Petja Kolenko, Magistrsko Delo, Pedagoška Fakulteta, Ljubljana 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

POUČEVANJE, SMER LIKOVNA PEDAGOGIKA

PETJA KOLENKO

VPLIV DRUŽBENIH RAZMER NA VIZUALNO PODOBO NOVEGA VALA

MAGISTRSKO DELO

Ljubljana, 2021 UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

POUČEVANJE, SMER LIKOVNA PEDAGOGIKA

PETJA KOLENKO

VPLIV DRUŽBENIH RAZMER NA VIZUALNO PODOBO NOVEGA VALA

THE IMPACT OF SOCIAL SITUATION ON THE VISUAL IMAGE OF THE NEW WAVE MUSIC

MAGISTRSKO DELO

Mentorica: doc. mag. Zora Stančič

Somentor: doc. dr. Robert Potočnik

Ljubljana, 2021 Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem doc. mag Zori Stančič, ki je znova sprejela vlogo mentorice in me pri raziskovalnem delu usmerjala, podpirala ter spodbujala z nasveti in idejami. Prav tako se za vso pomoč in podporo pri raziskovalnem delu iskreno zahvaljujem so-mentorju doc. dr. Robertu Potočniku. Brez njune spremljave bi moje svojevrstno magistrsko delo bilo nepopolno.

Zahvale izrekam Goranu Lisici Foxu in Etbinu Stefančiču, ki sta mi skozi pisane razgovore in izmenjavo idej naslikala ozadje motivov mojih večnih idolov ter dopustila, da preko skrivnosti podob najljubših albumov za trenutek zaživim zgodbo, ki jo sanjam že od malih nog.

Ne smem pozabiti na zahvalo Karin za lektoriranje, Roberti in Ericu za prevod, ekipi Unterhunda in Jalle Jalle ter vsem ostalim, ki so mi tokom pisanja naloge kakorkoli pomagali pri reševanju vprašanj in premagovanju tehničnih ovir.

Najlepše se želim zahvaliti svoji družini, ki me ves čas spodbuja in stoji ob strani ter vsem prijateljem, ki z zanimanjem spremljajo moj umetniški razvoj.

Hvala junakom mojih najljubših pesmi, da me, ko je potrebno osrečujejo ali tolažijo, mi bodrijo domišljijo in soustvarjajo fantazijski svet mojih likovnih del. Hvala tudi vsem, ki me vedno znova seznanjalo z novo glasbo in širijo obzorja.

''Moj život je bezveze otkad su me rodili. Nisam tome ja kriv, nego moji roditelji! Moj život je novi val!''

Paraf – Moj život je novi val

''Moje su nebo vezali žicom, po mome mozgu crtaju šeme. Žele još jedno kopiju svoju da njome vrate nestalo vreme.

A ne dam svoje ja ideale, i ješču snove umesto hleba. Ja svoju sreću nosim sa sobom, ona je parče slobodnog neba.''

Električni Orgazam – Nebo

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Petja Kolenko, rojena 31. 5. 1994, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani smeri Poučevanje: likovna pedagogika, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Vpliv družbenih razmer na vizualno podobo novega vala, izdelano pod mentorstvom doc. mag. Zore Stančič, v celoti avtorsko delo.

V magistrskem delu so viri in literatura ustrezno navedeni, prav tako so v besedilu ustrezno navedeni avtorji.

______(podpis študentke)

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Vpliv družbenih razmer na vizualno podobo novega vala

POVZETEK

Magistrska naloga raziskuje jugoslovansko družbeno in glasbeno gibanje novi val in naslovnice (platnice) gramofonskih plošč, ki so v okviru tega izšle. Delo podrobneje preučuje odnos med svojevrstno družbeno-politično situacijo bivše Jugoslavije in vizualno podobo novega vala, ugotovitve pa predstavlja na primerih izbranih likovnih oprem ter motivov albumov. Teoretični del naloge zajema definicije in opredelitve fenomena novega vala, pojasnjuje njegov pomen ter razvoj znotraj jugoslovanskega družbenega konteksta, predstavlja krajši zgodovinski pregled jugoslovanske moderne glasbe ter se osredotoča na medij gramofonske plošče, njegov razvoj in plat vizualnosti. Skozi izbrane primere naslovnic vinilnih albumov novega vala je na zgledu motivov prikazano, kako je na njihovo snovanje vplivalo družbeno stanje, v katerem so nastajali. V procesu raziskovanja sem sodelovala z dvema oblikovalcema ter akterjema scene novega vala – Goranom Lisicom Foxom ter Etbinom Stefančičem; tako skozi razlago njunih spominov predstavljam direkten vpogled v delovanje same scene ter v ozadje oblikovanja izbranih naslovnih motivov. Na koncu teoretičnega dela se predstavljam z avtoportretnimi deli, ki so nastala kot citati nekaterih predstavljenih ter osebno priljubljenih naslovnic. Raziskovalni problem naloge predstavlja recipročnost okolja in likovne podobe, zato empirični del naloge predstavlja potek ter rezultate kvalitativne raziskave, ki preiskuje odnos in vlogo pojava novega vala v okviru današnje družbe. V okviru te je bila izvedena likovna delavnica oblikovanja naslovnic glasbenih albumov, na podlagi katere preučujem, kako takšen pojav dojemajo udeleženci znotraj konteksta sodobnih družbenih razmer. Z opravljenimi intervjuji z udeleženci ugotavljam njihovo osebno mnenje, razumevanje pojava novega vala ter stališče do stanja sodobne družbe. Nastala dela iz delavnice so primerjana s predstavljenimi naslovnicami iz teoretičnega dela, izpostavljene so podobnosti ter razlike med njimi in vzporednice z vsebino odgovorov iz intervjuja.

KLJUČNE BESEDE:

Novi val, platnica, gramofonske plošče, oblikovanje, družbeno gibanje Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Impact of the Social Situation on the Visual Image of the New Wave Music

ABSTRACT

This master's thesis investigates the Yugoslav music and social movement called the New Wave and gramophone record covers that were published as a part of this movement. The thesis examines in detail the relationship between the unique sociopolitical situation of the former Yugoslavia and the visual image of the New Wave. It presents the findings on the examples of selected art equipment and album motifs. The theoretical part of the thesis covers the definitions of the phenomenon of the New Wave, explains its meaning and development within the Yugoslav social context, presents a brief historical overview of Yugoslav modern music, and essentially focuses on gramophone records and their development and visual aspect. The motifs of selected examples of New Wave vinyl album covers will show how their design was influenced by the social situation in which they were created. In the research process, I personally collaborated with two participants in facilitating the New Wave scene - Goran Lisica Fox and Etbin Stefančič. From their memories, I present a direct insight into the work within the scene and the background of album art. At the end of the theoretical part, my self-portrait works are presented, which were created as quotations from some of the presented and personal favorite covers. The research problem of the thesis was the reciprocity of the environment and artistic image, so the empirical part of the thesis is the course and results of qualitative research that investigates the relationship and role of the emergence of New Wave in today's society. As a part of this, an art workshop on the design of music album covers was conducted, which helped me study how participants perceive such a phenomenon within the context of modern social conditions. I conducted short interviews with the participants, which helped me establish their personal opinions, their understanding of the phenomenon of the New Wave and their attitude to the state of modern society. I compare the resulting works from the workshop with the presented covers from the theoretical part. In the comparison, I highlighted the similarities, differences and parallels with the responses from interviews.

KEY WORDS:

New Wave, cover, gramophone records, design, social movement

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ______1 2. TEORETIČNI DEL ______2 2.1 ZAHOD, POPUŠČANJE IDEOLOŠKEGA VIJAKA IN PUNK ______2 2.2 ''MOJ ŽIVOT JE NOVI VAL'' ______6 2.3 ''IGRA ROCK'N'ROLL CELA JUGOSLAVIJA'' ______16 2.3.1 ''LUBLANA JE BULANA'' ______18 2.3.2 ''ZAGREB JE HLADAN GRAD'' ______21 2.3.3 ''ŽIVIM U RIJECI, U DIVNOME GRADU'' ______24 2.5.4 '' VELIKA BELA LUDNICA, GRAD BEOGRAD'' ______27 2.4 OBLAST, CENZURA IN KOMISIJA ZA ŠUND ______29 2.5. GRAMOFONSKE PLOŠČE ______33 2.5.1 PLATA, VINILKA, LONGPLEJKA, ELPEJKA IN SINGLCA ______33 2.5.2 DUALIZEM VINILNEGA MEDIJA IN OVITKA ______34 2.5.3 OVITEK KOT PRIZORIŠČE DRUŽBENEGA BOJA IN ESTETIKA GLASBENIH ŽANROV ______44 2.5.4 MIRKO ILIĆ IN RAYMOND PETTIBON ______49 2.5.6 RETRO SIMBOLIZEM IN POVRATEK ANALOGNIH MEDIJEV ______52 2.6 VIZUALNA PODOBA IN MOTIVI NOVEGA VALA ______56 2.6.1 PRLJAVO KAZALIŠTE ______57 2.6.2 SVI MARŠ NA PLES ______62 2.6.3 DRŽAVNI LJUBIMCI ______70 2.6.4 LEPO JE.. ______73 2.6.5 A DAN JE TAKO LIJEPO POČEO… ______79 2.6.6 ODBRANA I POSLJEDNJI DANI ______88 3. NOVI VAL IN AVTOPORTRET ______93 3.1 PETJA&PETJA – ČUVAJ SE ______93 3.2 PETJA KOLENKO – PETJA KOLENKO ______98 3.3 VSI MARŠ! ______103 3.4 PETJA – LOKALNA LJUBIMKA ______106 4. EMPIRIČNI DEL ______108 4.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA, CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ______108 4.2 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ______110 4.3 VZOREC ______110 Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

4.4 RAZISKOVALNI INŠTRUMENT ______111 4.6 POTEK LIKOVNE DELAVNICE ______121 4.7 REZULTATI, INTERPRETACIJE IN UGOTOVITVE ______126 4.7.1 IZDELKI IZ DELAVNICE ______126 4.7.2 UGOTOVITVE ______145 4.7.3 INTERVJU ______147 4.7.3.1 POTEK IN IZVEDBA INTERVJUJA ______147 4.7.3.3 ANALIZA ODGOVOROV ______150 5. ZAKLJUČEK ______157 6. LITERATURA ______159 6.2 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA ______161

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

SLIKOVNO KAZALO

Slika 1: Punk na zahodu, neznan avtor ______3 Slika 2: Punk v Jugoslaviji, avtor: Jože Suhadolnik ______4 Slika 3: Živel punk, avtor: Janez Bogataj ______5 Slika 4: Novi talas u SFRJ, avtor: Ivan Posavec ______6 Slika 5: Živeli Tito in živeli punk, neznan avtor ______11 Slika 6: Koncertno vzdušje, avtor: Miladin Jelčić Jela ______13 Slika 7: Generacija novega vala, avtor: Matija Praznik ______14 Slika 8: Koncert Idolov, avtor: Goranka Matič ______15 Slika 9: Pankrti, neznan avtor ______18 Slika 10: Novi Rock 82' in 83', avtorja: Kostja Gatnik in Etbin Stefančič ______19 Slika 11: Disko FV, avtor: Mirza Džumhur/Arhiv MGLC ______19 Slika 12: Kuzle, avtor: Iztok Bončina/Dallas ______19 Slika 13: Tožibabe, neznan avtor ______20 Slika 14: Niet, avtor: Janez Bogataj ______20 Slika 15: Azra, avtor: Erol Čolaković Šehić ______21 Slika 16: Prljavo Kazalište, avtor: Mario Krištofić ______22 Slika 17: Polet, neznan avtor ______23 Slika 18: Zvečka, neznan avtor ______23 Slika 19: Paraf, avtor: Feri Rumić ______24 Slika 20: Termiti, avtor: Damir Krizmanić ______25 Slika 21: Denis&Denis, avtor: Bachrach&Krištofić ______25 Slika 22: Vim Cola, Paraf, neznan avtor ______26 Slika 23: Kaos, neznan avtor ______26 Slika 24: Električni Orgazam, neznan avtor ______27 Slika 25: Šarlo Akrobata, neznan avtor ______28 Slika 26: Pekinška Patka, avtor: Marko Pešić ______28 Slika 27: Miličniki na koncertu, avtor: Romano Grozić ______30 Slika 28: Plošča in ovitki, neznan avtor ______34 Slika 29: Odtis plošče na ovitku, neznan avtor ______35 Slika 30: Zgodnji ovitki plošč, neznan avtor ______36 Slika 31: Naslovnica albuma SMASH SONG HITS – Richard Rodgers and the Imperial Orchestra, 1939, avtor: Alex Steinweiss ______38 Slika 32: Barvni vinilni disk, neznan avtor ______39 Slika 33: Jaz kot del sleeveface fenomena, osebni arhiv ______40 Slika 34: Poslušanje plošč, neznan avtor ______41 Slika 35: Poslušanje in brskanje med ploščami, neznan avtor ______42 Slika 36: Oznaka plošč mojega očeta, osebni arhiv ______43 Slika 37: Primer jazz ovitkov, neznan avtor ______45 Slika 38: Naslovnica albuma NEVER MIND THE BOLLOCKS HERE'S THE SEX PISTOLS - Sex Pistols, 1978, avtor: Jamie Reid ______46 Slika 39: Naslovnica albuma VIS IDOLI - Idoli, 1981, avtor: Ivan Stančić ______47 Slika 40: Naslovnica albuma BIJELO DUGME - Kad bi bio bijelo dugme, 1974, avtor: Dragan S. Stefanović ______47 Slika 41: Naslovnica albuma VIDEOSEX - Lacrimae Christi, avtorji: Blutnik M., Dejan Knez in Videosex ______47 Slika 42: Naslovnica albuma CRASS - Stations of the Crass, 1979, avtor: Crass ______48 Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 43: Koncertni plakat, avtor: Raymond Pettibon ______50 Slika 44: Naslovnica albuma SLIP IT IN – Black Flag, 1984, avtor: Raymond Pettibon ______51 Slika 45: Naslovnica albuma GOO – Sonic Youth, 1990, avtor: Raymond Pettibon ______51 Slika 46: Prodajalna gramofonskih plošč, neznan avtor ______52 Slika 47: Naslovnica albuma PICTURE THIS/FADE AWAY AND RADIATE – Blondie, 1978, neznan avtor ______53 Slika 48: Sretno dijete, 2018, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov in risba, 68 x 81 cm, osebni arhiv ______54 Slika 49: Dodirni mi kolena, 2018, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov in risba, 48 x 68 cm, osebni arhiv ______55 Slika 50: Naslovnica albuma PRLJAVO KAZALIŠTE – Prljavo Kazalište, 1979, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv ______57 Slika 51: Naslovnica albuma PRLJAVO KAZALIŠTE – Prljavo Kazalište, 1979, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv ______58 Slika 52: Logotip skupine The Rolling Stones, avtor: John Pasche ______59 Slika 53: Naslovnica albuma SVI MARŠ NA PLES – Različni izvajalci, 1980, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv ______62 Slika 54: Naslovnica albuma SVI MARŠ NA PLES – Različni izvajalci, 1980, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv ______63 Slika 55: Jura Stublić, avtorja: Bachrach&Krištofić ______65 Slika 56: Idoli, neznan avtor ______66 Slika 57: Čonta, Pekinška Patka, neznan avtor ______68 Slika 58: Naslovnica albuma DRŽAVNI LJUBIMCI – Pankrti, 1982, avtor: Simon Mlakar in Pankrti, osebni arhiv ______70 Slika 59: Naslovnica albuma DRŽAVNI LJUBIMCI – Pankrti, 1982, avtor: Simon Mlakar in Pankrti, osebni arhiv ______71 Slika 60: Naslovnica albuma LEPO JE ... – Različni izvajalci, 1982, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv ______73 Slika 61: Des - ing Ediscroato, osebni arhiv ______74 Slika 62: Nalepka Schund, osebni arhiv ______76 Slika 63: Naslovnica albuma LEPO JE ... – Različni izvajalci, 1982, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv ______77 Slika 64: Naslovnica albuma A DAN JE TAKO LJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv ______79 Slika 65: Vložni ovitek albuma A DAN JE TAKO LIJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtorji: Goran Lisica Fox, Jadranka Nemarnik - Čiči, Dalibor Lagin, osebni arhiv ______82 Slika 66: Vložni ovitek albuma A DAN JE TAKO LIJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtorji: Goran Lisica Fox, Jadranka Nemarnik - Čiči, Dalibor Laginja, osebni arhiv ______83 Slika 67: Naslovnica albuma A DAN JE TAKO LJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv ______86 Slika 68: Naslovnica albuma OBRANA I POSLJEDNJI DANI – Idoli, 1982, avtorji: Goranka Matič in Idoli, osebni arhiv ______88 Slika 69: Naslovnica albuma OBRANA I POSLJEDNJI DANI – Idoli, 1982, avtorji: Goranka Matič in Idoli, osebni arhiv ______90 Slika 70: Petja&Petja – Čuvaj se!, 2020, digitalen kolaž, osebni arhiv ______93 Slika 71: Naslovnica albuma ČUVAJ SE! – Denis&Desnis, 1984, avtorja: Bachrach & Krištofić, osebni arhiv ______95 Slika 72: Petja Kolenko – Petja Kolenko, 2020, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov, 40 x 40 cm, osebni arhiv ______98 Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 73: Odpadni plastični materiali, osebni arhiv ______99 Slika 74: Odpadni plastični materiali, osebni arhiv ______99 Slika 75: Prvi tehnični korak, osebni arhiv ______100 Slika 76: Drugi tehnični korak, osebni arhiv ______100 Slika 77: Končni tehnični izdelek, osebni arhiv ______101 Slika 78: Srednješolski avtoportret, osebni arhiv ______101 Slika 79: Vsi marš!, 2020, , kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov, 30 x 30 cm, osebni arhiv ______103 Slika 80: Petja – Državni ljubimci, 2020, digitalen kolaž, osebni arhiv ______106 Slika 81: Prva izvedba delavnice, 21. 12. 2019, KAK Unterhund, Ormož, osebni arhiv ______122 Slika 82: Druga izvedba delavnice, 30. 1. 2020, Klub Jalla Jalla, AKC Metelkova, Ljubljana, osebni arhiv ______123 Slika 83: Delavnica v KAK Unterhund, osebni arhiv ______124 Slika 84: Delavnica v klubu Jalla Jalla, osebni arhiv ______125 Slika 85: Izdelek 1, Marko Mehtsun, osebni arhiv ______126 Slika 86: Izdelek 2, Miha Mehtsun, osebni arhiv ______128 Slika 87: Izdelek 3, Marko Blažeka, osebni arhiv ______130 Slika 88: Izdelek 4, Jakob Puh, osebni arhiv ______132 Slika 89: Idoli, avtor: Goranka Matić ______133 Slika 90: Izdelek 5, Silvo Metelko, osebni arhiv ______134 Slika 91: Izdelek 6, Iva, osebni arhiv ______136 Slika 92: Izdelek 7, Tita Mikulčić Mali, osebni arhiv ______138 Slika 93: Izdelek 8, Marko Miočić, osebni arhiv ______140 Slika 94: Izdelek 9, Špela, osebni arhiv ______142 Slika 95: Izdelek 10, Frida, osebni arhiv ______144

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

1 UVOD

Komunistično Jugoslavijo so v drugi polovici 20. stoletja zaznamovali številni prelomni dogodki, zahodni vplivi so občutno preoblikovali življenjski standard jugoslovanske družbe ter bistveno posegli v ozke temelje ustaljene in svojevrstne jugoslovanske kulture. Konec sedemdesetih let so, podobno kot drugje po svetu, nakopičena neizkoriščena energija, vsesplošno nezadovoljstvo in želja po spremembi jugoslovanske mladine umetniško rezultirali v žanru punk glasbe. Ta je predstavljal upor proti ustaljenim glasbenim tokovom ter sistemu, za železno zaveso Jugoslavije pa dobil avtohtono obliko in ime – novi val. Novi val je vsebinsko in estetsko združeval dejavnike glasbe, likovne umetnosti in urbane kulture. Mnogi ga opisujejo tudi kot zvočno kuliso poslednjega jugoslovanskega obdobja (Kyaw, 2009). Novi val v Jugoslaviji ni predstavljal le glasbenega žanra, temveč celokupno družbeno gibanje, dobra mera njegovega kritičnega bistva pa se je pokazala tudi v pripadajoči vizualni materialnosti. Izvrsten pokazatelj tega so likovne opreme albumov oziroma podobe platnic gramofonskih plošč. Novi val je izoblikoval svoj vizualen jezik, ki je preko motivov ironiziral socialistične vrednote in se skliceval na stanje jugoslovanske družbe. Čas novega vala je ironično pisal umetniško najplodnejše, zadnje obdobje bivše Jugoslavije. Namen magistrske naloge je preučiti in utemeljiti vzajemnostni odnos družbeno-političnega položaja Jugoslavije in vizualnosti novega vala ter podrobneje raziskati likovno sociološko ozadje podob iz izbranih albumov gramofonskih plošč.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2 TEORETIČNI DEL

2.1 ZAHOD, POPUŠČANJE IDEOLOŠKEGA VIJAKA IN PUNK

Liberalizirana jugoslovanska družba se je v petdesetih letih po ideološki demokratizaciji kulturno asimilirala z moderno angloameriško kulturo: Jugoslovani so poslušali jazz, zabavno popevkarsko glasbo in rokenrol, verjeli v Tita in v samoupravljanje, pralne stroje, hladilnike, televizorje in druge postulate potrošniške družbe (Kerec in Repe, 2017). Vihravost na kulturnem in družbenem področju je v toku z mednarodnim dogajanjem v šestdesetih letih tudi v komunistično Jugoslavijo prineslo študentske demonstracije, hipije in seksualno svobodo, odklonsko vedenje ter prve zametke alternativnih gibanj. S popuščanjem političnega vijaka ter prisvajanjem zahodnjaških vrednot in vzorcev vedenja se je v jugoslovanski družbi začela potihoma množiti ideja individualizma in postopno osamosvajanje mladih izpod pritiska ideološke doktrine komunizma (Petelin, 2017). Generacije, ki so odraščale v sedemdesetih letih, so prosto uživale svobodo v oblačenju, obnašanju, spolnosti in glasbi, ki jo je izborila generacija iz šestdesetih. Uporniške kavbojke, oprijete kratke srajce ali bluze, mini krila, čevlji z debelimi podplati ali visokimi petami ter široki pasovi so postali del komercialne ponudbe v jugoslovanskih trgovinah (Kerec in Repe, 2017). Konec sedemdesetih let je Jugoslavija podlegla teži gospodarske krize. Posledice so posegle v kakovost vsakdana, na policah trgovin so izginile nekatere običajne potrebščine, kot so toaletni papir, pralni detergenti, kava, sladkor in južno sadje. Ko je leta 1980 umrl Tito, »zdravstveno stanje« Jugoslavije ni bilo dosti boljše od predsednikovega (Kerec in Repe, 2017, str. 14). V pomanjkanju Titove avtonomije je ideologija komunistične oblasti izgubljala ugled in politični pomen. V ospredje družbenih polemik so se prikradli vprašanje nacionalizma in trenja med jugoslovanskimi narodi, ki je Jugoslavijo v osemdesetih postopoma in tiho degradiralo (Repe, 2002).

Po dojemanju mlajše generacije se takrat v družbi nasploh ni dogajalo več nič za mlade vznemirljivega, dražljivega ali vrednega pozornosti. Dolgolasci že dolgo niso bili več izziv, koncerti so bili dolgočasni. Na ravni preživljanja vsakdana je vladalo mrtvilo, povprečnost in stagnacija (Repe, 2002). Protislovje med političnim programom in realnim doživljanjem situacije Jugoslovanov je postajalo vse večje in neizbežno. Državljani so zahtevali spremembe, kmalu pa so se pojavili prvi posamezniki, ki so s svojimi idejami začeli rušiti nedotakljive jugoslovanske mite (Kerec in Repe, 2017). In takrat je udarilo: Tovariši gospodje, jest vam ne verjamem (Hribar, 2002).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Leto 1974 se je na zahodu poslavljalo z novico o prikazni punka. Vprašanje, ali so bili začetniki bodisi londonski Sex Pistols z zelenolasim rjovečim Johhnyjem Rottenom na čelu bodisi v usnjene jakne nadeti dolgolasci The Ramones, ki so svoje triakordne kompozicije žgali po zakotnih klubih New Yorka, ni pomembno. Punk se je rodil iz besa, naperjenega proti vladavini potrošništva in politični represiji, gnusa proti konformistični družbi ter zastarelim glasbenim vrednotam. Punk si je s celostnostjo glasbe, videza in odnosa zadal rušenje tradicije, dojemanje popularne kulture pa obrnil na glavo. Romantične in lahkomiselne pesmi v punku niso obstajale, v punku sta zapovedovala le upor in kritika (Cognan, 2008).

Zahtevam po miru, seksualni in intelektualni svobodi je punk pljunil v obraz, rock glasbo slekel do jedra surovega bistva in jo naredil »nevarno«. Kljub razuzdanemu videzu in kljubovalnosti je bistvo punka bilo pošteno in celovito, kljub anarhističnemu idejnemu podtonu pa je ta postal veliki demokratizator, saj je v družbo vlival prepričanje, da svoje mišljenje lahko (glasbeno ali ne) izrazi kdor koli (Valetič, 2018).

Slika 1: Punk na zahodu, neznan avtor

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Politične in ideološke krize osemdesetih so se še posebej zavedali mladi, ki so se vse težje identificirali s socializmom ter z idoli, ki so za njih osnovali Jugoslavijo. Socializem se je staral z generacijo, ki ga je ustvarila (Mirković, 2004). Nezadovoljni jugoslovanski »sinovi in hčere« so kanal za izražanje nestrinjanja in dvomov o svoji prihodnosti za železno zaveso prepoznali v ideji punk glasbe, ki se je takrat kot nalašč iz zahoda z vso silo prebijala čez svinčeno steno komunizma.

»Že od otroštva smo isti, saj manjka nam volje za te vaše parole.«

Lubljanski Psi – Himna naše mladosti

Slika 2: Punk v Jugoslaviji, avtor: Jože Suhadolnik

»V našem svetu ni bilo prostora za politiko in aktivizem. V nam nepoznanem svetu so glavni dogodki in teme pogovorov bile reforme, šolske, takšne in drugačne, v našem malem vesolju pa je novica dneva bila punk« (Mirković, 2004).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Formalno se je punk glasba v SFRJ pojavila leta 1977. Navdahnjen z zahodnimi uporniškimi idejami je na jugoslovanskem prostoru izoblikoval svoj poseben izraz. Kakor na zahodu, je punk tudi v Jugoslaviji predstavljal upor zoper politično ideologijo in zastarele glasbene vrednote, vendar se je tukaj oblikoval v avtohtono glasbeno obliko, imenovano novi val (Kyaw, 2009).

Slika 3: Živel punk, avtor: Janez Bogataj

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.2 »MOJ ŽIVOT JE NOVI VAL«

Kaj je in kaj predstavlja novi val, je težko jasno definirati, v razlagi pojma pa se razlikujejo tudi opredelitve različnih avtorjev. Prvenstveno je novi val glasbeni žanr, ki temelji na slogu punka, tega pa kombinira z elementi drugih žanrov, kot so ska, reagge, funk in elektronika. Je konglomerat heterogenih glasbenih stilov (Ajduk, 2018). Pojem novi val izvira iz angleškega poimenovanja glasbenega žanra new wave.

New wave je glasbeni žanr angloameriškega izvora, ki opredeljuje širok razpon glasbenih slogov sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja. Izvira iz punk rock glasbe sedemdesetih, vendar tega nadgrajuje z novimi inštrumenti, kompleksnejšimi aranžmaji in besedili. Žanr obsega raznovrstne glasbene stile, kot so punk, rock, synth pop, art rock, post punk, dark wave in podobno, zato je tega težko natančno opredeliti. Na grobo ga lahko opišemo kot večinsko produkcijo alternativne glasbe osemdesetih.

Slika 4: Novi talas u SFRJ, avtor: Ivan Posavec

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Čeprav je iz zgodovinskega pogleda punk nastal pred new waveom, sta oba žanra na vrhuncu popularnosti obstajala paralelno in drug drugega pomembno zaznamovala. Punkovsko gibanje je s svojim delovanjem ustvarilo primerne temelje za razvoj fenomena, kot je novi val. Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi se new wave glasba pojavila kot odgovor na punk, ta pa je zaradi svoje manj razvratniške in radikalne narave bila širše družbeno sprejeta (Ajduk, 2018).

Če primerjamo motive za razvoj jugoslovanskega in angleškega punk gibanja z vidika sociokulturnega konteksta, ugotovimo, da gibanji precej razhajata. Primarna ideja punka v Veliki Britaniji izvira iz upora proti razredni ureditvi ter posledični družbeni razslojenosti, kar v jugoslovanskem kontekstu družbene ureditve ne velja in je nesmiselno. Slednje je dokaz, da je punk globalni pojav, ki se prilagaja okolju ter družbi in manifestira v lokalnih avtohtonih okoljih (Ajduk, 2018). Jugoslovanski novi val je glasbena oblika, ki se je zaradi specifičnih družbeno-političnih okvirjev svojega izvora izoblikovala v pojav, ki je segal onkraj glasbe.

Navezanost na angloameriško glasbeno sceno Božilović (2013) opredeljuje kot odločilno značilnost jugoslovanskega novega vala in pravi, da se je novi val oziroma new wave prvotno pojavil na zahodu ter se v jugoslovanskem prostoru v fenomen oblikoval iz lastnih virov glede na takratne jugoslovanske okoliščine. Gibanje je bilo tesno povezano z zahodom, vendar originalno in avtentično. Oba sta se upirala dominantni ideologiji, vendar se je ta ideologija razlikovala. Na zahodu je gibanje nasprotovalo kapitalistični potrošniški družbi, jugoslovansko gibanje pa je se upiralo socialistični ideologiji in kolektivističnim principom.

Novi val lahko opredelimo kot urbani subkulturni fenomen, pri čemer urbani odraža tesno navezanost na jugoslovanski prostor. V sociološkem smislu subkulturo definira skupina ljudi s posebnimi vzorci vedenja ter prepričanji znotraj neke dominantne kulture. Slednje je največkrat pogojeno z izbrano obliko glasbe. Urbana okolica nudi idealno ozračje za razvoj številčnih raznovrstnih življenjskih stilov, subkultur, socialnih gibanj in alternativnih oblik nazorov, ki skupaj tvorijo nujni faktor za kakršno koli družbeno spremembo (Božilović, 2013). Prvo jugoslovansko subkulturo je pod skupnim imenovalcem združila glasba novega vala, ideja tega pa je temeljila na zavračanju vrednostnega sistema večinskega dela družbe in kulture. Karakteristike novovalovske subkulture so se odražale v stilu, slogu oblačenja, interesih ter življenjski filozofiji.

V jugoslovanskem kontekstu se za splošni žanr alternativne glasbe kraja sedemdesetih in osemdesetih let uporabljata obe poimenovanji, punk in novi val oziroma novi talas v srbščini. Pojava sta medsebojno tesno prepletena in je njune meje težko določiti, zato bom, ker menim,

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

da pojem novi val primerneje opredeli širšo kulturno sceno Jugoslavije tistega časa, uporabljala ta termin. Če posplošim, je v kontekstu drugačnosti idej novi val punk in punk novi val. Pojav novega vala osebno dojemam kot val novih kreativnih priložnosti, ki ga je sprožila energija nakopičenosti negotovosti in nezadovoljstva, drznosti in želje po drugačnosti drugače razmišljajoče mladine. Rodil se je nov glasbeni izraz, ki se je na jugoslovanskem prostoru manifestiral na mnogih področjih urbane kulture.

Prica (1990) pravi, da je novi val termin, ki ga je skovala domača rock kritika, da bi z njim poimenovala splošno kreativno obdobje jugoslovanske glasbeno-scenske produkcije s konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let, ki ga je sprožila britanska ter ameriška punk in new wave scena. Pojem torej zajema raznovrstne subkulturne in alternativne umetniške forme izražanja ter označuje estetiko in duh nekega obdobja. Prica nadaljuje, da se je tako skupek drugače heterogenih izraznih oblik znašel pod skupnim imenovalnikom, v tega pa prištevamo umetniške projekte, kot je recimo slovenski umetniški kolektiv NSK, underground strip, obskurne punk koncerte, hite domače pop glasbe, dizajn ovitkov gramofonskih plošč, rock in koncertne fotografije, bedže in modo, grafite, fanzine in takrat zelo pomemben mladinski tisk.

Božilović (2013) novovalovsko glasbo primerja z filmskim gibanjem francoski novi val (La Nouvelle Vague). Trdi, da vse, kar predstavlja novi val v filmu, predstavlja novi val v glasbi. Francoski novi val velja za eno najvplivnejših evropskih filmskih gibanj 20. stoletja in je za umetnost filma pomemben kot nadrealizem ali kubizem za slikarstvo. Božilović (2013) kot skupne značilnosti novega vala v filmu in v glasbi izpostavlja nevsakdanjost idej, eksperimentiranje z estetiko ter odprto tematiziranje in kritiziranje moderne družbe in njene zastarele tradicije. Novi val opredeljuje (prav tam) kot novo kulturno gibanje, ki je redefiniralo osnovne vrednote jugoslovanske družbe in se odprto soočalo s pomanjkljivostmi socialističnega sistema. Pravi, da je fenomen novega vala premaknil meje urbane kulture tako kot nobena subkultura prej ali potem in zato postal način identifikacije celotne generacije, bodisi skozi glasbo in način oblačenja bodisi likovno umetnost ali življenjsko filozofijo.

Kot glasbeno zvrst Božilović (2013) opredeli novi val kot alternativno obliko glasbe masovno popularni nekreativni glasbi, ki se od žanrskih predhodnikov razlikuje v družbeno angažiranih besedil in eksperimentalnem glasbenem izrazu.

»Takrat so se v podzemnih rovih, podstrešjih in podnajemniških stanovanjih naenkrat pojavili vsi – striparji, avantgardni igralci, glasbeniki, ki niso obvladali več kot dva ali tri akorde, nadobudni študentje, ki so čez noč postali novinarji in fotografi – ter ustvarili mikrokozmos

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

zanimanj po lastni meri. Večina njih je v tem obdobju dosegla svoj kreativni vrhunec, le redki so kasneje še ustvarjali dela takšnega kalibra. Tu talent pravzaprav ni bil pomemben, začelo se je zaradi potrebe po oblikovanju sveta po merilih lastne inteligence, ki nikakor več ni priznavala otopelosti pozne faze socializma. Splet okoliščin je nagnal tiste najobčutljivejše med nami, da se izrazijo v tem, v čemer znajo in ustvarijo naše novo duhovno igrišče« (Mirković, 2004).

»Punk (novi val) je predvsem želel širiti javni prostor, omogočiti svobodnejše delovanje in izražanje drugačnosti zunaj uradnih institucij« (Repe, 2002, str. 59).

Definicije in opredelitve o enovitosti punka ter novega vala se od avtorja do avtorja razlikujejo. Vsekakor se večina njih strinja, da je novi val iz glasbenega sveta prerasel v enega najpomembnejših kulturnih in estetskih fenomenov, ki je zaznamoval celotno generacijo. Avtorji raznoliko navajajo tudi časovni okvir obstoja novega vala in v okvir novovalovske glasbe uvrščajo različne protagoniste in glasbene skupine. Osebno kot konec obdobja novovalovske glasbe razumem razpad države Jugoslavije ravno zato, ker se je ta primarno pojavila kot odziv na jugoslovansko politično ideologijo in se s spodbijanjem socialističnih vrednot ohranjala. Tako je torej s padcem jugoslovanskega socializma in državnih meja leta 1991 v pozabo izginila tudi skupna novovalovska scena. Alternativna glasbena scena se je v različnih žanrskih in stilskih odvodih razvijala tudi v desetletjih po razpadu države, ideje novega vala ter družbenih preobratov osemdesetih pa še danes pomembno sooblikujejo sliko in zvok glasbene produkcije v bivšem jugoslovanskem prostoru.

Za razumevanje jugoslovanske novovalovske scene moramo upoštevati družbeno-politični kontekst, v katerem se je razvila, za njen razvoj pa obstajajo številni razlogi – nekateri so opredeljeni v predhodnih poglavjih.

»Kakvo je društvo, takva je i muzika. Muzika nemože da se gleda van konteksta društva.«

Branimir Đoni Štulić Jugoslovanska družba je temeljila na kolektivni identiteti, ta pa se je manifestirala skozi duh bratstva in edinstva. Kolektivistični nauk je določal skupno usodo naroda in zapostavljal želje posameznika. S smrtjo predsednika Tita, ki je med jugoslovanski narodi poosebljal skupno vez, ter z napredovanjem krize so socialistične vrednote začele izgubljati svojo veljavo. Konflikt identitete je predstavljal pomemben motiv za razvoj fenomena novega vala. Novovalovska generacija je nasprotovala želenemu socialističnemu duhu bratstva in politiki populizma ter zagovarjala oblikovanje lastne identitete. Revolt proti kolektivizmu je izražala z

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

izpostavljanjem svojega jaza in z razvijanjem kritičnega pogleda na vse, kar jo je obkrožalo. Skupna identiteta jugoslovanske mladine je postala glasba, ki je pomenila priložnost biti drugačen (Božilović, 2013).

»Mali čovek želi preko crte, preko crte želi ali ne sme. Njega guše propisane norme, preko crte njegovo je mesto.«

Šarlo Akrobata – Mali čovek Zahteve po individualizmu in svojem lastnem izrazu so sovpadale tudi s konfliktom generacij in vse težji identifikaciji s socialističnimi idoli starejše generacije. Državno pripadnost so v osemdesetih letih politični veljaki poskušali načrtno privzgojiti z uvedbo marksističnih predmetov v šolski sistem (Petelin, 2017). Ker je vsakdan jugoslovanske mladine bil prežet z načrtnim požiranjem socialistične ideologije v šolskih klopeh, so se prisvojitvi te začeli še bolj upirati.

»Ja sam odrastao, uz ratne filmove u boji. Uz česte tučnjave u školi, uz narodne pjesme pune boli. Ja sam stvarno sretno dijete.«

Prljavo Kazalište – Sretno dijete

Takšen položaj jugoslovanske družbe dobro opiše tudi odstavek iz prispevka dr. Toneta Hribarja v zborniku Punk je bil prej (2002): »Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja so prišli svinčeni, sivi težki časi /… / tedaj je udarilo: 'Tovariši gospodje jest vam ne verjamem'. Tovariši so bili šokirani, saj so bili prepričani, da jim ni mogoče ne verjeti. Vedeli so za potek zgodovine, vedeli so, kaj je najbolje za jugoslovanski narod, usmerjeno izobraževanje je potekalo po začrtani poti, stavk ni bilo, vsi so pritrjevali in kimali, vse več ljudi je vstopalo v Zvezo komunistov, niti poskusov kakega proti glasu ni bilo. Zdaj pa tole«.

»Tovariši gospodje jest vam ne verjamem. Ne verjamem državi, ki vas je rodila, vsaka država je pač tolko kriva.

Preveč skačete v besedo, preveč rožljate z orožjem, preveč je vode v vinu, občutek je že zdavnaj zginu.

