Dokument Identifikacije Investicijskega Projekta

OBČINA IZOLA – COMUNE DI ISOLA

Investitor: Občina Izola Sončno nabreţje 8 6310 IZOLA

Izdelovalec: IRPEK, Inštitut za razvojne politike in evropsko kooperacijo d.o.o. Jalnova ulica 70 1000 Ljubljana

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

IZOLSKE POTI

Izola, julij 2011 KAZALO

1. Investitor, izdelovalec investicijske dokumentacije, strokovni delavci ...... 3 1.1 Investitor ...... 3 1.2 Izdelovalec investicijske dokumentacije ...... 4 2. Analiza sedanjega stanja z opisom razlogov za investicijsko namero ...... 5 2.1 Splošno o Občini Izola ...... 5 2.2 Opis obstoječega stanja in razlogi za investicijsko namero ...... 6 3. Opredelitev ciljev investicije in usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami ...... 8 3.1 Cilji investicije ...... 8 3.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami ...... 8 4. Opis variant z investicijo in brez investicije in analiza stroškov in koristi ...... 10 4.1 Varianta brez investicije ...... 10 4.2 Varianta z investicijo ...... 10 4.2.1 A – SONČNI DEL POTI (trasa: Šared – Malija – Cetore – Korte – Šared) .... 12 4.2.2 B – SENČNI DEL POTI (trasa: Šared – Baredi – Grbci – Šared) ...... 12 5. Opredelitev vrste investicije in ocena investicijskih stroškov ...... 13 5.1 Opredelitev vrste investicije ...... 13 5.2 Vrednosti investicije po stalnih cenah ...... 14 5.3 Vrednosti investicije po tekočih cenah ...... 15 5.4 Strokovne podlage za pripravo DIIP ...... 15 5.5 Določitev investicijske dokumentacije ...... 15 6. Opredelitev investicije ...... 16 6.1 Opis lokacije ...... 16 6.2 Kadrovsko organizacijska shema ...... 16 6.3 Opis tehničnih karakteristik ...... 17 6.4 Varstvo okolja ...... 17 6.5 Terminski načrt...... 18 6.6 Viri financiranja in finančna konstrukcija ...... 19 6.6.1 Viri financiranja in finančna konstrukcija brez DDV ...... 19 6.6.2 Viri financiranja in finančna konstrukcija z DDV ...... 19 6.7 Ekonomska upravičenost projekta ...... 19 7. Ugotovitev smiselnosti in moţnosti izvedbe investicije ...... 20 8. Priloge ...... 21 8.1. Analiza stroškov in koristi ...... 34

Tabela 1 Primerjava obeh variant investicije ...... 11 Tabela 2 Ocena stroškov investicije (JULIJ 2011) brez DDV ...... 14 Tabela 3 Neupravičeni stroški investicije ...... 14 Tabela 4 Celotni stroški investicije ...... 14 Tabela 5 Investicijska dokumentacija ...... 15 Tabela 6 Projektna skupina ...... 16 Tabela 7 Terminski načrt ...... 18 Tabela 8 Viri financiranja in finančna konstrukcija brez DDV ...... 19 Tabela 9 Viri financiranja in finančna konstrukcija z DDV ...... 19 Tabela 10 Diskontiran neto donos ...... 35 Tabela 11 Letni prikaz donosov za izračun finančne donosnosti naloţbe ...... 36 Tabela 12 Kazalci finančne donosnosti naloţbe ...... 36 Tabela 13 Letni prikaz donosov za izračun ekonomske donosnosti naloţbe ...... 38 Tabela 14 Kazalci ekonomske donosnosti naloţbe ...... 38 Tabela 15 Prikaz donosov za izračun donosnosti pri analizi občutljivosti – letno ...... 39 Tabela 16 Kazalci ekonomske donosnosti naloţbe pri analizi občutljivosti ...... 39

Slika 1 Lokacija občine Izola (Vir: www.search.com) ...... 6

2 1. Investitor, izdelovalec investicijske dokumentacije, strokovni delavci

1.1 Investitor

Investitor in naročnik Dokumenta identifikacije investicijskega projekta „Izolske poti“ je Občina Izola. Zastopnik investitorja je ţupan, mag. Igor Kolenc.

Naziv Občina Izola Naslov Sončno nabreţje 8, 6310 Izola Odgovorna oseba Mag. Igor Kolenc Kontaktna oseba Irena Zavrtanik Telefon 05 / 66 00 100 Faks 05 / 66 00 110 Spletna stran www.izola.si Elektronska pošta [email protected]

Odgovorna oseba: Ţupan Mag. Igor Kolenc

(podpis)

M.P.

3 1.2 Izdelovalec investicijske dokumentacije

Izdelovalec Dokumenta identifikacije investicijskega projekta „Izolske poti“ je podjetje IRPEK, Inštitut za razvojne politike in evropsko kooperacijo d.o.o., zastopnik podjetja je direktor, Jernej Moškon.

Naziv IRPEK, Inštitut za razvojne politike in evropsko kooperacijo d.o.o. Naslov Jalnova ulica 70, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba direktor, Jernej Moškon Kontaktna oseba Jernej Moškon Telefon 01/ 600 48 05 Faks 01/ 600 45 32 Spletna stran www.irpek.si Elektronska pošta [email protected]

Odgovorna oseba: direktor

Jernej Moškon

(podpis)

M.P.

4 2. Analiza sedanjega stanja z opisom razlogov za investicijsko namero

2.1 Splošno o Občini Izola

Občina Izola je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z Zakonom o lokalni samoupravi. Organi občine so: Nadzorni odbor, Občinski svet, Ţupan in Občinska uprava.

Občina se deli na 5 krajevnih skupnosti:  Staro mestno jedro,  Haliaetum,  Livade  Jagodje – Dobrava in  Korte.

Občina kot temeljna samoupravna lokalna skupnost v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo preneseni z zakoni. Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoţenja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru javnih financ določa svoj proračun.

Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:

 načrtuje prostorski razvoj, opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno sluţbo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,  skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,  ureja in vzdrţuje vodovodne in energetske komunalne objekte,  upravlja občinsko premoţenje,  omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,  ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,  ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne sluţbe,  pospešuje sluţbe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in druţine, za socialno ogroţene, invalide in ostarele,  ustvarja pogoje za izobraţevanje odraslih,  pospešuje vzgojno izobraţevalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem področju,  pospešuje razvoj športa in rekreacije,  pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, zagotavlja splošno izobraţevalno knjiţnično dejavnost, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,  gradi, vzdrţuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva,  opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,  organizira komunalno - redarstveno sluţbo in skrbi za red v občini,  skrbi za poţarno varnost in organizira reševalno pomoč,  organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,  organizira opravljanje pokopališke in pogrebne sluţbe,  določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,  organizira občinsko upravo ter opravlja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Geografska lega

Izola leţi na jugozahodnem delu Republike Slovenije. Na vzhodu meji na občino Koper, na zahodu in jugu pa na občino Piran. Ozemlje ima obliko trikotnika, ki se s severno stranico naslanja na morje. Morski breg, ki poteka od rtiča Viliţan na vzhodu do rtiča Ronek na zahodu, je dolg 8,5 km. Meja med občinama Izola in Koper poteka od rtiča Viţilan prek dela Markovca in Sv. Donata do doline Drnice. Mejo s piransko občino pa označujejo desni breg doline Drnice in zaselki Slami, Stara vas, Morgani, Noţed, Kosterlag in rt Ronek.

