DOCSLIB.ORG

Fige V Vinorodnih Halozah

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Fige V Vinorodnih Halozah UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za biologijo Sabina ZORKO Fige v vinorodnih Halozah DIPLOMSKO DELO Mentor: izr. prof. dr. Mitja KALIGARIČ Maribor, 2009 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. MENTORSTVO IN IZJAVA O AVTORSTVU MENTORSTVO Diplomsko delo je nastalo pod mentorstvom izr. prof. dr. Mitje Kaligariča iz Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Delo sem opravljala v laboratoriju za botaniko na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. IZJAVA Podpisana Sabina Zorko, rojena 20. 10. 1984, študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, študijskega programa biologija in geografija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Fige v vinorodnih Halozah pri mentorju izr. prof. dr. Mitji Kaligariču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; besedila in druge oblike zapisov niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. _________________________ Maribor, 6. 9. 2009 II Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. ZORKO, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. IZVLEČEK Na območju vinorodnih Halozah je bil izveden popis in kartiranje fig. Na podlagi tega sem izdelala karto nahajališč. Vinorodne Haloze so klimatsko prehodno območje, ki daje ugodne pogoje za uspevanje vinske trte in sadnega drevja. Figa ( Ficus carica L.) je drevo toplega sredozemskega območja, ki zaradi svoje prilagodljivosti in odpornosti dobro uspeva tudi v notranjosti Slovenije, v tem primeru v vinorodnih Halozah. Na terenu so bili nabrani tudi vzorci posameznih primerkov fig, iz katerih smo v laboratoriju izvedli izolacijo DNK in jih shranili za kasnejše raziskave na tem področju. Na podlagi primerjave morfoloških značilnosti posameznih primerkov fig z objavljenimi deskriptorji lahko sklepam, da gre na območju vinorodnih Haloz za več različnih sort fig. Deskriptorji: figa ( Ficus carica L.), kartiranje, vinorodne Haloze, morfologija listov in soplodij, izolacija DNK ZORKO, S.: Ficus carica L. in viniferous Haloze. Graduation Thesis, University of Maribor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Department of Biology, 2009. ABSTRACT In the wine-growing region of Haloze an inventory and mapping of figs were carried out. I have made a map of habitats on the basis of the mentioned execution. Viniferous Haloze is a climatically transitional region which provides favourable conditions for the growth of vine and fruit trees. A fig tree (lat. Ficus carica ), the tree of the warm Mediterranean region, grows well in the interior of Slovenia, in this case in viniferous Haloze, owing to its adaptability and resistance. At a fieldwork, samples of individual fig specimens were collected. In the laboratory we carried out an isolation of DNA of those figs and they were preserved for future researches in this field. In accordance with the comparison of the morphological characteristics of individual fig samples with the published descriptors I can gather that there are several different species of figs in wine-growing region of Haloze. Descriptors: fig tree (lat . Ficus carica ), mapping, viniferous Haloze, morphology of the leaves and co-fruits, isolation of DNA III Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. KAZALO VSEBINE MENTORSTVO IN IZJAVA O AVTORSTVU................................................................................II IZVLEČEK ......................................................................................................................................... III KAZALO SLIK .................................................................................................................................... V KAZALO TABEL ...............................................................................................................................VI KAZALO KART .................................................................................................................................VI 1 UVOD.............................................................................................................................................1 1.1 NAMEN OZ . CILJI IN HIPOTEZE ........................................................................................3 1.2 FIGA ( FICUS CARICA L.).........................................................................................................4 1.2.1 Sistematsko mesto fige .......................................................................................................4 1.2.2 Splošna razširjenost fige in razširjenost fige v Sloveniji ...................................................5 1.2.3 Okoljske razmere za uspevanje fig.....................................................................................5 1.2.3.1 Klimatske razmere.....................................................................................................6 1.2.3.2 Tla .............................................................................................................................7 1.2.4 Biologija fige......................................................................................................................8 1.2.4.1 Drevo in listi..............................................................................................................8 1.2.4.2 Razmnoževanje fige..................................................................................................8 1.2.4.2.1 Socvetje in spol pri figah ......................................................................................9 