OBČINA MISLINJA ZBORNIK

PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA MISLINJA, DOVŽE, DOLIČ

ZAČETKI GASILSTVA • oskrbovati požarno policijo je dolžnost župana, V začetku šestdesetih let 19. stoletja so se zače- • župan mora storiti vse, da ne bi prišlo la večja prizadevanja za ustanavljaje organizira- do požara, ne gasilske službe, ki bi bila stalno in strokovno • vsaj sedemkrat na leto mora poslati pripravljena za gašenje požarov. Potrebe po takih pooblaščenca v vsa poslopja, kjer bi lahko organizacijah so se kazale najprej v mestih, kjer prišlo do požara, so se zaradi strnjenih in lesenih hiš pojavljali uni- • vsak občan in tudi tujec je dolžan pomagati čujoči požari. pri gašenju, V Ljubljani so leta 1863 poskušali problem • v kolikor ni prostovoljne čete, morajo v občini gašenja požarov rešiti tako, da so za gašenje sami izbrati može, ki so zmožni gašenja … naprosili telovadno društvo Južni sokol, ki je imel preko 100 članov. Tak način organiziranosti Do 1. svetovne vojne je nastalo že nad 380 je trajal le kratek čas. Začele so se priprave za pro- društev. Kljub zahtevi, da mora občina skrbeti stovoljna gasilska društva. Najbolj so pohiteli v za potrebno orodje in opremo, pa so bila društva Metliki, kjer je bilo 19. 9. 1869 ustanovljeno prvo slabo opremljena, zlasti z brizgalnami in cevmi. gasilsko društvo. Do leta 1881 je bilo ustanovlje- Društvene kronike so polne podatkov, kako so nih že 40 prostovoljnih društev. To so torej vzro- člani zbirali denar za nakup orodja z raznimi ki, da so ravno gasilska društva med najstarejši- nabiralnimi akcijami, veselicami, gledališkimi mi v vseh krajih. irgrami in podporami ljudi, ki so tudi na zunaj V letu 1881 je cesar Franc Jožef izdal »Postavo kazali svojo naklonjenost do gasilcev z botrova- o požarni policiji in gasilskih stražah«. Iz te posta- njem pri blagoslavljanju brizgaln, društvenih ve navajamo nekaj členov: praporov, gasilskih shramb in domov. Zanimivo • občina plačuje stroške za oskrbovanje je to, da se to stanje tudi v naslednjh 100 in več požarne policije, letih ni spremenilo.

Ob 50-letnici PGD Mislinja, leta 1953, z ustanovnim članom Francem Planinšcem in botro Antonijo Čebular

308 ZBORNIK OBČINA MISLINJA

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MISLINJA

Gasilsko društvo Mislinja je bilo uradno usta- Slovenska gasilska zveza je poskušala gasilstvu novljeno in registrirano pri Občini Mislinja in pomagati, pa ji to ni uspelo, ker od oblasti ni Okrajni gasilski župi Slovenj Gradec, julija 1903. dobivala nobene podpore. Kljub pravilu, da bi jih 10. maja 1903 je začel divjati velik požar v morala občina vzdrževati, se je društvo oskrbo- Slovenj Gradcu, ko je gorela Cerkvena (danes valo samo na osnovi prostovoljstva in iznajdljivo- Meškova) ulica. Požar je divjal več dni, zajel je sti članstva. Prirejali so razne prireditve, kjer so veliko področje in ogrožal okolico. Da bi obva- zbirali denar. rovali ostali del mesta, so poklicali na pomoč dr. Med prvo svetovno vojno je gasilska četa delo- Pergerjevo »požarno brambo« (gasilsko četo) žage vala zelo okrnjeno, samo s starejšimi člani, ki Mislinja, ki je delovala kot industrijska požarna niso bili poklicani v vojsko. Veliko članov je padlo obramba in skrbela za požarno varnost premože- v vojni ali pa se niso vrnili. V letih 1917 in 1918 nja industrialca Pergerja na področju Mislinje. je delovanje skoraj zamrlo. Ponovno je zaživelo Sestavljali so jo delavci žage: Gumpot, Jakob leta 1919, vendar v manjšem obsegu. Konec prve Jaš, Jurko, Klančnik, Osonker, Rok, Ignac svetovne vojne je pomenil tudi razpad Avstro- Slanikar, Jakob Smodiš, Vodovnik (za ostale ni Ogrske monarhije in ustanovitev Kraljevine podatkov). Srbov, Hrvatov in Slovencev. Veliko se je pričako- K požaru v Slovenj Gradec so se odpeljali z valo, podana je bila ideja o enotnosti slovenskega lesenim vozom s konjsko vprego. Imeli so batno gasilstva, vendar je teklo delo prva leta še vedno črpalko, v katero je bilo treba vodo dolivati, prej na osnovi starih avstrijskih predpisov in požarni- pa prinašati z lesenimi vedri. Za gašenje so imeli kih redov. še nekaj cevi s spojkami in dolg bakren ročnik. 1. 6. 1919 je bila ustanovljena Gasilska zveza Prvo gasilsko leseno orodišče, imenovano uta Jugoslavije, ki je sprejela poslovnik o delovanju. požarne brambe, je bilo postavljeno v bližini žage Namen poslovnika je bil, da se uvede disciplina Mislinja (na nasprotni strani današnjega gasil- in omogoči članstvu, da so vedno pripravljeni, skega doma). kadar kdo kliče na pomoč. Sprejet je bil pozdrav Po prej omenjenem velikem požaru v Slovenj »zdravo« in geslo »na pomoč« Gradcu je bila podana pobuda Okrajne gasilske Leta 1921 so v četo pristopili novi člani. župe SG in občine Mislinja, da na tem področju Sprejeli so sklep, da zaradi širjenja dejavnosti ustanovijo prostovoljno gasilsko četo Mislinja. zgradijo novo orodišče v Šentilju. Kmet in gostil- Takratni župan občine Mislinja Franc ničar Rozman je dal zemljišče z minimalno naje- Planinšec, kmet iz Šentilja, je julija 1903 skli- mnino 50 par pri cerkvi sv. Ahaca. Leta 1922 je cal ustanovni občni zbor »Požarne brambe«. bil postavljen lesen gasilski dom. Člani društva Poleg navedenih delavcev žage so bili na zboru so vso opremo iz Mislinje preselili v Šentilj. Delo prisotni tudi obrtniki, gostilničarji iz Mislinje je dobro teklo, skrbeli so za požarno varnost v in Šentilja. To so bili: Aberšek, Jaš, Langeršek, kraju. Poleg tega pa so dosegali lepe uspehe na Prevolnik, Purkhart, Rozman, Splihal, Škof. Na okrajnih gasilskih meddruštvenih tekmova- občnem zboru julija leta 1903 je bil za načelnika njih, ki jih je organizirala Okrajna gasilska župa Prostovoljne gasilske čete Mislinja izvoljen Franc Slovenj Gradec. Planinšec. V občini Mislinja je bila, na osnovi ogroženo- Četa je prejela novo batno črpalko z letnico sti in obremenitve domače gasilske čete, leta 1926 1890, danes obnovljena in shranjena v društve- ustanovljena Prostovoljna gasilska četa Dovže. 14. nem muzeju. Leta 1906 so začeli uporabljati eno- in 15. avgusta leta 1927 je bil zlet koroških gasil- ten pozdrav »Zdravo« in geslo »Na pomoč«. Ob cev v Slovenj Gradcu ob 55. letnici društva. Če ta požarih so se obveščali z lovskim rogom in bitjem podatek drži, so dobili v Slovenj Gradcu gasilsko plati zvona. društvo leta 1872, samo 3 leta za metliškim, ki je V tistem času je bil nadrejen organ Avstrijska bilo prvo na Slovenskem. gasilska zveza, ki je reševal načelna vprašanja. Tudi diktatura kralja Aleksandra, ki je bila Kasneje pa je ta organ s svojimi posegi v slo- uvedena 6. 1. 1929, je gasilstvo močno prizadela, vensko gasilstvo naredil več škode kot koristi. saj so bile prepovedane vse prireditve, razen oble-

