bilo vendarle mo`no dose~i dvotretjinsko ve~ino in sprejeti te ustavne odlo~itve. Kljub temu pa {e enkrat poudarjam, da je bilo nerazumevanje vloge realne sile pri nastajanju dràve v tistih ~asih precej ve~je, kot pa bi si kdo danes èlel priznati. Naj spomnim samo na tako imenovano Deklaracijo za mir, ki je bila podpisana v klju~nem ~asu slovenskih obrambnih priprav. V tistem ~asu smo imeli kak{nih tiso~ ljudi vpoklicanih na voja{ke vaje, ~asopisi pa so objavili Deklaracijo za mir, kjer je pisalo, da Slovenija ne potrebuje vojske. Podpisani so bili {tirje ~lani predsedstva s predsednikom na ~elu, torej vrhovnega poveljstva Teritorialne obrambe (TO), tretjina vlade in {e mnogi ugledni posamezniki v Sloveniji. Jaz sem takrat obiskal enoto TO na Ko~evskem, pa so me fantje obstopili in rekli sedaj pa povejte, kaj se greste v Ljubljani? Ali to, kar mi sedaj delamo ali ima to kak smisel ali ne, ~e gospodje trdijo, da Slovenija ne potrebuje vojske? V konkretne obrambne priprave, ki so bile v preteklih desetih letih ve~ ali manj popisane, se ne bom spu{~al v podrobnostih, lahko na{tejem pet, {est klju~nih zadev. Najprej odpor proti razoroìtvi Teritorialne obrambe maja leta 1991, nastanek Manevr- ske strukture Narodne za{~ite, boj za na{e nabornike, predvsem za{~ita evidenc na upravnih organih za obrambo in postajah policije. Nismo imeli zakonskih pristojnosti v zvezi s po{iljanjem nabornikov v JLA, imeli pa smo v rokah evidence in to prednost smo izkoristili v pogajanjih. Nadalje je treba poudariti reorganizacijo Teritorialne obrambe s sprejetjem ustavnih amandmajev, ko smo jeseni leta 1990 prevzeli TO v

146 slovensko pristojnost, pospe{ene oblike urjenja {e posebej spomladi leta 1991, vaje Kobra, Premik, formiranje juri{nih odredov TO, usposabljanje specialnih enot, usposabljanje posebnih enot policije itd. In tukaj nekaj stavkov ve~. Sprejetje klju~nega dokumenta je bilo 15. maja 1991, ko je takratno predsedstvo republike v raz{irjeni sestavi sprejelo smernice za obrambo Slovenije, v teh smernicah pa je bilo razdelanih {est mo`nih variant odpora ob {estih mo`nih oblikah agresije na Slovenijo ob razglasitvi samostojne dràve. [tiri od teh variant so se nana{ale na oboroèn odpor ob oboro- èni agresiji. Ta dokument je bil izjemnega pomena, kajti od 15. maja naprej smo izvajali konkretne priprave na podlagi konkretnih ocen, kaj bi se lahko zgodilo v tem primeru. V bistvu nismo iz tega na~rtovanja izpustili skoraj ni~esar, to se je kasneje tudi pokazalo. Ob agresiji je pri{lo do neke vmesne variante med 3. in 4. stopnjo, pripravljeni smo bili tudi na huj{e. Seveda ob tem nikakor ne smemo zanemariti priprave drugih struktur, ki so bile tudi obrambne narave, ne spadajo pa v sklop o`jih voja{kih priprav. Tisto, kar je bilo dejansko narejeno v ~asu vojne za Slovenijo v 90% ne zadeva oboroènega boja, ampak vse drugo in tudi tam so bile priprave zelo u~inkovite. Kar zadeva JLA, je ta najprej podcenila problem, dejansko pa general{tab JLA ob agresiji pravzaprav ni imel na razpolago bistveno ve~ sil, kot jih je prakti~no uporabil v Sloveniji. ê bi hotel uporabiti ve~je sile, bi moral è prej izvesti mobilizacijo, vendar pa razmere za to niso bile ugodne. Tudi pozneje, ko so se spopadi za~eli, se jim je ta mobilizacija izjalovila, spomnite se tiste slike s televizije, ko so matere srbskih vojakov vdrle v srbsko skup{~ino in zahtevale fante nazaj. To je bila posledica dopisa, ki ga je slovenski Rde~i kri` poslal vsem srbskim ob~inam. V njem so bili navedeni pripadniki JLA, ki smo jih zajeli in so bili v na{ih zbirnih centrih ali pa smo jih vmes è izpustili. Ta seznam, ki je pri{el skoraj v vse srbske ob~ine, je deloval kot dinamit v srbskem javnem mnenju, ki je za~elo obtoèvati jugoslovanske generale, da so izgubili vojno. To je u~inkovito ru{ilo propagando, ki so jo izvajali jugoslovanski mediji, ~e{ da je JLA v Sloveniji uspela. Skratka, JLA bi v Sloveniji te`ko uporabila ve~ sil, lahko pa bi jih uporabila bolje. Bojna uporaba sil JLA v Sloveniji je {olski primer tega, kako voja{ke enote ne smejo biti uporabljene, vendar pa so delovale na podlagi na~rta, ki je bil pripravljen za intervencijo oziroma za obrambo v primeru intervencije Nata, kar je popolnoma druga~na situacija. Tudi politi~na in psiholo{ka priprava v JLA je bila slaba, armada je bila takrat {e prete`no ve~nacionalna. Ljudje, ki so jo vodili, niso vedeli, kaj je na koncu tega procesa, oklepali so se preìvete preteklosti. Tisti, ki je vedel, to je bil Slobodan Milo{evi}, je bil v ozadju in je ~akal, kaj se bo v Sloveniji po agresiji zgodilo. Imel je dva koncepta. Prvi je bil koncept centraliziranja Jugoslavije. Tukaj so {li po kostanj v èrjavico jugoslovanski generali. Ko je stvar propadla, si je Milo{evi} iz ozadja, kjer je prej ta koncept podpiral, umil roke in obtoìl za poraz jugoslovanske vojske v Sloveniji jugoslovanske generale in dosegel njihovo zamenjavo. Potem je pre{el na koncept Velike Srbije in zaradi tega so ~lani Predsedstva SFRJ iz Srbije 18. julija 1991 glasovali za umik JLA iz Slovenije. Vedeli so, da Slovenija s silo ni ve~ osvojljiva, èleli pa so si sile in oboroìtev, ki je bila {e v rokah enot JLA v Sloveniji, potegniti iz nje in uporabiti za uresni~enje drugega oziroma rezervnega

147 na~rta za oblikovanje Velike Srbije. Premestitev preostankov mariborskega in ljubljanskega korpusa JLA v Novi Sad in Banja Luko je nazorno pri~ala o tem, kaj bo naslednji cilj jugoslovanske vojske, ki se je po porazu v Sloveniji dokon~no preoblikovala v srbsko. JLA tudi ni ustrezno reagirala po prvem {oku zaradi porazov, ki jih je v Sloveniji do- ìvela, ker je bila `rtev lastne propagande. Njihova propaganda je govorila, da so v bistvu zmagali, kar pa o~itno ni bilo res. ê pa ho~e{ kaj popraviti, mora{ najprej priznati realno stanje. Oni pa tega stanja niso priznali. Tudi premo~i v zraku, ki so jo imeli, niso dobro izkoristili. Omenil bi {e tretjo stran, to so mednarodni dejavniki, ki so tako ali druga~e vplivali na na{e priprave in na sam potek vojne. Podporo enotni Jugoslaviji sem è omenil. To je v bistvu stavek, ki je bil takrat velikokrat sli{an v tujih medijih in tudi v na{ih in smo ga bili najmanj veseli, ampak izgovarjali so ga zelo pogosto, tudi nekateri pri nas. Ob- stajala je velika razlika med ocenami voja{kih krogov v Natu in nekaterih zahodnih armadah in med ocenami med politiki v teh dràvah. Pred dvema letoma sem imel dalj{i razgovor s takratnim na~elnikom general{taba francoske armade Jean Philipom Douinom. Dejal mi je, da je Nato po 13. maju 1991 pridobil zelo natan~ne obve{~e- valne informacije, ki so kazale na to, da bo JLA v Sloveniji posredovala v primeru odcepitve. Nato je takrat pripravljal na~rt za intervencijo v Jugoslaviji. Ta na~rt je obsegal samo intervencijo v Sloveniji. Po tem na~rtu naj bi na meji med Slovenijo in Hrva{ko v primeru agresije JLA v prvem valu razmestili okrog 5000 pripadnikov posebnih enot, predvsem francoskih, in z zaporo zra~nega prostora odrezali Slovenijo od ostalega dela Jugoslavije. Njihova ocena je bila, da je Slovenija nacionalno homogena in da se lahko osamosvoji in v tej smeri so stekle tudi priprave. Glede Hrva{ke je bilo izdelanih nekaj na~rtov, nobeden pa ni doìvel resnih priprav, ker so ocenjevali, da je Hrva{ka preve~ nacionalno heterogena in da se ne more osamosvojiti brez velikega prelivanja krvi. Za Slovenijo pa je bil na~rt izdelan do take potankosti, da mi je biv{i na~elnik znal na pamet povedati mnoge kraje tukaj iz okolice nuklearne elektrarne Kr{ko in meje s Hrva{ko. Vendar je è v dneh pred agresijo na Slovenijo v politi~nih krogih na Zahodu in tudi v Natu prevladalo stali{~e, da posredovanja v korist Slovenije ne bo. Nekaj podobnega sva izvedela tudi s takratnim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom, ko sva se februarja 1991 tajno sestala s pomo~nikom generalnega sekretarja Nata Johnom Kriendlerjem v Bruslju na njegovem domu. V dalj{em razgovoru je predstavil stali{~e, po katerem se Nato najbr` ne bo vme{aval. Po tem pogovoru, podrobnej{i zapis sem è objavil v svoji knjigi leta 1992,* sva ocenila, da Nato ne bo naredil ni~ v na{o korist, da pa tudi proti nam ne bo. Morda se to danes sli{i sme{no, ampak v tistem ~asu je obstajala realna nevarnost, da Slovenijo ali pa slovenske vojake in policiste razglasijo za secesioniste, skrajneè ali celo teroriste, da uporabijo za nas

* Mi{ljena je knjiga Janeza Jan{e Premiki. Op. ur.

148 enake oznake kot se sedaj uporabljajo za Albance v Makedoniji.* Nekateri so jih tudi dejansko uporabljali, ampak to ni prevladalo. ê se spomnite so, ko je pri{lo do vojne v Sloveniji, zahodni politiki in zahodni tisk v glavnem govorili o dveh sprtih straneh in mi smo bili tega zelo veseli, ker smo se bali, da bodo oznake druga~ne. Po tem razgovoru v Bruslju smo bili vsaj nekoliko pomirjeni, jasno je bilo, da namesto nas ne bo nih~e ni~esar naredil, jasno pa je tudi bilo, da ~e bomo mi uspeli, potem Zahod ne bo proti temu nastopal z neko huj{o akcijo ali celo s silo. Nekateri v Beogradu so se zana{ali na to, da bi lahko Zahod posredoval tudi v korist Jugoslavije, {e posebej po izjavah ameri{kega dràvnega sekretarja Jamesa Bakerja 21. junija 1991 v Beogradu, ko je zelo vehementno branil enotno Jugoslavijo. Treba je seveda re~i, da je tudi slovenska diplomacija naredila veliko delo; tukaj je bila sre~na okoli{~ina, da je bil predsednik vlade Lojze Peterle v krogih kr{~anskih in ljudskih strank v Evropi è poznan in da je imel osebne stike z njihovimi voditelji. Ve~ina vlad v Evropi je bila takrat iz teh politi~nih grupacij. Dr. Dimitrij Rupel je imel dobre stike predvsem z nem{kimi liberalci, posebej z zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem in to je prevladalo, ko so v prvih dneh po agresiji na Zahodu tehtali, kaj pa sedaj. ê teh osebnih stikov in kanalov ne bi bilo, bi jugoslovanska diplomacija takrat prevladala. Danes se mi zdi, da je bila jugoslovanska diplomacija prakti~no edini del nekdanje Jugoslavije, ki je bil res motiviran za to, da dràva ostane kar je razumljivo, ker so se borili za svoje slu`be. Oni so takrat res delali no~ in dan proti nam in njihova propaganda v zahodnih krogih je bila zelo mo~na. Tega ne bi smeli pozabiti, ko gre za razli~en odnos razli~nih politi~nih grupacij v Evropi do Slovenije. ê bi bila takrat politi~na slika v Evropi tak{na, kot je danes, to se pravi, da bi imeli socialisti~ne vlade v 14 dràvah Evropske skupnosti, bi bilo za nas mnogo te`je. To je zgodovinsko dejstvo. Ve~krat so nas vpra{ali, v ~em je skrivnost, da je Slovenija uspela, {e posebej, ko so na{o osamosvojitev primerjali z Hrva{ko, Bosno in z vsem, kar se je kasneje dogajalo v preostanku biv{e Jugoslavije. Poleg politi~nih razlogov, plebiscita, nacionalne homogenosti, ekonomske razvitosti itd., je treba omeniti {e naslednje razloge: 1. Slovenija se je pripravljala na osamosvojitev v bistvu totalno. Marsikdo je po vojni za Slovenijo to nekako poenostavljal in rekel, Slovenci so uporabili nekdanji koncept Splo{ne ljudske obrambe in dru`bene samoza{~ite. To seveda ni res. Tisti, ki poznate ta koncept, veste, da so bili nekateri elementi uporabljeni, ne pa tudi koncept kot tak. Bistvo tega koncepta ni bilo uporabljeno. Bistvo koncepta SLO in DS je bil oboroèni boj kot temelj vseh dejavnosti, ki so lahko le njegova podpora. Mi nismo izhajali iz te logike. Gradili smo na stali{~u, da bomo aktivni tam, kjer smo v prednosti, in da tam, kjer nismo v prednosti, ne vodimo oboroènega boja, ampak uporabimo druga sredstva. Konkreten primer, napasti sveò tankovsko kolono, ko je v bojnem

* Navedba se nana{a na mednacionalne spopade med makedonskimi vladnimi silami in pripadniki albanske narodnosti v Republiki Makedoniji leta 2001. Op. ur.

149 razporedu in ima {e vse zaloge hrane, streliva in vode in ko so vsi spo~iti, bi bil samomor. Napasti tak{no kolono po treh, {tirih dneh, ko je kolona blokirana in vsega primanjkuje in ko morala pade, pa je povsem nekaj drugega. [lo je za vpra{anje fleksibilnosti. Skratka ni {lo za to, da bi se ravnali po {abloni. Formula uspeha na takti~ni ravni je bila v tem, da so bila uporabljena vsa sredstva prej kot oro`je. Na{ cilj ni bil uni~evati nasprotnika, ìvo silo in sredstva, ampak nevtralizirati dinamiko in ognjeno mo~ nasprotnika. In to se je dalo narediti tudi z drugimi sredstvi. 2. Naslednja stvar, ki je izjemnega pomena in kjer bi te`ko na{li primerjavo kjerkoli do takrat, je koordinacija odpora. To, kar smo mi naredili pri koordinaciji odpora in pripravah nanj, ne boste na{li v nobenih u~benikih. Koordinacijska skupina, ki je vodila odpor na dràvni ravni in podskupine, ki so bile v pokrajinah, so zdruè- vale vojsko, policijo, civilno obrambo, civilno za{~ito, pa tudi medijsko propagando, oskrbo, skratka vse. In to je delovalo. To smo uporabili bolj iz sile kot iz kak{nega genialnega premisleka, ker smo samo na ta na~in ohranili svojo prednost. In vedeli smo, in tudi to je bil nek strate{ki dejavnik uspeha, da bo informacija, pravo~asna informacija, pa tudi uporaba medijev enako mo~no oro`je kot tisto, kar je imela JLA v te`ki oboroìtvi in tukaj je bila zmaga gladko na na{i strani. ê bi hoteli iz teh analiz potegniti {e kon~ni zaklju~ek, bi bil ta naslednji: Slovenija je v tej vojni zmagala zato, ker se je za razliko od JLA, ki se je pripravljala na nekak{no vojno, kot je è bila, pripravljala na vojno, kakr{na bi lahko bila, brez {ablon. JLA je izhajala iz predpostavke, da bo na~eloma vse tako kot je bilo v ~asu druge svetovne vojne, vendar se nobena vojna ne ponovi in skrivnost slovenskega uspeha je bila v tem, da smo se pripravili na veliko mo`nosti in ena od teh se je potem tudi zgodila.

Summary

Military Preparations for Slovene Attainment of Independence

Janez Jan{a

The military preparations for attainment of independence and for securing measures for attaining independence with existing power can be divided into numerous chapters. First of all resistance regarding disarmament of the Territorial Defence in May 1991, then the formation of the manoeuvre structure of the national defence, the struggle for our recruits, and above all the protection of records at administration bodies for defence and police stations. We did not have legal competencies regarding sending recruits to the JLA (Yugoslav People's Army), but we did have in our hands the records, and we used that advantage in negotiations. Then there was the reorganisation of the Territorial Defence with adopting constitutional amendments, when we in Autumn 1990 took the Territorial Defence under Slovene competence; precipitated forms of training, particularly in Spring 1991; drills Kobra,

150 Premik; the formation of storm detachments of the Territorial Defence, qualifying of special units, qualifying of special Police units, etc. A few more sentences here. The adoption of the key document happened on May 15th 1991, when the then presidency of the Republic in a broadened composition adopted guidelines for the defence of Slovenia. In those guidelines six possible variants of resistance to six possible forms of aggression on Slovenia at proclamation of independent Slovenia were forecasted. Four of those variants related to armed resistance at an armed aggression. That document was of exceptional significance, as after May 15th we carried out concrete preparations on the bases of concrete estimations on what could happen in a concrete situation. Actually, we let out of this planning nearly nothing, which later proved so. During the aggression a kind of between variant occurred, between 3rd and 4th degrees; we were ready for the worst as well.

151 prazna

152 Igor Bav~ar*

SLOVENSKA POLICIJA IN OSAMOSVOJITEV

Tega naslova nisem izbral sam in ~e bi ga, se gotovo ne bi glasil Slovenska policija in osamosvojitev. Nekaj razlogov, zakaj ga ne bi izbral, je pojasnil è Janez Jan{a. Nobena struktura, tudi policija ne, se namre~, razen v delu, na katerega bom opozoril kasneje, na osamosvojitev ni pripravljala posebej, to je, kot lo~ena oboroèna struktura, ki je bila takrat na voljo novi slovenski dràvi. Preden navedem nekaj izhodi{~ za svoj prispevek, pa se je glede na dosedanja pri~evanja in predvsem na televizijske in filmske posnetke, ki izjemno poudarjajo oboroèni del spopada, treba zadràti ob uvodnem opozorilu. Tudi zato, ker podrobne analize o vlogi policije, organov za notranje zadeve, upravno-pravnega sektorja Ministrstva za notranje zadeve in obve{~e- valnih slu`b doslej {e niso bile opravljene. Najprej bi rad poudaril tisto, kar je bilo po mojem mnenju pomembno za celoten projekt osamosvojitve. Verjamem, da so è drugi opozorili na razmere, ki so privedle do uspe{ne obrambe v desetdnevni osamosvojitveni vojni. Opozoril pa bi na obdobje od srede osemdesetih let, to je od pojava civilnodru`benih gibanj odpora in razli~nih intelektualnih ter drugih pobud. [irile so se prek dejavnosti Odbora za varstvo ~lovekovih pravic in s tezami za novo slovensko ustavo pozimi 1989, kulminacijo pa dosegle na prvih svobodnih volitvah in z oblikovanjem vlade leta 1990. Mislim, da je bila to izredno pomembna okoli{~ina za nastanek notranjepoliti~nih razmer, ki so utemeljile program osamosvojitve. Ta je bil v veliki meri oblikovan è v kampanji za prve svobodne volitve, pozneje pa tudi v programu, ki ga je predstavila vladna koalicija. Z vrsto tedanjih pobud je bila seznanjena tudi mednarodna javnost, predvsem evropska. Razvijale so se v ~asu razpadanja tedanjega svetovnega reda dveh blokov in imperijev. V tem procesu sta razpadli Sovjetska zveza in Jugoslavija. Ome- njeni proces je zaznamovalo veliko dejavnosti, o katerih je poro~al takratni evropski in svetovni tisk. Med drugim je poro~al tudi o dejavnosti civilnodru`benih institucij, gibanj, revij in ~asopisov, ki je è tedaj segala dale~ prek slovenskih meja. Segala ni samo v prostor nekdanje Jugoslavije, pa~ pa je dosegla tudi institucije oblasti v evropskih dràvah in svetovnih prestolnicah. Druga okoli{~ina, ki je vsekakor ne bi podcenjeval, je, da se je podoben proces za- ~el tudi na Hrva{kem. Spominjam se, da smo {e v ~asu Odbora gostili hrva{ke prijatelje iz Hrva{ke demokrati~ne skupnosti (HDS) in Gotov~eve Liberalne stranke in jim pomagali izdati nekatere njihove publikacije. Takrat sem kot urednik âsopisa za kritiko znanosti urejal tiskanje in distribucijo nekaterih gradiv HDS. To, kar se je kasneje

* V ~asu osamosvajanja republi{ki sekretar za notranje zadeve / ministerza notranje zadeve Republike Slovenije.

153 zgodilo na Hrva{kem, je vzbudilo izjemen ob~utek povezanosti, ki je v tistih razmerah zmanj{ala o~itek o neki slovenski posebnosti in je vsem demokrati~nim gibanjem v Jugoslaviji, tudi v delu teh gibanj v Srbiji, dajalo pomembno razse`nost. Tako je bilo mogo~e priprave na demokrati~ne spremembe precej la`je organizirati. Menim, da je ta povezanost privedla do kasnej{ega uspe{nega sodelovanja s hrva{ko stranjo v pripravah na osamosvojitev. In to ne le na voja{kem in policijskem podro~ju. V mislih imam razse`nost na{ih obrambnih priprav. Vanje so bile vklju~ene tudi civilne strukture, ki smo jih imeli na voljo. Sodelovanje in priprave na osamosvojitev pa so seveda potekale tudi na operativni, informativni in obve{~evalni ravni z izmenjavo podatkov in izku{enj s strukturami hrva{ke oblasti. Ob~utek o na{i povezanosti je bil tudi pri tistih, ki so nasprotovali na{im prizadevanjem, bistveno ve~ji, kot je bilo to v resnici. Znano je, da se je to pokazalo v ~asu neposredne agresije na Slovenijo. Vendar je po mojem mnenju pomembno è dejstvo, da smo vzpostavili sodelovanje, ki je imelo {ir{e zaledje v razvoju v osemdesetih letih. Posebej bi opozoril tudi na okoli{~ino, ki bo morda kasneje predmet posebne znanstvene obravnave. Gre za strukturo ljudi, ki so takrat prevzeli klju~ne poloàje v aparatu oblasti. Lahko bi, to je zgolj teza, ki jo dajem v premislek, raziskali generacijski vidik tedanjega politi~nega preobrata. Predmet raziskave bi lahko bila tudi izku{enost ljudi, ki so takrat iz svojih civilnodru`benih, revija{kih, profesorskih in drugih polo- àjev stopili v aktivno politiko. To bi bilo zelo zanimivo. Predvsem se mi to zdi pomembno z vidika dela, ki ga danes opravljam v slovenski politiki in v vladi.* Danes me veliko spra{ujejo, od kod takrat táko prepri~anje v osamosvojitveni projekt glede na tedanje izjemno nenaklonjeno mnenje mednarodne politi~ne javnosti o slovenskih osamosvojitvenih prizadevanjih. Na dopovedovanje najvi{jih vrhov evropske politike in ZDA, da nam ne more uspeti in da ne obstoje razlogi, ki bi navedli katero koli evropsko dràvo na priznanje Slovenije, se nismo ozirali. To stali{~e je teden dni pred osamosvojitvijo na{im predstavnikom v Beogradu izrazil tudi dràvni sekretar ZDA James Baker. Do mednarodnega priznanja Slovenije je nato pri{lo è po {estih mesecih. To se mi zdi z vidika dela, ki ga danes opravljam in je med drugim povezano z odkrivanjem najmanj{ih odtenkov v stali{~ih posameznih dràv Evropske skupnosti do Slovenije, zelo zanimivo vpra{anje.

* * *

V slovenski policiji poglobljena analiza o njenem delovanju v osamosvojitvenem procesu, ki bi jo izdelala institucija sama, ni bila opravljena. Tudi arhivi {e niso urejeni. Ta projekt je bil prekinjen v ~asu, ko je bil minister za notranje zadeve Andrej [ter. To je velika {koda. Menim, da so temu botrovale tudi razlike v obeh strukturah, v vojski in policiji. Slovenska policija je namre~, tako kot pred vojno in med njo, poleg svoje

* V ~asu oddaje prispevka za tisk je bil Igor Bav~ar minister za evropske zadeve v Vladi Republike Slovenije. Op. ur.

154 paravoja{ke vloge, ki jo je prevzemala, ves ~as opravljala tudi svoje obi~ajno policijsko delo. Po agresiji na Slovenijo, to je v ~asu moratorija in odhoda jugoslovanske vojske iz Slovenije, je za~ela ukinjati svojo paravoja{ko dejavnost in opravljati povsem normalno policijsko delo. To ji ni dopu{~alo, da bi, tako kot je v praksi voja{kih struktur, takoj opravila analizo svojega dela. Tako ni bila narejena nujna podlaga za samo- osmi{ljevanje vloge takratne policije. Dejstvo, da je ob tem, ko je razvijala svojo paravoja{ko strukturo v sodelovanju s Teritorialno obrambo in hkrati opravljala tudi svoje klasi~no policijsko delo, je policijo postavljalo v poloàj, ko se je navzven dozdevalo, da si vojska prila{~a zasluge pri osamosvojitvi. ê danes pogledate arhive iz ~asa osamosvojitve in preverite poro~ila policijskih postaj, boste poleg poro~il o spopadih na{li tudi poro~ila o prometnih nesre~ah, nesre~ah pri delu itd. Policija torej v desetdnevni vojni za Slovenijo v nobenem trenutku ni zanemarila tudi tega dela svojih opravil. To je bila pomembna okoli{~ina takratnega dogajanja. Delovanje policije v osamosvojitvenem procesu bi lahko razdelili na {tiri dele. Z nekaterimi poudarki bi rad opozoril na to, kako pomembno je, da se zgodovinarji lotijo obravnave tega delovanja. Prvi del delovanja policije v osamosvojitvenem procesu je bilo sodelovanje na zakonodajnem podro~ju. Vemo, da je podro~je notranjih zadev è po ustavi iz leta 1974 sodilo v republi{ko pristojnost. Na podro~ju zakonodaje o notranjih zadevah tako niso bile potrebne bistvene spremembe. Spremenili smo dva zakona: Zakon o upravljanju notranjih zadev iz zvezne pristojnosti in Zakon o temeljih sistema dràvne varnosti. Slednji je poleg zakonodajnega napora zahteval povsem prakti~no demontaò biv{e Slu`be dràvne varnosti. Opravljena je bila z eno najbolj mnoì~nih upokojitev v zgodovini nove slovenske dràve. Z zamenjavo ve~ine klju~nih pozicij, a s hkratno ohranitvijo klju~nega dela operativcev v novo oblikovani Varnostno informativni slu`bi, smo opravili zelo pomembno delo. O tem ve~ pi{eta takratni predstojnik te slu`be dr. Miha Brejc in tudi Drago Fer{. Zakonodajne priprave so zadevale predvsem manjkajo~o zakonodajo, katere namen je bil vzpostaviti efektivno oblast na slovenskem ozemlju. Sprejeti so bili in v prvi {tevilki Uradnega lista Republike Slovenije 25. junija 1991 objavljeni: Zakon o dràvljanstvu, Zakon o potnih listinah, Zakon o tujcih, Zakon o nadzoru dràvne meje in Zakon o varnosti cestnega prometa. To je bilo pet temeljnih zakonov, na podlagi katerih smo vzpostavili efektivno oblast na slovenskem ozemlju. Drugi izjemno pomemben projekt, ki je potekal ves ~as na{ega dela v letu 1990, je zadeval vpra{anje meje. To je bil eden od trinajstih projektov, ki so v okviru celotnega osamosvojitvenega procesa potekali v vladi. Mejni projekt je izpeljala policija in je bil izjemno pomemben. Prvi strate{ki cilj napada na slovensko dràvo je bila osvojitev meje. Slovenska policija je tudi na meji s Hrva{ko opravila celoten posnetek terena in dolo~ila na~in, kako bo to mejo varovala z osmimi kontrolnimi to~kami. Te so bile takoj{nja tar~a agresije. Agresorske kolone so jih zavzele in uni~ile v prvem valu. Pomembna je bila tudi obve{~evalna dejavnost. Izmenjavo informacij, delo s sodobnimi elektronskimi sredstvi in vse, kar je bilo na tem podro~ju pomembno, sta

155 opravljali dve klju~ni instituciji: Varnostno informativna slu`ba Ministrstva za notranje zadeve in Varnostni organ Ministrstva za obrambo. Obe slu`bi sta imeli dobro name{~ene informatorje in tehni~no opremo, ki je pred osamosvojitvijo omogo~ila skoraj popoln nadzor vse dejavnosti Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in seveda tudi njene varnostne slu`be. Mislim, da smo bili na tem podro~ju v veliki prednosti. Manevrsko strukturo Narodne za{~ite, to je svojo obrambno komponento, smo za~eli razvijati oktobra 1990. Vojska do oboroènega spopada ni izvedela za celotno razse`nost na{ih priprav. Manevrska struktura je bila do spopada oboroèna, nekateri deli resda neposredno pred njim. Razvili smo tudi celotno koordinacijsko skupino za obrambno pripravo Slovenije z vsemi podskupinami in prepletli sistem poveljevanja Teritorialne obrambe oziroma vojske in policije. Koordinacijsko skupino je 18. marca 1991 imenovalo Predsedstvo Republike Slovenije. Vseh teh dejstev JLA ni nikoli v celoti poznala. Ta del paravoja{ke vloge, ki jo je opravila policija, je zadeval vklju~itev njenih struktur (specialnih enot takratne slovenske policije in tudi nekaterih drugih enot) v Manevrsko strukturo Narodne za{~ite. Drugi del paravoja{ke vloge policije je predvsem zadeval zavarovanje institucij slovenske oblasti. Takrat so bili izdelani na~rti za izredno zasedanje slovenske skup{~ine, ki bi, ~e tega ne bi mogli izvesti v parlamentu, zasedala v kadetski {oli v Tacnu. Bilo je {e nekaj drugih posebnih lokacij. Izredno zasedanje slovenske skup{~ine v no~i z 29. na 30. junij 1991 je bilo res sklicano in izvedeno tako, da je policija nekatere poslance pripeljala na zasedanje, kajti tedaj so se è za~ele posamezne aktivnosti, ki so onemogo~ale normalno ko- munikacijo. Posebno obdobje delovanja policije je bilo v vojni. O vojnem delovanju ne bi govoril, opozoril pa bi na vlogo nekaterih drugih slu`b. Kriminalisti~na slu`ba je opravila izjemno pomembno delo, o katerem ne vemo veliko. Z avtobusi in ponarejenimi potnimi listi je po celi takratni Jugoslaviji, predvsem pa po Hrva{kem, pobirala slovenske vojake, ki so dezertirali iz JLA in jih pripeljala v Slovenijo. Zbirni centri so bili dolo~eni na posameznih to~kah na Jadranski obali, na Hrva{kem ter v Bosni in Hercegovini. Kriminalisti~na slu`ba Ministrstva za notranje zadeve je to delala v ~asu, ko so se druge strukture bojevale. Nadalje je celotna logisti~na podpora Ministrstva za notranje zadeve opravila izjemno pomembno delo pri varovanju takratnih vojnih ujetnikov. To so bili predvsem ni`ji in vi{ji ~astniki JLA. Tudi o tem se veliko ne ve. Vendar je bila to ena od okoli{~in, ki je v dolo~enem trenutku pripeljala celo do roba novega konflikta, in sicer tedaj, ko je {lo za izpustitev nekaj prek 200 ujetih ni`jih in vi{jih ~astnikov JLA. Takrat je slovenska policija oziroma tisti del, ki je varoval ujete ~astnike jugoslovanske vojske, odigrala izjemno vlogo. To so nekatere pomembne okoli{~ine, ki jih ne smemo zanemariti, kljub dejstvu da so glavnino napada na Slo- venijo in zavzetje meja v Sloveniji prenesle strukture, ki so bile locirane na mejnih prehodih. To so bile ve~ ali manj strukture policije, ki so bile na nekaterih to~kah okrep- ljene z enotami Teritorialne obrambe. Slovenska policija je opravila pomembno vlogo tudi v ~asu moratorija. Spremljala je veliko misij, pripravljala izhodi{~a za pogajanja in v ~asu po 18. juliju 1991, ko je bil

156 sprejet odlok o odhodu JLA iz Slovenije, za~ela pripravljati svoje zadnje dejanje v osamosvojitvenem procesu. Dokon~ala ga je 26. oktobra 1991. Ta projekt je vodil Bo- ris @nidar{i~. Slovenska policija je tudi na tem podro~ju opravila pomembno nalogo. Slovenska policija je od konca oktobra 1991 vzpostavila efektivno oblast v na{i dràvi, kar pomeni, da smo nekaj mesecev pred mednarodnim priznanjem obvladovali in popolnoma nadzorovali ozemlje samostojne Republike Slovenije. Mednarodno priznanje Slovenije je bilo priznanje nekega dejstva in ne neka politi~na okoli{~ina, ki bi si jo morali izposlovati. ê relativiziram razmi{ljanja o tem, kako smo se osamosvojili, bi opozoril, da ni mogo~e re~i, da so edine dileme v tej zgodbi potekale na relaciji med oblastjo, med Demosom in takratno opozicijo. Upo{tevajo~ vse pred- priprave in meh~anje razmer v ~asu pred prvimi svobodnimi volitvami, pa tudi dileme, s katerimi smo se sre~evali med osamosvojitvenim projektom, bi rekel, da gre temeljni razlog za sproìtev tega projekta iskati v dilemah in vpra{anjih, ki smo si jih postavljali znotraj koalicije Demos. Osamosvojitveni projekt je za~el zares te~i {ele po zasedanju vrha koalicije Demosa aprila 1991 na Brdu, ko je bilo odlo~eno, da gremo smelo v osamosvojitvene priprave in ko je bil izdelan vladni projekt (s 13 podprojekti), ki sem ga vodil. Obstajala pa je razlika o tem, kdaj je pravi ~as za najbolj smele korake. Do aprila 1991 je bila zelo prisotna teza, da je treba pred odlo~ilnimi koraki na podro~ju osamosvojitve izdelati in izpeljati vse klju~ne dru`bene reforme. Predvsem priva- tizacijo slovenskega gospodarstva in v temelju spremeniti razmerja dru`bene mo~i ter razumevanje oblasti. Torej, da je treba opraviti vse, kar se je pozneje dogajalo dolgih deset let in se prakti~no kon~uje {ele danes. Obstajala pa je tudi druga, jasna usmeritev, ki je poudarjala, da je treba izkoristiti dani ~as, in ki je na koncu tudi prevladala. Pri ocenjevanju osamosvojitve je zato treba upo{tevati resni~ne okoli{~ine in tudi iskanja pravega na~ina oziroma pravih odgovorov na zahteve tistega ~asa.

Summary

The Slovene Police and Independence

Igor Bav~ar

The activity of the Police in the process of attainment of independence concerned four main spheres. The first was cooperation with the legislative authority. In the field of legislation the Law on management of internal affairs from the up to then federal jurisdiction, and the Law on the foundations of the system of the State security have been changed. Some other legal foundations were assured that enabled Slovenia to establish effective authority on its territory. The Law on citizenship, the Law on passports, the Law on foreigners, the Law on control of the state border and the Law on safety of road traffic were adopted. The next field, in which the Police were directly active, was guarding the border. The Police guarded on eight border points 546

157 kilometres of the border with Croatia. Those points were attacked and destroyed already during the first wave of aggression upon Slovenia. A very important field was the intelligence service activity. The Security Information Service of the Ministry for Internal Affairs and the Security Service of the Ministry of Defence were acquiring all important information. The fourth main field of the activity of the Police in the process of attaining independence were their paramilitary role and inclusion of special units of the then Slovene Police into the Manoeuvre structure of the National Defence. Along the military activity of the Police structures individual police services performed important tasks during the process of attainment of independence. The criminalist service was across the then Yugoslavia collecting by buses Slovene soldiers that deserted from the JLA (Jugoslovanska ljudska armada Yugoslav People's Army). The logistic support of the Ministry of Internal Affairs was of exceptional importance in guarding the captured officers of the Yugoslav People's Army. It was also very important that the Police were carrying out their classical police work during all the time of the war for Slovenia. After the departure of the Yugoslav People's Army from Slovenia in October 1991, a few months before international recognition, the Slovene Police were in complete control and supervision of the territory of the independent Republic of Slovenia.

158 Dimitrij Rupel*

MEDNARODNO PRIZNANJE SLOVENIJE

Pridobivanje mednarodnega priznanja Slovenije je eno od posebej pomembnih po- glavij procesa slovenskega osamosvajanja, od katerega je preteklo è deset let. Ta pomembni atribut dràvnosti je Slovenija pridobila 19. decembra 1991, ko so jo priznale Nem~ija, Islandija in [vedska (priznanja Hrva{ke in nekaterih dràv, ki so nastale na podro~ju prej{nje SZ, smo pridobili sicer è prej, vendar so imela ta sicer pomembna priznanja v takratnih mednarodnih okoli{~inah nekoliko manj{o mednarodno teò). Slovenska zunanja politika je s klju~no in pomembno nalogo pridobivanja mednarodnega priznanja za~ela po koncu vojne. [ele takrat konec junija in v za~etku julija 1991, v ~asu zasedanja na Brionih je pravzaprav slovenska zunanja politika za~ela funkcionirati. Kot takratni zunanji minister sem se zavedal velike odgovornosti, {e posebej zaradi dejstva, da so moji kolegi svoj del naloge pri osamosvajanju zelo dobro opravili. Pri delu so me motivirali uspehi na{e politike v slovenskem parlamentu, ki ga je vodil dr. France Bu~ar, delovanja slovenske vojske, ki jo je vodil Janez Jan{a, in slovenske policije, ki jo je vodil Igor Bav~ar. Vendar sem se zavedal, da neodvisnost in samostojnost brez mednarodnega priznanja kljub uspe{nemu plebiscitu in notranjepoliti~nim uspehom ne bi veliko pomenila. Mednarodno priznanje je predstavljalo poseben problem zaradi sklopa okoli{~in na mednarodnem politi~nem prizori{~u. V naj{ir{em smislu sta okoli{~ine oblikovala dva medsebojno povezana dogodka padec berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze. Razpad Jugoslavije so zato {tevilni svetovni politiki {teli za svetovno katastrofo in so ponavljali, da enostranskih korakov posameznih delov dràve ne bodo priznavali. Za- to je bila poglavitna naloga slovenske zunanje politike predstaviti pravo vsebino in namen na{ega delovanja in dati na{im "enostranskim korakom" mednarodni objektivni kontekst. Za uspe{nost prizadevanj za priznanje Slovenije na mednarodnem prizori{~u smo morali seveda reorganizirati slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve. Takoj po razglasitvi neodvisnosti sem vse Slovence, ki so delali v jugoslovanski diplomaciji, povabil k sodelovanju in vsi so se vabilu odzvali. V tistem klju~nem ~asu smo morali skrbeti za dobre stike s sosednjimi dràvami in z drugimi dràvami, ki so doìvljale nam podobno usodo. Septembra 1990 smo vzpostavili diplomatske odnose z Estonijo, Latvijo in Litvo, ki so imele za razliko od nas to sre~o, da se z Rusi niso lo~evali na nasilen na~in. Ves ~as smo se pogovarjali in

* V ~asu osamosvajanja republi{ki sekretar za mednarodne odnose / minister za zunanje zadeve epub-R like Slovenije.

159 dogovarjali s sosednjimi dràvami, {e posebej z Avstrijo in Italijo ter s Hrva{ko, ki je doìvljala podobne velike spremembe kot Slovenija. Skrbeli pa smo tudi za stike s tistimi, ki so imeli odlo~ilno vlogo na svetovnem politi~nem prizori{~u z nem{kim zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscher- jem, avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom in italijanskim zunanjim ministrom Giannijem de Michelisom. Slednji je sicer v za~etku obetal Sloveniji kar àlostno prihodnost, vendar se njegove napovedi niso uresni~ile in je tudi sam spremenil stali{~e do svojih napovedi. Na nek na~in je bil vezan z odlo~itvami takratne socialisti~ne internacionale, ki je bila zelo zadràna do osamosvojitvenih gibanj, vendar je v koaliciji s kr{~anskimi demokrati navsezadnje v italijanski vladi pri{lo do pozitivnega odnosa do Slovenije. [estnajstega decembra 1991 so dràve Evropske skupnosti na pobudo de Michelisa v Bruslju sklenile, da bodo priznale Slovenijo in Hrva{ko, vendar bo odlo~itev stopila v veljavo {ele 15. januarja 1992 brez ponovne razprave. Ne glede na to skupinsko odlo~itev vseh ~lanic pa je Nem~ija priznala Slovenijo è 19. decembra 1991; isti dan sta nas priznali tudi Islandija in [vedska. Teh prvih priznanj smo se zelo veselili. V celoti gledano ~as od odlo~itve o samostojnosti od trenutka, ko je slovenski parlament sprejel ustrezne listine do mednarodnega priznanja ni bil dolg. Minilo je {est mesecev. Vse, ki smo sodelovali v procesu osamosvajanja, kot tudi dràvljane, ki so nas podpirali, je vodila visoka stopnja samozavesti in enotna usmeritev, da Slovenci izkoristimo zgodovinsko prilo`nost in dobimo svojo dràvo. Re~i moram, da sem zadovoljen s tem, kar je Slovenija dosegla v zadnjih desetih letih. K temu je po svojih mo~eh prispevala tudi slovenska zunanja politika. Petnajstega januarja 1992 se je torej uspe{no zaklju~il boj za mednarodno priznanje nove slovenske dràve. Vrhunec na{ega osamosvajanja je bilo priznanje ZDA, 7. aprila 1992, in v~lanitev v Organizacijo zdruènih narodov maja 1992. Slovenija je takrat za~ela vzpostavljati svoj zunanjepoliti~ni sistem in mreò diplomatskih predstavni{tev. Najprej smo si pomagali s tremi predstavni{tvi, ki so za~ela delovati è pred polnim funkcioniranjem dràve Slovenije, to je v Bruslju, v Washingtonu in na Dunaju. V veliko pomo~ so nam bili tudi predstavniki na{ih podjetij v tujini. Samostojna Slovenija je postala svetovno dejstvo, kar pri~ajo tudi pomembni dogodki v zadnjem ~asu vrh BushPutin na primer.* Na to smo lahko vsi skupaj zelo ponosni. Slovenija danes nadaljuje pot, ki jo je za~ela pred desetimi leti tokrat z druga~- nimi nalogami. Prizadevamo si postati ~lani Evropske skupnosti in Severnoatlantskega zavezni{tva in verjamem, da nam bo tudi to kmalu uspelo.

* Mi{ljeno je vrhunsko sre~anje predsednikov ZDA in Ruske federacije Georga W. Busha in Vladimirja Putina 16. 6. 2001 na Brdu pri Kranju. Op. ur.

160 Summary

The International Recognition of Slovenia

Dimitrij Rupel

Many world politicians considered the disintegration of Yugoslavia a universal catastrophe and repeated they would not acknowledge one-sided steps of individual parts of the state. Thus the main task of the Slovene external policy was to present the actual content and intention of the Slovene independence endeavours, and to give the so-called "one-sided Slovene steps" an international objective context. The Slovene foreign policy began with its key and important task of acquiring international recognition after the end of the war. Only then at the end of June and at the beginning of July 1991, during the time of the session on Brioni it actually started to function. An important part of the then foreign policy activity of Slovenia were contacts with those who played a decisive role on the global political scene the German foreign minister Genscher, the Austrian foreign minister Mock, and the Italian foreign minister De Michelis. To the initiative of the latter the states of the European Community acknowledged on December 16th 1991 Slovenia and Croatia. The acknowledgement was put in force on January 15th 1992. Irrespective of this collective decision of all members of the EU Germany acknowledged Slovenia on December 19th 1991. Island and Sweden acknowledged Slovenia on the same day. The time from the proclamation of independence of Slovenia on June 25th 1991 to its international recognition was not long. Only six months have passed from one deed to the other.

161 prazna

162 Anton Jamnik*

DELE@ CERKVE PRI SLOVENSKEM OSAMOSVAJANJU

1. Kratek pogled v zgodovino

Zgodovine slovenskega naroda ni mogo~e razumeti brez kr{~anstva in katoli{ke Cerkve, ki sta stoletja navdihovala na{e prednike, dana{nje Cerkve pa ne brez drugih nazorskih tokov, ki so vplivali na oblikovanje sodobne zavesti ljudi. Zato je treba vnovi~ odkriti in ovrednotiti korenine na{e vernosti in njihovo nenadomestljivo vlogo pri samobitnosti slovenskega naroda. Dru`beno-politi~ni pomen in vloga kr{~anstva v slovenskem narodu segata v ~as karantanskega kneza Boruta, ki je ob sre~anju z germanskimi ljudstvi spoznal prednost vklju~itve v novo nastajajo~o evropsko kr{~ansko dru`bo. Po letu 740 je tako za~ela nastajati urejena in z Rimom povezana Cerkev. Irska misijonska metoda se je na tleh Karantanije uveljavila kot inkulturacija evangelija v pristni religiozni ~ut ljudstva in njegove govorice (Briìnski spomeniki). Tudi druga misijonska smer iz oglejskega patriarhata je svoje delo utemeljila na prostovoljnem sprejemanju evangeljskega ozna- nila in na pomembnosti dobre priprave na krst. Pri tem pa seveda ne smemo prezreti dejstva, da se je slovensko kr{~anstvo narodno, kulturno in versko oblikovalo med salzbur{ko in oglejsko {kofijo skoraj tiso~ let in da so pri evangelizaciji igrale pomembno vlogo vsakokratne politi~ne razmere. V 9. stoletju sta to tradicijo nadaljevala in poglobila sveta brata Ciril in Metod in tako prepre~ila, da bi bila evangelizacija na ozemlju dana{anje Slovenije povezana zgolj s svetno oblastjo. Na prehodu iz fevdalnega v me{~anski dru`beni red so razli~ni apostolski redovi postali duhovna sredi{~a novega na~ina ìvljenja v nastajajo~ih mestih. V ~asu ne- urejenih razmer v Cerkvi (14. in 15. stoletje) je leta 1461 nastala nova {kofija v Ljubljani, ki je postopoma prevzela sredinsko vlogo na slovenskem etni~nem prostoru. Z novove{kim razsvetljenskim humanizmom se je v stoletjih zgrajeno soìtje med slovensko kulturo in kr{~anstvom pri~elo trgati. Do takrat enotni katoli{ki prostor je postal razdeljen. Ve~insko kme~ko in preprosto ljudstvo je ostalo zvesto katoli{ki Cerkvi. Reformacija je Slovencem prinesla prvo tiskano knjigo in nas tako postavila v takratni napredni kulturni prostor. Povezava med reformiranim klerom in svetno oblastjo pa ni spremenila duhovne podobe slovenskega ~loveka. [kofje so s pomo~jo jezuitov in kapucinov organizirali izobraèvalne in vzgojne ustanove, kar je temeljito pospe{ilo katoli{ko obnovo v 17. stoletju.

* V ~asu osamosvajanja tajnik ljubljanskega nad{kofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija [u{tarja.

163 V 18. stoletju je pri{lo do tesne povezave med dràvno oblastjo in Cerkvijo. Posle- dice so utrpeli predvsem kontemplativni redovi. Od janzenizma in razsvetljenstva je na Slovenskem druga~no pot evangelizacije ubral lavantinski {kof Anton Martin Slom{ek, ki se je vnovi~ naslonil na tradicijo irskih menihov in svetih bratov Cirila in Metoda. Slom{ek je evangelizacijo uresni~eval s kulturnim modelom, ki je temeljil na vzgoji in izobrazbi ter slovenskem jeziku kot verodostojnem sredstvu oznanjevanja. Slovenska dru`ba je bila do sredine 20. stoletja prete`no agrarna in katoli{ko tradicionalna. @e proti koncu prej{njega stoletja se je za~ela tudi politi~no oblikovati in ve~ji del prebivalstva se je zdruìl ob Slovenski ljudski stranki, v kateri so imeli precej{en vpliv tudi duhovniki. To obdobje sta posebej zaznamovali gospodarska kriza konec dvajsetih let tega stoletja in za~etek 2. svetovne vojne, s tem v zvezi pa tudi mo~ni tokovi preseljevanja v druge deèle. V tem ~asu je katoli{ka Cerkev imela odlo~ilno vlogo tako na duhovnem podro~ju (z mo~no dru{tveno dejavnostjo prek {tevilnih organizacij, npr. Katoli{ka akcija, Marijine dru`be, Orli), kakor tudi na gospodarsko-socialnem (J. E. Krek) in politi~nem podro~ju (A. Koro{ec). Izredno pomembno dejanje pri graditvi lastne samobitnosti in dràvotvornosti je bila tudi Jegli~eva ustanovitev prve slovenske gimnazije leta 1905 v takratnih {kofovih zavodih v [entvidu nad Ljubljano. Ljubljanski {kof Anton Bonaventura Jegli~ je pro- fesorjem naro~il, da pripravijo slovenske u~benike. Tako je potekal celoten pouk v doma~em jeziku in leta 1913 prva slovenska matura. Katoli{ka Cerkev v Sloveniji je v zgodovini tesno povezana z narodom, njegovo kulturo, jezikom in samozavestjo. Ob dogodkih, ki so povezani z njeno osamosvojitvijo, se je predvsem zavzemala za uveljavljanje ~lovekovih pravic pod moralnim vidikom, za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda in njegovo samostojnost. Tesna povezanost Cerkve s slovenskim narodom je razumljiva samo z vidika zgodovinskega razvoja slovenskega naroda. Mali slovenski narod je prek kr{~anstva in Cerkve stopil v Evropo in v evropsko kulturo. Ravno Cerkev, duhovniki, redovniki in verniki so ohranjali tudi slovenski jezik in slovensko kulturo in najve~ prispevali k uveljavljanju in razvoju naroda kljub razli~nim pritiskom. Dejstvo, da je slovenski narod sicer sprejel kr{~anstvo iz nem{kih in italijanskih cerkvenih sredi{~ in da sta sveta brata Ciril in Metod ustvarila na{emu narodu slovanske liturgi~ne knjige, dejstvo, da sta oznanjevala evangelij v slovanskem jeziku in da se je ravno v Cerkvi ohranjal in razvijal slovenski jezik, pomeni izjemen zgodovinski pojav. V smislu zgodovinskega razvoja govorijo nekateri skoraj o nekak{ni istovetnosti naroda in Cerkve. Ko so se za~ele velike spremembe v Vzhodni in Srednji Evropi in so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji, je Cerkev zavzela jasno stali{~e. Podpirala je svobodne volitve in spodbujala k udele`bi. Hkrati pa je tudi z vso jasnostjo opozarjala na odgovornost kr{~anskih laikov, da prispevajo svoj dele` v dru`benem dogajanju in se odlo~ajo po svoji vesti. Ko gre za vlogo Cerkve pri slovenskem osamosvajanju, je potrebno {e posebej omeniti tudi naslednje dejstvo. V okviru Jugoslovanke {kofovske konference so slovenski {kofje 20. junija 1983 ustanovili Pokrajinsko slovensko {kofovsko konfe-

164 renco, ki je obravnavala vpra{anja, ki za hrva{ki jezikovni in kulturni krog niso bila zanimiva. Njen prvi predsednik je postal ljubljanski nad{kof in metropolit dr. Alojzij [u{tar. Z osamosvojitvijo Slovenije se je Slovenska pokrajinska {kofovska konferenca 28. aprila 1992 tudi formalno lo~ila od jugoslovanske. Sveti sede` je Slovensko {kofovsko konferenco kot samostojen pravni subjekt v vesoljni Cerkvi potrdil 19. februarja 1993.

2. Prizadevanja za spravo v slovenskem narodu

Pri prizadevanjih za samostojno dr`avo in ve~jo enotnost v narodu je imela svojo vlogo tudi Izjava o narodni spravi, ki jo je Slovenska {kofovska konferenca sprejela 13. marca 1990.1 V njej je poudarila {tiri pogoje za spravo: "1. Ugotoviti polno in celostno zgodovinsko resnico o vseh dogodkih od za~etka zadnje vojne do danes. Edino resnica nas more osvoboditi, biti podlaga za spravo in omogo~iti pot k pomiritvi. Zato je treba najprej objektivno ugotoviti in objaviti vsa dejstva, kolikor je to le mogo~e, na podlagi dokumentov in pri~evanj. Neraz~i{~ene preteklosti ni mogo~e kratko malo pozabiti ali izbrisati, posebno zato ne, ker je bilo doslej raz{irjenih toliko neresnic ali sploh ni bilo mogo~e ugotoviti in povedati resnice. 2. Presojati in razlagati dejstva in dogodke v okviru tedanjega ~asa in tedanjih razmer ob ~im jasnej{em ugotavljanju vzro~nih povezav in razli~nih vplivov na osebe in njihove odlo~itve ter na usodne dogodke vojnih in povojnih let. Jasno je, da je to delo zelo zahtevno in dolgotrajno. Zato pa nih~e nima pravice, da bi na podlagi dosedanjih uradnih ocen samo s svojega stali{~a izrekal sodbe in obsodbe o ljudeh druga~nega prepri~anja in o njihovem ravnanju. Cerkev se ne boji resnice, tudi takrat ne, kadar jo resnica obremenjuje. Odkrito priznava svoj dele` krivde, a hkrati pri- ~akuje, da bodo tudi vsi drugi po{teno in odkrito priznali svojo krivdo. Priznanje krivde pa ne more obstajati le pri besedah, temve~ se mora pokazati tudi v poravnavi krivic in {kode, vrnitvi ~asti in dobrega imena ter krivi~no odvzete lastnine, kolikor je to sploh mogo~e. Ta zahteva je v izjavi tudi izrecno omenjena. 3. Trezno in objektivno presoditi dobre in slabe posledice odlo~itev in dogodkov med vojno in po vojni z dana{njega stali{~a. Vse, kar se je dogajalo med vojno in v povojnih letih, je obrodilo dobre ali slabe sadove. Mlaj{i rod, ki sam ni bil udele`en pri usodnih dogodkih, ima pravico vedeti, iz katerih korenin so zrasli in dozoreli dana{nji sadovi, in poznati celoten zgodovinski razvoj. 4. Biti izredno previden v sodbi ali celo obsodbi oseb v njihovi subjektivni moralni odgovornosti, krivdi ali nedol`nosti. O tem bo sodila zgodovina. Po na{em kr{~an- skem prepri~anju pa je Bog edini pravi~en in hkrati usmiljen sodnik."2

1 France M. Dolinar: Resnici na ljubo Izjave ljubljanskih {kofov o medvojnih dogodkih. Ljubljana 1998, str. 31-34 (dalje Dolinar, Resnici na ljubo). Izjava je bila objavljena v tedniku Dru`ina. 2 Dolinar, Resnici na ljubo, str. 32-33.

165 Izjava o spravi je doìvela v javnosti zelo {irok odmev, {e ve~jega pa takoimeno- vana spravna slovesnost v Ko~evskem Rogu, 8. julija 1990. Nad{kof dr. Alojzij [u{tar je tega dne v svoji pridigi takole pojasnil pomen spravne slovesnosti: "Dana{nja nedelja je edinstven dan v zgodovini slovenskega naroda. Cerkev v Sloveniji obhaja danes zunanjo slovesnost sv. Cirila in Metoda, na{ih blagovestnikov, ki sta nam prinesla vero in temelj omike. Mi pa smo zbrani na kraju smrti in smrtnega molka, ki je trajal dolga leta v zamol~anosti dogodka in nedostopnosti kraja. Danes javno opravljamo simboli~ni kr{~anski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje na{li svojo smrt. S tem simboli~nim kr{~anskim pogrebom in ma{o zadu{nico stopajo v javnost in enakopravnost v slovenskem ob~estvu mrtvih in ìvih Prilika o p{eni~nem zrnu, ki smo jo sli{ali v evangeliju, ima na tem kraju in ob spominu na te `rtve prav poseben pomen. Dobesedno so padli v zemljo in umrli, da bi obrodili sad. Upamo, da so zase è na{li mir in pla~ilo pri Bogu. A tudi za slovenski narod so zrna è obrodila sad doma in po svetu in prepri~ani smo, da bo ta sad vedno bogatej{i. Kaj nam govorijo mrtvi, ko jim danes izkazujemo spo{tovanje in molimo zanje? Prvo kar nam pravijo, je: Odpu{~amo vsem, ker smo sami pri Bogu na{li odpu{~anje. Odgovorimo jim: Tudi mi odpu{~amo vsem in vsakomur, da bi tudi sami na{li odpu{~anje pri Bogu. Drugo, kar nam govorijo mrtvi, je: Rotim vas, storite vse, kar je v va{i mo~i, da se nikdar ne ponovi kaj takega, kot se je dogajalo v Ko~evskem Rogu. In tretje: Izpolnite vrzeli, ki so nastale z na{o prezgodnjo smrtjo; gradite bolj{o prihodnost slovenskega naroda, na{e skupne domovine in celotne Evrope in ~love{tva na trdnih temeljih resnice, svobode, pravi~nosti, spo{tovanja, prijateljstva in ljubezni; podajte se na pot sprave med ìvimi, na dolgo in te`ko pot, ki pa je edina pot v ìvljenje Ob priliki o p{eni~nem zrnu nam tudi `rtve in grobovi v Ko~evskem Rogu in po vsej slovenski zemlji govore o ìvljenju. Sprej- mimo to sporo~ilo ìvljenja. Z ma{o zadu{nico in simboli~nim cerkvenim pogrebom smo naredili, kar smo bili dol`ni in do ~esar so imeli mrtvi pravico. Sedaj pa se podajmo na pot naprej. @ivljenje ima svoje zakone in svoje zahteve. A p{eni~no zrno, ki je padlo v zemljo, è kali, è poganja, è prina{a sadove. Bodimo drug drugemu dobri in plemeniti in po{teni sopotniki in iskreni prijatelji. Bog je z nami!"3 @al je spravna slovesnost v Ko~evskem Rogu ostala predvsem pri besedah in dràva oziroma njeno vodstvo ni zbralo dovolj mo~i in imelo dovolj politi~ne modrosti, da bi naredili dolo~ena konkretna dejanja (obsodba povojnih pobojev, izdaja mrli{kih listov za vse pobite). Seveda do tak{nih dejanj ni moglo priti predvsem zaradi kontinuitete in monopolov, ki so bili nadaljevanje prej{njega sistema. Resni~no spravno dejanje, ki bi se v polnosti soo~ilo z resni~nostjo zgodovine in to ovrednotilo, bi bilo izrednega pomena za graditev lastne identitete in oblikovanje zares demokrati~nega pluralnega prostora. Kon~no bi bilo to tudi pomembno dràvotvorno dejanje. Kljub vsemu temu pa je spravna slovesnost v Ko~evskem Rogu vendarle imela

3 Alojzij [u{tar: Cerkev in narod. V: Communio Kristjanova obzorja : mednarodna katoli{ka revija, VI, 1991, str. 201-202 (dalje [u{tar, Cerkev in narod).

166 dolo~en pomen, saj je pomenila vsaj dolo~en korak k medsebojnemu soìtju in iskanju prostora za dialog. Nad{kof [u{tar se je dobro zavedal teàvnosti procesa sprave, saj je sam zapisal, kako je bila "slovesnost sprave z mrtvimi pietetno dejanje ~love~nosti in spo{tovanja do vseh, ki so tako ali druga~e izgubili svoje ìvljenje. Veliko te`ja in dalj{a, pa tudi veliko zahtevnej{a je sprava med ìvimi. Tu je potrebno predvsem spreobrnjenje mi{ljenja, odpoved ma{~evalnosti, pripravljenost, da vsi odpu{~amo drug drugemu in presegamo preteklost."4 Prizadevanja Cerkve za spravo v slovenskem narodu so bila pomembno dràvo- tvorno dejanje, posebej {e, ~e gledamo z vidika tega, kaj vse je Slovence ~akalo v letu pred razglasitvijo samostojne Slovenije in v prvih dnevih po njej.

3. Plebiscit odlo~itev za samostojno in neodvisno dr`avo Slovenijo

Adventni tedni leta 1990 so bili za slovenski narod {e posebnega pomena. To je bil advent slovenskega naroda, saj se je v tistih dneh dopolnil ~as, ko naj bi se odlo~ili za samostojno dràvo. Pri tem je dejavno sodelovala tudi Cerkev na Slovenskem, tako verni laiki kot vodstvo Cerkve. Komisija Pravi~nost in mir je pod vodstvom njenega predsednika dr. Antona Stresa pripravila posebno Izjavo o plebiscitu. V njej je posebej poudarjena pravica do samoodlo~be, opozarja pa tudi na odgovornost, preudarnost, pogum, pomen narodne zavesti. Izjava odklanja strah in neodlo~enost, pa tudi zastra{evanje s strani zveznih ustanov, kot sta policija in armada. Izjava je obsodila tudi nekatera doma~a sredstva javnega obve{~anja, ki so sejala dvom, omahljivost in zagovarjala pretirano previdnost, ki nima ni~ skupnega s pravo razsodnostjo in zrelim pogumom. "Komisija èli poudariti, da gre za eno najpomembnej{ih in najodlo~ilnej{ih dejanj iz zgodovine na{ega naroda. Malokatero dejanje iz preteklosti se lahko primerja z njim. Imeli bomo edinstveno prilo`nost, da vsemu svetu povemo na{o zahtevo in na{o pravico do samostojnosti. Ko so na{i predniki stoletja ohranjali na{ jezik in kulturo, so nas pripravljali tudi za ta trenutek. Od izida plebiscita bo v veliki meri odvisna vsa na{a bli`nja, mogo~e pa tudi daljna prihodnost. Dejanje plebiscita zahteva torej skrajno odgovornost. Komisija ne misli spodbujati nobene neodgovornosti in zaletavosti. Toda prav tako odklanja kakr{nokoli {irjenje strahu in neodlo~nosti. Zastra{evati so nas za~eli nekateri predstavniki zveznih ustanov, kot sta policija in armada. To ni prvi~. Huje je, da se tudi v nekaterih na{ih sredstvih javnega obve{~anja è pojavljajo glasovi, ki sejejo dvom, omahljivost in zagovarjajo tako pretirano previdnost, ki nima ni~ skupnega s pravo razsodnostjo in zrelim pogumom, temve~ so povezani s prera~unljivostjo in dobi~karstvom. To lahko izhaja iz tistega prakti~nega materializma, ki se je pripravljen odpovedati osebnemu dostojanstvu in ~asti za ve~je gmotno udobje, ki je v tem primeru

4 Prav tam, str. 202.

167 povrh {e zelo negotovo. Tako po~etje ima komisija za skrajno {kodljivo, nemoralno in demoralizatorsko. Tudi ~e bi na plebiscitu izglasovana samostojnost za dolo~en ~as zahtevala kak{no gmotno `rtev, ne sme biti nobenega dvoma, da moramo pred snovne koristi postaviti ìvljenje v ~asti in dostojanstvu, `rtve pa moramo prena{ati solidarno. Zato se na plebiscitu ne bomo izrekali samo za samostojnost ali proti njej, temve~ si bomo s tem dejanjem pisali tudi spri~evalo o narodni zavesti in pogumu."5 Slovenska {kofovska konferenca je na svoji redni seji 11. decembra 1990 posebno pozornost posvetila odlo~itvi Skup{~ine Republike Slovenije za plebiscit. [kofje so sprejeli izjavo z naslovom Zrelo, modro, pogumno. Tudi v tej izjavi je poudarjeno, da {kofovska konferenca podpira parlamentarno odlo~itev za plebiscit, ker je popolnoma v skladu z moralnim na~elom o pravici do samoodlo~be in z na~eli demokracije. "Odlo- ~itev za samostojno Slovenijo, ki jo bomo s svojo udele`bo na plebiscitu in z glasovanjem potrdili, je izredno pomembno dejanje za prihodnost slovenskega naroda. ê- prav se zavedamo, da na{a pot v prihodnost ne bo lahka in bo zahtevala velika prizadevanja za duhovno, dru`beno in gospodarsko prenovo, odlo~no zavra~amo vsako {irjenje malodu{ja, strahu ali obupanosti. Po{teno in iskreno delo vseh prebivalcev Slovenije, zaupanje v lastne mo~i in bo`jo pomo~ je edina prava pot v prihodnost." Obe izjavi jasno dokazujeta, kako zelo je bilo potrebno poudariti odgovornost vseh dràvljanov, ko gre za tako pomembno dejanje na poti v samostojno dràvo. To je bilo {e toliko bolj pomembno zato, ker so ljudje v prej{njem sistemu bili predvsem pasivni ~lani dru`be, saj se ve~ina ni mogla in ni smela aktivno vklju~evati v dru`beno dogajanje. Poleg tega pa dràva, v kateri so ìveli, ni bila nikoli zares njihova, niso bili nanjo ponosni, niso se mogli ~utiti odgovorni zanjo. Obe izjavi zato posebej izpostavita pomen tega dràvotvornega dejanja in odgovornost vsakega posameznika. Izjavi tudi jasno kaèta na to, da v predplebiscitnem ~asu stvari le niso bile tako jasne in enotne. Nekateri mediji in politiki na pomembnih poloàjih so sejali dvom, negotovost in strah. Prav zato je bilo stali{~e Cerkve, ki je bilo povsem nedvoumno, {e toliko ve~jega pomena, saj je sooblikovalo javno mnenje in vlivalo ljudem poguma in odlo~nosti. Nad{kof dr. Alojzij [u{tar je v posebni izjavi na nacionalni televiziji 20. decembra 1990 (TV-Dnevnik) ponovno povabil kristjane in vse druge, da se udeleìjo plebiscita in glasujejo ZA samostojno Slovenijo. [e posebej je poudaril, da naj se ne dajo zbegati in ustrahovati, ampak naj odlo~no in pogumno naredijo to tako pomembno drà- votvorno dejanje. Takole je nagovoril gledalce pred TV ekrani: "Glasovanja o samostojni in neodvisni dràvi prihodnjo nedeljo ni mogo~e primerjati s kakimi politi~nimi volitvami. Gre namre~ za izredno pomemben zgodovinski dogodek. Politi~na opredelitev, pomen in posledica glasovanja je stvar vlade, predsedstva in politi~nih strank. Katoli{ka Cerkev pa je v Sloveniji ve~inski sestavni del dru`be. Zato imajo katoli{ki kristjani pravico, nalogo in dol`nost, da sodelujejo pri tem zgodovinsko odgovornem

5 Izjava ob plebiscitu. V: Komisija Pravi~nost in mir pri Slovenski {kofovski konferenci Izjave. Cerkveni dokumenti. Ljubljana 1995, str. 45-46.

168 dejanju in se trezno, modro in pogumno odlo~ajo za udele`bo pri glasovanju. Slo- venska {kofovska konferenca je v svoji izjavi 11. decembra 1990 podprla parlamentarno odlo~itev za plebiscit, ker je popolnoma v skladu z moralnim na~elom o pravici do samoodlo~be in z na~eli demokracije. Vabim vse kristjane pa tudi vse druge, da se udeleìjo glasovanja in s svojim DA potrdijo ìvljenjsko mo~ in ustvarjalno politi~no voljo slovenskega naroda. Storimo vse, da bo plebiscit uspel. Potem bomo sicer v trdem skupnem delu, a v mo~nem zaupanju v lastne mo~i in v {e mo~nej{em zaupanju v bo`jo pomo~ gradili prihodnost samostojne in neodvisne dràve Slovenije. Ne dajmo se begati od razli~nih govoric, groènj in ~rnogledih napovedi. Bog, ki je gospodar zgodovine, se je z u~love~enjem svojega Sina pribliàl ~love{tvu in tudi na{emu narodu. Na ~etrto adventno nedeljo se bo letos izpolnilo stoletno pri~akovanje slovenskega naroda. Bog daj, da bi bilo tako!"6

4. Razglasitev samostojne dr`ave Slovenije

Priprave na razglasitev samostojne dràve Slovenije so se po odli~no uspelem plebiscitu vedno bolj intenzivno nadaljevale. Slovenski {kofje so ob vseh pomembnej{ih prilo`nostih poudarjali pomen tega zgodovinskega trenutka, na katerega so ~akale è mnoge generacije. Sprejemali so razli~ne obiske iz tujine pa tudi mnoge predstavnike doma~ega politi~nega ìvljenja. Ko je bil nad{kof dr. Alojzij [u{tar obve{~en, da bo najkasneje 26. junija 1991 republi{ka skup{~ina sprejela potrebne zakonske in ustrezne odlo~itve ter razglasila samostojno dràvo Slovenijo, je ùpnijskim uradom in samostanom poslal posebno pismo, v katerem jih vabi, da se v svojem kraju dejavno vklju~ijo v praznovanje tega zgodovinskega trenutka: "Du{nim pastirjem priporo~am, da svoje vernike na ta dan razglasitve samostojnosti duhovno pripravite. O pomembnosti tega dogodka tudi v cerkvi spregovorite primerno besedo in vernike povabite k molitvi za domovino. Na dan razglasitve ali na prvi primerni dan naj bo po vseh ùpnijskih cerkvah ma{a za domovino. K ma{i povabite tudi zastopnike krajevnih oblasti. Duhovniki in verniki naj sodelujejo v doma~em kraju pri zunanjih pripravah in pri slovesnosti. Na dan in ob uri, ki bo sporo~ena po sredstvih javnega obve{~anja, naj zazvonijo zvonovi vseh cerkva, posebno ùpnijskih. V krajih, kjer bodo podobno kot v Ljubljani zasadili lipo, naj jo duhovnik blagoslovi."7 Podobno pismo sta poslala tudi mariborski ordinarij dr. Franc Kramberger in koprski ordinarij Metod Pirih. Slovenska {kofovska konferenca je ob razglasitvi samostojne Slovenije pripravila posebno izjavo, v kateri je povabila vernike k molitvi in odgovornemu vklju~evanju v graditev mlade dràve:

6 Nagovor nad{kofa dr. Alojzija [u{tarja na TV Slovenija (TV Dnevnik, 20. 12. 1990). 7 Pismo nad{kofa dr. Alojzija [u{tarja `upnijskim uradom in samostanom ljubljanske nad{kofije, 11. 6. 1991.

169 "Slovenska {kofovska konferenca pozdravlja razglasitev Republike Slovenije za samostojno, neodvisno in suvereno dràvo. S tem so izpolnjena tiso~letna pri~akovanja slovenskega naroda. Katoli{ka Cerkev v Sloveniji se pridruùje splo{nemu veselju. Z nami ga delijo tudi Slovenci po svetu. Veselje Cerkve je {e toliko ve~je, ker je s svojim verskim in moralnim, prosvetnim in kulturnim delovanjem podpirala ta prizadevanja slovenskega naroda. Voljo po ìvljenju v svobodi in dostojanstvu so dràvljani Republike Slovenije prepri~ljivo izrazili na plebiscitu decembra 1990. S tem so uresni~ili pravico do samoodlo~be, ki jo narodom priznavajo bo`je in ~love{ke postave. Zato je razglasitev samostojnosti Republike Slovenije tudi moralno upravi~ena. Dejanje osamosvojitve pa ni uperjeno proti nikomur in naj tudi ne bo. Na{ narod se ne osamosvaja zato, da bi prekinil soìtje in sodelovanje z drugimi narodi, temve~ zato, da bi bilo to soìtje enakopravno in pravi~no, s tem pa tudi trajno. Z drugimi narodi, predvsem pa s tistimi, s katerimi nas veèjo tesnej{e zgodovinske vezi, èlimo ìveti in sodelovati v miru, medsebojnem razumevanju in spo{tovanju. Ko na{ narod stopa na samostojno pot, ostaja katoli{ka Cerkev na Slovenskem z njim povezana in solidarna. Tudi v prihodnje èli v svobodi izvr{evati svojo versko in moralno poslanstvo ter s tem prispevati k moralnemu in duhovnemu ìvljenju dràv- ljanov Republike Slovenije. Moralna trdnost in duhovnost sta nepogre{ljivo jamstvo za trajno, uspe{no, sre~no in blagoslovljeno prihodnost. Vodstvo katoli{ke Cerkve na Slovenskem vabi vse verujo~e, naj v teh slovesnih trenutkih svojemu veselju pridruìjo tudi gore~e molitve za domovino v veri in zaupanju, da je Bog z nami na na{i poti. Pred nami so leta odgovornega in po`rtvovalnega dela. Slovenski {kofje pozivamo vse vernike in vse ljudi dobre volje, da se med seboj spo{tujemo in delamo za skupni blagor.

Dr. Alojzij [u{tar, ljubljanski nad{kof in metropolit Dr. Franc Kramberger, mariborski {kof Msgr. Metod Pirih, koprski {kof

Ljubljana, Maribor, Koper, 25. junija 1991."

Po razglasitvi samostojne dràve Slovenije, 25. junija 1991, in slovesnem praznovanju 26. junija, je namesto veselja in zadovoljstva, da je pri{lo do tega zgodovinskega dogodka, è naslednji dan, 27. junija, sledila druga~na resni~nost. Ravno, ko se je v dopoldanskih urah v Ljubljani za~el Svetovni slovenski kongres, so è prihajala poro~ila o napadih jugoslovanske vojske na Slovenijo z vseh strani. @e 27. junija je bilo jasno, da je bil napad dobro pripravljen. Cerkev je delila usodo in skrbi ter prizadevanja slovenskega naroda. Storila je vse, da bi mednarodna javnost zvedela resnico o dogodkih v Sloveniji. @e v ~etrtek, 27. junija zve~er, je nad{kof dr. Alojzij [u{tar poslal telegram papeù Janezu Pavlu II. "Sveti o~e, oboroène sile jugoslovanske zvezne vojske so za~ele okupacijo Republike

170 Slovenije. Obstaja nevarnost dràvljanske vojne in prelivanja krvi. V teh okoli{~inah je Cerkev na Slovenskem zdruèna v neprekinjeni molitvi za mirno re{itev resnih problemov. Va{o svetost prisr~no prosim, da nas s svojo o~etovsko besedo potolaìte in opogumite. Zelo bi bili veseli va{ega poziva k pravi~nosti in miru. Ko Vas prosim za apostolski blagoslov, izraàm svojo vdanost v Kristusu."8 Naslednji dan, 28. junija 1991, je pape` Janez Pavel II. v konzistoriju omenil napad na slovenski narod in poudaril pravico slovenskega naroda do samostojnosti in uveljavljanja ~lovekovih pravic. Prav tako je to storil 29. junija pri umestitvi novih kardinalov: "Moja misel se danes posebej obra~a k dragim prebivalcem Hrva{ke in Slovenije. Blizu sem vsem tistim, ki objokujejo svoje padle, ranjenim in vsem, ki ìve v àlosti in strahu. [e enkrat ponavljam, da ni mogo~e in se ne sme zatreti s silo pravic in legitimnih èlja narodov. Na ta na~in èlim opogumiti vse tiste pobude, ki so usmerjene v iskanje pravi~nih re{itev, samo na ta na~in je namre~ mogo~e zagotoviti mir in bratsko soìtje med narodi. Zato {e enkrat pozivam vodstva vseh jugoslovanskih republik, naj pokaèjo dejavno voljo do dialoga in daljnose`no modrost. Vse te èlje za dobro in mir vseh jugoslovanskih narodov zaupam materinskemu posredovanju bo`je matere in svetih apostolov Petra in Pavla."9 Na te`ke razmere v Sloveniji je opozoril tudi pri molitvi Angel Gospodov v nedeljo, 30. junija, pri splo{ni avdienci v sredo, 3. julija, in v posebnem telegramu, ki ga je na naslov ljubljanskega nad{kofa dr. Alojzija [u{tarja poslal dràvni tajnik kardinal So- dano v imenu svetega o~eta: "Ob dramati~nih dogodkih v Sloveniji, ki so povzro~ili {tevilne ~love{ke `rtve, uni~enje in tolik{no trpljenje, vas prosim, da zagotovite svojim slovenskim sobratom v {kofovstvu in vsemu narodu bliìno in solidarnost svetega o~eta z vsemi, ki objokujejo svoje mrtve in trpijo zaradi nasilja. Sveti o~e nujno poziva vse odgovorne, naj takoj preneha nasilje in naj dialog nadomesti uporabo oro`ja, da bi s pomo~jo pogovorov na{li pravi~no re{itev nere{enih vpra{anj v spo{tovanju pravic in zakonitih teènj slovenskega naroda ter kli~e materinsko za{~ito Kraljice miru na drago Slovenijo. Iz srca po{iljam apostolski blagoslov."10 Takoj ob napadu na Slovenijo je nad{kof dr. Alojzij [u{tar prosil predsednika Sveta evropskih {kofovskih konferenc, kardinala Martinija, za moralno pomo~ in solidarnost {kofovskih konferenc. Izrednega pomena je bilo, da se je ve~ina {kofovskih konferenc v Evropi, pa tudi v Kanadi in Zdruènih dràvah Amerike, hitro oglasila in izrazila svojo solidarnost s slovenskim narodom, podprla njegova prizadevanja za svobodo in se obra~ala na vlade v svojih dràvah, naj se zavzamejo za Slovenijo. Cerkev je v teh dneh {e posebej pozivala k molitvi, k zaupanju v bo`jo pomo~ in po{tenemu sodelovanju. V nedeljo, 30. junija, je nad{kof dr. Alojzij [u{tar {e enkrat poslal vabilo vsem evropskim {kofovskim konferencam, naj podprejo prizadevanja za mir in za samo-

8 Druìna, 7. 7. 1991, {t. 27, Nad{kofova brzojavka papeù. 9 Druìna, 7. 7. 1991, {t. 27, Papeèv nagovor o Hrva{ki in Sloveniji pri umestitvi kardinalov v soboto, 29. junija. 10 [u{tar, Cerkev in narod, str. 203-204.

171 stojno Slovenijo, da bi pod vplivom mednarodnih odlo~itev prenehali napadi na Slo- venijo. "Katoli{ki {kofje Slovenije ponovno in nujno pozivamo vse {kofovske konference v Evropi in svetu ter vse katoli{ke organizacije, naj nadaljujejo in krepijo svoja prizadevanja, da bi prenehala voja{ka agresija in okupacija Slovenije, ki jo izvaja jugoslovanska armada. Katoli{ka Cerkev v Sloveniji je prejela veliko spodbud in izrazov podpore. Na{a Cerkev izraà vso svojo hvale`nost za besede, ki jih je izrekel sveti o~e Janez Pavel II., in za vsa dosedaj prejeta sporo~ila solidarnosti, ki so jih poslali kardinali in {kofovske konference. ( ) Najbolj u~inkovito sredstvo za obrambo demokracije, ~lovekovih pravic in civilnega prebivalstva v tej mali deèli Evrope, ki se imenuje Slovenija, bi bilo takoj{nje priznanje suverene dràve Slovenije. Kajti Slovenija je razglasila neodvisnost zato, da bi zavarovala svojo demokracijo. Zato vas prosimo, da si v tem smislu prizadevate pri va{ih vladah. Zahvaljujemo se vam za va{o solidarnost in povezanost v molitvi."11 Slovenski {kofje so se v pismih in telegramih obra~ali na razli~ne pomembne osebnosti politi~nega ìvljenja po Evropi in po svetu. Od vsepovsod so prihajali pozitivni odzivi, naj tu omenim samo enega, ki ga je prejel nad{kof dr. Alojzij [u{tar: "Tako kot sem è povedal po telefonu, sporo~am, da sem prosil zveznega predsednika Flavia Cottija, naj prek {vicarske vlade stori vse, da bi pri{lo do prenehanja nasilja v Sloveniji. Poslal sem mu tudi kopijo tvojega telefaksa. V Bruslju, kasneje pa tudi v Luksemburgu, sem o razmerah pri vas obvestil osebno tajnico in {efa kabineta predsednika Jacquesa Delorsa. Sporo~ilo bo brez dvoma doseglo predsednika Delorsa. Pri~akujem njegov klic. Oris postopka: prenehanje nasilja je prioritetna naloga. Isto~asno za~eti s pogajanji z Beogradom s ciljem, da bi na{li poti do dokon~ne miroljubne ureditve v Jugoslaviji. Dr. Kurt Furgler, {vicarski zvezni svet."12 Vodstvo Cerkve in njeni posamezniki so se torej doma, v zamejstvu in po svetu na vse mogo~e na~ine vklju~evali v to, da bi se vojna v Sloveniji kon~ala in da bi pri{lo do ~imprej{njega mednarodnega priznanja Slovenije. Naj omenimo samo nekaj primerov: Slovenski rojak, dr. Alojzij Ambroì~, torontski nad{kof, se je v posebnem pismu obrnil na ministrskega predsednika Kanade in sredstva javnega obve{~anja: "Z vedno ve~jo zaskrbljenostjo in strahom sledim dogajanjem v Sloveniji, deèli, kjer sem se rodil, in v sosednji republiki Hrva{ki. Kaè, da so se oboroène jugoslovanske sile odlo~ile uni~iti jasno izraèno voljo velike ve~ine slovenskega in hrva{kega naroda, da bi bili neodvisni gospodarji svoje dru`bene, politi~ne in gospodarske opredelitve. Kanadsko vlado pozivam, naj naredi vse, kar je v njeni mo~i, da bi prepri~ala jugoslovanske oboroène sile, naj kon~ajo svoje nasilje, in vlado v Beogradu, naj se za~ne pogajati z vladami Slovenije in Hrva{ke v strpnem ozra~ju in polnem spo{to-

11 Dru`ina, 7. 7. 1991, {t. 27, Poziv slovenskih {kofov. 12 Dru`ina 7. 7. 1991, {t. 27, Odgovor dr. Kurta Furglerja ({vicarski zvezni svet) na telegram nad{kofa dr. Alojzija [u{tarja.

172 vanju njune svobode in neodvisnosti. Vabim vse, ki varujejo lastno svobodo, naj pod- pro èljo po svobodi tistih, ki so v resni nevarnosti, da jo bodo izgubili."13 V osamosvojitveno dogajanje in v ~imprej{nje priznanje Slovenije pa so se vklju- ~evali tudi na{i rojaki v zamejstvu in po svetu in slovenski izseljeni{ki duhovniki po teh deèlah. Tretjega julija so nad{kofu dr. Alojziju [u{tarju poslali telefaks, v katerem so med drugimi zapisali: "V deèlah, kjer ìvimo, si prizadevamo prebuditi ~ut odgovornosti pred Bogom za za{~ito ~love{kih ìvljenj v Sloveniji in za vzpostavitev miru. Zavedamo se, da je to mogo~e dose~i samo, ~e se spo{tuje vest in svobodno izraèna volja slehernega ~loveka. Zato zastavljamo ves svoj vpliv, da vodilni in vse na{e okolje prisluhne na plebiscitu izraèni volji slovenskega naroda in odlo~itvam demokrati~no izvoljenega slovenskega vodstva o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter to voljo slovenskega naroda in njegove legitimne oblasti prizna in podpre. Joè Drolc, predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi."14 Zanimiva je tudi podpora, ki so jo izrazili ~lani Generalnega kapitlja reda manj{ih bratov (fran~i{kanov) v San Diegu v Kaliforniji. Med njimi je bil tudi provincial slovenskih fran~i{kanov, ki je lahko podrobneje predstavil razmere v Sloveniji. Med drugim so v izjavi zapisali: "Mi redovni predstojniki in predstavniki 19.500 fran~i{kanov Reda manj{ih bratov, ki ìvijo v 90 dràvah po vsem svetu, zbrani na Generalnem kapitlju na{ega reda, smo globoko pretreseni in zaskrbljeni zaradi hudih teàv in trpljenja nedol`nih ljudstev Slovenije, Hrva{ke in drugih delov Jugoslavije. ( ) Z vso nujnostjo pozivamo Varnostni svet Zdruènih narodov, Evropsko skupnost in vse vlade, ki spo{tujejo demokrati~na teènja, da pomagajo najti takoj{njo, mirno in trajno re{itev tega stra{nega spora. Herman Schaluk, OFM, generalni minister Reda manj{ih bratov."15 Ne smemo pozabiti, da je bilo na tem kapitlju zbranih 151 predstavnikov iz 90 dràv, ki so lahko pomembno vplivali na razli~na civilna zdruènja, stranke in same vlade glede njihovega odnosa do te`kih razmer v Sloveniji. [e veliko pisem, telegramov, izjav v podporo slovenski samostojnosti bi lahko omenili. Teh nekaj na{tetih lepo dokazuje, kako si je Cerkev v Sloveniji in po svetu na vse mogo~e na~ine prizadevala, da bi nova mlada dràva mogla zaìveti v svobodi, da bi pri{lo do ~imprej{njega mednarodnega priznanja. Nad{kof [u{tar je ob prizadevanjih Cerkve za pravico slovenskega naroda do samostojnosti in ob napadu jugoslovanske vojske vedno znova poudarjal naslednja stali{~a: "1. Tudi majhen narod ima moralno pravico do svobode in samostojnosti in enakopravnega mesta med narodi.

13 Dru`ina, 7. 7. 1991, {t. 27, Izrazi solidarnosti in podpore; pismo torontskega nad{kofa dr. Alojzija Ambro`i~a Ministrskemu predsedniku Kanade in sredstvom javnega obve{~anja. 14 Pismo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi, Göte- borg, 3. 7. 1991. 15 Izjava Generalnega kapitlja reda manj{ih bratov (fran~i{kanov), San Diego, Kalifornija.

173 2. Za slovenski narod je pomemben predvsem vidik pravic manj{in, ki stopajo zadnja leta vedno bolj v ospredje. V pismu za svetovni dan miru 1990 je pape` Janez Pavel II. to posebej poudaril. 3. Cerkev zavra~a in obsoja vsako nasilje. Oboroèno, pa tudi moralno nasilje ni nikdar pot k re{evanju spornih vpra{anj. 4. Edina pot je dialog v odprtosti in pripravljenosti za razumevanje, v medsebojnem spo{tovanju in priznanju druga~nosti, pa tudi v iskanju skupnih prvin, ki nas povezujejo. 5. Za verne kristjane je zaupanje v bo`jo pomo~ v zavesti, da gre za pravi~no stvar, najbolj trden temelj. Zavedati pa se je treba, da se bo`ja pomo~ ne izkaè vedno tako, kakor pri~akujejo ljudje, in da je treba ra~unati z marsikatero preizku{njo. 6. Nevarnost nacionalizma in {ovinizma je v skrbi za lasten narod vedno blizu. Seveda so nekateri è vsako prizadevanje slovenskega naroda za uveljavljanje temeljnih ~lovekovih pravic ozna~evali kot nacionalizem ali {ovinizem. Vendar skrb za narod ni noben nacionalizem ali {ovinizem, dokler priznavamo vsem drugim narodom iste pravice. 7. Ekumenski vidik ima od vsega za~etka svoj poseben pomen, zlasti v odnosu s pravoslavno Cerkvijo, ki je najve~ji sogovornik v Jugoslaviji, ~eprav {e bolj na Hrva{kem kakor v Sloveniji. Ponovno sta katoli{ka kot pravoslavna Cerkev pozivala k miru. V teh prizadevanjih, je vredno omeniti pismo srbskega pravoslavnega patriarha Pavleta ljubljanskemu nad{kofu, na katerega sem takoj odgovoril: tako je pri{lo do skupne izjave pravoslavnega patriarha in ljubljanskega nad{kofa za mir. ( ) 8. Cerkev mo~no opozarja na po{teno in zavzeto delo in sodelovanje. Bog nam pomaga le, ~e si tudi sami iskreno pomagamo. Brez po{tenega dela v slu`bi, podjetjih, javnem ìvljenju in uradih ne gre. @al je etos na delovnem podro~ju izredno upadel. Nezaupanje, la`, podtikanje, sprenevedanje in {e toliko drugih hudih stvari je tako zastrupilo slovensko dru`bo, da je potrebna najprej nekak{ne vrste razkuìtev mi{- ljenja, osebnega in javnega, in {ele potem je mogo~e graditi znova. To se pokaè predvsem v prizadevanju za novo miselnost v javnosti in v {oli. Pomanjkanje ljudi, ki bi druga~e mislili in druga~e vzgajali kot v komunisti~ni diktaturi, se kaè na vseh podro~jih. Pred nami je velika in te`ka naloga, da doseèmo spremembe v vzgoji, v osebnem mi{ljenju in odlo~anju."16

5. Odlo~ilna vloga Svetega sede`a pri mednarodnem priznanju Slovenije

Ko se je po volitvah aprila 1990 in po plebiscitu istega leta decembra ustvaril nov polo`aj v Jugoslaviji in Sloveniji, je Sveti sede` z vso pozornostjo spremljal novo nastale razmere. "Kmalu se je pokazalo, da obstaja resna nevarnost, da se bodo obstoje~e napetosti {e pove~ale in celo izrodile v konflikt. Zato je Sveti sede` konec januarja 1991 jasno pozval:

16 [u{tar, Cerkev in narod, str. 205.

174 - k spo{tovanju pravice narodov do samoodlo~be - k spo{tovanju ~lovekovih pravic in pravic narodnih skupnosti - k odpovedi uporabi sile pri re{evanju nesporazumov - k neutrudnemu iskanju dialoga med sprtimi stranmi - k vzpostavitvi mirnega soìtja med narodi Jugoslavije ob medsebojnem spo- {tovanju in pravi~nosti."17 Ta na~ela, ki jih je poudaril Sveti sede`, so bila jasna podpora tudi slovenskim prizadevanjem za samostojno dràvo. Podobne zahteve so se {e ve~krat ponovile, tako pri papeèvih govorih (30. januarja, 21. aprila, 8. maja, 23. maja 1991), kakor tudi na mednarodni ravni, {e posebej na sre~anjih Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KVSE). Ta prizadevanja in posredovanje Svetega sedeà so se {e bolj okrepili po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrva{ke 25. junija 1991. Omenili smo è pa- peèvo posredovanje 28. junija, 29. junija in 3. julija, omeniti pa velja {e njegovo posredovanje 21. julija, 24. julija, 26. avgusta ter 5. septembra 1991.18 Sveti sede` je podprl oblikovanje mednarodnega soglasja o primernosti takoj{njega priznanja obeh novih dràv, Slovenije in Hrva{ke. S tem namenom je kardinal dràvni tajnik 26. novembra 1991 izro~il ambasadorjem dràv ~lanic KVSE memorandum. V njem se sklicuje na na~ela mednarodnega prava in odredbe jugoslovanske ustave iz leta 1974 glede pravice do odcepitve od federacije in priporo~a za~etek sporazumnega in pogojnega priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrva{ke in drugih republik, ki bi se za to odlo~ile. Ta postopek podelitve pogojnega priznanja je bil vezan na zahtevo, da se republike formalno obveèjo, -da bodo izpolnjevale zakonite zahteve, vsebovane v dokumentih KVSE, -{e posebej glede za{~ite ~lovekovih pravic, -glede demokracije -in za{~ite narodnih manj{in.19 "Sveti sede` je z izjavo Tiskovnega urada 20. decembra 1991 bolj podrobno opredelil svoje stali{~e glede krize v Jugoslaviji in z diplomatskimi notami zunanjim ministrstvom Slovenije in Hrva{ke sporo~il svojo pripravljenost priznati njihovo suverenost in neodvisnost, hkrati pa je postavil pogoje glede tega priznanja. Ko je Sveti sede` 13. januarja 1992 prejel formalno obvezo Republike Slovenije in Republike Hrva{ke, da bosta spo{tovali te pogoje, je pri{lo tudi do priznanja samostojnosti."20 Na sre~anju ministrskega sveta zunanjih ministrov dràv ~lanic KVSE, ki je zasedal v Pragi 30. in 31. januarja 1992, je nad{kof Msgr. Jean-Louis Tauran, tajnik oddelka za odnose z dràvami, takole povzel stali{~e Svetega sedeà: "Sveti sede` je vedno upal, da se bo mogo~e izogniti konfliktu v Jugoslaviji. Zato je, od za~etka krize vztrajal pri zahtevi, da se federativne republike navdihujejo pri urejanju medsebojnih odnosov na

17 Ivan Jurkovi~: Dejavnost Svetega sede`a za mir. Bogoslovni vestnik, 61, 2001, str. 227. 18 Prav tam, str. 228. 19 Prav tam. 20 Prav tam.

175 10 na~elih zaklju~nega helsin{kega dokumenta, po drugi strani pa, da ~imprej za~nejo z ustavnimi reformami, ki bodo pospe{evale spo{tovanje ~lovekovih pravic in temeljnih svobo{~in, vklju~no s pravicami narodnih manj{in in tako ustvarijo pogoje za demokracijo in za resni~no pravno dràvo. Razvoj dogodkov in predvsem uporaba oro`ja so na àlost spremenili to upanje v iluzijo. Priznavajo~ obstoj Hrva{ke in Slovenije to priznanje ni bilo naperjeno proti nikomur je Sveti sede` vzel na znanje poloàj, ki je bil posledica legitimnih in na demokrati~en na~in izraènih teènj. Ko je za to priznanje postavil zahteve, je Sveti sede` èlel predvsem pospe{iti uresni~itev vseh obveznosti, ki so bile sprejete v helsin{kem procesu, in pod~rtati dejstvo, da bo KVSE morala biti porok zaupanja v vpra{anjih, ki se nana{ajo na poloàj narodnih manj{in. S tem je Sveti sede` hotel, da se te nove dràve hkrati s priznanjem samostojnosti in neodvisnosti sve~ano obvezujejo, da bodo prispevale h gradnji Evrope Evrope ~lovekovih pravic in demokracije."21 Priznanje Svetega sedeà samostojne dràve Slovenije je bilo odlo~ilnega pomena za ostala priznanja, ki so temu sledila (15. januar 1992) in za vklju~evanje mlade dràve v mednarodno skupnost. Ob tem so zanimivi tudi vsebinski poudarki oziroma neke vrste pogoji, ki so povezani s priznanjem. Vsekakor je Sveti sede` zelo dobro poznal slovenske razmere in zato opozoril na tisto, kar je bilo zares klju~nega pomena pri postopni graditvi vedno bolj demokrati~ne deèle.

Summary

The Share of the Church in Slovene Attaining of Independence

Anton Jamnik

The Catholic Church in Slovenia is throughout the history closely linked with the nation, its culture, language and self-confidence. In events connected to the Slovene attaining of independence the Church above all strove for asserting human rights under a moral viewpoint, for freedom and equality of the Slovene nation and for its independence. The close connection of the Church with the Slovene nation can be understood only from the viewpoint of historical development of the Slovene nation, which through Christianity and through the Church entered Europe and European culture. The Church leadership has all the time, particularly when the first independent elections were announced, clearly been pointing out the responsibility of Christian laymen to contribute their part in social events, and asking them to decide by their conscience. Statements, which Slovene bishops wrote down before the reconciliation

21 Prav tam, str. 229.

176 solemnity in Ko~evski Rog, before the plebiscite, on the day of independence, and later, witness on that. Christians in Slovenia, in the neighbouring countries and elsewhere in the world were actively included in the independence process. Of great significance was also the support of the Episcopal Conferences of the majority of European countries, The United States of America and Canada. Very special in Slovene endeavours for attaining independence was the role of The Holy Seat that acknowledged on January 13th 1992 among the first the independent state of Slovenia, and thus substantially influenced upon other acknowledgements, which followed on January 15th and later.

177 prazna

178 Zvone @igon*

VLOGA SLOVENCEV V TUJINI PRI OSAMOSVOJITVI

O zgodovinskih trenutkih slovenske dràvnosti je bilo izre~enih in napisanih è dosti upravi~eno velikih besed, saj gre konec koncev za najpomembnej{e dejanje v zgodovini na{ega naroda. @al Slovenija ni bila vedno za vse dovolj ali sploh dobra mati. Zato so se njeni sinovi iz nje pogosto izseljevali, in sicer iz razli~nih razlogov: oditi so morali kot vojaki razli~nih vojsk, kot gozdarji v Bosno in druge deèle v vzhodnej{em delu nekdanje Jugoslavije, s trebuhom za kruhom v Ameriko, Brazilijo, Argentino, v rudni{ka obmo~ja Porenja, Limburga in britanskega Wallesa, med sve- tovnima vojnama v strahu pred fa{izmom in rev{~ino spet v Argentino, pa po drugi svetovni vojni v strahu pred komunizmom prek begunskih tabori{~ v Kanado, ZDA, Argentino, Avstralijo, Venezuelo in nekatere evropske dràve; in nazadnje, vse tja do konca sedemdesetih let 20. stoletja, na tako imenovano za~asno delo v tujino, predvsem v Nem~ijo, Francijo, [vedsko in [vico. Slovence lahko najdemo prav povsod, od Ognjene zemlje do Aljaske, od Moskve do Cape Towna. Po najbolj grobih in optimisti~nih ocenah naj bi zunaj meja Republike Slovenije ìvelo do 500.000 oseb slovenskega porekla. Predvsem v dràvah z ve~jo in bolj koncentrirano poselitvijo Slovencev so v razli~nih zgodovinskih obdobjih zrasli raznovrstni izseljenski slovenski domovi: dru{tva, klubi, {portna, kulturna in verska sredi{~a. Njihov odnos do mati~ne domovine je bil od primera do primera druga~en, odvisno pa~ od vzroka izselitve in informiranosti o dogajanju doma. Proces osamosvajanja Slovenije, sploh pa najbolj vro~i dnevi osamosvojitvene vojne in meseci boja za mednarodno priznanje, ki so ji sledili, so pomenili pravi tektonski premik v dejavnosti in miselnosti Slovencev po svetu. In ~e velja ugotovitev, da je bila v tej vojni ena najpomembnej{ih bitk dobljena z medijsko oziroma informacijsko ofenzivo, potem je prav in nujno, da spregovorimo tudi o vlogi, ki jo je v tej bitki odigral prepogosto po- zabljeni ud slovenskega narodnega telesa slovensko izseljenstvo. Namen zapisa ni natan~no opisati in popisati dejavnosti Slovencev po svetu v ~asu slovenskega osamosvajanja, ampak na nekaterih najzna~ilnej{ih primerih ponazoriti, kak{ne energije so se v obravnavanem obdobju pretakale na relaciji Slovenija izseljenstvo. Za~nimo v Sloveniji. Sedemindvajsetega junija 1991, ko je po Sloveniji è divjala vojna, so se kljub zra~nim in cestnim blokadam v Cankarjevem domu v Ljubljani na

* Raziskovalec, asistent z doktoratom na In{titutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, svetovalec vlade Republike Slovenije na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

179 prvem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) prvi~ zbrali predstavniki treh oziroma "petih Slovenij"* Slovencev iz zamejstva, zdomstva in izseljenstva, predvojne in povojne politi~ne emigracije. Ideja svetovnega kongresa vseh Slovencev kot nove dimenzije, ki naj bi presegla desetletja uveljavljene delitve, je zrasla in dosegla svoj vrh vzporedno s slovensko enotnostjo v èlji po lastni neodvisni in demokrati~ni dràvi. Delegati oziroma udeleènci kongresa so po pred~asno kon~anem zasedanju pod vtisom vojne v Sloveniji vsak na svoj na~in, v svojih sredinah po svetu ali kot posredniki iz mati~ne domovine, s {e ve~jo energijo nadaljevali z delovanjem v prid slovenske samostojnosti in mednarodne uveljavitve.