Naselja Občine Izola so Baredi, Cetore, Dobrava, Izola, Jagodje, Korte, Malija, Šared in Noţed.

Najvišja točka je Malijski hrib z 278 m nadmorske višine.

Občinski praznik se praznuje vsako leto 11. julija - odhod večjega števila občanov v partizane.

Slika 1 Lokacija občine Izola (Vir: www.search.com)

2.2 Opis obstoječega stanja in razlogi za investicijsko namero

Občina Izola na svojem ozemlju poseduje veliko število naravnih in kulturnih znamenitosti, ki niso znane samo v lokalnem okolju, pač pa tudi v širšem slovenskem ali celo mednarodnem kontekstu. Po podatkih Registra nepremičen kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, se na območju Občine Izola nahaja 95 enot kulturne dediščine, ki niso koncentrirane le na oţje mestno jedro Izole, temveč so razpršene po širšem podeţelskem območju občine.

Zaradi razpršenosti in odmaknjenosti številnih naravnih in kulturnih spomenikov je povezovanje vseh točk v enoten in celovit sistem najboljši moţni način za širšo prepoznavnost trenutno manj znanih naravnih in kulturnih spomenikov.

Zaradi ugodne mediteranske klime je slovenska Istra skozi celo leto primerna za raziskovanje. Izjemno razgibano zaledje Izole z neštetimi lahko opaznimi, pa tudi skritimi naravnimi lepotami, je idealna izbira za počitnice. Vsak lahko tukaj najde zase primerno pot. V Izoli vam nikoli ne more biti dolgčas. Zaradi vpliva sredozemskega podnebja je izletništvo moţno skoraj skozi vse leto.

Izola pa ţal ne premore zadostnih športnih kapacitet in rekreacijskih površin, ki bi zadovoljile potrebam povprečnega rekreativca. Poudariti je treba, da so skoraj vse rekreacijske poti skoncentrirane na mestno jedro in njegovo okolico.

Zaledje Izole je mamljivo in privlačno za marsikaterega obiskovalca in domačina, vendar ne ponuja kvalitetnih poti. Večina ţe obstoječih poti je neurejenih in zaraščenih, kar onemogoča njihovo uporabo in nadaljnji razvoj.

Izolske poti bodo omogočile boljše moţnosti za rekreacijo domačinom kot tudi turistom, ki občino obiščejo v velikem številu predvsem v poletnem času. Ker pa občina razpolaga z velikim številom kulturnih in naravnih znamenitosti, bodo poti ponudile odlično priloţnost, da se rekreativci po bliţje spoznajo tudi s samo kulturno dediščino. S to investicijo bi se posledično dvignila razpoznavnost in obisk kulturne dediščine občine.

7 3. Opredelitev ciljev investicije in usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami

3.1 Cilji investicije

Temeljni cilj investicije je: širši javnosti pribliţati v celoto povezane lokalne kulturne in naravne znamenitosti, kot značilnost izolskega podeţelja.

Namen naloţbe je: povezovanje vasi v celovit sistem tematskih poti in ciljno povezovanje središča Izole.

S samo investicijo se bo povečalo število obiskovalcev, posledično pa se bo povečal tudi denarni pretok na samem podeţelju. Večje bo število delovnih mest, kar bo zaustavilo dnevne migracije in migracije iz podeţelja v mesto. Občani bodo lahko izkoristili poti v rekreacijske namene in tako ohranili zdrav duh v zdravem telesu. Veliko korist bodo imeli tudi otroci, katerim bo tematska pot ne le vir rekreacije ampak tudi vir učenja, prenosa znanja, vir energije in ţivljenja.

V Izoli počitnikuje veliko turistov, vendar pa so njihove moţnosti za rekreacijo omejene, saj so povezave med Izolo in zaledjem slabe. Zaledje pa je zanemarjeno s turističnega vidika zaradi ţe prej omenjenih slabih povezav in oddaljenosti od same obale. Trenutna ponudba poti v Občini Izola je zelo slaba iz tega razloga je investicija nujna, če ţelijo nastanitvene kapacitete obdrţati svojo zanimivost med gosti.

Cilji načrtovane investicije so:

 obogatiti turistično ponudbo s celovito in lahko dostopno predstavitvijo kulturnih in naravnih znamenitosti občine Izola,  povečati prepoznavnost občine Izola,  dvigniti zavest lokalnega prebivalstva o naravni in kulturni dediščini kraja,  povečati športno-rekreacijske kapacitete občine in  dodatna povezava mesta Izola s podeţeljem, namenjena pešcem in kolesarjem.

3.2 Usklajenost z razvojnimi strategijami in politikami

Strategija razvoja Slovenije (SRS) Temeljni cilji SRS so:  izboljšati kakovost ţivljenja in blaginjo vseh posameznic in posameznikov, merjeno s kazalniki človekovega razvoja, zdravja, socialnih tveganj in druţbene povezanosti;  uveljavljati načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva;  s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in zavzetim delovanjem v mednarodni skupnosti postati v svetu prepoznavna in ugledna drţava.

Investicija bo prispevala k povečanju gospodarske razvitosti območja in s tem regije, k izboljšanju kakovosti ţivljenja in blaginje prebivalstva.

Investicija se ujema s SRS v peti razvojni prioriteti SRS »Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja« z vidika skladnejšega regionalnega razvoja. Izvedba investicije pomeni zagotavljanje enega izmed osnovnih infrastrukturnih pogojev za izkoriščanje potencialov in zagotavljanja razvoja območja ter skladnejšega razvoja regij.

8 Strategija prostorskega razvoja Slovenije: Projekt je skladen s ciljema Razvoj policentričnega omreţja mest in drugih naselij in Kvaliteten razvoj in privlačnost mest ter drugih naselij.

Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (Odločba komisije z dne 27.7.2007 – CCI 2007SI161PO001, K (2007) 4080). Investicija je skladna z namenom Razvojne prioritete povezovanja naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Športna infrastruktura.

Regionalni razvojni program Juţne Primorske 2007-2013 predvideva med drugim tudi ukrep razvoja turističnih storitev in ukrep Učinkovito načrtovanje v prostoru z regionalnimi podpornimi aktivnostmi.

Strategija razvoja turizma v občini Izola 2009-2015 (14. Maj 2009).

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št., 77/07) predvideva zaščito namenske rabe prostorov za kulturo v javni lasti ter vzdrţevanje javne kulturne infrastrukture in povečanje prostorskih pogojev za kulturne in umetniške dejavnosti.

