DOCSLIB.ORG

Lesna Industrija in Prometne Poti Skozi Čas

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Lesna Industrija in Prometne Poti Skozi Čas ZBORNIK OBČINA MISLINJA LESNA INDUSTRIJA IN PROMETNE POTI SKOZI ČAS V Zborniku Slovenj Gradec in Mislinjska Grad: Mislinja. Pristava: Mislinja. dolina Jože Potočnik navaja lastnike mislinj- Gozdarski revirji: Zaloško, Žlebci, Planinka, skih fužin, vse do zadnjega lastnika dr. Arthurja Komisija, Skrivni hrib, Brička, Velika in Mala Kopa. Pergerja. Lastnik se omenja na podlagi kupne Izmere v hektarjih so: Zazid. površine 2.6883, vrto- pogodbe potrjene na Dunaju, 22. marca 1899, med vi 2.1947, njive 30.1837, travniki 56.9245, pašni- »Lohningerjevimi nasledniki« Karlom in Ano Emo ki 35.2580, gozdovi 2859.5380, neproduktivne- Spitzer in Arthurjem ter njegovo ženo Marijo Perger ga 0.0718, skupno 2986.8590, od tega kmetijskih z Dunaja. Z listino, potrjeno na Okrožnem sodišču zemljišč 446.7160. Dokupljeno v l. 1900: 94 hekt. v Leobnu, 14. februarja 1907, je dr. Arthur Perger Ocenjena vrednost: K 1,600.000.-, zemljiški postal lastnik še polovice imetja Marije Perger (dr. davek: K 982.-, katastrski čisti donos K 4464.-. Arthur Perger je umrl 1. aprila 1930 na Dunaju). Posestnik: Arthur Perger na Dunaju. Uprava: K nakupu mislinjskega veleposestva ga je Uprava posesti v Mislinji. Centrala na Dunaju. vzpodbujala ocena možnosti uspešnega gospodar- Uradniki: Anton Stroinig, upravnik posesti, jenja. Viri surovin so bili gozdovi, vodna energija, Mislinja, Franz Schell, knjigovodja, Mislinja. Carl z gradnjo železnice Dravograd–Velenje se je odprl Pawikovsky, knjigovodja, Mislinja. Jakob Jaš, delo- transport. Da je bil novi lastnik seznanjen s pred- vodja, Mislinja. Josef Winerl, gozdar, Mislinja. Filip videno gradnjo železnice dokazujejo sorodstvene Založnik, gozdarski čuvaj, Zaloško. Fr. Založnik, vezi v takratnem vladnem krogu (Vir: Die ganze gozdarski paznik, Komisija. Jožef Založnik, goz- Woche Nr. 19 – Bundespresident Hainisch hat 1926 darski paznik, Komisija. Muttertag eigefuehrt weil er seine Mutter so vere- Ind. in realitete: 2 železarni, 2 polnojarmeni- hrte). Zvezni predsednik Hainisch je 1926 uvedel ka, 1 drobilnik, 1 mizarstvo, 1 ključavničarstvo, 1 materinski dan, ker je tako spoštoval svojo mater. kovačnica, drevesnica, kamnolomi, gozdna žele- Mati Mariana Hainisch, roj. Perger 25. 3. 1839 je v znica (8 km. dolžine) vse v Mislinji. Badnu pri Dunaju dosegla starost 97 let. Njen naj- Patronat: Šent Ilj pod Turjakom. mlajši brat je bil Arthur Perger. Mariana se je poro- Kupna pogodba je bila sklenjena leta 1899, javna čila z lastnikom predilnice Michaelom Hanischem. objava je sledila leta 1901. (vir.: Tadej Brate, Gozdne Ameriška recesijska vojna je onemogočila uvoz železnice na Slovenskem, prevod v nemščino dipl. bombaža in predilnice so zašle v krizo. Mariana se ing. Arthur Perger). Leta 1898 se je začela gradnja je borila za preživetje zaposlenih žensk in za njiho- državne železnice Dravograd–Velenje in odprla vo izobrazbo. Leta 1892 je dosegla otvoritev dekli- transport večjim količinam žaganega lesa. Gozdne ške gimnazije. S sinom Michaelom je leta 1909, ceste niso odgovarjale prevozu oblovine za potre- kot zastopnica avstrijskih žena, potovala v ZDA na be žag. Lastnik Arthur Perger je izkoristil priliko in mednarodni kongres ženske