ZDA

Za~nimo v ZDA, kjer ìvi najve~ Slovencev oziroma njihovih potomcev. Najbolj optimisti~ne ocene o njihovem {tevilu se gibljejo vse do 240.000, po cenzusu iz leta 1990 pa je v ZDA 124.437 Slovencev, od tega v zvezni dràvi Ohio skoraj 50.000, najve~ v Clevelandu, v Pensylvaniji 15.000, v Illinoisu 12.000, v Minnesoti 6.600, v Wisconsinu 6.400, v Californiji 5.500 itd.** Slovenske skupnosti so è med prvo in drugo svetovno vojno skrbno spremljale dogajanje v mati~ni domovini, a tako kot {e marsikje po svetu so bile tudi v ZDA dolgo politi~no razdeljene. To se je za~enjalo spreminjati v drugi polovici osemdestih let prej{njega stoletja, ko je v dotlej vsaj na videz enotni SFR Jugoslaviji za~elo prihajati do sprememb. Napredne in konservativne skupine Slovencev v ZDA so se za~ele medsebojno povezovati v imenu skupnega cilja: politi~ne pluralizacije in podpore prebujeni narodni zavesti v mati~ni domovini. Leta 1990 je v Clevelandu pri{lo celo do ustanovitve politi~no heterogene Zveze slovenskih Ameri~anov, katere glavni namen je bil podpora Sloveniji na tvegani poti v samostojnost. Ustanovljena je bila tudi ameri{ka konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Takoj po plebiscitu o slovenski samostojnosti je takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Janez Dular na rojake zunaj meja Slovenije naslovil pismo, v katerem jih je pozval, naj moralno podprejo slovenska prizadevanja za samostojnost, na kar so se ameri{ki Slovenci odzvali s pismom podpore. Ob prizadevanjih na{ih izseljencev za naklonjenost politike in javnega mnenja v korist Slovenije velja med drugimi omeniti kongresnika slovenskega rodu Dennisa Eckarta iz Clevelanda in Jamesa Oberstarja iz Minnesote, ki sta pripravila skupno resolucijo o stanju v Jugoslaviji. V njej je bila izraèna zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in podpora mirnim demokrati~nim reformam ter tr`nemu gospodarstvu v Jugoslaviji. Resolucija, ki jo je 20. maja 1991 podpisalo dvanajst kon-

* Ve~inoma je v rabi metafora o treh Slovenijah, mati~ni, zamejski in izseljenski; o petih pa je azmi{ljalar dr. Spomenka Hribar (Svetovni slovenski kongres). Ker druga verzija ohranja politi~no razdeljenost rojakov po svetu, je za splo{no rabo in tudi v politi~nem smislu ustreznej{a prva metafora. ** [tevilke niso v celoti realne in tudi ne veljavne za dana{nji ~as. Pri~akovati je, da se je {tevilo tistih, ki so kot svoj etni~ni izvor navedli slovenskega, po slovenski osamosvojitvi pove~alo.

180 gresnikov, je bila naslovljena na dràvnega sekretarja Jamesa Bakerja, ki pa je {e junija 1991 med obiskom v Jugoslaviji podpiral zdruèno dràvo, kar je takratna Jugoslo- vanska ljudska armada (JLA) razumela kot dovoljenje za napad na Slovenijo. Tako Ameri{ka domovina kot Prosveta slovenska ~asopisa sta Bakerjev obisk ostro kritizirala. (Klemen~i~, 1995: 378). Nekatera ameri{ka mesta oziroma njihovi mestni sveti so è junija 1991 priznali slovensko neodvisnost. [e posebej opazno je bilo izrazito pozitivno mnenje cleve- landskega ùpana Michaela E. Whitea, ki je med drugim izrazil svoj ponos na slovensko skupnost v Clevelandu, veliko pa pove tudi dejstvo, da je 25. junij v zvezni dràvi Ohio razgla{en za dràvni praznik, posve~en slovenski dràvnosti. V za Slovenijo najte`jih dneh so se ameri{ki Slovenci organizirali in povezovali na razli~ne na~ine: pripravili so demonstracije pred stavbami kongresa in Zdruènih narodov in na {tevilnih drugih krajih (Cleveland, Chicago itd.), nabirali so denar prek podpornih organizacij kot sta SNPJ in KSKJ, prodajali so slovenske zastave in podobno ter tako nabrali dva milijona dolarjev in jih namenili Sloveniji. Druga~na oblika podpore so bili {tevilni pritiski organizacij ameri{kih Slovencev na ameri{ke ustanove, da bi te spremenile svoj dolgo ~asa izrazito odklonilen odnos do slovenskih teènj. Pisma s pozivom k priznanju slovenske dràvnosti je prejel tudi ameri{ki predsednik George Bush. Po izteku Brionskega dogovora 8. oktobra 1991 so slovenske ustanove organizirale telefonsko kampanjo: tiso~i so klicali v Belo hi{o na posebno telefonsko {tevilko za beleènje javnega mnenja, natisnili so 10.000 dopisnic z zahtevo po priznanju Slovenije itd. Vsekakor ob~udovanja vredni napori, ki jih mi v mati~ni domovini verjetno nikoli ne bomo znali prav razumeti in ceniti. Pritisk Slovencev na javno mnenje v ZDA je imel {e dodaten pomen: gre za vodilno svetovno velesilo, ki pa takrat ni bila naklo- njena slovenskemu osamosvajanju.

Kanada

Leta 1991 se je v kanadskem popisu prebivalstva za Slovence opredelilo le dobrih 8.000 rojakov, ~ez {est let pa je ta {tevilka narasla na skoraj 26.000 podatek kaè na velik dvig slovenske samozavesti in hkrati na uspe{nost skupnega delovanja slovenskih ustanov v tej dràvi pri promociji slovenstva med rojaki. Kanadske Slovence je ve~ji del zgodovine njihovega bivanja v tej dràvi pestila politi~na razdvojenost, ki pa je bila preseèna ravno v letu 1991. V ~asu slovenskega osamosvajanja so uspeli s skupnim nastopom, tako na raznih manifestacijah kot z zbiranjem denarja za odpravo vojne {kode. Posledica politi~nih sprememb v domovini so bila nekatera nova slovenska dru{tva oziroma zdruènja, kot na primer Kanadski slovenski kongres, Kanad- ska slovenska gospodarska zbornica, ali Vseslovenski kulturni odbor, ki predstavlja ve~ino slovenskih ustanov v ju`nem Ontariu, usklajuje skupno nastopanje celotne skupnosti ter skrbi za informiranje prek radijske ure Glas kanadskih Slovencev in dvomese~nika Glasilo kanadskih Slovencev. Slovenci v Kanadi so se è dva dni po

181 agresiji na Slovenijo organizirali in skupaj s Hrvati protestirali pred ontarijskim parlamentom v Torontu ter pisali ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru, 2. julija 1991 pa so ustanovili Slovenski informacijski center, ki je zbiral podatke in obve{~al kanadsko javnost o dogajanju v domovini ter si prizadeval vplivati na kanadsko vlado, da bi priznala slovensko dràvo. [estega julija se jih je pred parlamentom zbralo è 2.000. V slovenski cerkvi v Torontu je nad{kof dr. Alojzij Ambroì~ daroval posebno ma{o za domovino, na kateri se je spet zbralo okoli 2.000 Slovencev in Hrvatov. Slovenski duhovniki s torontskim nad{kofom dr. Alojzijem Ambroì~em na ~elu so pisno protestirali pri kanadski vladi in pozvali k priznanju Slovenije. Slovenski informacijski center je organiziral tudi vrsto akcij zbiranja denarja za Slovenijo in do konca julija se je v posebnem skladu nabralo è okoli 300.000 dolarjev. V Rodni grudi (avgust-september 1992, 35) lahko zasledimo {e znesek 20.000 dolarjev, ki so ga nabrali rojaki v Okanaganu. Ignac Konte, predstavnik Slovencev iz Britanske Kolumbije, se je 27. avgusta 1991 sestal s kanadskim premierom Brianom Molroneyem in ga pozval k priznanju Slovenije in Hrva{ke, k dejanskemu priznanju januarja 1992 pa je gotovo pripomogla tudi resolucija s pozivom k priznanju Slovenije in Hrva{ke, ki jo je sprejel mestni svet v kraju Kelowna prav na pobudo slovenskih in hrva{kih izseljencev.

Velika Britanija

Slovenci v Veliki Britaniji so svoje delovanje kot odziv na dogodke ob in po slovenski osamosvojitvi skrbno beleìli in o svojem delovanju pripravili ve~ razstav. Prvo decembra 1994 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, nato po ve~ krajih v Sloveniji in v zamejstvu, zadnja pa je bila odprta junija 2001 v Arhivu Republike Slo- venije. V Veliki Britaniji oziroma predvsem v Londonu je kljub razmeroma majhnemu {tevilu Slovencev v tej dràvi v obdobju slovenskega osamosvajanja delovalo ve~ slovenskih organizacij kot na primer Slovenski informacijski urad, Svetovni slovenski kongres Konferenca za Veliko Britanijo, Slovenska katoli{ka misija, dejavni pa so bili tudi {tevilni posamezniki. Od leta 1988 do vojne v Sloveniji pa je v Londonu deloval Odbor za obrambo demokracije v Jugoslaviji. [lo je za skupino izobraèncev, ki je lobirala med britanskimi parlamentarci in neparlamentarnimi organizacijami ter navezala stike z britanskimi mediji. Ker ima stali{~e visoke politike v Veliki Britaniji velik vpliv tudi na ravnanje ZDA, so bila prizadevanja britanskih Slovencev {e toliko bolj dragocena. Prva akcija je bil protestni shod pred jugoslovanskim veleposlani{tvom, precej ve~je protestno zborovanje pa je bilo marca 1991 na londonskem Trafalgar Squaru. Osemindvajsetega junija 1991 je bil iz slovenskega dela odbora v Londonu ustanovljen Slovenski krizni center, naslednji dan pa glasilo The Slovenian Newsletter. Slednje kot odgovor na britansko javno mnenje, ki je bilo takrat nenaklonjeno slovenski samostojnosti. Center ni bil organizacija, temve~ akcijska skupina posameznikov, tako Slovencev

182 kot Britancev, delovali pa so kot skupina za pritisk na britansko javnost in pojasnjevanje dogodkov v Sloveniji. Zanimivo in zna~ilno je, da skupina posameznikov, zbranih v kriznem centru, pred tem ni bila medsebojno povezana; dogodki doma so torej povzro~ili premik k skup- nemu delovanju v imenu skupnih (narodnih) interesov. Glasilo The Slovenian News- letter je v tem smislu odigralo pomembno povezovalno in mobilizacijsko, pa tudi pro- mocijsko vlogo, saj je slovenske rojake in njihove prijatelje obve{~alo o akcijah, zbiralo dokumentacijo, hkrati pa je britansko javnost seznanjalo z dogodki v Sloveniji in jih pojasnjevalo. Razmeroma majhna skupina Slovenk in Slovencev v Veliki Britaniji je imela v najbolj vro~ih vojnih dneh {tevilne intervjuje v vseh medijih, sodelovala je na okroglih mizah, pripravila sedemdnevni mini protest in ve~je demonstracije pred jugoslovanskim veleposlani{tvom, 7. julija pa velike demonstracije na Trafalgarskem trgu. Britan- skemu tisku je posredovala informacije in razna pisma posameznikov in organizacij iz Slovenije. V letu 1991 so pripravili pet peticij, od katerih je tri prejel celo John Major, takratni predsednik vlade. V povojnem obdobju je skupina nadaljevala s posameznimi skupinskimi akcijami kot na primer po{iljanje dopisov britanskim parlamentarcem. Skupno delovanje Slovencev se je v letih po osamosvojitvi spet zmanj{alo, vsekakor pa so dogodki v letu 1991 pustili globoke sledi. Iz sodelovanja v imenu prizadevanj za slovensko samostojnost so slovenska sre~anja postala redna in tako je na- stalo tudi Britansko-slovensko dru{tvo, ustanovljeno leta 1994.

Nem~ija

Za ZDA je Nem~ija tista dràva, v kateri ìvi najve~ Slovencev, predvsem ekonomskih emigrantov oziroma ~e naj uporabim uveljavljeno poimenovanje zdomcev "na za~asnem delu v tujini". Tudi v tej dràvi so na{i rojaki glasno in z velikim navdu- {enjem pri~akovali 26. junij 1991 in s {tevilnimi javnimi akcijami sku{ali doma~o javnost seznaniti z nastajajo~o dràvo. Za razliko od Velike Britanije ali ZDA je bilo nem- {ko javno mnenje vedno razmeroma naklonjeno Sloveniji. Slovenska dru{tva v Stutt- gartu, Frankfurtu, Manheimu, Morsu, Düsseldorfu, Ingolstadtu, Ravensburgu, Reutlin- genu, Berlinu, Münchnu in mnogih drugih krajih so klju~nim slovenskim dràvnim organom in medijem pisala {tevilna pisma podpore ter tako kot rojaki v ZDA vse pristojne bombardirala s tiso~i dopisnic. Na nem{kega kanclerja Helmuta Kohla in zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja so naslavljali zahteve po priznanju Slovenije, na kulturnih prireditvah so zbirali denarne prispevke za obnovo domovine, sproìli pa so tudi akcije zbiranja materialne pomo~i. Konec junija 1991 se je na eni od ve~jih mirnih demonstracij v Kölnu zbralo okoli 10.000 Hrvatov, Albancev, Make- doncev in Slovencev iz Porenja-Westfalije, 29. junija so v Berlinu protestirali Slovenci in Hrvati in prav tako pisali peticijo ministru Genscherju, katoli{ka misija in dru{tvo Slovenija pa sta ustanovila tako imenovano krizno delovno skupino za pomo~ `rtvam vojne v Sloveniji.

183 Druge evropske dr`ave

Razmeroma majhna skupnost Slovencev v [vici se je pridruìla akcijam rojakov v drugih dràvah. Po zaslugi slovenskega rojaka je ugledni dnevnik Neue Zürcher Zeitung objavil obseèn oglas v podporo Sloveniji, septembra so v Schaffhausnu pripravili dan pomo~i `rtvam agresije v Sloveniji, na katerem so [vicarjem pojasnjevali poloàj v Sloveniji in jih seznanjali z lepotami na{e deèle. Pomembna je bila med drugim manifestacija v Bernu, ki se je je udeleìlo okoli 500 oseb; naklju~je je hotelo, da je bilo zborno mesto prav pred stavbo dana{njega slovenskega veleposlani{tva. Dogodki v Sloveniji so sproìli ustanovitev Dru{tva ènevskih Slovencev, po vsej [vici pa so se vrstile tudi akcije zbiranja denarja za pomo~ Sloveniji. Samo do konca avgusta je zgolj Slovenska katoli{ka misija v Zürichu zbrala 65.000 CHF. Slovensko kulturno dru{tvo Lipa iz Pariza je ob dogodkih v Sloveniji poslalo pred- sednici francoske vlade izjavo s pozivom k takoj{njemu priznanju Slovenije in ustavitvi vojne v Jugoslaviji. Slovenci na [vedskem so po vseh ve~jih sredi{~ih slovenstva (Malmö, Helsing- borg, Stockholm, Göteborg, Olofström itd.) pripravili demonstracije in po{iljali peticije {vedskim oblastem, naj priznajo slovensko samostojnost in Sloveniji pomagajo. V Stockholmu so organizirali ve~ skupin za obve{~anje javnosti, stike s Slovenijo, organiziranje prireditev in usklajevanje akcij. V Göteborgu so vsako sredo ob dvanajstih pripravili protestna sre~anja, ob sobotah pa so demonstrirali skupaj s Hrvati in kosovskimi Albanci. Rojaki na Nizozemskem so se zbrali 7. julija in ustanovili Komite za priznanje samostojne Slovenije. Vplivali so na politi~ne stranke in pomembne dru`bene osebnosti, prek javnih medijev seznanjali Nizozemce z razlogi za osamosvojitev Slovenije itd. Komite je bil pri svojem delu zelo uspe{en, saj je dosegel, da so slovenski parlamentarci obiskali nizozemski parlament in svojim poslanskim kolegom pojasnili dogajanje na na{ih tleh, navezali pa so tudi stike med {tevilnimi ministrstvi obeh dràv. Belgijski Slovenci, predvsem v Maasmechelnu, so v sodelovanju s skupnostmi iz Pariza, Obehausna in Stuttgarta ob napadu na Slovenijo razposlali protestna pisma odgovornim ministrom v Belgiji, Nizozemski, ZDA in predstavnikom Evropske skupnosti, kopije protestov pa so naslovili {e na medije in politi~ne stranke. Belgijske Slo- vence je sprejel vodja kabineta zunanjega ministra, slovenskim prizadevanjem pa je bil naklonjen tudi flamski komisar pri Evropski skupnosti. Slovenska delegacija iz Lim- burga in Bruslja se je udeleìla hrva{ke manifestacije pred Evropsko skupnostjo v Bruslju. Dru{tvo Slom{ek je v njegovih prostorih v Eisdnu obiskala flamska televizija, imeli pa so tudi redne stike s {tevilnimi dnevniki. Slovenci v Luksemburgu so svoj tradicionalni druìnski piknik pripravili prej kot obi~ajno, in sicer è 30. junija. âstni gost piknika je bil ùpan in poslanec v luksem- bur{kem parlamentu Alphonse Theis, Slovenci pa so ob tej prilo`nosti izrazili solidarnost s Slovenijo. Prizadevanjem za slovensko samostojnost in mednarodno priznanje so se pridruìli

184 tudi rojaki v Italiji, Avstriji in na Mad`arskem, tako s sodelovanjem na manifestacijah kot z dobrodelnimi koncerti.

Avstralija

Kljub najve~ji fizi~ni oddaljenosti od domovine je slovensko osamosvajanje mo~no odmevalo tudi med avstralskimi Slovenci. Izkazali so se z razli~nimi zbiralnimi akcijami è v preteklosti so zbirali pomo~ za domovino po potresu v Poso~ju, na Kozjanskem, za vodovod v Halozah, za pediatri~no kliniko v Ljubljani, za kulturne namene in obnovo sakralnih objektov po Sloveniji itd. Ena najobse`nej{ih nabiralnih akcij pa je bila organizirana v podporo demokraciji v Sloveniji. Demos je prejel ve~ kot 64.000 avstralskih dolarjev, po osamosvojitveni vojni pa so za pomo~ domovini zbrali pribli`no 266.000 dolarjev (Ko{orok, 1996: 184). Slovenski izseljenci so bili zelo dejavni na medijskem in politi~nem podro~ju. Po televiziji so pozvali avstralsko vlado, naj ~im prej prizna Slovenijo, vzpostavili pa so tudi neposredne stike s predstavniki avstralskega parlamenta in vlade. V sydneyskem klubu Triglav so se 2. julija 1991 sestali predstavniki vseh slovenskih organizacij v tem mestu, navzo~i pa so bili tudi lokalni ~lan zveznega parlamenta Ted Grace, predstavnik za ta volilni okraj, predstavnik hrva{ke skupnosti itd. V posebnem apelu so ministru za zunanje zadeve in predsedniku vlade izrazili za~udenje nad za~etnim odklonilnim stali{~em ZDA do priznanja slovenske samostojnosti in hkrati hvale`nost avstralski vladi, ki je, ~eprav v pogojnikih, è napovedovala priznanje Slovenije. Sledil je seveda poziv k formalnemu priznanju. Predstavnik Narodnega sveta za Novi ju`ni Walles in celotne slovenske skupnosti Alfred Bre`nik pa se je v pismu s pozivom k priznanju slovenske samostojnosti premieru Robertu Hawkeu zahvalil za izjavo, v kateri je ta ugotovil, da Jugoslavije ni ve~. Predstavniki Narodnega sveta za Victorijo so se 18. septembra 1991 sestali s poslancem laburisti~ne stranke dr. An- drewom Theophanousom, sicer predsednikom avstralske parlamentarne skupine za spodbujanje priznanja Slovenije in Hrva{ke. Ta je naslednji dan skupaj s skupino novinarjev odpotoval v Slovenijo in na Hrva{ko, da bi ugotovil resnico o dogodkih na Balkanu. Samo dva dni po izteku moratorija Brionske deklaracije, 10. oktobra 1991, je slovenska delegacija obiskala avstralskega ministrskega predsednika Roberta Hawkea in ga seznanila s potezami slovenske vlade, kot so bili uvedba slovenskih potnih listov, lastnega denarja in ultimatom ostanku JLA v Sloveniji ter vnovi~ zaprosila za priznanje Slovenije oziroma za vzpostavitev drugih stikov z novo dràvo, kot na primer sprejetje novih slovenskih potnih listov, valute, vzpostavitev neposredne ekonomske povezave, vzpostavitev ~astnega konzulata v Ljubljani itd. O dogajanjih v domovini je ob{irno pisal slovenski tisk v Avstraliji, glasilo Svobodni razgovori pa je bilo v celoti posve~eno obdobju slovenskega osamosvajanja.*

* Slovenski ~asopis v Avstraliji Glas Slovenije je v {tevilki, posve~eni praznovanju 10. obletnice slovenske dr`avnosti, poro~al o {tevilnih ~estitkah, med drugim tudi premiera Avstralije Johna Howarda,

185 Nova Zelandija

^eprav je v Novi Zelandiji zelo malo Slovencev, so se tudi ti odlo~ili za akcijo zbiranja podpisov za priznanje neodvisne Slovenije. Podpise so poslali v novoze- landski parlament.

Ju`na Amerika

Ker najbolje poznam slovensko izseljenstvo v Ju`ni Ameriki, se bom na tej celini ustavil nekoliko podrobneje. Ob razpravi o vlogi slovenskega izseljenstva v slovenskem osamosvajanju in mednarodnem priznanju v Ju`ni Ameriki oziroma v najve~ji meri v Argentini, naj spomnim na tesno povezanost slovenskih rojakov z dogajanjem v domovini è v ~asu pred in med drugo svetovno vojno. Glede na takratne zgodovinske okoli{~ine je razumljivo, da so se na{i rojaki, ve~inoma Primorci, ki so se umaknili pred ~edalje bolj nasilnim italijanskim fa{izmom in lakoto, zavzemali za priklju~itev Primorske k Jugo- slaviji. Leta 1941 so jugoslovanski izseljenci v Buenos Airesu ustanovili Jugoslovansko narodno odbrano (JNO) s pododbori v Rosariu in drugod. Istega leta so Slovenci in Hrvati ustanovili {e Odbor Slovencev in Hrvatov izpod Italije in se osamosvojili od jugoslovanskega odbora. Kljub poznej{im razli~nim politi~nim premikom je Primorski odbor (ime je ve~krat spremenil) ostal avtonomen, njegovo delovanje pa je bilo ves ~as usmerjeno predvsem v prizadevanja za priklju~itev Primorske k Jugoslaviji (Mislej, 1994: 85-113). V vrstah slovenske povojne politi~ne emigracije (SPE) v Argentini je è dolgo tlela zamisel o samostojni slovenski dràvi. Prva leta po prihodu v izseljenstvo je ve~ina mnenjskih voditeljev sicer razmi{ljala predvsem o politi~nih spremembah v domovini, ne pa o slovenski dràvnosti, saj so menili, da Slovenija sama ni sposobna klju- bovati pritiskom z zahoda in severa in da zato potrebuje soìtje v okviru jugoslovanske dràve. Tega so se nekateri oklepali {e zelo dolgo, vse do konca {estdesetih let ali celo dlje, njim nasproti pa je stala manj{a skupina tako imenovanih Straàrjev. Ti so ves ~as vztrajali pri tem, da mora Slovenija postati samostojna, vendar s svojimi stali{~i kot skupina niso prodrli. Vedno bolj pogosto in jasno izraèno misel o samostojni Sloveniji je vodstvo SPE potrdilo leta 1969 (Zbornik Zedinjene Slovenije, 1998: 163). Ker sem bil v ~asu slovenskega plebiscita decembra 1990 v Argentini, lahko po- trdim, kako zavzeto so vse slovenske skupnosti v Argentini spremljale dogajanje v Slo-

premiera Novega Ju`nega Walesa Boba Carra, premiera Victorije Steva Bracksa, ministra za priseljence in multikulturne zadeve Phillipa Ruddocka, vodje avstralske parlamentarne opozicije Kima Beazleya ter {tevilnih drugih najuglednej{ih predstavnikov avstralskih oblasti.

186 veniji, res pa je, da so bili nekateri v primorskih in prekmurskih slovenskih skupnostih v Argentini in Urugvaju zaradi nepoznavanja zgodovinskih vzrokov dogodkov na tleh Jugoslavije precej zmedeni. Minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular je decembra 1990 poslal Zedinjeni Sloveniji (ZS), krovni organizaciji povojne emigracije, pro{njo za zbiranje podpisov v podporo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Samo SPE je zbrala ve~ kot 2.040 podpisov, od katerih so bili trije nasprotni samostojnosti (Zbornik Zedinjene Slovenije, 1998: 282). SPE se je tudi odlo~ila za sodelovanje pri Svetovnem slovenskem kongresu. Junija 1991 so imeli ve~ izrednih sej, med drugim tudi 26. junija, dan po razglasitvi slovenske neodvisnosti. Pripravili so izredno sejo Upravnega sveta in slavnostno sejo raz{irjenega Medorganizacijskega sveta, navezali pa so tudi neposredno telefonsko zvezo s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom in predsednikom ZS Tinetom Vivodom, ki je bil takrat v domovini na kongresu SSK. Osemindvajsetega junija so pripravili skupni protest s hrva{kimi izseljenci pred jugoslovanskim veleposlani{tvom, kar je neposredno prena{ala tudi ena od televizijskih postaj, bilo pa je tudi ve~ javnih manifestacij zgolj Slovencev v samem sredi{~u Buenos Airesa. Tridesetega junija se je pred spomenikom generala San Martina v Buenos Airesu zbralo okoli 4.000 Slovencev iz vrst predvojne in povojne emigracije. Po osrednji buenosaire{ki ulici Florida so se napotili na znameniti Majski trg in v mogo~ni stol- nici darovali ma{o, ki jo je vodil prelat dr. Alojzij Starc, pel je slovenski zbor Gallus, navzo~a pa je bila tudi velika skupina Hrvatov. Posebno pozornost je zbujala skupina kar 200 slovenskih narodnih no{. Podobne prireditve so organizirali Slovenci v Bari- lochah in Mendozi. Skrbeli so tudi za nenehen stik s predstavniki oblasti in jih prepri~evali, naj priznajo neodvisnost Slovenije. Ustanovili so posebno skupino za stike z argentinsko javnostjo, v kateri sta bila med drugimi tudi Albert ûk, lastnik slovenske radijske oddaje, sicer povojni primorski izseljenec, in Oskar Molek, pripadnik "staronaseljencev". V tistem ~asu je pri{lo do intenzivnej{ega medsebojnega obiskovanja ZS je npr. priporo~ila udele`bo na slovesnosti v staronaseljenskem domu v Bernalu, ve~ pripadnikov SPE je obiskovalo Triglav, ki je v tem obdobju spet postal "slovenski" in ne ve~ jugoslovansko-slovenski. V letu 1991 je bilo prizadevanje za priznanje slovenske neodvisnosti gotovo glavna dejavnost vseh tamkaj{njih Slovencev. Zbornik Zedinjene Slovenije (1998: 292-293) ob tem omenja teàve z nekaterimi televizijskimi hi{ami in ~asniki, ki so bili pod vplivom ZDA te so bile tedaj {e nenaklonjene slovenski samostojnosti, telefonskim razgovorom nekaterih ~lanov ZS pa so celo prislu{kovali itd. Septembra 1991 je iz{la bro{ura Eslovenia Independiente (Neodvisna Slovenija). Delegacija Slovencev je predsedniku Carlosu Menemu izro~ila slovenski prevod uradnega ìvljenjepisa argentinskega generala San Martina, na pobudo Slovencev pa je v Slovenijo odpotoval senator dr. Bravo Herrera. V znanem kulturnem centru San Martin je skupnost pripravila tudi odmeven teden slovenske kulture. [estnajstega januarja 1992 je Argentina priznala Slovenijo, kar je celotna slovenska skupnost sprejela z velikim navdu{enjem in zado{~enjem. Na simpatije Argentine do

187 Slovenije kaè tudi podatek o ustanovitvi parlamentarne skupine prijateljev Slovenije leta 1995. Slovenska osamosvojitev je "mobilizirala" tudi rojake drugod v Ju`ni Ameriki. V brazilskem Sao Paulu je bila maja 1991 ustanovljena Zveza Slovencev Brazilije,* dogodke v domovini so aktivno spremljali Slovenci, zdruèni ob slovenskem dru{tvu sv. Cirila in Metoda v Caracasu, Valenciji in drugih krajih v Venezueli, ob~asno so se za~eli zdruèvati malo{tevilni Slovenci v îlu, nov zagon za svoje delovanje je dobilo Slovensko prekmursko dru{tvo v Urugvaju. V skoraj vseh slovenskih skupnostih po svetu so navdu{eno proslavljali tudi mednarodno priznanje Slovenije.

Sklep

V na{tevanju dejavnosti oziroma vloge v slovenskem osamosvajanju so bila prav gotovo izpu{~ena mnoga dru{tva, skupine ali posamezniki, kar pa ne pomeni, da jim Slovenija za njihove napore ni hvale`na. Ko govorimo o vlogi Slovencev v tujini v slovenskem osamosvajanju, lahko ugotovimo, da je {lo za izrazito dvosmeren proces. V smislu naslova razprave lahko pri- trdimo, da je bilo delovanje rojakov v izseljenstvu tako v ~asu vojne za Slovenijo kot v obdobju prizadevanj za njeno mednarodno priznanje v marsi~em odlo~ilnega pomena. Veliko je pomenila materialna podpora mati~ni domovini, {e ve~ pa je bilo vredno raznovrstno delovanje v podporo slovenski diplomaciji. Trditi, da Slovenci po svetu niso pripomogli k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju, bi bilo neresni~no, nehvale`no in àljivo. Proces pa je tekel tudi v drugi smeri. 1. V poro~ilih o delovanju slovenskih skupnosti po vsem svetu razberemo, da so te v imenu podpore novi slovenski dràvi prvi~ po dolgih desetletjih spregovorile skupni jezik in presegle politi~ne in druge razprtije. In ~eprav je razdeljenost opazna {e danes, je prav po zaslugi dogodkov v letu 1991 in poznej{ega odnosa mati~ne dràve do slovenskega izseljenstva stanje danes v tem pogledu bistveno bolj{e. Veliko dru{tev kljub svoji razli~nosti sodeluje med seboj, nekatera pa so {ele v zadnjem desetletju ob~utila, kaj pomeni imeti ìv stik z domovino. 2. Manifestacije so imele dvojni namen oziroma funkcijo: razumemo jih lahko kot zunanjo manifestacijo oziroma promocijo Slovenije in slovenstva, pa tudi kot samo- potrjevanje slovenske identitete, obnavljanje lojalnosti in energije za delovanje v slovenski etni~ni skupnosti. Podoben namen imajo tudi vse druge prireditve ob razli~nih prilo`nostih, na katerih se pojavljajo Slovenci v slovenskih narodnih no{ah in z drugimi narodnimi simboli. 3. [tevilni potomci slovenskih izseljencev, ki so imeli teàve s samoidentifici- ranjem, so kon~no doumeli, da so slovenskega rodu in ne avstrijskega ali jugoslo-

* O nastanku glej zapis v njihovem glasilu Novice pod lipo, 1995, {t. 1.

188 vanskega njihova etni~na identiteta se je torej zbistrila in postala zato mo~nej{a. K tej ugotovitvi sodi tudi pojasnilo, da so nekatera izseljenska dru{tva predvojne emigracije, ki so v preteklih desetletjih delovala kot slovensko-jugoslovanska ali celo zgolj jugoslovanska, ~eprav z ve~ino slovenskih ~lanov, spet postala samo slovenska, pri ~emer pa stiki z drugimi etni~nimi skupnostmi, v najve~ primerih s hrva{ko, ostajajo. 4. Nastala je cela vrsta novih organiziranih skupnosti Slovencev. Med njimi so nekatere nastale predvsem zavoljo pomo~i slovenskemu osamosvajanju, veliko pa je bilo tudi ~isto novih, predvsem na tleh nekdanje Jugoslavije. Te Slovence so geopoliti~ne spremembe zalotile v nenavadni situaciji, saj so ~ez no~ postali izseljenci. Pred osamosvojitvijo je deloval samo Slovenski dom v Zagrebu, danes pa delujejo ve~je skupnosti ali organizirana dru{tva tudi na Reki, v Karlovcu,* [ibeniku, Splitu, Sarajevu, Banja Luki, Tuzli, Vitezu, Kaknju, Zenici, Novem Sadu, Skopju, pred kratkim so bila ustanovljena dru{tva v Dubrovniku, Zrenjaninu in Beogradu, podoben proces je v teku v Puli itd. Nih~e ne bo nikoli pre{tel vseh telefaksov, telefonskih klicev, protestnih shodov, demonstracij, peticij, pisem podpore slovenskemu vodstvu in vsem Slovencem v domovini, zbranih dolarjev, mark, frankov, pa tudi ne solza ponosa, sre~e in groze, ki so si v tistih dneh tako hitro sledile. Za vse to je sicer resda ne{tetokrat izre~eni "hvala" premalo. Vra~ila v denarju ali naturalijah na{i rojaki ne pri~akujejo in vsega na{tetega tudi niso po~eli s tem namenom. Lahko pa jim mati~na domovina nudi tisto, ~esar so najbolj potrebni: 1. pomo~ pri ohranjanju njihove primarne slovenske kulturne identitete; 2. priznanje, da so, da so del slovenskega narodnega telesa, ena od treh Slovenij mati~ne, zamejske in izseljenske. Slednje moramo doumeti predvsem Slovenci v Slo- veniji; morda se tudi sami premalo zavedamo, da je z domovino tako kot z zdravjem: koliko ti pomeni, izve{ {ele, ko ga izgubi{.

Viri in literatura:

Delovanje Slovencev v Londonu 1991-1994. Zbornik-katalog razstave. London- Ljubljana, 1996. Dve domovini/Two Homelands. Ljubljana 1991-1994, {t. 2-5. Klemen~i~, Matja`: Slovenes of Cleveland. Novo mesto, 1995. Klemen~i~, Matja`: Reactions of Slovenian and Croatian immigrants. American press, and American scientists to events in Slovenia and in Croatian in the period from 25 June 1991 till the recognition of Slovenia by the United States. V: Izseljenski koledar 1993. Ljubljana, 1992. Kocjan~i~, Cvetka: Zdru`evanje kanadskih Slovencev. V: Dve domovini/Two Homelands. Ljubljana, 1998, {t. 9.

* O delovanju dru{tva v Karlovcu v zadnjem obdobju ni poro~il.

189 Ko{orok, Lojze: Kratek oris Slovencev v Avstraliji od za~etka priseljevanja do danes. V: Slovenski izseljenski koledar. Ljubljana, 1996. Na{a lu~ (Celovec), 1992, {t. 1-3. Na{a Slovenija (Ljubljana), {t. 7/8, 9, 10, 1991. Novo doba (Sydney), 1991, {t. 27, 40, 42. Rodna gruda (Ljubljana), {t. 10-12, 1991, {t. 1-9, 1992. Zbornik Zedinjene Slovenije. Buenos Aires, 1998.

Summary

The Role of Slovenes Abroad in Attaining Independence

Zvone @igon

The Slovenes around the world responded very actively, irrespective of their political determination or cause, to the process of political democratisation and attainment of independence in Slovenia. Enthusiasm at proclamation of the independent state was among them as well followed by frightfulness over war events and they responded immediately with various actions, from writing letters and petitions to influential political circles in their states asking for help and for international recognition of the young state, to protest meetings, acquainting the media with the backgrounds of events in Slovenia, and collecting money for covering the war damage and helping Slovene charity organisations, which were accepting refugees from other parts of the former Yugoslavia. The joint activity for the benefit of Slovenia in many places reconciled until then separated Slovene communities; independence triggered the foundation of many new Slovene societies.

190 Damijan Gu{tin*

VOJA[KOPOLITI^NO DOGAJANJE V JUGOSLOVANSKI KRIZI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE

1. Jugoslavija in Slovenija

Socialisti~na federativna republika Jugoslavija (SFRJ) je proti koncu osemdesetih let prej{njega stoletja kazala podobo dràve, katere sestavni deli so v medsebojni kako- foniji, ki je dobivala vedno bolj resne oblike. (Kon)federativna struktura je namre~ za~ela postajati resni~nost tudi v gospodarskem, politi~nem in celo idejnem smislu. Politi~ni pokrov jugoslovanskega socializma (komunizma), ki je du{il notranja neso- glasja med gospodarsko, demografsko in tudi geostrate{ko zelo divergentnimi obmo~ji, je razpadal, tako pod vplivom razpada socialisti~nega sistema v svetu, kot notranjega razpada, ki je bil posledica dveh nasprotnih usmeritev iz socialisti~nega sistema samoupravnega tipa. Politi~ni razvoj v Jugoslaviji je v poznem socializmu in hkrati tudi krizi dràve potekal v dveh divergentnih smereh, ki sta jih v veliki meri opredeljevali tudi realni poloàji samih okolij, kjer sta se zasidrali. Slovenska pot socializma s ~love{kim obrazom, nato pot socialisti~nega pluralizma je bila nekaj ~asa v svetovnem merilu opa- èna kot najbolj potenciale zbujajo~a in se je simboli~no v polnem sijaju pokazala ob obisku reformatorja socialisti~ne Sovjetske zveze Mihaila Gorba~ova v Ljubljani. Njen simbolni in v veliki meri tudi dejanski nosilec je bil predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS) Milan Ku~an. "Slovensko pot" je ozna~evala ve~ja vloga trga v gospodarstvu in demokratizacija v politi~nem ìvljenju, ki je tedaj prisegala na nestrankarsko demokracijo ve~ avtonomnih politi~nih subjektov, ki pa ne problematizirajo temeljnega izhodi{~a socializma. Vendar pa je bila Slovenija le ena od {estih (osmih) sestavnih delov dràve, sicer gospodarsko najbolj razvita, saj je njena gospodarska mo~ dvakrat presegala demografsko, a vseeno premajhna, da bi mogla narekovati splo{no smer gospodarskega ali politi~nega razvoja dràve. Druga pot, ki je prevladovala med tradicionalno manj razvitimi okolji v Jugoslaviji, je zahtevala restavracijo "izvorne poti socializma", ki pa je v hitro spreminjajo~ih se osemdesetih letih zvenela zastarelo in celo neprepri~ljivo. Njen nosilec so bile politi~ne elite Bosne in Hercegovine, deloma Hrva{ke, Vojvodine, Makedonije in le deloma Srbije. Prav slednja je bila glede nekaterih vpra{anj, zlasti gospodarskih, {e

* Znanstveni sodelavec na In{titutu za novej{o zgodovino v Ljubljani, docent na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani.

191 najbli`je slovenskemu modelu, vendar pa je zvezo komunistov {e vedno videla kot najbolj priro~no sredstvo za krepitev in {irjenje svoje oblasti. Poleg tega se je tej skupini pridruèvala tudi partijska organizacija Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki se je od formalno posebnega organizacijskega dela ZKJ v kriznih osemdesetih prele- vila v politi~no samostojno deveto in nato sedmo podorganizacijo v Zvezi komunistov Jugoslavije (ZKJ), enakovredno organizacijam republik. Politi~ni spopad med obema glavnima strujama, ki sta se oblikovali postopno in sta bili ob~asno tudi nerazpoznavni, odvisno od trenutnih realnih interesov okolij, ki so jih politi~no predstavljala po teritorialnem na~elu, se je za~el v kriznih zgodnjih osemdesetih glede vpra{anj zna~aja socializma, torej na~ina vladanja zveze komunistov. Dejansko pa je mnogo bolj zadeval vpra{anje dràvne ureditve, torej (pre)razporeditve teì{~a politi~ne in oblastne mo~i v sicer formalno federalno strukturirani dràvi med republikami, ki so si pridobile po letu 1974 mnogo oblasti, ki se je tudi kazala v na~inu sprejemanja politi~nih odlo~itev, ki pa jih je federalna struktura, organizirana v nedo- takljivem Josipu Brozu Titu, ZKJ, Zveznem izvr{nem svetu, Jugoslovanski ljudski armadi in zveznem sekretariatu za notranje zadeve z vklju~no obema zveznima tajnima slu`bama {e uspe{no zavirala. Do za~etka osemdesetih let pa so mnogi od teh vzvo- dov postali tudi sami le podalj{ek mo~i posameznih republi{kih politi~nih elit, res pa je, da nobena ni prevladovala. Le Jugoslovanska ljudska armada je zaradi svoje hierarhi~ne organiziranosti ostala izven republi{kih politi~no-dràvnih delitev, ~eprav se je v njej {e krepil vpliv srbskega prostora, katerega je v vedno ve~ji meri bila tori{~e.1

2. Viri oboro`enega spopada v razpadanju Jugoslavije

Zlasti na zahodu se pogosto postavlja vpra{anje, ali so uporabo sile, ki se je odprto za~ela z vojno v Sloveniji junija 1991, strani v sporu okoli bodo~ega koncepta dr`ave kot na~in razre{evanja konflikta na~rtovale, ali pa se je zgodila kot posledica nerazu- mevanja narave konflikta in njegovih akterjev med seboj, bodisi celo kljub njihovemu nasprotovanju uporabi oboro`ene sile v vedno bolj zaostrenem spopadu. Na to vpra{anje ni mogo~e odgovoriti enozna~no. Ker {e nimamo dostopa do pri-

1 Prim. Joè Pirjevec: Jugoslavija : nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevi}eve in Titove Jugoslavije. Koper 1995, str. 357-418 (dalje Pirjevec, Jugoslavija); Du{an Bilandì~: Jugoslavija poslije Tita : (1980- 1985); Boò Repe: Slovenci v 80. letih (prvi del). Zgodovinski ~asopis, 54, 2000, {t. 2, str. 233-262; isti, Slovenija od medvojne federalne enote preko povojne jugoslovanske republike do samostojne dràve. V: Od sanj do resni~nosti : razvoj slovenske dràvnosti. Ljubljana 2001, str. 121-208 (dalje Repe); Laura Silber, Allan Little: Smrt Jugoslavije. Opatija, "Otokar Ker{ovani", 1996; ista, Yugoslavia : death of a nation. Revised and updated ed. New York etc. : Penguin Books, 1997; Branka Maga{: The Destruction of Yugoslavia : tracking the break-up 1980-92. London, New York, Verso, 1993; Viktor Meier: Zakaj je razpadla Jugoslavija. Ljubljana, 1996 (dalje Meier, Zakaj); Boris Je`: Yu, nikoli ve~? :[ bela knjiga o razpadu Jugoslavije]. Ljubljana 1994; Joeè Pirjevec: Le guerre jugoslave : 1991-1999. Torino, Einaudi, 2001 (podlistek Jugoslovanske vojne 1991-1999). Ve~er 28. 7. 2001 26. 11. 2001.

192 marne dokumentacije vseh strani, ne moremo odgovoriti v vsej celovitosti in hkrati raz~lenjeno glede na posamezne akterje. Vrhu tega je tako, da je o avtenti~nih stali{~ih do takega razre{evanja konflikta, glede na moralno, javnomnenjsko in realno dvom- ljivo vrednost vojne za re{evanje konfliktov ne bomo vedno pri{li do dokumentov, ker pogosto niso bili ustvarjeni kot pisno gradivo (npr. zapisniki analiz in pogovorov v o`jih krogih). Pa~ pa bo mogo~e pogosto sklepati zgolj iz spominskega gradiva in nabora ter poteka nadaljnjih odlo~itev in ukrepov. Pri uporabi oboroène sile v notranjem spopadu v Jugoslaviji gre vsekakor za preplet na~elnih stali{~ in dejanskih ukrepov v konflikt vpletenih strani. Govoriti o dveh blokih v tem spopadu je sicer mo`no, dejansko pa je {lo v vsakem od blokov, ki so se izoblikovali v drugi polovici osemdesetih let, za vrsto za~asnih, interesnih zavezni{tev, ki niso izklju~evala uveljavljanja lastnih stali{~ in samostojnega ukrepanja. Tako je mo~ zaznati vsaj osem relativno samostojnih, v dràvne strukture organiziranih subjektov ali delov dràvnega aparata ({est republik, Albanci, Jugoslovanska ljudska armada, Zvezni izvr{ni svet z zvezno administracijo), kar pomeni, da je bilo medsebojnih interakcij kljub prete`no blokovski poziciji ve~ine, veliko ve~je {tevilo in s tem nepreglednost situacije {e ve~ja. V ostritvi krize je mo`nost notranjega oboroènega spopada nara{~ala, vendar se je njegov karakter postopoma transformiral od namena intervencije zaradi ohranitve reìma v intervencijo za prepre~itev mednacionalnih spopadov in v zadnjem obdobju, leta 1991, v ohranitev dràve. Pravzaprav je ob~asno posredovanje oboroènih sil, ki je presegalo zgolj posredovanje policije, dràvno vodstvo tudi è uporabilo. V tem pogledu je bila v novej{em ~asu prelomnica kosovska vstaja leta 1981. V zadu{itvi nemirov, ki so zajeli {iroke plasti albanske dru`be na Kosovu, je morala posredovati tudi JLA. Njeni tanki so vzpostavili stanje, ko je lahko posegla policija.2 Vendar se zdi, da je to voja{ko posredovanje {e imelo konsenz ve~ine politi~nih sil v dràvi in tudi prebivalstva. Pa~ pa je prav to dogajanje spodbudilo generalski vrh JLA (prav tedaj je postal v 'vladi' Milke Planinc sekretar za ljudsko obrambo admiral Branko Mamula), da je za~el pripravljati nove koncepcije obrambe dràve, izhajajo~ iz pove~ane verjetnosti notranjega konflikta. Nova zamisel je izhajala iz za armadni vrh vedno bolj mote~e dvojnosti oboroènih sil Jugoslavije (Jugoslovanske ljudske armade in Teritorialne obrambe /TO/, ki je bila organizirana do ravni republik); notranji cilj, ki ga je nameravala reforma dose~i, je bil ustvariti enotnost v poveljevanju oboroènim silam, ostajajo~ pri

2 Literatura o krizi na Kosovu, njenih razvojnih fazah, vzrokih in oboro`enih konfliktih je zelo obse`na. Navajam le izbor: Miranda Vickers: Between Serb and Albanian : a History of Kosovo. London : Hurst & Company, 1998; Dimitrije Bogdanovi}: Knjiga o Kosovu. ^etvrto izdanje. Beograd 1999; Christine Kohl, Wolfgang Libal: Kosovo : gordischer Knoten des Balkan. Wien, Zürich, Europaverlag, 1993; Karl Kaser, Robert Pichler: Kosovo, Kosova : Mythen, Daten, Fakten. 2. Aufl. Klagenfurt[ etc.] : Wieser, 1999; Slavko Gaber, Ton~i Kuzmani} (ured.): Kosovo Srbija Jugoslavija : zbornik. Ljubljana 1989; Fran- cesco Altimari: Albanci. Ljubljana 1984.

193 konceptu splo{ne ljudske obrambe in dru`bene samoza{~ite (SLO in DS). Njihova ocena je izhajala iz stali{~a, da je teritorialna obramba, koncept oboroènega ljudstva, v kriznih mednacionalnih razmerah lahko rizi~en in da jo je zato potrebno trdno pripeti na posamezna visoka poveljstva JLA, ne zgolj na vrhovno poveljstvo, ki je vrhu tega bilo imaginarno, predstavljal ga je namre~ vsakokratni predsednik predsedstva dràve. V tem prizadevanju je generalski vrh tr~il na realne interese politi~nih garnitur republik, ki jim je bila Teritorialna obramba s svojim deloma izraènim obele`jem nacionalne armade pomemben statusni simbol, seveda pa ne zgolj to, pa~ pa tudi sicer omejena mo`nost razpolagati s potencialnim sistemom mo~i. Med temi je bila najbolj vztrajna politi~na elita republike Slovenije, ki se je v osebi predsednika CK ZKS Franca Popita spopadla z namero JLA, da koncept TO preusmeri, pol javno è na 13. kongresu ZKJ. Kot predsednik Komisije za SLO in DS v zveznem partijskem predsedstvu (in predsednik Predsedstva SR Slovenije) pa je Popit ta spopad {e nadaljeval. Tradicio- nalnemu nezaupanju armade è vsaj od sedemdesetih let dalje v namere in (jugoslovanske) opredelitve politi~ne elite republike Slovenije in slovenskemu nezaupanju v armadni vrh se je tako pridruìla {e zamera zaradi teko~ih voja{ko-politi~nih vpra{anj.3 @e v zgodnjih osemdesetih letih pa se je pojavila {e ena ~rta v ravnanju voja{kega vrha. V nasprotju s prej{njim obdobjem je svoje na~rte vedno bolj zapiral v svoj krog, ker naj bi sicer imel preve~ teàv s protislovnimi interesi politi~nih elit è med snovanjem svojih strate{kih koncepcij, kar pa je porajalo nezaupanje med civilnim delom politi~no-dràvne elite.4 Reformo in reorganizacijo je lahko izvedla JLA ob velikih odporih znotraj republik {ele leta 1987, vendar v povsem spremenjenih zunanjih okoli{~inah, saj je hladna vojna v Evropi medtem è pojemala, nastajalo pa je vedno ve~je neravnovesje med obema voja{kima zvezama, ki sta obvladovali Evropo. Var{avski pakt je hitro notranje slabel. S tem se je spreminjala tudi vmesna, "neuvr{~ena" pozicija Jugoslavije. Teì{~e obrambne razporeditve Jugoslavije se je zato prena{alo na obrambo pred paktom Nato, torej v zahodni del dràve. Tako je prizadevanje voja{kega vrha pomenilo {e ve~je neravnovesje z realno potrebnimi cilji.5 Prve napovedi o uporabi oboroène sile v konfliktov polni socialisti~ni Jugoslaviji so se pojavile z dveh nasprotnih bregov leta 1987. V intervjuju pred obiskom v Zvezni republiki Nem~iji je predsednik Zveznega izvr{nega sveta marca 1987 poudaril, da se bo sistem branil "z vsemi sredstvi", kar je bil obi~ajen izraz za uporabo oboroènih sil znotraj dràve. Skoraj hkrati pa je v obtok preko zahoda kot preizkusni balon pri{la zamisel o strate{ki koristnosti voja{kega udara v Jugoslaviji. Za njo je bil trileten razvoj zamisli vrha oboroènih sil, da ni mogo~e, da bi v dru`beni krizi JLA ne delovala tudi politi~no. Za tem je bilo tudi predvidevanje armadnega vrha è iz

3 Branko Mamula: Slu~aj Jugoslavija. Podgorica, CID, 2000, str. 60-70, 74-75 (dalje Mamula). 4 Prav tam, str. 71, 88-89. 5 Prav tam, str. 65.

194 zgodnjih osemdesetih, da bo v kulminaciji krize morala posredovati tudi armada, da bo ohranila dràvo.6 Drugo prelomno to~ko glede uporabe oboroène sile v notranjem konfliktu je pomenila povezava vodstev JLA in srbskega Milo{evi}evega kroga. Povezava je bila sprva interesna, v njeni srì pa poskus obdràti nadzor nad Jugoslavijo. Te`nja srbskih krogov je bila, da bi obvladali Kosovo, voja{kih, pa da bi obdràli poobla{~eno mesto (po deleù prora~una in mestu v oblasti) v dràvi. To se je zgodilo konec leta 1987, ko se je Milo{evi}ev krog uveljavil kot edini zastopnik srbskih interesov. Vendar pa je to bilo sprva bolj zavezni{tvo po objektivnih kazalcih, ne pa zavestno usklajevana dejavnost.7 V tem obdobju se je pojavila ob pojmu dràvljanska vojna tudi kvalifikacija "specialna vojna", s katero je bilo mi{ljeno delovanje zunanjega sovra`nega okolja proti obstoju Jugoslavije kot socialisti~ne dràve ob pomo~i notranjih sovra`nikov socializma, ki naj bi bili v veliki meri nacionalisti. Pojem sam in operiranje z njim v javni politi~ni govorici je bil del èleznega repertoarja socialisti~nih sil è vse od sedemdesetih let, medtem ko ga je v poznih osemdesetih letih opredeljeval predvsem po teh silah prepoznan interes Zahoda, da enako kot v Vzhodni Evropi tudi v Jugosla- viji zru{i socializem in nezmo`nost Sovjetske zveze, da se temu procesu upre.8 V procesu razpadanja dràve je bila ~asovno prva zaskrbljenost vojske zaradi propada socializma v Jugoslaviji. Ta skrb se je kazala è v sredi osemdesetih, {e bolj pa, ko sta se oblastni strukturi Slovenije in za njo {e Hrva{ke odlo~ili, da politi~no preseèta obstoje~i model enopartijskega sistema. Prvo resno posredovanje vojske v notranjem politi~nem konfliktu se je nakazovalo spomladi 1988. Potem ko je vodstvo Slovenije za~elo opu{~ati dol`no upo{tevanje opozoril iz centra, je bilo vodstvo vojske, ki je ocenjevalo dogajanja v Sloveniji kot nevarna za razvoj socializma oziroma stabilnost dràve, s polno na~elno podporo zveznih politi~nih in dràvnih organov pripravljeno izvesti v Sloveniji ukrepe, ki bi pomenili mehko razli~ico prevzema oblasti v republiki in vzpostavitev ob odstranitvi iz dru`be mote~ih elementov (in dela politi~nih funkcionarjev) Jugoslaviji zvestega in od nje odvisnega vodstva. S tem pa je armada zadela na samoobrambno reakcijo same vladajo~e politi~ne elite. Ker bi odstranitev pomenila tudi njeno politi~no smrt, je z vsem àrom branila svojo pozicijo, ki je pomenila tudi avtonomno pozicijo Slovenije. Ne glede na stali{~a vojnega sveta 25. marca 1988 in nato posredovanje najvi{jih politi~nih organov, je uspela dose~i odstop od nameravanega posredovanja v Sloveniji. Tako si je omogo~ila svoje politi~no preìvetje, tudi za ceno ob~asnega politi~nega laviranja in popu{~anja, hkrati pa jo je lastna varnost silila v dejanja, ki so zagotavljala ~imbolj neodvisen poloàj Slo- venije. V tem boju se je lahko oprla na nacionalizem, edino silo, ki je bila poleg urad-

6 Prav tam, str. 51, 89; Pirjevec, Jugoslavija, str. 384. 7 Pirjevec, Jugoslavija, str. 387-388. 8 Pojem "specialna vojna" je ozna~eval delovanje z obve{~evalno-podtalnimi sredstvi, propagandno in politi~no delovanje brez uporabe oboro`enih sil.

195 ne politike dovolj mo~na, da se je lahko izraàla politi~no, saj so opozicijske sile dosegale v svojem politi~nem uveljavljanju {ele prve razvojne korake. Politi~no gibanje, ki je zraslo iz nacionalnega mnoì~nega odpora Slovencev med junijem in septembrom 1988, je za vedno odpravilo mo`nost, da bi posredovanje lastne oboroène sile pomenilo zgolj instrument v uravnavanju menjav politi~nih garnitur v okviru ZKJ oziroma ZKS. Ker se je zoperstavilo prebivalstvo enega od "politi~nih" narodov, je bil to tudi za armado jasen znak, da so njene mo`nosti nastopa omejene. Bes, ki je prijemal tedaj odlo~ujo~e generale, je bil è izraz spoznanja nemo~i take uporabe sile, da bi tudi po njenem posredovanju 'porcelan ostal cel', se pravi, da bi Jugoslavija ostala dràva, na katero bi {e dalje pristajali vsi trije pomembni dejavniki na osi Beograd-Zagreb-Ljubljana. To spoznanje je leto pozneje dobro izrazil Borisav Jovi}, ki gotovo ni bil nezainteresiran za voja{ko posredovanje proti Sloveniji in zlasti Hrva{ki: "V na{i ve~nacionalni dràvi ni uresni~ljivih mo`nosti za uporabo drugih sredstev, kot so udar, diktatura, tudi voja{ka sredstva ne. Izredno stanje je najve~, kar bi lahko dosegli v dolo~enih okoli{~inah, a zdaj je tudi za to prepozno. Vse bi hitro razpadlo kot hi{a iz kart in pre{lo v dràvljansko vojno na nacionalni osnovi, to pa bi bila najslab{a re{itev."9 Poleg stvarnih premislekov o posledicah posega armade je bila najve~ja teàva generalskega vrha JLA v tem, da se kot politi~ni oblasti tradicionalno lojalna struktura ni mogel odlo~iti za tvegan lasten vstop v tako akcijo; politi~nega kritja, ki bi generale zadovoljevalo, pa po letu 1989 niso mogli dobiti. Z njihovega vidika je bila nevarnost "dràvljanske vojne" kot spopada med socialisti~nimi/komunisti~nimi in protisocialisti~nimi silami zelo realna è od razpada socialisti~nega sistema, kar se je zgodilo z ve~strankarskimi volitvami v dveh republikah aprila 1990, predhodnica temu pa je bil è razpad Zveze komunistov Jugoslavije na 14. kongresu januarja 1990. V pomanjkanju politi~nega (po)kritja so si nekateri generali z odobritvijo vodstva armade prizadevali, da ustanovijo lastno politi~no stranko in z njo zasedejo velik del politi~nega prostora. Problem notranjega oboroènega spopada, "dràvljanske vojne" kot vojne med narodi, se je za~el postavljati {ele z vedno bolj rasto~imi nasprotji med poglavitnima akterjema, torej med Srbi in Hrvati. Res pa se je najprej pokazal v è prej krizni avtonomni pokrajini Kosovo, kjer so marca 1989 ponovno izbruhnili nemiri, v katerih je spet posredovala, sicer to pot le kot faktor gro`nje, tudi JLA. Njeno posredovanje je srbsko vodstvo izsililo prav z utemeljevanjem, da bo v nasprotnem izbruhnila "dràv- ljanska vojna" na Kosovu.10 Ta problem jugoslovanske dràve je srbska elita pretvorila v vìgalnik za napad na sam center dràve. To je bilo vpra{anje vklju~itve Srbov na Hrva{kem ter v Bosni in Hercegovini v srbski nacionalno-dràvni prostor. Ob tem osrednjem vpra{anju je bila

9 Borisav Jovi}: Zadnji dnevi SFRJ : odlomki iz dnevnika. Ljubljana 1996, str. 134 (med 6. in 9. 4. 1990) (dalje Jovi}). 10 Jovi}, str. 114-116.

196 Slovenija le stranski problem, ne glede na to, da je jugoslovansko orientiranim pomenila to~ko ravnote`ja jugoslovanskega sistema, brez katere bi se spremenil v nekaj povsem drugega. Slovenija je bila tudi realni ekonomski potencial, brez katerega bi te`ko shajal dràvni prora~un. Gro`nja tovrstne dràvljanske vojne je lebdela nad Jugoslavijo ves ~as od albanske "vstaje" do trenutka, ko je septembra 1991 dejansko izbruhnila na Hrva{kem. Po ve~- strankarskih demokrati~nih volitvah v Sloveniji in Hrva{ki pa je dobila nove specifi~ne poteze, {e druga~ne pa po decembru 1990, ko je Slovenija izvedla plebiscit o osamosvojitvi. Vsako od teh obdobij je imelo svoje zna~ilnosti, ki so opredeljevale naravo mo`nega konflikta. V prvem obdobju je bilo vpra{anje oboroènega posredovanja armade pravzaprav povezano predvsem s prostorom SR Srbije, {lo je za zagotavljanje razmer za du{i- tev albanske vstaje na Kosovem. Pojavilo se je prvo izrazito lastninjenje armade, saj jo je ena, srbska stran, stalno klicala na pomo~ pri etni~no-politi~nih problemih z Alban- ci. V zveznem politi~nem vrhu je prevladovalo {e zelo neproblematizirano razumevanje vloge JLA, da posreduje kjerkoli v dràvi z njegovim blagoslovom.11 Kljub temu je v tem obdobju pri{lo do zaznave tujine, da v Jugoslaviji grozi nevarnost dràvljanske vojne. Najodmevnej{a je bila javno objavljena prognoza CIA-e, da bo v Jugoslaviji v 18 mesecih izbruhnila dràvljanska vojna. Po lastnem pri~evanju so na to tujino opozarjali tudi najvi{ji dràvni predstavniki tiste struje, ki je iskala vse mo`ne zavore za srbsko ofenzivnost, npr. ~lan (in predsednik) predsedstva dràve dr. Janez Drnov{ek.12 V ta kontekst je spadala tudi reakcija JLA na slovensko spra{evanje o vpra{anjih, povezanih z obrambo, bolje re~eno, z vlogo JLA v obrambi Slovenije. Temeljno nezaupanje voja{kega vrha do Slovenije je bilo povezano z vpra{anjem, kaj preoblikujo~a se slovenska politi~na elita ho~e, da bi bila Jugoslavija. Pri tem je ni toliko zanimalo dejansko stanje v Sloveniji, kjer so nova politi~na gibanja postajala realne politi~ne sile, pa~ pa predvsem njen kratkoro~ni poloàj, torej ohranitev pozicije, v kateri je bila JLA samoupravljajo~a se celota znotraj dràvne strukture in je kot taka imela tudi lastno politi~no strategijo in akcijo za re{itev jugoslovanske krize.13 Nezaupanje politi~ne elite Slovenije in tudi {irokega kroga njenih prebivalcev do generalskega vrha pa se je vleklo vse od poskusa voja{kega sveta 25. marca 1988, da bi reformiranje socializma v Sloveniji kvalificiral za kontrarevolucionarnega, kar je pomenilo pravico notranje intervencije tudi z voja{kimi sredstvi. Zaostritev je, ko je pri{la v javnost in zlasti po aretaciji ~etverice in njihovem demonstrativnem in nerod- nem sodnem obravnavanju, sproìla mnoì~no gibanje med slovenskim prebivalstvom, ki je bilo tudi realna in idejna podstat za zgodnji razvoj novih politi~nih

11 Raif Dizdarevi}: Od smrti Tita do smrti Jugoslavije : svjedo~enja. Sarajevo, OKD, 1999, str. 85-88, 112- 116 (dalje Dizdarevi}); Mamula, str. 89-96. Kljub vsemu si je moralo vodstvo dr`ave pomagati s tvorbo "{tabnega dokumenta", ki naj bi dokazoval albanske namere po razglasitvi Kosova za republiko. 12 Delo, Sobotna priloga, 9. 6. 2001, Janez Drnov{ek: Jugoslavija v retrospektivi. 13 Mamula, str. 109-112, 121-126.

197 gibanj.14 Dogajanje, povezano z vpra{anjem "JBTZ", je opredeljevalo ravnanje obeh strani tudi v naslednjih dveh letih. Drugo obdobje je nastopilo z odlo~itvijo republik Slovenije in Hrva{ke za uvedbo ve~strankarske politi~ne ureditve, ustavnimi in zakonskimi pripravami na to in izvedbo ve~strankarskih volitev v obeh republikah v prvih mesecih leta 1990. V obeh republikah so zmagale, vsaj relativno, politi~ne sile, ki so imele druga~en koncept re{evanja jugoslovanskega vpra{anja delni, le za njihovo republiko, in sicer v smeri izhoda iz jugoslovanske dràve; morda preko konfederacije. Hkrati so izvirale iz nesocialisti~nega ali protisocialisti~nega tabora. S tem se je polje spopada med obema blokoma preoblikovalo, ~eprav so teritorialna razmerja ostala ista. Teì{~e problemov se je postavilo na vpra{anje integritete, ohranitve celovitosti jugoslovanske dràve. Kajti ~e je prej {lo v dolo~eni meri predvsem za preoblikovanje dràve v centralisti~ni ali federativni smeri, se je zdaj postavilo vpra{anje ohranitve Jugoslavije kot dràve. Res pa je to bilo manj razvidno, ker je propagandno è v predhodnem obdobju centralisti~no-socialisti~na smer videla v vsakem dejanju nasprotnih republik è razbijanje Jugoslavije. Slovenija (deloma napeto sozvo~je nove in stare politi~ne elite) je izhajala iz stali{~a, da bo do njene osamosvojitve pri ~emer je bila v igri tako konfederacija kot samostojna dràva pri{lo po mirni poti, s politi~nimi sredstvi, medtem ko bo voja{ka sila, ki je sicer tako kot ostale republike ni imela, v funkciji zavra~anja. Tak{no stali{~e je poudaril è Janez Jan{a, ko je predstavljal prvi Demosov program za voja{ko podro~je, reko~, da sicer nameravajo programske to~ke med njimi odpoklic slovenskih nabornikov iz oboroènih sil drugih suverenih dràv (=Jugoslavije oziroma republik, op. p.), in prevzem ve~ine voja{kih funkcij uresni~iti nenasilno, s politi~nimi sredstvi, vendar pa se nameravajo braniti pred vsakim nasilnim posegom.15 Slovenija je, v kolikor je hotela dose~i u~inek zavra~anja, morala zgraditi lasten, od jugoslovanskega neodvisen obrambni sistem, vklju~no z oboroèno silo. To nalogo so dràvni organi v Sloveniji razumeli bolj kot pa dràvni vrh Hrva{ke, ki je od nadaljnjega izgrajevanja odstopil zaradi izbolj{anja odnosov z nasprotno stranjo, s ~imer pa je dosegel le meta- stabilno kratkotrajno la`jo pozicijo.16 Vrh JLA je opaàl prav isti temeljni problem in je zato è v za~etku posku{al onemogo~iti uporabnost strukture TO, ki je ni mogel povsem nadzirati. Potem ko je è v predhodnem obdobju deloma dejansko spremenil poloàj Teritorialnih obramb, ki

14 Gre za eno najbolj predstavljenih dogajanj v najnovej{i zgodovini Slovencev. Navajam najpomembnej{a dela: Janez Jan{a: Premiki : ustvarjanje in obramba slovenske dr`ave. Ljubljana 1992 (dalje Jan{a); Janez Jan{a, Ivan Bor{tner, David Tasi}: 7 let pozneje. Ljubljana 1995; isti, 8 let pozneje. Ljubljana 1996; Ali H. @erdin: Generali brez kape : ~as odbora za varstvo ~lovekovih pravic. Ljubljana 1997; prim. tudi Mamula, str. 126-127; Dizdarevi}, str. 235-274. 15 Jan{a, str. 39. 16 Prim. Jan{a, str. 40-41, 59-60; Priprave na vojno 1991. Voja{ka zgodovina {t. 1/01 (3). Ljubljana, maj 2001; Martin [pegelj: Sje}anja vojnika. Zagreb, 2001, str. 123-126, 131-135, 149-154, 192-194, 227-232 (dalje [pegelj).

198 so bile glede funkcije vodenja povezane z republi{kimi strukturami s tem, ko jo je vezal naravnost na poveljstva vojskovali{~, temeljnih strate{ko-operativnih prostorov obrambe dràve je zdaj poskusil onemogo~iti {e njeno dejansko funkcioniranje s preprosto, a u~inkovito potezo. Odredil je, da se njeno oro`je prepelje v skladi{~a, ki ustrezajo predpisom (fizi~no varovanje, enota za obrambo skladi{~a) to pa so bila le skladi{~a JLA. Tudi dotedaj je bilo izven objektov JLA hranjenega le 46% vsega oro`ja TO (v Sloveniji le 40%) in to v 1380 skladi{~ih (200 v Sloveniji), od katerih nobeno ni imelo stalne straè in zavarovanja. @e 17. aprila 1990 je zvezni sekretar za ljudsko obrambo odredil komandantom voja{kih obmo~ij in Teritorialnih obramb republik, da pregledajo skladi{~enje oro`ja in podajo predloge za ukrepanje. Ko je te dobil, je na~elnik general{taba na podlagi rezultatov pregleda ukazal 14. maja premestitev vsega oro`ja iz objektov, ki ne ustrezajo standardom (stalna straà, enota za zavarovanje skladi{~a), v ustrezna skladi{~a JLA.17 Izgleda, da je ta poteza JLA presenetila obe novi vodstvi republik, ~eprav je bila enaka poteza izvedena tudi na Kosovu nekaj let prej. Res pa je bila izvedena v najbolj travmatskem trenutku, v trenutku primopredaje oblasti, ko so v obeh republikah oblast prevzemale nove politi~ne sile. Poteza JLA, ki je popolnoma uspela na Hrva{kem in deloma v Sloveniji, je povsem pokvarila za~etno medsebojno sporazumevanje novih republi{kih elit s federalnim centrom v Beogradu, torej je politi~na {koda presegla doseèno zmanj{anje mo~i potencialnih republi{kih oboroènih sil. Je pa poteza JLA dosegla vzporedni notranji politi~ni u~inek, saj je poglobila nezaupanje med koalicijo Demos in funkcionarji, ki so bili iz dotedanjih politi~nih struktur, konkretno med predsednikom predsedstva republike in sekretarjem za obrambo.18 Od te zaostritve dalje je Republika Slovenija gradila svoj obrambni sistem oddvo- jeno od jugoslovanskega, ga pa je posku{ala vpenjati v legalne zakonske okvire. S spremembo ustave si je uredila svoje pristojnosti pri imenovanju komandanta Terito- rialne obrambe, vendar je {e vedno tudi svojo oboroèno silo vsaj deklarativno {tela kot del jugoslovanske, hkrati pa posredno opozarjala, da ima mo~, da bistveno oslabi obrambo dràve in celo samo armadno strukturo.19 Zahtevala je in z avtoriteto parlamenta (skup{~ine) podkrepila preureditev napotitve na sluènje voja{kega roka z zahtevo, da 95% vpoklicanih sluì voja{ki rok na obmo~ju 5. voja{kega obmo~ja. Vse zato, da bi novi dogovor o Jugoslaviji "vseboval tudi del o vlogi in na~inu organiziranja skupne obrambe in znotraj tega tudi oboroènih sil", ni pa imel konkretne vloge v ve~anju tedanje obrambne sposobnosti Slovenije.20 Ko tega ni dosegla, je za~ela

17 Arhiv Urada predsednika Republike Slovenije, Ljubljana, dokumentacija Predsedstva Republike Slo- venije 1990-1991 (dalje AP), dopis Predsedstva SFRJ 31. 5. 1990. 18 AP, zapisnik 4. seje Predsedstva Republike Slovenije (dalje PRS) 18. 5. 1990, Jan{a, str. 47. Podobno je bilo tudi na Hrva{kem, kjer pa je tak{na poteza JLA psiholo{ko dala HDZ ve~ manevrskega prostora pri ustvarjanju oboro`ene sile pod lastno kontrolo. 19 AP, dopis PRS Predsedstvu SFRJ 30. 8. 1990. Predsedstvo pravi, da se je zavzelo za ureditev odnosov "v korist bojne pripravljenosti teritorialne obrambe in celotnih oboro`enih sil SFRJ". 20 AP, dopis RSLO Slovenije Zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo, general{tabu 30. 7. 1990.

199 izvajati le selektivne napotitve na 5. voja{ko obmo~je, septembra 1990 npr. 79% poslanih nabornikov, napotenega na sluènje pa je bilo le polovico kontingenta.21 Zaostritve, ki jih je ob tem sproàla 'jugoslovanska' stran, so vsebovale predvsem poskuse s spremenjeno zakonodajo zagotoviti neposredno napotitev nabornikov v JLA in nedolo~ene gro`nje. Mnogo pomembnej{a pa je bila, ob Teritorialni obrambi, ki je bila zaradi pravnih mankov (zakona o obrambi, ustavnih amandmajev o obrambi) in zapletenih postopkov ob njenem preurejanju s Sloveniji zvestimi ali vsaj lojalnimi in hkrati strokovnimi kadri potisnjena v za~asno mrtvilo, vzpostavitev ilegalne Manevrske strukture Narodne za{~ite med koncem avgusta in oktobrom 1990. Oblikovanje te sile ni bilo namenjeno zavra~anju, saj jo je republika do za~etka oktobra skrbno skrivala, pa~ pa zagotovitvi realne zasilno oboroène in delujo~e sile v primeru potreb nacionalne varnosti. Pri tem je bila mo`nost posredovanja JLA po uvedbi izrednih razmer v Sloveniji le ena od njih.22 Dokon~en prelom med obrambno strukturo Jugoslavije in Slovenijo je bil sprejem ustavnih dopolnil 96 in 97 k ustavi Republike Slovenije 28. septembra 1990. Z njima, zlasti pa ustavnim zakonom za njuno izvedbo, je bila lo~itev obrambnih sil Republike Slovenije, Teritorialne obrambe, od obrambnih sil Jugoslavije popolna, razen v vojnem stanju, tako v poveljevanju in vodenju. V popolnjevanju vojske je bil uveden na JLA vezan sistem, ki pa je terjal sluènje 50% voja{kih obveznikov na ozemlju republike. Zakon o obrambi in za{~iti Republike Slovenije, ki je bil sprejet pol leta kasneje, 29. marca 1991, je to le dopolnil.23 Tretje obdobje poti k oboroènemu spopadu se je kazalo v svojevrstni tekmi za dosego strate{ke prednosti ta pa je bilo vpra{anje, ali bo mogo~e dose~i neodvisnost dràve pred posredovanjem JLA. Prav v to obdobje sodi tudi najresnej{i in hkrati zadnji poskus vojske, da bi posegla v razre{evanje jugoslovanskega razpada dràve z voja{kim udarom. 14. in 15. marca 1991 je armadno vodstvo povabilo Predsedstvo SFRJ v svoje prostore na poveljni{kem mestu na Dedinju in mu predo~ilo pri~akovanje, da razglasi izredne razmere in po- oblasti JLA za intervencijo, bolje za prevzem oblasti. [tirje ~lani predsedstva so temu nasprotovali; Generalski vrh se je nato po dolgem oklevanju, kljub temu, da je v njegovem imenu general Kadijevi} è sporo~il, da bo sam ocenil situacijo in izvedel konsekvence, glede prevzema oblasti brez pokritja dràvnih organov odlo~il, da samostojno ne bo posegel v kaoti~ne razmere v dràvi.24 Pa~ pa se JLA ni odpovedala

21 AP, dopis IS Skup{~ine RS Zveznemu izvr{nemu svetu 17. 8. 1990; Pregled dosedanjega ukrepanja v zvezi s stali{~i Skup{~ine Republike Slovenije o nabornikih, 17. 8. 1990. 22 Jan{a, str. 51-65; Priprave na vojno 1991, str. 8-15; Prelomni ~as 1990 : voja{ka zgodovina {t. 2. Ljub- ljana, november 2000. 23 Jan{a, str. 93-94; Uradni list Republike Slovenije, XLVII, 35/1790, 5. 10. 1990; XLVIII, 15/555, 6. 4. 1991. 24 Janez Drnov{ek: Moja resnica. Ljubljana 1996, str. 231-238; Jovi}, str. 289-303 (dalje Drnov{ek). Po opredelitvi generala Kadijevi}a je dr`avni udar pomenil odstranitev predsedstva dr`ave in ZIS-a, neskli- cevanje zvezne skup{~ine in odstranitev republi{kih vodstev v republikah, ki udara ne bi odobravale. Prav tam, str. 288.

200 svojemu motu, da bo posredovala v primeru, ~e pride do dràvljanske vojne kot mednacionalnega spopada. S srbske strani spodbujena vstaja krajinskih Srbov ("bal- vanska revolucija") avgusta 1990 ji je nudila veliko povodov za to, posebej ko je v vstajo posegla tudi oblast Republike Hrva{ke.25 S tem se je strukturno, pa tudi strate{ko, nevarnost vojne v Sloveniji povsem spremenila, saj se je transformirala v mednacionalni konflikt. Vodstvo Republike Slovenije jo je posku{alo {e zmanj{ati, saj je bilo za legalizem osamosvojitvenega procesa pomembno dràvno-pravno stanje, ko bi do posredovanja pri{lo. Na~elno oznanjena odlo~itev, da se bo Slovenija branila v primeru napada, je bila v pogojih, ko obrambne priprave {e niso bile kon~ane, le bleda gro`nja. "To bi bila za nas najte`ja varianta", je na seji dràvnega vrha ocenil dr. France Bu~ar.26 Tudi zato se je vodstvo Slovenije v zadnjem obdobju pred osamosvojitvijo izogibalo potez, s katerimi bi napelo razmerje z Jugoslavijo do konca. Dobro se je re{ilo tudi trenutka najve~je zaostritve v Pekrah maja 1991. "ê samo enemu popustijo ìvci, smo v dràvljanski vojni", naj bi izjavil eden od obkoljenih slovenskih vojakov novinarju Mladine v Pekrah maja 1991.27 Z vstajo krajinskih in slavonskih Srbov na Hrva{kem pa se je problematiziralo tudi politi~no in voja{ko zavezni{tvo Slovenije in Hrva{ke. âsovno in vsebinsko ne- enakomerno prehajanje delov jugoslovanske dràve iz socialisti~nega dru`benega reda v demokrati~en, kapitalisti~ni sistem, v katerem sta vodili Slovenija in Hrva{ka, je pogojevalo tudi obrambne zveze proti preve~ napadalnim zveznim organom. To zavezni{tvo je dale~ presegalo le voja{ki vidik zavarovanja demokrati~nih pridobitev, vendar pa je bilo pogojeno tudi s takti~no politi~no igro udeleènih republik, v kateri so se trenutni postopki lahko zelo razlikovali, saj je bil tudi realen poloàj obeh republik in tistih, ki so se jima pridruèvali v dolo~enih trenutkih zelo razli~en. Za- vezni{tvo, "nena~elna koalicija" zahodnih republik, ki se jima je previdno pridruèvala Bosna in Hercegovina, pa tudi Makedonija, je preìvelo tudi volitve spomladi 1990. Obe zmagoviti strani, HDZ in Demos, pa tudi oba predsednika republik, so navezali stike. Poleti 1990 sta se obe strani è za~eli dogovarjati o skupni obrambi v primeru posredovanja JLA. Ta dogovarjanja so vodila do skupnega dogovora predsedstev obeh republik o ukrepih v primeru intervencije JLA v obeh republikah, ki so ga opera- cionalizirali in podpisali oboji obrambni in notranji ministri. Predvideno je bilo poleg politi~nih ukrepov prekinjanje oskrbe in infrastrukture enot JLA in obramba z uporabo enot Teritorialne obrambe medsebojno usklajeno in z medsebojno pomo~jo.28 Od tedaj dalje se je obrambno sodelovanje razvijalo v smeri uskladitve obeh obrambnih na~rtov, nato pa v na~rtu skupnega napada na garnizije JLA na obmo~jih obeh re-

25 Prim. [pegelj, str. 126-131, 133. 26 AP, zapisnik 37. seje PRS 15. 5. 1991. 27 Mladina, 28. 5. 2001. 28 Kol{ek, Dokumenti, str. 313, Hrvatsko slovenski sporazum o obrambi 20. 1. 1991 (po Globusu 11. 2. 1991, Rat protiv Hrvatske, str. 73). [pegelj, str. 219, trdi, da je razumevanje pakta temeljilo na maksimi, da je napad na eno od republik napad na obe.

201 publik v roku 48 ur po intervenciji. Ta na~rt je bil dokon~no izdelan 17. junija 1991.29 Vendar pa so se za~eli dvomi v njegovo izvajanje na slovenski strani è maja 1991, ko je Janez Drnov{ek slovenski dràvni vrh opozoril, da pomeni vezava osamosvojitve na Hrva{ko takoj{en izbruh dràvljanske vojne v Jugoslaviji, obveljalo pa je stali{~e, da gre vsekakor vztrajati v zvezi, dokler koristi obema stranema.30 S tem, ko je 25. junija 1991 Skup{~ina Republike Slovenije razglasila neodvisno dràvo, ne da bi se predhodno za~elo voja{ko posredovanje JLA, je vodstvu Slovenije uspelo, da je potencialno notranjo intervencijo pretvorilo v situacijo nominalnega spopada med dvema dràvama.

3. Osamosvojitev Slovenije in vojna

Dan pred potekom zadnjega dne {estmese~nega roka, ki je bil vsebovan v plebiscitnem vpra{anju za dokon~no raz-lo~itev od Jugoslavije, 25. junija 1991, je Skup- {~ina Republike Slovenije sprejela ustavno deklaracijo o osamosvojitvi Slovenije. Z njo je Slovenija postala samostojna dràva izven Jugoslavije, enako je storila tudi Repub- lika Hrva{ka. Vendar pa je bilo ozemlje v mejah Republike Slovenije za Jugoslavijo in prakti~no ves svet {e vedno del dràve SFR Jugoslavije. Oboroèni spopad med njima, ki se je za~el dva dni pozneje, je odlo~il o prevladi enega od teh dveh med seboj nasprotujo~ih si dejstev. Voja{ki spopad je potekal, upo{tevaje odlo~itev Skup{~ine Republike Slovenije, med dvema dràvama, ki pa sta bili v povsem razli~nem poloàju: Socialisti~na federativna republika Jugoslavija je bila od mednarodnih subjektov in drugih dràv priznana dràvna tvorba z vsem, kar je taki dràvi lastno, torej tudi z mednarodno prizna- nimi mejami. Republika Slovenija je bila v mednarodni skupnosti nepriznana dràva, vendar dràva z vsemi dejanskimi atributi dràve torej teritorijem, prebivalstvom (pravno vzeto dràvljani) in efektivno oblastjo, ki je bila deloma omejena s prisotnostjo oboroènih sil druge dràve, torej SFRJ, na njenem ozemlju, v notranjosti in na mejah treh nanjo meje~ih sosednjih dràv. Oboroèni spopad je potekal za to, da se z voja{ko silo brani izvr{eni akt osamosvojitve. Pomenil je torej boj za obrambo dràvnosti Republike Slovenije, njene osamosvojitve, ne pa za osamosvojitev samo. Skladno s svojimi akti je Slovenija boje- vala obrambno vojno, dovoljeno po mednarodnem pravu. Pridevnik osamosvojitvena torej v tem pomenu ni ustrezajo~. Jugoslavija je glede na svojo dràvnopravno ureditev bila v te`jem, dvoumnem poloàju. Narodom, ki so sestavljali njeno dràvo, je bila priznavana pravica do samoodlo~be. Dràvi sami pa je bila priznavana pravica do dràvne integritete, saj je le dràva subjekt mednarodnega prava. Tega disproporca se je njeno vodstvo zavedalo, ga v kon~nem obdobju tudi priznavalo, ni pa bilo sposobno uveljaviti nikakr{ne notranje zakonske regulative, ki bi urejala realizacijo

29 Jan{a, str. 89-90; [pegelj, str. 218-221. 30 AP, magnetogram 37. seje PRS 15. 5. 1991.

202 na~ela samoodlo~be kot pretvorbe naroda v nacijo. Zlasti srbsko vodstvo se je zavzemalo za ureditev tega vpra{anja, prav s pogledom na Slovence, medtem ko bi vsakr{na zakonodaja blokirala vpra{anje samoodlo~be drugih jugoslovanskih narodov, kjer se dràvne (=republi{ke) meje niso ujemale z nacionalnimi mejami. Slovensko vodstvo pa je zakonsko regulativo tega vpra{anja odklanjalo iz na~elnih razlogov, ~e{ da ni mogo~e konstitutivnemu narodu predpisovati, da mora za samoodlo~bo prositi, pa tudi iz prakti~nih, saj bi kakr{en koli tovrsten postopek pomenil ve~mese~no, verjetno pa celo dalj{o zakasnitev. Tako je dràva do~akala odcepitev dveh konstitu- tivnih republik SFR Jugoslavije brez opredeljenega stali{~a, kaj {ele dogovora. Vendar pa je bila osnovna zahteva verodostojnosti jugoslovanskih dràvnih organov ta, da ne dovolijo pravne niti dejanske spremembe obsega oziroma sestavnih delov dràve. To je zdruìlo tudi Zvezni izvr{ni svet, Skup{~ino SFRJ in armadno vodstvo.31 Posredo- vanje s silo v prepre~itev odcepitve je bilo neizbe`no.

4. Opredelitev oboro`enega spopada

Slovenija je z dejanskim prevzemom osnovnih funkcij dràve nadzorom meja kot fizi~nih in carinskih razmejitev, vzpostavila svoj na~rtovani kratkoro~ni cilj. Glede navzo~nosti oboroène sile Jugoslavije na svojem ozemlju se je odlo~ila za za~asno toleranco; è prej je ponudila njen postopen umik v roku treh let. Tako je bila njena pozicija glede oboroènega spopada lahko defenzivna, {e posebej, ker je imela manj{e oboroène sile, ~eprav so te na obmo~ju republike po delni mobilizaciji Teritorialne obrambe vsaj {tevil~no prevladovale nad oboroènimi silami Jugoslavije. Vendar pa je bila pripravljena tudi na posredovanje in je samo osamosvojitev zavarovala z mobilizacijo dela TO 24. in 25. junija.32 Nasprotno pa je jugoslovanska stran lahko svoj interes, vzpostavitev prej{njega stanja, svoje vsaj nominalne vrhovne oblasti nad vsem dràvnim obmo~jem, izvedla le z akcijo sile, uporabo represivnih sistemov dràve. Njen najve~ji problem je bil, da zaradi politi~no-dràvne krize, ki se je prenesla v dràvno predsedstvo, ni bilo organa, ki bi to vzpostavljanje prej{njega stanja vodil. Jugoslovanska ljudska armada, politi~no in voja{ko zainteresirana za Jugoslavijo v dotedanjem obsegu, je bila prisiljena tako sama iskati dràvno in politi~no podporo za svoje posredovanje z oboroèno silo.

Vojni cilji

Namen napadalca, Jugoslavije, in njenih izvajalcev, oboro`enih sil (Jugoslovanske ljudske armade, zvezne policije in carine), je bil dose~i omejen cilj, po uradnem dokumentu "neposredno obezbedjivanje izvr{avanja saveznih propisa o prela`enju

31 Prim. Repe, str. 170, 174. 32 Prim. Jan{a, str. 141-159; Janez J. [vajncer: Obranili domovino : Teritorialna obramba Republike Slo- venije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991. Ljubljana 1993, str. 18 (dalje [vajncer).

203 dràvne granice na teritoriji Republike Slovenije".33 Vendar pa je bilo zna~ilno glede na razmerja znotraj dotedaj {e skupne dràve, da je vojne cilje samostojno definirala tudi JLA. Njeni cilji so bili uradno, "da prevzame vse mejne prehode in zavaruje dràvno mejo Socijalisti~ne federativne republike Jugoslavije",34 dejansko pa je v izvr{ilnih navodilih {la preko, saj je bil cilj operacije "preuzimanje kompletne dràvne granice na delu R Slovenije" in ukinitev mejnih prehodov, ki jih je postavila Republika Slovenija na meji z Republiko Hrva{ko.35 Viden je torej osnovni namen JLA, da zasede mejno ~rto, zapre mejne prehode in posledi~no blokira stik Slovenije z zunanjim svetom. Vendar pa je imel ta cilj v motivaciji sodelujo~ih vojakov le omejen u~inek. Zato se je v ideolo{ko-propagandnem ozna~evanju intervencije uporabila teza, ki jo je pro- izvedla è prej propagandna slu`ba Jugoslovanske ljudske armade. Vojaki naj bi posredovali v Sloveniji, da zavarujejo meje pred zunanjim napadom na Jugoslavijo, ki naj bi ji grozil kot posledica krepitve vpliva Nem~ije v Evropi. Konstrukt o "~etrtem rajhu" sicer z dana{njega vidika niti ni povsem brez soli, ~e ga razumemo kot prizadevanje Nem~ije, da po desetletjih zadrànosti ponovno uveljavi svoji velikosti, pomenu in vlogi ustrezen poloàj v Evropi, vendar je bil tako zastarelo prikazan, da je bil povsem neprepri~ljiv. Iz tega stali{~a je bila torej intervencija v Sloveniji dejanje obrambe socializma in predvsem obrambe samostojnosti ne le Jugoslavije, pa~ pa vsega jugo- vzhodnega dela Evrope. Vojni cilj Slovenije je bil povsem preprost. Ohraniti svojo pravkar razgla{eno dràvno samostojnost vsaj v njeni najpomembnej{i varianti, torej ohranitvi ve~ine ozemlja pod svojo oblastjo in ob tem, kar ni nepomembno, ohraniti samostojnost politi~nega razreda, ki je dràvo vodil. [ele s~asoma so se vojni cilji nekoliko transformirali, saj so dobili prizvok èlje po pridobitvi tudi ugodnega izhodi{~a za post-vojna pogajanja, kar pomeni ohranitev dela oboroìtve in popolno izlo~itev JLA kot vplivnega faktorja na slovenskem ozemlju. Vodstvo slovenske dràve je posredovanje enot JLA izven voja{nic in vstop njenih novih enot z ozemlja Republike Hrva{ke dopoldan 27. junija 1991 razglasilo za "neposredno nasilno intervencijo JLA in poizkus trajne okupacije Republike Slovenije".36 Zato je odredilo, da naj se z obrambnimi silami "za~ne prepre~evati umik materialno- tehni~nih sredstev JLA z obmo~ja RS, izvajati blokado infrastrukturnih objektov ter neposredno oviranje manevrov JLA v skladu z na~rti." Odobrilo je "uporabo TO RS za obrambo objektov in komunikacij. (...) Naloge se izvajajo takoj."37 S tem, ko se je

33 Jan{a, dodatek, Odluka o neposrednom obezbedjivanju izvr{avanja saveznih propisa o prela`enju dr- `avne granice na teritoriji Republike Slovenije, 25. 6. 1991; faks poveljnika 5. voja{kega obmo~ja IS RS 27. 6. 1991. 34 Jan{a, dodatek, faks poveljnika 5. voja{kega obmo~ja IS RS 27. 6. 1991. 35 Jan{a, dodatek, Naredba (ZIS-a, op. p.) o zabrani uspostavljanja takozvanih grani~nih prelaza unutar teritorija SFRJ, 25. 6. 1991; Na~in preuzimanja i obezbedjenja granice prema Italiji, Austriji, delu Madjarske i ukidanja uspostavljenih grani~nih prelaza prema Hrvatskoj, nedatirano. 36 AP, zapisnik 44. seje PRS 27. 6. 1991; Razglas predsedstva RS, 27. 6. 1991. 37 Glej op. 36.

204 slovensko vodstvo odlo~ilo za aktivno obrambo, prehod od oviranja intervencije v uporabo oboro`enih sil pri tem oviranju, je pri{lo do oboro`enega spopada.

Vodenje vojne in poveljevanje

Pomembno vpra{anje pri opredelitvi voja{kega spopada je vpra{anje, ali je spopad potekal kot spopad dveh oboroènih sil, ki so jasno kazale znake voja{ke organiziranosti, vklju~no z izvr{evanjem ukazov nadrejenih dràvnih in voja{kih organov. Jugoslovanska struktura oblasti je kot normativno povsem izdelana predvidevala, da strate{ko vodenje vojne pripada politi~nim organom, zlasti vrhovnemu poveljniku, to je predsedstvu dràve. Operativno in takti~no vodenje pa je pripadalo general{tabu oboroènih sil. Vendar pa so bile te linije zaradi razpadanja struktur oblasti prekinjene ali pome{ane, tako da je strate{ke odlo~itve sprejemal "[tab vrhovnega poveljstva" ob neformalnem sodelovanju nekaterih civilnih dràvnih funkcionarjev. Politi~no kontrolo in usmerjanje JLA so izvajali organi federacije (Zvezni izvr{ni svet in Zvezna skup{~ina SFRJ z omejenimi kompetencami pri razpolaganju z vojsko in predsedstvo dràve, ki je delovalo zaradi nesklep~nosti neformalno), {e bolj pa politi~na skupina brez formalnih pristojnosti pri nadzoru vojske, ki je bila sestavljena po kriteriju pripadnosti srbski opciji in manj po formalnih poloàjih. Ta skupina je tudi politi~no svetovala in usmerjala politi~ne operacije, nikakor pa ne voja{kih operacij in ne opredeljevanja vojnih ciljev, ki naj bi jih JLA dosegla; te je dolo~ala sama. Za posredovanje z uporabo sile se je odlo~al generalski vrh {e sredi junija 1991 odvisno od okoli{~in, sam ("voja{ka dikatatura") ali skupaj z Zveznim izvr{nim svetom ("ZIS in vojska skupaj prevzameta oblast"), ~eprav je sam za najsprejemljivej{o, a o~itno ne- uresni~ljivo {tel razli~ico, po kateri naj bi zvezni organi (skup{~ina in predsedstvo dràve) nastopili s svojim predlogom razre{itve krize. Podlaga zanjo naj bi bila predhodna "prav{nja mera uporabe sile".38 Samo vodstvo oboroènih sil, oziroma najo`ja skupina generalov, ki so jih vodili, zvezni sekretar za ljudsko obrambo Veljko Kadijevi}, {ef general{taba Blagoje Adì} in {e nekaj najo`jih sodelavcev, je na~rt za operacijo dalo izdelati v general{tabu. Predvidoma je to bila razli~ica na~rtov za voja{ko posredovanje v posameznih republikah in v vsej dràvi, ki jih je izdeloval general{tab na ukaz generala Kadijevi}a.39 Za izvajalca je dolo~ilo {tab 5. voja{kega obmo~ja. Ta je na~rt prejel 24. junija in ga razdelal 25. junija; istega dne zve~er so komandanti korpusov prejeli konkretne za- dolìtve. Za izvajanje same operacije je izdvojil oklepne enote iz petih korpusov, ki so

38 Jovi}, str. 328, 329; Konrad Kol{ek: Spomini na za~etek oboro`enega spopada v Jugoslaviji 1991. Maribor 2001, str. 147-148 (dalje Kol{ek); Milan Gavrovi}: Dnevi, ki so zru{ili Jugoslavijo : slovenska vojna kot jo je videl Ante Markovi}. 7D, junij-september 1992. 39 Prim. Jovi}, str. 330-332; Veljko Kadijevi}: Moje vi|enje raspada : vojska bez dr`ave. Beograd 1993, str. 116-119; Kol{ek, str. 155.

205 bili pod poveljstvom {taba obmo~ja. Te enote naj bi zagotovile obvladovanje najve~jih mejnih prehodov na glavnih smereh, pomagale pa naj bi jim mejne enote in moto- rizirane enote pehote, ki so bile name{~ene v Sloveniji.40 Strate{ko vodenje v Republiki Sloveniji je izvajalo predsedstvo republike, ki pa je pogosto pri strate{kih odlo~itvah formalno pozivalo tudi preostale reprezentante dr- `avnih institucij, zlasti predsednika skup{~ine in predsednika izvr{nega sveta, notranjega in obrambnega sekretarja, ki so pomembno vplivali na oblikovanje odlo~itev, tem bolj ker formalnega glasovanja predsedstvo ni uporabljalo. Za operativno vodenje v krizni situaciji je med mar~evsko krizo, 18. marca 1991, ustanovilo organ, ki so ga zakonski predpisi omogo~ali operativno koordinacijsko telo za primer izrednih razmer. Devetnajst~lanski organ (pozneje 27 ~lanov), ki je bil odgovoren predsedstvu, je po funkciji vodil sekretar za notranje zadeve Igor Bav~ar, njegov namestnik pa je bil prav tako po funkciji Janez Jan{a. Ne glede na nerazglasitev izrednih razmer je za~elo delovati takoj.41 Koordinacijsko telo je tako kot izvajalec in usklajevalno mesto politi~no-voja{kih ukrepov postalo osrednje mesto vodenja spopada, delovalo je nepretrgoma v Cankarjevem domu. S tem je v vodenje vojne in celo poveljevanje posegel organ, ki je v precej{nji meri odvzel osrednje mesto Republi{kemu {tabu za teritorialno obrambo. Vendar pa je bilo to po drugi strani nujno, saj so obrambne sile Slovenije predstavljale razli~ne formacije najpomembnej{i sta bili milica in Teritorialna obramba in med njimi je bilo potrebno usklajevanje. Za usklajevanje na o`jih obmo~jih so bile ustanovljene tudi koordinacijske podskupine, ki so ustrezale operativnim obmo~jem pokrajinskih poveljstev TO.42

Uporabljene sile

Na strani napadajo~ega, ki je izvajal svoj na~rt omejenega posredovanja v Sloveniji, je bilo potencialno okoli 20.000 vojakov na ozemlju Republike Slovenije, {e toliko pa na obmo~ju 5. voja{kega obmo~ja, ki je bilo za izvedbo neposredno zadol`eno. De- jansko uporabljenih vojakov je bilo v prvi fazi operacije 1990, v drugi pa {e toliko.43 Ve~ina od odrejenih sil je bila redna, naborni{ka vojska, stacionirana v kasarnah, del {e sredi osnovnega urjenja, le okoli 10% je bilo posebnih enot, deloma pripeljanih iz drugih voja{kih obmo~ij.44

40 Kol{ek, str. 155-159. 41 AP, zapisnik 33. seje PRS 18. 3. 1991; Sklep o ustanovitvi operativnega koordinacijskega telesa za primer izrednih razmer, 18. 3. 1991. Ministra za notranje zadeve in obrambo sta koordinacijsko skupino za usklajevanje obrambnih vpra{anj ustanovila è 13. 12. 1990. Glej Miha Brejc: Vmesni ~as : Varnostno informativna slu`ba in nastajanje nove slovenske dràve 1990-1993. Ljubljana 1994, str. 108. 42 [vajncer, str. 23-27; Rina Klinar: Zgornja Gorenjska 1990-1991 : utrinki (pred)osamosvojitvenih dni. Jesenice, junij 2001, str. 108, 112-115. 43 Istina o oruànom sukobu u Sloveniji. Beograd, Narodna armija, 1991, str.13-14; [vajncer, str. 21-23. 44 Arhiv General{taba Slovenske vojske (dalje AGSV), 804-03 (âs vojne 1991), bojna poro~ila, {tevil~na stanja TO. Po teh podatkih je bilo v JLA na obmo~ju Slovenije 25. 6. 1991 19.360 vojakov, od ~esar 1605

206 Vpra{anje, zakaj so na~rtovalci uporabili le toliko vojakov in predvsem na~in njihove uporabe, je zelo kompleksno in predmet najrazli~nej{ih analiz. Splo{no je odlo~ala predpostavka na~rtovalcev operacije, da se Slovenija ne bo branila. Postavlja se vpra{anje, kako so prav ti lahko podcenili ve~krat javno in interno izre~ene izjave predstavnikov Slovenije, da se bodo branili pred intervencijo, kako so lahko podcenili priprave Slovenije na oviranje premikov voja{kih vozil, kako so lahko podcenili voja{ke priprave na obrambo neodvisnosti vsaj nekaj dni pred 25. junijem 1991. [e 26. junija 1991 naj bi Izvr{ni svet Republike Slovenije opozoril Beograd, da bo Slovenija "uporabo sile za uresni~evanje zveznih predpisov razumela kot napad, ki se mu bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne dràve".45 Poveljstvo 5. voja{kega obmo~ja je bilo glede mo`nosti odpora Slovenije bolj skepti~no, vendar tudi nekvalitetno obve{~eno o realnem razpoloènju v Sloveniji.46 Odgovorno je bilo za obmo~je, ki je obsegalo tudi {e mnogo bolj ob~utljive pokrajine Hrva{ke, a pomanjkanja vojakov {e ni bilo. Na strani branilca, obrambnih sil Slovenije, je bilo v za~etnih odlo~ilnih fazah oboroènega spopada med 20.000 in 30.000 pripadnikov obrambnih sil, najve~ pripadnikov Teritorialne obrambe, okoli 3000 policistov, nekaj stotin pripadnikov Narodne za{~ite in tudi nekaj prostovoljcev, celo izven uradnih struktur.

Tabela: Pregled {tevil~nega stanja oboro`enih sil Jugoslavije v R Sloveniji in R Slove- nije 25. 6. 1991- 13. 7. 1991.47

datum/sile JLA SOS TO ONZ Nar. za{~ita 25. 6. 1991 19.360 16.234 13.103 2891 240 26. 6. 1991 19.970 19.548 16.567 2747 234 29. 6. 1991 19.582 22.741 19.135 3010 596 30. 6. 1991 19.375 32.144 27.581 3345 1218 1. 7. 1991 19.395 36.021 32.624 3005 1270 3. 7. 1991 19.120 31.354 27.666 2279 1409 4. 7. 1991 12.925 35.430 30.519 3477 1424 5. 7. 1991 16.641 40.279 33.845 4616 1818 8. 7. 1991 12.801 34.712 28.888 4018 1806 13. 7. 1991 11.137 21.105 16.450 3406 1249

SOS slovenske obrambne sile ONZ organi za notranje zadeve

pripadnikov posebnih enot. To {tevilo se pozneje ni ve~ pove~alo. 45 Nikola ^ubra: Vojska i raspad Jugoslavije. Beograd 1997, str. 129; cit. po Kol{ek, str. 157. 46 Kol{ek, str. 158. 47 AGSV, 804-03 (^as vojne 1991), bojna poro~ila, {tevil~na stanja TO.

