Tine Hamler
PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Diplomsko delo
Maribor, februar 2016
PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Diplomsko delo
Študent: Tine Hamler Študijski program: Univerzitetni študijski program Računalništvo in informatika Smer: Informatika Mentor: doc. dr. Gregor Polančič Lektorica: Sergeja Gerdej
Maribor, februar 2016
i
PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Ključne besede: pregled, rešitve, predstavitev, prezentacija, diapozitiv, prosojnica, projektor, powerpoint, keynote, prezi, show, slides
UDK: XXX.YYY.ZZZ.WW (aaa.b)
POVZETEK
Diplomsko delo vsebuje pregled ter primerjalno analizo izbranih rešitev za izdelavo naprednih predstavitev. V prvem in drugem poglavju smo na kratko predstavili trende podajanja predstavitev in opisali osnovne vizualne elemente, ki jih pri tem uporabljamo. V nadaljevanju smo se posvetili predstavitvi rešitev za izdelavo naprednih predstavitev in najbolj obetavne podrobneje analizirali. V okviru tega dela smo definirali tudi kriterije, s pomočjo katerih smo izvedli primerjalno analizo. V praksi smo izdelali testno napredno predstavitev in na ta način sami preizkusili ves nabor izbranih rešitve. V zaključku smo potrdili oz. ovrgli podane hipoteze in obrazložili dobljene rezultate primerjalne analize.
ii
OVERVIEW OF SOLUTIONS FOR ADVANCED PRESENTATION DEVELOPMENT
Keywords: overview, solutions, presentation, slides, projector, powerpoint, keynote, prezi, show, slides
UDK: XXX.YYY.ZZZ.WW (aaa.b)
ABSTRACT
The diploma thesis presents an overview and a comparative analysis of solutions for the advanced presentation development. The first chapter of the thesis describes latest presentation trends and gives a brief overview of visuals elements that are commonly used while developing advance presentations. The second chapter of the thesis focuses on solutions for advanced presentation development and includes a review and a comparative analysis of the few most promising solutions based on the predefined criteria. In the third part of the thesis we have developed a sample presentation in order to test the solutions introduced in the previous chapter. In the closing part of the thesis we have verify the hypothesis and summarize the analysis results.
iii
ZAHVALA
mentorju, staršem, sošolcem in sodelavcem. Hvala vam za nepozabna leta.
iv
KAZALO
1. Uvod ...... 1 1.1. Cilji in hipoteze diplomskega dela ...... 1 1.1. Predpostavke in omejitve diplomskega dela ...... 2 1.2. Predstavitev osnovnih metod dela ...... 2 1.3. Struktura diplomskega dela ...... 3 2. Splošno o predstavitvah ...... 4 2.1. Razvoj predstavitev skozi čas ...... 6 2.2. Pravila dobrega načrtovanja ...... 7 2.2.1. Načrtovanje strukture predstavitev ...... 8 2.2.1.1. Izdelava predstavitve po pravilu 5/5/5 ...... 8 2.2.1.2. Izdelava predstavitve po pravilu 10/20/30 ...... 9 2.2.2. Izbira metode podajanja predstavitve ...... 10 2.2.3. Uporaba osnovnih vizualnih elementov ...... 11 2.2.3.1. Platno ...... 11 2.2.3.2. Barve ...... 12 2.2.3.3. Tipografija ...... 13 2.2.3.4. Diagrami ...... 14 2.2.3.5. Grafi in tabele ...... 15 2.2.3.6. Fotografije in ilustracije ...... 15 2.2.3.7. Animacije ...... 16 2.2.3.8. 3D-elementi ...... 17 2.3. Standardizacija pisarniških programskih rešitev ...... 18 2.3.1. OpenDocument Format (ODF) ...... 19 2.3.2. Office Open XML (OOXML) ...... 19 2.3.3. Primerjava OpenDocument in Office Open XML ...... 20 3. Pregled rešitev za izdelavo naprednih predstavitev ...... 22 3.1. Pregled rešitev ...... 22 3.2. Podpora namiznim operacijskim sistemom ...... 27 3.3. Podpora mobilnim operacijskim sistemom ...... 29 4. Analiza rešitev za izdelavo naprednih predstavitev ...... 33 4.1. Opis metode dela ...... 33 4.2. Predstavniki rešitev za izdelavo naprednih predstavitev ...... 33 4.3. Pregled funkcionalnosti izbranih rešitev ...... 34
v
4.3.1. Microsoft PowerPoint ...... 36 4.3.1.1. Zgodovina ...... 36 4.3.1.2. Predstavitev ...... 37 4.3.1.3. SWOT analiza ...... 38 4.3.2. Apple Keynote ...... 38 4.3.2.1. Zgodovina ...... 38 4.3.2.2. Predstavitev ...... 39 4.3.2.3. SWOT analiza ...... 40 4.3.3. Google Slides ...... 40 4.3.3.1. Zgodovina ...... 40 4.3.3.2. Predstavitev ...... 41 4.3.3.3. SWOT analiza ...... 42 4.3.4. Zoho Show ...... 42 4.3.4.1. Zgodovina ...... 42 4.3.4.2. Predstavitev ...... 43 4.3.4.3. SWOT analiza ...... 44 4.3.5. Prezi ...... 44 4.3.5.1. Zgodovina ...... 44 4.3.5.2. Predstavitev ...... 45 4.3.5.3. SWOT analiza ...... 46 4.4. Testna izdelava napredne predstavitve ...... 46 4.4.1. Rezultati testne izvedbe napredne predstavitve ...... 48 4.5. Kriteriji vrednotenja za predstavnike rešitev za izdelavo naprednih predstavitev .. 52 4.5.1. Namestitev ...... 52 4.5.2. Uporabniški vmesnik ...... 53 4.5.3. Funkcionalnosti ...... 53 4.5.4. Skupna raba dokumentov ...... 54 4.5.5. Enostavnost uporabe ...... 55 4.5.6. Kompatibilnost ...... 56 4.5.7. Cena ...... 56 4.5.8. Sistemske zahteve ...... 57 4.5.9. Poraba virov ...... 57 4.6. Rezultati ...... 59 4.6.1. Rezultati primerjalne analize ...... 59 4.6.1.1. Namestitev ...... 59
vi
4.6.1.2. Uporabniški vmesnik ...... 60 4.6.1.3. Funkcionalnosti ...... 61 4.6.1.4. Skupna raba dokumentov ...... 61 4.6.1.5. Enostavnost uporabe ...... 62 4.6.1.6. Kompatibilnost ...... 62 4.6.1.7. Cena ...... 63 4.6.1.8. Sistemske zahteve ...... 64 4.6.1.9. Poraba virov ...... 64 4.7. Odločitveni model za izbiro rešitve ...... 65 4.7.1. Metoda dela ...... 65 4.7.2. Združevanje kriterijev ...... 66 4.7.3. Opisi kriterijev in zaloge vrednosti ...... 66 4.7.4. Opis variant ...... 73 4.7.5. Večkriterijsko odločanje ...... 74 4.7.6. Analiza variant in rezultat vrednotenja ...... 75 5. Zaključek ...... 77 5.1. Testiranje hipotez ...... 77 5.2. Omejitve diplomskega dela ...... 78 5.3. Implikacija diplomskega dela ...... 79 5.4. Možnosti za nadaljnje delo diplomskega dela ...... 79 5.5. Sklep ...... 79 6. Viri ...... 80 7. Priloge ...... 83 7.1. Kazalo slik ...... 83 7.2. Kazalo tabel ...... 85 7.3. Testna izdelava napredne predstavitve ...... 87 7.3.1. Testna izdelava v okolju PowerPoint ...... 87 7.3.1.1. Namestitev ...... 87 7.3.1.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve ...... 88 7.3.1.3. Splošna ocena ...... 91 7.3.2. Testna izdelava v okolju Keynote ...... 91 7.3.2.1. Namestitev ...... 91 7.3.2.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve ...... 92 7.3.2.3. Splošna ocena ...... 95 7.3.3. Testna izdelava v okolju Slides ...... 95
vii
7.3.3.1. Namestitev ...... 95 7.3.3.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve ...... 96 7.3.3.3. Splošna ocena ...... 99 7.3.4. Testna izdelava v okolju Show ...... 99 7.3.4.1. Namestitev ...... 100 7.3.4.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve ...... 100 7.3.4.3. Splošna ocena ...... 103 7.3.5. Testna izdelava v okolju Prezi ...... 104 7.3.5.1. Namestitev ...... 104 7.3.5.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve ...... 105 7.3.5.3. Splošna ocena ...... 107 7.4. Poročilo odločitvenega modela za izbor rešitve za izdelavo naprednih predstavitev s programom DEXi ...... 108 7.4.1. Drevo kriterijev ...... 108 7.4.2. Zaloge vrednosti ...... 109 7.4.3. Tabele odločitvenih pravil (DEXi) ...... 109 7.4.4. Povprečne uteži ...... 111 7.4.5. Rezultati vrednotenja ...... 112 7.5. Naslov študenta ...... 113 7.6. Kratek življenjepis ...... 113
viii
SEZNAM AKRONIMOV
BPMN – Business Process Model and Notation ECMA – European Computer Manufacturers Association GPL – General Public License HTML – HyperText Markup Language IDC – International Data Corporation IEC – International Electrotechnical Commission ISO – International Organization for Standardization ODF – OpenDocument Format OOXML – Office Open XML OASIS – Advancing open standards for the information society SISSL – Sun Industry Standards Source License SWOT – Strengths, Weaknesses, Opportunities and Threats URL – Uniform Resource Locator XML – Extensible Markup Language
ix
x PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
1. UVOD
Ljudje smo do leta 2003 ustvarili pet trilijonov informacij. Toliko podatkov v današnjem času ustvarimo v vsega 48 urah [1]. Posledica te hiperprodukcije informacij je med drugim tudi izjemno hitra porast idej, novih produktov, strategij in inovativnih pristopov. Vse to pridobljeno znanje ljudje med seboj distribuiramo na več načinov. Eden izmed zelo priljubljenih pristopov so predstavitve oz. prezentacije, ki jih glede na lastnosti umeščamo nekam na sredino med dolga izčrpna poročila oz. dokumente in ustvarjanje oz. pripovedovanje zgodb.
Prezentacije danes srečamo na vsakem koraku in so nepogrešljiv del v izobraževanju, kjer predavatelji s pomočjo le-teh predavajo učno snov svojim študentom. Prav tako so nepogrešljiv del v vsakem podjetju, kjer vodilni s pomočjo prezentacij bodisi utemeljujejo svojo uspešnost pred upravo, izobražujejo svoje zaposlene ali predstavljajo nove produkte svojim kupcem. Slednje je še posebej priljubljen pristop v t. i. zagonskih oz. start-up podjetjih, kjer lahko dobro izdelana predstavitev odloča o tem, ali bo neko podjetje doživelo velik globalni uspeh ali pa utonilo v pozabo.
Na trgu obstaja poplava programskih rešitev, ki nam pomagajo pri izvedbi tovrstnih predstavitev. Njihov namen je poenostaviti, pospešiti in čim bolj približati izdelavo naprednih predstavitev povprečnemu uporabniku. Ker so cenovna dostopnost, čas, kreativnost, zmogljivost, uporabniška izkušnja in večplatformnost faktorji, ki največkrat odločajo o izbiri orodja, bomo v tem diplomskem delu pregledali ponudbo na trgu in analizirali nekaj najprimernejših rešitev za izdelavo naprednih predstavitev.
1.1. Cilji in hipoteze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je pregledati obstoječe rešitve za izdelavo naprednih predstavitev in s tem:
1. spoznati zgodovino in razvoj predstavitev skozi čas,
2. spoznati smernice izdelave naprednih predstavitev,
3. predstaviti relevantne programske rešitve za pripravo predstavitev in izdelavo
primerjalne analize,
1 UVOD
4. podrobneje predstaviti izbrane rešitve za izdelavo naprednih predstavitev,
5. izdelati vzorčni primer predstavitve na izbranih rešitvah.
Za diplomsko delo smo postavili sledeče hipoteze:
1 • H01: Rešitve za izdelavo naprednih predstavitev sledijo modernim smernicam . 2 • H02: Rešitve za izdelavo naprednih predstavitev temeljijo na podobnih konceptih . 3 • H03: Rešitve za izdelavo naprednih predstavitev so enostavne za uporabo .
• H04: Spletne rešitve za izdelavo naprednih predstavitev imajo manj funkcionalnosti od namiznih.
• H05: Rešitve podpirajo in upoštevajo standardizirane formate pisarniških dokumentov.
1.1. Predpostavke in omejitve diplomskega dela
V tem diplomskem delu smo se omejili na rešitve, ki imajo največji tržni delež in so najpogostejši izbor pri uporabnikih. Izmed vseh identificiranih rešitev smo določili pet najprimernejših in z njimi naredili primerjalno rešitev. Pri izbiri smo upoštevali zgolj tiste rešitve, katerih primarni namen je izdelava naprednih predstavitev. Prav tako smo v diplomskem delu analizirali zgolj tehnično-vizualne smernice za izdelavo predstavitev in ne vsebine ter načina podajanja same predstavitve. Pri testni izdelavi napredne predstavitve smo se skoncentrirali na priporočila, namenjena predstavitvam produktov v podjetjih.
1.2. Predstavitev osnovnih metod dela
Pri izdelavi diplomskega dela smo se poslužili sledečih metod dela:
• Študija literature in virov ― pregledali in preučili smo literaturo in spletne vire s področja dobrih praks ter rešitev za pripravo napredne predstavitve.
1 Uporabniška izkušnja soupada z aktualnimi smernicami za razvoj programske opreme, izkorišča prednosti mobilne platforme in vsebuje globalno razumljive vizualne gradnike. 2 Uporaba celozaslonskih diapozitivov za prikaz vsebine, med katerimi se premikamo s pomočjo prehodov oz. animacij. 3 Za namestitev in uporabo rešitve zadostuje osnovno računalniško znanje, vmesnik pa je dovolj ituitiven, da ne zahteva predhodnjega poglobljenega branja dokumentacije in navodil za uporabo.
2 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
• Preizkus koncepta z razvojem napredne predstavitve ― izdelali smo vzorčno napredno predstavitev z izbranimi rešitvami za pripravo naprednih predstavitev. • Primerjalna analiza ― izdelali smo primerjalne tabele, v katerih smo primerjali definirane atribute oz. lastnosti rešitev za pripravo napredne predstavitve. • Razprava ― v razpravi smo obravnavali dobljene rezultate analize in podali svoje mnenje.
1.3. Struktura diplomskega dela
Diplomsko delo sestoji iz petih delov, ki poskušajo čim bolj nazorno predstaviti trende naprednih predstavitev in pripadajoče rešitve za izdelavo le-teh. Prvo poglavje predstavlja osnove o problematiki, s katero se soočimo v diplomskem delu. Predstavljeni so cilji, hipoteze raziskave in omejitve diplomskega dela ter metode in tehnike, s katerimi smo pristopili k izdelavi le-tega.
V drugem poglavju smo se sprehodili skozi zgodovino in začetke predstavitev ter omenili trenutne aktualne trende iz tega področja. Podrobneje smo razčlenili pravila dobrega načrtovanja naprednih predstavitev, ki nam služijo kot osnova pri izbiri primernih programskih rešitev.
V tretjem poglavju smo se v celoti posvetili pregledu rešitev za izdelavo naprednih predstavitev, ki smo jih ločili glede na platformo. Za vsako izmed rešitev smo spoznali njene osnovne lastnosti, s poudarkom na funkcionalnostih, dostopnosti, ceni, zmogljivosti in povezljivosti.
Četrto poglavje se je v celoti posvetilo izvedbi analize rešitev za izdelavo naprednih predstavitev. Izmed celotnega nabora rešitev, predstavljenega pred tem, smo se tukaj posvetili petim, ki so po našem mnenju najprimernejše za uporabo. Na začetku analize smo postavili jasne kriterije, ki so služili za izbiro kandidatov, na katerih smo izvedli končno analizo. Znotraj tega poglavja smo s pomočjo izbranih rešitev izdelali tudi vzorčne primere naprednih predstavitev.
V zadnjem segmentu diplomskega dela smo obravnavali dobljene rezultate, predstavili omejitve, testirali začetne hipoteze in razmislili o možnostih nadaljnjega dela.
3 SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
2. SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
Predstavitev oz. prezentacija je format podajanja neke vsebine in je umeščena točno na sredino med pusta poročila ter zgodbe oz. pripovedi. Medtem ko poročila informirajo, zgodbe zabavajo. Strukturna razlika med njima je, da poročila podatke razvrščajo hierarhično, medtem ko zgodbe prizore razvrščajo bolj dramaturško. Predstavitve so nekje vmes in vsebujejo tako informacije kot tudi zgodbo. S tega vidika imajo predstavitve predvsem pojasnjevalno vlogo. Navadno gre za poenostavljeno razlago nekega kompleksnega problema, ki je podan z entuziazmom in kliče po spremembi, novem spoznanju ali skupino ljudi spodbuja k določeni akciji oz. adaptaciji ideje.
Poročilo Prezentacija Zgodba Tip (izčrpno) (pojasnjevalno) (dramatično)
Prenašanje Dokumentacija Ustno Gledališče, kino, literatura
Informacije in dejstva, s Prepričljivo in motivacijsko, Izkustveno in čustveno, s Značilnost poudarkom na točnosti, s poudarkom na razlagi in poudarkom na implicitnih podrobnostih, dejstvih razjasnjevanju informacijah
Dvojna, preklapljamo med Dramaturška Struktura Hierarhična dejstvi in pripovedovanjem (uvod, zaplet, vrh, razplet) zgodbe
Poenostavljanje, Anketiranje, zbiranje, razjasnjevanje, Doživljanje, izražanje, Aktivnosti evidentiranje, ocenjevanje, interpretiranje, poosebljanje, občutenje obveščanje, posodabljanje pojasnjevanje
Motivacija, aktiviranje, Spomini, povezave, Rezultat Ugotovitve, dokazi, dejstva udejstvovanje asociacije
Spodbujajoča Komuniciranje na Neposredno, preprosto in komunikacija v Podajanje ekspresivni in teatralni natančno komuniciranje prepričljivem in kredibilnem način duhu
Tabela 1: Umestitev predstavitve med poročilo in zgodbo [2]
Predstavitev ima lahko različne vloge; lahko jo uporabimo za namene promocije, osebne predstavitve, usposabljanja, prodaje, razvoja, širjenja znanja, idej in podobno. Poznamo
4 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
interne in eksterne predstavitve, ki se ločijo po tem, koga naslavljajo. Eksterne predstavitve navadno naslavljajo kupce, medije, analitike, vlado, industrijo in javnost; medtem ko so interne predstavitve namenjene zaposlenim, partnerjem, upravam, investitorjem, prodajalcem, študentom in podobnim bolj zaprtim skupinam ljudi.
Ekosistem prezentacij je tipično sestavljen iz treh delov: sporočila, vizualizacije in podajanja predstavitve. Ohranjanje harmonije in ravnovesja med navedenimi deli je zelo pomembno za ohranjanje jasnosti in učinkovitosti predstavitve. V tem diplomskem delu se bomo osredotočili predvsem na smernice pri vizualizaciji naprednih predstavitev in analizirali orodja, ki jih uporabimo v procesu izdelave takšnih naprednih predstavitev.
Slika 1: Ekosistem predstavitve [3]
5 SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
2.1. Razvoj predstavitev skozi čas
Ko v današnjem času pomislimo na predstavitve, je naša prva asociacija orodje PowerPoint. Če pogledamo malo širše, lahko ugotovimo, da imajo predstavitve veliko pestrejšo in dolgo zgodovino. Čeprav so se pristopi in orodja spreminjali ter tehnološko izpopolnjevali, je glavni izziv vseskozi ostal enak – kako s pomočjo orodij in tehnologije, ki je na voljo, čim bolj učinkovito, prepričljivo, domiselno in jasno predstaviti neko vsebino določeni skupini ljudi.
Poleg ustnega podajanja vsebine se je hitro pokazala tudi potreba po vizualizaciji podanih informacij in eden najbolj splošnih pripomočkov pri predstavitvah je sprva postala tabla. Zaradi svoje enostavnosti in dostopnosti je bila idealno orodje, ki je omogočalo, da je tisti, ki je predstavljal, svoje informacije narisal na tablo in s tem tudi grafično utemeljil vsebino. Ta način je imel seveda tudi svojo slabo stran, saj se vsebine ni dalo ponovno uporabiti, risanje pa je bilo časovno potratno in omejeno s površino [12].
Skupaj s tehnološkim razvojem so se izpopolnjevala tudi orodja za pripravo predstavitev. Leta 1945 je primat prevzel grafoskop, ki je elektrooptična naprava za projekcijo nepremičnih slik. Naprava, katere glavni deli so halogenska žarnica, sferično zrcalo in leča, je s pomočjo ustvarjenega snopa svetlobe in natisnjenih prosojnic omogočala povečano projekcijo slike na neko površino. Ta način vizualizacije so sprva za namene identifikacije oseb uporabljali v policiji in vojski, zaradi svoje uporabnosti pa se je tehnologija hitro prijela tudi znotraj izobraževalnih ustanov ter podjetji. Priprava predstavitev s pomočjo grafoskopa je bila za tisti čas cenovno relativno ugodna in je prav tako omogočala ponovno uporabo že pripravljenih prosojnic [4].
Leta 1950 so na trgu prvič predstavili 35-milimetrski diaprojektor, ki velja za predhodnika videoprojektorjev. Njegovo delovanje prav tako temelji na proizvedenem snopu svetlobe, ki ga generira v napravo vgrajena žarnica in s pomočjo zrcalnih leč projicira povečano fotografijo na neko površino [5]. Glavna značilnost diaprojektorja so diapozitivi (angl. slides), ki so pravzaprav pozitivne fotografije ujete na filmski trak ali steklo in uokvirjene v 2 krat 2 inčev veliko plastiko ali karton. Posebnost diapozitivov je, da jih je mogoče zložiti na vodilo ter jih s pomočjo daljinca pomikati naprej in nazaj ter tako ustvariti dinamično in kreativno predstavitev [6]. Ta način podajanja predstavitev poznamo še danes, le da za pripravo
6 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
diapozitivov uporabimo računalniške programe, za njihov prikaz (angl. slide show) pa videoprojektor.
Čeprav so na trgu obstajali pripomočki za izdelavo predstavitev, se je ta format podajanja vsebine najbolj uveljavil šele po letu 1987, ko se na trgu pojavi prvi zmogljivejši računalniški program za izdelavo predstavitev, imenovan Presenter. Presenter je bilo orodje za vizualno izdelavo naprednih predstavitev, ki sta ga izdelala Robert Gaskins in Dennis Austin za takratno start-up podjetje Forethought, ki ga je pozneje za 14 milijonov ameriških dolarjev odkupil Microsoft in orodje preimenoval v PowerPoint [7].
Največja dodana vrednost PowerPointa je bila v tem, da je izdelavo naprednih predstavitev izjemno pospešil in pocenil. Pred tem so morale biti predstavitve zelo dosledno pripravljene, saj se prosojnic ali diapozitivov ni dalo enostavno popraviti, predstavitve pa so morale biti končane že več dni pred samo predstavitvijo, saj je bilo treba diapozitive pred tem še fizično izdelati [8]. Prisotnost računalnika je predstavitvam dodala tudi kvaliteto, saj je bilo prek projektorja mogoče prikazati precej več kot samo enostavne statične slike in besedilo. Čeprav je bil PowerPoint primarno izdelan predvsem za komunikacijo med inženirji in tržniki v podjetjih, se je zaradi svoje zmogljivosti hitro razširil v izobraževalne ustanove in druge organizacije. Danes si tako skoraj več ne moremo predstavljati predstavitev ali predavanj brez tovrstnih programskih orodij.
2.2. Pravila dobrega načrtovanja
Dobro načrtovanje je eden izmed najpomembnejših delov izdelave napredne predstavitve. Včasih se lahko pri izdelavi opremo na že obstoječo rešitev, a zaradi občinstva, ki ima vsako svoje specifične posebnosti, je velika verjetnost, da bomo z načrtovanjem predstavitve morali začeti od začetka. Pomembno je namreč, ne samo kako bomo našemu občinstvu podali sporočilo, ampak tudi kako ga bo naše občinstvo sprejelo. Zato je pri pripravi predstavitve dobro, da vnaprej poznamo svoje občinstvo in glede na situacijo izberemo pravo strukturo, orodja in vizualne elemente.
