UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za biologijo
Sabina ZORKO
Fige v vinorodnih Halozah
DIPLOMSKO DELO
Mentor: izr. prof. dr. Mitja KALIGARIČ
Maribor, 2009 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
MENTORSTVO IN IZJAVA O AVTORSTVU
MENTORSTVO
Diplomsko delo je nastalo pod mentorstvom izr. prof. dr. Mitje Kaligariča iz Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Delo sem opravljala v laboratoriju za botaniko na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.
IZJAVA
Podpisana Sabina Zorko, rojena 20. 10. 1984, študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, študijskega programa biologija in geografija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Fige v vinorodnih Halozah pri mentorju izr. prof. dr. Mitji Kaligariču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; besedila in druge oblike zapisov niso uporabljeni brez navedbe avtorjev.
______
Maribor, 6. 9. 2009
II Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
ZORKO, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
IZVLEČEK Na območju vinorodnih Halozah je bil izveden popis in kartiranje fig. Na podlagi tega sem izdelala karto nahajališč. Vinorodne Haloze so klimatsko prehodno območje, ki daje ugodne pogoje za uspevanje vinske trte in sadnega drevja. Figa ( Ficus carica L.) je drevo toplega sredozemskega območja, ki zaradi svoje prilagodljivosti in odpornosti dobro uspeva tudi v notranjosti Slovenije, v tem primeru v vinorodnih Halozah. Na terenu so bili nabrani tudi vzorci posameznih primerkov fig, iz katerih smo v laboratoriju izvedli izolacijo DNK in jih shranili za kasnejše raziskave na tem področju. Na podlagi primerjave morfoloških značilnosti posameznih primerkov fig z objavljenimi deskriptorji lahko sklepam, da gre na območju vinorodnih Haloz za več različnih sort fig.
Deskriptorji: figa ( Ficus carica L.), kartiranje, vinorodne Haloze, morfologija listov in soplodij, izolacija DNK
ZORKO, S.: Ficus carica L. in viniferous Haloze. Graduation Thesis, University of Maribor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Department of Biology, 2009.
ABSTRACT In the wine growing region of Haloze an inventory and mapping of figs were carried out. I have made a map of habitats on the basis of the mentioned execution. Viniferous Haloze is a climatically transitional region which provides favourable conditions for the growth of vine and fruit trees. A fig tree (lat. Ficus carica ), the tree of the warm Mediterranean region, grows well in the interior of Slovenia, in this case in viniferous Haloze, owing to its adaptability and resistance. At a fieldwork, samples of individual fig specimens were collected. In the laboratory we carried out an isolation of DNA of those figs and they were preserved for future researches in this field. In accordance with the comparison of the morphological characteristics of individual fig samples with the published descriptors I can gather that there are several different species of figs in wine growing region of Haloze.
Descriptors: fig tree (lat . Ficus carica ), mapping, viniferous Haloze, morphology of the leaves and co fruits, isolation of DNA
III Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
KAZALO VSEBINE
MENTORSTVO IN IZJAVA O AVTORSTVU...... II IZVLEČEK ...... III KAZALO SLIK ...... V KAZALO TABEL ...... VI KAZALO KART ...... VI
1 UVOD...... 1 1.1 NAMEN OZ . CILJI IN HIPOTEZE ...... 3 1.2 FIGA ( FICUS CARICA L.)...... 4 1.2.1 Sistematsko mesto fige ...... 4 1.2.2 Splošna razširjenost fige in razširjenost fige v Sloveniji ...... 5 1.2.3 Okoljske razmere za uspevanje fig...... 5 1.2.3.1 Klimatske razmere...... 6 1.2.3.2 Tla ...... 7 1.2.4 Biologija fige...... 8 1.2.4.1 Drevo in listi...... 8 1.2.4.2 Razmnoževanje fige...... 8 1.2.4.2.1 Socvetje in spol pri figah ...... 9 1.2.4.2.2 Razmnoževanje / Opraševanje...... 11 1.2.4.2.3 Obdobje cvetenja ...... 12 1.2.4.2.4 Partenokarpija ...... 12 1.2.4.3 Soplodje...... 13 1.2.5 Sorte...... 14 1.2.5.1 Možnosti pridelave fig v Sloveniji...... 16 1.3 GEOGRAFSKA PREDSTAVITEV OBMOČJA RAZISKOVANJA...... 17 1.3.1 Haloze ...... 17 1.3.2 Omejitev območja raziskovanja: vinorodne Haloze ...... 18 1.3.3 Sestava tal in reliefne oblike ...... 20 1.3.4 Raba tal...... 23 1.3.5 Hidrološke značilnosti in problem preskrbe z vodo...... 24 1.3.6 Klimatske razmere ...... 25 1.3.6.1 Toplotne razmere...... 26 1.3.6.2 Svetlobne razmere...... 27 1.3.6.3 Padavine in vlažnost zraka...... 27 1.3.6.4 Veter...... 30 1.3.7 Vegetacija ...... 31 2 MATERIAL IN METODE ...... 33 2.1 KARTIRANJE...... 34 2.2 MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI – DESKRIPTORJI ZA IDENTIFIKACIJO RAZLIČNIH SORT FIG ...... 35 2.2.1 Deskriptorji drevesa...... 35 2.2.2 Deskriptorji lista ...... 36 2.2.3 Deskriptorji soplodja ...... 39 2.3 VZORČENJE ZA IZOLACIJO DNK...... 41 2.4 POSTOPEK IZOLACIJE DNK...... 42
IV Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
3 REZULTATI ...... 46 3.1 NAHAJALIŠČA FIG ( TABELA , KARTA ) ...... 46 3.2 MORFOLOGIJA DREVES , LISTOV IN SOPLODIJ ...... 52 3.2.1 Morfologija dreves...... 52 3.2.2 Morfologija listov in soplodij...... 60 3.3 VZORCI IZOLACIJE...... 68 3.4 PRIMER : KORENJAK 15 ...... 70 4 DISKUSIJA ...... 72 5 POVZETEK ...... 83 6 ZAHVALA...... 86 7 LITERATURA...... 87
KAZALO SLIK
Slika 1: Listi in soplodja fige...... 4 Slika 2: »Moško« socvetje z dvema tipoma cvetov...... 9 Slika 3: Moški cvet...... 10 Slika 4: Ženski cvet s kratkim vratom pestiča ...... 10 Slika 5: Ženski cvet z dolgim vratom pestiča...... 10 Slika 6: Opraševalke: osice šiškarice...... 11 Slika 8: Samica in samček...... 11 Slika 9: Sveže soplodje fige...... 13 Slika 10: Posušeno soplodje fige...... 13 Slika 11: Dviganje Haloz nad Dravo, v ozadju grad Borl ...... 21 Slika 12: Menjavanje travnih, njivskih in gozdnih površin ...... 23 Slika 13: Sončne lege z vinogradi ...... 23 Slika 14: Klimogram za Turški vrh (280 m) za obdobje 1961 1990...... 29 Slika 15: Klimogram za Podlehnik (350 m) za obdobje 1961 1990...... 29 Slika 16: Mesečna količina padavin za Žetale (300 m) za obdobje 1961 1990...... 29 Slika 17: Klimogram za Rogaško Slatino (235 m) za obdobje 1961 1990...... 29 Slika 18: Gozd in obdelovalne površine...... 32 Slika 19: Rast drevesa ...... 35 Slika 20: Gostota krošnje...... 36 Slika 21: Število segmentov ...... 37 Slika 22: Oblika glavnega segmenta ...... 37 Slika 23: Stopnja listne deljenosti ...... 38 Slika 24: Listno dno...... 38 Slika 25: Oblika soplodja (širina/višina) ...... 39 Slika 26: Oblika soplodja glede na lego največje širine ...... 39 Slika 27: Osnovna barva kožice soplodja...... 40
V Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Slika 28: Obarvanost mesa ...... 40 Slika 29: Kratkotrajno shranjevanje vzorcev v vrečkah ...... 41 Slika 30: Priprava in tehtanje tkiva...... 43 Slika 31: Material v terilnici...... 43 Slika 32: Postavljanje vzorcev v ledeno kopel ...... 43 Slika 33: Pipetiranje, odstranjevanje oborine ...... 44 Slika 34: Centrifugiranje ...... 44 Slika 35: Raztopine, uporabljene pri izolaciji DNK...... 45 Slika 36: Zbiralne mikrocentrifugirke s čisto DNK...... 45 Slika 37: Figa 1 in Figa 2 v poznem jesenskem času ...... 70 Slika 38: Ozeleneli drevesi v začetku junija...... 70 Slika 39: Figa 3 v pozni jeseni...... 71 Slika 40: Figa 3 z bujno krošnjo v juniju...... 71 Slika 41: Nahajališča fig z določenim številom fig ...... 72 Slika 42: Lega fig glede na strani neba...... 73 Slika 43: Starost dreves najdenih fig ...... 74 Slika 44: Delež izbranih primerkov fig glede na rast dreves ...... 75 Slika 45: Gostota krošnje izbranih primerkov fig...... 75 Slika 46: Število segmentov ...... 76 Slika 47: Oblika glavnega segmenta ...... 76 Slika 48: Stopnja listne deljenosti ...... 77 Slika 49: Oblika listnega dna...... 77 Slika 50: Oblika soplodij glede na razmerje širina/višina ...... 78 Slika 51: Oblika soplodij glede na lego največje širine...... 78 Slika 52: Osnovna barva kožice soplodij...... 79 Slika 53: Obarvanost mesa soplodij ...... 79
KAZALO TABEL
Tabela 1: Nahajališča fig v vinorodnih Halozah ...... 46 Tabela 2: Deskriptorji drevesa...... 52 Tabela 3: Deskriptorji lista in deskriptorji soplodja ...... 60 Tabela 4: Seznam vzorcev izolirane DNK ...... 68 Tabela 5: Lastnosti fig v Korenjaku 15 ...... 70
KAZALO KART
Karta 1: Območje raziskovanja ...... 19 Karta 2: Nahajališča fig v vinorodnih Halozah ...... 51
VI Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1 UVOD
V diplomskem delu je predstavljena razširjenost fig na območju vinorodnih Haloz. Podane so lastnosti fige, prikazano je območje raziskovanja s svojimi značilnostmi, opisane so metode dela (od pridobivanja podatkov in materiala do statistične obdelave podatkov ter tehničnih postopkov obdelave). Najpomembnejši poglavji v nalogi, rezultati in razprava, vključujeta predstavitev pomembnih podatkov, ki sem jih pridobila v raziskavi, in dajeta nova znanja o uspevanju in razširjenosti fig tudi izven Sredozemlja, na območjih, ki so primerna za rast vinske trte, v tem primeru vinorodnih Halozah.
Figa ( Ficus carica L.) je stara tradicionalna sadna vrsta toplih območij in eden izmed simbolov sredozemske pokrajine. Temperatura je vsekakor eden najpomembnejših dejavnikov za uspevanje, vendar se figa smatra za eno od najodpornejših subtropskih sadnih vrst na nizke temperature. Dobro uspeva tam, kjer je povprečna letna temperatura višja od 12°C in kjer zimska temperatura ne pade pod 15°C. Uspeva in dozori tudi v notranjosti kontinenta. Drevesa so lahko prilagojena slabim pogojem rastišča, za svoj obstoj pa ne potrebujejo človeka. S svojo trdoživostjo je v največji meri sama poskrbela tudi za ohranitev velike pestrosti sort.
Haloze so obmejno gričevje z razgibanih reliefom. Delijo se na vzhodne in zahodne Haloze. Imajo značilno subpanonsko celinsko podnebje. Na laporju se je razvila prst, primerna za rast vinske trte. V vzhodnih ali vinorodnih Halozah vinogradi pokrivajo skoraj desetino površja, nasprotno pa v zahodnih oz. gozdnatih Halozah vinogradi pokrivajo le dober odstotek površin, gozdovi pa več kot polovico. Ker Haloze niso sredozemska pokrajina, jim na prvi pogled ne bi pripisali, da tam uspevajo fige, vendar podatki, ki sem jih pridobila, kažejo drugače. V vinorodnih Halozah uspeva tudi nekaj submediteranskih divje rastočih vrst, med njimi jadranska smrdljiva kukavica ( Himantoglossum adriaticum ), splavka ( Limodorum abortuvum ), bodeča lobodika ( Ruscus aculeatus ) itd. (Kaligarič s sod., 2004).
Popis in kartiranje fig sem izvedla na območju vinorodnih Haloz. Razen seznama nahajališč sem ugotavljala tudi parametre kot so število fig, rastišče, lega, višina in starost dreves. Delo na terenu je poleg tega obsegalo še fotografiranje in jemanje vzorcev za genetske raziskave
1 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. fig vinorodnih Haloz. V ta namen smo v laboratoriju iz nabranih vzorcev izolirali DNK in jo shranili za kasnejše raziskave.
V pomoč pri določanju in ugotavljanju, ali gre na proučevanem območju za več sort fige, so mi bili objavljeni deskriptorji (Bandelj Mavsar in sod., 2008). Na podlagi teh deskriptorjev sem primerjala med seboj vzorce fig iz vinorodnih Haloz.
Flora in vegetacija Haloz je bila razmeroma malo raziskana, tudi objave niso pogoste. Na področju Gozdnatih Haloz je delal Tomažič (1962). Pragozdove Donačke gore in Belinovca je preučeval Hočevar in sod. (1980), rastlinstvo Donačke gore Marinc in Rihteršič (1988), na področju fitocenoloških popisov (v letu 1987) so delali študenti Biotehnične fakultete iz Ljubljane, pod vodstvom T. Wrabra. Določene predele obravnava tudi Marinček (1983, 1984, 1987), kartiranje vegetacije je opravil Puncer (1984), pregled gozdnih združb je izdelal Zupančič (1976). Nekatera območja Haloz obravnava Košir (1994), nekaj florističnih zapisov je tudi v Hayekovi Flora von Steiermark (1908 14, 1956) (Janžekovič, 1997).
Na mladinsko raziskovalnem taboru Haloze 2001 so v eni od skupin opisali figo kot eno od drevesnih vrst, ki so jih na terenu poiskali in spoznali (Mladinski raziskovalni tabor Haloze, 2001). K zbiru in analizi prvih strokovno raziskovalnih podatkov o figah v Sloveniji so prispevali strokovnjaki in raziskovalci z različnih področij in jih predstavili v monografiji Figa ( Ficus carica L.) v Istri (Bandelj Mavsar in sod., 2008). Fige so bile od nekdaj prisotne v vasi Smokvica (na območju Slovenske Istre) in je vas po njih dobila ime. V tej vasi je posajena pestra zbirka sort fig v kolekcijsko promocijskem nasadu (Vrhovnik, 2007).
2 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.1 NAMEN oz. CILJI in HIPOTEZE
Namen diplomskega dela je bil raziskati območje vinorodnih Haloz in popisati nahajališča fig ter jih vnesti na zemljevid, kjer bo razvidna gostota njihove razširjenosti v tem delu Slovenije. Pridobljeni podatki s terena bodo nakazali tudi to, kakšna rastišča in položaji ustrezajo tej sadni vrsti, da lahko dobro uspeva.
Pomemben del naloge je tudi izolacija DNK iz listov in popkov fige, ki so bili nabrali na terenu po Halozah. Izolirana DNK bo namenjena za kasnejše raziskave in bo pomembno prispevala k vedenju o uspevanju različnih sort fig v notranjosti Slovenije. Ali gre za več sort te vrste, nam lahko povedo tudi morfološke značilnosti, ki jih določimo s pomočjo deskriptorjev lista in deskriptorjev soplodja.
Cilji raziskave:
pregledati teren, poiskati in najti fige v vinorodnih Halozah; popis, kartiranje in fotografiranje najdenih fig; ugotavljanje parametrov, kot so: gostota, lega, starost dreves, lastnosti in posebnosti; jemanje vzorcev (mladih listov, popkov) za genetske raziskave; izolacija DNK v laboratoriju, ki bo namenjena za nadaljnje raziskave; izdelati karto nahajališč fig v vinorodnih Halozah; s pomočjo deskriptorjev ugotoviti ali na raziskanem območju uspeva več različnih sort fig.
Hipoteze:
Za fige so značilne tople in sončne lege, zato se bodo pojavljale predvsem na južnih straneh pobočij in vrhovih, ob vinogradih in zidanicah; Izolacija DNK v laboratoriju bo potekala po ustaljenem in preverjenem postopku, uspešnejša bo z vzorci mladih listov in popkov, saj je v plodovih prisotnih preveč ostalih primesi in nečistoč (mleček); Pestrost sort fig je velika (v letu 1955 je bilo za vrsto Ficus carica L. določenih in natančno opisanih 650 sort), zato lahko pričakujemo, da tudi v vinorodnih Halozah uspeva več sort fig.
3 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.2 FIGA ( Ficus carica L.)
1.2.1 Sistematsko mesto fige (Martinčič in sod., 2007)
Deblo: Spermatophyta – semenke Poddeblo: Magnoliophytina ( Angiospermae ) – kritosemenke Razred: Magnoliopsida ( Dicotyledoneae ) – dvokaličnice Družina: Moraceae – murvovke Rod: Ficus L. – smokvovec Vrsta: Ficus carica L. – navadni smokvovec
V družino Moraceae spadajo predvsem tropska in subtropska drevesa in grmi. Listi so enostavni ali deljeni z odpadljivimi prilisti. Cvetovi so enospolni, eno ali dvodomni in običajno v socvetjih. Pri nastanku plodu pogosto sodeluje tudi cvetno odevalo, ki omeseni. Rastline vsebujejo mlečni sok (lateks).
Rod Ficus L. : Vednozelena in listopadna drevesa, grmi in vzpenjalke. Listi premenjalni, enostavni ali krpati. Cvetovi so majhni, v socvetju, ki pokriva notranjo stran vrčasto oblikovanega cvetišča; to ob zorenju omeseni in se spremeni v sočno soplodje.
Ficus carica L. izvira iz zahodne Azije. Kot gojena in podivjana vrsta je razširjena na vseh celinah. Je 3 do 10 m visok listopaden grm ali drevo. Listi so 3 do 7 krpati, globoko zarezani, široki 9 do 18 cm, s 3 do 6 cm dolgim pecljem. Soplodja so hruškaste oblike in različnih barv: zelene, rjave, rumene ali vijoličaste. Drobne »koščice« v notranjosti so pravi plodovi (oreški). Suhe fige vsebujejo nad 50% sladkorja (Mlakar, 1990). Tipični listi in soplodja fige so prikazani na sliki 1.
Slika 1: Listi in soplodja fige Vir: palmapedia.com (15.4.2009)
Iz divje oblike sta se razvili dve varieteti: užitni smokvovec (hišni, domači s.) in kozji smokvovec, ki sta med seboj v ozki razvojni zvezi (Praprotnik, 2008).
4 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.2.2 Splošna razširjenost fige in razširjenost fige v Sloveniji
Figa (navadni smokvovec), ki spada v skupino južnega sadja, je v svetu dokaj razširjena vrsta. Naravni areal (območje razširjenosti) Ficus carica L. se razprostira od Sredozemlja, Kavkaza, srednje Azije, male Azije, Irana do SZ Indije. Na Hrvaškem gojijo figo vzdolž cele morske obale in na otokih. Ni redko, da figa uspeva in obrodi zrel plod daleč od morja, v notranjosti kontinenta, v manjših toplih oazah, v bližini rek (Bakarić in sod., 1989). Tako figo gojijo tudi v globini kopnega, do koder prodira vpliv blage jadranske klime (npr. v dolini Vipave) in do koder seže vpliv klime Egejskega morja (npr. v južnih delih Makedonije). Posamezna drevesa zunaj Sredozemlja sadijo po vsej Evropi, vendar je treba nadzemne dele čez zimo marsikje zavarovati, da ne pomrznejo (Brus, 2004).