309 OBČINA MISLINJA ZBORNIK tnic in zaradi tega so društva veliko težje prihaja- Poleti 1938 je bila slovesna otvotitev novega la do prepotrebnih sredstev za delovanje. gasilskega doma. 15. julija 1932 je kralj Aleksander izdal Zakon Četa je prejela prvo motorno brizgalno. o organizaciji gasilstva, ki je odraz takratnih Nabavljena je bila iz sredstev Okrajne gasilske političnih razmer in teženj. Gasilstvo mora slu- župe Slovenj Gradec in občine Mislinja. Brizgalno žiti »jugoslovanski ideji«, poleg državne varnosti je prevzel povelnik Anton Splihal, ki jo je izro- je zakon predvideval delo na kulturnem, prosve- čil v upravljanje strojniku Antonu Založniku. tnem in zlasti na »nacionalnem» področju, toda Svečanost je bila, po cerkvenem in krajevnem obi- ne v slovenskem, temveč v jugoslovanskem smi- čaju, na sejmišču pred Rozmanovo in Splihalovo slu. Zakon govori tudi o sodelovanju gasilcev z gostilno. vojaškimi in civilnimi oblastmi pri obrambi deže- Motorni brizgalni je botrovala gospa Pergerjeva, le. Gasilcem pa je bila zaupana priprava mladi- krst je opravila s šampanjcem, tako da ga je razbi- ne na red in disciplino. Zakon je ukinil gasilska la na brizgalni in nanj položila 1000 dinarjev. To društva, namesto njih so delovale le gasilske čete. je bilo veliko denarja, četa si je za to kupila veliko Uveden je bil popoln birokratski sistem, vse je bilo novih uniform in cevi. podrejeno Gasilski zvezi Kraljevine Jugoslavije. V vodstvu je prišlo do kadrovskih sprememb. V letih od 1922 do 1938 se je število članov v Zaradi zdravstvenih težav sta odstopila načelnik društvu povečevalo, menjalo se je tudi vodstvo Franc Planinšec in poveljnik Anton Splihal. Za gasilske čete. Načelnik je bil Franc Planinšec, novega načelnika je bil izvoljen Anton Založnik. poveljnik Anton Splihal, podpoveljnika Anton Za poveljnika pa Lovrenc Gros. Tajnik je bil Franc Jeseničnik in Anton Založnik. Leta 1925 je bil Gumpot, blagajnik Adolf Dečman in gospodar Ivan tajnik Purkhat, 1932 Verčkovnik (oba učitelja v Škoflek. Šentilju). Blagajniška dela je opravljal Edvard Gospodar gasilskega doma Ivan Škoflek je izde- Rozman. Gospodarji so bili Anton Gros, Lovrenc in lal lično kapelico na pročelju doma, v katero so Miha Gros. Ostali člani čete so bili: Franc Aberšek, postavili kip sv. Florjana. Društvo je pripravilo veli- Jože Černjak, Jože Flogie, Vincenc Flogie, Polda ko slovesnost s parado in blagoslovitvijo doma. Gros, Kondrat Gumpot, Maks Jaš, Dolf Klemenc, V primeru, ko je društvo poleg cerkvenega bla- Anton, Blaž in Rudi Kolander, Maks Kralj, Franc goslova priredilo veselico, sta bila služba božja in Langeršek, Kondrad Mlakar, Jože Osonkar, Štefan blagoslov opravljena drugič, ločena od veselice. Osonkar, Franc Pečečnik, Franc Pečečnik ml., Novi načelnik Anton Založnik je bil leta 1939 na Vinko Pirš, Jože Sušec, Anton Svečko, Ivan Škoflek, 10-dnevnem gasilskem tečaju v Celju. Istega leta je Ivan Šmidhofer, Ivan Turjak, Franc Vivod, Franc bil v Ljubljani 11. Kongres jugoslovanskih gasil- Vodovnik in Jože Zajc. cev, ki je pomenil prelomnico v razvoju gasilstva. Gasilec Anton Smonker- Smolčnik je bil zelo Pokazal je nove oblike dela, opreme in potrebo, da dober igralec in režiser raznih iger, ki jih je društvo se v društvo vključujejo tudi ženske in mladina. prirejalo. Prireditve so potekale v zimskih mesecih Ob začetku druge svetovne vojne v Evropi, v mali dvorani nad Prevolnikovim hlevom, pole- leta 1939, so bili gasilci edina organizirana sila, ti pa pod Prevolnikovim ali Blazinškovim kozol- na katero je oblast lahko računala ob morebitnih cem. V tem času so imeli gasilci v kraju pomembno letalskih napadih. Novembra istega leta je bil vlogo pri razvoju kulture. izdan Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, Število članov se je večalo, še posebno iz gor- kjer so bile natančno opredeljene naloge gasilcev njega dela Mislinje, to so bili delavci papirnice in pri pasivni obrambi. žage, prav ti so dali pobudo, da bi se zgradil nov Gmotni položaj društva je bil v tridesetih letih gasilski dom v njihovi bližini, saj je bilo orodje in zelo slab. Zaradi splošne gospodarske krize so pri- oprema v gasilskem domu v Šentilju preveč odda- reditve in veselice prinašale le majhen prihodek, ljeno za večino članov čete. ki so ga v celoti porabili za vzdrževanje doma in Vodstvo čete je zaprosilo za pomoč dr. Pergerja, opreme. Člani društva pa so bili kljub temu zelo ki je dal na razpolago zemljišče, material, konjsko aktivni na področju operative in kulturne dejavno- vprego, gozdno železnico ter gradbenega tehni- sti. ka Polca, ki je napravil tudi načrt za nov dom. S Na začetku druge svetovne vojne je okupator prostovoljnim delom članov, (vsak je moral izdela- uničil ves mislinjski gasilski arhiv. Pri Rozmanu v ti 20 betonskih kvadrov), so zgradili gasilski dom Šentilju so sežgali slovenske napise in knjige, tja na mestu, kjer stoji še danes. Pesek je dal na raz- so morali gasilci odpeljati svoj arhiv. polago iz svojega peskokopa Ivan Slemenik, p. d. V letih 1941-1945 so bili v gasilski četi samo Cesnik. starejši, ki so bili oproščeni vojaških vaj – t. i.