zveze. Seznanila se je po zaključku gradnje državne železnice začel s pri- s praznovanjem materinskega dneva in po vrnitvi pravami gradnje gozdne železnice. Mislinjska goz- ob delu z ženami in materami zaznamovala pra- dna železnica je začela obratovati leta 1902. Širina znovanje materinskega dneva. Leta 1920 je bil sin tira je znašala 76 cm, tako so bile takrat grajene Michael izvoljen za zveznega predsednika (vir: tudi javne ozkotirne železnice kot so: Poljčane– Die ganze Woche Nr. 19, razgovor s pravnukom Konjice in Trst–Poreč, ter nekateri industrijski tiri. Mariane Hainisch, Arthurjem Pergerjem). Gozdna železnica je potekala od spodnje žage do Po uradnih virih je v popisu deželnih vele- Komisije v dolžini 9.4 km, to je pod Mulejevim posestev Štajerske iz leta 1901 (Schematismus vrhom pri Rogli. Kraj je prejel ime po »komisiji«, ki des landtaeflichen und Grossgrund-Besitzes von je na tem mestu bivala in ocenjevala les. Prvotno Steiermark) objavljena mislinjska veleposest: se je kraj imenoval po Italijanih »Ladinergraben«. Gospodstvo Mislinja kot sledi: pošta, železnica in Zaradi strmega padca je bilo leta 1920 odpuščeno brzojav. Mislinja, polit. okr.: Slovenj Gradec, sodni 2 km proge od Komisije do Štreiherjevega mlina okraji: Slovenj Gradec, Radlje, Šoštanj, Konjice. »Streichermuele«. Kat. obč.: Velika Mislinja, Mala Mislinja, Hudinja, Železnica je bila grajena ob gozdni cesti, imela Skomerje, »Puchenstein«, Paka, Ribnica, Hudi kot, veliko ostrih ovinkov in vzpetin do 50 promil, ki Razborca. so bile pozneje zmanjšane. Trasirana je bila tudi 131 OBČINA MISLINJA ZBORNIK po zemljiščih lastnikov: Koprivnikar, Šmidhofer, Križovnik, Sedovnik in Pungartnik. Lastniki so zahtevali letno pristojbino s služnostno pravico do prevoza. Nepremostljive težave so nastale z lastni- ki zemljišč ob zadnjem kilometru od žage do žele- zniške postaje. Tovor je bilo potrebno prepeljati do železniške postaje s konji, to je povzročalo zviša- nje stroškov. Leta 1950 je bil zgrajen tudi ta del tira. Gozdna železnica je bila grajena enostavno, odgo- varjala je minimalnim varnostnim predpisom. Do elektrificiranja železnice so vagone vlekli konji, natovorjeni pa so se zaradi padca terena in teže vra- čali samodejno. Opravljali so jih zavirači »premzar- ji«. Iz gozdov je bila odpremljena oblovina, drva, lubje in oglje. V osrčje gozdov so dovažali hrano in material za delavce in družine. Na progi sta bili dve izogibališči z dvojnim tirom. Vožnja je bila nevar- na, posebno ob dežju in v zimskem času. Transport je bil počasen in drag. Že leta 1899 je lastnik Arthur Perger zgradil malo hidro-elektrarno z močjo 12 KW in napetostjo 150 voltov za osvetlitev delov- nih mest, upravnih in stanovanjskih prostorov. Pozneje je bila zgrajena nova elektrarna na lokaciji Arthur Perger (1852–1930) bivše »dekmanove fužine«, pozneje Mešlove stano- vanjske hiše. Nova elektrarna je imela dve turbini 1. Gozdarstvo: gojitev in nega gozdov, posek, zmogljivosti 220 KW in dve dinami z 59 KW in 55 obdelava in spravilo do žag ali železniške postaje. KW, za proizvodnjo 550 voltov istosmernega toka. 2. Žaga (Amalijina žaga) na skladišču hlodovi- Nova centrala je napajala gozdno železnico, ki je ne je bila odbrana hlodovina za žaganje. Žagan les bila leta 1913 popolnoma elektrificirana (naj bi bila je bil namenjen za prodajo, za nadaljno