Grajska ulica.7, 2000 Maribor tel. (0)2 / 250 - 53 - 00 d.o.o. fax. (0)2 / 251 - 60 - 94 E-pošta [email protected]
Naloga:
Naročnik: s
Izvajalec: ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Nosilka naloge: Vesna POLANC MARINIČ, univ. dipl. inž. arh.
Sodelavke in Mojca ZAVODNIK, univ. dipl. inž. arh. sodelavci: Jože KOS GRABAR, univ. dipl. inž. geod. Rasto KIRN, univ. dipl. inž. arh. mag. Katja KERKEZ, dipl. inž.grad. Vlado NOVAK, grad. teh. Jožica Motaln, teh. ris.
Številka naloge:
Številka pogodbe:
Datum izdelave: c
c Marinka KONEČNIK KUNST
O:\Plan\Mislinja_OPN_10025\3_predlog\Priloge\UN_podrobn_del\UN_MISLINJA_20161228_za_predlog_OPN.doc Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s 1.1 Območja celovite prenove ______5 1.2 Območja notranjega razvoja in ostala območja ______5 1.3 Območja širitve naselja______6 1.4 Posamezna večja zaključena območja javnih in zelenih površin (območja zelenega sistema) ______7 1.5 Območja, za katera je treba pripraviti občinske podrobne prostorske načrte (v nadaljevanju OPPN) ______8 1.6 Območja, za katera se urbanistično arhitekturne rešitve lahko variantno pridobijo na podlagi javnega natečaja in usmeritve za izvedbo morebitnega javnega natečaja ______10 s s s 2.1 Enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) ______11 2.2 Podrobna namenska raba prostora (v nadaljevanju pNRP) ______13 s s 3.1 Splošni PIP glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja in parcelacije ______15 3.1.1 Namembnost posegov v prostor ______15 3.1.2 Lega objektov ______32 3.1.3 Velikost objektov ______33 3.1.4 Oblikovanje objektov ______36 3.1.5 Parcelacija ______41 3.2 Posebni PIP glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja in parcelacije ______43 3.3 PIP glede priključevanja objektov na javno infrastrukturo in grajeno javno dobro _____ 62 3.3.1 Prometne ureditve ______62 3.3.2 Opredelitev in prikaz pogojev opremljanja stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo ______72 3.4 PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb ______77 3.4.2 Ohranjanja narave ______78 3.4.3 Varstvo voda ______79 3.4.4 Varovanje in izboljšanje zraka ______80 3.4.5 Varstvo tal ______80 3.4.6 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe ______81 3.5 PIP glede varovanja zdravja ljudi ______83 3.5.1 Varovanje pred hrupom ______83 3.5.2 Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem ______84 3.5.3 Varovanje pred svetlobnim onesnaženjem ______85 3.5.4 Zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem ______85
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
c c c c c c c c c c c c c c c
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Karta 1: Območja urbanističnega načrta Karta 2: Prikaz enot urejanja prostora Karta 3: Prikaz podrobnejše namenske rabe zemljišč Karta 4: Prikaz elementov arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja, javnih in zelenih površin ter druge oblike javnega dobra Karta 5: Zasnova prometne ureditve Karta 6: Prikaz opremljanja stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Območja urbanističnega načrta so prikazana na istoimenski karti št. 1.
C Znotraj meje UN Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom ni večjih površin, potrebnih za celovitejšo prenovo. Prav tako ni večjih kompleksov zaščitene kulturne dediščine, ki bi jo bilo potrebno prenoviti. Prepoznane so le degradirane prvine, in sicer: − proizvodno območje severno od cerkve Sv. Lenarta, kateremu je potrebno urediti bolj mestotvorno funkcijo in − obe jedri naselij. Prisotne »degradacije« je možno sanirati v okviru izvajanja posegov notranjega razvoja naselja in širitev naselja z oblikovanjem primernih javnih in zelenih površin, povezovalnih elementov ter aktiviranjem posameznih površin za primerne prostorske ureditve ob izkazanem interesu investitorjev.
V naselju Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom so določena območja notranjega razvoja. Območja notranjega razvoja naselja so površine, kjer se s prenovo, sanacijo, oziroma racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in ob skrbi za ohranjanje kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine zagotavlja kvalitetnejše bivalne razmere. Obsegajo pretežni del naselja brez območij predlaganih širitev in sanacij.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Na površinah notranjega razvoja je v nadaljevanju in v grafičnem delu UN za posamezna območja, za katera je opredeljena izdelava OPPN, določena vrsta podrobnejše namenske rabe, tipologija stavb, faktor izrabe, delež zelenih površin in javnih odprtih prostorov, kot usmeritev za urejanje. Na teh območjih se s kompleksno ureditvijo predvsem dosega večja prepoznavnost prostora, boljša orientacija, pestrost morfoloških zasnov in tipologije, nove javne in zelene površine. Na ostalih površinah, ki so predmet le posamezne prenove, sanacije in/ali dopolnilne gradnje ter drugih vrst posegov in se bodo urejale z določili prostorskih izvedbenih pogojev (PIP) določenih v nadaljevanju in v OPN, pa se vzdržuje stavbni fond, dviguje se kvaliteta okolja, ohranja raznolikost ali avtohtonost gradnje na določenih posameznih območjih, dopolnjujejo se območja z elementi registra ulične in parkovne opreme ter se oblikovno prepoznavno uredijo obstoječe javne površine.
Predvidene površine za širitev naselja: − zaradi razvoja naselja: ŠN1 – gre za površinsko manjšo spremembo NRP, predvideno z dopolnjenim osnutkom OPN za naselje Mislinja. To formiranje novih stavbnih zemljišč naselja je namenjeno stanovanjskim in spremljajočim dejavnostim. Območje je za stanovanjsko pozidavo primerno zaradi dobre infrastrukturne opremljenosti in kakovosti bivalnega okolja (mikroklima, bližina naravnega okolja, tj vznožja Pohorja, mir). površina ca.: 0,2 ha ŠN2 – gre za formiranje stavbnega zemljišča kot dela občinskega središč a za potrebe vzpostavitve muzejske železnice (turistična prezentacija tehnične dediščine naselja in ureditev zelenih površin ob načrtovani trasi železnice). površina ca.: 0,4 ha
ŠN4 – gre za povečanje stavbnih zemljišč, ki spadajo k osnovni šoli, in si cer na način zaokrožitve meje naselja do obstoječega roba gozda oz. zarasti. Območje je namenjeno centralnih dejavnostim (izobraževanje in spremljajoče dejavnosti – rekreacija, šport, parki). površina ca.: 0,2 ha ŠN5 – gre za povečanje stavbnih zemljišč naselja za stanovanjsko gradnjo, in sicer na način zaokrožitve meje naselja (obojestranska pozidava ob dovozni cesti, izraba obstoječe komunalne infrastrukture). površina ca. : 0,3 ha ŠN6 – gre za povečanje stavbnih zemljišč naselja za stanovanjske in spr emljajoče dejavnosti (kmetijska in poslovna dejavnost). površina ca. : 0, 1 ha s c
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− ŠN7 - manjše širitve (do 0,15 ha) s c
− ŠN8 - manjše širitve zaradi uskladitve obstoječega stanja – gre za ureditev doslej neustrezne določitve stavbnih zemljišč v veljavnih planskih aktih občine, ko so celo odseki državne in regionalne ceste (bili) v zadevnih aktih opredeljeni kot najboljše ali drugo kmetijsko zemljišče. s c
V UN se dodatno vključi območje stavbnih zemljišč, ki je v veljavnem prostorskem planu opredeljeno kot stavbno zemljišče, in sicer območje razpršene gradnje v Šentilju pod Turjakom, nasproti pokopališča. Predmetne površine se v UN opredelijo kot stanovanjske površine.
