Strunjan · Sveti Peter

Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo

Oktober, 2013 št. 28 02 UVODNIK SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Drage občanke, cenjeni Care cittadine, spettabili občani, cittadini,

ob prazniku občine Piran in occasione della festa vam izrekam iskrene čestitke del comune di Pirano mi sia in vam želim, da bi bili consentito formularvi i più neizmerno ponosni na našo sinceri auguri e auspicare che lepo, prijazno in uspešno siate orgogliosi del comune občino, ki jo soustvarjamo. bello, accogliente e di successo Vsak dan znova che stiamo creando assieme. dokazujete, da je celotna naša Di giorno in giorno občina, od Strunjana, Pirana, dimostrate che tutto il nostro Portoroža, Lucije, Sečovelj, comune, da Strugnano, Pirano, Svetega Petra, Nove vasi Portorose, Lucia, Sicciole, Sveti do Padne, neizčrpen vrelec Peter, Nova vas e Padna, è un ustvarjalnosti in drznih inesauribile fonte di creatività idej, simbol strpnosti in e idee audaci, un simbolo di medsebojnega razumevanja, tolleranza e comprensione mesto bogate zgodovine reciproca, un luogo di ricca in svetle prihodnosti. Vaša storia e dal futuro brillante. pomoč in sodelovanje pri Il vostro aiuto e la vostra doseganju skupnih ciljev sta collaborazione nel raggiungere mi v neizmerno čast. i traguardi comuni, sono per Dovolite mi, da se vam me un onore immenso. za zaupanje zahvalim tudi Consentitemi di ringraziarvi osebno na kateri izmed di persona per la vostra številnih občinskih prireditev, fiducia a una delle numerose ki jih organiziramo v teh manifestazioni comunali, che prazničnih dneh. organizziamo in questi giorni.

S spoštovanjem, Con i più distinti saluti vaš župan Il Vostro sindaco

Peter Bossman

Lokalno glasilo Občine Piran Solni cvet - L'Afioreto 28 Kazalo

Izdajatelj: 03 AKTUALNO Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran 17 ZGODBE LJUDI

Izšlo: Vse nepodpisane fotografije: 26 DRUŠTVA V Piranu, oktober 2013 Arhiv občine Piran 33 KULTURNA DEDIŠČINA Odgovorna urednica: Oblikovanje in prelom: 35 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Slavica Tucakov Emigma d.o.o. 39 OKOLJE Vsa nepodpisana besedila: Tisk: 40 ZDRAVJE Slavica Tucakov Tiskarna Vek 43 SOLINE Lektura: Naklada: Petra Jordan 8.000 izvodov 44 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNITÀ DEGLI ITALIANI 45 UMETNOST 49 ŠPORT

Občina Piran praznuje 03 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Pogovor z županom občine Piran Petrom Bossmanom Foto · Manuel Kalman »Zmagali bomo. Ker imamo prav.«

Čez nekaj dni boste piranske občanke in občane ob njihovem prazniku že tretjič na- govorili kot župan. Se je veliko spremenilo od dne, ko ste prestopili prag svoje nove pisarne na Tartinijevem trgu? Še vedno imam isto vizijo in voljo do tr- dega dela. Na županske volitve sem se pred tremi leti podal kot le še eden izmed številnih občanov, razočaranih nad občinsko politiko capljanja na mestu in zapravljanja razvojnih priložnosti. V politični prostor sem si želel vnesti čim več pozitivne energije, znanja in sodelovanja in menim, da mi je to do neke mere tudi uspelo. Med ljudmi z različnimi političnimi in ideološkimi prepričanji bodo vedno razhajanja, vendar pa pogoste sogla- sne odločitve občinskega sveta dokazujejo, da smo v Piranu dosegli določen konsenz o temeljih gospodarskega okolja, ki ga želi- mo vzpostaviti. To čutijo tudi investitorji, ki Kakšne odnose ste vzpostavili z Ljubljano? bo igrišče pridobilo najzahtevnejše naravo- v pogovorih z mano in mojo ekipo izražajo Z državo sicer zgledno sodelujemo, me- varstvene certifikate, igrišče je usklajeno z zadovoljstvo s stabilnostjo razmer v občini nim pa, da določeni ljudje na odgovornih občinsko strategijo razvoja turizma, uskla- in s privlačnostjo poslovnih priložnosti. položajih v Ljubljani na turizem gledajo kot jeno je z zakonom o spodbujanju razvoja turisti in ne razumejo, za kako kompleksno turizma …, očitno pa ni usklajeno z vsemi Se je pa vaša ekipa od tistih dni kar precej dejavnost gre. Časi, ko si je bilo mogoče lobiji. Težko ocenim, koliko časa bo trajalo, spremenila. lepe prihodke obetati le z obalo, hoteli in da polomimo vsa krila tega mlina na veter, Drži. Spremenila in okrepila. Od začetka gostinskimi objekti, so že dolgo za nami. ki v Ljubljani meša meglo, vendar bomo na pa vse do danes je vsak dan najmanj 12-urni Turistični trg je zahteven, konkurenca pa koncu zmagali. Ker imamo prav. delavnik, tudi sobote, nedelje. Že takoj ko strahovito ostra. Gostje iščejo unikatne in sem nastopil mandat, smo se ogromno po- nepozabne izkušnje, mi pa jim ne moremo Ustavili so se tudi načrti za podaljšanje le- govarjali o tem, kako z omejenimi sredstvi ponuditi niti povsem samoumevne turistič- tališke steze. pospešiti razvojni korak občine. Drzne ide- ne infrastrukture, kot je na primer golf. Za- Ker gre za projekt, ki se nahaja v bližini je, projekti so kar deževali, oblikovali so se kaj so se v Ljubljani odločiti potegniti ročno krajinskega parka, je razumljivo, da že samo načrti, ki jih zdaj izvajamo. Normalno je, da zavoro pri projektu, ki bi ustvaril nekaj de- načrtovanje zahteva veliko pozornosti in je ob tem divjem tempu prišlo do kresanja set dobičkonosnih novih delovnih mest, ni skrbnosti ter s tem tudi časa, ni pa ustavlje- različnih mnenj in pri nekaterih sodelavcih povsem jasno. Gre za prostorsko, okoljsko, no. V občini Piran smo dosegli dogovor o tudi do zasičenja. Prepričan pa sem, da je gospodarsko in družbeno povsem nepro- tem, da mednarodno letališče potrebujemo, moja sedanja ekipa še močnejša, trdnejša, blematično investicijo. Prerekanja o tem, ali zdaj pa moramo zagotoviti, da bo služilo predvsem pa bolj strokovna in izkušena, kot bi bilo na lokacijah v Sečovljah morda ne- svojemu namenu. Nobenega smisla namreč je bila ob prevzemu odgovornosti vodenja koč možno pridelati nekaj glav zelja, ne je- nima, da morajo zaradi prekratke vzletno- občine. Ob tem pa vrata moje pisarne še mljem resno. Jasno je, da mora ministrstvo -pristajalne steze naši gostje pristajati pri naprej ostajajo odprta za vse, ki imajo ideje, za kmetijstvo skrbeti za najboljša kmetijska sosedih, letališče pa se dobesedno bori za voljo, željo po sodelovanju in so pripravljeni zemljišča, manj razumljivo pa je, da skušajo preživetje. trdo delati. Naloga občine je, da ustvarjamo preprečiti zelen projekt na nekakovostnih pogoje, v katerih bomo svobodno ustvarjali, zemljiščih, ki bi jih s pomočjo izdatne pro- Občanke in občani imajo občutek, da se v živeli in odgovorno soustvarjali boljši jutri računske injekcije morda lahko nekoč spre- občini gradi manj, kot so bili vajeni v pre- za vse nas. In to mora biti naš skupni cilj, da menili v povprečna. Projekt igrišča za golf teklosti. se ljudje pri nas počutijo domače, varno, pri- v Sečovljah izpolnjuje vse okoljske in pro- Raznih megalomanskih projektov, ki jetno in da jim omogočimo, da pri nas ure- storske pogoje. Občina je poiskala nadome- bi bremenili prihodnje generacije, se v teh sničijo svoje ambicije. stna kmetijska zemljišča in poskrbela, da časih razumljivo nismo lotevali, saj menim,

Občina Piran praznuje 04 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

da jih je bilo skupaj s pripadajočimi dolgo- ge vsak evro pomemben, lahko od junija štva in inštitucije. Nekaj rezultatov je že, več vi že preveč. To pa seveda ne pomeni, da občanke in občani občine Piran z gotovino si jih še obetamo. Niso pa danes časi, ko bi je investicijski cikel v občini zamrl. Kljub in brez provizije plačujejo storitve šol, vrt- bila takšna potovanja samo protokolarna, ti hudi gospodarski krizi, ki je skoraj zlomi- cev, plačajo elektriko, vodarino in smetari- časi so mimo. Kot župan predstavljam obla Slovenijo, v Piranu odločno nadaljujemo no. Na ta način želimo v času gospodarske čino tudi navzven in škoda bi bilo, da svoje začrtane projekte. Gradimo, obnavljamo in in finančne krize občanom pomagati pri prepoznavnosti ne bi izkoristili. Spomnimo prenavljamo. Sicer pa sem bolj ponosen na zmanjševanju tekočih stroškov. To, da ome- se samo, da so o naši občini govorili tudi na investicije v ljudi kot v opeke. Kljub dolgo- njeni projekti uspešno potekajo, je dokaz, CNN. Dejaven sem tudi v okviru Evropske vom, ki sem jih podedoval, in kljub obču- da imamo občutek za stisko ljudi in jim pri- unije, saj sem od leta 2011 član Slovenije tnem zmanjšanju prihodkov, ki spremljajo sluhnemo. Nas pa to nikakor ne zadovoljuje v Odboru regij v Evropski komisiji, izvo- recesijo, nam je uspelo ohraniti najvišje in dejansko nas ti uspehi ne navdajajo z op- ljen sem bil za člana komisije za zahodni standarde v družbenih dejavnostih. Občina timizmom, temveč s še večjo odgovornostjo Balkan, katere naloga je pomagati BiH ter Piran gospodarski krizi kljubuje uspešneje, in zavezo pomagati slehernemu posame- Srbiji pri pripravah za vstop v EU, poleg kot to velja za veliko večino lokalnih sku- zniku. Naloga občine je, da ustvarjamo po- tega sem član Evro-sredozemske skupščine pnosti v Evropi. goje, v katerih bomo svobodno ustvarjali, lokalnih in regionalnih oblasti in podpred- živeli in odgovorno soustvarjali boljši jutri sednik komisije za ekonomske, socialne in Pa vendar so med nami tudi občanke in ob- za vse nas. In to mora biti naš skupni cilj, teritorialne zadeve. Letos pa sem bil ime- čani, ki so se zaradi recesije znašli v hudi da se ljudje pri nas počutijo domače, varno, novan še v politični svet t. i. mediteranske stiski. prijetno in da jim omogočimo, da pri nas pobude. Svojim sogovornikom s ponosom Razmere v gospodarstvu so res potisni- uresničijo svoje ambicije. razkrivam skrivnosti našega mesta in oble kar nekaj naših občank in občanov pod čine ter neskončne možnosti sodelovanja, prag revščine, na kar smo se hitro odzva- Se vam zdi primerno, da ste v teh razmerah ki jih ponujamo. Geste prijateljstva nikoli li z različnimi programi. V tem letu daje- okrepili mednarodno sodelovanje občine nikomur niso storile nič žalega. Ravno na- mo zelo velik poudarek lajšanju socialnih Piran? sprotno, odpirajo nove priložnosti, ki jih stisk ljudi s projekti, kot so dodelitve toplih Občina Piran živi od svoje mednaro- krvavo potrebujemo. obrokov, ki uspešno potekajo že tretje leto, dne prepoznavnosti, zato je prav v teh časih zvišanje subvencij za stanovanja, nov center ključno, da vzpostavimo čim več stikov s Pa je teh priložnosti res tako veliko? Vsak za brezdomce, projekt hišni mojster, aprila kraji in ljudmi iz različnih držav, kjer doslej večji projekt rodi novo civilno iniciativo, ki je odprla vrata pisarna Pravnega centra za nismo bili dovolj navzoči. Naloga občine je, kar uspešno mečejo polena v kolesja vaših varstvo človekovih pravic, kjer imajo soci- da vzpostavi povezave na najvišji ravni, in načrtov. alno ogroženi občani na voljo brezplačno to nam zelo dobro uspeva, kar je osnova za Ponosen sem, da živim v občini, kjer pravno svetovanje. Ker vemo, da je za mno- to, da se med seboj povežejo sorodna dru- ljudje tako pozorno spremljajo delo politi-

Občina Piran praznuje 05 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

ranko, ki jih občanke in občani veselo vo- zite, po Piranu je tudi letos vozil Maestro, brezplačno električno vozilo, od septembra pa imajo krajani, gostinci, hotelirji, trgov- ci, obrtniki in ostali na voljo novo vozilo za brezplačni prevoz manjšega tovora po Pira- nu. Namen Občine Piran je, da z ukrepi na področju trajnostne mobilnosti spodbuja krajane in krajanke, da osebna vozila parki- rajo zunaj mestnega jedra in tako pripomo- rejo k zmanjšanju prometne gneče v Piranu, predvsem v obdobju od maja do novembra, ko je mesto najbolj prometno obremenjeno. Občina Piran, ki se zaveda specifike starega mestnega jedra, na različne načine omo- goča lažjo mobilnost in izboljšuje logistiko mesta. Piran je naš biser in moramo skrbeti zanj. Ker je specifičen, moramo učinkovito uporabljati omejeni prostor ter spodbujati uporabo ekoloških in energetsko učinkovi- tih načinov prevoza.

Čez eno leto bodo volitve. Boste ponovno ke in so se pripravljeni organizirati ter ak- biti vsem v interesu, da se občina razvija, kandidirali? tivno sodelovati pri sprejemanju in izvaja- kajti na dolgi rok bo bolje vsem. Ne smemo O vnovični kandidaturi še ne razmi- nju odločitev. Tarnanje za šankom, iskanje gledati ozko in škodoželjno, češ, če sam ni- šljam, saj imam za to preprosto preveč dela imaginarnih krivcev za vse, kar gre narobe, mam nič od tega, naj nima nihče. Specifika in premalo časa. Ob izteku mandata bom ne pelje nikamor. To je miselnost poražen- našega kraja je drugačna od ostalih krajev, ocenil, ali sem bil dovolj uspešen in ali mi je cev. Naši občani se zavedajo, da imajo moč kjer turizem ni primarna dejavnost, zato bi ostalo dovolj energije za nadaljevanje. Po- spreminjati stvari in si svojo usodo krojiti bilo primerno in potrebno, da so tudi pred- nosen in hvaležen sem, da imam priložnost sami, in to tudi počno. In pri tem imajo vso pisi na nekaterih področjih drugačni kot za voditi tako čudovito občino, kot je naša. mojo podporo. Sem se pa na volitve podal druge kraje. Tega bi se morali zavedati tudi Rad pomagam ljudem in to bom počel tudi s programom, ki so ga ljudje podprli, in vsi, ki živimo tu, in biti vsaj poleti, ko je vi- v prihodnje. Bodisi kot zdravnik bodisi kot sem ga dolžan izvajati ne glede na to, ali so šek dogajanja, bolj tolerantni. Po drugi stra- župan. določeni cilji tega programa v danem tre- ni pa morajo biti do kraja odgovorni tudi nutku priljubljeni ali ne. Nisem kandidiral gostinci, kar sicer večina je, ter se zavedati, zato, da bi zmagoval na tekmovanjih popu- da niso sami v prostoru. Dogaja se namreč, larnosti. Pa drugi strani pa je tudi res, da da si sosednji lokali "nagajajo", saj oči- posamezne civilne iniciative ne združujejo tno mislijo, da glasna glasba privabi ljudi. veliko ljudi, le glasne so tako, da prevpijejo Skratka, treba bo najti konsenz. Zavedati pa tiho večino. Ni dobro, kadar manjšina od- se moramo, da ni turističnega središča brez loča o prihodnosti večine. turističnega vrveža in da moramo vsi imeti določeno mero strpnosti do naših gostov, ki Ko že omenjate glasnost, to poletje je bilo v so se k nam prišli poveselit. Gostinci ne na- občini Piran precej obremenjeno s hrupom. meščajo glasbene opreme za lastno veselje, Občina Piran ima jasno določen odlok, to storitev od njih pričakujejo in zahtevajo ki določa pravila glede predvajanja in izva- obiskovalci. janja glasbe v lokalih. Problem ni od danes, vleče se že vrsto let, a pristojna inšpekcija ni Dotaknimo se problema prometa: posebej v ukrepala na tem področju. Zato smo v ob- Piranu vemo, da je to večni kamen spotike. čini naročili meritve, ki so pokazale, da je Kot sem večkrat dejal, je moj cilj zapreti bila naša skrb upravičena in da je v določe- Piran za promet. Mojemu razmišljanju pri- nih gostinskih lokalih v resnici prihajalo do trjuje čedalje več ljudi. Dejal pa sem tudi, kršitev. Dejstvo je, da bo na tem področju da tega ne moremo narediti z danes na ju- treba doseči konsenz med željami in priča- tri. Veliko smo že naredili glede izboljšanja kovanji ene in druge strani, saj nam mora logistike. Velika pridobitev je 100 koles Pi-

Občina Piran praznuje 06 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013 Pregled izvedenih investicij v letošnjem letu V letu 2013 je že bilo narejeno:

Sanacija dela klifa na Dantejevi Ureditev in asfaltiranje ceste v obrtni coni v Luciji

Izgradnja stopnic v obrtni coni Rekonstrukcija dela ceste na Lucanu

Sanacija dela ceste v Strunjanu Odprava arhitektonskih ovir na pločnikih pri OŠ in vrtcu v Luciji

Občina Piran praznuje 07 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Izvedba montažnega krožišča pri Tomiju Izgradnja in ureditev krožišča na cesti Obala v Luciji (pri Podvozni)

Betoniranje javne poti v vzhodnem Pacugu Nadomestna gradnja OŠ Vincenzo e Diego di Castro Piran

Izgradnja in ureditev krožišča na cesti Obala v Luciji (pri pošti) Sanacija pločnika v Portorožu

Občina Piran praznuje 08 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Začetek sanacije hudournika v Luciji Sprehajalno pot ob skladiščih soli smo namenili sprehajalcem

Odstranitev jamborov na Tartinijevem trgu in namestitev novih Postavitev dveh montažni oviri v Svetem Petru za večjo varnost v prometu

Postavitev štirih novih nadstreškov na avtobusnih postajališčih Začetek energetske sanacije OŠ Cirila Kosmača Piran

Občina Piran praznuje 09 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Pridobitev 97 koles »Piranko« in treh triciklov Brezplačno električno vozilo za dostavo »Dostavko«

Novo brezplačno električno vozilo »Maestro« Vzpostavitev občinske blagajne

Poleg prikazanega je bilo narejeno še:

• Izgradnja pločnika v obrtni coni • Začel je delovati projekt Kažun - celovita skrb za brezdomne • Dokončana je bila čistilna naprava "Sečovlje 2" • Narejena je bila čistila naprava v Svetem Petru • Izveden je bil razpis za ureditev centra Strunjana, za kar smo pridobili evropska sredstva • Postavljen je bil preventivni radar v Novo vasi Ureditev plaže na Seči • V teku je projektna naloga zbiranja idej za skladišča soli • Osvetlili smo skulpturo v Rožnem vrtu v Portorožu • Osvetlili smo prehod pod magistralno cesto v Sečovljah • Uvedli smo brezplačno modro telefonsko številko redarske službe • Podeljena je bila nadomestna koncesija za zobozdravnika • Izveden je bil razpis za oddajo kavarne v Mestni galeriji Piran v najem -> Mestna kavarna je odprla vrata • Postavitev treh klopi na Podvozni cesti v Luciji • Ureditev parkirnih mest za mopede in motorje v Piranu • Ureditev signalizacije na Koprski ulici v Portorožu

Sofinanciranje sanacije mosta v krajinskem parku Strunjan

Občina Piran praznuje 10 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Evropski teden mobilnosti obeležili s številnimi prireditvami Piše in foto · Rok Humar, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Piran Kakšen je vaš korak za čistejši zrak?

Od 16. do 22. septembra je OŠ Portorož in piranskega vrtca potekal Evropski teden mobilno- so preko demonstracijskih na- sti, ki že dvanajsto leto zapored prav iz AMZS in predstavitve po- vabi, da se v prizadevanju za oko- licistov PP Piran spoznali osnove lju prijaznejše načine mobilnosti prometne varnosti in pravilnega pridružite desetinam milijonov obnašanja v prometu. ljudi po vsej Evropi. »Vaš korak Poleg aktivnosti za najmlajše za čistejši zrak« je bila osrednja smo na Tartinijevem trgu v Pira- tema letošnjega Evropskega te- nu krajanom predstavili dostav- dna mobilnosti, ki nas želi opo- no električno vozilo Dostavko, mniti, da imamo meščanke in električno vozilo za prevoz po- meščani sami moč storiti mar- tnikov Maestro in kolesa Piran- sikaj. Že majhne spremembe v ko. Organizirali smo tudi brez- naših potovalnih navadah lahko plačno servisiranje koles Piranko izjemno vplivajo na kakovost ži- in drugih koles v lasti naših kra- vljenja in zraka v mestih, kjer so jank in krajanov. avtomobili glavni onesnaževalci. Na zaprtem delu Županči- Tudi letos se je občina Pi- čeve ulice, od Trga bratstva do ran pridružila pobudi in tako je parka za Pomorskim muzejem, njen Svet za preventivo in vzgojo so člani društva Anbot prikazali v cestnem prometu organiziral restavriranje starih »škur« (nao- številne prireditve. Otroci z nižje knic) in drugih starejših lesenih stopnje OŠ Piran, podružnične predmetov.

Vseslovenski prostovoljski projekt Simbioza Piše in foto · Projekt Simbioza Za dvig ravni računalniške pismenosti starejših Simbioza bo letos že tretjič skupin priča tudi podatek, da so povezovala dve generaciji in vso kot prostovoljci sodelovali za- Slovenijo. Gre za prepoznaven posleni, dijaki, študentje, brez- vseslovenski prostovoljski pro- poselni in tudi osnovnošolci. jekt, s katerim na temelju med- Vabimo vas, da se nam pri- generacijskega sodelovanja in družite tudi letos – svoj pečat prostovoljstva dvigujemo raven lahko pustite kot prostovoljec in računalniške pismenosti starej- svoje znanje delite s starejšimi ših. Potekal bo med 21. in 25. ali pa pristopite k projektu kot oktobrom 2013 po številnih lo- udeleženec, ki želi storiti prve kacijah po celotni Sloveniji. korake v svetu računalništva in V preteklem letu smo po- interneta. Prijave so že možne, vezali kar 3250 prostovoljcev in sicer na naši prenovljeni sple- in 5033 starejših na več kot 300 tni strani www.simbioza.eu ali lokacijah. O povezovanju vseh pa po telefonu na 040 940 888.

Občina Piran praznuje 11 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Ko gresta kultura in turizem z roko v roki Piše in foto · Janez Mužič Grb odličnosti v turizmu Mariji Terčelj Tartinijev trg je bil 14. septembra v znamenju kulture in prijetnega druženja. Kot že vrsto let, so namreč ZKD Karol Pahor Piran, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Piran, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Pi- ran, Zavod Mediteranum in Občina Piran pripravili Praznik kulture, ki so ga letos popestrili s Praznikom turizma, dogajanje pa se je z etno prireditvijo Živeti z morjem na Punti zavleklo pozno v večer. Trg je že dopoldne zaživel ob pomoči številnih prizadevnih piranskih kulturnih društev in skupin, v katerih deluje nemalo predvsem mladih Pirančanov. Anbot je imel tako pred svojimi prostori na trgu in stojnicah dan odprtih vrat ter delavnice, predstavil se je KUD Esko, Likovni klub Solinar je pripravil razstavo likovnih del svojih članov, med obiskovalce so se po- Marija Trčelj vodi enoto Parki v Javnem podjetju Okolje Piran. mešali člani solinarske družine in Tarti- nijeve družine, v Tartinijevi hiši je bila Grb odličnosti je namreč Marija Ter- pridobila naziv vrtnarski inženir. na ogled razstava slik in keramike članov čelj prejela za dolgoletno vodenje enote Kot vodja enote Parki skrbi za vzdr- tamkajšnjih krožkov, pa tudi druga dru- Parki v Javnem podjetju Okolje Piran, d. ževanje parkovnih površin, ki so v upra- štva so na stojnicah prikazala, kaj počne- o. o., za skrb in urejanje parkovnih povr- vljanju občine Piran. Te površine se vsako jo, in vabila nove člane k vpisu. šin v občini Piran ter ohranjanje kulturne leto obnavljajo, urejujejo in s tem tudi Na ploščadi trga se je do popoldneva dediščine in s tem za neprecenljiv prispe- večajo. Sodelovala je pri prenovi in za- odvijal nadvse pester kulturni program, v vek k razvoju turistične dejavnosti in k saditvi Piranskih vrat, zelenice Istra-osa- katerem so sodelovali Twirling klub Pi- prepoznavnosti občine Piran kot ene naj- melci, zelenice pri TPC Lucija, na Puster- ran, plesna skupine Art dance Portorož, odličnejših turističnih destinacij v Slove- li … V obrazložitvi priznanja so navedli skupina mandolinistov Serenate, Vokal- niji in v svetu. Ob tem so v obrazložitvi še vrsto projektov, v katerih je sodelovala: na skupina Giuseppe Tartini, Twirling zlasti poudarili, da Terčeljevo razveseljuje na Arzah, v Strunjanu, na Belem Križu, in mažoretni klub Lucija, plesna skupina skrb za urejenost kraja, saj verjame, da ta v Šentjanah, na Seči, v Sečovljah ob Limi- Metulj, plesna skupina Swank, Mladin- veliko prispeva k dobremu počutju do- njanski ulici v Luciji, v parkih Magnolija ski pihalni orkester in Plesno akrobatska mačinov in obiskovalcev. in pri pomorskem muzeju v Piranu ter še skupina Flip. Marija Terčelj je končala srednjo vr- bi lahko naštevali. Od leta 2011 vodi tudi Višek pestrega in zanimivega dogaja- tnarsko šolo v Celju leta 1980 in se je iste- skupino, ki v okviru javnih del vzdržuje nja pa je bila slavnostna podelitev grba ga leta zaposlila v Komunalnem podjetju občinske pešpoti. S skupino so korenito odličnosti v turizmu za leto 2013, ki ga je – na oddelku Cvetje (vrtnarija). Kasneje počistili brežino proti pomorski šoli, ob- prejela Marija Terčelj. Župan Peter Bos- je bila premeščena v oddelek Parki, kjer činsko parcelo ob Stari cesti, več manjših sman ob njegovi izročitvi ni skrival zado- je bila poleg opravljanja vrtnarskih del površin ob pohodnih poteh ter površi- voljstva, da ga prejema nekdo, ki ni kak tudi pomočnica delovodje. Vodja enote je ni ob tunelu Portorož in na Oljčni poti. turistični direktor ali vidnejša osebnost, postala leta 1994, leta 1997 pa je pod nje- Nagrajenki je med prvimi čestital tudi ampak človek, ki s svojim delom na dokaj nim vodstvom enota Parki prejela prizna- direktor Turističnega združenja Portorož neopazen, a pomemben način privablja nje Turističnega združenja Portorož zlata Jadran Furlanič. turiste. »Turizem nista samo morje in vrtnica Portoroža. Med delom se je tudi naše mesto, ampak so to tudi ljudje,« je dodatno izobraževala in leta 2008 zaklju- poudaril župan. čila višjo vrtnarsko šolo v Celju ter s tem

Občina Piran praznuje 12 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Veliko zanimanje za licitacijo batane Piše in foto · Janez Mužič V mandrač se je vrnila batana

»Želimo obuditi to odlično plovilo, pokazati, kako preprosto ga je izdelati in vrniti v piranski ter druge mandrače naše obale. To pomeni tudi revitalizacijo naše neprecenljive pomorske dediščine in prispeva k večji razpoznavnosti Pirana,« je povedal Slobodan Simič - Sime iz piranskega zavoda Mediteranum, ki je poskrbel, da so to poletje kar na piranskem pomolu po kakih 30 letih vsem na očeh končno zopet zgradili piransko batano in jo z vsem spoštovanjem ter častmi 31. avgusta tudi splovili. Dogodek, na katerega je prišlo več kot sto ljudi, je bil deležen zelo velikega zanimanja Pirančanov, ki so tako skupaj z vsemi, ki cenijo povezanost mesta z morjem, pokazali, da jim obujena mala batana pomeni veliko. Splovitev je spremljal danes že nadvse redek obred blagoslova plovila. Opravil ga pater Marjan Vogrin iz piranskega minoritskega samostana, ki je med drugim dejal: »Bog, prosimo te, odvrni od tega čolna nevarne viharje in vsi, ki se bodo z njim vozili, naj srečno prispejo v svoj pristan.« Po blagoslovu in pred spustom batane Batano je na licitaciji kupil pirančan Berto Radojkovič. v morje so izvedli licitacijo zanjo. V Me- diteranumu so ocenili, da jih je gradnja Tritedensko javno gradnjo batane je V Mediteranumu upajo, da bo taka ob pomoči podpornikov stala kakih 1.000 vodil Aljoša Vidakov, ki je izkušnje za to javna gradnja postala tradicionalen vsa- evrov, atraktivno licitiranje, kakršnega v prej nabiral pri popravilih starih lesenjač koletni piranski dogodek, k čemur Simič Piranu še nismo imeli, pa se je začelo z iz- in se je novogradnje pogumno lotil prvič. dodaja: »Dokazali smo, da še vedno zna- klicno ceno 700 evrov. Zanjo so se potego- Na koncu je bil zadovoljen in je povedal, mo narediti nekaj, kar je skoraj izginilo. vali Pirančani Ljudmila Sinkovič, Radmila da je bila gradnja zabavna ter da se bo To je nadvse pomembno, saj se mnoga Mahlmauer, Berto Radojkovič in župan gotovo lotil še kakšne. Ob njem so prve obalna mesta odmikajo od morja in se Peter Bossman. Licitiranje je bilo nadvse izkušnje nabirali še Arian Sau, Sašo Arna- vse manj zavedamo, da smo ob morju in razburljivo in napeto, ob njem pa je bilo utovič in Igor Grmek, ki so dejali, da so se del njega.« očitno, da interesenti v batani ne glede na naučili dosti novega, tako da tudi izpod Na Obali razmišljajo o ustanovitvi njeno materialno vrednost vidijo pred- njihovih rok lahko pričakujemo še kako združenja, s katerim bi popularizirali le- vsem simbolni pomen. Na koncu sta ceno novo batano. Vsi pa zatrjujejo, da poleg sno ladjedelstvo, in to ne samo pri nas, višala Radojkovič in Bossman, ki pa je pri volje in poguma za tak podvig potrebuješ ampak na primer tudi na Bledu, v Bohinju dvigu na 1.700 evrov dal prednost Radoj- le žago, dleto, kladivo, spone in še kako in še kje. Pa še to. Ob ročni spustitvi bata- koviču. Batana tako na veselje Pirančanov orodje, ki se najde pri vsaki hiši. O tem ne v mandrač, ki je bila prav tam, kjer je in po zagotovilu Radojkoviča, ki ga je s se je lahko prepričalo tudi kar nekaj ti- pred njegovo obnovo stalo staro dvigalo prvimi zavesljaji v njej slovesno popeljal soč radovednežev, ki so spremljali njeno za barke, se je marsikdo ponovno vprašal, Vinko Oblak, ostaja v Piranu, v piranskem tritedensko nastajanje pod šotorom na kaj se dogaja z njim, in pomislil, da bi se mandraču, kjer bo, potem ko bo z detajli piranskem pomolu. Nekateri so se vračali ga lahko vrnilo. v kratkem povsem dokončana, imela svoj vsak dan, in kdo ve, ali se kdo med njimi privez pri Pomorskem muzeju. ni tudi opogumil in se je lotil.

