Z a P I S N I K

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Z a P I S N I K OB ČINA CIRKULANE Cirkulane 40 a 2282 CIRKULANE Številka: 0005 / 2007 Datum: 25.03.2007 Z A P I S N I K 5. seje ob činskega sveta ob čine Cirkulane, ki je bila v četrtek, dne 01.03.2007 ob 19.00 uri v sejni sobi občine Cirkulane. PRISOTNI: Župan Janez JURGEC Predstavniki Medministrske koordinacije za vzpostavitev varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na zunanji meji RS ( v nadaljevanju KOORDINACIJA) Ob činski svetniki: Anton PODHOSTNIK, Jože KLINC, Ivan HEMETEK, Milan ŽUMBAR, Mirko LETONJA, Rajko LESJAK, Danica RANFL, Davorin TUŠEK in Milan HERCOG mediji (Radio Tednik Ptuj, ČZP Ve čer, Video Marjan) Po uvodnem pozdravu župan predlaga spremembo dnevnega reda 5. ob činske seje ob čine Cirkulane, ki so ga ob činski svetniki dobili v gradivu in sicer, da se 12. to čka dnevnega reda obravnava prednostno, torej pred ostalimi to čkami dnevnega reda. PREDLAGAN DNEVNI RED: 1. Ugotovitev navzo čnosti; 2. Prostorski plan in mejna problematika, ki dopuš ča gradnjo cest zaradi zagotavljanja dostopnosti slovenskih državljanov do svojih domov; 3. Potrditev zapisnika 4. redne seje ob činskega sveta občine Cirkulane; 4. Poro čilo o realizaciji sklepov; 5. Osnutek odloka o vaških odborih; 6. Potrditev predlogov za člane odborov; 7. Imenovanje komisije za požarno varnost in civilno zaš čito ob čine Cirkulane (imenuje – župan); 8. Imenovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob čine Cirkulane; (imenuje – župan); 9. Obravnava vlog; 10. Zaklju čni ra čun občine Gorišnica 2006; 11. Osnutek prora čuna občine Cirkulane 2007; 12. Razpis nate čaja za ob činski grb in zastavo občine Cirkulane; 13. Predlog sklepa o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo 2006; 14. Pobude in vprašanja; Ob činski svetniki so spremembo dnevnega reda soglasno potrdili. A1.) Ugotovitev navzo čnosti Na ob činski seji so prisotni vsi ob činski svetniki. Seja je sklep čna. Stran 1 Zapisnik 5. seje Ob činskega sveta Ob čine Cirkulane – poseben del zapisnika A2.) Pregled prostorskega plana in pojasnila Župan ob čine Cirkulane g. Janez Jurgec se še enkrat vsem prisotnim predstavnikom medministrske koordinacije zahvali, da so nas po častili z njihovim prihodom v kraj, ki leži povsem na drugem koncu RS. V uvodoma na kratko razloži ob činskim svetnikom razloge, zaradi katerih je prišlo do tega sre čanja, ki so jih ob činski svetniki ob čine Cirkulane dobili v dopisu Ministrstva za promet RS in so slede či: • Ministrstvo za promet RS (direktorat za ceste) je dne 21.02.2007 poslalo ob čini Cirkulane dopis, s katerim ob čino seznanja, da se izgradnja mejnega prehoda Meje zaustavi za dolo čen čas; • To je sprejela medministrska koordinacija na svoji šesti seji, dne 29.05.2006; • Medministrsko koordinacijo sestavljajo predstavniki razli čnih ministrstev RS in sicer Ministrstvo za promet, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za finance, predstavniki vseh teh ministrstev pa so bili tudi prisotni na tem sre čanju - njihova naloga je, priprava gradiva za Vlado RS o izgradnji t.i. nadomestnih cest v naši ob čini; • Nadomestne ceste bodo lokalnemu prebivalstvu (40 takšnih stanovanjskih objektov) omogo čile prehajanje v RS brez pre čkanja ozemlja RH; • Prehajanje v RS brez pre čkanja