Nacionalni program za kulturo 2008-2011 uresničuje cilje na področju razvoja javne kulturne infrastrukture, dostopnosti in zaposljivosti. Ministrstvo za kulturo ima cilj, da izboljša pogoje za razvoj kulturno-umetniške ustvarjalnosti v podporo razvoju kulturnega turizma in razvoja ustvarjalnih industrij lokalnih skupnosti, poveča moţnosti zaposlovanja neposredno v kulturi in posredno v storitvenih dejavnostih, obenem pa okrepiti dostopnost kulture javnosti v Sloveniji in širše, v podporo večji prepoznavnosti kulturne ustvarjalnosti lokalnih skupnosti v Sloveniji in širše.

9 4. Opis variant z investicijo in brez investicije in analiza stroškov in koristi

4.1 Varianta brez investicije

Varianta brez investicije ne bo omogočila zastavljenih ciljev z vidika kulture in rekreacije. Podeţelje je prepredeno z objekti in območji etnološke, naselbinske, zgodovinske, arheološke, sakralne, tehnične dediščine, ki so integrirani v obširna območja kulturne krajine. Vse je varovano normativno in z druţbenimi plani, v praksi pa smo priča naglemu propadanju celote. Obenem je velik del obnovljenih in na novo zgrajenih stavb rezultat nerazumevanja pomena kulturne dediščine s strani investitorjev, iz česar izhaja njihov zgrešen pristop k obnovi.

V kolikor se investicija ne izvede ni moţna zaščita in revitalizacija podeţelske kulturne dediščine, občina tako ne more ustaviti propadanje dediščine. Prav tako ni mogoča izvedba načrtovanih programov z novimi sveţimi vsebinami, ki stremijo k oţivitvi zaledja Občine Izola in njegove nepremične dediščine.

4.2 Varianta z investicijo

Izvedba investicije bo omogočila uresničitev zastavljenih ciljev, tako z vidika kulture in rekreacije, kot iz drugih vidikov.

Kulturni vidik – razpoznavnost kulturne dediščine

Projekt Izolske poti nastaja med drugim tudi zaradi potrebe ohranitve in razvoja na področju kulturne dediščine mesta Izole in njegovega zaledja, kar bo doseţeno tudi s povečanjem razpoznavnosti lokalnih kulturnih znamenitosti in naravnega okolja v katerem so te znamenitosti umeščene. Le te so v večini oddaljene in obiskovalcem teţje dostopne, kar je tudi glavni vzrok za njihovo slabo razpoznavnost. Eden od namenov projekta je dvigniti zavest lokalnega prebivalstva o kulturni in naravni dediščini kraja z vzpostavitvijo laţjega dostopa lokalnega prebivalstva do te dediščine in večje informiranosti o kulturni dediščini, ki se nahaja na območju občine, kar bo doseţeno tudi z usmerjevalnimi in označevalnimi tablami. K prepoznavnosti bo predvsem pripomogla ponudba celovitega sklopa elementov kulturne dediščine, ki jih Izolske poti zajemajo.

Lokalni vidik – povezovanje kulturne dediščine

Investicija predvideva vzpostavitev ene poti z dvema odsekoma z izhodiščem v naselju Šared, v skupni dolţini 18,02 km. Z obema odsekoma so s kolesarsko potjo zaokroţene vse naravne in kulturne znamenitosti v občini. Vse dostopne točke se kriţajo v vasi Šared, ki je v trasi določena kot kriţišče Izolskih poti. Naselje Šared je določeno za kriţišče zaradi središčne lege v občini, obenem pa so povezave do naselja najkrajše in najbolj frekventne.

Turistični vidik

Izola velja za eno najbolj turističnih občin v Sloveniji (med turistične občine spadajo občine, v katerih je deleţ zaposlenih v turizmu visoko nadpovprečen). Sama dejavnost turizma ima multiplikativne učinke tudi na ostale gospodarske in negospodarske panoge. Prav zaradi tega si občina Izola ţe dlje časa prizadeva izboljšati povezanost med ponudbo športnih-kulturnih aktivnosti in vsebin ter turizmom. Vzpostavitev celovitega sklopa elementov kulturne in naravne dediščine v sklopu tematske poti pa predstavlja obogatitev turistične ponudbe, ki turista laţje pritegne k obisku kraja.

Športno – rekreacijski vidik

Občina Izola se kot obmorsko mesto nahaja ob vznoţju t.i. »izolskega amfiteatra«, ki se nad mestom dviga do nadmorske višine več kot 200 m. Zaradi teh značilnosti bodo izolske poti predstavljale dodatno moţnost za rekreacijo širšemu krogu uporabnikov. Nizka višinska razlika pri temu pomeni, da prehod poti ni preveč zahteven za povprečnega rekreativca. Obmorska lega pa pozitivno vpliva na zmerno oz. toplejše podnebje, kar pomeni, da so poti uporabne za športno rekreacijske dejavnosti večji del leta.

Kolesarjenje in pohodništvo

Kolesarjenje sodi med najbolj popularne rekreativne športe, saj je dinamičen šport, ki kolesarju ob ukvarjanju s športom ponuja tudi pristen stik z naravo.

Z investicijo bi ponudili zelo zanimive tematske izlete v zaledju. Tako kolesarjenje kot pohodništvo je zaradi mile klime moţno celo leto. Vzponi so ravno prav dolgi tako za dobro kot tudi slabše pripravljene rekreativce. Rekreativno kolesarjenje tudi po zaslugi akcije v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena.

Redno pohodništvo omogoča pot do manj stresnega in bolj zdravega načina ţivljenja. Med pohodniki je veliko manj ljudi, ki trpijo za debelostjo, srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in rakom, kakor med tistimi, ki prisegajo na sedeč način ţivljenja.

Varianta brez Postavka investicije Varianta z investicijo

Ohranitev kulturne in naravne dediščine težko da Vpliv na razvoj občine Izola in njenega zaledja nevtralen pozitiven

Vpliv na razvoj športa v občini nevtralen močno pozitiven pozitiven - višje stanje Vpliv na zdrav način ţivljenja občanov nevtralen zavesti Omogočanje izvedbe različnih prireditev težko da Vpliv na gospodarstvo (turizem, gostinstvo, trgovina) nevtralen pozitiven zaprta v kolikor pridobimo Finančna konstrukcija ni potrebna sredstva EU Vpliv na ţivljenjski standard nevtralen pozitiven Tabela 1 Primerjava obeh variant investicije

11 4.2.1 A – SONČNI DEL POTI (trasa: Šared – Malija – Cetore – Korte – Šared)

Dolžina: 10,66 km

Tematika: Glavno tematiko sončnega odseka poti predstavljajo arheološka najdišča iz zgodnje rimske dobe.