Smokvovec v Sloveniji ne raste samoniklo, vendar ga gojimo že od antike. Je drevo toplega sredozemskega sveta, a neredko na posamezno drevo ali grm naletimo tudi v notranjosti Slovenije. Smokvovec je zelo skromna vrsta in raste tudi na zelo degradiranih kraških rastiščih v Primorju, sicer pa bolj ali manj uspešno uspeva tudi v notranjosti, zlasti tam, kjer so primerni pogoji za vinsko trto. Razširjen je daleč navzgor po dolini Soče. V vinorodnih krajih uspeva v zatišju, proti soncu obrnjenih, zidov. Znanih je več smokvovcev na Štajerskem, Goričkem in v Beli krajini (Mlakar, 1990 in Brus, 2004).
Fige gojijo v Sredozemlju (Grčija, Turčija, Španija), v Indiji, na Kitajskem, v Avstraliji, Južnoafriški republiki, Kaliforniji in Mehiki (Petauer, 1993). V Sloveniji sta glavni pridelovalni območji fig Slovenska Istra in Goriška (Vipavska dolina in Goriška brda) (Bandelj Mavsar in sod., 2008).
1.2.3 Okoljske razmere za uspevanje fig
Figi ustrezajo mesta na ravnini, na pobočju, in odprte lege na jugu in jugovzhodu. V delno zaprtih pozicijah, med zgradbami in zidovi, figa navadno slabo rodi. Območje uspešnega vzgajanja fig se razteza do 400 m nadmorske višine, seveda različno, glede na geografsko širino. Najraje ima sončne lege na skalovitih in kamnitih tleh ter po pečinah in starem zidovju. Smokvovec potrebuje za rast malo vode in prenese precejšno sušo. V obdobju rasti potrebuje precej toplote. V hladnejših krajih ga je treba saditi v zavetnih legah, čeprav naj bi, brez
5 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. resnejših poškodb, prenesel zimsko temperaturo do 10°C. Mnogo občutljivejši so cvetovi in mladi plodovi, ki pomrznejo že pri 2°C. Smokvovec je zelo skromna vrsta in raste tudi na zelo degradiranih kraških rastiščih v Primorju, sicer pa bolj ali manj uspešno uspeva tudi v notranjosti, še posebej tam, kjer so primerni pogoji za vinsko trto (Bakarić in sod., 1989 in Mlakar, 1990 in Brus, 2004).
1.2.3.1 Klimatske razmere
Figa je sadna vrsta, ki zahteva toplejše podnebje. Od klimatskih dejavnikov je zagotovo najpomembnejša temperatura. Nizke temperature omejujejo njeno širitev. Figa dobro uspeva in daje kvalitetni rod v območjih s povprečno letno temperaturo višjo od 12°C in kjer zimska temperatura ne pade pod 15°C. Nenadne spremembe temperature, zlasti nenadni padec temperature v obdobju vegetacije, so zanje zelo nevarne. Na nezaščitenih legah figa včasih trpi zaradi nizkih zimskih temperatur. Redka so leta, v katerih so poškodbe utrpela cela drevesa. Pogosteje se dogaja, da zmrznejo nekateri deli drevesa. Zmrzovanje dreves fig ni odvisno samo od moči zmrzali, ampak tudi od sorte, starosti drevesa, in zlasti od pravilne ali nepravilne prehranjenosti drevesa, ali od pogojev, ki so vladali v preteklem letu in pretekli jeseni. Zaradi zimske zmrzali najbolj trpijo mlade sadne rastlinice prvega in drugega leta starosti, zlasti če so v predhodnem letu utrpele sušo in na jesen po obilnih padavinah (dežju) naenkrat začele rasti, les pa do zime ni bil popolnoma zrel. Kljub temu se figa smatra za eno od najodpornejših subtropskih sadežev na nizke temperature. Ima višjo odpornost od agrumov in oljke, in manjšo kot šipek in kaki (japonsko jabolko).
Poškodbe zaradi zimskih pozeb (zmrzali) so najbolj odvisne od zrelosti letne rasti. Če sta letna rast in veje popolnoma oleseneli, je drevo zdravo in nima poškodb na lubju in lesu, in nizke temperature nastopijo v pravem času, takrat lahko drevo brez poškodb za krajše obdobje prenese temperature od 13°C do 15°C. Odpornost na nizke temperature upada čim slabša je olesenelost letne rasti in vej. Slabo dozorele letne rasti trpijo že pri 9°C, včasih celo pri 4°C. Na splošno lahko rečemo, da zimske, nizke temperature od 8°C za figo niso smrtonosne. Pri 12°C se pojavljajo prve poškodbe, pri 15°C prihaja do propadanja skeletnih vej, pri temperaturi 15 do 20°C propade celotno drevo.
6 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Za figova drevesa so najnevarnejše nizke temperature, ki sledijo hladnim severnim vetrovom. Takrat prihaja do izsuševanja letne rasti in drugih vej na drevesu (krošnji). Če so veje dobro olesenele, je škode dosti manj, saj ne more priti do pojava ledu v celicah. Veliko število dreves fig, poškodovanih od mraza, se ponovno obnovi, kar kaže na visoko sposobnost obnavljanja.
V krajih, kjer fige gojijo, je dovolj padavin, povprečno okrog 1000 mm letno. Vseeno so razlike ožjih območjih velike. Tako npr. na otoku Visu pade najmanj padavin (povprečno 567 mm na leto), največ pa v Boki Kotorski (1588 mm letno povprečje). Razporeditev padavin med letom ni ravno najbolj primerna. Največ padavin je jeseni in pozimi. Figa na globokih tleh razvije zelo globoke korenine in zato relativno dobro prenaša sušo. Jesensko deževje lahko včasih deluje zelo neugodno na plodove fig, ker se po dežju lahko kvarijo.
Pogosto srečamo drevesa, zlasti divje fige, na suhih in kamnitih tleh, celo na razpokah zidov, zato mnogi mislijo, da je figa ljubiteljica suhih mest in da je vzgoja fige uspešna in rentabilna (dobičkonosna) na izrazito suhih kamnitih tleh. To se nikakor ne ujema z realnostjo.
Potrebno je vedeti, da je divja figa odpornejša proti suši, čeprav ima tudi ona rada vlažna mesta okoli vodotokov. Podobno kot pri divjih rastlinah (izraslih iz semen, ki se nikoli ne presajajo) so te bolj odporne proti suši od presajenih rastlin (vzgojenih s potaknjenci, potomci in podobnimi načini razmnoževanja, ki se uporabljajo v praksi za razmnoževanje fig).
1.2.3.2 Tla
Figa dobro uspeva na lažjih, plodnih in rahlih tleh. Uspeva tudi na kamnitih tleh, kadar so globoka in če v tleh slojevitost kamnitih plošč ni vodoravna.
Dobro uspeva na črnih tleh in na rjavo rdečih prsteh, nato na lapornatih in prodnatih tleh. Za slednja je potrebno intenzivno gnojenje in kjer je to mogoče namakanje. Figa se najbolje razvija na globokih naplavljenih tleh (aluviju). Težka glinena tla gojenju fig ne ustrezajo (Bakarić in sod., 1989). Razvije lahko zelo globok in razvejan koreninski sistem.
7 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.2.4 Biologija fige
1.2.4.1 Drevo in listi
Figa je do 10 m visoko in do 1,5 m debelo listopadno drevo ali grm s široko in redko krošnjo ter dobro razvitim, močnim koreninskih sistemom. Skorja na deblu je pepelnato siva in gladka, rastlina pa vsebuje gost mlečni sok, ki se znotraj stebla prevaja po posebnih prevodnih celicah in snopih (svežnjih). Mleček vsebuje malo kavčuka, ficina in psoralen (Petauer, 1993). Encim, znan pod imenom ficin se uporablja v mesni in mlečni industriji in tudi v medicini za zdravljenje razjed, gnojnih ran in kot sredstvo proti glistam. Poganjki so debeli, nekoliko dlakavi in imajo izrazite listne brazgotine. Terminalni brsti so jajčasti in dolgo zašiljeni, lateralni brsti so okroglasti in dolgi do 5 mm. Drevo fige ima izrazit vonj (Bakarić in sod., 1989 in Brus, 2004).
Listi so nameščeni premenjalno in so različnih oblik. Običajno so dlanasto deljeni, imajo 3 do 7 izrazitih krp in med njimi globoke zareze. Včasih so enostavni, dolgi in široki 10 20 cm, zgoraj usnjati in hrapavi, spodaj rahlo dlakavi (Brus, 2004).
1.2.4.2 Razmnoževanje fige
Figa je enodomna, redko dvodomna in žužkocvetna vrsta. Med drevesnimi vrstami v Sloveniji ima najbolj edinstven način razmnoževanja, kajti cvetove določenih sort lahko opraši le drobna, do 2 mm velika osica, ki v cvetiščih preživi večino svojega življenja, s preletavanjem iz cvetišča v cvetišče. V svojem razmnoževalnem krogu prenaša tudi cvetni prah. Pri mnogih sadnih sortah, v Sloveniji na primer pri Miljski figi, se plodovi razvijejo celo brez oprašitve, s t. i. partenokarpijo.
Iz semen zraste t. i. divja figa, zato jo večinoma razmnožujejo s cepljenjem, potaknjenci in grebenicami (Brus, 2004).
8 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.2.4.2.1 Socvetje in spol pri figah
Cvetovi fige so enospolni (moški s prašniki, ženski s pestičem ali ženski sterilni) in skriti v mnogoštevilnem socvetju v zaprtem mesnatem cvetišču, ki je po obliki pomanjšana smokva. Razvijejo se v treh generacijah: spomladanski, poletni in jesenski (Brus, 2004).
Pri figi poznamo več tipov cvetov, ločimo divji tip pri divji figi in iz njega izvedene kultivirane vrste. Pri divjem tipu (kozje fige, moške fige) obstoja dvoje vrst cvetov na isti rastlini (monoecičnost): moški cvetovi s prašniki in ženski cvetovi, ki imajo le pestič. Oba tipa cvetov se nahajata znotraj sikonija, kot botanično imenujemo mesnato socvetje (soplodje) fige, na vrhu je odprtina, ob njej pa so nameščeni moški cvetovi, medtem ko so ženski cvetovi nameščeni bolj v notranjosti. Ženski cvetovi so dveh vrst – s kratkim in z dolgim vratom pestiča. Na »moških« rastlinah so, v prej opisanem sikoniju z moškimi in ženskimi cvetovi, le ženski s kratkimi vratovi. Drug tip ženskega cveta, z dolgim pestičem, pa se nahaja na »ženskih« rastlinah. V tem primeru znotraj sikonijev ni moških cvetov, temveč le ženski cvetovi z dolgim pestičem (Bandelj Mavsar in sod., 2008). Slika 2 prikazuje »moško« socvetje z dvema tipoma cvetov (ženski s kratkimi vratovi).
Slika 2: »Moško« socvetje z dvema tipoma cvetov Vir: palmapedia.com (15.4.2009)
9 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Slika 3: Moški cvet
Slika 4: Ženski cvet s kratkim vratom Slika 5: Ženski cvet z dolgim vratom pestiča pestiča (v socvetju divje fige) (v socvetju užitne fige)
Vir: Bandelj Mavsar in sod., 2008 in waynesword.palomar.edu/gallfig.htm#fossil (15.4.2009).
Na slikah 3, 4, 5 so podrobneje prikazani cvetovi fige; moški cvet, ženski cvet s kratkim vratom pestiča in ženski cvet z dolgim vratom pestiča. Slednji se nahaja na »ženskih« rastlinah.
10 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.2.4.2.2 Razmnoževanje / Opraševanje
V rodu Ficus obstaja okoli 600 vrst. Pri večini je prisoten mehanizem oplodnje, pri katerem sodeluje, kot opraševalka, majhna osica šiškarica Blastophaga psenes L. (slika 6, 7, 8).
Opraševanje v naravi poteka tako, da se osice razvijejo znotraj ženskih cvetov s kratkim vratom pestiča (na »moških rastlinah«). Ko izletavajo iz sikonija, se posujejo s pelodom z moških cvetov. Nato letijo na sosednja drevesa. Če priletijo na »ženski« sikonij, v njem najdejo le pestiče z dolgimi vratovi, ki jih oprašijo s pelodom, ne morejo pa v njih izleči jajčec. Če pridejo v »moški« sikonij, tam izležejo jajčeca tako, da prodrejo preko vratu pestiča do ovarija in pri tem poškodujejo cvet. Tak ženski cvet ni oplojen, temveč se v njem razvije le endosperm, ki je hrana osicam. Ovarij z osico se razvije v nekakšno miniaturno šiško, ki se razlikuje od tipičnih šišk po tem, da tkivo ni značilno izmaličeno (Bandelj Mavsar in sod., 2008).
Slika 6: Opraševalke: osice šiškarice Slika 7: Majhnost osice Blastophaga psenes L. Vir: palmapedia.com (15.4.2009) Vir: unamiradaagaia.blogspot.com (15.4.2009)
Slika 8: Samica in samček Vir: palmapedia.com (15.4.2009)
11 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.2.4.2.3 Obdobje cvetenja
Divje fige cvetijo trikrat na leto, kar pa ne velja za vse sodobne sorte, ki večinoma cvetijo dvakrat (dvorodne sorte), lahko pa tudi le enkrat (enorodne sorte) na leto. V naravnih populacijah imajo trije rodovi do določene mere različno funkcijo. Jesensko/zimski cvetovi (3. rod) se razvijejo na mladih poganjkih jeseni in v njih položijo osice šiškarice svoja jajčeca. Te se kmalu razvijejo, a zaradi nizkih temperatur še ne izletavajo. V pomladnem času (1. rod) se tvorijo pomladni cvetovi, ki jih obletavajo osice iz prezimljenih cvetov. Sikoniji odpadejo, če vanje niso prodrle osice in jih navidezno oplodile. Osice, ki se izležejo iz teh cvetov, so najpomembnejše za opraševanje poletnih cvetov ženskih rastlin (kaprifikacija), kar seveda velja za tiste sorte, ki opraševanje potrebujejo za tvorbo soplodij. Enako velja za poletne cvetove (Bandelj Mavsar in sod., 2008).
1.2.4.2.4 Partenokarpija
Je razvoj plodov brez oploditve, mehanizem pa še ni v celoti pojasnjen. Po nekaterih mnenjih naj bi bila posledica hibridizacije, po drugih posledica ekoloških sprememb, po spet drugih naj bi partenokarpijo povzročala večja količina avksinov v semenskih zasnovah plodnic, saj so v semenskih zasnovah plodnic partenokarpnih sort odkrili v času cvetenja 4 9 krat večje količine avksinov kot v semenskih zasnovah normalnih plodnic.
Poleg dedne partenokarpije je možno inducirati partenokarpijo pri figah do polne zrelosti, da škropimo v času cvetenja z avksinom (indol 3 ocetno kislino) (Krajnčič, 1994).
12 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.2.4.3 Soplodje
Figa ima letno tri generacije socvetij, vsakokrat pa 3 do 4 mesece pozneje dozorijo plodovi. »Plod« je figa (smokva) in je pravzaprav soplodje, ki je pri užitnih figah zgrajeno iz mesnatega cvetišča (sočnega mesnatega ovoja), ki vsebuje sladkor. Posamezni plodovi so koščičasti, drobni, v notranjosti trdi oreški. Luskast ovršni list zapira ozek kanal, ki poteka proti zunanjosti (Brus, 2004 in Praprotnik, 2008).
Soplodje nastane tako, da se celotno socvetje razvije v plod. Pri smokvovcu omeseni os socvetja, ki obdaja posamezne plodiče oreške (Krajnčič, 1994).
Slika 9: Sveže soplodje fige Slika 10: Posušeno soplodje fige Vir: S. Zorko (2008) Vir: S. Zorko (2008)
Plodove uživamo sveže ali posušene (slika 9 in slika 10), predelane v marmelade, džeme, sadni sok, sadni sir, vino, žganje, kis. Iz praženih izdelujejo kavni nadomestek.
Sveži plodovi vsebujejo 77,5% vode, beljakovine, maščobe, okrog 19 20% ogljikovih hidratov, organske kisline, provitamin A, vitamin B1, vitamin B2, nikotinsko kislino, vitamin C in rudninske snovi. Posušeni plodovi imajo le 18 23% vode in do 70% ogljikovih hidratov (Petauer, 1993).
13 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.2.5 Sorte
Za figo ( Ficus carica L.) je značilna velika pestrost sort. Še večje pa je število njihovih sinonimov. V letu 1955 je bilo za to vrsto določenih in natančno opisanih 650 sort.
Raznolikost sort oziroma tipov je velika tudi na območju Slovenske in Hrvaške Istre. Prisotni so sinonimi in homonimi, zato so se strokovnjaki lotili inventarizacije genskega materiala in identifikacije z morfološkimi deskriptorji. Morfološko vrednotenje ne zadošča vedno za identifikacijo sort na terenu, zato je potrebno vzpostaviti identifikacijski sistem sort še z molekulskimi markerji (Bandelj Mavsar in sod., 2008). Na majhnem geografskem območju imamo številne sorte – tipe fig, ki se genotipsko in morfološko zelo razlikujejo.
Imena sort običajno označujejo izvor, imena in priimke tistih, ki so jih prinesli ali razširili, značilnosti soplodja, kot so barva kožice, oblika soplodja, velikost soplodja, čas zorenja, značilnosti soplodja v zvezi s sušenjem ali ostale značilnosti.
Osnovna klasifikacija sort temelji, pri večini avtorjev, na sposobnosti fige ali ta letno rodi enkrat ali rodi dvakrat. Tako ločimo enorodne in dvorodne sorte (Bakarić, 1989).
Vallese (Vallese, 1909; cit. po Bakarić, 1989) deli vse sorte glede na čas zorenja poletno jesenskih plodov na rane (zgodnje) in pozne in ne upošteva obstoja prvega rodu, čeprav tudi on ob opisovanju posameznih sort navaja, da obstajajo enorodne ali dvorodne sorte.
Nadaljnja delitev teh skupin temelji na barvi kožice (Bulić, Omčikus, Redžić, Tabain). Tako imamo bele z zeleno kožico in črne z vijolično, modro ali skoraj črno kožico.
Tamaro (1925) dalje deli vse sorte glede na obliko soplodja na okrogle, okroglasto sploščene, jajčaste, valjaste ali hruškaste.
Vse sorte lahko tako razdelimo glede na to ali so enorodne ali dvorodne in glede na barvo kožice njihovega soplodja. Tako dobimo: Dvorodne bele sorte Enorodne bele sorte Dvorodne črne sorte Enorodne črne sorte
14 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
V Istri so morfološko opisali 20 različnih sort (od tega 8 dvorodnih in 12 enorodnih) in en tip divje fige. Izsledki so zbrani v knjigi Figa ( Ficus carica L.) v Istri (2008), kjer so opisane sorte fig, ki rastejo tudi v slovenskem delu Istre.
Sorte fig Slovenske in Hrvaške Istre (Bandelj Mavsar in sod., 2008):
DVORODNE SORTE
• Belica, • Črna Petrovka, • Bela Petrovka, • Rjavi Matalon, • Črna Grška, • Zeleni Matalon, • Črni Matalon, • Zuccherina.
ENORODNE SORTE
• Bela Bružetka, • Rezavica, • Črnica, • Sivka, • Črna Bružetka, • Sušioka, • Laščica, • Šaraguja, • Miljska figa, • Zelenka, • Pinčica, • Zimica.
SAMOSEVEC
• divja figa
15 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Skupne značilnosti opazovanih dvorodnih sort na območju slovenske in hrvaške Istre so: prvi rod ima izrazito težja soplodja v primerjavi z drugim rodom, soplodja se slabo obirajo s peclji, soplodja drugega rodu pogosto zakisajo, pridelek drugega rodu je obilnejši, soplodja drugega rodu zorijo pred soplodji enorodnih sort, soplodja so manj aromatična kot soplodja enorodnih sort.
