OB ČINA CIRKULANE Cirkulane 40 a 2282 CIRKULANE Številka: 0005 / 2007 Datum: 25.03.2007 Z A P I S N I K 5. seje ob činskega sveta ob čine Cirkulane, ki je bila v četrtek, dne 01.03.2007 ob 19.00 uri v sejni sobi občine Cirkulane. PRISOTNI: Župan Janez JURGEC Predstavniki Medministrske koordinacije za vzpostavitev varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na zunanji meji RS ( v nadaljevanju KOORDINACIJA) Ob činski svetniki: Anton PODHOSTNIK, Jože KLINC, Ivan HEMETEK, Milan ŽUMBAR, Mirko LETONJA, Rajko LESJAK, Danica RANFL, Davorin TUŠEK in Milan HERCOG mediji (Radio Tednik Ptuj, ČZP Ve čer, Video Marjan) Po uvodnem pozdravu župan predlaga spremembo dnevnega reda 5. ob činske seje ob čine Cirkulane, ki so ga ob činski svetniki dobili v gradivu in sicer, da se 12. to čka dnevnega reda obravnava prednostno, torej pred ostalimi to čkami dnevnega reda. PREDLAGAN DNEVNI RED: 1. Ugotovitev navzo čnosti; 2. Prostorski plan in mejna problematika, ki dopuš ča gradnjo cest zaradi zagotavljanja dostopnosti slovenskih državljanov do svojih domov; 3. Potrditev zapisnika 4. redne seje ob činskega sveta občine Cirkulane; 4. Poro čilo o realizaciji sklepov; 5. Osnutek odloka o vaških odborih; 6. Potrditev predlogov za člane odborov; 7. Imenovanje komisije za požarno varnost in civilno zaš čito ob čine Cirkulane (imenuje – župan); 8. Imenovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob čine Cirkulane; (imenuje – župan); 9. Obravnava vlog; 10. Zaklju čni ra čun občine Gorišnica 2006; 11. Osnutek prora čuna občine Cirkulane 2007; 12. Razpis nate čaja za ob činski grb in zastavo občine Cirkulane; 13. Predlog sklepa o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo 2006; 14. Pobude in vprašanja; Ob činski svetniki so spremembo dnevnega reda soglasno potrdili. A1.) Ugotovitev navzo čnosti Na ob činski seji so prisotni vsi ob činski svetniki. Seja je sklep čna. Stran 1 Zapisnik 5. seje Ob činskega sveta Ob čine Cirkulane – poseben del zapisnika A2.) Pregled prostorskega plana in pojasnila Župan ob čine Cirkulane g. Janez Jurgec se še enkrat vsem prisotnim predstavnikom medministrske koordinacije zahvali, da so nas po častili z njihovim prihodom v kraj, ki leži povsem na drugem koncu RS. V uvodoma na kratko razloži ob činskim svetnikom razloge, zaradi katerih je prišlo do tega sre čanja, ki so jih ob činski svetniki ob čine Cirkulane dobili v dopisu Ministrstva za promet RS in so slede či: • Ministrstvo za promet RS (direktorat za ceste) je dne 21.02.2007 poslalo ob čini Cirkulane dopis, s katerim ob čino seznanja, da se izgradnja mejnega prehoda Meje zaustavi za dolo čen čas; • To je sprejela medministrska koordinacija na svoji šesti seji, dne 29.05.2006; • Medministrsko koordinacijo sestavljajo predstavniki razli čnih ministrstev RS in sicer Ministrstvo za promet, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za finance, predstavniki vseh teh ministrstev pa so bili tudi prisotni na tem sre čanju - njihova naloga je, priprava gradiva za Vlado RS o izgradnji t.i. nadomestnih cest v naši ob čini; • Nadomestne ceste bodo lokalnemu prebivalstvu (40 takšnih stanovanjskih objektov) omogo čile prehajanje v RS brez pre čkanja ozemlja RH; • Prehajanje v RS brez pre čkanja RH bo omogo čeno z ureditvijo 7. lokalnih cestnih povezav