310 ZBORNIK OBČINA MISLINJA

Igro Guzej so uprizorili leta 1954 člani Kulturnega društva Na fotografiji so od leve proti desni: Jože Šrumfl, Ivan Turjak, France Prešeren iz Mislinje, večinoma tudi gasilci. Izkupiček je Viktor Ramšak, Franc Pečnik, Franc Vodovnik, Anton Gros, pripadal gasilcem za nakup opreme. Igrali so v sindikalni dvo- Leopold Gros, Adolf Dečman, Janek Panjek, Rudi Kolander, rani v Mislinji, dvakrat v kulturnem domu v Šentilju in dvakrat Lovrenc Gros, kaplan Oberžan, Anton Založnik, Jože Sušec, so gostovali. Na sliki so: (ležita) Ivan Šmithofer in Ludvik Vovk; Anton Kolander, Ivan Škoflek, Franc Gumpot, Anton Svečko, 1. vrsta: Jože Zajc, Anton Flogie, Anton Svečko, Malčka Flogie, Dolfa Klemenc, Kondrad Gumpot, Miha Gros, Vincenc Pirš Ivan Vivod, Justa Furjan, Jože Gros in Ivan Krenker; in Ivan Šmithofer 2. Vrsta: Ivan Klemenc, Slavko Jeseničnik, Marija Založnik (Perš), Viktor Tasič – režiser, Anica Iršič, Rudi Kolander; 3. vrsta: Hinko Vovk, Jožica Vovk, Jože Vetrih, Jolanda Flogie, uniforme, Nemci so uničili arhiv, ki je nastal med Anton Založnik, Regina Oder in Jože Černjak. vojno, ustaši so odpeljali gasilski voz. Po zavrnitvi Angležev so se ustaši z istim vozom vračali skozi »Whrmannschaft«. Prednost so imeli ljudje, ki so Mislinjo proti Savinjski dolini, kjer se je za vozom obvladali nemški jezik. Za poveljnika je bil posta- izgubila vsaka sled. vljen Ivan Škoflek. Mnogi člani so bili mobilizira- Po letu 1945 je gasilsko društvo ponovno ožive- ni v nemško vojsko, ostali so morali služiti lokal- lo. Začelo je z nekaj štarejšimi člani, ki so hitro pri- ni policiji. Nekaj jih je odšlo v partizane, ali pa so dobivali nove. Za predsednika je bil imenovan Rudi kasneje pobegnili iz nemške vojske v partizane. Kolander, podpredednik je postal Franc Klemenc, Nemci so smatrali to območje za del svoje tajnik Ivan Šmidhofer, od 1948 Anton Flogie, bla- države-Reicha, zato so gasilcem posvečali veliko gajnik Jože Zagoršek, gospodar Lovrenc Gros ... pozornost. Organizacijo so podredili policiji, oz. Pristopilo je veliko novih članov, po letu 1950 tudi protiletalski zaščiti. Vsa naročila gasilskega orod- članic. Leta 1952 je potekala zaprisega članstva GD ja in opreme, ki so bila številna, so pošiljali preko Mislinja, Dolič in Dovže. Izvedena je bila skupna policije in občine. Gasilske čete so preimenovali vaja pri kmetu Foltanu. Ugotovili so, da imajo vsa v »Freiwillige Feuerwehr« (prostovoljna gasilska tri društva ravno dovolj opreme, predvsem cevi, da bramba). lahko pripeljejo vodo do takšne višine. Društvo ni imelo problema s članstvom, saj je Člani društva so se imeli prvič možnost izobra- pogoje, kdo je lahko gasilec, postavljal okupator. ževati, prvi je šel v enomesečni tečaj Anton Flogie Nemci so nabavili precej opreme, predvsem cevi, in postal podčastnik. Takoj je začel zbirati podatke uniforme in gasilski voz, bil je rdeč, z lepim napi- za društveno kroniko. Težava je bila v tem, da so som mislinjskega društva. Nastopi in poveljevanja bili arhivi uničeni, sreča pa, da so živeli še mnogi so bila v nemščini. Vaje so imeli vsak teden. Ker ustanovni člani, ki so s svojimi spomini zapolnili so bili gasilci oproščeni službe Wehrmannschafta, vrzel. ki so ga Nemci organizirali za boj proti partiza- 13. julija je društvo proslavljalo svojo 50-letnico nom, je bila gasilska četa številna in disciplinira- obstoja in delovanja. Na proslavi je bil tudi usta- na. Napis na domu je bil v nemščini, stara tabla s novni član Franc Planinšec. Veliko parado od žele- slovenskim napisom bi morala zgoreti, vendar jo je zniške postaje do gasilskega doma je spremljala Ivan Škoflek skril na podstrešje. Po vojni, ob priho- pihalna godba iz Šentilja. Parado je vodil povelnik du partizanov, jo je ponovno izobesil. Jože Zajc. Na njej je sodelovalo okoli 70 uniformi- Ob koncu vojne je bilo društvo zelo opustoše- ranih gasilcev. Svečani del je potekal na prostoru no, predvsem glede opreme. Partizani so odvzeli za veselice, pred staro Prevolnikovo hišo. Kroniko

311 OBČINA MISLINJA ZBORNIK društva je podal predsednik Rudi Kolander, pri- orodno vozilo IMV-kombi in razvilo prvi pionirski reditev s programom je povezoval tajnik društva prapor v Koroški regiji. Pionirji so dobili motorno Anton Flogie. Razvit je bil prapor. Botrovali sta brizgalno Tomos. Svečanosti se je udeležilo 200 Antonija Čebular in Julka Koprivnikar. Prapor so uniformiranih mladincev in pionirjev in 80 unifor- prevzeli praporščaki Anton Založnik in njegova miranih članov. pomočnika Ivan Vivod in Ludvik Krebl. V naslednjih letih so veliko nabavljali in veliko Društvo je še naprej razvijalo kulturno dejav- je bilo tudi dogajanj, npr.: nost, prirejalo je igre, ki so jih igrali v kulturnem • Vsako leto v drugi polovici julija je bila izve- domu v Šentilju in na gostovanjih. Za kultur- dena velika vrtna veselica, ki jo je spremljalo no dejavnost je skrbel Jože Gros, ali po domače gasilsko tekmovanje, podelitev priznanj zaslu- Lovrenčev Pepek. Leta 1962 je bil dograjen pri- žnim članom. Del prihodka je pomenil tudi zidek h gasilskemu domu, ki je predstavljal eno srečolov, ki so ga izvedli s pomočjo občanov, sobo. Društvu se je priključila Industrijska gasil- ti so prispevali manjše dobitke (kokoš, zajec, ska četa žage Mislinja, ki je dobila novo motorno ovca ...) ali denar. črpalko »Sora«. V tem času so se v društvo zače- • 18. julija 1976 je društvo prejelo novo motorno le aktivno vključevati tudi ženske, med prvimi so brizgalno Magirus in Hondo za kalne vode. bile Malčka Flogie, Martina Jošt in Ema Makovšek. • 20. oktobra 1979 je društvo dobilo terensko Tudi 60. letnico so praznovali slovesno, s para- vozilo s prikolico. do, vajo in veselico. Društvo je raslo, vedno več je • 29. novembra 1980 je bil dograjen prizidek z bilo izšolanih gasilcev. Težava je nastala s prevo- malo sejno sobo. zi, takoj po vojni je imelo gozdno gospodarstvo 25 • 21. avgusta 1983, ob 80. letnici, je bila parada parov konj, ki so bili gasilcem vedno na razpolago. z 250 uniformiranimi člani, vodil jo je predse- Leta 1963 sta imela konje le še Polda Prevolnik in dnik OGZ Edo Turičnik. Ivan Krenker Jakob. V primeru alarma je bil zadol- • Sledil je prevzem gasilske avtocisterne TAM– žen Ivan Šmidhofer, da s trubo, imenovano »horn«, 5000, ki je predstavljala pridobitev za vso doli- skliče gasilce. Tudi pri požaru je bil trobentač no, saj je postala pomoč hitra in učinkovita. vedno ob poveljniku. Avtocisterna je imela veliko botrov, vsi so dobi- V občini Slovenj Gradec je bil leta 1963 usta- li spominske zastavice, ki so jih pripeli na vozi- novljen finančni sklad za potrebe opremljanja lo, sedaj se nahajajo v društvenem muzeju. gasilcev. Predsednik sklada je bil Ivan Pirtovšek, • Leta 1985 so začeli z adaptacijo doma. Porušili član GD Mislinja. Takrat so začeli zbirati finančna so ves stari del, utrdili temelje in ga dvignili za sredstva za nakup tipiziranega orodnega avtomo- eno etažo (razen prizidka, nad katerim teče bila TAM-2000. Za vozilo so prispevala skoraj vsa daljnovod). V to obnovo je bilo vloženih preko obstoječa društva v kraju in številni posamezniki, 5250 prostovoljnih delovnih ur. Otvoritev je na seznamu je preko 40 botrov. Vozilo je društvo bila 20. julija 1985. dobilo 4. 2. 1966. Pokazala se je potreba po garaži, • Avgusta 1986 so obnovili opremo, prodali so le ta je bila dograjena 19. 7 istega leta, ob tej pri- gasilski orodni avtomobil ter zamenjali orodni liki je bila velika slovesnost. Industrijska gasilska voz TAM 2000 za nov orodni avto TAM –80, in desetina žage Mislinja je še vedno delovala, teda- staro terensko vozilo za novo Lada Niva. nje podjetje LIP, v okviru katerega je bila žaga, jo je dobro oskrbovalo. Na tekmovanjih je velikokrat DRUŠTVO MLADI GASILEC zmagovala. NA OSNOVNI ŠOLI 4. 7. 1972 je bila slovesnost ob otvoritvi nove- ga gasilskega stolpa, ki je zamenjal starega – lese- Društvo Mladi gasilec na osnovni šoli deluje že nega. Sredstva za to so zbirali predvsem v obliki 28 let, saj je bilo ustanovljeno v šol. letu 1980/81. hlodovine, ki so jo prispevali kmetje in Gozdarski Prvi dve leti je dejavnost vodila gospa učiteljica obrat ter KS Mislinja. Naslednje leto je društvo Olga Tisnikar. Za njo je gasilce prevzela gospa izvedlo občinsko pionirsko tekmovanje, na kate- Majda Veršič, ki je bila mentorica Mladih gasilcev rem je desetina GD Mislinja osvojila prvo mesto, polnih 18 let. Sedaj podmladek je dejavnost MGD kasneje tudi na medobčinskem tekmovanju. že več let vodi gospa učiteljica Sonja Blažun. Leta 1973 je društvo praznovalo 70. letnico. Ob Na šoli se učenci – mladi gasilci – urijo v zna- otvoritvi šolskega igrišča je sodelovalo 30 društev nju teorije, v gasilskem društvu pa mentorji gasil- s svojimi prapori. Parado je vodil Ivan Pirtovšek. ci PGD Mislinja učence pripravljajo na področju Prireditev se je končala z veliko veselico pred gasil- praktičnih vaj in tudi teorije. Vsa leta so člani skim domom. Julija 1975 je društvo prejelo drugo DMG uspešno tekmovali v regijskih in državnih