Skupne značilnosti opazovanih enorodnih sort so: soplodja so aromatična, zelo okusna in drobna, soplodja se lepo obirajo s peclji, zorenje soplodij je postopno in dolgo, soplodja so odporna na pokanje in zakisanje, soplodja so primerna za sušenje.
Čas obiranja dvorodnih sort 1. rodu je v drugi polovici junija, 2. rodu pa v avgustu. Čas obiranja enorodnih sort je mesec avgust (predvsem druga polovica) in začetek septembra.
Za pridelavo so najbolj zanimive sorte, ki obilno rodijo in niso podvržene zakisanju. Tako se za pridelavo v času prvega rodu (junija in julija) kot glavno sorto priporoča Belo Petrovko, ki ima kakovostna soplodja in velik pridelek. Njen drugi rod je slabši. Za pridelavo drugega rodu (avgust, september in začetek oktobra) se priporoča kot glavna sorta Miljska figa, ki ima zelo dobro rodnost, je zelo kakovostna, okusna in ima aromatična soplodja.
1.2.5.1 Možnosti pridelave fig v Sloveniji
Za tržno pridelavo izberemo mikroklimatsko ugodne lege v Slovenski Istri, na Goriškem in v Brdih. Primerne so nekoliko dvignjene lege nad hladnejšimi dolinami, le toplejše doline v neposredni bližini morja so dovolj mikroklimatsko ugodne za fige. Figa uspeva tudi na zelo skeletnih in revnih tleh, najbolje pa uspeva v zračnih, rahlih tleh nevtralne do rahlo kisle reakcije. Največja tveganja v pridelavi fig pri nas so izpad pridelka zaradi pokanja in zakisanja plodov v deževnem vremenu. Velik problem je zahtevno trženje.
16 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.3 GEOGRAFSKA PREDSTAVITEV OBMOČJA RAZISKOVANJA
1.3.1 Haloze
Haloze so prometno odročno obmejno gričevje, za katero je značilen razgiban relief z ozkimi dolinami in strmimi pobočji. Vlečejo se v sorazmerno ozki progi v smeri JZ SV, razprostirajo se od Jelovškega potoka pri Makolah na zahodu do Zavrča ob meji s Hrvaško na vzhodu. Na zahodu so nekoliko širše (okrog 10 km), proti vzhodu pa se zožijo (okrog 6 km). Na severu omejujeta Haloze Dravinja in Drava, na jugozahodu in zahodu Bočko Maceljska gorska pregrada, na vzhodu pa slovensko hrvaška meja. Na laporju, ki gradi večji del Haloz, se je razvila prst, primerna za rast vinske trte, k temu pa veliko prispeva tudi ugodno podnebje.
Po besedah Bračiča, se je v najnovejši geografski literaturi uveljavila delitev Haloz na dva dela: na vzhodne ali vinorodne Haloze in na zahodne ali gozdnate Haloze. Že samo ime pove, da so vzhodne Haloze znane po vinogradih, saj le ti pokrivajo skoraj desetino površin, v zahodnih Halozah prevladujejo gozdovi. Meja med obema deloma poteka po dolini potoka Peklača. Ambroschitsch za mejo določa cesto, ki vodi po dolini Rogatnice (Bračič, 1967). Vzhodne ali vinorodne Haloze so gričevnate, prevladujejo višine med 200 in 400 m, ki proti zahodu naraščajo in presežejo tudi 500 m. Proti zahodu je pokrajina vse bolj hribovita in gozdnata in doseže višine prek 600 m. Zahodni in predvsem JZ del Haloz sta že pravo hribovje s strmimi pobočji, priostrenimi vrhovi in slemeni ter tesnimi dolinami (Bračič, 1967). V vzhodnih Halozah prevladujejo nakloni med 6 in 20°, v zahodnih pa med 12 in 30°. Pobočja so strma, kar je posledica kamninske sestave in erozijsko denudacijskih procesov. Uravnanih površin je malo. Doline potokov so v vzhodnem delu Haloz nekoliko širše in imajo pleistocenske terase, strmec potokov je skromen, nastajajo okljuki. Drugače je v zahodnem delu Haloz, kjer imajo potoki večji strmec. Njihove doline so ozke in strme. Ob dolgotrajni suši, predvsem poleti, lahko potoki presahnejo.
Haloze imajo značilno subpanonsko celinsko podnebje. Srednja letna temperatura je 9,6°C, srednja julijska 19,5°C in srednja januarska 1,4°C. Srednja temperatura v vegetacijski dobi je 15°C. Vinorodne Haloze so nekoliko toplejše od gozdnatih. Pomemben dejavnik, ki vpliva na rabo tal, so padavine, ki jih je v Halozah največ poleti, najmanj pa pozimi. Letno dobijo okoli 1000 mm padavin, njihova količina pa se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu.
17 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Zaradi prevladujoče slabo prepustne lapornate podlage so se razvile predvsem plitve rendzine in evtrične rjave prsti. Na posameznih višjih hribih, ki so zgrajeni iz peskov, peščenjakov in konglomeratov, so se razvile rjave prsti in rankerji. Precej je tudi rigolanih vinogradniških prsti v vzhodnem, vinogradniškem delu Haloz. Prisotni so še pobočni psevdogleji, psevdooglejene rjave prsti in obrečne prsti.
Glede rastja so za Haloze značilni zmerno kisloljubni gozd bukve in belkaste bekice, predpanonski bukov gozd ter nižinski gozd hrastov in belega gabra. V dolinah so na rastiščih nekdanjih gozdov njive in travniki, na pobočjih pa se širi kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov, ki pokriva večino z gozdom poraslega površja. V rabi tal prevladuje gozd (ta zavzema nekoliko manj kot 50%), sledijo travniki in pašniki. Ostale površine so namenjene za njive, vinograde, sadovnjake in ostalo.
Za Haloze je značilna in prevladujoča slemenska razložena poselitev, večja krajevna središča so nastala le v dolinah. Glavna naselja v gozdnatih Halozah so Makole, Breg in Žetale, v vinorodnih pa Podlehnik, Zgornji Leskovec, Cirkulane in Zavrč. Številne hiše in zidanice so preurejene v počitniške hišice, nekaj je novih. Haloze so izrazito depopulacijsko območje, saj imajo močan upad števila prebivalcev in zmanjšan naravni prirastek. Kljub manjši obrtniški dejavnosti in razvoju proizvodnih in storitvenih dejavnosti v večjih centrih, so Haloze bile vedno izrazito agrarna pokrajina. Urbanizacija in gospodarski razvoj napredujeta počasi. Med vidnejše uspehe sodijo zgrajeno električno omrežje, posodobitev krajevnih cest in pogoste avtobusne povezave med večjimi naselji. Osrednji problemi so pomanjkanje pitne vode, pogosti usadi na nestabilnih pobočjih in še vedno nezadostno prometno omrežje (Perko in sod., 2001).
1.3.2 Omejitev območja raziskovanja: vinorodne Haloze
Predvideno ozemlje za proučevanje so bile vinorodne Haloze. Za določitev natančnejšega obsega raziskanega območja sem se odločila na terenu, kjer sem se na podlagi pokrajine lažje odločila, kateremu delu nameniti večjo pozornost. Proučila sem predvsem tisti del vzhodnih Haloz, ki mu je vinska trta izoblikovala zunanjo podobo, saj je verjetnost, da bo na teh območjih uspevala figa večja.
18 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Na zemljevidu so z zeleno barvo označena območja, ki sem jih raziskala. Proti jugozahodu je bilo vinogradov vse manj, vse bolj je začel prevladovati gozd. Na podlagi tega tudi teh območij nisem podrobneje raziskovala, ampak sem se osredotočila in omejila na označena naselja.
Karta 1: Območje raziskovanja
Vir: www.geopedia.si/ (2009)
19 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.3.3 Sestava tal in reliefne oblike
Vinorodni del Haloz označujemo kot gričevje, za katero so značilna izredno razgibana in kratka slemena, ki potekajo v raznih smereh. Ta del je precej nižji od zahodnega, prevladujoča absolutna višina vrhov in slemen je med 300 320 m. Značilna poteza vinorodnega dela Haloz je vidno dviganje od severa proti jugu, tako da dosegajo posamezni vrhovi ob slovensko hrvaški meji nad 400 in tudi nad 500 m. Višinske razmere v vinorodnem delu Haloz z nekaterimi izjemami močno spominjajo na Slovenske gorice.
Za paleogeografski razvoj obravnavanega območja je pomemben terciar, natančneje srednji oligocen, ko je začelo iz Panonske kotline vdirati plitvo morje, ki se je v manjših arealih obdržalo vse do pliocena. V teh razmerah je prišlo do odlaganja obsežnih miocenskih sedimentov, predvsem laporjev (Butolen, 1999 in Mladinski raziskovalni tabor Haloze, 2003). Panonsko morje je za seboj pustilo terciarne sedimente, ki danes sestavljajo tudi ostala vinorodna gričevja na Štajerskem (Gams, 1996).
Glavni faktor pri izoblikovanju reliefa je bila razvrstitev vodnega omrežja, pomemben dejavnik so bili tudi tektonski premiki. Vodno omrežje je dokaj gosto. Ustvarili so ga štirje glavni potoki: Rogatnica, Psičina, Bela in Turški potok s številnimi pritoki. Strmec teh potokov je neznaten, zato v spodnjem toku pogosto delajo okljuke. Njihove doline so sorazmerno široke in omogočajo lahko prehodnost v meridianski smeri. Po teh dolinah so stekle prometne zveze. Posamezne doline povezujejo med seboj ceste, ki morajo prekoračiti slemena visoka do 300 m, zato so le te precej strme.
Potoki so z globinsko erozijo razrezali prvotno enotno sedimentno odejo Haloz, sledilo je obdobje bočne erozije, temu pa zopet globinske. Intenzivnost erozij je bila v posameznih obdobjih različna, zato so nastale številne uravnave v različnih nadmorskih višinah, pripadajoče obdobju pliocena. Uravnave se kažejo kot srednje dolge slemenske uravnave zelo enakomernih višin, ki so razširjene skoraj na vsem ozemlju, tako da pomenijo prevladujočo potezo v reliefu. Najznačilnejša in tudi najbolj razširjena uravnava v vinorodnih Halozah je v višini 300 320 m. Dna dolin prekriva vlažna aluvialna naplavina. Nekateri predeli kažejo znake rahle zamočvirjenosti in jih potoki ob obilnejših padavinah pogosto poplavljajo, zato so za njive primernejše nekoliko dvignjene in bolj suhe pleistocenske terase. Pleistocenske terase
20 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. spremljajo dolinske tokove in so v vinorodnih Halozah manj razširjene. Te so predvsem 20 40 m oziroma 10 30 m nad dolinskim dnom in so (predvsem nižji deli teras) s peščeno ilovnato prstjo ugodna osnova za njive. Nanje so se naslonila tudi nekatera dolinska naselja, kot so Zavrč, Dolane, Cirkulane, Leskovec itd.
Na severu se vinorodne Haloze, ob sluteni tektonski prelomnici, strmo dvigajo nad Dravo (slika 11) in slemena Hrastovca, Velikega vrha in deloma še Belskega vrha potekajo vzporedno z Dravo, tako da imajo bolj vzporedniško smer. Podobno, vendar manj izrazito, je stanje nad Dravinjo v Dravinjskem in Majskem vrhu ter v Gorci. V južnem (obmejnem) predelu potekajo slemena od razvodnice vzporedno v meridianski smeri in se proti severu praviloma znižujejo: Goričak, Turški vrh, Brezovec, Gruškovec, Paradiž, Pohorje, Okič, Belavšek. Večina slemen v vinorodnih Halozah je krajših in ima meridiansko smer. Praviloma imajo na teh slemenih vzhodna pobočja blažji nagib, medtem ko so zahodna pobočja bolj strma. Vzhodna pobočja so vzdolž nagiba tudi živahneje razrezana po grapah in jarkih, med njimi potekajo grebeni. Tako je z živahno menjavo smeri in nagibov površinskih ploskev pogojena tudi hitro se menjajoča lokalna mikroklimatska ekspozicija.
Slika 11: Dviganje Haloz nad Dravo, v ozadju grad Borl Vir: S. Zorko (2008)
Lege se hitro menjavajo, ker so rebra, ki so naslonjena na glavni greben, kratka in vijugasta. Pobočja so nagnjena zelo različno. Stranska rebra delajo z glavnimi polno kotlinic, ki so zaščitene pred severnimi vetrovi (Haloze: pokrajina, ljudje in vino, 2008). Zaradi velike razčlenjenosti površja, so tudi lege relativno enakomerno razporejene.
21 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Proučevanje strmin na vinogradniških legah (ki so na splošno precej strme) je pokazalo, da ima samo okrog ena desetina teh površin nagibe pod 30%. Okrog dve tretjini nagibov je 30 50%, ena petina nagibov je nad 60%. Povprečje nagiba je okrog 40%. Pri velikih strminah je obdelana zemlja podvržena močnemu odplakovanju, pojavlja se polzenje zemlje, tudi obdelava je otežena.
Prevladujočo matično podlago vinorodnih Haloz tvorijo trši in mehkejši laporji ter laporni peščenjaki. Pod vplivom fizikalnih in kemičnih faktorjev matični substrat sorazmerno hitro razpada, sam proces pa pospešujejo še biološki faktorji (korenine) in obdelava.
Med Borlom in Zavrčem lahko najdemo v največjem obsegu litotamnijski apnenec, ki se najlepše kaže v odsekani skali, na kateri stoji grad Borl. Dolinska dna so prekrita z mlajšimi kvartarnimi ilovnatopeščenimi in vlažnimi naplavinami, zato bolj primernimi za travnik kot za njivo. Tako so se razvili v glavnem trije talni tipi; Na tršem laporju (na višjih prisojnih legah) mlajša sivorumena lapornata tla, na mehkejših laporjih (predvsem na srednjih legah in obronkih gričev) bolj ali manj degradirana rjava lapornata tla, na zaplatah litavskega apnenca težja rjava karbonatna tla. Na vznožju gričev in po dolinah najdemo pogoste sledove zaglejenosti ter rjavih in modrih peg. Teh znakov ali znakov močne degradacije na vinogradniških legah skoraj ni. Navedeni prevladujoči tipi tal na vinogradniških legah sodijo povečini med lahka (peščenoilovnata do glinastopeščenoilovnata) in srednje težka tla (ilovnata) z ugodno talno klimo ter močno mikrobiološko dejavnostjo. Zaradi močnejšega deleža koloidnih delcev, imajo tla ugodno strukturo, primerno propustnost in zelo dobre kapacitete za vodo in zrak, medtem ko so kemične lastnosti teh tal nekoliko slabše. Predvsem je negativna slaba humusnost tal in pomanjkanje fosforja (ta prispeva k normalnemu oplojevanju in povečuje odpornost trte proti mrazu). V pretežni meri so tla rahlo do srednje alkalna.
Tako v vinorodnih Halozah obsežne površine pokriva karbonatna rendzina in evtrična rjava prst na laporjih, po teksturi ilovnata in glinasto ilovnata, kar kaže na dobre fizikalno kemične lastnosti. Na ugodnih legah so precejšnje površine rigolanih prsti, ob manjših potokih pa obrečne, globoko oglejene, primerne za slabe njive in travnike. Omejitveni dejavnik je strmina, ki vpliva ob humidni klimi na erozijsko denudacijske procese, ki ovirajo kmetijsko rabo (Vovk Korže, 1996 in Butolen, 1999).
22 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.3.4 Raba tal
Vsi ti elementi so vplivali na izrabo zemljišča. Najbolj razširjena kategorija rabe zemljišč v Halozah je gozd (zavzema 46,9 % vseh površin, v vzhodnih okrog 37 %). Njive zavzemajo v vzhodnih Halozah 8,6 % vseh površin, travnih površin je 35,9 %. Med travišči prevladujejo travniki s pašno kosnim sistemom rabe. Delež vinogradniških površin je 7,2 % vseh površin (Haloze: pokrajina, ljudje in vino, 2008). Ekspozicija pobočij vpliva predvsem na razširjenost vinogradov in sadovnjakov. Slemenski deli vzhodnih in zahodnih pobočij so, s kratkimi prekinitvami, v višini nad 270 m nadmorske višine zasajeni z vinsko trto in imajo torej vzhodno ali zahodno lego (pripadajo drugorazrednim vinogradniškim legam). Prvorazredne lege so na zatišnih, soncu izpostavljenih legah in od sonca obsijanih južnih, jugovzhodnih in jugozahodnih pobočjih. Za severne lege, ki so tudi bolj strme, je značilen gozd. V višjih legah so na prisojnih pobočjih poleg vinogradov in sadovnjakov še travniki oziroma pašniki. Na bolj strmih pobočjih so ekstenzivno gojena suha travišča. Doline so prekrite z vlažno aluvialno naplavino, nekateri deli so rahlo zamočvirjeni, zato ta območja niso primerna za njive. Tako v večini dolin največkrat prevladujejo intenzivno gnojeni travniki. Za njive so ugodne rahlo dvignjene pleistocenske terase (Arnuš, 2003). Če pogledamo haloške griče od juga proti severu, nam ustvarijo podobo vinorodne pokrajine, pogled od severa proti jugu pa nam daje podobo gozdnate dežele. Pogled od vzhoda proti zahodu in obratno daje sliko menjavanja kmetijskih in gozdnih površin (slika 12). Ekonomsko najpomembnejša proizvodna kmetijska panoga vinogradništvo (slika 13) je omejena le na višje predele pobočij. Tudi naselitev je pretežno slemenska.
Slika 12: Menjavanje travnih, njivskih in Slika 13: Sončne lege z vinogradi gozdnih površin Vir: S. Zorko (2008) Vir: S. Zorko (2008)
23 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.3.5 Hidrološke značilnosti in problem preskrbe z vodo
Po zahodnem predelu vinorodnih Haloz teče Rogatnica, ki izvira na vzhodnem pobočju Donačke gore ter se izliva v Dravinjo vzhodno od vasi Jurovci. Rogatnica je najdaljši (17 km) in najbolj vodnati potok vinorodnih Haloz, po katerih teče samo s svojim srednjim in spodnjim tokom.
Psičina ali Tajna je mnogo krajša in manj vodnata. Izvira na severnem pobočju Brezove gore in se izliva v Dravo pri Dravcih, to je tam, kjer zadene Drava ob greben Haloz in mora obrniti svoj tok proti severovzhodu. Bela, ki je dolga blizu 7 km, izvira v Pohorju ob hrvaški meji in se izliva v Dravo pod gradom Borl. Najkrajši med haloškimi potoki je Turški potok. Domačini uporabljajo to ime za oba potoka, ki oklepata sleme Turški vrh in se stekata na severu. Turški potok se izliva v Dravo na hrvaškem ozemlju. Haloški potoki in njihovi pritoki imajo mnogo manjših pritokov, ki jih domačini imenujejo kar jarki. Prav ti jarki so razbrazdali slemena in ustvarili množico stranskih reber. Značilnost hidrografske mreže tega dela Haloz je tudi ta, da so spodnji levi pritoki vseh štirih glavnih potokov potisnili svoje izvire v neposredno bližino Dravinje in Drave, tako da poteka razvodje po strmem slemenu tik nad reko.
Geološka sestava tal, plitva prst, strma pobočja, pomanjkanje večjih kompleksov gozdov ter ne prevelike količine padavin vplivajo na to, da so izviri potokov in njihovih pritokov ter drugi studenci v vinorodnih Halozah skromni in slabo vodnati, tako da veliko studencev in izvirov poleti že ob krajših sušnih obdobjih usahne. Če je sušno obdobje daljše, presahnejo tudi močnejši izviri in glavni potoki. Drugi vir vode so tudi mlake, v katere zbirajo ob deževju površinsko vodo. Nekateri ljudje po slemenih imajo zgrajene cisterne. Preskrba z zdravo pitno vodo in z zadostnimi količinami vode sploh je za Haloze zdravstveno higienski pa tudi gospodarski problem in kot kaže je edina realno zasnovana rešitev v sistemu mreže ustreznih cistern.
