1968 O K to B E R Šte V Ilk a 10 Leto Xvii

1968 OKTOBER ŠTEVILKA 10 LETO XVII Registeivsd at the G.P.O. Sydney, tor transmission by post as a periodical. A NOVE MOHORJEVKE NAPOVEDANE A Družba sv. Mohorja v Celovcu bo za letošnji Božičrazposlala MISLI svojim udom naslednji književni dar: (T h o u g h ta ) 1. KOLEDAR za leto 1969. Poleg m escev , tednov in dni bo imel zelo pestro zabavno in poučno vsebino. Mesečnik za versko in kulturno življenje 2. VEČERNICE s povestjo “ P a jk o v a m re ž a ” . Napisal jo je prek Slovencev v Avstraliji murski rojak Lojze Kozar. Je zgodba mlade Prekmurke v izseljen stvu. Sl ★ Ustanovljen leta 3. DOGODIVŠČINE V PRAGOZDU, napisal znani mladinski pi $ 1952 satelj Mirko Kunčič. Knjiga ima mnogo slik. >; ★ 4. QUO VADIŠ — drugi del s slikami kot lani, torej: roman v sli >; Urejuje in upravlja k a h . $ P. Bernard Ambrožič Vse ŠTIRI knjige skupaj bodo zopet vsem na ponučbo za majhno O.F.M. c en o — $ 3. Pričakujemo jih enkrat v novembru. 6 Wentworth St., Point Piper, N.S.W., 2027 “MALO SVETO PISMO” ZA VSE >: Tel.: 36 1525 ★ Nabavite si ga v spomin na misijone škofa dr. Jenka! Imeli bo Naročnina $3.00 ste zelo primerne odlomke iz stare in nove zaveze, ki jih je izbral $ letno se za nas dr. Aleksič. Je z.elo dober nadomestek celotne stare zaveze, ki plačuje vnaprej je vsa razprodana. Knjiga ima zelo prijazno obliko in stane nevezana z močnimi ★ platnicami — $ 1, vezana $ 1.50. a Naslov: MISLI Ob vseh škofovih misijonih bo na ponudbo. P.O. Box 136 Double Bay, N.S.W. 2028 ANGLEŠKA KNJIGA O ŠKOFU BARAGU ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., Naslov: SHEPHARD OF THE WILDERNESS. Na žalost _ jako J 417 Burwood Rd., Belmore, malo naročil zanjo prihaja. Sezite po njej ob misijonih, bopovsod S N.S.W. 2192. Tel. 759 7094 na ponudbo. Stane — kot že davno veste — samo EN DOLAR ali $ !• KNJIGE DOBITE PRI MISLIH DESETI BRAT, roman, spisal Josip Jurčič — $1 REZINKA, povest iz M^snišije, spisal Matičič — $1 ČLOVEK V STISKI, spisal psiholog dr. Trsten jak — $1 PREKLETA KRI, povest, spisal Karel Mauser — $1 PASTIR CIRIL, povest iz Korotana —$1 MADITACIJE — pesmi Franca Sodje, pisatelja “Pred vrati pekla” — $2 KRALJICA DVEH SVETOV, spisal J. Kokalj, mi sijonar v Afriki — $2 HERTA, povest baletke, spisal Janko Mlakar — $1.25 ROJSTNO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAV ŠKA. Povest, spisal M. Marolt v Argentini. — Cena $ 3. l e t o x v i i . OCTOBER, 1968 ŠT E V . 10. ŽENA V SVETU PIŠE O MOLITVI l e r e d k o k d a j g o v o r i m o o m o l i t v i , Molitev v družini utrjuje tudi medsebojne vezi ,&J *e nam zdi, da je molitev stvar vsakega po- družinskih članov. Spomin na mater, na očeta pri 8*meznika in da govor o nji ni “moderen” in je iz- molitvi bo spremljal otroka do smrti. Okolje, v *ei» našega časa. In vendar: če je bilo človeštvo katerem živimo, ima na naše otroke velik vpliv. aJ potrebno goreče molitve, je to prav gotovo Ker je zelo različno od našega, otroci marsičesa ne v današnjem času. Tudi naš narod