312 ZBORNIK OBČINA MISLINJA

Podmladek 1993 Sedanji gasilski dom nivojih. ustanovam. Zato se prostovoljnost ob včlanitvi Sodelovanje med šolo in gasilskim društvom spremeni v uzakonjeno odgovornost. Društvo v je zelo uspešno. Starejši rodovi gasilcev so nam občini skrbi za preventivo, deluje večinoma ope- vzgled, kako je potrebno delati, se žrtvovati in rativno; zaključek obeh dejavnosti pa je tekmo- tudi osebno in materialno podpirati to humano valni na raznih tekmovalnih srečanjih (društve- organizacijo. Učenci spoznavajo, kako pomembna nih, občinskih, državnih, …). Društvo ne poza- je skrb za požarno varnost, varstvo pred drugimi blja tudi na razvedrilne aktivnosti, kar se izraža s nesrečami kakor tudi za varstvo okolja. Skratka, srečanji, pohodi, obletnicami, … gasilci se zavzemajo za materialno in kulturno Društvo v kraju Mislinja pokriva večinski del blaginjo ljudi, ki živijo v našem kraju. požarnega rajona, zato ima tudi večji vpliv na Že pred leti sta učence seznanjala z gasilstvom dogajanja v občini v primeru praznovanj, oble- gospod Ivan Pirtovšek in Maks Križovnik, sedaj tnic, sodelovanje z drugimi društvi in organizaci- pa ima to vlogo že veliko let gospod Rudi Krebl. jami. Posebno sodelovanje pa je društvu uspelo z Z gasilsko dejavnostjo gasilci posebno pogloblje- Osnovno šolo Mislinja, na kateri ima ustanovlje- no, vsako leto, seznanijo vse učence v mesecu no »Društvo mladi gasilec«. oktobru, mesecu požarne vanosti. Upam, da bo Trenutno pa društvo deluje po vseh predpi- sodelovanje še naprej uspešno. Imamo nove ideje, sanih zakonih in pravilih. Država določi svoje predvsem pa mlade, zdrave in sveže moči, to pa je financiranje. Več in večji del finančnih sredstev največje bogastvo našega kraja. oziroma nakupa opreme pa opravijo člani dru- V desetih dnevih vojne za Slovenijo, leta štva z nabiranjem prostovoljnih prispevkov. 1991, so bili vsi operativni člani vpoklicani v Društvo v lokalni skupnosti opravlja dela Teritorialno obrambo. Ostali starejši člani in čla- zaščite in reševanja, kar nam nalaga država. Kar nice so v tem času opravljali dežurno službo v pa se tiče aktivnosti oziroma dejavnosti društva gasilskem domu. V času nevarnosti in alarma so je zelo jasno, da je to preventivna dejavnost, se vso opremo in vozila umaknili v naravna zaklo- pravi osveščanje ljudi o požarni varnosti oziroma nišča ter poskrbeli za operativnost društva v pri- varnosti ljudi in premoženja. meru intervencij in nudenja pomoči. V naše društvo je v tem času včlanjenih 73 čla- V zadnjem desetletju je društvo aktivno delo- nov in članic ter 26 pionirjev – mladincev in 20 valo na področju preventive in izobraževanja. pripravnikov. Zaradi specifičnosti društva smo Nastale so spremembe v vodstvu društva, uprav- razdeljeni na več vrst članstva. Zato za vstop v ni odbor se je razširil od 7 na 13 članov. Društvo naše društvo čaka kar 8 do 12 kandidatov letno. se je aktivno pripravljalo na 100-letnico, pred- Novi člani oziroma mladina se v društvo včlanju- vsem z željo, da nabavi novo avtocisterno ter novi jejo na več načinov, eni neposredno preko vabil, društveni prapor. nagovarjanj, strokovnih prikazov delovanja dru- Prostovoljno gasilsko društvo Mislinja se uvr- štva. Mladino pa večino privabljamo preko sode- šča v društva, ki so sicer prostovoljna, vendar lovanja z OŠ Mislinja, VVZ Mislinja in tudi oseb- po svoji naravi del odgovarjajo večjim državnim no.

313 OBČINA MISLINJA ZBORNIK

Mislinja, PGD Škale, vsa aktivna društva v občini in Župnišče Šentilj pod Turjakom. Financiranje društva poteka po predpisani zakonodaji, kar je del, ostala finančna sredstva pa društvo zbira z aktivnim delom v lokalni sku- pnosti, prispevki krajanov, podjetij, organizacij, simpatizerjev, ponudbo letnih koledarjev, člana- rino. Želja društva in vseh članov je, da čimprej pridobimo udobnejši in prepotrebni gasilski dom z vso zunanjo opremo. Organizacijska želja priho- dnosti društva pa je, da popolnimo tehnično opre- mo, vozila, da se vključi čimveč krajanov in tudi Sodobno opremljeno gasilsko vozilo tesnejšo povezanost v lokalni skupnosti. V vsem tem času je društvo pomagalo v 86 Pregled tekmovalnih uspehov društva sega v večjih požarih na svojem območju. Sodelovalo pa leto 1963, in sicer se spominjamo zmage deseti- je še pri mnogih požarih v sosednjih GD. Pomagali ne PGD Mislinja na meddruštvenem tekmovanju, pa so še pri hudih vremenskih ujmah, čiščenju in dosegli so namreč 1. mesto. Vsa leta pa smo sode- požiganju suhih sečnih odpadkov na Pohorju. lovali in zmagovali na okrajnih, občinskih, med- Društvo je za svoje člane izvedlo več strokov- občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. nih ekskurzij in izletov, za mladino pa športna Skupno število osvojenih pokalov je 108, medalj srečanja. 65 in pisnih priznanj 350. Na koncu pa naj poudarim, da je bilo opravlje- Posebnost doseženih rezultatov pa nesporno nega veliko dela pod plemenitim geslom »Drugemu poudarja udeležba in 9. mesto na državnem tek- na pomoč«. Naj še dolgo ostane pozdrav: »Naj bo movanju z desetino pionirk ter dosežke desetine dan ali noč – mi gasilci gremo na pomoč.« DMG OŠ Mislinja in PGD Mislinja, ki od ustanovi- tve tega društva dalje dosega pogoje za regijska in državna tekmovanja. Iz zapiskov Antona Flogija Društvo, glede na svojo široko dejavnost, priredila Marija Koprivnikar sodeluje na širšem področju, naj omenimo: OŠ in dopolnil Rudi Krebl

