NE SPREGLEJTE! V uradnih objavah je objavljen POZIV upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunika- cijsko omrežje!! Stran 2

V akciji »Uredimo naše podeželje« izbrali najlepše domove

V občini Videm smo tudi letos 24. julija ogledala vse prijav- v samo zasnovo akcije. In mor- ski občini lahko pričakujemo že izvedli ocenjevanje z naslovom ljene domove, poslovne objekte da bo potem drugače, sicer pa prihodnje leto. » Uredimo naše podeželje in kmetije ter najboljše nagra- nekaj sprememb pri ocenjeva- TM 2007«. Tako kot vsako leto je dila. Priznanja so bila podeljena nju najlepših domov v videm- Foto: Jože Murko, TM komisija tudi v letošnjem letu na letošnjem tradicionalnem obiskala samo tiste domove, kmečkem prazniku v Leskov- Najlepše urejeni domovi kmetije in športne objekte, ki so cu, kjer so vsakoletni podelitvi 1. mesto: DRUŽINA KOLEDNIK, POBREŽJE 91 se prijavili na razpis, objavljen dodali še kulinarično razstavo 2. mesto: DRUŽINA MLAKAR – ŠMIGOC, REPIŠČE v občinskem glasilu Naš glas, v in kmečke igre. 3. mesto: DRUŽINA ŠKEC – BOŽIČKO, POBREŽJE 47 C mesecu aprilu 2007. Žal pa je bil odziv na letošnji Komisija v sestavi: Terezija razpis izredno slab, kar bi lah- Urejena kmetija Meško, KGZ Ptuj, koordina- ko sklepali že po izredno slabi 1. DRUŽINA HABJANIČ, SOVIČE 20 torka svetovalk za kmečko dru- udeležbi in ne preveč posreče- Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine žino in dopolnilne dejavnosti nih prijavah, zato je ocenjevalna 1. PERGER ANČKA IN IVAN, MAJSKI VRH 51 na kmetiji za Podravje – pred- komisija pod vodstvom Terezije sednica, člani: Feliks Svenšek Meško dala pobudo in predlog, Urejen športni objekt – občina Videm, Lenka Kranjc da se tovrstne akcije v občini 1. ŠPORTNI PARK POBREŽJE – TD Leskovec, Jože Murko in Videm nadaljujejo, le nekaj Slavica Strelec si je sončnega sprememb bo potrebno vnesti Prijavljeni so bili še 1. DRUŽINA VERDENIK – KIRBIŠ MIRJANA, TRŽEC 32 2. ŠPORTNI PARK ZG. LESKOVEC

Najlepše urejen dom v letu 2007 ima družina Kolednik iz Pobrežja. Komisijo, ki je pod vodstvom Terezije Meško izpeljala akcijo ocenjevanja najlepših domov, smo zmotili v Pobrežju.

Ančka in Ivan Perger iz Majskega Vrha sta prejela priznanje za ohranja- In še najlepši objekt skupne rabe – v letu 2007 si priznanje prav gotovo nje arhitekturne dediščine. zasluži ŠD Pobrežje za zares lepo in domiselno urejene društvene pros- tore. Glasilo izdaja ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-po{ta: [email protected]. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. ^lani uredni{tva: Petra Krajnc, Jo`e Junger, Nata{a Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado [krjanec s. p., Ul. Lackove ~ete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Ra~e. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5 % davek. Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno {tevilko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 356. Glasilo je brezpla~no in ga prejmejo gospodinjstva v ob~ini Videm. Naklada 1900 kosov.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 3

Humanost kot vrednota – gasilstvo

Humanost je vrednota, ki je ved- prekinjajo raznolika družinska opravila. Koliko dodatne energije je no na preizkušnji. Niti ne pomis- potrebne, da zraven vseh tveganj v gasilstvu nadomestijo gasilci svo- limo, da pri našem delu, odnosu jo vlogo doma, v službi, v drugih vlogah, se nihče ne vpraša. Toda do ljudi in nasploh v življenju tudi »dobra duša« ima svoje meje, zato je vedno potrebno postaviti postavljamo mere humanosti in pravila in meje, o katerih pa mislijo samo gasilci. drugih vrednot. Mimogrede smo Velika napaka, ki se pojavlja, je tudi v tem, da gasilce kot pomemb- prijazni, dobri ali pa se po lestvici ne nosilce vrednote humanosti nekateri mečejo kar med vsa društva. vrednot naša ravnanja premikajo Če je to res, potem je le en odgovor, da bodo gasilci morda prišli vse do pokvarjenosti in nesram- požar gasit kar ljubiteljsko, brez stroke in potrebne opreme, kajti nosti. Humanost zraven dednih in odgovarjati tako nimajo za kaj. Resnica je seveda povsem drugje privzgojenih osebnih kvalitet zaje- in to v tem, da gasilec za svoje humano delo odgovarja tudi po ma široko vsebino čustev. Mnogi so zakonu. Odgovarja tako za delo kot nedelo, odgovarja za strokovne ta čustva pridobili s pomembnimi ukrepe in povzročeno škodo, odgovarja celo za tveganja, recimo dražljaji (dogodki, nesrečami) in jih socializirali v širokosrčnost in za nepredvidljive dogodke (npr. Kornati) in zato ne dobi plačila. humanost. Naj prispevek tudi vsebinsko omejim na področje dela Ostanemo spet pri vrednoti humanosti, ki pa je v tem primeru gasilcev, saj področje humanosti poosebljamo od rdečega križa do lahko že zlorabljena. Takrat ko zaradi humanosti postaneš žrtev, je raznih organizacij, gibanj in osebnih opredelitev. na izpitu sistem in vprašamo se, ali naš sistem zagotavlja ustrezno Tokrat želim predstaviti vsebino vrednote humanosti pri gasil- zaščito gasilcev. Ker je običaj, da se najprej mora nekaj zgoditi, je skem delu. Gasilstvo je humana dejavnost, ki se opravlja v javnem tudi z našim sistemom tako kot z nesrečo: dokler se ne zgodi, je vse interesu: izvajanje gašenja, zaščite, reševanja in drugih operativnih dobro, ko pa se zgodi, pa marsikdaj ni pomoči. Če je za to žrtev nalog, ki jih izvaja gasilstvo ob nesrečah. To je vsebina iz Zakona gasilec, potem so žrtev tudi vrednote, ki jih gasilci poosebljajo. o gasilstvu, ki pa premalo pove o vsebini, tveganjih in možnih Pri vsem pozitivnem razmerju do vrednote humanosti, ki ne more posledicah. biti samo enkratna, niti trenutna in je način življenja, pa prihajamo Vsebina humanosti je v materializirani volji po pomoči človeku in tudi do vikend humanistov, ki zlorabljajo čustva ljudi za svoje to vsakemu, ne le tistemu v nesreči. Nesreča je zunanji dražljaj, ki osebne interese. Pravi humanisti so lahko samo tisti, ki so to vedno pri mnogih izzove reakcijo, tj. pripravljenost za pomoč. Toda sama in trajno, in to je kvaliteta gasilcev. Verjamem, da je vsako dejanje volja brez dobrih predhodnih strokovnih priprav je mnogokrat dobre volje in pomoči humano, toda dejanje je drobtinica življenja. premalo. Tako pri gasilskem delu uporabljamo vrednote humanosti Koliko dejanj pa je potrebnih, da bo to način življenja, pa je vsem kot motivacijo za vso gasilsko dejavnost. Pri gasilski dejavnosti je jasno. Vrednote humanosti je potrebno vedno in sproti krepiti, potrebno ustrezno združiti motivacijo in stroko, kajti močnejša je kajti v nasprotnem primeru bomo postali prazni in manj prijazni, volja, večji je prag tveganja. Prav tveganja pa so tista, ki so danes, kar bi naj počeli vsi in ne le posamezniki. To ne pomeni vsi enako, po nesreči gasilca pri poplavah ali po dogodkih v sosednji Hrvaški, ampak vsak na svoj način. osnova za odgovor gasilske stroke, ki mora zaščititi gasilce, hkrati Humanost kot vsaka vrednota se lahko tudi izpridi. Primer so pa morajo ti narediti vse, kar je v njihovi moči za pomoč. Prag med gasilci piromani, ki so najprej poosebljali humanost, nato pa pro- tem, kar je možno, in tistim, ko več ni možno, je v odločitvi vodje ducirali dražljaje za to dejanje. Vsekakor tudi s humanostjo velja intervencije, ko ne odločajo več humanost, ne čustva (pa čeprav ravnati kot z vsako vrednoto, tj. preveč dobrote se lahko maščuje. pomaga najbližjim), ampak mora odločati stroka. V tem primeru Pravilen občutek za ustrezni odmerek potrebnih človekovih ravnanj pridemo do vrednote osebnosti, torej do ljudi, ki morajo ob vseh je vsakemu lasten, pa moramo kljub temu z vsemi razlikami priti tveganjih, ob tem, da so tudi oni ljudje, voditi sebe in druge in ob do istega cilja, tj. gasilstvo je humanitarna dejavnost. Toda tudi ta tem še pomagati ogroženim. Humanost je vrednota, ki pri gasilcih dejavnost mora v družbi imeti svojo ceno, kar pa nima lastne cene, pomeni življenje, saj tvegajo, da rešujejo življenje, in zato vložijo tudi nima vrednosti. svoje življenje. Vse to, kar počnejo gasilci, pa ni namenjeno samo Kaj pričakujejo gasilci za humano delo? njim osebno, saj se s svojo vlogo obračajo na ogroženega, to pa je Nekaj odgovorov je že v tekstu, pa naj ne bo odveč, da je pri lahko vsak od nas. Vse to počnejo brez plačila. Vprašajmo se, ne gasilcih največje plačilo zadovoljstvo, da smo nekomu pomagali. le takrat, ko jih potrebujemo, ampak že danes in vedno, ali jim Naslednje zadovoljstvo je v tem, da družba, občani to delo priznajo, družba in tudi mi to vračamo. Če to počnemo, smo tudi mi vsaj in to vedno in povsod ter ne le takrat, ko jih narava ali dogodek malo humani, če pa ne, je škoda besed. potisne ob zid. Ko pa se gasilci borijo za denar, pa je največja napa- Kvaliteta osebnosti, ki združuje humanost kot voljo in motivacijo, ka gasilcev, družbe in odgovornih, kajti to pomeni, da humanosti stroko in vse nepredvidene dogodke, tj. tveganja, bi naj bila merilo in temu delu nekdo ni dal ustreznega priznanja. Ali je to humanost, za dobrega gasilca. Ko pa pomislimo, da pri tem iščemo izredno da prosiš za to, da bi dal drugemu, in kakšna mera humanosti je v sposobne ljudi – nadljudi, z močnimi čustvi in veliko znanja, ki tem, pa prepuščam bralcem. Vsekakor ni humano to, da prosiš, da bodo svoje delo opravili zastonj, pridemo do humanosti v pravem bi lahko bil human. pomenu besede. Pri tem lahko vprašamo vsakega, ali je to priprav- Mag. Janez Merc ljen početi. In če je, zakaj še ni gasilec? Humanost se napaja iz osebe, družine, pozitivnih odnosov, zato gasilci pri tem vlagajo svoj prosti čas, ki ga drugi namenjajo družini, službi, zaslužku, hobiju ali lenobi. Mnoge družine so prikrajšane za čas, ki ga člani namenijo gasilstvu, saj intervencije in dogodki

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 4

Štab civilne zaščite občine Videm se je znova soočil s poplavami Neurje s poplavami, ki je po Sloveni- ji pustošilo 18. septembra, je posledice pustilo tudi v nekaterih naseljih obči- ne Videm. Najhuje je bilo ponekod ob Dravinji, Polskava pa na srečo tokrat ni prestopila bregov, čeprav je bil v naseljih Sela, Barislovci, Trnovec in del Lancove vasi že sprožen alarm visoke pripravlje- nosti. Tako je bilo v sredo zjutraj, dan po neurju, slišati tudi na valovih radia Ptuj, za opozorilo pa je poskrbela občina Videm s štabom civilne zaščite. Štab se je seznanil tudi z novico, da so naši gasilci pomagali ljudem v Železnikih, sicer pa o tem, koliko škode je na cestah in kme- tijskih površinah v občini Videm, tudi v prvih oktobrskih dneh še niso znali pove- dati, saj so podatke na terenu še zbirali. Slab teden po neurju se je videmski štab znova sestal, takrat tudi z županom Fride- rikom Bračičem, osrednja tema pogovora Dravinja je znova poplavljala v Tržcu, pri Ratajčevih pa je ni ustavil niti nasip in voda je naredila precej škode, kar je posebej dobro vidno iz zraka. pa so bile poplave v občini in ocena same akcije reševanja ter nudenja na nekaterih objektih, ki jih je zalila voda, pomoči občanom. Povelj- čeprav tokrat ni bilo tako zelo hudo kot nik štaba Franc Stopajnik leta 1992, je pojasnil Stopajnik, škoda pa je bil vidno zadovoljen, bo po njegovem mnenju precejšnja tudi na saj je po njegovem ocena kmetijskih pridelkih. same akcije dobra, zato se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali. Pohvalil je »Zato pa naj ne bo odveč napotek tudi operativca na centru za vsem lastnikom nepremičnin v občini obveščanje, dobro so sodelo- in naokrog, da si tudi sami pripravijo vali tudi s podjetjem VGP, je ustrezni posipni material za zagotovitev dodal, pa tudi informiranje varnosti in nasploh za ustrezno zaščito. občanov preko radia se mu Štab civilne zaščite in občina nikakor ne je zdelo smiselno, saj je pre- moreta odgovarjati za premoženje neko- pričan, da je boljša prva kot ga. Odgovornost za lastno varnost in pre- Voda je poplavljala tudi v Zg. Pristavi. prepozna informacija. moženje nosi vsak sam,« je poudaril mag. Sicer pa je akcija reševanja Merc. na terenu stekla tako, kot je bilo načrtovano, in na terenu GASILCI BI POTREBOVALI VEČ so bili ves čas, je poudaril OPREME, MORDA TUDI ČOLN Stopajnik, ves čas pa tudi v V razpravo se je vključil tudi župan kontaktu z županom, pone- Bračič, ki se je najprej zahvalil vsem za kod, predvsem tam, kjer so požrtvovalno in natančno delo, še posebej že znane kritične točke, pa štabu za civilno zaščito, in to v prvih urah, so teren dodatno zavarovali ko so nekatera naselja v občini prizadele z vrečami peska. Na hitro so poplave. Bilo je ob pravem času, tudi do uspeli zagotoviti tudi dovolj društev in ljudi je prišla informacija v pra- posipnega materiala, pri tem vem trenutku, je poudaril župan in dodal, pa je odločilno vlogo – po da so skupaj z režijskim obratom dogodke besedah Stopajnika – odigral na terenu spremljali ves čas. In še sreča, da prav režijski obrat videmske Nič kaj prijetna ni bila slika v sredinem dopoldnevu v Vidmu, občine. Kaj hitro pa se je smo to izkušnjo uspešno prestali, je povedal nedaleč od šole in novega vrtca, Dravinja pa se je razlila po pokazalo, da je ujma naredila župan, ki je ob tem še spomnil, da je bilo celem športnem igrišču in še dlje. precej škode na cestah, tudi opozorilo, da nam pretijo poplave tudi ob Polskavi, še dodatno opozorilo, da moramo

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 5

Poveljnik Štaba za civilno zaščito občine Videm Franc Stopajnik je samo Buče, koruza in še kaj od kmetijskih pridelkov je plavalo v visoki vodi … akcijo reševanja dan po katastrofalnem neurju podrobneje predstavil tudi županu Frideriku Bračiču. Fotografije: Laura, Aleš Gregorec, TM, Mojca Kmetec biti zmeraj pripravljeni tudi na najhujše. bi po njegovem morali razmišljati že zdaj. še več poudarka odgovornosti na akcijah in Oglasil se je tudi poveljnik GZ Videm Predsednik GZ Videm mag. Janez Merc potrebno bo tudi razmisliti, kako pomagati Roman Cafuta, ki je imel nekaj manj- in tudi član štaba pa je dodal, da imamo v na tistih terenih v občini, ki so ogroženi, saj ših pripomb na regijski center, ob tem pa videmski občini to smolo, da je stanje po so tam nenazadnje stalna poplavna območ- spomnil, da bi v gasilskih vrstah potrebo- neurju drugje dosti hujše, zato se boji, da ja in do novogradenj nikakor ne bi smelo vali več opreme, kot so na primer potopne ne bo mogoče priti do sredstev za sanacijo. priti. črpalke, tudi čoln bi prišel prav, o čemer pa Po njegovem bo v prihodnje potrebno dati TM

Tudi gasilci iz Leskovca pomagali ljudem v Železnikih

Bilo je v torek, 18. septembra, proti več- naslednje dni. eru, ko je močno neurje z obilnimi pada- Po prihodu v Železnike se vinami prizadelo več krajev po Sloveniji, najprej sploh nismo mogli najhuje pa je bilo v Železnikih, kjer je voda načuditi, kaj lahko naredi poplavila hiše, tovarne, odnašala avtomo- narava, in si zamisliti, če kaj bile, avtobuse in uničila ceste, mostove in takega doleti tudi naše kra- vso ostalo infrastrukturo, ki jo je ustvaril je. Potem smo dobili nalogo človek. Neurje pa je zraven imetja in mate- črpanja vode iz kleti stano- rialnih dobrin zahtevalo tudi šest člove- vanjskih hiš, ki so bile popol- ških življenj. Zaradi tako velike naravne noma polne vode. Te hiše so katastrofe je bil izdan državni alarm za v času neurja imele pod vodo aktiviranje vseh sil, ki so pristojne za ukre- tudi celotno pritličje. panje ob takšnih nesrečah. Gasilska enota Okrog hiš je voda napla- Leskovec je alarm prejela ob 23.44 uri. vila na stotine kubikov lesa Zahteva je bila pomagati v Železnikih, in mulja, v kleteh pa je bilo Leskovški gasilci Miran Kozel, Dani Jelen, Peter Jagarinec in sicer takoj naslednji dan, z moštvom, mulja tudi do meter in pol. in Janez Vnuk pred odhodom iz prizadetih Železnikov. tehniko in opremo za pomoč ob takšnih Ves inventar in oprema je bila Foto: iz albuma P. Jagarinca nesrečah. Iz naše enote smo na pot kreni- popolnoma uničena, kakor li štirje gasilci: Miran Kozel, Dani Jelen, tudi vsa okolica objektov. Tako smo izčr- več ne bo potrebno nikoli uporabiti. Janez Vnuk in Peter Jagarinec. Izvozili smo pavali hišo za hišo, mulj pa so odstranjevali Najhuje pa je bilo razumeti dejstvo, da je z gasilskim vozilom za prevoz moštva in gasilci, ki so prišli v prihodnjih dneh. na tej intervenciji tragično umrl gasilec, ki prikolico s črpalkami in opremo, za katero je s plemenitim delom želel pomagati dru- smo predvidevali, da jo bomo potrebovali. POMAGALI IN SE VRNILI Z gemu v nesreči, sam pa je pri tem izgubil Na pot smo se odpravili v konvoju z gasil- NOVIMI IZKUŠNJAMI življenje. ci Podravske regije, skupaj se je v Železnike Proti večeru je sledilo pospravljanje opre- Gasilci s svojim prostovoljnim delom podalo 12 vozil in 42 gasilcev, eno vozilo me in odhod proti domu. V Leskovec smo pomagamo drugim, na sebe pa prevečkrat in pet gasilcev je bilo napotenih nekoliko se vrnili ob 20.45 uri, kjer so nas čakali naši pozabimo. Smo pomagali in bomo poma- prej, torej je bilo iz Podravske regije skupaj drugi gasilci, da so nam pomagali očistiti gali, bomo pa zelo veseli, če se bo položaj 13 vozil in 47 gasilcev. Nekatere enote so opremo. Pripovedovali smo jim o novih gasilcev v prihodnje spremenil na bolje. zaradi poplav na svojem terenu ostale doma izkušnjah, ki smo si jih nabrali in ki jih ali pa so se na krizno prizorišče odpravile nujno potrebujemo, sicer pa upamo, da jih Peter Jagarinec, GČ, inštruktor

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 6

Iz sej sveta Občine Videm

Na 7. redni seji, ki je bila 19. junija Kamen-Zakl; zavodu OŠ Videm; 2007, je svet Občine Videm spre- - osnutek Odloka o spremembi Odloka o - predlog sklepa o obračunavanju plačila jel: ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževal- vrtca v času otrokove odsotnosti v enotah - pozitivno mnenje k imenovanju za rav- nega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita vrtec pri OŠ Videm; nateljico zavoda Osnovne šole Videm Pivka; - predlog Pravilnika o dodeljevanju držav- kandidatki Dragici Majhen, Lancova vas - Odlok o spremembah in dopolnitvah nih in drugih pomoči ter ukrepov za 58/a, 2284 Videm pri Ptuju; Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno- programe razvoja podeželja v Občini - predstavnike za svet zavoda OŠ Videm iz izobraževalnega zavoda Glasbena šola Videm; članov občinskega sveta (Anton Zemljak, Karol Pahor Ptuj. - da se pripravi Program opremljanja za Janez Baniček in Dušica Avguštin); območje Občine Videm v skladu z zahte- - da se gre v projekt izdaje publikacije, vano dokumentacijo; delovni naslov Zbornik Vidma; Na 8. redni seji, ki je bila 18. sep- - Odlok o javnem redu in miru; - ime in sedež pokrajine Spodnjega tembra 2007, je svet Občine Videm - za elektorja za volitve v državni svet sta Podravja, v katero spada Občina Videm, sprejel: se imenovala Andrej Rožman in Franc se imenuje Vzhodno Štajerska pokrajina s - realizacijo proračuna Občine Videm za Kirbiš, ml.; sedežem na Ptuju; obdobje 1. 1. do 30. 6. 2007; - predlog za spremembo hitrosti na 70 km/ - zaključni račun Občine Videm za leto - predlog sprememb Odloka o ustanovitvi h na regionalni cesti RIII Tržec-Videm 2006; Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda na odseku gramoznica Tržec do naselja - Odlok o spremembah Odloka o proraču- OŠ Videm; Videm; nu Občine Videm za leto 2007 (rebalans - Pravilnik o kriterijih in postopkih za - da se gre v razpis za dodelitev koncesije proračuna št. 1) z razvojnimi programi; sprejem otrok v vrtec; za splošno zdravstvo in zobozdravstvo na - na razpis za »obmejne ceste« se prijavita - predlog cen za programe predšolske območju Občine Videm. cesti LC Videm-Markovci (jez) in LC vzgoje v Javnem vzgojno-izobraževalnem Občinska uprava

OBČINA VIDEM S E Z N A M K A N D I D A T U R

ZA VOLITVE PREDSEDNIKA/PREDSEDNICE REPUBLIKE,

KI BODO 21. OKTOBRA 2007

Vabilo Kandidati/kandidatke so:

Vljudno vas vabimo na javno predstavitev načrtov zaščite in 1. mag. Darko Krajnc, predlagatelj: SMS – Stranka mladih reševanja v Občini Videm, Slovenije ki bo potekala od 26. 10. 2007 do 26. 11. 2007 v delov- nem času občinske uprave, 2. Zmago Jelinčič Plemeniti, predlagatelj: Slovenska nacional- v prostorih Občine Videm, Videm 54, v Vidmu, velika sej- na stranka – SNS na soba, pisarna št. 15/I. 3. Mitja Gaspari, predlagatelj: Jože Mencinger in skupina Na podlagi 18. člena Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov volivcev zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02) ter 29. člena Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 4. dr. Danilo Türk, predlagatelj: dr. Dragica Wedam Lukič in Občini Videm (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 14/2007) skupina volivcev Občina Videm objavlja javno predstavitev načrta zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. 5. Elena Pečarič, predlagatelj: Akacije

Javna predstavitev se izvede z namenom, da se zagotovi 6. Monika Piberl, predlagatelj: Glas žensk Slovenije sodelovanje zainteresirane javnosti pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja v Občini Videm. Odgovorna oseba je Marjetka 7. Lojze Peterle, predlagatelj: Ivo Boscarol in skupina voliv- Šibila. cev

Mag. Darinka Ratajc, spec. javne uprave, direktorica občinske uprave DRŽAVNA VOLILNA KOMISIJA

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 7

V občini Videm na obisku veleposlanik Franc Mikša

Zgodilo se je povsem naključno, konec gospod Mikša, ki ga bomo avgusta, ko je svoj neuradni obisk pri poslej verjetno večkrat videli videmskemu županu Frideriku Bračiču v videmski občini. Tega se napovedal slovenski veleposlanik na Irskem veseli tudi župan Bračič, ki Franc Mikša. Skupaj sta si po krajšem je z veleposlanikom Mik- pogovoru ogledala staro lipo v Pobrežju 11, šo zdaj navezal prijateljske ki jo gospod Mikša želi še kako ohraniti, vezi, s skupnimi močmi pa saj že od nekdaj krasi domačijo njegovega naj bi obvarovala starodavno očeta. Obiskala sta tudi etnografski muzej lipo v Pobrežju, ki si zasluži v Veliki Varnici. strokovno zaščito in vpis v V prijetnem klepetu v županovi pisarni je evidenco najstarejših lip na bilo slišati marsikaj, tudi to, da je bil oče Slovenskem. S tem naj bi se Franca Mikše doma prav iz Pobrežja, mama strinjali tudi sedanji lastniki pa iz Podlehnika, zato ga na te konce, še nekdanje Mikšove domačije, posebej pa na grad in park Turnišče, vežejo pobreška lipa (njen obseg je Slovenski veleposlanik na Irskem Franc Mikša na obisku pri čudoviti spomini. V Pobrežju je bil namreč 5,60 metra) pa bo še naprej županu Bračiču. Foto: TM velikokrat na počitnicah, svoje otroštvo in s seboj nosila nešteto spo- mladost pa je preživel v Ormožu. Čeprav minov. ni, v Pobrežju, saj je obljubil, da se oglasi je veliko po svetu, na Irskem je od julija In še nekaj si velja zapomniti, kar pra- prihodnje poletje, ko bo znova na obisku 2005, ga na rodno Slovenijo, še posebej pa vi veleposlanik Mikša, da je narava velika doma, do takrat pa ga čaka veliko dela, na Štajersko, posebej rad ima Ptuj, veže- vrednota za Slovenijo. Veselimo se njego- povezanega s predsedovanje Slovenije EU. jo dragocene vezi in lepi spomini, pove vega ponovnega obiska v videmski obči- TM