predelavo v med prvimi v Evropi). Leta 1919 je nabavil drugo zaboje in sode, med drugo svetovno vojno tudi za lokomotivo od AEG, enako prvi, vendar močnejšo, gradnjo montažnih hiš. Montažne hiše so bile gra- s 24 KW. Med drugo svetovno vojno je železnica jene v kooperaciji z obrati v Nazarju. Kot vzorčni obratovala, uporabljali so jo tudi partizani za pre- primer je sestavljena hiša, pozneje krajevni urad in voze ranjencev in materiala. Ob koncu vojne so bile ambulanta, sedaj stanovanje. Žagan les so dobavi- proga, lokomotive in ostala transportna sredstva v li v Vojvodino (Helebrandtu, Ivkovu in dr., v Italijo zelo slabem stanju. Iz obeh lokomotiv je bila sesta- Feltrinelliju in Madžarsko »Hamburgu«). Zaboji so vljena ena, ki pa ni bila dobra rešitev. Leta 1953 so bili proizvedeni v kordinaciji z obrati v Nazarju in iz Jelendola nabavili dieselsko lokomotivo, ki je odpremljeni za »Jaffo«. komaj premagovala lastno težo. Leta 1957 so goz- 3. Sodarna (Marijina žaga). Žaga je bila preure- dno železnico ukinili in zgradili so gozdno cesto. jena v proizvodnjo sodov. Za izrezovanje dog je bil Pred izgradnjo državne železnice je promet porabljen celulozni les, za dna pa deske. Kupcem potekal s konjsko vprego do Celja ali do Dravograda so sode dobavljali v razstavljenem stanju, name- in nato po vodni poti (vir: Ivan Mohorič: njene embaliranju suhih substanc kot so: barve Industrializacija Mežiške doline in Alojz Krivograd: (»Mostar« Zagreb, »Helios« Domžale, Tovarna duši- Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II). Stroški pre- ka Ruše, »Zorka« Šabac) in žičnikov za proizvodnjo voza po železnici so bili znatno nižji in omogoča- na Jesenicah. li so odpremo manjših količin. V gozdovih Arturja 4. Lubje je bilo posušeno v »škornjski uti« in na Pergerja je bila predvidena letna sečnja okoli drobilcu obdelano za odpremo. Uporabljalo se je v 10.000 m3 oblovine. Les je bil temeljito izkoriščen usnjarski industriji in za jahalne šole. Večje količi- vse do predelave lesnih odpadkov v rjavo lepenko ne so bile izvožene v St. Gallen v Švico. (vir: Leopoldina Bezlaj, roj. Rihernik). Veleposest 5. Leta 1919 je bila zgrajena tovarna lepenke za Arturja Pergerja se je do druge svetovne vojne ime- predelavo lesnih odpadkov v rjavo lepenko. Tovarna novala Gozdarstvo in lesna industrija Artur Perger je obratovala v dveh izmenah. Z gozdno železnico Mislinja. Pod tem naslovom so bile uvrščene glavne so od žage in sodarne dostavljali odpadke od okro- in pomožne dejavnosti. glic do žagovine. Uporabljeni so bili za predelavo in 132 ZBORNIK OBČINA MISLINJA Tovarna lepenke Uradniško poslopje za kurjenje kotlov. Lepenka je bila proizvedena v Rozika Križovnik in drugi občasni delavci. različnih debelinah, v enakih formatih, zvezana v Kot zavirači »bremserji« in strojevodje pri gozdni 25 kg pakete. Glavni kupec je bila »Hartija« Zagreb. železnici so imenovani: Henrik Bregar, Stanislav Za dobavo se je zanimala tudi Turčija, dogovor ni Furjan, Jernej Gros, Jože Gros, Karel Krenker, Peter bil sklenjen. Tedensko je bilo odpremljeno 10.000 Križovnik, Pavel Križovnik,
Load more

Recommended publications
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Stevilka 3 09.Pmd 92 3/16/2009, 8:46 PM Socially Most Developed Urban Centres