207 Pravno stanje spopada in uporaba vojnega prava

Voja{ki spopad se je za~el in izpeljal v pravno vzeto mirnodobni situaciji. Jugo- slovanska stran je posku{ala samo intervencijo izvesti fakti~no in ne pravno, tako da ni predvidela, niti izvedla nobenih ukrepov, ki bi poudarjali posebno pravno stanje (izredne razmere), medtem ko kakr{nokoli napovedovanje vojnega stanja niti ni bilo v njenem konceptu posredovanja z voja{ko silo brez boja, ki ga je opredeljevala za zagotovitev normalnih razmer. Slovenska stran se izrecno ni odlo~ila za kakr{nekoli ukrepe, s katerimi bi spremenila pravno stanje spopada, ki ga je sicer okvalificirala za agresijo, tudi zato ne, da ne bi izzvala jugoslovanske strani k uvajanju izrednih razmer.48 êprav se je spopad odvijal v mirnodobnem stanju, to ni odvezovalo obeh strani, da spo{tujeta predpise vojnega prava, saj so ti bili z zadnjo kodifikacijo v @enevi raz{irjeni tudi na notranje oboroène konflikte oziroma konflikte, ki jih ni bilo mogo~e druga~e opredeliti.49 Na to, da morata obe strani obvezno spo{tovati dolo~ila mednarodnega vojnega prava glede `rtev vojn (@enevske konvencije in dopolnilni protokoli), je obe bojujo~i se strani izrecno opozorilo 28. junija 1991 vodstvo Rde~ega krià Slovenije, ki jima je tudi dostavilo precej izvodov besedil konvencij.50 Republika Slovenija sicer ni ratificirala @enevskih konvencij kot najpomembnej{ega dela vojnega prava glede udele- èncev v vojni, a je v ustavni deklaraciji izrecno izjavila, da sprejema vse mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala SFR Jugoslavija, torej tudi dolo~ila vojnega prava. Istega dne, 28. junija, je v Slovenijo è prispela delegacija Mednarodnega Rde~ega krià, z namenom prav tako nadzorovati uporabo dolo~il glede `rtev vojne. Delegacija si je neovirano ogledovala tudi nekatere zbirne centre vojnih ujetnikov.51 Z uspe{nim delovanjem slovenskih obrambnih sil, zlasti pa zaradi razkroja enot JLA, je slovenska stran zajela veliko {tevilo vojakov, mili~nikov in carinikov, tudi tistih, ki niso bili neposredno udeleèni v spopadih. S tem se je odprlo vpra{anje, kam in kako jih namestiti, da bo to {e ustrezalo dolo~ilom @enevskih konvencij. Ustrezni organi so jih zbirali v ta namen ustanovljenih zbirnih centrih, nato pa jih okoli 1400

48 AP, Ugotovitve in sklepi 45. seje Predsedstva Republike Slovenije z dne 28/6-1991. Poudariti velja, da je bilo eno od tori{~ slovenskega osamosvajanja tudi vpra{anje, kdo ima pravico uvesti izredne razmere v republiki. Z enim od ustavnih amandmajev je Slovenija zagotovila, da pravno na njenem ozemlju nih~e razen Skup{~ine R Slovenije ne bi mogel uvesti stanja izrednih razmer. Prim. Repe, str. 161. 49 Prim. Juraj Andrassy: Me|unarodno pravo. Zagreb, [kolska knjiga, 1971; Frederic de Mulinen: Hand- book on the Law of War for Armed Forces. International Committtee of the Red Cross. Geneva 1987; @enevske konvencije o za{~iti `rtev vojn. Ljubljana 1993. 50 Mirko Jeleni~: Od skrbi za spo{tovanje @enevskih konvencij v junijsko-julijski vojni 1991 v Sloveniji do mednarodnega priznanja Rde~ega kri`a Slovenije. V: @enevske konvencije o za{~iti `rtev vojn. Ljubljana 1993, str. 7, 10. 51 Peter Ile{i~: Vojni ujetniki med oboro`enim spopadom leta 1991 v Sloveniji. Diplomsko delo. Fakulteta za dru`bene vede. Ljubljana 2001, str. 41.

208 namestili v zaporih, kjer so obdr`ali svoj status, name{~eni pa so bili lo~eno od zapor- nikov. Zdi se, da je bila prav ta namestitev v zapore poleg prizadetega voja{kega ponosa tisto dejstvo, zaradi katerega je jugoslovanska stran izpustitev ujetnikov vedno znova postavljala v ospredje svojih zahtev; tako v neposrednih pogajanjih o prekinitvi ognja, kot po internacionalizaciji spopada. Za njihov izpust je Slovenija terjala ga- rancijo JLA, da se jim ne bo ni~ zgodilo; na delen odstop od tega je pristala 5. julija, ko je kot odgovor na ultimat predsedstva Jugoslavije sklenila, da jih bo izpu{~ala ob predhodnem opozorilu, da jih bo JLA po 15 dneh ponovno vpoklicala v vojsko.52 Po sprejemu Brionske deklaracije, v katere aneksu 1 je bila dogovorjena takoj{nja izpustitev vseh oseb, zajetih po 25. juniju 1991, so bili izpu{~eni vsi vojni ujetniki (ki so to `eleli) do 11. julija, skupina 86 oficirjev, ki so bili v ujetni{tvu na Dobu pri Mirni, pa {je bila, kot dejanje dobre volje Republike Slovenije izpu{~ena {e pred sprejemom Brionske deklaracije.53

5. Dilema o vojni

Prizadevanja za prekinitev oboroènega spopada so se za~ela pravzaprav è pred njegovim dejanskim za~etkom. @e zelo zgodaj zjutraj, 27. junija 1991, torej potem, ko je predsedstvo republike ocenilo gibanje predvsem dveh kolon, tankovske iz Vrhnike proti Ljubljani oziroma nato proti Brniku in oklepne iz Karlovca proti Novemu mestu in Ljubljani, kot dejanje uperjeno proti neodvisnosti Slovenije, je predsednik predsedstva republike Milan Ku~an telefonsko posku{al dose~i zaustavitev operacije pri najodgovornej{ih zveznih funkcionarjih, predsedniku predsedstva Borisavu Jovi}u in predsedniku ZIS-a Anteju Markovi}u. Markovi} je bil prvi, ki je telefonski pogovor sprejel, to~no ob {tirih in dve minuti zjutraj. Po njegovih trditvah o intervenciji ni vedel ni~esar; trdil naj bi, da tak{na odlo~itev ni bila sprejeta.54 Njegovo prizadevanje, kolikor je bilo iskreno, ni obrodilo sadov. Predsednik predsedstva je dobil k telefonu tudi Konrada Kol{ka, poveljnika na boji{~u in izvajalca na~rta intervencije, ki je imel po delitvi kompetenc relativno avtonomijo nasproti vrhovnemu poveljstvu. Po pri~e- vanju Kol{ka naj bi mu predsednik predsedstva zgodaj zjutraj rekel, da gre za napad na samostojno dràvo, ne da bi neposredno predlagal prekinitev intervencije.55 Stiki posameznih dràvnikov s prizadevanjem za zaustavitev spopadov so potekali {e vse dopoldne. Zlasti je bil pri tem dejaven dr. Janez Drnov{ek, nominalno {e ~lan dr-

52 AP, zapisnik 51. seje PRS 5. 7. 1991. 53 Prav tam, str. 42-49; Kol{ek, Dokumenti, str. 329, 330, 331. Zlasti Janez Jan{a se je zavzemal, da se izpust vojnih ujetnikov pogoji z odpustom vseh vojakov dr`avljanov Slovenije iz JLA in takoj{njim izpustom vojakov in oficirjev, ki jih je JLA `e izlo~ila, osamila ali zaprla. Prim. Jan{a, str. 247. 54 Gavrovi}, Dnevi, ki so zru{ili Jugoslavijo, 7D, 1-2. Po njegovem pri~evanju si je Markovi} prizadeval ves dan, da bi vojsko {tab vrhovnega poveljstva prepri~al v zaustavitev operacije. 55 Kol{ek, str. 169.

209 àvnega predsedstva.56 Pomembnej{i pa je bil pritisk na zunanje faktorje. Toda ti so sprva predvsem èleli biti obve{~eni iz prve roke in se niso èleli vme{ati v prekinitev spopada. Gotovo pa so po drugih poteh izraàli èljo in zahtevo, da bi ~imprej pri{lo do prekinitve spopadov, saj je bil celo general Kadijevi} kot nominalni {ef operacije 28. junija è pripravljen na prvi dogovor o prekinitvi spopadov ("premirju"), o pogojih katerega sta dogovorila v glavnem s ~lanom predsedstva Drnov{kom.57 Prvi resen poskus dose~i prekinitev oboroènega spopada je bil 30. junija, ko je v Ljubljano pri{el predsednik ZIS-a z nekaterimi generali. Premirje je bilo na~eloma sprejemljivo za vse, a njegovi pogoji za obe strani ne enako. Jugoslovanska stran je predvsem terjala izpustitev ujetnikov in deblokado obkoljenih voja{nic, slovenska prekinitev bojev in umik enot JLA v voja{nice. Ugoditi zahtevama jugoslovanske strani je vedno bolj odlo~no svetovala tudi tujina.58 Na prekinitev spopada je pristajala tudi slovenska stran in od tedaj je {lo le {e za oblikovanje pogojev tega premirja. Drugega julija so po obisku dveh ~lanov predsedstva Jugoslavije zve~er kon~no izoblikovali dogovor, ki pa je zjutraj 3. julija spet visel na nitki in se je lahko obdràl le pod velikim mednarodnim pritiskom na jugoslovansko stran. Dogovor je vseboval enostransko ustavitev ognja, predvsem pa politi~no pomemben moratorij na izvajanje deklaracije o neodvisnosti Republike Slovenije. Na tej podlagi je nato tudi poveljstvo 5. voja{kega obmo~ja 3. julija pristalo na ustavitev ognja. O modusih premirja sta se pono~i s 3. na 4. julij dogovorili komisiji obeh strani.59 Drugo premirje, doseèno 2. julija 1991, je v naslednjih dveh dnevih obveljalo, ~eprav z velikimi teàvami. Ko je Evropska skupnost zaznala, da obe strani upo{tevata in celo spo{tujeta premirje, je sklenila ponovno nastopiti. Predsedstvo Republike Slovenije je dobilo sporo~ilo, da prihaja ponovno evropska trojka, to pot s pogajal- skimi izhodi{~i. Dobili so jih vnaprej, è 6. julija. Raz{irjeno predsedstvo, v bistvu ves dràvno-politi~ni vrh, jih je obravnaval 6. julija na dveh dolgih sejah, ki so jih prekinjali drugi dogodki. Definiranje pogajalskih izhodi{~ Slovenije je bilo dokaj te`ko, saj so razpravljali o mo`nih, prete`no ~rnih variantah nadaljevanja spopada. Glede mejnega vpra{anja so se dogovorili, da gre iskati variante, ki ne bi pu{~ale JLA kakorkoli na mejo, ki je bila v tistem trenutku povsem v slovenskih rokah. Dobrodo{la bi bila garancija, da v ~asu moratorija ne pride do ponovne uporabe enot jugoslovanske vojske. S takimi izhodi{~i je odpotovala slovenska petorica trije predsedniki (predsedstva, skup{~ine in izvr{nega sveta), nekdanji slovenski ~lan predsedstva Jugoslavije, ter minister za zunanje zadeve na Brione, ki jih je za mesto sestanka dolo~il predsedujo~i Hans van den Broek na insistiranje jugoslovanske strani, da bi mesto sestanka simboli~no {e bilo na jugoslovanskem ozemlju. Sestanek na Brionih, sestavljen iz vrste

56 Drnov{ek, str. 244, 245. 57 Drnov{ek, str. 246. 58 Drnov{ek, str. 247-248. 59 Drnov{ek, str. 248.

210 sestankov med posameznimi stranmi (Slovenija, Hrva{ka, ZIS/Ante Markovi}, Pred- sedstvo SFRJ) je suvereno, celo avtoritarno vodil predsedujo~i van den Broek. Poga- jalsko izhodi{~e je prinesel s seboj in ga predo~il vsem stranem. Opomnil jih je, da gre za vojno ali mir in terjal paketno obravnavo. Predsednik ZIS-a si je prizadeval, da bi celo pred sestankom s trojico uredil nekaj spornih vpra{anj neposredno s slovensko delegacijo, vendar je moral odnehati. Slovenska delegacija je posebej poudarjala, da je v Sloveniji vojna, ki pa~ spreminja dejstva, ki so bila relevantna {e pred dvema tednoma. Poudarjala je, da je nujno dobiti garancije za mir od jugoslovanske strani in od Evropske skupnosti, da bo lahko prekinitev ognja res stekla in tudi obveljala. Kon~no se je slovenska pogajalska skupina dogovorila z evropsko trojico, da bo kon~no besedo o ponujenem sporazumu s slovenske strani izrekla Skup{~ina Repub- like Slovenije.60 Dan po vrnitvi je na predsedstvu republike stekla strate{ka konferenca o bodo~i usmeritvi Slovenije. Poro~ila glede vojne ali miru slovenskih pogajalcev so bila nag- njena v sprejem Brionskega sporazuma, ~eprav so vsi trdili, da je to minimum {e mogo~ega in maksimum tega, kar je bilo mogo~e dose~i. V analiti~ni diskusiji, kjer se je ve~ina nagibala k sprejetju sporazuma, ne glede na to, da so tudi vsi {tirje prisotni udeleènci pogajanj izpostavili njegove, za samostojnost Slovenije slabe in konfliktne strani, je pri{lo do ostre diskusije glede strate{ke presoje dokumenta. Opredelitev, da se sporazuma ne sprejme, je odkrito izrekel le minister za obrambo, Janez Jan{a, vendar pa je nanj pristal, ko si sodelujo~i niso mogli pritrdilno odgovoriti na temeljno dilemo izpostavil jo je dr. France Bu~ar ali je Slovenija sposobna obraniti predvidoma ostrej{i drugi napad JLA. Tako je tiho obveljala odlo~itev, da predlagajo skup- {~ini sprejem sporazuma in obveljala je opcija pogajanj.61 Kaj pa druga stran? Upokojeni admiral Mamula je sugestivno opisal vzdu{je med generalskim in politi~nim vrhom po doseèni prekinitvi ognja in brionskem dogovoru. V najo`jem vrhu je zavladalo malodu{je in razo~aranje, ki pa ni dolgo trajalo. Po analizi storjenih napak so kot najbolj{o re{itev sprejeli nadaljevanje operacije z istim ciljem zavarovati meje SFR Jugoslavije. Izdelali so na~rt, ki je predvideval uporabo ve~jih sil iz globine jugoslovanskega prostora. Operacija bi se morala za~eti 18. julija 1991 in {e dva dni prej je veljalo, da je odlo~itev zanjo trdna.62 Toda zaustavil jih ni pritisk zahodnoevropskih sil, ki so v Beograd po{iljale jasne signale, da nikakor ne sme priti do ponovnega oboroènega spopada, pa~ pa srbsko politi~no vodstvo, ki je menilo, da gre v slovenskem primeru za izgubljeno stvar, celo nasprotujo~o srbskim interesom. Te je videlo le {e na Hrva{kem, bolje le {e na teritorijih, poseljenih z ve~inskim srbskim prebivalstvom. Srbsko vodstvo se je sicer zavzemalo za kazenski udarec po Sloveniji pred umikom, vendar pa je od tega odstopilo zaradi hudega pritiska svoje

60 AP, zapisnik 53. seje PRS 8. 7. 1991; Drnov{ek, str. 250-253; Jan{a, str. 235-245; Dimitrij Rupel: Skrivnost dr`ave. Ljubljana 1992, str. 158-165. 61 AP, stenogram seje PRS 9. 7. 1991. 62 Mamula, str. 209-223.

211 javnosti, predvsem mater, ki so tudi med vdorom v skup{~ino SR Srbije poudarjale, da ne dovolijo `rtvovati svojih sinov. Dejansko pa se prebivalstvo tudi v Srbiji, ki je bilo dodobra preèto s freneti~no nacionalisti~no propagando, {e ni privadilo na `rtve, ki so nujna posledica oboroènih spopadov; bilo je v nekak{nem antiklimaksu.63 Tega se je zavedel tudi generalski vrh, ki je tedaj sklenil, da ob mobilizaciji prisilno ne privajajo tistih, ki se ne odzovejo, ker bi s svojim nerazpoloènjem povzro~ali preve~ teàv. Hkrati pa je grozilo pomanjkanje sil, saj je tedaj Makedonija odsvetovala uporabo mobiliziranih makedonskih dràvljanov izven republike. Kot rezervoar za mobilizacijo sta ostali le Srbija in deloma Bosna.64 Tej kombinaciji omejujo~ih dejavnikov in pritiska srbskega vodstva se je morala pokoriti tudi generalska skupina, ki je zase in za vojsko iskala zdaj è preìvetveno zaslombo ponujeno pa ji je bilo le preìvetje v vlogi srbske vojske.65 Sklep o za~asnem umiku jugoslovanske vojske iz Slovenije, ki ga je tudi ob prizadevanju dr. Janeza Drnov{ka è med brionskim sestankom in po njem izglasovalo predsedstvo Jugoslavije 18. julija 1991, je pomenil strate{ko spremembo poloàja Slo- venije, ki jo je takoj opazila tudi Evropska skupnost. Sprva celo z nekak{nim neje- voljno-za~udenim tonom.66 Brionski sporazum je z napovedanim umikom sil JLA postal uresni~ljiv. In ne le to, uresni~ljiva je postala tudi neodvisnost slovenske dràve. Sloveniji je, ko je 24. julija 1991 politi~ni vrh ocenil, da je umik jugoslovanske vojske dejanski, preostalo le {e preìveti tri mesece do zelene lu~i za nadaljevanje imple- mentacije osamosvojitve. To ni izklju~evalo novih prizadevanj za moduse tega umika in celo za ohranitev dela oro`ja JLA. Toda teì{~e boja z Jugoslavijo se je v preostalem ~asu do popolne neodvisnosti preneslo na gospodarsko podro~je, kjer je boj sicer tekel brez prekinitve tudi med oboroènim spopadom.67

63 V tistem trenutku, med 25. in 29. 7. 1991, je zagreb{ki tednik Danas izvedel javnomnenjsko anketo o vojni na vzorcih iz Zagreba, Ljubljane in Beograda. Mir je bil prva vrednota med 97 in 100% anketiranih, svoboda pa med 96 in 99%. Bolj diferencirana pa so bila stali{~a do vojne. Da je vojna najva`nej{i na~in obvarovanja dràve, je menilo 6% anketiranih v Beogradu in 16% v Zagrebu, medtem ko se v Ljubljani sploh nih~e ni izrekel za to mo`nost. Da je vojna neopravi~ljiva, je menilo 22% Za- greb~anov, 26% anketiranih iz Beograda in kar 34% v Ljubljani. Da je dovoljena le obrambna vojna, je menilo 28% Zagreb~anov in 36 oziroma 37% anketiranih iz Ljubljane in Beograda. Prostovoljno bi sodelovalo v vojni 1% anketiranih Ljubljan~anov, 10% Zagreb~anov in 4% Beograj~anov. Vse to kaè na zadrànost do vojne tudi med srbskim prebivalstvom in hudo ob~utje ogroènosti z vojno v Za- grebu. Prim. Danas, 6. kolovoza 1991, {t. 494, Tko bi ratovao. 64 Mamula, str. 212, 218. 65 Jovi}, str. 340-341 (5. 7. 1991), 356-357 (11.-12. 7. 1991), 358-359 (30. 7. 1991). 66 AP, magnetogram 62. seje PRS 24. 7. 1991. 67 Prav tam, magnetogram 63. seje PRS 2. 8. 1991.

212 Summary

Military-Political Events during Yugoslav Crisis and Attainment of Independence of Slovenia

Damijan Gu{tin

Social and political crisis into which Yugoslavia fell in the eighties has been threatening under uneasy external frames the disintegration of the socialist model in Europe long before the independence of Slovenia and independently of it to develop into an armed internal conflict. The causes for it were the unsolved political- authority relations between individual nations. Particularly urgent was the question of controlling the Albanian autonomous province Kosovo where the Jugoslovanska ljudska armada JLA (Yugoslav People's Army) had to intervene already in 1981. The conception of firm ruling with the help of the JLA or armed forces led to a political split within the state not only along the line of declaring for the direction of a way out of the political crisis (annulment of socialism deepening of socialism a compound of socialism and capitalist economic principles) but as well because of the endangered positions of the political elite. In such circumstances a member of the federation, the Republic of Slovenia, decided for an accelerated withdrawal from the federation; Croatia followed in doing the same. The victory of the new political powers, linked up in the coalition DEMOS at the multiparty elections in April 1991, which presented the end of the socialist period, led towards an increased danger of internal interference of the army, in connection of the regime of Slobodan Milo{evi}. In that context the attempt of the JLA to establish control over the arms of the Territorial Defence was for the Slovene government the ultimate deed regarding lost confidence. From there on the Slovene government built a new defence power out of control of the JLA, and formed it independently in legal and actual sense, assured its complementation and armament, which all led into a permanent tension with the military structures who sensed the losing of their special and at all any position in the Slovene republic. The fact that the political elites of the republics and of the federation did not succeed in achieving any agreement on reorganisation of the state led to military tensions and to a final armed intervention in Slovenia in the time after June 25th 1991, when Slovenia has already realised and proclaimed its independence. With that intervention the federal leadership and the leadership of the JLA anticipated entirely wrongly that Slovenia would not defend itself before the military intervention. When the government of the Republic of Slovenia qualified the intervention on June 27th as aggression upon an independent state, and ordered armed defence, an asymmetrical military conflict sprung up in which the JLA attempted to achieve its goal occupation of outer borders of Slovenia, which were as well outer borders of the then Yugoslavia, and to prevent the Slovene defence forces, composed of the Territorial Defence and the Police, from stopping the columns

213 advancing towards the borders, and at the same time remove the border units of the JLA from the borders of the Republic of Slovenia with Italy, Austria and Hungary. The encounter was under control, thus it proceeded in combats and temporary interruptions of them. The armed encounter, which is by all its characteristics, except by number parameters, a war, ended after ten days with the intervention of the surprised and shocked Europe that was the first armed encounter in Europe after 1956 with a temporary armistice and with the compromise Brioni Declaration on July 8th 1991, but actually with the Yugoslav acceptation of the situation and with consequential (temporary) withdrawal of the Yugoslav People's Army from Slovenia, which proceeded under control in the following four months. The decision of Slovenia to resist the intervention of the armed forces of Yugoslavia has accelerated the path to its independence and international acknowledgement.

214 Ljubica Jelu{i~*

JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA LETA 1991 V SLOVENIJI ZA^ETEK KONCA ENE NAJVE^JIH EVROPSKIH VOJSK PO KONCU HLADNE VOJNE

Uvod

O prelomnosti leta 1991 za slovensko zgodovino je bilo in najbr` {e bo veliko napisanega. To je leto 0 za nastanek majhne dràvice v Srednji Evropi, dràvice, ki bo {e dolgo mejila na nemirni smodni{ki Balkan in ki si bo {e dolgo prizadevala izklju~iti se iz krizne regije, ~etudi se bo le-ta iz politi~nih razlogov imenovala Jugovzhodna Evropa, in ne ve~ Balkan. Z oddaljevanjem od dogodkov leta 1991 bomo Slovenci v analizi in odnosu do tistega ~asa razvili dve nasprotni te`nji. Po eni strani bo vedno ve~ mitologizacije, primerne posebej za slavnostne obletnice, pa tudi za veterane prave in nami{ljene, ki bodo iskali v letu 1991 svojo identiteto in identifikacijo. Po drugi strani bo vedno ve~ relativiziranja dogodkov, vedno bolj pomanj{ani bodo videti takratni ~asi, ker se bo vedno ve~ nove, morda {e bolj prelomne zgodovine nabiralo skozi leta samostojnosti. Dejstva, da so bili oboroèni spopadi na ozemlju Slovenije uvod v razpad SFRJ in uvod v efektivno samostojnost Slovenije, pa ne bo mogo~e relativizirati in tudi ne mitologizirati. Pri analizah vojn pogosto opaàmo, da so ocene objektivnih razse`nosti podvrène zornemu kotu opazovalca, da praviloma obstajata za isto stvar vsaj dva podatka (podatek zmagovalca in podatek premaganca). Slovenska vojna za neodvisnost iz leta 1991 je pravi primer za opazovanje teh razlik. Zanimiva je tudi zato, ker se merljivi podatki razlikujejo celo znotraj vrst zmagovalcev. Med razlike v pojmovanjih zaradi razli~nih zornih kotov lahko {tejemo dileme o tem, ali so bili dogodki v Sloveniji v letu 1991 vojna ali oboroèni spopad, intervencija tuje voja{ke sile in obramba domovine ali secesijska vojna, meddràvna ali dràvljanska vojna. Obstaja tudi dilema o za~etku, in sicer razburja predvsem same udeleènce ene strani poimenovali jih bomo kar zmagovalci, kakor tudi dilema o tem, kdo in s ~im je sodeloval (je bila jugoslovanski vojski zoperstavljena sila Teritorialna obramba in/ali slovenska milica; so bile barikade na cestah voja{ko dejanje ali dejanje civilne obrambe itd.). Mnoge od teh dilem bodo ostale, tako kot so v osnovi nastale, politi~no sredstvo razlikovanja med bolj ali manj zaslu`nimi za zmago, med ve~ ali manj vrednimi veterani. Ta prispevek ne bo na-

* Izredna profesorica na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani.

215 menjen re{evanju teh dilem, to pa zato, ker so politi~na sredstva praviloma ideolo{ka sredstva, vsem ideologijam pa je skupno to, da so skupek nedokazljivih idej. Bolj nas bo zanimalo, zakaj lahko tehnolo{ko mo~na in kadrovsko obse`na vojska ob eni od svojih (z ustavo predpisanih) nalog razpade. Izjemnost leta 1991 bo verjetno {e dolgo ostala del uradne slovenske zgodovine, ~eprav bi si po analizi* trenutno veljavnih slovenskih zgodovinskih u~benikov za osnovne in srednje {ole tega ne upali trditi z veliko gotovostjo. êtudi bodo razli~ni veterani spreminjali za~etek konca (konca neke dràve v 20. stoletju), dolo~ali razli~ne datume za slovensko osamosvojitev (tudi take, ki segajo izven leta 1991), bo za vselej ostalo nekaj dejstev, ki ne nujno uokvirjajo ~as neposrednega oboroènega soo~anja, temve~ ~as voja{kih aktivnosti, ki so presegale vzpo- stavljene mehanizme ukrepov za krepitev zaupanja v Evropi tistega ~asa. Intenziteta teh aktivnosti je presegla pri~akovanja znotraj veljavne politi~ne kulture takratne Slovenije. Skratka: ~eprav je bila slovenska javnost navajena na prisotnost vojakov in voja{kih vozil v svojem prometu, je gostota njihovih premikov presegla mero, ki bi za javnost {e pomenila aktivnosti za obi~ajno voja{ko usposabljanje. êprav je bila mednarodna javnost navajena ve~je neposredne voja{ke prisotnosti v takratni Jugoslaviji (posledica doktrine oboroènega ljudstva), pa so morali hitri in obse`ni premiki proti dràvnim mejam pomeniti ravnanje, ki bi se moralo v duhu krepitve zaupanja v Evropi napovedati vnaprej. Med dogodke, ko slovenska javnost nedvoumno presodi, da je vojska izvedla poseg v civilno ìvljenje, da je torej presegla predstave v vzpostavljeni politi~ni kulturi glede dovoljenih, se pravi legitimnih meja svojega ravnanja, sodijo naslednja dejstva iz leta 1991: dejstvo, da so 23. maja 1991 enote jugoslovanske vojske (pripadniki posebnih, policijskih in tankovskih enot) v Mariboru oziroma Pekrah obkolile 710. u~ni center TO in da je naslednji dan padla prva civilna `rtev pod kolesi voja{kega oklepnega vozila; da so oklepne enote re{kega korpusa JLA iz ilirskobistri{ke voja{nice krenile iz voja{nice v smeri proti meji z Italijo dne 26. junija 1991; da so oklepne enote ljubljanskega korpusa JLA iz piv{ke voja{nice istega dne prav tako krenile iz voja{nice; ter dejstvo, da so v zgodnjih jutranjih urah dne 27. junija 1991 na pot iz voja{nic krenile tudi druge enote JLA, stacionirane v Sloveniji. Enotam, ki so {le v premike dne 26. junija 1991, se niso zoperstavile oboroène enote slovenske strani. Njihove premike so posku{ali zaustaviti dràvljani in policisti z nenasilnimi sredstvi, s postavljanjem kamionov kot barikad, z ustvarjanjem kolon na cestah za upo~asnitev voja{kih premikov. Dne 27. junija 1991 je Predsedstvo Republike Slovenije sporo~ilo, da je sprejelo sklep o uporabi vseh sredstev za zavarovanje slovenske suverenosti ter, da je ukazalo Teritorialni obrambi z oro`jem za{~ititi objekte in komunikacije v Sloveniji (Dan prej,

* Analizo so opravili absolventje in podiplomski {tudentje obramboslovja na Fakulteti za dru`bene vede v {tudijskem letu 2000/2001 (glej npr. Kodri~, 2001; Premk, 2001) ob iskanju vzrokov za patriotizem pri slovenski mladini, kot ga merijo raziskave javnega mnenja.

216 1994: 203). Zatem je sledil oboroèn spopad* med enotami JLA in slovenskimi enotami Teritorialne obrambe ter slovenske milice. Spopadi so bili zaustavljeni 6. julija 1991 kot predpogoj za politi~na pogajanja sprtih strani ob posredovanju treh predstavnikov Evropske skupnosti na Brionih. Na Brionih je bila potem podpisana Bri- onska deklaracija, in sicer 7. julija 1991, ki je pomenila konec voja{kih spopadov ter umik vojska obeh sprtih strani v voja{nice (za JLA je to pomenilo v voja{nice, za TO pa demobilizacijo vpoklicanih rezervistov). Pri izra~unavanju dolìne vojne za neodvisnost Slovenije se za za~etek uporablja 27. junij 1991 (ker je bil izdan ukaz Pred- sedstva Republike Slovenije o uporabi oro`ja proti JLA), za konec pa 6. julij 1991, ko je bilo doseèno premirje za diplomatska pogajanja. Po tem izra~unu je torej vojna trajala 10 dni. ê bi v ~as vojne {teli odhod enot JLA iz voja{nic proti meji (v skladu z ukazom jugoslovanske vlade) ter neoboroène barikade slovenske strani na Primorskem z dne 26. junija 1991, bi vojna {tela 11 dni. Podobne popravke bi lahko delali tudi ob zaklju~ku vojne, ki bi ga lahko zaznamoval politi~ni dogodek 7. julija 1991, podpis Bri- onske deklaracije, ali drugi politi~ni dogodek, 10. julija 1991, ko je Skup{~ina Re- publike Slovenije sprejela Brionsko deklaracijo, ali tretji politi~ni dogodek, 18. julija 1991, ko je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije, ali celo zadnji voja{ki premik JLA, ko je 26. oktobra 1991 zadnji organizirani vojak JLA zapustil Slovenijo. Za polemolo{ke analize bomo vendarle uporabljali dva datuma: 27. junij 1991 in 6. julij 1991 ker se je v tem obdobju odvijalo zoperstavljanje z oro`jem obo- roènih sil obeh sprtih strani.

Kaj meriti: voja{ko-tehni~ne ali socialne in politi~ne kompetence sprtih strani?

Namen tega prispevka je analiza socialnih in politi~nih sposobnosti jugoslovanske voja{ke organizacije, s katerimi je vstopila v oboroèni spopad s slovenskim prebivalstvom. To pomeni, da prispevek v osnovi ne bo obravnaval voja{ko-tehni~ne mo~i nekdanje JLA.** Voja{ko mo~ je mogo~e meriti v {tevilu oroìj, v modernosti oboro- ìtvenih sistemov, v opremi, infrastrukturi, v deleù obrambnega prora~una, namenje- nega za vojsko, v {tevilu vojakov, poklicnih, obvezni{kih, rezervistov. Vsi ti podatki bi nam pri obravnavi vojne za neodvisno Slovenijo lahko pomagali veliko, morda pa bi bili tudi zavajajo~i, predvsem zato, ker je bil uporabljen le omejen del voja{ke sile JLA.

* Za voja{ko-politi~ne dogodke leta 1991 se je v slovenskem zgodovinskem spominu uveljavil izraz Vojna za Slovenijo ali osamosvojitvena vojna. ê pri strokovnih razlagah uporabljamo izraz oboroèni spopad, se v tem ne skriva namera, da bi zmanj{ali pomen takratnih dogodkov, pa~ pa poimenovanje, kot je v navadi v znanosti. V socialno-politi~nem in psiholo{kem smislu imajo ti dogodki zna~aj vojne, saj so bile posledice prelomnega zna~aja za prebivalstvo in politi~ne institucije v prizadetem prostoru. Razpadla je ena dràvna skupnost, nastala je nova dràva z atributi suverenosti, neodvisnosti in teritorialne celovitosti. ** Izognili se bomo tudi analizi nasprotne strani, ker so te {tudije opravili drugi avtorji v pri~ujo~em zborniku.

217 Namenoma ali ne, jugoslovanska vojska ni uporabila v ve~jem obsegu letalskih, raket- nih ter topni{kih oklepno-mehaniziranih enot. Kot vemo iz nadaljevanja vojne v drugih delih Jugoslavije, so vsa ta sredstva kasneje bila uporabljena. Tehni~ni voja{ki podatki o sprtih straneh ne povedo veliko o moralni mo~i in pripravljenosti na vojskovanje, ne razloìjo tipa naloge, ki jo opravljajo sprte strani. Razumeti moramo, da JLA leta 1991 sploh ni bila papirnati tiger v voja{ko- tehni~nem smislu, pa~ pa je voja{ka elita, ki je vojsko vodila in pripravljala na~rte ohranitve dràve, napa~no interpretirala svojo politi~no vlogo v dràvi, napa~no pa je tudi presodila stopnjo legitimnosti JLA v slovenskem okolju. JLA je bila leta 1991 ena najmo~nej{ih evropskih vojsk, tako po {tevilu osebja kot po oboroìtvenem poten- cialu. Zaradi svoje obse`nosti in izurjenosti je opravljala odvra~alno vlogo, poleg tega pa je bila vsaj od zunaj videti dejavnik stabilnosti znotraj vse bolj politi~no in ekonomsko razcepljene Jugoslavije. Del te vojske je opravil nalogo voja{ke intervencije v Sloveniji z namenom prebiti se do meja dràve in prepre~iti odcepitev slovenskega ozemlja. Naloga ni bila namenjena obrambi domovine pred zunanjim sovra`nikom, ~eprav je bila tako predstavljena vojakom JLA. V slovenskem okolju je bila razumljena kot notranja represivna policijska naloga. Trdimo, da za izvedbo tak{ne naloge ve~ina osebja, ki je sodelovalo v intervenciji, ni bila usposobljena. Teritorialna obramba je bila tehni~no slabo opremljena vojska z rekrutnim potencialom med starej{imi voja{kimi obvezniki, politi~no motivirana za obrambo dràve pred napadom JLA. Naloga mobilizirane vojske je bila jasna, mo{tvo sicer slabo pripravljeno (glede na kratek ~as mobilizacije in slabo oro`je), toda visoko motivirano za spopad. TO je bila povsem inferiorna v voja{ko-tehni~nem smislu, toda svojo politi~no vlogo je natan~no umestila v obrambo domovine in bila je socialno legitimna* voja{ka sila osamosvajajo~ega se naroda. Poleg TO je v vojni sodelovala {e slovenska milica, bolje opremljena in izurjena kot TO, vendar z nalogo, ki ni povsem policijska. Ob funkciji zavarovanja ljudi in objektov je, predvsem Posebne enote milice (PEM), milica sodelovala tudi v voja{kih aktivnostih. Skratka, o~itno je, da voja{ko-tehni~ni del sprtih strani ni bil odlo~ilnega pomena za potek vojne, pa~ pa je bil odgovor na vpra{anje, kdo bo iz{el kot zmagovalec iz spopada, skrit v socialnih kompetencah nasprotnikov: v njihovi volji do vojskovanja, pripravljenosti na zadano nalogo, razumevanju ciljev vojne, v sposobnostih prepri~evanja.

Oboro`eni spopad ali (nova) vojna

V znanostih, ki se ukvarjajo s preu~evanjem vojne in miru, se za dogodke v mednarodni skupnosti po letu 1989, kjer je uporabljena oboroèna sila, uveljavlja izraz oboroèni spopad. Izraz se nana{a na dogodke med dràvami ali znotraj dràv, je

* Ugotoviti bomo morali, da doseganje legitimnosti TO kot voja{ke sile sploh ni bilo preprosto, ~e upo- {tevamo, da je decembra 1990/januarja 1991 v raziskavi Slovensko javno mnenje (1990/3) {e 36% anketirancev nasprotovalo ustanovitvi lastne vojske.

218 pomensko {ir{i od izrazov vojna ali dràvljanska vojna. Definicija oboroènega spopada je: "Oboroèni spopadi so nasprotovanja glede oblasti in/ali ozemlja, kjer uporaba oboroène sile dveh strani, od katerih je vsaj ena vladna, povzro~i najmanj 25 `rtev zaradi bojevanja" (Axell, v: Wallensteen, Axell, 1994: 346). Izraz je tudi osnova za empiri~no preu~evanje dogodkov v ~asu po padcu berlinskega zidu oziroma po koncu hladne vojne. V reviji Journal of Peace Research (Revija za raziskovanje miru), ki jo izdaja Peace Research Institute of Oslo (In{titut za preu~e- vanje miru v Oslu), vsako leto enkrat objavijo rezultate raziskave o stanju oboroènih spopadov v mednarodni skupnosti od leta 1989 dalje. Za potrebe empiri~nega mer- jenja je izdelana tudi klasifikacija oboroènih spopadov, ki je naslednja: manj{i obo- roèni spopadi so tisti spopadi, kjer je `rtev zaradi bojevanja v ~asu celotnega spopada ve~ kot 25 in manj kot 1000; srednji oboroèni spopadi so tisti, kjer je ve~ kot 1000 `rtev zaradi bojevanja v ~asu celotnega spopada, vendar pa ve~ kot 25 in manj kot 1000 v ~asu enega leta spopada. Kot vojne se {tejejo tisti spopadi, kjer je ve~ kot 1000 `rtev zaradi bojevanja v vsakem letu spopada (Wallensteen, Axell, 1994: 333). Po tej klasifikaciji slovensko osamosvojitveno vojno {tejemo med manj{e oboroène spopade. V spopadu, kjer sta se voja{ki sili obeh sprtih strani spopadli za nadzor nad ozemljem Slovenije oziroma za njene meje z Italijo, Avstrijo, Madàrsko in Hrva{ko, je bilo v 10 dnevih uporabe oro`ja zaradi bojevanja 66 `rtev. Gre za podatek Rde~ega krià Slovenije* in dejansko {tevilo `rtev zaradi bojevanja od tega podatka verjetno odstopa navzgor predvsem zaradi `rtev, ki jih je JLA sama neopazno umaknila iz Slovenije. Glede na to, da se je uporaba izraza oboroèni spopad uveljavila predvsem v znanstvenih krogih na Norve{kem in [vedskem, lahko re~emo, da gre za "skandi- navsko {olo" preu~evanja vojne in miru. Izraz "oboroèni spopad" uveljavljamo tudi v slovenskem obramboslovju in sicer zato, ker je pomensko {ir{i od izraza vojna, ter zajema pojave, ki jih klasi~ne opredelitve vojne niso {tele med vojne. Dandanes namre~ ugotavljamo, da so za varnost v mednarodnih odnosih nevarni tudi manj{i dogodki, ter da so tudi po manj obse`nih spopadih (po obsegu prostora in {tevilu `rtev) mo`ne velike in prelomne politi~ne posledice. "Osamosvojitveno vojno", kot dogodke iz leta 1991 poimenujemo v Sloveniji, lahko {tejemo med klju~ne dogodke evropske zgodovine po koncu hladne vojne. Gledano mednarodno je to bila morda nepomembna vojna (glede na {tevilo `rtev in glede na zaobseèni prostor), toda bila je uvod v mnogo {ir{a dogajanja na Balkanu, ki {e po desetih letih niso zaklju~ena;

* V poro~ilu z dne 17. 7. 1991 Rde~i kri` Slovenije sporo~a do tega dne zbrane podatke, in sicer o 3091 ujetih pripadnikih JLA, 139 ujetih pripadnikih zvezne milice, 4 ujetih civilnih osebah; potem o ranjencih do istega dne: 146 ranjenih pripadnikov JLA, 116 ranjenih pripadnikov TO, 28 ranjenih mili~nikov, 38 ranjenih civilistov, 2 ranjena tujca; o `rtvah pa: 37 mrtvih pripadnikov JLA, 8 mrtvih pripadnikov TO, 4 mrtvi mili~niki, 6 mrtvih civilistov, 10 mrtvih tujcev (Vojna v Sloveniji, 1991: 107). Opozoriti moramo, da originalno poro~ilo uporablja kratico JA. V tem besedilu ohranjamo kratico in ime JLA, ker se je oboro`ena sila uradno tako imenovala, ne glede na presoje o "ljudskosti" njenega po~etja v Sloveniji.

219 bila je uvod v razpad strate{ko klju~ne evropske dràve Jugoslavije, ki je bila s svojo neuvr{~enostjo v bistvu simbol bipolarne delitve evropskega sveta. Opozoriti je treba, da je v nekaterih drugih strokovnih delih o spopadih za dogodke po letu 1989 z udele`bo oboroène sile uporabljen izraz "nove vojne" (Kaldor, Vashee, 1997). Kaldor uporablja izraz nove vojne v primerjavi z vojno, kot smo jo poznali iz Clausewitzeve obravnave, kjer je {lo za vojno med dràvami za jasno dolo~ene politi~ne cilje ter z zaklju~no zmago ali porazom. V Evropi po koncu hladne vojne, v drugih delih sveta pa {e prej, nastopa obdobje anarhije, nenadzorovanega vsesplo{nega dezintegrativnega nasilja, v katerem se ve~ji deli svetovne skupnosti vra~ajo v na~ine vojskovanja pred tistim, ki ga raziskuje in obravnava Clausewitz, se pravi v primitivizem in tribalizem v Afriki, ter v ve~na etni~na sovra{tva v Evropi (Kaldor, 1997: 3). Kaldor torej zagovarja spremenjeno naravo sodobnih vojn, v katerih je celoten se- {tevek `rtev in sodelujo~ih ni`ji od {tevilk, ki jih poznamo iz obdobja t. i. Clause- witzevih vojn, toda odstotek civilnih `rtev nasproti voja{kim `rtvam je dramati~no vi{ji. âsovni trend pri novih vojnah je njihovo podalj{evanje (spomnimo se nasprotnega trenda v {estdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, posebej pri arabsko- izraelskih vojnah), nove vojne so manj prepri~ljive in manj odlo~ilne. Poleg tega se spremeni teì{~e posledic novih vojn, to niso ve~ velikanske {tevilke mrtvih (kot v 2. svetovni vojni, v Korejski ali Vietnamski vojni), temve~ nove posledice, kot so veliki premiki prebivalstva (etni~no ~i{~enje ter nasilne repatriacije in kolonizacije, npr. Srbi na Kosovo). To pomeni, da relativno manj{e {tevilo `rtev zaradi bojevanja (uporablja se izraz battle-related deaths) spremlja nesorazmerno veliko {tevilo beguncev. Poleg tega imajo nove vojne le redko odlo~ilne in jasne zaklju~ke. Premirja sploh niso ve~ premirja, temve~ postajajo obdobja s stalno prisotnostjo nasilja in niso ne vojna ne mir. Nove vojne so tudi socialno destruktivne, kar pomeni, da v njih prihaja do obse`nega uni~evanja domov, ekonomskih centrov, kot so tovarne in elektrarne, kulturnih ustanov, zgodovinskih in religioznih spomenikov, nacionalnih simbolov (Kaldor, 1997: 8). K posebnostim novih vojn prispevajo tudi velikanske zaloge vi{kov oro`ja, nastale zaradi konca konfliktov hladne vojne, ki jih dràvni in nedràvni trgovci prodajajo v nova potencialna krizna àri{~a. V empiri~nem popisu oboroènih spopadov v obdobju po letu 1989 pri Wallensteen, Axell (1994) bomo na{li slovensko osamosvojitveno vojno uvr{~eno med manj{e oboroène spopade. Upo{tevali pa bomo tudi pristop Mary Kaldor in ugotovili, da v slovenski fazi razpadanja Jugoslavije nove posledice vojn, kot jih navaja, niso pri{le do izraza. V slovenski (novi) vojni je bilo relativno malo `rtev zaradi bojevanja, vendar tudi malo `rtev med civilisti, ni pri{lo do socialne destrukcije v smislu mnoì~nega bega. Socialne posledice so vidne v razpadu oziroma identitetni krizi narodnostno me{anih druìn ter v krizi zgodovinske identitete Slovencev kot ju`noslovanskega naroda. Slovenska vojna se je {ele dolgoro~no kon~ala z jasnim zaklju~kom. V toku desetdnevnih intenzivnej{ih (junij-julij 1991) spopadov so bila sklenjena premirja, ki so bila tak{na, kot jih opisuje Kaldor, se pravi s prisotnostjo oboroènega nasilja (ne mir, ne

220 vojna), tudi zaklju~ek desetdnevnih spopadov s politi~no-diplomatskim kompro- misom, ki se imenuje Brionska deklaracija, je bil nejasen, ker je omogo~al interpretacije, da je Slovenija zmagala, pa tudi, da je bila poraèna (ker je morala za 3 mesece prenehati z osamosvojitvenimi dejavnostmi). Odlo~itev jugoslovanske vojske, da se umakne iz Slovenije, pa pomeni jasen in odlo~ilen konec spopada, to je zmago Slo- venije v boju za neodvisnost, in poraz jugoslovanske vojske v nameri, da bi ohranila teritorialno celovitost dràve, kot je bila zapisana v ustavi iz leta 1974. Pogled na preostale nove vojne na Balkanu kaè, da se je z jasnim koncem kon~ala (1995) vojna na Hrva{kem (del ozemlja v Vzhodni Slavoniji je bil integriran {ele leto pozneje), da pa je {e vedno nejasen izid vojne v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, in {e najmanj v Makedoniji. Te {tiri vojne povsem ustrezajo opisu novih vojn po Kaldorjevi.

Sprte strani v slovenskem oboro`enem spopadu

Upo{tevaje definicijo oboroènega spopada bomo posku{ali opredeliti zna~ilnosti sprtih strani v primeru slovenske osamosvojitvene vojne. Definicija predpostavlja udele`bo "oboroènih sil sprtih strani, od katerih je vsaj ena vladna". V tem oboroènem spopadu sta bili obe oboroèni sili vladni. JLA je bila vojska dràve Jugoslavije, podrejena politi~nemu nadzoru federalnega predsedstva ter vladi, to je Zveznemu izvr{nemu svetu. Spomnimo se, da je ukaz za intervencijo v Sloveniji podpisal zvezni premier Ante Markovi}. Na drugi strani so bile enote Teritorialne obrambe, slovenske policije in pripadniki Manevrske strukture Narodne za{~ite.

Viri legitimnosti TO

Teritorialna obramba vsake republike in avtonomne pokrajine je po takratni zakonodaji sestavljala skupne oboro`ene sile SFRJ, bila je prostorska sestavina teh sil, organizirana na republi{ki podlagi. To je pomenilo, da je bila politi~no pod nadzorom republi{kega predsedstva in vlade, da je bil v njej poveljevalni jezik nacionalni jezik republike, v obravnavanem primeru torej slovenski (to je bila posebna vzpodbuda za strokovni razvoj slovenskega voja{kega izrazoslovja). Najvi{ji voja{ki vrh TO je sicer bil postavljen s strani JLA, toda vselej so to bili poveljniki (polkovniki in generali) slovenskega porekla. Obstajajo razli~ne ocene o tem, koliko mo{tva je slovenska oblast mobilizirala v enote TO za obrambo pred intervencijo jugoslovanske vojske. Ocene iz leta 1991 so bile, da je bilo vpoklicanih 35.000 pripadnikov, nekdanji jugoslovanski obrambni minister Branko Mamula je ocenil, da je {lo za okrog 30.000 ljudi. Ko smo na Obram- boslovnem raziskovalnem centru septembra leta 1991 delali raziskavo med borci TO,*

* Raziskava Slovenski vojak: pripadniki TO med vojno proti JLA, je zajela tiste borce, ki so bili v neposrednem bojnem stiku z nasprotnikovo vojsko. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so borci TO razvili svojo bojno motivacijo, kako so opravili ognjeni krst in kako so zaznavali nasprotnike, kako so ocenjevali sebe in svoje tovari{e, pa tudi nadrejene.

221 ki so se borili proti JLA, smo vzor~enje delali na predpostavki, da je bilo v TO vpoklicanih 35.000 ljudi. Slovenska milica je vpoklicala pribli`no 5000 pripadnikov. Poleg teh uniformiranih pripadnikov slovenskega odpora so v obrambi Slovenije sodelovali mnogi civilisti, delavci razli~nih podjetij, politiki, pripadniki nevladnih organizacij, dràvljani. Njihova podpora borcem je bila pomemben dejavnik motivacije in tudi zmage. Slovenci so tretji~* v zgodovini 20. stoletja pokazali, da so sposobni voja{ko delovati, ~eprav so bili vselej s strani dràv, v katerih so sobivali z drugimi narodi, obravnavani kot voja{ko polpismeni dràvljani. Ocene o pomanjkanju voja{kih tradicij ter o protivoja{ki naravi Slovencev (nastale zaradi razvitega gibanja za demilitarizacijo Slovenije v letih 1990 ter 1991) so botrovale mnogim voja{kim pre- sojam ob intervenciji JLA v Sloveniji. Slovenski politi~ni prostor je bil na prehodu iz leta 1990 v 1991 napolnjen z raz- pravami in pripravami na osamosvojitev. Politi~ne in javne odlo~itve so bile sprejete, plebiscit za samostojno Slovenijo je bil opravljen, odlo~itve o slovenski voja{ki sili pa ni bilo. Politi~na elita je bila namre~ razcepljena na dve opciji, na opcijo za ustanovitev slovenske vojske ter na opcijo za demilitarizacijo Slovenije. Slovenska vlada oziroma takratni Republi{ki sekretariat za ljudsko obrambo, je kljub politi~nemu razcepu za~ela s pripravami na sluènje voja{kega roka v Sloveniji. V maju 1991 sta za~ela z uspo- sabljanjem prve generacije vojakov dva u~na centra, na Igu pri Ljubljani ter v Pekrah v Mariboru. U~ni center v Pekrah je stopil v zgodovino boja za Slovenijo è 23. maja 1991, ko so posebne in tankovske enote JLA iz Maribora obkolile u~ni center, na pogajanjih ugrabile poveljnika Vzhodno{tajerske pokrajine ter dan kasneje povzro~ile prvo civilno `rtev v bojih za Slovenijo. Teritorialna obramba je bila kot voja{ka sila ustanovljena ob koncu leta 1968 in je pomenila jugoslovanski doktrinarni odgovor na voja{ko zasedbo ê{koslova{ke s strani oboroènih sil dràv, podpisnic Var{avskega pakta. Bila je predvidena kot sila, ki dopolnjuje delovanje stalne vojske (JLA) na celotnem prostoru Jugoslavije, zato je bila organizirana na ravni politi~no dolo~enih skupnosti ter v delovnih organizacijah. Bila je dokon~no udejanjenje doktrine oboroènega ljudstva. V njeni prostorski naravi in povezanosti z bivanjskim in delovnim okoljem je bil prvi vir njene socialne legitimnosti. Po letu 1968 v Jugoslaviji ni prihajalo ve~ do pretresov zaradi morebitnega zunanjega sovra`nika, zato tudi TO ni mogla graditi svoje funkcionalne voja{ke legitimnosti na svoji odvra~alni mo~i. Njena funkcionalna legitimnost je temeljila bolj na dejstvu, da je bila naslednica izvirnih partizanskih tradicij iz obdobja gverilskega vojskovanja, ko torej partizanske enote {e niso delovale na ravni vi{jih takti~nih ali celo operativnih sestavov. Socialna legitimnost TO je vsaj v Sloveniji izvirala iz uporabe slovenskega jezika kot poveljevalnega jezika in jezika komuniciranja (v JLA je bil poveljevalni jezik srbski ekavski, napisan v latinici). TO sicer ni bila socialno re- prezentativna v smislu zastopanosti vseh starosti in slojev mo{kih voja{kih obveznikov

* Prvi~ kot borci za severno mejo Slovenije po razpadu Avstro-Ogrske monarhije, drugi~ kot pripadniki partizanskih enot med drugo svetovno vojno.

222 v rezervi, ker so vanjo preme{~ali praviloma starej{e letnike obveznikov. Oficirski in podoficirski zbor TO se je popolnjeval ve~inoma s stare{inami iz {ol za rezervne oficirje in podoficirje, ter deloma s tistimi, ki so iz razli~nih razlogov prestopili iz aktivne slu`be v JLA v enote TO, ali pa bili tja preme{~eni. V {tabih TO, ki so bili vsaj delno edini profesionalni del TO, so bile zaposlene tudi ènske. Po letu 1975 je za~elo 5 jugoslovanskih republik na civilnih univerzah {olati kadre za obrambne priprave dràve. Ve~inoma so bili namenjeni v civilni del obrambnega sektorja, vendar so se {olali tako, da bi lahko vstopili v aktivno slu`bo v TO ali celo v JLA. V Sloveniji se je ta {tudij leta 1986 preimenoval v obramboslovje in njegovi diplo- manti, tako mo{kega kot ènskega spola, so bili ob zaklju~ku {olanja usposobljeni za rezervne oficirje. To je bila nova, intelektualno pomembna rekrutna baza oficirskega zbora TO. V slovenskih razmerah, kjer nikoli v {olskem sistemu ni bilo nobene visoke voja{ke {ole, je obramboslovje prevzelo tudi vlogo voja{kih znanosti in è 25 let v bistvu ohranja te znanosti kot del narodovega intelektualnega jedra. TO je bila zaradi lastne oboroìtve, lastnega poveljevalnega sistema in relativno samostojne logisti~ne podpore, organizirane na principu sodelovanja s prebivalstvom, ne pa na principu samozadostnosti (kar je veljalo za JLA), ter lastnega kadrovskega potenciala, komplementarna oboroèna sila, s tendenco po samostojnosti. Povelje- valna veriga do republi{kega politi~nega vodstva ter uporaba nacionalnega jezika sta bila indikatorja mo`ne prelevitve v republi{ko vojsko. Federalni obrambni sektor je ob koncu osemdesetih let dejansko ocenjeval TO bolj kot kompetitivno voja{ko silo nasproti JLA, kot pa eno od sestavin skupnih oboroènih sil. Da bi bila TO bolj trdno vezana na federalne obrambne organe, so le-ti konec leta 1990 izdelali novo doktrino uporabe TO, po kateri bi le-ta bila pod nadzorom stalne vojske. V tej doktrini je bilo predvideno preoblikovanje General{taba JLA v General{tab oboroènih sil SFRJ (torej JLA in TO skupaj). S pretvezo, da so skladi{~a oro`ja TO slabo varovana, so ta skladi{~a spraznili in prepeljali v skladi{~a JLA, ali pa jih za~eli nadzorovati s pripadniki JLA. Razoroìtev slovenske TO je uspela le delno. Dejstvo, da je bila TO percipirana kot mo`na republi{ka voja{ka sila, je bilo z vidika osamosvajanja Republike Slovenije pomembno za vzpostavljanje suverenosti. Omenili smo è razcepljenost slovenskega politi~nega prostora v letu 1990 na zagovornike demilitarizacije ter zagovornike lastne vojske. Ob koncu leta 1990 je tudi v javnosti 38% vpra{anih zagovarjalo opcijo demilitarizacije. Za mo`no ustanovitev slovenske vojske se je opredelilo 39% vpra{anih, 36% vpra{anih pa je ustanovitvi vojske nasprotovalo. Sklepamo, da je bilo dejstvo obstoja TO re{ilno za takratno slovensko politi~no vodstvo, ki je razumelo, da je ob razglasitvi neodvisnosti treba imeti lastno efektivno voja{ko silo za zagotovitev suverenosti. V Sloveniji bi bilo leta 1990 nemogo~e ustanoviti lastno posebno vojsko, najprej zaradi nepripravljenosti javnega mnenja, potem zaradi razcepljenosti strankarskih elit med obe opciji zagotavljanja varnosti, nenazadnje pa zaradi federalnih oblasti, ki bi tako vojsko potem res razglasile za paravojsko in jo nasilno likvidirale. TO je bila potemtakem re{ilna formalna struktura za oblikovanje lastne vojske. V njeno evidenco je bilo mogo~e formalno vna{ati vo-

223 ja{ke obveznike v rezervi, mo`no jo je bilo uriti, oziroma {e pred tem mobilizirati ali vpoklicati. TO sicer nikoli ni izvajala sluènja voja{kega roka kot osnove za oblikovanje voja{ke rezerve. Ker so leta 1990 slovenske oblasti sklenile, da v JLA na sluènje voja{kega roka ne bodo ve~ po{iljali slovenskih nabornikov, razen ~e bi to sami èleli, je bilo potrebno urediti mo`nost sluènja voja{kega roka v TO v okviru Slovenije. Na za~etku leta 1991 sta dejansko za~ela (kot è re~eno) delovati dva poskusna u~na centra v Sloveniji. Ravno dejstvi, da je TO predstavljala kontinuiteto s partizansko vojsko, ter da je leta 1991 imela ve~ kot dvajset let tradicije kot prostorska voja{ka sila, sta pomagali prese~i politi~no neodlo~nost zaradi velike priljubljenosti ideje o demilitarizaciji. Sloveniji torej ni bilo treba ustanoviti nove vojske (kot je to morala denimo Hrva{ka), temve~ je lahko v okvir TO vstavljala potrebo po lastni voja{ki sili. Ravno ta sposobnost preseganja delitve Slovencev je bila poseben vir politi~ne legitimnosti TO. Vse te posebnosti TO Republike Slovenije so bile pomembne za slovensko osamosvojitev, vendar pa so kasneje postajale breme za preoblikovanje TO v stalno voja{ko silo. To se je formalno sicer res zgodilo s spremembo imena v letu 1994, toda mentaliteta TO je {e danes prisotna, tako v javnosti, kot tudi v delu ~astni{kega in pod~astni{kega zbora Slovenske vojske. Ker pa ta del zgodbe za razpravo o letu 1991 ni ve~ pomemben, ne bomo ve~ nadaljevali v to smer.

Legitimnost JLA

Oboroèni in neoboroèni odpor proti nasilnemu posegu enot federalne vojske v Sloveniji ter premiki proti njenim mejam so v trenutku prekinili akademske in politi~ne razprave o slovenski varnostni dilemi glede vzpostavitve voja{ke obrambe morebitne samostojne dràve. Konec je bilo tudi diplomatskega re{evanja jugoslovanske politi~ne, ekonomske in socialne krize, kajti za ohranitev teritorialne celovitosti Jugo- slavije so voja{ka sredstva nadomestila politi~ne dogovore in diplomatska pogajanja. Jugoslavija je postala `rtev svoje lastne federalne vojske, ki si je prizadevala obdràti dràvo skupaj, pa ne zaradi nje same, temve~ zaradi lastnega obstoja. JLA je bila è ogromna oboroèna sila, v katero sta oro`je in voja{ko znanje vlagala oba voja{ko- politi~na bloka.

Voja{ka legitimnost

V JLA je vlagala Sovjetska zveza, ki je v socialisti~ni Jugoslaviji, ~eprav neuvr{~eni, videla branik pred zahodnim imperializmom, v jadranskih pristani{~ih pa mo`nost za svoj izhod na toplo morje. Zato je Jugoslavija celo prej kot sovjetske zaveznice v Var{avskem paktu dobivala najnovej{a sovjetska oro`ja. V zahodnem delu Jugoslavije so bili postavljeni raketni lanserji sovjetske izdelave, ki bi jih bilo mogo~e preurediti za uporabo takti~nega jedrskega oro`ja. Z njim bi Sovjetska zveza pri{la zelo blizu ~lanicam nasprotnega bloka. Po drugi strani je bila Jugoslavija zanimiva za zvezo Nato kot branik pred morebitnim kopenskim napadom Var{avskega pakta in SZ, poleg tega

224 pa obstajajo dokazi, da je Jugoslavija sama pred ustanovitvijo gibanja neuvr{~enih razmi{ljala o pro{nji za vstop v Nato. Dràve ~lanice Nata so vlagale v jugoslovansko vojsko svoja oro`ja in oboroìtveno tehnologijo, veliko visokih voja{kih ~astnikov je odhajalo na {olanja na zahodnoevropske in posebej ameri{ke voja{ke {ole. Ta vpliv je bil posebej opazen v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. H kopi~enju oro`ja in bojnih sredstev je pripomogla razvejana doma~a voja{ka industrija (doktrina splo{ne ljudske obambe je predvidevala prete`no samozadostnost v opremljanju voja{ke sile), ki se je pojavljala tudi na svetovnih trgih z oro`jem, posebej v dràvah ~lanicah gibanja neuvr{~enih. Na jugoslovanskih voja{kih {olah so se {olali pripadniki osvobodilnih gibanj, kot POLISARIO in PLO, Jugoslavija pa je v dràvah tretjega sveta gradila voja{ke akademije, zakloni{~a za visoke voja{ke in politi~ne osebnosti (Libija) in tovarne oro`ja. Ravno voja{ka industrija je dosegala velike dobi~ke na ra~un jugoslovanskega politi~nega ugleda v gibanju neuvr{~enih ter na ra~un hladne vojne. Ob koncu hladne vojne je bila namre~ med najbolj prizadetimi vejami dràvnega gospodarstva. Prav tako je popu{~anje napetosti prizadelo jugoslovansko vojsko, ki bi se morala, tako kot druge vojske, soo~iti z odve~nimi kapacitetami. Morala bi izpeljati konverzijo profesionalnih vojakov, zmanj{ati {tevilo nabornikov na sluènju voja{kega roka, zmanj{ati rezervo, kajti doktrina splo{ne ljudske obrambe (kot doktrina obrambe pred obema voja{kopoliti~nima zvezama) ob koncu hladne vojne ni bila ve~ smiselna. Tudi civilni del obrambnega sistema bi se moral skr~iti. Ena od voja{kopoliti~nih zvez je celo razpadla, politi~na in ekonomska usmeritev Jugoslavije pa je bila pro-zahod- noevropska, kar je pomenilo, da tudi zveze Nato ni bilo ve~ mogo~e razumeti kot morebitnega sovra`nika. Prva ekonomska posledica konca hladne vojne bi morala biti tudi v Jugoslaviji pri~akovana mirovna dividenda, v obliki konverzije voja{kih sredstev v civilne namene, ter predvsem v obliki zmanj{anega voja{kega in celotnega obrambnega prora~una. Le-ta bi se moral zmanj{ati tudi zaradi propadajo~ega jugoslovanskega gospodarstva. Vendar voja{ki vrh ni dovolil posegov v voja{ki prora~un: ob dokaj ne- zanesljivem pritoku finan~nih sredstev je izsilil posebno obdav~itev na vse prodane proizvode (republike z ve~jo kupno mo~jo so potemtakem tudi ve~ prispevale k voja{ki obrambi). Vse evropske vojske so se soo~ile z izzivi konca hladne vojne, s konceptom ve~- dimenzionalne varnosti, kjer je voja{ka varnost le ena od teh dimenzij, s protivoja{kimi vrednotami mlade generacije, s konverzijo voja{ke industrije v industrijo za civilne namene, z zapiranjem voja{kih baz, z odpu{~anjem voja{kih profesionalcev. Vzhod- noevropske, nekdanje socialisti~ne vojske so se soo~ile z departizacijo, voja{ko pro- fesionalizacijo, s spremenjenimi civilno-voja{kimi odnosi, in po razpadu Var{avskega pakta, tudi z redefinicijo voja{ke strategije. Tako so skoraj vse vzhodnoevropske drà- ve svojo nacionalno varnost definirale v kontekstu morebitne vklju~itve v zvezo Nato, ~emur so potem prilagodile svoje voja{ke in obrambne reforme. Poleg tega so velik del svojih voja{kih kapacitet ponudile v mednarodne mirovne sile.

225 Jugoslovanska vojska ni sledila vzorcem prestrukturiranja, ki so bili zna~ilni za druge vojske. Koncu hladne vojne in njenim posledicam se je izognila tako, da se je preusmerila v opravljanje notranjih policijskih funkcij, ~emur je za~ela prilagajati svojo doktrino ter opredeljevati nove vire legitimnosti. Preoblikovanje voja{ke sile iz sile za zagotavljanje zunanje varnosti v notranjo policijsko silo je znan pojav iz mednarodne skupnosti. Znani so tudi primeri, ko imajo oboroène sile è v izhodi{~u obe funkciji, kar je, ustavno gledano, veljalo tudi za jugoslovansko vojsko (med ustavne naloge so sodile: zagotavljanje suverenosti in neodvisnosti, teritorialne celovitosti, varovanje z ustavo dolo~ene dru`benopoliti~ne ureditve). Opravljanje notranje represivne vloge je bilo zna~ilno za vojske dràv Latinske Amerike, v~asih tudi za nekatere evropske sredozemske dràve, vendar je ta vloga za legitimiranje vojske vedno dvorezen me~. V delu dru`be (sloju, narodu, regiji) lahko naleti na veliko odobravanje, v delu dru`be pa je lahko obravnavana kot okupacijska sila. Denimo, enote jugoslovanske vojske so leta 1981 nastopile kot policijska sila na Kosovu, kar so z velikim odobravanjem sprejeli v o`ji Srbiji, Albanci na Kosovu kot okupacijo, v drugih delih Jugoslavije, posebej v Sloveniji, pa kot za~etek konca skupne dràve Jugoslavije. Kosovski poseg je bil opravljen z obvezni{ko in poklicno sestavo. Zaznavanje notranjih groènj kot voja{kih groènj je torej ena od ve~jih pasti sodobnih vojsk. V nekaterih primerih so te gro`nje lahko doktrinarno predvidene, tudi voja{ki odgovor na take gro`nje je predviden (denimo uporaba Nacionalne garde ZDA v rasnih nemirih, ob demonstracijah). Past take uporabe je v tem, da se mora vojska, ki je reprezentant dru`be, zoperstaviti dru`bi, iz katere izhaja. Dolo~iti mora del te dru`be kot nevaren, ogroùjo~. Poznamo tudi primere, ko sodobne vojske prevzemajo policijske naloge (ali policiji pri nalogah pomagajo) znotraj dràve, vendar proti zunanjim nevarnostim (denimo uporaba avstrijske, italijanske in {vicarske vojske na mejah za prestrezanje oziroma iskanje ilegalnih pribe`nikov). Policizacijo vojske povzro~ajo tudi sodobne naloge v mirovnih operacijah, kjer se sicer uporabi vojska kot najbolj organizirana in vedno pripravljena sila, vendar pa naloge, ki jih potem opravlja v mirovni operaciji, bolj ustrezajo policijskim nalogam ter tudi policijski organizaciji (npr. pregledi hi{, iskanje oro`ja, patruljiranje, nadzorovanje /celo razdeljevanje/ in varovanje humanitarne pomo~i, itd.). Dràve za policijske naloge vojske lahko uporabijo voja{ke obveznike, bolj pogosto pa poklicne vojake oziroma prostovoljske vojake. V obeh primerih morajo biti vojaki urjeni za naloge, v katerih se zoperstavijo prebivalstvu dràve, za katere varnost so zadolèni. Tu nastopi problem jugoslovanske vojske v letu 1991. êprav je imela z ustavo iz leta 1974 predpisano nalogo varovanja teritorialne celovitosti dràve in ~eprav je bila v preteklosti uporabljena tudi kot notranja policijska sila, pa leta 1991 v primeru intervencije v Sloveniji za to nalogo ni bila usposobljena. Pri tej trditvi moramo biti bolj natan~ni. Jugoslovansko vojsko so v mirnem ~asu sestavljali ve~i- noma obvezni{ki vojaki na sluènju voja{kega roka, manj{i dele` pogodbenih vojakov (za tri leta po opravljenem voja{kem roku) je bil {ele novost in uporabljali so se v

226 glavnem kot upravljalci sofisticiranih bojnih sistemov. Druga dva klju~na sloja v jugoslovanski vojski sta bila sloj podoficirjev in sloj oficirjev. Za obvezni{ke vojake je veljala socialna reprezentativnost, ki pa se je vse bolj spreminjala v selektivno reprezentativnost. Sluìli so samo mo{ki in {e to samo zdravstveno sposobni, konec leta 1990 pa so iz voja{kih vrst izginjali Slovenci, ker jih slovenske oblasti niso ve~ po{iljale v JLA. Obvezni{ki vojaki so se na sluènju voja{kega roka urili za obrambo domovine pred zunanjim voja{kim sovra`nikom. To urjenje je bilo tako voja{ko kot ideolo{ko, skratka voja{ki obvezniki niso bili izurjeni za morebitno bojevanje proti lastnemu prebivalstvu, niti ne za notranje policijske naloge vojske. To dejstvo je bilo odlo~ilno v slovenski osamosvojitveni vojni obvezni{ki vojaki so relativno hitro iz voja{nic in enot na terenu preprosto zbeàli* ali pa se predali. Podoficirske in oficirske vrste so bile popolnjene s pripadniki socialno ni`jih dru`benih slojev, v nacionalni sestavi so prevladovali Srbi kot najve~ji jugoslovanski narod in kot narod z najve~ voja{kimi tradicijami. Ideolo{ko gledano, so bili podoficirji in oficirji dokaj uniformni, skoraj vsi so bili ~lani Zveze komunistov Jugoslavije. Ofi- cirski in podoficirski zbor sta bila bolj homogena kot obvezni{ki vojaki, tudi stopnja identifikacije oziroma korporativnosti je bila dokaj visoka. Zato je bilo v slovenski vojni kar nekaj oficirjev pripravljenih izpeljati ru{enje civilnih objektov (primer oficirja Zorana [akleva, ki je grozil, da bo z raketami na oklepnem vozilu uni~il bencinsko ~rpalko na [kofijah) ter celo izpeljati samomorilske akcije ve~jih razse`nosti (primer podoficirja Dragomirja Grujovi}a, ki je grozil z razstrelitvijo skladi{~a bencina v Mokronogu). Pripadniki obeh slojev so v bistveno manj{em {tevilu beàli iz enot JLA, ve~inoma so prestopali v vrste TO, pri ~emer nacionalna pripadnost niti ni bila zelo bistvena (prestopali so pripadniki vseh narodov), veliko pa je bilo primerov, ko so profesionalno odgovorno zdràli v enotah, odpeljali vojake, za katere so bili odgovorni, ter opremo v druge republike (po odlo~itvi o odhodu JLA iz SLovenije) in se potem vrnili v Slovenijo.** Veliko podoficirjev in oficirjev (slovenske narodnosti), ki so slu`bovali v drugih delih Jugoslavije, pa se razpada vojske in dràve niti ni dobro zavedalo, tudi informiranost o slovenskih dogodkih, mo`nostih prestopa, je bila slaba. Sklepamo torej, da je bila jugoslovanska vojska legitimna sila za zoperstavljanje zunanjemu sovra`niku. To potrjujejo raziskave javnega mnenja tudi v Sloveniji. Vendar pa konec hladne vojne pomeni tudi izgubo zunanjega sovra`nika. Posledica te izgube je nujnost zmanj{anja kapacitet. Jugoslovanska vojska je namesto pri~akovanega zmanj{anja kapacitet oziroma konverzije kapacitet v civilne namene (mirovna dividenda) preusmerila svoje sile v opravljanje nove voja{ke naloge, to je policijske intervencijske sile v Sloveniji in tudi na Hrva{kem. Neusposobljenost obvezni{kih vojakov, torej izvajalcev nasilja, za tako nalogo je povzro~ila razpad vojske. Podoficirji

* Primerov, kot jih poznamo iz ilirskobistri{kih voja{nic, ki so konec junijsko-julijske vojne leta 1991 pri~akale takoreko~ prazne (Dan prej, 1994: 47), je bilo po Sloveniji veliko. ** Za ve~ino teh oficirjev je tovrstna profesionalna odgovornost pomenila konec voja{ke kariere. Za prestop v vrste TO je bilo prepozno, v dotedanji vojski pa niso `eleli opravljati novih, policijskih nalog.

227 in oficirji, ki so organizatorji, upravljalci in u~itelji nasilja, pa kljub ve~ji korporativnosti ne morejo opraviti nalog svojih be`e~ih vojakov. Res pa je, da posku{ajo v nekaterih primerih prevzeti vlogo podoficirjev in oficirjev iz obdobja po uvedbi strelnega oro`ja v armade, ko poteka vojskovanje na podlagi ve~jega strahu pred lastnim (pod)oficirjem, kot pa pred nasprotnikovimi kroglami (gre za tiste primere, ko so oficirji ali podoficirji v vozilih JLA ob intervenciji v Sloveniji s pi{tolami ubijali begosumne vojake). JLA v letu 1991 torej ni bila sposobna v celoti izpeljati nalog s podro~ja funkcionalne legitimnosti.

Socialna in politi~na legitimnost

Jugoslovanska vojska je dolgo ~asa izpolnjevala velika socialna pri~akovanja javnosti in je uspe{no iskala tista teì{~a socialnega delovanja, kjer je lahko kazala svojo vseljudsko naravo in socialno reprezentativnost. Opravljala je politi~no socializacijo mo{kih dràvljanov, s tem ko je mnoge opismenjevala, jih po{iljala na sluènje voja{kega roka po celotni dràvi, jih urila v nacionalno povsem me{anih enotah. Tako so se voja{ki obvezniki nau~ili dràvne geografije (z njimi pa tudi njihove druìne) ter spoznali razli~ne narode in narodnosti Jugoslavije, nau~ili so se tudi splo{nega sporazumevalnega jezika, nekak{ne me{anice srbskega in hrva{kega jezika, nau~ili pa so se tudi ìvljenja v ve~jem kolektivu, kar je bila ena klju~nih dru`benih vrednot. Voja{ki obvezniki so pomagali civilnemu prebivalstvu pri ve~jih kme~kih opravilih, pomagali so v naravnih in drugih nesre~ah, postavljali so infrastrukturne objekte v manj razvitih predelih dràve. S svojim cenenim delom so prispevali k nacionalnemu gospodarstvu. Ker so voja{ki rok sluìli relativno dolgo, so se v tem ~asu izurili za opravljanje vsaj dveh voja{kih dol`nosti, mnogi neizobraèni fantje pa so se nau~ili tudi poklica, ki so ga kasneje opravljali v civilnem ìvljenju. Voja{ko ìvljenje in vrednote so pripomogle k njihovemu odra{~anju v zrele moè, s ~imer je bila vsaj za tradicionalna okolja opravljena socializacija za odraslost. Skratka, jugoslovanska vojska je opravljala tiste socializacijske naloge, ki so bile pomembne za voja{ko u~inkovitost, toda tudi tiste, ki jih je od nje zahtevalo civilno okolje. Teàve z izpolnjevanjem socialnega imperativa so nastale {ele v osemdesetih letih, to pa zato, ker je v industrijsko razvitej{ih okoljih pri{lo do velikih vrednotnih sprememb, jugoslovanska vojska pa je {e vedno delovala, kot da socializira vse mlade enako, vse za unitarno dràvo. To je ~as, ko se je v okolju slovenske mladine razvila ideja o priznanju ugovora vesti, zamisel o sluènju voja{kega roka v svoji lastni republiki, potreba po uporabi slovenskega jezika v voja{kem okolju. Te ideje so prizadele enotnost socialnega imperativa vojske in od nje v bistvu zahtevale sposobnost diferenciranega pristopa k izpolnje- vanju pri~akovanj v razli~nih jugoslovanskih civilnih okoljih, oziroma individualizacijo voja{kega urjenja. Pokazalo se je, da jugoslovanska vojska ni zmogla narediti tega koraka. Kriva je bila nacionalna sestava njenega oficirskega in podoficirskega zbora. Glede na pro- porcionalno najve~ srbskega prebivalstva v Jugoslaviji, je bilo tudi v vojski najve~ pri-

228 padnikov stalne sestave srbskega porekla. Le-ti niso bili pripravljeni spreminjati socialnega ravnanja vojske v prid zahtev drugih narodov. Konec osemdesetih let je tako jugoslovanska vojska pri~akala kot {e vedno prete`no obvezni{ka vojska, v katero so mladi iz nekaterih delov Jugoslavije (posebej Slovenije) prihajali le {e zaradi sankcij in prisile, v veliki ve~ini pa so nasprotovali sluènju voja{kega roka. Raziskave javnega mnenja so kazale nasprotovanje sluènju voja{kega roka (javnost je podpirala mo`- nost, da so nekateri mladi mo{ki opore~niki vesti), kazale nasprotovanje sluènju voja{kega roka v drugih republikah (nasprotovanje javnosti oblikovanju nad-dràvljana, Jugoslovana) in nestrinjanje z uporabo srbskega jezika kot poveljevalnega in v praksi tudi komunikacijskega jezika vojske (zahteva po enakopravni rabi slovenskega jezika v voja{kem delu). Raziskave so kazale izrazito nasprotovanje politi~nemu delovanju vojske, pojavljala se je zahteva po partijski de-sekularizaciji podoficirskega in oficirskega zbora. Enopartijska desekularizacija je postala nujnost v letu 1990, ko so bile po republikah izvedene prve ve~strankarske volitve in so se parlamenti oblikovali iz pripadnikov ve~ strank. Iz tega je sledilo, da demokrati~ni nadzor nad vojsko izvajajo razli~ne stranke, JLA pa se je morala (tudi zato, ker je stranka razpadla) odpovedati enopartijskemu ~lanstvu. Iz povedanega sledi, da je jugoslovanska vojska vsaj v Sloveniji leta 1991 izgubila vse klju~ne vire socialne in politi~ne legitimnosti, novih, se pravi tistih, ki jih je po- nujalo civilno okolje, pa ni bila pripravljena sprejeti. To pravzaprav pomeni, da ni bila ve~ sposobna izpolnjevati socialnih zahtev tega okolja.

Sklep: izguba funkcionalne, socialne in politi~ne legitimnosti JLA uvod v razpad vojske in dr`ave

Ob koncu hladne vojne jugoslovanska vojska ni opravila prestrukturiranja v skladu s pri~akovanji mirovne dividende. Namesto zmanj{anja kapacitet ter preusmeritve v nove naloge s podro~ja mirovnih operacij, kar so naredile druge vzhodnoevropske, pa tudi zahodnoevropske vojske, je jugoslovanski voja{ki vrh izbral notranje varnostne naloge kot novo te`i{~e delovanja. Ve~ina mo{tva, to je voja{ki obvezniki, ni bila usposobljena za take naloge. Del jugoslovanske dru`be, posebej v Sloveniji, je policijske naloge vojske razumel kot nevoja{ke, skratka, ni jih vklju~eval v svoj funkcio- nalni imperativ, ki naj bi ga JLA izpolnila. Zaradi izgube zunanjega sovra`nika ob koncu hladne vojne je upadel tudi pomen pri~akovanj glede obrambe domovine. Zato je JLA v Sloveniji izgubila svojo funkcionalno legitimnost. V ~asu po drugi svetovni vojni je legitimnost jugoslovanske vojske temeljila na socialno-politi~nih virih, kot npr. na univerzalni mo{ki voja{ki obveznosti, etni~ni oziroma nacionalni reprezentativnosti, na zgodovinskem nasledstvu zmagovite partizanske vojske v drugi svetovni vojni, zapu{~ini karizmati~nega voja{kega in politi- ~nega voditelja Josipa Broza Tita ter na funkcionalnih virih, kot so bojna pripravljenost za odvra~anje agresije, doslednost v voja{kem urjenju nabornikov, uspe{nost v voja{- kem mentoriranju pripadnikov tujih vojsk, ogromna voja{ka mo~. Legitimnost jugo-

229 slovanske vojske je bila (vsaj v nekaterih republikah) tolik{na, da so pripadniki najvi{jega voja{kega vrha lahko vstopali v polje civilne politike in nastopali v medijih ter na politi~nih forumih z izdelanimi voja{kimi stali{~i glede vseh aktualnih dru`benih in politi~nih vpra{anj, ne da bi to pojavljanje vodilo v sume o pove~anem ali celo ne- sprejemljivem vpletanju vojske v politiko. Voja{ki poveljniki so bili sestavni del civilne politike in njihova vloga v njej je bila razumljena kot legitimna pravica dràvljana v uniformi, zato je tudi bilo te`ko opredeliti dovoljene meje njihovega politi~nega ravnanja. Dejstva, da je JLA ob koncu osemdesetih let dvajsetega stoletja vse bolj temeljila na selektivni mo{ki voja{ki obveznosti, na etni~ni nereprezentativnosti, da se je izgubljal mit o drugi svetovni vojni in bledela slava poveljnika Tita, da je bila vzgoja za nad- jugoslovanstvo v nasprotju s krepitvijo nacionalnih ob~utkov, da je bila prisotnost voja{kih poveljnikov v politi~nem ìvljenju ocenjena ne ve~ kot sprejemljiva, temve~ kot postopni voja{ki udar, so vodila v izgubo socialne in politi~ne legitimnosti JLA. Voja{ki vrh je, ne zavedajo~ se izgube vseh virov legitimnosti v Sloveniji, sklenil zavarovati teritorialno celovitost Jugoslavije z uporabo oboroènega nasilja. ê bi JLA leta 1991 ostala ob strani politi~nega konflikta v Jugoslaviji ter ~as, ki so ga politiki potrebovali za dolgotrajna diplomatska pogajanja, izkoristila za svoje preoblikovanje, konverzijo, ter za iskanje novih virov legitimnosti (viri legitimnosti bi bili delno podobni tistim, ki jih je ohranila TO, delno pa bi sodili na podro~je mednarodnega mirovnega delovanja), bi verjetno preìvel ve~ji del te vojske. Razdelila bi se podobno, kot se je zgodilo s ~e{koslova{ko vojsko po razdelitvi dràve na ê{ko in Slova{ko. Ohranila bi svojo naravo ljudske vojske, poklicne pripadnike (vseh treh slojev) bi verjetno morala (zaradi pove~anega voja{kega alarmizma) preusmeriti v mirovne operacije po svetu (kar bi bilo zaradi velikega dotedanjega ugleda Jugoslavije v mednarodnih odnosih sprejeto z mednarodnim odobravanjem in mirovne operacije bi postale nov vir funkcionalne legitimnosti), potrebna bi bila (morda celo samo za~asna) depolitizacija. V nasilnih mednacionalnih spopadih, ki bi se zaradi agresivnega srbskega nacionalizma vseeno zgodili, bi odigrala vlogo mirovnih enot. V desetih letih, torej od leta 1991 do leta 2001, bi JLA in/ali njene naslednice opravile podobne transformacije kot druge evropske vojske, z veliko verjetnostjo, da bi bila dràva Jugoslavija è ~lanica tako Evropske skupnosti kot Nato pakta. Danes, ob za~etku 21. stoletja, vemo, da so veliki cilji nekdanje Jugoslavije bistveno bolj dale~, kot so bili pred desetimi leti. In tudi Jugoslovanske ljudske armade ni ve~. V boju za svoje preìvetje se je zoperstavila glavnemu viru svoje legitimnosti, ljudskosti, in propadla; s svojo agonijo ob koncu pa je pripomogla k popolnemu razpadu dràve, za katere obrambo je bila namenjena. Vsa njena velikanska voja{ka mo~ je bila v tej agoniji pomembna le v toliko, da je bila zlorabljena za najve~je zlo- ~ine ~love{tva po drugi svetovni vojni zlo~ine proti ljudem in proti simbolom lastne civilizacije (ru{enje mest, mostov, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, milijoni pregnancev in razseljencev, zlom zgodovinske skupne identitete ju`noslovanskih narodov).

230 Viri in literatura:

Bennet, Christopher (1995). Yugoslavia's Bloody Colapse. Causes, Course and Consequences. London: Hurst and Company. Cohen, Lenard J. (1995). Broken Bonds. Yugoslavia's Disintegration and Balkan Politics in Transition. Second Edition. Boulder, San Francisco, Oxford: Westview Press. Dan prej (1994). Skupina avtorjev. Koper. Jelu{i~, Ljubica (1997). Legitimnost sodobnega voja{tva. Ljubljana. Kaldor, Mary (1997). Introduction. V: Kaldor, Mary, Vashee, Basker (ur.). New Wars. Restructuring the Global Military Sector. London and Washington: Pinter. str. 3- 34. Kaldor, Mary, Vashee, Basker (1997). New Wars. Restructuring the Global Military Sector. London and Washington: Pinter. Kodri~, Ur{a (2001). Sodobni trendi patriotizma. Ljubljana: FDV, diplomsko delo. Premk, Martin (2001). Domoljubje in voja{ka zgodovina Slovencev v {olskih u~benikih. Seminarska naloga na podiplomskem {tudiju. Ljubljana: FDV. Priprave na vojno 1991, Voja{ka zgodovina, 1/01 (3). Ljubljana. Vojna v Sloveniji. Od napadov na JLA do zmage nad JA, druga dopolnjena izdaja. Ljubljana 1991. Wallensteen, Peter, Axell, Karin (1994). Conflict Resolution and the End of the Cold War, 1989-93, Journal of Peace Research, let. 31, {t. 3, str. 333-349.

Summary

The Jugoslovanska ljudska armada (The Yugoslav People's Army) in 1991 in Slovenia the Beginning of the End of one of the Largest European Armies after the End of the Cold War

Ljubica Jelu{i~

The contribution deals with the acting of the Yugoslav army in 1991 in Slovenia; the author explains why it is possible to use for those events the term clash of arms, which is in accordance with the Scandinavian school for studying armed conflicts, or the term new war, which complies with the approach of Mary Kaldor. Presented in the article is the dilemma whether it is in new wars sufficient if we observe and research the military-technical capacities of the sides in conflict, or is it necessary to have good knowledge of social and political competencies of the sides in conflict to find the actual causes for victories and defeats. The Slovene war for independence is a proof that absolute military-technical and arms advantage is not a guarantee for victory. Just as well counter-military ideology in public and in political circles is not a proof for

231 military incapability. The Yugoslav army was from the viewpoint of military technology and number of personnel one of the largest European armies after the end of the cold war. Instead of expected conversion and peaceful dividend the army redirected its activity to internal police tasks. Qualified for defending the state before external aggression, with a large number of servicemen, it was not capable of carrying out the police tasks, thus it could not fulfil the functional imperative. The government of the federal state of Yugoslavia namely expected the Yugoslav People's Army to, at the proclamation of Slovene independence, take positions on Slovene international borders, and to secure the arrival of the federal policemen and customs officers at the border crossings. Military units from the territory of Slovenia and from the neighbouring Republic of Croatia actually set off, some units even occupied borders, but then a complete erosion of will to wage war occurred, servicemen massively fled from barracks, units outside barracks were giving in. Besides not fulfilling the functional imperative the Yugoslav Army completely lost its social and political legitimacy in Slovenia. Reasons for the loss of social and political legitimacy can be traced in the eighties, when the JLA was becoming more and more based on selective military service, with rigorous sanctions for opposition, on ethnic non-representativeness, on the decay of the idea of beyond-Yugoslavism. The clash of arms with the Slovene emancipators has shown that a technically strong army cannot perform internal police functions without having social and political legitimacy. The Slovene policy entered the armed conflict with the Yugoslav army with public opinion split between the option of demilitarisation and that of founding a new army. Both options were useless for ensuring national defence before the federal army, in which Slovene soldiers, non-commissioned officers and officers were involved as well. But it reveals that the Territorial Defence, a territorial component of the common armed forces of the federal state, is the most convenient frame for organising resistance against the JLA, and for mobilisation of citizen. Together with special units of the police, with the police as a whole, and with citizen active in civil defence and frequently by obstructing military activities of the opposite side, the Territorial Defence fights a tactic and arms unequal engagement. Crucial was the will for struggle and the will for preserving the just gained independent state. The accumulated military power of the JLA was after its departure from Slovenia (October 1991) used for the most terrible crimes against humanity after World War II for wrecking towns, cultural and historical memorials, for causing millions of deportees and killing of thousands.

232 Karlo Nanut*

STRUKTURA IN NOTRANJA DINAMIKA OSAMOSVOJITVENE VOJNE

Uvod

Vojna v Sloveniji, najve~krat imenovana osamosvojitvena vojna, je zaradi svojih posebnosti izredno te`ko doumljiva, ker ni potekala po predvidljivih shemah. Kolikor bolj jo preu~ujemo, toliko bolj postaja nenavadna in celo enkratna zaradi svojih posebnih notranjih prvin (struktur) in nenavadnih dinami~nih procesov, ki se nam ob raziskovanju vedno znova odkrivajo. V tej vojni je bilo è na za~etku jasno izraèno neravnote`je v oboroènem boju, v katerem sta sodelovali dve popolnoma asimetri~ni strani v spopadu: glede na {tevilo vojakov, glede na oboroìtev, pa tudi glede na strategijo, operatiko, taktiko, vodenje in poveljevanje, pogoje, motivacijo idr. To je bila vojna, ki je napadeni ni pri~akoval, pa tudi vojna, kjer je bil napadalec nepri~akovano poraèn. Te`ko je doumeti poraz vojske, ki naj bi kljubovala celo paktu Nato, kaj {ele posamezni dràvi tega voja{kega zdruènja. ê sem hotel zajeti bistvo naslova, sem moral preu~iti tako strukturne kot dinami~ne procese v osamosvojitveni vojni. Ravno zato sem moral uporabiti osnove teorije sistemov, saj sem le tam na{el skladnost in povezanost med strukturo in dinamiko to, kar je opredeljeval naslov mojega prispevka. Za vojno na Slovenskem, ki je bila leta 1991, se pa~ mora uporabljati izbrane pojme, ki morajo biti pojmovno-logi~no in semanti~no objektivni. Te`ko je opisovati to posebno vojno. Celo mnogi generali jo opisujejo iz ve~ zornih kotov, vendar se ji je vsaj po osnovnih obele`jih {e najbolj pribliàl hrva{ki general Janko Bobetko, ko je napisal: "Slovenija je s svojo koncepcijo obrambe in s svojo dostojanstveno drò pri ~emer ji je potrebno dati popolno priznanje v samo dveh dneh ukrotila to armadno avanturo. To je edinstven primer v zgodovini vojskovanja, da je redna armada ali samo njeni pomembnej{i deli bila samo v nekaj dneh onesposobljena za kakr{ne koli resnej{e voja{ke akcije. Isto~asno je to pou~en primer, ki govori o tem, kaj pomeni, ~e se vojskuje{ proti lastnemu ljudstvu in tudi koliko so gre{ile te pregrete glave, ki so mislile, da so njihove parole, njihovi na~rti in tehnika zadostni, da zlomijo odpor neke majhne dràve, Slovenije, ki se je odlo~ila braniti svojo samostojnost." (Bobetko, 1996: 91).

* Pomo~nik na~elnika Centra za voja{kozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske. V ~asu osamosvojitve pomo~nik komandanta Teritorialne obrambe Republike Slovenije za ju`noprimorsko obmo~je.

233 Slovenske obrambne sestavine, med katere {tejem tudi milico, civilno obrambo, prebivalstvo idr., so s svojo enkratno strategijo presenetile JLA pri doseganju takti~nih in operativnih ciljev "v samo dveh dneh", kot je zapisal general Bobetko. Ravno to je tista nedoumljiva resnica, ki se je premalo zavedamo. Da bi po najbolj{ih poteh pri{el do bistva te vojne, sem se poglobil tako v "orodja", ki mi jih nudita ob~a in voja{ka zgodovina, kot tudi veda o sistemih. Zgodovinska znanost me je opozorila na zgodovinsko metodo, na pomen virov, na zgodovinski diskurz, ki je vezan na spoznavajo~i subjekt, na problemati~en odnos do objekta pre- u~evanja, na nevarnost subjektivnega ocenjevanja, na potrebo po izoblikovani notranji, mentalni strukturi, ki mora biti oblikovana in izpopolnjena z novimi spoznanji in refleksijami in mora s tem nositi v sebi dinami~en impulz lastnega korektiva. Poleg tega me je opozorila tudi na intuitivno dojemanje, kajti ravno intuicija je mnogokrat odkrivala smisel in povezanost med stotinami nepovezanih dejstev iz strokovne literature, virov in dogodkov. Na mnogo teh opozoril, za katere mora biti dojemljiv tudi pisec zgodovinskega teksta, sta me opozorila Silvin in Maidi Eiletz v uvodu svoje knjige: Zgodovina neke kolaboracije: bolj{eviki in Nemci 19141918. Preden sem izoblikoval osnovno podobo osamosvojitvene vojne, sem moral uporabiti tak{en na~in interpretacije, s katerim sem moral vzpostaviti svojstveno "gibljivo strukturo slik, v kateri se zrcali oblika histori~nega procesa", kot bi dejal Hayden White. Tako kot njemu je bila tudi zame "histori~na pripoved nujna me{anica dokon~no in premalo pojasnjenih dogodkov, kopica dokazanih in domnevnih dejstev, interpretirana predstavitev in interpretacija, ki nastopa kot razlaga celote v pripovedi zrcaljenega procesa" (Luthar, 1997: 69).

1. Uporabnost teorije sistemov pri dolo~anju vloge, strukture in dinamike v osamosvojitveni vojni

Osamosvojitvena vojna v Sloveniji {e ni dovolj strokovno preu~ena, zaradi tega potrebujemo ob{irno in poglobljeno analizo, ki bi nam pojasnila, zakaj je bil nasprotnik prakti~no onemogo~en è v nekaj dneh, zakaj je ta tako zgodaj potreboval premirje, {e ve~, da je bil è po nekaj dneh funkcionalno onemogo~en kot dejavnik dinamike vojskovanja. Ravno zaradi tega potrebujemo tak{ne opise osamosvojitvene vojne, kjer bodo predstavljeni njeni strukturni dejavniki (prostor, ~as, ljudje in materialna sredstva), ki seveda {e ne morejo nakazovati, kak{en bo rezultat vojne. [ele preu~evanje strukturnih dejavnikov v dinamiki bi nam omogo~ilo, da bi dobili pravo podobo vojne v Sloveniji. ê bi to zaob{li, bi se vojna v najbolj{em primeru zoìla na oboroèn konflikt, kar pa ne bi ustrezalo èljeni upodobitvi tega zapletenega pojava. V naslovu mojega prispevka so tri besede, na katere sem hotel opozoriti: struktura, dinamika in vojna.

234 Notranja dinamika izhaja iz strukturnih dejavnikov, ki so po naravi stvari medsebojno povezani in so bili tudi v ~asu vojne v Sloveniji "pognani" v gibanje z neko notranjo silo. Struktura in notranja dinamika do sedaj {e nista bili dovolj prisotni pri preu~evanju tako pomembne in kompleksne manifestacije kot je vojna. Vsaj kar zadeva osamosvojitveno vojno je treba upo{tevati tudi dolo~en splet informacij oziroma izsledke, ki nam jih daje predvsem teorija sistemov. Ta nas opozarja, da se moramo nau~iti sistemskega pristopa pri ugotavljanju in re{evanju problemov. Pri iskanju bistva strukture in dinamike vojne na Slovenskem leta 1991 sem doumel bistvo delovanja sistemov, ki so posledica tako razli~nih povezav med elementi sistema (notranji razlogi), kot vplivi iz okolja (zunanji razlogi) (Kljaji}, 1994: 5). V okviru osamosvojitvene vojne bom pre- u~eval njene strukturne elemente, ki so bili è navedeni. V skladu s teorijo sistemov bodo strukturni elementi (npr. ljudje, ~as in prostor) ponovno obravnavani kot celotni sistemi, kjer bo treba ponovno poiskati posamezne konstitutivne elemente in soodvisnost med njimi. Teorija sistemov bo omogo~ila, da bom lahko objektivno dokazal medsebojno rela- cijo in odnose med strukturo in dinamiko in kasneje samo naravo strate{kih, operativnih in takti~nih postopkov in njihovo sinergijo v osamosvojitveni vojni. Sam sistem v okviru splo{ne teorije sistemov je pomemben za pojasnjevanje strukture in dinamike v vojni, ker zdruùje mnoìco med seboj povezanih elementov v posebni celoti v danem okolju. Sami elementi imajo kon~no {tevilo zvez in odnosov z drugimi elementi in sestavljajo strukturo sistema. Razpored elementov v sistemu je opredeljen kot struktura (Kljaji}, 1994: 13). Osamosvojitvena vojna kot sistem posebne vrste s specifi~no strukturo in mnoìco podsistemov in elementov bo nazorna le v primeru, ~e bo predstavljena v dinamiki svojih podsistemov oziroma njenih strukturnih elementov. Dinamika sistemov je tudi v tem primeru gibanje pod vplivom zunanjih in notranjih sil. Dokazati bo treba, kako se je nek podsistem (npr. ljudje) obna{al v svojem okolju, ko je bilo treba nevtralizirati in onemogo~iti enote JLA v ~asu izvajanja njenih takti~nih in operativnih postopkov. Kako se je navedeni podsistem obna{al v svojem okolju, ali se celo transformiral (nastopi vpra{anje emergence = novo nastajajo~a stvarnost), je vedno odvisno od njega samega, pa tudi od sistema, katerega sooblikuje. Ta na videz teoreti~na vpra{anja se pojavijo v objektivni pojavnosti v dneh, ko se je JLA od 27. junija dalje spreminjala v mirujo~e nepovezljive sestave. Tudi vojna na Slovenskem in njena notranja strukturiranost bo zahtevala tak{en pristop, da bomo spoznali osnovne zakonitosti sistemov: obna{anje, lastnosti, gibanje, obstoj, razvoj, na~in izmenjave materije, energije in informacije z okoljem. Vse to bo podano v okviru teorije sistemov, ki je v bistvu metodologija za re{evanje kompleks- nih problemov (Kljaji}, 1994: 4). Njihovo razumevanje je nova kvaliteta na podro~ju spoznavnih procesov. Iz navedenega sledi, da je izredno pomemben pristop k problematiki, ki jo zajema osamosvojitvena vojna leta 1991.

235 Teorija sistemov je nujnost v pogojih preu~evanja osamosvojitvene vojne, ker je to veda o poznavanju zapletenih pojavov. Zapletenost pa nastaja zaradi soodvisnosti med sestavinami sistema, zaradi katerih nastajajo med njimi medsebojni vplivi, ki povzro- ~ajo nove lastnosti pojava kot celote, ki jih je mogo~e le delno in bolj ali manj (ne)zanesljivo predvideti vnaprej (Mulej, 2000: 3). Brez sistemskega razmi{ljanja in poznavanja delovanja in sestavin ter odnosov v njem, bi bila osamosvojitvena vojna na ravni strukture in dinamike nerazpoznavna. V gornjih odstavkih bomo na{li opozorila, ki bodo kasneje natan~neje predstavljena, da poveljstva v JLA niso upo{tevala razmer (odnosov, procesov in soodvisnosti med elementi v podsistemih in celotnem sistemu), ki so se oblikovale ves ~as vojne in so bile podvrène spreminjanju. Enote JLA so delovale tako, da niso upo{tevale pred- hodnih dogodkov. [e ve~: predvsem v poveljstvih JLA se niso zavedali, kako deluje velik sistem, kjer so bile bistvenega pomena tudi pravo~asne in kakovostne informacije, ne pa formalno ukazovanje, ki je vodilo k razkroju. Nasprotna stran (TO, milica, civilna obramba, civilna za{~ita in prebivalstvo) pa je delovala v odprtem sistemu, ki je bil zmoèn izmenjevati poleg ostalega tudi informacije z okoljem. Znano je, da ima odprt sistem organizacijsko in samoorganizacijsko zmo`nost razvoja, to je prehajanja iz stanja ni`je oblike v stanje vi{je oblike. Ker odprti sistemi izmenjujejo energijo, materijo in informacije z okoljem, ostanejo v dinami~nem ravnote`ju stacionarnem stanju in na ta na~in z minimalno entropijo omogo~ajo svoj razvoj (Kljaji}, 1994: 205). Kdor deluje na na~elih odprtega sistema, ohranja lahko svojo strukturo in dinami~no ravnote`je. To so dokazale predvsem na{e obrambne in varnostne sile, ki so kot oboroène sile iz svojega okolja stalno sprejemale vse potrebno za bojna delovanja in opravila, ki so bila nujna za ohranjanje bojne pripravljenosti. V ~asu trajanja vojne so na{i obrambni potenciali prehajali v vedno popolnej{e organizacijske oblike, za kar so bile zaslu`ne predvsem pravo~asne informacije. Predvsem dru`beni sistemi zagotavljajo stabilnost z diferenciacijo, evolucijo, celovi- tej{o organizacijo, vi{jo ravnijo kompleksnosti idr. ([tambuk, 1979: 28). Ravno s pomo~jo sistemskega razmi{ljanja sem dojel diferenciacijo, evolucijo in dinamiko operacij in drugih bojnih delovanj. ê sem oblike oboroènega boja postavil v sistem, sem spoznal soodvisnost bojnih delovanj v enotnem oboroènem boju, kjer sta nastopali obe strani v spopadu: JLA in TO ter milica. Ravno zaradi takti~nih in operativnih uspehov na{ih oboroènih in neoboroènih sestavov se je spremenila narava strukture, v kateri je delovala JLA (ljudje, prostor, ~as in materialna sredstva). Preve~ mo~ni so bili vplivi iz okolja, da bi predvsem poveljstva JLA na vseh ravneh izpolnjevala svoje na~rtovane naloge. Dr. Matja` Mulej natan~no pojasni, kak{no je to razmi{ljanje: "Sistemsko razmi{ljanje je na~in razmi{ljanja, ki upo{teva, soodvisnost (= atrak- cijo, nelo~ljivost med deli celote), da la`je dojamemo, obvladujemo in ustvarjamo sinergije (= razvoj sistemov, transcendenco, nove lastnosti). Pri tem so zlasti pomembni odnosi (= reakcije) in iz njih nastaja naravna, dru`bena in tehni{ka (samo) organizacija in interakcije (medsebojni vplivi). Razlike so vir odnosov in zato sinergij

236 in so zato vsaj tako pomembne kot skupne lastnosti sestavin, med katerimi obstajajo in nastajajo odnosi (= povezave, stiki relacije). Zadostna in potrebna celovitost namesto (pretirane) enostranosti naj bi bila izid, da bi se izognili razpadu in propadu, ki sicer grozita (te`njo k njima na kratko izraà pojem entropija, vzet iz termodinamike) (Mulej, 2000: 31). ê je bilo do sedaj {e vedno premalo povedanega o sami dinamiki, bom opisal sistemsko dinamiko tako kot jo je dojel dr. Vladimir [tambuk: "Na kratko re~eno sodi sistemska dinamika v najsodobnej{o obliko teorije organizacije Pri tem upo{teva notranjo strukturo sistema in njen vpliv na proces sprejemanja odlo~itev v njem. Sistemska dinamika izhaja iz postavke, da so vsi preu~evani pojavi (sistemi) celostni in je te`ko dolo~iti, kateri elementi imajo v danem ~asovnem razdobju prevladujo~ vpliv. ê èlimo torej dobiti stvarno sliko sistema in njegovega razvoja (gibanja), moramo na podlagi ustreznih modelov, ki so po svojih zna~ilnostih globalni modeli in verno odraàjo strukturo in dinami~na razmerja sistema, v prvi vrsti z uvedbo povratne zveze v model, vztrajati na spremenljivosti in medsebojnem vplivu tako podsistemu, kakor tudi izhodnih in vhodnih u~inkov" ([tambuk, 1979: 112). Preden bom obravnaval dejstva zunaj okvira teorije sistemov, bi rad opozoril na izjemen pomen informacije. V Mulejevem delu je dan informaciji velik poudarek tudi takrat, ko nas opozarja, da je pomanjkanje informacij pogoj za entropijo (nered). To temeljno dejstvo se je ma{~evalo JLA, ker je v operacijah prejemala premalo kvalitetnih informacij. "Pomembno je, kako ljudje uporabljajo informacije, ne stroje" (Mulej, 2000: 289).