morda še nikoli morejo razumeti. n' bil v taki stiski, kakor je danes, in prav zato je Potreben božje pomoči. Po večerni molitvi je Verica vprašala mater: “Mama, zakaj pa pri nas tolikokrat molimo? Pri moji sošolki nikoli ne molijo, pa so vendar dobri Težko je pravilno moliti. D a n a š n je življenje ljudje”. — “Seveda so dobri, morda boljši kot mi, Ponaša nemir in raztresenost. Prav za ta čas je a so ubogi, ker Boga in njegovih milosti ne pozna vetniški pisatelj napisal: “Z nikomer se ne obna- jo”, je odgovorila presenečena mati. !®rn° tako nespoštljivo kot z Bogom. Tudi za mo- 6v Je treba premagovanja, boriti se proti raztre- Tujina, posebno v velikem mestu, v marsikate en°»ti, krotiti svoje čute, odpreti srce samo Bo rem izseljencu zaduši domače navade, da pozabi na gu.’* moralne dolžnosti do samega sebe in do svojega naroda. Pogrezne se v novi svet, največkrat v sla Nekdaj se je v naših družinah veliko molilo. bega in nevernega. Več ®cerna molitev rožnega venca je bila že utrjena Star Španec je prešerno razlagal: “Doma sem na kmetih, kjer je bilo življenje zolj hodil v cerkev, ker so vsi hodili, in bi še hodil, če “Urno in urejeno. Tudi v mestih so skupno mo lili bi bil tam ostal. Tukaj pa še nisem videl cerkve 'n tudi tukaj ni malo družin, ki skušajo to lepo od znotraj”. Umrl je v popolni neveri in v velikem 4vado obdržati kljub težavam, ki jih povzročajo sovraštvu do Cerkve. Njegovi sinovi zvesto hodijo * aUe in delo v poznih urah. po njegovih stopinjah in z njimi njihove družine. Sk uPna molitev v družini ima posebno moč in Molitev gre preko vseh meja. Ali ni to tudi za v*lik da • PoInen zl&atm za otroke. Tudi če je krajša, nas nekaj čudovitega? Morda se bo naš preizku •J* le živa in prisrčna, ustvari otroku sčasoma šeni narod rešil iz stisk prav po skrivnostni du e“o p0 pogovoru z Bogom. Tako se v skupni hovni povezavi molitve. — Anica Kralj v Svobodni •noht ' v> Ustvari poseben odnos do Boga. S lo v e n iji. Misli, October, 1968 273 NJEM SVETU SEM ves prebral. Malo prej sem VOZ VPREŽEN PRED KONJA bral knjigo Marka Kerševana, ki je izšla v Cankar jevi založbi: Religija in sodobni človek. Požiral sem jo. Njena izvanjanja so se mi zdela vseskozi (Prispevek za MISLI iz domovine) logična. Potrdila je v meni, kar sem poprej deloma že sam dognal, deloma slišal ali bral drugje- Z eno besedo: vera je prazna slama! Nisem P8 mogel razumeti, zakaj mi je med vsem branje® OBISKAL ME JE VISOKOŠOLEC in mi poka in mojim pritrjevanjem avtorju od nekje podza zal iz revije CERKEV V SEDANJEM SVETU vrsti vestno prihajalo na misel: da bi ta knjiga le ne ce iz članka, ki ga je napisal prof. Vilko Fajdiga. prišla v roke mojim staršem . !” Bralo se je: “Finžgar je pripovedoval, kako se je pokojni Tako mehko je izrekel te zadnje besede, da so univerzitetni profesor d. A. šerko skoraj jokal pred mu domala v grlu obtičale. Skušal sem na zunaj njim, ko ga je blagroval zaradi osrečujoče vere, zatreti, kar se mi je zganilo znotraj, pa sem sa on pa da se do te sreče ne more