RH bo omogo čeno z ureditvijo 7. lokalnih cestnih povezav v asfaltni izvedbi v skupni dolžini približno 2750 m, ki so prikazani na grafi čni karti, katere so ob činski svetniki dobili z gradivom za ob činsko sejo; • Nadomestne ceste bodo ali novogradnje javnih ob činskih cest ali rekonstrukcije obstoje čih javnih ali gozdnih cest; • Ob čina je zato pristojna za sprejem prostorskih izvedbenih aktov, sredstva za gradnjo omenjenih lokalnih cest bo zagotovila Vlada RS, ki je pripravljena organizirati gradnjo navedenih cest, lokalna skupnost pa bo morala pridobiti potrebna zemljiš ča za gradnjo (soglasja za odkup zemljiš č). Župan se je v preteklem tednu udeležil sestanka z medministrsko koordinacijo in jih je zaprosil, da nas naj obiš čejo v Cirkulanah in naj ob činskemu svetu občine Cirkulane konkretneje predstavijo in pojasnijo sklep o zaprtju mejnega prehoda Meje, kar so tudi storili. Župan po teh uvodnih besedah preda besedo gostom iz Ljubljane. K besedi so se prijavili naslednji predstavniki koordinacije: g. ZINRAJH (vodja koordinacije): V uvodu g. Zinrajh pozdravi vse prisotne ob činske svetnike ob čine Cirkulane in se županu zahvaljuje v imenu celotne delegacije za povabilo. Pove, da se zaveda teženj naših ob čanov, da si želijo mejnega prehoda Meje, kajti na ta na čin bi se vzpostavili pogoji za boljše trženje doma čih obrtnikov s sosednjo RH, kar bi privedlo tudi do pove čanja delovnih mest in omogo čen bi bil tudi lažji prehod doma čega prebivalstva do svojih zemljiš č. Mejni prehod Meje je bil zaveden kot eden izmed 60- tih mejnih prehodov med RS in RH v mednarodnem pridružitvenem sporazumu z EU. Mejni prehod se lahko izgradi le v primeru, če se z njim strinjajo obe sosednji državi. Na žalost RH za ta mejni prehod v ve čletnih razgovorih ni pokazala interesa in ker se morata za vzpostavitev vsakega mejnega prehoda strinjati obe državi, se ta mejni prehod do nadaljnjega zadrži v mirovanju. Vlada RS pa se temu mejnemu prehodu ni odrekla. Stran 2 Zapisnik 5. seje Ob činskega sveta Ob čine Cirkulane – poseben del zapisnika Ker želi vlada, da se vsem prebivalcem RS zagotovijo pogoji, da lahko slednji pridejo do svojih domov brez pre čkanja meje z RH, je koordinaciji naložila nalogo, da pripravi predlog ureditve t.i. asfaltiranih nadomestnih cest ob sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in to počne tudi za našo lokalno skupnost. Koordinacija je projekt vzela resno in odgovorno, vanj je vklju čila stroko in pripravila že prve predloge projektov za našo lokalno skupnost. Koordinacija si želi, da se projekt pripravi v duhu dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo, kajti lokalna skupnost bolje pozna to obmo čje in potrebe prizadetih ob čanov. G. Zinrajh še posebej poudari, da si morata pri tem projektu država in naša lokalna skupnost stati druga ob drugi in delovati z roko v roki. Zagotavlja pa, da država ne bo delala ni česar, česar si lokalna skupnost ne bo želela. Po tem uvodnem nagovoru prosi še druge predstavnike koordinacije, da podajo svoje obrazložitve k posredovanemu predlogu izgradnje nadomestnih cest. g. Bogdan Pezdirc (predstavnik Direktorata za ceste z MP): Tudi g. Pezdirc pozdravi vse prisotne svetnike. Uvodoma ponovi nekatera dejstva, ki jih je že predhodno navedel g. Zinrajh. V nadaljevanju pove, da je koordinacija