[TEVILKA 2* LETNIK 5* OKTOBER 2000 INFORMATOR OB^INE VIDEM FOTO: TM FOTO: 2 UVODNA BESEDA SpoštovaneSpoštovane bralkebralke inin bralci!bralci! Lep èas je že, odkar smo se Vam bomo pa se tja do Martinovega veselili najaktualnejšega dogajanja, ki ta èas nazadnje oglasili z obèinskim in družili, tudi ob slastnih peèenih vlada v naši državi. Zato vam èasopisom. Verjamem, da ste lepo kostanjih, kozarcu letos še posebej predstavljamo politiène stranke in preživeli letošnje poletne poèitnice, sladkega mošta in uživali ob njihove kandidate za državnozborske se odpoèili in si nabrali novih moèi za najrazliènejših dobrotah. volitve, ki bodo 15. oktobra in tam bo šlo delovno jesen. Konec septembra je v Kaj pa ustvarjalci èasopisa Naš glas zares. Pozorno si jih oglejte in preberite, naših krajih potrkala že jesen, ki nas ponujamo Vam? Veliko zanimivega kaj neki vam vsi ti obljubljajo, da potem vsako leto znova bogato obdari s branja, o dogodkih z vseh koncev odloèitev ne bo pretežka. Vsem strankam pridelki in darovi tega letnega èasa. obèine. Z županom Francem Kirbišem ob tej priložnosti želimo uspešne volitve Dnevi so zdaj lepši, še prijaznejši in smo tokrat naredili daljši intervju, ga in da se dobro odrežejo na volitvah. na žalost tudi nekoliko krajši. povprašali o delovanju obèine v prvem Po volitvah pa bo spet vse po “starem”, Sušo letošnjega poletja smo hvala polletju letošnjega leta ter o zanimivih zato se dragi obèani niè ne jezite, tudi to bogu preživeli, v septembru in toèkah, ki so jih imeli v obravnavi na je del našega življenja. Naj vam bodo oktobru je spet vse po starem in obèinskem svetu. Predstavljamo delo jesenski dnevi lepi in prijetni, naužijte se drugaèe. Mnogo jesenskih opravil je in življenje KS Leskovec in v besedi ter jeseni v vseh pogledih in èarih. Želimo že postorjenih, pa tudi s trgatvijo smo fotografiji želimo spomniti na kar Vam prijetno brskanje po straneh v vinorodnih koncih letos kar precej nekaj slovesnosti v naši obèini. Nove obèinskega glasila, pa naj se vam ob tem pohiteli. V sodih se ta èas dogajajo pridobitve, gasilska in kulturna slavja, porodi tudi kaka dobra ideja , ki nam jo zanimive reèi, nekateri vinogradniki razmišljanje uèencev OŠ Videm o boste morda v prihodnje z veseljem se pa že kar šalijo, da bi bilo Martinov poletnih poèitnicah in novem šolskem zaupali. Vse lepo vam želim, pa radi in praznik smiselno prestaviti za mesec letu, pa še kaj boste našli v glasilu. Na dobro se imejte vsi skupaj v prihodnjih dni in praznovanje pripraviti že v naših straneh v predvolilnem èasu dneh. oktobru. Tega seveda ne bomo storili, nikakor ne moremo spregledati Tatjana Mohorko

BiliBili smosmo nana promocijskipromocijski vožnjivožnji zz novimnovim vlakomvlakom ICSICS

Med tem ko novi hiter, varen in tisti, ki smo bili med potniki na da ga zagotovo morate preizkusiti. udoben slovenski vlak Inter city promocijski vožnji, in èe bi vprašali Hvala Slovenskim železnicam za Slovenija med Mariborom in nas, kako je na novem Inter city promocijsko vožnjo. Ljubljano že drvi po železniških Slovenija, potem vam lahko samo tirih in ga potniki z navdušenjem povemo, da èudovito in predlagamo, TM sprejemajo, pa smo se mi le nekaj 00000 dni pred uradno vožnjo podali na promocijsko vožnjo, na katero so nas povabile Slovenske železnice. Od Maribora do Celja smo potovali, med vožnjo pa spoznali vse prednosti novega vlaka, ki ga odlikuje tudi bogata ponudba in neverjetno udobje.

O novem vlaku, ki so ga naèrtovali v podjetju FiatFerroviaria in ga posebej priredili za Slovenske železnice, bi lahko zapisali marsikaj, kar bi potnike še dodatno pritegnilo. Vlak je hiter, poseben zaradi svoje nagibne tehnike in dobrodošla novost na slovenskih tirih. V pièlih 105 minutah potrebuje za pot od Ljubljane do Maribora, tudi njegova cena ni pretirana in vlak potniku ponudi udobnost, ki si jo lahko samo želi. Vse to in še kaj zanimivega so lahko spoznali tudi Videmèani na novem Inter city Slovenija POGOVOR Z @UPANOM 3 PogovorPogovor zz županomžupanom FrancemFrancem KirbišemKirbišem

Prvo polletje letošnjega leta je že upam, da nam bo to uspelo. Naèrtov in obrti, podjetništva, turizma in mimo, tudi èas poletnih dopustov, ko želja v obèini je vedno preveè, tako, da kmetijstva. Kako imate urejena ta se tudi v obèini Videm ni zgodilo niè naši programi vsemu temu sploh ne podroèja dela in na kak naèin kaj posebnega. Junij je bil v morejo ugoditi, kljub vsemu je na vseh sploh pomagate obrtnikom, znamenju obèinskega praznika in podroèjih dela in razvoja, še posebej v kmetovalcem pri razvoju? veselja ter prireditev, potem pa je po komunalni infrastrukturi razvoj viden. Župan F. Kirbiš: "Del proraèunskih skoraj vsej obèini suša pustošila in še V vsaki KS delamo kaj, še najveè na sredstev je šel tudi za podroèja, ki ste jih najbolj v kmetijstvu obèanom cestah, omenil pa bi nekatere veèje omenili. Za drobno gospodarstvo in prizadejala hude posledice. Šele v investicije, ki jih imamo v letošnjem podjetništvo smo ponovno pripravili septembru je bilo spet drugaèe, z programu. Najveè jih je v KS Leskovec, kjer izvajamo vodovodno naèin kreditiranja preko banke, gre pa vremenom seveda, pa tudi z delom in za že znano subvencioniranje obrestne aktivnostmi v obèini. Po nekaj tednih omrežje v naselju Belavšek, kjer bomo z glavnim vodom zakljuèili, prikljuèki mere. Najprej ni bilo dovolj premora je 19. septembra znova interesentov za to, potem se je vendarle zasedal videmski obèinski svet, z pa bodo ostali za prihodnje leto. Naslednja investicija je bila predvidena našlo zanimanje med obèani dokaj obsežnim dnevnim redom in podjetniki, ki so kreditno sposobni, nekaterimi posebej aktualnimi v šoli Leskovec, vendar pa z ministrstva za šolstvo in šport še nismo tako, da so ta sredstva razdeljena. Tudi temami. Seja je bila dobro obiskana, dobili zelene luèi, tako, da z deli ne na podroèju kmetijstva svetniki pa zagreti za razpravo in moremo prièeti. Upamo, da bo subvencioniramo obrestno mero, saj pobude. Prav o zadnji seji investicija vendarle lahko stekla želimo veèji razvoj kmetijstva in obèinskega sveta ter še o nekaterih prihodnje leto, prav tako investicija v pomagati pri popeševanju kmetijskih drugih aktualnostih, smo se tokrat Vidmu, kjer naèrtujemo izgradnjo vrtca panog.” pogovarjali z županom Francem in zdravstvenega doma. Pripravljamo Kirbišem. dokumentacijo in vse potrebne DO SEDAJ ŽE 19 REDNIH SEJ dokumente za izgradnjo, vse pa je znova odvisno od pristojnega Obèinski svet Videm je imel redne ministrstva, ki bo tudi sofinanciralo seje skoraj vsak mesec in do projekt. septembra opravil že precej V vsaki krajevni skupnosti naše obèine pomembnega dela. Koliko sej ste so letošnji programi dela zelo obsežni. imeli in katere so bile Tudi na ravnici asfaltiramo nekatere najaktualnejše teme obèinskih manjše odseke cest, in sicer v Pobrežju, zasedanj? Vidmu, Tržcu, Selih, Doleni, Dravcih in nekaj veè v KS Leskovec. Za vse Župan F. Kirbiš: "Naš obèinski svet se investicije v cestni infrastrukturi lahko ponavadi sestane vsak mesec, nekaj že povem, da so skorajda pokrite.” premora smo imeli le v juliju in avgustu. V tem mandatu smo imeli 19 Koliko pa skupaj znašajo vse rednih sej obèinskega sveta, letošnje investicije? obravnavali pa smo že izredno dosti

Župan F. Kirbiš: "Po predvidevanjih toèk dnevnega reda; razliène teme so in vnaprejšnjih izraèunih lahko povem, to, najveèkrat aktualne za našo obèino da investicije znašajo 160 MIO in pomembne za ljudi. Na zadnjih sejah tolarjev, veliko pa je tudi odvisno od je bilo veliko aktualnih tem, ki smo jih v Franc Kirbiš možnosti celotnega realiziranja, kajti najveèji meri uspešno rešili in sprejeli ustrezne sklepe, èe pa se dotaknem lahko prièakujemo, da bo kje prišlo tudi Devet dolgih mesecev dela in do kake prekoraèitve vrednosti zadnje seje v septembru, lahko povem, razpravljanj je že za vami. Kako bi investicije. O tem pa bom lahko govoril da smo obravnavali 6-meseèno finanèno poroèilo realizacije že skoraj jih ocenili, gospod župan? šele takrat, ko bodo že popolnoma zakljuèene.” 8-meseènega programa del, Župan F. Kirbiš: "Samo delo v obèini razpravljamo o številnih odlokih, Precej proraèunskega denarja ste Videm je bilo v prvem polletju potem dobivamo še veliko vlog ostalih letošnjega leta dokaj razgibano, znova namenili za izgradnjo obèin na Ptujskem in tudi naših vendarle pa vse pomembnejše komunalne infrastrukture, najveè obèanov. Na zadnji seji smo govorili investicije tega leta teèejo prav v tem za ceste in vodovodni sistem, pa tudi o poroèilu, ki ga je pripravilo èasu, konec septembra. Poskušali jih vendarle nekaj sredstev je še raèunsko sodišèe po opravljenem bomo zakljuèiti do prièetka zime, moralo ostati tudi za vzpodbujanje pregledu v naši obèini. 4 POGOVOR Z @UPANOM