Območja zelenega sistema so prikazana v so prikazana na karti št. 1: »Območja urbanističnega načrta«, podrobneje pa je zeleni sistem prikazan na karti št. 4: »Prikaz elementov arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja, javnih in zelenih površin ter druge oblike javnega dobra«. Hrbtenico zelenega sistema v naselju Mislinja predstavlja s (Mi/VC-01), ki jo dopolnjujeta še dva potoka Brložnica in Estrana v sonaselju Šentilj pod Turjakom.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
V starem jedru naselja Mislinja (Mi/CU-05) je manjši , ki se ga dopolni z elementi urbane in parkovne opreme. Na južnem bregu reke Mislinja se vzpostavi nova parkovna površina, kjer se uredi »muzej« železnice na prostem (Mi/ZP-01). V južnem delu naselja Mislinja (Mi/BC-01) se nahaja c - območje smučarskega centra, kjer so 15, 30, 65 in 90- metrske skakalnice. Velik del šolskega kompleksa (Še/CD-01) predstavlja c z več športnimi igrišči. Del obstoječega zelenega sistema je tudi manjše športno igrišče v središču sonaselja Šentilj pod Turjakom (del župnišča – Še/CU-01). Sistem javnega zelenega sistema dopolnjujeta dva otroška igrišča, eno ob stanovanjski gradnji (Mi/SS-15) zahodno od prej navedenega parka, drugo južno od Poslovnega središča Lopan (Mi/CU-05). Novo otroško igrišče se uredi ob blokovni zazidavi »Sejmišče«. Prav tako se uredi po eno otroško igrišče na območjih kompleksnejših nezazidanih stavbnih zemljišč s predvideno eno-, dvo- ali večstanovanjsko gradnjo. Zeleni sistem naselja predstavlja še v Šentilju pod Turjakom.
V območju UN je bil sprejet s s s s (Uradni list RS, št. 49/2010), ki ostane v veljavi do preklica. Enako ostane do preklica v veljavi s s (Ur. list RS, št. 609-14/02 in št. 64/04 – sprem.).
Novi OPPN se pripravijo za kompleksnejša območja širitev naselja in za kompleksnejše nezazidane površine v naselju. Takšnih območij je v UN za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom 6: − stanovanjsko območje zahodno od šole (Še/SS-02) se predvidi za stanovanjsko gradnjo ter v severnem delu za energetsko infrastrukturo;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− v stanovanjskem območju (Mi/SS-05), ki se nahaja na zelo strmem pobočju (naklon nad 25°), se nadaljuje gradnja prostostoječih eno- do dvostanovanjskih stavb kot v območju južno od njega. Gradnja na tem pobočju bo mogoča samo ob posebnih pogojih, ki se bodo natančneje določili v geotehničnem poročilu; − enako velja za posebno območje za turizem (Mi/BT-01) ki se nahaja na južno orientiranem pobočju nad starim centrom Mislinje. Območje je predvideno za gradnjo apartmajskega naselja, ki bo dopolnjevalo območje športnega centra na nasprotnem – severnem pobočju (Mi/BC-01); − pod območjem turističnih apartmajev se na novo predvidi območje za stanovanjsko gradnjo (Mi/SS-19), ki je poznano pod imenom: »Pergerjevi vrtovi«; − v centru naselja Mislinja, južno od reke Mislinje, se z OPPN načrtuje območje centralnih dejavnosti Mi/CU-02; − prav tako se načrtuje OPPN za območje Mi/IG-02 v jugozahodnem obcestnem kraku naselja Mislinja, namenjeno proizvodnim dejavnostim.
Za ta območja so do njihove izdelave v nadaljevanju določeni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za dopustne posege do sprejetja OPPN. Na območjih, za katere je predvidena izdelava OPPN, se slednji lahko predlaga tudi za oblikovanje rešitve za posamezni objekt (ali skupine objektov) različne namembnosti. Strokovne rešitve prostorskih ureditev se lahko pridobijo tudi z izdelavo variantnih rešitev. Izdela se študija variant, v okviru katere se variantne rešitve primerjajo z urbanističnega, okoljskega in ekonomskega vidika, najustreznejšo rešitev pa potrdi občina. Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov oziroma pogoji gradnje na območjih EUP v UN, za katera je predlagana izdelava OPPN, izhajajo iz splošnih določil, in so še ali dopolnjena ali spremenjena za posamezno EUP v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih. Koncepti ureditve določeni v OPPN lahko odstopajo od opredeljenih določil v UN, v kolikor so argumentirani z večjo stopnjo javne koristi.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Za območje centralnih površin, zahodno in južno od občinske stavbe (območje Poslovnega središča Lopan = Mi/CU-05) se variantno lahko izvede javni natečaj. Enako se lahko variantno izvede javni natečaj za ureditev ploščadi / trga na območju EUP Mi/SS-08.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
EUP je del naselja in je določena na podlagi: − analize značilnosti prostora, − upoštevanja režimov iz pravnih aktov s področij: varstva okolja in zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter omejitev, povezanih z gospodarsko javno infrastrukturo, − strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev, vključno z možnostjo izgradnje predvidene gospodarske javne infrastrukture. Mi ime naselja: Mislinja SS – stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi 17 zaporedna številka EUP Za EUP je določena namenska raba in predlagani elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja.
Območje UN se členi na v tabeli navedene EUP. EUP so razvrščene glede na NRP, tipologijo prostorskih ureditev, izgrajenost in terenske značilnosti na 7 skupin: območja stanovanj, območja centralnih dejavnosti, območja proizvodnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin, območja prometne infrastrukture in območja površinskih voda. V EUP veljajo posebni pogoji urejanja, ki so nadrejeni ostalim pogojem urejanja. Po EUP so opredeljene tudi usmeritve za izdelavo predvidenih OPPN.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
S - območja stanovanj Mi/SS-01 26 Mi/SS-02 Mi/SS-03 Prisoje zahod Mi/SS-04 Mi/SS-05 Prisoje vzhod Mi/SS-06 Mi/SS-07 Mi/SS-08 Mi/SS-09 Mi/SS-10 Mi/SS-11 Mi/SS-12 Mi/SS-13 Mi/SS-14 Mi/SS-15 Mi/SS-16 Mi/SS-17 Mi/SS-18 Mi/SS-19 »Pergerjevi vrtovi« Mi/SS-20 Mi/SS-21 Mi/SS-22 Mi/SS-23 Mi/SS-24 Še/SS-01 Še/SS-02 Cigonca C - območja centralnih Mi/CU-01 8 dejavnosti Mi/CU-02 Mi/CU-03 območje cerkve Sv. Lenarta Mi/CU-04 Mi/CU-05 Lopan Mi/CU-06 Še/CU-01 Še/CD-01 I - območja proizvodnih Mi/IG-01 7 dejavnosti Mi/IG-02
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Mi/IG-03 Mi/IG-04 Mi/IG-05 Mi/IG-06 Mi/IG-07 B - posebna območja Mi/BT-01 območje apartmajskega 2 naselja ob Gozdarski Mi/BC-01 območje športnega centra Z - območja zelenih površin Mi/ZP-01 »muzej« železnice na 2 prostem
Še/ZK-01 pokopališče P - območja prometne Mi/PC-01 1 infrastrukture V - območja površinskih voda Mi/VC-01 1 SKUPAJ: 48 Na območju UN je določenih 48 območij EUP, ki imajo določene eno ali več podrobnejših namenskih rab, pri čemer je ena prevladujoča.
Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja pNRP, ki so lahko še podrobneje razdeljene.