Občina Piran praznuje 13 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Občina Piran se je pobratila s turškim mestom Karşıyaka (Izmir) Foto · Arhiv občine Karşıyaka V zadnjem času pospešeno delovanje na mednarodnem področju

Občina Piran v zadnjem iz Turčije. času pospešeno vzpostavlja Občina Piran zadnje čase nove mednarodne izmenjave. krepi mednarodno sodelo- V torek, 10. septembra 2013, vanje. Intenzivni stiki so se sta župan občine Piran Pe- v letošnjem juliju in avgustu ter Bossman in župan občine odvijali med pobratenima ob- Karşıyaka Cevat Durak podpi- činama Piran in Porano, ob sala sporazum o partnerstvu. prvi obletnici pobratenja. V Pobudo za pobratenje je dal delegaciji, ki je prišla julija k častni konzul Republike Slo- nam na obisk, so bili zasto- venije v Izmirju dr. Mehmet pani predstavniki vseh po- Mazhar Izmiroglu. Slavno- membnejših društev v Poranu. stnemu podpisu sporazuma je Še posebej tesni stiki so bili prisostvoval tudi veleposlanik vzpostavljeni z našimi šolami, Republike Slovenije v Turčiji, folkloro in športnimi društvi. Sporazum o partnerstvu sta podpisala župan občine Karşıyaka Cevat Durak in župan nj. eksc. dr. Milan Jazbec. občine Piran Peter Bossman. Ti stiki so se še okrepili ob Obe občini sta se s podpi- povratnem obisku naše dele- som sporazuma o partnerstvu gacije v Poranu. Za naslednje zavezali, da bosta širili vezi leto društva že snujejo skupne med državljani, sodelovali pri projekte. Občini Piran pa se varstvu in razvoju kulturne odpira možnost sodelovanja dediščine, sodelovali in si iz- pri projektih EU, kjer je zahte- menjavali izkušnje na podro- vano trojno partnerstvo. Naša čju obnovljivih virov energije, občina je bila povabljena, da gospodarstva, turizma, javne- vstopi v trojno pobratenje, ga zdravstva, izobraževanja, Občina Porano je namreč po- športa in kulturnih organiza- bratena z francosko občino cij ter spodbujali medsebojne Caudrot. obiske in druga sodelovanja. Vizije razvoja mednaro- Kot je ob podpisu de- dnega sodelovanja Občine jal župan občine Piran Peter Piran pa ne ostajajo zapisane Bossman, ki je bil v Turčiji samo na papirju. Kot primer Piranski župan se je na povabilo župana Karşıyake udeležil otvoritve nove pokrite tržnice deležen toplega sprejema, je v Karşıyaki in prisostvoval slavnostnemu rezanju traku. uresničevanja mednarodne »namen pobratenja vzposta- izmenjave je realizacija podi- viti stike med občinama na mestu ob Egejskem morju v ne Karşıyaka obiskala občino plomske izmenjave med Tu- najvišji ravni s ciljem delova- Turčiji. Je obmorsko, hitro Piran, poleg tega pa potekajo ristico in Univerzo v India- ti na konkretnih področjih in razvijajoče se turško mesto, pogovori o udeležbi občine napolisu, ko se je predstavnik povezati sorodne institucije in izjemno lepo urejeno, z viso- Piran na velikem turističnem Turistice, sicer na doktorskem društva med seboj. Vsekakor kim deležem izobraženih in sejmu, ki bo v Izmirju potekal študiju, za tri mesece izpopol- pa je pobratenje tudi pomem- dobro razvito na številnih po- v začetku decembra. njeval v ZDA. Pričakujemo, da ben prispevek h krepitvi sicer dročjih. Občina Piran se veseli Pobratenje med občinama se bodo tudi ostali stiki, vzpo- dobrih odnosov med Slovenijo sodelovanja s turškim mestom Piran in Karşıyako pa ni prvo stavljeni med knjižnicami in in Turčijo.« Karşıyako, saj verjame, da pobratenje med občino iz Slo- šolami, še bolj učvrstili in po- Karşıyaka je z več kot bo sodelovanje v prihodnje venije in Turčije, saj sta maja globili ob predvidenem obisku 360.000 prebivalci eno izmed podkrepljeno s konkretnimi letos listino o sodelovanju delegacije iz Indianapolisa ko- 9 metropolitanskih distriktov projekti. Tako bo že konec podpisala župana mestne ob- nec septembra v Piranu. v provinci Izmir, milijonskem oktobra delegacija iz obči- čine Celje in občine Gaziatep

Občina Piran praznuje 14 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Intervencijske poti Piše in foto · JZ Gasilska brigada Koper Spremenjen prometni režim okoli Splošne bolnišnice Izola

Vse, ki se nameravate pripeljati z vo- cijskim vozilom, da se zagotovi hitro in zilom do bolnišnice Izola, obveščamo, uspešno intervencijo v vsakem trenut- da je od konca julija spremenjen prome- ku, je za to kršitev predvidena kazen 80 tni režim, ki prepoveduje parkiranje in evrov. Da bi se izognili nevšečnostim, ustavljanje vozil na novo označenih in- pozivamo vse občane, naj uporabljajo tervencijskih poteh. Intervencijske poti parkirišča okoli bolnišnice in naj ne par- so označene s prometnimi znaki in tal- kirajo na vozišču oziroma pločniku. nimi označbami na vozišču. Poleg makadamskih neplačljivih par- Ker mora intervencijska pot omogo- kirišč je pred bolnišnico urejeno tudi čati prost in nemoten prehod interven- plačljivo parkirišče (1 €/4 ure).

Prostovoljci varujejo naše najmlajše na šolskih poteh

Vsako leto ob pričetku šol- prošnjo SPVCP pridružili tudi skega leta prostovoljci društva dve prostovoljki društva Anbot Faros v sodelovanju s Svetom Piran, ki sta varovali učence pri za preventivo in vzgojo v ce- prečkanju prehodov za pešce stnem prometu varujejo naše na območju šolske poti pri OŠ najmlajše pri prečkanju preho- Piran. dov za pešce na območju šol- SPVCP je prostovoljce ske poti pri OŠ Lucija. Poleg opremil z odsevnimi jopiči in prostovoljcev so na območju prenosnimi znaki STOP. šolskih poti prisotni tudi poli- Ob tej priložnosti se SPVCP cisti PP Piran in redarji občin- vsem prostovoljcem iskreno za- ske redarske službe. Letos sta se hvaljuje za sodelovanje pri za- Gospod Franc Puconja ( v sredini), član društva Faros, že več kot 10 let prostovoljno pazi prostovoljcem društva Faros na gotavljanju varnih šolskih poti. na otroke pri OŠ Lucija, da varno prečkajo cesto.

Občina Piran praznuje 15 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Potapljači so osmo leto zapored čistili portoroški akvatorij Piše · Robert Novak; foto · Domen Kleva Tona smeti iz slovenskega morja

Že osmo leto zapored se je na vedal, da se bodo še naprej trudili portoroški plaži pod pokrovitelj- in osveščali potapljače, naj skrbijo stvom Občine Piran in v organiza- za okolje, v katerem tako uživajo. ciji potapljaške šole Nemo Divers Vsem pa sporoča, naj bolj skrbijo za iz Portoroža zbralo preko 80 pota- naravo, saj imamo le eno. pljačev ter njihovih spremljevalcev Obljubil je, da bodo takšne ak- iz petih držav (Slovenije, Hrvaške, cije nadaljevali še to sezono, in sicer Italije, Nemčije in Rusije). bo naslednja že v soboto na štu- V potopu, dolgem debelo uro, dentski plaži v Ankaranu, kjer rav- so iz najbolj problematičnih točk no tako pričakujejo veliko udeležbo potegnili približno tono odpadkov, potapljačev iz Slovenije in tujine. med katerimi kraljujejo odpadne Kot pravi Robert Novak iz po- avtomobilske gume, steklenice, pla- tapljaške šole Nemo Divers: »Po- stične vrečke – v glavnem stvari, ki letje se počasi zaključuje, plaže se ki so se hote ali nehote znašli na mo, kako skrbeti za naravo, ne le za tja vsekakor ne spadajo. praznijo, ljudje odhajajo, za sabo pa morskem dnu. V potapljaški soli tisti del nad morsko gladino, ampak Vodja potapljaškega centra ter že po stari navadi puščajo spomin- Nemo Divers se že leta trudimo, da tudi za tisti del, ki je potapljačem še soorganizator Bojan Bančič je po- ke v obliki raznoraznih odpadkov, nove potapljače osveščamo in uči- posebej pri srcu, podvodni svet.«

Osnovna šola Cirila Kosmača Piran Piše in foto · Boris Kočevar, Urad za gospodarstvo in turizem občine Piran Obvestilo o poteku del na energetski prenovi OŠ Cirila Kosmača v Piranu

Občina Piran je skladno z Jav- Ta je bil do sedaj nafta, od prenove nim razpisom za sofinanciranje naprej pa bo to lesna biomasa – pe- operacij za energetsko sanacijo leti, kar je skladno s strategijo drža- stavb v lasti lokalnih skupnosti v ve o prehodu na OVE (obnovljive okviru Operativnega programa ra- vire energije). Izvajalec prenove zvoja okoljske in prometne infra- kotlovnice bo tudi izvajalec oskrbe strukture za obdobje 2007–2013, s toplotno energijo za šolski objekt objavljenim v Ur. l. RS št. 71/2012 za obdobje 15 let. Izvajalec dobave z 21. 9. 2012, prijavila energetsko toplote bo tudi upravljal kurilnico sanacijo objekta OŠ Cirila Kosmača ter skrbel za njeno redno vzdrževa- v Piranu. Izmed številnih prijav, pri- nje in servisiranje. Razpisi za izbiro spelih na ta razpis, je občini uspelo izvajalcev so potekali aprilu, maju vodstva šole je bila, da bi se dela obvestilo staršem otrok, v katerem pridobiti nepovratna sredstva za in juniju. To pa tudi zaradi tega, pričela že v juniju oz. juliju, da bi se so jih seznanili z začasnim novim energetsko sanacijo fasadnega ovo- ker se je razpis za izbiro izvajalca tako tudi pravočasno končala. Žal redom in pogoji gibanja na grad- ja stavbe (toplotna izolacija fasade, gradbenih del ponovil, pri izbiri so se zaradi predhodno navedenih bišču območja šole. Kot občina in novo stavbno pohištvo, izolacija izvajalca rekonstrukcije kotlovni- razlogov začela kasneje in se bodo soinvestitor prenove pa se temu strehe ter prenova kotlovnice). Vre- ce pa so se izvedla pogajanja glede tako zavlekla tudi v šolsko obdobje, pridružujemo in prosimo vse oko- dnost nepovratnih sredstev upravi- najugodnejše ponudbe. Pogodba nekje do konca oktobra. Skupaj z liške prebivalce ter starše otrok za čenih stroškov je dobrih 812.000,00 za izvajanje gradbenih del je bila vodstvom šole, izvajalci del in ob- potrpljenje in razumevanje. Pred- €. DDV ni upravičen strošek. Vre- podpisana v sredini julija z najugo- čino so bili zato izvedeni sestanki, videvamo, da se bodo tekoči stroški dnost celotne investicije energet- dnejšim ponudnikom Demaplus, d. kjer se je skušalo uskladiti način, lo- vzdrževanja (ogrevanje in hlajenje) ske prenove je 1,2 mio. €. Od tega o. o., iz Ljubljane, medtem ko je bila kacije in termine poteka energetske z energetsko prenovo šole znižali odpade na gradbeni del energetske pogodba za rekonstrukcijo kotlov- sanacije posameznih delov objekta, za cca tretjino. To pa pomeni, da se prenove cca 1,05 mio. €, na pre- nice in dobavo toplote podpisana da bi bili šolski pouk in ostali pro- bodo zmanjšali tudi izpusti objekta novo obstoječe kotlovnice pa cca v začetku avgusta z najugodnejšim cesi življenja v šoli in v njeni bližini v okolje, kar je cilj celotne EU. 111.000,00 €. Pri prenovi kotlovni- ponudnikom Ekoles energetika, čim manj moteni. Vodstvo šole je ce gre tudi za zamenjavo energenta. d. o. o., iz Tolmina. Želja občine in zato podalo ustrezno okrožnico in

Občina Piran praznuje 16 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Brezplačni pravni nasveti v Solnem cvetu Piše · Margerita Jurkovič, direktorica PCČP; foto · Dean Grgurica Najemno razmerje Kakšne so obveznosti lastnika stanovanja – na- Ali lahko ima lahko najemnik obiske v stano- jemodajalca? vanju? Lastnik stanovanja odda stanovanje v Nobena zakonska določba ne prepovedu- najem s sklenitvijo najemne pogodbe, ki je je najemniku imeti obiske, če pri tem seveda urejena v Stanovanjskem zakonu. Najemna ne prihaja do kršitev javnega reda in miru. pogodba se lahko sklene za določen ali nedo- Najemnik pa je dolžan pridobiti soglasje la- ločen čas, po njeni sklenitvi pa zakon najemo- stnika, če stanovanje več kot 60 dni v obdobju dajalcu nalaga, da stanovanje izroči v stanju, treh mesecev poleg njega uporablja oseba, ki ki najemniku omogoča normalno uporabo ni navedena v najemni pogodbi. Prav tako je nepremičnine. Poleg tega ima najemodaja- najemnikova dolžnost, da predlaga lastniku lec dolžnost, da prijavi oddajo stanovanja pri sklenitev aneksa k najemni pogodbi, če se pristojnem davčnem organu in registrira naje- število oseb, ki uporabljajo stanovanje, spremno pogodbo pri pristojnem registrskem or- meni. ganu v 30 dneh od sklenitve najemne pogodbe ali aneksa k najemni pogodbi. Kako podaljšati najemno pogodbo, ki je skle- njena za določen čas? Kakšne so obveznosti najemnika? Najemnik, ki mu je bilo stanovanje dano Glavna dolžnost najemnika je vsekakor v najem za določen čas, mora najmanj 30 dni plačilo najemnine do dogovorjenega datuma pred potekom tega časa pridobiti od lastnika v najemni pogodbi. Stroške redne rabe sta- odobritev podaljšanja najemne pogodbe. Si- Margerita Jurkovič, direktorica PCČP novanja je dolžan plačevati najemnik, razen cer mora izprazniti stanovanje oseb in stvari v v primerih, ko sta se z najemodajalcem do- pogodbenem roku, razen če najemna pogod- Zaradi vse večje potrebe po pravni pomoči v govorila, da so stroški vključeni v ceno naje- ba ne določa drugače. Piranu je Pravni center za varstvo človekovih mnine. Najemnik je dolžan vzdrževati stano- pravic Oktobera začel izvajati osebno svetovanje vanje in odgovarja najemodajalcu za škodo, Kdaj lahko najemodajalec odpove najemno za stranke tudi ob torkih. nastalo pri nepravilni oziroma malomarni pogodbo? Novi urnik piranske pisarne je od ponedeljka rabi stanovanja. V 103. členu Stanovanjskega zakona so ta- do srede med 8. in 16. uro, po predhodnem ksativno našteti krivdni razlogi, zaradi katerih telefonskem naročanju na 031 772 737. Pokličete Ali najemnik odgovarja za stroške popravil lahko najemodajalec odpove najemno raz- nas lahko vsak delavnik med 8. in 16. uro. v zvezi z najemniškim stanovanjem? merje. Na PCČP se najpogosteje srečujemo Najemnik nosi le stroške popravil v stano- z vzroki neplačevanja najemnine in stroškov, Bliža se 1. oktober, prvi študijski dan, in z vanju, ki so posledica nepravilne oziroma ma- opustitev vzdrževanja stanovanja, prepreče- njim čas, ko se poveča povpraševanje po naje- lomarne uporabe stanovanja. vanje vstopa najemodajalcu v stanovanje idr. mniških stanovanjih, predvsem s strani študen- Najemodajalec je dolžan kriti stroške vzdr- Najemodajalec mora pisno opozoriti na- tov. Prav tako se v jesenskih dneh povečuje števi- ževanja stanovanja in skupnih delov v stano- jemnika, ki krši najemno pogodbo, in šele na lo najemodajalcev, ki so svoje nepremičnine med vanjski ali večstanovanjski stavbi v stanju, ki to lahko vloži tožbo na izselitev. poletjem oddajali turistom za krajša obdobja in zagotavlja najemniku normalno uporabo sta- Opomin mora vsebovati kršitev in način sedaj svoja stanovanja ponujajo v najem za raz- novanja ter skupnih delov ves čas trajanja na- odprave odpovedanega razloga ter primeren meroma daljše obdobje. jema. rok za odpravo kršitve, ki ne sme biti krajši Poleg študentov pa je, statistično gledano, ve- od 15 dni. dno več predvsem mladih, ki se zaradi kreditne Ali ima najemodajalec pravico vstopati v stano- Najemnik stanovanja pa lahko odpove na- nesposobnosti in (pre)visokih cen stanovanj od- vanje, ki ga oddaja? jemno pogodbo, ne da bi za to navajal razloge, ločijo, da bodo začeli najemniško razmerje. Zakon določa striktne omejitve v zvezi z če o tem pisno obvesti lastnika, z 90-dnevnim Tako najemodajalci kot najemniki velikokrat vstopom najemodajalca v najemniško stanova- odpovednim rokom. z bojaznijo vstopajo v razmerje najemodajalec- nje. Najemodajalec lahko po predhodni najavi Pomembno je še poudariti, da spremem- -najemnik, ker so pomanjkljivo informirani o vstopi le dvakrat letno v stanovanje z name- ba lastnika stanovanja ne vpliva na obstoječa medsebojnih obveznostih. V tokratnem prispev- nom preveriti pravilnost uporabe stanovanja. najemna razmerja. Vsakokratni pridobitelj la- ku bom podrobneje predstavila pravice in obve- Najemnik je v tem primeru dolžan najemo- stninske pravice na stanovanju vstopi v pravni znosti, ki izhajajo iz najemniškega razmerja, tako dajalcu nemoteno omogočiti vstop in pregled položaj najemodajalca in se zato položaj naje- za najemnike kot tudi najemodajalce. stanovanja. mnika ne spremeni.

Občina Piran praznuje 17 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

25 let glasbene kariere, ki je zaznamovala Piran Piše · Janez Mužič Anika Horvat najraje zapoje pesmi, ob katerih so ljudje srečni

najboljši Portorož« v sodelovanju z Avdito- dnje čase ni primarnega pomena, kot je bilo rijem Portorož, ni skrival. Sestavljen je bil nekoč. Lepo je izdati novo, a zadnje čase se iz dveh delov, in sicer iz jazz ter swing dela nove pesmi najprej objavljajo na spletu.« z evergrini, kjer je nastopila z Big bandom Letos poleti je imela po Sloveniji kar 25 Žabe iz Celja, in iz bolj zabavnega dela, kjer koncertov, kar potrjuje njeno priljubljenost. je nastopila s svojo novo glasbeno skupino. Kakih 15 jih je bilo na Obali in o njih pravi: Navdušila je z melodijami, ob katerih »Najteže je peti pred svojo domačo publiko so zrasle mlajše generacije in ki jih starejši in vesela sem, ko opazim, da me imajo moji radi požvižgavajo. Ob tem se je marsikdo Primorci zelo radi.« spomnil, kako je iz mlade pevke otroških Ima nov ansambel, s katerim je nastopila pesmic, zrasla, kot pravijo glasbeni kritiki, v tudi v Piranu in je tako nov, da se še odločajo primadono slovenskih zimzelenih melodij. o njegovem imenu. »Glavno je, da igramo. Njena prva plošča Pomlad in še kaj je izšla Smo skoraj sami Primorci in zelo sem vesela, leta 1990 in spominja se je takole: »Na njej so da smo skupaj. V njem so pianist Vid Žgaj- me spremljali sami izvrstni glasbeniki. To je nar, kitarist Marko Tomič, basist Boris Ho- bila odlična primorska skupina Bazar, back lesek in bobnar Timi Tamburini. Zelo lepo vokale pa so peli člani skupine Pepel in kri. smo se ujeli in komaj čakam jesen, ko bomo Še isto leto sem bila povabljena na Zmajeve še več nastopali,« je vesela prihajajočih dni. »Od nekdaj sem zelo navezana na Piran, dječje igre oziroma na festival najlepše pe- In kako gleda na svojo četrt stoletja tra- zato sem tega koncerta nadvse vesela in že- smi Jugoslavije, ki je bil v Novem Sadu in na jajočo glasbeno kariero? »Vesela sem, da lim si, da bi postal tradicionalen,« ni skrivala katerem sem zmagala. Ti uspehi so prihajali, grem skupaj z glasbo, tako kot čutim. Bil je velikega navdušenja priljubljena primorska ko sem začela kariero, ko sem bila še majhna čas, ko sem ubogala, bil je čas, ko sem nehala pevka Anika Horvat ob svojem koncertu, ki in k sreči mi niso stopili v glavo. Imela sem ubogati, potem je bil čas nastopanja na festi- ga je 30. avgusta podarila Pirančanom, Pira- pomembno in prav zastavljeno podporo v valih, čas, ko sem zmagovala, in čas, ko sem nu in vsem obiskovalcem mesta. Navdušujo- svojem očetu, ki je bil vse življenje glasbenik. nehala s festivali. Kar 10 let sem sodelovala z če živahno dogajanje na plaži pred hotelom Opazil je, da si želim peti, a me ni forsiral, Big bendom RTV Ljubljana, zdaj pa si pred- Piran je bilo 30. avgusta tako prizorišče pr- ampak me je držal z nogami trdno na tleh, vsem želim čim več sodelovati s svojim novega iz serije koncertov, ki se bodo še zvrstili tako da mi prvi uspehi niso stopili v glavo vim bendom in imeti čim več koncertov ter, ob lepem jubileju 25-letne glasbene kariere in da nisem postala kaka važička. Tudi danes kot pravimo, dobrih 'špilov'.« In kaj najraje te prikupne pevke, ki na vprašanje o tem, ali vem, da je vsak uspeh le predvsem potrdilo, zapoje? »Nadvse sem vesela, ko na koncer- se ima za Portorožanko ali Pirančanko, takoj da delaš dobro, in spodbuda za naprej. Če ti tih vidim, da so ljudje ob mojem prepevanju simpatično zapoje: »Tu je moj dom, tu sem stopi v glavo, je konec.« srečni, pa naj pojem Lahko noč Piran, Samo doma …« Kljub mladosti ima Anika za seboj bogati, Belo nebo, Nihče ne ve …« Prvo ploščo je izdala že pri 9 letih, zdaj to kariero, ki vključuje kar nekaj pomemb- Vas zanima, ali je simpatična Anika po- jih ima 35, tako da bo prihodnje leto od njenih zmag na glasbenih festivalih. Še zlasti ročena? »Nisem še poročena. Mislim, da je ne izdaje minilo četrt stoletja. O tem pravi: velja omeniti prvi večji uspeh na Melodijah ljubezen bolj pomembna od poroke, ljube- »Obdobje obeleževanja mojega 25-letnega morja in sonca leta 1996 s skladbo Lahko zen pa imam,« je ob simpatičnem smehu glasbenega delovanja je tu in sem si rekla, noč, Piran. njen odgovor. zakaj ne bi pričela tega jubileja praznovati že Izdala je 8 plošč, zadnjo za otroke z na- Ker je to poletje v Portorožu in Piranu z zaključkom te sezone, in to v mojem Pira- slovom Od Pike do Acota pred dvema mese- med domačini precej pripomb, češ da je glas- nu. Tako je današnji koncert prvi dogodek, cema pri založba Gong. »Po dolgih letih sem ba po terasah gostinskih lokalov prehrupna povezan z njim. Naslednji bo marca v Can- se spravila ponovno delati za otroke, saj je in moteča, smo jo vprašali tudi, kaj o tem kot karjevem domu v Ljubljani, kjer bom nasto- bila moja pesem Naši mali sončki, ki je tudi izvajalka meni sama. »Ko sem bila mlada, je pila z velikim orkestrom RTV Ljubljana, gost na tej plošči, velika uspešnica,« pravi in do- bilo take glasbe veliko in je bila na nivoju. koncerta pa bo Klemen Klemen.« daja, da je v duši otrok. Nova plošča prinaša Kasneje je je bilo manj, sedaj pa so se pojavili Zanima jo povezovanje različnih glas- precej svežine na področje glasbe za otroke, terasni bendi in prav je, da je več glasbe, še benih zvrsti, klasike s sodobnostjo, česar pesmi pa so tematske in vsaka od njih ima zlasti žive glasbe. Se pa vedno najde nekdo, piranski koncert, katerega pokrovitelj je bila svoje poučno sporočilo. Sicer pa ob pogovo- ki mu nekaj ni prav. Sicer pa pravijo, da če ti Občina Piran, organizator pa ŠKID »Jaz sem ru o izdajanju plošč poudari: »Izid plošč za- je glasba preglasna, potem si star.«

Občina Piran praznuje 18 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Fanči Kuhar – prejemnica zlatega grba Občine Piran za življenjsko delo Piše · Janez Mužič; foto · arhiv Avditorija in JSKD Občine Piran Z njo so zaživele piranske vseslovenske prireditve

Rodila se je v rudarski družini s štirimi ško folklorno skupino v Osnovni šoli Lucija, otroki in starši so želeli, da bi študirala ekono- otroško skupino v Škednju pri Trstu, plesno mijo, čeprav si je želela kaj bolj ustvarjalnega. skupino naših delavcev v Augsburgu, plesno- Še zlasti jo je privlačilo ljudsko izročilo, saj se -pevsko skupino v Sežani, skrbela je za oddaje je doma veliko pelo, stari oče po mamini stra- in zapise o nošah z našega področja ter ne na- ni je bil organist in po očetovi strani so bili v zadnje za obnovo istrskih in drugih slovenskih družini ljudski godci. Mlada se je srečala še z noš za folklorno skupino. Veliko je sodelovala drugimi umetnostmi, in ko je s šolo prvič obi- z vrtci in šolami in poskušala približati ljudsko skala ljubljansko opero, je odkrila še klasično izročilo oziroma narodno bogastvo mladim, glasbo. »Imam jo zelo rada, to je azil, kamor se organizirala je kulturne prireditve za srednje lahko zatečeš v stiski in ti zelo pomaga,« pravi. šole v občini in pri tem mladim omogočila Po diplomi na mariborskem VEKŠ-u s stik z najpomembnejšimi strokovnjaki s tega temo Analiza poslovanja z revizijo je kot fi- področja pri nas, kot so prof. Mirko Ramovš, nančna strokovnjakinja delala na SDK in v Julijan Strajnar z Instituta za etnologijo pri Iskri v Trbovljah ter se leta 1970 preselila na SAZU, etnologinja dr. Marija Makarovič, dr. Obalo. Po dveh letih dela v Izoli, za katero Janez Bogataj, Boris Kralj, Silvester Mihelčič Z njo so zaživele prireditve vseslovenskega pomena, ki so pravi, da je prijetno mestece in da jo ima rada, … s kvaliteto in medijsko odmevnostjo popestrile poletno je prišla v Piran, kjer je bila od leta 1972 do Intenzivno se je trudila za strokovno izo- turistično in kulturno ponudbo. 1978 vodilna delavka v turizmu. Obenem je braževanje skupin in njihovih vodij v KUD-u Za življenjsko delo na področju kulture bila članica IO KUD Karol Pahor in folklor- Karol Pahor. V želji po čim večji kakovosti je in za prispevek pri izobraževanju starejših ob ne skupine, dve leti je opravljala tajniška dela privabila mnogo mladih članov, ki so v baletni, letošnjem občinskem prazniku zlati grb ob- Kulturne skupnosti občine Piran in leta 1978 folklorni, pevski in godbeni sekciji ustvarjal- čine Piran prejme Fanči Kuhar. Fanči Kuhar se je zaposlila kot profesionalna organizacijska no bogatili svoje življenje, življenje domačega je igrala pomembno vlogo pri organizaciji, tajnica v KUD-u Karol Pahor Piran. Društvo občinstva in turistov, nastopali pa so tudi po ko so se rojevale številne dobro prepoznavne je bilo nosilec dejavnosti občinske zveze kul- drugih regijah in v tujini. Predvsem dejavnost in odmevne prireditve ter kongresi v Piranu turnih organizacij in v njegovi organizaciji ter folklorne skupine in mladinskega pihalnega in Portorožu, od katerih mnogi danes prije- v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo ter z orkestra je bila takrat zelo razgibana ter kvali- tno popestrijo našo turistično ter kulturno RTV Slovenija so zaživele prve večje prireditve tetna in si je s tem prislužila številna gostova- ponudbo. Omenimo samo Praznične dneve vseslovenskega pomena. nja na evropskih festivalih. KUD-u je kot ama- slovenske folklore, Piranske glasbene večere, V tem času je Fanči Kuhar poleg sodelo- terskemu društvu uspelo vzpostaviti aktivno Melodije morja in sonca, Tartinijeva praznovanja pri teh projektih prizadevno spodbujala sodelovanje z glasbeno šolo za dvig kakovosti vanja, Slovenski filmski festival, Zlati boben kulturno dejavnost podeželja, pa naj je šlo za Mladinskega pihalnega orkestra in glasbene in še bi lahko naštevali. V drugi polovici 80. Šavrinke, Folklorno skupino v Sv. Petru, otro- spremljave folklorne skupine, pa naj je šlo za let je imela znanja in osebnostne lastnosti, ki jih je kot direktorica Avditorija uporabila za razreševanje njegovih takratnih nemajhnih programskih in finančnih problemov, poskrbela pa je tudi za tehnične posodobitve. Tudi po upokojitvi ostaja nadvse aktivna in z ustanovitvijo Univerze za tretje življenjsko obdobje v Farosu zavzeto skrbi za kakovostno preživljanje prostega časa številnih piranskih občanov. Fanči Kuhar se je rodila leta 1943 v Hra- stniku, kasneje pa jo je življenjska pot preko Izole in Pirana pripeljala v Lucijo. »Morje me je vedno privlačilo, moj rojstni Hrastnik je nekako utesnjen med hribi, jaz pa imam rada širino, odprtost, sproščenost, kar vse najdem tu, in nemalokrat se vprašam, s čim sem si zaslužila, da živim v tako lepem kraju,« je od- kritosrčna. Fanči Kuhar je vodila tudi zeliščarski krožek.