Razprave naših svetnikov so velikokrat in komisij v prvem polletju nujno potrebujejo. V sušnem obdobju zanimive, velikokrat smo dolgo v sejni letošnjega leta? so se znova pokazale težave pri sobi, tudi do jutranjih ur in kljub ne Župan F. Kirbiš: "Rekel bi, da se vodooskrbi obèanov v haloških preveè dolgemu dnevnemu redu. odbori kar precej trudijo in pripravijo naseljih, kjer še nimajo vodovoda in Potrebno je izredno dosti razprav, zato precej obširna poroèila s sklepi vred za jim je bilo treba pitno vodo redno so seje že skoraj "maratonske" in trajajo seje obèinskega sveta, žal pa vedno dovažati. Štab civilne zašèite je na tem pozno v noè, kljub temu, da se nanje znova ponavljam, da obèinski svet še podroèju razglasil izredno stanje, na dobro pripravimo in odbori opravijo zmeraj preveè razpravlja o zapisnikih pomoè so priskoèili tudi gasilci in veliko dela že pred sejo.” delovnih teles. Velikokrat se tudi zaradi obèina je vsem skupaj pomagala s 50 odstotki pokritja vseh stroškov. Žal je Ostaniva še pri zadnji septembrski tega seje zavleèejo, kar želimo v to trajalo do prvih deževnih dni, vendar seji, morda poveste še za kak sklep, prihodnje spremeniti, saj so odbori navsezadnje svetovalno telo vode še zmeraj primanjkuje in na ki ga je potrdil obèinski svet... obèinskega sveta.” državni ravni med posledice suše ni Župan F. Kirbiš: "Obravnavali smo uvršèena problematika s pitno vodo, kar nekaj zanimivih toèk, tudi v zvezi s SUŠA POVZROÈILA 300 MIO kar je zelo slabo. problematiko urejanja mej s sosednjimi TOLARJEV ŠKODE obèinami, saj so prav ti problemi v DRUGO LETO VODOVOD V zadnjem èasu precej razburili naše Problemov je v obèini vedno na KS obèane. Mejnih podroèjih s sosednjimi pretek, na razliènih podroèjih dela Naša naslednja investicija bo izgradnja obèinami Markovci, Hajdina in in želja po napredku še veè. Na vodovodnega sistema na podroèju KS Majšperk še nimamo urejenih, zato katero problematiko bi gospod Dolena, kjer skupaj zaèenjamo dva smo že imenovali poseben odbor, ki bo župan ob tej priložnosti spomnili, projekta s tremi sosednjimi obèinami do naslednje seje pripravil predloge za Podlehnik, Majšperk in Žetale, skupna obèinski svet in nekatere ugotovitve v denimo suša je prav gotovo eden vrednost obeh investicij pa je ocenjena zvezi s tem. Razpravljali smo še o veèjih problemov tega leta ... na blizu 180 milijonov tolarjev. Samo s letošnji suši, ki je pustošila tudi v naši Župan F. Kirbiš: "Suša je resda letos proraèunskim denarjem in prispevkom obèini, sprejeli smo odlok o moèno prizadela kmetijske površine v obèanov bo pa zelo težko delati, zato plakatiranju, potrdili osnutek odloka o naši obèini, še posebej na ravnici in na raèunamo na nekaj denarne pomoèi še s dimnikarski službi, podprli lapornatih haloških tleh. Ocena škode strani države. Nadaljujemo tudi z združevanje v regijo Spodnje Podravje. govori o okrog 300 milijonih tolarjev, izgradnjo vodooskrbnega sistema na Obravnavali smo nekaj vlog, predvsem ob tem pa se zastavlja vprašanje, obmoèju KS Leskovec in še z nekaj za finanène pomoèi. Kot pa sem že prej kolikšen bo delež, ki ga bomo dobili za novimi investicijami, ki pa jih imamo v omenil, smo razpravljali tudi o sanacijo od države. Državna komisija programu obèine in o katerih smo že pregledu realizacije proraèuna. Ena in ministrstvo za okolje in prostor, ki veèkrat govorili." izmed toèk se je navezovala še na bdita nad tem, sta škodo v odstotkih obèinsko glasilo Naš glas in na precej zmanjšala in zato je vprašanje, Prièakovanja od združevanja v kabelski sistem Videm, saj pri obeh koliko bo sploh sredstev, ki jih bomo regijo…. želimo v prihodnje nekaj sprememb. lahko razdelili našim obèanom. Župan F. Kirbiš: "Obèina Videm je Sejo smo zakljuèili - tako kot ponavadi Mislim, da smo v sušnih dneh obèanom bila do vsega zaèetka za združitev - z aktualnimi vprašanji in predlogi vsaj deloma pomagali, še posebej obèin s Ptujskega v skupno regijo in naših svetnikov.” tistim, ki imajo veè glav živine, saj smo mislim, da je to dobra poteza. jim omogoèili, da bodo imeli nekoliko Podpiramo ustanovitev regije Spodnje Tudi odbori in komisije imajo v veè krme za živino in še vedno jim Podravje in od tega tudi veliko obèinskem svetu pomembno in pomagamo pri nakupu silažne krme. V prièakujemo.” precej delovno vlogo. Kako ste na poštev pridejo predvsem veèja splošno zadovoljni z delom odborov kmetijska gospodarstva, ki pomoè TM jjttee vv ddooppiissuu IZ NA[IH KS - LESKOVEC 5 PredstavljamoPredstavljamo KSKS LeskovecLeskovec

KS Leskovec leži v osrednjih zadovoljen. Pred dvema letoma so V NAÈRTU IZGRADNJA Halozah. Je ena izmed krajevnih zaèeli s pripravami dokumentacije za PLOÈNIKA, ÈISTILNE IN skupnosti, ki so del obèine Videm. vodovod in lahko se pohvalijo, da je TELOVADNICE Šteje okrog 1320 prebivalcev in je letos maja dobilo 55 gospodinjstev v sestavljena iz 12 naselij: Zg. Strmcu pitno vodo. Za vodo v "Za ta projekt je denar od države že Leskovec, Sp. Leskovec, Repišèe, Berinjaku so poskrbeli krajani sami. obljubljen. Potreben je le še dokonèen Belavšek, , , Potreben je bil 1700 m dolg izkop. Voda dogovor in soglasje PGD Leskovec," Skorišnjak, Mala Varnica, Velika je iz vodovodne veje iz Trdobojc. nam je povedal predsednik. Poleg Varnica, Gradišèe, Strmec in Veliki Krajevna skupnost je poskrbela za ploènika pa je planirana tudi Okiè. Predsednik KS je Jože Zavec, podpis pogodbe s Komunalnim kanalizacija in èistilna, katero pa bi Podpredsednik Ivan Vidoviè, njeni podjetjem in založila denar. V morali narediti prej kot pa telovadnico. èlani pa so: Ida Vindiš Belšak, Janez pripravah je primarni vod za Belavšek. Istoèasno pa se planira tudi javna Merc, Franc Stopajnik, Branko Tukaj bo vodo dobilo približno 50 razsvetljava od Sp. Leskovca mimo Kozel, Franc Kozel, Sreèko Kozel, gospodinjstev. Žal pa se je zataknilo pri šole do kapelice. KS Leskovec je Jožef Krajnc, Jožef Šmigoc, Darko financah. Prdsednik pravi, da je dokupila zemljišèe ob pokopališèu in Srdinšek, Andrej Kmetec, Franc potrebno zbrati še približno 40 razširila ter uredila prostorno Voglar. odstotkov sredstev za dokonèanje parkirišèe. Preuredilo se je tudi vodovoda. Sredstva se poskušajo smetišèe. Po neurju lani je bilo vloženo pridobiti na Ministrstvu za prostor in pet milijonov za saniranje. Sanirala sta okolje. se dva veèja plazova in veè malih, sanirano je bilo veliko cest, dosti je bilo Ravnokar se asfaltira kilometer in 250 zemeljskih del. Uporabili so veliko m dolg odcep ceste v Berinjak. Pod prepustov, betonskih cevi… Uredili so Ljubstavo se pripravljajo zemeljska tudi avtobusna obraèališèa. Na pomoè dela, asfaltirala naj bi se še dva klanca, so priskoèili tudi delavci, ki so bili a je vse odvisno od denarja, ki ga je vkljuèeni v program javnih del. Kot potrebno pridobiti od države. Zaradi nam je povedal predsednik, je naèrtov nalivov, ki odnašajo gramoz v dolino, in želja KS Leskovec veliko. Že za se sprotno vzdržujejo in gramozirajo drugo leto naèrtujejo, da bo pitna voda lokalne ceste in javne poti, a se tudi pritekla v vsa gospodinjstva v Veliki tukaj zatakne pri denarju. Že dolgo Varnici. "Je pa res, da ni dovolj samo èasa se èaka na prizidek k šoli s naèrt, projekt mora biti sprejet tudi v telovadnico. Jože Zavec pravi, da se proraèunu," je dodal Jože preden je èaka na soglasje in da Ministrstvo za omenil, da bo v prvem tednu oktobra finance še ni dalo tega projekta v plan. na obèini Videm razgrnjen prostorski Pravi tudi, da je z deli potrebno naèrt za KS Leskovec. Predsednik si Jože Zavec: “V haloški konec vodo poèakati pa èeprav je del sredstev že želi, da bi bilo v Leskovcu èim veè in asfaltne ceste.” zbranih. KS Leskovec si prizadeva gradbenih parcel in da bi mlade družine urediti okolico. Gradili naj bi ploènik z ostajale v kraju in s tem pripomogle k Predsednik Jože Zavec nam je avtobusnim postajališèem, da bi razvoju same KS. povedal, da se èlani sestajajo po potrebi poveèalo varnost šolarjev in krajanov in da z udeležbo na sestankih ni najbolj nasploh. Nataša Zagoranski VV StrmcuStrmcu pripri LeskovcuLeskovcu vodavoda zaza 5454 domaèijdomaèij