Regionalizem in spreminjanje javnega sektorja v Sloveniji nalizacije Slovenije, ki pa, kot vemo, imajo operacija, ki se lahko prijavi na razpis, mora oziroma opravljajo samo izvršilno funkcijo znašati 600 evrov. Občina mora operacijo državne uprave. Ukvarjajo se torej s samo izvesti in tudi financirati. Priprava same administracijo ali z upravnimi storitvami, razpisne dokumentacije je delo, ki zahteva ki bi morale biti že zdavnaj v celoti dostop- veliko mero znanja in učinkovito ter pro- ne preko e-portala ali točke VEM vsem jektno delo celotne občinske uprave. občanom. Občinske uprave pa kot da ne Pa poglejmo še normativno plat delova- obstajajo, oziroma so premale, ni dovolj nja lokalne samouprave. Svetniki Občine kadra itd. Pa smo vendarle v občinah zapo- Videm v povprečju na sejo sprejmejo v sleni ljudje tisti, ki se srečujemo s politično normativnem delu kar dva odloka, pra- strukturo in smo za njeno izvajanje pri- vilnika, sklepe, dolg pa je tudi postopek pravljeni delati in sedeti na sejah odborov, sprejemanja proračuna. Vso to zakonodajo komisij in sveta zastonj, samo da se uresniči pripravijo zaposleni v upravah, za razliko javni interes, ki je zastavljen. Upravna enota od upravnih enot, ki jim zakonodajo spre- oz. njen delavec pa bi naj delal eno soboto v jemajo DZ in ustrezna ministrstva. Menim, V mesecu septembru so v okviru izob- mesecu, pa še zastonj ne. da so vlečni konji v Sloveniji občine skozi raževanja delavcev javne uprave potekali Slovenija in s tem občine se pripravljamo svoje razvojne naloge in ne upravne enote, Dnevi lokalne samouprave in Dnevi javne na črpanje evropskih kohezijskih sredstev kot to velikokrat slišimo. uprave. Obe izobraževanji sta potekali v za obdobje 2007-2013, torej smo nosilec Vse to sem v uvodu napisala iz enostav- duhu aktualnih političnih dogajanj v Slo- razvojnih nalog spet z enakim številom nega vprašanja, ki me je skozi te dneve jav- veniji, in sicer o ustanavljanju pokrajin, zaposlenih in tremi cilji: konvergenca, ne uprave zanimalo: Ali se z ustanovitvijo beseda pa je tekla tudi o tem, kako si naj regionalna konkurenčnost in zaposlovanje, pokrajin upravni servis za državljane pri- lokalne skupnosti kot razvojne institucije evropsko teritorialno sodelovanje. Evrop- bližuje ali oddaljuje? Odgovor na to nam pridobijo čim več kohezijskih sredstev. ska kohezijska politika dodeljuje pomoč v seveda da proučitev obširne zakonodaje s Slovenija je danes razdeljena na 210 občin okviru strukturnih skladov, ob tem pa tudi tega področja in svoje razmišljanje. Vse svo- z razvojno in normativno nalogo, vendar je kohezijskega sklada. Občina Videm ima v je naloge naj bi pokrajina opravljala kot: na vseh teh izobraževanjih s strani Ministr- obdobju 2007-2009 na razpolago počrpati • lokalne zadeve širšega pomena, stva za javno upravo in predavateljev čutiti, za 2,9 mil evrov sredstev iz sklada za regio- • naloge regionalnega pomena in da se vsa dogajanja vrtijo okrog upravnih nalni razvoj. To bo lahko storila le z dobri- • prenesene državne naloge. enot in njihove organiziranosti pri regio- mi in dovolj velikimi projekti. Posamezna Lokalne zadeve širšega pomena so zlasti

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 8 naloge na področjih zagotavlja- nja javnih služb pokrajinskega pomena, naloge, ki so v zakonu določene kot naloge občine ali pokrajine in so po svoji naravi lokalne zadeve širšega pome- na, ker so skupne območjem več občin in presegajo njihove finančne zmožnosti, ter pospe- ševalne naloge oz. naloge, spe- cifične za posamezno pokrajino ter nekatere nadstandardne naloge. V današnji ureditvi, ko širših lokalnih skupnosti še nimamo, pogosto izvajajo te naloge le nekatere mestne oz. večje občine. S prenosom določenih nalog iz državne pristojnosti v izvirno pokrajinsko pristojnost, in sicer na podlagi spremembe podro- čnih zakonov, se bo izvedel proces decentralizacije. To so naloge, ki po svoji naravi niso državnega pomena in ne ožjega lokalnega turizma in gostinstva, kmetijstva, upra- prenesenih z državne na lokalno raven, v pomena, so vmesnega, regionalnega pome- vnih dovoljenj za poseganje v prostor, okviru državne uprave pa se ohranjajo le na. Predlog zakona določa področja, na graditev in uporabo zgrajenih objektov državotvorne funkcije. Lokalne skupnosti katerih bodo s posebnimi zakoni za posa- ter vodenja registrov na stanovanjskem lahko torej ob kakovostnem državnem nad- mezna področja javnih nalog določene področju, zoru, jasno določenih pravilih, usmeritvah konkretne pristojnosti pokrajin: področje - naloge gradbenih inšpektorjev, in navodilih odlično in enakovredno ter regionalnega razvoja, okolja in prostora, - naloge inšpekcijskega nadzora na podro- bolj učinkovito in racionalno od državne prometa, gospodarstva, kmetijstva, viso- čju cest, ki jim zakon, ki ureja javne ceste, uprave opravijo večino nanje prenesenih kega šolstva in razvoja, vzgoje in izobra- daje regionalni pomen. državnih nalog. Na uvodoma zastavljeno ževanja ter športa, zdravja, dela, družine Pokrajina bo opravljala tudi naloge, ki jih vprašanje, ali se upravni servis za stranke z in socialnega varstva, kulture ter zaščite in sedaj izvršujejo upravne enote in druge nalo- ustanovitvijo pokrajin približuje ali odda- reševanja. Predlog zakona tudi določa, da se ge iz državne pristojnosti, in jih bo država ljuje, še ni mogoče dati odgovora. bodo na pokrajino lahko prenesle nekatere, z zakonom prenesla v izvrševanje. Zakon Na podlagi zgoraj povedanega lahko sedaj občinske naloge, če bi se to izkazalo za določa, da bo pokrajina morala zagotoviti zaključimo, da je proces v določbah zako- racionalno. To so lahko naloge, za katere opravljanje prenesenih nalog iz državne pri- nov še nejasen in ne daje dovolj zagotovil je smiselno, da bi se izvajale za več občin stojnosti na način, s katerim se za prebivalce o bolj učinkovitem upravnem servisu od hkrati, ker gre ponavadi za velike finanč- ne bo zmanjšala dostopnost do upravnih sedanjega. Da ta proces ne bi potekal stihij- ne vložke v infrastrukturo ali pa za visoko storitev. Direktor pokrajinske uprave in sko, bi bilo potrebno naloge države in občin stopnjo strokovnosti in jih zato, predvsem načelniki pokrajinskih upravnih organov, ki na pokrajino prevzemati oziroma prenašati manjše občine, samostojno ne zmorejo bodo opravljali prenesene državne naloge, postopno, izključno po uskladitvi podro- opravljati. Kot taka se največkrat omenja bodo morali ravnati v skladu z obveznimi čne zakonodaje. Preprečiti je potrebno, da naloga odlaganja komunalnih odpadkov. navodili in nalogi ministrov, pristojnih za bi se v pokrajinah vzpostavil birokratski Predlog zakona tudi določa, da bo pokra- področja, na katera bodo spadale prenesene odnos, saj je presenetljivo, da po tem pred- jina lahko opravlja tudi posamezne upravne državne naloge. O pritožbah zoper posa- logu zakona država kljub prenosu državnih naloge iz državne pristojnosti, torej tiste mične upravne akte pokrajinskih upravnih nalog na pokrajino nima nobenega vpliva naloge, ki se bodo prenesle v pristojnost organov in nosilcev pokrajinskih javnih na izvolitev oziroma imenovanje predsedni- pokrajine, a ne v njeno izvirno pristojnost, pooblastil o upravnih stvareh iz prenesene ka pokrajine, direktorja pokrajinske uprave temveč jih bo pokrajina opravljala kot pre- državne pristojnosti bodo odločala stvarno in načelnikov pokrajinskih upravnih orga- nesene državne naloge. To je predvsem odlo- pristojna ministrstva. nov, ki bodo del njenih nalog urejali in čanje v upravnih zadevah iz državne pristoj- Ali bomo v Sloveniji uvedli enotirni ali izvrševali. nosti na prvi stopnji. V okviru opravljanja dvotirni sistem upravljanja oz. izvrševanja teh nalog bo pokrajina lahko sprejemala nalog pokrajine, pa ni bilo jasnega odgo- Mag. Darinka Ratajc, predpise, s katerimi bo uredila izvajanje vora. Zagovornikov enotirnega sistema in spec. javne uprave take naloge. Pokrajina bi izvrševala naloge s tem prenosa nalog iz upravnih enot na iz državne pristojnosti, ki se bodo določile pokrajine brez novih ali dodatnih stroškov z zakonom in se nanašajo na: je bilo večina. Navajajo se primeri dobre - upravne naloge s področja gospodarstva, prakse iz Finske, v kateri je 70 % nalog

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 9

Poslanski kotiček z Brankom Mariničem

Septembra so učencev, saj tak način omogoča ravnateljem po novem otroke izenačevala. Prav tako se osnovnošolci boljše načrtovanje. Novela Zakona o osnov- ukinjajo šolnine v zasebnih šolah, ki bodo in dijaki znova ni šoli želi omogočiti večjo avtonomijo pri tako dosegljive vsem, ki bodo kazali zani- prestopili šolske organizaciji in izvedbi vzgojno-izobraže- manje zanje. Pri tem pa gre za uresničeva- pragove, konča- valnega procesa. Dejstvo je namreč, da so nje zaveze iz Ustave Republike Slovenije, li so se dopust- učitelji pogosto vrženi v kalupe, po katerih ki med drugim govori, da morajo imeti vsi niški dnevi, poučujejo, s tem pa zavirajo pot kreativ- učenci in starši možnost izbire, ne da bi se mesta, vasi, nosti. Po novem bo tako lahko učitelj z pri tem ustvarjale socialne razlike. Nove- ulice in trgi so večjo mero svobode odločal o sami izvedbi la pa prinaša tudi uvedbo drugega tujega ponovno polni vzgojno-izobraževalnega procesa, torej bo jezika v zadnji triadi. Že sedaj smo lahko vrveža. Takemu sam prilagajal način in hitrost poteka pouka opazili množično zainteresiranost otrok za vrvežu pa smo bili priča tudi v vladi RS, glede na situacijo v razredu.« drugi tuj jezik, in sicer v okviru izbirnih kjer je v zadnjih nekaj tednih prišlo do šte- Omenili ste večjo svobodo učiteljev. vsebin. Dejstvo je, da smo v Evropski uniji vilnih sprememb. Bodo pri samem poteku vzgojno-izobra- in da so možnosti iskanja zaposlitve širše, Kar nekaj dogodkov se je v zadnjem ževalnega procesa lahko sodelovali tudi segajo tudi izven naših meja.« času zvrstilo v vladi RS. Odstopne izjave starši? Kaj prinaša predlog državnega proraču- so podali trije ministri in vlada z novimi Poslanec Branko Marinič: »Res je. Spre- na za leto 2008/09 za občino Videm? močmi dela dalje. Vaš komentar ob tem jeti so bili namreč predlogi predstavnikov Poslanec Branko Marinič: »Predlog dogajanju? staršev, ki bodo omogočali povezovanje sve- državnega proračuna za leto 2008/09 pri- Poslanec Branko Marinič: »V Državnem tov staršev v t. i. aktive, ki bodo delovali po naša občini Videm vodovod v Halozah, zboru RS je bil mesec september izredno celotni Sloveniji. To bo predstavljalo večjo ureditev cest v Vidmu, mejni prehod Zgor- živahen. V začetku meseca je bila potrje- vključenost staršev v same šolske aktivno- nji Leskovec, ureditev mej tega prehoda, na nova ministrica za zdravje Zofija Mazej sti, večji bo stik med starši, šolo ter samo tribune na videmskem športnem igrišču, Kukovič, ki je naredila zelo pozitiven vtis, občino, kar pa je pravzaprav pogoj za dobro interventna sredstva za Osnovno šolo Sela, saj je dala poudarek celostni obravna- počutje tako otrok kot tudi učiteljev.« avtocesto Draženci-Gruškovje in ureditev vi pacienta. Dejstvo je, da smo lahko pri Večkrat se dogaja, da je zaradi kopice vzporedne ceste. O podrobnostih s tem v zdravljenju učinkoviti, v kolikor imamo o administrativnih del na stran preložen zvezi pa bo tekla beseda v naslednji številki pacientu in njegovem preteklem ter seda- sam pedagoški del vodenja s strani rav- Našega glasu.« njem zdravstvenem stanju popolne infor- nateljev. Kako bi po vašem mnenju rešili Bi ob koncu najinega pogovora želeli še macije. Opozorila je na segmente, ki so to problematiko? kaj dodati? na področju zdravstva do sedaj povzročali Poslanec Branko Marinič: »Ravnatelj je Poslanec Branko Marinič: »Pred kratkim največ težav, in sicer profesionalizacija pri pedagoški vodja. V preteklosti se je vse pre- smo bili priče strahovitim poplavam, ki so javnih razpisih in oddaji del ter sam nadzor večkrat dogajalo, da se je ravno ta primarna zajele velik del države in za sabo pustile nad tem. Novo svežino je na prometni resor naloga zapostavljala, saj so bili preobreme- strašno razdejanje, dolgotrajne posledice, vnesel novi minister za promet Radovan njeni z administracijo, s poslovodskimi deli, predvsem pa ranjene duše ljudi ter svojcev Žerjav, katerega prvi cilj je racionalizirati ki pa so posledično vplivala na pomanjka- tistih, ki so ostali brez sorodnikov. Čez čas porabo sredstev omenjenega ministrstva. nje časa pri organizaciji tistega primarnega. bodo domovi pričeli dobivati svoje stare Nov kader pa se obeta tudi na področju Z novelo zakona bo tako dana možnost, da podobe, škoda bo sanirana, človeških živ- visokega šolstva, kjer bo mesto ministrice bodo šole in vrtci ustanovili centre, ki bodo ljenj, ki so bila v tej ujmi izgubljena, pa se za visoko šolstvo verjetno zasedla poslanska opravljali naloge organizacije dela ter pre- žal ne da vrniti. Narava je nepredvidljiva in kolegica Mojca Kucler Dolinar.« nosa administrativnih in poslovodskih del. nesreče, ki jih je prinesla, bi se lahko pri- Tako ravnatelji ne bodo izgubljali nepotreb- Pripravljate spremembe na področju petile komurkoli izmed nas. Ljudje smo in nega časa z naročanjem opreme, hrane in šolstva. Nam lahko o tem poveste kaj vse premalokrat se zavedamo, kaj ta beseda ostalih stvari, ampak se bodo lahko posve- več? pravzaprav pomeni. Ne le živeti svoje življe- čali skrbi za čim kvalitetnejšo organizacijo Poslanec Branko Marinič: »Poslanska nje, ampak pomagati tudi drugim, nesreča in izvedbo samega učnega procesa.« skupina SDS bo podprla Zakon o organi- nas namreč lahko doleti na vsakem koraku. zaciji in financiranju vzgoje in izobraževa- SPREMEMBE V ŠOLSKEM Žalostno bi bilo, če bi moral človek v takih nja ter Predlog zakona o spremembah in SISTEMU – BO PREDLOG trenutkih ostati sam, brez pomoči solju- dopolnitvah zakona o osnovni šoli. Na tem DRŽAVNEGA PRORAČUNA di. Tako smo se v Slovenski demokratski področju je bilo do sedaj kar nekaj neustrez- 2008/09 »NAKLONJEN« TUDI NAŠI stranki pridružili akciji za zbiranje sredstev nosti. Vsaka šola se je sama odločala, ali bo OBČINI? pomoči prizadetim v vodni ujmi in odprli ter na kakšen način evalvirala programe in Se nam na področju šolstva obetajo še poseben račun, pri katerem se zbirajo sred- učne načrte, pri tem pa je bilo oblikovanih kakšne spremembe? stva namensko za pomoč družinam, ki so preko 15 modelov. Spremembe so sledeče, Poslanec Branko Marinič: »Do sedaj je v tej ujmi izgubili sorodnike. Njim lahko da se bo sedaj to uveljavljalo sistemsko, za bila veljavna ureditev, v kateri je Ministrstvo pomagamo, življenj šestih ljudi, ki jim je vse šole. Tako kot je to že uveljavljeno v za šolstvo in šport program za otroke pone- nesreča vzela življenje, se na žalost ne da evropskih državah, naj bi po novem tudi kod financiralo 85-odstotno, spet v drugih vrniti.« pri nas način financiranja temeljil na številu šolah pa 100-odstotno. Novela zakona bo Stanka Letonja

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 10

Bili smo na taboru SLS v Postojni

Letošnji 16. tradicionalni tabor SLS je bil 9. septembra v notranjsko-kraški regiji, v Postojni. V OO SLS Videm pri Ptuju smo se na tabor pripravljali že mesec dni prej. Potrebno je bilo urediti vse formalnosti in si zagotoviti avtobusni prevoz. Na dan tabora se je jutro komaj začelo prebujati, ko smo se člani, članice in simpatizerji SLS z avto- busom odpeljali proti Postojni. Avtobus je bil dobro zaseden, vzdušje pa že zjutraj ta pravo. Naš predsednik OO SLS Friderik Bračič nam je zaželel lep dan in prijetno druženje. Po obveznem postanku v Trojanah na kavi- ci in krofu je pot do Postojne ob prijetnem klepetu minila, kot bi trenil. Ob prihodu v Postojno je bil že lep sončen dan, kot nalašč za druženje na prostem. Na vsakem koraku je bilo videti in čutiti, da Postojna živi za to srečanje. Ob 10. uri se je v koncertni dvo- Utrinek s prijetnega druženja v Postojni rani podzemnega bisera Slovenije, Postojn- ski jami, pričela sveta maša, maševal pa je govornikov je bila, da ima SLS v naši državi pomembnost tega tabora pa je bilo druženje koprski škof msgr. Metod Pirih. Vsi, ki pomembno vlogo. Slovenija potrebuje našo ljudi, ki enako mislijo. Na vsakem koraku smo se te maše udeležili, smo bili enotnega stranko, saj delamo za dobrobit slovenskega je bilo čutiti prijateljstvo, vesele pogovore, mnenja, da je bil to enkraten dogodek že človeka. Imamo svojo vizijo razvoja, jasno prijazne stiske rok, prisrčne objeme z željo, zaradi samega ambienta in akustike dvo- zastavljene cilje in se ne obračamo po vetru. da se, če ne prej, čez leto dni spet vidimo. V rane, kakor tudi odličnih pevcev. Po maši Pomembno vlogo pri tem imajo tudi OO Postojni smo bili res Slovenija v malem, saj je bil možen ogled jame, kar smo nekateri SLS po celi Sloveniji, ki dobro delajo. Po se je po oceni organizatorjev zbralo okrog z veseljem izkoristili. Na samem prizorišču uvodnem delu je bilo poskrbljeno tudi za 12.000 udeležencev. Po lepi štajerski nava- tabora v parku pred Postojnsko jamo je bilo ples in razvedrilo. Igrali in peli so znani slo- di pa tudi na našem avtobusu ni manjkalo že od jutra živahno. Za spomin smo letos venski glasbeniki: Alfi Nipič, Saša Lendero, dobrot. Na poti domov smo imeli postanek dobili dežnike, ki pa so nam ta dan služili Čuki in skupina Pepel in kri. še ob izviru Ljubljanice in si tam privoščili bolj za zaščito pred soncem. pravo štajersko pojedino, nazdravili smo s Po okrepčilu z dobrim golažem se je ob BILI KOT SLOVENIJA V MALEM Z haloškim vinom in se posladkali z domačim 12.30 uri začela osrednja prireditev z nago- OKROG 12 TISOČ UDELEŽENCI pecivom, ki so ga spekle naše članice. Med vorom predsednika SLS Janeza Podobni- V humanitarni akciji zbiranja prosto- našimi člani pa je tudi veliko dobrih pevcev, ka, sledil je pozdravni govor Josipa Bajca, voljnih prispevkov je bil denar namenjen zato tudi pesmi ni manjkalo. Pri Majolki predsednika OO SLS Postojna, poslanca materinskemu domu Postojna. Tudi žreba- nas je čakala za poslastico še domača girpa SLS v državnem svetu Roberta Čeha, pod- nje vstopnic ni manjkalo, še posebej veseli in dan je bil popoln. predsednice SLS Nade Skuk in evropskega pa smo bili, da je bila 1. nagrada podeljena Udeleženci tabora poslanca Lojzeta Peterleta. Rdeča nit vseh prav našemu članu Janezu Belšaku. Še ena

SDS odgovorno izpolnjuje ključne cilje koalicije

primerjavo: Slovenija je imela še sedem let porabe v bruto domačem proizvodu bistve- nazaj toliko višjo inflacijo od gospodarske no zmanjšali. Prav to je predmet koalicijske rasti, kot ima danes višjo gospodarsko rast pogodbe, kjer smo jasno zapisali dva cilja: od inflacije. Visoka inflacija je posledica zmanjšanje državne uprave in zmanjšanje izkoriščanja prehoda na evro, posebno pri javne porabe. Pri javni porabi bomo cilj majhnih cenah, in temu se je nemogoče presegli tudi zaradi visoke gospodarske rasti Slovenska demokratska stranka si je, izogniti. Pridružila se je še slaba letina, in pozitivnih sprememb, ki so posledica skupaj z ostalimi koalicijskimi strankami, podražitev žitaric, kar je vplivalo na cene vladnih reform. Pri zmanjšanju državne zastavila mnoge cilje. Danes, po skoraj večine prehrambenih izdelkov v svetu. uprave lahko z gotovostjo trdimo, da bo triletnem mandatu, so v Sloveniji vidni V tem mandatu pa bo javna poraba v število zaposlenih ob koncu mandata bistve- pozitivni rezultati. Slovenija je letos zabe- Sloveniji zmanjšana za tri odstotke. Prvič, no nižje, kot je bilo na začetku. S takim ležila 6,5-odstotno gospodarsko rast. Za odkar Slovenija obstaja, bomo delež javne rezultatom se doslej ni mogla pohvaliti še

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 11 nobena vlada. letni rezultati davčnih prihodkov po izved- njih letih pa bo ob tako pozitivnih trendih V Sloveniji se je v zadnjih treh letih za bi davčne reforme namreč kažejo, da se z izginil. nekaj pomembnih odstotkov znižal prag manjšimi davki v celotnem obsegu zaradi Slovenska demokratska stranka je največ- revščine. Slovenija je po deležu revnega pozitivnih trendov gospodarske rasti in več- ja stranka v Sloveniji in ima kot taka tudi prebivalstva na tretjem mestu, samo dve je zaposlenosti nabere nekaj več prispevkov. največjo odgovornost. Z izpolnjevanjem državi v EU imata manjši delež revnega Ključni cilji koalicije se torej uresničujejo, koalicijske pogodbe zvesto sledimo svojemu prebivalstva. Realne plače se v Sloveniji saj bodo proračunski prihodki kljub zmanj- cilju – blaginja za vse državljane in skupno zvišujejo bolj kot kadar koli prej v zadnjih ševanju davkov bistveno večji od načrto- dobro. desetih letih. Znižali smo davke, in kar je vanih, proračunski primanjkljaj ob koncu Stanko Simonič, dipl. ekon., najpomembneje, zaradi ukinitve davka na letošnjega leta pa bo še enkrat nižji kot je predsednik IO SDS Videm plače ne bo potrebno dvigniti DDV-ja. Pol- bil načrtovan. Rekordno nizek bo, v nasled-