Splošni prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju PIP) za območja in površine pNRP (določene v spodnji tabeli) glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so opredeljeni v poglavju 1.1 Splošni PIP, posebni PIP pa v poglavju 1.1 Posebni PIP. območja območja pNRP z oznako površine pNRP z oznako osnovne NRP I. OBMOČJA S območja stanovanj SS - stanovanjske površine STAVBNIH C - območja centralnih dejavnosti CU - osrednja območja centralnih ZEMLJIŠČ dejavnosti CD - druga območja centralnih dejavnosti - območje dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa I - območja proizvodnih dejavnosti IG - gospodarske cone B - posebna območja BT - površine za turizem BC - športni centri Z - območja zelenih površin ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport ZP - parki ZD - druge urejene zelene površine ZK - pokopališča P - območja prometne PC - površine cest infrastrukture E - območja energetske infrastrukture IV. OBMOČJA V - območja površinskih voda VC - celinske vode VODA Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo: športni parki in igrišča (ZS), trgi, parki (ZP), otroška igrišča in druge urejene zelene površine (ZD), pokopališče (ZK), prometne površine (PC), celinske vode (VC). Na območjih veljavnih in predvidenih OPPN, so v grafičnih prikazih tega UN prevladujoče pNRP prikazane le okvirno (informativno), zanje se smiselno upoštevajo pogoji posebnih PIP za posamezne pNRP.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
C C Prostorski ureditveni pogoji glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja in parcelacije na območjih EUP v UN izhajajo iz splošnih določil, in so še ali dopolnjena ali spremenjena za posamezno EUP v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih. Koncepti ureditve določeni v OPPN lahko odstopajo od opredeljenih določil v UN, v kolikor so argumentirani z večjo stopnjo javne koristi. Za območje Mi/SS-11, za katero bil izdelan Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje Žaga v naselju Mislinja (Uradni list RS, št. 49/2010), veljajo vsi pogoji, ki jih ta akt določa.
s s s Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih pNRP. V skladu s pretežno namensko rabo površin je treba določiti dopustne: − vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov v skladu z uredbo, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena in vrste enostavnih objektov glede na namen, − vrste gradenj, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov ter druge posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, − možnost prepletanja dopustnih dejavnosti.
s s s V nadaljevanju so opredeljene dopustne in spremljajoče dejavnosti na določenem posameznem območju podrobnejše namenske rabe. V primerih, ko v posamezni EUP v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to podrobnejših (posebnih) PIP posebej navedeno. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti – v nadaljevanju SKD (Ur. L. RS 69/2007, 17/2008) so za potrebe tega načrta uporablja poimenovanja dejavnosti, ki so poenostavljena ali združena iz več kategorij: izraz, uporabljen v tem načrtu standardna klasifikacija dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo A - kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo obrtne dejavnosti C - predelovalne dejavnosti (v manjšem obsegu) F - gradbeništvo (v manjšem obsegu) lesarske dejavnosti C 16 - predelovalne dejavnosti - obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva energetske dejavnosti D - oskrba z električno energijo, plinom, paro trgovske in storitvene dejavnosti G - trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
promet in skladiščenje H - promet in skladiščenje gostinstvo in turizem I - gostinstvo poslovne dejavnosti H - le poštna in kurirska dejavnost (53), J - informacijske in komunikacijske dejavnosti K - finančne in zavarovalniške dejavnosti L - poslovanje z nepremičninami M - strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti dejavnosti javne uprave O - dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva izobraževanje P - izobraževanje zdravstvo in socialno varstvo Q - zdravstvo in socialno varstvo kulturne in razvedrilne dejavnosti R - kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti – brez R93 - športne in druge dejavnosti za prosti čas športne in rekreacijske dejavnosti 93 - športne in druge dejavnosti za prosti čas druge dejavnosti S - druge dejavnosti T - dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo U - dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles dejavnosti družbene infrastrukture P – izobraževanje Q - zdravstvo in socialno varstvo R - kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti O - dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva
s s s (v posebnih PIP je lahko natančneje določeno, katere od dejavnosti, navedenih v tej tabeli, so dovoljeni)
Mi/SS-01 do Mi/SS-24, Še/SS-01, Še/SS-02 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, so dopustne naslednje spremljajoče dejavnosti: poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem (razen dejavnosti avtokampov, taborov in dejavnosti dijaških in študentskih domov), dejavnosti družbene infrastrukture ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost ne presega v EP in V 100 m2, v EN 80 m2), ki ne generirajo povečanega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: − dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta - stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; − neposredna navezanost na kategorizirano javno cesto; − brez povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na dovoljene obremenitve; − dejavnosti, ki povzročajo porast prometa, so dopustne v pritličju stavb. Izjemoma so
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za dejavnosti dr užbene infrastrukture ter mirne dejavnosti kot so pisarne in storitve za osebno nego; V okviru aktivnih kmetij (registrirane kmetije) so dopustne tudi predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, vendar površina prostorov za dejavnost ne sme preseči 100 m 2 (za dopolnilne dejavnosti na kmetiji je ta površina lahko večja) in ne generirati večjega tovornega ali osebnega prometa. Obenem morajo biti izpolnjeni v zgornjih alinejah navedeni pogoji.
C C C Mi/CU-01 do Mi/CU-05, Še/CU-01 Dopustne dejavnosti so poleg bivanja : trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti družbene infrastrukture ter druge dejavnosti;
C C C del Še/CD-01 Dopustne dejavnosti: izobraževanje, predvsem predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje; Dopustne so spremljajoče dejavnosti (do 50% osnovne dejavnosti v objektu): zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti;
C Mi/IG-01 do Mi/IG-07 Dopustne dejavnosti: obrtne in lesarske dejavnosti, promet in skladiščenje; Spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti;
Mi/BT-01 Dopustne dejavnosti: gostinstvo in turizem, t.j. dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem za krajši čas; Spremljajoče dejavnosti: rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje za upravitelja dejavnosti;
C C C Mi/BC-01 Dopustne dejavnosti so rekreacijske in športne ter z njimi povezane spremljajoče dejavnosti: razvedrilne, dejavnosti trgovine, gostinstva in izobraževanja (na področju športa in rekreacije);
ODDIH C Južni del C Dopustne dejavnosti so rekreacijske in športne; Spremljajoče dejavnosti: gostinske;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Mi/ZP-01, del Mi/CU-05 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim dejavnostim; Spremljajoče dejavnosti: kulturne, razvedrilne in izobraževalne;
del Mi/SS-12, del Mi/SS-15, del Mi/SS-21 Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin;
Še/ZK-01 Dopustne dejavnosti: pogrebna dejavnost; Spremljajoče dejavnosti: trgovina;
C C Mi/PC-01 in deli posameznih EUP: Še/SS-01, Še/SS-02, Še/CU-01, Še/CD-01, Mi/SS-02, Mi/SS- 06, Mi/SS-08, Mi/SS-12, Mi/SS-13, Mi/SS-15, Mi/SS-16, Mi/SS-21, Mi/CU-01, Mi/CU-03, Mi/CU- 05, Mi/CU-06, Mi/BC-01 in Mi/IG-06 s s kopenski promet;
s s energetske dejavnosti;
C C Mi/VC-01 s s vodnogospodarske ureditve ter športne in rekreacijske dejavnosti;
s Klasifikacija vrst objektov je povzeta iz Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. list RS, št. 33/2003, 78/2005) in Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. list RS, št. 37/2008): − ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: – stavbe: − stanovanjske − nestanovanjske – gradbeni inženirski objekti − NEZAHTEVNI OBJEKTI − ENOSTAVNI OBJEKTI
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Poimenovanje oz. razvrstitev stavb je odvisna od deleža prisotnosti dejavnosti v stavbi (več kot 50% površine). Tako se lahko spremenijo tudi vrste dopustnih stavb na posamezni enoti urejanja npr.: v stanovanjski stavbi, kjer dejavnost zaseda manj kot 50% celotne površine, je stavba opredeljena kot stanovanjska, če pa dopustna dejavnost obsega več kot 50% površine, je stavba druge dopustne vrste (npr. gostinska, trgovska, poslovna,…) - nestanovanjska. Stavbe so lahko tudi večnamenske (več dopustnih dejavnosti se nahaja v njih), kar pomeni, da se tudi v osnovi opredeli po pretežni dejavnosti. V nadaljevanju navedeni dopustni objekti so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Pred gradnjo v območju varstvenega režima (varovalni pas ceste, vodotoka, območje kulturne dediščine, v nadaljevanju OKD, …), je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je pristojna za izdajo soglasja. V skladu s (splošnimi in posebnimi) PIP so na območjih pNRP dopustne gradnje ZAHTEVNIH IN MANJ ZAHTEVNIH OBJEKTOV, če so namenjeni: − dopustnim dejavnostim, ki so določene za posamezno površino pNRP; − spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP; − drugim dejavnostim, za katere se z OPPN ali projektno dokumentacijo utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP in so skladne s pretežno namensko rabo, s pogoji oblikovanja ter pogoji varstva okolja; − izvajanju gospodarske javne infrastrukture, v nadaljevanju GJI; − komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč; − varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; − varstvu okolja, voda in narave; − varstvu kulturne dediščine; − obrambi; − izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji oblikovanja in pogoji varstva okolja. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju Uredba). V nadaljevanju (poglavje Vrste dopustnih objektov po pNRP) so po pNRP določeni dopustni nezahtevni in enostavni objekti. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN oz. ZN dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je hkrati v skladu s pNRP. Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