Pot se začne v slikoviti vasi Šared, od koder se usmeri proti manjši vasi Malija, kjer si ogledamo značilno vas in staro šolo. Pot nato nadaljujemo do srednjeveške vasi Cetore ter pripadajočo kulturno krajino. Tu se pot vije ob starem vodnem viru Cetore. Od tod nadaljujemo pot navkreber proti Kortam in arheološkemu najdišču Kaštelir pri Čedljah, mimo stare šole (današnji mladinski hostel); lahko si ogledamo kmečki dvorec Korte iz leta 1738, zadruţni dom Korte ter Cerkev Svetega Antona Puščavnika. Nato pot zaključimo zopet v vasi Šared.

Seznam kulturnih spomenikov ob poti: 01 – Cetore - srednjeveška vas 02 – kapelica 02 – Kapelica 03 – vodni vir Cetore 04 – Korte - arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah (zg. rimska doba) 05 – Korte - vas (pozni sr. vek) 06 – Korte - Zadruţni dom 07 – Korte – vodni vir Frata 08 – Korte - Stara šola 09 – Korte - kmečki dvorec (1738) 10 – Korte - kulturna krajina Korte – Cetore 11 – Korte - kamniti most na Medljanščici 12 – Malija - stara šola (1923) 13 – Malija - vas (srednji vek) 17 – kapelica

4.2.2 B – SENČNI DEL POTI (trasa: Šared – Baredi – Grbci – Šared)

Dolžina: 7,36 km

Tematika: Sončne poti se vije ob vinogradih, tako je tematika predvsem ruralna.

Pot začnemo v vasi Šared od koder se po slemenu napotimo proti vasi Baredi. Tu si ogledamo arheološko najdišče Sveti Donat, nato pa pot nadaljujemo navzdol, proti zaselku Liviţan. Na poti navzdol lahko opazujemo številne vinograde in nasade oljk. Ko prispemo v dolino nadaljujemo pot po kamniti cesti, kjer zavijemo desno med vinograde ter pot nadaljujemo proti zaselku Grbci, kjer opazujemo značilno istrsko arhitekturo in rastje. Pot nato nadaljujemo navkreber proti vasi Šared. Seznam kulturnih spomenikov ob poti:

14 – Šared - sv. Jakob (srednji vek) 15 – Baredi - sveti Donat (rimska doba) 16 – Šared - zaselek Grbci

12 5. Opredelitev vrste investicije in ocena investicijskih stroškov

5.1 Opredelitev vrste investicije

Investicija predvideva ureditev oziroma investicijsko vzdrţevanje obstoječih poti tako, da bodo omogočale varno uporabo kolesarjem kot tudi pešcem na preko dveh tras: Šared – Malija – Korte – Šared in Šared – Baredi – Grbci - Šared, obenem pa bodo te trase povezale podeţelje z mestom.

Projekt predvideva povezavo naslednjih naselij:

 Baredi,  Cetore,  Korte,  Malija,  Medljan,  Šared in  Izola.

13 5.2 Vrednosti investicije po stalnih cenah

Ocena stroškov investicije temelji na projektantski oceni (JULIJ 2011)

UPRAVIČENI STROŠKI NALOŢBE Vrednost (EUR) I. PRIPRAVLJALNA DELA 10.340,00 EUR II. RUŠITVENA DELA 16.940,00 EUR III. ZEMELJSKA DELA 35.096,60 EUR IV. ZIDARSKA DELA 17.820,00 EUR V. OPREMA 18.306,20 EUR VI. ZASADITEV 660,00 EUR VII. USMERITVENA TEHNIKA 27.115,00 EUR VIII. NAČRTOVANJE (IDZ) 6.800,00 EUR IX. PRIPRAVA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE 5.400,00 EUR SKUPAJ 138.477,80 EUR DDV 27.695,56 EUR SKUPAJ Z DDV 166.173,36 EUR Tabela 2 Ocena stroškov investicije (JULIJ 2011) brez DDV

NEUPRAVIČENI STROŠKI Vrednost (EUR) VODENJE PROJEKTA IN PRIPRAVA ZAHTEVKOV 9.400,00 EUR NAČRTOVANJE (PZI) 9.500,00 EUR GRADBENI NADZOR 3.500,00 EUR SKUPAJ 22.400,00 EUR DDV 4.480,00 EUR SKUPAJ Z DDV 26.880,00 EUR Tabela 3 Neupravičeni stroški investicije

Splošni stroški so vsi stroški povezani s pripravo in izvedbo naloţbe. Višina tovrstnih stroškov lahko predstavlja do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naloţbe.

Stroški naloţbe ″Izolske poti″ znašajo skupaj 126.277,80 EUR. Glede na to lahko splošni stroški znašajo največ 12.627,28 EUR, ostalo se smatra kot neupravičen strošek.

CELOTNI STROŠKI NALOŢBE Vrednost (EUR) NEUPRAVIČENI STROŠKI 22.400,00 EUR UPRAVIČENI STROŠKI 138.477,80 EUR SKUPAJ 160.877,80 EUR DDV 32.175,56 EUR SKUPAJ Z DDV 193.053,36 EUR Tabela 4 Celotni stroški investicije

14 5.3 Vrednosti investicije po tekočih cenah

V skladu s 5. točko 11. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, je potrebno prikazati oceno investicijskih stroškov po tekočih cenah v primeru, da je predvidena dinamika investiranja daljša od enega leta. V obravnavanem primeru predvidena dinamika projekta izvedbe projekta Izolske poti ni daljša od enega leta, zato vrednost po tekočih cenah ni prikazana.

5.4 Strokovne podlage za pripravo DIIP

Vsebina Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je skladna z 11. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006).

5.5 Določitev investicijske dokumentacije

Zap. Št. Vrsta dokumentacije Potrebno označi

1. DIIP za potrebe občine in razpisa DA

2. Predinvesticijska zasnova NE 3. Investicijski program NE

Tabela 5 Investicijska dokumentacija

15 6. Opredelitev investicije

6.1 Opis lokacije

Regija: Obalno – kraška statistična regija Občina: Občina Izola Mikrolokacija: Baredi, Cetore, Korte, Malija, Medljan in Šared.

Investicija se bo izvedla v celoti na območju Občine Izola. Pot se izvede v dveh trasah:

 trasa A je predvidena na relaciji naselij: Šared – Malija – Cetore – Korte – Šared,  trasa B pa povezuje naselja: Šared – Baredi – Grbci – Šared.

6.2 Kadrovsko organizacijska shema

Za nemoteno izvedbo projekta bo skrbela ustrezno strokovno usposobljena projektna skupina, ki jo sestavljajo:

Ime in priimek Pravna oseba - funkcija Področje dela

Mag. Igor Kolenc Občina Izola - ţupan Odgovorna oseba

IRPEK, Inštitut za razvojne Jernej Moškon politike in evropsko kooperacijo Vodja projekta d.o.o. - direktor

Občina Izola - Svetovalka v Uradu za gospodarske javne Irena Zavrtanik Koordinacija sluţbe, gospodarstvo, turizem in promet

Boštjan Bedene Studio NARIS, d.o.o. - direktor Projektna dokumentacija

Tabela 6 Projektna skupina

16 6.3 Opis tehničnih karakteristik

Na posameznih odsekih poti, ki skupaj merijo 0,3 km, se odstrani grmičevje in trava ter se tako zagotovi ustrezna prehodnost poti. Ustrezno odvajanje vode s poti se bo uredilo z vgradnjo drenaţnih elementov utrjenih z betonom.