CaTV Videm - dilema med pranjem umazanega perila in težnjo po razvoju Na zadnji seji Komisije za CaTV Videm kurenco. Glede dediščine razen nekaterih komisiji. Pogodba bo sklenjena med občino kar nismo mogli mimo njenega slabega sta- pogodb ne razpolagamo z drugimi dokaz- Videm kot naslednico KS in UPC Telmac- nja in posledično slabih možnosti za naprej. ljivimi dokumenti, zato velja tudi poziv hom. V pogodbi se maksimalno upoštevajo Zato je prav, da bralcem najprej predsta- takratnim predsednikom KS in drugim pobude iz razprave, rok pa je en mesec. vimo to, kar izkazuje ocenitev vrednosti odgovornim, da v kolikor razpolagajo z Kar nekaj razprave pa je bilo na seji premoženja CaTV, ki jo je opravil Marjan dokumenti, ki bi izkazali drugačno stanje, posvečene tudi Info kanalu, kjer je bil spre- Tofant iz Velenja. kot ga izkazuje ocenitev na podlagi doku- jet cenik. Tadej Furek, administrator Info Iz ocenitve izhaja, da se kabelski sistem mentov Telemacha, le-te predajo komisiji. kanala, je posredoval spisek uporabnikov in sestoji iz treh delov: Komisija je sprejela predloženo cenitev, ne opozoril na cenik, ki je bil sprejet v prejš- 1. antenski sistem 5.296,83 € pa tudi odgovornosti za stanje po nerealizi- njem mandatu UO CaTV. Cenik znaša 2. glavna sprejemna postaja 15.835,42 € ranih pogodbah. 2.300 € neto, česar pa doslej nihče ni pla- 3. kabelski razvod 92.735,99 € Glede možnih oblik nadaljnjega organizi- čal. Gre za stroške oblikovanja strani in ne SKUPAJ: 113.868,24 € ranja in delovanja je komisija sprejela nasled- za čas predvajanja. Ker je usluga kvalitetna, (ali 27.287.383,00 SIT) nja stališča: ker sistem s staranjem propada, ni pa bila doslej plačljiva, je potrebno zade- Razlogi za nerealizirano pogodbo v celoti je nujno potrebno najti investitorja. Možni vo sistematično urediti. med KS in Telemachom: investitorji se lahko iščejo zelo široko, ven- Komisija je sprejela naslednje usmeritve: v 1. Naročnik (KS) je zagotovil samo 418 oz. dar obstaja omejitev v neizpolnjenih pogod- novem proračunu 2008 se morajo zagotovi- 84 % kabelskih priključkov. benih obveznostih, kar nas lahko tudi veliko ti sredstva za delovanje Info kanala za potre- 2. Naročnik je zagotovil samo 64 % plačil, stane. Tako se kot najbolj možni investitor be občine, KS in društev, drugi pa sklenejo torej niso bili vsi realizirani priključki v pojavlja UPC Telamach. Predlog je podal individualne pogodbe. Cena strani je 10 € celoti plačani. tudi predstavnik UPC Telemacha, g. Štre- neto, občina pa nabavi še dodatno opremo: 3. Naročnik ni pridobil gradbenega dovo- kelj. Telemach ima vizijo za rešitev stanja, rutar, radio … ljenja, tehničnega pregleda in geodetskih in to v navezi preko sistema v Turnišču in UPC Telamch je opozoril, da z oktobrom posnetkov za GIS, kar predstavlja okoli 5 preko železnice. Vrednost povezave znaša TV Avstrija ne deluje več analogno, zato je %. cca 60.000 €, vrednost minimalne obno- potrebna nadgradnja sistema, s čimer pred- 4. Telemach je izvršil pogodbene obveznosti, vitve opreme pa znaša nadaljnjih 60.000 laga povečanje cene za 1 €. Sklep komisi- dodatno pa je priključil 86 priključkov v €. Paket bi nudil analogne TV programe, je je bil, da UPC Telemachu predlagamo Jurovcih, Selih, Trnovcih in Barislavcih. internet, telefonijo in digitalno televizijo. nadgradnjo, ki bo začasna, zaradi novih Predlog razmejitve finančnih deležev: V kolikor se s predlogom strinjamo, se bo investicij in dobrega nadaljnjega sodelo- 1. naročniki 64 % TV KKS – 5 % (ni pri- pristopilo k izdelavi dokumentacije in pla- vanja pa naj cene ne povišuje. Vložek naj dobljeno) = 59-odstotni delež niranju sredstev ter izvedbi. Ker gre za nove uredi iz naslova vzdrževanja, vse skupaj pa 2. izvajalec – upravljalec 36 % TV KKS + 5 usluge in investicijo, bi bil Telemach tudi bo prispevalo k dvigu zaupanja v naslednjih % = 41-odstotni delež lastnik novih naprav. Končni rok za konč- skupnih potezah. Po pogodbah in vložkih sredstev in glede no izvedbo je april-maj 2008. V razpravi Uporabnike CaTV bomo zraven spletne na izračun tržne vrednosti: je prevladal interes, da se mora z razvojem strani Info kanala o vseh aktualnih zadevah 1. Rading (1994-2003) 35,54 % začeti takoj, hkrati pa želja, da se zaščiti že obveščali tudi preko Našega glasa. 2. Signal (2004) 28,61 % vložen delež občanov. Omenjeni potrebi se 3. UPC Telemach (2005-2007) 35,85 % v neki točki križata. Telemach bo za nove Mag. Janez Merc, Dolga razprava je pokazala na mnogo usluge pripravil tudi nove pogodbe. predsednik Komisije CaTV pomislekov za neizpolnjene pogodbene Zaradi potrebe po hitri obnovi sistema obveznosti in slabo dediščino CaTV siste- (to izkazujejo uporabniki, ki člane komisije ma, ki je na razpotju, da naprej propada dnevno kličejo), se sprejme ponudba Tele- ali da se vanj investira in gre v korak s kon- macha. Ta pripravi pogodbo, ki jo posreduje

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 12

V Lancovi vasi slovesno ob odprtju novih pridobitev

Krajani spodnjega dela Lancove vasi so času še posebej zelo skrbijo sredi poletja poskrbeli za prijeten družab- za okolico svojih domov. ni dogodek, vse skupaj pa posvetili sloves- Ob tej priložnosti je izrazil nemu odprtju novozgrajenega pločnika, še željo, da se v Lancovi vasi javne razsvetljave in modernizirane ceste. več ne bi delili na zgodnji, Naložba na odseku Krajnc-Zupanič, v dol- srednji in spodnji konec vasi, žini 800 metrov, je videmsko občino veljala saj so navsezadnje vsi krajani dobrih 166 tisoč evrov, v nekaj let trajajoči ene vasi, ki si še želi napred- investiciji pa je tako v celoti skozi naselje ka in bo tega zagotovo tudi Lancova vas na dobrih dveh kilometrih deležna, četudi v svetu obči- urejena obcestna infrastruktura. ne nimajo nobenega svojega Vendarle pa vse ni šlo gladko, pojavljali so krajana. se tudi zapleti z lastniki zemljišč ob cesti, Veselje z Lancovljani pa je je v svojem nagovoru spomnil predsednik ob novih pridobitvah delil sveta KS Lancova vas Anton Jus, ampak z tudi videmski župan Fride- Škarjice in trak so Lancovljani zaupali županu F. Bračiču, pred- vsemi so uspeli najti rešitev in jih tudi pre- rik Bračič, ki je poudaril, da sedniku KS A. Jusu in še enemu domačinu Marjanu Kramerju. pričati, odkupili so nekaj zemljišč, potrebno nov pločnik prav gotovo daje je bilo porušiti tudi nekaj manjših zgradb, občutek večje varnosti, ki pa si je v občini v sta v Lancovi vasi poskrbela pater Slavko ki so bile moteče. Jus, ki je pohvalil dobro prihodnje želijo čim več. V svojem nagovo- Stermšek iz videmske župnije in domačin, sodelovanje z županom in občinsko upravo, ru je spomnil na zadnje tri večje naložbe v duhovnik Martin Vidovič, ki pa je izrazil še posebej pa z direktorico mag. Darinko občini; vrtec, lekarno in vodovod v Halozah, veliko zadovoljstvo, da se v njegovem rojst- Ratajc ter strokovnima sodelavcema Mar- k temu pa dodal, da imajo v občini dobro nem kraju zmeraj kaj dogaja, in hudomuš- jetko Železnik in Alešem Gregorecom, pa zastavljene razvojne programe za vseh osem no dodal, da še vrag jim nič ne more, če tudi s svetniki v prejšnjem mandatu, je med krajevnih skupnosti, predvsem pa se želijo držijo skupaj. Z ljudsko pesmijo in glasbo drugim tudi dejal, da so na vasi zelo srečni, naravnati v tisto smer, ki bo občane še bolj pa so druženje v Lancovi vasi obogatili še da imajo urejeno obcestno infrastrukturo, prepričala, da ostanejo v občini. domači pevci in godci FD. sam pa je ponosen, da krajani v zadnjem Za slovesen blagoslov novih pridobitev Besedilo in foto: TM

Za dobro vzdušje so poskrbeli domači godci in pevci FD Lancova vas. Druženja pod brajdami, ob bogato obloženih mizah, se je udeležilo veli- ko gostov in domačinov.

Iz KS Lancova vas

Svetniki KS Lancova vas so se od začet- med njimi tudi take, ki jih nameravajo ja, uspešno zaključena 2. faza del, ki se je ka mandata sestali na štirih rednih sejah, uresničiti s pomočjo občine. pričela že pred šestimi leti. Pri pregledu na zadnji, ki je bila 10. septembra, pa so Največja pridobitev v KS Lancova vas na realizacije investicijskega programa za leto razpravljali o dokončanju investicij za leto investicijskem področju je bila v tem letu 2007 je bilo še razbrati, da so v teku tudi 2007, največ časa pa so namenili pripravi vsekakor zaključna faza izgradnje pločnika, dela za asfaltiranje ceste na odseku Pečnik- plana za pridobivanje investicijskih sred- javne razsvetljave in modernizirane ceste na Kozel v Popovcih. Ker je v tem letu premalo stev za leto 2008, prav tako pa so začrtali odseku Krajnc-Zupanič. Anton Jus, pred- investicijskih sredstev za dokončanje tega program dela in načrte investicij za obdobje sednik KS Lancova vas, je ob tem povedal, odseka, so svetniki sprejeli sklep, da se ta 2009-2011. V tem mandatu želijo narediti da je bila s slovesno otvoritvijo novih pri- odsek čim prej modernizira, prekoračitev čim več, zadali pa so si kar nekaj nalog, dobitev, ta je bila v začetku meseca juli- sredstev (okrog 11 tisoč EUR) pa se prenese

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 13 v prihodnje leto. ca prometa se je namreč na tem odseku v ci-Zg. Pristava, ureditev ceste (povezava od zadnjem času močno povečala, z moderni- Polskave do nadvoza/ob bodoči avtocesti) INVESTICIJSKI NAČRT 2008-2011 zacijo ceste pa je pričakovati, da bo še večja. in izgradnjo dvorane v Lancovi vasi. V plan investicij za leto 2008 so zapisali Ravno zato so svetniki sprejeli sklep, da na V KS Lancova vas so prepričani, da je plan izgradnjo avtobusnega postajališča in posta- občino Videm naslovijo pobudo, da bi to za prihodnje 4-letno obdobje dobro narav- vitev ekološkega otoka v zgornjem koncu cesto prekategorizirali. nan, pri določenih projektih pa vsekakor vasi, aktivnosti v zvezi s tem projektom že Za nadaljnja 4 leta pa so svetniki v svoj računajo na sredstva iz skupnega programa potekajo, in postavitev javne razsvetljave program zapisali še dokončanje ceste skozi občine Videm, predvsem pa si želijo dobre- pred vaškim domom (smer igrišče). Najpo- remizo, asfaltiranje ceste (povezava Kozel ga sodelovanja z vsemi vaščani in društvi, ki membnejša investicija pa bo vsekakor širi- do ceste Trenek-Habjanič), izgradnjo avto- delujejo v Lancovi vasi. tev ceste Hentek-Rajh (remiza), ob kateri bi busnega postajališča in ekološkega otoka v želeli urediti tudi kolesarsko pot. Frekven- spodnjem koncu, javne razsvetljave Popov- PK

Ob 9. krajevnem prazniku slovesno v KS Sela

Deveto leto zapored so na Anino prazno- vali v KS Sela in konec julija pripravili več športno-družabnih dogodkov. Letošnja novost sta bila pohod in kolesarjenje v organizaciji ŠD Selan, sicer pa se je praz- novanje tudi letos zaključilo z nedeljskim žegnanjem v cerkvi sv. Družine na Selih, ko je mašo daroval župnik fare sv. Vida Tarzi- cij Kolenko. Da pa imajo svojo vas in KS zares radi, so dokazali s sobotno domiselno prireditvijo in nastopom mladih krajanov, ob tem pa večkrat poudarili, da imajo radi svojo vas. Pogostitev so imele v rokah doma- če gospodinje. Letošnji praznik je bil tudi premierni za novega predsednika sveta KS Sela Antona Peršuha, ki pa je v sobotnem nagovoru na kratko strnil tudi že letošnje dogodke, med katerimi je posebej omenil spomladansko čistilno akcijo, srečanje starejših v kraju, Na Selih so slavili god sv. Ane in se družili na žegnanju, ki ima že dolgo tradicijo. pa tudi udeležbo na vsakoletnem srečanju Selanov, ki je bilo letos v Selu pri Velenju. in ima veliko športnih zanesenjakov. Med to asfaltno cesto, ni pa skrival zadovoljstva, Pohvalil je prav vse domačine, ki delajo v načrti, ki jih ima selska krajevna skupnost, da se je tudi pri dolgo načrtovani obnovi društvih, posebej pa izpostavil novo – šport- pa je Peršuh izpostavil letošnjo, ko naj bi podružnične šole na Selih nekaj premakni- no društvo, ki deluje šele nekaj mesecev tudi v Trnovcu preplastili že dodobra nače- lo, prav v teh dneh namreč pričenjajo obna-

Proslave ob prazniku sta se poleg domačih svetnikov in predsednika KS V kulturnem programu so se domačim ljudskim pevkam in glasbenikom Antona Peršuha udeležila tudi videmski župan Friderik Bračič in direk. pridružili še najmlajši nadebudneži in navdušili občinstvo. občinske uprave mag. Darinka Ratajc.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 14 vljati dotrajano šolsko poslopje. Obnovo selske podružnice je v svojem nagovoru omenil tudi videmski župan Fri- derik Bračič, hkrati pa izrazil veliko veselje in zadovoljstvo, da jim je končno uspelo tudi na Ministrstvu za šolstvo in šport pri- dobiti t. i. intervencijska sredstva. S tem denarjem, zraven bodo seveda dodali še občinskega, pa bodo že v prvi fazi obnovili ostrešje, zamenjali okna, v celoti tudi sistem ogrevanja in pa kompletno inštalacijo. Obnovo bo izvajalo gradbeno podjetje GP Project ing s Ptuja, je še omenil župan Bra- čič in hkrati dodal, da bo s tem šola dobila najprej lepši videz, tudi prijetno notranjost, s tem pa bodo ponujeni tudi mnogo boljši pogoji za delo in učenje najmlajših, ki obis- kujejo podružnico na Selih.

Besedilo in foto: TM Sela, 11. oktobra, ko so delavci režijskega obrata v zemljo polagali obcestne kanale.

Praznovanje KS Videm pri Ptuju letos v Majskem Vrhu

V veselem, prijetnem vzdušju je minilo letošnje praznovanje krajevnega praznika KS Videm pri Ptuju, praznovali pa so v Majskem Vrhu 50, ob vaškem domu, ki so ga tik pred praznovanjem olepšali in pre- novili. Praznovanje so obogatili s postavijo klopotca in gasilsko vajo, pripravili so jo člani PGD Videm, za dobro voljo pa so poskrbeli pevci Vinogradniki, Veseli Jožeki in folklorna skupina iz Pobrežja. Pozdravni nagovor je imel predsednik KS Videm pri Ptuju Andrej Rožman, ki je že takoj na začetku poudaril, da so se v KS srečevali z mnogimi težavami, nekatere so že odpravili, druge še pridejo na vrsto. Na kratko je orisal zgodovino krajevne skupno- sti, ki je tudi precej različna v ravninskem in hribovitem haloškem predelu, kjer se na primer srečujejo z mnogo večjimi stroški vzdrževanja cest. Rožman je na kratko pred- Veselo je bilo tudi ob postavljanju klopotca velikana.

V vaško klet smo se povabili na kozarček domačega. Dobitniki priznanj KS Videm pri Ptuju skupaj s podeljevalci

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 15 stavil še letošnje pridobitve, z velikim vese- ljem pa oznanil, da so ob pomoči vodstva občine uspeli ohraniti vaški dom v Maj- skem Vrhu, ki je bil v zelo slabem stanju in so ga do krajevnega praznika uspeli v veliki meri obnoviti. Ostala dela bodo opravili postopoma, tudi prenovo manjše vinske kleti, sicer pa se je Rožman ob tem zahvalil prav vsem, ki so jim pomagali doslej in jih podprli v prizadevanjih za boljši jutri. Tudi zato je ob pomoči direktorice občinske uprave mag. Darinke Ratajc in terenskega predsednika Blaža Topolovca z veseljem podelil nekaj zahval, prejeli pa so jih župan in občina Videm, KD France- ta Prešerna Videm, GD Videm in gospa Marija Černila. Vsem v KS Videm pri Ptuju pa sta župan Friderik Bračič in poslanec Branko Marinič zaželela, da bi bili ob letu bogatejši še za kako novo pridobitev, ki si jo v teh koncih Posebej zanimiva je bila gasilska vaja v izvedbi članov PGD Videm pri Ptuju, ki so na nebu uspeli vsekakor zaslužijo. pričarati tudi mavrico. Besedilo in foto: TM

KS Tržec bogatejša za novo sejno sobo

S krajšo slovesnostjo so 25. avgusta, ko je dek in naložbe, je dodal župan. bil za KS Tržec in videmsko občino velik Svetu KS Tržec je župan zaželel In še aktualno v KS dogodek ob odprtju Djočanove domačije, v še naprej uspešno delo, dobro Tržec: Tržcu odprli še prenovljeno pisarno s sejno sodelovanje z občino, pohvalil sobo. Naložba je veljala 4.000 €, je povedal pa je krajane, ker se veliko dru- - končanje investicij 2007 (razsvetljava Majski Dušan Serdinšek predsednik KS Tržec , pri žijo in lepo skrbijo za urejenost Vrh, pešpot Krepečka-Božičko, obvestilne simboličnem prerezu traku v nove prostore svojih vasi. table), pa sta se mu pridružila še videmski župan Za dobro voljo so poskrbeli še - pridobivanje služnostnih pravic (telefonija, Friderik Bračič Polona Purg Jože Mur- , in muzikantje Etnografskega dru- ceste, kabelska), šek . štva Tržec, za sladke dobrote pa - geodetske odmeritve (avtobusna postaja Jurov- Župan Bračič pa je ob tem pomembnem članice društva kmetic občine ci, cesta Svenšek Rok-Tržec), dogodku poudaril, da s tem dejanjem samo Videm. - priprave plana investicij za proračun 2008, še potrjujejo, da je sodelovanje s sveti KS - priprave plana za pridobivanje investicijskih TM v videmski občini dobro, v največji meri Besedilo in foto: sredstev za leto 2008. pa se to vidi na področju vlaganj v napre-

Novo sejno sobo so v Tržcu odprli s krajšo slovesnostjo in simboličnim Sledila je še svečana zdravica vodstva in članov KS Tržec z županom in prerezom vrvice. ostalimi gosti.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 16

Trževčani postajajo vse boljši splavarji

Po udeležbi sodeč, julijski splavarski dan v KS Tržec v videmski občini postaja vse bolj popularen. Letos, že četrtič, je splavarjenje, organizirala ga je krajevna skupnost v sode- lovanju z društvi, pritegnilo veliko ljudi, po tradiciji pa so se ti zbrali pri Pinteričevih ob Dravinji ter od tam s splavom in čolni krenili na okrog 2,5 kilometra dolgo pot. Veselih in zadovoljnih obrazov tistega dne v Tržcu ni manjkalo, in zanimivo, med domačini smo srečali tudi Nizozemce, med njimi pa tudi naše rojake, ki so kaj takega doživeli prvič. Navdušen je bil tudi predsednik KS Tržec Dušan Serdinšek, ki s svojo ekipo in prijatelji vsako leto znova poskrbi, da je splavarski dan nepozaben prav za vse, ki si z njim upajo na Dravinjo. Takih pogumnežev je bilo na zadnjo julij- sko soboto okrog 150 in ti so med počasno vožnjo na splavu doživeli marsikaj lepega, pa ne samo lepote narave in reko samo, Na Dravinji, med Tržcem in Jurovci, je bila na splavarski dan prava gneča

Med domačini pa smo srečali tudi goste iz Nizozemske, sorodnike Nekateri so na vodi pripravljali tudi domače specialitete. Serdinškovih, ki so se v veseli družbi odlično počutili. temveč tudi kopanje v hladni in ne preveč naporna, je potrdil Serdinšek. Sicer pa je Serdinšek pa dodaja, da je vse mogoče in čisti Dravinji. bilo tudi letošnje splavarjenje namenjeno se bodo potrudili ter do prihodnjega leta Za vožnjo do Jurovcev in nazaj so potre- prijetnemu poletnemu druženje, ki ga v poskušali tudi o tem izvedeti kakšno zani- bovali dobre tri ure, nekateri tudi štiri, Tržcu skorajda ne manjka, pa tudi vodnim mivost med starejšimi krajani. nekoliko daljši vmesni postanek pa je bil v užitkom, ki pa so tod že prava redkost. V Jurovcih, kjer so prav vse bogato pogostili Tržcu tudi niso povsem prepričani, da je Besedilo in foto: TM in potem je bila pot nazaj za nekatere precej nekoč po Dravinji že vozil sploh kak splav,

Odmev iz KS Soviče–Vareja–Dravci

Pusto jesensko vreme kaže na razpoloženje čajno imel več od njih. Taka kmečka logika pomembnejšim stvarem in dogodkom. videmskih občinskih svetnikov. Vsaj tistih, se mi ne zdi najbolj razvojna. Da ne bo In če se boste ob koncu jeseni na poti iz čigar kraji in naselja še vedno sramežljivo pomote, govorim o nižinskih in višinskih Leskovca proti Vidmu v Sovičah na desni kažejo zaostalost cestne infrastrukture, da svetnikih, ki vse prevečkrat gledajo vsak k strani slučajno zazrli v strmi, novo asfaltira- vode niti ne omenjam. sebi. Seveda bi lahko in morala tudi občin- ni klanec, vedite, da so si črni biser plačali Žalostno je, da se taka podoba najbolj ska uprava z županom na čelu storiti več na uporabniki te ceste v celoti sami. Občina odgovornih v občini kaj malo tiče. Zdi se tem področju. Tako pa se zdi, da jim gre ta jim bo zagotovila potrebno primerno pod- tako, kot da (vele) umni kmetje drug dru- medvaška ali če hočete kmečka politika celo lago, takšna je bila večinska volja občinskih gemu gledajo pod prste, da ne bi sosed slu- na roko, da se lahko posvetijo vsaj za njih svetnikov na zadnji, 8. redni seji sveta. In

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 17

o toda o tem se poročevalki re garde so se na seji na glas vprašali: »Pa iz zadnje seje ni dalo zapisati imamo sredstva, da jim lahko zagotovimo niti besede, ko je v Št. tedni- gramoz?« Žalostno, toda resnično. Taka je ku žgolela (to je njen izraz) pač demokracija, ki si jo razlagamo vsak o aktualnih dogodkih na tej po svoje, zato ne verjemi dokler ne vidiš seji. Pa bi morala, že zato, in čutiš. da bi bili občani obveščeni Če se komu zdi, da sem preveč ironičen, o tem, kako bo financirana naj mi oprosti, vendar me resnično popade ta »strašna pridobitev«. Ne sveta jeza, ko gledam, kako v osnovni infra- pa, da si potem vsak, ki to strukturi capljamo za ostalimi občinami, in vidi, mrmra v brk: »Glej jih, pri tem še poslušam, da pa smo vendarle oni so lahko dobili, mi pa nekje uspešni. Kje že? ne moremo.« Nedvomno se Marjan Jelen, bodo tako spraševali, kajti predsednik KS Soviče–Dravci–Vareja Krajevni in občinski svetnik Marjan Jelen je ogorčen. tudi nekateri svetniki iz sta- in občinski svetnik

Ohranimo čisto okolje – tudi v Jurovcih

Že v mesecu juniju smo v Jurovcih, v »Šarah«, kot jih radi poimenujemo, skupaj z občino postavili tablo, ki nas opozarja na to, da je tam prepovedano odlaganje odpadkov. Teh tabel bi potrebovali še več, ker se še vedno najde nekdo, ki mu ni mar, kam odloži svoje odpadke. V pomladnih mesecih, ko smo imeli čistilno akcijo, smo le tu naleteli na kar nekaj velikih odpadnih vreč, katerih ponosni lastnik je iz sosednje občine in je na poti na delovno mesto tu odlagal svoje odpadke kar nekaj časa. Morda bo zdaj tabla le dala misliti vsem tistim, ki brezvestno vsepovsod odlagajo različne odpadke, od oblek pa do strupenih škatel za škropiva, da to odnesejo tja, kjer je njihovo mesto, ne pa v jarke in gozdove.