Mladi gasilci z mentorji

314 ZBORNIK OBČINA MISLINJA

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOVŽE

Kronist mislinjskega gasilskega društva je st., Jaka Knez ter gospodinja Alojzija Hamler. zapisal: »Vsled ogroženosti in preobremenjenosti Da je bilo društvo ustanovljeno ravno na pobu- gasilske čete Mislinja je bila leta 1926 ustanovlje- do Goljata, ni slučaj, saj je ravno on, kot trgovec in na Prostovoljna gasilska četa Dovže.« Ko gledamo gostilničar, veliko potoval in videl, kaj se dogaja v na razmere z današnjimi očmi, vidimo, da je bila drugih krajih. Društvo je resno delalo in s tem pri- odločitev nadvse smiselna. Vedeti moramo, da vabljalo nove člane. Duh za pomoč v nesrečah se je so bili premiki gasilcev tedaj zelo počasni, to je s krepil. Leta 1931 je bila nabavljena ročna črpalka konjskimi vpregami in peš. Če vemo, kako hitro se in nekaj najnujnejše opreme. Vse to pa je bilo shra- ogenj širi in kaj v takih trenutkih pomenijo minu- njeno po skednjih in lopah Dovžanov, prav na tak te, lahko z gotovostjo trdimo, da so si Dovžani način je bil shranjen tudi gasilski voz. Gasilski voz svojo gasilsko četo samo želeli. z ročno črpalko in opremo so vlekli konji, ki so jih Kronist Gasilskega društva Dovže Jože Kimperk posojali kmetje, ki so jih imeli. st. pa pravi: »Letnica 1926 bo vedno z zlatimi črkami Ob krstu in prevzemu črpalke sta bila navzoča zapisana med krajani Dovž. Tega leta so se namreč župnik Rošker in Babšek, ki sta podelila svoj bla- vrli krajani zbrali in zaradi mnogih naravnih nesreč goslov. Da bi ob tej priložnosti tudi kaj zaslužili, so in požarov ustanovili gasilsko društvo.« dekleta pripravila šopke rož, »pušeljce«. Pri tem sta Tako so se na pobudo takratnega gostinca bili najbolj aktivni Vrhna Milka in Inčkova Minka. in trgovca Rudolfa Goljata v jeseni 1926 zbrali v Po pripovedovanju gospe Mušove Minke je bila Goljatovi gostilni še drugi somišljeniki: Bogomir prodaja pušeljcev zelo uspešna. Ker gasilci niso Urbancl, p. d. Černjakov Fridl, Franc Pušnik, Jože imeli svojih prostorov, so se sestajali na domovih Sinreih – Pehar, Avgust Urbancl – Čerjakov Gustl, svojih članov. Tudi veselice, ki jih je društvo pri- Vinko Pušnik – Zavodnik Rudolf Merzdovnik – rejalo, so bile pri Goljatu ali pa na dvorišču hiše Mušev Dolf, Anton Vaukan – Jaš, Ivan Pantner – Jožeta Jeromla. Lubejov Anza, ter nekoliko pozneje še Peter Krajnc Zaradi nenehnega prestavljanja vozov, črpal-

Gasilci in prva črpalka.

315 OBČINA MISLINJA ZBORNIK

Pred lesenim gasilskim domom Otvoritev novega gasilskega doma. ke in opreme iz enega skednja v drugega, so člani članom vrnil. Ko so člani in ostali vaščani videli pričeli razmišljati o gradnji svojega doma. Želja novo vozilo, ponos kraja, so posojeni denar večino- se jim je uresničila leta 1933. Dom je lahko zrasel ma darovali. Blagoslov vozila je potekal pri cerkvi na osnovi podarjenega zemljišča kmeta Peharja, sv. Urha. podarjenega lesa in z udarniškim delom članov. Bil V letih 1971–1973 pa so, na pobudo takratne- je popolnoma lesen, imel je stolp za sušenje cevi. ga predsednika Branka Uršeja, začeli razmišljati o Z zagnanim delom so leta 1936 kupili prvo izgradnji vodovoda v naselje Dovže. Ta projekt je motorno brizgalno UNRA, ki je bila pridobitev za bil na podlagi prostovoljnega dela kmalu realiziran. uspešnejše gašenje in ponos ob 10-letnici društva. Vsak član je bil zadolžen za izkop določene dolži- Vedno bolj so se vključevali v meddruštveno delo- ne. Njihov slogan je bil: «V slogi je moč in uspeh«. vanje, zato so za potrebe nastopanja na paradah Prihajala so osemdeseta leta, ko smo v gasilskih nabavili 10 «paradnih« – svečanih gasilskih uni- vrstah začeli razmišljati o bolj sodobnem gasilskem form. domu. Dvorana v »kotičku«, kot smo ga imenovali, Med drugo svetovno vojno je društvo mirova- je bila še kako tesna. Težka je bila pot, na katero lo, ker je bilo veliko njihovih članov vpoklicanih v smo se podali leta 1983. Izkazalo se je, da je bila nemško vojsko, pozneje v partizane ali pa v razna pravilna, tako za gasilce kakor za krajane. Krajani ujetništva. Vsa oprema je bila skrbno spravljena v so si želeli novo, večjo dvorano, gasilci pa še novih gasilskem domu. garažnih prostorov za vozila in opremo. Po vojni je društveno delovanje oživelo, leta 1955 Za novogradnjo gasilskega doma na tej loka- so zbrali dovolj botrov, da so kupili svoj prvi prapor, ciji se je zelo angažiral takratni predsednik OGD s katerim so se lahko postavili na raznih svečano- Marjan Tretjak. Hvaležni smo za sugestije in pri- stih. Leta 1960 so nabavili novo motorno brizgal- poročila GZ Slovenj Gradec. Da je prišlo do reali- no SORA. Začeli so razmišljati o modernejšem pre- zacije zastavljenih ciljev, je s svojo strokovnostjo voznem sredstvu in leta 1967 je gasilsko društvo veliko prispeval Slavko Merzdovnik, ki je bil v času kupilo rabljen tovorni avtomobil PIONIR, ne dolgo gradnje glavni izvajalec del in predsednik društva. za tem pa kombi DKW, ki je omogočil gasilcem lažji Novi gasilski dom je postal ponos vseh krajanov, ki dostop do oddaljenih hribovskih kmetij na podro- so s svojim delom, finančnimi sredstvi, malicami čju GD Dovže. Ker pa sta bila tovornjak in kombi že in materialom pripomogli, da je bil dom leta 1988 precej dotrajana, so v društvu leta 1970 začeli zbi- predan svojemu namenu. rati sredstva za nakup novega, bolj sodobnega spe- Kljub gradnji doma so istega leta pridobili še cializiranega gasilskega vozila. novo vozilo TAM 80. Trakove ob prevzemu vozila Želja po novem vozilu je bila velika. Nekaj sred- sta slavnostno prerezala najstarejša člana Avgust stev je prispevala GZ Slovenj Gradec. Člani društva Urbancl in Rudolf Merzdovnik. Aktivnost društva pa so bili sami pripravljeni posoditi lastna sred- se ni zmanjšala, saj je društvo leta 1991 nabavi- stva. Vsak član je prispeval 10000 din, v kolikor bi lo novo brizgalno ROSENBAUER, ki jo je v dežev- se zbralo v društvo dovolj denarja, pa bi se ta denar nem vremenu blagoslovil mariborski škof Franc