s s (v posebnih PIP je lahko natančneje določeno, kateri od objektov, navedenih v tej tabeli, so dovoljeni)
Mi/SS-01 do Mi/SS-24, Še/SS-01, Še/SS-02 ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − stavbe: stanovanjske;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− gradbeno inženirski objekti; NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe; – od tega na površinah večstanovanjske gradnje samo garaže, ute oz. senčnice ter utrjene dovozne poti. – na OKD: − drvarnica, garaža, steklenjak; − za uto oz. senčnico, bazen in rezervoar je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor; − enoetažna pritlična lopa - možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše z vrtov - potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, − nadstrešek - možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora; − ograje; − škarpe in podporni zidovi (niso dopustni v OKD); − pomožni infrastrukturni objekti: – (vsi, razen bazne postaje); – v OKD le: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste ter postajališče; − pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – le na območju aktivnih kmetij – kadar so le-te v OKD le: – kozolec (dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev; toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec, zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih); – kmečka lopa; – silos (je možen samo v horizontalni obliki); – skedenj (dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev); – gnojišče (v neposredni bližini hleva); – poljska pot; – gozdna cesta (potrebno je izdelati variante tras); − začasni objekti: za sezonsko turistično ponudbo (v OKD le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja) ali za prireditve (le kiosk oziroma tipski zabojnik); − spominska obeležja – v OKD je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino; − objekt za oglaševanje – ne v OKD, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
ENOSTAVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe; – od tega na površinah večstanovanjske gradnje niso dovoljeni zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo ter enoetažni pritlični objekt; – na OKD sta dupustna le: nadstrešek (možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora) ter rezervoar (potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor); − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti (razen cestni silos); v OKD le objekt javne razsvetljave – pomožni energetski objekti; v OKD le: − (podzemno) nizkonapetostno dostribucijsko elektroenergetsko omrežje, − ločilno oz. krmilno mesto (naj bo neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta)), − relejna hišica in tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin naj se izogibata objektom in območjem kulturne dediščine – pomožni komunalni objekti; v OKD le: − objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem (izogibati se je potrebno objektom in območjem kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na ne- izpostavljenem mestu), − tipska oziroma montažna greznica, − mala komunalna čistilna naprava, − zbiralnica ločenih frakcij – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja – ne v OKD; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave – ne v OKD; − pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – le na območjih aktivnih kmetij – če se le-te nahajajo v OKD, le: – čebelnjak, – gozdba učna pot, – kašča – kozolec (dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev; toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec, zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih); − začasni objekti razen cirkusa in začasne tribune za gledalce na prostem; − vadbeni objekti: igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot; − spominska obeležja – v OKD je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino; − urbana oprema - v OKD je treba urbano opremo načrtovati celostno: – nadkrita čakalnica in javna kolesarnica z nadstreškom; – transparent – le na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oz. naselju, ki ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante; – skulptura in vodnjaki - enako kot spominska obeležja;
C C C C C C ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − stavbe: stanovanjske in nestanovanjske;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− gradbeno inženirski objekti; NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe – vsi, razen pretočne greznice – v OKD le: − drvarnica, garaža, steklenjak; − za uto oz. senčnico, bazen in rezervoar je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor; − enoetažna pritlična lopa - možna le, če to dopušča zasnova domačije oz. hiše z vrtov - potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, − nadstrešek - možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora; − ograje; − škarpe in podporni zidovi - ne v OKD; − pomožni infrastrukturni objekti: – vsi; bazna postaja ni dovoljena na objektih vzgoje in izobraževanja, zdravstvenih ustanovah, na stanovanjskih objektih pa le v soglasju z lastniki; – v OKD le: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste ter postajališče. Bazne postaje - naj se praviloma izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu; Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oz. drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo. − pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – le na območju aktivnih kmetij – kadar so le-te v OKD le: – kozolec (dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev; toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec, zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih); – kmečka lopa; – silos (je možen samo v horizontalni obliki); – skedenj (dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev); – gnojišče (v neposredni bližini hleva); – poljska pot; – gozdna cesta (potrebno je izdelati variante tras); − začasni objekti: za sezonsko turistično ponudbo (v OKD le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja) ali za prireditve (le kiosk oziroma tipski zabojnik); − spominska obeležja – v OKD je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino; − objekt za oglaševanje – ne v OKD, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt; ENOSTAVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe - na OKD sta dupustna le: nadstrešek (možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora) ter rezervoar (potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor); − pomožni infrastrukturni objekti: – c (razen cestni silos); v OKD le objekt javne razsvetljave – pomožni energetski objekti; v OKD le: − (podzemno) nizkonapetostno dostribucijsko elektroenergetsko omrežje,
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− ločilno oz. krmilno mesto (naj bo neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta)), − relejna hišica in tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin naj se izogibata objektom in območjem kulturne dediščine – telekomunikacijske antene in oddajniki –praviloma naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu; – pomožni komunalni objekti; v OKD le: − objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem (izogibati se je potrebno objektom in območjem kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na ne- izpostavljenem mestu), − tipska oziroma montažna greznica, − mala komunalna čistilna naprava, − zbiralnica ločenih frakcij – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja – ne v OKD; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave – ne v OKD; − pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – le na območjih aktivnih kmetij – če se le-te nahajajo v OKD, le: – čebelnjak, – gozdba učna pot, – kašča – kozolec (dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev; toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec, zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih); − začasni objekti: razen cirkusa in začasnih objektov za skladišenje; − vadbeni objekti: – igrišče za šport in rekreacijo na prostem: igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot; – v OKD dopustni so le v sklopu obstoječih učno - vzgojnih objektov, montažnih napihljivih šotorov naj se ne načrtuje v OKD; − spominska obeležja – v OKD je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino; − urbana oprema - v OKD je treba urbano opremo načrtovati celostno: – nadkrita čakalnica in javna kolesarnica z nadstreškom; – transparent – le na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oz. naselju, ki ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante; – skulptura in vodnjaki - enako kot spominska obeležja;
C C C Mi/Še-01 ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − stavbe: nestanovanjske stavbe; − gradbeno inženirski objekti; NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe: nepretočna greznica, utrjene dovozne poti; − ograje;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− škarpe in podporni zidovi; − pomožni infrastrukturni objekti (vsi, razen bazne postaje); − začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam - le kiosk oziroma tipski zabojnik; − spominska obeležja; − objekt za oglaševanje; − objekt za telekomunikacijsko opremo; ENOSTAVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe; − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti (vsi, razen cestni silos); – pomožni energetski objekti; – telekomunikacijske antene in oddajniki; – pomožni komunalni objekti, – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave; − začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam - vsi, razen cirkusa; − vadbeni objekti: igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot; − spominska obeležja; − urbana oprema;
C ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − stavbe: nestanovanjske stavbe; − gradbeno inženirski objekti; NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe - le utrjene dovozne poti; − ograje; − škarpe in podporni zidovi; − pomožni infrastrukturni objekti; − začasni objekti - kiosk oziroma tipski zabojnik; − spominska obeležja; − objekt za oglaševanje; − objekt za telekomunikacijsko opremo; ENOSTAVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe: nadstrešek in utrjena dvorišča − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti, – pomožni energetski objekti, – telekomunikacijske antene in oddajniki, – pomožni komunalni objekti, – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− začasni objekti – le objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi; − spominska obeležja − urbana oprema
ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − stavbe: nestanovanjske stavbe; − gradbeno inženirski objekti; NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe – nepretočne greznice in utrjene dovozne poti; − ograje; − škarpe in podporni zidovi; − pomožni infrastrukturni objekti; − začasni objekti - kiosk oziroma tipski zabojnik; − spominska obeležja; − objekt za oglaševanje; − objekt za telekomunikacijsko opremo; ENOSTAVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe: nadstrešek in utrjena dvorišča − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti (vsi, razen cestnega silosa), – pomožni energetski objekti, – telekomunikacijske antene in oddajniki, – pomožni komunalni objekti, – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave, − začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (odprti sezonski gostinski vrt,) ter objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi − spominska obeležja − urbana oprema
C C C C ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − stavbe: nestanovanjske stavbe; − gradbeno inženirski objekti; NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe – nepretočne greznice in utrjene dovozne poti; − ograje; − škarpe in podporni zidovi; − pomožni infrastrukturni objekti; − začasni objekti;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− spominska obeležja; − objekt za oglaševanje; − objekt za telekomunikacijsko opremo; ENOSTAVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe: nadstrešek in utrjena dvorišča; − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti (vsi, razen cestnega silosa); – pomožni žičniški objekti; – pomožni energetski objekti; – telekomunikacijske antene in oddajniki; – pomožni komunalni objekti; – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskav; − začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (odprti sezonski gostinski vrt,) ter objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi; − spominska obeležja; − urbana oprema;
C C ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − stavbe : nestanovanjske stavbe; − gradbeno inženirski objekti;
NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe: steklenjak, uta/senčnica, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti; − ograje; − škarpe in podporni zidovi; − pomožni infrastrukturni objekti (razen bazne postaje); − kmetijsko-gozdarski objekti - le za konjeniško društvo (vsi, razen gozdne ceste, grajene gozdne vlake in obora za rejo divjadi); − začasni objekti; − spominska obeležja; − objekt za oglaševanje; − objekt za telekomunikacijsko opremo;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
ENOSTAVNI OBJEKTI − objekti za lastne potrebe, − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti (vsi, razen cestnega silosa); – pomožni energetski objekti; – telekomunikacijske antene in oddajniki; – pomožni komunalni objekti; – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave; − kmetijsko-gozdarski objekti: krmišče, ograje za pašo živine, kašča, kozolec, senik – le na območju za konjeniško društvo; − začasni objekti; − vadbeni objekti: igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza; − spominska obeležja; − urbana oprema;
C ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − gradbeno inženirski objekti; NEZAHTEVNI OBJEKTI: − ograje; − škarpe in podporni zidovi; − pomožni infrastrukturni objekti (razen bazne postaje in male komunalne čistilne naprave) − spominska obeležja; − objekt za oglaševanje; ENOSTAVNI OBJEKTI: − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti; – pomožni energetski objekti; – pomožni komunalni objekti; – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave; − vadbeni objekti: kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza; − spominska obeležja; − urbana oprema: vsi, razen transparenta, večnamenskega kioska, montažne sanitarne enote in obešenke;
C NEZAHTEVNI OBJEKTI: − ograje − škarpe in podporni zidovi
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− pomožni infrastrukturni objekti – od tega pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; ENOSTAVNI OBJEKTI − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti; – pomožni energetski objekti; – telekomunikacijske antene in oddajniki; – pomožni komunalni objekti; – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave; − spominska obeležja; − urbana oprema;
ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − stavbe: nestanovanjske stavbe − gradbeno inženirski objekti NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe: utrjene dovozne poti − ograje; − škarpe in podporni zidovi; − pomožni infrastrukturni objekt: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče; − spominska obeležja, − objekt za oglaševanje ENOSTAVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe: rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti; – pomožni energetski objekti; – pomožni komunalni objekti; – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave; − začasni objekti: če služijo potrebam pokopališča; − vadbeni objekti: kolesarska steza, sprehajalna pot; − spominska obeležja;
C C Mi/PC-01 in deli posameznih EUP: Še/SS-01, Še/SS-02, Še/CU-01, Še/CD-01, Mi/SS-02, Mi/SS- 06, Mi/SS-08, Mi/SS-12, Mi/SS-13, Mi/SS-15, Mi/SS-16, Mi/SS-21, Mi/CU-01, Mi/CU-05, Mi/CU- 06, Mi/BC-01 in Mi/IG-06 ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − gradbeno inženirski objekti;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
NEZAHTEVNI in ENOSTAVNI OBJEKTI: − pomožni infrastrukturni objekti
del Še/SS-02 ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − stavbe: nestanovanjske − gradbeno inženirski objekti NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe: nepretočna greznica in utrjene dovozne poti − ograje; − škarpe in podporni zidovi; − pomožni infrastrukturni objekt; ENOSTAVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe; − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti; – pomožni energetski objekti; – telekomunikacijske antene in oddajniki; – pomožni komunalni objekti; – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave; − začasni objekti: namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi; − urbana oprema; − vadbeni objekti: kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza;
C C Mi/VC-01 ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKTI: − gradbeno inženirski objekti NEZAHTEVNI in ENOSTAVNI OBJEKTI: − pomožni infrastrukturni objekti: – pomožni cestni objekti; – pomožni energetski objekti; – pomožni komunalni objekti; – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; – vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s s Na območju naselja (razen območij, za katera so bili izdelani ali je za njih določena izdelava OPPN) je v skladu z zakonskimi določili, v kolikor ni v posebnih opredelitvah za posamezno EUP določeno drugače, dopustno: − gradnja: – gradnja novega objekta - to je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled; – rekonstrukcija objekta - to je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%; – odstranitev objekta - to je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje; − sprememba namembnosti objekta - to je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico; − vzdrževanje objekta - to je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa: – - izvedba investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev; – - izvedba takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona, določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost; − nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja. s s , če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran: − 25 m - od glavne ceste, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta, (pristojnost Direkcije Republike Slovenije za ceste); − 4 m - od lokalne ceste, 3 m – od javne poti in 5 m – od državne kolesarske steze, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; − 15 m - od vodotoka 1. reda (Mislinja), 5 m - od vodotokov 2. reda (potoka Brložnica in Estrana), merjeno od roba vodnega zemljišča (pristojnost Agencije RS za okolje);
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− 15 m - od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV; − 3 m - od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV; − 10 m - od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV; − 1 m - od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV; − 2 m - od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV; − 5 m - prenosnega plinovoda 100 m in distribucijskega plinovoda, merjeno od osi plinovoda; − 1,5 m - od vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje), merjeno od osi posameznega voda; C s s je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste. (vir: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, DRSC, zadnja sprememba: 07. 8. 2012) Za posege v območjih kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije). Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda. Za vsa obnovitvena dela na je treba najprej narediti arhitekturni posnetek obstoječega stanja, ki bo služil kot podlaga za pripravo idejnega načrta (vsi tlorisi, dva prereza, vse fasade, M 1=50, eventualni detajli), ob novih in sanacijah stavb so dopustne tudi njihove rekonstrukcije. Pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do s . Gradnja za vzpostavitev nove kmetije ni dopustna. Za objekte, ki so so do odstranitve ali pridobitve ustreznega dovoljenja s področja graditve objektov dopustni le nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. Na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti (dejavnosti) s z namensko rabo prostora, je dopustno samo redno vzdrževanje in odstranitev objekta. s , so pred sprejemom le-tega na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi: − redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave obstoječih objektov, − gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj, − gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov, − odstranitve obstoječih objektov,
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, − gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, − tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja.