pripravila predlog projekta za ureditev 7. cestnih povezav. Preverili so veljavne prostorne akte, slednji omogo čajo izgradnjo nadomestnih cest brez ve čjih zapletov in v kratkem času. Dokon čen predlog bo lokalna skupnost dobila v tem mesecu, da ga bodo lahko ob činski svetniki preu čili. Ga. Ljuba Bronc (predstavnica MOP): Po pozdravu predstavnica MOP-a predstavi potek vseh sedmih odsekov nadomestnih cest. Potrdi, da je dokumentacija že pripravljena in da bodo nadomestne ceste bodisi ali novogradnje javnih ob činskih cest ali rekonstrukcije obstoje čih javnih ali gozdnih cest, kar skrajša kon čno realizacijo tega projekta – brez ve čjih zakonodajnih ovir. Pove, da bo za realizacijo projekta poskrbela država, lokalna skupnost pa bo morala čim prej pridobiti soglasja lastnikov za odkup potrebnih zemljiš č. Nadomestne ceste bodo tudi odmerjene, odškodnine pa bodo lastnikom tudi pravi čno izpla čane s strani države. Vrednost investicije bo po prvih ocenah nekje okrog 1.3 milijone €. Na ta na čin bo omogo čeno vsem prizadetim ob čanom naše lokalne skupnosti, da bodo do svojih domov prišli po slovenskem ozemlju ( 40 objektov). Mejni prehod Meje pa bo do nadaljnjega zaprt, pre čkali ga bodo lahko le tisti državljani RS in RH, ki imajo maloobmejne prepustnice, pri čemer pa se lahko gibljejo znotraj ozemlja druge države v pasu 10 km od tega prehoda. G. Darko Poštroh (predstavnik MNZ ): Po pozdravu prisotnim poda nekaj informacij o zgodovini izgradnje mejnih prehodov v RS. Leta 1994 je vlada RS sprejela sklep, da se vzpostavijo vsi obstoje či mejni prehodi med RS in RH, vendar takrat mejni prehod Meje še ni bil zajet v to skupino mejnih prehodov. Kasneje se je v to skupino na pobudo lokalne skupnosti dodal še ta mejni prehod. Tako je bilo predvidenih 60 mejnih prehodov, od teh so kasneje odpadli 4, mejni prehod Meje pa ima posebni status in je trenutno v mirovanju. Pogajalska skupina se je trudila, da bi tudi ta mejni prehod čim prej zaživel. Tako je država že odkupila zemljišče, kjer bi izgradila vso potrebno infrastrukturo za prehod, saj mora biti slednji urejen po evropskih normativih. Pri pogajanjih z RH je najve čjo težavo predstavljala lokacija mejnega prehoda Meje. Mejni prehod se bi namre č moral prestaviti na primerno lokacijo zaradi neprimernega terena (prepad) in nobena stran ni pripravila predloga take lokacije, ki bi jo obe strani sprejeli. Mejni prehod Meje pa je vpisan v EU, trenutno je le v mirovanju. Treba se je zavedati, da meja z RH predstavlja zunanjo mejo EU in da na te zadeve vplivajo vse članice EU, zato se enostransko ne da reševati zadev, saj to ne bi bilo v skladu z evropsko zakonodajo. Stran 3 Zapisnik 5. seje Ob činskega sveta Ob čine Cirkulane – poseben del zapisnika g. Primož Križaj (predstavnik MZZ): Po pozdravu pove, da se je ministrstvo za zunanje zadeve trudilo, da bi ta mejni prehod čim prej služil svojemu namenu, vendar z RH na žalost ni prišlo do konkretnejših rezultatov. Eden izmed izgovor pogajalcev iz RH je bil ta, da ima to mesto premajhno frekvenco prestopov čez mejo (doma čih in tujih državljanov) in da zato trenutno ni potreben. Pove tudi, da EU do vstopa RS ni poznala maloobmejnih prehodov. Te zadeve je Evropski Uniji predlagala RS in slednja jih je z dolo čeno odredbo, ki jo je sprejel evropski parlament, tudi dovolila.