    WELL-BEING OF THE MUNICIPALITIES IN SLOVENIA BLAGINJA OBČIN V SLOVENIJI OKE OKE OKE OKE OKE TR TR TR TR TR Jože Rovan, Kaja Malešič, Lea Bregar TI IN S TI IN S TI IN S TI IN S TI IN S ANOS ANOS ANOS ANOS ANOS UDK: 330.59:711(1-2)(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 ABSTRACT POVZETEK Well-being is a complex multidimensional concept Blaginja je kompleksen, večrazsežen pojem, ki ga IZ ZN IZ ZN IZ ZN IZ ZN IZ ZN defined as a state of being happy, healthy and opredelimo kot stanje sreče, zdravja in prosperitete. Na prosperous. Generally, well-being is geographically not splošno se blaginja med območji države precej razlikuje. evenly distributed within a country. Major differences Večje regionalne razlike v blaginji zavirajo družbeni in well-being among territorial units at subnational razvoj in lahko povzročajo ekonomske, socialne, level impede the progress of society and may cause urbanistične, okoljske in politične probleme. economic, social, urban, environmental and political Poznavanje regionalnih razlik v blaginji je bistvenega problems. Acknowledging of regional differences in pomena za učinkovito načrtovanje in izvajanje well-being is of key importance for efficient planning regionalnih in prostorskih politik, s pomočjo katerih and implementation of regional and spatial policy želimo doseči skladnejši regionalni razvoj, ki se kaže measures. The principal objective of these policies is v zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in v balanced regional development proven by diminishing blaginji. Prispevek obravnava merjenje geografskih differences in economic development and well-being. razlik v blaginji v Sloveniji s pomočjo sestavljenih The paper deals with the measurement of geographical kazalcev, temelječih na t.i.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • Prometno Varnostni Načrt OŠ Mislinja
    2019/20 Prometno varnostni načrt OŠ Mislinja Pripravili: Marija TAŠIČ, Sonja BLAŽUN, Petra CIFER Prometno varnostni načrt OŠ Mislinja KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................................................... 3 2. ŠOLSKI OKOLIŠ ................................................................................................................................. 3 3. Otroci v prometu ............................................................................................................................. 3 4. SKICA ŠOLSKIH POTI V OKOLICI ŠOLE .............................................................................................. 4 5. OSREDNJI CILJI IN NAMEN NAČRTA................................................................................................. 4 6. ANALIZA STANJA ŠOLSKIH POTI ....................................................................................................... 5 7. VZGOJNO PREVENTIVNA VSEBINA ZA PRAVILNO IN ODGOVORNO RAVNANJEV CESTNEM PROMETU ................................................................................................................................................ 8 7.1 SKRB ZA PROMETNO VARNOST .................................................................................................. 8 7.2 SKRB ZA PROMETNO VARNOST NA ŠOLI .................................................................................... 9 7.3 PROMETNA VZGOJA V ODDELKIH ...........................................................................................