Tekst in foto: Mojca Kmetec

V Pobrežju slovesno ob tretjem prazniku KS

Praznovali so 1. septembra, slovesno in z še posebej, če se primerjajo s delovnimi uspehi, praznovanju pa so tudi podobnimi vasmi v okoliških letos posvetili nekaj športno-družabnih občinah, ki imajo tovrstne dogodkov. Na osrednjem so podelili tudi težave že urejene. letošnja priznanja in zahvale KS Pobrež- O novih, pa tudi tistih je, zbrane pa sta posebej nagovorila tudi pričakovanih pridobitvah v župan Friderik Bračič in poslanec Branko vasi, pa je Krajnc povedal: Marinič. »Na področju javne razsvet- Predsednik sveta KS Pobrežje Ivan Krajnc ljave smo zapolnili dva odse- je bil vidno zadovoljen, saj so v letošnjem ka; Hameršek-Sagadin, na letu uspeli izpeljati kar nekaj ciljev, največ izgradnjo še čaka odsek Mur- v komunalni infrastrukturi. Ob tem se je kova kapela-Videm, ostala zahvalil županu, občinski upravi, svetnikom sredstva pa bomo namenili občine in krajevne skupnosti za pomoč in izgradnji novega odjemnega dobro sodelovanje, hkrati pa izrazil željo, da mesta na odseku Marela- Stanku Simoniču, dobitniku zahvale, sta čestitala tudi pred. KS dobro sodelovanje med vsemi ostane tudi v Nahrebger. Preplastili smo Ivan Krajnc in župan Friderik Bračič. prihodnje. Krajane Pobrežja namreč čaka dva odseka cest, Geč-Gmaj- še kar nekaj zahtevnih projektov, med temi ski in Prečjek-Drevenšek, ostale, makadam- nastala tako velika škoda ob izgradnji. Tudi pa sta v ospredju izgradnja kanalizacije, ki ske ceste pa smo s pomočjo občine Videm pri tej investiciji načrtujemo skupno akcijo si je, po besedah Krajnca, želijo v vasi čim tudi že gramozirali. Čaka nas še izgradnja z namenom, da »prišparamo« kakšen evro prej, ob tem pa tudi zamenjava azbestnih pločnika na trasi Drevenšek-Gajš, v načrtu in nekateri pogovori v tej smeri so že pote- vodovodnih cevi. V KS so mnenja, da bi je še letos jeseni, ko bodo tudi kmetijski kali z županom, pa upam, da bomo uspeli. se dela morala začeti že v prihodnjem letu, pridelki večinoma pospravljeni in ne bo Tudi v vaškem domu smo uspešno opra-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 18

»Ležeči policaj« pri športnem parku v Pobrežju je zadnja večja pridobitev Podelili so tudi pokale najuspešnejšim v športnih panogah. za kraj pa še k boljši varnosti daje svoj prispevek. Foto: arhiv KS, TM vili nekaj manjših del; obnovili smo moške TER DOLGOLETNO USPEŠNO vaškem turnirju. sanitarije, dokončali centralno kurjavo, pol- DELO Prvo mesto je osvojila ekipa Majpanari, ožili ploščice in ladijski pod, namestili vrata Svet KS Pobrežje je priznanje za ohranja- druga je bila ekipa Podol, na tretje mesto pa pri kurilnici, zalepili linolej v dvorani in ga nje kmetijske dejavnosti podelil družini se je uvrstila ekipa Bio proizvodov Pobrež- tudi strojno očistili. Čaka nas še sanacija Jožija Muršeka, posebno zahvalo za aktivno je. Za najboljšega vratarja turnirja pa je bil kleti, kar bo precej zahtevno, saj imamo in uspešno delo v KS so podelili Stanku proglašen Stanko Simonič. težave s podtalnico, v kratkem pa pričakuje- Simoniču, za prav tako aktivno delo v KS Na ribiškem tekmovanju je 1. mesto mo tudi pričetek obnove ostrešja, saj mora- pa tudi Jožetu Muršeku. osvojil Boris Geč, 2. mesto Dejan Fridauer mo zamenjati salonitke na strehi in tukaj V okviru letošnjega 3. krajevnega praz- in 3. mesto Stojan Berčič. TM računamo tudi na pomoč naših krajanov. nika pa so v Pobrežju uspešno izpeljali več Verjetno pa je marsikdo v naši vasi že opa- športnih dogodkov; kolesarski trim pod zil, da smo bogatejši za »ležečega policija« vodstvom društva žensk Pobrežje, vaški pri športnem parku, kar je plod naših dol- PESEM IN DOBROTE ZA VSE nogometni turnir za pokal KS Pobrežje je Na krajevnem prazniku v Pobrežju so goletnih prizadevanj, in tudi tukaj nam je potekal v organizaciji ŠD Pobrežje, sekcija na pomoč priskočila naša občina. Še naprej za dobro voljo poskrbeli harmonikar veterani, ribiško tekmovanje pa je pripravi- pa ostaja želja naše male krajevne skupnosti Blaž Hameršak, ljudske pevke, folklorna lo TD Korant. Nagrado za najbolj izvirnega dobro sodelovanje z občino, vsemi društvi skupina Pobrežje in Marjan Nahberger, kolesarja je iz rok predsednice društva žensk in vaščani, kajti skupaj se moramo truditi za dobro obložene mize pa članice dru- Majde Marinič prejel Maks Ovčar, Danilo za napredek naše vasi.« štva žensk Pobrežje in turistično društvo Drevenšek in Franci Lah pa sta podelila Korant. PRIZNANJA IN ZAHVALE ZA TRUD nagrade za prva tri mesta na nogometnem

Etnografsko društvo Tržec in odprtje Djočanove kmetije Če je slovenska domačija imela okrog sebe za kulturno dediščino Haloz dovolj zemlje, je bila nekdaj malo samostojno ter Dravskega in Ptujskega »kraljestvo«… polja. Naše društvo je sledilo In kaj vse je pripadalo temu malemu »kra- dolgoročnim programskim ljestvu«? usmeritvam minulega in sedanjega vodstva občine, Hiša, hlev, vodnjak, skedenj, kašča, kozolec, da izgradi prepoznavno in lastovičje gnezdo pod streho, bezeg ob hlevu in turistično zanimivo okolje, lipa pred pragom … ki mu ni vseeno, kaj se doga- ja s kulturno dediščino. K Slovensko ljudsko izročilo tem prizadevanjem se je po tehtnem premisleku pridru- Etnografsko društvo Tržec je prostovoljna žilo tudi Etnografsko društvo skupnost, ki združuje laično javnost, ljubi- Tržec in prevzelo v upravlja- telje in strokovnjake, ki jim je skupna skrb nje tradicionalno kmetijo, Na kmetiji so obnovili tudi stari vodnjak.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 19

Djočanovo, v Kotih. K adaptaciji kmetije smo pristopili načrtno, obnovo smo raz- delili na več zaključenih faz. Ena izmed načrtovanih faz je bila obnova stanovanj- skega dela. Vsi, ki delujemo v društvih, vemo in čutimo, kako težko je aktivirati članstvo, da sledi sprejetim ciljem društva, toda ob izjemnih naporih nekaterih članov društva in nesebični pomoči KS Tržec in izjemni zainteresiranosti ter finančni pomoči obči- ne Videm smo izpolnili zastavljeni cilj – obnovili smo stanovanjski del Djočanove kmetije. Obnova je potekala zelo intenziv- no, saj smo jo zaključili v dobrih desetih mesecih. KMETIJA IN MUZEJ SE NA OGLED POSTAVITA Prišla je sobota, 25. avgusta 2007, ko smo po letnem poslovnem načrtu člani Etno- Dobitniki zahval in spominkov, ki so vsak na svoj način pripomogli, da je obnova tako hitro in stro- grafskega društva Tržec zadolženi za pripra- kovno stekla ter bila končana v nekaj mesecih. vo srečanja s krajani KS Tržec. Ta dan je za določena dela, kakor tudi tisti, ki so opravi- tradicionalni srečelov, kakor tudi ne lici- naše društvo bil še posebej slavnosten, saj li prostovoljne ure. Ob tej priložnosti smo tacija svinjske glave, vse skupaj pa je bilo smo srečanje združili z otvoritvijo obnov- izdali tudi zbornik o predstavitvi društva, ki zelo zabavno. ljene Djočanove kmetije. je hkrati tudi vodnik po razstavi. Da smo udeleženci prireditve čutili V goste smo povabili vse, ki so na kakr- Preden smo se predali zabavi na prostem popolno zadovoljstvo, gre zahvala vsem, ki šen koli način pripomogli k obnovi objek- z našimi gosti in krajani, smo podelili pisne so pripravili jedačo, darovali pijačo in sladi- ta, za pomoč pri oblikovanju kulturnega zahvale in priročna spominska darila vsem, ce, skratka vsem, ki smo pričarali duhovno programa pa povabili sosednja krajevna ki so na kakršen koli način pripomogli k in kulturno bogat ter kulinarično pester in občinska društva, da skupaj obeležimo dokončanju I. faze revitalizacije Djočano- avgustovski večer. slavnostno otvoritev obnovljene kmetije, ki ve kmetije, spominska darila pa so prejeli Spoštovani, smo jo tudi blagoslovili in ji ob tem zaželeli tudi vsi nastopajoči. Med druženjem se je obnovljena Djočanova kmetija, Etnografski dolgega in duhovno bogatega poslanstva. predstavil tudi turistični odsek društva, ki muzej Tržec, je na ogled, lepo vabljeni! Toda Po slavnostni otvoritvi in ogledu obnov- je organiziral prevoz po reki Dravinji s pre- kaj, zadovoljstvo ni nikoli popolno, pred nami ljenih prostorov je bila v mali hiši na ogled novljenim splavom ter pripravil družabne so novi izzivi. Veselimo se že nove pridobitve razstava, ki priča o poteku obnove, prav tako igre na temo kmečkih opravil, udeleženci – obnovljenega gospodarskega poslopja. so bili predstavljeni vsi darovalci finančnih iger pa so se zelo zagrizeno lotili »tekmo- Mag. Ivan Božičko, in materialnih dobrin, člani, ki so opravili vanja«. Prav tako na prireditvi ni manjkal predsednik ED Tržec, Foto: TM

Župan Friderik Bračič in predsednik ED mag. Ivan Božičko sta vsak na svoj način lahko Djončanovi kmetiji so dodali še povsem na novo urejen splav, ki je še dodatna ponudba kmetije in ponosna na obnovljeno tradicionalno kmetijo njenih vsebin, na odprtju kmetije pa so ga simbolično krstili. na haloškem robu.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 20

Trgatev na Petrovi domačiji v Šturmovcih

Po uspešno izvedenem projektu odkupa domačije in veliko opravljenih urah dela smo se Šturmovčani ponovno zbrali. Tokrat ob enem prijetnejših opravil v jesenskem času – trgatvi, saj so ob hiši obnovljene brajde. Grozdje smo obrali in pridelali približno 100 litrov mošta. Ta je spravljen v sodu obnovljene kleti, katerih stene so obložene z naravnim kamnom. Kletar ima nalogo, da bdi nad pridelkom, saj je bila letina zelo dobra. Mošt, ki smo ga poskusi- li, pa je bil zelo sladek. Ob prijetni družbi se je zaslišala tudi pesem, gospodinja pa je postregla s pečenimi kostanji. LR

Desno: Zbrana druščina veselih beračev Foto: Rožman

Na Selih veliko slavje ob blagoslovu kipa Kraljice miru iz Medžugorja Na Selih, v župniji sv. Vida, so dobili lepo Že v dneh pred slovesnostjo blagoslova, ki uredila novo avtobusno postajo pri cerkvi znamenje, ki so ga postavili v središču vasi, je potekala v nedeljo, 16. septembra, pozno in novi odtok meteorne vode na ovinku ob podružni cerkvi sv. Družine. Tamkajš- popoldne, je bila na nogah vsa vas; od čla- glavne ceste skozi naselje. Vsi so se zavedali nji domačini, ki romajo v Medžugorje, so nov vodstva KS Sela do članov Kulturnega pomembnosti dogodka, kakršnega tam- iz kraja Marijinih prikazovanj pripeljali in PGD, članic Aktiva kmečkih žena, tudi kajšnji prebivalci še niso doživeli. Popolno lep bel kamniti kip Marije Kraljice miru, članov Športnega društva in mnogih dru- presenečenje je bila množica obiskovalcev, naravne velikosti, ki so ga pod strokovnim gih. Vsakdo je po svojih močeh dodal svoj blizu 600 ljudi, ki jih je privabljalo tudi spremljanjem akademskega kiparja in del, tudi občina Videm, ki je na pobudo slovesno pritrkavanje bratov Gojkošek in restavratorja Viktorja Gojkoviča postavili občinskih svetnikov Srečka Svenška, Mar- so priromali iz vseh koncev, tudi iz tujine, na visok kamniti steber. tina Beraniča in Jožice Merkuš nemudoma med njimi so bili mnogi, ki so nekdaj živeli v tej vasi. Veselje in navdušenje domačinov je bilo veliko. BOGAT MOLITVENI IN TUDI GLASBENI PROGRAM Program so začeli z molitvijo rožnega venca romarji v Medžugorje, saj je molitev prva želja Marije, ki se tam prikazuje. Vsem navzočim so takoj na začetku podelili rožne vence iz Medžugorja, kot znamenje klica k molitvi. Sledilo je slovesno somaševanje več duhovnikov, ki ga je vodil domači župnik, pater Tarzicij Kolenko, ki je tudi blagoslo- vil novo znamenje – Marijo Kraljico miru, ki kraljuje na visokem kamnitem stebru in s pogledom objema vas. V svojem nago- voru zbranim je poudaril pomen miru, ki ga vsi zelo potrebujemo. Najprej osebnega miru v našem srcu, miru v naših družinah, soseski in v svetu. Toda slednjega ne bomo V crekvi sv. Družine se je že na molitveni uri zbralo veliko ljudi, med gosti pa so bili župan Friderik dosegli brez osebnega miru najprej v našem Bračič, poslanec Branko Marinič, direktorica videmske občinske uprave mag. Darinka Ratajc, pa srcu, ki je sad sprave s samim seboj, sprave tudi župana sosednjih, podlehniške in kidričevske občine. z Bogom in našimi bližnjimi, je med dru-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 21

znamenje iz Medžugorja veliko Marijino znamenje, in bo odslej kra- prav domačini Sel, pa tudi sil njihovo cerkev sv. Družine. Klečalnik, vsa župnija in občina Videm ki ga je poklonila občina Videm, je delo ter širša okolica, saj ima mati, ptujskega rezbarja Zvonimirja Pintariča. po županovih besedah, svojo Zanimivo je, da se v dneh po slovesnosti nezamenljivo in vitalno vlo- pred novim Marijinim stebrom na Selih go v vsaki družini, kaj šele zaustavlja vse več ljudi, ki si z zanimanjem Mati, ki nam želi naklanjati ogledujejo kip Kraljice miru in prosijo za mir, ki ga ta svet ne more dati mir. Zato so se v župniji sv. Vida, skupaj s in po katerem vsi hrepenimo, tamkajšnjimi domačini, ki romajo v Med- v svetu nenehnega hitenja, žugorje in so bili soorganizatorji slovesnosti, napredka, konfliktov, sovra- že odločili, da bodo njihova medžugorska štva in nemira. Zahvalil se je molitvena srečanja postala vsakoletna, na vsem, ki so poskrbeli za pri- obletnico blagoslovite kipa Kraljice miru Slovesna maša je bila v cerkvi, ob somaševanju duhovnikov, hod kipa in postavitev stebra v mesecu septembru. Rednih srečanj pa se nekateri med njimi so nekoč že službovali v videmski fari, pa je Kraljice miru, ki bo s svojega bodo udeleževali vsak mesec na predzadnjo slovesnost vodil župnik Tarzicij Kolenko. prestola dan za dnem s svojim nedeljo, v obnovljeni minoritski cerkvi na milim pogledom ujela vsake- Ptuju. gim poudaril pater Tarzicij. Znano je, da ga, ki bo vozil tod mimo, je še dejal župan Frenk Muzek pogosto obiskuje oddelek za hemodializo Friderik Bračič. Foto: TM ptujske bolnišnice, in tako je nekaj dni pred Zaradi izjemne slovesnosti je bila pet ur slovesnostjo na stolu, ko se je čistila njegova popolnoma zaprta cesta skozi srčna kri, napisal pesem v pozdrav prihaja- naselje Sela, da je slovesnost joči Kraljici miru, “ki je priromala od daleč lahko potekala nemoteno. k nam”, kot je zapisal, da bi nam delila mir. Vse obiskovalce so ob kon- Ganljivo pesem je na koncertu, ki je sledil cu programa domačini, tudi blagoslovu, navzočim recitirala domačinka s podporo občine, bogato Rozika Murko. pogostili, pri sv. maši pa so Lep koncert na prostem, pred novim zna- jim pred tem poklonili tudi menjem, so pod naslovom V pozdrav Kra- lepo spominsko podobico, ki ljici miru, izvajali: Maja in Vanja Kampl, je delo ptujskega ljubiteljske- sestre Munda, Barbara in Damjan Kolarič ga fotografa Marjana Petka s hčerko Klaro, Avsenikova pevka Joži in in Tiskarne Senčar iz Orešja. njena hčerka Mateja Kališnik, solista Pavle Za ta pomemben zgodo- Križovnik in Emil Baronik, domači cerkve- vinski dogodek so na Selih ni kvartet Sion, Ljudske pevke KD Sela, dobili tudi nov, izjemno lepo Bogat je bil tudi kulturni program, ki je posebej za to priložnost flavtistka Natalija Frajnkovič in organist izdelan lesen klečalnik, ki ima nastal po zamisli domačina Frenka Muzeka, sam pa je nastopil Danilo Jeza ter znani radijski napovedova- na sprednji strani izrezljano v kvartetu Sion. lec Jože Grobler.

KIP DAROVALI DOMAČINI, KI ROMAJO V MEDŽUGORJE Zbrane, med povabljenimi so bili tudi okoliški župani in državnozborski poslanec, domačin Branko Marinič, ki je še kot fantič hodil zvonit v to cerkvico, pa je posebej lepo in slovesno nagovoril tudi domači župan Friderik Bračič. V svojem nagovoru je najprej citiral besede mariborskega nad- škofa in metropolita, dr. Fanca Kramber- gerja, o Medžugorju. “Medžugorje, to ni le ime kraja v Hercegovini. Medžugorje, to je tisto milostno mesto, kjer se Mati božja na poseben način razodeva. Medžugorje, to je mesto božjega usmiljenja, kraj, kjer mnogi padli vstajajo, kjer mnogi, ki so zašli, zno- va zagledajo zvezdo vodnico in pravo smer svojega življenja. Naj bi vsa naša škofija, vsa Slovenija, ves svet naj bi bil Medžugorje ...,“ je ponovil župan. Nato pa nadaljeval, kako Blagoslov Marijinega kipa je spremljalo več kot 600 ljudi, prišli so tudi tisti, ki so bili nekoč tukaj doma, poslej pa se bodo srečevali vsakega septembra. ponosni morajo biti na novo postavljeno

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 22

Romali so k sv. Avguštinu Kramerjev rumeni muškat

Mnogo romarjev se je tudi na »Viteško vino 2007« letošnjo Avguštinovo nedeljo Na letošnjem 4. viteškem v velikem številu odpravilo k nje v svoji že tako bogati zbirki. turnirju slovenskih belih vin, obmejni cerkvi sv. Avguština, Marjan Kramer pa obljublja, da potekal je v sklopu mednarod- kjer je že po tradiciji potekalo bo še naprej prideloval dobro nega kmetijsko-živilskega sejma slavje s praznično mašo. Prišli vinsko kapljico. v Gornji Radgoni, so ocenili 20 TM so od vsepovsod, tudi iz sosed- vzorcev vseh treh vinorodnih nje Hrvaške, in na znamenitem dežel. V konkurenci Avguštinovem vrhu sredi Haloz so bila sladka, suha, podoživeli marsikatero lepoto polsladka in polsuha in prijetnost tovrstnih romar- vina, naslov »Vite- skih praznikov. ško vino 2007« pa je Foto utrinek za Naš glas je pripadel rumenemu prispeval Miran Krajnc. muškatu, letnika 2006, vinarja Mar- jana Kramerja. Nje- gov rumeni muškat je zmagal tudi v kategoriji polsuhih vin. Visoko priznanje je presenetilo tudi uspešnega vinarja, ki je povedal, da tega sploh ni pričakoval, saj se je turnirja udeležil prvič in še konkurenca je bila precej močna. Ven- Marjan Kramer iz Lancove vasi je znova doka- dar mu je uspelo in zal, da je resnično uspešen vinar in svojo zbirko je zelo ponosen, da nagrad je samo še obogatil. ima tudi to prizna- Foto: TM

Iz življenja in dela župnije sv. Vida

LETO DRUŽINE družini. Na srečanjih se pogovarjamo o želimo letošnji božič dočakati malo bolj na Z novim šolskim in akademskim letom skupnih problemih in vprašanjih vzgo- toplem. Takrat se nam je to zdelo še daleč, smo začeli tudi novo pastoralno leto, ki je. Eno srečanje mesečno pripada samo zdaj pa vidimo, da se ta čas zelo hitro pri- je posvečeno družini. To je odločitev SPS njima. Nova prijateljstva in trenutki bližuje. Vseeno upamo, da bomo uspeli (Slovenskega pastoralnega sveta). Čas, v sproščenosti so kot balzam za poglobitev pravočasno izpeljati načrt. Gotovo ne bi katerem živimo, ni naklonjen družini, naj- medsebojnih odnosov. bilo pošteno, če bi eni cerkvi dali prednost starejši instituciji, osnovni celici družbe in - predavanja in srečanja za poročene in pred drugo, zato je bil sprejet sklep, da se Cerkve. neporočene starše, vključi cerkev na Selih, župnijska cerkev, Bl. Slomšek je že v svojem času dojel, da je - skupno srečanje staršev in otrok, kakor tudi župnijski dom. Zaradi tekočih družina trden temelj naroda: »Zakon je tista - srečanje staršev letošnjih novokrščencev, stroškov župnija ne zmore izvesti namerava- točka, v kateri se vezi družine, domovine - adventni in božični čas s posebnim pou- nih del z rednimi dohodki. Zato smo prosili in Cerkve najnežnejše in najbolj notranje darkom na družini, vsa gospodinjstva, da po svojih možnostih povezujejo. Če bo ta ustanova zdrava, bo - serija nagovorov o družini v oddaji Sve- darujejo svoj dar za ta projekt. V prihodnjih človeštvo v koreninah ozdravljeno.« tloba Duha – radio Ptuj, tednih začnemo z deli, zato vljudno pro- - družinsko romanje, simo, da z razumevanjem podprete delo, ki NEKAJ POBUD V LETU DRUŽINE - družinski pikniki po skupinah – Franči- bo vsem v korist. V NAŠI ŽUPNIJI škov park. - ustanovitev vsaj še ene zakonske skupi- To je le nekaj od načrtovanih projektov za NAČRTI ZA OBNOVO CERKVE ne, družinsko pastoralo. Postopek za pridobivanje načrtov je v teku. - ena od novih oblik poglobljene zakon- Vsekakor pa je to program za naslednja leta, ske pastorale so zakonske skupine. Cilj BOŽIČ – OGREVANJE zato o tem kdaj drugič. je poglobiti medsebojne vezi v zakonu in Preteklo leto smo ob božiču naznanili, da P. Tarzicij Kolenko

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 23

V župniji sv. Vida imajo veliko načrtov

Patri v minoritskem samostanu v župniji sv. Vida v tem času delajo po ustaljenem redu, v ospredju so že novi načrti in nalož- bene smernice, ki pa jih v župniji priče- njajo uresničevati že konec letošnjega leta. Tako pravi tudi farni župnik p. Tarzicij Kolenko, ki ob pomoči še dveh patrov Slav- ka Stermška in Cristiana Balinta videmsko župnijo z 4.700 dušami vodi šele dobro leto in pol.

»Zame je zelo pomemben odraz življenja v župniji,« pravi župnik fare sv. Vida p. Tarzicij Kolenko.

MED GRADBENIMI NAČRTI ŽE potrebna soglasja, ureja dokumentacijo, ki LETOS OGREVANJE V CERKVAH, je potrebna pred pričetkom gradnje, ta pa NATO IZGRADNJA NOVEGA naj bi se začela že v prihodnjem letu. O VHODA, ŠIRITEV KORA IN vrednosti same naložbe p. Tarzicij tokrat ni OBNOVA ORGEL mogel povedati kaj dosti, dejal je le, da je Drugo področje v videmski župniji pa so o tem težko govoriti pred izvedbenim načr- ta čas gradbeni načrti in veliko se v javnosti tom, četudi idejnega že imajo in je njegov že sliši, da bo vodstvo poskrbelo za ogre- avtor znani arhitekt Matija Suhadolc. vanje tako v farni cerkvi v Vidmu kot tudi P. Tarzicij zagotavlja, da se podoba Idejni načrt je narejen, že prihodnje leto pa naj v podružnični cerkvi na Selih in v novem videmske cerkve sv. Vida (zidana je bila že bi cerkev sv. Vida ob glavnem vhodu dobila župnijskem domu. P. Tarzicij pojasni, da so v letu 1445, posvečena 1760) z dogradit- nov prizidek. že lani ljudi v župniji spodbujali k razmiš- vijo bistveno ne bo spremenila, če seveda ljanju o tej temi in želji, ki pa ni več tako upoštevamo dejstvo, da je cerkev že bila V prihodnje se bodo v župniji bolj posve- zelo nova, sicer pa je p. Tarzicija razumeti, dograjena, pravega osrednjega vhoda, tudi tili tako imenovanim specialnim skupinam, da morajo ljudem zagotoviti normalne stan- z vetrobranom, pa ni imela nikoli, torej bo del tega pa so tudi že nova pastoralna podro- darde v liturgičnih prostorih. Še letos jeseni to le manjši poseg, ki pa se ga v župniji čja, je poudaril pater Tarzicij, in uspešni so bodo pristopili k temu, tako da bo pozimi zelo veselijo. Verjetno pa ob njih tudi mno- v Karitasu, tukaj so še Frančiškovi otroci in že bolj toplo v obeh cerkvah in župnijskem gi župljani, ki bodo k naložbi dodali svoj Frančiškova mladina, pa denimo oratorij, ki domu, je prepričan p. Tarzicij, ki nam je delež sredstev, in p. Tarzicij pravi, da lahko so ga letos prvič uspešno izpeljali v Vidmu. tudi zaupal, da so se po dolgih razmislekih vsak daruje kolikor lahko, zdi pa se mu zelo Prav z novimi skupinami pa bi v župniji po in posvetovanjih odločili za plinsko ogre- pomembno, da so župljani o tem podrobno mnenju našega sogovornika lahko ljudem vanje, predvsem bo lažje s tehnične plati. seznanjeni, zato se nekajkrat na leto poslu- veliko bolj približali vrednote evangelija. Tak sistem ogrevanja namreč ne zahteva žujejo župnijskim pisem, v katerih pišejo P. Tarzicij meni, da morda cerkev ta tre- prav nobenih posegov v cerkvi, s tem pa bo tudi o načrtih župnije same. Sicer pa se pri nutek daje preveč pozornosti zakramen- občutno cenejša tudi sama naložba, pravi p. tej večji investiciji, s katero bodo najverjet- tom, manj pa se posvečajo ciljnim skupi- Tarzicij, ki ob tem kar takoj razkrije še dru- neje lahko pričeli že drugo leto, nadejajo še nam, v največji meri so to družine, zakonci gi večji načrt, ta pa predvideva dograditev pomoči lokalne skupnosti in širšega kro- in mladina. Prav tem se v Vidmu želijo v vhoda v župnijsko cerkev v Vidmu in s tem ga ljudi. P. Tarzicij pa je ob koncu našega prihodnje bolj posvetiti, zato bodo posebej bo videmska cerkev dobila večji kor in nove klepeta dodal, da si bo kot farni župnik za tovrstna druženja tudi uredili primerne orgle, saj so stare že preveč let neuporabne. v prihodnje še bolj prizadeval, da bo več prostore v novem župnijskem domu ob Tudi cerkveni pevski zbor bo s tem dobil prireditev in druženj z domačimi ustvar- Vidovi cerkvi, kajti hkrati želijo vernikom svoje pravo mesto, saj sedaj na majhnem jalci, saj je po njegovem zelo pomembno tudi bolj približati sedanji način življenja, koru ni prostora za pevce, ti pa prepevajo »koristiti« domačine in s tem k prispevati k in p. Tarzicij je prepričan, da je to tista pra- kar ob glavnem oltarju in to je včasih pre- ta pravemu vzdušju v župniji sv. Vida. va pot, ki so si jo tudi smelo zastavili bratje cej naporno. Župnijski pastoralni svet je že v minoritskem samostanu. dal soglasje, zato vodstvo župnije išče vsa Tatjana Mohorko