1.2.4.2.2 Razmnoževanje / Opraševanje............................................................................11 1.2.4.2.3 Obdobje cvetenja ................................................................................................12 1.2.4.2.4 Partenokarpija .....................................................................................................12 1.2.4.3 Soplodje...................................................................................................................13 1.2.5 Sorte.................................................................................................................................14 1.2.5.1 Možnosti pridelave fig v Sloveniji..........................................................................16 1.3 GEOGRAFSKA PREDSTAVITEV OBMOČJA RAZISKOVANJA.................................17 1.3.1 Haloze ..............................................................................................................................17 1.3.2 Omejitev območja raziskovanja: vinorodne Haloze ........................................................18 1.3.3 Sestava tal in reliefne oblike ............................................................................................20 1.3.4 Raba tal............................................................................................................................23 1.3.5 Hidrološke značilnosti in problem preskrbe z vodo.........................................................24 1.3.6 Klimatske razmere ...........................................................................................................25 1.3.6.1 Toplotne razmere.....................................................................................................26 1.3.6.2 Svetlobne razmere...................................................................................................27 1.3.6.3 Padavine in vlažnost zraka......................................................................................27 1.3.6.4 Veter........................................................................................................................30 1.3.7 Vegetacija ........................................................................................................................31 2 MATERIAL IN METODE ........................................................................................................33 2.1 KARTIRANJE.....................................................................................................................34 2.2 MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI – DESKRIPTORJI ZA IDENTIFIKACIJO RAZLIČNIH SORT FIG .........................................................................................................................................35 2.2.1 Deskriptorji drevesa.........................................................................................................35 2.2.2 Deskriptorji lista ..............................................................................................................36 2.2.3 Deskriptorji soplodja .......................................................................................................39 2.3 VZORČENJE ZA IZOLACIJO DNK..................................................................................41 2.4 POSTOPEK IZOLACIJE DNK...........................................................................................42 IV Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. 3 REZULTATI ...............................................................................................................................46
Load more

Recommended publications
  • Transformational Leadership and Terra Parzival Executive Quest
    Transformational Leadership and Terra Parzival Executive Quest July 2 – 5, 2014 What are the program objectives? What characterizes the Executive Quest? The Parzival1 story and his quest for grail offer an inspiration RESONANCE PLATFORM is the Terra Parzival innova- metaphor to experience the deeper meaning, purpose tive leadership methodology, which unfolds as outer and and process of leadership and self-knowledge. The Terra inner journey through 7 stages of development. This Exe- Parzival Executive Quest is focused on transformational cutive Quest starts in Ptuj and travels to monasteries Žič- leadership. This journey is a powerful exercise for personal ka Kartuzija and Studenice, “Trevrizent’s Cave”, Castle reflection and transformation. Štatenberg, Basilica Ptujska Gora and Castle Borl. Finally, the program wraps up in beautiful Bled at the IEDC-Bled Through the program participants explore and experience School of Management. Working with a team of interna- the processes, 7 stages and pathways to individual tionally acclaimed thinkers, speakers, educators and ar- leadership and ultimately organizational transformation. tists – including Miha Pogačnik, Alexander MacKenzie, The viewpoint is the future. How do we lead to meet the Davorin Peršič, Prof. Elmar Lampson, Prof. Danica Purg, challenges of the emerging future, and how do we do so Dr. Ian Sutherland – participants go through processes of through innovation and inspiration. reflection, questioning and seeking the sources of inspira- tion. During the final act, sitting in the symphony orchestra among the players, we enter the space of transformation, developing insights into transforming organizations and Who should attend? innovation by artful leadership. This unique journey is geared towards those concerned Interested companies or individuals, with the emerging future in front of us.