Eden ključnih dejavnikov pri pripravi kvalitetne napredne predstavitve je čas [9]. Pomembnejša kot je za nas predstavitev, več časa za pripravo ji moramo nameniti. Povprečno naj bi za pripravo predstavitve, ki vsebuje trideset diapozitivov, porabili od 35 do 90 ur [3]:
7 SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
Aktivnost Čas (v urah) Raziskava in zbiranje informacij 6―20 Karakterizacija in spoznavanje občinstva 1 Tvorjenje idej s pomočjo lepljivih lističev 1 Organizacija zbranih idej 1 Zbiranje odziva in diskusija s sodelavci 1 Izdelava osnutka strukture 2 Izdelava predstavitve v programskem orodju 20―60 Vaja 3 Skupaj 35―90
Tabela 2: Povprečni potrebni čas za izdelavo napredne predstavitve [3]
2.2.1. Načrtovanje strukture predstavitev Osnova za izdelavo napredne predstavitve je načrtovanje njene strukture. Natančneje kot je ta izdelana, hitreje in lažje je realizirati načrtovano predstavitev v programskem orodju. Programska orodja za izdelavo naprednih predstavitev niso najboljše orodje za generiranje idej in zasnov struktur, zato se v tej fazi poslužimo predvsem kreativnejših in preprostejših metod načrtovanja. Svinčnik, list papirja in samolepljivi lističi so najboljše orodje za hitro in kreativno razmišljanje, saj omogočajo, da se v celoti osredotočimo na vsebino in ne na obvladovanje programskega orodja. Prednost uporabe samolepilnih lističev pri načrtovanju strukture predstavitve je v tem, da je nanje enostavno zapisati ideje, jih sestaviti v neko smiselno zaporedje in po potrebi hitro premešati. Pri načrtovanju kvalitetne predstavitve je namreč pomembno, da se ne zadovoljimo kar s prvo rešitvijo, ampak vsako idejo in rešitev dobro premislimo, se o njej posvetujemo s sodelavci in po potrebi najdemo ustrezne alternative [12].
2.2.1.1. Izdelava predstavitve po pravilu 5/5/5 Ko imamo razčlenjeno idejo, kaj bomo v predstavitvi zavzeli, se moramo odločiti, kako bomo vsebino vizualizirali s pomočjo programskega orodja za izdelavo naprednih predstavitev. Splošno pravilo oz. pravilo »5/5/5« narekuje, da občinstvo najbolje reagira in absorbira predstavitve, ki na diapozitivu nimajo več kot pet vrstic besedila, vsaka vrstica pa lahko vsebuje največ pet besed. Pet je tudi maksimalno število zaporednih diapozitivov, ki vsebujejo zgoščeno besedilo [10].
8 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Slika 2: Primer predstavitve po pravilu 5/5/5 [10]
2.2.1.2. Izdelava predstavitve po pravilu 10/20/30 V poslovnem in start-up svetu se je najbolj prijelo pravilo investitorja Guya Kawasakija, ki v svojem pravilu »10/20/30« trdi, da ima idealna predstavitev poslovne ideje največ deset diapozitivov, ki skupaj ne presegajo dvajset minut in na diapozitivih nimajo besedila manjšega od trideset slikovnih pik. Deset bi naj bilo najbolj optimalno število diapozitivov, ki jih lahko povprečen človek dosledno absorbira v okviru ene predstavitve. Najbolj ključna poglavja, ki so del vsake poslovne predstavitve, so: problem, rešitev, poslovni model, uporabljena tehnologija, marketing in prodaja, konkurenca, ekipa, napovedi in mejniki, časovnica ter klic k akciji [11].
Slika 3: Primer predstavitve po pravilu 10/20/30 [11]
9 SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
2.2.2. Izbira metode podajanja predstavitve Že med izdelavo napredne predstavitve v programskem orodju moramo biti izjemno pozorni tudi na način, kako bomo predstavitev izvedli. Najpogosteje uporabljena je predstavitev s pomočjo videoprojektorja. Poleg te metode lahko uporabimo še veliko drugih načinov ter s tem povečamo doseg in učinek izdelane predstavitve. V današnjem času mobilnih tehnologij in spleta je za distribucijo predstavitve mogoče uporabiti mobilne naprave, socialna omrežja, spletne prenose in drugo [3].
Da lahko čim bolj ustrezno izberemo način predstavitve, je dobro, da pred tem segmentiramo občinstvo, ki mu je predstavitev namenjena. Glede na demografsko skupino in prostor, v katerem se bo predstavitev odvijala, nato izberemo najprimernejši medij. Pri tem moramo biti pozorni, da je predstavitev tehnično ustrezno pripravljena za izbran medij. Poleg same velikosti platna je treba paziti tudi na velikost pisav, barve, uporabo animacij, trajanje, velikost datoteke in podobno.
Metoda Opis
Kadar imamo v predstavitvi veliko kompleksnih informacij ali podatkov, je priporočljivo, da občinstvu izročimo natisnjene izročke naše predstavitve. Tiskani izročki Na ta način se lahko prisotni osredotočijo na naše podajanje prezentacije in ne na prepisovanje podatkov v svoje zapiske.
Če bomo predstavitev izvedli s pomočjo mobilne naprave, se je dobro izogniti uporabi večjega obsega besedila, saj mobilne naprave zaradi Mobilne naprave svojih manjših zaslonov ne nudijo veliko prostora in otežujejo branje. Ta pristop je primernejši za mlajšo demografsko populacijo.
Svojo predstavitev lahko bodisi posnamemo ali v videovsebino pretvorimo le našo izdelano predstavitev s programskim orodjem. S Video pomočjo videopredstavitve lahko naše sporočilo hitro doseže širok krog gledalcev. Najprimernejši čas trajanja videopredstavitve je 10 minut.
Nalaganje naše predstavitve na socialna omrežja in v za to namenjene Socialna omrežja spletne storitve omogoči globalno distribucijo izdelane predstavitve. Ta pristop je idealen za širjenje globalno zanimivih idej.
Svojo izdelano predstavitev lahko podamo tudi preko spletnega prenosa, kjer našo predstavitev publika spremlja pred svojimi računalniki. Ta Spletni prenos pristop je posebej priročen, ko je treba izvesti predstavitev na daljavo. Ker publika na svojih zaslonih od blizu spremlja našo izdelano predstavitev, lahko opazi tudi več detajlov na naših diapozitivih.
Predstavitve v živo z velikimi platni za nami pogosto ustvarijo s pozitivno energijo nabito ozračje. Kot predstavitelji imamo možnost s svojim Projektor telesom in dinamiko predstavitve vplivati na odziv občinstva v dvorani ali sejni sobi.
Tabela 3: Načini podajanja napredne predstavitve [3]
10 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
2.2.3. Uporaba osnovnih vizualnih elementov Statistika pravi, da si na predstavitvah, ki poleg ustno podane vsebine ne vsebujejo tudi vizualnih pripomočkov, občinstvo zapomni le okrog 10 % podane vsebine. Ko predstavitvi dodamo še vizualno komponento, se količina vsebine, ki si jo občinstvo zapomni, dvigne na 30 % [36].
Pri vizualizaciji predstavitve se držimo načela preprostosti. Pri izdelavi predstavitve s pomočjo programskih orodij je pomembno, da dizajn ni zgolj dekorativne narave, ampak da z njegovo pomočjo kompleksne sisteme prikažemo na način, ki bo čim razumljivejši širši množici. V ospredju predstavitve mora tako vedno ostati vsebina in ne grafika. Za nemoten tok predstavitve moramo poleg vizualnih elementov, ki jih uporabimo, skrbeti tudi za zadovoljiv kontrast, tok diapozitivov, hierarhijo, enotnost elementov in podobno [3].
Preden dejansko začnemo dodajati elemente na platno v programskem orodju, je priporočljivo, da diapozitive prej skiciramo s pomočjo svinčnika, samolepilnih lističev in papirja ali table. Na tak način lahko hitreje predvidimo končni izgled predstavitve ter kako vizualni elementi sovpadajo z vsebino, s čimer se izognemo časovno potratnim popravkom na računalniku.
Pri izbiri programskih rešitev pazimo, da omogočajo uporabo osnovnih vizualnih elementov, ki so predpogoj za dobro izdelano napredno predstavitev. Kljub temu sama prisotnost kreiranja elementov ni dovolj, le-te je treba tudi uporabiti v skladu z določenimi pravili, ki veljajo pri podajanju predstavitev, sicer se lahko namen predstavitve deloma ali v celoti izgubi [12].
2.2.3.1. Platno Na platno (angl. canvas), ki je osnova vsake predstavitve, so nanizani vsi vizualni elementi predstavitve, zato je toliko bolj nujno, da pazljivo izberemo izhodišče. Platno lahko ustvarimo v standardiziranem razmerju 16 : 9 ali 4 : 3. Razmerje 4 : 3 je primernejše za manjše dvorane ali sejne sobe, medtem ko je uporaba razmerja 16 : 9 primernejša za velike dvorane in predstavitve pred večjim občinstvom. Predstavitve v razmerju 16 : 9 fokus usmerijo bolj na projicirano predstavitev in manj na osebo, ki predstavlja, saj je lahko zaradi razmerja in perspektive platna tudi do 40-krat večje od osebe, ki stoji pred njim.
11 SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
Slika 4: Primerjava razmerij in velikosti platna [3]
2.2.3.2. Barve Barve definirajo ton predstavitve in sugerirajo občinstvu, kaj naj od predstavitve pričakuje. Dobro poznavanje barvnega kroga pomaga razumeti relacije med barvami, ki so pomemben del naprednih predstavitev. Barvne palete temeljijo na barvnem krogu, ki ga je definiral Isaac Newton. Barvni krog uporablja tri osnovne barve – rdečo, rumeno in modro, ki so na krogu med seboj enako oddaljene. Mešanje teh treh barv ustvari vse ostale barve na barvnem krogu.
Barvni krog je sestavljen še iz barvnih odtenkov mešanih z belo barvo, ki so bližje središču barvnega kroga, ter odtenkov mešanih s črno barvo, ki so na zunanjih območjih barvnega kroga. Rešitve za izdelavo naprednih predstavitev barvni krog v uporabniškem vmesniku predstavljajo na več načinov, najbolj standarden prikaz je v obliki izbirnika barv. Pomembno je, da lahko med izdelavo predstavitve barve izbiramo iz celotnega spektra barv.
Slika 5: Primerjava prikaza barvnega kroga v aplikacijah [3]
12 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
2.2.3.3. Tipografija Vsaka pisava ima svojo osebnost: resno, igrivo, strogo, prijateljsko, drzno ali skromno. Dve najpogosteje uporabljeni družini pisav, ki se uporabljata v predstavitvah, sta Serif in Sans Serif. Pri izbiri tipografije moramo biti pozorni na višino in širino pisave ter moramo posebej preveriti posebne znake, ki jih pisave vsebujejo, saj le-ti marsikdaj odstopajo od ostalih znakov. Pred začetkom izdelave naprednih predstavitev preverimo, ali orodje podpira osnovne družine pisav, ki omogočajo izdelavo izbranega tipa predstavitve. Mešanje prevelikega števila tipov pisav ni preveč dobrodošlo, saj moti enotnost in dojemanje predstavitve [3].
Pisave Serif so primernejši izbor za daljše odstavke besedila. Črke imajo izraziteje izpeljane zaključke, ki vodijo črko iz ene v drugo, kar daje očesu dodaten občutek povezanosti in pomaga, da tudi pri branju daljših besedil ostanemo v isti liniji. Serifi imajo tudi v okviru ene črke več debelin, kar omogoča, da posamezen znak oz. črko identificiramo hitreje.
Slika 6: Družina pisav Serif [13]
Pisave Sans Serif se od pisav Serif razlikujejo po tem, da so ostrejše in ob robovih črk nimajo značilnih serifov oz. izpeljanih zaključkov (beseda Sans pomeni ”brez”). Linije črt pri črkah so večje, debelejše in modernejše. Pisava Sans Serif se zaradi svoje preprostosti pogosto uporablja tudi v otroški literaturi. Glede na obseg besedila se bolje odnese pri krajših besedilih, kot so na primer podnapisi, naslovi, pripisi in kratki opisi, saj je branje daljših odstavkov oteženo.
Slika 7: Družina pisav Sans Serif [13]
13 SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
Enoznačnega pravila, katera družina pisav je najprimernejša za izdelavo naprednih predstavitev, ni. Ker na diapozitivih uporabljamo po obsegu krajše opise, veliko naslovov in podnapisov, bi bila splošno primernejša izbira Sans Serif, vendar to ne pomeni, da so pisave iz družine Serif neprimerne. Ključni element pri izbiri pisav je namreč, kako jih kombiniramo, razvrstimo, razmaknemo in pozicioniramo. Pozorni moramo biti tudi na to, da bo izbrana pisava na voljo na računalniku, kjer poteka predstavitev [3].
2.2.3.4. Diagrami Koncepti, procesi, hierarhični modeli, povezave in podobne strukture so najenostavneje razložljivi s pomočjo risb ali diagramov. Diagrami so vizualna tehnika simbolnega prikaza neke informacije [16]. Nekatera naprednejša orodja za izdelavo predstavitev tovrstne diagrame podpirajo, spet druga omogočajo le izris osnovnih geometrijskih likov, iz katerih je mogoče ročno izrisati poljuben diagram.
Današnje predstavitve je skoraj nemogoče prikazati brez uporabe oblik, ki simbolizirajo razmerja, interakcije ali delovanje. V splošnem poznamo šest glavnih tipov diagramov, ki definirajo koncepte, kot so: tokovi, strukture, množice, razširljivost, nazornost in prikaz podatkov. Prvi štirje tipi spadajo med abstraktne koncepte in jih prikazujemo z oblikami, ki določajo različne relacijske vezi. Zadnja dva tipa sta realistične narave in ju prikazujemo bolj dobesedno.
Abstraktni koncepti Realni koncepti
Tok Struktura Množica Širitev Slikovno Podatki
Linearnost Matrice Prekrivanje Iz točke Smer Primerjava Krožnost Drevesa Zaprtost Z jedrom Lokacija Trend Divergenca Sloji Obdanost Brez jedra Smerokaz Distribucija Konvergenca Povezanost Proces Vpliv
Tabela 4: Uporabnost in vrste diagramov [3]
14 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
2.2.3.5. Grafi in tabele Pravila za oblikovanje podatkov na diapozitivih se razlikujejo od pravil za prikazovanje podatkov na papir. Najpogosteje uporabljeni grafi za poslovno komuniciranje so tortni, stolpčni in črtni diagrami ter tabele.
Namen podatkov pri predstavitvah ni, da prikažemo vse podatke, ampak da podamo predvsem zaključke oz. rezultate. Pri vizualizaciji teh podatkov je najpomembneje vrednosti prikazati čim bolj jasno. To je še toliko pomembneje, saj si občinstvo podatkov iz predstavitve ne more pogledati od blizu, kot lahko to stori v primeru papirja, knjige ali znanstvenega članka. Kadar imamo opraviti s predstavitvijo, ki vsebuje veliko pomembnih podatkov, je dobro, da poleg predstavitve izdelamo tudi izročke za občinstvo ali si pripravimo vire, s pomočjo katerih lahko podrobneje podpremo rezultate [17]
Tortni diagrami so priporočljivi za prikazovanje Stolpčni diagrami so vizualno natančnejši kot vrednosti, ki med seboj bolj odstopajo. Še tortni in lahko prikažejo večje sete podatkov. posebej pazljivi moramo biti pri uporabi Stolpčni diagrami lahko prikažejo tudi več odstotkov, kjer je lahko optična napaka večja. vrednosti za eno spremenljivko, zato so Priporočljivo jih je uporabiti, ko želimo dobrodošli, ko je treba prikazati tudi demonstrirati nek delež glede na celoto oz. natančnejše podatke. deleže primerjati med seboj.
Tabela 5: Primerjava med tortnim in stolpčnim diagramom [3]
2.2.3.6. Fotografije in ilustracije Dobra fotografija ali ilustracija lahko občinstvu pove več kot celi odstavki besedila. Poleg tega ima tudi fotografija oz. ilustracija moč, da se ljudje nanjo odzovejo in je odlično izhodišče, če želimo občinstvo pritegniti ali v njem vzbuditi določeno čustvo.
Pri fotografijah je priporočljivo, da skozi predstavitev uporabljamo konsistenten niz fotografij, ki daje občinstvu občutek povezanosti. Pri izboru moramo biti pozorni, komu in kakšni panogi je predstavitev namenjena. Dobro je, da izberemo fotografije,
15 SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
ki so občinstvu kulturno ali etnično blizu in prikazujejo realne prizore iz panoge ter dajejo predstavitvi kredibilnost. Kadar je na fotografiji veliko različnih objektov, približamo tistega, ki je za občinstvo pomemben in želimo, da ga opazi [2].
Pomembno vlogo pri ilustracijah igrajo črte, ki so osnova vsake ilustracije ter so lahko različnih debelin, tipov in tekstur. Ravne črte dajejo bolj direkten in analitičen vtis, medtem ko so zavite linije bolj igrive in sproščene. Pri ilustracijah vedno izberemo črte, ki najbolje sovpadajo s témo predstavitve in občutkom, ki ga želimo dati občinstvu. Ilustracije so lahko tudi dobra alternativa fotografijam, saj imajo še dodatno opisno sposobnost. Delovanje nekega kompleksnega sistema lahko učinkoviteje prikažemo z ilustracijo kot s fotografijo, saj lahko na ilustraciji zajamemo le najpomembnejši del, ostalo pa skrijemo ali odstranimo [2].
2.2.3.7. Animacije Zmogljiva programska oprema danes omogoča hitro in enostavno kreiranje animacij, ki naredijo predstavitve bolj dinamične in pripomorejo k lažjemu pomnjenju informacij. Kljub temu moramo biti pri izdelavi napredne predstavitve zelo pozorni na to, da predstavitve in naše publike ne preobremenimo z nenehnim gibanjem. Vsaka še tako mala sprememba med predstavitvijo namreč vznemiri publiko in lahko odvrne pozornost od tistega, ki predstavlja. Če torej animacijo uporabimo brez nekega smisla oz. pomena, smo po nepotrebnem izgubili fokus naše predstavitve [18].
Animacije morajo predvsem služiti za boljše razumevanje medsebojne povezanosti ali zaporedja informacij. Vedno jih moramo izdelati tako, da lahko občinstvo procesira informacije v takšnem zaporedju, kot jih predstavljamo. Pomagamo si lahko s tem, da si vizualne elemente na predstavitvi predstavljamo kot igralce v filmu, ki s pomočjo animacije pripovedujejo zgodbo. Pomembno je, da se animacije izvajajo sinhronizirano z našimi diapozitivi, saj po naravi občinstvo vedno pogleda in prebere diapozitiv v celoti, ko se le-ta pojavi na platnu. V praksi je zato priporočljivo, da skrijemo vse elemente na diapozitivu, ki jih ne omenimo najprej, ter jih pozneje postopoma dodajamo na diapozitiv, ko pridemo do njih. Ta pristop omogoča, da fokus držimo le na tistem podatku, ki ga trenutno predstavljamo [3].
16 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Oko se udobneje premika z Padanje objektov lažje Gravitacija pomaga gibanju leve proti desni, saj posnema dojamemo zaradi obstoječih padajočih diagonal ― padanje branje. Zato je priporočljivo, da zakonov gravitacije, vendar je preprosto dojemljivo. elemente na diapozitivu vedno podzavestno tudi pričakujemo, Gibanje z leve na desno prikazujemo z ustrezne strani. da bo objekt nekje “pristal” ali z deluje zelo enostavno, saj Podobno psihologijo pogosto nečim trčil. To sicer oteži sledi smeri branja. uporabijo tudi v filmih, saj animacijo, a poenostavi naše Vzpenjajoče se diagonale pozitivni liki v sceno navadno razumevanje. Pri gibanju kljubujejo gravitaciji. Objekt stopajo z leve, medtem ko elementov navzgor je naše lažje pade, kot se dvigne. negativni lik v sceno stopi z dojemanje gibanja težje, saj se Vzpon z desne proti levi je desne strani in ga ljudje nam ne zdi tako naravno. najzahtevnejši, saj je v podzavestno zaznamo kot nasprotni smeri tega, česar je neprijetno izkušnjo. naše oko navajeno.
Tabela 6: Lastnosti smeri animacije [3]
2.2.3.8. 3D-elementi Pri predstavitvi lahko uporabljamo grafiko v 2D- ali 3D-prostoru. Priporočljivo je, da se pri predstavitvi držimo le enega načina. Vključitev globine prostora predstavitvi dodaja kompleksnost, saj je treba elemente s pomočjo različnih odtenkov in senc pravilno umestiti v prostor in se tega držati skozi ves nabor diapozitivov.
Napredna orodja za izdelavo predstavitev omogočajo, da za izbran objekt izberemo smer in moč osvetlitve, ki ustvari 3D-učinek, vendar samo ustvarjanje 3D-učinka na posameznem objektu ni dovolj. Ko pozicioniramo objekte enega ob drugega, moramo paziti na razmerja med njimi, saj lahko napačno pozicioniranje občinstvu poda napačno predstavo o prostoru in si vsebine ne more predstavljati glede na realni svet [3].
Eden izmed pomembnejših korakov pri izdelavi napredne predstavitve v 3D- prostoru je predpriprava samega platna:
17 SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
Slika 8: Umestitev objektov v 2D- in 3D-prostor [3]
2.3. Standardizacija pisarniških programskih rešitev
Proizvajalci programske opreme že vrsto let izdajajo pisarniške zbirke aplikacij, ki omogočajo delo z dokumenti s pomočjo računalnika. V pisarniških zbirkah so najpogosteje zastopane aplikacije za izdelavo dokumentov, preglednic in predstavitev. Zaradi velikega števila različnih proizvajalcev tovrstne programske opreme sta bila za uporabnika od nekdaj izjemno otežena delo in uporaba dokumentov, ki so ustvarjeni s programsko rešitvijo, ki je drugačna od tiste, ki so jo uporabljali sami. Razlog za to je tičal v tem, da je bila do nedavnega struktura oz. format dokumentov skrbno varovana skrivnost, za katero so proizvajalci morali vložiti veliko sredstev in napora, da so jo razvozlali in s tem dosegali interoperabilnost. Posebej pereč problem je predstavljala komunikacija med podjetji in znotraj javnih uprav, kjer je nezmožnost dela z različnimi formati dokumentov lahko predstavljala tudi veliko poslovno oz. celo državno škodo.
Potreba po standardu – univerzalni notaciji strukture je postala neizbežna in prvi resen kandidat za standard je postal t. i. OpenDocument Format, ki ga je kmalu za tem začel izrinjati Microsoftov format Office Open XML, ki ga je bil Microsoft zaradi pritiskov javnih uprav po vsem svetu prisiljen postopoma opustiti in v svoje rešitve implementirati tudi OpenDocument Format [37].
Standardizacija pisarniških programskih rešitev je posredno vplivala tudi na razvoj rešitev za izdelavo naprednih predstavitev in delu s predstavitvenim dokumentom omogočila:
• lažjo integracijo poslovne logike in informacij, • odprt in brezplačen format, • interoperabilnost dokumentov,
18 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
• robustnost dokumentov, • efektivnost izdelave dokumentov, • varnost dokumentov in • vzvratno kompatibilnost dokumentov.
2.3.1. OpenDocument Format (ODF) ODF je format, ki je neodvisen od proizvajalca, ni bil izdelan le v ta namen, ampak se je izoblikoval skozi evolucijo. Že leta 1999 je podjetje StarDivision pričelo delati na XML- dokumentu za izmenjavo med njihovimi lastnimi produkti Star Office. Omenjeno podjetje je še istega leta prevzelo podjetje Sun Microsystems, ki je naslednjega leta vstavilo kar nekaj svoje izvorne kode v takratni projekt OpenOffice.org s ciljem, da se znotraj projekta definira XML-specifikacija, ki bi omogočila izmenljive datoteke. Kmalu za tem sta OpenOffice.org in StarOffice izdala posodobljen pisarniški paket, ki je v svojih datotekah že uporabljal na XML temelječ SXW-format.