VODA KONÈNO PRITEKLA milijonov tolarjev. Kar 10 milijonov in domaèinov, ki so skupaj nazdravili V VINORODNI STRMEC so zagotovili krajani, ki so po novi pridobitvi. Pa ne z vodo, pa èeprav gospodinjstvu prispevali kar 200 je tako zelo dragocena v haloških Tudi krajani Strmca pri Leskovcu so tisoè tolarjev, tretjino je primaknila naseljih, temveè s kozarci dobrega na spomlad letos doèakali zakljuèek obèina in ostalo še ministrstvo za haloškega vina, ki ga tudi ne manjka v nove pridobitve izgradnjo blizu 11 ekonomske odnose in razvoj. haloškem Strmcu pri Leskovcu. Vrvico kilometrov dolgega vodovodnega Slovesnost je bila že 5. maja letos na ob novi pridobitvi so simbolièno omrežja, katerega vrednost naložbe Habekovem bregu v Strmcu, kjer se je prerezali predsednik KS Leskovec je ob koncu veljala skoraj 31 zbralo lepo število povabljenih gostov Jože Zavec, videmski župan Franc 6 IZ NA[IH KS - LESKOVEC

Kirbiš, Igor Gardenija z ministrstva vodovodu pa je ob tej priložnosti pevci leskovškega pevskega zbora, ki za ekonomske odnose in razvoj in sveèano odprl mali David. Slovesnost ga vodi Sreèko Zavec, in uèenci poslanec v DZ Alojz Vesenjak. Pipo na so s kulturnim programom obogatili še podružniène šole Leskovec. NZ

Poigravanje z novo pridobitvijo Èestitke ob zakljuèku izgradnje VodovodVodovod vv BerinjakuBerinjaku

V Berinjaku je bila 11. junija slovesnost ob odprtju vodovoda. Pitna voda je pritekla iz vodovodne veje iz Trdobojcev v 17 haloških gospodinjstev. Vrvico pred novim vodovodom je simbolièno prerezala najstarejša oèanka Berinjaka Gerika Mlakar. Kot nam je povedal èlan pripravljalnega odbora Alojz Emeršiè, je bilo potrebno za prikljuèek odšteti nekaj veè kot 100.000 SIT. "Krajani Berinjaka smo denar zbrali sami. En prikjuèek smo podarili tudi sokrajanoma, Geriki in Janezu Mlakar," še je dodal. Za 1700 m

Vrvico je simbolièno prerezala Gerika Mlakar.

dolg izkop je poskrbel Marjan Dimec, ki je bil tudi èlan pripravljalnega odbora. Krajani Berinjaka pa so ponosni tudi na kilometer in 250 m dolg asfaltiran odsek ceste.

NZ IZ NA[IH KS - LESKOVEC 7 SlovesnostSlovesnost obob novinovi pridobitvipridobitvi tuditudi vv LjubstaviLjubstavi

POSLEJ ASFALTNA CESTA MED MAJSKIM VRHOM IN LJUBSTAVO

Samo dan pozneje po slovesnosti v Strmcu pri Leskovcu (5. maja) so se nove pridobitve v infrastrukturi veselili še krajani Ljubstave in Majskega Vrha. Sveèanost so pripravili ob odprtju 1400 metrov modernizirane asfaltne ceste, ki povezuje naselju in Ljubstavo. Polovica omenjene ceste je bila asfaltirana že predlani, letos pa so dokonèali še preostalih 700 metrov in prav to je bil tudi povod za praznovanje v sonènem majskem dnevu. Sveèan nagovor ob otvoritvi je imel predsednik KS Videm Danilo Skok, ki je poudaril pomen pridobitve za kraj, ki je konèno doèakal modernizirano asfaltno cesto. O poteku delovne akcije je spregovoril Blaž Topolovec, predsednik Na otvoritvi ceste v Ljubstavi so se zbrali številni domaèini terenskega odbora, navzoèe je pozdravil tudi videmski župan Franc Kirbiè, vrvico èez novo cesto pa je prerezal rojak iz Ljubstave in èastni obèan obèine Videm France Forstneriè. Slovesnosti v Ljubstavi se je udeležilo veliko domaèih ljudi Poznamo ga tudi v vlogi novinarja, pisatelja in pesnika, in in gostov, ki so prijeten dan in slovesnost zakljuèili s prav v eni od svojih pesmi opeva blatno Ljubstavo, ki pa ima prijetnim druženjem in bogato pogostitvijo, ki so jo tistega danes na sreèo že drugaèno modernejšo podobo. Niè veè dne pripravili v kraju. Blagoslov je opravil farni župnik pater blata ne bo poslej na tej haloški vinorodni cesti in upamo Emil Križan, slovesnost pa so popestrili še nastopajoèi godci, samo lahko, da bo dovolj denarja in posluha še za mnoge pevci in recitatorji. druge haloške makadamske ceste, veliko jih je namreè še v TM slabem stanju.

BlagoslovBlagoslov obnovljeneobnovljene kapelekapele sv.sv. UrbanaUrbana vv SkorišnjakuSkorišnjaku

Za prizadevne krajane naselja tudi KS Leskovec in obèina, ostali so Skorišnjak v KS Leskovec je bila prispevali v obliki materiala. Skoraj vsa prva sobota v juliju prav posebej dela so opravili domaèi mojstri. praznièna. Namreè ta dan je bila Zgovoren je tudi podatek, da je bilo blagoslovljena prenovljena kapela z opravljenih 977 ur prostovoljnega zvonikom sv. Urbana. Kapela je bila dela. Blagoslov ter sveto mašo je vse od zaèetka svojega nastanka daroval farni župnik Edi Vajda. (zaèetek 18. stoletja) v ospredju Program pa je popestril mešani pevski družabnega življenja na vasi, sedaj pa zbor pod vodstvom Sreèka Zavca. Tako je tudi kulturno zgodovinski spomenik, smo s skupnimi moèmi prišli do ki je bil nujno potreben obnove. Pred želenega cilja in to je ohranitev dvema letoma so pod vodstvom prelepega bisera na vrhu grièa idejnega vodja domaèina Franca obdanega z vinogradi. Podelili smo tudi Emeršièa stekla obnovitvena dela spominske zahvale. Vsekakor pa se še zvonika, strehe, zunanjih in notranjih enkrat zahvaljujem v svojem imenu in v zidov, obnove oltarja ter vsa imenu odbora za obnovitev kapele sv. slikopleskarska dela . Dela so potekala Urbana vsem, ki so na kakršenkoli v sodelovanju z Zavodom za naèin prispevali k obnovitvi te kapele. spomeniško varstvo Maribor, zato je kapela ohranjena v svoji prvotni obliki (izvirni). Skupna vrednost obnove je Andrej KMETEC, znašala približno 620.000 SIT. Veèji èlan odbora za obnovitev Kapela v Skorišnjaku del sredstev (442.080 SIT) smo zbrali kapele sv. Urbana domaèini sami, nekaj pa sta prispevali 8 OD TU IN TAM NadaljevanjeNadaljevanje deladela odboraodbora zaza socialnasocialna vprašanjavprašanja V zadnji številki našega glasila smo predstavili letni program dvanajst vnukov in sedem pravnukov, ki jo radi obišèejo in ji odbora. Danes bomo podrobneje prikazali sreèanja z lajšajo jesen življenja. ostarelimi ob praznovanjih rojstnih dnevov devetdeset let in Roza Krajnc, rojena 28. 7. 1908, iz Velikega Okièa 31. Sedaj veè. živi v Slivnici pri Mariboru, kamor smo jo šli obiskat. Antonija Skrbinšek, rojena 27. 4. 1908, iz Pobrežja 35, je Prebiva sama v sinovi hiši in je še sposobna sama opravljati bila zelo vesela našega obiska v imenu Obèine in župnijske vsa gospodinjska dela. Hèerki jo redno obiskujeta in se KARITAS. Jesen življenja preživlja s hèerko Marijo. skupaj veèkrat odpeljejo v prelepe Haloze. Rodila je štiri Dnevno jo obiskujejo tudi hèi Anica in vnuki. Preživela je otroke in jo razveseljuje enajst vnukov in trinajst pravnukov. veliko žalostnih dni, saj je izgubila hèerko in vnuka, ki ji je Marjetka Turk, rojena 27. 8. 1971, iz Lancove vasi 81, je od bil velika opora. rojstva nepokretna. Sedaj je na vozièku in je pokazala veliko veselja in sreèe ob našem obisku. Je zelo pozorna, navezana na èudovito mamo. Redno jo obiskujeta sestra in brat. Marsikomu je lahko za vzgled, saj je potrpežljiva, prijazna in prijetna.

Antonija Skrbinšek v družbi dveh hèera in vnukinje. Obiskala sta jo v imenu obèine Bernarda Galun, v imenu karitas pa p. Benjamin Mlakar, ki je napravil ta posnetek Ivana Bedraè, rojena 9. 5. 1908 v Šturmovcih, sedaj stanuje pri hèerki Roziki v Dravcih 11. Ostali otroci, vnuki in Marjetka Turk v družbi p. Emila Križana, sestre Marjane, pravnuki jo radi obišèejo, èeprav živijo daleè od njenega mame, Bernarde Galun in Jožice Skuk doma. Prijetno prireditev smo organizirali z župnijskim uradom in KARITAS Sv. Vida za starejše, bolne in invalide v obèinski dvorani na binkošti 4. 6. 2000. Številni so se udeležili tega sreèanja, le iz krajevne skupnosti Dolena ni bilo nikogar.