316 ZBORNIK OBČINA MISLINJA

Kramberger. Leta so hitro bežala, leta 1995, v mese- cu požarne varnosti smo dobili od mislinjskega GD avtocisterno TAM 6500. V večnamenski dvorani, nad katero smo bili nav- dušeni, je zaživelo kulturno delovanje. Ponovno je zaživela dramska dejavnost. V dvorani so se vrsti- la številna zabavna srečanja. Nekaj časa je deloval tudi disko, na veliko veselje mladine iz cele mislinj- ske občine in od drugod. V letu 1996 je društvo praznovalo 70-letnico. O delovanju društva so izdali almanah, kjer so pred- stavili delovanje društva skozi čas. Delovanje dru- štva je bilo uspešno tudi na področju tekmovanj, na različnih nivojih. Kako zelo je društvo povezano s krajem, nam pokaže število članov. Od okoli 350 prebivalcev Dovž je imelo društvo l. 1996 222 čla- nov. Ob svoji 80-letnici pa kar 244 članov, pri čemer Mladi s svojimi mentorji so verjetno rekorderji v Sloveniji ali celo izven nje. Približno polovica članov je iz Dovž, osta- li so iz okoliških krajev, ki jih PG Dovže pokriva, Ob pregledovanju njihovega delovanja sem to so: Spodnje in Zgornje Dovže, Razborca, delno dobila predstavo, da PGD Dovže ni običajno GD, Brda, del Male Mislinje, del Mislinjske Dobrave, del temveč veliko več. Dovže so sorazmerno majhen Šentilja pod Turjakom in delno Straže. kraj, brez kakšnih upravnih funkcij, zato so se in Ob 75. obletnici so razvili nov društveni prapor, se še skoraj vsi krajani istovetijo s svojim gasil- za katerega so prispevali številni člani z nakupom skim društvom, ki je obenem tudi kulturno, špor- trakov in žebljičkov. Že takrat je bilo čutiti, da je tno in še kaj. Pomen GD v kraju najbolje ponazori društvo prepoznavno tako doma kot v tujini, saj tra- podatek, da je le-to imelo leta 2006 kar 243 članov kovi novega prapora poleg domačih prijateljev dru- in enega podpornega člana. Vsi navedeni podatki štva krasijo tudi trakovi prijateljev društva iz osta- so prikazani tudi v drugem bogatem almanahu, lih krajev Slovenije in iz držav Avstrije, Nemčije in izdanem leta 2006, ob 80. letnici društva. Češke. Vse to nas veseli in navdaja z optimizmom, Društvo se lahko pohvali z velikim številom saj vidimo, da je povezanost krajanov z društvom mladih članov, ki operativno delujejo. V okviru zelo močna. društva delujejo štiri desetine, in sicer: pionirji, Zadnja večja aktivnost je bila ob praznovanju pionirke, mladinci in mladinke. Svoj prosti čas njihove 80-letnice v letu 2006, ko so ob tradicional- preživljajo na vajah, na katerih si pridobivajo teo- nih slovesnostih prevzeli novo opremljeno gasil- retična in praktična znanja, potrebna tudi za tek- sko vozilo GVV1 IVECO. movanja. Na občinskih tekmah so dosegli petkrat tretje, petkrat drugo in desetkrat prvo mesto. Na regijskih tekmovanjih so dosegli: dvakrat tretje, enkrat drugo in petkrat prvo mesto. Trikrat so se udeležili državnega tekmovanja. Zaslužni član Boštjan Klemenc si je pridobil specialnost »men- tor mladine«. Enota pionirjev deluje pod vod- stvom mentorja Jožeta Kimperka ml., pionirke pa pod budnim očesom Veronike Klemenc. Njihova zagnanost predstavlja starejšim članom vzor in spodbudo za nadaljnje delo v društvu, Dovžam pa velik ponos. Na tekmovanjih so uspešne tudi član- ske vrste, tako se vitrine v gasilskem domu polnijo s pokali. Društvo je ustrezno vodeno in deluje uspešno, kar najbolje kažejo rezultati. Izvedene so bile voli- tve v nove organe za obdobje 2008–2013. Zaradi odstopa predsednika, v začetku leta 2008, je UO Družabno življenje, 2008 potrdil novo vodstvo do naslednjega rednega obč-

317 OBČINA MISLINJA ZBORNIK

vsaj en kulturni program z igro, to je za materin- ski dan. Za ves kraj in še mnoge okoliške je pomemben dan gasilska veselica v Dovžah, ki je prireditev z najdaljšo tradicijo. Na enak način si je društvo pridobivalo svoja skromna sredstva. Častni član gospod Vinko Krejan je o tem pripovedoval: »Z veselicami in srečolovi smo pridobili kakšen dinar za lažje delo društva. Te smo organizirali enkrat ali dvakrat na leto. Igrala sta največ dva muzikan- ta, pa so vseeno včasih trajale do jutra. Najbolj se spominjam harmonikarja Franca Borovnika – Sopelšeka iz Dovž in Foltana iz Mislinje«. Prostori gasilskega doma pa so namenjeni še za razne dejavnosti, kot so srečanja starejših kra- janov, sestanki raznih interesnih skupin. V zim- skem času pa dom nudi prostore za nekatere špor- tne aktivnosti, kot je namizni tenis, atletika itd. V zadnjih letih smo se spoprijateljili s PGD Slovenska Bistrica in s PGD iz Gornjega Senika na Madžarskem, s katerimi se srečujemo ob Upravni odbor v letih 2003–2008. Sedijo z leve: Janez pomembnih dogodkih pri njih ali pri nas. Zakeršnik, Anton Urbancl, Jože Kašnik, Jože Kimperk ml. Jože Potočnik, Vera Felle. Stojijo: Boštjan Klemenc, Marija Sedanje vodstvo Prostovoljnega gasilskega Potočnik, Alojz Tretjak, Stanka Potočnik, Jože Tretjak, društva Dovže sestavljajo člani, organizirani v Jože Kimperk st. in Anton Sinreih. Upravnem in Nadzornem odboru.