Recommended publications
  • Transformational Leadership and Terra Parzival Executive Quest
    Transformational Leadership and Terra Parzival Executive Quest July 2 – 5, 2014 What are the program objectives? What characterizes the Executive Quest? The Parzival1 story and his quest for grail offer an inspiration RESONANCE PLATFORM is the Terra Parzival innova- metaphor to experience the deeper meaning, purpose tive leadership methodology, which unfolds as outer and and process of leadership and self-knowledge. The Terra inner journey through 7 stages of development. This Exe- Parzival Executive Quest is focused on transformational cutive Quest starts in Ptuj and travels to monasteries Žič- leadership. This journey is a powerful exercise for personal ka Kartuzija and Studenice, “Trevrizent’s Cave”, Castle reflection and transformation. Štatenberg, Basilica Ptujska Gora and Castle Borl. Finally, the program wraps up in beautiful Bled at the IEDC-Bled Through the program participants explore and experience School of Management. Working with a team of interna- the processes, 7 stages and pathways to individual tionally acclaimed thinkers, speakers, educators and ar- leadership and ultimately organizational transformation. tists – including Miha Pogačnik, Alexander MacKenzie, The viewpoint is the future. How do we lead to meet the Davorin Peršič, Prof. Elmar Lampson, Prof. Danica Purg, challenges of the emerging future, and how do we do so Dr. Ian Sutherland – participants go through processes of through innovation and inspiration. reflection, questioning and seeking the sources of inspira- tion. During the final act, sitting in the symphony orchestra among the players, we enter the space of transformation, developing insights into transforming organizations and Who should attend? innovation by artful leadership. This unique journey is geared towards those concerned Interested companies or individuals, with the emerging future in front of us.
    [Show full text]
  • Strateške Smernice Za Razvoj Turizma Na Območju Haloz Strokovne Podlage Za Ustanovitev Interesne Zveze Haloških Občin Na Področju Razvoja Turizma
    Strateške smernice za razvoj turizma na območju Haloz Strokovne podlage za ustanovitev Interesne zveze haloških občin na področju razvoja turizma Julij, 2018 Strateške smernice za razvoj turizma na območju Haloz - Strokovne podlage za ustanovitev Interesne zveze haloških občin na področju razvoja turizma NAROČNIKI: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk Občina Makole, Makole 35, 2321 Makole Občina Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 Podlehnik Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč Občina Žetale, Žetale 4, 2287 Žetale DOKUMENT: Strateške smernice za razvoj turizma na območju Haloz Strokovne podlage za ustanovitev Interesne zveze haloških občin na področju razvoja turizma PRIPRAVLJAVEC: Odgovorna oseba: doc. dr. Štefan Čelan, direktor Pripravljavec dokumenta: mag. Mojca Šibila Drobnič DATUM: 5. julij, 2018 2 Strateške smernice za razvoj turizma na območju Haloz - Strokovne podlage za ustanovitev Interesne zveze haloških občin na področju razvoja turizma Kazalo vsebine UVOD ....................................................................................................................................................................... 6 1. NAMEN IN CILJI STRATEŠKEGA DOKUMENTA ................................................................................................ 8 1.1 Osrednji cilji dokumenta ........................................................................................................................ 8 1.2 Specifični
    [Show full text]
  • Analiza Ustanavljanja Novih Občin V Republiki Sloveniji: Mandata 2002–2006 in 2006–2010
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Davorin Hartman Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006–2010 Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Davorin Hartman Mentor: red. prof. dr. Miro Haček Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006–2010 Diplomsko delo Ljubljana, 2016 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Miru Hačku, za usmerjanje in potrpežljivost pri pisanju diplomskega dela ter vsem, ki so me podpirali pri študiju in vzpodbujali pri pisanju diplomskega dela. Analiza ustanavljanja novih občin v Republiki Sloveniji: mandata 2002–2006 in 2006– 2010 V Republiki Sloveniji imamo z ustavo zagotovljeno lokalno samoupravo, ki jo državljani uresničujemo