Ivana Bedraè pri obredu maziljenja na binkošti 4.julija v farni cerkvi Marjeta Bezjak, rojena 27. 6. 1903 v Muretincih, sedaj živi pri edini hèerki Justini v Pobrežju 77. Je naša najstarejša Èestitke najstarejši krajanki Marjeti Bezjak obèanka, prijetno se je z njo družiti, saj si kar naprej prepeva stare narodne pesmi, ki jih prenaša na vnukinjo in dve Ostali meseci tega leta še bodo delavni in upamo, da tudi pravnukinji. Obiskali so jo župan Franc Kirbiš, Branko prijetni, ko bomo obiskali še ostale obèane, stare devetdeset Mariniè in Bernarda Galun. in veè let. V mesecu decembru pa se otroci veselijo Miklavža, Ana Orlaè, rojena 25. 7. l909, iz Trdobojc 65, vendar živi Božièka in Dedka mraza. sedaj pri hèerki v Repišèu. Rodila je sedem otrok in ima Bernarda Galun OD TU IN TAM 9 LjudskeLjudske pevkepevke iziz PobrežjaPobrežja inin SelSel izdaleizdale kasetokaseto POD LIPICO ZELENO SE Sel, pevci in pevke iz Lancove vasi in zadnjih let, združila pa jih je želja po DEKLE JOKALO… Dolene, pevci - vinogradniki iz Vidma, ohranjanju ljudskih pesmi, veselje do ljudski muzikanti iz Lancove vasi, prepevanja in druženja, tudi zato jih je mlada muzikanta Davorin Horvat in mogoèe slišati na marsikateri prireditvi v Tako je namreè naslov kaseti Katja Godec in domaèi folkloristi. domaèem kraju in obèini, pa tudi na ljudskih pesmi, ki so jo pred nekaj Po promociji Pobrežanke že pridno vsakoletnih sreèanjih pevcev in še kje, meseci izdale ljudske pevke iz prodajajo kaseto, in potem ko bo ta kamor jih povabijo. Skupino sestavljajo Pobrežja. Šele dobro leto in pol so pošla, bodo posnele novo, kajti pevke, ki so doma iz skoraj vseh koncev skupaj, prepevajo in nastopajo ter s pevskega materiala se je nekaj že KS Sela: Elizabeta Emeršiè, Marija slovensko pesmijo osreèujejo srca nabralo in samo ugibamo lahko, kako Veseliè, Rozalija Zajc, Antonija svojih poslušalcev. Na kaseti je bo takrat naslov kaseti. Kauèeviè, Danica Palijan, Anica zbranih štirinajst znanih, pretežno Krušiè in Anica Tominc. Na kaseti, pristnih pobreških domaèih pesmi, katere naslov je Življenjska pot (pesem kaseta je izšla pri založbi Vejica, PEVKE IZ SEL IN NJIHOVA je napisala ena od pevk - Antonija tonski mojster je bil rado Škrjanec, ŽIVLJENJSKA POT Kauèeviè) je še mnogo drugih pesmi, za pri izdaji pa so poleg KS Pobrežje in skoraj vse priložnosti bi lahko dejali in obèine Videm pomagali še mnogi Tudi v skupini ljudskih pevk nekaj takih, ki jim bomo poslušalci z dobri ljudje. Kulturnega društva Sela se je že lani veseljem prisluhnili. Kaseto je pri pevkah Sekcijo ljudskih pevk iz Pobrežja porodila ideja o izdaji kasete, kjer bi mogoèe kupiti, prav kmalu (ob koncu sestavljajo Terezija Šimenko, Cilika bilo shranjeno vsaj nekaj pesmi iz oktobra ali v zaèetku novembra) pa bo Arnož, Zinka Dominc, Tilika domaèega okolja. Letos julija so idejo kaseta na voljo na promocijskem veèeru, Pauman, Marija Fosneriè, Anica uresnièile in še pred Anino nedeljo, ko ki ga pripravljajo ljudske pevke iz Sel. V Sodec, Marija Mariniè in Marija je bilo v vasi slovesno, izdale svojo družbo bodo povabile pevce in pevke iz Topolovec. Še pred poletjem so v prvo in težko prièakovano kaseto drugih društev, muzikante in prav vse, ki vaškem domu pripravile promocijo ljudskih pesmi. Izšla je pri založbi so jim pomagali pri izdaji kasete, kajti za kasete, v prijetno pevsko družbo pa so Vejica in tudi pri tej je bil tonski vzpodbudo in denarni prispevek so vsem Pobrežanke povabile pevce, pevke in mojster Rado Škrjanec, izdelek pa bo še posebej hvaležne. muzikante iz vseh kulturnih društev v pevkam služil kot dober promocijski obèini. Tistega veèera so v Pobrežju izdelek. TM peli in igrali: pevke iz Leskovca in Pevke KD Sela so skupaj že nekaj

PiknikPiknik PlaninskegaPlaninskega društvadruštva HalozeHaloze

PD Haloze je v avgustu priredilo prvo saj smo se razšli še-le v zgodnjih 9.00. uri. Pohodnike bo avtobus pobiral s zabavo na prostem za vse èlane jutrnanjih urah naslednjega dne, z prièetkom ob 8.30.uri v smeri Leskovec, društva. Sreèanje je bilo na Športnem ugotovitvijo, da postane sreèanje Videm, Pobrežje, Suha veja, Tržec, centru Tržec. èlanov PD Haloze v mesecu avgustu Podlehnik, Nova cerkev. Namen druženja je bil spoznati se tradicionalno. *Smer pohoda: Nova cerkev Sedlašek med seboj, izmenjati mnenja ter (Tabor Kamen), Gruškovje (Kota), Sreèanja sta se udeležila tudi župana zaèrtati nadalnjo pot društva. Da ne bi Ložina, (Dolgo). obèin Podlehnik in Videm. potekalo sreèanje èlanov društva v *Na poti bodo postanki za okrepèilo preveè delovnem vzdušju, je bilo (hrana in napitek iz lastnega nahrbtnika) poskrbljeno tudi za družabne igre med in ogled krajinskih znaèilnosti Haloz. èlani društva (badminton, vleèenje *Pohod bo trajal okoli pet ur, na cilju vrvi, stresanje šal,…). pohoda, v Veliki Varnici-Dolgo, nas èaka Dogodek zabave na prostem je bilo prijetno preseneèenje. sreèanje nogometnih ekip malega Planinsko društvo Haloze, *Vrnitev na izhodišèe pohoda z nogometa med ekipo Majolke in avtobusom ob 16.00. uri. ekipo Planinskega društva Haloze. prireja tradicionalni pohod po *Startnina 200 tolarjev. Tekma je bila razburljiva, kajti Halozah, Pohoda se bodo udeležili tudi èlani nagrada je bila zelo privlaèna, tako za v soboto, 07.10. 2000 Meddruštvenega odbora Ljubljana. igralce, kakor za navijaèe obeh nogometnih društev. *Pohodniki se zberemo pred gostilno v PD Haloze Sreèanje je bilo dobro pripravljeno, Novi cerkvi, obèina Podlehnik, ob Mag.Ivan Božièko 10 OD TU IN TAM UtripUtrip delovanjadelovanja nana podroèjupodroèju turizmaturizma Kar nekaj èasa je minilo od takrat, ko je ekološkimi ukrepi predstavlja zelo spoznanje, da je ravno turizem v obèini bilo èutiti nekoliko moènejši utrip s pomemben del gospodarstva. Videm in okoliških obmoèjih podroèja razvoja turizma naše obèine, Z nekaterimi koraki smo že uspeli perspektivna gospodarska panoga. ko smo potovali s posebnim "Haloškim vzpostaviti sodelovanje z našimi društvi Mnenja strokovnjakov za podroèje cugom" na promocijskem potovanju v in nekaterimi delujoèimi na kulturnem turizma in drugih zunanjih sodelavcev in Kranjsko Goro. Organizacija akcije je podroèju. Želimo si sodelovanja na vseh prijateljev potrjujejo dejstvo, da nam zahtevala veliko prizadevnosti in vzela podroèjih z vami, dragi obèani, saj lahko obmoèje, na katerem živimo, omogoèa veliko èasa. To pa ne pomeni, da niso le skupaj dosegamo želene in idealne pogoje za razvoj turizma. Najveè potekale tudi druge aktivnosti. prièakovane cilje. možnosti imamo za razvoj naravnega Zato izkorišèam priložnost, da Èe govorimo o strategiji razvoja, pa ne turizma, ne smemo pa zanemarjati bogate napišem nekaj vrstic o trenutnem delu moremo mimo osnove takih zaèetkov kulturne in etnografske dedišèine ter na podroèju turizma. na naši promocijski akciji, potovanju s ostalih zanimivosti. Konec lanskega leta je nastal osnutek "Haloškim cugom", nas je poleg Obdobje trgatve je že za nami, Strategije razvoja turizma v obèini priložnostnega biltena z naslovom približujemo se krstu naše dobre kapljice, Videm od leta 2000-2004. "Haloze, pozabljeni biser Slovenije", Martinovemu. Tudi to bi lahko izkoristili Zajema kljuène korake dela na spremljala mapa obèine Videm, ki jo je za kakšen droben korak v promociji naših podroèju turizma, ki zajemajo tri obèina izdala v decembru lansko leto. krajev, nekateri pa to morda že naèrtujete. "potencialne turistiène projekte": Razglednica je bila zelo pogrešan Vsi skupaj pa se zavedamo, da gre tudi pri krajinski park Šturmovci, jama Tržec material pri dosedanjem delu. Primerna dobri haloški kapljici za soodvisnost s in Etnografski muzej v Veliki Varnici. je kot osnovni razpoznavni material promocijo; dobra promocija omogoèa tudi Ob teh pa strategija predstavlja veèino obèine, v katero je možno vložiti še uspešno prodajo, prodaja in širjenje naših potrebnih organizacijskih korakov in dodatni informacijski material, saj je vin navzven pa je hkrati promocija naših možnosti. Sprejel jo je obèinski svet prirejena kot mapa. krajev. obèine Videm. Mapa je namenjena vsem in vsakomur, Zato spoštovane obèanke in obèani; Turizem nikakor ni panoga, ki bi jo bilo ki bi želel našo obèino predstavljati ali želimo si, da bi vam bili v pomoè pri vaših možno uokviriti zase, ampak zahteva jo preko nje spoznavati. Na voljo je na problemih povezanih s turizmom, pa tudi sodelovanje prav na vseh podroèjih sedežu obèine. na drugih podroèjih in s tem tudi dela, ki na obmoèju obstajajo Na samem zaèetku razvoja turizma sodelovanja in skupnega dela, ki pa je v povezovanje aktivnosti na podroèju želimo kot lokalna skupnost biti zagonu razvoja prav gotovo zelo potrebno. drobnega gospodarstva in storitev do pokazatelj in iniciator za razvoj kmetijstva, ki pri nas s potrebnimi turizma. Nekako domaèe mi je že Pripravila: Ema ŠIREC VV StrmcuStrmcu celacela ulicaulica norinori "Cela ulica nori!" tako so poimeno- vali sobotno trgatev v Strmcu. Ni le sluèaj, da so trgali pri petih gospodarjih, saj so se sosedje med seboj dogovorili in povabili vsak svoje trgaèe v trgatev. Med prvimi so konèali v gorici Jožeta Hajdinjaka in Vinka Mlakarja. Korenovi trgaèi se lahko pohvalijo, saj so trgali pri dveh gospodarjih. S trganjem so zadnji konèali v gorici družine Metlièar in takrat se je prièelo veselo medsebojno druženje, ki je trajalo dolgo v noè. Manjkalo ni ne jedaèe in ne pijaèe. Širijo se sicer govorice, da je enemu izmed gospodarjev zmanjkalo vina, a ga je iz zadrege rešil dober medsosedski odnos. Sicer pa so vsi s plesom in dobro voljo krožili po "ulici gor in dol". Anja nam je povedala, da je tisti dan bilo na hribu vsega skupaj okrog 150 trgaèev. Pravi, da bodo tudi drugo leto organizirali takšno jesensko druženje. V Strmcu so se sreèali prijatelji Še prej pa je na vrsti martinovanje, ki so ga lani prviè preživeli skupaj. NZ STRANKARSKI KOTI^EK 11