Lega objektov je na pretežnem delu naselja določena z GRADBENO LINIJO in/ali GRADBENO MEJO. Te ne veljajo za nadzidave in nezahtevne ter enostavne objekte. Kadar gradbene linije in/ali gradbene meje niso določene (v celoti na vse strani zemljiške parcele ali le na nekaterih straneh – mejah s sosednjimi zemljiškimi parcelami) se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice. Za veljajo naslednja SPLOŠNA DOLOČILA: − pri eno- in dvostanovanjskih stavbah znašajo odmiki (fasad) od mej sosednjih zemljišč najmanj 4,0 m ter 5,0 m od cest; − pri večstanovanjskih in nestanovanjskih stavbah (kjer niso določene gradbene linije ali meje) znašajo odmiki od mej sosednjih zemljišč najmanj 5,0 m oziroma so enaki vsaj polovici višine nove stavbe; − nove stavbe je potrebno načrtovati v odmiku ene drevesne višine odraslega od obstoječega gozdnega roba; − objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč; upoštevajo se določila predpisov, ki jih urejajo; − manipulacijske in parkirne površine dopustnih stavb in objektov so odmaknjene od sosednjih zemljišč najmanj 2,0 m; − nezahtevni in enostavni objekti: – se lahko postavijo najmanj 1,50 m od mej sosednjih zemljišč, razen ki se lahko postavljajo do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Pri postavljanju obcestne ograje se pridobi soglasje upravljavca javne ceste. – se lahko postavijo najmanj 5,0 m od cest in drugih javnih površin, če ni z regulacijskimi linijami ali obstoječimi gradbenimi linijami določen drugačen odmik; – za spominska obeležja, objekte za oglaševanje in urbano opremo se upošteva odmik minimalno 0,5 m; – bazne postaje - pri postavitvi je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. – obora za rejo divjadi ali ograja za pašo živine se lahko postavi vsaj 0,5 m od meje parcele; – če meji kmetija na stanovanjske stavbe morajo biti silos, skedenj, gnojišče, zbiralnik gnojnice in betonsko korito postavljeni 4 m od parcelne meje. Vsi predhodno določeni odmiki so lahko MANJŠI, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki vseh zemljišč v oddaljenosti do 4,0 m od objekta oziroma upravljavci / nosilci urejanja prostora.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s
s Tlorisne velikosti izhajajo (v kolikor je opredeljeno) iz gradbenih linij, mej, določenih odmikov od parcelnih meja, faktorjev izrabe, faktorjev zazidanosti, dopustne višine ter drugih omejitev oz. določil v splošnih in posebnih opredelitvah. Objekti se po stavbnih volumnih prilagodijo objektom v okolici. V OKD velja imajo stavbe podolžen tloris. Novi objekti ter dozidave ali nadzidave obstoječih objektov se morajo glede tlorisnih gabaritov prilagajati varovanim objektom kulturne dediščine.
s Pri določanju višine stavb, vključno s kolenčnimi zidovi, se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP oz. v vplivnem prostoru, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja, in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. (v kolikor ni določeno drugače v posebnih PIP) velja: − s s s – vidna je fasada (do strešne konstrukcije) največ 6,0 m oziroma 2 etaži nad terenom: − (K+)P+1 – kletna etaža je popolnoma vkopana, »podstrešje« ni izkoriščeno, oziroma je kapna lega direktno na plošči – brez podzidave;
M 1 max 6,0 m max 6,0 m P P K (K)
− K+P+M – klet do višine 1,4 m nad terenom, višina kolenčnega zidu mansarde je max. 1,5 m; c c
− s s s ne smejo biti višje od obstoječih večstanovanjskih stavb v isti ali sosednjih (mejnih) EUP − s s mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost, vendar ne sme presegati višine slemena sosednjih neposredno ležečih stavb oziroma stavb v EUP za več kakor 1,0 m; − pri s s višino določa faktor izrabe parcele namenjene gradnji. Stavbe so največ enonadstropne z izkoriščeno mansardo ali dvonadstropne, če imajo ravno streho, vendar ne
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
smejo presegati višine obstoječih stavb v isti EUP, oziroma v sosednji EUP (če obstoječih stavb ni). Izjeme se določijo v posebnih PIP ali v OPPN, ko bo le-ta izdelan; − gradnja kleti je povsod dopustna v skladu z zakonskimi določili, v kolikor dopustnost izhaja iz geomehanskega poročila; − v primeru gradnje na raščenem terenu (v nagibu nad 10º), je dopustna klet na osnovi geomehanskega poročila tudi samo na eni strani več kakor le 1,4 m izven nivoja terena. Za pritličje se v tem primeru šteje tista etaža, kjer je glavni vhod / dostop, oziroma ki je le-temu najbližje;
1 dostop P P K – − v primeru gradnje na raščenem terenu nad 25° (označeni v kartografskem delu) je določena izdelava s , na podlagi katerega se določijo višinske kote ter ostali pogoji gradnje; − pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša. − v OKD - je višinski gabarit: P+M ali P+1+M s kolenčnim zidcem največ 0,8 metra v celoti skritim pod napuščem; − v EUP, kjer so posamezni objekti kulturne dediščine (npr. stavbna dediščina, memorialna dediščina), gradnje ne smejo zmanjšati ali prizadeti varovane vrednote (npr. prostorska pojavnost objekta stavbne dediščine). Višinsko se morajo novi objekti ter dozidave ali nadzidave obstoječih objektov prilagajati varovanim objektom kulturne dediščine;
Faktor izrabe gradbene parcele (FIZ) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta pogoja glede velikosti objektov. Odstopanje od faktorjev FIZ in FZ je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb, pri čemer povečave objektov niso dopustne. Kadar FI in FZ nista določena, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov. V EUP, kjer so posamezni objekti kulturne dediščine (npr. stavbna dediščina, memorialna dediščina) gradnje ne smejo zmanjšati ali prizadeti varovane vrednote (npr. prostorska pojavnost objekta stavbne dediščine). PIP glede prostornine se morajo pri gradnjah novega objekta, dozidavah ali nadzidavah obstoječih objektov, prilagajati varovanim objektom kulturne dediščine. c , namenjene gradnji, je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem »raščenega – naravnega« terena (brez kleti, če je ta do max 1,4 m izven nivoja terena, oziroma izjemoma, če je klet zaradi geomehanike več kot 1,4 m iz nivoja terena se površinsko vključi v izračun). Določen maksimalni s pa je razmerje med tlorisno površino objektov (vseh vključno z nezahtevnimi in enostavnimi) in velikostjo stavbnega zemljišča oz. zemljiške parcele.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s SS stanovanjske površine : − eno in dvo stanovanjske stavbe – prostostoječe 0,5 0,4 stavbe 0,6 0,7 − enostanovanjske stavbe – vrstne, atrijske hiše 0,6-07 1,2 − večstanovanjske stavbe C območja centralnih dejavnosti 0,7 -0,8 1,2 B posebna območja 0, 3-0,5 0,4 -0,7 IG gospodarske cone 0,6 1,0 Z zelene površine – postavitev objektov možna le, če je to v / posebnih PIP dovoljeno E območje energets ke infrastrukture 0,2 0,8 V primeru, ko je s s parcele, namenjene gradnji, , so na tej parceli dovoljene rekonstrukcije (brez povečave!), odstranitve, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti objektov, slednje so dovoljene takrat, kadar za spremembo ni potrebno povečanje števila potrebnih parkirnih mest. V OKD je stopnja izkoriščenosti zemljišč (FZ) podana z dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev dediščine ključnih primerih je stopnjo izkoriščenosti zemljišč mogoče spremeniti v skladu s podrobnejšimi kulturno varstvenimi pogoji.
s Dopustna izraba prostora je določena z zahtevano površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev in zagotavljajo kvaliteto bivanja. Delež odprtih nezazidanih površin je določen v odstotkih ali razmerju do pozidanih. Za odprte površine se štejejo vse zelenice, na katerih ne stoji nikakršen objekt (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi) in na njej niso urejene parkirne in druge pohodne in dovozno manipulativne površine. Kadar odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve. s s s stanovanjske stavbe 30% ali 1/3 površine pripadajočega stavbnega zemljišča nestanovanjske dejavnosti na ob močjih za stanovanja 20% (brez družbenih) družbene dejavnosti in druge dejavnosti na drugih 20% enotah urejanja z drugo podrobnejšo namensko rabo Prostorske ureditve se prilagodijo ureditvam v okolici po načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Načeloma je potrebno pri lociranju eno- oziroma dvostanovanjskih stavb vzpostaviti sistem: ulica - predvrt - stavba - vrt, ker se tako zagotavlja optimalna zaščita nivelete oziroma enakomerni višinski potek ulice. V primerih terena stavbnih zemljišč v naklonu, je potrebno zagotoviti oz. izvesti ukrepe za preprečevanje nekontroliranega odtekanja meteornih voda na sosednja zemljišča. Pri večstanovanjskih stavbah se zagotovi minimalno 6 m 2 otroškega igrišča / stanovanje, opremljenega za starostno skupino do 6 let. Parkirišča se zasadi, in sicer 1 drevo / 4 parkirna mesta, ne glede na dejavnost, za katero so urejena. Oblikovanje odprtega prostora na območjih, za katera je določena izdelava OPPN, mora med ostalimi potrebnimi in določenimi površinami, vsebovati delež drugih oblik zelenih odprtih površin in delež javnih (v obliki »trga«, ploščadi,…).