Včasih hočem risat, včasih hočem pisat. Včasih hočem pet, vedno me morte zatret.«

Pankrti – Tovariši gospodje jest vam ne verjamem

Pojav novega vala je v Jugoslaviji predstavljal direktno refleksijo stanja v družbi. Novovalovska generacija je svoje nestrinjanje z vrednotami, s pričakovanji in pritiski starejših

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

generacij izražali skozi besedila svojih pesmi, s pojavnostjo na koncertnih odrih, z izgledom in modo, z naslovnicami plošč, videospoti, plakati in tako dalje. V vse kanale izražanja, od glasbenega do likovnega, so uvedli dobro mero ironije, prikritih metafor in aluzij svojega pogleda na socialne ideje jugoslovanske družbe (Božilović, 2013).

»Neč ne vemo, neč ne znamo, nočmo pomagat, nismo za nobeno rabo. Res je, da nismo ravno po JUS-u, saj šibamo pesmi le po svojem okusu.

Saj mi smo tisti, mi iz prazne generacije. Vsi smo si isti, mi iz prazne generacije.

Same laži govorijo o nas, presojajo nas le po dolžini las. A kaj me briga, kaj ti starci pravijo o meni, ukvarjajo naj se rajši s svojimi problemi!«

Kuzle – Prazna generacija

Slika 5: Živeli Tito in živeli punk, neznan avtor Novovalovski avtorji so v svojih besedilih večkrat uporabili jugoslovanske politične parole, te predrugačili ali popačili, s tem pa metaforično izpostavljali nestrinjanje in njihovo ideološko zastarelost (Kyaw, 2009).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Pomemben dejavnik, ki je krojil nastanek novovalovske scene, je tudi takrat popularna glasbena scena, o kateri sem pisala že v predhodnem poglavju. Angloameriški punk in jugoslovanski novi val sta predstavljala alternativo ustaljenim glasbenim rokenrol tokovom, ki postajali dolgočasni in nezanimivi. V Jugoslaviji je novi val predstavljal upor proti prisiljeni uglajenosti zabavne ter popularne glasbe, še zlasti pa je ta zavračal oblike domače glasbe, ki so bile sistemsko in tradicionalno podvržene jugoslovanski tradiciji (Valetič, 2018). Za glasbenike novega vala so glasbene sposobnosti in talent bile drugotnega pomena, najpomembnejša je bila ideja.

»Došlo je vrijeme, norme da se ruše, misli su nam trule, pravila nam gnjila. Savršeni moto, svemočnih debila, guše nas kravate robova za plate.

Naivno mislimo mijenjat ćemo svijet, bolje od nas vidi i onaj ko je slijep. Pomaci su sitni, promjene su male od društvenih problema mi tek zbijamo šale.«

Mrtvi Kanal – Smiješna deca

Darko Glavan, hrvaški likovni in glasbeni kritik, je v zborniku Almanah novog talasa (1983) zapisal: »Domači punk in novi val sta primera prvega pravega sodobnega jugoslovaskega rokenrola. Rock je pri nas obstajal že pred punkerji in novovalovci, vendar na glasbeni sceni do takrat ni bilo moč zaznati takšnega navdušenja in atmosfere ter najpomembnejše, tolikega priliva kvalitete.«

»Kasno je za hard rock, umorni su Gillan i Plant, ubila ih velika lova, sveža krv je novi val.

Bolje da nosim kratku kosu, i slušam taj zvuk.«

Pekinška Patka – Bolje da nosim kratku kosu

Srđan Gojković Gile, vokalist in kitarist vodilne novovalovske skupine Električni Orgazam, je podal: »Bijelo Dugme in Ribljo Čorbo smo dojemali kot podeželske, primitivne skupine. Na njih smo gledali na način, kot so Sex Pistols videli bande Yes ali Genesis. Bili smo mladi punkerji in bistvo naše filozofije je bilo, da je vse, kar je obstajalo pred nami, bilo totalno 'sranje'

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

ter da se je glasbena zgodovina začela z nami. Kar seveda danes ne drži, vendar je za nas takrat to veljalo. Ta preprosta podeželska miselnost in energija, ki so jo posedovali bandi kot Bijelo Dugme in Riblja Čorba, je bila ključnega pomena za njihov uspeh« (Po Božilović, 2013, str. 74).

Pomembno je izpostaviti, da novi val ne bi obstajal, vsaj ne v takšni obširni obliki, če skupine kot recimo Bijelo Dugme ne bi za tega ustvarile primernih temeljev. Tu je posebej nujno omeniti pomen skupine Buldožer, ki je s svojimi nekonvencionalnimi idejami dobesedno pripravila teren za razvoj novega vala. Rock je za pripadnike gibanja novega vala bil že čisto vsakdanja ideja, že obstoječi medij, ki so ga prilagodili svojim potrebam in dojemanju okolice. Zgodovinska vloga novovalovcev leži v dejstvu, da so ti glasbo približali in vpletli v vsakodnevno družbeno dogajanje. Skupina Bijelo dugme je takrat v Jugoslaviji še vedno predstavljala glasbeni eksces, ki so mu sledile množice, medtem ko sta punk in novi val predstavljala vsakodnevno prakso jugoslovanskega mestnega omladinca. Obisk koncerta ni več pomenil dolgo pričakovanega srečanja z nedostopnim rock idolom na velikem odru, temveč tedenski obisk lokalnega rokerskega kluba, motiviran z željo po druženju z vrstniki, spoznavanju nove glasbe in skupnih doživetij glasbene scene. S pojavom novih koncertnih prostorov (rock klubov) so scenske manifestacije velikih koncertov v prireditvenih halah zamenjali pristni rokenrol atributi – neposredni kontakt publike ter glasbenikov v natrpanih in zadimljenih prostorih ter energija povezanosti. Koncerte 'Dugmeta' je publika le spremljala in poslušala, na novovalovskih koncertih pa prepevala in aktivno sodelovala (Glavan, 1983).

Slika 6: Koncertno vzdušje, avtor: Miladin Jelčić Jela

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

»Novi val je bila moderna, urbana stvar, v kateri ni bilo prostora za brke (referenca na brke in frizuro Željka Bebka), njihovo mesto je bilo na podeželju. Namesto hipijevskih frizur in brkov je novi val prinesel kratke frizure, razkuštrane kot po 'udaru elektrike', usnjene jakne in sakoje, nakičene z našitki in varnostnimi zaponkami, ozke kavbojke ter teniske. Tudi ta stil je doživel mnogotere preobrazbe in oblike, kar je sovpadalo z idejo individualizma, svobode izražanja in razbijanjem norm. To je v modo vrnilo nekaj klasične rokenrol ikonografije« (Ivačković, 2013, str. 239).

Simbolni videz glasbenikov in publike je del skupne estetike, ki odraža pripadnost neki subkulturi. Videz, stil in vedenje glasbenikov novega vala so bili enako izzivalni kot sporočila in ideje njihovih pesmi, kar se je odražalo v celostni pojavi od stila oblačenja, frizure, izražanja in nastopanja na odrom ali pod njim. Nebrzdano poskakovanje po odru, besno tuljenje v mikrofon, spakovanje, kostumi in šminka so bili del koncertnega performansa številnih skupin, ki so s svojo celostno pojavo brisali meje med glasbo, umetnostjo in teatrom (Kyaw, 2009).

Slika 7: Generacija novega vala, avtor: Matija Praznik

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Pomembno je poudariti, da provokacije novovalovske mladine nikoli niso bile politične ali vojaške v smislu rušenja integritete države, so pa odkrito izpostavljale probleme ter družbeno politična vprašanja, ki so temelje te potihoma izpodjedale. Primarna ideja novega vala je vedno bila le glasba (Božilovič, 2013). V nekem smislu bi lahko trdili, da je novovalovsko gibanje nastopilo kot glasnik ali indikator prihodnosti države. Nekateri problemi in teme, ki so jih v svojih delih izpostavljali pripadniki scene, so kasneje postali glavno idejno vodilo osamosvojitvenih programov socialističnih republik Slovenije in Hrvaške.

Večina pripadnikov scene so bili posamezniki iz urbanih mestnih središč, mladi intelektualci, zmožni zaznanja pomanjkljivosti in nesmislov jugoslovanske družbeno-politične ideologije. Ti so odrasli v generacijo, ki še danes aktivno in odločilno deluje na širši kulturno-umetniški, filmski, glasbeni ter politični sceni držav nekdanje skupne države.

Slika 8: Koncert Idolov, avtor: Goranka Matič »Ta duhovni prostor, zaznamovan z glasbo in branjen s pogledom na svet, je lahko nastal samo v Jugoslaviji in samo takrat, ko je nastal. S stvarno, matično državo je imel ohlapen, enosmeren odnos: uporabljal je tisto, kar mu je koristilo (denar, skupni kulturni trg, medije, mladinsko infrastrukturo), se rogal tistemu, kar je imel za zastarelo in smešno (komunizem, politika, birokracija, militarizem) in, v nekem klasičnem smislu, pokazal zelo malo zanimanja za jugoslovanski patriotizem« (Perković, 2018, str. 37).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.3 »IGRA ROCK'N'ROLL CELA JUGOSLAVIJA«

Odnos med glasbo in prostorom je vzajemen. Glasba soustvarja zgodbo nekega kraja, mesto in njegove posebnosti pa narekujeta, kakšen stil glasbe bo tam nastal ter kakšno bo njegovo sporočilo. Interakcija med njima vpliva na oblikovanje skupne identitete. Glasba je izraz avtorjevega bivanja v določenem okolju, ki vpliva na njegove ideje, (ne)zadovoljstvo, želje in kreativni izraz. Na prvi pogled prikriti vplivi okolice se v glasbi (melodiji in besedilih) kažejo na mnogih ravneh (Ajduk, 2018).

»Prazne ulice, grad i smeće. Nema druge sudbine prljavije i veće.«

Termiti – Prljava sudbina

Raznolikost in pestrost jugoslovanske novovalovske scene je moč najpodrobneje predstaviti skozi prikaz značilnosti in posebnosti glasbenih scen v posameznih republikah. Skupno sceno novega vala so predstavljale individualne scene v večjih republiških mestih – v Ljubljani, Zagrebu, Rijeki, Beogradu, Novemu Sadu, Sarajevu in drugod. Posamezne scene so bile med seboj povezane in kot pravi Natalija Kyaw (2009), je govora o tesno omreženi in interaktivni sceni.

Za obstoj glasbene scene v določenem okolju so pomembni izvajalci, založbe, klubi, prodajalne plošč in koncertni prostori, zlasti pa zanimanje in sodelovanje publike. O glasbeni sceni lahko govorimo tudi kot obliki socialne aktivnosti med glasbeniki in publiko (Ajduk, 2018).

Ključno vlogo pri popularizaciji, razmahu in širjenju idej novega vala so odigrale mladinske institucije in mediji. Te so z organizacijo koncertov, nudenjem prostorov za vaje mladih skupin, koncertnimi reportažami in širjenjem glasu o novem stilu glasbe, ideje novega vala integrirale v vsakdanje družbene strukture. S pomočjo mladinskih časnikov in glasbenih magazinov je mladina bila nenehno informirana o novostih lokalnih in glasbenih scen v drugih jugoslovanskih mestih in je dogajanju tako lažje sledila. Skupna novovalovska kultura je regije povezovala ne glede na jezik, etično ali religiozno pripadnost. Bratstvo in edinstvo je med mladimi živelo v glasbi, z obiski koncertov in prijateljevanjem s pripadniki iste scene iz drugih republik (Kyaw, 2009).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Povezanost in podobnost individualnih mestnih glasbenih scen se kaže predvsem v motivih in izpostavljeni problematiki v glasbenih besedilih. Darko Glavan (1983) je v svojem prispevku v zborniku Almanah novog talasa izpostavil naslednje najznačilnejše karakteristike: regionalizem, analiza in ironiziranje vsakdana, generacijski problemi najstnikov in mlajših dvajsetletnikov, emocionalni ter temni nadrealizem. Analizo in ironiziranje vsakdana predstavljajo motivi oziroma dileme, izvzete iz neposredne okolice tekstopiscev – odraščanje in otroštvo, razhajanje življenjskih poti in prijateljstev, odhod na služenje vojaškega roka – odločilne življenjske spremembe v družbi, ki za otroško sanjarjenje o uspehu nima razumevanja. Avtor posebej izpostavi karakteristiko regionalizma, ki jo enostavno lahko opišemo kot motiv domačega mesta. Motiv mesta in življenjskega vsakdana sta med seboj povezana, saj drug drugega pogojujeta. Urbano okolje ulic, parkov, otroških igrišč, tovarn stanovanjskih stavb je avtorjem nudilo neizčrpen vir idej in motivov, hkrati pa predstavljalo njihovo kreativno zatočišče (Božilović, 2013). Kako so jugoslovanska mesta zaznamovala novi val, bom v nadaljevanju predstavila na primeru konkretnih besedil izbranih skladb.

Kljub interaktivnosti so se posamezne scene med seboj tudi razlikovale, razhajanja pa je moč opaziti tudi med individualnimi scenami posameznih mest iste republike (Reka in Zagreb). Glavan (1983) zaključuje, da je raznolikost karakteristik punkovskih in novovalovskih skladb dokaz vitalnosti, demokratičnosti in atraktivnosti prvega množičnega jugoslovanskega rock gibanja. K veljavi in silnemu vplivu novovalovske scene je prispevalo vsako posamično mesto, skupina, izdana plošča, mladinska ali glasbena revija, festival, koncertni klub, radijska postaja, fanzin ali grafit.

Da pa potenciala jugoslovanske novovalovske scene ni prepoznala le domača publika, dokazuje dejstvo, da se je o tej že na samem začetku govorilo in pisalo v tujih medijih. Razvoj in novosti iz širše jugoslovanske alternativne scene so z zanimanjem spremljale revije, kot so New Musical Express in Melody Maker, prvi singl slovenskih Pankrtov pa je v teh prejemal odlične recenzije, tega je v živo v svoji emisiji na britanskem BBC Radio zavrtel tudi slavni radijski voditelj John Peel. Prva mala plošča Pankrtov je bila izdana le v 2.000 primerkih, dobrih 200 kopij naj bi bilo prodanih tudi v Ameriki. Legenda pravi, da naj bi lastnik enega od redkih primerkov albuma bil tudi pevec legendarne ameriške punk skupine Dead Kennedys, Jello Biaffra (Janjatović, 2006).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.3.1 »LUBLANA JE BULANA«

»Lublana ma pet občin, največja je Šiška, pol je Center, pol so Moste. Lublana je bulana! Lublana je bulana!

Na Viču so še kmetje, v Mostah so delavci. Kmetje delajo na polju, delavci v tovarnah. Lublana je bulana! Lublana je bulana!

Lublana ma živalski vrt, Lublana ma včas cirkus. Živalski vrt je zmeri, če ni cirkusa je dolgcajt. Lublana je bulana! Lublana je bulana!«

Pankrti – Lublana je bulana

Pomembna obeležja alternativne scene novega vala v Ljubljani so: neodvisna alternativna radijska postaja Radio Študent, osrednji festivalska manifestacija Novi Rock, protagonist, promotor in producent Igor Vidmar, kulturno umetniški center ŠKUC, osrednje zbirališče alternativne scene Disko FV in njen založniški podaljšek Založba FV, časnik Mladina ter glasbene skupine Pankrti, prvi punk band in koncert izza železne zavese leta 1977, Borghesia, Kuzle, Berlinski Zid, III. Kategorija, Tožibabe, Otroci Socializma, Via Ofenziva, UBR, Šund, Buldogi, Grupa 92, Indust Bag, O!Kult, Gnile Duše, Niet, Lublanski Psi, Čao Pičke, Kuga, Odpadki civilizacije, Epidemija, med katerimi velja zaradi njihove pojavnosti in popularnosti posebej izpostaviti tudi trboveljske Laibach in ljubljanske Videosex.

Slika 9: Pankrti, neznan avtor

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 10: Novi Rock 82' in 83', avtorja: Kostja Gatnik in Etbin Stefančič

Slika 11: Disko FV, avtor: Mirza Džumhur/Arhiv MGLC

Slika 12: Kuzle, avtor: Iztok Bončina/Dallas

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 13: Tožibabe, neznan avtor

Slika 14: Niet, avtor: Janez Bogataj

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.3.2 »ZAGREB JE HLADAN GRAD«

»Zagreb je hladan grad, svi smo izašli van. Asfalt je vruć u sunčano popodne, a Zagreb je, ipak, hladan grad. Mi smo njegovi stanovnici i ima nas oko milion. Stojimo u gomilama, grijemo se tijelima, tijela su tako topla.

Hiljadu kola na ulici, na ulici stotinu kafea, u svakom kafeu stotinu ljudi i sto ruku sa sto ćasa. Usta žele da se smiju, ljudi žele da se zagriju i zaborave da je Zagreb hladan grad.«

Film – Zagreb je hladan grad

Slika 15: Azra, avtor: Erol Čolaković Šehić

Pomembna obeležja alternativne scene novega vala v Zagrebu so mladinska organizacija Studentski Centar, tednik Polet – »besedila člankov so bila pisana v jeziku ulice, polna psovk in žargonskih izrazov, kar je bilo za nas posebej pomembno, saj je zaradi tega ideja revije 'dišala po prepovedanem sadežu'« (Mirković, 2004, str. 48), ki ni bil le medijski odsev dogajanja, temveč aktivni del scene, njen generator in snovalec, zbirališče pred slaščičarno Zvečko, ki se je naključno izkazalo kot bistven dejavnik pri sooblikovanju alternativne scene – »povezanost družbe izpred Zvečke je bila večplastna, tam si v ljudeh in njihovih zgodbah našel inspiracijo za pesmi, podporo in nove ideje, nekoga, ki bo pel spremljevalne vokale, natisnil plakate za

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

koncert, poziral za fotografijo ali oblikoval naslovnico novega albuma« (Mirković, 2004). »Mislim, da so največji posli v rokenrolu sklenili pred Zvečko, v času pred mobilnimi telefoni, e-pošto in računalniki je to bila naša glavna pisarna« (Mirko Ilić, po Mirković, 2004, str. 59), nočni klub in koncertno prizorišče Kulišić ter glasbene skupine Azra (na vlogo katere je pomembno vplival prvi punk koncert Pankrtov v SC: »To je bil totalni šok! Prišli so v beli srajcah, z črnimi kravatami in rdečimi trakovi zavezanimi okoli rok. Izgledali so kot slovenski birokratje. Takrat pa se je, kot v filmskih katastrofah, proti nam začel širiti zid hrupa. Vsi v dvorani so ostali brez besed« (Mirko Ilić po Mirkovič, 2004, str. 28), Prljavo Kazalište, Film, Haustor, Boa, Patrola, Aerodrom, Animatori in drugi.

»Brijem bradu, brkove da ličim na Pankrte. Još da imam Fendera, vidio bih svirke. Ni bendovi nisu više kao što su bili. Moj se amaterski priprema da svira.«

Azra – Balkan

Slika 16: Prljavo Kazalište, avtor: Mario Krištofić

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 17: Polet, neznan avtor

Slika 18: Zvečka, neznan avtor

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.3.3 »ŽIVIM U RIJECI, U DIVNOME GRADU«

»Živim u Rijeci, u divnome gradu. Živim u rupi, najvećoj u Jugi.

Šminkerica, kurvi, pijanica, pedera, frikova i punkera pun je grad.

Rijeka boluje, Rijeka je zaražena. Zarazila je šminka, zarazio je Trst.

Cipelice, košuljice, odijela, čizmice, made in Italy and made in France.«

Paraf – Rijeka

Pomembna obeležja alternativne scene novega vala v Reki so: družbeno središče klub Palach, mladinski časnik Val ter glasbene skupne Paraf – Termiti, Denis&Denis, Kaos, Mrtvi Kanal, Istočni izlaz, Cacadou Look, Ogledala, Fit, Xienia, Grč, Laufer, Grad, Protest, En Face in mnoge druge.

Slika 19: Paraf, avtor: Feri Rumić

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 20: Termiti, avtor: Damir Krizmanić

Slika 21: Denis&Denis, avtor: Bachrach&Krištofić

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 22: Vim Cola, Paraf, neznan avtor

Slika 23: Kaos, neznan avtor

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.5.4 »VELIKA BELA LUDNICA, GRAD BEOGRAD«

»Veliki, beli grad sa dve reke pod nogama. Velika, bela ludnica s velikim, belim ljudima. To je moj grad.

Veliki, sivi grad. Ludaci i narkomani siledzije, naučnici Veliki, sivi grad. Grad, grad Beograd.«

Bezobrazno zeleno – Beograd

Pomembna obeležja alternativne scene novega vala v Beogradu so: družabno–kulturno in koncertno prizorišče Klub Akademija, glasbena revija Đuboks, glasbeni kompilaciji Paket Aranžman in Artistička Radna Akcija ter glasbene skupine Idoli, Električni Orgazam, Šarlo Akrobata, Zana, Radnička Kontrola, Bezobrazno Zeleno, Profili Profili, Via Talas, Urbana Gerila, U Škripcu, Defektno Efektni, Pasta ZZ, Petar i Zli Vuci, TV Moroni. Bulevar, Doktor Spira i ljudska bića, Grupa I, Kozmetika, Laki Pingvini, Piloti, Propaganda ter Slađana Milošević. Ob boku beograjski se je razvijala enako močna in pestra glasbena scena v Novem Sadu, ki so jo zaznamovale glasbene skupine Pekinška Patka, Boye, Čista Proza, Kontraritam, La Strada, Luna, Laboratorija Zvuka in Obojeni Program.

Slika 24: Električni Orgazam, neznan avtor

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 25: Šarlo Akrobata, neznan avtor

Slika 26: Pekinška Patka, avtor: Marko Pešić

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.4 OBLAST, CENZURA IN KOMISIJA ZA ŠUND

Provokativnost idej, izgleda, besedil, razmišljanja in vedenja pripadnikov gibanja novega vala sta jugoslovanska družba in oblast (na začetku) dojemali kot sporno, protiideološko in nevarno za kolektivistične ideje, kar je nekaterim protagonistom nakopalo kar nekaj težav. Oblast je glasbi in drugim izraznim oblikam novega vala nasprotovala z nadzorom posameznikov, ostro kritiko in izvajanjem stroge cenzure glasbenih izdaj, posebej besedil glasbenih del.

Cenzurni nadzor na glasbeni izdajami so izvajale tako imenovane državne komisije za šund, osnovane na Državnem sekretariatu za kulturo, šport in izobraževanje. Takšno komisijo je imela vsaka jugoslovanska republika oziroma diskografska založba, razlikovale pa so se glede na postavljene standarde in označevanje neprimernega, zaradi česar je zajetno število glasbenih skupin novega vala svoje albume posnelo v drugih republikah. Pred izdajo glasbenega albuma je komisija za album podrobno preučila in iskala morebitne neprimerne, zmotne ali nekvalitetne politične, ideološke ali moralne elemente. Zanimivo je, da so se komisije večinoma osredotočale le na vsebino glasbenih besedil, saj so te pesmim pripisovale politični značaj ter manj na vizualni material albuma (več v nadaljevanju).

Izbrana dela, ki jih je komisija smatrala kot nekvalitetne in neprimerne, so bila označena kot šund – delo brez umetniške vrednosti, hkrati pa so bila dodatno obdavčena z dodatnim 20-% davkom za dodatno vrednost. Etiketa šunda je pomenila, da se je album na jugoslovanskem trgu prodajal po višji ceni kot večina ostalih albumov in je bilo zato težje zaslužiti s prodajo albumov. Takšni albumi so v prodajalnah gramofonskih plošč bili odmaknjeni ali celo prikriti od ostalih prodajnih eksponatov (Kyaw, 2009).

Zvonim Golob, predsednik hrvaške komisije za šund je o albumih, označenih kot šund, podal: »… in vse to v bran nečesa, kar obrambe niti ni vredno: zbegane, diletantsko odpete in odigrane plošče, s pseudorevolucionarnim, vulgarnimi in nezrelimi teksti, sumljivimi idejami in pavšalnimi idejami, ki ne verjamejo v nikakršno perspektivo. Plošče, ki s težnjami za boljšim, perspektivnejšim in popolnejših negativno proglašajo korupcijo in laž kot politiko našega društva, z uporabo praznih fraz in parol« (Polet, 17. 10. 1979, po Mirković, 2004).

Nekateri uredniki državnih produkcijskih hiš so dokaj hitro dognali principe delovanja in standarde sprejemljivosti komisije za šund ter med glasbeniki, da bi preprečili obdavčenje, začeli izvajati samocenzuro. Neustrezne dele besedil so glasbeniki, pod burnim očesom urednikov, večkrat spreminjali in dopolnjevali na samem mestu snemanja albuma, tako da je

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

velika večina teksta bila zamenjana s spontanimi idejami in z verzi. Zgodilo se je tudi, da od originalne ideje teksta pesmi ni ostalo skoraj nič in je pesem svoj originalni pomen izgubila ali pa z domišljeno uporabo metafor originalno idejo prikrila.

Nekatere glasbene skupine etikete glasbenega nosilca niso smatrale kot sramoto, temveč kot odlikovanje, v sferi drugačnosti in odklonskosti novega vala pa kot pozitivno reklamo za album in bend. Prvi takšen primer albuma jugo novega vala, označenega z davkom na šund, je prva studijska izdaja Prljavega Kazališta. Slednje je v medijih in med glasbeniki izzvalo precej nestrinjanja in odmevnosti, plošča pa je zaradi kultnega statusa bila prodana v skoraj 30.000 primerkih. Tako je delo komisije za šund prešlo v redno prakso in je vsa glasbena produkcija novega vala, brez izjeme, postopoma prejemala negativne oznake komisije. S časom je to postalo tako samoumevno, da v medijih, med člani glasbenih skupin in na sceni ni povzročilo pretirane reakcije. Davek na dodatno vrednost ter etiketa šunda sta postala vrsta izhoda v sili za diskografske hiše, ki so se z zavračanjem posameznih del ščitile pred kritiko oblasti in družbe, višja cena albuma pa glede na število prodanih albumov publike ni odvračala od nakupa plošče (Mirković, 2004).

Slika 27: Miličniki na koncertu, avtor: Romano Grozić »Mi, člani punk rock benda Paraf iz Reke, se obračamo k Poletu s prošnjo, da vse svoje bralce obvesti o veliki pizdariji, ki bi to bila tudi, če se ne bi dogajala naši skupini. Diskografska hiša Jugoton je v celoti zavrnila naše kompozicije. Nismo mnenja, da so naše skladbe literarni biseri, niti nismo imeli namena, da bi to bile. Vemo, da nismo niti kaj prida pismeni, vendar so naše

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

pesmi odraz mesta in ljudi, situacij, kot jih mi vidimo in doživljamo. Mar smo mi iz drugega planeta, so se naši starši borili zato, da moramo mi biti tiho? Kdo nam bo pojasnil, zakaj moramo molčati?« (Jugoton nas noče, javno pismo skupine Paraf, Polet, 14. 2. 1979, po Mirković, 2004, str. 90).

Kontrolo nad glasbenimi skupinami je oblast izvajala tudi na javnih nastopih in koncertih. Metoda zastraševanja glasbenih skupin in njihovih koncertnih nastopov je bila marginalizacija, v obliki popolne prepovedi javnega nastopanja (primer Laibach), oviranje najema večjih prireditvenih prostorov ter spored koncertnih nastopov ob neugodnih urah z namenom, da bi koncert lahko obiskalo čim manjše število ljudi ter izključitev iz masovnih medijev (Kyaw, 2009). Glasbene skupine, za tekste katerih je veljalo, da so nagnjeni k političnim tematikam, so pred začetkom koncerta svoj repertoar pesmi morale v pregled predložiti »nadležnemu« policijskemu nadzorniku. V primerih kršenja pravil in omejitev so oblasti javni nastop tudi prekinile, v ekstremnih primerih pa je s strani policije prišlo tudi do pretepanja publike ali glasbene skupine.

Ena izmed represije oblasti je bilo policijsko zasledovanje in zastraševanje pripadnikov scene, od hišnih preiskav in zasliševanja do večdnevnih aretacij. Po Repe (2002) so bile tovrstne oblike ustrahovanja veliko bolj prisotne v Sloveniji, kjer je punkovsko novovalovsko gibanje opazovala Služba za državno varnost in na podlagi ugotovitev leta 1982 izdala tudi javno mnenje, v katerem so zapisali, da je gibanje poteka v okviru nelegalnih združenj in skupin, ki izvajajo družbeno nesprejemljivo in škodljivo dejavnost. Poleg tega naj bi bili ideologija ter obnašanje takšnih skupin in ljudi sovražno do socialistične samoupravne družbe. Najverjetneje najbolj znani primer politične represije znotraj alternativne glasbene scene v Jugoslaviji je tako imenovana Nazi punks afera v Sloveniji.

Alternativni punkovski videz so predstavljali stare predelane obleke, napisi na majicah, usnjeni dodatki, zakovice, uhani in varnostne zaponke (knofljice), prepodene skozi razne dele obraza, našitki, plastika, umetni materiali in frizure, ta videz pa je zbujal precej odpora tudi pri preprostih ljudeh. Samozaščito in ustrahovanje so brez navodil iz vrha izvajali tudi razni samoupravni in družbeni organi, vse do natakaric, ki privržencem gibanja v lokalih, kjer so se zbirali, niso želele postreči (Repe, 2002).

Opisani dogodki in primeri so zgledni dokazi ideologije, njene represije in družbenih norm, proti katerim se je borilo in idejno izražalo gibanje novega vala. Čeprav je oblast v sredi

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

osemdesetih popustila s pritiski nad pripadniki in idejami gibanja, je pomembno izpostaviti dejstvo, da je fenomen novega vala odpiral prostor svobodnega izražanja in s svojimi idejami bistveno vplival na oblikovanje družbenih gibanj, ki so se na koncu desetletja izkazala kot ključna v oblikovanju osamosvojitvenih programov republik nekdanje drža

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.5 GRAMOFONSKE PLOŠČE

2.5.1 PLATA, VINILKA, LONGPLEJKA, ELPEJKA IN SINGLCA

Gramofonska plošča je analogni nosilec zvoka okroglo ploščate oblike. V zgodovini glasbenih medijev so gramofonske plošče predstavljale prvi izdelek, namenjen reprodukciji glasbe za osebne potrebe širšega občinstva. V množični uporabi so bile večino 20. stoletja, vse do konca osemdesetih letih, ko jih je razvoj digitalnih zvočnih medijev potisnil v arhivske predale. Gramofoni in gramofonske plošče so postali del marginalnega sveta avdiofilov ter zbirateljev, nekoč popularni izrazi, kot so plate, longplejke ter vinilke, pa so se umaknili iz vsakdanjega jezika in postali arhaizmi (Zrinski, 2006).

Izum gramofonske plošče je na začetku 20. stoletja zamenjal do takrat popularno glasbeno pripravo fonograf, medij gramofonske plošče pa se je skozi stoletje konstantno spreminjal ter prilagajal. Sprva so bili gramofonski diski izdelani iz materiala šelak, po letu 1940 pa iz polivinilklorida – PVC, od koder izvira popularno poimenovanje vinilna plošča oziroma vinilka. Gramofonske plošče predvajamo na gramofonih. Zvok na vinilni plošči je mehansko vrezan v PVC-osnovo v obliki spiralnega utora, po katerem, ko se plošča vrti na predvajalniku, drsi gramofonska igla in tega prevaja v glasbo. Velikost oziroma premer gramofonske plošče in hitrost, s katero ploščo vrtimo, določa časovni obseg predvajane glasbe. Poznamo male in velike plošče. Male plošče pogovorno imenujemo singlce, saj je manjši vinilni disk premera približno 18 cm (7''), ki ga na gramofonu predvajamo s 45 (45 RPM) obrati v minuti, po dolžini zvočnega zapisa zadoščal za posnetek približno štirih glasbenih del. Je predhodnica LP – long play plošče, ki se je na ameriškem tržišču pojavila leta 1948. Izum LP-albuma pripada ameriški založbi Columbia Records. LP-plošča je 30 centimetrski vinilni disk (12''), ki se vrti s 33 obrati na minuto (33 RPM). Takšna plošča ima na vsaki strani diska približno 450 m dolg utor, po katerem drsi igla s hitrostjo 1.4 km/h, kar zadošča za približno 20 minut zvočnega zapisa. Je najpogosteje uporabljena in izdana oblika glasbenega medija, saj zadošča posnetkom približno dvanajstih skladb povprečne dolžine in je zato bila popularna kot oblika zbirke izbranih glasbenih del – albuma. Na omenjeni manjši plošči (singlci) so različni izvajalci večinoma objavljali enkratne hit skladbe ter z izdajo male plošče napovedovali izdajo večje in obsežnejše LP-plošče. Predhodnica elpejke in singlce je bila tako imenovala ''78'' šelak plošča, ki je bila zaradi tehnološke neustreznosti leta 1950 umaknjena iz proizvodnje in prodaje (Osborne, 2014).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.5.2 DUALIZEM VINILNEGA MEDIJA IN OVITKA

Pomemben del gramofonske plošče je tudi njen ovitek. Osnovni namen tega je tehnična zaščita plošče, vendar le ta hkrati opravlja pomembno vlogo promocije in zaznavanja glasbe. Gramofonska plošča kot glasbeni medij ter njen ovitek v celoto združujeta dve obliki umetnosti, glasbo ter likovno. Sredstvo glasbe je zvok, ki ga le slišimo in nima stvarne oblike, temveč je definiran v času, tega pa si individualno zamišljamo. Likovna umetnost je vizualna, otipna ter definirano obstaja v prostoru. Kljub oblikovnim razlikam dveh vrsti umetnosti ti dve vežejo sorodni pojavi in skupne izrazne možnosti. Obe vrsti umetnosti budita človeški duh in navdihujeta kreativno izražanje, med seboj pa se tudi prepletata.

Slika 28: Plošča in ovitki, neznan avtor Med likovnim ter glasbenim jezikom obstajajo številne povezave:

− na ravni izposoje pojmov – glasbeni naslovi, − na ravni sorodnega občutenja, analogij, − na ravni čutnega zaznavanja – sinestezija, − na ravni mehaničnega prevajanja – različni inštrumenti, svetlobne priprave oziroma inštrumenti, − na ravni kodacije, − na ravni kreativnega prevajanja – vizualno izražanje glasbenih idej (Frelih, 2000). Na ravni kreativnega prevajanja glasbo ter likovno umetnost povezujejo naslovnice – platnice oziroma ovitki gramofonskih plošč.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Ovitek kot praktičen izdelek ter njegova podoba glasbi dajeta otipljivost, predmetnost, telesnost ter likovno vizualnost. Prvi stik s ploščo in z glasbo na njej je vidne narave, šele nato slišne. To, da moramo ploščo pred uporabo prijeti in jo dojeti z drugimi čutili kot le s sluhom, ni povsem neodvisno od načina, kako bomo jo slušno konzumirali. Likovna podoba ovitka gramofonske plošče s svojim oblikovalnim pristopom in skupkom vizualnih informacij pomaga pri žanrski umestitvi plošče, ta pa lahko še pred slušno izkušnjo zbudi pozornost gledalca in ga tako potegne globoko v svet glasbe. Plošča kot celota tako ponuja sublimno, včasih tudi transgresivno izkušnjo (Jeffs, 2006).

Plošča in njen ovitek predstavljata celoto, sta v neposrednem kontaktu, odnos med njima je komplementaren. V procesu hkratnega staranja plošča z neposrednim dotikom ovitek obrabi in se v njega odtisne, fizična sled plošče v ovitku je dokaz neločljivosti in medsebojne odvisnosti. V primerjavi z medijem CD-diska ali kasete, ki se svojega ovitka zaradi tehnično oblikovalskih specifik primarno sploh ne dotikata, je odnos med ploščo in njenimi platnicami intimen (Osborne, 2014).

Slika 29: Odtis plošče na ovitku, neznan avtor Vloga ovitka gramofonske plošče se je skozi obdobje množične popularnosti medija gramofonskih plošč spreminjala. Prve šelak plošče so se na začetku prodajale brez ali v preprostih papirnatih ovitkih. Namen teh je bila zgolj zaščita krhkega materiala ter zvočnega zapisa v brazdah. Rjavi papirnati ovitki so bili enostavno potiskani z znakovnimi simboli prodajaln oziroma založnikov. Postopoma so logotipom založnikov ter prodajaln začeli dodajati nazive izvajalcev, naslove oziroma seznam posnetih pesmi, druge tehnične informacije ter v

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

sredini formata izrezano okroglo odprtino, ki je razkrivala notranjo nalepko osrednjega dela gramofonske plošče. Leta 1904 je britanska Gramphone Company izdala prvo ploščo s preprostim ilustrativnim podobo izvajalca, takšno prakso pa so postopoma prevzele tudi druge evropske in angloameriške založbe. Enostavne ovitke iz ovojnega pak papirja so zamenjali kvalitetnejši ovitki iz tršega kartona, ki so med seboj bili stransko spiralno vezani, ti pa so predstavljali prve zametke ovitkov plošč, kot jih poznamo danes. Vizualne informacije so na platnice kmalu začeli tiskati v različnih barvah, uporaba določene barve je določala posamezne glasbene stile, takšna praksa pa je narekovala izoblikovanje specifičnih estetskih prvin in likovnega jezika popularnih žanrov. Uvedba inovacij v obliki ter uporabi ovitka, oblikovanju in tisku na platnice je doprinesla k razpoznavnosti glasbenih izvajalcev ter založb, prodaja gramofonskih plošč ter gramofonov je znatno naraščala, stilsko oblikovanje platnic pa je prešlo v redno prakso (Osborne, 2014).

Slika 30: Zgodnji ovitki plošč, neznan avtor Gramofonske plošče so se na začetku prodajale za prodajnim pultom tako, da je kupec ploščo izbiral v blagovnem katalogu, na voljo pa so bile le v splošnih oziroma tehničnih trgovinah. Prodajalne, ki bi si ukvarjale s prodajo izključno gramofonskih plošč, takrat še niso obstajale. Specializirane prodajalne, ki se ukvarjajo z namensko prodajo gramofonskih plošč in drugih glasbenih artefaktov, pogovorno imenujemo ploščarne. Gramofonske plošče je bilo mogoče

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

kupiti v namenskih prodajalnah, trgovinah z avdio- ali tehnično opremo, preko katalogov, knjigarnah, dandanes pa tudi preko spleta in na sejmih glasbene opreme.

Povečana potreba po izdelavi vojne opreme za potrebe druge svetovne vojne je znatno vplivala na zmanjšanje proizvodnje drugih kovinskih izdelkov iz različnih proizvodenj. Na zahodu, predvsem v ZDA, so prodajalci trgovin s tehnično opremo v izložbah namesto hišnih in kuhinjskih pripomočkov, katerih proizvodnja se je začasno ustavila ali upočasnila, zato razstavljali druge prodajne izdelke, med njimi tudi gramofonske plošče. Gramofonske plošče so se izza pulta tako premaknile na police prodajaln, kupci pa so med njimi lahko prvič prosto brskali. Brskanje med ploščami je vplivalo na ponovne spremembe v oblikovanju ovitkov. Zgornji prednji del platnici, katerega dobro tretjino je do sedaj prekrival logotip založbe, je zapolnil naziv izvajalca ter naslov albuma. Slednje je med brskanjem po kopici albumov kupcu olajšalo branje ter razbiranje avtorstva albuma. Vizualne informacije na platnici plošče so tako prvič očitno promovirale predvsem glasbene izvajalce, kar pa se je kot princip oblikovanja ohranilo vse do danes. Ovitek je tako prevzel dvojno vlogo zaščite glasbenega medija ter promocije glasbene vsebine (Osborne, 2014).