v občinah in drugih, širših lokalnih skupnostih. Od osamosvojitve leta 1991, ko so bili izpolnjeni pogoji za reformo lokalne samouprave, pa vse do danes, se reforma lokalne samouprave še ni zaključila. Z vzpostavitvijo prve mreže občin smo leta 1994 dobili 147 občin, do danes pa je to število naraslo na 212. Kljub temu da je za nastanek novih občin zakon zahteval izpolnitev pogojev, so ti bili pri ustanavljanju občin postranskega pomena, neupoštevani, oziroma so izjeme postajale pravilo. Zato imamo danes v Sloveniji tako zelo različne občine predvsem glede na število prebivalcev. Več kot polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev. Zato se poraja vprašanje, kje je smisel ustanavljanja občin, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev, ki ne morejo nemoteno izpolnjevati svojih osnovnih nalog, kakšna je njihova upravljavska sposobnost in kakšen je njihov vpliv na učinkovitost lokalne samouprave. Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, občina, ustanavljanje občin, Slovenija.
    [Show full text]
  • 183 Change in Land Use in Haloze in the Period 2000
    Geografski pregled No.37 ; Year 2016 ISSN: 2303-8950 ARTICLES CHANGE IN LAND USE IN HALOZE IN THE PERIOD 2000- 2015 WITH SPECIAL REFERENCE TO WINE-GROWING AREAS AUTHOR Igor Žiberna University of Maribor Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, Slovenija, e-mail: [email protected] UDK: 911.3:338.43(497.4-18)"2000-2015" ABSTRACT Change in land use in Haloze in the period 2000-2015 with special reference to wine-growing areas Haloze is among demographically most vulnerable Slovenian regions. The unfavorable demographic and economic development is also reflected in the revised land use. The processes of change in land use over the past decade indicate extensification of agricultural production due to a significant process of greening and afforestation. The article presents changes in land use between 2000 and 2015. Having in mind that Haloze, especially its eastern part, was already in the Middle Ages known for the best vineyard sites, a high share of winegrowing areas and good wine, we paid special attention to changes of winegrowing areas and utilization of wine-growing potential. KEY WORDS land use, natural geographic features, Haloze 183 Geografski pregled No.37 ; Year 2016 ISSN: 2303-8950 1. Introduction Haloze is the typical hilly Subpanonnian landscape of northeastern Slovenia. Moreover, the landscape is special in both natural geographic and socio- geographic view. Among the natural factors, it is necessary to highlight the superior diversity of relief. Haloze is among hilly regions in northeastern Slovenia with maximum steepness of slopes. Great diversity is also noticable in a vertical sense, since the relative height difference is by far the highest when compared to other hilly Subpanonnian landscapes.
    [Show full text]
  • Fige V Vinorodnih Halozah
    UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO Oddelek za biologijo Sabina ZORKO Fige v vinorodnih Halozah DIPLOMSKO DELO Mentor: izr. prof. dr. Mitja KALIGARIČ Maribor, 2009 Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. MENTORSTVO IN IZJAVA O AVTORSTVU MENTORSTVO Diplomsko delo je nastalo pod mentorstvom izr. prof. dr. Mitje Kaligariča iz Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Delo sem opravljala v laboratoriju za botaniko na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. IZJAVA Podpisana Sabina Zorko, rojena 20. 10. 1984, študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, študijskega programa biologija in geografija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Fige v vinorodnih Halozah pri mentorju izr. prof. dr. Mitji Kaligariču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; besedila in druge oblike zapisov niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. _________________________ Maribor, 6. 9. 2009 II Zorko, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. ZORKO, S.: Fige v vinorodnih Halozah. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. IZVLEČEK Na območju vinorodnih Halozah je bil izveden popis in kartiranje fig. Na podlagi tega sem izdelala karto nahajališč. Vinorodne Haloze so klimatsko prehodno območje, ki daje ugodne pogoje za uspevanje vinske trte in sadnega drevja. Figa ( Ficus carica L.) je drevo toplega sredozemskega območja, ki zaradi svoje prilagodljivosti in odpornosti dobro uspeva tudi v notranjosti Slovenije, v tem primeru v vinorodnih Halozah.