Združitveni dan sta si stranki izbrali 29. julija 2000. Predlagani in potrjeni so bili èlani vodstva obèinskega odbora: predsednik Friderik Braèiè, podpredsednika Martin Vidoviè in Anton Zemljak, tajnik Bernarda Galun in blagajnik Ida Vindiš Belšak. Obèinski odbor je sestavljen iz svetnikov in odborov obeh nekdanjih strank. Program stranke je usmerjen v razvoj haloškega in ravninskega obmoèja obèine. Kandidatka naše stranke je mag. Darinka Fakin univ. dipl. inž., roj. 30. 1. 1961, stanuje na Bregu 47/b, Majšperk. Kandidira v XI. volilnem okraju 8. volilne enote.

KAJ ŽELIMO? TRDNOST VARNOST RAZVOJ

Prihodnost nam pomeni: - Razvoj in višjo kakovost življenja - Boljše pogoje za mlade in mlade družine - Podobne pogoje za življenje na podeželju kot v mestu - Stabilno gospodarsko rast in razvoj slovenskega kmetijstva - Podporo podjetništvu in obrtnikom - Zdravo okolje - Nova delovna mesta - Spodobno življenje upokojencev - Enake možnosti izobraževanja - Primerno infrastrukturo - Socialno varnost in otroško varstvo - Veèje število socialnih in neprofitnih stanovanj - Stabilen tolar in zmanjševanje javnega dolga - Enakomeren regionalni razvoj - Enake možnosti tako moških kot žensk - Strpen politièni dialog in dvig politiène kulture

POTREBNO JE ZDRUŽEVATI NE DELITI 12 STRANKARSKI KOTI^EK

Kandidat ZLSD za poslanca Nova energija. v dr`avnem zboru v 11. volilnem okraju

Voli modro!3 www.zlsd.si ZDRU@ENA LISTA socialnih demokratov SreèkoSreèko PrimožièPrimožiè PREDSTASVITEV:

Rojen sem 1964 leta v Pobre`ju, kot {esti otrok osem~lanske dru`ine. Po kon~ani osnovni {oli v Vidmu sem se vpisal v srednjo ekonomsko {olo na Ptuju, na kar sem se zaposlil v Kmetijski zadrugi Ptuj, kjer sem opravljal razna dela. Od leta 1993 dalje pa sem zaposlen v Slovenski zadru`ni kmetijski banki d.d. Ljubljana PE Ptuj, kot vodja likvidature. Poleg zaposlitve opravljam {e funkcije kot so: - predsednik Nadzornega odbora Kmetijske zadruge Ptuj, - predsednik Nadzornega odbora Ob~ine Videm in drugo.

PROGRAM

V Zdru`eni listi socialnih demokratov kandidiram zato: - ker verjamem v spremembe, ki so mo`ne z NOVO ENERGIJO - ker na podro~ju Haloz in Dravskega polja `e vse od same osamosvojitve RS nismo uspeli imeti v parlamentu svojega poslanca. ^e bom izvoljen, si bom zlasti prizadeval za: - ekonomski in regionalni razvoj pode`elja in predvsem razvoj Haloz na podro~ju infrastrukture, kot so voda, elektrika, ceste. Vsi vemo, da je voda povezana s temeljno pravico do `ivljenja. V naslednjih petih letih bi morali pripeljati vodo do slehernega gospodinjstva. - razvoj kmetijstva z dopolnilno dejavnostjo, pomeni, da bo potrebno dati poseben poudarek v prihodnjem obdobju kmetijstvu. Na pragu vstopa v EU bomo morali ustvariti ~im bolj{e ekonomske pogoje za prilagoditev vseh kmetijskih panog in nenazadnje kar se da ugoden polo`aj slehernega posameznika, kmetijskega proizvajalca. Zavedam se dejstva, da je kmetijstvo »srce in du{a« na{e regije, daje poseben garant poseljenosti pode`elja ter da predstavlja pomemben dele` celotnega gospodarstva. Glede na vse navedeno si bom prizadeval za razvoj vseh kmetijskih panog zlasti pa tistih, kjer lahko izkoristimo na{e naravne danosti oziroma primerjalne prednosti.

VODILNA MISEL

Menim, da bo prav, ~e se vsi, ki bivamo na obmo~ju Haloz in Dravskega polja oprimemo na~el SONARAVNEGA, TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Narava in prostor v katerem `ivimo nam tako usmeritev {e omogo~ajo.

DRAGE VOLILKE, VOLILCI, OB^ANI OB^INE VIDEM

S pomo~jo Vas in Va{ega glasa bo na{e geslo Nova energija na obmo~ju Haloz in Dravskega polja vendarle kon~no za`ivela. Mojega pol koraka je `e narejenega, zato Vas pozivam, da to storite {e Vi. Kandidat za DZ RS: Sre~ko PRIMO@I^ STRANKARSKI KOTI^EK 13

VOLITE ZASE! VOLITE DeSUS!

Kar smo obljubili, smo izpolnili. In tako bomo ravnali tudi v prihodnje. Na glasovnici obkrožite št. 5

BERNHARD MIROSLAV

Kandidira na listi Demokratiène stranke upokojencev Slovenije na volitvah 15. oktobra 200 v Državni zbor v 11. volilnem okraju VIII. Volilne enote.

Gospod Miroslav Bernhard izjavlja:

* Èe bo izvoljen, bo deloval izkljuèno v interesu obmoèja Haloz in Dravskega polja. * Posebej za ohranitev življenja na podeželju, s èimer bi se ohranila poseljenost podeželskega obmoèja. * Za napredek kulturno-socialne razvitosti in gospodarske dejavnosti haloškega obmoèja. * Za uvajanje novih gospodarskih dejavnosti in s tem pridobivanja novih delovnih mest. * Glede sežigalnice Kidrièevo bo zagovarjal izkljuèno voljo ljudi, kateri naj na referendumu odloèajo o sežigalnici. * Še bolj kot doslej se bo boril za neodtuljive socialne pravice upokojencev. * Z volivci predvideva razgovore med 3. in 12. oktobrom. VOLITVE 2000 ODPRTI IN SOUSTVARJALNI DeSUS GRE NAPREJ TO JE DEL IZ PROGRAMA KANDIDATA! PRIHODNOST JE V NAŠIH ROKAH,

Spoštovane volilke in volilci JO JAZ POMAGAM URESNIÈITI. NAJ VAM Pred nami so volitve v državni zbor. Izvršilni odbori Kidrièevo, Majšperk, Zavrè, Žetale, Gorišnica-Cirkulane, Videm in Podlehnik so predlagali kandidata stranke SDS Marjana Petka iz Apaè obèina Kidrièevo. Rojen je leta 1953 pri sv. Tomažu, kjer konèal tudi osnovno šolo. Nato konèal živilsko šolo v Mariboru, šolo za poklicnega voznika v Ptuju in leta 1973 šolo za bolnièarja v Mariboru. Leta 1970 se je zaposlil v Ptujskih pekarnah ter 1982 v ZD Ptuj Reševalna služba kot reševalec šofer. To zahtevno delo opravlja že 18 let tudi na obmoèju Haloz in Dravskega polja. Mogoèe je prav Vas kdaj peljal na pregled v Ptuj, Maribor; Ljubljano ali kam drugam ali pa, ko je prihitel na pomoè pri poškodbah in nesreèah. Kar nekaj jih je v Halozah, ki so z njegovo pomoèjo privekali na svet. V stranki SDS deluje aktivno od leta 1994 v Ptuju, po preselitvi v Apaèe pa je tajnik stranke IO SDS Kidrièevo. Prviè nastopamo z kandidatom SDS iz obèine Kidrièevo, doslej je to volilno obmoèje zastopal g. dr. Miroslav Luci iz Puja. Naša stranka SDS je skrbno prisluhnila ljudem vseh sedmih obèin Haloz in Dravskega polja ter pripravila program, ki je prilagojen za potrebe tega obmoèja. Saj želimo,èe bo izvoljen , da kot poslanec zastopa vse ljudi tega obmoèja. Želimo, da prisluhne problemom mladim, ostarelim, kmetom in delavcem, obrtnikom, socialno ogroženim ter vsem, ki imajo ideje, kako narediti življenje in bivanje v teh naših krajih lepše. Predvsem moramo v Haloze pripeljati vsaj nekaj industrije in obrti, da se bodo ljudje tu lahko zaposlili. Kmetom še posebej mladim kmetovalcem pa finanèno pomagati pri razvoju kmetij, zmanjšati davène dajatve in jih usmerjati v pridelovanje pridelkov, ki se bodo lažje prodajali ter prinašali dobièek. Tudi turizem ima v Halozah lahko ob dobrem programu in podpori države lepo prihodnost. Samo na tak naèin lahko ljudem omogoèimo, da ostanejo doma, tu živijo in delajo. Je edini naèin, da obdržimo ljudi v Halozah, da se izseljevanje v bližnja mesta ustavi. Saj brez Haloškega èloveka tudi Haloz ne bo. Želimo, da se ljudje zaènejo vraèati v Haloze nazaj, pa ne samo kot vikendaši. 14 STRANKARSKI KOTI^EK

Slovenija gre naprej!