    [Show full text]
  • SLOVENE CITIES and SUBURBS in TRANSFORMATION SLOVENSKA MESTA in OBMESTJA V PREOBRAZBI Marjan Ravbar
    SLOVENE CITIES AND SUBURBS IN TRANSFORMATION SLOVENSKA MESTA IN OBMESTJA V PREOBRAZBI Marjan Ravbar Southern part of Ljubljana is spreading on Ljubljana moor (photography Jure Senega~nik). Ju`ni del Ljubljane se {iri tudi na Ljubljansko barje (fotografija Jure Senega~nik). Geografski zbornik 37 Black Cyan Magenta Yellow 65 SYNCOMP Geografski zbornik, XXXVII (1997) Abstract UDC: 911.37(497.12) Slovene Cities and Suburbs in Transformation KEY WORDS: urbanization, suburbanization, cities, suburbs, city regions, settlement regulation In the first part, the article defines urbanization which means the decreasing difference in living stan- dards between the urban and rural populations and the spatial and functional integration of cities with adjacent settlements influenced by economic interaction, the social mobility of the population, and/or communication systems. On the basis of sociogeographic, functional, structural, and phys- iognomic indicators, the article defines in the following sections the extent and principal charac- teristics of the influence of modern urbanization on the countryside and defines the role of suburbs in the Slovene space. The core of the research is devoted to the transformation and the developmental and structural problems of Slovene suburbs. In the conclusion, dilemmas for further development are indicated and some common goals of settlement policy in Slovenia are suggested. Izvle~ek UDK: 911.37(497.12) Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi KLJU^NE BESEDE: urbanizacija, suburbanizacija, mesta, obmestja, mestne regije, usmerjanje poselitve. Prispevek (Slovenska) mesta in obmestja v preobrazbi v prvem delu opredeljuje urbanizacijo, ki po- meni zmanj{evanje razlik v `ivljenjski ravni med mestnim in pode`elskim prebivalstvom ter pro- storsko in funkcijsko integracijo mest s sosednjimi naselji pod vplivi ekonomskih interakcij, social- ne mobilnosti prebivalstva in/ali komunikacijskih sistemov.
    [Show full text]
  • Hribovske Kmetije Slovenjgraškega Pohorja (S 13 Tabelami in 12 Slikami Med Besedilom)
    HRIBOVSKE KMETIJE SLOVENJGRAŠKEGA POHORJA (S 13 TABELAMI IN 12 SLIKAMI MED BESEDILOM) MOUNTAIN FARMS OF POHORJE OF THE SLOVENJ GRADEC COMMUNITY (WITH 13 TABLES AND 12 FIGURES IN TEXT) IVAN GAMS SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 7. JUNIJA 1983 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Milan Orožen Adamič, Milan Sifrer UREDILA IVAN GAMS IN DRAGO MEZE Izvleček UDK 33 (497.12-18) Hribovske kmetije Slovenjgraškega Pohorja Študija obravnava naravnogeografske razmere in soeioekonomsko stanje 137 hri- bovskih kmetij v enajstih pohorskih naseljih v okviru slovenjgraške občine. Abstract UDC 33 (497.12-18) Mountain Farms of Pohorje of the Slovenj Gratlec Community The study deals with the natural geographic conditions and socio-economic state of the 137 mountain farms in the eleven settlements of the Pohorje mountain-range, incorporated into the Slovenj Gradec community. Naslov — Address Dr. Ivan Gams, redni univ. prof. in dopisni član SAZU PZE za geografijo Filozofske fakultete Aškerčeva 12 61000 Ljubljana Jugoslavija UVOD Tu obravnavano Slovenjgraško Pohorje predstavlja zahodno-jugozahodno po- horsko pobočje v obsegu, kakor je od leta 1955 vključeno v občino Slovenj Gradec. Dviguje se nad Mislinjsko dolino, le na jugovzhodu nad dolomitno-terciarnim po- doljem v Doliču. Zgornjo mejo obravnavanih naselij predstavlja v glavnem glavni hrbet Pohorja, ki je razvodje med Dravo in njenim pritokom Mislinjo. Na severo- zahodu obsega obravnavani kraj Pameče preko porečja Mislinje v porečje neposred- nega dravskega pritoka Reke. Na jugovzhodu se meja obravnavanega ozemlja od- makne od mislinjsko-dravske razvodnice in zajema v naseljih Tolsti vrh in Paka še del povirja Pake oziroma Savinje.