Sprva so med ploščami dominirali albumi klasične glasbe, s priljubljenostjo in z razvojem medija pa je na gramofonskih ploščah začela izhajati tudi glasba drugih žanrov. Izum LP PVC- albuma, ki je zamenjal gramofonske plošče iz šelaka, je bil tehnološko in ekonomsko sprejemljivejši za proizvodnjo, kar je pomenilo, da je založbam ostalo več denarnih sredstev za oblikovanje ovitkov in promocijo albumov. Razvoj fotografije, tehnološki napredki, inovacije v grafičnem tisku ter zgoraj opisani pogoji so rezultirali v izoblikovanju ovitka gramofonske plošče, kot ga poznamo.

Izumitelj unikatnega ovitka plošče je ameriški oblikovalec Alex Steinweiss. Ta se je leta 1939 pri ameriški založbi Columbia Records zaposlil kot grafični oblikovalec za promocijski in marketinški material. V iskanju enostavne promocijske rešitve je ugotovil, da je najuspešnejše reklamno sredstvo lahko preprosto glasbeni album sam. Čeprav so nekatere ameriške glasbene založbe že pred Steinweissovim oblikovalskim odkritjem na platnice spiralno vezanih kartonastih albumov tiskale preproste fotografije posnetkov iz narave ali ilustracije, je prav on ovitek idejno preoblikoval iz preproste papirnate embalaže v samostojno likovno delo. Tako je leta 1940 založba Columbia Records izdala prvi album, za katerega je Steinweiss ustvaril unikatno likovno podobo. Kot oblikovalec je razumel vizualne metode promocije in podobe ovitkov oblikoval v prepričanju, da mora pakiranje gramofonske plošče kupca privlačiti z enako

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

jakostjo kot tega privabljajo filmski ali gledališki plakati. V motivih, ki so krasili platnice plošč, je poskušal ujeti ter zaobjeti značilnosti glasbenega stila, zgodbe izvajalcev ter simboliko obdobja. Izražal se je v plakatnem stilu stilizacije in abstrahiranja, upodabljal glasbeno simboliko, nadrealistične figure, ter z uporabo živih barv in unikatnih črkovnih vrst ustvarjal metaforične učinke glasbene domišljije (McKnight Trontz in Steinweiss, 2000).

Slika 31: Naslovnica albuma SMASH SONG HITS – Richard Rodgers and the Imperial Orchestra, 1939, avtor: Alex Steinweiss Površina predvojnih preprostih ovitkov je bila zapolnjena s tekstom: z nazivom ter logotipom založbe, z okrnjenimi informacijami o glasbenih izvajalcih, večkrat so se na platnicah pojavljale celo reklame za albume drugih izvajalcev istih založnikov, prodajne izdelke, kot so sredstva za čiščenje in vzdrževanje gramofonskih plošč, tehnična navodila za uporabo in skladiščenje ter spremna besedila. Z večanjem pomembnosti vizualnega je tekst s sprednje platnice postopoma izginjal, njegovo vlogo je zamenjala likovna podoba. Podobe na platnicah so tako postale samostojni vizualni prevodi glasbenih idej, ki so likovno estetsko označevale glasbene izvajalce, ovitek pa samostojna oblika umetnosti (Osborne, 2014).

Oblikovanje unikatnih ovitkov oziroma platnic gramofonskih albumov je s pionirskim delom Alexa Steinweissa prešlo v redno prakso vseh glasbenih založb, čez čas pa se je razvilo v samostojno oblikovalsko panogo grafičnega dizajna.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

O zavedanju glasbene industrije o pomenu vizualne prezentacije in pakiranja glasbenih albumov priča tudi dejstvo, da so leta 1959 med na globalnem nivoju pomembne glasbene nagrade Grammy uvrstili kategorijo najboljše naslovnice albuma (Vidmar, 2006).

S pojavom različnih žanrov popularne glasbe v drugi polovici 20. stoletja so raznoliki postali tudi tehnični ter stilski pristopi k oblikovanju ovitkov gramofonskih plošč, ovitki so se pojavljali v vseh vrstah in oblikah. V iskanju novih oblikovalskih metod so avtorji spreminjali obliko ter format ovitka, dodajali nove materiale, izdelovali premikajoče se interaktivne platnice, dodajali taktilne dodatke, kot so vonjave, materiale z grobo teksturo, izdajali albume z več barvnimi variacijami ovitkov, barvno preoblikovali pa so tudi sam medij vinilnega diska (Osborne, 2014).

Slika 32: Barvni vinilni disk, neznan avtor

Uveljavljena oblika kvadratnega ovitka s stranicami trideset centimetrov se je pojavljala v dveh zelo pogostih oblikah, v enojni vložni obliki ali v obliki dvojnega albuma na odpiranje. Klasična oblika (enojnega) ovitka ima dve strani, prednja stran (stran A) je rezervirana za likovno podobo, na zadnji (stran B) pa praviloma najdemo tehnične podatke (seznam pesmi, besedila pesmi, predstavitev glasbenikov, podatki o založbi, času ter kraju izdaje, kontaktne podatke, dodatne fotografije oziroma oblikovalske podaljške in drugo). Ta ima na desni strani odprtino za vlaganje, na levi pa hrbtenico oziroma pregib, na katerem so v manjši obliki zapisani naziv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

albuma ter izvajalci. Slednje je pomembno za lažje iskanje in lociranje albumov pri skladiščenju na policah.

V primerjavi s manjšim formatom medija ter pakiranja CD-ja ali kasete je površina ovitka LP- albuma s trideset centimetrskimi stranicami precej velika, zato pa primerna za normalno opazovanje ter celostno absorbiranje informacij, prav tako pa po dolžini primerna za prenašanje pod rokami. Zanimivo je, da format LP-albuma primerno ustreza velikosti portreta človeške glave realne velikosti, kar so s pridom izkoristili številni oblikovalci. Iz tega preprostega oblikovalskega naključja se je razvil družbeni oziroma spletni fenomen, imenovan sleeveface, pri katerem posamezniki s fotografskimi podobami platnic ustvarjajo iluzije menjave osebnosti.

Slika 33: Jaz kot del sleeveface fenomena, osebni arhiv Gramofonske plošče kot glasbeni medij in uporaben predmet so del privatnega življenja, njihovo lastništvo in uporaba naj bi bila visoko individualizirana zasebna izkušnja, ki je stvar osebnega okusa in prostega časa. So osebni predmeti, ki uporabnike simbolno ter stilsko označujejo in so sredstvo intimnih celostnih izkušenj. Ovitki plošč so pogosto, ne glede na glasbeni okus, najobsežnejša zbirka likovne umetnosti, ki jih imajo ljudje pri hiši (Jeffs, 2006).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 34: Poslušanje plošč, neznan avtor

Hkrati pa so plošče, ker so potrošne dobrine, ki izhajajo v nekaj sto, tisoč ali milijon izvodih, del javne sfere. Na voljo so v trgovinah in drugih javnih krajih, so veliki del industrije zabave ter kulture, klubov in diskotek. So pomemben povezovalni del družbe, ki aktivno soustvarja imaginarne skupnosti, subkulture in množične identitete – kot posameznike nas osebni glasbeni okus opredeljuje in razlikuje, pomembno vpliva na izražanje, prepričanja in zanimanja, vizualni izgled in tako dalje (Jeffs, 2006).

Kot del privatne sfere so gramofonske plošče predstavljale dragocene osebne predmete, za katere je zaradi krhkosti materiala bilo treba primerno skrbeti ter z njimi pravilno ravnati. Poškodovanje vinilnega diska je uničilo brazde zvočnega zapisa ter popačilo glasbeno izkušnjo. Danes se zdi, da smo v procesu tehnoloških napredkov ter digitalizacije glasbenih medijev kolektivno potlačili občutek za materialnost glasbe, kaj šele odgovornost do spoštovanja glasbenih izkušenj.

»Plošče so iz roke v roke krožile po sosedstvu ter se presnemavale do onemoglosti. Ob primopredaji plošče na izposojo bi tisti bolj zadrti med nami ploščo izvlekli iz ovitka – ob tem se površina plošče nikakor ne sme dotakniti blazinic prstov, tistemu, ki bi na sijoči površini

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

vinila pustil mastne odtise svoj prstov, bi sledila društvena ekskomunikacija – ter s strokovnim očesom premerili najprej stran A, nato stran B ter izpostavili poškodbe. S tem postopkom bi se izpostavilo trenutno stanje plošče, kar bi brez dodatnega pojasnjevanja pomenilo, da se ploščo v takšen stanju pričakuje ob vrnitvi. V nasprotnem primeru bi sledil izgon iz kroga tistih, ki razumejo in spoštujejo plošče. Pred kakršno koli izposojo bi tehnično podkovani pripadniki našega bratstva s strogim izpraševanjem poskušali ugotoviti kakšen gramofon – še pomembnejše pa, kakšno gramofonsko iglo, po tipu in starosti – si lasti oseba, ki ji bomo zaupali vinilni album. Če bi se izkazalo, da tehnični parametri ne ustrezajo našim strogim kriterijem, bi brez premisleka zavrnili ponudbo, rekli bi: pridi k meni, presnemi si kar koli hočeš, vendar plošče ti ne dam!« (Mirković, 2004, str. 11–12).

Slika 35: Poslušanje in brskanje med ploščami, neznan avtor

O osebni navezanosti na plošče pričajo tudi osebne oznake, kot so podpisi, oštevilčenja, zapisi kraja in datuma nakupa ali posvetila, če je plošča bila podarjena v dar – neke vrste ex libris oznake za gramofonske plošče.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 36: Oznaka plošč mojega očeta, osebni arhiv

Ovitek gramofonske plošče je embalaža (z večkrat poudarjeno dvojno vlogo promocije in zaščite), vendar se v primerjavi z embalažo ostalih potrošnih materialov (hrane, kozmetičnih izdelkov in drugih) razlikuje v trajnosti. Plošče so kot osebni predmeti s svojimi lastniki ostale dlje časa, saj so, ko so ti odraščali, se preselili ali odšli v vojsko, z njimi potovale in »pisale življenjsko zgodbo«.

Pomembna sestavina simbolizma gramofonskih plošč je tudi zbirateljstvo. Zbirateljstvo je lahko oblika akumuliranja kulturnega in ekonomskega kapitala (nekatere plošče so zaradi svoje redkosti ali posebnosti vredne precejšne vsote denarja), način spopadanja z življenjem, obsesija, izražanja moči, izživljanja sanj, nepotešenih želja ali oblika rituala (Jeffs, 2006).

Največja zbirka gramofonskih plošč v Sloveniji je Fonoteka ljubljanskega Radia Študent.

»Ali je tako napačno, če si želiš biti doma skupaj s svojo zbirko plošč? Zbiranje plošč pač ni isto kot zbiranje znamk, podstavkov za pivo ali starinskih naprstnikov. V zbirki plošč je ves svet, lepši, bolj umazan, bolj nasilen, bolj barvit, bolj sluzast, bolj nevaren, bolj ljubeč kakor tisti, v katerem živim jaz« (Jeffs, 2000, str. 26, povzeto po romanu High Fidelity).

Zaradi primarne privatnosti in namenskosti domače uporabe, plošče kot sredstva oglaševanja niso bile kontrolirane kakor nekateri drugi mediji, recimo plakati, knjige ali filmi. Ker je bistvo gramofonske plošče glasba, je pogosteje padel pod drobnogled cenzure vinilni disk in njegova glasbena vsebina – besedila pesmi, medtem ko se ovitkom ni pripisovalo bistvenega pomena.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.5.3 OVITEK KOT PRIZORIŠČE DRUŽBENEGA BOJA IN ESTETIKA GLASBENIH ŽANROV

Plošče kot celote medija in ovitka so nosilke množično distribuirane družbene kritike – bodisi v obliki glasbe same bodisi v obliki vizualnih podob in na ploščah natisnjenih informacij – sloganov, naslovov, člankov in priloženih predmetov, kot so knjižice, nalepke, plakati in drugi. Funkcijo ovitkov so danes nadomestili razpršeni mediji, kot so fanzini, glasbene revije, internetne strani in forumi, majice in drugi modni dodatki, glasbeni videospoti, filmi, DVD-ji in spletne knjižnice glasbe (Jeffs, 2006).

Ovitki so kot del gramofonske plošče ključni kot dodatna označevalna raven. Dekodiranje oblikovalskih prijemov bistveno vpliva na razumevanje glasbene vsebine, podoba na platnici recimo lahko spremeni ali radikalizira glasbeno vsebino.

Podobe ovitkov so del našega vizualnega spomina, ki glasbo, ki jo poznamo, ter tisto, ki jo šele spoznavamo – recimo pri brskanju med ploščami v prodajalni, z razbiranjem vizualnih informacij razvršča glede na specifičnega izvajalca, glasbeni slog ali obdobje. Ko poskušamo določeno glasbeno delo uvrstiti na izbran album, se nam v podzavest največkrat prikrade njegova vizualna podoba, šele nato pa ga povežemo z nazivom.

»Z ovitka smo prozorno razbirali zgodbe glasbenega sveta, opazovali razlike vizualnih slogov, iz spremnih besedil presojali in kritično presojali skupine, sodili o vizualnem učinku sodobne kompozicije na naslovnici, sledili besedilom pesmi, posnemali novotarske načine igranja glasbil, pazljivo sledili vsem zahvalam glasbenikov drugim glasbenikom ter med njimi vzpostavljali povezave. Svetove glasbe, vizualne predstave in govora o njej smo cenili ter vse bolj pretanjeno poslušali in interpretirali« (Vidmar, 2006, str. 54–55).

Večina založb gramofonskih plošč je za oblikovanje platnic sprva zadolževala tako imenovane in house grafične oblikovalce, kar se je odražalo v enoličnosti motivov, uporabe tehnik ter stila. S pojavom rokenrola v petdesetih letih 20. stoletja je glasba postala pomemben člen popularne kulture, vloga glasbenikov kot super zvezd je dobila nov pomen. V šestdesetih letih je večina založb postopoma opuščala prakso hišnega oblikovanja, z večanjem pomembnosti vloge glasbenikov kot družbenih predstavnikov pa odločitve o vizualnosti albumov prepuščala v osebno odločitev. Vlogo oblikovalcev so tako prevzeli najeti samostojni oblikovalci, umetniki, prijatelji izvajalcev, največkrat pa kar glasbeniki sami (Osborne, 2014).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Vsakemu glasbenemu žanru pripada določena estetika, ta se odraža v stilu oblačenja, izražanja, obravnavanih temah, vrednotah, prepričanjih ter vizualno likovnem oblikovanju. Oblikovalska estetika žanra nam glede na uporabljena likovna sredstva (barve, oblike, tipografija), tehniko ter likovni stil omogoča ovitek glasbenoslogovno uvrstiti v določeno skupino. Tako kot se med seboj glasbenoslogovno razlikujejo žanri, se med seboj razlikujejo njihove ciljne skupine sledilcev. Publika s podporo, z obiski koncertov ter z nakupi glasbenih medijev sceno ohranja vitalno, posledično pa s svojimi osebnimi stilskimi preferencami nezavedno vpliva na splošno slogovno estetiko žanra. Ko govorimo o estetiki žanrov, govorimo tudi o tem, da so platnice albumov teh oblikovane na takšen način, da jih pripadniki in oboževalci v množici takoj prepoznajo. Slednje lahko pogojuje nakupu glasbenih izdaj, ki jih sicer sploh ne poznajo, vendar so te na podlagi vizualne podobnosti njim ljubega glasbenega žanra potencialno zanimive (Thorgerson, Dean in Howells, 1982).

Slika 37: Primer jazz ovitkov, neznan avtor

Recimo jazz, resna oblika nekomercionalne glasbe, tako zahteva resen oblikovalski pristop, hkrati pa je resna tudi njena publika. Pozornosti slednje ni potrebno privabljati z eyecatchingom oziroma z vpadljivimi oblikovalskimi metodami, vendar bodo ti, ker spoštujejo kakovost in diskretnost glasbenega stila, potešeni s preprostimi oblikovalskimi sredstvi. Če pogledamo večinsko produkcijo platnic jazz albumov, podobe teh sestavljalo umirjene barve, nezapletena tipografija, enostavni motivi portretne fotografije izvajalcev ter preproste stilizirane ilustracije (Thorgerson, Dean in Howells, 1982).

Zanimiva primerjava glede na kompleksnost žanra in oblikovalskega stila se pokaže pri platnicah klasične glasbe, pri katerih se glede na enolične in preproste motive tihožitij ali vedut

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

klasične umetnosti zdi, da ne upoštevajo zahtevnosti ter pestrosti glasbenega stila ter tega predstavljajo na precej pust način (Thorgerson, Dean in Howells, 1982).

Slika 38: Naslovnica albuma NEVER MIND THE BOLLOCKS HERE'S THE SEX PISTOLS - Sex Pistols, 1978, avtor: Jamie Reid

Na drugi strani pa punk glasba, ki se je pojavila kot kanal izražanja zavračanja potrošniških norm ter vrednot mainstream kulture, namerno izrablja princip DIY oblikovanja (»do it yourself« v pomenu »naredi sam«). Platnice punk albumov so, kot sam pojav fenomena, bile izredno vpadljive ter stilsko izdelane v »in your face« maniri. Antioblikovalski pristop – torej brez najemanja in uporabe profesionalnih oblikovalskih agencij ali dizajnerjev – kričave žive barve, uporaba cenenih ali zastoj materialov, tipografija v stilu izrezanih ali iztrganih črk časopisnih papirjev (ranson oziroma blackmail letter) so zelo spominjali na namerno primitivnost likovne smeri dadaizma (Thorgerson, Dean in Howells, 1982).

»Vse, kar si potreboval za oblikovanje punk albuma, je bilo nekaj starih časopisov ali revij in tuba lepila, če te seveda že prej nisi posnifal!« (Thorgerson, Dean in Howells, 1982, str. 24).

Kljub vsem tehnološkim, tehničnim in stilskim napredkom ter razlikam je največkrat uporabljen motiv vseeno ostal portret, pretežno v obliki enostavne fotografije.

Podobe nekaterih plošč prikazujejo fantazijski svet zabave in pozabe, spet druge se tej funkciji ostro upirajo, nas vračajo na realna tla sodobne družbe, politične in kulturne elite, dekonstruirajo vladajočo ideologijo in od nas zahtevajo ozaveščenost, opredelitev ter akcijo.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Ovitek plošče je prizorišče raznih oblik družbenega boja, bodisi glasbenega, rasnega, bodisi razrednega, spolnega ali ekonomskega (Jeffs, 2006).

Slika 39: Naslovnica albuma VIS IDOLI - Idoli, 1981, avtor: Ivan Stančić

Slika 40: Naslovnica albuma BIJELO DUGME - Kad bi bio bijelo dugme, 1974, avtor: Dragan S. Stefanović

Slika 41: Naslovnica albuma VIDEOSEX - Lacrimae Christi, avtorji: Blutnik M., Dejan Knez in Videosex

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Angleški anarhopunkerji Crass so svoje plošče oblikovali tako, da so na ovitek z velikimi črkami in številkami natisnili vsoto, ki jo je za ploščo potrebno odšteti. V primerjavi z izdelki korporativne kulturno-glasbene industrije so bile sorazmerno cenejše, zato so jim jemale tržni delež. Distributerji in lastniki trgovin so bili jezni, ker niso mogli samovoljno zvišati tržne marže. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja so v ZDA skorajda vsi zgodnji izvajalci rock glasbe bili črnci, na mnogih ploščah teh izvajalcev pa so upodabljali belce. Ovitki so tako ohranjali rasno delitev javne sfere, marginalizirali črnsko skupnost ter poglabljali rasizem. Ko je pripadnikom črnske skupnosti uspelo biti upodobljenim na platnicah, je bilo to eno izmed redkih javnih mest, kjer so bili prikazani kot pozitivni, samostojni, samozavestni ustvarjalci, umetniki in intelektualci z individualnostjo, zgodovino in lastnimi hotenji. Ovitek plošče se je pojavljal tudi kot objekt spolnega poželenja, spodbujanje tega pa je zelo hitro postala dobra marketinška strategija prodaje plošč. V nasprotju s filmi seksualno obarvani ovitki plošč niso imeli oznak, ki bi prepovedovale prodajo mladoletnim. Za ploščo z zapeljivo vsebino ni bilo treba stopiti v posebni, odmaknjen prostor trgovine, kjer so hranili morebitne pornografske izdelke. Tudi v Jugoslaviji je izšlo nekaj spolno neposrednih ovitkov, ki jih oblast ni posebno cenzurirala, kar dokazuje dovzetnost za spoj glasbe in seksualnosti (Jeffs, 2006).

Slika 42: Naslovnica albuma CRASS - Stations of the Crass, 1979, avtor: Crass

Takšne in drugače podobe na ovitkih so pripomogle k dekonstrukciji vladajoče ideologije spolnosti in telesa ter korenito preizpraševale predpostavke o ženskosti. Teme ovitkov so pogosto bile androginost, biseksualnost in homoseksualnost, za mnoge družbeno izolirane geje,

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

lezbijke in biseksualce, ki so se soočali z represivnostjo družbe, pa so potrjevale, da onkraj nje vendarle obstaja jasno definirana in samozavestna spolna skupnost (Jeffs, 2006).

2.5.4 MIRKO ILIĆ IN RAYMOND PETTIBON

V poglavju predstavljam delo Mirka Ilića, odmevnega grafičnega oblikovalca ter avtorja številnih (v magistrskem delu omenjenih in obravnavanih) likovnih oprem albumov jugoslovanske glasbene produkcije osemdesetih. V kontrast Ilićevemu delu prikazujem delo ameriškega avtorja Raymonda Pettibona, ključnega snovalca in akterja kalifornijske alternativne in punk scene osemdesetih. Oba avtorja prištevam med osebno ljube in vzorne umetnike.

Ilićeva umetniška zgodba se je pričela v sedemdesetih letih, ko je s soustanovitvijo striparsko umetniškega kolektiva Novi kvadrat vzbudil pozornost jugoslovanske publike in se ustanovil kot popularen avtor ilustracij v številnih tednikih in najrazličnejših revijah. Podpisal se je pod avtorstvo številnih platnic jugoslovanske popularne glasbe, kot ključen pa se je izkazal pri dizajniranju motivov naslovnic številnih avtorjev novega vala. Kot aktiven pripadnik in akter alternativnih umetniško družbenih skupin – naj spomnim, da je razstava del Novega kvadrata predstavljala simbolni začetek zgodbe novega vala v Zagrebu – je ideje in vrednote teh dobro pojmoval. Prijateljeval je z različnimi avtorji, sledil toku gibanja ter kot vizualni predstavnik novovalovsko sceno aktivno soustvarjal. Kot večina jugoslovanskih umetnikov, glasbenikov, novinarjev ter drugih pripadnikov alternativne kulturne scene te generacije je tudi Ilić »dete vojnog lica«. Z družino so se v otroštvu med republikami bivše države neštetokrat selili, konstantne spremembe in prilagajanje novim okoliščinam so zaznamovale njegov način razmišljanja, ta pa je pogojeval njegovim likovnim idejam in rešitvam. Ideološki pritisk državnega aparata na njega ni imel pretiranega vpliva, pripadnosti svojemu narodu ni nikoli zares čutil oziroma kot pravi, na domačih tleh ni nikoli uspel pognati čvrstih korenin. Pripadal je le enemu svetu popularne medijske kulture: filmu, televiziji, glasbi in stripom (Kršić, 2008). Nagli razvoj glasbe in glasbenih idej je zahteval sodobnejši pristop k oblikovanju in odnosu do vizualnosti glasbenih medijev. Nova glasba je bila drugačna, zato je bilo treba predrugačiti tudi njeno vizualno podobo. Mirko Ilić je s svojim svežim oblikovalskim pristopom prekinil dotrajano prakso uporabe enoličnih fotografij in neizvirnega hišnega stila založb.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Nikoli ni razvil svoje specifične likovne govorice, vendar je to zmeraj prilagajal avtorjem, žanru, karakterju glasbe ter zgodbam iz ozadja. Sredstva za oblikovanje, s katerimi so razpolagale diskografske hiše, so bila zelo omejena, zato je, da bi jih mogel karseda najbolje izkoristiti, dosegljive tehnike in procese obdelave preučeval in domiselno avtorsko nadgrajeval. Posluževal se je različnih pristopov in stilov, oblikoval z uporabo montaže, kolaža, airbrusha, barve, črno-bele fotografije ter toniranja. Med tehnikami je pogosto variiral, te kombiniral in jih prilagajal svojim idejam, ki so bile vedno pomembnejše od same izvedbe. Pri delu je angažiral fotografe, vizažiste in modne stiliste in druge oblikovalce. S pomočjo sodelujočih fotografov je presegel uporabo klasičnega motiva band fotografije in ideje zastavljal precej bolj konceptualno (Kršić, 2008).

Ameriški umetnik in grafični oblikovalec Raymond Pettibonn je zaslovel kot oblikovalec plakatov ter platnic albumov kalifornijske hardcore punk scene osemdesetih let. Oblikoval je večino vizualnega materiala punk skupin neodvisne založbe SST Records, ki jo je ustanovil in vodil njegov brat Greg Ginn. Del založbe je bila tudi zloglasna hardcore punk skupina Black Flag, katere ustanovni član in prvi vokalist je bil prav Greg, Raymonda pa z nastankom skupine tesno povezujemo kot oblikovalca.

Slika 43: Koncertni plakat, avtor: Raymond Pettibon Je avtor verjetno enega najvplivnejših in prepoznavnih simbolov punk kulture, logotipa skupine Black Flag, za skupino pa je oblikoval večino naslovnic albumov, koncernih plakatov in letakov, fanzinov, nalepk in ostalih reklamnih tiskovin. Oblikoval je več del za različne

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

izvajalce, med drugim pa je avtor še enega klasičnega motiva ameriške alternativne glasbene scene, ilustracije albuma Goo skupine Sonic Youth. Prepoznaven je po satiričnih, kritičnih antiavtoritarnih, že včasih nasilno nazornih črno-belih risbah stripovske manire, ki jih kombinira s provokativnimi političnimi ter humornimi teksti ali citati. Risbe je včasih kombiniral z barvo, s kolažem časopisnih izrezkov, te pa ustvarjal in v obliki fanzina izdajal v stotinah. V delih se je loteval različnih tematik in v klasični »in your face« maniri punk gibanja izoblikoval specifičen karikaturen stil risbe, ki ga koristi kot sredstvo osebne politično družbene kritike (Storr, 2001).

Slika 44: Naslovnica albuma SLIP IT IN – Black Flag, 1984, avtor: Raymond Pettibon

Slika 45: Naslovnica albuma GOO – Sonic Youth, 1990, avtor: Raymond Pettibon

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.5.6 RETRO SIMBOLIZEM IN POVRATEK ANALOGNIH MEDIJEV

Gramofonska plošča je kot glasbeni medij v pozabo izginila nekje v devetdesetih, ko se je v ospredje prebila uporaba praktično in tehnološko donosnejšega CD-diska. Vinilka je ostala le del marginalnega sveta zbirateljev, kot taka pa postala oblika retro simbolike. Zadnjih nekaj let smo priča ponovnemu pojavu medija vinilne gramofonske plošče ter ostalih »zastarelih« analognih medijev, recimo kasete. Ponatisi številnih albumov, vračanje plošč na prodajne police trgovin z avdio opremo in specializirane prodajalne, sejmi gramofonskih plošč, predvsem pa nove sveže izdaje glasbenih skupin na mediju vinilnega diska pričajo o vzponu popularnosti in uporabnosti gramofonskih plošč. Zanimivo dejstvo je, da se za medij gramofonske plošče v večini odločajo izvajalci alternativnih glasbenih stilov, plošče je na stojnicah s prodajnimi eksponati moč zaslediti na koncertih punka, metala in žanrskih odvodov, redko ali nikoli pa na nastopu izvajalcev narodno zabavne ali mainstream popularne glasbe. Zakaj se je medij gramofonske plošče po nekaj desetletjih ponovno prebil v ospredje, ni popolnoma jasno, najverjetneje pa je pomemben del razloga kakovost glasbenega zapisa ter edinstvena izkušnja, ki jo poslušanje plošče ponuja.

Slika 46: Prodajalna gramofonskih plošč, neznan avtor S povratkom medija se je vnovično obudila tudi panoga oblikovanja naslovnic oziroma ovitkov plošč, ta pa se je, kljub zastarelosti medija in glasbene tehnike, modernizirala. Novi oblikovalski pristopi in digitalizirane tehnike omogočajo več svobode, dostopa informacij, znanja ter

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

izraznih možnosti, zato si lahko od novih, svežih izdelkov obetamo več kot od tistih, ki jih poznamo iz preteklosti.

Gramofonska plošča je glasbena ikona, zato lahko simbol plošče kot stilistično sredstvo zasledimo tudi na številnih platnicah albumov prav teh. Z uporabo in upodobitvijo teh avtorji izpostavljajo pomembnost glasbene umetnosti, se s tem poklanjajo drugim glasbenikom in umetnikom ali izražajo svoj vir navdiha. Lik gramofonske plošče danes dojemamo kot retro podobo, metaforo, ki simbolizira preteklost in podzavestno asociira na neke boljše starejše čase – tudi v primeru posameznikov, ki tega niso doživeli.

Slika 47: Naslovnica albuma PICTURE THIS/FADE AWAY AND RADIATE – Blondie, 1978, neznan avtor

Prav na takšen način podobo gramofonske plošče v svoja likovna dela vključujem tudi jaz. Navdih za motive svojih del iščem v besedilih pesmi najrazličnejših izvajalcev, s katerimi se lahko poistovetim. Z ilustracijo motivov besedil in vključevanjem simbolov glasbenih medijev (vinilne plošče, kasete) izražam vrednost in abstraktno navezanost na glasbena obdobja iz

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

preteklosti, med katerimi je za moje delo, vrednote, zanimanja in filozofijo izključno pomemben jugoslovanski novi val.

Slika 48: Sretno dijete, 2018, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov in risba, 68 x 81 cm, osebni arhiv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 49: Dodirni mi kolena, 2018, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov in risba, 48 x 68 cm, osebni arhiv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.6 VIZUALNA PODOBA IN MOTIVI NOVEGA VALA

Ker je ta zahteval mladosten pristop, ki ga generacija rokenrola in zabavne glasbe ni poznala ali premogla, so oblikovanje promocijskega materiala novega vala založbe prepustile mlajši generaciji svobodnih oblikovalcev in umetnikov, ki so znotraj tega odraščali in snovali svoje (likovne) vrednote oziroma poglede. Pod avtorstvo naslovnih motivov novega vala so se podpisali številni avtorji iz vseh koncev Jugoslavije. Rezultat intimne osebne pretkanosti in aktivnega sodelovanja na sceni novega vala so kakovostne vizualne rešitve ovitkov albumov, ki so postali zgodovina (Rajin, 1983).

Pomembno je poudariti, da produkcija jugoslovanske alternativne glasbe ni bila številna, kakor so bila številna podobna gibanja na zahodu ter da veliko jugoslovanskih novovalovcev (na žalost) ni izdalo studijskega albuma oziroma so izdali le enega, največ dva – večina karier teh skupin niti ni trajala pretirano dolgo. Rezultat tega so okrnjene izdaje le nekaterih predstavnikov, večinoma tistih, ki so se med splošno jugoslovansko publiko izkazali za najuspešnejše in popularne (Rajin, 1983).

Če iz besedil pesmi novega vala mogoče razbrati glavne interesne sfere tega gibanja, je platnice glasbenih albumov težko stilsko opredeliti, ti variirajo med različnimi tehnikami, oblikovalskimi pristopi in likovnimi jeziki oblikovalcev, druži pa jih skupna nit jasnega vizualnega sporočila. Naslovnice albumov se pojavljajo kot sredstvo izražanja najrazličnejših stališč – motivi na platnicah problematizirajo različna družbena vprašanja, se poigravajo s prepovedanimi temami in ostro komentirajo stanje življenja v jugoslovanski družbi.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.6.1 PRLJAVO KAZALIŠTE

Debitantski album mlade zagrebške punk skupine Prljavo Kazalište je leta 1979 izdala založba Suzy. Avtor naslovne podobe je Mirko Ilić. Je drugo delo za glasbeno platnico, ki jo je Ilić kadar koli oblikoval, album pa zaradi glasbene in likovne sporočilnosti še danes štejemo kot enega najvplivnejših del jugoslovanske novovalovske scene. Izvirno delo za ovitek albuma je izdelano v tehniki airbrusha.

Slika 50: Naslovnica albuma PRLJAVO KAZALIŠTE – Prljavo Kazalište, 1979, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv

Likovno delo, ki krasi prvo stran ovitka, je mogoče razdeliti na tri samostojne likovne sestavne dele, slikovno ploskev, osrednji motiv oziroma likovno podobo ter besedilo. Avtor je uporabil tri osnovne barve: belo, črno in nekaj odtenkov rdeče, z uporabo teh pa med posameznimi likovnimi elementi poudaril kontraste svetlega in temnega. Posamezni likovni elementi zaradi

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

močnih kontrastnih razlik močno izstopajo in usmerjajo našo pozornost, med njimi pa dominira likovni motiv voluminoznih rdečih ustnic z iztegnjenim jezikom, ki so na desni prebodene z varnostno zaponko. Osrednji likovni motiv prekriva večinski del formata in je v slikovno ploskev kompozicijsko vpet po diagonali od leve proti desni navzgor, zaradi dominacije v velikosti in barvi deluje zelo težko. V spodnjem desnem kotu slikovnega formata opazimo s preprosto črkovno vrsto zapisano besedilo, črke so odebeljene, ploskovite in obarvane v črno. Album in izvajalec nosita isto imenski naziv – Prljavo Kazalište, zato tekst štejemo kot zapis obojega hkrati. Osnovna slikovna ploskev je enotno obarvana v belo barvo, občutka globine ni zaznati, zato je likovno delo prostorsko omejeno z zadnjim slikovnim planom. Na fotografiji, ki jo vidimo, je slednje zaradi starosti že nekoliko porumenelo in obrabljeno. Besedilo je oblikovano ploskovno in strogo geometrično, zaradi barvne enotnosti deluje plastično. Osrednji motiv ustnic je organske oblike, zasenčenost in razlike barvnih odtenkov rdeče barve podobi dajeta volumen in realno obliko, zdi se, kot da ta s platnice izstopa in sili v zunanji prostor. Besedilo v barvnem prostoru ozadja lebdi, osrednji likovni motiv pa je na ozadje dobesedno pritrjen. To je mojstrsko doseženo z upodobitvijo varnostne zaponke, ki prebada in ustnice pripenja na ozadje. V zgornjem levem kotu platnice je upodobljen logotip založbe gramofonskih plošč, ki je album izdala in podatek, za katerega menim, da je arhivska serijska številka albuma ali nekakšen drugi tehnični podatek. Likovno delo kot celota deluje enotno, porazdelitev likovnih elementov po slikovni ploskvi ter kontrastno odnosi med njimi delo uravnovešajo.

Slika 51: Naslovnica albuma PRLJAVO KAZALIŠTE – Prljavo Kazalište, 1979, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Zadnja stran ovitka albuma je v primerjavi z naslovnico precej pusta. Na sredini formata platnice vidimo barvno fotografijo glasbene skupine, ki je glede na punkovsko estetiko motiva naslovne strani albuma klasična in pa tudi kontrastna. Fotografije je posneta v loži operne dvorane, člani so oblečeni v srajce s kravatami in delujejo kot »dobri fantje« nekega narodno zabavnega ansambla. Nad fotografijo je seznam pesmi, pod fotografijo pa so zapisani razni tehnični podatki in informacije o albumu.

Motiv ustnic z iztegnjenim jezikom je pravzaprav reprodukcija svetovno znanega logotipa angleške glasbene skupine The Rolling Stones, ki ga je Ilić predelal in ga preoblikoval v punk estetiki.

Slika 52: Logotip skupine The Rolling Stones, avtor: John Pasche

Avtor izvirne podobe in simbola skupine The Rolling Stones je John Pasche, takrat študent Kraljeve akademije za likovno umetnost v Londonu. Ta je skupini predhodno že oblikoval plakat za evropsko turnejo leta 1969, zato so ga kasneje povabili še k oblikovanju logotipa. Znak se je najprej pojavil na vložnem ovitku albuma Sticky Fingers, sčasoma pa postal zaščitni znak skupine. Simbol danes velja za klasično podobo rock estetike in je eden najbolj prepoznavnih in reproduciranih podob pop kulture na celem svetu. Domnevno naj bi Mick Jagger, vodilni član Stonesov oblikovalcu, ko sta razpravljala o tem, kakšen logotip si skupina želi, pokazal ilustracijo hindujske boginje Kali, ki je značilna po svojem iztegnjenem jeziku in poudaril, da se mu to zdi zanimivo. Pasche je vedel, da mora domisliti nekaj v isti meri provokativnega in izstopajočega, kot je glasbena skupina, za katero oblikuje simbol. Navdih za logotip je tako črpal iz podobe boginje, kakor iz vizualnih karakteristik Jaggerja, ta je znan po svojih polnih

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

ustnicah in tem, da se je na koncertih večkrat pačil in publiki kazal jezik. Pasche je logotip oblikoval v stilu takrat popularnega stila pop arta. Podoba ust in iztegnjenega jezika je izzivalna in nagajiva ter nazorno upodablja prekajenost idej The Rolling Stonesov kot virtuozov rokenrol sveta (Metiary, 2018). Mirko Ilić je za album Prljavega Kazališta simbol The Rolling Stonesov preoblikoval na več nivojih. Izvirna oblika podobe je ploskovita, sestavljena iz enotnih barvnih ploskev rdeče, bele in črne barve. Motiv je abstraktno stiliziran in ni dovršen s podrobnostmi. Po ploskovitosti in poznavanju takrat popularnih umetniških tehnik sklepam, da je izvirna podoba izdelana v grafični tehniki sitotiska. Ilić je svojo inačico izdelal v tehniki slikanja z brizgalnim čopičem na zračni pritisk (airbrush), ki omogoča natančno oblikovanje barvnih prehodov. Obliko ustnic je voluminiziral z dodelano upodobitvijo senc, podoba pa tako zaradi upodobitve prostorske plastičnosti deluje bolj naturalistično. Tega pa je Ilić izrazito preoblikoval tudi oblikovno – v obliko jezika je strogo posegel in tega dobesedno razkosal na tri dele, vidimo lahko celo ilustrativno upodobitev notranjega mišičnega tkiva.

S tehničnimi in z oblikovnimi alteracijami je Ilić izvirni podobi Johna Pascheja pripisal povsem nov pomen. Ustnice je prebodel z varnostno zaponko, klasičnim simbolom punk estetike. Pankerji svoja oblačila namreč kitijo z različnimi predmeti: poslikane, prešite in zakrpane črne usnjene jakne, polne značk, netov, našitkov in varnostnih zaponk so del »obvezne opreme« vsakega pankerja. Prvi punkerji so z varnostnimi zaponkami prebadali tudi dele svojih obrazov. Zaponka je torej predstavljala tudi neke vrste primitivno obliko obraznih pirsingov, ki so še dandanes značilen in nujen del vizualnosti pripadnikov punk subkulture. Estetske značilnosti videza punkerjev je Ilić najverjetneje opazil na takrat še redkih fotografijah iz angleške in ameriške punk scene, ki so med jugoslovansko mladež počasi curljale preko reportaž različnih tujih in domačih glasbenih revij. Naj spomnim, da je album izšel leta 1979, ko se je jugoslovanska novovalovska scena še le ustanavljala, a vendar glede na glasbeno ter likovno vsebino obravnavanega albuma uspevala dosegati iste standarde.

