NAROČNIK Občina Izola Sončno nabrežje 8 I 6310 Izola

OKOLJSKO POROČILO ZA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE IZOLA Javna razgrnitev

IZVAJALEC LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale

Solkan, maj 2019

PROSTORSKI AKT Občinski prostorski načrt občine Izola

NAZIV PROJEKTA Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Izola

FAZA Javna razgrnitev

NAROČNIK Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola

ŠTEVILKA PROJEKTA 1637

IZDELOVALEC Locus d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale

VODJA PROJEKTA Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh.

STROKOVNA SKUPINA Maja Šinigoj, univ. dipl. inž. arh. Nina Lipušček, univ. dipl. inž. kraj. arh. Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh. Tosja Vidmar, univ. dipl. geog. DATUM Solkan, maj 2019

Kazalo 1 UVOD ...... 9 1.1 IZHODIŠČA ZA UVEDBO POSTOPKA CPVO ...... 9 2 METODOLOGIJA PRIPRAVE OKOLJSKEGA POROČILA ...... 11 2.1 SEZNANJANJE S PLANOM ...... 11 2.2 OPIS STANJA OKOLJA ...... 11 2.3 ANALIZA MNENJ NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 12 2.4 IDENTIFIKACIJA POTENCIALNIH VPLIVOV PLANA NA OKOLJE (VSEBINJENJE) ...... 12 2.5 DOLOČITEV OKOLJSKIH CILJEV PLANA TER MERIL ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 12 2.6 VREDNOTENJE VPLIVOV TER DOLOČITEV OMILITVENIH UKREPOV ...... 13 2.7 PROGRAM SPREMLJANJA STANJA OKOLJA V ČASU IZVAJANJA PLANA (MONITORING) ...... 14 3 OPIS PLANA ...... 15 3.1 OSNOVNI PODATKI O PLANU ...... 15 3.2 VSEBINA PLANA ...... 15 4 OBRAVNAVANI POSEGI ...... 23 4.1 BAREDI ...... 23 4.2 CETORE ...... 23 4.3 DOBRAVA...... 23 4.4 IZOLA ...... 23 4.5 JAGODJE ...... 24 4.6 KORTE ...... 24 4.7 MALIJA ...... 24 4.8 ŠARED ...... 24 5 TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ...... 27 5.1 OPIS STANJA ...... 27 5.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 29 5.3 TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V ODLOKU O OPN ...... 30 5.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 31 5.5 VPLIVI NA TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA TER NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 32 5.6 OCENA VPLIVOV NA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA TER OMILITVENI UKREPI ...... 36 5.7 SPREMLJANJE STANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ...... 37 6 GOZD ...... 38 6.1 OPIS STANJA ...... 38 6.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 39 6.3 GOZD V ODLOKU O OPN ...... 39 6.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 39 6.5 VPLIVI NA GOZD TER NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 40 6.6 OCENA VPLIVOV NA GOZD TER OMILITVENI UKREPI ...... 44

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 5 I 190

6.7 SPREMLJANJE STANJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ ...... 44 7 POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE ...... 45 7.1 OPIS STANJA ...... 45 7.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 50 7.3 VODE V ODLOKU O OPN ...... 50 7.4 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 50 7.5 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 50 7.6 VPLIVI NA VODE TER NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 51 7.7 OCENA VPLIVOV NA POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE TER OMILITVENI UKREPI ...... 59 7.8 SPREMLJANJE STANJA POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VODA ...... 60 8 NARAVA ...... 61 8.1 OPIS STANJA ...... 61 8.1.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI ...... 61 8.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 66 8.3 NARAVA V ODLOKU O SD OPN ...... 66 8.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 66 8.5 VPLIVI NA NARAVO TER NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 68 8.6 OCENA VPLIVOV NA NARAVO ...... 79 8.7 SPREMLJANJE STANJA NARAVE ...... 83 9 KULTURNA DEDIŠČINA ...... 84 9.1 OPIS STANJA ...... 84 9.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 85 9.3 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE V OPN ...... 86 9.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 86 9.5 VPLIVI NA KULTURNO DEDIŠČINO IN NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 87 9.6 OCENA VPLIVOV OPN NA KULTURNO DEDIŠČINO ...... 95 9.7 SPREMLJANJE STANJA KULTURNE DEDIŠČINE ...... 96 10 KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA ...... 97 10.1 OPIS STANJA ...... 97 10.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 99 10.3 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 99 10.4 VARSTVO KRAJINE IN VIDNIH KAKOVOSTI OKOLJA V OPN ...... 100 10.5 VPLIVI NA KRAJINO IN VIDNE KAKOVOSTI TER NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 101 10.6 OCENA VPLIVOV OPN NA KRAJINO IN VIDNE KAKOVOSTI ...... 102 10.7 SPREMLJANJE STANJA KULTURNE KRAJINE ...... 102 11 VARSTVO VODNIH VIROV IN OSKRBA S PITNO VODO ...... 104 11.1 OPIS STANJA ...... 104 11.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 105 11.3 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 105 11.4 OSKRBA S PITNO VODO V OPN ...... 106

6 I 190

11.5 VPLIVI NA OSKRBO S PITNO VODO TER NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 107 11.6 OCENA VPLIVOV OPN NA OSKRBO S PITNO VODO ...... 108 11.7 SPREMLJANJE STANJA ...... 108 12 KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE ...... 109 12.1 OPIS STANJA ...... 109 12.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 116 12.3 VARSTVO ZRAKA V OPN ...... 116 12.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 116 12.5 VPLIVI NA ZRAK IN NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 118 12.6 OCENA VPLIVOV OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE ...... 122 12.7 SPREMLJANJE STANJA ...... 122 13 OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM ...... 124 13.1 OPIS STANJA ...... 124 13.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 127 13.3 VARSTVO PRED HRUPOM V OPN ...... 127 13.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 127 13.5 VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM IN NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 129 13.6 OCENA VPLIVOV NA OBREMENJENOST S HRUPOM IN OMILITVENI UKREPI ...... 131 13.7 SPREMLJANJE STANJA ...... 131 14 SINERGIJSKI VPLIVI OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE TER OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM ...... 133 14.1 Kazalci za vrednotenje sinergijskega vpliva ...... 133 14.2 Vrednotenje sinergijskih vplivov OPN na varstvo zraka in obremenjenost okolja s hrupom ...... 135 14.3 OCENA SINERGIJSKIH VPLIVOV OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE TER OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM ...... 140 15 OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM ...... 142 15.1 OPIS STANJA ...... 142 15.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 144 15.3 VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM V OPN ...... 144 15.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 144 15.5 VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM IN NJIHOVO VREDNOTENJE 145 15.6 OCENA VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM ...... 146 15.7 SPREMLJANJE STANJA ...... 147 16 OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM ...... 148 16.1 OPIS STANJA ...... 148 16.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 150 16.3 VARSTVO PRED SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM V OPN ...... 150 16.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 150 16.5 VPLIVI NA SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE TER NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 151 16.6 OCENA VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST Z SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM ...... 152

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 7 I 190

16.7 SPREMLJANJE STANJA ...... 152 17 RAVNANJE Z ODPADKI ...... 154 17.1 OPIS STANJA ...... 154 17.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 156 17.3 RAVNANJE Z ODPADKI V ODLOKU O OPN ...... 156 17.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 156 17.5 VPLIVI NA RAVNANJE Z ODPADKI TER NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 157 17.6 OCENA VPLIVOV OPN NA RAVNANJE Z ODPADKI ...... 160 17.7 SPREMLJANJE STANJA ...... 160 18 ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE ...... 161 18.1 OPIS STANJA ...... 161 18.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ...... 162 18.3 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE ...... 162 18.4 ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE V OPN ...... 163 18.5 VPLIVI NA ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE V OPN ...... 163 18.6 OCENA VPLIVOV NA ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE V OPN ...... 166 18.7 SPREMLJANJE STANJA ...... 167 19 POVZETEK OKOLJSKEGA POROČILA ...... 168 19.1 UVOD ...... 168 19.2 VPLIVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OPN NA OKOLJE ...... 168 20 VIRI ...... 183 20.1 ZAKONODAJA ...... 183 20.2 PLANSKI DOKUMENTI ...... 188 20.3 STROKOVNE PODLAGE ...... 188 20.4 PODATKOVNE BAZE...... 190 20.5 SPLETNE STRANI ...... 190

8 I 190

UVOD

1 UVOD

1.1 IZHODIŠČA ZA UVEDBO POSTOPKA CPVO

Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je po 40. členu Zakona o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U‐I‐51/06‐5, 39/2006‐UPB1, 49/2006‐ZMetD, 66/2006 Odl.US: U‐I‐51/06‐10, 112/2006 Odl.US: U‐I‐40/06‐10, 33/2007‐ZPNačrt, 57/2008‐ZFO‐1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009‐ZPNačrt‐A, 48/2012, 57/2012, 97/2012 Odl.US: U‐I‐ 88/10‐11), treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za plan, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z določbami 51. člena ZVO‐1‐UPB1, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave. Celovita presoja vplivov na okolje se izvede tudi za drug plan, če ministrstvo oceni, da bi lahko njegova izvedba pomembneje vplivala na okolje. Celovita presoja vplivov plana na okolje se izvede na podlagi okoljskega poročila. Okoljsko poročilo je strokovno gradivo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pričakovani vplivi izvedbe plana na okolje. Če jih plan predvideva, se opišejo in vrednotijo tudi možne alternative. O potrebi izvedbe postopka celovite presoje vplivov plana na okolje Ministrstvo za okolje in prostor odloči z odločbo. Ministrstvo za okolje in prostor je dne 8. 4. 2012 izdalo odločbo o potrebi izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Občinski prostorski načrt občine Izola (v nadaljevanju OPN Izola). Sestavni del postopka celovite presoje vplivov na okolje je tudi izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Vzrok za potrebo izvedbe CPVO je načrtovanje večjih posegov kot so golf igrišče in turistične kapacitete na območju Baredov, ureditev pristanišča in marine, širitev obstoječega lokalnega komunalnega odlagališča, ureditev postajališč za morski promet, umestitev kampa na območju Belveder, širitev industrijske/gospodarske cone, umestitev večje garažne hiše in umetnega otoka. Ministrstvo za okolje in prostor je v skladu z merili določenimi z 2. odstavkom 2. člena Uredbe o merilih ocenjevanja verjetnosti pomembnih vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 9/09) ugotovilo, da bi izvedba teh posegov lahko pomembno vplivala na okolje. V skladu s 3. členom Uredbe o merilih so bila pridobljena tudi mnenja Ministrstva za kulturo, Zavoda RS za varstvo narave ter Ministrstva za zdravje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agencija RS za vode svojih mnenj nista podala. Zavod RS za varstvo narave v svojem mnenju ugotavlja, da bi izvedba OPN lahko pomembno vplivala na varovana območja (Natura 2000, zavarovana območja). Zato je treba za OPN v skladu z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja izvesti tudi presojo sprejemljivosti na varovana območja. Ugotavlja tudi, da bi lahko izvedba OPN pomembno vplivala na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 9 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Ministrstvo za zdravje v svojem mnenju ugotavlja, da bi izvedba OPN lahko pomembno vplivala na zdravje ljudi z vidika prekomernega hrupa, pitne vode, onesnaženosti zraka, EMS in svetlobnega onesnaževanja. Ministrstvo za kulturo v svojem mnenju navaja, da načrtovane prostorske ureditve zadevajo območja varstva kulturne dediščine in da bo predmetni plan verjetno pomembno vplival na varstvo kulturne dediščine. Odločba je priložena v prilogi 1. Občina Izola je dopolnjen osnutek pripravila po 6 letih od izdaje smernic in odločbe. V tem času je občina vsebino OPN precej spremenila, predvsem je iz OPN umaknila večino širitev stavbnih zemljišč (v osnutku je bilo načrtovanih 177 ha novih stavbnih zemljišč, v dopolnjenem osnutku jih je 58 ha). Smernice in odločba o potrebi izvedbe CPVO se zato nanašajo tudi na vsebine, ki niso več predmet OPN. Spremembe med osnutkom in dopolnjenim osnutkom so glede na podane smernice predstavljene po posameznih segmentih okolja.

10 I 190

METODOLOGIJA PRIPRAVE OKOLJSKEGA POROČILA

2 METODOLOGIJA PRIPRAVE OKOLJSKEGA POROČILA

Metodologija priprave okoljskega poročila sledi metodi in vsebini priprave okoljskega poročila, ki je določena z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005). Okoljsko poročilo je bilo izdelano na podlagi: . dopolnjenega osnutka OPN Izola (junij 2018), . prvih mnenj nosilcev urejanja prostora, . veljavnih planskih aktov občine Izola, . javno dostopnih baz podatkov, . zakonskih izhodišč ter . razpoložljivih strokovnih podlag.

2.1 SEZNANJANJE S PLANOM

Najprej je bilo opravljeno seznanjanje z obravnavanim načrtom, v prvi fazi predvsem z njegovo strukturo ter vsebino. V drugi fazi pa je bilo potrebno identificirati vse načrtovane posege in druge spremembe in dopolnitve, ki bi lahko imele pomembnejše vplive na okolje.

2.2 OPIS STANJA OKOLJA

Opis stanja okolja in njegovih delov predstavlja eno izmed osnovnih okoljskih izhodišč za pripravo okoljskega poročila. Okoljska izhodišča so tudi obveznosti ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja, nacionalni program varstva okolja, operativni programi varstva okolja, varstvena, varovana, zavarovana, degradirana in druga območja, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja voda, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan poseben pravni režim, območja ali deli okolja, ki so skladno s predpisom razvrščeni v razrede ali stopnje, predpisane omejitve rabe prostora zaradi obratov, v katerih lahko pride do večje nesreče in veljavni pravni režimi na območjih ali delih okolja. Okoljska izhodišča vsebujejo tudi cilje preprečevanja in zmanjševanja obremenjevanja okolja in okvire za programiranje, planiranje in načrtovanje posegov v okolje, da se glede na obstoječo stopnjo obremenitve okolja ali občutljivost okolja za posamezno vrsto posegov prepreči, omeji ali zmanjša obremenjevanje okolja. Opis stanja okolja je pripravljen na podlagi javno dostopnih podatkov o stanju okolja ter na podlagi obstoječih študij, ki vsebujejo podatke, ki se nanašajo na obravnavano območje. Opis stanja, kakor tudi vse ostale vsebine, ki so predstavljene v nadaljevanju, je pripravljen za segmente okolja, na katere bi obravnavani OPN lahko pomembno vplival. To pa so: . tla in kmetijska zemljišča, . gozd, . površinske in podzemne vode, . narava, . kulturna dediščina,

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 11 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. krajina in vidne kakovosti okolja, . varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo, . zrak in podnebne spremembe, . obremenjenost okolja s hrupom, . elektromagnetno sevanje, . svetlobno onesnaževanje in . ravnanje z odpadki. Segmenti varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo, zrak in podnebne spremembe, obremenjenost okolja s hrupom, elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaževanje in ravnanje z odpadki so v skladu s Kriteriji za ugotavljanje sprejemljivosti planov s stališča pristojnosti varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (verzija 2), marec 2013, združeni v poglavju Varovanje zdravja ljudi. Ostali segmenti so združeni v poglavju Varovanje okolja, narave in kulturne dediščine.

2.3 ANALIZA MNENJ NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Analizirana so bila prva mnenja nosilcev urejanja prostora k osnutku OPN Izola, ki obravnavajo okoljske vsebine.

2.4 IDENTIFIKACIJA POTENCIALNIH VPLIVOV PLANA NA OKOLJE (VSEBINJENJE)

Na podlagi izhodišč za pripravo okoljskega poročila se v prvi fazi ugotovi potencialne vplive izvedbe plana na vse segmente okolja. Ugotavljajo se na podlagi vključenosti zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan in sicer tako, da se za vsak načrtovan poseg ugotovi ali posega na posamezen segment okolja na način, da bi lahko vplival na doseganje okoljskih ciljev. Za segmente, na katere bi obravnavan plan lahko vplival (identificirani so bili potencialni vplivi), se v okoljskem poročilu podrobneje obravnavajo (določijo se okoljski cilji plana, merila vrednotenja, izračunajo se kazalci za vrednotenje vplivov, vplivi se vrednotijo in ocenijo, po potrebi se pripravijo omilitveni ukrepi). Segmenti, na katere potencialni vplivi niso bili ugotovljeni, se v nadaljevanju ne obravnavajo.

2.5 DOLOČITEV OKOLJSKIH CILJEV PLANA TER MERIL ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

V skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005) izhodišča za pripravo okoljskega poročila predstavljajo okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metodologija ugotavljanja in vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino. Okoljski cilji plana so okoljski cilji, ki se nanašajo na plan in ustrezajo značilnostim okolja na območju oziroma področju plana. Opredelijo se glede na značilnosti plana, ki vključujejo zlasti območje in vsebino plana.

12 I 190

METODOLOGIJA PRIPRAVE OKOLJSKEGA POROČILA

Okoljski cilji plana so določeni na podlagi okoljskih izhodišč. To so s predpisi določeni cilji varstva okolja, na podlagi katerih se pripravljajo in celovito presojajo plani, programi, načrti in drugi akti na področju urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, telekomunikacij, turizma, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo, s katerimi se načrtuje poseg v okolje ali raba naravnih dobrin. Na podlagi okoljskih ciljev plana se ugotavljanje pomembnih vplivov plana in njihovo vrednotenje izvede z uporabo ustreznih meril vrednotenja vplivov plana in ustrezne metodologije. Ustrezna merila vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino so stopnje odstopanja od kazalcev stanja okolja, stopnje doseganja varstvenih ciljev in druga merila, ki zagotavljajo ustrezno vrednotenje vplivov plana. Pri izdelavi okoljskega poročila je treba izbrati taka merila vrednotenja in take metode ugotavljanja ter vrednotenja vplivov plana, da bodo v čim večji meri lahko ugotovljeni vsi pomembni vplivi plana na doseganje okoljskih ciljev in bodo ugotovljeni vplivi tudi ustrezno ovrednoteni. Glede na značilnosti plana in na opredeljene okoljske cilje plana se določijo kazalci za vrednotenje vplivov. Kazalci morajo biti taki, da je na podlagi njihovih sprememb, mogoče oceniti vpliv plana na doseganje okoljskih ciljev plana.

2.6 VREDNOTENJE VPLIVOV TER DOLOČITEV OMILITVENIH UKREPOV

2.6.1 Kazalci za vrednotenje vplivov Prikaz vrednosti kazalcev in sprememb je odvisen od narave podatkov, s katerimi so opredeljeni (npr. konkretne vrednosti in spremembe pri kazalcu »površina in delež kmetijskih zemljišč« oziroma ocena vrednosti in spremembe »kemijsko stanje površinskih voda«).

2.6.2 Opredelitev vrste in velikosti vpliva Vrednotenje vplivov posegov z vplivi na okolje poteka na različne načine, odvisno načina njihove opredelitve v planu (samo opredelitev namenske rabe, opredelitev namenske rabe s podrobnejšim programom (izdelane strokovne podlage), …). V skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005) je treba opredeliti tudi vrsto vpliva plana na okolje. Izvedba plana ima lahko na okolje neposredne, daljinske, kumulativne in sinergijske vplive. Neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki na območju plana neposredno vpliva na izbrana merila vrednotenja. Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje. Kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo vpliva na izbrana merila vrednotenja, ima pa skupaj z obstoječimi posegi v okolje ali s posegi, ki so načrtovani ali se izvajajo na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja, ali kadar ima več posameznih za okolje zanemarljivih vplivov istega posega ali več posegov istega plana vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi. Sinergijski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so v celoti večji od vsote posameznih vplivov. V postopku vrednotenja vplivov smo ugotovili, da nobeden izmed posegov ne povzroča sinergijskih vplivov in jih zato pri ocenjevanju vplivov sploh ne omenjamo.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 13 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Glede na trajanje vplivov ločimo: . kratkoročni vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v petih letih od začetka vplivanja, . srednjeročni vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja med petimi in desetimi leti od začetka vplivanja, . dolgoročni vpliv, ki ne preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v desetih letih od začetka vplivanja, . trajni vpliv pusti trajne posledice, . začasni vpliv predstavlja vpliv začasne narave.

2.4.1 Ocena sprejemljivosti posegov Za vsak poseg oz. skupino posegov je za vsak segment okolja z oceno kazalcev okolja oziroma spremembe le teh podana ocena sprejemljivosti vplivov plana na okolje. Za ocenjevanje sprejemljivosti posega so v skladu s postavljenimi merili vrednotenja opredeljene ocene sprejemljivosti: . A: ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv, . B: vpliv je nebistven, . C: vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, . D: vpliv je bistven, . E: vpliv je uničujoč, . X: ugotavljanje vpliva ni možno. Za vsak segment okolja posebej, v nekaterih primerih tudi za posamezne okoljske cilje plana oz. kazalce, s katerimi merimo doseganje okoljskih ciljev plana, so pripravljeni podrobnejši opisi ocene, ki odražajo merila vrednotenja.

2.4.2 Omilitveni ukrepi ter priporočila za zmanjševanje vplivov V primerih, ko je bilo ugotovljeno, da se lahko vplivi, ki so bili spoznani za bistvene oziroma uničujoče, z določenimi ukrepi omilijo do mere, da postanejo sprejemljivi, so bili določeni omilitveni ukrepi oziroma priporočila za zmanjšanje vplivov.

2.7 PROGRAM SPREMLJANJA STANJA OKOLJA V ČASU IZVAJANJA PLANA (MONITORING)

Občina je odgovorna tudi za spremljanje stanja okolja zaradi izvajanja plana. V okviru le tega je potrebno določiti obseg spremljanja izvajanja plana, kazalce stanja okolja oziroma druga merila vrednotenja, na podlagi katerih se ugotavljajo kratkoročni ali začasni vplivi na okolje v času izvajanja plana ter srednjeročni, dolgoročni in trajni vplivi po izvedbi plana, nosilci spremljanja izvajanja plana ter načini in roki poročanja o rezultatih spremljanja izvajanja plana. Iz poročila o spremljanju stanja mora biti razviden tudi način izvajanja posameznega omilitvenega ukrepa in po potrebi podani predlogi za izboljšavo.

14 I 190

OPIS PLANA

3 OPIS PLANA

3.1 OSNOVNI PODATKI O PLANU

Občinski prostorski načrt Občine Izola (V nadaljevanju OPN) se nanaša na celotno območje občine Izola. Pripravljavec OPN je Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola. Izdelovalec OPN je podjetje LOCUS prostorske informacijske rešitve d. o. o., Ljubljanska 76, 1230 Domžale.

3.2 VSEBINA PLANA

OPN sestavljata strateški in izvedbeni del.

3.2.1 STRATEŠKI DEL OPN Cilji prostorskega razvoja občine so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarski razvoj, ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti. Upoštevajo načela trajnostnega prostorskega razvoja nacionalne zakonodaje in načela trajnostnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, razvojnih dokumentov nosilcev urejanja prostora ter njihovih smernic, rezultatov analize stanja in teženj prostorskega razvoja občine ter drugih strokovnih podlag.

Uravnotežen razvoj urbanega sistema . spodbujanje razvoja urbanega prostora Izole kot občinskega središča (v urbani prostor se vključuje tudi 'spalno' naselje Jagodje) . spodbujanje razvoja somestja Izola ‐ Koper ‐ Piran kot regionalnega in nacionalnega središča mednarodnega pomena s čezmejno vlogo (delitev funkcij regionalnega in nacionalnega pomena med naselji), . spodbujanje razvoja policentričnega omrežja občinskih naselij, krepitev funkcij naselij v skladu z njihovo vlogo v omrežju (za naselja Korte, Šared in Malija z načrtnim razmeščanjem dejavnosti, infrastrukturnim opremljanjem ter z odpiranjem novih zaposlitvenih možnosti, vezanih predvsem na panoge turizma in rekreacije. Koriščenje prostorskih rezerv, predvsem v Šaredu.) . spodbujanje razvoja različnih gospodarskih panog (turizem, ribištvo, druge veje gospodarstva, …)

Povečanje konkurenčnosti občine v slovenskem in čezmejnem prostoru . ohranitev in kontinuiteta identitete kraško primorske arhitekturne regije, s poudarkom na naseljih naselbinske dediščine ter kulturnih krajinah občine, še posebej na kulturni krajini Izolskega amfiteatra, v kateri vzpostavljanje novih stavbnih območij za stanovanja izven poselitvenega območja naselja ni dovoljeno (predvsem naselja Izola – staro mestno jedro in jedra naselij Korte, Malija, Cetore ter kulturne krajine Izolski amfiteater, Strunjanska dolina, Cetore – Korte, Koštrlag; v Izolskem amfiteatru se novih območij za potrebe stanovanj ne načrtuje) . spodbujanje skladnega razvoja obalnega območja s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi (celovita prenova obalnega pasu na območju občine Izola z navezavo na sosednje občine, ohranjanje značilnosti morja in morske obale, ohranjanje kulturnih krajin)

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 15 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. spodbujanje turistične ponudbe, vezane na storitev bolnišnice (obuditi tradicijo termalnega zdravilišča ter izpostaviti bolnišnico kot komplementarno infrastrukturo, ki lahko predstavlja konkurenčno prednostred sosednjimi turističnimi centri. Poudarek na razvoju termalnih zdravilišč, wellness centrov, centrov za specializirane ciljne skupine uporabnikov, rekreacijsko turističnih kompleksov,…) . razvijanje ponudbe navtičnega turizma ter športno‐rekreativnih programov (razvijati ponudbo navtičnega turizma kot simbola izolske pomorske tradicije ter športno‐rekreativnih programov in infrastrukture, kar bo prispevalo k zmanjšanju sezonskosti in razvoj programov v zaledju kot so tematske sprehajalne poti, konjeništvo…) . razvoj gospodarskih con s poudarkom na podjetjih nove ekonomije (prestrukturiranje posameznih con, vzpostavitev novih območij, možnosti umestitve tehnološkega parka, inkubatorja s poslovno inovacijskim centrom, univerzitetnega inkubatorja) . zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj univerzitetnih, visokošolskih in drugih izobraževalnih ustanov (univerzitetni kampus v Izoli) . zagotavljanje zadostnih količin stanovanj znotraj naselij (nova območja visoke izrabe in območja izboljšanja izrabe prostora v Izoli, kompleksno načrtovana območja individualne gradnje).

Povezanost infrastrukturnih omrežij občine s slovenskim in evropskim prostorom . zmanjšati odvisnost od osebnega avtomobila, zagotoviti prometno zasnovo, ki bo omogočala trajnostni razvoj mesta in naselij, zmanjšati negativne vplive na okolje, izboljšati prometno varnost in spodbuditi bolj zdrave načine transporta (preplet vseh vrst prometa, načrtovanje različnih prometnih sistemov) . nadgradnja cestnega omrežja, ki bo zagotavljalo ustrezne meddržavne, regijske, občinske in mestne povezave (izgradnja državnih cestnih povezav, Jagodje – Lucija in Koper – Dragonja, izboljšanje povezovanja Izole z zaledjem, izboljšanje povezovanja zaledja v druge smeri) . razvoj kolesarskih in pešpoti (na medobčinskem nivoju potrebno urediti obalno promenado, vključno z ureditvijo peš con v Izoli ter izgradnjo kolesarskih povezav v Izoli,…) . razvoj pomorskega potniškega prometa . integracija različnih oblik in ravni vseh vrst prometa v obalnem pasu . vzpostavitev intermodalne točke (v okviru obalnega somestja naj se zagotavlja optimalna dostopnost glede na ključne generatorje prometa, vključuje naj vse prej naštete vrste prometa, lahko tudi alternativne) . zagotovitev dolgoročne vodooskrbe tudi s pomočjo povezovanja rižanskega, kraškega in bistrškega vodnega vira . izgradnja regijskega plinovoda z MRP Izola

Kvaliteten razvoj in privlačnost mesta Izola ter drugih naselij . ohranitev in kontinuiteta identitete kraško primorske arhitekturne regije, še posebej kulturne dediščine, pri prenovi in oblikovanju naselij in domačij, . zagotavljanje enakih možnosti za razvoj kvalitete bivanja obeh narodnostnih skupnosti, s čimer se bogati kulturni prostor Izole . ohranjanje prostorsko prehodnega obvodnega pasu v javni rabi (tudi prepoved novogradenj za potrebe stanovanj v priobalnem zemljišču morja)

16 I 190

OPIS PLANA

. opredeliti ključne razvojne smeri, spodbuditi nastajanje hierarhično urejenih in raznovrstnih mestnih prostorov in izboljšati prepoznavnost mestnih ulic ter kulturne dediščine starega ribiškega dela Izole . zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do družbene infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest (delitev funkcij naselij v skladu z mrežo naselij, pomembna ustrezna dostopnost do naselij) . zagotavljanje kvalitete bivanja skozi urejenost javnih površin (opremljenost z urbano opremo, tlakovane površine, urejene in dostopne zelene površine, gradacija javnega prostora) . zagotavljanje pogojev in spodbujanje uporabe javnih potniških prevoznih sredstev, peš in kolesarskih poti . zagotavljanje kvalitete bivanja za ranljive skupine prebivalstva, povečanje dostopnosti in mobilnosti vseh slojev prebivalstva (starejši, najmlajši, invalidi, osebe z oviranostmi) . izgradnja sodobne telekomunikacijske infrastrukture

Racionalna raba prostora in naravnih virov . prestrukturiranje degradiranih urbanih površin ter opuščenih in komunalno neopremljenih proizvodnih območij (območja ladjedelnice, območja Mehano, Droge, kopa… ) . prenova stavbnega fonda (predvsem stara jedra Izole, Kort, Malije…, zgoščevanje in sanacija novejšega stavbnega fonda po naseljih) . krajinska, oblikovna in komunalna sanacija razpršene gradnje (Baredi, Dobrava proti Jagodju, slemenske pozidave pri Nožedu, Maliji,…) . stimuliranje izrabe nepozidanih stavbnih površin znotraj naselij . zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj konkurenčnega kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v zaledju občine – ohranjanje obstoječe razpršene poselitve, vendar ne vzpostavljanje nove (posledično ohranjanje kmetijskih zemljišč kot del kulturne krajine) . odpiranje novih zaposlitvenih možnosti v zaledju (dopolnilne kmetijsko – turistične dejavnosti, posledično ohranjanje kulturne krajine, umeščanje posameznih panog turizma …) . trajnostna in usklajena raba morja (komunalni privezi, turistična pristanišča, gospodarska pristanišča, pristanišča za javni promet, plovne poti, kopalne vode, razsoljevanje, naravne kakovosti, kulturna dediščina)

Ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti . ohranitev in kontinuiteta identitete kraško primorske arhitekturne regije (arhitekturne krajine Koper), s poudarkom na naseljih naselbinske dediščine ter raznolikih kulturnih krajinah (ohranjanje kulturnih kakovosti ‐ spodbujanje razvoja in ohranjanje kulturnih krajin Izolski amfiteater, Strunjanska dolina, Cetore – Korte, Koštrlag, ohranjanje obstoječih kmetij in kmetijske rabe prostora, stimuliranje razvoja turističnih kmetij, ureditev tematskih sprehajalnih poti, razvoj drugih dejavnosti kot jahalni šport…) . ohranjanje kulturnih kakovosti ‐ obnova naselij naselbinske kulturne dediščine Izola, Korte, Malija, Cetore, Strunjan in Dobrava . varovanje naravnih kakovosti, vezanih na morje, morsko obrežje in območje strunjanskega klifa kot tudi na kmetijska zemljišča in nanje vezane krajinske kakovosti . zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom (tudi razvijanje turistične ponudbe, vezane na kulturne kakovosti kot so Kaštelir, Strunjan,…)

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 17 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. sodelovanje med sosednjimi občinami na področju ohranjanja naravnih in kulturnih kakovosti (obalne kulturne krajine, morje in obala, Strunjanski klif)

Skrb za varstvo okolja . zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih stavbnih zemljišč . zagotavljanje pogojev in spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev, peš in kolesarskih poti . omogočiti gospodarnejše in energetsko varčnejše delovanje mesta (manj zamud, manj porabe energije, krajše povezave...) in prometnega sistema ob racionalnejši porabi prostora . zagotavljanje ustreznega varovanja vodnih virov na regijskem nivoju . izdelava regijske energetske zasnove, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, predvsem sončna energija . spodbujanje energetsko varčne gradnje . spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja

S prostorskimi omejitvami usklajen prostorski razvoj . usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče (predvsem erozija in poplavnost) . izboljšanje zaščite območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč (plimovanje, poplavnost meteornih vod)

3.2.2 IZVEDBENI DEL OPN Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah urejanja prostora določa: . območja namenske rabe prostora, . prostorske izvedbene pogoje, . območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

Namenska raba prostora Območja namenske rabe prostora so določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN. V skladu s prilogo 1 ‐ Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07) so v dopolnjenem osnutku OPN Izola določena območja namenskih rab, ki so prikazana v spodnji tabeli. Namenska raba prostora v dopolnjenem osnutku OPN Izola

NRP ŠT. PNRP_OPIS NRP OZN VELIKOST (ha) DELEŽ (%) I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 555,73 19,12 1. OBMOČJA STANOVANJ 183,42 6,31 I.1.1 Stanovanjske površine SS 160,29 5,52 I.1.3 Površine podeželjskega naselja SK 23,14 0,80 2. OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI 91,08 3,13 I.2.1 Osrednja območja centralnih dejavnosti CU 66,30 2,28 I.2.2 Druga območja centralnih dejavnosti CD 24,79 0,85 3. OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI 39,08 1,34 I.3.2 Gospodarske cone IG 38,91 1,34 I.3.3 Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK 0,17 0,01 4. POSEBNA OBMOČJA 60,71 2,09 I.4.1 Površine za turizem BT 35,68 1,23 I.4.2 Površine drugih območij BD 4,66 0,16

18 I 190

OPIS PLANA

NRP ŠT. PNRP_OPIS NRP OZN VELIKOST (ha) DELEŽ (%) I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 555,73 19,12 I.4.3 Športni centri BC 20,37 0,70 5. OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN 74,35 2,56 I.5.1 Površine za oddih, rekreacijo in šport ZS 22,14 0,76 I.5.2 Parki ZP 13,38 0,46 I.5.4 Druge urejene zelene površine ZD 32,37 1,11 I.5.5 Pokopališča ZK 6,47 0,22 6. OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN 81,52 2,81 I.6.1 Površine cest PC 77,50 2,67 I.6.5 Pristanišča PR 1,30 0,04 I.6.6 Ostale prometne površine PO 2,72 0,09 8. OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE E 1,61 0,06 9. OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE O 6,96 0,24 11. POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE A 16,99 0,58 II. OBMOČJA KMETIJSKIH POVRŠIN 1.609,27 55,38 II.1 Najboljša kmetijska zemljišča K1 1.085,67 37,36 II.2 Druga kmetijska zemljišča K2 523,60 18,02 III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ 683,59 23,52 III.1 Gozdna zemljišča G 683,59 23,52 IV. OBMOČJA VODA 45,87 1,58 IV.1.1 Celinske vode VC 1,20 0,04 IV.1.2 Morje VM 19,45 0,67 IV.2 Območja vodne infrastrukture VI 25,22 0,87 V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ 11,60 0,40 V.4 Ostala območja OO 11,60 0,40 SKUPAJ 2.906,07 100,00 Z obravnavanim OPN se glede na trenutno veljavni prostorski akt predvideva 57,78 ha sprememb zemljišč iz primarne rabe v stavbna zemljišča. Na drugi strani pa je iz stavbnih zemljišč v primarno rabo vrnjenih 7,49 ha stavbnih zemljišč. Spremembe namenske rabe prostora

velikost velikost spremembe Velikost spremembe sprememba namenska rabe spremembe zaradi zaradi DPA (ha) (ha) OPN (ha) iz primarne rabe v stavbna zemljišča 57,78 56,04 1,74 iz gozdnih v stavbna zemljišča 4,09 3,91 0,18 iz kmetijskih v stavbna zemljišča 53,69 52,13 1,56 iz stavbnih zemljišč v primarno rabo oz. druga zemljišča 9,51 9,51 / iz stavbnih v gozdna zemljišča 4,89 4,89 / iz stavbnih v kmetijska zemljišča 2,60 2,60 / iz stavbnih v druga zemljišča 2,02 2,02 / iz zemljišč v primarni rabi v druga zemljišča 9,59 8,01 1,58 iz gozdnih zemljišč v druga zemljišča 4,65 3,11 1,54 iz kmetijskih zemljišč v druga zemljišča 4,94 4,90 0,04 spremembe med zemljišči v primarni rabi 410,83 406,39 4,44 iz gozdnih zemljišč v kmetijska zemljišča 189,89 185,81 4,08 iz kmetijskih zemljišč v gozdna zemljišča 219,73 219,37 0,36 iz gozdnih zemljišč v vodna zemljišča 0,09 0,09 / iz kmetijskih zemljišč v vodna zemljišča 1,12 1,12 / V predstavljene spremembe namenske rabe prostora so vključene vse spremembe rabe, ki so nastale pri pripravi OPN v primerjavi s trenutno veljavnim prostorskim aktom občine, kar pomeni da so vključene tudi spremembe, ki so nastale zaradi prilagajanja namenske rabe prostora dejanskemu stanju oziroma prilagajanju mej stavbnih zemljišč na zemljiški kataster oziroma parcelne meje ter spremembe, ki so nastale zaradi uskladitve OPN z veljavnimi DPN. Spremembe namenske rabe prostora, ki dejansko pomenijo posege, ki lahko imajo pomembnejše vplive na okolje, so podrobneje predstavljene v okviru poglavja 4. Obravnavani posegi. Prikazana so tudi nepozidana stavbna zemljišča. V dopolnjen osnutek OPN Izola je vključenih 155 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta. Od tega jih je 76,50 ha na območjih veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ter 27,68 ha na območjih veljavnih DPN.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 19 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Nepozidana stavbna zemljišča

velikost NSZ velikost NSZ velikost NSZ na območju na območju na območju urejanja z urejanja z urejanja z VELIKOST OPN (ha) veljavnimi DPA (ha) NRP (ha) DELEŽ (%) PIA (ha) A 1,74 1,12 1,74 / / BC 10,25 6,61 10,25 / / BT 9,17 5,92 2,27 6,90 / CD 11,60 7,49 8,20 3,40 / CU 8,80 5,68 0,10 8,70 / IG 9,14 5,90 0,95 5,78 2,42 PC 26,55 17,13 0,00 1,61 24,94 PO 1,22 0,78 0,00 1,22 / SK 6,98 4,51 2,95 4,03 / SS 31,70 20,45 0,00 31,51 0,19 ZD 31,74 20,48 22,66 9,08 / ZP 3,09 1,99 0,00 3,09 / ZS 3,01 1,94 1,69 1,19 0,13 SKUPAJ 154,99 100,00 50,81 76,50 27,68 Med posegi s pomembnejšimi vplivi na okolje obravnavamo tudi območja, ki se bodo urejala z DLN, predvsem zato, ker se v nekaterih primerih nanje nanašajo tudi smernice nosilcev urejanja prostora. V okviru okoljskega poročila teh posegov ni potrebno obravnavati, saj niso predmet OPN. OPN o teh posegih podatke samo povzema. Vplive DLN pa je treba obravnavati v okviru kumulativnih vplivov. Sprejeta DLN na območju občine Izola sta: . DLN za HC Koper – Izola (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper – Izola, Ur. l. RS, št. 112/04) in . DLN za HC Jagodje – Lucija (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za odsek Jagodje ‐ Lucija s priključno cesto za Piran, Ur. l. RS, št. 76/08). Seznam nepozidanih stavbnih zemljišč in širitve stavbnih zemljišč na območjih DLN je v prilogi 2. Med nepozidanimi zemljišči so prikazana tudi nepozidana stavbna zemljišča veljavnih PIA. Veljavne PIA, ki so bili sprejeti pred letom 2007 in še niso bili presojani, je treba v okviru okoljskega poročila pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na naravo obravnavati enakovredno novim posegom (5. člen Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/2004). Veljavne PIA, ki pa so že bili presojani, je treba v okoljsko poročilu vključiti zaradi morebitnih kumulativnih vplivov. Sprejeti PIA na območju občine Izola, ki še niso bili presojani in ostajajo v veljavi, so: . Zazidalni načrt na območju »Mala Seva« v planski celoti (SDP) Mala Seva Montecalvo pod šifro T 8/1, UO OI št.: 29/1986 ‐ načrtovane prostorske ureditve so pretežno že izvedene, . Zazidalni načrt za stanovanjsko zazidavo "Kredo ‐ La Creta" v Izoli, ureditveno območje S 4/7, UO OI, št. 6/1997 ‐ načrtovane prostorske ureditve še niso izvedene, . Zazidalni načrt Bencinski servis "Jagodje ‐ sever", UO OI št.: 8/1997 ‐ načrtovane prostorske ureditve so pretežno že izvedene, . Lokacijski načrt za območje Hotela Delfin v Izoli, UO OI št. 17/2006 ‐ načrtovane prostorske ureditve so že izvedene, . Zazidalni načrt "Marina" v Izoli, UO OI št. 4/1990, Odločba US RS, Ur. List RS št. 38/1992, Odločba US RS, Ur. List RS št. 17/1999, UO OI št. 5/1999, 13/1999 ‐ načrtovane prostorske ureditve so delno izvedene . Zazidalni načrt IKOR v Izoli, UO OI št.: 2/2002, Ur. list RS, št. 112/04, UO OI št. 4/2006, 22/07

20 I 190

OPIS PLANA

. Lokacijski načrt za Južno cesto – vzhod v Izoli, UO OI št.: 4/2006 ‐ načrtovane prostorske ureditve še niso izvedene, . Zazidalni načrt Mehano‐Stavbenik za ureditvena območja I 5/7, Z 5/10 ter delno I 5/6, 15/8, I 5/9, UO OI 16/1989 ‐ načrtovane prostorske ureditve so delno izvedene, . Zazidalni načrt "IPLAS‐POLIMER« v Izoli, UO OI št. 16/1994, 19/2005 ‐ načrtovane prostorske ureditve so že izvedene. . LN Cesta A (Odlok o lokacijskem načrtu za cesto »A« v Izoli, Uradne objave občine Izola, št. 20/03). Sprejeti PIA na območju občine Izola, ki so že bili presojani in ostajajo v veljavi, so: . UN Simonov zaliv (Odlok o ureditvenem načrtu Simonov zaliv v Izoli, Uradne objave občine Izola št. 39/89, 41/89, 14/05, 16/09) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 1.2.2008 . UN Malija (Odlok o ureditvenem načrtu "Malija"), Uradne objave občine Izola št. 40/91, 22/07) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 28.12.2013 . UN Korte (Odlok o ureditvenem načrtu Korte, Uradne objave občine Izola št., 12/95, 4/08, 4/09) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 4.8.2016 . ZN KHM (Odlok o zazidalnem načrtu za območje Kajuhova ‐Hudournik Morer, Uradne objave občine Izola št. 15/02, 11/04, 17/10) ‐– CPVO je bilo potrebno izvesti, presoja na varovana območja ni bila potrebna, odločba z dne 22.8.2018 . ZN PREŠERNOVA ‐ DREVORED 1. MAJA (Odlok o zazidalnem načrtu Prešernova – Drevored 1. maja v Izoli, Uradne objave občine Izola št. 16/94, 13/99, 5/05, 17/06) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 31.1.2015 . PUP IN ZN CMO (Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih in zazidalnem načrtu za območje obrtno‐stanovanjske cone v Izoli, Uradne objave občine Izola št. 3/98) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 1.2.2008 . ZN CMI ‐ JUG (Odlok o zazidalnem načrtu za območje južno od Industrijske ceste v Izoli, Uradne objave občine Izola št. 14/98, 15/98 (popr.), 5/10) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 17.10.2018 . ZN LIVADE – ZAHOD (Odlok o zazidalnem načrtu Livade – zahod, Uradne objave občine Izola št. 10/04, 22/04, 20/07, 10/10, 13/10, 15/10) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 10.1.2008, 9.2.2009 . LN Belvedere (Odlok o lokacijskem načrtu za območje Belvedere v Izoli, Uradne objave občine Izola št. 19/2005 in 6/2012, 3/2013) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 21.8.2013 . LN Leninova – Elvire Vatovec (Odlok o lokacijskem načrtu Leninova – Elvire Vatovec, Uradne objave občine Izola št. 17/06) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 31.1.2008 . OPPN Jagodje – Šared (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Cesta in kolektor Jagodje – Šared, Uradne objave občine Izola št. 14/09) – CPVO ni bil potreben, odločba z dne 20.7.2006 . OPPN Šared (Občinski podrobni prostorski načrt za območje naselja Šared, Uradne objave Občine Izola, št. 23/14) – odločba o potrebi izvedbe CPVO št.: 35409‐199/2011/9, dne 6.3.2012 . Občinski podrobni prostorski načrt za območje vzhodnega območja industrijske cone v Izoli, UO OI. št. 17/2012, 10/17 ‐ CPVO je bilo potrebno izvesti, presoja na varovana območja ni bila potrebna, odločba z dne 2.9.2008 . Odlok o ureditvenem načrtu Pošta v Izoli (Uradne objave občine Izola št. 17/90 in št. 21/90, 13/99, 12/09) – CPVO ni potreben, odločba z dne 4.1.2008,

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 21 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. Občinski podrobni prostorski načrt za območje IPA 8 v planski celoti T 1/1: južno od Tomažičeve ulice med Morovo ulico in cesto v Simonov zaliv, UO OI, št. 17/09 – CPVO ni potreben, odločba z dne 6.11.2007

Dodatni posegi V času po pridobljenih smernicah je občina prejela nekaj novih pobud, ki jih želi presojati v okviru okoljskega poročila. V primeru, da se izkaže, da so predlagani posegi sprejemljivi, jih bo občina vključila v OPN. Nosilci urejanja prostora se do njih še niso opredelili. Skupaj ti posegi predstavljajo 3,9 ha, razen manjših uskladitev, ki se pojavljajo tudi na gozdnih zemljiščih, posegi predstavljajo posege na kmetijska zemljišča. Predstavljeni so v poglavju 4.

22 I 190

OBRAVNAVANI POSEGI

4 OBRAVNAVANI POSEGI

Kot posege v okviru okoljskega poročila obravnavamo nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta in širitve stavbnih zemljišč. Predstavljeni so po posameznih naseljih. Seznami nepozidanih stavbnih zemljišč širitev stavbnih zemljišč in izvzemov stavbnih zemljišč po enotah urejanja prostora znotraj posameznih naselij so v prilogi 2. Med širitvami stavbnih zemljišč se pojavljajo tudi širitve, ki so bile v OPN vključene šele v dopolnjen osnutek, kar pomeni, da se nosilci urejanja prostora do njih še niso opredelili. Te širitve so posebej označene. OPN v strateškem delu ne opredeljuje strateško pomembnih območij stavbnih zemljišč , ki ne bi bila načrtovana tudi z izvedbenim delom OPN. Vsa načrtovana območja stavbnih zemljišč so opredeljena v izvedbenem delu OPN, torej prikazana v namenski rabi prostora.

4.1 BAREDI

V naselju Baredi se pojavljajo samo površine razpršene poselitve. Skupaj obsegajo 1,88 ha. Nepozidana stavbna zemljišča se pojavljajo samo v dveh enotah urejanja prostora (BA‐02/01, BA‐02/02) v skupnem obsegu 0,15 ha. Nova stavbna zemljišča niso načrtovana.

4.2 CETORE

V naselju Cetore je nepozidanih še 1,37 ha stavbnih zemljišč. Vsa se pojavljajo v enoti urejanja prostora CE‐01. Enota urejanja prostora CE‐02/07 predstavlja nova stavbna zemljišča (0,72 ha), delno so že pozidana. Nepozidan je še del območja z namensko rabo ZS, ki je namenjen ureditvi površin za terapevtsko konjeništvo.

4.3 DOBRAVA

V naselju Dobrava nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega akta ni, načrtovanih je 2,49 ha novih stavbnih zemljišč . Večina (2,12 ha) novih stavbnih zemljišč je namenjenih določitvi ustrezne namenske rabe prostora obstoječi cesti (glavna cesta II. reda Jagodje – Valeta, enota DO‐03) ter obstoječi pozidavi v enoti DO‐03/03 (0,11 ha). Načrtovano pa je tudi eno novo območje razpršene poselitve (DO‐03/08) v velikosti 0,26 ha.

4.4 IZOLA

V naselju Izola je v dopolnjen osnutek OPN vključenih 86,03 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta, načrtovanih pa je tudi 38,13 ha novih stavbnih zemljišč. Skoraj polovica vseh nepozidanih stavbnih zemljišč (39,85 ha oz. 46,3 %) se pojavlja na območjih že sprejetih prostorskih izvedbenih aktov (UN, LN, ZN). Na 21,55 ha nepozidanih stavbnih zemljišč je predvidena izdelava OPPN. Namenjeni so razvoju športnega centra (IZ‐06/02, IZ‐06/10, IZ‐06/11), širitvi turističnega območja v Simonovem zalivu (IZ‐ 07/07), vzpostavitvi novega območja za izvajanje verskih dejavnosti (IZ‐08/01), širitvi bolnice (IZ‐06/05) ter ureditvi območja ob obalni cesti (IZ‐06/01).

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 23 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Na območju naselja Izola je načrtovanih še 38,13 ha novih stavbnih zemljišč, od katerih jih je 10,59 ha že pozidanih. Večino že pozidanih zemljišč predstavljajo območja namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječim cestam in odlagališču odpadkov. Največje širitev stavbnih zemljišč so namenjene: . novemu območju stanovanj na zahodnem delu naselja (IZ‐04/01, 10,57 ha, predvidena izdelava OPPN), . širitvi gospodarske cone (IZ‐05/13, 6,92 ha, predvidena izdelava OPPN), . ureditvi novega pokopališča (IZ‐13/06, 2,83 ha, predvidena izdelava OPPN), . širitvi odlagališča odpadkov (IZ‐10/01, 1,32 ha, predvidena izdelava OPPN) ter . gradnji ceste do Šareda (IZ‐15/01, 1,16 ha (samo del, ki se nahaja na območju naselja Izola), OPPN za cesto je že sprejet).

4.5 JAGODJE

V naselju Jagodje nepozidanih stavbnih zemljišč ni. Z OPN je načrtovanih 0,23 ha novih stavbnih zemljišč, od tega jih je 0,12 ha že pozidanih (vsa v enoti JA‐03/10). Namenjena so razvoju manjšega turističnega območja (manjši butični hotel).

4.6 KORTE

Za naselje Korte je sprejet UN Korte (Odlok o ureditvenem načrtu Korte, Uradne objave občine Izola št., 12/95, 4/08, 11/17). V naselju je 7,45 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega akta, načrtovanih pa je tudi 7,03 ha novih stavbnih zemljišč. Tako med nepozidanimi stavbnimi zemljišči, kot tudi med širitvami stavbnih zemljišč, prevladujejo območja stanovanj (površine podeželskega naselja in stanovanjske površine). Načrtovana je tudi širitev čistilne naprave (KO‐01/05), širitev pokopališča (KO‐01/14) ter širitev območij centralnih dejavnosti (KO‐01/02 (šola, vrtec), KO‐01/04). Za enoto KO‐01/04 (SSe, CU) je predvidena izdelava OPPN.

4.7 MALIJA

Za naselje Malija je sprejet UN Malija (Odlok o ureditvenem načrtu "Malija", Uradne objave občine Izola št. 40/91, 22/07, 11/13). V naselju je 4,84 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega akta, načrtovanih pa je tudi 7,37 ha novih stavbnih zemljišč. Tako med nepozidanimi stavbnimi zemljišči, kot tudi med širitvami stavbnih zemljišč, prevladujejo območja stanovanj (površine podeželskega naselja in stanovanjske površine). Za enoto MA‐01/05 je predvidena izdelava OPPN.

4.8 ŠARED

Za naselje Šared je sprejet OPPN Šared (Občinski podrobni prostorski načrt za območje naselja Šared, Uradne objave Občine Izola, št. 23/14). V naselju je 26,93 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega akta, nova stavbna zemljišča niso načrtovana (razen manjše širitve, ki je namenjena ažuriranju stanja). 65 % vseh nepozidanih zemljišč je

24 I 190

OBRAVNAVANI POSEGI

namenjenih stanovanjskim površinam. Med ostalimi prevladujejo območja centralnih dejavnosti, druge zelene površine in površine podeželskega naselja.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 25 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

VAROVANJE OKOLJA, NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE

TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA GOZD POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE NARAVA KULTURNA DEDIŠČINA KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA

26 I 190

TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

5 TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

5.1 OPIS STANJA

5.1.1 Relief in hidrogeološka sestava Območje občine Izola je reliefno razdeljeno na izolsko ravnico, izolski amfiteater in na območje planot, slemen in hrbtov. Relief ima značilne oblike flišne geološke podlage kot so zaobljene vzpetine, podolgovata in uravnana slemena in flišne stene. Na celotnem območju občine se menjavajo plasti eocenskih flišnih sedimentov in deluvialnih preperlin. Na posameznih delih se pojavlja alveolinski numulitni apnenec (na območju mesta) in aluvialni nanosi potokov. Flišne plasti so v splošnem slabo prepustne. Za flišne sedimente je značilno, da so razpoklinsko prepustni. Bolj prepustni so v zgornjem delu, kjer so prepereli in močneje razpokani. Na površini flišne plasti preperevajo v deluvialno preperino. To je peščena do mastna, mestoma meljna glina z drobnim gruščem laporja in peščenjaka. Je rjave barve. Ob stiku z vodo se nasiči z vodo in tam, kjer je odložen debelejši sloj preperine. Na strmejših pobočjih, je ob nasičenju preperine z vodo nevarnost za porušitev stabilnosti na pobočju (plazovi, usadi). Večji del zaledja ima pogojno stabilen teren, strma pobočja z aktivnimi plazovi so večinoma nestabilna, medtem ko so zgornji deli hribov stabilni. Za eocenske flišne sedimente je značilno izmenjavanje laporjev in peščenjakov. Vmes pa so možni pojavi različno velikih leč ali plasti apnenih peščenjakov – kalkarenitov in redkeje apnenčevih breč in apnencev. Plasti peščenjaka so različno debele, prevladujejo drobno, tudi zelo drobno do srednje zrnati peščenjaki. So apneni in odporni proti preperevanju. Barve so svetlo sive do sive, na površini pa so rjavo prepereli in razpokani. Laporji so pogosta litološka enota med flišnimi sedimenti. So sive barve, na površini pa rjavo prepereli. Mestoma so drobno plastoviti do skrilavi. Med flišna pobočja so vodotoki urezali doline, hudourniki pa ponekod erozijske grape. Te so labilne, z znaki plazenja in močnim delovanjem erozije. Strunjanska dolina se razprostira ob potoku Strunjanska rečica. V Strunjanski dolini so odloženi aluvialni sedimenti. To so pretežno glinasto meljne zemljine, peski in prod. Prevladuje peščena glina s peskom in drobnim prodom in posameznimi različno velikimi prodniki. Aluvialni nanosi so rjave do sivo rjave barve, aluvialni prod pa je temno siv. Teren je ravninski, stabilen.

5.1.2 Pedološka sestava Na območju občine so se pretežno razvile prsti, ki nastajajo na mehkih karbonatnih kamninah, laporju in flišu. Prevladujejo evtrične in karbonatne rjave prsti, ki imajo ugodne fizikalne, kemične in biološke lastnosti za rast kulturnih rastlin in spadajo med pomembne kmetijske prsti. Ponekod se zaradi človekovega delovanja pojavljajo prsti, ki nimajo več prvotnih lastnosti. Pravimo jim rigolane prsti. Te prsti so večinoma vinogradniške, marsikje so namenjene tudi sadnemu drevju in vrtninam. V ožjem priobalnem pasu se na manjših območjih pojavljajo rendzine in rjave pokarbonatne prsti. Tipi tal v občini Izola TIP PRSTI POVRŠINA (ha) DELEŽ (%) evtrična rjava 957,86 33,55 rjava pokarbonatna 33,85 1,19 rigolana 156,99 5,50 urbana površina 210,12 7,36 obrečna prst 103,59 3,63

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 27 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

TIP PRSTI POVRŠINA (ha) DELEŽ (%) rendzina na flišu 39,52 1,38 hipoglej 21,58 0,76 karbonatna prst 1.331,81 46,64 Vir: Pedološka karta Slovenije, www.mkgp.gov.si

5.1.3 Onesnaženost tal Edini dostopni podatki o onesnaženosti tal na območju občine Izola so podatki iz naloge Raziskave onesnaženosti tal Slovenije v letu 2006 (Biotehniška fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja, december 2007). Med mesta vzorčenja je na območju občine Izola bilo vključena le točka v naselju Izola (vzorčna točka 19158, vzorčenje izvedeno leta 1991). Podatki so stari in omejeni na eno točko na celotnem območju občine, zato je stanje tal glede onesnaženosti težko oziroma nemogoče oceniti.

5.1.4 Kmetijska zemljišča

Kmetijska zemljišča po dejanski rabi V skladu s podatki dejanske rabe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 30.4.2018 je na območju občine 1.674 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 52,73 % območja občine. Prevladujejo trajni nasadi (912,91 ha oziroma 54,53 % od vseh kmetijskih zemljišč) in druge kmetijske površine (423,19 ha oziroma 25,28 % od vseh kmetijskih zemljišč), travniških površin je 219,74 ha oziroma 13,13 % od vseh kmetijskih zemljišč), obdelanih kmetijskih zemljišč (njive in vrtovi) pa je 118,18 ha oziroma 7,06 %. Raba kmetijskih zemljišč v občini Izola

RABA ID RABA IME VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NJIVE IN VRTOVI 118,18 7,06 1100 njiva 117,67 7,03 1180 trajne rastline na njivskih površinah 0,40 0,02 1190 rastlinjak 0,11 0,01 TRAJNI NASADI 912,91 54,53 1211 vinograd 376,15 22,47 1221 intenzivni sadovnjak 39,47 2,36 1222 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak 103,67 6,19 1230 oljčnik 393,41 23,50 1240 ostali trajni nasadi 0,22 0,01 TRAVNIŠKE POVRŠINE 219,74 13,13 1300 trajni travnik 213,87 12,78 1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem 5,87 0,35 DRUGE KMETIJSKE POVRŠINE 423,19 25,28 1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju 147,44 8,81 1500 drevesa in grmičevje 196,96 11,77 1600 neobdelano kmetijsko zemljišče 78,78 4,71 SKUPAJ 1.674,02 100,00 Večino kmetijskih zemljišč v občini ima sredno boniteto (40 do 70, 76,11 %), nizko boniteto (do 40) ima 17,19 % kmetijskih zemljišč, visok (70 in več) pa le 6,7 %. Boniteta kmetijskih zemljišč v občini Izola

DEJANSKA RABA VELIKOST (ha) DELEŽ (%) do 40 287,83 17,19 40 do 70 1.274,04 76,11 70 in več 112,14 6,70 SKUPAJ 1.674,02 100,00 V GERK je vključenih 725,48 ha oziroma 43,34 % vseh kmetijskih zemljišč. Na območju občine Izola je šest hidromelioracijskih območij. Skupaj je hidromelioriranih 75,9 ha kmetijskih zemljišč.

28 I 190

TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Hidromelioracijska območja (MKGP)

OBMOČJA HIDROMELIORACIJ POVRŠINA (m2) POVRŠINA (ha) Hidromelioracija Rikorvo 336.814,45 33,68 Mali namakalni sistem Miško 11.114,30 1,11 Melioracija doline Drnice 93.495,72 9,35 Melioracija Kaverljag ‐ Dobrave 44.761,33 4,48 Namakalni sistem Pivol 255.245,72 25,52 Mali namakalni sistem Franc Pušnik 1 17.535,69 1,75 SKUPAJ 758.967,21 75,90

Kmetijska zemljišča po namenski rabi V veljavnem prostorskem aktu je opredeljenih 1.696,2 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 58,37 % vseh zemljišč v občini. Najboljša kmetijska zemljišča predstavljajo 70,83 % vseh kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča v veljavnem prostorskem aktu občine Izola

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA VELIKOST (ha) DELEŽ (%) najboljša kmetijska zemljišča (K1) 1.201,37 70,83 druga kmetijska zemljišča (K2) 494,82 29,17 SKUPAJ 1.696,20 100,00 Na v veljavnem prostorskem aktu določenih kmetijskih zemljiščih se na 338,75 ha oziroma na 20 % pojavljajo nekmetijska zemljišča. Na 217,83 ha se pojavlja gozd, 114,81 ha kmetijskih zemljišč po namenski rabi pa je že pozidanih. Pozidana zemljišča predstavlja predvsem prometna infrastruktura, ki v namenski rabi prostora ni prikazana. Dejanska raba prostora na namenski rabi kmetijskih zemljiščih v občini Izola

DEJANSKA RABA VELIKOST (ha) DELEŽ (%) kmetijska zemljišča 1.357,45 80,03 gozd 217,83 12,84 pozidano in sorodno zemljišče 114,81 6,77 voda 1,31 0,08 ostala nekmetijska zemljišča 4,80 0,28 SKUPAJ 1.696,20 100,00 Na 19 % kmetijskih zemljiščih po dejanski rabi je v veljavnem prostorskem aktu opredeljena druga namenska raba in sicer 135,92 ha stavbnih zemljišč in 180,65 ha gozdnih zemljišč. Namenska raba prostora na kmetijskih zemljiščih v občini Izola

NAMENSKA RABA VELIKOST (ha) DELEŽ (%) kmetijska zemljišča 1.357,45 81,09 stavbna zemljišča 135,92 8,12 gozdna zemljišča 180,65 10,79 SKUPAJ 1.674,02 100,00

5.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Za področje varstva kmetijskih zemljišč je izdalo smernice Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (št. 352‐64/2005/10, dne 7.9. 2011). V skladu s smernicami je širitev naselja treba prvenstveno usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem. Upoštevati je treba načela prostorske zakonodaje in načrtovati najprej na zemljiščih nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče pa se na območjih kmetijskih zemljišč najprej načrtuje na zemljiščih nižjih bonitet. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge oziroma njihovi koridorji. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 29 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

oziroma, se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura. Pri predlaganih širitvah je treba upoštevati predpise za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč, še posebej, kjer gre za stanovanjsko ali drugo gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih oziroma na zemljišču v njivski rabi v odprtem kmetijskem prostoru. Stališče ministrstva je, da se razpršena poselitev ne širi na kmetijska zemljišča, oziroma naj se le ta, kjer je to mogoče, ustrezno sanira (zapolnjevanje vrzeli, ustrezna komunalna opremljenost, itd .). Umeščanje novih objektov oziroma območij za poselitev v odprt kmetijski prostor ni sprejemljivo. Občina naj tudi za posege CE 02‐A 057, IZ 09‐A 232, CE 03‐01‐BT, CE 03‐02‐ZP in DO 03‐02‐IK priloži izpolnjene obrazce KSS. Površine za turizem (BT) naj se usmerja na zemljišča nekmetijske namenske rabe oziroma na nepozidana stavbna zemljišča. V kolikor se posega na območja kmetijskih zemljišč, pa naj se poda dodatne obrazložitve in utemeljitve glede načrtovanih turističnih objektov (idejni projekt), ki bodo izkazovale upravičenost posega na kmetijska zemljišča, in predlaga racionalizirano površino predloga spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč. Ministrstvo je za 222 predlogov sprememb namenske rabe iz kmetijskih zemljišč določilo, da je dopustna le uskladitev rabe z dejanskim stanjem, nadaljnja širitev pa ni sprejemljiva, 16 posegov je označilo za sprejemljive, za 12 posegov je podalo posebne usmeritve. Ob tem Ministrstvo dodaja, da so predlogi širitev mesta Izola z vidika varovanja kmetijskih zemljišč nesprejemljivi. Te širitve je potrebno uskladiti z realnimi potrebami in jih dodatno strokovno obrazložiti, ter predvideti faznost gradnje. Ministrstvo je 34 posegov na kmetijska zemljišča označilo kot nesprejemljivih. Občina Izola je v dopolnjenem osnutku izvzela večino posegov, do katerih se je ministrstvo opredelilo negativno.

5.3 TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V ODLOKU O OPN

5.3.1 Strateški del OPN V strateškem delu OPN je kmetijstvo kot ena izmed pomembnih dejavnosti v občini izpostavljeno med cilji prostorskega razvoja (7. člen). Vključeno je tako med cilje »racionalna raba prostora in naravnih virov«, »ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti« ter »skrb za varstvo okolja« in sicer: . zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj konkurenčnega kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v zaledju občine – ohranjanje obstoječe razpršene poselitve, vendar ne vzpostavljanje nove (posledično ohranjanje kmetijskih zemljišč kot del kulturne krajine); . odpiranje novih zaposlitvenih možnosti v zaledju (dopolnilne kmetijsko – turistične dejavnosti, posledično ohranjanje kulturne krajine, umeščanje posameznih panog turizma …) . ohranitev in kontinuiteta identitete kraško primorske arhitekturne regije (arhitekturne krajine Koper), s poudarkom na naseljih naselbinske dediščine ter raznolikih kulturnih krajinah (ohranjanje kulturnih kakovosti ‐ spodbujanje razvoja in ohranjanje kulturnih krajin Izolski amfiteater, Strunjanska dolina, Cetore – Korte, Koštrlag, ohranjanje obstoječih kmetij in kmetijske rabe prostora, stimuliranje razvoja turističnih kmetij, ureditev tematskih sprehajalnih poti, razvoj drugih dejavnosti kot jahalni šport…) . varovanje naravnih kakovosti, vezanih na morje, morsko obrežje in območje strunjanskega klifa kot tudi na kmetijska zemljišča in nanje vezane krajinske kakovosti . spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja.

30 I 190

TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Kmetijska zemljišča so izpostavljena tudi med prednostnimi območji za razvoj poselitve in drugih dejavnosti (8. člen) in sicer: . Območja kmetijstva bodo skoncentrirana na območju pobočij Izolskega amfiteatra in vzhodnem delu občine, kjer prevladuje zelenjadarstvo (predvsem priobalni pas), vinogradništvo (zaledje mesta Izola, vzhodni del občine), oljkarstvo (zaledje Izole, pa tudi okoli Kort, Velike njive,…) in v manjši meri sadjarstvo. Kmetijske površine se v največji možni meri ohranjajo. Spodbuja se razvoj dopolnilnih turističnih dejavnosti na obstoječih kmetijah. Živinoreja skoraj ni prisotna, vendar je vzrejo drobnice v zaledju zaradi zaraščanja površin smotrno načrtovati. Pomembna veja gospodarstva, predvsem zaradi gojenja tradicije, je ribištvo. Ker je dejavnost v očitnem upadu, je potrebno vzpostaviti prostorske možnosti za njen obstoj oziroma zagotoviti ustrezna prestrukturiranja v druge panoge, predvsem turizem. V strateškem delu so podane tudi usmeritve za razvoj kmetijstva in sicer kot splošne usmeritve ter usmeritve za razvoj intenzivne kmetijske proizvodnje (25. člen).

5.3.2 Izvedbeni del OPN – prostorski izvedbeni pogoji Varstvo kmetijskih zemljišč je zagotovljeno z določanjem pogojev za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih (96. člen) ter s pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov (priloga 1). Varstvo tal in reliefa je je obravnavano v 75. členu.

5.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

5.4.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA Kmetijska zemljišča . Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove pridelovalne funkcije OKOLJSKI CILJI, IZ Kmetijska politika KATERIH IZHAJAJO . Ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine OKOLJSKI CILJI PLANA . Trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč . Varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane DEJAVNOSTI/POSEGI Z . Sprememba rabe zemljišč VPLIVI . Gnojenje kmetijskih zemljišč s fitofarmacevtskimi sredstvi in mineralnimi gnojili, lahko tudi z gnojenjem z gnojevko oziroma oporečnimi komposti, z zalivanjem oziroma namakanjem z oporečno vodo …; . Promet . Industrija in kurišča . Onesnaževanje zaradi transporta onesnaženega zraka na daljavo . Odlaganje odpadkov OKOLJSKI KAZALCI ZA . Površina kmetijskih zemljišč po dejanski rabi VREDNOTENJE . Površina kmetijskih zemljišč po namenski rabi VPLIVOV . Površina kmetijskih zemljišč vključenih v GERK . Površina kmetijskih zemljišč glede na boniteto . Površina hidromelioriranih območij

5.4.2 Metoda vrednotenja Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove pridelovalne funkcije Pri varstvu kmetijskih zemljišč se kot bistven za vrednotenje uporablja kazalec izguba kmetijskih zemljišč (sprememba v stavbna oziroma druga zemljišča). Pomemben je predvsem delež izgubljenih kmetijskih zemljišč in kvaliteta izgubljenih kmetijskih zemljišč v primerjavi z vsemi kmetijskimi zemljišči. Poleg tega je pomembno še ugotavljanje vpliva na sklenjenost in dostopnost kmetijskih zemljišč, česar pa ni mogoče prikazati s kazalnikom. To se lahko ugotavlja le pri vrednotenju sprejemljivosti vsakega posameznega posega.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 31 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Vrednotenje mora temeljiti tudi na izhodišču, da je stavbna zemljišča za potrebe razvoja treba zagotavljati. V skladu z razvojnimi potrebami naselij se razvoj naselij zagotavlja z zaokrožitvami in širitvami ob obstoječi pozidavi, tako da se zagotavlja ohranjanje sklenjenosti kmetijskih zemljišč. S posebno pozornostjo je treba vrednotiti tudi spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe kmetijskih gospodarstev in njihovih dopolnilnih dejavnosti. To velja predvsem za podeželska območja, kjer se s tem skrbi za ohranjanje prebivalstva na kmetijah in s tem obdelovanje kmetijskih zemljišč. Ugotavljajo se neposredni, trajni in kumulativni vpliv. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

OCENA VPLIVA OPIS OCENE A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč. Posegi na kmetijska zemljišča niso predvideni. Zagotovljena bo sklenjenost kmetijskih zemljišč, zagotovljeno bo obdelovanje kmetijskih zemljišč. B – vpliv je nebistven Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč. Površina kmetijskih zemljišč se zaradi posegov na kmetijska zemljišča ne bo bistveno spremenila. Zagotovljena bo sklenjenost kmetijskih zemljišč, zagotovljeno bo obdelovanje kmetijskih zemljišč. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč, omilitvenih ukrepov če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Površina kmetijskih zemljišč se bo zaradi posegov na kmetijska zemljišča zmanjšala. Prizadeta bodo predvsem manj kvalitetna kmetijska zemljišča. Zagotovljena bo sklenjenost kmetijskih zemljišč, zagotovljeno bo obdelovanje kmetijskih zemljišč. D – vpliv je bistven Izvedba OPN bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč. Površina kmetijskih zemljišč se bo zaradi posegov na kmetijska zemljišča bistveno zmanjšala. Prizadeta bodo tudi zemljišča z velikim pridelovalnim potencialom. Posegi bodo vplivali na sklenjenost kmetijskih zemljišč in ovirali njihovo dostopnost. E – vpliv je uničujoč Izvedba OPN bo imela uničujoč vpliv na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč. Površina kmetijskih zemljišč se bo zaradi posegov na kmetijska zemljišča bistveno zmanjšala. Kmetijska zemljišča bodo razdrobljena, kmetijska zemljišča ne bodo dostopna. Pogoji za zagotavljanje obdelovanja kmetijskih zemljišč bodo slabi. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

5.5 VPLIVI NA TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA TER NJIHOVO VREDNOTENJE

Pri identifikaciji potencialnih vplivov na izgubo kmetijskih zemljišč je treba upoštevati določbe 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 43/11), ki pravi, da ministrstvo pristojno za kmetijstvo do vzpostavitve območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in drugih kmetijskih zemljišč pri izdaji smernic in mnenj obravnava načrtovane posege tako na najboljša kot tudi na druga kmetijska zemljišča.