Po nekajletnem razvoju in dopolnjevanju je leta 2005 organizacija OASIS odobrila format ODF 1.0, ki je naslednje leto že dobil odobren ISO-standard. Trenutna različica je 1.2 in je bila odobrena leta 2011 [38].
2.3.2. Office Open XML (OOXML) OOXML je format, ki ga je Microsoft naznanil skupaj s svojo pisarniško zbirko Office 2007. Razvoj formata OOXML ni bil tako odmeven in javen, kot je bilo to v primeru ODF, zato ni mogoče čisto točno vedeti, kdaj je podjetje dejansko pričelo razvijati svoj format. Microsoft je omenjeni format ponujal že v svoji zbirki 2003, vendar le-ta ni bil določen kot privzeti format. Prav tako v tistem času dokument s standardom OOXML ni bil kompresiran in je vse podatke shranjeval zgolj v eno samo XML-datoteko. Leta 2006 je Microsoft razvil novo shemo in vse pripadajoče podatke kompresiral v ZIP-datoteko. Sprva je Microsoft za uporabo formata OOXML računal licenčnino, ki jo je zaradi pritiska in konkurence ODF umaknil in format odprl za javnost. Leta 2005 je format OOXML odobrilo združenje ECMA, dve leti pozneje je bil odobren tudi ISO-standard.
OOXML je pogosto tarča kritik, saj se formatu očita, da ni v celoti odprt. Eden izmed razlogov je v notaciji, ki naj ne bi bila dovolj jasno berljiva in je nekonsistentna v uporabi drugih ISO-kod. Dokumentacija OOXML obsega več ko 6.000 strani, kar dodatno otežuje
19 SPLOŠNO O PREDSTAVITVAH
implementacijo. Največkrat uporabljen argument proti uporabi OOXML je, da je ODF popolnoma kompatibilen z OOXML, obratno pa ta relacija ne deluje povsem dobro. Microsoft je zaradi različnih pritiskov, predvsem iz državnih institucij, v svoji pisarniški zbirki Office 2010 že v celoti podpiral tudi uporabo formata ODF 1.1.
2.3.3. Primerjava OpenDocument in Office Open XML Za lažje razumevanje obeh formatov smo tabelarično uredili osnovne lastnosti obeh tipov, na podlagi katerih lahko lažje primerjamo obe implementaciji.
Format Office Open XML OpenDocument
Prvotni proizvajalec Microsoft StarDivision/Sun Microsystem
Standardi in ECMA International, OASIS, licenciranje ISO/IEC ISO/IEC
Leto predstavitve 2006 2005
Zadnja različica ISO/IEC 29500-1:2012 ISO/IEC IS 26300:2006
Tip jezika XML XML
XML Schema (W3C) (XSD), XML-shema RELAX NG (ISO/IEC 19757-2) RELAX NG (ISO/IEC 19757-2)
Kompresija ZIP ZIP
urn:oasis:names:tc:opendocument: Knjižnice DrawingML, xmlns:drawing, za izris VML urn:oasis:names:tc:opendocument: xmlns:svg-compatible
Slikovni format JPEG (ISO/IEC 10918) PNG (ISO/IEC 15948)
Podpora za Da Da digitalni podpis
20 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Podpora za Da Da revidiranje
Datotečne docx, docm, xlsx, xlsm, pptx, pptm odt, ods, odp, odg, odf končnice
application/vnd.openxmlformats- officedocument. application/vnd.oasis. wordprocessingml.document opendocument.text
Internetni application/vnd.openxmlformats- application/vnd.oasis. medijski tip officedocument.spreadsheetml.sheet opendocument.spreadsheet
application/vnd.openxmlformats- application/vnd.oasis. officedocument.presentationml.present opendocument.presentation ation
LibreOffice, OpenOffice.org, Uporabniki Microsoft Offic, Apple iWork 09 KOffice, Google Docs, Zoho Show
Tabela 7: Primerjava OpenDocument in Office Open XML [38], [39]
21 PREGLED REŠITEV
3. PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Zaradi izjemno hitrega tempa ustvarjanja novih informacij in znanja, ki ga dnevno proizvedemo, je vse težje poglobljeno in ažurno absorbirati vse podatke. Predstavitve so postale izjemno priljubljen način, kako lahko občinstvu v relativno kratkem času nek kompleksen problem, novo idejo, inovativen produkt ali podjetje približamo skozi nekaj dobro izdelanih diapozitivov. S tem problemom se dnevno soočajo na primer podjetja start- up, pri katerih je dobra predstavitev v odmerjenem času pred investitorji ključnega pomena [19].
Poleg dobre poslovne ideje je izbira programske rešitve poglavitnega pomena, saj mora biti izdelana predstavitev dovolj kvalitetna in kreativna, da podjetje diferencira od konkurence ter se ne izgubi nekje v povprečju. Da lahko zadostimo tem kriterijem, potrebujemo dostopno, a zmogljivo programsko opremo, ki upošteva standarde in priporočila za izdelavo naprednih predstavitev.
3.1. Pregled rešitev
V tem poglavju smo predstavili programske rešitve za izdelavo naprednih predstavitev. V naslednji tabeli smo uvrstili najpogostejše predstavnike, ki se uporabljajo v namene izdelave naprednih rešitev. Nabor smo naredili na podlagi najpogostejših priporočil iz spletnih blogov, recenzij in lastnih izkušenj. Vključene so le programske rešitve, ki imajo hkrati sposobnost izdelave in tudi izvajanja predstavitve.
V namene primerjalne analize smo upoštevali atribute:
• Naziv, ki predstavlja lastno ime rešitve. • Naziv razvijalca, proizvajalca ali založnika programske rešitve. • Spletna stran proizvajalca. • Licenca (odprtokodna, brezplačna, komercialna, GPL, drugo).
22 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Naziv Podjetje/razvijalec Spletna stran Licenca
ActivePresentation YOUpresent http://www.youpresent.co.uk Komercialna
Adobe Presenter Adobe Systems http://www.adobe.com/si/products/presenter.html Komercialna/brezplačni preizkus
Aquafadas Aquadas http://www.aquafadas.com Komercialna/brezplačni preizkus
Articulate Presenter Articulate Global https://www.articulate.com/products/presenter.php Komercialna/brezplačni preizkus
Till Tantau, Joseph Wright, Beamer http://www.bitbucket.org/rivanvx/beamer/ Odprtokodna/GPL Vedran Miletić
Bunkr Alfled http://bunkrapp.com Komercialna/brezplačna z omejitvami
Canva Canva http://www.canva.com Brezplačna
http://www.wordperfect.com/rw/product/corel-office- Corel Show Corel Komercialna/brezplačni preizkus software/#tab1
CustomShow Customshow http://www.customshow.com Komercialna
Deckset Unsigned Integer http://www.decksetapp.com Komercialna
Emaze Visual Software Systems http://www.emaze.com Komercialna
Evernote Presentation http://blog.evernote.com/blog/2014/05/14/meetings- Evernote Corporation Komercialna/brezplačna z omejitvami Mode done-right/
23 PREGLED REŠITEV
Naziv Podjetje/razvijalec Spletna stran Licenca
FlowVella FlowVella http://www.flowvella.com Komercialna/brezplačna z omejitvami
GoAnimate GoAnimate http://goanimate.com Komercialna/brezplačni preizkus
Google Slides Google http://www.google.com/slides/about/ Brezplačna
Haiku Deck Giant Thinkwell http://www.haikudeck.com Komercialna
iSpring Suite iSpring http://www.ispringsolutions.com/ispring-suite Komercialna/brezplačni preizkus
Komercialna/brezplačno ob nakupu Keynote Apple http://www.apple.com/mac/keynote/ strojne opreme
Kingsoft Presentation Kingsoft Software http://kingsoftstore.com/presentation.html Komercialna/brezplačni preizkus
http://www.knowledgevision.com/online- KnowledgeVision KnowledgeVision Systems Komercialna/brezplačni preizkus presentation-system/
MediaShout MediaComplete http://www.mediashout.com Komercialna/brezplačni preizkus
Microsoft PowerPoint Microsoft http://products.office.com/sl-SI/powerpoint Komercialna/brezplačni preizkus
http://www.mobisystems.com/ios/officesuite-8- OfficeSuite Mobisystems Komercialna professional/ The Apache Software Open Office Impress http://www.openoffice.org/product/impress.html SISSL/GPL Foundation
OpenLP OpenLP Developers http://www.openlp.org GPL
24 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Naziv Podjetje/razvijalec Spletna stran Licenca
Pixxa Perspective Pixxa http://www.pixxa.com Komercialna/IAP
Polaris Office Polaris Office http://www.polarisoffice.com Komercialna
Hendri Adriaens, Powerdot http://www.ctan.org/pkg/powerdot/ GPL Christopher Ellison
PowToon PowToon http://www.powtoon.com Komercialna/brezplačno z omejitvami
Prezi Prezi http://www.prezi.com Komercialna/brezplačno z omejitvami
Proclaim Logos Research Systems http://proclaimonline.com Komercialna/brezplačni preizkus
Projeqt Pilot.is http://projeqt.com Komercialna
Presenter Renewed Vision http://www.renewedvision.com/propresenter.php Komercialna
Slidebean Slidebean http://slidebean.com Komercialna
SlideEffect Devsoft http://www.slide-effect.com Komercialna/brezplačni preizkus
Sliderocket SlideRocket http://www.sliderocket.com Komercialna/brezplačno z omejitvami
Smart Office Artifex Software http://smartoffice.artifex.com Komercialna
SnagIt TechSmith Corporation http://www.techsmith.com/snagit.html Komercialna/brezplačni preizkus
25 PREGLED REŠITEV
Naziv Podjetje/razvijalec Spletna stran Licenca
SoftMaker SoftMaker Software http://www.softmaker.com/en/softmaker-office Komercialna Presentations
Swipe Swipe Tech http://www.swipe.to Komercialna/brezplačna z omejitvami
Tech Talk PSE Richard Jones http://rwmj.wordpress.com/tag/techtalk-pse/ GPL
Thinkfree Show Hancom http://office.thinkfree.com Komercialna/brezplačni preizkus
VideoScribe Sparkol http://www.videoscribe.co Komercialna/brezplačni preizkus
VisualBee Visual Software Systems http://www.visualbee.com Komercialna/brezplačni preizkus
Wideo Wideo http://www.wideo.co Komercialna/brezplačno z omejitvami
Wink Satish Kumar http://www.debugmode.com/wink Brezplačna
http://www.zoho.com/docs/presentation/why-zoho- Zoho Show Zoho Corporation Komercialna/brezplačna z omejitvami show.html
Tabela 8: Seznam rešitev za izdelavo naprednih predstavitev4
V zgornjo tabelo smo uvrstili 47 najpogosteje priporočenih rešitev za izdelavo naprednih predstavitev. Izmed vseh kandidatov ima 39 rešitev komercialno licenco, vendar jih lahko 26 izmed teh brezplačno preizkusimo oz. uporabljamo z določenimi časovnimi ali funkcionalnimi omejitvami. Le 8 izmed rešitev je brezplačnih oz. prosto dostopnih pod licenco GPL.
4 Podatke o orodjih za izdelavo naprednih predstavitev smo preverjali na spletnih straneh produktov, ki so navedene v stolpcu ”Spletna stran”. [Navedeno: 12. 1. 2016]
26 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
3.2. Podpora namiznim operacijskim sistemom
Uporabniki lahko danes izbiramo med več platformami namiznih računalnikov. Čeprav še vedno prednjačijo računalniki z operacijskim sistemom Windows, se strmo dviga delež Applovih računalnikov s sistemom Mac OS X. V lanskem letu je Apple beležil 5% rast v prodaji svoje linije namiznih računalnikov, drugi proizvajalci pa 4% upad [21]. Ker uporabljamo uporabniki različne operacijske sisteme, je pomembno, da proizvajalci omogočijo uporabo orodja znotraj našega ekosistema oz. soustvarjanje dokumenta s sodelavci na drugih platformah.
V spodnji tabeli smo preverili, koliko izmed zgoraj naštetih rešitev lahko uporabljamo na več operacijskih sistemih in kateri izmed njih delujejo na spletu. V primerjavi smo se poleg spletne platforme omejili na operacijske sisteme Windows, Mac OS X in Linux, ki imajo največji tržni delež pri namiznih računalnikih [22].
Rešitev Windows Mac OS X Linux Splet
ActivePresentation
Adobe Presenter
Aquafadas
Articulate Presenter
Beamer
Bunkr
Canva
Corel Show
CustomShow
Deckset
Emaze
Evernote Presentation Mode
FlowVella
27 PREGLED REŠITEV
Rešitev Windows Mac OS X Linux Splet
GoAnimate
Google Slides
Haiku Deck
iSpring Suite
Keynote
Kingsoft Presentation
KnowledgeVision
MediaShout
Microsoft PowerPoint
OfficeSuite
Open Office Impress
OpenLP
Pixxa Perspective
Polaris Office
Powerdot
PowToon
Prezi
Proclaim
Projeqt
Presenter
Slidebean
SlideEffect
Sliderocket
Smart Office
28 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Rešitev Windows Mac OS X Linux Splet
SnagIt
SoftMaker Presentations
Swipe
Tech Talk PSE
Thinkfree Show
VideoScribe
VisualBee
Wideo
Wink
Zoho Show
Tabela 9: Rešitve s podporo za namizne operacijske sisteme5
Iz zgornje tabele lahko razberemo, da približno 80 odstotkov rešitev za izdelavo naprednih predstavitev podpira zgolj eno ali največ dve platformi. Primerov, v katerih proizvajalec zajame vse 4 analizirane platforme, je manj kot 8 odstotkov. Zaradi tržnega deleža operacijskega sistema pričakovano prednjačijo rešitve za operacijski sistem Windows in spletna platforma, ki lahko zaradi svojega delovanja v brskalniku zajame večino platform.
3.3. Podpora mobilnim operacijskim sistemom
Mobilni telefoni in računalniške tablice vse bolj prevzemajo vlogo naše primarne naprave. O tem pričajo napovedi IDC, ki trdijo, da bo do leta 2017 kar 87 % vseh prodanih naprav pametnih telefonov ali računalniških tablic. Posledično se napoveduje nadaljevanje trenda padanja deleža namiznih in prenosnih računalnikov [20].
5 Rezultate podpore namiznim operacijskih sistemov smo ugotovaljali na domačih straneh rešitev, ki smo jih navedli v tabeli 8. [Navedeno 14. 1. 2016]
29 PREGLED REŠITEV
Prenosne naprave so izvrsten pripomoček pri izvajanju predstavitev, saj lahko predstavitev na njih bodisi predvajamo, urejamo ali pa nam naprava služi kot daljinec in kontrolni zaslon, na katerem lahko spremljamo potek predstavitve.
Prodanih Tržni delež Prodanih Tržni delež Rast Naprava enot (2013) (2013) enot (2017) (2017) 2013―2017
Namizni rač. 134,4 mio 8,6 % 123,11 mio 5 % - 8,4 %
Prenosni rač. 180,9 mio 11,6 % 196,6 mio 8 % 8,7 %
Tablični rač. 227,3 mio 14,6 % 408,8 mio 16,5 % 78,9 %
Pametni telefon 1.013,2 mio 65,1 % 1.733,9 mio 70,5 % 71,1 %
Skupaj 1,556 mio 100 % 2.460,5 mio 100 % 58,1 %
Tabela 10: Tržni delež mobilnih naprav 2013―2017 [20]
Zaradi aktualnega stanja na trgu bomo preverili, katere programske rešitve za izdelavo naprednih rešitev iz tabele 3 že podpirajo delovanje preko mobilne naprave. Osredotočili se bomo na mobilne sisteme z največjim tržnim deležem: Android, iOS, BlackBerry OS in Windows Mobile [23]. Upoštevane so le namensko razvite mobilne aplikacije in ne aplikacije, ki jih lahko na mobilnih napravah uporabljamo preko brskalnika.
BlackBerry Windows Rešitev Android iOS OS Mobile
ActivePresentation
Adobe Presenter
Aquafadas
Articulate Presenter
Beamer
Bunkr
Canva
Corel Show
30 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
BlackBerry Windows Rešitev Android iOS OS Mobile
CustomShow
Deckset
Emaze Evernote Presentation Mode
FlowVella
GoAnimate
Google Slides
Haiku Deck
iSpring Suite
Keynote
Kingsoft Presentation
KnowledgeVision
MediaShout
Microsoft PowerPoint
OfficeSuite
Open Office Impress
OpenLP
Pixxa Perspective
Polaris Office
Powerdot
PowToon
Prezi
Proclaim
Projeqt
31 PREGLED REŠITEV
BlackBerry Windows Rešitev Android iOS OS Mobile
Presenter
Slidebean
SlideEffect
Sliderocket
Smart Office
SnagIt
SoftMaker Presentations
Swipe
Tech Talk PSE
Thinkfree Show
VideoScribe
VisualBee
Wideo
Wink
Zoho Show
Tabela 11: Rešitve s podporo za mobilne naprave6
Iz tabele je razvidno, da je kljub razširjeni uporabi mobilnih naprav zgolj 60 odstotkov programskih rešitev za izdelavo naprednih predstavitev, ki podirajo mobilne operacijske sisteme. Manj razširjena operacijska sistema BlackBerry OS in Windows Mobile skoraj nimata predstavnikov, podporo za najbolj razširjeni Android in iOS pa ima manj kot 40 odstotkov rešitev, ki le redko podpirajo polno funkcionalnost rešitve. Večinoma gre za aplikacije, ki omogočajo le osnovno urejanje, ali je njihov primarni način zgolj predvajanje oz. upravljanje diapozitivov. Rešitve, ki temeljijo na spletnih platformah, lahko uporabljamo brez namensko izdelane aplikacije s pomočjo brskalnika na večini mobilnih naprav.
6 Rezultate podpore mobilnih operacijskih sistemov smo ugotovaljali na domačih straneh rešitev, ki smo jih navedli v tabeli 8. [Navedeno 14. 1. 2016]
32 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4. ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
V tem poglavju bomo bolj podrobno obravnavali najprimernejše rešitve za izdelavo naprednih predstavitev. Najprej smo definirali seznam kriterijev za izbiro predstavnikov analize in metode dela. Izbrane rešitve smo podrobneje spoznali ter razložili kriterije za vrednotenje predstavnikov rešitve. Zabeležili smo vse rezultate ter iz teh orodij izdelali testno napredno predstavitev.
4.1. Opis metode dela
Izbor rešitev je težaven, saj rešitve med seboj glede zmogljivosti, nabora operacij, večplatformnosti in podobnega zelo variirajo. V ta namen smo določili univerzalne metode dela, na podlagi katerih smo lažje naredili izbor ustreznih rešitev za izdelavo naprednih predstavitev. Definirane metode dela:
• V začetni fazi smo se posvetili dostopni literaturi. Uporabili smo literaturo v knjigah, kot tudi literaturo na spletu in v uporabniških priročnikih. • Ko smo pregledali literaturo, smo lahko že močno zajezili nabor primernih predstavnikov rešitev. Preverili smo, ali lahko rešitve testiramo s preizkusno verzijo oz. licenco ali je rešitev treba kupiti. Pri testih smo posebno pozornost posvetili zmogljivosti in funkcionalnostim ter preverili, ali lahko orodje uporabljamo v skladu s priporočili iz poglavja 2.2. • V zadnji fazi smo se oprli še na poslovno problematiko in s tem še dodatno filtrirali nabor rešitev. Preverjali smo ceno rešitve, podporo, razširjenost, kompatibilnost s tretjimi rešitvami in podobno.
4.2. Predstavniki rešitev za izdelavo naprednih predstavitev
Podjetja in razvijalci ponujajo izjemno velik izbor programskih rešitev za izdelavo predstavitev. Nekatere izmed jih so precej osnovne ter omogočajo zgolj poceni in hitro izdelavo osnovnih predstavitev, medtem ko so nekatere med njimi zastavljene kot profesionalna orodja za izdelavo naprednih predstavitev. Za lažji izbor posameznih
33 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
predstavnikov smo definirali kriterije, s pomočjo katerih je lažje izbrati ustrezne predstavnike za analizo. Kriteriji za izbor:
• poslovni model (cena), • večplatformnost, • enostavnost namestitve in vzpostavitev, • jezikovni uporabniški vmesnik, • intuitivnost uporabniškega vmesnika, • možnost uporabe orodij v skladu s priporočili iz poglavja 2.2, • povezljivost med platformami, • možnost uvoza in izvoza dokumentov v več formatov, • deljenje in soustvarjanje dokumentov z več uporabniki, • priljubljenost na trgu, • ustreznost dokumentacije rešitve in/ali uporabniške podpore.
Na podlagi izbranih kriterijev, ki smo jih določili, ter s pomočjo metodologij dela smo izbrali in podrobneje predstavili pet predstavnikov rešitev za izdelavo naprednih predstavitev, ki bodo predmet primerjalne analize. Izbrane rešitve so:
PowerPoint Keynote Slides Show Prezi
Microsoft Apple Google Zoho Prezi
Tabela 12: Izbrane rešitve za primerjalno analizo
4.3. Pregled funkcionalnosti izbranih rešitev
Rešitve za izdelavo naprednih predstavitev ponujajo različne možnosti pri izdelavi predstavitev. Funkcionalnosti in pristopi se med seboj rahlo razlikujejo in vsaka na svoj način dodaja dodatno vrednost sistemu. V spodnji tabeli smo primerjali funkcionalnosti posameznih orodij za izdelavo naprednih predstavitev. Oprli smo se na pristope in funkcionalnosti opisane v poglavju 2.2, ki so lahko ustvarjeni brez pomoči tretjih
34 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
programskih rešitev. Upoštevali smo nabor funkcionalnosti v spletni in namizni različici programske opreme.
Osnovne PowerPoint Keynote Slides Show Prezi funkcionalnosti [24] [25] [26] [27] [28] Pomoč med namestitvijo Poslovenjen jezikovni vmesnik Grafični uporabniški vmesnik Nastavljiva velikost platna
Uporaba slojev
Uporaba predlog
Dodajanje zvoka
Dodajanje fotografij
Dodajanje videa
Dodajanje besedila
Dodajanje grafov
Dodajanje diagramov
Uporaba animacij med diapozitivi Uporaba efektov na objektih Uporaba efektov na besedilu
Urejevalnik videa
Urejevalnik besedila
3D-efekti
Pomožne črte za poravnavo Samodejno časovno predvajanje Predstavitveni predogled
Revidiranje dokumenta
35 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Sourejanje dokumenta
Zaščita z geslom
Črkovalnik
Podpora OpenDocument Podpora Office Open XML
Izvoz v PDF
Izvoz v JPG/PNG
Izvoz za splet
Baza znanja/pomoč
Pisana/Video navodila
Tabela 13: Pregled osnovnih funkcionalnosti rešitev za izdelavo naprednih predstavitev
4.3.1. Microsoft PowerPoint Microsoft PowerPoint je programska rešitev, ki je del zbirke Microsoft Office 2016. Poleg PowerPointa, ki služi kot orodje za izdelavo naprednih predstavitev, v osnovni zbirki najdemo še urejevalnik besedil Word in Excel, ki je orodje za delo s preglednicami. K zbirki spada tudi Outlook, ki je napreden klient za delo z elektronsko pošto. PowerPoint je zaradi svoje zmogljivosti in zgodnje prisotnosti na trgu ena najbolj uveljavljenih in prepoznavnih programskih rešitev za izdelavo naprednih predstavitev.
4.3.1.1. Zgodovina PowerPoint je bil leta 1987 najprej razvit za računalnike Macintosh in se je imenoval Presenter. Njegova avtorja sta bila Thomas Rudkin in Dennis Austin, ki sta program razvila za takratno podjetje Forethought. Avgusta istega leta je Microsoft kupil podjetje Forethought za takratnih 14 milijonov dolarjev. Prva prava Microsoftova različica PowerPointa je uradno izšla 22. maja leta 1990 v zbirki Office – istega dne, kot je izšel tudi Microsoftov operacijski sistem Windows 3.0. Skozi leta je Microsoft rešitev PowerPoint intenzivno razvijal in dograjeval. S predstavitvijo različice PowerPoint 97 so predstavili tudi podporo za Visual Basic in za tisti čas izjemno napredne makroje. Leta 2000 so poleg nadgrajenega uporabniškega vmesnika med drugim dodali še podporo za odložišče, ki je zmoglo operirati z več objekti hkrati. V
36 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
poznejših različicah so se največje spremembe dogajale na področju uporabniško ustvarjenih animacij, urejanja slik in podobno [24]. Leta 2012 je PowerPoint obvladoval približno 95 % trga orodij za izdelavo naprednih predstavitev in je bil nameščen na vsaj eni milijardi računalnikov. O njegovi absolutni prevladi v tistem času priča tudi podatek, da je bila aplikacija dnevno povprečno uporabljana približno 350-krat na sekundo [29].