24 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.3.6 Klimatske razmere
Klimatske razmere spadajo med tiste naravne dejavnike, ki odločujoče vplivajo na rastlinsko proizvodnjo in različno kvaliteto proizvoda. Od količine ter razporeditve toplote, svetlobe in padavin so še prav posebej odvisne občutljive kulturne rastline. Že neznatne mikroklimatske razlike terjajo prilagoditve, zato je podrobno poznavanje splošnih klimatskih in še posebej mikroklimatskih razmer ena važnejših stvari. Vinorodne Haloze so bile in bodo ostale izrazito vinogradniška pokrajina, zato bom klimatske razmere obravnavala s poudarkom oziroma s stališča zahtev za uspešno rast vinske trte. Kjer so dobri pogoji za rast vinske trte, namreč dobro uspeva tudi figa.
Za uspešno gojitev vinske trte so v tem delu Evrope ugodne tiste gričevnate pokrajine, kjer se uveljavljajo prehodni ali kombinirani tipi klimatskih razmer. Ožje panonsko obrobje, kamor spadajo tudi vinorodne Haloze, je tipično prehodno območje, kjer se srečujeta in mešata omiljena alpska in panonska klima. Ilešič ocenjuje to podnebje kot zmerno kontinentalno, imenovano tudi subpanonsko, ki ga karakterizirajo toplo poletje, suha in sončna zgodnja jesen ter ostra zima. Furlan navaja kot klimatsko specifičnost tega območja umirjene minimalne temperature, kar je posebno važno v pomladanskih mesecih, najmanj padavin v času glavnega zorenja in zelo nizka stopnja oblačnosti, kar še celo stopnjuje primernost tega sveta za gojitev sadnega drevja in vinogradov.
Osnovna specifičnost mikroklimatskih razmer je pojav termalnega pasu, ki se oblikuje zvečer, ponoči in zjutraj zaradi stekanja zraka v doline. Podnevi oblikujeta topoklimatske razmere ekspozicija in naklon pobočij. Topoklimatske značilnosti pokrajine so tiste klimatske značilnosti, pri katerih nastopa relief kot pomemben modifikator podnebja. Spodnja meja termalnega pasu se pojavlja v povprečju od 20 do 30 m nad dolinskim dnom (Žiberna, 1996). V termalnem pasu so, v primerjavi z nižinskim, višje minimalne temperature, manjša pogostost slane in večja insolacija. V tem pasu in na južnih ekspozicijah so v vinorodnih Halozah najboljše vinogradniške lege (Butolen, 1999).
Dolinska dna se običajno čez dan močneje segrejejo kot višji deli, ponoči pa je obratno (Žiberna, 2003). Ponoči je pomembna relativna višina, saj se v tem času hladen zrak zbira na dnu dolin, višje lege pa ostajajo zaščitene pred nizkimi temperaturami in pozebo (Žiberna, 2004).
25 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.3.6.1 Toplotne razmere
Za vinsko trto, kot zelo občutljivo kulturno rastlino, so toplotne razmere zelo pomembne, saj te odločajo o geografski razširjenosti in o kakovosti pridelka vinske trte. Najbolj ugodna so območja, kjer se giblje srednja letna temperatura med 10 11°C, ugodna pa je že srednja letna temperatura med 9 10°C. Dober pridelek daje trta v tem območju tam, kjer doseže povprečna temperatura treh letnih mesecev 20°C in več ter ne pade povprečna temperatura treh zimskih mesecev pod 0°C. Zelo ugodne so tudi povprečne temperature letnih mesecev med 17 in 20°C. Daljše obdobje nizkih temperatur v času vegetacije lahko bistveno vpliva na poslabšanje kakovosti pridelka občutljivih kulturnih rastlin, kot je vinska trta.
Splošni temperaturni pogoji so za vzgojo vinske trte in sadja v vinorodnih Halozah ugodni. Za vsako rastlino je važnejša od letne povprečne temperature količina sončne energije, ki jo rastlina sprejme v času vegetacije (čas vegetacije za vinsko trto traja v vinorodnih Halozah običajno od sredine aprila do konca oktobra). Za prehod iz ene fenofaze v drugo je potrebna določena vsota temperatur. Vsoto vseh temperatur v času vegetacije imenujemo vegetacijska termijska konstanta. Ta je v vinorodnih Halozah nadvse ugodna, saj dosega v povprečju 3275°C. Toplotne razmere v vinorodnih Halozah so za gojitev vinske trte ugodne in le malo zaostajajo za Jeruzalemskimi goricami, kjer je povprečje nad 3000°C.
Bolj kot zimske so nevarne nizke temperature v času vegetacije, to so pomladanske pozebe in jesenski mrazovi. Predvsem so nevarne pozne pomladanske pozebe. Če primerjamo podatke za postaji Podlehnik in Zavrč, ki jih navaja Bračič, nam le ti kažejo, da so pozebe v Podlehniku, ki leži v zahodnem delu vinorodnih Haloz, pogostejše in tudi težje. To lahko pripišemo tudi vplivu višjega sveta južno in jugozahodno od Podlehnika na eni strani ter zaprtosti Rogatniške doline po drugi strani. Jesenska slana je manj nevarna od spomladanske, vendar lahko vpliva na stopnjo dozorelosti lesa in s tem na odpornost na zimske negativne temperature. Pogostost pozeb se v višjih legah bistveno zmanjša kot nizko v dolini, zato leži večina vinogradov više od 270 m nadmorske višine. Hladen zrak se namreč zaradi močne radiacije še dalje ohlaja, drsi navzdol po pobočju in se nabira v dolini ali kotlini. Nivo v lokalni terenski depresiji zajetega zraka raste in zajema tudi po pobočju vedno višje pasove. Višje lege ostajajo zaščitene pred nizkimi temperaturami in pozebo (Žiberna, 2004). Septembrske temperature niso bistveno nižje od avgustovskih, tako da je to suha in topla zgodnja jesen, ki prija tako vinski trti kot sadju.
26 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.3.6.2 Svetlobne razmere
Svetloba je eden izmed ekoloških faktorjev, ki ji mnogi avtorji pripisujejo odločilno vlogo za uspevanje in rodnost določenih vrst. Od količine in intenzitete sončnega obsevanja je npr. pri vinski trti odvisen začetek, potek in rezultat cvetenja, količina sladkorja, kisline ter buketnih in aromatičnih snovi vinskega pridelka.
Veliko število sončnih dni je posebej važno v juliju, avgustu in septembru pa tudi še v oktobru, torej v času, ko potrebuje trta (in sadne vrste) mnogo toplote in sonca, da dozorijo. Intenzivnost sončnega obsevanja določajo ekspozicije pobočij skupaj z nakloni in so torej v topoklimatskem smislu pomembne predvsem podnevi, medtem ko v nočnem času ali oblačnem vremenu ne igrajo vloge. V vegetacijski dobi je v termalnem pasu sončno obsevanje za 20 ur daljše od tistega v nižinskem pasu.
Vinorodne Haloze sodijo med pokrajine, v Sloveniji, z najmanjšo oblačnostjo, saj imajo manjšo oblačnost poleti in jeseni samo nekateri kraji na Primorskem. Ob upoštevanju podatkov o povprečni oblačnosti, številu jasnih in oblačnih dni lahko povzamemo, da imajo vinorodne Haloze zelo ugodno svetlobno klimo.
1.3.6.3 Padavine in vlažnost zraka
V vinorodnih Halozah znaša letna količina padavin povprečno od 700 do 1000 mm, kar je po Klenku, ki ga navaja Colnarič, v srednjeevropskih vinogradniških pokrajinah, za uspešen razvoj vinske trte primerno. Važna ni samo letna količina, ampak še bolj njihova razporeditev na posamezne mesece vegetacijskega ciklusa. Potreba po vodi od začetka vegetacije raste in je zaradi povečanja listne površine, zmanjšanja zračne vlage ter povečanja toplote in svetlobe največja od konca junija do začetka avgusta.
Za vinski pridelek je npr. zelo važno relativno suho obdobje v času cvetenja in pred trgatvijo, medtem ko lahko že kratka suša v času bujne vegetacije naredi precej škode. Tudi prevelika količina padavin v času cvetenja ni dobra, saj povzroča osipanje, pozneje pa pospešuje razvoj glivičnih bolezni in gnitje grozdja v jeseni.
27 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Podatki o količini in razporeditvi padavin ter vlažnosti zraka v vinorodnih Halozah, ki jih navaja Bračič, nam kažejo, da ima pokrajina dovolj padavin in da količina padavin narašča od vzhoda proti zahodu, čeprav zračna razdalja ni velika.
Na celotnem ozemlju vinorodnih Haloz pade okrog 2/3 padavin v času vegetacije. Najbolj moker mesec je julij, sledita mu junij in maj in nato november, najbolj suh mesec pa je marec, ki mu sledita februar in januar ter april. Omeniti je potrebno, da padajo predvsem v juliju in avgustu padavine v glavnem v obliki kratkotrajnih, a močnih nalivov. V času vegetacije zelo pogosto nastopa rosa, povprečno 165 dni na leto. Ta je koristna predvsem v poletnih mesecih, ko ugodno prispeva k primerni količini vlage. Lahko pa deluje tudi negativno, saj pospešuje razvoj glivičnih bolezni. Primerjava podatkov za vinorodne Haloze in Prekmurje nam pove, da je padavin v Prekmurju občutno manj kot v vinorodnih Halozah, vendar pa je odstotek padavin, ki padejo v času vegetacije v vinorodnih Halozah, najnižji. Tako sta množina in razporeditev padavin v glavnem ugodna, potreba po količini vode pa je v veliki meri odvisna od temperature.
Osnovni vir vlage so padavine v obliki dežja. Letno je na tem območju okrog 100 dni z dežjem, v času vegetacije okrog 70. Poletne nevihte z intenzivnimi padavinami pogosto povzročajo močno erozijo, saj odnašajo v doline že tako skromno prst. Škodljivost erozije bo (poleg ostalih ukrepov) bistveno zmanjšala uvedba teras (vinogradniških teras).
Sneg je pomemben predvsem toliko, kolikor kulture varuje pri nizkih temperaturah, da ne zmrznejo in da se z njegovo stopitvijo akumulira v zemlji potrebna vlaga, ki jo potrebujejo v začetku vegetacije. Največ snežnih dni je običajno v januarju in februarju, takrat je tudi najpogostejša snežna odeja.
Med oblikami padavin je problematična predvsem toča, ki nastopa v dobi vegetacije in lahko delno ali v celoti uniči pridelke. Med kraje s pogosto točo spada npr. Zavrč, kar je posledica obrobnega položaja Zavrča, ki ima zato pogoste poletne nevihte. V ostalem delu vinorodnih Haloz je nevarnost toče mnogo manjša. Tako lahko to območje (z izjemo Zavrča) prištejemo med tiste kraje v Sloveniji, ki jih toča sorazmerno malokrat obišče. Najpogosteje se toča pojavlja junija in maja. Oblaki s točo prihajajo običajno s severozahoda, intenzivnost udara je največja na obronkih. Praviloma zajame le ozek pas (1 1,5 km), dolg nekaj kilometrov.
28 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
V vinorodnih Halozah je ugodna tudi relativna vlažnost zraka. Povprečje relativne vlažnosti zraka je v optimalnih mejah (predvsem za aktivnost vinske trte, za katero je najugodnejša vlaga 70 80%), pa tudi kolebanja so, v času vegetacije, v povprečju neznatna. Tudi ekstremni minimumi so kratkotrajni in ne dosegajo kritičnega stanja.
Na slikah 14, 15, 16, 17 so za različne kraje v Halozah prikazane mesečne količine padavin in povprečne temperature zraka za obdobje 1961 1990 (Zupančič, 1995 in Mekinda Majaron, 1995). Turški vrh se nahaja na vzhodnem obrobju, Podlehnik na zahodnem delu vinorodnih Haloz. Žetale sodijo h gozdnatim Halozam. Najbolj zahodno, na robu Haloz, leži Rogaška Slatina. Za Žetale je podana le mesečna količina padavin. Poleg krajev so navedene tudi nadmorske višine merilnih postaj.
Klimogram TURŠKI VRH Klimogram PODLEHNIK
175 35 175 35 150 30 150 30 125 25 125 25 100 20 100 20 75 15 75 15 50 10 50 10 padavine padavine (mm)
25 5 (°C) temperatura (mm) padavine
25 5 (°C) temperatura 0 0 0 0 25 5 25 5 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
Slika 14: Klimogram za Turški vrh (280 Slika 15: Klimogram za Podlehnik (350 m) m) za obdobje 1961 1990 za obdobje 1961 1990
Mesečna količina padavin za ŽETALE v obdobju 1961 1990 Klimogram ROGAŠKA SLATINA
175 175 35
150 150 30 125 25 125 100 20 100 75 15 75 50 10 50 padavine padavine (mm)
25 5 (°C) temperatura 25 0 0 0 25 5 25 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 16: Mesečna količina padavin za Slika 17: Klimogram za Rogaško Slatino Žetale (300 m) za obdobje 1961 1990 (235 m) za obdobje 1961 1990
Vir: Zupančič, 1995 in Mekinda Majaron, 1995
29 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Primerjava podatkov za posamezne kraje nam kaže naslednje: najbolj namočeni so zahodni deli Haloz, kjer pade v povprečju okrog 1136 mm padavin (Žetale). Proti vzhodu količina padavin upada. V Turškem vrhu pade okrog 1129 mm padavin letno. Največ padavin pade od junija do avgusta, najmanj pa januarja in februarja.
Temperature naraščajo od zahoda proti vzhodu. To lahko vidimo pri podatkih povprečnih temperatur zraka za julij, ki je najtoplejši mesec v letu. Povprečna temperatura zraka je julija v Rogaški Slatini 18,6 °C, v Podlehniku 19,5 °C in v Turškem vrhu 20,3 °C. Juliju sledita avgust in junij. Najhladnejši mesec je januar, kjer povprečna temperatura pade pod 0 °C v vseh treh opazovanih krajih.
1.3.6.4 Veter
Veter, ki ne presega srednje jakostne stopnje, ima na rastline navadno ugoden vpliv, saj lahko pospešuje oplojevanje, zmanjšuje napad kriptogamnih bolezni in podobno, medtem ko lahko močnejši veter rastline tudi poškoduje. Iz podatkov, ki jih navaja Bračič lahko vidimo, da močno prevladujejo zahodni vetrovi, ki se uveljavljajo v 43%. Med temi vetrovi je najpogostejša smer vetra JZ. Piha v vseh letnih dobah, najpogostejši pa je v dobi vegetacije. Severni vetrovi pihajo predvsem v hladni polovici leta (od novembra do aprila). Septembra in oktobra pogosto nastopa zatišje. Večina vetrov ima srednjo jakostno stopnjo, kar še posebej velja za večino obdobja vegetacije (z izjemo aprila in deloma maja). V času poletnih neviht nastopajo kratkotrajni vetrovi večje jakosti, ki lahko povzročijo precej škode, močnejši vetrovi pihajo tudi pozimi. Kljub temu pogostost in jakost vetrov nimata večjega negativnega vpliva.
30 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
1.3.7 Vegetacija
Po fitogeografski razdelitvi Slovenije (Wraber, 1969) uvrščamo Haloze v subpanonsko območje, koder je zaznaven celinski vpliv. Flora je pestra z množico različnih geoelementov (Janžekovič, 1997). Na oblikovanje ekoloških razmer odločilno vpliva splošen prehodni značaj območja, zaznamovan s stikom dveh povsem različnih geotektonskih enot. To sta Vzhodne Alpe in Panonski bazen, kateremu pripadajo tudi Haloze.
Panonski podnebni tip, v katerega, po prof. Pučniku, spadajo Haloze, tvori nekak prehod med oceanskim zahodnoevropskim in celinskim (kontinentalnim) tipom. Značaj podnebja je zaradi zaprtosti Panonske kotline bolj celinski (Janžekovič, 1997).
Najbolj razširjen tip vegetacije je gozd. Za Haloze so značilni zmerno kisloljubni gozd bukve in belkaste bekice, predpanonski bukov gozd ter nižinski gozd hrastov in belega gabra. V dolinah so na rastiščih nekdanjih gozdov njive in travniki, na pobočjih pa se širi kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov, ki pokriva skoraj večino z gozdom poraslega površja.
Bukovi gozdovi so najpogostejša oblika gozda na Slovenskem. Glede na podrast, jih delimo na srednjeevropske in ilirske. Srednjeevropski gozdovi so pri nas v bistvu tudi ekološko pogojeni, saj uspevajo na zakisanih tleh in zato v njih ni ilirskih vrst (ilirske vrste so večinoma bazifilne). Od srednjeevropskih bukovij imamo dve združbi, znani kot zmerno kisloljubni bukov gozd, ki ga povezujemo z belkasto bekico ( Luzula luzuloides ). Na SV Slovenije je pretežni del bukovih gozdov kisloljubna združba bukve in pravega kostanja ( Castaneo sativae Fagetum ).
Za nekoliko vzpeti svet nad rečnimi ravnicami in ravnimi deli dolin (nad poplavnim pasom) je značilen pas belega gabra ( Carpinus betulus ). Taki gozdovi so še vedno vlažni, mezofilni, razviti na hranljivih in globokih, svežih in dovolj vlažnih tleh. Na prehodu v gričevnati svet SV Slovenije, tako tudi npr. na sedimentnih kamninah Haloz, imamo združbo navadnega gabra in čremse, v kateri najdemo še hraste in češnjo ter lipovec (Kaligarič, 2004).
Negozdne površine predstavljajo obdelovalne površine (njive, sadovnjaki in predvsem vinogradi), travišča (travniki, pašniki) in naselja. Menjavanje gozdnih in negozdnih površin nam kaže tudi slika 18.
31 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Slika 18: Gozd in obdelovalne površine Vir: S. Zorko (junij 2009)
Površinsko je najbolj razširjen acidofilni toploljuben rastiščno malozahteven bukov gozd, Querco Luzulo Fagetum MARINČEK et ZUPANČIČ 1979 (gozd bukve, gradna in belkaste bekice), ki porašča gričevje od 300 do 600 m nadmorske višine. Po dolinah, ki niso bile primerne za kmetijska zemljišča, se širijo gozdovi belega gabra. Na sušnih, bolj zakisanih rastiščih je gozd belega gabra in belkaste bekice, na občasno poplavljenih rastiščih pa gozd belega gabra in doba. Bregove rek ali zamočvirjena tla ponekod naseljuje združba črne jelše. Ob rekah porašča bregove vrbovje, v jarkih ali manjših globelih, kjer je rastišče sveže, je zmerno bazična bukova združba Fagetum subpannonicum (subpanonski bukov gozd). Ponekod se pojavlja na degradiranih tleh sekundarna združba štajerski gozd rdečega bora in borovničevja. Površinsko majhna karbonatna območja poraščajo predvsem bazifilni bukovi gozdovi z bogato floro. Ekstremno topla in strma, dolomitna in apnenčasta rastišča pa porašča združba Querco Ostryetum Ht. 1938 z mnogimi submediteranskimi vrstami (Janžekovič, 1997).
Velik del negozdnih zemljišč je namenjen intenzivni kmetijski obdelavi tako v ravninskem kot v hribovitem delu. Travišča, med njimi prevladujejo travniki s pašno kosnim sistemom rabe, so potisnjena na najvlažnejša rastišča in na najbolj strma pobočja.
32 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
2 MATERIAL IN METODE
Moje delo je obsegalo raziskovanje na terenu (zbiranje podatkov ter pridobivanje materiala) in delo v laboratoriju (obdelava nabranih vzorcev, oziroma izolacija DNK).