    [Show full text]
  • 25/99, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, torek Cena 1.200 SIT ISSN 1318-0576 Leto IX 25 13. 4. 1999 OBÈINE 1209. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gorišnica Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 19. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni vestnik, št. 12/95 in 5/96) je Občinski svet občine Gorišnica na 3. redni seji dne 11. 3. 1999 sprejel O D L O K o kategorizaciji obèinskih cest v Občini Gorišnica 1. èlen Ta odlok doloèa obèinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. èlen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). 3. èlen Lokalne ceste so: – ceste med naselji v Občini Gorišnica in ceste med naselji v Občini Gorišnica in naselji v sosednjih občinah. 4. èlen Lokalne ceste (LC) med naselji v obèini in med naselji v obèini in naselji v sosednjih obèinah so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali odseka ceste ali ceste ceste uporabe dolžina odseka ali odseka v obèini ceste v (m) sosednji obèini (m) 1. 102010 G II. MOŠKANJCI-ZAGOJIČI-MURETINCI-BORL R – 228 5892 MP 2. 120020 G II. GORIŠNICA-ZAMUŠANI-MOTA G II. 3405 MP 3. 102030 G II. GORIŠNICA-ZAGOJIČI 102010 2946 MP 4. 102040 G II. GORIŠNICA-FORMIN 102060 1864 MP 5. 102050 G II. GORIŠNICA-GAJEVCI 102010 3689 MP 6.
    [Show full text]
  • Odlok O Proračunu Občine Cirkulane Za Leto 2020 3 2
    OBČINA CIRKULANE CIRKULANE 58 2282 CIRKULANE PRORAČUN OBČINE CIRKULANE ZA LETO 2020 Cirkulane, november 2019 1 KAZALO VSEBINA STRAN 1. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE CIRKULANE ZA LETO 2020 3 2. NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE 9 CIRKULANE V LETU 2020 3. PREDLOG KADROVSKEGA NAČRTA OBČINE CIRKULANE ZA 15 LETO 2020 4. UVOD 19 5. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA 20 6. POSEBNI DEL PRORAČUNA 28 7. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV OBČINE CIRKULANE 2020 – 50 2023 8. POSEBNI DEL PRORAČUNA 2020 – FUNKCIONALNA KLASIFIK. 55 9. OBRAZLOŽITVE 58 predlog Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 –Odl US, 76/08, 100/08-Odl.US, 79/09, 51/10, 84/10- Odl US in 40/12 – ZUJF in 14/15 ZUUJFO in 76/16 – odl.US, 11/18 ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na ___ redni seji, dne ______________, sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE CIRKULANE ZA LETO 2020 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za Občino Cirkulane za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin trimestnih kontov se določa v naslednjih zneskih: A.