4.3.1.2. Predstavitev PowerPoint je Microsoftov produkt za izdelavo naprednih predstavitev. Aplikacija je v okviru zbirke Office 2016 na voljo za namizne računalnike s sistemom Microsoft Windows in Mac OS X ter mobilne sisteme Android, Windows Mobile in iOS. Poleg namizne različice Microsoft ponuja tudi spletno aplikacijo, ki je na voljo znotraj paketa Office 365. Obe licenci sta komercialne narave in ju lahko kupimo v obliki enkratnega nakupa ali mesečne naročnine. Ob nakupu zbirke Office lahko izbiramo med paketi Home, Personal, Student in Business, ki se med seboj razlikujejo glede na obliko nakupa, število instalacij in nabora aplikacij. Microsoft PowerPoint je na voljo v vseh omenjenih paketih.
Priporočljive strojne in programske zahteve za uporabo spletne različice PowerPointa so: osebni računalnik z vsaj operacijskim sistemom Windows 7 ali Mac OS X s procesorjem Intel hitrosti vsaj 1 GHz ter 2 GB delovnega pomnilnika. Priporočljivo je imeti na voljo med 3 in 6 GB prostora na trdem disku ter resolucijo zaslona vsaj 1280 x 800 pik. Podprtih je večina sodobnih spletnih brskalnikov, kot so Edge, Firefox, Chrome in Safari. Poleg strojne opreme in brskalnika je potrebna še namestitev ogrodja .NET 4 ali 4.5 CLR [31].
Iz tabele funkcionalnosti je razvidno, da PowerPoint podpira vse funkcije, ki so potrebne za izdelavo naprednih predstavitev. Njegova posebnost je intuitivni uporabniški vmesnik, ki za preklapljanje med operacijami namesto menijev in orodnih vrstic uporablja t. i. trak (angl. ribbon). Trak je zasnovan tako, da olajša iskanje ukazov, saj so le-ti razporejeni v logične skupine in se prikazujejo le takrat, ko jih bo uporabnik lahko uporabil. Uporabe PowerPointa se v glavnem poslužujejo v podjetjih in izobraževalnih ustanovah.
37 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4.3.1.3. SWOT analiza
Prednosti: Slabosti:
§ Razširjenost rešitve. § Poslovenjen jezikovni vmesnik. § Stroški licence. § Intuitivnost uporabniškega § Na voljo le v zbirki Office. vmesnika. § Visoke strojne zahteve. § Velika izbira funkcionalnosti. § Kompleksnost. § Večplatformnost. § Zaprtost. § Napredna skupna raba dokumentov.
§ Podpora uporabnikom.
Priložnosti: Nevarnosti:
§ Podpora za BlackBerry, Fire OS. § Velik nabor ugodnejših § Podpora za Linux. konkurenčnih rešitev. § Izvoz v Keynote in ostale rešitve. § Zasičenost na trgu. § Na voljo kot samostojna rešitev. § Zloraba varnostnih lukenj. § Prečiščen nabor funkcionalnosti za § Možnost vdorov in zlorabe. manj zahtevne uporabnike.
Tabela 14: SWOT analiza rešitve Microsoft PowerPoint
4.3.2. Apple Keynote Apple Keynote je programska rešitev, ki jo je izdal Apple v okviru svoje zbirke iWork. Poleg Keynota, ki je odgovor na Microsoftov PowerPoint, v zbirki najdemo urejevalnik besedil Pages in orodje Numbers, ki omogoča delo s preglednicami. Vse rešitve so na voljo ločeno in za uporabo ni treba kupiti oz. namestiti celotne zbirke iWork. Zaradi kompatibilnosti z matičnim operacijskim sistemom Mac OS X in brezplačne licence je Keynote navadno najpogostejša izbira uporabnikov Mac.
4.3.2.1. Zgodovina Keynote je programska rešitev, ki je bila primarno razvita za Steva Jobsa in njegove potrebe pri izvedbi konference Macworld in ostalih Applovih dogodkov. Keynote 1.0 je bil prvič javno v prodaji leta 2013, kjer je neposredno konkuriral Microsoftovemu PowerPointu. Leta 2005 je izšla različica Keynote 2.0, ki je skupaj z orodjem Pages tvorila zbirko iWork. Leto pozneje je bila na konferenci MacWorld predstavljena zbirka iWork ’06, ki je vsebovala tudi Keynote 3.0. Poleg HD-kompatibilnosti je Keynote 3 podpiral tudi delo z grupiranimi objekti, 3D-grafe, večstolpčne bloke besedil, uporabo alinej in naprednejše možnosti za delo s slikami. Največji uspeh je
38 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
za tisti čas povzročila uvedba 3D-animacij na objektih in tranzicijah med diapozitivi. Jeseni leta 2007 je Apple izdal novo zbirko iWork, ki je poleg posodobljenega Keynota vsebovala tudi rešitev Numbers za delo s preglednicami. Največji preskok v poslovnem smislu se je zgodil oktobra 2013, ko Keynote postane brezplačen za vse nove uporabnike Mac. Konec leta 2014 se zbirki iWork za namizne računalnike pridruži še storitev v oblaku in omogoči uporabo orodja tudi s pomočjo spletnega brskalnika [30].
4.3.2.2. Predstavitev Keynote je Applov produkt za izdelavo naprednih predstavitev. Aplikacija je na voljo v okviru zbirke iWork za namizne sisteme Mac OS X in mobilni sistem iOS. Namizna aplikacija je samostojno na voljo preko Applove trgovine App Store, prav tako je dostopna tudi na spletu s pomočjo računa iCloud. Obe različici sta za kupce računalnikov Mac in mobilnih naprav brezplačni, za ostale sta na voljo v obliki enkratnega nakupa preko trgovine App Store.
Priporočljive strojne in programske zahteve za uporabo spletne različice so: operacijski sistem Mac OS X 10.9 ali novejši z 1 GB delovnega pomnilnika. Za namestitev celotne zbirke iWork je potrebnih vsaj 1,2 GB prostora na trdem disku, pri čemer Keynote zasede približno tretjino. Za nemoteno uporabo različice orodja iCloud je pogoj uporaba zadnje različice brskalnika Safari ali Chrome pri resoluciji zaslona vsaj 1280 x 800 pik [32].
Glede na analizo iz tabele funkcij je razvidno, da Keynote podpira skoraj vse funkcije, ki so potrebne za kvalitetno izdelavo napredne predstavitve. Prednost Keynota je vsekakor njegova brezplačna dostopnost za naprave Mac in iOS, zato je orodje posebej priljubljeno pri lastnikih Applove strojne opreme. Poleg omenjene cenovne politike in dobre integracije z matičnim operacijskim sistemom je aplikacija zelo primerna tudi za manj zahtevne uporabnike, saj je izbor funkcionalnosti omejen, a kljub temu skrbno izbran. Slednje pripomore k temu, da povprečen uporabnik ne izgublja časa z učenjem orodja, ampak lahko s preprostimi orodji hitro izdela želeno predstavitev.
39 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4.3.2.3. SWOT analiza
Prednosti: Slabosti:
§ Brezplačen za uporabnike Mac. § Intuitivnost uporabniškega § Nima poslovenjenega vmesnika. vmesnika. § Stroški licence za obstoječe § Velika izbira funkcionalnosti. uporabnike Mac. § Dobra povezljivost z mobilno § Zaprtost. platformo. § Dokumentacija le v angleškem § Na voljo kot samostojna rešitev. jeziku. § Podpora uporabnikom.
Priložnosti: Nevarnosti:
§ Podpora za Windows in Android. § Napredna skupna raba dokumentov § Konkurenca. izven ekosistema iCloud. § Zloraba varnostnih lukenj. § Poglobljene funkcionalnosti za § Nekompatibilnost z vso strojno in zahtevnejše uporabnike. programsko opremo v primeru § Vstavljanje prezentacij v spletno migracije. stran.
Tabela 15: SWOT analiza rešitve Apple Keynote
4.3.3. Google Slides Google Slides je Googlov produkt za izdelavo naprednih predstavitev. Aplikacija je poleg urejevalnika besedil Docs in orodja za delo s preglednicami Sheets del Googlove oblačne storitve Drive. Vse tri aplikacije so spletne aplikacije in so brezplačno na voljo preko spletnega brskalnika ter mobilnih aplikacij za sisteme Android in iOS. Slides je najpogostejša izbira pri imetnikih računa Google, saj je integriran v Googlov ekosistem in hkrati kompatibilen tudi z razširjenimi formati Microsoft Office.
4.3.3.1. Zgodovina Google Docs je bil v originalu spoj aplikacij Writely in Google Spreadsheets. Writely je bil spletni urejevalnik besedil, ki so ga kot eksperiment začeli programerji Sam Schillace, Steve Newman in Claudia Carpenter. Vsi trije so bili zaposleni pri podjetju Upstartle in so preizkušali zmogljivost takratne nove tehnologije Ajax in zmogljivost spletnih brskalnikov. Google je marca leta 2006 kupil podjetje Upstartle, ki je takrat imelo samo štiri zaposlene, in septembra istega leta Writely prenesel na svoje strežnike ter Microsoftovo tehnologijo ASP.NET zamenjal z Linuxom. Google je v tem času razvijal tudi svojo lastno storitev Google Spreadsheets s pomočjo uporabe
40 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
tehnologije, ki jo je leta 2005 odkupil od podjetja 2Web Technologies. Aplikaciji Documents in Spreadsheets sta bili tako prvi članici Googlove zbirke Docs, leta 2007 pa se jima pridruži še aplikacija Presentations za izdelavo predstavitev, ki jo je Google kupil skupaj s podjetjem Tonic Systems. Konec leta 2012 Google svoja orodja znotraj zbirke preimenuje v Docs, Sheets in Slides ter jih leto pozneje s pomočjo brskalnika Chrome ponudi tudi v uporabo brez aktivne internetne povezave [33].
4.3.3.2. Predstavitev Google Slides je Googlova spletna storitev za izdelavo naprednih predstavitev in je del Googlovega orodja Drive. Glavna značilnost oz. ideja te spletne rešitve je v tem, da je primarno namenjena uporabi preko spletnega brskalnika ter da potrebuje za svoje delovanje aktivno internetno povezavo. Vsi dokumenti in njihova vsebina se torej privzeto shranjujejo v Googlov oblak znotraj storitve Drive. Slides je za imetnike računa Google+ brezplačen, za profesionalno uporabo v okviru storitve Google Apps pa velja komercialna licenca glede na število uporabnikov.
Google Slides potrebuje za svoje delovanje osebni računalnik z operacijskim sistemom Windows, Linux ali Mac OS X ter s posodobljenim brskalnikom Chrome, Firefox, Internet Explorer, Edge ali Safari. Poleg delujočega brskalnika storitev zahteva še dostop do spletnih piškotkov in vključen JavaScript. Mobilna verzija Google Slides je na voljo tudi za mobilne platforme Android 4.0 in novejše ter iOS 7 in novejše [26].
Glede na to, da gre za spletno aplikacijo, je zmogljivost razumljivo nekoliko okrnjena v primerjavi z namizno različico, a kljub svojemu delovanju v brskalniku rešitev Google Slides razpolaga z zavidljivim naborom funkcionalnosti. S pomočjo tabele 8 lahko ugotovimo, da nam rešitev nudi skoraj vse funkcionalnosti, ki so potrebne za izdelavo naprednih predstavitev. Poleg neodvisnosti od platforme sta velika prednost Google Slides tudi možnost brezplačne uporabe ter prisotnost na mobilni platformi Android in iOS. Google Slides je primerna izbira predvsem za uporabnike, ki na svoj osebni računalnik ne želijo nameščati druge programske rešitve oz. želijo na hitro vzpostaviti okolje za izdelavo naprednih predstavitev. Pogoj za uporabo Slides sta zgolj Googlov uporabniški račun in delujoča internetna povezava. Če
41 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
imamo nameščen Googlov brskalnik Chrome, lahko dokumente urejamo tudi brez internetne povezave.
4.3.3.3. SWOT analiza
Prednosti: Slabosti:
§ Brezplačen. § Zahteva po internetni povezavi. § Poslovenjen uporabniški vmesnik. § Stroški licence za podjetja. § Ne potrebuje namestitve. § Omejen nabor funkcionalnosti. § Integracija s sistemom Google. § Uporaba osebnih podatkov v § Soustvarjanje dokumentov. komercialne namene. § Podpora uporabnikom v slovenskem
jeziku.
Priložnosti: Nevarnosti:
§ Izpopolnjena podpora za namizne § Konkurenca. računalnike. § Zloraba osebnih podatkov. § Poglobljene funkcionalnosti za § Dostopnost obstoječih dokumentov zahtevnejše uporabnike. v načinu brez povezave. § Izolacija osebnih podatkov § Dostopnost obstoječih dokumentov uporabnika. v državah brez dostopa do storitev Google.
Tabela 16: SWOT analiza rešitve Google Slides
4.3.4. Zoho Show Aplikacija Show je Zohova rešitev za izdelavo naprednih predstavitev in je del zbirke Zoho Docs, ki poleg aplikacije za izdelavo predstavitev vsebuje še urejevalnik besedil Writer in aplikacijo Sheet za delo s preglednicami. Zoho Docs je storitev v oblaku in omogoča dostop do svojih orodij s pomočjo spletnega brskalnika.
Zoho je priljubljena storitev pri manjših podjetjih oz. start-upih, saj omogoča Zohov ekosistem brezplačno uporabo svojih orodij za organizacije manjše od petindvajset uporabnikov. Na ta način so zasedli mesto, ki ga je pred spremembo poslovnega modela zasedala storitev Google Apps.
4.3.4.1. Zgodovina Podjetje Zoho je bilo ustanovljeno leta 1996 pod takratnim imenom AdventNet in se je večinoma ukvarjalo z upravljanjem računalniških mrež. Leta 2001 je podjetje
42 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
razširilo svoje poslovanje na Japonskem in se preimenovalo v Zoho ter se deloma posvetilo tudi razvoju storitev v oblaku.
Prva izmed predstavljenih aplikacij podjetja Zoho je bil Zoho Writer, z namenom poenostaviti in pospešiti delo z njihovim paradnim sistemom Zoho CRM. Leta 2006 se aplikaciji Writer pridružita še Zoho Sheet in Zoho Show, s katerima se je nato leta 2007 povezala v skupno zbirko Zoho Docs. Zbirka je bila primarno namenjena podjetjem, saj je Zoho poleg pisarniških rešitev vzpostavil še celoten ekosistem za spletno gostovanje, elektronsko pošto in sistem za upravljanje z domenami [35].
4.3.4.2. Predstavitev Zoho Show je programska rešitev za izdelavo naprednih predstavitev. Aplikacija je na voljo v sklopu zbirke Zoho Docs, ki je pisarniška storitev v oblaku in primarno dosegljiva preko spletnega brskalnika. Vsi dokumenti in njihova vsebina se privzeto shranjujejo v oblaku, za kar prav tako uporabljajo lastno rešitev. Aplikacija Show je brezplačna za osebno rabo in organizacije manjše od petindvajset uporabnikov, zaradi česar je še posebej priljubljena pri neprofitnih organizacijah, manjših podjetjih in start-upih.
Show za svoje delovanje zahteva osebni računalnik z naloženim operacijskim sistemom Windows XP oziroma novejšim ali Mac OS X 10.6 oziroma novejšim. Za uporabo aplikacije s pomočjo brskalnika potrebujemo vsaj Internet Explorer 10.0, Firefox 11.0, Google Chrome 16.0, Opera 12.1 ali Safari 7.0. Celotna uporabniška izkušnja najbolje deluje pri hitrosti povezave 256 kbps, za osnovno delovanje pa zadostuje tudi 128 kbps. Sistema Linux in Chormebook nista podprta.
Pristop podjetja Zoho je zelo podoben Googlovi politiki spletnih storitev. Prav tako kot Google tudi Zoho nudi zelo podoben nabor funkcij, s katerimi lahko brez težav ustvarimo napredno predstavitev. Po svoji zmogljivosti se orodji razlikujeta le v malenkost različnih pristopih. Show je poleg primarne spletne različice na voljo tudi na mobilnih napravah Andorid in iOS, kjer še dodatno nudi aplikaciji First Draft in Presenter, ki izboljšata uporabniško izkušnjo pri izvajanju predstavitve. Zaradi svoje prisotnosti tudi na namiznih sistemih je Zoho poskrbel za vse tipe uporabnikov. Ti so kot omenjeno zaradi ugodne cenovne politike večinoma pravne osebe, saj pri fizičnih osebah zaradi svoje razširjenosti prevladuje Googlov ekosistem.
43 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4.3.4.3. SWOT analiza
Prednosti: Slabosti:
§ Brezplačen do 25 uporabnikov. § Ne potrebuje namestitve. § Nima poslovenjenega vmesnika. § Integracija s sistemom Zoho. § Zahteva po internetni povezavi. § Soustvarjanje dokumentov. § Stroški licence za večja podjetja. § Podpora za namizne in mobilne § Omejen nabor funkcionalnosti. sisteme.
Priložnosti: Nevarnosti:
§ Izpopolnjena podpora za namizne računalnike in mobilne platforme. § Konkurenca. § Poglobljene funkcionalnosti za § Zloraba osebnih podatkov. zahtevnejše uporabnike. § Dostopnost obstoječih dokumentov § Poslovenjen uporabniški vmesnik. v načinu brez povezave. § Podpora v slovenskem jeziku.
Tabela 17: SWOT analiza rešitve Zoho Show
4.3.5. Prezi Prezi je rešitev za izdelavo naprednih predstavitev, ki je odgovor na tradicionalni pristop izvedbe predstavitev s pomočjo diapozitivov. Ideja rešitve Prezi je prestavljanje fokusa po različnih točkah enotnega platna, ki daje še večji občutek pripovedovanja zgodbe oz. povezanosti predstavitve.
Na voljo je kot samostojna spletna rešitev v oblaku, a ima hkrati tudi dobro podporo za namizne in mobilne platforme. Prezi je najpogostejša izbira pri manj formalnih predstavitvah oz. predstavitvah, kjer je v ospredju kreativnost oz. manj tradicionalen prikaz vsebine in podatkov. Zaradi svoje drugačnosti je pogosto uporabljen tudi v namene e-izobraževanja.
4.3.5.1. Zgodovina Podjetje Prezi so leta 2009 uradno ustanovili Adam Somlai-Fischer, Peter Halacsy in Peter Arvai skupaj s partnerjem Sunstone Capital. Pred tem so projekt Prezi.com leta 2008 ob podpori Madžarskega Telekoma razvili Péter Árvai, Szabolcs Somlai- Fischer in Péter Halácsy iz podjetja Zui Labs na Madžarskem. Primarni namen
44 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
orodja Prezi je bil vpeljava načina, ki bi lahko uspešno nadomestil klasične predstavitve s pomočjo diapozitivov.
Prvo rešitev zgrajeno na platformi Django in Adobe Flash so poimenovali Prezi, kar je madžarska beseda oz. okrajšava za besedo predstavitev. Zaradi omejitev, ki jih prinaša tehnologija Flash, so leta 2014 omogočili predvajanje predstavitev Prezi s pomočjo JavaScripta, ki je nadomestil Adobe Flash.
Skozi svoje delovanje je Prezi v ZDA večkrat naletel na kritike, da njihov spletni vmesnik ni kompatibilen s standardom ADA/5087, ki omogoča uporabo ljudem s posebnimi potrebami, ter zaradi svojega specifičnega vizualnega prikazovanja vsebine s pomočjo gibanja pri občinstvu povzroča slabost.
4.3.5.2. Predstavitev Prezi je rešitev za izdelavo naprednih predstavitev, ki po svojem pristopu nekoliko odstopa od sorodnih rešitev. Na dogodkih, kjer se zapovrstjo zvrsti več predstavitev, je vsekakor dobrodošlo nekoliko izstopati ter si brez poglobljenega tehničnega znanja zagotoviti, da si občinstvo vsebino lažje zapomni. Prezi se za svoje delovanje primarno poslužuje spletne platforme, vendar prav tako pokriva namizne in mobilne sisteme. Rešitev je na voljo kot samostojna rešitev in za uporabo zahteva le uporabniško registracijo.
Za delovanje na internetu potrebuje Prezi aktivno internetno povezavo in enega izmed posodobljenih brskalnikov Firefox, Chrome, Safari ali Internet Explorer oz. Edge. Brskalnik mora podpirati Flash 11.0 ali novejšega ter imeti dovoljenje za izvajanje JavaScripta. Za namizno različico zadostuje osebni računalnik z operacijskim sistemom Windows ali Mac OS X ter 512 MB delovnega pomnilnika [36].
Kljub svoji unikatnosti in malenkost drugačnemu pristopu pri uporabniškem vmesniku Prezi zadosti skoraj vsem kriterijem za izdelavo naprednih predstavitev tako na spletu kot tudi na namizni in mobilni platformi. Poleg omenjene unikatnosti je posebej dostopen tudi cenovni model za posameznike, manjše organizacije ali
7 Ureditev ADA/508: http://www.ada.gov/508/
45 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
podjetja, ki lahko rešitev uporabljajo brezplačno, če so pripravljeni svoje izdelane predstavitve javno deliti z ostalimi uporabniki.
4.3.5.3. SWOT analiza
Prednosti: Slabosti:
§ Brezplačna uporaba. § Ne potrebuje namestitve. § Slaba podpora standardom § Integracija s sistemom Google. § Brezplačen le v javnem načinu. § Soustvarjanje dokumentov. § Nima poslovenjenega vmesnika. § Podpora za namizne in mobilne § Zahteva po internetni povezavi. sisteme. § Omejen nabor funkcionalnosti.
Priložnosti: Nevarnosti:
§ Poglobljene funkcionalnosti za zahtevnejše uporabnike. § Konkurenca. § Uvoz prezentacij iz drugih rešitev. § Zloraba osebnih podatkov. § Poslovenjen uporabniški vmesnik. § Dostopnost obstoječih dokumentov § Podpora v slovenskem jeziku. v načinu brez povezave.
Tabela 18: SWOT analiza rešitve Prezi
4.4. Testna izdelava napredne predstavitve
Vse rešitve za izdelavo naprednih predstavitev, ki smo bila prestavljena v poglavju 4.3, smo preizkusili tudi v praksi na realnem primeru. Za boljšo primerljivost rezultatov smo vse rešitve uporabili na istem računalniku in v enakih pogojih. Najprej smo namestili rešitve oz. izvedli registracijo v sistem, izdelali napredno predstavitev za izmišljen produkt po priporočilu 10/20/30 (poglavje 2.2.2.1.) ter izvedli predstavitev. Potek izdelave napredne predstavitve prikazuje naslednji BPMN-diagram:
46 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Slika 9: Diagram testne izdelave napredne predstavitve
47 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4.4.1. Rezultati testne izvedbe napredne predstavitve S pomočjo naslednjih tabel smo zabeležili rezultate, ki smo jih dobili na podlagi testiranja posameznih rešitev. Rezultati so produkt lastnega opazovanja in izkušenj, pridobljenih med testiranjem rešitev za izdelavo naprednih predstavitev. Podrobnejši potek testiranja posameznih rešitev smo navedli v prilogi 7.3.
Namestitev/registracija in zagon/prijava
Rešitev Opis
Hitra in enostavna namestitev v slovenskem jeziku v treh korakih. Po PowerPoint končani namestitvi se aplikacija shrani med preostale aplikacije, od koder lahko zaženemo rešitev.
Prenos in namestitev v angleškem jeziku lahko izvedemo z enim samim Keynote korakom s pomočjo trgovine App Store. Po končani namestitvi se aplikacija shrani med preostale aplikacije, od koder lahko zaženemo rešitev.
Enostavna registracija v spletno rešitev s pomočjo brskalnika, ki zahteva le Slides en korak - vnos svojih osebnih podatkov. Po končani registraciji smo že vpisani v rešitev in lahko začnemo izdelovati predstavitev.