Občina Piran praznuje 19 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI tamburaški orkester ali godbe po vzorih starih Tako sta zaživela mednarodni festival pro- temu pa še dodaja: »Rada in veliko sem delala, glasbenih ansamblov iz Istre. pagandnih filmov, plakatov in radijskih ogla- znala sem tudi animirati maloštevilno ekipo Leta 1987 je prišla v Avditorij, saj jo je ob- sov Zlati boben in Slovenski filmski festival, v delavcev, dosegli smo finančne in programske čina za reševanje krize takratnega TOZD TOP novi luči so oživeli Piranski glasbeni večeri, za- rezultate, predvsem pa smo imeli številno pu- Portorož najprej imenovala kot ukrep druž- čela so se popularna poletna gostovanja mari- bliko. A vedno se najde kdo, ki kritizira, ker benega varstva, kasneje pa za direktorico. O borske, ljubljanske in kijevske opere, orkestra meni, da bi on to znal bolje. To človeka gotovo delu v Avditoriju pravi: »Sem taka, da se vsake Slovenske filharmonije, simfonikov RTV in vznemiri. Vem, da vsakdo, ki si za kaj priza- stvari lotim celovito, zato sem ostala v Avdito- mariborskih simfonikov. Na področju zabavne deva, dela v drugačnem okolju, v drugačnem riju, kjer so želeli nekoga, ki se spozna na po- glasbe so postale priljubljene prireditve Melo- času in ima svoj stil, zato se ne vtikam in ne slovne zadeve, turizem, organizacijo, finance dije morja in sonca, obnovljena Roža Portoro- komentiram sedanjega vodstva ter ekipe Avdi- in kulturo, 10 let. Razširili smo program, bili ža in v avditorij so prišli Anika Horvat, Elda torija, želim jim ustvarjalno in uspešno delo.« smo zelo aktivna, mlada in zagnana ekipa ter Viler, Vlado Kreslin, Bajaga, Lidija Percan, Leta 1997 se je upokojila in se začela sku- nismo imeli v tistih letih nikoli izgube. Rekli Tereza Kesovija, Vice Vukov, Oliver Dragoje- paj s partnerjem ukvarjati z večjim vrtom v so, da sem zelo naporna, zahtevna do sebe in vič s Faraoni, Ibrica Jusić, ansambli Laibach, Parecagu ter s hobiji. Poleg tega se je več dru- do drugih, a smo radi in dobro delali. Avditorij Beltinška banda, Orleki, Lačni Franc z Zora- žila s sorodniki, prijatelji in znanci, za katere je bil leta 1972, ko je bil 15 let pred mojim pri- nom Predinom, Oto Pestner z New svingom prej nikoli ni imela dovolj časa. Glede na svoje hodom zgrajen, najsodobnejši kulturno-kon- … Avditorij je pod njenim vodstvom uvedel organizacijske izkušnje se je še zlasti aktivirala gresni center v takratni Jugoslaviji. Da bi se še tudi Aktualne večere, na katerih so gostili šte- v Univerzi za tretje življenjsko obdobje in po bolj usmerili na kulturo, smo pomladili stro- vilne predstavnike slovenskega kulturnega in njeni zaslugi je leta 2000 nastalo društvo Fa- kovno ekipo, obnovili tehnično kabino, poso- političnega življenja, filmsko gledališče pa tudi ros, ki ima danes kar 370 članov in je velika dobili dvorane za prireditve, razstave in kon- redne božične in novoletne koncerte z nepo- popestritev za Lucijo. Člani si lahko bogatijo grese, poskrbeli smo za sodobnejše klimatske srednimi TV prenosi. »Ob vseh omenjenih svoje znanje o več kot 50 dejavnostih, obenem naprave in takrat najsodobnejšo tehniko za prireditvah sem vedno imela pred očmi, da pa sklepajo nova poznanstva in se družijo. predvajanje filmov. Ob mojem zadnjem ime- ne smemo podcenjevati publike, da ji mora- Fanči Kuhar je vesela občinskega prizna- novanju za direktorico smo pripravili še načrte mo ponujati kakovost in da mora kraj živeti z nja in pravi: »Zlati grb sprejemam kot prizna- za prenovo in programsko zasnovo Tartinije- njo, drugače tudi turistov ne bomo pritegnili.« nje okolja, da me je sprejelo skupaj z vsem, kar vega gledališča ter pokritje letnega prizorišča Dogajanje v Avditoriju in bogati ognjemeti so sem zanj naredila, a tudi kot priznanje svojim Avditorija.« popularizirali kraj ter imeni Portorož in Piran sodelavcem in svoji družini. Imela sem privi- Od tega so bile pomembnejše programske ponesli v svet, ob čemer Kuharjeva pravi: »Po- legij, da sem delala to, kar me je veselilo, in ob spremembe te ustanove, saj je bilo njeno vo- grešala sem enotno strategijo razvoja kraja. svojem delu spoznala veliko sposobnih, zani- dilo ob prireditvah kakovost, pestrost in tudi Avditorij je po mojem mnenju infrastrukturni mivih in dobrih ljudi. Deloholik, kot sem jaz, druženje oziroma družabnost. Uvedla je sode- objekt, ki bogati kulturno in turistično ponud- pa je naporen tudi za družino. Hčerka je bila lovanje s priznanimi zunanjimi strokovnimi bo kraja. Namesto da bi okolje več vlagalo v vključena v kako mojo dejavnost, a priznam, sodelavci za posamezna področja, s čimer so posodobitev in program Avditorija, je na pri- da sem, ko je prišla vnukinja, lahko vsaj malo prireditve pridobile na kakovosti, obenem pa mer vsak hotel gradil svoj kongresni center in nadomestila veselje in čas, ki sem ju zamudila so zmanjšali stroške za stalno zaposlene. prevzemal naše že tradicionalne kongrese.« K pri hčeri.«

Pišejo · folkloristi društva Val Piran in Šaltin Sv. Peter Valterju Surini v slovo

Kot srednješolec si si zaželel plesati v fol- želel tovrstno dejavnost vpeljati tudi drugod. klorni skupini in z majhnimi presledki si ostal Pomagal si zdomcem v Augsburgu, zamej- z nami ves čas. skim Slovencem v Škednju, pri prvih korakih Navdušil si veliko mladih, da so ti z vese- folklornega društva v Sv. Petru … ljem sledili. Zelo hitro si osvojil program in Ljubezen, ki si je bil deležen s strani svo- publiko z nastopi doma ter v tujini. Po izo- jih staršev, je pripomogla, da si si tudi sam že braževanjih s področja ljudskega plesa in obi- zgodaj zaželel in ustvaril svojo družino s fol- čajev si z veseljem prevzel vodenje skupine. kloristko Danico. Sinova Mitja in Matej sta Čeprav si bil po letih eden izmed nas, smo ti zapolnila vajin topli dom. Še vedno pa si našel zaupali in ti sledili. Mogoče ti nismo vedno čas tudi za ples in ukvarjanje s starimi avto- znali pokazati in povedati, koliko nam pome- mobili v društvu oldtimerjev. niš. Ne samo s svojim znanjem, ampak tudi s S svojo energijo si napolnil prostor, kjer si Dragi Valter! svojo pozitivno naravnanostjo, dobro voljo in se pojavil, čeprav se sam nisi nikoli postavljal pripravljenostjo si nam vedno znal prisluhni- v prve vrste. Med nami, ki smo te poznali in imeli radi, ti. Tvoja sproščenost, vedrost, a hkrati resnost Zaradi takih ljudi, kot si bil ti, je svet pri- ni nikogar, ki ga ni pretresla novica o tvoji in zanesljivost so krepili odnose v skupini. jaznejši. prezgodnji smrti. Nikoli nisi odrekel pomoči nikomur, ki je Hvala ti!

Občina Piran praznuje 20 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Pripovedovanje zgodb Piše · Špela Pahor; foto · arhiv Tončke Senčar Pravljice »tršice« Tončke Senčar

Zdaj, jeseni, so otroci spet v vasi Zgornji Obrež pri Arti- začeli hoditi v šole, vrtci so zno- čah blizu Brežic. V družini so va polni živahnih malčkov in bili trije otroci, Tončka in še tudi v knjižnicah bomo spet za- dva brata. Njena stara mama je čeli s pravljičnimi uricami. Zato rada pripovedovala pravljice, a bi rada ob začetku teh pravljič- je žal že zgodaj umrla. Potem nih trenutkov pričujoči zapis so otrokom pravljice pripove- posvetila ženski, ki je s pripovedovali starši. Ob večerih se je dovanjem zgodb pustila globoke družina zbrala za skupno mizo. sledi v srcih več generacij piran- Tudi otroci so pomagali »ružiti« skih otrok. koruzo, zbirati fižol, hkrati pa so Vse moje otroštvo je bilo željno prisluhnili pravljicam, ki povezano s pravljicami: najprej si jih je izmišljal oče. Nekatere mi jih je pripovedoval tata, pa so jim bile tako všeč, da so jih teta Gusti, kadar sem odšla na želeli znova in znova poslušati. počitnice v vas Bršljin na Do- Poslušali so pozorno in očeta lenjskem, ko sem hodila v šolo, opozarjali, če je kdaj kaj druga- pa naša varuhinja v Dnevnem če povedal. Tudi mama je rada domu, gospa Tončka Senčar iz kaj pripovedovala. »Takrat ni Pirana. Ko sem se naučila brati, bilo televizije in to je bila naša sem najraje posegala po knjigah zabava,« pojasnjuje svoje spo- pravljic: od Tisoč in ene noči mine na otroštvo. Otroci so si do Slovenskih ljudskih pravljic. pripovedovali pravljice tudi na Zdaj ko sem sama zaposlena v paši: »Na gmajni smo pasli kra- knjižnici, kjer imam to srečo, ve. Bilo nas je več otrok skupaj. da lahko otrokom in odraslim Igrali smo se razne igre, na pri- posredujem bogastvo ljudskih mer 'kozla spodbijat' in druge. Slika je nastala novembra 2012 ob obisku nemških taborišč, v katerih je v mladosti pravljic, se še bolj zavedam po- Pekli smo koruzo in krompir, preživela štiri leta. mena te vrste naše dediščine, ki zraven pa smo si po svoje prije skupna vsemu človeštvu, saj je povedovali pravljice in vice, ki »Med nami so bili tudi starejši in Primorskem. Doma je bil na- tudi med najstarejšimi oblikami smo jih slišali doma.« Kadar so modri ljudje. Bili so iznajdljivi. mreč iz vasi Rakitovec in se je ljudske umetnosti. Zato bi se skupaj s sosedi ličkali koruzo, Pripovedovali so nam pravljice. na Dolenjsko priselil v dvajsetih rada v tem prispevku oddolžila so večkrat tudi zapeli kakšno To nam je v taborišču zelo po- letih prejšnjega stoletja – kot naši »tršici« Tončki za vse ure, ljudsko pesem, si pripovedova- magalo. Včasih je bila pravljica mnogo Primorcev je tudi on ko nam je pripovedovala pra- li vice ali »kaj zanimivega, kaj boljša kot kos kruha. Ti odrasli zbežal pred vse bolj grozečim vljice. o strahovih, pa o zlatem teletu, so vedeli, da otroci potrebujemo fašizmom. »Po poklicu je bil zi- V mojem otroštvu je bilo v ki je bežalo«. Takrat so otroci pravljični svet, upanje v boljše dar in je zidal hiše tudi v Trstu. Piranu še toliko otrok, da smo moledovali »te vaške, ki so znali življenje. Mama in oče sta nam Kadar grem v Trst in gledam ti- morali imeti pouk v dveh izme- in vedeli«: »Stric, povejte še en- pripovedovala pravljice. Z nami ste hiše, se še danes sprašujem, nah. V Dnevni dom smo hodili krat!« je bil tudi župnik in tudi on nam katero od teh hiš je sezidal naš v času, ko ni bilo šole in ko na- Ko je bila stara šest let, so jih je pripovedoval. Tako smo nonič. Takrat pa smo otroci – ših staršev ni bilo doma. Nare- v vas prišli Nemci. Odpeljali so pozabili, da smo lačni in nismo mi trije pa še bratranci in se- dili smo naloge, potem pa smo vso družino. V štirih delovnih razmišljali o hudih stvareh.« Ta- strične – spali skupaj z noničem se usedli okrog tršice Tončke taboriščih v Šleziji je prežive- krat jo je svet pravljic prevzel, in v veliki zakonski postelji. Zvečer in jo prosili za pravljico. Tršica la štiri leta. Tam je veljal strog ko se je naučila brati, jih je tudi smo ga poslušali, saj je znal zelo Tončka je bila srednje postave dnevni red, v katerem je imel sama rada prebirala. zanimivo pripovedovati o vsem in precej okrogla, udobno se je vsakdo svoje dolžnosti, tudi Po končani vojni se je dru- mogočem. Tudi pravljice nam je namestila v svojem stolu in za- otroci. Nosili so drva in vodo, žina iz Nemčije vrnila v domo- pravil.« čela pripovedovati, mi pa smo jo obešali in pobirali perilo, poma- vino. Leto dni so živeli pri stri- V tistem času je bila stara poslušali z odprtimi usti. gali so kmetom pobirati krom- cu, maminem bratu. Z njimi je deset let in je začela hoditi v Tončka Senčar se je rodi- pir in korenje in še marsikaj. Tu živel tudi mamin oče. Rekli so osnovno šolo. Bila je bistra in la leta 1935 v kmečki družini in tam pa se je družina le zbrala: mu nonič, kot je bila navada na prizadevna ter je kar preskako-

Občina Piran praznuje 21 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI vala razrede. Tako je v devetih najbolj doživi, če jo posluša. če je toliko ponavljal!« Kadar je poveduje pravljice otrokom na letih končala osnovno šolo, nižjo Pomembna je domišljija. Po- imel kdo težave z branjem, pa poletnih prireditvah na trgu gimnazijo in učiteljišče ter leta membne so tudi moje geste, ki je isto zgodbico povedala malo pred cerkvijo Marije Zdravja na 1954 postala učiteljica. Takrat je jih opazuje. Ko pastirček zaigra drugače. piranski Punti. »Nisem se vklju- prišla v Piran. Najprej je delala na piščal, to pokažem. Tudi lut- Ko je postala babica, je pra- čila v politiko, ampak v civilno v Zavodu za korekcijo sluha in ko lahko uporabim. Kadar pri- vljice pripovedovala tudi svojim družbo,« pojasni in doda: »Pa z govora, potem je bila upravnica povedujem, jih lahko tudi kaj petim vnukom. Pripovedovala gospodinjstvom se ukvarjam – piranskega vrtca, nato pa celih vprašam. In ni lepšega, kot je jim je znane pravljice, na primer ko je treba.« petindvajset let učiteljica v pogledati otroku v oči, kadar po- Rdečo kapico, Volk in sedem Njena najbolj zanimiva na- daljšanem bivanju v Dnevnem sluša pravljico! Kot diamantki kozličkov, pa tudi svoje, izmi- loga pa je obujanje spominov na domu. »Takrat je bilo v Piranu so. Pa dihati ne morejo!« šljene. »Televizijske pravljice pa šolo v starih časih. V šolo prine- veliko otrok in šola je bila pre- Dobro je poznala svoje otro- so brez repa in glave,« se hudu- se predmete, ki so jih v času nje- majhna za vse. Zato smo imeli ke in je svoje pripovedovanje je, ko pove, da se je ob vnukih nega otroštva uporabljali učenci pouk v dveh izmenah, en teden prilagajala njihovim željam in navadila gledati tudi risanke. in učitelji: peresnik, črnilnik, dopoldan in drugi teden po- potrebam: »Vedno sem pripo- »Posebno tisto Nindžo sem tež- pivnik, črtalo, tablico, ravnilo, poldan. Čas zunaj pouka pa so vedovala za skupino, tisto, kar je ko sprejela. Japonskih pa sploh spričevalo in druge. Otrokom otroci, ko so bili starši še v služ- bilo skupini pisano na kožo, kar ne maram. No, čeprav niso vse pripoveduje, kakšna je bila šola bi, preživljali v Dnevnem domu. bi radi poslušali.« pravljične risanke dobre, vse v času njenega otroštva. Opi- Tu so lahko naredili naloge in se Pravljice se ji zdijo pomemb- tudi slabe niso. Še danes kakšno suje prav svoj kraj, svojo šolo: učili. Kdor je želel, se je lahko ne, ker razvijajo čustva: »Otrok pogledam,« zaključi. »Povem jim, da se takrat nismo preizkušal v igranju šaha. Lahko naj ve, da lahko potoči solzo, Za prvega vnučka je prvih učili matematike in geografije, so gledali televizijo ali pa pri- ko je žalosten, in se smeji, ko je šest mesecev pisala dnevnik. V ampak računstvo in prirodopis. sluhnili pravljicam. Pravljice so vesel. Danes pa je ravno obra- verzih! Imeli smo tudi lepopis. Vzamem se najbolj prijele,« se spominja tno.« Pravljice tudi privzgajajo Že ko je pravljice pripove- kredo in jim pokažem, kako tršica Tončka. Pripovedovala otrokom značajske odlike, kot dovala v Dnevnem domu, je smo morali pisati: s tanko črto je pravljice o Cefizlju, o Jakcu so ljubezen, poštenje, spoštova- večkrat pomislila, da jih bo za- gor, z debelo dol. Potem sami in Mihcu, o Črni roki, Zlatem nje starejših, delavnost, upanje: pisala, ko bo upokojena. A kot poskušajo in se čudijo. Povem ključku, Čarobnem ključku in »Vedno sem pripovedovala pra- je znano, imajo upokojenci zelo jim, kakšne kazni smo imeli. Na druge, ki si jih je sproti izmišlje- vljice s srečnim koncem. Take, malo časa in tudi sama ga nima kmetih je bila najhujša kazen, vala kar sama. Porabili boste kar v katerih je dobrota poplačana. veliko. Ukvarja se z veliko stvar- če si bil po pouku zaprt v šoli. nekaj časa, da boste izračunali, Vsakega človeka najbolj boli mi: piše spomine in pesmi, tudi Petdesetkrat si moral napisati, koliko pravljic si je izmislila v krivica. Če pa delaš dobra dela, take z akrostihi, plava in potu- da ne boš več nagajal. Doma pa petindvajsetih letih! »Pravljice ti tudi v času najhujše stiske po- je. Bila je aktivna pri Združenju so te vsi čakali, da boš odpeljal o Cefizlju so imeli otroci zelo sije sončni žarek.« borcev. Je predsednica piranske- krave na pašo.« radi. Poslušali so in držali pesti Ne nazadnje pa so imele njega krajevnega odbora Društva V današnjem času se pra- zanj, da bi ja zmagal. Tudi pra- ne pravljice tudi namen spodbu- izgnancev Slovenije. Leta 2012 vljice spet vračajo k otrokom in vljicam o Jakcu in Mihcu so radi diti otroke k učenju: »V domu je je obiskala vsa štiri nemška ta- odraslim – pripovedujemo jih v prisluhnili. Pravljica o Črni roki bil vedno kak otrok, ki ni maral borišča v Šleziji (danes Poljska) knjižnicah, na prireditvah, na pa je bila kar celo leto dolga! Po- poštevanke ali branja. Takrat in navezala stike s tamkajšnjimi festivalih. Ljudje so se k sreči sebno fantje so jo radi poslušali. sem pripovedovala pravljice o muzeji ter nekaterim predala naveličali gledanja televizije in Čeprav so bili drugače zelo živi, Jakcu in Mihcu. To sta bila dva kopije zgodovinskih dokumen- se želijo spet družiti med seboj so se ob poslušanju te pravljice revna bratca. V eni od pravljic tov o tem času. O svojem življe- in prisluhniti pripovedovanju kar umirili.« sta imela prijatelja, ki se ni ho- nju v taboriščih je junija leta zgodb. Pripovedovati in po- Še danes jo kateri izmed tel učiti. Imel je vsega v izobi- 2011 v nemščini pripovedovala slušati zgodbe pa je znamenje njenih nekdanjih varovancev lju. Jakec in Mihec pa sta imela na največjem evropskem festi- naklonjenosti, dobrohotnosti, pohvali: »Kako ste znali pripo- strica v Ameriki, in ko je prišel valu pripovedovalcev zgodb v ljubezni. Tršica Tončka je bila s vedovati! Bili smo napeti kot na obisk, je prinesel bonbone v kraju St. Pőlten in nato novem- svojimi pravljicami po eni strani struna, ko smo vas poslušali!« dveh barvah. Takih bonbonov bra še na pripovedovalskem fe- naslednica bogate družinske in Marsikdo ji ob srečanju predsta- takrat pri nas še ni bilo. Jakcu in stivalu v Gradcu. Pripoveduje vaške tradicije pripovedovanja, vi svoje otroke, potem pa se spo- Mihcu je prišlo nekaj na misel. tudi učencem v osnovnih šolah, po drugi pa kar predhodnica mni njenih pravljic in vpraša: Vzela sta bonbone in šla k temu dijakom in študentom pa v ra- njegovega današnjega ponov- »Tršica, tudi jaz bi rad pripove- prijatelju. Natvezla sta mu, da dijskih in televizijskih oddajah. nega oživljanja. In zakaj smo si doval pravljice svojim otrokom. so ti bonboni zdravilo za ma- Je aktivna članica društva Me- jo otroci tako dobro zapomnili? Povejte, kje bi lahko dobil tisto tematiko. Vsak dan mora vzeti ščani Pirana. Organizira izlete Najbrž ne zato, ker nam je po- knjigo, po kateri ste nam jih pri- eno tableto in šestkrat ponoviti in krajša potovanja. Zadnja leta magala delati naloge in se učiti povedovali?« poštevanko naprej in šestkrat si zelo prizadeva za obnovo, poštevanko, zaradi pravljic pa Svojih pravljic ni nikoli za- nazaj, če ne, tableta nič ne po- odprtje in oživitev piranskega prav gotovo. A teh pravljic nam pisovala: »Raje imam živo pri- maga. In to naj dela šest dni. Se- svetilnika na Punti. Na pova- nikoli ne bi pripovedovala, če povedovanje. Otrok pravljico veda je potem znal poštevanko, bilo Zavoda Mediteranum pri- nas ne bi imela rada.

Občina Piran praznuje 22 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Etnologija Piše in foto · Ksenija Petaros Kmetec Pirančanka Špela Pahor je prejela Murkovo priznanje

Za dosežke na področju etnologije Slovensko etnološko društvo posameznikom, skupinam ali ustanovam že več let podeljuje Murkove nagrade, priznanja in listine. Poimenovali so jih po literarnem zgodovinarju in etnologu Matiji Murku (1861–1952). Za leto 2012 je najvišje priznanje, Murkovo nagrado, prejela kustodinja v pokoju Fanči Šarf, in sicer za življenjsko delo na področju etnologije in etnološke muzeologije. Podelili so tudi šest Murko- vih priznanj in sedem Murkovih listin. Med prejemniki Murkovih priznanj je tudi Pirančanka Špela Pahor, etnologinja in knjižničarka, zaposlena v Mestni knji- žnici Izola, ki je priznanje prejela za kon- tinuirano in dolgoletno etnološko delo, s katerim si prizadeva tako za uveljavitev kot promocijo etnologije v slovenskem Špela Pahor je Murkovo nagrado prevzela na prireditvi v Tolminu. prostoru. Komisija pod vodstvom prof. dr. Ja- razstave in jih predstavlja javnosti. re piranske pripovedke – Antichi racconti neza Bogataja je posebej poudarila njeno Za uspešno bibliotekarsko in etno- piranesi (Piran, samozal., 2002), skupaj z zanimivo in odmevno prepletanje etnolo- loško delo v Mestni knjižnici Izola je že nečakinjama Andrejo in Matejo Pahor je škega in bibliotekarskega znanja pri vo- prejela nagrado UNICEF-a za odlično iz- zbrala in uredila pripovedke, ki jih je na- denju različnih dejavnosti in študijskih peljan projekt Spoznavajmo otroke sveta pisal njen oče Miroslav Pahor, izšle so pod krožkov v knjižnici, »kar je odličen pri- (2006) in posebno priznanje Andragoške- naslovom Moja nona pripoveduje: kraške mer vsem, ki niso neposredno zaposleni ga centra Slovenije za izjemne strokovne pripovedke (Lepa beseda, 2008), z Dori- na etnoloških področjih, pa vendar uspe- in promocijske dosežke pri bogatitvi znano Beržan pa sta uredili pesniško zbirko šno združujejo in uporabljajo etnološka nja drugih, in sicer za svoje dolgoletno izolskih pesnic Bilke v burji – Fuscelli znanja«. mentorsko delo pri vodenju etnoloških nella bora (Mestna knjižnica, 2011). Na Špela Pahor s svojim delom v knjižni- študijskih krožkov (2008). podlagi njenega diplomskega dela Po poti ci skrbi za širjenje bralne kulture (s knji- Etnološko dejavna je tudi zunaj knji- nekaj življenj – življenjske zgodbe kot vir žnimi ugankami, pripovedovanjem pra- žnice. Neutrudno zbira življenjske zgod- za preučevanje načina življenja v Piranu je vljic, razstavami potopisnih in etnoloških be prebivalcev Izole, Lucije, Strunjana in izšla knjiga Srečanja v Piranu – življenj- publikacij itd.) ter za bogatenje znanja o Pirana. Z novinarko Radia Trst A Lore- ske pripovedi prebivalcev Pirana (Mestna lokalni kulturni dediščini in kulturi raz- dano Gec pripravlja priljubljene oddaje knjižnica Piran, 2007). Leta 2011 je izšla ličnih narodov ter ljudstev. Pravljične in Istrska srečanja (doslej sta jih pripravili njena druga knjiga življenjskih pripovedi druge bibliopedagoške ure pripravlja in več kot 50), kjer predstavlja zanimive do- Srečanja v Piranu 2 (Zavod Mediteranum vodi za otroke iz vrtcev in šol ter za otro- mačine in s tem razširja zavest o etnolo- Piran). Pričakujemo tudi nadaljevanja, saj ke in odrasle s posebnimi potrebami. Že ški ter kulturni dediščini slovenske Istre. z zbiranjem zgodb neutrudno nadaljuje. več let sodeluje z društvom za cerebralno Veliko tudi objavlja in prevaja. Poleg pi- Je tudi prevajalka, predvsem ljudskih pra- paralizo Sonček iz Kopra in z Varstveno- sanja člankov in strokovnih prispevkov vljic. Izšle so že brazilske ljudske pravlji- -delovnim centrom Koper; varovancem za različne časopise in zbornike je kot ce (Krakajoči papagaj, Založniški atelje enkrat mesečno pripoveduje pravljice in zbirateljica, urednica ali avtorica spremne Blodnjak, 2012), prevedene pa ima še fili- jih preko bralne značke za VDC spodbu- besede sodelovala pri različnih knjigah. pinske, židovske, nigerijske, senegalske in ja k branju. K sodelovanju s knjižnico je V sodelovanju z Nado Morato sta izdali ljudske pravljice z vsega sveta. pritegnila različne umetniške in obrtne knjigo Mrak eno jutranja: štorje iz Sloven- Špeli Pahor so že zaploskali v Tolmi- ustvarjalce ter zbiratelje. Z njimi v ko- ske Istre (Kmečki glas, 2002), napisala je nu, kjer je potekala podelitev priznanj, tičku ustvarjalnosti v knjižnici pripravlja spremno besedo h knjigi Tatjane Ploj Sta- pridružujemo se jim tudi v Piranu.

Občina Piran praznuje 23 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Razzak Jubayer vrača mestu energijo, ki mu jo daje Piše in foto · Janez Mužič »Vrtnar« piranskega Kraljevega vrta

Običajno stoji pred svojo pri drugi z naslovom Elizabeti- galerijsko trgovinico na Tarti- na kopalnica: »Elizabeta je bila nijevem trgu, pri Hotelu Tar- Tartinijeva ljubljena žena. Ne tini, in kar nekam zamišljen je omenja se je kaj dosti in zato videti, ko svet hiti mimo. Nje- sem sklenil, da v te motive Kri- gova zunanjost ne skriva, da je žnega hodnika z njo vnesem skromen in da že z njo bogati malo romantike.« multikulturnost mest. Ni vsiljiv, Nato beseda nanese na ži- a ob srečanjih s pogledi mimo vljenje piranskega samostojne- hitečih se mu obraz zasmeje v ga umetnika, o čemer pravi: »Z iskreno prijazen pozdrav. Kljub vidika posla se v Piranu težko temu da je med nami že 15 let, preživi, je pa zato mesto zelo ga marsikdo le bežno pozna, ti- močen vir inspiracije. Veliko sti, ki ga, pa se radi ustavijo in razmišljam o izkušnjah, o ži- poklepetajo z njim. A to ni tisti vljenju. Izhodišče moje filozofi- vsakdanji klepet, ki ga človek je je zen sofizem, zen budizem. kmalu pozabi, saj ga on ne zna Ta literatura mi je blizu in zelo zapeljati v to smer, ampak ga rad se v tem okolju poglobim kot umetnik in razmišljujoč člo- vanjo. Razmišljam tudi o trplje- vek, ki je zapisan višjim vredno- nju, vendar v smislu komuni- tam, prijetno in prav nič vsiljivo ciranja samega s seboj oziroma oplemeniti. notranjega dialoga, kar mi daje Razzak Jubayer je Iračan. inspiracijo.« Rodil se je blizu Basre, in ker Kot pravi, je Piran močno ni želel v Sadamovo vojsko, je energijsko mesto in sam po sebi leta 1977 pobegnil v takratno navdih. »Kdor ima to mesto rad, Jugoslavijo, v Beograd, kjer je se tu dobro počuti, kdor tega začel študirati na likovni aka- nima, se tu počuti slabo, kar demiji. Naziv akademski slikar slabo vpliva na nas. Mesto ima in grafik je na koncu pridobil pozitivno energijo, ljudska ener- na akademiji v Prištini, vmes pa gija pa je nekam vse prešibka. To ga je večkrat zaneslo tudi v Lju- je moj pogled od daleč, s katere- bljano. Mesto ga je prevzelo in v Kdor obišče Tartinijev trg, nedvomno opazi Razzaka pred galerijsko trgovinico. ga po svoje vidim, kaj je prav in njem je tudi laže kaj zaslužil, da kaj ne. Piran je umetniški mu- je lahko dokončal študij. Nato dragih kamnov, koral in krista- presenetljivo vznemirljiv način: zej, ki pa je vse preveč moten s sta ga kot samostojnega ume- lov ter Valerijo Kralj z modnimi »Tole je Lunin sij na Križnem strani tistih, ki se tu na primer tnika prevzela morje in multi- dodatki blagovne znamke Val- hodniku. Luna je simbol isla- zaradi kakih socialnih težav ne kulturnost Pirana, za katerega king. Jabolko ne pade daleč od ma in to je moj pogled na ta počutijo dobro. Če bi mesto pravi, da je vabljivo močen vir drevesa, saj se Syntya, ki je kon- hodnik. Je nekakšno ravnovesje imelo še več umetniških točk, bi inspiracije. čala študij ekonomije, ukvarja med mojo kulturo in samosta- bilo bolje. Piran bo še bogatej- V Piranu ima lokal in ate- z oblikovanjem, pa tudi Razza- nom ter njegovimi detajli, ki ši, če mu bomo vračali energijo. lje, v katerem prodaja večino- kova druga hčerka je v tretjem sem jih poskušal prikazati na Zgodovina je dala mestu 12 cer- ma svoje slike, keramiko, nakit, letniku oblikovalske šole, kjer svoj likovni način in z znanjem, kva in še veliko lepega. Preveč spominke in še kaj, to poletje pa se usmerja v grafiko. ki ga imam. Največji kontrast je samo črpamo iz te bogate prete- je prijetno presenetil z razstavo Ko sva se na razstavi spre- med oboki beneške arhitektu- klosti in umetniškega bogastva. Kraljevi vrt v Apollonijevi plači. hajala med njegovimi slikami re in surrealističnim ozadjem. Morali bi mu več vračati iz sebe, Predstavil se je s svojimi slika- v mešani tehniki tuša, olja in Njegove barve so vesele in take, saj bomo le tako delali za to, da mi, poleg tega pa k razstavljanju akrila, je bilo takoj opaziti zna- kakršnih smo vajeni na slikah z bo s svojo energijo rasel tudi za povabil še dve mladi umetniški ne motive iz Križnega hodnika vzhoda. Gre za neko ravnotežje jutri,« je njegov pogled na pri- kreativki: svojo hčerko Sintyo Minoritskega samostana, ki pa kultur v povezavi z mojim do- hodnost mesta, ob katerem do- Majo Milani z njenim unika- so podani na neobičajen, pov- jemanjem sveta in znanjem,« daja, da je njegov interes v njem tnim nakitom iz dragih in pol- sem nov in na že prvi pogled pojasnjuje eno od slik. In že sva ustvarjanje v miru.

Občina Piran praznuje 24 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Legende, miti, pripovedi in drugi zanimivi zapisi o Istri Piše in foto · Janez Mužič Istrske štorije Alberta Pucerja

Istrska kuhinja in Ko zadiši po istrski kuhinji. novanju Dragonje in Koštabone, o sporih med Je tudi avtor vedno z zanimanjem branih po- Koprčani in Krkavčani, o mejnih vojnah med ljudnih zgodovinskih člankov in prejemnik Piranom in Izolo, figovem topu, ljubezenski nagrade Alojza Kocjančiča ter zlatega grba ob- zgodbi v piranski Benečanki, podvigih Argo- čine Piran. navtov in krutem vojskovodji Atili, ki ga je za- Njegova nova knjiga, ki je izšla v samoza- neslo po Istri, o poganski boginji Boni, krščan- ložbi, saj pravi, da založniške hiše pri svojem skih zaščitnikih vasi in mest Lazarju, Juriju, delu gledajo samo še na zaslužek, bo razveselila Mihaelu, Blažu, Kozmi in Damjanu … Popelje vse ljubitelje Istre. V kratkih, poljudno napisa- nas v cerkev v Hrastovljah, opiše prikaz Marije nih zapisih namreč predstavlja to, kar je o njej v Strunjanu in buri domišljijo s krkavčanskim zbral v legendah, mitih, arhivskem gradivu in zlatim zakladom, morskim čudom, ki so ga iz pripovedi non ter nonotov. O slednjem pra- ujeli piranski ribiči, ali pa z belim golobom, ki vi: »Zapisati je treba, kar vedo naši predniki. je rešil Izolo. Knjiga je skratka prežeta z zgod- To velja tudi za jezik, v katerem pripoveduje- bami in legendami, ki od nekdaj vzbujajo rado- jo štorije. Ljudje se ne družijo več pri raznih vednost vedoželjnih Istranov, od sedaj naprej kmečkih opravilih, kot je to bilo nekoč, ko so pa tudi vsakega, ki jo bo vzel v roke. si vmes pripovedovali štorije, ki so šle tako iz Knjigo je tehnično uredil in opremil s Alberto Pucer in Robert Titan. roda v rod, in celo imena na primer kmečkih svojimi fotografijami Robert Titan, na njeni orodij gredo v pozabo, ker jih ni več. To so naše predstavitvi pa je Tanja Jakomin Kocjančič po- »Če napišem članek za strokovno revijo, ga besede, naša dediščina, in če jih ne zapišemo udarila, da Istrske štorije kot kamenčki iz mo- prebere le nekaj ljudi, če napišem o istih temah zdaj, bo izginila. Morali bi spodbujati zbiranje zaika istrske preteklosti pomembno prispevajo poljudno knjigo, pa mnogo več,« je ob pred- tega, od osnovne šole naprej do raziskovalnih k kulturni podobi naših krajev in da knjiga stavitvi svoje knjige z naslovom Istrske štorije nalog študentov. Za to ni treba, da si pisatelj, kliče po nadaljevanju. Gotovo ga bomo kmalu povedal zgodovinar, piranski arhivar in pozna- dovolj je, da pišeš.« dočakali, saj Alberto Pucer tovrstno gradivo valec istrske dediščine Alberto Pucer. Tako je Knjiga Istrske štorije je nadvse pestra. V zbira še naprej, pa naj gre za istrsko kulinariko, napisal že dvanajst zanimivih knjig, med ka- njej po kratki zgodovinski predstavitvi Istre pregovore, domača zdravila ali pa nove in nove terimi omenimo Potovanja po slovenski Istri, izvemo vse o Šavriniji in Šavrinih, o poime- istrske štorije, ki tako ne bodo ušle v pozabo.

Osnovna šola Cirila Kosmača Piran Piše · Vika Kuštrin Naš učenec Alen Zudič Na naši šoli imamo učence, ki velikokrat razstave so ga s svojimi pohvalami vzpodbu- presenetijo s svojo kreativnostjo. Eden izmed dili k nadaljnjemu ustvarjanju. njih je tudi sedmošolec Alen Zudič, ki izre- Modele izdeluje v tehniki kaširanja, in ko dno rad ustvarja. Najraje izdeluje modele di- se posušijo, jih pobarva s tempera barvami, nozavrov, gradov in hiš. Nad dinozavri se je da so videti čim bolj resnični. Pri ustvarjanju navdušil že pred leti, ko mu je oče kupil knjigo ga doma vzpodujajo prav vsi: mama, tata ter o njih. Najljubši med njimi mu je zavropod, sestrici Gloria in Roberta. Najraje dela velike ker je velik, saj so mu na splošno všeč velike makete in trenutno se ukvarja z načrtovanjem živali, ki jih žal doma ne more imeti. Je pa zato modela šolske stavbe. Seveda ji bo dodal še že leto dni ponosen lastnik »ptičjega pajka«, eno igrišče, bazen, pa razgledni stolp. ki si ga je kar nekaj časa želel. No, svojo lju- »Ko bom velik, bi rad počel veliko stvari, bezen do živali in zgradb ter ustvarjalnost je bil bi arhitekt, pa ukvarjal bi se s pajki ali mi- Alen združil in pokazal na svoji prvi razsta- nerali,« pravi. vi, ki se je zgodila 21. 7. 2013 v stari šoli na Vsi, ki Alena poznamo, mu želimo uspe- Maliji. Na ogled je postavil model krokodila, šno prihodnost, in kdo ve, morda bomo ne- ptičjega pajka, štirih dinozavrov, gradu in kega dne slišali za arhitekta ali pustolovca dvonadstropne stavbe. Navdušeni obiskovalci Alena. Srečno!

Občina Piran praznuje 25 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Sapana Gandharb Piše in foto · Špela Pahor Oblikovalka keramike in lončarka iz Pirana

Med mnogimi priseljenci živi med nami v lončarski kolovrat. Kmalu je od Gospodarske znanju računalništva in nemškega jezika. Izpo- Piranu tudi Sapana Gandharb, po rodu iz Ne- zbornice Slovenije za svoje izdelke dobila sta- polnila je tudi znanje angleščine in se naučila pala. Sapana se je rodila 29. junija 1977 v Kat- tus domače in umetnostne obrti. Postala je tudi osnov italijanskega jezika. manduju, v družini z osmimi otroki. Zaradi članica Društva keramikov in lončarjev Slove- Na povabilo častnega konzula iz Nepala nepravičnega kastnega sistema ni imela veliko nije. Aswina Shretha je imela v Slovenskem etno- možnosti za šolanje. Ker je bila vedoželjna, se je Prvič je samostojno razstavljala v Galeriji grafskem muzeju potopisno predavanje ob sama naučila brati in pisati, pa tudi nekaj angle- Pina v Kopru. Sledile so še druge samostojne in diapozitivih o Nepalu. Podobno predavanje ščine. Že kot desetletna deklica je začela delati, skupinske razstave: v cerkvici Marije Snežne v je imela za izolske osmošolce v Mestni knji- najprej na riževih poljih, nato kot prodajalka Piranu, v Pečaričevi galeriji v Piranu, v vitrini žnici Izola, v okviru projekta Rastem s knjigo. spominkov in nakita ter slednjič kot turistična ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola, v galeriji Ker izhaja iz družine, kjer so otroci vsak večer vodička. Tako je spoznala tudi popotnika Igorja v Slovenski Bistrici, v Krapini na Hrvaškem in poslušali strica Sanobabuja, ki jim je pripove- Krmpotića, ki je razumel njeno željo po znanju drugod. Nekaj teh razstav je organiziralo dru- doval pravljice, je tudi pravljičarka. Eno takih in jo povabil v Piran. Sprejela je njegovo po- štvo Prijatelji zakladov sv. Jurija iz Pirana. Že ljudskih nepalskih pravljic z naslovom Dva nudbo in izziv ter se podala na dolgo pot v Pi- osemkrat je v okviru Društva keramikov in brata in Lamkanemaraz je objavila v reviji Slo- ran, kjer so jo za svojo vzeli Ličen-Krmpotićevi. lončarjev Slovenije razstavljala v prostorih lju- vstvena folkloristika. Objavila je tudi potopisno Sprva je čutila veliko domotožje, a se je z veliko bljanskega magistrata. Leta 2012 je sodelovala reportažo o Nepalu v reviji Horizont. Za svoje volje in vztrajnosti naučila slovenskega jezika na Mednarodni razstavi Keramikon v Varaždi- dosežke je leta 2007 od Andragoškega centra tako, da ji lahko vsakdo od nas zavida, saj zna nu. Za to razstavo je kandidiralo več kot tristo Slovenije prejela posebno priznanje. Iz Andra- pravilno uporabljati tudi dvojino in pozna celo keramičarjev z vseh koncev sveta. Stroga žirija goškega centra Slovenije so jo kot predstavnico mnoge slovenske pregovore in reke. Počasi se je je izmed vseh izbrala le 91 kandidatov, med šti- Slovenije tudi poslali v Edinburg na Škotskem prilagodila naši kulturi in vsakdanjemu načinu rimi Slovenkami tudi Sapano. Letos sodeluje na na Teden vseživljenjskega učenja in srečanje življenja, od oblačenja in kuhanja naprej, kar je mednarodni razstavi Ceramica multiplex v av- študijskih krožkov. Vendar takrat še ni imela vse čisto drugačno od navad, ki jih je poznala strijskem mestu Kaphenberg. Med več sto kan- slovenskega državljanstva in ni mogla odpo- v Nepalu. didati je stroga žirija izbrala 136 keramičarjev, tovati tja. Slovensko državljanstvo je dobila za V Kopru je na Ljudski univerzi končala med tremi Slovenci je bila tudi Sapana. svoj rojstni dan leta 2012. osnovno in srednjo šolo V. stopnje za eko- Sapana pa se ne ukvarja le s keramiko. Zelo Sapana zdaj svoje dneve posveča predvsem nomskega tehnika. Ker je pristala v družini rada fotografira stare piranske hiše, saj ji je všeč oblikovanju iz gline. Njeni motivi so najrazlič- umetnikov, je tudi njo pritegnilo umetniško stara arhitektura. Rada potuje in na njenih foto- nejši: od cvetja, hišic, jaslic, rib, bikov do ptic. ustvarjanje. Najprej se je oblikovanja keramike grafijah lahko vidite prizore iz Istanbula, Efeza, Izdeluje tudi nakit. Pravi, da ideje prihajajo v učila v ateljeju Igorja Krmpotića in Mire Ličen Berlina, Firenc, Bologne in iz raznih avstrijskih njene misli kar same od sebe, nato dolgo premi- Krmpotić. Nato se je leta 2002 udeležila tečaja in hrvaških mest. Rada tudi bere, predvsem šljuje o teh podobah in skuša v glini uresničiti, keramike, ki ga je organizirala Skupnost Itali- kriminalke in potopise. Dve leti je hodila tudi kar si je zamislila. Vedno pa hoče ustvariti nekaj janov Piran v svojih prostorih. Dve leti je bila na slikarski tečaj pod mentorstvom Lilijane Sti- novega, česar se doslej še nihče ni domislil. Če njena mentorica Apolonija Kreačič. V Ljubljani panov, ki je bil prav tako v prostorih italijanske si želite ogledati njene izdelke, jo najdete v dru- je nato naredila še tečaj lončarstva pri kerami- skupnosti. Obiskovala je tečaje računalništva žinskem ateljeju v Ulici Svobode ali pa v Galeri- čarki Ines Kovačič, kjer se je učila vrtenja na in nemščine in ima mednarodna potrdila o ji na Cankarjevem nabrežju v Piranu.

Občina Piran praznuje 26 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Radioamaterji se predstavijo Piše · Marsell Marinšek; foto · Helena Race Vikend na svetilniku v Piranu

Že trinajsto leto zapored gojimo to aktivnost, ki je že dodobra prerasla v tradicijo. Vsako leto komaj čakamo tretji vikend v avgustu, da bomo brezskrbno prebili nekaj prijetnih dni na svetilniku, obenem pa s svojim oddajanjem poskrbeli tudi za promocijo Pirana in našega svetilnika. Splošno o radioamaterski dejavnosti V splošnem je radioamater tisti, ki se neprofitno ukvarja z radijsko tehniko in raziskuje razprostiranje radijskih valov. Vse to je izredno širok pojem, zato vsak radioamater najde nekaj zase znotraj tega zanimivega konjička. Tako so nekateri pravi strokovnjaki za konstrukcijo sodob- nih radijskih sprejemnikov, oddajnikov, anten, spet drugi so vrhunski tekmovalci v vzpostavljanju zvez, nekateri »čudaki« usmerjajo svoje signale v Luno ter od nje odbijejo signal nazaj na Zemljo. Moram poudariti tudi dejstvo, da smo radioamaterji prvi in najbolj usposobljeni za vzpo- Postavljanje anten. stavitev zveze med dvema točkama na Ze- mlji v primeru naravnih nesreč in drugih nevšečnosti, ko odpove komunikacijsko klub imamo registrirane tri: S59HIJ, S58U radijska postaja, računalnik in vmesnik, omrežje. Smo namreč povsem neodvisni praviloma za tekmovanja ter S51LGT po- ki povezuje računalnik s postajo. Sodob- od komunikacijske infrastrukture. Zaradi sebej za ILLW. Predpona S5 pove, da gre ne radijske postaje so namreč opremljene tega imamo status družbeno koristnega za postajo iz Slovenije, pripona pa določa za komunikacijo z računalnikom, ki nato društva. posameznika ali klub. omogoča upravljanje preko miške in tip- Kaj počnemo na svetilniku? Kratek potek dogajanja kovnice. Včasih smo beležili zveze v po- Zato da se na naših frekvencah zbere Po prihodu na svetilnik v četrtek ob seben zvezek, kamor smo vedno zapisali čim večje število radioamaterjev hkrati, 7. uri smo se najprej lotili postavljanja podatke o opravljeni zvezi: datum, uro po so organizirana določena tekmovanja in anten. Ker uporabljamo zelo različne fre- Greenwichu (UTC), pozivni znak kore- druge aktivnosti, običajno med vikendi. kvenčne pasove, jih je treba postaviti kar spondenta, frekvenco, način dela, ocene Tako se tudi naša aktivnost odvija vsako precej. Za frekvence nad 10 MHz smo sprejema in še nekaj manj pomembnih leto tretji vikend v avgustu. Mednarodno postavili vertikalno anteno na streho sve- podatkov. Danes vse to opravimo z raču- ime dogodka je International Lighthouse tilnika, za frekvence pod 10 MHz pa smo nalnikom. Sodobni programi nam avto- and Lightship Weekend, s kratico ILLW. razpeli tako imenovane dipole. To so žice, matsko vodijo datum in uro, iz radijske Organiziran je v počastitev radioamater- ki ste jih morda videli, privezane na skale postaje dobijo podatek o frekvenci ter na- jev svetilničarjev, ki jim je bil radio pone- ali cestne svetilke. Te antene smo izbrali, činu dela. Podajajo nam še cel kup drugih kod edina zveza z ostalim svetom. V tej ker so relativno preproste za prenašanje in zelo koristnih informacij. akciji radioamaterji »okupirajo« že okoli sestavljanje, obenem pa tudi dokaj dobro Ko nam je uspelo vse povezati, da je 500 svetilnikov po vsem svetu. Vsakemu delujejo. Seveda bi si želeli boljših anten, oddajnik reagiral na ukaze z računalnika, svetilniku je za ta namen dodeljena po- vendar so bistveno bolj komplicirane za smo preverili še delovanje anten. Z in- sebna identifikacijska oznaka. Naš svetil- postavljanje, dosti težje in večje, pa še strumentom v sami postaji pa smo ugo- nik ima oznako SI-0001. Vsak, ki oddaja obračati bi jih bilo treba v želeno smer. tovili, da vertikalna antena ni postavljena radijske signale, pa se mora identificira- Delo z radijsko postajo optimalno. Odvisno od terena, okolice in ti tudi s klicnim znakom. Klicni znak je V notranjosti objekta, varni pred son- načina postavitve se včasih zgodi, da ante- unikatna identifikacijska koda vsakega cem, ki je že začelo pripekati, smo se lotili na deluje slabše, kot bi lahko. To se izraža posameznika ali radiokluba. Kot radio- še postavitve naprav na mizo: napajalnik, v tem, da antena ne izseva vse energije,

Občina Piran praznuje 27 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA temveč se je del vrača proti oddajniku. Za ščati telegrafske signale v eter. Aktivnost Vsako noč smo oddajali do poznih kompenzacijo te težave je poskrbel avto- ILLW ni tekmovanje, zato ni treba začeti jutranjih ur, dokler niso veke postale pre- matski uglaševalec antene (tuner) znotraj in končati ob točno določenem času. Pr- težke. Peščica nas je prespala kar na na- postaje, vendar je to kompromis. Ocenili vič smo bili v etru že v četrtek, običajno pa pihljivi blazini na ploščadi. Tisti, ki ga je smo, da je kljub vsemu dovolj dobro, da ne dober dan kasneje. Že po nekaj klicih se jutranja zora najprej prebudila, je nadalje- bomo izgubljali časa in popravljali antene. mi je oglasila postaja iz Japonske, sledilo val delo. Upam pa, da se bomo naslednje leto spo- je kar nekaj Evropejcev, nato azijska Rusi- Z nastopom vikenda so zveze pričako- mnili in bomo bolj pozorni na to. ja, pa spet Evropejci. Šlo je bolj počasi, do vano hitreje kapljale v dnevnik. Do pone- Običajno nas obišče tudi kdo iz drugih 100. zveze je minilo približno 5 ur. Priča- deljka zjutraj smo jih nabrali 932. Upali klubov po Sloveniji. Tako je pomagal an- koval sem nekaj več »navala«, pa vendar smo, da jih bo preko 1000, vendar je tudi tene postavljati Jure, S57XX, iz škofjelo- se je v dnevniku vztrajno višala zaporedna s tem rezultatom naš cilj povsem dosežen. škega kluba, nekaj časa pa je nabiral zve- številka zvez. Sledila sta pospravljanje opreme in odvoz ze Mirko, S59Z, z idrijskega konca. Take Po kaki 140. zvezi sem potreboval od- nazaj v radioklub. akcije resnično krepijo prijateljstvo in nas mor. Zamenjal me je eden od kolegov, ki Ob tej priložnosti se zahvaljujemo žu- povezujejo. so medtem prišli, sam pa sem si z veseljem panu ter Občini Piran, ki nam je dovolila Drugi so odšli po opravkih, tako da privoščil osvežujoči piš maestrala in hla- ter omogočila uporabo svetilnika za na- sem ostal sam na svetilniku in začel spu- dno pijačo na ploščadi svetilnika. mene naše akcije.

Društvo meščanov mesta Piran Piše in foto · Janez Mužič Filmski večeri pod zvezdami navdušili

Julijske in avgustovske piranske srede so letos že deveto leto zapored popestrili filmski večeri pod zvezdami. V kulturnem centru Georgios, ki ima na odprtem prizorišču čudovito kuliso cerkve sv. Juri- ja in krstilnice, so tako predvajali sedem celovečernih filmov in med njimi konec avgusta za zaključek muzikal Jesus Christ Superstar. Kljub temu da ima ta rock opera že 40 let, je podobno kot prejšnji filmi do zadnjega sedeža napolnila prizorišče, in to gotovo ne samo zato, ker je bil vstop na projekcije prost. »Letos smo zaradi slabega vremena dvakrat preselili projekcije v dvorano, ki sta bili obakrat nabito polni. Tudi obisk Vrt cerkve Sv. Jurija je bil tudi letos prizorišče kina pod zvezdami. ostalih filmov, ki so se vrteli zunaj pod zvezdami, je bil navdušujoč. Vsak film do sedaj izkazalo za dobro. Tako ostajamo Portorož in vseh ostalih, ki nam donator- si je v povprečju ogledalo kakih 150 gle- zvesti tudi slovenskemu filmu in letos je sko pomagajo, tako da je projekcija vsa- dalcev,« je povedal župnik Zorko Bajc, ki bil uvodoma predstavljen Piran – Pirano, kega filma sponzorirana,« je zadovoljen je gonilna sila projekta, pri katerem mu pri ostalih filmih pa skrbimo, da so za- Zorko, ki si želi, da bi tudi občina po to- okoli tehničnih zadev, promocije in po- radi jezika vključene različne nacionalne liko letih vse bolj privlačnega piranskega dobnega prostovoljno pomagajo Marko produkcije in da se vedno najde kak film letnega kina prepoznala njegovo atrak- Jezernik, Sašo Fajon, Marjan Maslo in še za otroke, odrasle, ljubitelje muzikalov in tivnost, pomembnost in priljubljenost ter kdo. So utečena in zanesljiva ekipa, tako drugih žanrov. Želja in idej okoli progra- prispevala k še večji kakovosti filmov. da organizacijsko vse poteka brez zaple- ma je vsako leto veliko, a se zatakne zara- In kakšni bodo filmski večeri pod tov. Sicer pa dogajanje v sodelovanju z Žu- di avtorskih pravic pri distribuciji. Vsaka zvezdami prihodnje leto? »Verjetno se pnijo Piran organizira Društvo meščanov projekcija namreč stane in niso vsi filmi bomo držali dosedanjega načela, da bo za mesta Piran. dostopni pod ugodnimi pogoji. vsakogar nekaj, želimo pa tudi, da bi dobi- »Naš recept glede izbora filmov je vsa- Zato smo veseli generalnega sponzor- li še boljši projektor, ki si ga izposojamo,« ko leto enak. Za vsakega je nekaj, kar se je ja filmskih večerov pod zvezdami Marine pravi Zorko Bajc.

Občina Piran praznuje 28 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Aeroklub Portorož Piše in foto · Valentina Cigale Predstavitev ženske letalske sekcije »Electra« in novega letala »Robin Ecoflyer«

Na letališču Portorož je v soboto, 23. septembra 2013, dopoldne potekala no- vinarska konferenca, na kateri se je prvič predstavila ženska letalska sekcija »Elec- tra«, ki deluje pod okriljem Aerokluba Portorož, ter hkrati tudi najnovejši model letala »Robin Ecoflyer« francoskega proizvajalca Robin New Aircraft. Aeroklub Portorož je pričel delovati leta 2008. Danes se lahko pohvali s preko 60 člani, med katerimi je tudi nekaj ženskih predstavnic. Prav porast slednjih je bil povod, da se je v okviru Aerokluba Portorož 8. marca letos ustanovila žen- ska letalska sekcija z imenom Electra, je na novinarski konferenci povedal predsednik Aerokluba Portorož g. Dragiša Djordjević - Stanisavljević. Predstavnica ženske sekcije Manuela Varljen je v nadaljevanju povedala, da so ime Electra izbrale zato, ker je Elec- tra boginja oblakov, hkrati pa je to ime nosilo tudi letalo znane pilotke Amelie Earhart. Ženska letalska sekcija Electra je vključena tudi v Društvo slovenskih letalk, v katerem so združene slovenske Ženska letalska sekcija »Electra« je vključena tudi v Društvo slovenskih letalk, v katerem so združene ljubiteljice zračnih prostranstev. Pilotke slovenske ljubiteljice zračnih prostranstev. sekcije Electra si v prihodnosti želijo sodelovanja na raznih mednarodnih sreča- vabi vse bivše, aktualne in bodoče letal- (dizel) giblje okrog 24l/h. Proizvajalec njih, hkrati pa, da bi tudi v Portorožu, na ke, kot tudi samo ljubiteljice letalstva, naj letal Robin New Aircraft si z letališčem tem prekrasnem letališču, gostili kakšno se pridružijo in razbijejo stereotip, da je Portorož želi dolgoročnega sodelovanja, podobno srečanje. letenje moška zadeva. predvsem z možnostjo vzpostavitve ser- Na vprašanje, kako je postala pilotka, V sklopu dogodka so predstavili tudi visne dejavnosti. Govornika pa sta ob je Varljenova povedala, da je kot večina najnovejši model letala francoskega pro- tem izkoristila priložnost, da se za pod- otrok gledala v nebo in sanjarila, da bi izvajalca Robin New Aircraft – Robin poro zahvalita tudi gospodarskemu od- lahko letela. Seveda je v življenju vedno Ecoflyer. Vodja prodaje proizvajalca letal delku veleposlaništva Republike Francije. dovolj izgovorov, da ne uresničimo otro- Robin New Aircraft g. Guy Pellissier ter Ob zaključku dogodka je direktor Ae- ških sanj: študij, potem služba in družina predstavnica slovenskega podjetja Bal- rodroma Portorož g. Robert Krajnc ude- in seveda pomanjkanje časa. Danes ima mar, d. o. o., ga. Mateja Balažic sta po- ležence povabil še v bližnji šotor, kjer je družino, dva otroka in zahtevno službo. vedala, da gre za štirisedežno letalo, ka- bilo na ogled letalo Robin Ecoflyer ter Kljub temu se je odločila, da željo izpolni, terega potovalna hitrost s 75 % moči je na voljo pestra ponudba regijskih dobrot zato si je za rojstni dan podarila izpit za 222 km/h. Je zelo ekonomičen tip letala, Restavracije Tomi in Društva Lokva ter letalo. Občutki v zraku so enkratni, zato saj se njegova povprečna poraba goriva vina Mahnič.

Občina Piran praznuje 29 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Glavato kareto ogrožajo predvsem trki s plovili Piše in foto · Janez Mužič V Akvariju rešili še eno morsko želvo "Veliko morskih želv se poško- najpomembnejših prehranjevalnih duje v trčenju s plovili, lahko pa se območij v Sredozemlju. Tako se pri tudi ujamejo oziroma zapletejo v kak nas pojavijo predvsem v toplem delu odvržen laks s trnkom ali v ribiško leta med aprilom in novembrom, ko mrežo. Če niso poškodovane, ribi- je zlasti za mlade karete slovensko čem svetujemo, da jih takoj izpustijo. morje primerno prehranjevalno ob- Velikokrat je videti, kot da so mrtve, močje. Tu se hranijo s prosto plava- a so lahko v nekakšnem nezavestnem jočimi organizmi, zatem pa izključno stanju. V takem primeru jih je bolje z organizmi, ki se zadržujejo na mor- nekaj časa obdržati na krovu in nato skem dnu. Plitvo slovensko morje je v dati v morje,« je ob vrnitvi še ene Sredozemlju zato za njihovo prežive- pozdravljene glavate karete v morje tje ključnega pomena. povedal Tilen Genov iz Društva za Želvo so rešili in v vodo spustili Valter Žiža, Tilen Morigenos indr. Zlatko Golob. In kaj storiti, če na morju naletite raziskovanje in zaščito morskih sesal- na poškodovano želvo? Tilen Genov cev Morigenos. s sredstvom proti bakterijam. V do- sko sledenje morskih želv v Jadranu. svetuje, da jo prinesete v piranski Želvo so našli 30. junija na re- brih dveh mesecih je tudi po zaslugi Projekt, ki se financira iz evropskih Akvarij. Ta je namreč dislocirana dnem izhodu na morje v času njiho- zaposlenih v Akvariju povsem okre- sredstev Ipa Adriatic, bo trajal tri leta, enota Zavetišča za prosto živeče ži- vih poletnih raziskovalnih taborov. vala in 17. septembra so jo ob pre- njegov namen pa je pridobiti podatke vali na Muti, kjer oskrbujejo zaščite- Ker so opazili, da je izmučena, da se cejšnjem zanimanju medijev spustili o gibanju predvsem mlajših želv in ne vrste. Tako je bilo tudi v lanskem ne more potopiti, da je obraščena s nazaj v morje. V Sloveniji tudi sicer ugotoviti, kakšna je uspešnost izpu- primeru, ko je vodja azila dr. Golob, precejšnim številom rakov vitičnja- namenjamo proučevanju in varstvu stitve želv nazaj v morje. ki je v strokovnih veterinarskih krokov in da ima poškodbe po oklepu morskih želv kar precej pozornosti, Glavata kareta (Caretta caretta) gih nadvse cenjen in znan po tem, ter glavi, so jo prepeljali v Akvarij v saj se s tem ukvarjajo poleg Morige- je ena najbolj znanih in hkrati tudi da so mu tudi najzahtevnejši kirurški Piran, kjer jo je pregledal veterinar nosa tudi Zavod RS za varstvo na- najbolj ogroženih vrst Sredozemlja posegi pri nevsakdanjih živalih velik specialist dr. Zlatko Golob in ji nudil rave, Morska biološka postaja Piran ter je razmeroma pogost gost v na- izziv, rešil 30 cm veliko želvo. Imela je potrebno prvo pomoč ter zdravljenje. zavod Biocen in tudi Univerza na šem morju. Gnezdi namreč na oba- močno prelomljen zgornji del oklepa, Naredili so ji toaleto oklepa, Primorskem, ki v okviru mednaro- lah Grčije, Cipra in Turčije, severni kar je bila verjetno posledica trka s oskrbeli so ji rane in zaščitili razjede dnega projekta NETCET vodi satelit- Jadran pa je eno od njenih dveh plovilom.

Poletne dogodke so popestrili nogometni turnirji Piše · Mirjam Kastelič, predsednica RD Stena; foto· Milan Svilar Dejavni nogometaši RD Stena V poletnih mesecih je v istrskem sta, v Sv. Petru. Sodelovalo je sedem zaledju precej živahno. Šagre oziro- moških ekip, in sicer so poleg ekipe ma veselice, prikazi tradicionalnih RD Stena s Šupetrci tekmovali še ita- obrti, ponudba kmetijskih pridelkov lijanska ekipa AGA, ekipa Baybook in domačih dobrot, pa še kaj bi se iz Ljubljane, ekipa Kaštel s hrvaške našlo. Če je le mogoče, vsak dogodek strani in ekipe Padna, Olmo ter Šavri. popestri tudi tekmovanje v nogome- Zanimivost turnirja sta bili ženski tu. Že skoraj tradicionalna tekmova- ekipi NK Šavrinkice in NK Šterna. nja potekajo ob krajevnem prazniku Prvo mesto so si med moškimi eki- Sv. Petra in ob gasilski veselici v Sečo- pami priborili Šavri, medtem ko so v vljah, zaključek pa predstavlja nogo- ženski konkurenci slavile Šavrinkice. metni turnir prijateljstva v Sv. Petru. Veselo druženje med ekipami, Nogometaši RD Stena so se v njihovimi navijači in ljubitelji no- sodelovanju z nogometaši Šupetra gometa pa je po končanih tekmah udeležili vseh treh omenjenih do- odpravilo morebitni grenak priokus godkov, bili pa so tudi organizatorji pri ostalih tekmovalcih, ki so se uvr- vsakoletnega turnirja prijateljstva. stili za zmagovalci. Kot pravijo, po- Slednji je potekal v soboto, 31. avgu- membno je sodelovati. Ekipa RD Stena in Šupetra pred tekmovanjem.

Občina Piran praznuje 30 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Ob 17. oktobru, mednarodnem dnevu boja proti revščini Piše · Valentina Klemše Pravljice za lahko noč ali zgodbe, ki jih piše življenje

Nekoč, za sedmimi gorami in sedmimi prostovoljke piranskega Rdečega križa: vodami, je bila pravljična deželica. Imeno- Marjana, Ines, Milena, Cvetka, Zekira … vali so jo Slovenija. V njej je srečno živelo in ljudje – naši občani. Navzven so podob- 2 milijona ljudi, ki še vedno skoraj verja- ni meni, tebi, prav nič drugačni. Nekateri mejo, da živijo v državi splošne blaginje. prav čedni, lepo urejeni, le z žalostnimi V njej je: pogledi in nekoliko upognjeno držo. Ima- • okoli 300.000 državljanov na pragu jo nam podobne sanje, potrebo po ljube- materialne revščine, zni, varnosti, človeškem dotiku. • okoli 100.000 jih boleha za depresijo, Prostovoljke RK so dobre vile s čarob- • 200.000 registriranih alkoholikov, no paličko, socialno ogroženi občani pa v • 116.000 brezposelnih, teh pravljicah mistični nepremagljivi juna- • 40.000 zaposlenih vsak dan na bolni- ki, ki se bodo do konca svojih dni borili z škem staležu, veliko pošastjo, imenovano Velika Revšči- • večina mladih bo svojo socialno zre- na. Pogosto je njihova vera v srečen konec lost dosegla dvakrat kasneje kot njihovi neizmerna. Le tu in tam začutijo utruje- starši in stari starši (beri: zaposlovanje nost življenja, ki jih bo kot težko breme in rešitev stanovanjskega vprašanja ter vsak trenutek pokončala. Da, brez dvoma, ob tem možnost ustvarjanja lastne dru- mnogi začutijo tudi samouničevalni na- žine), gon, da bi se predali. In se končno odpočili • razkol generacij velja za pridobitev so- od vsakodnevne agonije golega preživetja. dobnega sveta nad primitivnimi ple- Zgodbe nastajajo na novo, sproti, vsako Figa, ki je vzniknila iz golega kamna simbolizira meni, sredo popoldne v humanitarnem skladišču moč življenja. • narcisoidni individualisti pa je ozna- RK v Luciji. In vsaka je svojevrstna. Zgod- ka, ki se pripisuje posameznikom, za be zaživijo v pripovedi in po sprehodu po Sedaj pa vrhunec in razplet pravljice, ki katere je značilen visok IQ, kajti gre za skoraj plesnem prostoru humanitarnega se je resnično zgodila prav na piranskem iznajdljive osebke, ki so opravili z ute- skladišča, ki z malo otroške domišljije za- RK. snjujočimi družbenimi normami sicer živi v virtualnem svetu zaželenega. Otrok vpraša mamo, ki je prišla v hu- svobodomiselnih bogov … Rabljena otroška oblačila dobre vile manitarno skladišče RK: »Mami, mi lahko Na jugozahodnem delu deželice se v razobesijo na način, ki je podoben običaj- kupiš to oblekico?« najlepši občini na svetu že dolgo pišejo nim veleblagovnicam. V katerih se počne Mama veselo odgovarja: »Malo ti je posebne zgodbe in zgodbice. Pišejo jih kar kaj drugega kot pa »šoping«?! prevelika, a ti jo bom kupila, ker si pridna in te imam neizmerno rada!« Prostovoljke v vlogi dobrih prodajalk 1.–7. november: Teden solidarnosti profesionalno urno spakirajo oblekico s Podarite oblačila in obutev za socialno ogrožene police in jo v vrečki z napisom živih barv izročijo zvedavemu otroku, ki kar ne more Ohranjena in oprana oblačila ter obutev, ki jih ne potrebujete več, lahko prinesete v humanitarno skriti veselja in navdušenja nad novo pri- skladišče Rdečega križa Piran (Liminjanska 117 v Luciji – v stavbi Ogrevanja) vsako sredo med 15. in 17. dobitvijo … uro. Nadaljevanje te in vseh drugih podob- Ob Tednu solidarnosti (1.–7. november) se bo humanitarno skladišče RK v sredo, 6. novembra, izjemoma nih pravljic prepuščamo vam, dragi bralci. odprlo nekoliko prej: odprto bo od 12. do 17. ure. Naši socialno ogroženi občani najbolj potrebujejo: Vsaka podobnost z resničnimi junaki iz moška oblačila (vseh velikosti) in obutev (št. 43 in več), spodnje perilo (moško, žensko in otroško), trenirke idr. Plaščev NE sprejemamo, ker po njih ni povpraševanja (zaželene so t. i. puhovke ipd.) vaše soseščine je zgolj naključna. In tako smo, tako kot v vsaki pravlji- HVALA! ci, vsi skupaj živeli srečno do konca svojih dni!

Občina Piran praznuje 31 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Impresije Foto kluba Portorož Piše in foto · Janez Mužič Razstava enega najbolj dejavnih slovenskih fotoklubov

V Križnem hodniku Mino- v leto opazen večji kakovostni ritskega samostana sv. Franči- razvoj. To je pripisala tudi nji- ška so 4. septembra v okviru hovemu sodelovanju z zuna- letošnjega ex-tempora odprli njimi profesionalnimi mojstri, razstavo fotografij članov Foto ki jih vabijo na predavanja in kluba Portorož. Poimenovali delavnice. »Poslanstvo kluba je so jo Impresija, na njej pa se v tem, da izobražuje člane,« je je predstavilo 16 članov. Kot dejala. je povedal predsednik kluba Foto klub Portorož organi- Jadran Rusjan, je vsak od njih zira mednarodne fotografske razstavil dela po svoji želji, ob natečaje na različne teme in čemer so bili tudi nadvse zado- vsako drugo leto tudi medna- voljni, da so bila dela na ogled rodni fotografski ex-tempore, v okolju Križnega hodnika. redno spremljajo lokalne pri- Na otvoritvi je bila nad reditve, sodelujejo v raznih impresionističnim pristopom mednarodnih projektih in ne Člani foto kluba Portorož razstavljajo v križnem hodniku. avtorjev navdušena tudi ravna- nazadnje na številnih razsta- teljica Obalnih galerij Lilijana vah po Sloveniji ter še zlasti na kaže, v Mestni galeriji v Piranu. Samec, Aleksander Bančič, Mar- Stepančič, kustosinja Obalnih Obali. Njihova redna dejavnost Na razstavi so se s fotografi- tina Bobič, Marjan Cerar, Vladi- galerij Nives Marvin pa je pou- so tudi tečaji o teoriji in praksi jami iz piranskega okolja pa tudi mir Cvar, Željko Jugović, Matjaž darila, da gre za razstavo enega fotografije za nove člane. Vsa- s potovanj po svetu predstavili Lužnik, Denis Markežič, Rok najbolj dejavnih fotoklubov v ko leto pripravljajo pregledno Rosana Benčič, Olga Černe, Ur- Sorta, Janez Šimon, Željko Var- Sloveniji, pri katerem je iz leta letno razstavo in letos bo, kot ška Koler, Maja Mavrič, Neva muž in Jadran Rusjan.

Piše · Irena Dolinšek Ustanovljen je ženski LIONS klub Portorož ZARJA

Želja po združenju moči in družnični Lions klub Portorož. V delovanju na področju pomoči so- zahvalo botricam iz Maribora smo cialno šibkim ter seveda slepim in si nadele ime Zarja. Podružnični slabovidnim v kriznih časih, kar je klub ob ustanovitvi šteje 7 članic: prednostna naloga Lions kluba In- poleg predsednice Meire Hot so ternational, je botrovala nastanku tu zakladničarka Martina Boben, prvega podružničnega ženskega tajnica Irena Dolinšek, Margerita Lions kluba v Sloveniji. Na pobu- Jurkovič, Slavica Tucakov, Lucien- do guvernerke Lions klub Inter- ne Lončina in Irena Baronik. Ve- national Distrikta 129 Slovenija selimo se tudi sodelovanja z Lions Alenke Marter, ženskega Lions klubi na Obali in širše ter verjame- kluba Maribor Zarja in sedanje mo v združeno moč ženske ener- predsednice Lions kluba Portorož gije. Že naše prvo srečanje z botr- Zarja Meire Hot je bil v soboto, 14. skim Lions klubom Maribor Zarja 9. 2013, v Hotelu Marita v Porto- in ostalimi lioni je bilo prisrčno in rožu ustanovljen prvi ženski po- obeta odlično sodelovanje.

Občina Piran praznuje 32 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Ribiško društvo, ki je daleč naokoli prepoznavna znamka Pirana Piše in foto · Janez Mužič 20 let ribiškega društva Oradela

Dve desetletji sta minili, odkar je domači- športne rezultate, saj imajo v svojih vrstah celo ne Ferda Goloba, Berta Radojkoviča, Milorada številne državne in evropske prvake. Še zlasti Škrokova in Denisa Lobodo športno ribarjenje, pa so zadnja leta prizadevni pri delu z mladi- druženje ter prijateljevanje spontano potegnilo mi, k čemur že nekaj let precej prispeva pole- v ustanovitev ribiškega društva Oradela. Usta- tna šola ribolova za otroke od 6 do 13 let na novna skupščina društva je bila 20. septembra piranskem pomolu. Nemalo od njenih udele- 1993 v piranski Kantini in od takrat je Oradela žencev tvori piranski ribiški podmladek in tudi doma ter tudi v tujini vse bolj cenjena piranska sicer je v njihovem članstvu že kar 20 mladih. blagovna znamka. Danes ima okoli sto članov Kot napoveduje Mario Druscovich, bodo in med njimi je kar precej prijateljev iz notra- svojo lepo obletnico delovanja obeležili 9. no- njosti Slovenije, pa tudi iz Nemčije, Avstrije, vembra ob tradicionalnem, 17. Pokalu Orade- Švice, Italije in Rusije. Ne delijo se na doma- le. »Obletnica je sicer 20. septembra, a ker bi jo čine in druge, saj so predvsem prijatelji in prav radi praznovali skupaj z našimi ribiškimi pri- druženje, zabava ter vse, kar pride vzporedno z jatelji iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Itali- ribolovom, je tisto, kar širi njihov krog. je, Črne gore, Srbije, Nemčije in Rusije, bomo Oradelo je pod dolgoletnem vodenjem počakali do našega tradicionalnega pokala, na Z ustanovitvene skupščine Oradele 20. septembra 1993 njenega predsednika Branka Černaca in pri- katerega pridejo. Takrat bo tudi predstavljen v piranski Kantini. Od leve: Denis Loboda, Ferdo Golob, zadevnega Maria Druscovicha iz leta v leto zbornik o dveh desetletjih našega delovanja Milorad Škrokov in Berto Radojkovič. bolj čutiti v družabnem življenju celega Pirana. z obilo fotografijami, opisom našega dela in Poleg dobrih športnih ribičev so seveda tudi športnih rezultatov, pripravljamo pa tudi DVD Pirat. Prireditev bo močno kulinarično obar- marljivi organizatorji številnih piranskih fešt, s filmčkom o naši zgodbi. Kot se spodobi, bo vana, saj jo bo pospremila tudi degustacija pr- ki brez njihovega sodelovanja ne bi bile takšne, seveda tudi fešta. Poveselili se bomo 9. novem- šuta, sira, vina in še česa,« napoveduje Drus- kot so. Seveda velja omeniti tudi njihove dobre bra ob razglasitvi rezultatov pokala v gostišču covich.

35. mednarodni prijateljski balinarski turnir »Portorož 2013« Piše in foto · Zdravko Taškar BK Antene osvojil prvo mesto in prehodni pokal v trajno last

Člani in članice BK Antena Portorož smo netti in Marko Škerjanc premagala drugo eki- v soboto, 5. 10., organizirali že 35. Mednaro- po Antene Portorož, ki je nastopala v postavi dni prijateljski balinarski turnir ob počastitvi Robi Kontič, Damjan Beržan in Loris Novak, praznika Občine Piran. Na turnir je bilo pova- z rezultatom 10 : 5. V tekmi za tretje mesto oz. bljenih 12 ekip iz Italije, Hrvaške in Slovenije, v malem finalu je ekipa Roča (HRV) premaga- vendar se jih je zaradi zadržanosti ali drugih la ekipo Trasporti Trst (IT) s 13 : 2. Tudi med razlogov odzvalo le 8. Kljub temu turnir ni bil posamezniki so zmagali domači igralci, v igri nič kaj slabše organiziran in so na njem nasto- zbijanje balina Tadej Kontič in v igri bližanja v pali dobri igralci, ki so pokazali veliko mero krog Loris Novak. balinarskega znanja in lepih balinarskih potez. Slabo vreme ni pokvarilo prijetnega prija- Da se balinarji BK Antene niso le slučajno uvr- teljskega vzdušja, saj so imeli igralci streho nad stili v »super ligo« BZS in da niso samo dobri glavo, za hrano in pijačo pa je bilo preskrblje- gostitelji, so pokazali tudi z uspešno igro na no. Na koncu sta ekipam in posameznikom turnirju. podelila pokale in medalje direktor športnega no domačega kluba. Domačini že razmišljajo Po predtekmovanju po skupinah sta se v in mladinskega centra Piran g. Matjaž Ukmar in iščejo podoben ali še lepši prehodni pokal finale uvrstili obe domači ekipi Antena Por- in vodja tekmovanja in namestnik predsedni- za naslednji turnir. Pred odhodom so prisotni torož 1 in Antena Portorož 2. V zanimivem ka BK Antena g. Zdravko Taškar. BK Antena zapeli venček domačih in si zaželeli še veliko in do konca izenačenem finalu je prva ekipa je v trajno last prejela velik prehodni pokal takšnih prijateljskih druženj, ki so trajna vez Antene v postavi Tadej Kontič, Marino Carpe- (tretje leto zapored), ki bo za stalno krasil vitri- med balinarji in balinarkami vseh treh držav.

Občina Piran praznuje 33 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA

Zakladi Pomorskega muzeja Piše · Franco Juri; foto · Pomorski muzej SM Piran Meduza, ladijska polena, ki je srečala gusarje

eduza – znamenita polena, ki je krasila premec »brika« koprskega kapitana Nazaria zetta »Corriere d' Egitto« in morski konj – polena iz 19. Stoletja prav tako izdelana v Kopru.

Veliko je kulturnih zakladov, ki jih v ladjedelnici, plula pa je, v okviru močne zoval severno in južno obalo Sredozemlja Piranu hrani Pomorski muzej »Segej Ma- avstro-ogrske trgovske mornarice, med in da so ladje bratov Zetto prevažale veli- šera«. Med bogatimi zbirkami v palači Ga- Trstom in Egiptom. Na poti v Aleksan- ko blaga, tudi dragocenega. Tako je druga brielli si obiskovalci v prvem nadstropju drijo, pri rtu Razatin ob Libijski obali, naj ladja Nazaria in Domenica Zetta, jadrnica (piano nobile) lahko ogledajo tudi nekaj bi jo v letu 1828 napadli in oropali grški tipa bark »Istria«, leta 1846 do Trsta pri- očarljivih primerkov ladijskih polen. Kaj gusarji. Med mitom in stvarnostjo ljudska peljala egipčansko mumijo Amonovega so pravzaprav te skrivnostne lesene po- pričevanja pripovedujejo, da je uspelo po- svečenika Akesuite, ki je danes na ogled dobe, ki so v časih lepe, aristokratsko ele- gumnemu koprskemu kapitanu Zettu ob- v Narodnem muzeju v Ljubljani. Medu- gantne, včasih pa namenoma groteskne, varovati dobro skriti zaklad, dragulj, ki je za, izdelana v Kopru in starodavni simbol strašne in strašljive? bil iz Trsta namenjen egiptovskemu kralju istega mesta, pa je pri nas, v Pomorskem Tisto, kar pri polenah najbolj očara, Mehmetu Alyju, ter izigrati pirate. Resni- muzeju v Piranu. Obiskovalce sprejme in zlasti pri starejših, kakršne lahko obču- ca? Legenda? To pravzaprav niti ni tako očara še danes kot simbol mitološke in sr- dujemo v Pomorskem muzeju, je njiho- pomembno. Miti in legende so del pomor- hljive lepote morja in neskončne pomor- vo nemo, a bogato pričevanje o času in skega kulturnega zaklada, očarljivost po- ske domišljije. Kot polena, ki se je iz oči morju, o dolgih in večkrat pustolovskih len pa je prav v skrivnosti njihovih resnic. v oči srečala z gusarji na nevarni plovbi plovbah, o zgodbah ljudi, ki so jih spre- Dejstvo je, da je »Corriere d' Egitto« pove- med Evropo in Afriko. mljale in srečevale od pristanišča do pri- stanišča, po Sredozemlju in oceanih. Za O ladijskih polenah je leta 1997 Pomorski muzej izdal nadvse zanimiv katalog kustosinje vsako ohranjeno poleno se vrstijo zgodbe Duške Žitko. V njem so predstavljeni vsi pri nas ohranjeni primerki; poleg meduze tudi morski in pustolovščine ladij in njihovih pomor- konj, ovčje runo, sv. Marija, mala morska deklica, ladijska pošast in tudi ena najlepših ladijskih ščakov. Prisluhnimo na primer zgodbi ču- polen, to je golo žensko oprsje – Nereida, ki krasi baročno stopnišče koprskega Pokrajinskega dovite in strašne Meduze, ki obiskovalca muzeja. V zgodovinskem pregledu kataloga izvemo, da izraz polena izvira iz francoske besede očara v muzejski zbirki pomorskih ume- »la poulaine«, ki pomeni ladijski kljun, zato so v italijanščini povzeli izraz »la polena«, na tnin. Krasila je premec jadrnice »Corriere Hrvaškem imajo poleg besede »pulena« tudi izraz »bestion« ali »zvir«, Španci pa poleni pravijo d' Egitto«, brik v lasti koprskega kapitana »mascaron de proa«. V publikaciji je opisan tudi razvoj okraševanja ladijskih kljunov, ki je imel izvor v verovanju, v tako imenovani zlati dobi jadrnic v 19. stoletju pa je dobil predvsem Nazaria Zetta in njegovega brata Domeni- krasilni in simbolni pomen. Tradicija okraševanja ladijskih premcev na srečo še ni zamrla, ca, prav tako kapitana. Ladja je bila zgra- vrednost redkih primerkov z visoko dokumentarno in umetniško vrednostjo pa rase. jena v prvi polovici 19. stoletja v tržaški

Občina Piran praznuje 34 KULTURNA DEDIŠČINA SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Pomorski muzej Piran Piše in foto · Barbara Štular, samostojna strokovna sodelavka Pomorskega muzeja Piran Odprta vrata za gluhe in naglušne ob njihovem mednarodnem tednu

Vsako tretjo soboto v septembru praznujejo gluhi in naglušni vsega sveta mednarodni dan gluhih. Letos je to 21. september, ko se bodo slovesno zaključile celote- denske aktivnosti, s katerimi želijo gluhi in naglušni svojo slišečo okolico opozoriti nase, na težave, s katerimi se vsakodnevno spopadajo, in na pravice, ki so jim še vedno kratene. Tema letošnjega mednarodnega tedna gluhih je »Enake možnosti za gluhe«. V Pomorskem muzeju – Museo del mare »Sergej Mašera« Piran – Pirano se zavedamo, kako pomembno je zagotavljanje dostopnosti muzeja za osebe s posebnimi potrebami, zato smo se odlo- bili nad lepoto klasicistične arheologije. Tolmač pravilo- jih radi razkazali v spremstvu čili, da na voden ogled zbirk palače Gabrielli, kjer ima svo- ma tolmači s stavkom in pol tolmača znakovnega jezika. Pomorskega muzeja v Piran je prostore Pomorski muzej, zamude, zato smo morali biti Upamo, da smo s svojo ak- povabimo člane Društva glu- in njenimi poslikavami, tako pozorni na to, da smo mu tivnostjo primaknili vsaj ko- hih in naglušnih Koper in tistimi v pianu nobile kot ti- omogočili dovolj časa za tol- šček v mozaik ozaveščenosti o tako skupaj proslavimo med- stimi v vhodni avli, ki so še v mačenje. Dejavnosti v sprem- invalidih, njihovih temeljnih narodni dan gluhih. fazi odkrivanja. stvu tolmača za znakovni pravicah, dostojanstvu in po- 18. septembra si je Pomor- Za vodenje, ki ga sočasno jezik je treba ustrezno načr- trebah. Le enake možnosti za ski muzej Piran ogledalo pet- izvajata kustos in tolmač za tovati, časovno in vsebinsko. vse državljane, nediskrimina- najst članov Društva gluhih in znakovni jezik, so potrebne Tolmač nekatere vsebine tol- cija, spoštovanje in sprejema- naglušnih Koper. V spremstvu nekatere prilagoditve. Zna- mači dobesedno, nekatere pa nje invalidnosti kot dela člo- tolmačke za znakovni jezik, kovni jezik temelji na uporabi povzema in ohranja njihovo vekove različnosti so temelj, gospe Sonje Bordon, ter pod rok in prstov, mimike obraza, sporočilnost. Za to potrebuje na katerem lahko gradimo vodstvom muzejske svetnice oči in ustnic ter gestikulaciji predvsem dovolj časa. Kljub ljudem prijazno in vključujo- in kustosinje za novejšo zgo- zgornjega dela telesa. Kakor temu da smo v Pomorskem čo družbo. dovino pomorstva mag. Nad- pri branju z ustnic tudi pri muzeju Piran prvič izvedli Delavci Pomorskega mu- je Terčon so spoznali »Večen branju znakovnega jezika ve- sočasno vodenje s tolmačem zeja Piran želimo vsem glu- Piran« in arheološko zbirko, lja, da mora biti tolmač viden, znakovnega jezika, smo bili him in naglušnim čim lepše si ogledali ladijske modele zato je primerna osvetlitev vsi zadovoljni, delavci muze- praznovanje mednarodnega patra Gabriela Gruberja in la- nujna tudi v prostorih, kjer je ja in naši gostje. Naša želja je, dneva gluhih. Vedno vljudno dijske polene ter se navduše- navadno zaradi prikaza am- da srečanja ob tednu gluhih vabljeni! vali nad pogumom slovenskih bienta bolj temačno, v našem postanejo tradicionalna, saj pomorščakov. Presenečeni so primeru v prostoru podvodne imamo še veliko zbirk, ki bi

Občina Piran praznuje 35 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Vrtec Mornarček Piran Piše · Renata Novak »Kako bi oblekli naše Obzidje?«

V Vrtcu Mornarček Piran smo otroci in Če bi bilo tako kot morje, bi lahko plavali strokovne delavke aktivno preživljali poletne in lovili ribe. dni. Z različnimi oblikami dejavnosti smo po- Na obzidju bi lahko … pestrili poletne oblike dela in igro otrok v vrtcu. … imeli plezalno steno. Na pobudo ge. Vojke Štular, nekdanje pod- … iskali zaklad. predsednice Združenja obzidnih mest Evrope … imeli piknik za rojstni dan. (European Walled Towns Friendship Circle), in … igrali na kitaro in peli pesmice. g. Mojmirja Kovača iz društva Škid smo v vrtcu … imeli modno revijo za princeske. izvedli dejavnosti, s katerimi so otroci na pravlji- Na temo obzidja in njegove nove preoble- čen način in s svojo domišljijo oblekli piransko ke so otroci ustvarjali iz različnih materialov in obzidje. S svojimi idejami in domišljijo so tisoč sredstev, ob tem pa so nastale čudovite stvaritve. let staro kamnito obzidje oblekli v školjke, papir, Otroci Vrtca Mornarček Piran se tako z blago … različnimi dejavnostmi seznanjajo s kulturno in ob tem pripovedovali: dediščino in tradicijo našega mesta, pri tem Želim si obzidje iz črk, da bi lahko bral na pa si že v najzgodnejših letih krepijo vrednote obzidju. in odgovornost do ohranjanja dediščine naših Če bi bilo obzidje mavrično, bi lahko opa- prednikov. zovali barve. Izdelki otrok na temo Obzidje dobi novo Obzidje kot sonce, da bi sijalo na Piran. obleko bodo na ogled v Mestni knjižnici v Pira- Želim si obzidje iz rož, da bi nanj leteli menu od 13. septembra 2013 dalje. tulji in čebele.

Osnovna šola Sečovlje Pišejo · Učiteljice 1. a in 1. b OŠ Sečovlje ter podružnice v Sv. Petru Prvi šolski dan na OŠ Sečovlje

2. 9. 2013 je bil na OŠ Sečovlje prav poseben dan. Poseben, ker so se zopet odprla šolska vrata, še posebej poseben za nove prvošolce, ki so prvič stopili skoznje, in prav poseben in prazničen tudi za vse zaposlene, saj je šola prvič po šestnajstih letih dobila dva oddelka prvega razreda na ma- tični šoli ter seveda še oddelek na podružnični šoli v Sv. Petru! V prvi razred je tako vstopilo kar 36 otrok, ki so na ta dan postali ponosni učenci. Ravnateljica Mirela Flego jih je skupaj z učitelji- cami (Majo, Ireno, Marjeto, Karmen, Jasno, Janjo in Jano) pričakala v šolski jedilnici. Po uvodnem prijaznem in toplem nagovoru gospe ravnatelji- ce so prvošolce razveselili tudi učenci in učenke višjih razredov iz dramskega krožka (pod vodstvom učiteljice Marjete), in sicer z igrico Tiho, tukaj beremo! Ob igrici smo se vsi sprostili in To je vsakemu učencu podarila Občina Piran, ki dne spodobi, smo vse otroke postregli s torto, se nasmejali, tako da ni bilo naprej nobenega se ji ob tej priložnosti za to gesto prav iskreno za- nato pa jih popeljali pogledat njihove učilnice. strahu več. Učiteljice smo na oder poklicale svo- hvaljujemo, posebej pa še predstojnici urada za Začetek šole je za vse nas vedno praznik in je učence, in sicer vsakega posebej, kjer je dobil družbene dejavnosti, gospe Ladi Tancer, ki nas vsi zaposleni upamo, da je bil vesel in radosten rumeno rutico, "priznanje" za uraden vstop v 1. je prišla pozdravit in je otrokom zaželela lep za- tudi za najpomembnejše akterje v vsem tem – razred ter še posebno darilce, knjigo o poklicih. četek šole. In kot se za zaključek tako imenitnega naše prvošolce.

Občina Piran praznuje 36 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Zadovoljni z vpisom bodočih pomorcev Piše · Janez Mužič; foto · Janez Mužič in Helena Race 67. Neptunov krst

Piran je 7. septembra ponovno obiskal vsemogočni bog morja Neptun in po zaprisegi zelenih bodočih pomorcev poskrbel za krst že 67. generacije srednje pomorske šole, ki sedaj deluje v okviru Gi- mnazije, elektro in pomorske šole Piran. Ta tradicionalni pomorski krst je skozi desetletja prerasel v edinstven šolski, pa tudi piranski turistični dogodek. Na njem so pod okriljem vladarja vseh voda Neptuna letos sprejeli v program plovbni tehnik 30 dijakov in 31 v program elektro- tehnik. Vpis v šolanje za ta dva pomorska poklica je po nekajletnem nizkem interesu letos za kakih 15 % večji kot lani, zato ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar ne skriva zado- voljstva, ko pravi: »Veseli nas, da je vpis večji in odraz razmer v družbi, saj se dijaki vračajo k strokovnim programom za poklice in ne le za nadaljnji študij.« Temu dodaja, da bo Neptunov krst tako ostal še naprej piranski praznik. Bodoči pomorci doživeli pravi pomorski krst. Tudi letošnji se je začel pred poslo- pjem pomorske šole, od koder je pisana Neptunova povorka s sužnji, gusarji, vo- jaki s helebardami, Neptunom, dijaki viš- jih razredov, starši in učitelji krenila proti Piranu. Novinci so bili oblečeni v vreče iz žakljevine in so sklonjenih glav igrali po- nižne sužnje. Na ramenih so vlekli dolgo debelo ladijsko vrv in na nosilih nosili Neptuna. Nadzorovali so jih gusarji, dijaki višjih letnikov, ki so vodili povorko in jim strogo ukazovali. Povorka se je ustavila na ploščadi pred Gledališčem Tartini, kjer se je okoli nje zbralo nekaj sto staršev, domačinov in turistov. Tam jih je z glasbo pričakala piranska skupina Tedy Bears, nato pa so zelen- ci, preden so jih tradicionalno pometali v morje, s temi besedami zaprisegli zve- stobo Neptunu: »Jaz, suhozemna pojava, koprnim, da bi bil sprejet med podložnike boga Neptuna, in nepreklicno obljubljam, da bom v štirih letih zaključil to svojo la in aidsa, da bom redno plačeval šolsko vodila Pirančanka Zora Mužinić, ki ima šolo, da ne bom niti pomislil na cveke, da malico, pa naj mi bo všeč ali ne, ter da precej zaslug, da je Neptunov krst vsako- bom postal pogumen pomorščak, ali ne- bom vdano služil vsemogočnemu bogu letna veličastna piranska prireditev, na ka- naelektren elektronik, da se bom skrbno Neptunu.« teri tako bodoči pomorci kot obiskovalci čuval slabe družbe, lenobe, drog, alkoho- Tudi letošnjo prireditev je domiselno začutijo našo povezanost z morjem.

Občina Piran praznuje 37 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Bog Neptun ponovno med vami Piše: Njegova morska visokost bog Neptun ne vem in zato vprašam svoje morske ponovno povečuje in da se za ta poklica podložnike za nasvet. In povem vam, da dobi spoštljivo zaposlitev in plačilo. Zato Spet se je začelo novo šolsko leto in iz mi včasih, kljub moji sivi bradi, starosti in vas bom jaz, bog dejanj in bog mokre morskih globin me je izvabila dolžnost, da izkušnjam, povedo marsikaj pametnega slave, odvedel v svet pomorstva in v svet mlade zelence sprejmem pod svoj trizob, in uporabnega. elektronike. Tu so najlepši, a tudi najtrši jih krstim in popeljem v nov, boljši svet. in najbolj skrivnosti poklici tega sveta. Tu A glej, tristo kosmatih delfinov, ko sem jaz, Ampak dragi moji zeleni podložniki, boste našli marsikaj, o čemer ste skrivaj edini pravi in vsemogočni bog vseh morij, bodoči pomorščaki, elektroniki ter vsi že mnogokrat sanjali. vseh rek in sploh vseh luž na Zemlji ter na spoštovani spremljevalci in radovedneži, drugih planetih, privihral v Portorož, sem ponovno sem prišel zaradi nove, že 67. A če se vse spreminja, učenje ostaja in se najprej malo zmedel. Moja pomorska generacije dijakov moje šole. z znanjem ter odločnostjo boste lahko šola z novim imenom in naslovom in mojih stopili na pot osvajanja sveta. Častite ribiških ladij v Izoli ni več. In to, da jaz, bog Neptun, resnično me in s ponosom sledite izbrani poti, vsemogočni vladar oceanov, morij jaz pa obljubim, da se ne bom izneveril Ko pa sem po teh presenečenjih trdno in vseh drugih mlak ter vlage in tradiciji in vas tudi kasneje ne bom postavil noge na kopno, sem ugotovil, rodovitnosti, prihajam vsa ta leta na to zapustil, ampak bom bedel nad vašim da je vse ostalo po starem. Še vedno slavje, nekaj pomeni. Kljub pričakovanju, delom in nedelom. nekakšna kriza, brezposelnost, težave pri da me bo nekoč ob prihodu častila vsa zaposlovanju, samovolja direktorjev ter občinska populacija, vsa plovila in vsi, ki Tako, še eno generacijo suhozemnih drugih šefov in da o politiki in strankah so morje okušali ali vsaj videli, me moja kreatur sem sprejel med svoje ter njihovih sporih za bogastvo in oblast občasna skromnost prepričuje, da redno podložnike in čas je, da se poslovim niti ne govorim! Politiki se vtikajo tudi v vzamem pod svoje okrilje nove dijake, in ponovno vrnem v svoje morsko moje kraljestvo, se igrajo z zadevami, o njihove spremljevalce in učitelje. kraljestvo. Tudi v upanju, da bo vam, ki katerih jaz vem vse, oni pa žal mnogo ste tukaj ostali, drugo leto boljše, lepše premalo, da bi lahko smotrno in Osrečuje me dejstvo, da se vpis med in srečnejše. pametno vladali. Morda še jaz kdaj česa elektrotehnike in plovbne tehnike

Občina Piran praznuje 38 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Osnovna šola Sečovlje Piše in foto · Simona Kolarič Tehniški dan – kiparstvo na OŠ Sečovlje V sredo, 18. septembra, smo tnine iz kamna. Danes jih je več kot imeli učenci 6., 7. in 8. razreda teh- 120. niški dan na temo kiparstva. Da bi Učenci so tekali med skulptura- kiparstvo resnično občutili z vsemi mi, se jih dotikali in si jih ogledovali, čutili, smo se odločili, da bomo svoje vsak je med njimi izbiral tisto, ki jo je ustvarjanje prenesli v naravo, na de- nato skušal izraziti skozi svoje vide- lovišče, kjer že leta ustvarjajo mnogi nje in občutje. umetniki z vsega sveta. Z materia- Gospod Atilijo nam je povedal lom, ki smo ga obdelovali, smo se nekaj zanimivosti o svojem ustvarja- skušali čim bolj približati izročilu, ki nju, nas seznanil s tem, kako se najde daje toplino in domačnost kamnu, ki kamen v naravi, kje ga kopljejo in je za naše kraje tako značilen. kako umetnik v njem vidi svojo stva- Zgodaj smo se podali v sončno ritev. Govoril je o načinih obdelave, jutro in prispeli na Sečo, v Formo o osnovnih orodjih in o tem, kako vivo. Tu sta nas prijazno sprejela ku- naj bi umetnik pristopil k svojemu stosinja Obalnih galerij Piran, gospa delu. Nives Marvin, in umetnik, gospod Potem smo se lotili dela … Atilijo Radojkovič. Popeljala sta nas Z veliko vnemo smo klesali vsak v svet kiparstva. svoj »kamen« in mu skušali vdahniti V prijetnem pričakovanju smo življenje. se razdelili v dve skupini. Ali nam je uspelo? Pod strokovnim vodstvom go- Sijoče oči povedo vse. Ta dan bo spe Nives smo si ogledali del Krajin- ostal zapisan v naših srcih. skega parka Sečoveljske soline ter iz- Iskreno se zahvaljujemo vsem, vedeli, da je park zaživel že leta 1961, ki so k temu pripomogli: gospe Ni- ko so se na prvem simpoziju srečali ves Marvin, gospodu Atiliju Radoj- umetniki iz različnih krajev sveta in koviču in podjetju Ruda, d. o. o., za prav tu ustvarili prve čudovite ume- podarjeni material.

Center za socialno delo Piše· Lusi Breulj, mag. umetnostne zgodovine Se učim, da dobim, ali dobim, da se učim?

Kdo, kaj in kako? gov.si ali v papirnicah in knji- Za dodatne informacije o Zo- jejo na programih, ki jim trg dela Dijaki in dijakinje, študenti in garnah, isovi štipendiji se obrnite na Javni opredeljuje redko povpraševanje, študentke! • k vlogi priložite potrdilo o vpisu sklad RS za razvoj kadrov in štipen- tako imenovani deficitarni progra- S 1. januarjem 2014 začne veljati za tekoče šolsko leto in spričeva- dije ali obiščite spletno stran www. mi (npr. zgodovina …) nov Zakon o štipendijah (Ur. list RS lo preteklega šolskega leta, sklad-kadri.si. Štipendija bo znašala 100 EUR, št. 56/13). • vlogo s prilogami odnesite na Zakon na novo uvaja tudi šti- razpisal pa jih bo Javni sklad RS za Z novim zakonom bodo držav- pristojni Center za socialno delo pendijo za deficitarne poklice in razvoj kadrov in štipendije. no štipendijo prejemali ne le študen- ali jo pošljite priporočeno po možnost kombiniranja štipendij, s Javni sklad RS bo izvajal tudi so- tje in polnoletni dijaki, temveč tudi pošti. čimer omogoča višji končni znesek financiranje za kadrovske štipendije mladoletni dijaki, ki so do sedaj bili POZOR! štipendije ter spodbuja posamezni- delodajalcem, za pridobitev katerih upravičeni le do otroškega dodatka. Štipendija vam pripada tudi v ka k aktivnejšemu pristopu do nase ne bo upošteval starostni pogoj. Vsi, ki ste redno vpisani v šolo primeru, da nimate odličnih dosež- črtovanja svojega izobraževanja in Štipendije se bodo podeljevale ali študirate, lahko štipendijo prido- kov; ocena ni merilo! svoje karierne poti. za študij 1. in 2. bolonjske stopnje. bite v treh korakih: Za Zoisovo štipendijo se lahko Komu so namenjene štipendije Za 3. bolonjsko stopnjo pa se • izpolnite vlogo za držav- po novem Zakonu potegujejo dija- za deficitarnost? bodo podeljevale samo štipendije no štipendijo, ki jo najdete na ki s povprečno oceno 4,70 oziroma Štipendije so namenjene dija- Ad futura, ki so namenjene medna- spletni strani www.mddsz. študenti s povprečjem 8,50. kom oz. študentom, ki se izobražu- rodni mobilnosti.

Občina Piran praznuje 39 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO OKOLJE

Javno podjetje Okolje Piran Piše · Milica Maslo Bezer, vodja sektorja javnih storitev Kontrola pravilnosti ravnanja z odpadki

Javno podjetje Okolje Piran, d. o. o, kot izvajalec javnih služb ravnanja z odpadki v okviru svojih nalog izvaja tudi kontrolo pravilnosti ravnanja z odpadki, in sicer na podlagi 12., 13. in 17. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS št. 5/2012) ter na podlagi 14. člena Tehničnega pravilnika o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Piran (Uradni list RS št. 66/2012). Določbe teh členov se veči- noma nanašajo na pravilno razvrščanje odpadkov v namenske posode na zbir- nih mestih uporabnikov in na ekoloških otokih. Pogosto so v črnih posodah ali v zelenih vrečah za ostanek komunalnih odpadkov frakcije, ki jih uporabnik ne sme tam odložiti, npr. embalaža, zeleni vrtni odpad, ostanki hrane, ki jih je treba odlagati v rjav zabojnik, in celo nevarni odpadki. V posodah za biološko razgra- dljive odpadke je pogosto odpadna em- balaža. V posodah ali vrečah za odpadno embalažo pa so pogosto mešani odpadki mestu, ga opozori. Če nepravilnosti bo 2000 €, za odgovorno osebo pravne ali celo biološko razgradljivi odpadki. V ugotovi na ekološkem otoku, preišče osebe 400 € in za fizične osebe 400 €. To takem primeru javno podjetje skladno z nepravilno prepuščene odpadke, saj je velja tudi za sobodajalce v času registri- okoljskimi predpisi ne sme prevzeti od- včasih možno identificirati kršitelja. V rane dejavnosti. Za nepravilno ravnanje padkov. teh primerih obvestimo pristojno občin- z odpadki pa je globa za fizične osebe Z namenom zagotovitve pravilne- sko inšpekcijo. Ekološki otoki prav tako 200 €, za pravne osebe pa 2000 €. ga in optimalnega izvajanja javne služ- niso namenjeni odlaganju vsakovrstnih Kontrola je nujna, saj drugače prihaja be in preprečitve nepotrebnih stroškov odpadkov zunaj posod, temveč so name- do nepotrebnih stroškov, lahko pa pride vsem uporabnikom zaradi nepravilnega njeni za razvrščanje frakcij v namenske tudi do zavrnitve prevzema odpadkov v prepuščanja odpadkov (na prevzemnih posode. Ni dovoljeno puščati odpadkov obdelavo, če so med mešanimi komu- mestih uporabnikov, v zbiralnicah lo- zunaj posod. nalnimi odpadki (ostanek po ločevanju) čenih frakcij, v zbirnem centru in zunaj Kontrolor ne izdaja odločb in ne iz- ostanki hrane, zeleni vrtni odpad ali ne- predpisanih lokacij) izvajalec zagotavlja reka glob, saj izvajalec javne službe nima varni odpadki, ki lahko povzročijo okva- kontrolo pravilnosti izvajanja občinskih te pristojnosti. On le kontrolira, opozar- re na sortirni liniji naprave za obdelavo predpisov o ravnanju z odpadki. Od 3. ja, ugotavlja storilce prekrškov in sproža odpadkov. Tega scenarija si ne upamo junija 2013 je uprava družbe dodelila postopke pri pristojni inšpekciji. niti predstavljati, zato prosimo vse stal- naloge izvajanja kontrole vozniku ko- Kontrolira tudi, ali so povzročitelji ne in občasne prebivalce, da z odpadki munalnega vozila Zoranu Pihlerju, ki odpadkov vključeni v javno službo, saj ravnajo pravilno, naša kontrola pa ima odlično pozna problematiko na terenu. se je vsak povzročitelj dolžen v roku 8 namen predvsem popravljati napake in Če ugotovi, da uporabnik nepravilno dni prijaviti za odvoz odpadkov. Globe dvigovati kulturo ločevanja odpadkov. razvršča odpadke na svojem zbirnem za izogibanje vključitvi so za pravno ose-

Občina Piran praznuje 40 ZDRAVJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Zdravstveni dom Piran, Center za promocijo zdravja Piše in foto · Tadeja Bizjak 10 let organizirane promocije zdravja v občini Piran

Zdravstveni dom Piran je leta 2003 pridobil novo dejavnost, ko je bil s strani Ministrstva za zdravje RS imenovan Zdra- vstveno vzgojni center (ZVC), s pomočjo katerega zagotavlja dejavnosti zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo izbranih zdravnikov javnega zavoda ZD Piran in koncesionarjev. Vrsta, obseg in način pla- čila so definirani s Splošnim dogovorom ZZZS. Programi svetovanja za zdravje (zdravstvenovzgojne delavnice) so izvedeni v skladu s cilji in strategijami razvoja ter strokovnimi smernicami CINDI Slovenija. Zaradi vizije, strategije in širših načrto- vanih dejavnosti se je ZVC v letu 2006 pre- imenoval v »Center za promocijo zdravja« (CPZ). Na podlagi izsledkov analize »Zdra- vstveno stanje prebivalcev občine Piran« je Test hoje na 2 km s pogledom na morje v Strunjanu izdelal »Operativni program ukrepov za krepitev zdravja prebivalcev občine Piran«. CPZ se je dolgoročno zavezal k povečanju ZD Piran (npr.: predstavitev sodobnega izkus hoje na 2 km je enostaven, natan- preventivnih dejavnosti na območju obči- diagnostičnega laboratorija, patronažne čen, varen in ponovljiv test, na katerem s ne Piran in širše. Za izvedbo dodatnih de- službe z nego na domu in šolo za starše, pomočjo tako hitre hoje, kot jo posame- javnosti se zagotavljajo dodatna finančna pedontološke dejavnosti, alergološke am- znik zmore, da pri tem ne ogroža svojega sredstva iz občinskega proračuna. Gre za bulante, medicinske pedikure itd.). Zago- zdravja, izmerimo telesno zmogljivost in lokalni (občinski) program, ki ni zajet v dr- tavlja se široka medijska podpora. Ciljna na podlagi dobljenih rezultatov vsakemu žavnem programu, ki ga financira ZZZS. V skupina so občani Občine Piran. posamezniku individualno svetujemo vseh letih je v programu sodelovalo veliko Projekti so zastavljeni v skladu z ustrezno telesno dejavnost ter zdravju zdravstvenih izvajalcev, ki so doprinesli k usmeritvami nacionalnega programa prijazno športno vadbo. Udeležencem razvoju programa, nekateri vztrajamo zra- zdravja, ki zajema področja promocije izmerimo telesno zmogljivost (FIT in- ven že od vsega začetka. in varovanja zdravja v lokalni skupnosti deks) na osnovi posameznikove starosti, Cilji programa so naslednji: osvešča- v najširšem smislu. Gre za zdravstveno spola, telesne teže in višine, časa hoje in nje o pomenu zdravja in zdravem načinu preventivne projekte, katerih izvajanje in srčnega utripa. Prvič smo organizirali test življenja, sodelovanje čim večjega števila razvoj sta pomembna za promocijo zdra- hoje na 2 km leta 2003 v sodelovanju z nevladnih lokalnih organizacij, društev vega načina življenja in krepitev zavesti o Zdraviliščem Strunjan za občane Pira- in posameznikov, ki ponujajo storitve in aktivnem pristopu posameznika k lastne- na in obiskovalce zdravilišča. Dejavnosti izdelke, povezane z zdravim življenjskim mu zdravju. smo iz leta v leto širili in dvakrat letno, slogom. Program ukrepov se prilagaja po- spomladi ob svetovnem dnevu zdravja in trebam in željam uporabnikov (pacientov) Glavne aktivnosti programa: jeseni ob občinskem prazniku, oblikova- in je preventivno usmerjen v promocijo 1. Test hoje na 2 km omogočimo vsem li stalno ponudbo storitev za promocijo zdravega življenjskega sloga prebivalcev udeležencem, tudi tistim, ki niso vklju- zdravega življenjskega sloga. Obiskovalci občine Piran, izboljšanje zdravja občanov, čeni v programe svetovanja za zdravje so se navadili na kontinuiteto programov povečanje kakovosti življenja in vzpodbu- (CINDI – zdravstvenovzgojne delavnice). in predvsem akcij v pomladanskem in je- janje partnerskega odnosa ter medgenera- Primeren je za vse odrasle med 20. in 65. senskem času, ki jih nekateri redno obi- cijskega sodelovanja. Projekt se vsako leto letom, ki so telesno nedejavni ali zmer- skujejo že vsa leta, od prvega testa hoje nadgrajuje s predstavitvijo posameznih no telesno dejavni. Izvajamo ga pod stro- oktobra 2003 do letošnje 10. obletnice. zdravstvenih dejavnosti, ki se izvajajo v kovnim vodstvom zdravstvenega osebja 2. Vzdrževalni programi zdravega in standardi, ki veljajo za delavnice. Pre- hujšanja: Osnovni namen vzdrževalnega

Občina Piran praznuje 41 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZDRAVJE

programa je omogočiti udeležencem de- sladkorja, posamezne zdravstvene dejavnosti, ki se lavnice Zdravega hujšanja nadaljnjo pod- • jutranja telovadba pod vodstvom Šole izvajajo v ZD Piran: poro pri ohranitvi telesne teže in pri ohra- zdravja, • dejavnost patronažne službe in nege nitvi vseh pridobljenih zdravih navadah, • test hoje na 2 km, na domu, ki so jih spoznali in dosegli na delavnici. • prikaz nordijske hoje pod vodstvom • specialistične dejavnosti pulmologije Poleg tega posamezniki v pogovorih pod inštruktorice, in diabetologije, pedontologije, vodstvom usposobljene strokovne osebe • zdravstveni kotiček, kjer obiskoval- • zdravstvena vzgoja otrok in mlado- ozavestijo nekatere podzavestne vidike, ci izmerijo krvni tlak, indeks telesne stnikov. ki lahko v procesu hujšanja in vzdrževa- mase, obseg trebuha in dobijo nasvete Sodelujemo z deležniki iz lokalnega nja telesne teže delujejo zaviralno. Kot medicinskih sester o zdravem načinu okolja in tako smo pripravili predsta- sami pravijo, potrebujejo „stalno zunanjo življenja, vitve Centra za starejše občane Lucija, kontrolo“ medicinske sestre, ki jih vodi, • na tržnici sodelujejo številni pridelo- zunanjega fitnesa pod Sečo, poklicev v in objektivno povratno informacijo, ki jo valci in ponudniki zdrave prehrane iz zdravstvu in negi v sodelovanju s Srednjo dobijo na meritvah telesne sestave. lokalnega okolja in širše, zdravstveno šolo Izola in Fakulteto za 3. Delavnice »Zdravo kuhanje«: V • predstavijo se številne dejavnosti, po- vede o zdravju UP, Varstveno delovnega okviru projekta organiziramo poletne, vezane z zdravim načinom življenja. centra Koper ter družinsko kolesarjenje jesenske in zimske kuharske delavnice, ki S kulturnim programom poskrbimo v spomin na Jureta Robiča, ki ga je vodil jih vodi mojstrica kuhanja Emilija Pavlič. tudi za duhovni del in vedno se prijazno Mojmir Kovač in se ga je udeležilo nekaj Gospa Emilija je avtorica kuharske knjige odzovejo gostje, kot so Slavko Ivančič, desetin kolesarjev. Redno sodelujemo „Za otroke kuhajmo zdravo“ in mednaro- učenci OŠ Sečovlje, plesne skupine in ve- z združenji bolnikov, kot so koronarno dno priznane knjige „Mamica, nauči me liko drugih, ki so se v 10. letih zvrstili na društvo, društvo diabetikov in društvo kuhati“. Na kuharskih delavnicah udele- našem „odru“ pred stavbo zdravstvene- bolnikov z osteoporozo, društvi za boj ženci različne starosti preizkušajo svoje ga doma v Luciji. Prireditev ne bi uspela proti raku, onkoloških bolnikov ter za kuharske spretnosti v peki različnih jedi: brez sodelovanja zdravstvenih delavcev srce in ožilje, ŠENT-om in drugimi. domačega kruha, kuhanju polente, pri- in sodelavcev ZD Piran in nekaterih kon- V ZD Piran smo zelo zadovoljni, saj se pravi zelenjavne juhe, ribjega brodeta. cesionarjev v Občini Piran, ki sodelujejo naših preventivnih akcij udeležuje vedno Poudarek je na pripravi sezonskih in lo- na prireditvi v velikem številu, tako da več ljudi. To dokazuje, da naše preventiv- kalnih jedi. Namen kuharskih delavnic je vse dejavnosti potekajo nemoteno in var- ne zdravstvene storitve osveščanja o po- spodbuditi zdrav način prehranjevanja in no za vse sodelujoče. menu zdravega načina življenja dosegajo nadgrajevati teoretična znanja, pridoblje- Na vsaki prireditvi se predstavitvijo svoj namen. na v Programih svetovanja za zdravje, ki se izvajajo v CPZ ZD Piran. 4. Javne prireditve za promocijo Vabljeni, da se nam pridružite 12. oktobra 2013 od 7. ure dalje pred zdravja »Skupaj delamo za zdravje«: dva- Zdravstvenim domom v Luciji. krat letno ob svetovnem dnevu zdravja (7. april) in svetovnem dnevu gibanja in Od 7. do 9. ure: MERITVE HOLESTEROLA IN KRVNEGA SLADKORJA zdrave prehrane ter občinskem prazni- Bodite tešči od 20. ure prejšnjega dne! Prispevek: 5 EUR ali 10 EUR. ku Občine Piran (oktober) organiziramo javni prireditvi. Ob 8.30: jutranja telovadba pred Lekarno Lucija. Cilj akcij je: sodelovanje čim večjega števila nevladnih organizacij in ponu- Od 9. ure do 10.30: TEST HOJE NA 2 km. Vabljeni vsi nad 20 let. dnikov dejavnosti za zdravo življenje, ki naj bi bile medijsko podprta in preven- Od 9. do 13. ure: ZDRAVSTVENI KOTIČEK. Strokovni delavci vam bodo izmerili krvni tlak, tivno usmerjena v promocijo zdravega določili ITM in druge pokazatelje prehranjenosti, vas poučili o preventivnih programih, ki življenjskega sloga prebivalcev, izboljša- se izvajajo v Centru za promocijo zdravja ZD Piran, in vam svetovali. nje zdravja občanov, povečanje kakovosti življenja in vzpodbujanje partnerskega Zunanji sodelavci bodo izvajali ORIENTACIJSKE MERITVE KOSTNE GOSTOTE in MERITVE VENSKEGA PRETOKA KRVI v prostorih ZD. odnosa med vsemi udeleženci ter medge- neracijsko sodelovanje. Na stojnicah lju- Od 9. do 13. ure: TRŽNICA. Poskusili boste zdravo pridelano sadje in zelenjavo, napitke, dje spoznajo, da je zdrava prehrana lahko kruh, domači med in marmelado ter oljčno olje. Predstavile se bodo dejavnosti in okusna, pestra in zanimivo pripravljena društva, povezana z zdravim načinom življenja. ter da odraža posebnosti kulinarike naše- ga okolja. Od 9. do 11. ure: NORDIJSKA HOJA. Seznanili vas bomo z opremo in izvedbo pravilne Aktivnosti, ki se izvajajo na tradici- tehnike hoje. Vpisovali bomo v TEČAJ NORDIJSKE HOJE. onalni prireditvi SKUPAJ DELAMO ZA ZDRAVJE, so naslednje: Od 9. do 13. ure: OTROŠKI KOTIČEK. Ustvarjalne delavnice za otroke. • meritve krvnih maščob in krvnega

Občina Piran praznuje 42 ZDRAVJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Piran je preplavilo 600 telovadcev v oranžnem Piše in foto · Janez Mužič Gostili smo že peto srečanje Šole zdravja

Ema Perkovič: »Pred sedmimi leti smo bili na piranskem pomolu samo trije. Poglejte, koliko nas je danes.«

Zadnji dan avgusta je bil jutranji pogled pomembno, vse je brezplačno, le letno čla- bolje, vendar Šola zdravja pomeni mnogo na Tartinijev trg nadvse veličasten. Tam se narino v Društvu Šole zdravja je treba po- več. To je druženje, prijateljstvo, skratka je na petem tradicionalnem srečanju zbralo ravnati. pozitivna energija, ki jo je čutiti med ude- kar 600 telovadcev društva Šole zdravja iz Člani Šole zdravja so ambasadorji zdra- leženci. Imajo predavanja o zdravem načinu vse Slovenije, ki v 57 krajih na prostem in vega življenja, ki sporočajo, da je vse v naših življenja, delavnice, izlete, praznovanja ..., ne glede na vreme vsako jutro pol ure javno rokah in da vsak lahko sam največ prispeva vse, kar dela življenje lepše. Tako se izboljša in organizirano telovadijo za boljše počutje, k temu, da bo njegovo življenje prijaznejše. tudi psihično stanje, zmanjšujeta se občutek za zdravje ter dobro voljo. Pobudnik in idejni vodja gibanja s takim osamljenosti in socialne izključenosti ter de- Šola zdravja je bila ustanovljena leta pogledom na življenje je dr. Nikolay Gri- presija. 2007 prav v Piranu, tako da se telovadci tudi shin, specialist nevrolog in specialist ma- Očitno se res vse več ljudi zaveda, da svo- zato sem radi vračajo na množično skupno nualni terapevt, ki ima Studio alternativne jega zdravja ne gre prepuščati samo farma- telovadbo. O tem je ena od začetnikov tega medicine. Na Tartinijevem trgu je tudi le- ciji, ampak da lahko zanj naredimo največ gibanja, Pirančanka Ema Perkovič, ki je tos vodil skupne vaje, sicer pa pravi: »Kot sami. Tako predsednica društva Zdenka Kat- podpredsednica društva in vodja obalne zdravnik sem opazil, da pisanje receptov ni kič dodaja: »Trudimo se, da bi vsak v Slove- sekcije, povedala: »Pred sedmimi leti smo rešitev, da je treba posameznika aktivirati, niji imel priložnost, da se razgiba, da naredi bili na piranskem pomolu samo trije, zdaj naučiti, izobraziti, motivirati k samoozdra- nekaj za svoje zdravje, da se druži in skratka pa poglejte, koliko nas je že, ki skrbimo, da vitvi in k boljšemu počutju. Veliko vzrokov veseli za svoje boljše počutje.« In s takim ve- je naše življenje bolj zdravo. Vsako leto je je, zakaj ljudje zbolimo. Premalo se giblje- seljem je bil po skupni telovadbi Piran prežet več skupin.« mo, preveč jemo, preveč sedimo, ne upošte- še ves dan, ki so ga jutranji telovadci nada- Društvo ima že 1.500 članov in orga- vamo naravnih zakonov. Vsakodnevno je ljevali s prijetnim druženjem, ob katerem se- nizirano izvajajo sistematične vaje, ki jim treba poskrbeti za svoje zdravje. In od tod veda ni šlo brez ogleda mesta in ohladitve ob pravijo »1.000 gibov«. Vaje trajajo 30 minut ideja za projekt Šole zdravja.« prav tako rekreativnem plavanju za zdravje. in niso zahtevne. Vsak telovadi po svojih Jutranje telovadbe na trgu se je udeležil zmožnostih in sposobnostih. Z vajami se tudi župan Peter Bossman, ki je v nagovoru Pridružite se jim sistematično ohranjajo funkcionalne spo- udeležencem srečanja dejal, da kot zdravnik sobnosti in dosežejo boljša gibljivost, okre- ve, kaj danes, ko se življenjska doba podalj- Če se želite pridružiti Šoli zdravja, lahko več tnost telesa ter ravnovesje. Primerne so za šuje, pomenijo zdravje, zdrav način življe- o njej v svojem kraju izveste tudi na www. vsakogar, izvajajo se stoje, zanje ni potrebna nja in prehranjevanja ter skratka zdrav ži- srce-me-povezuje.si/solazdravja ali preko predhodna kondicijska pripravljenost, dra- vljenjski slog. e-pošte: [email protected]. ga športna oprema tudi ne, in kar je najbolj Če telovadimo vsak dan, se počutimo

Občina Piran praznuje 43 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO SOLINE

Pišeta · Mateja Maček in Andrej Sovinc; Avtorica fotografije in diagramov · Mateja Maček Metličje – boj za preživetje in urejeno okolje

Površina HT EU 1320 v Evropi.

Varstvo narave ni dovolj učinko- tih letih že izginilo. Danes so razmere Sestoji metličja v Jernejevem kanalu. vito, če varujemo samo rastlinske in za to vrsto zelo neugodne tudi v ka- živalske vrste. Poleg vrst je treba va- nalu Sv. Jerneja v solinah. Z razrašča- rovati še življenjska okolja, v katerih njem divjih privezov in posledičnim vrste živijo, in procese, ki takšno oko- poseganjem v obalni pas, pa tudi z lje ohranjajo. V Sečoveljskih solinah, onesnaževanjem kanala, bi se lahko natančneje v kanalu Sv. Jerneja in ob zgodilo, da bo metličje izginilo tudi reki Dragonji, uspeva vrsta trave, ki s tega območja. K sreči je življenjsko je drugje v Sloveniji – razen v zalivu okolje metličja uvrščeno na seznam Sv. Jerneja pri Lazaretu – ni. Mateja tistih habitatov, ki jih posebej varuje Maček iz Kopra je pred kratkim za- Evropska unija na območjih Natura ključila študij na Univerzi na Primor- 2000, kamor sodijo tudi Sečoveljske skem z nalogo, v kateri se je posvetila soline. Mateja Maček je v svoji nalogi tej vrsti. potrdila, da so usmeritve za urejanje Morsko metličje (Spartina mari- privezov v tem kanalu, ki upošteva- tima) je trava z atlantsko razširjeno- jo tudi okoljske zahteve za ohranitev stjo, ki se je v severnem Jadranu po združbe metličja in so bile izdelane mnenju nekaterih avtorjev ohranila v okviru projekta LIFE MANSALT, kot reliktna vrsta. To pomeni, da je ustrezne. morda uspevala na obalah Tržaškega Občina Piran si skupaj z upra- zaliva še v obdobju pred zadnjo lede- vljavcem KPSS prizadeva za takšno »Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti no dobo – in jo je tudi preživela. Ima ureditev privezov v tem kanalu, ki bo in Vlada Republike Slovenije.« sivkasto zelene uvite liste in več po- omogočala obstoj tudi redki, ogrože- končnih osi, na katere so enostran- ni in zanimivi združbi metličja. Če LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen sko nameščeni prilegli klaski. Cveti bo to rastje ostalo v tem kanalu, smo izključno varstvu okolja. Podpira izvajanje okoljske od julija do septembra z zlatorjavimi lahko prepričani, da bodo okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano socvetji. razmere za življenje drugih vrst, pa vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah Razen v Franciji, Španiji in na tudi človeka, ustrezne. Do takrat, ko EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v območjih Portugalskem se njena rastišča raz- bodo izpolnjena prizadevanja občine Natura 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline. prostirajo na majhnih, zato tudi in KPSS, da se zagotovijo sredstva za ogroženih rastiščih, kar je prikazano ureditev okolju prijaznih privezov in Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih na sliki iz Matejine naloge. V Slove- ohranitev metličja v KPSS, pa bi ve- območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z niji uspeva metličje na manj kot pet ljalo pogledati v Piranski statut iz 13. osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost hektarjih površine. Južneje ob vzho- stoletja: tam je nedvoumno zapisano, za bodoče rodove. dni obali Jadranskega morja metličje kako bodo kaznovani tisti, ki bodo v po znanih podatkih sploh ne uspeva. piranskem zaledju »na črno« sekali Omenjena raziskovalna nalo- les. V Jernejevem kanalu je namreč ga je žal potrdila, da je vrsta pri nas več sto »črnograditeljev« privezov, ki močno ogrožena. Z nekaterih rastišč si brez sramu in kazni prisvajajo jav- ob slovenski obali, ki so prikazana na no dobro in kazijo videz in razmere zgornji sliki, je metličje v zadnjih sto- v tem okolju.

Občina Piran praznuje 44 ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNITÀ DEGLI ITALIANI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Scrive e foto · Ondina Lusa Presentazione del volume degli Atti sul Convegno di de Castro

Il 20 febbraio 2013 abbiamo presentato al Centro Pastorale Georgius di Pi- rano il volume sugli Atti del Convegno di Diego de Castro 1907-2007. Successivamente siamo stati invitati a presentare il volume nella comunità di Bassania. Da piccolo Diego de Castro era vissuto a Salvore ed il suo ricordo è ancora presente fra gli anziani del luogo. L'Associazione culturale italo unghe- rese del Friuli Venezia Giulia "Pier Paolo Vergerio" "Scrittori per tutte le stagioni" ci ha ospitati ad Aurisina il 19 luglio c.a. dove abbiamo presentato il libro su de Castro. Quale curatrice dell'opera sono lieta che questa sia stata presentata nel decen- nale della scomparsa del nostro Grande amico prof. Diego de Castro. Ricordarlo in questo momento vuole confermare la nostra stima per lui. Per me che l’ho conosciuto personal- mente e avuto l’onore di corrispondere L’ultimo atto di donazione del prof. orientale e impegnò tutte le sue energie a con lui per un decennio viene spontaneo Diego de Castro è il lascito della sua ri- favore di una soluzione che fosse quanto mettere in evidenza il suo impegno nei cca e importante biblioteca personale meno pesante per l’Italia sconfitta e per nostri confronti ed alla disponibilità nel che conserviamo in Casa Tartini. la popolazione italiana della sua terra. voler esserci vicino nelle nostre iniziati- Nel 2009 dopo aver ricevuto gli atti Tra il 2009 e 2012 ho riletto più volte ve sia nell'ambito della comunità che in dei relatori è iniziata la mia collabora- i testi, apportato delle correzioni alle bo- quello della scuola. zione alla cura del volume. Ricordo in zze e lavorato alla scelta e alla disposizi- Egli ha dimostrato la sua partecipa- particolare l’articolo del prof. Cervani, one delle immagini. Abbiamo esaminato zione attiva collaborando nella stesura scomparso a un anno di distanza dal e proposto varie soluzioni per le coper- di diverse presentazioni per il nostro convegno. Nel ricopiare il suo testo gi- tine delle due edizioni, rispettivamente periodico “Lasa Pur Dir”; donandoci untoci in forma manoscritta ho potuto della Società e della Comunità. inoltre la nuova e preziosa Grande En- capire la portata dell'amicizia tra i due Ringrazio sentitamente i due sodali- ciclopedia Treccani, consultabile nella personaggi. zi promotori, gli enti finanziatori e tutti nostra biblioteca. Ha finanziato il re- Dai contributi presentati al convegno coloro che hanno collaborato alla realiz- stauro dell’antico organo del Duomo di internazionale e successivamente raccol- zazione dell'opera. San Giorgio a Pirano. Ha istituito due ti nel presente volume, emerge chiara- Mi sento onorata di aver contribu- Fondazioni, la prima Fondazione Franca mente la grandezza intellettuale e mora- ito a questa pubblicazione che denota e Diego de Castro a Torino a favore dele di questo Piranese, che nel corso della l’impegno della Società di studi storici e gli studenti. La seconda presso la Cassa sua esistenza si era distinto egregiamen- geografici di Pirano e dà lustro alla no- di Risparmio di Trieste - Fondazione de te in tanti ambiti disparati: universitario, stra Comunità degli Italiani. Castro per incentivare le attività sociali scientifico, storiografico, pubblicistico, Il volume si può trovare alla della comunità italiana di Pirano non- culturale, ma anche diplomatico. Per un Comunità degli Italiani di Pirano. ché per la manutenzione della Cappella decennio, infatti, dedicò la sua attenzi- di famiglia. one alle complesse vicende del confine

Občina Piran praznuje 45 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Predstavitev in blagoslov kar štirih lokalov na Ulici svobode Piše in foto · Janez Mužič Še eno piransko ulico oživljajo novi ateljeji in galerije

Kot kaže, se vse bolj živah- tudi nova galerija je prijetno ni piranski Ulici IX. korpusa, v natrpana z njegovimi risbami, kateri je že kar nekaj simpatič- akvareli, akrilnimi in oljnimi nih ateljejev, galerij in trgovi- slikami, številnimi poslikani- nic s spominki, s tako ponudbo mi uporabnimi predmeti, med pridružuje tudi Ulica svobode. katerimi je kar nekaj poslika- Sredi avgusta so namreč tam nih kosov starega pohištva ali s pravo ulično fešto pripravili njihovih delov, tam pa je tudi predstavitev in blagoslov kar precej njegovih umetniških štirih novih ateljejev oziroma izdelkov iz unikatnega stekla. galerij. Marko zase pravi, da je ume- Tako sprehajalca na poti od tnik na svobodi, in ko človek Rokovega proti Tartinijevemu spregovori z njim, mu res ne trgu na desni strani na naslo- uide, da je svobodnega duha in vu Ulica svobode 117 najprej poln talentov. Je slikar, kipar, pozdravi Bertoni Creative Stu- grafik, oblikovalec, organizator dio. Odprl ga je mladi Riccar- umetniških razstav in happe- do Bertoni, ki je v Rimu kon- Po Ulici IX. korpusa tudi Ulica Svobode dobila umetniški pridih. ningov, športnik, kitarist, pi- čal študij režije in se s filmom anist, pesnik in vsekakor med ter fotografijo ukvarja sedem mije za likovno umetnost, kjer vratorski mojster Polde Belec, Pirančani ter obiskovalci mesta let. Med drugim je posnel že je leta 1975 končala še special- najbolj strokovna moč resta- nadvse priljubljen. kar nekaj spotov in reklam ter ko za restavratorstvo. Ustvarja vratorjev Anbota, ki je izvirno Predstavitev štirih lokalov delal za TV Koper, omeniti pa v različnih tehnikah, v risbi, izdelal čudovite parketne pode je z množičnim s sprehodom velja tudi objavo njegove fo- grafiki, tehniki vitraža, mozai- galerije. Vsekakor velja nanje od enega do drugega pospre- tografije Pirana na naslovnici ka, keramiki, slikanja na tekstil opozoriti, saj gre za enkratno mil njihov blagoslov, ki ga je znane svetovne revije National in v zadnjih letih še v tehniki mojstrsko in umetniško delo, opravil piranski župnik Zorko Geographic Traveler. Zdaj se je oblikovanja steklenih objek- kakršnega po Piranu pri preno- Bajc. Obred je izzvenel povsem odločil za lasten studio, ki je tov. Prejela je več nagrad, med vah kletnih prostorov za najra- v umetniškem duhu, saj ga je namenjen predvsem postpro- drugim leta 1997 Steletovo zličnejše namene nismo vajeni. župnik ob kratkih molitvah v dukciji za film in fotografijo, priznanje, leta 2009 priznanje Sicer pa o galeriji Fras pravi: vsakem od omenjenih ateljejev kar je za Piran povsem nova Mirka Šubica in ne nazadnje »V teh prostorih je imel oče opravil z naslednjimi beseda- ponudba. Studio v obnovlje- pred dvema letoma tudi najviš- nekoč ključavničarsko delav- mi: »Bog, dal si človeku zmo- nih prostorih je opremljen s je priznanje občine – zlati grb nico. Prostor sem obnavljal 18 žnost, da z umetnostjo bogati trenutno najsodobnejšo teh- Občine Piran. Še posebej velja let, počasi in sam, vmes pa sem sočloveka in svetu razodeva nologijo za tovrstno dejavnost, poudariti, da svojo vsestransko se pred osmimi leti slučajno tvojo lepoto ter modrost. Za- pa naj gre za kamere, montažo nadarjenost in visoko strokov- začel ukvarjati s slikarstvom. radi tega te slavimo in molimo, ali opremo za obdelavo slik. nost nesebično usmerja v re- Kadar nisem čaral, sem vse več obenem pa tudi prosimo, bla- Bertoni poudarja, da ponuja stavriranje kulturne dediščine slikal, udeležil sem se likovne goslovi to galerijo, da bo služila za svoje storitve študentom in našega okolja. kolonije in tako sem padel v širjenju tvoje lepote in modro- mladim posebne popuste, kar Na Ulici svobode 83 že od krog slikarjev ter se odločil, da sti. Daj nam, da bomo s svo- velja tudi za izposojo opreme z pomladi vabi k vstopu Atelje bo v kleti naše hiše galerija.« jim delom in ustvarjalnostjo operaterjem ali brez njega. BF oziroma Atelje Bogdana Na Ulici Svobode 31 pa marljivo izpopolnjevali tvoje Nekaj hiš naprej na Ulici Frasa, priljubljenega piran- ima od poletja svoj novi atelje stvarstvo. Varuj vse, ki bodo v svobode 95 ima atelje nadvse skega čarovnika. Pritličje hiše, z galerijo še Marko Jezernik, ki tej galeriji ustvarjali ali vanjo uveljavljena in Pirančanom do- v kateri stanuje njegova dru- je svojo dejavnost tja preselil prihajali.« Dogajanje so pope- bro znana likovna ustvarjalka žina, je preuredil v prijetno iz dosedanjega Ateljeja Šterna strili galeristi z druženjem ob Mira Ličen Krmpotič, ki je di- in skrbno narejeno galerijo. na Bolniški ulici. Jezernik že dobrotah, ki so jih pripravili plomantka ljubljanske Akade- Veliko zaslug za to ima resta- vrsto let ustvarja v Piranu in sami.

Občina Piran praznuje 46 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Festival slovenskega filma: Dobro filmsko leto Piše · Janez Mužič Portoroški praznik slovenskega filma

Petdnevni 16. Festival sloven- filmarjev pri nas še nismo imeli in skega filma je od 11. do 15. septem- da je za nami dobro filmsko leto. bra ponovno spremenil Portorož in V tekmovalnem programu je bilo Avditorij v meko domače filmske 7 celovečernih filmov in 42 kopro- produkcije. Pritegnil je vso sloven- dukcijskih, študentskih, kratkih, sko strokovno filmsko javnost in na srednjemetražnih in še zlasti do- navdušenje mnogih tudi veliko gle- kumentarnih filmov. Z njimi smo dalcev, med katerimi ni manjkalo dobili obilo zgodb iz vsakdanjega domačinov. K temu je gotovo pri- življenja, ki ne govorijo več toliko pomoglo prijazno vabilo festivala, o preteklosti, ampak predvsem o da je ogled filmov za občane Pirana družbi, o problemih in radostih da- brezplačen, kar je pritegnilo mnoge. našnjega življenja, ki jih živimo vsi. Tudi sicer se je festival s kar ne- Še zlasti je presenetilo kar pre- kaj novostmi približal lokalnemu cej filmov na temo odraščanja, občinstvu. Tako so pripravili dopol- med njimi tudi celovečerni prvenec danske projekcije filmov za šole in Roka Bička Razredni sovražnik, ki na velikem platnu vrteli slovenske tudi 100-letnici rojstva tega češkega brezhibne tehnične projekcije fil- je triumfiral, tako kot kak domači animirane filme, Galetovega Kekca režiserja, ki je živel v Portorožu in mov so namreč morali v Portorož film že dolgo ne. Prejel je vesno za in Poletje v školjki Tuga Štiglica. Pi- se je podpisal pod priljubljene celo- tudi letos pripeljali dva vrhunska najboljši film, poleg tega pa še za ransko obarvana je bila tudi projek- večerce Vesna, Ne čakaj na maj in digitalna projektorja, saj takšne najboljšo moško vlogo (Igor Samo- cija filmov Františka Čapa. Že dan Naš avto. opreme Avditorij še nima. Tako je bor) in najboljšo stransko žensko pred uradnim odprtjem festivala Ob tem organizatorji festivala bilo celo slišati, da se lahko zgodi, vlogo (Nataša Barbara Gračner), je bila projekcija njegovega filma niso skrivali želje, da si z lokalno da bo brez digitalnega projektorja nagrado za kostumografijo, nagra- Piran, ki je nastal v petdesetih letih skupnostjo v prihodnje želijo še več v naslednjih letih Portorož odrezan do kritike, za najboljši film festivala in govori o življenju tukajšnjih pre- sodelovanja, da bi občina več pri- od filmskega sveta. pa ga je razglasilo tudi občinstvo. bivalcev tistega časa, ob zaključku spevala k festivalskemu dogajanju, In kakšni so najnovejši slo- Badjurovo nagrado, ki je najpo- festivala pa še kratkega film Piran morda podelila kako svojo filmsko venski filmi? Tisti, ki so pogosteje membnejše priznanje slovenskim – biser slovenskega primorja. Tako nagrado in da bi Avditorij postal še obiskali festival, so lahko ugotovili, filmarjem, je letos za življenjsko je bilo filmsko dogajanje posvečeno sodobnejši kino. Da so zagotovili da tako močne generacije mladih delo prejel Karpo Godina.

Gledališče združuje Piše in foto · Janez Mužič Mednarodne gledališke delavnice za mlade

Obala je konec avgusta gosti- in socialni integraciji. Ob tem so la Mednarodne poletne gledališke imeli mladi udeleženci tudi obilo delavnice »Theatre Integrates Pe- priložnosti za druženje in spozna- ople«, ki se jih je udeležilo preko vanje različnih kultur, tako da so se 70 aktivnih mladih udeležencev; med njimi stkale pristne prijateljske igralcev, režiserjev, improvizator- vezi. jev, plesalcev in pevcev iz Estonije, Delavnice so potekale med 25. Hrvaške, Litve, Nemčije, Sloveni- avgustom in 1. septembrom v or- je, Srbije, Švice, Velike Britanije in ganizaciji Javnega sklada RS za kul- ZDA. Svoje znanje so pridobivali turne dejavnosti in Zveze kulturnih pod vodstvom izkušenih mentorjev društev Karol Pahor Piran, projekt iz vrst gledaliških igralcev in reži- pa je bil izveden s pomočjo evrop- serjev. Kot je povedal Matjaž Šmalc, skih sredstev iz programa Mladi v so spoznavali in raziskovali različne akciji – mladinska izmenjava 2013, gledališke izraze, od muzikla do fi- ki je namenjen mladim do 30 let. ki je bila 31. avgusta na Trgu 1. maja je udeležence pozdravil tudi župan zičnega gledališča, ter vlogo uprizo- Rezultate delavnic so udeležen- v Piranu, istega dne zvečer pa še v občine Piran Peter Bossman, ki si je ritvenih umetnosti pri osebni rasti ci predstavili na skupni predstavitvi, Kulturnem domu Izola. V Piranu tudi ogledal njihovo predstavo.

Občina Piran praznuje 47 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Piše · Majda Božeglav Japelj Ex-tempore, piranska tradicija in etiketa Če bi se v križanki pojavilo v nasprotju z bistvom slikarskega vprašanje, kako se imenuje pri- tekmovanja. Toda s postopkom ljubljena slikarska prireditev v Pi- predhodne selekcije glinenih iz- ranu, reševalec najbrž ne bi imel delkov mednarodna žirija vsako- večjih težav z vpisovanjem besed krat znova zagotovi, da razstava EX TEMPORE. Čeprav izraz – v na koncu zagotovi panoramski latinščini pomeni »brez priprav« pregled aktualnega stanja na po- – izvorno ne pripada temu piran- dročju sodobne keramike. Na neki skemu kulturnemu dogodku, saj način se v njej vsako leto obnavlja so prireditve s tem imenom pred iniciativa nekdaj zelo odmevnega njo že obstajale (npr. Ex-tempore Mednarodnega bienala keramike di Contovello/Ex-tempore Kon- iz osemdesetih let prejšnjega stole- tovel pri Trstu, 1961 ali 1962), je tja, ki so ga prav tako organizirale z leti postal nezgrešljiva etiketa Obalne galerije Piran. slikarskega srečanja, ki se v sep- Ex-tempore Piran 2013 je po- tembru tradicionalno odvija v tem novno vzbudil veliko zanimanja za obmorskem mestu. Trdno pa se je sodelovanje pri likovnih ustvarjal- oprijel tudi drugih podobnih, vse cih. Na 48. mednarodni slikarski bolj obiskanih tekmovalnih sre- ex-tempore je prispelo 256 likov- čanj slikarjev in drugih likovnih nih del, izmed katerih je strokovna ustvarjalcev. Njihova priljubljenost žirija grand prix podelila primor- je v preteklih desetletjih nihala, a skemu umetniku Janku Kastelicu. nikoli ni povsem usahnila, v za- Žirija 14. mednarodnega ex-tem- dnjih letih pa se je tovrstna po- pora keramike je v ožji izbor za nudba znatno razširila in je zaradi razstavo uvrstila 28 keramičnih spremljajočih dogodkov vse bolj sodelovanjem partnerjev in pri- cev, in danes velja za najbolj odpr- del, grand prix je prejel keramik privlačna tudi za širše občinstvo. dobivanjem novih sponzorjev ter to ter najbolje obiskano manifesta- Ruggiero Carlesso iz Italije. Obe Tovrstno zanimanje že nekaj časa s pritegovanjem zbiralcev za na- cijo Obalnih galerij Piran. najvišji nagradi so podelile Obal- beleži tudi piranska prireditev. gradne odkupe so z leti obrodila Med dogodki je največji na- ne galerije Piran na slavnostni Prizadevanja organizatorjev sadove. Iz enodnevne turistične, predek v kakovosti doživel Ex- podelitvi s kulturnim programom za širjenje vsebinske ponudbe z montparnasovske ulične atrakcije -tempore keramike. Ime se tej v soboto, 7. septembra. Večer se uvajanjem dodatnih nagrad za se je Ex-tempore prelevil v pravi prireditvi sicer ne prilega najbolje, je zaključil z odprtjem razstave v različne likovne zvrsti, z organi- festival, naslovljen na širok krog saj je »tehnologija« te zvrsti vezana piranski Mestni galeriji, ki bo na ziranjem vzporednih dogodkov s likovnih ljubiteljev in profesionalna zahtevne predpriprave, kar je ogled do 29. septembra 2013.

Piše in foto · Rok Dolničar Skrivnostna umetnost na reki Unica Nekega poletnega dne so me izraz. Zbal sem se, da ne bi padel pritegnili vzorci, ki so odsevali na v reko. V meni neznan in skrivno- površju reke Unice. Pihal je rahel stni svet. Reka Unica je slovenska vetrič, svetloba se je spreminjala in reka ponikalnica, ki nastaja s soto- del ustvarjanja so bila tudi drevesa. čjem rek Pivke in Raka v Planinski Reka ustvarja svojo umetnost, sem jami. Njuna združitev predstavlja pomislil, ko sem stal ob njej in ča- največje sotočje podzemnih rek v kal na pravi trenutek za fotografski Evropi.

Občina Piran praznuje 48 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Pripovedovanje zgodb ob slikah na malih prenosnih odrih Piše in foto · Janez Mužič Prvi slovenski festival kamišibaja

ki pomeni dramo. Na Japonskem so budistični me- področja gledališča, je bil letos kamišibaj glavna nihi tradicionalno na ta način pripovedovali zgod- tema,« pripoveduje Cvetko. In nato se je zgodil prvi be nepismenemu ljudstvu že v osmem stoletju. Kot slovenski festival kamišibaja na Židovskem trgu v pravi lutkar iz gledališča Zapik Igor Cvetko, ima ja- Piranu, do katerega je prišlo v sodelovanju s piran- ponski običajni kamišibaj 12 do 16 slik, ki tako kot skim ZKD Karol Pahor. Tri večere zapored je bil Ži- v stripu prikažejo pomembne trenutke v določeni dovski trg poln Pirančanov in turistov, ki so bili ob zgodbi. avtorskih ilustracijah željni prisluhniti pripovedim. Podobno pripovedovanje ob slikah poznamo Prireditev brez mikrofonov, ki na Židovskem od baroka dalje tudi v Evropi in predstavlja eno od trgu res niso potrebni, je iz dneva v dan privabljala oblik alternativne, nekakšne popkulture. Oblika, ki več ljudi in skupaj je bilo moč videti dvanajst zgodb, je sedaj razširjena kot kamišibaj, se je iz Japonske s katerimi so se predstavili Irena Rajh Kunaver, Igor razširila po vsem svetu in danes ponovno postaja Cvetko, Marjan Kunaver, Jerca Cvetko, Natalija zanimiva zaradi globalizacije in še zlasti kot peda- Herlec, Igor Somrak in Tatjana Grabrijan. goški pripomoček. Festival je spremljala tudi Mala šola kamišibaja, V Piranu je od 23. do 25. avgusta potekal prvi »V Sloveniji smo imeli prvo pripovedovanje te izveden pa je bil brez vsake finančne podpore, ne- festivala kamišibaja na Slovenskem. To je tradicio- vrste v okviru festivala Pravljice danes aprila letos kako ad hoc, tako da se organizatorji niti niso mogli nalno japonsko pripovedovanje zgodb ob slikah na v Hiši otrok in umetnosti v Ljubljani, ko smo na prijaviti na nobenega od razpisov. Ob tem pa Cvet- malih prenosnih odrih, ki je pri nas še malo znano, ta način predstavili pet zgodb. Sledilo je nastajanje ko napoveduje, da bo festival potekal tudi naslednja a si naglo utira pot do publike. Izraz kamišibaj je prvih avtorskih kamišibajev in v Seli na Krasu, kjer leta in da bodo sčasoma nanj gotovo prihajali tudi sestavljen iz besed kami, ki pomeni papir, in šibaj, vsako leto Zapik priredi tabor ter raziskuje mejna izvajalci iz tujine.