Uporabnikom bodo zagotovljena ustrezna počivališča s postavitvijo 15 klopi, kjer bo poskrbljeno tudi za zbiranje odpadkov s postavitvijo primernih košev za smeti ob klopi (13 kos). Na poti bo ob klopeh postavljeno tudi 9 miz.

V opremi poti se predvideva postavitev razglednih ploščadi, vključno z nadstreški. Uporabniki bodo na vsaki razgledni ploščadi imeli na razpolago informacije o poteh na orientacijskih tablah. Z izvedbo investicije je načrtovana postavitev štirih takšnih ploščadi.

Projekt predvideva hortikulturno ureditev okolice poti z zasaditvijo 6 dodatnih primorskih cipres, vrste cupressus sempervirens.

Označite poti se izvede s postavitvijo:  102 usmerjevalnih tabel in  17 označevalnih tabel z zemljevidom.

Vsebine tabel bo oblikovana v sodelovanju s pristojnim Zavodom za kulturno dediščino.

6.4 Varstvo okolja

Izvedba investicije z okoljskega vidika ni sporna. Pri izvedbi so upoštevani vsi predpisi, ki urejajo varstvo okolja, kot tudi vsi okoljski standardi. Investicija predvideva minimalne posege v okolje, opravljena bodo le minimalna ureditvena dela, predvsem čiščenje zaraslih poti. Informacijske in označevalne table bodo postavljeni v racionalnem obsegu.

Z ekoremediacijami se bo okolje in narava preventivno varovala in sanirala, kar pomeni, da bo imela investicija pozitiven vpliv na okolje.

6.5 Terminski načrt

Ocenjuje se, da bo izvedba investicije trajala skupaj 8 mesecev vključno s postopkom naročanja gradbenih del, ki mora biti izveden v skladu z Zakonom o javnem naročanju – ZJN-2. Začetek investicije je predviden v oktobru 2011, kar je odvisno od zagotovitve sredstev v občinskem proračunu za leto 2011. Prikazani terminski načrt predvideva, da se aktivnosti izvedejo v zakonskih rokih najkrajših moţnih izvedbenih rokih. Za dokončanje projekta je potrebno izvesti vse dejavnosti, ki so naštete v preglednici.

Dejavnost 2011 2012 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 Izdelava in potrditev DIIP-a

Prijava na razpis

Izdelava projektne dokumentacije

Javni razpis za pridobitev izvajalca GOI Podpis pogodbe in začetek del

Izbor izvajalca inţeniringa in nadzora

Pripravljalna dela

Rušitvena dela

Zidarska dela

Montaţa opreme (klopi, koši za smet, ploščad, mize) Montaţa usmerjevalnih tabel

Zasaditev zelenic

Tabela 7 Terminski načrt

18 6.6 Viri financiranja in finančna konstrukcija

6.6.1 Viri financiranja in finančna konstrukcija brez DDV

Vrednost v EUR Struktura (%) Upravičeni stroški 138.477,80 EUR 86,1 Neupravičeni stroški 22.400,00 EUR 13,9 Skupaj naloţba 160.877,80 EUR 100 Občina Izola 43.171,67 EUR 26,8 Sredstva EU 117.706,13 EUR 73,2 Skupaj viri financiranja 160.877,80 EUR 100 Tabela 8 Viri financiranja in finančna konstrukcija brez DDV

6.6.2 Viri financiranja in finančna konstrukcija z DDV

V skladu z razpisno dokumentacijo znaša deleţ sofinanciranja 15% upravičenih stroškov. Glede na to Občina Izola v celoti krije DDV, ki ni upravičen strošek, zato je dejansko razmerje sofinanciranja 62:38.

Vrednost v EUR Struktura (%) Upravičeni stroški 166.173,36 EUR 86,1 Neupravičeni stroški 26.880,00 EUR 13,9 Skupaj naloţbe 193.053,36 EUR 100 Občina Izola 75.347,23 EUR 39 Sredstva EU 117.706,13 EUR 61 Skupaj viri financiranja 193.053,36 EUR 100 Tabela 9 Viri financiranja in finančna konstrukcija z DDV

6.7 Ekonomska upravičenost projekta

Ekonomska analiza je analiza, v kateri poskušamo opredeliti prednosti in slabosti investicije, ki se je finančno ne da opredeliti. Indirektne prednosti investicije se izkazujejo kot povečano zadovoljstvo lokalnega prebivalstva zaradi povečanega obiska območja in posledično večje potrošnje na območju. Pomemben vidik slednjega je tudi zmanjšan strošek, kar bo posledica manjših migracij prebivalstva v druge občinske in medobčinske centre, pa tudi zmanjšan strošek za zdravljenja prebivalstva, kot posledica boljše kondicije posameznikov. Pomembna prednost investicije pa se izkazuje v nasploh izboljšanih pogojih kakovosti ţivljenja lokalnega prebivalstva. Izboljšana javna infrastruktura bo lahko prispevala k priseljevanju ter zadrţevanju poseljenega podeţelja Ob upoštevanju navedenih dejavnikov se lahko oceni, da bodo pozitivni učinki izvedbe investicije odtehtali negativen finančni učinek.

19 7. Ugotovitev smiselnosti in moţnosti izvedbe investicije

Investicija nima primarno ekonomskega pomena in značaja. Glavni dejavnik investicije je razvoj kulturne in naravne dediščine, ki ima v sebi mnoga bogastva, ki jih je moţno v kombinacijah povezati in na njihovi osnovi zgraditi drugačen, zanimiv, inovativen in trajen razvoj občine. Posodobljena infrastruktura pa bo pripomogla tudi k višji kakovosti bivanja in dela, k ohranjanju poseljenosti in razvoju obravnavanega območja.

Projekt je primeren za realizacijo, kar potrjujejo njegovi učinki, ki se odraţajo v ugotovljeni moţnosti uresničitve zastavljenih ciljev predvsem na kulturnem, kakor tudi na turističnem, športnem in prometnem področju.

Investicija ima velik pomen za ohranjanje poseljenosti, varovanje in razvoj naravnih danosti ter razvoj obravnavanega območja in celotne regije.

Načrtovana naloţba je ekonomsko upravičena na osnovi naslednjih kriterijev in meril:

 varovanje narave in okolja ter razvoj novih dejavnosti v občini;  razvoj inovativne dejavnosti na osnovi soţitja narave in človeka, kot so povezava trţenja naravne in kulturne dediščine, učne poti, oprema kolesarskih poti, opazovalnice,…  doseganje evropske prepoznavnosti po ţivljenju z naravo in razvoju izobraţevalnih, turističnih, promocijskih in poslovnih dejavnosti;  povezanost ljudi iz lokalnega okolja in njihova vključitev v varovanje naravnih danosti.