Enostavna registracija v dveh korakih, ki med drugim omogoča tudi neposreden vpis z uporabniškim računom storitve Google+. Po končani Show registraciji smo že vpisani v rešitev in lahko začnemo izdelovati predstavitev.
Enostavna registracija v treh korkaih, ki med drugim omogoča tudi neposreden vpis z uporabniškim računom storitve Facebook. Po končani Prezi registraciji smo že vpisani v rešitev in lahko začnemo izdelovati predstavitev.
Tabela 19: Namestitev ali registracija rešitve (rezultati izvedbe)
Izbira predloge
Rešitev Opis
24 predlog v več formatih, z možnostjo izbire barvnih prednastavitev PowerPoint in privzete tipografije.
28 predlog v več formatih, brez možnosti izbire barvnih Keynote prednastavitev in privzete tipografije.
18 osnovnih in več kot 50 uporabniško ustvarjenih predlog v več Slides formatih, brez možnosti izbire barvnih prednastavitev in privzete tipografije.
48 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
17 predlog v več formatih, z možnostjo izbire barvnih prednastavitev Show in privzete tipografije.
9 osnovnih in več kot 50 uporabniško ustvarjenih predlog v več Prezi formatih, 16 : 9 in 4 : 3, z možnostjo izbire barvnih prednastavitev.
Tabela 20: Izbira predloge (rezultati izvedbe)
Uporaba tipografij
Rešitev Opis
Uporabimo lahko sistemske in uporabniško nameščene pisave na PowerPoint računalniku, zato pri izbiri tipografij nismo omejeni z ničimer.
Uporabimo lahko sistemske in uporabniško nameščene pisave na Keynote računalniku, zato pri izbiri tipografij nismo omejeni z ničimer.
Ker gre za spletno storitev, ne moremo uporabiti uporabniško nameščenih Slides pisav. Privzeto je omogočenih le 8 tipov pisav, vendar nabor vsebuje pisave iz družine Sans in Sans Serif.
Ker gre za spletno storitev, ne moremo uporabiti uporabniško nameščenih Show pisav. Privzeto je omogočenih več kot 30 vrst pisav, kar nudi zadosten spekter pri izdelavi naprednih predstavitev.
Ker gre za spletno storitev, ne moremo uporabiti uporabniško nameščenih Prezi pisav. Privzeto je omogočenih več kot 50 vrst pisav, kar nudi zadosten spekter pri izdelavi naprednih predstavitev.
Tabela 21: Uporaba tipografij (rezultati izvedbe)
Uporaba fotografij, ilustracij in videa
Rešitev Opis
V orodju lahko dodajamo in poglobljeno obdelujemo slikovni material. Ilustracije je mogoče izdelati znotraj rešitve s pomočjo osnovnih likov, PowerPoint puščic, črt in omejenega nabora simbolov, ki jim lahko dodatno določamo slog. Omogočeno je tudi dodajanje in obdelovanje videa.
V orodju lahko dodajamo ali uvažamo slikovni material iz sistemskih zbirk in ga omejeno obdelujemo. Ilustracije je mogoče izdelati znotraj rešitve s Keynote pomočjo osnovnih likov, puščic, črt in omejenega nabora simbolov, ki jim z izjemo barve ne moremo posebej določiti sloga. Omogočeno je tudi dodajanje in delno obdelovanje videa.
49 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
V orodju lahko dodajamo ali uvažamo slikovni material iz URL-naslovov in ga omejeno obdelujemo. Ilustracije je mogoče izdelati znotraj rešitve s Slides pomočjo osnovnih likov, puščic, črt in omejenega nabora simbolov, ki jim lahko dodatno določamo slog. Omogočeno je tudi dodajanje in obdelovanje videa.
V orodju lahko dodajamo ali uvažamo slikovni material iz URL-naslovov in ga omejeno obdelujemo. Ilustracije je mogoče izdelati znotraj rešitve s Show pomočjo osnovnih likov, puščic, črt in omejenega nabora simbolov, ki jim lahko dodatno določamo slog. Omogočeno je tudi dodajanje in obdelovanje videa.
V orodju lahko dodajamo, uvažamo slikovni material iz URL-naslovov ali izberemo že obstoječe prednaložene kontekstualne fotografije. Ilustracije je Prezi mogoče izdelati znotraj rešitve s pomočjo osnovnih likov, puščic, črt in omejenega nabora simbolov, ki jim lahko dodatno določamo slog. Omogočeno je tudi dodajanje in obdelovanje videa.
Tabela 22: Uporaba fotografij in ilustracij (rezultati izvedbe)
Uporaba diagramov, tabel in grafov
Rešitev Opis
Rešitev omogoča širok spekter in napredno rabo diagramov, tabel in grafov. PowerPoint Pri izdelavi grafov se rešitev poveže s sorodno rešitvijo iz zbirke – Excel.
Rešitev nima posebne funkcije za delo z diagrami, le-te je treba ročno izrisati s pomočjo orodij za ilustriranje. Delo s tabelami je dobro podprto, Keynote funkcionalnosti za grafe so nekoliko okrnjene, a jih lahko izdelamo znotraj rešitve.
Rešitev nima posebne funkcije za delo z diagrami, le-te je treba ročno izrisati s pomočjo orodij za ilustriranje. Delo s tabelami je dobro podprto. Slides Izdelava grafov ni omogočena in jih je treba kot slikovni objekt izvoziti iz sorodne rešitve Sheets.
Rešitev ima podporo za risanje diagramov poteka, ostale tipe pa lahko Show izrišemo ročno s pomočjo orodij za ilustriranje. Grafov in tabel ni mogoče izdelati znotraj rešitve in jih je treba uvoziti kot slikovni material.
Ne omogoča dela z diagrami in tabelami. Uporaba grafov je mogoča le v Prezi plačljivi različici.
Tabela 23: Uporaba diagramov, tabel in grafov (rezultati izvedbe)
50 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Uporaba prehodov in animacij
Rešitev Opis
Omogoča prehode (angl. transitions) med diapozitivi in animacije objektov. PowerPoint Poleg širokega nabora vnaprej pripravljenih animacij, ki jih je mogoče dodatno nastavljati, lahko animacije definiramo tudi sami.
Omogoča prehode med diapozitivi in animacije objektov. Zagotavlja širok Keynote nabor vnaprej pripravljenih animacij, ki jih je mogoče nekoliko dodatno nastavljati. Uporabniki svojih animacij ne moremo definirati.
Omogoča prehode med diapozitivi in animacije objektov. Zagotavlja 16 Slides vnaprej pripravljenih animacij, ki jim je mogoče dodatno nastaviti hitrost in smer gibanja. Uporabniki svojih animacij ne moremo definirati.
Omogoča prehode med diapozitivi in animacije objektov. Zagotavlja 13 Show vnaprej pripravljenih animacij, ki jim je mogoče dodatno nastaviti zgolj hitrost gibanja. Uporabniki svojih animacij ne moremo definirati.
Rešitev pri prehodih uporablja svoj zaščitni znak – oddaljevanje in približevanje okvirjev. Objektom lahko dodelimo le animacijo, ki povzroči Prezi postopno izginjanje in prikazovanje objekta. Drugih animacij in nastavitev ni mogoče definirati.
Tabela 24: Uporaba prehodov in animacij (rezultati izvedbe)
Predstavitveni način
Rešitev Opis
Omogoča dodajanje komentarjev diapozitivom, ki jim lahko definiramo stile. PowerPoint Predstavitveni pogled omogoča prikaz poteka predstavitve, čas predstavitve in naslednji diapozitiv s komentarji.
Omogoča dodajanje komentarjev diapozitivom, ki jim lahko definiramo stile. Keynote Predstavitveni pogled omogoča prikaz poteka predstavitve, trenutni čas in čas predstavitve ter naslednji diapozitiv s komentarji.
Ker gre za spletno rešitev, je predstavitveni način prikazan v novem oknu Slides brskalnika. Omogoča prikaz časa trajanja, naslednji diapozitiv in govornikove komentarje, ki jih je mogoče stilsko oblikovati.
Ker gre za spletno rešitev, je predstavitveni način prikazan v novem oknu Show brskalnika. Omogoča prikaz časa trajanja, naslednji diapozitiv in govornikove komentarje, ki jih ni mogoče stilsko oblikovati.
Prezi Ne omogoča komentarjev in predstavitvenega načina.
Tabela 25: Uporaba predstavitvenega načina (rezultati izvedbe)
51 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4.5. Kriteriji vrednotenja za predstavnike rešitev za izdelavo naprednih predstavitev
Na podlagi teoretičnega znanja in preizkusa v uporabi smo rešitve analizirali po naslednjih kriterijih: namestitev, uporabniški vmesnik, večplatformnost, funkcionalnosti, skupna raba dokumentov, enostavnost uporabe, asistenca pri predstavitvi, kompatibilnost, cena in sistemske zahteve.
4.5.1. Namestitev Namestitev rešitve je pomemben začetni dejavnik pri izbiri določene rešitve. Biti mora čim bolj preprosta, jasna, uporabniku prijazna in brez nepotrebnih dodatnih konfiguracij.
Opis Zaloga Opis Pridobitev Kriterij kriterija vrednosti zaloge vrednosti podatkov
Programska Neodvisnost rešitve od DA, če za uporabo niso potrebni DA/NE Test v praksi neodvisnost drugih programov dodatni programi.
Kompleksnost Število korakov potrebnih za Manjše kot je število, manj korakov Število Test v praksi namestitve uspešno namestitev sistema je potrebnih za uspešno namestitev.
Dokumentacija v Dokumentacija za pomoč pri DA, če obstaja dokumentacija za DA/NE Dokumentacija slovenskem jeziku namestitvi namestitev rešitve.
Tabela 26: Jezikovni vmesnik (definicija kriterijev)
52 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4.5.2. Uporabniški vmesnik Možnost izbire jezika pripomore k lažji razumljivosti rešitve in avtorju olajša izdelavo ter deljenje naprednih predstavitev. Iz tega razloga je jezikovni vmesnik pomemben člen pri izbiri rešitve.
Opis Zaloga Opis Pridobitev Kriterij kriterija vrednosti zaloge vrednosti podatkov
Število jezikov, za katere Večje kot je število, bolj globalno Večjezičnost Število Dokumentacija obstaja prevod uporaben je sistem.
Slovenski jezikovni Možnost izbire vmesnika v DA, če rešitev omogoča uporabo Test v praksi, DA/NE vmesnik slovenskem jeziku vmesnika v slovenskem jeziku. dokumentacija
Kompatibilnost z Vmesnik prilagojen za invalide in DA, če uporabniški vmesnik sledi DA/NE Dokumentacija ADA/508 osebe s posebnimi potrebami praksam iz ADA/508.
Tabela 27: Uporabniški vmesnik (definicija kriterijev)
4.5.3. Funkcionalnosti Velik nabor funkcionalnosti zagotavlja pogoje za kvalitetnejšo izdelavo naprednih predstavitev, predvsem pa ponuja večji spekter možnih pristopov, ne da bi za to morali uporabiti dodatna orodja.
53 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Opis Zaloga Opis Pridobitev Kriterij kriterija vrednosti zaloge vrednosti podatkov
Skupno število Število glavnih funkcionalnosti Večje kot je število, večji je potencial Test v praksi, Število funkcionalnosti8 posamezne rešitve za izdelavo kvalitetne predstavitve. dokumentacija
Število osnovnih Število osnovnih vizualnih Večje kot je število, lažje je Test v praksi, vizualnih Število funkcionalnosti posamezne rešitve zagotoviti ustrezno vizualno podobo. dokumentacija funkcionalnosti9
Prilagoditev funkcionalnosti in okolja DA, če rešitev omogoča prilagajanje Test v praksi, Okolje po meri DA/NE po meri okolja in funkcionalnosti po meri. dokumentacija
Tabela 28: Funkcionalnosti (definicija kriterijev)
4.5.4. Skupna raba dokumentov Možnost skupne rabe in sourejanja naprednih predstavitev je izjemno dobrodošla funkcionalnost, saj omogoča združevanje kreativnosti in znanja več sodelavcev med izdelavo predstavitve. Omenjen pristop prav tako pospeši in olajša distribucijo predstavitve.
Opis Zaloga Opis Pridobitev Kriterij kriterija vrednosti zaloge vrednosti podatkov
Sourejanje Skupna raba, pri kateri dokument DA, če rešitev omogoča sourejanje Test v praksi, DA/NE dokumentov lahko ureja več uporabnikov dokumentov. dokumentacija
8 Funkcionalnosti navedene v tabeli 13. 9 Funkcionalnosti navedene v poglavju 2.2.2.1.
54 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Deljenje Skupna raba, pri kateri dokument DA, če rešitev omogoča deljenje Test v praksi, DA/NE dokumentov lahko pregleduje več uporabnikov dokumentov. dokumentacija
Revidiranje Revidiranje sprememb dokumenta DA, če rešitev omogoča revidiranje Test v praksi, DA/NE dokumenta v skupni rabi dokumentov. dokumentacija
Tabela 29: Skupna raba dokumentov (definicija kriterijev)
4.5.5. Enostavnost uporabe Enostavnost uporabe rešitve je eden temeljnih pogojev za dobro sprejetost med uporabniki. Iz tega razloga je pomembno, da rešitve nudijo čim več načinov in pristopov, ki omogočajo enostavno uporabo in izdelavo naprednih predstavitev.
Opis Zaloga Opis Pridobitev Kriterij kriterija vrednosti zaloge vrednosti podatkov
Število privzetih Število vnaprej Večje kot je število, več pripravljenih Test v praksi, Število predlog pripravljenih predlog predlog ponuja rešitev. dokumentacija
Število elementov v Število elementov, prikazanih na Večje kot je število, več elementov Test v praksi, predstavitvenem Število predstavitvenem pogledu lahko prikaže predstavitveni pogled. dokumentacija pogledu
Tiskanje DA, če rešitev podpira tiskanje Test v praksi, Možnost tiskanja izročkov DA/NE izročkov izročkov predstavitve. dokumentacija
Tabela 30: Enostavnost uporabe (definicija kriterijev)
55 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4.5.6. Kompatibilnost Uporabniki zaradi osebnih preferenc, strojne opreme ali drugih razlogov uporabljamo različne programske rešitve za izdelavo naprednih predstavitev. Zaradi souporabe in lažjega izmenjevanja datotek je pomembno, da so programske rešitve ena z drugo čim bolj kompatibilne.
Opis Zaloga Opis Pridobitev Kriterij kriterija vrednosti zaloge vrednosti podatkov
Število podprtih Število podprtih formatov Večje kot je številko, več sorodnih Test v praksi, Število formatov posamezne rešitve rešitev lahko uporablja dokument. dokumentacija
Podpora Kompatibilnost s DA, če obstaja možnost dela s Test v praksi, DA/NE OpenDocument formatom OpenDocument formatom OpenDocument. dokumentacija
Podpora Office Kompatibilnost s formatom Office DA, če obstaja možnost dela s Test v praksi, DA/NE Open XML Open XML formatom Office Open XML. dokumentacija
Tabela 31: Kompatibilnost (definicija kriterijev)
4.5.7. Cena Cenovna politika proizvajalca rešitve za izdelavo naprednih predstavitev je tesno povezana z odločitvijo o uporabi specifične rešitve. Zaradi raznolikega obračunavanja je kriterij končne cene pri izboru velikega pomena.
56 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Opis Zaloga Opis Pridobitev Kriterij kriterija vrednosti zaloge vrednosti podatkov
Cena posamezne rešitve za 12 Višja kot je cena, dražja je uporaba Cena rešitve Število Pregled dokumentacije mesecev rešitve.
Tabela 32: Cena (definicija kriterijev)
4.5.8. Sistemske zahteve Podatek o zahtevah sistema pove, ali je naš sistem sposoben poganjati določeno rešitev za izdelavo naprednih predstavitev oz. kakšne strojne in programske pogoje moramo nuditi rešitvi za delovanje brez težav.
Opis Zaloga Opis Pridobitev Kriterij kriterija vrednosti zaloge vrednosti podatkov
Višje kot so zahteve, boljšo opremo Preizkus v uporabi, Sistemske zahteve Minimalne zahteve sistema Podatek potrebujemo za uporabo rešitve. pregled dokumentacije
Tabela 33: Sistemske zahteve (definicija kriterijev)
4.5.9. Poraba virov Pri delu z računalnikom navadno uporabljamo več aplikacij hkrati, zato je pomembno, da neka rešitev ne porabi preveč virov.
57 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Opis Zaloga Opis Pridobitev Kriterij kriterija vrednosti zaloge vrednosti podatkov
Poraba procesorske Poraba procesorske moči pri izdelavi Večja kot je poraba, bolj Podatek Preizkus v uporabi moči napredne predstavitve obremenjen je sistem.
Poraba delovnega Poraba delovnega pomnilnika pri Večja kot je poraba, bolj Podatek Preizkus v uporabi pomnilnika izdelavi napredne predstavitve obremenjen je sistem.
Tabela 34: Zmogljivost rešitve (definicija kriterijev)
58 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4.6. Rezultati
Rezultati analize omogočajo lažjo izbiro rešitev za izdelavo naprednih predstavitev. Do navedenih rezultatov primerjalne analize smo prišli na podlagi kriterijev, predstavljenih v poglavju 4.5.
4.6.1. Rezultati primerjalne analize
4.6.1.1. Namestitev
Kriterij PowerPoint Keynote Slides Show Prezi
Programska DA DA DA DA NE neodvisnost
Kompleksnost 3 1 1 2 3 namestitve
Dokumentacija v slovenskem DA NE DA NE NE jeziku
Tabela 35: Analiza namestitve
PowerPoint je programsko neodvisen, saj za namestitev poleg osnovnih sistemskih zahtev ne zahteva dodatne programske opreme. Instalacija ima 3 korake, in sicer: ciljni imenik za namestitev, instalacijo aplikacije, vnos licence, potrjevanje EULA. Dokumentacija za pomoč pri namestitvi je na voljo in podpira tudi slovenski jezik.
Keynote je programsko neodvisen, saj za namestitev poleg osnovnih sistemskih zahtev ne zahteva dodatne programske opreme. Instalacija ima 1 korak, in sicer: samodejni prenos in instalacijo aplikacije iz trgovine App Store. Dokumentacija za pomoč pri namestitvi je na voljo, vendar ne podpira slovenskega jezika.
Slides je programsko neodvisen, saj za uporabo poleg sistemskega brskalnika ne zahteva dodatne programske opreme. Namesto namestitve je potrebna registracija, ki ima sicer 2 koraka: registracijo uporabniškega računa in verifikacijo e-pošte, ki je ni potrebno izvesti takoj. Dokumentacija za pomoč pri namestitvi je na voljo in podpira tudi slovenski jezik.
59 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Show je programsko neodvisen, saj za uporabo poleg sistemskega brskalnika ne zahteva dodatne programske opreme. Namesto namestitve je potrebna registracija, ki ima 2 koraka, in sicer: registracijo uporabniškega računa in verifikacijo e-pošte ali verifikacijo računa v primeru uporabe vpisa s tretjimi rešitvami. Dokumentacija za pomoč pri namestitvi je na voljo, vendar ne podpira slovenskega jezika.
Prezi ni programsko neodvisen, saj za uporabo poleg sistemskega brskalnika zahteva še uporabo tehnologije Adobe Flash. Namesto namestitve je potrebna registracija, ki ima 3 korake, in sicer: registracijo uporabniškega računa in verifikacijo e-pošte ter verifikacijo računa v primeru uporabe vpisa s tretjimi rešitvami. Dokumentacija za pomoč pri namestitvi je na voljo, vendar ne podpira slovenskega jezika.
4.6.1.2. Uporabniški vmesnik
Kriterij PowerPoint Keynote Slides Show Prezi
Večjezičnost 40 14 53 10 8
Slovenski jezikovni DA NE DA NE NE vmesnik
Kompatibilnost DA DA DA DA NE z ADA/508
Tabela 36: Analiza uporabniškega vmesnika
Vse rešitve imajo v svojih osnovnih različicah večjezično podporo, znotraj katere pokrivajo najbolj razširjene svetovne jezike, kot so angleščina, nemščina, španščina, portugalščina, francoščina in kitajščina. PowerPoint je z možnostjo dodatne namestitve večjezičnih paketov najbolj globalen. V slovenskem jeziku lahko uporabljamo le rešitvi PowerPoint in Slides.
Vse rešitve, z izjemo Prezija, imajo uporabniški vmesnik, ki je prilagojen za uporabo invalidov oz. ljudi s posebnimi potrebami. Zaradi svojega posebnega uporabniškega vmesnika in pristopa Prezi ne izpolnjuje zahtev iz ureditve ADA/508.
60 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4.6.1.3. Funkcionalnosti
Kriterij PowerPoint Keynote Slides Show Prezi
Število 32 28 25 23 17 funkcionalnosti10
Osnovne vizualne 8 7 6 5 5 funkcionalnosti11
Okolje po meri DA DA NE NE NE
Tabela 37: Analiza funkcionalnosti
Analizirane rešitve imajo različno število funkcionalnosti, a vse izmed njih omogočajo uporabo večine osnovnih vizualnih funkcionalnosti, opisanih v poglavju 2.2.3. Obe rešitvi za namizne sisteme imata v primerjavi s preostalimi spletnimi rešitvami več funkcionalnosti, saj so slednje omejene s spletnimi tehnologijami, ki so manj fleksibilne in zmogljive od namiznih operacijskih sistemov. Obe namizni rešitvi omogočata delno prilagoditev okolja z naborom funkcionalnosti po meri.
4.6.1.4. Skupna raba dokumentov
Kriterij PowerPoint Keynote Slides Show Prezi
Sourejanje DA DA DA DA DA dokumentov
Deljenje DA DA DA DA DA dokumentov
Revidiranje DA NE DA DA NE dokumentov
Tabela 38: Analiza skupne rabe dokumentov
Skupna uporaba dokumentov je posebej zaželena in priročna rešitev, ko ima predstavitev več deležnikov. Ne glede na to, ali gre za namizno ali spletno
10 Analizirane funkcionalnosti pridobljene iz tabele 13. 11 Analizirane funkcionalnosti v poglavju 2.2.3.
61 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
tehnologijo, vse izmed analiziranih rešitev podpirajo skupno rabo dokumentov s pomočjo svojih spletnih vmesnikov.
Vse rešitve omogočajo deljenje dokumentov v predogled ali dodajanje pravic za sourejanje dokumenta. PowerPoint, Slides in Show hranijo tudi revizije dokumenta, ki jih je mogoče po potrebi obnoviti.
4.6.1.5. Enostavnost uporabe
Kriterij PowerPoint Keynote Slides Show Prezi
Število privzetih 24 28 50+ 17 50+ predlog
Število elementov v 5 6 4 4 0 predstavitvenem pogledu
Tiskanje DA DA DA DA NE izročkov
Tabela 39: Analiza enostavnosti uporabe
Večina uporabnikov stremi k enostavni uporabi orodij, zato si proizvajalci prizadevajo za to, da uporabnikom čim bolj skrajšajo čas od zasnove do končnega rezultata. Vse analizirane rešitve za povprečne uporabnike nudijo vnaprej pripravljene predloge, ki sledijo trendom in pravilom dobrega načrtovanja.
Z izjemo Prezija vse rešitve pri predstavitvi nudijo tudi predstavitveni pogled s komentarji, časom trajanja predstavitve in naslednjim diapozitivom. Omenjena orodja nudijo tudi podporo tiskanja izročkov.
4.6.1.6. Kompatibilnost
Kriterij PowerPoint Keynote Slides Show Prezi
Število podprtih 18 7 7 5 3 formatov
62 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Podpora DA NE DA DA NE OpenDocument
Podpora Office DA DA NE NE NE Open XML
Tabela 40: Analiza kompatibilnosti
Čeprav PowerPoint z osemnajstimi podprtimi formati krepko prednjači pred ostalimi rešitvami, je pomembno dejstvo, da je veliko izmed naštetih formatov le podpora za starejše različice PowerPointa. Za izvoz vse rešitve uporabljajo univerzalni PDF- format. Delo s standardiziranim odprtim formatom OpenDocument podpirajo PowerPoint, Slides in Show, medtem ko Keynote še vedno ostaja na starejšem Microsoftovem standardu Office Open XML.