5.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov

Površina in delež kmetijskih zemljišč

VREDNOST KAZALCA Veljavni prostorski akt Dopolnjen osnutek OPN Obseg kmetijskih zemljišč: Obseg kmetijskih zemljišč: 1.696,26 ha 1.609,27 ha Delež kmetijskih zemljišč: Delež kmetijskih zemljišč: 58,37 % vseh zemljišč v občini 55,38 % vseh zemljišč v občini

SPREMEMBA KAZALCA Površina kmetijskih zemljišč se bo na podlagi OPN Izola v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom zmanjšala za 86,99 ha oziroma za 5,13 %. Novi posegi (stavbna zemljišča) na kmetijska zemljišča predstavljajo 53,69 ha, izvzemi stavbnih zemljišč pa 2,60 ha. Zaradi usklajevanj zemljišč v primarni rabi z dejansko rabo se je obseg kmetijskih zemljišč zmanjšal še za 35,90.

32 I 190

TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Površina in delež kmetijskih zemljišč vključenih v GERK

VREDNOST KAZALCA Veljavni prostorski akt Dopolnjen osnutek OPN V GERK je vključenih 651,60 ha oziroma 38,41 % kmetijskih zemljišč V GERK je vključenih 686,71 ha oziroma 42,67 % kmetijskih iz veljavnega prostorskega akta. zemljišč iz dopolnjenega osnutka OPN.

SPREMEMBA KAZALCA Obseg kmetijskih zemljišč vključenih v GERK se bo z OPN povečal za 35,11 ha oziroma 5,39 %. Vzrok za povečanje je uskladitev namenske rabe z dejansko rabo (sprememba gozdnih zemljišč v kmetijska zemljišča).

Površina in delež kmetijskih zemljišč glede na boniteto

VREDNOST KAZALCA Veljavni prostorski akt Dopolnjen osnutek OPN Večino kmetijskih zemljišč predstavljajo kmetijska zemljišča srednje Večino kmetijskih zemljišč predstavljajo kmetijska zemljišča bonitete, zemljišč z visoko boniteto je nekaj več kot 6 %. srednje bonitete, zemljišč z visoko boniteto je nekaj več kot 6 %.

BONITETA ha % BONITETA ha % nizka ‐ do 40 379,10 22,35 nizka ‐ do 40 289,77 18,01 srednja ‐ 40 do 70 1.214,63 71,61 srednja ‐ 40 do 70 1.222,42 75,96 visoka ‐ 70 in več 102,53 6,04 visoka ‐ 70 in več 97,08 6,03 SKUPAJ 1.696,26 100,00 SKUPAJ 1.609,27 100,00

SPREMEMBA KAZALCA Z OPN se je zmanjšal obseg kmetijskih zemljišč z nizko in visoko boniteto, obseg kmetijskih zemljišč s srednjo boniteto se je povečal. BONITETA ha % glede na obseg v veljavnem prostorskem aktu nizka ‐ do 40 ‐ 89,33 ‐ 23,56 srednja ‐ 40 do 70 7,79 0,64 visoka ‐ 70 in več ‐ 5,45 ‐ 5,32 SKUPAJ ‐ 86,99 5,13

Površina in delež hidromelioriranih območij

VREDNOST KAZALCA Veljavni prostorski akt Dopolnjen osnutek OPN Hidromelioriranih je 73,93 ha oziroma 4,36 % kmetijskih zemljišč iz Hidromelioriranih je 73,71 ha oziroma 4,55 % kmetijskih zemljišč veljavnega OPN. iz veljavnega OPN.

SPREMEMBA KAZALCA Obseg hidromelioriranih kmetijskih zemljišč se ni bistveno zmanjšal (0,22 ha).

5.5.2 Vrednotenje vplivov SD OPN na kmetijska zemljišča Z dopolnjenim osnutkom OPN Izola je načrtovanih 1.609,27 ha kmetijskih zemljišč. Površina kmetijskih zemljišč se bo z OPN Izola v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom zmanjšala za 86,99 ha oziroma za 5,13 %. Novi posegi na kmetijska zemljišča predstavljajo 53,69 ha, izvzemi stavbnih zemljišč in njihovo vračanje v kmetijsko rabo 2,60 ha. Ostale spremembe so nastale zaradi sprememb namenske rabe zemljišč v primarni rabi zaradi uskladitve z dejansko rabo. Največ novih posegov je namenjenih novim stanovanjskim površinam, površinam cest, gospodarskim conam, okoljski infrastrukturi ter zelenim površinam. Namenska raba prostora novih posegov na kmetijskih zemljiščih v občini Izola

PNRPP_SD VELIKOST (ha) DELEŽ (%) A 0,37 0,69 BC 0,07 0,13 BT 0,30 0,57 CDi 0,62 1,16 CU 0,44 0,81 IG 7,73 14,40 IK 0,12 0,23 O 3,84 7,15 PC 12,73 23,70

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 33 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

PNRPP_SD VELIKOST (ha) DELEŽ (%) PO 0,12 0,22 SK 1,15 2,13 SSe 21,63 40,29 ZD 0,46 0,86 ZK 3,03 5,64 ZP 0,10 0,19 ZS 0,97 1,82 SKUPAJ 53,69 100,00 V skladu z dejansko rabo (MKGP) se na območju posegov na kmetijska zemljišča (po dejanski rabi) kmetijska raba pojavlja na 37,48 ha oziroma 69,81 % posegov, kar 16,21 ha zemljišč oziroma 30,19 % pa ni več v kmetijski rabi, večinoma so pozidana. Dejanska raba kmetijskih zemljišč na območjih načrtovanih posegov na kmetijska zemljišča

RABA ID RABA IME VELIKOST (ha) DELEŽ (%) KMETIJSKA ZEMLJIŠČA SKUPAJ 37,48 69,81 njive in vrtovi 2,38 4,43 1100 njiva 2,38 4,43 trajni nasadi 23,07 42,97 1211 vinograd 10,76 20,03 1221 intenzivni sadovnjak 0,12 0,22 1222 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak 2,66 4,96 1230 oljčnik 9,54 17,76 travniške površine 3,61 6,73 1300 trajni travnik 3,31 6,16 1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem 0,31 0,57 druge kmetijske površine 8,42 15,68 1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju 3,32 6,18 1500 drevesa in grmičevje 3,48 6,49 1600 neobdelano kmetijsko zemljišče 1,62 3,01 NEKMETIJSKA ZEMLJIŠČA SKUPAJ 16,21 30,19 2000 gozd 0,00 0,00 3000 pozidano in sorodno zemljišče 16,19 30,15 7000 voda 0,02 0,03 SKUPAJ 53,69 100,00 Med kmetijskimi zemljišči, ki se z OPN Izola spreminjajo v stavbna zemljišča, jih je v GERK vključenih 13,97 ha oziroma 26 %. Večinoma gre za kmetijska zemljišča srednje bonitete (40 – 70), visoko boniteto (nad 70) ima 10,79 % kmetijskih zemljišč, ki se spreminjajo v stavbna. Na hidromeliorirana območja nova stavbna zemljišča posegajo v zelo majhnem obsegu (0,1 ha, vsa na območje hidromelioracije Rikorvo). Posegi na kmetijska zemljišča glede na boniteto

BONITETA VELIKOST (ha) DELEŽ (%) nizka boniteta ‐ do 40 18,77 34,96 Srednja boniteta ‐ 40 do 70 29,13 54,25 visoka boniteta ‐ 70 in več 5,79 10,79 SKUPAJ 53,69 100,00 Posegi na kmetijska zemljišča se večinoma pojavljajo kot širitve oziroma zaokrožitve ob obstoječih stavbnih zemljiščih, v nekaj primerih se nova območja stavbnih zemljišč pojavljajo tudi v odprtem prostoru (območja prometne infrastrukture, območja zelenih površin, območja okoljske infrastrukture). Večinoma gre za večje posege, 45,66 ha oziroma 85 % vseh posegov predstavljajo posegi večji od 5000 m2. Polovica teh posegov (22,94 ha) je namenjena območjem stanovanj, 11,47 ha jih je namenjenih prometnim površinam, ostale pa območjem zelenih površin, območjem okoljske infrastrukture, območjem centralnih dejavnosti ter gospodarskim conam. V dopolnjen osnutek OPN Izola je vključenih tudi 155 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta. Od tega jih je 76,50 ha na območjih veljavnih PIA ter 27,68 ha na območjih veljavnih DPN.

34 I 190

TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Od vseh nepozidanih stavbnih zemljišč jih je 113,7 ha po dejanski rabi kmetijskih zemljišč, od tega na območjih veljavnih PIA 54,45 ter na območjih veljavnih DPN 18,23. Dejanska raba na območjih nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta

RABA ID RABA IME VELIKOST (ha) DELEŽ (%) KMETIJSKA ZEMLJIŠČA SKUPAJ 113,70 73,36 njive in vrtovi 10,68 6,89 1100 njiva 10,57 6,82 1180 trajne rastline na njivskih površinah 0,11 0,07 trajni nasadi 39,95 25,78 1211 vinograd 14,07 9,08 1221 intenzivni sadovnjak 3,72 2,40 1222 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak 10,69 6,90 1230 oljčnik 11,47 7,40 travniške površine 15,84 10,22 1300 trajni travnik 15,74 10,16 1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem 0,10 0,06 druge kmetijske površine 47,23 30,47 1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju 20,35 13,13 1500 drevesa in grmičevje 14,69 9,48 1600 neobdelano kmetijsko zemljišče 12,19 7,87 NEKMETIJSKA ZEMLJIŠČA SKUPAJ 41,29 26,64 2000 gozd 10,43 6,73 3000 pozidano in sorodno zemljišče 30,15 19,45 5000 suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 0,17 0,11 7000 voda 0,54 0,35 SKUPAJ 154,99 100,00 Od nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska zemljišča, jih je 21,50 ha vključenih v GERK. Največ jih ima srednjo boniteto (40 do 70). Na hidromelioriranih območjih se jih pojavlja 0,97 ha (hidromelioracija Rikorvo in namakalni sistem Pivol) Boniteta na nepozidanih stavbnih zemljiščih, ki so po dejanski rabi kmetijska

BONITETA VELIKOST (ha) DELEŽ (%) nizka boniteta ‐ do 40 27,46 24,15 Srednja boniteta ‐ 40 do 70 74,26 65,31 visoka boniteta ‐ 70 in več 11,98 10,54 SKUPAJ 113,70 100,00 Že sama spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna, ki so načrtovane z OPN Izola, predstavljajo velik vpliv na kmetijska zemljišča. Pri vrednotenju posegov na kmetijska zemljišča in njihovo racionalno rabo pa je treba upoštevati tudi razpoložljiva stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta ter vseh PIA in DPN, ki veljajo na območju občine, in so po dejanski rabi še kmetijska zemljišča. Takih zemljišč je v občini Izola 113,70 ha (41,03 ha na območju, ki se ureja z OPN in 72,67 ha na območjih, ki se urejajo s PIA oziroma DPN). Ob predpostavki da bi se vsa stavbna zemljišča (obstoječa in predlagane širitve), ki so po dejanski rabi še kmetijska, pozidala, bi se obseg kmetijskih zemljišč v občini Izola zmanjšal za okrog 150 ha oziroma za 9 %. Ocenjujemo, da bi pozidava kmetijskih zemljišč v takem obsegu imela bistven vpliv na varstvo kmetijskih zemljišč v občini. Za vse načrtovane širitve stavbne namenske rabe na območja kmetijskih zemljišč predvidene z OPN mora Občina Izola zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča, primarno pa za predvideno širitev gospodarske cone (IG), enota urejanja prostora (EUP) IZ‐05/13. S tem namenom občina že pripravlja strokovno podlago za nadomeščanje kmetijskih zemljišč s pedološkim poročilom za potrebe širitve stavbnih zemljišč v okviru OPN Občine Izola. Občina bo nadomestna kmetijska zemljišča zagotavljala: . na območjih gozda (dejanska raba 2000 – zadnje dosegljivo stanje), ki je v veljavnem planskem aktu po namenski rabi kmetijsko zemljišče, . na območjih gozda (dejanska raba 2000 – zadnje dosegljivo stanje), ki je v veljavnem planskem aktu po namenski rabi gozd;

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 35 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Za potrebe smiselne zaokrožitve zgornjih predlogov bo občina pregledala in predlaga tudi »nadomestna« kmetijska zemljišča na območjih kmetijskih zemljišč (dejanska raba 1800‐kmetijsko zemljišče poraslo z gozdom in 1500 – drevesa z grmičevjem), ki je v veljavnem planskem aktu po namenski rabi kmetijsko zemljišče. Strokovna podlaga bo vsebovala: . analizo posegov na kmetijska zemljišča, ki se načrtujejo v okviru priprave Občinskega prostorskega načrta v Občini Izola, . analizo primernosti predlaganih nadomestnih zemljišč za kmetijska zemljišča z vidika ohranjanja pridelovalnega potenciala vključno s pedološkim poročilom (t. j. opis posameznih horizontov v pedološkem profilu) na podlagi terenskega sondiranja tal, . analizo primernosti predlaganih nadomestnih zemljišč za kmetijska zemljišča z vidika ohranjanja kmetijske pridelave, . program del za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, . program ravnanja s tlemi na območjih zasedbe kmetijskih zemljišč, . predlog ukrepov za OPN ter . sodelovanje na usklajevalnih sestankih med Občino, MKGP in Zavodom za gozdove.

5.5.3 Upoštevanje smernic in mnenj Mnenje MKGP je bilo podano na osnutek OPN. V osnutku OPN je bilo na kmetijskih zemljiščih načrtovanih 156,5 ha stavbnih zemljišč, od tega je bilo 37,8 ha zemljišč že pozidanih oziroma so spremembe nastale zaradi prilagajanja namenske rabe prostora parcelnim mejam. Dejanskih sprememb kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je bilo dobrih 118,7 ha. Občina je v dopolnjenem osnutku obseg posegov na kmetijska zemljišča zmanjšala za 102,8 ha (ostaja jih 53,7 ha). Vseeno pa so v dopolnjenem osnutku ostali še nekateri posegi, do katerih se je MKGP opredelilo negativno, predvsem na območju naselja Izola. V dopolnjen osnutek pa je dodanih tudi nekaj posegov, do katerih se MKGP še ni opredelilo (v skupnem obsegu 3,98 h). Za te posege je treba dopolniti Elaborat posegov na kmetijska zemljišča in jih uskladiti z MKGP.

5.6 OCENA VPLIVOV NA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA TER OMILITVENI UKREPI

5.6.1 Ocena vplivov SD OPN na kmetijska zemljišča Neposredni vplivi OPN ter kumulativni vpliv OPN z veljavnimi OPPN in DPN ocenjujemo kot bistven (ocena D). V primeru, da se po izdelavi strokovne podlage za nadomeščanje kmetijskih zemljišč s pedološkim poročilom za potrebe širitve stavbnih zemljišč v okviru OPN Občine Izola izvede usklajevanja z MKGP, na podlagi katerih bo doseženo ravnovesje med dejanskim potrebami občine po stavbnih zemljiščih in novimi posegi na kmetijska zemljišča, ocenjujemo vpliv OPN z oceno C. Daljinskih vplivov na kmetijska zemljišča ne pričakujemo.

36 I 190

TLA IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

5.6.2 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva kmetijskih zemljišč Vse posege, do katerih se je MKGP v mnenju opredelilo negativno, je treba uskladiti z MKGP. Za del teh posegov bo treba za njihovo sprejemljivost zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča oziroma bo posege treba izvzeti iz stavbnih zemljišč. Za potrebe določanja nadomestnih kmetijskih zemljišč občina že pripravlja strokovno podlago. Omilitveni ukrep mora občina izvesti do faze predloga OPN.

5.7 SPREMLJANJE STANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva kmetijskih zemljišč zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . površina kmetijskih zemljišč po dejanski rabi, . površina kmetijskih zemljišč po namenski rabi, . površina kmetijskih zemljišč vključena v GERK, . površina kmetijskih zemljišč glede na boniteto, . površina hidromelioriranih območij.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 37 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

6 GOZD

6.1 OPIS STANJA

Gozd površinsko prevladuje na severnih ter na severozahodnih in severovzhodnih pobočjih. To so površine, ki so zaradi ekspozicije in naklona terena najmanj primerne za kmetijsko rabo. Najnižji delež gozda je na ožjem obalnem prostoru, kjer je večja privlačnost prostora za kmetijstvo in poselitev. Celotno območje občine Izola sodi v mediteransko fitogeografsko območje. Bistvena značilnost naravnih gozdov je, da glavne drevesne vrste niso zimzelene, čeprav so prav te tipični mediteranski florni element, ampak ga sestavljajo različne drevesne vrste listopadnih dreves. Glavni delež predstavljajo puhasti hrast, hrast graden, cer, črni gaber in mali jesen. V večjih sestojih ali le kot skupinska primes listavcem se pojavlja rdeči, črni in alpski bor. Glavni gozdni združbi sta gozd puhastega hrasta in ojstrice in submediteranski gozd gradna in ojstrice. Zaradi po večini revnih in sušnih rastišč ter dejstva, da je znaten delež gozdov nastal z zaraščanjem nekdanjih kmetijskih površin, je tudi kakovost gozdov slabša in njihov gospodarski pomen manjši, vendar se oba kazalnika postopno izboljšujeta. (Vir: Smernice za pripravo občinskega prostorskega načrta občine Izola (za področje gozdarstva), ZGS, OE Sežana)

6.1.1 Gozdovi po dejanski rabi zemljišč V skladu s podatki dejanske rabe zemljišč (MKGP, 30.4.2018) gozdna zemljišča v občini Izola obsegajo 690,08 ha, kar predstavlja 23,8 % površine občine.

6.1.2 Gozdovi po namenski rabi prostora V veljavnem prostorskem aktu je opredeljenih 657,67 ha gozdnih zemljišč, kar predstavlja 22,63 % vseh zemljišč.

6.1.3 Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom Na območju občine Izola varovalni gozdovi (Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15) obsegajo 3,22 ha oziroma 0,47 % vseh gozdov v občini. V to kategorijo je uvrščen najstrmejši del klifa pod bolnišnico Izola. Gozd s posebnim namenom z dovoljenimi ukrepi se nahaja na območju naravnega rezervata Strunjan. Gozdnih rezervatov na območju občine ni.

6.1.4 Funkcije gozdov Gozdovi v krajini generalno opravljajo predvsem ekološke funkcije, kot je varstvo tal pred vodno erozijo. To je močno izraženo predvsem na strmih pobočjih, območjih erozijskih jarkov, hudourniških potokov in nad obalnimi klifi. Na območju klifov gozd opravlja tudi druge izjemno poudarjene funkcije, kot so funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti, rekreacijska in estetska funkcija. Ti gozdovi so v okviru naravnega rezervata Strunjan večinoma uvrščeni tudi v gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni. Na območju občine Izola je razglasen tudi varovalni gozd pod bolnišnico Izola, ki poleg funkcije varovanja gozdnih zemljišč in sestojev opravlja tudi zaščitno funkcijo, saj preprečuje oziroma zmanjšuje količino padajočega kamenja in zemljine na glavno cesto med Izolo in Koprom. Na območju lokalnega odlagališča odpadkov v Izoli, opravlja gozd tudi higiensko zdravstveno funkcijo, saj blaži škodljivost vpliva emisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja. Gozdovi predstavljajo tudi pomemben habitat rastlinskih in živalskih vrst.

38 I 190

GOZD

Površina in delež gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi gozdov na 1. stopnji poudarjenosti

FUNKCIJA GOZDA (gozda po namenski rabi) ha % glede na vse gozdove socialna 11,86 1,80 ekološka 251,31 38,21

6.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Smernice za področje gozdarstva sta podala Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano dne 11.3.2011 ter Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana (ZGS) dne 5.4.2011. Smernice Ministrstva so splošne narave, smernice ZGS pa se nanašajo ločeno na tekstualni del odloka ter na grafični del odloka, kjer so podani konkretni predlogi za njegovo dopolnitev oziroma popravke. Smernice, ki se nanašajo konkretno na posamezne enote urejanja prostora, so povzete v okviru identifikacije potencialnih vplivov OPN na gozd. V okviru smernic so priloženi tudi podatki za dopolnitev območij gozdnih zemljišč oziroma njihovo spremembo v kmetijsko rabo. ZGS predlaga spremembo gozdnih zemljišč v kmetijska zemljišča na 114,6 ha, na 27,2 ha pa spremembo iz kmetijskih oziroma stavbnih zemljišč v gozdna zemljišča.

6.3 GOZD V ODLOKU O OPN

6.3.1 Strateški del OPN V strateškem delu OPN so vsebine, ki zadevajo gozd, obravnavane v poglavjih II.1.2.4 Krajina, kjer je opisano stanje, II.2.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti, II.5.3 Usmeritve za razvoj gozdarstva, II.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč ter II.5.8 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za potrebe obrambe, kjer so podane usmeritve za poseganje v prostor na območju gozdov.

6.3.2 Izvedbeni del OPN – prostorski izvedbeni pogoji Varstvo gozda je zagotovljeno z določanjem pogojev za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih (97. člen) ter s pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov (priloga 1). Varstvo gozdov je obravnavan tudi v 76. členu.

6.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

6.4.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA . Ohranjanje gozdov v njihovi funkciji in ohranjanje biotske raznovrstnosti OKOLJSKI CILJI, IZ Nacionalni program varstva okolja (NPVO) KATERIH IZHAJAJO . Obnovitev okrnjenih delov narave, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti OKOLJSKI CILJI PLANA Nacionalni gozdni program . Ohranjati biotsko raznovrstnost gozdov na ekosistemski, vrstni in genski ravni . Ohranjati in vzpostaviti pestre krajinske vzorce z gozdnimi prvinami ter ohranjati sklenjenost velikih sklenjenih gozdnih območij. . Ohraniti naravne vrednote v gozdu. . Zagotoviti optimalno učinkovanje gozdov na ogroženih območjih . Zagotoviti optimalno učinkovanje gozdov z zaščitno funkcijo . Ohranjati in oblikovati mehansko stabilne gozdove zlasti na izpostavljenih legah v okolici večjih emisijskih virov ter v območjih močnih vetrov, kjer sta higiensko – zdravstvena in klimatska funkcija gozdov najbolj izraženi. . Zmanjšati vplive negativnih dejavnikov na gozdove.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 39 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

DEJAVNOSTI/POSEGI Z . sprememba rabe zemljišč iz gozda v stavbno ali kmetijsko VPLIVI OKOLJSKI KAZALCI ZA . Površina in delež gozdov SPREMLJANJE . Površina in delež varovalnih gozdov DOSEGANJA CILJEV Z . Površina in delež gozdov s poudarjenimi socialnimi in ekološkimi funkcijami IZVAJANJEM OPN

6.4.2 Metoda vrednotenja Pri vrednotenju vplivov OPN Izola na gozd je količinska izguba gozda zaradi spremembe rabe zemljišč le eden izmed kriterijev. Preveriti je treba tudi ali in v kolikšni meri posegi vplivajo na območja gozdov s poudarjenimi funkcijami in na sklenjenost gozdov. Sklenjenosti gozdov ni mogoče prikazati s kazalnikom. To se lahko ugotavlja le pri vrednotenju sprejemljivosti vsakega posameznega posega. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

OCENA VPLIVA OPIS OCENE A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij. Vsi gozdovi se ohranjajo v svojem obsegu in svoji funkciji, izvedba plana ne vpliva na sklenjenost gozdov. B – vpliv je nebistven Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij. Obseg gozdov se zmanjša v manjši meri, tako da ne vpliva na funkcijo gozda oziroma na sklenjenost gozdov. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij, če bodo omilitvenih ukrepov upoštevani omilitveni ukrepi. Obseg gozdov se zmanjša, vendar to ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne vpliva na funkcijo gozda oziroma na sklenjenost gozdov. D – vpliv je bistven Izvedba OPN bo bistveno vplivala na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij, Obseg gozdov se bistveno zmanjša, tako da pomembno vpliva na funkcije gozda, ki se jih na da ohraniti niti z omilitvenimi ukrepi. Izvedba plana lahko bistveno vpliva tudi na sklenjenost gozdov. E – vpliv je uničujoč Izvedba OPN bo na obseg gozdov in ohranjanje njihovih funkcij vplivala uničujoče. Obseg gozdov se zmanjša v taki meri, da ni več možno zagotavljanje funkcij gozda, izvedba plana uničujoče vpliva tudi na sklenjenost gozdov. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

6.5 VPLIVI NA GOZD TER NJIHOVO VREDNOTENJE

OPN Izola vpliva na gozd in gozdna zemljišča predvsem z njihovimi spremembami v stavbna zemljišča. Vpliv se nanaša tako na količinsko izgubo kot na funkcije gozda. Vpliv je neposreden in trajen. Potencialno bi lahko prišlo tudi do kumulativnih vplivov OPN ter sprejetih PIA in DPN na območju občine. Daljinskih vplivov zaradi širjenja območij stavbnih zemljišč na gozdna zemljišča ne pričakujemo.

6.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov

Površina in delež gozdov po namenski rabi

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN Obseg gozdnih zemljišč: Obseg gozdnih zemljišč: 657,67 ha 683,59 ha Delež gozdnih zemljišč: Delež gozdnih zemljišč: 22,63 % vseh zemljišč v občini 23,52 % vseh zemljišč v občini

SPREMEMBA KAZALCA Površina gozdnih zemljišč se bo OPN v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom povečala za 25,92 ha oziroma za 3,94 %.

40 I 190

GOZD

Površina in delež varovalnih gozdov

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN Obseg varovalnih gozdov (z opredeljeno namensko rabo G): Obseg varovalnih gozdov (z opredeljeno namensko rabo G): 3,22 ha 2,98 ha SPREMEMBA KAZALCA Obseg varovalnih gozdov z opredeljeno namensko rabo G se bo z OPN zmanjšal za 0,24 ha.

6.5.2 Vrednotenje vplivov SD OPN na gozd in gozdna zemljišča Z dopolnjenim osnutkom OPN Izola je načrtovanih 683,59 ha gozdnih zemljišč. Z OPN se bo obseg gozdnih zemljišč na območju občine Izola povečal za 25,92 ha oziroma za 3,94 %. Povečanje je predvsem posledica uskladitve namenske rabe gozdnih in kmetijskih zemljišč z dejansko rabo. Zaradi tega se je v gozdna zemljišča spremenilo 4,89 ha stavbnih zemljišč ter 2019,73 ha kmetijskih zemljišč. Iz gozdnih zemljišč pa se je v stavbna spremenilo 4,09 ha zemljišč, v kmetijska zemljišča 189,89 ha, v druga zemljišča 4,65 ha in v vodna zemljišča 0,09 ha. Spremembe namenske rabe gozdnih zemljišč

velikost spremembe zaradi velikost spremembe zaradi sprememba namenska rabe velikost spremembe (ha) OPN (ha) DPA (ha) iz gozdnih v stavbna zemljišča 4,09 3,91 0,18 iz gozdnih zemljišč v druga zemljišča 4,65 3,11 1,54 iz gozdnih zemljišč v kmetijska zemljišča 189,89 185,81 4,08 iz gozdnih zemljišč v vodna zemljišča 0,09 0,09 / iz stavbnih v gozdna zemljišča 4,89 4,89 / iz kmetijskih zemljišč v gozdna zemljišča 219,73 219,37 0,36 Največ novih posegov (sprememb v stavbna zemljišča) je namenjenih novim površinam cest in okoljski infrastrukturi ter območjem stanovanj. Posegi na gozdna zemljišča

PNRPP_SD VELIKOST (ha) DELEŽ (%) CU 0,05 1,19 O 2,15 52,54 PC 1,08 26,52 PO 0,25 6,10 SS 0,56 13,65 SKUPAJ 4,09 100,00 V skladu z dejansko rabo (MKGP) se na območju posegov na gozdna zemljišča (po dejanski rabi) gozdna raba pojavlja samo na 0,47 ha oziroma 11,46 % posegov, kar 1,94 ha zemljišč oziroma 47,58 % je pozidanih, 1,67 ha oziroma 40,96 % jih je v kmetijski rabi. Dejanska raba kmetijskih zemljišč na območjih načrtovanih posegov na kmetijska zemljišča

RABA ID RABA IME VELIKOST (ha) DELEŽ (%) KMETIJSKA ZEMLJIŠČA SKUPAJ 1,67 40,96 njive in vrtovi 0,07 1,80 1100 njiva 0,07 1,80 trajni nasadi 0,55 13,46 1211 vinograd 0,09 2,32 1222 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak 0,04 1,05 1230 oljčnik 0,41 10,10 travniške površine 0,28 6,89 1300 trajni travnik 0,20 4,94 1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem 0,08 1,95 druge kmetijske površine 0,77 18,81 1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju 0,23 5,68 1500 drevesa in grmičevje 0,53 13,09 1600 neobdelano kmetijsko zemljišče 0,00 0,04 NEKMETIJSKA ZEMLJIŠČA SKUPAJ 2,41 59,04 2000 gozd 0,47 11,46 3000 pozidano in sorodno zemljišče 1,94 47,58 SKUPAJ 4,09 100,00

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 41 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Spremembe gozdnih zemljišč v stavbna se ne pojavljajo na območjih gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji. V nadaljevanju so predstavljeni posamezni posegi na gozd. Opis širitev stavbnih zemljišč na gozdna zemljišča

NAČIN VELIKOST OPIS POSEGA NASELJE EUP NRP UREJANJA (ha) Sprememba je namenjena določiti ustrezne namenske rabe obstoječemu odlagališču odpadkov. V skladu s podatki dejanske rabe MKGP je območje IZOLA IZ‐10/01 O OPPN‐p 1,57 v večjem delu pozidano, gozd se na območju ne pojavlja. Sprememba je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe območju veljavnega OPPN za cesto na Šared (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Cesta in kolektor Jagodje – Šared, Uradne objave občine Izola št. 14/09). V skladu s podatki dejanske rabe MKGP je IZOLA IZ‐10/04 PC OPPN 0,53 območje v večjem delu v kmetijski rabi, gozd se pojavlja na 0,17 ha. Sprememba je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu bencinskemu servisu. V skladu s podatki dejanske rabe IZOLA IZ‐11 PO . 0,25 MKGP je območje v celoti pozidano. Sprememba je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe območju veljavnega OPPN za cesto na Šared (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Cesta in kolektor Jagodje – Šared, Uradne objave občine Izola št. 14/09). V skladu s podatki dejanske rabe MKGP je IZOLA IZ‐15/01 PC OPPN 0,38 območje v večjem delu v kmetijski rabi, gozd se ne pojavlja. IZOLA IZ‐16 PC DPA 0,17 Sprememba je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe območju veljavnega DLN za HC Jagodje – Lucija (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za odsek Jagodje ‐ Lucija s priključno cesto za Piran, Ur. l. RS, št. IZOLA IZ‐17 PC DPA 0,01 76/08). Sprememba je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe območju veljavnega OPPN (Odlok o ureditvenem načrtu Korte, Uradne objave občine Izola št., 12/95, 4/08, 4/09). V skladu s podatki dejanske rabe KORTE KO‐01/04 SSe OPPN 0,18 MKGP je območje v kmetijski rabi, gozd se ne pojavlja. Sprememba je namenjena gradnji čistilne naprave za naselja Korte. V skladu s podatki dejanske rabe MKGP je območje v večjem delu v KORTE KO‐01/05 O . 0,58 kmetijski rabi oziroma pozidano, gozd se pojavlja v minimalnem obsegu. Sprememba je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe območju veljavnega OPPN (Odlok o ureditvenem načrtu Korte, Uradne objave občine Izola št., 12/95, 4/08, 4/09). V skladu s podatki dejanske rabe KORTE KO‐01/14 CU OPPN 0,05 MKGP je območje v kmetijski rabi, gozd se ne pojavlja. Sprememba je namenjena gradnji stanovanj. Območje je že pozidano MALIJA MA‐01/07 SSe . 0,37 oziroma je v kmetijski rabi. V dopolnjen osnutek OPN Izola je vključenih tudi 155 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta. Od tega jih je 76,50 ha na območjih veljavnih PIA ter 27,68 ha na območjih veljavnih DPN. Od vseh nepozidanih stavbnih zemljišč jih je 10,43 ha po dejanski rabi gozdnih zemljišč, od tega na območjih veljavnih PIA 3,71 ha ter na območjih veljavnih DPN 3,76 ha. Del nepozidanih stavbnih zemljišč posega na varovalni gozd (IZ‐06/04 z namensko rabo ZD, 1.564 m2), 5 ha nepozidanih zemljišč pa posega na gozd s poudarjenimi ekološkimi oziroma socialnimi funkcijami. Del nepozidanih stavbnih zemljišč posega na varovalni gozd (IZ‐06/04 z namensko rabo ZD, 1.564 m2), 5 ha nepozidanih zemljišč pa posega na gozd s poudarjenimi ekološkimi oziroma socialnimi funkcijami. V skladu s splošnimi smernicami s področja gozdarstva (marec 2013) je občina dolžna na vseh območjih gozdov, ki so zavarovana z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13 in 39/15), določiti namensko rabo »območja gozdov«. To pomeni, da je dopolnjen osnutek OPN Izola v nasprotju s splošnimi smernicami. Delu enot IZ‐06/04 z namensko ZD ter IZ‐06/06 v delu z namenskimi rabami K2 in OO, je treba na območju varovalnega gozda določiti namensko rabo G. Širitve in nepozidana stavbna zemljišča v skupnem obsegu 7,6 ha posegajo tudi na gozdove s poudarjenimi ekološkimi funkcijami na 1. stopnji, del teh gozdov (0,6 ha) jih ima na 1. stopnji poudarjene tudi socialne funkcije. Pojavljajo se predvsem na območju nad obalno cesto ter na območju

42 I 190

GOZD

veljavnega DLN za HC Jagodje – Lucija (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za odsek Jagodje ‐ Lucija s priključno cesto za Piran, Ur. l. RS, št. 76/08). V skladu z Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu je treba na strmih pobočjih nad obalnimi klifi oziroma na območjih z izjemno poudarjenimi funkcijami gozda, gozd ohranjati v obstoječem stanju. Zato naj se z gozdom poraslim območjem nad obalno cesto določi namenska raba gozd. Smiselno naj se upošteva predlog ZGS (Dopolnitev območij gozdnih zemljišč) ter dejanska raba MKGP. Potrebne spremembe se nanašajo na enote urejanja prostora IZ‐06/04, IZ‐06/05, IZ‐06/06 in IZ‐06/08. ZGS v smernicah predlaga, da se strma pobočja nad Simonovim zalivom v enoti IZ‐01/04 izvzamejo iz stavbnih zemljišč in se jim določi namensko rabo gozd (G). To območje namreč predstavlja edini gozdni otok oziroma gozdni ekosistem v okolici. Za območje Simonovega zaliva je sprejet ureditveni načrt (Odlok o ureditvenem načrtu Simonov zaliv v Izoli, Uradne objave občine Izola št. 39/89, 41/89, 14/05, 16/09), ki določa tudi namensko rabo prostora. OPN to namensko rabo povzema. OPPN se z OPN ne more spreminjati, zato smernice ZGS ni mogoče upoštevati. Na območju predlagane spremembe v gozdna zemljišča z UN niso načrtovane nobene prostorske ureditve, predvideno je ohranjanje gozda. V gozdni namenski rabi morajo ostati tudi gozdna zemljišča znotraj hudourniškega jarka na meji med občino Izola in mestno občino Koper. Hudourniški jarek namreč v celoti poraščajo gozdovi in deluje enotno kot ekosistem, zato je pomembno, da na obeh bregovih ostaja gozd. Območje, ki naj se vrne v namensko rabo gozd, je predlagano v okviru smernic ZGS. To območje pa ne obsega samo gozdov znotraj enote IZ 06/04, ampak sega tudi v enoto IZ 06/05. ZGS v svojih smernicah ugotavlja, da je potrebno iz namenske rabe ZS izvzeti strmo pobočje nad cesto v Šaredu v enoti ŠA‐03/03 (smernice se sicer nanašajo na enoto ŠA‐03/02; v dopolnjenem osnutku je bila enota preštevilčena, spremenjena je bila tudi namenska raba v ZD). Gozdna površina na tem območju ni primerna za opredeljeno rabo (ZS), saj je teren zelo strm in ga deloma predstavlja hudourniški jarek, ki gravitira na zelo prometno cesto. Za območje naselja Šared je sprejet OPPN (Občinski podrobni prostorski načrt za območje naselja Šared, Uradne objave Občine Izola, št. 23/14), ki določa tudi namensko rabo prostora, na obravnavanem območju ZD. OPN to namensko rabo povzema. OPPN se z OPN ne more spreminjati, zato smernice ZGS ni mogoče upoštevati. Na namenski rabi ZD so v skladu z OPPN dopustne le dejavnosti rekreacija in oddih na zelenih površinah ter nadaljnja raba kmetijskih in gozdnih površin. Ohranjanje gozda je s tem zagotovljeno. Slika 1: Potrebna opredelitev namenske rabe gozd (G) (rdeče označena območja) – klifi nad obalno cesto, hudourniški jarek, varovalni gozd

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 43 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

6.5.3 Upoštevanje smernic in mnenj Smernice za področje gozdarstva so v tekstualnem delu odloka smiselno upoštevane. Z upoštevanjem omilitvenih ukrepov bodo smiselno upoštevane tudi smernice, ki se nanašajo na grafični del odloka. V grafičnem delu ni v celoti upoštevan predlog sprememb gozdnih zemljišč v kmetijska zemljišča in obratno. Občina je namensko rabo gozdnih in kmetijskih zemljišč uskladila z dejansko rabo, kar v veliki meri odgovarja predlogu ZGS. ZGS predlaga izločitev 114,6 ha gozdnih zemljišč in določitev namenske rabe kmetijskih zemljišč. Občina je na predlaganih območjih iz gozdnih zemljišč v kmetijska spremenila 97 ha, vsega skupaj pa na podlagi uskladitve z dejansko rabo 189,89 ha. Sprememb ni izvedla na območjih, kjer se po dejanski rabi pojavlja gozd. Predlog ZGS za spremembo v gozdna zemljišča obsega 27,24 ha. V dopolnjenem osnutku je na teh območjih v gozd spremenjenih le 4,21 ha zemljišč, z upoštevanjem omilitvenih ukrepov jih bo opredeljenih še dodatnih 3,54 ha. Zaradi uskladitve z dejansko rabo pa je bilo v območja gozdnih zemljišč skupaj spremenjenih 219,73 ha zemljišč.

6.6 OCENA VPLIVOV NA GOZD TER OMILITVENI UKREPI

6.6.1 Ocena vplivov na gozd in gozdna zemljišča Vpliv OPN Izola na gozd ob upoštevanju predlaganega omilitvenega ukrepa ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Glede na to, da se bo obseg gozda z OPN povečal, kumulativni vpliv OPN in veljavnih PIA in DPN na območju občine ocenjujemo kot nebistven.

6.6.2 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva gozda in gozdnih zemljišč OMILITVENI UKREP Delu enot IZ‐06/04 z namensko ZD ter IZ‐06/06 v delu z namenskimi rabami K2 in OO, je treba na območju varovalnega gozda določiti namensko rabo G. Z gozdom poraslim območjem nad obalno cesto je treba določiti namensko rabo gozd. Smiselno naj se upošteva predlog ZGS (Dopolnitev območij gozdnih zemljišč) ter dejanska raba MKGP. Potrebne spremembe se nanašajo na enote urejanja prostora IZ‐06/04, IZ‐06/05, IZ‐06/06 in IZ‐06/08 (glej sliko 1).

6.7 SPREMLJANJE STANJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva gozdnih zemljišč zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . površina in delež gozdov, . površina in delež varovalnih gozdov ter . površina in delež gozdov s poudarjenimi socialnimi in ekološkimi funkcijami.

44 I 190

POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE

7 POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE

7.1 OPIS STANJA

7.1.1 Površinske vode

Vodotoki Edini pomembnejši vodotok v občini Izola je Drnica, manjši potoki pa so vsi hudourniškega značaja (Medljanščica, Pivol, Rikorvo idr.). Monitoring kakovosti površinskih voda, ki ga izvaja Agencija RS za okolje se na obravnavanih vodotokih ne izvaja. Vodna zemljišča in priobalna zemljišča v občini Izola niso določena. Za potrebe izdelave okoljskega poročila so bila priobalna zemljišča določena računsko, s 25 m bufferjem od obalne linije za morje ter 5 m bufferjem za celinske vode, ki so določene v podatku dejanske rabe MKGP. Priobalna zemljišča morja so večinoma že pozidana, nepozidanih je nekaj manj kot 2 ha. Vsa nepozidana območja, ki posegajo na priobalni pas morja, se urejajo z OPPN. Priobalna zemljišča celinskih vod so v celoti nepozidana. Namenska raba na teh zemljiščih je večinoma K, v manjšem obsegu tudi G.

Morje V okviru naloge Izvajanje monitoringa po barcelonski konvenciji v letu 2016 (Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, april 2017) je bilo izvedeno vzorčenje in analize za: . kakovost kopaliških voda vzdolž obale R Slovenije, . kemično onesnaženje sedimenta in morskih organizmov, . evtrofikacijsko stanje morja ter . oceno vnosa hranil s kopnega. Za kopalne vode je bilo ugotovljeno, da so v letu 2016 vse kopalne vode v Sloveniji razvrščene kot odlične glede mikrobiološke kakovosti. Za kemično onesnaženje sedimenta je bilo ugotovljeno, so v letu 2016 rezultati koncentracij celokupnih ogljikovodikov podobni vrednostim preteklega leta in precej nižji na vseh postajah v primerjavi s preteklim desetletnim povprečjem (2005‐2015). Na osnovi rezultatov zadnjih dveh let bi lahko sklepali, da je prišlo do znatnih sprememb stopnje onesnaženja z ogljikovodiki, predvsem v področju marine Portorož in Luke Koper, vendar bi radi opozorili, da je potrebno za ocenjevanje dolgoročnih trendov preveriti in upoštevati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na tako velike spremembe koncentracij, od same metode vzorčenja, analitske metode, kot tudi morebitnih sprememb okoljskih parametrov ali posegov v okolje (poglabljanja,..). Za kemično onesnaženje morskih organizmov je bilo izvedeno vzorčenje za analize kemičnega onesnaženje s težkimi kovinami (kadmija in živega srebra). Vzorčenje je bilo izvedeno v gojišču školjk v Strunjanu in pred vhodom v koprsko pristanišče in marino. Koncentracije živega srebra so bile višje na postaji v Kopru in tudi višje v primerjavi z desetletnim povprečjem. Koncentracije kadmija so bile nižje v primerljivi z rezultati preteklih desetih let in ne kažejo razlik med postajami. Najbolj izstopajo rezultati analiz onesnaženja s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, na obeh merilnih mestih na vhodu v koprsko pristanišče in Marino Koper ter precej nižje koncentracije v školjkah odvzetih v školjčišču Strunjan.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 45 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Evtrofikacijsko stanje je bilo ocenjeno s pomočjo numerične skale indeksa (TRIX) (Vollenweider in sod., 1998), ki temelji na koncentracijah hranilnih soli dušika in celokupnega fosforja, koncentracijah klorofila a ter absolutni deviaciji od nasičenosti s kisikom. Kakovost obalnega morja je bilo v letu 2016 možno oceniti na osnovi zbranih podatkov vzorčenj na različnih globinah na 4 izbranih merilnih mestih: sredine Koprskega zaliva (000K), referenčnem merilnem mestu pred piransko Punto 000F in 00F2 ter sredine piranskega zaliva (00MA). Rezultati povprečnih, najvišjih in najnižjih vrednosti TRIXa so podani za posamezno merilno mesto v tabeli 4. Vrednosti ne odstopajo od rezultatov preteklega leta in glede na povprečne vrednosti meritev lahko ocenimo kakovost morja kot dobro, trofično stanje (TRIX 4‐5), saj se nižjih vrednosti (TRIX < 4) pojavljajo občasno (povišano motnost, obarvanost morske vode in nižjih koncentracij kisika v pridnenih slojih). V merilno mrežo spremljanja letnega vnosa onesnaženja s kopnega so vključena sledeča merilna mesta: . ustje reke Rižane (00RI), . ustje reke Dragonje (00DR), . ustje reke Badaševice (00BA), . Drnica (00DN) ‐ Jernejev kanal, . izpust KČ naprave v Kopru, . izpust KČ naprave v Piranu. V merilno mrežo ugotavljanja vnosa onesnaženja s kopnega sta vključena tudi izpusta iz komunalnih čistilnih naprav v Kopru in Piranu. Na samem mestu vzorčenja rek so bile opravljene meritve temperature, slanosti in pripravljeni vzorci za analize koncentracij raztopljenega kisika, biološke porabe kisika, ter za ostale kemične in bakteriološke analize. Vnos celokupne suspendirane snovi v morje je v letu 2016 znašal 10619 ton, za celokupni dušik 433 ton in celokupni fosfor 44 ton. Povišane vrednosti hranilnih snovi in koncentracij koliformnih bakterij fekalnega izvora so občasno zabeležene v vseh rekah.

7.1.2 Podzemne vode Celotna občina se nahaja na območju vodnega telesa Obala in Kras z Brkini. Na vodnem telesu Obala in Kras z Brkini je določenih 17 vodonosnih sistemov. Območje občine Izola pripada vodonosnim sistemom Sečovlje – Dragonja, območje Marezige‐Dragonja in širše območje Izole. Vodno telo Obala in Kras z Brkini se nahaja v sedimentnih kamninah in nevezanih sedimentih na ozemlju porečij Notranjske reke, Rižane in obalnih rek, na jugozahodnem delu Slovenije. Na območju prevladujejo mezozoiske do terciarne zelo skrasele in srednje skrasele karbonatne kamnine s kraško poroznostjo ter silikatno karbonatni fliši z razpoklinsko poroznostjo. Flišne kamnine nastopajo kot krovne plasti karbonatnih kamnin. Na površju se pojavljajo še manj obsežni aluvialni nanosi. Vodno telo se nahaja v treh tipičnih vodonosnikih. Prvi vodonosnik, ki nastopa v apnencu in mestoma tudi v dolomitu, je mezozoiske in terciarne starosti. Vodonosnik je lokalen ali nezvezno izdaten ali obširen, vendar nizko do srednje izdaten. Glede na poroznost je kraški, pretežno dobro skrasel. Drugi vodonosnik v flišnih plasteh je manjši razpoklinski vodonosnik z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode. Je terciarne starosti. Tretji, medzrnski vodonosnik v produ, pesku, melju in glinah kvartarne starosti se nahaja večinoma pod krovnimi plastmi v prodnem zasipu obalnih rek. Vodonosnik je lokalen ali nezvezno izdaten ali obširen, vendar nizke do srednje izdatnosti. Stik med prvim in drugim vodonosnikom je praviloma hidrodinamska bariera, pri čemer predstavlja fliš zaporno plast v podlagi

46 I 190

POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE

ali krovno plast. Enako velja za stik tretjega vodonosnika s flišnimi plastmi, kjer te nastopajo kot podlaga. Krovne plasti tretjega vodonosnika predstavljajo slabo prepustni aluvialni, poplavno zajezitveni ali morski sedimenti. Vsi trije vodonosniki so tudi v hidravličnem stiku z morjem, pri čemer so z izkoriščanjem možni vdori slane vode. V letih 2008 do 2015 je bilo kemijsko stanje za vodno telo Obala in Kras z Brkini dobro. Standardi kakovosti in vrednosti praga niso bili preseženi na nobenem izmed merilnih mest. Merilna mesta v sklenjenih in izdatnih vodonosnikih odražajo stanje večjega del telesa. (vir: Kakovost podzemne vode v Sloveniji v letu 2015) Monitoring količinskega stanja podzemnih voda predstavlja sistem spremljanja hidroloških in meteoroloških parametrov vodne bilance ter zbiranja podatkov, ki so pomembni za oceno vpliva odvzemov podzemne vode na spremembo smeri in hitrosti njenega toka, kakor tudi ocene vpliva odvzemov podzemne vode na stanje površinskih vodnih teles in kopenske ekosisteme. Ocena količinskega stanja podzemnih voda temelji na ARSO podatkovnih zbirkah hidrološkega monitoringa podzemnih in površinskih voda, meteorološkega monitoringa ter na evidencah o vodnih pravicah in vodnih povračilih. V vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo se za potrebe ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda meri globino do podzemne vode, v vodonosnikih s kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo pa višino vode oz. pretok izvirov in vodotokov. Telo podzemne vode ni v dobrem količinskem stanju, kadar se z odvzemi podzemne vode, ki vplivajo na gladino, pretok ali spremembo smeri toka podzemne vode, povzroči: . vdore morske vode, . vdore onesnažene vode iz sosednjih vodonosnih struktur ali . pronicanja in vdore onesnažene površinske vode. Skupna ocena preizkusa vpliva odvzemov podzemne vode na vdore slane vode ali vode slabše kakovosti ne odkriva pomembnega vpliva črpanja podzemne vode na vdore slane vode v VTPodV_5019 Obala in Kras z Brkini. Količinsko stanje podzemne vode se po tem preizkusu ocenjuje kot dobro. (Vir: Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji ‐ Poročilo o monitoringu v letu 2015)

7.1.3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode Za odvajanje in čiščenje voda v občini Izola skrbi Komunala Izola d.o.o.. V upravljanju ima javni kanalizacijski sistem v občini Izola, vključno z objekti na tem kanalizacijskem sistemu. Najpomembnejši objekti so črpališče v Cankarjevem drevoredu v Izoli, tlačni vod iz tega črpališče proti Kopru, prelivni bazeni in črpališče padavinskih vod ter mali komunalni čistilni napravi (MKČN) v Kortah in Cetorah. Večji del kanalizacijskega omrežja je mešanega sistema – po enem kanalizacijskem vodu se torej odvaja fekalna in ob padavinah tudi meteorna voda. V letu 2016 je bila izvedena investicija za vzpostavitev centralnega nadzornega sistema (CNS) za nadzor delovanja objektov črpališča v Cankarjevem drevoredu v Izoli, ter črpališč v Tomažičevi ulici in v Kortah, kakor tudi nadzor MKČN v Kortah in Cetorah. Za odvajanje komunalne odpadne vode je v občini Izola zgrajenih več javnih kanalizacijskih sistemov. Največji kanalizacijski sistem je tisti, ki odvaja odpadno vodo iz območja mesta Izola in Jagodja preko črpališča v Cankarjevem drevoredu v Izoli in tlačnega voda do Kopra, kjer se očisti na čistilni napravi na Serminu. Drugi deli javnega kanalizacijskega sistema so še v Kortah in Cetorah, kjer se zaključita za malima komunalnima čistilnima napravam in pa v Maliji ter na Mali sevi, ki se zaključita v čistilni napravi v Piranu in s katerima omrežjema upravlja Okolje Piran.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 47 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Komunalne odpadna voda iz dela vasi Korte, predvsem zaselka Čedlje in Žaneštra, pritečejo po ločenem kanalizacijskem omrežju na MKČN Korte, kjer se tudi očistijo. V letu 2016 je bilo v občini 64 kilometrov fekalnih in mešanih kanalizacijskih vodov in 54 kilometrov meteornih kanalizacijskih vodov. Količine odpadne vode iz objektov, ki so priključeni na kanalizacijo na območju izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Izoli, v zadnjih petih letih so prikazane v spodnji tabeli. Količine odpadne vode po letih

2012 2013 2014 2015 2016 Količina odpadne vode (m3) 916.585 903.847 859.304 834.173 837.583 V letu 2016 je bilo preko črpališča v Cankarjevem drevoredu v Izoli v tlačni vod prečrpano 1.174.792 m3 vseh odpadnih vod. V navedeni količini prečrpane vode je odpadna komunalna voda, ki v kanalizacijski sistem odteka z merjenjem preko vodovodnega sistema kot tudi padavinska odpadna voda, ki odteče v kanalizacijski sistem. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Oddelek Koper je v letu 2016 izvedel monitoring na MKČN Korte. Iz poročila je razvidno, da navedena MKČN deluje ustrezno. V letu 2016 3 3 smo iz MKČN Cetore odpeljali 54 m blata in iz MKČN Korte 183 m blata. Blato iz obeh MKČN odvažamo na nadaljnjo obdelavo na ČN Koper. Kapacitete čiščenja obeh MKČN so s trenutno priključenimi enotami obremenitve že skoraj dosežene. Ker se v prihodnje pričakuje priključevanje novih objektov in s tem povečana obremenitev čistilnih naprav, je Komunala Izola v letu 2016 naročila projekt za posodobitev in razširitev kapacitete čiščenja obeh MKČN. V letu 2016 je bilo izvedenih 190 odvozov grezničnih gošč in blata iz MKČN s kanalizacijskim vozilom na čistilno napravo v Kopru. (vir: http://www.komunala‐izola.si, Letno poročilo za leto 2016, Komunala Izola, april 2017)

7.1.4 Varstvo pred škodljivim delovanjem voda

Poplavna območja Na območju občine Izola se pojavljajo poplavna območja ob Strunjanskem potoku, Rikorvu, Morerju, Pivolu, Jernejskem potoku, Medljanščici, Drnici, Baredinki in na območju vodotoka Piševec. Pri načrtovanju poselitve ob morju se upošteva vpliv voda zaradi plimovanja morja. V skladu s podatki karte razredov poplavne nevarnosti (vir: http://www.evode.gov.si, november 2018) se na območju občine pojavlja 70,24 ha poplavno ogroženih območij. Poplavnih območij z veliko poplavno nevarnostjo je 2,47 ha (3,51 %), s srednjo poplavno nevarnostjo pa 17,94 ha (25,54 %). Poplavno ogrožena območja – karta razredov poplavne nevarnosti (vir: DRSV)

RAZRED POPLAVNE NEVARNOSTI VELIKOST (ha) DELEŽ (%) velika poplavna nevarnost 2,47 3,51 srednja poplavna nevarnost 17,94 25,54 majhna poplavna nevarnost 24,34 34,65 preostala poplavna nevarnost 25,50 36,30 SKUPAJ 70,24 100,00 V skladu s podatki iz opozorilne karte poplav (vir: http://www.evode.gov.si, november 2018) se na območju občine Izola poplave pojavljajo še na na 40,05 ha zemljišč. Zelo redke (katastrofalne) poplave se pojavljajo na 35,60 ha zemljišč, redke pa na 4,45 ha.

48 I 190

POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE

V letu 2013 je občina izdelala sklop študij poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013) in sicer: . I. del – Baredinka in Drnica ter hudournik Medljanščica s pritokom Čičole, . II. del – Strunjanjska Rečica s pritoki, . III. del – hudournik Pivol, . IV. del – hudournik Morer, . V. del – hudournik Rikorvo, . VI. del – Jernejski potok in . VII. del ‐ hudournik pod bolnišnico Izola. Nobena izmed študij v času izdelave okoljskega poročila še ni bila revidirana. Poplavno ogrožena območja – karta razredov poplavne nevarnosti (vir: Občina)

RAZRED POPLAVNE NEVARNOSTI VELIKOST (ha) DELEŽ (%) velika poplavna nevarnost 1,67 1,80 srednja poplavna nevarnost 34,06 36,70 majhna poplavna nevarnost 33,76 36,38 preostala poplavna nevarnost 23,31 25,12 SKUPAJ 57,07 100,00 Večino zemljišč na poplavnih območij v občini Izola je pozidanih (62,04 ha oziroma 36,27 %) oziroma jih je v kmetijski rabi (97,74 ha oziroma 57,14 %). Dejanska raba zemljišč na poplavnih območjih

DEJANSKA RABA VELIKOST (ha) DELEŽ (%) kmetijska zemljišča 97,74 57,14 gozd 9,10 5,32 pozidano in sorodno zemljišče 62,04 36,27 voda 2,17 1,27 SKUPAJ 171,05 100,00

Erozijska območja in plazljiva območja Iz vidika stabilnosti tal je v občini problematično zaledje. Vsa naselja izolskega zaledja ležijo na relativno ravnih in stabilnih tleh, vendar pogosto mejijo na strme erozijske grape, ki so nestabilne, pogosto z znaki aktivnih plazov. Najbolj problematična področja so globoka grapa južno od Malije, strma pobočja z aktivnimi plazovi nad Baredinko, grapi od hribu Sedenčič oziroma južno od Costanze in grapa zahodno od naselja Dvori ter severno pobočje naselja Šared. V skladu s podatki ARSO celotno območje občine, razen mesta Izola, sodi v erozijska območja, kjer so potrebni zahtevnejši protierozijski ukrepi. Na erozijskih območjih v občini Izola se v največji meri pojavljajo gozd (32,49 %) in vinogradi (15,26 %), nekaj več kot 10 % pa je pozidanih zemljišč. SKU Dejanska raba zemljišč na erozijskih območjih

DEJANSKA RABA VELIKOST (ha) DELEŽ (%) njiva 1.475,52 4,54 gozd 846,36 32,49 pozidano in sorodno zemljišče 271,02 10,4 ostalo zamočvirjeno zemljišče 0,31 0,01 suho, odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 4,29 0,16 odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 6,470,25 voda 1,22 0,05 SKUPAJ 2.605,19 100

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 49 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

7.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Smernice za področje varstva voda je podala Agencija RS za okolje dne 24.3.2011. Smernice so splošne, povzemajo zakonska določila.

7.3 VODE V ODLOKU O OPN

7.3.1 Strateški del OPN V strateškem delu OPN so vsebine, ki zadevajo varstvo voda, obravnavane v poglavjih II.1.2.3 Gospodarska javna infrastruktura, II.1.2.4 Krajina ter II.1.2.5 Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer je opisano stanje, v poglavju II.1.4 Cilji, v poglavju II.3.4 Komunalna infrastruktura, varovanje okolja ter druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, II.5.4 Usmeritve za gospodarjenje z vodami ter II.5.8 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za potrebe obrambe.

7.3.2 Izvedbeni del OPN – prostorski izvedbeni pogoji Varstvo voda je zagotovljeno z določanjem pogojev za gradnjo in posege na vodnih zemljiščih (98. člen) ter s pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov (priloga 1). Varstvo voda je obravnavan tudi v 74. členu, 78. členu in 79. členu.

7.4 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Smernice za področje varstva voda je podala Agencija RS za okolje dne 24.3.2011 (št. 35001‐115/2011). Smernice so splošne, povzemajo zakonska določila.

7.5 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

7.5.1 Okoljski cilji plana in kazalci za spremljanje doseganja ciljev z izvajanjem OPN

OKOLJSKI CILJI PLANA . Doseganje oziroma ohranjanje dobrega kemijskega in ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda DOKUMENTI IZ KATERIH Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI‐A, 41/04 – ZVO‐1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in IZHAJAJO OKOLJSKI CILJI 56/15) PLANA . Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. DEJAVNOSTI/POSEGI Z . Kmetijstvo z uporabo mineralnih gnojil in pesticidov VPLIVI . Industrija in promet z emisijami nevarnih snovi . Odlagališča odpadkov . Neurejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod OKOLJSKI KAZALCI ZA . Ustreznost sistema zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda SPREMLJANJE . Namenska raba prostora na priobalnih zemljiščih DOSEGANJA CILJEV Z . Namenska raba na poplavnih območjih IZVAJANJEM OPN . Namenska raba na erozijskih območjih

7.5.2 Metoda vrednotenja Vrednotenje cilja »doseganje oziroma ohranjanje dobrega kemijskega in ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda« se izvaja na podlagi:

50 I 190

POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE

. ugotavljanja opremljenosti s sistemom za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, . ugotavljanja poseganja na vodna in priobalna zemljišča ter . ugotavljanja poseganja na poplavna in erozijska območja. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na kemijsko in ekološko stanje površinskih in podzemnih voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Zagotovljeno je ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Novi posegi na vodna in priobalna zemljišča ter poplavna in erozijska območja niso načrtovani. B – vpliv je nebistven Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na kemijsko in ekološko stanje površinskih in podzemnih voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Predvideno je zagotavljanje ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. OPN sicer posega v ogrožena območja, vendar se zaradi tega hidrološke razmere ne bodo bistveno spremenile. V primeru nastopa visokih voda ne bo povzročena materialna škoda, zdravje ljudi ne bo ogroženo. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na kemijsko in ekološko stanje površinskih in podzemnih omilitvenih ukrepov voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Predvidene so dopolnitve sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Posegi sicer posegajo v ogrožena območja, vendar se zaradi tega hidrološke razmere ne bodo bistveno spremenile. V primeru nastopa visokih voda ne bo povzročena materialna škoda, zdravje ljudi ne bo ogroženo. D – vpliv je bistven Izvedba OPN bo bistveno vplivala na kemijsko in ekološko stanje površinskih in podzemnih voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda ni zagotovljeno. Hidrološke razmere se bodo spremenile, povečana bo možnost nastanka škode zaradi visokih voda. E – vpliv je uničujoč Izvedba OPN bo na kemijsko in ekološko stanje površinskih in podzemnih voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda vplivala uničujoče. Ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda ni zagotovljeno. Z izvedbo OPN se bodo vzpostavila območja, ki bodo zaradi škodljivega delovanja voda nevarna za ljudi in premoženje. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

7.6 VPLIVI NA VODE TER NJIHOVO VREDNOTENJE

Potencialne vplive OPN Izola na vode pričakujemo predvsem: . zaradi možnosti onesnaževanja voda zaradi odpadnih voda, saj se lahko zaradi izvedbe OPN poveča poraba vode in s tem tudi količine odpadnih voda, . zaradi novih posegov v vodna in priobalna zemljišča ter . zaradi novih posegov na poplavna in erozijska območja.

7.6.1 Kazalci za vrednotenje vplivov

Ustreznost sistema zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda

VREDNOST KAZALCA obstoječe stanje načrtovano stanje V občini Izola so s kanalizacijskim omrežjem opremljena S strateškim delom OPN je ugotovljeno, da je treba v skladu z Operativnim naselja Izola, Jagodje, Korte, Cetore, Malija in Mala Seva. programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode treba ustrezno Odpadne vode iz naselij Izola in Jagodje se odvajajo na komunalno opremiti tudi naselja Nožed, Šared, Medoši in Draga. čistilno napravo Koper, iz naselij Malija in Mala Seva v čistilno napravo Piran, naselji Korte in Cetore pa imata Naselje Nožed gravitira na čistilno napravo Piran, zato je smiselno, da se svoji čistilni napravi. čiščenje in odvajanje odpadnih voda iz naselja vodi na čistilno napravo Piran. Odpadne vode iz naselja Šareda se bodo po izgradnji kanalizacijskega omrežja odvajale v izolsko omrežje po zbirnem kolektorju v trasi ceste Jagodje – Šared. Za naselji Medoši in Draga je treba ustrezno čiščenje odpadnih voda zagotoviti z malimi čistilnimi napravami oziroma kanalizacijskim omrežjem. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v vseh ostalih naseljih je treba zagotavljati v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 51 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

komunalne odpadne vode (male čistilne naprave, izjemoma odvajanje v nepretočno greznico). Komunalna oprema naselij Nožed, Šared, Medoši in Draga na izvedbenem nivoju še ni načrtovana.

Namenska raba prostora na priobalnih zemljiščih

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN

Namenska raba prostora na priobalnih zemljiščih celinskih vod: Namenska raba prostora na priobalnih zemljiščih celinskih vod:

NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) gozdna zemljišča 0,04 2,52 gozdna zemljišča 0,07 4,40 kmetijska zemljišča 1,55 97,48 kmetijska zemljišča 1,53 96,23 SKUPAJ 1,59 100,00 SKUPAJ 1,59 100,00

Namenska raba prostora na priobalnih zemljiščih morja: Namenska raba prostora na priobalnih zemljiščih morja:

NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) gozdna zemljišča 1,76 7,74 gozdna zemljišča 1,61 7,07 kmetijska zemljišča 3,81 16,78 kmetijska zemljišča 0,83 3,64 stavbna zemljišča 17,14 75,48 druga zemljišča 4,23 18,60 SKUPAJ 22,71 100,00 stavbna zemljišča 16,06 70,69

SKUPAJ 22,71 100,00 SPREMEMBA KAZALCA Namenska raba zemljišč na priobalnih zemljiščih celinskih voda in morja se z dopolnjenim osnutkom OPN ni bistveno spremenila. Na priobalnih zemljiščih se je minimalno spremenilo le razmerje med gozdnimi in kmetijskimi zemljišči zaradi uskladitve OPN z dejansko rabo zemljišč. Enako velja tudi za priobalna zemljišča morja. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča. Z OPN pa se je nekoliko zmanjšal obseg stavbnih zemljišč in sicer zaradi spremembe območij zelenih površin pod bolnico v primarno rabo (K, G, OO).

Namenska raba prostora na poplavnih območjih

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN

Namenska raba na poplavnih območjih (razredi poplavne Namenska raba na poplavnih območjih (razredi poplavne nevarnosti, DRSV, november 2018): nevarnosti, DRSV, november 2018):

KRPN/NRP gozd KZ stavbna vode SKUPAJ KRPN/NRP gozd KZ stavbna vode SKUPAJ Pv / 1,14 1,19 0,14 2,47 Pv 0,26 0,88 1,19 0,14 2,47 Ps / 0,39 17,18 0,37 17,94 Ps 0,07 0,32 17,18 0,37 17,94 Pm 0,15 7,20 16,98 0,01 24,34 Pm 0,27 7,09 16,98 0,01 24,34 Pp 0,10 2,36 22,88 0,17 25,50 Pp 0,18 2,27 22,88 0,17 25,50 SKUPAJ 0,25 11,09 58,21 0,69 70,24 SKUPAJ 0,78 10,55 58,22 0,69 70,24

Namenska raba na poplavnih območjih (opozorilna karta poplav, Namenska raba na poplavnih območjih (opozorilna karta poplav, DRSV, november 2018): DRSV, november 2018):

KRPN/NRP gozd KZ stavbna vode SKUPAJ KRPN/NRP gozd KZ stavbna vode SKUPAJ redke redke poplave 0,00 1,58 2,87 / 4,45 poplave 0,02 1,23 2,96 0,24 4,45 zelo redke zelo redke poplave 0,55 31,26 3,79 / 35,60 poplave 1,13 30,25 3,70 0,52 35,60 SKUPAJ 0,55 32,85 6,65 / 40,05 SKUPAJ 1,15 31,48 6,66 0,76 40,05

Namenska raba na poplavnih območjih (razredi poplavne Namenska raba na poplavnih območjih (razredi poplavne nevarnosti, Občina Izola, 2013): nevarnosti, Občina Izola, 2013):

KRPN/NRP gozd KZ stavbna vode SKUPAJ KRPN/NRP gozd KZ stavbna vode SKUPAJ Pv 0,25 1,27 0,16 / 1,67 Pv 0,34 1,04 0,16 0,12 1,67 Ps 2,65 28,34 3,06 / 34,06 Ps 2,89 27,68 3,15 0,33 34,06 Pm 1,34 29,78 2,64 / 33,76 Pm 1,95 27,95 3,78 0,08 33,76 Pp 0,72 20,25 2,34 / 23,31 Pp 2,14 18,36 2,79 0,02 23,31 SKUPAJ 4,96 79,64 8,20 / 92,81 SKUPAJ 7,32 75,04 9,88 0,55 92,80

SPREMEMBA KAZALCA Namenska raba zemljišč na poplavnih območjih se z dopolnjenim osnutkom OPN ni bistveno spremenila. Obseg stavbnih zemljišč se je na poplavnih območjih, ki so rezultat študij občine, povečal za 1,86 ha. Na poplavnih območjih se je nekoliko spremenilo tudi razmerje

52 I 190

POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE

med zemljišči v primarni rabi zaradi uskladitve OPN z dejansko rabo zemljišč.

Namenska raba prostora na erozijskih območjih

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN

Namenska raba na erozijskih območjih: Namenska raba na erozijskih območjih:

NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) gozdna zemljišča 654,60 25,12 gozdna zemljišča 678,66 26,05 kmetijska zemljišča 1.669,35 64,07 kmetijska zemljišča 1.585,12 60,84 stavbna zemljišča 281,43 10,80 vodna zemljišča 1,20 0,05 SKUPAJ 2.605,37 100,00 druga zemljišča 10,50 0,40

stavbna zemljišča 329,89 12,66 SKUPAJ 2.605,37 100,00 SPREMEMBA KAZALCA Namenska raba zemljišč na erozijskih območjih se je z dopolnjenim osnutkom OPN spremenila predvsem pri obsegu stavbnih zemljišč. Le ta se je v OPN povečal za 48,46 ha. Znotraj erozijskih območij se je spremenilo tudi razmerje med gozdnimi in kmetijskimi zemljišči zaradi uskladitve OPN z dejansko rabo zemljišč. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča.