Terensko delo je potekalo v vinorodnih Halozah in je obsegalo popis in kartiranje fig, zbiranje podatkov (število dreves, višina, starost, lega, rastišče itd.), fotografiranje plodov in dreves ter jemanje vzorcev najdenih fig (popkov, mladih listov, plodov) za genetske analize.
Podatke s terena sem statistično obdelala in izdelala karto nahajališč fig v vinorodnih Halozah.
Laboratorijsko delo smo izvajali v laboratoriju na Oddelku za biologijo, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Izolacija DNK je potekala po določenem postopku. Pri samem postopku je sodelovala tudi L. Hrženjak, ki je popisovala fige na Kozjanskem. Za navodila in pomoč pri delu je bila zaslužna T. Ciringer, laborantka.
Osnova za ugotavljanje sortne raznolikosti in za določanje lastnosti posameznih primerkov fig, so bili objavljeni deskriptorji (Bandelj Mavsar in sod., 2008).
33 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
2.1 KARTIRANJE
Za orientacijo na terenu sem uporabila zemljevid iz Atlasa Slovenije 1:50 000 (2005), ki me je vodil po različnih krajih vinorodnih Haloz. Fige sem iskala predvsem po slemenih, kjer je klima ugodnejša za rast sadnih dreves. Tudi poselitev prebivalstva je večinoma slemenska (z izjemo dolinskih predelov). V veliko pomoč pri raziskovanju območja mi je bilo prevozno sredstvo (avto), bolj nedostopne predele sem preučila peš. Za znane lokacije in rastišča fig so mi povedali prebivalci Haloz. Najdišča fig sem popisala tako, da sem navedla kraj, hišno številko ali najbližjo hišno številko. Zbrane podatke sem vnesla v tabelo in izdelala karto nahajališč fig v vinorodnih Halozah.
Digitalizacija zbranih podatkov in izdelava karte je potekala po naslednjem postopku:
• naročilo (podatke je na podlagi mojega naročila izdala Geodetska uprava Republike Slovenije) in priprava podatkov, • za izdelavo karte je bil uporabljen program ArcGis, • v program uvozimo naslednje sloje: občine, naselja in hišne številke ter podatke o številu fig na obravnavanem območju, • s spajanjem podatkov spojimo podatke o številu fig s hišnimi številkami, pri katerih se fige nahajajo, • rezultat spajanja pretvorimo v *shp datoteko, • izberemo simbol in barvno lestvico za prikaz števila fig, • končni izdelek je karta s prikazom števila fig pri določenih hišnih številkah v naseljih.
34 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
2.2 MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI – DESKRIPTORJI ZA IDENTIFIKACIJO RAZLIČNIH SORT FIG
Vrsto podatkov o lastnostih sorte nam dajo morfološki znaki, ki poleg genskih in kemijskih lastnosti potrjujejo sortno raznolikost fig. Ti za določitev sorte niso vedno zanesljivi, vendar predstavljajo najlažji način za ločevanje sort med seboj. Za vrednotenje in opisovanje morfoloških lastnosti uporabljamo specifične deskriptorje, izdelane pri mednarodnem inštitutu za rastlinske genetske vire, ki so opisani v knjigi Figa (Ficus carica L.) v Istri (Bandelj Mavsar in sod., 2008). Nekatere, od omenjenih morfoloških deskriptorjev, sem uporabila v diplomskem delu. V nadaljevanju so navedeni in tudi slikovno prikazani morfološki deskriptorji, po katerih sem opisala vzorce fig, ki sem jih nabrala na terenu po Halozah. Uporabila sem predvsem tiste fige, kjer so bila prisotna še soplodja, saj so le ta pomemben element za ugotavljanje in potrditev sortne raznolikosti fig.
2.2.1 Deskriptorji drevesa
Morfološke značilnosti drevesa se znotraj sorte razlikujejo zaradi rastišča, starosti drevesa in agrotehničnih ukrepov. Drevesa fig sem opisala glede na njihovo rast in gostoto krošnje;
Drevo
1. Rast (slika 19): pokončna malo odprta odprta zelo odprta
Slika 19: Rast drevesa
35 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
2. Gostota krošnje (slika 20) : redka srednja gosta
Slika 20: Gostota krošnje
2.2.2 Deskriptorji lista
Figa ima močno izraženo heterofilijo, zato je identifikacija sort po morfoloških značilnostih lista zelo težka. Za heterofilijo je značilno, da na isti rastlini lahko opazimo, po velikosti in obliki, različne liste, kar je lahko posledica vpliva okolja ali ontogenetskega razvoja (Krajnčič, 1994).
Pomembnejše morfološke značilnosti lista, po katerih je možno sorte razlikovati, so: število segmentov, oblika segmenta, značilnosti stranskih segmentov, stopnja listne deljenosti, nazobčanost listnih robov in oblika listnega dna. Kadar so soplodja precej podobna, nam lahko prav morfološke značilnosti listov pomagajo določiti sorto. Tak primer sta Bela Petrovka in Zuccherina, ki imata precej podobna soplodja, listi pa so zelo različni.
Velikost lista je v veliki meri odvisna od vplivov okolja in agrotehničnih ukrepov, zato nam meritve ne povedo toliko kot razmerja med dolžinami, ki ostanejo, ne glede na velikost celega lista, nespremenjena. Pri vseh sortah so žile dobro vidne, prav tako ni razlik med sortami v obliki in barvi peclja, zato te lastnosti niso pomembne pri identifikaciji in ločevanju sort. Za ločevanje sort fig sem uporabila 4 deskriptorje lista:
36 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
List
1. Število segmentov (slika 21): odsotni tri pet sedem
Slika 21: Število segmentov
2. Oblika glavnega segmenta (slika 22): lopatast linearen širok lirast ostalo
Slika 22: Oblika glavnega segmenta
37 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
3. Stopnja listne deljenosti – razmerje med glavnim segmentom in dolžino lista (slika 23): nedeljen šibko deljen povprečno deljen izrazito deljen zelo izrazito deljen
Slika 23: Stopnja listne deljenosti
4. Listno dno – oblika (slika 24): prisekano srčasto ostrogasto padajoče odprto ostrogasto
Slika 24: Listno dno
38 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
2.2.3 Deskriptorji soplodja
Najlažje je sorte fig med seboj razlikovati po morfoloških značilnostih soplodij. Pomembnejše morfološke značilnosti soplodij, po katerih sorte razlikujemo in se le v manjši meri spreminjajo, so: oblika, prisotnost vratu, dolžina in debelina peclja, ločljivost peclja od veje, osnovna in krovna barva kožice in značilnosti lenticel. Nekatere druge značilnosti, kot so značilnosti mesa, razpokanost in občutljivost na zakisanje ter velikost soplodij, so že odvisne tudi od rastišča in vremenskih razmer. Oblika in barva soplodja je običajno tipična za sorto, so pa tudi izjeme. Za katero sorto gre, pokaže identifikacija sort z genskimi analizami. Pri določevanju in opisovanju različnih sort sem si pomagala z naslednjimi deskriptorji soplodja;
Soplodje
1. Oblika; indeks (širina/višina) (slika 25): podolgovata okrogla ploščata
Slika 25: Oblika soplodja (širina/višina)
2. Oblika glede na lego največje širine (slika 26): ovalna (na sredini) hruškasta (blizu ustec)
Slika 26: Oblika soplodja glede na lego največje širine
39 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Kožica
3. Osnovna barva kožice soplodja (slika 27): vijolična modro vijolična rjava rjavo zelena zelena svetlo zelena rumeno zelena rumena Slika 27: Osnovna barva kožice soplodja
Meso
4. Obarvanost (slika 28): bela rumena rumenkasto rjava roza rdeča temno rdeča vijolična
Slika 28: Obarvanost mesa
Vir: Bandelj Mavsar in sod. (2008)
40 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
2.3 VZORČENJE ZA IZOLACIJO DNK
DNK sem izolirala iz popkov in mladih listov fig, saj soplodja za izolacijo DNK niso bila primerna, ker je v njih prisotnih preveč drugih primesi in nečistoč (mleček).
Med nabranimi vzorci, sem za izolacijo DNK izbrala čim bolj raznolike fige – izbirala sem glede na morfologijo listov in tiste, ki so bile po informacijah prebivalcev med najstarejšimi. Vzorci, popki in mladi listi, so bili do izolacije kratkotrajno shranjeni v posebnih vrečkah (slika 29) v hladilniku.
Slika 29: Kratkotrajno shranjevanje vzorcev v vrečkah Vir: S. Zorko (2008)
41 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
2.4 POSTOPEK IZOLACIJE DNK
Izolacija celokupne DNK (jedrne, plastidne, mitohondrijske) je bila izvedena s kompletom za izolacijo GenElute Plant Genomic DNA Miniprep Kit G2N7O (Sigma Aldrich, St. Louis, ZDA). Glavni koraki v postopku izolacije so bili:
1. Homogenizacija vzorca. 2. Liza celic. 3. Odstranjevanje celičnih ostankov (proteinov in polisaharidov). 4. Ponovno odstranjevanje celičnih ostankov. 5. Priprava za vezavo. 6. Priprava kolone za vezavo in dodajanje raztopine za boljšo vezavo DNK na membrano kolone. 7. Nanos lizata na kolono. 8. Prvo spiranje kolone. 9. Drugo spiranje kolone. 10. Spiranje DNK.
Natančnejši opis postopka izolacije:
1. Homogenizacija vzorca. Natehtamo 0, 1 g rastlinskega materiala, ga položimo v tekoči dušik in stremo v terilnici (slika 30, slika 31).
2. Homogeniziranemu vzorcu dodamo 350 L raztopine Lyse A in 50 L raztopine Lyse B in mešamo vorteksiramo (rahlo obračamo). Ko dodamo raztopino Lyse B, se pojavi bela oborina, ki jo je treba premešati, da se raztopi. Inkubiramo pri 65 °C za 10 min.
42 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Slika 30: Priprava in tehtanje tkiva Slika 31: Material v terilnici Vir: S. Zorko (2008) Vir: S. Zorko (2008)
3. Vzorcu dodamo 130 L raztopine Precipitation Solution v raztopino, dobro premešamo (pazimo!) in postavimo vzorec v ledeno kopel za 5 min (slika 32). Centrifugiramo za 5 min na maksimalni hitrosti. Odpipetiramo supernatant in oborino zavržemo.
Slika 32: Postavljanje vzorcev v ledeno kopel Vir: S. Zorko (2008)
4. Previdno odpipetiramo supernatant iz stopnje 3 (slika 33) in ga damo v kolono (GenElute filtration column) , ki je vstavljena v 2 mL mikrocentrifugirko. Centrifugiramo pri maksimalni hitrosti za 1 min (slika 34). Odstranimo filtrirno kolono in ohranimo vzorec v mikrocentrifugirki.
43 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Slika 33: Pipetiranje, odstranjevanje Slika 34: Centrifugiranje oborine Vir: S. Zorko (2008) Vir: S. Zorko (2008)
5. Direktno v tekočino iz koraka 4 dodamo 700 L raztopine Binding Solution . Dobro premešamo.
6. Priprava kolone za vezavo (binding column) : vstavimo kolono (GenElute Miniprep Binding Column) v pripravljeno mikrocentrifugirko za centrifugiranje. Dodamo 500 L raztopine za pripravo kolone (Column Preparation Solution…) in centrifugiramo za 30 60 s. Odstranimo tekočino, ki je pritekla skozi.
7. Pridobljeno v koraku 5 previdno odpipetiramo ( 700 L) v pripravljeno kolono iz koraka 6 in 1 min centrifugiramo pri maksimalni hitrosti. Odstranimo tekočino, ki je pritekla skozi, vendar ohranimo mikrocentrifugirko in kolono. Kolono vstavimo nazaj v mikrocentrifugirko. Dodamo ostanek vzorca iz koraka 5 in ponovno centrifugiramo ter odstranimo tekočino, ki priteče skozi. Kolono ohranimo in zavržemo mikrocentrifugirko.
8. Spiranje kolone. V raztopino Wash Solution dodamo etanol (72 mL 95 100 %). Kolono postavimo v novo 2 mL mikrocentrifugirko za zbiranje in dodamo 500 L razredčene raztopine Wash Solution za čiščenje kolone. Centrifugiramo za 1 min pri maksimalni hitrosti. Ponovno odstranimo tekočino, ki je pritekla skozi in ohranimo mikrocentrifugirko.
44 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Slika 35: Raztopine, uporabljene pri izolaciji DNK Vir: S. Zorko (2008)
9. Drugo spiranje kolone: ponovno dodamo 500 L Wash solution in centrifugiramo 3 min , da se kolona posuši . Pazimo, da tekočina, ki priteče skozi, ne pride v stik s kolono.
10. Spiranje DNK, ki je vezana na koloni. Kolono ponovno prestavimo v novo 2 mL zbiralno mikrocentrifugirko in dodamo naprej ogreto raztopino DNA Elute (100 L ogreto na 65 °C) . Na maksimalni hitrosti centrifugiramo 1 min. Ponovimo postopek in pazimo, da tekočina, ki priteče skozi, ne pride v stik s kolono.
Ostanek iz koraka 10 vsebuje čisto DNK (slika 36). Izolirano DNK smo shranili na 20 °C, kar je primerno za dolgotrajno shranjevanje. Tako preprečimo zmrzovanje in odmrzovanje (večkratne spremembe), kajti to povzroča pokanje oziroma prekinjanje molekule DNK. Za kratkotrajno shranjevanje je primerno skladiščenje pri 2 8 °C.
Slika 36: Zbiralne mikrocentrifugirke s čisto DNK Vir: S. Zorko (2008)
45 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
3 REZULTATI
3.1 NAHAJALIŠČA FIG (tabela, karta)
V tabeli 1 je naveden seznam nahajališč fig v vinorodnih Halozah glede na kraj in hišno številko ali najbližjo hišno številko. Na 110 nahajališčih je bilo najdenih skupno 187 dreves fig. Število fig na posameznih lokacijah je bilo različno. Fige so opisane tudi s parametri: rastišče, lega, višina, starost dreves, s katerimi sem ugotavljala njihove značilnosti.