    [Show full text]
  • Katalog Informacij Javnega Značaja 1. Osnovni Podatki O Katalogu Naziv
    Katalog informacij javnega značaja 1. Osnovni podatki o katalogu Naziv organa: OSNOVNA ŠOLA VIDEM VIDEM PRI PTUJU 47; 2284 VIDEM PRI PTUJU Tel: 02-761-94-10; fax:02-761-94-11 e-pošta: [email protected] Odgovorna uradna oseba: Mag. Robert Murko Fanika Novak, pomočnica ravnatelja Datum prve objave datum sprejema kataloga kataloga: 14. 4. 2006 Datum zadnje spremembe: 1.9. 2015 Katalog je dostopen na spletni naslov: http://www.solavidem.si/ spletnem naslovu: Druge oblike kataloga v fizični obliki v tajništvu zavoda od 7. do 14. ure 2. Splošni podatki o organu in informacijah javnega značaja s katerimi razpolaga 2.a Organigram in podatki o organizaciji organa Kratek opis Osnovna šola Videm je javni vzgojno izobraževalni zavod, ki je bila delovnega področja ustanovljena z odlokom občine Videm z dne 31. 3. 1994. Zavod je bil organa: ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega splošnega izobraževanja za potrebe področja občine Videm , ki je sestavljen iz treh šolskih okolišev šol, ki so sestavni del zavoda.Z odlokom Občine Videm z dne 10. 4. 1999 se dejavnost zavoda razširi še na predšolsko vzgojo. Šolski okoliš šole Videm obsega naselja: Dravci, Dravinjski Vrh, Lancova vas, Ljubstava, Majski Vrh, Pobrežje, Soviče, Šturmovci, Tržec, Vareja, Videm pri Ptuju, ter naselja Barislovci, Dolena, Popovci, Sela, Trnovec in Zg. Pristava. Šolski okoliš šole Leskovec: Belavšek, Berinjak, Gradišče, Mala Varnica, Repišče, Skorišnjak, Strmec pri Leskovcu, Trdobojci, Velika Varnica, Veliki Okič, Zg. Leskovec. Šolski okoliš šole Sela: Barislovci, Dolena, Lancova vas(od št. 45), Popovci, Sela, Trnovec, Zg. Pristava. Zavod je dolžan vpisati tudi otroke iz drugih šolskih okolišev, če ima proste kapacitete, ki omogočajo , da tak vpis ne bo povzročil oblikovanja oddelkov nad normativi, ki določajo maksimalno število otrok v oddelku, povečanja števila oddelkov brez soglasja pristojnega ministrstva ali prehoda v organizacijsko in pedagoško manj kvalitetne oblike dela.
    [Show full text]
  • Strateške Smernice Za Razvoj Turizma Na Območju Haloz Strokovne Podlage Za Ustanovitev Interesne Zveze Haloških Občin Na Področju Razvoja Turizma
    Strateške smernice za razvoj turizma na območju Haloz Strokovne podlage za ustanovitev Interesne zveze haloških občin na področju razvoja turizma Julij, 2018 Strateške smernice za razvoj turizma na območju Haloz - Strokovne podlage za ustanovitev Interesne zveze haloških občin na področju razvoja turizma NAROČNIKI: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk Občina Makole, Makole 35, 2321 Makole Občina Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 Podlehnik Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč Občina Žetale, Žetale 4, 2287 Žetale DOKUMENT: Strateške smernice za razvoj turizma na območju Haloz Strokovne podlage za ustanovitev Interesne zveze haloških občin na področju razvoja turizma PRIPRAVLJAVEC: Odgovorna oseba: doc. dr. Štefan Čelan, direktor Pripravljavec dokumenta: mag. Mojca Šibila Drobnič DATUM: 5. julij, 2018 2 Strateške smernice za razvoj turizma na območju Haloz - Strokovne podlage za ustanovitev Interesne zveze haloških občin na področju razvoja turizma Kazalo vsebine UVOD ....................................................................................................................................................................... 6 1. NAMEN IN CILJI STRATEŠKEGA DOKUMENTA ................................................................................................ 8 1.1 Osrednji cilji dokumenta ........................................................................................................................ 8 1.2 Specifični