Upravni odbor: nega zbora. Društvo redno sodeluje na tekmo- • Jože Kašnik – predsednik vanjih, izobraževanjih in s tem si je zagotovilo • Boštjan Klemenc – poveljnik nagradna finančna sredstva kot najbolj uspešno • Jože Potočnik – tajnik društvo v občini. Ob zaključkih leta ali mandata • Marija Potočnik – blagajnik UO je za vse aktivne člane organizirana ustrezna • Jože Kimperk st. – upravnik doma strokovna ekskurzija. • Anton Urbancl – podpredsednik Stanje operative po doseženih stopnjah je v • Srečko Kaštivnik – podpoveljnik okviru planiranega ali celo boljše od zahtev za • Slavica Felle – podpoveljnik tovrstna društva. Tudi stanje operative po speci- • Peter Kurmanšek – upravitelja doma II alnostih je dobro, oziroma boljše od zahtevanega. • Vera Felle – skrb za gostinstvo Zelo smo ponosni, da je v naše društvo vključene • Jože Tretjak – Nogar – predstavnik Razborce veliko mladine. Krajanom vsako leto, v mesecu • Stanka Potočnik – nadom. član – skrb za oktobru, pripravimo prikaz gasilske vaje in isto- kulturo časno predstavimo različno gasilsko opremo, ki jo lahko po nižjih cenah tudi nabavijo. Opravimo Nadzorni odbor: tudi pregled gasilnih aparatov. • Janez Zakeršnik – predsednik Gasilsko društvo Dovže opravlja v kraju tudi • Rudi Merzdovnik – član kulturno poslanstvo. V vseh obdobjih so se našli • Janko Merzdovnik – član ljudje, ki so imeli potrebo izražati in izživeti svoje »umetniške« potenciale. Prvo obdobje se je začelo že pred drugo svetovno vojno in nadaljevalo takoj Marija Koprivnikar po njej. Tedaj sta dejavnost vodila Marica in Ivan Gašper – Ločnikova. Igre so uprizarjali v dvorani gostilne Goljat. Drugo obdobje se je začelo okoli leta 1974, ko je nekaj let igralsko dejavnost vodila VIRI: Lenka Potočnik. Od leta 2003 pa uspešno deluje pod vodstvom Stanke Potočnik. Letno pripravijo Arhiv PGD Dovže in podatki tajnika Jožeta Potočnika

318 ZBORNIK OBČINA MISLINJA

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOLIČ - ŠENTFLORJAN

Pred nekaj več kot sedemdeset leti so v dolini, so bili člani društva (Hof, Repolusk, Iršič, Jernej). kjer si je pot utrla reka Paka, postavili prve teme- Društvo je aktivno delovalo vse do druge svetovne lje gasilstva. Pobudnika sta bila Franc Naveršnik vojne. Zbirali in sestankovali so pri Hudoverniku, – Hof in Alojz Zupanc. Po raznih posvetih in dogo- ker leseni gasilski dom za to ni bil primeren. Med vorih so leta 1931 zastavili temelje za gasilsko dru- drugo svetovno vojno je bilo delo v gasilskem dru- štvo, ki so ga ustanovili leta 1932. Ustanovni člani štvu začasno, zaradi neugodnih razmer, prekinje- so bili: Franc Naveršnik – Hof, Alojz Zupanc st., no, organizirane so bile le požarne straže. Leta Franc Jurač, Martin Novinšek, Franc Gorjup, Josip 1943 je bila nabavljena prenosna motorna brizgal- Pogorelčnik, Franc Pogladič, Franc Razbornik, na – moto tip Breuer – 637 cm3, črpalka Rosenbauer. Albert Furer, Franc Jurač ml., Jernejev hlapec, Takoj po vojni je društvo ponovno zaživelo. K delu Franc Vanovšek, Alojz Jurač, Jože Zupanc, Hofov so pristopili starejši člani, ki se jim je priključilo kovač, Bognarjev Drejček, Gabriel Lušnic, Tonč precej novih članov. Lovrenčov, Franc Ošlak. Ti so z lastnimi prispevki Tako je bil dne, 20. 6. 1946, sestavljen odbor nabavili nekaj najbolj nujnih gasilskih pripomoč- in ustanovljena je bila gasilska četa. 17. 11. 1946 kov in orodja. Leta 1932 je gasilsko župo Slovenj je bila nenapovedana gasilska vaja. Alarm je bil Gradec sestavljalo 12 društev, v katerih je bilo včla- dan ob 14.00, na vajo je 8 gasilcev prihitelo v petih njenih 330 rednih članov, 96 podpornih članov, 81 minutah pred gasilski dom, motorna brizgalna pa ustanovnih članov ter 10 častnih članov. je delovala brezhibno in vodo so dobili v 3 minutah. Prvi gasilski dom pa so doliški gasilci zgradil 11. januarja 1948 so imeli gasilci Doliča 12. občni leta 1932 pri Hudoverniku, v letu 1933 pa nabavili zbor, katerega se je udeležilo 19 članov. V letu 1948 prvo motorno brizgalno pri podjetju Rosenbauer v je bil za tajnika društva izvoljen Milan Pogladič, Celju. Veliko težavo je za društvo pomenil denar novi podpoveljnik pa je postal Ivan Naveršnik. za nabavo opreme, zato so začeli prirejati veselice. V Okrajno gasilsko zvezo je bil izvoljen Ferdo Tako je bila 13. 6. 1934 prva gasilska veselica. Na Smonkar, medtem ko je bil v Republiško gasilsko splošno so takrat prirejali veselice pri Hudoverniku, zvezo izvoljen Alojz Ramšak. Tega leta, in sicer 6. Repolusku in Bricmanu. V tistih letih je bilo gasil- junija, se je prostovoljna gasilska četa preimeno- stvo zelo na pohodu, saj je 17. februarja 1935 leta vala v Prostovoljno gasilsko društvo, katerega prvi gasilska župa Slovenj Gradec štela že 22 gasilskih podpisnik je bil Alojz Radšel, dne 1. 9. 1948. čet, od tega 123 rednih članov, 268 podpornih čla- Leta 1948 je naše društvo prejelo pohvalo od nov, 64 ustanovnih članov in 18 častnih članov. ministrstva za notranje zadeve za »Požrtvovalno V domu so imeli voz za vprego, ki je bil name- delo in trud v času gasilskega meseca septembra njen za odhod na požarišče. Vprega (konji) je bila 1948,« kot najbolj požrtvovalna gasilska četa tukaj- v primeru požara dosegljiva pri bližnjih kmetih, ki šnjega okraja. V letu 1949 je prišlo do delne reorga-