4.6.1.7. Cena
Rešitev Cena
Brezplačno: 30-dnevni preizkus PowerPoint Osnovni paket “Home & Business 2016”: 149,00 EUR
Brezplačno: kupci naprav Apple Keynote Ostali: 19,99 EUR
Slides Brezplačno
Brezplačno: do 25 uporabnikov Show Paket ”Standard”: 55,00 EUR/leto
Brezplačno: za javno uporabo Prezi Osnovni paket ”Enjoy”: 55,00 EUR/leto
Tabela 41: Analiza cene
Show in Prezi lahko z nekaterimi omejitvami uporabljamo brezplačno na daljši rok. Če prekoračimo omejitve oz. želimo imeti na voljo dodatne funkcionalnosti, moramo za to dokupiti licenco, ki stane 55,00 EUR letno. Microsoftov PowerPoint brezplačno ponuja le 30-dnevno preizkusno obdobje, nato pa moramo za rešitev kupiti licenco, ki za osnovni paket ”Home & Business” stane 140 EUR. Kupci Applovih naprav so upravičeni do brezplačnega prenosa rešitve Keynote, za vse ostale pa je na voljo v trgovini App Store za 19,99 EUR. Edina popolnoma brezplačna rešitev, ki nima
63 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
omejitev, je Google Slides, pri katerem pa se v zameno deloma odrečemo svoji zasebnosti in osebnim podatkom.
4.6.1.8. Sistemske zahteve
Op. sistem/ Rešitev CPE RAM Trdi disk Drugo Brskalnik
Vsaj 1 GHz Vsaj Resolucija PowerPoint x86 ali Windows Vsaj Vsaj 1280 x 800, (namizna) x64/Mac OS 7/Mac OS X 2 GB 1,51 GB .NET 3.5 X Intel CPU Mavericks
Vsaj 500 Vsaj Mac Keynote Vsaj Vsaj MHz Intel OS X / (namizna) 512 MB 1,2 GB CPU Mavericks
Vsaj Vsaj vključeni Slides Windows Chrome 23, Vsaj / JavaScript (oblak) XP/Mac OS Firefox 23, 512 MB in piškotki X Intel CPU IE9, Safari 6
Vsaj Vsaj vključeni Show Windows Chrome 23, Vsaj / JavaScript (oblak) XP/Mac OS Firefox 23, 512 MB in piškotki X Intel CPU IE9, Safari 6
Vsaj Vsaj vključeni Prezi Windows Chrome 21, Vsaj JavaScript / (oblak) XP/Mac OS Firefox 3.5, 1 GB in piškotki, X Intel CPU IE9, Safari 4 Flash 11.1
Tabela 42: Analiza sistemskih zahtev
Zaradi svoje kompleksnosti je pričakovano sistemsko najzahtevnejši PowerPoint. Keynote je omejen na operacijski sistem Mac OS X, vendar za delovanje ne potrebuje zelo zmogljive strojne opreme. Slides, Show in Prezi so storitve v oblaku in za delovanje večinoma potrebujejo le posodobljen spletni brskalnik.
4.6.1.9. Poraba virov
Kriterij PowerPoint Keynote Slides Show Prezi
64 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Poraba procesorske 15,2 % 15,9 % 16,9 % 37,8 % 75,3 % moči12
Poraba delovnega 153,3 MB 98,3 MB 300,1 MB 224,1 MB 202,4 MB pomnilnika13
Tabela 43: Analiza zmogljivosti rešitve
Pričakovano sta namizni rešitvi PowerPoint in Keynote bolj optimizirani za delovanje z operacijskim sistemom ter tako porabita manj pomnilnika in procesorske moči kot spletne rešitve znotraj brskalnika. Zaradi uporabe tehnologije Flash je Prezi procesorsko pričakovano najbolj potraten.
4.7. Odločitveni model za izbiro rešitve
Cilj poglavja je bil izgradnja odločitvenega modela za oceno izbire najprimernejše rešitve za izdelavo naprednih predstavitev. Kriterije, ki smo jih razvrstili po primernosti, smo predstavili v prejšnjih poglavjih. Odločitveni model je izdelan s pomočjo programa za večparametrsko odločanje DEXi.
Model bo vrnil rezultat, ki je prilagojen vnesenim karakteristikam povpraševanja, na podlagi katerega lahko primerjamo uporabnost, enostavnost in zmogljivost rešitev za izdelavo naprednih predstavitev.
4.7.1. Metoda dela V procesu izdelave odločitvenega modela za izbiro rešitve za izdelavo naprednih predstavitev smo uporabili naslednje metode in tehnike:
1. pregled teorije in splošna priporočila za izdelavo naprednih predstavitev (poglavje 2.2.), 2. pregled rezultatov testne izdelave (poglavje 4.4.) in ugotovitve primerjalne analize (poglavje 4.6.), 3. definiranje in združevanje kriterijev,
12 Povprečna izmerjena poraba v programu Activity Monitor skozi celotno predstavitev. 13 Povprečna izmerjena poraba v programu Activity Monitor skozi celotno predstavitev.
65 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
4. določitev zaloge vrednosti, 5. analiza variant in vrednotenje rezultatov.
4.7.2. Združevanje kriterijev Izbrane kriterije smo združili po skupnih – podobnih lastnostih. Kriteriji, ki ležijo na višjih nivojih so odvisni od kriterijev, ki ležijo na nižjih nivojih v drevesu. Notranje vozle drevesa predstavljajo kriteriji, ki imajo naslednike na nižjih nivojih drevesa. Osnovni kriteriji nimajo naslednikov in so odvisni zgolj od značilnosti variant in služijo kot vhodni parametri.
Slika 10: Drevo kriterijev
4.7.3. Opisi kriterijev in zaloge vrednosti Kriteriji drevesa imajo definirane merske lestvice oz. zaloge vrednosti, ki jih je mogoče dodeliti ob vrednotenju. V rešitvi DEXi so lahko zaloge vrednosti kriterijev sestavljene opisno ali s številsko lestvico. Za vsak definiran kriterij smo zaloge vrednosti določili po
66 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
lastni presoji in mersko lestvico definirali na podlagi rezultatov meritev na petih izbranih rešitvah, ki smo jih opravili v poglavju 4.6. S pomočjo definirane merske lestvice in zaloge vrednosti smo lahko pozneje določili primernost posamezne rešitve za izdelavo naprednih predstavitev. Celoten postopek izdelave v orodju DEXi je prikazan v poglavju 7.4. (Priloge).
• Programska neodvisnost
Zaloga vrednosti Opis
Rešitev potrebuje dodatno programsko opremo za Odvisna namestitev in delovanje.
Rešitev ne potrebuje dodatne programske opreme Neodvisna za namestitev in delovanje.
Tabela 44: Programska neodvisnost (zaloga vrednosti)
• Kompleksnost namestitve
Zaloga vrednosti Opis
Zahtevna Rešitev lahko namestimo v treh ali več korakih.
Srednja Rešitev lahko namestimo v dveh korakih.
Enostavna Rešitev lahko namestimo v enem koraku.
Tabela 45: Kompleksnost namestitve (zaloga vrednosti)
• Dokumentacija v slovenskem jeziku
Zaloga vrednosti Opis
Rešitev ne podpira dokumentacije v slovenskem Ne podpira jeziku.
Podpira Rešitev podpira dokumentacijo v slovenskem jeziku.
Tabela 46: Dokumentacija v slovenskem jeziku (zaloga vrednosti)
67 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
• Večjezičnost
Zaloga vrednosti Opis
Slabo podprta Rešitev podpira manj kot 20 jezikov.
Srednje podprta Rešitev podpira 21―40 jezikov.
Dobro podprta Rešitev podpira več kot 40 jezikov.
Tabela 47: Večjezičnost (zaloga vrednosti)
• Slovenski jezikovni vmesnik
Zaloga vrednosti Opis
Rešitev ne podpira slovenskega jezikovnega Ne podpira vmesnika.
Podpira Rešitev podpira slovenski jezikovni vmesnik.
Tabela 48: Slovenski jezikovni vmesnik (zaloga vrednosti)
• Podpora uredbi ADA/508
Zaloga vrednosti Opis
Nekompatibilen Rešitev ni kompatibilna z uredbo ADA/508.
Kompatibilen Rešitev je kompatibilna z uredbo ADA/508.
Tabela 49: Podpora uredbi ADA/508 (zaloga vrednosti)
68 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
• Nabor funkcionalnosti
Zaloga vrednosti Opis
Rešitev podpira manj kot 15 funkcionalnosti, Mali nabor definiranih v tabeli 13.
Rešitev podpira 16―30 funkcionalnosti, definiranih v Srednji nabor tabeli 13.
Rešitev podpira več kot 30 funkcionalnosti, Velik nabor definiranih v tabeli 13.
Tabela 50: Nabor funkcionalnosti (zaloga vrednosti)
• Osnovne vizualne funkcionalnosti
Zaloga vrednosti Opis
Rešitev podpira manj kot 2 funkcionalnosti, Mali nabor definiranih v poglavju 2.2.3.
Rešitev podpira manj kot 3―6 funkcionalnosti, Srednji nabor definiranih v poglavju 2.2.3.
Rešitev podpira več kot 6 funkcionalnosti, definiranih Velik nabor v poglavju 2.2.3.
Tabela 51: Osnovne vizualne funkcionalnosti (zaloga vrednosti)
• Okolje po meri
Zaloga vrednosti Opis
Ne podpira Rešitev ne podpira prilagajanja okolja po meri.
Podpira Rešitev podpira prilagajanje okolja po meri.
Tabela 52: Okolje po meri (zaloga vrednosti)
69 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
• Sourejanje dokumentov
Zaloga vrednosti Opis
Ne podpira Rešitev ne podpira sourejanja dokumentov.
Podpira Rešitev podpira sourejanje dokumentov.
Tabela 53: Sourejanje dokumentov (zaloga vrednosti)
• Deljenje dokumentov
Zaloga vrednosti Opis
Ne podpira Rešitev ne podpira deljenja dokumenta.
Podpira Rešitev podpira deljenje dokumenta.
Tabela 54: Deljenje dokumentov (zaloga vrednosti)
• Revidiranje dokumentov
Zaloga vrednosti Opis
Ne podpira Rešitev ne podpira revidiranja dokumenta.
Podpira Rešitev podpira revidiranje dokumenta.
Tabela 55: Revidiranje dokumentov (zaloga vrednosti)
• Privzete predloge
Zaloga vrednosti Opis
V rešitvi lahko izbiramo med manj kot 25 privzetimi Mali nabor predlogami.
70 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
V rešitvi lahko izbiramo med 26―50 privzetimi Srednji nabor predlogami.
V rešitvi lahko izbiramo med več kot 50 privzetimi Velik nabor predlogami.
Tabela 56: Privzete predloge (zaloga vrednosti)
• Število elementov v predstavitvenem pogledu
Zaloga vrednosti Opis
Pri predstavitvi lahko uporabimo manj kot 2 Mali nabor elementa na predstavitvenem pogledu.
Pri predstavitvi lahko uporabimo 2―4 elemente na Srednji nabor predstavitvenem pogledu.
Pri predstavitvi lahko uporabimo več kot 5 elementov Velik nabor na predstavitvenem pogledu.
Tabela 57: Predstavitveni pogled (zaloga vrednosti)
• Tiskanje izročkov
Zaloga vrednosti Opis
Ne podpira Rešitev ne omogoča tiskanja izročkov.
Podpira Rešitev omogoča tiskanje izročkov.
Tabela 58: Tiskanje izročkov (zaloga vrednosti)
• Število podprtih formatov
Zaloga vrednosti Opis
Rešitev je kompatibilna z manj kot 5 različnimi Mali nabor formati.
Srednji nabor Rešitev je kompatibilna s 5―10 različnimi formati.
71 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Rešitev je kompatibilna z več kot 10 različnimi Velik nabor formati.
Tabela 59: Nabor podprtih formatov (zaloga vrednosti)
• Podpora OpenDocument
Zaloga vrednosti Opis
Rešitev ne podpira standardiziranega formata Mali nabor OpenDocument.
Rešitev podpira standardiziran format Velik nabor OpenDocument.
Tabela 60: Podpora OpenDocument (zaloga vrednosti)
• Podpora Office Open XML
Zaloga vrednosti Opis
Rešitev ne podpira standardiziranega formata Office Mali nabor Open XML.
Rešitev podpira standardiziran format Office Open Velik nabor XML.
Tabela 61: Podpora Office Open XML (zaloga vrednosti)
• Cena rešitve
Zaloga vrednosti Opis
Neugodna Rešitev stane več kot 100,00 EUR na leto.
Srednje ugodna Rešitev stane 50,00–100,00 EUR na leto.
Ugodna Rešitev stane manj kot 50,00 EUR na leto.
Tabela 62: Cena (zaloga vrednosti)
72 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
• Sistemske zahteve
Zaloga vrednosti Opis
Rešitev potrebuje za delovanje poleg osnovnega Zahtevne operacijskega sistema točno določeno minimalno sistemsko konfiguracijo.
Rešitev potrebuje za delovanje le osnovni operacijski Nezahtevne sistem in posodobljen brskalnik.
Tabela 63: Podpora Office Open XML (zaloga vrednosti)
4.7.4. Opis variant Variante smo opisali z vrednostnimi kriteriji. Do tega opisa smo prišli z analizo variant in izvedenimi meritvami v prejšnjih poglavjih. Ocena variant v dani odločitveni situaciji pogosto ni popoln, saj obstaja možnost, da ne obravnavamo vseh potrebnih podatkov ali pa ti niso popolnoma natančni. Variante smo ovrednotili s pomočjo rešitve DEXi.
Varianta PowerPoint Keynote Slides Show Prezi
Kompleksnost Zahtevna Enostavna Enostavna Srednja Zahtevna namestitve
Programska Neodvisna Neodvisna Neodvisna Neodvisna Odvisna neodvisnost
Srednje Slabo Dobro Slabo Slabo Večjezičnost podprto podprto podprto podprto podprto
Slo. jezikovni Podpira Ne podpira Podpira Ne podpira Ne podpira vmesnik
Dokumentacija v Podpira Ne podpira Podpira Ne podpira Ne podpira slo. jeziku
Okolje po meri Podpira Podpira Ne podpira Ne podpira Ne podpira
Privzete Mali Srednji Velik Mali Velik predloge nabor nabor nabor nabor nabor
Predstavitveni Velik Velik Srednji Srednji Mali pogled nabor nabor nabor nabor nabor
Nabor Velik Srednji Srednji Mali Srednji funkcionalnosti nabor nabor nabor nabor nabor
Osnovne Velik Velik Srednji Srednji Srednji vizualne funkc. nabor nabor nabor nabor nabor
73 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Tiskanje Podpira Podpira Podpira Podpira Ne podpira izročkov
Sourejanje Podpira Podpira Podpira Podpira Podpira dokumentov
Deljenje Podpira Podpira Podpira Podpira Podpira dokumentov
Revidiranje Podpira Ne podpira Podpira Podpira Ne podpira dokumentov
Nabor podprtih Velik Srednji Srednji Srednji Mali formatov nabor nabor nabor nabor nabor
Podpora Podpira Ne podpira Podpira Podpira Ne podpira OpenDocument
Podpora Office Podpira Podpira Ne podpira Ne podpira Ne podpira Open XML
Podpora uredbi Podpira Podpira Podpira Podpira Ne podpira ADA/508
Srednje Srednje Cena Neugodna Ugodna Ugodna ugodna ugodna
Sistemske Zahtevne Zahtevne Nezahtevne Nezahtevne Nezahtevne zahteve
Tabela 64: Vrednotenje posameznih variant za izbiro rešitve
4.7.5. Večkriterijsko odločanje Alternative smo ocenili s točkami na podlagi prej definirane tristopenjske lestvice variant od najslabše do najboljše. Z metodami združevanja ter delnih ocen pridobljenih s pomočjo programa DEXi smo dobili končno oceno posamezne alternative. Pomemben element pri odločanju je dodeljevanje uteži vsakemu parametru. Alternativa, z najvišjo končno oceno, je najboljša. Ko so bile uteži dodeljene, smo za vsako alternativo izračunali utežno vsoto po formuli:
*
! " = %&'&(") &+,
kjer u(a) predstavlja končno oceno alternative, wi utež i-tega parametra, n število parametrov ter ti(a) število točk alternative a pri parametru i.
74 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Območje Utež PowerPoint Keynote Slides Show Prezi ocenjevanja
2/3 2/3 3/3 1/3 1/3 Enostavnost 27 % (18 %) (18 %) (27 %) (9 %) (9 %)
3/3 3/3 2/3 2/3 2/3 Zmogljivost 23 % (23 %) (23%) (15,3 %) (15,3 %) (15,3 %)
3/3 3/3 3/3 3/3 1/3 Kompatibilnost 27 % (27 %) (27 %) (27 %) (27 %) (9 %)
1/3 2/3 3/3 2/3 2/3 Ekonomičnost 23 % (7,6 %) (15,3 %) (23 %) (15,3 %) (15,3 %)
Skupaj 100 % 75,6 % 83,3 % 92,3 % 66,6 % 48,6 %
Tabela 65: Izbor rešitev z vrednotenjem uteži odločitvenega modela
4.7.6. Analiza variant in rezultat vrednotenja Končno oceno variant smo določili s pomočjo vrednotenja kriterijev. Vrednotenje je potekalo s pomočjo metode ”od spodaj navzgor” in na podlagi definiranih kriterijev ter funkcijami koristnosti. Za potrebe analize smo vse kriterije otežili s približno enako utežjo. V kolikor pri odločitvah ni prihajalo do večjih napak, je varianta z najvišjo doseženo oceno je navadno najboljša. Pridobljene rezultate je mogoče prikazati grafično s pomočjo grafikonov, tabel ali pa opisno. V računalniškem programu DEXi smo glede na število izbranih parametrov izbrali prikaz vrednotenja s pomočjo zvezdnega grafikona.
Slika 11: Primerjava vrednotenja rešitev s pomočjo zvezdnega grafikona
75 ANALIZA REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Iz primerjave rešitev s pomočjo zvezdnega grafikona je razvidno, da je glede na podane in utežene kriterije za izdelavo napredne predstavitve najprimernejše orodje Slides, saj je doseglo najvišjo oceno glede na ekonomičnost, kompatibilnost in enostavnost uporabe. Najslabši rezultat je dosegla rešitev Prezi, ki je bila glede na podane kriterije ocenjena kot najmanj primerna. Rešitve PowerPoint, Keynote in Show so se umestile na sredino in so bile ocenjene kot primerne za uporabo.
76 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
5. ZAKLJUČEK
Podajanje informacij občinstvu skozi napredne predstavitve je danes v svetu stalnica in eden izmed najpriljubljenejših načinov, ki omogoča, da v kratkem času nazorno in učinkovito predstavimo neko idejo, tezo, problem ali produkt zbranemu občinstvu. Metoda je že vrsto let razširjena znotraj podjetji ali izobraževalnih ustanov, s porastom novodobnih zagonskih podjetij pa je ta vrsta komunikacije dobila še večjo pozornost. Tekmovanje med proizvajalci rešitev za izdelavo naprednih predstavitev je postalo izjemno veliko in vsi izmed njih se na svoj način trudijo za uporabnika dodati neko dodano vrednost, ki bo pripomogla k učinkovitosti izvedenih predstavitev.
Temeljni cilj diplomskega dela je analiza rešitev za izdelavo naprednih predstavitev ter interpretacija rezultatov te analize. Na ta način lahko nudimo pomoč pri izbiri tistim, ki se odločajo za izbor najprimernejše rešitve za izvedbo svoje napredne predstavitve. Za podporo analizi rešitev, smo se v uvodu dotaknili tudi osnov in pravil dobrega načrtovanja ter izvajanja predstavitev. Želeli smo predvsem predstaviti elemente, ki so nepogrešljivi del vsake predstavitve, in kako jih pravilno uporabimo.
V okviru analize smo pregledali in predstavili množico rešitev za izdelavo naprednih predstavitev, ki so najpogosteje zastopane in so globalno najpriljubljenejša izbira pri izdelavi naprednih predstavitev.
Pobližje smo predstavili pet izbranih rešitev za izdelavo naprednih predstavitev: PowerPoint, Keynote, Slides, Show in Prezi. Vse rešitve smo v primeru namizne različice namestili na računalnik, pri spletnih storitvah smo izvedli registracijo in prijavo v sistem. V naslednjem koraku smo izdelali testno predstavitev in s primerjavo utemeljili, katere rešitve nudijo boljše pogoje za izdelavo naprednih predstavitev.
5.1. Testiranje hipotez
Rezultati pridobljeni s pomočjo analize in testiranja posameznih rešitev za izdelavo naprednih predstavitev, so bili temelj za potrjevanje in zavračanje obstoječih hipotez, ki so bila definirana v začetku diplomskega dela.
77 ZAKLJUČEK
Hipoteza Rezultat Utemeljitev
Po preučitvi literature (poglavje 2) in po analizi obstoječih rešitev (poglavje 4) smo ugotovili, da so bili postopki dela z rešitvami za izdelavo naprednih posodobitev preprosti in so sledili trendom H Potrjeno 01 uporabniške izkušnje, ki smo je vajeni v modernih sistemih. Rešitve prav tako ustrezno izkoriščajo mobilne platforme in uporabljajo gradnike, ki so primerni za globalno komunikacijo.
Po preučitvi literature (poglavje 2) in po analizi obstoječih rešitev (poglavje 4) smo ugotovili, da lahko med rešitvami prihaja do H02 Nismo ovrgli konceptualnih razlik, tako z vizualnega kot s funkcionalnega stališča. Vendar so te razlike večinoma manjše, zato bi lahko v teoriji hipotezo tudi potrdili.
Po analizi in testiranju obstoječih rešitev (poglavje 4) smo ugotovili, da so postopki za izdelavo naprednih postavitev H03 Potrjeno enoumni in preprosti, saj za delo z njimi ne potrebujemo dodatnega računalniškega znanja ali poglobljenega branja dokumentacije.
Po analizi in testiranju obstoječih rešitev (poglavje 4) smo ugotovili, da namizne različice rešitev za izdelavo naprednih H Potrjeno 04 predstavitev nudijo več funkcionalnosti, ki so med drugim tudi bolj poglobljene od tistih v spletnih rešitvah.
Po preučitvi literature (poglavje 3) in po analizi obstoječih rešitev H05 Ovrženo (poglavje 4) smo ugotovili, da rešitve uporabljajo različne standarde, ki so podrobneje razčlenjeni v tabeli 27.
Tabela 66: Testiranje hipotez
5.2. Omejitve diplomskega dela
Pri izboru predstavnikov rešitev za izdelavo naprednih predstavitev smo upoštevali rešitve, ki imajo največji tržni delež na posamezni platformi oz. so pri uporabnikih največkrat priporočene rešitve za izdelavo naprednih predstavitev. Zaradi velikega števila rešitev za izdelavo naprednih predstavitev smo izbrali pet najprimernejših rešitev glede na definirane kriterije. Pri rešitvah, ki so prisotne na več platformah, smo analizirali platformo, na kateri je rešitev najzmogljivejša.
V diplomskem delu smo se omejili na tehnološko-vizualni del pri izdelavi naprednih predstavitev ter predvsem analizirali uporabo in dobre prakse v start-up podjetjih.
78 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
5.3. Implikacija diplomskega dela
Diplomsko delo predstavlja pomembna pravila in smernice za izdelavo naprednih predstavitev. Teoretični del je podkrepljen z veliko slikovnega materiala, da je razumevanje konceptov še enostavnejše. Na podlagi rezultatov testiranja oz. analize rešitev za izdelavo naprednih predstavitev imajo potencialni uporabniki strnjen vpogled v vse zbrane informacije ter analizo ustreznosti posamezne rešitve. Diplomsko delo lahko predvsem koristi start-up podjetjem, saj smo analizirali predvsem rešitve, ki omogočajo izdelavo naprednih predstavitev v skladu z dobrimi praksami predstavitve podjetja oz. produktov in rešitev. Pazili smo, da smo pri analizi upoštevali orodja, ki jih je mogoče brezplačno uporabiti ali vsaj preizkusiti.