dokopati. Finžgar mo neizrazno pokimal. Še tega nisem naredil z na mu is tedaj svetoval: Moliti moraš zanjo”. menom. Pa je fant nadaljeval: Pogledal sem in prikimal. “Tako srečna sta v svoji veri na vasi v hribihi da bi jima nikakor ne privoščil, če bi se jima “Vem. Sem tudi sam že bral.” živa vera podrla. Le kako bi brez nje prenašala “In kaj ste pri tem mislili?” napore življenja, ki pritiskajo nanju!” “Nič prav posebnega. Saj zame ni novo. Faj Umolknil je in se zamislil. Drznil sem si pr*' diga je s to navedbo iz Finžgarjevega življenje le pom niti: dopolnil besede iz pisma sv. Pavla Efežanom, ki “In ste jima takorekoč nevoščljivi, čeprav ko ga malo prej navaja: Z milostjo ste rešeni po ve maj zavedno.” ri, in to ne iz sebe, božji dar je. — Saj neprestano Zdrznil se je. Z rameni je zmignil in še vedo0 ponavljamo, da je vera dar božji, milost, in je tre molčal. Rekel sem: ba za to milost moliti, da si jo izprosimo.” “Ne boste zamerili, če iz vsega sklepam, da vas “Torej tudi vi! Izobraženec ste! No, pa ne bom končno ne zanima toliko, kaj je rekel Finžgar, obvi govoril o vas, naj rečem rajši nekaj o rajnem Fin seli ste na besedah dr. Alfreda Šerka.. žgarju. Tak razgledan človek, velik pisatelj, pri “To pa ne! Zanima me predvsem Finžgar. Kako znan kulturni delavec, pa zagreši tako nelogičnost! je mogel človeka odpraviti le z besedo: Moliti mo' Silno sem radoveden, kaj mu je odgovoril dr. šer raš! Ali ni vedel nič drugega reči v podporo veri’ ko. Skoraj mislim, da ga je moral nekako zafrkniti, Preden bom mogel verjeti, da je kak Bog, so n” zato Finžgar o nadaljnjem pogovoru ničesar ne potrebni mnogi dokazi za njegovo bivanje. Fi**' omeni.” žgar se ni spustil v kakšno dokazovanje. Kar je2’ “Tudi jaz ne vem, kako sta zaključila. Zdajle me, da je dal tako slabo spričevalo za svojo i®' pa ugibam, zakaj pripisujete Finžgarju — in me teligenčnost.” ni, ha! — neko veliko nelogičnost. Kaj sva pa tako Povzel sem besedo: narodne povedala?” “Poglejva še enkrat tiste natisnjene besed«' “Kaj neki? Voz sta vpregla pred konja! Ta Dr. šerko pravi, da se ne more prikopati do sreč®* pregovor vam gotovo ni neznan.” vere. Ali ni to znamenje, da se je srečal z razni®1 “Seveda mi ni. Razložite svojo misel!” dokazi za bivanje božje in z dokazi zoper bivaDr “Po mojem mora človek prej verovati, kot mo božje? Finžgar je to gotovo vedel, saj sta bila dol' re moliti. Vidva pa priganjata k molitvi človeka, goletna prijatelja. Tisti hip, ko je Šerko izreke‘ ki v Boga ne veruje. H komu naj tedaj moli?” one besede, je Finžgar čutil, da nima pomena Ta zaključek me je osupnil. Malo da nisem re četi od kraja. V tisti šerkovi tožbi, da ne mor® kel: pa pojdite na pomenek k Vilku Fajdigu... biti tako srečen kot je Finžgar, je pisatelj vide Vendar bi bila to prehitra kapitulacija. Fant je Šerkovo nezavedno molitev...” vedel, da hodim učit krščanski nauk za srednje “Ha, Šerko pa molitev! Stavim glavo, da šolce v župnijsko učilnico, moram pokazati nekaj že zdavno pozabil sam očenaš.

Load more