Tabela 1: Nahajališča fig v vinorodnih Halozah Zap. Kraj Hišna Število Rastišče Lega Višina Starost Datum št. številka dreves (m) (leta) popisa
1 BELAVŠEK 8 1 pobočje, ob J 1 1,5 1 2 22.10.2008 vinogradu 2 BELAVŠEK 29 a 1 pobočje pod JZ 1,5 4 22.10.2008 hišo, pri vinogradu 3 BELAVŠEK 32 a 2 pobočje, ob J 2 4 22.10.2008 zidu 4 BELSKI VRH 5 2 vinograd J 1 1,5 1 10.10.2008 5 BELSKI VRH 6 1 ob hiši, nad J 3 3 10.10.2008 vinogradom 6 BELSKI VRH 8 2 nad J 3 4 10.10.2008 vinogradom, v bližini hiše 7 BELSKI VRH 12 3 ob hiši in J, V, 3 4 5 10.10.2008 okolica hiše J 8 BELSKI VRH nad 12 1 pobočje, ob V 1,80 2 10.10.2008 gozdu 9 BELSKI VRH niže 12 1 ob vinogradu J 0,5 1 10.10.2008 10 BELSKI VRH 17 1 ob hiši, nad J 6 10 10.10.2008 vinogradom 11 BELSKI VRH 25 1 ob hiši V 4 10 10.10.2008 12 BELSKI VRH 83 2 pobočje, nad JZ 1,60 2 10.10.2008 cesto 2,30 5 13 BELSKI VRH 1 pobočje nad Z 2 2,5 3 5 21.10.2008 vinogradom, ob hiši 14 BREZOVEC poleg 16 b 2 pobočje nad SZ 2 2 21.10.2008 vinogradom 15 BREZOVEC 31 2 ob leseni, Z 3 3,5 12 21.10.2008 cimprani hiši 16 BREZOVEC 42 b 1 okolica hiše J 1,90 3 5 21.10.2008 17 DRAVINJSKI 15 3 ob hiši J 3,5 185 16.10.2008 VRH 18 DRAVINJSKI 19 1 ob hiši J 3,5 15/3 16.10.2008 VRH 19 DRAVINJSKI 27 1 ob hiši Z 3 3,5 3 5 16.10.2008 VRH
46 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
20 DRAVINJSKI 40 7 1 pred hišo J 3 12 16.10.2008 VRH 6 pobočje za hišo Z, SZ 0,5 1 2 3 in 1,5 2 21 GORENJSKI 21 1 ob hiši, JZ 2 2,5 5 10 21.10.2008 VRH skalnjak 22 GORENJSKI blizu 24 in 1 pobočje, v J 4 5 70 21.10.2008 VRH cerkve vinogradu, na terasah 23 GORENJSKI 45 1 pobočje nad J 1,70 2 3 21.10.2008 VRH vinogradom 24 GORENJSKI 47 1 vrh pobočja, ob J 2 2,5 5 21.10.2008 VRH drogu, blizu ceste 25 GORIČAK 10 1 ob vinogradu J 1,80 2 3 8.10.2008 26 GORIČAK med 24 in 3 ob hiši J 4 6 5 8 8.10.2008 25 27 GORIČAK 35 1 ob cesti, J 1,70 5 8.10.2008 ob vinogradu 28 GRADIŠČA 20 1 ob vrtu, pri hiši J 4 7 18.11.2008 29 GRADIŠČA 44 a 1 ob vrtu J 2 2,5 8 18.11.2008 30 GRADIŠČA 60 a 1 ob vinogradu, J 2 3 5 18.11.2008 pri cesti 31 GRADIŠČA 67 1 pobočje, blizu JZ 1,80 3 5 18.11.2008 hiše 32 GRADIŠČA 73 a 2 ob hiši, za 3,5 5 8 18.11.2008 hribom 33 GRADIŠČA 81 a 2 ob hiši J 2,5 3 12 18.11.2008 34 GRADIŠČA 84 4 okolica hiše V 2 3 5 18.11.2008 ob hiši J 5 6 20 ob hiši J 4 15 okolica hiše J 2 3 4 5 35 GRADIŠČA 96 a 2 vrt, ob hiši J 2,5 3 6 7 18.11.2008 2 2 36 GRADIŠČA 115 b 3 ob hiši JV 2,5 3 18.11.2008 37 GRADIŠČA 134 1 ob hiši, ob cesti JZ 2 2,5 3 18.11.2008 38 GRUŠKOVEC 13 3 pri leseni hiši Z 2 2,5 3 5 19.11.2008 Z S 39 GRUŠKOVEC 36 2 pobočje, nad JV, J 1,80 2 8 19.11.2008 vrtom 10 40 GRUŠKOVEC 42 1 grmovje, ob JZ 3 3,5 5 10 19.11.2008 zapuščeni hiši 41 GRUŠKOVEC 49 3 pobočje, blizu J 2 3 3 5 19.11.2008 hiše 42 GRUŠKOVEC 57 2 blizu hiše Z, SZ 1,80 2 19.11.2008 43 GRUŠKOVEC 72 4 vrh pobočja, J, JZ 2 2,5 2 4 19.11.2008 pri drvarnici 44 GRUŠKOVEC 83 2 pobočje pod V, 2 2 3 19.11.2008 staro hišo JV 45 GRUŠKOVEC poleg 96 in 1 pobočje nad J 3,5 5 10 19.11.2008 blizu 80 cesto, ob zidanici 46 GRUŠKOVEC 97 3 pobočje, pri J 1,5 2 2 19.11.2008 vinogradu 47 HRASTOVEC 14 b 1 pašnik JV 1,80 5 8.10.2008 48 HRASTOVEC poleg 3 ob vinogradu J 1,90 2 8.10.2008 14 b ob hiši 0,5 2
47 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
ob vinogradu 3,5 7 49 HRASTOVEC 22 a 3 ob hiši, ob vrtu J 2 5 8.10.2008
50 HRASTOVEC 26 b 2 ob leseni ograji J 1,80 5 8.10.2008 ob hiši 3 4 51 HRASTOVEC 52 1 ob manjši hiši J 2,5 5 8.10.2008 52 HRASTOVEC 115 2 pobočje, ob J 3 4 8 10.10.2008 hiši 53 KORENJAK 15 3 pobočje JV 4 10 21.11.2008 4 10 5 6 200 54 KORENJAK 17 4 pobočje, pri JV 4 >10 21.11.2008 hiši 4 10 1 1,5 2 1 1,5 2 55 LJUBSTAVA 1 1 okolica hiše JZ 0,50 1 16.10.2008 56 LJUBSTAVA 8 1 pobočje JV 0,70 1 2 16.10.2008 57 LJUBSTAVA nad 8, 9, 10 1 ob hiši, JV 3 16.10.2008 gospodarskem poslopju 58 LJUBSTAVA 13 a 1 pobočje nad JZ 1,50 3 5 16.10.2008 vinogradom 59 LJUBSTAVA 14 1 pobočje nad J 2,5 5 16.10.2008 zidom, pod hišo 60 LJUBSTAVA 41 2 pobočje pred J 1,50 3 16.10.2008 hišo 1,80 61 MAJSKI VRH 9 3 ob hiši Z 3 4 3 16.10.2008 ob hiši Z 3 3 nad JV 1,50 1 vinogradom 62 MAJSKI VRH 19 2 ob vrtu, nad J 2,5 3 12 15 16.10.2008 vinogradom 1,5 ½ 63 MAJSKI VRH 21 1 ob hiši JV 2,5 3 100 16.10.2008 64 MAJSKI VRH 22 2 pobočje nad JZ 2 5 6 16.10.2008 vinogradom ob ograji vrta JZ 2,5 3 65 MAJSKI VRH 23 1 ob hiši J 5 6 >10 16.10.2008 66 MAJSKI VRH 27 b 3 ob hiši J 4 5 10 16.10.2008 okolica hiše 2,5 3 5 okolica hiše 1,5 1 2 67 MAJSKI VRH 38 3 ob zidu hiše, J 3,5 20 16.10.2008 ob cesti 3 2 3 3 2 3 68 MAJSKI VRH 38 a 2 pobočje v J, JZ ½ 1 1 2 16.10.2008 bližini hiše 69 MALI OKIČ 33 b 2 ob hiši JV 3 4 >5 14.10.2008 nad JZ 2 3 3 5 vinogradom 70 MALI OKIČ 35 a 1 nad Z 2 5 14.10.2008 vinogradom 71 MALI OKIČ 39 c 2 ob hiši, nad J 2,20 5 14.10.2008 vinogradom 0,5 1 2 72 MALI OKIČ 20 a 1 ob ograji, nad JZ 3 >5 14.10.2008 pobočjem 73 PARADIŽ 70 2 ob vrtu, ob JV, 2,30 7 8 14.10.2008
48 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
vinogradu V 1,50 2 3 74 PARADIŽ 71 1 pobočje pod J 2,30 20 14.10.2008 vrtom, med vinogradi 75 PARADIŽ 81 1 ob hiši JZ 1,90 >30 14.10.2008 76 PARADIŽ 85 b 1 pobočje JZ 0,80 1 2 14.10.2008 77 PESTIKE 33 21.11.2008 78 PODLEHNIK 71 1 okolica hiše JZ 3 30 22.10.2008 79 REPIŠČE 10 d 6 4 vinograd Z 2 6 14.10.2008 1 ob hiši, ob cesti V 3 7 1 za hišo S 1 2 80 REPIŠČE 12 a 1 ob hiši JZ 4 5 10 14.10.2008 81 SEDLAŠEK 6 b 1 pobočje Z 0,30 5/1 22.10.2008 82 SEDLAŠEK 11 1 ob hiši V 1,70 1 22.10.2008 83 SEDLAŠEK pod Sp. 1 ob vrtu J 2,5 10 22.10.2008 Gruškov. 23, blizu Podlehnik 71 84 SLATINA 13 1 pobočje nad J 4 5 90 14.10.2008 cesto 85 SLATINA 20 1 pobočje J 2 3 5 14.10.2008 86 SLATINA 31 1 ob vinogradu, J 3 4 25 14.10.2008 ob drogu 87 SLATINA 40 2 pobočje JV 3 20 14.10.2008 ob JZ 5 6 25 gospodarskem poslopju 88 SOVIČE 6 1 ob vrtu J 2 2 18.11.2008 89 SPODNJE 6 1 pri zidu nad J 3 7 8 22.10.2008 GRUŠKOVJE vinogradom 90 SPODNJE 11 2 ob vrtu, nad JV 4 5 20 22.10.2008 GRUŠKOVJE vinogradom pobočje, ob 3 4 15 ograji 91 SPODNJE 11; vikend 1 med hišo in J 3,5 7 22.10.2008 GRUŠKOVJE vinogradom 92 SPODNJE 23 1 ob hiši, nad JV 5 >10 22.10.2008 GRUŠKOVJE vinogradom 93 STRMEC PRI 39 1 nad JZ 2,5 5 7 22.10.2008 LESKOVCU vinogradom, blizu hiše 94 STRMEC PRI poleg 39 3 pobočje nad JZ 4 5 10 22.10.2008 LESKOVCU vinogradom 3 5 3,5 2 95 STRMEC PRI poleg 53 a 1 nad JZ 3 4 5 10 16.10.2008 LESKOVCU vinogradom, pri hiši 96 TRDOBOJCI poleg 63 2 ob hiši, nad JV 3,5 4 10 22.10.2008 vinogradom ob vrtu, nad 2,5 3 5 vinogradom 97 TURŠKI VRH blizu 7 a 1 nad 1,70 2 3 21.11.2008 vinogradom, pri hiši 98 TURŠKI VRH 8 a 2 okolica hiše J 2 2,50 3 21.11.2008
49 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
99 TURŠKI VRH 17 1 dvorišče hiše JZ 1,80 10 21.11.2008 100 TURŠKI VRH 28 1 pobočje J 0,40 1 2 21.11.2008 101 TURŠKI VRH 60 grmovje 21.11.2008 102 TURŠKI VRH 75 1 vrt, ob hiši J 2,5 3 21.11.2008 103 VAREJA 59 a 1 v vrtu, ob J 1 1,5 3 16.10.2008 drevesu 104 VELIKI OKIČ 2 1 pobočje J 1,70 10 14.10.2008 105 VELIKI VRH 46 2 ob hiši SZ 0,80 1 2 21.10.2008 ob vinogradu J 0,40 106 VELIKI VRH 49 1 vrt, pri hiši JZ 2 2,5 5 21.10.2008 107 VELIKI VRH 50 a 1 pobočje pred J 2,5 15 21.10.2008 hišo 108 VELIKI VRH 1 ob grmovju v JZ 1,70 3 5 21.10.2008 bližini hiše
109 VELIKI VRH 69 4 ob hiši J 4 30 21.10.2008 pobočje pod J 3 15 hišo pobočje pod J 2 15 hišo ob zidu, vrt JV 2 8 110 ZGORNJI 21 1 pobočje pod JV 0,50 1 2 16.10.2008 LESKOVEC vrtom
Opombe: * Simbol – na splošno pomeni, da ni podatka. * Oznaka – v stolpcu hišnih številk pomeni, da je figa v tem kraju bila prisotna, vendar ni znana točna lokacija, saj v bližini ni bilo nobene hišne številke. * Oznaka – v stolpcu število dreves pomeni, da ni bilo možno razbrati za koliko fig gre ali zaradi nedostopnosti ali kakega drugega vzroka. * Višine in starost dreves so ocenjene, če ni točne vrednosti. * Zapis v obliki 15/3 pri starosti dreves fige pomeni: prvo število podaja starost korenin, drugo število pa starost pomlajenega drevesa.
50 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Karta 2: Nahajališča fig v vinorodnih Halozah
Na karti so prikazana nahajališča fig in gostota njihove razširjenosti v vinorodnih Halozah. Fige so razvrščene v tri razrede glede na število dreves na posamezni lokaciji. Rumena barva prikazuje nahajališča z 1 figo, zelena barva označuje nahajališča z 2 3 figami, nahajališča z največ figami (4 7) so označena z modro barvo.
LEGENDA
Avtor: Sabina Zorko, Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM, Oddelek za biologijo, 2009 (ob pomoči J. Matjašič in S. Mansutti) 51 Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije; podatki geodetske službe (2009)
Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
3.2 MORFOLOGIJA dreves, listov in soplodij
V tabeli 2 in tabeli 3 so prikazana in opisana drevesa fig iz različnih delov vinorodnih Haloz, ki sem jih izbrala za določanje morfoloških značilnosti. Izbrala sem fige, pri katerih so soplodja bila še prisotna, saj je po teh najlažje ugotoviti ali gre za različne sorte. Nahajališča s primerki, ki jih je skupaj 36, se v obeh tabelah ujemajo, tako da lahko podatke med seboj združimo.
3.2.1 Morfologija dreves
V tabeli so primerki fig prikazani s sliko in opisani z dvema deskriptorjema drevesa, to sta rast in gostota krošnje.
Tabela 2: Deskriptorji drevesa Slika DESKRIPTORJI Nahajališče DREVESA Drevo Drevo Rast Gostota krošnje
BELAVŠEK odprta srednja 32 a
BELSKI VRH zelo gosta 8 odprta
BELSKI VRH pokončna srednja 83
52 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
BREZOVEC pokončna redka do 31 do malo srednja odprta
BREZOVEC pokončna redka do 42 b srednja
DRAVINJSKI zelo srednja VRH 15 odprta do gosta
DRAVINJSKI zelo gosta VRH 19 odprta
DRAVINJSKI malo srednja VRH 40 odprta do gosta
GORENJSKI odprta redka VRH 45
53 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
GRADIŠČA malo 20 odprta
GRADIŠČA odprta 81 a
GRADIŠČA odprta 84
GRADIŠČA 134 ni slike
HRASTOVEC pokončna srednja 22 a
54 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
HRASTOVEC odprta do srednja 52 zelo do gosta odprta
KORENJAK pokončna srednja 15, do gosta 1. in 2. drevo
KORENJAK odprta do gosta 15, zelo 3. drevo odprta
MAJSKI VRH malo redka 21 odprta
MAJSKI VRH malo redka do 22 odprta srednja
MAJSKI VRH zelo srednja 23 odprta
55 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
MAJSKI VRH pokončna srednja 27 b do gosta
MAJSKI VRH pokončna srednja 38 do gosta
MALI OKIČ pokončna redka 33 b, 1. drevo
PARADIŽ 70 malo redka odprta
56 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
REPIŠČE 10 odprta srednja d, pobočje
REPIŠČE 10 malo srednja d, ob cesti odprta do odprta
SLATINA 13 odprta do gosta zelo odprta
SLATINA 31 odprta do srednja zelo do gosta odprta
SPODNJE odprta do srednja GRUŠKOVJE zelo 11 odprta
57 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
SPODNJE malo redka GRUŠKOVJE odprta 11, vikend
STRMEC PRI zelo gosta LESKOVCU odprta 39
STRMEC PRI zelo redka do LESKOVCU odprta srednja poleg 53 a
TRDOBOJCI malo srednja poleg 63, odprta 2. drevo
VELIKI VRH odprta srednja 50 a
58 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
VELIKI VRH malo redka do 69, vrt odprta srednja
VELIKI VRH odprta gosta 69, ob hiši
Opombe: * V tabelo so vključena nahajališča in fige, pri katerih je še bilo mogoče nabrati liste in plodove in so vključena tudi v naslednji tabeli. Zaradi kompatibilnosti podatkov posameznih primerkov ostale fige niso prikazane. * Kjer je listje že odpadlo z drevesa, je bilo gostoto krošnje težje oceniti. Pomanjkanje podatkov označuje simbol – .
59 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
3.2.2 Morfologija listov in soplodij
V tabeli 3 so posamezni primerki fig prikazani s slikami in opisani z deskriptorji lista ter deskriptorji soplodja. Pri listih sem ugotavljala število segmentov, obliko glavnega segmenta, stopnjo listne deljenosti in obliko listnega dna. Morfološke značilnosti soplodij so opisane z deskriptorji soplodja, pri katerih sem ugotavljala obliko glede na razmerje širina/višina, obliko glede na lego največje širine, osnovno barvo kožice soplodja in obarvanost mesa.
Tabela 3: Deskriptorji lista in deskriptorji soplodja Slika DESKRIPTORJI LISTA List List Število Oblika Stopnja Listno dno segmen glavnega listne tov segmenta deljenosti Nahajališče Slika DESKRIPTORJI SOPLODJA Soplodje Soplodje Kožica Meso Oblika; Oblika Osnovna Obarvanost indeks glede na barva (širina/ lego kožice višina) največje soplodja širine
BELAVŠEK 7 linearen zelo ostrogasto 32 a izrazito do odprto deljen ostrogasto
podolgov hruškasta rjavo rumenkasto ata zelena do rjava rjava
BELSKI VRH 5 7 lopatast zelo odprto 8 do lirast, izrazito ostrogasto linearen deljen okrogla ovalna do modro temno hruškasta vijolična rdeča
BELSKI VRH 5 širok do šibko do prisekano 83 lopatast povprečn do srčasto o deljen
60 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
BREZOVEC 5 širok do povprečn srčasto 31 lopatast o deljen
zobec okrogla ovalna rumena rumenkasto do rjava do rumeno roza zelena
BREZOVEC 5 lopatast izrazito srčasto 42 b deljen
podolgov hruškasta rumena temno ata do rdeča do vijolična vijolična
DRAVINJSKI 7 lopatast izrazito odprto VRH 15 do lirast deljen do ostrogasto zelo izrazito deljen
okrogla hruškasta rjavo rumenkasto do zelena do rjava do podolgov vijolična rdeča ata
DRAVINJSKI 7 linearen zelo ostrogasto VRH 19 izrazito do odprto deljen ostrogasto
podolgov hruškasta rjava do rumenkasto ata vijolična rjava
DRAVINJSKI 3 5 širok šibko prisekano VRH 40 deljen do do srčasto povprečn o deljen
ploščata ovalna vijolična temno do svetlo rdeča do zelena vijolična
61 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
GORENJSKI 5 7 linearen izrazito srčasto VRH 45 do lirast do zelo izrazito deljen
GRADIŠČA 5 linearen zelo prisekano 20 izrazito deljen
podolgov hruškasta modro temno ata vijolična rdeča
GRADIŠČA 3 5 širok do šibko srčasto 81 a lopatast deljen do povprečn o deljen
podolgov hruškasta rjavo temno ata zelena rdeča
GRADIŠČA 5 lirast do izrazito srčasto 84 lopatast deljen
ploščata ovalna vijolična temno do rjava rdeča
GRADIŠČA 5 lirast do izrazito srčasto 134 lopatast deljen
podolgov hruškasta rumena rdeča do ata do rjavo temno zelena do rdeča vijolična
62 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
HRASTOVEC 5 7 lopatast povprečn srčasto do 22 a do širok o do odprto izrazito ostrogasto deljen podolgov hruškasta rumena ata
HRASTOVEC 7 linearen zelo odprto 52 izrazito ostrogasto deljen
KORENJAK 5 lopatast izrazito srčasto do 15, 1. in 2. do lirast deljen prisekano drevo in odprto ostrogasto
ni slike vijolična
KORENJAK odsotni širok do nedeljen, srčasto do 15, 3. drevo 3 5 lopatast šibko prisekano do deljen do in padajoče linearen izrazito do odprto deljen ostrogasto
ni slike vijolična
MAJSKI VRH odsotni širok nedeljen prisekano 21 3 do šibko do srčasto deljen
okrogla ovalna do rumeno rumenkasto do hruškasta zelena rjava ploščata
63 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
MAJSKI VRH odsotni širok nedeljen srčasto 22 3 do šibko deljen
okrogla ovalna do svetlo temno do hruškasta zelena do rdeča do podolgov rumeno rumenkasto ata zelena rjava
MAJSKI VRH 3 5 širok do šibko srčasto 23 lopatast deljen do povprečn o deljen
podolgov hruškasta svetlo rumenkasto ata zelena rjava do rdeča
MAJSKI VRH 3 širok do šibko srčasto do 27 b lopatast deljen prisekano
podolgov hruškasta svetlo rumenkasto ata do zelena rjava do okrogla temno rdeča
MAJSKI VRH 5 lopatast izrazito srčasto 38 do lirast deljen
okrogla ovalna rumeno temno zelena rdeča do vijolična
MALI OKIČ 5 lopatast povprečn srčasto 33 b, 1. drevo o deljen
ploščata ovalna svetlo roza zelena
PARADIŽ 70 7 linearen zelo ostrogasto izrazito do odprto deljen ostrogasto
podolgov hruškasta svetlo roza do ata zelena rdeča
64 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
REPIŠČE 10 7 linearen zelo ostrogasto d, pobočje izrazito deljen
podolgov hruškasta rjavo rumenkasto ata zelena rjava
REPIŠČE 10 5 7 ostalo povprečn ostrogasto d, ob cesti o deljen do srčasto do zelo izrazito deljen
podolgov hruškasta vijolična roza do ata rdeča
SLATINA 13 odsotni širok do nedeljen, srčasto 3 5 lopatast šibko do izrazito deljen
okrogla ovalna rumeno rumenkasto zelena rjava
SLATINA 31 5 širok do povprečn srčasto lirast o deljen
ploščata ovalna svetlo rumenkasto zelena rjava
SPODNJE 7 linearen zelo odprto GRUŠKOVJE do lirast izrazito ostrogasto 11 deljen
podolgov hruškasta rumeno roza ata zelena do rjava
SPODNJE 5 7 lopatast povprečn srčasto do GRUŠKOVJE do o do zelo odprto 11, vikend linearen izrazito ostrogasto deljen
65 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
podolgov hruškasta rumena rumenkasto ata do svetlo rjava do zelena temno rdeča STRMEC PRI 7 linearen zelo odprto LESKOVCU izrazito ostrogasto 39 deljen
podolgov hruškasta rumena rumenkasto ata do rjava rjava
STRMEC PRI 7 linearen zelo odprto LESKOVCU izrazito ostrogasto poleg 53 a deljen
podolgov hruškasta rjavo rumenkasto ata zelena rjava do roza
TRDOBOJCI 5 lopatast izrazito ostrogasto poleg 63, deljen 2. drevo
podolgov hruškasta rumena temno ata do rjava rdeča do vijolična
VELIKI VRH 7 linearen zelo ostrogasto 50 a do lirast izrazito do odprto deljen ostrogasto
okrogla ovalna do modro rumenkasto hruškasta vijolična rjava do temno rdeča
VELIKI VRH 5 7 lopatast povprečn ostrogasto 69, vrt o deljen do srčasto do izrazito deljen
okrogla ovalna vijolična rumenkasto rjava
66 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
VELIKI VRH 7 linearen zelo odprto 69, ob hiši izrazito ostrogasto deljen
podolgov hruškasta vijolična rumenkasto ata do rjavo rjava do zelena rdeča
Opombe: * Pri nekaterih primerkih (kjer ni bilo soplodij) so prikazani in opisani samo listi. * Zaradi močno izražene heterofilije ni nujno, da so izbrani primerki listov najbolj reprezentativni za določeno sorto fige. Na istem drevesu so lahko po obliki in velikosti zelo različni listi. * Simbol – označuje lastnosti, ki jih ni bilo mogoče določiti ali so bile težje določljive.
67 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
3.3 VZORCI IZOLACIJE
Izolacijo DNK iz vzorcev fig je poleg mene izvajala tudi L. Hrženjak, ki je popisovala fige na Kozjanskem, sodelovala je tudi laborantka T. Ciringer, ki je skrbela za navodila in pomoč pri delu. Postopek izolacije smo izvajali v laboratoriju na Oddelku za biologijo, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru.