5.4. Možnosti za nadaljnje delo diplomskega dela
Izdelava naprednih predstavitev je zelo obsežno področje, zato diplomsko delu odpira kar nekaj možnosti za nadaljnje delo. Poleg izdelave naprednih predstavitev za start-up podjetja, na katera smo se omejili v diplomskem delu, bi se lahko posvetili še drugim področjem, kot so na primer izdelava naprednih predstavitev za namene izobraževanja ali uporabe rešitev v drugih organizacijah. Prav tako bi se lahko posvetili tudi predstavitvam bolj internega tipa. Vse rešitve, ki smo jih predstavili, bi lahko še podrobneje analizirali, s tem da bi analizo razširili tudi na mobilne platforme in izdelali primerjavo konceptov ter analizo tega, kako platforme komunicirajo med seboj.
5.5. Sklep
Izdelano diplomsko delo zajema vse na začetku zadane cilje. Spoznali smo zgodovino in na kakšen način so se predstavitve razvijale skozi čas. Opisali smo tudi današnje smernice za izdelavo naprednih predstavitev ter zbrali množico rešitev, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Pri analizi smo se omejili na najboljše rešitve in na njih izvedli primerjalno analizo, s katero smo ugotovili konkurenčne prednosti ter slabosti. Diplomsko delo je osnova pri predstavitvi rešitev za izdelavo naprednih predstavitev, ki omogoča še veliko dodatnih možnosti za raziskavo na področju izdelave naprednih predstavitev.
79 VIRI
6. VIRI
[01] TechCrunch.com. “Eric Schmidt: Every 2 Days We Create As Much Information As We Did Up To 2003”. Spletni vir: http://techcrunch.com/2010/08/04/schmidt-data/ [Navedeno: 7. 1. 2016] [02] Duarte, N. ”Resonate: Present Visual Stories that Transform Audiences”. John Wiley and Sons; 1. izdaja, 2010 [03] Duarte, N. “Slide:ology: The Art and Science of Creating Great Presentations.” O'Reilly Media; 1. izdaja, 2008 [04] Wikipedia.org. “Grafoskop”. Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Grafoskop [Navedeno: 7. 1. 2016] [05] Wikipedia.org - ”Slide Projector”. Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Slide_projector [Navedeno: 7. 1. 2016] [06] Wikipedia.org. ”Reversal film”. Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Reversal_film [Navedeno: 7. 1. 2016] [07] Britannica.com. ”Microsoft PowerPoint”. Spletni vir: http://www.britannica.com/technology/Microsoft-PowerPoint [Navedeno: 7. 1. 2016] [08] Duarte.com. “Back to the Future: Slides Before PowerPoint”. Spletni vir: http://www.duarte.com/blog/back-to-the-future-slides-before-powerpoint/ [Navedeno: 7. 1. 2016] [09] Godin, S. “Really Bad PowerPoint” E-knjiga: http://www.sethgodin.com/freeprize/reallybad-1.pdf [10] Gcfleamfree.org. ”Simple Rules for Better PowerPoint Presentations”. Spletni vir: http://www.gcflearnfree.org/powerpoint-tips/simple-rules-for-better-powerpoint- presentations [Navedeno: 8. 1. 2016] [11] GuyKawasaki.com. ”The 10/20/30 Rule of PowerPoint”. Spletni vir: http://guykawasaki.com/the_102030_rule/ [Navedeno 8. 1. 2016] [12] Reynolds, G. “Presentation Zen: Simple Ideas on Presentation Design and Delivery” New Riders; 1. Izdaja, 2008 [13] Smashingmagazine.com. ”Typography Guidelines And References”. Spletni vir: https://www.smashingmagazine.com/typography-guidelines-and-references/ [Navedeno 10. 1. 2016] [14] Wikipedia.org. ”Serif”. Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Serif [Navedeno 10. 1. 2016]
80 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
[15] Wikipedia.org. ”Sans-serif”. Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Sans-serif [Navedeno 10. 1. 2016] [16] Wikipedia.org. ”Diagram”. Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Diagram [navedeno 10. 1. 2016] [17] Few, S. “Show Me the Numbers: Designing Tables and Graphs to Enlighten” Analytics Press, 2004 [18] Microsoft.com. ”Animation basics for your presentation”. Spletni vir: https://support.office.com/en-us/article/Animation-basics-for-your-presentation- 4fbc7d35-3548-431a-a871-709945f9352c [Navedeno, 12. 1. 2016] [19] Maurya, A. ”Running Lean: Iterate from Plan A to a Plan That Works” O'Reilly Media, 2012 [20] Forbes.com. “IDC: 87% Of Connected Devices Sales By 2017 Will Be Tablets And Smartphones”. Spletni vir: http://www.forbes.com/sites/louiscolumbus/2013/09/12/idc-87-of-connected-devices- by-2017-will-be-tablets-and-smartphones/ [Navedeno, 14. 1. 2016] [21] Computerworld.com. ”Apple defies PC downturn again, boosts Mac sales”. Spletni vir: http://www.computerworld.com/article/2488564/apple-mac/apple-defies-pc- downturn-again--boosts-mac-sales.html [Navedeno, 14. 1. 2016] [22] Statista.com. ”Market share held by the leading computer operating systems worldwide from January 2012 to December 2015”. Spletni vir: http://www.statista.com/statistics/268237/global-market-share-held-by-operating- systems-since-2009/ [Navedeno, 14. 1. 2016] [23] Statista.com. ”Global market share held by the leading smartphone operating systems in sales to end users from 1st quarter 2009 to 3rd quarter 2015”. Spletni vir: http://www.statista.com/statistics/266136/global-market-share-held-by-smartphone- operating-systems/ [Navedeno 14. 1. 2016] [24] Microsoft.com. ”PowerPoint help”. Spletni vir: http://www.statista.com/statistics/266136/global-market-share-held-by-smartphone- operating-systems/ [Navedeno 16. 1. 2016] [25] Apple.com. ”Keynote Help”. Spletni vir: https://help.apple.com/keynote/mac/6.6/ [Navedeno 16. 1. 2016] [26] Google.com. ”Get started with Google Slides”. Spletni vir: https://support.google.com/docs/topic/19431 [Navedeno 16. 1. 2016]
81 VIRI
[27] Zoho.com. ”Help Documentation”. Spletni vir: https://www.zoho.com/docs/help/create-and-edit-presentation.html [Navedeno 16. 1. 2016] [28] Prezi.com. ”The Knowledge base”. Spletni vir: https://prezi.com/support/article/ [Navedeno 16. 1. 2016] [29] Bloomberg.com. ”Death to PowerPoint”. Spletni vir: http://www.bloomberg.com/bw/articles/2012-08-30/death-to-powerpoint [Navedeno 17. 1. 2016] [30] Wikipedia.com. ”Keynote (presentation software)”. Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Keynote_(presentation_software) [Navedeno 18. 1. 2016] [31] Office.com. ”System requirements for Office”. Spletni vir: https://products.office.com/en/office-system-requirements [Navedeno 18. 1. 2016] [32] ”iWork: System Requirements”. Spletni vir: https://support.apple.com/kb/SP676?locale=en_US&viewlocale=en_US [Navedeno 18. 1. 2016] [33] Wikipedia.com. ”Google Docs, Sheets, and Slides”. Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Google_Docs,_Sheets,_and_Slides [19. 1. 2016] [34] Teeter, R. ”Google Apps For Dummies”. For Dummies, 2008 [35] Zoho.com. ”Zoho wasn’t built in a day”. Spletni vir: https://www.zoho.com/aboutus.html [Navedeno 19. 1. 2016] [36] Prezi.com. "The Knowledge Base”. Spletni vir: https://prezi.com/support/article/ [Navedeno 19. 1. 2016] [37] Freesoftwaremagazine.com. ”ODF/OOXML technical white paper”. Spletni vir: http://www.freesoftwaremagazine.com/articles/odf_ooxml_technical_white_paper [Navedeno, 25. 1. 2016] [38] Oasis-open.org. ”OASIS Open Document Format for Office Applications (OpenDocument) TC”. Spletni vir: https://www.oasis- open.org/committees/tc_home.php?wg_abbrev=office [Navedeno, 25. 1. 2016] [39] Spletni vir: http://officeopenxml.com/index.php [Navedeno: 25. 1. 2016] [40] Polančič, G. ”Integriran model ocenjevanja uspešnosti programskih ogrodij”. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, 2008. Spletni vir: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=9554 [Navedeno, 12.2.2016]
82 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
7. PRILOGE
7.1. Kazalo slik
Slika 1: Ekosistem predstavitve [3] ...... 5 Slika 2: Primer predstavitve po pravilu 5/5/5 [10] ...... 9 Slika 3: Primer predstavitve po pravilu 10/20/30 [11] ...... 9 Slika 4: Primerjava razmerij in velikosti platna [3] ...... 12 Slika 5: Primerjava prikaza barvnega kroga v aplikacijah [3] ...... 12 Slika 6: Družina pisav Serif [13] ...... 13 Slika 7: Družina pisav Sans Serif [13] ...... 13 Slika 8: Umestitev objektov v 2D- in 3D-prostor [3] ...... 18 Slika 9: Diagram testne izdelave napredne predstavitve ...... 47 Slika 10: Drevo kriterijev ...... 66 Slika 11: Primerjava vrednotenja rešitev s pomočjo zvezdnega grafikona ...... 75 Slika 11: Namestitev rešitve (PowerPoint) ...... 87 Slika 12: Izbira predloge (PowerPoint) ...... 88 Slika 13: Izbor tipografije (PowerPoint) ...... 88 Slika 14: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (PowerPoint) ...... 89 Slika 15: Animacije in tranzicije (PowerPoint) ...... 89 Slika 16: Diagrami, tabele in grafi (PowerPoint) ...... 90 Slika 17: Predstavitveni pogled (PowerPoint) ...... 90 Slika 18: Namestitev rešitve (Keynote) ...... 91 Slika 19: Izbira predloge (Keynote) ...... 92 Slika 20: Izbor tipografije (Keynote) ...... 92 Slika 21: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (Keynote) ...... 93 Slika 22: Animacije in tranzicije (Keynote) ...... 94 Slika 23: Diagrami, tabele in grafi (Keynote) ...... 94 Slika 24: Predstavitveni pogled (Keynote) ...... 95 Slika 25: Ustvarjanje računa (Slides) ...... 96 Slika 26: Izbira predloge (Slides) ...... 96 Slika 27: Izbor tipografije (Slides) ...... 97 Slika 28: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (Slides) ...... 97 Slika 29: Animacije in tranzicije (Slides) ...... 98 Slika 30: Diagrami, tabele in grafi (Slides) ...... 98
83 PRILOGE
Slika 31: Predstavitveni pogled (Slides) ...... 99 Slika 32: Ustvarjanje računa (Show) ...... 100 Slika 33: Izbira predloge (Show) ...... 100 Slika 34: Izbor tipografije (Show) ...... 101 Slika 35: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (Show) ...... 101 Slika 36: Animacije in tranzicije (Show) ...... 102 Slika 37: Diagrami (Show) ...... 103 Slika 38: Predstavitveni pogled ...... 103 Slika 39: Izdelava računa (Prezi) ...... 104 Slika 40: Izbira predloge (Prezi) ...... 105 Slika 41: Izbor tipografije (Prezi) ...... 105 Slika 42: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (Prezi) ...... 106 Slika 43: Animacije in tranzicije (Prezi) ...... 106 Slika 45: Drevo kriterijev z DEXi ...... 108 Slika 46: Zaloge vrednosti z DEXi ...... 109 Slika 47: Tabele odločitvenih pravil z DEXi ...... 111 Slika 48: Povprečne uteži z DEXi ...... 111 Slika 49: Rezultati vrednotenja z DEXi ...... 112
84 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
7.2. Kazalo tabel
Tabela 1: Umestitev predstavitve med poročilo in zgodbo [2] ...... 4 Tabela 2: Povprečni potrebni čas za izdelavo napredne predstavitve [3] ...... 8 Tabela 3: Načini podajanja napredne predstavitve [3] ...... 10 Tabela 4: Uporabnost in vrste diagramov [3] ...... 14 Tabela 5: Primerjava med tortnim in stolpčnim diagramom [3] ...... 15 Tabela 6: Lastnosti smeri animacije [3] ...... 17 Tabela 7: Primerjava OpenDocument in Office Open XML [38], [39] ...... 21 Tabela 8: Seznam rešitev za izdelavo naprednih predstavitev ...... 26 Tabela 9: Rešitve s podporo za namizne operacijske sisteme ...... 29 Tabela 10: Tržni delež mobilnih naprav 2013―2017 [20] ...... 30 Tabela 11: Rešitve s podporo za mobilne naprave ...... 32 Tabela 12: Izbrane rešitve za primerjalno analizo ...... 34 Tabela 13: Pregled osnovnih funkcionalnosti rešitev za izdelavo naprednih predstavitev 36 Tabela 14: SWOT analiza rešitve Microsoft PowerPoint ...... 38 Tabela 15: SWOT analiza rešitve Apple Keynote ...... 40 Tabela 16: SWOT analiza rešitve Google Slides ...... 42 Tabela 17: SWOT analiza rešitve Zoho Show ...... 44 Tabela 18: SWOT analiza rešitve Prezi ...... 46 Tabela 19: Namestitev ali registracija rešitve (rezultati izvedbe) ...... 48 Tabela 20: Izbira predloge (rezultati izvedbe) ...... 49 Tabela 21: Uporaba tipografij (rezultati izvedbe) ...... 49 Tabela 22: Uporaba fotografij in ilustracij (rezultati izvedbe) ...... 50 Tabela 23: Uporaba diagramov, tabel in grafov (rezultati izvedbe) ...... 50 Tabela 24: Uporaba prehodov in animacij (rezultati izvedbe) ...... 51 Tabela 25: Uporaba predstavitvenega načina (rezultati izvedbe) ...... 51 Tabela 26: Jezikovni vmesnik (definicija kriterijev) ...... 52 Tabela 27: Uporabniški vmesnik (definicija kriterijev) ...... 53 Tabela 28: Funkcionalnosti (definicija kriterijev) ...... 54 Tabela 29: Skupna raba dokumentov (definicija kriterijev) ...... 55 Tabela 30: Enostavnost uporabe (definicija kriterijev) ...... 55 Tabela 31: Kompatibilnost (definicija kriterijev) ...... 56 Tabela 32: Cena (definicija kriterijev) ...... 57 Tabela 33: Sistemske zahteve (definicija kriterijev) ...... 57
85 PRILOGE
Tabela 34: Zmogljivost rešitve (definicija kriterijev) ...... 58 Tabela 35: Analiza namestitve ...... 59 Tabela 36: Analiza uporabniškega vmesnika ...... 60 Tabela 37: Analiza funkcionalnosti ...... 61 Tabela 38: Analiza skupne rabe dokumentov ...... 61 Tabela 39: Analiza enostavnosti uporabe ...... 62 Tabela 40: Analiza kompatibilnosti ...... 63 Tabela 41: Analiza cene ...... 63 Tabela 42: Analiza sistemskih zahtev ...... 64 Tabela 43: Analiza zmogljivosti rešitve ...... 65 Tabela 44: Programska neodvisnost (zaloga vrednosti) ...... 67 Tabela 45: Kompleksnost namestitve (zaloga vrednosti) ...... 67 Tabela 46: Dokumentacija v slovenskem jeziku (zaloga vrednosti) ...... 67 Tabela 47: Večjezičnost (zaloga vrednosti) ...... 68 Tabela 48: Slovenski jezikovni vmesnik (zaloga vrednosti) ...... 68 Tabela 49: Podpora uredbi ADA/508 (zaloga vrednosti) ...... 68 Tabela 50: Nabor funkcionalnosti (zaloga vrednosti) ...... 69 Tabela 51: Osnovne vizualne funkcionalnosti (zaloga vrednosti) ...... 69 Tabela 52: Okolje po meri (zaloga vrednosti) ...... 69 Tabela 53: Sourejanje dokumentov (zaloga vrednosti) ...... 70 Tabela 54: Deljenje dokumentov (zaloga vrednosti) ...... 70 Tabela 55: Revidiranje dokumentov (zaloga vrednosti) ...... 70 Tabela 56: Privzete predloge (zaloga vrednosti) ...... 71 Tabela 57: Predstavitveni pogled (zaloga vrednosti) ...... 71 Tabela 58: Tiskanje izročkov (zaloga vrednosti) ...... 71 Tabela 59: Nabor podprtih formatov (zaloga vrednosti) ...... 72 Tabela 60: Podpora OpenDocument (zaloga vrednosti) ...... 72 Tabela 61: Podpora Office Open XML (zaloga vrednosti) ...... 72 Tabela 62: Cena (zaloga vrednosti) ...... 72 Tabela 63: Podpora Office Open XML (zaloga vrednosti) ...... 73 Tabela 64: Vrednotenje posameznih variant za izbiro rešitve ...... 74 Tabela 65: Izbor rešitev z vrednotenjem uteži odločitvenega modela ...... 75 Tabela 66: Testiranje hipotez ...... 78
86 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
7.3. Testna izdelava napredne predstavitve
S pomočjo testne izvedbe napredne predstavitve smo testirali vse izbrane rešitve in preverili njihovo delovanje v praksi. Testiranje smo izvedli tako, da smo vse rešitve namestili na računalnik oz. vzpostavili uporabniški račun ter izvedli hipotetično predstavitev podjetja start-up po pravilu 10/20/30, opisanem v poglavju 2.2.2.1. Za čim nazornejšo primerjavo smo pri vsaki rešitvi izbrali najprimernejšo grafično predlogo in na diapozitivih uporabili vizualne elemente v skladu s priporočili iz poglavja 2.2.4.
7.3.1. Testna izdelava v okolju PowerPoint Testirali smo PowerPoint 2016 za računalnike Mac. Rešitev smo namestili na računalnik in izdelali vzorčno predstavitev po pravilu 10/20/30.
7.3.1.1. Namestitev Rešitev je bilo treba najprej namestiti na računalnik, tako da smo namestitveno datoteko prenesli z Microsoftove spletne strani in izvedli instalacijo na sistemski disk. Za uspešno namestitev ni bilo potrebne nobene dodatne programske opreme. Celoten postopek namestitve je vseboval pozdravno sporočilo, izbor ciljnega imenika instalacije in instalacijo ter je trajal manj kot 5 minut. Namestitev je v celoti potekala v angleščini, saj Office 2016 za Mac za razliko od rešitve za okolje Windows računalnike ne podpira slovenskega jezika. Namestitev je bilo mogoče izvesti brez dodatne dokumentacije oz. pomoči.
Slika 12: Namestitev rešitve (PowerPoint)
87 PRILOGE
7.3.1.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve Pri izdelavi vzorčne predstavitve smo se poslužili ponujenih predlog, ki jih omogoča rešitev. Izbrali smo obliko, ki vizualno najbolj ustreza našemu namenu. PowerPoint privzeto ponuja 24 predlog v formatu 16 : 9, predloge z velikostjo 4 : 3 na začetku ne moremo izbrati. Ko smo ustvarili predlogo, nam je zavihek ”Oblika” omogočil izbor naše barvne palete in formata predstavitve. Prednost tega načina je, da nam ni treba skrbeti za ustrezne kontraste, saj se le-ti samodejno prilagodijo glede na naš izbor osnovne barve. Poleg osnovnega preklopa s formata 16 : 9 na format 4 : 3 rešitev omogoča tudi nastavitev poljubnih dimenzij platna.
Slika 13: Izbira predloge (PowerPoint)
Poleg osnovnih tipografij PowerPoint dovoljuje tudi uporabo pisav nameščenih na našem računalniku. To v praksi pomeni, da z naborom nismo bili omejeni.
Slika 14: Izbor tipografije (PowerPoint)
88 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Tudi če si dodatne tipografije nismo namestili, smo lahko v PowerPointu našli dovolj velik nabor sistemskih pisav Serif in Sans Serif, ki omogočajo neovirano izdelavo predstavitve.
Na diapozitive lahko vstavimo fotografije in drugi slikovni material. PowerPoint pri uvozu podpira vse slikovne datoteke in jih lahko po uvozu tudi ureja. V testno predstavitev smo uvozili vzorčno sliko in jo opremili s pomočjo orodij za ilustracijo. Med oblikami, ki so na voljo, lahko izbiramo med osnovnimi liki, puščicami, črtami in omejenim naborom simbolov. Omogočeno je tudi vstavljanje in obdelovanje videa.
Slika 15: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (PowerPoint)
V PowerPointu imamo na voljo dva tipa animacij. Pri pripravi vzorčne predstavitve smo uporabili obe možnosti, in sicer animacijo objektov ter tranzicijo pri prehodih med diapozitivi. Cilj animacije objektov je bil, da na diapozitivu ne prikažemo vseh komponent diagrama že v začetku, ampak jih na diapozitiv dodajamo v skladu s potekom predstavitve in tako obdržimo fokus publike.
Slika 16: Animacije in tranzicije (PowerPoint)
89 PRILOGE
S tranzicijami med diapozitivi smo predstavitev nekoliko popestrili ter naredili očitnejšo ločnico med enim in drugim poglavjem. PowerPoint nudi zadostno število vnaprej pripravljenih možnih animacij in tranzicij, poleg tega ponuja tudi možnost uporabniškega definiranja in izrisa animacij.
PowerPoint omogoča tudi zelo priročno funkcionalnost za ustvarjanje diagramov, ki smo jo v vzorčni predstavitvi uporabili, ko smo želeli prikazati neko razmerje oz. povezanost med členi. Prav tako je dobro podprto tudi delo z grafi in tabelami, ki smo jim lahko v celoti prilagodili izgled ali pa uporabili že vnaprej pripravljene predloge, ki so se stilsko ujemale s prej izbrano osnovno predlogo.
Slika 17: Diagrami, tabele in grafi (PowerPoint)
Ko smo izdelali vzorčno predstavitev, smo diapozitivom dodali še komentar oz. zapiske za pomoč v predstavitvenem pogledu. PowerPoint omogoča, da komentarjem dodelimo različne sloge pisav, kar omogoči, da so pomembne pribeležke bolj jasno vidne in nanje ne pozabimo med predstavitvijo. Predstavitveni način na pomožnem zaslonu prikazuje potek predstavitve, skupaj s časom in naslednjim diapozitivom.
Slika 18: Predstavitveni pogled (PowerPoint)
90 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
7.3.1.3. Splošna ocena PowerPoint je navdušil predvsem z velikim naborom funkcionalnosti in orodij ter upravičil sloves ene najbolj zmogljivih rešitev za izdelavo naprednih predstavitev. Kljub širokemu izboru vseh funkcij je uporabniški vmesnik dobro načrtovan in ne povzroča velike zmede med uporabo, kar omogoča hitro navigacijo med možnostmi in lastnostmi specifičnega objekta. Za izdelavo vzorčne predstavitve smo lahko vse želene operacije dosegli znotraj rešitve in za dosego rezultata nismo potrebovali orodij tretjih proizvajalcev. PowerPoint je posebno zmogljiv pri delu s tabelami, grafi in diagrami. Prav slednji so ena izmed zelo uporabnih funkcij, ki bistveno pospešijo izdelavo in končno kvaliteto izdelane predstavitve. Največja slabost PowerPointa je njegova cena, ki je precej višja v primerjavi z ostalimi analiziranimi rešitvami.
7.3.2. Testna izdelava v okolju Keynote Testirali smo Keynote 6.6 za računalnike Mac. Rešitev smo prenesli iz trgovine App Store na računalnik in izdelali vzorčno predstavitev po pravilu 10/20/30.
7.3.2.1. Namestitev Rešitev je bilo treba najprej namestiti na računalnik, in sicer smo namestitev izvedli neposredno preko trgovine App Store. Za uspešno namestitev ni bilo potrebne nobene dodatne programske opreme. Celoten postopek namestitve je zajemal uporabniško prijavo v trgovino App Store, prenos in samodejno instalacijo aplikacije, ki je trajala manj kot 3 minute. Namestitev, ki smo jo lahko opravili brez dodatne dokumentacije oz. pomoči, je v celoti potekala v angleščini, saj orodja iz zbirke iWork ne podpirajo slovenskega jezika.
Slika 19: Namestitev rešitve (Keynote)
91 PRILOGE
7.3.2.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve Pri izdelavi vzorčne predstavitve smo se poslužili ponujenih predlog, ki jih omogoča rešitev. Izbrali smo obliko, ki vizualno najbolj ustreza našemu namenu. Keynote privzeto ponuja 28 predlog in že takoj na začetku smo lahko izbrali, ali želimo predlogo v formatu 16 : 9 ali 4 : 3. Ko ustvarimo predlogo, nam stranski meni omogoča, da spremenimo osnovno barvo ozadja predstavitve ali dodamo fotografijo. V nasprotju s PowerPointom nam rešitev Keynote ne predlaga vnaprej pripravljenih barvnih kombinacij, kar je malenkost otežilo naše delo, saj smo morali barve poiskati sami.