Z Dokumentom identifikacije investicijskega projekta se ugotavlja, da je izvedba investicija v izbrani varianti smiselna in primerna za izvedbo.

V skladu s 4. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list št. 60/2006) in predvideno vrednost investicije je potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta ustrezna osnova za obravnavo in vključitev projekta v načrt razvojnih programov občine.

20 8. Priloge

Priloga 1: Izpis iz registra kulturne dediščine – srednjeveška vas Cetore

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 14149

Ime enote: Cetore - Vas

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: naselbinska dediščina Obseg enote: območje Tipološka gesla enote: vas Tekstualni opis enote: Vas se je razvila ob dostopni cesti, ki se razcepi v več stranskih poti. Na stiku poti ob kapeli in vodnjaku se je razvil osrednji vaški prostor. Datacija enote: srednji vek

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: CETORE Občina: IZOLA Lokacija: Leţi na prisojnem pobočju Malijskeg hriba pod cesto, ki pelje v Korte.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

21 Priloga 2: Izpis iz registra kulturne dediščine – arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 7238

Ime enote: Korte - Arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: arheološka dediščina Obseg enote: območje Tipološka gesla enote: gradišče, plano grobišče Tekstualni opis enote: Opazen je dvojni prečni nasip, ki je branil vrh hriba. Na celotnem območju gradišča so ostanki prazgodovinske in antične keramike. Delno je viden raster poselitve. Zgodnjerimsko grobišče. Datacija enote: ţelezna doba, zgodnja rimska doba

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: KORTE Občina: IZOLA Lokacija:

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

RAZGLASITEV Vrsta spomenika neznano Akt razglasitve: Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Izola, Uradne objave (Primorske novice), št. 31/84-350, 16/85-194, 15/90-81 Vrsta razglasitve: stalna razglasitev do preklica Veljavnost razglasitve: 5.1.1985 -

Vir: Register kulturne dediščine

22 Priloga 3: Izpis iz registra kulturne dediščine – kamniti most na Medljanščici

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 21649

Ime enote: Korte - Kamniti most na Medljanščici

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: profana stavbna dediščina Obseg enote: objekt Tipološka gesla enote: kamniti most Tekstualni opis enote: Preprosto oblikovan obokan kamniti most iz lokalnega peščenjaka, s polno kamnito ograjo. Datacija enote: druga četrtina 20. stol.

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: KORTE Občina: IZOLA Lokacija: Most stoji na poti, ki iz Kort pelje v dolino Drnice, nad potokom Medljanščica na dnu same doline Drnice.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

23 Priloga 4: Izpis iz registra kulturne dediščine – Kmečki dvorec Korte

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 261

Ime enote: Korte - Kmečki dvorec Korte 97, 98, 99

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: profana stavbna dediščina Obseg enote: objekt Tipološka gesla enote: kmečki dvorec Tekstualni opis enote: Fasadno poenoten stavbni kompleks premoţnega lastnika iz treh enoceličnih hiš s tremi samostojnimi vhodi. Datacija enote: druga četrtina 18. stol., 1738

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: KORTE Občina: IZOLA Lokacija: Korte 97, 98, 99. Objekt leţi ob osrednji komunikaciji na SV koncu vasi.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

24 Priloga 5: Izpis iz registra kulturne dediščine – kulturna krajina Korte – Cetore

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 21627

Ime enote: Korte - Kulturna krajina Cetore-Korte

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: integralna dediščina Tip enote: kulturna krajina Obseg enote: območje Tipološka gesla enote: kulturna krajina Tekstualni opis enote: Dinamično oblikovana obmorska pokrajina z globokimi dolinami in strmimi pobočji, s strnjenimi naselji in zaselki. Uravnave so antropogeno preoblikovane v kulturne terase, strmejši predeli so zaraščeni z gozdom.

Datacija enote:

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: KORTE Občina: IZOLA Lokacija: Območje leţi jugovzhodno od Malijskega hriba in severovzhodno od slemenske ceste Cetore - Korte.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

25 Priloga 6: Izpis iz registra kulturne dediščine – Korte – stara šola

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 21644

Ime enote: Korte - Stara šola

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: profana stavbna dediščina Obseg enote: objekt Tipološka gesla enote: šola Tekstualni opis enote: Neoklasicistično zasnovan enonadstropen, centralno zasnovan objekt s štirikapno streho in dvoriščem, zgrajen nasproti lokacije najstarejše šole iz leta 1870. Tipičen primer arhitekture šol avstroogrskega in italijanskega obdobja. Datacija enote: prva četrtina 20. stol.

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: KORTE Občina: IZOLA Lokacija: Korte 74. Šola stoji v samem jedru naselja Korte.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

26 Priloga 7: Izpis iz registra kulturne dediščine – Korte – zadruţni dom

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 21645

Ime enote: Korte - Zadruţni dom

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: profana stavbna dediščina Obseg enote: objekt Tipološka gesla enote: zadruţni dom Tekstualni opis enote: Mogočna dvonadstropna stavba tipične stroge arhitekture zadruţnih domov s širokimi okni industrijske moderne in večkapno streho. Datacija enote: tretja četrtina 20. stol.

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: KORTE Občina: IZOLA Lokacija: Korte 44. Stavba stoji v zaselku Čedlje, zahodno od vaškega jedra.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

27 Priloga 18 Izpis iz registra kulturne dediščine – Korte – vas

Ime enote: Korte - Vas

Fototeka INDOK: 1992, Stane Klemenc

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: naselbinska dediščina Obseg enote: območje Tipološka gesla enote: vas Tekstualni opis enote: Strnjeno pozidana istrska vas na slemenu, sestavljena iz Zgornje in Spodnje vasi, ki sega z enim krakom do pokopališča, z drugim do zadruţnega doma. Povezuje ju cerkev sv. Antona. Vaške stavbe so eno in dvoetaţne z značilnimi fasadnimi detajli. Datacija enote: pozni srednji vek, 18. stol., 19. stol., 20. stol.