7.6.2 Vrednotenje vplivov na kemijsko in ekološko stanje voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Širitev poselitve pomeni povečanje števila prebivalcev, povečano porabo vode, povečano količino odpadnih voda ter povečano količino odpadkov. Poselitev na kakovost voda vpliva predvsem v primeru neustrezno urejenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Vplivi zaradi neustrezno urejenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda so neposredni in trajni. V primeru onesnaženja voda bi lahko poselitev imela tudi daljinski vpliv, saj na kraškem svetu zaradi hitrega ponikanja vode v podtalje ter nizke samočistilne sposobnosti kraškega sveta obstaja velika možnost onesnaženja voda tudi izven območja občine. Na območju občine Izola je evidentiranih 9 aglomeracij, ki imajo skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) obveznost izgradnje kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami. Mesto Izola sodi med območja poselitve, ki so obremenjena z več kot 10.000 PE na prispevnih območjih občutljivih območij (poglavje 6.1.5). Takšna območja morajo biti opremljena z javno kanalizacijo z zagotovljenim terciarnim čiščenjem komunalne odpadne vode. Rok za izvedbo ukrepa je bil do 31. decembra 2008. Odpadne vode mesta Izola in Jagodja se čistijo na čistilni napravi Koper na Serminu. Na območju Izole je 95 % prebivalstva priključenega na ustrezen sistem odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Območje razpršene poselitve na območju naselja Nožed na jugozahodnem robu občine sodi v aglomeracijo Seča, ki se večinoma nahaja v občini Piran. Sodi v območja poselitve, ki so obremenjena med 2.000 PE in 10.000 PE na prispevnih območjih občutljivih območij (poglavje 6.1.7). Območja poselitve, ki so obremenjena med 2.000 PE in 10.000 PE in se nahajajo na prispevnih območji občutljivih območij, bi morala biti opremljena z javno kanalizacijo in zagotovljenim sekundarnim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra 2015. Na teh območjih se investicije, ki zagotavljajo terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, štejejo za skladne z operativnim programom, če so tehnično‐tehnološko in ekonomsko upravičene. V primeru, da se komunalna odpadna voda s teh območij čisti na komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo več kot 10.000 PE z iztokom očiščene komunalne odpadne vode znotraj prispevnih območij občutljivih območij, je za take komunalne čistilne naprave zagotavljanje terciarnega čiščenja obvezno.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 53 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Kanalizacija na tem območju še ni izgrajena, zato je treba z OPN njeno izgradnjo načrtovati v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Smotrno je, da se naveže na čistilno napravo Piran, kjer je zagotovljena terciarna stopnja čiščenja odpadnih voda. Naselja Korte, Malija, Cetore, Šared, Medoši, Draga ter območja razpršene poselitve na severovzhodnem delu Izole sodijo v območja poselitve, ki so obremenjena med 50 in 2000 PE ter z gostoto obremenjenosti več kot 20 PE/ha, ter z več kot 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami (poglavje 6.1.8). Območja poselitve, ki so obremenjena med 50 PE in 2.000 PE z gostoto obremenjenosti večjo od 20 PE/ha, oziroma večjo od 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami, morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra 2015. Naselja Korte, Cetore in Malija imajo izgrajene kanalizacijske sistem, ki se zaključujejo s čistilnimi napravami. Naselji Korte in Cetore imata svoji čistilni napravi, naselje Malija pa se navezuje na čistilno napravo Piran. Na čistilno napravo Piran se navezuje tudi naselje Mala Seva. Za čistilni napravi Korte in Cetore je predvideno povečanje kapacitete ter nadgradnja s terciarno stopnjo čiščenja. Za naselji Medoši in Draga je treba izgradnjo kanalizacije načrtovati skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Za posamezne stavbe izven prej navedenih območij mora biti glede na določbe predpisov, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode, zagotovljeno ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode. Za stavbe na vplivnem območju kopalnih voda mora biti v času kopalne sezone v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode, zagotovljena tudi dodatna obdelava komunalne odpadne vode. Stavbe v vplivnem območju kopalnih voda, ki niso priključene na kanalizacijo in je zato zanje potrebno zagotavljati dodatno obdelavo komunalne odpadne vode v času kopalne sezone se pojavljajo v naselju Dobrava ter na območju Izole med mestom in bolnišnico. Za posamezne stavbe, ki niso vključene v predhodne stopnje programa, bi moralo biti zagotovljeno odvajanje v malo komunalno čistilno napravo zmogljivosti do 50 PE z ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra 2017. Za posamezne stavbe, kjer iz upravičenih razlogov ni možno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, je z uporabo storitev obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v istem roku potrebno zagotoviti odvajanje v nepretočno greznico z zagotovljenim odvozom celotne količine komunalne odpadne vode na ustrezno čistilno napravo. V strateškem delu OPN vsebine odvajanja in čiščenja odpadnih voda niso obravnavane popolnoma v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Besedilo člena, ki obravnava odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je treba dopolniti z določili glede kopalnih voda in sicer: . Za stavbe na vplivnem območju kopalnih voda mora biti v času kopalne sezone v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode, zagotovljena tudi dodatna obdelava komunalne odpadne vode. To velja za vse stavbe, ki se ne nahajajo znotraj območij poselitve opremljenih s kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo in tiste, ki se v njih nahajajo, pa njihov priklop na javno kanalizacijo iz upravičenih razlogov ni možen. Zaradi izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v skladu z Operativnima programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se bo kakovost voda kljub povečanim količinam odpadnih voda izboljšala. Delež prebivalcev priključenih na kanalizacijsko omrežje se bo povečal.

Poseganje v vodna in priobalna zemljišča

54 I 190

POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE

Namenska raba zemljišč na priobalnih zemljiščih celinskih voda in morja se z dopolnjenim osnutkom OPN ni bistveno spremenila. Na priobalnih zemljiščih se je minimalno spremenilo le razmerje med gozdnimi in kmetijskimi zemljišči zaradi uskladitve OPN z dejansko rabo zemljišč. Enako velja tudi za priobalna zemljišča morja. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča. Z OPN pa se je nekoliko zmanjšal obseg stavbnih zemljišč in sicer zaradi spremembe območij zelenih površin pod bolnico v primarno rabo (K, G, OO). Širitve stavbnih zemljišč in nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta, ki so vključena v dopolnjen osnutek OPN, na priobalna zemljišča celinskih voda ne posegajo. Na priobalna zemljišča morja širitve stavbnih zemljišč ne posegajo, med nepozidanimi stavbnimi zemljišči pa nanje posegajo stavbna zemljišča v enotah urejanja prostora IZ‐01/04 (namenska raba ZP in ZS, veljaven OPPN), IZ‐06/01 (namenska raba ZS, predviden OPPN), IZ‐06/08 (namenska raba ZD, prostorske ureditve niso predvidene) ter IZ‐07/07 (namenska raba BT, predviden OPPN). S splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji (74. člen (varstvo voda)) je varstvo priobalnih zemljišč ustrezno urejeno. OPN ne bo imel bistvenih vplivov na priobalna zemljišča.

Poseganje na poplavna območja OPOMBA: Vrednotenje vplivov OPN na varstvo pred škodljivim delovanjem voda je v delu opravljeno na podlagi rezultatov študij poplavne nevarnosti, ki še niso revidirane. Širitve stavbnih zemljišč na poplavna območja posegajo v minimalnem obsegu (0,1 ha). Posegajo na poplavna območja iz opozorilne karte poplav (DRSV, november 2018) ter na poplavna območja z določenimi razredi poplavne nevarnosti (DRSV, november 2018). Na poplavna območja posega 11,69 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta, ki so vključena tudi v OPN. Od tega jih je 6,82 ha na območjih veljavnih OPPN in DPN, ki jih v okoljskem poročilu ne obravnavamo. Za ostala območja na poplavnih območjih pa je predvidena izdelava OPPN. Območja predvidenih OPPN z nepozidanimi stavbnimi zemljišč oziroma širitvami stavbnih zemljišč, ki se pojavljajo na poplavnih območjih so IZ‐05/13 IG, IZ‐06/02 BC, IZ‐06/10 BC, IZ‐06/11 BC in IZ‐08/01 CD. V letu 2013 je občina izdelala sklop študij poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013) in sicer: . I. del – Baredinka in Drnica ter hudournik Medljanščica s pritokom Čičole, . II. del – Strunjanjska Rečica s pritoki, . III. del – hudournik Pivol, . IV. del – hudournik Morer, . V. del – hudournik Rikorvo, . VI. del – Jernejski potok in . VII. del ‐ hudournik pod bolnišnico Izola. Nobena izmed študij v času izdelave okoljskega poročila še ni bila revidirana. Izmed širitev stavbnih zemljišč se jih na poplavnih območij iz teh študij pojavlja 1,76 ha. Večina (1,54 ha) se jih pojavlja na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN. Izmed nepozidanih stavbnih zemljišč se jih na poplavnih območjih iz teh študij pojavlja 5,55 ha. Večina (3,74 ha) se jih pojavlja na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN. Širitev stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč na območjih veljavnih OPPN in DPA v okoljskem poročilu ne obravnavamo.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 55 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Širitve in nepozidana stavbna zemljišča, ki se urejajo na podlagi OPN oziroma je zanje predvidena izdelava OPPN, ki se pojavljajo na poplavnih območjih iz omenjenih študij občine, se pojavljajo v enotah IZ‐05/13 IG, IZ‐06/02 BC, IZ‐06/05 CD, IZ‐06/10 BC, IZ‐06/11 BC, IZ‐13/06 ZK in KO‐01/05 O. Vse širitve stavbnih zemljišč in nepozidana stavbna zemljišča na poplavnih območjih so prikazane v Prilogi 6. V skladu z Zakonom o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002, 110/2002‐ZGO‐1, 2/2004‐ZZdrI‐A, 41/2004‐ZVO‐1, 57/2008, 57/2012, 100/13, 40/14 in 56/15) so na poplavnih območjih prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Natančneje poseganje na poplavna območja ureja Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št, 89/08) (v nadaljevanju poglavja Uredba). Vrednotenje vplivov širitev stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč, ki posegajo na poplavna območja: EUP/NRP PIA PODATKI O POPLAVAH VREDNOTENJE IZ‐05/13 IG OPPN‐p Opozorilna karta poplav Širitev stavbnega zemljišča je namenjena oz. KRPN (občina, 2013) ureditvi gospodarske cone. V celoti obsega 7 ha. V skladu z opozorilno karto poplav se poplavna območja pojavljajo ob hudourniku Morer (v JZ delu EUP), na podlagi študije občine pa se poplave pojavljajo tudi na SZ delu EUP (Pm in Pp, v skupnem obsegu 0,76 ha). V skladu z Uredbo je umeščanje predvidene rabe na tem območju z OPN dovoljeno. Pri izdelavi OPPN je potrebno predhodno izdelati hidrološko študijo z detajlno analizo trenutnega stanja in stanja po predvideni ureditvi, s katero bodo v okviru izvedbenega akta opredeljeni takšni varovalni in izravnalni ukrepe (11. člen Uredbe), da vpliv predvidenih ureditev na hudournik Morer, ki je glavni odvodnik predmetnega območja, ne bo negativen.

IZ‐05/13 CU OPN Opozorilna karta poplav Širitev stavbnega zemljišča v manjšem obsegu (282 m2) posega na poplavno območje iz opozorilne karte poplav. Območje je podrobneje obdelano v sklopu poplavne študije za hudournik Morer, ki jo je izdelala občina. V skladu z rezultati študije, se na obočju te širitve, poplave ne pojavljajo.

IZ‐06/02 BC OPPN‐p KRPN (DRSV) Nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta, skupen obseg 5,5 ha. KRPN (občina, 2013) Poplave se pojavljajo na 3 ha. Večinoma se pojavljajo območja preostale in majhne poplavne nevarnosti, v delu pa tudi srednje in velike poplavne nevarnosti. Pri izdelavi OPPN je potrebno predhodno izdelati hidrološko študijo z detajlno analizo

56 I 190

POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE

trenutnega stanja in stanja po predvideni ureditvi, s katero bodo v okviru izvedbenega akta opredeljeni takšni varovalni in izravnalni ukrepe (11. člen Uredbe), da vpliv predvidenih ureditev na poplavna območja ne bo negativen.

IZ‐06/05 CD OPPN‐p KRPN (občina, 2013) Na območje nepozidanega stavbnega zemljišča iz veljavnega prostorskega akta (6,8 ha) v manjšem delu posega poplavno območje hudournika pod bolnišnico Izola (290 m2). Večinoma gre za srednjo poplavno nevarnost. Smiselno je, da se območje, ki posega na poplavno območje, priključi EUP IZ‐06/04 ZD.

IZ‐06/10 BC OPPN‐p Opozorilna karta poplav Nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega oz. KRPN (občina, 2013) prostorskega akta, skupen obseg 3,78 ha. Poplave se pojavljajo na 2,5 ha. Območij srednje KRPN (DRSV) poplavne nevarnosti je 1 ha, majhne poplavne nevarnosti 0,9 ha in preostale poplavne nevarnosti 0,6 ha. Pri izdelavi OPPN je potrebno predhodno izdelati hidrološko študijo z detajlno analizo trenutnega stanja in stanja po predvideni ureditvi, s katero bodo v okviru izvedbenega akta opredeljeni takšni varovalni in izravnalni ukrepe (11. člen Uredbe), da vpliv predvidenih ureditev na poplavna območja ne bo negativen.

IZ‐06/11 BC OPPN‐p Opozorilna karta poplav Nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega oz. KRPN (občina, 2013) prostorskega akta, skupen obseg 1 ha. Poplave se pojavljajo na 0,75 ha. Največ je območij srednje poplavne nevarnosti (0,37 ha). Pri izdelavi OPPN je potrebno predhodno izdelati hidrološko študijo z detajlno analizo trenutnega stanja in stanja po predvideni ureditvi, s katero bodo v okviru izvedbenega akta opredeljeni takšni varovalni in izravnalni ukrepe (11. člen Uredbe), da vpliv predvidenih ureditev na poplavna območja ne bo negativen.

IZ‐08/01 CD OPPN‐p KRPN (DRSV) Nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta, skupen obseg 1 ha. Poplave se pojavljajo na 0,25 ha. Območij preostale in majhne poplavne nevarnosti (0,2 ha), 0,05 ha predstavljajo območja srednje in velike poplavne nevarnosti. Pri izdelavi OPPN je potrebno predhodno izdelati hidrološko študijo z detajlno analizo trenutnega stanja in stanja po predvideni ureditvi, s katero bodo v okviru izvedbenega

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 57 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

akta opredeljeni takšni varovalni in izravnalni ukrepe (11. člen Uredbe), da vpliv predvidenih ureditev na poplavna območja ne bo negativen.

IZ‐13/06 ZK OPPN‐p KRPN (občina, 2013) Širitev stavbnega zemljišča je namenjena ureditvi novega pokopališča (2,8 ha). Na južnem delu posega na poplavna območja hudournika Morer. Smiselno je, da se širitev stavbnih zemljišč na jugu, ki posega na poplavna območja izvzame iz OPN. V nasprotnem primeru je treba pri izdelavi OPPN predhodno izdelati hidrološko študijo z detajlno analizo trenutnega stanja in stanja po predvideni ureditvi, s katero bodo v okviru izvedbenega akta opredeljeni takšni varovalni in izravnalni ukrepe (11. člen Uredbe), da vpliv predvidenih ureditev na poplavna območja ne bo negativen.

KO‐01/05 O OPN KRPN (občina, 2013) Širitev stavbnega zemljišča je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječi čistilni napravi. Na vzhodnem robu deloma posega na poplavna območja Jernejskega potoka. Glede na to, da je čistilna naprava že izvedena in da je del območja, ki posega na poplave, nepozidan, je smiselno, da se širitev stavbnega zemljišča umakne iz poplavnih območij.

V odloku o OPN je s splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji (79. člen (poplavna območja)) varstvo pred poplavami ustrezno obravnavano. Občina Izola je v letu 2007 za potrebe priprave strokovnih podlag za nove prostorske akte novelirala in dopolnila Posebne strokovne podlage za področje vodnega gospodarstva v občini Izola, ki jo je septembra 2000 izdelalo podjetje GLG projektiranje d.o.o. Koper, skladno z Zakonom o vodah (ZV‐1, UL RS, št. 67/02, 110/02‐ZGO‐1, 2/04‐ZZdrI‐A in 41/04‐ZVO‐1) predvsem za območje morske obale in priobalnega pasu. V okviru te naloge je bilo določeno tudi poplavno območje morja. Vsa v tej nalogi določena poplavna območja morja so vključena v opozorilno karo poplav in karte razredov poplavne nevarnosti.

Poseganje na erozijska območja Občina Izola skoraj v celoti posega na erozijska območja, tako da se tudi večina stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč nahaja na erozijsko ogroženih območjih. V odloku o OPN je s splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji (78. člen (erozijska in plazljiva območja)) varstvo pred erozijo ustrezno obravnavano.

58 I 190

POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE

7.6.3 Upoštevanje smernic in mnenj Smernice s področja varstva voda bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov smiselno upoštevane.

7.7 OCENA VPLIVOV NA POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE TER OMILITVENI UKREPI

7.7.1 Ocena vplivov na površinske in podzemne vode Neposreden in trajen vpliv OPN na okoljski cilj Doseganje oziroma ohranjanje dobrega kemijskega in ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Zaradi izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v skladu z Operativnima programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se bo kakovost voda kljub povečanim količinam odpadnih voda izboljšala. Ob upoštevanju izvedbenih določil OPN na priobalna zemljišča ter erozijsko ogrožena območja ne bo imel negativnih vplivov. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov vplivi na zagotavljanje varstva pred škodljivi delovanjem voda ne bodo bistveni. Kumulativne vplive OPN, veljavnih OPPN in veljavnih DPN na vode ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven. Daljinski vpliv na kakovost voda ocenjujemo z oceno A – vpliv je pozitiven. Zaradi ustreznega odvajanja in čiščenja voda v naseljih, se bo daljinski vpliv na vode zmanjšal.

7.7.2 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva površinskih in podzemnih voda

Dopolnitev za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda Ker v strateškem delu OPN vsebine odvajanja in čiščenja odpadnih voda niso obravnavane popolnoma v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda, naj se besedilo člena, ki obravnava odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda dopolni z določili glede kopalnih voda in sicer: . Za stavbe na vplivnem območju kopalnih voda mora biti v času kopalne sezone v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode, zagotovljena tudi dodatna obdelava komunalne odpadne vode. To velja za vse stavbe, ki se ne nahajajo znotraj območij poselitve opremljenih s kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo in tiste, ki se v njih nahajajo, pa njihov priklop na javno kanalizacijo iz upravičenih razlogov ni možen.

Omilitveni ukrepi za varstvo pred škodljivi delovanjem voda EUP/NRP VREDNOTENJE IZ‐05/13 IG Pri izdelavi OPPN je potrebno predhodno izdelati hidrološko študijo z detajlno analizo trenutnega stanja in stanja po predvideni ureditvi, s katero bodo v okviru izvedbenega akta opredeljeni takšni varovalni in izravnalni ukrepe (11. člen Uredbe), da vpliv predvidenih ureditev na hudournik Morer, ki je glavni odvodnik predmetnega območja, ne bo negativen.

IZ‐06/02 BC Pri izdelavi OPPN je potrebno predhodno izdelati hidrološko študijo z detajlno analizo trenutnega stanja in stanja po predvideni ureditvi, s katero bodo v okviru izvedbenega

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 59 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

IZ‐06/10 BC akta opredeljeni takšni varovalni in izravnalni ukrepe (11. člen Uredbe), da vpliv predvidenih ureditev na poplavna območja ne bo negativen. IZ‐06/11 BC IZ‐08/01 CD

IZ‐06/05 CD Del območja, ki posega na poplavno območje, naj se priključi EUP IZ‐06/04 ZD.

IZ‐13/06 ZK Širitev stavbnih zemljišč na jugu, ki posega na poplavna območja, naj se izvzame iz OPN.

KO‐01/05 O Širitev stavbnega zemljišča naj se umakne iz poplavnih območij.

7.8 SPREMLJANJE STANJA POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VODA

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva površinskih in podzemnih voda zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje: . ustreznost sistema zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, . namenska raba prostora na priobalnih zemljiščih, . namenska raba na poplavnih območjih in . namenska raba na erozijskih območjih.

60 I 190

NARAVA

8 NARAVA

8.1 OPIS STANJA

8.1.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI

Rastlinstvo Poglavje o rastlinskih vrstah je povzeto po Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt občine Izola, ZRSVN, Območna enota Piran, april 2011. Za območje zaledja občine Izola so na voljo podatki o spodaj naštetih zavarovanih rastlinskih vrstah, zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah (Vir: Kaligarič M. in Šajna N., 2004). Zavarovane rastlinske vrste

Latinsko ime vrste Slovensko ime vrste Rdeči Zavarovana Opombe seznam vrsta Adiantum capillus veneris Venerini lasci * * Redka vrsta praproti Centaurea rupestris Sklani glavinec * Tipična rastlina kraških travnikov Linum nodiflorum Kolenčastocvetni lan * Redka vrsta lanu Muscari comosum Čopasta hrušica * Pyrus amygdaliformis Mandljevolistna hruška * Redka vrsta divje hruške, v Sloveniji le v submediteranu, le nekaj nahajališč. Scorpiurus subvillosus Navadna škorpijonka * Metuljnica, značilna za obmorske predele Smilax aspera Hrapavi oponec * Ovijalka, značilna za obalno območje Dianthus tergestinus Tržaški klinček * Nageljček kamnitih kraških travnikov Helleborus multifidus Deljenolistni teloh * ORCHIDEACEE Kukavičnice * * Evidentiranih 19 vrst »orhidej«, vse so ogrožene in zavarovane vrste Aanacamptis pyramidalis Piramidasti pilovec * * Cephalanthera damasonium Bleda naglavka * * Cephalanthera longifolia Dolgolistna naglavka * * Epipactis microphylla Drobnolistna močvirnica * * Gymnadenia conopsea Navadni kukuvičnik * * Gymnadenia odoratissima Dehteči kukovičnik * * v submediteranu zelo redka vrsta, edino znano nahajališče je Sv. Donat Himantoglossum adriaticum Jadranska smrdljiva kukavica * * Ogrožena v evropskem merilu, klasifikacijska vrsta za Natura območja Limodorum abortivum Navadna splavka * * Ophrys sphegodes Osjeliko mačje uho * * Ophrys atrata Temno mačje uho * * Ophrys holosericea Čmrljeliko mačje uho * * Orchis fragrans Steničja kukavica * * Orchis militaris Čeladasta kukavica * * Orchis morio Navadna kukavica * * Orchis purpurea Škrlatnordeča kukavica * * Orchis simia Opičja kukavica * * Orchis tridentata Trizoba kukavica * * Orchis ustulata Pikastocvetna kukavica * * Spiranthes spiralis Zavita škrbica * * V okviru naloge Pregled stanja morske biološke raznovrstnosti v občini Izola s posebnim poudarkom na prioritetnih in ogroženih vrstah ter habitatnih tipih (Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja, 2012) je bila na območju občine Izole ugotovljena prisotnost naslednjih ogroženih rastlinskih vrst: . Bradata cistozira (Cystoseira barbata), . Sploščena cistozira (Cystoseira compressa), . Morska trava pozejdonka (Posidonia oceanica) in

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 61 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. Kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa).

Živalstvo Poglavje o živalskih vrstah je povzeto po Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt občine Izola, ZRSVN, Območna enota Piran, april 2011. Na območju mesta Izola so dostopni podatki o prisotnosti naslednjih zavarovanih živalskih vrst iz skupine netopirjev (Chiroptera): belorobi netopir (Pipistrellus kuhlii), Nathusijev netopir (Pipistrellus nathusii). Znani so podatki za nekatere vrste na območju vodnih površin med intenzivnimi kmetijskimi površinami (npr. za zavarovano vrsto hribski urh (Bombina variegata)), po čemer lahko z gotovostjo sklepamo, da ga najdemo tudi v drugih vodnih virih v zaledju (kali, hudourniki). V naravno ohranjenih območjih zaledja in v drugih habitatih (npr. kali, akumulacije, suhozidi) je pričakovati tudi številne zavarovane živalske vrste (npr. ptice kulturne krajine, ptice pevke, dvoživke (navadni močerad, hribski urh, rjave, zelene žabe), plazilci, netopirji). To lahko trdimo tudi glede na posamezna opazovanja (Malija, Veščevo, Turk, 2011) naslednjih zavarovanih vrst: osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum), smrdokavra (Upupa epops) in netopirji (Chiroptera). Zavarovane so vse vrste dvoživk, netopirjev, ptic pevk razen srake, šoje, sive vrane, vse vrste kuščarjev, slepec, črnica, belouška. V okviru naloge Pregled stanja morske biološke raznovrstnosti v občini Izola s posebnim poudarkom na prioritetnih in ogroženih vrstah ter habitatnih tipih (Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja, 2012) je bila na območju občine Izole ugotovljena prisotnost naslednjih ogroženih živalskih vrst: . Sredozemska kamena korala (Cladocora caespitosa), . morski datelj (Lithophaga lithophaga), . Datljevka (pholas dactylus), . Leščur (Pinna nobilis), . Kratkonosi morski konjiček (Hippocampus hippocampus), . Dolgonosi morski konjiček (Hippocampus guttulatus), . Kareta (Caretta caretta). Na območju izolske občine prebivajo tudi druge ogrožene živalske vrste, ki so na prioritetnem seznamu ogroženih vrst v Sredozemskem morju. Take vrste so npr. spužva možganjača (Geodia cydonium), ki je bila pred kratkim najdena pred rtom Ronek, pomarančasta spužva (Tethya aurantiaca), jastog (Homarus gammarus) in morska vrana (Labrus merula) (glej npr. Lipej s sod., 2006). Poleg tega so za izolsko občino znani primeri pojavljanja velikih morskih vretenčarjev. Leta 2001 so se pred Izolo od marca do maja pojavljali morski psi orjaki (Cetorhinus maximus), redno pa se pojavljajo velike pliskavke (Tursiops truncatus).

Habitatni tipi Podatki o habitatnih tipih so povzeti po Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt občine Izola, ZRSVN, Območna enota Piran, april 2011. Na območju občine Izola je bil popis habitatnih tipov le delno izveden. V spodnji tabeli so navedeni habitatni tipi, ki se glede na poznavanje terena nahajajo na območju, in ki so navedeni: . v Prilogi 1 Uredbe o habitatnih tipih ter se prednostno ohranjajo, glede na ostale habitatne tipe na celotnem območju RS in

62 I 190

NARAVA

. v Dodatku II SPA protokola in v Seznamu habitatnih tipov, pomembnih za oblikovanje nacionalnega inventarja naravovarstveno pomembnih območij, Barcelonske konvencije. Habitatni tipi na območju občine Izola

BARCELONSKA NAZIV PREDNOSTNI HT V EU SKUPINA HT KONVENCIJA 1 Travniki morske trave * * 1 2 Podmorski travniki s pozejdonovko * * 1 3 Biocenoze mediolitoralnih skal * * 1 4 Združba z jadranskim bračičem * * 1 5 Biocenoze infralitoralnih alg * * 1 6 Združbe s cistoziro * * 1 7 Facies s kameno koralo * * 1 8 Koraligenske biocenoze * * 1 3 Sredozemski obmorski klifi v območju delovanja valov in 1 pršca 4 Zakoreninjena podvodna vegetacija 2 5 Prosto plavajoča vegetacija 2 6 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč 3 7 Vzhodnosubmediteransko (submediteransko‐ilirska) suha 3 in polsuha travišča 8 Termofilni hrastovi gozdovi 4 9 Izviri s trdo vodo * 5 10 Jame 6a Skupine: 1 ‐ morski, obalni in priobalni HT; 2 ‐ HT sladkih voda; 3 ‐ HT grmišč in travišč; 4 ‐ gozdni HT; 5 ‐ HT barij in močvirij; 6.a ‐ jame Po razpoložljivih podatkih je bilo izvedeno kartiranje habitatnih tipov na spodaj navedenih območjih. Območja kartiranja habitatnih tipov na območju občine Izola

Območje kartiranja Vir 1. Območje predvidenega golf igrišča na Kaligarič M. in Šajna N., Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov, lokaciji Sv. Donat ‐ Baredi (2004) popis flore in izdelava smernic za območje predvidenega golf igrišča na lokaciji Sv. Donat ‐Baredi. Strokovni elaborat. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta 2004. 2. Naravni rezervat Strunjan (kopno) Vidmar, B. (2006): Botanično in naravovarstveno vrednotenje območja obmorskih flišnih klifov med Izolo in Strunjanom. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Ljubljana. 3. Naravni rezervat Strunjan (morski del) Lipej. L., Ž. Dobrajc, J. Forte, B. Mavrič, M. Orlando Bonaca & M. Šiško (2007): Kartiranje habitatnih tipov in popis vrst na morskih zavarovanih območjih NS Debeli rtič, NR Strunjan in NS Rt Madona. Poročila MBP 92: 1‐55. 4. Viližan (delno) in rt Korbat Lipej. L., M. Orlando Bonaca, J. Forte, Ž. Dobrajc, T. Makovec, B. Mavrič, M. Šiško, M. Tadejevič (2009): Kartiranje habitatnih tipov ter popis vrst izven zavarovanih območij. Poročila MBP 107:1‐41 V okviru naloge Pregled stanja morske biološke raznovrstnosti v občini Izola s posebnim poudarkom na prioritetnih in ogroženih vrstah ter habitatnih tipih (Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja, 2012) je bila na območju občine Izole ugotovljena prisotnost naslednjih habitatnih tipov: Morski travniki . Travniki kolenčaste cimodoceje (Cn) . Rastišče pozejdonke (Po) Biocenoza fotofilnih alg ‐ asociacije s cistoziro (cy) . Mikrohabitatni tip s prevladujočo vrsto Dictyopteris polypodioides (Cy0) . Mikrohabitatni tip z zelo gosto cistoziro (Cy3) . Mikrohabitatni tip s prevladujočo padino Padina pavonica (Cy4) . Veliki balvani, pokriti s cistoziro (Cy6) . Mikrohabitatni tip s prevladujočo vrsto Alsidium corallinum ‐ Cy7 . Mikrohabitatni tipi kamnitega dna brez izrazite vegetacije . Koraligenska biocenoza

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 63 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. Peščeni (P) in muljasti mikrohabitatni tipi (M)

8.1.2 Zavarovana območja Na območju občine Izola se pojavljata dve zavarovani območji – Krajinski park Strunjan in Naravni rezervat Strunjan. Obe območji se raztezata tudi v občino Piran. Obe območji sta zavarovani z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan (Ur. l. RS, št. 107/04, 114/04 – popr., 83/06, 71/08, 77/10 in 46/14 – ZON‐ C). Zavarovana območja v občini Izola

OBMOČJE V OBCINI ID_ZNAMEN IME STATUS CELO OBMOCJE (ha) IZOLA (ha) DELEŽ V OBČINI IZOLA (%) 3925 Krajinski park Strunjan krajinski park 428,60 94,72 22,10 3929 Naravni rezervat Strunjan naravni rezervat 124,41 29,19 23,46

8.1.3 Naravne vrednote Naravna vrednota je redek, dragocen ali znamenit naravni pojav ali drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja. Gre zlasti za geološke pojave, minerale in fosile ter njihova nahajališča, površinske in podzemne kraške pojave, podzemne jame, soteske in tesni ter druge geomorfološke pojave, ledenike in oblike ledeniškega delovanja, izvire, slapove, brzice, jezera, barja, potoke in reke z obrežji, morsko obalo, rastlinske in živalske vrste, njihove izjemne osebke ter njihov življenjski prostor, ekosisteme, krajino in oblikovano naravo (Zakon o ohranjanju narave, Ur. l. RS št. 96/04). Meje naravnih vrednot so določene v Pravilniku o določitvi in varstvi naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15, 7/19). S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo ter pogoji za ponovno vzpostavitev naravnih vrednot. Zakon o ohranjanju narave določa naravne vrednote državnega in naravne vrednote lokalnega pomena. Naravne vrednote državnega pomena so tiste, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen. Ta se ugotavlja na podlagi strokovnih meril vrednotenja primerjalno za celo državo. Strokovna merila vrednotenja so: izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, znanstveno raziskovalna ali pričevalna pomembnosti. V občini Izola se nahaja 13 naravnih vrednot, od tega jih je 6 državnega pomena in 7 lokalnega pomena. Naravne vrednote v občini Izola

EVD. ŠT. IME POMEN ZVRST OBMOČJE/TOČKA 306 Strunjanski klif državni geomorf, geol, ekos območje 1608 Strunjan ‐ abrazijski spodmol državni geomorf območje 1610 Kane državni geomorf, geol območje 1612 Bele skale pod Strunjanskim klifom državni geomorf, geol območje 1615 Korbat državni geomorf, geol, hidr, zool območje 4243 Izola ‐ apnenčasta obala državni geol, geomorf, bot, ekos območje 4271 Sanguetera lokalni hidr, zool, bot območje 4272 Žusterna ‐ Izola ‐ klif lokalni geomorf, geol, bot, ekos območje 4562 Izola ‐ drevored pinij lokalni onv območje 4801 Izola ‐ Strunjan ‐ drevored lokalni onv območje 4803 Koper ‐ Izola ‐ drevored lokalni onv območje 4864 Korte ‐ Medoši ‐ puč ob cesti lokalni ekos območje 4866 Korte ‐ Stara vas ‐ puč lokalni ekos območje 49397 Antronček 2 državni geomorf jama 49396 Antronček državni geomorf jama 42425 Izolansko brezno državni geomorf jama 44780 Brezno pri Sv. Petru državni geomorf jama

64 I 190

NARAVA

Na območju občine je za določitev naravne vrednote predlaganih še pet naravnih pojavov. Predlagane naravne vrednote

IME POMEN ZVRST OBMOČJE/TOČKA Izola ‐ drevesa pred župnijskim uradom na Trgu svetega Mavra lokalni onv, drev območje Izola ‐ drevesa na Trgu svetega Mavra lokalni onv, drev območje Izola ‐ koprivovci na Gregorčičevi ulici lokalni onv območje Izola ‐ park Punta lokalni onv območje Pesek ‐ kal lokalni ekos točka Na območju občine se pojavlja tudi območje pričakovane naravne vrednote Izolanski kras.

8.1.4 Ekološko pomembna območja Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembno območje je: . območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembni po merilih ratificiranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, . območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omrežje, . selitvene poti živali in . območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst. Ekološko pomembna območja so določena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13 in 99/13). V občini Izola je opredeljenih 5 ekološko pomembnih območij in sicer Morje in morsko obrežje, Žusterna – Izola, Izolansko brezno, Strunjan in Strunjanska dolina. Območji Žusterna – Izola in Izolansko brezno se v celoti pojavljata na območju občine Izola, ostala območja pa le deloma. Ekološko pomembna območja v občini Izola

ID IME Velikost dela EPO v občini Izola Velikost celotnega EPO % 70000 Morje in morsko obrežje 40.331,66 53,79 /* 78500 Žusterna ‐ Izola 15,15 15,15 100,00 79800 Izolansko brezno 1,29 1,29 100,00 96800 Strunjan 243,24 8,30 3,41 96900 Strunjanska dolina 30,21 15,50 51,30 * Prikazana je samo velikost kopenskega dela EPO v občini Izola. Večji del EPO predstavlja morje, ki ni razdeljeno na meje občin.

8.1.5 Območja NATURA 2000 Območje Natura 2000 oziroma posebno varstveno območje je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic (posebno območje varstva) in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (posebno ohranitveno območje). Območja Natura 2000 so določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14 in 21/16). Na območju občine Izole se pojavljata 2 območji Natura 2000.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 65 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Območja Natura 2000 v občini Izola

POVRŠINA POVRŠINA DELEŽ CELEGA OBMOČJA V OBMOČJA V SDF_ID OBMOCJE TIP OBMOČJA SKUPINA OBMOČJA (HA) OBČINI (HA) OBČINI (%) SI3000249 Med Izolo in Strunjanom ‐ klif POO SAC 55,58 8,30 14,94 SI3000386 Strunjanska dolina POO SAC 30,21 15,50 51,30

8.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Naravovarstvene smernice za občinski prostorski načrt občine Izola je podal Zavod RS za varstvo narave – OE Piran (april 2011). Smernice so podane kot usmeritve in priporočila za načrtovanje ter kot konkretne usmeritve za strateški del OPN ter za posamezne enote urejanja prostora. Smernice vezane na enote urejanja prostora se povzete v okviru poglavja Vplivi na naravo in njihovo vrednotenje.

8.3 NARAVA V ODLOKU O SD OPN

8.3.1 Strateški del OPN V strateškem delu OPN so vsebine, ki zadevajo ohranjanje narave, obravnavane v poglavjih II.1.2.4 Krajina, kjer je opisano stanje, II.1.4 Cilji ter II.5.7 Usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti, kjer so podane splošne usmeritve za poseganje v prostor na območjih ohranjanja narave.

8.3.2 Izvedbeni del OPN – prostorski izvedbeni pogoji V Odloku o OPN so podani splošnih prostorski izvedbeni pogoji za varstvo narave (70. člen), vsebine varstva narave pa so vključene tudi v 74. členu (varstvo voda) in v 96. členu (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih).

8.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

8.4.1 Okoljski cilji plana in kazalci

. Ohranjanje biotske raznovrstnosti OKOLJSKI CILJI PLANA . Ohranjanje lastnosti varovanih območij ohranjanja narave, zaradi katerih so varovana Nacionalni program varstva okolja (NPVO) . ohranitev biotske raznovrstnosti s programom ukrepov varstva rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in ekosistemov; . varstvo naravnih vrednot s programom ustanavljanja zavarovanih območij in obnovitve naravnih vrednot; Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti (SOBR) Ekosistemi: . Ohranitev ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov. OKOLJSKI CILJI, IZ Celinske vode, barja in močvirja: KATERIH IZHAJAJO . Ohranitev obstoječih ekološko pomembnih mokrišč in ugodnega stanja habitatnih tipov na njih ter OKOLJSKI CILJI PLANA obnova ekološkega značaja degradiranih celinskih voda, barij in močvirij, kjer je to izvedljivo. . Celovita obravnava voda kot sistema, v katerem podzemne in površinske vode ter pripadajoči habitatni tipi sestavljajo enovito celoto. . Doseči raven stanja voda, ki ne ogroža biotsko izjemno raznovrstnih ali dobro ohranjenih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst, predvsem z zmanjšanjem industrijskega, kmetijskega in komunalnega onesnaževanja voda. . Preprečitev vnosa tujerodnih vrst v celinske vode in širjenja že vnesenih tujerodnih vrst na ekološko pomembna območja. . Spodbuditev rabe zemljišč na obrežju in v aluvialnem pasu rek za ohranjanje habitatnih tipov, ki

66 I 190

NARAVA

vzdržujejo vodni ciklus in so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter zmanjšanje in preprečevanje škodljivega delovanja voda. . Prilagajanje rabe prostora naravnim zakonitostim voda ter njeno usmerjanje zunaj območij z intenzivnimi hidrodinamičnimi procesi in zunaj območij, ki so strateško pomembni vodni viri. Obalni in morski habitatni tipi: . Na Obali in v zaledju zmanjšanje industrijskega, kmetijskega in komunalnega onesnaževanja voda in morja na raven, ki ne ogroža biotsko izjemno raznovrstnih ali dobro ohranjenih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst. . Ohranitev najmanj dosedanjega obsega habitatnih tipov ter vrnitev v ugodno stanje degradiranih habitatnih tipov, kjer je to izvedljivo. . Preprečitev vnosa tujerodnih vrst v naravno okolje in širjenja že vnesenih tujerodnih vrst na ekološko pomembna območja. Habitatni tipi v kmetijski krajini: . Ohranitev sedanjega obsega vlažnih in suhih travišč ter travniških sadovnjakov prednostno na območjih ogroženih ali endemičnih živalskih ali rastlinskih vrst. . Ohranitev sedanje dolžine omejkov oziroma njeno povečanje, prednostno na ekološko pomembnih območjih. Gozdni habitatni tipi: . Ohranitev ugodnega stanja gozdnih habitatnih tipov in povečevanje območij v takšnem stanju. Podzemeljski habitatni tip: . Ohranitev ugodnega stanja podzemeljskih habitatnih tipov na ekološko pomembnih območjih in ugodnega varstvenega statusa celotne podzemeljske favne. Ohranjanje krajinske pestrosti: . Ohranitev tradicionalne ekstenzivne in trajnostne rabe prostora, ki ohranja visoko biotsko raznovrstnost, krajinsko pestrost in kulturno identiteto krajine, v delih zavarovanih območij in na območjih izjemnih krajin. . Ohranitev obstoječe krajinske pestrosti ter naravnih in kulturnih vrednot v njej. Ohranjanje vrst . Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. . Kmetijstvo . Industrija in energetika DEJAVNOSTI/POSEGI Z . Promet VPLIVI . Turizem . Poselitev . Upravljanje z vodami OKOLJSKI KAZALCI ZA SPREMLJANJE . Namenska raba prostora na območjih ohranjanja narave DOSEGANJA CILJEV Z IZVAJANJEM OPN

8.4.2 Metoda vrednotenja Pri vrednotenju vplivov OPN na naravo se preverja predvsem vrsta in obseg posegov v območja ohranjanja narave. Vplivi v območja ohranjanja narave so neposredni in trajni. V primeru, da posegi, ki sicer ne posegajo na območja ohranjanja narave, imajo pa vpliv nanje, govorimo tudi o daljinskem vplivu. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na naravo. B – vpliv je nebistven Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na naravo. Raba prostora v območjih ohranjanja narave se bo spremenila v minimalnem obsegu in ne bo bistveno vplivala na biotsko pestrost in značilnosti območij. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na naravo, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi. Raba omilitvenih ukrepov prostora v območjih ohranjanja narave se bo spremenila, vendar zaradi omilitvenih ukrepov ne bo bistveno vplivala na biotsko pestrost in značilnosti območij. D – vpliv je bistven Izvedba OPN bo bistveno vplivala na kulturno dediščino. Raba prostora v območjih ohranjanja narave se bo spremenila do take mere, da bo to negativno vplivalo na biotsko pestrost in značilnosti območij. E – vpliv je uničujoč Izvedba OPN bo na naravo vplivala uničujoče. Raba prostora v območjih ohranjanja narave se bo spremenila do take mere, da bodo le ta uničena. OPN bo imel uničujoč vpliv na razširjenost ogroženih vrst in habitatnih tipov. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 67 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

8.5 VPLIVI NA NARAVO TER NJIHOVO VREDNOTENJE

V skladu z določbami Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) je treba, če se plan nanaša na zavarovana območja, posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvena območja v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (varovana območja), pri pripravi okoljskega poročila upoštevati tudi določbe Pravilnika o presoji sprejemljivosti izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS št. 130/04, 38/10, 3/11) (v nadaljevanju Pravilnik o presoji sprejemljivosti). V skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti se v postopku presoje sprejemljivosti posegov uporablja načelo previdnosti tako, da v primeru dvoma prevlada javna korist ohranjanja narave nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi. Dvom je izkazan, če odločitev v okviru presoje ni možno sprejeti na objektivni in z dokazi podprti ugotovitvi. Ugotovitve in presoje v postopkih presoje sprejemljivosti morajo biti pridobljene z uporabo najboljših dostopnih metod ter prednostno izhajati iz aktualnih podatkov glede kakovosti struktur habitata vrste ali habitatnega tipa in obstoja rabe prostora ali naravnih dobrin, nujnih za zagotavljanje ugodnega stanja habitata vrste ali habitatnega tipa. Območja ohranjanja narave, na katere ugotavljamo potencialne vplive, obsegajo zavarovane rastlinske in živalske vrste, habitatne tipe, zavarovana območja, Natura 2000 območja, ekološko pomembna območja ter naravne vrednote. Uredba o habitatnih tipih (Ur. l RS, št. 112/03, 36/09, 33/13) določa habitatne tipe, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju, ter ureja usmeritve za njihovo ohranjanje. Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih zavarovanih habitatnih tipov, zlasti na tistih območjih, na katerih so ti habitatni tipi dobro ohranjeni, načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Posegi in dejavnosti na območjih iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in v obsegu: . da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost teh habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, . da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji in . da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, je treba ugotoviti prisotnost zavarovanih habitatnih tipov na teh območjih in njihovo stanje ohranjenosti. Na način iz prejšnjih treh odstavkov se zagotavlja ugodno stanje habitatnih tipov tudi pri načrtovanju na področjih urejanja in rabe voda ter drugih naravnih dobrin. Ugodno stanje zavarovanih habitatnih tipov se zagotavlja tudi z določitvijo ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij, v katerih so ti habitatni tipi ustrezno vključeni glede na obseg in razporeditev. Območja Natura 2000 so določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14 in 21/16, 47/18). V skladu z Uredbo se varstveni cilji na Natura območjih z namenom ohranjati, vzdrževati ali izboljšati obstoječe lastnosti nežive in žive narave, ki prispevajo k ugodnemu stanju rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, določijo na osnovi ekoloških potreb posameznih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno. Uredba določa splošne varstvene usmeritve in pravila ravnanja na Natura 2000 območjih. Varstveni cilji za posamezna Natura 2000 območja pa so opredeljeni z Operativnim programom – Program upravljanja z Natura 2000 območji 2007 – 2013.

68 I 190

NARAVA

Ekološko pomembna območja so določena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13 in 99/13, 47/18). Varstvene usmeritve za ohranjanje ekološko pomembnih območij se določajo na osnovi varstvenih ciljev za ohranjanje habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, ki so določeni v predpisih o določitvi habitatnih tipov, ki se na območju Republike Slovenije prednostno ohranjajo v ugodnem stanju in v predpisih o zavarovanju rastlinskih in živalskih vrst oziroma o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, ter programih, strategijah in načrtih s področja ohranjanja narave, ki sta jih sprejela Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije. Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, skladno s predpisom, ki ureja posebna varstvena območja (območja Natura 2000), so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le‐ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Za zavarovana območja (v občini Izola sta to samo krajinski park in naravni rezervat) so varstveni režimi opredeljeni z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan (Ur. l. RS št. 107/04/92, popr. 114/04, 71/08, 76/10, 46/14‐ZON‐C). Poseganje v prostor znotraj zavarovanih območij mora biti v skladu z varstvenimi režimi določenimi z Uredbo. Ogrožene prosto živeče živalske vrste ter pravila ravnanja, poseben varstveni režim ter ukrepe varstva in smernice za ohranitev habitatov teh vrst, z namenom ohranitve njihovega ugodnega stanja so določene z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16). Habitati živalskih vrst se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti v teh habitatih, zlasti v dobro ohranjenih delih, načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Posegi in dejavnosti se načrtujejo z namenom ohraniti habitate živalskih vrst v ugodnem stanju na način in v obsegu, da se v največji možni meri: . ohranja ali veča naravna razširjenost habitatov živalskih vrst in območij, ki jih posamezni habitat živalske vrste znotraj te razširjenosti pokriva, in . ohranja specifične strukture habitata živalskih vrst in naravne procese ali ustrezno rabo v skladu z varstvenimi cilji za ohranjanje specifičnih lastnosti habitata zavarovane vrste in naravnih procesov ali ustrezne rabe, ki so: . ohranjanje v ugodnem stanju tistih habitatnih tipov, ki so bistveni za ohranjanje zavarovane vrste v ugodnem stanju, v skladu z varstvenimi cilji iz predpisa, ki ureja habitatne tipe, . ohranjanje raznolikosti habitata zavarovane vrste, zlasti pa ohranjanje tistih mest v habitatu, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze zavarovane vrste (npr. mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje), . ohranjanje ustreznih ekoloških značilnosti habitata zavarovane vrste, zlasti z ohranjanjem struktur, ki jih zavarovana vrsta v habitatnem tipu potrebuje za preživetje in uspešno razmnoževanje, . ohranjanje naravne sestave biocenoze, brez tujerodnih vrst ali podvrst in biotehnološko spremenjenih organizmov, . ohranjanje neonesnaženega zraka, vode in tal, v primeru onesnaževanja pa izboljševanja stanja, . ohranjanje celovitosti habitata oziroma povezovanja fragmentiranih delov habitata nazaj v celoto,

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 69 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. odpravljanje motenj, ki neugodno vplivajo na zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti zavarovane vrste živali (primeroma hrup, množična ali pogostna prisotnosti ljudi, svetlobno onesnaževanje), zlasti na delu habitata na motenje občutljive vrste. Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, se mora ugotoviti prisotnost habitatov živalskih vrst na teh območjih in njihovo stanje ohranjenosti. Načini iz prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje ugodnega stanje habitatov živalskih vrst pri načrtovanju na področjih upravljanja in rabe naravnih dobrin. Ogrožene prosto živeče rastlinske vrste ter pravila ravnanja, poseben varstveni režim ter ukrepe varstva in smernice za ohranitev habitatov teh vrst, z namenom ohranitve njihovega ugodnega stanja so določene z Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah ( Ur.l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09, 15/14). Habitati rastlinskih vrst se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti v teh habitatih, zlasti v dobro ohranjenih delih, načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Posegi in dejavnosti se načrtujejo z namenom ohraniti habitate rastlinskih vrst v ugodnem stanju na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri: . ohranja ali veča naravna razširjenost habitatov rastlinskih vrst in območij, ki jih posamezni habitat rastlinske vrste znotraj te razširjenosti pokriva in . ohranja specifične strukture habitata rastlinskih vrst in naravne procese ali ustrezno rabo v skladu z naslednjimi varstvenimi cilji: . ohranjanje v ugodnem stanju tistih habitatnih tipov, ki so bistveni za ohranjanje rastlinske vrste v ugodnem stanju, v skladu z varstvenimi cilji predpisa, ki ureja habitatne tipe, . ohranjanje kakovosti habitata rastlinske vrste, zlasti z ohranjanjem struktur, ki jih rastlinska vrsta potrebuje za preživetje in uspešno razmnoževanje, . ohranjanje naravne sestave biocenoze, brez tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst ali podvrst in biotehnološko spremenjenih organizmov, . ohranjanje neonesnaženega zraka, vode in tal, v primeru onesnaževanja pa izboljševanja stanja, . ohranjanje nefragmentiranega habitata rastlinske vrste oziroma povezovanja fragmentiranih delov habitata rastlinske vrste in . odpravljanje dejavnikov motenj, ki neugodno vplivajo na zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih vrst. Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, je treba ugotoviti prisotnost rastlinskih vrst in njihovih habitatov na teh območjih ter njihovo stanje ohranjenosti. Načini iz prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje ugodnega stanja habitatov rastlinskih vrst pri načrtovanju na področjih upravljanja in rabe naravnih dobrin. Posamezne ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so opredeljene kot izumrla vrsta, domnevno izumrla vrsta, prizadeta vrsta, ranljiva vrsta, redka vrsta, vrsta zunaj nevarnosti, neopredeljena vrsta in premalo znana vrsta, so uvrščene na rdeči seznam. Določene so s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10). Za izboljšanje stanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst se izvajajo ukrepi varstva ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov.

70 I 190

NARAVA

8.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov

Namenska raba prostora na območjih ohranjanja narave

Območja Natura 2000

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN Namenska raba prostora na območjih Natura 2000: Namenska raba prostora na območjih Natura 2000: NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) stavbna zemljišča 0,12 0,51 stavbna zemljišča 0,12 0,51 gozdna zemljišča 2,93 12,30 gozdna zemljišča 0,46 1,93 kmetijska zemljišča 20,75 87,19 kmetijska zemljišča 15,20 63,88 vodna zemljišča 0,00 0,00 vodna zemljišča 0,59 2,47 SKUPAJ 23,80 100,00 druga zemljišča 7,43 31,21

SKUPAJ 23,80 100,00 SPREMEMBA KAZALCA Z dopolnjenim osnutkom OPN se obseg stavbnih zemljišč na območju Natura 2000 ni spremenil. Spremenilo se je le razmerje med primarnimi namenskimi rabami zaradi uskladitve z dejansko rabo. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča.

Ekološko pomembna območja

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN Namenska raba prostora na EPO: Namenska raba prostora na EPO: NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) stavbna zemljišča 22,25 23,82 stavbna zemljišča 14,34 15,35 gozdna zemljišča 6,11 6,54 gozdna zemljišča 7,29 7,80 kmetijska zemljišča 20,76 22,22 kmetijska zemljišča 17,43 18,66 vodna zemljišča 44,30 47,42 vodna zemljišča 44,89 48,05 SKUPAJ 93,43 100,00 druga zemljišča 9,48 10,14

SKUPAJ 93,43 100,00 SPREMEMBA KAZALCA Z dopolnjenim osnutkom OPN se je obseg stavbnih zemljišč na EPO zmanjšal za 7,91 ha oziroma 35,55 %. Spremenilo se je razmerje med primarnimi namenskimi rabami zaradi uskladitve z dejansko rabo. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča.

Naravne vrednote

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN Namenska raba prostora na območjih naravnih vrednot: Namenska raba prostora na območjih naravnih vrednot:: NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) stavbna zemljišča 17,32 52,37 stavbna zemljišča 11,45 39,04 gozdna zemljišča 13,96 42,21 gozdna zemljišča 23,96 81,67 kmetijska zemljišča 18,33 55,40 kmetijska zemljišča 4,30 14,65 vodna zemljišča 0,79 2,39 vodna zemljišča 1,08 3,69 SKUPAJ 50,40 100,00 druga zemljišča 9,61 32,77 SKUPAJ 50,40 100,00 Območja pričakovanih naravnih vrednot se v celoti nahajajo na Območja pričakovanih naravnih vrednot se v celoti nahajajo na stavbnih zemljiščih. stavbnih zemljiščih. SPREMEMBA KAZALCA Z dopolnjenim osnutkom OPN se je obseg stavbnih zemljišč na območjih naravnih vrednot zmanjšal za 5,87 ha oziroma 33,89 %. Spremenilo se je razmerje med primarnimi namenskimi rabami zaradi uskladitve z dejansko rabo. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 71 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Pričakovane naravne vrednote

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN Namenska raba prostora na območjih pričakovanih naravnih Namenska raba prostora na območjih pričakovanih naravnih vrednot: vrednot:: NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) stavbna zemljišča 241,32 74,07 stavbna zemljišča 248,76 76,36 kmetijska zemljišča 49,20 15,10 kmetijska zemljišča 41,76 12,82 vodna zemljišča 35,26 10,82 vodna zemljišča 35,26 10,82 SKUPAJ 325,78 100,00 SKUPAJ 325,78 100,00

SPREMEMBA KAZALCA Z dopolnjenim osnutkom OPN se obseg stavbnih zemljišč na območjih pričakovanih naravnih vrednot povečal za 7,44 ha oziroma 3,1%. Na račun povečanega obsega stavbnih zemljišč se je zmanjšal obseg kmetijskih zemljišč.

Zavarovana območja

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN Namenska raba prostora na območjih naravnih vrednot: Namenska raba prostora na območjih naravnih vrednot:: NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) stavbna zemljišča 7,23 7,64 stavbna zemljišča 7,81 8,25 gozdna zemljišča 14,32 15,12 gozdna zemljišča 20,54 21,68 kmetijska zemljišča 73,16 77,24 kmetijska zemljišča 58,68 61,95 SKUPAJ 94,72 100,00 vodna zemljišča 0,11 0,12 druga zemljišča 7,58 8,00 SKUPAJ 94,72 100,00 SPREMEMBA KAZALCA Z dopolnjenim osnutkom OPN se je obseg stavbnih zemljišč na območjih zavarovanih območjih rahlo povečal (0,58 ha oziroma 8 %). Spremenilo se je razmerje med primarnimi namenskimi rabami zaradi uskladitve z dejansko rabo. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča.

8.5.2 Vrednotenje vplivov OPN na naravo Širjenje poselitve na območja ohranjanja narave vpliva z neposredno izgubo površin zaradi pozidave, posredno pa se zaradi povečanja števila prebivalcev in posledičnih motenj (intenziviranje kmetijske rabe, onesnaževanje, motnje zaradi povečanega obiska ljudi, svetlobno onesnaževanje in hrup, povečan promet na kopnem in na morju) zmanjšajo kvalitete, zaradi katerih so spoznana kot vrednejša. Z OPN načrtovan prostorski razvoj pa lahko na naravo vpliva tudi zaradi daljinskih vplivov. Območja daljinskega vpliva je območje, kamor sega pomemben vpliv posega v naravo na vrsto ali habitatni tip, zaradi katerega je varovano območje določeno, in je praviloma širše od območja neposrednega vpliva. Določeno je v Priloge 2 tega Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11).

STRATEŠKI DEL OPN S strateškim delom OPN so podani cilji za razvoj občine ter usmeritve za izvajanje dejavnosti po posameznih področjih. V nadaljevanju povzemamo le ključne vsebine, ki odražajo način obravnave varstva narave v OPN. Med cilji prostorskega razvoja občine, v zasnovah posameznih prostorskih sistemov ter med usmeritvami za razvoj dejavnosti je poudarjeno spodbujanje trajnostnega razvoja, racionalne rabe prostora ter med drugim tudi varovanje naravnih kakovosti, še posebej naravnih kakovosti vezanih na morje in obalo. Med usmeritvami za razvoj v krajini je med drugim določeno, da se na morju in v obalnem pasu omogoča le razvoj tistih dejavnosti, ki ne zmanjšujejo kvalitete vode, povečujejo pa kvaliteto izrabe, pri tem ne ovirajo javne dostopnosti morja in obale ter jih zaradi nujne prisotnosti morja ni mogoče izvajati nikjer drugje. V obalnem in priobalnem pasu se ne izvaja posegov, ki bi zoževali poglede na morje ter ogrožali ohranjanje narave in kulturne dediščine. Obalne črte se ne krajša, lahko pa se jo podaljša, v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

72 I 190

NARAVA

V skladu s z mnenjem ZRSVN naj se to določilo dopolni še z navedbo, da se na morju in v obalnem pasu omogoča le razvoj tistih dejavnosti, ki nimajo bistvenega negativnega vpliva na morske in obrežne habitatne tipe, vrste in strukture. Posebno vlogo v krajini ima Krajinski park Strunjan, ki je kot najdaljši odsek naravno ohranjene morske obale v Tržaškem zalivu prostor izrednih naravnih kvalitet z visokim doživljajskim in rekreativnim potencialom v neposredni bližini urbaniziranega območja. Prostor se vključuje v mrežo rekreacijskih območij, pri čemer se zagotavlja ohranjanje njegovih kvalitet ter izkoriščanje njegovih potencialov na trajnostni način. Obalni pas je izpostavljen kot pomembno razvojno območje, ki se bo preko zelenih obalnih območij, ob upoštevanju racionalne rabe prostora ter ranljivosti prostora in okolja, navezovalo na sosednje občine ter sooblikovalo celostno obalno potezo Slovenije. Razvoj turizma je usmerjen tudi v zaledje občine, s čimer bi se razbremenil pritisk na obalni pas ter revitaliziralo podeželje. V okviru Naravovarstvenih smernic za občinski prostorski načrt občine Izola (Zavod RS za varstvo narave – OE Piran, april 2011) so bile podane usmeritve in priporočila za načrtovanje po posameznih dejavnostih. Usmeritve so v Odlok o OPN smiselno povzete, večinoma v strateškem delu (poglavje II.1.2.4 Krajina, kjer je opisano stanje, poglavje II.1.4 Cilji, kjer so podani cilji prostorskega razvoja občine ter II.5.7 Usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti, kjer so podane splošne usmeritve za poseganje v prostor na območjih ohranjanja narave. Nekatere izmed usmeritev pa so smiselno vključene tudi v izvedbeni del Odloka o OPN in sicer v okviru 70. člena, kjer so podani splošnih prostorski izvedbeni pogoji za varstvo narave, vsebine varstva narave pa so vključene tudi v 74. členu (varstvo voda) in v 96. členu (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih). Med usmeritve za gospodarjenje z vodami (27. člen) naj se v skladu s smernicami doda še usmeritev, da naj se infrastrukturo za potrebe obalnega pomorskega prometa praviloma načrtuje na že urbaniziranih površinah, izven teh območij pa le na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih delov obale, združb in procesov. Med cilji prostorskega razvoja občine, ki bi lahko pomembno vplivali na naravo izpostavljamo razvoj turizma. Razvoj navtičnega turizma bi lahko imel zaradi povečanega števila plovil in sidranja vplive na morje in morsko dno (HT Morski grebeni), povečano število obiskovalcev (erozija, premeščanje kamenja) pa predvsem na NR Strunjan ter na HT Združbe enoletnic na drobirju. V strateškem delu OPN konkretne prostorske ureditve za razvoj turizma niso načrtovane, zato konkretnih omilitvenih ukrepov ni mogoče določiti. Pomembno pa je, da se v strateškem delu OPN jasno zapiše, da povečanje turizma na območju občine ne bo imelo bistvenih negativnih vplivov na naravo (varovanje naravnih kakovosti, vezanih na morje, morsko obrežje in morsko dno ter območje Strunjanskega klifa kot tudi na kmetijska zemljišča in nanje vezane krajinske kakovosti, pri čemer se zagotavlja najmanj ohranitev dosedanjega obsega habitatnih tipov) ter da bo občina aktivno sodelovala pri pripravi upravljavskih načrtov za morje in obalo. Prostorske ureditve, ki niso načrtovane tudi z izvedbeni delom OPN, v strateškem delu niso načrtovane. Ocenjujemo, da je strateški del OPN skladen s SPRS in ob upoštevanju predlaganih dopolnitev tudi z naravovarstvenimi smernicami ter da na naravo ne bo imel bistvenih vplivov.

IZVEDBENI DEL OPN Raba prostora znotraj območij ohranjanja narave in območjih daljinskega vpliva mora biti skladna z varstvenimi cilji, ki so določeni za posamezno območje oziroma v skladu z zakonodajnimi zahtevami. Seznam vseh enot urejanja prostora, ki posegajo na območja ohranjanja narave so v prilogi 3. V okviru okoljskega poročila se obravnavajo le širitve stavbnih zemljišč in nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta, ki so vključena tudi v dopolnjen osnutek OPN in se urejajo na podlagi OPN oziroma veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, ki še niso bili presojani. Predstavljene so tudi

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 73 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

enote urejanja prostora, ki se v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom ne spreminjajo, so pa zanje podane smernice ZRSVN. Območij, za katere so že sprejeti OPPN in so bili presojani oziroma DPN, ne obravnavamo. Usmeritve ZRSVN, ki se nanašajo na območja sprejetih OPPN oziroma DPN, za OPN niso relevantne. Širitve stavbnih zemljišč, ki se pojavljajo na območjih ohranjanja narave, so: . določitev ustrezne namenske rabe obstoječi cesti Izola – Strunjan (DO‐03 PC) . minimalna širitev obstoječega območja razpršene poselitve DO‐03/03 A, tako da je določena ustrezna namenska raba med cesto in obstoječim območjem razpršene poselitve, ter . širitev v IZ‐07/02, ki je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu kampu. Na območjih, kjer se pojavljajo zavarovane rastlinske in živalske vrste oziroma habitatni tipi se pojavljajo še širitve stavbnih zemljišč na območju Kort ter Malije. Večina jih je del veljavnih ureditvenih načrtov, v manjši meri pa se pojavljajo na robovih naselij izven veljavnih UN. Nepozidana zemljišča iz veljavnega OPN, ki so vključena tudi v dopolnjen osnutek OPN, in se nahajajo na območjih ohranjanja narave, so večinoma del območij, za katere je predvidena izdelava OPPN (IZ‐ 06/01 ZS, IZ‐06/05 CDz) oziroma so del območij z namensko rabo ZD (IZ‐06/04, IZ‐06/08), ki so namenjena zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov. Nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnih OPPN, ki še niso bili presojani, na območja ohranjanja narave ne posegajo. Izjema je Zazidalni načrt "Marina" v Izoli, UO OI št. 4/1990, Odločba US RS, Ur. List RS št. 38/1992, Odločba US RS, Ur. List RS št. 17/1999, UO OI št. 5/1999, 13/1999, ki pa se z OPN ukinja. Za urejanje območja je predvidena izdelava OPPN. Smiselno je, da se vplivi na morske habitatne tipe, varovane vrste in cilje zavarovanih območij presodijo v okviru izdelave tega akta, ko bodo znane tudi načrtovane prostorske ureditve. Znotraj območij daljinskih vplivov bi izmed načrtovanih prostorskih ureditev lahko imele vpliv prostorske ureditve za potrebe razvoja turizma in rekreacije ( IZ‐07/06 ZD, IZ‐07/07 BT). Območja, ki posegajo na območje pričakovane naravne vrednote Izolanski kras, niso posebej prikazana. Območje pričakovane naravne vrednote sega na celotno poselitveno območje Izole, ki je na apnenčasti geološki podlagi, zato je velika verjetnost, da bodo ob gradnji objektov odkrite nove jame ter druge geološke in geomorfološke posebnosti. V primeru odkritja jam je možno, da gre za habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo (jame, izviri s trdo vodo). V okviru smernic so podana priporočila za ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot, ki jih je treba smiselno vključiti v OPN.

74 I 190

NARAVA

Enote urejanja prostora v osnutku, na katerega so bile podane smernice, in enote urejanja prostora v dopolnjenem osnutku se razlikujejo. V tabeli »Vrednotenje vplivov na naravo« so zaradi sledljivosti navedene enote iz obeh aktov. Vrednotenje vplivov OPN na naravo

EUP dopolnjen EUP osnutek (smernice) OBMOČJE OHRANJANJA NARAVE/VREDNOTENJE osnutek OPN DO 01 K, G, OO DO 01 Krajinski park Strunjan Naravni rezervat Strunjan Natura 2000 SI5000031 območje Strunjan (POV) Natura 2000 SI3000249 Med Izolo in Strunjanom – klif (POO) EPO 70000 Morje in morsko obrežje, habitatni tipi EPO 96800 Strunjan NV 306 Strunjanski klif NV 1608 Strunjan ‐ abrazijski spodmol NV 1610 Kane NV 1612 Bele skale pod Strunjanskim klifom

V skladu s smernicami je treba območju pod cesto, ki vodi iz turističnega kompleksa Belvedere proti rtu Kane in na robu rta Kane, prepustiti zaraščanju. Namenska raba prostora na območju je bila v dopolnjenem osnutku OPN usklajena z dejansko rabo MKGP (delno spremenjena v gozd, območje klifa pa v ostala območja (OO)).

Spremeniti je treba tudi namembnost iz kmetijske rabe v gozd na parcelah št. 6241, 6239 in delno 6238, k.o. Malija. DO 03 PC Širitev stavbnih zemljišč Krajinski park Strunjan Ni bilo v osnutku NV 4801 Izola ‐ Strunjan – drevored

Gre za širitev stavbnih zemljišč, ki niso bila vključena v osnutek OPN. Ne gre za nov poseg, ampak za določitev ustrezne namenske rabe obstoječi cesti. Novi vplivi na naravo zaradi tega ne bodo nastajali. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za NV 4801 Izola ‐ Strunjan – drevored. DO 03/03 A Širitev stavbnih zemljišč NV 4801 Izola ‐ Strunjan – drevored Ni bilo v osnutku Določitev ustrezne namenske rabe med cesto in obstoječim območjem razpršene poselitve. Novi vplivi na naravo zaradi tega ne bodo nastajali. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za NV 4801 Izola ‐ Strunjan ‐ drevored. DO 02 K1 DO 02 K1 Krajinski park Strunjan DO 03 K1 DO 03 K1 NV 4801 Izola ‐ Strunjan – drevored

Enako kot v veljavnem prostorskem aktu. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za NV 4801 Izola ‐ Strunjan ‐ drevored. DO 02/01 A DO 02‐A 195 Krajinski park Strunjan DO 02/02 A DO 02‐A 196 NV 4801 Izola ‐ Strunjan – drevored DO 02/06 A DO 02‐A 211 Stavbno zemljišče iz veljavnega prostorskega akta. Območja so že pozidana. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za NV 4801 Izola ‐ Strunjan ‐ drevored. DO‐03/08 A DO 03/01 zavarovane vrste (Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (UL RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08), Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (UL RS, št. 82/02)), meji na KP Strunjan Neintenzivno obdelani deli območja so življenjski prostor zavarovanih vrst ptic kmetijske krajine in vrst iz zavarovane družine rastlin kukavičnice. Sprememba namembnosti v stanovanjsko je neprimerna z vidika ohranjanja vzorca razpršene poselitve, krajinskih struktur in krajinske pestrosti. Območje naj se izvzame iz stavbnih zemljišč. V primeru, da se stavbno zemljišče ne izvzame, je potrebno do priprave predloga OPN izvesti popis zavarovanih oziroma ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območju. Sprejemljivost predlagane širitve stavbnega zemljišča na zavarovane in ogrožene rastlinske in živalske vrste je treba vrednotiti na podlagi rezultatov popisa.

DO‐04 VC DO 04 NV 4271 Sanguetera

V skladu s smernicami ZRSVN je na območju naravne vrednote opredeljena namenska raba VC. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za NV 4271 Sanguetera.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 75 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

EUP dopolnjen EUP osnutek (smernice) OBMOČJE OHRANJANJA NARAVE/VREDNOTENJE osnutek OPN IZ‐01/04 VI, VM IZ‐01/04 Nv 1615 Korbat, KP Strunjan in NR Strunjan, EPO 70000 Morje in morsko obrežje, habitatni tipi (SPA protokol Barcelonske konvencije)

Območje se ureja na podlagi UN Simonov zaliv (Odlok o ureditvenem načrtu Simonov zaliv v Izoli, Uradne objave občine Izola št. 39/89, 41/89, 14/05, 16/09). Za UN je bila izvedena prva stopnja presoje, ugotovljeno je bilo, da CPVO ni potreben (odločba z dne 1.2.2008). V okviru okoljskega poročila zato tega območja nismo vrednotili. Povzemamo pa ugotovitve Dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana OPN na varovana območja (IPSUM, junij, 2018, dopolnitev januar 2019 in april 2019). Predlagani omilitveni ukrep se lahko upošteva v primeru sprememb in dopolnitev UN Simonov zaliv.

Predlagani omilitveni ukrep: Privezna mesta za plovila se lahko namesti izven varovanih območij in na način, da se ne poškoduje naravne strukture morskega dna (na podlagi predhodne ocene stanja). IZ‐01/01 IZ‐01/01 EPO 70000 Morje in morsko obrežje, habitatni tipi NV 4243 Izola – apnenčasta obala

Območje se ureje z ZN Marina, posegi načrtovani z ZN v tej enoti so delno izvedeni. ZN se z OPN ukinja, za območje je predvidena izdelava OPPN. Pri njegovi pripravi je treba upoštevati usmeritve iz smernic ZRSVN, ki se nanašajo na NV 4243 Izola – apnenčasta obala in sicer: Kopalna in druga obalna infrastruktura naj se ureja na način, da se ohranja dinamika valovanja, osvetljenost morskega dna ter značilni habitatni tipi in združbe bibavičnega pasu in pravega obalnega pasu (medio in infralitorala). V okviru izdelave OPPN naj se izvede tudi presoja vplivov na habitatne tipe. IZ‐03/01 SSe IZ 01/06 NV 4562 Izola – drevored pinij IZ‐03/02 SSv IZ 03/01 IZ‐03/03 SSe IZ 03/04 Stavbno zemljišče iz veljavnega prostorskega akta. Območja so večinoma že IZ‐04/22 PC IZ 04/07 pozidana. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za NV 4562 IZ‐04/11 SSv IZ 04/11 Izola – drevored pinij. IZ‐04/21 PC IZ 05/08 IZ‐05/35 PC IZ‐02/02 BT IZ 02/05 BT NV 42425 Izolansko brezno NV 44780 Brezno pri sv. Petru EPO 79800 Izolansko brezno

Stavbno zemljišče iz veljavnega prostorskega akta. Območja so sicer že pozidana, vendar je predvidena izdelava OPPN za prestrukturiranje območja. Med usmeritve za izdelavo OPPN je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN, ki so podane za območja ohranjanja narave, ki se nahajajo na območju. IZ‐02/04 ZP IZ 02/07 pNV Izola ‐ park Punta IZ‐02/05 CU IZ 02/08 Stavbno zemljišče iz veljavnega prostorskega akta, obstoječi park. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za pNV Izola ‐ park Punta. IZ‐02/05 CU IZ 02/08 pNV Izola ‐ drevesa na Trgu sv. Mavra pNV Izola ‐ drevesa pred župnijskim uradom na Trgu sv. Mavra pNV Izola ‐ koprivovci na Gregorčičevi ulici

Stavbno zemljišče iz veljavnega prostorskega akta. Območje je že pozidano. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za pričakovane naravne vrednote, ki se pojavljajo v enoti. IZ‐04/01 SSe IZ 04/01 meji na KP Strunjan IZ‐07/04 BT IZ 07/04 V primerjavi z osnutkom OPN, na katerega so bile podane smernice ZRSVN, je v enoti IZ‐04/01 del predlagane širitve stavbnih zemljišč umaknjen, tako da zagotovljeno ohranjanje zelenega koridorja, ki povezuje naravno ohranjeno območje obale (zavarovana območja) z zaledjem.