    [Show full text]
  • Informator Ob^Ine Videm [Tevilka 2* Letnik 5* Oktober 2000
    [TEVILKA 2* LETNIK 5* OKTOBER 2000 INFORMATOR OB^INE VIDEM FOTO: TM FOTO: 2 UVODNA BESEDA SpoštovaneSpoštovane bralkebralke inin bralci!bralci! Lep èas je že, odkar smo se Vam bomo pa se tja do Martinovega veselili najaktualnejšega dogajanja, ki ta èas nazadnje oglasili z obèinskim in družili, tudi ob slastnih peèenih vlada v naši državi. Zato vam èasopisom. Verjamem, da ste lepo kostanjih, kozarcu letos še posebej predstavljamo politiène stranke in preživeli letošnje poletne poèitnice, sladkega mošta in uživali ob njihove kandidate za državnozborske se odpoèili in si nabrali novih moèi za najrazliènejših dobrotah. volitve, ki bodo 15. oktobra in tam bo šlo delovno jesen. Konec septembra je v Kaj pa ustvarjalci èasopisa Naš glas zares. Pozorno si jih oglejte in preberite, naših krajih potrkala že jesen, ki nas ponujamo Vam? Veliko zanimivega kaj neki vam vsi ti obljubljajo, da potem vsako leto znova bogato obdari s branja, o dogodkih z vseh koncev odloèitev ne bo pretežka. Vsem strankam pridelki in darovi tega letnega èasa. obèine. Z županom Francem Kirbišem ob tej priložnosti želimo uspešne volitve Dnevi so zdaj lepši, še prijaznejši in smo tokrat naredili daljši intervju, ga in da se dobro odrežejo na volitvah. na žalost tudi nekoliko krajši. povprašali o delovanju obèine v prvem Po volitvah pa bo spet vse po “starem”, Sušo letošnjega poletja smo hvala polletju letošnjega leta ter o zanimivih zato se dragi obèani niè ne jezite, tudi to bogu preživeli, v septembru in toèkah, ki so jih imeli v obravnavi na je del našega življenja. Naj vam bodo oktobru je spet vse po starem in obèinskem svetu.
    [Show full text]
  • Analiza Ustanavljanja Novih Občin V Republiki Sloveniji: Mandata 2002–2006 in 2006–2010
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Davorin Hartman Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006–2010 Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Davorin Hartman Mentor: red. prof. dr. Miro Haček Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006–2010 Diplomsko delo Ljubljana, 2016 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Miru Hačku, za usmerjanje in potrpežljivost pri pisanju diplomskega dela ter vsem, ki so me podpirali pri študiju in vzpodbujali pri pisanju diplomskega dela. Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006– 2010 V Republiki Sloveniji imamo z ustavo zagotovljeno lokalno samoupravo, ki jo državljani uresničujemo v občinah in drugih, širših lokalnih skupnostih. Od osamosvojitve leta 1991, ko so bili izpolnjeni pogoji za reformo lokalne samouprave, pa vse do danes, se reforma lokalne samouprave še ni zaključila. Z vzpostavitvijo prve mreže občin smo leta 1994 dobili 147 občin, do danes pa je to število naraslo na 212. Kljub temu da je za nastanek novih občin zakon zahteval izpolnitev pogojev, so ti bili pri ustanavljanju občin postranskega pomena, neupoštevani, oziroma so izjeme postajale pravilo. Zato imamo danes v Sloveniji tako zelo različne občine predvsem glede na število prebivalcev. Več kot polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev. Zato se poraja vprašanje, kje je smisel ustanavljanja občin, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev, ki ne morejo nemoteno izpolnjevati svojih osnovnih nalog, kakšna je njihova upravljavska sposobnost in kakšen je njihov vpliv na učinkovitost lokalne samouprave. Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, občina, ustanavljanje občin, Slovenija.