V tabeli 4 so navedeni vzorci fig, pri katerih smo opravili izolacijo DNK. Izoliranih je bilo 50 vzorcev, od tega dva vzorca nista bila iz območja Haloz. Pri večini vzorcev fig, ki so opisani z morfološkimi deskriptorji, smo opravili tudi izolacijo DNK. V tabeli so navedene še oznake vzorcev na mikrocentrifugirkah in datumi, ko je bila izolacija opravljena.
Tabela 4: Seznam vzorcev izolirane DNK Zap. št. Oznaka vzorca Kraj odvzema vzorcev Datum izolacije 1 1/S PODLEHNIK 71 23. 10. 2008 2 2/S SPODNJE GRUŠKOVJE 11, vikend 23. 10. 2008 3 3/S TRDOBOJCI poleg 63, 1. drevo 23. 10. 2008 4 4/S GORENJSKI VRH 45 24. 10. 2008 5 5/S GORENJSKI VRH 21 24. 10. 2008 6 6/S GORENJSKI VRH 47 24. 10. 2008 7 7/S VELIKI VRH 50 a 24. 10. 2008 8 8/S VELIKI VRH _ 24. 10. 2008 9 9/S BREZOVEC 31 24. 10. 2008 10 10/S STRMEC PRI LESKOVCU 39 24. 10. 2008 11 11/S SPODNJE GRUŠKOVJE 6 24. 10. 2008 12 12/S BELAVŠEK 32 a 24. 10. 2008 13 13/S VELIKI VRH 46, 1. drevo 24. 10. 2008 14 14/S VELIKI VRH 69, vrt, 4. figa 24. 10. 2008 15 15/S VELIKI VRH 69, ob hiši, 1. figa 24. 10. 2008 16 16/S LJUBSTAVA 14 28. 10. 2008 17 17/S MAJSKI VRH 21 28. 10. 2008 18 18/S DRAVINJSKI VRH 40 28. 10. 2008 19 19/S DRAVINJSKI VRH 15 28. 10. 2008 20 20/S HRASTOVEC 22/a 28. 10. 2008 21 21/S SLATINA 13 28. 10. 2008 22 22/S SLATINA 40, pobočje ob hiši 28. 10. 2008 23 23/S REPIŠČE 10/d, pobočje, vinograd 28. 10. 2008 24 24/S PARADIŽ 71 28. 10. 2008 25 25/S SLATINA 31 28. 10. 2008 26 26/S REPIŠČE 12 a 5.12.2008 27 27/S GORIČAK 35 5.12.2008 28 28/S MALI OKIČ 33 b 5.12.2008 29 29/S BREZOVEC 42 b 5.12.2008 30 30/S VELIKI VRH 49 5.12.2008 31 31/S Kaligarič M. / Dalmacija 5.12.2008
68 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
32 32/S GRADIŠČA 20 5.12.2008 33 33/S GRADIŠČA 81 a 5.12.2008 34 34/S GRADIŠČA 84 5.12.2008 35 35/S KORENJAK 15 5.12.2008 36 36/S KORENJAK 17 5.12.2008 37 37/S GRUŠKOVEC poleg 96 5.12.2008 38 38/S Kaligarič M. / Dalmacija 5.12.2008 39 39/S PARADIŽ 70 5.12.2008 40 40/S HRASTOVEC 115 5.12.2008 41 41/S MAJSKI VRH 22, ob ograji vrta 5.12.2008 42 42/S STRMEC PRI LESKOVCU poleg 53 a 5.12.2008 43 43/S DRAVINJSKI VRH 19 5.12.2008 44 44/S BELSKI VRH 6 5.12.2008 45 45/S BELSKI VRH 83 5.12.2008 46 46/S HRASTOVEC 26 b 5.12.2008 47 47/S BREZOVEC poleg 16 b, 2. drevo 5.12.2008 48 48/S GORENJSKI VRH blizu 24 5.12.2008 49 49/S MAJSKI VRH 23 5.12.2008 50 50/S BELSKI VRH 12 5.12.2008
Opombe: * Epruveti z oznakama 31/S in 38/S ne vsebujeta DNK fig iz območja Haloz, ampak iz Dalmacije. Služili bosta za kasnejše genetske primerjave vzorcev fig iz različnih predelov.
69 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
3.4 Primer: KORENJAK 15
Tabela 5: Lastnosti fig v Korenjaku 15 (Vir: Pfaier I., 2008) Lastnosti / Fige Figa 1 Figa 2 Figa 3 Sorte (domnevne) GRŠKA GRŠKA DIVJA SMOKEV Rastišče pobočje pobočje pobočje Lega JV JV JV Višina 4 m 4 m 5 6 m Starost ~ 10 let ~ 10 let ~ 200 let Rast drevesa pokončna pokončna grmičasta, odprta Soplodja temno vijolične, skoraj svetlo vijolične barve; svetlo vijolične barve; črne barve; do velikosti jabolka v velikosti nešpelj do velikosti jabolka bobovec; bobovec; sočna in aromatična sočni in aromatični sadeži Ostale značilnosti zorijo večkrat na leto; zorijo večkrat na leto; zorijo večkrat na leto; zaradi velikosti se zaradi velikosti se za vsakim listom od 4 težko sušijo težko sušijo 5 sadežev
Slika 37: Figa 1 in Figa 2 v poznem Slika 38: Ozeleneli drevesi v začetku junija jesenskem času Vir: S. Zorko (junij 2009) Vir: S. Zorko (november 2008)
70 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Slika 39: Figa 3 v pozni jeseni Slika 40: Figa 3 z bujno krošnjo v juniju Vir: S. Zorko (november 2008) Vir: S. Zorko (junij 2009)
Na slikah 37, 38, 39 in 40 so prikazana drevesa fig, ki rastejo v Korenjaku 15. Drevesa so bila fotografirana v poznem jesenskem času in v začetku poletja.
71 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
4 DISKUSIJA
Popis fig, zbiranje podatkov in pridobivanje materiala na terenu je potekalo 10 dni. Fige sem našla v 28 krajih (ki se razprostirajo od Gradišča na severu in Pohorja na jugu ter Goričaka na vzhodu in Podlehnika na zahodu). Skupno število nahajališč, oziroma lokalitet, ki sem jih popisala, je 110, urejene pa so glede na hišno številko ali najbližjo hišno številko, kjer so fige rasle. Domnevam, da je realno število dosti večje, saj do nekaterih območij ni bilo mogoče priti. Le enemu je težko stoodstotno obdelati tako območje. Svoje raziskovanje sem osredotočila na slemena, kjer je klima ugodnejša za rast sadnih dreves kot je figa. Tudi poselitev je večinoma slemenska, tako da imajo prebivalci fige nasajene ob svojih bivališčih ali vikendih. Možnosti za rast fig so bile, glede na naravne in družbene dejavnike, tam večje. Teren je bilo potrebno obiskati čim prej, saj je potekal v jesenskem času (oktobra in novembra), ko je listje že začelo odpadati z dreves. Tako se tudi zbrani podatki, pridobljeni na podlagi soplodij in listov fig, nanašajo na čas drugega rodu.
Tabela 1 prikazuje število nahajališč fig, kraje in hišne številke, število dreves na določeni lokaciji, rastišče, lego, višino dreves, starost in datum popisa. V največ primerih je bila 1 figa (62 nahajališč od 110), na ostalih lokalitetah je bilo več fig (2, 3, 4 ali celo več). Pri nekaterih hišah in v njihovi okolici je raslo tudi 6 (npr. v Repišču 10 d) ali 7 (npr. v Dravinjskem vrhu 40) fig. Nahajališča z 1 figo predstavljajo 55 % vseh nahajališč, sledijo jim nahajališča z dvema figama (24 %), najmanjši delež pa predstavljajo nahajališča z večjim številom fig (slika 41 ).
2% 1% 1% 0% 4% 1 figa 13% 2 figi 3 fige 4 fige 5 fig 55% 6 fig 24% 7 fig neznano
Slika 41: Nahajališča fig z določenim številom fig
72 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Rastišča fig so v glavnem ob vinogradih, hišah in zidovih. Vinogradi so večinoma na južnih, sončnih legah, kar ustreza tudi figi, ob hišah in zidovih pa je figa v zavetju pred vetrovi, zato ji ustrezajo tudi taka rastišča. Kar precej se jih pojavlja tudi ob vrtovih, cestah in na pobočjih ob gozdu.
Kot je bilo pričakovati, se fige pojavljajo predvsem na južnih legah (od JV do JZ), ki so obsijane s soncem, sledijo jim zahodne in vzhodne lege. Nekaj dreves sem našla tudi na severnih legah. Te so bile manjše, so slabo rodile ali pa sploh niso obrodile. Fige, ki rastejo na J legah, predstavljajo 48 %, sledijo jim fige na JZ (16 %) in JV (15 %) legah ter fige na Z legah (10 %). Tudi ostali deleži so razvidni iz slike 42.
2% 4% 0% S 1% J 16% V Z JV 48% JZ 15% SV
10% 4% SZ neznano
Slika 42: Lega fig glede na strani neba
Višina najdenih dreves fig je bila različna. Odvisno od starosti fig in njihovih rastišč. Najmanjše drevo je merilo manj kot ½ m, največje pa okrog 6 m. Ostala drevesa so se gibala v rangu (od ½ m do 6 m).
Starost fig sem ocenjevala glede na debelino debel in višino dreves ali pa so mi povedali lastniki fig. Najmlajša drevesa so bila stara komaj pol leta ali 1 leto, najstarejše najdeno drevo pa okrog 180 let. Omeniti je potrebno tudi to, da so v določenih letih, v nekaterih primerih, nadzemni deli fige pomrznili, podzemni deli (korenine) pa so ostali, tako da je figa naslednje leto ali celo čez nekaj let spet pognala in se pomladila. Tako je za nekatere težko določiti koliko so stare. Tudi v tabeli sta pri določenih figah zapisani dve številki, kar pomeni da je večja številka starost korenin drevesa, manjša pa pomlajenega drevesa.
73 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Slika 43 nam nazorno kaže, da je največ najdenih dreves fig, to je 74 %, starih do 10 let. Fige od 10 do 50 let predstavljajo 20 % najdenih dreves. Našla sem tudi drevesa, za katere so mi lastniki povedali, da imajo več kot 100 let. Teh je bilo le 3 %. Potrebno je povedati tudi to, da je bilo starost dreves ponekod težko določiti, zato so le te ocenjene.
1% 3% 2% 20% do 10 10 do 50 50 do 100 več kot 100 neznano 74%
Slika 43: Starost dreves najdenih fig
Statistična obdelava in izdelava karte razširjenosti fig v vinorodnih Halozah je potekala po že opisanem postopku. Karta prikazuje število fig pri določenih hišnih številkah v naseljih. Za prikaz različnega števila fig sem izbrala barvno lestvico. Tako so nahajališča z 1 figo označene z rumeno barvo, 2 3 drevesa z zeleno in 4 7 dreves z modro barvo. Iz karte lahko razberemo, da prevladujeta rumena in zelena barva, kar pomeni, da na največ nahajališčih raste po 1 figa, sledijo nahajališča z 2 3 figami, najmanj pa je tistih, kjer imajo 4 fige ali več. Vidimo tudi, da so fige v vinorodnih Halozah dokaj enakomerno razširjene po različnih krajih, v nekaterih predelih so tudi bolj zgoščene (kot npr. Belskem vrhu, Majskem vrhu, Slatini, Malem Okiču). Taka razporeditev je nastala tudi zaradi pretežno raziskovanih slemenskih delov. Nekatere lokacije se tudi prekrivajo, saj je bilo potrebno nahajališča, ki so bila v bližini določene hišne številke, vnesti na to isto številko.
Baza podatkov o figah v Istri je začela nastajati kot rezultat sodelovanja med strokovnjaki in raziskovalci z različnih področij. Bandelj Mavsar in sod. (2008) so ovrednotili zbrano rastlinsko gradivo z morfološkimi in molekulskimi markerji ter analizirali pomembnejše kemijske lastnosti različnih sort fig. Zbrani podatki, v knjigi, kjer so opisane številne sorte fig, so mi služili za določanje morfoloških značilnosti rastlinskega gradiva fig iz Haloz.
Za določanje morfoloških značilnosti sem izbrala 36 fig, predvsem tiste, pri katerih so bila prisotna še soplodja. Izbrani primerki so opisani z deskriptorji drevesa, deskriptorji lista in
74 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. deskriptorji soplodja. Na naslednjih slikah so značilnosti izbranih primerkov podane v odstotkih in prikazane v obliki grafikonov.
V tabeli 2 so prikazana drevesa in njihova rastišča, opisana je njihova rast in gostota krošnje. Rastišča fig so ob hišah in zidovih, na pobočjih, ob vinogradih, ob cestah in ob vrtovih. Figam mesta ob hišah in zidovih ustrezajo, saj so tako v zavetrju, pozimi pa od njih prejemajo tudi toploto, kar je pri zelo nizkih temperaturah pomembno. Rast dreves je različna. Nekatere imajo pokončno rast, druge odprto ali zelo odprto in rastejo v obliki grma. V vinorodnih Halozah so, glede na rast drevesa, pogoste tako ene kot druge fige, nekoliko pogostejše pa so bile fige odprte rasti (slika 44).
pokončna 3% 3% 14% 19% malo odprta 3% odprta zelo odprta pokončna do malo odprta 17% 22% malo odprta do odprta odprta do zelo odprta 19% nedoločljivo
Slika 44: Delež izbranih primerkov fig glede na rast dreves
Gostota krošenj dreves fig se giblje med redkimi, srednjimi in gostimi krošnjami. Med izbranimi primerki fig, ki so navedene v tabeli je razmerje med enimi in drugimi dokaj enakomerno (slika 45).
11% 14% redka 19% srednja gosta redka do srednja 25% srednja do gosta nedoločljivo 14% 17%
Slika 45: Gostota krošnje izbranih primerkov fig
75 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
V tabeli 3 so izbrani primerki fig prikazani in opisani še z deskriptorji lista in deskriptorji soplodja. Pri listih je določeno število segmentov, oblika glavnega segmenta, stopnja listne deljenosti in listno dno. Na istem drevesu je več različnih listov, zato je samo po morfologiji listov težko prepoznati določeno sorto (najlažje je sorte ločevati po obliki in barvi soplodij). Pri izbranih primerkih v tabeli so najpogostejši tisti, kateri imajo 5 ali 7 segmentov. Prisotni pa so tudi primerki z manjšim številom segmentov ali odsotnimi segmenti. Na istem drevesu so lahko listi z različnim številom segmentov.
0% odsotni 6% 3% 17% 3 30% 5 7 odsotni do 3 8% 3 do 5 6% 5 do 7 30% odsotni 3 5
Slika 46: Število segmentov
Listi s številom segmentov 5 predstavljajo 30 % vseh izbranih primerkov, prav tako 30 % predstavljajo listi s številom segmentov 7. Primerki z najmanjšim številom segmentov ali odsotnimi segmenti predstavljajo manjši delež (slika 46).
Glede na obliko glavnega segmenta, ki je lahko lopatast, linearen, širok, lirast ali drugačen, so zastopane vse oblike. Veliko je prehodnih oblik med enimi in drugimi. Linearna oblika glavnega segmenta se pojavlja pri 26 % izbranih primerkih fig, lopatasta pri 11 %, prehodna oblika med lopatastim do širokim pri 19 % (slika 47).
lopatast 11% 11% linearen 8% širok 26% lirast ostalo 14% lopatast do širok lopatast do lirast 8% 19% linearen do lirast 0% ostale prehodne oblike 3%
Slika 47: Oblika glavnega segmenta
76 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Stopnja listne deljenosti je različna. Prevladujejo primerki, ki so povprečno deljeni, izrazito deljeni in zelo izrazito deljeni ter prehodi med navedenimi razredi.
0%
3% nedeljen 8% šibko deljen 28% 17% povprečno deljen izrazito deljen zelo izrazito deljen šibko deljen do povprečno deljen 11% 33% ostali prehodi
Slika 48: Stopnja listne deljenosti
Največji delež (33 %) predstavljajo primerki, ki so zelo izrazito deljeni, najmanjši delež pa fige, katerih listi so nedeljeni ali šibko deljeni (3 %). Velik delež predstavljajo tudi prehodne stopnje (slika 48).
Listno dno je največkrat srčasto (v 33 %), nato odprto ostrogasto (19 %) in ostrogasto, najmanj je zastopano padajoče listno dno. Velik delež predstavljajo prehodi med oblikami (slika 49).
17% 3% 33% 11%
11% 6% 19% 0%
prisekano srčasto ostrogasto padajoče odprto ostrogasto ostrogasto do odprto ostrogasto prisekano do srčasto ostali prehodi med oblikami
Slika 49: Oblika listnega dna
77 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
V tabelo 3 so vključene tiste fige, ki so navedene že v tabeli 2 in opisane z deskriptorji drevesa. Tako je možna združljivost podatkov. Na podlagi soplodij je tudi dosti lažje določiti, ali gre za različne sorte, saj je (razen izjem) oblika in barva soplodja običajno tipična za sorto.
Soplodja sem opisala po obliki glede na razmerje med širino in višino ter glede na lego največje širine. Glede prve so prisotna podolgovata, okrogla in ploščata oblika soplodij. Prevladuje podolgovata oblika soplodij, ki predstavlja skoraj polovico, oziroma 47 % izbranih primerkov fig. Okrogla oblika soplodij se pojavlja pri 17 % izbranih primerkov (slika 50).
Glede na lego največje širine prevladujejo hruškasta soplodja, ki predstavljajo 53 %, nad ovalnimi soplodji. Prisotni sta obe obliki (slika 51).
14%
3% podolgovata okrogla 8% 47% ploščata podolgovata do okrogla 11% okrogla do ploščata nedoločljivo
17%
Slika 50: Oblika soplodij glede na razmerje širina/višina
14% 22%
11% ovalna hruškasta ovalna do hruškasta nedoločljivo
53%
Slika 51: Oblika soplodij glede na lego največje širine
78 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Osnovne barve kožice soplodja so zelo raznolike, gibljejo se od rumene, svetlo zelene, rjave do vijolične. V skupini izbranih primerkov iz tabele prevladujejo take, katerih osnovna barva kožice soplodja je svetlo zelena in vijolična do modro vijolična, sledijo jim rumeno zelena do rjavo zelena soplodja ter ostale kombinacije (slika 52).
vijolična 8% 11% modro vijolična 8% rjava 0% rjavo zelena 8% zelena 40% 0% svetlo zelena rumeno zelena 14% rumena ostale kombinacije 3% 8% nedoločljivo
Slika 52: Osnovna barva kožice soplodij
V največ primerih (14 %) je osnovna barva kožice soplodja svetlo zelena, sledi ji vijolična z 11 % in modro vijolična z 8 %. Velik delež predstavljajo soplodja, katerih osnovna barva kožice soplodja se giblje v kombinaciji z zeleno in katero drugo barvo.
Obarvanost mesa določenih primerkov je pri izbranih figah največkrat rumenkasto rjava (22 %), temno rdeča (11 %) in temno rdeča do vijolična (11 %), prisotna je še roza obarvanost in ostale kombinacije med navedenimi barvami (slika 53).
bela 0%0% rumena 17% 22% rumenkasto rjava roza rdeča
14% temno rdeča 6% vijolična 0% temno rdeča do vijolična 11% rumenkasto rjava do rdeča 11% rumenkasto rjava do temno rdeča 0% ostale kombinacije 8% 11% nedoločljivo
Slika 53: Obarvanost mesa soplodij
79 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Glede na veliko raznolikost listov in plodov izbranih primerkov lahko sklepamo, da gre na območju vinorodnih Haloz za več sort fig.