Verjamemo v Slovenijo. Naša dežela ima pestro zgodovino, v kateri smo dokazali, da se znamo obdržati na vseh razpotjih in ob vsakršnih zgodovinskih izzivih. Ustvarili smo lastno, stabilno državo, ki jo znamo, hoèemo in moremo še naprej skupaj graditi. Kljub majhnosti trdno ohranjamo svoj jezik in kulturo. Verjamemo v vse slovenske državljane, v njihovo ustvarjalnost in voljo, da ustvarjamo in gradimo prijazno in varno državo po meri èloveka. Slovenija mora postati in bo postala še boljša: z bolj inovativnim in uèinkovitim gospodarskim ter skladnejšim regionalnim razvojem, z boljšimi šolami, z bolj uèinkovitim zdravstvenim sistemom, z uèinkovitejšimi sistemi boja proti kriminalu, z uèinkovitim sistemom prepreèevanja odvisnosti, s sodobnejšo izgradnjo socialne države in z njo tudi z usposobitvijo in prilagoditvijo novi svetovni ekonomiji. Zaslužimo si in zmoremo najboljše. Želimo, da Slovenija postane dežela trdnih vrednosti ustvarjalne družbe. Želimo, da v novem tisoèletju ne bi gradili prihodnosti na spletkah, preteklih zamerah, podtikanjih in aferah, temveè da naredimo korak k skupni odgovornosti za razvoj naše dežele. Zato predlagamo predvolilno razvojno koalicijo vseh slovenskih državljank in državljanov vseh regij, vasi in mest, koalicijo mirnega, strpnega in dostojnega življenja, koalicijo znanja, dela in uèenja, koalicijo tretjega tisoèletja in enakopravne vkljuèitve v Evropsko unijo.

Želimo Slovenijo po meri vseh, želimo Haloze po meri vseh, katerih prihodnost bo trdna za nas vse, predvsem pa za naše otroke.

Zato smo se odloèili o OO LDS Videm, da podpremo kandidata za poslanca, èloveka, ki ima voljo, moè in znanje, da uresnièi to, kar si je zadal. Naš kandidat je Anton Butolen.

Živi v Žetalah, po poklicu je predmetni uèitelj matematike in fizike. Dela kot pomoènik ravnatelja v OŠ Podlehnik. Trenutno konèuje študij managmenta v vzgoji in izobraževanju. Od leta 1998 je župan obèine Žetale.

Spoštovane obèanke, spoštovani obèani. Na slovenskem politiènem podroèju je prišlo do združevanja nekaterih politiènih strank. Slovenska ljudska stranka in Slovenski kršèanski demokrati sta se združili. K Liberalno demokratski stranki se je prikljuèila Obrtno podjetniška stranka. Z združitvijo politiènih strank se veliko èlanov teh strank ni strinjalo z odloèitvijo za združitev. Na politiènem podroèju je ustanovljena NOVA SLOVENIJA Kršèansko ljudska stranka, katere predsednik je g. Bajuk. Nova Slovenija je stranka, ki ima po javnomnenskih raziskavah možnosti, da pride v parlament in soustvarja nadaljnjo usodo slovenskega ljudstva. Stranka, ki ima slogan BESEDA VELJA, želi ta slogan izvajati na vseh podroèjih. Zahteva in prièakuje se, da vsi èlani dano besedo tudi izvajajo. Menimo, da je stranka, ki jo predstavljamo, primerna za okolje, v katerem živimo, saj ima v programu stranke kot prvo. - Podporo podeželju, da bi èim veè ljudi imelo možnost ostati na podeželju; - Svobodno gospodarstvo, možnost vsem, da se zaposlijo ali samozaposlijo; - Prednost družini predvsem mladim, da si ustvarijo svoj dom; - Široko znanje in odprte možnosti za vse, da se izobražujejo in s tem pripomorejo k èim veèji konkurenènosti naše države ob vstopu v evropsko unijo.

Zaradi vseh teh zastavljenih programov smo se odloèili, da tudi v svoji volilni enoti izberemo èloveka, ki bo naše volilne zahteve tudi uresnièeval. Kandidat naše volilne enote je g. Franc Bezjak,univ.dipl.agroekonomist,stanujoè v Majšperku. Že šest let je župan obèine Majšperk in po razvoju obèine lahko sodimo, da je èlovek, ki dano besedo tudi uresnièuje. Zato spoštovane obèanke in obèani, èe želimo našemu kraju in našim otrokom èim boljši jutri, obkrožimo na glasovnici zaporedno številko ( 2 ), pred imenom FRANC BEZJAK. N.SI NOVA SLOVENIJA KRŠÈANSKO LJUDSKA STRANKA OBÈINSKI ODBOR VIDEM OD TU IN TAM 15 ObOb obèinskemobèinskem praznikuprazniku vv VidmuVidmu praznovanjepraznovanje gasilcevgasilcev

V obèini Videm so praznovanje Predsednik GZ Videm mag. Janez DRUŠTVO BO KMALU letošnjega 4. dneva gasilcev združili z Merc je na prazniku gasilcev govoril o NAPOLNILO 80 LET dosedanjem delu in uspehih društva, dnevom državnosti, prireditev pa pripravili tudi v poèastitev pohvalil uspešno sodelovanje z Videmsko gasilsko društvo je med obèinskemu prazniku. Praznovanje obèinami Videm, Podlehnik in Žetale, starejšimi v obèini, saj bo kmalu staro z niè kaj prijaznim vremenom so še posebej pa se je ob tej priložnosti 80 let, na zaèetke društvenega prièeli z obèinskim gasilskim zahvalil gasilskim veteranom za delovanja pa je spomnil njihovo požrtvovalno delo v humani tekmovanjem, nadaljevali pa s podpredsednik PGD Videm Sreèko organizaciji. Slavnostni govornik na sreèanjem veteranov in gasilcev prireditvi je bil župan obèine Videm Primožiè. Povedal je, da so bili leta združenih v Gasilsko zvezo Videm. Franc Kirbiš, ki je spregovoril o 1923 za nastanek društva zaslužni Gostitelji èlani PGD Videm pri izrednem pomenu gasilstva na domaèini: Ljudevit Muzek, Ljubo Ptuju so na slovesnosti gostili tudi Slovenskem, o delavnosti v domaèih Klenošek in Davorin Tombah. Tem je èlane sosednjih društev in botre gasilskih društvih, županov govor pa so pozneje sledila dolga vrsta imen novega gasilskega orodnega vozila, s pesmijo in plesom obogatili še èlanov in vodilnih mož društva, ki so v ki je seveda velika pridobitev za nastopajoèi kulturniki iz KD Videm in skoraj osmih desetletjih veliko društvo. ljudske pevke iz Pobrežja. prispevali k razvoju in predvsem uspešnemu delu. Eden zadnjih uspehov je bil novozgrajeni gasilski dom v Vidmu (tega so ob letošnjem slavju še posebej obnovili) in letos so z nakupom orodnega vozila Renault master dodali še enega veè. Gasilcem so pri tem prisluhnili mnogi, poleg obèine, še društva, številna podjetja in posamezniki, ki so se vpisali kot botri novega avtomobila. Vsem so se gasilci zahvalili s posebnimi priznanji, kljuèe avtomobila pa predali šoferju, ki bo v prihodnje skrbel za avto in varen prevoz. Novo vozilo je dobilo tudi svoj blagoslov, opravila sta ga provincial p. Slavko Stermšek in pater Benjamin Mlakar.

TM

Videmsko novo vozilo za nove naloge KrstKrst orodnegaorodnega gasilskegagasilskega vozilavozila PeugeotPeugeot vv LeskovcuLeskovcu

Gasilcem PGD Leskovec je v slabih domaèih gasilcev sodelovali še botrom in sponzorjem ter vsem ki so 10 letih uspelo posodobiti vozni park, predstavniki sosednjih društev: DVD pomagali na tej poti do želenega cilja. ki ga sestavljajo avtocisterna Bednja, DVD Cvetlin, PGD Videm, Slavnostni govornik je bil župan obèine znamke Mercedes, terensko PGD Tržec, PGD Žetale, PGD Sela, Videm gospod Franc Kirbiš, ki je specialno vozilo BRAMAC, ter PGD Turnišèe, PGD Ptuj, PGD pohvalil gasilce Leskovca ter omenil orodno vozilo PEUGET. Krst Podlehnik, PGD Desternik. Na pomen gasilske organizacije, ki v prvi orodnega vozila je bilo v nedeljo, prireditvi so bili navzoèi tudi vrsti skrbi za varnost svojih obèanov. 2.7.2000. predstavniki GZ Videm, obèine Videm Zbrane je nagovoril tudi predsednik KS Prireditev se je prièela z mimohodom ter KS Leskovec. Navzoèe je pozdravil Leskovec gospod Jože Zavec. Krst uniformiranih gasilcev in gasilk ob predsednik društva Anton Stopajnik in vozila je opravil domaèi župnik gospod zvokih pihalne godbe pobratenega poudaril voljo in zagnanost èlanov Edi Vajda. Kljuèe pa sta iz rok društva DVD Bednja iz sosednje društva pri nabavi novega vozila ter se povelnika društva gospoda Janka Hrvaške. V mimohodu so poleg zahvalil GZ Videm, obèini Videm, Kozel prejela šoferja Franc Vindiš in 16 OD TU IN TAM

Stanko Pernek, ki sta obljubila, da bosta pazila na vozilo in ga imela vselej v stanju pripravljenosti . Na koncu so podelili priznanja GZ Videm za 40. Let zvestobe gasilstvu. Priznanja so prejeli: Marija Kozel, Martin Emeršiè, Janez Vidoviè, Franc Krajnc, Anton Krajnc. Podelili so še obèinska priznanja in plakete najzaslužnejšim èlanom. Po konèanem uradnem programu, so se zbrani zavrteli na gasilski veselici z ansamblom Krila še dolgo v noè.