    [Show full text]
  • Wastewater Treatment in the Mislinja River Basin Located in Mislinja and Dravograd in the Republic of Slovenia
    ISPA INFORMATION SHEET Measure No 2002 SI 16 P PE 007 Measure title Wastewater Treatment in the Mislinja River Basin located in Mislinja and Dravograd in the Republic of Slovenia Authority responsible for implementation Name: D.Sc. Metka Gorišek, Councillor to the Government Address: Dunajska 48, 1000 Ljubljana, SLOVENIA E-mail: [email protected] Description The project concerns the construction of the wastewater treatment plants and the building and upgrading of the sewage systems in two municipalities, Mislinja and Dravograd, separated by a distance of more than 20 km, in the Mislinja river basin situated in the northern part of Slovenia near the Austrian border at Koroska region. Currently, the sewerage systems of the two municipalities are partly built and 3.600 inhabitants are connected (37% in Mislinja and 43% in Dravograd). The municipalities of Mislinja and Dravograd do not operate waste water treatment facilities and waste water discharges at several outlets untreated directly to the Mislinja River. The investment will also improve the quality of the Drava River which crosses the border between Slovenia and Croatia and, further downstream into Hungary and then falls into the Danube River. The project comprises: (i) for the municipality of Mislinja the construction of 15 km (14,982 km of gravity pipes + 0,07 km of pressure pipes) of sewerage network and a central waste water treatment plant with capacity of 2700 PE (2500 PE directly connected + 200 PE for effluent from septic tanks). One pumping station and three sewer overflows will be also built. (ii) for the municipality of Dravograd the construction of 5,3 km (4,453 km of gravity pipes + 0,844 km of pressure pipes) of sewerage network and a central waste water treatment plant with capacity of 6000 PE (5800 PE directly connected + 200 PE for effluent from septic tanks).
    [Show full text]
  • TEŠ Power Plant and Premogovnik Coal Mine Environmental Impact
    TEŠ Power Plant and Premogovnik Coal Mine Environmental Impact Assessment Addendum October 2009 TES Power Plant and PV Coal Mine Environmental Impact Assessment Addendum Table of Contents INTRODUCTION 7 1. LOCATION 9 2. PROJECT DESCRIPTION 10 2.1 Thermal power plant Šoštanj (TEŠ) and planned Unit 6 10 2.2 Coal mine Velenje (PV) 10 2.2.1 Underground facilities 10 2.2.2 Coal Basin Geology 12 2.2.3 Hydrogeology 15 2.2.4 Mining Method 15 2.2.5 Subsidence and Surface Effects 18 2.3 Transmission lines 19 3. ENVIRONMENTAL AND SOCIAL IMPACT ASSESSMENT 21 3.1 Geomorphologic and geologic characteristics 21 3.1.1 Present situation 21 3.1.2 Environmental impact 22 3.1.3 Mitigation measures 23 3.1.4 Monitoring 24 3.2 Groundwater 24 3.2.1 Present situation 24 3.2.2 Environmental impact 25 3.2.3 Mitigation measures 26 3.2.4 Monitoring 26 3.3 Surface waters 26 3.3.1 Present situation 26 3.3.2 Environmental impact 33 3.3.3 Mitigation measures 34 3.3.4 Monitoring 34 3.4 Soils 34 3.4.1 Present situation 34 3.4.2 Environmental impact 35 3.4.3 Mitigation measures 36 3.4.4 Monitoring 36 3.5 Air quality 36 3.5.1 Present situation 36 3.5.2 Environmental impact 41 3.5.3 Mitigation measures 42 3.5.4 Monitoring 42 3.6 Noise and vibrations 43 3.6.1 Present situation 43 Page 3 of 96 TES Power Plant and PV Coal Mine Environmental Impact Assessment Addendum 3.6.2 Environmental impact 47 3.6.3 Mitigation measures 47 3.6.4 Monitoring 47 3.7 Flora, fauna, vegetation and habitat types 48 3.7.1 Present situation 48 3.7.2 Environmental impact 48 3.7.3 Mitigation measures