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: KORTE Občina: IZOLA Lokacija: Vas leţi v jugozahodnem delu Šavrinskega gričevja, na ozkem pomolu nad dolino Drnice.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

28 Priloga 9: Izpis iz registra kulturne dediščine – Malija – stara šola

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 28134

Ime enote: Malija - Stara šola

Fototeka OE Piran: 2007, Daniela Milotti Bertoni

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: profana stavbna dediščina Obseg enote: objekt Tipološka gesla enote: šola Tekstualni opis enote: Dominantna enonadstropna petosna stavba z bogato členjeno, osno poudarjeno fasado. Plitek rizalit z vhodom, nad njim postavljen balkon. Kamnito centralno stopnišče s kovano ograjo. Tipična prosvetna arhitektura je obdana z ograjo. Datacija enote: prva četrtina 20. stol., 1923

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: MALIJA Občina: IZOLA Lokacija: Malija 62. Šola stoji na severovzhodnem robu vasi, na izpostavljeni legi izven strnjenega vaškega jedra.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

29 Priloga 10: Izpis iz registra kulturne dediščine – Malija – vas

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 14151

Ime enote: Malija - Vas

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: naselbinska dediščina Obseg enote: območje Tipološka gesla enote: vas Tekstualni opis enote: Tlorisno mreţo naselja tvori dvoje krakastih dostopnih poti in zavita vaška komunikacija. Značilni strnjeni stavbni nizi na terasah so enotni v obdelavi stavb in materialov. Ambientalno vrednost poudarja kamniti tlak na juţni vaški poti. Datacija enote: srednji vek

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: MALIJA Občina: IZOLA Lokacija: Naselje leţi na pobočju Malijske planote, na zelo izpostavljenem mestu, s pogledom na Izolo in Sečoveljske soline.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

30 Priloga 11: Izpis iz registra kulturne dediščine – zaselek Grbci

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 28418

Ime enote: Šared - Zaselek Grbci

Fototeka OE Piran: 2005, Daniela Tomšič

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: naselbinska dediščina Obseg enote: območje Tipološka gesla enote: zaselek Tekstualni opis enote: Majhen gručast zaselek naselja Šared, sestavljen iz stanovanjskih in gospodarskih poslopij tradicionalne istrske arhitekture. Izstopa arhitektura s kamnitim baladurjem in gospodarsko poslopje s centralnim monolitnim kamnitim stebrom v pritličju. Datacija enote: 19. stol.

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: ŠARED Občina: IZOLA Lokacija: Zaselek leţi v zavetrju severovzhodno od Kort, ob cesti Srgaši - Šared.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

31 Priloga 12: Izpis iz registra kulturne dediščine – arheološko najdišče Sveti Donat

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 21659

Ime enote: Baredi - Arheološko najdišče Sv. Donat

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: arheološka dediščina Obseg enote: območje Tipološka gesla enote: naselbina Tekstualni opis enote: Kamnite groblje z rimskodobnimi naselbinskimi najdbami: odlomki tegul, ostanki malte. Datacija enote: rimska doba

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: BAREDI Občina: IZOLA Lokacija:

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

Vir: Register kulturne dediščine

32 Priloga 13: Izpis iz registra kulturne dediščine – Cerkev Sv. Jakoba – Šared

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE

Evidenčna številka enote: 3715 Ime enote: Šared - Cerkev sv. Jakoba

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: sakralna stavbna dediščina Obseg enote: objekt Tipološka gesla enote: podruţnična cerkev, sv. Jakob Tekstualni opis enote: Čokata enoladijska cerkev z banjasto obokano apsido, vidnim lesenim trikotnim ostrešjem s pobarvanimi planetami, kamnito oltarno menzo. Grajena v tradiciji istrske romanske arhitekture. Neobaročna obnova glavne fasade. Prenovljena 2003. Datacija enote: prva četrtina 14. stol., 1323, 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2003

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: ŠARED Občina: IZOLA Lokacija: Cerkev stoji na juţnem robu izolskega naravnega amfiteatra, vzhodno od vasi Šared. Cerkev nakazuje navezavo med mestom Izolo in njenim zaledjem.

PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Piran

33 8.1. Analiza stroškov in koristi Uvodoma je potrebno izpostaviti, do investitor v prihodnosti na račun vzpostavitve Izolskih poti ne pričakuje direktnih pozitivnih finančnih učinkov. Investicija predstavlja veliko pridobitev tako lokalnega kot tudi regionalnega pomena, saj predstavljala osnovo za revitalizacijo podeţelja.

Investicija predstavlja tudi veliko pridobitev iz druţbeno-ekonomskega in socialnega vidika, zato ker bo s tem omogočen razvoj podeţelja, ki bo namenjeno predstavljanju in popularizaciji ohranjanja kulturne in naravne dediščine Občine Izola ter širše okolice. Izolske poti bodo generator znanja z urejenimi in dostopnimi informacijskimi tablami o naravni in kulturni dediščini podeţelja. Poti bodo pomemben vezni člen med kulturniki in naravovarstveniki ter lokalnim prebivalstvom, turističnim gospodarstvom in drugo zainteresirano javnostjo.

Ohranjanje dediščine ter predvsem njeno oţivljanje in s tem omogočanje razvoja turističnih programov predstavlja pomemben del nacionalnega bogastva ter tudi prispeva k vrednosti bruto domačega proizvoda. Obravnavana investicija predstavlja specifičen projekt, ki nima ustreznih meril za ocenjevanje tovrstnih investicij. Koristi ki jih dosegamo s projektom ocenjujemo v nedenarni obliki, saj je korist iz projekta teţko ovrednotiti v denarju.

Koristi investicije:

 vlaganje v kulturno in naravno dediščino;  vlaganje v infrastrukturo za potrebe kulture, gospodarstva in turizma;  vlaganje na področje, na katerem so ugodne danosti za razvoj kulturnega turizma;  Izolske poti bodo pripomogle k ustvarjanju večstranskih koristi na podeţelju na področju varovanja, ohranjanja in popularizacije kulturne dediščine ter vključevanje le te v turistične strategije, programe in produkte;  učinki multiplikatorja na lokalno in slovensko gospodarstvo;  predmetna investicija ob upoštevanju vseh predpisov ne bo imela škodljivih oziroma negativnih vplivov no okolje.

Investicija po zaključku povzroča tudi dodatne stroške vzdrţevanja, ki investitorju prav tako ne dajejo finančnih učinkov in rezultat so vedno le učinki druţbene ekonomske koristi v nedenarni obliki.

FINANČNA ANALIZA

V finančni analizi je uporabljena metoda diskontiranega denarnega toka z namenom izračuna naslednjih kazalcev in vrednosti:  diskontiran neto donos  Letni prikaz donosov za izračun finančne donosnosti naloţbe  finančna donosnost naloţbe

Pri zgoraj navedenih izračunih smo izhajali in naslednjih predpostavk:  vrednost investicije v stalnih cenah brez DDV je 160.877,80 EUR,  v analizi je upoštevana realna diskontna stopnja 7 % - glede na Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/06),  referenčno obdobje je 30 let, izhodiščno leto je leto 2011,  začetek obratovanja investicije je 01.06.2012  stroški na letni ravni: stroški vzdrţevanja 25.000 EUR  Prihodki upoštevani v višini 27.700 (prihodki iz naslova javne koristi)