2. Vojna kot strukturni in dinami~en sistem ter jugoslovanska zvezna vojska

Jerzy J. Wiatr je v knjigi Sociologija vojske opredelil vojno, vendar te opredelitve ni imel za definicijo. Iz vseh opisov vojne sem jo izbral zato, ker s pomo~jo njegovih misli zlahka dojamemo vojno obdobje pri nas. Wiatr pravi, da vojne ne moremo pojasniti kot vsoto izklju~no voja{kih aktivnosti, ker le-ta zajema tudi druge aspekte dru`benega ìvljenja. Vojna tudi ni ~isto voja{ka operacija. Prej bi se lahko reklo, da je to tak{no stanje dru`be, kjer oster konflikt z neko skupino od zunaj najde izraz v oboroènem spopadu (Wiatr, 1987: 51). V tem opisu sta dve bistveni resnici, ki nas {e kako zadevata: prvi~, osamosvojitvena vojna ni bila le izklju~no voja{ki spopad; drugi~, pri nas je bilo v dru`bi tak{no stanje, ki je na{lo izhod le v oboroènem spopadu, le-ta pa v okviru obrambne vojne. Totalnost vojne je zajela globalno slovensko dru`bo in prav zaradi tega je ta dobila svojstveno podobo in dinamiko. Tega pa nasprotna stran ni predvidela, zato se je zna{la v stanjih, ki jih ni zmogla obvladati. To dejstvo bi lahko pomagala pojasniti tudi ta ugotovitev: "Elementi nedolo~enosti, psihologije in interakcije so pravzaprav elementi dru`be in Clausewitz bo vojno postavil v zvezo z najbolj splo{nimi in naj- globljimi elementi dinamike vsake dru`be" (@unec, 1998: 36).

237 Vojna na Slovenskem je bila kompleksen dru`beni spopad, kjer so pri{la do izraza ekonomska, politi~na, ideolo{ka, nacionalna in druga protislovja. Na vsa ta protislovja je treba gledati kot na medsebojno povezan in medsebojno pogojen kompleks. Oboroèn boj je bil voja{ko bistvo vojne (Drobac in soavtorji, 1976: 18-19). ê je bila dru`ba na Slovenskem svojevrsten sistem, potem se nam je tudi njena manifestacija vojna pojavljala kot odraz, zopet sistem svoje vrste s svojo strukturno naravo in s svojo posebno dinami~nostjo. V tej dinamiki je ena stran (JLA) v spopadu prej iz~rpala svoje strukturne kapacitete in ker je prejemala premalo energije, materije ali pa informacij, je zapadla v stanje nereda in nezmo`nosti nadaljnjega sodelovanja v oboroènem spopadu. Ta stran je pri{la v stanje entropije in nato v stanje poraènosti. Tudi za to vojno bi veljala trditev admirala Branka Mamule, da se je vojna kot fenomen znatno raz{irila v svojem obsegu in notranjih silnicah. V njeni strukturi se je pojavilo mnogo novih kvalitetnih elementov. V vojnem procesu, ki nas je doletel, se je moralo upo{tevati mnogo novih dejavnikov, predvsem mo~ prebivalstva ter raznovrstne oboroène in neoboroène oblike boja in odpora (Mamula, 1985: 89). Mamula je to teoreti~no dojel, ni pa doumel obsega in notranjih silnic, predvsem pa ne ~love{kega faktorja v vojni. V svojem delu navaja primer, kako se lahko kljubuje nasprotniku, pa ~eprav ima ta oklepno-mehanizirane enote. Nasprotniki (Izraelci) kljub izurjenosti za konkretne operacije na konkretnih smereh in objektih, niso napadli pehotnih sestavov druge strani, ker so bili ti motivirani za obrambo mesta (Bejrut). Tega mesta niso napadli, saj bi imeli velike izgube in tega ne bi prenesla njihova stran v celoti oziroma njihovo javno mnenje (Mamula, 1985: 96). Pribli`no dvajset let kasneje se je dokaj podobna situacija odrazila v ~asu napada na Slovenijo. Razlika je bila samo v tem, da so oklepno-mehanizirane enote prodrle v Slovenijo in da so kljub za~etni pobudi v operacijah doìvele najprej blokade, nato pa tudi uni~enje. O~itno je, da se Mamula ni ni~ nau~il iz primerov, katere je dajal za zgled.

Korenine poraza jugoslovanske zvezne vojske

Danes {e nimamo na razpolago dovolj virov, vendar pa lahko razberemo tudi iz raznovrstne literature, da enote JLA sploh niso upo{tevale mo`nosti, da se jim bo zoperstavilo tudi civilno prebivalstvo. Pekrski dogodki jih niso ni~ izu~ili. Mariborska ùpanja Magda Tovornik je tri dni po teh dogodkih na mirovnem shodu v Mariboru poudarila, da so si me{~ani s svojim odlo~nim in ogor~enim protestom, s svojo hrabrostjo izborili prekinitev izvajanja na~rtovanega scenarija. @upanja je dejala naslednje: "To mesto in njegovi prebivalci smo se nasilju uprli Kajti umiritev poloàja, prekinitev izvajanja na~rtovanega scenarija ni pri{la sama od sebe. Izborili so si jo me{~ani s svojim odlo~nim in ogor~enim protestom, s svojo hrabrostjo, ko so se postavili na pot oklepnikom in vojakom, s svojim vztrajanjem, da naj vojska in njena oboroìtev osta- neta tam, kjer jima je v miru tudi edino mesto za ograjo voja{nic" (Gra{i~, Matja{i~, 2001: 34).

238 Mariborska ùpanja je jasno povedala, da so bili na{i ljudje poglaviten strukturni nosilec in da se niso prestra{ili oklepnikov, ki so v JLA predstavljali najmo~nej{i element v voja{kem sistemu. Kasneje, v osamosvojitveni vojni se je izkazalo, da so ravno ljudje, tako civilisti kot pripadniki TO in milice, zmogli blokirati za~etno dinamiko bojnega delovanja enot JLA. Ta strukturni element (ljudje oziroma socialni faktor) sta na{la è na za~etku 19. stoletja tudi Scharnhorst in Clausewitz. V sprostitvi velike ~love{ke energije sta videla, kar je bistveno za strukturo in dinamiko vojne. Scharnhorst je na{el vzroke poraza v notranjih razmerah. Primerjal je globalne razmere v Franciji in dràvah, ki so jo napadle in ni iskal vzrokov za poraz le v vodenju in poveljevanju. Scharnhorstova temeljna ideja je bila, da se organizacija vojske in operativno vodenje vojne ne more preu~evati lo~eno od temeljnih dru`benih institucij in vrednot (@unec, 1998: 28). Tudi Clausewitz je postavil fenomenologijo vojne med socialne pogoje in predpostavke. Poudaril je, da je v Bonapartovih kampanjah vojskovanje doseglo neomejeno stopnjo energije in to je zanj osnovni zakon vojne. Vse kar je bistvenega v vojskovanju, izhaja iz transformacije dru`be in socialnih pogojev. Kar zadeva Francijo takratne dobe, je postala vojna stvar naroda in to naroda, ki je {tel 30 milijonov prebivalcev. Pojasnitev socialnih in politi~nih pogojev sta zanj odlo~ilnega pomena. Clausewitz je pojasnil tudi odnos med dru`benimi pogoji in na~inom vodenja vojne (@unec, 1998: 17-41). Jugoslovanska "ljudska" armada oziroma njena generaliteta je ta dejstva teoreti~no izvrstno opisovala, vendar je bila zase tako samozadostna, da je v letu 1991 spregledala bistveno, to je poglavitne silnice v vojni. Ravno to se ji je v ~asu spopadov v Sloveniji ma{~evalo, saj je zavestno izbrisala iz spomina zgodovinsko dejstvo, da je bila u~inkovitost ljudskega odpora med osvobodilnim bojem odvisna predvsem od nacionalnega odpora in njegove ~vrstosti. V jugoslovanski povojni voja{ki doktrini (po letu 1945 op. K. N.) je bil povsem zapostavljen nacionalni dejavnik kot motivacijska spodbuda za aktivnosti na obrambnem podro~ju. Jugoslovanska voja{ka doktrina je precenjevala pomen armade kot edinega varuha socialisti~nega sistema. Dr. France Vreg je generaliteto imenoval "epigoni pentagonske strategije oboroènega boja" (Vreg, 1992: 23). Ta ni mogla doumeti, da unitaristi~na koncepcija "srbsko-~rnogorske armade" jugoslovanskega ljudstva, ki so jo {irili è med NOB, ni sprejemljiva za ve~nacionalne skupnosti suverenih narodov. Iz Vregovega prispevka bodo poudarjena nekatera dejstva, ki opozarjajo na rezultate raziskav medrepubli{ko-pokrajinskega raziskovalnega projekta (iz let 1985-1986) Splo{na ljudska obramba in dru`bena samoza{~ita SFRJ oziroma podprojekta Priprav- ljenost dru`benopoliti~nega sistema SFRJ za SLO in DS. Rezultati raziskav v Sloveniji so sproìli pravi vihar v beograjskem voja{kem vrhu, ko so bili leta 1987 objavljeni v ~asopisu Komunist in dokaj obse`ni knjigi. Tedaj so razkrili le del~ke skrepenele in okostenele armadne strukture, odmaknjene od dogajanj v republiki in samozadostne v svoji slonoko{~eni beograjski "trdnjavi" (Vreg, 1992: 19).

239 Generalski vrh je bil soustvarjalec zaprtega voja{kega sistema, ki ni ve~ na{el stika z "oboroènim ljudstvom". Leta 1991 ga je v Sloveniji "na{el", zato je ravno ta vrh doìvel vso teò poraza. Generaliteta je vodila operacije samo tako, kot jih je zmogla v danih pogojih, vendar pa je v teh popolnoma zanemarila potrebno povezljivost takti~- nih postopkov in bojnih delovanj. Zgovorna dejstva, ki jih je navedel Vreg iz navedenega podprojekta (slovensko-makedonskega), so è pred vojno 1991 dokazovala, da bo JLA poraèna in da se ne bo ve~ regenerirala v sistem, kakr{en je bil pred agresijo na Slovenijo. Vreg je v {tudiji opozoril, da se je problematika obrambne in varnostne funkcije politi~nega sistema v miru, zlasti pa njegova pripravljenost za delovanje v izrednih in vojnih razmerah kot raziskovalno podro~je v prej{njih obdobjih premalo preu~evala. To podro~je so preu~evali voja{ki strokovnjaki, teoretiki in profesorji na voja{kih akademijah in in{titutih. Teme so koreninile v apologetskem ponavljanju Marxovih tez o "oboroènem ljudstvu". V glavah omenjenih strokovnjakov je bila skrita velikodràv- na koncepcija vojnega faktorja, v katerem imata le federacija in voja{ki vrh vse pristojnosti: od enotne ureditve sistema do enotnega vrhovnega vodenja in poveljevanja. Jugoslovanski epigoni pentagonske strategije v svojih konstruktih niso videli suverenih republik, njihovih obrambnih sil in ~loveka v tem centraliziranem in birokratskem sistemu (Vreg, 1992: 17). V okviru navedenega projekta so bile dokazane zgoraj navedene anomalije. Slo- venska raziskava je sku{ala analizirati fenomen obrambe malega naroda. Pri tem je ugotavljala mo`ne paralele z izkustvi partizanskega bojevanja v NOB. Preu~evali so tudi elemente decentralizacije in avtohtonosti slovenske nacionalne Teritorialne obrambe (TO), pa tudi funkcije drugih delov sistema. Vreg opozarja, da je bila raziskava ovirana. To je verjetno, saj so se zavzemali za multidisciplinarno preu~evanje obrambne in varnostne sfere in opozorili, da redukcionisti~no na~elo preu~evanja prete`no voja{kega faktorja ne ponuja prave slike. Ugovarjali so tudi tezi, da vojni faktor deluje kot samostojna sila in da hipostaziranje (= da to obstoji kot samostojna stvar op. K. N.) tega faktorja daje napa~ne rezultate. V nadaljevanju so ugotovili, da obrambna vojna predstavlja polistrategijo (poudaril K. N.), kar pomeni vklju~evanje vseh sestavin dru`bene mo~i neke dràve. V tem kontekstu je bil poudarjen tudi nacionalni dejavnik v posebnosti nacionalne obrambne vojne (Vreg, 1992: 18-20). Povsem razumljivo je, da je jugoslovanska voja{ka doktrina precenjevala pomen armade kot edinega varuha socialisti~nega sistema. Tej doktrini je bila tuja vsaka prisotnost nadzornega mehanizma. V omenjenem projektu so problematizirali velikodr- àvno koncepcijo vojnega dejavnika in pristojnosti federacije. V tak{nem strogo centraliziranem sistemu ni bilo prostora za suverenost republik. Predsedstvu SFRJ, zlasti pa zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo (ZSLO) je bila dana izklju~na pravica do vrhovnega vodstva. Zvezni sekretar je tudi neposredno poveljeval vsem poveljnikom TO po republikah in pokrajinah. General Veljko Kadijevi} (zvezni sekretar pred vojno in med njo), ki je prevzel model centralizirane armade v ZDA, je trdil, da je bila "teritorialna obramba velika prevara" (Vreg, 1992: 17-23). Ravno slovenska

240 Teritorialna obramba je generalu Kadijevi}u med vojno dokazala, da je zvezna vojska morala kloniti pred "teritorialno obrambo kot veliko prevaro". General Kadijevi} ni razumel preprostega dejstva, da je vklju~evanje vseh dejavnikov dru`bene mo~i neke dràve nekaj, kar je dale~ mo~nej{e od JLA, {e posebej v pogojih nacionalne obrambne vojne. ê bi takrat postavili v nasprotje "pentagonsko strategijo oboroènega boja" JLA in mo~, ki je izhajala iz dru`benih, politi~nih, socialnih, voja{kogeografskih in mnogo- vrstnih ~love{kih potencialov v Sloveniji, bi brez teàv ugotovili, komu je pretilo najslab{e v bodo~em oboroènem konfliktu. ê bi to dojeli tudi v JLA, bi se ta druga~e pripravila na agresijo. Mnenja sem, da je bila JLA nesposobna organizirati in izvesti agresijo na Slovenijo, saj je bila njena nestvarna strategija neu~inkovita v obrambni vojni, kjer se je lahko odrazila polistrategija slovenskih obrambnih potencialov. V {tudiji je Vreg opozoril, da poteka odlo~anje po dveh kanalih: po normativno zami{ljenem in po neformalnem. Sam sistem (JLA op. K. N.) je dosegel institucionalno hipertrofijo in nefunkcionalnost. Zaradi tega je institucionalna hipertrofija in prevelika institucionalizacija povzro~ila neracionalnost in entropijo sistema (Vreg, 1992: 25-26). Institucionalna hipertrofija je v letu 1991 povzro~ila neracionalno obna{anje, pomanjkanje nujnih informacij in na kraju entropijo. Voja{ki vrhovi se niso zavedali, da je njihova armada vse bolj osamljena in vse manj povezljiva znotraj in z narodi v zvezni dràvi. Postajala je celo odve~en sistem in mote~a organizacija, kjer je bil njen generalski vrh vse bolj navezan na iluzije v kompleksnem sistemu (JLA), ki ni obvladal strukturnih elementov v ~asu vojne v Sloveniji.

Vodenje in poveljevanje v jugoslovanski zvezni vojski in slovenskih obrambnih strukturah

Mehanizem vodenja in poveljevanja v JLA je deloval na {tirih ravneh: strate{ki, strate{ko-operativni, operativni in takti~ni. Strate{ko raven je Predsedstvo SFRJ v funkciji Vrhovnega poveljstva oboroènih sil (OS) izvajalo s [tabom Vrhovnega poveljstva OS in strate{kimi poveljstvi bojevali{~. Na strate{ki ravni je Predsedstvo SFRJ delovalo kot Vrhovno poveljstvo OS, ki pa je bilo v ~asu agresije na Slovenijo omrtvi~eno, saj ni imelo predsednika. "Stipe Mesi} ni bil izvoljen za predsednika, è prej je bil na silo zamenjan albanski predstavnik in è ve~ kot mesec dni se predsedstvo prakti~no ni ve~ sestajalo v zadostni, legalni sestavi" (Drnov{ek, 1996: 243). Predsedstvo SFRJ oziroma Vrhovno poveljstvo OS je delovalo na strate{ki ravni tako kot Zvezni izvr{ni svet (ZIS), Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in General{tab OS. ZSLO se je è pred napadom na Slovenijo pojavljal kot [tab Vrhovnega poveljstva OS. To je bil {tabni in strokovni organ Vrhovnega poveljstva OS. Predstavnik tega organa je bil general Veljko Kadijevi} z dolo~enimi pravicami in pristojnostmi na podro~ju vodenja in poveljevanja, njegov namestnik pa general Blagoje Adì}, na~elnik general{taba.

241 Pomembno vlogo pri napadu na Slovenijo sta imela ZSLO in v njegovem okviru General{tab OS (G[OS). Po spremembah v strategiji obrambe, organizaciji in poveljevanju oboroènim silam leta 1988, je postal G[OS prakti~no najpomembnej{i organ na podro~ju {tabnih opravil, kar se je odraàlo v sistemu vodenja in poveljevanja. êprav je po Zakonu o ljudski obrambi Predsedstvo SFRJ kot Vrhovno poveljstvo OS preneslo dolo~ene pristojnosti na ZSLO in G[OS, sta se ta dva organa v kriznih razmerah samo- voljno razglasila za [tab Vrhovnega poveljstva OS. Prilastila sta si pravico pri vodenju in poveljevanju, ki jima po zakonu ni pripadala. General Martin [pegelj je dokazal, da so bila celo poveljstva bojevali{~ podrejena ZSLO in s tem tudi G[OS. Tako je bila zanemarjena vloga Predsedstva SFRJ kot Vrhovnega poveljstva OS ([pegelj, 2001: 92-93). Iz tega je razvidno, da sta imela ZSLO in G[SO izredno pomembni vlogi, saj sta morala obvladovati vse ravni vodenja in poveljevanja v oboroènih silah. Prav zaradi u~inkovitega izvajanja operacij je bila od leta 1988 na bojevali{~ih (voja{kih obmo~jih) uvedena strate{ka raven vodenja in poveljevanja oziroma izvajanja oboroènega boja. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo za Vrhovno poveljstvo OS preve~ obremenjujo~e, ~e bi bila samo njemu prepu{~ena strate{ka raven vodenja oboroènega boja na celotnem jugoslovanskem vojskovali{~u (Mamula, 1985: 206). Strate{ka raven vodenja in poveljevanja je tako zajela tudi strate{ke grupacije v 5. voja{kem obmo~ju oziroma v Severozahodnem bojevali{~u s sedeèm v Zagrebu. Tak{no opredelitev je dolo~ala Strategija splo{ne ljudske obrambe in dru`bene samoza{~ite SFRJ, ki je bila sprejeta leta 1987. V Zagrebu je bil tudi sede` 10. korpusa kopenskih sil in 5. korpusa za protizra~no obrambo in vojno letalstvo. Korpusi s svojimi poveljstvi so bili na operativno-takti~ni ravni. Poleg è dveh navedenih korpusov v Zagrebu je imel 13. korpus sede` na Reki, 14. korpus v Ljubljani, 31. korpus v Mariboru in 32. korpus v Vara`dinu. Vsi ti korpusi so sodelovali v vojni na Slovenskem. Na takti~ni ravni so bile osnovne in zdruène takti~ne enote npr. od brigade in polka navzdol. U~inkovito vodenje in poveljevanje bi potekalo le tako, da bi upo{tevali ravni vodenja in poveljevanja v JLA, vendar je bilo to med vojno v Sloveniji mnogokrat tak{no, da je strate{ka raven, brez vednosti strate{ko-operativne ravni posegala celo v takti~no raven. Tako je è prvega dne pri{lo do vzpostavitve neposrednih zvez med organi {taba Vrhovnega poveljstva in ~etnimi poveljstvi mimo poveljstva 5. voja{kega obmo~ja, kar sicer ni bilo v navadi (Kol{ek, 2001: 183). General Konrad Kol{ek je opozoril tudi na pomembno dejstvo, ki je zmanj{evalo u~inkovitost poveljevanja in krnilo avtoriteto poveljnika voja{kega obmo~ja. "Ukazi in naloge, pomembni za re{evanje posameznih vpra{anj, so bili s strani {taba VK (Vrhovne komande op. K. N.) mnogokrat dani le ustno, prek sredstev zvez, ne z dovolj jasno opredeljenim ciljem, in so bili pogosto naslovljeni na posamezne stare{ine, mimo komandanta, tako da je bilo mogo~e sumiti, da gre za prikrivanje nekaterih dejavnosti Informacije o takih pojavih so sledile dosti pozneje, ko so bile stvari è kon~ane." (Kol{ek, 2001: 267)

242 Ta dejstva dokazujejo, da je sistem vodenja in poveljevanja v JLA deloval po napa~nih smernicah, zato niso bile te ravni med seboj soodvisne in povezane. Pred- vsem na strate{ki ravni niso upo{tevali sinergije to je povezljivosti med strate{ko in strate{ko-operativno ravnijo. Na drugi, slovenski strani pa so bile vse ravni vodenja in poveljevanja medsebojno usklajene, kar se je {e najbolj izkazalo v najte`jih trenutkih. Da bi se usklajeno vodenje in poveljevanje nadaljevalo, je bilo treba 28. junija u~inkovito ukrepati. Janez Jan{a je stanje in ukrepanje opisal takole: "Na vsak na~in smo morali spet izena~iti pritisk. Grozil je padec morale. Letal nismo imeli, protiletalskih raket komaj za poku{ino. Nasprotnik se na to ni oziral. Ne da bi izbiral, je udarjal tudi po civilnih ciljih. Preostalo nam je samo eno: ofenziva na vseh to~kah, kjer smo bili najmo~nej{i. Na zemlji torej. Ob enajstih sem napisal depe{o, ki smo jo nemudoma odposlali: REPUBLI[KA KO- ORDINACIJSKA SKUPINA, Vsem koordinacijskim podskupinam UKAZUJEM 1. Na vseh to~kah, kjer so obrambne sile Slovenije v takti~ni prednosti, izvr{ite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom 5. V vsaki pokrajini obvezno izve- dite vsaj eno uspe{no ofenzivno akcijo takoj. Poudarek naj bo na uni~enju poveljni{kih mest okupatorske vojske, posebno tistih, na katerih poveljniki nastopajo z najbolj ekstremnimi stali{~i." Ukaz so podpisali: Janez Slapar, Janez Jan{a in Igor Bav~ar (Jan{a, 1992: 173-174). V Sloveniji so bile ravni vodenja in poveljevanja mo~no prepletene s koordinacijskimi organi na dràvni in pokrajinski ravni. Kombinacija vodenja in poveljevanja ter koordiniranje je takoj pokazalo svoje prednosti na ravni strategije, operatike in taktike. Republi{ka koordinacijska skupina, v kateri so bili za bojna delovanja vseh vrst odgovorni zgoraj navedeni, je obvladala strate{ko raven. ê poenostavim ravni vodenja in poveljevanja v Sloveniji, potem lahko zapi{em, da sta bila, kar zadeva obrambne strukture, na strate{ki ravni izrednega pomena Republi{ki sekretariat za ljudsko obrambo in Republi{ki {tab za teritorialno obrambo. Na operativni ravni so delovali pokrajinski {tabi v povezavi s pokrajinskimi koordinacijskimi podskupinami, na takti~ni pa obmo~ni {tabi za TO (Nanut, 1999/2000). Na vseh ravneh od strate{ke do takti~ne so s pripadniki TO sodelovale vse sestavine organov za notranje zadeve in milica (êlik, 1992: 165). V na{ih obrambnih sestavih so pri{la med osamosvojitveno vojno do izraza vsa osnovna na~ela vodenja in poveljevanja: enotnost, neprekinjenost, elasti~nost, u~inkovitost in operativnost (SOB, 1983: 138-142; @ivkovi}, 1985: 197-198). Na nasprotni strani so bili ti principi prej izjema kot pravilo. Slovenske obrambne sile so delovale v sistemu vodenja in poveljevanja ter koordinacije, ki je bil izredno proèn in sprejemljiv za voja{ke aktivnosti. Dinami~nost tega sistema je omogo~ala Republi{ka koordinacijska skupina in vse pokrajinske podskupine, ki so usklajevale vse strukturne elemente, da nastopajo tako v oboroènem boju kot v vojni. Analiza delovanja na{ega obrambnega sistema bi pokazala veliko notranjo soodvisnost, povezljivost, kooperativnost, pretok informacij in sredstev.

243 3. Strukturni elementi in dinami~nost v oboro`enem boju

@e pred vojno v Sloveniji se je marca 1991 pojavilo do tedaj javnosti neznano telo: [tab Vrhovnega poveljstva OS SFRJ. Takrat je postalo o~itno, da so se voja{ki vrhovi povsem znebili nadzora nadrejenih institucij in da se bodo ravnali po svojih opredelitvah. Brez Vrhovnega poveljstva (Predsedstva SFRJ) je JLA lahko shajala, saj je na{la nadomestilo v ZIS, ker ga je potrebovala. Ta zvezni organ je omogo~il JLA, da "re{i Jugoslavijo" tudi z golo voja{ko silo. S tem si je docela zapravila legitimnost. Tem hotenjem se je morala Slovenija upreti organizirano in dovr{eno glede na razpolo`ljive strukturne dejavnike. Struktura in notranja dinamika osamosvojitvene vojne se je v Sloveniji opirala na takratni {e ne izoblikovani "nacionalno-varnostni sistem Slovenije". Ta pa je kljub temu pokazal svojo prakti~no naravo, ker je omogo~al vsem sestavinam slovenske dru`be, da so sodelovale v obrambnih aktivnostih. V vojno se ni "od{lo" v nekem neurejenem stanju, saj so è bile dolo~ene strate{ke opredelitve, poleg tega pa {e vrsta normativnih aktov. Strate{ke opredelitve so dajale smernice oboroènemu boju in kasneje bojnim delovanjem na ravni operativnih in takti~nih postopkov. Da je oboroèn boj v vojni na Slovenskem "pognal" v u~inkovito delovanje in soodvisnost vse strukturne dejavnike, je zasluga sorazmerno dobre pripravljenosti na na{em strate{kem nivoju. @e pred vojno so bile izdelane smernice predsedstva in zatem potrebni dokumenti. Na podlagi teh odlo~itev ter upo{tevaje dokument Mo`ne variante osamosvajanja z obrambnega vidika, ki je sluìl za orientacijo tudi pri sprejemanju strate{kih odlo~itev, je bil v prvi polovici junija izdelan tudi operativni na~rt obrambnih in varnostnih ukrepov. Ta je omogo~al koordinacijski skupini na ravni dràve, da so se uskladili na~rti TO, milice, civilne obrambe in civilne za{~ite (Jan{a, 1992: 108-116, 142-146). Janez Jan{a in ostali v Republi{kem koordinacijskem telesu so è pred vojno lahko opazili mnoìco problemov in temu primerno so morali prilagoditi tudi svoje delovanje. Prvo, kar se je v vojni pokazalo, je bila ravno kompleksnost v raznih procesih in vrsti dogodkov zaradi zapletenosti odnosov med sestavinami to je strukturnimi dejavniki. Ugotoviti bo treba, kako je bila vsota medsebojnih vplivov v sistemu soodvisna s spontanim samoorganiziranjem zaradi vojne in z v njej pogojeno posebno socialno klimo. Na{ kompleksni in v mnogo~em samoorganiziran sistem je postal prilagodljiv oziroma adaptiven. Taka razmi{ljanja utemeljuje Mulej v svojem obse`nem delu (Mulej, 2000: 57-58).

4. Delovanje civilne obrambe v osamosvojitveni vojni leta 1991

Ker se v mojem prispevku ve~krat pojavlja izraz oziroma sintagma "civilna obramba", je nujno, da o njej povem toliko, da bo ta pojem razumljiv. Obenem pa moramo spoznati njeno vlogo med vojno leta 1991, saj ne moremo zanemariti ne~esa, kar je prispevalo k zmagi. Dr. Marjan Male{i~ je v razpravi Civilna obramba v sistemu nacio-

244 nalne varnosti ob{irno in strokovno obdelal podro~je te vrste obrambe. V posebnem delu svoje razprave je opredelil, kaj naj bi predstavljalo civilno obrambo. V podna- slovu Civilna obramba in obramba civilne dru`be je avtor uvrstil v okvir civilne obrambe: civilno za{~ito, gospodarsko obrambo, obrambno-za{~itne ukrepe v sferi oblasti, neoboroèn upor agresiji in psiholo{ko obrambo (Male{i~, 1992: 130-137). Kak{en je bil odnos do civilne obrambe, je razvidno iz naslednje ugotovitve: "Kot smo na za~etku tega poglavja nakazali, smo oboroènemu uporu proti sovra`niku (voja{ka obramba) ob oboroènem napadu postavili po robu nekatere prvine civilne obrambe. Primerjava stali{~ slovenske populacije in pripadnikov TO pokaè, da skupini velik pomen pripisujeta za{~iti ljudi, materialnih in kulturnih dobrin ter da pripadniki TO dajejo izrazitej{i poudarek oboroènemu boju. Pri pripadnikih TO je ve~ja podpora oboroènemu boju {la na ra~un manj{e podpore prvinam civilne dru`be (razen civilne za{~ite)" (Male{i~, 1992: 126). Med oboroènim spopadom v Sloveniji je bila tudi psiholo{ka obramba Sekretari- ata za informiranje in slovenskih mnoì~nih medijev zelo u~inkovita. O~itne so bile predvsem naslednje funkcije psiholo{ke obrambe: informiranje dràvljanov (civilistov in pripadnikov TO oziroma policije) o poteku vojnih delovanj, o "politi~ni dinamiki" ter o ukrepih zaklanjanja in za{~ite nasploh; propagandno delovanje proti agresorju in pozivanje njegovih vojakov in oficirjev, naj zapustijo enote; obve{~anje in propagiranje lastnih ciljev v svetovni javnosti (Male{i~, 1992: 136). Male{i~ je v svoji razpravi podal kar nekaj definicij civilne obrambe. Poleg teh tudi lastno. Avtor ugotavlja: "Izraz civilna obramba nam pomeni tisti del obrambno-za{~itne dejavnosti dru`be, katere prednostni namen je z nevoja{kimi in nenasilnimi sredstvi zavarovati ljudi, dru`bene in osebne vrednote, gmotne in kulturne dobrine ter zagotoviti nepretrganost politi~nega, gospodarskega in kulturnega ìvljenja v posamezniku in skupnosti neprijaznih razmerah ob naravnih nesre~ah, v izrednih razmerah in v vojni" (Male{i~, 1992: 130). Civilna obramba in voja{ka obramba sta v letu 1991 izhajali iz sistema, ki {e ni bil toliko normiran, da bi civilna obramba pri{la {e bolj do izraza. Male{i~ navaja razlog, zakaj se niso odrazile o~itne neoboroène oblike upora proti nasprotniku. Razlog je verjetno tudi v na~inu vojskovanja in relativni kratkotrajnosti vojne (Male{i~, 1992: 126). Sistem, v katerega sta sodili civilna in voja{ka obramba, je kljub temu pokazal svojo povezljivost in u~inkovitost. Strukturni dejavniki v osamosvojitveni vojni so bili usmerjeni v ohranjanje svoje soodvisnosti. @e 27. junija se je izkazalo, da se obrambna vojna ohranja s polistrategijo (izraz F. Vrega), kar pomeni, kot je bilo è poudarjeno, z vklju~evanjem vseh sestavin dru`bene mo~i neke dràve. Ta izrazito kompleksen sistem, v katerem so bile udeleène obrambne, varnostne in za{~itne prvine, je bil zmoèn zadràti agresijo, ki se je odraàla v relativni negibljivosti in neustreznem delovanju njenih strukturnih elementov.

245 5. Kratek pregled osamosvojitvene vojne za Slovenijo

ê je JLA {e pred agresijo poudarjala "~love{ki dejavnik", ga od 26. oziroma 27. junija 1991 dalje ni znala pa tudi ne zmogla ve~ uporabljati, ker je bila preve~ obremenjena s taktiko oklepno-mehaniziranih enot, ki naj bi dosegle na~rtovane cilje. S tem so se ukvarjala poveljstva na vseh ravneh: od strate{kega (Beograd), strate{ko- operativnega (Zagreb) do poveljstev korpusov in takti~nih enot. V Sloveniji so na "~love{ki dejavnik" gledali skozi druga~en zorni kot. O tem nas seznanja dr. Ljubica Jelu{i~: "Sodimo, da je ravno obramba domovine, ki jo zaradi velike pripravljenosti na tveganje in `rtvovanje med slovenskim prebivalstvom {tejemo med temeljne slovenske dru`bene vrednote, dokon~no sooblikovala zavest borcev Teritorialne obrambe med oboroènimi spopadi z zvezno vojsko v juniju in juliju 1991 v Sloveniji, in sicer zavest o tem, da se borijo za pravi~no stran" (Jelu{i~, 1992: 115). V strukturnih elementih v ~asu mnogih vojn je bil ~lovek vedno upo{tevan, saj je bilo od njegove usposobljenosti, bojne pripravljenosti in motivacije odvisno, kako se bodo izkoristili prostor, ~as in tehnologija. Te ugotovitve so se izkazale v slovenskih obrambnih strukturah, kar se je obrestovalo, {e posebej zato, ker smo se Slovenci morali sami vojskovati proti velikim voja{kim potencialom 5. voja{kega obmo~ja. Lahko bi se zgodilo, da bi se morali boriti proti celotni zvezni vojski, ~e bi bile mobilizirane enote iz 1. in 3. voja{kega obmo~ja, kar se je na~rtovalo. Ravno zaradi osamljenega odpora v Sloveniji sta morala koordinacija in vodenje ter poveljevanje dobro in usklajeno delovati, saj smo se morali Slovenci sami upreti enotam iz celotnega severozahodnega bojevali{~a. Hrva{ka, ki je istega dne kot Slove- nija razglasila samostojnost, pa je bila ob napadu na Slovenijo pasivna. Sinhroniziran oziroma skupni obrambni na~rt Hrva{ke in Slovenije je "padel v vodo". Jugoslovanska zvezna vojska je 27. junija napadla suvereno Slovenijo z enotami iz 5. voja{kega obmo~ja. Tega dne so prodirale oklepno-mehanizirane enote iz 10. (zagreb{kega) in 32. (vara`dinskega) korpusa v smeri proti mejam in ciljem v notranjosti Slovenije. Teì{~e napada JLA je potekalo po osrednji smeri proti Ljubljani oziroma letali{~u Brnik. Drugi dve smeri sta bili zahodna (primorska) in vzhodna ({tajerska). Razgla{eni cilji so bili: vzpostavitev suverenosti "SFRJ" na mejah in kon~no postavitev nekak{nega marionetnega reìma ob predhodni likvidaciji TO. Slednje so nameravali opraviti nekoliko kasneje. Obdobje pred "drugim valom" je objektivno opisano v knjigi Janeza Jan{e Premiki. Jan{a je opozoril, da je bila takoj po agresiji oblikovana analiti~na skupina. Ta skupina je za Predsedstvo RS in operativno skupino (koordinacijsko telo na dràvni ravni op. K. N.) vsak dan raz~lenjevala voja{ko-politi~ni poloàj. Drugega julija, pred za~etkom "drugega vala" v agresiji, je bila izdelana tudi ocena obdobja pred agresijo. V tej oceni je zapisano, da je okupator usklajeno z dràvnim vrhom Jugoslavije pripravljal agresijo na Republiko Slovenijo po pred~asno izdelanem na~rtu "BEDEM". V nadaljevanju je zapisano, da je okupator opravil pravo~asne politi~ne, psiholo{ko-propagandne, stro-

246 kovne in materialne priprave na agresijo. Dràvni in voja{ki vrh je aktivno sodeloval v teh pripravah. Bojna pripravljenost okupatorja naj bi bila fizi~no nad moralno pri- pravljenostjo (Jan{a, 1992: 202-203). Obrambna in napadalna sila sta si bili na za~etku v nekak{nem ravnote`ju do ~e- trtka, 27. junija zve~er. Oklepne enote in voja{nice JLA so bile naslednji dan blokirane in so pristale na premirje. Nasprotnik je pri{el v poloàj in je bil zanj povsem nepri- ~akovan. Na nepri~akovane razmere je naletel tudi takrat, ko je kljub slabo (ne)postavljenim barikadam prodiral od Vrhnike proti Ljubljani oziroma brni{kemu letali{~u in tega ni zavzel zaradi pravo~asnih informacij. Del tankovskega bataljona je prodrl v njegovo neposredno bliìno, vendar je bil blokiran. Namesto oporne to~ke je ta enota pomenila kriti~no to~ko pri vodenju operacij (Jan{a, 1992: 163). JLA se tako ni posre~ilo, da bi imela pobudo pri takti~nih in operativnih postopkih, kar je povzro~ilo zastoj v njenih bojnih delovanjih. Od za~etka agresije se je izvajala proti enotam JLA elasti~na zadrèvalna obramba. Poleg cestnih blokad so enote JLA po 27. juniju morale spoznati, kak{ni so u~inki bo~nega protioklepnega in protipehotnega bojnega delovanja. Branjene cestne blokade in hkratno bojno delovanje enot TO in milice je zmanj{evalo dinami~nost nasprotne strani do tak{ne mere, da so marsikje postali mirujo~a tar~a s komaj omembe vredno obrambno mo`nostjo (predvsem na obmo~ju 2. in 7. P[TO). General Kol{ek je è prvi dan spopadov 27. junija spoznal, da je poloàj v smereh premikov in uporabe oklepnih in mehaniziranih enot teàk, ker so se vrstili napadi (TO in milice) z vsemi razpolo`ljivimi sredstvi, pa tudi ker so bile ceste in poti blokirane. Na sedmih predvidenih smereh proti meji so se premiki odvijali po~asi. [e posebej je na JLA vplivalo karakteristi~no zemlji{~e, znatna {tevil~na premo~ in na~in delovanja sil TO. Zaradi tega se je bilo treba odlo~iti, naj enote, ki pono~i niso prispele v predvidene rajone, ne izvajajo nadaljnjih premikov. Izdano je bilo povelje za kro`no obrambo. Avtor je zapisal, kar je {e posebej zanimivo, da so pono~i pri~akovali akcije TO, po na~elih partizanske taktike (Kol{ek, 2001: 181). Prvi dan spopadov je dokazal, da se je [tab Vrhovnega poveljstva u{tel in da je nalogo na~rtoval nerealno in ni pri~akoval tak{nega ravnanja Slovencev. Nih~e naj si ne bi mislil, da se bo Slovenija uprla in da bo kakr{enkoli oboroèn spopad (Kol{ek, 2001: 182). @e na za~etku spopadov je general Kol{ek spoznal, da pripadniki TO lahko napadajo po na~elih partizanske taktike. Pred tak{no taktiko pa so bile enote JLA v voja{nicah in mejnih stra`nicah povsem nemo~ne, ~etudi so bile popolnjene sto- odstotno. Ne glede, kje so bili ti objekti in kak{no je bilo njihovo zavarovanje tudi po globini, so {e vedno predstavljali nepremi~en objekt. Tega pa lahko obkolili in ga tolikokrat napadli, kolikor je bilo na~rtovano ali potrebno. V osamosvojitveni vojni so bile voja{nice relativno varne, zato pa so bile mejne stra`nice in skladi{~a oroà toliko bolj èljen cilj TO in milice. V teh dejstvih se odraàta dve stanji na obeh straneh: stati~nost in dinamika. Prednost sta imeli TO in milica, ki sta izvajali dinami~na bojna delovanja {e posebej na objekte, ki sta jih lahko obkolili in napadli brez prevelikih tveganj.

247 Za tak{no situacijo bi veljalo: "Vsaka sprememba tega poloàja, ki bi jo prineslo nadaljevanje vojne dejavnosti, mora voditi k slab{emu. Najslab{i poloàj, v katerega lahko zaide vojskujo~i se, je popolna brezbrambnost." (Clausewitz, 1985: 20) Doslej se je premalo preu~ilo, kaj vse je poleg bojnih akcij vplivalo na upo~asnitev oklepno-mehaniziranih enot JLA. Te enote so kot najmo~nej{a potencialna sila ob blokadah izgubile svoje takti~no-tehni~ne lastnosti in so postale tar~a. Iz tega sledi Clausewitzeva ugotovitev: vsak zastoj v vojnem aktu se pojavlja kot nesmisel (Clau- cewitz, 1985: 24). V tem ~asu so pomembno vlogo odigrali na{i mediji in osrednji informacijski center v Ljubljani. Ta je ogromno prispeval k informiranju in motivaciji vseh, ki so sodelovali v vojni ali pa bili z njo kakor koli povezani. Te informacije so spro{~ale energijo in iniciativnost ljudi. Vse to je prispevalo k dinami~nosti oziroma odporu vseh potencialov na celotnem slovenskem ozemlju. Jelko Kacin, minister za informiranje, je to opisal tako: "Rde~a armada je grobo napadla prav sede` radia in TV (baltske republike v oktobru 1990 v ~asu razglasitve samostojnosti) ter tako poskusila onemogo~iti obve{~anje doma~e in tuje javnosti in zlomiti proces osamosvojitve. V Ljubljani takega spopada nismo smeli dopustiti Voja{ki napad Beograda in voja{ka obramba samostojne Slovenije sta bila videti realno mo`na, brez stalne in prepri~ljive medijske prisotnosti in prevlade pa je bil projekt lastne in samostojne dràve videti prej iluzija kot realnost. Zdaj sem lahko za~el pripravljati tiskovno sredi{~e in delati z novinarji in uredniki" (@nidar{i~ in soavtorji, 2001, Kacin). Nastajala je nova, za JLA nepri~akovana situacija, saj so dobile obrambne sile Re- publike Slovenije nalogo, da preidejo v ofenzivne akcije. Dne 28. junija je bil poloàj enot JLA podoben poloàju francoskih ~et v bitki za Dien Bien Fu. Manever na zemlji je bil zanje povsem onemogo~en, saj so se postavljale barikade na komunikacijah. Ve~ji del mo~nej{ih oklepnih kolon JLA je bil blokiran, zato je bilo poslano v akcije letalstvo. Da ne bi Slovencem padla morala zaradi delovanja letalstva, je preostalo le eno: sproìti je treba ofenzivo proti JLA na vseh to~kah, kjer so bile enote TO najmo~nej{e na zemlji (Jan{a, 1992: 173). Blokirane enote so postale tar~a napadov TO in milice. Niti letalski napadi, ki jih je bilo v petek, 28. junija, sorazmerno mnogo, niso JLA pripomogli, da bi dobila pobudo. [e istega dne ob 21. uri je bilo zaradi nemo~i JLA sklenjeno premirje. Za slovensko stran to premirje ni predstavljalo nikakr{nega problema, saj so bile njene enote pripravljene kadar koli zaustaviti voja{ke operacije JLA, kar se je v naslednjih dneh tudi pokazalo (Vojna v Sloveniji, 1991: 68). Po 28. juniju so bile blokirane tudi voja{nice, zato niso mogle enote v njih vzpostaviti takti~nega stika z enotami na komunikacijah. S tem je bila onemogo~ena koncentracija njihovih sil pa tudi izvedba manevrov. Voja{nice so bile prakti~no "samoizolirane", saj so se poveljstva in enote v njih zavarovale z dokaj nena~rtnimi in neurejenimi minskimi polji. S tem je bil onemogo~en izpad iz voja{nic, kar je {e dodatno blokiralo dinamiko v operacijah JLA.

248 TO se je posluèvala tega, kar je spoznal è Clausewitz, ko je dejal: "Iz tega sledi, da mora napadalec prihajati po cestah in po poteh, kjer ga ni te`ko opazovati, medtem, ko se branilec razporedi v kritju in do odlo~ilnega trenutka za napadalca ostane skoraj neviden" (Clausewitz, 1985: 53). Ker je bil napadalec (JLA) preve~ navezan na cestne komunikacije, je pa~ uporabljal le-te. Na njih pa ni ostal neopazen, zato so ga lahko enote TO napadle v ~asu in kraju, ki so ga same dolo~ile. V raznih delih je premalo poudarjeno prav to, da so pripadniki TO in milice zmagovali zato, ker so bolje izkori{~ali prostor, ~as, {tevilo borcev, pa tudi presene~enje, manever, udar in ogenj. To se è uvr{~a med strukturne elemente oboroènega boja, ki je za pogoje osamosvojitvene vojne {e vedno slabo opisan. Mnogi opisujejo napade, vendar ne vedo natan~no, kaj je pripomoglo k uspehu. Ne doumejo, da so morala priti do izraza na~ela partizanskega oziroma teritorialnega dejstvovanja: izbira cilja, presene~enje, izogibanje frontalnega dejstvovanja, manever, mnoì~nost in aktivnost, izbira in izraànje teì{~a dejstvovanja, ekonomi~nost uporabe sil, premo~ in vsiljevanje lastnega na~ina dejstvovanja. Samo tak{na na~ela so morala izhajati iz na{e strategije, operatike in taktike. V kolikor bi bila zanemarjena, se takti~ni postopki ne bi izrazili v operativnih uspehih. Zgoraj navedena na~ela smo izvajali v ~asu osamosvojitvene vojne nemoteno, zato je bila na{a stran uspe{nej{a v dinami~nem vojskovanju, ki ga zahtevata inferiornost oboroìtve in blokiranje nasprotnika na komunikacijah. V kolikor je {lo za frontalno bojevanje, je potekalo v smislu "strategije posrednega nastopanja" (po Liddell Hartu) in po na~elih takti~ne oziroma operativne premo~i. Zgoraj navedena dejstva govorijo v prid trditvi, da je v osamosvojitveni vojni zmagala tista stran, ki je znala optimalno izkoristiti strukturne dejavnike, ki so postali silnice notranje dinamike. V na~inu vojskovanja, kakr{en se {e ni uporabljal do tega ~asa (1991), je morala slovenska stran izvajati vodenje in poveljevanje ter koordinacijo posebne vrste. Ravno zato je pri{la do tak{nega izraza Republi{ka operativna koordinacijska skupina, saj je le tak{no telo z dinami~nim centrom (J. Jan{a, I. Bav~ar in J. Slapar) lahko udejanjilo soodvisnost in povezljivost, {e posebej v slovenskem operativnem prostoru. To je povzro~ilo, kar je opisal Mulej: "Poveljniki pogosto pozabijo, da oblast ni pravica do privilegijev, ampak dol`nost razmi{ljati celoviteje kot podrejeni in slednjim priskrbeti informacije in druge pogoje, da zmorejo dobro opraviti svoje naloge. Podrejeni imajo pravico razmi{ljati manj celovito in ustvarjalno, a dol`nost se dovolj poglobiti v svoje (delne) naloge, jih dobro izvesti in o tem dati dobre informacije." (Mulej, 2000: 103) V tem kontekstu je zanimiva Male{i~eva ugotovitev, da je agresija na Slovenijo pokazala, da sta usklajeno delovala tako obrambni kot za{~itni sistem in da je delovanje obeh "sestavin oboroènih sil", se pravi, Teritorialne obrambe in organov za notranje zadeve, potekalo bolj usklajeno. Poleg tega je avtor navedel, kar bi se v na~elu ujemalo z Mulejevo trditvijo, da se je kazala "samoiniciativnost v velikih pooblastilih poveljnikov pokrajin in obmo~ij in da akcije izvajajo tam, kjer so po lastni presoji ugotovili, da bodo akcije uspe{ne" (Male{i~, 1998: 208).

249 Pri preu~evanju sem pri{el do spoznanja, da so se na{e sile razmestile v skladu z oceno, ki je bila dolo~ena na strate{kem nivoju. Tako so lahko izpeljale posebne takti~ne manevre in operativne postopke na celotnem slovenskem prostoru. Sile so bile razporejene v nekak{nem "mre`nem sistemu", ki je omogo~al naglo koncentracijo sil TO in milice brez pretiranih pohodov, lahko pa so se ravno zaradi tega izvajali potrebni manevri, kombinirani z udarom in ognjem. Nasprotna stran pa nas v marsi~em presene~a, saj ni poznala tistih lastnosti prostora, ki bi utegnile biti zanjo usodne, {e posebej za njene oklepno-mehanizirane enote. Tem enotam so v JLA dajali pretiran pomen. Njihova poveljstva so poleg ostalega premalo upo{tevala tudi oklepno prehodnost dolo~enih obmo~ij. Marsikje so oklepniki zavozili zunaj cesti{~a, celo v mo~virnat teren, ki so ga poveljstva takti~nih enot "spregledala". Poveljstva JLA na vseh ravneh so brez potrebne na~rtnosti in previdnosti uporabljala oklepno-mehanizirane enote, nekako tako, kot da ne bi poznala taktike, predvidene za tak{ne enote. Iz knjige nem{kega ~astnika Middeldorfa, ki je opisal vojno v Rusiji od leta 1941 dalje, lahko izvemo, da se oklepne enote ne uporabljajo na ozkem prostoru, pa tudi ne tam, kjer je zemlji{~e preve~ razgibano, pora{~eno ali prepredeno z ovirami (Mideldorf, 1958: 39). Navedeni pisec je opozoril, da ni nikakr{nih "izvidni{kih nalog", ki bi bile lo~ene od "bojnih nalog". Avtor knjige je spoznal, da potrebujejo oklepna vozila, {e posebej tanki, posebno izurjene ljudi, t. i. oklepne grenadirje, ki morajo {~ititi oklepnike. Oklepni grenadirji spremljajo tanke na posebnih vozilih. Svojo vlogo opravijo na zelo gozdnatem terenu ali na zemlji{~u, ki oteùje gibanje tankov, pa tudi tam, kjer je oteèno gibanje tankov zaradi nasprotnikovih minskih polj ali protitankovskih rovov. Vloga grenadirjev pride do izraza tudi pono~i, v mraku ali v megli in sne`nem meteù (Mideldorf, 1958: 55). Izvidni{tvo je borba (Mideldorf, 1958: 81), vendar so to dejstvo oklepne enote JLA premalo upo{tevale. Tudi za oklepne enote naj bi veljal Moltkejev izrek: "Lo~eno mar{irati in skupno se boriti." Za uspeh naloge je odlo~ilnega pomena presene~enje. To se ne na~rtuje le za na~in izvedbe napada, ampak z izbiro kraja napada, smeri napada in z za~etkom napada (Mideldorf, 1958: 172). V nadaljevanju je avtor zapisal, da vsaka sprememba in prekinitev v delovanju predstavlja izgubo v ~asu in na mo~i. Bolj{e je v napa~nem poslu vztrajati do kraja, kakor biti v pravilnem negotov. Ne mar{irati, ampak delati (Mideldorf, 1958: 202). Kdor je preu~eval takti~ne postopke oklepnih enot JLA je spoznal, da so bili premalo povezani z vztrajnostjo in delovanjem. Middeldorf si je nabral dovolj izku{enj, da je spoznal, da potrebujejo tanki oziroma oklepne enote izvidni{tvo in podporo v lastnih sestavih (oklepni grenadirji). Opozoril je tudi, da se ne sme tankov uporabljati na zoènih terenih in na zelo gozdnatem zemlji{~u. V skladu s Clausewitzevo teorijo je najslab{e, ~e se prekine delovanje, saj se takrat pade v stanje brezbrambnosti. Oklepne enote JLA so delovale tako, kot da ne bi obstajala praksa, kako se morajo oklepniki bojevati v razli~nih razmerah. Zanemarili so ta del voja{kih izku{enj (pred in

250 po Middeldorfu), pa tudi pravila za vojskovanje oklepnih enot. Pri prodiranju v notra- njost Slovenije so "pozabili" na pomen izvidni{tva, kakor na mnoge pasti, ki so bile prisotne v prostoru (cestne blokade, branjene ovire, zasede, nevozna obmo~ja zunaj komunikacij, pora{~enost tal idr.). Vse to je zmanj{evalo dinamiko premikov in celo povezljivost z enotami v voja{nicah. Oklepne enote niso bile uporabljene kot najpogla- vitnej{i element v tistem delu strukture, ki jo pojmujemo kot tehnologijo in oboroìtev. Oklepno-mehanizirane enote JLA se niso ravnale v skladu s taktiko, ki jim je bila dolo~ena. Prehodnost zemlji{~a izven poti se je v priro~nikih ali drugih delih ocenje- vala na osnovi izvr{itve manevra, obvladovanja in obhoda cone (odseka), kontami- nacije ali ru{enja, ki ga je povzro~il nasprotnik (Babi}, 1981: 116). V priro~nikih in u~benikih pa niso le priporo~ali, ampak ugotavljali, da je napad oklepnih enot na hribovitem in planinskem zemlji{~u mogo~ kljub vsem zaprekam, kjerkoli je zemlji{~e prehodno. Na tak{nem zemlji{~u so med drugim tudi ugodne prilo`nosti za vrinjanje pehotnih in drugih sil v zaledje nasprotnikove razporeditve (pe{ ali s helikopterji) (Babi}, 1981: 274-275). Poveljstva JLA niso storila ni~esar, da bi se njihova pehota zna{la za hrbtom pripadnikov TO in da bi se tako deblokirale mnoge oklepne kolone na komunikacijah. Pri prebiranju u~benika, ki ga je napisal Babi}, je toliko koristnih napotil kot pri Middeldorfu, vendar se teh enote JLA niso znale in zmogle posluèvati. Babi} je tudi opisal primere, ~e enote napadajo pono~i. Poudaril je, da imajo v napadu poseben pomen hitrost, drzna delovanja ni`jih enot, samoiniciativnost in iznajdljivost. Ob prodoru v globino nasprotnikove obrambe mehanizirani deli pehote na~eloma napadajo pe{, strelci pa se lahko gibljejo neposredno v bojnem razporedu tankov. Pehota je tudi nosilec napada, kar je odvisno od situacije. Ta prodira tudi pred tanki, kar je zopet odvisno od zemlji{~a (Babi}, 1981: 276). Vsega tega oklepne enote JLA niso izvajale, ker so è dan po napadu izgubile svoj pomen in pobudo, tudi zato, ker so podcenjevale pomen pehote. Vsi strukturni dejavniki, ki so jih slovenske obrambne sile morale upo{tevati, so bili v dinami~ni fazi optimalno izkori{~eni, zato bi za na{e operacije Sun Cu dejal, da so bile spretne in da niso bile dolgotrajne (Sun Cu, 1998: 36). To je povsem razumljivo, saj se je upo{tevalo strate{ko na~elo ofenzivnosti, poleg tega tudi stalne aktivnosti in neprekinjenosti bojevanja. Vse se je stekalo v dinami~no vojskovanje po vsej Sloveniji. Upo{tevana so bila tudi temeljna na~ela ve{~ine vojskovanja v takti~nih in operativnih postopkih, npr. dolo~anje cilja, teì{~a, enotnost oboroènega boja, manever, presene- ~enje, enotnost poveljevanja idr. Pomen vodenja in poveljevanja je opazil tudi general Andrija Ra{eta, namestnik poveljnika 5. voja{kega obmo~ja, ki naj bi 29. junija dejal: "Vodenje in poveljevanje bosta odgovorna za vse, kar se je zgodilo in kar se {e bo. Voja{ka in stare{inska sestava sta globoko razo~arani. Tako zelo razo~arani, da sta mo`na razpad enot in vsesplo{no razsulo. Tako ne gre ve~ naprej Vpra{anje je, ali naj se borimo ali vdamo. Dovolj mo~i imamo za dostojen boj Ne smemo ~akati na odobritev ZSLO" (Kol{ek, 2001: 203). Tretji dan spopadov je bilo prakti~no è vsega konec. To dokazujejo obupane izjave generala Ra{ete, ugotovitev generala Bobetka, pa tudi dejstvo, na katero sem

251 opozoril na simpoziju v Breìcah 22. junija, kjer sem v uvodu poudaril: "Zaradi tega potrebujemo ob{irno in poglobljeno analizo, ki bi nam pojasnila, zakaj je bil nasprotnik prakti~no onemogo~en è v nekaj dneh (mislil sem na 29. junij 1991), zakaj je ta tako zgodaj potreboval premirje " (Nanut, 2001: 1). êtrti dan vojskovanja je celo Borisav Jovi} uvidel, da vojna ne pelje nikamor, zato je dejal: "Vstopamo v vojno, ki nima nikakr{nega smisla in ki jo pravzaprav ne moremo dobiti. Nimamo niti potreb niti interesov, da bi bojevali to vojno." V nadaljevanju pa je poudaril, kdo ima pristojnost za uporabo vojske. "Rad bi {e dejal, da bi vsako odlo~itev o uporabi vojske, vsako odlo~itev o akciji kakr{nekoli vrste morali sprejemati v predsedstvu Jugoslavije, ne pa v Zveznem izvr{nem svetu, saj za to ni pristojen" (Jovi}, 1996: 336). Motiviranost in pripravljenost za obrambo sta dinamizirala pripadnike zgoraj navedenih struktur v prostoru in ~asu, ne glede s kak{nimi sredstvi so razpolagale. Obrambna energija je presegla vsa pri~akovanja. Dinamika v vojni se je vzpenjala eksponencialno, {e posebej od 2. julija dalje, ko je bil na Slovenskem izveden radikalen odgovor. General [pegelj je v svoji knjigi Spomini vojaka zapisal, da so se 2. julija pojavili vsi slovenski obrambni efektivi na vseh cestah, okrog vseh voja{nic in vseh zapu{~enih kolon JLA, kakor tudi na {tevilnih planinskih poteh. Na stotinah to~k po Sloveniji je pri{lo do spopadov. Pripadniki TO so osvojili skladi{~a, kjer so dobili moderno oro`je za protizra~no in protioklepno obrambo. Enote JLA so bile v voja{- nicah blokirane z minskoeksplozivnimi sredstvi in drugimi ovirami. Kljub temu {e ni bila aktivirana celotna TO Slovenije ([pegelj, 2001: 233-234). Strukturne dejavnike, ki so bili na razpolago nasprotni strani, bi Sun Cu tako opredelil: "V skladu z mojimi presojami ti niti dejstvo, da ima{ {tevilnej{o vojsko kot nasprotnik, ne jam~i, da bo{ tudi zmagovalec" (Sun Cu, 1998: 96).

Vojna ve{~ina in pomen izku{enj v oboro`enem boju

V oboroènih spopadih in v osamosvojitveni vojni pa ni odlo~ala le morala, motivacija, bojna pripravljenost, ampak tudi spoznanje, da pravilno in pravo~asno izvajanje vojnih ve{~in daje è na samem za~etku dolo~ene rezultate. Zaradi tega je bila strate{ka pobuda na strani na{ih obrambnih sestavov, ki so takoj doumeli, kak{nega pomena je predvsem takti~na premo~. Ta je pri{la do izraza v vseh pokrajinah, tudi tam, kjer so bile naj{tevilnej{e nasprotnikove oklepno-mehanizirane kolone (obmo~je 7. P[TO). Pripadniki TO in milice so uspeli, da so bila njihova bojna delovanja v operacijah bistveno bolj u~inkovita, kot je to pri~akoval poveljni{ki sestav JLA. Operacije na{ih enot so dosegle strate{ki cilj tudi zaradi smotrnega vodenja in poveljevanja ter koordinacije na dràvnem in pokrajinskih nivojih. To pa posega è v polje operatike in operacij. Pri preu~evanju priro~nika za taktiko, ki ga je napisal Middeldorf, lahko spoznamo pomen uresni~evanja splo{nih na~el taktike pripadnikov TO in milice. Iz tega dela

252 povzemam nekaj spoznanj, ki so se udejanjila v osamosvojitveni vojni: "Taktika je ve{~ina vodenja enot na boji{~u. Cilj se doseè samo z borbo, povezano z ukanami in slepljenjem. V borbi je treba nasprotnikovo ìvo silo in materialna sredstva uni~iti ali njegovo duhovno in moralno silo odpora paralizirati, ali jo popolnoma zlomiti. Vse lastne moralne, intelektualne in fizi~ne sile morajo sluìti ideji, da se bodo stalno dosegali pozitivni rezultati in na kraju izbojevala zmaga... Navidezna praznina boji{~a in vodenje boja v zelo razred~enem razporedu zahteva borce, ki mislijo samostojno in bojno delujejo s tem, ko izvr{ujejo svoje naloge v manj{ih bojnih sestavih. Njihova morala in fizi~na vzdr`ljivost bodo izpostavljene velikim naprezanjem. Zato bo vrednost ~loveka odlo~ujo~a, kljub vsej tehniki... Hitrost v borbi, povezana... z dobrim izkori{~anjem zemlji{~a in ~vrsto zvezo ognja in gibanja predstavlja osnovo uspeha." (Mideldorf, 1962: 17-18) Pri uresni~evanju teh splo{nih na~el je bila v slovenskih obrambnih strukturah le ta izjema, da se ni za vsako ceno uni~evalo ìve sile nasprotnika, kajti pripadniki TO in milice so upo{tevali mednarodno vojno in humanitarno pravo. Po Middeldorfu se cilj doseè samo z bojem, to je moral spoznati tudi general Kol{ek. Sam pravi, da je bil kritiziran zaradi neu~inkovitosti bojnih dejanj in sprejetih ukrepov. Takrat je [tab Vrhovnega poveljstva zagovarjal stali{~e, da je treba v spopadu izkoristiti vse razpolo`ljive sile, tudi tako, da se maksimalno uporablja letalstvo, tanke in topni{tvo. Generalu Kol{ku je bilo naro~eno, da odstrani stare{ine, ki ne izvr{ujejo ukazov in omahujejo. O~itano mu je bilo, da ni uporabil topni{tva (Kol{ek, 2001: 237).

7. Posebnosti v strukturi in dinamiki operacij obeh strani v spopadu

V neki {tudiji je Mamula zapisal, da je treba nasprotniku vsiliti stalno bitko. Ta mora trajati neprekinjeno. Njeno intenzivnost je treba prilagajati novo nastali strate{ki situaciji in splo{nim ciljem. Elasti~na vojna naj bi se vodila toliko ~asa, dokler ne bi agresor iz~rpal vseh svojih mo~i (Mamula 1985: 163). Ta admiral pa ni vedel, da se bo to zgodilo ravno "njegovi" agresorski JLA. Operacije obeh strani v spopadu so nazorno pokazale, kako sta delovali na enotnem operativnem prostoru in v istem ~asu. Razlike v izvajanju operacij kot posebnih sistemov so bile o~itne, saj npr. JLA pri izvajanju operacij ni dojela dejanske soodvisnosti strukturnih elementov operacij in samoregulacije med njimi. V nadaljevanju bo razvidno, da so bile operacije slovenskih obrambnih in varnostnih sil ob sodelovanju civilne obrambe in prebivalstva odprt sistem, v katerem se je odrazila soodvisnost vseh elementov, oziroma emergentna sinergija (nove kvalitete zaradi zdru`evanja elementov). Ta sistem je bil tako dinami~en zaradi optimalne strukturne sestave in medsebojnih zvez med njimi, da je zlahka kljuboval dokaj omrtvi~enemu sistemu (ene ali ve~ operacij JLA).

253 Posebnosti operacij jugoslovanske zvezne armade

Operacije, ki jih je izvajala JLA na slovenskem ozemlju, so bile izvedene v nepri- ~akovanih okoli{~inah, saj sta TO in milica è na za~etku dokazali, da bosta s svojo dinamiko uni~ili vsa prizadevanja nasprotne strani. Poveljstva JLA so èlela dose~i cilje predvsem z oklepno-mehaniziranimi silami, ki so po takti~no-tehni~nih lastnostih na~eloma dale~ preka{ale udar in ogenj nasprotne strani. Tako se enote TO niso mogle primerjati s potenciali nasprotnika. Mnogi generali JLA trdijo, da so pri{li v Slovenijo le s silami za vzpostavitev starega reìma na mejah. Te trditve niso prepri~ljive, saj je JLA hotela izvesti nalogo, ki je bila namenjena radikalnemu posegu, zaradi ohranitve Slovenije v Jugoslaviji. @elja vrhov JLA je bila, da bi z oklepno-mehaniziranimi kolonami ~imprej dosegli na~rtovane cilje. Vendar do tega ni pri{lo, ker so podcenjevali vrsto dejavnikov, ki jih niso nikoli stvarno upo{tevali: enotnost prebivalstva, nenadna obrambna in napadna delovanja, predvsem TO in milice, ter posebnosti geografskega prostora. Poleg navedenega niso upo{tevali, da je sodobna vojna tudi vojna na informacijskem, moti- vacijskem in obve{~evalnem podro~ju. Vsi ti elementi, ki so ohranjali obrambni sistem, so vstavljali stalno dinamiko v operacije. Za poveljstva JLA je bilo usodno pomanjkanje informacij, kar je ustvarjalo zaprt, samouni~ujo~ sistem brez dinami~nega ravnote`ja. Tako moramo upo{tevati dejstva, ki jih je navedla Jelu{i~eva. Zapisala je: "Medijska vojna in uspehi na boji{~u so zvezni vojski prepre~ili, da bi se pravo~asno prilagodila novim razmeram. Kriza legitimitete, s katero so se soo~ili tako obvezni{ki vojaki kot njihovi stare{ine, je v pomanjkanju informacij (poudaril K. N.) in motivacije za boj povzro~ila kadrovski razpad zvezne armade. Mnoì~ne predaje in pobegi vojakov so povsem onesposobili udarno mo~ enot, ki naj bi izpeljale poseg" (Jelu{i~, 1997: 195). V operacijah, ki jih je izvajala JLA, so bila vsaj na teoreti~ni ravni predvidena bojna delovanja tudi drugih sestavin v razli~nem obsegu in mo~i. Sodobno operacijo, kakr{no naj bi izvajala, naj bi, poleg ostalega dolo~ale tudi zapletenost bojnih delovanj, ter hitre in nenadne spremembe v situacijah. Poleg tega naj bi bili v njenih operacijah navzo~i tudi t. i. za~asno dejstvovalni dejavniki, kot so presene~enje, stopnja bojne pripravljenosti enot, usposobljenost {tabov, pogoji zemlji{~a, poloàj strani v spopadu idr. (Tanaskovi}, 1977: 40-41). Vse to naj bi imelo odlo~ilen vpliv na potek in kon~ni rezultat operacije. @e na za~etku se je pokazalo, da enote in poveljstva, od strate{ke do operativne in takti~ne ravni, niso dojela, da bo tudi v Sloveniji potrebna sodobna napadna in in- tenzivna operacija, v kateri bi moralo biti zelo malo operativnih premorov. Potekati bi morala manj ~asa, zato smo lahko upravi~eno predvidevali, da bodo napadne operacije tudi v letu 1991 kraj{e in intenzivnej{e. Na~elnik general{taba, general Adì}, bi moral na~rtovati hitrej{i tempo, ve~ji razmah in kontinuiteto operacij. Upo{tevati bi moral pregrupiranja, rezervo in drugi e{alon zaradi naslednje etape operacije. Danes vemo, da je tudi on sokriv, da so bile operacije JLA izpeljane neproduktivno, saj so bili notranji strukturni dejavniki vedno bolj negibni in nepovezani. @iva sila je bila

254 nemotivirana, {e posebej zaradi napa~nega komuniciranja in neustreznega informi- ranja v enotah kot sistemih. S tem so za~eli nastajati med deli sistema problemi na podro~ju dinami~ne interakcije, kar je povzro~ilo odsotnost sinergije. Za poveljstva JLA je bilo tudi na{e ozemlje preve~ kompleksno, da bi napadne operacije potekale nemoteno. Ne glede na velikost slovenskega prostora je postalo kmalu vpra{ljivo {e tisto oro`je, ki ima najmo~nej{i razdiralni in psiholo{ki u~inek letala. Ta so bila uporabljena bolj za psiholo{ko kot za dejansko podporo, saj so bila malo v zraku in {e to bolj zastra{evalno. Enotam TO niso naredila nobene {kode, zato pa so povzro~ila ve~ `rtev in {kode med civilnim prebivalstvom. Operacije JLA niso bile na~rtovane in izvedene tako, da bi ohranjale intenzivnost bojevanja in bi potekale neprekinjeno tudi pono~i. To je ~as, ko so bili pogoji za bojno delovanje spre- menjeni, zato bi bilo treba poveljevanje prilagoditi. Tega pa JLA ni storila, kar je povzro~ilo padanje dinamike v operacijah. V vojni na Slovenskem se je pokazalo, da je bil na~rt za operacije JLA izdelan nerealno, {e posebej glede sodelovanja. Zato decentralizirano poveljevanje in poveljevanje po ravneh nista bila zadovoljivo izvedena. Korpusna poveljstva in na~elnik general{taba so izmenjavali mnenja in celo ukaze, ne da bi za to vedeli v poveljstvu 5. voja{kega obmo~ja. Operacije JLA so bile tako `e vnaprej obsojene na neuspeh, kajti pogojev za ve~jo koncentracijo sil ni bilo. V operacijah enote JLA niso dosegale potrebnih presene~enj, ve~je hitrosti napredovanja (zaradi blokad), neprekinjenosti delovanja idr. Zaradi tega je sledil nepri~akovan poraz.

Posebnost operacij slovenskih obrambnih in varnostnih struktur

Slovenska stran je kmalu spoznala {ibke to~ke JLA. ê preu~ujemo izvajanja takti~- nih bojnih delovanj, lahko ugotovimo, da sta TO in milica delovali na najprimernej{i na~in, zato so bile njune operacije u~inkovite. Za tak{ne operacije je imela zaslugo predvsem Republi{ka koordinacijska skupina, ki je po enotni zamisli in enotnem na- ~rtu usklajevala vse bojne aktivnosti obrambnih in varnostnih sil. To je povzro~ilo ve~jo soodvisnost vseh dejavnikov v obrambi, pa tudi ohranjanje dinami~nega ravnote`ja. Vodenje in poveljevanje na dràvni ravni je potekalo po enotni zamisli. Boji niso potekali izven na~rtovanega in usklajenega delovanja. Prisoten je bil u~inek mo~- ne povezljivosti in soodvisnosti (sinergije). Pri preu~evanju {tevilnih bolj ali manj strokovnih del, ki obravnavajo bojna delovanja v osamosvojitveni vojni, sem è pred leti postal pozoren na najbolj kompleksno obliko bojnih aktivnosti na operacijo. Treba je bilo preu~iti posebnosti operacij, ki jih je izvajala tako JLA kot tudi na{e obrambne in varnostne strukture. Prepri~an sem, da so bile operacije, ki jih je izvajala slovenska stran, po svojih zna~ilnostih, strukturno- vsebinskih opredelitvah, organizacijskih oblikah, po kvantitativnih in kvalitativnih dimenzijah, na~inih izvajanja idr., povsem druga~ne od tistih, ki jih je izvajala JLA. Prav zaradi soodvisnosti vseh sodelujo~ih v na{ih operacijah bo treba opredeliti njihovo posebnost.

255 Kaj naj bi {e posebej dolo~alo na{e operacije? @e poljski poznavalec omenjene tematike Stefan Mossor, je leta 1938 poudaril tisto, kar moramo zaradi bolj{ega razumevanja upo{tevati pri operacijah na{ih oboroènih sil. Teh niso izvajali kot kratkotrajno vojno, ki bi bila izpeljana po eni smeri, ampak kot medsebojno usklajene razli~ne vrste borb, izvedene v ve~ smereh, ki so si bile med seboj oddaljene (Nin- kovi}, 1985: 14). Tak na~in operacij se ujema z njihovo naravo, kakr{na je bila v Slo- veniji leta 1991. Prevladovalo je ve~ borb in bojev ter celo spopadov z zna~ilnostjo bitk ter ve~ smeri, ki so bile le v nekaj dneh. Operacije na{ih obrambnih struktur lahko opredelimo kot odprt sistem z mnogimi elementi, ki je v stalni zvezi s svojim okoljem. Iz ve~ definicij lahko sklenemo, da je operacija vsota borb, bojev in drugih bojnih delovanj. Vse definicije izhajajo iz dejstva, da je operacija strukturno-vsebinsko zaple- ten pojav, ki jo sestavlja ve~ elementov. Tudi pri nas razni spopadi niso bili le vsota dolo~enega {tevila borb, bojev in drugih delovanj, ampak se{tevek bojnih aktivnosti, v katerem so bili omenjeni elementi tesno povezani in usklajeni po enotni zamisli, ~asu delovanj, prostoru, na~rtu in drugih kvantitativnih in kvalitativnih opredelitvah (Nin- kovi}, 1985: 17). Tak{na opredelitev je dokaz, da moramo tudi operacijo uvr{~ati med posebne sisteme. Seveda je od delovanja in notranjih strukturnih razmerij odvisno, ~e je operacija uvr{~ena v odprt ali zaprt sistem. V slednje so spadale operacije JLA, zato so zaradi pojavljanja negibnosti zapadle v stanje entropije (nereda). S tem so izgubile vsako mo`nost notranje dinamike in celo dinami~nega ravnote`ja. Enotna zamisel in na~rt sta bila dolo~ena na strate{ki ravni (na ravni dràve), bojna delovanja pa so usmerjali tako na dràvni ravni kakor tudi na operativni (P[TO) in takti~ni ravni (Obm[TO). V bojnih delovanjih, ki so prehajala v operacijo, so sodelovale tudi varnostne strukture in civilna obramba. Za operacije so bili tudi na na{i strani potrebni tak{ni sestavi, da so lahko uresni~evali vse tri cilje: takti~ne, operativne in strate{kega. V tem prispevku ne morem natan~neje opredeliti sestavnih delov operacije, ki so pri{li do izraza v osamosvojitveni vojni. To zadeva tako primarne determinate operacij (cilje, sile, prostor in ~as) kot izvedene determinate (zamisel, na~rt, poveljevanje idr.), kajti tematika je preve~ obse`na. Pri preu~evanju operacij, ki so jih izvajale na{e obrambne in varnostne sile ob pomo~i civilne obrambe, sem ugotovil, da so obstajali naslednji temeljni operativni pojmi oziroma izrazi: operativni cilj, globina, gostota, premo~, gibljivost, teì{~e, uspeh, razpored, razvoj, manever, sodelovanje, presene- ~enje, obkolitev, maskiranje idr. Ti pojmi ali kategorije bodo v posebnem poglavju obdelani podrobnej{e. Mnogi dvomijo, ali so bile operacije res izvajane. Ob pomo~i Tanaskovi}eve opredelitve so te dokazljive tudi za na{o stran. Tanaskovi~ pravi: "êprav prevladuje mi{ljenje, da morajo izvesti operacijo samo korpusi in ve~ji operativni sestavi (armade, skupine armad in fronte), je praksa iz druge svetovne vojne in vojn po njej dokazala, da jo lahko izpeljejo tudi manj{e enote od korpusa (operativne skupine, skupine brigad idr.), s tem da v rezultatih svojih dejstvovanj doseèjo operativne in strate{ke

256 cilje. Torej, ocena ali se neka bojna aktivnost v vojni lahko imenuje operacija ali pa ne, ni odvisna od velikosti enote, ki izvaja operacijo, ampak od ciljev, ki se doseèjo" (Tanaskovi}, 1977: 24). Na{i oboroèni sestavi, v katerih je bilo pribli`no 42.000 pripadnikov TO in milice, so dosegali takti~ne in operativne postopke ter strate{ki cilj, vsekakor ob pomo~i civilne obrambe. Vpra{anje pa je, kak{ne vrste so bile operacije, ki so jih izvajali na{i oboroèni in neoboroèni sestavi. Te so v za~etnem obdobju vsebovale elemente premi~nih operacij, kar je treba {e preu~iti. Ta vrsta operacije se uvr{~a tako med stalno, kjer je izraèna odlo~ilna obramba v aktivni varianti, kot zadrèvalno, kar naj bi po vsebini in zna~aju ustrezalo manevrski obrambi. Premi~na operacija je kompromis med obema tipoma obrambe in je najbolj ustrezna za sodobne vojne. Zna~ilnosti tak{- ne operacije so bile: 1. Glavnina sil je bila vedno pripravljena, da opravi manever v ogroèni smeri. S tem se je ustvarilo operativno ravnote`je in zadovoljiv odnos sil. 2. Branilcu je bilo omogo~eno prevzemanje pobude. 3. V dinamiki premi~ne operacije so bili dani ugodni pogoji, da je bil v globini obrambne cone prepre~en manever no~nih sil nasprotnika. 4. Premi~na operacija je omogo~ala, da se napadalca zvabi v t. i. prazen prostor (Tanaskovi}, 1977: 95-96). Od 29. junija, zlasti pa od 2. julija dalje, so bili ustvarjeni pogoji za radikalen odgovor, ko so se za~eli na celotnem operativnem obmo~ju neprestani nara{~ajo~i napadi na enote JLA.

8. Dolo~anje narave in vsebine operacij na Slovenskem leta 1991

V izbranih dejstvih bo podan pojmovni oziroma kategorialni aparat iz operatike, kajti vse, kar je bilo povedanega o operacijah, potrebuje svojo {ir{o utemeljitev, ki pa mora biti prilagojena razmeram v letu 1991. To bomo napisali z namenom, da se izognemo dvoumjem, ko razpravljamo o problematiki, ki zadeva naravo in vsebino operacij v Sloveniji. V slovenski osamosvojitveni vojni bi bilo treba pozorno preu~iti tip operacije in s tem v zvezi operatiko. V svoji `e navedeni {tudiji sem opozoril, da bi morali v slovenskem prostoru upo{tevati: strate{ke, operativne in takti~ne ravni ter cilje; enoten operativni prostor; to~en za~etek in konec bojnih delovanj; enotne sile; enoten na~rt vodenja bojnih delovanj; (enotno poveljevanje; bojno delovanje vseh oblik in {e marsikaj (Nanut, 2001: 106). Pri preu~evanju operacij na Slovenskem sem ugotovil, da so bile posebna, najvi{ja vrsta bojnih delovanj, ki so mnogo prispevale na podro~ju operatike. Zato bi bilo treba dopolniti definicijo operacije in s tem tudi operatike. Navedeni kategorialni aparat o operacijah naj bo le za~etno opozorilo, ki zadeva posebnost operacij (in operatike) na Slovenskem leta 1991:

257 Operativni cilj

Operativni cilj bi bil za JLA uresni~en, ~e bi enote dosegle tisti rezultat (u~inek), ki je narekoval operacijo. V operaciji ali v operativnih delovanjih bi morale enote JLA sebi v prid vplivati na spremembo bojne situacije oziroma na celotno stanje v dolo~eni smeri ali na delu ozemlja, kjer so bila bojna delovanja. Operativni cilji bi se morali ustvariti z izvajanjem posameznih operacij ali ve~jega {tevila samostojnih bojev, borb in drugih bojnih aktivnosti (tudi izven operacij) na dolo~enem obmo~ju, v dolo~enem ~asu. Ravno obratne u~inke, kar zadeva operativne cilje, so dosegle enote TO in milice, saj so bili operativni cilji soodvisni od bojnih takti~nih delovanj v operativnem prostoru. Ta delovanja so bila medsebojno povezljiva, saj so to omogo~ali vsi strukturni elementi.

Operativna globina

Opredelitev operativne globine se je izraàla: v globini razporeda sil JLA; v globini razporeda sil TO in milice; in v globini "zasedenega" ozemlja, ki ga je zasedala JLA, na drugi strani pa ozemlja, ki ga je obvladovala TO. Ravno ta dejstva je potrebno {e podrobneje preu~iti, saj {e ni povsem jasno, kaj bi dejansko zajemala operativna globina v Sloveniji. Stvarna prepletenost sil JLA in TO je bila tolik{na, da sta obe strani imeli isti operativni prostor. Enote obeh strani so bile razme{~ene è pred vojno na istem ozemlju, kar je vpra{anje operativne globine {e bolj zapletlo. Dejstva govorijo, da je JLA izgubljala operativno globino in da je le-to pridobivala nasprotna stran. Proti koncu vojne je bil poloàj JLA tak{en, da je zanjo te`ko izmeriti {irino in dolìno operativne globine. Ravno smotrna uporaba prostora je TO omogo~ila, da je razbila enote JLA v ve~ nepovezljivih podsistemov: na tiste v voja{nicah in tiste na komunikacijah.

Operativna gostota

Pri JLA moramo upo{tevati vse njene pripadnike in predvsem te`ke oboroìtvene sestave na kvadratni kilometer. Pri na{ih obrambnih sestavih bi morali upo{tevati le {tevilo pripadnikov TO in milice na kvadratni kilometer, saj niso posedovali tak{ne tehnike oziroma oboroìtve kot JLA. Primerjanje obeh gostot bi pokazalo, kdo je imel stvarno premo~, ne pa le potencialno. Sicer pa je pojmovanje operativne gostote zapleteno, saj so lahko enote TO dosegle nenadoma veliko operativno gostoto in takti~no premo~ na dolo~enem obmo~- ju, ~e je bilo to potrebno (npr. obmo~je Ormo`-Gornja Radgona ter Medvedjek in Kra- kovski gozd). Znano je, da so norme operativne gostote odvisne tudi od na~ina vodenja oboroènega boja. Tak{na gostota se la`je ugotavlja za vojne, kjer potekajo klasi~na frontalna dejstvovanja, kot pa partizanska in protipartizanska.

258 Operativna premo~

Operativno premo~ moramo odkrivati v marsi~em, ne samo v {tevilu vojakov in tehnike oziroma oboro`itve ene strani. Premo~ se je med osamosvojitveno vojno pokazala tudi v presene~enjih, morali, postavljanju zaprek, ugodnej{em operativnem polo`aju sil, ki so delovale v operaciji, mo`nostih oskrbe, v operativno-takti~nih situacijah idr. Iz navedenega izhaja, da je bila operativna premo~ na strani TO in milice. Ravno to dejstvo potrjuje potrebo poznavanja teorije sistemov, saj se npr. operativna premo~ lahko uresni~i le v sistemih, ki so odprti in v stalnem ravnote`ju. V teh sistemih je ve~ji pretok dela, energije in informacij, kar omogo~a, da je sistem dinami~en, seveda zaradi predhodne povezljivosti notranjih strukturnih elementov z okoljem.

Operativna gibljivost

Enote JLA v operacijah in operativnih delovanjih niso obvladovale geografskega prostora in tudi ne ~asovne dimenzije. Predvsem na komunikacijah so bile kmalu blokirane (barikade in zasede), zato niso mogle izvajati ne manevrov in ne u~inkovitih udarov. Ker so bile komunikacije za JLA bolj prostor za ovire kot pa za premike, so njene enote uporabljale npr. oklepno-mehanizirane enote na stopnji nizke u~inkovitosti in gibljivosti. K bolj{emu niso pripomogla niti letala in helikopterji. Poveljstva JLA na vseh ravneh in enote JLA so bile blokirane zaradi svojega inert- nega (negibnega, otrplega) sistema, neustreznega vodenja in poveljevanja in pomanjkanja informacij. K temu je prispevala nesposobnost, da bi JLA dojela, kako se bo v razmerah agresije ravnala druga stran v spopadu. Poveljstva JLA niso bila sposobna, da bi blokirala dinami~nost TO in milice.

Operativno te`i{~e

JLA si je prizadevala, da bi na osrednjem delu Slovenije dosegla odlo~ujo~e rezultate. Preu~iti bo treba, ~e so bile njene te`nje po operativnem in celo strate{kem teì{~u usmerjene na obmo~je Ljubljane. Tega niso dosegli v ~asu agresije na nobenem obmo~ju v Sloveniji, ker so bili blokirani na komunikacijah in v objektih. JLA kot voja{ki sistem je bila è po nekaj dneh onemogo~ena v gibanju, tako da je bilo zanjo strate{ko teì{~e obmo~ja Ljubljane le izgubljena iluzija. Ker JLA v slovenskem prostoru ni dosegla operativnega teì{~a, ni mogla izvesti manevrov in tudi ne obvladovati nasprotne strani z ognjeno premo~jo.

Operativni uspeh

Operativni uspeh naj bi izra`al skupen u~inek bojnih dejstvovanj v operaciji ali posameznih borb in bojev zunaj operacije, ki so presegale takti~ni pomen. Tak{en uspeh so dosegli na{i obrambni potenciali, ker so bili stalno dinami~ni.

259 Enote in poveljstva JLA niso dosegle nikakr{nega operativnega uspeha, kar jim je bilo jasno `e na za~etku julija 1991. Ker zaradi takti~ne inferiornosti niso uspeli v operacijah, so si onemogo~ili, da bi dosegli za`eljen operativni uspeh.

Operativni razpored

To so bile vse sile JLA, ki so bile razporejene na dolo~eni globini in {irini tako v Sloveniji kot na celotnem 5. voja{kem obmo~ju. Iz tega je razvidno, da je imela JLA ve~je obmo~je za razporeditev svojih sil kot nasprotna stran. Potrebno bo {e preu~iti celoten operativni razpored JLA v tistem ~asu, saj je imela po {irini in globini velike potenciale, ki so bili podprti tudi iz zraka. Ker so imela poveljstva JLA za~etno prednost pri dolo~anju skupnih sil za agresijo, pa tudi prednost pri dolo~anju te`i{~a delovanja in vrste ter obsega sil, bi si lahko ustvarila optimalnej{i operativni razpored kot druga stran v spopadu (TO in milica). Za JLA bo potrebno ugotavljati operativni razpored na obmo~ju celotnega 5. voja{kega obmo~ja, saj je v agresiji sodelovalo kar 6 korpusov (le 2 korpusni coni na slovenskem ozemlju).

Operativni razvoj

Sile JLA so bile pravo~asno postavljene na linijo, kjer je bil ustvarjen operativni razpored. Ta je bil urejen po na~rtih pristojnih poveljstev, vendar je bilo vse usklajeno po enotni zamisli ([taba vrhovnega poveljstva OS). Kdaj se je opravil operativni razvoj, {e ni znano. Verjetno so ga ustvarjali toliko ~asa, da so pripravlili dolo~ene sile in ustvarili operativni razpored.

Operativni manever

JLA je dobro poznala svoje potenciale in se zavedala, kak{ne cilje mora dose~i v Sloveniji. Na teh osnovah je 26. in 27. junija 1991 izbrala vrste manevrov (ve~inoma frontalnih), kjer je upo{tevala le to, da pride do ciljev po najkraj{i poti in v najkraj{i ~asovni enoti. JLA ni upo{tevala dejstva, da ji ravno manevri omogo~ajo, da izbere naj{ibkej{e to~ke nasprotne strani. Dejstva so pokazala, da je premalo preu~ila vse dejavnike, ki so jo ovirali (barikade in ovire vseh vrst) ali celo onemogo~ili na komunikacijah (izredno dobro branjene barikade).

Operativno sodelovanje

Sodelovanje je moralo biti opredeljeno `e v na~rtih za izvajanje bojnih delovanj (v okviru operacij). Iz nastopanja sil JLA je znano, da so med seboj sodelovala korpusna poveljstva, saj so operacije potekale na celotnem obmo~ju Slovenije. Verjetno je bilo stalno sodelovanje te`ko dose~i, saj so bile komunikacije kmalu izven nadzora enot in poveljstev JLA.

260 V bojnih delovanjih enot JLA se je pokazalo, da so bile oklepno-mehanizirane enote neza{~itene, saj pehota prakti~no ni bila prisotna ali pa je bila neaktivna, in da so imele te enote premalo vertikalne podpore. Druga stran je izkoristila operativno sodelovanje do popolnosti, tako da je naglo dosegala takti~ne, operativne in strate{ke cilje. Ravno optimalna povezava med obrambnimi in varnostnimi komponentami je omogo~ila, da je bilo tudi operativno sodelovanje med enotami in poveljstvi TO u~inkovito. Te komponente so bile ves ~as vojne v medsebojni povezljivosti in soodvisnosti.

Operativno presene~enje

Ugotoviti bo treba, ~e so obstajali dolo~eni elementi operativnega presene~enja, predvsem 26. kot 27. junija, saj je bila agresija izvedena nenapovedano in v lo~enih smereh. JLA je ustvarila pogoje za morebitno operativno presene~enje, ker je na hiter in prikrit na~in za~ela bojna delovanja. Prodirala je iz smeri v ~asu, ki si ga je ona dolo~ila. Presene~enje je delovalo le nekaj ~asa, saj so enote JLA izgubile vso prednost, ki so jo pri~akovale na operativni in takti~ni ravni. Presene~enje bi moralo temeljiti na informacijah, ki pa so bile podcenjene. Zato pa je druga stran (TO) prav element presene~enja izkoristila do to~ke, kjer so se takti~ni uspehi za~eli spreminjati v operativne.

Operativna obkolitev

Sile JLA niso bile sposobne, da bi operativno ali celo takti~no obkolile nasprotne enote. Operativna obkolitev ni bila mogo~a, ker so bile enote JLA tako razporejene in organizirane, da so se le s te`avo prebijale k ciljem na mejah. Njihove namere so bile hitro odkrite in proti njim se je za~elo postopati vedno bolj zaostreno. Tudi kasneje so bile enote JLA tako dekoncentrirane, nepovezane in neusklajene, da je bilo nemogo~e ra~unati na operativne in celo takti~ne obkolitve. Za to bi njihove enote potrebovale predvsem proste komunikacije. Njihov sistem se je nekaj ~asa dopolnjeval, dokler ni postal negiben in razkrojen. Enote TO so zlahka obkoljevale enote in ve~je sestave JLA, kar je prispevalo k realizaciji takti~nih, operativnih in strate{kih ciljev. Tu se je izkazalo, kaj pomeni optimalno delovanje strukturnih dejavnikov v dinami~nem sistemu, kjer je entropija prakti~no nemogo~a.

Operativno maskiranje

Operativno maskiranje je moralo biti opravljeno po na~rtih. Kako je bilo izvedeno, bo treba {e preu~iti (Ninkovi}, 1985: 204-218).

261 9. Zakaj neizogibnost poraza jugoslovanske vojske

Interes JLA je bil, da ohranja celovitost klju~nih centralnih struktur in nje same. V pozni jeseni 1990 pa je {lo to po zlu zaradi nepro`ne drè in delovanja JLA (Bebler, 1992: 53). Iz do sedaj znanih dejstev vemo, da je JLA videla edini izhod v izrednih razmerah in celo v oboroènem nasilju. Zaradi tega je pri{lo do agresije na Slovenijo. Voja{ki vrh je poslal v akcijo 115 tankov, 23 samohodnih topov, 82 oklepnih trans- porterjev, 24 helikopterjev in letala. Ta slabo zami{ljena, pripravljena in izpeljana voja{ko-policijska akcija veliko bolje oboroène JLA se je kon~ala sramotno za zvezno vojsko. Poloàj za JLA je postal v Sloveniji nevzdrèn, saj je grozilo, da se bo nadaljeval razkroj njenih enot. Ravno zaradi tega in razmer na Hrva{kem je vodstvo JLA sprejelo srbski predlog, dán v Predsedstvu SFRJ, da JLA zapusti Slovenijo. Po kon~ani mini vojni v Sloveniji so se okrepile sovra`nosti na Hrva{kem tako po intenzivnosti kot po krutosti (Bebler, 1992: 55). Ravnanje ene strani v spopadu pa ne pojasnjuje dovolj, zakaj je ta velik, sestavljen in kompleksen sistem, oblikovan iz mnoìce podsistemov dobesedno razpadel. Po teoriji sistemov je bil vsekakor zaprtega tipa in kot tak{en lo~en od svojega okolja. Delni vzroki so bili v hierarhi~nem upravljanju tega velikega sistema, saj so se informacije paralelno obdelovale v vsakem podsistemu posebej. Le del pomembnih informacij so podsistemi po{iljali vi{ji ravni, ki naj bi usklajevala delovanje tega sistema. Tak{en tip upravljanja velikega sistema obstaja v naravi in nekaterih organizacijskih sistemih (vojska, religija) (Kljaji}, 1994: 175-176). Z drugimi besedami je korenine poraza JLA pojasnila Jelu{i~eva. Pravi, da je Slo- venija junija 1991 kljub racionalni oceni, da so mo`nosti obrambe pred voja{kimi zmogljivostmi zvezne vojske majhne, tvegala vojno. Poleg tega meni, ~e se izrazimo simboli~no, da je {lo za "strah pred iztrebljenjem". Ta strah je mobiliziral slovensko javnost è drugi~ v njeni novej{i zgodovini. Poseg jugoslovanske vojske je ob podpori uradnih politik vseh glavnih velesil tudi leta 1991 grozil z "iztrebljenjem" slovenskega naroda, z iztrebljenjem demokrati~ne politi~ne ureditve ter iztrebljenjem v povojni Jugoslaviji pridobljene avtonomije. Ravno iracionalnost slovenske odlo~itve za tveganje vojne naj bi prispevala k porazu nasprotnikovih sil. Jugoslovanska vojska se je med vojno v Sloveniji {e ravnala po racionalni voja{ki presoji, da je z antimilitaristi~no, slabo oboroèno dru`bo brez voja{kih tradicij mogo~e voja{ko obra~unati v nekaj urah. Jelu{i~eva nadalje pravi, da je zvezna vojska demonstrirala svojo mo~ z najslab{imi bojnimi sredstvi in kadrovskimi zmogljivostmi. Vojna v Sloveniji naj bi potrdila spopad dveh razli~nih tipov motivacije za boj. Na eni strani je bila motivacija utemeljena v prepri~anju o nacionalni upravi~enosti boja, na drugi strani pa je bila motivacija utemeljena v dràvno-ustavnih opredelitvah (Jelu{i~, 1997: 213-214). Druga stran v spopadu (JLA) je dojela korenine poraza zunaj tak{nih motivacijskih, racionalnih in iracionalnih odlo~itev, ki so bile potrebne za zmago nad nasprotnikom. Poraz so opazovli skozi prizmo {tevilk in domnev. Admiral Mamula pravi, da ostaja neznanka, kako se je lahko pripetilo, da je okrog 2000 vojakov in stare{in JLA padlo v

262 zanko, ki jo je postavilo okrog 30.000 oboroènih teritorialcev Slovenije, ne da bi vodstvene stare{ine dveh korpusov v Sloveniji in poveljstvo voja{kega obmo~ja v Zagrebu to pravo~asno zaznali. Nevzdr`no naj bi bilo opravi~evanje o izdaji slovenskih kadrov. Izdajstvo je sicer bilo, vendar se je to lahko pri~akovalo. Nespre- jemljivo je tudi, da bi stali{~e zvezne vlade o tem, da se ne sme uporabiti oro`ja, razen v obrambi, lahko privedlo do poraza JLA. Mamula se spra{uje, kako so lahko sprejeli popolnoma nerazumen odnos voja{kih efektivov JLA in TO Slovenije, ~e je JLA imela dovolj sil po globini, ne da bi s tem slabili sile na Hrva{kem. Zanj je povsem nerazumno, da je bila takti~na uporaba oklepnih enot izvedena brez opravljenega izvidni{tva smeri nastopanja, pa tudi brez za{~ite in podpore pehote. Opozoril je tudi na dejstvo, da je general Kadijevi} smatral, da je za vse kriv na~elnik general{taba, general Adì}, ker je slabo organiziral in vodil operacijo (Mamula, 2000: 209-210). Mamula je v svojem delu zapisal, da je general Kadijevi} na nekem sestanku pojasnil, da je do poraza v Sloveniji pri{lo zaradi nepripravljenosti JLA, ukane Anteja Markovi}a, ter izdaje v dràvi in vrstah JLA (Mamula, 2000: 209-211). Tudi general Kol{ek je videl korenine poraza v razmerjih sil na terenu, ne pa v organizacijsko-strukturnih dejavnikih. Preden je moral prepustiti svojo dol`nost poveljnika 5. voja{kega obmo~ja generalu @ivoti Avramovi}u, je ocenil, da je "razmerje sil na vseh smereh, kjer so na{e enote naletele na odpor, in v rajonih, kjer je prihajalo do spopadov, v povpre~ju zna{alo 812 proti ena v korist TO in milice R Slovenije Glede na konfiguracijo terena in mo`no taktiko delovanja je imela ve~ mo`nosti za uspeh ìva sila z lahko oboroìtvijo, in ne te`ka tehnika, s katero je razpolagala JLA" (Kol{ek, 2001: 234). General Kol{ek je v svojem delu poudaril, da je morala med stare{inami in vojaki pe{ala zaradi "poniùjo~ega delovanja predsedstva SFRJ in izjave Anteja Markovi}a, da je akcija v Sloveniji stvar JLA, ki nima zveze z ZIS" (Kol{ek, 2001: 235). Tretji vzrok za poraz naj bi bil tudi v [tabu Vrhovnega poveljstva OS, kjer je bila navzo~a te`nja po neposrednem vodenju in poveljevanju vsem, celo najni`jim enotam 5. voja{kega obmo~ja, mimo njihovih nadrejenih. Zaradi zaostrovanja situacije naj bi nara{~alo tudi nezaupanje v poveljstvo tega obmo~ja, v njihove podatke in prikaz stanja v enotah. Poleg tega naj bi glavni resorji [taba Vrhovnega poveljstva vsak zase razvili svojo linijo posebnega obve{~anja (Kol{ek, 2001: 236-237). Admiral Mamula in general Kol{ek nista dojela, da je bila to vojna, v kateri je kompleksen sistem z mnogimi podsistemi lahko deloval le, ~e je bil optimalen obseg uporabnih informacij iz okolja. Poleg tega nista dojela, da je morala delovati motivacija v oboroènih sestavih in da je bila uspe{na le tista taktika, po kateri so bile blokirane nasprotnikove enote. Ta vojna je bila totalna in globalna, ker je v Sloveniji zajela vse dru`bene mo~i, zato se lahko za na{e sile uporabi izraz polistrategija. Z u~inkovito strategijo slovenskih obrambnih, varnostnih in za{~itnih potencialov so bile ustvarjene tak{ne razmere, ki jih je nasprotna stran spoznavala le iz dneva v dan. Oboroèn boj, v katerem je sodelovala JLA, je bil zanjo onkraj realnega in dojemljivega, zato se ji je zdela vojna virtualna (neresni~na) in vsiljena. Operacije, ki jih je izvajala JLA, so bile

263 obsojene na neuspeh, ker so se preve~ zana{ali na "najslab{a bojna sredstva in kadrovske zmogljivosti" (tako trdi Jelu{i~eva op. K. N.). Jelu{i~eva je to~no opredelila, zakaj je bil poraz zvezne vojske neizogiben. Pou- darila je pomen medijske vojne in uspehe na boji{~u, ki so jugoslovanski armadi prepre~ili, da bi se pravo~asno prilagodila novim razmeram. Poleg tega je bila vse bolj prisotna kriza legitimnosti zvezne vojske, saj je njen razpad povzro~ilo pomanjkanje informacij in motivacije za boj. Tudi predaje in prebegi vojakov so onesposobili udarno mo~ enot, ki so izvedle agresijo. Na drugi strani so se oblikovale enote neke nove vojske (TO op. K. N.), katere pripadniki so se {ele oblikovali v prave borce. Res je, da so bili slabo oboroèni in da so imeli tudi neizurjene poveljnike, toda imeli so visoko stopnjo identifikacije s ciljem boja in popolno podporo slovenskega javnega mnenja. V vojni na Slovenskem je politi~na oblast hitro dolo~ila status vojske, ki je intervenirala. Ta je bila razgla{ena za agresorsko in okupatorsko, kar je bilo za motivacijo slovenskih borcev velikega pomena. Jelu{i~eva poudarja, da je identifikacija sovra`nika zelo pomembna to~ka v bojni morali (Jelu{i~, 1997: 195). Prepri~an sem, da je osamosvojitvena vojna dosedaj "ubeàla" vsestranski analizi in da ne poznamo dovolj njene anatomije oziroma njene strukturiranosti in notranje dinamike. ê bi jo bolje spoznali, bi v celoti razumeli tudi notranje vzroke (korenine!) poraza JLA. Osamosvojitvena vojna mora biti obdelana interdisciplinarno, tudi s pomo~jo teorije sistemov, saj bomo le tako dojeli, zakaj se je zaradi "uspe{nih" zasedb in gibanj ve~jih tankovskih kolon na slovenskih cestah v beograjskem general{tabu za- ~elo slavje, medtem ko so bili v poveljstvu 5. voja{kega obmo~ja bistveno bolj zadràni in nervozni, garnizone v Sloveniji pa je prevzela slutnja katastrofe. Vedeli so, da enote, ki so bile poslane izven voja{nic, ostajajo brez goriva, vode in hrane. Dezer- tiranja vojakov in stare{in pa je bilo vse ve~ ([pegelj, 2001: 231). Znova smo lahko prepri~ani, kako je bil kompleksen, velik sistem JLA razbit v podsisteme, kjer je pri{lo do entropije zaradi blokade informacij iz zunanjega in notranjega okolja. Sistem je bil dezinformiran in tudi zato entropi~en do konca, pa tudi podvrèn preveliki hierarhizaciji. Med podsistemi ni bilo soodvisnosti, sodelovanja, povezljivosti. Razmi{ljanje generalitete se je kon~alo pri nedejavnosti in opravi~e- vanjih. Dejstva govorijo, da je vojno izgubila è v nekaj dnevih, saj bi lahko dejali, da je bilo do prvega premirja è vse odlo~eno.