    [Show full text]
  • Publikacija OŠ Mislinja Šolsko Leto 2020/21
    http://osmislinja.si PUBLIKACIJA v OS Mislinja 2020 / 2021 Osnovna šola Mislinja a http://osmislinja.si/ [email protected] Spoštovani učenci, starši in učitelji! Šolsko leto 2020/21, v katerega vstopamo, bo zagotovo za vse nas spet polno novih izzivov, ki bodo tokrat zaradi pojava korone še toliko večji. Pod streho OŠ Mislinja bo, tako letos prvič po osmih letih, spet malce večje število učencev, natančneje 405. Najbolj vesela sem, da smo po počitnicah spet vsi skupaj v šolskih klopeh. Zavedam se, da bo nekaj časa potrebnega za spoznavanje novih pravil, ki so sicer v veliki meri veljala tiste tri tedne pred počitnicami. Znašli smo se v malce nenavadnih časih kar se tiče druženja, ki je tokrat pač omejeno zaradi bolezni Covid-19, pa vendar smo že v spomladanskem času, ko se je le-ta prvič pojavila, dokazali, da jo s skupnimi močmi lahko obvladamo. Naj tako ostane tudi v tem šolskem letu. Strokovni delavci OŠ Mislinja smo se potrudili, da smo se kar najbolje pripravili na morebitno šolanje na daljavo, čeprav močno upamo, da do tega ne bo prišlo. Za lažjo komunikacijo smo na šoli izbrali skupno okolje Oblak 365, znotraj katerega bomo tako z učenci kot njihovimi starši komunicirali preko videokonferenčnega sistema Teams. Upam sicer, da bo komunikacija lahko v čim večji meri potekla v živo. ~ 2 ~ Osnovna šola Mislinja a http://osmislinja.si/ [email protected] Dragi učenci pri izpolnjevanju svoje osnovne naloge – učenju, bodite do sebe zahtevni in odgovorni, trudite se biti samostojni. Naj vas morebitne težave ne omajajo. Pri tem ne pozabite na spoštljivost v medvrstniških odnosih ter v odnosu do odraslih kot tudi do šole kot ustanove.
    [Show full text]
  • Realization Improved Passenger Transport To
    REALIZATION IMPROVED PASSENGER TRANSPORT DTO.T2.3.5 TEN Pilot-T implementation NODES Final report Season Bus line Lavamünd-Maribor 09 2020 Page 1 This report was developed by RRA Koroška d.o.o. (PP8) Contact: Peter Zajc, MsC Aleš Rupreht RRA Koroška, Meža 10, SI-2370 Dravograd, Slovenia Page 2 Table of content 1. Description of the pilot action ........................................................................................ 4 2. Results ...................................................................................................................... 7 3. Evaluation .................................................................................................................. 8 4. Financing .................................................................................................................. 11 5. Sustainability of results ................................................................................................ 11 6. Appendix .................................................................................................................. 12 Figure 1: Network of long distance and regional cycling routes in the cross border region .....................4 Figure 2: The Drava Cycling Route near the border crossing Vič/Rabenstein ......................................5 Figure 3: Štrekna – the Mislinja Valley Cycling Route ...................................................................5 Figure 4: The River Lavant Cycling Route - Lavantradweg R10 .......................................................5 Figure