DRUŠTVO V MESECU OKTOBRU

V PGD Leskovec pa življenje po tem dogodku gre naprej. Sedaj je mesec oktober, ki je tudi mesec varstva pred požarom. V zvezi s tem teèejo razliène aktivnosti, kot so:osvešèanje ljudi o požaru, dan odprtih vrat, predavanja na osnovni šoli, intenzivne gasilske vaje, sprotni pregledi opreme, … in to vse z enim namenom: V službi ljudstva na pomoè! Orodno gasilsko vozilo leskovškega PGD Andrej KMETEC PGDPGD SelaSela 50 let obstoja prostovoljnega gasilskega društva Sela društva pionirji, kot tudi najstarejši èlani društva, to so naši pomeni, da je gasilska organizacija trdno zasidrana v našem veterani. Tekmovali so tudi èlani v "B" kategoriji in dve kraju. Društvo je zmeraj težilo k napredku. Tudi danes destini èlanov v "A" konkurenci. Vse enote so se odlièno gasilstvo na Selah veliko pomeni, saj združuje veè kot 70 odrezale, saj smo osvojili prva mesta. èlanov. Za obstoj gasilstva so potrebna vedno veèja vlaganja Najpomembnejša tekmovanja za èlansko ekipo "A" v v sodobno opremo, ki je povezano z vedno veèjimi stroški, ki letošnji sezoni so bila tista, ki veljajo za pokal Gasilske zveze pa mnogokrat predstavljajo veliko oviro. Tako se tudi v PGD Slovenije. Teh je sedem in potekajo po celotni Sloveniji. Prvo Sela ubadamo z najrazliènejšimi težavami, vendar nam je tekmovanje je bilo na Gorenjskem v Šinkovem Turnu, drugo kljub temu uspelo nabaviti opremo, avtomobile in urediti je bilo na Dolenjskem v Štrekljavcu, tretje je bilo v gasilske prostore. V letošnjem letu pa bi želeli nabaviti tudi Domžalah, èetrto nas je popeljalo na Primorsko v Dekane, nov društveni prapor. kjer je bilo najbolj zanimivo, saj smo si privošèili tudi kopanje v morju. Peto tekmovanje nas je spet peljalo na Dolenjsko in to v Kamence pri Novem mestu. Šesto tekmo- vanje se je odvijalo takorekoè na domaèih tleh v Hajdošah, sedma ter odloèilna tekma je bila v Škofji vasi pri Celju. V moški konkurenci èlanov "A" smo dosegli sedmo mesto. Sodelovanje na tekmovanjih za pokal GZS nam veliko pomeni, saj za ta pokal tekmujejo najboljše slovenske ekipe. Sodelovali smo tudi na drugih gasilskih tekmovanjih. Med drugim smo se udeležili mednarodnega avstrijsko- slovenskega obmejnega tekmovanja v Tišini, kjer smo dosegli prvo mesto. Prav tako smo se udeležili tekmovanja v Tržcu za Memorial Branka Kirbiša in prav tako osvojili prvo mesto. Brez tekmovalcev ne bi bilo teh uspehov. Tudi mentor Alojz Auer ima veliko zaslug za uspehe desetine. Tekmovalna sezona je zakljuèena. Prihodnja sezona bo prinesla nove zahteve, na katere se moramo zaèeti Èlanska desetina PGD Sela pripravljati že sedaj. Zato bomo pridno vadili v telovadnici, kjer si bomo nabirali kondicijo za naslednje leto. Veliko dela smo imeli letos zaradi velike suše Selski gasilci z Kot je mogoèe razbrati iz èlanka, za nas èlane res ni poèitka. razvažanjem vode po našem požarnem okolišu v Halozah. Naštete so le glavne aktivnosti, ki so se dogajale v tem èasu, Florjanova nedelja v maju pa je bila še posebej slovesna, saj seveda pa je bilo še veliko drugega. Pripadnost naših èlanov smo jo gasilci poèastili v gasilskih uniformah. Mašo za vse društvu in dejavni èlani ter mladina sta seveda garancija, da pokojne in žive gasilce je daroval p. Emil Križan. bo društvo aktivno tudi naprej. Ponosni smo tudi na naše tekmovalne desetine, ki so se udeležile Obèinskega tekmovanja, ki je potekalo na PGD SELA nogometnem igrišèu na Vidmu. Nastopali so najmlajši èlani Damijan Pernek OD TU IN TAM 17 TekmovanjaTekmovanja inin slovesnostislovesnosti vv PGDPGD TržecTržec

NA 11. GASILSKI NOÈI cevi, dihalni aparat, brizgalno Tomos državni gasilski ligi so naše èlanice A v RAZVILI NOV PRAPOR 800 L, posebno svetilko maglite, obdobju treh let dosegle 3. mesto, kar je pletene cevi za visoki tlak in navezo izredno dober rezultat. Vse moèi in Gasilsko društvo Tržec praznuje v roènika za lahko peno. Tudi staro napore pa so èlani in èlanice skupine A letu 2001 svoj 70-letni obstoj, ker pa opremo je treba vzdrževati, zato smo usmerjali na državno tekmovanje, ki se bo ob tej priložnosti precej drugih tudi zanjo vložili veliko denarnih je letos odvijalo v Mariboru in kjer je slovesnosti, želimo to praznovati v sredstev. Obnovili smo vse potopne sodelovalo 193 ekip. Dosegli so širše. Zato smo se odloèili, da v èrpalke, agregate in UKW zveze. zavidanja vredne rezultate, vendar pa bi letošnjem letu razvijemo nov gasilski Trudimo se na najboljši možni naèin, se obe ekipi s korektnim in poštenim prapor, v zgodovini društva drugega. èeprav mora biti danes gasilstvo že sojenjem lahko uvrstili v kvalifikacije Prapor, ki smo ga v društvu imeli do skoraj profesionalno. za gasilsko olimpiado, ki bo prihodnje sedaj, veè ne ustreza, zato pa je novi 000000 oblikovan èasu primerno. Razvitje prapora smo pripravili 8. julija letos v okviru 11. gasilske noèi v Tržcu. Ob razvitju prapora je bil sveèan mimohod prisotnih gasilcev, na slovesnosti pa smo na nov prapor pripeli veè spominskih trakov. Naš prapor krasi 60 spominskih trakov in 180 zlatih žebljièkov. Kljub vsem naporom, ki smo jih vložili v pripravo slovesnosti, pa nam vreme tistega dne žal ni bilo naklonjeno in dež je naredil svoje. Upamo moèno, da bomo imeli ob nadaljnem praznovanju društvenega jubileja veè sreèe z vremenom. Ob velikem jubileju posebej adaptiramo celoten gasilski dom z željo, da bi bil ta objekt v ponos vsem: gasilcem, krajanom in krajankam. Še precej drugih aktivnosti in želja je pred nami, ampak o tem bomo veè dejali prihodnje leto, ko bo za to tudi primeren èas. Èlani PGD Tržec se na Predaja prapora vse obraèamo s spoštovanjem in zahvalo. IN ŠE USPEŠNE GASILKE leto na Finskem. V kvalifikacije se LETOS ZABELEŽILI ŽE IZ TRŽCA namreè uvrstijo prve tri enote v konkurenci èlanov in èlanic.

ŠEST POŽAROV Želimo ustanoviti še ekipo v obeh Tekmovalna sezona 1999-2000 za konkurencah, zato vabimo vse, ki ste Seveda pa v društvu ne tekmujemo PGD Tržec. tekmovalno nadarjeni in se želite samo in proslavljamo, temveè smo V letošnjem letu je gasilsko društvo pridružiti tekmovalnim gasilskim aktivni tudi na operativnem podroèju. Tržec organiziralo obèinsko enotam v Tržcu, da se nam pridružijo. Do sedaj smo imeli 6 izvozov na tekmovanje GZ Videm, obenem pa tudi Prijavite se lahko pri Saški Emeršiè, požare, s požarno stražo smo sodelovali tekmovanje za pokal 11. gasilske noèi, osmošolki, sicer pa že dobri ob prireditvah v šotoru v Lancovi vasi na katerem je sodelovalo lepo število tekmovalki, ki poèasi prehaja v èlansko in obèini. V sušnem obdobju smo ekip. Organizirali smo tudi 5. vrsto. Upamo, da bo mladih tekmovalk prevažali pitno vodo, stražili ter zalivali memorialno gasilsko tekmovanje za in tekmovalcev v naših vrstah v s potopnimi èrpalkami športne objekte pokal Branka Kirbiša. prihodnje še veè, pravi eden od v obèini Videm. Ker pa je gasilstvo Tudi v tekmovalnem obdobju so naši trenerjev ekip Branko Tominc. danes zelo zahtevno, smo morali tekmovalci bili zelo aktivni in uspešni nabaviti tudi novo opremo. Nabavili na ravni ligaških tekmovanj Gasilske smo dve obleki, odporni proti ognju, 4 zveze Slovenije, k tem pa lahko PGD Tržec èelade, posebej z nosilci dihalnih dodamo še uspešnost na pokalnih aparatov, 10 delovnih oblek, 4 sesalne tekmovanjih širom Slovenije. V 18 OD TU IN TAM ŠportnoŠportno društvodruštvo LeskovecLeskovec