Slika 20: Izbira predloge (Keynote)
Poleg osnovnih tipografij Keynote dovoljuje tudi uporabo pisav nameščenih na našem računalniku. To v praksi pomeni, da nismo bili omejeni z naborom.
Slika 21: Izbor tipografije (Keynote)
92 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Tudi če si dodatne tipografije nismo namestili, Keynote ponudi dovolj velik izbor sistemskih pisav Serif in Sans Serif, ki omogočajo neovirano izdelavo predstavitve.
Na diapozitive lahko vstavimo fotografije in drugi slikovni material. Keynote pri uvozu podpira vse slikovne datoteke, med drugim tudi vektorske ilustracije. Ob uvozu smo lahko izbrali fotografijo iz datotečnega imenika ali iz sistemskega programa Photos, v katerem hranimo fotografije. Med oblikami, ki so na voljo, smo lahko izbirali med liki, puščicami, črtami in zelo omejenim naborom simbolov. Izbiramo lahko med že pripravljenimi barvami, ki jih lahko pozneje tudi poljubno spremenimo. Omogočeno je tudi vstavljanje in osnovno obdelovanje videa.
Slika 22: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (Keynote)
V Keynote imamo na voljo dva tipa animacij. Pri pripravi vzorčne predstavitve smo uporabili obe možnosti, in sicer animacijo objektov ter tranzicijo pri prehodih med diapozitivi. Cilj animacije objektov je bil, da na diapozitivu ne prikažemo vseh komponent diagrama že v začetku, ampak jih dodajamo v skladu s potekom predstavitve in tako obdržimo fokus na delu, ki ga želimo.
S tranzicijami med diapozitivi smo predstavitev nekoliko popestrili ter naredili očitnejšo ločnico med enim in drugim poglavjem. Keynote nudi zadovoljivo število vnaprej pripravljenih možnih animacij in tranzicij. Novih animacij ni mogoče definirati, lahko pa zato delno spreminjamo obstoječe, s tem da nastavljamo smer gibanja, čas animiranja in podobno.
93 PRILOGE
Slika 23: Animacije in tranzicije (Keynote)
Keynote v nasprotju s PowerPointom ne nudi funkcionalnosti za ustvarjanje in risanje diagramov. Diagrame smo tako morali uvoziti iz drugih rešitev ali izrisati s pomočjo osnovnih likov, kar je zahtevalo dosti več truda in posledično tudi časa. Pri delu z grafi in tabelami kljub okrnjenemu naboru možnosti nismo imeli težav. Orodje nudi nekaj vnaprej pripravljenih predlog, ki pa se ne nujno skladajo s stilom predstavitve, zato jih je bilo treba ročno prebarvati in urediti.
Slika 24: Diagrami, tabele in grafi (Keynote)
Ko smo izdelali vzorčno predstavitev, smo diapozitivom dodali še komentar oz. zapiske za pomoč v predstavitvenem pogledu. Keynote omogoča, da komentarjem dodelimo različne sloge pisav, ki omogočijo, da so pomembne pribeležke bolj jasno vidne in tako med predstavitvijo ne pozabimo nanje.
Predstavitveni način na pomožnem zaslonu prikazuje zaporedje diapozitivov, točen čas, trajanje predstavitve in naslednji diapozitiv s komentarji. Elemente na zaslonu lahko poljubno vklopimo ali izklopimo in tako dodatno prikrojimo pogled, ki nam med predstavitvijo najbolj ustreza.
94 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Slika 25: Predstavitveni pogled (Keynote)
7.3.2.3. Splošna ocena Keynote se lahko pohvali z izjemno enostavno namestitvijo, saj smo za prenos in instalacijo potrebovali le en klik. Rešitev je na prvi pogled zelo enostavna z malo funkcionalnostmi, vendar se je po nekaj časa dela izkazalo, da pravzaprav zmore zadovoljevati tudi kompleksnejše zahteve. Uporabniški vmesnik je nekoliko manj intuitiven v primerjavi s PowerPointovim ter ne sledi trendom moderne izdelave uporabniških vmesnikov in uporabniške izkušnje.
Za izdelavo vzorčne predstavitve smo lahko vse želene operacije izvedli znotraj rešitve in za dosego rezultata nismo potrebovali orodij tretjih proizvajalcev. Nekaj več težav smo imeli le pri uporabi diagramov, saj Keynote ne omogoča te funkcionalnosti, zato smo si morali pomagati z osnovnimi liki in diagrame izrisati ročno. Tak pristop je precej zamuden in tudi manj dobrodošel pri uporabnikih z manj izkušnjami. Keynote je cenovno ugoden za lastnike opreme Mac, saj Apple le-tem ob nakupu strojne opreme podari celotno pisarniško zbirko iWork.
7.3.3. Testna izdelava v okolju Slides Testirali smo spletno rešitev Google Slides. Ustvarili smo uporabniški račun Google+ in izdelali vzorčno predstavitev po pravilu 10/20/30.
7.3.3.1. Namestitev Rešitve ni bilo treba namestiti na računalnik, saj gre za storitev v oblaku. Preko brskalnika smo se povezali na spletni naslov rešitve in ustvarili uporabniški račun. Registracija je imela dva koraka, in sicer vnos osebnih ter dostopnih podatkov, na to pa še potrjevanje pogojev uporabe rešitve. Registracija je potekala v slovenskem
95 PRILOGE
jeziku in je trajala približno 2 minuti, izvesti jo je bilo mogoče brez dodatne dokumentacije oz. pomoči.
Slika 26: Ustvarjanje računa (Slides)
7.3.3.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve Pri izdelavi vzorčne predstavitve smo uporabili ponujene predloge, ki jih omogoča rešitev. Izbrali smo obliko, ki vizualno najbolj ustreza našemu namenu. Slides privzeto ponuja 18 predlog, dodatno pa lahko izbiramo še med nekaj 100 uporabniško izdelanimi predlogami, ki jih lahko filtriramo glede na zvrst in jezik. Te predloge lahko v skupno rabo preda vsak registriran uporabnik.
Format privzetih predstavitev je v velikosti 16 : 9, ki smo ga lahko pozneje spremenili v format 4 : 3, 16 : 10 ali definirali svojo velikost. Slides ne ponuja vnaprej pripravljenih barvnih kombinacij, tako da smo morali vse barve definirati sami. Izbirali smo lahko le med čistimi barvami, saj Slides ne omogoča uporabe prelivanja barv.
Slika 27: Izbira predloge (Slides)
96 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Slides je storitev v oblaku, zato pri izdelavi predstavitve ne moremo uporabljati pisav naloženih na našem računalniku. Poslužili smo se lahko le osmih tipov standardnih pisav, ki so nas nekoliko omejevale pri izdelavi napredne predstavitve, saj nekatere ne podpirajo posebnih znakov, kot so na primer šumniki.
Slika 28: Izbor tipografije (Slides)
Na diapozitive lahko vstavimo fotografije in drugi slikovni material. Slides omogoča uvoz fotografij iz računalnika, URL-naslova ali iz shrambe v Google Driveu oz. albuma Google Photos. Nabor oblik, ki smo jih lahko uporabili, vsebuje zadovoljiv nabor raznovrstnih oblik, puščic, oblačkov in simbolov za enačbe.
Oblikam lahko poljubno spreminjamo barve, obrobe in velikost, omogočeno je tudi vstavljanje videa iz storitve YouTube.
Slika 29: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (Slides)
V Slides imamo na voljo dva tipa animacij. Pri pripravi vzorčne predstavitve smo uporabili obe možnosti, in sicer animacijo objektov ter tranzicijo pri prehodih med diapozitivi. Cilj animacije objektov je bil, da na diapozitivu ne prikažemo vseh
97 PRILOGE
komponent že v začetku, ampak jih na diapozitiv dodajamo v skladu s potekom predstavitve in tako obdržimo fokus na delu, ki ga želimo. S tranzicijami med diapozitivi smo predstavitev nekoliko popestrili ter naredili očitnejšo ločnico med enim in drugim poglavjem. Nabor animacij v Slides je omejen na šestnajst vrst enostavnejših animacij in ne podpira uporabniško definiranih animacij. Na že pripravljenih animacijah lahko spreminjamo smer in hitrost gibanja.
Slika 30: Animacije in tranzicije (Slides)
Slides ne nudi funkcionalnosti za ustvarjanje in risanje diagramov, vendar ponuja dovolj širok nabor likov, s katerimi lahko ročno izrišemo poljubno obliko diagrama, kar zahteva dodaten čas izdelave predstavitve. Rešitev prav tako ne omogoča izdelave grafov, za to je treba uporabiti sorodno storitev Sheets, ki je orodje za delo s preglednicami, in graf kot slikovni element uvoziti od tam. Ker na diapozitiv uvozimo sliko, posledično grafa pozneje ne moremo več spreminjati ali preoblikovati.
Slika 31: Diagrami, tabele in grafi (Slides)
Ko smo izdelali vzorčno predstavitev, smo diapozitivom dodali še komentar oz. zapiske za pomoč v predstavitvenem pogledu. Slides omogoča dodajanje komentarjev za vsak diapozitiv, prav tako lahko komentarju dodamo tudi slog in ga
98 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
tako naredimo izrazitejšega oz. vidnejšega med predstavitvijo. Ker gre za spletno aplikacijo, je predstavitveni način prikazan v novem oknu brskalnika. Slides v svojem predstavitvenem načinu nudi podatek o času trajanja predstavitve, naslednji diapozitiv v vrsti in polje z govornikovimi komentarji.
Slika 32: Predstavitveni pogled (Slides)
7.3.3.3. Splošna ocena Slides se lahko pohvali z izjemno kratkim časom, ki ga potrebujemo za vzpostavitev orodja do te mere, da lahko začnemo izdelovati predstavitev. Zaradi razširjenosti Googlovih računov in ekosistema je tako orodje v mnogih primerih dostopno že samo s prijavo z obstoječim uporabniškim računom. Ugodna je tudi cenovna politika, saj Google rešitev omogoča popolnoma brezplačno in brez komercialnih omejitev. Sam uporabniški vmesnik je intuitiven, a nekoliko omejen s funkcionalnostmi. Razlog za to je predvsem v tem, da rešitev temelji na spletnih tehnologijah, ki imajo nekaj več omejitev kot namizne aplikacije. Za izdelavo vzorčne predstavitve smo porabili nekoliko več časa, saj sta izris diagramov in uvoz grafov nekoliko zamudnejša. Slides je zelo koristen predvsem v situacijah, ko želimo na hitro izdelati napredno predstavitev, ne da bi za to morali na računalnik nalagati posebno programsko opremo. Pri oblikovanju nimamo toliko svobode, zato rešitev uporabimo predvsem takrat, ko naša predstavitev ni tako grafično zahtevna ali pa moramo pri oblikovanju vključiti še drugo dodatno programsko opremo.
7.3.4. Testna izdelava v okolju Show Testirali smo spletno rešitev Zoho Show. Ustvarili smo uporabniški račun Zoho in izdelali vzorčno predstavitev po pravilu 10/20/30.
99 PRILOGE
7.3.4.1. Namestitev Rešitve ni bilo treba namestiti na računalnik, saj gre za storitev v oblaku. Preko brskalnika smo se povezali na spletni naslov rešitve in ustvarili uporabniški račun. Pri registraciji smo lahko izbirali, ali želimo račun ustvariti ročno ali bomo za prijavo uporabili račun katerega izmed drugih spletnih storitev. Ker smo že imeli račun Google+, smo prijavo izvedli z vnosom uporabniškega imena in gesla ter se tako v sistem registrirali v enem samem koraku. Za registracijo smo porabili manj kot minuto in čeprav je potekala v angleškem jeziku, smo jo lahko izvedli brez dodatne dokumentacije oz. pomoči.
Slika 33: Ustvarjanje računa (Show)
7.3.4.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve Pri izdelavi vzorčne predstavitve smo uporabili ponujene predloge, ki jih omogoča rešitev, pri čemer smo izbrali obliko, ki vizualno najbolj ustreza našemu namenu. Show privzeto ponuja 17 predlog, ki jim lahko že ob izboru določimo tudi barvno tabelo, tipografijo in format. Ta pristop je precej pospešil postopek izbire, saj smo že takoj na začetku vedeli, katere možnosti in kombinacije ponuja rešitev, zato ni bilo potrebe po ponovnem testiranju predlog. Kljub temu zavihek za izbiro tém omogoča, da predlogo prilagodimo tudi pozneje.
Slika 34: Izbira predloge (Show)
100 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Show je storitev v oblaku, zato pri izdelavi predstavitve nismo mogli uporabljati pisav naloženih na našem računalniku. Poleg izbora osnovne tipografije izbrane predloge lahko v Showu izbiramo med več kot 30 vrstami različnih pisav, s katerimi lahko brez težav ustvarimo vsako predstavitev.
Slika 35: Izbor tipografije (Show)
Na diapozitive lahko vstavimo fotografije in drugi slikovni material, in sicer omogoča Show uvoz fotografij iz računalnika, URL-naslova ali shrambe iz Picase, Flickrja ter Zoho Drivea. Nabor oblik, ki smo jih lahko uporabili, vsebuje zadovoljiv nabor raznovrstnih oblik, puščic, oblačkov in simbolov za enačbe. Vsem oblikam smo lahko tudi poljubno spreminjali barve, obrobe in velikost.
Med zanimivejšimi elementi, ki jih lahko vključimo na diapozitiv, sta tudi časovnica Twitter za želenega uporabnika in možnost vključevanja HTML-kode, ki lahko na pripravljenih diapozitivih prikazuje informacije v živo. Omogočeno je tudi vstavljanje videa iz storitve YouTube.
Slika 36: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (Show)
101 PRILOGE
V Showu imamo na voljo dva tipa animacij. Pri pripravi vzorčne predstavitve smo uporabili obe možnosti, in sicer animacijo objektov ter tranzicijo pri prehodih med diapozitivi. Cilj animacije objektov je bil, da na diapozitivu ne prikažemo vseh komponent že v začetku, ampak jih na diapozitiv dodajamo v skladu s potekom predstavitve in tako obdržimo fokus na delu, ki ga želimo.
S tranzicijami med diapozitivi smo predstavitev nekoliko popestrili ter naredili očitnejšo ločnico med enim in drugim poglavjem. Nabor animacij v Showu je omejen na trinajst vrst enostavnejših animacij in ne podpira uporabniško definiranih gibanj. Na že pripravljenih animacijah lahko spreminjamo zgolj hitrost gibanja.
Slika 37: Animacije in tranzicije (Show)
Čeprav nudi Show zgolj funkcionalnost za ustvarjanje in risanje diagramov poteka, ponuja soliden nabor likov, s katerimi lahko ročno izrišemo poljubno obliko diagrama, kar zahteva dodaten čas izdelave predstavitve.
Rešitev prav tako ne omogoča izdelave grafa, ki bi ga morali – podobno kot pri Slides – uvoziti iz sorodnega orodja za delo s preglednicami. Graf smo tako morali uvoziti v predstavitev kot sliko in ga pozneje nismo mogli več spreminjati ali preoblikovati.
Rešitev prav tako ne nudi podpore za tabele, kar je izjemno otežilo delo in pripravo predstavitve. Podobno kot pri grafu je edina rešitev, da tabelo uvozimo kot slikovni objekt.
102 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Slika 38: Diagrami (Show)
Ko smo izdelali vzorčno predstavitev, smo diapozitivom dodali še komentar oz. zapiske za pomoč v predstavitvenem pogledu. Show omogoča dodajanje komentarjev za vsak diapozitiv, vendar komentarjem ne moremo dodeliti sloga, da bi jih naredili izrazitejše oz. vidnejše med predstavitvijo.
Ker gre za spletno aplikacijo, je predstavitveni način prikazan v novem oknu brskalnika. Show nudi v svojem predstavitvenem načinu podatek o času trajanja predstavitve, naslednji diapozitiv in polje z govornikovimi komentarji.
Slika 39: Predstavitveni pogled
7.3.4.3. Splošna ocena Show ima zaradi podpore več možnosti registracije v sistem izjemno poenostavljen postopek pridobivanja novih uporabnikov, ki ga lahko vzpostavimo tudi samo z enim klikom. Hitra registracija v sistem omogoči, da se lahko več časa posvetimo samemu delu. Ugodna je tudi cenovna politika, saj Zoho rešitev Show za do 25 uporabnikov omogoča brezplačno, poleg tega v zbirki dobimo še kopico drugih orodij.
103 PRILOGE
Uporabniški vmesnik je nekoliko manj intuitiven, a še vedno nudi solidno uporabniško izkušnjo.
Kot spletna rešitev je tudi Show nekoliko bolj omejen s funkcionalnostmi. Slabost je predvsem nezmožnost uporabe grafov in tabel, kar dodatno oteži delo. Do neke mere lahko manjkajoče elemente nadomestimo z oblikami namenjenimi za ilustracije, vendar nam tak postopek vzame precej časa in je tudi manj fleksibilen, ko želimo v elementu kaj spremeniti. Show je koristen predvsem v situacijah, ko ne želimo na svoj računalnik nameščati dodatne programske opreme za pripravo naprednih predstavitev in naša predstavitev ne temelji na diagramih, tabelah ali grafih.
7.3.5. Testna izdelava v okolju Prezi Testirali smo spletno rešitev Prezi. Ustvarili smo uporabniški račun in izdelali vzorčno predstavitev po pravilu 10/20/30.
7.3.5.1. Namestitev Rešitve ni bilo treba namestiti na računalnik, saj gre za storitev v oblaku. S pomočjo brskalnika smo se povezali na spletni naslov rešitve in ustvarili uporabniški račun. Pri registraciji smo lahko izbirali, ali želimo račun ustvariti ročno ali bomo za prijavo uporabili račun katerega izmed drugih spletnih storitev.
Slika 40: Izdelava računa (Prezi)
Ker smo že imeli račun storitve Facebook, smo prijavo izvedli z vnosom uporabniškega imena in gesla ter se tako v sistem registrirali v dveh korakih. Registracijo, ki je sicer potekala v angleškem jeziku in je trajala manj kot minuto, smo lahko izvedli brez dodatne dokumentacije oz. pomoči.
104 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
7.3.5.2. Izdelava vzorčne napredne predstavitve Pri izdelavi vzorčne predstavitve smo uporabili ponujene predloge, ki jih omogoča rešitev, pri čemer smo izbrali obliko, ki vizualno najbolj ustreza našemu namenu. Prezi privzeto ponuja kar zajetno število predlog, ki jih lahko iščemo glede na področje, ki nas zanima.
Slika 41: Izbira predloge (Prezi)
Format predstavitve privzeto ni nastavljen, saj gre za neskončno platno. Če želimo, lahko polje omejimo na razmerje 16 : 9 ali 4 : 3. Prezi za vsako témo omogoča tudi spremembo osnovne barve ozadja in nabor priporočenih barv, med katerimi so samo čiste barve brez prelivanj.
Prezi je storitev v oblaku, zato pri izdelavi predstavitve ne moremo uporabljati pisav naloženih na našem računalniku. Izbirali smo lahko med okoli 50 pisavami, ki omogočajo nemoteno izdelavo napredne predstavitve.
Slika 42: Izbor tipografije (Prezi)
105 PRILOGE
Na diapozitive lahko vstavimo fotografije in drugi slikovni material. Prezi omogoča uvoz fotografij iz računalnika ali pridobivanje fotografij direktno s spleta, nekaj kontekstualnih fotografij pa je na voljo že kar v sami rešitvi. Za izvedbo ilustracij Prezi podpira le puščice, črto in orodje za prostoročno risanje. Več izbire imamo pri simbolih, ki so razvrščeni po stilih in jim ne moremo poljubno spreminjati barv. Omogočen je tudi prikaz videa s pomočjo storitve YouTube.
Slika 43: Vstavljanje fotografij, ilustracij in videa (Prezi)
Prezi omogoča dva tipa animacij. Pri pripravi vzorčne predstavitve smo uporabili obe možnosti, in sicer animacijo objektov ter tranzicijo pri prehodih med diapozitivi. Cilj animacije objektov je bil, da na diapozitivu ne prikažemo vseh komponent že v začetku, ampak jih na diapozitiv dodajamo v skladu s potekom predstavitve in tako obdržimo fokus na delu, ki ga želimo. Privzeto se med vsemi diapozitivi oz. okvirji prestavljamo s pomočjo efekta oddaljevanja in približevanja, kar je prepoznavni znak rešitve Prezi. Delno lahko animiramo tudi objekte v samem okvirju, ki pa nudi le efekt postopnega izginjanja in prikazovanja. Dodatnih nastavitev oz. parametrov ne moremo nastavljati.
Slika 44: Animacije in tranzicije (Prezi)
106 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Prezi ne nudi funkcionalnosti za ustvarjanje in risanje diagramov. Ponuja ozek nabor simbolov, črt in puščic, s katerimi lahko izrišemo lažje diagrame, vendar je lahko ta proces precej zamuden in izjemno nefleksibilen. Omejeni smo tudi s samimi barvami elementov, saj omogoča rešitev uporabo le tridesetih barv oz. odtenkov. V brezplačnem paketu smo omejeni tudi z uporabo grafov, saj nudi podporo za izdelavo grafov le v svojem plačniškem paketu.
Uporaba tabel v rešitvi Prezi ni podprta in bi jo prav tako morali reševati s pomočjo črt in ročnega izrisa tabele. Ko smo izdelali vzorčno predstavitev, smo želeli diapozitive opremiti še s komentarji za pomoč pri predstavitvi, vendar rešitev Prezi te funkcionalnosti ne podpira. Prav tako v rešitvi ne najdemo možnosti predstavitvenega pogleda, ki bi ga lahko spremljali med samo predstavitvijo.
7.3.5.3. Splošna ocena Primarna konkurenčna prednost rešitve Prezi je drugačen pristop k izdelavi naprednih rešitev. Medtem ko se večina rešitev poslužuje tradicionalnih pristopov z diapozitivi, Prezi omogoča neskončno platno in vsebino omejuje samo s t. i. okvirji. Slabost so malo število funkcionalnosti in omejene možnosti pri nastavitvah funkcij, ki so podprte.
Uporabniški vmesnik je nekoliko manj intuitiven in tudi manj odziven. Prezi je koristen predvsem v situacijah, ko bi želeli narediti svojo predstavitev nekaj posebnega ter nekoliko odstopati od drugih, vendar moramo v zakup vzeti to, da bomo za izdelavo potrebovali druga orodja ali zelo veliko časa, da bomo stvari ročno pripravili do te mere, da bodo enakovredne izdelkom drugih rešitev. Prednost omenjene rešitve sta tudi cenovna politika in enostavna registracija v sistem.
107 PRILOGE
7.4. Poročilo odločitvenega modela za izbor rešitve za izdelavo naprednih predstavitev s programom DEXi
7.4.1. Drevo kriterijev
Slika 45: Drevo kriterijev z DEXi
108 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
7.4.2. Zaloge vrednosti
Slika 46: Zaloge vrednosti z DEXi
7.4.3. Tabele odločitvenih pravil (DEXi)
109 PRILOGE
110 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
Slika 47: Tabele odločitvenih pravil z DEXi
7.4.4. Povprečne uteži
Slika 48: Povprečne uteži z DEXi
111 PRILOGE
7.4.5. Rezultati vrednotenja
Slika 49: Rezultati vrednotenja z DEXi
112 PREGLED REŠITEV ZA IZDELAVO NAPREDNIH PREDSTAVITEV
7.5. Naslov študenta
Tine Hamler Vorančeva ulica 10 2366 Muta, Slovenija
[email protected] www.linkedin.com/in/tinehamler twitter.com/tinehamler
7.6. Kratek življenjepis
Rojen Slovenj Gradec, Slovenija 8. 3. 1985
Šolanje Osnovna Šola Muta 1992–2000
Srednja elektro-računalniška šola Maribor 2000–2004 (program Tehniška gimnazija)
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor (program Računalništvo 2004–2016 in informatika)
Zaposlitev Aventa Plus, d. o. o. (direktor) 2012–2013
Peekster Ltd. (generalni direktor) 2013–
113
IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DELA