IZ‐06/01 ZS IZ 06/02 NV 4803 Koper‐Izola‐drevored NV 4272 Žusterna – Izola ‐ klif, EPO 78500 Žusterna‐Izola, EPO 70000 Morje in morsko obrežje, habitatni tipi (SPA protokol Barcelonske konvencije) meji na NV 1611 Žusterna – rastišče pozejdonke in območje Natura 2000 3000251 Žusterna ‐ rastišče pozejdonke

76 I 190

NARAVA

EUP dopolnjen EUP osnutek (smernice) OBMOČJE OHRANJANJA NARAVE/VREDNOTENJE osnutek OPN Stavbno zemljišče iz veljavnega prostorskega akta. Območje je deloma že pozidano/urejeno. Predvidena je izdelava RPN. Med usmeritve za izdelavo RPN je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za območja ohranjanja narave, ki se pojavljajo v enoti. V okviru priprave RPN je treba vrednotiti kumulativne vplive na NV 1611 Žusterna – rastišče pozejdonke ter na biotsko raznovrstnost. IZ‐06/04 ZD IZ‐06/04 NV 4272 Žusterna ‐ Izola – klif EPO 78500 Žusterna‐Izola

Na območju je opredeljena namenska raba ZD, kjer gradnja objektov ni dopustna. Območja z namensko rabo ZD so namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov. Negativnih vplivov na naravno vrednoto in ekološko pomembno območje ne pričakujemo. Je pa vseeno smiselno, kot je ugotovljeno tudi v smernicah ZRSVN, da se delu območja, ki posega na naravno vrednoto in ekološko pomembno območje, opredeli primarna namenska raba (K, G) oziroma OO. IZ‐06/05 CDz IZ‐06/05 NV 4272 Žusterna ‐ Izola – klif, EPO 78500 Žusterna‐Izola

Stavbno zemljišče iz veljavnega prostorskega akta. Območje je deloma že pozidano. Predvidena je izdelava OPPN. Med usmeritve za izdelavo OPPN je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za območja ohranjanja narave, ki se pojavljajo v enoti. IZ‐06/06 K2, G, IZ‐06/06 NV 4803 Koper ‐ Izola – drevored, OO NV 4272 Žusterna ‐ Izola – klif, EPO 78500 Žusterna‐Izola

V dopolnjenem osnutku je smernica ZRSVN glede spremembe namenske rabe upoštevana. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za območja ohranjanja narave, ki se pojavljajo v enoti.

IZ‐06/08 ZD IZ‐06/07 EPO 78500 Žusterna‐Izola, zavarovane vrste IZ‐06/08 (Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (UL RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08), Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (UL RS, št. 82/02)) Območje je življenjski prostor zavarovanih vrst ptic, značilnih za kmetijsko krajino, npr. smrdokavre in pogorelčka ter drugih zavarovanih vrst ptic. Območje je tudi rastišče vrst iz zavarovane skupine kukavičnic, npr. škrlatnordeče kukavice (Orchis purpurea) in drugih. Na območju EPO 78500 Žusterna‐Izola naj se ohranja sedanja kmetijska raba. Pasovi in otoki med kmetijskimi površinami naj se prepuščajo zaraščanju. Ohranjajo naj se večja drevesa, grmovnice in suhozidi. V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za območja ohranjanja narave, ki se pojavljajo v enoti. IZ‐07/05 K1 IZ 07/05 KP Strunjan DO 01 DO 02 Smernice se nanašajo na upoštevanje varstvenih režimov iz Uredbe o KP Strunjan. Upoštevanje predpisov na območjih ohranjanja narave je zagotovljeno z 70. členom Odloka o OPN (varstvo narave).

IZ‐07/06 ZD IZ‐07/06 KP Strunjan, NR Strunjan območje daljinskega vpliva varovanih območij Širitev stavbnih zemljišč, ki je bila vključena v osnutek OPN, je v dopolnjenem osnutku umaknjena. Negativen vpliv na krajinski park bi predstavljale večje spremembe v namenski rabi, ki bi vplivale na značilnosti krajinskih struktur in posledično krajinsko pestrost. Pomemben negativen vpliv na KP Strunjan bi predstavljala tudi zasaditev ali razširitev invazivnih tujerodnih vrst. Z namenom ohranjanja značilnih krajinskih struktur in posledično krajinske pestrosti naj se ohranja pretežno kmetijska namembnost in gozd. Zelene površine naj se nameni predvsem vsebinam, ki dopolnjujejo cilje zavarovanega območja oz. pripomorejo k njihovemu uresničevanju (spoznavanje avtohtone submediteranske vegetacije, ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur ipd.) Zasajanje tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst ni sprejemljivo (pajesen, robinija, amorfa ipd.). Preprečuje se razširjanje teh vrst.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 77 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

EUP dopolnjen EUP osnutek (smernice) OBMOČJE OHRANJANJA NARAVE/VREDNOTENJE osnutek OPN Upoštevajo naj se varstveni režimi iz Uredbe o KP Strunjan.

IZ‐07/07 BT IZ‐01/04 NV 1615 Korbat, KP Strunjan in NR Strunjan, EPO 70000 Morje in morsko obrežje, habitatni tipi (SPA protokol Barcelonske konvencije) območje daljinskega vpliva varovanih območij Pri ureditvah tega območja bi negativen vpliv na habitatna tipa (HT 1210, HT 1240) predstavljala sprememba naravne strukture morskega dna. Vse ureditve kopalne in druge obalne infrastrukture se morajo izvesti izven KP Strunjan in območja NR Strunjan, saj bi poseganje v obalo predstavljalo potencialno negativen vpliv na habitate. Prav tako bi negativen vpliv predstavljale ureditve, ki bi kakorkoli spreminjale dinamiko valovanja ali osvetljenost morskega dna, saj to lahko pomeni spremembe v habitatnih tipih in združbah bibavičnega pasu. Med usmeritve za OPPN je treba vključiti omilitveni ukrep.

KO 05 K1 KO 05 pNV Pesek – kal V skladu s smernicami naj bi se na območju kala (del parcele 2806, k.o. Dvori nad Izolo) opredelila namenska raba VC v skladu z dejansko rabo MKGP. Po dejanski rabi MKGP je opredeljena namenska raba druge kmetijske površine – drevesa in grmičevje. Pogoji iz smernic naj se zapišejo med PPIP.

KO‐06 K, VC KO 06 NV 4864 Korte ‐ Medoši ‐ puč ob cesti NV 4866 Korte ‐ Stara vas ‐ puč

Puča (kala) naj se ohranjata v sklopu kmetijskih površin (travniki, grmičevje, oljčniki). Pogoji iz smernic naj se zapišejo med PPIP. KO‐01/01 KO 01/03 zavarovane vrste KO‐01/02 KO‐01/05 (Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (UL RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, KO‐01/07 115/07, 96/08), Pravilnik o uvrstitvi ogrožeih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči KO‐01/08 seznam (UL RS, št. 82/02)), KO‐01/10 Uredba o habitatnih tipih

Za območje Kort velja Odlok o ureditvenem načrtu Korte. Izven območja veljavnega UN so z dopolnjenim osnutkom OPN predvidene širitve stavbnih zemljišč v enotah KO‐01/01, KO‐01/05 in KO‐01/08, v enoti KO‐01/02 pa se pojavljajo nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta. Območje je življenjski prostor zavarovanih vrst ptic kmetijske krajine (npr. smrdokavra) in zavarovanih vrst kukavičnic. Širitve stavbnih zemljišč na tem območju načeloma niso sprejemljive. Izjema je širitev v enoti KO‐01/05 O, ki je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječi čistilni napravi in možnostim za njeno dograditev (potrebno je povečanje kapacitete). Enako velja tudi za nepozidano stavbno zemljišče v enoti KO‐01/02 CDi, ki se uporablja kot funkcionalno zemljišče šole (otroško igrišče). Ostale širitve stavbnih zemljišč je potrebno izvzeti iz OPN. V primeru, da se stavbna zemljišča ne izvzamejo, je potrebno do priprave predloga OPN izvesti popis zavarovanih oziroma ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območju. Sprejemljivost predlaganih širitev stavbnih zemljišč na zavarovane in ogrožene rastlinske in živalske vrste je treba vrednotiti na podlagi rezultatov popisa.

78 I 190

NARAVA

EUP dopolnjen EUP osnutek (smernice) OBMOČJE OHRANJANJA NARAVE/VREDNOTENJE osnutek OPN MA‐01/06 SSe, MA 01/01 zavarovane vrste MA‐01/07 SSe MA‐01/08 SSe (Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (UL RS, št. 46/2004, 109/2004, MA‐01/09 ZS 84/2005, 115/2007, 96/2008), Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih MA‐01/10 SSe vrst v rdeči seznam (UL RS, št. 82/2002)),Uredba o habitatnih tipih) Območje v okolici Malije je življenjski prostor zavarovanih vrst kukavičnic: osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes) in jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum) ter zavarovanih vrst ptic (smrdokvra ‐ Upupa epops) in netopirjev Chiroptera.

Za območje Malije velja Odlok o ureditvenem načrtu Malija. Izven območja veljavnega UN so z dopolnjenim osnutkom OPN predvidene širitve stavbnih zemljišč (MA‐01/05, MA‐01/06, MA‐01/07, MA‐01/09). Širitev stavbnih zemljišč pa je načrtovana tudi znotraj UN (MA‐01/08).

V enoti MA‐01/06 je širitev namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu objektu, novih vplivov na zavarovane vrste ne bo. Širitev v enoti MA‐01/09 je namenjena ureditvi parkirišča za potrebe športnega parka. Na območju že stoji transformatorska postaja, uporablja se tudi za potrebe ekološkega otoka. Bistvenih vplivov na zavarovane vrste zaradi spremembe ne pričakujemo.

V enoti MA‐01/05 je načrtovano novo območje stanovanjske gradnje. Robna območja so že pozidana, predvidena je izdelava OPPN. V skladu s smernicami je dopustna le pozidava parcel 5057 in 5076, k.o. Malija. Predlagamo, da se v okviru izdelave OPPN območje med obstoječo pozidavo in omenjenimi parcelami z namenom ohranjanja življenjskega prostora zavarovanih vrst v čim večjem obsegu opredeli kot zelena površina.

Širitev stavbnega zemljišča v enoti MA‐01/10 je delno namenjena določitvi ustrezne namenske rabe legaliziranemu objektu (parcela 5199/1 k.o. Malija), ostali del pa gradnji novih objektov. Širitev je bila dodana v dopolnjenem osnutku, ZRSVN se do nje še ni opredelil. Glede na to, da je območje v okolici Malije življenjski prostor zavarovanih vrst, naj se širitev stavbnih zemljišč na še nepozidanih zemljiščih ne izvede.

Širitev stavbnih zemljišč znotraj UN (MA‐01/08) ni skladna z UN. Na delu predlagane širitve z UN pozidava ni načrtovana. Širitev ni skladna s smernicami ZRSVN. Območje stavbnih zemljišč naj se uskladi z veljavnim UN.

V primeru, da se sprememba namenske rabe v enoti MA‐01/05 oziroma območje širitve (nepozidan del) v enoti MA‐01/10 ne izvzame, je potrebno do priprave predloga OPN izvesti popis zavarovanih oziroma ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območju. Sprejemljivost predlagane širitve stavbnega zemljišča ne zavarovane in ogrožene rastlinske in živalske vrste je treba vrednotiti na podlagi rezultatov popisa.

8.5.3 Upoštevanje smernic in mnenj Smernice v dopolnjenem osnutku niso upoštevane. Njihovo upoštevanje bo zagotovljeno ob upoštevanju predlaganih omilitvenih ukrepov. Smernice, ki so podane za območja veljavnih OPPN, v OPN niso upoštevane.

8.6 OCENA VPLIVOV NA NARAVO

8.6.1 Ocena vplivov na naravo Neposredne in daljinske vplive OPN Izola na naravo ocenjujemo z oceno C vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 79 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na naravo, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi. Raba prostora v območjih ohranjanja narave se bo spremenila, vendar zaradi omilitvenih ukrepov ne bo bistveno vplivala na biotsko pestrost in značilnosti območij. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola na naravo ne ocenjujemo.. V skladu z mnenjem ZRSVN je ocena kumulativnih vplivov smiselna predvsem za obalni pas in morje, še posebej za območje vzhodno od starega mesta Izola. Za to območje je predvidena izdelav RPN, smiselno je, da se kumulativni vplivi na naravo vrednotijo v okviru priprave tega akta.

8.6.2 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje ohranjanja narave

EUP OMILITVENI UKREP DO 01 K, G, OO Parcelam št. 6241, 6239 in delno 6238, k.o. Malija je treba spremeniti namensko rabo v gozd v skladu z dejansko rabo.

DO 02 K1 V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za NV 4801 Izola‐Strunjan ‐ drevored pinij: DO 02/01 A . Ohranjajo naj se vsa obstoječa drevesa v drevoredu (Pinus pinea). DO 02/02 A . DO 02/06 A Infrastrukturni in drugi objekti ter posegi naj se načrtujejo v taki oddaljenosti od drevesnih debel in drevesnega DO 03 K1 koreninskega sistema, da posegi ne ogrozijo obstoja dreves (posušitev, nagib ipd.). DO 03 PC . V kolikor se načrtuje utrjevanje rastišč (zaradi komunalnega urejanja) naj se le‐to izvede tako, da se ne DO 03/03 A poslabšajo razmere tal na rastišču (prepustnost za vodo, struktura tal ipd.). . Pred izvajanjem gradbenih posegov naj se drevesa na gradbišču ali v bližini gradbišča zavaruje tako, da se prepreči poškodovanje debel, vej in koreninskega sistema. . Zagotovi se redno in strokovno vzdrževanje drevoreda (obrezovanje suhih vej, odstranjevanje bršljana ipd.). . Ob spremembah namembnosti območja ob drevoredu naj se preuči možnost odstranitve utrjenih površin na rastišču dreves. . Manjkajoča drevesa oz. vmesne odseke, kjer ni dreves, naj se zasadi z drevesi iste drevesne vrste. . Preuči se možnost dosaditve drevoreda na celotnem odseku glavne ceste (nekoč del drevoreda Koper‐ Portorož).

DO‐03/08 A Območje naj se izvzame iz stavbnih zemljišč. V primeru, da se območje širitve ne izvzame, je potrebno do priprave predloga OPN izvesti popis zavarovanih oziroma ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območju. Sprejemljivost predlagane širitve stavbnega zemljišča ne zavarovane in ogrožene rastlinske in živalske vrste je treba vrednotiti na podlagi rezultatov popisa. DO‐04 VC V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za NV 4271 Sanguetera: . ohranja se vodna površina, vodni režim in vodna in obvodna vegetacija. . V vodo se ne vnaša tujerodnih vrst (zlatih ribic ali želv rdečevratk).

IZ‐03/01 SSe V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za NV 4562 Izola – drevored pinij. IZ‐03/02 SSv . Ohranjajo naj se vsa obstoječa drevesa v drevoredu (Pinus pinea). IZ‐03/03 SSe . IZ‐04/22 PC Infrastrukturni in drugi objekti ter posegi naj se načrtujejo v taki oddaljenosti od drevesnih debel in drevesnega IZ‐04/11 SSv koreninskega sistema in krošenj, da posegi ne ogrozijo obstoja dreves (posušitev, nagib ipd.). IZ‐04/21 PC . Rastišč dreves (projekcija krošnje na tla) naj se ne zasipava ali asfaltira. IZ‐05/35 PC . V kolikor se načrtuje utrjevanje rastišč (zaradi komunalnega urejanja) naj se le‐to izvede tako, da se ne poslabšajo razmere tal na rastišču (prepustnost za vodo, struktura tal ipd.).

. Pred izvajanjem gradbenih posegov je treba drevesa na gradbišču ali v bližini gradbišča zavarovati tako, da se

prepreči poškodovanje debel, vej in koreninskega sistema. . Zagotovi se redno in strokovno vzdrževanje drevoreda (obrezovanje suhih vej, odstranjevanje bršljana ipd.). . Ob spremembah namembnosti območja ob drevoredu se preuči možnost odstranitve utrjenih površin na območju rastišč dreves. . Manjkajoča drevesa oz. vmesne odseke, kjer ni dreves, se zasadi z drevesi iste drevesne vrste. . Preuči se možnost dosaditve drevoreda na celotnem odseku glavne ceste.

IZ‐01/01 Med usmeritve za OPPN naj se doda usmeritve iz smernic ZRSVN, ki se nanašajo na NV 4243 Izola – apnenčasta obala in sicer:

80 I 190

NARAVA

EUP OMILITVENI UKREP Kopalna in druga obalna infrastruktura naj se ureja na način, da se ohranja dinamika valovanja, osvetljenost morskega dna ter značilni habitatni tipi in združbe bibavičnega pasu in pravega obalnega pasu (medio in infralitorala). IZ‐02/02 BT Med usmeritve za izdelavo OPPN je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN, ki so podane za območja ohranjanja narave, ki se nahajajo na območju (NV 42425 Izolansko brezno, NV 44780 Brezno pri sv. Petru, EPO 79800 Izolansko brezno): . Ohranjajo se jamske strukture. . Načrtuje se očiščenje jam in izboljšanje fizikalnih in kemijskih lastnosti vode. . Zaradi verjetnosti povezave potoka Morer z breznom, se posegi na območju potoka načrtujejo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere v breznu. . Pred načrtovanjem večjih gradbenih posegov naj se izvede odkop jamskih vhodov in omogoči dodatne raziskave v zvezi z geologijo, geomorfologijo, vodnimi razmerami in vrstami. Na podlagi ugotovitev naj se pridobijo dodatne varstvene usmeritve.

IZ‐02/04 ZP V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za pNV Izola ‐ park Punta: IZ‐02/05 CU . Park naj se ohranja v najmanj obstoječem obsegu. . Ohranja naj se vsa drevesa in kvalitetnejše grmovnice v parku, onemogla ali podrta drevesa in grmovnice pa se nadomešča z istimi ali drugimi lokalno značilnimi vrstami. . V park se praviloma ne umešča objektov, posameznih delov naj se ne ograjuje. . Posegi, vključno z gradnjo infrastrukturnih vodov, se načrtujejo v zadostnem odmiku od drevesnih debel, krošenj in korenin. . Rastišč dreves naj se praviloma ne utrjuje. V kolikor se načrtuje utrjevanje rastišč (zaradi komunalnega urejanja) naj se le‐to izvede tako, da se ne poslabšajo razmere na rastišču (prepustnost za vodo, struktura tal ipd.). . Zagotavlja naj se redno in strokovno vzdrževanje parka.

IZ‐02/05 CU V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za pričakovane naravne vrednote, ki se pojavljajo v enoti (pNV Izola ‐ drevesa na Trgu sv. Mavra, pNV Izola ‐ drevesa pred župnijskim uradom na Trgu sv. Mavra, pNV Izola ‐ koprivovci na Gregorčičevi ulici): . Ohranja se vsa drevesa, ki so del predlagane naravne vrednote. . Poškodovana, bolna ali onemogla drevesa se praviloma nadomešča z drevjem istih drevesnih vrst. . Posegi se načrtujejo v zadostnem odmiku od drevesnih debel, krošenj in korenin. . V kolikor se načrtuje utrjevanje rastišč (zaradi komunalnega urejanja) naj se le‐to izvede tako, da se izboljšajo oz. ne poslabšajo razmere tal na rastišču (prepustnost za vodo, struktura tal ipd.).

IZ‐06/01 ZS Med usmeritve za izdelavo RPN je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za območja ohranjanja narave (IZ 06/02, NV 4803 Koper‐Izola‐drevored, NV 4272 Žusterna – Izola ‐ klif, EPO 78500 Žusterna‐Izola, EPO 70000 Morje in morsko obrežje, habitatni tipi (SPA protokol Barcelonske konvencije), ki se pojavljajo v enoti: Na območju je verjetna prisotnost habitatnih tipov, pomembnih z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti morja in morskega obrežja (biocenoze mediolitoralnih skal, združba z jadranskim bračičem, združbe s cistoziro, travniki morskih cvetnic). . Na ohranjenih delih naj se ne spreminja naravne strukture morskega dna in obrežja. . Novih umetnih struktur, ki bi preprečevale ali zmanjševale intenziteto dinamike gibanja morja (tokovanje, valovanje itd.) in posledično zmanjševale samočistilno sposobnost območja naj se ne gradi. . Preveri naj se možnost sanacije degradiranih delov morja in morskega obrežja z namenom vzpostavitve ugodnih življenjskih pogojev za razvoj značilnih združb pršnega in bibavičnega pasu ter infralitorala. . Kopalna in druga obalna infratsruktura naj se ureja na način, da se ohranja dinamika valovanja ter značilni habitatni tipi in združbe bibavičnega pasu in pravega obalnega pasu (medio in infralitorala); . Natančnejši pogoji, usmeritve in priporočila bodo podani v okviru priprave OPPN, na osnovi ocene stanja morskih habitatnih tipov in vrst. . Ohranja naj se geomorfološke značilnosti in procese na klifu ter obraščenost z drevesno grmovno zarastjo. . Ohranjajo naj se vsa obstoječa drevesa v drevoredu ob glavni cesti (Pinus pinea). . Infrastrukturni in drugi objekti ter posegi naj se načrtujejo v taki oddaljenosti od drevesnih debel in drevesnega koreninskega sistema, da posegi ne ogrozi obstoja dreves (posušitev, nagib ipd.). . Rastišč dreves (projekcija krošnje na tla) se ne sme dodatno zasipavati ali asfaltirati. . V kolikor se načrtuje utrjevanje rastišč (zaradi komunalnega urejanja) naj se le‐to izvede tako, da se ne poslabšajo razmere tal na rastišču (prepustnost za vodo, struktura tal ipd.).

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 81 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

EUP OMILITVENI UKREP . Pred izvajanjem gradbenih posegov je treba drevesa na gradbišču ali v bližini gradbišča zavarovati tako, da se prepreči poškodovanje debel, vej in koreninskega sistema. . Zagotovi se redno in strokovno vzdrževanje drevoreda (obrezovanje suhih vej, odstranjevanje bršljana ipd.). . Ob spremembah namembnosti območja ob drevoredu (ukinitev ceste) se preuči možnost odstranitve utrjenih površin na območju rastišč dreves. . Manjkajoča drevesa oz. vmesne odseke, kjer ni dreves, se zasadi z drevesi iste drevesne vrste. . Preuči se možnost dosaditve drevoreda na celotnem odseku ceste od meje z občino Koper do obstoječega odseka ob Prešernovi. V okviru priprave RPN je treba vrednotiti kumulativne vplive na NV 1611 Žusterna – rastišče pozejdonke ter na biotsko raznovrstnost.

IZ‐06/04 ZD Delu območja, ki posega na naravno vrednoto NV 4272 Žusterna ‐ Izola – klif in ekološko pomembno območje EPO 78500 Žusterna‐Izola, opredeli primarna namenska raba (K, G) oziroma OO.

IZ‐06/05 CDz Med usmeritve za izdelavo OPPN je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za območja ohranjanja narave, ki se pojavljajo v enoti (NV 4272 Žusterna ‐ Izola – klif, EPO 78500 Žusterna‐Izola): . Centralne dejavnosti naj se načrtujejo v ustreznem odmiku od naravne vrednote in ekološko pomembnega območja. . Novi objekti, naprave in posegi naj se načrtujejo v taki oddaljenosti od zgornjega roba klifa, da ob morebitni eroziji ni potrebno utrjevanje klifa zaradi stabilnosti objektov. Pri tem naj se upošteva dinamika naravnih procesov in pomikanje klifov (nekaj centimetrov letno). . Zemljišča ob robu klifa naj se prepušča zaraščanju ali nameni kmetijski rabi.

IZ‐06/06 K2, G, V PPIP za enoto je treba vključiti usmeritve iz smernic ZRSVN za območja ohranjanja narave, ki se pojavljajo v enoti OO (NV 4803 Koper ‐ Izola – drevored, NV 4272 Žusterna ‐ Izola – klif, EPO 78500 Žusterna‐Izola): . Ohranjajo naj se vsa obstoječa drevesa v drevoredu (Pinus pinea). . Infrastrukturni in drugi objekti ter posegi naj se načrtujejo v taki oddaljenosti od drevesnih debel in drevesnega koreninskega sistema, da posegi ne ogrozijo obstoja dreves (posušitev, nagib ipd.). . Rastišč dreves (projekcija krošnje na tla) naj se ne zasipava ali dodatno asfaltira. . V kolikor se načrtuje utrjevanje rastišč (zaradi komunalnega urejanja) naj se le‐to izvede tako, da se ne poslabšajo razmere tal na rastišču (prepustnost za vodo, struktura tal ipd.). . Pred izvajanjem gradbenih posegov naj se drevesa na gradbišču ali v bližini gradbišča zavaruje tako, da se prepreči poškodovanje debel, vej in koreninskega sistema. . Zagotovi naj se redno in strokovno vzdrževanje drevoreda (obrezovanje suhih vej, odstranjevanje bršljana ipd.). . Ob spremembah namembnosti območja ob drevoredu (ukinitev ceste) se preuči možnost odstranitve utrjenih površin na območju rastišč dreves. . Manjkajoča drevesa naj se nadomesti z drevesi iste drevesne vrste.

IZ‐06/08 ZD Na območju EPO 78500 Žusterna‐Izola naj se ohranja sedanja kmetijska raba. Pasovi in otoki med kmetijskimi površinami naj se prepuščajo zaraščanju. Ohranjajo naj se večja drevesa, grmovnice in suhozidi. IZ‐07/06 ZD Med PPIP naj se doda: . Z namenom ohranjanja značilnih krajinskih struktur in posledično krajinske pestrosti naj se ohranja pretežno kmetijska namembnost in gozd. . Zelene površine naj se nameni predvsem vsebinam, ki dopolnjujejo cilje zavarovanega območja oz. pripomorejo k njihovemu uresničevanju (spoznavanje avtohtone submediteranske vegetacije, geoloških in geomorfoloških značilnosti flišnih klifov ipd.) . Zasajanje tujerodnih in invazivnih rastlinskih vrst ni sprejemljivo (pajesen, robinija, amorfa ipd.). Preprečuje se razširjanje teh vrst. . Upoštevajo naj se varstveni režimi iz Uredbe o KP Strunjan.

IZ‐07/07 BT Med usmeritve za izdelavo OPPN naj se doda: . V sklopu ureditev se naravne strukture morskega dna in obrežja ne spreminja z nasipavanjem, odkopavanjem, poglabljanjem ipd.. . Kopalna in druga obalna infratsruktura naj se ureja izven zavarovanega območja ter Natura območja Med Izolo in Strunjanom ‐ klif in na način, da se ohranja dinamika valovanja, osvetljenost morskega dna ter značilni habitatni tipi in združbe bibavičnega pasu in pravega obalnega pasu (medio in infralitorala); . Na območju, ki meji na zavarovana območja (KP Strunjan, NR Strunjan) naj se preuči možnost načrtovanja vstopne (info) točke v krajinski park. Večjih posegov ali intenzivne zazidave naj se na tem delu ne načrtuje.

82 I 190

NARAVA

EUP OMILITVENI UKREP KO 05 K1 Pogoji iz smernic naj se zapišejo med PPIP: . Na območju pNV Pesek ‐ kal (del parcele 2806, k.o. Dvori nad Izolo) naj se ohranja vodna površina, vodni režim in vodna ter obvodna vegetacija. . V vodo naj se ne vnaša tujerodnih vrst (zlatih ribic ali želv rdečevratk).

KO‐06 K, VC Pogoji iz smernic naj se zapišejo med PPIP: . Na območju NV 4864 Korte ‐ Medoši ‐ puč ob cesti in NV 4866 Korte ‐ Stara vas – puč naj se ohranja vodna površina, vodni režim in vodna in obvodna vegetacija. . V vodo se ne vnaša tujerodnih vrst (zlatih ribic ali želv rdečevratk).

KO‐01/01 Širitve stavbnih zemljišč, ki niso vključena v območje veljavnega ureditvenega načrta, je potrebno izvzeti iz OPN. KO‐01/08 V primeru, da se te širitve ne izvzamejo, je potrebno do priprave predloga OPN izvesti popis zavarovanih oziroma ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območju. Sprejemljivost predlagane širitve stavbnega zemljišča ne zavarovane in ogrožene rastlinske in živalske vrste je treba vrednotiti na podlagi rezultatov popisa.

MA‐01/05 SSe Med usmeritve za OPPN naj se doda: Območje med obstoječo pozidavo in parcelami 5075 in 5076 k.o. Malija opredeli kot zelena površina. V primeru, da se sprememba namenske rabe v enoti MA‐01/05 ne izvzame, je potrebno do priprave predloga OPN izvesti popis zavarovanih oziroma ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območju. Sprejemljivost predlagane širitve stavbnega zemljišča ne zavarovane in ogrožene rastlinske in živalske vrste je treba vrednotiti na podlagi rezultatov popisa.

MA‐01/10 SSe Širitev stavbnih zemljišč na še nepozidanih zemljiščih naj se izvzame iz OPN. V primeru, da se območje širitve (nepozidan del) v enoti MA‐01/10 ne izvzame, je potrebno do priprave predloga OPN izvesti popis zavarovanih oziroma ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območju. Sprejemljivost predlagane širitve stavbnega zemljišča ne zavarovane in ogrožene rastlinske in živalske vrste je treba vrednotiti na podlagi rezultatov popisa.

MA‐01/08 SSe Namenska raba naj se uskladi z veljavnim ureditvenim načrtom.

8.7 SPREMLJANJE STANJA NARAVE

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva narave zagotavljati spremljanje naslednjega kazalca ter njegovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . Namenska raba prostora na območjih ohranjanja narave . Posegi na območjih ohranjanja narave

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 83 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

9 KULTURNA DEDIŠČINA

9.1 OPIS STANJA

Število enot kulturne dediščine Podatki v nadaljevanju so povzeti po Smernicah za načrtovanje občinskega prostorskega načrta Občine Izola, z dne 16.11.2011, ažurirani glede na zadnje dostopne podatke o kulturni dediščini. V občini Izola je trenutno registriranih 107 prostorsko relevantnih enot kulturne dediščine. 36 enot ima status kulturnega spomenika. Statusa kulturnega spomenika državnega pomena v občini Izola ima Arheološko najdišče Simonov zaliv v Izoli. Seznam enot kulturne dediščine je v prilogi 4. Stanje enot dediščine je različno glede na zvrst dediščine. Največ enot predstavlja stavbna dediščina – t.i. umetnostno zgodovinska, etnološka, tehnična in zgodovinska dediščina, ki je koncentrirana v dveh naselbinskih območjih, ki sta razglašeni za kulturni spomenik. To sta naselji Korte in Izola. Kot posamezni objekt je za kulturni spomenik je razglašenih 22 enot in valorizirana je 1 enota. Iz ocene stanja je razvidno, da je stanje posameznih kulturnih spomenikov (objektov) dobro. Stavbna sakralna dediščina v občini Izola je tista zvrst kulturne dediščine, ki je najbolj redno vzdrževana, zato je tudi njeno materialno stanje najboljše. Zasluga za to gre Občini Izola, ki sofinancira obnovo posameznih objektov sakralne dediščine. Med bolj ogrožene enote kulturne dediščine lahko opredelimo območja kulturne krajine (Izolski amfiteater, Koštrlag in Strunjansko dolino) in območja arheološke dediščine, kjer izstopajo območja Kaštelirja v Kortah, Simonov zaliv, kjer je pritisk na pozidavo prostora, ne glede na sprejete usmeritve v prostorskih dokumentih države, zelo velik). Območje Kulturne krajine Strunjanska dolina sega tudi v Občino Piran in je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS, Uradni list RS, št. 76/04), v poglavju 3. Razvoj krajine, Nacionalno pomembna krajinska območja, opredeljena kot območje pomembno na nacionalni ravni. Poseben vidik ogroženosti kulturne dediščine, poleg širitve poselitvenih površin, predstavlja tudi turistični razvoj obravnavanega območja, ki trži kvaliteto ohranjene kulturne dediščine (objekti in območja s svojo lokacijo, izjemni pogledi, nepozidanost prostora) vendar pa ne upošteva lastnih usmeritev, da mora turistični razvoj s prostorskega vidika upoštevati: ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine kot temeljnih vidikov trajnostnega turističnega razvoja. Pomembna je arheološka dediščina, saj je v register vpisanih 18 enot dediščine od katerih ima status kulturnega spomenika 5 enot arheološke dediščine, od tega ima ena enota status kulturnega spomenika državnega pomena. Arheološko dediščino ogrožajo predvsem širitev območji za poselitev in razne agrooperacije.

Ocena stopnje ogroženosti kulturne dediščine V okviru smernic Ministrstva za kulturo je podana tudi ocena stopnje ogroženosti za posamezne enote kulturne dediščine (Priloga 1 k smernicam: Tabela območij eVRD/enot kulturne dediščine z oceno ogroženosti). Ocena stanja enot kulturne dediščine so precej zastarele, zato je potrebno upoštevati, da je ogroženost večine enot še večja, kot je opredeljeno. Pridobljene rezultate je zato treba obravnavati zgolj kot oceno

84 I 190

KULTURNA DEDIŠČINA

na strateškem nivoju. Za projektni nivo ugotavljanja ogroženosti posamezne enote dediščine so potrebne podrobnejše analize stanja. Med bolj ogrožene enote kulturne dediščine lahko opredelimo območja kulturne krajine (Izolski amfiteater, Koštrlag in Strunjansko dolino) in območja arheološke dediščine, kjer izstopajo območja Kaštelirja v Kortah, Simonov zaliv, kjer je pritisk na pozidavo prostora, ne glede na sprejete usmeritve v prostorskih dokumentih države, zelo velik).

Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni V skladu s SPRS se z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine zagotavlja večjo privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva z nacionalnim teritorijem. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost slovenske krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja, pogojena s klimatskimi, geološkimi, reliefnimi in zgodovinskimi razmerami ter naravne vrednote z izrazitimi in prepoznavnimi lastnostmi. Dejavniki prepoznavnosti krajine so: strukturna vrednost, ki označuje vizualno kakovost krajinskega območja, stopnja ujemanja med morfološkimi in tipološkimi značilnostmi krajine in rabo prostora, sestavljenost krajinske zgradbe s kombinacijami oblik naravnih in kulturnih prvin, kompleksnost znotraj iste strukturne enote naravnih ali kulturnih prvin, avtentičnost in pričevalnost zgradbe, kakovost umeščenosti grajenih struktur oziroma vzorcev, zgodovinski ali simbolni pomen posameznih delov ali celote, kar predstavlja doživljajske kvalitete posameznih krajinskih območij. Na državni ravni pomembna krajinska območja tvorijo območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele slovenske krajine z dobro ohranjenimi krajinskimi sestavinami, zlasti pa so to območja izjemnih krajin z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena kulturna dediščina z visoko pričevalno oziroma spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin oziroma naravnimi vrednotami. Ohranjanje in razvoj krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni se prvenstveno zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem. Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni, se lahko tudi zavaruje, če se s tem zagotovi dodatne možnosti za njihovo uspešnejše upravljanje. V postopkih prostorskega načrtovanja se krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi obravnava kot zaokrožena krajinska območja in v njih zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost. Poseben kulturni in simbolni pomen SPRS pripisuje slovenskemu morju, v katerem je treba s prostorskim razvojem ohranjati njegov kulturni in simbolni pomen ter biotsko raznovrstnost. Na območju občine Izola je kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni opredeljeno območje Strunjana.

9.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Smernice s področja varstva kulturne dediščine je podalo Ministrstvo za kulturo dne 16.11.2011, vendar jih je preklicalo. Upoštevajo se Splošne smernice za načrtovanje občinskega prostorskega načrta za področje varstva nepremične kulturne dediščine (št. 350/2017/1, dne 16.2.2017).

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 85 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

9.3 VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE V OPN

9.3.1 Strateški del OPN V strateškem delu OPN so vsebine, ki zadevajo ohranjanje kulturne dediščine, obravnavane v poglavjih II.1.2.4 Krajina, kjer je opisano stanje, II.1.4 Cilji ter II.5.7 Usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti, kjer so podane splošne usmeritve za poseganje v prostor na območjih kulturne dediščine.

9.3.2 Izvedbeni del – prostorski izvedbeni pogoji V OPN so povzeti prostorski izvedbeni pogoji, kot so opredeljeni v splošnih smernicah (71. člen).

9.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

9.4.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA . upoštevanje in ohranjanje lastnosti (vrste/režima, podvrste/dodatnega režima, celovitosti, zgodovinskega konteksta, umeščenosti v prostor) enot kulturne dediščine, vključno z vplivnimi območji, ter arheoloških ostalin

OKOLJSKI CILJI, IZ Zakon o varstvu kulturne dediščine: KATERIH IZHAJAJO . celostno ohranjanje kulturne dediščine (zagotavljanje nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, OKOLJSKI CILJI PLANA njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja), . omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej, . preprečevanje škodljivih vplivov na dediščino, . povečanje splošnega družbenega pomena, ki jo ima dediščina za skupnost in posameznike zaradi svojega kulturnega, vzgojnega, razvojnega, verskega, simbolnega in identifikacijskega potenciala.

DEJAVNOSTI/POSEGI Z . sprememba namenske rabe VPLIVI OKOLJSKI KAZALCI ZA . namenska raba na območjih kulturne dediščine SPREMLJANJE DOSEGANJA CILJEV Z . posegi v območja kulturne dediščine IZVAJANJEM OPN

9.4.2 Metoda vrednotenja Pri vrednotenju vplivov OPN na kulturno dediščino se preverja predvsem vrsta in obseg posegov oziroma dejavnosti, ki posega v območja kulturne dediščine. Prostorski razvoj na kulturno dediščino vpliva predvsem z neustreznimi posegi v območja kulturne dediščine oziroma z neustreznim oblikovanjem in rabo objektov. Ti vplivi so neposredni in trajni. V primeru, da posegi, ki sicer ne posegajo na območja kulturne dediščine, vplivajo na kulturno dediščino npr. zaradi razvrednotenja okolice oziroma zastiranja pogledov na kulturno dediščino, govorimo tudi o daljinskem vplivu. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv OPN v cilje in koncept prostorskega razvoja vključuje celostno ohranjanje kulturne dediščine. OPN ne posega v enote kulturne dediščine in/ali v njihova vplivna območja, zato ne bo imel vplivov na ohranitev celovitosti enot kulturne dediščine. Prostorske ureditve, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti dediščine, z OPN niso načrtovane. B – vpliv je nebistven OPN v cilje in koncept prostorskega razvoja vključuje celostno ohranjanje kulturne dediščine. Posega v enote kulturne dediščine in/ali v njihova vplivna območja, vendar ne na način, da bi negativno vplival na ohranjanje celovitosti enot kulturne dediščine, oziroma na način, da bi se varovane lastnosti enot kulturne dediščine bistveno spremenile. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe OPN v cilje in koncept prostorskega razvoja celostnega ohranjanja kulturne dediščine ne omilitvenih ukrepov vključuje v zadostni meri. Posega v enote kulturne dediščine. Z učinkovitimi in izvedljivimi

86 I 190

KULTURNA DEDIŠČINA

ocena vpliva opis ocene omilitvenimi ukrepi je zagotovljeno, da vplivi na celovitost enot kulturne dediščine in/ali druge varovane lastnosti enot kulturne dediščine ne bodo bistveni. D – vpliv je bistven OPN v cilje in koncept prostorskega razvoja celostnega ohranjanja kulturne dediščine ne vključuje. V enote kulturne dediščine posega na način, da so vplivi na celovitost enot kulturne dediščine in/ali druge varovane lastnosti enot kulturne dediščine bistveni. Učinkoviti in izvedljivi omilitveni ukrepi niso možni. E – vpliv je uničujoč OPN v cilje in koncept prostorskega razvoja celostnega ohranjanja kulturne dediščine ne vključuje. V enote kulturne dediščine posega na način, da uniči celovitost enot kulturne dediščine in/ali druge varovane lastnosti enot kulturne dediščine. X – ugotavljanje vpliva ni možno Ni na voljo dovolj relevantnih podatkov za ugotavljanje vplivov OPN.

9.5 VPLIVI NA KULTURNO DEDIŠČINO IN NJIHOVO VREDNOTENJE

Razvoj poselitve na kulturno dediščino vpliva predvsem z neustreznimi posegi v območja kulturne dediščine in njeno neposredno bližino oziroma z neustreznim oblikovanjem in rabo objektov. Ti vplivi so neposredni in trajni. V primeru, da posegi, ki sicer ne posegajo na območja kulturne dediščine, vplivajo na kulturno dediščino npr. zaradi razvrednotenja okolice oziroma zastiranja pogledov na kulturno dediščino, govorimo tudi o daljinskem vplivu. Osnovno izhodišče vrednotenja v skladu s smernicami Ministrstva za kulturo je, da vsako poseganje plana v območje ali objekt še ne pomeni tudi vpliva na kulturno dediščino, temveč je vpliv oz. stopnja vpliva odvisna od značilnosti posega in značilnosti območja oz. objekta kulturne dediščine, torej od statusa, zvrsti in ogroženosti območij in objektov. V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v takšnih primerih potrebno v presoji vplivov na okolje upoštevati kulturno dediščino tudi izven območja posega, saj je treba ovrednotiti tudi daljinski, sinergijski, kumulativni in dolgoročni vpliv.

9.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov

Namenska raba na območjih kulturne dediščine VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN Namenska raba prostora na območjih kulturne dediščine: Namenska raba prostora na območjih kulturne dediščine: NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) stavbna zemljišča 372,15 16,92 stavbna zemljišča 394,28 17,93 gozdna zemljišča 466,75 21,22 gozdna zemljišča 517,59 23,53 kmetijska zemljišča 1.310,06 59,56 kmetijska zemljišča 1.226,25 55,75 vodna zemljišča 50,65 2,30 vodna zemljišča 51,94 2,36 druga zemljišča / / druga zemljišča 9,54 0,43 SKUPAJ 2.199,61 100,00 SKUPAJ 2.199,61 100,00

SPREMEMBA KAZALCA Z dopolnjenim osnutkom OPN se je obseg stavbnih zemljišč na območjih kulturne dediščine povečal za 22,14 ha oziroma 5,95 %. Spremenilo se je tudi razmerje med primarnimi namenskimi rabami zaradi uskladitve z dejansko rabo. Obseg gozdnih zemljišč se je povečal za 50,83 ha oziroma 10,89 %, obseg kmetijskih zemljišč pa se je zmanjšal za 83, 81 ha oziroma za 6,40 %. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča.

Posegi (širitve in nepozidana stavbna zemljišča) v območja kulturne dediščine Od širitev stavbnih zemljišč se jih 21,18 ha pojavlja na območjih kulturne dediščine, od tega 7,30 ha na območjih veljavnih PIA in DPN. Od nepozidanih stavbnih zemljišč pa 59,33 ha, 43,46 ha na območjih veljavnih PIA in DPN. Na območje arheološke dediščine posega 23,37 ha širitev in nepozidanih stavbnih zemljišč. Večina se jih pojavlja na območjih sprejetih PIA in DPA (17,28 ha), 5,23 ha pa se jih pojavlja na območjih, za katere je treba izdelati OPPN.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 87 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Posegi (širitve in nepozidana stavbna zemljišča) na območja kulturne dediščine v občini Izola

veljavni PIA, DPA predvideni OPPN OPN SKUPAJ arheološka dediščina 17,29 5,23 0,86 23,38 kulturna krajina 27,61 8,60 6,53 42,74 naselbinska dediščina 10,91 9,08 2,59 22,58 profana stavbna dediščina 1,80 0,16 0,02 1,98 vrtnoarhitekturna dediščina 0,24 0,32 2,13 2,69 zgodovinska krajina 0,90 0,13 0,75 1,78

9.5.2 Vrednotenje vplivov OPN na kulturno dediščino Z OPN Izola se v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom načrtuje 57,69 ha novih stavbnih zemljišč, od tega okrog 18 ha na območjih veljavnih PIA in DPA. Nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta, ki so vključena v OPN je 155 ha. Večina nepozidanih stavbnih zemljišč se pojavlja na območjih veljavnih PIA in DPA (106 ha). Na območjih kulturne dediščine se pojavlja 21,18 ha širitev stavbnih zemljišč, od tega 7,30 ha na območjih veljavnih PIA in DPN, nepozidanih stavbnih zemljišč pa 59,33 ha, 43,46 ha na območjih veljavnih PIA in DPA. Širitev in nepozidanih stavbnih zemljišč na območij veljavnih PIA in DPA v nadaljevanju ne obravnavamo. Širitve stavbnih zemljišč na teh območjih so namenjene uskladitvam namenske rabe z veljavnimi PIA oziroma DPA. Vse širitve in nepozidana stavbna zemljišča, ki se urejajo na podlagi OPN oziroma je zanje predvidena izdelava OPPN, ki se pojavljajo na območjih kulturne dediščine so predstavljene v tabeli 35. Ugotovljeno pa je, da bi OPN lahko imel pomembnejše vplive na arheološko in naselbinsko dediščino ter kulturno krajino.

Arheološka dediščina Širitve in nepozidana stavbna zemljišča se pojavljajo na: . 195 Izola ‐ Arheološko najdišče Simonov zaliv – spomenik, . 29423 ‐ Izola ‐ Arheološko območje Poropad – spomenik, . 7220 ‐ Izola ‐ Arheološko območje Viližan – spomenik, . 21663 ‐ Jagodje ‐ Trasa rimskodobnega vodovoda v Šaletu – arheološko najdišče (samo območje veljavnega DPN), . 7238 ‐ Korte ‐ Arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah, . 21661 ‐ Malija ‐ Arheološko najdišče Malijski hrib ‐ arheološko najdišče in . 21662 ‐ Šared ‐ Arheološko najdišče Grublje ‐ arheološko najdišče (samo območja veljavnega OPPN). Na arheološka območja večinoma posegajo območja veljavnih PIA in DPA ter območja, za katetra se predvideva izdelava OPPN. Za ta območja je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri izdelavi OPPN. Širitve in nepozidana območja, ki se bodo urejala na podlagi OPN in posegajo na arheološka območja, se pojavljajo v naseljih Izola, Korte in Malija. V Izoli se pojavljajo v enoti IZ‐06/08 z namensko rabo ZD, kjer gradnja objektov ni dopustna. Vpliva na arheološko dediščino zato ne pričakujemo. Na območju naselja Korte se izven območja veljavnega ureditvenega načrta na območju arheološkega najdišča nahaja nepozidano stavbno zemljišče v enoti KO‐01/02 z namensko rabo CDi. Območje se uporablja kot funkcionalno zemljišče šole, na območju je urejeno otroško igrišče. Predlagamo, da se

88 I 190

KULTURNA DEDIŠČINA

namenska raba spremeni v zeleno površino (ZS), prepove pa se gradnjo stavb. V nasprotnem primeru je treba do faze predloga OPN izvesti predhodne arheološke raziskave, na podlagi katerih bo mogoče oceniti sprejemljivost posega. V naselju Malija se izven območja veljavnega ureditvenega načrta na območju arheološkega najdišča nahaja le ena manjša širitev stavbnega zemljišča v enoti MA‐01/06 z namensko rabo SSe, ki pa je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu objektu, novih vplivov na arheološko dediščino zaradi tega ne bo. Z OPN se načrtujejo tudi območja, ki zapadeta pod Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17) (v nadaljevanju Uredba PVO) in sicer območje IZ‐04/01 z namensko rabo SSe ter območji IZ‐05/13 in IZ‐05/12 z namensko rabo IG. Skladno s Splošnimi smernicami za načrtovanje občinskega prostorskega načrta za področje varstva nepremične kulturne dediščine (dokument Ministrstva za kulturo št. 350‐3/2017/1 z dne 16. 2. 2017) se v okviru celovite presoje vplivov na okolje, če se ta pripravljala na podlagi Uredbe PVO, za območja predvidenih ureditev, ki zapadejo pod Uredbo PVO, lahko zahteva izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala. Dokler raziskave niso opravljene, ni mogoče ugotoviti vpliva izvedbe prostorskega akta na arheološko kulturno dediščino. Na območju enot urejanja prostora IZ‐04/01, IZ‐05/13 in IZ‐05/12 je na podlagi Dopolnilnih smernic za načrtovanje občinskega prostorskega načrta občine Izola za področje varstva nepremične kulturne dediščine – konkretizacija predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala (št. 3501‐ 57/2009/69, z dne 16.1.2019) zaradi ugotovitve vpliva izvedbe prostorskega akta na arheološke ostaline potrebno izvesti predhodno arheološko raziskavo za oceno arheološkega potenciala. Raziskava se izvede v obliki naslednjih raziskovalnih postopkov: . Za območje opredeljenih enot urejanja prostora se izvede arheološko ovrednotenje virov, bibliografije in drugih podatkov (metode PAR 1‐3). . Na nepozidanih in netlakovanih površinah opredeljenih enot urejanja prostora se izvede ekstenzivni arheološki površinski ali ekstenzivni arheološki podpovršinski pregled (metodi PAR 5‐ 6). Površinski pregled se izvede na odprtih (zoranih) njivskih površinah. Na zaprtih (travniških, poraščenih ipd) površinah se površinski pregled nadomesti s podpovršinskim pregledom. Na podlagi rezultatov predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala se morebitna novoodkrita območja arheološke dediščine vpiše v register kulturne dediščine kot arheološka najdišča in zanje določi ukrepe varstva (nadaljnje predhodne arheološke raziskave oziroma izpolnitev drugih ukrepov za ohranitev in zaščito arheoloških ostalin). Rezultati raziskav iz potrjenega poročila o predhodnih arheoloških raziskavah morajo biti vključeni v okoljsko poročilo in po potrebi v rešitve prostorskega akta.

Kulturna krajina Širitve in nepozidana stavbna zemljišča se pojavljajo na naslednjih območjih kulturne krajine: . 9761 ‐ Izola ‐ Kulturna krajina Izolski amfiteater, . 9760 ‐ Jagodje ‐ Kulturna krajina Koštrlag, . 21627 ‐ Korte ‐ Kulturna krajina Cetore‐Korte in . 28262 ‐ Strunjan ‐ Kulturna krajina Strunjanska dolina. Večina širitev in nepozidanih stavbnih zemljišč se pojavlja znotraj naselij oziroma na njihovih robovih in na kulturno krajino ne bodo imela bistvenih vplivov. Na območju kulturne krajine Izolski amfiteater pa se pojavljata dve večji širitvi v odprtem prostoru. To sta širitev obstoječega odlagališča odpadkov ter širitev za potrebe novega pokopališča. Širitev

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 89 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

odlagališča odpadkov dejansko pomeni določitev ustrezne namenske rabe že izvedenim prostorskim ureditvam, tako da novih vplivov na kulturno krajino ne pričakujemo. Ureditev pokopališča na predlagani lokaciji pa bi lahko ob neustrezni prostorski zasnovi pomembno vplivalo na kulturno krajino. Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi še niso znane, zato vpliva ni mogoče oceniti. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi pa naj se pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. Na območju kulturne krajine Izolski amfiteater se pojavlja tudi eno nepozidano območje razpršene poselitve. Njegova pozidava bi pomenila ustvarjanje novega območja poselitve. Gradnja novih objektov bi lahko pomembno vplivala na značilnosti kulturne krajine. Na območju kulturne krajine naj se zato dovoli le gradnja objektov, ki so potrebni za delovanje kmetijskih gospodarstev, ki z obdelovanjem kmetijskih zemljišč prispevajo k ohranjanju in razvoju kulturne krajine. Večja širitev stavbnih zemljišč se pojavlja še na območju kulturne krajine Cetore – Korte. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in prostorskim ureditvam za potrebe terapevtskega centra (terapije s konji). Na območju z namensko rabo SK stojijo stanovanjski objekti in hlev, na območju z namensko rabo ZS je urejena maneža, ostalo so pašniki. Novih vplivov zaradi OPN na kulturno krajino ne pričakujemo.

Naselbinska dediščina Širitve in nepozidana stavbna zemljišča se pojavljajo na naslednjih območjih naselbinske dediščine: . 260 ‐ Korte – Vas ‐ spomenik, . 260 ‐ Korte – Vas – vplivno območje, . 14149 ‐ Cetore – Vas, . 14151 ‐ Malija ‐ Vaško jedro, . 14156 ‐ Strunjan – Naselje in . 193 ‐ Izola ‐ Mestno jedro – vplivno območje. Večinoma se pojavljajo znotraj območij veljavnih PIA in DPN. Območja širitev in nepozidanih stavbnih zemljišč na območjih naselbinske dediščine, za katere je predvidena izdelava OPPN ozirom se urejajo z OPN, pa se pojavljajo v naseljih Cetore, Korte in Izola. V naselju Cetore se pojavlja še 1,4 ha nepozidanih stavbnih zemljišč. Pozidava teh zemljišč bi ob neupoštevanju urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti lahko pomembno vplivala predvsem na naselbinsko dediščino. Območje naj se zato ureja z OPPN, kjer bodo podani podrobnejši pogoji za lociranje in oblikovanje objektov. V naselju Korte je na južnem robu enote KO‐01/08 z namensko rabo SK izven območja veljavnega ureditvenega načrta načrtovana širitev stavbnih zemljišč. Zaradi varovanja prepoznavnosti oboda zavarovanega naselja je širitev nesprejemljiva in jo je treba izvzeti iz OPN. V naselju Izola se nepozidana stavbna zemljišča na pojavljajo na vplivnem območju mestnega jedra. Za vsa območja je predvidena izdelava OPPN (IZ‐06/01 ZS, IZ‐06/02 BC, IZ‐06/11 BC in IZ‐07/07). Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi za nobeno enoto še niso znane. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi pa naj se pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine.

90 I 190

KULTURNA DEDIŠČINA

Širitve in nepozidana stavbna zemljišča, ki se urejajo na podlagi OPN oziroma je zanje predvidena izdelava OPPN, ki se pojavljajo na območjih kulturne dediščine

NEPOZID. EUP NRP PIA /ŠIRITEV EŠD IME REŽIM TIP VREDNOTENJE V naselju se pojavlja še 1,4 ha nepozidanih stavbnih zemljišč. 14149 Cetore ‐ Vas dediščina naselbinska dediščina Pozidava teh zemljišč bi ob neupoštevanju urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti lahko pomembno vplivala predvsem na naselbinsko dediščino. Območje nepozidanih zemljišč naj se zato ureja z OPPN, kjer bodo podani podrobnejši pogoji za CE‐01/02 SK . nepozidano 21627 Korte ‐ Kulturna krajina Cetore‐Korte dediščina kulturna krajina lociranje in oblikovanje objektov. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in prostorskim ureditvam za potrebe terapevtskega centra (terapije s konji). Na območju z namensko rabo SK stojijo stanovanjski objekti in hlev, na območju z namensko rabo ZS je urejena maneža, ostalo so pašniki. CE‐02/07 SK, ZS . širitev 21627 Korte ‐ Kulturna krajina Cetore‐Korte dediščina kulturna krajina Novih vplivov zaradi OPN na kulturno krajino ne pričakujemo. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske 14156 Strunjan ‐ Naselje dediščina naselbinska dediščina rabe obstoječi cesti. Novih vplivov na kulturno dediščino ne 24918 Dobrava nad Izolo ‐ Drevored pinij dediščina vrtnoarhitekturna dediščina pričakujemo. DO‐03 PC . širitev 28262 Strunjan ‐ Kulturna krajina Strunjanska dolina dediščina kulturna krajina Za območje je predvidena izdelava OPPN. Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi še niso znane. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se IZ‐04/01 SSe OPPN‐p širitev 850123 Izola ‐ Krožna procesijska pot dediščina zgodovinska krajina pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu parkirišču. Novih vplivov na kulturno dediščino IZ‐04/06 PO . širitev 9760 Jagodje ‐ Kulturna krajina Koštrlag dediščina kulturna krajina ne pričakujemo. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske 24918 Dobrava nad Izolo ‐ Drevored pinij dediščina vrtnoarhitekturna dediščina rabe obstoječi cesti. Novih vplivov na kulturno dediščino ne 28262 Strunjan ‐ Kulturna krajina Strunjanska dolina dediščina kulturna krajina pričakujemo. IZ‐04/18 PC . širitev 850123 Izola ‐ Krožna procesijska pot dediščina zgodovinska krajina Za območje je predvidena izdelava OPPN. Podrobnosti v zvezi z nepozidano 7220 Izola ‐ Arheološko območje Viližan spomenik arheološka dediščina načrtovanimi posegi še niso znane. nepozidano 24504 Izola ‐ Drevored pinij med Koprom in Izolo dediščina vrtnoarhitekturna dediščina V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se nepozidano 28598 Izola ‐ Rižanski vodovod dediščina profana stavbna dediščina pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. IZ‐06/01 ZS OPPN‐p nepozidano 3000193 Izola ‐ Mestno jedro vplivno območje naselbinska dediščina Za območje je predvidena izdelava OPPN. Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi še niso znane. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se IZ‐06/02 BC OPPN‐p nepozidano 3000193 Izola ‐ Mestno jedro vplivno območje naselbinska dediščina pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. IZ‐06/08 ZD . nepozidano 7220 Izola ‐ Arheološko območje Viližan spomenik arheološka dediščina

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 91 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

NEPOZID. EUP NRP PIA /ŠIRITEV EŠD IME REŽIM TIP VREDNOTENJE Na območju gradnja objektov in prostorskih ureditev ni 24504 Izola ‐ Drevored pinij med Koprom in Izolo dediščina vrtnoarhitekturna dediščina predvidena. Vplivov na kulturno dediščino ne pričakujemo. 28598 Izola ‐ Rižanski vodovod dediščina profana stavbna dediščina 3000193 Izola ‐ Mestno jedro vplivno območje naselbinska dediščina Za območje je predvidena izdelava OPPN. Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi še niso znane. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. nepozidano, V okviru priprave OPPN je treba izvesti predhodne arheološke IZ‐06/10 BC OPPN‐p širitev 7220 Izola ‐ Arheološko območje Viližan spomenik arheološka dediščina raziskave. Za območje je predvidena izdelava OPPN. Podrobnosti v zvezi z 7220 Izola ‐ Arheološko območje Viližan spomenik arheološka dediščina načrtovanimi posegi še niso znane. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. V okviru priprave OPPN je treba izvesti predhodne arheološke IZ‐06/11 BC OPPN‐p nepozidano 3000193 Izola ‐ Mestno jedro vplivno območje naselbinska dediščina raziskave. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu kampu. Novih vplivov na kulturno dediščino ne IZ‐07/02 ZS . širitev 28262 Strunjan ‐ Kulturna krajina Strunjanska dolina dediščina kulturna krajina pričakujemo. Za območje je predvidena izdelava OPPN. Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi še niso znane. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se IZ‐07/04 BT OPPN‐p nepozidano 28262 Strunjan ‐ Kulturna krajina Strunjanska dolina dediščina kulturna krajina pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. Za območje je predvidena izdelava OPPN. Podrobnosti v zvezi z 195 Izola ‐ Arheološko najdišče Simonov zaliv spomenik arheološka dediščina načrtovanimi posegi še niso znane. 28262 Strunjan ‐ Kulturna krajina Strunjanska dolina dediščina kulturna krajina V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. V okviru priprave OPPN je treba izvesti predhodne arheološke IZ‐07/07 BT OPPN‐p nepozidano 3000193 Izola ‐ Mestno jedro vplivno območje naselbinska dediščina raziskave. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu vodnemu rezervoarju. Novih vplivov na kulturno IZ‐08/03 O . širitev 25542 Izola ‐ Spodnji vodni rezervoar Rikorvo dediščina profana stavbna dediščina dediščino ne pričakujemo. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječi cesti. Novih vplivov na kulturno dediščino ne IZ‐08/05 PC . širitev 850123 Izola ‐ Krožna procesijska pot dediščina zgodovinska krajina pričakujemo. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu odlagališču odpadkov. Za celotno območje je predvidena izdelava OPPN. Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi IZ‐10/01 O OPPN‐p širitev 9761 Izola ‐ Kulturna krajina Izolski amfiteater dediščina kulturna krajina posegi še niso znane.

92 I 190

KULTURNA DEDIŠČINA

NEPOZID. EUP NRP PIA /ŠIRITEV EŠD IME REŽIM TIP VREDNOTENJE V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. Območje predstavlja nepozidano stavbno zemljišče, njegova pozidava bi pomenila ustvarjanje novega območja poselitve. Gradnja novih objektov bi lahko pomembno vplivala na značilnosti kulturne krajine. Na območju kulturne krajine naj se dovoli le gradnja objektov, ki so potrebni za delovanje kmetijskih gospodarstev, ki z obdelovanjem kmetijskih zemljišč prispevajo k IZ‐10/03 A . nepozidano 9761 Izola ‐ Kulturna krajina Izolski amfiteater dediščina kulturna krajina ohranjanju in razvoju kulturne krajine. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu bencinskemu servisu. Novih vplivov na kulturno IZ‐11 PO . širitev 9761 Izola ‐ Kulturna krajina Izolski amfiteater dediščina kulturna krajina dediščino ne pričakujemo. Območje je namenjeno ureditvi novega pokopališča. Za območje je predvidena izdelava OPPN. Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi še niso znane. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se IZ‐13/06 ZK OPPN‐p širitev 9761 Izola ‐ Kulturna krajina Izolski amfiteater dediščina kulturna krajina pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. Širitev stavnega zemljišča je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječim objektom. Novih vplivov na kulturno JA‐03/10 BT . širitev 9761 Izola ‐ Kulturna krajina Izolski amfiteater dediščina kulturna krajina dediščino ne pričakujemo. Korte ‐ Arheološko najdišče Kaštelir pri Za območje Kort velja UN Korte (Odlok o ureditvenem načrtu Korte, 7238 Čedljah spomenik arheološka dediščina Uradne objave občine Izola št., 12/95, 4/08, 4/09). Širitev stavnega zemljišča je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe območju veljavnega OPPN. Na severozahodnem robu enote je izven območja ureditvenega načrta načrtovana širitev stavbnih zemljišč. Širitev ne posega na arheološko najdišče, na kulturno krajino ne bo KO‐01/01 SSe . širitev 21627 Korte ‐ Kulturna krajina Cetore‐Korte dediščina kulturna krajina imela vpliva. Korte ‐ Arheološko najdišče Kaštelir pri Za območje Kort velja UN Korte (Odlok o ureditvenem načrtu Korte, 7238 Čedljah spomenik arheološka dediščina Uradne objave občine Izola št., 12/95, 4/08, 4/09). Širitev stavbnega zemljišča je namenjena določitvi ustrezne namenske 21627 Korte ‐ Kulturna krajina Cetore‐Korte dediščina kulturna krajina rabe območju veljavnega OPPN. Del nepozidanega stavbnega zemljišča iz veljavnega prostorskega akta sega izven območja ureditvenega načrta. Posega na arheološko najdišče (spomenik). Uporablja se kot funkcionalno zemljišče šole (otroško igrišče).Z vidika ohranjanja arheološkega najdišča je smiselno, da se območju spremeni namenska raba v ZS. Prepove naj se gradnja stavb. Izvajanje drugih posegov, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst, je dopustno le na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih delno nepozidano, arheoloških raziskav. Ta pogoj je že vključen v 71. člen odloka o KO‐01/02 CDi OPPN širitev 3000260 Korte ‐ Vas vplivno območje naselbinska dediščina OPN (varstvo kulturne dediščine).

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 93 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

NEPOZID. EUP NRP PIA /ŠIRITEV EŠD IME REŽIM TIP VREDNOTENJE Za območje Kort velja UN Korte (Odlok o ureditvenem načrtu Korte, 260 Korte ‐ Vas spomenik naselbinska dediščina Uradne objave občine Izola št., 12/95, 4/08, 4/09). Na južnem robu 3000260 Korte ‐ Vas vplivno območje naselbinska dediščina enote je izven območja ureditvenega načrta načrtovana širitev delno nepozidano, stavbnih zemljišč. Zaradi varovanja prepoznavnosti oboda KO‐01/08 SK OPPN širitev 21627 Korte ‐ Kulturna krajina Cetore‐Korte dediščina kulturna krajina zavarovanega naselja je širitev nesprejemljiva. Za območje Malije velja UN Malija (Odlok o ureditvenem načrtu "Malija"), Uradne objave občine Izola št. 40/91, 22/07). Na vzhodnem robu enote je načrtovana širitev stavbnih zemljišč, nepozidano, namenjena je določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu MA‐01/06 SSe OPPN širitev 21661 Malija ‐ Arheološko najdišče Malijski hrib arheološko najdišče arheološka dediščina objektu. Novih vplivov na kulturno dediščino ne pričakujemo.

94 I 190

KULTURNA DEDIŠČINA

9.5.3 Upoštevanje smernic in mnenj Splošne smernice v dopolnjenem osnutku OPN niso upoštevane v celoti. Njihovo upoštevanje bo zagotovljeno ob upoštevanju predlaganih omilitvenih ukrepov.

9.6 OCENA VPLIVOV OPN NA KULTURNO DEDIŠČINO

9.6.1 Ocena vplivov OPN na kulturno dediščino Neposreden vpliv OPN Izola na kulturno dediščino, razen na arheološke ostaline ocenjujemo z oceno C– vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. OPN posega v enote kulturne dediščine. Z učinkovitimi in izvedljivimi omilitvenimi ukrepi je zagotovljeno, da vplivi na celovitost enot kulturne dediščine in/ali druge varovane lastnosti enot kulturne dediščine ne bodo bistveni. Neposreden vpliv OPN Izola na arheološke ostaline ocenjujemo z oceno X – ugotavljanje vpliva ni možno. Do faze predloga OPN morajo biti rezultati raziskav iz potrjenega poročila o predhodnih arheoloških raziskavah vključeni v okoljsko poročilo in po potrebi v rešitve prostorskega akta. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

9.6.2 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva kulturne dediščine EUP OMILITVENI UKREP CE‐01/02 SK Območje naj se ureja z OPPN. IZ‐06/10 BC V okviru priprave OPPN je treba izvesti predhodne arheološke raziskave. IZ‐06/11 BC Upoštevati je treba splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne IZ‐07/07 BT dediščine. IZ‐10/03 A Dovoli se le gradnja objektov, ki so potrebni za delovanje kmetijskih gospodarstev, ki z obdelovanjem kmetijskih zemljišč prispevajo k ohranjanju in razvoju kulturne krajine. KO‐01/02 Namenska raba nepozidanemu stavbnemu zemljišču izven veljavnega UN naj se CDi spremeni v ZS, doda naj se določilo, da gradnja stavb ni dopustna. KO‐01/08 SK Izvzame naj se širitev stavbnega zemljišča, ki se nahaja izven območja veljavnega ureditvenega načrta.

IZ‐04/01 SSe V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi naj se pridobijo podrobnejši pogoji za IZ‐06/01 ZS varstvo kulturne dediščine. IZ‐06/02 BC IZ‐07/04 BT IZ‐10/01 O IZ‐13/01 ZK

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 95 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

9.7 SPREMLJANJE STANJA KULTURNE DEDIŠČINE

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva kulturne dediščine zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . namenska raba na območjih kulturne dediščine in . posegi v območja kulturne dediščine.

96 I 190

KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA

10 KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA

10.1 OPIS STANJA

Morfološke značilnosti krajinske zgradbe Morfološke značilnosti krajinske zgradbe regije so povzete po Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji (RS, MOP – UPP in BF Univerze v Ljubljani, 1998). Območje celotne občine sodi v Krajine primorske regije (5.). Opredeljuje jih predvsem submediteransko podnebje, za katerega so značilne višje temperature, večja vetrovnost, redek pojav snega in zmrzali, večja sušnost ter večja osončenost, kar se kaže tudi v značilnem rastju. Podnebje je glavni dejavnik razlikovanja v posameznih primorskih enotah. Pri tem je pomembna oddaljenost od morja, razlika v nadmorski višini in odprtost enote proti morju. Razlikujejo se tudi po geoloških lastnostih, ki vplivajo na rabo prostora in ustvarjajo pestrost v hidrologiji. Občina Izola v celoti spada v širšo krajinsko enoto 5.2. Prave primorske regije, ki jih zaznamujeta predvsem podnebje in značilno rastje. Prave primorske krajine označujeta vinska trta in sadno drevje. Gozdovi so večinoma v obliki panjevca in dajejo videz zaraščenega kmetijskega prostora. Poleg značilnega in obsežnega flišnega gričevja jih označuje tudi golo skalovje.

Slovenska obala 5.2.5 Slovenska obala je krajinska enota, ki obsega severni del občine. Temeljna značilnost za opredelitev Slovenske obale so bližina morja, geološka zgradba in obsežne naplavne ravnice rek, ki v bližini morja ustvarjajo izjemne oblike prehoda kopnega v morje. Ob vstopu v enoto je značilen prehod iz ozkih dolin, ki jih obdajajo sorazmerno strma pobočja, poraščena z gozdom, v obsežno ravnico z morsko obalo. Strmejša pobočja se pojavljajo kontrastno nasproti položnejšim južnim pobočjem, ki so večinoma preoblikovane v terase. K prepoznavnosti območja prispevajo tudi obsežni nasadi sadnega drevja in oljk. Poseben vtis dajejo značilna obmorska mesta na polotokih, flišni klifi in solinska polja, ki ustvarjajo posebno podobo obale. Enota je razdeljena na 4 podenote, v območje občine pa segajo tri. . 5.2.5.02 Koprsko – Obalno območje Razvoj obmorskega mesta in osuševanje obmorskih ravnic je močno preoblikovalo podobo obmorskih ravnic in nekdanjih solinskih polj. Razvoj pristanišča in industrije sta prostor precej razvrednotila. . 5.2.5.03 Izolski amfiteater Značilna so terasasto oblikovana pobočja v zaledju, ki se mestoma že delno zaraščajo, prepadna morska obala kot tudi Izola s svojo lego na obali ustvarjata visoko stopnjo harmonije v sklenjenem izolskem amfiteatru. . 5.2.5.04 Južni del obalnega območja Enoto zaznamuje skladnost med naravnimi in kulturnimi prvinami. Turizem je vnesel preoblikovanje predvsem v bližini obale.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 97 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Slovenska Istra 5.2.6 Enoto opredeljujeta nekoliko ostrejše sredozemsko podnebje in geološka zgradba v povezavi z višjo nadmorsko višino. Temperatura se proti zaledju z nadmorsko višino razmeroma hitro znižuje, količina padavin pa narašča. Za višje ležeča območja Šavrinskega gričevja so značilne obsežne planotaste uravnave in manjša polja. Zaradi višje lege krajina že izgublja videz sredozemlja. Ponekod zelo široki hrbti dajejo vtis planotastega sveta, ki je značilen in opredelilen, saj se na njem pojavljata kmetijstvo in poselitev. Med reliefno razgibane in zaobljene hrbte so se vrezale manjše in večje reke v ozko oblikovanih dolinah, medtem ko se v višjem svetu pojavljajo širše vlažne doline. Na območju se na površju pokaže izrazit Kraški rob, ki je lepo viden prehod od trde apnenčaste kamnine v mehko karbonatno kamnino. Razgaljen kraški rob s terasasto oblikovano sadjarsko – vinogradniško krajino in poselitvijo je sestavljena krajinska zgradba. Posebna je tudi reliefna zgradba pri Kubedu, ki pomeni prehod med višjim svetom ter dolino reke Rižane. Posebnost je tudi struga reke Dragonje, ki se ponekod preliva čez trše kamenine – pragove in ob visokih vodah ustvarja zanimive slapove. Enota je razdeljena v tri podenote. V občino Izola sega podenota 5.2.6.02 Povodje Dragonje, za katero je značilno izrazito zaraščanje kmetijskih površin, ki kaže na intenzivno obdelovanje v preteklosti. Krajina izkazuje visoko stopnjo prvinskosti tudi z odprtimi žarišči erozije ter reko Dragonjo s svojimi naravnimi pojavi.

Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi Prepoznavna območja krajine v občini Izola so: . morje in obalna črta, ki imata poseben kulturni in simbolni pomen na nacionalni ravni, saj tvorita prepoznavne in reprezentativne dele slovenske krajine, . klifi, . terasasta kulturna krajina, kjer so pobočja preoblikovana v terase, ki se prilagajajo terenu in kjer se prepletajo kmetijska raba, gozdni ostanki in poselitev (Izolski amfiteater, Koštrlag, Cetore‐ Korte in Strunjanska dolina), . izraziti poselitveni vzorci ‐ mesto Izola na polotoku, gručasto strnjeno kulturnozgodovinsko jedro, ki učinkuje kot vezni člen med kopnim in morjem ter slemenska naselja (Korte, Malija, Cetore, zaselek Grbci), . relief na flišni geološki podlagi (flišne stene, zaobljeni hrbti, slemenske uravnave). Na območju občine Izola je kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni opredeljeno območje Strunjana. Poseben kulturni in simbolni pomen SPRS pripisuje tudi slovenskemu morju, v katerem je treba s prostorskim razvojem ohranjati njegov kulturni in simbolni pomen ter biotsko raznovrstnost.

Izjemne krajine V občini Izola je eno območje izjemne krajine, to je območje kulturne krajine Izolski amfiteater (Izjemne krajine, Inštitut za krajinsko arhitekturo, 1996). Izolski amfiteater je zaokrožena prostorska enota, ki ima simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prepoznavnosti državnega oziroma regionalnega pomena. Območje je značilne polkrožne oblike ‐ amfiteater, ki se odpira proti morju. Izjemne vrednosti so rezultat prepletanja visoko vrednih naravnih in kulturnih kakovosti, kjer gre za pojavnost terasaste kulturne krajine v prepletu s poselitvijo (naselji Šared, Baredi). Oblikovali so se mozaični krajinski vzorci, ki pa so mestoma že razvrednoteni zaradi pritiska širitve pozidave.

Kulturna krajina

98 I 190

KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA

Na območju občine so kot enote kulturne dediščine registrirana 4 območja kulturne krajine in sicer: . Izola ‐ Kulturna krajina Izolski amfiteater . Jagodje ‐ Kulturna krajina Koštrlag . Korte ‐ Kulturna krajina Cetore‐Korte . Strunjan ‐ Kulturna krajina Strunjanska dolina. Kulturna krajina Strunjanska dolina predstavlja del območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni Strunjan. Izjemno pomembna je tudi kulturna krajina Izolski amfiteater, ki je regionalnega pomena in tvori izjemen prostorski okvir mestu Izola.

10.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Posebne smernice za področje varstva krajine niso bile podane. Delno se na krajino nanašajo Splošne smernice za načrtovanje občinskega prostorskega načrta za področje varstva nepremične kulturne dediščine (št. 350/2017/1, dne 16.2.2017) in sicer kot smernice k razvoju v krajini z vidika varstva kulturne dediščine.

10.3 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

10.3.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA . Ohranjanje krajinskih značilnosti in vidnih kakovosti (ohranjanje prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti in pestrosti kulturne krajine, ohranjanje kvalitetnih pogledov na prostorske dominante, ohranjanje značilne naselbinske, krajinske in arhitekturne tipologije in morfologije) OKOLJSKI CILJI, IZ Konvencija o krajini KATERIH IZHAJAJO . ohranjanje kulturne dediščine v prostoru ‐ kulturne krajine in kakovostnih prostorskih struktur, ki OKOLJSKI CILJI PLANA ustvarjajo prepoznavnost krajine; . ohranjati kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine, ki jo predstavljajo pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina; . ohranjati kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila; . ohranjati strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja; . ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo; . ohranjati vidno privlačne dele krajine, vedut oz. kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine; . poleg dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena; . pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo; . upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, reliefa, vegetacije); . izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnem območju enot dediščine; . izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območju pomembnih prostorskih vizur; . ohranjati oz. revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske prvine; . upoštevati izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezne predpise s področja varstva kulturne dediščine; . zagotavljati integriteto večjih odprtih površin ter urejati večja krajinska območja s celovitimi prostorskimi dokumenti. DEJAVNOSTI/POSEGI Z . Infrastruktura VPLIVI . Kmetijstvo . Turizem . Poselitev

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 99 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. Urejanje voda . Izkoriščanje mineralnih surovin OKOLJSKI KAZALCI ZA . Namenska raba prostora na območjih naselbinske dediščine, izjemnih krajin ter krajinskih območjih s SPREMLJANJE prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni DOSEGANJA CILJEV Z IZVAJANJEM OPN

10.3.2 Metoda vrednotenja Pri vrednotenju vplivov SD OPN na kulturno krajino se preverja predvsem vrsto in obseg posegov oziroma dejavnosti na območja kvalitetnih kulturnih krajin oziroma vključevanje ukrepov in usmeritev za njihovo ohranjanje v OPN. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na krajino in vidne kakovosti okolja. B – vpliv je nebistven Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja. Značilnosti krajine se ne bodo bistveno spremenile, vidne kakovosti okolja ne bodo prizadete. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja, če bodo izvedeni omilitvenih ukrepov omilitveni ukrepi. D – vpliv je bistven Izvedba OPN bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja. Z OPN se bodo spremenile bistvene značilnosti krajine, vidne kakovosti okolja se bodo poslabšale. E – vpliv je uničujoč Izvedba OPN bo na krajino in vidne kakovosti okolja vplivala uničujoče. Z izvedbo OPN bodo prepoznavne značilnosti krajine in njene vidne kakovosti uničene. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

10.4 VARSTVO KRAJINE IN VIDNIH KAKOVOSTI OKOLJA V OPN

10.4.1 Strateški del OPN V strateškem delu OPN so vsebine, ki zadevajo varstvo krajine in vidnih kakovosti okolja, obravnavane v poglavjih II.1.2.4 Krajina, kjer je opisano stanje, II.1.4 Cilji ter II.5.7 Usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti, kjer so podane splošne usmeritve za poseganje v prostor v odprtem prostoru.

10.4.2 Izvedbeni del – prostorski izvedbeni pogoji Posebni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo krajine niso izdelani. Varstvo krajine je zagotovljeno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za dopuste gradnje in druge poseg po posameznih namenskih rabah prostora, s pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v odprtem prostoru ter s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediščine.

100 I 190

KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA

10.5 VPLIVI NA KRAJINO IN VIDNE KAKOVOSTI TER NJIHOVO VREDNOTENJE

10.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov

Namenska raba na območjih naselbinske dediščine, izjemnih krajin ter krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN Namenska raba prostora na območjih naselbinske dediščine, Namenska raba prostora na območjih naselbinske dediščine, izjemnih krajin ter krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi izjemnih krajin ter krajinskih območjih s prepoznavnimi na nacionalni ravni: značilnostmi na nacionalni ravni:

NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) NRP VELIKOST (ha) DELEŽ (%) stavbna zemljišča 412,03 20,43 stavbna zemljišča 447,46 22,18 gozdna zemljišča 391,13 19,39 gozdna zemljišča 436,11 21,62 kmetijska zemljišča 1.169,27 57,97 kmetijska zemljišča 1.076,41 53,36 vodna zemljišča 44,67 2,21 vodna zemljišča 45,79 2,27 druga zemljišča 0,00 druga zemljišča 11,33 0,56 SKUPAJ 2.017,10 100,00 SKUPAJ 2.017,10 100,00

SPREMEMBA KAZALCA Z dopolnjenim osnutkom OPN se je obseg stavbnih zemljišč na območjih naselbinske dediščine, izjemnih krajin ter krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni povečal za 35,43 ha oziroma 8,60 %. Zaradi povečanja obsega stavbnih zemljišč se je zmanjšal predvsem obseg kmetijskih zemljišč. Zaradi uskladitve z dejansko rabo se je spremenilo tudi razmerje med primarnimi namenskimi rabami. Obseg gozdnih zemljišč se je povečal za 44,98 ha oziroma 11,50 %, obseg kmetijskih zemljišč pa se je zmanjšal še za dodatnih 57,43 ha, skupaj s širitvami za 7,94 %. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča.

Posegi (širitve in nepozidana stavbna zemljišča) v območja naselbinske dediščine, izjemnih krajin ter krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni Od širitev stavbnih zemljišč se jih 44,96 ha pojavlja na območjih naselbinske dediščine, izjemnih krajin ter krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, od tega 8,89 ha na območjih veljavnih PIA in DPN. Od nepozidanih stavbnih zemljišč pa 116,66 ha, 74,20 ha na območjih veljavnih PIA in DPN. Posegi (širitve in nepozidana stavbna zemljišča) na območja kulturne dediščine v občini Izola

veljavni PIA, DPA predvideni OPPN OPN SKUPAJ kulturna krajina 27,61 8,60 6,53 42,74 naselbinska dediščina 10,91 9,08 2,59 22,58 izjemna krajina 52,70 41,72 31,10 117,70

10.5.2 Vrednotenje vplivov OPN na kulturno krajino in vidne kakovosti Širjenje, zaokroževanje oziroma notranji razvoj naselij lahko ob neupoštevanju krajinskih in arhitekturnih značilnosti predstavlja potencialno nevarnost za razvrednotenje krajine in njenih vidnih kakovosti. Še posebno občutljiva so območja naselbinske kulturne dediščine ter območja dediščinske kulturne krajine. Vplivi, ki bi jih širjenje, zaokroževanje oziroma notranji razvoj naselij lahko imeli na krajino in vidne kakovosti, so neposredni in trajni. Pri vrednotenju vplivov razvoja naselij na krajino in vidne kakovosti okolja daljinski vpliv obravnavamo v primeru, da se pojavljajo v vidnem polju značilnih pogledov, oziroma da so vidno izpostavljeni. Pri vrednotenju vplivov na krajino in vidne kakovosti v občini Izola je potrebno posebno pozornost namenjati predvsem širitvi naselij, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina ter razvoju dejavnosti znotraj območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni (pokrivajo se z območji kulturnih krajin), znotraj območij kulturnih krajin ter območja izjemne krajine. V postopkih prostorskega

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 101 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

načrtovanja se ta območja obravnava kot zaokrožena območja in v njih zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost. Vplivi na dediščinsko kulturno krajino in naselbinsko dediščino so obravnavani že v poglavju 9. Kulturna dediščina. Del območja izjemne krajine Izolski amfiteater, ki ne sovpada z območji naselbinske dediščine in območji kulturnih krajin, obsega le del naselja Izola. Na tem območju se sicer pojavlja največ širitev stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč, vendar na krajino in krajinsko sliko nimajo vpliva.

10.6 OCENA VPLIVOV OPN NA KRAJINO IN VIDNE KAKOVOSTI

10.6.1 Ocena vplivov OPN na kulturno krajino in vidne kakovosti Neposreden vpliv OPN Izola na krajino in vidne kakovosti ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. OPN posega v krajinsko vrednejša območja. Z učinkovitimi in izvedljivimi omilitvenimi ukrepi je zagotovljeno, da izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola na kulturno krajino in vidne kakovosti ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

10.6.2 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva kulturne krajine in vidnih kakovosti Omilitveni ukrepi so enaki omilitvenim ukrepom za varstvo kulturne dediščine, ki se nanašajo na naselbinsko dediščino in kulturno krajino.

10.7 SPREMLJANJE STANJA KULTURNE KRAJINE

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva kulturne krajine zagotavljati spremljanje naslednjega kazalca ter njegovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . namenska raba prostora na območjih naselbinske dediščine, izjemnih krajin ter krajinskih območjih s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni.

102 I 190

KRAJINA IN VIDNE KAKOVOSTI OKOLJA

VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI

VARSTVO VODNIH VIROV IN OSKRBA S PITNO VODO ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM ELEKTROMAGNETNO SEVANJE SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE RAVNANJE Z ODPADKI ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJA

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 103 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

11 VARSTVO VODNIH VIROV IN OSKRBA S PITNO VODO

11.1 OPIS STANJA

11.1.1 Varstvo vodnih virov Na območju občine Izola ni evidentiranih območij varstva pitne vode.

11.1.2 Oskrba s pitno vodo Za oskrbo s pitno vodo občine skrbi javno podjetje Rižanski vodovod Koper, ki s pitno vodo oskrbuje območja Mestne občine Koper, Občine Izole in Občine Piran. Nenehni razvoj obalnega območja in rastoča poraba pitne vode v preteklosti sta narekovala stalno širitev vodovodnega sistema in iskanje novih vodnih virov. Vse bolj razvejano omrežje in višinski vodovod pa sta terjala zgraditev številnih črpalnih postaj za oskrbovanje višje ležečih naselij, avtomatizacijo in nadzor delovanja ter upravljanja vodovodnega sistema na daljavo (telemetrija – SCADA). Na območju oskrbovanja je na javno vodovodno omrežje je priključenih 111 od 125 naselij. Nepriključena naselja so le še na podeželskem območju Mestne občine Koper. To so naselja z majhnim številom prebivalcev, brez vodovodnega priključka je še cca 400 prebivalcev. Na javni vodovod je priključenih 99,5 % prebivalcev obalne regije. Vodni viri iz katerih se oskrbuje vodovod so: . vodni vir Rižana z možnostjo odjema do 240 l/s; vir predstavlja zajem vode na zajetju Zvroček, ki je bil zgrajen leta 1935; leta 1987 sta bili dograjeni vodnjaški črpališči Tonaži in Podračje; njun namen je črpanje podtalnice iz vodonosnega sloja, ko upade izdatnost vodnega vira Rižana; vodni vir upravlja Rižanski vodovod Koper; . vodna vira Gabrijeli z zmogljivostjo do 40 l/s in Bužini z zmogljivostjo 60 l/s v Sečovljah; vira predstavljata vodnjaški črpališči, ki sta bili zgrajeni leta 1964 in se nahajata na spornem območju, ki je predmet arbitraže med R Hrvaško in R Slovenijo; leta 2001 je bila vodarna v Gabrijelih, zaradi dotrajanosti in manjše izdatnosti vodnih virov v sušnem o bdobju, izključena iz obratovanja; leta 2 012 j e bila vodarna na podlagi skupnih vlaganj z Istrskim vodovodom Buzet dograjena s postopkom čiščenja z ultrafiltracijo kapacitete do 40 l/s in ponovno dana v obratovanje; vodni vir upravlja Rižanski vodovod Koper; . vodni vir Gradole v hrvaškem delu Istre je bil zgrajen leta 1970 in ga upravlja Istrski vodovod Buzet; po pogodbi je pravica odjema do 150 l/s v VH Kaldanija, z veljavnostjo do 1. 4. 2020; . vodni vir Klariči v upravljanju Kraškega vodovoda Sežana; po pogodbi je pravica odjema do 135 l /s preko povezave VH Rodik–Rižana, ki je bila zgrajena leta 1993; . vodni vir Sv. Ivan v upravljanju Istrskega vodovoda Buzet; iz tega vira se voda prevzema za oskrbo zalednega območje od Pregare do Hrvojev na slovenski strani Istre ter naprej transportira ponovno v sistem Istrskega vodovoda Buzet za oskrbo naselij na hrvaški strani. Izvir reke Rižane je izredno ogrožen vodni vir, predvsem zaradi cestnega in železniškega prometa v bližini, zaradi nevarnih snovi, industrije in različnih nenadzorovanih dejavnosti v vodozbirnem območju. Občasno povišana vrednost mineralnih olj in drugih organskih snovi (AOX – adsorbljivi organski halogeni, PAO – policiklični aromatski ogljikovodiki) v vodi pa se pojavi zaradi spiranja

104 I 190

VARSTVO VODNIH VIROV IN OSKRBA S PITNO VODO

»potencialno« onesnaženega zaledja. Kraška tla namreč omogočajo neprekinjen podzemni tok in kratek zadrževalni čas, ki ga voda porabi do izvira. Reka Rižana sodi med kraške vodne vire, za katere sta značilna hiter pretok po obilnejših padavinah in majhna samočistilna sposobnost skozi kraško podtalje, zato ga po kakovosti prištevamo v skupino površinskih voda. Lastnosti surove vode so neposredno povezane z vremenskimi razmerami in odvisne od njih. Motnost surove vode po obilnih padavinah praviloma prekomerno naraste, s tem pa se povečata tudi mikrobiološka preobremenjenost in kemijsko onesnaženje. Tako so na primer v surovi vodi redno prisotne bakterije fekalnega izvora, paraziti in ostali mikroorganizmi, občasno pa tudi mineralna olja, AOX, humiske spojine idr.. Surova voda izvira reke Rižane brez predhodne obdelave ni pitna voda. Surova izvirska voda iz reke Rižane postane zdravstveno ustrezna in primerna za pitje po postopku prečiščevanja. Surova voda se prečisti v vodarni v Rižani s pomočjo tehnologije ultrafiltracije in predhodne adsorbcije (vezave) kemijskega onesnaženja na aktivnem oglju, brez dodajanja kemičnih sredstev. S postopkom ultrafiltracije se na vodarni Gabrijeli, ki od leta 2012 ponovno obratuje, očisti tudi voda iz vodnih virov Bužini in Gabrijeli. Rezultati večletnih laboratorijskih preiskav kažejo, da je voda po vsem območju, ki ga oskrbuje rižanski vodovod, varna in pitna neposredno iz vodovodne pipe, saj so vsi potrebni posegi na vodovodnem sistemu storjeni pravočasno in učinkovito, brez ali z minimalnim vplivom na kakovost pitne vode. Zlasti rezultati kemijskih preiskav vzorcev vode so praviloma daleč pod mejno vrednostjo, ki jo določajo predpisi o skladnosti pitne vode. Za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti je od leta 2003 vpeljan in vzdrževan interni nadzor po načelih sistema HACCP, ki temelji na izvajanju spremljajočih higienskih programov. To pomeni, da vse aktivnosti na vodovodnem omrežju in na vodovodnih objektih potekajo tako, da ne vplivajo na zdravstveno ustreznost pitne vode. Kritične točke vodovodnega sistema so posebej nadzorovane. Zdravstvena ustreznost in skladnost pitne vode se preverja s tedenskimi laboratorijskimi preskušanji po določilih Pravilnika o pitni vodi. Vzorčenje pitne vode poteka po letnem načrtu, kjer so točno definirana mesta vzorčenja, vrsta preskušanj in najmanjša frekvenca vzorčenja tako, da reprezentativno zajema vzorčenje na javnem sistemu oskrbe z vodo in pri končnih referenčnih porabnikih (to so praviloma šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, hoteli, zdravilišča, gostinski lokali). Tako je omogočeno lociranje vzroka morebitnega neskladnega vzorca pitne vode, ki je največkrat interna vodovodna napeljava odjemalca. Plan vzorčenja vključuje tudi pitno vodo iz vodovodnega sistema Kraškega vodovoda Sežana in pitno vodo iz istrskega vodovodnega sistema Gradole. Vir: Letno poročilo 2016, Rižanski vodovod Koper

11.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Smernice za področje varstva voda je podala Agencija RS za okolje dne 24.3.2011 (št. 35001‐115/2011). Smernice so splošne, povzemajo zakonska določila.

11.3 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

11.3.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA . Zagotavljanje zdravstveno ustrezne oskrbe s pitno vodo (zadostne količine, ustrezna kakovost) OKOLJSKI CILJI, IZ Program za zmanjševanje tveganja zaradi uporabe pesticidov KATERIH IZHAJAJO . Doseganje izboljšanja stanja podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za pesticide v pitni vodi OKOLJSKI CILJI PLANA ter virih pitne vode, skladno s pravilnikom o pitni vodi,

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 105 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Varstvo voda na vodovarstvenih območjih . Preprečevanje onesnaževanja ali druge vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost ali količinsko stanje vodnega telesa ali njegovega dela, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo ali za proizvodnjo pijač DEJAVNOSTI/POSEGI Z . Kmetijstvo z uporabo mineralnih gnojil in pesticidov VPLIVI . Industrija in promet z emisijami nevarnih snovi . Odlagališča odpadkov . Neurejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod USMERITVE IN UKREPI . Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih ZA DOSEGANJE CILJEV območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. . Zagotavljanje ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu z Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda (2004‐2015) . Sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov . Ustrezna umestitev in izvajanje dejavnosti . Izgradnja kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami OKOLJSKI KAZALCI ZA . Delež prebivalcev vključenih v sistem javne oskrbe s pitno vodo SPREMLJANJE DOSEGANJA CILJEV Z IZVAJANJEM OPN

11.3.2 Metoda vrednotenja

Oskrba s pitno vodo Pri vplivih OPN na oskrbo s pitno vodo se ugotavlja opremljenost naselij z javnim vodovodnim omrežjem oziroma povečanje/zmanjšanje deleža prebivalcev priključenega na javno vodovodno omrežje. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na oskrbo s pitno vodo. Povečane potrebe po pitni vodi ne bodo izražene. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se bo povečal. B – vpliv je nebistven Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko povečale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se ne bo zmanjšal. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo, če bodo upoštevani omilitveni omilitvenih ukrepov ukrepi. Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko povečale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov ne bo zmanjšal. D – vpliv je bistven Izvedba OPN bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo bistveno povečale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se bo zmanjšal. E – vpliv je uničujoč Izvedba OPN bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi se bodo povečale, do take mere, da iz javnega vodovodnega omrežja ne bo mogoče zagotavljati zadostnih količin pitne vode. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se bo zmanjšal. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

11.4 OSKRBA S PITNO VODO V OPN

11.4.1 Strateški del OPN V strateškem delu OPN so vsebine, ki zadevajo varstvo voda, obravnavane v poglavjih II.1.2.3 Gospodarska javna infrastruktura, II.1.2.4 Krajina ter II.1.2.5 Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer je opisano stanje, v poglavju II.1.4 Cilji, v poglavju II.3.4 Komunalna infrastruktura, varovanje okolja ter druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega

106 I 190

VARSTVO VODNIH VIROV IN OSKRBA S PITNO VODO

pomena, II.5.4 Usmeritve za gospodarjenje z vodami ter II.5.8 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za potrebe obrambe.

11.4.2 Izvedbeni del – prostorski izvedbeni pogoji Oskrba s pitno vodo je v izvedbenem delu OPN obravnavana v okviru poglavja III.3.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj ter glede gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

11.5 VPLIVI NA OSKRBO S PITNO VODO TER NJIHOVO VREDNOTENJE

11.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov

Delež prebivalcev vključenih v sistem javne oskrbe s pitno vodo Na območju občine Izola so vsi prebivalci priključeni na javni vodovod.

11.5.2 Vrednotenje vplivov OPN na oskrbo s pitno vodo Na področju oskrbe s pitno vodo je treba težiti k temu, da so vsi prebivalci priključeni na javni sistem oskrbe s pitno vodo. Pri vrednotenju OPN z vidika oskrbe s pitno vodo je treba preveriti ali OPN vsebuje usmeritve in ukrepe za doseganje tega cilja. Na območju občine Izola so vsi prebivalci priključeni na javni vodovod. Kot glavni problem oskrbe s pitno vodo v občini Izola so opredeljene nezadostne količine pitne vode in nezadostne tlačne razmere v nekaterih naseljih in oziroma posameznih predelov znotraj naselja Izola (Malija, Šared, Grbci in Kocine, znotraj mesta pa Livade, Belvedere, Dobrava, Ronek, Marzane, bolnišnica, Viližan in Pregavor). V strateškem delu OPN je opredeljeno, da je zaradi vododeficitarnosti območja najpomembnejša strateška naloga zagotovitev novega vodnega vira za dolgoročno kakovostno oskrbo celotnega obalnega območja in njegovega zaledja s pitno vodo. Za ta namen je v bil v izdelavi državni prostorski načrt za ureditev oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja. Načrt je predvideval izgradnjo akumulacije na pritokih reke Reke, to je na Padežu in Suhorki ter povezovanje rižanskega vodnega vira z vodnimi viri sistema Kraškega vodovoda (izvir Brestovica ali zajetje Klariči) in vodovodnega sistema Ilirske Bistrice (izvir Bistrica), vendar pa se ne izvaja. Danes je v pripravi projekt Sistem oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa, v katerega je vključenih 9 občin in bo zagotovil dodatnih 300l/s pitne vode. Preverjajo se tudi možnosti pridobitve vode s principom razsoljevanja. Varovanje in zaščita vodnega vira Rižana kot edinega lastnega vodnega vira občine ostaja temeljna naloga lastnika ter upravljavca. Na nivoju mesta je potrebna celovita prenova vodovodnega sistema v dimenziji 100 mm in več. Urediti je potrebno tlačne razmere na Šaredu (Sv. Jakob) in Maliji (pri nogometnem igrišču) ter Belvedere‐ Ronek, znotraj samega mesta pa višji del cone mestne obrti (CMO, Pregavor). Z javnim vodovodom še ni opremljeno območje deponije komunalnih odpadkov ter naselje pod Šaredom v smeri proti Baredom. Zbiralnike izvirske vode na območju Livad je smotrno povezati na mestno omrežje in jo nameniti za zalivanje javnih površin ali tehnološko vodo.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 107 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

11.5.3 Upoštevanje smernic in mnenj Smernice so smiselno upoštevane.

11.6 OCENA VPLIVOV OPN NA OSKRBO S PITNO VODO

11.6.1 Ocena vplivov OPN na oskrbo s pitno vodo Neposredni in trajen vpliv OPN na oskrbo s pitno vodo ocenjujemo z oceno A – ne bo vpliva oziroma je pozitiven. Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na oskrbo s pitno vodo. Povečane potrebe po pitni vodi bodo sicer izražene, vendar se predvideva zagotavljanje novega vodnega vira ter ureditev tlačnih razmer na problematičnih območjih.

11.6.2 Omilitveni ukrepi za oskrbo s pitno vodo Omilitveni ukrepi niso potrebni.

11.7 SPREMLJANJE STANJA

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje oskrbe s pitno vodod zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . delež prebivalcev vključenih v sistem javne oskrbe s pitno vodo.

108 I 190

KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

12 KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

12.1 OPIS STANJA

12.1.1 PODNEBNE ZNAČILNOSTI Območje občine Izola ima submediteransko podnebje, za katerega so značilne višje temperature, večja vetrovnost, redek pojav snega in zmrzali, večja sušnost, več jasnine in osončenosti. Raznolikost je pogojena z nadmorsko višino, razgibanostjo reliefa in odprtostjo oz. zaprtostjo proti morju. Glavna vetrova na območju sta jugo (JV) in burja (SV). Na vegetacijo zlasti slabo vpliva burja v poletnih mesecih. Večletna povprečna temperatura znaša 13,6°C. Letna količina padavin je približno 1000 mm, ki so zelo neenakomerno razporejene. Značilne so pogoste poletne suše in veliko število sončnih ur (2219 na leto).

12.1.2 PODNEBNE SPREMEMBE Na podnebne spremembe vplivajo predvsem emisije toplogrednih plinov ter snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča. Na emisije toplogrednih plinov se lahko vpliva tudi z ustreznim prostorskim načrtovanjem, medtem, ko je ravnanje s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča vezano predvsem na uporabo halonov ter klorofluoroogljikovodikov oziroma naprav in opreme, ki jih vsebujejo. Emisije toplogrednih plinov je mogoče zmanjševati zlasti z zamenjavo tehnologij, zamenjavo goriv in surovin ter z zmanjšanjem obsega ali opustitvijo nekaterih dejavnosti. Emisije so povezane predvsem z obsegom in načinom proizvodnje in porabe energije. Poleg emisij zaradi kurjenja goriv se toplogredni plini sproščajo tudi iz nekaterih industrijskih procesov, v kmetijstvu, pri ravnanju z odpadki ter v prometu, kar povečuje kompleksnost problematike. Dodatna značilnost je torej velika razpršenost virov neposrednih in posrednih emisij, tako da je njihovo zmanjševanje odvisno od množice odločitev individualnih porabnikov (NPVO). V Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov so vključeni ukrepi, katerih instrumenti za njihovo izvedbo so na celotnem območju EU harmonizirani ter imajo znatne in merljive učinke zmanjšanja emisij TGP. V nadaljevanju so povzeti inštrumenti za doseganje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem:

. spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije,

. spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov,

. spodbujanje povečanja rabe obnovljivih virov,

. spodbujanje učinkovite rabe energije pri porabnikih,

. energetske lastnosti stavb,

. strategija prostorskega in regionalnega razvoja, izgradnja ustrezne prometne infrastrukture ter prometne ureditve,

. zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka zaradi prometa, . ravnanje z odpadki.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 109 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

12.1.3 KAKOVOST IN OBEMENJENOST ZRAKA Onesnaženost zraka pomeni prisotnost snovi v zunanjem zraku, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in živali, povzročajo škodo na materialih in moteče delujejo na ljudi. Najbolj tipična onesnažila zraka so žveplov dioksid (SO2), dušikov oksid (NOx), hlapne organske snovi (HOS), ozon (O3) ter delci (PM10). Območje občine Izola skladno z Uredbo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 52/02, 41/04‐ZVO‐1, 9/11, 8/15) in Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03, 9/11, 58/11) sodi v območje SI4 (Goriška, Notranjsko‐kraška in Obalno‐kraška statistična regija). V skladu s kriteriji Uredbe o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 10/03, 121/06, 9/11) in Uredbe o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 41/04 – ZVO‐1 in 9/11) je za območje SI4 določena II. stopnja onesnaženosti. Območje je pod vplivom sredozemskega podnebja, je dobro prevetreno, vendar je zaradi industrijskih območij v severni Italiji, ki so velik vir onesnaženja zraka bolj občutljivo za čezmejni transport onesnaženega zraka. Za območje SI4 je značilno, da je: . žveplov dioksid (SO2) med zgornjim pragom ocenjevanja in mejno vrednostjo, . svinec (Pb), ogljikov monoksid (CO) in benzen (C6H6) so pod spodnjim pragom ocenjevanja, . dušikov dioksid (NO2) in delci (PM10) med mejno vrednostjo in dopustnim odstopanjem ter da . ozon presega mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma ciljno vrednost. Merilne postaje onesnaženosti zraka za območje SI4 se nahajajo v Kopru in Novi Gorici. To sta območji, kjer je problematika z ozonom in delci PM10 največja. Kakovost zraka v občini Izola načeloma ni problematična, saj nima nobenih pomembnih lokalnih onesnaževalcev. Problematično je onesnaževanje zraka iz Italije in iz sosednjih občin. V okviru Ocene onesnaženosti zraka v Sloveniji (ARSO, oktober 2010) so bile podane ocene onesnaženosti zraka po posameznih upravnih enotah. Občina Izola sodi v UE Izola. Ocene onesnaženosti zraka po posameznih upravnih enotah

onesnažilo Slovenija Povprečje po UE UE Izola UE z najmanjšo količino UE z največjo količino SO2 17975 t 308,6 t 38 t 30 t Logatec 6308 t Velenje NOx 47988 t 806,9 t 224 t 127 Metlika 9862 t Velenje NMVOC 41015 t 707,2 t 265 t 140 Metlika 5476 t Ljubljana PM10 10825 t 186,6 t 48 t 33 t Metlika 2717 t Ptuj Pb 17,883 t 0,31 t 0,027 t 0,015 t Metlika 4,769 t Ravne na Kor.

Na območju upravne enote Izola k emisijam SO2 največ prispevajo industrijske kotlovnice (19145 kg/leto) ter mala kurišča (16684 kg/leto), s 1920 kg/leto sledi promet in s 14 kg/leto industrijski procesi. K emisijam NOx daleč največ prispeva promet (195528 kg/leto), sledijo pa mala kurišča (26157 kg/leto) ter industrijske kotlovnice (2116 kg/leto). Za onesnaženje s prašnimi delci sicer za upravno enoto ni podatka, glede na Slovenijo pa so največji onesnaževalec mala kurišča in promet.

12.1.4 DEJAVNOSTI, KI VPLIVAJO NA PODNEBNE SPREMEMBE TER KAKOVOST IN OBREMENJENOST ZRAKA Na podnebne spremembe ter kakovost zraka v občini Izola vpliva predvsem poraba energije zaradi poselitve in promet. Poraba energije se deli na porabo energije za ogrevanje objektov, za pripravo tople sanitarne vode ter za tehnološke procese. Precejšen porabnik energije v občini pa je tudi javna razsvetljava (obravnavana v okviru svetlobnega onesnaževanja).

110 I 190

KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

Podatki v nadaljevanju so povzeti po Lokalnem energetskem konceptu Občine Izola za obdobje 2014 do 2024 (OIKOS, december 2013).

POSELITEV

Porabniki energije

Stanovanja Povprečna velikost stanovanja v občini po podatkih SURS za leto 2011 znaša 65,3 m2, kar je manj od slovenskega povprečja (79,96 m2). Iz podatkov o strukturi stanovanj glede na glavni vir ogrevanja ter s podatkom o povprečni površini stanovanj v občini je izračunana letna poraba posameznih energentov za ogrevanje stanovanj. Ocenjena specifična raba energije za ogrevanje stanovanj v občini Izola v letu 2002 je 142,8 kWh/m2 (Slovenija 154,5 kWh/m2) (pri izračunu je upoštevana starost stavb). Ocenjena specifična letna porabe energije za gretje sanitarne vode v občini Izola v letu 2002 je 22,6 kWh/m2 (Slovenija 24 kWh/m2) (pri oceni je upoštevano povprečno trajanje ogrevalne sezone v občini). Skupna ocenjena poraba energije za ogrevanje v občini Izola po podatkih iz leta 2002 znaša 49.249.641 kWh na leto, za pripravo sanitarne vode v občini pa znaša 7.805.371 kWh na leto. Skupna poraba energije za ogrevanje in pripravo tople vode v stanovanjih v občini Izola je tako v letu 2002 znašala približno 57.055.012 kWh. Primerjava porabe energije za ogrevanje na prebivalca na leto v občini s slovenskim povprečjem kaže, da je poraba energije v občini Izola (3.922 kWh/prebivalca) manjša od povprečne porabe v Sloveniji (5.920 kWh/prebivalca). To lahko verjetno pripišemo predvsem krajši ogrevalni sezoni oziroma prijaznejšim povprečnim letnim temperaturam. Ocene in primerjave porabe energije so narejene na podlagi zadnjih razpoložljivih celovitih podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002 in omogočajo le grobo oceno rabe energije. Pri izračunih je upoštevano mnogo predpostavk, podatki pa so tudi že zastareli. Od leta 2002 do danes je bilo v občini in drugje zgrajenih precej novih stanovanj, verjetno je prišlo tudi do spremembe strukture energentov. Za posodobitev izračuna rabe energije v občini so bili uporabljeni še podatki iz Registra nepremičnin (2013) in novejše podatke, ki so dostopni na SURS. Glede na podatke o številu stanovanj iz Popisa 2002 in REN 2013 se je število stanovanj v občini povečalo za 36 %, kar pomeni, da se je od leta 2002 do 2013 dokončalo 2.173 stanovanj v skupni površini 81.760 m2. Nov izračun je temeljil na naslednjih predpostavkah: . ocenjena specifična vrednost letne porabe energije za ogrevanje stanovanj v občini Izola v letu 2010 je 121,5 kWh/m2/leto. . ocenjena povprečna letna porabo energije za gretje sanitarne vode 22 kWh/m2. V tem obdobju se je povečalo tudi število gospodinjstev. Po podatkih iz Popisa 2002 je bilo zabeleženih 5.253 gospodinjstev, v letu 2011 pa 6.995. Se je pa v tem obdobju zmanjšala povprečna velikost gospodinjstva in sicer iz 2,7 (Popis 2002) na 2,3 (SURS 2011). Glede na podatke registra nepremičnin (REN 2013) in statistične podatke objavljene na podatkovnem portalu Si‐Stat je skupna ocenjena poraba energije za ogrevanje v občini v letu 2013 znaša 49.734 MWh na leto. Skupna ocenjena poraba energije za pripravo sanitarne vode v občini znaša 8.836 MWh na leto. V primerjavi z letom 2002 se je do leta 2013 poraba energije za ogrevanje povečala za okrog 1,2 % in poraba energije za pripravo sanitarne vode za okrog 11,8 %.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 111 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Glavni povzročitelji emisij CO in prahu so stanovanja, ki se ogrevajo individualno, saj te emisije povzroča nepopolno izgorevanje lesa. Vsi ostali porabniki energije prispevajo predvsem k emisijam CO2, saj uporabljajo energente fosilnega izvora (kurilno olje, UNP).

Javne stavbe Za javne stavbe se priporoča, da te dosegajo število specifične rabe toplote pod 80 kWh/m2/leto. Po večini objekti te vrednosti ne dosegajo. Razlogi za to pa so predvsem dotrajani objekti, stare kurilne naprave, prekomerno ogrevanje, neukost uporabnika. Vse šole in vrtci, za katere so bili pridobljeni podatki, presegajo priporočene vrednosti za ogrevanje objektov. Vrtec Mavrica – enota Školjka doseže povprečno vrednost, vrtec Mavrica – enota Livada pa jo preseže za 5 kWh/m2/a. Nobena šola ali vrtec ne preseže alarmne vrednosti (200 kWh/m2/a). Izračunana povprečna specifična raba energije za ogrevanje osnovnih šol in vrtcev v občini Izola za leto 2012 znaša 178 kWh/m2/a ogrevane površine. Med vsemi javnimi stavbami najbolj presega alarmno vrednost specifične rabe energije za ogrevanje večnamenska telovadnica v Livadah. Gre za objekt star 19 let, ki zaradi svoje specifike porabi ogromno energije za ogrevanje. Priporočeno vrednost specifične rabe energije presega tudi Zdravstveni dom Izola, ostali objekti se nahajajo med priporočeno vrednostjo in povprečno vrednostjo energetskega števila, razen Palače Manzioli (Italijanska skupnost), ki ima specifično rabo energije za ogrevanje pod priporočeno vrednostjo. Izračunana povprečna specifična raba energije za ogrevanje drugih javnih objektov (brez šol in vrtcev) v občini Izola za leto 2012 znaša 203 kWh/m2/a ogrevane površine.

Obrt in industrija Obrt in industrija za tehnološke procese, ogrevanje in pripravo sanitarne vode uporabljajta predvsem ELKO in UNP. ELKO se uporablja v približno enakem razmerju tako za tehnološke procese kot ogrevanje in sanitarno vodo, med tem ko je delež UNP precej večji za tehnološke procese. Med večje porabnike energije v občini spadajo (vir Energetska zasnova Izole, 2006): . Droga Kolinska – poraba 610 t UNP, 3.700 MWh električne energije . Delamaris konzervna industrija – poraba 670 m3 ELKO, 1.700 MWh električne energije . Ladjedelnica – poraba 905.230 MWh električne energije, 2,5 t UNP ter 5,5 t kisika (izključno za varjenje) . Mehano – poraba 70.000 l ELKO v kotlih, 40.000 l ELKO v termogenih. Pri vseh tehnoloških procesih nastaja tudi odvečna toplota, ki se je nikjer ne izkorišča.

Hoteli Med večje porabnike energije v občini Izola sodijo tudi hoteli (Delfin, Marina, Belvedere, Simonov zaliv). Vsi hoteli za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode uporabljajo ELKO, skupno ga porabijo 442.000 l letno (vir Energetska zasnova Izole, 2006). Hoteli so predvsem zaradi hlajenja tudi velik porabnik električne energije. Hotel Delfin ima za ogrevanje bazenov instalirane sončne celice.

Priključenost na sisteme daljinskega ogrevanja Večjih sistemov daljinskega ogrevanja v občini Izola ni.

112 I 190

KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

Plinovodno omrežje Plinovodno omrežje v občini ni priključeno na daljinski vod. Z razdelilnim plinovodnim omrežjem je opremljen le del naselja Izola, ostala območja se oskrbujejo preko plinskih postaj. Distribucijsko plinovodno omrežje je dolgo skoraj 13 km, nanj pa je priključenih več kot 1480 odjemalcev. V bodoče se bo omrežje priključilo na predviden prenosni plinovod M6 Ajdovščina – Lucija, ki se načrtuje z državnim prostorskim načrtom. Čez območje regije bo predvidoma potekala tudi mednarodna plinska povezava (Rusija – Italija). V obdobju od leta 2007 do leta 2012 se je poraba zemeljskega plina v občini gibala od 490.185,17 Sm3/leto do 606.085,21 Sm3/leto. Po podatkih podjetja Butan plin d.d. so v letu 2012 največji delež UNP porabili industrijski obrati (58,4%), sledijo gospodinjstva (27,7%) in javne stavbe (13,9 %). Število odjemalcev se je v obdobju od leta 2007 do leta 2012 povečalo za 83 odjemalcev.

Obnovljivi viri energije Med razpoložljivimi obnovljivimi viri se v občini Izola uporabljata le lesna biomasa in sončna energija. Predvsem sončna energija se glede na potencial uporablja v premajhnem obsegu. Edini večji sistem pridobivanja energije iz sončne energije je solarni sistem na hotelu Delfin.

PROMET

Obremenjenost cest Cestni promet je eden izmed glavnih vzrokov emisij v zrak. Emisije iz prometa vplivajo predvsem na človekovo zdravje. Benzen in njemu podobne spojine so namreč rakotvorni, prašne usedline povzročajo poškodbe in bolezni dihal, iz dušikovih spojin (NOx) pa pod vplivom sončnih žarkov nastaja prizemski ozon (O3), ki otežuje dihanje. Za dušikove okside je poleg tega znano, da prispevajo k učinku tople grede. Na območju občine Izola je približno 129 km cest, od tega cca. 118 km občinskih ter 11 km državnih cest. Kot zelo obremenjene so opredeljene tiste ceste, na katerih znaša povprečni letni dnevni promet (PLDP) več kot 50 odstotkov ocenjene zmogljivosti, ki so 66.000 (mejna vrednost 33000) vozil na dan za AC, 30.000 (mejna vrednost 15000) vozil na dan za GC in 20.000 (mejna vrednost 10000) vozil za RC. Prometne obremenitve državnih cest v občini Izola v letu 2016 Kat. ceste Prometni odsek Ime števnega mesta Vsa vozila (PLDP) Motorji Osebna vozila Avtobusi Lah. tov. < 3,5t Sr. tov. 3,5‐ 7t Tež. tov. nad 7t Tov. s prik. Vlačilci

HC KOPER (SEMEDELA) ‐ IZOLA 25.000 350 22.295 170 1.800 150 140 20 75 G2 IZOLA ‐ JAGODJE Izolska obvoznica 18.635 270 16.823 80 1.234 108 77 10 33 G2 JAGODJE‐VALETA Belveder 22.443 416 20.189 159 1.445 110 80 9 35

Glavna cesta skozi občino Izola je zelo prometno obremenjena, saj presega mejne vrednosti ocenjene zmogljivosti v obeh prometnih odsekih.

Dolžina odsekov državnih cest skozi naselja Hitra cesta Koper (Semedela) ‐ Izola in glavna cesta (G2) Izola – Jagodje ‐ Valeta potekata skozi tri naselja, Dobravo, Jagodje in Izolo v skupni dolžini 7 km. Na območju naselij Izola in Jagodje poteka po južnem robu poselitve, na območju naselja Dobrava pa poteka med območji razpršene poselitve.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 113 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Kolesarski promet‐dolžina kolesarskih stez Obstoječa kolesarska infrastruktura je preredka in nepovezana. V posameznih odsekih se pojavlja le znotraj mesta Izola ter ob obali.

Javni potniški promet Javni potniški promet deluje le na področju avtobusnega prometa, pa še ta le v omejenem obsegu. Povezave zaledja z Izolo so slabe. V slabem stanju je tudi infrastruktura javnega potniškega prometa, predvsem avtobusna postaja v Izoli.

Konfliktna območja Kot konfliktna območja z vidika varstva zraka so spoznana območja stikov območij, kjer je dopustna gradnja stavb z varovanimi prostori ter obremenjenimi cestami. Trenutno se v občini konfliktna območja pojavljajo: . ob HC Koper (Semedela) – Izola ter GC2 Izola ‐Jagodje‐Valeta p se pojavlja 17 območij stanovanj, območij za turizem oziroma površin razpršene poselitve. Konfliktna območja ob obremenjenih cestah

EUP PIA STANJE V KONFLIKTU Z OBMOČJEM IZ‐05/17 CU, SSe (OPPN‐veljaven) ‐ delno nepozidano, IZ‐05/26 SSv – pozidano, IZ‐05/28 CU ‐ IZ‐08/05 PC . pozidano pozidano IZ‐08/05 PC . pozidano IZ‐08/02 SS (OPPN‐veljaven) – nepozidano OB‐02 . pozidano IZ‐08/02 SS (OPPN‐veljaven) – nepozidano JA‐01/10 A – pozidano, JA‐01/11 A – pozidano, IZ‐07/04 BT – nepozidano, IZ‐07/03 BT (OPPN IZ‐04/18 PC . pozidano – veljaven) ‐ pozidano DO‐02/06 A, DO‐03/03 A, DO‐02/01 A, DO‐02/02 A – vse pozidano Niso v neposrednem stiku, so pa v neposredni bližini – DO‐03/07 A, DO‐03/06 A, DO‐02/07 A, DO‐03 PC . pozidano DO‐03/04, DO‐03/05 A

INDUSTRIJA

Zavezanci po Uredbi o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur. l. RS št. 112/05 in 37/07‐ v nadaljevanju uredba HOS) in/ali Uredbi o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila. V občini Izola je zavezanec po Uredbi o mejnih vrednostih emisij hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur. l. RS št. 112/05 in 37/07‐ v nadaljevanju uredba HOS) in/ali Uredbi o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav le podjetje TECHNOL, Portorož d.o.o..

Zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08) morajo vsi zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja pripraviti letno poročilo. Zavezanci v občini Izola so navedeni v spodnji tabeli. Obrati, ki vplivajo na onesnaževanje zraka v občini Izola, leto 2016

Emisija snovi Ocena razpršene Naziv zavezanca Onesnažilo iz izpustov [Kg] emisije [Kg] celotni prah 83,43 0 dušikovi oksidi (NO in NO2), izraženi kot NO2 10.177,76 0 DROGA KOLINSKA D.D. ogljikov monoksid (CO) 7.621,96 0 žveplovi oksidi (SO2 in SO3), izraženi kot SO2 916,60 0 TECHNOL, Portorož d.o.o. aceton (C3H8O) / 382 celotni prah 0,00 3 stiren (C8H8) / 289

114 I 190

KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

Vir: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/devices.php#Naprave (splošno)

IED zavezanci V skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04, 71/07, 122/07, 68/12 in 57/15), morajo upravljavci dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. V občini Izola ni IED zavezancev.

Konfliktna območja Kot konfliktna območja z vidika varstva zraka so spoznana območja stikov območij, kjer je dopustna gradnja stavb z varovanimi prostori ter območij proizvodnih dejavnosti. Trenutno se v občini konfliktna območja pojavljajo: . ob 7 območjih proizvodnih dejavnosti (konflikt s 14 območji stanovanj in centralnih dejavnosti), vsa se nahajajo v Izoli. Konfliktna območja ob območjih proizvodnih dejavnosti

EUP PIA STANJE V KONFLIKTU Z OBMOČJEM OPPN‐ IZ‐05/08 IG veljaven delno nepozidano IZ‐05/08 CU (OPPN‐veljaven) ‐ pozidano IZ‐05/09 IG . pozidano IZ‐05/28 CU ‐ pozidano OPPN‐ IZ‐05/12 IG veljaven nepozidano IZ‐05/14 CU (OPPN‐veljaven) – delno nepozidano IZ 05/27 SSe – pozidano, IZ‐08/05 SSe (OPPN‐veljaven) – delno nepozidano, IZ‐05/17 IZ 05/18 IG . pozidano (OPPN‐veljaven) – delno nepozidano IZ 05/19 IG . pozidano IZ 05/21 SSe – pozidano, IZ‐05/25 ‐ pozidano IZ 05/23 IG . pozidano IZ 05/22 SSe – pozidano, IZ 05/24 SSe – pozidano, IZ 05/26 SSv ‐ pozidano

KMETIJSKA PROIZVODNJA Vir onesnaženja zraka je lahko tudi intenzivna kmetijska proizvodnja. Najpomembnejša toplogredna plina v kmetijstvu sta metan in didušikov oksid, ki nastajata zaradi reje govedi, prašičev in perutnine. Metan nastaja tudi pri skladiščenju živinskih gnojil oziroma njihovi uporabi. Toplogredni plini pa nastajajo tudi zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu. Mobilni porabniki fosilnih goriv v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu (traktorji, samohodni kmetijski stroji itd.) prispevajo približno 1,3 odstotka skupnih emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Z vidika zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je pomembno predvsem uvajanje integriranega sadjarstva, vinogradništva ter vrtnarstva, sonaravne reje domačih živali, ohranjanja ekstenzivnega travinja, pokritosti tal na vodovarstvenem območju in ekološkega kmetovanja. Precejšnjo gospodarsko in okoljsko škodo pa predstavljajo tudi izgube amonijaka v ozračje. Prispevajo namreč h kislemu dežju in k zakisanosti tal, prek odlaganja dušika in vseh emisij amonijaka pa povzročajo spremembe naravnega okolja (evtrofikacija). Največ se ga sprosti iz hlevov ter med skladiščenjem živinskih gnojil in pri gnojenju z njimi. Precej ga nastane tudi zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili. Letne emisije amonijaka na hektar kmetijske zemlje v uporabi (KZU) v Sloveniji, ki znašajo 39,1 kg, so precej nad povprečjem EU‐15 (21,7 kg). Veliki izpusti na enoto površine so predvsem posledica velikega deleža travinja in s tem povezano dobro razvito živinorejo ter prevladujoče hlevske reje živali, pri kateri so izpusti precej večji kot na paši. Najpomembnejši ukrep, s katerim je mogoče zmanjšati emisije amonijaka, je spodbujanje strokovno utemeljenega gnojenja s poudarkom na učinkovitem kroženju dušika v kmetijstvu. Gre za ukrep, ki prispeva tudi k varovanju voda in k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Emisije je mogoče zmanjšati s povečanjem reje živine na paši, z ustreznimi načini vhlevitve živali, z ustreznimi načini skladiščenja živinskih gnojil in z njihovo ustrezno rabo. V Sloveniji je najbolj kritičen način gnojenja s tekočimi

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 115 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

živinskimi gnojili, saj večina kmetov uporablja najmanj ugoden način, to je polivanje gnojevke in gnojnice z razpršilno ploščo.

12.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Za področje zraka posebne smernice niso podane.

12.3 VARSTVO ZRAKA V OPN

12.3.1 Strateški del V strateški del OPN je varstvo zraka vključeno posredno preko ciljev prostorskega razvoja občine ter zasnove prometne infrastrukture (poglavje II.1.. Cilji in II.3.1 Prometna infrastruktura).

12.3.2 Izvedbeni del – prostorski izvedbeni pogoji Varstvo zraka je obravnavano v 73. členu OPN.

12.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

12.4.1 OKOLJSKI CILJI PLANA IN KAZALCI

OKOLJSKI CILJI PLANA . Ohranjanje oz. izboljšanje kakovosti zraka ‐ . Zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe: zmanjšanje emisij v zrak zmanjšanje emisij toplogrednih plinov OKOLJSKI CILJI, IZ Operativni program za ohranjanje in izboljšanje Operativni program zmanjševanja emisij TGP KATERIH IZHAJAJO kakovosti zunanjega zraka . povečati delež obnovljivih virov energije v celotni OKOLJSKI CILJI PLANA Doseganje mejnih oz. ciljnih vrednosti po energetski oskrbi države do leta 2010 (na 12%) območjih za: . zmanjšanje energetske intenzivnosti (za 30 % do . NOx do 2010 leta 2015 v primerjavi z letom 2000) . SO2 in PM10 do 2005 . 2 % delež biogoriv v prometu do leta 2005 in 5,75 . NO2 in Pb do 2010 % do leta 2010 . CO do 2005 . 16 % delež SPTE do leta 2012 v proizvodnji . benzen in ozon do 2010 električne energije . 30 % nižja poraba energije v novih stavbah in možnost znižanja porabe energije v javnem sektorju za 15 % DEJAVNOSTI/POSEGI . raba energije v industriji in gradbeništvu Z VPLIVI . raba energije v široki rabi (gospodinjstva, storitveni, javni sektor ter ostala široka raba, kmetijstvo . promet . odpadki OKOLJSKI KAZALCI ZA . delež prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omrežje SPREMLJANJE . uporaba obnovljivih virov energije DOSEGANJA CILJEV Z . energetska sanacija javnih stavb IZVAJANJEM OPN . obremenjenost cest . dolžina odsekov državnih cest skozi naselja . javni potniški promet . dolžina kolesarskih stez . število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti oz. obremenjene ceste/območja, kjer je dopustna gradnja stavb z varovanimi prostori)

12.4.2 Metoda vrednotenja Pri vrednotenju vplivov OPN na zrak in podnebne spremembe se preverja ali OPN predvideva posege, ki bi lahko bili potencialni viri toplogrednih plinov ter emisij v zrak, ter ali vključuje okoljske cilje in

116 I 190

KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju onesnaženosti zraka in zmanjševanju podnebnih sprememb in ki jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem. V občini Izola na zrak vplivajo ogrevanje objektov, promet ter proizvodni procesi. Glede na to, da OPN ni dokument, ki bi načrtovane posege in prostorske ureditve opredeljeval do take mere, da bi bilo na njegovi podlagi mogoče opredeljevati količino onesnažil in toplogrednih plinov v zraku kot posledico izvedbe plana, smo za doseganje okoljskih ciljev izbrali posredne kazalce, s katerimi je možno sklepati na povečanje oziroma zmanjšanje omenjenih snovi v zraku zaradi izvedbe OPN. Tudi teh kazalcev v večini primerov ni mogoče izraziti s točnimi številkami, večinoma gre za ugotovitve ali se bo vrednost kazalca povečala/zmanjšala oziroma ali so z OPN podani pogoji, da se vrednost kazalca lahko poveča/zmanjša. V primeru vrednotenja vplivov OPN na zrak vrednotimo neposredne, trajne in daljinske vplive enotno, ker jih je zaradi narave problema med seboj težko ločiti. V primeru vplivov prometa na zrak ocenjujemo tudi kumulativni vpliv OPN, OPN sosednjih občin ter PIA in DLN oz. DPN na območju občine. Sklepna ocena vplivov OPN na zrak je podana glede na stopnjo doseganja okoljskih ciljev plana za področje zraka. Za utemeljevanje ocene se uporabljajo naslednji kazalci: Delež prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omrežje – Za kazalec lahko glede na stopnjo natančnosti OPN ugotovimo le ali se bo ta delež povečal, zmanjšal ali pa bo ostal v enakem obsegu. Povečanje deleža pomeni, da se bo zmanjšal delež ogrevanja iz individualnih kurišč. S tem se bo zmanjšalo število kotlov in lokalnih emisij škodljivih snovi. Emisija dimnih plinov je lahko nadzorovana. Izraba energije je racionalnejša. Daljinsko ogrevanje omogoča uporabo energije nastale s soproizvodnjo ali izrabo odpadne toplote iz industrijskih obratov. Kazalec je posredni kazalec tako za ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe, kakor tudi na kakovost zraka. Uporaba obnovljivih virov energije – Za kazalec lahko ugotovimo le ali so z OPN podani pogoji oziroma spodbude, da se bo uporaba obnovljivih virov energije povečala/zmanjšala oziroma ostala na isti ravni. Povečanje uporabe obnovljivih virov energije pomeni zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2), ogljikovega monoksida CO, dušikovih in žveplovih oksidiov (NOx in SOx) ter prašnih delcev. Kazalec je posredni kazalec tako za ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe, kakor tudi na kakovost zraka. Energetska sanacija javnih stavb – Za kazalec ugotavljamo ali so z OPN podani pogoji oziroma spodbude za energetsko sanacijo javnih stavb. Z energetsko sanacijo se bo zmanjšala potrebna energija za ogrevanje oziroma hlajenje objektov, posledično pa zmanjšanje emisij v zrak zaradi njene proizvodnje. Kazalec je posredni kazalec tako za ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe, kakor tudi na kakovost zraka. Obremenjenost cest – Pri kazalcu vrednotimo ali se bo obremenjenost cest povečala/zmanjšala ali ostala v enakem obsegu. Kazalec je posredni kazalec tako za ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe, kakor tudi na kakovost zraka (povečane/zmanjšane emisije iz prometa). Dolžina odsekov državnih cest skozi naselja – Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom onesnaženja ter bivalnim okoljem. Javni potniški promet – Za kazalec ugotavljamo ali so predvideni ukrepi za spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa. Dolžina kolesarskih stez – Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal nespremenjen. Z zagotavljanjem kolesarskih stez so podani pogoji za zmanjšanje motornega prometa znotraj naselij, kakor tudi med bližnjimi naselji. Kazalec je posredni kazalec tako za ugotavljanje vplivov na podnebne spremembe, kakor tudi na kakovost zraka (povečane/zmanjšane emisije iz prometa).

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 117 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti oz. obremenjene ceste/območja, kjer je dopustna gradnja stavb z varovanimi prostori) ‐ Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom onesnaženja ter bivalnim okoljem. Podajanje sklepne ocene vplivov OPN na zrak poteka v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv OPN ima na kakovost zraka in podnebne spremembe pozitiven vpliv oziroma nima vpliva, saj se bodo z njegovo izvedbo emisije zaradi snovi v zrak zmanjšale oziroma se ne bodo spremenile. Povečal se bo delež prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma plinovodno omrežje, zmanjšale se bodo emisije iz prometa v naseljih, povečala se bo uporaba obnovljivih virov energije, zmanjšala se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb, zmanjšalo se bo število konfliktnih območij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi območji. B – vpliv je nebistven OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe ne vpliva bistveno, emisije snovi v zrak se ne bodo bistveno povečale, kljub povečanim potrebam po ogrevanju, povečanemu prometu ter razvoju proizvodnih dejavnosti. Povečal se bo delež prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma plinovodno omrežje, zmanjšale se bodo emisije iz prometa v naseljih, povečala se bo uporaba obnovljivih virov energije, zmanjšala se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb, število konfliktnih območij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi območji se ne bo povečalo. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe ne vpliva bistveno v primeru, da se omilitvenih ukrepov zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se emisije snovi v zrak ne bodo bistveno povečale. Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov se bo povečal delež prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma plinovodno omrežje, zmanjšale se bodo emisije iz prometa v naseljih, povečala se bo uporaba obnovljivih virov energije, zmanjšala se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb, število konfliktnih območij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi območji se ne bo povečalo. D – vpliv je bistven OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe bistveno vpliva. Emisije v zrak se bodo ob njegovi izvedbi glede na izhodiščno stanje bistveno povečale, presežene bodo mejne vrednosti. Zmanjšal se bo delež prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma plinovodno omrežje, povečale se bodo emisije iz prometa v naseljih, uporaba obnovljivih virov energije se bo zmanjšala, povečala se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb, povečalo se bo število konfliktnih območij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi območji. E – vpliv je uničujoč OPN na kakovost zraka in podnebne spremembe vpliva uničujoče. Emisije snovi v zrak bi se ob njegovi izvedbi povečale v taki meri, da bi bila dosežena oziroma presežena kritična raven onesnaženja. Zmanjšal se bo delež prebivalcev priključenih na toplovodno oziroma plinovodno omrežje, povečale se bodo emisije iz prometa v naseljih, uporaba obnovljivih virov energije se bo zmanjšala, povečala se bo poraba energije za ogrevanje javnih stavb, povečalo se bo število konfliktnih območij med viri onesnaževanja ter stanovanjskimi območji. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

12.5 VPLIVI NA ZRAK IN NJIHOVO VREDNOTENJE

Zakonsko osnovo za vrednotenje vplivov OPN na zrak predstavljajo akti, ki so navedeni med viri, predvsem pa Operativni program za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter Operativni program zmanjševanja emisij TGP. Prostorski razvoj v občini Izola bo na zrak vplival predvsem z emisijami zaradi ogrevanja ter proizvodnih procesov. S širitvijo naselij se bodo povečali tudi prometni tokovi, s čimer se bo povečalo onesnaževanje z izpušnimi plini. Vrednotenje vplivov je izvedeno v skladu z opredeljeno metodo vrednotenja. Potencialne vplive OPN na zrak pričakujemo predvsem v primeru konfliktnih območij med obremenjenimi prometnicami in bivalnim okoljem ter območji za turizem, predvsem pa med območji proizvodnih dejavnosti ter bivalnim okoljem oziroma območji za turizem.

118 I 190

KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

12.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov

Delež prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omrežje Večjih sistemov daljinskega ogrevanja v občini Izola ni in niso načrtovani. S plinovodnim omrežjem je opremljen le del naselja Izola, ostala območja se oskrbujejo preko plinskih postaj. Distribucijsko plinovodno omrežje je dolgo skoraj 13 km, nanj pa je priključenih več kot 1480 odjemalcev oziroma 9,3 %. V bodoče se bo omrežje priključilo na predviden prenosni plinovod M6 Ajdovščina – Lucija, ki se načrtuje z državnim prostorskim načrtom. S strateškim OPN je določeno, da je treba predvideti in (spodbujati) širitev plinovodnega omrežja, predvsem za načrtovana stanovanjska in turistična območja ter območja centralnih dejavnosti. V izvedbenem delu je 73. členu (varstvo zraka) je določeno, da ima ogrevanje iz skupnih nadzorovanih kurišč prednost pred individualnim ogrevanjem. Za večja razvojna območja, ki se bodo urejala z OPPN, je treba proučiti možnosti za izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja. Na območjih, opremljenih s plinovodnim omrežjem, se je potrebno nanj priključiti ali zagotoviti drug okoljsko in energetsko enak ali ugodnejši način. Z OPN so podani pogoji, da se delež prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omrežje lahko poveča.

Uporaba obnovljivih virov energije Med razpoložljivimi obnovljivimi viri se v občini Izola uporabljata le lesna biomasa in sončna energija. Predvsem sončna energija se glede na potencial uporablja v premajhnem obsegu. S strateškim delom OPN je določeno, da je pridobivanje dodatne električne energije iz obnovljivih virov smiselno predvsem, ko gre za uporabo sončne energije. Uporaba sončne energije kot dodatni vir energije se danes uporablja predvsem v individualnih gradnjah za pripravo tople sanitarne vode in za ogrevanje, spodbujati pa je potrebno njeno uporabo tudi za oskrbo objektov družbene infrastrukture, športno rekreacijskih objektov, območij za kmetijsko proizvodnjo in drugih. Sončna energija se uporablja tudi za proizvodnjo električne energije, vendar je pri umeščanju teh sistemov potrebno upoštevati omejitve zaradi možnih vplivov najmanj na krajino ter naravne in kulturne kvalitete, ki so lahko tudi izključujoči. Spodbuja se rabo lesne biomase predvsem v individualnih kuriščih na območjih, kjer je potencial izrabe. Izkoriščati jo je možno v sistemih daljinskega ogrevanja, skupnih kuriščih ali individualno. Potenciali za vetrno energijo, bioplin in geotermalno vodo na območju občine niso ugotovljeni oziroma raziskani. V izvedbenem delu v 73. členu (varstvo zraka) je določeno, se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov za način ogrevanja prednostno načrtuje uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Na območjih z redko poselitvijo se načrtuje individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporaba obnovljivih virov energije, predvsem biomase. Za večja razvojna območja, ki se bodo urejala z OPPN, je treba proučiti možnosti za izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja oziroma zagotavljanje energije za delovanje objektov iz obnovljivih virov energije. Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja prednostno načrtuje uporaba obnovljivih virov energije ali drug način kot soproizvodnja toplote in električne

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 119 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

energije z visokim izkoristkom, daljinsko oz skupinsko ogrevanje ali hlajenje, uporaba toplotnih črpalk, priključevanje na plinovodno omrežje oziroma drug okoljsko vzdržnosten sistem. Z OPN so podani pogoji, da uporaba obnovljivih virov energije lahko poveča.

Energetska sanacija javnih stavb Podatkov o izvedenih energetskih sanacijah objektov v občini ni. S strateškim delom OPN je določeno, da se spodbujata energetsko varčna gradnja ter energetska sanacija javnih in drugih stavb. V izvedbenem delu v 73. členu (varstvo zraka) je določeno, da je pri prenovi naselij, gradnji stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb treba zagotoviti smotrno uporabo materialov in učinkovitejšo ter varčnejšo rabo energije. Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: . izboljšuje toplotna izolacija objektov, . spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, . pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov in tehnološke opreme ter uporabo energetsko učinkovitega stavbnega pohištva, . zamenjuje fosilna goriva z bolj trajnostnimi. Z OPN so podani pogoji, da se delež energetsko varčnih oziroma energetsko saniranih objektov lahko poveča. Kazalci obremenjenost cest, dolžina odsekov državnih cest skozi naselja, dolžina kolesarskih stez, javni potniški promet in število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti, obremenjene ceste/območja stanovanj) so predstavljeni v okviru vrednotenja sinergijskega vpliva OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom (poglavje 14.1).

12.5.2 Vrednotenje vplivov OPN na varstvo zraka

Povečanje emisij zaradi ogrevanja objektov Večje spremembe v obsegu stavbnih zemljišč v OPN v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom se pojavljajo na območjih stanovanj (22,38 ha ha oziroma 13,93 % več kot v veljavnem OPN), območjih proizvodnih dejavnosti (9,17 ha oziroma 30,83 % več kot v veljavnem OPN) ter na površinah cest (16,44 ha oziroma 26,92 % več kot v veljavnem OPN). Na območjih stanovanj in območjih proizvodnih dejavnosti je načrtovana gradnja novih objektov, ki jih bo potrebno ogrevati. S tem bi se lahko povečala poraba energije in posledično emisije snovi v zrak. Z določili veljavnega OPN je varstvo zraka zaradi ogrevanja objektov ustrezno urejeno. S strateškim delom OPN (17. člen Energetska infrastruktura) je izpostavljena potreba po širitvi plinovodnega omrežja za načrtovana stanovanjska in turistična območja v Izoli. V Izoli je načrtovanih večina območij stanovanj in območij z turizem v občini (širitve in nepozidana stavbna zemljišča skupaj obsegajo 22,98 ha oz. 39,97 % ha od vseh v občini). V 73. členu (varstvo zraka) pa so podani splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo zraka, ki jih je treba upoštevati pri gradnji novih objektov. Prostorski izvedbeni pogoji določajo, da je treba: . Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.

120 I 190

KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

. Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja prednostno načrtuje uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Ogrevanje iz skupnih nadzorovanih kurišč ima prednost pred individualnim ogrevanjem. . Na območjih z redko poselitvijo se načrtuje individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporaba obnovljivih virov energije, predvsem biomase. . Za večja razvojna območja, ki se bodo urejala z OPPN, je treba proučiti možnosti za izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja oziroma zagotavljanje energije za delovanje objektov iz obnovljivih virov energije. Če izgradnja lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja oziroma zagotavljanje dela energije iz obnovljivih virov zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je to potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku sprejemanja OPPN. . Pri prenovi naselij, gradnji stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb je treba zagotoviti smotrno uporabo materialov in učinkovitejšo ter varčnejšo raba energije. . Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: . izboljšuje toplotna izolacija objektov, . spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, . pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov in tehnološke opreme ter uporabo energetsko učinkovitega stavbnega pohištva, . zamenjuje fosilna goriva z bolj trajnostnimi. . Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja prednostno načrtuje uporaba obnovljivih virov energije ali drug način kot soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom, daljinsko oz. skupinsko ogrevanje ali hlajenje, uporaba toplotnih črpalk, priključevanje na plinovodno omrežje oziroma drug okoljsko vzdržnosten sistem. . Na območjih, opremljenih s plinovodnim omrežjem, se je potrebno nanj priključiti ali zagotoviti drug okoljsko in energetsko enak ali ugodnejši način. Možni so vsi smiselni in razpoložljivi načini ogrevanja ob upoštevanju načela energetske varčnosti in pasivne gradnje. Z upoštevanjem določil OPN bistvenih vplivov na zrak zaradi ogrevanja novih objektov ne pričakujemo. Z OPN so podani pogoji, da se delež prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omrežje, uporaba obnovljivih virov energije ter število energetsko saniranih oziroma energetsko učinkovitih stavb lahko poveča. Vrednotenje vplivov prometa in proizvodnih dejavnosti na zrak je vrednoteno v okviru vrednotenja sinergijskega vpliva OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom (poglavje 14.2).

12.5.3 Upoštevanje smernic Za področje zraka posebne smernice niso podane.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 121 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

12.6 OCENA VPLIVOV OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

12.6.1 Ocena vplivov OPN na zrak in podnebne spremembe Neposredni vpliv OPN na zrak zaradi ogrevanja objektov ocenjujemo z oceno A – vpliv je pozitiven. Z upoštevanjem določil OPN bistvenih vplivov na zrak zaradi ogrevanja novih objektov ne pričakujemo. Z OPN so podani pogoji, da se delež prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omrežje, uporaba obnovljivih virov energije ter število energetsko saniranih oziroma energetsko učinkovitih stavb lahko poveča. Sinergijski vpliv OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom je podrobneje obravnavan v 14. poglavju. Sinergijski vpliv OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij iz prometa na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Z OPN niso načrtovane prostorske ureditve, ki bi lahko bistveno vplivale na obremenjenost cest, še posebej ob upoštevanju načrtovanega izboljšanja javnega potniškega prometa in razvoja infrastrukture za peš in kolesarski promet. Glede na usmeritve strateškega dela OPN namreč ocenjujemo, da so z OPN podani pogoji, da se bo dolžina kolesarskih povezav v občini povečala, ter pogoji za izboljšanje sistema javnega potniškega prometa. Z OPN so načrtovana nova potencialno konfliktna območja ‐ širitve stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo ob glavni cesti, kar pomeni, da se bo dolžina odsekov državnih cest skozi naselje nekoliko povečala, vendar ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bistvenih negativnih vplivov ne pričakujemo. Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij proizvodnih procesov na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola na zrak ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

12.6.2 Omilitveni ukrepi in priporočila za zagotavljanje varstva zraka Omilitveni ukrepi so podani v poglavju 14.3.2 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva zraka ter varstvo pred hrupom.

12.7 SPREMLJANJE STANJA

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva zraka zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . delež prebivalcev priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja oziroma plinovodno omrežje, . uporaba obnovljivih virov energije, . energetska sanacija javnih stavb, . obremenjenost cest, . dolžina odsekov državnih cest skozi naselja,

122 I 190

KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

. javni potniški promet, . dolžina kolesarskih stez in . število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti oz. obremenjene ceste/območja, kjer je dopustna gradnja stavb z varovanimi prostori).