Športno društvo Leskovec je najkrajšem èasu zgraditi klubske dokonèanje objekta, saj so nam za prostovoljna organizacija, ki že prostore in slaèilnice za domaèe in dokonèanje gradnje potrebna predvsem skoraj 40 let neprekinjeno deluje na tuje igralce ter sodnike in funkcionarje finanèna sredstva. Upravni in gradbeni podroèju športa in rekreacije. na prvenstvenih nogometnih tekmah, odbor Športnega društva Leskovec je Društvo je doživljalo vzpone in sicer naša nogometna ekipa veè ne bo zato na svoji seji dne 28.07.2000 odloèil padce, zmage in poraze, vedno pa so mo g la n as to p ati v lig aš k em in sprejel sklep, da zaène postopek se v njem našli navdušenci, ki niso tekmovanju. Klubski prostori so bile zbiranja prostovoljnih prispevkov od sanje mnogih bivših in sedanje organizacij, pravnih oseb, zasebnikov in dovolili njegovega propada. V svoji generacije èlanov društva. posameznikov-obèanov. Prispevki bodo zgodovini je društvo organiziralo Vse to je privedlo do tega, da smo se v namenjeni izkljuèno za financiranje ogromno razliènih športnih in društvu odloèili za gradnjo objekta. izgradnje klubskih prostorov Športnega drugih prireditev (nogometnih, Mnogi so dvomili, da smo sposobni društva Leskovec. Ugotovili smo, da smuèarskih, namiznoteniških, izpeljati tako velik projekt, saj smo lahko edino na tak naèin nadaljujemo šahovskih …), ves èas obstoja pa zaèeli brez denarnih sredstev. gradnjo in zdajšnjim ter bodoèim èlanska nogometna ekipa Leskovca generacijam mladih zagotovimo nekaj, PA SE JE ZGODILO! nastopa v medobèinski nogometni kar nujno potrebujejo za razvoj, saj je ligi. Vsaka pot, èetudi je dolga tisoè milj, se športno udejstvovanje pogoj za zdravo, zaène s prvim sprošèeno in zadovoljno življenje. korakom. Èlani Športno društvo Leskovec doslej še smo se zbrali z nikoli na tak naèin ni zbiralo denarnih lopatami in sredstev, vendar pa smo ugotovili, da drugim orodjem tokrat, pri tako velikem projektu, brez in naredili ta širše akcije in pomoèi ne moremo prvi korak. dokonèati zaèetega dela. Leskovèanom, Nastalo je veli- preprostim in pridnim ljudem, nikoli ni ko gradbišèe. Iz manjkalo solidarnosti. Mnogim dneva v dan je to organizacijam, društvom, skupinam in gradbišèe vedno posameznikom so s svojimi prispevki in bolj dobivalo delom že pomagali in tako je bilo tudi obrise neèesa, o tokrat. Mnogi so prostovoljne prispevke è e m e r s m o tako v denarju, delu in materialu že dolga leta sanja- ponudili, veliko jih je zagotovilo pomoè li o naših in v bodoèe, zato se ob takih ljudeh za samo naših bodoènost kraja ni bati. Tudi tokrat se je Zgradba ŠD Leskovec k l u b s k i h pokazalo, da imamo Leskovèani radi svoj prostorih. Leskovec, èeprav ga na zemljevidu ni Po stopinjah èlanov gredo v zadnjih Sanje postajajo vedno bolj resniènost. videti in èeprav pravijo, da je pozabljen letih tudi mladinci Nogometnega Zavedamo se, da je do dokonèanja od države in boga. Pomoè so nam kluba Leskovec, ki že nastopajo v objekta še dolga pot, toda ob dosedanji zagotovili tudi mnogi posamezniki izven ligaškem tekmovanju in dosegajo zavzetosti, volji in želji èlanov, se za naše krajevne skupnosti. zavidljive rezultate, poleg tega pa so dokonèanje ni bati. Trdno smo Naša stavba, na katero že sedaj ponosno zagotovilo, da se za bodoènost športa odloèeni, da gradnjo dokonèamo, v kar gledamo in se z njo postavljamo, iz dneva v Leskovcu ni bati. Društvo se ves èas vlagamo veliko svojega dela in v dan dobiva nove obrise. Zavedamo se, financira s èlanarinami in drugimi prostega èasa. V spodnjem delu da bo za dokonèanje potrebno še veliko prispevki èlanov in simpatizerjev, s zgradbe predvidevamo urediti vse denarja, znoja in truda, vendar pa smo prispevki sponzorjev in z dotacijami potrebno za organizacijo in izvedbo prvi korak, ki je najtežji, že zdavnaj obèine ter krajevne skupnosti, kar vse nogometnih in drugih tekem naših naredili, zato bodo vsi nadalnji koraki pa je bistveno premalo za normalno klubov, v zgornjem delu objekta pa lažji. Nenazadnje, èlani društva delovanje. klubsko sobo, ki bo lahko služila tudi verjamemo, da tudi otvoritev objekta ni Dolgoletna želja društva je, da bi za potrebe drugih društev, skupin in veè daleè. imelo svoje klubske prostore, kjer bi posameznikov. se èlani lahko sestajali, shranjevali Majhno, a prepotrebno pomoè smo Mlakar Vinko opremo in izvajali druge športne dobili od Obèine Videm in Krajevne aktivnosti, povezane z delovanjem. skupnosti Leskovec, a vse to je le Tudi Nogometna zveza Slovenije je kamenèek v mozaiku ogromnih društvu oz. našemu nogometnemu stroškov, ki nastajajo pri gradnji. Žal klubu postavila pogoj, da mora v pa je samo naše delo premalo za OD TU IN TAM 19 OcenaOcena škodeškode popo sušisuši vv obèiniobèini VidemVidem

Suša, ki je bila v letošnjem letu, je popisali 664 kmetijskih gospodarstev preverila tudi državna komisija za pustila velike posledice na podroèju in jim izraèunali višino škode, ki je elementarne nesreèe, vendar napak ni obèine Videm. V mesecu juliju je bilo nastala na njihovih gospodarstvih do bilo ugotovljenih. prijavljenih na našem podroèju 2864 30. 06. 2000. V mesecu avgustu smo Škoda, povzroèena v obdobju 1. 7. 2000 - ha kmetijskih površin prizadetih od organizirali skupaj s svetovalno službo 30. 09. 2000 bo ocenjena na osnovi že suše, od tega 1182 ha travnikov in okroglo mizo na to temo za celotno prijavljenih kmeèkih gospodarstev. pašnikov, 781 ha njiv, zasajenih z podroèje upravne enote Ptuj, da Možnost prijave pa imajo v oktobru tudi koruzo, 394 ha pšenice in jeèmena, predstavimo javnosti katastrofalne tista kmeèka gospodarstva, ki jih ni 157 ha vinogradov in 350 ha površin, posledice suše. S svojimi sredstvi iz prizadela suša v prvem obdobju. zasajenih z drugimi kulturami rezerv pa je tudi obèina Videm Po sklepu državne komisije za (krompir, pesa, buèe, sladkorna pesa, poskušala blažiti posledice svojim elementarne nesreèe so v prvi fazi hmelj, sadovnjaki in vrtnine). Po obèanom. Zavedamo se, da takšna suša odobrena finanèna sredstva v višini priznani stopnji prizadetosti lahko pusti dolgoroèno škodo v 19.000.000,00 SIT za obèino Videm, posameznih kultur s strani državne kmetijski proizvodnji, predvsem na katera bodo razdeljena na podlagi komisije za elementarne nesreèe živinorejsko usmerjenih kmetijah, zato predloženega sanacijskega programa s znaša ocenjena škoda v naši obèini do so bili sprejeti tudi naslednji ukrepi: strani obèine in bodo najverjetneje prišla 30 junija 194.655.791,00 SIT. sofinanciranje nabave semena do oškodovancev konec oktobra. V èasu trajanja suše je bila delovna strnišènih dosevkov, sofinanciranje tudi komisija za popis in oceno škode n a k u p a k o r u z n e s i l a ž e i n Predsednica odbora za oceno po suši v obèini Videm. V mesecu sofinanciranje prevoza pitne vode. škode po suši: juliju smo skupaj z obèinsko upravo Delo obèinske komisije je v septembru Ida Vindiš-Belšak ing.agr. PetiPeti kmeèkikmeèki praznikpraznik vv LeskovcuLeskovcu

PRVO OCENJEVANJE VZORCEV VIN Domaèe Turistièno društvo Klopotec je letos avgusta že petiè pripravilo tradicionalni kmeèki praznik. Prireditev so zaèeli s prikazom domaèih obrti v Halozah, otvoritvijo kulinariène razstave, nadaljevali s kmeèkimi igrami in kulturnim programom ter zakljuèili z razglasitvijo rezultatov. Letos so prviè v mesecu maju organizirali tudi ocenjevanje vin. Ocenjenih je bilo 17 vzorcev vin. S tem poskušajo vinogradnikom in kletarjem vzpodbuditi skrb za še veèjo kakovost vina. Prejeli so tudi priznanja. Pri kmeèkih igrah se je najbolje odrezala ekipa Trdobojcev, sledila jim je ekipa Repišèa, tretje mesto pa je zasedla ekipa Male Varnice. Podeljena so bila priznanja in pokali. Tradicionalno pa je tudi ocenjevanje domov na obmoèju obèine Videm. Nataša Zagoranski

IZDAJATELJ: ob~ina Videm, 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 00 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNI^NI UREDNIK: Ivan Vili~njak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklav` na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kova~ec, Nata{a Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t. 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8% prometni davek * Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno {tevilko 1332 * Glasilo je brezpla~no * Izhaja v nakladi 1.800 izvodov. 20 ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM NajlepšiNajlepši domovidomovi vv našinaši obèiniobèini

Hiša Lenke Krajnc iz Zg. Leskovca Turistièno društvo Klopotec že peto urejenost župnišèa, Terezija leto sodeluje s kmetijsko svetovalno Baumert iz Velikega Okièa za tretji službo in tudi letos so v imenu obèine najlepše urejen dom, Marjan Videm podelili priznanja lastnikom Božièko iz Lancove vasi za drugo najbolje urejenih domov. Prejeli so mesto in Lenka Krajnc iz Zgornjega jih: Etnografsko društvo Velika Leskovca za najlepše urejen dom na Varnica za ohranjanje kulturne obmoèju obèine Videm. dedišèine, Župnijski urad Videm za Nataša Zagoranski nn JJeessee vv h nana{{iih iihh krkrajaj FOTO: TM FOTO: