1968 OKTOBER ŠTEVILKA 10 LETO XVII Registeivsd at the G.P.O. Sydney, tor transmission by post as a periodical. A NOVE MOHORJEVKE NAPOVEDANE A

Družba sv. Mohorja v Celovcu bo za letošnji Božičrazposlala MISLI svojim udom naslednji književni dar: (T h o u g h ta ) 1. KOLEDAR za leto 1969. Poleg m escev , tednov in dni bo imel zelo pestro zabavno in poučno vsebino. Mesečnik za versko in kulturno življenje 2. VEČERNICE s povestjo “ P a jk o v a m re ž a ” . Napisal jo je prek­ Slovencev v Avstraliji murski rojak Lojze Kozar. Je zgodba mlade Prekmurke v izseljen­ stvu. Sl ★ Ustanovljen leta 3. DOGODIVŠČINE V PRAGOZDU, napisal znani mladinski pi­ $ 1952 satelj Mirko Kunčič. Knjiga ima mnogo slik. >; ★ 4. QUO VADIŠ — drugi del s slikami kot lani, torej: roman v sli­ >; Urejuje in upravlja k a h . $ P. Bernard Ambrožič Vse ŠTIRI knjige skupaj bodo zopet vsem na ponučbo za majhno O.F.M. c en o — $ 3. Pričakujemo jih enkrat v novembru. 6 Wentworth St., Point Piper, N.S.W., 2027 “MALO SVETO PISMO” ZA VSE >: Tel.: 36 1525 ★ Nabavite si ga v spomin na misijone škofa dr. Jenka! Imeli bo­ Naročnina $3.00 ste zelo primerne odlomke iz stare in nove zaveze, ki jih je izbral $ letno se za nas dr. Aleksič. Je z.elo dober nadomestek celotne stare zaveze, ki plačuje vnaprej je vsa razprodana. Knjiga ima zelo prijazno obliko in stane nevezana z močnimi ★ platnicami — $ 1, vezana $ 1.50. a Naslov: MISLI Ob vseh škofovih misijonih bo na ponudbo. P.O. Box 136 Double Bay, N.S.W. 2028 ANGLEŠKA KNJIGA O ŠKOFU BARAGU ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., Naslov: SHEPHARD OF THE WILDERNESS. Na žalost _ jako J 417 Burwood Rd., Belmore, malo naročil zanjo prihaja. Sezite po njej ob misijonih, bopovsod S N.S.W. 2192. Tel. 759 7094 na ponudbo. Stane — kot že davno veste — samo EN DOLAR ali $ !•

KNJIGE DOBITE PRI MISLIH

DESETI BRAT, roman, spisal Josip Jurčič — $1 REZINKA, povest iz M^snišije, spisal Matičič — $1 ČLOVEK V STISKI, spisal psiholog dr. Trsten­ jak — $1 PREKLETA KRI, povest, spisal Karel Mauser

— $1 PASTIR CIRIL, povest iz Korotana —$1 MADITACIJE — pesmi Franca Sodje, pisatelja “Pred vrati pekla” — $2 KRALJICA DVEH SVETOV, spisal J. Kokalj, mi­ sijonar v Afriki — $2 HERTA, povest baletke, spisal Janko Mlakar — $1.25 ROJSTNO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAV­ ŠKA. Povest, spisal M. Marolt v Argentini. — Cena $ 3. l e t o x v i i . OCTOBER, 1968 ŠT E V . 10.

ŽENA V SVETU PIŠE O MOLITVI

l e r e d k o k d a j g o v o r i m o o m o l i t v i , Molitev v družini utrjuje tudi medsebojne vezi ,&J *e nam zdi, da je molitev stvar vsakega po- družinskih članov. Spomin na mater, na očeta pri 8*meznika in da govor o nji ni “moderen” in je iz- molitvi bo spremljal otroka do smrti. Okolje, v *ei» našega časa. In vendar: če je bilo človeštvo katerem živimo, ima na naše otroke velik vpliv. aJ potrebno goreče molitve, je to prav gotovo Ker je zelo različno od našega, otroci marsičesa ne v današnjem času. Tudi naš narod morda še nikoli morejo razumeti. n' bil v taki stiski, kakor je danes, in prav zato je Potreben božje pomoči. Po večerni molitvi je Verica vprašala mater: “Mama, zakaj pa pri nas tolikokrat molimo? Pri moji sošolki nikoli ne molijo, pa so vendar dobri Težko je pravilno moliti. D a n a š n je življenje ljudje”. — “Seveda so dobri, morda boljši kot mi, Ponaša nemir in raztresenost. Prav za ta čas je a so ubogi, ker Boga in njegovih milosti ne pozna­ vetniški pisatelj napisal: “Z nikomer se ne obna- jo”, je odgovorila presenečena mati. !®rn° tako nespoštljivo kot z Bogom. Tudi za mo- 6v Je treba premagovanja, boriti se proti raztre- Tujina, posebno v velikem mestu, v marsikate­ en°»ti, krotiti svoje čute, odpreti srce samo Bo­ rem izseljencu zaduši domače navade, da pozabi na gu.’* moralne dolžnosti do samega sebe in do svojega naroda. Pogrezne se v novi svet, največkrat v sla­ Nekdaj se je v naših družinah veliko molilo. bega in nevernega. Več ®cerna molitev rožnega venca je bila že utrjena Star Španec je prešerno razlagal: “Doma sem na kmetih, kjer je bilo življenje zolj hodil v cerkev, ker so vsi hodili, in bi še hodil, če “Urno in urejeno. Tudi v mestih so skupno mo­ lili bi bil tam ostal. Tukaj pa še nisem videl cerkve 'n tudi tukaj ni malo družin, ki skušajo to lepo od znotraj”. Umrl je v popolni neveri in v velikem 4vado obdržati kljub težavam, ki jih povzročajo sovraštvu do Cerkve. Njegovi sinovi zvesto hodijo * aUe in delo v poznih urah. po njegovih stopinjah in z njimi njihove družine.

Sk uPna molitev v družini ima posebno moč in Molitev gre preko vseh meja. Ali ni to tudi za v*lik da • PoInen zl&atm za otroke. Tudi če je krajša, nas nekaj čudovitega? Morda se bo naš preizku­ •J* le živa in prisrčna, ustvari otroku sčasoma šeni narod rešil iz stisk prav po skrivnostni du­ e“o p0 pogovoru z Bogom. Tako se v skupni hovni povezavi molitve. — Anica Kralj v Svobodni •noht ' v> Ustvari poseben odnos do Boga. S lo v e n iji. Misli, October, 1968 273 NJEM SVETU SEM ves prebral. Malo prej sem VOZ VPREŽEN PRED KONJA bral knjigo Marka Kerševana, ki je izšla v Cankar­ jevi založbi: Religija in sodobni človek. Požiral sem jo. Njena izvanjanja so se mi zdela vseskozi (Prispevek za MISLI iz domovine) logična. Potrdila je v meni, kar sem poprej de- loma že sam dognal, deloma slišal ali bral drugje- Z eno besedo: vera je prazna slama! Nisem P8 mogel razumeti, zakaj mi je med vsem branje® OBISKAL ME JE VISOKOŠOLEC in mi poka­ in mojim pritrjevanjem avtorju od nekje podza­ zal iz revije CERKEV V SEDANJEM SVETU vrsti­ vestno prihajalo na misel: da bi ta knjiga le ne ce iz članka, ki ga je napisal prof. Vilko Fajdiga. prišla v roke mojim staršem . . . !” Bralo se je: “Finžgar je pripovedoval, kako se je pokojni Tako mehko je izrekel te zadnje besede, da so univerzitetni profesor d. A. šerko skoraj jokal pred mu domala v grlu obtičale. Skušal sem na zunaj njim, ko ga je blagroval zaradi osrečujoče vere, zatreti, kar se mi je zganilo znotraj, pa sem sa­ on pa da se do te sreče ne more dokopati. Finžgar mo neizrazno pokimal. Še tega nisem naredil z na­ mu is tedaj svetoval: Moliti moraš zanjo”. menom. Pa je fant nadaljeval: Pogledal sem in prikimal. “Tako srečna sta v svoji veri na vasi v hribihi da bi jima nikakor ne privoščil, če bi se jima “Vem. Sem tudi sam že bral.” živa vera podrla. Le kako bi brez nje prenašala “In kaj ste pri tem mislili?” napore življenja, ki pritiskajo nanju!” “Nič prav posebnega. Saj zame ni novo. Faj­ Umolknil je in se zamislil. Drznil sem si pr*' diga je s to navedbo iz Finžgarjevega življenje le pom niti: dopolnil besede iz pisma sv. Pavla Efežanom, ki “In ste jima takorekoč nevoščljivi, čeprav ko­ ga malo prej navaja: Z milostjo ste rešeni po ve­ maj zavedno.” ri, in to ne iz sebe, božji dar je. — Saj neprestano Zdrznil se je. Z rameni je zmignil in še vedo0 ponavljamo, da je vera dar božji, milost, in je tre­ molčal. Rekel sem: ba za to milost moliti, da si jo izprosimo.” “Ne boste zamerili, če iz vsega sklepam, da vas “Torej tudi vi! Izobraženec ste! No, pa ne bom končno ne zanima toliko, kaj je rekel Finžgar, obvi­ govoril o vas, naj rečem rajši nekaj o rajnem Fin­ seli ste na besedah dr. Alfreda Šerka.. žgarju. Tak razgledan človek, velik pisatelj, pri­ “To pa ne! Zanima me predvsem Finžgar. Kako znan kulturni delavec, pa zagreši tako nelogičnost! je mogel človeka odpraviti le z besedo: Moliti mo' Silno sem radoveden, kaj mu je odgovoril dr. šer­ raš! Ali ni vedel nič drugega reči v podporo veri’ ko. Skoraj mislim, da ga je moral nekako zafrkniti, Preden bom mogel verjeti, da je kak Bog, so n” zato Finžgar o nadaljnjem pogovoru ničesar ne potrebni mnogi dokazi za njegovo bivanje. Fi**' omeni.” žgar se ni spustil v kakšno dokazovanje. Kar je2’ “Tudi jaz ne vem, kako sta zaključila. Zdajle me, da je dal tako slabo spričevalo za svojo i®' pa ugibam, zakaj pripisujete Finžgarju — in me­ teligenčnost.” ni, ha! — neko veliko nelogičnost. Kaj sva pa tako Povzel sem besedo: narodne povedala?” “Poglejva še enkrat tiste natisnjene besed«' “Kaj neki? Voz sta vpregla pred konja! Ta Dr. šerko pravi, da se ne more prikopati do sreč®* pregovor vam gotovo ni neznan.” vere. Ali ni to znamenje, da se je srečal z razni®1 “Seveda mi ni. Razložite svojo misel!” dokazi za bivanje božje in z dokazi zoper bivaDr “Po mojem mora človek prej verovati, kot mo­ božje? Finžgar je to gotovo vedel, saj sta bila dol' re moliti. Vidva pa priganjata k molitvi človeka, goletna prijatelja. Tisti hip, ko je Šerko izreke‘ ki v Boga ne veruje. H komu naj tedaj moli?” one besede, je Finžgar čutil, da nima pomena Ta zaključek me je osupnil. Malo da nisem re­ četi od kraja. V tisti šerkovi tožbi, da ne mor® kel: pa pojdite na pomenek k Vilku Fajdigu... biti tako srečen kot je Finžgar, je pisatelj vide Vendar bi bila to prehitra kapitulacija. Fant je Šerkovo nezavedno molitev...” vedel, da hodim učit krščanski nauk za srednje­ “Ha, Šerko pa molitev! Stavim glavo, da šolce v župnijsko učilnico, moram pokazati nekaj že zdavno pozabil sam očenaš. Nisem ga pozna*1 znanja tudi njemu. Bolj po ovinkih bo treba. pa sem dosti slišal o njem. Blizu skupaj sva b«* “Povejte mi odkrito, ali vam je res do tega, da doma.” vprašanje razčistiva, ali pa ste prišli samo zato, da “Za molitev niso nujno potrebne besede $ skupno obsodiva Fajdiga in Finžgarja?” formule, morda človek še lepše moli v mislih “Bom do kraja odkrit. Berem vse, kar mi pri­ željah, samo v srcu takorekoč. Šerkova tako iskr* de pod roko. Tisti zvezek CERKVE V DANAS- na želja, da bi mogel biti veren, je bila za Finžgflr 274 Misli, October, 19^ Ja toliko kot že molitev. Ostal je pri tem in spod-' “Res se ne spominjam, človek mora biti ve- bujal prijatelja, naj le še moli, čeprav brez be­ *en, da ga tako branje zgrabi. Ko sem bral na pri­ sed.” mer o češčenju Srca Jezusovega, se dobro spomin­ “To je vse nekam preveč izkonštruirano, se jam, da sem želel, da bi ga brala tudi moj oče in zdi. Jaz bi dejal, da se k takim nasvetom zateka mati. Nekako hvaležen sem bil, da kaj takega iz­ človek, ki se ne upa spustiti v razumske dokaze, haja v tisku tudi dandanes. Takim, kot sta moja da Bog je in mora biti tudi vera. Boji se, da bi na­ starša, podobno branje zelo privoščim. Zame je sprotnik njegove dokaze pobil. Tako kot sem bral previsoko. Osebno sem bil prizadet le tedaj, ko sem v omenjeni knjigi Marka Kerševana. Piše, da so naletel na Finžgarja in Šerka, To je iz življenja.” 2nanstveniki že pobili vse cerkvene dokaze za Bo- “Skoraj še bolj iz življenja je, kar ste povedali £a in jih tudi Cerkev več ne porablja. Samo ena o svoji hvaležnosti, da se tudi dandanes kaj pri­ Vrzel ji je ostala: nastanek življenja! Le tega zna- mernega tiska za vaše starše. Ta čut hvaležnosti ni n°st še ni razložila, kako je iz mrtvih elementov dosti manj kot molitev, da bi vaši starši ne izgu­ Nastalo življenje. Kaj pa bo, če še to razložijo? bili vere. In tu ste nehote in nevede izpolnili, kar Jvam boste pa potem še mogli vtakniti Boga? Samo naroča Vilko Fajdiga v prav istem spisu: Moliti v molitev?” moramo drug za drugega, da vero dobimo, če je še “Dragi moj, Kerševana sem tudi jaz bral. Vse nimamo, da vero ohranimo, če jo imamo. Za svoje Preveč se sklicuje na znanstvenike. Saj imate prav starše že molite, da bi vere ne izgubili, oni molijo ^ isti številki revije Cerkev v današnjem svetu za vas, da jo spet dobite, prišel bo čas, ko boste sPis Rafka Lešnika, ki poroča o Kerševanovi knji- tudi vi molili zase tako kot je molil Šerko . . ® in pove, kje je njena slabost.” Z zaničljivim nasmehom je zamahnil z roko. “Če je bila tisto res kakšna šerkova molitev, “Vem. Saj prav zato sem vzel v roke ta zve- kako morete napovedovati, da bom tudi jaz tako Zek revije, ker mi je nekdo povedal, da je v njem molil, ko niti v šerkovo molitev nič ne verjamem?” ?cena Kerševanove knjige. Ko sem pa že enkrat “Čujte, kaj vam bom povedal. Delate se pred *®el zvezek v roki, sem bral vse in naletel na menoj kot prepričan ateist, popoln brezverec. Če inžgarja in Šerka. Tudi tisto omembo o nastanku bi bilo to res, bi vas tista Fajdigova omemba Finž­ *ivljenja sem dobro opazil. Opazil sem pa tudi, da garja in šerka prav tako malo dirnila, kot vas je, lešnik samo omenja, kar ja pisal Kerševan, ne kot pravite, vse ostalo branje v članku in sploh v sPušča se pa v to, da bi Kerševana pobil.” vsem zvezku. Niti bi ne opazili, da Lešnik Rafko “Tega namena tudi imel ni. V kratkem poro- ni ‘pobil’ Kerševana in Finžgar ni načel pred šer- Cllu o kaki knjigi se ni mogoče spuščati v vse nje- kom umskih dokazov. Vse to mi je jasen znak, da Pomanjkljivosti in jih pobijati. Saj so še druge niste radi ateist, ste le zato, ker se vam zdi to nJ*ge, ki se s tem bavijo. Pravkar sem si ogledo- moderno. Dosti raje bi bili verni kot so vaši starši. V.a* knjigo Hrvata Boža Vuca, ki ji je naslov: J e - Kaj drugega vas je prignalo k meni s temi proble­ *ik današnjih američkih prirodoslovaca. Izpisal sem mi, če‘ne podzavestna želja, da bi se veri spet vsaj ? za omembo pri krščanskem nauku za srednje­ malo približali? In to je neke vrste Šerkova moli­ šolce m nenje am eriškega profesorja Koklina, ki je tev . . eckrat rekel: Verjetnost, da je življenje nastalo Udaril je s peto ob tla in se dvignil. Lice mu Ucajno, je prav tako velika, kot verjetnost, da je je bilo zardelo. Segel je po klobuku in rekel: °var nastal zaradi eksplozije v tiskarni. Pa to je “Vidim, da ne moreva nikamor naprej. Pa op­ Sa*o eden narovoslovcev, ki jih omenjena knjiga rostite, da sem vas nadlegoval.” loteva. Cela dolga vrsta jih je, ki brez pridržka “Prijatelj, še malo me niste nadlegovali. Res Javljajo, da verjamejo v Boga. Zakaj Kerševan pa je bolje, da ne skušava od tu kam naprej. Od eh ne vpošteva?” tu naprej moreta samo Bog in vi. Srečujeta se že, 'To je pa tako: lahko je pol znanstvenikov na skupno pot se še nista podala. Le molite ernih in pol nevernih, človek se lahko oklene enih Zamahnil je s klobukom v roki, z drugo je 11 drugih.” burno segel po kljuki in že je bil zunaj . . . p “To ste povedali čisto prav. Vrniva se k Vilku Planil sem za njim na hodnik: “Pridite še!” ^ajdigu, dajte mi revijo. Ali ste opazili, da Faj- Obstal je za hip in gledal v tla. Kakor da se v&a piše; p0ieg razuma moramo v zadevah vero- je zamislil, čez čas: ^®nja upoštevati tudi voljo,od katere je sploh od- “Morda pa res še pridem.” j).Sn°, ali bo kdo veroval ali ne. Ni ga razuma, ki rnogel človeka prisiliti k verovanju, če se srce Urednikovo pojasnilo:Dr. Alfred Šerko je bil upira. — Ali vam te vrstice niso nčesar po- zdravnik, doma iz okolice Starega trga na Notran­ ®dale, ko ste brali?” jskem, v Ljubljani zelo znana osebnost.

October, 1968 275 v*.% P. Basil Tipka ■'V-

BARAGA HOUSE Tel. 86 7787

19 A*Beckett St., Kew VIC. 3101. Tel. 86 8118

glavno. — Drugi gost med nami za to slovesnost * KAR PREHITRO JE PRED NAMI OKTO­ bo pa p. Blaž čemažar, predstojnik slovenskih BER — zdaj že štejemo dneve do blagoslovitve frančiškanov v Združenih državah ameriških, ka­ naše cerkvice sv. Cirila in Metoda. Razumljivo je mor pripadam skupno s p. Bernardom in p. Vale- dela čez glavo. Ko bi bili prej tako pridni, bi bila rijanom. Je v Ameriki rojen sin slovenskih stal" cerkev lahko že dve leti odprta . . . Vsekakor je šev. Tudi njemu kličem veselo dobrodošlico. Prav strop, ki me je zelo skrbel, srečno končan in zdaj je, da vidi, kje in kaj delamo tukaj pod Južnim samo čaka barve. Tudi naš 'zvonik” j^ dozidan, Križem. v kratkem bodo končana tudi stranišča. Tesarji in mizarji so pridni okrog in v cerkvi, električar prav * Pri birmanski maši bom imel poleg ostalega tako. — Seveda bo moralo sto nebistvenih del po­ še posebno opravilo: prvič in verjetno zadnjič bo® čakati, ker nam bo zanje zmanjkalo časa in najbrž — boter, če ne bom postal morda celo prvi fran- tudi darov. Tla bodo verjetno za zdaj ostala ce- čiškan-boter na svetu. Po redovnih pravilih botr1 metnna, tudi dvorano bomo kasneje olepšali in namreč ne smemo biti in tako sem tudi povedal opremili. Mesarjevemu Johnyju, ki me je že menda dolg0 j Mozaik svetih bratov Cirila in Metoda že krasi tega izbral in pred dobrim letom za to vprašal- j steno za oltarjem. V nedeljo 28. septembra smo ga Johnny pa ni odnehal. Tiho, ne da bi mi kaj P°" prenesli in pritrdili. Je res monumentalno delo in vedal, je napisal pismo na samega sv. očeta v Ri® za večtedenski trud umetniku Francetu Benku is­ in ne dolgo tega prejel tudi uradni odgovor Pa' kren Bog plačaj. peškega tajništva. Moral sem govoriti z avstral' skim frančiškankim provincialom, Johnny me Pa * Celotna doslej nabrana vsota darov za cer­ že kliče za botra . . . Ti fant ti, kakšno jo iztuh' j kev je poskočila na $ 25,910 — 49. Bog plačaj vsem ta! Johnny, če boš pri vseh stvareh tako vztra- dobrotnikom zadnjega meseca. Tistim, ki bočejo jen, boš še veliko dosegel v življenju! cerkvi v spomin na kakega svojega pokojnega daro­ vati za cerkveno klop, zdaj že lahko povem, da je ★ Zdaj pa septembrske poroke: Na 14. sep' cena ene klopi šestdeset dolarjev. Za dvanajst tembra je Jurij K oce dobil za zakonsko družic0 klopi so se darovalci že prijavili. Lysbeth Irene Je n k in s . Nevesta je rojena v A vstra­ liji, ženin pa je iz Starega trga ob Kolpi ter nečak * Vsekakor naj ob tej priliki povabim vse ro­ znanega dr. Jurija Koceta, ki živi v Perthu. — Tr1 ! jake, da se udeležijo naše skupne slovesnosti v ne­ poroke so se vrstile ena za drugo 28. septembra’ deljo 20. oktobra. Darovalcem in rojakom v Mel­ Oto T ro s t je rekel “da” Silvi A n to n ič . Ženin je bournu in okolici bom razposlal tudi posebna pisma Šentjanža nad Drančami in ima krstni list vuze' z vabilom in sporedom. Prav je, da imamo poleg niške fare; nevestin rojstni kraj pa so Ranče, žup' otvoritvene maše ob desetih tudi popoldansko bir­ nija Slivnica pri Mariboru. — Roko sta si podal9 mansko mašo. Tako smo razdelili skupino, saj do­ za vedno Stanko Ž n id a rič in Pavla K rn ja k ; ženi11 poldne že tako verjetno ne bodo mogli vsi v cerk­ je iz Križevcev pri Ljutomeru, nevesta pa je r°' vico. — Upam tudi, da se bo škof dr. Jenko med jena v Čakovcu. — Skupno bosta hodila skozi živ' nami dobro počutil. Bojim se sicer, da mu bomo ljenje tudi Marijan P e rič in Angela M e*trovic^,• mogli prav zaradi vseh skrbi in priprav pri cerkvici Nevesta je iz Bokanjca pri Zadru, ženin pa je ,2 v Melbournu manj nuditi kot drugod, a ponosni Benice, župnija Lendava. smo na visokega gosta Baragovega doma. Četudi Vse poroke so bile pri Mariji Pomagaj v Ketf' bo vse bolj po domače, prihaja iz srca, to pa je Parom želimo obilico božjega blagoslova! 276 Misli, October, 19*$ ★ Tudi krsti so bili vsi v naši kapeli: T a n ja Tudi letos bom naročil avtobus, ki bo odpeljal A ntonija iz Thornbury je hčerka Milana Is k ra in po sveti maši izpred naše cerkve v Kew proti po­ |vanke Šajn vd. Ludvik; Paul George iz M alverna kopališču in nato dalje v Sunbury. Prijavite se Je sinko Jožefa S v e te c a in Marije r. Vidovič, J o ž e f pravočasno! Pa novi prirasttek družinice Ivana K o ro ša in H er­ Livarna mi je že zdavnaj obljubila, da mi bo mine r. Grebenšek, Wantirna South. Vsi trije krstti pravočasno znova vlila kip Slovenke za naše So bili 7. septembra. — 14. septembra je krstna skupne grobove, pa se bojim, da me je potegnila, v°da oblila Ericha Gottfrieda, prirastek v družini- ker do danes z delom še niso začeli. Tudi moram C1 Gottfrieda H o m a n n a in Marije r. Žnidarič, priznati, da sem skrb za skupne grobove na račun Glenroy; isti dan tudi K a ta rin o , hčerko Matija zidanja cerkve zanemaril. Moral bom dobiti nekaj p eketi ja in Marije r. Antolič, Niddrie. — Petnajs­ prostovoljcev, da bomo grobove zopet uredili in tega septembra sta prejela sveti krst D av id , sinko olepšali, čim bo glavno delo pri cerkvi mimo nas. ^vanna V u k šin ič a in Marije r. Jankovič, North Prepričan sem, da moje brige naši pokojni dobro Springvale; in pa R o b e rt, sinko Rina S ta rc a in 01- razumejo, mnogo mnogo bolje kot živi. — Zdaj še £e r. Grdina, G raigieburn. — 28. septem bra so enkrat spored škofovega obiska: Prinesli h krstu Gertrudo Heleno, hčerko Ludvika Pogorevca in Jelene r. šantek, North Fitzroy. Dan * V torek 15. oktobra ob sedmih večer oktobr­ kasneje pa smo prav na njegov prvi god krstili ska pobožnost v cerkvi Srca Jezusovega v St. AI- Mihaela Franca, sinka Franca Cara in Marije r. b a n su . Škofova maša s pridigo. — Po pobožnosti Bakovič, East Ringvvood. — V Adelaidi smo krstili prilika za pomenek. 22. septembra v družini Danila D o d iča in Angele r. Kajnih, Torrensville: Davida Karla je odbila krstna * V sredo 16, oktobra ob sedmih zvečer sloven­ v°da v cerkvi Kristusa Kralja, Lockeys. ska oktobrska pobožnost v cerkvi Sv. Družine v Bell Parku (Geelong). Ob pol oSVnih škofova ma­ ša s pridigo. — Po pobožnosti prilika za pomenek. * Veselim sporočilom moram pripisati vest o Penadni smrti bivšega fanta Baragovega doma, * V četrtek, petek in soboto (17., 18., in 19. ok­ orjana Vidmarja, ki se je nedavno smrtno pone­ tobra) zvečer Sv. MISIJON v Melbournu. Začetek srečil z avtomobilom v Južni Avstraliji. Podrobnos- prva dva dneva ob pol osmih, v soboto ob sedmih. 1 m dan nesreče mi še niso znane. Florjan je doma Oktobrska pobožnost (škof bo medtem v spovedni­ 'z Budanje pri Vipavi, k je r je bil rojen 12. fe- ci), nato škofova maša s pridigo, V slučaju lepega bruarja 1942. V A vsttralijo je dospel na “Conte vremena bomo vse tri dni na prosttem pri lurški rande” v ja n u arju 1961. žalujočim v domovini votlini v Kew, v slučaju dežja v hrvaški cerkvi v 'skreno sožalje! Clifton Hillu. — V soboto po misijonu v dvorani pod cerkvijo poseben spored v čast visokemu gostu. * V nedeljo 6. oktobra bomo imeli poslednji- * V nedeljo 20. oktobra ob desetih dopoldne rat slovensko mašo v hrvaški cerkvi v Clifton zaključek sv. misijona s slovesno blagoslovitvijo no­ razen če nas bo slabo vreme med škofovim ve cerkve sv. Cirila in Metoda. Prenos podobe Ma­ ^sijonom (sicer na prostem pri lurški votlini) rije Pomagaj iz kapele v cerkev, škofova maša ^'esttavilo tja. Naj se na tem mestu iskreno zah- v novi cerkvi s pridigo. — Popoldne ob treh se valim Fathrtu Kasiču, da nam je dajal več let zberejo k sv. maši birmanci, botri in družine bir­ gostoljubno streho za naše bogoslužje. mancev. Podelitev sv. birme vsem priglašenim. — Po maši zakuska v dvorani. * Kakor vabim vse naše narodne noše na bla- 8°slovitev cerkve v Kew, jih vabim obenem tudi ADELAIDE fiase novembrsko romanje. Kot navadno, bomo j|a Prvo nedeljo v novembru zopet obiskali keilors- V četrtek, petek in soboto (24.,25., in 26. ok­ 0 Pokopališče, nato pa se udeležili evahristične tobra) zvečer sv. misijon v cerkvi Srca Jezusovega rocesije v Sunbury. S časom tokrat ne bomo več v Hindmarshu (Port Road). Začetek ob pol osmih ko na tesnem, saj bo v naši cerkvi v Kew redna zvečer. Po reženvenski pobožnosti škofova maša z eta maša ob d e se tih . Tako imamo dovolj časa, da misijonsko pridigo. ® brez naglice snidemo na pokopališču ob dvanajs- V nedeljo 27. oktobra ob dveh popoldne za­ ^ ■ V Sunburyju se bomo pa tudi lahko ob priho- ključek misijona s škofovo mašo in pridigo. Med , mirno odpočili, saj bo še dovolj časa do začet- mašo bo podelitev sv. birme priglašenim. — Po a Procesije. maši zakuska in razgovor v dvorani za cerkvijo. October, 1968 277 KOTIČKOV STRIČEK NOSI PET KRIŽEV

V Avstraliji ni znan pod gornjim imenom, pač pa v Ameriki in Kanadi. Mi mu pravimo samo: Karel Mauser, naš veliki povestničar. Napisal je že 25 povestnih knjig. Letos v av­ gustu je — srečal Abrahama. 0 tem je pisal v Svobodni Sloveniji dr. Tine Debeljak. Pa se ni dolgo pomudil pri Mauserjevih knjigah. Obrnil je pozornost bralcev nekam drugam in to je vredno tudi v MISLIH napraviti. Prav prijaz­ no se bere. — Ur.

IZDAM VAM, DA RAD BEREM tiste stvari, ki jih Mauser niti ne podpiše in o katerih marsik­ do ne ve, da so njegove. Namreč: njegove odgovo­ re na pisma otrok, ki jih po Ameriški domovini po­ šiljajo njemu — Kotičkovemu stričku.

Dvomim, da jih otroci bero s takim užitkom, kot jih jaz, kajti v teh odgovorih berem jaz — Mauserjevo avtobiografijo. Piše jih mimogrede, vrže v obcesti jarek, meni pa se zdi, da pobiram “In me vprašaš, če sem že kdaj videl kakšne' bisere iz blata. Namesto, da bi mi pisali, naj nam ga skavta v gmajni? Po pravici rečeno, da še ne' on pove kaj — kot petdesetletnik ima pravico — V tistih časih, ko sem bil v gmajni skoraj dom8’ iz svojih spominov. menda skavtov še ni bilo. Vsaj v Podbrezjah n®- Takole kramlja na otroška vprašanja: Otroci smo kolofirali po gmajni brez v o d n ik o v Zdaj pa v gmajno redko zaidem. — Lepo mi vse “Jaz na tekmo? Ali si ob pamet? Toliko se pozdravi v volčjem krdelu. . .” razume mna baseball kakor zajec na boben. Tam, kjer sem jaz rasel, te igre niso poznali. Fernikule, “Zelo sem vesel, da te veseli petje, zakaj Pe' to je bila igra, fant! Ti menda še besede ne po­ sem, iz srca zapeta blaži srce. Jaz pa posluh8 znaš. Seveda, časi se spreminjajo in igre tudi.” nisem nikoli imel. Spominjam se, da sem kot otro* nekoč prišel na kor. Takrat me je učil neki fl®' “Ko sem bil jaz v vasi, noben otrok na vasi telj Lovše, dober učitelj. Bila je neka slovensk* ni imel žoge. Najbrž jih tedaj še niso delali. Tako šolska maša in ko smo začeli, je učitelj grdo P®' je tudi jaz nisem imel, videl pa sem jo pozneje gledal. Nekdo je pel po svoji viži. Z roko mahaj® pri Pavlinovih otrokih, ker so bili starši bogati in za takt, je šel učitelj po vrsti in poslušal. Pri me”1 so jo dobili iz mesta . . . Tisti čas sem igral Tarzana se je ustavil in s prstom pokazal na oguljeno kl°P' po Gobovcih, ki je bila velika gmajna. . šel sem, seveda, toda zdelo se mi je, da mi je st®" ril krivico. Ko sem povedal materi, so mi reki1, “Vprašaš me, kaj sem jaz delal v mladosti? “Veš kaj, mule? Ti se dereš, ne pa poješ. Pa le Huncvet sem bil. Po vasi sem divjal, vse prste na bolj prav, da ti je učitelj to povedal.” Od tiste?9 nogi sem imel opevcane. Je bil kamen, ki ga ni­ časa pojem samo na gmajni . . .” sem videl, in sem kresnil ob palec. Zarjul sem, tan- cal po eni nogi, pa obrisal solze in spet norel. Po In takih odlomkov iz življenjepisa je Gobovcih sem poznal vsako drevo in vsako veve­ vse polno, tako da bi že iz njih sestavil njegoV° rico, doma na podstrešju sem bil za generala, v hiši mladost. Pa so lepa v teh odgovorih tudi razp°' pa tiho, če ne, so mati šli po kuhalnico. Vse mla­ loženja, kakor npr. ta-le: dosti so enake in vse so lepe. Na stara leta zdaj “Tisto o dežju mi je posebno všeč. Veš, ko 9el” mislim nazaj, ostal mi je mucek in šendica in po­ bil v zrelih letih, sem rad lazil po gorah. Takde grad. Vse drugo je odšlo. Vendar ne morem reči, na večer, ko sem prišel do kakšnega senika, sčf1 da moja mlada leta niso vžile sveta. . .” se zleknil na seno in če je pričel padati dež, ie 278 Misli, October, 1968 bilo tisto pritrkavanje na skodle taka blažena mu- “Tu na mizici imam na majhnem podstavku sika, da ni moči povedati. Seveda, v zrelih letih pomladno sliko iz Podbrezij. Poslali so mi jo iz 'Wa človek v srcu vse mogoče stvari in tak dežek Podbrezij in zadaj je s preprosto roko napisano: jih vzdigne kakor travo . . Na levi je videti košček Matijevčeve hiše, na desno ob poti za drevesom stoji znamenje z lurško Ma­ Ali: terjo božjo. — Morda so mislili, da sem po tolikih “Tisto, kar sem napovedal, se je že izpolni­ letih kaj zgrešil. Nič nisem zgrešil. Tam ob tisti lo. Pri sosedu se je razcvela češnja in je taka, da potki, ki pelje mimo znamenja, je Matijevčeva je ne morem nagledati. Vej kar ni videti, vse kajža. Tam sem gostoval v otroških letih. Tudi ta­ ie samo belo cvetje. Na drugi strani moje šendice krat so tako cvetela jabolka kakor zdaj cveto na ae je v cvetje pognala breskev. Ni velika, toda tej sliki. Vidim turški zid taborske cerkvice in na njeno rožasto cvetje je čudovito. Tako me je pri­ drugi strani je stala majhna mežnarjeva bajtica, šlo, da sem odmoštacal z muckom na oglede. Na v kateri je živel slepi Tonček. Slep je bil, pa je vseh vrteh cvetje in magnolij sva videla. In sem hodil zvonit, in še na Brezje hodil, kadar je bilo ftiucku tudi govoril po poti: Poglej, potrkon, če je veliko romarjev, da je ujel kakšen belič. Po glasu 2e na tem svetu tako lepo, kaj šele bo na drugem. me je poznal, če sem ga pozdravil. Spodaj pod Med samim cvetjem bomo hodili leto in dan . . .” bregom so moji kmetje in bajtarji: Mrkovec, Ob­ rani, Ožbovc. Pozdravljal sem jih kot otrok, vsi Nasprotno pa takole: že spe na božji njivi in prijetno bi bilo zdaj go­ voriti z njimi, ko je ozimina okrog pokopališča tja “Zdajle ko tole pišem, sneg hudo kosmata, do Kučarja že za ped visoka. Blizu so ji ostali, če bo šel takole cel dan, se zjutraj moja šendica kakor so ji bili celo življenje . . °e bo videla iz kupa. Tako neznansko slabe volje sern, da k ar po malem robantim . Od enega okenca In tudi Mauser je ostal blizu tej ozimini in do drugega postopam in gledam skozenj. Sneg pa tem svojim sosedom in tej svoji vasi Podbrezje kar naprej svojo pot. Pri teh letih imam že tako vseh petdeset let življenja. In od teh polovico v dovolj skrbi in zdaj še ta sneg. O Svečnici sem za­ tuji zemlji s tem koščkom sveta v srcu! Hvaležni vihal brke in brado in malo sanjal o soncu. Figo, smo Mauserju, ki nas je s tem svojim anonimnim °boje sem pokopal pod sneg, ki mi je zasul tulipane drobižem popeljal tja v tisto vas, ki je “razvesel­ hijacinte . . .” jevala njegovo mladost”.

In zopet se spomni svoje rojstne vasi: Naj jo uživa še dolgo! —td

Otroci Slomškove šole iz Blacktowna nastopajo

v Cabramatti na romanju v avgustu 1968 Misli, October, 19fi8 270 “Kaj pa, Filip, tista plošča, ki je bila pri nas SPOMINSKA PLOŠČA shranjena? Ali je tvoja,?” “Moja. Lomast mi jo je prepustil na obračun, Povest. Spisal Fran Detela ko je drugo naročil.” “Ali bi jo ti prodal?” Nadaljevanje “Zakaj pa ne? Še prav poceni jo dam”. Malo so pobarantali in kup je bil sklenjen. “Zdaj jo pa še vzidaj na našo hišo”. “Saj vaši hiši je bila namenjena,” je menil Filip. “Ali imate kaj apna pri roki?” FILIP JE POSTAVIL SVOJ ODER in se lotil “Polno jamo,” je dejal škorec. dela. Vsa Rjavkarjeva družina je stala pred hišo Filip si je namešal malte, postavil oder in in gledala, kako se dolbe stena, in le premalo je kmalu so stali vsi Škorci pred hišo in gledali in bilo zidarskega dela za toliko rok. Škorčevi so se pomagali; Rjavkarji so se pa skozi okno čudili in bili v onemogli jezi zaklenili v svoje stanovanje. jezili. Kakor kadar krsto zabijajo, tako je donelo možu Ker so bili vsi delavci dobre volje, je šlo del° in ženi na uho kladivo in dleto; saj se je pa tudi hitro izpod rok. Napol je bilo že dovršeno, ko sta pokopavala čast domače hiše. prišla v Hrastje Ivan in Janko z Mlakarjem, ki je Žena se je osvestila prva. vlekel voziček za možnarje s seboj in se še vedno “Oh, kaj bi se jezila,” je dejala, “ko nama jezil na oholega Lomasta in slavnega škorca,kakor jeza nič ne pomaga in onim nič ne škoduje. Grdo da bi mu bil tudi ta odjedel zaslužek. Pred Rjav- so ravnali z našo hišo, to je res, in večna sramota kar jem so se ustavili. Ivan in Janko sta si šla og­ naj jih zadene! Pri nas se je rodil slavni Urban, ledat ploščo, Mlakar pa je zavil na dvorišče pred Rjavkarja bodo pa za to častili. Eden seje, drugi skedenj, kjer je imel spravljene možnarje. Rjav­ žanje. Na svetu res ne najdeš pravice. Toda Bog karja ni bilo nobenega od nikoder. vse vidi in vsaka krivica se kaznuje. Ta plošča ne “Ali ni nikogar doma?” je zaklical Ivan. bo prinesla sreče Rjavkarjevi hiši. Le meni verje­ “Kaj pa je?” je pogledal skozi okno Rjavka?- m i!” “Ploščo morate zagrniti, dokler se ne odkri­ Te besede so prijetno hladile skeleče rane je.” užaljenemu možu; Lenka pa mu je pripravljala še “Imam že pripravljen prt”, je rekel Rjavkar, drugih zdravil. Kdor bi namreč trdil, da je pri nas “samo omet naj se malo posuši.” ženski spol vobče bistroumnešji od moškega, bi se “Kaj pa Škorec?” je vprašal Janko. najbrž zameril vsem moškim, ne storil bi jim pa “Kar poglejte! Prej je bil zelo hud, zdaj s' nobene krivice. pa tudi sam vzidava tablo.” “Ti, Miha,” je dejala Lenka ljubeznivo, “ali Kakor zaškriplje in se zasuče petelin na stre' ni rekel Filip, da se lahko vzida taka tabla na vsa­ hi, kadar potegne nasprotni veter, tako sta se obr' ko hišo? Meni se prav zdi, da je tako rekel.” nila Ivan in Janko proti Škorčevi hiši in — ostr­ “Sev.eda je rekel; toda kaj to pomaga?” je mela. zdihnil mož. ‘To je škandal.” je zakričal Ivan in se zg a n il; “Zakaj ne bi vzidal Filip ene plošče tudi na kakor da bi ga bil pes ugriznil. “Dve sp o m in s k i našo hišo?” plošči! To se mora prepovedati, to nas osmeši pred Škorec se je zravnal, udaril z roko ob dlan in vsem svetom!” d e ja l: Janko ga je komaj dohajal, tako je hitel, da b1 “Lenka, ti si pametna ženska! Naj me stane, še pravočasno preprečil nesrečo. Ko je Mlakar kolikor hoče, jaz dam vzidati ploščo na našo hišo. samot,ež pripeljal svoje možnarje, je Ivan že z vso Pokazati hočem Rjavkarju in Lomastu in Mlača- gorečnostjo prigovarjal škorcu, ga prosil inrotil> nom in vsemu svetu, kje se je rodil moj slavni naj opusti svojo namero, da se ne bo ves svet sme- j stric”. jal Hraščanom in slavljencu in slavilcem. škorec “Le prepusti to reč meni”, je dejala Lenka in pa je gledal od kraja začudeno, potem prezirlji' mu stisnila roko. “Boš videl, da se nama Rjavkar­ vo in zaničljivo; odgovoril in nič, izvlekel je počas* jevi ne bodo dolgo smejali.” mehur s tobakom in si začel tlačiti pipo; poten1 Ko je bil Filip pri Rjavkarju svoje delo izvršil je iskal po žepih biglic, pljunil v stran, prižgi in se vračal mimo škorčeve hiše, ga j« povabila premišljeno in puhnil Ivanu dim pod nos. Medtem Lenka na kozarček hruševca, da se jeza poplakne. je bil Mlakar že pregledal in presodil položaj. “Saj jaz nisem nič hud”, je dejal Filip in sto­ “Bravo, Škorec!” je udaril moža po rami. “T1 pil v vežo. “Jaz delam vsakemu, kdor me plača.” si mož, ki se ne bojiš Lomasta. Dobro si m« z8' 280 Misli, October, 1968 godel. Ta slepar je hotel imeti slavnost zase in nje­ du in ploščo na Vrbi? Anastazij Griin ima ploščo mu na čast naj bi jaz streljal. Toda tak osel jaz v Grazu, kamen pri Leskovcu, eno ploščo v Lju­ nisem. Kdor bo točil, naj tudi strelja. Ampak, tebi bljani, eno na Bledu nad krajem, kjer se je rad na čast, Škorec, bi pa sprožil tri strele, če bi imel mudil. Imenitni niso samo tisti kraji, kjer so se smodnika pri roki, in lijec bi nataknil na možnar, veliki možje rodili, ampak tudi tisti, kjer so hodili, kakor se strelja zoper točo, da bi kar svedrast kjer so posedali, ponočevali in popijali. Urban tresk zažvižgal proti nebu.” Škorec je gotovo prihajal k Rjavkarju v vas in go­ tovo je večkrat sedel na tistem oglu hiše, nad ka­ In Ivan je mislil, da bo Škorec na njegove terim se sveti zdaj njegovo ime. Če pomislim, ko­ besede ploščo razbil! liko spominskih plošč imajo drugi možje, se mi Janku se je zdela Škorčeva namera nekako zdi, da dve za Urbana Škorca nista nič preveč.” zvita poteza proti samolastnemu Lomastovemu po­ “No in katera se bo pojutrišnjem odkrila?” stopanju; bal se je, da bo Ivan pri hudem Škorcu je vprašal Ivan z zlobnim smehorh na ustih?” naletel, zato je potegnil prijatelja s seboj in mu “Obe seveda,” je rekel Janko, “in najprimer­ začel dopovedovati, da je škorčeva misel imenit­ nejše bo, obe hkrati. Jaz se postavim s pevci v na; zakaj spominska plošča se spodobi vendar le sredo med oba soseda, da bo zalegio petje na obe rojstni hiši; osramočena in osmešena bosta samo strani. In veš kaj? Pri Rjavkarju bo govoril Lo­ Lomast in Rjavkar; kaj pa to druge briga! mast, ti pa imej govor pri škorcu. Tako se znosiš “Ampak dve plošči, dve spominski plošči!” se nad Lomastom, kakor se je znosil prebrisani Ško­ Je prijemal Ivan za glavo. rec. Saj veš, če boš govoril ti, kdo bo poslušal Lo- “Kaj to?” je miril Ivan. “Ali nima Prešeren m asta?” spomenik v Ljubljani, kamen v Kranju in na Ble­ (Konec prihodnjič.)

VELIKA SLOVENSKA PROSLAVA V ARGENTINI

^ DAN 29. OKTOBRA JE ZA SVOBODNE SLO­ in ustanov, dušni pastirji, vzgojitelji mla­ VENCE po vsem svetu vsakoletni narodni praznik dine, kulturni ustvarjalci, predavatelji v na­ *n obenem praznik slovenske zastave, ki mora biti ših organizacijah, javni delavci in obliko- seveda brez komunistične zvezde. Letos se temu , valci slovenske emigrantske skupnosti. Prazniku pridružuje še 501etnica prve «loven»ke 4. V nedeljo 27. oktobra dopoldne slovesno po­ vlade, ki se je sestavila po končani prvi svetovni laganje venca pred spomenik generala San vojni z razpadom cesarske Avstrije. Martina (udeležilo naj bi se čim več narod­ Za to priliko pripravljajo Slovenci v Argenti- nih noš). ni mogočno proslavo, ki se bo vršila v Buenos Ai- 5. Istega dne popoldne v Slovenski hiši sv. resu in so nanjo povabili tudi predsednika Narod­ maša za naše prednike, ki so sjs žrtvovali nega odbora dr. Miha Kreka. V pripravljalnem od- za svobodo slovenskega naroda. °ru so zastopniki mnogoštevilnih slovenskih usta­ 7. Po maši slavnostno zborovanje, katerega nov v Argentini: mnogih Domov, zavodov, šol, li- osrednja točka bo govor dr Miha Kreka. stov, igralnih družin itd. Sodeluje med drugim pevski zbor Gallus. Pripravljalni odbor je na svoji seji17. avgusta 8. Polaganje venca pred spomenik žrtvam ko­ sprejel za nameravano proslavo naslednji pro­ munistične revolucije. gram: Po odobritvi tega programa je g. Stare Miloš L Sprejem dr. Kreka na letališču. povedal, da so v delovnem odboru ustanovljeni še 2. Priprava tiskovne konference dr. Kreku s pododbori in odseki, ki bodo še spopolnjeni z novi­ tukajšnjimi časnikarji, združene z umetniš­ mi sodelavci. Naproša vse, naj nihče ne odkloni ko in knjižno razstavo. sodelovanja. 3- V soboto 26. oktobra zvečer: akademija v K besedi as je oglasil še predsednik finančne­ Slovenski hiši, nato slavnostna večerja, na ga odbora g. Janez Brula, ki je razložil svoj na­ katero so povabljeni odborniki organizacij črt za kritje stroškov. Misli, October, 1968 281 LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU je moralo Izpod letos zaradi finančnih težav zaključiti sezono že v maju. Podporo dobiva samo od okoliških občin, republika mu ne daje ničesar. Celjani so na svoje Triglava gledališče ponosni in za igre napolnijo veliko dvO' rano do 85% zmogljivosti. Poprečno gre vsak Cel­ jan vsaj enkrat na leto v gledališče. Imajo pa v Celju tudi pevski zbor, ki spada med najboljše V “OGNJIŠČE” V KOPRU, znani mladinski list, Jugoslaviji in napravlja tudi turneje po domač* je objavil pismo fanta z imenom Dani in urednik državi in tujini. Letos je že pel v Švici in zahodni mu je odgovoril. Takole beremo: — Sem mlad fant Nemčiji. Na mednarodni pevski festival, ki se je in me zelo muči vprašanje, kako so mogli nekateri vršil v Stuttgartu, je bil celjski zbor povabljen dušni pastirji med vojno ubijati nedolžne ljudi. edini zbor in južne Evrope. In je žel veliko prl" Poznam ljudi, ki so zaradi tega zapustili vero in znanje. preganjajo mene, češ z zločinci se družiš.” Ured­ nik rubrike odgovarja takole: “In ti nikdar ni “DRUŠTVO “IVAN TRINKO” V ČEDADU je prišlo na misel, da “besede so poceni” in bi vpra­ naslovilo pritožbo na predsednika deželnega odbo­ šal za dokaze: kdo, kje, kdaj, kako? Vprašaj se, ali ra Furlanije-Julijske Benečije v dolgem pismu, ' nimajo tisti, ki tako govorijo, ‘kako so duhovniki katerem zahtevajo pravice kot jezikovna manjšin** klali ljudi’, za bregom kakšne druge namene. Vpra­ v Italiji. Med drugim pravijo: Mi smo imeli svoj® šaj take ljudi za imena teh duhovnikov, za kraj in pesnike in pisatelje, že desetletja se trudimo, da ^ za priče, pa bo kmalu zmanjkalo teh zgodb.” nas spoznali kot Slovence. Po drugi svetovni vojn1 so nam bile dane obljube . . . Imamo svoje sk' DIMITREJ RUPEL V LJUBLJANI je velik tivno prosvetno društvo, prisiljeni smo pa pošiljk1 komunist in seveda ni mogel biti zadovoljen z ob­ preceej naših otrok v slovenske šole v Gorico in javo v Ognjišču. Nasprotno, močno se je razhudil Trst, ker jih sami nimamo. Naše ljudstvo bi želel0 in napisal odgovor v Nedeljskem dnevniku. Priča­ slišati v cerkvah slovensko govorico . . . kovali bi, da bi on naštel tiste duhovnike po imenu, ki so “klali ljudi”. Namesto tega se zgraža nad svo­ DR. RAFKO VALENČIČ, “fant od trnovs^ bodo, ki je dopuščena vernikom v “naši družbi”. fare” na Notranjskem, ki je kot gojenec SLOV®" Nadalje toži, da “se politične pozicije cerkve kre­ NIKA v Rimu dokončal visoke študije, je nastopa pijo iz dneva v dan”. Tako hudo je zaskrbljen, da službo v Ljubljani. Na bogoslovni fakulteti pre' se mu “zdi, da imamo . . . že skrito četo, peto dava pastoralno bogoslovje in obenem je študij^1 kolono, potuhnjeno vojsko.” — (Joj, joj, kaj bo?) prefekt v bogoslovnem semenišču. DR. CIRIL ŽEBOT iz Amerike je bil nekaj dni v Ljubljani in je imel na Slovenskem inštitu­ tu za gospodarska raziskvanja razgovore z ondot- nimi izvedenci. Torej njemu osebno niso prepove­ NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD dali obiska v Sloveniji, le njegova knjiga “Slove­ in druge namene nija včeraj, danes in jutri” ni smela tja. Seveda $ 3: Dušan Saksida, Vladimir Puc; je kljub prepovedi prišla tja že prej, nekaj izvo­ $ 2: Tomaž Možina, L,eo Robar, Julka Pavli®1 dov je pa Žebot verjetno še osebno prinesel. Za­ Marija Treven, Vinko Vitežnik, Anton Kond*’ kaj pa ne, saj ni prišel v deželo — brez deviz . . . Polde De jak; $ 1: Tone Tuksar, H. Juriševič, Dragica B8" SLOVENŠČINO LJUBLJANSKEGA ŠTU­ bič, Iv. Hudoklin, Vlado Menart, K. Hartner, DENTA, ki jo je “Pavliha” baje prepisal iz fanto­ Marinovič, Karl Mlinarič, Iza Bukarica, Dana S1 vega dnevnika, bi skoraj razumeli pristni Avstralci munovič, Vilko Žumer, Al. Golja. in po vrhu še Amerikanci. Taka je: Dopoldne sem moral dvakrat v supermarket, ker sem prvič poza­ P. PODERŽAJ, INDIJA: $ 10: Neimenova^ bil spray in lotion. Zaradi tega deleya sem skoraj $ 5: dva Neimenovana; $ 2: G. Marinovič, Fr®11* zamudil waterpolo med ali stars in old boys. Sre­ Danev; $ 1: Dragica Babič. čal sem Suzy in jo vlekel v self-service na sinalco. SLOMŠKOV SKLAD: $ 6: M.H.; $ 5: P.B. Potem je rinila v snack-bar, ker sem pa bil broke, sem ji ušel, ko je šla v WC popravljat make-up. SLOVENIK V RIMU: $ 30: Neimenovan; ? Kosilo je bilo še O.K. razen instant pudding. Jutri Tomaž Možina; $ 2: Ed Žvab, Matija Okorn, I imamo party v sosednjem campingu. Gee! Sedmak; $ 1: Peter Bizjan, Dragica Babič. 282 Misli, Ootober, 19*^ NOVA ZELANDIJA JE LEPA

Tomaž Možina

ŽE NEKAJ MESECEV SE “POTEPAM” po plemen, razmeroma čedni in nadarjeni. Mnogo Ev­ slikoviti Novi Zelandiji. Delno sem tu na poslov- ropejcev se je z njimi poročilo. ni poti, delno pa na počitnicah. Dežela je nepo­ pisno lepa in polna protislovij, bi rekel. Eno po­ Ker je podnebje izvrstno in tako tudi zemlja za pašništvo, je Nova Zelandija znana kot naj­ leg drugega so tu ognjeniki in ledeniki, zamrzla Jezera in toplice, puščava in tropični gozd. večja proizvajalka mleka, masla in sira. V tem je prva na vsem svetu. Cene so nizke, za polovico Zares, odpraviš se na ribji lov v bližnje toplo pod avstralskimi. Ljudje so izredno prijazni in go­ morje, naloviš jih in si pripraviš južino v sopari stoljubni. So mnogo bolj pristopni kot Avstralci Sejzirja. Nato greš na smuk na zasnežen še bru­ in vedno pripravljeni za pogovor. Vprašal sem jih, hajoč vulkan in po smučanju skočiš v nekaj sto če bi se želeli politično povezati z Avstralijo. Ne, korakov oddaljene mineralne toplice. Tako sem večina hoče ostati sama zase in zamisel o kaki napravil že tudi sam, toda smuški sneg in vroča vo­ združitvi z Avstralijo jim nič ne diši. Zdi se mi ra­ da sta se za moje počutje zvrstila nekoliko prehit­ zumljivo, kajti življenje tu je nekako bolj pristno ro . in tudi pravično, četudi v časopisih morda druga­ če berete. Tu nisem videl na primer sledu po brez­ Nova Zelandija sestoji iz dveh otokov in je poselnosti, bedi in podobnem. Socialni pravičnosti Po površini le nekaj večja od Jugoslavije, dočim posvečajo veliko pozornost. ■le Avstralija tridesetkrat večja. Prebivalcev nima niti 3 milijone. Od teh je kakšna desetina prvotnih Tudi nekaj slovenskih družinn sem srečal. Do­ Prebivalcev — domačinov Maorov. Ti Maori so pri- bro so se vživeli naši ljudje in zadovoljni so. Še sPeli semkaj menda v 13. stoletju na kanujih iz marsikaj zanimivega sem videl tu in doživel, toda Havajskih otočij. So torej eno izmed polinezijskih o tem bom morda kaj napisal ob drugi priliki.

■ M l mm

Snežnik — ognjenik na Novi Zelandiji nad toplim je*erom

October, 10R8 288 BARAGOVA ODPOVED ALKOHOLNIM PIJAČAM

(Po knjigi dr. Franca Jakliča)

NAŠ ZDRAVNIK DR. MIHAEL COLJA je v jance so ščuvali zoper njega in zoper že krščene svojem predavanju o škofu Baragu na sydneyskem Indijance. Nalašč so jim prinesli še več žganja, da majskem romanju v Plamington pogledal na Ba­ so kar po več dni neprestano pili. V takem stanju raga “skozi zdravnikove oči” in ni mogel pohva­ so bili vsega zmožni. Vsak večer je m oral Barag® liti njegove popolne abstinence. Zlasti v starejših na vso moč trdno zakleniti svojo kočo, da bi ne letih kozarček vinčka človeku dobro dene, je rekel. skušali vdreti vanjo in njega napasti. Tudi Baragu bi bil zelo potreben. Ker se je pa Ba­ Vendar je doživel neko noč tudi to. Bili so raga odpovedal vsaki kapljici alkohola iz višjih namenov, zdravnik ne more nič ugovarjati. še daleč od njegove hišice, ko je že dobro silša* njihovo strahovito tuljenje. Prišli so do njegovih Poglejmo zdaj, kako je prišlo do tega, da je vrat in tulili, česar ni nič razumel. Cele štiri ur® Baraga napravil tako zaobljubo. Je zelo pomemben je drhal oblegala hišo. Sreča je bila le, da so bil' dogodek v njegovem misijonskem življenju. preveč pijani, da bi mogli izsiliti vstop. Tedaj b' Baraga gotovo ubili. Bil je pripravljen na vse- Ko je v dobrih dveh letih na prvi misijonski Vsak hip je pričakoval, da bodo zapalili streho n® postaji “Krivo drevo” že skoraj vse Indijance koči, ki je bila iz lubja. Tako bi z bajto vred tud' sprejel v katoliško vero, se je odločil za ustano­ sam zgorel — živ! Končno so vendar prišli oroZ' vitev novega misijona pri Veliki reki. Bilo je “100 niki, ki so imeli v bližini stražnico, in so jih raZ' ur” daleč od Krivega drevesa. Danes je na istem gnali. kraju lepo moderno mesto Grand Rapids. Takrat je bila le z gozdom porasla pokrajina, še zelo sa­ Med obleganjem je Baraga veliko razmišlja* motna. Okoli 1000 Indijancev Otavanov je živelo in še več molil. Žganje in sploh alkoholje za In' tam. Med njimi je bilo blizu 100 katoličanov, ki dijance pravo uničevanje. Ker ni videl druge p®' jih je bil Baraga krstil poprej nekoč, ko jih je moči zoper to nesrečo, se je sam žrtvoval.Naredil obiskal in jih učil iz Krivega drevesa. Niso pa ime­ li stalnega misijonarja in tudi ne cerkve. Ko je Baraga prišel mednje “za stalno”, je hitro postavil leseno cerkev in kočo za stanovanje in šolo. Prišel je v Veliko reko prav za desetlet­ nico svoje nove m aše: 21. septem bra 1833. V kra­ ju je bil že ustanovljen protestantovski misijon, ki pa je imel med Indijanci le kakih 10 privržen­ cev. Baraga so Indijanci spočetka kar lepo spre­ jeli, čeprav ne vsi. Največ nasprotja mu je delal protestantovski pastor in — trgovci z žganjem, belci, ki so dovažali alkohol in z njim kupovali od Indijancev kože divjih živali. Pa naj nam o tem pripoveduje Baraga sam: “Tukaj je mnogo nakupovalcev kož, ki povsod lazijo za Indijanci in jim dajejo žganje za iz­ menjavo za kože; zato so Indijanci v tej vasi skoraj vedno pijani. Strašen je pogled na pijanega divjaka, še bolj pa na pijano žensko. V pijanosti so kakor obsedene. Mnogo tukajšnjih indijanskih žen- je brez nosu. V pijanosti se zgrabijo kakor vol­ kulje in druga drugi odgriznejo nos . . .” žganjetržcem je prigovarjal z lepa in jim vz­ bujal vest. Nič ni pomagalo. Besno so ga sovražili, ker je skušal Indijance odvrniti od pijače. Indi- Baragova cerkev v Veliki reki

284 Misli, October, 19$ Je zaobljubo, da od tiste noči do smrti ne bo po­ kusil alkoholne pijače v nobeni obliki . . . “Ta sklep je zvesto držal. Mnogokrat je bil Ves opešan, ker mu je ob neužitni hrani želodec Popolnoma odpovedal; včasih se je v svoji premo­ čeni obleki ves tresel od mraza; v strašnih zimah, kot so bile v tistih krajih, bi bil dostikrat čašice vma ali žganja krvavo potreben, pa je ob spominu na noč in obljubo pri Veliki reki vse take skušnja­ ve odbil in svoje pomanjkanje daroval Odrešeniku, ki je bil prav tako izkušan.” Besede v zgornjem odstavku je zapisal o Ba­ ragu njegov sodobnik Walter Elliott iz Detroita. Verjetno je Baraga le malokomu — ali le enemu- zaupal to svojo skrivnost, da je pač pojasnil, za­ kaj ne pije, čemur so se vsi čudili. O obleganju 'se je sicer tudi sam pisal v domovino, toda svo­ je obljube tam ni omenil. Bal se je — samohvale. Velika reka v Baragovem času

SLIŠAL JE POGOVOR V “Jaz pa svojega trdo držim. Pazim na vsak nje­ gov korak. Sem zraven, ko se uči. Pazim, kod hodi. AVTOBUSU če ne jaz, pa mama. Eden mu mora biti za peta­ mi. Drugače ne bo nič iz njega. O, vem, kaki so taki strici!” (in imel svoje misli) Mislil sem si, kakšen občutek mora imeti ot­ rok, ki ima vedno za petami nadzornika, milični­ ka, policaja. In dela dobro samo iz zunanjih nagi­ PELJALI SMO SE V AVTOBUSU. Znanca bov, ker mora, ne pa iz notranjega prepričanja in a se slučajno srečala. Ker je bilo dovolj prosto­ ker hoče. Kakšen bo, ko bo odrasel? ra, sta sedla drug poleg drugega. Začela sta ob- Mislil sem na njegove besede: “Nas je bilo avnavati svoje najbolj pereče vprašanje: vzgojo dvanajst in smo bili lačni.” Kljub temu je danes v*sh edincev. Oba sta imela vsak po enega otroka. zdrav mož. Tudi lep je bil videti. In postal je me­ ‘Veš, vse mu daš. Vse, ti rečem. Vsak mesec hanik. če samo za otroka vsak mesec žrtvuje 50 ti­ me stane 50 tisoč dinarjev. Brez pretiravanja. Ih soč dinarjev, mora zaslužiti najmanj 200 tisoč di­ K1 eni v šolo vprašat. Pravijo, da ga zadnje čase po narjev mesečno. Kajti tudi davke plačuje. In hišo ?e teden sploh ni bilo, in da so hoteli vprašati, kaj si je postavil. In verjetno je zelo lepo opremljena. z njim. Ali je morda bolan ali se je kaj druge­ V nobeni reči ne zaostaja za drugimi. In tudi nje­ ga zgodilo? Ocene so slabe. Nima zanimanja za gova žena je verjetno lepo oblečena. In avtomobil ° °> to je vse. Ne veseli ga. Rečem ti: predobro imata. In vse to je zraslo iz revščine, ker revščina tudi vzgaja, če ni prevelika. Postal je delaven, skr­ ]oU,Je! 0n sploh ne ve, kaj je življenje. Nas je bi- 0 dvanajst. In smo bili lačni. Ti mu pa daš vse, ben, resen človek. Njegov sin, ki ga mesečno stane o m ti pa tako vrača . . .” 50 tisoč dinarjev, pa nima pravilnega odnosa do dela. Nima veselja do dela. Ne ceni denarja, ker Mislil sem si, da ga v šoli niso preveč pogre- tako poceni pride do njega. Razsipa. Delomrznež ohi' ^ a-l*:)r^ so kili veseli, da ga ni. Vse kaže, da je bo postal. Kdo ga bo rešil? Kdo bo iz njega na­ asten in da nima občutka manjvrednosti. redil poštenega, koristnega človeka? šolj1*”^0^ ves ®a8’ k° bi moral biti v Egiptovski Jožef je rekel svojim bratom: "Vi ste nameravali hudo, Bog pa je obrnil na dobro.” je ' ^ 'rnam pojma. Po mestu se je potepal. Denar Tu pa je ravno obratno. Oče je hotel svojemu ot­ roku dobro, a zakoni življenja, ki so strogi in ne­ na'11?61’ ni mu bil° težl£0 znajti se. Družbo je tudi m S

Misli, October, 1968 Tako prihajam do slike bolšje glave in do dru- sem te in podobne slike zagledala v tisku. Nikoli ?e sl'ke, ki kaže jezik navadne hišne muhe. Mušji nisem čutila do bolh in muh drugega kot stud in jezik je tu povečan 125 krat ■— kako velika bi bila sovraštvo, zdaj sem pa primorana občudovati moj­ C<: a muha, če bi bila za toliko povečana? In bolšja strski ustroj njihovih udov. Dobro, da me Stvarnik S ava je povečana 400 krat — kako velika bi bila ne sili ljubiti jih, nič nisem podobna sv. Frančišku ob tej glavi cela bolha! ali slavnemu Schweizerju. Tudi občudujem rajši Hvala Bogu, da sta muha in bolha tako majhni, kar Njega samega, ki je položil toliko svojega a na njun jezik ali glavo še mislila nisem, preden Uma v mušji jezik in v bolšjo glavo . . .

^AVTOBUSU ( s str 285> Življenje uči. življenje nam odkriva napake, ki jih delamo, če se jih ne izognemo s pomočjo modrosti, s katero nam tako rada postreže knjiga “Moj otrok ne bo lačen, kot sem bil jaz, ko božje modrosti, sveto pismo.— “Družina”. majhen in nas je bilo v družini dvanajst! °J otrok naj ima n,ekaj od življenja! Enega bom in tega hočem preskrbeti in dobro vzgojiti! °bro ga bom vzgojil, da bo vzoren človek! Na 'SEPTEMBRSKA KRIŽANKA Veselje mi bo. In vsi ga bodo radi imeli.” — O san- )e> prazne sanje! V življenju je potrebno upošte­ REŠENA vati zakone življenja. Č.e jih ne upoštevamo, nas M eljejo. Vodoravno: 1 skalp — 6 Stritar — 8 tein — 9 re — 10 iks — 11. vig — 12 sl. — 13 drža — Mojemu otroku naj bo dobro! Ali naj imenuje- 14 kanibal — 16 roman. 1110 dobro to, da ima otrok vsega, samo bratov in sestric ne, ki so potrebni za njegovo dobro vzgo- Navpično: 1 steklar — 2 kris — 3 Ain — 4 Ali naj imenujemo dobro to, da ima otrok vse- lt _ 5 Parižan — 6 stisk — 7 regal — 11 Vrba — Sa, kar si poželijo njegovo oko in njegova usta? 13 dim — 15 no. veto pismo, božja modrost, pravita: “Ne daj mi, ospod, n*e bogastva ne uboštva, marveč, to, kar BISTRE GLAVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE -e Potrebno za življenje!” 1. črke — 2. — Jeza — 3. vrata s ključem Ali naj imenujemo dobro to, da vso otrokovo— 4. godba — 5. slava — glava. Pozornost usmerjamo samo k zunanjim dobrinam? ovek ne živi samo od kruha! To dandanes vedno Rešitve poslali: Vladimir Menart, Fračiška olj ponavljajo. Tudi otrok ne živi samo od kruha, Štibilj, Jože Grilj. Nagrado “bistrih glav” dobi rokova duša mora imeti ljubezen do Boga in ži- Fr. Štibilj. !?« tudi od nje. In predvsem od nje. Tudi otrok Škrat je pri križanki zamenjal št. 13 z 18. Tako Zlv' od besede, ki prihaja iz božjih ust! je iz “skalpa” napravil “skarp”. M^li, October, 1968 287 KAJ SE VAM ZDI O :: 4 ► •Chmarvt KRISTUSU? 1 Philippt ČIGAV SIN JE?

(Mat. 22,42) To boi •Naitn

v . < ScyOxopniis »Mia Vernim katoličanom je odgovor lahak. Ven­ Acnon* £ dar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, te po­ § SsbatU • & novimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o i •SicAar njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. fLJopp* % FkaKMU* Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi rr * r'nathta

Ce pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati! • M t b r o n

PRIPRAVE ZA ZADNJO VEČERJO PETER IN JANEZ POSLANA NA DELO

Prišel je pa dan opresnikov, ko je bilo treba Bila je tretja velika noč v Sasu Jezusovega zaklati velikonočno jagnje. In poslal je Petra in javnega delovanja. Kako je opravil s svojimi verni­ ci prvo in drugo veliko noč, ni nikjer povedano. Janeza z naročilom: “Pojdita in nam pripravita S praznovanjem tretje velike noči je imel Gospod velikonočno jagnje, da ga bomo jedli.” Ta dva »ta posebne namene, moralo je biti izredno slovesno- pa rekla: Kje hočeš, da pripraviva? In rekel jima Zato so bile potrebne tudi natančne priprave. Ves načrt je zamislil Jezus sam, apostoloma ga ne bo je: “Glejta, ko prideta v mesto, vaju bo srečal člo­ težko izvesti. Že v starih časih so razlagalci evan­ vek z vrčem vode; pojdita za njim v hišo, v kate­ gelijev mislili, da je bil lastnik tiste hiše Jezu­ ro pojde, in recita hišnemu gospodarju: Učenik sov prijlatelj, oče sv. Marka, človek, ki je nesel ti pravi: kje je obednica, da bi jedel velikonočno vrč vode, pa Marko sam, takrat še komaj odrasel otroškim letom. jagnje s svojimi učenci? Pokazal vama bo veliko opravljeno obednico in tam pripravita”. Po tej razlagi razumemo, zakaj so se priprave lahko tako gladko izvršile. Ostalim apostolom j« Šla sta in našla, kakor jim je bil rekel, in sta verjetno Jezus šele proti večeru povedal, leam naj pripravila velikonočno jagnje. pridejo na večerjo. Ni maral, da bi se razvedelo med nepovabljene. 288 Misli, October, 1968 GOSPODOVA ZADNJA VEČERJA “SRČNA ŽELJA” IZPOLNJENA

In ko je prišla ura, je sedel Jezus k mizi in “Ura” za velikonočno večerjo je napočita z mra­ dvanajsteri apostoli z njim. In rekel jim je: “Srčno kom vred. Tak je bil predpis v Mozesovi posta/vi. *em želel to velikonočno jagnje jesti z vami, pre­ Jezus je bil stoloravnatelj. S slovesnim pozdravom den bom trpel. Zakaj povem vam, da ga ne bom nagovori svoje goste — napove končno slovo od vec jedel, dokler se ne dopolni v božjem kralje­ njih. Poprej pa trpljenje. stv u .” K velikonočni večerji je spadalo tudi vino. In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: “Vzemite G ostitelj — tukaj Jezus — je vzel v roke vrč z to *n si razdelite med seboj. Zakaj povem vam, da vinom ob začetku, večerje im, izrekel iuid njim be­ ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pri­ sede bhgoslova. Nato so vsi gostje dobili iz vrča de božje kraljestvo.” svojo merico, pozneje pa spet. Tukaj Jezus še ne spreminja, vina v svojo Kri,, izpolnjuje samo pred­ pisan obred. APOSTOLOM UMIVA NOGE ZGLED PONIŽNOSTI JIM JE POTREBEN Nastal je pa prepir med apostoli, kateri od ni'h se zdi, da je največji. Med večerjo, ko je bil Pač bi nihče ne pričakoval, da. bo ob taki slo­ hudič v srce Judu, sinu Simonovemu, Iškariotu, že vesni večerji prišlo do prerekanja im prepira. Kako ^dihnil, naj ga izda, je Jezus, ker je vedel, da mu človeški so bili še vedno apostoli! Očividno niso Je Oče vse dal v roke, da je od Boga prišel in od- bili zadovoljni s prostori, pri mizi, kakor jim jih h®ja k Bogu, vstal od večerje, odložil vrhnje obla- je Jezus odkazal. Še je bil, v njih človeški na/puh. ci|o- vzel prt in se opasal. Potem je vlil vode v Zato je pa tudi Jezus napravil nekaj čisto nepri- un,lvalnico in začel učencem umivati noge in jih čakovnega — umil jim je noge. Obred je zahteval brisati s prtom, s katerim je bil opasan. sicer umivanje rok proti koncu večerje, nikakor Pride k Simonu Petru, ta mu pa reče: Gospod pa ne nog. In umivanje nog gostom je bilo opra­ hočeš meni noge umiti? Jezus mu odgovori: vilo — sužnjev. Jezus je s tem pokazal na najbolj ^eSa, kar jaz delam, ti zdaj ne razumeš, a spoz- viden način, kako se je voljam, ponižati. Njegov n*l boš pozneje”. — Peter mu reče: Ne boš mi živi opomin je moral vzbuditi apostolom vest, če noS umil, nikoli ne! Odgovoril mu je Jezus: ”Ako sjdoh. kaj. ne umijem, ne boš imel deleža z menoj”. — Verjetno je Jezus nujjrrej poklenil t/red Petra. >*non Peter mu reče: Gospod, ne le moje noge, Ves začuden se ta sprva brani. Ko dobi pojasnilo, ^^Pak tudi roke in glavo! — Jezus mu pravi: bi pa brž rad še več — še je bilo v njem nekaj Kdor se je skopal, mu ni treba, kakor da si noge sebičnosti. Jezus mora spet pojasnjevati. Popoldne u m ije, p a j e £ist_ Tudi vi ste čisti, toda ne vsi.” so se sko]tali, k večerji so prišli bosi, na noge so ^ edel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je re- si nabrali vsaj, prah, če že ne nekaj blata. Torej! : "Niste vsi čisti.” Od telesne, čistote preskoči Jezus rfot. dušno — it i namigne na Judeža izdajalca. Puc s težkim srcem.

JEZUSOV GOVOR PO UMIVANJU NOG POMEN JEZUSOVEGA ZGLEDA

Ko jim je torej umil noge, vzel vrhnje oblačilo Če kljub vsemu zgled, ki ga je Jezus dal, ni ln spet sedel, jim je rekel: “Veste, kaj sem vam segel apostolom v dno duše, naj poslušajo še nauk storil? V; me klijete ‘Učenik’ in ‘Gospod’ in prav žive besede. In ta je bila v resnici na moč živa. Plavite, zakaj to sem. Ako sem torej jaz, Učenik Jezus je vedel., da bodo vsaj po prihodu. Svetega Gospod, vam noge umil, ste tudi vi dolžni drug Duha postali zares ponižni in bodo posnemali njegov ^g em u noge umivati. Zgled sem vam namreč dal, zgled. A li prav v sil Spet mu je v mislih izdajalec, a bi tudi vi delali, kakor sem jaz vam storil. Res- ki se ga ni prijel, ne zgled ne beseda. Toda z vso nicno Povem vam: služabnik ni večji kot njegov vdanostjo sprejema Jezus, kar ja čaka. Izpolnjuje g.°*Pod ' n poslanec ne večji kot tisti, ki ga je po- se prerokba v svetem pismu stare zaveze. Že ve- 1 * i to veste — blagor vam, če boste to de- tudi. tukaj. Besede so vzete iz Davidovega psalma '■ Ne govorim o vas vseh; jaz vem, katere sem likokrat se je skliceval na prerokbe o sebi, tako lvoIil. A spolniti se mora pismo: Tisti, ki z menoj številka 40. Davidu se je zgodilo, da mu je postal je. je vzdignil svojo peto proti meni. Že zdaj dober prijlatelj nezvest. Svojo potrtost je izrazil ***» to povem, preden se zgodi, da boste, ko se v psalmu, nehote je pa prerokoval — naprej napo­ Sodi, verovali, da sem jaz.” vedal — Judeževo izdajstvo nad Jezusom. 'VTisl>. October, 1968 289 Ves dan sem tako premišljeval med delom. Zvečer sem se odpravil v Riverstone na dogovor­ UBOGA KRISTINA! jeni sestanek. Na postaji me bo čakala. Nekaj važnega mi ima povedati, je rekla. To je vse, kar sem vedel. Res me je čakala in takoj sva se dobi­ Zvonko Velišček la. Bila je raztresena, komaj napol prisotna. Mot­ no je gledala predse, globoka potrtost je sevala iz nje. SREČALA SVA SE NA CESTI. Bil je videti “Prišel sem, Kristina, kaj mi boš povedala?” potrt in žalosten. Nagovorim ga, kako mu gre in “Nič takega, Danijel. Samo to, da se nocoj take reči. On le z rameni zmiguje, pogled njego­ zadnjič vidiva.” vih oči ne obeta nič veselega. Presunilo me je. Vso pot v Riverstone sem “Kaj je s tabo, Danijel? Zakaj si tako potrt?” zbiral besede, kako ji bom na srce govoril, naj bo “Oh, Tomislav, ko bi ti vedel . . .” pridna in pametna. Zdaj pa . . . “Povej, pa bom vedel. Tako strašno menda “Zakaj tako misliš, Kristina)?” tudi ne bo.” “Mnogo stvari je vmes. Nisem bila odkrito­ “Dolgo se že nisva videla. Zgodba ni kratka. srčna s tabo. Zaljubljena sem v drugega, druga­ Pojdi z mano na stanovanje. Saj čutirfi potrebo, da če kot s teboj. Želela sem ga pozabiti, zato sem nekomu povem. Bom pa tebi. Vse boš zvedel.” rada hodila s teboj. Ni mi uspelo. Midva se mo­ Sediva v njegovem stanovanju. Vsak svoj ko­ rava posloviti.” zarec vina imava pred sabo. Počasi pijeva. Po ne­ kaj požirkih se mu je jezik razvezal, poslušal sem Na to ni bilo kaj reči. Obstala sva za nekaj hipov, skoraj neprizadeto sem lovil njene napol njegovo zgodbo. odsotne oči. Take dotlej nisem videl. Zasmilila se “Bolj slučajno sem jo spoznal. Ime ji je Kris­ mi je, pa tudi sebe mi je bilo žal. Da mi je tako tina, sedemnajst let ima, Avstralka je. Že ko sem spodletelo! Vendar nisem hotel brez besede od jo prvič videl, ji je bil obraz čudno bel, oči nekam nje. Naj ve, da sem imel dobre namene. potuhnjene. Vendar me je marsikaj na njej pri­ vlačevalo, zaljubil sem se. Morda samo zato, ker “Kristina, ne bom te zadrževal. Ravnaj, kakor je taka moda. Fant v mojih letih mora imeti de­ misliš, da ti bolj kaže. To veš, da sem ti hotel le pomagati in te opogumiti, da bi si razne stvari kle, tako je javno mnenje . . izbila iz glave. Naj ti rečem še zadnje besede: Umolknil je, stopil po sobi in zdelo se je, da ne spuščaj se v druščino s fanti, ki te izrabljajo. ne more z besedo naprej. Sunkoma seže po neka­ Saj veš, kaj mislim. In ne jemlji mamil, opazil kem zvezku in ga položi predme. sem, da to delaš, tajiti ne moreš. Poskusi oblju­ “Beri tu v mojem dnevniku. Ne morem pri­ biti, preden se ločiva. Ali moreš?” povedovati.” "Poskušala bom . . .” Presenečeno ga pogledam, potem začnem bra­ Odšel sem kakor potepen pes in zdelo se mi ti. je, da se mi ves svet roga za hrbtom. Če le ni Danes je lep dan. Dobre volje sem odšel na bila tudi Kristina pri tem udeležena . . . delo. Vedel sem, da bom zvečer videl Kristino, že dva meseca se poznava. Včasih je zelo pametna in dostojna, zna se lepo vesti, ko jo odpeljem na ples ali v kino. Pridejo pa ure, ko je vsa drugač­ Tako sem bral v Danijelovem dnevniku in na. Iz vsega se norčuje, tudi iz mene. To me žali. dvignil oči. Gledal je nekam v kot. Meni gre za to, da spoznam resno in pošteno de­ kle, Kristina mi vzbuja dvome. Namiguje mi vča­ “Kdaj je bilo to, kar si tu pisal?” sih, kako se je imela z drugimi fanti. Do kraja “Pred nekaj dnevi, datum poglej.” “Danijel, to vse skupaj ni vredno, da si že­ so šli, pravi. In se čudno nashmiha. neš k srcu in si življenje greniš. Dekle je pokvar­ Vseeno jo imam še vedno rad. Zavzel sem se, jeno, pozabi jo, hvali Boga, da te je sama odslo­ da jo hočem spraviti na pravo pot, da bo gledala vila. Nobene odgovornosti nimaš”. na življenje resno, kot se spodobi. Včasih se mi “Vem, da je pokvarjena in to me grize. Men­ zdi, da si jemlje moje besede k srcu. Pa jo prime da so vse Avstralke tako ničvredne.” čudna vihravost, ne posluša me več. Kaj boš z res­ “To pa ni res, Danijel! Moje dekle je Avstral­ nim življenjem, mi je zabrusila, pomisli, kako ka. Ni ji kaj reči. In dosti njenih prijateljic po­ kratko je, treba ga je uživati. Kaj je neki z njo? znam, resne so in poštene, čeprav vesele in željne 290 Misli, October. 1908 zabave. Predstavim ti svojo o priliki in še druge NOTRANJI MIR boš srečal. Morda bo katera med njimi kakor na­ lašč zate. Kristino pozabi, pa s tem nočem reči, 1 Butrnik da si kaj napačnega storil, čestitam ti, da si ji hotel pomagati in jo rešiti. Nekoč ti bo hvaležna, k° jo življenje izuči”. Prihod galebov na deželo Dvignil sem kupico in sva trčila. Vidno mu je je kakor sonce po neurju, odleglo, potrtost mu je izginila z obraza. Rekel ki plava po azurju sem m u : z umitimi očmi. “Veš kaj, Danijel, dovoli, da te strani iztrgam Prah pustinje ne poživlja duše — 'z tvojega dnevnika. Bolje bo zate, da tudi dnevnik Mori me smrad odmrlega živlenja. Pozabi na to, kar je bilo.” Ko znova noč nad me se vzpenja , Nekoliko zamišljeno je prikimal in papir je povrne srcu se nemir in beg. zahreščal pod mojimi prsti. Raztrgal sem ga in vrgel v smeti. Potem sva govorila o drugih rečeh Sprostitev najdem v miru ln bila kar dobre volje. Nenadoma se oglasi tele­ peterih videnj svetega Tomaža, fon. Danijel dvigne slušalo. kjer v ljubezni se odraža “Ni mogoče!” vzklikne po hipu. Nobene bese­ obličje večnega Boga. de več. Začudeno zija v telefon in posluša. Potem Položi slušalo in se zgrudi na stol. “Kaj pa je vendar?” “Znanec mi telefonira, da so Kristino odpel­Vekoslav Grmič, ki je nato dopoldne imel tudi re­ jali v umobolnico . . ferat o dialogu Cerkve s svetom in nato še o ge­ Zazrla sva se drug v drugega in dolgo nisva nezi sodobnega ateizma Njegova referata kakor tu­ fiašla besede. di pridiga, so vzbujali splošno pozornost. Na popoldanskem zborovanju je bilo razmotri- vanje o vprašanju izseljenstva pri majhnem naro­ ŠTUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH du. Referat o tem vprašanju je imel direktor geo­ grafskega inštituta univerze v Ljubljani prof. dr. Vladimir Klemenčič. O izseljevanju v zamejstvu IZOBRAŽENCEV V DRAGI pa so imeli koreferate dr. Valentin Inzko za Ko­ roško, Izidor Predan za Beneško Slovenijo, prof. dr. Rado Bednarik za Goriško, Bogo Samsa za Tr­ žfi tretje leto jih pripravlja Društvo sloven- žaški in Franc Mljač za Kanalsko dolino. Prof. s 'h izobražencev v Trstu. Letošnji so se začeli 31. dr. Alojz Rebula je zatem svoje predavanje Slo­ avgusta v Dragi. Začel jih je predsednik društva venec med domom in svetom posvetil spominu dr. Elof- Jože Peterlin. Sledila je razprava o temi Šolarja. j Uzena Evropa in Slovenci. Pripravil jo je dr. anez Pleterski, znanstveni sodelavec za narod- |jostno vprašanje v Ljubljani. Koreferenti so bili: Ludvik Vrtačič z univerze v Freiburgu — Ka- DRŽAVA KOLUMBIJA V JUŽNI AMERIKI, 0 gleda na Združeno Evropo Slovenec, ki živi zu- ki jo je nedavno obiskal papež Pavel, ima 20 mili­ Slovenije; Feliks J. Bister z Dunaja — Slo- jonov prebivalcev, zelo mešanih po krvi in barvi. izeil^e roed Vzhodom in Zahodom; in dr. Lojze Tul Pet odstotkov je črncev iz Afrike, 7% pravih In­ Irsta — Združena Evropa in narodna manjšina. dijancev, 20% čistih belcev, ostali so pa največ Debato je vodil prof. dr. Maks Šah.Iz nje je mešanci Špancev in Indijancev. Kljub taki raz­ 0 razvidno, da si Slovenci glede Združene Ev- ličnosti ni v državi skoraj nič rasističnih težav ali Pe v položaju, v kakršnem so sedaj, ne smejo celo spopadov. Ima pa zato Kolumbija drugih na­ ati utvar. Eden od govornikov je naglašal, da dlog več kot jih more prebaviti. Na primer: veči­ Partnerji pri vseh razgovorih države in ne na- na ljudi so kmetje, toda 3% posestnikov lastuje rodi. dve tretjini celotne zemlje in jo celo puščajo ne­ obdelano. Blizu milijona kmečkega prebivalstva že ^ nede!jo, 1. septembra, je imel mašo za udele­ pa nima niti toliko zemlje, da bi vsaj sedli na svo­ ž e študijskih dni mariborski pomožni škof dr. je. October, 1968 291 $ 9: V. Ovijač; $ 8: St. Petkovšek, A. Povše; $ 7: J. Kovačič, A. Stariha; $ 6.92: J. Potočnik; $ 6: R. Twrdy, F. Mavko; $ 5: A. Lagoja; F. Ter­ likar, I. Bukarica, G. Antiče, M. Locatelli, A. Bu- lovec, D. Grlj; $ 4: L. Kos, J. Marinč; $ 3: M. s J » 6/ d r u š t v o Berke; $ 2: C. Skala, I. Goričanec, M. Golčman; $ 1: G. Trpinec, J. Kostevc, M. Kogovšek. ir^ \ ' y SYDNEY

AKCIJA ZA DOM S.D.S. AKCIJA ZA DOM 1 KO SMO PRED ŠTIRIMI LETI, ob ustanovit­ i prijazno vabi na vi Akcije, sestavljali pravila in program, smo vsi S vedeli, da pet let za uresničitev naših sanj, oziro­ VESELE KOLINE ma načrtov, ne bo dovolj. Zavedali smo se pa, da A X bomo v teku toliko fet lahko spoznali resnične V soboto večer 26. oktobra ;♦! potrebe in sposobnost rojakov v Sydneyu. Tako bi se nekoč ugotovilo, ue je vredno nadaljevati. >: ST. FRANCIS HALL, PADDTNGTON Neštetokrat smo bili razočarni, včasih obu­ >; $ pani. Toda volje za delo in vere v končni uspeh nis­ Mi smo davi pujsa klali, $ mo izgubili. Uspeh je r,elativen pojem in si ga A da koline bi prodali: ♦ vsakdo po svoje razlaga. Mi akcionarji smatramo kdor ne pride, ne dobi, >; >; za uspeh, kar smo doslej dosegli. Zlasti ko pozna­ vsak naj to zapomni si! >; mo razmere med rojaki tu. Prilično živahno društveno življenje je pospe­ šilo akcijo za nakup zemlje, kjer naj nekoč stoji naš slovenski center — ali pa morda kaj drugega? STANKO COFUTA — KDO V E ZANJ? Videli bomo še, kakšne bodo potrebe in koliko bo­ mo imeli v blagajni. Trenutno je važno to, da jo Išče ga brat, Selška cesta pri Ptuju. Stanko večina akcionarjev in darovalcev sklenila kupiti je domov zadnjič pisal z naslova: Glencoe West, sedem akrov sveta s hišo v Horstey Parku in mo­ W.A. Potem &e ni več oglasil. Naj spet piše bratu, ramo ta svet čimprej izplačati. Prav vsi se seveda ker je zadeva zelo nujna. Kdor ve zanj, naj bo nismo strinjali, toda večina je glasovala za nakup naprošen, da ga na ta oglas opozori! in s tem je bilo pravilom Akcije zadoščeno. Zemlja leži nekako v si-edi slovenskih nasel­ bin: 9 milj od Smithfielda, 5 milj od Fairfielda, 11 milj od Bankstowna, lahek je prihod iz St. Ma­ lusa, Blacktowna, Richmonda in od drugod. Cena S.D.S. AKCIJA ZA DOM je $ 1(1,600. Na banki si bomo izposodili $ 6,000 vljudno vabi na na sedem in pol obresti. V blagajni imamo $ 9,000, en tisočak razlike upamo vsak po svojih močeh prispevati in to TAKOJ. MARTINOVANJE Zdaj imamo priliko, da pridemo do nečesa v soboto zvečer 11. novembra svojega. Zdaj narodna zavest ne trka več samo na raznežena srca, temveč tudi na denarni- ST. FRANCIS HALL, PADDINGTON c o . Bodimo Slovenci v besedi in dejanju, pla­ čajmo, kar dolgujemo prednikom, sebi in potom­ cem! — Za Akcijo: Rudi Breznik. Za svetega Martina god, vino teče v prazen sod, DAROVI, še ne objavljeni: $ 50: Anton Po­ Če v bližini kje stojiš, žar; $ 20: dr. Mihael Colja; $ 10: E. Fretze, J. nekaj kapljic naloviš. Urbas, E. Pantner, L. Košorok, A. Peršič, A. Ba­ tič, A. Zelič;

292 Misli, October, 1968 PISALI SO ~ ČITAJMO !

Na vprašanje: Kaj mislim o komunizmu? je bu pred odhodom v Beograd glasovali za zedinjen­ rajni slovenski vodja slovenskih socialistov dr. Ce­ je s Kraljevino Srbijo “s pridržkom.” lestin Jelenc v Zborniku Sv. Slovenije leta 1965 odgovoril: Tako je prva slovenska vlada v marsičem na­ kazala pravilno pot, po kateri naj se vrši razvoj “Vsa zgodovina komunistične stranke v Ju­ — z odklonom centralizma k avtonomiji Sloveni­ goslaviji je grda. Od šestih tajnikov, ki jih je ime­ je, kar naj bi pripeljalo vedno bolj k federativni la od leta 1920 do časa, ko je postal tajnik Tito, obliki. je enega ubila jugoslovanska policija, ostalih pet Pa je bilo poklicanih v Moskvo in so bili tam lik­ V to pa je šla in bo šla lahko samo zatega­ vidirani. — V takem ozračju je zrastla generacija delj, ker je 1. 1918 — prineslo svobodo, ki je slo­ komunistov, ki danes gospodari v Jugoslaviji. — venski narod tisoč let in več ni užival. To je n a j­ Vsi smo ljudje. Tudi na naši strani se je med oku­ večje dejanje v zadnjem tisočletju in Zgodovinar pacijo zgodilo nekaj stvari, o katerih bi raje vide­ Milko Kos ga primerja samo še dvema v vsej zgo­ dovini Slovencev: pokristjanjenju in prvi slovenski li« da se ne bi bile zgodile. Razlika pa je v tem: ^■ar je bila na naši strani neljuba izjema v podiv­ k n jig i (Zgod. 55). janem času, je bil pri komunistih premišljen sis­ In to prav zadnji čas, kajti nemški in avstrij­ tem. Vsi smo grešni ljudje, komunisti pa so hudo­ ski Velenemci so delali z vso gorečnostjo za zdru­ delci. — Poleg Šentjernejske noči, Hitlerjevih gro­ žitev Nemčije in Avstrije; če ne cele Avstrije, pa zodejstev in Katyna bodo tudi Vetrinj in krašta gotovo dežel nekdanje Nemške zveze, med katere brezna po kočevskih gozdovih in pri Bazovici os­ spadajo slovenske dežele. Po tem načrtu bi se tala v zgodovini kakor v nebo vpijoči spomeniki habsburška monarhija iz dualizma preustvarila u nečloveštva in komunistične podlosti.” unitaristično državo, nemščina bi postala jezik skupnih zadev in univerzitetnega učenja na vsem Zgodovinsko pot do prve slovenske vladeleta ozemlju monarhije, drugi jeziki kot npr. madžar­ 1918 je opisal v Svobodni Slovenijidr. Tine Debel­ ščina, bi bili deželni jeziki skupaj z nemščino, — ja k in svoj opis zaključil tako-le: ne pa slovenščina, ki je ta načrt sploh ne priznava! Tako piše o tem načrtu prof. Zwitter (Nacionalni Prav v tem času pa je slovenska vlada naro- problemi v habsburški monarhiji, 1962, 196). C1la bivšemu prvemu in zadnjemu ministru na Du­ naju, dr. I. žolgerju, naj “v najkrajšem času iz­ že samo ta pomembnost — preprečitev načrta, dela temeljni ustavni načrt za bodočo “ samo- ki je imel že 1. 1914 za cilj prav to, kar je potem v 1 a d o S lo v e n ije ”. Ta je s pomočjo leta 1941 ukazal Hitler: “Napravite mi to deželo ^r- H. Steske izvršil tak “ustavni načrt Sloveni­ n e m š k o !” , daje dogodku osvoboditve pravico je , ki je bil v 11. št. Uradnega lista (novembra) biti spominjan in proslavljen vsevdilj med nami. Promulgiran kot “naredba celokupne vlade”. Dr. Naj bomo v domovini ali v zdomstvu in naj misli­ ®rejc, ki je bil tedaj poverjenik za notranje zade- mo o njem kakor koli, eno je: tedaj so dobili uso­ Ve in ki piše o tem, dodaja trditev: “če bi se bil do svojega naroda v roke državniki slovenske kr­ uPravni ustroj Zedinjene Slovenije smatral samo vi, kakor so bili tisti naši predniki, ki so svoje Za kratkotrajen provizorij, bi se ne bil razpuščal kneze ustoličevali po staroslavni vzorni, resnično niti kranjski deželni odbor, niti izdelal Žolgerjev ljudski demokraciji, ki je postala zgled ameri- Ustavni načrt” (Ob desetletju, 166). kanski in evropski in seveda tudi krščanski. Ka­ kor pred tisoč leti, bi tudi mi radi peli z njimi , Vse to bi vodilo v politično avtonomno Slove- zahvalno pesem, kot jo je rekonstruiral prof. dr. n ,jo v okviru skupne države. Ivan Grafenauer (Narodopisje Slovencev II, 33): K. temu je vodil tudi sklep zaupnikov večinske stranke SLS, ki se je 21. novembra “izjavil za Čest i hvala Bogu vsemogotjemu, rePubliko, za kulturno individualnost slovenskega iže stvori nebo i zemljon, n a ro d a in za njegovo svobodno odločitev glede po­ da dal jest nam i našej dežele ložaja v državi na podlagi popolne ena­ knenz i gospod po našej volji. kopravnosti” (Lončar, 123). Ti poslanci ^LS so p0tem na seji Narodnega vječa v Zagre­ Da: kneza in gospodarja po naši volji! Misli, October, 1968 298 ^ 6 c W etrov

NAGAJIV POREDNEŽ je dobro zasolil v listu UREDNIK IN NAROČNIKI, kako izhajajo THE AUSTRALIAN, ki izhaja v Canberri za vso med seboj,? Zgled naj pove. V Brooklynu, v drža- Avstralijo, tistim Avstralcem, ki še vedno težko vi­ v iNew York, že mnoga leta izhaja katoliški tednik dijo narodnostno organiziranje novih priseljencev. THE TABLET. Pred meseci je odstopil urednik, ki Radi bi prepovedali snovanje klubov in društev pod je imel list v rokah celih 25 let. Nastopil je nov imeni narodnosti: poljski, nemški, italijanski, slo­ urednik in je list v marsičem preuredil, kot je sa« 1 venski in tako naprej. Hočejo, da bi se novi pri­ mislil: moderniziral ga je. čez čas je pozval naroč' seljenci takoj priključili avstralskim klubom in nike, naj mu pišejo, kako so s preuredbo zadovolj­ društvom in se čez noč asimilirali in integrirali. ni. Mnogi so pisali. Eden na primer je pisal: Ja* Omenjeni dopisnik jih je javno vprašal: zakaj se sem odgovoren za duše mojih otrok, nočem, da bi pa vaši predniki, ki so prišli v Avstralijo pred to­ brali tak list, kot ga zdaj izdajate. S tem pismom likimi leti kot prvi naseljenci, niso vrgli po prej­ vaš list odpovedujem, nehajte mi ga pošiljati. — šnjih Avstralcih, aboriginih? Zakaj so se začeli or­ Drug je pisal: Jaz ne vidim v listu nobene spre- ganizirati po svoje? če se moramo mi po vas zgle­ membe, tak je kot je bil zadnjih 25 let. Vsa ta leta dovati, ki ste bili tu pred nami, zakaj ne vi po sem bil naročen, zdaj sem se pa takega lista naveli' aboriginih, ki so bili tu davno pred vami? čal. S tem pismom ga odpovedujem, nehajte mi pošiljati. — Je pač tako: kolikor glav, toliko mi­ TAKO HITRO KOT SONCE bodo v kratkem sli. Tako je tudi pri nas, čeprav namesto misli P1" frčala nova letala od vzhoda proti zahodu, napo­ šemo MISLI . . . vedujejo Amerikanci. To se pravi: kdor bo odle­ tel iz New Yorka opoldne, bo pristal v San Fran­ MED MOŽEM IN ŽENO rad nastane nespo­ ciscu ravo tako opoldne. Njegova ura bi sicer ka­ razum. Neka zakonska polovica je imela moža ta' zala neworški čas — razen če jo bo med potjo pre­ ko zelo pod škornjem, da je moral hoditi zanjo mikal — krajevne ure bodo pa kazale dvanajst, če kupovat v bližnjo trgovino. Ker njegovemu spo­ pa v San Franciscu ne bo pristal, ampak se vozil minu ni zaupala, mu je napisala na listek, kaj naj naprej okoli sveta, bo drugi dan opoldne pristal kupi. Nekoč je pa nekaj pozabila napisati, pa je v New Yorku in se bo zlagal, če bo rekel, da je zavpila za njim na cesto skozi okno: Kupi tudi po­ kar v zraku prenočil. Kako neki, ko noči niti vi­ sebej moko za ščurka! Mož se je začudil: Kaj, z8 del ni? ščurke posebej? če nočejo jesti isto kot jaz, na) vse po vrsti hudič vzame! “RAZLIČNOST MIŠLJENJA pomeni življen­ je, pomeni živahnost, zato moramo biti različnosti V AMERIKI JE NEKDO NAPISAL debelo mišljenja veseli, ne pa se zaradi nje pisano gledati. knjigo in jo za drag denar prodajal. Na 300 stra­ Edinost v nujnih stvareh, svoboda v dvomljivih, neh je bilo nadrobno razloženo, kako naj v Ame­ ljubezen v vseh. To je staro preizkušeno načelo riko pride resnično blagostanje, zadovoljnost, mir* mirne in trezne krščanske skupnosti.” — Tako je medsebojno prijateljstvo in druge take lepe reči’ zapisal nekdo v v Ameriški domovini v koloni iz Eden bralcev je knjigo ocenil tako: Pisatelj b1 Kanade. lahko vse to povedal v enem samem stavku: Vse tisto dobro bo v Ameriko prišlo, kadar bodo v91 ROJAK VINCENC POVIRK, ki je iz Amerike Amerikanci pametni, vsi pošteni, vsi ljubeznivi, vsi obiskal domovino Slovenijo, piše v Ameriški do­ vsem naklonjeni, vsi vse radi imeli, vsi vsem od­ movini, da je v Mengšu slišal pridigo o turizmu. puščali, vsi vsem dajali zgled pravega krščanskega Najprej se je začudil nad takim predmetom za pri­ življenja. Amen! digo, potem je spoznal, da je dandanes taka pridi­ ga na mestu. Glavna vsebina pridige je bila ta; ve­ MARIBORSKE ŠOLSKE SESTRE imajo že 6° liko ljudi prihaja dandanes v Slovenijo iz tujega let svoje postojanke v Egiptu. V primorskem me­ sveta. Kako se obnašajo,? Nekateri prav čedno, stu Aleksandrija so letos to obletnico slovesno pr°' drugi zelo nečedno. Kaj pa mi? Kar je dobrega, to slavile. Njihov prihod v deželo pred 60 leti je bi' posnemajmo! Kar je slabega, pa pustimo, da odne­ nemenjen zlasti slovenskim dekletom s P r im o r s k e ­ sejo tujci s seboj nazaj na svoje domove. ga, ki so takrat hodile služit za hišnice k bogatim

294 Misli, October, 1968 egiptovskim družinam. Sestre so jim nudile vsakov­ lili za prvega podpredsednika — Slovenca dr. An­ rstno pomoč in zaščito. Tistih prvotnih potreb da­ tona Korošca. Tudi po drugi svetovni vojni misel nes ni več, slovenska dekleta že dolgo ne prihajajo na Združeno Evropo ni umrla, trenutno je pa vi­ v Egipt, sestre so pa še vedno dobrodošle. Nji­ deti, da spi preceej globoko spanje, gotovo pa ne hov poklic danes je, da se posvečajo skrbi za siro­ nevzdramno. mašne domačine velemesta in okolice, želijo si mla­ dih sester in novih poklicev iz slovenskih krajev, VATIKANSKA DRŽAVA ima s papežem vred da bi mogle svoje misijonsko delovanje v Egiptu 1,815 državljanov. Med njimi je 24 otrok. Ima tudi se dolgo opravljati. Izdale so oklic na slovenska 5 psov in 12 kanarčkov. Razteza se preko 108 dekleta po vsem svetu: Pridružite se nam! akrov. Na tem tesnem prostoru stoji 42 palačam podobnih poslopij, ki imajo skupno 10,000 sob in OD PRIHODA SLOVENCEV v sredo Evrope dvoran. Država ima lastno vojsko, gasilnico, ho­ Je letos minilo 1400 let. Naseljevati so se začeli tel, ječo, pošto, elektrarno in železnično postajo. leta 568, ko so Longobardi odšli v Italijo. Po nekaj Prostor so našli tudi za športno igrišče in super­ desetletjih so zasedli ozemlje gor do Dunaja in da­ market, pa še za telefonsko cetralo. Na vrh vsega leč v Tirole na zahodu. Toda v poznejših stoletjih tega sta še zvezdama in cerkev. Ta je za majhno so izgubili tretjino svoje nekdanje posesti. Danes število državljanov nekam prevelika, vendar je vsaj jim pripada le še 24,000 kv. kilometrov sveta, član- nekaj kratov na leto polna. kar v A.D. pravi k temu: Tisti, ki ne morejo poza­ biti te velike izgube, naj pomislijo, da so mnogi ZA POGOVORE PREKO TELEFONA nismo močnejši in številnejši rodovi popolnoma izginili, vsi ljudje enako vneti, tudi o papežih velja isto. da so ohranjena le še njihova imena, pa še to le v Piju XI. so poslali iz Amerike v dar zlat telefon, knjigi,- Vandali, Goti, Longobardi, Huni, Obri, pa ga je dal spraviti v vatikansko knjižnico med Franki . . . Vsi so izginili, slovenski narod se je “staro šaro”. Pij XII. je imel telefon rad, dejal Pa ohranil skozi 1400 let. Razloga dovolj, da z op­ je, da mu prihrani mnogo časa, ko potem ni treba timizmom gledamo v bodočnost. sprejemati ljudi osebno. Na klice je odgovarjal: Tu Pacelli. Pavel VI. ima številko 3101. Prilično KAKŠNA TRETJA STRANKA poleg demo­ rad odgovarja. Vendar pa na vsak klic ne seže kratov in republikancev se v Ameriki še pri no­ po telefonu sam, najprej pretehtajo klicarja na benih volitvah ni mogla uveljaviti, dasi je bilo v telefonski izmenjavi in če se jim zdi vreden, pokli­ teku zgdovine nekaj poskusov. Letos je pa videti, čejo papeža na številko, ki ni “javna”. Na tisti da “neodvisna stranka”, ki jo je zamislil segracio- klic se oglasi papež sam in pogovor steče. Vedo nist Wallace in v njenem imenu kandidira za pred­ povedati, da papeža večkrat kliče kak prismojenec sednika, dobiva več in več tal. Vsaj do neke meje ali prevelik “modrijan”, ki bi papežu samo drago­ Je temu vzrok naveličanost nad dosedanjimi poli­ ceni čas kradel. Takega ne pošljejo papežu na po­ tičnimi sistemi. Ljudje si mislijo, zakaj ne bi po­ govor, če se jim le posreči klicarja pravilno “pre­ skusili s čim novim? Nihče seveda ne misli, da bo teh tati.” Wallace izvoljen, lahko pa zmeša uspehe volitev do take mere, da nobeden od kandidatov ne bo do­ BREZPOSELNOST V JUGOSLAVIJI daje Av­ bil dovolj glasov in bo tretja stranka ostala pri straliji priložnost za lepo število novih naseljen­ življenju in delu za naslednje volitve. Preden bo cev, piše list za emigrante: THE GOOD NE1GH- naša novembrska številka prišla na beli dan, bomo BOUR v Canberri. V Jugoslaviji je povsod videti vedeli, kako in kaj. krepke ljudi, ki so brez posla, naj pridejo v Avstra­ lijo! Skušnja uči, da so Jugoslovani dobri delavci MISEL NA ZDRUŽENO EVROPO — v poli­ in pametni ljudje, gotovo tudi nadaljnji ne bodo tičnem smislu — je baje imel že grški filozof Hi- drugačni. V nekaj mesecih pride v Canberro urad-; Pokrates kakih 500 let pred Kristusom. O tem je no zastopstvo iz Belgrada za tozadevne dogovore Predaval Ruda Jurčec v Argentini. Ideja je živela in podpise. Potem bo steklo, da bo kaj. Od leta naprej in v raznih časih zgodovine spet in spet 1970 naprej bo verjetno več ljudi prihajalo v Av­ stopala na površje. V 19. stoletju so misel na “Pa- stralijo iz Jugoslavije kot iz Italije! Prihajali bo­ nevropo” širili Francozi in Nemci, prav za prav do ne le Srbi in Hrvatje, pa tudi ne le Makedonci, njihovi filozofi znanih imen. V našem stoletju so kot trenutno največ prihajajo, ampak tudi — Se ideji pridružili nadaljnji misleci. Nastalo je “others”. Očitno med te “others” spadajo tudi Slo­ ‘panevropsko gibanje”. Leta 1923 je imelo to gi­ venci, ki jih THE GOOD NEIGHBOUR po imenu banje svoj kongres na Dunaju in na njem so izvo­ menda še ne pozna . . Misli, October, 1968 295 “Le pojdi spat, jutri boš imel botra.” Drugi dan je David stregel pri veliki maši in škof je bil pravi. Nosil je veliko palico in visoko kapo. Ko je prišel čas za birmo, so se birmanci in botri razvrstili pred škofom, David se je pa poln skrbi oziral na škofa. Mogoče je pozabil na svojo obljubo. Davidu so solze prišle v oči in tekle p° ABOARD AND licih. Naenkrat ga nekdo prime za ramo. David se ozre in vidi, da za njim stoji škofov šofer. Takoj se je tudi škof približal in dal Davidu birmo. Zdaj ASHORE je bil David spet vesel, pa kako! Po končanih obredih je bil tudi David po­ vabljen na obed skupno s škofom, škof ga je mnoge reči vprašal, tudi to, kaj bi rad bil, ko bo velik. David je rekel, da ne ve, nazadnje je Pa le re k e l: “Mogoče bom škof, še bi bilo vam prav.” Škof je odgovoril: “To je veliko, ali pa malo, kakor kdo vzame." KOTIČEK NAŠIH MALIH Potem je škof vprašal, če bi hotel iti v mesto in tam hoditi v šolo. O, to je pa David rad potrdil) saj je bila v mestu njegova mama. KOTIČKOVA ANICA PIŠE LEPO ZGODBICO Tedaj je prišel škofov šofer, Davidov boter, im mu dal svojo zapestno uro. Bila je srebrn«’ Dragi otroci: — Sedaj že nestrpno pričakujete Kmalu je David res šel v mesto in je bil blizu ma­ prihod slovenskega g. škofa. Pa naj vam še jaz tere. škof pa menda ni postal, ali pa mi tega ne povem povestico o škofu in majhnem dečku, ki bi vemo, ker je zdaj te zgodbe konec. rad šel k birmi, pa ni imel botra. Fantku je bilo ime David in živel je v majhni vasici v hribih. Mama je delala v mestu, očeta pa Ringvvood, Vic. — Dragi Kotičkarji: — Ne ni imel več. Rad bi šel k birmi. Šele zadnji dan se morem dosti pisati zato, ker se učimvlo g o za igr°- je spomnil, da imajo vsi otroci botre in botriee, sa­ Povem samo, da sem zelo vesela, ker bom šla k mo on še ne. Hitel je prosit od hiše do hiše, da bi sveti birmi. Bomo imeli tukaj slovenskega škofa- mu bil kdo za botra, pa so povsod rekli, da je že Tudi moja sestrična Živka gre k birmi in več mo­ prepozno, so vsi že drugim obljubili, škof je bil jih prijateljic iz slovenske šole. Gospodu škofu že v vasi. Sicer David ni trdno verjel, da je to pra­ želimo prijetno bivanje med nami in mu kličemo: vi škof, ker ni imel ne palice ne škofovske kape. DOBRODOŠLI! — Eda Tomažič in vsa Slomškova Pa bo že menda pravi. slovenska šola v Melbournu. Ponoči David ni mogel spati. Bil je preveč ža­ losten. Najrajši bi umrl, potem bi marsikoga pekla vest, da ni hotel biti za botra. Sredi noči mu je ne­ Tallarook, Vic. — Dragi kotičkarji: — Upam, kaj šinilo v glavo. Skočil je iz postelje, se hitro ob­ da se vsi počutite dobro zdaj, ko imamo počitnice- lekel in tekel proti župnišču. Pobral je kamen in Seveda, šola nas utrudi, pa je koristna za takrat, ga vrgel v okno škofove sobe. Vedel je, kje škof ko bomo odrasli. Kdo bi ne bil ponosen na lepi dan spi, ker je bil mašni strežnik. 21. julija v Kew? Jaz sem bila zelo ponosna, ker je g. nadškof prišel blagoslovit našo cerkvico, Škof je odprl okno in pogledal ven. Vprašal je, je slovenska. In tudi kip škofa Baraga. Meni je po­ kdo je vrgel kamen. zneje g. nadškof dal roko. Bila sem zelo presene­ “Jaz, David”, je odgovoril deček. čena in srečna, ker tega nisem pričakovala. P°' “Zakaj pa mečeš kamenje v moje okno?” tem smo šli tudi obiskat naše dobre slovenske se­ “Rad bi vas vprašal, če me lahko birmate brez stre, ki meni in sestrici delajo narodno nošo. Za botra.” sedaj končam, morda se še drugič oglasim, če Bog' škof se je začudil, poslušal je Davidovo zgod­ da, bom živa in zdrava. Zelo lepo bi bilo, če bi Še bico in nazadnje rekel: drugi pisali v naš Kotiček. — Elizabet Martin. 296 Misli, October, 19*$ SVETI PETER JE BIL LEVIČAR Pepe Metulj PATER UREDNIK MI JE TELEFONIRAL, njegov udar zaneslo samo na uho. Pa to ni glavno da bo dal napisati nad tem mojim prispevkom ta­ vprašanje v zadevi Petrovega levičarstva. ko: ALI JE BIL sveti Peter levičar? Jaz pa tega Tako vam povem, če bi bil Peter zdrl meč in nisem dovolil. Zame ni nobenega dvoma, da je bil udaril z njim z desno roko, bi kvečjemu zadel le­ levičar. Zato sem moral tele vrstice pripisati član­ vo uho, ne pa desno. Ne verjamem, da bi bil Pe­ ku in če jih p. urednik ne bo dal v tisk, sva opra­ ter udaril po Malhu, ko bi bil ta od njega proč l a za zmerom. Tega se bo gotovo ustrašil. obrnjen. Zahrbten Peter ni znal biti. Le zamislite Če pravim, da je bil levičar, ne mislim kakšne si, kako je to moralo biti. Kako bi mogel Peter Politike ali kot se tako rado reče: ideologije. Ho- okoli Malhove glave z mečem zadeti desno uho, če c>-m samo reči, da mu je leva roka bolje služila za bi imel meč v svoji desni? Ker ga je pa imel v delo in druge reči, desna je pa bila za levico. Le­ levi, je prav lahko oplazil po desnem Malhovem vičarji pišejo z levico, udarjajo z levico in zdi se ušesu. Tako sem jaz preštudiral to zadevo in sem rni> da tudi šivajo z levico. Tak levičar je bil sveti prepričan, da drži. peter, ali pa levičnik, če hočete. Naš Pravopis In tudi to zatrdim, da je sv. Janez nalašč za­ Pozna obe besedi. pisal tako natanko, kateri uhelj je bil odsekan Kako pa jaz to vem, boste vprašali? Malhu. S tem je hotel povedati za vse čase, da Spomnite se, kako je bilo v vrtu Getzemani ti­ je bil sv. Peter levičar in je levo roko rabil za sto noč, ko so prišli nad našega Gospoda s koli razna opravila. Preden sem se odločil o tej zadevi 111 bakljami, kaj je naredil sveti Peter. Izdrl je napisati, sem spraševal in tudi v sveto pismo po­ J^eč in odsekal enem hlapcu uho in tistemu je bilo gledal, kako drugi razlagajo, pa nisem našel nič ime Malh. Jezus je potem odsekano uho nazaj po­ razlage. P. urednik mi je rekel, da je sv. Janez ravnal, pa to ni za moj spis nič važno. Važno je tako zapisal z namenom, da bi bralci lažje verjeli Sa*o to, da se bere: odsekal mu je d e sn o uho. vse njegovo pripovedovanje, ko bi videli, kako na­ Jaz sem že večkrat razmišljal, kako je prišlo tančen je. Tako lahko piše samo človek, ki je bil do^ tega, da mu je odsekal desno uho. Takole mi sam zraven in je sam vse videl. tečejo misli. Malh je gotovo z drugimi hlapci in Ne vem, koliko ima p. urednik prav, jaz se v°jaki silil v Kristusa in apostole, pa mu je Peter držim svoje razlage. Janez je hotel le to povedati, zastavil pot z m.9čem. Ni močno zamahnil, zakaj da je bil Peter levičar. Saj to ni nobena sramota tedaj bi mu napravil kaj več, ne samo uho odsekal, za Petra. Bi tudi ne bila, če bi bil Pavel VI. levi­ ^ahko pa tudi, da je Malh meč preceej odbil in je čar. Zanimivo pa je, tako se meni zdi. Če bi bil Pavel VI. levičar, bi gotovo o tem pisali razni čas- niški poročevalci, bilo bi zanimivo. Tak “reporter” St. A lban«. — Ko bodo MISLI imele te vrstice, je bil sv. Janez, zato je omenil tudi to zanimivost že med nami naš slovenski škof Janez Jenko. in jaz mu dajem priznanje. Zato sem to napisal. z srca mu kličemo tudi mi mladi: dobrodošli med P. urednik naj se kar svojega drži, če tako ho­ ^as! Zelo smo veseli, da bo lahko obiskal tudi St. če, samo nikar naj ne bo nevoščljiv, če tudi jaz, Ibans. Upamo, da se bomo Slovenci zbrali v ve- Pepe Metulj, razlagam evangelij, pa po mojih mi­ pkeni številu, tudi tisti, ki drugače nimajo časa. slih še bolje kot on. ePe Metulj piše: Mogoče ne boste verjeli. Jaz Prav rada verjamem, saj bi tudi sama pisala taka NA VATIKANSKEM Š P O R T N E M igrišču je Pisma, pa je res, da moramo odpustiti in se imeti tudi prostor za balinanje. Celo nekateri kardinali !adi kot bratje in sestre. Zdaj nekaj od naše Jo- pridejo igrat. Najboljši balinar je kardinal Testa. Zlce. Bila je na duhovnih vajah ali “retreatu” in je Leta 1944 je balinal v Jeruzalem u s kardinalom a k spovedi. Pater ji ni dal nič nauka (saj je v Roncallijem, ki je bil takrat nuncij v Turčiji. r®treatu dosti naukov slišala — ur.) in je na vsak Zmagal je Testa. Ronealli mu je hotel vrniti v Ri­ Pjen greh samo rekel: dobro! Jožici ni šlo v glavo mu, ko je bil že papež Janez XXIII. Kardinal vprašala mamo, kako more pater njene grehe Testa je sprejel papežev klic na korajžo in sta šla. valiti. Mama ji je rekla, da pater ni hvalil njene Papež Janez je bil edini med papeži, ki se mu je greHs, ampak Boga in njo, ker se je lepo in skesano hotelo balinati. Začela sta dobro, pa se je hitro vi­ /'Povedala. Bog daj, da bi tudi na škofovem misijo- delo, da papež ne zna več. Po nekaj poskusih je n\ Vve''k° ljudi opravilo dobro spoved, potem bo Testa vrgel krogle v stran in rekel: Nehajva, saj škof lahko rekel: Hvala Bogu in liudem! — veste, da kak kardinal ne sme zrasti nad papeža, Maida U riič. niti pri balinanju se to ne spodobi. October, 19fi8 297 EVANGELIJ ZA DAN VERNIH DUŠ

Tisti čas je Jezus rekel judovskim množicam: Iz Slovenske Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in Je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Sinu božjega, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli. Kajti kakor Duhovniške ima Oče življenje sam v sebi, tako je dal Sin«, da ima življenje sam v sebi. In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu: Pisarne n .S.W' kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali glas Sinu božjega: in kateri so delali do­ bro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali □ do. bodo vstali k obsodbi. (Janez $ 5,25 — 29) Tel. za p. Valerijana: 31-3655 PEVCI, POZOR! Naslov: 6G Gordon Street, Paddington, Po nekaj tedenskem premoru bo mešani pev­ N.S.W. 2021. ski zbor zopet začel z rednimi vajami v petek 8- novembra ob 7:30 zvečer v Villawoodu (kot dose- Službe božje daj). Pridite vsi in še nove pevce in pevke pripel­ jite, da bo zbor narasel. Pripravljali bomo božicn1 Nedelja 13. oktobra (druga v mesecu) : pevski program. WOLLONGONG, (St. Francis H.) ob 10. d o ­ p o ld n e Za vso vašo dosedanjo požrtvovalnost, kiste Paddington, St. Francis, ob 2:30 popoldne jo kazali z rednim prihajanjem k vajam, se vai» iskreno zahvaljujem. Bog naj vam povrnevse žrt­ Nedelja 20. okt. (tretja ): ve, ki so s tem združene. Prosim vas pa tudi, d» Leichhardt, sv. Jožef, ob 10:30 naprej vztrajate. — P. Valerijan. C a n b e rra , katedrala, ob 10. dop.

Nedelja 27. okt. (č e trta ): POZOR NA PRAZNIK! S y d n e y , St. Partick, ob 10:30 V illaw o o d (Gurney Rd.) ob 10:30 V S I S V E T I __ petek 1. novembra. Zapovedat* praznik! Svete maše bodo povsod tudi zvečer. Z» P e te k 1. n o v e m b ra , VSI SVETI, Slovence pri sv. Patriku v Sydneyu ob 8. zvečer* zapovedan praznik. Kdor ne more priti, naj gre k avstralski masi ^ S y d n e y , ob z v e č er St. Patrick, 8. bližnjo cerkev! Sobota 2. nov.: VERNE DUŠE S y d n e y , St. Patrick, ob 8. z v eč er PAPEŽ PAVEL VI. je med svoje m n o g o te re izjave dal zapisati tudi to: Vsak katoličan morah i­ Nedelja 6. nov. (prva) : ti misijonar, želja po širjenju vere morab iti d a n ­ B la c k to w n (stara cerkev) ob 10:30 danes znak vsakega kristjana. N a j se nihče n e boji- Croydon Park, S V . Jan*SZ, ob 10:30 nihče ne bo brezbrižen, nihče nedelaven, nihče naj Nedelja 13, nov. (druga): ne živi na račun drugih. Nasprotno, vsakdo naj S y d n e y , St. Patrick, ob 10:30 se po svoje trudi — z molitvijo, živo besedo WOLLONGONG (St. Francis H.) ob 4.45 denarnimi darovi — vsakdo naj sodeluje pri m isi­ jonski delavnosti Cerkve in njenih misijonarjev. K MOLITVI ZA DOMOVINO K N A M V AVSTRALIJO je prišel iz K o p ra Krožek Slomšek-Baraga spet vabi k molitvi škof Janez, v Ameriko pa mesec prej iz M a rib o r* za domovino v znani kapelici sv. Frančiška v Pad- Bishop Max. Tako ga je n a kratko krstil rektor dingtonu v nedeljo 13. nov. ob 2. popoldne. narodnega svetišča v Washingtonu g. McDonough- Zaradi misijona in birme drugo nedeljo v ki se je že pred več leti srečal z njim v Sl o ve n i j J oktobru nismo imeli molitvene ure. November je in sta od takrat prijatelja. Razumljivo! Kako naJ posvečen spominu na rajne — koliko grobov na kak McDonough izreče priimek - Držečnik ...... — saj • bi pokopališčih v domovini nam izvablja prijazne si prej jezik polomil. Nasprotno pa Slovenecob spomine! Vsak krščanski grob obenem napoveduje imenu McDonough. Saj pa tudi z “našim” škofoi” vstajenje. Naša molitev naj bo tudi posvečena ne pojde vse gladko. Najbrž bo za Avstralce kar vstajenju domovine iz sužnosti pod komunizmom! Bishop John ali pa Bishop Dženko . . . 298 Misli, October, 196? ALI JE BIRMA RES NEKAJ VELIKEGA ?

1. Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, položi birmancu roko na glavo, ga na čelu mazili Je postavil s e d e m sv. zakram entov. E (is n do njih s krizmo in izgovarja besede: Zaznamujem te z Je sveta birma. Po zakramentih nas Bog dviga k znamenjem križa in te potrdim s krizmo zveličan­ s^bi in nas pripravlja za novo življenje pri Njem ja v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Potem Po naši smrti. ga narahlo udari po licu v opomin, naj bo pogumen 2. Prvi zakrament je sveti krst. Ko nas oblije vojak Kristusov in naj ga ne bo sram živeti kot krstna voda, postanema otroci božji in dobimo pra­ dober kristjan. vico do življenja pri Bogu v nebesih, ko bomo 10. Krizma je oljčno olje, ki mu je primešan umrli. Pri sv. krstu postanke naša duša svetišče balzam. Škof posveti krizmo za uporabo pri krstu božje. V njej se naseli sama presv. Trojica: Oče, in pri birmi vsako leto na veliki četrtek. Na kon­ Sin in Sveti Duh — en sam Bog. cu birme da škof še svoj poseben blagoslov vsem 3. Pri sv. birmi pozneje, ko smo že nekoliko birmancem skupaj. Zato pred tem blagoslovom odrasli, pride v našo dušo šeposebej Sveti D u h in birmanci (in botri) ne smejo oditi. nam prinese posebne darove. Potrdi na novo, da 11. Birmance in birmanke privedejo pred ško­ smo res otroci božji, naredi pa iz nas še v o ja k e fa botri in botre. Medtem, ko škof birmuje, drže Kristusove. To je za nas nova odlika, novo potr- desno roko na rami birmanca ali birmanke. To je j e n je . Zato se sveti birmi po latinsko in tudi po znamenje, da svoje birmance sprejemajo v svoje angleško reče: CONFIRMATION. Hrvatje pravijo: varstvo kot duhovne otroke. S tem si nalože dolž­ Potvrda. nost, da birmanca z besedo in zgledom navajajo k 4. Vojaki Kristusovi postanemo zato, da se bo­ lepemu krščanskemu življenju. rimo zoper skušnjav« in zapeljevanja v greh. Otrok 12. Po vsem tem lahko razvidimo, da je sv. P° krstu še nima takih skušnjav, ko doraste do šol­ birma res nekaj velikega. Res je, da tudi brez nje skih let, se pa skušnjave že kažejo. Za boj proti moremo priti v nebesa, vendar bi ne bilo prav, skušnjavam mu je treba orožja, tega mu prinese če bi kdo ne hotel iti k birmi, ko je že dovolj ve­ Sveti Duh pri birmi. lik zanjo. S tem bi pokazal, da se ne briga za da­ 5. Orožje za boj (duhovni) so posebni darovi rove Svetega Duha, ki mu jih birma ponuja. Svetega Duha. Sedem jih je. Dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar moči, dar vednosti, dar po­ božnosti in dar strahu božjega. 6. Apostoli Kristusovi, ki jih je bilo 12, so IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. bili prvi, ki so prejeli zakrament svete birme. Pre­ jeli so ga naravnost od Kristusa, ki jim je poslal Krsti Svetega Duha. Prišel je Sveti Duh tako, da so mo­ gli njegov prihod slišati in videti. S liša li so ga Mark Andrej Žižek, Guildford. Oče Ivan, mati kakor šum močnega vetra, v id eli so ognjene pla­ Maryann L. Beckman. Botrovala sta Sigfried in menčke nad glavo vsakega apostola posebej. Tudi Ema Truppe — 4. 8. 1968. Jezusova Mati Marija je bila med njimi. Toni Josip Grlj, Botany. Oče Drago, mati Ma­ To s,e je zgodilo deseti dan potem, ko je Je- rija )■. Brala. Botrovala Ivan in Marija Žič — 4. 8. Zus odšel v nebesa. Bil je binkoštni praznik, p et­ deseti dan po Jezusovem Vstajenju. Še zdaj vsako 1968. leto na tisto nedeljo praznujemo binkošti, po an­ Jože Pavel Križnik, Cabramatta. Oče Drago, gleško PENTECOST. Angleška beseda je iz grške­ mati Ana Helena r. Halkiw. Botra Pavel Kulja in ga jezika in tako tudi slovenska. Po naše pomeni: M arija Halkiw — 17. 8. 1968. p e t d e s e t . 8- Apostoli so dobili pravico dajati zakrament Frank Burjan, Croydon. Oče Karlo, mati Ma­ sv- birme drugim kristjanom, ki ni prišel nanje tilda r. Martinčič. Botrovala Mir Svržnjak in Ela ^veti Duh naravnost od Jezusa. B irm o v a li so ta- Brzica — 17. 8. 1968. > ki so poprej pri krstu postali kristjani. Ko so M arjetica Bolko, Yagoona. Oče Bruno, mati Li­ apostoli pomrli, so delili zakrament sv. birme dija r. Venika. Botrovala Stanko in Marija Slokar skofje, ki so nasledniki apostolov. Z dovoljenjem — 25. 8. 1968. vrhovnega škofa, sv. očeta papeža, lahko sv. birmo Antonella Širec, Warrawong. Oče Alojzij, ma­ eli tudi duhovnik, ki ni škof. ti Dragica r. želežic. Botrovala Marijan in Mar­ 9- škof ali duhovnik deli sv. birmo tako, da g aret Hatežič — 15. 9. 1968. Misli, October, 1!)68 299 NEW SOUTH WALES mina vrednih doživljajev. Imam pa več obiskov in pisem, ki ne morem na vse odgovarjati. Ponavljani C o n co rd . — Ali ste že slišali tisto najbolj no­ z Davidom: Gospod je moj Pastir in nič mi ne vo novico iz Egipta? V neki piramidi so našli sliko m anjka ...” — Peter Bizjan. moža, ki ima strašno velika ušesa, pa zelo majhna usta. Videlo se je, da je bila nekoč okoli njega še druga slikarija, pa jo je zob časa izbrisal. Če bi VICTORIA bila še druga slikarija vidna, bi se najbrž hitro vedelo, kaj ta mož s tako velikimi ušesi in tako Culfield. — Naložena mi je bila pokora, ki me majhnimi usti predstavlja. Tako kot je, so pa je hudo prizadela. Pomen te besede me že nekaj učenjaki zagledani v sliko ugibali, kaj naj bi bilo. dni vztrajno zasleduje in me budi iz že tako rahle­ Eden je rekel, da je imel mož v otroških letih hu­ ga spanja. Razčlenjujem pomen besede “pokora”- de starše, ki so mu ušesa tako nategnili, ust pa ni Staršna beseda je. Najprej sem mislila na pokoro, smel odpreti, zato so ostale tako majhne. Drug je ki f,e ji tudi lahko reče kazen. Dobijo jo hudo­ dejal, da je imel hudo ženo, moral je samo poslu­ delci pred sodiščem. Potem na lažjo, ki zadene v šati in ubogati, zato so mu ušesa tako zrasla. Tre­ šoli nemarnega učenca, in še na blažjo, ki jo doma tji je pokimal in rekel, da imata morebiti oba prav, nalože starši porednemu otroku. Pa še na eno po­ on pa da bo to po moderno povedal. In je rekel: koro sem mislila. Včasih potoži trpeča mati nad Vesta, ta slika pomeni — DIALOG. To je dokaz, otrokom: samo za pokoro si mi! Končno ne mo­ da so stari Egipčani že poznali dialog in so ga tu­ rem mimo tiste vzvišene pokore, ki jo dobi grešnik J di znali naslikati. Če hočeš voditi dober dialog, pri dobro opravljeni spovedi, pa mora seveda ob­ moraš veliko poslušati, pa malo govoriti. • Posebno ljubiti poboljšanje. In ko imam v mislih besedo še, kadar je več ljudi zbranih za dialog, ne samo “spoved”, boste razumeli, da to ni taka spoved, kot dva. Kadar eden govori, morajo vsi drugi poslu­ se včasih sliši iz ust prepirljivih sosed: o, dobro šati in se učiti, ali pa bodo kmalu padale bombe. sem jo izpovedala! — čas je, da povem, zakaj Meni slika iz Egipta ni bila potrebna. Ko grem toliko tuhtam o pokori. Nehote sem v nekem pismu med ljudi, sploh veliko poslušam, govorim pa ko­ p. uredniku zapisala, da imam zdaj dosti časa, ko maj kaj. če se mi zato ušesa kaj nategujejo, usta sem upokojena, naj se mi ne opravičuje za neko pa skupaj lezejo, ne vem še za enkrat. P a tudi če, “nadlegovanje” On je pa menda vzel to za samo­ saj moje slike gotovo ne bodo postavili v kakšno hvalo ali celo za baharijo, pa brž nazaj: Če je pa egiptovsko piramido. — Pepe Metulj. tako, in ko vem, da vam pero dobro teče: pišite, pišite! Naj bo za pokoro! — Vidite, tako pokoro G lebe. — Svetovno znani kirurg Barnard, ki sem dobila. In ta me zdaj grize in me bo vse živ­ presaja človeška srca, je tudi mož molitve. Vsi v ljenje. Kaj naj storim'? Ne vem, kaj bi pisala z® družini molimo, tako je izjavil vsemu svetu. Pa MISLI, nič mi ne pride na misel. Najrajši bi se tudi če sem sam, na primer v letalu, molim, ali pa skrila v kakšen kot, da bi me p. urednik ne mogel kadar čakam na avtobus. “Moj pogovor z Bogom najti, pa ne vem, kje je takšen kot. — Marij« je zelo preprost. Boga prosim v prvi vrsti, da bi P e ršič . mogel učinkovito opravljati svoje delo. Izročam mu v varstvo svojo družino. Nekateri mislijo, da bi človek v mojem poklicu bolje opravljal delo, če PRIPIS UREDNI. — Začeli ste dobro! bi bil neoženjen. Toda družina je steber družbe in Naložena pokora izvršena. Tudi urednika ste nadaljevanje nas samih. Otroci so pa najlepše da­ “dobro izpovedali”. Vsa čast! Zdaj pa le po­ rilo, ki ga nam more dati življenje.” — Tudi nje­ iščite tisti kot, ki še ne veste, kje je. Ko ga gove drugačne izjave so zanimive. “V mojem živ­ najdete, si denite na mizo papir, vzemite pero ljenju se ni nič spremenilo, odkar sem presadil v svojo desno roko in — nadaljujte! Nič več prvo srce. Nič nisem bogatejši, razen z nekaj spo­ za pokoro, ampak za — poboljšanje! 300 Misli, October, 1968 Bentley. — Prav rada sem ob ugankah in kri­ bolj skrajšala čas potovanja. žanki spet preizkusila svoje možgane, če še delu­ Sprejem na letališču Brnik je bil zelo pri­ jmo. Pošiljam pa tudi sama eno uganko, ki se je srčen. Razkropili smo se po svojih domovih in se spominjam še iz dekliških let. Ne vem več, kako delno sestali 17.6. za skupno potovanje po Slove­ so si ljudje z njo trli možgane. Jaz jo bom za na- niji. Obiskali smo Pohorje, Veliko Planino. Begun­ se ljudi tudi rešila, da me ne bo kdo obdolžil kru­ je, Brezje, Bled, Vršič, Trento, Gorico, Portorož, tosti, češ da hočem koga mučiti. Uganka je taka: Škocjansko in Postojnsko jamo. Slovenija je res Stoji grad, ki ni grad. Pred gradom raste drevo, prekrasna dežela, ki ji skoro ni para po lepem ze­ ki ni drevo. Na drevesu čepi ptič, ki ni ptič. Iz lenju in čistoči. gradu pride duhoven, ki ni duhoven. Pobere ka- Drugo naše skupno potovanje je bilo Tdnevno men, ki ni kamen in ga vrže v ptiča, ki ni ptič. — od 1.7. v Rim in okolico, Firence in Benetke. Ob Kdor od vas hoče sam ugibati, naj zdaj zamiži. tej priliki smo imeli sprejem pri sv. Očetu — kot Kdor pa noče, naj bere: Stoji samostan, pred skupina Slovencev iz Sydneya. Ogledali smo si njim raste konoplja. Na konoplji čepi netopir. Iz zgodovinska znamenitosti teh mest pod strokov­ samostana pride menih, pobere opeko in jo vrže nim vodstvom. v netopirja. — Ali ni uganka dobra? Jaz pravim, Tretje večje potovanje smo naredili 30.7. 4 je. Zdaj pa še drugi kakšno pošljite, da bo ugi­ dnevno na Koroško, Grossglockner, Dolomite in sv. balapodpisana — Franck« Štibilj. Višarje. Pot nas je vodila mimo lepih jezer v viso­ ke hribe do 2400 m n.m. po lepi auto cesti. Imeli QUEENSLANP smo res prekrasen razgled po zasneženih gorah. Lepo vreme nas je tudi spremljalo med divjimi dolomitskimi gorami. B r is b a n e . — Ob mislih na prihod slovenskega Vsa potovanja so potekala po programu, ki škofa v Avstralijo sem napravila preprosto pesem smo ga napravili že v Sydneyu. Vodstvo, oskrba upam, da je vredna objave v MISLIH. in prevoz je bilo dobro urejeno. Posamezno smo še potovali po Europi tako, da so nekateri še obis­ Slovenski rod — junaški rod, kali Francijo, Španijo, Nemčijo in celo Švedsko. ne bo te uničil zlobe brod Obmejni promet med Slovenijo, Italijo in Av­ Slovenski rod — pogumni rod, strijo je zelo velik. Gostinstvo je prilično na visoki svoj kruh si služiš vsepovsod. ravni in večinoma so cene primerne. Svojci so nas Slovenski rod, ponosni rod, mnogo izpraševali za posameznike, ki se jim ne lep jezik dal ti je Gospod. javljajo. Posebno nekaj primerov je, da se ne Slovenski rod, nadarjen rod, javljajo niti enkrat letno staršem, Zelo zaželeno velikih mož ti dal je Bog. je, da pišete čim več svojcem v domovino o sebi Slovenski rod, veseli rod, in o Australiji nasplošno. Tam zelo malo vedo o je lepo petje naokrog. , gospodarski in politični strukturi Australije. Mi smo letos potovali z grupnim popustom. V Slovenski rod — nesrečni rod, bodoče bi lahko popust povečali, če se nas pravo­ razgubil si se v zemlje krog. časno nabere dovolj, da bi leteli s posebnim leta­ Slovenski rod, ves razkropljen, lom in še bolj znižali ceno. Dobro bi bilo, da or­ zberimo brž se v čredo vsi, ganiziramo tudi svojce za obisk v Australijo v gru- ko tu med nami zaželen, pnih potovanjih, da bodo stroški njihovega obiska slovenski škof se zdaj mudi! tukaj čim manjši. „ S lo v en k a Za informacije o letošnjem ali bodočem poto­ vanju v Evropo ali kaj sličnega se lahko obračate na podpisanega. Matija Okorn IZLET S.D.S. V SLOVENIJO 69 Hilltop Rd. ' M errylands 2160 Matija Okorn N.S.W.

PO VEČMESEČNEM PRIPRAVLJANJU in PRIPIS: Starši naslednjih prosijo, naj jih opo­ razgovorih o lepi Sloveniji se nas je zbralo 63 za zorim, da doma težko čakajo na glas od njih: n&se prvo grupno poovanje v staro domovino. Od- J anez Vospernik naj piše očetu v Ljubljano. eteli smo 1.6.68 ob 13, uri in po 25urni vožnji Vinko Kern, baje v Brisbanu, naj piše materi v pr>speli v Lj ubij ano. Kianj. Brata Ivan in Slavko Cizej naj se javita Prijetna vožnja in dobra postrežba nam je šemateri, že vesta, kje je. Fanta sta baje v Sydneyu. Misli, October, 1968 301 it*.**.*«.* *,* M »* ♦♦ #* ♦ ♦ »« M «* M »ut »>» •» «.

SLOVENSKE PLOŠČE KNJIGE _ SLOVARJI — MUZIKALNI | AVTOKLEPARSKO PODJETJE | INŠTRUMENTI g a IVAN ŽIŽEK g S :: ♦s: ♦ UNIVERSAL GRANVILLE s: RECORD CO. ♦ ♦* :: :: SMASH REP AIR” 205 Gertrude St., Fitzroy, VIC. 3065 :: a g Tram , 89, 90 iz Bourke St. do postaje 13. 10 Rawson Rd. g Guildford, N.S.W. Kataloge in naročbe pošiljamo s pošto Tel. 632-4433 g POSLUŠAJTE NAŠO RADIJSKO EMISIJO :: ss ob ponedeljkih 9.07 zvečer na 3 XY — Mel- Delo opravi v sporazumu z zavarovalnico ;‘t bourne, val 1420. ali po osebnem dogovoru s stranko. it it a ♦♦ ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦»♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦* ♦♦ ♦ ♦ *♦ ♦♦ ♦ ♦ «W« ♦♦ ♦ ♦♦'♦ ♦♦ ♦' Ponoči in podnevi “Towing Servica" Izučeni avtokleparji lahko dobijo dalo | Tel.: 632-4433 — 632-0349 K**.**.* *,« I STANISLAV FRANK 74 Ro :: TONE IN % S ; REINHILD OBERMAN >:

PODJETJE ZA POHIŠTVO, CANBERRA £ 20 Lagoon St., Barrack Point, NSW. JANEZ TADINA

9 Collins Street, Quenbeyan, N.S.W. 2620 Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, >! * * slanino, sveže in* prekajeno meso, šunke itd. Priporoča se rojakom za naročila za vsa- ' ‘ >< Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. % ” kovrstno pohištvo v dnevnih sobah, spalnicah, ;♦] kuhinjah in podobno. Razumemo vie jezike okoliških ljudi. ;♦! Phones: Qbn. 1102. Obiščite na« in opozorite na nas via troje After Hourc Canb. 49 8162 prijatelje! i

302 Misli, October, 1968 x « SREDI APRILA 1969 x NAJCENEJSE POTOVANJE x | polet okoli sveta preko Amerike od $ 783 d Z ladjo: MELBOURNE — GENOVA n a p re j (izven sezone) $ 350.00 % ♦; Z letalom: skupine AVSTRALIJA — RIM x Videli bomo: Wellington — Tahiti — — AVSTRALIJA $ 781.00 Balboa-Cristobal (Panama) — NEW YORK Z letalom: skupine AVSTRALIJA — — Southampton — Rotterdam — Bremenha- X LJUBLJANA — AVSTRALIJA $ 798.90 X ven — London — Belgijo — Luxemburg — >; Italijo — Švico — Avstrijo — Nemčijo — Francijo. X >; »; X X X Za podrobne informacije in tiskovina: % X x X >: !♦; X X A L M A POTNIŠKO PODJETJE X X £ x x X X 330 Little Collins Street (vogal Elizabeth St., x >; M elbourne 3000. T elefon: 63-4001 & 63-4002 X X » r« i

PHOTO STUDIO N I K O L I C H

108 Gertrude Street

Fitzrojr, Melbourne, Vic. (Blizu je Exhibition Building)

Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst.

Nevestam posojamo brezplačno nove poročne obleke.

Odprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 6. ure pop.

Ob (obotah in nedeljah od 9.-7.

Dogovorite se za čas preko telefona: 41-5978. Izven ur: 44-6733

Misli, October, 1968 f GLAVNI AGENT ZA FIRMO “PUTNIK” 4- SLOVENSKI KROJAČ > ; OLYMPIC EXPRESS > ; MARTIN

110 A Bathurst St., Sydney, 2000 JANŽEKOVIČ ;♦* Tel: 61-7121 ali 26-2191 IZDELUJEM O B L E K E >: VSEH VRST: poročne, # športne itd. Natančno po PODRUŽNICA: • - /\ i vaši želji. Velika izbira 253 Elizabeth St., Sydney angleškega blaga. Proda­ Tel: 26-1134 ja raznih tekstilnih po­ trebščin. | J ★ Urejuje rezervacije za potovanje po ” iM ž i + morju in zraku 125 KING ST., i NEWTOWN, SYDNEY ★ Nudi možnost dolgoročnega odplaos- f Kličite čez dan ali + vanja na nizek depozit >: z v e č e r: 51-6513 i i ★ Izpolnuje obrazce za sklepanje zako- £ na, razne prošnje in tako dalje. ★ Ima na ponudbo zastopnika, ki vas -• X lahko obišče in vam pomaga v raznih pro- ” *; blemih. OBRAČAJTE SE NA NASI ::

♦% ♦ ZA POTOVANJE V SLOVENIJO 1 1 PO NAJNIŽJIH CENAH v s se obrnite na TURISTIČNO AGENCIJO HAIRDRESSING SALON 99 “PUTNIK “ M I B A ” VI 5 245 Gertrude St. (vogal Smith St.) v FITZROY, Melbourne, Vic. Sv 25 Dal* Straet, Fairfield, N.S.W. S (P. NIKOLICH, IVANKA ŠKOF) v Sv N aša agencija ureja vse vrste potnih do­ se priporoča rojakinjam v Fairfieldu in oko- >5 kumentov ter avionske, ladijske in železniške Jj lici za pričeske, ondulacije, kodranje,bar­ listke. Z LADJO Melbourne - Ljubljana $345.00 ij vanje in nego la«. V OBE SMERI $728.80 1 Z LETALOM Melbourne - Ljubljana $587.90 ♦ Poleg rednih delovnih ur, je salon od- V OBE SMERI $1116.30 v5 V SKUPINAH: .♦« prt tudi v četrtek zvečer in soboto veg dan. Melbourne - Roma in nazaj $781.40 S 9 Informacije po telefonu 419-1584. v Cene zmerne; “Specialperm anent” samo S Po urah 415-978 ali 44-6733 $ 3.50 1 Telefon 72-6392. Mira Radie.

vI H >: >: >: >: >: >; >: >: >; >; 304 Misli, October, 1968 CENIK STANDARD DARILNIH PAKETOV

NAJSTAREJŠE IN NAJSOLIDNEJ SE SLOVENSKE TVRDKE Dr. J. KOCE G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. 6001. TELEFON 87-3854

Božič je pred vrati! Pohitite z naročili! Garantiram, da vsak paket vsebuje lamo prvovrstno blago. V cenah paketov je vključena in všteta tudi carina, ki je v Trstu vnaprej plačana, tako da bodo Vasi doma resnično dobili paket popolnoma brezplačno v roke. Na ta način jih boste najbolj razveselili, kajti mnogo prisrčneje in topleje pri srcu bo Vašim dragim doma, če se jih ° Božiču spomnite z darilom v obliki paketa. Če želite poslati na isti naslov več kot en paket, Vam svetujem, da pošljete en paket na ene- Sa člana družine, recimo očeta, drugi paket na mamo, tretji pa na sestro ali brata ali starega ° č e ta itd . Vsi paketi so standard paketi, vsled tega ne morem vpoštevati nobenih sprememb. Edino, ^ar lahko predlagate, je, da bo v paketu sladkor v kristalu namesto sladkorja v kockah in maka- r°ni namesto špagetov...... Ob enem z naročilom pošljite Money order. Gotov denar tudi lahko pošljete, toda samo v Priporočenem pismu (registered letter). Prejšnji cenik je razveljavljen.

PAKET ŠT. 1: 1 kg. mila za pranje PAKET ŠT. 7: , *£• kave Santos P rim a 100 gr. toalet mila , ,k£- čokolade 2 kg. olivnega olja 1 kg. kave Santos Prima 1 kK- kakao 1 kg. svinjske masti 5 kg. sladkorja kristal 1 kg. špagetov/makaronov 5 kg. makaronov, špagetov, finih 2 i kg. $ 7.00 2 kg. riža Zlato Zrno 6.10 kg. $ 10.00 i kg. popra v zrnju p a k e t š t . 2: 1 kg.žaja Ceylon Kg. kave Santos Prima PAKET ŠT. 5: 1 kg. kave Santos Prima kK. sladkorja v kockah 13Š kg. $ 16.00 1 kg. sladkorja, kocke 3 kg. $ 8.00 1 kg. riža Carolina p a k e t š t . 3: i kg. bombonov, finih 100 gr. čaja Ceylon 2 Santos Prima PAKET ŠT. 8: , sladkorja v kockah 100 gr. popra v zrnju , čokolade 3.70 kg. $ 7.00 2 kg. kave Santos Prima 1 kK- kakao 3 kg. sladkorja kristal 3 kg. PAKET ŠT. 6: 5 kg. svinjske masti * i.uu 2 kg. polenkovke (orig. norveška) 7 kg. riža Carolina Ardizzone 1 kg. olivnega olja I kg. rozin (grških sultan) p a k e t š t . 4: kK. sladkorj a v kockah 3 kg. $ 8.00 18 kg. $ 21.00 PAKET ŠT. 9: PAKET ŠT. 13: PAKET ŠT. 23: f 1 ke. kave Santos Prima 100 kg. (dve dvoj. vreči) bele 5 kg. kave Santos Prima S 5 kg. makaronov/špagetov, finih moke 00 3 leg. sladkorja kristal 5 kg. sladkorja kristal $ 32.00 3 kg. sladkorja v kockah 5 kg. riža Zlato Zrno 5 kg. riža Splendor 5 k p. bele moke 00, najfinejše PAKET ŠT. 14: 1 kg. mlečne čokolade 1 kg. olivnega olja 17 kg. svinjske masti (kanta) l kg. indij, čaja 1 kg. medu $ 17.00 1 kg. popra v zrnju 2 kg-, svinjske masti 1 kg. rozin (grških sultan) 18 kg. $ 29.50 PAKET ŠT. 15: 100 gr. čaja Ceylon ! 100 gr. cimeta 50 kg. (dvojna vreča) bele moke 00 PAKET ŠT. 24: 2 stroka vanilje $ 16.00 3 kg. kave Santos Prima 3 kg. sladkorja kristal 26 kg. $ 27.00 3 kg. riža Splendor PAKET ŠT. 16: 1 kg. bele moke ! 4 kg. svežih pomaranč (ali limon) PAKET ŠT. 10: $ 8.00 1 kg. makaronov 1 kg. kave Santos Prima 1 kg. šunke (konzerva) 5 kg. sladkorja kristal 5 konz. sardin v olju 10 kg. bele moke 00, naj finejše PAKET ŠT. 17: ! 1 kg. rozin (grških sultan) 9 kg. svežih pomaranč (ali limon) 17 kg. $ 22.50 10 kg. riža Carolina Ardizzone $ 14.00 5 kg. makaronov/špagetov, finih PAKET ŠT. 25: 1 kg. olivnega olja PAKET ŠT. 18: 1 kg. kave Santos Prima II 1 kg. mila za pranje 3 kg. kave Santos Prima 5 kg. sladkorja, kocke 3 J kg. toalet mila Palmolive 3 kg. riža Zlato Zrno !♦' 1 kg. popra v zrnju 3 kg. sladkorja kristal 6 kg. $ 7.50 i kg. čaja Ceylon 3 kg. špagetov Fedelini i 3 kg. bele moke 00, najfinejše PAKET ŠT. 26: i 35 kg. $ 31.00 3 kg. svinjske masti 5 kg. kave Santos Prima 'i I 5 kg. sladkorja, kocke PAKET ŠT. 11: 18 kg. $ 24.00 5 kg. riža Zlato Zrno s 2 kg. kave Santos Prima 5 kg. makaronov/špagetov, finih 10 kg. sladkorja kristal i kg. čaja Ceylon 5 kg. bele moke 00, najfinejše PAKET ŠT. 19: J kg. popra v zrnju 1 kg. rozin (grških sultan) 50 kg. (dvojna vreča) bele moke i kg. čokolade I 5 kg. špagetov/makaronov, finih 3 kg. kave Santos Prima 5 kg. riža Zlato Zrno 5 kg. riža Carolina Ardizzone 20.75 kg. $ 29.50 10 kg. sladkorja v kockah J kg. mlečne čokolade PAKET ŠT. 27: 1 kg. sira Parmezan, starega t 68 kg. $ 37.00 25 kg. bele moke 00 2 kg. olivnega olja 10 kg. sladkorja kristal 8 100 gr. popra v zrnju 5 kg. riža Carolina Ardizzone | 100 gr. cimeta PAKET ŠT. 20: 5 kg. makaronov/špagetov, finih 100 gr. čaja Ceylon 10 kg. bele moke 00, najfinejše 1 kg. kave Santos Prima ■J 200 gr. toalet mila Palmolive 10 kg. sladkorja kristal 10 kg. riža Zlato Zrno 46 kg. $ 33.00 32 kg. $ 35.00 l kg. rozin (grških sultan) ! 2 kg. olivnega olja PAKET ŠT. 12: i kg. finih bonbonov PAKET ŠT. 28: * 600 gr. finih keksov 10 kg. bele moke 00 5 10 kg. bele moke 00. naj finejše 4 kg. olivnega olja ii1 7 kg. sladkorja kristal 34.10 kg. $ 27.00 5 kg. sladkorja kristal 9i 5 kg. riža Zlato Zrno 2 kg. kave Santos Prima 2 kg. špagetov/makaronov, finih l 2 kg. kave Santos Prima PAKET ŠT. 21: 21 kg. $ 24.50 2 kg. holanderskega sira (cel hi. 10 kg. bele moke 00, najfinejše 1 kg. olivnega olja 10 kg. svinjske m asti PAKET ŠT. 29: 1 kg. rozin (grških sultan) 10 kg. riža Zlato Zrno 1 kg. kave Santos Prima 10 kg. sladkorja kristal i 2 kg. m ila za pranje 21 kg. sladkorja kristal '4 i kg. toalet mila Palmolive 3 kg. riža Carolina Ardizzone V 40 kg. $ 32.00 ifl 1 kg. čaja Ceylon 3 kg. makaronov/špagetov, finih ii i kg. popra v zrnju 100 gr. popra v zrnju « PAKET ŠT. 22: 'i 33 kg. $ 34.00 4 kg. olivnega olja $ 7.50 8.60 kg. $ 9.00 j)M i i' ZASTOPNIK ZA VICTORIJO: ZASTOPNIK ZA N.S.W.: ti t i i MRS. M. PERSIC MR. R. OLIP v 704 INKERMAN RD., COULFIELD, VIC. 65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, N.S.W. Tel. 50-5391 Tel. 32-4806