Motiv zaponke in razkosanega jezika sta izvorno nedolžno in navihano podobo uspela napraviti na videz nevarno in celo do neke mere gnusno. Iztegovanje jezika, pljuvanje, pačenje in grimase je nekaj, kar je punkerje spremljalo na koncertnih nastopih, javnih nastopih in ulici. S tem so izkazovali svojo neprivrženost in posmeh vsakdanji družbi, ki se je nad njihovim videzom, obnašanjem in glasbo globoko zgražala. Ilić je slednje mojstrsko premišljeno prepletel z idejami glasbene vsebine albuma ter ustvaril podobo, ki je v krogu alternativne kulture (bivšega)

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

jugoslovanskega prostora ostala večna. Podoba platnice je primer prvega ovitka, izdelanega v tako očitni punk estetiki v Jugoslaviji, zanimivo pa je, da izdaje albuma z naslovnico, ki neposredno zbuja gnus in zgroženost, komisija za šund na nobeni stopnji ni cenzurirala ali omejevala. Album je kulten tako zaradi svoje likovne podobe kakor glasbene vsebine, na albumu se je namreč pojavila pesem Neki dečaci, ki odprto problematizira vprašanje homoseksualnosti. »Ti ideš sa svojim društvom, prelaziš preko ulice, upireš prst u mene smiješ se.

Znaš da me to strašno boli, jer ako te neko voli pa to sam ja.

Ti ideš sa svojim muškim društvom i loviš prljave žene, a ja te čekam vjerno kao pas.

Znam da me praviš ljubomornim. jer koliko si mi puta na klupi u parku znao reči

Ja sam za slobodnu mušku ljubav, ja sam za slobodnu ljubav.«

Prljavo Kazalište – Neki dečaci

Izbira tematike istospolne ljubezni jasno izraža kako odprte, naklonjene enakopravnosti in drugačnosti so bile ideje ter misli pripadnikov novega vala v primerjavi z ostankom jugoslovanske družbe, ki je teme kot homoseksualnost tretirala kot tabuje.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.6.2 »SVI MARŠ NA PLES«

Svi marš na ples! je kompilacijski album jugoslovanskih izvajalcev iz Hrvaške in Srbije. Leta 1980 ga je izdala glasbena založba Jugoton. Na albumu so se s skupno dvanajstimi pesmimi predstavili uveljavljeni in priljubljeni glasbeniki Bijelo Dugme, Azra, Film, Idoli, Aerodrom, Haustor, Zana, Laboratorija, Električni Orgazam, Šarlo Akrobata, Pekinška Patka in Bulevar. Album nosi naslov po verzu pesmi Ha! Ha! Ha! skupine Bijelo Dugme, ki se je tokrat preizkusila v izvajanju novovalnega stila glasbe in se z uspešnico uvrstila na kompilacijo. Avtor vizualne podobe naslovnice je Mirko Ilić.

Slika 53: Naslovnica albuma SVI MARŠ NA PLES – Različni izvajalci, 1980, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Ilić je z ovitkom ponovno dokazal svoje mojstrske sposobnosti oblikovanja in likovne interpretacije glasbenih idej. Platnico kompilacije Svi marš na ples! uvrščamo v sam vrh njegovih oblikovalskih izdelkov.

Glasbena vsebina albuma je pisana prav tako kot njena platnica, na kompilaciji so predstavljeni že uveljavljeni glasbeniki – založbe so kompilacije več avtorjev izdajale z namenom, da se ti predstavijo publiki in postopoma prodrejo na glasbeno sceno – slednjo pa je Jugoton izdal kot plesno-veseljaški album komercialne narave.

Slika 54: Naslovnica albuma SVI MARŠ NA PLES – Različni izvajalci, 1980, avtor: Mirko Ilić, osebni arhiv Osrednji motiv prve strani ovitka albuma je skupina ilustracij nog, ki so stilizirano upodobljene od peta do kolen. Število teh je dvanajst, prav toliko kot izvajalcev, ki se predstavljajo na albumu. Delo je najverjetneje izvedeno v tehniki kolaža in montaže. Slikovni format po horizontali na dve enaki polovici deli zapis naziva albuma. Tipografija je preprosta, geometrična in podebeljena, z belega ozadja pa zaradi kontrasta močno izstopa. Slikovni prostor nad in pod zapisanim besedilom zapolnjujeta dve skupini po šest ilustracij nog – vsaka od teh zapolnjuje približno dve petini formata. Ilustracije so si med seboj po velikosti približno enake, segajo dobrih 10 cm v višino in 3 cm v širino. Te si v vodoravni ravnini ritmično sledijo ena

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

drugi ter so na zgornji polovici orientirane proti desnemu zunanjemu robu formata, na spodnji pa zrcalno orientirane proti levi. Kontrast med smermi usmerjenosti poustvarja občutek gibanja. Motiv nog je upodobljen ploskovito, od ozadja ga dodatno izpostavlja črna kontura, ker se te med sabo delno prekrivajo, ustvarjajo navidezen občutek prostora. Osnovna slikovna ploskev oziroma ozadje je enotne bele barve, zato ni občutka globine. Podobe nog so upodobljene s paleto osnovnih in sekundarnih barvah – rumene, rdeče, modre, oranžne, zelene ter črne in bele, med temi zaradi intenzivnosti, količine in kontrasta z ozadjem najbolj izstopajo rumena, črna in modra.

Ilustracije nog so kljub oblikovni in proporcionalni podobnosti precej različne, vsaka od teh je individualna karakterizacija enega od glasbenih izvajalec iz albuma – ta je naveden nad vsako posamezno ilustracijo. Vsak glasbenik je predstavljen s svojo estetiko, ki zaznamuje ime skupine, vizualne atribute, pojavnost ter osebnostne značilnosti članov skupine, njihov glasbeni stil, ideje in druge posebnosti.

Z upodobitvijo različnih estetik in stilov je Ilić na popolnoma preprost način, vendar učinkovito, povzel raznovrstnost pisane palete idej, glasbenih stilov, krajev in osebnosti, zgodb, stilov oblačenja, vrednot različnosti ter splošni duh časa jugoslovanskega novega vala.

BIJELO DUGME

Bijelo Dugme je na platnici upodobljeno kot noga, odeta v hlače kamuflažnega vzorca, ki je obuta v črne škornje. Obe značilnosti istovetimo z vojaško opremo, v primeru ilustracije njihovih atributov pa z militantnostjo jugoslovanske družbe. Izbira podobe glasbene skupine karakterizira njihovo izbiro tekstualnih motivov ter poveličevanje socialistične ideologije. Iz predhodnih poglavij vemo, da so ti veljaki jugo rocka, ki oblike ljudske jugoslovanske glasbe spajajo z elementi klasičnega rocka, v besedilih pa opevajo narodne motive. Na kompilaciji so predstavljeni z uspešnico v trendu novega vala, vendar skupina kljub instantnemu uspehu hita Ha! Ha! Ha! novovalovska skupina dolgoročno ni bila uspešna. V krogu izvajalcev novega vala je kontrastno izstopala zaradi svoje zgodovine in glasbenih vrednost, zato je uvrstitev njihove pesmi na kompilacijo kontradiktorna, vendar zaradi komercialnosti albuma tudi razumljiva. To je Ilić odlično upodobil z nogo, ki simbolizira opremo vojaka – nekaj, čemur so pripadniki novega vala tako strogo nasprotovali in to v svojih glasbenih delih jasno izražali.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

AZRA

Karakterizacija Azre najverjetneje predstavlja lahkotnost življenjskega stila in filozofije njihovega vokalista Branimirja Štulića – Johnnya. Podoba noge je odeta v preprosta vsakdanja oblačila – po modrini materiala nekaj, za kar sklepam, da so najverjetneje kavbojke in športne copate. Simbolizira urbane motive Johnnyevih pesmi in njegovo nenehno iskanje inspiracije surovem vsakdanjiku mestnega življenja – pohajkovanje po ulicah Zagreba, potikanje po parkih, mestnih četrtih, stanovanjih tujcev in prijateljev, zakajenih barih, ponočevanje, spoznavanje in odkrivanje zgodb čudakov, pesnikov, umetnikov, delavcev, narkomanov in neštetih žensk, ki pišejo zgodbo Zagreba in se poetično prikazujejo v motivih Štuličevih pesmi.

FILM

Ilustracija noge v črnih hlačah in črnih lakastih sandalih simbolizira vizualne atribute vokalista skupine Jure Stublića. Tega je namreč na koncertnih odrih in fotografijah mogoče opaziti odetega v črna oblačila – črne usnjene hlače, jakno in sončna očala, ki zakrivajo pogled. Vokalista je zmeraj spremljala neopredeljiva čudaška karizma, ki jo je njegov temačen stil oblačenja le še potenciral, to pa je mogoče razbrati tudi v motivih njegovih pesmi.

Slika 55: Jura Stublić, avtorja: Bachrach&Krištofić IDOLI

Karikatura noge je oblečena v rjave hlače in staromodne moške čevlje, asociira na koncertne kostime beograjskih Idolov – svečane moške obleke, suknjiče, zlikane srajce z urejeno zavezanimi kravatami, lesketajoče se čevlje ter vedno urejene frizure. S klasično staromodno estetiko oblačil so ironizirali tradicijo fantovskih skupin (boy band) petdesetih in šestdesetih let

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

oziroma spoliranosti vizualne podobe glasbenikov jugoslovanske zabavne glasbe. Ironija kostimov je dodatno poudarjala provokacije njihovih glasbenih del, ti so v besedila svojih pesmi prepletali metafore neštetih tabu tem – istospolnosti, nacionalizma, fizičnega nasilja nad ženskami ter drugimi in te mojstrsko zakrinkali za motivi besedil številnih pop uspešnic. Good boy estetika je postala njihov zaščitni znak, te pa je jugoslovanska mladina, ne vedoč, da posluša punk glasbo, strašno oboževala.

Slika 56: Idoli, neznan avtor AERODROM

Podoba karakterizira ime glasbene skupine – aerodrom oziroma letališče. Ilustracija noge je odeta v oblačilo, ki asociira na pilotsko uniformo ali oblačila astronavtov. Pomen oblačila je prepleten s simbolom tarče (bulls eye) na obutvi, znak iz zgodovine poznamo iz številnih primerov vojaških bojevniških letal zavezniških sil iz časa druge svetovne vojne.

HAUSTOR

Predstavitev zagrebške skupine Haustor karakterizira njihov glasbeni stil – ti so v odprtosti novovalovske atmosfere raziskovali in obdelovali razna glasbena polja ter v svojstven žanrski stil novega vala prepletali značilnosti ljudske in reagge glasbe ter strukture velikih orkestrov pihalnih inštrumentov. Svež zvok njihove glasbe se je od ostanka takratne jugoslovanske alternativne glasbe razlikoval po preizkušanju meja glasbenih žanrov ter nastopaštvu v spajanju glasbe in teatra. Karikatura bose noge v opanki zaznamuje glasbeno atmosfero poletne ležernosti, ki jo Haustor tako dobro predstavlja v svojih glasbenih delih – najverjetneje je Ilić motiv bose noge prevzel iz zgodbe videospota pesmi Moja prva ljubav – prvega in enega največjih hitov Haustora.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

ZANA

Podoba Zane v mnoštvu karikatur ženstveno izstopa, saj upodablja edino žensko izvajalko oziroma skupino z žensko predstavnico na kompilaciji. Seksapilnost karikature noge v mrežastih nogavicah in škornju visoke pete odraža elektronsko obarvano verzijo novovalovske glasbe – synth pop, ki jo je skupina Zana izvajala. Skupina si je ime nadela po osebnem imenu prve vokalistke Zane Nimani, ki je skupino po izdaji treh albumov zapustila.

LABORATORIJA

Estetika karakterizacije skupine Laboratorija v celoti pooseblja slog ska glasbe, s katerim se skupina na albumu predstavlja. Estetika črno-belega oziroma črno-bele šahovnice izvira iz ideje rasne enakosti britanske scene ska glasbe iz sedemdesetih ter predstavlja enotnost njenih predstavnikov in snovalcev: belih britancev in črnih jamajških imigrantov. Na primeru motiva naslovnice črno-belo ne zaznamuje rasnih vprašanj, vendar skupino predstavlja s pripadajočo estetiko glasbenega sloga.

ELEKTRIČNI ORGAZAM

Podoba skupine Električni Orgazam mi je osebno glede na izvedbo ideje motiva najzanimivejša. Ime skupine je domiselno prevedeno v simbol, ki se na prvi pogled neopazno skriva v oblačilih karikature. Ta je odeta v preprosta oblačila – jeans hlače in športne superge, ime skupine pa se kot vzorec tkanine skriva na nogavicah. Ilić je provokativno noto naziva skupine prevedel v hudomušen simbol ter pomen dvodelnega imena združil v eno podobo, v kateri pojem električni upodablja simbol strele ali napetosti, na orgazam (orgazem) pa asociira delno falična oblika dvopomenskega simbola. Izzivalno ime je tako dobilo pripadajočo podobo, skupina pa svoj zaščitni znak (ki ga v ta namen nikoli žal ni uporabila).

ŠARLO AKROBATA

Šarlo Akrobata je srbsko poimenovanje za znamenitega igralca nemih filmov Charlieja Chaplina. Beograjski trio se po slavnem komiku ni poimenoval zaman ter v svoji (pre)kratki glasbeni karieri zvesto gojil satirični umetniški izraz, kar s klovnsko uniformo odraža tudi karakterizacija glasbene skupine na naslovnici. Ilustracija asociira na oblačila klovnov ali cirkuških nastopačev in pooseblja humorni karakter ter nepredvidljivi eksperimentalni glasbeni slog skupine.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

PEKINŠKA PATKA

Karakterizacija prve srbske punk skupine predstavlja njihov pankerski karakter – prešite in raztrgane hlače, našitek z napisom »punk« ter črni škornji – bulerji so primeri punkerske mode in estetike. Poznavalci jugoslovanskega novega vala bi v vizualni opremi ilustracije prepoznali aluzije vizualnega izgleda Patkinega vokalista Nebojše Čontić – Čonte – tega na redkih promocijskih fotografijah oziroma koncertnih posnetkih (skupina je obstaja le dobro leto dni) opazimo oblečenega v črni suknjič s številnimi našitki – med njimi tudi takšnega, na katerem je z velikimi črnimi črkami zapisana beseda »punk«.

Slika 57: Čonta, Pekinška Patka, neznan avtor BULEVAR

Ilustracija, ki predstavlja beograjsko skupino Bulevar je v primerjavi z ostalimi precej preprosta, predvsem zato, ker tudi sama skupina na sceni novega vala ni specifično izstopala.

Naziv albuma vse, ki tega vrtijo na svojih gramofonih, naganja in sili k plesu, s čemer je mojstrsko prepleten motiv platnice – stroga in pravilna drža nog asociira na vojaško koračnico oziroma marš. Slednje je lahko tudi nekakšna metafora oziroma posmeh militantnosti jugoslovanske družbe in Jugoslovanski ljudski armadi – kar zanimivo sovpada z dejstvom, da je večina protagonistov novega vala bila tako imenovano »dete vojnog lica«, torej hčere in sinovi diplomatov in veljakov jugoslovanske vojske – med njimi tudi Mirko Ilić. Motiv naslovnice lahko dojemamo tudi kot neke vrte plesno koračnico, vsekakor pa kot prikaz

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

raznolikosti plesnih čeveljcev plesišč diskotek, nočnih klubov, teras ali mladinskih centrov širom Jugoslavije tistega časa.

Na zadnji strani ovitka albuma se motiv platnice v pomanjšani obliki z naslovom ponovi na zgornjem robu. Pod motivom je zapisan seznam pesmi in izvajalcev ter tehnični podatki o albumu.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.6.3 DRŽAVNI LJUBIMCI

Državni ljubimci, drugi studijski album ljubljanskih Pankrtov je pri Založbi kaset in plošč Radia in televizije Ljubljana (ZKP RTV) izšel leta 1982. Istega leta je bil izbran za najboljši jugoslovanski album. Avtor podobe platnice je Simon Mlakar.

Slika 58: Naslovnica albuma DRŽAVNI LJUBIMCI – Pankrti, 1982, avtor: Simon Mlakar in Pankrti, osebni arhiv Motiv kultne platnice albuma je fotografija moškega, ki objema spomenik. Moški na fotografiji je Gregor Tomc, idejni ustanovitelj, tekstopisec in menedžer skupine Pankrti, kip, katerega noge objema, je Kranjski Janez, spomenik padlim borcem in žrtvam 1. svetovne vojne. Fotografski posnetek je izrezan in s uporabo tehnike kolaž montaže umeščen v drugo likovno okolje, v ozadju motiva vidimo posnetek iz narave – dolina z polji in gozdovi, po kateri iz leve teče reka, v ozadju se razprostira gorovje in nebo, ki je obarvano v barve sončnega zahoda.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Prevladujoči barvi posnetka – zelena barva gozdov, polj in hribov ter vijolična barva neba ustvarjata harmoničen kontrast. Motiv ozadja je romantičen in v povezavi v naslovom albuma (pojem »državni«) tukaj najverjetneje simbolizira lepote slovenske (jugoslovanske) narave – nejasno je, če gre za fotografijo ali je veduta naslikana. V prvem planu naslovnice je podoba moškega, ki objema kamnite noge – zdi se, kot da je fotografija posneta na hribu nad dolino, ki jo vidimo v ozadju – čeprav vemo, da je motiv fotografije na veduto montiran umetno, je občutek globine prostora in realnosti situacije vseeno dosežen. Izvirna barvna fotografija je posneta na ljubljanskih Žalah na mestu, kjer stoji kip Kranjskega Janeza.

Zakaj so Pankrti za podobo platnice drugega albuma izbrali prav to idejo, je pojasnil Gregor Tomc: »Potem, ko so zasedbi nekaj naslovnic že zavrnili, so se odločili za podobo nekoga, ki objema vojaka. Odločili so se, da kip poiščejo na ljubljanskih Žalah, tam so našli Kranjskega Janeza, spomenik žrtvam 1. svetovne vojne, in ob njegovih nogah posneli fotografijo za naslovnico. Ko so to prinesli na ZKP RTV Slovenija, ki je ploščo izdal, je bilo prvo vprašanje – iz katere vojne je kip na fotografiji. Ko so odvrnili, da iz prve, so v založbi zamahnili z roko, češ da ta nikogar zares ne zanima. S spomenikom iz druge svetovne vojne si seveda tega ne bi mogli privoščiti« (Kač, 2018).

Slika 59: Naslovnica albuma DRŽAVNI LJUBIMCI – Pankrti, 1982, avtor: Simon Mlakar in Pankrti, osebni arhiv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Podoba naslovnice osvetljuje stališče ideologije in njene bistvenosti pri pomnjenju zgodovinskih trenutkov – prva svetovna vojna je kot splošen teritorialni spopad v družni zavesti podrejena vlogi druge, ki jo je zaznamoval konflikt ideologij. Izbira motiva spomenika 1. svetovne vojne izpostavlja zanimiv vidik nazora jugoslovanskega komunizma, znotraj katerega je v zanosu idealiziranja dosežkov Titovih partizanov: zgodovina izpred časa druge svetovne vojne je utonila v pozabo. Snovalci druge Jugoslavije so ohranjanje spomina na dosežke svojih prednikov, prvo svetovno vojno in njene žrtve potisnili na sam rob kolektivne zavesti, čas pred drugo svetovno vojno pa za ideološke pripadnike komunizma ni obstajal – zgodovina Jugoslavije se je začela in je bila pomembna le od časa druge svetovne vojne naprej. Ideološki aparat je zavedanje o pomembnosti vojnih dosežkov in ideološke zmage narodu izpostavljal in načrtno vcepljal s številnimi sredstvi: literatura, filmska in likovna umetnost (socrealizem), šolski predmeti, državne parade, prazniki in tako naprej.

Pomen motiva, ki obeležuje prvo svetovno vojno, oblastem (cenzorjem in založnikom v službi oblasti) ni predstavljal bistvenega problema, na nasprotni strani pa bi motiv kakršnega koli spomenika ali obeležja druge svetovne vojne pomenil direkten napad in skrunjenje vrednot socialistične ideologije – upodobitev takšnega motiva bi oblasti najverjetneje obravnavale kot najstrožjo obliko protidržavnega dejanja in ga neizprosno kaznovale.

Pankrti so pri snovanju ideje za platnico odkrili luknjo v sistemu, prepoznali njegove manjvrednosti ter oblasti sistemsko umetniško prelisičili brez njihovega zavedanja. Identiteto spomenika iz naslovnice ne pozna skorajda nihče, to pa je iz upodobljenega delčka celote sploh težko prepoznati – v očeh vsakdanjega opazovalca bi noge lahko pripadale kateremu koli kipu partizanskega borca ali ideološkemu snovalcu jugoslovanske države. Podoba platnice brez poznavanja ne izdaja točnega izvora izklesanih nog in ideološki aparat udarja tam, kjer najbolj boli. Motiv platnice je simbolno povezana z naslovom albuma; moški (Gregor Tomc) objema in ljubkuje državni spomenik, je državni ljubimec, zaveden Jugoslovan, zvest partijec in komunist. Naslov albuma ter platnica sta seveda ironična in z metaforično državno pripadnostjo pravzaprav izražata svojo nepripadnost ter zmožnost prepoznavanja ideoloških nesmislov.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.6.4 LEPO JE …

Kompilacijski album Lepo je … je izšel leta 1982 pri Založbi kaset in plošč Radia in televizije Ljubljana – ZKP RTVL. Na albumu so zbrani pomembnejši predstavniki slovenske punk in novovalne glasbene scene – Indust Bag, Buldogi, Lublanski psi, Šund in Kuzle. Album je posnet v studiu Radia Študent, njegov producent je bil Igor Vidmar. Gre za eno kultnih glasbenih izdaj jugoslovanske alternativne glasbe, ZKP RTVL je album izdala v manjši nakladi, zato je ta danes prava redkost. Album je del moje osebne zbirke in je ena izmed prvih gramofonskih plošč, ki sem jih podedovala od svojega očeta – plošče, kasete, koncertni plakati, stare fotografije in odkrivanje spominov mojega očeta so v meni vzbudili zanimanje za punk glasbo, alternativno kulturo in umetnost ter me izoblikovali v osebo, kakršna sem danes.

Slika 60: Naslovnica albuma LEPO JE ... – Različni izvajalci, 1982, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Avtor podobe s platnice albuma je Etbin Stefančič – Etbina sem za potrebe raziskovalnega dela obiskala v njegovem ateljeju in se z njim pogovarjala o njegovih spominih, izkušnjah ter o oblikovanju dotičnega albuma. Kot oblikovalec je deloval pod umetniškim nazivom EDISCROATO, tega pa uporabljal le pri projektih, povezanih s punk oziroma glasbo novega vala. Ko sem ga povprašala o pomenu psevdonima, mi je povedal, da je kot otrok sovražil nositi kravato – s starši so namreč večkrat obiskali opero ali gledališče, zato se je ob tej priložnosti bilo vedno treba urediti, kar je Stefančič preziral. Pojasnil je, da se je s tole popolnoma nepomembno anekdoto iz otroštva poigral v pomenu oblikovalskega imena: Edi-s-croato ali Edi-s-kravato. V navezavi s satiričnim pomenom imena je oblikoval tudi svoj zaščitni znak, v katerega je prepletel ploskovno silhueto osebe, ki nosi kravato. Razsvetlil je še en, na prvi pogled neočiten aspekt svoje psevdonima in njegovega zaščitnega znaka, kjer je besedo design hudomušno preoblikoval v des-ing in se s tem neopazno preimenoval v inženira (končnica -ing) oblikovanja. Zaščitni znak je na platnici albuma Lepo je ... upodobljen v skrajnem spodnjem desnem kotu ovitka (Stefančič, 9. 6. 2020, osebna komunikacija).

Slika 61: Des - ing Ediscroato, osebni arhiv Stefančič je med drugim avtor številnih ovitkov albumov ter koncertnih plakatov jugoslovanske alternativne glasbe tistega časa, tesno je sodeloval z glasbeno skupino Pankrti, oblikoval za reške Parafe, Borghesio, Laiach in podobno. V sedemdesetih letih je deloval kot likovni urednik revije Tribuna in v uredniškem kolektivu študentskega mesečnika že takrat sodeloval z Igorjem Vidmarjem – kar je v prihodnosti rezultiralo v sodelovanje pri produkciji več albumov slovenske punk glasbe, med njimi tudi albuma Lepo je ...

Stefančič je platnico dotičnega albuma oblikoval v tandemu s fotografom, kot pravi, pa je pri albumu bolj kot oblikovalec nastopil kot realizator skupnih idej.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Podoba platnice je močno kontrastna in prikriva razne provokacije oziroma izzivalne metafore. Motiv je neposredno povezan z naslovom albuma in tega odraža s protislovjem. V nazivu albuma oziroma izvoru naslova ter njegovi vsebini se kaže jasen kontrast med vrednotami obče in vsakdanje jugoslovanske družbe ter marginaliziranimi skupinami alternativne kulture. Naslov albuma je izposojen iz dela kitice oziroma naslova partizanske pesmice Lepo je v naši domovini biti mlad – pionirski partizanski napev opeva lepote jugoslovanske države, njenega naroda ter iz mladinske perspektive izraža domoljubno pripadnost. Uporaba dela naslova pesmice, ki izraža domoljubje in zadovoljivost, kot naziva albuma je ironična – besedila pesmi predstavljenih na albumu ter opredelitev izvajalcev takšen odnos izpodbijajo in jasno zanikajo.

Na sprednji platnici ovitka albuma Lepo je … vidimo dva motiva: prizor iz narave, to je barvna fotografija najvišje slovenske gore Triglava, ter črno-beli posnetek gomile odpadkov – najverjetneje prizor iz odlagališča smeti. Avtor fotografije smeti je Zvone Druškovič, avtorstvo fotografije Triglava je neznano – Stefančič se spominja, da je fotografijo izrezal iz starega koledarja, fotografijo smetišča pa sta s fotografom na terenu posnela na zbirališču odpadkov na Viču v Ljubljani. Likovno delo iz naslovnice je izdelano v tehniki kolažne montaže. Kup odpadkov leži v prvem kadru spodnje polovice formata ovitka pred gorovjem in daje občutek, da je del kamnitih skal zakopan med smetmi. Gorovje, katerega del na levi in desni strani prekriva zelenilo in gozd, se v ozadju razprostira v višave modrega neba, ki zapolnjuje večinski zgornji del formata ovitka. Zaradi realnosti fotografij in montaže čutimo globino prostora, ki se zaključi v neskončnosti modrine neba. Kontrasti ovitka kompilacije se kažejo na različnih ravneh – v nazivu in glasbeni vsebini ter motivih likovne podobe. Kontrast slednjega je na prvi pogled očiten že v uporabi barve – na barvni fotografiji naravnega prizora izstopajo zelena barva gozda, modra barva neba in rumeni odtenki s soncem obsijanega Triglava, prizor s smetišča je upodobljen v sivinah, deli tega so dokaj nerazpoznavni. Besedilo oziroma zapis naslova albuma je zapisan v elegantni kurzivni tipografiji, črke so bele barve ter po zunanjem robu obrisane s sledjo vijolične barve – konturna sled je zamegljena in besedilu vdaja občutek žarjenja. Naslov albuma nastopa kot reklamni napis iz neonskih luči, ki lebdi na nebu. Etbin je povedal, da gre za tipografije znamke Coca-Cola ter da je ta na površino platnice upodobljena z barvnim sprejem in izrezano šablono.

Poglaviten kontrast podobe platnice se odraža v nasprotnosti pomenov motiva – Triglav se kaže kot nekaj lepega, prijetnega in veličastnega in se kot kulturni simbol Slovenije neposredno navezuje na naslov albuma – predstavlja domovino, v kateri je lepo biti mlad. Na drugi strani v podobi kupa odpadkov nastopajo negativni občutki – smeti v človeku zbujajo gnus,

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

predstavljajo nekaj nepotrebnega, stvari brez pomena, ki smo se jih znebili in odvrgli. Če podoba Triglava pooseblja državni ponos, smeti simbolizirajo marginalizirane predstavnike družbe – punkerje, novovalovce, alternativce in vse, ki so nasprotovali vrednotam skupne jugoslovanske države oziroma v dotičnem primeru Socialistične republike Slovenije. Na posameznih delih prizora smetišča vidimo zapisana imena glasbenih skupin iz kompilacije – nekatera med njimi so zapisana kot grafiti, oblika gverilskega uličnega izražanja umetniških ali osebnostnih stališč, ki je značilen tudi za pankersko gibanje. Stefančič je povedal, da je nekaj imen glasbenih skupin zapisal na posamezne odpadne kose smeti na samem kraju dogodka posnete fotografije, nekaj pa jih je naknadno dodal kasneje. Avtor platnice je torej glasbenike s simbolom smeti ironično izpostavil kot družbene izmečke in odpadnike, ki skozi kanal svoje umetnosti svetu sporočajo, da »v naši domovini NI lepo biti mlad«. Simbolizem odpadništva izpodbija idejo pesmi, iz katere album črpa svoj naslov. Ovitek kompilacije izpostavlja neskladnost dveh kultur; kulture vsakdana jugoslovanskega sistema ter alternativne kontrakulture, ki sta bili v nenehnem intelektualnem, idejnem in včasih tudi fizičnem boju. Zdi se, kot da se glasbeniki kot društveni odpadniki predstavljajo s ponosom in trdoživostjo do odgovornosti odločitev lastne prihodnosti.

Slika 62: Nalepka Schund, osebni arhiv Zanimiv del platnice je znak okrogle oblike v levem spodnjem delu prednje strani ovitka albuma. Gre za nalepko, ki označuje izdelek kot šund oziroma neprimeren, ki izvira še iz časa Avstro-Ogrske monarhije. V oznaki okrogle oblike je upodobljen avstrijski grb, pod grbom pa

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

je jasno zapisana nemška beseda schund – šund. Oznaka je upodobljena v smislu ironične predčasne samocenzure – album je ob izdaji komisija za cenzuro označila kot neprimernega in mu nadela oznako šunda, kar se je v praksi zaradi domnevne neprimernosti vsebine besedil pesmi dogajalo vsem glasbenim izdajam alternativne glasbe. Upodobitev nalepke je znak pronicljivosti razmišljanja akterjev in snovalcev (ne samo) dotičnega albuma, zmožnosti zavedanja usode sistemskega nepriznavanja ter uporabe te v svoj prid – s tem, da so album kot šund pred pregledom primernosti označili že sami, so komisiji in oblastem pokazali jezik (Etbin Stefančič, 9. 6. 2020, osebna komunikacija).

Slika 63: Naslovnica albuma LEPO JE ... – Različni izvajalci, 1982, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv Zadnja platnica je v primerjavi s klasičnim načinom oblikovanja ovitkov albumov zelo nasičena z najrazličnejšimi vizualnimi informacijami in deluje precej kaotično. Svetlo roza podlago slikovnega formata zapolnjujejo tekst, fotografije in ilustracije, platnica je izdelana v tehniki kolaža. Osrednji del zadnje platnice je preprosta linijska ilustracija Kostje Gatnika, prevzeta iz

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

knjige Magna Purga Danes in nikdar več (ŠKUC, 1977), to pa čez celoten format dopolnjujejo besedila pesmi iz albuma, predstavitve in splošne informacije o glasbenikih (imena članov, kontaktne informacije in drugo), tehnični podatki o albumu (kraj in leto snemanja, producenti in sodelavci, založba, avtorstvo fotografij, ilustracij in oblikovanja in drugo) ter pomanjšane koncertne fotografije skupin. Sestavljanko tekstov in fotografij v ozadju dopolnjuje še repeticija odlomkov besedila pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad, ta je zapisana v otroškem, po šolskih pravilih zapisanem rokopisu, ki poudarja ironičnost in naivnost ideje pesmice in njene uporabe kot idejnega izhodišča za oblikovanje oziroma naziv albuma. Rokopis pripada Etbinu Stefančiču.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.6.5 A DAN JE TAKO LIJEPO POČEO…

A dan je tako lijepo počeo, prvi studijski album reške skupine Paraf, je leta 1980 izdala Založba kaset in plošč radia in televizije Ljubljana (ZKP RTV). Je edini dolgometražni album, ki ga je skupina izdala v izvirni postavi z vokalistom Valterjem Kocijančićom. Album je del moje zbirke gramofonskih plošč in ena izmed kultnih gramofonskih izdaj jugoslovanskega novega vala.

Slika 64: Naslovnica albuma A DAN JE TAKO LJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv

O snovanju albuma, oblikovanju njegove vizualne podobe ter doživljanju scene jugoslovanskega novega vala sem se pogovarjala z izvirnim članom skupine Paraf – Goranom Lisico Foxom. Fox je eden najvidnejših predstavnikov alternativne glasbe bivše Jugoslavije, znotraj katere kot promotor, založnik in producent aktivno deluje še danes. Je rojen Riječan, ki

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

je zaslužen za idejno snovanje številnih glasbenih skupin ter produkcije pristaniške rock scene, predvsem prizadeven pa za uspeh skupine Paraf. Zasedbi Parafov ni pripadal kot glasbenik, temveč kot idejni snovalec, menedžer in tekstopisec.

V pogovoru sva z Goranom odkrivala dolgo pozabljena dejstva in zanimivosti tvorjenja idej platnice obravnavanega albuma, pri katerem je sodeloval kot producent ter oblikovalec.

Avtorji likovne opreme albuma, kot je navedeno na vložnem ovitku platnice, so Dalibor Laginja, Goran Lisica Fox, Čiči – Jadranka Nemarnik in Ediscroato – Etbin Stefančič. Naslovna podoba albuma, kot jo poznamo danes, je druga inačica izvirne ideje za platnico, katere tisk je zaradi neprimernosti bil prepovedan. Prvo verzijo podobe izvirne platnice in vložni ovitek sta v duetu kreirala Dalibor Laginja in Fox – slednji je izmišljal ideje za motiv, Dalibor Laginja pa je te likovno izvedel in oblikoval, pri procesu je s svojimi idejami in predlogi pomagala tudi Čiči – Jadranka Nemarnik, takratna Foxova punca. Kot se spomni Fox, je osrednji motiv prednje platnice bila pornografska fotografija, izrezana iz revije z isto tematiko. Centralno fotografijo so v stilu kolaža dopolnjevali raznorazni izrezki ilustracij, teksta in besedil pesmi Parafov – tehnično stilska izvedba platnice je bila slična izgledu vložnega ovitka, ki je ostal nedotaknjen (necenzuriran) in je torej del izvirne namenjene embalaže.

»Na prvi uradni izdaji Parafov, singlu Rijeka/Moj život je novi val, je na naslovni strani upodobljena ikonična fotografija basista Zdraveta Čabrijana, posneta na Boom festivalu v Novem sadu leta 1978. Ta fotografija je verjetno najbolj znana, najbolj legendarna fotografija celotnega ex yu punka in novega vala. Omenjena ikonočna fotografija, torej »pravi« punk image, je medtem postala notorična, podobna tistim fotografijam skupin iz Londona in New Yorka, ki so se že nekaj let pojavljale v vseh svetovnih medijih. Singl je izšel s precejšnjo zamudo, v smislu, da je band pred tem deloval že tri leta ali več, pojavljal se je na vseh pomembnih dogodkih punka in novega vala na ex yu teritoriju, ni pa imel uradne izdaje. Band se je v teh treh letih precej spreminjal, predvsem v smislu samoopazovanja, torej sebe in scene. Kar se je izkazalo tudi na posnetkih na singl albumu, ti so bili bolj zreli in kritični od skladb, ki so jih Paraf izvajali na začetku. V trenutku dizajniranja likovne opreme malega albuma je skupina potrebo po izražanju osebnega stališča izrazila skozi podobo na zadnji strani ovitka singla, kjer je namesto pričakovane in logične skupinske fotografije skupine Paraf, upodobljena fotografija mojega psa Daga s punkerskimi očali. Vse to kot dodaten humor, ironija in odmik od scene, ki je v tem času postala že skoraj mainstream. Vse to pojasnjuje nastanek ovitka prvega dolgometražnega albuma. Ko je prišel na vrsto dizajn prvega albuma, je meni bilo jasno,

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

da izhajajoč iz iste pozicije in miselne drže, na naslovnici ne želimo še ene tipične punk fotografije (kot na prvem singlu), ampak nekaj povsem drugega. V tem smislu se je porodila ideja hardcore porno centralnega motiva kot še ene oblike provokacije in konfrotacije z družbo, vendar ne v pričakovani (punk) grafični obliki. Kot vemo, ta ideja ni prestala cenzure in ker smo že predolgo čakali na izid albuma, smo pristali na spremembo ovitka, vendar pod pogojem, da se ne vrnemo na klasično idejo upodobitve pet ali šest dobrih fotografij skupine. Naslednja ideja je bila bolj dadaistična, malu tudi po Monty Pythonskovo »A sada nešto sasvim drugo«. Ideja po nečem popolnoma drugačnem pa je očitno naredila močan vtis, ker je ovitek albuma – ki glasbene in tekstualne izraznosti ne izraža z istimi sredstvi kot običajni albumi punk skupin – postal legendaren« (Goran Lisica Fox, 20. 10. 2020, osebna komunikacija po elektronski pošti).

Kot se spominja Fox, cenzura prve ideje za platnico ni bila nekaj strašljivega ter da so pogovori o neprimernosti in možnih spremembah potekali na prijateljski ravni. Pravi, da je vodstvo ZKP RTV dobro poznal in z njimi dobro sodeloval, zato so glede mnenja o izvirni platnici bili direktni in razumevajoči – album s takšnim motivov pač ne more iziti, v pomoč pri oblikovanju nove oblike platnice pa ponudili enega izmed svojih izurjenih oblikovalcev. Tako je vlogo oblikovalca prevzel Etbin Stefančič alias Ediscroato – avtor, ki je oblikoval številne prav tako kultne izdaje novega vala, prvi album Pankrtov Dolgcajt, kasneje pa še kompilacijo Novi Punk Val in Lepo je … (več v poglavju o albumu).

Parafi s Foxom na čelu so novemu oblikovalcu posredovali nekaj materiala in svoje domislice o videzu nove platnice – tako so nad izgledom končnega izdelka ohranili nadzor, v tega pa prepletli svoje ideje. Fox pravi, da je logotip glasbene skupine obstajal že od prej (viden je že na prvem objavljenem malem albumu skupine), točno kdo je avtor tega, se ne spominja – spomni pa se, da je on tisti, ki je izbral izrezke naslova ter fotografijo, ki je končala na naslovnici. Etbin Ediscroato je likovni podobi dodal nekaj svojih stilskih intervencij in platnico vizualno popestril.

Notranji vložni ovitek albuma je izdelan v tehniki kolaža – Fox in Dalibor Laginja sta za to uporabila naključne izrezke iz časopisov in revij, fotografije ter zapiske besedil pesmi iz albuma – če dobro opazujemo, so tukaj zapisana besedila le sedmih pesmi iz albuma, na katerem je skupno posnetih štirinajst, ostanek besedil je bil del podobe izvirnega zunanjega ovitka in je s cenzuro tega izginil v pozabo. Izrezki iz časopisov so v maniri brikolaža demontirani ter ponovno sestavljeni, tako da so dobili nov pomen – ti skozi besedno igro odražajo ironičnost

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

naperjeno proti konformizmu jugoslovanske družbe in socialistični oblasti. Ponekod je besedna igra izrezkov iz časopisov kombinirana s fotografijami – na eni izmed njih vidimo erotično fotografijo gole ženske, mladince na delovni brigadi, skupino policistov v zaščitni opremi, reklamne izrezke iz revij in časopisov, fotografijo Parafov in Termitov ter karikature iz časopisa.