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 24

V Zg. Pristavi k spomeniku padlim položili venec

Združenje borcev za vrednote ženja borcev za vrednote NOB NOB Hajdina je v petek, 28. Videm, Majšperk in Dolena, septembra, pri spomeniku v uvodni pozdravni nagovor pa je Zg. Pristavi pripravilo krajšo imel videmski podžupan Bojan spominsko svečanost, posvečeno Merc. Spomine na junaški boj padlim partizanskim kurirjem padlih partizanov v Halozah kurirske postaje TV – 8 S. Padli pa je obudil Stanko Lepej, član so natanko 27. septembra 1944. glavnega odbora Združenja leta v boju z okupatorjevimi borcev za vrednote NOB Slo- vojaškimi silami na Rodnem venije, ki je med drugim dejal, Vrhu v Halozah. K spominku da je bila prav v tem koncu so položili venec in prižgali Haloz ena od pomembnejših svečke. kurirskih postaj, ki je skrbela za Spominske svečanosti so se zvezo od Pohorja do Prekmurja, udeležili še nekateri člani Zdru- pa naprej do hrvaškega Zagor- Uvodni pozdrav na spominski svečanosti je imel videmski podžupan Bojan Merc.

ja, v junaškem boju pa so 27. padlih partizanskih junakov. septembra 1944 padli 4 junaki, V spomin padlim junakom so med njimi tudi 23-letni študent nekaj pesmi zapeli ljudski pevci s Hajdine. Lepej je poudaril, da in pevke iz Dolene in Hajdine, je pohvalno, da se v organiza- na klarinet je zaigral učenec cijah spomnijo tudi na ta dan, hajdinske OŠ, v svoj krog pa ter izrazil željo, da se tega sep- so člani Združenja borcev za tembrskega dne in vseh ostalih vrednote NOB sprejeli tudi pomembnih obletnic spominja- nekaj novih članov, posebej pa mo še naprej, ob tem pa se je so se zahvalili domačinki Pavli dotaknil še vseh tistih, ki naj bi Nemec, ki že dolgo časa lepo se po njegovem sprenevedali o skrbi za spomenik in njegovo pomenu NOB-ja. Tem je spo- okolico. Zahvala Stanka Lepeja domačinki Pavli Nemec, ki skrbi za urejanje spo- ročil, da jih ne bodo »prema- menika in okolice. gali«, saj znajo vrednotiti ceno Besedilo in foto: TM

Spominski romarski pohod iz Vidma na Donačko goro

V nedeljo, 5. avgusta, smo Ob pol enajstih je bila sv. se verniki župnije sv. Vida pri maša, kakor vsako leto na prvo Ptuju prvič po strahotni nesreči nedeljo v mesecu avgustu, ko naših vernikov, ki so 6. avgu- praznujejo žegnanjsko nedeljo v sta 1741 v strašnem neurju čast sv. Donatu. Svete maše smo na vrhu Rogaške (Donačke) darovali kar trije duhovniki. gore izgubili življenje, podali Zraven mene še domači župnik na organizirano spominsko naddekan g. Andrej Grobelnik romanje, ki so se mu v lepem in pa sosednji župnik, sodelavec številu pridružili tudi člani iz Stoperc, p. Alojz Klemenčič. planinskega društva Haloze. Ta cerkvica sv. Donata je druga, Med uglednimi planinci je bil ki je posvečena njemu v čast. tudi poslanec državnega zbora Prvo so na vrhu Donačke gore Branko Marinič s svojo ženo in po večkratnih nesrečah opusti- skupino planincev. Na prazno- li in zgradili ob vznožju gore vanju sv. Donata pod Donačko novo. Prvič na spominskem pohodu … Posnetek zgovorno pove, da je bila ude- goro se je iz naše župnije zbralo Pri žegnanjski sv. maši nas ležba dobra. okrog 60 pohodnikov. je posebej pozdravil domači Foto: arhiv župnije sv. Vida

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 25 rogaški nadžupnik g. Andrej dobrim vinom. Popoldne, po vino te zanimive gore. Sklenili temu spominu vabimo tudi Grobelnik. Pozdravno pismo, kosilu, pa smo se skupaj podali smo, da se bomo te obletnice, planinsko društvo Haloze, ki je ki je bilo prebrano ob koncu na vrh Donačke gore, kjer smo ko je naših 59 faranov v straš- že pokazalo zanimanje. sv. maše, pa je našim vernikom našim pokojnim sofaranom ni nevihti leta 1741 - se pravi poslal tudi rogaški župan. Po prižgali svečke in zanje molili. pred 266. leti izgubilo življenje P. Slavko Stermšek, sveti maši smo bili vsi postre- Na vrhu gore nam je g. Gro- - odslej spominjali vsako leto, gvardijan in žpk sodelavec ženi s sladkarijami, sokom in belnik na kratko orisal zgodo- na prvo nedeljo v avgustu. K

Najstarejši Leskovčani so se družili

KS Leskovec je v poletnem Zbrane sta ob tej priložnosti času že po tradiciji poskrbela nagovorila podžupan Bojan za druženje starejših kraja- Merc in predsednik sveta KS nov in udeležba je bila tudi Leskovec Franc Kozel, posebej letos dobra. Druženje so jim s pa so na druženju obdarili naj- kulturnimi točkami obogatili starejšo udeleženko Elizabeto člani kulturnega društva, farni Šmigoc in najstarejšega udele- župnik Edi Vajda pa je daroval ženca Blaža Topolovca. priložnostno mašo. TM

Desno: Druženja na jesen življenja imajo svojstven pomen.

Društvo upokojencev Videm med junijem in oktobrom

Društvo upokojencev Videm je tudi po letni konferenci 2007 zelo aktivno v svo- jem društvenem življenju. Zveza društev upokojencev Zgornje Podravje – Maribor je bila letos nosilec vseslovenskega srečanja upokojencev Slovenije. Prireditev se je 28. junija odvijala na snežnem stadionu pod Pohorjem. Srečanja se je udeležilo okrog 70 naših članov in članic. Po uradnem in dru- žabnem delu srečanja smo se odpravili na ogled vinske kleti podjetja Vinag v Maribo- ru, kjer so nam ponudili v pokušino njihova priznana vina in predstavili klet, ki je bila ustanovljena že v 18. stoletju. Po uspešni degustaciji vin smo se odpravili v Grajenščak, na kmečki turizem Sluga, kjer so nas dobro pogostili in pripravili zabavo, ki je trajala do poznih večernih ur. Društvo prireja vsako leto tudi julijsko Tudi letošnje poletje so videmski upokojenci izkoristili za obisk slovenske obale. kolesarjenje po dolini reke Dravinje. 12. julija smo se zbrali v Vidmu pred društve- pa smo še spominsko fotografijo in že smo je bilo prijetno in veselo. Po daljšem počitku nimi prostori in pot nas je peljala najprej nadaljevali prijetno vožnjo do Sitarjevih v smo pot nadaljevali preko Sel v Lancovo vas v Tržec, kjer sta nas pogostila Franc Kir- Jurovcih, kjer nas je prav tako čakala tekoča do Turkovih, kjer smo si prav tako nabrali biš in njegova soproga. Kolesarjenje smo in dobra okrepčitev. Pot smo nadaljevali po nadaljevali čez Polskavo do tajnika našega Dravinjski dolini do Bolečke vasi, do bara novih okrepčilnih moči in se nato podali v društva Francija Hliša, ki nas je s svojo Martin. V tem lokalu nas vedno pogostijo gramozno jamo v Tržcu, kjer je bil veseli in soprogo prav tako bogato pogostil, naredili lancovski člani našega društva in tudi letos družabni zaključek našega kolesarjenja.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 26

pa smo se preizkusili v raznih mestu. Iskreno jim čestitamo za dosežen rekreativnih športnih igrah. uspeh z željo, da so uspešni tudi na repu- Našo videmsko športno eki- bliškem prvenstvu. Ostala naša društva pa po smo tokrat opremili z bo potrebno vsekakor vzpodbuditi, da se novimi majicami in kapami bodo začela tudi športno-rekreativno bolj z emblemom našega društva. udejstvovati kot doslej. Bilo je zabavno in veselo do DU Videm se je kot vsa leta doslej ude- poznih popoldanskih ur, ko ležilo tudi srečanja upokojenskih društev smo se veseli razšli. Dobimo Podravinske doline v Majšperku, ki je bilo se spet prihodnje leto, ko 13. 9., in tudi tukaj se je naša pevska sku- bo organizator srečanja DU pina zelo dobro predstavila. Na družabnem Dolena. Rezultati v Leskov- delu prireditve pa smo se zadržali do več- cu pa so bili naslednji: prvo ernih ur. mesto je doseglo DU Tur- V oktobru načrtujemo izlet na Svete gore Ponosni so na dva svoja člana, zlatoporočenca Krajnc iz nišče, drugo DU Videm in na Bizeljsko in ogled vinskih kleti Repnic Pobrežja, ki so ju v dneh praznovanja tudi obiskali. tretje DU Dolena. Vendar ni ter gradu Podsreda, izlet pa bomo zaključili bil pomemben rezultat, pač na prijetnem kmečkem turizmu. Prav tako RAZGIBANO POLETJE, PRIJETNA pa prijetno in veselo druženje. bomo sredi oktobra izvedli kolesarjenje po DRUŽENJA Upravni odbor DU Videm je letos na Halozah s kostanjevim piknikom in vese- V avgustu smo tudi letos organizirali eno- občnem zboru sprejel tudi dnevni izlet v Izolo. Lani nas je spremljal sklep, da se našim članom dež od Ptuja do Izole in nazaj, letos pa nas in članicam ob praznovanju je spremljalo sonce. Po prihodu v Izolo smo zlate poroke podeli skromno se vkrcali na lepo ribiško barko in v štirih darilo. Med prvimi obdar- jenci v letošnjem letu sta urah prekrižarili celotno slovensko obalo, bila naša dolgoletna člana, osebje ladje pa nam je med vožnjo pripra- zakonca Marija in Franc vilo pravi ribiški piknik na ladji. Ob koncu Krajnc iz Pobrežja, ki sta si smo prav vsi rekli, da je bilo prelepo in po petdesetih letih skupne- takšnih piknikov na morju si še želimo. Naš ga življenja in ustvarjanja morski izlet smo potem nadaljevali v hotelu spet obljubila zvestobo in si Delfin s kopanjem in večerjo. V večernih nadela zlata prstana. V ime- urah pa smo se veseli in zadovoljni podali nu DU Videm so jima darilo proti domu. V avgustu smo se udeležili tudi izročili predsednik, tajnik in Na srečanju upokojencev v Moškanjcih … srečanja upokojencev v Lovrencu na Drav- članica DU in jima v imenu skem polju, kjer je nastopila tudi naša dru- vseh članic in članov zaželeli še veliko sreč- lim druženjem. V novembru pripravljamo štvena pevska skupina. Kot vedno je bilo v nih let skupnega življenja. izlet na Madžarsko in pa seveda veselo mar- Lovrencu tudi letos zelo prijetno. tinovanje. V decembru pa vesel in druža- Prvega septembra smo se udeležili sedaj že ŽIVAHNO JE BILO TUDI NA ben zaključek leta 2007 z obdaritvijo naših tretjega srečanja šestih upokojenskih dru- SREČANJU V MOŠKANJCIH članic in članov v domovih in vseh, ki so V začetku septembra je bilo osrednje štev – Leskovca, Podlehnika, Dolene, Sel, stari nad 80 let, in bolnih članov našega srečanje upokojenskih društev Spodnjega Turnišč in Vidma. Nosilec in organizator društva, ki se zaradi bolezni žal ne morejo Podravja na letališču v Moškanjcih. Tudi letošnjega rekreativno-športnega srečanja je udeleževati naših prireditev in izletov. tega srečanja se je udeležilo veliko število bilo DU Leskovec. Zbralo se nas je okrog Skratka, za letošnjo jesen imamo veliko naših članic in članov. V bogatem kultur- 150, organizator pa nas je že zjutraj lepo načrtov. Na vas, spoštovane članice in člani, nem programu je nastopila tudi pevska pogostil s pravo haloško kislo juho, nato pa je, da se vseh naših prireditev udeležite skupina našega društva. Na v čim večjem številu in si s tem popestrite tem srečanju smo podelili jesen življenja ter pozabite na vsakodnevne tudi pokale za športne dosež- skrbi in težave. ke v šestih športnih panogah, Lepo pozdravljeni. v katerih deluje mnogo DU F. Koderman, naše zveze. Žal med prejem- Foto: arhiv DU niki pokalov ni bilo društev iz občine Videm, razen DU IN ŠE POVABILO Dolena, na katere smo lahko Vse članice in člane DU Videm obveš- čamo, da imamo v hotelu Delfin v Izoli upravičeno ponosni, saj so rezervirano 7-dnevno zimsko letovanje, bili v pikadu prvi v Pokrajin- in sicer od 14. do 21. februarja. Če ste ski zvezi Spodnje Podravje. zainteresirani, vas vljudno vabimo, da se Tako so se uvrstili na repu- prijavite v društveni pisarni v Vidmu. Pri- bliško prvenstvo, ki bo 2. jave z akontacijo se sprejemajo do 25. 12. Na poti s kolesi so se ustavili tudi pri Hliševih v Tržcu. oktobra potekalo v Novem 2007.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 27

V Leskovcu športno srečanje upokojencev

Društvo upokojencev Leskovec je prvo soboto v septembru organiziralo tretje dru- žabno tekmovalno srečanje med društvi upokojencev Leskovec, Videm, Turnišče, Sela, Dolena in Podlehnik. V športnem parku Leskovec se nas je zbralo zelo lepo število, več kot 150 udeležencev. Pri organizaciji tega srečanja so nam pomagali tudi naši mlajši simpatizerji - gospa Irena Zavec, gospod Vinko Mlakar in Franc Fridauer. V imenu društva upo- kojencev se vsem trem, kakor tudi vsem ostalim, ki so nam kakor koli pomagali, iskreno zahvaljujem. Zbrali smo se okrog desete ure in si najprej privoščili okusno pravo kmečko kislo juho in se okrepčali s kozarčkom domačega vina. Nato smo pričeli s tekmovalnim delom sre- čanja. Tekmovanje je bilo zelo borbeno in napeto, a vendar v prijateljskem vzdušju, Tudi v tretje gre rado, so povedali člani upokojenskih društev, ki so se letos tretjič zapored družili v tako da organizator iger in vrhovni sod- Leskovcu. nik gospod Vinko ni imel pretežkega dela. Skupni zmagovalci, tako kot vedno doslej, da je bilo plesišče vedno polno. žencev, ki so bili navdušeni nad organizaci- so bili člani Društva upokojencev Turnišče. Četrto takšno srečanje bodo pripravili čla- jo srečanja in so nam izrekli same pohvalne Vsi udeleženci iger smo prejeli priznanja, ni Društva upokojencev Sela in vsi se ga že besede. Tudi mi se vsem zahvaljujemo in se prve tri ekipe pa še pokal. Druženje smo veselimo ter ga nestrpno pričakujemo. Da veselimo novega snidenja. nadaljevali ob kotlovini, leskovški dobri pa je nam »v tretje zares šlo rado«, pa potr- Toni Zagoranski kapljici in ansamblu bratov Potočnik, tako jujejo pohvale in zadovoljstvo vseh udele- Foto: Franci Hliš

Zlato poročno slavje zakoncev Krajnc iz Pobrežja

Po petdesetih letih skupne- moževi domačiji v Pobrežju, ga življenja sta si v soboto, 4. kjer pa Krajnčeva jesen življenja avgusta, zlata prstana znova preživljata še danes. izmenjala zakonca Franc in Njuni domači povedo, da sta Marija Krajnc iz Pobrežja v življenju doživela marsikaj, 154. V poročni dvorani v Vid- predvsem pa veliko dobrega in mu je slovesnost zlate poroke lepega, na kar se še danes rada vodil videmski župan Friderik spomnita. Oče Franc je v mla- Bračič, ki je zlatoporočencema dih letih igral harmoniko in raz- izročil tudi posebno darilo in veseljeval ljudi tudi na porokah, čestital v imenu vseh občanov, v mama Marija pa je bila kuhari- župnijski cerkvi sv. Vida pa ju je ca in si izkušnje nabirala celo poročil pater Cristian Balint. na Bledu, mnogi pa se je bodo Zlatoporočenca sta v dneh kot odlične kuharice spomnili družinskega slavja obudila tudi v teh koncih. Sicer pa je Zlatoporočenca v družbi prič in župana Bračiča mnoge spomine, tudi na svoj veliko svojega časa preživela srečni dan pred 50. leti, ko sta doma, gospodinjila in skrbela se poročila v Vidmu pri Ptuju. za družno, oče Franc pa je vse babica šestim vnukom, ki ju skupni, zdaj že zlati življenjski Zlati ženin Franc se je rodil 27. do upokojitve delal kot tiskar v radi obiščejo. poti. januarja 1932 v Pobrežju, zlata ptujski tiskarni. Doma sta ime- Na zlati poročni dan se je z nevesta Marija, z dekliškim pri- la tudi manjšo kmetijo, družina zlatoporočencema veselila vsa Zakoncema Krajnc tudi naša imkom Ciglar, pa je rojena 3. pa je bila zmeraj v ospredju. žlahta in mnogi prijatelji, sku- iskrena čestitka. novembra prav tako 1932. leta V zakonu so se jima rodil trije paj pa so jim zaželeli še dosti v sosednjih Šturmovcih. Mladi otroci: Silva, Danilo in Marija, srečnih, ljubezni in predvsem Besedilo in foto: TM par si je skupen dom ustavil na danes pa sta ponosen dedek in zdravja polnih let na njuni

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 28

Učenci OŠ Videm obiskali II. European Youth Meeting Šest učencev (Alen, Barbara, Blaž, Katja, Špela, Tjaša) osmega in devetega razreda OŠ Videm pri Ptuju se je v spremstvu men- torjev, Petre Fošnarič in Roberta Murka, odzvalo povabilu poljske šole Zespol Szkol z Odzialami Sportowymi nr. 1, s katero so v preteklem šolskem letu sodelovali v pro- jektu eTwinning, in se kot slovenska pred- stavnica osnovnih šol udeležili II. evrop- skega srečanja mladih v Poznanu, v zahodni Poljski. Srečanja, ki se je odvijalo od 16. do 23. 9. 2007 in je obeležilo 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe in začetka Evrop- ske unije, se je udeležilo 2000 mladih iz več kot dvajsetih držav. Glavno vodilo srečanja je bila promocija in ozaveščanje evropske večkulturne druž- be ter promocija strpnosti in preprečevanje rasne, verske in narodnostne diskriminaci- je. Videmski učenci so predstavili Slovenijo in svojo šolo ter svoje poljske prijatelje celo Videmski učenci s prijatelji iz Poljske in Norveške naučili zaplesati na slovensko »Golico«. Skupaj s poljskimi in norveškimi učenci so izvrstno priložnost spoznati predstavnike ku so se sklenila čudovita prijateljstva, ki se obiskovali pouk, se vključevali v športne vseh evropskih držav. Tudi za učitelje je bila bodo prav gotovo ohranila in še razširila v igre in spoznavali navade in običaje osta- možnost za sklepanje novih poznanstev in nadaljnjem mednarodnem sodelovanju. lih evropskih držav. Na skupnih srečanjih oblikovanje novih idej za mednarodna šol- z vsemi udeleženci srečanja pa so imeli ska sodelovanja. V tem enotedenskem obis- Petra Fošnarič

Novo šolsko leto OŠ Videm in nova ravnateljica

3. septembra, na prvi šolski Leskovcu in 31 na podružnici dan, so znova na stežaj vrata Sela. Prvi šolski dan pa je bil odprle šole v Vidmu, Leskovcu nekaj posebnega za 45 prvo- in Selih. Skupaj je v novem šolcev; 27 jih je Vidmu, 14 v šolskem letu 2007/08 vpisanih Leskovcu in 4 na Selih, kjer 438 otrok; 302 na matični šoli imajo tudi dva kombinirana Videm, 105 na podružnici v razreda. In še letošnja novost

Dedkom in babicam so se videmski osnovnošolci posvetili 2. oktobra, dan po mednarodnem dnevu starejših.

– 4-oddelčni vrtec v Vidmu, tre- ostajajo zraven in pred kratkim nutno ga obiskuje 68 malčkov, se je skupina videmskih osnov- vrtec v Leskovcu pa 11 otrok. nošolcem z mentorjema vrnila Poleg rednega dela so si v zavo- iz Poljske … du OŠ Videm pri Ptuju dodali še Dragica Majhen, nova rav- »Vključujemo tudi sodobne oblike dela,« pravi nova ravnateljica OŠ nadaljevanje v okviru državnih nateljica OŠ Videm s podru- Videm Dragica Majhen, ki je imela svoj prvi večji javni nagovor na dru- projektov Eko in Zdrava šola, žnicama, pa je po mesecu dni ženju z dedki in babicami v videmski občinski dvorani. tudi v mednarodnem projektu vodenja zavoda za naš časopis

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 29 dejala: »Kar naporen mesec je vse sodobne oblike dela in se so se v začetku novega šolskega šport uspešna za nadaljevanje za nami, ampak smo zmogli. trudimo delati po svojih naj- leta pričela nujna obnovitvena obnove.« Zadovoljna sem, ker mi kolek- boljših močeh in sposobnostih. dela in že z zamenjavo oken tiv stoji ob strani, pomagajo mi Kar se pa tiče šolskih zgradb, in sanacijo ostrešja šola dobiva Novi ravnateljici gospe Dragici in prepričana sem, da nam bo lahko rečem, da imamo v Vid- drugačno podobo. Zato upam, Majhen tudi v našem uredništvu uspelo. Rada pa bi poudarila, mu in Leskovcu dobre pogoje da bo občina z županom Fride- želimo veliko uspehov pri njenem da pri svojem delu vključujemo za delo, na podružnici Sela pa rikom Bračičem tudi v nadalj- delu. njih prizadevanjih in pogovorih z ministrstvom za šolstvo in Besedilo in foto: TM

V prvem oktobrskem tednu, v tednu otroka, so na OŠ Videm pripravili vrsto aktivnosti, ena od zanimivejših pa je bila tudi ob kulturnem dnevu, ki so ga posvetili ljudskim plesom, šegam in navadam, v goste pa so »Ležeči policaj« na cesti pred videmsko šolo pomeni le še en korak k bolj- povabili folkloriste iz Lancove vasi. ši varnosti najmlajših udeležencev v prometu.

Iz OŠ Videm

JESEN JE LEPA JESEN Jesen je lepa, Jesen je letni čas, v pisane barve odeta. ko listi na drevesih rumenijo, travniki rjavijo, Vabi nas v naravo, kostanji pa dozorijo. saj je čas za spravilo pravo. Jeseni ljudje na njive hitijo, V trgatev nas gorica vabi, SPET V ŠOLI pridelke v shrambe naložijo, da nazobljemo se v naravi. So počitnice za nami da se z njimi pozimi veselijo. Ob večerih si kostanje spečemo in šolske torbe spet na rami. Živali v skrivališča hitijo, in še kakšno rečemo. Smo se sošolcev razveselili, ker bomo skupaj se učili. si jih uredijo, saj jesen mrzla postaja, Aleš Selinšek, 8. b ker zima počasi prihaja. OŠ Videm A zunaj je prekrasen dan, ki vleče nas od učenja stran. Nina Golob Saj boljše je nogomet igrati, , 8. b kot v knjigah znanje iskati. OŠ Videm

Blaž Petek, 8. a OŠ Videm

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 30

Iz OŠ Sela

Zvezdice v šoli so se zbrale, Pesmi o zvezdi Jaz sem mala zvezdica, da bi pesmico prebrale. mesečino rada imam, Ker vse črke so spoznale, svetim kot repatica. so se lahko igrale. Zvezdica, kje si bila? Ko sem majhna bila, Tri noči te ni bilo doma. me je mesec v rokah nosil. Jaka Mesarič, 3. r Zdaj sem velika in samostojna. OŠ Sela Pri teti Luni sem bila. Jaz sem lepa zvezdica.

Zaskrbljeni smo bili zate. Urška Kojc, 4. r Zvezdica zaspanka po nebu kroži sem in Oprosti mi, boter mesec. OŠ Sela tja, gleda na otroke iz neba. Evelin Ljubša, 4. r Zvezdica po nebu se vrti OŠ Sela in z lune se lovi.

Sara Gajser, 3. r OŠ Sela PRIŠEL SEM V NAROBE ŠOLO

Ko sem zjutraj prišel v šolo, je pridrvela k meni šolska miza in me nabila v zadnjico. PRIŠLA SEM V NAROBE ŠOLO Učiteljica je prišla po rokah in mi rekla, naj grem k varstvu. Ko sem prišel gor, je Rok skočil skozi okno. Domen se je tako zaletel v mene, da mu je glava padla iz vratu. Urška Ko prideš v narobe šolo, zagledaš uči- je letala po zraku. Prijela me je za roke in me odnesla ven, na električni drog. Hodila sva teljice z Barbi torbami na ramenih. In po žicah. Naenkrat naju je pobral en balon. Odpeljal naju je v deželo Ku-ku. Tam sta učenci so vsi oblečeni v učitelje. Bojiš se, bila Ana in Jan iz delovnega zvezka za slovenščino. Odpeljala sta naju na oblak. Potem le kaj narediti, ker so učitelji strogi. pa sem se zbudil. Mislila sem, da mi bodo kaj naredili, ko Leon Kovačec, 5. r sem vstopila v razred, a so me le prijazno OŠ Sela pozdravili. Zdelo se mi je neverjetno, ni se bilo prijetno igrati z učitelji. Nisem vedela, da sem tudi jaz učiteljica petega razreda. Ko sem prišla v razred, so vse učiteljice sedele za računalniki in igrale igrice. Naenkrat pa v razred priteče Leon in se glasno zadere. Mir! Odmevalo je po celi šoli. In vse se je spet nazaj spre- menilo. In zdaj je spet vse po starem.