    [Show full text]
  • 183 Change in Land Use in Haloze in the Period 2000
    Geografski pregled No.37 ; Year 2016 ISSN: 2303-8950 ARTICLES CHANGE IN LAND USE IN HALOZE IN THE PERIOD 2000- 2015 WITH SPECIAL REFERENCE TO WINE-GROWING AREAS AUTHOR Igor Žiberna University of Maribor Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, Slovenija, e-mail: [email protected] UDK: 911.3:338.43(497.4-18)"2000-2015" ABSTRACT Change in land use in Haloze in the period 2000-2015 with special reference to wine-growing areas Haloze is among demographically most vulnerable Slovenian regions. The unfavorable demographic and economic development is also reflected in the revised land use. The processes of change in land use over the past decade indicate extensification of agricultural production due to a significant process of greening and afforestation. The article presents changes in land use between 2000 and 2015. Having in mind that Haloze, especially its eastern part, was already in the Middle Ages known for the best vineyard sites, a high share of winegrowing areas and good wine, we paid special attention to changes of winegrowing areas and utilization of wine-growing potential. KEY WORDS land use, natural geographic features, Haloze 183 Geografski pregled No.37 ; Year 2016 ISSN: 2303-8950 1. Introduction Haloze is the typical hilly Subpanonnian landscape of northeastern Slovenia. Moreover, the landscape is special in both natural geographic and socio- geographic view. Among the natural factors, it is necessary to highlight the superior diversity of relief. Haloze is among hilly regions in northeastern Slovenia with maximum steepness of slopes. Great diversity is also noticable in a vertical sense, since the relative height difference is by far the highest when compared to other hilly Subpanonnian landscapes.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • 25/99, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, torek Cena 1.200 SIT ISSN 1318-0576 Leto IX 25 13. 4. 1999 OBÈINE 1209. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gorišnica Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 19. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni vestnik, št. 12/95 in 5/96) je Občinski svet občine Gorišnica na 3. redni seji dne 11. 3. 1999 sprejel O D L O K o kategorizaciji obèinskih cest v Občini Gorišnica 1. èlen Ta odlok doloèa obèinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. èlen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). 3. èlen Lokalne ceste so: – ceste med naselji v Občini Gorišnica in ceste med naselji v Občini Gorišnica in naselji v sosednjih občinah. 4. èlen Lokalne ceste (LC) med naselji v obèini in med naselji v obèini in naselji v sosednjih obèinah so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali odseka ceste ali ceste ceste uporabe dolžina odseka ali odseka v obèini ceste v (m) sosednji obèini (m) 1. 102010 G II. MOŠKANJCI-ZAGOJIČI-MURETINCI-BORL R – 228 5892 MP 2. 120020 G II. GORIŠNICA-ZAMUŠANI-MOTA G II. 3405 MP 3. 102030 G II. GORIŠNICA-ZAGOJIČI 102010 2946 MP 4. 102040 G II. GORIŠNICA-FORMIN 102060 1864 MP 5. 102050 G II. GORIŠNICA-GAJEVCI 102010 3689 MP 6.
    [Show full text]
  • Odlok O Proračunu Občine Cirkulane Za Leto 2020 3 2
    OBČINA CIRKULANE CIRKULANE 58 2282 CIRKULANE PRORAČUN OBČINE CIRKULANE ZA LETO 2020 Cirkulane, november 2019 1 KAZALO VSEBINA STRAN 1. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE CIRKULANE ZA LETO 2020 3 2. NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE 9 CIRKULANE V LETU 2020 3. PREDLOG KADROVSKEGA NAČRTA OBČINE CIRKULANE ZA 15 LETO 2020 4. UVOD 19 5. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA 20 6. POSEBNI DEL PRORAČUNA 28 7. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV OBČINE CIRKULANE 2020 – 50 2023 8. POSEBNI DEL PRORAČUNA 2020 – FUNKCIONALNA KLASIFIK. 55 9. OBRAZLOŽITVE 58 predlog Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 –Odl US, 76/08, 100/08-Odl.US, 79/09, 51/10, 84/10- Odl US in 40/12 – ZUJF in 14/15 ZUUJFO in 76/16 – odl.US, 11/18 ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na ___ redni seji, dne ______________, sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE CIRKULANE ZA LETO 2020 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za Občino Cirkulane za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin trimestnih kontov se določa v naslednjih zneskih: A.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Damjana Hliš