Skoraj vsi ustanovni člani, 1934 Člani GD Dolič okoli leta 1936

319 OBČINA MISLINJA ZBORNIK nizacije in PGD Dolič je potem prišlo pod Okrajno doma. Tako je bila 26. maja 1958 sklenjena kupo- gasilsko zvezo Dravograd. V društvu je bila tudi prodajna pogodba med Francem Grušovnikom in precej močna dramska sekcija, ki je pod vodstvom PGD Dolič, katerega sta zastopala Rudi Skarlovnik Avgusta Hribarja uprizorila dosti iger. V letu 1950 in Štefan Lušnic, za odkup zemljišča za novogra- so bili v društvo včlanjeni sledeči člani: Ivan dnjo gasilskega doma v vrednosti zemljišča 135. Razbornik, Franc Herlah, Milan Pogladič, Alojz 000 din. Takrat je bila določena tudi lokacija nove- Švigel, Alojz Novinšek, Mirko Repolusk, Ferdo ga doma. Začele so se aktivnosti okoli zbiranja Plevnik, Franc Rošer, Karel Repolusk, Alojz Jurač, finančnih sredstev. Leta 1959 je bil dom zgrajen in Ivan Ramšak, Franc Herlah ml. , Franc Naveršnik, pokrit s streho. Tega leta je bilo potrebno v domu Jože Pogladič, Ivan Naveršnik, Rafael Sešel, Franc urediti še instalacijo ter ostalo opremo. Ostala Vodovnik, Jernej Naveršnik, Franc Venovšek, Ivan dovoljenja so medtem uredili, tako da je bilo vse Javornik in ostali. Skozi celo leto so aktivno delo- pripravljeno za otvoritev doma. UO PGD Dolič je vali. Prirejena je bila tudi veselica, ki je prinesla v sklenil, da bo 18. 10. 1959 potekala slovesnost otvo- društvo nekaj denarja. Na jesen, 15. oktobra 1950, ritve. Dne 27. 6. 1960 so nabavili električno sireno, so v društvu organizirali sektorsko vajo, ki so se ki je bila montirana na stolp doma. V letu 1962 je je udeležili člani PGD Mislinja, PGD Dovže, PGD bil pri gasilskem domu dograjen bunker za bencin. Dolič, in PGD Golavabuka. Tega leta je bila tudi 30. obletnica ustanovitve dru- Leta 1951 je predsedniško mesto prevzel Franc štva. Vanovšek, ki je bil vsa leta požrtvovalen gasilec V letu 1965 je društvo pričelo, na šentflorjan- in tudi eden prvih članov, saj je vstopil v gasil- sko nedeljo, prirejati tradicionalni srečelov ob ske vrste že leta 1933. Prostovoljno gasilsko dru- godu zavetnika fare sv. Florjana. 6. 6. 1968 je bil od štvo Dolič je tudi to leto priredilo veselico, katere mariborskega pogrebnega podjetja odkupljen avto izkupiček je bil namenjen za nabavo opreme. V IMV – kombi za potrebe gasilskega društva. Leta letu 1952 je bil 4. 6. s strani OGZ Slovenj Gradec 1973 je gasilsko društvo dobilo novo vozilo, IMV Milan Pogladič pooblaščen za sektorskega pod- 1600, ki ga je društvo zelo potrebovalo. V tem letu poveljnika. Tega leta je bil tudi prirejena proslava je društvo praznovalo 40. obletnico. Prav tako pa je dne, 18. 5., ob 20. obletnici ustanovitve PGD Dolič. potekala tudi nabiralna akcija za črpalko. Gasilsko V letu 1953 je predsedniško mesto prevzel učitelj društvo je organiziralo že tradicionalni srečelov Franjo Ternovšek (oče igralca Petra Ternovška). 1. na šentflorjansko nedeljo. Nabavljena je bila nova 4. 1953 je šel v Medvode v gasilsko podčastniško motorna brizgalna Rosenbauer 800 l. šolo Vinko Grušovnik. Tega leta je bilo v društvu Leta 1974 je društvo sodelovalo na gozdnem 33 aktivnih članov, 7 zaslužnih in 9 podpornih požaru od 18. do 26. aprila v Črni na Koroškem. članov. Blagajniška dela je od Avgust Hribarja pre- V letu 1978 je bilo društvo zopet precej aktivno. vzel Mirko Repolusk. V letu 1954 je članstvo v PGD Sodelovali so na raznih tekmovanjih, med drugi- Dolič naraslo na 25 operativnih članov, 8 aktivnih mi tudi pri sosednjem društvu Dovže, kjer so osvo- članov, 7 rezervnih in zaslužnih članov, 6 podpor- jili prvo mesto. 24. 9. je bila organizirana uradna nih članov in 3 članice ter 19 pionirjev, torej skupaj proslava ob 45. obletnici obstoja društva. Svečana kar 68 članov. Poleg tega je kar 15 aktivnih gasil- parada vseh društev je potekala od Hudovernika cev sodelovalo tudi v ljudski prosveti. V tem letu je do gasilskega doma. Po proslavi je bil svečani krst bilo podeljeno priznanje gasilskemu podčasniku pionirske motorne brizgalne. Tega leta so člani Milanu Pogladiču, ki je bil v društvu od 1946 leta društva nabavili prvo terensko vozilo džip UAZ, tajnik, od 1949 pa poveljnik in namestnik sektor- ki je dolgo služilo našemu društvu. V letu 1982 je skega poveljnika. Prav tako je bilo tega leta podelje- društvo praznovalo 50. obletnico obstoja društva. no priznanje Francu Vodovniku, ki je bil leta 1924 Kljub visokemu jubileju je društvo preživljalo kri- ustanovni član PGD Stari trg, član PGD Dolič pa je zno obdobje. bil od leta 1946 in je opravljal naloge orodarja. V Glede na to, da je bil dom še brez vode, so pole- letu 1955 je bil na občnem zboru izvoljen odbor za ti 1983 začeli graditi vodovod. Dogovor za vodno izgradnjo gasilskega doma v sestavi; predsednik: zajetje je bil sklenjen pri Antonu Pavliču, p. d. Rudi Skarlovnik; člani: Marija Hudovernik, Ivan Pantnerju. V letu 1987 so se pričela adaptacijska Naveršnik, Franc Vodovnik in Ignac Korošec. V dela na gasilskem domu. V letu 1988 so nadaljevali letu 1956 je gasilsko društvo Dolič praznovalo 25. z adaptacijo doma. Med drugim so obnovili fasado, obletnico ustanovitve. Ob tej priliki je društvo raz- zamenjali so vsa okna ter na novo prepleskali opaž. vilo svoj prapor. V oktobru 1988 smo prejeli nov gasilski kombi IMV V letu 1957 so nabavili prvi avtomobil. Tega leta 1900, za katerega smo gasilci prispevali precejšno so potekali aktivni dogovori za izgraditev novega denarno vsoto. V letu 1989 so potekala zaključna

320 ZBORNIK OBČINA MISLINJA dela prve faze adaptacije doma. Zamenjana so bila slavje. Ob tej obletnici je potekala obnova zunanjo- garažna vrata, stara, lesena, so nadomestila nova, sti gasilskega doma. kovinska. Nato je bila na vrsti sejna soba, kjer smo Leta 2004 je bila nabavljena avtocisterna GVC zamenjali tla (ploščice) in uredili stene. Pri agresiji 24/50, TAM 190, sicer na starem podvozju, ven- na Slovenijo je društvo organiziralo protipožarno dar s povsem prenovljeno nadgradnjo in z novo zaščito v domu, kjer je bil na razpolago avtomo- opremo. Poleg nabave nove avtocisterne so doliški bil in desetina. V tem letu smo za potrebe društva gasilci, poleg obstoječega gasilskega doma, dogra- nabavili elektroagregat 2 kW in dva reflektorja po dili še dodatno garažo. 1 kW. Leto 1992 je bilo za doliške gasilce v zname- V letu 2007 je dozorela ideja, da bo potreb- nju praznovanja 60. letnice PGD Dolič. Zato so bile no pridobiti novo motorno brizgalno, kajti stara aktivnosti večinoma usmerjene v organizacijo in motorna brizgalna je že krepko presegla starost pripravo slovesnosti v počastitev obletnice. 30 let. Tako je društvo, s pomočjo krajanov Doliča Tudi v zadnjih 15 letih so bili doliški gasilci ter raznih donatorjev, pridobilo novo motorno bri- zelo aktivni. V tem obdobju nam je vsa stara vozi- zgalno Rosenbauer Fox 3, katera je bila v letu 2008 la uspelo zamenjati z novimi. Društvo je leta 1993 na Florjanovo nedeljo tudi uradno predana svoje- pričelo z organizacijo, zdaj že tradicionalnega, sre- mu namenu. čanja gasilcev na Florijanovo nedeljo. Seveda pa smo v vseh teh letih sodelovali tudi Leta 1994 je v društvo prispela prva avtocister- na raznih gasilskih tekmovanjih in domov prinesli na TAM 5500, ki je služila svojemu namenu vse do kopico pokalov, ki danes krasijo sejno sobo dru- leta 2004. štva. Tudi na izobraževanja nismo pozabili, saj Leta 1997 je društvo dobilo sedanje ime PGD imamo v svojih vrstah kar nekaj gasilskih častni- Dolič – Šentflorjan, prav tako pa je tega leta dru- kov in podčastnikov. štvo kupilo novo vozilo za prevoz moštva Citroen Doliški gasilci smo ponosni na svojo zgodovi- jumper, leta 2000 je staro terensko vozilo UAZ no in poskušamo nadgrajevati zapuščino, ki so jo nadomestilo novo vozilo Nissan king z opremo za nam zapustili predniki. gašenje gozdnih požarov. Leta 2002 je društvo praznovalo svojo 70. oble- Aleš Rakovnik, tnico delovanja in temu je posvetilo kar tridnevno predsednik PGD Dolič - Šentflorjan

PGD Dolič - Šentflorjan, 2008

321