Urška Krušič, 5. r OŠ Sela

Alen Orlač, OŠ Leskovec

Mateja Topolovec OŠ Leskovec David Drevenšek, OŠ Leskovec

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 31

Iz tretjega razreda OŠ Videm

MOJA BABICA MOJA BABICA MOJ DEDEK Moja babica je stara 74 let. Vsak dan Moja babica ima sive lase. Ime ji je Majda. nahrani živali. Redno hodi k sveti maši. Dedek mi pomaga in jaz njemu, ko izde- Doma je v Sevnici. Tja gremo enkrat na Ima sive lase. Zelo rada peče kruh. Ime ji lujeva iz lesa čolne. Mojemu dedku je ime leto. Pišem ji pisma. je Elizabeta. Vsako jutro pride naju s sestri- Slavko in ima sive lase. Rad je meso, juho co zbudit. Vsak dan grem k njej. Živi v in solato. Domen Perger, 3. a Vareji. David Trafela, 3. a Anja Merc, 3. a

MOJ DEDEK MOJA BABICA

Mojemu dedku je ime Janez, kličemo ga dedi ali Janko. Imam ga Moji babici je ime Marija. Rada ima vse živali, najrajši pa psa zelo rad. Včasih se igrava. Skoraj vedno se žgečkava. Je zelo velik Pika. Z njim gre na sprehod v prostem času. Rada kuha in mi pri- in ima rad živali. Ima sedeminšestdeset let. Zelo rad je meso in spi. pravi dobrote. Doma je v Halozah. Zmeraj je vesela, ko jo obiščem. Doma je zraven nas. Moja babica me ima rada. Zmeraj ji rada pomagam peči pecivo.

Blaž Glogovčan, 3. a Nuša Štrafela, 3. a

S športno šolo JuHuHu in Juhijem v novo šolsko leto

Smo športno društvo, ki se ostaja vključevanje čim širših nih sposobnosti uspešnejša! To ukvarja z organiziranjem in množic otrok v šport, zato to je osnovni moto našega delo- vodenjem športnih programov jesen, po Ptuju, Ormožu in vanja in pod to se podpisuje za otroke. Naša osrednja aktiv- Mariboru, naše aktivnosti širi- tudi stroka; slednja namreč ne nost je program Športna šola mo še v Mursko Soboto, Kranj imenuje zgolj naključno otro- JuHuHu, namenjena otrokom in Ljubljano. škega dozorevanja med 4.-7. od 3. do 8. leta starosti, ki med Ideja je povezana s spremlja- letom starosti ZLATA DOBA šolskim letom v popoldanskem njem športnih programov za MOTORIČNEGA UČENJA - vsem, posebej pa še otrokom, času vadijo različne športe. otroke in našim prepričanjem, kar se zamudi v tem obdobju, se tisto, kar je v osnovi bil, a je žal Otroci se spoznavajo z gimnasti- da je edini pravilni ukrep, da se kasneje vse težje nadoknadi vse manj: to je veselje, ustvarjal- ko, plavanjem, atletiko, pohodi, otroci na začetku svojega šport- Strokovna ekipa, ki skrbi za nost, igrivost, sprostitev, zabava! plesom, plezanjem, plavanjem, nega udejstvovanja aktivno otroke, je sestavljena iz profe- Šport mora biti šov, nasmejani smučanjem, rolanjem in jaha- vključijo v čim več raznolikih sorjev športne vzgoje, tako da otroci in zadovoljni starši pa njem. Če prištejemo še tečaje športov in se jih nato predvsem je zagotovljena visoka stopnja naše vodilo! smučanja in poletne tabore, se na osnovi njihovih lastnih želja strokovnosti vadbe. Če je naš Prijave in informacije na www. je v zadnjem letu skozi naše in sposobnosti usmeri v posa- prvi cilj otrokom dati čim več juhuhu.si ali 031-663-777. programe zvrstilo preko 1500 mezni šport in specializirano športnega znanja, je tik za njim otrok. vadbo, ki bo posledično prav ali celo ob njem zabava. Po Tomi Jagarinec, vodja ŠŠJ Naše osnovno poslanstvo zaradi široko nabranih motorič- našem mnenju mora biti šport Dejan Zavec, predsednik

Bibliobus – drveče knjige ponovno vabijo, da jih ulovite

Na območju občine Videm se bo knjižnica na kolesih ustavljala po naslednjem urniku Brezskrbni počitniški in dopustniški dnevi (september-december 2007): so za nami, v deželo je ponovno prišla jesen. Z njo pa je na pot ponovno krenil tudi VIDEM SRE 8.30-10.00 12. 9. 3. in 24. 10. 14. 11. 5. 12. bibliobus, potujoča zakladnica znanja. Pra- vijo, da je v knjigah naše največje bogastvo, LESKOVEC SRE 10.30-12.00 12. 9. 3. in 24. 10. 14. 11. 5. 12. zato izkoristite brezplačno izposojo knjig, časopisov, revij, kaset, videokaset, CD-jev SELA SRE 12.30-13.30 12. 9. 3. in 24. 10. 14. 11. 5. 12. in DVD-jev. PK LANCOVA VAS ČET 9.30-10.00 20. 9. 11. 10. 22. 11. 13. 12.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 32

Aktivnosti DPM Videm v prihodnjih mesecih

Poletni meseci so naokrog in jesen nas bo kmalu navdahnila s svojimi prečudovitimi, živopisanimi barvami. Toplo sonce in vroči dnevi bodo skoraj pozabljeni, pa vendar bodo najbolj ostali v spominu majhnim, nadebudnim navihancem, ki so letošnje poletje prvikrat uzrli morje, slišali šume- nje morskega vetra in občutili tiste prave sončne žarke. S pomočjo DPM Slovenija je poletne počitnice na morju preživelo kar lepo šte- vilo otrok iz socialno šibkejših družin, ki jim bo ta prijetna izkušnja zagotovo ostala v spominu za vse življenje. Kot je povedala predsednica DPM Videm Nataša Varnica, so si v društvu skozi poletne mesece nabra- li novih moči, elana in idej za prihajajoče jesenske in zimske dni. Ob tednu otroka, ki se prične vsak prvi ponedeljek v mesecu, se v vseh večjih krajih Videmski prostovoljci že nekaj let skrbijo za ustvarjalne delavnice. po Sloveniji organizirajo različne prostočas- Foto: TM ne in razvedrilne dejavnosti. Tako DPM Videm v omenjenem tednu pripravlja »jesenske igre pod klopotcem«, ki bodo V decembru sledi že tradicionalna »cuker vlagali v sanacijo domov in tako bo veli- obarvane tako športno kot tudi umetni- jama« ter »koncert za male in velike«, ki ga ko malčkov ostalo prikrajšanih za zimske, ško. Narava jeseni odvrže svoje plodove prireja Radio Tednik. Tam se bodo otroci pomladanske in še poletne dogodivščine kje in prav iz slednjih bodo mali nadebudneži predstavili z ustvarjalno delavnico. v naravi. Lahko bi se zgodilo komur koli ustvarjali raznorazne izdelke in okraske. Pred kratkim smo bili priča poplavam, izmed nas, zato jih v nesreči ne pustimo Da pa ne bodo praznih želodčkov, se bodo ki so za sabo pustile uničene domove, raz- same. Nikogar. Vsak izmed nas si namreč poskusili v peki slastnih palačink. Za mesec dejano pokrajino in prizadete duše. Marsi- zasluži dostojno živeti. In nesreča nikoli november pripravljajo izdelovanje novolet- kateri otrok je v tej ujmi ostal brez tistega, ne počiva …, občutek, da v nesreči nismo nih voščilnic. Z izkupičkom od prodanih kar otrokom v otroštvu pač izredno veliko sami, pa je prvi korak na pomoč. Naj ne voščilnic bo otrokom iz socialno šibkejših pomeni, brez igrač, raznih spominkov, sli- bodo sami! Stopimo korak naprej … družin omogočena zimska šola v naravi. kanic ipd. Starši bodo vsa finančna sredstva Stanka Letonja

Tečaj kaligrafije – umetnosti lepopisja – v Lancovi vasi Pero je močnejše od meča, dokler iz njega teče črnilo Članice društva podeželskih seznanila s kratko zgodovino te žena in deklet Lancova vas smo umetnosti. Vsaka udeleženka je počitniški avgust izkoristile za prejela tudi potrebno gradivo in še eno obliko skupnega druženja material: pero, peresnik, črnilo in izobraževanja – organizira- in vadnico. le smo začetni tečaj kaligrafije Na 16-urnem tečaju smo ude- ali umetnosti lepopisja, ki ga leženke spoznale dve vrsti pisa- je vodila priznana učiteljica ve, in sicer karolinško minusko- Natalija Resnik Gavez, ude- lo in uncialo. Najprej pa smo ležilo pa se ga je 12 estetskega se seveda seznanile s tem, kako pisanja željnih udeleženk. sploh držati v roki pero, da iz Čeprav živimo v računalniški njega priteče črnilo. Prav vsaka dobi, zanimanje za kaligrafijo, ki tradicionalna kaligrafska pisava sega tisočletje nazaj, v zadnjem ima namreč svoj prevladujoč času narašča. Tako smo v Lanco- kot peresa, prav tako pa vsaka vo vas povabile priznano učite- črka zahteva svoj čas. Vsaj na Ob koncu smo se s šopkom zahvalile naši potrpežljivi učiteljici lepopisja ljico te veščine, ki nas je najprej začetku smo se mnoge počutile Nataliji Resnik Gavez.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 33 kot prvošolčki, ki se učijo osnov pisanja in morajo neštetokrat napisati vsako črko. Vsekakor pa je za kaligrafijo potrebna veli- ka mera potrpežljivosti in koncentracije, saj svojega izdelka ne moreš popravljati ali zradirati. Naj za konec dodam le še to, da smo se naučile osnov kaligrafskega pisanja, za umetelne kaligrafske izdelke (vabila, vizit- ke, priznanja …) pa bo potrebno še veliko vaje. Vsekakor pa naredi izdelek, ki ga roč- no napišemo, prav gotovo globok vtis na tistega, ki mu je namenjen. Besedilo in foto: Petra Krajnc

Desno: Udeleženke tečaja smo spoznale, da je kaligrafija zelo lepa, pa tudi zahtevna veščina, saj zahtevajo lepa pisava in umetelno okrašene črke veliko časa in potrpežljivosti.

In še tole … Beseda kaligrafija prihaja iz grščine, kalos – lepo, grafos – pisati, in torej pomeni pisanje z lepimi, čitljivimi črkami s peresi, ki imajo poševno prirezane konice. To obrt, danes že umetnost, so uporabljali za pisanje biblije, uradnih dokumentov in mnogih drugih javnih besedil. Nekoč je bila kaligrafija edini način, s katerim so bile narejene knjige in druge publikacije. Vsak posamezen izvod je moral pisar s peresom in črnilom ročno prenesti na pergament.

Na Ptujski Gori drugi »Rožmarin fest«

Prireditev »Rožmarin fest« skupin, za zanimivo dogajanje je nastala z namenom oživit- pa so organizatorji, FD »Rož- ve kulturne dejavnosti širše marin« Dolena in TD Ptujska okolice s pomočjo prireditve, Gora, poskrbeli že nekaj dni ki bi ljudem preko neke vse- pred osrednjim dogodkom. binsko zaokrožene zgodbe bolj O sami folklorni prireditvi, približala kulturno, predvsem edini te vrste v Halozah in širše, pa folklorno dediščino naše- pa je predsednica FD Rožmarin ga kraja in vabljenih gostov iz Slavica Petrovič dejala: »Namen tujine. Prvič je uspela, tudi letos prireditve je doseči večjo poveza- poleti, ko je veliko obiskovalcev nost folklornih skupin, ne samo na trgu pred Marijino cerkvijo domačih, temveč tudi gostujo- spremljajo nastope folklornih čih, zaradi česar le-te na prire-

Folkloristi so se uspešno predstavili občinstvu, ki je v velikem številu Na večeru ljudskih pesmi, šeg in navad so zapeli tudi ljudski pevci FD spremljalo letošnjo poletno folklorno prireditev na Ptujski Gori. »Rožmarin« Dolena.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 34 ditvi sodelujejo. To dolgoročno generacijami, nasprotje med pomeni tudi boljšo dostopnost mestom podeželjem in še kaj, kulturnih dogodkov na pode- in kljub temu da je bila letošnja želju ter izkoriščenost kulturne prireditev drugič, je regijsko in infrastrukture, ki je na razpo- medobmočno že dokaj dobro lago. Cilj prireditve je seveda poznana. Pri izvedbi prireditve tudi premostiti razkorak med sodelujeta dve sosednji občini,

Utrinek z letošnjega drugega »Rožmarin festa«

ki prireditev sicer podpirata, a žili: otroška in odrasla skupina še vedno ne v dovolj veliki meri FD »Rožmarin« Dolena, KUD in samo želimo si, da bi se v »Dr. Vinko Žganec« Vratačinec prihodnjih letih to spremenilo. iz Hrvaške, FD Anton Jože Letos smo uspeli in že razmiš- Štrafela Markovci, FS Worther- Posebej prijetno je bilo na razstavi dobrot članic aktiva žena Dolena, ko ljamo o prihodnjem, tretjem see – Klagenfurt iz Avstrije, FS smo se lahko razgledali po znamenitih črno-belih fotografijah Haložani, »Rožmarin festu« …« Pobrežje in MFS Destrnik. fotografa Stojana Kerblerja. Mojstra fotografije smo ujeli tudi v naš Na Ptujski Gori so se 18. avgu- objektiv. sta, na II. Rožmarin festu dru- Besedilo in foto: TM

Folkloristi iz Lancove vasi potovali in gostovali po Hrvaški in Bolgariji

Lancovljanom so ostali le še lepi spomini na letošnje, nadvse razgibano poletje, ki ga je v folklornem društvu tudi letos zapol- nila vrsta nastopov in gostovanj. Po dveh uspešnih gostovanjih v sosednji Hrvaški so se v začetku septembra polni prijetnih vti- sov vrnili še z enotedenskega gostovanja v Bolgariji. V družbi dvanajstih tujih skupin so nastopili na 5. mednarodnem folklor- nem festivalu v obmorskem Primorskem ob Črnem morju. Franci Gojkošek, predsednik FD Lancova vas, in Janko Jerenko, strokovni vodja odra- sle folklorne skupine, pravita, da je težko na kratko strniti vtise, še posebej, če si prvič v neki državi in na festivalu, ki ima veliko veljave. Bolgarija, predvsem pa Primorsko, namreč festival odlično vključuje v del svoje turistične ponudbe, kar je samo pohvalno, pravi Jerenko, ki tudi ocenjuje, da je za FD Folkloristi iz Lancove vasi so se v Bolgariji izkazali kot ta pravi veseli Štajerci. Lancova vas bila še to ena odlična prilož- nost za dobro promocijo in navezavo novih prijateljskih vezi s tujimi skupinami. Festival je bil dobro organiziran, manjše imele priložnost učiti bolgarskega plesa. Že prihodnje leto se jim obeta gostovanje pomanjkljivosti pa so tako hitro pozabijo, NAJMLAJŠI Z DAMIRJEM SO na enem do folklornih festivalov v Turčiji, če so gostitelji tako dobri, kot so bili Bol- sicer pa so se Lancovljani v Bolgariji družili gari, sta skoraj v en glas povedala Gojkošek UŽIVALI MED PRIJATELJI NA še s skupinami iz Gruzije, Albanije, Izra- in Jerenko. Obema pa bo ostal v spominu HRVAŠKEM ela, Poljske, Rusije, Srbije in Madžarske. še tisti del gostovanja, ko so se vse skupine A še pred Bolgarijo je bila odrasla folklorna

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 35 skupina na kratkem gostovanju v sosednji Hrvaški, v Sikirevcih, kjer so se prvič ude- ležili 10. mednarodnega srečanja narodov in kultur. Tam so nastopili v družbi italijan- skih, francoskih, bosanskih in seveda hrva- ških folklornih skupin. Predstavili so le del svojega programa, v nekaj nastopih pa so poskušali kar najbolje strniti ljudske pesmi, plese, šege in navade iz svojega kraja, je dejal Jerenko, ki je skupino spremljal tudi na tej poti. Posebnost festivala na Hrvaškem pa je bilo tudi cerkveno petje in praznična maša, zato je bila to lepa priložnost za pevke in pevce, da se predstavijo še v tej luči. Sicer pa je skupina tokrat izkoristila priložnost in obiskala še Vukovar in okolico, kjer so grozote vojne pustile žalostno podobo, je zaključil Jerenko, ki pa je prepričan, da so tudi na hrvaškem festivalu upravičili pri- čakovanja gostiteljev. S frajtonarico, plesom in šegami so najmlajši iz Lancove vasi z Damirjem in Francijem navdušili Z lepimi spomini pa se je z gostovanja v obiskovalce festivala na Hrvaškem. hrvaškem Siraću in Slobodnici letos poleti vrnila še otroška FD Lancova vas, kjer so angleščini, kar je starejšim morda nera- vasi s tem pričenjajo tudi priprave na praz- otroci zelo uživali in spoznali veliko novih zumljivo, s harmoniko, plesi, pesmimi in novanje 25-letnice društva, kar se bo zgo- prijateljev. Tako nam je v kratkem pogovo- dobro voljo pa so osvojili marsikatero srce dilo prihodnje leto. In kmalu bo izšla tudi ru zaupal vodja skupine Damir Kosi, ki je med desetimi sodelujočimi skupinami. zgoščenka z glasbo in pesmimi iz Lancove bil presenečen, da so se mladi veliko družili, Zdaj ko so gostovanja mimo, pa je pred vasi, česar v društvu se še posebej veselijo. pogovarjali pa na njegovo presenečenje v vrati že nova folklorna sezona in v Lancovi TM

Lancovljani so že vešči odrskih nastopov na velikih festivalih. Ostajajo prijetna doživetja … Fotografije: arhiv FD

Ob 100-letnici rojstva dr. Marijana Gojkoška

5. oktobra 1907 se je v Trnovcih na Dravskem polju rodil zname- Janžekovič. Delo in življenje patra Marijana Gojkoška je ob nav- niti duhovnik, pater dr. Marijan Gojkošek. Po drugi svetovni vojni zočnosti številnih njegovih sorodnikov, med njimi je bila tudi sestra dolgoletni gvardijan ptujskega minoritskega samostana je študiral v Marija, predstavil sedanji gvardijan ptujskega samostana pater Mar- Italiji in v Rimu doktoriral. Že prej je vodil Dijaški dom na Ptuju tin Vidovič. Ta je ohranil in posredoval tudi mnogo originalnega in deloval tudi na Hrvaškem. Zaradi svojega svetega življenja in gradiva za spremljajočo spominsko razstavo, ki jo krasi tudi doprsni izredne priljubljenosti med ljudmi je ostal živ tudi danes. Tako je kip patra Marijana Gojkoška, delo ptujskega akademskega kiparja 4. oktobra v okviru praznovanja godu sv. Frančiška Asiškega, usta- Viktorja Gojkoviča. Dogodek so s petjem in igranjem pospremili novitelja Frančiškovih redov, v minoritskem samostanu na Ptuju Gojkoškovi sorodniki. Ker je pater Mirijan Gojkošek, kot je bilo potekala tudi prva komemoracija; spominska slovesnost, ob 100- večkrat poudarjeno, leta 1968 umrl v sluhu svetosti, bi nedavni letnici njegovega rojstva. dogodek lahko bil tudi začetek razmišljanja o postopkih za njegovo Slovesno maševanje je vodil minoritski provincial pater Milan beatifikacijo. Kos, spominsko slovesnost pa sorodnik pokojnega, prof. Ignac MF

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 36

Novi izzivi skupine Bič boys in izdelovalca diatoničnih harmonik Robija Butolena

Prav gotovo ga mnogi med vami dobro poznate, Robija Butolena, Videmčana, doma iz Dravinjskega Vrha, uspešnega mladega glasbenika in izdelovalca na trgu vse bolj prepoznavnih in iskanih diatoničnih harmonik. Sedem let je že od takrat, ko je Robi v svoji delavnici izde- lal prvo harmoniko, in konec letošnjega oktobra napoveduje novi model, ki pa ostaja veliko presenečenje. Posebej za Naš glas je nastal kratek intervju z Robijem. Na trgu glasbene industrije je opaziti vse več harmonik vaše blagovne znamke. Pa se vrniva na začetek. Kje se je pričela vaša pot izdelovanja harmonik, kako ste prišli na to idejo? Robi Butolen: »Pravzaprav sem bil še otrok. Harmoniko sem pričel igrati pri devetih letih in med enim nastopom se je zgodilo, da se mi je na harmoniki raztr- gal meh. Kot malega nadebudneža me je Robijeve harmonike so nekaj posebnega, že v dizajnu, barvi … zanimalo, zakaj je do tega prišlo, zato sem doma harmoniko razstavil. Tako se je poro- z različnimi prelivi in ročno slikane har- podkovani. Z novimi člani pa je zavel nov dila ideja, da bi jih izdeloval tudi sam.« monike. Naj omenim, da z izdelovanjem veter tudi v samem stilu igranja, sedaj je Glede na to, kako mladi ste bili, ko harmonik pokrivamo celotno Slovenijo, skupina Bič boys namreč »alpen rock band«. ste razstavili svojo prvo harmoniko, me Avstrijo in tudi del Nemčije. Zagotovo pa Tako igramo domače skladbe na rock kita- zanima, kdaj ste torej izdelali prvo? je moj cilj, da postane »harmonika Buto- ri, stari rock, pa vse tja do svetovno znanih Robi Butolen: »Prva harmonika, ki je len« svetovna blagovna znamka. Menim, uspešnic. Ljubezen do glasbe tako širimo nastala z delom mojih rok, je bila izdelana da je to dober način, kako promovirati ne med mlade in malo manj mlade, za vsak pri sedemnajstih letih. Tako sem po uradni le sebe, ampak tudi državo in na koncu glasbeni okus se kaj najde.« statistiki najmlajši izdelovalec harmonik.« koncev kraj, iz katerega prihajaš.« Kakšni so načrti nove ekipe, ki je stilsko »Harmonika Butolen« je vaša blagovna Če sem prav izračunala, teče sedmo leto, in osebnostno prenovljena? znamka harmonik. Po katerih karakteri- odkar ste izdelali prvo harmoniko? Robi Butolen: »Pred nami so nadvse stikah se razlikuje od drugih znamk? Robi Butolen: »Res je. Letos je 7. oblet- zasedeni dnevi. Že v mesecu oktobru nas Robi Butolen: »Harmonika Butolen« nica, odkar je bila izdelana prva harmonika. čaka sedem koncertov, kjer bomo kon- se od drugih harmonik razlikuje v samem Kot se za obletnico spodobi, pripravljamo certirali po Nemčiji. Uvodni koncert bo uglaševanju, diskant mehaniki (sprednje konec oktobra novi model harmonike. Naj v Stuttgartu, zaključni pa bo potekal 10. tipke) in pa v samem dizajnu. Izdelujemo ostane presenečenje …« oktobra v Esslingenu. Šlo bo za koncert ob namreč enobarvne harmonike, večbarvne Pa se dotakniva še glasbene skupine Bič martinovanju, kjer bo ob dobri glasbi in boys, katere vodja ste. Se kapljici uživalo več tisoč ljudi. Izšel je tudi tudi tu obetajo kakšne spre- naš novi alpen rock singl. Gre za prvo pravo membe, ste si zadali kakšne alpen rock skladbo z naslovom »Ne bom se nove izzive? jaz ženil«. Zgoščenka bo v celoti izšla 24. Robi Butolen: »Skupina maja 2008. Na ta dan prirejamo koncert Bič boys je skoraj v celoti s svetovno znanimi glasbenimi gosti, in prenovljena. Stara člana sva sicer v sodelovanju s televizijsko hišo ORF, ostala le jaz in brat Franci, o samem kraju dogajanja pa pogovori še medse pa smo povabili tri potekajo.« nove člane. Tako imamo Bi ob koncu najinega pogovora dodali novega bobnarja Vlada še kakšno misel? Meška, kitarista Janija Leg- Robi Butolen: »Izdelovati harmonike narja in klaviaturista Borisa je zagotovo nekaj posebnega, saj zahteva Jelenka. Ob tem moram ogromno časa, natančnosti, glasbenega povedati, da so vsi trije novi znanja in pa vztrajnosti. Pri tem moram »Moj cilj je, da harmonika Butolen postane svetovna blagovna člani ne le dobro instrumen- omeniti, da podpiram vse tiste izdelovalce znamka,« pravi Robi Butolen. talno, ampak tudi vokalno harmonik, ki vanjo zlijejo tako rekoč vso

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 37 svojo dušo. S tem mislim, da jo izdelajo v izdelovalca v celoti. Pa smo ponovno pri promociji naše dežele, vseh korakih, torej v celoti. Ne podpiram Počnem, kar me veseli. Ob tem še neiz- morda ne le pri nas, ampak tudi izven naših namreč tistih izdelovalcev harmonik, ki merno uživam in prijeten je občutek, ko meja.« slednje le sestavljajo. Na slovenskem tržišču dobi mlad, nadebuden otrok v roke prav Hvala za pogovor in obilo glasbenih se namreč danes pojavlja že šestdeset raz- tako harmoniko, kot si jo je želel. To je prvi uspehov še naprej! ličnih vrst harmonik, a jih je od tega le ena korak, ob nadarjenosti seveda, da se bo iz Stanka Letonja tretjina takih, ki so nastale v rokah enega njega nekoč razvil kak nov, znan glasbenik.