    OBVESTILO STARŠEM Šolsko leto 2019/20 Želje se izpolnijo z delom in skupaj z ljudmi, ki si zaupajo in znajo. OŠ Videm, Podružnica Leskovec 2019/2020 Zg. Leskovec 10 2285 Zg. Leskovec 1 PODATKI O ŠOLI Zavod OSNOVNA ŠOLA VIDEM ima sedež v Vidmu pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, kjer je centralna šola. Podružnica Leskovec ima sedež v Zgornjem Leskovcu 10, 2285 Zgornji Leskovec. TELEFON: zbornica: 02-763-10-42 vodja šole: 02-763-10-41 svetovalna delavka: 02-763-10-45 kuhinja: 02-763-10-44 vrtec: 02-763-10-43 e-pošta: [email protected] spletna stran šole: www.solavidem.si (Podružnica Leskovec) Ustanoviteljica vseh treh šol v Zavodu je Občina Videm, ki skrbi za osnovnošolski prostor na svojem območju in dodatni program, ki ga država ne zagotavlja s svojimi sredstvi. Šolski okoliš: Belavšek, Berinjak, Gradišče, Mala Varnica, Repišče, Skorišnjak, Spodnji Leskovec, Strmec pri Leskovcu, Trdobojci, Velika Varnica, Veliki Okič, Zgornji Leskovec. 1 OŠ Videm, Podružnica Leskovec 2019/2020 Zg. Leskovec 10 2285 Zg. Leskovec Šola prevzema odgovornost za učence v času pouka in ob dnevih dejavnosti ter v času podaljšanega bivanja in varstva vozačev na območju šolskega prostora. Organizacija: število učencev število oddelkov OPB 71 7 1,4 1.1 Organi upravljanja Svet zavoda OŠ Videm: Predsednica: Vesna Voglar Pulko Namestnica predsednice: Mateja Krajnc Člani Sveta zavoda Predstavniki zaposlenih: Vesna Voglar Pulko, Mateja Krajnc, Darja Koritnik, Doris Bezjak, Barbara Murko. Predstavniki staršev: Urška Hercog, Karmen Šijanec, Mitja Milkovič. Predstavniki lokalne skupnosti: Katja Svenšek, Jadranka Krajnc, Rudi Potrč. Sestanki Sveta zavoda bodo sklicani po potrebi.
    [Show full text]
  • Prispevek K Poznavanju Flore Okolice Ormoža \(Vzhodna Slovenija\)
    A contribution to the knowledge of the spider fauna of the wider Haloze region (northeast Slovenia) Rok KOSTANJŠEK Department of Biology, Biotehnical Faculty, University of Ljubljana, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenia. E-mail: [email protected] Abstract. A list of spider species collected in the wider Haloze region during the summer of 2002 is given. Altogether, 76 species belonging to 54 genera and 22 families were recorded at 43 localities, representing the first comprehensive spider list of Haloze. Dipoena braccata (Theridiidae) and Scotophaeus scutulatus (Ganphosidae) are new records for the Slovenian fauna. In addition, the water spider (Argyroneta aquat ica), a vulnerable species in Slovenia, was found in one of the Drava River branches. Keywords: spiders, Araneae, Slovenia, faunistics Izvleček. PRISPEVEK K POZNAVANJU FAVNE PAJKOV ŠIRŠEGA OBMOČJA HALOZ (SEVEROVZHODNA SLOVENIJA) - Predstavljen je seznam pajkov, nabranih poleti 2002 na širšem območju Haloz. Skupaj je bilo nabranih 76 vrst pajkov, pripadajočih 54 rodovom in 22 družinam, kar je tudi prvi detajlni seznam vrst pajkov Haloz. Vrsti Dipoena braccata (Theridiidae) in Scotophaeus scutulat us (Ganphosidae) sta bili prvič zabeleženi na ozemlju Slovenije. Poleg tega je bila v rokavu reke Drave najdena vrsta vodnega pajka Argyroneta aquatica, ki ima v Sloveniji status ranljive vrste. Ključne besede: pajki, Araneae, Slovenija, favnistika Introduction North-eastern Slovenia is one of the least known regions as far as the spider fauna of Slovenia is concerned. Comprehensive data on spiders in the region consists of records from Kozjansko (Kuntner 1996, Kuntner & Baxter 1997) and southern Slovenske Gorice with the Drava valley around Središče (Kuntner 1999, Kuntner & Šereg 2002), but more opportunistic records are the species listed at a single locality near Ljutomer (Polenec 1974) and a record of the cave spider Troglohyphantes thaleri by Miller & Polenec (1975).
    [Show full text]