Namesto sklepa

Igor Bav~ar in Janez Slapar sta podala bistvo osamosvojitvene vojne. Njune ugotovitve upo{tevajo vrednost informacije, strukturne elemente (ljudi, tehnologijo in oboro`itev, prostor in ~as), vojne ve{~ine, podporo prebivalstva, politike, pripravljenost, motivacijo idr. [e posebej je Igor Bav~ar poudaril informacijsko strategijo, fleksibilno kombinacijo policije in TO kot dve strukturi, poleg tega je dojel dinami~nost, ko je dejal, da smo "bili mobilni, oni pa ne". Skratka, njegov opis bi lahko uvrstili v prostor kvalitetnega sistemskega razmi{ljanja. Poraz JLA je dojel kot dejstvo,

264 ker je slovenska strategija premagala strategijo nasprotne strani. Vse navedeno je zajeto v teh ugotovitvah: "Ne upo{tevajo bistva na{e tedanje strategije in taktike, ki je bilo ravno v tem, da smo z nevoja{kimi sredstvi, blokadami, zaporami, informacijsko strategijo, odklopi elektrike, vode itd. JLA prepre~ili, da bi sploh uporabila svoje obo- roìtvene potenciale, ter tako è v za~etku omejili mo`nost `rtev in izgub na minimum. Ne upo{tevajo, da smo angaìrali skrajno fleksibilno kombinacijo dveh struktur policije in Teritorialne obrambe, da smo popolnoma nadzorovali slovensko ozemlje, bili mobilni, oni pa ne, da smo ravno zato v obrambne namene do skrajnosti lahko uporabili vso obstoje~o nevoja{ko infrastrukturo (zveze, komunikacije), jugoslovanska vojska pa ni mogla uporabiti klasi~nih voja{kih sredstev, kar ji je uspevalo v poznej{ih spopadih na Balkanu. Ne upo{tevajo, da smo imeli za seboj popolno podporo prebivalstva, slovenske politike in tudi mednarodne skupnosti, njihova ve~nacionalna armada pa je razpadla v nekaj dneh. Ta razpad je bil tolik{en, da tudi uporaba letalstva, ki v teh komentarjih nastopa v~asih kot vrhunski argument, ni bila smiselna, ker ni bilo koga ve~ podpirati iz zraka, pa {e pritisk mednarodne skupnosti na Beo- grad bi se pove~al. To svojo strategijo smo razvili tako, da nismo potrebovali pomo~i sosednjih dràv, ~eprav so jo pred spopadom obljubljale. Pokazali smo, da smo se sposobni braniti sami, in to ni samo izjemna zgodovinska izku{nja slovenskega naroda, pa~ pa tudi argument, ki v mednarodni skupnosti nekaj {teje" (@nidar{i~ in soavtorji, 2001: Bav~ar). Janez Slapar je poudaril, zakaj smo zmagali v voja{kem spopadu. Pregledno je lo~il oboroèn boj od vojne, pa tudi to, kar je odlo~alo v vojni. Opisal je bistvo delovanja na{ega obrambnega sistema, ~eprav ni uporabil tega izraza. "Skupaj s policijo in ob enotni podpori skoraj vseh prebivalcev Slovenije smo sprejeli vsiljeno vojno. Vojne nismo hoteli, oboroèni boj pa smo sprejeli, da bi zavarovali voljo vseh, ki so na plebiscitu oddali glas za lastno dràvo. Nismo bili èljni krvi in ma{~evanja (krivci za vsiljeno vojno so bili na varnih razdaljah, zunaj Slovenije, predvsem v Beogradu), hoteli smo zmago. Zmaga je pomenila zavarovati in obdràti dràvo po njenem roj- stvu. Zmagali smo v voja{kem spopadu ob optimalni izrabi lastnih ~love{kih in materialnih zmogljivosti ter na podlagi pravilne ocene napadal~evih slabosti. V okolju, kjer trenutno delam,* je slovenska osamosvojitvena vojna cenjena predvsem zaradi na{ega poguma, da smo sprejeli oboroèn spopad z voja{ko neprimerno mo~nej{im nasprotnikom. (...) Zgodovinske izku{nje nas u~ijo, da je ~as trajanja vojne odvisen od opremljenosti, pripravljenosti, usposobljenosti, motiviranosti in drugih faktorjev. Kljub skromni opremljenosti smo v desetih dneh porazili t. i. Jugoslovansko ljudsko armado, ki je do tedaj slovela kot ena najmo~nej{ih armad v Evropi. Nato pa je z vrhunsko opremo in s povsem druga~no (za marsikoga premalo voja{ko) taktiko potreboval devetinsedemdeset dni, da je porazil ostanke jugoslovanske vojske." (@nidar{i~ in soavtorji, 2001: Slapar)

* Generalmajor Janez Slapar je bil leta 2001 voja{ki svetovalec v Stalni misiji Republike Slovenije pri Organizaciji zdru`enih narodov v New Yorku. Op. ur.

265 Kratka opisa Igorja Bav~arja in Janeza Slaparja sta zadela bistvo strukture in notranje dinamike osamosvojitvene vojne, o kateri se moramo vse bolj zavedati, da je bila to vojna, ki jo bomo morali poznati zaradi na{e {e vedno nedograjene kolektivne identitete. Tudi zaradi nje moramo postajati kohezivni del sistema, to je dr`ave, ki smo jo ustvarili kot socialna sila, ki je bila odlo~ilna prav zaradi na{e takratne povezljivosti in soodvisnosti.

Viri in literatura:

Manojlo Babi}: Taktika oklopnih i mehanizovanih jedinica u op{tenarodnom od- brambenom ratu. Beograd 1981. Anton Bebler: Jugoslovanska ljudska armada in razpad Jugoslavije. V: Razpotja nacionalne varnosti. Ljubljana 1992. Janko Bobetko: Sve moje bitke. Zagreb 1996. Carl von Clausewitz: O vojni. V: âsopis za kritiko znanosti, 75/76, maj, junij, 1985. Pavle êlik: Izza barikad. Ljubljana 1992. Janez Drnov{ek: Moja resnica. Ljubljana 1996. Milan Drobac in soavtorji: Temelji splo{ne ljudske obrambe SFRJ, I. Beograd 1976. Silvin in Maidi Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije : bolj{eviki in Nemci 1914 1918. Celovec 2001. Mira Gra{i~, Marjan Matja{i~: Kronologija dogodkov v severovzhodni Sloveniji med vojno za Slovenijo leta 1991. V: Za~elo se je v Pekrah. Ob desetletnici pekrskih dogodkov in vojne za samostojno Slovenijo. Maribor 2001 Janez Jan{a: Premiki : nastajanje in obramba slovenske dràve 1988-1992. Ljubljana 1992 Ljubica Jelu{i~: Legitimnost sodobnega voja{tva. Ljubljana 1997. Borisav Jovi}: Zadnji dnevi SFRJ. Odlomki iz dnevnika. Ljubljana 1996. Miroljub Kljaji}: Teorija sistemov. Kranj 1980. Miroljub Kljaji}: Teorija sistemov. Kranj 1994. Konrad Kol{ek: Spomini na za~etek oboroènega spopada v Jugoslaviji. Maribor 2001. Silva Kri`man in soavtorji: Dan prej. Koper 1994. Andrej Lov{in: Skrita vojna : spopad varnostno-obve{~evalnih slu`b 1990-1991. Ljubljana 2001. Oto Luthar: Mojstri in Muze : kaj in zakaj je zgodovina? Ljubljana 1997. Viktor Meier: Zakaj je razpadla Jugoslavija. Ljubljana 1996. Branko Mamula: Savremeni svijet i na{a odbrana. Beograd 1985. Branko Mamula: Slu~aj Jugoslavija. Podgorica 2000. Matja` Mulej: Dialekti~na in druge mehkosistemske teorije (podlage za celovitost in uspeh managementa). Maribor 2000. Marjan Male{i~: Civilna obramba v sistemu nacionalne varnosti. V: Razpotja nacionalne varnosti. Ljubljana 1992.

266 Marjan Male{i~: Fragmenti iz analize vojne v Sloveniji: V: Perspektive sodobne varnosti. Iz obramboslovnih raziskav II. Ljubljana 1998 Eike Mideldorf: Taktika pohoda na Rusijo. Beograd 1958 Eike Mideldorf: Taktika rodova i slu`bi. Beograd 1962. Karlo Nanut: Delovno gradivo za General{tabni program (leto 1999) in U~na gradiva za {ole v CV[ (leto 2000). Karlo Nanut: Predgovor o vojni na Slovenskem. V: Priprave na vojno 1991. Voja{ka zgodovina {t. 1/ 01(3). Ljubljana 2001. Karlo Nanut: Struktura in notranja dinamika osamosvojitvene vojne. Referat na simpoziju Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize, Breìce 21. in 22. junija 2001. Navodilo za partizansko dejstvovanje. Beograd 1983. Jovo Ninkovi}: Teorijske osnove operatike. Beograd 1985. Vaso Predojevi}: U procjepu. Dnevni~ke zabilje{ke o razbijanju Partije, Armije i Dràve. Beograd 1997. Strategija oruàne borbe. Beograd 1983. Sun Cu: Umetnost vojne. Ljubljana 1996. Laura Silber, Allan Little: Smrt Jugoslavije. Ljubljana 1996. Martin [pegelj: Sje}anja vojnika. Zagreb 2001. Vladimir [tambuk: Kibernetika, mo`nosti in stvarnost. Ljubljana 1977. Janez J. [vajncer: Obranili domovino. Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo. Ljubljana 1993. Rajko Tanaskovi}: Uvod u teoriju operacije op{tenarodnog odbrambenog rata. Beograd 1977. Jeì Vjatr: Sociologija vojske. Beograd 1987. Vojna v Sloveniji od napadov na JLA do zmage nad JA. Ljubljana 1991. France Vreg: Demokratizacija dru`be in obrambe. V: Razpotja nacionalne varnosti. Ljubljana 1992. Miljenko @ivkovi}: Teritorijalna obrana Jugoslavije. Beograd 1985. Joco @nidar{i~: Deset let je Slovenija dràva. Ljubljana 2001. Ozren @unec: Rat i dru{tvo. Ogledi iz sociologije vojske i rata. Zagreb 1998. Strategija op{tenarodne odbrane i dru{tvene samoza{tite SFRJ. Beograd 1987.

Summary

The Structure and Internal Dynamics of the Independence War

Karlo Nanut

In my contribution I tried to prove that the independence war included in its essence structural elements and inner dynamics. It is necessary to take that fact into consideration; only by doing so we can comprehend its content. As I did not want to

267 simplify or reduce the war to the level of a short armed combat that was to have taken place in Slovenia in 1991, I had to consider systematic reflection. In explaining the contents I stressed the significance of the theory of systems as a science on recognition of complicated phenomena. Thus I was able to explain what war in structure and dynamics is. With the system manner of consideration I explained where the roots of the defeat of the federal army were. Of essential significance in the independence war were the elements in the system of directing and commanding on both sides. I have also pointed out the significance of co-dependence, linkage and role of information, emergence and synergy. As this war was structured, I described the actual role of the civil defence, which had a significant role along the combat activities of the Slovene defence components. I specially exposed the meaning of the structure and internal dynamics in the part of the contribution where a short survey on the war in Slovenia is given. I tried with the bases of the theory of systems to prove that the Yugoslav Army was defeated because it did not function as a harmonised and connectable system, as its armoured units on communications and units in barracks and border guardhouses were tactically separated from each other, which disabled them from performing tactic and operative procedures. It is explained in this part of the contribution, why the armoured columns were disabled. Those units were penetrating into Slovenia without infantry and other support (helicopters, aircraft, artillery). Already on the first day of aggression, when members of the Territorial Defence and the police did not use weapons yet, the armoured and mechanised vehicles with difficulties worked their way towards the borders. I have described why only a few days were needed to make the large system of the Yugoslav People's Army collapse. According to the theory of systems it received too little information from its surroundings. The system fell into the state of entropy (disorder) because it was too much dependent on communications, and knew too little about the traps in the operating space. In the operations of the JLA on a unified operative space armed activities (fights, combats, battles) were connectedly carried out only at the beginning; they were being co-ordinated on the strategic-operative level in Zagreb, where the seat of the 5th military zone was. But the Slovene armed forces were with operations disabling the opposite side with better tactic and operative procedures they were taking off their space and initiative. I considered the military operation as a system as well; the same features are valid here as for other systems. In explaining the operational categories I described in detail manners of carrying out operations; thus I proved why the federal army was defeated. Part of the answer concerning the defeat of the JLA lies in the fact that the irrationality of the Slovene decision for risking war is also "meritorious", which proves that the Slovene side did not take into consideration the quantitative factors, that is military effectives of the JLA. In the concluding part facts on why the opposite side was defeated, are stressed. I also pointed out again that war as a structure and dynamics could not be understood in complex had I not considered the theory of systems.

268 Martin [pegelj*

SLOVENSKO-HRVATSKE VEZE U VRIJEME OSAMOSTALJIVANJA

U zadnje vrijeme imali smo nekoliko susreta u Hrvatskoj, pa i u Sloveniji koji su imali za cilj odgovoriti na neka pitanja pod simboli~nim nazivom: "Poslije deset godina". Jedno od pitanja, makar ne i najva`nije, bilo je da li se jugoslavenska kriza mogla razrije{iti na miran na~in, bez oruànih sukoba? A, ako nije bilo mogu}e i oruàni sukob je bio izvjestan, {to je valjalo u~initi. Slovenija i Hrvatska su dobronamjerno predlagale konfederalni ustroj biv{e Jugoslavije, upozoravaju}i da ako to ne }e biti prihva}eno, proglasit }e punu nezavisnost izlazak iz jugoslavenske federacije. I za prvi i za drugi slu~aj politi~ka vodstva Slovenije i Hrvatske imala su u vidu, prije svega, miran razlaz, ne èle}i oruàni sukob. Mnoga pitanja razdvajanja iz Jugoslavije bila su ranije rije{ena, mnogim odredbama saveznoga i republi~kih ustava jo{ iz 1974. godine. Me|utim, za dogovor potrebna je suglasnost, a te suglasnosti nije bilo. Nije trebalo biti puno domi{ljat, argumenata je bilo i suvi{e da druga strana, unitaristi~ka strana, ni na koji na~in ne }e prihvatiti razumne prijedloge. Ta suprotna strana je znala, ili je mogla znati, da za njen na~in "pod svaku cijenu" nema resurse zbog ~ega je i{la postupno kombiniraju}i mnogobrojne na~ine pritiska i prijetnji. Pozivali su se na politiku velikih sila i na JNA koja je po snazi tre}a vojna sila u Evropi. Naravno, znali su da je to daleko od istine, ali dobro je do{la ta stara ocjena (prihva}anje op}enarodne obrane s razvojem 2,5 milijuna naoruànih za djelovanja na frontu i gerilska djelovanja), da se upla{e oni koji manje znaju o drugim ~injenicama tog istog pitanja. Sva je velikosrpska politika bila angaìrana na stvaranju unitarne Jugoslavije s apsolutnom dominacijom ve~inskog naroda, ili stvaranju Velike Srbije na najve}em dijelu biv{e Jugoslavije i to pod svaku cijenu. Dvije zapadne republike, u najgorem ali kompromisnom rje{enju, predlaù tzv. labavu konfederaciju, a najvi{e su zainteresirane za potpunu nezavisnost. Ni{ta drugo, pogotovo unitaristi~ko, ne }e prihvatiti pod svaku cijenu. Druge republike se ne snalaze ili su uz velikosrpske ideje (Crna Gora), ili su za status quo, {to je produàvanje neodrìvog. Velike sile su pomno pratile doga|anja u Jugoslaviji. Prièljkivale su da ostane jedinstvena, demokratskog ure|enja, tr`ne privrede, prema modelima zapadnih drà- va. Me|utim, ne predvi|aju ba{ ni{ta za slu~aj da do|e do oruànog nametanja ve-

* V ~au osamosvajanja minister za obrambo Republike Hrva{ke.

269 likosrpskih ideja i rje{enja. Njihova procjena mogu}e ve}e ratne katastrofe na jugo- slavenskom prostoru nije dolazila u obzir, jer kada se bez topova ru{i "sovjetsko car- stvo", za{to bi onda u relativno liberalnoj Jugoslaviji do{lo do ve}ih nevolja? Tako moèmo zna~ajno isklju~iti utjecaj velikih sila, bar za tada{nje vrijeme, i ostati u procjenama unutra{njih ~imbenika za predvi|anje razvoja situacije. Dobra je bila procjena da }e se i pored svega sve razvijati na osnovi na{ih unutra{njih odnosa. Da mi se ne bi predbacilo kako se sluìm naknadnom pame}u, èlim upozoriti da sam 27. prosinca 1990. godine u prijedlogu plana obrane Republike Hrvatske, na osnovi neoborivih argumenata, ustvrdio kako se jugoslavenska kriza ne }e okon~ati bez oruànog sukoba, pri }emu je Hrvatska u osobitoj opasnosti (oruàna pobuna). Kao glavne, ali ne i jedine argumente te tvrdnje naveo sam: ocjene srpsko- crnogorskog vrha, u punoj suglasnosti s armijskim unitaristi~kim vrhom, da su njihove represivne mogu}nosti apsolutno nadmo}ne. Drugo, vanjski politi~ki ~imbenici podr- àvaju Jugoslaviju, naravno druga~iju od velikosrpskog projekta. Procijenili su i to da je malo vjerovatna uspostava eventualnog savezni{tva izme|u nekih republika. Bora Jovi}, predsjednik Predsjedni{tva SFRJ, u svojem dnevniku biljeì: "oni nisu slo`ni i takvi }e vje~no i ostati". Me|utim, odnosi snaga u Jugoslaviji bili su mnogo sloèniji od jednostavnog zbra- janja ljudi, tenkova, aviona itd. Bili su sposobni i za takvu procjenu, no vjerovali su kako se drugi ne}e dosjetiti svih tih i drugih mogu}nosti, bar za stanovito vrijeme. Ako brzo djelujemo sve moèmo dovesti pred svr{en ~in kaè general Veljko Kadijevi} (Moje videnje raspada). No, problem je bio u tome {to se brzo nije moglo djelovati, pa su onda i sve druge predpostavke umi{ljene nadmo}i nestale. To brzo djelovanje armijski vrh je vidio u iznenadnom razoruàvanju TO republika Slovenije, Hrvatske i BiH. U autonomnim pokrajinama (Srbija ih je ukinula) razoru- ànje TO je u~injeno jo{ ranije, osobito na Kosovu. Hrvatsku TO razoruàvaju izme|u dva kruga prvih demokratskih izbora, pod opravdanjem da je tako potrebno postupiti kako bi se oru`je bolje ~uvalo. Ipak mislim da su politi~ka vodstva, i ona koja su silazila s vlasti i ona koja su dolazila, dosta mirno prihvatila to nasilje nad TO, vjeruju}i da se tim ni{ta bitno ne mjenja. Slovenija je bila mnogo opreznija i dobrim dijelom je ostala u posjedu svog oru`ja TO. Dakle, unitaristi su i{li idejom da silom oru`ja i drugim pomo}nim na~inima ostvare svoje ciljeve. Me|utim, nisu shvatili da JNA kao vi{enacionalna i vi{erepubli~ka sila apsolutno nije sposobna za nekakva unutarnja ratovanja. JNA je po eventualno izvr{enoj mobilizaciji u Sloveniji 90% bila slovenska, u Hrvatskoj 84% hrvatska, u BiH 70% bo{nja~ko- hrvatska. Mirnodobski kadar JNA na teritoriju ovih republika je bio 75% nesrpskog po- rijekla. Takva struktura u unutra{njim sukobima u kojima se ba{ razrje{avaju nacionalni, republi~ki i privredni problemi, apsolutno je nesposobna. Ona se i na najmanjim te{ko}ama sama uru{ava, a na antiunitaristima je da to pospje{e i pametno vode. Ni Srbija nije bila spremna da kao republika razvije svoju vojnu silu, ni uz svestranu podr{ku upravlja~kog vrha JNA (rekao sam kakva je bila JNA). Srbija za dugi niz

270 godina nije bila spremna za rat van Srbije. Srbiji su mogli posluìti za oruàno nasilje jedino srpski radikali, pokrenuta oruàna pobuna u Hrvatskoj i BiH i razne paravojne formacije koje je Slobodan Milo{evi} osposobljavao kao snage @arka Ra`njatovi}a- Arkana, Mirka Jovi}a, kapetana Dragana i drugih. Te snage nisu bile dovoljne za ostva- rivanje velikosrpskih ciljeva, pa su u jesen 1991. godine poku{ali izvr{iti mobilizaciju rezervnog sastava JNA u Srbiji i krenuti u rat za unitarnu Jugoslaviju ili Veliku Srbiju. Taj naum je za JNA i velikosrpsko vodstvo katastrofalno zavr{io. Sve takve jedinice obi~no bi se raspale jo{ u prilazu frontu i sve do 1993. godine Srbija ne poku{ava na taj na~in djelovati. Tek te godine ponovno djeluje sa svojim rezervistima u Isto~noj Bosni. Ta su djelovanja po~ela i zavr{ila s velikim zlo~inima protiv Bo{njaka. S druge strane imali smo izgra|ene TO Slovenije i Hrvatske, istina djelimi~no ili potpuno su bile razoruàne. Oru`je je va`no ali ne i presudno. Motivacija ljudskog ~imbenika i u Sloveniji i u Hrvatskoj bila je apsolutna. Ta ~injenica je bila presudna u ovakvom rasplitanju krize, jer oru`je nije problem kada imate kvalitetan i motiviran ljudski ~imbenik. Su{tina plana obrane Republike Hrvatske koji sam predlagao 27. prosinca 1990 godine je u tome da se postupno izgradi nov obrambeni sustav, da se u tom pogledu izjedna~e i neki brojni odnosi na tlu Jugoslavije, i uz to da je na{a motiviraju}a vrijednost neusporedivo bolja; moèmo izbje}i razaraju}i rat ili ga svesti u manji kra}i sukob, pri }emu ishod nije dolazio u pitanje. S takvim odnosom vojnih snaga i njihovim sposobnostima u{lo se u oruàne sukobe. I najmanje obavije{ten politi~ar, pa i obi~an gra|anin, a da ne govorimo o vojnom profesionalcu, lako je mogao procijeniti kakvi izhodi u vojnom sukobu slijede.

Da li se mogao izbje}i unutarniji rat?

Sude}i prema postavljenim opcijama te{ko je bilo izbje}i oruàni rasplet. Velike sile podràvale su opstanak Jugoslavije po strategiji Ante Markovi}a, predsjednika SIV-a. Cilj je bio demokratski razvoj, tr`na kapitalisti~ka privreda uz veliku pomo} Zapada. Tu strategiju nitko u Jugoslaviji, osim pojedinih grupa, nije prihva}ao. Bitno je da unitaristi nisu ni poku{ali razmatrati tu strategiju. I ona je propala prije nego {to je temeljitije definirana. Usu|ujem se re}i da su velike sile, osobito SAD, imale vrlo dobar uvid u stanje u Jugoslaviji, ali nisu znali to {to vide i rije{iti. Zavaravali su se u pogledu nekih liberalnih pojava u ìvotu zadnjih desetak godina Jugoslavije. Ostalo je da u razvijenoj krizi zapadne republike krenu putem svojega potpunog osamostaljenja, a snage unitarizma da krenu na spre~avanje tog osamostaljenja i paralelno s tim ostvarivanja svojih koncepcija (unitarne Jugoslavije na principima ure|enja iz pedesetih godina, ili Velike Srbije bez Slovenije i zapadnog dijela Hrvatske). Na taj na~in dolazimo do kona~nog odgovora da li je bilo mogu}e izbje}i oruàni sukob? Naàlost, nije ga bilo mogu}e izbje}i i to je bilo dosta jasno i prije propasti nekih drugih opcija.

271 Potreba savezni{tva u otporu unitarizmu?

Makar je politi~ki balans odnosa snaga od po~etka bio izjedna~en, problem op}eg balansa nije bio povoljan za zapadne republike ni organizacijski ni vojnotehni~ki. I za jedno i za drugo trebalo je uspostaviti kontakte kako politi~ke tako i vojnoobrambene. Predstavnici Slovenije i Hrvatske, osobito oni koji su bili zaduèni za vojno-policijski sektor, vrlo rano su po}eli uskla|ivati svoje pripreme. Zapravo odmah, u listopadu 1990., da bi ve} 20. sije~nja 1991. godine sastavili ~uveni papir sporazuma koji su potpisala 4 ministra. Posebno ga ne spominjem jer je davno objavljen. Istina, Beograd je brzo do{ao u posjed tog dokumenta. Objavljivanje tog dokumenta donijelo je daleko vi{e koristi nego {tete. Vidjeli su u Beogradu da se ne {alimo, da se pripre- mamo, da nismo bez oru`ja, a znali su za sve svoje vojne slabosti. Slovenija i Hrvatska su mogle mirnije i s ve}im pouzdanjem dalje voditi razgovore i pripremati se za obranu. Duga je pri~a kako je teklo zajedni~ko pripremanje obrane. Tvrdim da je to bio vrlo velik posao i odli~no obavljen. Na{e vojne pripreme poticale su na svoj na~in i politi~are i dràvne institucije da se slobodnije i odsudnije postave u razrje{avanju krize. Puno kontakata je ostvareno izme|u odgovornih ljudi politike i dràve Slovenije i Hrvatske. Istina, nije dolazilo do formalnih sporazuma o vojnom i svakom drugom savezni{tvu. Osobno sam mislio da to i nije potrebno. Bio je va`niji ozbiljan usmeni dogovor, nego nekakav papirnati sporazum potpisan, formalno ovjeren i u datom trenutku zaboravljen. Ja sam se u to doba jo{ uvijek zanosio procijenom da su odnosi u savezni{tvu sa Slovenijom ne{to {to je prirodno, {to se podrazumijeva. Naàlost nije bilo tako. Ne vjerujem da bi bilo druga~ije da su i sklopljeni formalni sporazumi. Drugo od ~ega sam polazio, bila je ~injenica da je nama, Hrvatskoj, to savezni{tvo trebalo neusporedivo vi{e nego Sloveniji. Mi smo imali oruànu pobunu koja je kon- trolirala blizu jedne tre}ine Hrvatske Srbija neposredno grani~i s Hrvatskom i uza sva saznanja o nesposobnosti JNA i Srbije za veliku vojnu akciju, ipak sam morao imati respekt u neko mogu}e iznena|enje. Slovenija se mogla obraniti sama i to se pokazalo kao ispravno predvi|anje. Pojavila se i nova, do tada, nepoznata opcija. Znalo se za Tu|manova stajali{ta o BiH, da ona kao dràva nije odrìva. Dr. Franjo Tu|man je vjerovao da jedino nagodba sa Srbijom moè razrije{iti krizu; da Srbija i Hrvatska drè klju~e svih problema, a da svi ostali pri tome imaju sporedne uloge, te da }e se ostali morati podrediti onome {to Srbija i Hrvatska odlu~e. U takvim se stajali{tima krije klica koja je dovela do odstupanja Hrvatske od mogu}ega i djelo- tvornog savezni{tva sa Slovenijom. S obzirom na problem Bosne i Hercegovine, Tu|man je zastupao ideju njezine podjele. Muslimanima bi bila zajam~ena nekakva (ili nikakva) prava. Oni bi se morali opredijeliti za Srbiju ili Hrvatsku, ili bi morali pristati na to da se koncentriraju na desetak postotaka teritorija BiH. Milo{evi} je vje{to odigrao tu poker partiju. Dao je nade Tu|manu da se mogu

272 stvoriti i Velika Srbija i malo manja Velika Hrvatska, i to ga je odvelo na stra{an put ~etverogodi{njeg rata koji prakti~no ni danas nije zavr{en. Zbog takvih ideja i njihovog sprovo|enja vojna suradnja sa Slovenijom je u odlu- ~nom trenutku odbijena od strane Tu|mana. Zabranio je bilo kakvo djelovanje u sprovo|enju planova zajedni~ke paralelne obrane. Slovenija se lako obranila. Temeljito je porazila JNA. JNA se i sama sru{ila ve} sam rekao iz kojih razloga, no pobjeda slovenske obrane je pod bilo kojim razmatranjem neupitna. Kasnije je dogo- voreno povla~enje djela JNA iz Slovenije, to je ono {to je ostalo od nje, poslije poraza. Takav dogovor je opravdano i normalno rje{enje. Nije bilo potrebno nikakvo kom- pliciranje ve} zavr{enog posla. JNA je odvukla u BiH, a djelimi~no i Hrvatsku samo manji dio svoje opreme. Prikrivali su svoju zaprepa{~enost porazom. Odvoènjem opreme iz Slovenije htjeli su pokazati da ipak nisu poraèni. Neki u Hrvatskoj, osobito pokojni Tu|man, {to sada ponavljaju neki njegovi istomi{ljenici, govore kako je to bio dogovoreni oruàni sukob, fingirani, operetni. Tu|man kaè: "Nismo se dali uvu}i u taj sukob, bila je to zamka." I pri tome se ne daje ni jedan suvisli argument za takvu tvrdnju. Da je i bilo stanovitog dogovora po onome kada Bora Jovi} kaè: "...ma bre neka idu ti Slovenci samo nam smetaju". U stvari to vjerovanje je bila strahovita zamka u koju je Tu|man dragovoljno uletio iz sasvim drugih razloga. Odlaskom Slovenije Hrvatska je ostala bitno oslabljena. Predsjednik Tu|man, da bi se opravdao od mogu}eg poraza, proglasio je da nije vrijeme za obra~un s JNA, da je ona tre}a sila u Evropi, da bi nas pregazila. Takve tvrdnje imale su za cilj sprije~iti bilo kakve poslove koji bi iritirali Beograd. Traìo je savr{en mir. Zahtijevao je: "Ne talasaj dok ja vodim pregovore i postièm nagodbe." Sve je to bilo potrebno samo zato da s Milo{evi}em dogovori podjelu Bosne i Her- cegovine, a general Kadijevi} }e igrati onako kako mu Milo{evi} bude diktirao. Ipak je Milo{evi} u jesen 1991. godine dozvolio generalu Kadijevi}u da se oproba u udaru na Hrvatsku, pa ako bude uspje{no Srbija }e dobiti vi{e, a ako se doìvi slom ostaju druge ve} dobro dogovorene opcije s Tu|manom. Agresija na Hrvatsku je stra{no upla{ila Tu|mana. Bio se posve izgubio. Uni{tio je sve {to bi se moglo nazvati pripremljenost obrane. U jednom nevi|enom kaosu po~ela je obrana i samo zahvaljuju}i velikoj motivaciji vojske i prethodno preuzetom oru`ju od JNA (i to smo uspjeli neposredno prije glavne agresije bez velikih problema, i da to nismo u~inili protiv volje Tu|mana situacija za Hrvatsku bila bi vrlo te{ka, da ne kaèm neizvjesna). Ubrzo je JNA na frontovima u Hrvatskoj poraèna, pa se Milo{evi} vratio na rezervnu opciju, karta{ku igru s Tu|manom, koja je zavr{ena onako kako je zavr{ena, a nije zavr{ena ni do danas. Propu{tene prilike u ratu te{ko se popravljaju. Slovenija je vodila svoju dràvnu i vojnu politiku vrlo dobro. Da toga nije bilo ne bi joj mnogo pomogao njezin specifi~ni geostrate{ki poloàj. @ao mi je {to takve ideje nisu prihva}ene u Hrvatskoj. Rat ne bi trajao duè, vjerojatno samo do kraja prve polovine 1992. godine, to je bilo mogu}e egzaktno dokazati, i na nizu sastanaka argumentirano dokazano. Svi parametri te pro- cjene i tog zaklju~ka bili su poznati i ni onda ni sada nisu argumentirano osporeni.

273 Propu{tena je prilika da u vrijeme kampanje JNA na Sloveniju nismo rije{ili ukupan sukob u na{u korist. Shod bio bi vi{e nego poznat, pozitivan. ^estitam cijelom slovenskom narodu i njegovom politi~kom i vojnopolicijskom vodstvu {to su kontinuirano vodili dosljednu politiku i zapo~eli svoj novi razvoj od samog po~etka 1992. godine, a napredak u tom vrijemenu vidi se u Sloveniji na svakom koraku.

Summary

The Slovene-Croatian Independence Linkages

Martin [pegelj

The author ascertains in his contribution that the deviation of Croatia from the original Slovene-Croatian military-defence agreement was based upon the views of the president of The Republic of Croatia Franjo Tu|man. Tu|man was of opinion that the only factors for solving the Yugoslav crisis were Croatia and Serbia while all others had a secondary role. Because of that Croatia refused in the crucial moment military cooperation with Slovenia, which then defended its own self, and thoroughly defeated the Yugoslav People's Army.

274 Jelko Kacin*

VLOGA MEDIJEV V OSAMOSVOJITVENI VOJNI

Boj za interpretacijo je pri vsakem dogodku izredno pomemben. Tega smo se zavedali, tega se vedno zavedajo in to je klju~no vpra{anje, na katerega je treba dati odgovore prej, predno jih za~nemo sporo~ati v javnost. Zato se mi zdi, da je danes, ko se spominjamo desete obletnice osamosvojitve, treba ravno zaradi te bitke za interpretacijo povedati nekaj na~elnih stvari. Slovenija se je svojega projekta osamosvajanja lotila zelo legalisti~no. Sloveniji je {lo za to, da dokaè kontinuiteto. Dokazovala je, da svojo legitimnost, svojo samostojnost gradi iz obstoje~ega pravnega sistema. Prav na tem smo gradili in navedel bom nekaj konkretnih primerov. Na podlagi Zakona o splo{ni ljudski obrambi ter dru`beni samoza{~iti se je poiskala re{itev. To je bila Narodna za{~ita, s katero smo zakonito vzpostavili nadzor nad Teritorialno obrambo, ki ni bila ve~ nadzirana iz na{e strani, glede na to da se ji je vsiljevala druga~na poveljni{ka struktura. In prav pri vsaki odlo~itvi smo se zelo trudili, da bi bila ~imbolj legitimna. Tudi ko je {lo za vpra{anje plebiscita, je bilo klju~no vpra{anje, ali voljo potrdimo na plebiscitu ali ne. Ko je dozorelo spoznanje, da je to potrebno, je bilo drugo vpra{anje, s kak{no ve~ino. Ko smo se poenotili, da je potrebna dvotretjinska ve~ina, smo ravno s kvaliteto odlo~itve, s tako {irokim konsenzom dokazovali, da gre za dolgoletno voljo ljudi. S tem ne èlim poudarjati pomembnost prej{njega reìma, ampak govorim o tem, da smo se od vsega za~etka zavedali pomena bitke za interpretacijo in smo svojo osamosvojitev znali utemeljevati in to seveda tudi prepri~ljivo ponujati doma~i in svetovni javnosti. Drugo klju~no vpra{anje, ki je bilo pomembno za na{o osamosvojitev, je bila odsotnost ne~esa, ~emur bi v prej{njih ~asih rekli sekta{enje. Navedel bom nekaj primerov. Postal sem namestnik sekretarja za obrambo, ~eprav sem na prvih demokrati~nih volitvah kandidiral na listi Zveze socialisti~ne mladine Slovenije. êprav je bila to Demosova vlada, se je znotraj na{lo kar nekaj pozicij, na katerih je lahko sodelovala tudi takratna opozicija. Tudi Zoran Thaler iz iste stranke je bil namestnik sekretarja za zunanje zadeve. Skratka, vzpostavilo se je obmo~je sodelovanja, ki je bilo najbolj prepri~ljivo prav na podro~ju Manevrske strukture Narodne za{~ite. Naj povem, da so bili za na~elnike Narodne za{~ite v nekaterih pokrajinah imenovani ljudje, ki so opravljali funkcijo pomo~nika poveljnika za politi~no delo, v klasi~nem besednjaku bi rekli politkomisar. Partijski ljudje so nosili klju~ne funkcije v nekaterih pokrajinah, ko je {lo za Manevrsko strukturo Narodne za{~ite. To pomeni, da smo se na eni strani zavzemali za kontinuiteto in na drugi strani za participacijo. Izkoristil bom dejstvo, da s

* V ~asu osamosvajanja namestnik republi{kega sekretarja za ljudsko obrambo, republi{ki sekretar za informiranje / minister za informiranje Republike Slovenije.

275 svojim prispevkom sodeluje tudi moj prijatelj Martin [pegelj, ki je vodil obrambne priprave na hrva{ki strani in bom ravno na tem primeru pokazal razliko. Ko sva se z Martinom pogovarjala kak mesec pred osamosvojitvijo v Zagrebu, takrat, ko so na hrva{ki strani prvi~ pokazali, kje bodo kontrolne to~ke na mejnih prehodih med Hrva{ko in Slovenijo, sva govorila tudi o njihovi oboroèni strukturi. Martin mi je takrat pokazal prvi izvod revije Zbor narodne garde in mi razlagal o njihovem modelu Zbora narodne garde, ki jo bodo ustanovili na novo. Spra{eval sem ga, ~emu je to potrebno, zakaj ne uporabijo strukture Teritorialne obrambe, ki jo vendar imajo na voljo. Njegov odgovor je bil, to pri nas ne gre, Hrva{ka demokratska skupnost (HDS) tega ne dovoli. Posebno vpra{anje je seveda bilo, kdaj se lotiti na{ega projekta. Projekt mediji je bil trinajsti, zadnji projekt. (Mogo~e je bila è {tevilka 13 pomenljiva, ~e{ da za nas ne pomeni kaj posebno dobrega. Recimo, ru{ilec Koper je bil v jugoslovanski vojni mornarici ozna~en s {tevilko 13. [tevilka 13 je pri{la takrat oktobra 1991 v spremstvu Galeba v Koper, ko so odpeljali jugoslovansko vojsko iz Slovenije.) Skratka, kako se pravzaprav lotiti projekta, je bilo klju~no vpra{anje v tistem trenutku. Kmalu po sre~anju predsednikov republi{kih predsedstev aprila 1991 na Brdu, ki je medijsko klavrno odmevalo, je pri{lo do razmi{ljanj, da je treba za~eti priprave za rekonstrukcijo vlade. Takrat smo se za~eli pogovarjati o tem, da se preselim iz Sekre- tariata za obrambo v Sekretariat za informiranje in takrat so se za~ele tudi intenzivne priprave za uresni~itev projekta medijev. Od takrat dalje sem se kar nekajkrat oglasil na Sekretariatu za informiranje pri takratnem sekretarju Stanetu Stani~u, se z njim pogovarjal o tem, kako stvari te~ejo in posku{al ugotoviti, kaj je pripravljeno. Ocena je bila, da je relativno malo pripravljenega. Zato smo, oziroma je predsednik takratne Demosove vlade, Lojze Peterle, ~akal primeren trenutek. Nastopil je takrat, ko smo sprejeli Zakon o obrambi in za{~iti in Zakon o voja{ki dol`nosti in sem lahko mirne du{e od{el iz Sekretariata za obrambo. Opravljena je bila rekonstrukcija vlade. Br` po rekonstrukciji sem formalno prevzel resor, kjer sem pravzaprav imel tri klju~ne naloge. Prva naloga je bila ustanovitev prve Slovenske tiskovne agencije. Imeli smo relativno malo ~asa in smo se deloma u~ili tudi pri hrva{ki strani. Ugotovili smo, da je stvar nekompatibilna, saj je bila tam medijska struktura v popolnem sozvo~ju s HDS. Pri nas pa, mislim, ni bilo urednika ali novinarja, ki bi pristal na tako funkcijo Slovenske tiskovne agencije. Zato ta model v na{em primeru ni mogel biti uporabljen. Naslednje je bilo vpra{anje organiziranja tiskovnega sredi{~a, tako da bi servisirali dogajanje, ki smo ga pri~akovali. Glede na to, da je bila izdelana dovolj realna ocena mo`nih scenarijev od najbolj optimisti~nega do najbolj ~rnega, je bilo jasno, da ne potrebujemo samo tiskovnega sredi{~a, ampak tudi ve~ mo`nih lokacij za tako delovanje. Treba je bilo razmi{ljati o razli~nih opcijah. Poskrbeti je bilo treba {e za tako vzdrèvanje tiskovnega sredi{~a, da bi dopisniki iz tujine lahko ostali v Ljubljani in spremljali vse, kar bi sicer sami videli na terenu. Nismo se bali tega, da bi hodili po terenu in zase kaj izvedeli. @eleli smo se izogniti temu, da pri svoji pretirani vnemi ne bi opravili izvidni{kega potrjevanja aktivnosti

276 JLA. Nismo èleli, da bi JLA pogledala CNN in imela to~no poro~ilo o tem, kaj se z njo dogaja na boji{~ih. To je bila poanta vsega tega dogajanja. Zato smo na~rtovali tiskovno sredi{~e in vsaj tri tiskovne konference na dan, da ne bi klju~ni dopisniki iz tujine begali po Sloveniji in poro~ali o tistem, kar je bila na{a naloga. Tretja zadeva, ki je bila klju~na, je bilo vpra{anje elektronskih medijev. To so mediji, s katerimi lahko komunicira{ z javnostjo v realnem ~asu in tu se je pravzaprav najve~ in pravo~asno dogajalo. @e pred plebiscitom smo poskrbeli za to, da so elektronski mediji {e kako odlo~ilno vplivali in pomagali ljudem pri razmisleku in odlo~itvi. Tak primer je bil posnetek, ki smo ga odstopili nacionalni televiziji, napravili pa smo ga sami in je govoril o preizku{anju novega oro`ja, ki ga je dobila Teritorialna obramba. Ne samo, da smo oro`je imeli, to oro`je smo preizkusili in preizkus posneli s kamerami. Dokazali smo, da imamo protioklepno oro`je, ga uporabljamo in da to oro`je prebije oklep tanka. S po~asnim posnetkom smo kazali, kako ta izstrelek pre- bija oklep. To smo pokazali pred plebiscitom. Seveda se je takoj zgodilo vsaj troje. Najprej se je Slovencem dvignil adrenalin in to je bil dokaz, da mislimo resno in da zgodbe o osamosvojitvi niso prazno govorjenje. Druga stvar je bila takoj{nja reakcija Beograda. Ugotovili so, da kr{imo zvezne predpise in tihotapimo oro`je. Tudi takratna opozicija ni bila prav ni~ prizanesljiva do nas, tistih, ki smo poskrbeli za to. Skratka, {lo je za boj, za interpretacijo in ta primer navajam zato, da bi pojasnil, za kaj je pravzaprav {lo. Postavlja se vpra{anje, koliko denarja je {lo za nakup oro`ja. ê bi takrat priznali, kako malo denarja smo porabili zanj, bi bili vsi efekti, ki smo jih s tem èleli dose~i, brezpredmetni in neproduktivni. Nobene mo`nosti in potrebe ni bilo, da bi govorili o resni~nih zneskih. ê se prav spominjam je {lo za dva milijona dolarjev in ~e bi povedali, da se s takim denarjem oboroùjemo, potem bi bilo vseh teh priprav v hipu konec. Naj se vrnem k medijskim pripravam na osamosvojitev. Na Sekretariatu za informiranje smo na~rtovali, naj se za~no tiskovne konference deset dni pred dnevom osamosvojitve in se nadaljujejo najve~ deset dni. Zavedali smo se, da pozornosti svetovne in doma~e javnosti ni mogo~e obvladovati in pritegovati dlje ~asa. Zato smo na prvi tiskovni konferenci v dogovoru z najo`jim vodstvom sporo~ili, da bo slovesnost ob razglasitvi samostojnosti 26. junija 1991 zve~er in napovedali to~no uro. To je bila tista ura, ko so migi preletavali Ljubljano na slovesnosti pred slovensko skup{~ino. To sporo~ilo je bilo posredovano tudi zato, da bi prikrili pravi datum dogodka, ki je bil dan pred tem, oziroma na ve~er pred tem. Kar pa zadeva medijsko podporo, moram povedati, da smo se tudi glede elektronskih medijev odlo~ili, da se upo{tevajo vsi scenariji. Zato je bila vsa mobilna tehnika radia shranjena zunaj Ljubljane v gasilskem domu na Igu, vsa mobilna tehnika nacionalne televizije pa je bila na svetovnem prvenstvu v kajaku in kanuju v Tacnu in smo jo {ele zadnji dan, 25. junija dopoldne, ko je bilo jasno, da bo v skup{~ini razgla{ena neodvisnost Republike Slovenije, pri- peljali v Ljubljano. Obstajale so tudi re{itve, da tehnika deluje iz Polj~ ali iz druge lokacije, skratka scenarij je bil pripravljen. Drugo pomembno vpra{anje je seveda bilo, kaj pravzaprav tujcem povedati ob raz-

277 glasitvi samostojnosti. Tu bi omenil Primorsko. Primorska {e danes reagira zelo ~ustveno in ima ob~utek, da se ne priznavajo njena obrambna prizadevanja è 26. junija popoldan, ko je general Marjan âd v èlji, da pride pravo~asno na mejo, poslal svoje enote proti zahodni meji. V Ljubljani tega takrat nismo priznali. Sam sem zanikal kakr{nekoli voja{ke premike in govoril o teàvah zaradi kolon turistov ipd. Hoteli smo sve~ano razglasiti dràvo Slovenijo, spustiti stare simbole in dvigniti nove. Potem pa, ko se za~ne odvijati ~rni scenarij, pojasnjevati za kaj gre. Klju~no vpra{anje je bilo vpra{anje novinarja, kako gledamo na dràvljansko vojno, odgovor pa je bil: "To ni dràvljanska vojna, to ni notranji obra~un znotraj Jugoslavije, to je napad nedemokrati~ne dràve, Beograda, na novo, pravkar razgla{eno samostojno dràvo, ki nadzoruje svoje dràvne meje, ima svoje dràvne simbole in je do tega pri{la po demokrati~ni poti, po zaslugi plebiscita, to~no {est mesecev, to se pravi v roku, ki je bil izglasovan na plebiscitu." In to je potem zgodba o interpretaciji, ki gre naprej. Na{e osamosvojitve ne bi bilo brez medijske podpore, ne bi je bilo predvsem brez elektronskih medijev, ki so poro~ali o realnem ~asu. Pri tem pa moram re~i, da smo se trudili predvsem na tehni~ni ravni, kajti urednikom pripovedovati, kaj se bo zgodilo in kaj bi bilo dobro delati, je najbolj neproduktivno. To vedo vsi novinarji. Zato so bila vsa prizadevanja, da bi lokalne radijske postaje in urednike pravo~asno pripravili in jim dopovedali, da se lahko zgodi tudi najbolj ~rn scenarij, precej prazna. Je pa res, da so potem, ko je do tega scenarija pri{lo, uredniki razumeli, za kaj gre in so se aktivno in produktivno vklju~ili v projekt. Ko sem odhajal na sekretariat za informiranje, je bilo jasno, da bo z naslednjo rekonstrukcijo na{e vlade oziroma izvr{nega sveta to ministrstvo oziroma sekretariat ukinjen. Predvideno je bilo, da imamo Sekretariat za informiranje najve~ {est mesecev, kajti take institucije potem preprosto ne bi potrebovali. Potem pa se je vse odvijalo tako, da smo ~akali mednarodno priznanje, potem ameri{ko priznanje, pa priznanje OZN, oziroma ~lanstvo v njej, do konca leta 1992, do naslednjih demokrati~nih volitev. Opravljal sem pomembno funkcijo in mnogi poveli~ujejo moje zasluge. Rad bi rekel, da sem bil samo najbolj izpostavljen med vsemi. Sre~na okoli{~ina je bila, da sem o stvareh, ki sem jih prej eno leto delal v sekretariatu za obrambo, vedel veliko, o tem, kaj se je dogajalo na notranjih zadevah, skoraj toliko, tako da smo lahko potem na tej osnovi v realnem ~asu improvizirali v splo{no dobro.

278 Summary

The Role of the Media in the Independence War

Jelko Kacin

Slovenia has legally carried out its independence. All along Slovenia has been proving and explaining the home and foreign public that the Slovenes have brought and preserved their fundamental right of self-determination when entering the first as well as the second Yugoslavia. On the basis of that right Slovenia assured and took over before the attainment of independence complete control over the police and the territorial defence. The right of self-determination, expressed at the plebiscite, united Slovenes irrespective of political orientation. In the frame of the preparations for independence a special project existed, and within its frame a sub-project Media that carried the number 13. The people preparing independence have on the basis of thorough analyses of attainment of independence of the Baltic States established that the struggle for interpretation of events is crucial. Thus the Slovenska tiskovna agencija (The Slovene Press Agency) was founded, and a press centre prepared for servicing the events. For the sole event of proclaiming independence of the Republic of Slovenia reserve locations were ready. For the case of aggression all mobile technology of the national radio and television were in due time removed from Ljubljana. The course of Slovene attainment of independence, particularly the war for Slovenia, has shown how thorough and successful the preparations were. The then Secretariat for Information managed with the help of Slovene media and foreign reporters to mediate to Slovene and foreign public the Slovene viewpoint in an argument and transparent manner. The international community became on the basis of media presentation favourably disposed towards Slovene independence, which eventually resulted in a fairly expeditious international recognition of Slovene independence.

279 prazna

280 Miha Brejc*

VLOGA VARNOSTNO INFORMATIVNE SLU@BE V ^ASU OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE

Tajne slu`be povsod po svetu vzbujajo pri ljudeh strah, nezaupanje ali vsaj nela- goden ob~utek. V socialisti~nih dràvah pa so imele te slu`be {e posebej negativno vlogo, saj so pod krinko za{~ite socialisti~nega sistema masovno kr{ile temeljne ~love- kove pravice, in kar je {e huje, vse to so po~ele z blagoslovom in po naro~ilu oblastnikov, ki so se navzven sku{ali prikazovati kot najve~ji demokrati, ki jim je skrb za dobro ljudi najpomembnej{a naloga. V Sloveniji je tak{no negativno vlogo imela Slu`ba dràvne vamosti (SDV). S procesi demokratizacije v Evropi pa se je poloàj teh slu`b hitro spremenil. V tem prispevku bom strnjeno predstavil delovanje slovenske tajne slu`be v obdobju od padca berlinskega zidu do mednarodnega priznanja Slovenije kot samostojne dràve.

II.

Slu`ba dràvne varnosti je bila osovraèna slu`ba, bila je tisti del dràvne uprave v Republiki Sloveniji, ki je bila po padcu berlinskega zidu najpogostej{a tar~a napadov javnosti. Tak{en odnos javnosti je razumljiv, saj ljudje niso pozabili strahu, ki jim ga je SDV poganjala v kosti v preteklih desetletjih. Ena zadnjih akcij SDV v tistem ~asu je bila aretacija Janeza Jan{e oziroma ~etverice (JBTZ). SDV je sicer, tako kot vsa leta do tedaj, imela letni delovni na~rt, v katerem je prevladovala notranja problematika. Velika ve~ina od skoraj 600 zaposlenih se je ukvarjala z notranjim sovra`nikom, kamor so uvr{~ali tudi vse druga~e misle~e, vse tiste, ki so vsaj malo podvomili v obstoje~o ureditev ali njene voditelje. Kako zakore- ninjena je bila logika delovanja SDV se vidi tudi po programu dela za leto 1990, v katerem so bili {e vedno predmet obdelave mnogi vidni predstavniki Demosa, ~eprav so tedaj è prevzeli pomembne dràvne funkcije. Dogodki v Nem{ki demokrati~ni republiki, Romuniji, ê{ki in drugod so mo~no skrbeli uslu`bence SDV. Bali so se, da bo tudi v Sloveniji pri{lo do razkrivanja agentov in njihovega umazanega po~etja, bali so se odpiranja tajnih arhivov, bali so se

* V ~asu osamosvajanja na~elnik prenovljene Slu`be dr`avne varnosti / direktor Varnostno informativne slu`be.

281 kazenskega pregona in besa ljudskih mnoìc. [e pred volitvami leta 1990 je takratni na~elnik SDV Ivan Erèn ukazal uni~enje precej{njega dela tajnih arhivov, nato pa se sam umaknil v Beograd, kjer je postal funkcionar v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve. Ko je na prvih demokrati~nih volitvah zmagal Demos, se je strah uslu`bencev SDV {e pove~al. SDV je prakti~no prenehala s svojo aktivnostjo in ~akala, kaj se bo zgodilo. Za razliko od drugih dràv, nova slovenska oblast zoper SDV ni izvajala nobenih posebnih ukrepov, nikogar ni preganjala, zoper nikogar niso bili uvedeni pre- iskovalni postopki, skratka, v nasprotju s tem, kar se je v tistih ~asih dalo prebrati v ~asopisih, ~e{ da bo prevladal revan{izem, se nikomur od teh ljudi ni ni~ zgodilo. Edini poseg v SDV je bil odvzem oro`ja, uveden pa je bil tudi parlamentarni nadzor.

III.

Mesto na~elnika SDV sem na povabilo tedanjega notranjega ministra Igorja Bav- ~arja prevzel 1. novembra 1990. To je è bil ~as priprav na plebiscit o samostojnosti Slovenije, pogajanja politi~nih vrhov republik in vrha federacije so se neuspe{no odvijala, napetosti v Jugoslaviji pa so se pove~evale iz dneva v dan. SDV je bila v tem ~asu dezorientirana, pasivna, pozabljena od svojih nekdanjih politi~nih {efov, po drugi strani pa ji nova demokrati~na oblast ni zaupala. V takih razmerah je bilo treba poiskati odgovore na vpra{anja, ali SDV razpustiti ali reorganizirati, kje dobiti nove usposobljene ljudi, koga odstraniti iz SDV, kako oblikovati pravne podlage za delo SDV, kak{en naj bo status zaposlenih itd. SDV je bila v prej{nji dràvi tipi~na politi~na policija, formalno sicer del dràvne uprave, dejansko pa nedotakljiv instrument vrha zveze komunistov. Njeno delovanje kot dràvnega organa ni bilo podrejeno nadzoru parlamenta, sodstva ali javnosti. Edi- na oblast, ki so jo v SDV priznavali, ni bila vlada ali parlament, ampak vrh zveze komunistov. Vsakokratni predsednik Predsedstva CK ZKS je bil v stalnem, neposrednem stiku z na~elnikom SDV, bil je tudi edini pravi odredbodajalec za vse klju~ne akcije SDV. SDV je imela tudi tesne stike s protiobve{~evalno slu`bo jugoslovanske vojske (JLA) in je ob~asno izvajala akcije po njenem naro~ilu ali skupaj z njo. SDV je delovala v interesu politike in proti ljudem. Za svoje delo ni imela pravne podlage, razen ~e sem {tejemo tajne uradne liste. SDV po svoji zasnovi, po svojem preteklem delovanju in ustroju ni bila tak{na, kakr{no je potrebovala nova slovenska dràva. Zato je bilo zame eno klju~nih vpra{anj, kaj storiti. Najprej sem pomislil na to, da bi bilo treba SDV razpustiti in za~eti z izgradnjo povsem nove tajne slu`be. Prva teàva je bila v tem, da sam nisem imel nikakr{nih izku{enj niti znanj s tega podro~ja. Kot organizacijski strokovnjak, speciali- ziran za podro~je javne uprave, sem imel potrebna sistemska znanja, a o tajnih slu`bah nisem vedel ni~esar. Razen tega bi izgradnja nove slu`be zahtevala kar precej ~asa, zagotovo leto dni ali ve~. Drug razlog proti razpustitvi SDV pa je bila realna nevarnost konfliktov z jugoslovanskimi oblastmi, posebej z JLA, ~e bi se Slovenija odlo~ila za samostojno pot. Obstajala pa je tudi mo`nost, da bi se odpu{~eni agenti SDV in njihovi

282 sodelavci postavili na drugo stran in delovali proti demokratizaciji in samostojni Sloveniji. Novembra 1990 je v meni dozorel sklep: potrebna je hitra reorganizacija in pazljiva kadrovska politika. Ustvariti je treba primerne pravne podlage in v tem okviru poiskati mo`nost, da se SDV znebi vseh tistih agentov, ki so si v preteklosti umazali roke ali izkazujejo nenaklonjenost demokrati~nim procesom v Sloveniji. Tako je po- ~asi nastal spisek oseb, ki smo jih maja 1991 upokojili. Med njimi so bili tudi tak{ni, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in taki, ki niso ustrezali novi zasnovi SDV. V prvih nekaj mesecih smo v SDV izvedli reorganizacijo, katere cilj je bil usposobiti slu`bo za obve{~evalni spopad z JLA. Izid plebiscita je namre~ nedvoumno izrazil odlo~enost prebivalcev Slovenije za samostojno dràvo Slovenijo, hkrati s tem pa je postalo tudi jasno, kdo bo na{ najve~ji nasprotnik v tistem ~asu. Nov organizacijski model SDV je zagotavljal ve~jo pro`nost, z dobro povezanostjo dislociranih enot smo zagotovili pokritost terena in hitrej{i pretok informacij. Razvili smo za{~iten sistem elektronske po{te in vrsto sistemov za nadzor nad brezì~nimi komunikacijami. Za~eli smo z mednarodnimi povezavami, najprej z Italijo in Avstrijo, kasneje {e z Nem~ijo, ZDA itd. Najve~ pozornosti pa sem tedaj namenil iskanju ustreznih ljudi za odgovorne naloge v SDV. Okrepil sem analiti~ni sektor, iskal sposobne ljudi za operativne naloge, veliko truda pa je terjala mreà sodelavcev, posebej v JLA in v drugih jugoslovanskih republikah. Rezultati organizacijskih, tehni~nih in personalnih ukrepov so se kmalu pokazali. SDV je nekajkrat pove~ala koli~ino zbranih podatkov in drugih zaznav, pridobila okrog 200 novih pozicij v vrstah JLA, v drugih republikah Jugoslavije in v tujini. Ko je bila marca 1991 ustanovljena koordinacijska skupina, ki je vodila obrambne priprave Slovenije, je bila reorganizacija SDV zaklju~ena in kot ~lan te koordinacije sem lahko sproti ugotavljal razvojne korake slu`be, ki sem jo vodil. SDV ni bila ve~ politi~na policija, ki bi se ukvarjala z notranjim sovra`nikom kot neko~, ampak je postala pomemben del obrambnega sistema Slovenije. Kon~no je delovala v korist prebivalcev Slovenije in ne proti njim. Maja 1991 je Skup{~ina Republike Slovenije sprejela novelo zakona o notranjih zadevah, s katero je bila ustanovljena Varnostno-informativna slu`ba (VIS). Prvi~ v na{i zgodovini so bile javno objavljene njene pristojnosti ter posebne metode in sredstva. Zlasti vro~e so bile razprave o uporabi posebnih metod in sredstev. Medtem ko so v skup{~ini politiki delovali v smeri omejevanja uporabe posebnih metod in sredstev, so me v slu`bi operativci kar naprej opozarjali, da bo VIS postal pes brez zob. Tudi sam sem javno ve~krat opozoril na nevarnost tako restriktivnih dolo~b zakona, saj je bilo po svoje nerazumno, da v obve{~evalni vojni z JLA VIS lahko uporablja bistveno manj posebnih metod in sredstev kot pa na{ nasprotnik JLA. Toda, ni~ ni pomagalo, zakon je bil sprejet, dolo~eno je bilo tudi, da daje dovoljenje za nadzor telefonov le sodi{~e in v VIS-u smo se pa~ morali temu prilagoditi.

283 IV.

Ves ~as svojega delovanja v VIS-u sem si prizadeval izbolj{ati podobo te slu`be v javnosti, kajti ob tako omejenih mo`nostih delovanja tajne slu`be sem lahko le upal, da se bodo ljudje v boju zoper JLA le odlo~ali za sodelovanje z nami. @e prve konfliktne situacije na Hrva{kem in kasneje tudi v Sloveniji so pokazale, da javnost po~asi spreminja pogled na to slu`bo in prav zaradi pripravljenosti {tevilnih ljudi smo lahko pridobili na tiso~e podatkov. Na sre~o sem è v fazi reorganizacije namenil analiti~nemu delu veliko pozornost, nekateri so tedaj menili, da preveliko. Velike koli~ine podatkov je bilo treba zelo hitro preveriti, urediti, analizirati in oblikovati poro~ila s predlogi, v~asih tudi napovedi. Med bolj znanimi uspehi VIS-a v tujini naj omenim, da smo napovedali odstop ruskega predsednika Mihaila Gorba~ova dober mesec prej, v Sloveniji je znana na{a napoved o ugrabitvi poveljnika mariborskega pokrajinskega {taba TO Vladimirja Milo{evi}a, kar se je tudi zgodilo, ustvarili smo pogoje za aretacijo namestnika poveljnika protiobve{~evalne slu`be JLA Miladina Nedovi}a, VIS je pridobila seznam voja{ke opreme, ki jo je JLA nameravala odpeljati iz Slovenije ob svojem umiku, da nekaj tiso~ operativnih podatkov o delovanju JLA in drugih oseb niti ne omenjam. Skratka, Varnostno informativna slu`ba je v obve{~evalni vojni z JLA zmagala. Nekateri pripadniki VIS-a so se izjemno izkazali v celotnem obdobju osamosvajanja Slovenije, ve~ina je korektno opravila svoje naloge, na àlost pa je bilo tudi nekaj takih, ki niso razumeli novega poslanstva in ki si najbr` tudi niso èleli samostojne Slovenije. Posebej pomembna za bodo~nost VIS-a pa se mi je zdela naklonjenost slovenske javnosti, ki je po~asi spoznavala, da VIS deluje v dobro ljudi in slovenskih interesov, ne pa ve~ v interesu vladajo~e komunisti~ne elite.

Po odhodu JLA iz Slovenije smo v VIS-u za~eli z oblikovanjem sodobnega modela varnostno obve{~evalne slu`be, tako da smo poleg obve{~evalnega in protiobve{~e- valnega sektorja oblikovali {e sektor za protiteroristi~no dejavnost. Voja{ko podro~je smo opustili, saj po naravi stvari sodi v obrambno ministrstvo, mi pa smo se za~eli vse bolj ukvarjati z gospodarskim podro~jem. Tudi tu so se za~eli nizati uspehi. ê temu dodamo {e vse bolj razvejano sodelovanje z nekaterimi tujimi sorodnimi slu`bami, vse bolj razvit sistem internega izobraèvanja in usposabljanja, krepitev tehni~ne osnove za delo in podobno, lahko ugotovim, da je bila Varnostno informativna slu`ba na dobri poti, postajala je tak{na, kakr{no sodobna demokrati~na dràva tudi potrebuje.

284 Summary

The Role of the Security Informational Service during Attainment of Slovene Independence

Miha Brejc

After the victory of the DEMOS party on the first democratic elections in April 1990 the up to then Slu`ba dr`avne varnosti SDV (Service of State Security) practically ceased its activities and waited what would happen. Unlike other states the new Slovene government did not carry out any special measures against the SDV. The Slovene authorities did not persecute anyone, nor were any investigation procedures introduced. In May 1991 part of the SDV employees were retired that did not meet with the new concept of the security service, or they fulfilled the terms for retirement. In autumn 1990 the reorganisation of the SDV began. Its aim was to qualify the Service for an intelligence service combat with the JLA (Jugoslovanska ljudska armada Yugoslav People's Army). The analytical sector was reinforced and a net of cooperators was established, especially in the JLA and in other Yugoslav republics. When at the end of March 1991 a coordination group was founded, which led the Slovene defence preparations, the reorganisation of the SDV was concluded. The SDV was no longer a political police force but became an important part of the security system of Slovenia. In May 1991 it was reshaped into a new Varnostno informativna slu`ba VIS (Security Informative Service). The VIS won the intelligence war with the JLA. After the departure of the JLA from Slovenia the forming of a modern security intelligence service began. Beside intelligence and counterintelligence sectors a sector for anti terrorist activity was formed. The VIS became a service a modern democratic state needs.

285 prazna

286 Drago Fer{*

CIVILNA OBVE[^EVALNO-VARNOSTNA SLU@BA IN SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV

Deset let je minilo od trenutka, ko je jugoslovanski politi~ni in voja{ki vrh sprejel odlo~itev, da se mora slovenski proces osamosvajanja zaustaviti z voja{ko intervencijo jugoslovanske armade in zveznih policijskih organov. Deset let je relativno kratko obdobje. ê èlimo oceniti vlogo in pomen, ki jih je v osamosvojitvenih aktivnostih imela slovenska civilna varnostno-obve{~evalna slu`ba, moramo upo{tevati dejstvo, da so dokumenti te slu`be iz objektivnih razlogov varovana tajnost tudi v obdobju, ko postanejo arhivsko gradivo. Na drugi strani pa si moramo po desetih letih izgradnje lastne dràve postaviti vpra- {anje, kak{no vlogo je odigrala civilna varnostno-obve{~evalna slu`ba v osamosvojitveni vojni. Odgovor na to vpra{anje je povedal prvi direktor Varnostno-informativne slu`be (VIS) dr. Miha Brejc, ko je poudaril: "VIS je v obve{~evalni vojni z JLA zmagala." Slovenska obve{~evalno varnostna agencija (SOVA) je danes moderna in u~inkovita vladna organizacija, ki posreduje pristojnim organom uporabne informacije iz tujine ali v povezavi s tujino na podro~jih, kjer jih ne zagotavljajo drugi dràvni organi, in informacije o pojavih, ki iz tujine ali v povezavi s tujino delujejo proti obstoju, varnosti in ustavni ureditvi Republike Slovenije in zato ogroàjo nacionalno-varnostne interese dràve. SOVA se je razvila in nadaljuje delo VIS, ki je bila ustanovljena v obdobju osamosvajanja Slovenije maja 1991, torej neposredno pred intervencijo enot Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in zveznih policijskih organov. VIS, ki po ustanovitvi ni imela ~asa za konsolidacijo, se je morala takoj spopasti s konfliktnimi situacijami in zagotoviti informacije, ki so bile v pomo~ pri odlo~itvah voditeljem, ki so organizirali in usmerjali odpor proti agresorju. Pred ustanovitvijo VIS-a so bila vpra{anja notranje varnosti in varstva ustavnega reda v pristojnosti Slu`be dràvne varnosti (SDV), ki je v republiki Sloveniji delovala kot segment celovitega in nedeljivega jugoslovanskega varnostnega sistema z izrazito hierarhi~no strukturo v odnosu do zveznih organov. Totalitarna in nedemokrati~na SDV je obvladovala vsa podro~ja ìvljenja ter se od ~asa do ~asa postavljala celo nad dru`bena dogajanja (1966). Mo~na hierarhi~na povezanost z zveznimi organi pa je po~asi izginjala in v poznih osemdesetih letih so zahteve po decentralizaciji in dekoncentraciji oblasti zajele tudi to

* V ~asu osamosvajanja visok funkcionar Varnostno informativne slu`be operativni koordinator na Primorskem. V devetdesetih letih direktor Slovenske obve{~evalne varnostne agencije.

287 podro~je. êprav plaho, pa vendar so se razmi{ljanja o ve~ji samostojnosti na varnostnem podro~ju pojavljala tudi v SDV republike Slovenije, vendar vedno v veliki odvisnosti od zahtev, ki jih je postavljalo vsakokratno slovensko politi~no vodstvo. Ker so bili ti procesi slovenski javnosti do sedaj bolj ali manj neznani, jih je treba vsaj delno opredeliti zaradi la`jega razumevanja teàv, s katerimi se je spopadalo slovensko demokrati~no izvoljeno vodstvo neposredno pred ustanovitvijo VIS-a in pri uresni~evanju osamosvojitvene usmeritve. Politi~ni in varnostni sistem biv{e Jugoslavije je temeljil na priznavanju vodilne vloge ene politi~ne stranke, to je komunisti~ne partije oziroma kasneje zveze komunistov. Ena od zna~ilnosti vseh enopartijskih sistemov je, da si zgradijo mo~no totalitarno varnostno slu`bo z izredno {irokimi pooblastili. S pomo~jo take varnostne slu`be uveljavlja politi~na stranka oziroma strankarski vrh in politi~ni vodja oblast, predvsem pa ukrepa proti vsem, ki kakor koli kaèjo znake neposlu{nosti. Tako vlogo je od ustanovitve do konca osemdesetih let imela tudi SDV v biv{i Jugoslaviji. Slovenska SDV je imela {e posebno vlogo, saj je primarno varovala slovensko politi~no oblast, ki je delovala v pogojih sobivanja v ve~nacionalni jugoslovanski skupnosti, v kateri se je nenehno spopadala s specifi~nimi federalnimi te`njami. Slovenski partijski in politi~ni vrh sta bila pri- marna uporabnika informacij republi{ke varnostne slu`be in ji dajala konkretne usmeritve. Kot vse varnostne slu`be enopartijskih sistemov je tudi slovenska SDV sledila smer- nicam slovenskega politi~nega vodstva, ob tem pa se je v skladu z njimi upirala zvezni oblasti. [ele ko so zvezni organi interventno ukrepali in dosegli zamenjavo politi~ne usmeritve, so se za~eli pojavljati dokumenti o dejavnosti odstavljene garniture, vendar ponovno v soglasju z novo politi~no usmeritvijo. SDV republike Slovenije, ki je sledila navodilom slovenskega politi~nega vodstva, je zato ob~asno prihajala v konflikte z Zvezno slu`bo dràvne varnosti (ZSDV). V tem obdobju sicer ne moremo govoriti o nikakr{nih poskusih demokratizacije slovenske SDV, lahko pa zaznamo zahteve po decentralizaciji in tako imenovane poskuse po uveljavljanju "slovenskih posebnosti". Razhajanja med zveznimi in t. i. republi{kimi interesi so se ve~ala, konfliktne situacije in te`nje po decentralizaciji, ki so bile mo~nej{e predvsem v drugi polovici osemdesetih let, pa so povzro~ile, da so republi{ki organi za~eli sprejemati vse ve~ odlo~itev, ki so zadevale do tedaj nedotakljivo podro~je varnosti in varstva ustavne ureditve. Tako je npr. septembra 1985 Svet za varstvo ustavne ureditve republike Slovenije sprejel sklep, s katerim je dolo~il, v katerih primerih tedanja republi{ka SDV ni smela uporabiti operativnotehni~nih sredstev (OTS). Nadalje je pri{lo v novembru 1988 (Uradni list SRS, 4. 11. 1988, {t. 38) do sprememb in dopolnitev Zakona o narodni za{~iti, ki je dolo~il, da "Skup{~ina SRS opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela SDV po posebnem telesu". Uveljavitev slednjih dolo~b je pomenila poskus premika v smeri decentralizacije v odnosu do zveznih organov in preusmeritev od klasi~nega partijskega (Zveza komunistov Slovenije) k predstavni{kemu (parlamentarnemu) nadzoru. Na tem mestu velja omeniti {e eno zna~ilnost, ki se je uveljavila v republiki Slo-

288 veniji in povzro~ala izredno mo~ne reakcije v zveznih varnostnih organih. Pri slednjih se je obdràl termin "notranji sovra`nik", ki je bil jasno opredeljen v kazenskem zakoniku SFRJ in so ga kazensko preganjali. V slovenski terminologiji pa se je uveljavil ideolo{ki izraz "me{~anska desnica", torej termin, ki ni bil kazensko sankcioniran, vendar je bil {e vedno partijsko sprejemljiv. Tako je slovenska oblast izna{la nekak{no vmesno pot, ki je bila vsekakor milej{a od zvezne, pa vendar ji je zagotavljala vedenje o dejavnosti vse bolj rasto~e opozicije. SDV republike Slovenije je bila po takratni zakonodaji varnostna slu`ba, obve{~e- valno delo pa je bilo v pristojnosti zveznih organov. Neprestane ugotovitve o pomanjkanju obve{~evalnih podatkov za potrebe slovenskega vodstva so zahtevale preoblikovanje SDV iz klasi~ne varnostne v varnostno-obve{~evalno slu`bo. Slovenija je potrebovala vse ve~ podatkov na podro~ju, ki je bilo do tedaj v izklju~ni pristojnosti zveznih organov, a jih od njih ni dobila. Marca 1989 so zato SDV republike Slovenije reorganizirali in v Upravi slu`be dràvne varnosti (USDV) oblikovali: - oddelek za za{~ito pred delovanjem tujih OS, - oddelek za za{~ito pred mednarodnim terorizmom, - oddelek za za{~ito pred nasilnim ru{enjem ustavnega reda, - oddelek za varovanje osebnosti, ustanov, objektov in obmo~ij, - obve{~evalni oddelek. Tako je bil doseèn premik iz dotedanje klasi~ne varnostne v novo obve{~evalno usmeritev, s katerim je SDV republike Slovenije dobila pristojnosti na obve{~evalnem podro~ju. Pomembno je predvsem dejstvo, da je bil del operativnih pozicij SDV pre- usmerjen v obve{~evalno delo, kar se je pokazalo pri "mitingu resnice". V okviru RSNZ je bila SDV Republike Slovenije aktivno vklju~ena v prepre~itev tega mitinga, ki so ga hoteli izvesti akterji velikosrbskega nacionalizma 1. decembra 1989 v Ljubljani. Za prepre~itev sre~anja so bila uporabljena vsa sredstva, s katerimi so bili odkriti nosilci in onemogo~ene dejavnosti nosilcev srbskega nacionalizma med srbskim in ~rnogorskim prebivalstvom v Sloveniji. Veliko pozornosti je bilo namenjene prepre~itvi prihoda udeleèncev mitinga z vlaki è pred vstopom v Slovenijo. Dejav- nost RSNZ in SDV je pri zagotavljanju varnosti slovenskih dràvljanov, ki so bili v tistih ~asih zelo vznemirjeni, doìvela njihovo nedvoumno podporo. Prve demokrati~ne ve~strankarske volitve aprila 1990, ki so omogo~ile nadaljnjo demokratizacijo in osamosvajanje Republike Slovenije z uzakonjenimi ustavnimi amandmaji in Zakonom za izvedbo ustavnih amandmajev leta 1990, predvsem pa priprave in izvedba plebiscita decembra 1990, so seveda burno odmevali v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve (ZSNZ) in Zvezni slu`bi dràvne varnosti, ki si je na vsak na~in hotela zagotoviti in ohraniti nadaljnji nadzor nad SDV v Republiki Sloveniji. Ta je postajala vse bolj samostojna, pravno je bila {e vedno povezana z zveznimi organi, vse mo~neje pa se je formalno-pravno zavedala, da ìvi in deluje v Sloveniji. Nekateri zaposleni, predvsem tisti, ki so do tedaj delovali na tako imenovanem notranjem podro~ju, so za~eli zapu{~ati slu`bo, mnoìle so se konfliktne situacije v odnosu do zveznih predstavnikov, selek- cionirati pa so za~eli tudi arhive. SDV Republike Slovenije je dejansko omejila infor-

289 macije, namenjene Slu`bi dràvne varnosti Zveznega sekretariata za notranje zadeve, na najmanj{o mo`no mero. Poslane informacije so bile selektivne in so zadevale predvsem delovanje tujih obve{~evalnih slu`b ter odzive tujine. Hkrati s slabljenjem pozicij ZSDV na eni strani pa so na drugi strani nara{~ali poskusi predstavnikov Varnostne slu`be JLA, da bi si le-ta v Sloveniji in slovenski SDV okrepila poloàj in pridobila pozicije, s katerimi bi obvladovala poloàj. Pri tem ni bila uspe{na, ker je novoizvoljena oblast pravo~asno sprejela potrebne ukrepe na obrambnem in varnostnem podro~ju ter odpravila mo`nosti zlorab, pa tudi zato, ker je {e vedno nastopala s t. i. jugoslovanskega vidika, ki je bil po uspe{no izvedenem plebiscitu za Slovenijo nesprejemljiv. Obdobje negotovosti je bilo kon~ano z imenovanjem novega direktorja dr. Mihe Brejca novembra 1990. V najkraj{em ~asu so izvedli reorganizacijo in sprejeli ukrepe, ki so usposobili slu`bo za spopad z vse bolj nasilno Varnostno slu`bo JLA, ter popolnoma prekinili stike z ZSDV. Zvezni predstavniki seveda niso le mirno opazovali dogodkov v Sloveniji. Da bi posku{al re{iti, kar se je re{iti dalo, je zvezni sekretar za notranje zadeve izdal akt, v katerem je predvidel, da morajo zvezni organi od 25. februarja do 1. marca 1991 opraviti temeljit in{pekcijski pregled v SDV Republi{kega sekretariata za notranje zadeve Republike Slovenije. Cilj in{pekcijskega pregleda naj bi bil ugotoviti, zakaj SDV ZSNZ ne uspe uveljaviti enotne operativne obravnave nekaterih nadzorovanih oseb, zakaj ji ne uspe uskladiti in uveljaviti zveznih interesov v Republiki Sloveniji, zakaj pe{a obve{~anje oziroma poro~anje iz Republike Slovenije, zakaj so informacije iz Republike Slovenije tako redke, kratke in dvoumne ter kak{ne so dejanske izvorne informacije, ki jih ima SDV Republike Slovenije. Skratka, cilj je bil "opametiti Sloveniju". Zvezni sekretariat oziroma zvezni sekretar Peter Gra~anin je zato z dopisom 11. februarja 1991 napovedal poseben in{pekcijski pregled v Republiki Sloveniji, temu dopisu pa je sledil odlo~en slovenski "NE". Minister za notranje zadeve Igor Bav~ar je zveznim organom odgovoril, da v Slo- veniji ne pristajamo na in{pekcijski nadzor, ker je "izvajanje take in{pekcije v nasprotju z veljavno pravno ureditvijo Republike Slovenije, da je bil v Sloveniji dne 23. 12. 1990 izveden plebiscit, na katerem se je Slovenija opredelila za samostojno in suvereno republiko ter da so bili sprejeti ustavni amandmaji, ki to podro~je druga~e urejajo". Skratka, v Republiki Sloveniji ne velja ve~ zakon o opravljanju notranjih zadev iz pristojnosti zveznih upravnih organov. Odgovor je dejansko pomenil popolno prekinitev odnosov s Slu`bo dràvne varnosti ZSNZ. Neposredno za tem, maja 1991 (Uradni list RS, 8. 5. 1991, {t. 19), je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notranjih zadevah, ki je opredelil delovno podro~je, vsebino in poloàj VIS-a. Jasno opredeljen poloàj in delovno podro~je VIS-a sta pomenila temelj za uspe{no in zakonito delo v procesu osamosvajanja Republike Slovenije s tem, da sta dolo~ila, da VIS kot organizacijska enota Repub- li{kega sekretariata za notranje zadeve omogo~a republi{kemu sekretarju pravo~asno

290 sprejeti oziroma predlagati potrebne ukrepe zoper nevarnosti, ki ogroàjo varnost in obstoj dràve. Delovno podro~je je obsegalo zbiranje podatkov o: -na~rtih in delovanju tujih dràv, njihovih OS, s katerimi ogroàjo Republiko Slove- nijo, -terorizmu in drugih nasilnih dejanjih, -varnosti dolo~enih oseb, delovnih mest, organov in objektov ter tajnosti dokumentov dràvnih organov. Izjemno pomemben preobrat je pomenila dolo~ba, da VIS omogo~a RSNZ, da le-ta pravo~asno sprejme oziroma predlaga ukrepe. Tako so bile vse pristojnosti prenesene na slovenskega ministra, odnosi s federacijo pa tudi pravno popolnoma prekinjeni. VIS je bila oblikovana kot slu`ba samostojne dràve. Z reorganizacijo je bil tudi popolnoma opu{~en t. i. "notranji faktor". Normativna ureditev je omogo~ila, da so del zaposlenih nekdanje SDV RSNZ upokojili. Zaradi konflikta z JLA, ki je è resno ogroàl osamosvojitev Republike Slovenije, je bila VIS primarno usmerjena v to podro~je. Dejavnost VIS-a pri upiranju JLA lahko strnemo v tri sklope, in sicer: - zbiranje podatkov o namenih, ciljih in aktivnostih JLA ter drugih zveznih organov, ki so nasprotovali osamosvojitvi Republike Slovenije, - prepre~evanje aktivnosti JLA, - iskanje in preu~evanje mo`nosti ter preko sodelavcev plasiranje pravilnih afirma- tivnih podatkov o osamosvojitvenih procesih v tujino in v vse strukture, ki so kakor koli skepti~no ocenjevale slovensko osamosvojitev. V obdobju 1990/91 so se vse pogosteje pojavljala tudi vpra{anja, povezana z arhiv- skim gradivom iz celotnega povojnega obdobja, zlasti iz ~asa centraliziranega delovanja. To gradivo nedvomno pripada Republiki Sloveniji. Po sicer nepopolnih podatkih je doìvljalo nenavadno usodo, saj je znan npr. vpad Milo{evi}eve policije v Zvezni sekretariat za notranje zadeve in odvoz gradiva neznano kam. Znani so primeri in poskusi prirejanja in plasiranja dela tega gradiva z namenom, da bi kompromitirali slovenske politi~ne predstavnike itn. Znano je tudi, da je del podatkov iz arhivov prirejala Varnostna slu`ba JLA s ciljem, da bi o~rnila slovensko politi~no vodstvo, dejavnost slovenskih organov in posameznikov med osamosvojitvenimi procesi, VIS in slovenske oboroène sile. Ocenjujemo, da so v arhive namenoma vloìli tudi "prirejene dokumente", zato je nujna skrajna previdnost pri ocenjevanju, kaj je avtenti~no in kaj prirejeno za propagandno indoktrinirane akcije zveznih organov. Arhivsko gradivo, ki je ostalo po osamosvojitvi Republike Slovenije v Beogradu, je nedvomno pomembno in zelo obse`no. To kaèjo naslednji podatki: V letu 1984 je bilo ve~ kot 800 raznih strokovnih sestankov na zvezni ravni, na katerih so predstavniki zveznih organov bodisi dajali navodila republi{kim strokovnim delavcem bodisi so republi{ki strokovni delavci morali poro~ati o svojem delu zveznim predstavnikom. Ti sestanki so vsebinsko obsegali dejavnost t. i. notranjega in zunanjega sovra`nika ter teroristi~nih skupin, poskuse izpodkopavanja ekonomskih

291 osnov, prepre~evanje nenadne agresije, za{~ito delavcev na delu v tujini in razvijanje dru`bene samoza{~ite. V tem obdobju so v SFRJ izmenjali ve~ kot 700.000 varnostno relevantnih podatkov in ve~ kot 210.000 dokumentov. Poleg tega je In{titut bezbednosti v Beogradu za SFRJ razvijal ve~ino operativno-tehni~nih sredstev za agenturne potrebe (od 1977 do 1984 je razvil in posredoval v uporabo 84 operativno-tehni~nih sredstev). Vsa ta dokumentacija je ostala v Beogradu. Na drugi strani so zvezni organi vodili evidence in s tem obvladovali dobr{en del republi{kih agenturnih zvez, kar je bilo za na~rtovanje in izvajanje obve{~evalnega dela v Sloveniji v procesu osamosvajanja pa tudi danes izredno pomembno. Delo v tujini so centralno vodili in financirali na ravni federacije, republi{ka slu`ba dràvne varnosti pa ni smela samostojno izvesti nobene akcije v tujini. Da ne bi ostali le pri na~elnem razglabljanju o slovenski osamosvojitvi in varnostno- obve{~evalni dejavnosti, bom iz omenjenih sklopov opisal po en primer, ki ponazarja delo VIS-a med vojno: 1. Do sedaj je bil è nekajkrat omenjen primer ugrabitve poveljnika Pokrajinskega {taba Teritorialne obrambe Vladimirja Milo{evi}a v Mariboru. VIS je dobila od svoje sodelavske mreè informacije, da pripravlja Varnostna slu`ba JLA ukrepe zoper nekatere slovenske politi~ne predstavnike ter voja{ke in policijske poveljnike. @e v obdobju pred intervencijo enot JLA je imela VIS podatke, ki so dokazovali, da je Varnostna slu`ba JLA reaktivirala vso razpolo`ljivo agenturno mreò ter preko nje spremljala ali celo nadzorovala nekatere ljudi v Sloveniji. Obstajajo podatki o poskusih pridobivanja posameznikov za sodelovanje, o sledenju posameznikov in nadzoru objektov, ki so bili vklju~eni v osamosvojitvene aktivnosti itn. Ker je bilo o primeru ugrabitve poveljnika Pokrajinskega {taba precej povedanega, ga ne bom ponovno navajal. 2. V sklop prepre~evanja aktivnosti JLA pa nedvomno sodi primer, ki ga tokrat prvi~ predstavljamo javnosti. V obdobju, ko je bil na ~elu VIS-a dr. Miha Brejc, se je slu`ba za- ~ela intenzivno pripravljati na spopad z JLA. Operativci VIS-a so takrat pridobili ve~ kot 100 novih pozicij in izvorov predvsem v vrstah JLA. Med cilji VIS-a je bila tudi voja{ka enota v Pivki, kjer je bila stacionirana oklepna brigada JLA. VIS-u je uspelo v izredno kratkem ~asu preu~iti kadrovsko zasedbo enote, izdvojiti posameznike ter jih pridobiti za sodelovanje. Tem sodelavcem je naro~ila, da posku{ajo v primeru ukaza za izhod oklepnih vozil iz kasarne onesposobiti ~im ve~ oklepnih vozil. Dne 26. julija 1991 je bil tak ukaz dejansko izdan in sodelavci so od skupaj 31 oklepnih vozil uspeli onesposobiti 15, tako da je proti zahodni meji tega dne odpeljalo le 16 oklepnih vozil. 15 onesposob- ljenih oklepnih vozil so uspeli usposobiti {ele po treh dneh, vendar kasneje niso ve~ zapustila voja{nice. Eden od sodelavcev, ki so izvajali te naloge, je àl v vojni izgubil ìvljenje. S tem pa VIS svojih aktivnosti ni zaklju~il. S pomo~jo operativnih sodelavcev je ugotovila, da bo oklepni bataljon zapustil kasarno in se usmeril proti zahodni meji, in

292 sicer proti mejnima prehodoma Ro`na dolina in Vrtojba. S pomo~jo sodelavcev je VIS hotela dose~i, da bataljon ne bi zapustil kasarne, in sicer z utemeljitvijo, da so ceste blokirane. Vendar pri tem nismo uspeli, ker je del pripadnikov posadk bataljona neposredno pred tem pri{el iz Skopja in bil pripravljen na vsak na~in izvr{iti ukaz. Ker nismo uspeli bataljona zadràti v kasarni, so na{i sodelavci dosegli, da so za smer premika izbrali poti, za katere smo menili, da s te`ko oklepno tehniko sploh ne bodo prevozne. Na{i sodelavci so izbor teh poti utemeljevali s cestnimi blokadami, z nena- klonjenim odnosom prebivalstva do vojakov itn., ter se tako nekako za{~itili. Oklepni bataljon je za dosego cilja po tako izbrani poti potreboval dva dni, ~eprav so vsi voja{ki na~rtovalci predvideli {est ur. S sodelavci smo tudi dosegli, da so bataljonu izdali ukaz, da na poti ne sme uporabiti strelnega oro`ja. Ko je bataljon zasedel poloàje na mejnih prehodih, smo raziskovali predvsem mo`nosti, kako dose~i njihovo predajo. Gori{ka koordinacijska skupina se je takrat odlo~ila in uspe{no izpeljala akcijo v Ro`ni dolini. V VIS-u pa smo takoj aktivirali sodelavce in jih napotili k poveljniku oklepnega bataljona v Vrtojbi z namenom, da ga pregovorijo k predaji. Sodelavcu je dejansko uspelo poveljnika prepri~ati, da se preda. Odprto je ostalo le {e vpra{anje, ali bodo ostali stare{ine ubogali ukaz poveljnika in se predali. Po nekajurnem prepri~evanju je poveljniku uspelo prepri~ati ve~ino stare{in, da se predajo brez boja (le dva se nista uklonila in sta v ~asu pregovorov zbeàla). Vrtojba je padla brez oboroènega boja. Poveljnika oklepnega bataljona je JLA kasneje zaradi predaje obsodila in zaprla. Prestal je kazen leto dni zapora. Na{ sodelavec, ki se je tudi vrnil v kasarno, je v obdobju po prekinitvi spopadov ugotovil, da se v kasarni oblikuje skupina 15 do 20 militantnih ~astnikov (Srbov in ^rnogorcev), ki so na~rtovali, da bi zasegli oklepna vozila in jih odpeljali na Reko, od tam pa v Kninsko krajino. Sodelavec je, po navodilu VIS-a, skupino pri predpostavljenih razkrinkal, tako da so bili oklepna vozila in druga voja{ka tehnika pravo~asno za{~iteni. V ~asu bojnih aktivnosti je sodelavec dobil podatke, da je v skladi{~u eksplozivnih sredstev oklepnega bataljona v Rakeku, kjer je bilo skladi{~enih okoli 80% eksplozivnih sredstev, nastavljen eksploziv. VIS je ukrepala in sodelavec je dosegel, da je mehanizem za aktiviranje brez vednosti kogar koli onesposobil sam poveljnik skladi{~a, ne glede na to, da so enoto ves ~as napadali. Tu je namre~ obstajala resna nevarnost, da bi kak ~astnik enote samoiniciativno aktiviral mehanizem, ~e bi ocenil, da je skladi{~e v nevarnosti. 3. V tretji sklop, ki sem ga omenil, sodijo konkretne aktivnosti, ko je VIS s pomo~jo svojih sodelavcev na tujih radijskih postajah objavljala resnico o slovenski osamosvojitveni vojni in preko agenturne mreè po{iljala podatke v tujino. Tako je Slovenija seznanila tujino s po~etjem JLA ter v tujini oziroma njihovih doma~ih sredstvih obve{~anja raz{irjala pravo resnico o slovenskih ciljih. Med spopadi v Sloveniji je VIS pripravila tudi ve~ ~lankov o napadih JLA na slovenske osamosvojitvene sile in jih objavljala v tujem tisku.

293 To je le nekaj konkretnih primerov, ki prikazujejo dejavnost VIS-a v osamosvojitvenem obdobju in osamosvojitveni vojni. Podobnih je {e veliko, vendar mnogih iz razumljivih razlogov {e ne moremo objaviti.

Zaklju~ek

Moj prispevek je skromen prikaz dejavnosti in naporov civilne obve{~evalno-varnostne slu`be v procesu slovenskega osamosvajanja. Dejstvo je, da je {ir{i javnosti o tem {e zelo malo znanega, {e manj pa je objavljenega. Na osnovi svoje udele`be ter poznavanja dogajanj sem sku{al na kratko podati bistvene elemente v tem obdobju. Pri tem se je treba zavedati, da obstaja precej{en fond dokumentov in podatkov, ki {e niso dostopni zaradi mo`nih posledic za udele`ence (tajni sodelavci) ali so {e operativno uporabni. Za celovito osvetlitev oziroma ovrednotenje vloge civilne obve{~evalno-varnostne slu`be in njenega prispevka pri osamosvajanju Slovenije bi bilo predvsem treba zagotoviti, da se ustrezno dokumentira veliko {tevilo ustnih virov ter zagotovi njihova ure- jenost in hranjenje. V prihodnosti bodo morali imeti raziskovalci dostop do virov skladno z obstoje~o zakonodajo ter postopoma oblikovati objektivno oceno dogajanj ter vlogo vseh sodelujo~ih pri slovenski osamosvojitvi. Pri tem pa so odlo~ilno vlogo odigrali delavke in delavci Varnostno-informativne slu`be.

Summary

The Civil Intelligence-Security Service and Slovene Independence

Drago Fer{

The author's contribution is a review of activities and efforts of the civil intelligence-security service in the process of attainment of Slovene independence. It is a fact that the public knows very little about the mentioned, and that even less has been published. On the basis of own participation and knowing the events the author tries to describe briefly the essential elements of that period. We should be aware that a considerable fund of documents and data exist that are not yet accessible because of possible consequences for the participants or because they are still operatively useful. The author describes the Slovenska obve{~evalno-varnostna agencija (SOVA) (The Slovene Intelligence-Security Agency), which developed, and as well is continuing the work of the in 1991 established Varnostno-informativna slu`ba (VIS) (Security Intelligence Service). Before the VIS the Slu`ba dr`avne varnosti SDV (The State Security Service) was competent for issues of internal security and for protection of constitutional order, which operated in the frame of the federal SDV. At the end the author points out the important and extensive archival material from that field that remained in Belgrade after the attainment of independence of Slovenia, which by all means belongs to The Republic of Slovenia.

294 Andrej Lov{in*

VARNOSTNO OBVE[^EVALNA SLU@BA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE (VARNOSTNI ORGAN MINISTRSTVA ZA OBRAMBO) IN NJEN PRISPEVEK K ZMAGI V VOJNI ZA SLOVENIJO1

1. Uvod

V za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja je bilo v mednarodnem politi~nem dogajanju dejavnih ve~ elementov, ki so se med seboj prepletali. Na eni strani razpad socializma kot svetovnega procesa in z njim zaton razrednega boja ter vzpon nacionalnega elementa, na drugi strani pa razpadanje Sovjetske zveze. Vse to je oslabilo idejo jugoslovanstva, ki je bila po smrti Josipa Broza Tita `e dodobra omajana. V tistem obdobju jugoslovanski federaciji ni ve~ mogla pomagati ne politi~na reforma v smislu razgovorov in dogovora predsednikov predsedstev federalnih enot, ne gospodarska reforma takratnega predsednika zvezne vlade Anteja Markovi}a. Vendar pa ni bil toliko problemati~en sam konec Socialisti~ne federativne republike Jugoslavije (SFRJ), do katerega bi prej ali slej pri{lo in kar sploh ne bi bilo tragi~no, kot na~in, kako se je to zgodilo. Nesporni glavni igralec je bila takratna Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki se je namesto branika pred zunanjim sovra`nikom aktivno vklju~ila v re{evanje politi~nih konfliktov in odigrala ne samo tragi~no, ampak tudi zelo umazano vlogo. Kolikor tukaj kot opravi~ilo {teje indoktrinacija s strani ZKJ v JLA oziroma pozneje ZKJ Gibanja za Jugoslavijo, naivnost in pre`ivelo razmi{ljanje iz podro~ja politi~ne vzgoje, ne {teje v opravi~ilo, da je bil proti lastnemu ljudstvu izstreljen en sam strel. To zaslepljenost in indoktrinacijo bom posku{al predstaviti s posebnim poudarkom. Obe sta bili pri marsikaterem visokem oficirju in generalu JLA slovenske narodnosti veliko pred slovensko zavestjo. Slednjo lahko, kar zadeva prestope v takratno Teritorialno obrambo

* V ~asu osamosvajanja pomo~nik republi{kega sekretarja za ljudsko obrambo, vodja sektorja za varnostne zadeve Republi{kega sekretariata za ljudsko obrambo / Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Naknadno pridobljen prispevek. 1 V prispevku navajam skraj{ana poglavja in povzetke iz moje knjige Skrita vojna : spopad varnostno- obve{~evalnih slu`b (Ljubljana 2001), ki je bila napisana in izdana v po~astitev desete obletnice osamosvojitve Slovenije. Op. avtorja.

295 (TO), pre{tejemo na prste ene roke. Precej druga~e pa je bilo z ni`jimi oficirji in podoficirji slovenske narodnosti, ki so z veliko naklonjenostjo sprejeli osamosvojitveni projekt in nam pomagali tako v pripravljalnih kot v zaklju~ni fazi. Neustavljivi vzpon najmo~nej{ega med vsemi nacionalizmi, ki mu je veter v jadra dajal takratni mitinga{ki duh predsednika srbskega predsedstva in Socialisti~ne stranke Srbije Slobodana Milo{evi}a, je, kjer je le mogel, pri`gal vìgalico, ki se je razplamtela v poàr. Ta nacionalizem je imel za cilj oblikovati Veliko Srbijo. Na drugi strani je Milo{evi}u posku{al slediti predsednik hrva{kega predsedstva in Hrva{ke demokrati~ne skupnosti dr. Franjo Tu|man, ki je sicer za njim zaostajal ter se napajal kot protiute` njegove politike. In ~e ga è ni mogel prehiteti, mu je hotel biti vsaj enak z èljo po oblikovanju Velike Hrva{ke. Srbija in Hrva{ka, {e posebej prva, sta nedvomno imeli na tem prostoru najve~jo teò in odgovornost pri spreminjanju in nastajanju novih razmerij. Vendar pa svet in svetovna politika, razen redkih izjem, {e posebej v za~etku devetdesetih let, nista èlela sprejemati novih dejstev in sta odgovornost za ureditev razmer delila linearno. Najverjetneje je bil svet takrat bolj zagledan v razpad Sovjetske zveze, Jugoslavija pa je le pomenila neko stabilnost na Balkanu. Mogo~e pa tudi zato, ker so se dogodki v njej odvijali razmeroma hitro in velikokrat v nasprotju z razumskim predvidevanjem. Zato si zahodni politiki kljub verjetnostnim analizam posameznih obve{~evalnih slu`b {e v snu niso predstavljali vojne na pragu Centralne Evrope. Kljub vsemu razcvetu, ki ga je bila dele`na Evropa v devetdesetih letih prej{njega stoletja, je bilo to desetletje àl tudi desetletje jugoslovanskih vojn. Za~elo se je s slovensko vojno za osamosvojitev, nadaljevalo s hrva{ko-srbsko, zatem pa je pre{lo v vsesplo{no bosansko-hercegovsko, ki je posredno povlekla v vojno tudi Hrva{ko in Srbijo. Devetdeseta leta so se kon~ala s kosovsko-srbsko vojno, ki je prerasla v vojno med preostankom Jugoslavije, ki jo je na koncu poosebljala samo {e Srbija, in zvezo Nato. [lo je za voja{ki spopad, ki ga je izzvala srbska politika na ~elu z Milo{evi}em. Zveza Nato je posredovala zaradi nevarnosti genocida nad albanskim narodom. Vse {tiri vojne, posebno zadnje tri, je Evropa kljub relativno veliki politi~ni mo~i, osredoto~eni v Evropski skupnosti in zametkih lastne voja{ke zveze, te`ko brzdala, zaustavila jih je lahko samo s pomo~jo ZDA oziroma posredovanjem Nata. V vseh voja{kih spopadih je poleg è omenjenih akterjev eno glavnih vlog odigrala JLA. V vseh vojnah se je spreminjala in preoblikovala iz ve~nacionalne armade v armado v glavnem enega naroda in ene politike. JLA, ki je proti koncu druge svetovne vojne pomagala zavezni{kim silam in sooblikovala obnovljeno jugoslovansko dràvo, se je v devetdesetih letih z voja{kim spopadom postavila proti njim, ko se je priklju~ila tisti politiki, ki je èlela zavladati s silo. Na za~etku devetdesetih let je armadni vrh rad iskal vzore in napotke pri takratnem sovjetskem voja{kem vrhu, pozneje pa pri ruskem. Toda ta neko~ za jugoslovanski vrh pomembna dràva se je ukvarjala sama s seboj in v vseh pogledih je bila neprimerljiva z relativno majhno Jugoslavijo. V desetletju voja{kih spopadov Rusija, razen simboli~no, ni aktivno posegla v dogajanja na tleh nekdanje SFRJ. Ves ~as vojn je Beograd potihoma ra~unal in celo iskal njeno pomo~ oziroma vsaj podporo. Rusija ni pokazala

296 èlje, da bi se aktivno vpletla v balkanske vojne. Bila pa je navzo~a prek diplomacije in kontingentov mirovnih sil v Bosni in na Kosovu. ZDA so bile v za~etnem obdobju jugoslovanske krize zelo zadràne. Nasprotovale so samostojnosti posameznih federalnih enot in tudi Slovenije. To stali{~e so ve~krat jasno poudarile. Izhod iz krize so videle v gospodarskih reformah, v demokratizaciji in novem dogovoru med posameznimi federalnimi enotami. V tak{ni prenovljeni Jugo- slaviji so ZDA videle mo`nost re{itve vseh notranjih problemov in nasprotij in dejavnik stabilnosti na tem delu Balkana. To sta spretno izkoristila zvezna oblast, pozneje pa tudi vrh srbske politike. Ameri{ka stali{~a so ustrezala tudi vrhu JLA. V razplamtevanju krize pa so ZDA kljub za~rtani globalni politiki znale prisluhniti tudi druga~nim, jasno predstavljenim in podkrepljenim konceptom re{evanja jugoslovanske krize. Tako teza, da je bil Zahod na ~elu z ZDA v ozadju razbijanja nekdanje Jugoslavije, ne drì. Nesporno pa je, da so ZDA kot svetovna velesila in kot vodilna dràva zveze Nato na prostoru nekdanje Jugoslavije in Balkana odigrale veliko vlogo. Evropa kot celota v tem obdobju {e ni imela skupne in kolikor toliko enotne politike glede dogodkov na svojih tleh. [lo je za politi~na stali{~a posameznih dràv, ki so se med seboj precej razlikovala. [e najbolj jasno sliko o razmerah v Jugoslaviji, pa tudi naklonjenost Sloveniji so imeli v Avstriji, ZR Nem~iji in Vatikanu. Temu je sicer z zamikom pa tudi z zadr`ki sledila Italija. Ostale dràve so dogodkom bolj sledile, vendar pa sta se kasneje vodilni evropski dràvi Anglija in Francija z èljo, da bi nadomestili zamujeno, precej odlo~no tako politi~no kot voja{ko vklju~ili v re{evanje problemov v tem delu Evrope. OZN so dogodki v Jugoslaviji ravno tako prehiteli. Vpra{anje pa je, ali bi lahko OZN kot skupni imenovalec svetovne politike v tistem ~asu in prostoru naredila ve~, kot je. Najbr` so bile naloge prezahtevne, organizacijska struktura OZN preve~ zapletena in projekt finan~no te`ko obvladljiv. Kljub vsem napakam in neu~inkovitosti bolj- {ega modela svetovne organizacije ni in se {e tudi ne kaè. Slovenija je v tak{nih razmerah prva stopila na pot osamosvojitve. Slovenski narod je to èljo skozi rodove prena{al tako na nove generacije kot na nove ~ase in se skozi stoletja spra{eval, kdaj bo primeren ~as. Nedvomno je bil zgodovinski trenutek pravi. Tu gre zasluga vsem tistim Slovencem, ki so skozi stoletja prena{ali idejo slovenstva in jo utrjevali, kot tudi vsem dràvljanom Slovenije, ki smo se odlo~ili za ta korak in na plebiscitu 23. decembra 1990 glasovali za samostojnost. Kljub mnoì~no izraèni volji na plebiscitu pot do lastne dràve ni bila lahka. Tako kot so posku{ale zvezne oblasti in JLA narediti vse, da do plebiscita ne bi pri{lo (to so izvajale predvsem z zastra{e- vanjem in propagando), so vse mo~i usmerile tudi v to, da se plebiscitna volja za lastno dràvo ne bi uresni~ila po {estih mesecih. V takratni prvi na demokrati~nih volitvah izvoljeni slovenski (Demosovi) vladi pod vodstvom predsednika izvr{nega sveta Lojzeta Peterleta so posebej v njenih dràvotvornih sekretariatih, notranjem (pod vodstvom republi{kega sekretarja Igorja Bav~arja) in obrambnem (pod vodstvom republi{kega sekretarja Janeza Jan{e), tekle priprave za zavarovanje procesa osamosvajanja. Za~ele so se, ko sta Igor Bav~ar in Janez Jan{a prevzela svoje poloàje.