v asfaltni izvedbi v skupni dolžini približno 2750 m, ki so prikazani na grafi čni karti, katere so ob činski svetniki dobili z gradivom za ob činsko sejo; • Nadomestne ceste bodo ali novogradnje javnih ob činskih cest ali rekonstrukcije obstoje čih javnih ali gozdnih cest; • Ob čina je zato pristojna za sprejem prostorskih izvedbenih aktov, sredstva za gradnjo omenjenih lokalnih cest bo zagotovila Vlada RS, ki je pripravljena organizirati gradnjo navedenih cest, lokalna skupnost pa bo morala pridobiti potrebna zemljiš ča za gradnjo (soglasja za odkup zemljiš č). Župan se je v preteklem tednu udeležil sestanka z medministrsko koordinacijo in jih je zaprosil, da nas naj obiš čejo v Cirkulanah in naj ob činskemu svetu občine Cirkulane konkretneje predstavijo in pojasnijo sklep o zaprtju mejnega prehoda Meje, kar so tudi storili. Župan po teh uvodnih besedah preda besedo gostom iz Ljubljane. K besedi so se prijavili naslednji predstavniki koordinacije: g. ZINRAJH (vodja koordinacije): V uvodu g. Zinrajh pozdravi vse prisotne ob činske svetnike ob čine Cirkulane in se županu zahvaljuje v imenu celotne delegacije za povabilo. Pove, da se zaveda teženj naših ob čanov, da si želijo mejnega prehoda Meje, kajti na ta na čin bi se vzpostavili pogoji za boljše trženje doma čih obrtnikov s sosednjo RH, kar bi privedlo tudi do pove čanja delovnih mest in omogo čen bi bil tudi lažji prehod doma čega prebivalstva do svojih zemljiš č. Mejni prehod Meje je bil zaveden kot eden izmed 60- tih mejnih prehodov med RS in RH v mednarodnem pridružitvenem sporazumu z EU. Mejni prehod se lahko izgradi le v primeru, če se z njim strinjajo obe sosednji državi. Na žalost RH za ta mejni prehod v ve čletnih razgovorih ni pokazala interesa in ker se morata za vzpostavitev vsakega mejnega prehoda strinjati obe državi, se ta mejni prehod do nadaljnjega zadrži v mirovanju. Vlada RS pa se temu mejnemu prehodu ni odrekla. Stran 2 Zapisnik 5. seje Ob činskega sveta Ob čine Cirkulane – poseben del zapisnika Ker želi vlada, da se vsem prebivalcem RS zagotovijo pogoji, da lahko slednji pridejo do svojih domov brez pre čkanja meje z RH, je koordinaciji naložila nalogo, da pripravi predlog ureditve t.i. asfaltiranih nadomestnih cest ob sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in to počne tudi za našo lokalno skupnost. Koordinacija je projekt vzela resno in odgovorno, vanj je vklju čila stroko in pripravila že prve predloge projektov za našo lokalno skupnost. Koordinacija si želi, da se projekt pripravi v duhu dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo, kajti lokalna skupnost bolje pozna to obmo čje in potrebe prizadetih ob čanov. G. Zinrajh še posebej poudari, da si morata pri tem projektu država in naša lokalna skupnost stati druga ob drugi in delovati z roko v roki. Zagotavlja pa, da država ne bo delala ni česar, česar si lokalna skupnost ne bo želela. Po tem uvodnem nagovoru prosi še druge predstavnike koordinacije, da podajo svoje obrazložitve k posredovanemu predlogu izgradnje nadomestnih cest. g. Bogdan Pezdirc (predstavnik Direktorata za ceste z MP): Tudi g. Pezdirc pozdravi vse prisotne svetnike. Uvodoma ponovi nekatera dejstva, ki jih je že predhodno navedel g. Zinrajh. V nadaljevanju pove, da je koordinacija pripravila predlog projekta