Slika 65: Vložni ovitek albuma A DAN JE TAKO LIJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtorji: Goran Lisica Fox, Jadranka Nemarnik - Čiči, Dalibor Lagin, osebni arhiv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 66: Vložni ovitek albuma A DAN JE TAKO LIJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtorji: Goran Lisica Fox, Jadranka Nemarnik - Čiči, Dalibor Laginja, osebni arhiv Predvsem zanimivo je ozadje fotografije, za katero se zdi, kot da je posnetek naključne skupine ljudi – na fotografiji je iz desne viden slavni reški punker Rus, ki je na sceni slovel po svojih kostumih; oblačil naj bi se rad v različne uniforme in bil strastni zbiratelj vojaških odlikovanj ter insignij. Levo ob tem je skupina ruskih mornarjev, ki se tukaj, ker je Reka pristaniško mesto, niso znašli po naključju. Po spominu Foxa, je Rus tukaj občudoval njihove uniforme ter jih poskušal nagovoriti, da mu kakšen delček iz teh podarijo ali prodajo. Ob skupini se stiskata še najverjetneje mimoidoča radovedna otroka. Fotografija je posneta na Kontu – ploščadi ob hotelu Continental (od koder tudi ime), glavnem zbirališču reške alternativne scene in prikazuje

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

nekakšen čudaško vsakodnevni dogodek reških pankerjev. Avtor fotografije ni znan, zakaj se je fotografija znašla na tem ovitku, pa prav tako ne.

Vmesni prostor med časopisnimi izrezki, besedili pesmi in fotografijami zapolnjuje pikčast vzorec, za katerega Fox pravi, da so to delčki, izrezani z luknjačem za papir in naključno zalepljeni po formatu tako, da nasičijo in popestrijo likovno delo. Na robu ob vložni odprtini (zraven fotografije mladincev na delovni brigadi) je ročno zapisan krajši tekst, rokopis najverjetneje pripada enemu izmed oblikovalcev: »Ko donese čašu, šolju ili lončić, dobće sok. Ko donese /.../ ». Fox se spominja, da je to bila šala oziroma anekdota iz služenja vojaškega roka enega izmed članov družbe, ki jo je takrat vedno pripovedoval in je tako slučajno iz štosa končala na ovitku albuma Parafov. Kar pa ni edina šala na ovitku, saj se v množici kolažiranih izrezkov, fotografij in besedil pesmi skrivata še dva vica – vitz1 in vitz2. Isti rokopis je mogoče opaziti pod skupno fotografijo Parafov in Termitov, kjer piše »Paraf in Termiti prče se pred Kontom« – torej še ena izmed fotografij vsakdanjika reške alternativne scene in druženja na omiljenem zbirališču Kont.

»Kar se tiče notranjega ovitka albuma, je ta bil zamišljen kot logična celota s pornografskim zunanjim delom. Vse skupaj naj bi bil mash up 'svega in svačega', po drugi strani pa nekakšna ironična metafora družbe, v kateri smo živeli. Tehnika bricolage – sobivanje navidezno nepovezanih detajlov, kjer celota s samim postopkom izraža (tudi) tisto, kar ne izražajo posamezni elementi kolaža (originalno je popularizirana s strani francoskega teoretičarja kulture Rolanda Barthesa), je takrat bila popularna. Sicer se tudi sam punk vizualno izraža na podoben način, punk fanzini so izgledali podobno kot notranji ovitek albuma – kolaži časopisnih naslovov, fotografij in sloganov. Notranji ovitek je bil torej na videz podoben estetiki punka, vendar se je od tega tudi v smislu, da je premešal punkerske in nepunkerske motivi, odmaknil. V tem smislu je fotografija Rusa z vojaki pred Kontom enako logična kot tista naga ženska na kavču in vse ostalo na ovitku. Dodali smo le več 'zajebancije' in humorja« (Goran Lisica Fox, 20. 10. 2020, osebna komunikacija po elektronski pošti).

Na eni od strani ovitka je natisnjena večja fotografija Parafov – pod njo so z imeni predstavljeni člani skupine. Avtor fotografije je Feri Rumić, ista fotografija pa v malce predrugačeni obliki krasi zadnjo stran zunanje embalaže oziroma glavnega ovitka albuma.

Podoba notranjega ovitka je stilsko izdelana v klasični punk estetiki, kar se odraža predvsem v oblikovalskem pristopu in uporabi materialov: ceneni, slučajno najdeni materiali, ki so pri roki, časopis in revije, različni papirji, lastnoročna risba in podobno. Notranji ovitek nima fiksnega

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

motiva in rdeče niti, likovni elementi so naključno kompozicijsko razmetani po formatu in drug drugega vsebinsko ter pomensko dopolnjujejo. Kaotična podoba ovitka vzbuja raziskovanje kopice vizualnih informacij, ki kot zaključena celota odraža ironičnost.

Zunanjo embalažo oziroma ovitek albuma, ki je postal zgodovina, je oblikoval Etbin Stefančič - Ediscroato. Na črni, osnovni ploskvi albuma je na vrhnji polovici z rdečo-belo-zeleno tipografijo upodobljen logotip skupine Paraf, na desni pod zaščitnim znakom skupine fotografija dečka v svečani obleki s cilindrom ter na sredini spodnjega robu s črkami, izrezanimi iz časopisa, zapisan naslov albuma. Naslovnica albuma je izdelana v tehniki kolaža – črke logotipa Parafov so izrezane iz barvnega papirja, fotografija in naslov albuma sta izrezana iz tiskovin. Ob podrobnem ogledu so na črnini osnovnega formata vidne rahle linije, ki vzporedno potekajo po horizontali in vertikali formata in se srečajo v središču ploskve – gre za sledi lepilnega traka, ki je dodan kot stilsko dopolnilo po Stefančičevi ideji (vidne so tudi na zadnji strani ovitka).

Etbin Stefančič mi je v intervjuju, ko sem ga obiskala v ateljeju, pojasnil ozadje uporabe lepilnega traku. Kot se spominja, je takrat, kot se je to v socializmu znalo dogoditi z najrazličnejšimi prodajnimi artikli, v vseh papirnicah in podobnih trgovinah v Ljubljani zmanjkalo prav lepilnega traku. Selotejpa ni bilo kar nekaj časa moč nabaviti nikjer, Etbin pa je kopico tega imel doma na zalogi. Kot satiričen komentar na pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin se je odločil s tem na površini pretiravati in ga kot odvečen stilski dodatek močno poudariti: čez osnutek ovitka je tega večkratno prelepil in pri tem ni bil pozoren na estetski izgled. Kot je osnutek ovitka albuma prinesel pokazat na ZKP RTV, je na sestanku bil prisoten takratni predstavnik tiskarne iz Beograda, kjer naj bi se tiskali ovitki albuma. Ta je ob pogledu na platnico šokirano komentiral: »E pa čovječe, to će se sve vidjeti!«, na kar mu je Etbin odgovoril: »E pa to sam i htio!« (Etbin Stefančič, 9. 6. 2020, Ljubljana, osebna komunikacija).

Fotografijo, ki jo na naslovnici je izbral Fox, pojasnjuje, da je to izbral namerno, predvsem zato, da bi z njo izpostavil odmik od iskanja pomenskosti likovnih podob – fotografija je v tem kontekstu abstraktna, ni v nikakršni povezavi s punk glasbo in popolnoma odstopa od osnovne estetike punk kulture. Pravi, da je za umevanje naslovnice albuma potrebno razumevanje likovnih, oblikovalskih ter idejnih izhodišč – izdelati nekaj, kar nima posebnega pomena, nekaj kar nima vsebine in zaradi tega iz množice smiselnih podob ovitkov jasno izstopa. Antiikona fotografije naključnega dečka je tako postala kultna ikona jugoslovanske alternativne kulture.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Naslov albuma A dan je tako lijepo počeo izraža nezaupnico usodi jugoslovanskega naroda. Fox pojasnjuje, da so naslov izbrali zato, da z njim poudarijo zavedanje o nesmislu skupne države – kar se po navadi lepo začne, se tudi klavrno konča.

»Kar se tiče naslova albuma A dan je tako lijepo počeo, je ta dejansko nekakšna nezaupnica nekdanjemu sistemu, ampak ne v najbolj direktnem smislu. Sigurno ne moremo trditi, da je to bila diagnoza stanja ali pa prerokba, čeprav je izpadlo nekako tako. Vsekakor smo želeli jasno povedati, da nismo zadovoljni in da del mladine v takratni državi ne vidi perspektive oziroma nikakor ne 'puši' takratne politične propagande in ideološke floskule. V tem smislu smo hoteli biti veliko bolj konkretni kot Pankrti, ki so že imeli album z nazivom Dolgcajt in želeli dodati: 'Ne le da je dolgcat, še veliko slabše je, dolgcajt je preblaga ocena stanja'« (Goran Lisica Fox, 20. 10. 2020, osebna komunikacija po elektronski pošti).

Slika 67: Naslovnica albuma A DAN JE TAKO LJEPO POČEO – Paraf, 1980, avtor: Ediscroato - Etbin Stefančič, osebni arhiv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Osrednji motiv zadnje strani ovitka je fotografija Parafov, ista kot je upodobljena na vložnem ovitku – pravzaprav gre za iztrgani del notranjega ovitka, saj je na levi strani viden del točkastega in zvezdastega vzorca, kot ga vidimo na notranjem ovitku, vse skupaj pa potrjuje še razcapanost robov. Fotografija je zasukana obratno od zornega kota branja ter prekriva še en identični posnetek, ki je horizontalno zrcalen in le delno viden. Etbin Stefančič je fotografski posnetek dodatno grafično obdelal in toniral z barvnimi tuši. Pod fotografijo je seznam pesmi, popis sklad iz A strani albuma je zapisan zrcalno ter tako pogojuje k dvostranskemu branju. Na spodnjem robu ovitka je v levem kotu upodobljen logotip založbe ZKP RTV, na desni strani pa zaščitni znak oblikovalca Design Ediscroato.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2.6.6 ODBRANA I POSLJEDNJI DANI

Album Odbrana i posljednji dani je drugi studijski album beograjske skupine Idoli. Posnet in izdan je leta 1982 pri zagrebški založbi Jugoton. Vodilni jugoslovanski glasbeni časnik Đuboks je istega leta ploščo razglasil za album leta, Idole pa za skupino leta. Leta 1985 je bil album proglašen za najboljši jugoslovanski albuma vseh časov. Številni kritiki in teoretiki jugoslovanske glasbe album primerjajo in naslavljajo kot jugoslovanski Sgt. Pepper's Lonley Hearts Club Band, kultni album Beatlov in po mnenju številnih najboljši album v zgodovini rock glasbe.

Slika 68: Naslovnica albuma OBRANA I POSLJEDNJI DANI – Idoli, 1982, avtorji: Goranka Matič in Idoli, osebni arhiv Odbrana i posljednji dani je eden prvih jugoslovanskih konceptualnih albumov, je večslojna plošča, katere sociološki značaj je po kakovosti enak glasbenemu. Kompleksnost in kakovost

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

albuma se odražata v glasbenih aranžmajih, motivih besedil in likovni podobi albuma – ta se ukvarja s številnimi problematikami, ki so bile v jugoslovanskem socializmu strogo prepovedane: religija, ideologija in antikomunizem, poveličevanje kultov osebnosti, fascinacija z zahodom – vse to pa je privlačno glasbeno zapakirano v enostavne pop melodije (Ivačković, 2016). »Politična provokacija, takšna in drugačna, je v glasbi novega vala obstajala že prej, ampak na morju, da bi se ob tem počutil prijetno in lepo, ni bilo mogoče poslušati Pankrtov« (Goran Tarlać, v Ivačkovič, 2016, str. 253).

Skupina si je za osnovni konceptualni okvir albuma izbrala odnos do religije in tradicije ter se tako dotaknila zadnjega neobdelanega tabuja jugoslovanske družbe (Ivačković, 2016) – album Odbrana in posljednji dani je edini album tistega časa iz prostora vzhodne Evrope, vsekakor pa nedvomno Jugoslavije, ki odkrito razkriva religijo, natančneje pravoslavno vero (Perković, 2018).

»In res – do tedaj se je jugoslovanski rock dotaknil skoraj vseh stvari s seznama razpoložljivih tabujev: naredil je maturo iz seksa in drog, osvobodil homoseksualce (pesem Ja sam za slobodno mošku ljubav Prljavega Kazališta iz leta 1979), udaril po organih reda (pesem Narodna pijesma skupine Paraf in Nemoj po glavi druže plavi skupine Azre), ironiziral pridobitve NOB in povojne obnove (pesem Radnička klasa odlazi u raj skupine Haustor, cenzorsko odstranjena z njihovega prvega albuma leta 1981), religije se je leta 1979 površno skušal dotakniti tudi Bregović (Bijelo Dugme), toda objave stiha A Hrist je bio kopile i jad v pesmi Sve če to, mila moja, prekriti ružmarin, snjegovi i šaš oblasti niso dovolile. Idoli pa se niso ustavili na ravni osamljene poetične slike: ustvarili so celovit, do tedaj neznan transfer in direktno teleportirali pravoslavno cerkveno petje v rockersko matrico, kjer je to zvenelo tako naravno kot električna kitara« (Perković, 2018, str. 41–43).

Do vprašanja religije je v jugoslovanski družbi vladal vprašljiv odnos. Ideologija jugoslovanske oblike socializma ni temeljila na religiji, temveč dogmatičnosti bratstva in edinstva skupne jugoslovanske nacije, z namenom vzdrževanja ravnovesja vse oblike religije na državni ravni niso bile priznavane. S smrtjo Tita in upadanjem veljavnosti Partije je ponovno odkrivanje pomena religiji znotraj jugoslovanske družbe začelo naraščati, v čemer pa se kaže univerzalna vrednost albuma: odkrit pristop do motivov in vprašanj, ki so bili le nekaj let kasneje vtkani v temelje vdora nacionalizma in sočasnega tihega propada države (Perković, 2018).

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

»Do religije in tradicije je takrat vladal šizofren odnos, mislim, da je prav poznejše povzdigovanje nacionalnih čustev in religije posledica dogmatske drže prejšnjih čustev« (Vlada Divljan (vokalist Idolov), po Perković, 2018, str. 41.).

»Takrat je odhod v cerkev vseboval drobce državljanskega upora. Ti obiski so postajali vse bolj 'in', predvsem ob praznikih« (Vlada Divljan, po Ivačković, 2016, str. 252).

Vsekakor pa je vsakršno ukvarjanje z religijo v kontekstu albuma Odbrana i posljednji dani le znak, gesta uporništva pod umirajočim titoizmom. Provokacija religioznih referenc naslovov, besedil pesmi ter likovne podobe platnice je segala tudi onkraj samega albuma: na koncertu Idolov v Domu omladine v Beogradu je pred začetkom nastopa dramaturginja in prijateljica skupine oponašala verski obred in koncertno dvorano dimila z mašnim kadilom (Ivačković, 2016).

Slika 69: Naslovnica albuma OBRANA I POSLJEDNJI DANI – Idoli, 1982, avtorji: Goranka Matič in Idoli, osebni arhiv Album Odbrana i posljednji dani je konceptualna celota, vprašanje religije odraža in obdeluje na več ravneh, najverjetneje najočitnejša med njimi je vizualno-likovna prezentacija ovitka.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Avtorica likovne podobe platnice albuma je beograjska fotografinja in oblikovalka Goranka Matič. Album nosi naslov po istoimenskem romanu srbskega pisatelja Borislava Pekića – točen razlog ni znan. Vokalist skupine Vlada Divlja je album opisal kot futuristično napoved oziroma prikaz razpada Jugoslavije – kar naslov albuma (v slovenščini) obramba in poslednji dnevi dobro zaokroža, saj je usoda jugoslovanske države, ki je sledila le nekaj let po izdaji albuma, vsem dobro znana.

Osrednji motiv naslovnice albuma je detajl iz tkanine ogrinjala ikone Sv. Nikole, prevzet iz freske, ki je del zbirke Narodnega muzeja Srbije – Goranka Matič je za potrebe oblikovanja platnice detajl umetnine v muzeju fotografirala in jo kasneje grafično obdelala.

Kvadratast vzorec se diagonalno razteza po celotnem formatu platnice, v modri barvi je upodobljen na rumenkasti. Sestavni deli kvadratastega vzorca tkanine lahko spominjajo tudi na prikrito obliko simbola svastike. Na podobi so lepo razvidne sledi staranja freske; razpoke, gube in madeži – zaradi kvalitete fotografskega posnetka so te tako prepričljive, da ustvarjajo občutek navidezne reliefnosti in gledalca kličejo, da se jih dotakne.

Osnovni barve naslovne podobe, rumena in modra, ustvarjata močen kontrast. Naslov albuma je zapisan na skrajnem spodnjem robu ovitka, rdečkasto rjava barva tipografije se zliva z rumenkasto zlatim ozadjem in mnogimi malenkostmi upodobljene slikarske ikone ter se na prvi pogled ne opazi. Zapis naziva albuma je poseben, saj je zapisan v cirilici. Je prvi primer koriščenja in upodobitve cirilice na glasbenem albumu, kar sociološki in glasbeni status plošče še dodatno poudarja. Cirilična tipografija naj bi bila podobna tipografski vrsti Miroslavovega evangelija, še ene srbsko-pravoslavne relikvije.

Miroslavov evangelij je bogato okrašen iluminirani rokopis evangelija na pergamentu. Je eden najstarejših ohranjenih dokumentov, napisanih v stari cerkveni srbščini. Evangelij velja za mojstrovino ilustracij in kaligrafij.

Podoba zadnje strani albuma je prav tako prevzeta iz freske Sv. Nikola – to stran ovitka prekriva posnetek zlatega ozadja ikone – tudi na njem so natančno vidne razpoke in sledi časa. Na prvi pogled zadnja stran ovitka deluje kot kos izklesanega kamna. V zgornjem levem kotu je v enaki cirilični tipografiji, v kateri je zapisan naslov albuma, naštet seznam sklad. V levem kotu spodnjega roba so v latinici nasprotno nazivu albuma in seznamu pesmi zapisani tehnični podatki o albumu.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Motiv naslovnice tega kultnega albuma je pomensko izpraznjen nacionalen in verski simbol, ki je z upodobitvijo na komercialnem izdelku gramofonske plošče dobil nov pomen običajne umetniške podobe. Izid albuma s takšno podobo je predstavljal novost v oblikovanju (podobnih likovnih sredstev prevzemanja takšnih in drugačnih državnih, ideoloških in verskih simbolov se je kasneje posluževala slovenska večmedijska skupina Laibach) in zaznamoval estetsko in etično emancipacijo od običajnih družbenih ter oblikovalskih kanonov okolja, v katerem je nastal (Perković, 2018).

Vsekakor je zanimivo dejstvo, da podoba albuma kljub občutljivim nacionalno verskim vidikom ni bila vsaj delno cenzurirana oziroma prepovedana, temveč je navdušila domačo in mednarodno publiko, osvojila številne nagrade in prejela brezčasen naziv najboljšega jugoslovanskega albuma vseh časov.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

3 NOVI VAL IN AVTOPORTRET

3.1 PETJA&PETJA – ČUVAJ SE

Slika 70: Petja&Petja – Čuvaj se!, 2020, digitalen kolaž, osebni arhiv Izhodišče za nastanek likovnega dela je naslovnica albuma Čuvaj se! hrvaškega synthpop dua Denis&Denis iz Reke. Prvi studijski solo izdelek reškega dvojca je leta 1984 izdala založba Jugoton. Album enega izmed mojih najljubših jugoslovanskih izvajalcev album je del moje obsežne zbirke gramofonskih plošč. Marina Perazić, ženski vokal dvojca Denis&Denis, je že od otroštva en izmed mojih osrednjih ženskih idolov, po katerem se zgledujem v vizualnem izgledu, stilu oblačenja, v besedilih njunih pesmi pa iščem nenehen navdih za svoje likovne motive. Iz likovne podobe albuma izvira moja navdušenost z barvno kombinacijo roza ter

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

turkizne barve, ki jo nenehno koristim v številnih likovnih delih, v kombinacijah oblačil, ki jih nosim, osebnih predmetih in podobno.

Na prvi strani izvirnega ovitka vidimo potret vokaliste Marine Perazić. Kolorirano fotografijo obdaja ploskovni okvir, na katerem je v zgornjem desnem kotu zapisan naziv glasbene skupine, v zgornjem levem kotu osrednje fotografije pa naslov albuma. Platnica albuma je izdelana v klasični estetiki elektronske glasbe osemdesetih, kar se odraža v uporabi barv, tipografije, predvsem pa izgledu vokalistke na fotografiji (make-up, nakit, oblačila).

Avtorja likovne opreme albuma sta zakonca in oblikovalsko fotografski duo Sanja Bachrach in Mario Krištofić, bolj poznana pod imenom Bachrach & Krištofić. Ikonični oblikovalski dvojec iz Zagreba se je med drugim podpisal tudi pod avtorstvo številnih drugih vizualnih oprem albumov jugoslovanskih izvajalcev kot so Film, Dorian Gray in Prljavo Kazalište. S kreativnim delom v partnerskem dvojcu sta izpostavljala vprašanja enakosti spola in enakopravnosti, od začetka kariere pa negovala svoj unikatni provokativen izraz, s katerim sta oporekala ustaljenim grafičnim konvencijam ter kovala svoj originalen likovni jezik – ta temelji na spoju fotografije in dizajna. Iz domene avtorskih fotografij sta s stilskimi intervencijami ustvarjala celostna grafična dela in te oblikovala v atmosferi glasbenega žanra oziroma izvajalca, za katerega sta ustvarjala. Dovršen primer slednjega je platnica obravnavanega prvenca skupine Denis&Denis, katerega enostavne vizualne rešitve likovno zapojejo z glasbeno vsebino albuma. Zelo podoben stilsko-oblikovalski pristop sta avtorja izbrala tudi pri oblikovanju platnic skupine Dorian Gray, ki je glasbeno žanrsko in estetsko precej podobna Denis&Denis. Izbrani platnici so uredniki glasbenega magazina Đuboks izbrali in razglasili kot najuspešnejši dizajnerski dosežek leta 1984 (Ožegović, 2016).

Pisana vsebina kultnega albuma Čuvaj se! poslušalca popelje v svet obskurnosti, optimizma, seksapila in melanholije – v uvodni istoimenski pesmi odmeva melanholija zgodbe neke punce v večnem iskanju zadovoljstva in občutka varnosti, skladba Tek je sedam sati v kontekst romantičnih razmerij uvaja smisel ironije, Dvadeset minuta do pet je revizija dnevnih rutin, Telefon opeva strast in željo po obujanju intimnih fizičnih stikov iz preteklosti, hit skladba albuma Program tvoj kompjutera je zgodba o vzajemnosti dveh zaljubljenih oseb, Doba noćnih kiša je muhasta skladba temačnih prizvokov in jesenskih odtenkov sive, balada Sačuvaj nešto priča o prekinjanju nekega odnosa in poskusu ohranjanja zadnjega smisla, pesem Dio refrena pa je elektro monolog skrajne paranoje. Svežo vsebino pesmi na albumu dojemamo kot intimno izpoved njunih avtorjev, ta dovršeno zaobjema smisel in ozračje elektronske glasbe

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

osemdesetih letih in je glasbeno ter likovno oblikovana korak pred svojim časom – uspeh in kvaliteta tega sta zato odmevala onkraj meja bivše republike, duo pa so mnogi kritiki primerjali z imeni angloameriške new wave scene, kot so Eurythmics (Denis&Denis – Čuvaj se!, b. d.).

Slika 71: Naslovnica albuma ČUVAJ SE! – Denis&Desnis, 1984, avtorja: Bachrach & Krištofić, osebni arhiv Originalno platnico albuma sem se odločila preoblikovati tako, da novonastalo delo stilsko posnema izvirnik, vendar kot osrednji motiv predstavlja moj avtoportret na več nivojih. Delo sem digitalno oblikovala v programskih orodjih za obdelavo fotografij in grafično oblikovanje. Izbira tehnike digitalnega oblikovanja je pogojevala tehničnemu izgledu originalnega ovitka, pri izdelavi svojega dela sem namreč strmela k podobnosti v uporabi barv, tipografije in splošnem izgledu končnega izdelka. Neštete izrazne možnosti sodobnih spletnih in digitalnih orodij omogočajo enostavno in hitro izbiro ter preprečljivo posnemanje videza nekega dela.

Delo sem izdelovala po korakih. Sprva se posnela fotografijo sebe, pri kateri sem bila pozorna na podobnost telesne drže, ki jo drži vokalistka na originalnem ovitku, ter oblačil. Sprva sem

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

na sebi poskusila tudi oponašati način, kako je Marina na fotografiji naličena, vendar je to, ker se načeloma pretirano ne ličim, izpadlo nenaravno in pretirano. Želela sem, da delo predstavlja mene kot resnično osebo v vsej svoji naravni lepoti, zato pri nadaljnjem urejanju fotografije nisem poskušala prikriti fizičnih pomanjkljivosti svojega telesa – na posnetku lahko zelo očitno opazimo sledi telesne izčrpanosti in podočnjake. Fotografijo sem posnela kot črno belo, kar je bilo nujno za izvedbo naslednjega koraka. Fotografijo sem v urejevalniku obrezala, uredila ravnovesje barvnih kontrastov ter počistila morebitne napake oziroma šume.

Urejeno fotografijo sem nato v računalniškem programu za obdelavo fotografij Photoshop kolorirala. Sprva sem tonirala ozadje, nato telo, oblačila, lase in obraz. Na koncu sem se posvetila detajlom obraza, zasenčila sem veke in nos, obarvala ličnice, ustnice ter obrvi, zasenčila naramnice oblačila ter na barvno ploskev v ozadju dodala nekaj senc. Pri izbiri barv sem se poskušala čim bolj približati barvam fotografije na originalu, vendar nekaterih delov zaradi oblikovnih razlik – na primer drže in oblike frizure – nisem pobarvala podobno do potankosti.

Z obdelavo fotografije in izdelavo dela sem nadaljevala v programu za digitalno oblikovanje Ilustrator. Na ozadju izvirne fotografije iz platnice albuma lahko vidimo nekaj temnobarvnih madežev, ki spominjajo na sledi čopiča. Prav tako nekaj barvnih oblik svetlejše barve prekriva večinski del zgornjega levega dela fotografije. Slednje sem poskušala na svojem delu poustvariti tudi jaz, zato sem oblikovala nekaj takšnih podobnih oblik in jih primerno porazdelila po zadnji ploskvi. Teh namerno nisem oblikovala tako, da bi bile skoraj enake elementom originalnega dela, vendar sem želela le, da izražajo občutek navidezne podobnosti prostora.

Ko sem končala z obdelovanjem in s toniranjem fotografije, sem se lotila oblikovanja okvira, tipografije ter končnega videza izdelka. Okoli fotografije sem oblikovala okvir z odprtino, ki spominja na lik romba, tega pa proporcionalno in kompozicijsko prilagodila fotografiji po razmerjih izvirne likovne podobo na originalu. Okvir sem obarvala v približek roza barve iz naslovnice albuma. Na samem koncu sem se posvetila še tipografiji, torej nazivu izvajalca in albuma. Črkovne vrste nisem posebej oblikovala, vendar sem v spletni knjižnici različnih tipografij poiskala čim primernejši približek originalu, torej črkovno vrsto rokopisa za naslov albuma in črkovno vrsto v estetskem stilu osemdesetih (podolgovate, tehnično oblikovane črke) za naziv izvajalca. Tekst sem razporedila na ista mesta, kot je tega mogoče videti na platnici resničnega albuma, ter tega čim bolj približala izvirni barvi.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Kljub temu da sem pri oblikovanju strmela k čim očitnejši podobnosti izvirnika, se z malenkostmi nisem pretirano obremenjevala. Čeprav se zgleduje in oponaša že obstoječo delo, je unikatno in po svoje posebno.

Delo kot zaključena celota predstavlja moj avtoportret, tega nisem izpostavila le z upodobitvijo svojega portreta, temveč sem del sebe – svoje ime – izrazila tudi z naslovom oziroma nazivom izvajalca, avtorja namišljenega albuma. Ime Denis&Denis sem, ker tudi tukaj gre za osebno ime, zamenjala s svojim ter tega naslovila Petja&Petja. Naslov albuma Čuvaj se! sem, čeprav je ta v izvirno v hrvaškem jeziku, se v slovenskem bere in piše popolnoma enako in tudi pomen ostaja enak, pustila nespremenjen.

Likovno delo je vizualen spoj mojih številnih osebnih zanimanj, lastnosti in strasti – glasbe, estetike osemdesetih, grafičnega oblikovanja, priljubljenih barv in oblik. Z uporabo svoje fotografije sem originalno delo iz osemdesetih let 20. stoletja preslikava v sodoben čas in ga umestila v aktualne družbene razmere v katerih živim, obstajam in ustvarjam – hkrati pa je delo oblika likovnega potovanja v preteklost in čas glasbe novega vala, katerega del sem si zmeraj želela biti.

Celostnost podobe, naziva izvajalca Petja&Petja ter naziva albuma Čuvaj se!, upodablja portret razvijajoče se ženske in umetnice, ki se v svojem vsakdanu bori s številnimi tegobami ter ovirami odraščanja, išče svoj namen in prostor pod soncem, se čuva pred zlobnim, nerazumnim in hladnim svetom tam zunaj, varno zatočišče pa zmeraj najde v likovnem svetu barv in oblik. Delo je opomin puncam, ženskam, deklicam in gospem vseh starosti, fizičnega izgleda, rase ter spolne orientacije, da so čudovite točno takšne, kakršne so, ne glede na to, kar jim sporoča in jih uči njihova okolica – delo opominja, da je svojo ženskost treba čuvati in ceniti.

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

3.2 PETJA KOLENKO – PETJA KOLENKO

Slika 72: Petja Kolenko – Petja Kolenko, 2020, kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov, 40 x 40 cm, osebni arhiv

Odločila sem se, da izvirno idejo naslovnice debutantskega albuma Prljavog Kazališta ohranim, vendar to preoblikujem tako, da v izbiri tehnike in neposredni sporočilnosti motiva likovno delo postane avtoportret. Kakor v vsakdanjem življenju, me pri likovnem izražanju in izbiri likovnih tehnik zaznamuje nagnjenost k ponovni uporabi, recikliranju različnih odpadnih materialov ter odsluženih likovnih del. Te predelujem v različnih tehnikah, najpogosteje pa se poslužujem tehnike kolaža. Že nekaj časa se ukvarjam z reciklažo odpadnih plastičnih mas – nakupovalnih plastičnih vrečk, folij, embalaže in podobno – to pa obdelujem s posebno tehniko, ki sem jo

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

sama poimenovala reciklirani kolaž iz termično obdelanih plastičnih mas. Pojem termično pomeni, da sloje različnih plastičnih materialov, ker je ta neodporen in se ob izpostavitvi visoki temperaturi začne topiti, spajam z uporabo vročine, to pa tehnično izvajam z uporabo likalnika. Neklasična oblika kolaža zaradi številčnosti sestave plastičnih materialov in reakcije na vročino omogoča bogat nabor izražanja različnih tekstur, vzorcev, dovršenih barvnih prehodov med sloji ter tudi reliefnih oblik.

Slika 73: Odpadni plastični materiali, osebni arhiv

Slika 74: Odpadni plastični materiali, osebni arhiv

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Čeprav se zdi, kot da je tehnika kolaža iz odpadne plastike tehnično zahtevna, je za izdelavo potrebnih le nekaj preprostih hišnih pripomočkov: likalnik, škarje, kuhinjski prt ali odslužena brisača, papir za peko (peki papir) in različni plastični materiali. Materiale za izdelavo nabiram in dobivam od vsepovsod – recikliram različno embalažo, največkrat embalažo od hrane. Končni spoj več različnih slojev plastičnega materiala je precej trpežen in odporen, zato iz njega lahko izdelujemo tudi različne praktične izdelke: torbice, peresnice, beležke ali unikaten nakit.

Slika 75: Prvi tehnični korak, osebni arhiv

Slika 76: Drugi tehnični korak, osebni arhiv

100

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 77: Končni tehnični izdelek, osebni arhiv Ker se s tehniko recikliranega termično obdelanega kolaža pretežno ukvarjam v zadnjih letih, sem se v tej odločila izdelati tudi reprodukcijo naslovnice albuma Prljavega Kazališta. Album je med zbiralci gramofonskih plošč prava redkost, ki doseže tudi precej visoko vrednost. Na albumu je med drugim izdana in posneta pesem Sretno dijete, s katero se osebno identificiram in jo motivično-vsebinsko prepletam v svoja številna dela in likovne ideje. Pesem sem koristila kot idejno izhodišče za enega izmed svojih glasbenih kolažev (likovnih interpretacij glasbenih besedil) ter po tej naslovila tudi svoj prvi fanzin.

Slika 78: Srednješolski avtoportret, osebni arhiv

101

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Moleč jezik, ki vulgarno izraža svojo neskladnost, drugačnost in nestrinjanje s pričakovanji konformistične družbe mi v misli prižene prijetne spomine mojega najstniškega uporniškega duha. Motiv naslovnice me spominja na najstniška leta in prva srečanja s punk glasbo, izgled mlade pankerice v raztrganih hlačah in majici najljubšega banda, s prebodenimi ušesi in kožni jakni, okrašeni z varnostnimi zaponkami, verigami in našitki.

Motiv naslovnice – prebodene ustnice in iztegnjen razkosan jezik, sem nadgradila tako, da sem temu dodala še en obrazni del telesa – nos. Nos sem dodala, ker sem tako lahko upodobila vizualne karakteristike svoje obraza oziroma izgleda. Nos imam namreč s pirsingi preboden na obeh straneh, za kar se mi je zdelo, da dobro dopolnjuje motiv varnostne zaponke kot oblike obraznega nakita prvih pankerjev. Idejo motiva prebodenih ustnic in razkosanega jezika sem pustila nedotaknjeno, te sem zaradi tehnično izraznih pogojev preoblikovala le stilsko. Rdečo barvo Ilićevega simbola sem zamenjala z odtenki roza barve, ki tukaj ob moji pankerski noti izraža tudi mojo dekliško ženstvenost. Ker sem delo izdelala v tehniki kolaža, je prostor motiva ustnic, jezika ter nosu izražen ploskovito z upodobitvijo jasnih prehodov med barvnimi ploskvami. Mehkih prehodov in senc kot na izvirnem delu nisem upodabljala. Podobo sem poudarila s črno konturo, ki sem jo na koncu narisala s črnim alkoholnim flomastrom. Črna obroba kontrastno poudarja in motiv izločuje z belega ozadja. Motiv sem v primerjavi z izvirnim delom nekoliko pomanjšala in ga v format kompozicijsko vpela po vertikali.

Ko sem razmišljala o tem, kako delo preoblikovati tako, da bo portretno upodabljalo mene, sem ugotovila, da ima skupina v svojem nazivu iste začetnice kot moje osebno ime. Tako je torej Prljavo Kazalište postalo Petja Kolenko.

Nova podoba reproducirane naslovnice albuma je torej moj avtoportret, ki mene kot žensko, pankerico in umetnico v neklasičnem smislu odraža s številnimi vizualnimi namigi in sredstvi. Prva sugestija se skriva v klasični obliki portretno upodobljenega obraza, ki tukaj ne razkriva celotne podobe, vendar mene uteleša le z upodobitvijo simbola nosu in obraznega nakita. Vsekakor pa je najočitnejše portretno sredstvo zapis mojega imena in priimka, ki podobo platnice zajame v avtoportretno celoto.

102

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

3.3 VSI MARŠ!

Še eno delo iz niza citatov platnic albumov jugoslovanskega novega vala je nastalo na ideji podobe ovitka kompilacije Svi marš na ples. Podobo platnice sem preslikala v sedanjost in idejo karakterizacije posamezne glasbene skupine nadgradila v predstavitev problematik sodobne družbe.

Slika 79: Vsi marš!, 2020, , kolaž iz termično obdelanih odpadnih plastičnih materialov, 30 x 30 cm, osebni arhiv

Ilustracije nog, ki predstavljajo posamične glasbene skupine ter njim pripadajoče se modne ali glasbene stile, so zamenjale ilustracije rok. Odločila sem se za motiv rok kot kontrastnega sredstva izvirnemu motivu nog. Vsaka od upodobljenih rok pooseblja izbrano problematiko, to pa označuje znak, ki je v ilustracije rok motivično prepleten – bodisi kot simbol, predmet ali gesta. Med upodobljene ilustracije nog, ki poosebljajo družbene problematike, sem prepletla

103

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

dve avtoportretni upodobitvi – ti portretno prikazujeta moje telesne značilnosti in zanimanja. V kopici perečih se problematik moderne družbe 21. stoletja sem izbrala tiste, ki se mi zdijo osebno pomembne in so del mojega vrednostnega sistema. Skupni motiv dela je avtoportretna upodobitev človeških vrednot, dobrin in pravic vsakega posameznika, za katere se kot oseba in umetnica jasno in odkrito zavzemam. Če je izvirna podoba platnice albuma Svi marš na ples ilustracija modnih in glasbenih stilov alternativne kulture v času jugoslovanskega socializma, je motiv moje likovne interpretacije potret sodobne družbe, prikaz njenih negativnih razvad, dualizma, čezmernosti in izkoriščanja človeških odnosov, pravic in okolja. Delo je z motivom in obravnavo izbranih problematik preslikano v sodoben kontekst, saj se ukvarja z univerzalnimi vprašanji današnje družbe.

Delo je izdelano v tehniki termično obdelanega kolaža iz odpadne plastike. Za podlago dela nisem uporabila bele barvne ploskve, kot je delo izdelano v izvirniku, temveč sem to zamenjala s prosojnim plastičnim materialom – zaščitnim zunanjim ovitkom plošče, z uporabo katerega se dodatno sklicujem na analogni medij vinilne gramofonske plošče. Prosojnost materiala omogoča aplikacije na različne podlage in površine, ki delu pripisujejo raznolike pomene. Podobe rok so na podlago pritrjene oziroma zašite s pomočjo šivalnega stroja.

Prva v nizu ilustracij je roka, ki z gesto dvignjenega sredinca in kazalca v obliki črke v simbolizira mir. Podoba izpostavlja vprašanje vojne in njenega kontrastnega stanja miru. Gesta prstov, ki simbolizira mir, je zaščitni znak prvega kontra kulturnega gibanja hipijev v prevratnih šestdesetih letih 20. stoletja, ti so z gibanjem za mir zasnovali koncept in idejo subkulturnih pojavov in skupin v moderni družbi – eden izmed njih je bil tudi jugoslovanski novi val.

Stisnjena pest s šopom denarja, ki ga označuje znak denarne valute euro (€), simbolizira egoizem in požrešnost potrošniške družbe 21. stoletja, hkrati pa izpostavlja pretirano individualnost, ki socialne vrednote sočloveka zamenjuje z egoizmom in s sebičnostjo peščice.

Stisnjeni pesti sledi podoba dveh rok, ki se držita. Podoba simbolizira vprašanje istospolne ljubezni in partnerstva – temo istospolne ljubezni sem poudarila z mavričnim vzorcem rokava levo upodobljene roke, mavrična zastava je namreč svetovno znani zaščitni znak LGBTQ+ gibanja za pravice istospolnih partnerjev.