    [Show full text]
  • Vesel Božič in Srečno V Letu 2018! Foto: Dani Turnšek DECEMBER 2017
    Letnik 11, številka 3 December ‒ Gruden 2017 Vesel božič in srečno v letu 2018! Foto: Dani Turnšek DECEMBER 2017 Novo leto je čas, ko v odsevu misli drsijo slike preteklega časa. Pa se je treba samo obrniti in pred nami se odpre mavričen sijaj prihodnosti. Srečno v novem letu 2018 vam želi Uredniški odbor Glasila občine Cirkulane. Vita Maučič, 3. a V Cirkulanah nastopil Orkester Slovenske vojske V večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirku- tudi vsem ostalim v občini, ki so pomagali, da je koncert v lanah je bil v soboto, 16. decembra, dobro obiskani božič- Cirkulanah izzvenel tako kvalitetno in doživeto. no-novoletni koncert Orkestra Slovenske vojske s solisti in TM dirigentko Andrejo Šolar. Na odru se je orkestru pridružil odličen solist in tekstopisec Omar Naber, koncert pa je bil darilo občine Cirkulane v prazničnem decembru in hkrati tudi poklon lokalni skupnosti ob letošnji 10-letnici obstoja. Občinstvo je uvodoma pozdravil župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je dejal, da si v občini štejejo v posebno čast v prazničnem decembru gostiti tako odlično glasbeno zased- bo, ki šteje 48 akademsko izobraženih glasbenikov in izvaja vojaško, klasično ter sodobno glasbo. Na koncu se je posebej zahvalil dirigentki Andreji Šolar in solistu Omarju Naberju, ob tem pa tudi vsem ostalim glasbenikom ter solistom, pa Foto: Zlatko Bezjak, TM GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20.
    [Show full text]
  • Prispevek K Poznavanju Flore Okolice Ormoža \(Vzhodna Slovenija\)
    A contribution to the knowledge of the spider fauna of the wider Haloze region (northeast Slovenia) Rok KOSTANJŠEK Department of Biology, Biotehnical Faculty, University of Ljubljana, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenia. E-mail: [email protected] Abstract. A list of spider species collected in the wider Haloze region during the summer of 2002 is given. Altogether, 76 species belonging to 54 genera and 22 families were recorded at 43 localities, representing the first comprehensive spider list of Haloze. Dipoena braccata (Theridiidae) and Scotophaeus scutulatus (Ganphosidae) are new records for the Slovenian fauna. In addition, the water spider (Argyroneta aquat ica), a vulnerable species in Slovenia, was found in one of the Drava River branches. Keywords: spiders, Araneae, Slovenia, faunistics Izvleček. PRISPEVEK K POZNAVANJU FAVNE PAJKOV ŠIRŠEGA OBMOČJA HALOZ (SEVEROVZHODNA SLOVENIJA) - Predstavljen je seznam pajkov, nabranih poleti 2002 na širšem območju Haloz. Skupaj je bilo nabranih 76 vrst pajkov, pripadajočih 54 rodovom in 22 družinam, kar je tudi prvi detajlni seznam vrst pajkov Haloz. Vrsti Dipoena braccata (Theridiidae) in Scotophaeus scutulat us (Ganphosidae) sta bili prvič zabeleženi na ozemlju Slovenije. Poleg tega je bila v rokavu reke Drave najdena vrsta vodnega pajka Argyroneta aquatica, ki ima v Sloveniji status ranljive vrste. Ključne besede: pajki, Araneae, Slovenija, favnistika Introduction North-eastern Slovenia is one of the least known regions as far as the spider fauna of Slovenia is concerned. Comprehensive data on spiders in the region consists of records from Kozjansko (Kuntner 1996, Kuntner & Baxter 1997) and southern Slovenske Gorice with the Drava valley around Središče (Kuntner 1999, Kuntner & Šereg 2002), but more opportunistic records are the species listed at a single locality near Ljutomer (Polenec 1974) and a record of the cave spider Troglohyphantes thaleri by Miller & Polenec (1975).