Sortna raznolikost fig je bila potrjena na območju Slovenske Istre. V Slovenski in Hrvaški Istri je prisotnih relativno veliko sort oziroma tipov, relativno veliko je sinonimov in homonimov. Na podlagi morfoloških lastnosti in genetske analize so ugotovili, da gre za 20 različnih sort (8 dvorodnih sort in 12 enorodnih) in en tip divje fige (Bandelj Mavsar in sod., 2008).
Izolacijo DNK sem opravljala skupaj z Lucijo Hrženjak, ki je preučevala fige na Kozjanskem in laborantko Terezijo Ciringer. Za izolacijo smo namenili popke in mlade liste fig, saj smo pri teh vzorcih v tem času pričakovali še najbolj optimalne rezultate. Skupno število vzorcev iz Haloz, pri katerih je bila opravljena izolacija DNK, je 50. Ti vzorci so iz različnih krajev vinorodnih Haloz, po morfologiji listov raznoliki primerki, različnih starosti. Dva vzorca sta bila prinesena od drugod. Posamezne epruvete z vzorci DNK so označene od 1/S do 50/S. Vzorce DNK smo najprej kratkotrajno shranili in skladiščili v hladilniku, potem pa smo jih dali na zmrzovanje in jih tako shranili za daljši čas. Vsi vzorci so namenjeni za nadaljnje primerjalne genetske analize.
Korenjak (330 m) je razloženo obmejno naselje v JV delu vinorodnih Haloz. Leži na slemenu v povirju Kojuhovskega potoka južno od Zavrča. Na sončnih legah so kakovostni vinogradi, na osojah pa prevladujejo gozdovi (Orožen Adamič in sod., 1995). V Korenjaku 15 imajo 3 fige. Vse tri naj bi bile (po informacijah lastnice) različne sorte in sicer Črna Grška, Zelena Grška in divja smokev. Nahajajo se na pobočju na JV legi. Figa 1 in Figa 2 sta visoki okrog 4 m, starost dreves je okrog 10 let. Figa 3 je samorodnica, ki meri 5 do 6 m, njena starost je okrog 200 let. Prvi dve rasteta pokončno, tretja figa pa ima odprto rast in raste v obliki grma. Soplodja so pri prvih dveh v velikosti jabolka bobovec, osnovna barva kožice je vijolična. Pri tretji figi so soplodja bolj svetlo vijolične barve in v velikosti nešpelj. Sadike dveh fig (1 in 2) so bile prinesene iz vrtnega centra Florina Maribor in so bile izbrane med tistimi, ki so bile na poti v Italijo. Fig ne škropijo, ker so prepričani, da škropivo uniči drevo in da se figa sama brani pred škodljivci s svojim mlečkom. Mlada drevesa so zaščitili tako, da so jih do tretjega leta oblagali s papirnato vrečo, vejice pa s časopisnim papirjem in vrvico. To so delali pet let.
80 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
V letih z zelo nizkimi temperaturami (tudi do 20°C), ko so marelice in breskve zmrznile, so drevesa fig zdržala nezaščitena. Poleti dajo na drevesa zaščito za ptiče, vrečke ali kaj podobnega, okrog debla pa lepljivi trak za mravlje. Za prvi rod (v maju ali juniju) je značilno, da so sadeži bolj redki. Zreli sadeži se morajo hitro obrati. Fige uporabijo sveže, jih posušijo, iz njih naredijo marmelado, potico in podobno. Posušijo jih v krušni peči, dajo v zamrzovalno skrinjo in zmrznjene zmeljejo (ker figa vsebuje dosti sladkorja, ne zmrzne popolnoma, ampak ostane nekoliko mehka). Iz tega dobijo kremo, iz katere lahko pripravijo potico.
Od tropskih sadežev uspevajo, v Korenjaku 15, poleg fig, še kaki jabolka, nešplje in kivi. Uspešnost uspevanja fig in drugih tropskih sadežev na tem območju pripisujejo klimi, ki je podobna tisti na Primorskem, vendar z več vlage in zato tudi boljšim uspevanjem.
Za tako uspešno uspevanje mediteranskih vrst v vinorodnih Halozah lahko pripišemo tudi vplivu naravnih dejavnikov. Razporeditev kopnih in vodnih površin povzroča, da polotoki, ki segajo v Sredozemsko morje, potiskajo celinske značilnosti podnebja proti jugu, stranska morja Sredozemlja (Jadransko morje, Črno morje) pa mediteranske klimatske značilnosti proti severu. Z vidika padavin so pomembne tudi lokalne orografske razmere (Ogrin, 1995). Glavne značilnosti submediteranskega podnebja (to je prehodno podnebje, kjer se stikajo mediteranski in celinski klimatski vplivi) v Sloveniji so povprečne januarske temperature med 0 in 4 °C, julijske med 19 in 22 °C in povprečne letne temperature nad 10 °C. Glavne značilnosti mediteranske klime so mile in deževne zime ter topla oz. vroča in suha poletja. Pri padavinskem režimu pa primarni maksimum padavin v jeseni. Submediteranske klimatske poteze slabijo v smeri od Tržaškega zaliva proti kontinentu, do veljave pa vedno bolj prihajajo kontinentalne značilnosti podnebja osrednje Slovenije (Ogrin, 1995).
Tudi za vinorodne Haloze je značilno določeno prehodno podnebje, s povprečnimi januarskimi temperaturami (v Turškem vrhu) 0,5°C in povprečnimi julijskimi 20,3°C. Povprečna letna temperatura v tem delu je 10,4°C. Največ padavin pade v poletnem času, ko so tudi temperature najvišje. Iz tega lahko povzamemo, da so klimatske razmere primerljive s tistimi v Sredozemlju, vendar s še ugodnejšim padavinskim režimom. S tem so omogočeni tudi pogoji za rast fig, ki so sicer tipična sredozemska vrsta.
81 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Sklepi
• Glede na izsledke s terena, fige v vinorodnih Halozah dobro uspevajo, saj nekatere od njih obrodijo sadove tudi večkrat na leto. • Za fige v vinorodnih Halozah je značilno, da rastejo predvsem na južnih, toplih in sončnih legah, njihova rastišča so v največji meri ob vinogradih, na pobočjih, ob zidanicah, hišah in ob zidovih. Pogoste so tudi na vzhodnih in zahodnih legah. • Razširjenost fig v vinorodnih Halozah je glede na to, da ne gre za mediteransko pokrajino dokaj velika (kar lahko razberemo tudi iz karte), njihove lokacije se razprostirajo od severnega (Dravinjski Vrh, Gradišča, Veliki Vrh) do južnega (Pohorje, Paradiž) dela in od vzhodnega (Goričak, Zavrč) do zahodnega (Podlehnik, Sedlašek) dela vinorodnih Haloz. • Zaradi pojava termalnega pasu so, tako kot za vinsko trto, tudi za rast fige ugodnejše nekoliko dvignjene in višje lege po slemenih. • Izolacija DNK iz vzorcev mladih listov in popkov, ki je potekala v laboratoriju po opisanem postopku, je bila uspešna. Vzorci izoliranih DNK fig bodo pomemben prispevek za nadaljnje raziskovanje. • Glede na predstavljene primerke fig in njihove morfološke značilnosti (tako listov kot soplodij) lahko sklepamo, da na območju vinorodnih Haloz uspeva več sort fige in da je pestrost sort velika. Barva soplodij je različna in se giblje od rumene in zelene do rjave in modro vijolične.
82 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
5 POVZETEK
V diplomskem delu je, na osnovi terenskega dela, predstavljena razširjenost fig na območju vinorodnih Haloz. Fige so bile popisane in fotografirane, odvzeti so bili tudi vzorci posameznih primerkov.
Figa ( Ficus carica L.) je večinoma sadna vrsta toplega sredozemskega sveta, a neredko na posamezno drevo ali grm naletimo tudi v notranjosti Slovenije, predvsem tam, kjer so primerni pogoji za rast vinske trte. Temperatura je vsekakor eden najpomembnejših dejavnikov za uspevanje, vendar se figa smatra za eno od najodpornejših subtropskih sadnih vrst na nizke temperature. Drevesa so lahko prilagojena slabim pogojem rastišča, za svoj obstoj pa ne potrebujejo človeka. Figa je s svojo trdoživostjo v največji meri sama poskrbela tudi za ohranitev velike pestrosti sort. Na majhnem geografskem območju so lahko številne sorte, tipi fig, ki se genotipsko in morfološko zelo razlikujejo, še večje pa je število njihovih sinonimov.
Vinorodne Haloze so gričevje z razgibanim reliefom in značilnim subpanonskim celinskim podnebjem. Na laporju se je razvila prst, primerna za rast vinske trte. Ker ne gre za sredozemsko pokrajino, jim na prvi pogled ne bi pripisali, da tam uspevajo fige, vendar pa podatki, ki sem jih pridobila, kažejo drugače. Tudi za vinorodne Haloze je značilno določeno prehodno podnebje, klimatske razmere primerljive s tistimi v Sredozemlju, vendar s še ugodnejšim padavinskim režimom. S tem so omogočeni tudi pogoji za rast fige, ki je sicer tipična sredozemska vrsta.
Namen diplomskega dela je bil raziskati območje vinorodnih Haloz in popisati nahajališča fig ter jih vnesti na zemljevid, kjer so razvidna nahajališča ter gostota njihove razširjenosti v tem delu Slovenije. Poleg tega sem ugotavljala tudi, kakšna rastišča in položaji ustrezajo tej sadni vrsti, da lahko dobro uspeva. Izsledki s terena so dali nova znanja o uspevanju in razširjenosti fig tudi izven Sredozemlja, na območjih, ki so primerna za rast vinske trte, v tem primeru vinorodnih Haloz.
Pomemben del naloge je bila tudi izolacija DNK iz listov in popkov fige, ki so bili nabrali na terenu po Halozah. Izolirana DNK je namenjena za kasnejše raziskave na področju te vrste.
83 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Ali gre za več sort te vrste, nam lahko povedo tudi morfološke značilnosti, ki jih določimo s pomočjo deskriptorjev lista in deskriptorjev soplodja.
Glavni cilji raziskave so bili najti fige v vinorodnih Halozah in jih popisati, izdelati karto nahajališč, ugotoviti njihovo število, rastišče, lego, višino in starost dreves, lastnosti in posebnosti, pridobiti vzorce za izolacijo DNK, s pomočjo objavljenih morfoloških deskriptorjev ugotoviti ali na raziskanem območju uspeva več različnih sort fig in izolacija DNK v laboratoriju.
Prisotne so bile metode dela: delo na terenu (popis, kartiranje, fotografiranje, nabiranje vzorcev) in delo v laboratoriju (izolacija DNK). Teren je bilo potrebno raziskati čim prej, saj je potekal v jesenskem času, ko je listje že začelo odpadati iz dreves.
Laboratorijsko delo smo izvajali v laboratoriju na Oddelku za biologijo, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Izolacija DNK je potekala po določenem postopku. Med nabranimi vzorci, sem za izolacijo DNK izbrala čim bolj raznolike fige (glede na morfologijo listov in starost dreves).
Na podlagi objavljenih deskriptorjev (Bandelj Mavsar in sod., 2008) sem med seboj primerjala vzorce nabranih fig. Morfološki znaki za določitev sorte niso vedno zanesljivi, vendar predstavljajo najlažji način za ločevanje sort.
Med rezultati so predstavljeni: Tabela in Karta nahajališč fig v vinorodnih Halozah, Tabela morfoloških deskriptorjev drevesa, Tabela morfoloških deskriptorjev lista in deskriptorjev soplodja, Seznam izoliranih vzorcev fig ter Primer nahajališča fig v Korenjaku 15. V tabelah morfoloških deskriptorjev so vključene tiste fige, pri katerih so bila še prisotna soplodja, saj je na podlagi tega dosti lažje določiti, ali gre za različne sorte. Na podlagi lastnosti fig iz istih nahajališč je možna tudi združljivost podatkov posameznih primerkov.
Razširjenost fig v vinorodnih Halozah je glede na to, da ne gre za mediteransko pokrajino dokaj velika, njihova nahajališča se razprostirajo od severnega (Dravinjski Vrh, Gradišča, Veliki Vrh) do južnega (Pohorje, Paradiž) dela in od vzhodnega (Goričak, Zavrč) do zahodnega (Podlehnik, Sedlašek) dela vinorodnih Haloz.
84 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Fige v vinorodnih Halozah dobro uspevajo, saj nekatere od njih obrodijo sadove tudi večkrat na leto. Skupno število nahajališč, ki sem jih popisala, je 110, urejena so glede na hišno številko ali najbližjo hišno številko, kjer so fige rasle. Domnevam, da je realno število rastišč fig dosti večje.
Zaradi pojava termalnega pasu so tako kot za vinsko trto, tudi za rast fig, ugodnejše nekoliko dvignjene in višje lege po slemenih. Za fige v vinorodnih Halozah je značilno, da rastejo predvsem na južnih, toplih in sončnih legah, njihova rastišča so ob vinogradih, na pobočjih, ob zidanicah, hišah in ob zidovih. Pogoste so tudi na vzhodnih in zahodnih legah.
Izolacija DNK iz vzorcev mladih listov in popkov, ki je potekala v laboratoriju, po opisanem postopku, je bila uspešna. Skupno število vzorcev, pri katerih je bila opravljena izolacija DNK, je 50. Vzorce smo zamrznili in jih shranili za daljši čas. Namenjeni so za nadaljnje genetske analize.
Glede na predstavljene primerke fig in njihove morfološke značilnosti (tako dreves kot listov in soplodij) lahko sklepam, da na območju vinorodnih Haloz uspeva več sort fig in da je pestrost sort velika. Barva soplodij je različna in se giblje od rumene in zelene do rjave in modro vijolične. Na istem drevesu je lahko po obliki in velikosti več različnih listov.
V Sloveniji poznamo preko 20 sort fig, veliko pa je zmede zaradi različnega poimenovanja iste sorte in enakega poimenovanja različnih sort. Ljudje so si sorte izmenjevali, zastopanost posameznih sort pa je v različnih regijah različna. V vasi Smokvica je posajena pestra zbirka sort fig v kolekcijsko promocijskem nasadu (Vrhovnik, 2007).
Kot dober primer uspevanja sadnega drevja sem izbrala Korenjak, naselje v vinorodnih Halozah, kjer poleg fig, od tropskih sadežev, uspevajo še kaki jabolka, nešplje in kivi. Uspešnost uspevanja sadnih vrst na tem območju lahko pripišemo klimi, ki je podobna submediteranski, vendar z več vlage in zato tudi boljšim uspevanjem. Subpanonsko prehodno klimatsko območje je, kar še posebej velja za vinorodne Haloze, primerno za vzgojo vinske trte in sadnega drevja, saj je razmerje med toploto, svetlobo, vlažnostjo in sestavo tal zelo ugodno.
85 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
6 ZAHVALA
Zahvaljujem se izr. prof. dr. Mitji Kaligariču za mentorstvo, strokovno pomoč, nasvete in vodenje pri nastajanju diplomskega dela, predvsem pa za njegovo prizadevanje in vzpodbude pri delu.
Zahvala velja tudi strokovni sodelavki in laborantki Tereziji Ciringer za navodila in nasvete, vodenje in praktično pomoč pri laboratorijskem delu ter asistentki Nini Šajna za nasvete glede statističnih prikazov podatkov.
Hvala tudi prijaznim domačinom vinorodnih Haloz, ki so mi pomagali najti drevesa fig in mi bili pripravljeni povedati podatke o njih.
Hvala vsem prijateljem, znancem, predvsem pa staršem in najbližjim, ki so mi bili v moralno in finančno oporo. Hvala tudi vsem ostalim, ki so mi na kakršenkoli način pomagali v času mojega študija ali kakorkoli sodelovali pri nastajanju mojega diplomskega dela.
86 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
7 LITERATURA
Arnuš, L. (2003) Vrstna sestava in pogostost pojavljanja kukavičevk ( Orchidaceae ) na območju osrednjih Haloz: diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo, Maribor.
Bakarić, P., Brzica, K., Omčikus, Č. (1989) Smokva. Stanica za južne kulture, Dubrovnik.
Bandelj Mavsar, D., Bohanec, B., Bučar Miklavčič, M., Butinar, B., Javornik, B., Jakše, J., Podgornik, M., Prgomet, Ž., Skrt, A., Tomažič, I., Vrhovnik, I., Valenčič, V. (2008) Figa ( Ficus carica L.) v Istri: morfološke, molekulske in nekatere kemijske značilnosti. Založba Annales, Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče.
Bračič, V. (1967) Vinorodne Haloze: socialno geografski problemi s posebnim ozirom na viničarstvo. Založba Obzorja, Maribor.
Bračič, V. (1982) Gozdnate Haloze: socialnogeografska študija. Založba Obzorja, Maribor.
Brus, R. (2004) Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Butolen, M. (1999) Prsti v Halozah: diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za geografijo, Maribor.
Gams, I. (1996) Geografske značilnosti Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Geodetska uprava Republike Slovenije: podatki geodetske službe (2009) Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana.
Haloze: pokrajina, ljudje in vino: ob 70 letnici viteza vina Stojana Kerblerja (2008) Združenje slovenskega reda vitezov vina, Viteško omizje Ptuj Ormož, Ptuj.
87 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Janžekovič, I. (1997) Floristični oris Haloz, uporabna vrednost nekaterih rastlinskih taksonov in možnosti njihovega pridelovanja: magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo, Maribor.
Jogan, N., Kaligarič, M., Leskovar Štamcar, I., Seliškar, A., Dobravec, J. (2004) Habitatni tipi Slovenije: tipologija. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Ljubljana.
Kaligarič, M. (1997) Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre: travniki in pašniki. Knjižnica Annales majora, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije.
Kaligarič, M. (2004) Rastlinske združbe. V: Bat, M., Zych, B., Mihelač, Š., Narava Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 183 197.
Krajnčič, B. (1994) Botanika: (razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo). Visoka kmetijska šola, Maribor.
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A. in sod. (2007) Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Mekinda Majaron, T. (1995) Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka: obdobje 1961 1990. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana.
Mladinski raziskovalni tabor Haloze; Žetale 2001 (2001) Znanstvenoraziskovalno središče Bistra, Ptuj.
Mladinski raziskovalni tabor Makole 2002 (2003) Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana.
Mladinski raziskovalni tabor Makole 2003 (2004) Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana.
88 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Mlakar, J. (1990) Dendrologija. Drevesa in grmi Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Novak, F. (2005) Atlas Slovenije 1:50.000. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Ogrin, D. (1995) Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D., Drozg, V., Belec, B. (1995) Krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana.
Perko, D., Orožen Adamič, M., Belec, B. (2001) Slovenija. Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Petauer, T. (1993) Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Praprotnik, N. (2008) Rastline (Zbirka Tematski leksikoni). Učila International, Tržič.
Strgar, J. (2002) Biologija (Zbirka Tematski leksikoni). Učila International, Tržič.
Vrhovnik, I. (2007) Možnosti pridelave fig v Sloveniji. V: Sredozemsko kmetijstvo: izbrane teme, Kmetijsko gozdarski zavod, Koper, Nova Gorica, str. 43 50.
Zborovanje slovenskih geografov (1996) Spodnje Podravje s Prlekijo: možnosti regionalnega in prostorskega razvoja. Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana.
Zupančič, B. (1995) Klimatografija Slovenije. Količina padavin: obdobje 1961 1990. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana.
89 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009.
Internetne strani
• waynesword.palomar.edu/gallfig.htm#fossil (15.4.2009) Gall Flowers In Figs • unamiradaagaia.blogspot.com (15.4.2009) The other side • palmapedia.com (15.4.2009) Palmapedia • www.geopedia.si/ (2009) Geopedia (interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije) • www.spletni slovar.com/ (april 2009) Spletni slovar
Fotografije
• Zorko Sabina (2008, 2009)
90