34 NETO Diskontna Diskontni Diskont. Diskont. Invest. LETO DONOS stopnja % faktor Neto donos izdatki Neto prihodki 2011 -31.100,00 7 1,070 -29.563 29.563 0 2012 -154.778,00 7 1,145 -141.820 119.614 -22.210 2013 -25.000,00 7 1,225 -21.051 0 -21.054 2014 -25.000,00 7 1,311 -19.673 0 -19.677 2015 -25.000,00 7 1,403 -18.386 0 -18.390 2016 -25.000,00 7 1,501 -17.185 0 -17.186 2017 -25.000,00 7 1,606 -16.059 0 -16.062 2018 -25.000,00 7 1,718 -15.008 0 -15.011 2019 -25.000,00 7 1,838 -14.027 0 -14.029 2020 -25.000,00 7 1,967 -13.110 0 -13.111 2021 -25.000,00 7 2,105 -12.251 0 -12.254 2022 -25.000,00 7 2,252 -11.451 0 -11.452 2023 -25.000,00 7 2,41 -10.700 0 -10.703 2024 -25.000,00 7 2,579 -10.002 0 -10.003 2025 -25.000,00 7 2,759 -9.347 0 -9.348 2026 -25.000,00 7 2,952 -8.738 0 -8.737 2027 -25.000,00 7 3,159 -8.164 0 -8.165 2028 -25.000,00 7 3,38 -7.629 0 -7.631 2029 -25.000,00 7 3,617 -7.130 0 -7.132 2030 -25.000,00 7 3,87 -6.664 0 -6.665 2031 -25.000,00 7 4,141 -6.227 0 -6.229 2032 -25.000,00 7 4,43 -5.820 0 -5.822 2033 -25.000,00 7 4,741 -5.440 0 -5.441 2034 -25.000,00 7 5,072 -5.084 0 -5.085 2035 -25.000,00 7 5,427 -4.751 0 -4.752 2036 -25.000,00 7 5,807 -4.441 0 -4.441 2037 -25.000,00 7 6,214 -4.152 0 -4.151 2038 -25.000,00 7 6,649 -3.878 0 -3.879 2039 -25.000,00 7 7,114 -3.625 0 -3.625 2040 -25.000,00 7 7,612 -3.388 0 -3.388 2041 -25.000,00 7 8,145 -3.168 0 -3.167 SKUPAJ -907.378,00 -447.932 149.177 -298.800 Tabela 10 Diskontiran neto donos

Prilivi od Prodaja Odlivi za Invest. Leto prodaje OS stroške Plače Davek DDV Izdatki Neto donos 2011 0 0 0 0 0 0 31.100 -31.100 2012 0 0 25.000 0 0 0 129.778 -154.778 2013 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2014 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2015 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000

35 2016 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2017 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2018 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2019 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2020 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2021 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2022 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2023 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2024 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2025 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2026 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2027 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2028 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2029 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2030 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2031 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2032 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2033 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2034 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2035 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2036 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2037 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2038 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2039 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2040 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000 2041 0 0 25.000 0 0 0 0 -25.000

SKUPAJ 0 0 750.000 0 0 0 160.878 -910.877 Tabela 11 Letni prikaz donosov za izračun finančne donosnosti naloţbe

FINANČNA DONOSNOST NALOŢBE Neto sedanja vrednost (NSV) -447.932 Relativna NSV -49,18 Interna stopnja donosa negativna Tabela 12 Kazalci finančne donosnosti naloţbe

36 EKONOMSKA ANALIZA

Z ekonomskimi oziroma druţbenoekonomskimi merili se pri izračunu upravičenosti poleg upravičenosti projekta ugotavljajo tudi učinki, ki nastanejo zaradi projekta ne le investitorju, temveč tudi drugim ekonomskim in preostalim subjektom.

Ekonomska merila torej poleg neposrednih učinkov (stroškov in koristi) vključujejo tudi posredne vplive na druţbo kot celoto.

Druţbenih koristih ne moremo meriti kvantitativno ampak predvsem kvalitativno. Za vrednostno oceno koristi, ki bi jih lahko upoštevali v ekonomski analizi, ni na razpolago ustreznih kriterijev, ki bi ustrezali slovenskemu prostoru in zagotovili primerno vrednotenje ekonomskih učinkov investicije in primerljivost med projekti, zato smo izhajali iz ciljnih vrednosti pričakovanih letnih koristi.

Prilivi od Odlivi za Neto Leto prodaje Prodaja OS stroške Plače Davek Invest. Izdatki donos 2011 0 0 0 0 0 20.215 -20.215 2012 13.850 0 16.250 0 0 84.998 -87.397 2013 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2014 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2015 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2016 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2017 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2018 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2019 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2020 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2021 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2022 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2023 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2024 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2025 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2026 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2027 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2028 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2029 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2030 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2031 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2032 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2033 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2034 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2035 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2036 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2037 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2038 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2039 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450

37 2040 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450 2041 27.700 0 16.250 0 0 0 11.450

SKUPAJ 817.150 0 487.500 0 0 105.213 224.438 Tabela 13 Letni prikaz donosov za izračun ekonomske donosnosti naloţbe

Za preračun stroškov obratovanja pa smo uporabili konverzijski faktor v višini 0,65.

Pri diskontnem faktorju 7% je ekonomska neto sedanja vrednost pozitivna, 26.986 €, ekonomska interna stopnja donosnosti je enaka 9,550%.

Ekonomska doba oziroma referenčno obdobje je določeno na podlagi Delovnega dokumenta 4 – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi, in sicer smo upoštevali 30 let.

Ekonomska relativna neto sedanja vrednost je pozitivna, 3.16, kar pomeni, da investicija iz naslova tega kriterija upravičena.

EKONOMSKA DONOSNOST NALOŢBE Neto sedanja vrednost (NSV) 26.986 Relativna NSV 3,16 Interna stopnja donosa (%) 9,550 Tabela 14 Kazalci ekonomske donosnosti naloţbe

ANALIZA OBČUTLJIVOSTI NALOŢBE

Analiza občutljivosti je izdelana z vidika vpliva sprememb višine investicijskih stroškov in koristi na višino neto sedanje vrednosti in na višino interne stopnje donosnosti.

Morebitna povišanja ali zniţanja stroškov investicije so ocenjena s koeficientom sprememb 1,10. Koristi, izračunane na osnovi planirane rasti prometa pa se spreminjajo s faktorjem 1,10. Rezultati izračuna so prikazani v spodnji tabeli.

Prilivi od Prodaja Odlivi za Invest. Leto prodaje OS stroške Plače Davek DDV Izdatki Neto donos 2011 0 0 0 0 0 0 22.237 -22.237 2012 16.758 0 17.874 0 0 0 93.496 -94.609 2013 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2014 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2015 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2016 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2017 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2018 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2019 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2020 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2021 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636

38 2022 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2023 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2024 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2025 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2026 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2027 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2028 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2029 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2030 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2031 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2032 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2033 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2034 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2035 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2036 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2037 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2038 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2039 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2040 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636 2041 33.516 0 17.880 0 0 0 0 15.636

SKUPAJ 988.722 0 536.394 0 0 0 115.733 336.599 Tabela 15 Prikaz donosov za izračun donosnosti pri analizi občutljivosti – letno

EKONOMSKA DONOSNOST NALOŢBE Neto sedanja vrednost (NSV) 64.749 Relativna NSV 7,571 Interna stopnja donosa (%) 12,340 Tabela 16 Kazalci ekonomske donosnosti naloţbe pri analizi občutljivosti