Strokovna ekskurzija žena in deklet iz Lancove vasi, letos po Dolenjski

Društvo podeželskih žena in deklet Lan- cova vas je tudi letos zadnjo avgustovsko soboto organiziralo strokovno ekskurzijo, tokrat smo se odpravile na enodnevno pote- panje v Kostanjevico na Krki in po oklici, kjer smo spoznavale znamenitosti in lepote Dolenjske, okušale znameniti dolenjski cvi- ček in pokušale kulinarične dobrote. Zjutraj smo izpred domačega vaškega doma krenile proti Dolenjski in se najprej ustavile ob vznožju Gorjancev, kjer smo si ogledale znamenito Kostanjeviško jamo, ki leži ob izviru reke Studene. Jamo smo si ogledale pod vodstvom mladega vodnika, ta nas je popeljal med čudovite kapnike raz- ličnih oblik, ki so jih skozi tisočletja ustvar- jale padavinske in podzemne vode. Jama, v kateri je stalna temperatura 12 stopinj Celzija, predstavlja najdaljši in najmogoč- nejši dolenjski jamski splet. Vsekakor bo mnogim ostal ogled jame v spominu, saj Ogled Kostanjevice na Krki, najstarejšega dolenjskega mesta. smo lahko doživele popolno temo in tišino, ko je v jami nenadoma zmanjkalo elektrike. Pred jamarskim domom je nato sledila sku- pinska malica. KOSTANJEVICA NA KRKI – SLOVENSKE BENETKE Pot smo nadaljevale do bližnje Kosta- njevice na Krki, mesta z bogato kulturno dediščino, ki jo nekateri zaradi obilice vode imenujejo tudi »slovenske Benetke«. Sprehodile smo se po okolici starodavnega cistercijanskega samostana in si ogledale znamenito forma vivo. Kostanjevica je vse- kakor v nekem pogledu kulturni čudež, saj te skoraj na vsakem koraku spremlja neka umetnina. Lokalna vodička nas je popeljala po tem najstarejšem dolenjskem mestu, ki je nastalo na ravnici v okljuku reke Krke. Otok, ki je edini naseljen otok v Sloveniji, povezujeta dva lesena mostova, ki sta sim- bol Kostanjevice na Krki. Sprehodile smo Pokušnja vin v Gadovi peči, kjer nas je gostil sam dolenjski Kralj cvička, bo mnogim ostala v lepem se tudi po znanem mostu ljubezni, ob tem spominu … pa izvedele, da ima skoraj vsaka hiša vrt, brodišče in čoln.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 38

DOLENJSKI POSEBNEŽ CVIČEK Pot nas je nato vodila na Gorjance, v vinsko klet Gadova peč, kjer pridelujejo znameniti dolenjski cviček in ostala vina. Sprejel in gostil nas je sam Kralj cvička – gospod Jarkovič, katerega vinska klet nosi dolgo vinogradniško in vinarsko tradicijo, prepričale pa smo se lahko o odličnosti nje- govega dolenjskega posebneža. Pozno popoldansko kosilo smo si pri- voščile na turistični kmetiji Colarič, pred odhodom domov pa smo se ustavile še na kmetiji Veronike Fabinc v Brežicah, kjer se že od leta 1994 intenzivno ukvarjajo z gojenjem zdravilnih zelišč in dišavnic. Prisluhnile smo zanimivemu predavanju in izvedele, da na njihovi kmetiji sadike vzgajajo na naravi prijazen način, jih gojijo in tudi sami predelajo – sušijo in iz njih Na kmetiji Fabinc smo z zanimanjem prisluhnile predavanju o gojenju zdravilnih zelišč in dišavnic. pripravljajo različne kapljice, mazila, olja, aperative in likerje. Za prodajo pa danes gojijo predvsem zdravilni ognjič, citronko, gojijo dišavnice in zelišča. Mnoge pa so katerem smo videle in doživele mnogo lepe- ameriški slamnik in drobnocvetni vrbovec. obisk izkoristile tudi za nakup. ga, pa tudi poučnega. Poskusile smo tudi čaj iz sveže citrone in Domov smo se sicer vrnile utrujene, a PK si ogledale kmetijske površine, na katerih vesele, da smo skupaj preživele lep dan, na Foto: Nataša Mlakar, PK

Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas na prazniku gospodinj v Juršincih

Društvo gospodinj Juršinci je zadnjo nedeljo v juliju organiziralo tradicionalni praznik gospodinj, letos že 12. zapored, ki je potekal pred lovskim domom v Juršincih, vabilu pa so se odzvale tudi žene in dekleta iz Lancove vasi. Letošnji praznik je pote- kal pod geslom »Kuhajmo s spoštovanjem in ljubeznijo«, s poudarkom na krompirju, imel pa je tudi dobrodelni značaj, saj so s pomočjo prodaje kruha, potic in ostalih jedi zbirali denar za gospodinje iz Juršincev, ki so v socialni stiski. Predsednica lancovovaškega društva žena in deklet Katica Krajnc nam je ob tem povedala, da se njihovo društvo z veseljem udeležuje takšnih prireditev, saj se lahko na ta način povezujejo in družijo z ostalimi društvi kmečkih žena iz Ptujskega območja. Še posebej pa so vesele, dodaja Krajnčeva, da so lahko tokrat tudi same dodale svoj prispevek v dobrodelne namene. Za to pri- Krompirjevi zrezki so vzbudili veliko zanimanja pri številnih obiskovalcih. ložnost so namreč spekle orehove potice, ki so se prodale v dobrodelni namen, prav Sicer pa je letošnji praznik v Juršincih krompirjevih jedi in se sprehodili po kmeč- tako pa so na sami prireditvi prikazale peko potekal v znamenju krompirja, ves popol- ki tržnici, kjer so lahko kupili kruh, potice krompirjevih zrezkov, ki so jih ponudile v dan so namreč pekli, cvrli in kuhali različne in številne krompirjeve jedi. Mnogi pa so pokušino številnim obiskovalcem priredit- krompirjeve jedi. Obiskovalci so si lahko si z zanimanjem ogledali še prikaz aranž- ve. ogledali tudi bogato razstavo krompirja in majev iz buč, torej številne dekoracije buč,

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 39 ki pa so jih nato na licitaciji tudi prodajali. Tukaj so se spet izkazale žene in dekleta iz Lancove vasi, saj so si na licitaciji priskrbele svojo bučo, denar zanjo pa je zagotovo šel v dober namen. PK Foto: D. Vidovič

Desno: Potice, lepe in okusne, so prodali v dobrodelni namen in so hitro pošle.

Na lendavskem Bogračfestu videmska ekipa

V soboto, 1. septembra, se je v Lendavi odvijalo tradicionalno tekmovanje v kuha- nju prekmurskega bograča - Bogračfest. Letos se ga je udeležilo 62 ekip iz skoraj vse Slovenije, med temi pa tudi naši doma- či kuharji Gorazd, Srečko in Bojan, ki so hoteli Prekmurcem pokazati, kako se kuha bograč, in ne boste verjeli, v tej nameri so tudi uspeli. Odločili so se, da bodo kot ekipa “Halo- ški avanturisti”, saj so mnenja, da je kuha- nje bograča v Prekmurju že prava avantura, zraven pa so dodali še nekaj pristne domače kapljice. »Vsaka ekipa je dobila “gasilski komplet”, kotel s trinožcem, drva in osnovne sesta- vine za kuhanje bograča, vključno s tremi vrstami mesa,« je povedal Bojan in dodal: »Ekipa je potem dobila številko in na znak sodnikov, točno ob 14. uri, so lahko ekipe prižgale ogenj. Kuhanje je trajalo največ Haloški avanturisti so se izkazali v pripravi bograča, zato se kar priporočamo. do 18. ure, ko so morale vse ekipe oddati vzorce in potem se je ocenjeval izgled jedi, je k oceni prispeval še splošen vtis ekipe, vzorcev pa je lahko ekipa svoj bograč raz- barva in seveda okus bograča. Prav tako pa vključno z dekoracijo prostora. Po oddaji delila ali prodala in ekipa Haloških avantu- ristov je bograč razdelila med obiskovalce, zbirali smo le prostovoljne prispevke.« Po približno treh urah je sodniška ekipa Še nekaj o bograču razglasila rezultate. Kuharji Gorazd, Sreč- ko in Bojan so bili na začetku presenečeni, Bograč izvira iz madžarske besede bogracs in pomeni kotliček, v katerem se kuha kasneje pa zelo zadovoljni, saj so navsezad- madžarski golaž. Jed se je sčasoma preselila tudi v Prekmurje in dobila ime bograč, nje prejeli srebrno plaketo. kuhali pa so si jo večinoma revni ljudje, saj se v bograč vmeša vse, kar ostane, vključno s krompirjem, ki ga je bilo nekoč doma največ. Čestitamo! TM

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 40

Varna šolska pot

V ponedeljek, 3. septembra, se je začelo ki, saj jih je za posledicami prometnih prvošolčke po šolskih poteh, jim svetu- novo šolsko leto. Na cestah spet pogosteje nesreč v zadnjih 2 letih umrlo 10. Podatki jemo in jih učimo pravilne udeležbe v srečujemo otroke. Otroci so kot prometni nedvomno kažejo, da je prepričanje o ogro- prometu. udeleženci nepredvidljivi, prometne pred- ženosti otrok kot pešcev v prometu zmotno. • Policisti sodelujemo v učnem procesu v pise si razlagajo po svoje, predvsem pa ne Za varnost otrok in mladoletnikov so torej osnovnih šolah pri prometni vzgoji otrok, znajo pravilno oceniti razdalj in hitrosti odgovorni predvsem starejši, predvsem star- učencem pojasnimo, kako se naj varno vozil. Zaradi tega moramo za varnost otrok ši, ki jih vozijo kot potnike v svojih vozilih vključijo v promet. skrbeti predvsem drugi. brez uporabe varnostnih pasov in ustreznih • Skupaj s SPVCP sodelujemo v izvedbi Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih otroških sedežev. Zlasti med starejšimi mla- preventivnih aktivnosti. septembrskih dneh ena najpomembnejših doletniki pa se v zadnjih letih povečuje šte- • V okolici šol policisti izvajamo poostrene nalog policije, v katero pa se aktivno vklju- vilo žrtev med vozniki mopedov, motornih nadzore cestnega prometa, pri čemer je čujejo tudi sveti za preventivo in vzgojo v koles ali celo osebnih avtomobilov. glavni cilj umirjanje prometa, še posebej cestnem prometu in člani društev upoko- v času prihoda in odhoda učencev v in iz AKTIVNOSTI POLICIJE OB jencev, ki v prvih šolskih dneh sodelujejo šole. ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA s policisti in pomagajo pri varovanju otrok • Policisti smo pozorni na varno hojo otrok na poti v in iz šol. Razdeljene so v tri sklope: in prečkanje ceste, opremljenost prvošol- V skladu s svojimi usmeritvami na podro- 1. Pred začetkom šolskega leta čkov z rumenimi ruticami in odsevnimi čju zagotavljanja varnosti cestnega prometa • Vodje policijskih okolišev pregledamo telesi ob zmanjšani vidljivosti, brezhib- smo policisti tudi v letošnjem letu ob začet- cestnoprometno signalizacijo v okolici šol nost koles in mopedov. ku šolskega leta izvedli že ustaljene aktivno- in o ugotovitvah obvestimo vzdrževalce • Policisti opravljamo poostrene nadzore sti v želji za čim bolj varen prihod in odhod cest. tehnične brezhibnosti vozil, s katerimi se vaših otrok v in iz šole. S stalno prisotnostjo • V razgovorih z vodstvi šol opozorimo na učenci prevažajo v šolo. pri šolah in na šolskih poteh smo prispevali dolžnost varovanja otrok pri prihodu v • Pri prihodu v šolo policisti kontroliramo k umirjanju prometa, delovali pa smo tudi šolo in odhodu iz šole. obvezno uporabo varnostnih čelad. svetovalno. • Z vodstvi šol VPO-ji pregledamo načrte • Policisti preverjamo uporabo varnostnih Otroci in mladoletniki spadajo v tako varnih šolskih poti in predlagamo more- pasov in dodatne opreme za privezovanje imenovano skupino šibkejših prometnih bitne spremembe prometne ureditve. otrok v vozilih, s katerimi pripeljejo starši udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot • Rajonski policisti pridobimo podatke otroke v šolo. povzročitelji prometnih nesreč, zaradi tega o vsakodnevnih organiziranih prevozih moramo vozniki nanje še posebej paziti. otrok v in iz šole. 3. Preko celega šolskega leta Policijsko preventivno in represivno delo je • VPO-ji za pomoč pri varovanju pridobi- • Policisti nadziramo brezhibnost avtobu- usmerjeno predvsem v problematiko otrok mo člane gasilskih društev, društev upo- sov, s katerimi se otroci organizirano pre- in mladoletnikov kot potnikov in nadzoru kojencev, SPVCP, združenja šoferjev idr. važajo v šolo, in voznike teh avtobusov. upoštevanja prometnih predpisov voznikov Na območju občine Videm je potrebno • Ob najbolj kritičnih urah in na kritičnih na območjih, kjer se otroci najpogosteje pozitivno izpostaviti člane Društva upo- mestih policisti nadziramo odnos vozni- zadržujejo. kojencev Leskovec, PGD Leskovec, Dru- kov do otrok ter varnost otrok kot pešcev V času od 1. 1. 2007 do 31. 8. 2007 je štva upokojencev Sela in PGD Sela ter in kolesarjev. bilo v prometnih nesrečah na območju člane Društva upokojencev Videm, ki • Občasno se nadzirajo prevozi otrok, ki jih Republike Slovenije udeleženih 412 otrok pomagajo policistom pri varovanju otrok opravljajo starši. in mladoletnikov, od katerih jih je 6 umrlo, na poti v in iz šole v prvih dneh pri vseh • Skozi vse leto policisti sodelujemo z men- 41 je bilo hudo telesno poškodovanih, 165 OŠ na območju občine Videm. torji prometne vzgoje in vodstvi šol. pa jih je zadobilo lahke telesne poškodbe. V • Sodelujemo pri izvedbi kolesarskih izpitov 171 primerih so bili otroci in mladoletniki 2. V prvih šolskih dneh in ostalih izobraževanjih otrok s področja povzročitelji prometne nesreče. • Policisti sodelujemo na roditeljskih varnosti cestnega prometa. Otroci in mladoletniki so najpogosteje sestankih staršev prvošolčkov in jim pre- Miran Brumec, udeleženi v prometnih nesrečah kot potni- davamo o prometni varnosti, spremljamo vodja policijskega okoliša

Vozniki pozor, zima je pred vrati

Glede na to, da smo v letnem času, ko na na ekstremne vremenske razmere ali pa je Izogibamo se sunkovitemu vrtenju volana, našo vožnjo in varnost v prometu v veliki vaša vožnja v teh razmerah neizogibna. smer vožnje popravljamo z nežnim vrte- meri vplivajo neugodne vremenske razmere, ZASNEŽENO IN SPOLZKO njem volana. Vedno vozimo s prilagojeno kot so dež, sneg, megla in veter, vam želim v VOZIŠČE hitrostjo, izogibamo se nenadnemu zavi- tem sestavku dati nekaj priporočil za varno Med vožnjo po snegu čim manj prestavlja- ranju, pritisnimo na pedal sklopke in šele vožnjo v primeru, da med vožnjo naletite mo in vozimo z nižjimi motornimi vrtljaji. nato odvzemimo plin. Poledico lahko pri-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 41

čakujemo na mostovih, nadvozih, cestah, lator, zamrznjena ključavnica ali neustrezne ki vodijo skozi gozdove, na cestah, ki pnevmatike. Čeprav nas v ledenih jutrih zmrazi že ob ležijo ob senčnih pobočjih ipd. Kaj lahko postorimo sami? pogledu na naš zaledenel avto in se nam • Pripravimo motor na nizke zimske tem- neizmerno mudi v službo, se navkljub MEGLA perature: temu potrudimo in avto temeljito in v celo- Megla izredno poslabša vidljivost, zato: - preverimo občutljivost hladilne tekočine - preden zapeljemo v meglo, vselej ustrezno ti očistimo snega in zmrzali na steklih. Z na zmrzal; zmanjšajmo hitrost vožnje, saj ne vemo, zmanjšanim vidnim poljem imamo namreč - preverimo motorno olje, saj je zaradi niz- kaj nas čaka za megleno »zaveso« (kolona, velike možnosti, da povzročimo prometno kih temperaturnih razlik zelo obremenje- prometna nesreča ipd.); nesrečo. no. - pazimo pri uporabi meglenk, še posebej • Pravočasno poskrbimo za predpisano vzvratne (meglenke lahko uporabljate Če je napovedano sneženje in se z vozilom zimsko opremo vozila: samo pod pogojem, da je vidljivost odpravljamo na daljšo pot, je v prtljažniku - v času od 15. 11. do 15. 3. morajo biti zaradi megle manjša od 50 metrov, priporočljivo imeti: motorna vozila opremljena z zimskimi zadnjo meglenko pa le v primeru, - snežne verige; preverimo skladnost pnevmatikami na vseh kolesih ali letnimi dokler za vami ni nobenega vozila, ko dimenzij pnevmatik z velikostjo verig. pnevmatikami z globino dezena (žlebov za sabo opazite vozilo, zadnjo meglen- Montiranje snežnih verig vadimo že v profila) najmanj 3 mm in z ustreznimi ko obvezno izklopite); jeseni, kajti ko nastopi trenutek za mon- verigami za pogonska kolesa v priboru - vozimo po sredini prometnega pasu; vozila; tažo verig, zunanje razmere zelo otežu- - povečajmo varnostno razdaljo, priporoče- - pregledamo gumice brisalcev. Gumice jejo nameščanje le-teh, še posebej, če to na varnostna razdalja naj bo enaka hitro- na brisalcih naj bi menjali vsako leto ali opravljamo prvič. Sneg v čevljih, prezeble sti – 50 km/h = 50 m varnostne razdalje; pa vsaj vsake dve leti. PAZIMO! Nikar roke in razmočena navodila za montažo - če smo na daljši poti, vsako uro napravi- ne vklopimo brisalcev, če opazimo, da je nam bodo zagotovo pokvarile preostanek mo postanek, saj zahteva vožnja v megli gumica na brisalcu primrznila k vetro- dneva; veliko zbranosti, kar je za voznika izjem- branskemu steklu, saj jo s tem poškodu- - zložljivo lopato za sneg; no naporno. jemo; - toplo pokrivalo, primerno obutev, odejo PRIPRAVA VOZILA NA ZIMSKE - preverimo, ali tekočina za pranje vetro- in rokavice; RAZMERE branskega stekla vsebuje protizamrzoval- - najmanj polovico goriva v rezervoarju. Na zimske razmere se pripravimo pra- no tekočino; vočasno, torej še preden smo zakopani v - priskrbimo si pršila za odmrzovanje in Miran Brumec, snegu, preden nas na cedilu pusti akumu- strgalnike za čiščenje stekel. vodja policijskega okoliša

Tekmovanje prve pomoči – kot da gre zares

Spremenil se je družbeni priložnosti, ki jih je vsak dan sistem, spreminja se zakonodaja, več, kot je več nesreč. Ne glede spreminjajo se vrednote, ostaja- na sistem, ne glede na organi- jo pa nesreče, ki spremljajo člo- zacijo bo znanje prve pomoči veški rod v vsej njegovi zgodovi- prevečkrat iskana vrednota. To ni. Življenje ljudi je tako vedno je hkrati razlog, da se pospešeno prepleteno s svojim nasprotjem, preventivno lotimo dela tam, tj. tveganji in nesrečami. Ker kjer je to najbolj potrebno. le uspešni preživijo in doživijo V soboto, 22. septembra, je ustrezno starost, je prav, da o bilo na Hajdini regijsko tekmo- svoji bodočnosti mislimo takrat, vanje ekip PP CZ, kjer pa se ko jo še imamo. žal zmanjšuje število tistih, ki Čeprav nas vsakodnevni cilji se upajo pomeriti v tovrstnem pošiljajo v nova tveganja, je prav, da o svoji varnosti mislimo znanju. Regijsko preverjanje se Letošnje regijsko tekmovanje ekip PP CZ je bilo na Hajdini, žal samo z udeležbo treh ekip; zmagovalna ekipa MO Ptuj II. je znova pokazala, tako, kot mnoge nauči le nesre- je odvijalo ob lepem sončnem vremenu na prostoru novega da je odlično pripravljena in ima ogromno izkušenj v nudenju prve pomo- ča. Ker nekateri prave nesreče či. še niso doživeli ali pa se iz nje občinskega središča, kjer je bil niso nič naučili, imamo z njimi cilj usmerjen k tekmovalnim ZNANJA IZ PRVE kokratno preverjanje gradilo na težave vsi tisti, ki ne mislimo rezultatom ekip, hkrati pa k POMOČI LAHKO izkušnjah predhodnih, je letoš- le nase, ampak delamo v korist predstavitvi tiste plati naše- MARSIKDAJ REŠUJEJO nje predstavljalo izziv novemu varnosti vseh. Dnevna črna ga življenja, ko nam življenje ŽIVLJENJA okolju, to je tistemu prostoru, kronika opozarja na zamujene pomeni vrednoto in potrebo. Če je značilno, da bi naj vsa- kjer se nesreče dejansko doga-

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 42 jajo. Ogledi občanov ali tistih, ki so se za pomoč potrebna. Zagotovo se ob skromni ekipe niso bili izvzeti. Če se paziš sam, so trenutek ustavili in si ogledali, kako so udeležbi ekip in opazovalcev vprašamo, ali pač drugi tisti, ki te potisnejo v prometno ekipe pripravljene za prvo pomoč, so bili smo vsi tako varni, da nam ni potrebno nesrečo ali se ti zgodi v življenju nekaj, kar pozitivni. Kljub temu pa se nam postavlja vaditi, ali smo tako nemarni, da nam je mar te močno prizadene. vprašanje, kako globoko nam bo v zave- za takšno početje. Ob dobri pripravi ekip prve pomoči naj sti ostala takšna scena ali dogodek. Ali se Strokovno zahtevno delo, ki je bilo mer- ne bo odveč opozorilo, da je najboljša zavedamo vsakodnevne preventive, ali pre- jeno tudi v omejenem času, je bilo tisto, pomoč preventiva, da uspešna prva pomoč živimo instinktivno od ene do druge nesre- česar je največ prikazala ekipa PP iz MO za mnoge pomeni življenje in da za nekatere če, ali smo tako varni, da nas bo zbudil le Ptuj, ki je tokrat tudi zmagala. Ob uspehu po nesreči ni več rešitve. Zato moramo naj- trenutek nesreče, ko bi dali od sebe vse, pa ekipe naj ne bo odveč omeniti, da so čla- prej dobro varovati to, kar imamo, in že čeprav se borimo le za življenje? ni ekipe žrtvovali veliko svojega prostega v preventivi početi tisto, česar se nekateri Znanja iz prve pomoči sodijo danes med ali službenega časa za priprave, da so imeli naučijo na tečaju ali v nesreči. Ne čakajmo tista znanja, ki v marsikateri življenjski situ- veliko motivacijo do dela in da doseženi na priložnost, ki bo naša zadnja možnost. aciji pomenijo življenje. Če k tej usmeritvi rezultati predstavljajo le enega od uspehov. Ta prispevek je namenjen vsem tistim, ki dodamo še pogostost raznih nesreč, potem Delo, ki so ga bolničarji opravili, ima tudi ob njem ugotovijo svojo potrebo ali pri- ne govorimo le o humanem delu na podro- pomen v možni življenjski rabi znanja in manjkljaj ali so odgovorni, in to danes, ko s čju prve pomoči, ampak o odgovornosti in veščin in še več, z njimi smo lahko tudi bolj preventivo preprečijo nesrečo, kajti jutri bo nujnosti vsakega okolja, da si zagotovi sred- varni. Ker je življenje izpostavljeno mnogim za nekatere že prepozno! stva in kader, ki bo na voljo takrat, ko bo izzivom pa tudi nesrečam, tokrat tudi člani Mag. Janez Merc, foto: TM

Na tekmovanju Gasilske zveze Videm 16 ekip

V nedeljo, 9. septembra, se je v lepem sončnem dopoldnevu odvijalo tekmovanje gasilcev iz Gasilske zveze Videm. V katego- riji pionirjev, mladine, članov in veteranov se je pomerilo 16 ekip. Številke dokazujejo, da je nastopajočih ekip iz leta v leto več, pa čeprav so nekatere enote iz haloškega področja imele kar nekaj težav, saj so se desetine zgubile v vinogradih, kjer je rana jesen vidno posegla v gasilski koledar. Glede na to, da gasilsko tekmovanje zajame vse generacije in da je gasilka družina precej velika, imamo vedno težave z oblikovanjem koledarja prireditev, saj nikoli ni mogoče ustreči vsem. Pri pregledu organizacije tekmovanja lah- ko ugotovimo, da je tekmovanje potekalo organizirano, k čemur so prispevali vsi, od domačega društva do vseh zadolženih pred- stavnikov vseh društev. Mladi gasilci iz PGD Sela so bili še posebej uspešni na tekmovanju. Tekmovanje so sodili gasilski sodniki iz OGZ Ptuj. Pokazani rezultati nekaterih ekip pe ali zabeležiti dobrega rezultata, pa velja OKTOBER – MESEC POŽARNE pa so bili vrhunski, kar še posebej velja za priporočilo, da moramo s pripravami za VARNOSTI člansko A kategorijo, kjer so zmagali gasil- naslednje leto začeti že danes in da pravih Oktober je mesec požarne varnosti, to ci PGD Žetale, drugi so bili gasilci PGD in zvestih gasilcev ne premami in premaga je čas, ko bi naj vsi temeljito ocenili svoj Sela, tretji pa PGD Tržec. Med pionirji so nihče. odnos do tega področja, ali imamo našo zmagali gasilci iz Tržca, v mladinski kate- Prireditev si je tudi ogledal tudi podžupan varnost na ustreznem nivoju, ali skoraj vse, goriji pa gasilci iz Sel pred ekipo Leskovca. občine Videm Bojan Merc. Na koncu so vsi za kar delamo, prepuščamo tveganju. V tem Pri članicah je zmagala ekipa Podlehnika, času pa tudi gasilci bolj vidno opozarjajo prejeli priznanja za sodelovanje, najboljši v B kategoriji PGD Sela, med veterani pa tako na nevarnosti v okolju kot na svojo pa pokale. Ker je za dober rezultat potre- gasilci iz Tržca. vlogo pri zagotavljanju le-te. Cilj tekmovanja je bil zraven dobrih rezul- ben le trenutek, za ta trenutek pa ure dela, Osrednja preventivna tema letošnje akci- tatov, ki bi naj prispevali k uspešni opera- tekmovanje ni le boj za rezultat, ampak je je je posvečena evakuaciji in požarnemu tivi, predvsem v kadrovski krepitvi društev. tudi oblika druženja in krepitev gasilskega načrtu. To je pomembno za vsak objekt, še Tako smo tekmovanje prilagodili temu, da dela. Naj se to ne konča s slabim ali dobrim posebej pa za objekte, kjer je več obiskoval- lahko nastopi čim več enot, kar pa pomeni rezultatom, ampak naj traja in se pomnoži cev, sem pa sodijo tudi šole. Te redno skoraj veliko koristnega dela v gasilskih enotah. z mnogimi dobrimi deli, kot jih zmorejo vsako leto vadijo evakuacijo, pa čeprav je Tistim, ki tokrat ni uspelo oblikovati eki- samo gasilci. vaja nekaj drugega kot psihološki efekti in

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 43 naključna sestava v dejanskem stanju. Prav temu se moramo čim bolj približati. Čeprav bi na požarno kot vsako drugo varnost morali vedno mis- liti, je za tiste, ki tako ne ravnajo, zdaj priložnost, da se prepričajo o pomenu preventive, preden bi plačali davek za svojo neprevidnost ali malomarnost. Hkrati velja povabilo, da pristopite k plakatom, prospektom in akcijam gasilcev, morda sploh ne veste, da ste ogroženi. Gasilci vas tudi vabijo v svoje vrste, tako boste lažje pomagali sebi in drugim.