297 Potekale so postopno in sistemati~no, njihov strate{ki cilj je bila uresni~itev plebiscitne odlo~itve in vzpostavitev efektivne oblasti nad celotnim ozemljem Republike Slovenije njenim kopnim, morskim in zra~nim delom. Namen omenjenih priprav je bil ne le za{~ititi uresni~itev operativnega na~rta osamosvojitve, ampak tudi odvrniti zvezne oblasti in JLA od voja{kega posega. Operativni cilj priprav je bil zagotoviti in zavarovati razglasitev dneva "D".

2. Naloge sektorja za varnostne zadeve 09 in organizacija Varnostne slu`be RSLO

V drugi polovici leta 1990, {e bolj pa v prvi polovici 1991, so zvezne oblasti ocenjevale poloàj predvsem z gledi{~a voja{ko-politi~ne strukture JLA. Zana{ale so se predvsem na informacije takratne Varnostne slu`be JLA ter na njeno mreò in ocene. Kot protiute` tej slu`bi, njenemu na~inu dela, metodam in sredstvom in da bi zavarovali podatke, objekte, ustanove in vse dejavnike osamosvajanja, vklju~ene v sistem Republi{kega sekretariata za ljudsko obrambo (RSLO), je bila oblikovana Varnostna slu`ba v okviru RSLO. Ta slu`ba je zaradi specifi~nosti razmer delovala tako reko~ na "za~asno zasedenem ozemlju". Zato je bila primorana delovati ne samo protiobve- {~evalno in varnostno, ampak tudi obve{~evalno. Njen cilj je bil pridobiti ~imve~ podatkov o namerah zveznih oblasti (s poudarkom na JLA), stalno spremljati bojno pripravljenost JLA, njeno strukturo, organizacijo, moralo, na~rte intervencije in na osnovi teh podatkov pripravljati poro~ila in analize za dràvno vodstvo Republike Slovenije. Ker je v okviru takratnega RSLO è obstajal sektor za varnostne zadeve smo v njegovem okviru za~eli oblikovati Varnostno slu`bo RSLO, ki je poleg varnostne protiobve{~evalne vklju~evala trudi obve{~evalno komponento.

Naloge sektorja za varnostne zadeve 09 so bile opredeljene takole:2 - protiobve{~evalna za{~ita RSLO, tako oseb in objektov in vseh organov v njegovi vertikalni strukturi (ob~inski upravni organi za LO), - varnostno preverjanje prosilcev za zaposlitev in po potrebi preverjanje `e zaposlenih v strukturah za LO, - preverjanje nabornikov za elitne enote JLA (voja{ka policija, diverzanti, padalci, gardisti, vezisti, itd.). Delo v sektorju opravljajo aktivni oficirji in podoficirji Varnostne slu`be JLA. Na delo so napoteni iz Varnostne slu`be JLA 14. korpusa. Pri svojem delu sodelujejo s centralo Varnostne slu`be JLA na ravni korpusa in s Slu`bo dr`avne varnosti (SDV). Vodja sektorja, po rangu pomo~nik republi{kega sekretarja, je za naloge, vezane na RSLO, odgovoren republi{kemu sekretarju za ljudsko obrambo, za strokovne operativne zadeve pa na~elniku Varnostne slu`be JLA 14. korpusa.

2 Na~rt oblikovan 2. 7. 1990. - Op. ur.

298 ORGANIZACIJA IN DELO VARNOSTNE SLU@BE V RSLO IN TO Varnostnih organov RSLO

Organizacija RSLO 1990:

Republi{ki sekretar oznaka 01

Namestnik republi{kega sekretarja oznaka 02

Svetovalec za splo{ne zadeve oznaka 03 Sektor za voja{ke zadeve oznaka 04 Sektor za obrambne priprave in operativne zadeve oznaka 05 Sektor za obrambno usposabljanje oznaka 06 Sektor za civilno za{~ito oznaka 07 Sektor za finance in planiranje oznaka 08 Sektor za varnostne zadeve oznaka 093 Sektor za organizacijo in informatiko oznaka 10 Sektor za upravne zveze oznaka 11

TERITORIALNA OBRAMBA - njena varnostna struktura: TIOS Teritorialno izvidni{ko obve{~evalna slu`ba4 OS in KOS v enotah,5 enote voja{ke policije, izvidni{ke enote.

SEKTOR ZA VARNOSTNE ZADEVE 09 - Slovenska voja{ka OS in KOS (v razvoju) struktura:6

3 V za~etku leta 1991 je pri{lo do delne reorganizacije RSLO in spremembe oznak. Sektor za varnostne zadeve je dobil oznako 14. 4 Ta varnostna struktura bi delovala samo v izrednih razmerah in v vojni. 5 Sestavljali naj bi jo ~astniki v TO, v veliki ve~ini pa bi {lo za rezervne ~astnike, ki bi opravljali obve{~evalne in protiobve{~evalne naloge vezane na sektor za varnostne zadeve RSLO, glede {tabno varnostnih nalog pa na poveljnike v TO. 6 Tak{na organizacija z opisano delitvijo dela se je dejansko izoblikovala {ele proti koncu leta 1991. V ~asu priprav na osamosvojitev, vojne za Slovenijo in odhoda JLA iz Slovenije, pa njeno delo ni bilo jasno lo~eno po oddelkih. Oddelki niso bili kadrovsko popolnjeni, pa tudi med operativci iz posameznih oddelkov ni bilo jasne meje. To je pomenilo, da so dejansko vsi operativci opravljali tako varnostno protiobve{~evalne in varnostne naloge. [e najbolj se je izoblikoval tehni~ni oddelek oziroma enota za elektronsko izvidni{tvo (EI).

299 Analiti~ni oddelek 09/1 Obve{~evalni oddelek 09/2 Protiobve{~evalni oddelek 09/3 Tehni~ni oddelek 09/4

Analiti~ni oddelek 09/1: Opis del: obdelava dostavljenih podatkov, pomembnih za varnost dr`ave v obve{~evalnem, protiobve{~evalnem, varnostnem ali obrambnem smislu, izdelava varnostne ocene, pregled po dr`avah, planiranje, obve{~evalne raziskave. Sestava: vodja in referenti.

Obve{~evalni oddelek 09/2: Opis del: zbiranje podatkov o tujih armadah: 1. voja{ki potencial 2. voja{ka doktrina in strategija 3. organizacijska struktura armad 4. lokacija enot in premiki enot 5. podatki o poveljni{kem kadru 6. podatki o usposabljanju, voja{kem {olstvu 7. bojna pripravljenost 8. oboro`itev in oprema 9. voja{ke industrijske kapacitete 10. topografskost 11. ostali zanimivi podatki s podro~ja industrije in znanosti Sestava: vodja in referenti.

Obve{~evalni centri in podcentri: v perspektivi se razvijajo v ve~jih krajih: Maribor, Koper, Novo mesto, Kranj, Celje in Murska Sobota, profesionalni in neprofesionalni kader.

Ob oblikovanju Slovenske vojske se formira oddelek za obve{~evalno-izvidni{ke naloge, ki deluje v sklopu enot na podro~ju usposabljanja izvidni{kih enot.

Protiobve{~evalni oddelek 09/3: Opis del: skrbi za za{~ito pred odtekanjem podatkov iz enot in ustanov (RSLO, OUOLO), nadzoruje uslu`bence, oficirje, vojake,

300 opravlja preverjanja, nadzoruje tujce, DKP, voja{ke predstavnike. Sestava: vodja in referenti.

Tehni~ni oddelek 09/4: Opis del: skrbi za nabavo in preizkus tehni~ne opreme, tehni~ne izbolj{ave, zagotavlja tehni~no podporo.

09/4 a skrbi za izdelavo {ifre oziroma aparatov, 09/4 b dela na podro~ju de{ifriranja. Sestava: vodja in referenti. (Za~asno lahko prevzameta vlogo sektor 10 in 11.)

Sektor za varnostne zadeve RSLO je z varnostnimi organi TO pri~el sodelovati takoj po objavi Odloka o prenosu dolo~enih zadev vodenja v Teritorialni obrambi RS na republi{kega sekretarja za ljudsko obrambo (Uradni list RS, 5. 10. 1990, {t. 35). Od tedaj so vsi na~elniki varnostnih organov v P[TO-jih tvorno sodelovali s sektorjem za varnostne zadeve RSLO.

3. Pregled organizacije in vodenja Varnostne slu`be JLA

V Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo (ZSLO) je Uprava varnosti usklajevala in vodila delo celotne varnostne slu`be. Na zvezni ravni je sodelovala z ostalimi upravami ZSLO in G[ JLA, posebej z njegovo obve{~evalno upravo. Prav tako je sodelovala in usklajevala delo z Zvezno slu`bo dr`avne varnosti in Zveznim sekreta- riatom za notranje zadeve. Uprava se je delila na tri oddelke: varnostni, protiobve{~evalni in tehni~ni oddelek. Upravi varnosti je v za~etku devetdesetih let na~eloval generalmajor Marko Negovanovi}. Na ravni poveljstev voja{kih obmo~ij sta delovala varnostni in protiobve{~evalni oddelek. Oba oddelka sta bila v sestavu poveljstva 5. voja{kega obmo~ja v Zagrebu. Podobna organizacija je bila tudi v korpusih: 14. korpusu ljubljanskem, 31. korpusu mariborskem in 13. korpusu re{kem. Po ukinitvi 9. armade JLA so na obmo~ju Slovenije oblikovali tri korpuse. Ve~ji in pomembnej{i je bil 14. korpus s poveljstvom v Ljubljani. Druga dva sta bila 31. korpus s poveljstvom v Mariboru ter 13. korpus s poveljstvom na Reki (v Sloveniji je imel samo garnizijo v Ilirski Bistrici). Zaradi ve~jega ozemlja, ki ga je pokrival 14. korpus, pomembnosti in mo~i enot, nekaterih posebnosti, ki so jih predstavljala t. i. Ljubljanska vrata, upravne, gospodarske in politi~ne vloge mesta Ljubljane, je bila Varnostna slu`ba JLA organizacijsko in {tevil~no najmo~neje prisotna v 14. korpusu. Prej{nji oddelek varnosti iz sestave 9. armade je bil v sestavi 14. korpusa {e naprej ohranjen kot oddelek, vendar je bil kadrovsko zmanj{an. Poleg tega je v 14. korpusu ostal prej{nji proti-

301 obve{~evalni oddelek 9. armade. Obe komponenti, tako varnostno kot protiobve- {~evalno, je vodil in koordiniral na~elnik varnostne slu`be. V ostalih dveh korpusih, mariborskem in re{kem, je bila struktura enaka, vendar slab{e kadrovsko zapolnjena. V brigadah in polkih je bil po formaciji na~elnik varnosti v rangu pomo~nika poveljnika oziroma je bil poveljnikov pomo~nik za varnost. V bataljonu je bil referent za varnost v rangu pomo~nika poveljnika oziroma je bil poveljnikov pomo~nik za varnost. Enote Voja{kega letalstva (VL) in Protiletalske obrambe (PLO), ki so bile razporejene na obmo~ju Slovenije, so imele v svoji sestavi v poveljstvih oficirje in podoficirje varnosti, ki pa niso bili vezani na kopenska korpusa s poveljstvom v Sloveniji, ampak na varnostno slu`bo v sestavi poveljstva 5. korpusa VL in PLO v Zagrebu. Varnostna slu`ba 14. korpusa je imela sede` v Ljubljani, v voja{nici "4. julij" na Metelkovi ulici, kjer je bilo poveljstvo korpusa. Vodil jo je na~elnik, polkovnik Emin Malko}. Njegov namestnik je bil polkovnik Miladin Nedovi}. Varnostnemu oddelku JLA je na~eloval podpolkovnik Bogoljub Mati}. Varnostna slu`ba 31. korpusa je imela sede` v Mariboru, v voja{nici Vojvode Mi{i}a. Tu je bilo poveljstvo 31. korpusa. Vodil jo je na~elnik, podpolkovnik Ratko Katalina. Delovanje Varnostne slu`be JLA je imelo zelo dolgo tradicijo, dejansko {e iz ~asov druge svetovne vojne. V NOV sta bili {e obe dejavnosti, tako obve{~evalna kot protiobve{~evalna in varnostna, dolgo ~asa organizacijsko povezani. Z ukinitvijo NOV in PO Slovenije oziroma z njihovo integracijo v JLA, se je pri~ela tudi delitev teh dejavnosti. Obve{~evalno komponento so vklju~ili v G[ JLA. V njegovi pristojnosti je bilo strate{ko obve{~evalno delo tako v dràvi kot v tujini, kjer si je obve{~evalna slu`ba JLA pomagala z mreò voja{kih ata{ejev in sodelavcev. Te je vodila in usmerjala centrala ali pa so bili vezani na voja{ke ata{eje. Njihova osnovna naloga je bila spremljati vojske dràv potencialnih agresorjev, njihovo voja{ko industrijo, premike voja{kih enot, mo~ in oboroìtev. Ob- ve{~evalni oficirji so bili vklju~eni tudi v {tabe enot do ravni brigade oziroma polka. V okviru {tabov so se ukvarjali s {tabno obve{~evalnim delom. Sodelovali so pri sestav- ljanju povelj, usposabljanju in izobraèvanju. Izdelovali so tudi obve{~evalne ocene in posredovali podatke o "nasprotnikih". S to strukturo ljudi in njihovo organizacijo se pri na{em delu skoraj nismo sre~evali. Na ozemlju Slovenije jih je bilo relativno malo. Manj{a skupina je bila celo v prostorih RSNZ, dokler jim ni skoraj takoj po prevzemu funkcije republi{ki sekretar za notranje zadeve Igor Bav~ar odrekel gostoljubje. Protiobve{~evalna in varnostna komponenta v JLA sta se razvijali povezano. Pote- kali sta od najvi{je ravni, ki jo je predstavljal ZSLO navzdol po armadnih oblasteh, divizijah, brigadah, polkih in bataljonih oziroma divizionih. Del te dejavnosti je takoj po drugi svetovni vojni deloval v okviru KNOJ-a, oziroma je ta zadnji sluìl za naloge, ki jih je nato prevzela voja{ka policija. Varnostna slu`ba si je v okviru varnostne komponente svojega delovanja priborila primat nad strokovnim vodenjem in usmer- janjem dela voja{ke policije. Ker je bila varnostna slu`ba bolj znana po proti-

302 obve{~evalni dejavnosti kot pa po varnostni, se je zanjo najve~krat uporabljalo ime protiobve{~evalna slu`ba. V srbohrva{kem jeziku so najve~krat uporabljali naziv kontraobve{~evalna (kontraobave{tajna) slu`ba, skraj{ano KOS. V internem in javnem komuniciranju je najve~krat uporabljala naziv Organi varnosti JLA. V varnostni slu`bi, ki je bila najzvestej{a slu`ba partije, so bili samo najbolj preverjeni in predani oficirji in podoficirji JLA. Slu`ba se je posebej izkazala v ~asu informbiroja, ob pojavu liberalizma na Hrva{kem in v Sloveniji, ob albanskem vpra{anju itd. Slu`ba je vedno delovala na meji med voja{kim in civilnim podro~jem in je, ~e je imela interes, posegala tudi na civilno podro~je. Operativne zadeve na civilnem podro~ju je realizirala skupaj s civilno Upravo dràvne varnosti oziroma pozneje s SDV. Z nara{~anjem osamosvojitvenih teènj v Sloveniji pa ni ve~ zaupala niti SDV, temve~ le sama sebi in svojim sodelavcem, pa {e to ne vsem. Izkazati pa se je èlela tudi v Sloveniji. Metode dezinformacije, ki jih je Varnostna slu`ba JLA uporabljala pri svojem delu, je vtkala tudi v poro~ila nadrejenim v Beograd. Vse v smislu: slovenski politiki so za osamosvojitev in proti JLA, ljudje pa proti osamosvojitvi in {e vedno za Jugoslavijo. Slu`ba je imela lasten izobraèvalni sistem v obliki do{olanja in lastno publicisti~no dejavnost. Varnostna slu`ba JLA je bila organizirana tudi v takratnem Republi{kem {tabu teritorialne obrambe (R[TO). [lo je za varnostno slu`bo, ki je bila organizirana v {tabih in enotah TO. Rezervni oficirji, ki so bili v rednem delovnem razmerju v {tabih, so bili za {tabno varnostne naloge vezani na poveljnike {tabov in enot, za strokovne protiobve{~evalne naloge pa na predpostavljenega po svoji liniji vodenja in poveljevanja v strukturi Varnostne slu`be JLA, to je na na~elnika za to podro~je v R[TO. V R[TO je varnostno slu`bo vodil polkovnik Bo{ko Muti}, aktivni oficir in pripadnik Varnostne slu`be JLA. V Pokrajinskih {tabih teritorialne obrambe (P[TO) pa so bili zaposleni rezervni oficirji. Osnovna dejavnost je temeljila na protiobve{~evalnem in varnostnem delu v poveljstvih, enotah in zavodih TO, v {tabih enot in enotah pa so bili v okviru formacije vklju~eni rezervni oficirji in podoficirji. Vrh slu`be je bil po vertikali vezan na centralo Varnostne slu`be JLA pri poveljstvu 9. armade, po reorganizaciji pa na Varnostno slu`bo JLA 14. korpusa. Ravno tako je veljala horizontalna vezanost na poveljnika R[TO glede vseh {tabno varnostnih nalog. Za pripadnike varnostne slu`be se je v praksi uporabljal naziv varnostni organi. V R[TO je na podoben na~in delovala tudi obve{~evalna slu`ba (obve{~evalni organi), ki je bila v TIOS Teritorialno izvidni{ko obve{~evalni slu`bi veliko ve~ji segment. Usmerjena je bila v delovanje v neposrednih vojnih razmerah in v vojni, ko bi pri{lo do mobilizacije TO Republike Slo- venije. Redna dejavnost te slu`be je bila v R[TO vklju~ena v {tabno delo in ne v operativno dejavnost.

4. Moje do`ivljanje vojne za Slovenijo

Malo pred 3. uro 27. junija 1991 me je iz komaj za~etega sna prebudilo nekaj po- navljajo~ih se signalov iz prenosnega odzivnika. Niti pogledal nisem na sporo~ilo, ker sem vedel, kaj mi sporo~ajo. Ko sem odhajal iz prostora de`urne ekipe VO RSLO, sem

303 naro~il, da me lahko zbudijo in pokli~ejo samo v primeru, ~e pride do premika 1. oklepne brigade z Vrhnike v katerokoli smer. Hitro sem se oblekel, vzel s seboj oro`je, se vsedel v avtomobil in odpeljal proti centru Ljubljane. êprav sem se {olal za vojaka in sem kot oficir in pozneje kot in{pektor milice preigraval in doìvel razli~ne vaje in urjenja, si v resnici nikoli nisem èlel prave vojne in voja{kega spopada. Zavedal sem se, da nam ne preostane drugega, kot da branimo svoje lastno ìv- ljenje in pravico na{ega naroda, potrjeno na plebiscitnem referendumu za samostojno dràvo. Spra{eval sem se, ali sem nalogo, ki mi je bila zaupana, dovolj dobro opravil, in ali bi lahko s svojimi pravo~asnimi informacijami prepre~il najhuj{e. Spra{eval sem se tudi, ali sem dovolj glasno in jasno opozarjal slovensko politi~no vodstvo na skrajno mo`nost za poseg JLA. Moj zadnji nastop na raz{irjeni seji Predsedstva Republike Slovenije, dne 21. junija 1991, je bil, vsaj meni se je tako zdelo, precej jasen. Takrat sem vsem najodgovornej{im politikom slovenske dràve jasno in glasno povedal, da VO RSLO è od maja razpolaga z zanesljivimi podatki, da obstaja zelo velika verjetnost, da bodo zvezne oblasti prek JLA poskusile nasilno prepre~iti osamosvojitev Slovenije. Na moj nastop se je takrat odzval samo slovenski ~lan zveznega predsedstva dr. Janez Drnov{ek. V svojem kratkem govoru je omenil, da je pred nekaj dnevi govoril z armadnim generalom Veljkom Kadijevi}em, ki naj bi mu zagotovil, da JLA ne bo voja{ko posredovala. Bolj ko sem se bliàl vladni pala~i, ve~ mili~nikov in njihovih nadzornih to~k sem sre~eval. Ko sem se jim pribliàl, sem zmanj{al hitrost toliko, da so me prepoznali, zatem pa sem odhitel mimo. Poslopje izvr{nega sveta in predsedstva je bilo tiste no~i blokirano z enotami PEM in VEM ter z enotami za{~itne specialne brigade TO. Hitel sem, saj nisem èlel med zadnjimi vstopiti v glavno operativno dvorano. Vedel sem, da so tam è vsi zbrani. Ob vstopu mi je eden mojih deùrnih mo` poro~al o dogodkih na Vrhniki in {irom po Sloveniji. To in naslednje dve ali tri no~i nismo z najo`jimi sodelavci tako reko~ zatisnili o~esa. @e prej{nji dan smo iz vseh slovenskih pokrajin dobivali sporo~ila o premikih JLA. Vendar smo bili tako prazni~no razpoloèni, da smo ~akali samo ve~er s proslavo, prazni~no sejo slovenske skup{~ine in sve~ano rojstvo nove slovenske dràve. Razmi{ljali smo takole: do razglasitve nove dràve se je treba prebiti kolikor toliko v miru, brez spopada z JLA in zveznimi organi, kasneje pa si bomo posku{ali pomagati tudi z na{o novo dràvo. Ko se je o`ji {tab koordinacije zbral v operativni dvorani, smo z veliko zaskrbljenostjo sprejeli dejstvo, da se je za~ela vojna. Vendar ~asa za skrb in premi{ljevanje ni bilo. Kljub jezi in sovra{tvu je è po nekaj trenutkih prevladala razumna profesio- nalnost. Z obrazov Janeza Jan{e, Igorja Bav~arja, Janeza Slaparja, Mirana Bogataja, Borisa @nidari~a se je jasno videlo, da imamo samo dve izbiri: ali bomo poloàju kos ali pa nas ne bo. V tistem trenutku je bilo klju~no vpra{anje, kam je namenjena enota iz 1. oklepne brigade. Tanki so z veliko hitrostjo vozili proti Ljubljani in {ele ~ez kratek ~as smo izvedeli, da gredo proti Brniku. Ko se je del enote odcepil proti To{kemu êlu, je bila to, ~eprav je, kot smo kasneje izvedeli, {lo za pomoto, nova uganka. Za ostale enote smo è v ~asu njihovih premikov predvidevali, da je v prvi fazi njihova

304 klju~na naloga zasedba mejnih prehodov. Vse tisto, kar nam je maja 1991 na otoku Krku razlagal polkovnik "Joè", se je za~elo uresni~evati. Za kratek ~as sem od{el iz vladnega poslopja proti sedeù Varnostnega organa na @upan~i~evo ulico 3, kjer je bila glavnina vodstva slu`be. @e kak{no no~ prej, posebej pa to no~, je v na{e prostore pri{lo kar nekaj tajnih sodelavcev, ki so è pred osamosvojitvijo naredili kri` ~ez JLA. Hitro so se vklju~ili v delo in pomagali v analitiki slu`be. Po dolgem ~asu sem za dober mesec spet oblekel uniformo slovenske TO. V poslopju je bilo pravo vojno stanje. Tudi pripadniki Varnostnega organa RSLO so se oboroìli s pi{tolami, avto- matskimi pu{kami in ro~nimi bombami. V primeru napada JLA bi z vsemi drugimi zaposlenimi branili objekt RSLO. Odlo~il sem se, da bo vodstvo delovalo na dveh lokacijah. Skupaj z delom analitike sem se preselil v neposredno bliìno vodstva republi{ke koordinacije. Drugi del slu`be je deloval v prostorih VO RSLO. V primeru napada pa bi se tudi ta del preselil v kletne prostore RSLO. @e ~ez dan ali dva sem za svoje delo dobil enega od prostorov v kleti Cankarjevega doma. Tu smo namestili ra~unalnik, nekaj telefonskih linij in faksov ter voja{kih zlo`ljivih postelj. Proti jutru sem se s sveìmi informacijami na{e slu`be ter informacijami operativne skupine napotil v prostore predsednika predsedstva. Pred vhodom sem takrat prvi~ sre~al Joèfa [kol~a in Cirila Ribi~i~a. Oba sta bila vidno utrujena in zaskrbljena. âkala sta na sprejem pri predsedniku predsedstva Milanu Ku~anu. Mimo njiju sem stopil v sejno sobo predsedstva in republi{kima sekretarjema Igorju Bav~arju in Janezu Jan{i izro~il najnovej{e informacije. Za sejno mizo so bili poleg njiju zbrani vsi ~lani slovenskega predsedstva, predsednik skup{~ine dr. France Bu~ar in predsednik izvr{- nega sveta Lojze Peterle. Kljub napetosti sem po nekaj trenutkih dobil ob~utek, da v sejni sobi vlada mirno in trezno razpoloènje; lotili smo se ocene poloàja na terenu in iskanja re{itev v nastali situaciji. Ob vrnitvi v poveljstvo obeh republi{kih sekretarjev in na~elnika R[TO so bila povelja zelo jasna: obramba pred napadom JLA za vsako ceno. V vojnih dneh sem bil z najo`jimi sodelavci ve~krat na poti med vodstvom republi{ke koordinacije, ki je imela {tab v kletnih prostorih Cankarjevega doma, in poslopjem RSLO na @upan~i~evi ulici, kjer je deloval del vodstva Varnostnega organa RSLO. Ob neki prilo`nosti smo se do zob oboroèni ustavili v restavraciji Maksim. Prijazno osebje nas je lepo sprejelo in nam postreglo z jeda~o in pija~o na njihove stro{ke. Enako so bili sprejeti tudi drugi teritorialci po vsej Sloveniji. O tem soìtju med prebivalstvom in slovenskimi varnostno-obrambnimi silami so govorila {tevilna poro- ~ila na{ih varnostnih organov. V vojni za Slovenijo nismo zabeleìli niti enega resnej{ega konflikta zaradi slabega vedenja ali nediscipline pripadnikov TO. V poveljstvo koordinacije sem pripeljal enega od na{ih sodelavcev, ki je za~el na veliko geografsko karto vrisovati poloàj na boji{~u. Tega dne in tudi nekaj naslednjih ni bilo ro`nato. Pritisk enot JLA iz raznih smeri, podkrepljen z letalstvom in helikopterji, je bil v prvih dneh vojne zelo mo~an. V na{o korist so ga za~ele preve{ati tako obrambne kot napadalne akcije TO in milice. S posameznimi tajnimi sodelavci je bil stik v ~asu bojnih razmer skorajda nemogo~. Pa vendar sem è pred spopadom izdal navodilo, da nih~e od sodelavcev v primeru spopada ne sme zapustiti JLA. Na-

305 ro~il sem jim, naj sodelujejo tudi v premikih enot in spremljajo bojna dejstvovanja. Eden takih je bil na{ sodelavec iz 1. oklepne enote "Martin". Upo{teval je na{e navodilo in bil skoraj ob glavo. Iz dìpa JLA je spremljal spopad pri Trzinu. Pred tem je bil celo tako pogumen, da se je telefonsko javil na{im operativcem, ki so mu dali dolo~ene naloge. V spopadu je bil la`je ranjen in prepeljali so ga v Klini~ni center v Ljubljani. S skupino pod~astnikov in civilnih oseb smo z zaplenjeno opremo è med spopadom za~eli z EI oziroma prislu{kovanjem radijskim zvezam JLA. Posebej uspe{ni so bili na{i varnostni organi v 7. P[TO v Mariboru. V to skupino je hitro prestopila skoraj celotna ekipa iz radijsko prislu{kovalnega centra JLA na Pohorju. Vse aktivnosti na tem obmo~ju je vodil na~elnik VO 7. P[TO Gorazd Vidrih. Tehniki so bili celo tako dobri, da so prislu{kovali in motili pogovore med posameznimi tankovskimi posad- kami. V Ljubljani pa smo iz objekta TO na Prulah hitro organizirali pravi prislu{kovalni center. Prislu{kovali smo vsem zvezam na relaciji med poveljstvom 5. VO v Zagrebu, RRC na Krimu in poveljstvom 14. korpusa. Pri tem smo uporabljali opremo prislu{- kovalnega centra JLA na Ro`niku. Opremo in center je zasegel vod voja{ke policije 6. P[TO ljubljanske pokrajine. Nalogo je vodil na~elnik VO 6. P[TO Marino Medeot. Na~elnik VO v dolenjski pokrajini v 2. P[TO Novo mesto @arko Henigman je bil ves ~as na zvezi z voja{ko posadko JLA na Trdinovem vrhu oziroma Sveti Geri. Ob vzno`ju Svete Gere na hrva{ki strani je bila ve~ja skupina pripadnikov HOSa. To formacijo so pripadniki JLA ocenjevali kot popolnoma usta{ko usmerjeno, saj je {lo za voja{ko krilo Hrva{ke stranke prava. Po obojestransko zbranih podatkih (te podatke so imeli tudi v hrva{ki voja{ki varnostni slu`bi) se je skupina pripravljala za naskok voja{nice na Trdinovem vrhu, ki je bila po na{ih informacijah è takrat na nedore~eni mejni ~rti med Slovenijo in Hrva{ko. Zato sem poklical hrva{kega kolega Josipa Perkovi}a in mu predlagal, da objekt prevzamejo moji operativci. V zameno in da se ne bi pogovarjali, ~igav je, ga bom oskrboval z obve{~evalnimi informacijami, ki jih bomo dobili z elektronskim nadzorom iz tega objekta. Z mojim predlogom se je strinjal in v poveljstvu 2. P[TO so se odlo~ili za akcijo. Brez boja, ker je posadka komaj ~akala, da se preda, so zavzeli objekt in pod nadzorstvom na{ih varnostnih organov za~eli z elektronskim nadzorom JLA, tako na ozemlju Slovenije kot Hrva{ke. @e v prvih dneh spopada se nam je javilo precej slovenskih oficirjev iz JLA, ki so bili sodelavci na{e slu`be ali pa so nam posku{ali kako druga~e pomagati. Z republi{kim sekretarjem za obrambo Janezom Jan{o, s katerim sva ves ~as vojne tesno sodelovala, sva ocenila, da bi bilo zelo dobro oblikovati analitsko skupino oficirjev iz JLA, ki so prestopili k nam, in so bili tedaj v prostorih VO RSLO na @upan~i~evi ulici. Vodstvo skupine je prevzel podpolkovnik "Ivo". Skupina, ki je izredno dobro poznala JLA, je takoj pri~ela z delom. Poleg na{e analitike je izdelovala svoja analiti~na poro~ila. Oblikovala je kar nekaj predlogov, na kak{en na~in zaustavljati prodirajo~e enote JLA in kako propagandno delovati, da bi se morala enot JLA ~im hitreje sesula. Po na{ih podatkih so bili posebej zavzeti za izvajanje bojnih nalog v poveljstvih vseh treh korpusov, ki so napadli Slovenijo. Zato smo razmi{ljali, kako in na kak{en

306 na~in bi ~im bolj nevtralizirali predvsem poveljstvi v Ljubljani in Mariboru. Na poveljstvo 13. korpusa, ki je bilo na Reki in mu je poveljeval generalmajor Marjan âd, pa nismo imeli nobenega vpliva. Zaradi generalmajorja âda sem ve~krat klical hrva{- kega kolega, ki je vodil enako slu`bo kot jaz, Josipa Perkovi}a, da bi ga na tak{en ali druga~en na~in posku{al umiriti. Vsekakor je bil prodor v sisteme komuniciranja JLA è eden od uspehov. Izjemno zagnanost za izvedbo naloge iz Beograda, to je vzpostavitve popolnega nadzora nad Slovenijo, je pokazal na~elnik Varnostne slu`be JLA 14. korpusa, polkovnik Emin Mal- ko}. Presegal je celo poveljnika korpusa, generalmajorja Jovana Pavlova. Zato smo resno razmi{ljali, kako in na kak{en na~in naj ga izlo~imo iz igre. ê bi se spopadi {e nadaljevali in se na boji{~u v naslednjih dneh ne bi vzpostavilo ravnovesje in pogoji za pogovore, je imela slu`ba na voljo dva na~rta za onesposobitev vodstva Varnostne slu`be JLA 14. korpusa in o`jega dela poveljstva. Pri njihovem oblikovanju smo hoteli prepre~iti, da se ve~ji spopad ne bi prenesel v samo sredi{~e Ljubljane. Ocenili smo, da je zato najbolj{i eden od diverzantskih na~inov. @e nekaj dni smo imeli v neposredni bliìni voja{nice na Metelkovi postavljene ostrostrelce. Polkovnik Emin Malko} se je kar nekajkrat pojavil ob oknu. Njegova odstranitev s pomo~jo ostrostrelca je bila ena od mo`nih re{itev. Drugo je predlagal in se je resno lotil inènirski major JLA. Bil je eden od sodelavcev na{e slu`be in v tistem ~asu kot prestopnik iz JLA na sedeù vodstva VO RSLO. Po njegovi zamisli bi v kanalizacijo in sistem meteornih vod poveljstva 14. korpusa na dve mesti, se pravi tja, kjer je bilo o`je poveljstvo 14. korpusa in vodstvo njegove varnostne slu`be, postavili razstrelivo. Po ceveh, speljanih pod starim poslopjem, bi prineseli ve~ sto kilogramov razstreliva. Vsi na~rti za izvedbo te akcije so è za~eli te~i. Pripravljeno je bilo razstrelivo, vozilo za prevoz in ekipa pod vodstvom inènirskega majorja, ki bi to nalogo izpeljala. V zavetju no~i bi z na{o skupino sodelovala skupina iz podjetja Vodovod-ka- nalizacija, ki bi nam pomagala in dala vso potrebno opremo. Po postavitvi razstreliva bi za~eli s pogajanji in ~e ne bi bila uspe{na, bi aktivirali eksploziv. Posledice bi bile hude, saj bi se stari objekt zru{il sam vase. Zavedali smo se, da bi bila to skrajna odlo~itev in da bi po njej lahko pri~akovali protiudar na objekte istega pomena na na{i strani. Razplet dogodkov pa je bil k sre~i tak, da se je zmanj{eval voja{ki spopad. @e v prvih dneh vojne so kljub mojim druga~nim navodilom k nam pri{li è skoraj vsi slovenski oficirji JLA, ki so bili sodelavci na{e varnostne slu`be. @e pred spopadom sem jim naro~il, naj v enotah oziroma poveljstvih JLA vzpostavijo svojo obve{~evalno mreò. Ta je bila popolnoma druga~e motivirana in tudi delo z njo je bilo veliko bolj profesionalno. To se je pokazalo zlasti ob umiku JLA iz Slovenije, ko nam je posredovala ustrezne podatke o enotah JLA. Tako je bilo tudi pozneje, ko smo prek te mreè dobivali podatke o dogajanjih na boji{~ih nekdanje Jugoslavije. Eden od redkih Slovencev, sodelavcev Varnostne slu`be JLA, ki je upo{teval navodilo, naj zdrì, kolikor je mogo~e v JLA in nam posreduje informacije, je bil polkovnik "Joè" v Beogradu. Tedaj je zaklju~eval {olanje na takratni najvi{ji voja{ki {oli JLA, t. i. Vojni {oli oziroma {oli, na kateri so se {olali bodo~i generali JLA. [estega julija 1991 v

307 ve~ernih urah sem imel nalogo zunaj Ljubljane. Ob vrnitvi v kletne prostore Cankar- jevega doma, kjer je bilo operativno poveljstvo in moje za~asno domovanje, me je na hodniku sre~al republi{ki sekretar Janez Jan{a in mi izrekel nekaj pohvalnih besed. Povedal mi je, da je na{ sodelavec polkovnik "Joè", ki sem ga nekaj dni pred tem celo pripeljal v Slovenijo, v Ljubljano posredoval zelo pomembno informacijo o nastopu na~elnika general{taba JLA generalpolkovnika Blagoja A|i}a. Polkovnik "Joè" je Slo- venijo obiskal popolnoma naskrivaj è 30. junija 1991. Njegov prihod v Ljubljano sem pripravil skupaj z njegovo èno, ki je bila nekak{en oficir za zvezo med nami in njim. Polkovnik se je v Beogradu vsedel na vlak in ne da bi izstopil v Zagrebu, nadaljeval pot proti Ljubljani. Na{a ekipa operativcev ga je pri~akala na èlezni{ki postaji ter neopazno pripeljala na raz{irjeno sejo Predsedstva Republike Slovenije, kjer je poro~al o na~rtih in razmi{ljanjih najvi{jega voja{kega vodstva v Beogradu. Po kon~ani seji sem imel z njim dalj{i razgovor in ga pripravil za nadaljnje naloge. Informacijo v zvezi z njimi nam je posredoval prek ène. Informacijo o poloàju in namerah JLA je republi{ki sekretar Janez Jan{a skupaj {e z drugimi podatki, ki so kazali, da se JLA {e ni odrekla Sloveniji, posredoval pre- ostalemu vodstvu operativne skupine. Podal jo je tudi na sestanku raz{irjenega Pred- sedstva Republike Slovenije. Tedaj je v Srbiji in BiH potekala velika mobilizacija. Enote JLA iz drugih republik bi iz ve~ smeri prodirale proti Sloveniji. Glavni preboj v smeri ZagrebLjubljana bi vodila 1. gardijska brigada iz Beograda, podkrepljena z mobili- ziranimi brigadami iz Srbije. O teh namerah JLA je slovensko politi~no vodstvo se- znanilo doma~o in svetovno javnost ter vodilne evropske politike, ki so re{evali razplet jugoslovanske krize. V dneh, ko je v Sloveniji veljalo nekak{no premirje, so se razmere na Hrva{kem za obe vpleteni strani za~ele nenadzorovano razvijati v voja{ki spopad na ve~ lokacijah. Tudi razmere v BiH so bile iz dneva v dan slab{e in niso kazale na mirno re{itev krize. Vse bolj je kazalo, da se lahko è v bli`nji prihodnosti konflikt s Hrva{ke prenese na ozemlje BiH. V tem ~asu so med slovenskimi politi~nimi predstavniki, predstavniki Evropske skupnosti ter JLA in zveznimi organi potekali razgovori. ê è niso prina{ali kratkoro~ne re{itve, so vsaj ohranjali neodlo~en poloàj za obe strani na ozemlju Slovenije. Takratno srbsko politi~no vodstvo pod vodstvom Slobodana Milo{evi}a je intenzivno iskalo re{itve "za re{itev srbskega vpra{anja v Jugoslaviji". Zvezna vlada pod vodstvom Anteja Markovi}a je takoreko~ razpadla in ni imela ve~ nobene dejanske mo~i. Ta je pre{la na srbsko ve~ino v Predsedstvu SFRJ in na G[ JLA ter ZSLO. Odlo~en slovenski odpor, vztrajanje pri plebiscitni odlo~itvi in sprejemanje dolo- ~enih ~asovnih kompromisov, je prepri~alo evropske politike, posebej pa srbske, da je za Slovenijo sprejemljiva samo tista re{itev, ki ne odstopa od plebiscitne odlo~itve slovenskega naroda. Poskus vsiljevanja kak{ne druge re{itve bi bil tedaj sicer moèn, vendar pa zelo vpra{ljiv glede kon~nega zmagovalca. ê bi G[ JLA dobil privolitev s strani srbskega politi~nega vodstva, bi moral s svojimi enotami preiti hrva{ko ozemlje in izvesti masoven napad na Slovenijo. Pri tem bi moral uporabiti zelo veliko enot, ki bi imele neza{~iten hrbet, saj so bile razmere v ostalih delih Jugoslavije iz dneva v dan

308 bolj napete. Bojevati se na ve~ frontah in pri tem odstopiti od temeljne usmeritve srbske politike (vsi Srbi v eni dr`avi) za srbsko politi~no vodstvo najbr` ni bilo sprejemljivo. Jugoslovanska vojska je v tistem ~asu izgubila pridevnik ljudska. [lo je pravzaprav samo za jugoslovansko armado, ki je bila v Sloveniji iz dneva v dan v te`jem polo`aju. K temu so veliko prispevale enote TO in milice, ki so prevzele nadzor nad celotnim slovenskim ozemljem. Vsa infrastruktura je bila v rokah lokalnih skupnosti oziroma Republike Slovenije. Poleg tega je bil zaradi bojev na Hrva{kem umik jugoslovanske vojske iz Slovenije iz dneva v dan te`ji. To je ob odhodu zadnjih pripadnikov jugoslovanske vojske iz Slovenije pokazalo vkrcanje na ladjo v koprskem pristani{~u. Zaradi navedenih razlogov je dozorela odlo~itev o postopnem umiku jugoslovanske vojske iz Slovenije.

5. Zaklju~ek

Ko po desetih letih gledamo na dogodke iz desetdnevne vojne za Slovenijo, lahko zapi{emo, da je projekt osamosvojitve slovenske dràve resni~no uspel. Vpra{anje pa je, ali bi lahko uspel bolj ali manj, kot je. Posameznik lahko gleda na to iz dveh vidikov. Prvi~ z osebnega vidika, drugi~ z vidika koristi, ki mu jih prina{a lastna dràva. Vendar nam dejstva, kako se {e razpleta jugoslovanska drama, govorijo, da je bila pot osamosvojitve od vseh mo`nih poti najbolj{a. V drugih jugoslovanskih republikah so se voja{ki spopadi zavlekli na cela leta. V tem ~asu so na vseh straneh padle {tevilne `rtve. Mnogo civilistov je izgubilo ìvljenje. Pri{lo je do stra{nih zlo~inov, ki so povzro~ili nezaceljive rane. Ve~ generacij se bo moralo roditi na vseh sprtih straneh in po zelo dolgem obdobju si bodo mogo~e odpustili, pozabili pa nikdar. Vse to je bilo Slovencem in slovenski dràvi v veliki meri prihranjeno. Spopad na Slovenskem je po podatkih RK Slovenije zahteval med vojaki, policisti in civilisti naslednje `rtve: 1. MRTVI: civilisti 7 pripadniki TO 8 tujci 10 mili~niki 4 pripadniki JLA 36 Skupaj: 65 2. RANJENI: civilisti 38 pripadniki TO 116 tujci 2 mili~niki 28 pripadniki JLA 233 Skupaj: 417 3. Ujetih je bilo 3.157 pripadnikov JLA.

309 Med sodelavci in zaposlenimi v Varnostnem organu RSLO nismo imeli izgub. Za vse nas je spopad trajal mnogo dlje in veliko je bilo mo`nosti, da bi se zgodba za marsikoga od nas kon~ala druga~e. Poleg ugodnega spleta notranjepoliti~nih in zunanjepoliti~nih dejavnikov ter podiranja globalne delitve sveta nas je v prvi vrsti do uspeha privedlo resno in trdo delo. Na voja{ko-policijskem podro~ju se je za~elo dobro leto pred spopadom z JLA oziroma zveznimi oblastmi. Nosilec odpora je bila vsekakor Manevrska struktura Narodne za{~ite (MSNZ) pod vodstvom Toneta Krko- vi~a, ki je zveznim oblastem onemogo~ila nadzor nad dogajanjem iz pristojnosti obeh represivnih sekretariatov. Pod okriljem MSNZ so koordinirano tekle priprave v policiji in enotah TO. Obe strukturi sta z razli~nimi oblikami povezanosti vsaka na svojem podro~ju, v~asih pa skupno, delovali, da bi izvr{ili zastavljene naloge. Drugi segment, ki je deloval veliko bolj skrito o~em javnosti, sta bili obe varnostno- obve{~evalni slu`bi. Civilna, ki je delovala v okviru Republi{kega sekretariata za notranje zadeve in jo je pod imenom VIS vodil na~elnik dr. Miha Brejc, in voja{ka, ki je delovala v okviru Republi{kega sekretariata za ljudsko obrambo. Obe slu`bi sta nedvomno prispevali svoj dele` pri zbiranju in analiziranju obve{~evalnih podatkov in za{~iti oziroma izvajanju protiobve{~evalnih in varnostnih nalog. VO RSLO, ki je pozneje, ko se je Republi{ki sekretariat za obrambo preimenoval v Ministrstvo za obrambo, postal bolj znan pod kratico VOMO, si je è po naravi dela ({lo je za voja{ko slu`bo) naloìl ve~je naloge. Z minimalnim {tevilom ljudi mu je uspelo splesti vohunsko mreò v JLA. Ta mreà je pravo~asno zaznala nekaj velikih zaostritev in nanje opozorila slovensko politi~no vodstvo. To je pravo~asno pove~alo bojno pripravljenost ustreznih enot, ki bi lahko prenesle in posku{ale zadràti prvi udar JLA. Do zaostritev je pri{lo decembra 1990; prenesle so se v januar in v poznej{e pomladanske mesece leta 1991. Ves ~as smo budno spremljali in pazili na vsak korak JLA. S pridobljenimi dokumenti (Pregled enot in ustanov JLA na obmo~ju Slovenije, Informacija politi~ne uprave ZSLO, Poveljni{ko {tabni dokument Okop), informacijo o nastopu generalpolkovnika Blagoja A|i}a pred slu{atelji visokih voja{kih {ol, mnogimi prestreènimi radijskimi sporo~ili (npr. sporo~ilo o premiku 1. oklepne brigade) in drugimi informacijami ter analizami je VO RSLO v dobrem letu dela izvr{il veliko nalog. Vsega nikakor ne bi bilo mogo~e opraviti brez skupine zaposlenih v sektorju 9 in na~elnikov VO v P[TO ter njihovih VO v {tabih in enotah TO. K temu pa je svoj del prispevala {e mreà sodelavcev v JLA, ki so jo sestavljali sodelavci "Planinc", "Ko- {arkar", "Ko{arkar II", "Mrak", "Gra{~ak", "Rudar", "Rudar II", "Joè", "Ivo" in mnogi drugi neimenovani sodelavci. V letu 1991 je bilo veliko dela opravljenega v Republi{kem sekretariatu za ljudsko obrambo in TO Republike Slovenije ter Republi{kem sekretariatu za notranje zadeve in milici Republike Slovenije. Zato so bile te enote v voja{kem smislu operativne in pripravljene na napad JLA. Uspe{no so branile Slovenijo in bile sposobne tehtnico na boji{~ih prevesiti v svojo korist. Republika Slovenija je danes po desetih letih pred novimi preizku{njami in izzivi. Te`ko je re~i, katera pot je prednostna, saj se vstop v Evropsko skupnost in v zvezo Nato v mnogo~em prepletata. Obe poti pomenita vstop

310 v zahodno civilizacijo oziroma skupino vodilnih dràv sveta, kamor Slovenija nedvomno sodi. Za oba cilja potrebujemo tako vztrajnost in odlo~nost, ki smo ju pokazali v letih 1990 in 1991. Voja{ki spopadi oziroma vojne (~eprav se mogo~e to ~udno bere) se v veliki meri dobivajo è v miru. To je ~as, ko se morajo vojske in dràvni aparat pripravljati in upati, da dan "D" ne bo nikoli nastopil. ê pa è pride, mora njihova strategija nacionalne varnosti in ostala podro~ja delovanja dràve in dru`be omogo~iti ne samo pre- ìvetje, ampak ~imprej{njo zmago. Tega smo se zavedali vsi pripadniki obrambno varnostnih struktur slovenske dràve. Zato smo vojno tudi dobili.

Summary

The Security Intelligence Service of The Ministry of Defence of The Republic of Slovenia (a security agency of The Ministry of Defence) and its Contribution to the Victory in the War for Slovenia

Andrej Lov{in

In the year 2001 the Slovene state celebrated on June 26th the tenth anniversary of proclamation of statehood. In comparison with many European countries with long tradition this jubilee is probably hardly worth the attention. But for us Slovenes it presents a realisation of centuries-long dreams of the Slovene nation about an own state. Many small and great deeds had to be carried out in the history of the Slovene nation, which lead to December 23rd 1990, the day of the plebiscite, where nearly all of us decided for an own state. With such legal a foundation, supported with such will of people, the state authorities of Slovenia could much easier bring to realisation the path to victory. In the mosaic of events that marked the years 1990 and 1991 a special segment comprises events, which took place in the then defence-security sphere in the frame of the Republi{ki sekretariat za ljudsko obrambo (Secretariat for People's Defence of The Republic of Slovenia in continuation RSLO), which later renamed into the Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (Ministry of Defence of the Republic of Slovenia), and in The Teritorialna obramba Republike Slovenije (The Territorial Defence of the Republic of Slovenia in continuation TO), which already then exhibited all elements of the Slovene army. In the complex of those two institutions under management of the RSLO the Slovene military security-intelligence service began to form. That too was after some decades a new historical moment, as Slovenes with the annulment of the NOV and PO of Slovenia and their inclusion in the JLA did not have an own military security-intelligence service. With the foundation of the Territorial Defence of the Republic of Slovenia the very beginnings of the activities occurred but were cut at a certain vertical part and linked horizontally to the Security

311 Service of the JLA. It was thus necessary soon after taking over the authority and after the first multiparty elections to make that sensitive incision and cut the connection between the security agencies, which were at that time already integrated into the structures of the RSLO and the TO of the Republic of Slovenia with the JLA. That at first chancy but bold decision, which was realised in August 1990, lead to an own military security-intelligence service. From August 1990 on, the then security-intelligence service operated in the frame of the Sector for Security Affairs, and played a significant role in the preparation phase for attaining independence, in the phase of realisation, in the war for Slovenia, and in the phase of withdrawal of the Yugoslav Army, and thus contributed to the realisation of the plebiscite. In the preparatory phase the service succeeded in setting up an espionage net in the JLA with which it acquired many necessary documents and information that enabled us to answer many questions: a register of units and institutions of the JLA on the territory of Slovenia, information of the political administration of ZSLO, commander's headquarters document "Okop" (trench) . In the phase of realisation and the war for Slovenia many wireless messages were intercepted, the appearance of general Blagoje A|i} etc. In the phase of withdrawal of the Yugoslav Army the service attended the procedure of retreat and together with the TO hindered many a unit of the JLA their plans for withdrawal.

312 Janez J. [vajncer*

PRISPEVEK K PODOBI O VOJA[KI OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE 1991

Ne nameravam ponavljati tega ali onega, kar sem o vojni za samostojno Slovenijo `e napisal ali so napisali drugi, bolje re~eno menim, da bo prej ali slej potrebno obravnavati tudi nekatera vpra{anja, za katera vemo, da so izjemno pomembna, ~e ne bistvena, vendar se jih zaradi ob~utljivosti ne lotevamo.

Politi~ni profil poveljujo~ih v TO

Med drugimi neobdelanimi vpra{anji je tudi politi~ni profil slovenskega voja{kega vrha v vojni za samostojno Slovenijo 1991. Bolj celo ustreza izraz politi~ni izvor poveljujo~ih v tedanji novi slovenski vojski, saj je o konkretni politi~ni pripadnosti posameznikov v Republi{kem {tabu Teritorialne obrambe Republike Slovenije (R[TO) spomladi in poleti 1991 nemogo~e govoriti. Ni bilo potrebe in ne razlogov, da bi pripadniki R[TO razgla{ali morebitno strankarsko pripadnost ali politi~no privrènost v okviru tedanje ve~strankarske ureditve Republike Slovenije. Po izvoru pa bi bil jedrnat politi~ni profil najpomembnej{ih pripadnikov TO RS ob za~etku vojne za Slovenijo naslednji: - v. d. na~elnika R[TO: rezervni oficir, ~lan ZK, poveljni{ke in komisarske dol`nosti v TO, - namestnik na~elnika: aktivni oficir JLA, ~lan ZK, v JLA na komisarski dol`nosti, - pomo~nik na~elnika za u~ne zadeve: rezervni oficir, ~lan ZK, - pomo~nik za obve{~evalne zadeve: rezervni oficir, ~lan ZK, opravljen te~aj varnostne slu`be JLA v Pan~evu, - pomo~nik za zaledje: aktivni oficir JLA, ~lan ZK, - poveljniki sedmih pokrajin TO: ~lani ZK, do ~inov majorja ali podpolkovnika so pri{li è v Jugoslaviji, opravljali so poveljni{ke in komisarske dol`nosti, eden je bil v voja{ki akademiji JLA. Z vidika dana{nje populisti~ne logike pomeni ~lanstvo v ZK bolj ali manj tudi nekaj nujno slabega, toda tedaj, ko je bila ZK na oblasti, je za mnoge navadne ~lane pogosto pomenilo predvsem ve~ odgovornosti, ve~ dela in tudi posebno moralno breme. Teàve delovanj rezervistov v TO, pogosti sklici, vaje in podobno niso bili mikavni za karieriste raznih vrst, sprejemali so jih in jih opravljali predvsem idealisti. Bile pa so, kot povsod, tudi izjeme, zlasti v njeni stalni sestavi. Posameznikom s poklicno ali

* Brigadir Slovenske vojske v pokoju.

313 srednjo {olo s pravimi pokrovitelji je zaposlitev v TO omogo~ala lepo kariero. Tako se je lahko zgodilo, da je nek posameznik pri{el od hi{nika vse do poveljnika pokrajine. Servilnost aktivnim oficirjem JLA in pri nekaterih sodelovanje z Varnostno slu`bo JLA je tak{nim dajalo {e poseben polo`aj. V {tabih in na poveljni{kih mestih so bili v veliki ve~ini vsi ~lani ZK, {ele na ni`jih dol`nostih v enotah to merilo ni bilo ve~ tako zelo pomembno. Kljub temu pa ostaja kot nesporno dejstvo, da je Teritorialno obrambo Republike Slovenije v vojni za samostojno Slovenijo leta 1991 vodila poveljni{ka struktura, ki je politi~no gledano po izvoru vsa iz{la iz zveze komunistov.

Varnostni profil poveljujo~ih v TO

Vojna za Slovenijo ima z vidika zaporedja dogajanja in tudi voja{kih, politi~nih ter diplomatskih razse`nosti è precej jasno podobo, popolnoma skrita pa ostaja tista plat, ki jo obi~ajno imenujemo delovanje tajnih slu`b, tajna diplomacija in podobno. To- vrstno delovanje in doseganje razli~nih ciljev na ta na~in je del realnosti vseh sodobnih dràv, tudi tistih, ki se razgla{ajo za najbolj demokrati~ne. Vladajo~i razred z vsemi vzvodi oblasti brani svoj sistem politi~ne in gospodarske ureditve. Pri tem svoje koristi brani tudi z doseganjem koristnih ciljev v tujini. Tovrstna dejavnost praviloma redko pride na dan in pred o~i javnosti, ve~inoma takrat, ko se kaj zalomi ali ponesre~i. Nikoli pa ni mogo~e re~i, da so znane vse razse`nosti posameznih primerov. Informacije, ki so dane, so praviloma hkrati tudi dezinformacije, saj vsaka tajna slu`ba tudi na ta na~in ohranja skrivnosti svojega na~ina delovanja, ustroj in agenturo. Zato na teh podro~jih obi~ajno zgodovinopisno zaupanje v pisne vire naleti na nepremostljive teàve in dejansko odpove. O tovrstnem ozadju osamosvojitve Slovenije, organiziranja slovenskih obrambnih sil in vojne za Slovenijo na podlagi dokumentov prakti~no ni mogo~e vedeti ni~esar. Zato tudi ni mogo~e ni~esar trditi argumentirano in na podlagi nespornih dokazov. Poleg tega je na{a zakonska ureditev o varovanju osebnih podatkov naravnana tako, da bi bilo nemogo~e brez sodnega preganjanja in posledic trditi, da je bil nekdo pripadnik te ali one agenture, tudi ~e bi bilo to mogo~e dokazati. Razen tega pa je Slo- venija vse najpomembnej{e dokumente, ki se nana{ajo na to podro~je zaprla v Gote- nico in raziskovalci {e dolgo ne bodo mogli do njih. Tako se na Slovenskem nikomur ni treba bati, da bi lahko zanj zvedeli, da poleg njegove podobe, ki je znana javnosti, obstaja verjetnost {e druge, druga~ne in ne v slu`bi interesov Slovenije. Zato tudi sam ne nameravam o nikomer trditi ~isto ni~ takega, kar bi {kodilo njegovi ~asti in dobremu imenu. Enako ni~ takega, kar bi {kodovalo interesom slovenske dràve pri varovanju ob~utljivih podatkov, ~etudi gre za sovra`no delovanje proti Sloveniji. Tak interes pa o~itno obstaja ali je vsaj obstajal. Druga~e ni mogo~e na primer pojasniti odnosa do miniranja {tirih stebrov elektri~nih daljnovodov v Posavju in bencinskega servisa v Mariboru septembra in oktobra 1991, ki so po vojni vzne-

314 mirjale slovensko javnost.1 [lo je za klasi~no teroristi~no dejavnost, slovenska javnost pa zelo malo ve o tem, da je policija storilce tudi odkrila in da je zares {lo za srbske teroriste, kar smo tedaj samo slutili. ê je bila javnosti prihranjena ta, sicer dejansko za slovenske politi~ne razmere nebole~a resnica, kak{na je potem bila (in verjetno {e je) stopnja zaupnosti dosti bolj ob~utljivih vpra{anj. Trditve so odve~, ker so neargumentirane, zato ostaja samo mo`nost vpra{anj. Kdo in zakaj je odlo~il, da samostojna Slovenija ni objavila seznama registriranih sodelavcev Slu`be dràvne varnosti in kolikor so bili znani slovenski dràvni varnosti tudi registriranih sodelavcev voja{ke varnostne slu`be. V formulaciji je poudarek na registriranih sodelavcih, iz tega kroga so izklju~eni stalni ali ob~asni viri, kot je bil poimenovan krog ljudi, od katerih sta obe slu`bi tudi dobivali razne podatke, vendar je bil njihov pomen neprimerljiv z registriranimi sodelavci. Ali je do neobjave imen registriranih sodelavcev res pri{lo zaradi trezno pretehtanih razlogov, ali pa je morebiti na ta na~in agentura srbske ali katere druge tajne slu`be poskrbela, da je ostala skrita (in dalje delujo~a) tudi v novi Sloveniji? Vpra{anje o registriranih sodelavcih ni retori~no. Omogo~ilo bi odgovor o obsegu sodelavske mreè obeh jugoslovanskih tajnih slu`b in o mo`nih u~inkih delovanja te mreè, oziroma obeh mre` ob slovenski osamosvojitvi. Jugoslovanski politi~ni sistem je temeljil na javni in tajni vzporednici. Javne so bile ZK, SZDL, sindikati, ZSMS, samoupravna in vsa podobna ter upravna dràvna struktura, tajna pa civilna in voja{ka tajna slu`ba. Voja{ka, splo{no imenovana KOS (Kontra-obave{tajna slu`ba), tudi potem, ko je bila preimenovana, in civilna (splo{no imenovana Udba tudi potem, ko je bila preimenovana v Slu`bo dràvne varnosti-SDV) sta bili del celotnega dràvnega in politi~nega sistema, dejansko pa eden njegovih glavnih temeljev. Po eni strani sta skrbeli za popoln nadzor nad dogajanjem v dràvi in posamezniki, ki so izstopali tako ali druga~e, po drugi pa sta s svojimi metodami usmerjali politi~ne, gospodarske, kulturne in vse druge za sistem pomembne odlo~itve, zlasti pa sta bili odlo~ilni v kadrovski politiki. êprav naj bi bilo odlo~ilnega vpliva civilne tajne slu`be v dràvi konec z Bri- onskim plenumom, se je po nekajletnem premoru to spet spremenilo, ~eprav se ~isto nehalo ni nikoli. Skozi zgodovinsko perspektivo postaja vedno bolj jasno, da je bil Brionski plenum na podro~ju tajnega delovanja v Jugoslaviji samo preokretnica v korist voja{ke tajne slu`be na {kodo civilne. Prej je bila voja{ka z vsedràvnega vidika manj pomembna, potem je bilo obratno. V novi SDV, kot je bila pre~i{~ena in je nastajala po Brionskem plenumu, si je voja{ka varnostna slu`ba oblikovala {e svojo posebno sodelavsko mreò. Kako resni~no je bila ta mreà v slu`bi ciljev vrhov voja{ke varnostne slu`be, ki se {e zdale~ niso vedno skladali s cilji slovenske politike, se je najbolj izrazito pokazalo pri nekem ponesre~enem posegu v tujini, ki je bistveno ohladil slovenske odnose s to dràvo. Vendar so to è podrobnosti, ki se na na{o temo

1 Smer: Sever-Koper. Ljubljana 1996, str. 42-43.

315 neposredno ne navezujejo. Napeljujejo le k vpra{anju, ~e je voja{ka varnostna slu`ba znotraj SDV res imela svojo agenturo, kak{na in kje je bila ta agentura v ~asih osamosvajanja Slovenije in vojne za Slovenijo. Odlo~ilen in nadrejeni poloàj voja{ke varnostne slu`be v primerjavi s civilno varnostno slu`bo se je kazal tudi v odnosu do sodelavcev. Voja{ka varnostna slu`ba je namre~ od SDV prevzemala tiste sodelavce, ki so se zelo izkazali ali bili posebno koristni. Takrat se je zaprl dosje sodelavca dràvne varnosti v Ljubljani in odprl nov dosje sodelavca voja{ke varnostne slu`be v Beogradu. Zato navedba o prenehanju statusa sodelavca SDV v osebnem dosjeju sodelavca ne pomeni nujno tudi tega, da je takrat prenehal s svojim tajnim delovanjem, celo nasprotno, preselil se je v drugo organizacijo in na drugo raven. Sodelavci obeh tajnih slu`b so bili povsod. Mogo~e je sklepati, da je do odlo~itve, da samostojna Slovenija ne objavi imena registriranih sodelavcev, pri{lo tudi zato, ker bi bil u~inek v javnosti prehud. Na seznamu bi bilo preve~ ljudi in preve~ pomembnih imen, ki veljajo za ugledna, nesporne avtoritete v kulturi, novinarstvu, politiki, gospodarstvu, skratka povsod. Kultura ni nenamenoma navedena kot prva. Kultura je bila svet razumnikov in prav v njihovih vrstah je oblast upravi~eno pri~akovala najve~ druga~e misle~ih. Mreò sodelavcev v gospodarstvu je gradila zaradi mo`nosti odlo~ilnega poseganja in zaradi denarja, toda kultura (s ~imer je bila zajeta tako intelektualna elita kot umetni{ko ustvarjanje vseh vrst, novinarstvo, zgodovinopisje, zalo`ni{tvo, znanost, {olstvo in podobno) je bila tisto pravo delovno podro~je, kjer so lahko pri{li do izraza tudi vsi odtenki tovrstnega dela. Slovenija je bila del Jugoslavije, obe jugoslovanski tajni slu`bi pa sta se metod delovanja u~ili pri sovjetski tajni slu`bi. Ta je bila z vidika metod naslednica carske Ohrane, po raznih ocenah najbolj uspe{ne tajne policije svoje dobe in zgled mnogim kasnej{im tajnim policijam. Ruska tajna policija je po eni strani skrbela za popoln nadzor nad vsemi v dràvi, po drugi pa za posebno delovanje proti zarotni{kim in prevratni{kim zdru`bam, naj je {lo za anarhiste ali potem bolj{evike. Razvila je izjemno u~inkovite metode za nadzor nad tajnimi prevratnimi zdru`bami. V bistvu jih je celo sama organizirala ali vsaj pomagala organizirati, {iriti krog somi{ljenikov in sama jih je napeljevala k temu ali onemu atentatu. Tak atentat je potem izrabila, da je pozaprla in poslala pod ve{ala ali v Sibirijo resni~ni krog zarotnikov, svoje sodelavce pa je pustila "neodkrite", da so oblikovali novo zarotni{ko mreò. Metodo uni~evanja odporni{ke organizacije od zgoraj navzdol sta med 2. svetovno vojno na Slovenskem zelo uspe{no uporabljala tudi gestapo in nem{ka voja{ka varnostna slu`ba. O tem zlasti pripove- dujejo primeri Zorka, Kladnika in podobnih, tudi nikoli odkrita gestapovska agentura na Pohorju. Kak{no zvezo ima vse to s slovensko osamosvojitvijo in vojno za Slovenijo 1991? Seveda ima, metode so ostale enake. Tudi pripadniki jugoslovanske civilne in voja{ke varnostne slu`be na Slovenskem so se u~ili v ruski {oli tovrstne dejavnosti. In ~e to vemo, je logi~no pri~akovanje, da so prej navedene metode uporabljali tudi pri

316 nas. Torej so tudi pri nas skrbeli za popoln nadzor nad vsako opozicijo in jo po drugi strani sami oblikovali in vodili. Tudi pri nas so skrbeli, da so pravi, resni~ni in zato nevarni opozicionalci kon~ali v zaporih, brez slu`b, zlomljeni ali pridobljeni za sodelovanje, namesto pravih nasprotnikov reìma pa so vlogo "opozicionalcev" namenili svoji sodelavski mreì. Ti navidezni "opozicionalci" so bili v ~asopisih in raznih govorih politikov predstavljeni kot disidenti, nevarnost reìmu, skorajda sovra`niki ljudstva (~eprav samo deloma, tako da ne bi bilo mogo~e pri~akovati sodnega ukrepanja proti njim), skratka, oblast je skrbela, da je imela opozicijo, kot jo je sama hotela in sama usmerjala. Del sodelavske mreè civilne in voja{ke varnostne slu`be je bil pridobljen na politi~nih in patriotskih osnovah. Za zavedne pripadnike sistema je bilo sodelovanje s tajno slu`bo znak najve~jega zaupanja in tudi zares priznanje njihovi zanesljivosti. Problem je bil samo v tem, da ti najbolj zavedni prista{i sistema niso bili tudi tam, kjer pa je tajno slu`bo najbolj zanimalo, v krogih opozicije. Zato je morala priti do sodelavcev med samimi "kulturniki", ~e uporabimo ta najbolj preprost in vseobsegajo~ izraz. Nekateri so bili pripravljeni postati sodelavci na patriotskih in politi~nih osnovah. Patriotski razlogi so pri{li v po{tev pri pridobivanju za delovanje proti tujini ali tujcem, ve~inoma pri novinarjih, {tudentih in gospodarstvenikih na tujem. Politi~ne patriotske razloge v notranjem delovanju je bilo v pravih opozicijskih krogih uveljavljati te`je, zato sta prevladali dve metodi: metoda kupovanja in metoda prisile. Za obljubljene poloàje, slove~e nagrade, uredni{ka mesta in podobno, se je dalo pridobiti mnoge, tudi take, ki so bili sprva (in intimno tudi ostali) druga~e misle~i. Druge je bilo treba prisiliti. Skoraj vsak, ki je bil za slu`bo zanimiv, je prej ali slej naredil napako, ali pa so mu jo podtaknili, in potem je pod pritiskom popustil in podpisal izjavo o sodelovanju. Bili so tudi taki, ki so kljub pritiskom in gro`njam vztrajali naprej in je bilo treba katerega celo zapreti, da je {ele v zaporu spoznal, kako je nemo~en in je kon~no podpisal izjavo lojalnosti. Tak{ni, ki do konca niso popustili, so bili zares redki in izjeme. V sedemdesetih letih so bili v Sloveniji resni~ni opozicionalci, ki niso popustili za nobeno ceno in na noben na~in, niso klonili niti v zaporih ali pod drugimi pritiski, Viktor Blaì~, Vinko O{lak, Franc Miklav~i~ in Oto Vil~nik. Torej so bili, ~e uporabimo to poimenovanje, prvoborci demokratizacije na Slovenskem. Logi~no bi bilo, da bi jih politi~ne spremembe leta 1990 dvignile na povr{je in da bi jih nove stranke vzele za svoje zastavono{e ali vsaj izveske, vendar se ni zgodilo ni~ takega. Nenavaden izziv ali kaj drugega, toda samostojna Slovenija nobenega izmed njih ni dvignila na pomembnej{e politi~no povr{je. Sadove disidentstva in zaslug boja proti "enoumju, svin~enim ~asom itd." so èli "opozicionalci", ki jim v ~asih, v katerih naj bi bili proti reìmu, {e zdale~ ni {lo hudo. Celo narobe, dobivali so najlep{e slu`be, uredni{ka in direktorska mesta ter sinekure, najvi{je nagrade in najpomembnej{a priznanja. Pri tem tisti, ki so bili v sodelovanje prisiljeni, verjetno svojih osebnih politi~nih stali{~ niso spremenili, toda to so si lahko dovolili samo intimno. Javno so delovali, kot jim je naro~al operativec, ki jih je imel na zvezi. Nad ob~utkom krivde so kmalu

317 prevladale posledice prej neslutene kariere, prednosti in ugodnosti, za katere je poskrbela Slu`ba. Svoje sodelavce je vodila tudi do zelo pomembnih dol`nosti, ne da bi upo{tevala, da s prisilno pridobljenimi in k sodelovanju prisiljenimi izpodkopava sistem. Tudi na najpomembnej{ih dol`nostih so intimno {e vedno ostali tujci in nasprotniki sistema. Sistem je zavestno dajal prednost prisilnim sodelavcem tajne slu`be in ne svojim iskrenim idejnim prista{em. Izhajal je iz logike vladanja, po kateri so idealisti manj zanesljivi od nasprotnikov, ki jih vodi tajna slu`ba. Ti bodo vedno in povsod storili, kar bo tajna slu`ba zahtevala, pri idealistih pa nikoli ne more{ vedeti, kako se bodo odzvali, ~e jim nekaj ne bo v{e~ ali ne bo v skladu z njihovim prepri~anjem. Poznavanje metod delovanja jugoslovanskih tajnih slu`b narekuje zelo preprosto vpra{anje, ki je tudi povezano z razumevanjem osamosvajanja Slovenije. Koliko je bilo v Sloveniji takih in kateri bi bili na seznamih registriranih sodelavcev civilne in voja{ke varnostne slu`be, ~e bi ti seznami bili javno objavljeni? Kako druga~e bi ta javna razgrnitev ovrednotila in pojasnila tudi njihova dejanja v ~asu osamosvajanja, ker zdaj ne bi {lo ve~ za nekaj njihovega izvirnega, marve~ za narekovano po~etje s cilji dolo~ene tajne slu`be. Ali ni mogo~e tudi za marsi~em v slovenskem javnem dogajanju leta 1990 in 1991 tajna slu`ba, ki se je odlo~ila za prastaro metodo razbijanja enotnosti nasprotnika. Ali niso nekateri najbolj agresivni zagovorniki belogardisti~nega in domobranskega revan- {izma ter ro`ljanja s kostmi mrtvih, kar povzro~a enako gore~nost na nasprotni strani, iz{li prav iz JLA? Kak{ni bi bili odgovori? Samo na~elno vpra{anje in {e zdale~ ne o~itek. Zgolj izziv zgodovine.

Tujina kot dejavnik pri profilu poveljujo~ih v TO

Posebno vpra{anje, ki tudi ostaja samo kot izziv, je vpliv tujih tajnih slu`b na osamosvojitev Slovenije. Nezgodovinsko in nelogi~no bi bilo trditi, da je bila osamosvojitev Slovenije z vojno za samostojnost nekaj samo slovenskega in brez vplivov zunanjega sveta; vplivov, ki so bili javni in, kot je to `elezna zakonitost mednarodne politike, tudi tajni. O tajnih je zaenkrat nemogo~e govoriti argumentirano, najverjetneje na{i generaciji ti dokumenti o dogajanju v zvezi s Slovenijo ne bodo nikoli dostopni. Kljub temu pa to ne pomeni, da se ni mogo~e ali da se ne bi smeli vsaj na~elno s temi vpra{anji ukvarjati `e zdaj ali jih vsaj priznavati kot izziv za bodo~e raziskovalce. Prvi je ta vpra{anja na~el upokojeni general JLA Marijan F. Kranjc, po svojih izku{njah in delovnem podro~ju za to tematiko tudi najbolj usposobljen.2 Z vsem zapisanim se vedno ni mogo~e samo strinjati, z marsi~em pa, nikakor pa za- pisanega ni mogo~e prezreti.

2 Marijan F. Kranjc: Balkanski voja{ki poligon. Borec 1998, {t. 567, 568, 569, str. 11-339.

318 Vse vojne po svetu potekajo zaradi interesov tistih, ki so neposredno sodelujo~i, in interesov drugih dràv, ki tudi slede svojim interesom, vendar jih uresni~ujejo s pomo~jo eni ali drugi strani, seveda v skladu s svojimi interesi in samo zaradi njih. Severna Amerika se je lahko angle{ke oblasti osvobodila zaradi interesov Francije, da oslabi Anglijo. Francoske kopenske enote in mornarica so celo sodelovale v vojni, ~eprav vojna med Anglijo in Francijo ni potekala. Ju`noameri{ke {panske kolonije so se osvobodile ob veliki pomo~i Anglije, tudi z njeno neposredno voja{ko pomo~jo, z interesom, da oslabi svojo ve~no tekmico na svetovnih morjih [panijo. Tovrstnih primerov pozna svetovna zgodovina toliko, kot je bilo raznih vojn. Zato ni nobene logike, da bi vpra{anja o vpletenosti tujih dràv na osamosvojitev izklju~ili prav v slovenskem primeru. V Sloveniji so v letih 1945-1991, kot povsod po svetu, delovale ali sku{ale delovati ob doma~ih tudi tajne slu`be vseh zainteresiranih dràv. Dejansko u~inkovite in {iroko razpredene mreè pa so imele samo Sovjetska zveza, voja{ka in civilna jugoslovanska varnostna slu`ba oziroma tajna policija in rimskokatoli{ka cerkev. Jugoslovanski dràvni tajni slu`bi sta delovali ofenzivno in defenzivno, mreà rimskokatoli{ke cerkve defenzivno. V njenem primeru ni mogo~e govoriti o tajni slu`bi, ustreznej{i je izraz mreà. Mreà rimskokatoli{ke cerkve je bila izven dràvnega in politi~nega sistema, toda zelo razvejana. Tako je na primer leta 1974 v nekem slovenskem mestu duhovnik izgubil aktovko, v kateri je imel natan~en seznam vseh stanovalcev dolo~enega dela mesta in pri vsakem opombe o njegovi verski in politi~ni naravnanosti. Sam ~esa takega ne bi mogel po~eti, tak{ni podatki mu tudi ne bi koristili, torej je {lo o~itno za organizirano dejavnost cerkve na Slovenskem. Tak{nega natan~nega pregleda tedaj ni delala niti Slu`ba dràvne varnosti. Sovjetska zveza je bila do leta 1948 s svojimi svetovalci dobesedno vpeta v jugoslovanski voja{ki, gospodarski in politi~ni sistem. Ob svojem javnem delovanju in vplivu na dogajanje v Jugoslaviji je imela in {irila {e svojo agenturno mreò, ki so jo vodili doma~i rezidenti. Ob resoluciji informbiroja je ta mreà o~itno dobila nalogo, da se prikrije, ne izpostavlja in tajno deluje dalje. Jugoslavija je bila mejna dràva med vzhodnim in zahodnim blokom, z vidika jaltskega dogovora razdeljena interesno po na~elu pol-pol. Oba bloka sta imela v zvezi z njo svoje cilje, ki pa so se bistveno razlikovali. V ~em je bila razlika, je leta 1977 zelo jasno povedal Stane Dolanc slovenskemu politi~nemu aktivu po vrnitvi s potovanja s predsednikom Josipom Brozom Titom v Sovjetsko zvezo. Kot je dejal, je {ele v Sovjetski zvezi v pogovorih z najvi{jimi sovjetskimi voditelji spoznal, da jaltskega dogovora o Jugoslaviji pol-pol ne jemljejo interesno, marve~ je to za njih teritorialno dejstvo, torej vzhodna polovica Jugoslavije pripada njim, zahodna zahodnemu bloku. Zato so vse glavne sovjetske investicije ozemeljsko postavljene vzhodno od Drine in sovjetsko financiranje èlezni{ke proge Beograd-Bar ni poteza naklonjenosti, marve~ posledica sovjetskega strate{kega cilja.

319 Da slovenski politik Stane Dolanc v svojem ocenjevanju ni bil v zmoti, je potrdil tudi odnos obeh svetovnih velesil do slovenske osamosvojitve. Zdruène dràve Amerike so se zavzemale za ohranitev skupne SFRJ in so zvezni vojski dejansko dale prosto pot pri oboroènem posegu v Sloveniji tako jasno ter nedvoumno, da smo to vedeli tudi mi v Sloveniji. Sovjetska zveza, oziroma Rusija, je ostala veliko bolj ob strani in manj izrazito opredeljena, ~e izvzamemo obi~ajne diplomatske in mednarodnim u~inkom namenjene puhlice. Iz ~asovne perspektive se vedno bolj jasno kaè, da je bila razdelitev Jugoslavije v skladu z ruskimi strate{kimi cilji. Toda ali je Rusija k temu tudi pripomogla? Ali je v prid slovenski osamosvojitvi usmerila tudi svojo agenturo v Sloveniji, ker pa~ govorimo o tej plati vpra{anj slovenske osamosvojitve? Tudi o tem vpra{anju je mogo~e govoriti samo z vidika indicev in ne dokumentov. Prvi element je zgodovinsko izhodi{~e. Nesporno je dejstvo, da je sovjetska tajna slu`ba, pri ~emer gre za skupno poimenovanje vseh raznih sovjetskih tajnih slu`b, ki jih poznamo pod razli~nimi imeni oziroma kraticami, imela v vseh komunisti~nih par- tijah po svetu svojo posebno mreò, ki je delovala kot agentura. Poimenovanje bi lahko zavedlo, saj {e zdale~ ni {lo za nikakr{ne agente v obi~ajnem pomenu besede oziroma ljudi, ki bi bili kupljeni ali prisiljeni v sodelovanje z neko tujo tajno slu`bo in bi zaradi tega z vidika splo{nih moralnih vrednot po merilih svoje domovine veljali za izdajalce. Celo narobe. Komunisti, ki so bili è pred drugo svetovno vojno izbrani za tako imenovano delovanje po "tre}i liniji", kot so jo imenovali komunisti sami, tudi slovenski, so to delovanje jemali kot priznanje njihovi predanosti in najvi{jo stopnjo zaupanja organizacije, ki so ji pripadali. Tako so, kolikor so o tem vedeli, njihovo posebno vlogo in naloge sprejemali tudi drugi ~lani komunisti~ne partije doma~ega okolja. Pri tem ni {lo za nova~enje nekak{nih nepomembnih obrobnih ~lanov razli~nih partij (torej tudi slovenske KP), marve~ je sovjetska tajna slu`ba v delo po "tre}i liniji" vklju~evala najpomembnej{e posameznike ali skrbela, da so njeni sodelavci povsod pri{li na najpomembnej{e dol`nosti. V zelo redkih primerih posameznih slovenskih komunistov, in {e to samo za è mrtve, je bilo omenjeno, da so delovali po "tre}i liniji". Za druge, zlasti tiste, ki so kon~ali posebno tovrstno {olanje v Sovjetski zvezi, je to mogo~e samo sklepati. Ven- dar sklepati utemeljeno, kot je utemeljeno nadalje logi~no domnevanje, da so tisti, ki so v Moskvi kon~ali ta usposabljanja, potem dobili naloge rezidentov in sodelavcev. Pri tem {e zdale~ ni nujno, da je bila mreà teh rezidentov tudi zavestno sovjetska agentura. Prej je utemeljeno celo nasprotno sklepanje. Mreà, ki jo je nase vezal rezi- dent, sebe (razen verjetnih izjem) ni povezovala s Sovjetsko zvezo, marve~ samo s politi~no navezo na dolo~enega voditelja. ûtili so se pripadnike dolo~ene garniture. Ni`ji v tej agenturi so imeli med rezidentom in seboj è toliko drugih, da svoje povezave z rezidentom niso niti poznali. S sluènjem garnituri in izpolnjevanjem njenih nalog so mislili, da sluìjo predvsem sistemu in da je pripadnost garnituri samo oblika pozitivnega delovanja v skladu z na~elnimi cilji KPJ, KPS in vsega kasnej{ega sistema samoupravljanja itd.

320 Ali so bili slovenski rezidenti in sodelavci sovjetske tajne slu`be ob prelomu z informbirojem leta 1948 in potem odkriti in je sovjetska mreà pri nas nehala delovati? Spet samo indici, saj druga~en odgovor ni mogo~. Posreden odgovor daje seznam Slovencev, ki so bili zaprti zaradi informbiroja in ga je objavila revija Borec.3 Seznam Slovencev, ki so bili zaprti zaradi strinjanja z resolucijo informbiroja ali v okviru tedanjih ukrepov poslani kot informbirojevci na Goli otok, ne omogo~a oblikovanja podobe o agenturi ali tajni sovjetski mreì pri nas. Razen redkih izjem na tem seznamu namre~ ni imen, ki bi jih bilo s prej omenjenih izhodi{~ najbolj logi~no pri~a- kovati. Seznam dejansko predstavlja listo dela starih in za novo oblast mote~ih komunistov ter raznih komunisti~nih idealistov, ki so bili razo~arani ob realnosti komunizma v doma~i praksi, po drugi strani pa nezadovoljneè raznih vrst, spet mote~e za aktualno oblast in po nobenih merilih pripadnike agenture Sovjetske zveze. Iz njihovih spominov je brez teàv mogo~e razbrati, da jim zasli{evalci ~esa takega niso niti o~itali. Zapisi iz ~asopisov po letu 1948 in razna pri~evanja, kolikor so bila objavljena zlasti v zvezi z Golim otokom, ne prina{ajo nobene senzacionalne podobe o tej ali oni odkriti slovenski mreì sovjetske tajne slu`be, njenem rezidentu in sodelavcih, {e najmanj iz vrst tistih, za katere bi po njihovem {olanju v Moskvi in kasnej{em delovanju lahko upravi~eno pri~akovali ali vsaj dopu{~ali veliko verjetnost, da so bili in da so ostali sodelavci sovjetske tajne slu`be. Tudi dr. Boìdar Jezernik je v è omenjeni {tudiji Non cogito ergo sum povzel oceno enega od zaprtih na Golem otoku: "[pijonov med nami ni bilo. Pla~anih ali nepla~anih. ZSSR jih je seveda imela v Jugoslaviji, samo da jih ni silila, da se izre~ejo, da so za resolucijo Informbiroja ".4 Pri tem, da ne bo nesporazumov, ne gre za nikakr{no dandana{nje iskanje nekdanjih slovenskih sodelavcev sovjetske tajne slu`be, ali celo poskus kakr{nih koli o~itkov v zvezi s tem. To so preve~ ob~utljiva podro~ja in sam tako dale~ ne bi èlel segati, toda nesporno dejstvo ostaja in to je pomembno za vpra{anja osamosvojitve Slovenije da je Sovjetska zveza svoj vpliv v Sloveniji uveljavljala tudi preko svoje tajne mreè in da ta ni bila razkrita tudi ob informbiroju. Tudi ni razlogov, ki bi vodili k oceni, da je prenehala z delovanjem. Dopustiti je treba celo mo`nost, in spet gre za indice, da je prav ta sovjetska agentura, ali vsaj njeni posamezniki, opravljala pomemben, ~e ne najpomembnej{i del iskanja prista{ev resolucije informbiroja leta 1948 in potem in zato varovala sovjetsko mreò na Slovenskem, na Goli otok pa po{iljala mote~e posameznike in nezadovoljneè, pogosto prav najve~je po{tenjake in idealiste pri odnosu do komunizma, njegovih idej in tudi Sovjetske zveze. Ali je sovjetska mreà v Sloveniji leta 1991 podprla osamosvojitev Slovenije? Oziroma ali bi sovjetska agentura v Sloveniji podprla osamosvojitev Slovenije, ~e o agenturi govorimo zgolj hipoteti~no, saj ni mogo~e kar tako preprosto, brez dokazov in z imeni re~i, da smo tudi mi na Slovenskem imeli sovjetske agente, bili so ti, ti in ti?

3 Bo`idar Jezernik: Non cogito ergo sum. Borec, 1994, {t. 533-534, str. 655-856. 4 Prav tam, str. 665.

321 Za odgovor je potrebno se~i nekoliko v zgodovino in ga poiskati v ciljih slovenskega narodnoosvobodilnega boja med 2. svetovno vojno. Takrat je bila mo`nost Slovenije, ki bi bila naravnost povezana s Sovjetsko zvezo, pri ~emer Jugoslavija ni bila omenjena, navedena celo v dokumentih narodnoosvobodilnega boja. Pri tem ni {lo za neko slovensko nepomembno domislico, marve~ za jugoslovansko usmerjenost. Centralni komite KPJ je v pismu Centralnemu komiteju KPS 1. januarja 1942 naro~al: "Mo~neje je potrebno popularizirati stali{~e Partije do pravice slovenskega naroda do samoodlo~be, vklju~ujo~ tudi odcepitev, in popolno naslonitev slovenskega naroda na ZSSR".5 Zapisana je bila celo kritika na ra~un slovenskega proslavljanja 1. decembra kot datuma ustanovitve Jugoslavije. Zlasti v Ljubljani je leta 1941 narodnoosvobodilni boj s tem dnem manifestiral svoj odpor proti okupatorju. Po oceni CK KPJ naj bi to praznovanje dokazovalo vpliv "velikosrbskih elementov". V tedanjih razmerah in ob takratnih metodah partijskega dela tak{ne kritike {e zdale~ niso mogle biti in niso bile slu~ajnosti ali posledice trenutnega navdiha nekega pisca ali celo pomota. Jugoslo- vanski partijski vrh (in z njim Slovenci v njem, tedaj sta bila tam Edvard Kardelj6 in Ivan Ma~ek7 in sta oba, ali vsaj eden zanesljivo, sodelovala pri oblikovanju prej omenjene ocene) je o~itno razmi{ljal o Sloveniji izven Jugoslavije, o Sloveniji kot eni izmed republik velike Sovjetske zveze, ki bo nastala po zmagi nad Nem~ijo in v novi Evropi, kot jo bo po zmagi narekovala zmagovalka Sovjetska zveza. Tega omenjanja Slovenije brez Jugoslavije je bilo leta 1942 è kmalu popolnoma konec in se tudi kasneje ni ve~ pojavljalo kot vidna oblika politi~ne usmeritve slovenske elite, toda to {e ne pomeni, da ~esa podobnega tudi zares ni bilo. Nesporno dejstvo ostaja, da je Slovenija po letu 1945 vsako voja{ko organiziranje izven JA oziroma JLA organizirala kot bolj ali manj izrazito svojo vojsko in da je za tem stal vedno jasno prepoznaven del slovenskega politi~nega vodstva. Prvi~ se je to pokazalo pri delovanju "posadnih edinic", kot so bile imenovane in bi slovenski prevod imena te`ko enako dobro zajel njihov smisel. Zaradi sovjetske nevarnosti je ko- legij vlade FNR Jugoslavije konec leta 1948 na tajni seji vlade sprejel sklep o organiziranju posebnih partizanskih odredov po vsej dràvi. Organizirani so bili v popolni tajnosti, za njihov pravi pomen so vedeli samo najo`ji dràvni vrh in vrhovi republik. Da bi jih prikrili, so jih imenovali "posadne edinice". Vodilo jih je Vrhovno poveljstvo, v Sloveniji pa Glavni {tab partizanskih odredov. Njegov poveljnik je bil Viktor Avbelj, komisar Albert Jakopi~-Kajtimir. Partizanski odredi so bili vzporedna voja{ka organizacija JLA in v Sloveniji v popolni pristojnosti slovenskega vodstva. Ukinjeni so bili leta 1953.8

5 Zbornik dokumenata i podataka o NOR jugoslovanskih naroda, tom II, knjiga 2. Beograd 1954, dok. {t. 83, str. 156. 6 Enciklopedija Slovenije, zvezek 4. Ljubljana 1990, str. 413. 7 Enciklopedija Slovenije, zvezek 6. Ljubljana 1992, str. 348. 8 Ve~ o tem Gortan Simon~i~: Posadne edinice v Sloveniji. Vojnozgodovinski zbornik 2001, {t. 7, str. 94- 101.

322 Druga izvirna slovenska voja{ka organiziranost je bila Teritorialna obramba Repub- like Slovenije. Do nje je pri{lo leta 1968 in je bila del pomo`ne voja{ke organizacije, ki je bila v Jugoslaviji uvedena kot re{itev v sili ob mo`nosti voja{kega posega vojsk Var- {avskega sporazuma proti Jugoslaviji, toda v Sloveniji je bila takoj ve~ kot to. Slovenski partizanski kadri, ki so v njej prevzeli vse poveljni{ke dol`nosti, so v njej videli vrnitev svoje partizanske vojske, ki je bila ukinjena leta 1945. To niso bili nikakr{ni prevratni, protipartijski ali protidràvni elementi. To so bili sami komunisti in zanesljivi prista{i reìma, toda predvsem Slovenci, kot v letih 1941-45 med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo. To so bili najbolj predani vojaki in svojim voditeljem potrjeno zvesti med vojno in po njej. Med vojno je bil leta 1941 in {e 1942 njihov najpomembnej{i doma~i voditelj narodnoosvobodilnega boja in revolucije Boris Kidri~, daljni pa Stalin. Konec leta 1942 so slovenski partizani ve~inoma prvi~ sli{ali za Tita kot glavnega voditelja (ob nespor- nem daljnem Stalinu), doma v Sloveniji pa je bil glavni voja{ki poveljnik Ivan Ma~ek- Matija. Ta je bil od pomladi 1942 najprej komisar slovenskega glavnega poveljstva, od jeseni potem poveljnik tega poveljstva, kasneje pa je vodil represivni aparat na Slovenskem. V samem vrhu slovenske oblasti je ostal tudi po vojni in tudi takrat, ko ni imel za javnost odlo~ilnih funkcij, je bil njegov vpliv nesporen. Dejansko je v obdobju povojne Jugoslavije skrbel za pripravljenost na morebitno vojno in posebne oboro- ène sile Slovenije, ~e jih tako imenujemo. To je bila njegova legalna zadolìtev, ob njej pa je imel tudi svoje ~isto ilegalne cilje in je pripravljal korake, ki bi bili za javnost, ~e bi tedaj pri{li na dan, nepojmljivi. Najve~ in najbolj naravnost je o tem zapisal France Perov{ek in z izjavo narodnega heroja Bojana Polaka-Stjenke odprl novo stran v zgodovini slovenske osamosvojitve. Potrdil je, kar smo nekateri slutili, nismo pa mogli vedeti. Ivan Ma~ek je slovensko Teritorialno obrambo organiziral tudi kot izvirno slovensko oboroèno silo s posebnimi cilji, ~eprav njeni pripadniki tega niso vedeli. V za~etku sedemdesetih let je poveljniku slovenske TO Bojanu Polaku-Stjenki pod strogo zaupno naro~il, naj v najve~ji tajnosti pripravi vse, da bi v primeru sovjetskega vdora v Jugoslavijo slovenska Teri- torialna obramba nemudoma aretirala in osamila poveljstvo ljubljanskega armadnega zbora.9 V ~asu nastajanja slovenske Teritorialne obrambe je predsednik CK ZKS, ki je bil hkrati tudi predsednik komisije splo{nega ljudskega odpora Slovenije, vsa svoja pooblastila, ki jih je imel kot predsednik te komisije, prenesel na Ivana Ma~ka. Kaj je to pomenilo v praksi, si ni te`ko predstavljati. Ivan Ma~ek je slovensko Teritorialno obrambo usmerjal tako, kot si je zami{ljal, in poskrbel, da so na najodgovornej{a mesta pri{li posamezniki, kot jih je sam èlel. Ti so potem organizirali slovensko Teritorialno obrambo kot obliko nove slovenske vojske, kar so takoj sprejeli stari partizanski kadri in tudi mladi pripadniki enot in {tabov TO. Oboji so se z voja{ko organizacijo TO poistovetili do te mere, da je Ivan Ma~ek lahko upravi~eno pri~akoval poseg proti

9 France Perov{ek: Moja resnica. 2. izdaja. Ljubljana 1997, str. 328.

323 poveljstvu ljubljanske armade JLA, kot je izjavil Bojan Polak-Stjenka. Nejasno ostaja samo, kako je Ivanu Ma~ku po drugi strani uspevalo ohranjati svoj polo`aj v vrhovih jugoslovanske politike. Kljub temu bi bilo nezgodovinsko prezreti dele` Ivana Ma~ka pri nastanku in oblikovanju Teritorialne obrambe kot slovenske vojske in s tem tudi pri osamosvojitvi Slovenije, naj je to na prvi pogled sli{ati {e tako ~udno in neverjetno. O tem govore celo tako o~itna dejstva, da Ivan Ma~ek ni bil samo voditelj slovenske TO v ozadju, marve~ je bila ena njenih najpomembnej{ih enot tudi v njegovi osebni neposredni pristojnosti. To je bila enota za za{~ito republi{kega vodstva, nazadnje imenovana kot 27. brigada TO, njen poklicni del pa kot 30. razvojna skupina. Ta enota je bila organizirana na Ko~evskem, njeni poveljniki so bili posledica osebne Ma~kove izbire in preverjeni po vseh merilih. Slovenski javnosti je enota postala bolj znana po prvem javnem postroju decembra 1990 v Ko~evski Reki in leta 1991 pod imenom Specialna brigada Moris. Decembra 1990 so prav njej veljale besede tedanjega predsednika vlade, da mu je ob njenem postroju "prvi~ zadi{alo po slovenski vojski". Ocena predsednika vlade, ki so jo povzeli novinarji in so jo nekriti~no, kot obi- ~ajno, sprejeli Slovenci, je bila v bistvu popolnoma zgre{ena. Povsod po Sloveniji so bile `e dolga leta organizirane, dobro vodene in usposobljene enote TO. Te ne bi delovale ni~ manj slovensko in sodobno, ~e bi tudi njim razdelili nove uniforme in novo oro`je. Zvezda na kapah pa je bila v tistem obdobju takrat enako njihov simbol kot simbol enote za za{~ito republi{kega vodstva. Enote in {tabi TO po Sloveniji, kot so nastajali od leta 1968, so tudi med vojno za Slovenijo nosili glavno breme boja z jugoslovansko armado in potrdili, da so prava slovenska vojska. Iz Ma~kovega ko~evskega kroga je iz{el {e kateri od vidnih slovenskih osamosvo- jiteljev. Ali ni preve~ govoriti o enoti za za{~ito republi{kega vodstva v Ko~evski Reki in drugih enotah TO kot o slovenski voja{ki sili brez upo{tevanja jugoslovanske vzporednice, ki se je vse od ustanovitve enot po eni strani kazala z vidika politi~ne, jugoslovanske opredeljenosti pripadnikov in po drugi tudi kot posledica delovanja in nadzora voja{ke varnostne slu`be? Argumentirani odgovori so seveda nemogo~i, toda tudi nekaterih indicev v zvezi s tem ni mogo~e prezreti. S stali{~a politi~nega sistema so se cilji slovenskih in jugoslovanskih voditeljev popolnoma ujemali. Zato na tem podro~ju med njimi ni moglo biti razhajanj. S tega vidika je bila vsa jugoslovanska voja{ka organizacija zanesljivo enotna, tudi slovenska TO, ki je niso sestavljali nikakr{ni nacionalisti, politi~ni opore~niki, disidenti in podobni, celo nasprotno. Na vseh poveljni{kih in komisarskih dol`nostih v TO so bili najbolj zanesljivi in preverjeni pripadniki sistema in ureditve. To je bilo pogosto celo bolj pomembno od voja{ke izobrazbe in so na komisarska, varnostna in podobna mesta prihajali tudi posamezniki brez oficirskih ali sploh vsakih ~inov. O poveljni{kih in komisarskih dol`- nostih v enotah in {tabih TO so neposredno odlo~ali ob~inski komiteji ZKS oziroma

324 njihove komisije za splo{ni ljudski odpor. Iste ljudi je po svojih merilih, è ko se je odlo~ala o napotitvi v {ole rezervnih oficirjev, preverjala tudi Varnostna slu`ba JLA. Pri tem je bila zelo temeljita in je sodelovala s civilno Slu`bo dràvne varnosti in z milico. V obrambni sistem ni mogel priti nih~e, ki bi bil kot neustrezen opredeljen è v navedenih preverbah. Voja{ka in civilna varnostna slu`ba sta opravili preverbe za vse zaposlene v R[TO in drugih {tabih TO ter RSLO in v drugih upravnih organih za obrambo. Preverjali sta vse kandidate za {ole rezervnih oficirjev, preproste preverbe so bile narejene celo za navadne vojake, ki so bili poslani v voja{ko policijo, Titovo gardo in podobne, posebne enote. Najbolj zaupanja vredni posamezniki iz vrst rezervnih oficirjev so bili potem pri- tegnjeni v sodelavsko mreò voja{ke varnostne slu`be. Posebej izbrani (in preverjeno zanesljivi) so bili napoteni v te~aje za rezervne oficirje slu`be varnosti v Pan~evu. Ni mogo~e dokumentirano odgovoriti, koliko jih je potem delovalo na raznih varnostnih dol`nostih, koliko jih je v svojem delovanju po nalogah voja{ke varnostne slu`be prevzelo dol`nosti rezidentov in koliko jih je ostalo sodelavcev, predvsem pa ne, kaj so na teh dol`nostih po~eli (tudi v ~asu osamosvajanja Slovenije). Dejstvo, da je bil nekdo izbran za te~aj rezervnega oficirja voja{ke varnostne slu`be v Pan~evu, je simptomati~no, vendar o njegovem kasnej{em delovanju, opredelitvah in odlo~itvah ne pove ni~ dokon~nega. Spodbuja le k mo`nosti razli~nih razlag. Tudi ni mogo~e vedeti, kako so politi~ne spremembe v dràvi delovale na posameznike, ki so bili na ta ali oni na~in vpeti v dejavnost Varnostne slu`be JLA. Zmotno bi bilo sklepati, da so vsi sodelavci voja{ke varnostne slu`be ostali del njene agenture tudi po koncu Titove Jugoslavije in ob vedno bolj prepoznavni viziji nove, velikosrbske Jugo- slavije Milo{evi}eve vrste, toda spet pa ni mogo~e utemeljeno trditi, da so prav vsi prekinili s svojimi zvezami z Varnostno slu`bo JLA in postali slovenski separatisti, nacionalisti in prista{i Demosa, kot je voja{ka varnostna slu`ba v svojih poimenovanjih imenovala nosilce gibanja za samostojno Slovenijo. Zato ni odve~ podatek, da so bili posamezniki, ki so kon~ali te~aj rezervnih oficirjev voja{ke varnostne slu`be, tudi v novem R[TO kot najvi{jem poveljni{kem {tabu nove slovenske vojske. Bili so tudi v drugih {tabih in po enotah, pa tudi v Manevrski strukturi Narodne za{~ite (MSNZ), ki velja kot oblika posebne slovenske tajne voja{ke organiziranosti leta 1990. Dejstvo, da je bil nekdo usposobljen za oficirja Varnostne slu`be JLA, nikogar ne more opredeljevati v slabem smislu, saj je imela Varnostna slu`ba JLA poleg politi~nih tudi druga zelo stroga merila glede ustreznosti. Zahtevala je veliko stopnjo politi~nih in moralnih kvalitet, toda z vidika vpra{anj slovenske voja{ke organiziranosti ob osamosvojitvi so to è drugotna vpra{anja. Zaenkrat nas zanima samo formalno vpra{anje, ali so bili v vrstah novih slovenskih obrambnih sil tudi posamezniki, ki so iz{li iz Varnostne slu`be JLA, ali so bili tam usposobljeni. Tudi s tem ne vodimo k nikakr- {nemu sklepanju o njihovi vlogi pri slovenski osamosvojitvi, saj je bila v bistvu usposobljenost za tajno delovanje po merilih Varnostne slu`be JLA tudi tisto, kar je potrebovala Slovenija na poti k osamosvojitvi.