za ureditev 7. cestnih povezav. Preverili so veljavne prostorne akte, slednji omogo čajo izgradnjo nadomestnih cest brez ve čjih zapletov in v kratkem času. Dokon čen predlog bo lokalna skupnost dobila v tem mesecu, da ga bodo lahko ob činski svetniki preu čili. Ga. Ljuba Bronc (predstavnica MOP): Po pozdravu predstavnica MOP-a predstavi potek vseh sedmih odsekov nadomestnih cest. Potrdi, da je dokumentacija že pripravljena in da bodo nadomestne ceste bodisi ali novogradnje javnih ob činskih cest ali rekonstrukcije obstoje čih javnih ali gozdnih cest, kar skrajša kon čno realizacijo tega projekta – brez ve čjih zakonodajnih ovir. Pove, da bo za realizacijo projekta poskrbela država, lokalna skupnost pa bo morala čim prej pridobiti soglasja lastnikov za odkup potrebnih zemljiš č. Nadomestne ceste bodo tudi odmerjene, odškodnine pa bodo lastnikom tudi pravi čno izpla čane s strani države. Vrednost investicije bo po prvih ocenah nekje okrog 1.3 milijone €. Na ta na čin bo omogo čeno vsem prizadetim ob čanom naše lokalne skupnosti, da bodo do svojih domov prišli po slovenskem ozemlju ( 40 objektov). Mejni prehod Meje pa bo do nadaljnjega zaprt, pre čkali ga bodo lahko le tisti državljani RS in RH, ki imajo maloobmejne prepustnice, pri čemer pa se lahko gibljejo znotraj ozemlja druge države v pasu 10 km od tega prehoda. G. Darko Poštroh (predstavnik MNZ ): Po pozdravu prisotnim poda nekaj informacij o zgodovini izgradnje mejnih prehodov v RS. Leta 1994 je vlada RS sprejela sklep, da se vzpostavijo vsi obstoje či mejni prehodi med RS in RH, vendar takrat mejni prehod Meje še ni bil zajet v to skupino mejnih prehodov. Kasneje se je v to skupino na pobudo lokalne skupnosti dodal še ta mejni prehod. Tako je bilo predvidenih 60 mejnih prehodov, od teh so kasneje odpadli 4, mejni prehod Meje pa ima posebni status in je trenutno v mirovanju. Pogajalska skupina se je trudila, da bi tudi ta mejni prehod čim prej zaživel. Tako je država že odkupila zemljišče, kjer bi izgradila vso potrebno infrastrukturo za prehod, saj mora biti slednji urejen po evropskih normativih. Pri pogajanjih z RH je najve čjo težavo predstavljala lokacija mejnega prehoda Meje. Mejni prehod se bi namre č moral prestaviti na primerno lokacijo zaradi neprimernega terena (prepad) in nobena stran ni pripravila predloga take lokacije, ki bi jo obe strani sprejeli. Mejni prehod Meje pa je vpisan v EU, trenutno je le v mirovanju. Treba se je zavedati, da meja z RH predstavlja zunanjo mejo EU in da na te zadeve vplivajo vse članice EU, zato se enostransko ne da reševati zadev, saj to ne bi bilo v skladu z evropsko zakonodajo. Stran 3 Zapisnik 5. seje Ob činskega sveta Ob čine Cirkulane – poseben del zapisnika g. Primož Križaj (predstavnik MZZ): Po pozdravu pove, da se je ministrstvo za zunanje zadeve trudilo, da bi ta mejni prehod čim prej služil svojemu namenu, vendar z RH na žalost ni prišlo do konkretnejših rezultatov. Eden izmed izgovor pogajalcev iz RH je bil ta, da ima to mesto premajhno frekvenco prestopov čez mejo (doma čih in tujih državljanov) in da zato trenutno ni potreben. Pove tudi, da EU do vstopa RS ni poznala maloobmejnih prehodov. Te zadeve je Evropski Uniji predlagala RS in slednja jih je z dolo čeno odredbo, ki jo je sprejel evropski parlament, tudi dovolila.