Mag. Janez Merc

Desno: Gasilci iz PGD Tržec so bili hitri, a so dobili tudi nekaj kazenskih točk.

Dan gasilca Gasilske zveze Videm

1. septembra je bil pri PGD Podlehnik nutek, kajti pozabiti na preventivo, pomeni sredstva, ki jih dobijo iz proračuna, opleme- dan gasilcev GZ Videm. Gasilsko praznova- vračanje nazaj ali celo v pogubo. nitijo s svojim dodatnim delom, vse skupaj nje, ki se obeleži vsako leto s svojim dnevom, Domače društvo je razvilo svoj društveni pa namenijo za večjo varnost občanov, kar je bilo povezano tudi z razvitjem društvene- prapor. To je eden od pomembnih gasil- je ena od temeljnih nalog občine. Pred- ga prapora PGD Podlehnik. skih simbolov, ki gasilce druži, varuje in sednik GZ Slovenije je opozoril na pomen Dan gasilcev vedno ponudi priložnost, spremlja pri vseh gasilskih dejanjih. Mnogi gasilskega dela ne glede na starost gasilske da gasilci proslavijo dosežene rezultate in darovalci sredstev za trakove in žebljičke so enote in da je vedno gasilsko delo tisto, ki si postavijo nove cilje. Postavljanje novih prispevali svoj delež h krepitvi društva, ki za ogrožene pomeni življenje. ciljev je vedno povezano s prisotnimi pred- pa tokrat ni imelo sreče z vremenom, saj Ko gasilci ob prazniku opozorijo nase in stavniki lokalne skupnosti, saj so naloge, je takoj po uradnem delu nevihta dala svoj na pomen gasilskega dela, pa to ni samo ki jih gasilci izvajajo, temeljne naloge pečat večeru. sebi namen, ampak je to tudi oblika anima- lokalne skupnosti. Velikost praznika pa je Med vidnimi gosti, ki so se udeležili sveča- cije občanov za vrednoto varnosti. Varnost vedno odvisna od vloženega dela gasilcev. nosti, zraven domačega župana Marka Mau- je namreč vrednota, za katero se je potrebno Več kot nekdo naredi, bolj si slavje tudi čiča, župana občine Žetale Antona Butolna vedno boriti, v njo je potrebno vedno vlaga- zasluži in večjo težo ima. Slavje gasilcev je in podžupana občine Videm Bojana Merca, ti, kajti za zamujeno večkrat ni plačila. tudi praznik krajanov, saj slavijo tisti, ki jim je potrebno omeniti tudi predsednika GZ zagotavljajo varnost, to pa je vrednota, ki jo Slovenije Ernesta Eorija. Župana in podžu- Mag. Janez Merc najbolje znajo ceniti tisti, ki jo potrebujejo. pan so zagotavljali podporo gasilski dejav- Verjeli ali ne, to pa smo vsi in to vsak tre- nosti, ker ta ni sama sebi namen. Gasilci

PGD Leskovec – 80. obletnica in novo vozilo

PGD Leskovec uresničuje svoje zadane nabava novega vozila nujna. jemo njih in njihovo premoženje, rešujemo cilje in se že pripravlja na osemdeseto oblet- Z investicijo so povezana finančna sred- in zagotavljamo oskrbo s pitno vodo, kjer je nico društva. Med največji cilj zagotovo stva, pot do financ pa je vse prej kot lahka. to še in bo potrebno. spada nabava nujno potrebnega gasilskega Omenjeno kombinirano gasilsko vozilo s Spoštovani občani in krajani! V mesecu vozila GVC 24/50. Za trajno in nemoteno cisterno in gasilsko ter reševalno opremo oktobru vas bomo pisno obvestili in vam zagotavljanje požarne varnosti sta odgovor- bo stalo čez 166 tisoč EUR, kar je 40 mili- podrobneje predstavili omenjeno investicijo in na župan in občina, gasilci pa za izvajanje jonov nekdanjih tolarjev, pri tej investiciji vas zaprosili, da nam finančno pomagate. Od operativnih nalog pri zaščiti in reševanju. pa izhajamo iz predpostavke 70/30, kar nikogar ne bomo zahtevali določenega zneska, V društvu se zavedamo, da smo v sodo- pomeni, da občina zagotavlja 70 odstotkov ampak vas bomo samo prosili, da nam poma- bnem času vsak dan priča večjim nevarno- finančnih sredstev, gasilsko društvo pa 30 gate po svojih močeh. Z vašo pomočjo bomo stim, ki nenehno prežijo na nas državljane odstotkov. uresničili skupni cilj in tako skupaj pripo- in krajane. Vsakodnevnim nesrečam, poža- Sicer pa smo prostovoljno gasilsko dru- mogli k večji požarni varnosti naših občanov, rom, poplavam pa smo lahko kos samo s štvo ljudje, ki smo pripravljeni pomagati krajanov, kraja in imetja. sodobno tehniko, opremo in pravilno uspo- in pomagamo, hkrati pa smo prisiljeni sobljenim moštvom, zato se v društvu še zagotoviti 50.000 EUR oz. 12 milijonov Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! kako zavedamo, da je vsak dan potrebna nekdanjih tolarjev lastnih sredstev. Zato se večja požarna varnost občanov. Ravno zato PGD Leskovec obrača tudi na naše krajane, Peter Jagarinec, smo našli skupno besedo, da je omenjena ki jim zagotavljamo požarno varnost, varu- predsednik PGD Leskovec

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 44

Turnir za prehodni pokal KS Tržec

V športnem parku Tržec je potekal dnevno-nočni turnir, na kate- KS Tržec je zagotovila pokale in pogostitev s tradicionalno dobrim rem je sodelovalo 8 ekip. Po trdem nogometnem boju si je prvo golažem. Veseli pa dejstvo, da se je turnirja udeležilo veliko gledal- mesto priigrala ekipa Špricerji (Majolka), drugo mesto je pripadlo cev, domačinov in drugih, ki so z igralci se veselili pozno v noč. NK Tržec veterani, tretje mesto pa je zasedla ekipa Avtoprevozni- JJ štvo Serdinšek.

Športno društvo AS

Poletni meseci so bili za člane športnega in s tem odlično drugo mesto društva As precej aktivni, kar je tudi prav. v posamični konkurenci. Ker delujejo na več področjih, so se udele- Niso pa pozabili tudi na ževali tudi različnih prireditev in tekmo- delo na Poslančecovi kmetiji, vanj. kjer dobro sodelujejo s KTED Kolesarska sekcija je organizirala rekrea- Demoni. Delo jim gre dobro cijske vožnje. Podali so se do Mozirja, v od rok in so na dobri poti, da Trakoščan in po bližnji ter daljni okolici. pred zimo pokrijejo prizidek. Na ribiških tekmovanjih, ki so jih organizi- Igrišče je pa tudi že v fazi rali, je bila udeležba vedno zadovoljiva, ribe zaključevanja. Zahvaljujejo pa »takeee«. se občini Videm, Cestnemu Udeležili so se tudi državnega prvenstva v podjetju Ptuj in vsem, ki so spustu po 164-metrskem toboganu v Ter- jim kakor koli pomagali pri mah Ptuj, in sicer so bili edini tekmovalci uresničitvi njihovih zamisli, z našega področja. Osvojili so četrto mesto hkrati pa upajo na pomoč med ekipami, lastijo si pa tudi državni tudi v bodoče. Asovci so pred časom prekrivali streho na prizidku na kmetiji rekord, ki ga je dosegla Nastasija Vidovič, Besedilo in foto: JJ Poslančec.

Modelarsko društvo Tržec šele pol leta

Spomladi 2007 je nekaj nav- začeli razmišljati o bolj organi- bat - zračni boji maket letal iz društva predstavljajo postavitev dušencev nad modeli letal zače- zirani obliki druženja. V mesecu 2. svetovne vojne, se je ude- klubske hišice, ki bo služila za lo sestavljati lastne modele in v juniju so ustanovili Modelarsko ležilo 18 pilotov, od tega trije shranjevanje skupne opreme, v začetku bolj ali manj uspešno društvo, prvi predsednik pa je iz Avstrije. Zmagal je Gorazd prihodnjem letu pa načrtujejo leteti. V ta namen so uredili postal Zvonko Novak. Društvo Gajser, ki je domov odnesel tudi izvedbo vsaj dveh tekmo- travnik v Tržcu, ki je zaen- trenutno šteje 11 aktivnih čla- zmagovalni pokal in še prehod- vanj in dodatno ureditev mode- krat edino »letališče« na našem nov. ni pokal Matjaža Postružnika. larske steze. Vseskozi pa bodo območju. V začetku septembra so Drugi je bil Marko Frank, tretji veseli novih članov društva. V naslednjih mesecih se jim je uspešno izpeljali svoje prvo pa Gert Koenig. Čestitke vsem JJ pridružilo še nekaj modelarjev tekmovanje. Tekme za državno zmagovalcem. Foto: Zvonko Novak iz širše okolice Ptuja, zato so prvenstvo v kategoriji Aircom- Prihodnji načrti modelarskega

Za novoustanovljenim društvom je tudi že prva tekma za državno prven- Modelarji v akciji na svojem mini letališču v Tržcu. stvo.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 45

Strojni krožek »Posestnik« na ekskurziji v deželi tulipanov, na Nizozemskem

Člani Strojnega krožka »Posestnik« so se zadnjo nedeljo v mesecu maju, po napo- rni delovni konici spravila travne silaže, odpravili na ekskurzijo v tujino. Odziv članov je vedno dober, zato lahko organizi- rajo tudi ekskurzije, ki niso ravno za prvim hribom, v sosednji občini naše male dežele. Tak organizacijski zalogaj je bil tudi tokrat zelo smelo dejanje za to stanovsko in inter- esno združenje, ki mu predseduje Anton Zemljak. V interesu članov krožka, naprednih in uspešnih gospodarjev, je, da svoje proizvod- ne tehnološke postopke, smernice in nena- zadnje zadnja strokovna dognanja in apli- kativne dosežke pri proizvodnji vseh vrst hrane, vidijo, doživijo in ovrednotijo tudi s konkurenco, ki smo ji znotraj meja EU vedno bolj izpostavljeni. Nizozemska je bila zato prava izbira. Zemljak je v sodelovanju Udeleženci, pretežno kmetovalci, na ekskurziji po Nizozemski. s Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS, na Zavodu Ptuj, uporabil in unovčil visoko vredne strokovne kanale in navezave, da so lahko bili udeleženci priča sistemu in nači- nu kmetovanja na Nizozemskem, v državi, kjer delež kmetijskega prebivalstva znaša 4 %, kar 40 % države pa je pod morsko gladino. Kmetijska zemljišča so peščenega, šotastega in glinastega tipa, odvisno pač, v katerem predelu države se nahajamo. OBISKALI NOVEJŠI POSKUSNI CENTER ZA MLEČNO GOVEDO Z dobrodošlico sta udeležence ekskurzi- je na upravi Poskusnega centra za mlečno govedo sprejela Sÿe Schukking in Paul Snÿders, prvi svetovno priznani strokovni vodja projekta, zadolžen tudi za mednarod- no sodelovanje, drugi prav tako strokovnjak in delni lastnik poskusnega centra. Sicer premore Nizozemska kar osem poskusnih centrov za govedo, prašiče, perutnino in Tile lepi, ročno poslikani keramični izdelki so unikati, naprodaj pa so po precej visoki ceni. ekološko kmetovanje. Udeleženci so si v informacijskem multimedijskem prostoru tev, živali, krme, trga, semen (poljedelstvo Cena mleka je bila tedaj dvakrat višja, danes uprave Poskusnega centra v kraju Waibo- in reja živali; znan je razstavni sejem živali pa sta ceni kmetijskih zemljišč in delovne erhoeve najprej ogledali kronološki razvoj All Holland dairy show). Med sponzorji so sile višji za štiri- oz. trikrat. Ta dejstva so centra, njegove tehnološke nadgradnje in narekovala strogo racionalizacijo proizvod- zavidljive rezultate dolgoletnega načrtnega tudi kmetijska gospodarstva, ki lahko po nje in skrbno načrtovanje ter organizacijo strokovnega dela. Lokacija se nahaja na tej poti namensko izboljšujejo svoje proiz- dela. V ta namen so razvili PTC+ (Prac- mladem polderju iz sredine 60. let prejš- vodne parametre, genetski potencial svoje črede in finančno ekonomsko podobo svoje tical training centre) – posebne centre za njega stoletja. Center se ekonomsko pre- usposabljanje vodij, upravljavcev mlečnih dejavnosti. Slušatelji nadaljevanja simulta- življa samostojno, brez finančnih podpor farm. Slušatelji prihajajo z vsega sveta, v no prevajane predstavitve centra so lahko v države. Je pa res, da center po drugi stani različnih programih jih usposobijo za raz- računalniških projekcijah videli, kako so se sodeluje s sponzorji, ki se z rezultati in stro- lične, delovno intenzivne in strokovne pri- kovnimi dosežki lahko znatno promovirajo skozi obdobje 40. let obnašale krivulje cene jeme kmetijske proizvodnje. Tečaji trajajo prav pri vrhu piramide ponudnikov stori- mleka, kmetijskih zemljišč in delovne sile.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 46 različno dolgo, so plačljivi, udeleženci pa v zameno pridobijo veliko teoretičnega zna- nja in vsaj toliko praktičnih izkušenj. V tej zgodbi se pomembno pojavlja oz. nastopa tudi družba Holland Genetics, ki skrbi za vrhunski genetski potencial v prireji mleka in mesa, s svojimi storitvami servisira kme- tijska gospodarstva in jim nudi najnovejša strokovna dognanja, pomoč pri že tako izjemnih, vzornih in zavidljivih rejah. Udeleženci ekskurzije so si nato ogleda- li Poskusni center za mlečno govedo, star tri leta, v katerem redijo 480 živali. Gre za znanstvenoraziskovalni center, kjer so čredo razdelili na sedem medsebojno ločenih seg- mentov, enovito pokritih s trdo, plastično streho (spominja na rastlinjake), z name- nom, da lahko v znanstvene namene merijo in ugotavljajo celo vrsto proizvodnih para- metrov. Tipi tal so različnih izvedb, od pol- nih tal do rešetkastih tal, ležišča so prekrita Nizozemska je kmetijska velesila v Evropi in svetu, je prepričan avtor sestavka, ki je iz Nizozemske prinesel dobre vtise in tudi nove izkušnje. s posebno vrsto gumijaste gobe, ki jo za ta namen s posebnim postopkom izdelajo iz odsluženih avtomobilskih pnevmatik. obmorsko vasico Volendam, ki je danes svojo ponudbo domačini spretno tržijo in Živali se na tako mehkih ležiščih počutijo preurejena v ljubko muzejsko vasico z ribi- na vsakem koraku nevsiljivo nudijo goro naravnost odlično. Preko transponderjev v ško zgodovino. Nedaleč proč je zasidrana najrazličnejših spominkov. Avtentično oko- ovratnicah živali nato preko računalnikov znamenita stara, lesena bojna ladja Batavia, lje krasi cvetje vseh oblik, barv in vonjev. spremljajo nadaljnje parametre konzuma- ki je krasila tudi prizorišče olimpijskih iger Aalsmer premore v ta namen svetovno zna- cije krme, vode, močnih krmil, obdobij v Sydneyu leta 2000. V Amsterdamu so no avkcijsko hišo cvetja, ki ga z letališča brejosti živali, proizvodnje mleka ... obiskali brusilnico diamantov in draguljar- v neposredni bližini, v najkrajšem času po V jaslih so v enem segmentu na krmilni no, avkcijsko dvorano ter smeli od blizu prodaji pošiljajo kupcem po vsem planetu. mizi po celi liniji montirane celo natančne občudovati zelo drage mojstrovine, umet- V največjem pristanišču na svetu, Rotterda- digitalne tehtnice z namenom ugotavlja- nine in nakit. Po mestnih vodnih kanalih mu, so bile na ogled silne zmogljivosti za nja porabe krme in vode. Prav neverjetno! so se zapeljali z ladjico in občudovali tipič- pretovor in distribucijo blaga (razsutega in Celotno zgodbo ogleda pa smiselno zao- no, znamenito in nezamenljivo arhitekturo kontejnerskega) z vsega sveta. Z razgledne- kroži nenehno delovanje kar petih molznih ter sodobne gradbene dosežke na mehkih, ga stolpa Euromast je mesto zasijalo v vseh robotov. Na ta način proizvedena skupna mokrih tleh, saj je nivo podtalnice izjem- svojih mogočnih razsežnostih, občudovati količina mleka doseže 4,4 mio kg mleka (1 no visok. Nizki, približno 20-25 cm visoki ga je bilo mogoče nepozabnih 7 minut z liter = 1,04 kg mleka). Celoten kompleks braniki, v obliki ograjic varujejo voznike pri višine 185 metrov. obvladuje 9 delavcev, od tega 6 delavcev parkiranju ob mreži vodnih kanalov, a kljub Polni nepozabnih vtisov, spoznanj in spo- skrbi za živali, kar pomeni približno 80- temu v vodi tedensko povprečno pristane minov so udeleženci ekskurzije v družbi 85 živali na delavca, torej na PDM (polno 7-10 avtomobilov. Slikovit je tudi glavni mnogih, neslišnih, a mogočnih vetrnih delovno moč). trg Amsterdama, Dam, svoje prispevajo elektrarn, mreže vodnih kanalov, neštetih Pogled v prihodnost kmetovanja skozi ta še številni muzeji, skrivališče Ane Frank živali miroljubno, pohlevno in spokojno na center, po besedah gostiteljev, omogoča in … Scheveninngen je prijetno obmorsko paši, ter nenazadnje v zelo predvidljivem predvideva le tri razumne opcije, in sicer: letoviško mestece z znamenitim pomo- in umirjenem, kultiviranem Nizozemskem konstantno zniževanje obratovalnih stro- lom, bogato turistično ponudbo, znano prometu pot nadaljevali proti domu. Utru- škov, povečevanje obsega proizvodnje ali pa tudi po zaporu, kjer je preminil bivši jenih, vendar zadovoljnih obrazov in veselje zmanjševanje PDM (delovno silo, več dela srbski predsednik. V mestu Den Haag so volje so se vrnili nazaj v deželico na sončni na enega delavca) ali usmeritev v ekološko obiskovalci občudovali znamenito palačo strani Alp. Projekt je vsekakor uspel, na pridelavo v kombinaciji s turistično ponud- miru, kjer meljejo evropski sodni mlini za vrsti je nov. Gotovo se zgodi, kmalu. Edini bo in neposrednim trženjem proizvodov in človekove pravice. Delft je znan po tradici- odgovor, ki manjka, je kje in kdaj. Gospod storitev. onalni in originalni keramičarski delavnici, Zemljak, zavihajte rokave! Sÿe Schukking je bil velikokrat tudi gost kjer izdelujejo sicer drage, a prelepe umet- na KGZ Ptuj. Vladimir Tumpej je desetletja nine z ročnimi poslikavami. V trgovinici Besedilo in foto: Jože Murko, strokovno sodeloval z njim, veliko govejih je bilo zato kaj videti. Zaanse Schans, ena KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba hlevov na prosto rejo je na našem območju izmed nadaljnjih ljubkih turističnih vasic, moč zaslediti prav po njuni zaslugi. je udeležence zasvojila z originalnimi mlini Del ekskurzije so udeleženci namenili še na veter, s prikazom izdelave cokel v coklar- znamenitostim Nizozemske, ki jih je obi- ni, z demonstracijo izdelave sirov v sirarni lo na vsakem koraku. Obiskali so tipično in z degustacijo okusnih sirov. Seveda vso

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 47

Policist po šolski poti spremljal prvo- in drugošolce

Vodja policijskega okoliša v občini Videm Miran Brumec je tudi v letošnjih prvih šol- skih dneh ob pomoči sodelavcev, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm, ki ga vodi Srečko Svenšek, in društev upokojencev poskrbel, da so bili najmlajši udeleženci v prometu čim bolj varni. V začetku septembra je obiskal vse tri šole; matično v Vidmu in podružnici v Leskovcu ter na Selih in se srečal s prvošolci, njiho- vimi učitelji in starši. Poseben poudarek pa je v prvih šolskih dneh namenil tudi varni hoji po šolskih poteh, po nekaterih pa je popeljal učence prvih razredov v Vidmu in Leskovcu, na Selih pa tudi drugošolce. Na šolski poti jih je posebej spomnil na pomen nekaterih prometnih znakov, na opozorilne table, vadili pa so tudi hojo čez cesto na zaznamovanih prehodih za pešce. Policist Miran Brumec je prvo- in drugošolce na Selih skupaj z učiteljico Alenko Pernat varno pope- Najmlajši so si tako pridobili prve izkuš- ljal čez prehod za pešce, kasneje pa tudi po pločniku. nje v prometu, pravi Brumec, ki je hkrati prepričan, da bodo v veliki meri upoštevali in pa predvsem njihovi starši. Skrb za naj- samo v septembru, temveč celo šolsko leto tudi njegove dobre nasvete, za velik vzgled mlajše udeležence v prometu mora biti na in prav vsak dan v letu. pa naj jim bodo starejši učenci na šolah prvem mestu, še dodaja Brumec, pa ne Besedilo in foto:TM

Z zanimanjem so si ogledali vse prometne znake na poti v šolo. S kresničkami in odsevnimi trakovi so policist Brumec, pred. SPVCP Videm Srečko Svenšek in Aleš Gregorec iz občinske uprave obdarili prvošolce v videmski osnovni šoli …

Podružnična šola na Selih je na začetku novega šolskega leta bila še v fazi nujne prenove; po zamenjavi oken so se delavci zdaj lotili še obnove ostrešja. Denar za obnovo je zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport iz naslova intervencijskih sredstev. … in prvošolce v Leskovcu.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007 Stran 48

Buče in bučke, pa še lep jesenski aranžma

Aranžma sta naredili družini Stopajnik in so prepričani, da je to lepa priložnost, da se ki sedita na balah in »trebita« buče, zraven Cafuta iz Repišč, izvedeli pa smo, da podo- naravi v jeseni zahvalimo za njene pridelke pa imata vse, kar morata dva delavca imeti bne izdelke izdelujejo že nekaj let. Idejo in obilno letino, njej v čast pa postavimo s sabo na njivo. V košari imata klobaso, za to je dal Jože Cafuta, ki dela v sosednji tudi razne pridelke in izdelke. zraven pa še pletenko in kozarec. Dodali so Avstriji, kjer je nekako v navadi, da ljudje Njihov letošnji »izdelek« je vseboval okrog še velike kumare, krompir, koruzo, za oza- ob hišah nastavijo raznovrstne bučne ozi- 40 velikih buč. Zanimivo je, da so vse te dje so jima postavili še koruznico in sonč- roma jesenske izdelke, pa tudi Damjana buče vzgojili iz ene same lanske velike buče, nice, da sta bila v sončnih dneh v senci, Stopajnik, ki nam je postala te zanimive vzklile in razvile pa so se raznovrstne buče, zadnje tedne, ko pa je precej deževno, pa fotografije, se velikokrat odpravi v Avstrijo da marsikdo sploh ne more verjeti, da je to jima odprejo še dežnik in pod njim posedita in tam dobi kak navdih. lahko res. Najtežja buča je tehtala okrog 32 slamnati ded in baba. In tako sta obe družini stopili v akcijo in kg, nekaj jih je bilo še okrog 30 kg, ostale nastalo je to, kar mimoidoči lahko že lep pa so bile manjše. Sicer pa so stara oblačila TM čas opazujejo. Stopajnikovi in Cafutovi pa napolnili s krmo in sestavili »babo in deda«,

Družini Stopajnik - Cafuta sta okolico hiše olepšali z jesenskim aranžma- Buča velikanka …V akciji radia Ptuj »Izbiramo največjo bučo« pa so osvo- jem. jili lepo nagrado.

Martinovanje 2007

Vabimo vas na tradicionalno Martinovanje v občini Videm in v odprte kleti naših odličnih vinarjev. Od 2. do 11. novembra vabljeni, da se nam pridružite med haloškimi griči.

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - OKTOBER 2007