    [Show full text]
  • European Regional Development Model Slovenia, 2014-2020
    Programme 2014 European Regional Development Model Slovenia, 2014-2020 Author of the vision and ideas: Miha Pogačnik Ustanova Gandin Fundacija / Gandin Foundation in cooperation with IDRIART e.W. TERRA PARZIVAL - EUROPAN REGIONAL DEVELOPMENT MODEL 2014-2020 SLOVENIA Programme 2014 European Regional Development Model Slovenia, 2014-2020 Author of the vision and ideas: Miha Pogačnik Ustanova Gandin Fundacija / Gandin Foundation in cooperation with IDRIART e.W. Implementation model prepared by: Terra Parzival International Expert Group Consultancy on Regional development strategy 2014-2020: Elena Begant, expert advisor Co-created in many places of Slovenia, 2014. 3 TERRA PARZIVAL - EUROPAN REGIONAL DEVELOPMENT MODEL 2014-2020 SLOVENIA Table of content Terra Parzival Organogram 2014 ..................................................................................................................................5 25 Terra Parzival projects resonating within the Macro Violin .................................................................................6 Macro Violin - EUROPE on 16th Meridian ..................................................................................................................10 Programme 2014 ........................................................................................................................................................... 11 Terra Parzival Business Plan 2014-2020 ....................................................................................................................16 Impressum
    [Show full text]
  • Official Journal C 106 of the European Union
    ISSN 1725-2423 Official Journal C 106 of the European Union Volume 50 English edition Information and notices 10 May 2007 Notice No Contents Page IV Notices NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES Commission 2007/C 106/01 List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) . ......................................................... 1 EN Price: EUR 18 10.5.2007 EN Official Journal of the European Union C 106/1 IV (Notices) NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES COMMISSION List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) (2007/C 106/01) (This list cancels and replaces the list published in Official Journal of the European Union C41of 17 February 2006, page 1) BELGIUM Provision of the Member Official Journal of the Member Designation of origin State State Arrêté ministériel Moniteur belge Ministerieel besluit Belgisch Staatsblad Appellation d’origine contrôlée 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Gecontroleerde oorsprongsbenaming 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Appellation d’origine contrôlée 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Appellation d’origine contrôlée 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ C 106/2 EN Official Journal of the European Union 10.5.2007 BULGARIA Official Journal Designation of origin Provision of the Member State of the Member State Държавен Act for Approval Вестник 1.
    [Show full text]
  • Čestitamo Ob 10. Prazniku Občine Cirkulane!
    Letnik 11, številka 1 Maj ‒ Veliki traven 2017 Čestitamo ob 10. prazniku občine Cirkulane! Foto: Dani Turnšek MAJ 2017 Drage občanke, dragi občani! Skupaj z vami želimo deliti veselje ob 10. prazniku OBČINE CIRKULANE, zato vas vabimo na osrednjo slovesnost, ki bo v petek, 2. junija 2017, ob 18. uri v večnamenski turistično-prireditveni dvorani 2. a Kozel, Maja v Cirkulanah. Vabljeni! Župan občine Cirkulane Janez Jurgec Žiga Krajnc, 2. a Krajnc, Žiga Vito Maučič, 2. a Tadej Kolednik, 3. a Kolednik, Tadej Rene Brlek, 3. a 2. a Potočnik, Nikita GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: [email protected]. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Dani Turnšek 2 MAJ 2017 Praznik občine Cirkulane, praznik vseh nas Spoštovane občanke in spoštovani občani! Bližajoč občin- ski praznik je deseti po vrsti, torej jubilejni. Naj vam že v začetku iskreno čestitam za deseti občinski praznik, saj je praznik občine Cirkulane praznik vseh nas. Tokrat lahko naredimo pregled dela skozi desetletje in načr- tujemo prihodnost. Preteklosti žal ne moremo spreminjati, le-ta pa nas lahko nauči, kako delati v prihodnje, da ne bomo naredili usodnih napak, ki bi razvoj naše občine upočasnile, Janez Jurgec, župan ali bi celo nazadovali. Foto: Črtica in druge zgodbe Mnogi naključni gostje se kdaj pa kdaj oglasijo v naši ob- čini.
    [Show full text]