Simbolu istospolne ljubezni na zgornji polovici sledi zadnja v tem nizu, ilustracija roke, ki v dlaneh drži prenosni mobilni telefon. Na ekranu mobilnika kot klasičnega simbola sodobne tehnologije je upodobljen zaščitni znak družabne spletne aplikacije Facebook; ta simbolizira dodatno plat sodobne tehnologije, tj. virtualizacijo življenja.

104

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Spodnjo polovico formata zapolnjujejo tri ilustracije, srednja med njimi simbolizira najverjetneje najaktualnejšo trenutno svetovno problematiko, tj. okoljevarstveno.

Temo sem upodobila z znakom za reciklažo in ilustracijo roke, ki pobira odpadke. Dodaten pomen motivu pripisuje uporaba materiala in tehnike. Zelena in trajnostna naravnanost me zaznamuje na številnih življenjskih področjih, med drugim tudi pri umetniškem izražanju, zato je izbira okoljevarstvenega motiva del avtoportretne upodobitve treh ilustracij na spodnji polovici formata likovnega dela. Ilustracijo, ki simbolizira skrb za naravo in okolje, dopolnjujeta podobi dveh rok – na desni strani ilustracija roke s tetovažami in ilustracija roke, ki drži škarje. Tetovaže na roki so ilustracij tetovaž, ki jih nosim na svoji koži. Moje tetovaže so moji zaščitni znaki in v galeriji mojega telesa likovno opisujejo mojo življenjsko zgodbo. Roka, ki drži škarje, simbolizira mojo ljubezen do tehnike kolaža.

Delo sem poimenovala s poslovenjeno premetanko naslova albuma Vsi marš!. Naslov sem zapisala in prepletla v kompozicijo likovnega dela, tega sem kontrastno upodobila v rokopisni tipografiji, ki je v primerjavi z izvirno strogo tipografijo veliko bolj igriva. Pomen naslova je povezan z motivi tematik, ki jih likovno delo obravnava – je svarilo vsem, ki izbranih problematik ne upoštevajo in ne spoštujejo. Nastalo delo je avtoportret motivov osebnih vrednot in likovni komentar globalnega stanja družbe. Menim, da so obravnavane problematike univerzalne teme, ki se tičejo vsakega Zemljana ne glede na spol, raso, starost, veroizpovednost in seksualno orientiranost.

105

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

3.4 PETJA – LOKALNA LJUBIMKA

Iztočnica za nastanek tega dela je platnica albuma Državni ljubimci prve jugoslovanske punk skupine Pankrti. Izvirno podobo platnice sem v novonastalem delu citirala z upodobitvijo podobnega osrednjega motiva, vendar to stilsko in pomensko preoblikovala tako, da je tudi to, kakor ostala likovna dela, nastala v procesu raziskovanja, avtoportret.

Slika 80: Petja – Državni ljubimci, 2020, digitalen kolaž, osebni arhiv Oblikovanja in izdelave likovnega dela sem se lotila na podoben način, kakor pri delu Čuvaj se!. Delo sem digitalno oblikovala v programskih orodjih za obdelavo fotografij in grafično oblikovanje, tehniko digitalnega oblikovanja pa sem izbrala, ker sem z likovnim delom hotela približati stilski celostnosti izvirne platnice. V celostnem izgledu likovnega dela sem se poskušala karseda pristno približati podobi originala, zato sem na ljubljanskih Žalah ob spomeniku Kranjskega Janeza posnela fotografijo podobnega motiva, kakor je tista na izvirni platnici. Fotografijo sem računalniško obdelala, osrednji motiv posnetka izrezala in ga

106

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

aplicirala na ozadje. Na izvirniku v ozadju vidimo veduto hribovite pokrajine; nejasno je, ali je posnetek pokrajine fotografija ali je ta naslikana. Hribovito okolje izvirnega ozadja sem v novonastalem likovnem delu zamenjala s tipičnim prizorom iz domačega okolja – gričevnata pokrajina in s soncem obsijani vinogradi simbolizirajo ambient rodnega kraja in pokrajine Prlekije. Izbran prizor je pogled na okoliške gorice iz vasi Jeruzalem, fotografski posnetek pa sem digitalno stilizirala tako, da to deluje kot slikarsko delo.

Z upodobitvijo tega prizora sem želela avtoportretno poudariti občutek pripadnosti in vpliv, ki ga ima rodno okolje na mene kot osebnost in umetnico. Stilizirani fotografski posnetek sem v računalniškem orodju za obdelavo fotografij Photoshop kolorirala tako, da sem se barvno harmonično približala atmosferi hribovite pokrajine na ozadju originalne platnice albuma, vendar so barve ozadja na likovnem delu kljub temu zaradi narave motiva posnetka razgibane in živahnejše. Čez ozadje sem aplicirala izrezani motiv fotografije, na katerem, enako kot mladi Gregor Tomc na platnici albuma Pankrtov, objemam vznožje spomenika Kranjskega Janeza. Motiv sem kompozicijsko umestila v sredino formata. Ker je ideja likovnega dela bila citirati podobo albuma Državni ljubimci in to preoblikovati z lastno podobo, sem se avtoportretno poigrala tudi s pomenom naziva albuma. Ime skupine Pankrti sem zamenjala s svojim imenom – Petja, naslov albuma pa preimenovala v Lokalna ljubimka – z besedo lokalna sem dodatno poudarila pomen motiva domačega kraja oziroma okolja. Imena sem zapisala z uporabo stilsko podobne tipografije. Delo kot celota je v primerjavi z melanholično atmosfero izvirnika veliko bolj razgibano – valovite vrste vinograda ustvarjajo navidezni občutek gibanja oziroma valovanja, k občutku živosti pa pripomore tudi barvna paleta na ozadju – živahnost in dinamika likovnega dela kot taka poosebljata tudi mene kot osebnost.

107

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA, CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Kot veleva teoretičnem del raziskovalne naloge, je jugoslovanski novi val kompleksen pojav številnih razsežnosti. Opredelimo ga lahko kot urbani subkulturni fenomen, pri čemer pojem urbani odraža tesno navezanost na jugoslovanski prostor, kar ga odločilno razlikuje tudi od angloameriške scene new wave glasbe istega obdobja. Subkulturo definira skupina ljudi s posebnimi vzorci vedenja in prepričanji, ki obstaja znotraj neke dominantne kulture, kar pa je največkrat pogojeno z izbrano obliko glasbe. Prvo jugoslovansko subkulturo je pod skupnim imenovalcem združila glasba novega vala, ideja tega pa je temeljila na zavračanju vrednostnega sistema večinskega dela socialistične družbe in kulture. Karakteristike novovalovske subkulture so se odražale v stilu, slogu oblačenja, interesih ter življenjski filozofiji (Božilović, 2013).

Pojem novi val označuje estetiko in duh obdobja konca sedemdesetih in osemdesetih let ter zajema raznovrstne alternativne umetniške forme izražanja (Prica, 1990). To kulturno gibanje je redefiniralo osnovne vrednote jugoslovanske družbe in se odprto soočalo s pomanjkljivostmi socialističnega sistema, premikalo meje urbane kulture ter skozi glasbo, način oblačenja, likovno umetnost ali življenjsko filozofijo postalo način identifikacije celotne generacije marginalcev (Božilović, 2013).

Za razumevanje celostnosti novega vala je pomembno poznavanje družbeno-političnega konteksta jugoslovanske države. Jugoslovanska politična ideologija je temeljila na vrednotah boljševizma, popolna oblast je bila v rokah KPJ, na čelu nje je državo vodil in zastopal Tito. Nazor jugoslovanske države je temeljil na kolektivizmu in skupni identiteti naroda. KPJ je z monopolnim političnim položajem nadzorovala vse od vojske, policije, organizacije gospodarstva, šolstva, osebnih premoženj državljanov ter kulture. Močan cenzurni nadzor v kulturi ali medijih ni dopuščal pluralnosti.

Pojav novega vala je v Jugoslaviji predstavljal direktno refleksijo stanja v družbi. Generacija novega vala je zahtevala kontrolo nad odgovornostjo lastne usode, oblikovanjem identitete in svobodo izražanja ter se upirala identifikaciji s socialistični idoli ter kulturno naroda. Svoje nestrinjanje z vrednotami, s pričakovanji in pritiski ideologije starejših generacij je izražala skozi besedila svojih pesmi, pojavnostjo na koncertnih odrih, izgledom in modo, platnicami plošč, videospoti, plakati in drugimi. V vse kanale izražanja, od glasbenega do likovnega, so

108

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

akterji novega vala uvedli dobro mero ironije, prikritih metafor in aluzij svojega pogleda na stanje in usodo jugoslovanske družbe.

V likovno-raziskovalnem delu teoretičnega dela naloge sem se posebej osredotočila na odraz dane družbene situacije v vizualnem materialu, specifično platnicah gramofonskih albumov. Podobe in motivi v teoretičnem delu predstavljenih ovitkov metaforično in direktno komentirajo, tematizirajo in izpostavljajo različne tabu teme oziroma problematike takratne jugoslovanske družbe ter njene pripadajoče ideologije. Ideje motivov teh platnic so izražene z najrazličnejšimi likovnimi sredstvi.

Novi val se je v Jugoslaviji pojavil kot direkten odziv na socialno ozračje ter se z nenehnim zanikanjem vrednot socialistične družbe ohranjal, zato razpad te države dojemamo tudi kot konec obdobja novega vala. Torej ker se je novi val razvil iz svojevrstnih družbeno-političnih razmer, ki danes v bivšem jugoslovanskem prostoru v takšni zaokroženi obliki več ne veljajo, me je zanimalo, kakšno vlogo bi takšen pojav odigral v družbi danes.

Ker sem v teoretičnem delu odraz družbenih razmer raziskovala predvsem v likovnih podobah in motivih platnic gramofonskih plošč, sem se odločila raziskovalni problem v empiričnem delu preučiti s pomočjo likovne aktivnosti, na kateri so udeleženci oblikovali platnice albumov.

Kot raziskovalni cilj empirične raziskave sem si zadala preučiti pomen fenomena takšnega kova v kontekstu sodobne družbe, preučiti razlike takratne in današnje družbe ter ugotovitve predstaviti s pomočjo likovnih del (motivov, problemov), ki so nastala na delavnici. Za dodatno razumevanje sem z udeleženci likovne aktivnosti opravila tudi kratke intervjuje – z vprašanji sem ugotavljala njihovo osebno stališče in dojemanje raziskovalne tematike.

Idejo empirične raziskave sem zasnovala na podobni vsebini znanstvenega članka Novi talas u percepciji novih generacija avtorice Marije Ristivojević (Inštitut za etnologijo in antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Beogradu), ki sem ga zasledila med teoretičnim raziskovanjem izbrane teme. Avtorica v članku raziskuje znanje in dojemanje postnovotalasne generacije fenomena novega (srb. talas v pomenu val) na lokalnem nivoju Beograda, jaz pa sem se s svojo raziskavo osredotočila na domače krajevno okolje.

109

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Vodilo pri organizaciji in izvedbi aktivnosti so bili cilji in raziskovalna vprašanja:

CILJI

1. Udeležencem delavnice predstavim raziskovalni problem in jih spodbudim, da o tematiki razmišljajo v kontekstu sodobne družbe. 2. Udeleženci ustvarijo izdelke z jasnim sporočilom, izraženim s primernimi likovnimi sredstvi. 3. Udeleženci odgovorijo na zastavljena vprašanja in podajo jasna mnenja o osebnih stališčih.

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. Kako udeleženci delavnice dojemajo fenomen novega vala ter kakšno je njihovo mišljenje oziroma osebni odnos do tega? 2. Kakšna je vloga novega vala v sodobni družbi in kako se to odraža v oblikovanih likovnih izdelkih? Bi ta danes predstavljal nekaj nenavadnega, šokantnega ali popolnoma vsakdanjega? So udeleženci mnenja, da bi se novi val danes kot gibanje zoperstavljal družbeno-političnemu sistemu, v katerem živimo in kateri so tisti problemi, ki bi jih izpostavljal oziroma kritiziral? 3. Kakšne razlike se pojavljajo med posamezniki iz urbanega središča, kot je Ljubljana, in odročnejšega kraja, kot je Ormož?

4.2 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

Izbrala sem kvalitativen raziskovalen pristop. Na podlagi ugotovitev teoretične raziskave in študija literature sem izdelala lastne likovne izdelke, izvedla praktično raziskavo v obliki likovne delavnice ter z udeleženci opravila krajše polstrukturirane intervjuje. Pridobljene rezultate, torej likovne izdelke, in odgovore na zastavljena vprašanja sem analizirala s pomočjo deskriptivne in kavzalno neeksperimentalne metode. Likovne izdelke, nastale na delavnici, sem analizirala glede na smernice likovnoteoretske analize del ter postavljene kriterije za vrednotenje, ugotovitve pa podkrepila z odgovori udeležencev na zastavljena vprašanja, ki sem jih obravnavala kot dodatni pojasnjevalni del likovnega materiala.

4.3 VZOREC

V raziskavo je bilo vključenih deset oseb iz osrednje in severovzhodne Slovenije, rojenih med leti 1967 in 2011, povprečna starost je bila 30,9 let. Od skupnega števila udeležencev je bilo

110

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

šest oseb moškega in štiri osebe ženskega spola. Aktivnost sem izvedla dvakrat, prvič 21. 12. 2019 v Kulturno-alternativnem klubu Unterhund v Ormožu, drugič pa 30. 1. 2020 v Klubu Jalla Jalla v Avtonomno-kulturnem centru Metelkova v Ljubljani. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta se med seboj razlikovali glede na regijo in kraj bivanja, ker me je zanimalo, kako problematiko razumejo posamezniki iz urbanega središča, kot je Ljubljana, in manjšega odročnega kraja, kot je Ormož. Vzorec je namensko slučajnostni. Aktivnost je v obeh primerih bila organizirana kot delavnica odprtega tipa, poziv in vabilo na udeležbo je bilo javno objavljeno na socialnih omrežjih ter radiu. Vseeno sem k delavnici osebno povabila nekaj posameznikov, za katere vem, da fenomen novega vala dobro poznajo in se nad njim podobno kot jaz navdušujejo.

4.4 RAZISKOVALNI INŠTRUMENT

Podatke za empirično raziskavo sem črpala iz dveh virov podatkov: vizualnega materiala, nastanku katerega je narekoval inštrument (učne) priprave, ter odgovorov na vprašanja oziroma intervju; za izvedbo tega sem si pomagala z vnaprej pripravljenimi vprašanji (navedena v vsebini priprave). Oba raziskovalna inštrumenta sta omogočila pridobitev enakovrednih informacij in podatkov ter njihovo ustrezno obdelavo.

111

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

PRIPRAVA ZA IZVEDBO LIKOVNE DELAVNICE

1. 21. 12. 2019, Kulturno-alternativni klub Unterhund, Ormož 2. 30. 1. 2019, Klub Jalla Jalla, AKC Metelkova, Ljubljana

Izvajalka delavnice: Petja Kolenko

ČAS IZVEDBE: 3 ure

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 10 ali več

LIKOVNO PODROČJE: Slikarstvo

LIKOVNI NALOGA: Oblikovanje motiva (platnice gramofonske plošče) z upoštevanjem posebnosti barv, oblik, podob in tipografije po predstavah in domišljiji

LIKOVNA TEHNIKA: Kolaž, flomaster, barvni svinčnik

LIKOVNI MOTIV: Moje dojemanje novega vala v kontekstu današnje družbeno-politične situacije

OBLIKA DELA: Frontalna, individualna

METODE DELA: Metoda razlage, metoda pogovora, ponazoritvena metoda

MATERIALI IN ORODJA: Slikarske podlage formata 30 x 30 cm, barvni kolaž papir, flomastri, barvice, tiskovine za kolaž, lepilo, škarje, olfa nož, lepilni trak, črni alkoholni flomastri, svinčnik, radirka

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: Računalnik, reprodukcije del

UVODNI DEL

Udeležence pozdravim in se predstavim. Razložim, da je likovna aktivnost, ki so se je danes udeležili, del raziskave, ki jo opravljam za potrebe študija ter da bom njihove izdelke (fotografije) predstavila in analizirala v magistrski nalogi. Pojasnim, da raziskava, ki jo izvajam, raziskuje fenomen novega vala ter platnic gramofonskih plošč, ki so v okviru tega glasbenega žanra izšle.

Udeležencem podrobneje opišem osnovne pojme in razložim teoretični okvir raziskave. Predstavim zgodovino, razvoj in pomen novega vala, naštejem nekaj ključnih glasbenih skupin in predstavnikov ter pokažem reprodukcije platnic izbranih albumov oziroma

112

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

gramofonskih plošč. Opišem družbeno-politični kontekst Jugoslavije, kakšen pomen znotraj tega je imel pojav novega vala, odnos oblasti ter način odražanja tega v izbranih platnicah gramofonskih plošč.

Razložim, zakaj in kako je gramofonska plošča, posebej pa njen ovitek s platnico, pomemben za glasbeno vsebino, hkrati pa opišem tudi kratko zgodovino razvoja medija gramofonske plošče. Oporne točke za razlago osnovnih pojmov: • Novi val je glasbeni fenomen, ki se je v sedemdesetih letih 20. stoletja pojavil v Jugoslaviji. Fenomen ga poimenujemo zato, ker je pomembno vplival ne le na glasbeno zgodovino, temveč tudi na številna druga življenjska področja takratne mladine in soustvarjal urbano kulturo. • Obdobje novega vala je eno izmed najplodnejših in najkreativnejših glasbenih jugoslovanskih obdobij. • Žanrsko je novi val variacija punka, ki se prepleta z eksperimentiranjem z drugimi glasbeni žanri in v slog uvaja nove inštrumente. • Novi val je bil odgovor na socializem in takratno družbeno situacijo Jugoslavije (gospodarska kriza, smrt Tita, individualizem nasproti jugoslovanskemu kolektivizmu, večletna vladavina popularne in rock glasbe). • Na pojav punka in novega vala v Jugoslaviji je pomembno vplival razvoj punk scene na zahodu (VB in ZDA). Jugoslovanska glasbena scena se skozi celotno zgodovino razvija v minimalnem časovnem zamiku z zahodom. • Politična ureditev in družbene norme med Jugoslavijo in zahodom so se konkretno razlikovale, razlogi za pojav punka in novega vala pa so bili precej podobni (zahteve po spremembah, upor proti ustaljenim družbenim vrednotam, nazadnjaštvo glasbe …) • Ker je novi val specifičen pojav za jugoslovansko glasbeno sceno, ga je zaradi družbeno-političnih razmer, v ali zaradi katerih se je pojavil in razvil, danes relativno težko poustvariti v pojavni obliki, kot je obstajal takrat. • Glasba je, kot ostale oblike umetnosti, kanal za izražanje prepričanj, stališč, mnenja in občutkov. • Platnica gramofonske plošče ustvari prvi stik med poslušalcem in z glasbo, ploščo najprej vidimo, šele nato jo slišimo.

113

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

• Podoba na platnici plošče je lahko vizualna interpretacija glasbene vsebine in odraža odnos glasbenika do svoje okolice, sveta in družbe, naloga oblikovalca pa je, da to sporočilo mojstrsko prikaže. • Glasbeni žanri imajo specifične oblikovalske jezike in pripadajočo estetiko, ki nam ob prvem stiku pomagajo ploščo žanrsko umestiti. Zvok določa likovno podobo in obratno. Pokažem primere (rock, ska, metal, reagge ...). PRIMERI: METAL

SKA

REAGGE

114

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

70'S/60'S ROCK

50'S ROCKNROLL

• Socialistična Federativna Republika Jugoslavija je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala od konca 2. svetovne vojne in razpadla leta 1991. Federaciji šestih republik so pripadale današnje države Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora ter Makedonija. • Državo je vodila Komunistična Partija Jugoslavije, kljub komunističnemu sistemu pa je država bila odprta in naklonjena zahodnim državam in njihovi kulturi. • Državni politični aparat je bil strog, kulturno delovanje državljanov je podrobno nadzoroval, vse, kar je odstopalo od norme, je podleglo cenzuri in strogi kritiki.

115

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

• Zahodne politične zaveze so v državo prinesle tudi zahodno moderno kulturo, modo, glasbo in filme. • Pojav punka in novega vala je v Jugoslaviji predstavljal šok, za političen sistem pa na začetku morebitno grožnjo. Glasbeniki so bili večkrat tarče sistemske cenzure in javnih kritik. • Novi val je skozi glasbo in pripadajoč vizualni material neposredno kritiziral jugoslovanski politični sistem in socialistično ideologijo, izpostavljal družene probleme ter hkrati predstavljal alternativo ustaljenim glasbenim ter kulturnim tokovom. Pokažem primere. PRIMERI:

Lepo je … – kompilacija različnih slovenskih avtorjev

Idoli – Odbrana i posljednji dani

Svi marš na ples – kompilacija različnih hrvaških in srbskih avtorjev

116

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Pankrti – Državni ljubimci

Prljavo Kazalište – Prljavo Kazalište

Po zaključeni razlagi udeležence povprašam o njihovem mnenju glede motivov platnic, ki smo si jih ogledali ter kakšna se jim zdi povezava med družbeno-političnim kontekstom države, pojavom novega vala ter sporočilnostjo podob na platnicah.

Podam navodila za izvedbo likovne naloge: • Pojasnim, da je naloga udeležencev delavnice, da ustvarijo platnico albuma namišljene glasbene skupine, s katero predstavijo dojemanje novega vala v kontekstu današnje družbeno političnih situacije. Torej kaj bi se zgodilo, če bi idejo pojava, kot sta bila punk in novi val, preslikali v sodobno družbo. Razmislijo naj o razlikah problematike takratne družbe ter o tem, s kakšnimi težavami se mladi oziroma sodobna družba sooča dandanes. • Poslužujejo se lahko različnih likovnih tehnik in pristopov ali te med sabo kombinirajo. • Natančneje predstavim likovne tehnike, ki jih imajo na voljo za ustvarjanje in kako jih uporabljamo:

117

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

• Kolaž: Iz barvnega papirja in tiskovin izrezujemo oblike oziroma fotografije, ilustracije, črke in drugo, jih namažemo z lepilom in zalepimo na želeno mesto na slikarski podlagi. • Risba z flomastri ali barvnimi svinčniki: Na slikarsko podlago z risalom rišemo vzorce in oblike ali pobarvamo večje ploskve. • Platnico albuma ustvarjajo na slikarsko podlago velikosti 30 x 30 cm (tj. velikost ovitka gramofonske plošče). • Motiv, ki ga izberejo, je lahko poljuben, vendar mora biti smiselno izbran v skladu z idejo likovne naloge. Motiv mora izražati avtorjevo sporočilo/dojemanje novega vala v kontekstu današnje družbeno politične situacije. • Izpostavim, da od njih pričakujem izdelek, ki bo izražal jasno sporočilo, to pa bo tematiziralo problematike sodobne družbe. Ne kopirajo in poustvarjajo socialistične simbolike ali vprašanj takratne jugoslovanske družbe. • Motiviram jih z idejo, da si za svojo namišljeno glasbeno skupino izberejo ime ter naziv albuma, ki ga bodo oblikovali. Ime skupine in naslov albuma lahko uporabljajo kot vodilo pri izbiri motiva ter likovnih elementov pri oblikovanju. • Predlagam jim, naj bodo pri izbiri motiva drzni, naj svoje ideje izražajo jasno, te pa lahko izrazijo s pomočjo različnih likovnih sredstev: − BARVA (barvni kontrast, barvna lestvica), − OBLIKE in VZORCI, − PODOBA, − TEKST oziroma TIPOGRAFIJA ali kombinacije le teh. • Pokažem primere. PRIMERI:

118

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

• Ker oblikujemo le prvo stran platnice albuma, na koncu izpostavim še nekaj oblikovalskih pravil oblikovanja ovitkov gramofonskih plošč. • Na platnici, ki jo oblikujemo, navedemo samo naslov albuma in naziv glasbene skupine. Seznama pesmi, besedil, naziva založbe in ostalih tehničnih podatkov ni treba vključiti, saj ti po navadi sodijo na hrbtno stran ovitka. Če je slednje pomembno za jasno izrazitev njihove ideje, lahko po želji to oblikujejo in predstavijo. • Razmišljajo naj kot oblikovalci. Izdelek naj bo drzen, jasen, zanimiv in takšen, ki bo ljudi pritegnil. Poudarim, da je platnica albuma prvi in najpomembnejši stik med poslušalcem in ploščo.

Udeležence vprašam, če so navodila bila dovolj jasna in razumljiva. Po potrebi nejasne malenkosti še enkrat pojasnim.

119

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

GLAVNI DEL Udeleženci delavnice ob poslušanju izbranih skladb novega vala ustvarjajo platnice, skupaj pa debatiramo o izbrani tematiki.

Spremljam njihovo delo in jih pri izražanju ideje vodim z morebitnimi nasveti, z idejami in s popravki. ZAKLJUČNI DEL Po zaključenem delu skupaj z udeleženci pospravimo in uredimo delovno mesto.

Končne izdelke oštevilčim, vsak od udeležencev svoj izdelek podpiše.

Z vsakim od udeležencev opravim krajši intervju. Pogovor snemam.

Udeležence prosim, da na kratko interpretirajo svoje delo ter odgovorijo na zastavljena vprašanja.

Pomagam si z v naprej pripravljenimi vprašanji. 1. Kako dojemaš fenomen novega vala in kakšno je tvoje mišljenje o tem pojavu?

2. Bi te pojav novega vala kot kulturno-urbanega pojava danes šokiral? Misliš, da bi pojav takšnega fenomena današnja družba sprejela?

3. Bi se novi val kot nekoč tudi danes zoperstavljal družbeno-političnemu sistemu, v katerem živimo? Kakšne probleme v družbi bi izpostavljal in kritiziral?

4. Interpretiraj svoje delo. Zakaj si izbral/-a takšen motiv, kaj si nam hotel/-a z njim sporočiti ter s pomočjo katerih likovnih sredstev si tega poskušal prikazati?

Udeležencem delavnice za sodelovanje iskreno zahvalim in jim zaželim vso srečo. VIRI IN LITERATURA SLIKOVNI VIRI:

Slika 1: https://www.discogs.com/Anthrax-State-Of-Euphoria/release/1822404 Slika 2: https://www.discogs.com/Iron-Maiden-Iron-Maiden/release/1466027 Slika 3: https://www.discogs.com/Metallica-Master-Of-Puppets/release/2450361 Slika 4: https://www.discogs.com/Slayer-South-Of-Heaven/release/5190118

120

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 5–6: Osebni arhiv Slika 7: https://www.discogs.com/Bob-Marley-The-Wailers-Kaya/master/66065 Slika 8: https://www.discogs.com/Bob-Marley-The-Wailers-Uprising/release/509137 Slika 9: https://www.discogs.com/Lynyrd-Skynyrd-Pronounced-L%C4%95h-n%C3%A9rd-Skin-n%C3%A9rd/master/70569 Slika 10: https://www.discogs.com/Eagles-The-Best-Of-Eagles/release/1759219 Slika 11: https://www.discogs.com/The-Doors-Waiting-For-The-Sun/release/368687 Slika 12: https://www.discogs.com/Led-Zeppelin-Led-Zeppelin-II/release/6297214 Slika 13: https://www.discogs.com/The-Temptations-My-Girl-Talkin-Bout-Nobody-But-My-Baby/master/224496 Slika 14: https://www.discogs.com/The-Platters-The-Magic-Touch-Platters-Anthology/release/2541876 Slika 15: https://www.discogs.com/Elvis-Presley-King-Creole/release/1840977 Slika 16–20: Osebni arhiv Slika 21: https://www.discogs.com/Sex-Pistols-Never-Mind-The-Bollocks-Heres-The-Sex-Pistols/release/726157 Slika 22: https://www.discogs.com/The-Damned-Damned-Damned-Damned/release/2203799 Slika 23: https://www.discogs.com/Buzzcocks-Lest-We-Forget/release/1106536 Slika 24: https://www.discogs.com/Buzzcocks-A-Different-Kind-Of-Tension/master/13283 Slika 25: https://www.discogs.com/The-Vibrators-Pure-Mania/release/1637720 Slika 26: https://www.discogs.com/Black-Flag-Slip-It-In/master/28685 Slika 27: https://www.discogs.com/Dead-Kennedys-Too-Drunk-To-Fuck/release/499637 Slika 28–31: Osebni arhiv

4.5 MERILA ZA VREDNOTENJE in OBDELAVA PODATKOV

Namen delavnice ni bil vrednotenje likovnih izdelkov glede na uspešnost izvedbe likovne naloge, temveč preučevanje dojemanja raziskovalne tematike v kontekstu sodobne družbe na podlagi likovnih del. Vizualno gradivo sem analizirala glede na smernice oziroma merila, ki so hkrati bila napotek za likovno ustvarjanje udeležencev delavnice, ta so predstavljena tudi v pripravi za izvedbo. Likovna dela sem glede na merila analizirala posamezno.

1. Delo izraža jasno sporočilo. Motiv je izražen z uporabo primernih likovnih sredstev.

2. Motiv oziroma problem likovnega dela je uvrščen v kontekst sodobne družbe, ne oponaša ali poustvarja problematike društva bivše Jugoslavije.

Odgovore na vprašanja intervjuja sem analizirala po sledečem vrstnem redu:

1. Dobeseden prepis ogovorov. 2. Iskanje in podčrtovanje ključnih besed oziroma izjav. 3. Prepis v tabelo. 4. Medsebojna primerjava odgovorov in vizualnega gradiva, ugotovitve in sklepi.

Odgovore na četrto vprašanje sem analizirala posamezno kot dodaten pojasnjevalen nivo vizualnega gradiva, odgovore na prva tri vprašanja pa skupinsko – ti rezultati so predstavljeni v tabeli (v nadaljevanju).

4.6 POTEK LIKOVNE DELAVNICE

Zaradi narave tematike raziskovalne naloge se mi je zdelo smiselno, da delavnico izvedem v alternativnih prostorih oziroma klubih ter v krogu ljudi s podobnimi zanimanji. Delavnico sem

121

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

izvedla dvakrat, prvič v Kulturno-alternativnem klubu Unterhund v Ormožu, drugič pa v Klubu Jalla Jalla na Metelkovi v Ljubljani. KAK Unterhund sem izbrala iz osebnih razlogov, predvsem pa zaradi želje po izvedbi delavnice v domačem okolju in prijateljskem krogu. Delavnico sem drugič izvedla v Ljubljani, ker me je zanimalo, kako okolje – torej razlika med večjim urbanim ter manjšim podeželskim krajem – vpliva na dojemanje raziskovalne tematike.

Delavnico sem v obeh primerih izvedla po istem načrtu. Pred izvedbo aktivnosti sem pripravila raziskovalni inštrument – pripravo za izvedbo delavnice, to sem oblikovala po modelu šolskih učnih priprav. V pripravi sem opisala potek izvedbe, teoretična izhodišča razlage, cilje ter pričakovanja.

Delavnica je bila v obeh primerih zasnovana kot dogodek javnega značaja. Poziv na udeležbo je bil javno objavljen na socialnih omrežjih ter radiu, hkrati ob odprtem povabilu pa sem v obeh slučajih k udeležbi na delavnici povabila nekaj prijateljev, ki moje raziskovalno delo ter obravnavano tematiko novega vala dobro poznajo in delijo podobne interese. Slednje se mi je zdelo bistveno za uspešnost izvedbe relevantnost rezultatov. Za objavo vabila na spletu sem oblikovala poseben vizualni material, pri oblikovanju katerega sem se poigrala s simboliko gramofonske plošče, delavnico pa namensko naslovila z nazivom enega kompilacijskih albumov različnih novovalovskih albumov Svi marš na ples!, vendar tega preoblikovala tako, da vse zainteresirane vabi oziroma 'naganja' k udeležbi dogodka: Svi marš na delavnico oblikovanja platnic gramofonskih plošč!

Slika 81: Prva izvedba delavnice, 21. 12. 2019, KAK Unterhund, Ormož, osebni arhiv

122

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 82: Druga izvedba delavnice, 30. 1. 2020, Klub Jalla Jalla, AKC Metelkova, Ljubljana, osebni arhiv Zdelo se mi je pomembno, da delavnico izvedem v sproščenem okolju, da se udeleženci ob ustvarjanju ne počutijo prisiljeni za delo, temveč izražajo svoja iskrena mnenja. Zato sem ob ustvarjanju predvajala številne pesmi novega vala ter z udeleženci kramljala o glasbenih skupinah, albumih, anekdotah novega vala ter družbi takrat in danes.

Delavnici sem pričela tako, da sem se predstavila in razložila, da je namen delavnice raziskovalni ter da to izvajam za potrebe študija. Razložila sem, s čim se v raziskovalni nalogi ukvarjam in kakšno tematiko raziskujem ter predstavila svoje cilje in pričakovanja.

Po kratkem uvodu sem pričela z razlago osnovnih teoretičnih izhodišč in pojmov, ki sem jih v nadaljevanju navezala na likovno nalogo. Opisala sem zgodovino, potek razvoja novega vala v Jugoslaviji in drugje po svetu ter naštela številne razloge in vplive, ki so pojav oblikovali. Pojasnila sem, zakaj je novi val v Jugoslaviji predstavljal več kot le glasbeni žanr in kako se je ta preoblikoval v vsesplošni kulturni fenomen.

Izpostavila sem glavna idejna izhodišča in vrednote protagonistov novega vala ter razložila, kako so se te prepletale z družbeno-političnim kontekstom Jugoslavije, kakšen je bil vzajemni odnos med tema ter kako se slednje odraža v vizualnem materialu – platnicah gramofonskih plošč. Pokazala sem nekaj primerov reprodukcij izbranih albumov. To sem podkrepila z razlago pomembnosti ovitkov gramofonskih plošč, ki predstavljajo dodatni likovno-označevalni del glasbene vsebine. Opisala sem, kako se je oblikovanje gramofonskih ovitkov postopoma formiralo v posebno oblikovalsko panogo, znotraj te pa so se za posamezne glasbene sloge

123

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

oblikovale specifične likovne govorice, ki ovitke glede na pripadajočo estetiko pomagajo razločevati in žanrsko umestiti. Za slednje sem pokazala primerne reprodukcije.

Slika 83: Delavnica v KAK Unterhund, osebni arhiv Nadaljevala sem z razlago in navodili likovne naloge. Sprva sem razložila osnovno idejo in namen njihovega dela. Udeležencem sem pojasnila, da je njihova naloga ustvariti platnico albuma (namišljene) glasbene skupine, s katero predstavijo dojemanje pojava in idej novega vala v kontekstu današnje družbe. Torej glede na mojo teoretično razlago in ugotovitve, ki sem jih opisala na začetku delavnice, naj razmislijo o tem, kakšna bi bila likovna govorica takšnega pojava danes – premislijo naj o posebnostih (družbenih, političnih, ekonomskih), razlikah ter problematikah takratne in današnje družbe.

124

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Nadaljevala sem z navodili o tehnikah, formatu in idejno motivičnih izhodiščih. Poudarila sem, da lahko svoj motiv oziroma idejo podobe naslovnice likovno izrazijo s pomočjo različnih likovnih sredstev – barve (kontrast, lestvica), oblike ali vzorcev, podobe, teksta oziroma tipografije – to sem pokazala tudi s primeri znanih naslovnic. Izpostavila sem svoja pričakovanja o njihovih delih ter jih motivirala z nekaj idejnimi predlogi.

Slika 84: Delavnica v klubu Jalla Jalla, osebni arhiv Ob praktičnem izražanju sem udeležence delavnice spremljala z morebitnimi nasveti, z idejami in s popravki. Po zaključnem delu sem izdelke oštevilčila in označila z imeni avtorjev. Z udeleženci sem na koncu likovne aktivnosti z namenom, da ugotovim njihovo dojemanje in stališče do raziskovalne teme – novega vala nasploh in v kontekstu sodobne družbe, opravila individualne intervjuje.

125

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

4.7 REZULTATI, INTERPRETACIJE IN UGOTOVITVE

4.7.1 IZDELKI IZ DELAVNICE

1 MARKO MEHTCUN, KAK Unterhund, ORMOŽ 21. 12. 2019

Slika 85: Izdelek 1, Marko Mehtsun, osebni arhiv Likovno delo je izdelano v tehniki kolaža in risbe s flomastrom. Motiv je v trikotni kompoziciji upodobljen na nedotaknjeni belini risalne podlage (risalni list). Barvna paleta likovnega dela je preprosta, prevladuje kontrast črne in bele barve. Prostor ni definiran. Na prvi pogled je likovno delo precej preprosto in deluje pusto – kljub enoličnosti belega ozadja trikotna kompozicijska porazdelitev slikovno podlago enakomerno zapolnjuje. Glavni motiv je razdeljen na štiri enakovredne likovne dele – v spodnjem levem kotu slikovne ravnine vidimo izrezek fotografije fantka, ki v rokah drži otroško igračo – puško. Otrok z orožjem v rokah deluje nedolžno in igrivo. Slednjega dopolnjujeta motiva v spodnjem desnem kotu in sredini zgornje stranice slikovne ploskve. Glede na medsebojno orientiranost se zdi, kot da so tri osebe v boju – skupna

126

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

podoba deluje kot zamrznjen posnetek strelskega spopada. Neškodljivosti fantka z igračo kontrirata moški podobi, ki v rokah prav tako držita orožje, roke enega izmed njih so prekrite s krvjo in delujejo nevarno. Njuna identiteta je prikrita z upodobitvijo simbola emotikona, ki igrivo mežika. Z takšnimi podobami v virtualni komunikaciji izražamo preprosta čustva in dopolnjujemo pomen misli oziroma besed. V tem primeru mežikajoč simbol izraža kontrasten pomen in ironizira motiv nasilnega dejanja na fotografiji – nevarna podoba tako postane šaljiva in neresna. Motiv treh oseb dopolnjuje tekst, upodobljen v skorajšnji sredini slikovnega formata. Tekst je, ker je likovno delo primer platnice namišljenega albuma, naslov oziroma naziv izvajalca le tega. Tekst je zapisan z uporabo klasične estetike punk oblikovanja, tj. izrezanih in sestavljenih črk različnih tipografij iz tiskovin. Motiv likovnega dela kot celota je jasen in izražen z uporabo primernih likovnih sredstev. Posamezni deli motiva izražajo neposredna dvolična sporočila, ki pritegnejo gledalčevo pozornost in tega silijo k razmisleku. To doseže tudi zapis teksta oziroma naziv albuma, za katerega je ustvarjeno likovno delo; pomen besede paramnesia je najverjetneje večini opazovalcev neznan in pri teh vzbuja zanimanje.

INTERPRETIRAJ SVOJE DELO. ZAKAJ SI IZBRAL_A TAKŠEN MOTIV, KAJ SI ŽELEL_A Z NJIM SPOROČITI? »Paramnesia pomeni spomniti se stvari, pri katerih nisi bil prisoten. Zanimiva tema. Samo delo pa je ironično, smeškoti in orožje, otroci in orožje. Predvsem je kontrastno, orožje in podoba – smeško, ki pooseblja neko prijetno čustvo, hkrati pa tudi sodoben digitalni čas. Torej, smeško ti pomežikne, v resnici pa te želi ustreliti – dvoličnost, več je tega danes«. Glede na odgovor je udeleženec likovne delavnice Marko M. kot motiv likovnega dela oziroma problematiko, ki jo obravnava naslovnica albuma, izpostavil dvoličnost. Kot je mogoče razbrati iz njegovega odgovora, je težav, povezanih z vprašanjem dvoličnosti v družbi, danes veliko – slednje je sam izpostavil s kontrastom dveh simbolov, orožja in nasmeha. Mežikajoč emotikon predstavlja simbol sodobnega digitalnega časa in s tem likovno delo umesti v kontekst sedanjosti.