Objekti se prilagodijo objektom v okolici po naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad…. Predvsem objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Oblikovanje na območjih z vzpostavljenim določenim varstvenim režimom (npr. varstvo kulturne dediščine) je podrejeno smernicam ali pogojem nosilca urejanja prostora. Za dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Uskladiti se morajo s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta, tako da se načrtuje oblikovno skladen objekt. Prizidki morajo biti podrejeni osnovnemu objektu. Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. Odstopanja od splošnih in podrobnejših PIP o oblikovanju objektov so dopustna: − za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN; − pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), − pri objektih javnega pomena; − skladno s posebnimi PIP za posamezne EUP, kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.).
s V različnih EUP so dopustni naslednji tipi STANOVANJSKIH STAVB (označeno v kartografskem delu): − nizke (pritlične ali enonadstropne) eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe - v katerih sta do dve stanovanji s skupnim ali ločenim vhodom in se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti ( ), − nizke (pritlične ali enonadstropne) strnjene eno- in dvostanovanjske stavbe – samo eno stanovanje po vertikali, ki se s sosednjimi stika vsaj z eno stranico ali z njenim delom (dvojček, atrijske hiše, vrstne hiše - ),
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− različne tipologije večstanovanjskih stavb v odvisnosti od ostalih PIP ( ): – visok prosto stoječi objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti, višinski gabarit več kot 3 etaže (stolpiči, vila bloki) – podolgovat objekt z več kot dvema stanovanjema in enim vhodom Tipologije drugih dopustnih stavb izhajajo primarno iz njihove funkcije, vloge in lege v prostoru ter določenega arhitekturnega oblikovanja za posamezno EUP.
Strehe: oblika, naklon, kritina in smer slemena se prilagodi splošni oz. prevladujoči podobi v EUP, oziroma prepoznani varovani vrednoti območja. Na strešinah se dopusti namestitev s s c c (fotovoltaika), ki ne smejo presegati slemena streh. Namestitev je dopustna tako, da od površine strešne plošče ne odstopajo za več kot 50 cm. V s s velja, da so strehe (izjeme so določene v posameznih EUP): − dvokapnice; stožčaste ali večkotne strehe (npr. nad izzidki) so prepovedane. − strme: simetričen naklon, ki se prilagaja obstoječim; − brez čopov, razen če je vzorec streh s čopi prevladujoč že v neposredni bližini; − kritina je opečnata; − smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Praviloma naj bo vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice; − če v posebnih pogojih ni določeno drugače, je s s dopustna le s s s . V c in s s c so strehe lahko tudi ravne, enokapnice, z blagim naklonom, večkapne in šotoraste. Natančneje je to lahko določeno v posebnih PIP. Dopustne so tudi odprtine na vseh oblikah streh - strešna okna (vključno z »izrezi« za terase in podobno), ki so lahko različnih oblik in v strnjeni ali nestrnjeni legi - obliki ter zasedajo max. 1/3 strehe. Za s je oblikovaje streh posebej določeno v posebnih PIP. mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota območja: − strehe - simetrične dvokapnice z nakloni 40 do 45 stopinj, kritina opečno rdeča; − osvetlitev podstrehe na ulično stran je lahko samo z okni vloženimi v strešino; na dvoriščno stran možna s klasično oblikovanimi frčadami ali pultnimi okni; načeloma se je v zavarovanih območij glede na tipiko pozidave tem posegom izogibati; − na objekte kulturne dediščine se fotovoltaične elektrarne načeloma ne postavlja elementov, še zlasti na vedutno izpostavljenih lokacijah, možnosti so na notranjih dvoriščih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti določati posebej.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom tudi glede oblikovanja fasad. Pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Nameščanje klimatskih naprav na glavni fasadi ni dopustno. Preprečiti je potrebno negativne oblikovalske (predvsem samograditeljske) ekscese kot je prikazano v primeru spodaj.
c Na celotnem območju prostorskih ureditvenih pogojev se prepoveduje gradnja nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (polkrožni ali večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in uporaba prefabriciranih tujerodnih klasicističnih elementov (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski okvirji). Prepoveduje se uporaba ločnih zaključkov oken na fasadah in polkrožnih arkad, razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima takšno izvedbo premoščanja razponov. Barve fasad naj bodo načeloma v svetlih odtenkih zemeljskih barv oz. take, da se doseže kakovostna in usklajena barvna slika na samem objektu in njegovo skladnost s kakovostno oblikovanimi fasadami v okolici. Izjeme so le objekti posebnih in simbolnih pomenov. Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo oz. turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna in podobne). Prav tako ni dopustna kombinacija navedenih in drugih signalnih oz. izrazito živih barv med seboj. Močne, žive barve so dopustne le izjemoma, kadar so tradicionalne (npr. oker, opečna) in če so kombinirane z nevtralnimi barvami (npr. siva, temno siva). Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Dopustni so napisi, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ob javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča. Oblikovanje objektov na VPLIVNIH OBMOČJIH OKD mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota območja: − balkoni na čelnih, ožjih fasadah načelno zaradi pritličnosti objektov niso dopustni;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene, − okenska stekla naj bodo deljena na 6 pol, − izvedba v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv, − gradnja večkotnih izzidkov, stolpičev ni dovoljena; − uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen) v čim večji meri, Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom STAVBNE DEDIŠČINE so še: − izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oz. glavnih fasadah ni dopustna (možna je izvedba v hodniku ali talna izvedba), upoštevati je treba tudi barvo stavbe, − izvedba samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric ob enotah ali v območjih dediščine ni dopustna, − izvedba satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna, kar velja tudi za postavljanje zunanjih enot klimatskih naprav
s Glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov se smiselno uporabljajo tudi pravila in pogoji glede oblikovanja objektov, ki se ne štejejo med nezahtevne in enostavne. Njihovo oblikovanje in uporaba materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju. (razen če je za OKD določeno drugače) velja, da mora biti oblikovanje strehe (naklon, material, oblika) skladno s primarnim ali obstoječim objektom na območju. Kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha. V primeru, da višina objekta tega ne omogoča, se uporabi ravna streha, ki je lahko tudi pohodna. NEZAHTEVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe; – bazen, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto morajo biti v primeru postavitve na ulično stran objekta vizualno zakriti; – v območju kuturne dediščine, v nadaljevanju OKD: − c - mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40-45 stopinj, opečno kritino - izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja; − - prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte (gospodarske poslovne, stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest − - biti mora lesena, − ograje: – dopustna višina ograje: max 1,8 m; – dopustna podzidava: max 1 m; – ograje so lahko zidane (kot stena) do dopustne višine na vsaki strani ob vhodih in dovozih v dolžini 2 m; – vstopna in uvozna vrata se odpirajo proti gradbeni parceli; – v križiščih se ograja prilagaja polju preglednosti; – v OKD - naj bo iz naravnih materialov (ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo). − škarpe in podporni zidovi - se oblikujejo z naravnimi materiali in se ozelenijo;