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 123 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

13 OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

13.1 OPIS STANJA

Hrup v okolju je vsak nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in letalskem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo, kot so na primer naprave, za katere je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo emisije naprav, ki lahko povzročajo onesnaženje večjega obsega (http://www.arso.gov.si). Glavni kazalec obremenjenosti okolja s hrupom je število oziroma delež prebivalcev, ki je izpostavljen prekomerni ravni hrupa glede na zakonsko določene dopustne mejne in kritične vrednosti obremenjenosti s hrupom. Mejne in kritične vrednosti obremenjevanja okolja s hrupom so določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18). Uredba predvideva štiri območja oziroma stopnje varstva pred hrupom, za vsako območje določa dopustne posege v okolje. Uredba tako določa dopustne ravni hrupa glede na rabo območij. Mejne vrednosti kazalcev hrupa za celotno obremenitev okolja s hrupom Lnoč in Ldvn za posamezna območja varstva pred hrupom

Območja varstva pred hrupom Lnoč (dB(A)) Ldnv (dB(A)) IV. območje 65 75 III. območje 50 60 II. območje 45 55 I. območje 40 50

Mejne vrednosti kazalcev hrupa za celotno obremenitev posameznega območja varstva pred hrupom Lnoč in Ldvn za posamezna območja varstva pred hrupom, ki ga povzroča obratovanje enega ali več linijskih virov hrupa ali linijskega vira hrupa in večjega letališča ali linijskega vira hrupa in pristanišča

Območja varstva pred hrupom Lnoč (dB(A)) Ldnv (dB(A)) IV. območje 80 80 III. območje 59 69 II. območje 53 63 I. območje 47 57

Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lvečer, Lnoč in Ldvn, ki ga povzroča obratovanje linijskega vira, večjega letališča ali pristanišča

Območja varstva pred hrupom Ldan (dB(A)) Lvečer (dB(A)) Lnoč (dB(A)) Ldnv (dB(A)) IV. območje 70 65 60 70 III. območje 65 60 55 65 II. območje 60 55 50 60 I. območje 55 50 45 55

Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lvečer, Lnoč, in Ldvn, ki ga povzročajo naprava, obrat, industrijski kompleks, letališče, ki ni večje letališče, heliport, objekt za pretovor blaga ali odprto parkirišče

Območja varstva pred hrupom Ldan (dB(A)) Lvečer (dB(A)) Lnoč (dB(A)) Ldnv (dB(A)) IV. območje 73 68 63 73 III. območje 58 53 48 5 II. območje 52 47 42 52 I. območje 47 42 37 47 Za kazalec število oziroma delež prebivalcev, ki je izpostavljen prekomerni ravni hrupa glede na zakonsko določene dopustne mejne in kritične vrednosti obremenjenosti s hrupom v času izdelave okoljskega poročila ni bilo na razpolago, saj občina Izola nima izdelane karte hrupa. Obremenjenost prebivalcev s hrupom zato prikazujemo s posrednimi kazalniki, ki opisujejo dejavnosti, ki vplivajo na obremenjenost okolja s hrupom v občini Izola.

124 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

13.1.1 Dejavnosti, ki vplivajo na obremenjenost s hrupom v občini Izola Občina Izola nima izdelanega katastra virov hrupa, ocenjujemo pa, da so glavni viri hrupa v občini cestni promet in industrijski obrati.

Promet

Obremenjenost cest Cestni promet je eden izmed glavnih vzrokov emisij hrup. Na območju občine Izola je približno 129 km cest, od tega cca. 118 km občinskih ter 11 km državnih cest. Kot zelo obremenjene so opredeljene tiste ceste, na katerih znaša povprečni letni dnevni promet (PLDP) več kot 50 odstotkov ocenjene zmogljivosti, ki so 66.000 (mejna vrednost 33000) vozil na dan za AC, 30.000 (mejna vrednost 15000) vozil na dan za GC in 20.000 (mejna vrednost 10000) vozil za RC. Prometne obremenitve državnih cest v občini Izola v letu 2016 Kat. ceste Prometni odsek Ime števnega mesta Vsa vozila (PLDP) Motorji Osebna vozila Avtobusi Lah. tov. < 3,5t Sr. tov. 3,5‐ 7t Tež. tov. nad 7t Tov. s prik. Vlačilci

HC KOPER (SEMEDELA) ‐ IZOLA 25.000 350 22.295 170 1.800 150 140 20 75 G2 IZOLA ‐ JAGODJE Izolska obvoznica 18.635 270 16.823 80 1.234 108 77 10 33 G2 JAGODJE‐VALETA Belveder 22.443 416 20.189 159 1.445 110 80 9 35

Glavna cesta skozi občino Izola je zelo prometno obremenjena, saj presega mejne vrednosti ocenjene zmogljivosti v obeh prometnih odsekih. Glavna cesta in hitra cesta v občini Izola sta bili vključeni v projekt priprave strateških kart hrupa za pomembnejše ceste v letu 2012 (vir: ARSO).

Dolžina odsekov državnih cest skozi naselja Hitra cesta Koper (Semedela) ‐ Izola in glavna cesta (G2) Izola – Jagodje ‐ Valeta potekata skozi tri naselja, Dobravo, Jagodje in Izolo v skupni dolžini 7 km. Na območju naselij Izola in Jagodje poteka po južnem robu poselitve, na območju naselja Dobrava pa poteka med območji razpršene poselitve.

Kolesarski promet‐dolžina kolesarskih stez Obstoječa kolesarska infrastruktura je preredka in nepovezana. V posameznih odsekih se pojavlja le znotraj mesta Izola ter ob obali.

Javni potniški promet Javni potniški promet deluje le na področju avtobusnega prometa, pa še ta le v omejenem obsegu. Povezave zaledja z Izolo so slabe. V slabem stanju je tudi infrastruktura javnega potniškega prometa, predvsem avtobusna postaja v Izoli.

Konfliktna območja Kot konfliktna območja z vidika varstva zraka so spoznana območja, ki so v skladu s podatki iz strateških kart hrupa za pomembnejše ceste v letu 2012 (vir: ARSO), preobremenjena s hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s kazalcema Ldvn in Lnoč. Ob HC Koper (Semedela) – Izola ter GC2 Izola –Jagodje in GC2 Jagodje ‐ Valeta se pojavlja 17 območij stanovanj, območij za turizem oziroma površin razpršene poselitve.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 125 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Preobremenjena območja ob HC in GC2 Izola – Jagodje, ki so bila načrtovana s trenutno že veljavnim prostorskim aktom, bodo sanirana na podlagi protihrupnih ukrepov določenih v DLN (DLN za HC Koper – Izola (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper – Izola, Ur. l. RS, št. 112/04) in DLN za HC Jagodje – Lucija (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za odsek Jagodje ‐ Lucija s priključno cesto za Piran, Ur. l. RS, št. 76/08)). HC Jagodje – Lucija sicer še ni zgrajena, do Jagodja pa bo potekala po trasi obstoječe GC2 Izola – Jagodje. Obstoječa konfliktna območja ob HC Koper (Semedela) ‐ Izola ter GC2 Izola ‐ Jagodje

NASELJE EUP NRP PIA KAZALEC STANJE IZOLA IZ‐04/04 SSe . LDVN in LNOČ delno nepozidano IZOLA IZ‐05/17 CU OPPN LDVN in LNOČ delno nepozidano IZOLA IZ‐05/17 SSe OPPN LDVN in LNOČ delno nepozidano IZOLA IZ‐05/26 SSv . LDVN in LNOČ pozidano IZOLA IZ‐05/27 SSe . LDVN pozidano IZOLA IZ‐07/04 BT . LDVN in LNOČ nepozidano IZOLA IZ‐08/02 SS OPPN LDVN nepozidano IZOLA IZ‐09/01 A . LDVN in LNOČ pozidano IZOLA IZ‐09/07 BT . LDVN širitev stavbnega zemljišča vendar pozidano IZOLA IZ‐10/02 A . LDVN in LNOČ pozidano Ob GC2 Jagodje – Valeta se pojavljajo naslednja s hrupom preobremenjena območja: Obstoječa konfliktna območja ob GC2 Jagodje ‐ Valeta

NASELJE EUP NRP PIA KAZALEC STANJE DOBRAVA DO‐02/01 A . LDVN in LNOČ pozidano DOBRAVA DO‐02/02 A . LDVN pozidano DOBRAVA DO‐02/05 A . LDVN pozidano DOBRAVA DO‐02/06 A . LDVN pozidano DOBRAVA DO‐02/07 A . LDVN in LNOČ pozidano DOBRAVA DO‐02/09 A . LDVN in LNOČ pozidano DOBRAVA DO‐02/10 A . LDVN in LNOČ pozidano DOBRAVA DO‐03/03 A . LDVN in LNOČ širitev stavbnega zemljišča, vendar pozidano DOBRAVA DO‐03/04 A . LDVN in LNOČ pozidano DOBRAVA DO‐03/05 A . LDVN in LNOČ pozidano DOBRAVA DO‐03/06 A . LDVN in LNOČ pozidano DOBRAVA DO‐03/07 A . LDVN in LNOČ pozidano DOBRAVA DO‐04/10 A . LDVN pozidano nepozidano (predvidevamo, da na tem delu po IZOLA IZ‐06/05 CDz OPPN‐p LDVN in LNOČ zaprtju obalne ceste za promet) pozidano (predvidevamo, da na tem delu po IZOLA IZ‐06/09 BT OPPN‐p LDVN in LNOČ zaprtju obalne ceste za promet) IZOLA IZ‐07/03 BT OPPN LDVN in LNOČ pozidano IZOLA IZ‐10/08 A . LDVN pozidano JAGODJE JA‐01/03 A . LDVN pozidano JAGODJE JA‐01/04 A . LDVN in LNOČ pozidano JAGODJE JA‐01/06 A . LDVN in LNOČ pozidano JAGODJE JA‐01/10 A . LDVN in LNOČ pozidano JAGODJE JA‐01/11 A . LDVN in LNOČ pozidano JAGODJE JA‐01/12 A . LDVN in LNOČ pozidano JAGODJE JA‐01/13 A . LDVN in LNOČ pozidano

INDUSTRIJA Pomemben vir hrupa v občini Izola predstavlja tudi izvajanje dejavnosti na območjih gospodarskih con, ki se pojavljajo v naselju Izola.

Konfliktna območja Kot konfliktna območja z vidika varstva pred hrupom so spoznana območja stikov območij, kjer je dopustna gradnja stavb z varovanimi prostori ter območij proizvodnih dejavnosti. Trenutno se v občini konfliktna območja pojavljajo: . ob 7 območjih proizvodnih dejavnosti (konflikt s 14 območji stanovanj in centralnih dejavnosti), vsa se nahajajo v Izoli.

126 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

Konfliktna območja ob območjih proizvodnih dejavnosti

EUP PIA STANJE V KONFLIKTU Z OBMOČJEM OPPN‐ IZ‐05/08 IG veljaven delno nepozidano IZ‐05/08 CU (OPPN‐veljaven) ‐ pozidano IZ‐05/09 IG . pozidano IZ‐05/28 CU ‐ pozidano OPPN‐ IZ‐05/12 IG veljaven nepozidano IZ‐05/14 CU (OPPN‐veljaven) – delno nepozidano IZ 05/27 SSe – pozidano, IZ‐08/05 SSe (OPPN‐veljaven) – delno nepozidano, IZ‐ IZ 05/18 IG . pozidano 05/17 (OPPN‐veljaven) – delno nepozidano IZ 05/19 IG . pozidano IZ 05/21 SSe – pozidano, IZ‐05/25 ‐ pozidano IZ 05/23 IG . pozidano IZ 05/22 SSe – pozidano, IZ 05/24 SSe – pozidano, IZ 05/26 SSv ‐ pozidano

13.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Za področje hrupa posebne smernice niso bile podane.

13.3 VARSTVO PRED HRUPOM V OPN

13.3.1 Strateški del Strateški del vsebin varstva pred hrupom ne vsebuje.

13.3.2 Izvedbeni del – prostorski izvedbeni pogoji Varstvo pred hrupom je obravnavano v 83. členu OPN.

13.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

13.4.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA . Obremenjenost s hrupom v okviru zakonsko dopustnih vrednosti . Zmanjšanje obremenjenosti s hrupom z izboljšanjem prometnega režima, preusmeritvijo pometa na obvozne ceste ter zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi delovanja ostalih virov hrupa (industrija, obrt, mehanizacija) OKOLJSKI CILJI, IZ . Določitev stopnje izpostavljenosti prebivalstva okoljskemu hrupu (izdelava strateških kart hrupa in KATERIH IZHAJAJO načrtovanje ukrepov za zmanjšanje hrupa) ter informiranje javnosti o izpostavljenosti hrupu OKOLJSKI CILJI PLANA CILJI SPRO . Izboljševanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. . Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture. DEJAVNOSTI/POSEGI Z Vir onesnaževanja okolja s hrupom je: VPLIVI . avtocesta, hitra cesta, glavna cesta I. in II. reda, regionalna cesta I., II. in III. reda in cesta, na kateri letni pretok presega milijon vozil (v nadaljnjem besedilu: cesta), . glavna železniška proga in regionalna železniška proga, vključno s pripadajočimi železniškimi postajami (v nadaljnjem besedilu: železniška proga), . letališče in helikoptersko vzletišče, . pristanišče, skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga presega 10.000 ton, . odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil presega milijon vozil, razen tistih, ki so v skladu s predpisom, ki ureja javne ceste, del avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ali regionalne ceste I., II. In III. reda, . naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Ta naprava je tudi objekt za izkoriščanje ali predelavo mineralnih surovin, strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, objekt za športne ali druge javne

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 127 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

prireditve, zasidrano plovilo, na katerem zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti nastaja hrup, gostinski ali zabaviščni lokal v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja zvočne naprave, gradbišče izven zaprtih in prekritih prostorov stavb in zabaviščni objekt (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče). Za napravo šteje tudi gostinski ali zabaviščni lokal, za katerega je treba na podlagi meril iz 15. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ne glede na to, da se dejavnost izvaja v zagrajenem in prekritem prostoru stavbe, . obrat, če je na njegovem območju ena ali več naprav iz prejšnje alinee, ki so vir hrupa. USMERITVE IN UKREPI . načrtovanje namenske rabe prostora v skladu s stopnjami varstva pred hrupom, ZA DOSEGANJE CILJEV . omejevanje širjenja hrupa s funkcionalnimi pregradami, . zaščita bivalnih prostorov z izboljšano zvočno izolacijo oken ter zvočno izolacijo fasadnih ali obodnih elementov, . zmanjšanje hrupa prometa (trajnostno načrtovanje prometnih tokov, uporaba manj hrupnih načinov transporta oziroma tehnični ukrepi pri virih hrupa, vpeljava omejitve hitrosti, promocija javnega prometa) OKOLJSKI KAZALCI ZA Posredni kazalci: SPREMLJANJE . obremenjenost cest DOSEGANJA CILJEV Z . število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti/obremenjene ceste ‐ območja IZVAJANJEM OPN stanovanj) . stopnje varstva pred hrupom

13.4.2 Metoda vrednotenja Pri vrednotenju vplivov OPN na obremenjevanje okolja s hrupom se preverja vključevanje usmeritev in ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju obremenjenosti s hrupom oziroma preprečujejo nastanek obremenjevanja okolja s hrupom in jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem. Glavni kazalec za vrednotenje vplivov OPN na obremenjenost okolja s hrupom je sicer število oziroma delež s hrupom prekomerno obremenjenih prebivalcev. Glede na to, da OPN ni dokument, ki bi načrtovane posege in prostorske ureditve opredeljeval do take mere, da bi bilo na njegovi podlagi mogoče natančno opredeljevati vrednost tega kazalca, smo za vrednotenje doseganja okoljskih ciljev izbrali posredne kazalce, s katerimi je možno sklepati na povečanje oziroma zmanjšanje obremenjenosti okolja s hrupom zaradi izvedbe OPN. Za utemeljitev sklepne ocene vplivov OPN na obremenjenost okolja s hrupom se uporablja vrednotenje naslednjih kazalcev: Obremenjenost cest – Pri kazalcu vrednotimo ali se bo obremenjenost cest povečala/zmanjšala ali ostala v enakem obseg. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom hrupa ter bivalnim okoljem. Dolžina odsekov državnih cest skozi naselja – Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom hrupa ter bivalnim okoljem. Število konfliktnih območij II. in III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred hrupom (brez prometnic) ‐ Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom hrupa ter bivalnim okoljem. V primeru vrednotenja vplivov OPN na obremenjenost okolja s hrupom vrednotimo neposredne in trajne vplive. V primeru vplivov prometa na obremenjenost okolja s hrupom ocenjujemo kumulativni vpliv OPN, OPN sosednjih občin, občinskih PIA ter DLN oz. DPN na območju občine. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv OPN ima na obremenjenost okolja s hrupom pozitiven vpliv oziroma nima vpliva, saj se bo z njegovo izvedbo obremenjenost okolja s hrupom zmanjšala oziroma se ne bo spremenila. Količina prometa se bo zmanjšala, zmanjšal se bo obseg proizvodnih dejavnosti, zmanjšalo se bo število konfliktnih območij z bivalnim okoljem. B – vpliv je nebistven OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno, obremenjenost okolja s hrupom se ne bo bistveno povečala, kljub temu, da se bosta količina prometa in obseg proizvodnih dejavnosti povečala. Število konfliktnih območij z bivalnim okoljem se ne bo povečalo.

128 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitvenih ukrepov omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se obremenjenost okolja s hrupom ne bo bistveno povečala kljub povečani količini prometa ter novim območjem proizvodnih dejavnosti. Število konfliktnih območij z bivalnim okoljem se ne bo povečalo. D – vpliv je bistven OPN na obremenjenost okolja s hrupom bistveno vpliva. Obremenjenost okolja s hrupom bi se ob njegovi izvedbi glede na izhodiščno stanje bistveno povečala, presežene bodo zakonsko predpisane mejne vednosti. Povečala se bo količina prometa in obseg proizvodnih dejavnosti, povečalo se bo število konfliktnih območij z bivalnim okoljem. E – vpliv je uničujoč OPN na obremenjenost okolja s hrupom vpliva uničujoče. Obremenjenost okolja s hrupom bi se ob njegovi izvedbi povečala v taki meri, da bi presegla zakonsko predpisane kritične vednosti ravni hrupa. Povečala se bo količina prometa, povečal se bo obseg proizvodnih dejavnosti, povečalo se bo število konfliktnih območij z bivalnim okoljem. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

13.5 VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM IN NJIHOVO VREDNOTENJE

Zakonsko osnovo za vrednotenje vplivov OPN na obremenjevanje okolja s hrupom predstavljajo akti, ki so navedeni med viri, predvsem pa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18). Vrednotenje vplivov je izvedeno v skladu z opredeljeno metodo vrednotenja. Potencialne vplive OPN na obremenjenost okolja s hrupom pričakujemo predvsem v primeru konfliktnih območij med obremenjenimi cestami in bivalnim okoljem, ter območji proizvodnih dejavnosti in bivalnim okoljem oziroma območji za turizem. Konfliktna območja in vrednotenje vplivov so predstavljena v nadaljevanju po posameznih dejavnostih (promet, proizvodne dejavnosti).

13.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov na obremenjenost s hrupom

Stopnje varstva pred hrupom Varstvo pred hrupom je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18) treba zagotavljati na vseh območjih, ne samo na konfliktnih območjih. Zato je varstvo pred hrupom v OPN treba zagotoviti z določitvijo ustreznih stopenj varstva pred hrupom za posamezna območja ter s prostorskimi izvedbenimi pogoji. V odloku o OPN je to zagotovljeno s 83. členom (varstvo pred hrupom), ki pa ni popolnoma usklajen z novo Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa. Kazalci obremenjenost cest, dolžina odsekov državnih cest skozi naselja, dolžina kolesarskih stez, javni potniški promet in število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti, obremenjene ceste/območja stanovanj) so predstavljeni v okviru vrednotenja sinergijskega vpliva OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom (poglavje 14.1).

13.5.2 Vrednotenje vplivov SD OPN na obremenjevanje s hrupom

Stopnje varstva pred hrupom Občina v okviru osnutka OPN na svojem območju ne načrtuje območij, kjer bo zagotavljala II. stopnjo varstva pred hrupom. Po pregledu OPN pa smo ugotovili, da so potencialna območja, kjer bi občina lahko določala II. stopnjo varstva pred hrupom stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene, površine počitniških hiš, območja za turizem ter območje centralnih dejavnosti – površine za zdravstvo v neposredni bližini bolnišnice Izola. V skladu s 3. odstavkom 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je na območjih na meji med II. stopnjo varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 129 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

širini z vodoravno projekcijo 1000 m, na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Za ugotavljanje možnosti določanja območij II. stopnje varstva pred hrupom na območju občine Izola je bila na podlagi v prejšnjem odstavku omenjene določbe opravljena analiza. Okrog namenskih rab, ki sodijo v IV. stopnjo varstva pred hrupom je bil narejen bufer 1000 m. Rezultati kažejo, da so vsa območja, ki so potencialna za II. stopnjo varstva pred hrupom, znotraj tega buferja, kar pomeni, da se območja II. stopnje varstva pred hrupom na območju občine Izola lahko opredelijo le na podlagi podrobnejših analiz oziroma študij, s katerimi bo dokazano, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Ta možnost pa je zagotovljena v okviru 83. člena OPN (varstvo pred hrupom), ki pa ga je sicer treba še uskladiti z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18). Z namenom uskladitve 83. člena z Uredbo naj se prvi odstavek zbriše. Besedilo drugega odstavka naj se zmenja z besedilom: Ta akt v skladu s predpisom, ki ureja hrup v okolju, posamezna območja podrobnejše namenske rabe razvršča v III. In IV. območje varstva pred hrupom in sicer:

Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom III stopnja IV stopnja S ‐ OBMOČJA STANOVANJ ● C ‐ OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ● I ‐ OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI ● B ‐ POSEBNA OBMOČJA ● Z ‐ OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ● O ‐ OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE ● A ‐ POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE ● K1 ‐ NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ● K2 ‐ DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ● G ‐ GOZDNA ZEMLJIŠČA ● VC ‐ POVRŠINSKE CELINSKE VODE ● OO ‐ OSTALA OBMOČJA ●

Besedilo četrtega odstavka naj se zmenja z besedilom: Območij, ki sodijo v I. in II. območja varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, ta akt ne določa. Posamezna območja se lahko uvrsti v I. ali II. območje varstva pred hrupom na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje. Vrednotenje vplivov prometa in proizvodnih dejavnosti na zrak je vrednoteno v okviru vrednotenja sinergijskega vpliva OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom (poglavje 14.2).

13.5.3 Upoštevanje smernic Za področje obremenjenosti okolja s hrupom posebne smernice niso podane.

130 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

13.6 OCENA VPLIVOV NA OBREMENJENOST S HRUPOM IN OMILITVENI UKREPI

13.6.1 Ocena vplivov OPN na obremenjenost s hrupom Neposredni vpliv OPN (v povezavi z oceno sinergijskega vpliva) na obremenjenost s hrupom ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Sinergijski vpliv OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom je podrobneje obravnavan v 14. poglavju. Sinergijski vpliv OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij iz prometa na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Z OPN niso načrtovane prostorske ureditve, ki bi lahko bistveno vplivale na obremenjenost cest, še posebej ob upoštevanju načrtovanega izboljšanja javnega potniškega prometa in razvoja infrastrukture za peš in kolesarski promet. Glede na usmeritve strateškega dela OPN namreč ocenjujemo, da so z OPN podani pogoji, da se bo dolžina kolesarskih povezav v občini povečala, ter pogoji za izboljšanje sistema javnega potniškega prometa. Z OPN so načrtovana nova potencialno konfliktna območja ‐ širitve stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo ob glavni cesti, kar pomeni, da se bo dolžina odsekov državnih cest skozi naselje nekoliko povečala, vendar ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, bistvenih negativnih vplivov ne pričakujemo. Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij proizvodnih procesov na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola na obremenjenost s hrupom ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

13.6.2 Omilitveni ukrepi za preprečevanje obremenjevanja okolja s hrupom Omilitveni ukrepi so podani v poglavju 14.3.2 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva zraka ter varstvo pred hrupom.

Priporočila Besedilo 83. člena (varstvo pred hrupom) naj se uskladi kot je predlagano v poglavju 13.5.2.

13.7 SPREMLJANJE STANJA

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva pred hrupom zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . stopnje varstva pred hrupom, . obremenjenost cest, . dolžina odsekov državnih cest skozi naselja, . dolžina kolesarskih stez,

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 131 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. javni potniški promet in število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti/obremenjene ceste ‐ območja stanovanj) Iz poročila o spremljanju stanja mora biti razvidna tudi uspešnost izvajanja posameznega omilitvenega ukrepa. Za področje varstva pred hrupom je spremljanje le‐tega zagotovljeno s prej naštetimi kazalci.

132 I 190

SINERGIJSKI VPLIVI OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE TER OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

14 SINERGIJSKI VPLIVI OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE TER OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

14.1 Kazalci za vrednotenje sinergijskega vpliva

Obremenjenost cest Na območju občine Izola je približno 129 km cest, od tega cca. 118 km občinskih ter 11 km državnih cest. Najbolj obremenjena je hitra cesta Koper (Semedela) – Izola. Prometne obremenitve državnih cest v občini Izola v letu 2016 Kat. ceste Prometni odsek leto Vsa vozila (PLDP) Motorji Osebna vozila Avtobusi Lah. tov. < 3,5t Sr. tov. 3,5‐ 7t Tež. tov. nad 7t Tov. s prik. Vlačilci

2016 25.000 350 22.295 170 1.800 150 140 20 75 HC KOPER (SEMEDELA) ‐ IZOLA 2010 28.600 297 25.837 149 1.705 198 305 26 83 G2 KOPER‐RUDA(IZOLA) 2005 28.135 189 25.978 128 1.203 266 186 185 ni podatka 2016 18.635 270 16.823 80 1.234 108 77 10 33 G2 IZOLA ‐ JAGODJE 2010 17.074 77 15.912 43 865 90 57 7 23 2005 17.213 142 16.029 78 696 135 71 62 ni podatka 2016 22.443 416 20.189 159 1.445 110 80 9 35 G2 JAGODJE‐VALETA 2010 23.400 170 21.845 75 1.100 120 45 15 30 2005 23.700 200 22.060 80 1.060 170 70 60 ni podatka

Prometne obremenitve se od leta 2005 do 2016 (zadnji razpoložljivi podatki) niso bistveno spremenile. Ocenjujemo, da z OPN niso načrtovane prostorske ureditve, ki bi lahko bistveno vplivale na obremenjenost cest, še posebej ob upoštevanju načrtovanega izboljšanja javnega potniškega prometa in razvoja infrastrukture za peš in kolesarski promet.

Dolžina odsekov državnih cest skozi naselja Hitra cesta Koper (Semedela) ‐ Izola in glavna cesta (G2) Izola – Jagodje ‐ Valeta potekata skozi tri naselja, Dobravo, Jagodje in Izolo v skupni dolžini 7 km. Na območju naselij Izola in Jagodje poteka po južnem robu poselitve, na območju naselja Dobrava pa poteka med območji razpršene poselitve. Z OPN so ob cestah načrtovane nove širitve stavbnih zemljišč, kar pomeni, da se bo dolžina odsekov državnih cest skozi naselje nekoliko povečala.

Dolžina kolesarskih stez Obstoječa kolesarska infrastruktura je preredka in nepovezana. V posameznih odsekih se pojavlja le znotraj mesta Izola ter ob obali. V strateškem delu je na temo kolesarske infrastrukture zapisano sledeče: . Zasnovo slovenskega državnega kolesarskega omrežja tvori omrežje daljinskih povezav, ki se navezujejo na daljinske evropske kolesarske povezave. Skozi Izolo poteka povezava Eurovelo št. 8 (sredozemska smer Gibraltar – Atene), ki jo v odseku, ki poteka po slovenski obali imenujemo Istrijanka ali Parencana in predstavlja slovensko daljinsko kolesarsko povezavo D8.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 133 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. Parencana je nosilna kolesarska povezava občine. Iz smeri Strunjana poteka sprva po označeni poti med strunjanskimi nasadi in vinogradi. Po rahlem vzponu nas pot pripelje do predora med Strunjanom in Izolo. Vožnjo nadaljujemo po zgornjem delu Izole po Industrijski cesti, potem pa tik ob morju do Kopra. . Rekreacijsko turistična mešana kolesarsko peš povezava (lungomare) bo potekala po obali in se navezovala na povezave, ki vodijo v zaledje. . Sekundarne kolesarske poti bodo znotraj mesta potekale v primernem prečnem profilu ceste, ki poleg pločnika za pešce predvideva tudi kolesarski pas ali stezo. . Kolesarnice bo potrebno predvideti ob glavni in drugih intermodalnih točkah ter tudi na pomembnejših stičiščih poti (San Simon, staro mestno jedro,…) z namenom omogočanja intermodalnosti. V grafičnem delu strateškega dela je prikazana samo Parencana, v izvedbenem delu pa kolesarske poti niso prikazane posebej – združene so v kategorijo kolesarske in druge poti. Dolžine kolesarskih poti zato ni mogoče opredeliti. Glede na usmeritve strateškega dela OPN ocenjujemo, da so z OPN podani pogoji, da se bo dolžina kolesarskih povezav v občini povečala.

Javni potniški promet Javni potniški promet deluje le na področju avtobusnega prometa, pa še ta le v omejenem obsegu. Povezave zaledja z Izolo so slabe. V slabem stanju je tudi infrastruktura javnega potniškega prometa, predvsem avtobusna postaja v Izoli. S strateškim delom OPN je določen, da se v mestnem tkivu določijo območja umirjenega prometa, ki so urejena tako, da imajo na njih nemotorizirane oblike prometa ter javni potniški promet prednost pred osebnim motornim prometom. Z uvedbo avtobusne postaje ob Cankarjevem drevoredu v parku ob ladjedelnici bo vzpostavljena glavna intermodalna točka mesta. Na prestopno točko bo vezana mreža JPP, ki ob mestnem avtobusnem prometu obsega tudi medkrajevne cestne povezave, primestni avtobusni promet ter javni in mednarodni pomorski promet. Tu se predvidi tudi površine za taxi službo in kolesarski promet s kolesarnico. Predvidi se navezave na kolesarske in peš poti, predvsem Parencano in obalno promenado. Točke prepleta osebnega motornega prometa z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi, se vzpostavijo tudi v zaledju v naseljih Šared, Korte in Malija. Na glavno prestopno točko je vezana mreža avtobusnega javnega potniškega prometa, ki ob mestnem avtobusnem prometu obsega tudi medkrajevne cestne povezave in primestni avtobusni promet. Število in lokacije avtobusnih postajališč mestnega prometa morajo zagotavljati 5 – 10 minutno dostopnost gosteje zazidanih območij mesta do postajališča javnega potniškega prometa. Postajališča morajo biti ustrezno urejena, predvsem pokrita. Načrtuje se uvedba sezonskega javnega potniškega pomorskega prometa. Potrebno bo vzpostaviti novo zaledno povezavo naselij Šared, Malija in Korte z izolsko glavno intermodalno točko. Dolgoročno je smotrno avtobusne linije v zaledju navezati tudi na pomembnejša naselja v sosednjih občinah. Medkrajevni promet poteka po hitri cesti, s predvideno postajo na izolski glavni intermodalni točki. Ocenjujemo, da so z OPN podani pogoji, da se bo sistem javnega potniškega prometa izboljšal.

Število konfliktnih območij (območja proizvodnih dejavnosti, obremenjene ceste/območja stanovanj)

134 I 190

SINERGIJSKI VPLIVI OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE TER OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

Kot konfliktna območja z vidika varstva bivalnega okolja (zrak, hrup) so spoznana območja stikov območij, kjer je dopustna gradnja stavb z varovanimi prostori ter območij proizvodnih dejavnosti oziroma obremenjenimi cestami. Trenutno se v občini konfliktna območja pojavljajo: . ob šestih območjih proizvodnih dejavnosti (konflikt s 14 območji stanovanj in centralnih dejavnosti), vsa se nahajajo v Izoli, . ob HC Koper (Semedela) – Izola ter GC2 Izola ‐Jagodje‐Valeta se pojavlja 35 obstoječih območij stanovanj, območij za turizem oziroma površin razpršene poselitve, ki so v skladu s podatki iz strateških kart hrupa za pomembnejše ceste v letu 2012 (vir: ARSO), preobremenjena s hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s kazalcema LDVN in LNOČ. Z OPN so znotraj s hrupom preobremenjenih območij načrtovani še dve širitvi stavbnih zemljišč (namenska raba A, SS) ter dve območji nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta (namenska raba SS in BT). Načrtovana pa je tudi ena širitev območij proizvodnih dejavnosti ob območju CU, kjer je dovoljena tudi gradnja objektov z varovanimi prostori. Zaradi OPN se bo število konfliktnih območij povečalo.

14.2 Vrednotenje sinergijskih vplivov OPN na varstvo zraka in obremenjenost okolja s hrupom

PROMET

Povečanje emisij zaradi prometa S strateškim delom OPN so podani pogoji, da se lahko izboljša stanje na področju kolesarskega in peš prometa ter na področju javnega potniškega prometa (glej kazalnike). Izboljšanje kolesarske in peš infrastrukture bo imelo za posledico zmanjšanje prometa predvsem znotraj mesta Izola, izboljšanje sistema javnega potniškega prometa pa tako znotraj mesta, kot tudi izven (zaledje). Z zmanjšanjem prometa se bo zmanjšala tudi obremenjenost z emisijami iz prometa. Načrtovane prostorske ureditve v okviru OPN Izola, ki bi lahko generirale povečan promet (osebni zaradi novih prebivalcev, zaposlenih oziroma turistov, tovorni zaradi izvajanja dejavnosti), se pojavljajo predvsem v naseljih Izola, Korte, Malija in Šared. V Kortah, Maliji in Šaredu se bo promet povečal zaradi novih prebivalcev, vendar zaradi tega konfliktov z bivalnim okoljem ne pričakujemo, še posebej ob načrtovani vzpostavitvi nove povezave javnega potniškega prometa za naselja Šared, Malija in Korte z izolsko glavno intermodalno točko, ki je načrtovana s strateškim delom OPN. Večja razvojna območja v Izoli so skoncentrirana na robu naselja, tako da so prometno navezana na obvoznico. Sam promet zaradi novih dejavnosti ne bo povzročal konfliktov z bivalnim okoljem. So pa z izvedbenim delom OPN načrtovana konfliktna območja med obremenjenimi cestami in načrtovanimi območji, kjer se lahko gradijo stavbe z varovanimi prostori. Pojavljajo ob GC2 Jagodje – Valeta. Cesta je trenutno zelo obremenjena, saj po njej poteka ves promet proti Piranu in Portorožu. Z izgradnjo HC Jagodje – Lucija se bo količina prometa močno zmanjšala, po njej bo potekal le še lokalni promet. Trenutno raven hrupa na nekaterih območjih ob cesti, kjer je dopustna gradnja stavb z varovanimi prostori, presega mejne vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom (vir: strateške karte hrupa za pomembnejše ceste v letu 2012, ARSO). Slika 2: Območja preseganja mejne vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom ob GC2 Jagodje – Valeta

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 135 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Glede na to, da HC Jagodje – Lucija še ni zgrajena, je na preobremenjenih območjih pred gradnjo stavb z varovanimi prostori oziroma hkrati z njimi treba z ustreznimi protihrupnimi ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa. To je zahtevano že v določilih 83. člena OPN (varstvo pred hrupom): . Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja. . Pri gradnji novih objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade. Glede na to, da strateške karte hrupa niso vključene v PSP, je smiselno, da se zahteva po izvedbi protihrupnih ukrepov zapiše tudi v PPIP za vse s hrupom preobremenjene enote. Nova konfliktna območja ob GC2 Jagodje – Valeta pa so: Konfliktna območja ob GC2 Jagodje – Valeta

NASELJE EUP NRP PIA KAZALEC STANJE Vzpostavitev novega območja razpršene poselitve. Namenjeno je razvoju turistične kmetije (ekološki turizem, točka za oddih kolesarjev in pohodnikov, biološka pridelava zelenjave z vzorčnimi prikazi in ponudbo, širitev izobraževanje o prehrani in izvajanje DOBRAVA DO‐03/08 A . LDVN stavbnega alternativnih metod zdravljenja v naravi). zemljišča Predvidena je gradnja turistično‐stanovanjskega objekta (6 objektov in zunanje ureditve). Ob upoštevanju določil 83. člena OPN (varstvo pred hrupom) ne pričakujemo bistvenih negativnih vplivov na bivalno okolje. Slika 3: Vzpostavitev novega območja razpršene poselitve DO‐03/08

136 I 190

SINERGIJSKI VPLIVI OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE TER OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

Območje je namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji. Predvidena je izdelava OPPN. Območje je v večjem delu s hrupom preobremenjeno za III. stopnjo varstva pred hrupom. V okviri izdelave OPPN je treba z umestitvijo objektov v prostor in drugimi prostorskimi širitev LDVN in ureditvami zagotoviti, da bo hrup na območju, IZOLA IZ‐04/01 SSe OPPN‐p stavbnega LNOČ kjer bodo stavbe z varovanim prostori, v okviru zemljišča zakonsko določenih vrednosti. Ob izdelavi OPPN je treba izdelati strokovno podlago, na podlagi katere bo mogoče določiti in načrtovati ustrezne ukrepe za varstvo stavb z varovanimi prostori pred vplivi ceste (protihrupni ukrepi, ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka). Slika 4: Širitev območja stanovanj (IZ‐04/01 SSe) ob glavni cesti Jagodje – Valeta

Za območje se bo izdelal OPPN. Sklep o začetku postopka je že sprejet. OPPN se bo pripravljal na podlagi veljavnega prostorskega akta, kar pomeni, da ugotovitve okoljskega poročila za OPN ne vplivajo na njegovo izdelavo. Smiselno LDVN in IZOLA IZ‐07/04 BT . nepozidano pa bi bilo, da se ob izdelavi OPPN izdela LNOČ strokovno podlago, na podlagi katere bo mogoče določiti in načrtovati ustrezne ukrepe za varstvo stavb z varovanimi prostori pred vplivi ceste (protihrupni ukrepi, ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka). Slika 5: Nepozidano območje za turizem (IZ‐07/04 BT) ob glavni cesti Jagodje – Valeta

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 137 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Z OPN je načrtovana tudi nova cestna povezava od Izole do Šareda (IZ‐10/04 PC) (OPPN Jagodje – Šared (Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Cesta in kolektor Jagodje – Šared, Uradne objave občine Izola št. 14/09). Neposredno ob območju načrtovane ceste se pojavljata dve območji razpršene poselitve (JA‐07/13 A in ŠA‐04/06 A). Morebitne negativne vplive, ki bi jih načrtovana cesta lahko imela na bivalno okolje v teh območjih, je potrebno reševati v skladu z določili OPPN za cesto. Slika 6: Območji razpršene poselitve (JA‐07/13 A in ŠA‐04/06 A) ob načrtovani novi cestni povezavi od Izole do Šareda

Z vidika varstva bivalnega okolja je problematično tudi načrtovano območje stanovanj tik ob obvoznici (IZ‐08/02 SS). Za območje je sprejet zazidalni načrt (ZN KREDO (Odlok o zazidalnem načrtu Kredo – La Creta v Izoli, Uradne objave občine Izola št. 6/97), vendar je bil 17.5.2018 sprejet Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje »Kredo« v Izoli (Uradne objave Občine Izola, št. 8/2018). Za zagotavljanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja je treba ob izdelavi OPPN izdelati strokovno podlago, na podlagi katere bo mogoče določiti in načrtovati ustrezne ukrepe za varstvo stavb z varovanimi prostori pred vplivi ceste (protihrupni ukrepi, ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka). Slika 7: Območje stanovanj (IZ‐08/02 SS) ob obvoznici

138 I 190

SINERGIJSKI VPLIVI OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE TER OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij iz prometa na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Z OPN niso načrtovane prostorske ureditve, ki bi lahko bistveno vplivale na obremenjenost cest, še posebej ob upoštevanju načrtovanega izboljšanja javnega potniškega prometa in razvoja infrastrukture za peš in kolesarski promet. Glede na usmeritve strateškega dela OPN namreč ocenjujemo, da so z OPN podani pogoji: . da se bo dolžina kolesarskih povezav v občini povečala ter . pogoji za izboljšanje sistema javnega potniškega prometa. Z OPN so načrtovana nova potencialno konfliktna območja ‐ širitve stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo ob glavni cesti, kar pomeni, da se bo dolžina odsekov državnih cest skozi naselje nekoliko povečala, vendar ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, bistvenih negativnih vplivov ne pričakujemo.

Povečanje emisij zaradi proizvodnih procesov Z OPN Izola je načrtovanih skoraj 17 ha območij proizvodnih dejavnosti, ki še niso pozidana. Od tega je 9 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta. Za večino teh območij so že sprejeti PIA, za del tudi DPA, kar pomeni, da se ne urejajo z OPN. Novih stavbnih zemljišč za razvoj gospodarskih in proizvodnih dejavnosti je 7,73 ha. Od tega dejansko novo območje predstavlja le enota IZ‐05/13 IG, za katero je predvidena izdelava OPPN. Ostale širitve predstavljajo uskladitev z območji že sprejetih PIA. Na območjih proizvodnih dejavnosti so dane možnosti za razvoj dejavnosti, ki so lahko potencialni onesnaževalci zraka in vir hrupa. To je lahko problematično predvsem na stikih območij proizvodnih dejavnosti z območji, kjer je dopustna gradnja objektov z varovanimi prostori. Konfliktna območja se pojavljajo že v veljavnem prostorskem aktu, vsa na že pozidanih območjih oziroma na območjih, ki se urejajo z veljavnimi PIA in ne z OPN. Edino konfliktno območje, ki se ga lahko ureja na podlagi OPN, je širitev območja proizvodnih dejavnosti v enoti IZ‐05/13 IG z enotama IZ‐05/14 CU in IZ‐05/15 CU, ki sta delno še nepozidani, na pozidanih delih pa se pojavljajo stanovanjski objekti. Obe enoti z namensko rabo CU se delno urejata z zazidalnimi načrti. Ob izdelavi OPPN za IZ/13 IG je treba izdelati strokovno podlago, na podlagi katere bo mogoče določiti in načrtovati ustrezne ukrepe za varstvo stavb z varovanimi prostori v enotah IZ‐ 05/14 CU in IZ‐05/15 CU pred vplivi gospodarske cone (protihrupni ukrepi, ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka). Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij proizvodnih procesov na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 139 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

14.3 OCENA SINERGIJSKIH VPLIVOV OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE TER OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

14.3.1 Ocena vplivov OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom Sinergijski vpliv OPN na kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe ter obremenjenost okolja s hrupom ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij iz prometa na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Z OPN niso načrtovane prostorske ureditve, ki bi lahko bistveno vplivale na obremenjenost cest, še posebej ob upoštevanju načrtovanega izboljšanja javnega potniškega prometa in razvoja infrastrukture za peš in kolesarski promet. Glede na usmeritve strateškega dela OPN namreč ocenjujemo, da so z OPN podani pogoji, da se bo dolžina kolesarskih povezav v občini povečala, ter pogoji za izboljšanje sistema javnega potniškega prometa. Z OPN so načrtovana nova potencialno konfliktna območja ‐ širitve stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo ob glavni cesti, kar pomeni, da se bo dolžina odsekov državnih cest skozi naselje nekoliko povečala, vendar ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bistvenih negativnih vplivov ne pričakujemo. Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij proizvodnih procesov na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

14.3.2 Omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva zraka ter varstvo pred hrupom EUP OMILITVENI UKREP IZ 04/01 Usmeritve za izdelavo OPPN: SSe Ob izdelavi OPPN je treba izdelati strokovno podlago, na podlagi katere bo mogoče IZ 08/02 določiti in načrtovati ustrezne ukrepe za varstvo stavb z varovanimi prostori pred vplivi SSe ceste (protihrupni ukrepi, ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka). Omilitven ukrep je treba upoštevati pri izdelavi OPPN. Za njegovo upoštevanje je odgovoren pripravljavec OPPN. IZ‐05/13 IG Usmeritve za izdelavo OPPN:

Ob izdelavi OPPN je treba izdelati strokovno podlago, na podlagi katere bo mogoče določiti in načrtovati ustrezne ukrepe za varstvo stavb z varovanimi prostori v enotah IZ‐05/14 CU in IZ‐05/15 CU pred vplivi gospodarske cone (protihrupni ukrepi, ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka). Omilitven ukrep je treba upoštevati pri izdelavi OPPN. Za njegovo upoštevanje je odgovoren pripravljavec OPPN. DO‐02/01 A Z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi je treba zagotoviti DO‐02/02 A DO‐02/05 A ustrezen nivo hrupa na območju. Omilitveni ukrep je že vključen v določila 83. člena DO‐02/06 A OPN (varstvo pred hrupom). DO‐02/07 A DO‐02/09 A Omilitveni ukrep je treba upoštevati ob gradnji objektov z varovanimi prostori. Za DO‐02/10 A njegovo upoštevanje je odgovoren investitor. DO‐03/03 A DO‐03/04 A DO‐03/05 A DO‐03/06 A

140 I 190

SINERGIJSKI VPLIVI OPN NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE TER OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM

DO‐03/07 A DO‐03/08 A DO‐04/10 IZ‐07/04 BT IZ‐10/08 A JA‐01/03 A JA‐01/04 A JA‐01/06 A JA‐01/10 A JA‐01/11 A JA‐01/12 A JA‐01/13 A

Priporočilo Ob izdelavi OPPN za enoto IZ‐07/04 BT oziroma v primeru, da se bo Odlok o zazidalnem načrtu Kredo – La Creta v Izoli, Uradne objave občine Izola št. 6/97 spreminjal (IZ‐08/02 SS), je smiselno izdelati strokovno podlago, na podlagi katere bo mogoče določiti in načrtovati ustrezne ukrepe za varstvo stavb z varovanimi prostori pred vplivi ceste (protihrupni ukrepi, ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka).

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 141 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

15 OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

15.1 OPIS STANJA

Elektromagnetno sevanje je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližnji ali daljni okolici povzroča elektromagnetno polje, in je tveganje za škodljive učinke za človeka in živo naravo. Bližnje polje je elektromagnetno polje v neposredni bližini vira sevanja, kjer elektromagnetno polje nima značilnosti ravnega valovanja. Daljno polje je elektromagnetno polje na vplivnem področju vira sevanja, vendar toliko daleč od vira, da že ima značilnost ravnega valovanja. Vir sevanja je visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z: . nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 0 Hz do vključno 10 kHz (v nadaljnjem besedilu: nizkofrekvenčni vir sevanja) in je nazivna napetost, pri kateri vir sevanja obratuje, večja od 1kV ali . visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 10 kHz do vključno 300 GHz in je njegova največja oddajna moč večja od 100 W (v nadaljnjem besedilu: visokofrekvenčni vir sevanja). Amaterska radijska postaja ni vir sevanja. (http://www.arso.gov.si) Področje elektromagnetna sevanja v življenjskem okolju ureja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS, št. 70/96), ki določa mejne vrednosti električne poljske jakosti, magnetne poljske jakosti, za visokofrekvenčne vire pa tudi mejno gostoto pretoka moči. Določeni sta I. in II. stopnja varstva pred sevanjem: . I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko‐ poslovno‐stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju. . II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali drugi podobni proizvodni, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. V občini Izola se v bivalnem okolju kot viri elektromagnetnega sevanja pojavljajo razdelilno 10, 20 in 35 kV omrežje z razdelilnimi transformatorskimi postajami ter 110 kV distribucijsko obrežje (110 kV Koper – Buje, 110 kV Koper – Izola – Lucija). Čez območje občine daljnovodi višjih napetosti (220 in 400 kV) ne potekajo in niso predvideni. Vplivno območje virov sevanja je tisto območje, znotraj katerega so mejne vrednosti za EMS glede na Uredbo presežene. Vplivno območje virov sevanja ni zakonsko določeno. V primeru

142 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

elektroenergetskega omrežja se kot vplivna območja EMS uporabljajo varovalni pasovi elektroenergetskih omrežij. V 2008 pa je Forum EMS izdal serijo publikacij na temo elektromagnetnih sevanj, med njimi tudi publikacijo Elektromagnetna sevanja – Vplivna območja (B. Valič, P. Gajšek, 2008). V publikaciji je navedeno, da za 10, 20 in 35 kV varnostni odmiki zaradi elektromagnetnega sevanja niso potrebni, saj njihove sevalne obremenitve niti neposredno pod daljnovodi ne dosegajo dovoljenih mejnih vrednosti za I. območje varstva pred sevanji glede na Uredbo. Za daljnovode višjih napetosti pa so določena okvirna vplivna območja, ki odgovarjajo širini varovalnih pasov elektromagnetnih omrežij. Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša: . za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m, . za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m, . za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m, . za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m, . za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m. Kljub ugotovitvam Foruma EMS , načeloma velja, da je zdravju škodljivo sevanje, ki ga povzročajo 35 kV in več. Na območju občine Izola se znotraj varovalnih pasov 35 kV in 110 kV izmed stavbnih zemljišča namenskih rab, ki sodijo v I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem , pojavljajo namenske rabe A, SS ter BT. Stavbna zemljišča, na katerih je dopustna gradnja stavb za varovanimi prostori, ki se pojavljajo v varovalnih pasovih 35 kV in 110 kV daljnovodov

NASELJE EUP NRP PIA NAPETOST BAREDI BA‐01/02 A . 110 kV BAREDI BA‐02/04 A . 110 kV DOBRAVA DO‐04/02 A . 35 kV IZOLA IZ‐04/04 SSe . 35 kV IZOLA IZ‐04/19 SSs . 35 kV IZOLA IZ‐05/21 SSe . 35 kV IZOLA IZ‐05/22 SSs . 35 kV IZOLA IZ‐08/01 CDv OPPN‐p 35 kV IZOLA IZ‐08/07 A . 35 kV JAGODJE JA‐02/10 A . 35 kV JAGODJE JA‐03/08 A . 35 kV JAGODJE JA‐03/10 BT . 35 kV Vir elektromagnetnega sevanja so tudi bazne postaje mobilne telefonije. Rezultati meritev, ki so jih v okolici baznih postaj izvedle pooblaščene organizacije Agencije RS za okolje, kažejo, da obremenitev bivalnega in naravnega okolja z EMS nikjer ne presega mejnih vrednosti, ki jih določa predpis. Običajna izpostavljenost ljudi sevanjem baznih postaj v Sloveniji je več kot stokrat manjša od mejnih vrednosti. (Poročilo o stanju okolja 2002, ARSO).

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 143 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

15.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Vsebine varstva pred elektromagnetnim sevanjem so vsebovane v smernicah Ministrstva za Gospodarstvo, Direktorata za energijo z dne 14.3.2011, ELES d.o.o. z dne 5.4.2010 ter Elektro Primorska d.d. z dne 4.4.2012. V vseh primerih se vsebine nanašajo na upoštevanje varovalnih pasov daljnovodov ter določb Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96), ki opredeljuje I. in II. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem in dopustne dejavnosti znotraj teh območij.

15.3 VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM V OPN

15.3.1 Strateški del Vsebine varstva pred elektromagnetnim sevanjem v strateškem delu OPN niso obravnavane.

15.3.2 Izvedbeni del – prostorski izvedbeni pogoji Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem je obravnavano v 84. členu OPN.

15.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

15.4.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA Načrtovanje namenske rabe v skladu s stopnjami varstva pred sevanjem

OKOLJSKI CILJI, IZ Izboljševanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. KATERIH IZHAJAJO OKOLJSKI CILJI PLANA

DEJAVNOSTI/POSEGI Z Vir sevanja je visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali VPLIVI podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z nizkofrekvenčnim ali visokofrekvenčnim elektromagnetnm sevanjem.

OKOLJSKI KAZALCI ZA . Namenska raba prostora znotraj varovalnih pasov visokonapetostnih daljnovodov SPREMLJANJE . DOSEGANJA CILJEV Z Število stavb z varovanimi prostori v varovalnih pasovih visokonapetostnih elektroenergetskih IZVAJANJEM OPN vodov.

15.4.2 Metoda vrednotenja Pri vrednotenju vplivov OPN na obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem se preverja vključevanje okoljskih ciljev in ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju obremenjenosti z elektromagnetnim sevanjem oziroma preprečujejo nastanek obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem in jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem, v OPN. Preverja se predvidena namenska raba prostora v varovalnih pasovih elektroenergetskega omrežja oziroma sprememba števila objektov, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem. OPN na obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem povzroča le neposredne in trajne vplive. Daljinskih in kumulativnih vplivov zato ne ocenjujemo.

144 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je OPN ima na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem pozitiven vpliv oziroma nima vpliva, pozitiven vpliv saj se bo z njegovo izvedbo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem zmanjšala oziroma se ne bo spremenila. Obseg zemljišč z namenskimi rabami, ki dopuščajo gradnjo objektov, ki so v nasprotju s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se bo zmanjšalo oziroma se ne bo spremenil. B – vpliv je nebistven OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ne vpliva bistveno, obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem se ne bo bistveno povečala. Obseg zemljišč z namenskimi rabami, ki dopuščajo gradnjo objektov, ki so v nasprotju s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se ne bo spremenil. C – vpliv je nebistven zaradi OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ne vpliva bistveno. Obremenjenost izvedbe omilitvenih okolja z elektromagnetnim sevanjem se ne bo bistveno povečala. Obseg zemljišč z namenskimi ukrepov rabami, ki dopuščajo gradnjo objektov, ki so v nasprotju s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se bo nekoliko povečal, vendar bo zaradi omilitvenih ukrepov varstvo pred elektromagnetnim sevanjem zagotovljeno. D – vpliv je bistven OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem bistveno vpliva. Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem bi se ob njegovi izvedbi glede na izhodiščno stanje bistveno povečala. Obseg zemljišč z namenskimi rabami, ki dopuščajo gradnjo objektov, ki so v nasprotju s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se bo povečal, varstvo pred elektromagnetnim sevanjem ne bo zagotovljeno. E – vpliv je uničujoč OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem vpliva uničujoče. Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem bi se ob njegovi izvedbi povečala v taki meri, da bi bila dosežena kritična raven obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem. Obseg zemljišč z namenskimi rabami, ki dopuščajo gradnjo objektov, ki so v nasprotju s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se bo bistveno povečal, varstvo pred elektromagnetnim sevanjem ne bo zagotovljeno. X – ugotavljanje vpliva ni Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno. možno

15.5 VPLIVI NA OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM IN NJIHOVO VREDNOTENJE

Zakonsko podlago za vrednotenje vplivov OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem predstavljata Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS, št. 70/96) ter Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ‐1) Pri ugotavljanju potencialnih vplivov OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem se preverja predvidena namenska raba prostora v varovalnih pasovih elektroenergetskega omrežja, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem.

15.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov na obremenjenost s hrupom

Namenska raba prostora v varovalnih pasovih visokonapetostnih elektrovodov V veljavnem prostorskem aktu se znotraj varovalnih pasov visokonapetostnih elektrovodov pojavlja 3,17 ha stavbnih zemljišč, od tega je 1,42 ha območij, kjer je dopustna gradnja stavb z varovanimi prostori. Z OPN se je obseg stavbnih zemljišč v varovalnih pasovih povečal za 0,89 ha. Izmed stavbnih zemljišč z namenskimi rabami, ki dopuščajo gradnjo stavb z varovanimi prostori, se je povečal le obseg stavbnih zemljišč za turizem (za 0,08 ha).

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 145 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Namenska raba prostora v varovalnih pasovih 35 kV in 110 kV dalnovodov

VELJAVNI OPN SD OPN NRP ha % ha % STAVBNA ZEMLJIŠČA 3,17 6,39 4,05 8,18 A 0,14 0,28 0,14 0,28 BT 0,00 0,00 0,08 0,17 CD 0,44 0,88 0,44 0,88 E 0,34 0,68 0,22 0,45 IG 0,16 0,33 0,16 0,33 PC 0,90 1,81 1,40 2,82 PO 0,05 0,11 0,05 0,11 SS 0,84 1,70 0,84 1,70 ZD 0,30 0,60 0,30 0,60 ZK 0,00 0,00 0,42 0,84 GOZDNA ZEMLJIŠČA 9,32 18,81 10,69 21,57 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 37,06 74,79 34,80 70,24 SKUPAJ 49,55 100,00 49,55 100,00

15.5.2 Vrednotenje vplivov OPN na obremenjevanje z elektromagnetnim sevanjem V varovalnih pasovih 110 kV daljnovodov se z OPN ne načrtujejo širitve stavbnih zemljišč, prav tako znotraj njih ni nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta. Širitve in nepozidana stavbna zemljišča pa se pojavljajo znotraj varovalnega pasu 35 kV daljnovoda in sicer: . Širitev stavbnih zemljišč v enoti JA‐03/10 BT. Širitev je deloma namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in njihovim funkcionalnim zemljiščem. Novih stavb namenjenih bivanju oziroma turistični namestitvi znotraj varovalnega pasu daljnovoda ni dopustno graditi. . Nepozidano stavbno zemljišče v enoti IZ‐08/01 CDv. Za območje je predvidena izdelava OPPN. V okviru OPPN je treba objete za izvajanje verskih dejavnosti umakniti iz varovalnega pasu daljnovoda.

15.6 OCENA VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

15.6.1 Ocena vplivov OPN na obremenjenost z elektromagnetnim sevanjem Vpliv OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Obseg zemljišč z namenskimi rabami, ki dopuščajo gradnjo objektov, ki so v nasprotju s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se bo nekoliko povečal, vendar bo zaradi omilitvenih ukrepov varstvo pred elektromagnetnim sevanjem zagotovljeno. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola, na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.

15.6.2 Upoštevanje smernic Smernice bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov upoštevane.

146 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

15.6.3 Omilitveni ukrepi za preprečevanje obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem EUP OMILITVENI UKREP JA‐03/10 Novih stavb namenjenih bivanju oziroma turistični namestitvi znotraj varovalnega BT pasu daljnovoda ni dopustno graditi. Omilitveni ukrep je treba upoštevati pri pripravi OPN (dodati PPIP). Za njegovo upoštevanje je odgovorna občina. IZ‐08/01 CD Usmeritve za izdelavo OPPN: Objete za izvajanje verskih dejavnosti je treba umakniti iz varovalnega pasu daljnovoda. Omilitveni ukrep je treba upoštevati pri pripravi OPPN. Za njegovo upoštevanje je odgovorna občina.

15.7 SPREMLJANJE STANJA

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje varstva pred elektromagnetnim sevanjem zagotavljati spremljanje naslednjega kazalca ter njegovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . namenska raba prostora znotraj varovalnih pasov visokonapetostnih daljnovodov . število objektov, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem v varovalnih pasovih visokonapetostnih elektroenergetskih vodov. Iz poročila o spremljanju stanja mora biti razvidna tudi uspešnost izvajanja posameznega omilitvenega ukrepa. Za področje varstva pred elektromagnetnim sevanjem je spremljanje le‐tega zagotovljeno z že omenjenim kazalcem.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 147 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

16 OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM

16.1 OPIS STANJA

Svetlobno onesnaževanje je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. Svetlobno onesnaževanje ureja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007, 109/2007). Vir svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaževanje okolja v skladu z Uredbo je: a) razsvetljava nepokritih površin objektov javne cestne infrastrukture, vključno z razsvetljavo nepokritih površin počivališč ob avtocesti, hitri cesti ali regionalni cesti, b) razsvetljava nepokritih površin objektov javne železniške infrastrukture in železniških postaj, c) razsvetljava nepokritih površin objektov javne infrastrukture v naseljih, namenjene pešcem in prometu počasnih vozil (kolesa, dostavna vozila in vozila za javni potniški promet), nepokritih površin parkov in parkirišč ter drugih podobnih nepokritih površin v javni rabi, vključno z razsvetljavo prehodov za pešce na državnih cestah, d) razsvetljava nepokritih površin gradbenih inženirskih objektov in stavb na letališču ter drugih letaliških naprav, e) razsvetljava nepokritih površin pristanišča za javni potniški promet, f) razsvetljava nepokritih površin proizvodnih gradbenih inženirskih objektov in stavb, skladišč in drugih nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti, g) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob poslovnih stavbah, vključno z razsvetljavo zunanjih sten poslovnih stavb, pri čemer se za poslovne stavbe štejejo gostinske, trgovske in druge stavbe za izvajanje storitvenih dejavnosti, kakršne so stavbe za promet blaga, skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe in bencinski servisi; h) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob upravnih stavbah, stavbah splošnega družbenega pomena in drugih nestanovanjskih stavbah, kakršne so stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, vključno z razsvetljavo zunanjih sten teh stavb; i) razsvetljava nepokritih površin objektov za turizem, šport, rekreacijo in prosti čas, vključno z razsvetljavo smučišč in drsališč; j) dekorativna razsvetljava zunanje stene stavbe; k) razsvetljava kulturnega spomenika; l) razsvetljava nepokritih površin gradbišča, m) razsvetljava objekta za oglaševanje in n) razsvetljava ali del razsvetljave za varovanje, ki osvetljuje nepokrite površine za promet blaga in potnikov ali za proizvodnjo, skladiščenje ali drugo dejavnost in seva svetlobo, ki povzroča svetlobno onesnaževanje.

148 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM

Bistvene vsebine, ki jih določa Uredba in so povezane s prostorskim načrtovanjem so osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami, ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin ter razsvetljava drugih območij in objektov. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina, in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin. Obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe: . Svetilke obstoječe razsvetljave, ki so izdelane v skladu z zahtevami prvega odstavka 4. člena te uredbe, je treba najpozneje do 31. decembra 2008 namestiti tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%. . Obstoječo razsvetljavo objektov za oglaševanje je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2008. . Obstoječo razsvetljavo fasad je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2010. . Obstoječo razsvetljavo ustanov in športnih igrišč je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. . Obstoječo razsvetljavo poslovne stavbe je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. . Obstoječo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2013. . Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016. . Obstoječo razsvetljavo proizvodnega objekta je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. . Obstoječo razsvetljavo železnice, letališča in pristanišča je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012. . Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz petega in osmega odstavka tega člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 3 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno vrsto razsvetljave določen v petem oziroma osmem odstavku tega člena. . Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz sedmega in devetega odstavka 28. člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 25% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 5 let in najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave 4 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno razsvetljavo določen v sedmem oziroma devetem odstavku tega člena. . Prilagajanje obstoječe razsvetljave zahtevam te uredbe v rokih iz prvega do enajstega odstavka tega člena se ugotavlja na podlagi poročil obratovalnega monitoringa.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 149 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Poraba energije za javno razsvetljavo na območju občine Izola Raba energije javne razsvetljave (JR) se skozi leta ni bistveno manjšala. V l. 2012 je znašala 1.367.544 kWh, leta 2015 1.373.106 kWh, leta 2016 pa 1.334.136 kWh. Zamenjane so bile le posamezne energetsko neučinkovite svetilke javne razsvetljave v okviru investicijskega vzdrževanja. V letu 2016 je raba elektrike na prebivalca za javno razsvetljavo Občine Izola dosegla 84,1 kWh in tako presegla ciljno vrednost iz Uredbe za 39,6 kWh.

16.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Za področje svetlobnega onesnaževanja posebne smernice niso bile podane.

16.3 VARSTVO PRED SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM V OPN

16.3.1 Strateški del OPN Vsebine varstva pred svetlobnim onesnaževanjem v strateškem delu OPN niso obravnavane.

16.3.2 Izvedbeni del – prostorski izvedbeni pogoji Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem je obravnavano v 72. členu OPN.

16.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

16.4.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA . Zmanjševanje števila prebivalcev obremenjenih s svetlobnim onesnaževanjem . Zmanjševanje obremenjevanja naravnega okolja s svetlobnim onesnaževanjem OKOLJSKI CILJI, IZ . varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, KATERIH IZHAJAJO . varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi zunanje razsvetljave, OKOLJSKI CILJI PLANA . varstvo ljudi pred bleščanjem, . varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba, . zmanjšanja porabe električne energije DEJAVNOSTI/POSEGI Z . Svetlobno onesnaževanje je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja. VPLIVI Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. OKOLJSKI KAZALCI ZA . Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in SPREMLJANJE razsvetljavo javnih površin na prebivalca DOSEGANJA CILJEV Z IZVAJANJEM OPN

16.4.2 Metoda vrednotenja Pri vrednotenju vplivov OPN na obremenjevanje okolja s svetlobnim onesnaževanjem se preverja vključevanje okoljskih ciljev in ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju obremenjenosti s svetlobnim onesnaževanjem in jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem (z OPN). Preverja se vključevanje zahtev Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007, 109/2007) za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja oziroma njegovega preprečevanja v Odloku o OPN. Kazalec za spremljanje stanja oziroma izvajanja OPN se nanaša na porabo elektrike za razsvetljavo občinskih cest in javnih površin. Vpliv le tega je neposreden in trajen. Glede na to, da se

150 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM

vrednoti poraba električne energije za razsvetljavo občinskih cest in javnih površin na območju občine, kumulativnih vplivov s sosednjimi občinami ne obravnavamo. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv OPN ima na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem pozitiven vpliv oziroma nima vpliva saj se bo z njegovo izvedbo obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem zmanjšala oziroma se ne bo spremenila. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, na prebivalca bo manjša od zakonsko določene (44,5 kW). B – vpliv je nebistven OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem ne vpliva bistveno, obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem se ne bo bistveno povečala. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, na prebivalca bo še vedno manjša oziroma enaka od zakonsko določene (44,5 kW). C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem ne vpliva bistveno v primeru, omilitvenih ukrepov da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem ne bo bistveno spremenila. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, bo zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov dosegla zakonsko določeno mejo (44,5 kW). D – vpliv je bistven OPN na obremenjenost okolja s svetovnim onesnaževanjem bistveno vpliva. Obremenjenost okolja svetlobnim onesnaževanjem bi se ob njegovi izvedbi glede na izhodiščno stanje bistveno povečala. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, na prebivalca bi presegla zakonsko določeno (44,5 kW). E – vpliv je uničujoč OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem vpliva uničujoče. Obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem bi se ob njegovi izvedbi povečala v taki meri, da bi bila dosežena nesprejemljiva raven obremenjevanja okolja s svetlobnim onesnaževanjem. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, na prebivalca bi bistveno presegla zakonsko določeno (44,5 kW). X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

16.5 VPLIVI NA SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE TER NJIHOVO VREDNOTENJE

16.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov na obremenjenost s svetlobnim onesnaževanjem

Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin na prebivalca V letu 2016 je raba elektrike na prebivalca za javno razsvetljavo Občine Izola dosegla 84,1 kWh in tako presegla ciljno vrednost iz Uredbe za 39,6 kWh. Zaradi izvedbe OPN se bodo površine, ki jih bo treba opremiti z javno razsvetljavo povečale, vendar se bo zaradi predvidenega razvoja povečalo tudi število prebivalcev. Zaradi tega predvidevamo, da se poraba elektrike na prebivalca za javno razsvetljavo ne bo povečala.

16.5.2 Vrednotenje vplivov OPN na obremenjevanje s svetlobnim onesnaževanjem Prostorski razvoj lahko na svetlobno onesnaževanje vpliva z razsvetljavo cest ter javnih površin. Nove javne ceste ter javne površine se bodo gradile predvsem v večjih načrtovanih območjih, ki se bodo urejala z OPPN. Bistveni pokazatelj obremenjenosti okolja s svetlobnim onesnaževanjem je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007, 109/2007) letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih upravlja občina. Le ta ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 151 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

V letu 2016 je raba elektrike na prebivalca za javno razsvetljavo Občine Izola dosegla 84,1 kWh in tako presegla ciljno vrednost iz Uredbe za 39,6 kWh. Zaradi izvedbe OPN se bodo površine, ki jih bo treba opremiti z javno razsvetljavo povečale, vendar se bo zaradi predvidenega razvoja povečalo tudi število prebivalcev. Zaradi tega predvidevamo, da se poraba elektrike na prebivalca za javno razsvetljavo ne bo povečala. Glavni ukrep za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo je predvsem zamenjava starih svetilk s svetilkami z učinkovitejšimi sijalkami, ki imajo večji svetlobni izkoristek. V povezavi s tem mora biti sprejetje strategije razvoja javne razsvetljave za občino eden najpomembnejših dokumentov, saj je podlaga za sprejemanje odločitev za zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo. Strategija mora podati analizo trenutnega stanja, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za optimizacijo stanja javne razsvetljave.

16.6 OCENA VPLIVOV OPN NA OBREMENJENOST Z SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM

16.6.1 Ocena vplivov OPN na obremenjenost s svetlobnim onesnaževanjem Vpliv OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, bo zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov dosegla zakonsko določeno mejo (44,5 kW). Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola, na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.

16.6.2 Upoštevanje smernic Smernice bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov upoštevane.

16.6.3 Omilitveni ukrepi za preprečevanje obremenjevanja okolja s svetlobnim onesnaževanjem Sprejeti je treba strategijo razvoja javne razsvetljave za občino. Strategija mora podati analizo trenutnega stanja, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za optimizacijo stanja javne razsvetljave. Za pripravo strategije je odgovorna občina. Strategijo mora občina izdelati v roku, ki je skladen s predpisi s področja varstva pred svetlobnim onesnaževanjem.

16.7 SPREMLJANJE STANJA

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje svetlobnega onesnaževanje zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN):

152 I 190

OBREMENJENOST OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM

. letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin na prebivalca.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 153 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

17 RAVNANJE Z ODPADKI

17.1 OPIS STANJA

Za ravnanje z odpadki v občini Izola skrbi Komunala Izola d.d. v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah v občini Izola (Ur. l. RS, št. 13/95) ter Odlokom o ravnanju z odpadki v občini Izola (Ur. l. RS, št. 19/5, 5/5). V sistem zbiranja, odvažanja in odlaganja komunalnih odpadkov je vključeno vse prebivalstvo občine, kakor tudi vsa podjetja in javni zavodi. Podatki v nadaljevanju so povzeti po Letnem poročilu za leto 2016 – Komunala Izola, april 2017.

17.1.1 Količina zbranih odpadkov Skupna količina vseh zbranih odpadkov v letu 2016 je znašala 8.155.454 kg (brez zemlje). Od tega je bilo zbranih 8.008.270 kg komunalnih odpadkov. Ločeno zbranih frakcij je bilo 4.367.666 kg. V letu 2016 je bilo zbranih 512 kg odpadkov na prebivalca. Količine zbranih odpadkov v kg v letih 2015 in 2016

Naziv odpadka Leto 2015 Struktura v % za Leto 2016 Struktura v % za Indeks leto 2015 leto 2016 Količina vseh zbranih 7.170.014 100% 8.155.454 100% 114 odpadkov Komunalni odpadki 6.956.465 97% 8.088.270 99% 116 Nekomunalni odpadki (mulji, odpadki iz čistilnih 213.549 3% 67.184 1% 31 naprav, …)

Količine zbranih komunalnih v kg odpadkov v letih 2015 in 2016

Naziv odpadka Leto 2015 Struktura v % za Leto 2016 Struktura v % za Indeks leto 2015 leto 2016 Komunalni odpadki (brez odpadkov iz čiščenja cest in 6.956.465 100% 8.088.270 100% 116 zemlje) 3.457.020 Mešani komunalni odpadki 50% 3.720.604 46% 108

Ločeno zbrane frakcije 3.499.445 50% 4.367.666 54% 125 Na celotnem območju občine se izvaja ločeno zbiranje odpadkov. Količine ločeno zbranih frakcij odpadkov iz leta v leto narašča. V letu 2011 je bilo zbranih 274 kg ločeno zbranih frakcijo odpadkov na prebivalca občine. Količine ločeno zbranih frakcij odpadkov v kg v letih 2010 in 2011

Naziv odpadka Leto 2015 Struktura v % za Leto 2015 Struktura v % za Indeks leto 2015 leto 2016 Ločeno zbrane frakcije ‐ 3.499.445 100% 4.367.666 100% 125 skupaj Papir in karton 546.662 16% 594.868 14% 109 Mešana embalaža 485.690 14% 510.810 12% 105 Steklena embalaža 300.310 9% 312.680 7% 104 Bio odpadki 1.337.060 38% 1.712.645 39% 128 Ostali ločeno zbrani 829.723 24% 1.236.663 28% 149 odpadki V letu 2016 je količina zbranih odpadkov precej višja kot v zadnjih letih. Najbolj je opazno povečanje količin zelenega reza, kosovnih odpadkov in odpadkov, ki so povezani s splošnim urejanjem okolja in objektov. Delno je povečanje odpadkov povezano tudi z večjo aktivnostjo CPGO.