127

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

2 MIHA MEHTSUN, KAK Unterhund, ORMOŽ 21. 12. 2019

Slika 86: Izdelek 2, Miha Mehtsun, osebni arhiv Likovno delo je izdelano v tehniki kolaža. Motiv slikovno ploskev po diagonali iz leve proti desni zapolnjuje neenakomerno, kljub razpršenosti in spremenljivosti likovnih elementov je likovno delo kompozicijsko v ravnovesju. Ozadje je enotne bele barve, motiv iz tega kontrastno izstopa. Barvna paleta uporabljenih barv je preprosta, prevladujejo terciarne barve zemeljskih odtenkov. Glavni motiv dela je sestavljen iz petih likovnih elementov, v mnoštvu teh podob pa je mogoče razbrati številne samostojne motive: v zgornjem levem kotu slikovne ploskve vidimo podobo dotrajane človeške lobanje, na čelu katere je moč opaziti razpoko – najverjetneje strelno rano. Čeprav belo ozadje likovnega dela ne narekuje občutka prostora, tega ustvarja delno prekrivanje podob skupnega motiva, kar je dobro opazno pri prekrivanju podob v centralnem delu formata; podobo dlani, ki v rokah drži šop evrskih bankovcev, v prvem planu prekriva figura nagega dojenčkovega telesa, ti iz desne dopolnjujeta še podoba človeškega očesa in

128

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

jamskega človeka. Likovno delo je nasičeno z vizualnimi informacijami, katerih skupen pomen je na prvi pogled nejasen, likovno delo pa zaradi nesmiselnosti motivičnih povezav deluje kaotično – stilsko spominja na montažne kolaže dadaistične umetnosti, katerih smisel so avtorji izpostavljali z upodobitvijo banalnosti in nesmiselnih podob. Nejasnosti motiva likovnega dela pogojuje tudi odsotnost naziva albuma ali izvajalca, za katerega je likovna podoba ustvarjena; ta po navadi idejo oziroma problem opreme albuma smiselno poveže.

INTERPRETIRAJ SVOJE DELO. ZAKAJ SI IZBRAL_A TAKŠEN MOTIV, KAJ SI ŽELEL_A Z NJIM SPOROČITI? »Najbolj očitno je, da delo predstavlja skrunjenje nedolžnosti otroka. Otrok je nedolžen, družba pa ga s svojimi sredstvi zvablja na limanice predvsem potrošništva ter ga izpostavlja primitivnim nagonom nasilja. Lobanja, recimo, je primer druge plati takšnega življenja, otroku se zdi to privlačno, ker se mu kot takšno tudi prodaja, vendar ne pomeni nič dobrega«. Problematika, s katero je avtor definiral vsebino svojega namišljenega albuma, so negativni vplivi, ki jih ima lahko družba na posameznika in njegovo usodo. Posameznika tukaj predstavlja dojenček, medtem ko roka s šopom denarja in roka zdravnice predstavljata družbo – takšni družbi vladajo denar, nasilje in pohlep; takšna družba je primitivna in potrošna. Nevarnosti življenja v takšni družbi simbolizira podoba lobanje, medtem ko simbol očesa lahko razumemo kot prispodobo za navzočnost oziroma kot simbol zavedanja posledic in stanja.

129

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

3 MARKO BLAŽEKA, KAK Unterhund, ORMOŽ 21. 12. 2019

Slika 87: Izdelek 3, Marko Blažeka, osebni arhiv Delo je izdelano v tehniki kolaža. Motiv dela je sestavljen iz šestih posameznih likovnih elementov, ki so po formatu slikovne ploskve prosto kompozicijsko razmetani. Prostor ni definiran, ozadje likovnega dela sestavljajo barvne ploskve neenakomernih velikosti. Med temi po velikosti izstopa ploskev rdeče barve, ki po horizontali zapolnjuje večinski del slikovnega formata. Rdečo dopolnjujejo še ploskve v barvi rumene, črne in modre. Paleto primarnih barv ter črne izpopolnjujejo še odtenki rjave, zelene ter bele barve v sledeh. Osnovno barvno paleto rdeče, rumene, modre in črne v kontekstu likovnega dela razumemo kot dodatno simbolno raven likovnega motiva, ki je namreč sestavljen iz posameznih karikatur zloglasnih obrazov sodobnega političnega prizorišča – kombinacije izbranih barv asociirajo na zastave konkretnih držav. Med karikaturami prepoznamo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, nemško funkcionarko Angelo Merkel in nekdanjega vrhovnega voditelja rimskokatoliške cerkve,

130

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

papeža Benedikta. Posebej zanimivi sta medsebojno kontrastni karikaturi Angele Merkel, našemljene v enega izmed ameriških državnih simbolov (Kip svobode) ter ameriškega predsednika, ki strelja na črnega orla s specifičnim rdečim kljunom in kremplji (simbol nemškega državnega grba). Upodobitev izbranih političnih osebnosti in voditeljev delo uvršča v kontekst sodobne družbe. Na vrhnjem robu formata je desnem in levem kotu s časopisnimi izrezki v nemškem jeziku zapisano besedilo Der Spiegel (v pomenu ogledalo), ki nastopa kot ime glasbenega izvajalca, fraza Du Sollst Nicht Lügen v pomenu Ne bi smel lagati pa predstavlja naslov albuma.

INTERPRETIRAJ SVOJE DELO. ZAKAJ SI IZBRAL_A TAKŠEN MOTIV, KAJ SI ŽELEL_A Z NJIM SPOROČITI? »Ideja je bila kombinirati ime banda Die Spiegel (Ogledalo) s tematiko na platnici. Torej kombinacija črne, rdeče in rumene barve, ki spomni na nemško zastavo, naziv albuma Du sollst nicht lügen (Ne bi smel lagati) ter podobe oseb (znanih politikov) izpostavljajo tematiko političnih velesil, njihove moči in vpliva na naše življenje ter prihodnost. Slika papeža z žogo je zanimiva, ker izpostavlja to, kako se veljaki igrajo s svojimi močmi, se borijo za nadvlado ter se ukvarjajo s tem, koliko denarja (našega denarja) porabijo za svoje delo. Končna ideja je, da se postavimo pred ogledalo, razmislimo, komu verjamemo, razmislimo o tem, kako nam svet in mediji predstavljajo informacije, ker ni nujno, da je vse, kar vidimo in slišimo, res«. Likovno delo se torej kaže kot ogledalo ali odsev trenutnega stanja v družbi, natančneje v svetu politike in mednarodnih odnosov. Delo komentira in izpostavlja vprašanje zaupanja v sposobnosti ter namere naših voditeljev in gledalca nagovarja, da razmisli o verodostojnosti informacij oziroma odločitev, ki jih izbrani posamezniki zanj sprejemajo.

131

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

4 JAKOB PUH, KLUB JALLA JALLA, AKC METELKOVA, LJUBLJANA 30. 1. 2020

Slika 88: Izdelek 4, Jakob Puh, osebni arhiv Delo je izdelano v tehniki kolaža. Format likovnega dela v trikotni kompoziciji zapolnjuje motiv, ki ga sestavljajo štirje posamezni likovni elementi. Ozadje sestavlja enotna ploskev progastega vzorca, ki je pravzaprav izrezek iz šiviljskega kroja. Glavni motiv predstavljajo tri moške brezglave figure, odete v zimske pletenine sorodnih vzorcev in tekstur. Skladnost barvne harmonije likovnega dela tvorijo rjavo-sivi odtenki ozadja ter osrednjega motiva, med njima pa je kljub temu očiten svetlo-temen kontrast. Delno prekrivanje figur v prvem in drugem ter stopnjevanje velikosti nakazuje občutek prostora. Besedilo v vrhnjem desnem kotu formata beremo kot naziv glasbene skupine ali naslov albuma. Med besedilom in motivom ni neposredne simbolne povezave, v likovnem smislu se besedna zveza mandljaste oči lahko navezuje na izbrano barvno paleto likovnega dela. Splošna estetika likovnega dela je starinska in asociira na vizualno estetiko skupine Idoli.

132

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

INTERPRETIRAJ SVOJE DELO. ZAKAJ SI IZBRAL_A TAKŠEN MOTIV, KAJ SI ŽELEL_A Z NJIM SPOROČITI? »Moj izmišljen band preigrava indie glasbo in z njo opozarja na neangažirane posameznike ter študente brez interesov in energije. Sive ljudi v sivem svetu, katerih edini cilji so denar in minimalni osebni stiki. Motiv prikazuje obleko, ki naredi človeka in se tam tudi konča«. Kot narekuje avtorjev odgovor, je likovno delo izdelano za glasbeno skupino danes popularnega in prevladujočega glasbenega žanra indie rock, za katerega je v vizualnosti značilna estetika starinskega. Problematika, ki jo likovno delo obravnava, je družbena pasivnost – brezglave moške figure simbolizirajo posameznike brez vsebine, njihova obleka pa nastopa kot simbol človeškega smisla. Zapisano besedilo s problematiko likovnega dela ni v smiselni povezavi.

Slika 89: Idoli, avtor: Goranka Matić

133

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

5 SILVO METELKO, KLUB JALLA JALLA, AKC METELKOVA, LJUBLJANA 30. 1. 2020

Slika 90: Izdelek 5, Silvo Metelko, osebni arhiv Likovno delo je izdelano v tehniki kolaža in risbe z barvnimi svinčniki. Likovni elementi so po slikovnem formatu prosto kompozicijsko razpršeni. Pravokoten format risbe na zunanjih robovih slikovnega formata zaključuje kolažirani okvir. Na pasici časopisnih izstrižku vidimo množico obrazov. Na delu je mogoče zaznati široko paleto barv in barvnih odtenkov, največji kontrast je očiten med robnim kolažem ter nežnostjo sledi barvnih svinčnikov. Na osrednjem motivu likovnega dela v tehniki risbe vidimo izsek pogleda na zadnjično stran jeans hlač oziroma kavbojk, ki imajo v desnem žepu zataknjeno igralno karto pikovega asa, na hlačnem pasu pa zapisano besedilo Okoli riti v varžat 1. Zapisano besedilo je starinska pogovorna oblika znanega slovenskega pregovora Okoli riti v žep, na primeru likovnega dela je beseda varžat – žep, (namerno) zapisana napačno, tako pa se pregovor v izvirniku glasi Okoli riti v varžet.

134

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Pregovor pomeni ubrati daljšo, napornejšo pot do nekega cilja, osrednji pomen pa je nejasen. V žepu hlač zataknjena karta barve pikovega asa je v smislu igralnih kart karta najvišjega ranga, v kontekstu dela pa likovni idiom, katerega etimološki pomen je simbol za smrt, sklepno dejanje, konec oziroma finale. V smislu oblikovanja platnic albumov besedno zvezo Pikov as razumemo kot naziv glasbene skupine, pregovor, zapisan na hlačnem pasu, pa kot naslov albuma.

INTERPRETIRAJ SVOJE DELO. ZAKAJ SI IZBRAL_A TAKŠEN MOTIV, KAJ SI ŽELEL_A Z NJIM SPOROČITI? »Politika v povezavi z uradno religijo in s kapitalom usmerja družbene tokove mimo ljudi. Kljub neštetim obljubam 'o boljši prihodnosti' je bivanje v vseh oblikah vedno težje. Vedno znova jim uspe preslepiti ljudstvo. Okoli riti v žep – tam pa pikov as«. Likovno delo je simbolno zelo pisano in prepleteno. Obravnavana problematika likovnega dela je politična. Pregovor in prizor pikovega asa v hlačnem žepu v skupnem smislu simbolizirata norčevanje in nepošten odnos politične elite do ljudstva, kjer pikov as pomeni negativne posledice, ki ob zaupanju v sposobnosti in lažne obljube teh nastopijo. Ljudstvo v kontekstu likovnega dela predstavlja množica obrazov na kolažirani fotografiji.

135

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

6 IVA, KLUB JALLA JALLA, AKC METELKOVA, LJUBLJANA 30.1.2020

Slika 91: Izdelek 6, Iva, osebni arhiv Likovno delo je izdelano v tehniki kolaža. Likovno delo je vsebinsko zelo nasičeno, časopisni izrezki so prosto kompozicijsko razporejeni po celotnem formatu slikovne ploskve. Med pisano paleto uporabljenih barv izstopata rdeča in odtenki barve človeške kože, kar pogojuje uporaba izbranih likovnih sredstev. V množici kolažnih izrezkov je osrednjega pomena fotografija moškega obraza s specifično obrazno mimiko krika. Očesa na fotografiji so prekrita s fotografijami portretov dveh svetovnih zloglasnih političnih veljakov, ameriškega predsednika Donalda Trumpa in korejskega predsednika Kim Jong Una. V kotu leve strani spodnjega robu fotografije moškega obraza je z belo tipografijo na črni podlagi zapisano besedilo Vonj po moškem, ki ga v oblikovalskem kontekstu razumemo bodisi kot naziv glasbene skupine bodisi kot naslov albuma. Osrednjo fotografijo obkrožajo številni izrezki ženskih ustnic oziroma nasmeškov, ki se stopnjujejo po velikosti in osrednji motiv uokvirjajo. Motiv moškega obraza

136

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

in portretov političnih osebnosti moškega spola je v kontrastnem odnosu z marginalnimi podobami ženskih nasmeškov.

INTERPRETIRAJ SVOJE DELO. ZAKAJ SI IZBRAL_A TAKŠEN MOTIV, KAJ SI ŽELEL_A Z NJIM SPOROČITI? »Mačistična družba in lažni nasmeški. Svet v rokah moških in krik jeze«. Motiv likovnega dela obravnava široko polje vprašanj feminizma in vloge ženske v sodobni oziroma splošni družbi. Izbrano delo v nizu do sedaj predstavljenih likovnih izdelkov izstopa, saj je njegova avtorica ženska (v manjšini), čemu pa sledi tudi izbrana tematika. Sodobno družbo izpostavlja kot mačistično, repeticija nasmeškov, za katere avtorica pravi, da so lažni, pa simbolizira stoletja dopuščanja zatiranja žensk kot enakovrednega dela družbe.

137

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

7 TITA MIKULČIĆ MALI, KLUB JALLA JALLA, AKC METELKOVA, LJUBLJANA 30. 1. 2020

Slika 92: Izdelek 7, Tita Mikulčić Mali, osebni arhiv Delo je izdelano v tehniki kolaža ter risbe z barvnimi svinčniki in s flomastri. Razpršenost likovnih elementov ustvarja dinamičnost, prostor ni nakazan. Ozadje polni tekstura lahkotne sledi barvnega svinčnika, čez njo izstopa belina slikovne podlage (risalnega lista), zaradi katere vse posamezne podobe skupnega motiva kontrastno izstopajo. Prevladujoči kontrast svetlo- temnega dopolnjujeta še rumena in rdeča barva v sledeh. Skupen motiv likovnega dela gradi devet posameznih podob, ki se v krožni kompoziciji vrstijo okoli osrednjega motiva, ki v oblikovalskem smislu predstavlja naziv glasbene skupine, za katero je delo ustvarjeno. Naziv izvajalca JNB – Jebo Nas Bog je v ročno izdelani tipografiji zapisan tako, da se pomen črk kratice bere vertikalno, črka o je zamenjana s simbolom za radioaktivnost. Kratica JNG asociira na kratico JNA, akronim za poimenovanje jugoslovanske vojske Jugoslovanske Narodne Armije. Podobe skupnega motiva si sledijo iz levega vrhnjega kota slikovnega formata v

138

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

nasprotni smeri urinega kazalca, prva med njimi je risba helikopterja, tej sledi fotografski izrezek različnega hladnega orožja, fotografija vojaške akcije, ki jo dopolnjuje, ilustracija padajoče bombe, na kateri se kot v primeru rokopisa ponovi simbol za radioaktivnost, ilustracija grobišča, fotografija vojaka v akciji ter ilustracija tovarne z dimniškimi stolpi, iz katerih se vali gost dim. Skupen imenovalec motiva sta torej orožje in vojna. Temačna in kontrastna barvna harmonija ter pomen podob motiva ustvarjata negativno vizualno razpoloženje. Na spodnjem robu likovnega dela je z rokopisno tipografijo zapisano besedilo ČLOVEK ~ STROJ, kar predstavlja naslov albuma likovnega dela.

INTERPRETIRAJ SVOJE DELO. ZAKAJ SI IZBRAL_A TAKŠEN MOTIV, KAJ SI ŽELEL_A Z NJIM SPOROČITI? »Inspiracijo za delo sem vzela iz pesmi Ne cvikaj generacijo od Atomskog Skloništa. Smo v času, ko se vojna lahko zgodi kadarkoli, Zemlja razpada, uničujemo svet okoli sebe in si pred tem zatiskamo oči«. Problem, ki ga likovno delo obravnava, je torej vojna in njene posledice za človeštvo in okolje. Avtorica je slednje prikazala z uporabo različnih simbolov: orožje, bomba in vojska simbolizirajo vojno, lobanja in podoba groba pomenita smrt, opozorilni znak za radioaktivnost pa predstavlja nevarnost. Vsebina besedila pesmi, v katerem je avtorica našla izhodišče za motiv svojega likovnega dela, je kljub temu, da je to nastalo pred štirimi desetletji, v kontekstu sodobne družbe še vedno zelo aktualno.

»Čovjek je danas sve prazniji u duši i planetu zemlju polagano ruši. Od rata do rata, od vrata do vrata, prestaju da budu i mama i tata.

Uz cvijeće mlado raste crna droga i tko jos tvrdi da ima Boga. Od rata do rata, od vrata do vrata prestaju da budu i mama i tata.

/… /

Što te panika hvata, neće biti, neće biti trećeg svjetskog rata.

Gospoda lažu, spiker krešti, neki su zaglavili u psihozi. Ti ne bježi, stani, stani, sjedi, jedi, sjedi, jedi.

Što te panika hvata, neće biti, neće biti trećeg svjetskog rata.

Nećemo valjda biti mi ta nesretna generacija, na kojoj će se izvršiti velika posljednja racija.«

Atomsko Sklonište – Ne cvikaj generacijo

139

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

8 MARKO MIOČIĆ, KLUB JALLA JALLA, AKC METELKOVA, LJUBLJANA 30.1.2020

Slika 93: Izdelek 8, Marko Miočić, osebni arhiv Likovno delo je izdelano v tehniki kolaža in risbe s flomastrom. Podobe motiva so v pravokotni kompoziciji porazdeljene tako, da zapolnjujejo vse štiri pole slikovne ravnine, likovno delo je vizualno preprosto in nenasičeno. Med barvami prevladuje rdeča, ki v geometrično pravilnih ploskvah zapolnjuje večino formata likovnega dela. Izstopajo trije kontrasti: splošen kontrast temno-svetlega, kontrast med rdečo in belo ter kontrast rdeče in njej komplementarne modre barve, ki prevladuje na fotografiji velemesta v zgornjem desnem kotu. Fotografijo urbanega prizora v spodnjem desnem kotu motivično dopolnjuje fotografija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, izza katerega so upodobljene štiri rumene zvezde, razporeditev teh (večja rumena zvezda, ki jo polkrožno obkrožajo štiri manjše, v kombinaciji z rdečo barvo) lahko simbolno razumemo kot zastavo države Kitajske. Levo od fotografije ameriškega politika je v centru bele barvne ploskve v besedilnem oblačku, ki je značilno izrazno sredstvo stripovske

140

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

umetnosti, rokopisno zapisano besedilo Ponarejevalci denarja GLOBULUS. Pomen pojma globulus v kontekstu ideje likovnega dela najverjetneje izraža globalnost oziorma celostnost svetovne družbe. Besedilo dopolnjuje še zapis teksta Pop &New Wave v zgornjem levem kotu formata. Kateri od primerov zapisanega teksta predstavlja naziv glasbenega izvajalca ali naslova glasbenega albuma, ni razjasnjeno. Splošna estetika likovnega dela, predvsem zaradi pretežne uporabe rdeče barve in vizualne preprostosti, asociira na platnico kultne novovalovske kompilacije Paket Aranžman.

INTERPRETIRAJ SVOJE DELO. ZAKAJ SI IZBRAL_A TAKŠEN MOTIV, KAJ SI ŽELEL_A Z NJIM SPOROČITI? »Naslovnica je dvakratno subverzivna. Sprva z vključitvijo političnih motivov Donalda Trumpa in zastavo Ljudske republike Kitajske izgleda kot kritika globalizma. Hkrati pa jo lahko, in jo tudi moramo, razumeti še po drugi ravni. Z golim motivom Trumpa in kitajske zastave naslovnica ne deluje niti malo kritična, le da je slutiti, da bo vsebina albuma najverjetneje družbeno kritična, drzna ali kul. Žanrska označba pop & new wave opozarja, da je album predvsem in zgolj tržni izdelek. Izdan pri založbi, promoviran z reklamo – reklamo, ki ne predstavlja dejanske nevarnosti sistemu, saj tako ne bi mogla obstajati. Naslovnica pa vseeno ni brezupno pesimistična. S kritiko v kritiki uspešno lahko izpostavi problematiko ideološkega aparata medijev oziroma se iz njih norčuje /.../«. Avtor v svojem podrobnem opisu ideje svojega dela izpostavlja številne problematike, ki jih likovno delo kritično komentira – globalizem, potrošništvo in vlogo medijev. Globalizem kot problematiko izpostavlja z upodobitvijo političnih motivov ameriškega predsednika in kitajske zastave, potrošništvo simbolizira žanrska oznaka pop&new wave ter platnica oziroma album sam kot tržni izdelek, vlogo medijev pa reklama, ki za (namišljenim) albumom kot prodajnim izdelkom stoji.

141

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

9 ŠPELA, KLUB JALLA JALLA, AKC METELKOVA, LJUBLJANA 30. 1. 2020

Slika 94: Izdelek 9, Špela, osebni arhiv Likovno delo je izdelano v tehniki kolaža. Deli motiva so v prosti kompoziciji razmetani po slikovnem formatu in tako ustvarjajo občutek dinamičnosti. Kontrastno ozadje predstavlja rastrsko prehajanje iz svetlo-temnega v barvnem odtenku sivo-zelenkaste, motivični elementi lebdijo v brezprostorju. Med izbranimi barvami močno izstopa rdeča ter njen komplementaren kontrast z modro. Estetika likovnega dela asociira na dadaistične kolaže, avantgardne antipolitične propagandne tiskovine in reklamne koncertne plakate v diy punk maniri. Skupni motiv sestavljajo številni elementi besedila, fotografij in podob, ki jih je bodisi mogoče razumeti kot skupke bodisi kot posamezne pomenske enote. Fotografske izrezke, ki eden drugemu v nasprotni smeri urinega kazalca sledijo v obliki črke u iz desne proti levi, je avtorica dopolnila z izrezki teksta, ki prizore na fotografijah idejno in pomensko dopolnjujejo. Izrezke besedila je mogoče brati tudi kot naključno poezijo, je zapisano z uporabo številnih različnih

142

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

tipografij. Motiv likovnega dela je političen; med podobami vidimo prizor strogo varovanega oklepnega vozila, ki ga dopolnjuje pojem pohlep, ilustracijo zastave EU, v njej slaven fotografski prizor iz vojne v Vietnamu in zastavo ZDA, ki ji sledi zapis teksta BOMB THE SHIT OUT OF TRUMP (predsednik ZDA), prizor množice med demonstracijami v kombinaciji z zapisom besede laž in stavkom mar je res nemogoče, fotografija človeških trupel s pojmi begunci in migracije ter podoba vojaškega helikopterja, ki ga dopolnjuje beseda vojna. Avtorica je v običaju dadaističnega kolaža motive zgradila z metodo montaže in izrezkom iz tiskovin pripisala nove kontrastne pomene – podobe je prečrtala z rdečimi linijami in pomen teh zanikala oziroma izrazila svojo nasprotovanje. V zgornjem desnem kotu sta zapisana naslov albuma Operation Anarchist in naziv glasbene skupine Agenda, za katero je platnica ustvarjena, oba pa sta idejno in smiselno povezana z motivom. V centru slikovnega formata je v stilu virtualnega jezika s ključnikom (ang. hashtag) zapisana beseda #hate – sovraštvo, ki bodisi izraža še eno dodatno raven razvejanega motiva likovnega dela bodisi avtoričino osebno stališče do izpostavljenih tematik. Simbol ključnika likovno delo umešča v kontekst sodobne družbe in omrežij virtualne socializacije.

INTERPRETIRAJ SVOJE DELO. ZAKAJ SI IZBRAL_A TAKŠEN MOTIV, KAJ SI ŽELEL_A Z NJIM SPOROČITI? »Nek aktualen družbeni problem ali problem elite. Pohlep po novem kolonializmu, nadzor sveta, interesi po nafti, ignoranca družbe, civilistov, 1 % proti 99 %«. Pomen likovnega dela je večplasten in izpostavlja številne problematike. Upodobljene fotografije in pripisane besede nekatere od teh jasno izražajo, avtorica pa v odgovoru navaja še njihove dodatne razlage. Z navedkom 1 % proti 99 % izpostavlja problematiko družbene razdvojenosti in socialno ekonomskih razlik, s pojmom novi kolonializem zaznamuje neposredne želje po nadzoru in oblasti določenih organizacij ali narodov, ki se kažejo v najrazličnejših oblikah, tudi z izčrpavanjem naravnih virov (kot recimo nafta).

143

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

10 FRIDA, KLUB JALLA JALLA, AKC METELKOVA, LJUBLJANA 30. 1. 2020

Slika 95: Izdelek 10, Frida, osebni arhiv Delo je izdelano v tehniki kolaža in risbe z barvnimi flomastri. Slikovna ploskev je prosto kompozicijsko nasičena s številnimi posameznimi deli skupnega likovnega motiva, ki lebdijo v brezprostorju ploskovitega ozadja bele barve. Vsi likovni elementi močno kontrastno izstopajo iz belega ozadja, med izbranimi barvami pa prevladujejo odtenki rumene, rjave in rdeče barve. Med prikazanimi to delo očitno izstopa, saj je njegova avtorica osemletna punčka, ostala dela so ustvarili odrasli posamezniki. Kljub dejstvu, da je likovno delo ustvaril otrok, se to od ostalih del ne razlikuje v eksplicitnosti sporočila. Motiv likovnega dela nastopa kot prizor iz reklamnega letaka, na katerem vidimo najrazličnejše prodajne izdelke, ob katerih je zapisana njihova cena – iz tiskovin izrezane podobe oblačil in hrane dopolnjuje zapis cene v otroškem rokopisu. Reklamne izdelke dopolnjuje fotografija obraza deklice, ob kateri je na levi strani v otroški rokopisni pisavi v angleščini zapisana beseda SPOILED (v pomenu razvajen) ter v slovenščini zapisano besedilo HOČEM VEČ, ob tem pa risba otroških igrač: plišastega

144

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

medvedka, žoge in avtomobilčka. Namrščen izraz na punčkinem obrazu namiguje na pomen ob tej zapisanih besed – razvajen otrok, ki ne ceni in zahteva več (igrač, pozornosti,..). Likovno delo obravnava družbo iz vidika otroškega razumevanja, avtorica je kot problem likovnega dela izbrala tematiko, ki jo pozna iz svojega socialnega okolja. Izdelki, bančna kartica in roka s šopom denarja simbolizirata potrošništvo, podoba deklice s specifično obrazno mimiko pa razvajenega in nespoštljivega potrošnika. Problem likovnega dela dokazuje sposobnost dojemanja pomanjkljivosti in težav v družbi ter oblikovanja vrednostnega sistema tudi že pri otrocih.

4.7.2 UGOTOVITVE

Vsa nastala likovna dela so izdelana z uporabo primernih likovnih sredstev. Dela se medsebojno stilsko in tehnično očitno razlikujejo. Vsak posameznik je motivu svojega likovnega problema individualno prilagodil likovni izraz in tehniko ter v svoji ideji izkoristil dani potencial likovnega materiala, ki mu je bil na voljo. Motivi nastalih del so jasni in bodisi posredno bodisi neposredno izraženi s primernimi sredstvi. Pri večini del je očitno, da se udeleženci delavnice niso nujno osredotočili na izdelavo likovnega dela v oblikovalskem smislu platnice albuma, saj je pri nekaterih izdelkih mogoče opaziti delno ali vsakršno odsotnost navedbe naziva izvajalca ali albuma, temveč pozornost posvetili njegovi sporočilnosti. Široka paleta likovnih problemov dela uvršča v ustrezen družbeni kontekst – ta ne poustvarjajo ideje družbenega ozračja bivše Jugoslavije, temveč z direktnimi motivi komentirajo sodobno družbo. Motivi, ki likovna dela neposredno uvrščajo v idejo današnje družbe, se v številnih delih ponovijo – med temi izstopa večkrat ponovljen motiv podobe ameriškega predsednika Donalda Trumpa in drugih aktualnih obrazov političnega prizorišča. Avtorji so skozi likovna dela izpostavili številne družbene problematike – gre za osnovne družbene tematike, ki se v izdelkih odražajo večpomensko z uporabo različnih motivov in simbolov. Ugotavljam, da se problematike, ki se pojavljajo v likovnih delih, nastalih na delavnicah, občutno ne razlikujejo od tematik, ki jih obravnavajo analizirane platnice jugoslovanskega novega vala – v obeh so poudarjena univerzalna vprašanja politike in oblasti, družbene vloge posameznika, temeljnih človeških vrednot in pravic, okoljevarstva, potrošništva ter religije. Očitna razlika nastopi pri platnicah novega vala, ki kritizirajo izrazite vrednote jugoslovanske socialistične ideologije, ki danes v takšni obliki več ne obstaja oziroma niso značilne za družbo, v kateri živimo. Medtem se motivi del z delavnic od motivov platnic novega vala razlikujejo glede upodobljenih simbolov in podob, ki so značilni in definirajo sodobno moderno družbo; recimo simbol emotikona in ključnika, ki sta

145

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

značilna v virtualnem jeziku spletnih družabnih omrežij, ter portreti znanih obrazov sedanjega političnega prizorišča. Skupen imenovalec idej platnic, nastalih na delavnici, in tistih, ki so nastale v času nekdanje Jugoslavije, je ostra in jasna kritika družbeno-socialnih nepravilnosti in glasna zahteva po ukrepanju.

146

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

4.7.3 INTERVJU

4.7.3.1 POTEK IN IZVEDBA INTERVJUJA

Po izvedbi likovne delavnice sem z vsakim udeležencem opravila krajši polstrukturirani intervju. Intervjuje sem izvajala ustno in neposredno. Ker je bil namen intervjuja zbrati čim več podatkov o osebnih stališčih udeležencev o raziskovalni temi, sem uporabila vprašanja odprtega tipa. Odgovori na vprašanja takšnega tipa dopuščajo več svobode, zato menim, da sem z njimi pridobila kakovostne informacije in dobro artikulirana osebna mišljenja. Vprašanja za intervju sem pripravila vnaprej, pri izvedbi vsakega od individualnih intervjujev pa se z namenom, da pridobim enakovredne in primerljive odgovore, načrtovanih vprašanj strogo držala. Vprašanja za intervju sem oblikovala tako, da s povratnimi informacijami lahko odgovorim na svoja raziskovalna vprašanja. Intervjuje sem zvočno snemala, kasneje te dobesedno prepisala ter zapis teh uporabila za analizo. V spodnji tabeli predstavljam odgovore udeležencev likovne delavnice na prva tri zastavljena vprašanja (četrto vprašanje sem analizirala posamezno, v paru z analizo likovnih del). V nadaljevanju sem odgovore podrobneje analizirala po sklopih. V odgovorih sem iskala podobnosti in razlike na način, da sem med njimi iskala smiselne povezave ter te primerjala. Izstopajoče in za raziskavo zanimive odgovore sem dodatno izpostavila. Ena od intervjuvank je le delno opravila intervju in odgovorila le na eno (prvo) vprašanje, ki sem ga vseeno enakovredno upoštevala.

1. VPRAŠANJE: 2. VPRAŠANJE: 3. VPRAŠANJE: Kako dojemaš Bi te pojav Bi se novi val oziroma kakšno je novega vala kot danes tvoje mišljenje o kulturno- zoperstavljal fenomenu novega urbanega družbeno- vala? fenomena danes političnemu šokiral? Misliš, sistemu, v katerem da bi pojav živimo? Kakšne takšnega probleme v družbi fenomena bi izpostavljal? današnja družba sprejela?

MARKO »Novi val dojemam »Ne. Razlika med »Izkoriščanje dobrin, BLAŽEKA kot nek prostor, pojav današnjim časom in narave, živali – (ORMOŽ, v družbi, ki ljudi ne časom novega vala v okoljevarstvena 21. 12. 2019) samo spreminja, Jugoslaviji je vprašanja, recimo tudi temveč jih tudi količina informacij, to, kako se ljudje več združuje. Združuje ki nam je na voljo, ne zavedajo svoje ljudje z istimi ideali, saj do njih lahko okolice, vendar vidijo mišljenji, stališči, kar dostopamo preko samo sebe, svojo

147

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

pomeni, da ne gre le spleta. Če bi se kaj vsoto denarja. O tem, za glasbo, temveč za takšnega, kot je novi kako vedno težimo k eno celoto«. val, pojavilo danes, boljšemu, vendar bi to izpadlo boljšemu v smislu popolnoma drugače. materialnega, vedno le Danes so ljudem več, več, več«. stvari zaradi tega vsega veliko bolj 'jasne', ne rabimo nekih takšnih gibanj, pojavov, da nam odkrivajo stvari«. MARKO »Kulturni fenomen, »Definitivno to »Podobne kot takrat, MEHTCUN neločljivo povezan z danes ne bi imelo to so univerzalne (ORMOŽ, glasbo, ampak tega takšnega vpliva kot teme. Meje svoboda 21. 12. 2019) definira še en kup takrat, predvsem govora, bit vsega pa je stvari, torej ena zaradi poplave definitivno osebna posebna subkultura«. informacij ter svoboda. Ne gre se za dejstva, da dvomim, politične teme, ker da lahko dandanes novega vala ne družbo s kulturo, smatram kot direktno umetniško smerjo še političnega gibanja, sploh šokiraš. ker se ni loteval Verjetno več ne direktnih dejanskih obstaja vrednota, ki političnim tem, vendar bi jo lahko porušili, je ta političen s svojo napadli ali idejo, odnosom, razvrednotili«. stališčem«.

MIHA »Novi val je glasbena »Šokantno sigurno »Najverjetneje MEHTSUN zvrst in družbeno ne, danes pa res več obratno, kot v času (ORMOŽ, gibanje, pri katerem nič ni šokantno, socializma. Pretirani 21. 12. 2019) ne gre samo za glasbo, danes je šok norma. egoizem, družbena vendar predvsem za Še mediji in reklame naravnanost proti sporočilo in estetiko«. posegajo po šoku«. temu, da je vsak sam svoje sreče krojač in sam odgovoren, če ni bogat, lep in srečen. In seveda potrošništvo«. JAKOB PUH »Prelomno obdobje, ki »Zdi se mi, da je »Zdi se mi, da je (JALLA JALLA, je pomešalo danes toliko danes zoperstavljanje 20. 1. 2020) najrazličnejše različnih gibanj in zelo aktualno in glasbene zvrsti in subkultur, da bi se to mainstream. Po moje ustvarilo neponovljivo kar hitro izgubilo v bi ga preslišali v vsem gibanje, ki je še danes vsej tej sceni. tem šumu. ravno tako sveže kot Dvomim, da me Izpostavljali bi osebne tistega dne, ko je dandanes še kaj zgodbe lastnega 'prišlo na dan'«. lahko šokira ali bolj trpljenja in preseneti«. nepravilnosti, ki se dogajajo«.

148

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

SILVO »Kreativno, divje ...« »Bi in ne bi«. »Da, bi. Kapital, METELKO religija in cerkev, (JALLA JALLA, politika in 20. 1. 2020) sprenevedanje«.

IVA »Pomemben (JALLA JALLA, umetniško-kritični 20. 1. 2020) doprinos kulturi tistega časa«. TITA »Po navadi različnih »Meni bi se to zdelo »Najverjetneje pa res. MIKULČIĆ glasbenih žanrov, ki zanimivo. Mogoče bi Bližajoča se vojna, MALI jih poslušam, ne ga ljudje sprejeli v bolezni, kontroliranje (JALLA JALLA, preučujem, tako da ne manjšem številu. ljudi in podobno«. 20. 1. 2020) bi vedela, kako in Vedno bodo ljudje, zakaj se je razvil. O ki nekaj sprejmejo in tem po navadi izvem taki, ki nečesa ne in slišim od drugih sprejmejo«. ljudi, kot na primer danes na delavnici«. MARKO »Specifično v okviru »Novi val bi kmalu »Nominalno bi se MIOČIĆ Jugoslavije mislim, da postal tržen in nekaj, zoperstavljal, v resnici (JALLA JALLA, je novi val pomembno o čemer bi glasbena pa bi se, kot je 20. 1. 2020) vplival na industrija učinkovito opozarjal Guy liberalizacijo in maksimizirala profit, Debord, 'zgolj prehod alternativne preden bi mu uspelo reproduciral obstoječi scene v zahodnjaško. mobilizirati svoj družbeni red'. Čeprav Kardeljev revolucionarni Kritizirati je mogoče politični model ni bil potencial, kakršnega vse, od neoliberalnih idealen, menim da je imel v politik do, recimo, družbena kritika sedemdesetih letih v kršenja človekovih socializma s strani Veliki Britaniji«. pravic. A vsakršna glasbenikov (pogosto takšna kritika bi politično polpismenih) zaradi trženja modela, pogosto ni bila na znotraj katerega se mestu«. nahaja (in prodaja), ostala znotraj ideološkega okvirja družbe in reklamne ter glasbene industrije«. ŠPELA »Novi val je »Ne bi me šokiral, »Da. Vsako gibanje je (JALLA JALLA, predstavljal prelom v dandanes je vse odraz večinoma stvari, 20. 1. 2020) družbi in kulturi. Bil mogoče in vse, kar je katerim kontriramo ali je nekaj novega, 'čudno', je normalno. pa jih podpiramo. avantgardnega, tujega Svoboda govora je Torej neki aktualni in čudnega za prisotna, prav tako problemi, podnebna 'normalno' družbo. svoboda izražanja. kriza, vojne, Bila pa je priložnost Družba bi po moje izumiranje vrst, za 'odpadnike' družbe, pojav sprejela, onesnaževanje, da se izrazijo na svoj, vendar bi ga varstvo podatkov, drugačen način«. skritizirala kot vse kapitalizem«.

149

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

ostale stvari, čez par dni pa bi se prah polegel, saj bi našli novo temo ali stvar, ki bi jo kritizirali«. FRIDA »Zdi se mi, da je bilo »O takšnih stvareh »Preveč kupujemo (JALLA JALLA, to dobro za ljudi«. se moramo čim več stvari, ki so jih 20. 1. 2020) pogovarjati, pa nam naredili otroci, ki so ne bodo čudne«. izkoriščani, za svoje delo niso plačani, lahko postanejo bolni, kar je zelo narobe. Svet postaja tudi zasvojen s plastiko. Ljudem, ki poskušajo priti v našo državo, pustimo malo svobode, takšne, kot jo imamo tudi mi«.