Atilio Radojkovič Piše in foto · Franc Krajnc V Taru - Vabrigi veličastna skulptura kiparja Atilia Radojkoviča

V občini Tar - Vabriga v hrvaški Istri sta Ni- ski občinski upravi. V prostem času se je najprej vio Stojnić, načelnik tamkajšnje občine, in piran- preizkusil v slikarstvu, sedaj pa izpod njegovega ski župan Peter Bossman v petek, 6. septembra dleta nastajajo prave kamnite mojstrovine, kar 2013, zvečer, po glasbeni uverturi učencev Srednje stolp, ki ga vidimo na fotografiji, nedvomno tudi glasbene šole iz Kopra, odkrila impozantno ka- je. mnito skulpturo. 4,5 metra visok in 35 ton težak Načelnik Občine Tar - Vabriga Nivio Stojnić je stolp (Hrvati mu pravijo kula), ki je, kot je povedal v zahvalnem govoru avtorja Radojkoviča razglasil zgodovinar prof. Gaetano Benčič, nekoč v času Bi- za velikega umetnika ter ob tem poudaril, da je zantincev (verjetno v 6. stoletju) že stal ob morju to, kar vidimo, v resnici prava redkost, ko je tako in služil pomorcem za orientacijo. Stolp je lepo majhni in mladi občini, kot je Tar - Vabriga/Torre - darilo avtorja Radojkoviča tamkajšnji občini ob Abrega, dana priložnost za odprtje tako impozan- njihovem praznovanju turizma, a je vendarle treba tne skulpture. Župan Občine Piran Peter Bossman povedati, da strokovnjaki to impozantno stvaritev je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril po- ali remek delo ocenjujejo na 50 do 60 tisoč evrov! men tovrstnega kulturnega sodelovanja v Istri, ki Radojkovič je za delo sicer prejel nekaj honorarja, a je po njegovem mnenju samo ena – nedeljiva. Bos- ga je dodobra oskubila davčna uprava. Pri klesanju smanova soproga izhaja namreč iz hrvaške Istre, kamna mu je pomagal Sergio Daris. Začetna dela pa je zato znal nekaj besed povedati tudi čisto po pri oblikovanju skulpture, ki je sestavljena iz treh domače – istrsko. Radojkovič je dejal, da bo v Taru delov, je Radojkovič opravljal kar nekaj mesecev - Vabrigi zagotovo nastala še ena skulptura, in vsi tik ob morju v Tarski vali (dolini-zalivu), nato pa so mu močno zaploskali. Prireditev so popestrili so dele prepeljali bliže mestu in jih tam tudi sesta- vokalisti tamkajšnje Skupnosti Italijanov – Paesani. vili. V stolp je vgrajena spominska plošča z vkle- Odprtja se je udeležilo tudi nekaj Pirančanov, sanim napisom: TAR – TURRIS – TORRE, 6. 9. med njimi tudi delegacija članov Društva istrskega 2013, Atilio Radojkovič. prijateljstva Histria iz Pirana, ki je avtorju izročila Atilio Radojkovič je bil rojen v Taru, kamor se priložnostni darili. rad vrača, čeprav že dolga leta živi v Luciji. Pozna- Načelnik Nivio Stojnić je po prireditvi za vse Avtor skulpture Atilio Radojkovič in njegov mo ga kot nekdanjega visokega uradnika v piran- udeležence priredil sprejem na občinskem vrtu. pomočnik Sergio Daris.

Občina Piran praznuje 49 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Jadranje Piše in foto · Jakica Jesih V Portorožu se je končalo svetovno prvenstvo razreda fireball

V petek, 20. septembra, se je v Porto- rožu končalo svetovno prvenstvo razreda fireball. 79 jadralcev iz Velike Britanije, Češke, Irske, Švice, Nemčije, Italije, Fran- cije, Belgije, Kanade in Slovenije se je od nedelje borilo za prestižne naslove. V petih regatnih dneh so odjadrali osem regat, zadnji dan pa na žalost ni bilo dovolj vetra oziroma je bil ta preveč nestabilen. Tudi ostali dnevi so se večinoma začeli z odlogom starta, saj se je veter običajno stabiliziral šele sredi popoldneva. Današnji zadnji regatni dan bi lahko še marsikaj spremenil in večina jadralcev je upala, da bodo danes lahko odjadrali vsaj eno regato, deveto po vrsti, ki bi omogočila odbitek dveh najslabših uvrsti- tev. Veter jih žal ni uslišal, start je bil najprej prestavljen na zgodnje popoldne, ko se je flota v blagem maestralu le napotila na regatno polje. Prvi start je bil zaradi Svetovna prvaka Tom Gillard in Simon Potts. močnega zasuka vetra prekinjen že takoj po začetku predstartne procedure, skoraj in Richard Wagstaff (34 točk). Britanci so zadnjih 15 minut, ko se je naredilo nekaj dve uri kasneje pa se je z regatne jadrnice zasedli prvih enajst mest, sledita jim dve vetra. Nekoliko sva razočarana, da nisva zaslišal signal za drugi poskus. Tudi tega češki ekipi. Najbolje uvrščena slovenska imela možnosti zajadrati v zadnjih dveh je na žalost prekinil veter, ki se je le 30 se- posadka sta Marko Kocjančič in Aljaž Ja- regatah, a če bi bolje jadrala v prvem delu kund pred začetkom regate močno obrnil dek na 24. mestu. prvenstva, tega zadnjega nastopa niti ne in padel na manj kot pet vozlov, kar ne bi Tom Gillard in Simon Potts: »Odleglo bi tako potrebovala. Vseeno, prvenstvo je omogočilo veljavne regate. Do 15. ure, ko nama je. Danes sicer nismo jadrali, če- bilo zelo dobro, Portorož ponuja odlične naj bi bil na zadnji regatni dan izpeljan prav sva si tega želela. Velika hvala naji- jadralne pogoje, vsi so bili zelo prijazni in zadnji možen start, je bilo le še 15 minut, nemu sponzorju P&B in ostalim. Veliko gostoljubni, celotna britanska ekipa se je in ker veter ni obetal dovolj stabilnih raz- regat smo odjadrali na tem svetovnem imela odlično.« mer, se je regatni odbor odločil zaključiti prvenstvu, a sva vseeno prepričana, da si Matt Burge in Richard Wagstaff: »Se- regatni dan, s tem pa tudi jadralski del je večina flote želela dveh zadnjih dana- veda bi raje zmagala, vendar sva tudi s tre- tega svetovnega prvenstva. šnjih. Za nama je bilo kar nekaj ekip, ki bi tjim mestom zadovoljna. Sva na stopnič- Včerajšnji rezultati so tako tudi ura- se sicer spopadle za mesta med tretjim in kah, in če temu prištejemo še zmago na dna razvrstitev za svetovno prvenstvo. Vsi šestim. Škoda, saj se je veter dvignil rav- evropskem prvenstvu, je to res lep rezul- trije najprestižnejši naslovi so šli v angle- no, ko je vodja regate Tonko objavil ko- tat. Vedno so seveda prisotni razni “če-ji” ške roke; svetovna prvaka sta postala Tom nec, torej – hvala, Tonko!« in kar veliko je bilo regat, v katerih sva Gillard in Simon Potts (25 točk), podpr- Christian Birrell in Sam Brearey: podarila kakšno mesto, ampak mislim, da vaka Christian Birrell in Sam Brearey (27 »Prvenstvo je bilo odlično organizirano, je podobno tudi pri ostalih ekipah, saj so točk), tretje mesto pa sta zasedla evrop- celotna slovenska ekipa se je res potrudi- bili pogoji res zahtevni. Zadovoljna sva, ska prvaka (naziv sta si prijadrala prejšnji la. Žal nama je, da danes nismo jadrali, lahko bi bilo tudi veliko slabše.« teden prav tako v Portorožu) Matt Burge mogoče bi vodja regate moral počakati še

Občina Piran praznuje 50 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Jadralski vikend Piše in foto · Jakica Jesih Jadralci JK Pirat so novi državni prvaki v team raceu

V organizaciji ŠD Piran se prvenstvo za olimpijske razrede, je včeraj popoldne zaključilo razpisano za razrede laser, laser dvodnevno odprto državno radial, finn, 470 in jadralce na prvenstvo v ekipnem jadranju deski v RS:X. Vabilu se je odzva- – team raceu za optimiste. Re- lo osem laseristov in šest posadk gate se je udeležilo enajst ekip v 470, ki so v treh regatnih dneh iz Slovenije in Italije, ki jih je opravili osem plovov. Vetra ni sestavljalo več kot 50 mladih bilo veliko, zato so se jadralci na jadralcev. V soboto so v ro- vodo običajno odpravili šele zgo- und robinu odjadrali vsak z daj popoldne, ko je zapihal blag vsakim, v nedeljo pa so sledili SZ veter, v nedeljo pa maestral. V polfinale ter mali in veliki fi- razredu 470 sta se med najboljše nale, s čimer je bil v ugodnih tri redno uvrščala člana doma- vremenskih razmerah izpeljan čega kluba Matjaž Puh in Mati- celoten predviden program. V ja Romih (14 točk), ki sta dobro malem finalu sta se pomerili jadranje kronala tudi z nazivom ekipi JK Izola in ŠD Piran 1, v državnega prvaka. Podprvakinji finalu pa JK Pirat 1 in JK Ja- ženo osvojili naslov državnih Znani tudi novi državni sta postali Tina Mrak in Vero- dro Koper, ki je po dveh letih prvakov. Državni podprvaki prvaki v 470 in laserju nika Macarol (JK Pirat, 15 točk), moral zlato medaljo prepustiti so tako postali jadralci JK Ja- Pretekli konec tedna se je v bronasto odličje pa je pripadlo jadralcem JK Pirat, ki so s srč- dro Koper in bronasti jadralci Piranskem zalivu v organizaciji ekipi Domen Stepančič in Jakob no borbo za vsak meter zaslu- ŠD Piran 1. JK Pirat odvilo odprto državno Božič (JK Burja, 17 točk).

Tenis klub Portorož Piše in foto · Samo Šinkovec Gostovanje v Podgorici

Tenis klub Portorož je bil veterani. Naše sodelovanje se gost črnogorskega Tenis kluba bo nato nadaljevalo v spomla- AS. V Podgorici smo si ogle- danskih mesecih, ko bomo te- dali turnir U-10 in stkali tesne niški obisk vrnili in omogočili vezi z domačini. našim mladim mednarodno Vodstvo kluba je predsta- udejstvovanje. vljala tričlanska zasedba, ki Tenis klub Portorož bi se jo je vodil predsednik našega ob tej priložnosti rad še en- društva. Izjemno gostoljubni krat zahvalil neutrudnemu domačini z gospodom Miškom športnemu delavcu in izjemno Asanovićem na čelu so nam gostoljubnemu gostitelju Mi- pripravili nepozaben sprejem, šku Asanoviću za nepozaben na katerem so bili ob gostite- sprejem, obenem pa gre velika ljih prisotni še predstavniki zahvala tudi gospe Miri Lesjak, veleposlaništva Republike Slo- ki je v imenu veleposlaništva venije v Podgorici in posame- naše države bistveno pripomo- zniki iz gospodarstva. Republike Slovenije. Ta akt bo razponu odigrali prijateljska gla k organizaciji dogodka in Tenis klub Portorož in Te- imel že v kratkem svoje na- srečanja. Tako se bo domače- nam Črno goro ter možnosti nis klub AS sta formalizirala daljevanje, saj nam v mesecu mu občinstvu predstavilo ne- sodelovanja na različnih po- svoje prijateljstvo s pobrate- oktobru v goste prihajajo člani kaj izjemno uspešnih mladih dročjih v tej državi predstavila njem, ki je potekalo pod po- TK AS iz Podgorice, s katerimi teniških igralcev, obenem pa na učinkovit, prijazen in kon- kroviteljstvom veleposlaništva bomo v pisanem starostnem bodo svoje moči merili tudi kreten način.

Občina Piran praznuje 51 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Plavalni klub Biser Piran Piše in foto · PK Biser Piran 4. Biserov plavalni maraton V lepem sončnem vremenu je ALJOŠA PRIBAC iz PK BISER Pi- bilo v nedeljo na plaži pred Gleda- ran s časom 12,22 sekunde, med liščem Tartini zelo živahno. Poleg ženskami pa je prvo mesto osvo- običajnega nedeljskega turističnega jila NIKA KOZAMERNIK iz PK vrveža se je tam odvijal 4. plavalni ZVEZDA Kranj s časom 12,44 se- maraton, ki ga organizira PK BISER kunde. Piran. Letošnjega tekmovanja se je Medalje sta najboljšim trem v udeležilo 70 plavalcev iz Slovenije in posameznih kategorijah podelje- sosednje Italije. Maraton v dolžini vala predsednica PK Biser Piran 1300 metrov je potekal tik ob narav- Tina Benčič in direktor Športnega nem rezervatu Rt Madona. in mladinskega centra Piran Matjaž Prisotna je bila tudi podžupanja Ukmar. Meira Hot, ki je prve plavalce priča- 4. Biserov plavalni maraton so kala na cilju in jim čestitala. podprli tudi številna podjetja in Najstarejši udeleženec BRUNO posamezniki: Občina Piran, Hotel PELICANI iz PK Trst in najmlajša Tartini Piran, Life Class hotels & spa udeleženka TAŠA VIŽMAN iz PK Portorož, pekarna Kljun, mesnica Biser Piran sta prejela medalji in Gardina, Aquamania Ljubljana, praktični nagradi za njuno vztraj- Droga Kolinska, Ladja Laho, Gas- nost in pogum. spar nepremičnine, Splošna plovba, Pogostitev in razglasitev naj- radio Capris in Adriatic Slovenica boljših sta potekali na terasi Hotela Koper. Tartini, ki je privabila številne obi- Da se je tudi letošnji Biserov skovalce našega primorskega bisera, plavalni maraton uspešno in varno po katerem nosi ime tudi plavalni zaključil, so v največji meri zaslužni klub BISER Piran. številni člani kluba, njihovi družin- Vsi udeleženci maratona so ski člani in simpatizerji kluba. uspešno preplavali dolžino 1300 Organizatorji se vsem iskreno metrov, prvi med moškimi je bil zahvaljujemo!

Svetovno prvenstvo v ribolovu s palico iz zasidranega čolna Piše · Marko Kočar, kapetan mladinske reprezentance ZŠRMS Med zlatimi reprezentanti tudi piranski občani

Mladinska reprezentanca Kapetan in trener prihaja- (U21) Zveze za športni ribo- ta iz ribiškega društva Solinar lov na morju Slovenije se je Strunjan, Domen Semprimo- v času od 7. 9. 2013 do 14. žnik pa iz ribiškega društva 9. 2013 udeležila svetovnega Oradela, obe društvi sta iz prvenstva v ribolovu s palico občine Piran. iz zasidranega čolna v kraju Setubal na Portugalskem. Že Člani reprezentance od leve proti drugo leto zapored so postali desni: Marko Kočar (kapetan), Andrej svetovni prvaki. Član repre- Kristan, Lovro Pinter, Klavdij Veldin zentance Nik Kocjančič pa je (trener), Erik Špeh, Nik Kocjančič, v posamični razvrstitvi zase- Matej Šimičič Rupert, Domen del drugo mesto. Semprimožnik.

Občina Piran praznuje 52 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Praznovanje prve obletnice Piše · Ivana Jana Potočnik; foto · Martin Bobič Ljubezen skozi twirling

Twirling in mažoretni klub bezenskimi stihi pričarale pravo Lucija je v soboto, 31. avgusta romantično vzdušje. Nasmejani 2013, na Tartinijevem trgu v sklo- obrazi in pohvale občinstva so pu praznovanja prve obletnice potrdili, da je bila izvedba nasto- priredil zaključni nastop Ljube- pa uspešna. zen skozi twirling. Občinstvo, ki Klub bi si želel še posebej zase je zbralo v velikem številu, je hvaliti gospodu Martinu Bobiču, ob prihodu pričakalo ljubezensko ki je s fotografijami ovekovečil pisemce, v katerem je bil naveden nepozabne trenutke našega na- pester program osemnajstih ko- stopa, in gospe Elizabeti Fičur za reografij, ki so jih članice kluba povezovanje prireditve. Zahvala v dobri uri odplesale. Ker je bila gre tudi slaščičarni Maji in resta- glavna tematika večera ljubezen, vraciji Mario, ki sta poskrbeli za so dekleta plesala na ljubezenske druženje ob dobri hrani, ter cve- melodije in s spremljajočimi lju- tličarni Zlati cvet za šopke rož.

Društvo upokojencev Piran Piše in foto · Bojan Taškar Prijateljski balinarski turnir društva upokojencev

»Kako čas beži, še posebej nam županu zahvalil za izrečene spodbu- upokojencem in upokojenkam,« so dne besede in za obisk, občini Piran si rekli marljivi prostovoljci in pro- pa za izkazano finančno pomoč pri stovoljke DU Piran, ko so ugotovili, izpeljavi turnirja. Prav tako je župa- da je treba spet organizirati prija- na povabil, naj se jim pridruži pri teljski balinarski turnir DU ob po- vadbi balinanja, če ne prej, pa takrat, častitvi občinskega praznika. Vsega ko bo zaplul v upokojensko življenje. navajeni so se odločili, da srečanje Udeleženci in udeleženke tur- organizirajo v četrtek, 26. 9. 2013, nirja so preživeli brezskrben špor- od 8. do 16. ure v balinarski dvorani tno-rekreativni dan s pridihom tek- Antena Portorož na Belem Križu. movalnosti, se na koncu poveselili Turnirja se je udeležilo šest in si zapeli venček slovenskih pesmi ženskih in šest moških ekip iz DU tretje mesto oziroma v malem finalu upokojenkah) in Jože Jurca iz DU z obljubo, da se vidijo na naslednjih Koper, DU Jagodje Dobrava-Izola, je ekipa Piran premagala ekipo DU Postojna (pri upokojencih). prijateljskih turnirjih. DU Pivka, DU Postojna, DU Seža- Postojna z rezultatom 10 : 5. Upokojenkam in upokojencem DU Piran se zahvaljuje vsem do- na, DU Postojna in ekipi DU Piran. Pri moških je prvo mesto osvo- sta medalje in pokale za njihov tek- natorjem, ki so omogočili izpeljavo Skupaj je nastopalo 48 upokojenk in jila ekipa DU Pivka, sledile so ekipe movalni trud podelila predsednica prijateljskega balinarskega turnirja, upokojencev. DU Postojna, DU Piran (nastopali DU Piran Mojca Slapernik in pred- in sicer Občini Piran, Casinoju Por- Po večurnem tekmovanju je so Milan Kante, Vojko Šuc, Remigij sednik komisije za šport in rekreaci- torož, d. o. o., ŠIMC Piran, Krajevni prvo mesto pri upokojenkah osvo- Mavrič in Marijo Fabris), DU Ko- jo DU Piran Zdravko Taškar. skupnosti Portorož, balinarskemu jila ekipa DU Pivka, sledile so ekipe per, DU Jagodje in DU Sežana. Pred otvoritvijo je upokojenke klubu Antena Portorož in Slaščičar- DU Vipava, DU Piran (za ekipo so V finalu je Pivka premagala Po- in upokojence obiskal ter pozdravil ni Maja Lucija. nastopale Pavla Pavlič, Elda Hvala, stojno z rezultatom 13 : 01, v malem župan Občine Piran Peter BOS- Prav tako se zahvaljuje vsem Marija Hrovat Fičur in Marinka Vi- finalu za tretje mesto pa je Piran pre- SMAN, ki se je z njimi slikal in jim prostovoljkam in prostovoljcem DU skič), DU Postojna, DU Jagodje in magal Koper z rezultatom 13 : 02. zaželel še veliko zdravja ter prijetnih Piran, ki so s svojim delom in nese- DU Koper. V napetem finalu je eki- V igri bližanje k balinčku v krog uric ob športno-rekreativnih druže- bično pomočjo pomagali izpeljati pa DU Pivka premagala ekipo DU sta pokala za prvo mesto osvojila njih. Predsednik za šport in rekrea- prijateljski turnir. Vipava z rezultatom 9 : 7. V tekmi za Anuška Lavrenčič iz DU Vipava (pri cijo pri DU Piran se je v imenu DU

Občina Piran praznuje 53 Oktober 2013 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

19. oktobra prva tekma v lucijski športni dvorani Piše · Miha Gorela; foto · KK Portorož Košarkarski klub Portorož pred zgodovinsko sezono v prvoligaški konkurenci

Obalna košarka ima znova Čigoja, Ilija Zolotić, Jan Petrov- prvoligaša! Prvič se bo na naj- čič, Miha Markič in Alen Hod- višjem nivoju tekmovanja pre- žič, kot zadnji je ekipo okrepil izkusila portoroška zasedba, ki Jan Špan. Če naštetim dodamo je v navdušujoči pretekli sezo- še mlade domače igralce, ki ni osvojila naslov prvaka v 2. bodo čakali na svojo priložnost, slovenski košarkarski ligi in si Žiga Bahor, Aleks Cvetičanin, s tem prislužila napredovanje. Sebastjan Borse, Keni Hvalec, Preboj v 1. ligo je eden najve- Marko Jovanovič, Robi Vujanič čjih športnih dosežkov v občini in Marko Zaro, dobimo spisek Piran. tistih, ki bodo želeli upravičiti Ekipa je po pričakovanju nastopanje v Ligi Telemach (Jan doživela spremembe, odšli so Barbarič in Žiga Končarevič bo- tudi nekateri nosilci iz prete- sta posojena k drugoligašu iz kle sezone (Adin Kavgič, Žiga Kopra). Primarni cilj je jasen – Percel in Aljoša Remus), zato obstanek v ligi. O pričakovanjih pa sta sodelovanje podaljšala smo povprašali predsednika Jaka Zagorc in Sašo Ožbolt, ki kluba Alojza Jurjeca, ki je de- je postal novi kapetan ekipe. jal: »Ekipi smo prepustili, da si David Moro ima težave s po- sama postavi cilj, prepričan pa škodbami in v tem trenutku je sem, da je ta cilj vsaj obstanek v težko napovedati, ali bo sploh prvi ligi in upam, da nam bo to zaigral letos. Ožbolt bo zagoto- uspelo. Pri tem bo pomembno vo najizkušenejši član zasedbe, vlogo igrala tudi kemija v ekipi, Novi kapetan domače ekipe je Sašo Ožbolt. ki jo bo tudi v prihajajoči sezoni ki je bila lani izvrstna.« Na vpra- vodil trener Konstantin Subo- šanje o kriterijih licenciranja pa problemov. Dopolniti je bilo ciji na otvoritvi sezone tekma za tić, njegov pomočnik pa ostaja je odgovoril: »Obiskali so nas treba semafor, na tem mestu bi Superpokal Slovenije, ki ga vsa- Gorazd Murovec. Novinci so: predstavniki KZS-ja, licencira- se zahvalil Športnemu centru ko leto gosti novinec v ligi. Za Nejc Buda, Igor Tratnik, Dejan nje je bilo izpeljano brez večjih Piran, ki hitro odreagira in reši prvo lovoriko se bosta pomeri- stvari, za katere se dogovorimo. la večna rivala Krka in Union Na začetku oktobra bomo mo- Olimpija. POSTANI KOŠARKAR – VPIS V ŠOLO KOŠARKE rali speljati še kadrovsko licen- Spored domačih tekem v ciranje in niti tu ne pričakujemo mesecu oktobru in novembru, Vsak ponedeljek, sreda in petek od 17.00 do 18.30 večjih težav.« vse tekme bodo odigrane v Montažna dvorana Balon v Luciji Nemogoče je pričakovati Športni dvorani Lucija (razpo- Info: 040/474-234 ponovitev pretekle sezone, ko red vseh tekem v tej sezoni naj- je ekipa doživela en sam poraz dete na spletni strani kluba): Brezplačna šola košarke poteka tudi na osnovnih šolah v Luciji, na prvenstvu. Na pripravljalnih 19. 10. 2013 Portorožu, Piranu, Šmarjah in Sečovljah. tekmah je bilo nekaj nihanj v Portorož : Zlatorog Laško igri, skupno pa je to, da gre za 02. 11. 2013 Več na http://www.kklub-portoroz.si ekipo, ki ima ogromno željo. Portorož : Rogaška Zato pridite na tekme in pod- 09. 11. 2013 prite nastop Košarkarskega klu- Portorož : GA Grosuplje Liga Telemach – 1. kolo ba Portorož v Ligi Telemach. 23. 11. 2013 Sezona se bo začela 19. ok- Portorož : Tajfun Šentjur Športna dvorana Lucija tobra, ko bo v lucijsko športno FACEBOOK: www.facebo- 19. 10. 2013 ob 20.00 dvorano prišel Zlatorog iz La- ok.com/KosarkarskiKlubSplo- škega, teden kasneje pa bo ekipa snaPlovbaPortoroz KK PORTOROŽ : ZLATOROG LAŠKO odšla na gostovanje v Domžale k Heliosu. Še pred tem bo v Lu-

Občina Piran praznuje 54 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Ustvarjanje po principu sodelovanja in pretoka idej Foto · osebni arhiv Evin Hadžialjević Vpis v program sodobnega plesa pod mentorstvom Evin Hadžialjević

Sodobni ples je plesna umetnost na- šega časa. Kot vse druge umetnosti je plesna umetnost način izražanja svojih čustev in svojega dojemanja sveta ter odnosa do sveta. Sodobni ples se od ostalih zvrsti (dru- žabnega, tradicionalnega, folklornega, športnega, popularnega, urbanega plesa ...) loči po tem, da je umetniški. Z izra- zom umetniški ples mislimo ples, kjer želijo avtorji preko plesa sporočiti ljudem pogled, misel, doživetje, čustvo, ki so ga pridobili s kritičnim opazovanjem življe- nja in pogledom nanj. Vse zainteresirane vabimo k vpisu v program sodobnega plesa z mlado in uspešno plesalko in koreografinjo Evin Hadžialjević, ki bo potekal v prostorih KUD-a Esko (Rozmanova 7, Piran). Evin reografov Opus 1 (2009) in nagrade za plesni tehniki in (kontaktni) improviza- je leta 2005 maturirala na SVŠGL, pro- najbolj obetavno mlado plesalko (festival ciji. Poglabljali boste zavedanje telesa in gram umetniška gimnazija – smer sodob- Živa 2009). okolja ter na ta način varno pristopali k ni ples, v Ljubljani. Leta 2008 je diplomi- Lahko se udeležite brezplačne pred- zahtevnejšim plesnim elementom. Razvi- rala z odliko na triletnem univerzitetnem stavitvene ure, ki bo 4. novembra ob 17. jali boste lastno interpretacijo materiala programu BA (Hons) Plesno gledališče na uri v prostorih KUD-a Esko (Rozmanova in odrsko prezenco«. Labanu v Londonu. Leta 2011 in 2012 je 7, Piran). Program je namenjen tako mladim bila članica mednarodne plesne skupine Evin pravi, da se letos obeta nekaj (osnovnošolcem/-kam, srednješolcem/- En Knap Group (EKG), ki je edini stalni prav zanimivih izzivov, »med drugim tudi -kam, študentom/-kam) kot odraslim. ansambel za sodobni ples v Sloveniji. V 'site specific' nastopi v različnih mestnih Cena, ki vključuje en obisk na teden, zna- šolskem letu 2012/2013 je poučevala so- ambientih, nastopi na odrskih deskah, ša 25 evrov mesečno, cena, ki vključuje dobni ples na Konservatoriju za glasbo sodelovanje z različnimi glasbeniki in dva obiska na teden, pa znaša 40 evrov in balet Ljubljana. Je dobitnica nagrade drugi plesni projekti. Ustvarjali bomo po mesečno. Za dodatne informacije pišite za najboljšo izvedbo avtorske plesne mi- principu sodelovanja in pretoka idej. Na na [email protected]. niature ALBI na tekmovanju mladih ko- rednih treningih se boste urili v sodobni Občina Piran praznuje NAGRADNA KRIŽANKA iz Solnega cveta št. 27 Izžrebani nagrajenci iz avgustovske križanke so: Slava Stergar iz Lucije, Terezija Baloh iz Pirana in Milan Homjak iz Parecaga. Vsak od nagrajencev prejme: Bon za kemično čiščenje, torbo za oblačila in par elegantnih nogavic Levante. Obvestilo o nagradi so dobili po pošti. Čestitamo! Tokratna nagradna križanka napoveduje dogodek, ki je v piranski občini 15. oktobra. Naš sponzor MARE – Več kot čistilnica, je tudi tokrat pripravil komplete praktičnih nagrad za ugankarje. Če se želite potegovati za eno od nagrad pošljite rešeno križanko do 10/10/2013 na naslov: Mare – Več kot čistilnica, Liminjanska 78, 6320 Portorož, s pripisom »nagradna križanka« . Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka ter naslova! Pri žrebanju bomo upoštevali samo po eno poslano pravilno rešeno križanko! Želimo vam obilo ugankarskih užitkov! 56 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2013

Občina Piran praznuje