154 I 190

RAVNANJE Z ODPADKI

17.1.2 Razvitost sistema zbiranja odpadkov Ločeno zbiranje odpadkov se v občini Izola izvaja preko zbiralnic ločenih frakcij, zbiralnic nevarnih frakcij (odpadna olja, električna in elektronska oprema), ob organiziranih akcijah ter na zbirnem centru. Zbiralnice so urejene po naseljih, po načelu primerne dostopnosti za vsa gospodinjstva. V občini Izola so zbiralnice urejene na približno 100 uporabnikov. Na zbiralnicah so postavljene zbirne posode različnih barv, z različnimi označitvami (nalepkami), ki nakazujejo vrsto odpadkov, katerim je zbirna posoda namenjena. Na celotnem območju občine Izola je zagotovljeno ločeno zbiranje in prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kakor zahteva veljavna zakonodaja. Pogostost pobiranja ločeno zbranih frakcij je določena na podlagi stopnje polnjenja zabojnikov. Stopnja polnjenja in vrsta frakcije je odvisna predvsem od lokacije zbiralnic. Pogostost pobiranja je odvisna tudi od letnega časa, saj je v poletni sezoni količina ločeno zbranih frakcij odpadkov za polovico večja v primerjavi z ostalimi letnimi časi. Zbiranje kosovnih odpadkov je organizirano po sistemu individualnega naročanja uporabnika. Vsak plačnik komunalnih storitev v občini Izola (fizična oseba) ima možnost dvakrat letno naročiti na dom brezplačni zabojnik velikosti 5 m3 za odlaganje kosovnih odpadkov. Nevarni odpadki se zbirajo na Zbirnem centru Izola in v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. Na območju občine Izola deluje tudi center uporabnih predmetov »Staro kot novo«. Lociran je na Zbirnem centru Izola, odprt je od meseca marca 2015. Temeljna filozofija centra je spodbujanje ponovne uporabe še uporabnih predmetov. Predmeti v centru se pregledajo in ponudijo občanom v brezplačen prevzem. Namen centra uporabnih predmetov »Staro kot novo« je podariti še uporabne predmete tistim, ki jih potrebujejo, zato je brezplačen prevzem, poleg občanom Izole, omogočen tudi drugim. S takšnim pristopom se zmanjšuje količina odpadkov, predmetom pa se podaljšuje njihovo uporabno vrednost. Zbiranje in obdelava gradbenih odpadkov se izvaja kot tržna dejavnost. V letu 2016 se je povečal obseg poslovanja. V letu 2016 je bilo sprejetih 24 tisoč ton ter odpeljanih 10 tisoč ton gradbenih odpadkov. Ustrezno obdelani odpadki so bili prodani zainteresiranim uporabnikom, ki so jih uporabili predvsem za potrebe nasutij na območju Izole. Nadaljuje se reševanjem problema odvečnih obdelanih gradbenih odpadkov v smeri zagotovitve možnosti trajnega odlaganja tega inertnega odpadka.

17.1.3 Končno odlaganje in ravnanje z odpadki Odpadki se odlagajo v zbirnem centru, ki se nahaja na območju odlagališča nenevarnih odpadkov Izola. Zbirni center je pokrit in posebej urejen prostor namenjen zbiranju, sortiranju in prehodnemu skladiščenju ločeno zbranih odpadkov. Nahaja se na lokaciji odlagališča za nenevarne odpadke Izola. Celotna površina zbirnega centra znaša 4.200 m2. Zbirni center je opremljen z ustreznim odvajanjem padavinskih vod, zagotovljeno je tudi ustrezno nadaljnje ravnanje s padavinskimi vodami. Vodi so opremljeni s peskolovilcem, oljnim lovilcem ter kanaletami za odvod padavinskih voda. Okrog zbirnega centra je posajenih 90 cipres. Posamezne frakcije se predajo pooblaščenemu zbiralcu ali predelovalcu. Vse ločeno zbrane frakcije, ki so predane, so stehtane in opremljene z evidenčnimi listi. Na zbirnem centru je bilo po prepovedi odlaganja odpadkov vzpostavljeno pretovorno mesto za nakladanje mešanih komunalnih odpadkov, ki se predaja izbranemu prevzemniku, ki jih odpelje v nadaljnjo predelavo. Odlaganje odpadkov na odlagališču Izola se od leta 2013 ne izvaja več. Odpadki od tedaj oddajajo pooblaščenemu prevzemniku, izbranem na javnem razpisu, v skladu z veljavno zakonodajo. V letu 2016 je bilo to podjetje Saubermacher Slovenija.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 155 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Na odlagališču odpadkov so bila v letu 2016 izvedena nujna vzdrževalna dela in zahtevani monitoringi, s čimer je bilo zagotoviljeno varno vzdrževanje in nadzor nad okoljskim vplivom v času pred zapiranjem odlagališča. V letu 2016 je bilo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za zapiranje odlagališča v Izoli. Vsa zapiralna dela na odlagališču morajo biti izvedena najkasneje do 30. 10. 2019.

17.1.4 Divja odlagališča Velik problem z okoljskega vidika predstavljajo črna odlagališča ob ekoloških otokih in drugje v naravi. Na območju občine Izola se 80 % divjih odlagališč nanaša na nepravilno odlaganje kosovnih odpadkov, nevarnih in gradbenih odpadkov na ekoloških otokih. Kar 20 % divjih odlagališč se nanaša na posamične primere nepravilnega odlaganja v naravo. V letu 2016 je bilo prejetih 611 prijav nepravilnega ravnanja, od katerih je bilo 117 prijav divjih odlagališč, 372 prijav glede nepravilnega odlaganja odpadkov v zabojnike, 57 prijav za poškodovane zabojnike in 65 prijav drugih nepravilnosti. Nekaj divjih odlagališč je Komunala Izola uredila sami z ustreznim komuniciranjem s kršitelji, ostale pa je predala v reševanje občinskemu inšpektoratu.

17.2 SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Smernice za področje ravnanja z odpadki je izdala Komunala Izola d.o.o. (št. 63‐2/2011, dne 4.4.2011). V smernicah so povzeta določila takrat veljavnih predpisov za področje ravnanja z odpadki (Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Izola (Uradne objave št. 5/05), Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (ur. l. RS, št. 21/01), ki v času priprave okoljskega poročila ne veljajo več oziroma so spremenjeni.

17.3 RAVNANJE Z ODPADKI V ODLOKU O OPN

17.3.1 Strateški del OPN V strateškem delu OPN je ravnanje z odpadki obravnavano v poglavju II.3.4 Komunalna infrastruktura, varovanje okolja ter druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. Ravnanje z odpadki se bo usmerjalo v vzpostavitev regijskega centra za ravnanje z odpadki ter širitvijo obstoječega odlagališča.

17.3.2 Izvedbeni del OPN – prostorski izvedbeni pogoji Ravnanje z odpadki je v izvedbenem delu OPN obravnavana v okviru poglavja III.3.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj ter glede gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

17.4 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

17.4.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA . Ustrezno ravnanje z različnimi vrstami nevarnih in nenevarnih odpadkov. OKOLJSKI CILJI, IZ Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih KATERIH IZHAJAJO odpadkov: OKOLJSKI CILJI PLANA . zapiranje obstoječih odlagališč, za katera je prilagajanje veljavnim predpisom ekonomsko neupravičeno ali tehnično težko izvedljivo, . rekonstrukcija in širitev obstoječih odlagališč, ki bodo obratovala do konca leta 2008,

156 I 190

RAVNANJE Z ODPADKI

. izgradnja nove infrastrukture za obdelavo, predelavo in odstranjevanje odpadkov prioritetno kot regijskih centrov za ravnanje z odpadki in državnih naprav za termično obdelavo. Operativni program ravnanja z nevarnimi odpadki: . vzpostavitev in delovanje mreže objektov in naprav, tj. centrov za ravnanje z nevarnimi odpadki. Operativni program zbiranja komunalnih odpadkov . postavitev zbiralnic za ločene frakcije komunalnih odpadkov na vsakih 500 prebivalcev v strnjenih območjih poselitve, . postavitev zbirnih centrov za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov po prinašalnem sistemu praviloma v vsaki občini, na vsakem območju strnjene poselitve z več kot 8.000 prebivalci in v večjih poselitvenih aglomeracijah na vsakih 80.000 prebivalci, . vzpostavitev zbiralnic nevarnih frakcij komunalnih odpadkov na vsakem območju strnjene poselitve z več kot 25.000 prebivalci in v večjih poselitvenih aglomeracijah na vsakih 60.000 prebivalcev, . vzpostavitev dopolnilnega sistema zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov s premičnimi zbiralnicami, . vzpostavitev sistema zbiranja organskih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva in gospodinjstev ter njihovo biološko predelavo, . zagotavljanje biološke predelave bioloških kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev v hišnih kompostnikih, v malih komunalnih kompostarna h na območjih poselitve z več kot 10 prebivalci/ha in več kot 500 prebivalci ter prevzemanje in zagotavljanje biološke predelave na gosteje poseljenih in večjih območjih. Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki . ločno zbiranje na mestu nastanka in ponovno uporabo gradbenih odpadkov. DEJAVNOSTI/POSEGI Z . poselitev, storitvene dejavnosti, javni sektor ‐ komunalni in njim podobni odpadki VPLIVI . gradbeništvo ‐ gradbeni odpadki . pridobivanje mineralnih surovin, pridobivanje energije ‐ odpadki iz rudarstva in energetike . proizvodne dejavnosti ‐ odpadki iz industrija OKOLJSKI KAZALCI ZA . količina zbranih odpadkov, SPREMLJANJE . ustreznost sistema zbiranja odpadkov, DOSEGANJA CILJEV Z . ustreznost sistema ravnanja z odpadki, IZVAJANJEM OPN . število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na prebivalca, . evidentiranje in sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov

17.4.2 Metoda vrednotenja Ključni kazalci ravnanja z odpadki se nanašajo na količine zbranih odpadkov ter urejenost sistema zbiranja, odvažanja in odlaganja komunalnih odpadkov. Glede na to, da OPN ni tak dokument, na osnovi katerega bi lahko spremembe kazalcev ugotavljali z natančnimi številkami, se ugotavlja predvsem ali se bo vrednost kazalca spremenila (povečala/zmanjšala) in ali OPN podaja usmeritve in pogoje za izboljšanje stanja. Vpliv prostorskega razvoja občine ima na ravnanje z odpadki predvsem neposreden in trajen vpliv. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv Izvedba OPN bo imela pozitiven vpliv na ravnanje z odpadki. Količine odpadkov se ne bodo povečale. Sistem zbiranja ločenih frakcij odpadkov se bo izboljšal, izboljšali se bodo pogoji za končno odlaganje in ravnanje z odpadki. B – vpliv je nebistven Izvedba OPN bo imela nebistven vpliv na ravnanje z odpadki. Količine odpadkov se bodo povečale. Sistem ravnanja z odpadki je ustrezno urejen. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe Izvedba OPN bo imela nebistven vpliv na ravnanje z odpadki. Količine odpadkov se bodo omilitvenih ukrepov povečale. Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov bo zagotovljen ustrezen sistem ravnanja z odpadki. D – vpliv je bistven Izvedba OPN bo imela bistven vpliv na ravnanje z odpadki. Količine odpadkov se bodo bistveno povečale. Sistem ravnanja z odpadki ni ustrezno urejen. E – vpliv je uničujoč Izvedba OPN bo imela uničujoč vpliv na ravnanje z odpadki. Količine odpadkov se bodo bistveno povečale. Ustrezno končno odlaganje in ravnanje z odpadki ni zagotovljeno. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

17.5 VPLIVI NA RAVNANJE Z ODPADKI TER NJIHOVO VREDNOTENJE

Vpliv prostorskega razvoja občine ima na ravnanje z odpadki predvsem neposreden in trajen vpliv. Z izvedbo plana se bo namreč povečala količina odpadkov.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 157 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Za potrebe vrednotenja vplivov OPN na ravnanje z odpadki je treba vrednotiti vpliv OPN na količino zbranih odpadkov, ustreznost sistema zbiranja ločenih frakcij odpadkov ter ustreznost končnega odlaganja odpadkov in ravnanje z njimi.

158 I 190

RAVNANJE Z ODPADKI

17.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov na ravnanje z odpadki

Količina zbranih odpadkov na prebivalca, količina ločeno zbranih odpadkov, delež ločeno zbranih podatkov Skupna količina vseh zbranih odpadkov v letu 2016 je znašala 8.155.454 kg (brez zemlje). Od tega je bilo zbranih 8.008.270 kg komunalnih odpadkov. Ločeno zbranih frakcij je bilo 4.367.666 kg. V letu 2016 je bilo zbranih 512 kg odpadkov na prebivalca. Zaradi z OPN načrtovanega prostorskega razvoja bodo nastajali pretežno komunalni odpadki, ki se bodo zbirali ločeno in s katerimi se bo ravnalo v skladu s predpisi. Zaradi odprtja novih gospodarskih con je moč pričakovati tudi dodatne količine industrijskih odpadkov, med katerimi bodo najverjetneje tudi nevarni odpadki.

Razvitost sistema zbiranja odpadkov Na celotnem območju občine Izola je zagotovljeno ločeno zbiranje in prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kakor zahteva veljavna zakonodaja. Zbiranje kosovnih odpadkov je organizirano po sistemu individualnega naročanja uporabnika. Vsak plačnik komunalnih storitev v občini Izola (fizična oseba) ima možnost dvakrat letno naročiti na dom brezplačni zabojnik velikosti 5 m3 za odlaganje kosovnih odpadkov. Nevarni odpadki se zbirajo na Zbirnem centru Izola in v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. Zbiranje in obdelava gradbenih odpadkov se izvaja kot tržna dejavnost. V letu 2016 je bilo sprejetih 24 tisoč ton ter odpeljanih 10 tisoč ton gradbenih odpadkov. Ustrezno obdelani odpadki so bili prodani zainteresiranim uporabnikom, ki so jih uporabili predvsem za potrebe nasutij na območju Izole. Nadaljuje se reševanjem problema odvečnih obdelanih gradbenih odpadkov v smeri zagotovitve možnosti trajnega odlaganja tega inertnega odpadka. Z OPN so podani pogoji in zahteve, da se bo sistem zbiranja odpadkov ustrezno dopolnjeval hkrati z načrtovanim prostorskim razvojem. Z OPN je načrtovana tudi širitev območja odlagališča odpadkov. Širitev ni namenjena odlaganju odpadkov, ampak gradnji objektov in izvajanju prostorskih ureditev, ki jih za svoje delovanje potrebuje Komunala Izola d.d..

Število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na prebivalca Ločeno zbiranje odpadkov se v občini Izola izvaja preko zbiralnic ločenih frakcij, zbiralnic nevarnih frakcij (odpadna olja, električna in elektronska oprema), ob organiziranih akcijah ter na zbirnem centru. Zbiralnice so urejene po naseljih, po načelu primerne dostopnosti za vsa gospodinjstva. V občini Izola so zbiralnice urejene na približno 100 uporabnikov, kar ustreza kriterijem iz Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Ur. l RS, št. 33/17). V skladu z Uredbo mora biti zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev oziroma na 400 prebivalcev v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov). Zbirni center v občini Izola je eden, kar ustreza pogojem iz Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Ur. l RS, št. 33/17). Zbirni center obratuje na odlagališču nenevarnih odpadkov.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 159 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Ustreznost končnega odlaganja in ravnanja z odpadki Odpadki se odlagajo v zbirnem centru, ki se nahaja na območju odlagališča nenevarnih odpadkov Izola. Posamezne frakcije se predajo pooblaščenemu zbiralcu ali predelovalcu. Odlaganje odpadkov na odlagališču Izola se od leta 2013 ne izvaja več. Odpadki od tedaj oddajajo pooblaščenemu prevzemniku, izbranem na javnem razpisu, v skladu z veljavno zakonodajo. V letu 2016 je bilo to podjetje Saubermacher Slovenija. Z OPN načrtovan prostorski razvoj ne bo zahteval sprememb v sistemu končnega odlagana in ravnanja z odpadki.

Evidentiranje in sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov Kazalnik je opisan v poglavju 16.1.4. Z OPN načrtovan prostorski razvoj ne vpliva na spremembo stanja.

17.6 OCENA VPLIVOV OPN NA RAVNANJE Z ODPADKI

17.6.1 Ocena vplivov OPN na ravnanje z odpadki Neposreden in trajen vpliv OPN na ravnanje z odpadki ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven. Kljub povečanim količinam odpadkov se bo stanje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki ne bo spremenilo. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola, na ravnanje z odpadki ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.

17.6.2 Upoštevanje smernic Smernice so smiselno upoštevane.

17.6.3 Omilitveni ukrepi za ravnanje z odpadki Omilitveni ukrepi niso potrebni.

17.7 SPREMLJANJE STANJA

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje ravnanja z odpadki zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . količina zbranih odpadkov, . ustreznost sistema zbiranja odpadkov, . ustreznost sistema ravnanja z odpadki, . število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na prebivalca.

160 I 190

ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE

18 ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE

18.1 OPIS STANJA

18.1.1 Zdravstveno stanje prebivalcev občine Zdravstveno stanje in umrljivost v občini Izola: . Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 12,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4, dni. . Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako. . Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. . Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,4 na 1000, v Sloveniji pa 6,2. . Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju. . Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 7 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20. Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva: . Telesni _fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju. . Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6. . Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzrocitelji je bil višji od slovenskega povprečja. . Odzivnost v Program Svit ‐ presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 61,8 %, v Sloveniji pa 64,3 %. . Presejanost v Programu Zora ‐ presejanju za raka materničnega vratu je bila 71,1 %, v Sloveniji pa 71,8 %. (Vir: Zdravje v občini 2018, IZOLA/ISOLA, Nacionalni Inštitut za javno zdravje, april 2018)

18.1.2 Zdravo in kakovostno bivalno okolje V skladu z mnenjem Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (št. 212b‐09/1649‐18 / NP – 1347481, z dne 14. 8. 2018 je v poglavju Varovanje zdravja ljudi je treba obravnavati tudi vključenost površin namenjenih za spodbujanje telesne dejavnosti, ki omogočajo zdrav življenjski slog, kjer je treba ovrednotiti delež površin z javnim dostopom do zelenih površin, površin otroških igrišč, površin za urbano vrtnarjenje, površin za šport in rekreacijo, kolesarske poti med naselji ter evidentiranjem kopalnih voda in njihove kakovosti. Občina Izola posebnih strokovnih podlag za ta področja nima izdelanih, zato se vsebine lahko obravnavajo le na nivoju načrtovane namenske rabe prostora. Z veljavni prostorskim aktom je na območju občine načrtovanih 76,83 ha zelenih površin, od tega jih je 25,54 ha namenjenih parkom in površinam za šport in rekreacijo. Ostale zelene površine predstavljajo druge zelene površine, večinoma namenjene zaščitni funkciji, na katerih prostorske ureditve niso predvidene, predstavljajo pa pomemben prostor, ki ga prebivalci občine lahko uporabljajo kot rekreacijske površine. Športu in rekreaciji je namenjenih tudi 20,11 ha površin z namensko rabo BC.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 161 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Obstoječa kolesarska infrastruktura na območju občine je preredka in nepovezana. V posameznih odsekih se pojavlja le znotraj mesta Izola ter ob obali. Pomembno rekreacijsko območje občine Izola predstavlja območje obalne ceste Koper – Izola, ki je zaprto za promet. Ob obali občine Izola se pojavlja pet območij kopalnih voda: . SI5KV090K32010, Kopalno območje Rikorvo‐Simonov zaliv, . SI5KV070K32050, Kopalno območje Pri svetilniku, . SI5KV100K54010, Plaža Simonov zaliv, . SI5KV080K31070, Naravno kopališče Delfin, . SI5KV110K33010, Kopalno območje Simonov zaliv‐Strunjan. V letu 2017 so bili vsi odvzeti vzorci na kopalnih vodah skladni s priporočili NIJZ. (http://www.arso.gov.si/) Podatki o obstoječih otroških igriščih v času izdelave okoljskega poročila niso bili dosegljivi, površin za urbano vrtičkarstvo na obočju občine Izola ni.

18.2 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

Za področje zdravega bivalnega okolja smernice niso bile izdane.

18.3 OKOLJSKI CILJI PLANA IN MERILA ZA NJIHOVO VREDNOTENJE

18.3.1 Okoljski cilji plana in kazalci

OKOLJSKI CILJI PLANA . Zagotavljanje pogojev za razvoj površin za spodbujanje telesne aktivnosti OKOLJSKI CILJI, IZ Nacionalni programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (ReNPPTDZ) KATERIH IZHAJAJO . spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev v vseh starostnih skupinah OKOLJSKI CILJI PLANA Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08) . priprava in izvajanje ukrepov za zmanjševanje nevarnosti onesnaženja

USMERITVE IN UKREPI . učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za usmerjeno športno ZA DOSEGANJE CILJEV dejavnost v naravi . zagotavljanje ustreznega odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vplivnem območju kopalnih voda OKOLJSKI KAZALCI ZA . dostopnost prebivalcev do športnih objektov in površin za usmerjeno športno dejavnost v naravi SPREMLJANJE . urejenost sistema odvajanja in čiščenja komunalnih voda na vplivnem območju kopalnih voda DOSEGANJA CILJEV Z . dolžina kolesarskih stez IZVAJANJEM OPN

18.3.2 Metoda vrednotenja Pri vplivih OPN na zdravo bivalno okolje se ugotavlja dostopnost prebivalcev do površin za spodbujanje telesne aktivnosti ter do zdravstveno ustreznega okolja za njihovo izvajanje (npr. čiste kopalne vode). Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:

ocena vpliva opis ocene A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na zagotavljanje pogojev za razvoj površin za spodbujanje telesne aktivnosti. Dostopnost prebivalcev do športnih objektov in površin za usmerjeno športno dejavnost v naravi se bo povečal, izboljšal se bo sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vplivnem območju kopalnih voda, zagotovljena je njegova skladnost s predpisi.. B – vpliv je nebistven Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na zagotavljanje pogojev za razvoj površin za spodbujanje telesne aktivnosti. Dostopnost prebivalcev do športnih objektov in površin za

162 I 190

ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE

ocena vpliva opis ocene usmerjeno športno dejavnost v naravi se ne bo spremenila, sistem odvajanja in čiščenja kopalnih voda na vplivnem območju kopalnih voda se ne bo spremenil, zagotovljena je njegova skladnost s predpisi. C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na zagotavljanje pogojev za razvoj površin za omilitvenih ukrepov spodbujanje telesne aktivnosti ob zagotavljanju omilitvenih ukrepov. Ob zagotavljanju omilitvenih ukrepov se dostopnost prebivalcev do športnih objektov in površin za usmerjeno športno dejavnost v naravi se ne bo spremenila, sistem odvajanja in čiščenja kopalnih voda na vplivnem območju kopalnih voda se ne bo spremenil, zagotovljena bo njegova skladnost s predpisi. D – vpliv je bistven Izvedba OPN bo bistveno vplivala na zagotavljanje pogojev za razvoj površin za spodbujanje telesne aktivnosti. Dostopnost prebivalcev do športnih objektov in površin za usmerjeno športno dejavnost v naravi se bo zmanjšala, skladnost sistema odvajanja in čiščenja kopalnih voda na vplivnem območju kopalnih voda s predpisi ni zagotovljena. E – vpliv je uničujoč Izvedba OPN bo vplivala na zagotavljanje pogojev za razvoj površin za spodbujanje telesne aktivnosti uničujoče. Dostopnost prebivalcev do športnih objektov in površin za usmerjeno športno dejavnost v naravi ni zagotovljena, skladnost sistema odvajanja in čiščenja kopalnih voda na vplivnem območju kopalnih voda s predpisi ni zagotovljena. X – ugotavljanje vpliva ni možno Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

18.4 ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE V OPN

18.4.1 Strateški del V strateškem delu OPN so vsebine, ki zadevajo zdravje in kakovostno bivalno okolje obravnavane v poglavjih II.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja, II.2 Zasnova prostorskega razvoja občine, II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, II.4 Usmeritve za prostorski razvoj poselitve in II.5 Usmeritve za razvoj v krajini. Vsebine, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih voda pa so obravnavane v poglavjih II.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja, II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture in II.5 Usmeritve za razvoj v krajini.

18.4.2 Izvedbeni del – prostorski izvedbeni pogoji V izvedbenem delu so zelene površine obravnavane v 50. členu (velikost, urejanje in oblikovanje javnih zelenih in drugih površin – javnih odprtih površin), kjer je zahtevano, da se znotraj urbanih naselij zagotavlja ustrezno količino zelenih oziroma zelenih in drugih javnih odprtih površin in da se ostanke gozdnih površin znotraj naselij ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij. V izvedbenem delu so vsebine, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje odpadne vode obravnavane v poglavju III.3.6. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj ter glede gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

18.5 VPLIVI NA ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE V OPN

18.5.1 Kazalci za vrednotenje vplivov

Dostopnost prebivalcev do športnih objektov in površin za usmerjeno športno dejavnost v naravi

VREDNOST KAZALCA veljavni prostorski akt dopolnjen osnutek OPN

Površina površin namenjenih športnim in rekreacijskim objektom in Površina površin namenjenih športnim in rekreacijskim objektom prostorski ureditvam : in prostorski ureditvam :

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 163 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

DELEŽ OD DELEŽ OD VSEH VSEH STAVBNIH STAVBNIH NRP VELIKOST (ha) (%) NRP VELIKOST (ha) (%) BC 20,11 3,96 BC 20,37 3,71 Z 34,21 6,73 ZD 25,54 4,65 ZD 17,09 3,36 ZP 18,29 3,33 ZP 13,99 2,75 ZS 18,98 3,46 ZS 11,55 2,27 SKUPAJ 83,18 15,16 SKUPAJ 96,95 19,08

SPREMEMBA KAZALCA Površina zemljišč z namenskimi rabami, kjer je dopustna gradnja športno rekreacijskih centrov oziroma je dopusten razvoj oziroma izvajanje športa in rekreacije, se je v dopolnjenem osnutku OPN v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom zmanjšala za 13,76. Vzrok za zmanjšanje je izvzem površin z namensko rabo Z na območju klifa nad obalno cesto, ter izvzem načrtovanega otoka.

Ustreznost sistema zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda

VREDNOST KAZALCA obstoječe stanje načrtovano stanje V občini Izola so s kanalizacijskim omrežjem opremljena S strateškim delom OPN je ugotovljeno, da je treba v skladu z Operativnim naselja Izola, Jagodje, Korte, Cetore, Malija in Mala Seva. programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode treba ustrezno Odpadne vode iz naselij Izola in Jagodje se odvajajo na komunalno opremiti tudi naselja Nožed, Šared, Medoši in Draga. čistilno napravo Koper, iz naselij Malija in Mala Seva v čistilno napravo Piran, naselji Korte in Cetore pa imata Naselje Nožed gravitira na čistilno napravo Piran, zato je smiselno, da se svoji čistilni napravi. čiščenje in odvajanje odpadnih voda iz naselja vodi na čistilno napravo Piran. Odpadne vode iz naselja Šareda se bodo po izgradnji kanalizacijskega omrežja odvajale v izolsko omrežje po zbirnem kolektorju v trasi ceste Jagodje – Šared. Za naselji Medoši in Draga je treba ustrezno čiščenje odpadnih voda zagotoviti z malimi čistilnimi napravami oziroma kanalizacijskim omrežjem. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v vseh ostalih naseljih je treba zagotavljati v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (male čistilne naprave, izjemoma odvajanje v nepretočno greznico). Komunalna oprema naselij Nožed, Šared, Medoši in Draga na izvedbenem nivoju še ni načrtovana.

Dolžina kolesarskih stez Obstoječa kolesarska infrastruktura je preredka in nepovezana. V posameznih odsekih se pojavlja le znotraj mesta Izola ter ob obali. V strateškem delu je na temo kolesarske infrastrukture zapisano sledeče: . Zasnovo slovenskega državnega kolesarskega omrežja tvori omrežje daljinskih povezav, ki se navezujejo na daljinske evropske kolesarske povezave. Skozi Izolo poteka povezava Eurovelo št. 8 (sredozemska smer Gibraltar – Atene), ki jo v odseku, ki poteka po slovenski obali imenujemo Istrijanka ali Parencana in predstavlja slovensko daljinsko kolesarsko povezavo D8. . Parencana je nosilna kolesarska povezava občine. Iz smeri Strunjana poteka sprva po označeni poti med strunjanskimi nasadi in vinogradi. Po rahlem vzponu nas pot pripelje do predora med Strunjanom in Izolo. Vožnjo nadaljujemo po zgornjem delu Izole po Industrijski cesti, potem pa tik ob morju do Kopra. . Rekreacijsko turistična mešana kolesarsko peš povezava (lungomare) bo potekala po obali in se navezovala na povezave, ki vodijo v zaledje. . Sekundarne kolesarske poti bodo znotraj mesta potekale v primernem prečnem profilu ceste, ki poleg pločnika za pešce predvideva tudi kolesarski pas ali stezo.

164 I 190

ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE

. Kolesarnice bo potrebno predvideti ob glavni in drugih intermodalnih točkah ter tudi na pomembnejših stičiščih poti (San Simon, staro mestno jedro,…) z namenom omogočanja intermodalnosti. V grafičnem delu strateškega dela je prikazana samo Parencana, v izvedbenem delu pa kolesarske poti niso prikazane posebej – združene so v kategorijo kolesarske in druge poti. Dolžine kolesarskih poti zato ni mogoče opredeliti. Glede na usmeritve strateškega dela OPN ocenjujemo, da so z OPN podani pogoji, da se bo dolžina kolesarskih povezav v občini povečala.

18.5.2 Vrednotenje vplivov OPN na zdravo in kakovostno bivalno okolje Na zdravo in kakovostno bivalno okolje ob osnovnih parametrih (čist zrak, ustrezna pitna voda, neobremenjenost s hrupom, elektromagnetni sevanjem oziroma svetlobnim onesnaževanjem) vpliva tudi ustrezna dostopnost do zelenih in drugih rekreacijskih površin. Površina zemljišč z namenskimi rabami, kjer je dopustna gradnja športno rekreacijskih centrov oziroma je dopusten razvoj oziroma izvajanje športa in rekreacije, se je v dopolnjenem osnutku OPN v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom zmanjšala za 13,76. Vzrok za zmanjšanje je izvzem površin z namensko rabo Z na območju klifa nad obalno cesto, ter izvzem načrtovanega otoka. Tem območjem je z dopolnjenim osnutkom OPN določena primarna namenska raba (gozd, kmetijska zemljišča oz. vode), kar pomeni, da kljub temu ostajajo v funkciji rekreacije. S strateškim delom OPN se namreč kot območja rekreacije v občini navaja gozd na območju klifov, ki poleg drugih funkcij opravlja tudi rekreacijsko funkcijo. Ti gozdovi so v okviru naravnega rezervata Strunjan večinoma razvrščeni v gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni. S strateškim delom se v občini načrtuje tudi druga območja za razvoj športa in rekreacije. Največji poudarek je na peš in kolesarskih povezavah. Nosilna kolesarska povezava občine je Parencana. Načrtuje pa se tudi mešana peš in kolesarska povezava (lungomare), ki bo potekala po obali in se navezovala na povezave, ki vodijo v zaledje. Obalna pešpot povezuje celotno obalo Izole od novo predvidene športno rekreacijske cone med Koprom in Izolo do Belvederja. Poteka ob obali starega mestnega jedra od svetilnika do Sončnega nabrežja, mimo 'Lonke' in marine do plaže v San Simonu in naprej ob morju do Belvederja. Staro mestno jedro je strnjena peš cona mesta Izola. Rekreacijske peš poti potekajo ob vseh povezovalnih cestah v zaledju občine s pomembnimi razglednimi točkami. Ostale prometnice je na odsekih, ki potekajo znotraj naselij, potrebno opremiti s peš hodniki. V mestu se bo spodbujal intenziven urbani razvoj, kjer bo poseben poudarek namenjen umeščanju športno rekreacijski dejavnosti. Tudi turistična ponudba občine se bo nadgradila s športno rekreacijskim programom. Območja za rekreacijo in šport so načrtovana tudi v urbanističnem načrtu, ki ob mestno diagonalo – ‘Cesto A’, ki poteka iz središča mesta skozi stanovanjska območja, umešča preplet družbenih programov kot so šolstvo, verske dejavnosti, rekreacija, zelene površine, stanovanja za posebne potrebe (študentski domovi, dom za ostarele, oskrbovana stanovanja) in podobno. Območje ima neposreden dostop do vseh javnih funkcij in je pravzaprav nadaljevanje centra mesta ob prometnici proti jugu. Zeleni sistem mesta je vezni člen med morjem in krajino Izolskega amfiteatra, ki predstavljata zunanje obode mesta. Pomembne zelene površine se stekajo v mesto vzdolž obale z vzhoda in zahoda. Na vzhodni obali te ostanejo odprte zelene površine kopališč in promenade ter se stečejo v zeleni stik kopnega z morjem (pokopališče z ene in park ladjedelnica z druge strani ulice Cankarjevega drevoreda), proti jugu pa se razširijo med športne objekte. Zelene površine, ki se spuščajo v mesto z zahoda se počasi iz odprtih krajinskih prostorov prestrukturirajo v kopališča in parke, ki se vrstijo vzdolž celotne obale zaliva do starega jedra. Otoški del mesta ima dve večji parkovni površini, Punto s kopališčem in park ladjedelnica.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 165 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Poseben pomen ima Krajinski park Strunjan, ki je kot najdaljši odsek naravno ohranjene morske obale v Tržaškem zalivu prostor izrednih naravnih kvalitet z visokim doživljajskim in rekreativnim potencialom v neposredni bližini urbaniziranega območja. Prostor se vključuje v mrežo rekreacijskih območij, pri čemer se zagotavlja ohranjanje njegovih kvalitet ter izkoriščanje njegovih potencialov na trajnostni način. Del športno rekreacijske infrastrukture na območju občine predstavljajo tudi kopališča. Ob obali občine Izola se pojavlja pet območij kopalnih voda. Vsi vzorci kopalnih voda, ki so bili odvzeti v letu 2018, so bili skladni s priporočili NIZJ. Varstvo kvalitete kopalnih voda je odvisno predvsem od ustrezno urejenega sistema odvajanja in čiščenja kopalnih voda. Za stavbe na vplivnem območju kopalnih voda mora biti v času kopalne sezone v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode, zagotovljena tudi dodatna obdelava komunalne odpadne vode. V strateškem delu OPN vsebine odvajanja in čiščenja odpadnih voda niso obravnavane popolnoma v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Besedilo člena, ki obravnava odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je treba dopolniti z določili glede kopalnih voda in sicer: . Za stavbe na vplivnem območju kopalnih voda mora biti v času kopalne sezone v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode, zagotovljena tudi dodatna obdelava komunalne odpadne vode. To velja za vse stavbe, ki se ne nahajajo znotraj območij poselitve opremljenih s kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo in tiste, ki se v njih nahajajo, pa njihov priklop na javno kanalizacijo iz upravičenih razlogov ni možen.

18.6 OCENA VPLIVOV NA ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE V OPN

18.6.1 Ocena vplivov OPN na zdravo in kakovostno bivalno okolje Neposreden in trajen vpliv OPN na zdravo in kakovostno bivalno okolje ocenjujemo z oceno A – vpliv je pozitiven. Kljub zmanjšanju obsega območij zelenih površin se bo zaradi usmeritev OPN opremljenost z rekreacijsko infrastrukturo izboljšala in s tem tudi dostopnost do nje. S strateškim delom OPN so dani tudi pogoji, da se izboljša opremljenost s kolesarsko infrastrukturo. Kopalne vode na obočju občine so skladne s priporočili NIZJ. Ob upoštevanju predpisov s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda bo zagotovljeno tudi njihovo varstvo. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola, zdravo in kakovostno bivalno okolje ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.

18.6.2 Upoštevanje smernic Smernice niso bile podane.

18.6.3 Omilitveni ukrepi in priporočila za zagotavljanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja Omilitveni ukrepi niso potrebni.

Priporočila Ker v strateškem delu OPN vsebine odvajanja in čiščenja odpadnih voda niso obravnavane popolnoma v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda, naj se besedilo člena, ki

166 I 190

ZDRAVO IN KAKOVOSTNO BIVALNO OKOLJE

obravnava odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda dopolni z določili glede kopalnih voda in sicer: . Za stavbe na vplivnem območju kopalnih voda mora biti v času kopalne sezone v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode, zagotovljena tudi dodatna obdelava komunalne odpadne vode. To velja za vse stavbe, ki se ne nahajajo znotraj območij poselitve opremljenih s kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo in tiste, ki se v njih nahajajo, pa njihov priklop na javno kanalizacijo iz upravičenih razlogov ni možen.

18.7 SPREMLJANJE STANJA

V okviru spremljanja izvajanja OPN mora občina za področje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja zagotavljati spremljanje naslednjih kazalcev ter njihovih sprememb glede na izhodiščno stanje (pred sprejetim OPN): . dostopnost prebivalcev do športnih objektov in površin za usmerjeno športno dejavnost v naravi, . dolžina kolesarskih stez, . urejenost sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vplivnem območju kopalnih voda.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 167 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

19 POVZETEK OKOLJSKEGA POROČILA

19.1 UVOD

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 8. 4. 2012 izdalo odločbo o potrebi izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Občinski prostorski načrt občine Izola (v nadaljevanju OPN Izola). Sestavni del postopka celovite presoje vplivov na okolje je tudi izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Vzrok za potrebo izvedbe CPVO je načrtovanje večjih posegov kot so golf igrišče in turistične kapacitete na območju Baredov, ureditev pristanišča in marine, širitev obstoječega lokalnega komunalnega odlagališča, ureditev postajališč za morski promet, umestitev kampa na območju Belveder, širitev industrijske/gospodarske cone, umestitev večje garažne hiše in umetnega otoka. Ministrstvo za okolje in prostor je v skladu z merili določenimi z 2. odstavkom 2. člena Uredbe o merilih ocenjevanja verjetnosti pomembnih vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 9/09) ugotovilo, da bi izvedba teh posegov lahko pomembno vplivala na okolje. V skladu s 3. členom Uredbe o merilih so bila pridobljena tudi mnenja Ministrstva za kulturo, Zavoda RS za varstvo narave ter Ministrstva za zdravje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agencija RS za vode svojih mnenj nista podala. Zavod RS za varstvo narave v svojem mnenju ugotavlja, da bi izvedba OPN lahko pomembno vplivala na varovana območja (Natura 2000, zavarovana območja). Zato je treba za OPN v skladu z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja izvesti tudi presojo sprejemljivosti na varovana območja. Ugotavlja tudi, da bi lahko izvedba OPN pomembno vplivala na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost. Ministrstvo za zdravje v svojem mnenju ugotavlja, da bi izvedba OPN lahko pomembno vplivala na zdravje ljudi z vidika prekomernega hrupa, pitne vode, onesnaženosti zraka, EMS in svetlobnega onesnaževanja. Ministrstvo za kulturo v svojem mnenju navaja, da načrtovane prostorske ureditve zadevajo območja varstva kulturne dediščine in da bo predmetni plan verjetno pomembno vplival na varstvo kulturne dediščine. Občina Izola je dopolnjen osnutek pripravila po 6 letih od izdaje smernic in odločbe. V tem času je občina vsebino OPN precej spremenila, predvsem je iz OPN umaknila večino širitev stavbnih zemljišč (v osnutku je bilo načrtovanih 177 ha novih stavbnih zemljišč, v dopolnjenem osnutku jih je 58 ha). Smernice in odločba o potrebi izvedbe CPVO se zato nanašajo tudi na vsebine, ki niso več predmet OPN. Spremembe med osnutkom in dopolnjenim osnutkom so glede na podane smernice predstavljene po posameznih segmentih okolja.

19.2 VPLIVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OPN NA OKOLJE

VAROVANJE OKOLJA, NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE

19.2.1 Tla in kmetijska zemljišča Z dopolnjenim osnutkom OPN Izola je načrtovanih 1.609,27 ha kmetijskih zemljišč. Površina kmetijskih zemljišč se bo z OPN Izola v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom zmanjšala za 86,99 ha oziroma

168 I 190

povzetek okoljskega poročila

za 5,13 %. Novi posegi na kmetijska zemljišča predstavljajo 53,69 ha, izvzemi stavbnih zemljišč in njihovo vračanje v kmetijsko rabo 2,60 ha. Ostale spremembe so nastale zaradi sprememb namenske rabe zemljišč v primarni rabi zaradi uskladitve z dejansko rabo. Največ novih posegov je namenjenih novim stanovanjskim površinam, površinam cest, gospodarskim conam, okoljski infrastrukturi ter zelenim površinam. Posegi na kmetijska zemljišča se večinoma pojavljajo kot širitve oziroma zaokrožitve ob obstoječih stavbnih zemljiščih, v nekaj primerih se nova območja stavbnih zemljišč pojavljajo tudi v odprtem prostoru (območja prometne infrastrukture, območja zelenih površin, območja okoljske infrastrukture). V dopolnjen osnutek OPN Izola je vključenih tudi 155 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta. Od tega jih je 76,50 ha na območjih veljavnih PIA ter 27,68 ha na območjih veljavnih DPN. Med kmetijskimi zemljišči, ki se z OPN Izola spreminjajo v stavbna zemljišča, jih je v GERK vključenih 13,97 ha oziroma 26 %. Večinoma gre za kmetijska zemljišča srednje bonitete (40 – 70), visoko boniteto (nad 70) ima 10,79 % kmetijskih zemljišč, ki se spreminjajo v stavbna. Na hidromeliorirana območja nova stavbna zemljišča posegajo v zelo majhnem obsegu (0,1 ha, vsa na območje hidromelioracije Rikorvo). Od nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska zemljišča, jih je 21,50 ha vključenih v GERK. Največ jih ima srednjo boniteto (40 do 70). Na hidromelioriranih območjih se jih pojavlja 0,97 ha (hidromelioracija Rikorvo in namakalni sistem Pivol) Že sama spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna, ki so načrtovane z OPN Izola, predstavljajo velik vpliv na kmetijska zemljišča. Pri vrednotenju posegov na kmetijska zemljišča in njihovo racionalno rabo pa je treba upoštevati tudi razpoložljiva stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta ter vseh PIA in DPN, ki veljajo na območju občine, in so po dejanski rabi še kmetijska zemljišča. Takih zemljišč je v občini Izola 113,70 ha (41,03 ha na območju, ki se ureja z OPN in 72,67 ha na območjih, ki se urejajo s PIA oziroma DPN). Ob predpostavki da bi se vsa stavbna zemljišča (obstoječa in predlagane širitve), ki so po dejanski rabi še kmetijska, pozidala, bi se obseg kmetijskih zemljišč v občini Izola zmanjšal za okrog 150 ha oziroma za 9 %. Ocenjujemo, da bi pozidava kmetijskih zemljišč v takem obsegu imela bistven vpliv na varstvo kmetijskih zemljišč v občini. Tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se v svojih smernicah (št. 352‐64/2005/10, dne 7.9. 2011 do nekaterih posegov opredelilo negativno. Vse te posege je treba uskladiti z MKGP. Za del teh posegov bo treba za njihovo sprejemljivost zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča oziroma bo posege treba izvzeti iz stavbnih zemljišč. S tem namenom občina že pripravlja strokovno podlago za nadomeščanje kmetijskih zemljišč s pedološkim poročilom za potrebe širitve stavbnih zemljišč v okviru OPN Občine Izola.

Ocena vplivov na tla in kmetijska zemljišča Neposredni vplivi OPN ter kumulativni vpliv OPN z veljavnimi OPPN in DPN ocenjujemo kot bistven (ocena D). V primeru, da se po izdelavi strokovne podlage za nadomeščanje kmetijskih zemljišč s pedološkim poročilom za potrebe širitve stavbnih zemljišč v okviru OPN Občine Izola izvede usklajevanja z MKGP, na podlagi katerih bo doseženo ravnovesje med dejanskim potrebami občine po stavbnih zemljiščih in novimi posegi na kmetijska zemljišča, ocenjujemo vpliv OPN z oceno C.

19.2.2 Gozd Z dopolnjenim osnutkom OPN Izola je načrtovanih 683,59 ha gozdnih zemljišč. Z OPN se bo obseg gozdnih zemljišč na območju občine Izola povečal za 25,92 ha oziroma za 3,94 %. Povečanje je predvsem posledica uskladitve namenske rabe gozdnih in kmetijskih zemljišč z dejansko rabo. Zaradi

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 169 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

tega se je v gozdna zemljišča spremenilo 4,89 ha stavbnih zemljišč ter 2019,73 ha kmetijskih zemljišč. Iz gozdnih zemljišč pa se je v stavbna spremenilo 4,09 ha zemljišč, v kmetijska zemljišča 189,89 ha, v druga zemljišča 4,65 ha in v vodna zemljišča 0,09 ha. Največ novih posegov (sprememb v stavbna zemljišča) je namenjenih novim površinam cest in okoljski infrastrukturi ter območjem stanovanj. V dopolnjen osnutek OPN Izola je vključenih tudi 155 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta. Od tega jih je 76,50 ha na območjih veljavnih PIA ter 27,68 ha na območjih veljavnih DPN. Del nepozidanih stavbnih zemljišč posega na varovalni gozd (IZ‐06/04 z namensko rabo ZD, 1.564 m2), 5 ha nepozidanih zemljišč pa posega na gozd s poudarjenimi ekološkimi oziroma socialnimi funkcijami. V skladu s splošnimi smernicami s področja gozdarstva (marec 2013) je občina dolžna na vseh območjih gozdov, ki so zavarovana z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13 in 39/15), določiti namensko rabo »območja gozdov«. Širitve in nepozidana stavbna zemljišča v skupnem obsegu 7,6 ha posegajo tudi na gozdove s poudarjenimi ekološkimi funkcijami na 1. stopnji, del teh gozdov (0,6 ha) jih ima na 1. stopnji poudarjene tudi socialne funkcije. Pojavljajo se predvsem na območju nad obalno cesto ter na območju veljavnega DLN za HC Jagodje – Lucija (Uredba o državnem lokacijskem načrtu za odsek Jagodje ‐ Lucija s priključno cesto za Piran, Ur. l. RS, št. 76/08). V skladu z Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu je treba na strmih pobočjih nad obalnimi klifi oziroma na območjih z izjemno poudarjenimi funkcijami gozda, gozd ohranjati v obstoječem stanju. Zato naj se z gozdom poraslim območjem nad obalno cesto določi namenska raba gozd. V gozdni namenski rabi morajo ostati tudi gozdna zemljišča znotraj hudourniškega jarka na meji med občino Izola in mestno občino Koper. Hudourniški jarek namreč v celoti poraščajo gozdovi in deluje enotno kot ekosistem, zato je pomembno, da na obeh bregovih ostaja gozd.

Ocena vplivov na gozd Vpliv OPN Izola na gozd ob upoštevanju predlaganega omilitvenega ukrepa ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Glede na to, da se bo obseg gozda z OPN povečal, kumulativni vpliv OPN in veljavnih PIA in DPN na območju občine ocenjujemo kot nebistven.

19.2.3 Površinske in podzemne vode

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Širitev poselitve pomeni povečanje števila prebivalcev, povečano porabo vode, povečano količino odpadnih voda ter povečano količino odpadkov. Poselitev na kakovost voda vpliva predvsem v primeru neustrezno urejenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Vplivi zaradi neustrezno urejenega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda so neposredni in trajni. V primeru onesnaženja voda bi lahko poselitev imela tudi daljinski vpliv, saj na kraškem svetu zaradi hitrega ponikanja vode v podtalje ter nizke samočistilne sposobnosti kraškega sveta obstaja velika možnost onesnaženja voda tudi izven območja občine. Na območju Izole je 95 % prebivalstva priključenega na ustrezen sistem odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Naselja Korte, Cetore in Malija imajo izgrajene kanalizacijske sistem, ki se zaključujejo s čistilnimi napravami. Naselji Korte in Cetore imata svoji čistilni napravi, naselje Malija pa se navezuje na čistilno

170 I 190

povzetek okoljskega poročila

napravo Piran. Na čistilno napravo Piran se navezuje tudi naselje Mala Seva. Za čistilni napravi Korte in Cetore je predvideno povečanje kapacitete ter nadgradnja s terciarno stopnjo čiščenja. Za naselja Medoši, Draga in Nožed je treba izgradnjo kanalizacije načrtovati skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Za posamezne stavbe izven prej navedenih območij mora biti glede na določbe predpisov, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode, zagotovljeno ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode. Za stavbe na vplivnem območju kopalnih voda mora biti v času kopalne sezone v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode, zagotovljena tudi dodatna obdelava komunalne odpadne vode. Stavbe v vplivnem območju kopalnih voda, ki niso priključene na kanalizacijo in je zato zanje potrebno zagotavljati dodatno obdelavo komunalne odpadne vode v času kopalne sezone se pojavljajo v naselju Dobrava ter na območju Izole med mestom in bolnišnico.

Poseganje v vodna in priobalna zemljišča Namenska raba zemljišč na priobalnih zemljiščih celinskih voda in morja se z dopolnjenim osnutkom OPN ni bistveno spremenila. Na priobalnih zemljiščih se je minimalno spremenilo le razmerje med gozdnimi in kmetijskimi zemljišči zaradi uskladitve OPN z dejansko rabo zemljišč. Enako velja tudi za priobalna zemljišča morja. Zaradi uskladitve z dejansko rabo je v OPN na območju klifov dodana namenska raba OO – druga zemljišča. Z OPN pa se je nekoliko zmanjšal obseg stavbnih zemljišč in sicer zaradi spremembe območij zelenih površin pod bolnico v primarno rabo (K, G, OO). Širitve stavbnih zemljišč in nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta, ki so vključena v dopolnjen osnutek OPN, na priobalna zemljišča celinskih voda ne posegajo. Na priobalna zemljišča morja širitve stavbnih zemljišč ne posegajo, med nepozidanimi stavbnimi zemljišči pa nanje posegajo stavbna zemljišča v enotah urejanja prostora IZ‐01/04 (namenska raba ZP in ZS, veljaven OPPN), IZ‐06/01 (namenska raba ZS, predviden OPPN), IZ‐06/08 (namenska raba ZD, prostorske ureditve niso predvidene) ter IZ‐07/07 (namenska raba BT, predviden OPPN). S splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji (74. člen (varstvo voda)) je varstvo priobalnih zemljišč ustrezno urejeno. OPN ne bo imel bistvenih vplivov na priobalna zemljišča.

Poseganje na poplavna območja Širitve stavbnih zemljišč na poplavna območja posegajo v minimalnem obsegu (0,1 ha). Posegajo na poplavna območja iz opozorilne karte poplav (DRSV, november 2018) ter na poplavna območja z določenimi razredi poplavne nevarnosti (DRSV, november 2018). Na poplavna območja posega 11,69 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta, ki so vključena tudi v OPN. Od tega jih je 6,82 ha na območjih veljavnih OPPN in DPN, ki jih v okoljskem poročilu ne obravnavamo. Za ostala območja na poplavnih območjih pa je predvidena izdelava OPPN. Območja predvidenih OPPN z nepozidanimi stavbnimi zemljišč oziroma širitvami stavbnih zemljišč, ki se pojavljajo na poplavnih območjih so IZ‐05/13 IG, IZ‐06/02 BC, IZ‐06/10 BC, IZ‐06/11 BC in IZ‐08/01 CD. V letu 2013 je občina izdelala sklop študij poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013). Nobena izmed študij v času izdelave okoljskega poročila še ni bila revidirana. Izmed širitev stavbnih zemljišč se jih na poplavnih območij iz teh študij pojavlja 1,76 ha. Večina (1,54 ha) se jih pojavlja na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN. Izmed nepozidanih stavbnih zemljišč se jih na poplavnih območjih iz teh študij pojavlja 5,55 ha. Večina (3,74 ha) se jih pojavlja na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 171 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Širitve in nepozidana stavbna zemljišča, ki se urejajo na podlagi OPN oziroma je zanje predvidena izdelava OPPN, ki se pojavljajo na poplavnih območjih iz omenjenih študij občine, se pojavljajo v enotah IZ‐05/13 IG, IZ‐06/02 BC, IZ‐06/05 CD, IZ‐06/10 BC, IZ‐06/11 BC, IZ‐13/06 ZK in KO‐01/05 O. Širitev stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč na območjih veljavnih OPPN in DPA v okoljskem poročilu ne obravnavamo. V skladu z Zakonom o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002, 110/2002‐ZGO‐1, 2/2004‐ZZdrI‐A, 41/2004‐ZVO‐1, 57/2008, 57/2012, 100/13, 40/14 in 56/15) so na poplavnih območjih prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Natančneje poseganje na poplavna območja ureja Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št, 89/08) (v nadaljevanju poglavja Uredba). Pri izdelavi OPPN, ki posegajo na poplavna območja, je potrebno predhodno izdelati hidrološko študijo z detajlno analizo trenutnega stanja in stanja po predvideni ureditvi, s katero bodo v okviru izvedbenega akta opredeljeni takšni varovalni in izravnalni ukrepe (11. člen Uredbe), da vpliv predvidenih ureditev na poplavna območja ne bo negativen. Za nekatera območja širitev stavbnih zemljišč je predlagano, da se umaknejo iz poplavnih območij. V odloku o OPN je s splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji (79. člen (poplavna območja)) varstvo pred poplavami ustrezno obravnavano.

Poseganje na erozijska območja Občina Izola skoraj v celoti posega na erozijska območja, tako da se tudi večina stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč nahaja na erozijsko ogroženih območjih. V odloku o OPN je s splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji (78. člen (erozijska in plazljiva območja)) varstvo pred erozijo ustrezno obravnavano.

Ocena vplivov površinske in podzemne vode Neposreden in trajen vpliv OPN na okoljski cilj Doseganje oziroma ohranjanje dobrega kemijskega in ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Zaradi izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v skladu z Operativnima programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se bo kakovost voda kljub povečanim količinam odpadnih voda izboljšala. Ob upoštevanju izvedbenih določil OPN na priobalna zemljišča ter erozijsko ogrožena območja ne bo imel negativnih vplivov. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov vplivi na zagotavljanje varstva pred škodljivi delovanjem voda ne bodo bistveni. Kumulativne vplive OPN, veljavnih OPPN in veljavnih DPN na vode ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven. Daljinski vpliv na kakovost voda ocenjujemo z oceno A – vpliv je pozitiven. Zaradi ustreznega odvajanja in čiščenja voda v naseljih, se bo daljinski vpliv na vode zmanjšal.

19.2.4 Narava Širjenje poselitve na območja ohranjanja narave vpliva z neposredno izgubo površin zaradi pozidave, posredno pa se zaradi povečanja števila prebivalcev in posledičnih motenj (intenziviranje kmetijske

172 I 190

povzetek okoljskega poročila

rabe, onesnaževanje, motnje zaradi povečanega obiska ljudi, svetlobno onesnaževanje in hrup, povečan promet) zmanjšajo kvalitete, zaradi katerih so spoznana kot vrednejša. Z OPN načrtovan prostorski razvoj pa lahko na naravo vpliva tudi zaradi daljinskih vplivov. Območja daljinskega vpliva je območje, kamor sega pomemben vpliv posega v naravo na vrsto ali habitatni tip, zaradi katerega je varovano območje določeno, in je praviloma širše od območja neposrednega vpliva. Določeno je v Priloge 2 tega Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11). Raba prostora znotraj območij ohranjanja narave mora biti skladna z varstvenimi cilji, ki so določeni za posamezno območje oziroma v skladu z zakonodajnimi zahtevami. V okviru okoljskega poročila se obravnavajo le širitve stavbnih zemljišč in nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnega prostorskega akta, ki so vključena tudi v dopolnjen osnutek OPN in se urejajo na podlagi OPN. Širitve stavbnih zemljišč, ki se pojavljajo na območjih ohranjanja narave, so: . določitev ustrezne namenske rabe obstoječi cesti Izola – Strunjan (DO‐03 PC) . minimalna širitev obstoječega območja razpršene poselitve DO‐03/03 A, tako da je določena ustrezna namenska raba med cesto in obstoječim območjem razpršene poselitve, ter . širitev v IZ‐07/02, ki je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu kampu. Na območjih, kjer se pojavljajo zavarovane rastlinske in živalske vrste oziroma habitatni tipi se pojavljajo še širitve stavbnih zemljišč na območju Kort ter Malije. Večina jih je del veljavnih ureditvenih načrtov, v manjši meri pa se pojavljajo na robovih naselij izven veljavnih UN. Nepozidana zemljišča iz veljavnega OPN, ki so vključena tudi v dopolnjen osnutek OPN, in se nahajajo na območjih ohranjanja narave, so večinoma del območij, za katere je predvidena izdelava OPPN (IZ‐ 06/01 ZS, IZ‐06/05 CDz) oziroma so del območij z namensko rabo ZD (IZ‐06/04, IZ‐06/08), ki so namenjena zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov. Nepozidana stavbna zemljišča iz veljavnih OPPN, ki še niso bili presojani, na območja ohranjanja narave ne posegajo. Znotraj območij daljinskih vplivov bi izmed načrtovanih prostorskih ureditev lahko imele vpliv prostorske ureditve za potrebe razvoja turizma in rekreacije ( IZ‐07/06 ZD, IZ‐07/07 BT). Območja, ki posegajo na območje pričakovane naravne vrednote Izolanski kras, niso prikazana posebej prikazana. Območje pričakovane naravne vrednote sega na celotno poselitveno območje Izole, ki je na apnenčasti geološki podlagi, zato je velika verjetnost, da bodo ob gradnji objektov odkrite nove jame ter druge geološke in geomorfološke posebnosti. V primeru odkritja jam je možno, da gre za habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo (jame, izviri s trdo vodo). V okviru smernic so podana priporočila za ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot, ki jih je treba smiselno vključiti v OPN.

Ocena vplivov na naravo Neposredne in daljinske vplive OPN Izola na naravo ocenjujemo z oceno C vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na naravo, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi. Raba prostora v območjih ohranjanja narave se bo spremenila, vendar zaradi omilitvenih ukrepov ne bo bistveno vplivala na biotsko pestrost in značilnosti območij. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola na naravo ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 173 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

19.2.5 Kulturna dediščina Na območjih kulturne dediščine se pojavlja 21,18 ha širitev stavbnih zemljišč, od tega 7,30 ha na območjih veljavnih PIA in DPN, nepozidanih stavbnih zemljišč pa 59,33 ha, 43,46 ha na območjih veljavnih PIA in DPN. Ugotovljeno pa je, da bi OPN lahko imel pomembnejše vplive na arheološko in naselbinsko dediščino ter kulturno krajino.

Arheološka dediščina Na arheološka območja večinoma posegajo območja veljavnih PIA in DPA ter območja, za katetra se predvideva izdelava OPPN. Za ta območja je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri izdelavi OPPN. Širitve in nepozidana območja, ki se bodo urejala na podlagi OPN in posegajo na arheološka območja, se pojavljajo v naseljih Izola, Korte in Malija. V Izoli se pojavljajo v enoti IZ‐06/08 z namensko rabo ZD, kjer gradnja objektov ni dopustna. Vpliva na arheološko dediščino zato ne pričakujemo. Na območju naselja Korte se izven območja veljavnega ureditvenega načrta na območju arheološkega najdišča nahaja nepozidano stavbno zemljišče v enoti KO‐01/02 z namensko rabo CDi. Območje se uporablja kot funkcionalno zemljišče šole, na območju je urejeno otroško igrišče. Predlagamo, da se namenska raba spremeni v zeleno površino (ZS), prepove pa se gradnjo stavb. V nasprotnem primeru je treba do faze predloga OPN izvesti predhoden arheološke raziskave, na podlagi katerih bo mogoče oceniti sprejemljivost posega. V naselju Malija se izven območja veljavnega ureditvenega načrta na območju arheološkega najdišča nahaja le ena manjša širitev stavbnega zemljišča v enoti MA‐01/06 z namensko rabo SSe, ki pa je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječemu objektu, novih vplivov na arheološko dediščino zaradi tega ne bo. Z OPN se načrtujejo tudi območja, ki zapadeta pod Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17) (v nadaljevanju Uredba PVO) in sicer območje IZ‐04/01 z namensko rabo SSe ter območji IZ‐05/13 in IZ‐05/12 z namensko rabo IG. Skladno s Splošnimi smernicami za načrtovanje občinskega prostorskega načrta za področje varstva nepremične kulturne dediščine (dokument Ministrstva za kulturo št. 350‐3/2017/1 z dne 16. 2. 2017) se v okviru celovite presoje vplivov na okolje, če se ta pripravljala na podlagi Uredbe PVO, za območja predvidenih ureditev, ki zapadejo pod Uredbo PVO, lahko zahteva izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala. Dokler raziskave niso opravljene, ni mogoče ugotoviti vpliva izvedbe prostorskega akta na arheološko kulturno dediščino. Rezultati raziskav iz potrjenega poročila o predhodnih arheoloških raziskavah morajo biti vključeni v okoljsko poročilo in po potrebi v rešitve prostorskega akta.

Kulturna krajina Večina širitev in nepozidanih stavbnih zemljišč se pojavlja znotraj naselij oziroma na njihovih robovih in na kulturno krajino ne bodo imela bistvenih vplivov. Na območju kulturne krajine Izolski amfiteater pa se pojavljata dve večji širitvi v odprtem prostoru. To sta širitev obstoječega odlagališča odpadkov ter širitev za potrebe novega pokopališča. Širitev odlagališča odpadkov dejansko pomeni določitev ustrezne namenske rabe že izvedenim prostorskim ureditvam, tako da novih vplivov na kulturno krajino ne pričakujemo. Ureditev pokopališča na predlagani lokaciji pa bi lahko ob neustrezni prostorski zasnovi pomembno vplivalo na kulturno krajino. Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi še niso znane, zato vpliva ni mogoče oceniti. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane

174 I 190

povzetek okoljskega poročila

podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi pa naj se pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine. Na območju kulturne krajine Izolski amfiteater se pojavlja tudi eno nepozidano območje razpršene poselitve. Njegova pozidava bi pomenila ustvarjanje novega območja poselitve. Gradnja novih objektov bi lahko pomembno vplivala na značilnosti kulturne krajine. Na območju kulturne krajine naj se zato dovoli le gradnja objektov, ki so potrebni za delovanje kmetijskih gospodarstev, ki z obdelovanjem kmetijskih zemljišč prispevajo k ohranjanju in razvoju kulturne krajine. Večja širitev stavbnih zemljišč se pojavlja še na območju kulturne krajine Cetore – Korte. Širitev stavbnih zemljišč je namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in prostorskim ureditvam za potrebe terapevtskega centra (terapije s konji). Na območju z namensko rabo SK stojijo stanovanjski objekti in hlev, na območju z namensko rabo ZS je urejena maneža, ostalo so pašniki. Novih vplivov zaradi OPN na kulturno krajino ne pričakujemo.

Naselbinska dediščina Območja širitev in nepozidanih stavbnih zemljišč na območjih naselbinske dediščine, za katere je predvidena izdelava OPPN ozirom se urejajo z OPN, pa se pojavljajo v naseljih Cetore, Korte in Izola. V naselju Cetore se pojavlja še 1,4 ha nepozidanih stavbnih zemljišč. Pozidava teh zemljišč bi ob neupoštevanju urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti lahko pomembno vplivala predvsem na naselbinsko dediščino. Območje naj se zato ureja z OPPN, kjer bodo podani podrobnejši pogoji za lociranje in oblikovanje objektov. V naselju Korte je na južnem robu enote KO‐01/08 z namensko rabo SK izven območja veljavnega ureditvenega načrta načrtovana širitev stavbnih zemljišč. Zaradi varovanja prepoznavnosti oboda zavarovanega naselja je širitev nesprejemljiva in jo je treba izvzeti iz OPN. V naselju Izola se nepozidana stavbna zemljišča na pojavljajo na vplivnem območju mestnega jedra. Za vsa območja je predvidena izdelava OPPN (IZ‐06/01 ZS, IZ‐06/02 BC, IZ‐06/11 BC in IZ‐07/07). Podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi za nobeno enoto še niso znane. V okviru priprave OPPN je treba upoštevati splošne PIP za varstvo KD. Ko bodo znane podrobnosti v zvezi z načrtovanimi posegi pa naj se pridobijo podrobnejši pogoji za varstvo kulturne dediščine.

Ocena vplivov na kulturno dediščino Neposreden vpliv OPN Izola na kulturno dediščino, razen na arheološke ostaline, ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. OPN posega v enote kulturne dediščine. Z učinkovitimi in izvedljivimi omilitvenimi ukrepi je zagotovljeno, da vplivi na celovitost enot kulturne dediščine in/ali druge varovane lastnosti enot kulturne dediščine ne bodo bistveni. Neposreden vpliv OPN Izola na arheološko ostaline ocenjujemo z oceno X – ugotavljanje vpliva ni možno. Do faze predloga OPN morajo biti rezultati raziskav iz potrjenega poročila o predhodnih arheoloških raziskavah vključeni v okoljsko poročilo in po potrebi v rešitve prostorskega akta. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

19.2.6 Krajina in vidne kakovosti okolja Širjenje, zaokroževanje oziroma notranji razvoj naselij lahko ob neupoštevanju krajinskih in arhitekturnih značilnosti predstavlja potencialno nevarnost za razvrednotenje krajine in njenih vidnih

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 175 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

kakovosti. Še posebno občutljiva so območja naselbinske kulturne dediščine ter območja dediščinske kulturne krajine. Vplivi, ki bi jih širjenje, zaokroževanje oziroma notranji razvoj naselij lahko imeli na krajino in vidne kakovosti, so neposredni in trajni. Pri vrednotenju vplivov razvoja naselij na krajino in vidne kakovosti okolja daljinski vpliv obravnavamo v primeru, da se pojavljajo v vidnem polju značilnih pogledov, oziroma da so vidno izpostavljeni. Pri vrednotenju vplivov na krajino in vidne kakovosti v občini Izola je potrebno posebno pozornost namenjati predvsem širitvi naselij, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina ter razvoju dejavnosti znotraj območij s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni (pokrivajo se z območji kulturnih krajin), znotraj območij kulturnih krajin ter območja izjemne krajine. V postopkih prostorskega načrtovanja se ta območja obravnava kot zaokrožena območja in v njih zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost. Vplivi na dediščinsko kulturno krajino in naselbinsko dediščino so obravnavani v poglavju Kulturna dediščina. Del območja izjemne krajine Izolski amfiteater, ki ne sovpada z območji naselbinske dediščine in območji kulturnih krajin, obsega le del naselja Izola. Na tem območju se sicer pojavlja največ širitev stavbnih zemljišč in nepozidanih stavbnih zemljišč, vendar na krajino in krajinsko sliko nimajo vpliva.

Ocena vplivov na krajino in vidne kakovosti Neposreden vpliv OPN Izola na krajino in vidne kakovosti ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. OPN posega v krajinsko vrednejša območja. Z učinkovitimi in izvedljivimi omilitvenimi ukrepi je zagotovljeno, da izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola na kulturno krajino in vidne kakovosti ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI

19.2.7 Oskrba s pitno vodo Na področju oskrbe s pitno vodo je treba težiti k temu, da so vsi prebivalci priključeni na javni sistem oskrbe s pitno vodo. Pri vrednotenju OPN z vidika oskrbe s pitno vodo je treba preveriti ali OPN vsebuje usmeritve in ukrepe za doseganje tega cilja. Na območju občine Izola so vsi prebivalci priključeni na javni vodovod. Kot glavni problem oskrbe s pitno vodo v občini Izola so opredeljene nezadostne količine pitne vode in nezadostne tlačne razmere v nekaterih naseljih in oziroma posameznih predelov znotraj naselja Izola (Malija, Šared, Grbci in Kocine, znotraj mesta pa Livade, Belvedere, Dobrava, Ronek, Marzane, bolnišnica, Viližan in Pregavor). V strateškem delu OPN je opredeljeno, da je zaradi vododeficitarnosti območja najpomembnejša strateška naloga zagotovitev novega vodnega vira za dolgoročno kakovostno oskrbo celotnega obalnega območja in njegovega zaledja s pitno vodo. Za ta namen je v bil v izdelavi državni prostorski načrt za ureditev oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja. Načrt je predvideval izgradnjo akumulacije na pritokih reke Reke, to je na Padežu in Suhorki ter povezovanje rižanskega vodnega vira z vodnimi viri sistema Kraškega vodovoda (izvir Brestovica ali zajetje Klariči) in vodovodnega sistema Ilirske Bistrice (izvir Bistrica),

176 I 190

povzetek okoljskega poročila

vendar pa se ne izvaja. Danes je v pripravi projekt Sistem oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa, v katerega je vključenih 9 občin in bo zagotovil dodatnih 300l/s pitne vode. Preverjajo se tudi možnosti pridobitve vode s principom razsoljevanja. Varovanje in zaščita vodnega vira Rižana kot edinega lastnega vodnega vira občine ostaja temeljna naloga lastnika ter upravljavca. Na nivoju mesta je potrebna celovita prenova vodovodnega sistema v dimenziji 100 mm in več. Urediti je potrebno tlačne razmere na Šaredu (Sv. Jakob) in Maliji (pri nogometnem igrišču) ter Belvedere‐ Ronek, znotraj samega mesta pa višji del cone mestne obrti (CMO, Pregavor). Z javnim vodovodom še ni opremljeno območje deponije komunalnih odpadkov ter naselje pod Šaredom v smeri proti Baredom. Zbiralnike izvirske vode na območju Livad je smotrno povezati na mestno omrežje in jo nameniti za zalivanje javnih površin ali tehnološko vodo.

Ocena vplivov na oskrbo s pitno vodo Neposredni in trajen vpliv OPN na oskrbo s pitno vodo ocenjujemo z oceno A – ne bo vpliva oziroma je pozitiven. Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven vpliv na oskrbo s pitno vodo. Povečane potrebe po pitni vodi bodo sicer izražene, vendar se predvideva zagotavljanje novega vodnega vira ter ureditev tlačnih razmer na problematičnih območjih.

19.2.8 Kakovost zunanjega zraka in podnebne spremembe, varstvo pred hrupom

Povečanje emisij zaradi ogrevanja objektov Večje spremembe v obsegu stavbnih zemljišč v OPN v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom se pojavljajo na območjih stanovanj (22,38 ha ha oziroma 13,93 % več kot v veljavnem OPN), območjih proizvodnih dejavnosti (9,17 ha oziroma 30,83 % več kot v veljavnem OPN) ter na površinah cest (16,44 ha oziroma 26,92 % več kot v veljavnem OPN). Na območjih stanovanj in območjih proizvodnih dejavnosti je načrtovana gradnja novih objektov, ki jih bo potrebno ogrevati. S tem bi se lahko povečala poraba energije in posledično emisije snovi v zrak. Z določili veljavnega OPN je varstvo zraka zaradi ogrevanja objektov ustrezno urejeno. S strateškim delom OPN (17. člen Energetska infrastruktura) je izpostavljena potreba po širitvi plinovodnega omrežja za načrtovana stanovanjska in turistična območja v Izoli. V Izoli je načrtovanih večina območij stanovanj in območij z turizem v občini (širitve in nepozidana stavbna zemljišča skupaj obsegajo 22,98 ha oz. 39,97 % ha od vseh v občini). V 73. členu (varstvo zraka) pa so podani splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo zraka, ki jih je treba upoštevati pri gradnji novih objektov. Z upoštevanjem določil OPN bistvenih vplivov na zrak zaradi ogrevanja novih objektov ne pričakujemo.