4.7.3.3 ANALIZA ODGOVOROV

Z intervjujem sem raziskovala, kako udeleženci likovne delavnice razumejo pojav novega vala nasploh ter v kontekstu sodobne družbe. Zanimalo me je, kakšno je njihovo mnenje glede pomembnosti takšnega fenomena in kakšno vlogo ta igra v družbi dandanes. Odgovore sem analizirala tako, da sem med temi iskala skupne značilnosti, opazovala pogostost pojavljanja podobnih oziroma enakih pojmov ter tem pripisovala pomen. Rezultate podajam po sklopih glede na posamezno vprašanje.

1. VPRAŠANJE: Kako dojemaš oziroma kakšno je tvoje mišljenje o fenomenu novega vala? Prvo vprašanje je bilo povezano z dojemanjem fenomena novega vala. Zanimalo me je, kako udeleženci pojem razumejo in kako bi opredelili njegov pomen. Ker nekateri vloge fenomena jugoslovanskega novega vala niso podrobno ali predhodno poznali, me je zanimalo, kakšno je njihovo mišljenje o tem, kar so o pojavu spoznali na delavnici.

Večina udeležencev je o pojavu novega vala podala podobno pozitivno mišljenje, le eden od njih pa je podal odgovor, ki o pojavu izraža delno negativno mnenje. Udeleženci so novi val na splošno opredelili z različnimi pojmi, navajam izseke iz odgovorov; Marko Blažeka: »Novi val dojemam kot en prostor, pojav v družbi«, Marko Mehtsun: »Kulturni fenomen, ena posebna subkultura«, Miha Mehtsun: »Družbeno gibanje«, Jakob Puh: »Prelomno obdobje, neponovljivo gibanje«, Špela: »Novi val je predstavljal prelom«. V večini odgovorov je mogoče

150

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

zaznati, da udeleženci pojava novega vala ne opredeljujejo le kot glasbeni žanr, vendar kot celostno gibanje, ki je pomembno zaznamovalo tisti čas v več vidikih; Marko Blažeka: »Novi val dojemam kot en prostor, pojav v družbi, ki ljudi ne samo spreminja, temveč tudi združuje. Združuje ljudje z istimi ideali, mišljenji, stališči, kar pomeni, da ne gre le za glasbo, temveč za eno celoto«; Marko Mehtsun: »Kulturni fenomen, neločljivo povezan z glasbo, ampak tega definira še en kup stvari, torej ena posebna subkultura«; Miha Mehtsun: »Novi val je glasbena zvrst in družbeno gibanje, pri katerem ne gre samo za glasbo, vendar predvsem za sporočilo in estetiko«; Jakob P: »Prelomno obdobje, ki je pomešalo najrazličnejše glasbene zvrsti in ustvarilo neponovljivo gibanje«; Iva: »Pomemben umetniško-kritični doprinos kulturi tistega časa«. Dve udeleženki sta v odgovoru izrazili, da je gibanje novega vala predstavljalo dober vpliv in priložnost za njegove pripadnike; Špela: »Bila je priložnost za 'odpadnike' družbe, da se izrazijo na svoj, drugačen način«; Frida: »Zdi se mi, da je bilo to dobro za ljudi«. Slednji odgovor je zanimiv, ker je ga je podala osemletna punčka, ki pojava novega vala v nobenem smislu sploh ne pozna, vendar je to, kar je o tem izvedela na delavnici, razumela kot dobro. En udeleženec je na vprašanje podal okrnjen odgovor; Silvo Metelko: »Kreativno, divje«, iz katerega točnega mišljenja ni mogoče razbrati, vseeno pa izraža pozitivno mnenje. Ena udeleženka je povedala, da novega vala kot fenomena predhodno ni poznala in zato o tem nima posebnega mnenja; Tita Mikulčić Mali: »Po navadi različnih glasbenih žanrov, ki jih poslušam, ne preučujem, tako da ne bi vedela, kako in zakaj se je razvil. O tem po navadi izvem in slišim od drugih ljudi, kot na primer danes na delavnici«. Med podanimi odgovori najbolj izstopa odgovor, v katerem udeleženec sicer gibanje novega vala priznava kot pomemben dogodek v zgodovini jugoslovanske kulture; Marko Miočić: »Specifično v okviru Jugoslavije mislim, da je novi val pomembno vplival na liberalizacijo in prehod alternativne scene v zahodnjaško«, vendar o njegovi vsebini izjavlja nasprotno mnenje – »Menim, da družbena kritika socializma s strani glasbenikov (pogosto politično polpismenih) pogosto ni bila na mestu«.

Glede na podane odgovore in komentarje ugotavljam, da udeleženci likovne delavnice pojav novega vala smatrajo kot pomemben in pozitiven dogodek, neločljivo povezan z glasbo, ki se je razvil v pojav onkraj glasbenega žanra. Sklepam, da so udeleženci mnenja, da je ta bistveno vplival na kulturno-družbeno dogajanje takratne Jugoslavije in to spreminjal. Opredelitve udeležencev sovpadajo z v teoretičnem delu predstavljenimi definicijami različnih avtorjev, ki novi val prav tako definirajo širše od glasbenega sloga. Tako Prica (1990) pravi, da je novi val termin, ki žanrsko poimenuje glasbeno produkcijo konca sedemdesetih in osemdesetih let, vendar pojem hkratno zajema raznovrstne subkulturne in alternativne umetniške forme

151

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

izražanja ter označuje estetiko in duh nekega obdobja. Božilović (2013) novi val opredeljuje kot kulturno gibanje, ki se je odprto soočalo z vrednotami jugoslovanske družbe, premikalo meje kulture in postalo sredstvo identifikacije celotne generacije, bodisi skozi glasbo in način oblačenja bodisi likovno umetnost ter življenjsko filozofijo. Tako kot citirani avtorji tudi udeleženci likovne delavnice novi val označujejo z različnimi izrazi, vsem pa je skupno, da novi val definirajo kot skupni imenovalec raznorodnih izraznih oblik. Podana mnenja in utemeljitve tako citiranih avtorjev kot udeležencev likovne delavnice so skladna tudi z mojo osebno razlago novega vala, ki sem jo podala v začetnem poglavju teoretičnega dela, kjer podajam, da pojav osebno dojemam kot val novih kreativnih priložnosti, ki ga je sprožila energija nakopičenosti negotovosti in nezadovoljstva, drznosti in želje po drugačnosti drugače razmišljajoče mladine. Tako se je rodil nov glasbeni izraz, ki se je na jugoslovanskem prostoru manifestiral na mnogih področjih urbane kulture.

2. VPRAŠANJE: Bi te pojav novega vala kot kulturno-urbanega fenomena danes šokiral? Misliš, da bi pojav takšnega fenomena današnja družba sprejela?

Z drugim vprašanjem sem udeležence spraševala o tem, kako bi se družba danes odzvala na pojav fenomena, kot je novi val. Zanimalo me je, kakšno je njihovo mnenje o sodobni družbi in ali ta sprejema ali zavrača. Ugotavljam, da večina udeležencev meni, da takšen pojav danes družbe ne bi šokiral in bi predstavljam nekaj običajnega, kar so izrazili s slednjimi izjavami; Marko Blažeka: »Če bi se kaj takšnega, kot je novi val, pojavilo danes, bi to izpadlo popolnoma drugače«; Marko Mehtsun: »/…/ dvomim, da lahko dandanes družbo s kulturo, umetniško smerjo še sploh šokiraš. Verjetno več ne obstaja, ki bi jo lahko porušili, napadli, razvrednotili«; Miha Mehtsun: »Šokantno sigurno ne, danes pa res več nič ni šokantno, danes je šok norma. Še mediji in reklame posegajo po šoku«; Jakob Puh: »Zdi se mi, da je danes toliko različnih gibanj in subkultur, da bi se to kar hitro izgubilo v vsej sceni. Dvomim, da me dandanes še kaj lahko šokira ali bolj preseneti«; Špela: »Ne bi me šokiral, dandanes je vse mogoče in vse, kar je 'čudno', je normalno«. Dva udeleženca menita, da je vzrok za nešokantnost novega vala v današnji družbi razlika v količini informacij, ki nam je na voljo danes in je bila na razpolago družbi v nekdanji Jugoslaviji; Marko Blažeka: »Razlika med današnjim časom in časom novega vala v Jugoslaviji je količina informacij. /…/ Danes so ljudem stvari zaradi tega vsega veliko bolj jasne, ne rabimo nekih takšnih gibanj, pojavov, da nam odkrivajo stvari«; Marko Mehtsun: »Definitivno to danes ne bi imelo takšnega vpliva kot takrat, predvsem zaradi poplave

152

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

informacij /…/«. Ugotavljam, da ti odgovori, kljub temu da izrecno ne izražajo odgovora na vprašanje o sprejemanju pojava, o tem vseeno podajajo neposredno mnenje, ki pomeni, da bi družba novi val sprejela oziroma njegovega pojava celo ne bi pretirano zaznala. Ena od udeleženk je odgovorila na zanimiv način, ki izraža razdvojeno mnenje o tem, ali se ji zdi, da bi takšen pojav šokiral; Frida: »O takšnih stvareh se moramo čim več pogovarjati, pa nam ne bodo čudne«. Njen odgovor izstopa predvsem zato, ker gre za dojemanje tematike iz vidika otroka, spet druga pa je na vprašanje odgovorila iz osebnega vidika, ki ne izraža mnenja o tem, kako bi reagirala splošna družba; Tita Mikulčić Mali: »Meni bi se zdelo to zanimivo«. Dve udeleženki sta izrazili očitno mnenje glede družbenega sprejemanja, odgovora sta med sabo nasprotujoča, vendar oba izražata, da družba do pojava ne bi bila popolnoma sprejemljiva; Tita Mikulčić Mali: »Mogoče bi ljudje pojav tega sprejeli v manjšem številu. Vedno bodo ljudje, ki nekaj sprejmejo in taki, ki nečesa ne sprejmejo«; Špela: »Družba bi po moje pojav sprejela, vendar bi ga skritizirala kot vse ostale stvari, čez par dni pa bi se prah polegel, saj bi našli novo temo, ki bi jo lahko kritizirali«. Izstopa odgovor udeleženca, ki glede na ostale odgovore izraža popolnoma drugačen vidik dojemanja vloge takšnega pojava; Marko Miočić: »Novi val bi kmalu postal tržen in nekaj, o čemer bi glasbena industrija učinkovito maksimizirala profit, preden bi mu uspelo mobilizirati svoj revolucionarni profit, kakršnega je imel v sedemdesetih letih v Veliki Britaniji«, iz katerega lahko razumemo, da je udeleženec mnenja, da novi val v sodobni družbi ne bi nastopil kot fenomen perečega pomena. En udeleženec je izrazil neartikuliran in nejasen odgovor; Silvo Metelko: »Bi in ne bi«, za katerega ni posebej jasno, če izraža mnenje glede sprejemljivosti ali šokantnosti, ena od udeleženk pa na vprašanje ni želela odgovoriti.

Sklepam, da udeleženci likovne delavnice menijo, da pojav novega vala sodobne družbe ne bi šokiral in ne bi predstavljal posebnega družbenega premika kot v nekdanji Jugoslaviji. Posledično ugotavljam, da so udeleženci mnenja, da bi družba, kot jo poznamo danes, takšen pojav sprejela, že zaradi tega, ker ta na njo zaradi njene odprtosti in raznolikosti ne bi pretirano vplival oziroma, kot udeleženci izpostavljajo v številnih odgovorih, bi se novi val v množici izgubil, prah njegovega vpliva pa bi se hitro polegel. Če so udeleženci skupnega mišljenja, da novi val v ideje sodobne družbe ne bi bistveno posegal, je pomen njegovega izvirnega družbenega okolja precej kontrasten, saj je družbeni kontekst, v katerem se je novi val oblikoval, tega bistveno zaznamoval in njegov razvoj potenciral. Pojav novega vala je v Jugoslaviji predstavljal direktno refleksijo družbe ter posledično njeno predrugačenje. Kot sem izpostavila v teoretičnem delu, sta jugoslovanska družba, še posebej pa oblast, provokativnost

153

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

idej, izgleda, besedil, razmišljanja in vedenja pripadnikov gibanja novega vala dojemali kot sporno, protiideološko in nevarno za socialistične ideje. Oblast je vsem izraznim oblikam novega vala nasprotovala in z uporabo številnih metod zastraševanja in nadzora nad posamezniki izvajala strogo cenzuro. Alternativni punkerski videz je zbujal precej odpora tudi pri navadnih ljudeh – samozaščito in ustrahovanje so brez navodil iz vrha izvajali tudi razni samoupravni in družbeni organi, vse do natakaric, ki privržencem gibanja v lokalih, kjer so se zbirali, niso želele postreči pijače (Repe, 2002). Vsekakor se mi na tem mestu zdi pomembno izpostaviti, da je treba kontrast mnenja udeležencev in citiranih avtorjev razumeti v kontekstu zgodovinskega družbenega progresa. Dejstvo, da je današnja družba, kot izpostavljata tudi dva udeleženca, prežeta z informacijami in premore veliko več izkušenj, je v smislu razumevanja odgovorov neizogibno; po mnenju enega od udeležencev družbo dandanes (z umetnostjo) sploh težko še šokiraš, ker vrednote, ki jih v preteklosti oziroma v družbi danes ne bi razvrednotili ali osebno napadli, več ne obstajajo. Osebno sem mnenja, da pojav, kot je novi val, okvirov sodobne družbe sploh ne bi premikal, temveč znotraj hitro spreminjajoče se narave in množice današnje družbe ne bi pretirano odmeval.

3. VPRAŠANJE: Bi se novi val danes zoperstavljal družbeno-političnemu sistemu, v katerem živimo? Kakšne probleme v družbi bi izpostavljal? Tretje in zadnje vprašanje raziskuje odnos pojava novega vala v sodobni družbi do družbeno-političnega sistema. Zanimalo me je, ali so udeleženci mnenja, da bi tega kritiziral in če bi ga, katere so teme, ki bi jih izpostavljal. Večina jasnega mnenja o tem, ali bi se novi val sodobnemu družbeno-političnemu sistemu zoperstavljal, ni eksplicitno izrazila, izpostavili pa so številne problematike in pomanjkljivosti, ki bi jih ta v svoji ideji izpostavljal. Trije udeleženci so jasno odgovorili, da mislijo, da bi se novi val zoperstavljal ter to izrazili z naslednjimi besedami; Silvo Metelko: »Da, bi«; Tita Mikulčić Mali: »Najverjetneje pa res«; Špela: »Da. Vsako gibanje je odraz večino stvari, katerim kontriramo ali pa jih podpiramo«. En udeleženec je mnenja, da zoperstavljanje v sodobnem sistemu nima pomembne vloge in novi val kot takšen ne bi dosegel svojega smisla; Jakob Puh: »Zdi se mi, da je danes zoperstavljanje zelo aktualno in 'mainstream'. Po moje bi ga preslišali v vsem tem šumu«. Zanimiva je primerjava dveh nasprotujočih si odgovorov posameznih udeležencev, prvi je v tem primeru mnenja, da bi izpostavljene tematike bile podobne tistim v času jugoslovanske oblike socializma; Marko Mehtsun: »Podobne kot takrat, to so univerzalne teme«, drugi pa meni, da bi tematike bile takratnim nasprotne; Miha Mehtsun: »Najverjetneje obratno, kot v času socializma«. Večina udeležencev je v odgovorih naštela številne problematike, za katere

154

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

mislijo, da bi jih gibanje novega vala danes uporabljalo kot svoje teme, te pa so precej podobne tistim, ki so jih ti izbrali kot idejno izhodišče svoje platnice oziroma praktičnega izdelka z delavnice. Nekateri so na vprašanje odgovorili z daljšimi odgovori, v katerih so svojo izbiro podrobno pojasnili in razčlenili, spet drugi pa so odgovorili s krajšimi odgovori in naštevanjem enopomenskih tematik. Številne izpostavljene teme so medsebojno podobne, omenili so naslednje; Marko Blažeka: »Izkoriščanje dobrin, narave, živali – okoljevarstvena vprašanja, recimo tudi to, kako se ljudje več ne zavedajo svoje okolice, vendar vidijo samo sebe, svojo vsoto denarja. O tem, kako vedno težimo k boljšemu, vendar boljšemu v smislu materialnega, več, več, več«; Marko Mehtsun: »Meje svobode govora, bit vsega pa je definitivno osebna svoboda«, ki je dodatno izpostavil tudi, da te teme ne bi bile politične in to podkrepil z dodatno pojasnjevalno izjavo o svojem dojemanju novega vala kot pojava: »Ne gre se za politične teme, ker novega vala ne smatram kot direktno političnega gibanja, ker se ni loteval direktnih dejanskih političnih tem, vendar je ta političen s svojo idejo, z odnosom, s stališčem«; Miha Mehtsun: »Pretirani egoizem, družbena naravnanost proti temu, da je vsak sam svoje sreče krojač in sam odgovoren, če ni bogat, lep in srečen. In seveda potrošništvo«; Jakob Puh: »Izpostavljali bi osebne zgodbe lastnega trpljenja in nepravilnosti, ki se jim dogajajo«; Silvo Metelko: »Kapital, religija in cerkev, politika in sprenevedanje«; Tita Mikulčić Mali: »Bližajoča se vojna, bolezni, kontroliranje ljudi in podobno«; Špela: »Torej neki aktualni problemi, podnebna kriza, vojne, izumiranje vrst, onesnaževanje, varstvo podatkov, kapitalizem«; Frida: »Preveč kupujemo stvari, ki so jih naredili otroci, ki so izkoriščani, za svoje delo ne plačani, lahko postanejo bolni, kar je zelo narobe. Svet postaja tudi zasvojen s plastiko. Ljudem, ki poskušajo priti v našo državo, pustimo malo svobode, takšne, kot jo imamo tudi mi«; ter Marko Miočič: »Kritizirati je mogoče vse, od neoliberalnih politik do kršenja človekovih pravic«. Ena od udeleženk na vprašanje ponovno ni želela odgovoriti.

Ugotavljam, da so udeleženci mnenja o zoperstavljanju družbeno-političnemu sistemu niso izrazili, vendar pa so vsi jasno izjavili, da bi pojav novega vala znotraj tega izpostavljal številne pomanjkljivosti, kar v kontekstu vprašanja lahko razumemo kot obliko zoperstavljanja. Avtorji, na katere se sklicujem v teoretičnem delu, odnos med politično družbenim kontekstom in gibanjem novega opredeljujejo eksplicitno: Božilović (2013) izpostavlja, da je gibanje novega vala redefiniralo osnovne vrednote jugoslovanske družbe in se odprto soočalo s pomanjkljivostmi socialističnega sistema. Nadaljuje (prav tam), da je novovalovska generacija nasprotovala in izražala revolt želenemu socialističnemu duhu kolektivizma in politiki populizma ter zagovarjala oblikovanje lastne identitete. To skupno identiteto jugoslovanske

155

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

mladine je nadomestila glasba, ki je pomenila priložnost biti drugačen in individualen. Novovalovska generacije je v vse izrazne kanale, od glasbenega do likovnega, uvedla dobro mero ironije, prikritih metafor in aluzij svojega pogleda na socialne ideje jugoslovanske družbe. Avtorica izpostavlja tudi, da novovalovske provokacije nikoli niso bile direktno politične, podobne mnenje pa v odgovoru izraža tudi en izmed udeležencev likovne delavnice. Repe (2002) razlaga, da je ideja novega vala bila širjenje javnega prostora, omogočanje svobodnejšega delovanja in izražanja drugačnosti zunaj uradnih institucij. Če v primeru novega vala velja, da je ta nastal kot direktna refleksija druženo politične situacije nekdanje Jugoslavije in je ta obstoj tega definirala, udeleženci tukaj izražajo delno nasprotno mnenje, ki pomeni, da se novi val sodobne družbe in političnega sistema ne bi neposredno loteval. Slednje je mogoče dojemati vzporedno z rezultati predhodnega vprašanja, kjer sem ugotovila, da se naravi današnje in takratne družbeno politične ureditve, precej razlikujeta v smislu odprtosti in sprejemanja drugačnosti. V odgovorih navedene družbene problematike so medsebojno podobne in se večkrat ponovijo. Udeleženci so odgovorili, da bi novi val kot pojav v sodobni družbi izpostavljal teme, kot so potrošništvo in kapitalizem, kršenje človeških pravic, vrednote in osebna svoboda, okoljevarstvena vprašanja, družbena pasivnost in egoizem, religija, vojna in podobno. Ovitki albumov so se znotraj izvirnega gibanja novega vala pojavljali kot sredstvo izražanja najrazličnejših stališč – motivi na platnicah problematizirajo različna družbena vprašanja, se poigravajo s prepovedanimi temami in ostro komentirajo stanje življenja v jugoslovanski družbi. Med motivi z v teoretičnem delu predstavljenih naslovnic, izpostavljenimi tematikami iz odgovorov in motivi likovnih izdelkov z delavnice lahko opazimo precej podobnih vprašanj; kot je izpostavil eden izmed udeležencev delavnice, gre za univerzalne teme, ki so sorodne za izvirno gibanje novega vala in idejo novega vala v sodobni družbi. Očitna razlika se kaže v tem, da se je novi val v izvirni obliki izrecno ukvarjal tudi s specifično ideološko zgodbo in z vrednotami jugoslovanske družbe, ki danes v takšni obliki več ne obstajajo. Najpogosteje izpostavljeno vprašanje oziroma rdeča nit motivov naslovnic, odgovorov in likovnih izdelkov iz delavnice je vprašanje osebne svobode in posameznikov pomen znotraj neke družbe, vprašanje individualnosti pa dodatno definirajo ostale omenjene problematike, kot so recimo potrošništvo, okoljevarstvena vprašanja, religija in vojna.

Opažam, da med vsemi predstavljeni odgovori ni mogoče zaznati očitnih razlik glede na kraj bivanja intervjuvancev; tako posamezniki iz Ljubljane kot iz Ormoža so na odgovore odgovarjali suvereno, podali jasna mišljenja in problematiko enakovredno razumeli.

156

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

5 ZAKLJUČEK

V svojem magistrskem delu sem raziskovala jugoslovanski glasbeno- in umetniško-kritični fenomen novi val. Znotraj teme novega vala, primarno glasbenega žanra, sem v likovnem smislu raziskovala, na kakšen način je na razvoj in ideje tega gibanja vplivala družbeno-politična situacija jugoslovanske oblike socializma, ugotovitve pa predstavila skozi likovne motive. Pojav sem v magistrskem delu predstavila v treh delih. Prvi, teoretični del naloge sem razdelila na dva podsklopa. V prvem sklopu začetnega dela sem predstavila splošna teoretična spoznanja, ki predstavljajo definicije, opredelitev ter zgodovinski vzročnoodnosni pregled fenomena. Ker je novi val znotraj jugoslovanske družbe predstavljal kompleksen pojav, ki se je razvij onkraj glasbenega žanra in odražal na več ravneh, sem se v drugem sklopu izrazito likovno posvetila motivom in idejam naslovnic vinilnih albumov. Podobe s platnic sem likovnoteoretsko in oblikovalsko analizirala ter v spoznanjih teoretične vsebine naloge iskala in raziskovala vzroke za naslovne motive albumov. Z intervjuji, ki sem jih opravila z dvema akterjema novovalnega gibanja, sem pridobila podroben vpogled v takratno ozračje in dogajanje ter proces oblikovanja likovne opreme albuma. V drugem delu sem fenomen novega vala raziskovala na osebni ravni. Z idejo novega vala se osebno istovetim in iz njegove pestre glasbeno-umetniške vsebine črpam motive za svoja likovna dela, zato sem v drugem delu magistrske naloge osebno pomembnost pojava prikazala z lastnimi izdelki. Ustvarila sem štiri likovna dela, v katerih sem citirala motive štirih izbranih platnic albumov novega vala, ter te zasnovala kot obliko avtoportreta. Tretji del magistrske naloge predstavlja empirična raziskava. V zadnjem delu naloge sem idejo novovalovskega gibanja, ker so tega zaznamovale specifične družbeno-politične okoliščine, v pedagoški praksi poskušala aplicirati v kontekst sodobne družbe. Zasnovala in izvedla sem likovno aktivnost – delavnico, na kateri so udeleženci izdelovali namišljene naslovnice albumov. Ideja likovne delavnice je bila raziskati pomen pojava, kot je novi val v sodobni družbi, ter opredeliti njegov smisel za posameznike. Odgovore na slednje sem iskala v motivih praktičnih izdelkov ter odgovorih na vprašanja intervjuja, ki sem ga ob priložnosti delavnice izvedla z vsakim posameznim udeležencem. Rezultati raziskave so bili (ne)pričakovano pestri in zanimivi. Na vsa zastavljena raziskovalna vprašanja sem uspešno odgovorila. Ugotovila sem, da bi se novi val kot fenomen v kontekstu družbe danes in takrat loteval podobnih univerzalnih tem družbenih neenakosti in problematik ter da bi ta tudi danes do družbeno-političnega sistema bil kritičen. Likovni izdelki udeležencev aktivnosti so dobro prikazali njihovo osebno držo glede aktualne družbene situacije, odgovori pa pokazali, da ti do pojava, kot je novi val, gojijo pozitivna stališča in menijo, da ta nastopa

157

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

kot primeren kanal za izražanje kritike in izpostavljanje družbenih oziroma socialnih problematik.

Sem menja (in soglašam z vsebino odgovorov oziroma mnenji nekaterih intervjuvancev), da bi pojav kova jugoslovanskega novega vala kljub surovosti in odkriti kritiki v sodobni družbi podlegel količini globalnega znanja in informacij in v množici teh hitro poniknil, njegovo bistvo pa bi bilo kratkotrajno in skoraj neznatno. Zanimiva se mi zdi ugotovitev, da je jugoslovanski socialistični sistem, ki je veljal za omejenega in zadrtega, kljub začetnemu nestrinjanju v alternativnih gibanjih (in mediju glasbe), kot je novi val, bil sposoben prepoznati priložnost za mlade in tega delno podpirati, domnevno odprta svetovna družba danes pa pomena podobnih družbenih gibanj ne prepozna oziroma ta ne dosežejo svojega popolnega bistva spreminjanja zgodovine. Kot umetnica in posameznica se v iskanju idej in motivov rada vračam v preteklost in raziskujem, kako so družbo in kulturo krojili moji idoli, zato so izhodišča za izbiro teme magistrske naloge bila osebnostna zanimanja in želje. Moja dela, kakor tudi življenjski nazor, zaznamuje konstantno preučevanje in prepletanje likovne ter glasbene govorice, posebno naklonjenost pa gojim do zgodbe jugoslovanskega novega vala, nad idejo katerega se navdušujem že od malih nog. Z raziskavo sem želela podrobneje preučiti in postaviti temelje svojim motivičnim izhodiščem, skozi proces izdelave magistrske naloge pa pridobila podroben vpogled in razumevanje vzajemnosti družbe in likovne umetnosti ter razvoj osebnega likovnega jezika. Kot znanstveni doprinos magistrske naloge smatram predstavitev medija vinilne plošče oziroma njegove likovne opreme kot oblike likovne umetnosti, ki predstavlja kanal za izražanje vsebin, ki je zaradi svoje uporabnosti vsakdanjemu opazovalcu lažje razumljiv. Izbrana tema naloge je kompleksna in široka ter ponuja številne možnosti nadaljnjega likovnega in teoretskega raziskovanja.

158

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

6 LITERATURA

1. Ajduk, M. (2018). An analysis of the concept of locality on the example of Slovenia's new wave music scene. Anthropological notebooks, 24 (3), str. 5–24. Ljubljana: Društvo antropologov Slovenije. Pridobljeno s http://www.drustvoantropologov.si/AN/PDF/2018_3/Anthropological_Notebooks_XXIV _3_Ajduk.pdf

2. Božilović, J. (2013). Novi talas u Jugoslaviji: socio-politički kontekst. Facta Universitatis – Series Philosophy, Sociology and History, 12 (št. 1), str. 69–83. Pridobljeno s http://facta.junis.ni.ac.rs/pas/pas201301/pas201301-06.pdf

3. Cognan, B. (2008). The Encylopedia of Punk. New York: Sterling.

4. Denis&Denis – Čuvaj se! (b.d.). Pridobljeno s https://www.discogs.com/Denis-Denis- %C4%8Cuvaj-Se/release/405192

5. Frelih, Č. (2000). Glasba kot vir likovnega ustvarjanja: razmerje med glasbenim in likovnim jezikom. Likovna vzgoja: revija za vse stopnje izobraževanja, 3 (št. 13–14), str. 10–16. 6. Glavan, D. (1983). Na koncertu lekcije iz sociologije. Albahari, D. (ur.), Drugom stranom: Almanah novog talasa u SFRJ (str. 15–19). Beograd: Istraživačko izdavački centar SSO.

7. Hribar, T. (2002). Pankrti, tovariši in drugi. V Lovšin, P., Mlakar, P. in Vidmar, I. (ur.), Punk je bil prej: 25 let punka pod Slovenci (str. 5–7). Ljubljana: Cankarjeva založba in ROPOT.

8. Ivačković, I. (2016). Kako smo propevali: Jugoslavija i njena muzika. Beograd: Laguna.

9. Janjatović, P. (2007). Yu rock enciklopedija 1960–2006. Beograd: P. Janjatović.

10. Jeffs, N. (2006). Zgodbe o ploščah, ovitkih in lačnih otrocih. V Zrinski, B. (ur). (2006). Artcoustics: zgodbe iz ovitkov gramofonskih plošč. Ljubljana: Mednarodni grafični likovni center.

11. Kač, M. (2018). Kako se je Kranjski Janez znašel pri Pankrtih ali stoletje spominjanja žrtev velike vojne. Pridobljeno s https://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/kako-se-je-kranjski- janez-znasel-pri-pankrtih-ali-stoletje-spominjanja-zrtev-velike-vojne/472035

12. Kerec, D. in Repe, B. (2017). Slovenija moja dežela: družbena revolucija osemdesetih letih. Ljubljana: Cankarjeva založba.

13. Kršić, D. (2008). Mirko Ilić, strip, ilustracija, dizajn, multimedija: 1975–2007. Zagreb: Zagrebački holding d.o.o.

14. Kyaw, N. (2009). Računajte na nas. Pank i novi talas/novi val u socialističkoj Jugoslaviji. V Atanacković, P. in Tomić Đ. (ur.), Društvo u pokretu: novi društveni pokreti u Jugoslaviji od 1968 do danas. Novi Sad: Cenzura. Pridobljeno s https://www.ssoar.info/ssoar/handle/document/45421

159

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

15. Lovrec Purić, T. (2004). Popularna glasba in razpad SFRJ (magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

16. McKnight Tronz, J. in Steinweiss, A. (2000). For the record: the life and work of Alex Steinweiss. New York: Princeton Architectural Press.

17. Metiary, V. (2018). The story behind the Rolling Stones logo. Pridobljeno s https://wespeakmusic.tv/the-story-behind-the-rolling-stones-logo/

18. Mirković, I. (2004). Sretno dijete. Zaprešić: Fraktura.

19. Osborne, R. (2014). Vinyl .Burlington: Ashgate.

20. Ožegović, N. (2016). Bachrach i Krištofić, 35 godina suživota i četveroručnog rada. Pridobljeno s https://www.tportal.hr/kultura/clanak/bachrach-i-kristofic-35-godina- suzivota-i-cetverorucnog-rada-20160906

21. Perković, A. (2018). Sedma republika: pop kultura in razpad Jugoslavije. Brezovica pri Ljubljani: Grafični atelje Zenit.

22. Petelin, D. Socialistična vzgoja v Jugoslaviji. (21. 10. 2017). Pridobljeno s https://zgodovinanadlani.si/socialisticna-vzgoja-v-jugoslaviji/

23. Prica, I. (1990). Novi val kao anticipacija krize. Etnološka tribina, 20 (št. 13), str. 21–29. Zagreb: Hrvatsko etnološko društvo i Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta.

24. Rajin, M. (1983). Estetika pakovanja. V Albahari, D. (ur.) (1983). Drugom stranom: almanah novog talas u SFRJ. Beograd: Istraživačko izdavački centar SSO Srbije

25. Repe, B. (2002). Vloga slovenskega punka pri širjenju svobode v samoupravnem socializmu sedemdesetih. V Lovšin, P., Mlakar, P. in Vidmar, I. (ur.), Punk je bil prej: 25 let punka pod Slovenci (str. 54–65). Ljubljana: Cankarjeva založba in ROPOT.

26. Storr, R. (2001). Raymond Pettibon. London: Phaidon

27. Thorgerson, S., Dean, R. in Howells, D. (1982). Album cover album: the second volume. Limpsfield: Paper Tiger.

28. Valetič, Ž. (2018). Osemdeseta, desetletje mladih: zgodba slovenskega pop-rocka v času, ko je popularna glasba krojila podobo (in usodo) sveta. Brezovica pri Ljubljani: Grafični atelje Zenit.

29. Vidmar, I. (2006). Omotnica. V Zrinski, B. (ur). (2006). Artcoustics: zgodbe iz ovitkov gramofonskih plošč. Ljubljana: Mednarodni grafični likovni center.

30. Zrinski, B. (ur). (2006). Artcoustics: zgodbe iz ovitkov gramofonskih plošč. Ljubljana: Mednarodni grafični likovni center.

160

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

6.2 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA

Slika 1: Pridobljeno s https://pleasekillme.com/new-york-vs-british-punks-in-photos/ Slika 2: Pridobljeno s https://shop.galerijafotografija.si/sl/products/balkan-punk-ii Slika 3: Pridobljeno s: https://fototekamnzs.files.wordpress.com/2016/01/16-1-80punk- gibanjeljubljanaj-bogataj.jpg Slika 4: Pridobljeno iz: Albahari, D. (ur.) (1983). Drugom stranom: almanah novog talas u SFRJ. Beograd: Istraživačko izdavački centar SSO Srbije Slika 5: Pridobljeno s: https://www.kafotka.net/5619 Slika 6: Pridobljeno s: https://pulse.rs/jedna-mladost-u-socijalizmu/ Slika 7: Pridobljeno s: http://galerijalkatraz.org/?p=13596 Slika 8: Pridobljeno s: https://www.xxzmagazin.com/na-mracnom-nebu-sazvezde-prepuno-boja Slika 9: Pridobljeno s: https://www.facebook.com/1216491755111621/photos/a.1216508268443303/2149264508501003 Slika 10: Pridobljeno s: http://zbirke.mg-lj.si/artwork/?id=1151 in https://www.etbin.com/plakati.html Slika 11: Pridobljeno s: https://www.dnevnik.si/1042710616 Slika 12: Pridobljeno s: https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/se-pomnite-kuzle-tovarisi/217200 Slika 13: Pridobljeno s: https://www.pinterest.com/pin/550705860656666268/ Slika 14: Pridobljeno s: https://fototekamnzs.com/zbirke/fond-janeza-bogataja-2/#jp-carousel-1643 Slika 15: Pridobljeno s: https://www.xxzmagazin.com/jednog-dana-nema-me-da-nikada-ne-dodem Slika 16: Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Televizori Slika 17: Pridobljeno s: http://pogledubb.blogspot.com/2012/01/nesto-se-dogaa-poletov-koncert- 30091978.html Slika 18: Pridobljeno s: https://www.pinterest.ru/pin/291537775847629629/ Slika 19: Pridobljeno s: https://sl.wikipedia.org/wiki/Paraf Slika 20: Pridobljeno s: https://www.xxzmagazin.com/novi-punk-val-40-godina-poslije Slika 21: Pridobljeno s: https://www.last.fm/music/Denis+&+Denis/+images/5f755afe7c4e433ebc2e309b36b98539 Slika 22: Pridobljeno s: https://www.pressreader.com/croatia/express- 0962/20190118/282604559027580 Slika 23: Pridobljeno s: https://www.facebook.com/KAOS-Rijeka- 120400017984823/photos/564874286870725 Slika 24: Pridobljeno s: https://www.klix.ba/magazin/muzika/elektricni-orgazam-slavi-40-godina- prica-o-djecacima-koji-desetljecima-zive-muziku/200204080 Slika 25: Pridobljeno s: https://www.last.fm/music/%C5%A0arlo+Akrobata/+images/5d819ceb7786401e9fab7307abc29221 Slika 26: Pridobljeno s: https://www.muzika.hr/pekinska-patka-nekad-smo-na-sceni-palili-borbu-a- danas-bismo-zapalili-svu-zutu-stampu/ Slika 27: Pridobljeno s: https://www.xxzmagazin.com/igrali-se-vatrom-ali-je-nisu-zapalili Slika 28: Pridobljeno s: https://www.goodfon.com/wallpaper/plastinki-vinil-retro.html Slika 29: Pridobljeno s: https://www.pinterest.com/pin/183029172341236244/ Slika 30: Pridobljeno s: https://www.vinyl45s.com/Rock-Brothers--Livin-It-UpDungaree-Doll-10- inch-78-rpm-record-with-RARE-vintage-King-company-sleeve--EX8--78-rpm_p_231745.html in https://www.vinyl45s.com/Four-King-Sisters--CandySaturday-Night-10-inch-78rpm-record-with- RCA-Victor-company-sleeve--VG6--78-rpm_p_181781.html Slika 31: Pridobljeno s: https://thevinylfactory.com/features/alex-steinweiss-the-story-of-the-worlds- first-record-sleeve-artist/2/ Slika 32: Pridobljeno s: https://www.pinterest.com/pin/205406432983645252/

161

Petja Kolenko, magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2021

Slika 33: Osebni arhiv Slika 34: Pridobljeno s: https://www.pinterest.com/pin/606156431071659640/ Slika 35: Pridobljeno s: https://www.pinterest.com/pin/367113807107287411/ Slika 36: Osebni arhiv Slika 37: Pridobljeno s: https://www.discogs.com/Miles-Davis-Kind-Of-Blue/release/1944614 in https://www.discogs.com/John-Coltrane-Settin-The-Pace/release/1306300 Slika 38: Pridobljeno s: https://www.discogs.com/Sex-Pistols-Never-Mind-The-Bollocks-Heres-The- Sex-Pistols/release/13043632 Slika 39: Osebni arhiv Slika 40: Pridobljeno s: https://www.discogs.com/Bijelo-Dugme-Kad-Bi-Bio-Bijelo- Dugme/release/6897827 Slika 41: Osebni arhiv Slika 42: Pridobljeno s: https://www.discogs.com/Crass-Stations-Of-The-Crass/release/2674108 Slika 43: Pridobljeno s: https://www.itsnicethat.com/articles/black-flag-raymond-pettibon Slika 44: Pridobljeno s: https://www.discogs.com/Black-Flag-Slip-It-In/master/28685 Slika 45: Pridobljeno s: https://www.discogs.com/Black-Flag-My-War/release/4286118 Slika 46: https://www.pinterest.cl/pin/628392954234785726/ Slika 47: https://www.discogs.com/Blondie-Picture-This/master/64410 Slika 48–51: Osebni arhiv Slika 52: Pridobljeno s: https://www.udiscovermusic.com/news/rolling-stones-logo-iconic-design/ Slika 53–54: Osebni arhiv Slika 55: Pridobljeno s: https://www.telegraf.rs/pop-i-kultura/muzika/3131053-legendarni-jura-stublic- i-film-slave-40-godina-koncertom-u-beogradu Slika 56: Pridobljeno s: https://www.glas.ba/2017/04/15/vis-idoli-odbrana-i-poslednji-dani-35-godina- kasnije/ Slika 57: Pridobljeno s: http://www.vojvodina.cafe/content.php/2356-Pekinska-patka-dobija-prolaz-u- Novom-Sadu Slika 58–88: Osebni arhiv Slika 89: Pridobljeno s: http://secanja.com/vis-idoli/ Slika 90–95: Osebni arhiv

162