325 S tega vidika si je mogo~e razlagati, da sta bila oba prva organizatorja in voditelja voja{kega dela Manevrske strukture Narodne za{~ite v dolo~eni meri povezana z vpra{anji, ki jih na~enjamo. Eden je bil usposobljen za rezervnega oficirja slu`be varnosti JLA v Pan~evu, drugi pa je bil oficir Varnostne slu`be JLA. Koliko je bilo med organizatorji MSNZ tistih, ki so imeli kon~an te~aj Varnostne slu`be JLA, bo mogo~e odgovoriti, ko bodo javnosti dostopni njihovi osebni kartoni, bili pa so. Nekateri to tudi sami povedo, ker v tem ne vidijo ni~ slabega. Kljub temu pa ostaja, ~e sklenemo navedene izzive, bistveno vpra{anje, na katerega ni mogo~e odgovoriti in tega namena ni imel tudi ta prispevek, kateri pripadniki agenture Varnostne slu`be JLA v slovenskih obrambnih silah so ob slovenskem osamosvajanju zares prekinili sodelovanje z Varnostno slu`bo JLA, kateri pa so ji ostali zvesti in so predstavljali njeno podalj{ano roko v na{ih vrstah. Kaj je ta po~ela in kak{ne so bile konkretne posledice njenega delovanja? Kdo od vidnih posameznikov ob slovenski osamosvojitvi so bili del agenture jugoslovanske voja{ke ali civilne tajne slu`be? Kdo je deloval kot pripadnik ruske mre`e v Sloveniji ali katere koli druge tuje agenture pri nas? Na to bodo odgovarjali zanamci in dobro, da nas tedaj ne bo ve~, saj bi bili verjetno zelo presene~eni. V dobrem smislu presene~eni pri tistih, ki so delovali v korist Slo- venije, v slabem smislu pa pri onih, ki niso bili to, za kar so se izdajali.

Summary

A Contribution to the Enlightment on Independency of the Slovene Army in 1991

Janez J. [vajncer

One of the questions we do not start because of the sensitivity of the thematic when dealing with the formation of the new Slovene army and attaining military independence of Slovenia in 1991, are the political and security profiles of the commanding personnel in the Teritorialna obramba (Territorial Defence), and foreign countries as a factor in attaining the independence of Slovenia. After the attainment of independence Slovenia did not make public any lists of agents, neither of the Security Service of the Jugoslovanska ljudska armada JLA (Yugoslav People's Army) nor of the State Security Service and thus enabled their further activities but at the same time made impossible the understanding of certain actions and decisions made during the time of attaining independence. The Territorial Defence, which in 1991 successfully defended Slovenia, was in formation since 1968. It's actual, although informal leader, was Ivan Ma~ek-Matija. In 1991 all highest commanding personnel in the Territorial Defence of the Republic of Slovenia were by their political origin former members of the League of Communists.

326 That was an important condition when selecting officers for staffs and units of the Territorial Defence. All gained military education in the Yugoslav Army; among them were active officers who completed military academies of the Yugoslav People's Army. Many reliable officers of the Territorial Defence have passed a course of the Security Service of the JLA in Pan~evo and remained through their work publicly or secretly connected with the military security service. They took over the tasks of security officers of the Territorial Defence or became residents of cooperating agencies' networks. It is not possible to know, who among those ceased during attainment of independence of Slovenia with their activities aimed against independent Slovenia, and who continued with their work for the Security Service of the JLA. We can expect with reason co-operators of the Secret Service of the USSR among old Yugoslav communists that were trained in Moscow. We can conclude by some indications that the Russian agency was in Slovenia active to the advantage of Slovene independence.

327 prazna

328 Jo`e De`man*

SLOVENSKA VOJNA ODCEPLJANJA IN RAZCEPLJANJA 20. STOLETJA

"Svakom ratu moète dati predznak kakav god èlite. Slatki rat, impotentni rat, avntgardni rat, odbrambeni rat Osim toga, svoju duhovnost, emotivni ìvot i snove zamjenjujemo za diskusiju o tome jeli ratna plja~ka bila pravedna ili nije. Kojeg li besmisla!" 1

"Bil je viharen ~as (kot je tudi {e danes na Balkanu). Ljudi je premetavalo kot ~olni~ek na morju. In na tej in na drugi (in na tretji) strani so bili ljudje. Po ve~ini navadni, kot jaz in ti, nekateri dobri (a ujeti v dogajanje), nekateri barabe, ki so v viharnih dogajanjih dobili krila. In na koncu nekdo zmaga, svoj(e) grehe potla~i, vrline poudari, na nasprotnikove slabe strani s prstom poka`e. Mi smo dobri, oni slabi. Bool schit! 90% komentarjev v tej knjigi misli ~rno/belo. Kako se ljudje ni~esar ne nau~ijo, kako so {e danes pripravljeni delati enake zmote. Ali vam po tej razstavi ni jasno, da je resnica 'da cilj nikoli v nobenem primeru ne opravi~uje sredstev! Na- sprotno! Sredstva, ki niso v skladu s ciljem, razvrednotijo cilj'. Tako so tudi svinjarije, ki sta jih obe strani po~ele ideja o 'bogu in narodu' in ideja 'o vseobsegajo~i socialni pravi~nosti' pripeljale v svojo negacijo in njen kon~en propad. Kesajte se in razmi{ljajte, obe strani in mol~ite. Pobili ste se med sabo pribli`no 2 50:50% in nimate na nobeni strani pravice, da ste nad svojim po~etjem ponosni."

Stoletje skrajnosti

Stoletje skrajnosti.3 To Hobsbawnovo karakterizacijo 20. stoletja velja vzeti nadvse zares. V prispevku opozarjam na nekatere strukture in procese, ki se nas ti~ejo v zvezi z odra{~anjem, zrelostjo, emancipacijo, suverenostjo in avtonomijo. Stoletje skrajnosti se je na vso mo~ in na neskon~no na~inov vrezalo v ~love{ke du{e in telesa. Osvajalni in mesijanski pohodi so imeli svoje voditelje in svoje su`nje, storilci in `rtve so se spoprijemali v neskon~nih ina~icah. Slavilo se je in lagalo, spominjalo in pozabljalo.

* Muzejski svetovalec za novej{o zgodovino v Gorenjskem muzeju v Kranju. 1 Ivica \iki}: ^ija je pobjeda bila Erupcija Etne : intervju z Zijahom A. Sokolovi}em. V: Feral Tribune, 11. kolovoza 2001, str. 83-85. 2 Vpisna knjiga razstave Muzeja novej{e zgodovine v Ljubljani Mati Domovina Bog. (Otvoritev razstave je bila 20. 10. 1999.) 3 Eric Hobsbawn: Stoletje skrajnosti. Ljubljana 2000.

329 Posameznika so ve~krat prekrili kolektivi. Vendar ~lovek je ostajal ~lovek, sam, po- samezen, pa naj bo s ~isto vestjo ali oblaten s krivdo. Poslu{anje zgodovine, ki smo mu bili pri~a na sre~anju v Breìcah, je pomemben dogodek, ki zasluì ustrezno samorefleksijo. Predvsem z oziroma na reìm mitolo{ke produkcije oziroma negovanja in ohranjanja revolucionarnih izro~il druge Jugoslavije, v katerem je prav zgodovinopisje razvilo posebno tehniko beànja od odgovornosti. Skrivali s(m)o se za strogo objektivnostjo znanstvenika, razvili smo diskurz znanstvene distance itd., vse to pa na povodcih politi~nega ideolo{ko-mitolo{kega vodenja. Priporo~ljiv pristop, ki omogo~a samo-kriti~no distanco do dràvnega/sistemskega zgodovinskega spomina, pa je izhodi{~e, da smo vsi "noter" insiderji. Ujeti smo v dolo~eno histori~no motivacijsko strukturo, ki jo velja razbrati. Spreminja se dru`beno okolje, interesna mavrica, identitetni vzorci, vedenjsko-vrednotne izbire. Iz prej{njega balkansko-vzhodnoevropskega okolja vstopamo v globalizacijsko-zdruènoevropsko. Zato nam je za orientacijo potreben tako primerjalni pogled na vzhod kot na zahod in seveda razmislek o lastni osebi v teh procesih. ê raz~lenjujem svoj poloàj tako ali druga~e zainteresiranega udeleènca in opazovalca, potem so koordinate tako politi~ni (ZSMS, LDS) in aktivisti~no-strokovni anga`ma (npr. predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izro~il pri Republi{ki konferenci ZSMS v ~asu vstopanja nove generacije z vodilnimi protagonisti Igorjem Bav~arjem, Sre~om Kirnom in Janezom Jan{o), kot tudi vzpostavljanje raziskovalne metodolo{ko-eti~ne razlike do politi~no/zgodovinopisne redukcije zgodovine z metodolo{kimi in raziskovalnimi projekti (strukturno-geneti~na analiza, viktimolo{ke {tudije, pripovedna zgodovina, antropolo{ka iskanja). Zbor zgodovinopiscev in zgodovinotvorcev v Breìcah je prispevek k tranzicij- skemu in revizijskemu iskanju, ki ga na nek na~in vsi doìvljamo. Spri~o tega z zani- manjem ugotavljam interesno motiviranost tega zborovanja: koliko gre za stabilizacijo kolektivnega, dràvnega mita in kak{na je participacijska potenca stroke v njem. Za~etni kriti{ki zadrèk, ki bi ga veljalo razviti, je, da ni politike brez krivice (ne glede na to, s kak{nimi nameni je tlakovana pot ali v pekel ali v nebesa) in da se znanost le redko izogne temu, da bi v dobrem in slabem ne sledila politiki. Zato je umestno definiranje tega, katere interese zadovoljujemo, kaj se skriva za nacijo, suverenostjo, znanostjo? Zgodovinska znanost je v drugi Jugoslaviji nase prevzela veliko odgovornost, ko je sekundirala ambicioznim partijskim na~rtom s podporo sistemu ohranjanja in razvija- nja revolucionarnih izro~il kot uradne partijske verzije zgodovinskega spomina. Vsi, ki jih je tako uslu`nostno ravnanje stroke izklju~ilo/pozabilo ali krivi~no ocenjevalo/diskreditiralo, bi zasluìli vsaj opravi~ilo. Obenem bi tako kesanje zaradi grehov in napuha znanosti morda vzpodbudilo bolj spro{~eno razmerje do nepopolnosti in nujne omejenosti vsakega znanstvenega modela. Obenem tako stali{~e do nepopolnosti znanosti vsebuje tudi kriti~en odmik od "objektivizacijske" brez~utnosti, ki jo racionalisti~ni model interpretacije po nuji obrti vsebuje.

330 Glede na neprijetne izku{nje zaradi povezanosti politi~nih in znanstvenih interesov lahko ob spo{tovanju zmagovalcev pozovemo tudi k solidarnosti s tistimi v dru`benem podpodju, s tistimi, ki jih zmagovalci odrivajo na smeti{~e zgodovine. Moralno-eti~ni premislek o vlogi zgodovinskega spomina je kulturni razmislek in sicer o kulturi pozabljanja in kulturi spominjanja. In sicer tako na osebni in dru`beni ravni. Vpra{anje je, koliko na{a spominska kultura in spominska ekonomika ustrezata demokrati~nim merilom pravi~nosti in enakopravnosti.

Vest in kultura hladna kosa politike in znanosti

"Brez komunikacije ni orientacije, so le nesmiselne ponovitve," je eden od poudarkov miselne improvizacije, v kateri zdravnik diagnosticira: "Ritualno, neprijetno ponavljanje è znanih gest in miselnih obratov je najbolj{i znak nerazre{ene travme. Pri Slovencih kot narodu je najbolj{i znak nerazre{ene travme, da se vsako raz- pravljanje, ne glede na vsebino, kon~a v enakem etiketiranju in deljenju na leve in desne, rde~e in ~rne, popolnoma za in popolnoma proti." To dialo{ko invalidnost Alojz Ihan pripi{e drugi svetovni vojni: "Naj tvegam temeljna slovenska travma je bila vojna. Uni~ujo~i tujec, ki se ga je vsakdo bal in ga vsak hkrati sovraìl. Tu ni bilo razlik in so bili vsi Slovenci enotni. Potem so eni pritisnili na svoj strah in se uprli. Drugi so potisnili svoje sovra{tvo in se vdali v lojalnosti premo~nemu sovra`niku. Travma levi~arstva je strah. Ki so ga pred (pre)silovito gro`njo mo~nej{ega tujca morali potla~iti, da so zmogli pogum za upor. Travma desnice je pogum. Ki so ga morali potla~iti, da so zmogli lojalnost do groze~ega tujca. Potem je tujec izginil. Normalno bi zmagovalci morali podoìveti svoj strah in ga spet prisvojiti kot del svoje osebnosti. Ampak se jim je zaradi politi~nih interesov bolj spla~alo, da niso opravili katarze, ampak zgolj zamenjali sovra`nika. Na{li so desnico. Tudi desnica je namesto katarzi~ne osvoboditve svojega poguma na{la novega tirana levico. Potem so se krogi za~eli vrteti. Levi so z neobvladanim pogumom in potisnjenim strahom nadaljevali juri{anje na sovra`nika; desni so z neobvladanim strahom in zavrtim pogumom nadaljevali igro mu~ne lojalnosti tistemu, ki jih ogroà. Neopravljeno katarzo so pla~evali oboji. ^lovek potrebuje za svojo ob~utljivost oboje, strah in pogum. Samo s pogumom se je mogo~e dobro bojevati s sovra`niki, v med~love{kih odnosih pa enostranski pogum najprej vodi v bole~e katastrofe, nato pa zaradi slabih izku{enj v pretirano medlost, brezosebnost. Skrajnost tega pa je ~lovek, ki se v dru`bi in politiki bori za najbolj za lase privle~ene ideale in pravice (komunizem je paradigmati~en primer), ~eprav mu za lastno ìvljenje in ob~utke to ni~ ne pomeni. Brezkrven, perverzen politi~ni boj za izmuzljivo teorijo. Na drugi skrajnosti je ~lovek, ki ga je paranoi~no strah vsakega zapletanja z "oblastjo" in politiko, v zasebnem ìvljenju pa niha med sladkobnimi obredi prijaznosti in ob~asnimi izbruhi avtoritarnosti, ko iz okovov prekipi potisnjeni pogum. ê s travmo ne opravijo o~etje, se prenese na sinove. Ker se sinovi zatravma-

331 tiziranih o~etov nau~ijo tistih `ivljenjskih obrazcev, ki so jih o~etje v strahu pozabili. Travma se deduje v obliki neznanja, nezmo`nosti, slepe pege. Dana{nje generacije nimamo nobene zveze s tisto vojno, dialoga pa vseeno ne obvladamo. In {e mo`nost katarze je zapravljena, ker je travmati~ni spomin umrl v glavah o~etov. Ko je mo`nost katarze izgubljena, ostane le {e mu~no, po~asno u~enje. Eni se bodo morali u~iti poguma, drugi strahu ".4 Ihanovo tipanje je vsebinsko preozko, stvarnost je veliko bolj zapletena. Trav- mati~na razmerja med Slovenci niso le posledica druge svetovne vojne. Prav tako bi lahko travmatske ozna~evalce iskali v prvi svetovni vojni, v razcepnih procesih kulturnega boja (klerikalizem-liberalizem), industrijski, feministi~ni in drugih revolucijah, v (od)vezanosti na Avstro-Ogrsko, prvo in drugo Jugoslavijo. Prav tako je treba povedati, da se {tevilni dru`boslovci, psihoanalitiki in terapevti razli~nih smeri strinjajo s tezo o nepredelani travmi, ki nezavedno obremenjuje rodove, ki prihajajo. Ihanova teza v dobr{ni meri razlaga vtise, ki so jih napisali obiskovalci v knjigo vtisov razstave Mati-Domovina-Bog, ki so jo v ljubljanskem Muzeju novej{e zgodovine odprli 20. oktobra 1999.5 Osebne dr`e in navezanosti na ideolo{ke modele, ki jih izpri~ujejo obiskovalci razstave, pri~ajo o raznolikosti identitetnih struktur in konfliktni napetosti, ki jih v slovenski prostor vceplja velika travma, ki se je zarodila v stra{nih vojnih in revolucionarnih procesih 20. stoletja.

Strah Ena v o~i bijo~ih zaznav pri pregledovanju vpisne knjige je, da je komaj kdo od piscev utrinkov berljivo zapisal svoje ime in priimek. Eden je strnil ta strah: "Podpisi v tej knjigi ka`ejo, da je ljudi {e vedno strah; strah da ne bodo ubiti, druge je strah, da se jih ne prepozna. Vojno sem do`ivel kot otrok, ob~util njeno krutost in krutost njenega konca. Danes vem, da jo za~nejo in vodijo zakompleksani ljudje, ki si tako lahko pote{ijo skrite strasti kopi~enje bogastva, sla po ubijanju in sla po mo~i. Velja tako za izdajalce kot narodne heroje. Zaradi strahu se tudi jaz nisem podpisal, sicer pa Ozna sve dozna. I onda!"

Na frontnih ~rtah V tej anonimnosti pa poteka na straneh vpisne knjige prava dr`avljanska vojna. Med seboj se {e vedno streljajo "partizani" in "domobranci". Pri tem ne mislim na pripadnike, ki so to resni~no po~eli med vojno, ampak vse, ki si gradijo histori~no identiteto na partizanskih ali domobranskih fantazmah, ki se gredo krvavo hujska{tvo oziroma so nekriti~no navezani na "domobranstvo" ali "partizanstvo", na "klerikalizem" ali "komunizem". Pisci i{~ejo gre{nika drugje. Serijsko odkrivajo gre{ne kozle, sovra`nega Drugega, spravne besede in kesanja skorajda ni zaslediti. Pisci so zavezani

4 Delo, Sobotna priloga, 26. 5. 2001, {t. 119, dr. Alojz Ihan: Silence, mumija se vra~a! 5 Glej op. 2.

332 modelom izklju~nosti, dale~ stran od spravnih in demokrati~nih norm. Vojna na papirju, ki ni dale~ od vojne v ìvljenju: "Sicer skromna razstava pove vse (popravljeno z drugim rokopisom: ne pove vse). Po vzoru rimokatoli{ke cerkve so bili organizirani vsi totalitarni reìmi tudi 'slovensko domobranstvo' je bilo vojska rimokatoli{ke cerkve ki je bila v zgodovini vedno najve~ji pomaga~ tujcev za zasu`njenje slovenskega naroda s kon~nim ciljem popolnega uni~enja (pripisano z drugim rokopisom: 'komunizma'). Tako smo izgubili Koro{ko, del Primorske je re{ila (popravljeno z drugim rokopisom: 'izgubila') NOB. Bojmo se teh svetlohlincev tudi danes." "Komunistom {e vedno di{i slovenska kri ampak pri{el bo dan ma{~evanja ". "Na àlost, so jih partizani {e premalo pobili, organizatorjev bele garde." "Ko ~lovek prebira te nem{ke voja{ke dokumente o slovenskih domobrancih, ter vidi to originalno nem{ko filmsko gradivo, se za~ne zavedati, da ljudska sprava s tem izrodkom slovenskega naroda ne bo mogo~a. Boj z njimi je bil teàk. Domobranci so dobili tisto, kar so si tudi zasluìli!"; Pripisano pod zadnjim stav- kom: "Za to je kriv KOMUNIZEM"; Pripisano pod podpisom: "nisi na teko~em na àlost". "'Mati, domovina, Bog'. Le kje je bil nog (Bog) takrat, ko so domobranci v okrilju Nemcev beàli in kje, ko so jih (partizani domobrance) pobijali Bog je stisnil rep med noge oziroma je zmago podelil bolj{im, po{tenej{im!"; Pripisano: "FA[IST!" "Na plan slovenski domobran. Za blagor o~etnjave tudi ìvljenje." "Hej partizan z bombo na plan!"; Pripisano zgoraj: "so za pobiti", pripisano spodaj: "NOREC". "Razstava bi morala za~eti z aprilom 1941. Koliko ljudi je bilo do prve va{ke straè (julij 1942) ubitih s strani OF? Samo v Ljubljani 42 ljudi. Tu se je za~ela kotaliti kepa velike slovenske nesre~e, ki se v obliki Ku~anovega klana, kotali {e danes. Upam, da samo do 2002." "Naj ìvi slovensko domobranstvo!" Pripis: "Kar pojdi v Haiderland." "âst in hvala, resnica se blià ". "Blià se resnica, da so bili eni na napa~ni strani. Pape` in Rupnik sta pognala kr{~anske ljudi v zlo~in in grozo. Glavni so {li v Argentino. Nikoli ve~." "Hvala vsem borcem proti komunizmu zlu ~love{tva in slovenskega naroda. @al so {e tu (komunisti in zlo)." "Bog ne obstaja!"

Iz roda v rod Spri~o tolike nestrpnosti se je eden od zapisovalcev upravi~eno vpra{al: "Zakaj se tako grizemo zaradi preteklosti?" Odgovor na to vpra{anje ponujajo tisti, ki odkrivajo osebno travmatiziranost oziro-

333 ma osebne drè tistih zapisov, ko lahko identitetno izpoved povezujemo s sistemsko- druìnskim pe~atom. Lahko sklepamo, da je ta zape~atenost oziroma prizadetost taka, da lahko govorimo o "partizanski" in "domobranski" reprodukciji, o vzpostavljanju "partizanske" in "domobranske" identitete, ki si ostajata v surovem nasprotovanju, dale~ od resni~nosti, dale~ od dialoga, so~utja. Osebne razli~ice in motivi tega identitetnega konstruiranja so verjetno pogojeni predvsem v osebni in druìnski izku{nji, nato pa oblikovani po dru`benem okolju. Vpisi potrjujejo znane ugotovitve o tem, da se druìnska prizadetost, travma, ohranja in ponavlja, ~e ni predelana, verba- lizirana, usklajena s spravnimi in demokrati~nimi dialo{kimi okviri. Partizanska identiteta: "Rodil sem se leta 1969. Brez pretirano angaìranih prednikov sem si lahko ogledal razstavo z dovolj distance. Neposredno preslikani teksti, fotografije in filmi (ne glede na to, kako so zmontirani), ne morejo lagati. Pri{el sem s skepso, odhajam z gotovostjo: SFSN! (Smrt fa{izmu-svoboda narodu, op. p.)". "Smrt fa{izmu-svoboda narodu! Ta pozdrav postaja zadnje ~ase vedno bolj aktualen! Mlada zamejka iz Trsta." "Razstava mi ni bila v{e~ domobranci so itak sramota slovenske zgodovine!!!" "Pri{el bo dan ko se bo uboga raja zopet dvignila proti izkori{~evalskemu libe- ralnemu divjemu kapitalizmu in oìvljenju klerikalizma! Partizan." Domobranska identiteta: "Zmagovalec {e vedno pi{e zgodovino po svoje; a pri{el bo ~as, ko bo kon~no Slo- venija zadihala novo pomlad; takrat bomo pa brali in sledili resni~no zgodovino oz. resni~no plat medalje. H~i domobranca." "Se strinjam s h~erko domobranca. Sin o~eta ustreljenega po partizanih, ko {e ni bilo nobenih domobrancev in je bil kot prva `rtev komunizma." "Razstava je komunisti~na propaganda naj na njo (verjetno njej - op. p.) prikaèjo tudi komunisti~ne zveri kako so pobijale nedol`ne otroke med katerimi je bil tudi moj edini brat star 11 let katerega je ubila komunisti~na svojat leta 1943 pod poveljstvom generala Dolni~arja."

Kurba politika Kriti~na potenca, ki jo sre~ujemo na straneh vpisne knjige, je dvom nad politiko: "Slovenci o ni~emer nismo odlo~ali v Evropi in svetu in tudi ne bomo razen, da smo se delili in pobijali med seboj." "Po ogledu razstave sem dobil vtis, da je bil medvojni ~as ena sama zmeda, razprtija brez vsakega pravega in po{tenega razsojanja do naroda in ljudi. Sramujem se, da smo imeli take voditelje!?" "Kak mesec pred kon~ano vojno l. 1945 je moj sorodnik domobranski podoficir

334 dejal: 'ê bodo zmagali partizani, bodo oni pobijali nas, ~e bomo zmagali domobranci, bomo mi pobijali njih!' Nauk: Za nobeno oblast se ne izpla~a dati ìvljenja, ker so pa~ vsi oblastniki enako nesramni! Biv{i domobranec." "Naj se bori vsak zase. Jaz se bom zase vedno ne glede na kateri strani, pa mislim da zgolj za sebe." Med politizirajo~imi zapisi s svojo dialekti~no ironijo do svetovnega zgodovinskega odra izstopa tale: "Razstava z osebno percepcijo vojnega ~asa: v tem smislu ~estitke! Sicer se pa uresni~uje Rupnikov govor o vstopanju Slovenije v Evropo. Samo da ne ob rami zmagovite Nem~ije, ampak poraène. Prebuja se tudi Zakavkazje."

Dekla politike Drugi dvom, ki preèma vpisno knjigo, je dvom nad spoznavno mo~jo znanosti, predvsem nezaupanje do zgodovinopisja. Dvom izrazijo è prvi zapisovalci: "Velika zloraba razstavnega prostora!"; "Mnogo truda, mnogo stro{kov, ampak dale~ od resnice. Res, {koda!"; "[koda da je vse izkrivljeno." Nato pa se sodbe razpenjajo po ekstremnih legah in kaèjo, da zgodovinopisje zaradi svojega monopola, ki mu ga je podelila politika (pustimo zgodovino zgodovinarjem), pla~uje hudo ceno: " [e ena komunisti~na propaganda!" "[e ena domobranska propaganda." "Resnica je nekje v sredini ". " Zdi se mi, da slo. Zgodovina ni le dekla politike, ampak prava kurba! fri{ka iz BORDELA." "Ali je razstava komunisti~na ali domobranska???" "Bojim se, da razstava ni odkrila vso usodnost in tragiko partizanstva in domo- branstva. Razstavo sem si danes drugi~ ogledal!"

Glej, ~lovek! Razpon vpisov pred raziskovalca postavlja antropolo{ki imperativ, da ~loveka zaja- memo v vsej zapletenosti njegove bivanjske resni~nosti in vsej potenci njegovih prese`nih razmerij. Tak pristop sam v sebi ukinja patolo{ko racionalizirane redukcije, ki ve~ povedo o tistih, ki jih ustvarjajo kot o tistih, s katerimi naj bi se ukvarjale. Obis- kovalci se spra{ujejo tako o faktografskih kot o moralno-eti~nih okvirih, ki so dragocena vzpodbuda tudi za mo`ne nove oporne to~ke znanstvenega spra{evanja in interpretacije. Njihov namen ni ideolo{ki revizionizem, ampak kriti~na korekcija in do- polnjevanje dosedanje spoznavne prakse: "Ne glede na vzroke, koliko Slovencev so pobili: Okupatorji ?

335 Domobranci ? Komunisti ? To je prava tehtnica krivde in zlo~instva nad narodom!" "Razstava naj pokaè, da ni absolutne resnice ne na 'tej' ne na 'oni' strani, da so ljudjenarod vedno oro`je politike zapeljani od vodilnih ljudi, ki so mo~nej{i v politi~nem ali voja{kem smislu in ki priznavajo samo eno absolutno resnico, da ne smemo kaznovati kar tako povprek ljudi, ki pripadajo eni ali drugi strani, kajti to kar je lepo danes je lahko, v lu~i politike, jutri grdo in obratno. Torej gre za strpnost, odpu{~anje in spravo. Kdo pozna absolutno resnico in pravico morda samo Bog toda kje je ta Bog ta Bog je lahko povsod, nikjer ali v nas samih. Pa {e nekaj obema stranema: ~lovek ni in ne more biti zver, ker je ~love{ko bitje- ~lovek, lahko pa dela zverinska dejanja, vendar ne iz lastnih, prvinskih, ~love{kih ali ~love~nih nagonov. V to je zapeljan. Zanimiva razstava, odkrita, direktna vredna ogleda in pusti obiskovalcu globok vtis in vsakemu mnenje po lastni presoji in ~ustvih." K izostrenemu posluhu in {ir{emu razumevanju kli~e pisec, ki opozarja na osebne stiske, doìvljanje tragi~ne razcepljenosti, kompleksnost ~asa, v katerem se je bilo te`ko opredeljevati: "Bil sem petleten otrok v Ljubljani in sem ob~udoval domobransko vojsko Nem- cev, tujcev sem se bal in jih sovraìl. Prav tako sem ~ez nekaj mesecev ob~udoval partizansko vojsko. Na àlost takrat nisem slutil, da so bili voditelji enih huj{i od samega papeà v Rimu in da so bili voditelji drugih huj{i od samega Stalina v Moskvi. In to je razdvojilo slovenski narod. V kolikor ta razstava prispeva k pomirjanju nekdanjega sovra{tva, ne vem. Zdi se mi pomanjkljiva, ~eprav je zelo zanimiva." Izjemen je tudi so~uten zapis: "Sam sem se dale~ prepozno rodil, da bi lahko sodil o nevtralnosti in objektivnosti razstave. Natan~no pa vem, da se nikakor ne bi hotel znajti v poloàju takratne mladine, ki je morala izbirati med eno in drugo stranjo!" ê se ve~ina zapisov v knjigi v maniri dolo~anja gre{nega kozla ukvarja s (sovra`nim) Drugim, je toliko bolj dragoceno bole~e kesanje, ki kaè na voljo po odmiku od zgodovinskega vira osebne travme: "Ta razstava je rev{~ina, zadnja soba je podobna zelo slabemu discu. Kot mlad mobiliziranec v KNOJ v Celju in ker sem znal pisati na stroj, sem na Teharjih pisal sezname, moji so{olci pa so streljali v Hudi jami." Svojevrsten poziv k bolj spro{~enemu, prihodnostnemu preseganju zgodovinske travme so nekateri vpisi mlaj{e generacije. Naj navedem le enega: "Koja sam ja faca. Vodim puncu u muzej." Vendar se ti humanisti~ni, moralno-eti~ni pozivi, ki nakazujejo mo`ne poti k preseganju travme, preprosto statisti~no izgubijo ob vseh identitetnih zadregah, ki smo jih ponazorilli z vrsto citatov. Travmati~na prizadetost se kaè tako v prvinskem strahu pred ukazanim tabujem "partizanske" ali "domobranske" laì/resnice. Kot bi pribijali

336 samega sebe na kri`. Vendar vojne in politi~ne la`i niso bile travmatski ozna~evalec samo za slovensko dru`bo.

(Srednje)evropski La`igrad ali molk je ponovljen zlo~in

Ko se generacije, sodobnice druge svetovne vojne, po~asi fizi~no poslavljajo s tega sveta, vstajajo v njihovih oblastnih pala~ah stra{ljivi duhovi. ê slovenski partijski mitolo{ki konstrukciji lahko nadenemo skupni imenovalec negovanje in ohranjanje revolucionarnih izro~il, potem politi~ni nasprotniki aktivno ustvarjajo svoj revizionisti~ni mitolo{ki protiudar in ga sku{ajo uveljaviti kot javno resnico. Ina~ice take revizionisti~ne konstrukcije so zapisali tudi v knjigi obiskovalcev. "Pri kakr{nih koli ocenah in kritikah domobrancev ne gre pozabiti, da je komunisti~na partija zlorabila patriotska ~ustva ljudi, ki so {li kot partizani v boj proti okupatorju a so v istem boju isto~asno ve~inoma nehote sluìli revoluciji in to revoluciji s ciljem, da izpod enega suènjstva nacionalsocializma in fa{izma pridemo pod suènjstvo Sovjetske zveze s Stalinom in njegovimi grozodejstvi." "Zelo me moti in je skrajno àljivo, da pri tej objavi povzdigujete komuniste, za katere vemo, da so krivi za vse zlo~ine Slovenskemu narodu, posebno vernim, ker komunisti so prisegali in kolaborirali s Stalinom in komunisti~no idejo. Zakaj je propadel?? Izjave g. {kofa dr. G. Ro`mana so popolnoma bile upravi~ene, vendar narod je bil zapeljan, ogoljufan in zlo~insko usmr~en!! Vsa medvojna in povojna dogajanja zlo~ini bi morali vsem mladim predo~iti in povedati resnico." Ob vsej slovenski samozagledanosti in ozkosti, ki sama po sebi reproducira travmatska razmerja, nam nekoliko {ir{i pogled daje dragoceno izhodi{~e za vpenjanje slovenske travme v svetovne okvire. Pisec (ali pisca) nas opozarja/ta, da se v okviru vzhodnoevropskih kontekstov dogajajo pri nas revizionisti~ne transformacije javnega zgodovinskega spomina, da pogre{a/ta natan~nej{o faktografijo in da je razstava oblikovno in percepcijsko atraktivna: "1) 2 extreme interpretations of a historical period complex + middled. 2) Sense of historical revisionism at work here (a common problem in Eastern Europe's modern history). 3) Where are the facts?" (morda zapisano z drugo pisavo) "A provocative exhibition but not historical, nor academic in my sense. Nevertheless, as an artistic, impression-creating work, it was very good. I liked the eclecticism." Zahodnjak se visokostno ozira ~ez èlezno zaveso. Vendar, ali se ne dogaja prav tako intenziven revizionisti~ni pritisk tudi na Zahodu?

Italijanska omara sramote Muk s presnavljanjem iluzij in resnic nimamo samo Slovenci. V neposredni so- se{~ini se podobni procesi razkrivanja sistemskih la`i dogajajo Italijanom in Avstrijcem.

337 Raziskovalci odkrivajo, kako je italijanska dràva re{ila pred sojenjem svoje fa{iste in rajhovske naciste. Na seznamih Zdruènih narodov je bilo okoli 1700 fa{isti~nih italijanskih zlo~incev, med katerimi jih je bilo okoli sto takih, katerih izro~itev so terjale predvsem Sovjetska zveza, Gr~ija in Jugoslavija. Dràva Italija je nekaterim zlo~incem omogo~ila beg, "drugi pa so izkoristili odejo molka, ki je med hladno vojno postajala vse mo~nej{a". Da bi skrila svoje fa{isti~ne zlo~ince, je Italija prikrila tudi nacisti~ne zlo~ince, ki so od oktobra 1943 do maja 1945 v Italiji pobili ve~ kakor 9.000 oseb. V petdesetih letih so "dokumente o 2.274 zlo~inih skrbno registrirali, o{tevil~ili, opremili s {tampiljko Za~asno arhivirano in spravili pod klju~." Tako je nastala Omara sramote. Dràvno strategijo prikrivanja nacistov, da jim ne bi bilo treba soditi fa{istov, nazorno dokumentirajo stali{~a Pietra Quaronija, italijanskega veleposlanika v Moskvi: "Zelo dobro razumem èljo italijanske javnosti, da bi sodili Nemcem, ki so bili v najve~ji meri odgovorni za vojne zlo~ine v Italiji Vendar smo àl v poloàju, zaradi katerega druge dràve od nas terjajo, naj jim izro~imo odgovorne za dejanska ali dom- nevna grozodejstva Lotevamo se vpra{anja, ki lahko postane bumerang." Veleposlanik je predlagal, naj nekaj fa{istov obsodijo na trideset let in nato ~imprej izpustijo. Svetoval je tudi: "ê je med na{imi mo`nimi zlo~inci kdo, ki te zanima, upo{tevaj moj nasvet: reci mu, naj takoj pobegne, in to ~im dlje."6

Avstrijci brez krièv s kljukastim krièm Brez krièv s kljukastim krièm. Tako je vpra{anje na naslovnici knjige o razmerjih politi~nih strank avstrijske Druge republike oziroma Koro{ke do nacizma in nacistov.7 Knjiga je ena od tistih, v katerih so zadnja leta raziskovalci za~eli preu~evati tudi strategije bega avstrijskih nacistov pred sodno in zgodovinsko odgovornostjo. Navajam nekaj poudarkov iz dela Silvie Guggenbichler in Josefa Zausniga, ki preprosto kli~ejo po primerjalni analizi primerljivih pojavov v slovenskem prostoru po njunem metodolo{kem modelu. Guggenbichlerjeva in Zausnig sta v disertaciji Za spominjanje proti pozabljanju ("Iskanje sledi": Rekonstrukcija dela tujih in prisilnih delavcev ter vojnih ujetnikov med 1938 in 1945 na primeru nacionalsocialisti~nih gospodarskih projektov v najju`nej{em gau nem{kega rajha) poudarila, da se avstrijska Druga republika z materialnimi in simbolnimi od{kodninami `rtvam nacionalsocialisti~nega reìma ukvarja le kratek ~as. [ele leta 1995 je dosegla z ustanovitvijo Nacio- nalnega fonda Republike Avstrije za `rtve nacionalsocializma novo prakti~no-politi~no kvaliteto. Zakon {teje med `rtve "osebe, ki so bile zaradi politi~nih vzrokov, zaradi svojega porekla, vere, nacionalnosti, spolne usmeritve, zaradi telesne in du{evne okvarjenosti ali zaradi o~itka t. i. asocialnosti ali na drug na~in `rtve tipi~ne na-

6 Primorske novice, Sobota, 18. 8. 2001, {t. 33. Gumijasti zid okoli Salojske republike. 7 Alfred Elste, Dirk Hänisch: Kärnten von der Ertsten zur Zweiten Republik : Kontinuität oder Wandel? Kein Kreuz mit dem Hakenkreuz Die Kärtner Parteien und ihr Umgang mit dem Nationalsozialismus nach 1945. Celovec-Ljubljana-Dunaj 1998.

338 cionalsocialisti~ne krivi~nosti ali so morale zapustiti dràvo, da bi u{le temu pre- ganjanju...". Avstrijska denacifikacija je bila bolj amnestijsko gibanje kot obra~un z nacizmom. Samorefleksija med t. i. denacifikacijo je bila pomanjkljiva. Zakon o prepovedi NSDAP so doìvljali kot od zaveznikov vsiljen zakon, ki è od maja 1948 za t. i. "manj obremenjene" ni ve~ veljal. Za okoli 487.000 avstrijskih dràvljanov je bila takrat z amnestijo denacifikacija zaklju~ena in odprle so se jim poti na politi~ne in gospodarske funkcije. Zato diskurza o nacionalsocialisti~ni preteklosti ni zaznamovala so- krivdna vpletenost {irokih plasti avstrijskega prebivalstva, ampak je bila dolga leta v ospredju morala `rtve se pravi Avstrije kot domnevne prve `rtve nacizma. Za dejanske `rtve pa je bil v tem samorazumevanju le rekdokdaj prostor kajti priznati jih bi omajalo predstavo Druge republike o sebi, tudi slaba vest bi, namesto da bi bila potla~ena, za~ela gristi. Na tem begu pred odgovornostjo so razvili dru`beni vzorec mi{ljenja in prepri~anja, ki je vplival na na~in obna{anja posameznikov. V vzajemnem procesu med institucionalnim uravnavanjem in osebnimi vedenjskimi vzorci so se razvili mehanizmi, ki niso ve~ dovolili kriti~ne obravnave krivdnega ravnanja posameznikov v ~asu nacionalsocialisti~nega reìma. Ve~ina ljudi se je identificirala z abstraktno `rtvijo avstrijske dràve in so se tako v svojih spominih spremenili v `rtve tretjega rajha. Zato je med razpravo o primeru Waldheim Gerhard Botz upravi~eno poudaril: "Teza o `rtvi ni samo preprosto {torasta zgodovinska la`, ampak se v dana{nji perspektivi kaè kot ìvljenjska la` Druge republike ". Vse, kar ni spadalo v ta identitetni koncept, je bilo izklju~eno. To diferenciranje se je navzven zgodilo z gesli kot "nevtralnost", "avstrijska pot", "otok blaènih", kot tudi proti Drugim v lastni deèli kot tujcem, ciganom, @idom, komunistom, kritikom Avstrije, pa tudi starim nem{ko nacionalnim. Ta avstrijska identiteta je zahtevala vedno vi{jo ceno, predvsem od tistih kulturnih in intelektualnih predstavnikov, ki jih niso smatrali za "tipi~no avstrijske". To prizadevanje po skoraj nevroti~ni razmejitvi in izklju~itvi se kaè v epizodnih izbruhih in latentnosti protisemitizma. Ta identitetna konstrukcija ni problemati~na samo zato, ker izklju~uje tujce od sodelovanja, ampak tudi zato, ker dopu{~a simboli~ne napade na domnevne sovra`nike lastne skupnosti. Najkasneje v devetdesetih letih so iz teh resentimentov nastale pisemske bombe in bombni napadi. S tem so utemeljitveni miti, veliki tabuji in ìvljenjske laì Druge republike postali integrativni del dana{nje avstrijske identitete. ê bi jih odpravili z nasprotnim spo- minom, npr. kot je tisti nekdanjih nacionalsocialistov, dana{njih neonacistov ali s po- pulizmom Jörga Haiderja, bi to pomenilo, da postavljamo pod vpra{aj del kolektivne identitete dràve. ê izhajamo iz tega, da so v ìvljenju potrebne tudi iluzije, potem je taka sebi dopovedovana in kon~no verjeta zgodovinska la` ljudem, ki sta jih prizadeli lastna usoda in zgodovina, ki so bili ogroèni od dvomov in samozani~evanja, omogo~ila preìvetje, vrnila jim je samospo{tovanje. Tako je bila ìvljenjska la` "tera- pija", s katero so zdravniki v osebi povojnih politikov spodletelim in razo~aranim ozdravili razo~arani svet. [ele vera v la` je omogo~ila nadaljnje ìvljenje: è Nietzsche je opazil, da so v ìvljenju v rabi iluzije, laì, ki se jih sprejema kot resnice. Skoraj kot

339 navodilo utemeljiteljem Druge republike lahko beremo Nietzschejevo pripombo k Platonovi Dràvi, da je po Platonu potrebno prvo generacijo njegove nove dru`be v popolni dràvi vzgojiti v krepki laì iz stiske. S prav tako la`jo v stiski so predvsem predstavniki javnosti konstituirali mit Avstrije kot nacionalsocialisti~ne `rtve, skoraj so~asno pa so tabuizirali usodno vpletenost Avstrijcev v nacionalsocialisti~ni reìm. Tako so zgodovinarji in dru`boslovci za~eli {ele v osemdesetih letih opisovati dele` Avstrije v nacionalisti~ni preteklosti, z vsemi velikimi in drobnimi sodobnimi tabuji. Ti obstajajo v konstelaciji avstrijske kolektivne zavesti, in sicer med deklaracijo, da so `rtev, in med nepriznavanjem vedenja, da spadajo v svet storilcev. [ele v poznih osemdesetih letih so se proti sodobnim tabujem uprli literati in mlaj{a generacija zgodovinarjev in dru`boslovcev. Ob uradnih zgodovinskih podobah, ki se jih intelektualna in politi~no-prosve- tljenska prizadevanja sedemdesetih in osemdesetih let komaj dotaknejo, se je v Avstriji ohranilo ljudsko izro~ilo. V o`jih druìnskih krogih, pa tudi v poljavnosti gostilni{kih omizij, se pogosto odprto ali kodirano spominjajo, da v nacionalsocialisti~ni dràvi ni bilo vse slabo. Sistem pozabljanja aktivne udele`be Avstrijcev v nacisti~nem reìmu in njegovih zlo~inov je temeljil na tezi, da je bila Avstrija prva `rtev nacisti~ne Nem~ije. "Opfer- these" oziroma teza o `rtvi ima tudi svojo antitezo, lahko bi jo nadomestili z avstrijsko "Täterthese" tezo o storilcu oziroma "Mittäterthese" tezo o sostorilcu. Guggenbichlerjeva in Zausnig kot pedagoga kriti~no ugotavljata, da v {olah ni politi~ne vzgoje, da je v avstrijskem {olskem sistemu politizirajo~e prisvajanje zgodovine skoraj nemogo~e, kar po njunem prav tako podpira institucionalno zaroto molka. "Iskanje sledi" sta utemeljila na domnevi, da mnogo nepredelanega ni izgubljenega, ampak latentno prisotnega. Preteklost osvetljuje sedanjost in sedanjost osvetljuje preteklost. Angaìrana histori~na pedagogika zna biti neprijetna, ker nasproti kategorijam zamol~evanja in potla~enja postavlja dol`nost ponotranjenja in spomina. Po drugi strani lahko politi~no emocionaliziranje, ki je povezano z na{o temo, uporabimo za pravi~no predstavitev preteklosti, ki v sedanjosti zagovarja spo{tovanje ~lovekovih pravic in ve~ demokracije. "U~iti se iz zgodovine" pomeni prelomiti zaroto molka in pokazati zgodovino v vsej njeni neusmiljenosti. Da bi bilo tako, se moramo posloviti od mita "objektivnega zgodovinopisja", ki je po njunih spoznanjih bistveno prispeval k potla~itvi nacionalsocialisti~nih grozodejstev. Kon~no njuno delo kaè, da brezumna podrejenost avtoritarnosti in ustre`ljivost, ki sta v preteklosti segli od izpolnjevanja dol`nosti do slepe pokor{~ine, kon~no pripelje do "izgube humane orientacije". Zaznavanje nacionalsocialisti~ne zgodovine in pre- delava "no~em videti/vedeti" ("Nicht-sehen-wollen", "Nicht-wissen-können") sta nuja tako razumljenega spominskega dela. Pri tem ne gre le zato, da bi vedeli o zgodovini, ampak zato, da bi kolikor mogo~e zgostili zaznave o njej, da bi lahko dogodke sprejeli v lastno zavest.8

8 Silvia Guggenbichler, Josef Zausnig: Für das Errinern gegen das Vergessen : Eine "Spurensicherung",

340 ^ezmejna zrcaljenja

Tako italijanske kot avstrijske nacifa{isti~ne strategije sprenevedanja, laganja, po- tvarjanja, pozabljanja, tabuiziranja imajo neverjetno mnogo skupnega z zgodovinskimi falzifikati, ki so si jih privo{~ile politi~ne in znanstvene elite druge Jugoslavije. Zato je primerjalna analiza zgodovinskega dogajanja in njegovega spominjanja/pozabljanja imenitno raziskovalno in ocenjevalno orodje. Ostanimo pri slovensko-avstrijskih razmerjih. Raziskava, ki bo primerjala razvoj in posledice nacizma in komunizma, bo zanimiv projekt. Tako komunizem kot nacizem sta mnoì~no okuìla Avstrijce in Slo- vence. ê se za Koro{ko spra{ujemo, kako je bilo mogo~e, da si je nacionalsocialisti~no gibanje v tradicijski, kulturno razviti deèli tako hitro utrdilo poloàj in nenehno pri- dobivalo mo~ ali so bili na Koro{kem posebni pogoji, zaradi katerih je nacionalsocializem tako hitro pridobil vpliv in kon~no uni~evalno oblast v duhovnem, dru`- benem in politi~nem ìvljenju9 potem se lahko podobno vpra{amo o komunisti~nem prevzemu oblasti v Sloveniji, kako je bilo mogo~e, da je komunisti~na partija uspela tako temeljno spremeniti temeljna razmerja mo~i v slovenski dru`bi. In za obe strani se lahko vpra{amo tako, kot se Andreas Moritsch spra{uje za Slovence: "Ni {e bilo odgovorjeno na vpra{anje, ali je v slovenski narodni identiteti pri{lo do zlitja narod- nostnega in komunisti~nega kolektivizma (in ~e je do njega pri{lo, kako globoko je segla ta fuzija)."10 Za nem{ki prostor in posebej za Koro{ko pravijo, da Adolfu Hitlerju ni bilo treba ni~esar "iznajti". Lahko je gradil na obstoje~em, ki ga je bilo treba politi~no prebarvati. Nacionalsocializem pa je imel tudi svoje koro{ke korenine v staroavstrijskih mejnih vidikih. Nacionalizem so podìgali {e nacionalni konflikti habsbur{ke Avstrije. Tako je imel "rasizem" tudi svoje posebne avstrijske, se pravi tudi koro{ke poteze.11 Tudi slovenska dru`ba je v prvi Jugoslaviji doìvela nacionalisti~no militarizacijo. Nacionalni kolektivizem je bil skupni imenovalec tako klerikalne kot liberalne in komunisti~ne politike, nacionalno aktivno je delovala katoli{ka cerkev. Ogroènost zaradi nem{kega in italijanskega imperializma poudarjajo vsi tabori. Tako je katoli{ki filozof leta 1946 zapisal: "Najnevarnej{i sovra`nik na{e narodne svobode je nacisti~ni Nemec, to izku{amo Slovenci è vrsto let."12

Rekonstruktion von Fremd-, Zwangs- und Kriegsgefangenenarbeit zwischen 1938 und 1945, am Bei- spiel von NS-Wirtschaftprojekten, im "südlichten Gau" des Deutschen Reiches. Disertacija, Univerza Celovec. Glej predvsem str. 41-91 in 552-569. 9 Alfred Elste, Dirk Hänisch: Auf der Weg zur Macht : Beiträge zur Geschichte der NSDAP in Kärnten von 1918 bis 1938. (Vergleichende Gesellschaftgeschichte und politische Ideengeschichte der Neuzeit, Band 8). Wien 1997, str. 4 (dalje Elste-Haenisch). 10 Andreas Moritsch: Narodna identiteta nujnost ali anahronizem?. V: Avstrija, Jugoslavija, Slovenija. Slovenska identiteta skozi ~as. Ljubljana 1997. 11 Anton Pelinka: Vorwort des Herausgebers. V: Elste-Hänisch, str. 1. 12 Janez Jan`ekovi~: Domoljubni spisi; Vebrova filozofija. Izbrani spisi II. Celje 1977, str. 92.

341 Zato je bilo v slovenski politiki klju~no, kdo bo po nacisti~nem napadu izigral nacionalisti~nega aduta. Komunisti~na partija Slovenije je bila na za~etku druge svetovne vojne "v ilegali delujo~a, v jugoslovanskem merilu centralizirano urejena in precej obrobna politi~na stranka". S tako popotnico ji je uspel "premet v vodilno in s~asoma v monopolno politi~no silo. Temeljito spremembo svojega mesta v dru`bi je dosegla predvsem z jasno opredelitvijo za protiokupatorski boj, z vodenjem tak{ne taktike, ki je ustvarjala ~imve~jo mo`no {irino osvobodilnega gibanja ob hkratnem ustvarjanju revolucijskih osnov in z visoko stopnjo lastnega neposrednega deleà v organiziranju protiokupatorskega odpora, ki ga je povezovala z za {iroke dru`bene sloje sprejemljivo zahtevo po predruga~enju dru`benih odnosov."13 Razvoj nacizma v Avstriji do leta 1945 je primerljiv z razvojem komunizma v Sloveniji do leta 1990. Rekrutacijski procesi, mehanizmi dominacije in na~ini funkcioniranja so bili v nacisti~nem in komunisti~nem redu v marsi~em primerljivi. V obeh primerih gre za ekskluzivisti~no eshatolo{ko ideologijo, temelje~o na rasnem oziroma razrednem sovra{tvu, eksploziven prihod na oblast, dràvni terorizem, prestreljenost dru`be s partijo in politi~no policijo, firerski princip vodenja, opiranje na srednji sloj itd. Prav tako primerljivi sta denacifikacija v Avstriji in obrat od komunizma v Sloveniji. V obeh primerih pa gre za procese, ki jim {e ni videti konca. ê vzamemo avstrijsko Koro{ko, je NSDAP tam pomnoìla svoje ~lanstvo od 590 konec leta 1928 na 24.769 v marcu leta 1938. Zaradi prizadevnosti koro{kih nacistov je bilo 13.333 Koro{cev registriranih kot pripadnikov SS.14 Denacifikacijska statistika je v letu 1947 na Koro{kem zajela 3.595 "obremenjenih" in 40.223 "manj obremenjenih" nacionalsocialistov. Od 1946-1949 je bilo pred sodi{~em v Celovcu 2.934 obravnav. To, kar naj bi bila {iroko zastavljena birokratska o~i{~evalna akcija, se je relativno hitro spreobrnilo v veliko, nesli{no amnestijsko gibanje.15 [tevilo partijskega ~lanstva v Sloveniji je nihalo v skladu z zgodovinskimi razme- rami. Od leta 1920, ko je partijsko ~lanstvo {telo 12.000 oseb, je po prehodu partije v ilegalo ~lanstvo upadlo na nekaj deset in nato le po~asi nara{~alo. [tevilke so se precej spreminjale, a za ilustracijo povejmo, da je bilo leta 1934 komunistov 57, leta 1934 328, pred za~etkom druge svetovne vojne jih je bilo 1.200-1.300. Skupaj s skojevci, kan- didati in bli`jimi somi{ljeniki morda nekaj tiso~. Kljub izgubam je do konca vojne {tevilo partijcev naraslo na 12-13.000. Nato je sledilo obdobje intenzivne rasti do leta 1953, ko je bilo ~lanov 54.809. Sledil je zastoj in leta 1956 je bilo ~lanov {e 47.637. Nato je sledila nova mobilizacijska kampanja in leta 1962 je bilo ~lanov 71.408. Po tem zagonu je sledilo obdobje nihanj in leta 1973 je bilo ~lanov 62.997. Potem je nastopilo obdobje intenzivnega sprejemanja predvsem mlaj{ih rodov. Leta 1977 je partija {tela

13 Vida De`elakBari~: Organizacijsko vpra{anje Komunisti~ne partije Slovenije 1941-1945 : doktorska disertacija. Ljubljana 1999, str. 445. 14 Elste-Hänisch, str. 80; August Walzl: "Als erster Gau " Entwicklungen und Strukturen des National- sozialismus in Kärnten. Celovec 1992, str. 124-125 (dalje Walzl 1992). 15 Alfred Elste, Michael Koschat, Hanzi Filipi~: NS-Österreichs auf der Anklagebank : Anatomie eines politischen Schauprozesses in kommunistischen Slowenien. Celovec-Ljubljana-Dunaj 2000, str. 52.

342 101.302 ~lana. [e leta 1988 je bilo v njej okoli 110.000 ~lanov. Ob njih je bilo {e skoraj toliko biv{ih ~lanov, ki so partijo ve~inoma zapustili sami.16 @e ti podatki o mobilizacijskih u~inkih ka`ejo, da bi bila primerjalna analiza nacisti~ne in komunisti~ne motivacijske strukture, poti na oblast in modelov vladanja nadvse zanimiv projekt. Zanimiva bi bila ne samo analiza obeh partijskih in ideolo{kih korpusov v ~asu osvajanja oblasti in vladanja, ampak tudi njihovo dru`beno vplivanje po odhodu z oblasti, se pravi procesi denacifikacije v Avstriji in tranzicije v Sloveniji. Vklju~evanje nacistov v politi~ne stranke je odlo~ilno vplivalo na volilni razvoj posameznih strank v Avstriji. Nacionalizem je bil temeljna politi~na strast, na katero so igrale in {e igrajo vse slovenske politi~ne elite. V Sloveniji so stranke, ki so se razvile iz politi~nega korpusa druge Jugoslavije, z izigranim nacionalisti~nim adutom ostale pri oblastnem koritu tudi po letu 1990 oziroma poenostavljeno re~eno, komunisti so nacionalisti~nega aduta izigrali tako v drugi svetovni kot v junijski vojni leta 1991. Slovenski nacionalizem je imel tako svojo defenzivno potenco v obrambi pred nem{kim, italijanskih, mad`arskim in srbskim imperializmom, imel pa je tudi svojo napadalno ost, predvsem proti italijanski in nem{ki manj{ini. Tudi v teh primerih lahko primerjamo italijanizacijo in germanizacijo slovenske manj{ine v Italiji in Avstriji na eni strani ter izganjanje Italijanov in Nemcev iz Slovenije.

Zlo~ini

Nacizem in komunizem sta bili ideologiji, ki sta zapovedovali sovra{tvo. Od umora v besedi do dejanskega pobijanja ljudi ne pri nacistih ne pri komunistih ni bilo velike razdalje. Koro{ki in {tajerski nacisti so bili nosilci nacisti~ne germanizacijske in teroristi~ne politike. Neposredno so soodgovorni za poboje ve~ tiso~ talcev,17 smrt ve~ tiso~ tabori{~nikov v koncentracijskih tabori{~ih,18 desettiso~e ljudi je bilo izgnanih v izseljeni{ka tabori{~a v Srbijo in Nem~ijo, na tiso~e pa jih je bilo poslanih v delovna ta-

16 Gojko Stani~: Socialno razredna sestava ~lanstva Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije od 1919. do 1977. leta. Ljubljana 1977. 17 Ustreljeni in obe{eni talci na Gorenjskem in [tajerskem: Leto streljanj talcev 1941 34 326 1942 69 1473 1943 23 208 1944 45 545 1945 23 303 Skupaj 194 2855

18 Npr. v koncentracijskem tabori{~u Mauthausen je bilo umorjenih 1498 Slovencev, v Auschwitz- Birkenauu 1331.

343 bori{~a in prisilno delo. Na desettiso~e ljudi je bilo mobiliziranih v nem{ko vojsko in druge uniformirane formacije, v nem{ki vojski je padlo ve~ kot 15.000 Slovencev. Odilo Globo~nik, Friedrich Rainer, Maier-Kabitsch in drugi so bili vojni zlo~inci velikega kalibra. Nasproti tem stra{nim {tevilkam in trpljenju stotiso~ev so partizani odgovorni za povojno usmrtitev nekaj ve~ kot stotnije ugrabljenih ljudi v Ju`ni Koro{ki ter usmrtitve in preganjanje pripadnikov nem{ke manj{ine v Sloveniji.19 Partizanska stran ima na vesti usmrtitev ve~ kot 15.000 Slovencev, od tega ve~ine brez sodnega postopka in po kon~ani vojni. Poleg tega pa {e preganjanje nem{ke in italijanske manj{ine, revolucionarne zaplembe premoènja in gonjo proti cerkvi in politi~nim nasprotnikom, notranje partijske ~istke Vse to so bili zlo~ini, ki stopajo ob bok nacisti~nim. Taka primerjalna viktimolo{ka razmerja lahko postavimo tudi med fa{izmom in komunizmom. Italijanski fa{isti so zagre{ili {tevilne zlo~ine nad Slovenci na Primor- skem è pred drugo svetovno vojno, z domov so pregnali na tiso~e ljudi. [e ve~je zlo~ine so zagre{ili po okupaciji v Ljubljanski pokrajini. Kot talce in v koncentracijskih tabori{~ih so pobili ve~ tiso~ ljudi. Partizanski ma{~evalni bes je na Trà{kem in Gori{kem po drugi svetovni vojni umoril okoli 1.500 oseb.20 ê smo è omenili amnestijsko obna{anje Italije do fa{istov in nacistov in Avstrije do nacistov, potem seveda dejstvo, da zaradi krvavih komunisti~nih zlo~inov dejansko ni pri{lo niti do preiskav in obto`nic, kaj {ele do obsodbe, kaè na to, da so bili vojni zlo~inci v Sloveniji {e bolj na varnem. Dr. Aleks Leo Vest pronicljivo ocenjuje, da so sedanje balkanske vojne na nek na~in ponovitev druge svetovne, samo da ni nacifa{isti~nih okupatorjev. In ~e se dana{nje balkanske vojne pravno urejajo v Haagu, bi bilo umestno po ha{kih pravilih oceniti {e drugo svetovno vojno.21

Teko~i trak nasilja in `rtvovanja

Mo{ki glas, mitolo{ki in mitomanski monolog oblastnikov in bojevnikov ne omogo~a kriti~ne refleksije mo{ke vloge v 20. stoletju. V njem so mo{ki najmno`i~nej{i storilci in `rtve. Racionalisti~na iluzija, da je ~lovek lahko, Bogu podoben, vladar nad naravo in dru`bo, nad `ivljenjem in smrtjo, se je krvavo razblinila na razbitinah kolo- nializma, svetovnih vojn, verskih fundamentalizmov, nacionalisti~nih in razrednih revolucij. Nazaj je udarila {e ranjena narava. [e nepregledne pa so dru`bene {kode, ki jih ~utimo v obliki neobvladljivih partnerskih in medgeneracijskih razmerij.

19 "Nemci" na Slovenskem. Ljubljana 1998; Stefan Karner: Die deutschsprachige Volksgruppe in Slo- wenien. Celovec-Ljubljana-Dunaj 1998. 20 Nevenka Troha: Genocid ali kaznovanje fa{isti~nih zlo~inov : kdo so bili usmr~eni maja 1945 v Tr`a{ki pokrajini. V: Mno`i~ne smrti na Slovenskem. Ljubljana 1998, str. 286. 21 Ustni vir, september 2001.

344 Mo{ki voditelji racionalnih dràv so vpregli mo{ko agresijo v sistem splo{ne in obvezne mobilizacije in hujska{ke militarizacije. Posledica je mnoì~no pobijanje mo{kih med seboj. Zato je usoda mo{kega v sistemu splo{ne in obvezne mobilizacije eden najbolj problemati~nih dose`kov monopola racionalisti~ne dràve nad dru`be- nim nasiljem. ê ostanemo pri Slovencih, je nekaj generacij v 75. letih bílo tri vojne. Prvo in drugo svetovno ilustrirajmo s podatki z Gorenjske. O~etje so se borili v prvi svetovni vojni kot podlo`ne figure v imperialisti~nem geopoliti~nem {ahiranju. Na Gorenjskem je bila od okoli 120.000 prebivalcev mobilizirana skoraj petina prebivalstva, padlih je bilo blizu 4.000 mo{kih ali okoli 3% prebivalstva. V drugi svetovni vojni je mobilizacijska slika pisana: od okoli 180.000 prebivalcev je bilo 15.-20.000 partizanov, okoli 8-9.000 mobiliziranih v nem{ko vojsko, okoli 3.500 domobrancev. Vendar, ker so tiso~i dezertirali iz enega tabora v drugega, vseh mobiliziranih ni bilo ve~ kot 30.000 oziroma odstotkovno nekaj manj kot v prvi vojni. Vojna je na Gorenjskem zahtevala ve~ kot 8.000 `rtev ali okoli pet odstotkov prebivalstva (ve~ kot 4.500 partizanov, sodelavcev partizanskega gibanja in od okupatorjev in njegovih pomo~nikov pobitih civilistov; ve~ kot 1.500 padlih v nem{kih vojski: verjetno okoli 2.000 od partizanov usmr~enih civilistov in domobrancev, po vojni vrnjenih s Koro{ke), ve~ kot 90% `rtev so bili mo{ki. Niti "mo{ka" travma ni predelana in pere~e je spra{evanje: kaj se zgodi mo{kemu v 20. stoletju? @e samo podatki o mrtvih mo{kih v prvi in drugi svetovni vojni so tako visoki, da utemeljujejo sklepanje o mnoì~ni travmatizaciji preìvelih. @alovanje ne za `rtvami prve ne za `rtvami druge vojne zaradi prelomnih zgodovinskih ~asov pravzaprav {e do dandanes ni bilo opravljeno, njihovo `rtvovanje ne dovolj opisano. @rtve prve svetovne vojne so osmislili tako, da so jim postavljali spomenike, na katerih so slovenske `rtve osmi{ljali kot "mu~enike domovine".22 V drugi Jugoslaviji so bile `rtve prve svetovne vojne izrinjene iz zavesti. Po drugi svetovni vojni so partijske oblasti skupnost mrtvih razbile tako, da od okoli 70.000 slovenskim mrtvih ve~ kot 30.000 ni bila priznana pravica do javnega spomina in spomenika. S tem je bila onemogo~ena kriti~na obsodba tako nacisti~nega (protipravna mobilizacija Slovencev v nem{ko vojsko) kot komunisti~nega (usmrtitve neoboroènih nasprotnikov in civilistov) te- rorja.23 @e v zvezi z `rtvami lahko torej re~emo, da so bile mnoge potla~ene v nezavedno, mnoge, ki so bile sicer dele`ne javnega spomina, pa se tako ali druga~e izrabljajo za mitolo{ko-politi~ne potrebe. [e ena dialekti~na ironija v nacisti~no komunisti~nih razmerjih je, da je komunizem zaradi svojih notranje-politi~nih interesov, ko je mobili- zirance v nem{ko vojsko razglasil za gre{ne kozle, dejansko prikril najhuj{i nacisti~ni zlo~in nad Slovenci: protipravno mobilizacijo desettiso~ev Slovencev v nem{ko vojsko

22 Joè De`man: Ali je moglo biti vse to res. GG - revija Gorenjskega glasa, oktober 2000, {t. 10, str. 12-15. 23 Joè De`man: Talci zgodovine Slovenci in `rtve druge svetovne vojne. V: Mnoì~ne smrti na Slo- venskem. Ljubljana 1998, str. 250-266.

345 z verjetno okoli 15.000 mrtvimi na Gorenjski, [tajerski ter slovenski in avstrijski Koro{ki. [ele sedaj prihajajo na dan vse razse`nosti nacisti~nega izkori{~anja Slo- vencev kot topovske hrane tretjega rajha. Tako Marjan @nidari~ ugotavlja: "^eprav to~nega {tevila Slovencev iz slovenske [tajerske, ki so jih nacisti na silo oblekli v uniforme svojih voja{kih in paravoja{kih formacij, {e ni mogo~e navesti, lahko na osnovi dosedanjih raziskav ocenimo, da je bilo tak{nih od 100 do 110 tiso~. To je bila {tevil~no najve~ja skupina neposredno voja{ko anga`iranih Slovencev v drugi svetovni vojni. Okupatorjevo protipravno ravnanje je posredno in neposredno prizadelo pribli`no 40% slovenje{tajerskega prebivalstva."24 S tem je partija slovensko dru`bo prikraj{ala za od{kodnine, ki bi jih morala pla~ati Nem~ija, obenem pa se je s tem prikrivanjem postavila v vrsto tistih, ki so zaradi lastne slabe vesti in politi~nih kalkulacij {~itili nacisti~ne zlo~ince.

Travma, spomin in pozaba

ê so s postavitvijo spominskih plo{~ mnoge `rtve prve svetovne vojne doìvele vsaj simboli~en pokop, pa postavljanje spomenikov `rtvam druge {e traja. ê smo opisali travmatizacijo mo{kih in pozabo `rtev prve vojne ter instrumentalizacijo in pozabo `rtev druge vojne, smo se dotaknili samo vrha ledene gore. Smrt nekako sto tiso~ mo{kih v ~asu manj kot {tirideset let je stra{en travmatski pe~at. Njim ob bok stopijo s svojo zaznamovanostjo {e desettiso~i telesnih in du{evnih invalidov. Tudi o njihovih stiskah je bilo malo (iz)povedanega. Ob mo{kih, ki se cvrejo v lastni muki, se vrstijo àlujo~i in druga~e ranjeni svojci, predvsem sirote in vdove. Na stotiso~e jih je bilo. In njihova bole~ina zasluì ve~jo pozornost znanosti in javno pozornost. @e odhod mo{kih za ve~ let od doma je bil v mnogih druìnah povod za odtujitve in druge spremembe v druìnskih ~ustvenih in oblastnih razmerjih. Kolikrat se je ponovila slika kot je bila tista sredi avgusta 1921, ko se je iz vojne in ujetni{tva po sedmih letih domov vra~al Joèf [mid iz Podlonka. V Soteski je sre~al svojo 17-letno h~er, pa se nista spoznala in sta {la vsak po svoji poti naprej.25 Kak{no je bilo {ele odra{~anje sirot prve in druge svetovne vojne. Njihovo {tevilo ni znano. Tako je po eni navedbi Slovenija v mejah Kraljevine SHS imela 14.000 vojnih invalidov, 8.000 vojnih vdov in 17.000 vojnih sirot.26 Po drugem podatku je bilo leta 1921 "v Sloveniji v mejah prve Jugoslavije evidentiranih 11.467 invalidov in 31.049 vdov z 49.182 nepreskrbljenimi druìnskimi ~lani", torej otroci do {tirinajstega leta starosti. ê so se o~etje bojevali v prvi vojni in sinovi v drugi, se je marsikomu, katerega druìno je razdrla prva vojna, po tragediji star{ev in lastnih osebnih travmah

24 Marjan @nidari~: Nem{ka mobilizacija na slovenskem [tajerskem 1942-1945. V: Nem{ka mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni. Celje 2001, str. 67. 25 Nata{a Budna Kodri~: @rtve prve svetovne vojne na [kofjelo{kem. V: Gorenjska 1900-2000. Kranj 1999. 26 Petra Svolj{ak: Poizkus ocene voja{kih in civilnih izgub (`rtev) med 1. svetovno vojno. V: Mno`i~ne smrti na Slovenskem. Ljubljana 1998, str. 232.

346 dozorevanja zasadila v ìvljenje druga svetovna vojna. Tako se je nadaljevala silovita mnoì~na travmatizacija roda za rodom. Po drugi vojni uradne statistike {tejejo predvsem `rtve, ki jih je partizanska stran priznala za svoje. Tako statistike govorijo o okoli 45.000 invalidih, pod okriljem Zveze zdruènj borcev pa naj bi skrbeli za 12.228 sirot. Vendar so bile ob teh sirotah verjetno {e sirote, ki so ostale za okoli 30.000 `rtvami, ki so jih oblasti druge Jugoslavije zamol~ale.27 Sirote vojne so {e danes po volji dràve razdeljene. "Partizanske" sirote imajo pravico do vojne od{kodnine, sirote tistih, ki so bili `rtve partizanskega sodstva oziroma pobiti brez sodbe, pa praviloma ne. Z eno zgodbo ilustrirajmo, kako tako ravnanje dràve ohranja druìnske travme. Sestri Elizabeta in Francka sta se v dràvi Sloveniji zna{li med mnoìco tistih, ki jih je partijsko obsojanje v drugi Jugoslaviji trajno zaznamovalo. Vendar se ne najdeta med tistimi, ki jim slovenska dràva izreka obàlovanje in jim sku{a za njihovo prizadetost izpla~ati od{kodnine. Druìna je med vojno doìvela druìnsko tragedijo. O~eta Joèta so partizani usmrtili 14. januarja 1944. V partizanskih dokumentih je zapisano, da so ga usmrtili "po nalogu terencev kvaril je ugled na{e organizacije". Joè je bil vojak v prvi svetovni vojni in je znal nem{ko. Zato je bil v~asih za tolma~a. Bil je propagandni vodja pri Koro{ki ljudski zvezi, vendar je ve~ino gradiva, ki bi ga moral razdeliti po vasi, se`gal. Pred partizani se ni skrival. Kot delovodja na àgi je redno zahajal na Pokljuko. Ko je izginil, ga je èna Katarina s h~erkama {la iskat. Pri{le so v partizansko tabori{~e. H~eri so lo~ili od matere, ~e{ da jo morajo {e nekaj vpra{ati. Mater so 18. januarja 1944 usmrtili, h~eri pa poslali v Cerkno, kjer so ju dali k nekemu kmetu. V zadnji ofenzivi so ju zajele okupatorske enote. Aprila 1945 sta pri{li do Kranja, nato pa do materinih sorodnikov na Brezje. Tam sta ìveli po vojni. Ko je pri{lo do zaplemb premoènja ljudem, ki so jih usmrtili partizani, se je marsikatera medvojna krivica {e stopnjevala. ê se je v zvezi s partizansko tehniko stigmatizacije `rtev uporabljala zveza "najprej likvidacija, nato diskreditacija", bodo nadaljnje raziskave verjetno odkrile {e mnoge primere, kjer se tej zvezi doda {e rop premoènja. Va{ki aktivisti, ki so predvidoma odlo~ili tudi o usmrtitvi o~eta in matere, so napisali za lase privle~ene obto`be, ki so bile temelj za zaplembo premoènja. V primeru, ki ga opisujemo, so novembra 1948 predsednik, tajnik in ~lan Krajevnega ljudskega odbora zapisali, da je bil Joè P. "v mesecu decembru 1944. likvidiran iz spodaj navedenih razlogov. Takoj po prihodu okupatorja se je v letu 1941 kot starej{i po letih javil prostovoljno v nem{ko {olo, ter agitiral zanjo. Na podlagi tega si je pri okupatorju zagotovil precej{njo zaupanje, ter kot takemu dodelil funkcijo celllajtarja. Funkcijo, dobljeno od okupatorja je vestno in po`rtvovalno izvr{eval, ter vestno {iril njihovo propagando. Do pokreta NOB je zavzemal zelo sovra`no stali{~e, propagiral je za tako zvane va{ke no~ne straè, katerih se je tudi sam vestno udeleèval na ~elu z brzostrelko.

27 Jo`e De`man: Otroci! Odre{imo (se) gre{nega kozla. Borec, 1999, {t. 575-576, str. 74-76.

347 Ob prilik sre~anja s partizanom v vasi je razen Nemcev edino on streljal na partizane vsled ~esar ni bila izvedena prehranjevalna akcija." Kasneje so va{ki veljaki dopisali {e, da je bil P. ~lan va{ke straè prostovoljno, da so "v tem ~asu potom veze prejeli obvestilo, naj nikar ne streljamo na patrole va{kih stra`, pa~ pa naj se obrnemo na P. Joèfa, nakar je bil imenovani v mesecu januarju 1944 od strani NOV likvidiran. Obvestilo smo prejeli od takratnega komisarja oz. komandirja àndarmerijske stanice." Med medvojno utemeljitvijo, da je Joè "kvaril ugled na{e organizacije" in leta 1948 napisanimi o~itki, je precej razlike. In tudi ~e bi leta 1948 zapisani o~itki dràli, nam ve~ povedo o partizanski samovolji, kot morebitni krivdi usmr~enega. ê bi streljali ljudi zaradi udele`be na mnoì~nih te~ajih nem{~ine ali zaradi sprejema drobnih funkcij v okupacijskem sistemu, potem bi pobili na tiso~e ljudi. Prav tako je zanimiva konstrukcija okrog va{kih stra`. Leta 1942 so okupatorji vpoklicali Slovence, da so patruljirali z oro`niki. Ni znano, da bi tako spremstvo oboroìli z brzostrelkami, niti ni znano kaj ve~ o morebitnem spopadu s partizani, v katerem naj bi sodeloval P.28 Ker se hudi~ skriva v podrobnostih, nam anatomija umora zakoncev P. kaè tisto grozljivo plat partizanstva, ko so neuki, preprosti ljudje dobili v roke neomejen mandat za pobijanje in so ga v mnogih primerih svojevoljno izkoristili. In ~e dodamo na rob, so potem zaradi tega na stara leta trpeli hude muke zaradi stiske vesti. Obrekovalci niti niso to~no navedli datuma usmrtitve. Vendar se diskreditacijski proces s tem ni zaklju~il. Okrajno sodi{~e je 18. decembra 1948 izdalo zaplembeno odlo~bo o "zaplembenem postopanju zoper imetje likvidiranega P. Joèfa, Sp. G. {t. 138, obstoje~e iz ene stanovanjske hi{e in vrta". Nato so dobesedno navedli dopis va{kih veljakov in sklenili: "Gre nedvomno za premoènje narodnega izdajalca, katero preide v smislu ~l. 1 zak. o prenosu sovra`nega premoènja v dràvno last in o sekvestraciji premoènja odsotnih oseb z dne 31. 7. 1946 (Ur. l. FLRJ {t. 63-450/46)." Potem pa so ugotovili, da Joè P. ni bil lastnik tega premoènja, ampak njegova èna Katarina. Zato so trije va{ki veljaki napisali nov dopis. V njem so obtoìli Katarino P., da je "po likvidaciji njenega moà takoj pri~ela z iskanjem in gro`njo, da ~e svojega moà ne najde, bo {la tako dale~ /iz ma{~evanja/, da se uni~i v tem kraju partizansko gibanje. Grozila je predvsem ljudem, ki so imeli v partizanih svoje sorodnike. Po nekaj dnevih iskanja svojega moà, se je imenovani posre~ilo, da je pri{la z dvema otrokoma /Fran~i{ko in Elizabeto/ v tabori{~e takratnega Okrajnega komiteta za G.-B. Ob prihodu v tabori{~e je P. Katarina takoj za~ela psovati in groziti z izdajstvom. Vkljub prepri~evanju in svarilu borcev, je ostala odlo~na z gro`njo iz- dajstva v slu~aju, da moà ne dobi nazaj na svoj dom. Vsled njene odlo~nosti, da se bo ma{~evala, je bila isti dan likvidirana." Okrajno sodi{~e je tudi te "zlo~ine" vzelo na znanje in je 14. januarja 1949 "uvedlo zaplembeno postopanje zoper imetje likvidirane P. Katarine", ki je "skupno s svojim

28 Boj pod Triglavom. Gorje 1966.

348 moèm sodelovala z okupatorjem" in je "proti narodno-osvobodilnemu pokretu zavzemala sovra`no stali{~e". H~erki usmr~enih Joèta in Katarine, ki sta med bivanjem na Cerkljanskem sodelovali s partizanskim gibanjem in tudi po vojni aktivisti~no delovali, sta prosili za vrnitev premoènja. Pisali sta celo "predsedniku republike mar{alu Josipu Brozu Titu". V tej vlogi povesta, da so jim potem, ko so med iskanjem o~eta na{li partizanski tabor, povedali, da je o~e mobiliziran in da jih bodo poslali za njim. Posebej povesta, da mati "ni pomagala in ni sodelovala z okupatorjem in ni storila nobenega greha, ki bi bil {kodljiv NOV. To {e danes lahko potrdijo takratni aktivisti in to so V., ^., Z., vsi iz Sp. G.. Poleg tega je bila bolehna, hodila je s palico. Imela je tudi dva brata v partizanih, ki sta oba delala in dala svoja ìvljenja za bolj{e ìvljenje nas vseh." [ele po ve~letnem prizadevanju sta sestri lahko za drag denar odkupili lastno hi{o.29 Tako travmati~nih zgodb, ki bi jih lahko povedali ali sodelavci partizanskega gibanja ali tisti, ki jih je partizansko gibanje in njegove povojne oblastne naslednice prizadelo, je ne{teto. In odlo~no premalo je povedanih. Ker ~e bi bilo povedanih ve~, bi nam izpovedano neznosno trpljenje, ki smo mu pri~a, pomagalo razbijati tabuje, ki trpljenju ne dajo, da dotrpi, se izpoje. [ele, ko vse razse`nosti trpljenja sprejmemo v so~utju in kesanju, potem lahko doìvimo ~loveka v vsej njegovi celostni podobi. ê ~loveka jemljemo kot enkratno, neponovljivo in kon~no bitje s telesom, du{o, duhom, odnosi, zgodovino in kulturo ter religijo,30 potem s poslu{anjem zgodb o trpljenju in njegovem preseganju razbijamo redukcije, ki ~loveka razvrednotijo v instrument politi~no/znanstvenega manipuliranja. ê bi se slovenska dràva hotela kriti~no soo~iti z vsemi zlo~ini, ki so jih povzro~ili ljudje, ki v svojem ma{~evalnem besu niso imeli mere in ne spo{tovanja do svetosti ~love{kega ìvljenja, bi morala med upravi~ence po Zakonu o popravi krivic in Zakonu o `rtvah vojnega nasilja {teti tudi sirote, ki so ostale za ljudmi, ki so jih brez dokazane krivde usmrtili partizani. Takih ìvi na tiso~e. Vsak s svojo travmo. Zamol~anost in odrinjenost vseh teh usod nas vse {e vedno bremeni. In ~e ne bomo vsega tega trpljenja iztrgali krivi~nosti pozabe, potem nas bo v nezavednem spremljalo {e rodove dolgo. Vsak od prizadetih, ki si bo upal povedati svojo zgodbo in svoje trpljenje, bo prispeval k razbijanju tabuja, zidu molka, v katerem je moral sam prena{ati svojo zaznamovanost. Saj tudi travmatizacija partizanskih sirot ni bila ni~ manj stra{na. Leta 1978 so anketirali 388 ukradenih otrok, torej otrok, ki so jih nacisti vzeli star{em in jih namenili ponem~enju v nem{kem okolju. Leta 1978 jih je bilo 316 ali 81 odstotkov bolnih, od tega 246 zaradi posledic iz tabori{~a. Vsak od teh otrok je v povpre~ju izgubil po dva najo`ja druìnska ~lana (o~eta, mater, brata ali sestro). Ve~ kot 30 jih je obupalo nad ìvljenjem.

29 Druìnski arhiv E. D. 30 Joè Ramov{: Doìvljanje, temeljno ~lovekovo duhovno dogajanje. Ljubljana 1990, str. 9-31.

349 Med desettiso~i ljudi, ki jih je prizadela partijska stigmatizacija, so bili tudi mobiliziranci v nem{ko vojsko. Med njimi so se posebej te`ko preìvljali invalidi, ki jim niso priznali pravic, ki so jim {le. Popis ve~ kot 588 invalidov iz nem{ke vojske iz celjske okolice, ki je bil verjetno sestavljen v prvi polovici petdesetih let, pokaè, da jih je ve~ina le uspela ustvariti druìno. Domnevamo, da ve~ina po vojni. Pri zapisih o stanu imamo med invalidi zabeleèna dva vdovca, dva lo~enca, okoli 180 samskih in okoli 360 poro~enih. Skupno so imeli 629 otrok (ve~ kot sto po enega, okoli 110 po dva, blizu 60 po tri, okoli 15 po {tiri, ve~ kot 10 po pet, dva po sedem in eden devet otrok). ê so padli v drugi Jugoslaviji doìveli pozabo, so bili njihovi svojci ter invalidi in njihovi otroci tako moralno kot materialno o{kodovani. To, da so vse te tiso~e ljudi prikraj{ali za rente in podpore, ki bi jim pripadale, je bila ena huj{ih komunisti~nih kr{itev ~lovekovih pravic. V lu~i medgeneracijske perspektive so zaradi tega mnogi star{i preìvljali zagrenjeno in bolj revno starost kot bi jo lahko, ~e bi bili podpirani, prav tako pa so materialne in socialne posledice trpeli tudi invalidi in njihovi otroci. V seznam invalidov so zapisovali tudi njihovo predvojno in povojno zaposlitev. Skoraj pri vseh je poklicni poloàj ostal enak ali se je poslab{al oziroma so zaradi inva- lidnosti ostali brez dela. Tako se nazorno vidi, kako ovirano je bilo socialno napre- dovanje teh ljudi. Zaradi njihove odrinjenosti in zaradi prikraj{anosti pri denarnih pomo~eh, ki bi jih morala izpla~evati naslednica nacisti~ne Nem~ije, so bili seveda prikraj{ani tudi njihovi otroci. Ti so bili prikraj{ani tako zaradi stigmatiziranosti svojih o~etov kot tudi zaradi slab{ih socialnih razmer, v katerih so odra{~ali.31 Kakor se slovenska dru`ba {e ni v celoti zavedla medvojne usode pozabljenega rodu, ki je utrpel najhuj{e slovenske izgube druge svetovne vojne, tako nam tudi socialne posledice kastne razslojenosti, v katero je komunisti~na oblast razgradila slovensko dru`bo, {e zdale~ niso dovolj znane. To potla~enje, prikrivanje, odrivanje in zamegljevanje travmatizacije je bilo opravljeno po volji politike. Javni zgodovinski spomin je kot deùrna stroka oziroma stroka s politi~nim mitolo{kim mandatom nadziralo zgodovinopisje, dejansko pa je bil spekter strok, ki so krojile ìvljenje po politi~no-ideolo{ki zgodovinski meri, veliko {ir{i. Ob boku politiki in zgodovinopisju so stali mediji, pravo, vojska in policija, sociala, medicina, celotno dru`boslovje Dru`bene elite so organizirano prispevale h kulturi pozabe in kulturi oblastne samovolje. In zdrav razum govori, da se take naveze politike in znanosti zlepa ne pretrgajo. Vpra{anje je povezano s tranzicijskimi procesi. Nasproti totalitarni in kolektivisti~ni logiki vkalupljanja, izob~enja, stigmatizacije, zamol~evanja, laì, prikrajanja naj se za~nejo procesi spominjanja, v katerem tiso~i osebnih viktimolo{kih zapletov z vsemi posledicami dobijo pravico do vstopa v javnost, do priznanja, spominjanja in so~utja. Prav razpad revolucionarne vere in realnosti pa je povzro~il nove travmatske procese

31 Jo`e De`man: Na kri`evem potu. V: Nem{ka mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni. Celje 2001, str. 617-620.

350 v vrstah domnevnih zmagovalcev: od razpada iluzij do tr~enja ob demokrati~ne stan- darde ocenjevanja realnosti, kar je bilo potla~eno v nezavedno in molk, vstaja kot o~itek vesti in dobiva prostor ter pravice v javnosti.

Tihe kreposti in mo~ nemo~nih

Ko poudarjam razli~ne ravni osebne prizadetosti, potem izhajam iz dejstva, da je bil vsakdo usodno ozna~en z vlogo, ki jo je imel, s svojim spolom, starostjo, krajem, kjer je ìvel. In seveda z druìnskim okoljem. Proti travmatskemu pritisku so ljudje vzpo- stavljali osebne in skupinske, predvsem druìnske strategije obvladovanja in preseganja travmatskega. Preìvetvene strategije na osebni in druìnski ravni so bile najrazli~nej{e. Tudi pri preiskovanju preìvetvenih (ne)mo~i ~aka raziskovalce najrazli~nej{ih strok {e raznovrstno spra{evanje. Npr. v zvezi s sirotami se lahko vpra{amo, kako se je obna{alo tiso~e vdov. Ali so se `rtvovale za otroke, ali so otroke odrinile zato, da so sebi zagotovile novega mo{kega? Koliko so smrti mo{kih vplivale na identitetni razvoj otrok? Osti travmatskega, ki jih omenjam (in {e mnoge, ki bi se jih dalo {e na{teti), so bile uperjene v posameznike, druìne. Ti so mnoge travme premagovali/e predvsem sami/e. Dru`bena in dràvna podporna okolja, ki bi te osebne in druìnske stiske povezovale v javne, politi~ne, v drugi Jugoslaviji skoraj niso obstajala, tudi samostojna Slovenija ni ravno posebej ustvarjalna, kar se tovrstnih podpornih mre` ti~e. Zato je toliko bolj pomembno, da se zavemo tistih obrambnih in prese`nih mehanizmov in strategij, ki so ljudem pomagale obvladati in prese~i travmo. Ljudje, ki so doìvljali vojne travme druge svetovne vojne, so danes stari. Tisti, ki uìvajo zrelo in bogato starost, so uspeli z ustvarjalno ljubeznijo prese~i travmatske prizadetosti. Zato so njihove ìvljenjske zgodbe in predvsem mehanizmi soo~anja s travmami in mehanizmi njihovega preseganja tista izku{nja, ki nas, ki se staramo, ìvljenjsko zanima. Med dokumenti, ki pri~ajo o rezisten~ni mo~i, s katerimi se ~lovek upira neizogibni tragi~nosti ìvljenja, so pisma, dnevniki, pesmi in drugi zapisi mobilizirancev v nem{ko vojsko. Dvajsetletnike so ugrabili od doma in jih vrgli v ekstremna frontna okolja v okupatorskih uniformah. Preìveli so tisti, ki so imeli v sebi bo`jo lu~ko, ki jo v najrazli~nej{ih ina~icah in osebnih preigravanjih lahko povzamemo kot ljubezen do ìvljenja. "Matidomovinabog. @ivljenjemladostljubezen. Tako se{teje Cankar v Podobah iz sanj ~arobno mo~ ìvljenja. Tisto prese`no mo~, ki zagotavlja obstoj. Preizku{nje, v katerih so se zna{li mobiliziranci, so bile tako po osebni kot voja{ki plati ene najhuj{ih, kar jih je mo`no doìveti. V pregledovanju njihovih spisov in pogovorih z njimi odkrivajo, da je la`je preìvel tisti, ki je bil povezan z druìno, domom, ki je ljubil in veroval. Temeljno podporno okolje, ki so ga mobiliziranci imeli, je bila druìna. Dru- ìna, ki so jo mnogi, s tem da so proti svoji volji oblekli nem{ko uniformo, za{~itili

351 pred okupatorskim preganjanjem. Kolektivna vez te generacije je prebujeni slovenski nacionalizem. Domala brez izjeme so bili katoli~ani in v trenutkih stiske so delili svoje teàve z Bogom. Ljubezen do doma~ih, domovine in najsvetej{ega je bila silovita preìvetvena energija, sposobnost zaljubljenosti, doìvljanja romanti~ne ljubezni do deklet pa za njo ni prav ni~ zaostajala. In prav ljubezen tako v medosebnih kot domoljubnih in verskih razse`nostih je bila tista upornostna in odpornostna sila, s katero se mobiliziranci zapisujejo v ìvljenje in zgodovino. Transcenden~no in preìvetveno potenco druìnske povezanosti, verovanja v nadosebno kolektivno in verovanjsko osmislitev so mobiliziranci zapisali na mnogo na~inov. Igor Slavec je trikotnik matidomovinaBog leta 1945 izrazil tudi v proznih in verzifiranih dnevni{kih zapisih: "Moja sr~na pro{nja do Najvi{jega, neskon~no dobrotljivega Stvarnika pa je, da nam te na{e mladostne èlje in sanje kon~no uresni~i, da se nam povrnejo zopet lepi, sre~ni in son~ni dnevi, za na{ narod kakor tudi za nas same! Naj ne bo moja pro{nja zaman, prosim Te, o ve~ni Gospodar, pripelji nas domovini v naro~je, kot tudi star{em in vsem dragim v objem. Usli{i, prosim, moje pro{nje!"32 Tovrstno plast odkriva Marija Stanonik v svoji "antologiji pesmi iz druge svetovne vojne, ne glede na to, na kateri strani so se zna{li njihovi avtorji". Pokaè se, da so bojujo~i se na razli~nih straneh pri temeljnih dilemah v bistvu oblikovali zelo sorodne odzive: od zgroènosti nad vojno do spo{tljivega odnosa do vsega svetega.33 Partizanska psihiatrija se je ukvarjala predvsem s partizanskimi travmami,34 ~eprav bi po logiki dogajanja pri~akovali, da bo psihiatrija vsaj registrirala brez{tevilne mot- nje, ki jih je v desettiso~ih slovenskih mobilizirancih v sovra`ne armade sproìla vojna. Vendar se tudi psihiatrija kaè kot reìmsko pristranska veda. Tako so se slovenski mobiliziranci v nem{ko vojsko, s katerimi sem se pogovarjal, prebili v zrelo starost tako, da so gojili partnersko in star{evsko soìtje, po{teno so opravljali svoje delo, po- `rtvovalno so delovali za dobro skupnosti, bili v tesnem stiku z naravo, kulturno razgibani. Z vso to vkoreninjenostjo v ìvljenje so presegli travme. Komur to ni bilo dano, se je zlomil. Zato je odkrivanje te preìvetvene mo~i oziroma bolje re~eno zdrave pameti prav tako pomembno kot zaznavanje travmati~ne patologije. S tem nam postavijo mero za ìvljenje: spla~a se do~akati starost s ~istjo vestjo!

32 Jo`e De`man: Niso se predali pre`ivetvena trma gorenjske generacije 1916-1926. V: Nem{ka mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni. Celje 2001, str. 248-249. 33 Marija Stanonik: Most antologija pesmi iz druge svetovne vojne, ne glede na to, na kateri strani so se zna{li njihovi avtorji. Ljubljana 2000. 34 Janko Kostnapfel: Z vojno po vojni. Ljubljana 1994.

352 Je bilo junija 1991 druga~e?

Junijska vojna leta 1991 v teh primerjavah kaè benigno podobo tako po mobili- zacijski kot po viktimolo{ki strukturi. Ne samo v diahroni primerjavi s prvo in drugo svetovno vojno, ampak tudi v sinhroni primerjavi z balkanskimi vojnami. Pri splitskem Feral Tribune so natisnili antologijo sodobne hrva{ke neumnosti z naslovom Najve~ja sranja (Greatest shits).35 Med vnebovpijo~imi primeri izjav o t. i. hrva{ki domovinski vojni so npr.: "Hrvati ne pale ku~e, oni ih raskuùju." (1995); "Mi Hrvati u Domo- vinskom ratu postali smo najbliìma smrti od svih naroda u povijesti u svijetu!" (1997); "Nije se moglo znati da }e na kraju biti 5.000 invalida vi{e nego {to se planiralo." (1998) V slovenskem javnem ob~evanju bi te`ko na{li konkuren~ne primerjave, ki bi bile posledica pritiska zgodovinske napetosti slovenske osamosvojitvene vojne iz leta 1991. Morda so jih {e najve~ proizvedle militantne struje v veteranskih vrstah, ki doìvljajo fantazme o ognju in me~u. Sam sem proti taki militarizaciji spomina, saj na sre~o ni potrebna. Tistim pa, ki se oklepajo fantazij o mo{kem bojevni{kem obvla- dovanju sveta, pa je pa~ neprestano treba moliti pod nos zrcalo svetovnih, balkanskih in {e kake vojne. Vsem v vesoljstvu in na zemlji, ki so prispevali k temu, da do krvoprelitja ob slovenskem osamosvajanju ni pri{lo, smo lahko nesmrtno hvale`ni. In posebno hvale`ni smo lahko slovenskemu politi~nemu in voja{kemu vodstvu, ki je zmoglo na ostrini britve ohraniti tisto ravnote`je, ki ga sovra{tvo ni podrlo v prepad vojnega mesarjenja. Zato si kot vojni veteran slovenske osamosvojitvene vojne predstavljam, da je veli~ina na{ega prispevka k svetovni dedi{~ini vojskovanja prav v tem, da je bilo vojne kolikor mogo~e malo. Da smo ravnali odlo~no, a pacifisti~no, nekako po zdravi pameti, ki od ~loveka zahteva, naj raje beì kot pobija. Torej je lahko veteranska identiteta iz leta 1991 priznavanje zdrave pameti in spo{tovanja ljudi in imetja.36 Vendar prav v tem je njena veli~ina. Ko je zgodovinar in veteran junijske vojne zapisal o svoji veteranski identiteti, da ne temelji na "juna{kih dejanjih", je s tem poudaril ontolo{ko razliko v krvni sledi, ki lo~i junijsko vojno od prve in druge svetovne: "[e posebno sem hvaleèn usodi, da nisem storil nobenega juna{kega dejanja."37 Veli~ina vojne leta 1991 je v njenih ìvih in ne v njenih mrtvih. ê so drugo svetovno vojno zaklju~ili s krvavo ma{~evalno rihto, pa je komunisti~na elita z izkori{~anjem kapitala ideologije bratstva in enotnosti pomembno prispevala k nekrvavi junijski vojni 1991. V Sloveniji so marsikateri krizni razplet re{ili s

35 Boris De`ulovi~, Predrag Lu~i}: Greatest Shits antologija suvremene hrvatske gluposti. Split 1999. 36 Jo`e De`man: 1991-2001 v ~asu in prostoru. 4000 Revija Liberalne demokracije Slovenije, junij 2001, str. 12-13. 37 Stane Granda: Blaten sem. Nova revija, 2001, {t. 225-227, str. 167.

353 pogajanji med slovenskimi predstavniki in voja{kimi in drugimi organi druge Jugo- slavije. Vpra{anje je, ali so bila ta pogajanja v Sloveniji {e mogo~a tudi zato, ker je {e u~inkovala ideologija bratstva in enotnosti kot partijsko orodje proti militantnemu nacionalizmu? Zato je preu~evanje tega, ali in zakaj so bila v junijski vojni leta 1991 pogajanja pred pobijanjem, modrost nad agresijo, zanimivo vpra{anje. Seveda pa so bili politi~no-voja{ki iniciatorji dogodkov tudi v junijski vojni predvsem mo{ki. Tudi vojni plen si delijo predvsem mo{ki. Vendar je zanimivo, da si pri znanstveni interpretaciji vojne svoj dele` jemljejo tudi ènske. Rina Klinar v pred- govoru v svojo knjigo poudari: "êtudi kratki dnevi, so bili polni trdih preizku{enj, zato vredni spomina in spo{tovanja. Predvsem odrasli ne smemo pozabiti, kaj smo v tistih dneh storili drug za drugega ali drug drugemu." In tudi v njenem druìnskem spominu govorijo generacije: "Ob opisovanju dogodkov pred desetimi leti so oìveli spomini, ki mi jih je o prvi svetovni vojni pripovedoval moj stari o~e, ki se je boril na So{ki fronti, bil Maistrov borec in zapornik {tevilka 1295 v begunjskih zaporih. Moj o~e je bil partizan in je delovno pot sklenil v organih za notranje zadeve. Iz {tevilnih pri~evanj o prvi, drugi svetovni vojni in iz dogodkov pred desetimi leti pa ostaja ne- izprosno ìvo sporo~ilo: ne glede na to, kaj dela ~lovek in na kateri strani je, vedno je predvsem in samo ~lovek, odgovoren do so~loveka s svojo vestjo in spomini." Rina Klinar je svojo zrelost dokazala z vodenjem pogajanj, po katerih je bil 1. julija 1991 podpisan "dogovor o umiku", po katerem so se enote jugoslovanske armade umaknile s platoja Karavan{kega predora, cestnega prehoda Rate~e in Korenskega sedla.38 Mo{ki, ki so sodelovali v pogajanjih, so se okitili z vojnimi priznanji, Rina Klinar pa je napisala knjigo, v kateri odgovorno odkriva zapleteno resnico. Ali ni zna~ilno, da je bilo na posvetu v Breìcah sli{ati predvsem mo{ke glasove. Glasove zmagovalcev, ki oblikujejo politiko in so zainteresirani, da si zagotove tako mesto v zgodovinskem spominu, ki bo njihovo politi~no mo~ okrepilo? Zato je ob takih dogodkih vedno potrebno vpra{anje: ali poslu{amo jastrebe ali golobe? In pod dràvnim in politi~nim interesom za mitolo{kim obvladovanjem preteklosti se prav tako kot ob prvi in drugi svetovni vojni odvijajo tiso~i osebnih in druìnskih dram. Taka vpra{anja so povezana tudi z junijsko vojno. Pretrganih je bilo na tiso~e druìnskih, politi~nih, gospodarskih, prijateljskih stikov. Kako v novih razmerjih na{a dràva in na{i osebni moralno eti~ni standardi lovijo ravnote`je med evropskimi in balkanskimi merami, med demokrati~nimi in revolucijskimi, med dialo{kimi in ekskluzivisti~nimi? Gre za teme, v katerih koreninijo {tevilni temeljni dru`beni zapleti, ki jih vsakdo po svoje ~uti v vsej siloviti zapletenosti in neobvladljivosti osebnih in med~love{kih stisk, ki jih zaznavamo v partnerskih in medgeneracijskih odnosih. K tem lahko dodamo {e aktualna vpra{anja razmerij med narodi, ki ìvimo v Sloveniji, pa naj gre za razmerje

38 Rina Klinar: Zgornja Gorenjska 1990-1991 : utrinki (pred)osamosvojitvenih dni. Jesenice 2001, str. 7, 8, 354-361.

354 do Italijanov, Nemcev, Mad`arov, Ciganov, nekdanjih jugoslovanskih sodr`avljanov Skratka, gre za antropolo{ko vest, ki naj izostri na{ zgodovinski posluh v dobro prizadetih manj{in in strpnega demokrati~nega sporazumevanja.