Povečanje emisij zaradi prometa S strateškim delom OPN so podani pogoji, da se lahko izboljša stanje na področju kolesarskega in peš prometa ter na področju javnega potniškega prometa (glej kazalnike). Izboljšanje kolesarske in peš infrastrukture bo imelo za posledico zmanjšanje prometa predvsem znotraj mesta Izola, izboljšanje sistema javnega potniškega prometa pa tako znotraj mesta, kot tudi izven (zaledje). Z zmanjšanjem prometa se bo zmanjšala tudi obremenjenost z emisijami iz prometa. Načrtovane prostorske ureditve v okviru OPN Izola, ki bi lahko generirale povečan promet (osebni zaradi novih prebivalcev, zaposlenih oziroma turistov, tovorni zaradi izvajanja dejavnosti), se pojavljajo predvsem v naseljih Izola, Korte, Malija in Šared. V Kortah, Maliji in Šaredu se bo promet povečal zaradi novih prebivalcev, vendar zaradi tega konfliktov z bivalnim okoljem ne pričakujemo, še posebej ob

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 177 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

načrtovani vzpostavitvi nove povezave javnega potniškega prometa za naselja Šared, Malija in Korte z izolsko glavno intermodalno točko, ki je načrtovana s strateškim delom OPN. Večja razvojna območja v Izoli so skoncentrirana na robu naselja, tako da so prometno navezana na obvoznico. Sam promet zaradi novih dejavnosti ne bo povzročal konfliktov z bivalnim okoljem. So pa z izvedbenim delom OPN načrtovana konfliktna območja med obremenjenimi cestami in načrtovanimi območji, kjer se lahko gradijo stavbe z varovanimi prostori. Pojavljajo ob GC2 Jagodje – Valeta. Cesta je trenutno zelo obremenjena, saj po njej poteka ves promet proti Piranu in Portorožu. Z izgradnjo HC Jagodje – Lucija se bo količina prometa močno zmanjšala, po njej bo potekal le še lokalni promet. Glede na to, da HC Jagodje – Lucija še ni zgrajena, je na preobremenjenih območjih pred gradnjo stavb z varovanimi prostori oziroma hkrati z njimi treba z ustreznimi protihrupnimi ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa, kar pa je že zahtevano že v določilih 83. člena OPN (varstvo pred hrupom). Glede na to, da strateške karte hrupa niso vključene v PSP, je smiselno, da se zahteva po izvedbi protihrupnih ukrepov zapiše tudi v PPIP za vse s hrupom preobremenjene enote. Za nova konfliktna območja, ki se urejajo z OPPN je smiselno, da se ob izdelavi OPPN izdela strokovna podlaga, na podlagi katere bo mogoče določiti in načrtovati ustrezne ukrepe za varstvo stavb z varovanimi prostori pred vplivi ceste (protihrupni ukrepi, ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka). Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij iz prometa na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Z OPN niso načrtovane prostorske ureditve, ki bi lahko bistveno vplivale na obremenjenost cest, še posebej ob upoštevanju načrtovanega izboljšanja javnega potniškega prometa in razvoja infrastrukture za peš in kolesarski promet. Glede na usmeritve strateškega dela OPN namreč ocenjujemo, da so z OPN podani pogoji: . da se bo dolžina kolesarskih povezav v občini povečala ter . pogoji za izboljšanje sistema javnega potniškega prometa. Z OPN so načrtovana nova potencialno konfliktna območja ‐ širitve stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo ob glavni cesti, kar pomeni, da se bo dolžina odsekov državnih cest skozi naselje nekoliko povečala, vendar ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, bistvenih negativnih vplivov ne pričakujemo.

Povečanje emisij zaradi proizvodnih procesov Z OPN Izola je načrtovanih skoraj 17 ha območij proizvodnih dejavnosti, ki še niso pozidana. Od tega je 9 ha nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta. Za večino teh območij so že sprejeti PIA, za del tudi DPA, kar pomeni, da se ne urejajo z OPN. Novih stavbnih zemljišč za razvoj gospodarskih in proizvodnih dejavnosti je 7,73 ha. Od tega dejansko novo območje predstavlja le enota IZ‐05/13 IG, za katero je predvidena izdelava OPPN. Ostale širitve predstavljajo uskladitev z območji že sprejetih PIA. Na območjih proizvodnih dejavnosti so dane možnosti za razvoj dejavnosti, ki so lahko potencialni onesnaževalci zraka in vir hrupa. To je lahko problematično predvsem na stikih območij proizvodnih dejavnosti z območji, kjer je dopustna gradnja objektov z varovanimi prostori. Konfliktna območja se pojavljajo že v veljavnem prostorskem aktu, vsa na že pozidanih območjih oziroma na območjih, ki se urejajo z veljavnimi PIA in ne z OPN. Edino konfliktno območje, ki se ga lahko ureja na podlagi OPN, je širitev območja proizvodnih dejavnosti v enoti IZ‐05/13 IG z enotama IZ‐05/14 CU in IZ‐05/15 CU, ki sta delno še nepozidani, na pozidanih delih pa se pojavljajo stanovanjski objekti. Obe enoti z namensko rabo CU se delno urejata z zazidalnimi načrti. Ob izdelavi OPPN za IZ/13 IG je treba izdelati strokovno podlago, na podlagi katere bo mogoče določiti in načrtovati ustrezne ukrepe za varstvo stavb z varovanimi prostori v enotah IZ‐

178 I 190

povzetek okoljskega poročila

05/14 CU in IZ‐05/15 CU pred vplivi gospodarske cone (protihrupni ukrepi, ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka). Zaradi z OPN načrtovanih prostorskih ureditev negativnih vplivov zaradi emisij proizvodnih procesov na bivalno okolje ne pričakujemo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

Ocena vplivov na zrak in podnebne spremembe ter varstvo pred hrupom Neposredne in sinergijske vplive OPN na zrak in podnebne spremembe ter varstvo pred hrupom ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola na zrak in podnebne spremembe ter varstvo pred hrupom ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

19.2.9 Obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem V varovalnih pasovih 110 kV daljnovodov se z OPN ne načrtujejo širitve stavbnih zemljišč, prav tako znotraj njih ni nepozidanih stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta. Širitve in nepozidana stavbna zemljišča pa se pojavljajo znotraj varovalnega pasu 35 kV daljnovoda in sicer: . Širitev stavbnih zemljišč v enoti JA‐03/10 BT. Širitev je deloma namenjena določitvi ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in njihovim funkcionalnim zemljiščem. Novih stavb namenjenih bivanju oziroma turistični namestitvi znotraj varovalnega pasu daljnovoda ni dopustno graditi. . Nepozidano stavbno zemljišče v enoti IZ‐08/01 CDv. Za območje je predvidena izdelava OPPN. V okviru OPPN je treba objete za izvajanje verskih dejavnosti umakniti iz varovalnega pasu daljnovoda.

Ocena vplivov na obremenjenost z elektromagnetnim sevanjem Vpliv OPN na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Obseg zemljišč z namenskimi rabami, ki dopuščajo gradnjo objektov, ki so v nasprotju s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se bo nekoliko povečal, vendar bo zaradi omilitvenih ukrepov varstvo pred elektromagnetnim sevanjem zagotovljeno. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola, na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.

19.2.10Obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem Prostorski razvoj lahko na svetlobno onesnaževanje vpliva z razsvetljavo cest ter javnih površin. Nove javne ceste ter javne površine se bodo gradile predvsem v večjih načrtovanih območjih, ki se bodo urejala z OPPN. Bistveni pokazatelj obremenjenosti okolja s svetlobnim onesnaževanjem je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007, 109/2007) letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih upravlja občina. Le ta ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. V letu 2016 je raba elektrike na prebivalca za javno razsvetljavo Občine Izola dosegla 84,1 kWh in tako presegla ciljno vrednost iz Uredbe za 39,6 kWh.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 179 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Zaradi izvedbe OPN se bodo površine, ki jih bo treba opremiti z javno razsvetljavo povečale, vendar se bo zaradi predvidenega razvoja povečalo tudi število prebivalcev. Zaradi tega predvidevamo, da se poraba elektrike na prebivalca za javno razsvetljavo ne bo povečala. Glavni ukrep za zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo je predvsem zamenjava starih svetilk s svetilkami z učinkovitejšimi sijalkami, ki imajo večji svetlobni izkoristek. V povezavi s tem mora biti sprejetje strategije razvoja javne razsvetljave za občino eden najpomembnejših dokumentov, saj je podlaga za sprejemanje odločitev za zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo. Strategija mora podati analizo trenutnega stanja, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za optimizacijo stanja javne razsvetljave.

Ocena vplivov na obremenjenost s svetlobnim onesnaževanjem Vpliv OPN na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, bo zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov dosegla zakonsko določeno mejo (44,5 kW). Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola, na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.

19.2.11Ravnanje z odpadki Zaradi z OPN načrtovanega prostorskega razvoja bodo nastajali pretežno komunalni odpadki, ki se bodo zbirali ločeno in s katerimi se bo ravnalo v skladu s predpisi. Zaradi odprtja novih gospodarskih con je moč pričakovati tudi dodatne količine industrijskih odpadkov, med katerimi bodo najverjetneje tudi nevarni odpadki. Ločeno zbiranje odpadkov se v občini Izola izvaja preko zbiralnic ločenih frakcij, zbiralnic nevarnih frakcij (odpadna olja, električna in elektronska oprema), ob organiziranih akcijah ter na zbirnem centru. Zbiralnice so urejene na približno 100 uporabnikov. Na celotnem območju občine Izola je zagotovljeno ločeno zbiranje in prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kakor zahteva veljavna zakonodaja. Zbiranje kosovnih odpadkov je organizirano po sistemu individualnega naročanja uporabnika. Vsak plačnik komunalnih storitev v občini Izola (fizična oseba) ima možnost dvakrat letno naročiti na dom brezplačni zabojnik velikosti 5 m3 za odlaganje kosovnih odpadkov. Nevarni odpadki se zbirajo na Zbirnem centru Izola in v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. Zbiranje in obdelava gradbenih odpadkov se izvaja kot tržna dejavnost. V letu 2016 je bilo sprejetih 24 tisoč ton ter odpeljanih 10 tisoč ton gradbenih odpadkov. Ustrezno obdelani odpadki so bili prodani zainteresiranim uporabnikom, ki so jih uporabili predvsem za potrebe nasutij na območju Izole. Nadaljuje se reševanjem problema odvečnih obdelanih gradbenih odpadkov v smeri zagotovitve možnosti trajnega odlaganja tega inertnega odpadka. Z OPN so podani pogoji in zahteve, da se bo sistem zbiranja odpadkov ustrezno dopolnjeval hkrati z načrtovanim prostorskim razvojem. Odpadki se odlagajo v zbirnem centru, ki se nahaja na območju odlagališča nenevarnih odpadkov Izola. Posamezne frakcije se predajo pooblaščenemu zbiralcu ali predelovalcu.

180 I 190

povzetek okoljskega poročila

Odlaganje odpadkov na odlagališču Izola se od leta 2013 ne izvaja več. Odpadki od tedaj oddajajo pooblaščenemu prevzemniku, izbranem na javnem razpisu, v skladu z veljavno zakonodajo. V letu 2016 je bilo to podjetje Saubermacher Slovenija. Z OPN načrtovan prostorski razvoj ne bo zahteval sprememb v sistemu končnega odlagana in ravnanja z odpadki.

Ocena vplivov na ravnanje z odpadkov Neposreden in trajen vpliv OPN na ravnanje z odpadki ocenjujemo z oceno B – vpliv je nebistven. Kljub povečanim količinam odpadkov se bo stanje na področju ravnanja s komunalnimi odpadki ne bo spremenilo. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola, na ravnanje z odpadki ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.

19.2.12Zdravo in kakovostno bivalno okolje Na zdravo in kakovostno bivalno okolje ob osnovnih parametrih (čist zrak, ustrezna pitna voda, neobremenjenost s hrupom, elektromagnetni sevanjem oziroma svetlobnim onesnaževanjem) vpliva tudi ustrezna dostopnost do zelenih in drugih rekreacijskih površin. Površina zemljišč z namenskimi rabami, kjer je dopustna gradnja športno rekreacijskih centrov oziroma je dopusten razvoj oziroma izvajanje športa in rekreacije, se je v dopolnjenem osnutku OPN v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom zmanjšala za 13,76. Vzrok za zmanjšanje je izvzem površin z namensko rabo Z na območju klifa nad obalno cesto, ter izvzem načrtovanega otoka. Tem območjem je z dopolnjenim osnutkom OPN določena primarna namenska raba (gozd, kmetijska zemljišča oz. vode), kar pomeni, da kljub temu ostajajo v funkciji rekreacije. S strateškim delom OPN se namreč kot območja rekreacije v občini navaja gozd na območju klifov, ki poleg drugih funkcij opravlja tudi rekreacijsko funkcijo. Ti gozdovi so v okviru naravnega rezervata Strunjan večinoma razvrščeni v gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni. S strateškim delom se v občini načrtuje tudi druga območja za razvoj športa in rekreacije. Največji poudarek je na peš in kolesarskih povezavah. V mestu se bo spodbujal intenziven urbani razvoj, kjer bo poseben poudarek namenjen umeščanju športno rekreacijski dejavnosti. Tudi turistična ponudba občine se bo nadgradila s športno rekreacijskim programom. Poseben pomen ima Krajinski park Strunjan, ki je kot najdaljši odsek naravno ohranjene morske obale v Tržaškem zalivu prostor izrednih naravnih kvalitet z visokim doživljajskim in rekreativnim potencialom v neposredni bližini urbaniziranega območja. Prostor se vključuje v mrežo rekreacijskih območij, pri čemer se zagotavlja ohranjanje njegovih kvalitet ter izkoriščanje njegovih potencialov na trajnostni način. Del športno rekreacijske infrastrukture na območju občine predstavljajo tudi kopališča. Ob obali občine Izola se pojavlja pet območij kopalnih voda. Vsi vzorci kopalnih voda, ki so bili odvzeti v letu 2018, so bili skladni s priporočili NIZJ. Varstvo kvalitete kopalnih voda je odvisno predvsem od ustrezno urejenega sistema odvajanja in čiščenja kopalnih voda. Za stavbe na vplivnem območju kopalnih voda mora biti v času kopalne sezone v skladu s predpisi, ki urejajo kopalne vode, zagotovljena tudi dodatna obdelava komunalne odpadne vode. V strateškem delu OPN vsebine odvajanja in čiščenja odpadnih voda niso obravnavane popolnoma v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Besedilo člena, ki obravnava odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je treba dopolniti z določili glede kopalnih voda.

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 181 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Ocena vplivov na zdravo in kakovostno bivalno okolje Neposreden in trajen vpliv OPN na zdravo in kakovostno bivalno okolje ocenjujemo z oceno A – vpliv je pozitiven. Kljub zmanjšanju obsega območij zelenih površin se bo zaradi usmeritev OPN opremljenost z rekreacijsko infrastrukturo izboljšala in s tem tudi dostopnost do nje. S strateškim delom OPN so dani tudi pogoji, da se izboljša opremljenost s kolesarsko infrastrukturo. Kopalne vode na obočju občine so skladne s priporočili NIZJ. Ob upoštevanju predpisov s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda bo zagotovljeno tudi njihovo varstvo. Kumulativne vplive OPN občine Izola, veljavnih PIA, OPN sosednjih občin ter veljavnih DPA na območju občine Izola, zdravo in kakovostno bivalno okolje ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.

182 I 190

VIRI

20 VIRI

20.1 ZAKONODAJA

20.1.1 Splošno . Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO‐1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt‐A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) . Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO‐1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ‐C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP‐A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP‐2) . Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru‐ 1, 8/10 – ZSKZ‐B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) . Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16) . Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) . Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15 in 26/17) . Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) . Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravice v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 17/04) . Direktiva 2001/42/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27.6.2001, o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje . Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 9/09)

20.1.2 Zrak . Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) . Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09 in 50/13) . Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13, 2/15, 50/16 in 17/18) . Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 57/15) . Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 35/15 in 58/16) . Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 71/11) . Odredba o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 38/17)

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 183 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08) . Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17)

20.1.3 Tla in kmetijska zemljišča . Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme‐1D in 79/17) . Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17) . Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 111/09 in 61/17 – GZ) . Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18) . Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11)

20.1.4 Gozd . Zakon o gozdovih : Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, NPB1, 67/02, NPB2, 110/02 – ZGO‐1, 115/06 – ORZG40, 110/07, NPB3, 106/10, NPB4, 63/13, NPB5, 101/13 – ZDavNepr, NPB6, 17/14, NPB7, 24/15, NPB8, 9/16 – ZGGLRS, NPB9, 77/16 in NPB10 Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO‐1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) . Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15) . Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16)

20.1.5 Vode . Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI‐A, 41/04 – ZVO‐1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) . Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in 24/16) . Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS št. 46/02, 41/04 – ZVO‐1) . Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16) . Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS št. 47/05) . Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04, 41/04 – ZVO‐1) . Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) . Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) . Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi (Uradni list RS, št. 74/15 in 76/17 – ZVISJV‐1) . Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) . Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18)

184 I 190

VIRI

. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15) . Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 91/13) . Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16) . Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, št. 31/09) . Okvirna direktiva Evropske Unije o vodah št. 2000/60/EC ‐ Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework fot Community action in the field of water policy – Vodna direktiva. . Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) . Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) . Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) . Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Uradni list RS, št. 39/08) . Zakon o ratifikaciji Sprememb Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem s kopnega (MSPVSM), (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/02) . Uredba o načrtu upravljanja z morskim okoljem, (Uradni list RS, št. 41/17)

20.1.6 Narava

Mednarodne konvencije, predpisi Evropske unije . Direktiva Sveta 92/434/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) . Zakon o ratifikaciji Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 23/02) . Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/99) . Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (Bonnska konvencija) (Uradni list RS‐MP, št. 18/98, 27/99, ratifikacija 119/2002) . Uredba o ratifikaciji dodatkov I in II h Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 28/02) . Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Convention concerning the protection of the world cultural and natural heritage, UNESCO, sprejeta leta 1972, veljavna od leta 1975. Uradni list SFRJ, št. 56/74 . Zakon o ratifikaciji Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 16/09) . Barcelonska konvencija: Sklep Sveta z dne 22. oktobra 1999 o sprejetju sprememb Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem in Protokola o preprečevanju onesnaženja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 185 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

Predpisi Republike Slovenije . Program upravljanja območij Natura 2000 2015‐2020 (EVA: 2015‐2550‐0059, številka: 00719‐ 6/2015/13, datum: 9. 4. 2015) . Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) . Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02, 42/10) . Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15, 7/19) . Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP, 2002) . Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13, 47/18) . Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09, 33/11, 33/13) . Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS 81/07, 109/07, 62/10, 46/13) . Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14 in 21/16, 47/18) . Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09, 15/14) . Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16) . Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) . Uredba o Krajinskem parku Strunjan (Uradni list RS, št. 107/04, 114/04 – popr., 83/06, 71/08, 77/10 in 46/14 – ZON‐C) . Zakon o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04, 61/06 – ZDru‐1, 46/14 – ZON‐C in 21/18 – ZNOrg) . Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (Uradni list RS, št. 2/06)

20.1.7 Kulturna dediščina

Mednarodne konvencije, predpisi Evropske unije . Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Convention concerning the protection of the world cultural and natural heritage, UNESCO, sprejeta leta 1972, veljavna od leta 1975. Uradni list SFRJ, št. 56/74. . Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope (Granadska konvencija) (European convention for the Architectural Heritage of Europe, European Treaty Series No. 121, Council of Europe, 1985. Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4–11/91 . Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena) (Malteška konvencija) (European convention on the Protection of the Archaeological Heritage (revised), European Treaty Series No. 143, Council of Europe, 1992. Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene) (MEKVAD), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99, Uradni list RS, št. 24/99) . Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty Series No. 176, Council of

186 I 190

VIRI

. Europe, 2000. Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Uradnilist RS – Mednarodne pogodbe, št. 19/03, Uradni list RS, št. 74/03) . Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravice v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) (Convention on access to information, public participation in decision‐making and access to justice in environmental matters, UNECE, 1998. Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravice v okoljskih zadevah (MKDIOZ), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/04, Uradni list RS, št. 62/04 in Zakon o ratifikaciji spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (MSKIVOZ); Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/10, Uradni list RS, št. 11/10) . Konvencija o varovanju podvodne kulturne dediščine (Convention on the protection of the underwater cultural heritage, UNESCO, 2001. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine (MKVPKD), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/08, Uradni list RS, št. 2/08) . Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara) (Convention on the Value of Cultural Heritage for Society, European Treaty Series No. 199, Council of Europe, 2005. Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (MOKVKDD), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/08, Uradni list RS, št. 22/08)

Predpisi Republike Slovenije . Arhitekturna politika (sprejela Vlada RS na svoji 146. redni seji 31. 8. 2017) . Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD‐1; Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) . Pravilnik o konservatorskem načrtu za prenovo (Uradni list RS, št. 76/10)

20.1.8 Hrup . Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV, 42/09, 109/09, 109/10 – ZCes‐1 in 24/15 – ZCestn) . Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) . Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18) . Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/12 in 61/17 – GZ) . Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS‐1)

20.1.9 Odpadki . Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16 in 37/18) Pravilnik o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 28/11 in 61/17 – ZUreP‐2) . Pravilnik o izdelavi ocene odpadka pred odlaganjem in ocene nevarnega odpadka pred sežiganjem ter o izvedbi kontrolne kemične analize odpadkov (Uradni list RS, št. 58/16) . Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/08) . Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij (Uradni list RS, št. 23/18)

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 187 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) . Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 – ZIURKOE) . Uredba o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12) . Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10)

20.1.10Elektromagnetno sevanje . Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96 in 41/04 – ZVO‐1) . Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS št. 101/10, 17/14‐EZ‐1) . Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO‐1 in 17/11 – ZTZPUS‐1)

20.1.11Svetlobno onesnaženje . Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13)

20.2 PLANSKI DOKUMENTI

. Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) (Ur.l. RS 76/04) . Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 2/06) . Operativni program za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka . Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do 2020 . Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, 2013 . Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Ur. l. RS, št. 111/07) . Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (2004‐2017), novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017 . Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti, 2001 . Konvencija o krajini (Ur. l. RS ‐ MP, št. 19/03) . Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 ‐ 2020 . Prostorske sestavine planskih aktov občine Izola

20.3 STROKOVNE PODLAGE

. Krajine predalpske regije, Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Marušič I., MOP, 1998 . Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, MOP – ARSO, 2001 . Habitatni tipi Slovenije, Tipologija, ARSO, 2004 . Raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji 2006, ARSO 2007

188 I 190

VIRI

. Energetska zasnova občine Izola, IBE, oktober 2006 . Posebne strokovne podlage s področja vodnega gospodarstva v občini Izola – Zvezek 1: Hudournik Morer, GLG projektiranje, d.o.o., 1999 . Posebne strokovne podlage s področja vodnega gospodarstva v občini Izola – Zvezek 2: Hudourniki Mehanotehnika I, Mehanotehnika II, Pivol, GLG projektiranje, d.o.o., 2000 . Posebne strokovne podlage s področja vodnega gospodarstva v občini Izola – Zvezek 3.1 in 3.2: Rikorvo s pritoki, GLG projektiranje, d.o.o., 2000 . Posebne strokovne podlage s področja vodnega gospodarstva v občini Izola – Zvezek 4: Jernejski potok ‐ Korte, GLG projektiranje, d.o.o., 2002 . Posebne strokovne podlage s področja vodnega gospodarstva v občini Izola – Zvezek 5: Strunjanska rečica, GLG projektiranje, d.o.o., 2003 . Posebne strokovne podlage s področja vodnega gospodarstva v občini Izola – Zvezek 6: Hudournik Medljanščica, GLG projektiranje, d.o.o., 2003 . Posebne strokovne podlage s področja vodnega gospodarstva v občini Izola novelacija in dopolnitev, GLG projektiranje, d.o.o., 2007 . Letno poročilo za leto 2011 – Komunala Izola, februar 2012 . Analiza stanja in teženj v prostoru za SPRO in PRO občine Izola, Studio Mediterana d.o.o., 2007 . Inženirsko geološko poročilo o inženirsko geoloških lastnostih terena na območju občine Izola ‐ strokovne podloge za strateške akte in izdelave lokacijskih načrtov, Geoinženiring d.o.o., maj 2006 . Pregled stanja morske biološke raznovrstnosti v občini Izola s posebnim poudarkom na prioritetnih in ogroženih vrstah ter habitatnih tipih, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja, 2012 . Izvajanje monitoringa po barcelonski konvenciji v letu 2016 (Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, april 2017) . Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji ‐ Poročilo o monitoringu v letu 2015 . Letno poročilo za leto 2016, Komunala Izola, april 2017 . Letno poročilo 2016, Rižanski vodovod Koper . Lokalni energetski koncept Občine Izola za obdobje 2014 do 2024 (OIKOS, december 2013) . Zdravje v občini 2018, IZOLA/ISOLA, Nacionalni Inštitut za javno zdravje, april 2018 . Študija poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola ‐ I. del (Baredinka in Drnica ter hudournik Medljanščica s pritokom Čičole), Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013 . Študija poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola ‐ II. del (Strunjanjska Rečica s pritoki), Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013 . Študija poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola ‐ III. del (hudournik Pivol), Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013 . Študija poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola ‐ IV. del (hudournik Morer), Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 189 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

. Študija poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola ‐ V. del (hudournik Rikorvo), Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013 . Študija poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola ‐ VI. del (Jernejski potok), (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013) . Študija poplavne nevarnosti za področje vodotokov v Občini Izola za pripravo občinskega prostorskega načrta za območje Občine Izola ‐ VII. del (hudournik pod bolnišnico Izola), Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013 . Posebne strokovne podlage s področja vodnega gospodarstva v občini Izola – novelacija, ZVEZEK: 7.1, GLG projektiranje, d.o.o., november 2006

20.4 PODATKOVNE BAZE

. Podatkovne baze MOP ARSO . Kakovost zraka v Sloveniji leta 1997, 1998, 1999, 2000, 2001; Ljubljana, ARSO. . Podatki Direkcije Republike Slovenije za ceste (spletna stran: www.dc.gov.si) . Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, Statistični urad Republike Slovenije. . Podatkovne baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano . Podatkovne baze Zavoda za gozdove Slovenije . Podatkovne baze Ministrstva za kulturo . Podatkovne baze ZRSVN . Podatkovne baze DRSV

20.5 SPLETNE STRANI

. sl.wikipedia.org . www.ckff.si . www.natura2000.gov.si . www.ptice.si . www.sos112.si . www.dc.gov.si . www.stat.si . www.mkgp.gov.si

190 I 190

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

PRILOGA 1 ODLOČBA O POTREBI IZVEDBE CPVO

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

PRILOGA 2 NEPOZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA IN ŠIRITVE STAVBNIH ZEMLJIŠČ

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 2

1 NEPOZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA IZ VELJAVNEGA PROSTORSKEGA AKTA PO POSAMEZNIH NASELJIH

1.1 BAREDI

NASELJE NRP EUP PIA NSZ_ID VELIKOST m2 BAREDI A BA‐02/01 . 1, 2 4.587,43 BAREDI A BA‐02/02 . 3, 4 2.281,94 SKUPAJ 6.869,38

1.2 CETORE

NASELJE NRP EUP PIA NSZ_ID VELIKOST m2 CETORE SK CE‐01 . 5, 6, 7, 8, 9, 10 13.750,62 SKUPAJ 13.750,62

1.3 DOBRAVA

Ni nepozidanih stavbnih zemljišč.

1.4 IZOLA

NASELJE NRP EUP PIA NSZ_ID VELIKOST m2 IZOLA ZS IZ‐01/04 OPPN 12, 13 10.974,79 IZOLA ZP IZ‐01/04 OPPN 11 17.408,06 IZOLA BT IZ‐01/04 OPPN 14, 15 13.294,23 IZOLA BT IZ‐01/07 OPPN 16 24.051,04 IZOLA PO IZ‐04/05 OPPN 18 3.880,28 IZOLA ZD IZ‐04/05 OPPN 17 35.259,12 IZOLA PO IZ‐04/07 OPPN 20 6.188,72 IZOLA SSv IZ‐04/07 OPPN 22 24.405,27 IZOLA CDi IZ‐04/07 OPPN 19 27.796,36 IZOLA BT IZ‐04/07 OPPN 21 31.679,60 IZOLA PC IZ‐04/08 OPPN 23 4.803,00 IZOLA CU IZ‐04/09 OPPN 24 4.560,31 IZOLA CDi IZ‐04/10 . 25 3.749,42 IZOLA CDo IZ‐04/15 . 26 653,73 IZOLA ZP IZ‐04/16 OPPN 28 2.680,51 IZOLA CU IZ‐04/16 OPPN 27 734,63 IZOLA IG IZ‐05/01 OPPN 29 38.513,05 IZOLA ZD IZ‐05/03 OPPN 30, 31, 32 10.578,34 IZOLA PC IZ‐05/03 OPPN 33 3.032,33 IZOLA PC IZ‐05/04 OPPN 34 6.322,61 IZOLA IG IZ‐05/08 OPPN 35 4.612,39 IZOLA CU IZ‐05/08 OPPN 39, 39, 40 16.047,18 IZOLA ZP IZ‐05/08 OPPN 36 5.905,50 IZOLA SS IZ‐05/08 OPPN 37 3.743,39 IZOLA IG IZ‐05/10 . 41 9.468,24 IZOLA IG IZ‐05/12 OPPN 42 14.628,08 IZOLA CU IZ‐05/14 OPPN 43 4.566,38 IZOLA CU IZ‐05/15 . 44 1.009,44 IZOLA SSe IZ‐05/17 OPPN 47, 48, 49, 50 7.312,53 IZOLA CU IZ‐05/17 OPPN 45, 46 13.338,21 IZOLA ZS IZ‐06/01 OPPN‐p 55, 56 16.885,87 IZOLA BC IZ‐06/02 OPPN‐p 57 54.990,31 OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 2

NASELJE NRP EUP PIA NSZ_ID VELIKOST m2 IZOLA ZD IZ‐06/04 . 58 34.742,22 IZOLA CDz IZ‐06/05 OPPN‐p 59, 60, 61 68.180,38 IZOLA ZD IZ‐06/07 . 62 37.165,08 IZOLA ZD IZ‐06/08 . 63 113.261,28 IZOLA BC IZ‐06/10 OPPN‐p 64 37.837,99 IZOLA BC IZ‐06/11 OPPN‐p 65 9.694,88 IZOLA BT IZ‐07/04 . 66 4.267,95 IZOLA ZD IZ‐07/06 . 67 41.395,47 IZOLA BT IZ‐07/07 OPPN‐p 68 18.431,60 IZOLA CDv IZ‐08/01 OPPN‐p 69 9.439,05 IZOLA ZD IZ‐08/02 OPPN 70 620,77 IZOLA SS IZ‐08/02 OPPN 71 61.540,88 IZOLA A IZ‐10/03 . 72 658,24 SKUPAJ 860.309,08

1.5 JAGODJE

Ni nepozidanih stavbnih zemljišč.

1.6 KORTE

NASELJE NRP EUP PIA NSZ_ID VELIKOST m2 KORTE SSe KO‐01/01 . 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79 14.936,43 KORTE CDi KO‐01/02 . 80, 81 6.228,59 KORTE SK KO‐01/06 . 82 2.058,02 KORTE SK KO‐01/08 . 83, 84, 85 11.192,65 KORTE ZP KO‐01/09 . 86, 87 4.882,37 KORTE SK KO‐01/10 . 88, 89, 90, 91 6.204,53 KORTE CU KO‐01/11 . 92 436,30 KORTE CU KO‐01/14 OPPN 93 7.471,34 KORTE SK KO‐02 . 94 7.348,53 KORTE SK KO‐03 . 95, 96, 97, 98, 99 6.392,77 KORTE A KO‐05/02 . 100 6.320,40 KORTE A KO‐06/02 . 101 1.011,08 SKUPAJ 74.483,01

1.7 MALIJA

NASELJE NRP EUP PIA NSZ_ID VELIKOST m2 MALIJA CU MA‐01/01 . 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108 6.555,31 MALIJA SK MA‐01/02 . 109, 110 3.636,88 MALIJA SSe MA‐01/04 . 111, 112, 113 11.002,50 MALIJA SSe MA‐01/06 . 114, 115 1.509,22 MALIJA SSe MA‐01/07 . 116, 117, 118, 119 14.915,81 MALIJA SSe MA‐02 . 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127 10.783,52 SKUPAJ 48.403,37

1.8 ŠARED

NASELJE NRP EUP PIA NSZ_ID VELIKOST m2 ŠARED ZD ŠA‐01/01 OPPN 134 838,02 ŠARED PC ŠA‐01/02 OPPN 135 981,74 ŠARED ZD ŠA‐01/03 OPPN 137, 138 5.424,70 ŠARED SSe ŠA‐01/03 OPPN 136 317,57 ŠARED PC ŠA‐01/04 OPPN 139, 140 976,83 ŠARED SSe ŠA‐01/05 OPPN 141, 142, 143, 144, 145, 146, 1147, 148, 149 37.984,20 ŠARED SSe ŠA‐01/06 OPPN 150, 151, 152 2.250,12 OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 2

NASELJE NRP EUP PIA NSZ_ID VELIKOST m2 ŠARED PO ŠA‐01/07 OPPN 153 337,74 ŠARED ZD ŠA‐01/08 OPPN 154 318,52 ŠARED CU ŠA‐01/09 OPPN 155, 156, 157 14.025,99 ŠARED PO ŠA‐01/10 OPPN 158 389,67 ŠARED SSe ŠA‐01/11 OPPN 159, 160, 161, 162, 163, 164 6.368,77 ŠARED CU ŠA‐01/12 OPPN 165 7.161,78 ŠARED SSv ŠA‐02/01 OPPN 166 8.284,02 ŠARED SSe ŠA‐02/02 OPPN 167 11.103,65 ŠARED SSv ŠA‐02/03 OPPN 168 8.520,26 ŠARED CU ŠA‐02/04 OPPN 169 12.090,81 ŠARED PO ŠA‐02/06 OPPN 170 456,86 ŠARED SSe ŠA‐02/07 OPPN 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 178 28.705,69 ŠARED PO ŠA‐02/08 OPPN 179 152,90 ŠARED SK ŠA‐02/09 OPPN 180 8.245,89 ŠARED SSv ŠA‐02/11 OPPN 181 3.559,08 ŠARED PO ŠA‐02/12 OPPN 182 545,58 ŠARED SSe ŠA‐02/13 OPPN 183 16.533,80 ŠARED PO ŠA‐02/14 OPPN 184 207,80 ŠARED SSe ŠA‐02/15 OPPN 185, 186, 187 13.565,77 ŠARED SSe ŠA‐02/16 OPPN 101, 102 7.804,70 ŠARED SSe ŠA‐02/17 OPPN 190, 191 7.117,80 ŠARED ZS ŠA‐02/18 OPPN 192, 193, 194 543,24 ŠARED ZD ŠA‐02/20 OPPN 195, 196, 197, 198 10.197,13 ŠARED ZS ŠA‐02/21 OPPN 199 397,84 ŠARED SSe ŠA‐02/22 OPPN 200 5.284,61 ŠARED SSv ŠA‐02/23 OPPN 201, 202 6.694,73 ŠARED SSe ŠA‐03/01 OPPN 203, 204 11.841,76 ŠARED ZD ŠA‐03/02 OPPN 205 1.619,36 ŠARED ZD ŠA‐03/03 OPPN 206 25.936,70 ŠARED A ŠA‐06/01 . 207, 208, 209 2.010,28 ŠARED A ŠA‐06/03 . 210 535,49 SKUPAJ 269.331,38

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 2

2 ŠIRITVE STAVBNIH ZEMLJIŠČ PO POSAMEZNIH NASELJIH

Med širitvami stavbnih zemljišč se pojavljajo tudi širitve, ki so bile v OPN vključene šele v dopolnjen osnutek, kar pomeni, da se nosilci urejanja prostora do njih še niso opredelili. V nadaljevanju so širitve stavbnih zemljišč, ki so v OPN vključene na novo oziroma so povečane, zapisane z rdečo barvo.

2.1 BAREDI

V naselju Baredi z OPN nova stavbna zemljišča niso načrtovana.

2.2 CETORE

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR STANJE VELIKOST m2 CETORE ZS CE‐02/07 OPN K1 75 nepozidano 2.925,92 CETORE ZS CE‐02/07 OPN K1 75 pozidano 2.077,40 CETORE SK CE‐02/07 OPN K1 60 pozidano 2.147,48 SKUPAJ 7.150,80

2.3 DOBRAVA

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR STANJE VELIKOST m2 DOBRAVA PC DO‐03 OPN K1 51 pozidano 21.237,04 DOBRAVA A DO‐03/03 OPN K1 19 pozidano 1.077,83 DOBRAVA A DO‐03/08 OPN K1 20 nepozidano 2.620,62 SKUPAJ 24.935,49

2.4 IZOLA

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR STANJE VELIKOST m2 IZOLA SSe IZ‐04/01 OPPN‐p K1, K2 63, 90, 91 nepozidano 105.695,70 IZOLA PO IZ‐04/06 OPN K1 59 pozidano 1.172,55 IZOLA PC IZ‐04/18 OPN K1 52 pozidano 8.999,77 IZOLA PC IZ‐05/03 OPPN K2 81 nepozidano 270,10 IZOLA ZD IZ‐05/03 OPPN K2 99 pozidano 2.212,13 IZOLA IG IZ‐05/11 OPPN K2 77 pozidano 1.373,11 IZOLA IG IZ‐05/12 OPPN K1 42 nepozidano 3.573,87 IZOLA IG IZ‐05/13 OPPN‐p K1 43 nepozidano 69.221,00 IZOLA CU IZ‐05/13 OPN K1 43 nepozidano 2.047,72 IZOLA IG IZ‐05/32 OPPN‐p K2 79 nepozidano 1.657,52 IZOLA BC IZ‐06/10 OPPN‐p K1 21 pozidano 722,40 IZOLA ZS IZ‐07/02 OPN K1 76 pozidano 3.402,13 IZOLA PC IZ‐07/03 OPPN K1 53 pozidano 1.083,68 IZOLA ZD IZ‐07/06 OPN K2 100 nepozidano 2.385,29 IZOLA O IZ‐08/03 OPN K1 48 nepozidano 483,66 IZOLA PC IZ‐08/05 OPN K1, K2 54, 82 pozidano 42.174,44 IZOLA IK IZ‐08/06 OPN K1 46 pozidano 1.216,92 IZOLA BT IZ‐09/07 OPN K1 22 pozidano 711,05 IZOLA O IZ‐10/01 OPPN‐p K1, K2, G 6, 7, 49, 50, 80 nepozidano 13.215,88 IZOLA O IZ‐10/01 OPPN‐p K1, K2, G 6, 7, 49, 50, 80 pozidano 40.358,79 IZOLA PC IZ‐10/04 OPPN K1, K2, G 9, 10, 55, 56, 83 nepozidano 36.792,18 IZOLA PO IZ‐11 OPN G 14 pozidano 2.494,04 IZOLA ZK IZ‐13 OPPN‐p K1 126 nepozidano 28.359,64 IZOLA PC IZ‐15/01 OPPN K2, G 11, 85 nepozidano 11.635,53 SKUPAJ 381.259,11 OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 2

2.5 JAGODJE

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR STANJE VELIKOST m2 JAGODJE BT JA‐03/10 OPN K1 23 nepozidano 1.128,06 JAGODJE BT JA‐03/10 OPN K1 23 pozidano 1.207,91 SKUPAJ 2.335,96

2.6 KORTE

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR STANJE VELIKOST m2 KORTE SSe KO‐01/01 OPN K2 93 nepozidano 609,76 KORTE SSe KO‐01/01 OPN K1 64 nepozidano 2.104,47 KORTE SSe KO‐01/01 OPN K1 65 nepozidano 1.938,23 KORTE SSe KO‐01/01 OPN K2 92 nepozidano 3.447,51 KORTE SSe KO‐01/01 OPN K1 65 pozidano 2.532,34 KORTE SSe KO‐01/01 OPN K1 66 pozidano 4.850,12 KORTE SSe KO‐01/01 OPN K2 93 pozidano 1.110,16 KORTE SSe KO‐01/01 OPN K2 92 pozidano 2.484,22 KORTE CDi KO‐01/02 OPN K1 24 nepozidano 6.215,76 KORTE SK KO‐01/03 OPN K2 86 pozidano 532,13 KORTE SSe KO‐01/04 OPPN K1, G 15, 17, 67 nepozidano 25.993,67 KORTE CU KO‐01/04 OPPN K1, G 16, 67 nepozidano 4.840,97 KORTE O KO‐01/05 OPN G 8 nepozidano 5.812,22 KORTE SK KO‐01/08 OPN K1 61 nepozidano 3.005,06 KORTE ZP KO‐01/09 OPN K1 74 nepozidano 1.023,05 KORTE SK KO‐01/11 OPN K1 62 nepozidano 1.024,90 KORTE SK KO‐01/11 OPN K2 87 pozidano 331,16 KORTE SK KO‐01/11 OPN K2 88 pozidano 524,19 KORTE ZK KO‐01/14 OPN K1 73 nepozidano 1.945,66 SKUPAJ 70.325,57

2.7 MALIJA

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR STANJE VELIKOST m2 MALIJA CU MA‐01/01 OPN K1 25 nepozidano 1.510,13 MALIJA CU MA‐01/01 OPN K1 25 pozidano 816,86 MALIJA SK MA‐01/04 OPN K2 89 nepozidano 3.891,88 MALIJA SSe MA‐01/05 OPPN K1, K2 68, 94 nepozidano 16.581,31 MALIJA SSe MA‐01/06 OPN K2 95 pozidano 542,32 MALIJA SSe MA‐01/07 OPN K1, K2 69, 96 nepozidano 5.712,06 MALIJA SSe MA‐01/07 OPN K1, K2 69 nepozidano 2.354,12 MALIJA SSe MA‐01/07 OPN G 18 nepozidano 2.728,17 MALIJA SSe MA‐01/07 OPN G 18 pozidano 1.013,55 MALIJA SSe MA‐01/07 OPN K1, K2 69, 96 pozidano 3.345,13 MALIJA SSe MA‐01/08 OPPN K1, K2 70, 97 nepozidano 24.290,03 MALIJA SSe MA‐01/08 OPPN K1, K2 70, 97 pozidano 9.580,65 MALIJA ZS MA‐01/09 OPN K2 101 nepozidano 1.003,29 MALIJA ZS MA‐01/09 OPN K2 101 pozidano 337,76 SKUPAJ 73.707,26

2.8 ŠARED

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR STANJE VELIKOST m2 ŠARED SSe ŠA‐01/02 OPPN K1 71 pozidano 654,03 ŠARED SSe ŠA‐03/01 OPPN K1 72 pozidano 2,71 SKUPAJ 656,74 OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 2

3 IZVZEMI STAVBNIH ZEMLJIŠČ PO POSAMEZNIH NASELJIH

3.1 IZOLA

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR VELIKOST m2 IZOLA K2, G IZ‐06/06 OPN Z 98,102,103,104 107,115,121,122 123,124,125 61.338,54 IZOLA K1 IZ‐08 OPN U 109 1.207,87 IZOLA K1 IZ‐08 OPN U 108 612,72 IZOLA K1 IZ‐08 OPN A 3 71,65 IZOLA K1 IZ‐09 OPN A 4 408,41 SKUPAJ 63.639,19

3.2 KORTE

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR VELIKOST m2 KORTE K2 KO‐04 OPN U 114 1.142,64 KORTE K2 KO‐04 OPN U 113 925,71 KORTE K2 KO‐04 OPN U 111 1.162,11 KORTE K2, G KO‐04 OPN U 105, 106, 110, 112 7.834,92 SKUPAJ 11.065,37

3.3 MALIJA

NASELJE NRP EUP PIA NRP VELJAVNI AKT OZN_SPR VELIKOST m2 MALIJA K2 MA‐03 OPN U 117 185,53 MALIJA K2 MA‐03 OPN U 116 15,76 SKUPAJ 201,29 OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 2

4 ŠIRITVE STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJIH DLN

NASELJE EUP VELIKOST m2 OPOMBA IZOLA IZ‐05/30 4.358,92 IZOLA IZ‐05/30 2.276,72 DLN za HC Koper – Izola (Uredba o državnem lokacijskem IZOLA IZ‐05/30 4.317,50 načrtu za hitro cesto na odseku Koper – Izola, Ur. l. RS, št. 112/04) in IZOLA IZ‐05/31 17.586,34 OBČINA OB‐02 240.455,19 OBČINA OB‐03 2.289,61 OBČINA OB‐04 2.271,31 DLN za HC Jagodje – Lucija (Uredba o državnem lokacijskem OBČINA OB‐05 1.335,57 načrtu za odsek Jagodje ‐ Lucija s priključno cesto za Piran, OBČINA OB‐05 1.041,42 Ur. l. RS, št. 76/08). OBČINA OB‐05 858,09

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

PRILOGA 3 POSEGI NA OBMOČJA OHRANJANJA NARAVE

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 3

SEZNAM ENOT UREJANJA PROSTORA, KI SE POJAVLJAJO NA OBMOČJIH OHRANJANJA NARAVE

NASELJE EUP NRP PIA STANJE NOVO OPIS NARAVA Natura 2000 ‐ Med Izolo in Strunjanom ‐ klif Natura 2000 – Strunjan EPO – Strunjan EPO ‐ Morje in morsko obrežje Naravni rezervat Strunjan Krajinski park Strunjan NV Strunjanski klif NV Strunjan ‐ abrazijski spodmol OO, G, K1, K2, NV Kane DOBRAVA DO‐01 VC . / / NV Bele skale pod Strunjanskim klifom Krajinski park Strunjan DOBRAVA DO‐02 K1 . / / NV Izola ‐ Strunjan ‐ drevored Krajinski park Strunjan DOBRAVA DO‐03 K1 . / / NV Izola ‐ Strunjan ‐ drevored Krajinski park Strunjan DOBRAVA DO‐03 PC . pozidano 1 širitev NV Izola ‐ Strunjan ‐ drevored DOBRAVA DO‐03/03 A . pozidano 1 širitev NV Izola ‐ Strunjan ‐ drevored Natura 2000 – Strunjanska dolina EPO ‐ Strunjanska dolina DOBRAVA DO‐04 G, K1, K2, VC . / / NV Sanguetera EPO ‐ Morje in morsko obrežje IZOLA IZ‐01/01 PR, VI, VM OPPN / / NV Izola ‐ apnenčasta obala IZOLA IZ‐01/02 PR, VI OPPN // EPO ‐ Morje in morsko obrežje EPO ‐ Morje in morsko obrežje IZOLA IZ‐01/03 CU, ZS, VM OPPN / / Natura 2000 ‐ Med Izolo in Strunjanom – klif EPO – Strunjan EPO ‐ Morje in morsko obrežje Naravni rezervat Strunjan Krajinski park Strunjan NV Strunjanski klif NV Korbat NV Kane NV Izola ‐ drevored pinij, BT, CU, ZP, ZS, habitatni tipi (SPA protokol Barcelonske IZOLA IZ‐01/04 VI, VM OPPN / / konvencije), IZOLA IZ‐01/07 PC OPPN // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐02/01 BT OPPN‐p // EPO ‐ Morje in morsko obrežje EPO ‐ Morje in morsko obrežje EPO ‐ Izolansko brezno IZOLA IZ‐02/02 BT OPPN‐p / / NV Izola ‐ apnenčasta obala EPO ‐ Morje in morsko obrežje EPO ‐ Izolansko brezno IZOLA IZ‐02/03 SSe . / / NV Izola ‐ apnenčasta obala EPO ‐ Morje in morsko obrežje NV Izola ‐ apnenčasta obaa IZOLA IZ‐02/04 ZP . / / pNV Izola ‐ park Punta EPO ‐ Morje in morsko obrežje pNV Izola ‐ park Punta pNV Izola ‐ drevesa pred župnijskim uradom na Trgu svetega Mavra pNV Izola ‐ Izola ‐ koprivovci na Gregorčičevi ulici pNV Izola ‐ Izola ‐ drevesa na Trgu svetega IZOLA IZ‐02/05 CU . / / Mavra IZOLA IZ‐03/01 SSe . // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐03/02 SSv . // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐03/03 SSe . // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐03/04 CU OPPN // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐03/05 CU, PC OPPN / / NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐03/09 SS . // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐03/10 PC OPPN‐p // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐04/03 SSv . // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐04/04 SSe . // NV Izola ‐ drevored pinij tudi IZOLA IZ‐04/07 CDi, CU, PO OPPN / nepozidana NV Izola ‐ drevored pinij OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 3

NASELJE EUP NRP PIA STANJE NOVO OPIS NARAVA tudi IZOLA IZ‐04/08 PC OPPN / nepozidana NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐04/11 SSv . // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐04/17 PC . // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐04/21 PC . // NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐04/22 PC . // NV Izola ‐ drevored pinij 4usterna ‐ IZOLA IZ‐05/08 CU, SS OPPN / Izola ‐ klif NV Izola ‐ drevored pinij IZOLA IZ‐05/35 PC . // NV Izola ‐ drevored pinij EPO ‐ Morje in morsko obrežje EPO ‐ Žusterna ‐ Izola tudi NV ‐ Koper ‐ Izola – drevored IZOLA IZ‐06/01 ZS OPPN‐p / nepozidana NV ‐ Žusterna ‐ Izola ‐ klif EPO ‐ Žusterna ‐ Izola IZOLA IZ‐06/04 ZD . / nepozidana NV ‐ Žusterna ‐ Izola ‐ klif tudi EPO ‐ Žusterna ‐ Izola IZOLA IZ‐06/05 CDz OPPN‐p / nepozidana NV ‐ Žusterna ‐ Izola ‐ klif EPO ‐ Žusterna ‐ Izola NV ‐ Koper ‐ Izola – drevored IZOLA IZ‐06/06 OO, G, K2 . / / NV ‐ Žusterna ‐ Izola ‐ klif IZOLA IZ‐06/07 ZD . / nepozidana EPO ‐ Žusterna ‐ Izola EPO ‐ Žusterna ‐ Izola NV ‐ Koper ‐ Izola – drevored IZOLA IZ‐06/08 ZD . / nepozidana NV ‐ Žusterna ‐ Izola ‐ klif EPO ‐ Žusterna ‐ Izola NV ‐ Koper ‐ Izola – drevored IZOLA IZ‐06/09 BT OPPN‐p / / NV ‐ Žusterna ‐ Izola ‐ klif Naravni rezervat Strunjan Krajinski park Strunjan IZOLA IZ‐07/01 G, K1 . / / NV Strunjanski klif Naravni rezervat Strunjan IZOLA IZ‐07/02 ZS . pozidano širitev Krajinski park Strunjan Naravni rezervat Strunjan Krajinski park Strunjan IZOLA IZ‐07/03 BT, PC OPPN / / NV Strunjanski klif IZOLA IZ‐07/05 K1 . // Krajinski park Strunjan tudi Krajinski park Strunjan IZOLA IZ‐07/06 ZD . / nepozidana Natura 2000 ‐ Med Izolo in Strunjanom ‐ klif EPO – Strunjan EPO ‐ Morje in morsko obrežje Naravni rezervat Strunjan Krajinski park Strunjan tudi NV Strunjanski klif IZOLA IZ‐07/07 BT OPPN‐p / nepozidana NV Kane IZOLA IZ‐18 ZS DPA‐p // EPO ‐ Morje in morsko obrežje JAGODJE JA‐02 G, K1, K2, VC . // Natura 2000 – Strunjanska dolina NV Korte ‐ Stara vas – puč KORTE KO‐06 K1, K2, VC . / / NV Korte ‐ Medoži ‐ puč ob cesti

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

PRILOGA 4 SEZNAM ENOT KULTURNE DEDIŠČINE

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 4

SEZNAM ENOT KULTURNE DEDIŠČINE

EŠD IME REŽIM TIP OBSEG 193 Izola ‐ Mestno jedro spomenik naselbinska dediščina območje 194 Izola ‐ Arheološko najdišče Izola mesto arheološko najdišče arheološka dediščina območje 195 Izola ‐ Arheološko najdišče Simonov zaliv spomenik arheološka dediščina območje 196 Izola ‐ Cerkev sv. Mavra spomenik sakralna stavbna dediščina objekt 197 Izola ‐ Hiša Manziolijev trg 5 spomenik profana stavbna dediščina objekt 198 Izola ‐ Palača Besenghi degli Ughi spomenik profana stavbna dediščina objekt 260 Korte ‐ Vas spomenik naselbinska dediščina območje 261 Korte ‐ Kmečki dvorec Korte 97, 98, 99 spomenik profana stavbna dediščina objekt 3637 Korte ‐ Cerkev sv. Antona Puščavnika spomenik sakralna stavbna dediščina objekt 3639 Malija ‐ Cerkev Karmelske Matere božje dediščina sakralna stavbna dediščina objekt 3714 Izola ‐ Cerkev sv. Dominika dediščina sakralna stavbna dediščina objekt 3715 Šared ‐ Cerkev sv. Jakoba dediščina sakralna stavbna dediščina objekt 3716 Izola ‐ Cerkev sv. Janeza Krstnika dediščina sakralna stavbna dediščina objekt 3717 Izola ‐ Cerkev Marije Alietske spomenik sakralna stavbna dediščina objekt 3718 Jagodje ‐ Cerkev Loretske Matere božje dediščina sakralna stavbna dediščina objekt 3719 Izola ‐ Pokopališče spomenik memorialna dediščina objekt 3720 Izola ‐ Cerkev sv. Roka dediščina sakralna stavbna dediščina objekt 3721 Izola ‐ Cerkev sv. Katarine dediščina sakralna stavbna dediščina objekt 7220 Izola ‐ Arheološko območje Viližan spomenik arheološka dediščina območje 7221 Izola ‐ Hiša Drevored 1. maja 11 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7222 Izola ‐ Hiša Gregorčičeva 74 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7223 Izola ‐ Hiša Kraška 2 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7224 Izola ‐ Palača Krpanova 5 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7225 Izola ‐ Hiša Ljubljanska 41 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7226 Izola ‐ Palača Smrekarjeva 50 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7227 Izola ‐ Palača Smrekarjeva 51 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7228 Izola ‐ Hiša Smrekarjeva 63 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7229 Izola ‐ Vila Tomažičeva 1 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7230 Izola ‐ Vila Tomažičeva 2 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7231 Izola ‐ Hiša Trg republike 3 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7232 Izola ‐ Hiša Verdijeva 1 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7233 Izola ‐ Hiša Verdijeva 2 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7234 Izola ‐ Spomenik padlim borcem NOB spomenik memorialna dediščina objekt 7235 Izola ‐ Spomenik padlim za svobodo spomenik memorialna dediščina objekt 7236 Korte ‐ Hiša Korte 80 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7237 Korte ‐ Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašizma spomenik memorialna dediščina objekt 7238 Korte ‐ Arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah spomenik arheološka dediščina območje 7239 Izola ‐ Arheološko območje Červinjan spomenik arheološka dediščina območje 7240 Korte ‐ Arheološko najdišče Bocan spomenik arheološka dediščina območje 7242 Jagodje ‐ Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašizma spomenik memorialna dediščina objekt 7243 Malija ‐ Spominsko znamenje žrtvi fašizma spomenik memorialna dediščina objekt 7256 Izola ‐ Hiša Alietova 18 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7257 Izola ‐ Hiša Gregorčičeva 59 spomenik profana stavbna dediščina objekt 7258 Šared ‐ Spomenik padlim borcem v NOB spomenik memorialna dediščina objekt 8104 Izola ‐ Veleposestvo Polje 29 dediščina profana stavbna dediščina objekt OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 4

EŠD IME REŽIM TIP OBSEG 9474 Parecag ‐ Arheološko območje Zeleni hrib arheološko najdišče arheološka dediščina območje 9759 Jagodje ‐ Predor pod Šaletom dediščina profana stavbna dediščina objekt 9760 Jagodje ‐ Kulturna krajina Koštrlag dediščina kulturna krajina območje 9761 Izola ‐ Kulturna krajina Izolski amfiteater dediščina kulturna krajina območje 9762 Malija ‐ Kmetija Mikac dediščina profana stavbna dediščina območje 10235 Izola ‐ Tovarna Droga dediščina profana stavbna dediščina skupina objektov 11090 Izola ‐ Železniška postaja dediščina profana stavbna dediščina objekt 14149 Cetore ‐ Vas dediščina naselbinska dediščina območje 14150 Korte ‐ Domačija Stara vas 129 dediščina profana stavbna dediščina skupina objektov 14151 Malija ‐ Vaško jedro dediščina naselbinska dediščina območje 14156 Strunjan ‐ Naselje dediščina naselbinska dediščina območje 14286 Dobrava nad Izolo ‐ Hotelski kompleks Belvedere dediščina profana stavbna dediščina objekt 15110 Izola ‐ Tovarna Delamaris dediščina profana stavbna dediščina skupina objektov 15230 Srgaši ‐ Vas dediščina naselbinska dediščina območje 16278 Korte ‐ Arheološko najdišče Stara vas pri Medoših arheološko najdišče arheološka dediščina območje 16595 Gažon ‐ Arheološko najdišče Velike njive arheološko najdišče arheološka dediščina območje 21615 Koprski zaliv ‐ Ladja Rex arheološko najdišče arheološka dediščina objekt 21616 Izola ‐ Park Arrigoni dediščina vrtnoarhitekturna dediščina območje 21617 Izola ‐ Park Punta dediščina vrtnoarhitekturna dediščina območje 21618 Izola ‐ Park ob Drevoredu 1. maja dediščina vrtnoarhitekturna dediščina območje 21619 Izola ‐ Drevored 1. maja dediščina vrtnoarhitekturna dediščina objekt 21620 Izola ‐ Delavsko naselje dediščina naselbinska dediščina območje 21621 Izola ‐ Dvojni drevored pri cerkvi sv. Mavra dediščina vrtnoarhitekturna dediščina objekt 21622 Izola ‐ Doprsni kip revolucionarja Franca Štoke‐Rada dediščina memorialna dediščina objekt 21623 Izola ‐ Mladinsko okrevališče dediščina profana stavbna dediščina skupina objektov 21624 Izola ‐ Stara šola dediščina profana stavbna dediščina objekt 21625 Izola ‐ Vila Kosovelova 22 dediščina profana stavbna dediščina objekt 21626 Izola ‐ Hiša Premrlova 6 dediščina profana stavbna dediščina objekt 21627 Korte ‐ Kulturna krajina Cetore‐Korte dediščina kulturna krajina območje 21644 Korte ‐ Stara šola dediščina profana stavbna dediščina objekt 21645 Korte ‐ Zadružni dom dediščina profana stavbna dediščina objekt 21646 Izola ‐ Spominski plošči na Ljudskem domu dediščina memorialna dediščina del objekta 21647 Izola ‐ Park Trga padlih za svobodo dediščina vrtnoarhitekturna dediščina območje 21648 Izola ‐ Vila Dantejeva 37 dediščina profana stavbna dediščina objekt 21649 Korte ‐ Kamniti most na Medljanščici dediščina profana stavbna dediščina objekt 21658 Cetore ‐ Arheološko najdišče Medljan arheološko najdišče arheološka dediščina območje 21659 Baredi ‐ Arheološko najdišče Sv. Donat arheološko najdišče arheološka dediščina območje 21660 Izola ‐ Arheološko najdišče Stari dor arheološko najdišče arheološka dediščina območje 21661 Malija ‐ Arheološko najdišče Malijski hrib arheološko najdišče arheološka dediščina območje 21662 Šared ‐ Arheološko najdišče Grublje arheološko najdišče arheološka dediščina območje 21663 Jagodje ‐ Trasa rimskodobnega vodovoda v Šaletu arheološko najdišče arheološka dediščina objekt 21664 Jagodje ‐ Arheološko najdišče Montekalvo arheološko najdišče arheološka dediščina območje 22711 Padna ‐ Kamniti most na Drnici dediščina profana stavbna dediščina objekt 24504 Izola ‐ Drevored pinij med Koprom in Izolo dediščina vrtnoarhitekturna dediščina objekt 24918 Dobrava nad Izolo ‐ Drevored pinij dediščina vrtnoarhitekturna dediščina objekt 25542 Izola ‐ Spodnji vodni rezervoar Rikorvo dediščina profana stavbna dediščina objekt OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA PRILOGA 4

EŠD IME REŽIM TIP OBSEG 25543 Izola ‐ Zgornji vodni rezervoar Rikorvo dediščina profana stavbna dediščina objekt 28057 Izola ‐ Drevored pinij od Viližana do Loreta dediščina vrtnoarhitekturna dediščina objekt 28102 Izola ‐ Hiša Skladiščna 2 dediščina profana stavbna dediščina objekt 28134 Malija ‐ Stara šola dediščina profana stavbna dediščina objekt 28262 Strunjan ‐ Kulturna krajina Strunjanska dolina dediščina kulturna krajina območje 28415 Seča ‐ Fontana na Nožedi dediščina profana stavbna dediščina objekt 28418 Šared ‐ Zaselek Grbci dediščina naselbinska dediščina območje Izola ‐ Trasa železniške proge Trst‐Poreč od Šaleta do 28581 Strunjana dediščina profana stavbna dediščina objekt Izola ‐ Trasa železniške proge Trst‐Poreč od Proveja 28597 do Viližana dediščina profana stavbna dediščina objekt 28598 Izola ‐ Rižanski vodovod dediščina profana stavbna dediščina objekt Izola ‐ Trasa železniške proge Trst‐Poreč od Izole do 28599 Šaleta dediščina profana stavbna dediščina objekt Sveti Peter ‐ Kulturna krajina Sveti Peter‐Padna‐Nova 28602 vas dediščina kulturna krajina območje 29423 Izola ‐ Arheološko območje Poropad arheološko najdišče arheološka dediščina območje 850123 Izola ‐ Krožna procesijska pot dediščina zgodovinska krajina območje 3000193 Izola ‐ Mestno jedro vplivno območje naselbinska dediščina območje 3000260 Korte ‐ Vas vplivno območje naselbinska dediščina območje

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

PRILOGA 5 KARTOGRAFSKE PRILOGE: Karta 1: OBMOČJE PLANA Karta 2: NAMENSKA RABA PROSTORA Karta 3: OBRAVNAVANI POSEGI

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

OKOLJSKO POROČILO ZA OPN OBČINE IZOLA

PRILOGA 6 POSEGI NA POPLAVNA OBMOČJA

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

Širitve stavbnih zemljišč na poplavnih območjih iz opozorilne karte poplav (DRSV, november 2018)

EUP NRP PIA OZN_SPR VRSTA POPLAV VELIKOST (m2) IZ‐05/13 IG OPN 43 nepozidano redke poplave 609,65 IZ‐05/13 CU OPN 43 nepozidano redke poplave 281,62 IZ‐06/10 BC OPPN‐p 21 pozidano redke poplave 57,18 IZ‐10/01 O OPPN‐p 6, 7, 49, 50, 80 pozidano redke poplave 0,38 SKUPAJ 948,84

Širitve stavbnih zemljišč na poplavnih območjih z določenimi razredi poplavne nevarnosti (DRSV, november 2018)

EUP NRP PIA OZN_SPR VRSTA POPLAV VELIKOST (m2) IZ‐05/13 IG OPPN‐p 43 nepozidano Pp 28,61 IZ‐05/13 IG OPPN‐p 43 nepozidano Pv 26,29 IZ‐05/31 IG DPA 44, 45, 78 nepozidano Pm 3,39 IZ‐05/31 IG DPA 44, 45, 78 nepozidano Pm 4,62 IZ‐05/31 IG DPA 44, 45, 78 nepozidano Pp 4,21 IZ‐05/31 IG DPA 44, 45, 78 nepozidano Pp 11,55 IZ‐05/31 IG DPA 44, 45, 78 nepozidano Ps 10,15 IZ‐05/31 IG DPA 44, 45, 78 nepozidano Ps 11,28 IZ‐05/31 IG DPA 44, 45, 78 nepozidano Pv 12,68 IZ‐08/05 PC OPN 54, 82 pozidano Pm 0,47 IZ‐08/05 PC OPN 54, 82 pozidano Pp 4,20 IZ‐12 PC DPA 57, 84 pozidano Pm 0,67 IZ‐12 PC DPA 57, 84 pozidano Pm 3,91 IZ‐12 PC DPA 57, 84 pozidano Pp 12,31 IZ‐12 PC DPA 57, 84 pozidano Pp 2,70 SKUPAJ 137,03

Nepozidana stavbna zemljišča na poplavnih območjih iz opozorilne karte poplav (DRSV, november 2018)

EUP NRP PIA NSZ_ID_CPVO VRSTA POPLAV VELIKOST (m2) IZ‐06/01 ZS OPPN‐p 55, 56 redke poplave 188,27 IZ‐06/01 ZS OPPN‐p 55, 56 zelo redke poplave 34,80 IZ‐06/10 BC OPPN‐p 64 redke poplave 10.377,51 IZ‐06/11 BC OPPN‐p 65 redke poplave 6.020,28 SKUPAJ 16.620,86

Nepozidana stavbna zemljišča na poplavnih območjih z določenimi razredi poplavne nevarnosti (DRSV, november 2018)

EUP NRP PIA NSZ_ID_CPVO VRSTA POPLAV VELIKOST (m2) Pm 538,78 Pp 597,08 IZ‐01/04 BT OPPN 14, 15 Ps 235,11 Pv 501,67 Pm 6.902,68 Pp 1.881,34 IZ‐01/04 ZP OPPN 11 Ps 5.282,97 Pv 221,97 IZ‐01/04 ZS OPPN 12, 13 Ps 175,67 Pm 1.229,38 IZ‐01/07 BT OPPN 16, 21 Pp 2.680,99 Ps 10.762,03 IZ‐04/07 CD OPPN 19 Pp 1,99 Pm 6.794,42 IZ‐04/07 SS OPPN 22 Pp 430,66 Pm 3.115,57 IZ‐04/09 CU OPPN 24 Pp 416,46 Pm 384,42 Pp 2.101,87 IZ‐05/01 IG OPPN 29 Ps 322,90 Pv 100,48 Pm 277,64 30, 31, 32 Pp 717,45 IZ‐05/03 ZD OPPN Ps 920,01 Pv 614,96 Pm 40,54 IZ‐05/04 PC OPPN 34 Pp 2.276,86 Pv 148,62 IZ‐05/08 CU OPPN 39, 39, 40 Pp 1.716,70 IZ‐05/08 IG OPPN 35 Pp 6,36 Pm 3.558,96 IZ‐05/08 SS OPPN 37 Pv 184,44 Pm 76,57 Pp 2.004,50 IZ‐05/08 ZP OPPN 36 Ps 280,29 Pv 0,80 IZ‐05/12 IG OPPN 42 Pp 3.537,10 Pm 482,22 IZ‐05/14 CU OPPN 43 Pp 3.937,01 Pv 14,06 Pm 2,92 Pp 3,19 IZ‐05/31 IG DPA 54 Ps 5,41 Pv 3,13 Pm 7.853,93 Pp 17.195,21 IZ‐06/02 BC OPPN‐p 57 Ps 4.172,25 Pv 260,21 Pm 832,91 Pp 1.144,11 IZ‐08/01 CD OPPN‐p 69 Ps 145,72 Pv 381,67 Pm 269,87 IZ‐08/02 SS OPPN 71 Pp 266,95 Pv 191,57 Pm 1.866,66 OB‐02 PC DPA 128 Pp 136,98 Ps 40,28 SKUPAJ 100.246,48

Širitve stavbnih zemljišč na poplavnih območjih z določenimi razredi poplavne nevarnosti (Občina, 2013)

EUP NRP PIA OZN_SPR VRSTA POPLAV VELIKOST (m2) IZ‐05/12 IG OPPN 42 nepozidano Pm 7,41 IZ‐05/12 IG OPPN 42 nepozidano Pp 83,66 IZ‐05/13 IG OPPN‐p 43 nepozidano Pm 6.298,41 IZ‐05/13 IG OPPN‐p 43 nepozidano Pp 1.283,64 IZ‐05/15 CU OPN 43 nepozidano Pp 28,56 IZ‐05/31 IG DPA 44, 45, 78 nepozidano Pp 0,40 IZ‐06/10 BC OPPN‐p 21 pozidano Pm 75,69 IZ‐06/10 BC OPPN‐p 21 pozidano Pp 292,08 IZ‐06/10 BC OPPN‐p 21 pozidano Ps 30,67 IZ‐06/10 BC OPPN‐p 21 pozidano Pv 9,59 IZ‐08/05 PC OPN 54, 82 pozidano Pm 6,10 IZ‐08/05 PC OPN 54, 82 pozidano Pp 1,30 IZ‐12 PC DPA 57, 84 pozidano Pm 468,96 IZ‐12 PC DPA 57, 84 pozidano Pp 887,11 IZ‐12 PC DPA 57, 84 pozidano Ps 75,55 IZ‐12 PC DPA 57, 84 pozidano Pv 0,01 IZ‐13/06 ZK OPPN‐p 126 nepozidano Pm 4.731,97 IZ‐13/06 ZK OPPN‐p 126 nepozidano Pp 1.976,55 IZ‐13/06 ZK OPPN‐p 126 nepozidano Ps 752,94 KO‐01/05 O OPN 8 nepozidano Pm 52,39 KO‐01/05 O OPN 8 nepozidano Pp 37,62 KO‐01/05 O OPN 8 nepozidano Ps 474,49 KO‐01/05 O OPN 8 nepozidano Pv 73,01 SKUPAJ 17.648,11

Nepozidana stavbna zemljišča na poplavnih območjih z določenimi razredi poplavne nevarnosti (Občina, 2013)

EUP NRP PIA NSZ_ID_CPVO VRSTA POPLAV VELIKOST (m2) Pm 2.334,79 Pp 1.411,67 IZ‐06/02 BC OPPN‐p 57 Ps 880,31 Pm 8.595,46 Pp 5.950,74 Ps 10.366,76 IZ‐06/10 BC OPPN‐p 64 Pv 121,17 Pm 1.445,40 Pp 1.556,65 Ps 3.744,67 IZ‐06/11 BC OPPN‐p 65 Pv 734,56 Pm 56,79 Pp 22,62 Ps 142,86 IZ‐06/05 CD OPPN‐p 59, 60, 61 Pv 67,07 Pm 312,25 IZ‐05/14 CU OPPN 43 Pp 1,77 Pm 152,03 IZ‐05/12 IG OPPN 42 Pp 96,39 IZ‐05/31 IG DPA 54 Pp 0,40 Pm 1.588,47 Pp 5.609,02 Ps 9.102,23 OB‐02 PC DPA 128 Pv 400,96 Pm 365,36 Pp 58,76 Ps 225,13 IZ‐06/04 ZD . 58 Pv 207,23 SKUPAJ 55.551,53