    [Show full text]
  • PUBLIKACIJA OŠ Mislinja
    PUBLIKACIJA OŠ Mislinja http://osmislinja.si 2019 /2020 Osnovna šola Mislinja a http://osmislinja.si/ [email protected] Spoštovani učenci, starši in učitelji! Vsaka šola je poseben svet zase, ki mavrično zaživi v začetku septembra in tiho ugasne konec junija. V tem živopisanem svetu veljajo določena pravila, obveznosti, zakonitosti pa tudi prijetnosti, igrivosti in lumparije, ki se nam za vse življenje vtisnejo v spomin. Šolsko leto 2019/20, v katerega vstopamo, bo zagotovo za vse nas spet polno novih izzivov; pod streho OŠ Mislinja bo, tako kot leto poprej, sobivalo 395 učencev in 68 zaposlenih. Dragi učenci, pri izpolnjevanju svoje osnovne naloge – učenju – bodite do sebe zahtevni in odgovorni, trudite se biti samostojni. Naj vas morebitne težave ne omajajo. Pri tem ne pozabite na spoštljivost v medvrstniških odnosih ter v odnosu do odraslih kot tudi do šole kot ustanove. Znanje je bogastvo, ki nam ga ne more nihče vzeti, je pa brezpredmetno, če pri tem pozabimo biti drug drugemu človek. Torej – znanje in pozitivne osebnostne lastnosti ter vse, kar sodi zraven, vam bo zagotovo pomagalo, da boste premagovali težave, reševali konflikte in se uspešno spopadali z življenjem. Vsi zaposleni na naši šoli se bomo potrudili po svojih najboljših močeh, da boste učenci preživljali učne dneve v ustvarjalnem, spodbudnem, zdravem in prijetnem vzdušju. ~ 2 ~ Osnovna šola Mislinja a http://osmislinja.si/ [email protected] Spoštovani učitelji, pred vami je spet nov začetek. Vsak začetek je nepopisan list, na katerega lahko napišemo najboljše mojstrovine, največje skrivnosti, najbolj izbrane besede. Skupaj z učenci boste lahko ustvarjali svet novih možnosti, zato sprejmite njihovo energijo in igrivost.
    [Show full text]
  • Using VGI for 2012 Flood Mapping in Slovenia
    EGU Journal Logos (RGB) Open Access Open Access Open Access Advances in Annales Nonlinear Processes Geosciences Geophysicae in Geophysics Discussion Paper | Discussion Paper | Discussion Paper | Discussion Paper | Open Access Open Access Nat. Hazards Earth Syst. Sci. Discuss.,Natural 1, 2859–2881, Hazards 2013 Natural Hazards www.nat-hazards-earth-syst-sci-discuss.net/1/2859/2013/and Earth System and Earth System doi:10.5194/nhessd-1-2859-2013 NHESSD © Author(s) 2013. CC Attribution 3.0 License.Sciences Sciences Discussions 1, 2859–2881, 2013 Open Access Open Access Atmospheric Atmospheric This discussion paper is/has been under review for the journal Natural Hazards and Earth Chemistry Chemistry Using VGI for 2012 System Sciences (NHESS). Please refer to the corresponding final paper in NHESS if available. and Physics and Physics flood mapping in Discussions Slovenia Open Access Open Access Atmospheric Atmospheric Measurement Measurement M. Triglav-Čekada and Using volunteeredTechniques geographicalTechniques D. Radovan Discussions Open Access information to map the November 2012Open Access Biogeosciences Biogeosciences Title Page Discussions floods in Slovenia Abstract Introduction Open Access M. Triglav-Čekada and D. Radovan Open Access Conclusions References Climate Climate Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana,of the Past Slovenia of the Past Tables Figures Discussions Received: 15 May 2013 – Accepted: 6 June 2013 – Published: 25 June 2013 Open Access Open Access J I Correspondence to: M. Triglav-EarthČekada System ([email protected])
    [Show full text]