Summary

The Slovene Military Secessions and Splittings of the 20th Century

Jo`e De`man

The formation of constitutional collective identity constructions, as we witnessed at the convention of history makers and historiographers in Bre`ice, should be accompanied by a critical hindrance that there is no politics without injustice (irrespective of the intentions with which the path to hell or to heaven is paved), and that science very rarely succeeds in avoiding to follow in good and in bad the politics. Many specialities/sciences (economy, repressive systems, law, medicine, sociology with historiography, pedagogic) have in Slovenia assisted the ambitious plans of the communist revolution. All who were excluded/forgotten or unjustly judged/dis- credited by such servile acting of profession deserve at least an apology. The anthropological conscience should sharpen our historical sense for the benefit of the affected minorities and for a tolerant democratic communication. The Slovene collective traumas are a consequence of the Calvary of World Wars I and II, the split processes of the cultural struggle (clericalism-liberalism), industrial, communist, feminist and other revolutions, detachment from Austria-Hungary, first and second Yugoslavia. The pressure of fake collective myths obstructed with oblivion, falsification and tabooisation the modification of many traumas of the both wars. But as well as the Slovene, the coincident constitutive state myths of the Italian and Austrian states are questionable. In the background of state policies there was an interest to cover the crimes of "their" Nazis, fascists, communists. An enormous victim of the 20th century are men. World War I and World War II demanded among Slovenes over 100.000 victims; approximately 95% of them were men. Tens of thousands were physically and mentally mutilated. The victims have not even been counted. In a fearful silence and historical oblivion the victims are tens of thousands of their widows, orphans and parents. Still alive are injustices Yugoslavia caused with the differentiation of victims into "good" and "bad". Thus the descendants of victims on the partisan side are receiving war annuities while the children of victims of partisan violence are receiving nothing although their ancestors were executed without guilt. Nationalism was the fundamental political passion on which the Slovene political elite played and still does. The communists have outwitted the nationalistic card in World War II and as well in the June war. If they concluded the Second World War

355 with a bloodstained revengeful process, the communist elite contributed with exploitation of the capital of the ideology of fraternity and unity to a non-bloodstained war in June 1991. The June war in 1991 has a benign image in mobilisation and as well in victim structure. The grandeur of the war in 1991 is in its alive and not in its dead.

356 RAZPRAVA

21. junija 2001, dopoldne

France Tom{i~:

V ~ast mi je, da lahko spregovorim o tistem ~asu, o letih 1986/87, ko se je vsa zadeva kon~ala. Dr. Joè Pu~nik je o tem è nekoliko spregovoril. Ali smo se è kdaj vpra{ali, zakaj se je ravno v Sloveniji rodil politi~ni pluralizem, zakaj ne v Pragi, zakaj ne na Madàrskem. Danes nih~e od zgodovinarjev, evropskih zgodovinarjev, ne ve, da smo bili mi takrat pribli`no leto dni, celo do dve leti, pred vsemi ostalimi vzhodnimi dràvami. Zakaj, to je jasno in kompleksno vpra{anje, ki govori tudi o na{em zna~aju. Na{ zna~aj ni hlap~evski, takrat smo dokazali celotni Evropi, da èlimo ìveti v druga~ni dràvi. Jasno, da smo ìveli druga~e kot Poljaki, ki so v 80. letih res naredili velik korak naprej, v sindikalni pluralizem, vendar ko sem potem s Tadeuszem Mazowieckim, ko je postal predsednik prve poljske vlade, govoril v Bruslju, je rekel, ja, ampak o politi~nem pluralizmu takrat nismo smeli niti sanjati. In to v letih 1986 in 1987, ko je dr. Pu~nik rekel, da so è razmi{ljali o teh stvareh. Na àlost je bilo to, kar je bilo v Novi reviji, zelo poti{ano, skratka skrito, dejansko je bila s tem seznanjena samo intelektualna smetana. Sam sem za to zvedel {ele leta 1988, takrat smo si dali kopirati njeno 57. {tevilko. Skratka, ideje so bile tukaj, pa je bilo treba nekaj ukreniti. Ali je bilo pravilno leto 1987? Danes vidimo, da je bil ravno pravi ~as. Devetega decembra 1987 se je nekaj zgodilo, o tem so razpravljali vsi CK-ji oziroma politbiroji takratnih partij. Zlasti o tistem, kar se je zgodilo teden dni kasneje, 15. decembra 1987. O tem lahko danes berete v poro~ilu Slu`be dràvne varnosti za leto 1987, ki temu posve~a tri~etrt vsega, kar se je dogajalo. Zakaj je bilo tako pomembno? Zato, ker smo dokazali takratni oblasti, da je delavstvo ne podpira. Okrog 3000 demonstrantov se je takrat zbralo pred skup{~ino in hoteli smo jo zavzeti. Bil sem eden od {tirih ~lanov stavkovnega odbora, ki so nas, ko smo ga za~eli voliti, takoreko~ ugrabili. Beograjska Borba je seveda potem poro~ala, da je to prvi politi~ni {trajk v Jugoslaviji in tudi v tedanjem vzhodnem bloku. Najhuj{a stvar se je zgodila 15. decembra 1987, ko smo ustanovili iniciativni odbor prve opozicijske stranke. Rekli smo, da bomo delovali paralelno, enakopravno z zvezo komunistov, kot opozicija, kot stranka. Na zborovanju je bil tudi ustanovljen novi in razre{en stari sindikat, ki smo ga imenovali reìmski sindikat. Pri~eli naj bi ustanavljati neodvisne sindikate, neodvisne od direktorskih struktur in partije, kar je {e danes aktualno. Skratka, tedaj se je za~ela kalvarija, imeli smo iniciativni odbor, imeli smo odbor za ustanovitev stranke, toda kje pridobiti ljudi. V glavnem smo jih takrat pridobivali iz vrst tehni~ne inteligence, ne humanisti~ne. Zakaj tehni~ne? Zato, ker nismo bili tako odvisni od slu`b. Druga inteligenca si zaradi slu`b tega ni upala. Spomnim se, da sem pri{el k dr. Francetu Bu~arju in mu takoj rekel: "Dr. Bu~ar, vi ste bili danes izvoljeni za predsednika iniciativnega odbora

357 opozicijske stranke." Prej mu nismo smeli ni~ povedati, sicer bi to vsi vedeli. Ker je bil napaden od vseh strani, imenovanja takrat ni sprejel, ~ez teden dni pa je odbor izvolil mene. Glavno vpra{anje je bilo, kako pridobiti ljudi. Vsepovsod smo naleteli na strah. Novorevija{i, razen dr. Jo`eta Pu~nika, so dejansko dvignili roke. Ali to pomeni, da smo bili prezgodnji? Kdo pa je naredil glavno napako? JLA, ker je za~ela z represijo. Pri{lo je do aretacije ~etverice. Takrat pa se je slovenski narod postavil za pravice. Videli smo, kako smo pod pritiskom Beograda. Od takrat naprej je stvar dejansko znana. Ustanovljen je bil Odbor za varstvo ~lovekovih pravic z Igorjem Bav~arjem na ~elu. Novembra sem s svojimi kolegi iz Odbora predlagal, da se prekvalificiramo v opozicijsko politi~no silo. Kaj huj{ega! Skratka, Janez Jan{a je moral iti v zapor, Odbor je izumrl, ni ga bilo, zato je, to je najbolj pomemben zgodovinski dan, 4. decembra 1988 iniciativni odbor sklical tajni sestanek v [tudentskem domu. Zbralo se nas je {tiriindvajset, tudi dr. Bu~ar, dr. Dimitrij Rupel; Bav~ar ni hotel priti, ali pa ni dobil vabila. [tudenti so nam zelo pomagali, da smo dobili Gorazda Dreven{ka, ki je sedaj v novi stranki, takrat je bil eden najbolj sposobnih ljudi. Na tem sestanku, na katerem so bili vsi, ki so danes ministri, ne bom jih na{teval, je pri{lo do zgodovinskega sklepa, da takoj pri~nemo ustanavljati prave stranke, ki bodo zahtevale spremembo ustave, da izvedemo parlamentarne volitve. In mislim, da smo do tega hitro pri{li in kljub vsem napakam, ki jih imamo, smo nacija v Evropi, ki ima kaj pokazati. Lahko bi {e marsikaj povedal. [e replika dr. Bu~arju. Mislim, da ni tako pomembno, ali smo imeli decembra plebiscit ali ne. Lahko bi bil mesec dni kasneje ali pa mesec prej. Do osamosvojitve bi pri{lo zato, ker smo bili mi zreli. Poglejte Hrva{ko. Skoraj vse so naredili narobe, kar je mo`no, pa so se tudi osamosvojili. To je glavni dokaz.

Adolf Korbar:

Rad bi opozoril na besede dr. Franceta Bu~arja, ko pravi, {e sam ne razumem, zakaj je bil Demos tako po~asen ali zakaj se je upiral ustavi. Moje mnenje je, da ni {lo toliko za ustavo, temve~ za to, kak{na bo, sam sem imel ves ~as tak ob~utek. Druga stvar pa je odnos Srbov do tega izganjanja. Premalo se poudarja, kar sta dr. Joè Pu~nik in France Tom{i~ povedala, da Sloveniji ni {lo samo za osamosvajanje. Sistem se je preprosto sesuval. Teàva je bila, da je v Sloveniji nastajal parlamentarni sistem demokracije in tega so se Srbi bali. Dovolite, Srbi ne bi prenesli Hongkonga v kakr{nikoli obliki, ker bi se morali popolnoma obrniti. Pristali pa bi na kak{no drugo konfederacijo, asimetri~no in ne vem kak{no {e, ~e jim to ne bi grozilo. V Sloveniji pa je bilo to è narejeno in oni so se tega zavedali. Srbski akademski intelektualni vrh je podprl na{o osamosvojitev, oblastniki pa ne, zato so jo potem ovirali in vse mogo~e ponujali dràvi, ki je predvsem ekonomsko propadla.

358 Sre~ko Lisjak:

Lep pozdrav vsem skupaj, rad bi samo pojasnil pogled veteranov oziroma tistih, ki smo 1991 z oro`jem branili plebiscitarno odlo~itev na{ega naroda. In tukaj moram nasprotovati dr. Francetu Bu~arju. Vojna ni bila samo zadnje dejanje plebiscitarne odlo~itve, ker smo slovensko vojsko za~eli ustanavljati leta 1990 in smo se za~eli pripravljati na vojno. To je neizpodbitna resnica in tukaj nas je ogromno, ki smo pri tem sodelovali. Prepri~an sem, da ~e vojne ne bi bilo, ~e armada ne bi posegla v ta prostor in ~e mi 1991 ne bi imeli realne sile, potem bi {e danes v skup{~ini lahko sprejemali razli~ne amandmaje. Ampak te dr`ave ne bi bilo. Prosim, da se te stvari upo{tevajo.

21. junija 2001, popoldne

Bo`o Repe:

Sam sem napisal v okviru projekta Slovenci in Evropa, ki ga je vodil kolega dr. Peter Vodopivec, obse`nej{i ~lanek o mednarodnem priznanju Slovenije, ki pa àl {e ni objavljen. Moram re~i, da je to, kar je povedal Janez Jan{a o Natovih na~rtih, nekaj povsem novega in najbr` bo treba kak{no stvar dodatno ali na novo premisliti. Sicer pa sem se oglasil zaradi razprave zunanjega ministra, prof. dr. Dimitrija Rupla. Gre za t. i. [inigojev koncept konfederacije. Ve~krat sem napisal in javno rekel doma in v tujini, da brez Demosa osamosvojitve Slovenije ne bi bilo. Druga~e povedano, ~e bi na volitvah zmagale nekdanje dru`beno politi~ne organizacije, osamosvojitve ne bi bilo, oziroma bi dogodki potekali na bistveno druga~en na~in. Zelo pomemben je bil ~as, v katerem so se nekatere stvari dogajale. Za plebiscit je bilo pomembno, da je bila prava pobuda sprejeta v pravem ~asu in podobno velja za razli~ne modele konfederacij, ki so nastajali v ~asu slovenskega osamosvajanja in pred tem. Sam sem tudi zelo jasno napisal, da [inigojeva vlada svojega koncepta konfederacije ni èlela oziroma ni mogla uresni~iti. Obravnavala ga je na svoji zadnji seji, to se pravi na seji, na kateri je dejansko zaklju~ila svoj mandat. Koncept je pomemben iz dveh vidikov. Prvi~, zgodovinsko je korektno, da se omeni, drugi~ pa je omenjeni koncept pomemben zato, ker so pa~ isti ljudje iz strokovnih slu`b, ki so ga pisali, v neki meri pripravljali tudi osamosvojitveno zakonodajo. Ne nazadnje je to tudi odraz usmeritve tedanje, {e socialisti~ne skup{~ine, ki je v veliki meri pod pritiskom javnosti in tedanje opozicije [inigojevi vladi naro~ila, da pripravi tak koncept. S tem sem pravzaprav hotel opozoriti na to, da so razmi{ljanja o osamosvojitvi bila tudi na oblastni, {e socialisti~ni strani, seveda pa to ne spreminja tistega, kar sem prej povedal. O konceptih konfederacije sem pisal* iz nekega drugega vidika, ki ga dr. Dimitrij Rupel àl ni razumel.

* Mi{ljena je serija ~lankov 10 let samostojne Slovenije, ki jih je Bo`o Repe objavil v Sobotni prilogi Dela od 2. 6. do 28. 7. 2001. - Op. ur.

359 Hotel sem poudariti to, da je tema aktualna, da se bomo s podobnimi dilemami soo~ali tudi, ko bomo vstopili v Evropsko skupnost, torej da bo dilema, ~e jo zgodovinsko opredelim, med neko asimetri~no federacijo oziroma konfederacijo, kakr{no je zastopala nekdanja zveza komunistov, in recimo Demosovim konceptom osamosvojitve v ospredju na{ih politi~nih razmi{ljanj tudi v Evropski skupnosti. Nazadnje se bomo morali neko~ odlo~ati, ~e se bomo seveda lahko, o recimo francoskem ali pa nem{kem konceptu bodo~e ureditve Evrope.

Alenka Orel:

Izkoristila bi prilo`nost in vas seznanila z multimedijskim projektom. Strinjam se s kolegom Janezom Jan{o, ki je v svoji razpravi poudarjal in se spra{eval, zakaj je bilo deset let ti{ine; tudi sama sem se enako spra{evala, ko sem se pred dvema letoma vrnila na podro~je vzgoje in izobraèvanja. Ko smo pregledali u~ne na~rte in u~ne programe, smo namre~ ugotovili katastrofalno stanje. Ni~ ur najnovej{e zgodovine v osnovnih {olah, 1-3 u~ne ure v gimnazijah in srednjih tehni~nih {olah. Kaj to pomeni? Kaj se je dogajalo z zavestjo in kaj se je dogajalo na resornem ministrstvu pa tudi na Zavodu za {olstvo, ki naj bi bilo odgovorno za mladi slovenski rod. Zato smo se s profesorji, tudi z najeminentnej{imi profesorji zgodovine, odlo~ili, da zasnujemo multimedijski projekt, ki smo ga konec januarja oziroma v za~etku februarja 2001 predstavili zavodu za {olstvo, in sicer ge. Anki Zupan, ki vodi multimedijske projekte v okviru zavoda. Sama je, ne glede na to, da je priznala, da je pod vplivom politi~nih pritiskov, dejala, da zastavlja svoje ime in tudi vso svojo mo~, da bo ta pomemben nacionalni multimedijski projekt najnovej{e zgodovine izpeljan. Od takrat smo se nekajkrat sre~ali s kolegi zgodovinarji, tudi s tistimi, ki so tukaj nastopili, med njimi z dr. Damijanom Gu{tinom, dr. Joètom Prin~i~em, dr. Ale{em Gabri~em,* torej s sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino, kot tudi s predavatelji Filozofske fakultete, pa tudi Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Obljubili so, da se bomo resno lotili tega projekta, ki je è idejno zasnovan in razdeljen na delovna podro~ja. Organizatorjem gre vsa pohvala za izvedbo tega simpozija, ki dejansko pomeni neko simbiozo ne samo med razli~nimi politi~nimi strankami, pa~ pa predvsem med politiko in stroko. Upam, da bo tudi zbornik resni~no iz{el in da bo predstavljal pomemben vir gradiva za strokovnjake, to se pravi za tiste zgodovinarje, ki bodo zgodovino tudi dejansko pisali. V na{em projektu smo najnovej{o zgodovino predstavili v dveh delih: skozi proces politi~ne in sindikalne pluralizacije, ki je pomenil parlamentarno demokracijo in je postopno ustvarjal razmere za osamosvojitev Slovenije, in skozi proces osamosvajanja. Zamudili smo nekaj generacij, ki niso bile seznanjene s pravili in potekom tako politi~ne osamosvojitve kot seveda osamosvojitve v voja{kem smislu. Na{ projekt poudarja prehod v demokracijo prek vojne, najnovej{i gospodarski in socialni razvoj, vlogo slovenske diaspore pri osamosvajanju, vpra{anje razmerja

* Dr. Ale{ Gabri~ ni sodeloval na simpoziju Slovenska osamosvojitev. Pri~evanja in analize. - Op. ur.

360 med Slovenijo in sosedi, Slovenijo in Evropo, s svetom itd., do vizije prihodnosti. Poudarila bi {e, da bo ta multimedijski projekt z izdelavo kaset, CD-romov in inter- netne povezave multimedijsko pomenil povezavo tudi na druga podro~ja. Zgodovi- narjem predlagam, da za~no z reformo {olskih programov. Menim namre~, da je nacionalna zavest slovenskega naroda, predvsem pa mladih rodov pri dnu in da biti nacionalno zaveden ne pomeni biti nacionalist. Za prihodnje simpozije bi predlagala, da se poudari vloga {e enega predstavnika civilne dru`be, to je sindikatov, kajti politi~na pluralizacija je potekala vzporedno s sindikalno pluralizacijo.

Danijel Malen{ek:

Lepo pozdravljeni. Opozoril bom na stvari, ki so bistvene, pa doslej niso bile omenjene. V Demosu so bile razli~ne politi~ne silnice, bilo je mehko in trdo jedro Demosa, ampak v celoti gledano se je v Demosu razmi{ljalo strate{ko in se stvari niso dogajale slu~ajno. Danes ni nih~e omenil, da smo {tevilni v Demosu analizirali zunanjepoliti~ne razmere tako, da smo vedeli, da so v Sovjetski zvezi sproìli proces rekonstrukcije, ki so mu rekli perestrojka in da so bili taki sklepi posledica treh ponesre~enih atentatov na Ronalda Reagana, papeà in Margaret Teacher kot poskusov konfrontacije z uspe{nej{im zahodnim delom sveta. To se je zgodilo potem, ko so jim umrli trije partijski sekretarji. Takrat so spoznali, da je treba narediti druga~no pot po njihovi presoji. To se je odraàlo tudi v ravnanju na{e takratne partije. V Demosu smo bili ob podpisu sporazuma za plebiscit mnenja, da tako kot leta 1943 komunisti niso mogli brez katoli~anov uresni~iti revolucije, tako tudi Demos brez komunistov ne more uresni~iti projekta samostojne dràve. To je bilo eno klju~nih spoznanj. Pozneje so nastopile razli~ne situacije, od katerih bi bilo vredno omeniti predvsem poraz sovjetskega oro`ja v Iraku, kar je dalo zagon in pogum trdemu jedru Demosa, da je spoznalo, da bo JLA ostala sama, ker je bila voja{ko poraèna v Iraku sovjetska armada, njena tehnologija in tehnologija JLA. To je pomenilo, da se moramo opreti na lastne sile in da imamo upanje. Ko je trdo jedro Demosa predlagalo rok o zakonu o plebiscitu, in sicer rok {estih mesecev, v katerih se mora osamosvojitev izvesti, je to bilo storjeno z amandmajem. Ta rok je bil pozneje klju~nega pomena, zlasti {e po odstopu podpredsednika vlade dr. Joèta Mencingerja in finan~nega ministra dr. Marka Kranjca in po zahtevi za sklic slovenske skup{~ine, za katero so nekateri pripadniki Demosa zbirali podpise in je bilo to zasedanje skup{~ine sklicano proti volji takratnega predsednika dr. Franceta Bu~arja. Razumem, da so bile takrat okoli{~ine in odgovornosti zelo razli~ne, samo opozarjam na dolo~ena dejstva. Rad bi {e povedal, da ni nih~e omenil 30. maja 1991, ko je Demos predlagal, da skupaj s tedanjo opozicijo organizira zborovanje v podporo pekrskim dogodkom. Klju~nega pomena je bilo, kako se bo prestolnica odzvala. Takratna opozicija je vlekla in vlekla, do petka popoldne. Takrat gredo Ljubljan~ani na vikend in Demos je ostal sam, s tem, da so od ~etrte ure zjutraj vsi mediji poro~ali, kako Demos izziva usodo itd. Niso povedali, kako je LDS vabila Anteja Mar- kovi}a, vse te stvari so bile zamol~ane, ~eprav so znane. Zelo zanimiva je nerazjasnjena,

361 do konca nikoli raz~i{~ena afera, ki se ji je reklo ukaz Predsedstva Republike Slovenije. Do tega je pri{lo v odsotnosti predsednika Milana Ku~ana, ki je {el takrat v Zagreb na pogovore s predstavniki JLA. Videti je bilo kot, da je predsedstvo zahtevalo, da se prekine oboroèni odpor. Pri{lo je do neke vrste dvojnega pu~a, ker ustrezne strukture tega povelja niso dobile oziroma ga niso èlele dobiti. Demos je o tem obvestil ~lan predsedstva Ivan Oman. O tem govorim zato, ker je zaradi bodo~nosti treba vedeti tudi, kako je takrat bilo, tudi v zornem kotu, ki morda komu od tistih, ki so danes na oblasti, ni v{e~. Nih~e ni omenil, da ni bilo nikoli urejeno pravno vpra{anje slovenske osamosvojitvene vojne, ~eprav je bilo to ve~krat odprto na vseh ravneh. Zato imajo danes {tevilni ljudje teàve celo z od{kodninskimi osebnimi zahtevki, da ne govorim, da bo vpra{anje, ali je bila JLA agresor, ali smo bili v vojnem stanju ali ne, zelo pomembno v sukcesijskih pogajanjih. Tega se {e nismo zavedli. To pravno ni bilo nikoli raz~i{~eno, bo pa prej ali slej zelo pomembno. In kon~no, zamol~ana je bila danes, do te ure, vloga lokalnih Demosov in dejstvo, da so ljudje na terenu, lokalni Demosi, prvi nudili odpor, ~eprav zato niso imeli ustreznega niti politi~nega niti formalno pravnega voja{ko poveljevalnega kritja. Lokalni Demosi in njihovo ravnanje na terenu, ravnanje slovenskih ljudi, tistih anonimnih, je premalo raziskano ali pa zamol~ano.

Janez Globo~nik:

Rad bi repliciral na razpravo ge. Alenke Orel. Dotakniti se moram u~nih na~rtov. V devetdesetih letih so postopoma nastajali novi u~ni na~rti tako za osnovne kot srednje {ole. Bolj poznam u~ne na~rte za srednje {ole, ker sem bil tudi soavtor nekaterih. U~ni na~rt za vse srednje {ole na vseh ravneh je bil dokon~no oblikovan leta 1996. Prenovljen in dopolnjen je bil leta 1998. ê vzamemo za primer osamosvojitev, vam zagotavljam, da je o njej v teh u~nih na~rtih precej napisanega. Predstavil bom samo enega, ki je najkraj{i, in sicer u~ni na~rt za triletno strokovno izobraèvanje, ki je nastal leta 1998. Na njegovi podlagi smo trije srednje{olski u~itelji, Drago Novak, Irena Globo~nik in jaz, naredili popolnoma nov u~beni{ki komplet, ki zajema delovni zvezek in priro~nik za u~itelje. Program je dolg 70 {olskih ur, izvaja se v drugem letniku. Kako dolg je, sem povedal zaradi primerjave. Osamosvojitvi Slovenije so namenjene 4 u~ne ure, kar je razmeroma precej glede na obseg u~nega programa. Celotna osamosvojitev Slovenije je prikazana postopno, omenja ekonomsko in politi~no krizo, mednacionalne odnose, konkretno prehaja na samo osamosvojitev Slovenije, in sicer prek prvih ve~strankarskih volitev v Sloveniji, plebiscita o osamosvojitvi, razglasitve neodvisnosti, sprejetja nove ustave. Za zaklju~ek bom predstavil samo kratek odlomek o tem, o ~emer se je danes è veliko govorilo. Recimo, v omenjenem u~beniku je kronolo{ki prikaz, kdaj so se pri~eli spori. Prvi resnej{i spor med Slovenijo in Beogradom se je za~el leta 1983, nekaj let kasneje je nastal srbski nacionalni program, ki ga, mimogrede, dr. Tine Hribar narobe interpretira, srbski nacionalni program je do neke mere celo olaj{al osamosvojitev itd. Zaklju~il bi, da u~itelji, ki predelajo u~ni na~rt do konca, brez dvoma omenjajo osamosvojitev Slovenije v zadostni meri.

362 Vitomir Gros:

Danes je bilo veliko povedanega, vendar je treba, tako kot je è za~el g. Danijel Malen{ek, ugotoviti, da je minilo 10 let, odkar smo konstituirali svojo domovino kot samostojno dràvo Slovenijo, in da je kon~no pri{el ~as, ko se ni treba ve~ bati, da bi na{a dràva utrpela kakr{nokoli {kodo, ~e povemo resnico, in sicer vso resnico. Tisto resnico, ki bo marsikomu v Sloveniji tudi nev{e~na in mogo~e neprijetna. Predvsem je treba povedati, da se je dogajalo marsikaj, kar takratnim akterjem ni in ne bo nikoli v ~ast. Namre~ zavla~evanje, ravnanje proti interesom slovenske dràve in tudi zahrbtno rovarjenje, ki je bilo javnosti prikrito, seveda zato, da se je dolo~ena politi~na opcija lahko kasneje povzpela na oblast. In sicer z napa~no predpostavko, da je bila (tudi tista politi~na opcija) za samostojno slovensko dràvo, to se pravi za osamosvojitev Re- publike Slovenije. Treba je povedati, da v mednarodnem ravnanju ni bilo tudi vse tako, kot se danes govori, ni bilo tako prijetno, da ne re~em idili~no, kot se danes razlaga. Treba je vedeti, da so npr. ZDA prek svojega predstavnika v Münchnu po- zvale jugoslovansko vlado, naj upor v Sloveniji zadu{i in da so ji ponujali tanke in drugo oro`je. O tem se seveda danes mol~i, to je bila pa~ takratna napaka ameri{kih, kasneje se je videlo, prijateljev. Premalo se govori, oziroma ni~, o Brionski deklaraciji. Marsikdo je pozabil, da je Slovenija morala takrat sprejeti, pa ne toliko na prigovarjanje Evropske skupnosti in mednarodnih posrednikov, pogoje Brionske deklaracije, ki so bili in so {e za Slovenijo sramotni in so iz zmage pravzaprav naredili poraz. Ne ve se oziroma se je pozabilo, da so organizacije Stranke demokrati~ne prenove grozile tistim, ki bi bili proti Brionski deklaraciji. Sam vam lahko povem, da mi je vsake 2-3 minute doma zazvonil telefon iz uradov SDP po Sloveniji. Meni, moji druìni in mojim sorodnikom so grozili s smrtjo. To sem tudi povedal v parlamentu, seveda zgodovina o tem ne pi{e, ~eprav nisem bil edini, takih je bilo v Sloveniji veliko. Na koncu je sedem poslancev glasovalo proti Brionski deklaraciji. Slovenijo je takrat o~itno prevzel kosovski sindrom, to se pravi srbski sindrom iz zmage narediti poraz. Ne ve se, ali pa se je pozabilo, da do plebiscita nismo pri{li na enostaven na~in, ampak da so bila pred tem mukotrpna no~na pogajanja, ki so trajala skoraj en mesec in kjer so predstavniki sedanje oblasti na vsak na~in posku{ali postaviti ~im vi{ji zahtevek za udele`bo, ~im vi{ji zahtevek za kon~ni izid. Na koncu so celo zahtevali 75% udele`bo ob 75% volilnem izidu, da bi referendum uspel. To so bile samomorilske ideje, ki bi lahko iz plebiscita ustvarile poraz. Pozablja se in ni~ se ne pi{e, da je Slovenija pravzaprav samostojna dràva è od 2. julija 1990, takrat ko je slovenski parlament, takratna skup{~ina, sprejel deklaracijo o samostojnosti Republike Slovenije. Ta deklaracija je popolnoma nedvoumno povedala, da je Slovenija samostojna dràva. Zgodovina mol~i in mislim, da tudi novinarji delate veliko napako, ker o tem ne pi{ete, da je pravzaprav slovenska dràvnost bila skozi stoletja stalno neprekinjeno prisotna. Govori se o odcepitvi namesto razdruìtvi, govori se, da smo ustanovili samostojno slovensko dràvo in se pozablja, da smo jo pravzaprav vseskozi imeli, da je ta dràvna kontinuiteta obstajala od karantanske dràve, nekateri trdijo celo od nori{ke dràve

363 naprej. Ta opozorila je treba vzeti resno in jih ali potrditi ali pa argumentirano zavre~i, ne pa tako, da se enostavno pozabi in da se o teh zadevah ne govori. V Sloveniji so dolo~eni krogi, ki bodo sedaj, ko je 10-letnica minila, za~eli o teh zadevah pisati. V javnosti se bodo pojavile tudi resne razprave na to temo. Slovenski narod bo izvedel za tisto resnico, za katero je bil ob osamosvojitvi zaradi interesa slovenske dr`ave prikraj{an.

Darko Fri{:

Najprej bi ~estital, ~eprav sem sam zgodovinar in ~lan Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, predsedstvu oziroma Zvezi, predsedniku ZZDS dr. Juriju Perov{ku in predsedniku Organizacijskega odbora dr. Stanetu Grandi, ki je pravzaprav ideolog tega simpozija, k temu resni~no odli~nemu sre~anju. Pravzaprav nimam namena razpravljati o referatih, lahko pa povem, da smo danes sli{ali marsikaj novega in prepri~an sem, da bomo v zborniku zvedeli {e kaj. Dovolite pa mi, da izkoristim to prilo`nost za naslednjo informacijo. Nekateri ste morda `e zunaj videli vabilo na simpozij o Demosu. O Demosu je bilo danes marsikaj povedanega, torej, 25. in 26. oktobra prirejamo na Pedago{ki fakulteti v Mariboru prireditelji oddelek za zgodovino Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, In{titut za novej{o zgodovino v Ljubljani in Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije simpozij z naslovom Demokrati~na opozicija v Sloveniji s podna- slovom Ob 10. letnici slovenske osamosvojitve. Petindvajset referentov, zgodovinarjev, politologov, novinarjev, skratka strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem podro~jem iz Slovenije, pa tudi iz tujine, bo pripravilo referate o tej temi. Dovolite mi, da vas `e sedaj sr~no vabim v {tajersko prestolnico 25. in 26. oktobra.*

Jo`e Pu~nik:

Danes sem sam, pa tudi nekateri drugi govorci, uporabljal pojem konfederacije v zvezi z osamosvajanjem Slovenije. Rad bi opozoril na razli~ne pomene tega pojma, ki sem ga sam, pa tudi drugi v Novi reviji, uporabljal leta 1986. Takrat je bila to za nas oblika prikrivanja zahteve po suverenosti, kar smo argumentirali po dveh kanalih. Prvi~, zagovarjali smo preureditev federacije v smislu konfederacije, in drugi~, pojem konfederacije smo tolma~ili kot povezavo neodvisnih dràv. To je ena zadeva. Druga stvar, v letu po volitvah, deloma è prej, leta 1990, smo v razgovorih v tujini znova in znova doìvljali o~itke, da se Slovenci no~emo pogovarjati in da no~emo s pogajanji re{evati problemov v Jugoslaviji in s tem tudi slovenskih problemov. V tej zvezi smo znova uporabili pojem konfederacije. Iz deloma drugih motivov je celo pri{lo tudi do uradnega predloga konfederacije, ki je bil razposlan ostalim republikam. Tretji~,

* Mednarodni znanstveni simpozij Demokrati~na opozicija Slovenije ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije je bil 22. in 23. 11. 2001. - Op. ur.

364 nekateri v Sloveniji so v tistih ~asih pojem konfederacije dejansko tolma~ili tako, da bi se Slovenija na osnovi svoje republi{ke ustave za~ela pogajati z drugimi republikami v Jugoslaviji in z dogovarjanjem v okviru federacije pri{la do neke konfederacije. Seveda smo to takrat doìvljali in {e danes doìvljam kot izrazito nerealno idejo, skoraj kot neumnost, glede na to, kak{ne so bile takrat razmere v Jugoslaviji. Oglasil sem se samo zato, da opozorim, kako je treba, ko citiramo stavke, v katerih se pojavlja pojem konfederacija, upo{tevati kontekst itd. Ta pojem se je namre~ pojavljal v najrazli~nej{ih pomenih in je sluìl tudi najrazli~nej{m politi~nim namenom.

Danijel Malen{ek:

Rad bi samo dodal in repliciral na referat dr. Joèta Pu~nika o dejstvu, da je bilo na glasovalnem listi~u na plebiscitu podtaknjeno besedilo, kaj pomeni biti za. Zakon je govoril samo o plebiscitu, plebiscitno vpra{anje je bilo jasno opredeljeno. Na operativno administrativni volilni ravni pa so dodali besedilo, kaj to pomeni. In tam je pisalo, da to pomeni, da bo Slovenija samostojna dràva itd., in da bo ponudila konfederalno ponudbo ostalim jugoslovanskim narodom za dràvno skupnost. Ta ponudba s plebiscitnega listi~a je, formalno gledano, {e zmeraj v zraku. Kot dopolnilo. [lo je za prevarantstvo, ki smo ga bili dele`ni pripadniki Demosa, {lo je za la`no dodano besedilo na listi~u, {lo je za te`ke stvari, o katerih deset let {e nih~e ni ni~ rekel. Je pa res, kar je rekel g. Vitomir Gros, danes nam ni treba ve~ mol~ati. Takrat smo mol~ali, da ne bi bilo mednarodnih zapletov in teàv. Sedaj pa je treba povedati, kako je bilo v resnici. La`no, nepoobla{~eno je bilo dodano besedilo, da to pomeni, da smo dol`ni ponuditi konfederalno pogodbo ostalim jugoslovanskim subjektom.

Metka Zevnik:

Ogla{am se na besede ge. Alenke Orlove. In sicer, najprej glede u~nih na~rtov za zgodovino. To, kar je dejala, je najbr` dràlo nekje do leta 1998. Potem so bili sprejeti novi u~ni na~rti, za to je bil kot vladna komisija zadolèn kurikularni svet. Zgodovinski del na~rtov je vodil dr. Boò Repe in re~i moram, da smo se takrat resni~no zavzemali za to, vsaj jaz osebno, da pridejo teme sodobne, torej najnovej{e zgodovine v u~ne na~rte in tam tudi so. Ga. Orlova pa se verjetno ni natan~no poglobila v prenovo na{ega {ol- stva, ki ne govori ve~ o urah, ki so predvidene za dolo~eno obravnavo teme, ampak je to avtonomija na{ih u~iteljev, ker so u~ni na~rti naravnani ciljno. Torej, teme so podane. Kako, na kak{en na~in in koliko ~asa jih obravnavajo, je prepu{~eno posameznemu u~itelju. Glede Zavoda za {olstvo, ki ga je omenila, reko~, da mu je bilo ponujeno neko multimedijsko gradivo, moram re~i, da kot direktorica tega zavoda na tem mestu sem od oktobra lanskega leta o tem gradivu oziroma projektu ne vem ni~. Moram tudi re~i, da se tovrstni projekti obi~ajno dajejo zalo`nikom na trì{~e, ker, kot sem razumela, naj bi stali nekaj deset milijonov tolarjev. Zavod za {olstvo pa poobla{~eno izdaja dolo~ena gradiva z nizkimi nakladami, ker jih ne moremo druga~e tr`no uveljaviti.

365 Alenka Orel:

Moram re~i, da sem resni~no razo~arana. Najprej moram replicirati glede {tevila ur. Od 280 ur zgodovine je 63 ur namenjenih celotni slovenski zgodovini. To pa je pribli`no 22%. Ker tudi sama pou~ujem, vem, kako so ti programi naravnani. Prizadelo pa me je nekaj, kar sem seveda predvidevala, sem pa tudi povedala. Pri ge. Anki Zupan smo bili dvakrat ali celo trikrat, sama mi je pred {tirinajstimi dnevi sedaj pa postavljam kogarkoli na la` rekla celo to, da so avtorske pogodbe za avtorje posameznih tem pripravljene. Prosila bi direktorico zavoda, da pri ge. Anki Zupan, ki je tudi vodja multimedijskega programa, to preveri. Prosim, da mi sporo~ite, kaj je s tem. Sama je rekla, da je bil ta projekt è obravnavan, da pa je ona pod dolo~enimi politi~nimi pritiski, kak{nimi, me seveda ne zanima. Predlog projekta je bil posre- dovan v celoti, s celotno idejno zasnovo. Prosila bi, da se to resni~no raz~isti. Ta projekt je bil predstavljen. Z njegovo idejno zasnovo so seznanjeni dr. Damijan Gu{tin, dr. Boò Repe, dr. Joè Prin~i~, dr. Ale{ Gabri~ itd. Tukaj se o~itno nekaj ne ujema. Koga so postavili na la`, ne vem, bi pa èlela, da se to raz~isti.

Imre Szilágyi (Mad`arska):

Rad bi izkoristil prilo`nost, ker sta med nami g. Janez Jan{a in g. Igor Bav~ar, in postavil vpra{anje, glede na to, da sem zgodovinar in politolog in se ukvarjam s slovensko zgodovino in politiko. Napisal sem tudi knjigo o osamosvojitvi Slovenije. Nekaterih stvari pa seveda ne razumem oziroma o njih nisem dobro obve{~en, ker nimam vsega gradiva. Slovenci ste v za~etku leta 1991 s Hrva{ko podpisali pogodbo o voja{kem sodelovanju ali vsaj o sodelovanju na podro~ju obrambe. Potem pa je nekje na za~etku junija tistega leta g. Jan{a povedal, da slovenskih vojakov ne boste poslali na Hrva{ko. To so kasneje Hrvati Slovencem na nek na~in zamerili. Vpra{al bi rad, kako lahko razumem to, da ste imeli pogodbo, potem pa ste izjavili, da ne boste na Hrva{ko poslali slovenskih vojakov. Drugo vpra{anje pa je: Janez Jan{a je v svoji knjigi napisal, da ste nekje junija ugotovili, da je vse pripravljeno, kar se ti~e vojske. Zanima me, kako je bilo to kasneje, glede na to, da v knjigi g. Danila Slivnika* beremo, da je bil Igor Bav~ar presene~en, da so vojaki od{li iz voja{nic. Kako je mo`no, da ste bili dobro pripravljeni in kljub temu presene~eni? ^e ste bili pripravljeni, ali so {li vojaki JLA do mejnih prehodov na~rtovano, ali pa na to varianto niste mislili in je bilo spet presene~enje. Tuji in tudi slovenski viri govorijo o tem, da je vojska ve~ino teh mejnih prehodov zasedla.

* Mi{ljena je knjiga Danila Slivnika: Sto osamosvojitvenih dni. Ljubljana 1991. - Op. ur.

366 Janez Jan{a:

Najprej moram re~i, da me veseli, da se nekdo na Madàrskem ukvarja s slovensko osamosvojitvijo in da je o njej napisal knjigo. Zelo rad bi jo prebral, upam, da bo prevedena. Kar zadeva sporazum s Hrva{ko, mislim, da gre tu za pomoto. Slovenija nikoli, prvi~, ni bila obvezana, da po{ilja vojake na Hrva{ko, niti Hrva{ka ni bila s tem sporazumom obvezana, da po{ilja svoje vojake k nam. Zato tak{nega dogovora Slo- venija nikoli ni preklicala. Tisto, kar smo naredili spomladi 1991, je bila odlo~itev, da ne po{iljamo ve~ vojakov v JLA zunaj Slovenije, tudi ne v enote JLA na Hrva{kem. Zaradi tega ni bila Hrva{ka ni~ prizadeta, ker je to ni zadevalo. Problem s tem sporazumom je bil v tem, da ga hrva{ka stran ni izvajala. Sporazum je bil zelo kratek, v njem je pisalo: "Slovenija in Hrva{ka bosta skupaj pripravljali odpor in v primeru agresije JLA na eno ali drugo dràvo tej agresiji tudi skupno nasprotovali." Sporazum smo podpisali Igor Bav~ar, jaz, Martin [pegelj in Josip Bolkovac. ê je kdo bral knjigo Martina [peglja, ki je iz{la pred kratkim v Zagrebu,* tudi on govori o tem. Poleg tega sporazum obstaja in je zgodovinsko gradivo. Ta sporazum je bil kasneje potrjen v skupni podpisani izjavi predsednikov dr. Franja Tu|mana in Milana Ku~ana, ki je bila tudi javno objavljena. Presene~enje 27. junija 1991 ob enih pono~i, ko so tanki od{li iz vrhni{ke voja{nice, ni bilo presene~enje zaradi tega, ker so od{li, ampak zato, ker so pri{li ~ez barikade, ki niso bile minirane, bi pa morale biti. To je bilo presene~enje. Knjiga g. Danila Slivnika ni ravno relevanten zgodovinski vir za opisovanje slovenske osamosvojitve. To je publicisti~na zadeva, ki je bila napisana zato, da bi bila atraktivna in bi se dobro prodajala. Kar se ti~e mejnih prehodov, pa smo vedeli, da vseh ne bo mogo~e obraniti, ~e bo {la JLA proti njim z oklepno tehniko in oboroìtvijo. Tu vidim veliko ~astnikov sedanje Slovenske vojske in takratne Teritorialne obrambe, ki so sodelovali pri teh na~rtih. Za vsak mejni prehod smo imeli izdelan na~rt, kako ravnati, ~e ga JLA zasede. Najprej kako ravnati, ~e ga napade, potem kako ravnati, ~e ga zasede. Povsod smo imeli rezervne enote, ki so pre{le v blokado, ~e je JLA prehod zasedla. Teh to~k nismo branili za vsako ceno, ker bi izgubljali ljudi po nepotrebnem. Prodiranje enot JLA smo ovirali v toliko, kolikor je bilo smiselno in koristno. Vedeli smo, da zasedba mejnega prehoda ni~ ne pomeni, ~e smo mi okoli njih. V dveh dneh se je ta taktika izkazala za zelo dobro. Treba je priznati tudi to, da so nekateri mejni prehodi padli, ne da bi jih kdo resno branil. Gre za posami~ne primere. Ko je namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Stane Brovet 27. junija popoldan po radiu oziroma po vseh medijih razglasil, da je JLA izvedla ukaz in zasedla vse mejne prehode v Sloveniji, to seveda ni dràlo. Vseh mejnih prehodov ni zasedla nikoli, ne tisti dan ne kasneje. Najve~ jih je zasedla takoj, potem pa smo jih osvajali nazaj in v nekaj dneh je bila celotna meja prakti~no na{a.

* Mi{ljena je knjiga Martina [peglja: Sje}anja vojnika. Zagreb 2001. - Op. ur.

367 Igor Bav~ar:

Najprej moram re~i, da literarni prispevek g. Danila Slivnika o prvi minuti, ko sem izvedel za izpad tankov iz vrhni{ke voja{nice, ne drì. Drugi~, moje presene~enje je bilo dejansko posledica dejstva, da so tanki prebijali vse kolone, vse blokade in da prakti~no v tistem trenutku ni bilo mogo~e storiti ni~esar, kljub mojemu prizadevanju in neposrednemu poveljevanju enotam v vseh blokadah. Bili smo neprekinjeno v zvezi z enotami, ki so sku{ale ustaviti ta prodor. Rad pa bi rekel naslednje. Sloviti posnetki prebijanja blokad, podiranja vsega pred seboj, vo`nje prek kamionov in drugih avtomobilov so v trenutku medijsko raz{irili agresijo JLA in optika mednarodne in doma~e javnosti, ki je spremljala takratne dogodke, se je obrnila na na{o stran. Jasno je bilo, kdo je agresor. Vpra{anje je in morda je to lahko predmet {pekulacij, kaj bi bilo, ~e bi ustavili tanke è na vratih vrhni{ke voja{nice. Kdo bi bil takrat tisti, ki je napadal in kdo tisti, ki se brani? To, da v resnici nismo nameravali braniti vseh mejnih prehodov do zadnjega moà, je res in o tem pri~a tudi dejstvo, da smo v projektih, ki smo jih pripravljali na vladi, zelo veliko govorili o alternativnih mejnih prehodih. Imeli smo pripravljene alternativne prehode, imeli smo na~rte za prehajanje meje v primeru, ~e bi vojska obstoje~e mejne prehode zavzela in jih branila dlje ~asa, kajti zavedali smo se, kako pomembno je, da vzpostavimo stik s tujino. O tem obstajajo {tudije, dokumenti. Te priprave je ve~ ali manj vodilo notranje ministrstvo. Tako kot je bila pripravljena alternativna preskrba Slovenije s hrano, energijo in vsemi potreb{~inami za ~as, ~e bi okupacija trajala dlje, tako so obstajale tudi alternativne povezave s svetom. Je pa seveda res, da smo zaradi uspe{no razpredene mreè obrambe v Slo- veniji zelo hitro odrezali enote JLA, ki so zasedle mejne prehode, in da smo potem zelo hitro, enega za drugim, osvobodili domala vse mejne prehode.

Janez Dular:

Vesel sem dana{njega sre~anja, lahko bi bilo è ob peti obletnici. Treba je evi- dentirati, zbrati podatke o delu, ko so spomini in ljudje ìvi. Zgodovinarji bodo lahko pozneje delali selekcijo in vrednotili tedanji ~as. Pomembno pa je, da se vse eviden- tira. Moj prispevek je namenjen ne~emu drugemu. Dr. Tine Hribar je poudaril pomen jezika v slovenski zavesti in tudi za prihodnost v Evropi. Rad bi podal opazko ob dveh njegovih mislih. Njegova teza je razlo~evanje pojmov ljudstvo, narod, nacija. Strinjam se, da so to trije razli~ni pojmi in s stali{~a strokovne terminologije je koristno, da tem pojmom ustrezajo tri razli~ne besede. To je pa~ zahteva strokovne terminologije. Problem nastane, ko neka stroka iz o`jega kroga ustvari neko jezikovno konvencijo in z njo stopi pred {ir{o javnost in ho~e z njo spremeniti jezikovni ob~utek, jezikovno konvencijo mnoìce, ki è ima svoj ob~utek, kaj pomeni beseda narod, kaj pomeni beseda ljudstvo itd. Tu lahko nastane spor oziroma tudi nesporazum. G. Hribar je sam rekel, da je moral lektorje opominjati in delati v oklepaju klicaj, da naj pustijo besedo nacija itd. Bojim se, da je kljub njegovim klicajem veliko vpra{anje, ali se bo ta ter-

368 minologija obdr`ala. Strinjam se torej, da potrebujemo tri izraze, vendar bi svetoval, naj stroka najde raje kak{no elegantnej{o terminolo{ko re{itev, tako, ki ne bo nasprotovala splo{nemu jezikovnemu ob~utku, po katerem sta pa~ za povpre~nega Slovenca narod in nacija isto. Te`ko je sedaj en milijon Slovencev spreobrniti v njihovi jezikovni zavesti. G. Hribar je omenil pojem evropska ustava, ki bi morala tudi glede jezika imeti dolo~ene dolo~be. S tem se strinjam in strinjam se tudi s tem, da nikakor ne smemo dopustiti, da bi bila sloven{~ina v Bruslju tretjerazredni jezik. Po splo{nem dogovoru naj ima prednost angle{~ina, toda v naslednji stopnji so vsi evropski jeziki enakovredni. Druga stvar, ki bi ravno tako morala biti v evropski ustavi, pa je, da ima na ozemlju posamezne dr`ave absolutno prednost doma~i jezik, tudi pred angle{~ino. To se pravi, ko bomo v Evropi, v Sloveniji ne bi smela imeti angle{~ina prednosti pred sloven{~ino. Ne vem, ali se bo to zdelo vsem samoumevno, g. Hribar je ravno rekel, da bomo potrebovali odlo~nost pri oblikovanju evropske ustave in mislim, da jo bomo na tej to~ki morali imeti.

Igor Bav~ar:

Samo na kratko. Sloven{~ina bo z vstopom v Evropsko skupnost postala uradni jezik skupnosti, kar pomeni, da se bo vse, kar se bo obravnavalo v institucijah Evropske skupnosti, kot veste so tri, obravnavalo tudi v slovenskem jeziku. Izvedenci, ki ustanavljajo prevajalski oddelek za sloven{~ino v Bruslju, ta bo {tel skorajda sto ljudi, so bili è v Ljubljani, njihova glavna teàva pa je, da nih~e od Slovencev no~e v Bruselj. Do tega je pri{lo prav v trenutku, ko se pogajamo o poglavju o prostem pretoku ljudi. S tem smo nazorno pokazali, da dejansko nismo nobena nevarnost za evropski trg delovne sile. Zgleda, da bodo institucije Evropske skupnosti prvi~ oblikovale prevajalski oddelek na ozemlju dràve ~lanice. Moderna tehnologija danes to omogo~a, razen seveda konsekutivnega prevajanja sestankov. Vsi sestanki, razen sestankov koreperja telesa, ki ga sestavljajo veleposlaniki dràv ~lanic in se tedensko sestaja bodo tudi v slovenskem jeziku. Uradni list Evropske skupnosti bo izhajal tudi v slovenskem jeziku, v Sloveniji bomo govorili slovensko in prav nih~e in nobena evropska ustava ne more predpisati druga~e. Prepri~an sem, da je na{a odgovornost, da svoj jezik uveljavimo v kakr{nihkoli okoli{~inah. Kot ~lani Evropske skupnosti, to se mi zdi svojevrsten paradoks, bomo pravzaprav {ele zares uveljavili slovenski jezik. Danes se veleposlaniki dràv ~lanic u~ijo sloven{~ine. Na ve~ini sestankov, ki jim predsedujem, svoje nagovore v Sloveniji za~enjajo v sloven{~ini. [e pred desetimi leti pa smo morali tujcem dopovedovati, da ne obstaja jugoslovanski jezik.

369 Ljuba Dornik [ubelj:

Najprej vsem iskrene ~estitke za skupno zmago in osamosvojitev. Moja replika zadeva uvodno izvajanje dr. Staneta Grande* in referat Igorja Bav~arja. Bom zelo kratka. V Tacnu sem u~ila deset generacij biv{ih mili~nikov, danes policistov, in nanje sem zelo ponosna, saj so se v osamosvojitvenih dneh vsi tako ali druga~e izkazali. Nekateri so tudi med nami, vklju~no z g. Bav~arjem. Zadnjih osem let sem delala v Arhivu Ministrstva za notranje zadeve, sedaj delam v Arhivu Republike Slovenije. Vseskozi me zelo àlosti odpor oziroma majhna pripravljenost stvari zaupati tja, kamor sodijo. Dràvne zadeve sodijo v dràvni arhiv. Arhiv Republike Slovenije je tisto pravo mesto, kjer bi se moralo, tudi za bodo~e generacije, nahajati vse gradivo. V na{em oddelku, ki je od leta 1998 v okviru Arhiva Republike Slovenije, è imamo vse gradivo biv{e Slu`be dràvne varnosti, ne pa {e gradiva Ministrstva za notranje zadeve, niti tistega do leta 1990. Glede prihodnosti pa se bojim, da bo potreben {e kak{en apel in zato podpiram oba. Res je tudi to, kar je rekel g. Bav~ar. Dokler je bil on v ministrstvu, je stvar kar tekla, potem pa se je ustavila. Razlogov ne poznam, ampak upam, da bodo sedaj, po desetih letih, zato da se bodo 20. in 30. obletnica in naslednje lahko izvedle tudi na podlagi pisnih dokumentov, te stvari res tekle.

22. junija 2001, dopoldne

Ivan Oman:

Najprej bi se zahvalil za povabilo na ta simpozij. Moram re~i, da sem ga bil vesel. Za~el pa bi nekje tam, kjer je v svojem referatu tudi g. Lojze Peterle. Sicer bi po mojem mnenju razprava o kontinuiteti ali diskontinuiteti oziroma o spremembi politi~nega sistema sodila v nek poseben okvir. Politi~ni sistem pri nas se je pri~el spreminjati prej, ne {ele po zmagi Demosa pomladi leta 1990. Ko je bil konec leta 1989 sprejet Zakon o politi~nem organiziranju, je bil s tem uzakonjen politi~ni pluralizem. Ker je bil sprejet tudi Zakon o volitvah v skup{~ino, je to pomenilo sprejetje ali pristanek na demokrati~ne volitve. Torej je po mojem mnenju takratna legalna oblast s tem dejanjem pridobila tudi svojo legitimnost. To je bil prehod iz nedemokrati~nega v demokrati~en sistem. Potem se je dogajalo, kar se je pa~ dogajalo, vsi o tem kolikor toliko vemo in kot sem rekel, bi se o tem, kar se je takrat in po tistem dogajalo, kazalo pogovarjati v nekem drugem okviru. Sedaj smo tukaj pri osamosvajanju. Imam nekaj spominov nanj, zato bi rad opozoril na nekatere stvari, ki br`~as niso znane. G. Peterle kot takratni predsednik kr{~anskih demokratov in jaz kot predsednik Kme~ke zveze zahodne konservativne stranke so obe stranki obravnavale kot demokrati~ni konservativni

* Mi{ljen je Poziv za za{~ito osamosvojitvenih dokumentov in muzealij, ki je objavljen na str. 377. - Op. ur.

370 stranki na Slovenskem sva bila nekajkrat povabljena na sre~anja v okviru Evropske demokrati~ne unije. Jeseni 1989 in na pomlad 1990 sva bila v Budimpe{ti. Predvsem sem si dobro zapomnil sestanek Evropske demokrati~ne unije v Münchnu 6. decembra 1989. Na teh sestankih sva s Peterletom pripravljala evropske konservativne stranke na to, da bo Slovenija {la po poti osamosvajanja. Ve~ ali manj so bili na na{i strani vsi razen Francozov in Angleèv, ki so nama govorili o mini nacionalizmih mi smo bili pa~ znani kot mini-dvomilijonski narod, ki ho~e imeti svojo dràvo. Zanje je bilo to takoreko~ nezasli{ano, vendar se je stvar takrat za~ela. Petnajstega novembra 1989 sem bil v gosteh pri Avstrijski ljudski stranki. O osamosvojitvi sem govoril na Politi~ni akademiji Avstrijske ljudske stranke in pred novinarji, ki so bili takrat na Dunaju. Med njimi je bil zunanjepoliti~ni govornik frakcije Avstrijske ljudske stranke v dunajskem parlamentu Andreas Kohl. Prisoten je bil tudi novinar TASS-a. Spominjam se, da mi je potem Kohl dejal: "Glej Oman, agent GPU te je pozdravil z Grüß Gott." O samem osamosvajanju pa bom povedal naslednjo zgodbo. Med vojno me je klical è omenjeni Andreas Kohl in spra{eval, ali je res, da je bila Ljubljana bombardirana in da gori, ter zakaj ne dovolimo jugoslovanskim tankom, da se vrnejo v kasarne. Odgovoril sem mu, da jim nih~e ni prepovedal vrnitve, pa~ pa jim mi ne dovolimo premika. Torej ni~ posebnega, vendar mislim, da so taki pogovori vplivali na razmi{ljanje politikov na zahodu. Sicer ne mislim, da so Avstrijci podpirali na{o osamosvojitev iz posebne ljubezni do Slovenije, pa~ pa iz strahu pred mo~no jugoslovansko armado na svoji meji. Potem je ta strah naenkrat odpadel. Sedaj pa {e kratka zgodbica. ê se ne motim, je bil 29. junija 1991 neki sestanek v Zagrebu. Z na{e strani sta se ga udeleìla predsednik predsedstva g. Milan Ku~an in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Zve~er je bilo zasedanje skup{~ine in na tem zasedanju je poslanec Vitomir Gros iz Kranja zahteval, naj predsednik in zunanji minister povesta, kaj sta podpisala v Zagrebu. O~ital jima je izdajo slovenskih interesov. Oba sta odgovorila, da nista ni~esar podpisala. êtrtega julija pa sta v Ljubljano prispela Vasil Tupurkovski in Stipe Mesi}. Pogovarjali smo se na predsedstvu in ~e se prav spomnim ne vem ali ni bil prav tisti dan Ku~an v Beljaku naenkrat pravi Mesi}: "Ja, smo se dogovorili i podpisali u Zagrebu." Do sedaj nisem izvedel, kaj so podpisali, ampak, hvala bogu, vsa zadeva se je sre~no kon~ala kljub velikim napakam, ki jih je storila na{a stran. Zato sem è nekajkrat rekel, da se je za nas Slovence zgodil ~ude`.

Franc ^erneli~:

Lepo pozdravljeni vsi skupaj. V ~asu osamosvajanja, vojne in priznavanja sem bil ~lan izvr{nega sveta ob~ine Kr{ko. Menim, da ni mogo~e nobene zgodovine popolno obravnavati, ~e niso obdelani vsi mozaiki, zato zelo pozdravljam `e v uvodu podano pobudo o zbiranju gradiva.* Mislim, da je tega gradiva veliko tudi na lokalnih ravneh,

* Mi{ljen je Poziv za za{~ito osamosvojitvenih dokumentov in muzealij, ki je objavljen na str. 377. - Op. ur.

371 ~eprav je bilo ravno v ~asu vojnega stanja prepovedano, da bi stvari dokumentirati, tudi zaradi bojazni, da nam to ne bi bilo kasneje mogo~e v {kodo. Prav gotovo je {koda, da simpozij ne obravnava teme Vloga ob~in in lokalnih skupnosti v ~asu osamosvojitve in v tem okviru tudi vloge tistih ob~in, ki so bile neposredno v vojnem stanju. Mislim, da je treba podrobno preu~iti pomen in takratno ob~utenje prebivalstva in lokalne politike o nujnosti osamosvojitve in obrambe. To ob~utenje je bilo ravno na lokalni ravni izjemno mo~no. Odraàlo se je na raven dràve in mislim, da so na{i politiki, ki so na tem simpoziju predstavili svoje teme, imeli tudi zaradi tega mo~no oporo v svojih aktivnostih. Moram re~i, da zelo cenim zaupanje Ernesta Breznikarja in takratnih ljudi, ki so delali v obrambi, civilni za{~iti in ostalem, za njihova obvestila o aktivnostih Manevrske strukture Narodne za{~ite za pridobitev oro`ja, saj v kr{ki ob~ini oro`ja ni bilo. Dobili smo tudi informacije o skladi{~enju oro`ja po kleteh in zidanicah iz na{ega podro~ja, vendar zelo previdno in korektno, tako da moram re~i, da je bilo sodelovanje izjemno dobro. Praznovanje osamosvojitve 26. junija poznamo. @e pred polno~jo smo dobili informacije o gro`njah in premikih, ki smo jih na sve~anem nagovoru v Kr{kem zamol~ali. Vendar so takoj sledile aktivnosti. Naslednji dan je bila seja izvr{nega sveta in v obrambo smo se izjemno aktivno vklju~ili. Za nas je bila velika gro`nja letali{~e Cerklje, ki smo ga in tudi ljudi zelo dobro poznali. Izvr{ni svet je sklenil, da dá vsa razpolo`ljiva finan~na sredstva na razpolago za potrebe vojnega stanja. Mislim, da smo izvr{ili eno akcijo, ki je bila takrat sama po sebi razumljiva, ~eprav je bilo veliko stvari, ki bi jih bilo treba izvesti. Na{a glavna naloga, ki jo velja tudi zgodovinsko preu~iti, je bila, kako za{~ititi ljudi pred morebitnim agresorskim napadom na skladi{~e klora v tovarni celuloze in papirja Videm. Obstajala je {e nevarnost morebitnega letalskega napada na samo nuklearko. To dvoje bi s posledicami izjemno spremenilo zadeve. Takrat smo pravzaprav spoznali, da je kontejner nuklearne elektrarne precej neranljiv, odlagali{~e iztro{enega goriva pa je varovano s 3 mm plo~evino. Poloàj je bil izjemno teàk. Izvr{ni svet je zelo dobro deloval, posebej bi rad pohvalil zdravstvo, gasilce, ob~ane, prebivalstvo. To je bilo izjemno tudi v ~asu vojne od 27. junija do 4. julija, ko so ljudje z osebnimi vozili prevaàli oro`je, mine, prebe`nike. Imeli pa smo mo~an ob~utek odre- zanosti od dràvnega vodstva, ob~utek, da smo sami. Zelo dobro smo sodelovali s policijo, z lokalnim poveljstvom. Naredili smo tudi nekaj napak, npr. ponujali smo kamione piva na poloàjih v Krakovskem gozdu. Izjemno veliko je bilo javnih podpor, pozivov, sprejemov sestradanih prebe`nikov. Da ne govorim o negotovosti po dose- ènem miru, tudi o travmah prestopljenih oficirjev in drugih z druìnami, ki so pri{li prek na{e ob~ine na slovensko stran. Mislim, da bi bil marsikdo, ki je danes tu, {e danes v zaporu, ~e bi se zgodilo druga~e, kajti bil bi kriminalec, tako pa smo normalni dràvljani. Rad bi {e povedal, da je takrat ob~ina Kr{ko izdala listino, ki je najbr` ni nikjer drugje. V njej smo delavcem ob~ine, ki so bili tisti ~as dejavni, izrekli priznanje. Posebej moram poudariti, da je bil na{ {tab civilne za{~ite izjemno dober. Rad bi {e povedal, da so mi grozili s smrtjo, prvi~ 15. aprila 1991, nato v dneh vojne in {e enkrat kasneje, ko sem bil poslanec. Gre za politi~ne zadeve, to so znane stvari. Mislim torej, da bi bilo treba preu~iti dogajanje tudi z lokalnega vidika in verjamem, da boste to storili.

372 Ingo Pa{:

V ~asu osamosvojitve sem bil v takratni vladni ekipi Lojzeta Peterleta. Ne bi èlel zavla~evati dana{njega zasedanja. Tudi jaz bi se najprej rad zahvalil za povabilo na simpozij in poudaril, da se mi zdi izjemno pomembno, da se o teh stvareh danes pogovarjamo. Od vseh pri~akujem poglobljeno razpravo in raz~lenitev teh prelomnih dogodkov za slovenski narod. Tisto, kar sem hotel v tej kratki besedi povedati oziroma na kar bi èlel opozoriti, pa je naslednje. [e danes se vedno znova pojavlja o~itek, da sta bili Slovenija in Hrva{ka prezgodaj mednarodno priznani. In to, po moji oceni, nikakor ni nedolèn o~itek in tudi ni zadeva, ki bi jo lahko obravnavali samo na kratko ali po strani. Temu bi se morali vedno zelo pozorno in argumentirano postaviti po robu. Za kaj gre? Gre preprosto za to, da ima tisti del mednarodne skupnosti, ki izreka o~itke o na{em prezgodnjem priznanju tudi sam svoje probleme (Katalonci ali Baski in {e marsikje v Evropi in na drugih kontinentih). Menim, da je tisto, kar je seveda izjemnega pomena in o ~emer je bilo è v~eraj nekaj povedanega, to, da je treba dosledno povedati, da so Slovenci è od nekdaj imeli svojo dràvnost. Ne bi hotel tega tukaj utemeljevati. Drugi pomemben poudarek je, da se Slovenija ni odcepila od takratne SFRJ, ampak da je takratna SFRJ dejansko razpadla na osnovi enostranskih akcij takratnega jugoslovanskega ali pa srbskega vodstva, ki je odvzelo ustavnopravni temelj takratni dràvi z dejansko ukinitvijo avtonomnih pokrajin. S tem je razru{ilo takratni ustavnopravni temelj dràve, tako da je bila takrat, ~e se kdo spomni, pravzaprav psovka, ~e je kdo rekel, da je ustavobranitelj. To so argumenti, ki jih je treba ob vsaki prilo`nosti poudariti in seveda tudi jasno povedati, da, kar zadeva Slovenijo, do odcepitve ni pri{lo. @al v~asih to spregledamo, tako je bilo tudi na posvetu slovenske javne uprave, ko je eden od sedanjih visokih funkcionarjev mislim pomotoma ve~krat govoril o odcepitvi, zaradi ~esar sem se ~util dol`nega na kratko opozoriti, da temu ni bilo tako. Ta problematika ni samo problematika o preteklosti, ampak predvsem, razmislek o na{i prihodnosti. To pa pomeni poloàj Slovenije v okviru zdruè- vanja v Evropsko skupnost in v sedanjih globalizacijskih procesih. V njih zaznavam dolo~ene prvine, ne proti slovenstvu, ampak proti narodnem bistvu kot takemu. Ne da sem nacionalist, dale~ od tega, vendar je te probleme in dimenzije treba videti in s tem uskladiti na{e ravnanje. Ni dovolj, da mi ustreèmo vsemu, kar mednarodna skupnost od nas zahteva, ampak moramo poiskati tudi ustrezne re{itve, ki bodo varovale slovensko narodno bistvo.

373 prazna

374 Sklepna beseda predsednika Organizacijskega odbora simpozija Staneta Grande

Simpozij v Breìcah Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize je bil interdisciplinaren. Sodelovali so aktivni politiki, voja{ki strokovnjaki, filozofi, socio- logi, teolog in zgodovinarji. Vsega skupaj je bilo 22 referatov. Sre~ali smo se vrhunski ustvarjalci zgodovine in zgodovinarji, kar je pravzaprav izjemno. Mislim, da se lahko vsi strinjate, da je zelo uspel pri~evanjski del, to se pravi, da so bili "ustvarjalci zgodovine" prepri~ljivi. Vsi, ki smo jih zaprosili, so se simpozija udeleìli in so v svojih referatih povedali tudi marsikaj novega, kar jim ~as in spomin dopu{~ata. Tudi analizam ni kaj o~itati, ~eprav pravi ~as zanje {ele prihaja. Prav zato smo tudi izdali Poziv za za{~ito osamosvojitvenih dokumentov in muzealij. To mora biti eden od pomembnih sklepov na{ega simpozija, da se za~ne z gradivom delati zelo odgovorno. Opozoril bi {e na naslednje. Referenti so bili soglasni v oceni, da so bile politi~ne spremembe v Sloveniji klju~nega pomena za slovensko osamosvojitev. Simpozij je dal tudi polno priznanje pravnim in mednarodnopravnim vidikom slovenske osamosvojitve. Referenti so si bili enotni v oceni zaslug vseh Slovencev, ne glede na ideolo{ko usmeritev, seveda tistih, ki so se opredelili za samostojno Slovenijo. Posebna pozornost je bila posve~ena tudi slovenskim zdomcem in izseljencem, ki jim moramo pri tem priznati velike zasluge. Izpostavljena je bila tudi vloga Cerkve, zlasti njene mednarodne povezave, ki so prispevale k mednarodnemu priznanju Slovenije. Seveda ni nobena stvar popolna in tako tudi na{ simpozij ni bil brez nekaterih pomanjkljivosti. Moram re~i, da je temu krivo bolj neznanje, ali ~e ho~ete tudi neizku{enost, kot pa na~rtnost. Tako nam je zelo àl, da nismo vkju~ili v na{ posvet referata o Varnostnemu organu Ministrstva za obrambo, ki bi si seveda to zasluìl. Danes je bilo tudi opozorjeno, da nismo vklju~ili problemov na lokalni ravni, vendar bo {e kaka prilo`nost, da se to popravi. Za na{ simpozij je bila zna~ilna izjemna kulturna raven dialoga. Politikantstva ni bilo. Tega smo lahko vsi veseli. Prav v nastopih akterjev slovenske osamosvojitve lahko z veseljem ugotovimo, da osamosvojitvena Slovenija v bistvu ìvi, tako v svoji enotnosti kot v razlikah. K uspehu na{ega simpozija so na svoj na~in prispevali tudi diskutanti. Hvala jim. Simpozij pa bo v celoti uspel {ele takrat, ko bomo imeli v rokah zbornik tega simpozija. S tem, ko bomo zbornik izdali, bomo dosegli tudi enega od na{ih glavnih ciljev: da bo postavljen temelj za nadaljnje sistemati~no, strokovno in znanstveno raziskovanje slovenske osamosvojitve. Seveda sem se dolàn v imenu Organizacijskega odbora in posebej {e Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije mnogim zahvaliti. Vseh se verjetno ne bom spomnil, ampak prva zahvala velja pokrovitelju, Dràvnemu zboru Republike Slovenije in njegovemu predsedniku Borutu Pahorju. Iskreno se zahvaljujem ùpanu Breìc Vla- dislavu Derì~u, ki je omogo~il, da je bil ta zgodovinski dogodek v Breìcah. Izjemna in prisr~na zahvala velja kolektivu Posavskega muzeja Breìce in {e posebej njego-

375 vemu ravnatelju, mag. Tomaù Terop{i~u. Hvala vsem novinarjem, ki so poro~ali o na{em sre~anju. Mislim, da je bil medijski odmev zelo dober, predvsem pa veliko bolj{i kot kdajkoli prej. V imenu na{ega Odbora se zahvaljujem tudi na{i kolegici, prof. Barbari [atej, ki je prizadevno opravljala tajni{ke posle simpozija. Hvala tudi vsem tistim, ki ste bili pasivni udeleènci, najve~ja zahvala pa seveda velja vsem referentom, ki ste na{li ~as, da ste pripravili svoje prispevke in seveda pri{li v Breìce. Na{a izjemna zahvala velja tudi generalu Martinu [peglju, ki je odgovoril na nekatera ne- pojasnjena vpra{anja, kar je bil namen tega simpozija. Torej, resni~no vsem skupaj iskrena hvala in na koncu samo {e stavek. Iskrene ~estitke k prazniku Dnevu dràvnosti in ìvela Slovenija!

376 POZIV ZA ZA[^ITO OSAMOSVOJITVENIH DOKUMENTOV IN MUZEALIJ

Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, Posavski muzej Breìce, Center za voja{kozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zdru- ènje Sever, Zveza veteranov vojne za Slovenijo Pokrajinski odbor za Posavje, Zdru- ènje Sever za Posavje kot organizatorji simpozija Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize, ki je danes v Breìcah, v skladu s sklepom na{e seje z dne 28. maja 2001, po{iljamo vsej slovenski javnosti, najvi{jim dràvnim organom in Dràv- nemu zboru Republike Slovenije, Poziv za fizi~no in pravno za{~ito vseh dokumentov in muzealij, povezanih s slovensko osamosvojitvijo. Ob pripravah na simpozij smo organizatorji ugotovili, da obstaja glede arhivskega gradiva in muzejskih predmetov, nastalih ob pripravah na osamosvojitev, sami osamosvojitvi in izgradnji samostojne slovenske dràve, nepregledno stanje. Veliko gradiva je v zasebni lasti, arhivsko gradivo in materialni ostanki, muzealije klju~nih institucij so neurejeni in ponekod neustrezno hranjeni oziroma zavarovani. Za ureditev zaskrbljujo~ih in slovenske dràve nedostojnih razmer niso potrebna nobena izjemna finan~na sredstva, ampak predvsem volja posameznikov, nosilcev najvi{jih dràvnih funkcij in Dràvnega zbora Republike Slovenije. Dràvni zbor, kot naslednika izvajalcev vseh zakonskih osamosvojitvenih procesov, pozivamo, naj takoj naro~i ustreznim ministrstvom in njihovim specializiranim slu`bam, da kot prednostno in hkrati trajno nalogo izvedejo vse potrebne ukrepe za za{~ito in strokovno varstvo arhivalij in muzealij iz obdobja osamosvajanja. Dràvljane in pravne osebe, ki imajo arhivsko gradivo ali predmete iz obdobja osamosvajanja pozivamo, da jih ustrezno hranijo, o gradivu obve{~ajo strokovno javnost in v primeru, da jih ne nameravajo ve~ hraniti, izro~ijo ustreznim javnim institucijam, muzejem in arhivom. Dràva brez samozavestnih in ponosnih dràvljanov, ki se ne zavedajo svojih korenin in kulturne pripadnosti, nima prihodnosti.

377 prazna

378 Nata{a Kandus,* Igor Zemlji~**

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA O OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE

Pri~ujo~i seznam monografskih publikacij o osamosvajanju Slovenije je raz{irjen seznam knjig, ki so bile v ~asu simpozija Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize razstavljene v preddverju vite{ke dvorane bre`i{kega gradu. Dopolnjen je z nekaterimi novej{imi izdajami, ne vklju~uje pa literature o razpadanju Jugoslavije, kjer se Slovenija zgolj omenja. Bibliografija je razdeljena v tri dele: prvi zajema zgodovinopisne, fotografske in jubilejne zapise o osamosvajanju. V drugem delu so zajeti spominski zapisi in lepo- slovna dela, ki zadevajo osamosvojitev Slovenije, v tretjem delu pa je zbrana tuja literatura o slovenski osamosvojitvi in za~etku razpada Jugoslavije. Pri izboru razli~nih izdaj iste knjige smo dali prednost izdaji v slovenskem jeziku, pri tujejezi~nih pa iz- virnim izdajam pred prevodi.

Slovenska literatura

1. Bevec, Florijan: Zmaj v viharju : ozadje osamosvojitve. Novo mesto, Tiskarstvo Opara 2000, 256 str. 2. Boji na jugovzhodni meji Slovenije leta 1991 : Posavje v letu 1991. Breìce, Po- savski muzej 1995, 6 str., ilustr. 3. Brejc, Miha: Vmesni ~as : Varnostno informativna slu`ba in nastajanje nove slovenske dràve 1990-1993. Ljubljana, Mladinska knjiga 1994, 397 str., ilustr. (Zbirka Premiki). 4. Budja, Bojan: ~it : dolenjska pot v samostojno Slovenijo. Ljubljana, Magnolija 1996, 203 str., ilustr. 5. êlik, Pavle: Izza barikad. Ljubljana, Delo - Slovenske novice 1992, 273 str., ilustr. 6. êlik, Pavle: Na ju`ni straì : kronika nastajanja dràvne meje med Slovenijo in Hrva{ko. Ljubljana, Enotnost 1994, 203 str., ilustr. 7. Dan prej. Koper, Primorske novice 1994, 216 str., ilustr. (Knji`nica Primorskih novic, 2). 8. Deset dni vojne za Slovenijo : izbor fotografij in tekstov iz obdobja med 26. VI. in 5. VII. 1991 = Ten days of war for Slovenia : photographs and texts date from the period of June 26 to July 5, 1991. Ljubljana, Mladina 1991, 132 str., ilustr. 9. 10. obletnica vojne za Slovenijo : 1991-2001. Glavni urednik Janez Pu{nik. Ru{e, Obmo~no zdruènje veteranov vojne za Slovenijo 2001, 154 str., ilustr.

* Vi{ja bibliotekarka v knji`nici In{tituta za novej{o zgodovino v Ljubljani. ** Bibliotekar v knji`nici In{tituta za novej{o zgodovino v Ljubljani.

379 10. Drnov{ek, Janez: Moja resnica : Jugoslavija 1989 - Slovenija 1991. Ljubljana, Mla- dinska knjiga 1996, 292 str., ilustr. 11. Hvala vam : ob 10. obletnici vojne za Slovenijo : zbornik veteranov vojne za Slo- venijo 1991-2001. Glavni in odgovorni urednik Aleksander Sarnavsky. Kamnik, Komenda, Obmo~no zdruènje veteranov vojne za Slovenijo 2001, 119 str., ilustr. 12. Jan{a, Janez: Die Entstehung des slowenischen Staates 1988-1992 : der Zerfall Jugoslawiens. Klagenfurt - Ljubljana - Wien, Hermagoras = Mohorjeva; Ljubljana, Mladinska knjiga 1994, 277 str., ilustr. 13. Jan{a, Janez: The making of the Slovenian state : 1988-1992 : the collapse of Yugo- slavia. Ljubljana, Mladinska knjiga 1994, 251 str., ilustr. 14. Jan{a, Janez: Okopi : pot slovenske dràve 1991-1994. Ljubljana, Mladinska knjiga 1994, 309 str., ilustr. (Zbirka Premiki). 15. Jan{a, Janez: Premiki : nastajanje in obramba slovenske dràve 1988-1992. Ljub- ljana, Mladinska knjiga 1992, 363 str., ilustr. 16. Jelko Kacin, veliki zmagovalec. Maribor, Zalo`ba za alternativno teorijo 1991, 136 str., ilustr. 17. Je`, Boris: Yu, nikoli ve~?. Ljubljana, Slon 1994, 161 str., ilustr. (Odmevi ~asa / Slon). 18. Jurjevi~, Andrej: Na{ prispevek k osamosvojitvi : vod voja{ke policije 5. PTO. Ljubljana, samozalo`ba 2000, 63 str., ilustr. 19. Kranjc, Viktor: Izpolnjena pri~akovanja : kronologija obrambnih priprav in voja{- kih aktivnosti v vojni za Slovenijo 1991 v zahodno{tajerski pokrajini. Celje, Grafika Gracer, samozalo`ba 2001, 130 str., ilustr. 20. Klinar, Rina: Zgornja Gorenjska : 1990-1991 : utrinki (pred)osamosvojitvenih dni : monografija. Radovljica, Jesenice, Obmo~no zdruènje veteranov vojne za Slove- nijo 2001, 416 str., ilustr. 21. Ko{ir, Darijan, Marko Pe~auer, Veso Stojanov: Slovenija od vojne do priznanja : Slovenija, 8. 7. 91 - 15. 1. 92. V Ljubljani : Cankarjeva zalo`ba 1992, 128 str., ilustr. 22. Krieg um Slowenien. Ljubljana, Cankarjeva zalo`ba 1991, 130 str., ilustr. 23. Kronika Razpad Jugoslavije. Bitka za Slovenijo : delovanje Avstralske slovenske konference, njenih Slovenskih narodnih svetov in ostalih slovenskih dru{tev ter organizacij v Avstraliji : od plebiscita 1990 do konca februarja 1992 = Chronicle disintegration of Yugoslavia. Battle for Slovenia : activities of Australian Slovenian Conference and its Slovenian National Councils and Slovenian Associations and other organizations in Australia : from plebiscite 1990 to the end of february 1992. Ljubljana, Slovenski narodni svet Viktorije 1992, 11 str. 24. Lov{in, Andrej: Skrita vojna : spopad varnostno-obve{~evalnih slu`b : 1990-1991. Ljubljana, Alpe avto, Mladinska knjiga 2001, 254 str., ilustr. 25. Matja{i~, Marjan, Gra{i~ Mira: ^loveka nikar --- : boj za slovenske severne meje junij, julij 1991 : Maribor, december 1991. Maribor, Muzej narodne osvoboditve 1991, 8 str., ilustr.

380 26. Mednarodna znanstvena konferenca "Dan prej" in odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Republike Slovenije, Koper, 25.-26. oktober 2001 = Convegno internazionale "Il giorno prima" e la partenza dell'ultimo soldato dell'APJ dal territorio della Repubblica di Slovenia, Capodistria, 25-26 ottobre 2001 = International Scientific Meeting "A Day before" and Departure of the last Soldier of the Yugoslav Army from the Territory of the Republic of Slovenia, Koper, 25-26 October 2001. Urednici, redattori, editors: Mateja Sedmak, Eva Podov{ovnik. Koper = Capo- distria, Znanstveno-raziskovalnosredi{~e Republike Slovenije = Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia = Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko 2001, 71 str. 27. Nastajanje slovenske dràvnosti : zbornik referatov. Urednika Danica Fink-Hafner, Berni Strm~nik. Ljubljana, Slovensko politolo{ko dru{tvo 1992, 475 str. (Politolo{ki dnevi Ankaran '92). 28. Na{a bitka za Slovenijo = Our battle for Slovenia : Avstralija. Publikacijo uredila in pripravila Stanka Gregori~. Melbourne, Slovenski narodni svet Viktorije = Slove- nian National Council of Victoria 1995, 98 str. 29. Ob peti obletnici pekrskih dogodkov in vojne za samostojno Slovenijo. Besedilo Marjan @nidari~ [et al.]. 2. dopolnjena izd. Maribor, Mestna ob~ina, Muzej narodne osvoboditve 1996, 18 str., ilustr. 30. Od sanj do resni~nosti : razvoj slovenske dràvnosti : razstava od 24. maja do 25. junija 2001 Avtorji: France M. Dolinar ... [et al.] . Ljubljana, Arhiv Republike Slo- venije 2001, III, 291 str., ilustr. (Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Katalogi, 18). 31. Pirjevec, Joè: Jugoslavija 1918-1992 : nastanek, razvoj ter razpad Karadjor- djevi}eve in Titove Jugoslavije. Koper, Lipa 1995, 461 str., ilustr. 32. Pirjevec, Joè: Le guerre jugoslave : 1991-1999, Torino, Giulio Einaudi 2001, XVII, 748 str., ilustr. (Biblioteca di cultura storica, 23). 33. Posavje v letih 1989-1991 : spominski zbornik. Uredila: Toma` Terop{i~, Mitja Te- rop{i~. Breìce, Posavski muzej, Zveza veteranov vojne za Slovenijo - Pokrajinski odbor za Posavje 2001, 395 str., ilustr. 34. Prelomni ~as 1990. Zbrala in uredila Viktor Krajnc in Zvezdan Markovi}. Ljubljana, Slu`ba za publicistiko MORS 2000, 127 str., ilustr. (Voja{ka zgodovina, 2). 35. Priprave na vojno 1991. Zbrala in uredila Viktor Krajnc in Zvezdan Markovi}. Ljubljana, General{tab Slovenske vojske, Center za voja{kozgodovinsko dejavnost 2001, 107 str., ilustr. (Voja{ka zgodovina, 3). 36. Prunk, Janko, Martin Ivani~: Osamosvojitev Slovenije : s kratkim orisom slovenske zgodovine. Ljubljana, Zalo`ba Grad 1996, 171 str. 37. Repe, Boò: Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana, Modrijan 2002, 460 str. 38. Rupel, Dimitrij: Skrivnost dràve. Ljubljana, Delo - Slovenske novice 1992, 312 str., ilustr.

381 39. Rupel, Dimitrij: Svoboda proti dr`avi : osvobodilni in prosti ~as : v po~astitev 150. obletnice pomladi narodov in 10. obletnice slovenske pomladi. Ljubljana, Fakul- teta za dru`bene vede, 1998, 183 str. (Zbirka Znanstvena knji`nica / Fakulteta za dru`bene vede, 28). 40. Rupel, Dimitrij: Slovenska pot do samostojnosti in priznanja. Ljubljana, Kres 1992, 163 str. 41. Samostojna Slovenija. Ljubljana, Cankarjeva zalo`ba, 1990, 632 str. (Nova revija, 95). 42. Slivnik, Danilo: Sto osamosvojitvenih dni. Ljubljana, Delo 1991, 224 str., ilustr. 43. Slovenija proti Jugoslaviji. Viktor @akelj [et al.]. Ljubljana, Mihela~ 1992, 268 str. 44. Slovenija: put' k samostojatel'nosti : dokumenty. Otvetstvennyj redaktor: E. Ju. Gus'kova ; podborka dokumentov Ale{ Gabri~ [et al.]. Moskva, Izdateljstvo "In- drik" 2001, 548 str., ilustr. 45. Stele, France: Slovenija skozi ogenj do neodvisnosti. Komenda, samozalo`ba 1991, 113, [22] str., ilustr. 46. Smer: Sever - Koper. Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slove- nije, Slu`ba za stike z javnostjo 1996, 82 str., ilustr. 47. Sv. Jakob nad Medvodami : deseto leto demokracije in odlo~itve za samostojnost : zbornik. Uredil Jo`e Duhovnik. Medvode, Ljubljana, Organizacijski odbor Sv. Ja- kob 99, 1999, 97 str., ilustr. 48. tepec, Marko: The making of Slovenia, Republic of Slovenia, 10 years of independence. London, Embassy of Slovenia 2001, 6 str., ilustr. 49. vajncer, Janez J.: Obranili domovino : Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991. Ljubljana, Viharnik 1993, 302 str., ilustr. 50. Teden slovenske vojske : 10 let samostojne Slovenije, 10. obletnica bojev za Slo- venijo, 10. obletnica pekrskih dogodkov, 10. obletnica slovenske vojske, Dan slovenske vojske. Bro{uro pripravili Simon Korez [et al.]. Maribor, [s. n.] 2001, 23 str. 51. Vodu{ek, Vladimir: Tretja balkanska vojna : dosje 1989-1996. Ljubljana, Zalo`ba Slon 1996, 334 str., ilustr. 52. Vojna v Sloveniji : od napadov na JLA do zmage nad JA. Ljubljana, Mednarodno tiskovno sredi{~e 1991, 128 str., ilustr. 53. Vojna za Slovenijo : 26. junij - 8. julij 1991. Pripravilo in uredilo uredni{tvo Can- karjeve zalo`be. V Ljubljani, Cankarjeva zalo`ba 1991, 129 str., ilustr. 54. Vojna za Slovenijo 1991. Zbrala in uredila Vojko Pavlin in Zvezdan Markovi}. Ljubljana, General{tab Slovenske vojske, Center za voja{kozgodovinsko dejavnost 2001, 154. str., ilustr. (Voja{ka zgodovina, 4). 55. War in Slovenia : from first "attacks" on YPA to final victory over the Yugoslav army. Ljubljana, International Press Centre 1991, 128 str., ilustr. 56. Za~elo se je v Pekrah --- : ob desetletnici pekrskih dogodkov in vojne za samostojno Slovenijo. Uredni{ki odbor Marjan @nidari~ [et al.]. Maribor : Mestna ob~ina : Muzej narodne osvoboditve 2001, 172 str.

382 57. Zalokar, Jurij: Titanikov sindrom : 1989 -1991 : zbirka ~lankov na temo Plovba skozi pekel ~asa. Ljubljana, Unigraf 1995, 118 str. 58. @erdin, Ali H.: Generali brez kape : ~as Odbora za varstvo ~lovekovih pravic. Ljub- ljana, Krtina 1997, 427 str., ilustr. (Knji`na zbirka Krt, 105).

Spomini in drugo leposlovje

59. Bolkovi~, Milan: Poziv za domovino. Ljubljana, âs 1999, 178 str., ilustr. 60. Jamnik, Andrej: Son~ek je in ti si sku{trana : spomini na vojno za Slovenijo 1991. Logatec, Vojni muzej 2000, 60 str. 61. Kol{ek, Konrad: Spomini na za~etek oboroènega spopada v Jugoslaviji 1991. Ma- ribor, Obzorja 2001, 337 str. 62. Novak, Bogdan: Zgodba o uspehu, Ljubljana, Mladinska knjiga 2000, 268 str. (Lipa zelenela je, 12). 63. Pavli~i~, Sre~ko: Vojna za Slovenijo : Pristava pri Ljutomeru. Ljutomer, samozalo`ba 1998, 40 str. 64. Praznik, Brane: Branilci domovine : pripoved o teritorialcih v letu 1991, 1. del. Ljubljana, Slovenska panorama 2000, 211 str., ilustr. 65. Predojevi}, Vaso: V precepu : dnevni{ki zapisi o razbijanju partije, armade in dràve. Ljubljana, Dru{tvo za preu~evanje zgodovine, literature in antropologije, 1999, 218 str., ilustr. (Borec, 573-574). 66. inigoj, Damijan: Neizstreljeni naboj : za Slovenijo : roman o desetdnevni vojni. Ljubljana, Slon, Amalietti 1994, 246 str., ilustr. (Zbirka Odmevi ~asa / Slon). 67. vajncer, Janez J.: Pomlad : spomini na nastajanje nove slovenske vojske in vojno za Slovenijo 1991. Logatec, Vojni muzej 2001, 160 str., ilustr. 68. Vogri~, Marija: Vojna iz ljubezni : roman, 3 zv. Ljubljana : Unigraf, 1993-1996, 223; 398; 412 str. 69. Zlobec, Ciril: Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko. Ljubljana, Mihela~ 1992, 222 str., ilustr.

Tuja literatura

70. Baker James A.: The politics of diplomacy : revolution, war and peace, 1989- 1992, Norwalk, Easton Press 1995, XVI, 687 str., ilustr. 71. Beloff, Nora: Yugoslavia : an avoidable war, London, New European publications 1997, XV, 146 str. 72. Bennett, Christopher: Yugoslavia's bloody collapse : causes, course and consequences. New York, New York University Press 1995, XV, 272 str. 73. Bulaji}, Milan: Razbijanje jugoslovenske dràve 1991-1992 : zlo~in protiv mira : odgovornost Vatikana i Nema}ke. Beograd, Srpska knjièvna zadruga 1994, 370 str., ilustr. (Posebna izdanja / Srpska knjièvna zadruga).

383 74. Buzadì}, Milovan: Secesija biv{ih jugoslovenskih republika u svetlosti odluka ustavnog suda Jugoslavije : zbirka dokumenata s uvodnom raspravom. Beograd, Slu`beni list SRJ 1994, 285 str. 75. La crise en Yougoslavie : position et action du Saint-Siege : 1991-1992. Cité du Vatican, Librairie Éditrice Vaticane 1992, 93 str. (Cahier de L'Osservatore romano = Quaderni de L'Osservatore romano, 18). 76. Dor, Milo: Leb wohl, Jugoslawien : Protokolle eines Zerfalls. 3. erw. Aufl. Salz- burg, Müller 1996, 178 str. 77. \uri}, Rajko, Bertold Bengsch: Der Zerfall Jugoslawiens. Berlin, Morgenbuch 1992, 224 str., ilustr. 78. Europa im Krieg : die Debate über den Krieg im ehemaligen Jugoslawien. Frankfurt am Main, Suhrkamp 1992, 156 str. (Edition Suhrkamp, 1809. Neue Folge, 809). 79. Féron, Bernard: Yougoslavie : origines d'un conflit. Paris, Le Monde 1993, 178 str. 80. Garde, Paul: Vie et mort de la Yougoslavie, Paris, Fayard 1992, 444 str. 81. Geiss, Imanuel: Der Jugoslawienkrieg. 2. Aufl. Frankfurt am Main, Verlag Moritz Diesterweg 1993, 107 str., ilustr. (Brennpunkt Geschichte). 82. I giorni della Slovenia : 25 giugno/10 luglio. Editing Alessandro Ciocchi. Trieste, Edizioni e 1991, 205 str., ilustr. (Documenti, 1). 83. Gow, James: Triumph of the lack of will : international diplomacy and the Yugoslav war. London, Hurst & Co 1997, XII, 343 str. 84. Guskova, Jelena: Jugoslovenska kriza i Rusija : dokumenti, fakta, komentari : 1991-1995. Beograd, Institut za me|unarodnu politiku i privredu 1996, 403 str. 85. Guskova, Elena Ju.: Jugoslavskij krizis i Rossija : dokumenti, fakti, komentarii : (1990-1993). Moskva, Fond jugoslavjanskih issledovanij i sotrudni~estva "Slavjan- skaja letopis" 1993, 502 str. 86. La guerra dei dieci anni : Jugoslavia 1991-2001 : i fatti, i personaggi, le ragioni dei conflitti. A cura di Alessandro Marzo Magno. Milano, il Saggiatore 2001, 527 str. (Nuovi saggi). 87. Hofbauer, Hannes: Balkankrieg : die Zerstörung Jugoslawiens. Wien, Promedia 1999, 263 str. (Brennpunkt). 88. Hofbauer, Hannes: Balkankrieg : zehn Jahre Zerstörung Jugoslawiens. Wien, Pro- media 2001, 295 str, (Brennpunkt). 89. Independent Slovenia : origins, movements, prospects. Edited by Jill Benderly and Evan Kraft. New York, St. Martin's Press 1994, XXII, 262 str. 90. Istina o oruànom sukobu u Sloveniji. Beograd, [s.n.] 1991, 87 str., ilustr. 91. Jovi}, Borisav: Komadanje Jugoslavije. Beograd, Politika 1992, 268 str. 92. Jovi}, Borisav: Zadnji dnevi SFRJ : odlomki iz dnevnika. Ljubljana, Slovenska knjiga 1996, 480 str. (Zbirka Vro~e teme). 93. Kadijevi}, Veljko: Moje vi|enje raspada : vojska bez dràve. Beograd, Politika 1993, 166 str.

384 94. Krieg in Europa : Analysen aus dem ehemaligen Jugoslawien. Hrsg. von Johann Gaisbacher [et al.]. Graz, Linz, Sandkorn; Frankfurt am Main, DIPA 1992, 234 str. (Sonderreihe der Ost-West-Gegeninformationen, 1). 95. Maier, Viktor: Zakaj je razpadla Jugoslavija. Ljubljana, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e 1996, 353 str. (Sophia, 96/6). 96. Making a new nation : the formation of Slovenia. Edited by Danica Fink-Hafner; John R. Robbins. Aldershot [etc.], Dartmouth 1997, VI, 330 str., ilustr. 97. Mamula, Branko: Slu~aj Jugoslavija. Podgorica, CID 2000, 341 str. (Biblioteka Posebna izdanja). 98. Micheletti, Eric, Yves Debay: Yougoslavie en flammes : 1991-1993. Paris, Histoire & Collections 1993, 143 str., ilustr. 99. Molinari, Fulvio: Jugoslavia dentro la guerra. Gorizia, Editrice goriziana 1992, 207 str. (La clessidra di Clio. Collana di testi e studi storici, 14). 100. Orssich, Alexander: Der lange Weg in die Zukunft : neue Staaten am Balkan. Graz, Wien, Köln, Edition Kleine Zeitung im Verlag Styria 1997, 223 str. 101. Paules, Thomas: Die Jugoslawienpolitik der USA 1989-1994 : begrentztes Engagement und Konfliktdynamik. Baden Baden, Nomos 1995, 190 str. 102. Perich, Alessandro: Origine e fine della Jugoslavia : nel contesto della politica internazionale. Milano, Lupetti 1998, 173 str., ilustr. 103. Ramet, Sabrina P.: Nationalism and federalism in Yugoslavia, 1962-1992. 2. ed. Bloomington, Indianapolis, Indiana University press 1992, 346 str. 104. Romanenko, Sergei A.: Jugoslavija : istoria vozniknovenija, krizis, raspad, obrazo- vanie nezavisimyh gosudarstv. Moskva, Izdatel'skij centr nau~nyh i u~benyh programm 2000, 495 str. 105. Rossanet, Bertrand de: War and peace in the former Yugoslavia. The Hague [etc.], Kluwer Law International 1997, V, 189 str. (Nijhoff law specials, 33). 106. Seifried, Gerhard: Chronologie eines Zerfalls : aus dem Balkan-Tagebuch eines Reportes. Klagenfurt, Ljubljana, Wien, Hermagoras = Mohorjeva zalo`ba 1993, 303 str., ilustr. (Kultur Kontakt). 107. Silber, Laura, Allan Little: Smrt Jugoslavije. Ljubljana, Co Libri 1996, 384 str. (Zbirka Octopus). 108. Stani{i}, Mihailo: Slovenci i Jugoslavija. Beograd : Institut za politi~ke studije, 1998, 145 str., ilustr. 109. pegelj, Martin: Sje~anja vojnika. Zagreb, Znanje 2001, 430, XXIII str., ilustr. (Po- sebno izdanje). 110. Vukmanovi}, Svetozar: Za{to se i kako raspala Jugoslavija. Beograd, Slu`beni list SRJ 1996, 389 str. 111. Zimmermann, Warren: Origins of a catastrophe : memoirs of the last American ambassador to Yugoslavia. New York, Foreign Affairs 1995, 22 str., ilustr. (Foreign Affairs, 1995, 2).

385

=YH]D]JRGRYLQVNLKGUX^WHY6ORYHQLMH 3RVDYVNLPX]HM%UHCLFH &HQWHU]DYRMD^NR]JRGRYLQVNRGHMDYQRVW 6ORYHQVNHYRMVNH =YH]DYHWHUDQRYYRMQH]D6ORYHQLMR =GUXCHQMH6HYHU =YH]DYHWHUDQRYYRMQH]D6ORYHQLMR 3RNUDMLQVNLRGERU]D3RVDYMH =GUXCHQMH6HYHU]D3RVDYMH

9DVYOMXGQRYDELMR QDVLPSR]LM

6/29(16.$26$02692-,7(9 SULaHYDQMDLQDQDOL]H

3RNURYLWHOMVLPSR]LMD 3UHGVHGQLN'UCDYQHJD]ERUD 5HSXEOLNH6ORYHQLMH %RUXW3DKRU

%UHCLFH 3RVDYVNLPX]HM9LWH^NDGYRUDQD LQMXQLM

386

25*$1,=$&,-6.,2'%25

3UHGVHGQLN 6WDQH*UDQGD=='6

3RGSUHGVHGQLN 7RPDC7HURS^La3RVDYVNLPX]HM%UHCLFH

7DMQLFD %DUEDUD>DWHM=='6

AODQL =YH]GDQ0DUNRYL`&HQWHU]DYRMD^NR]JRGRYLQVNR GHMDYQRVW6ORYHQVNHYRMVNH 6UHaNR/LVMDN=YH]DYHWHUDQRYYRMQH]D6ORYHQLMR 6WDQH3ORKO=GUXCHQMH6HYHU 0LWMD7HURS^La=YH]DYHWHUDQRYYRMQH ]D6ORYHQLMR3RNUDMLQVNLRGERU]D3RVDYMH $QGUHM%REHN=GUXCHQMH6HYHU]D3RVDYMH 'DPLMDQ*X^WLQ=='6 -XULM3HURY^HN=='6

387

352*5$06,032=,-$

AHWUWHNMXQLM 2WYRULWHYVLPSR]LMD 3R]GUDYQDEHVHGD%RUXWD3DKRUMD SUHGVHGQLND'UCDYQHJD]ERUD 3R]GUDYQDEHVHGD9ODGLVODYD'HUCLaD CXSDQDREaLQH%UHCLFH -DQH]&9,510HG]GUXCHQRLQVDPRVWRMQR6ORYHQLMR 5XGL>(/,*29ORJDVORYHQVNHNXOWXUHSULVORYHQVNL RVDPRVYRMLWYL 2GPRU 7LQH+5,%$5)LOR]RILMDVORYHQVNHRVDPRVYRMLWYH %RCR5(3(-XJRVORYDQVNHQRWUDQMHSROLWLaQHUD]PHUH LQVORYHQVNDRVDPRVYRMLWHY -RCH35,1A,A*RVSRGDUVNLSRORCDM6ORYHQLMH SUHGRVDPRVYRMLWYLMR 5D]SUDYD 2GPRU]DNRVLOR -RCH38A1,.3ROLWLaQHSULSUDYHQDRVDPRVYRMLWHY )UDQFH%8A$58VWDYQRSUDYQLYLGLNLVORYHQVNH RVDPRVYRMLWYH %RUXW>8./-(/HWRLQVORYHQVNDRVDPRVYRMLWHY -HUD92'8>(.67$5,A6ORYHQVNDRVDPRVYRMLWHY YOXaLPHGQDURGQLKUD]PHURGSUWDYSUD^DQMD 2GPRU /RM]H3(7(5/(2GQRVLPHG%HRJUDGRPLQ/MXEOMDQR SUHGVORYHQVNRRVDPRVYRMLWYLMR -DQH]-$1>$9RMD^NHSULSUDYHQDVORYHQVNR RVDPRVYRMLWHY ,JRU%$9A$56ORYHQVNDSROLFLMDLQRVDPRVYRMLWHY 5D]SUDYD

6SUHMHPSULCXSDQXREaLQH%UHCLFH

388

3HWHNMXQLM

'LPLWULM583(/0HGQDURGQRSUL]QDQMH6ORYHQLMH =YRQH#,*219ORJD6ORYHQFHYYWXMLQL SULRVDPRVYRMLWYL $QWRQ-$01,.9ORJD&HUNYHSULVORYHQVNL RVDPRVYRMLWYL 2GPRU 'DPLMDQ*8>7,12VDPRVYRMLWYHQDYRMQD GDDOLQH" /MXELFD-(/8>,A-/$SDSLUQDWLWLJHU DOLYRMD^NDVLOD" -HONR.$&,19ORJDPHGLMHYYRVDPRVYRMLWYHQLYRMQL 5D]SUDYD 2GPRU]DNRVLOR .DUOR1$1876WUXNWXUDLQQRWUDQMDGLQDPLND RVDPRVYRMLWYHQHYRMQH 0LKD%5(-&9ORJD9DUQRVWQRLQIRUPDWLYQHVOXCEH YaDVXRVDPRVYDMDQMD6ORYHQLMH 'UDJR)(5>3ULVSHYHNFLYLOQHREYH^aHYDOQHVOXCEH YSURFHVXRVDPRVYDMDQMD5HSXEOLNH6ORYHQLMH 2GPRU -DQH]->9$-1&(53ULVSHYHNNSRGRELRVORYHQVNL YRMD^NLRVDPRVYRMLWYL -RCH'(#0$112%LQVORYHQVNDRVDPRVYRMLWHY SRGREQRVWLLQUD]OLNH 0DUWLQ>3(*(/-6ORYHQVNRKUYD^NHRVDPRVYRMLWYHQH SRYH]DYH 5D]SUDYD =DNOMXaHNVLPSR]LMD

3ULORCQRVWQDUD]VWDYD2VDPRVYRMLWYHQDOLWHUDWXUD $YWRULFD1DWD^D.DQGXV

389 390