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− pomožni infrastrukturni objekti: – pločnik in kolesarska steza ob vozišču - "utapljanje" vhodov v historične stavbe ni dopustno, – postajališče - na območju celotne občine izven mesta naj bo izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme. Morajo biti razpoznavna in enotna za celo občino, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij); – bazne postaje kadar so postavljene na samostojnih parcelah, mora velikost parcele zagotavljati obvezno zasaditev na zunanji strani ograje, v predpisanem odmiku od parcelne meje; − pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – v OKD: – - ograda ne sme presegati 1,3 m; – , - peščena, oz. se utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni), − spominska obeležja – locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Priporočena je postavitev v jedru naselja; ENOSTAVNI OBJEKTI: − objekti za lastne potrebe; – v OKD - rezervoar - naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo; − pomožni infrastrukturni objekti: – c (razen cestni silos); − – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo; − protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic; – ; v OKD: − podzemno c , − naj bo neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta), − c naj se izogibata objektom in območjem kulturne dediščine – ; v OKD: − c c so lahko postavljene le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil; − (izogibati se je potrebno objektom in območjem kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na ne-izpostavljenem mestu),
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – le na območjih aktivnih kmetij – če se le-te nahajajo v OKD: − - sledijo naj tradicionalnemu vzoru; − - v OKD je potrebno izdelati celotno podobo učnih tabel, − - sledijo naj tradicionalnemu vzoru − začasni objekti: – - za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncentrirane. – - ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta, razen ko ne obstaja drugačna prostorska rešitev. − vadbeni objekti: c - za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa; − spominska obeležja – locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Priporočena je postavitev v jedru naselja; − urbana oprema - v OKD je treba urbano opremo načrtovati celostno: – postavitev ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja; – pri oblikovanju je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3–6, 6–12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok. – c c c – naj bodo prilagojene okolju in celostni podobi urbane opreme. Priporočamo uporabo lokalnih standardnih elementov;
c c V spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne velikosti parcel v poselitvenem območju naselja po posamezni tipologiji stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe stavbe grajene za nestanovanjsko dejavnost na stanovanjskih površinah. Dopustna so odstopanja določenih vrednosti za 10%, parcela – stavbno zemljišče pa je lahko večje tudi v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele. c s s s c samostojno stoječa eno - in dvostanovanjska stavba na vseh dopustnih 400 – 800 m 2 površinah - enotah urejanja ( ) stanovanjske stavbe v nizu – strnjene: vrstne in atrijske, dvojčki (za posamezno bivalno enoto) na vseh dopustnih površinah - enotah urejanja 200 – 600 m2 ( ) samostojno stoječe stavbe v strmem pobočju ni omejitve nestanovanjske stavbe v stanovanjskem območju do 1.500 m 2 proizvodni ter skladiščni objekti na površinah za proizvodnjo in najmanj 1000m 2 skladiščenje
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče na območju naselja izven določenega območja, za katerega je potrebno izdelati OPPN, večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za dopustno stavbno tipologijo, mora lastnik v primeru gradnje zagotoviti delitev - parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča v več »parcel«. Pri določanju velikosti gradbenih parcel za drugo nestanovanjsko gradnjo (družbene dejavnosti) na območjih za stanovanja in dopustno gradnjo v drugih enotah urejanja (gradnja na območju CU, CD, IG, ZS, ZD, E) je potrebno upoštevati: − namembnost in velikost objektov na parcelah, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, − lokacijske pogoje (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine), − sanitarno tehnične zahteve. Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Velikost gradbene parcele je izjemoma lahko manjša kot je določeno v zgornjem besedilu, in sicer v primeru, če se gradbena parcela nahaja na robu naselja ali če meji na kmetijsko zemljišče v lasti investitorja, vendar za prosto stoječo stanovanjsko hišo ne manj kot 300 m 2.
V OKD naj bodo gradbene parcele prilagojene tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
C C Posebni PIP se nanašajo na posamezne EUP, kjer so potrebna podrobnejša oziroma drugačna določila od splošnih PIP. Koncepti ureditve določeni v OPPN lahko odstopajo od opredeljenih določil v UN, v kolikor so argumentirani z večjo stopnjo javne koristi.
s s s Mi/SS-01
V območju se nahaja objekt profane stavbne dediščine: − Robnikova kovačija, spomenik EŠD 5023 (T3), spomenik, profana stavbna dediščina, objekt. Kovačija se varuje v njeni izvirnosti in pričevalnosti. Enako velja za delovno orodje v objektu. Z manjšimi adaptacijami je možno kovačijo ponovno usposobiti za njeno obratovanje. V območju je dovoljena gradnja EP in EN. Območje skoraj v celoti zazidano (EP). Potrebno je ohranjati izoblikovano prepoznavnost območja. Objekti morajo biti oblikovani in postavljeni v prostor na enak način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote – veljajo splošna določila.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Ob rekonstrukciji streh objektov v liniji ob EUP Mi/SS-06 se strehe oblikujejo tako, da so slemena paralelna z daljšo stranico objekta, t.j. s plastnicami oziroma ulico Prisoje - LK 262061. Na južni strani Šolske ulice je predviden drevored. Predvidi se tudi kolesarska steza. Območje je na strmem terenu (nad 25°), zato je zanj obvezna je izdelava s , na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje. Predvidena je gradnja EP, ki se oblikovno navezujejo na spodnje ležeče območje Mi/SS-02. V južnem delu EUP se manjša parcela nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. Obvezna je izdelava strokovnih podlag. Eno od možnih rešitev predstavlja tudi skica v nadaljevanju, ki se dopolni tako, da bo urejala celotno območje Mi/SS-03:
Območje je na strmem terenu (nad 25°), vendar je delno že izgrajeno (EP). Nove stavbe se zgledujejo po obstoječih. Preko območja se predlaga cestna povezava za sosednja območja, za katera je predlagana izdelava OPPN: Mi/SS-03 in Mi/SS-05.
Pred gradnjo je obvezna izdelava s , na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje. Območje je na strmem terenu (nad 25°), zato je zanj predvidena izdelava . Obvezna je izdelava s , na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje. Predvidena je gradnja EP, ki se oblikovno navezujejo na spodnje ležeče območje Mi/SS-02. Severna polovica EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Območje je v celoti izgrajeno (EP) ter ima zanimivo urbanistično zasnovo, ki jo je potrebno ohraniti, v nekaterih primerih pa ponovno vzpostaviti.
c Ob glavni cesti je v preteklosti prihajalo do dozidav, ki segajo preko obstoječe gradbene linije objektov, zato je v primeru prenove ali rekonstrukcije, oziroma rušitev in ponovne gradnje, le-to potrebno ponovno vzpostaviti. Dozidave, nadzidave, novogradnje v primeru rušitve obstoječega objekta morajo biti oblikovane in postavljene v prostor na enak način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote: − tloris objekta je kvadratne ali pravokotne oblike − razmerje stranic je 1:1 do 1:1,3; − streha je dvokapnica, pravokotna na kategorizirano cesto; − naklon strehe mora biti med 20° in 30°; − max FZ=0,5, max FIZ=0,6; ograje ob cesti so izvedene kot žive meje, drugod lahko tudi lesene; Območje je v celoti izgrajeno (EP) ter deluje enotno. Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in novogradnje v primeru rušitve obstoječega objekta morajo biti oblikovane in postavljene v prostor na enak način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote: − tloris objekta je kvadratne ali pravokotne oblike − razmerje stranic je 1:1 do 1:1,3; − streha je dvokapnica, s slemenom v smeri SV - JZ; − naklon strehe mora biti med 20° in 30°; − max FZ=0,4, max FIZ=0,8
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Območje je že izgrajeno (EP, EN, V), vendar deluje neusklajeno, saj prihaja do mešanja različnih tipologij, zato predlagamo nekaj preureditev. Med nizom vrstnih hiš in blokov se uredi tržna ploščad – »shared space«, ki bo delovala kot povezovalna točka med razločnimi tipologijami. Nadgradi se z urbano opremo: klopmi, otroškim igriščem, skulpturami,… drevesi. Parkirišča / garaže ob blokih se umaknejo na rob dvorišča. Za ureditev ploščadi / trga se lahko izvede tudi .
Lokalna cesta Mislinja – Šentilj - Dovže skozi območje se preuredi tako, da bo bolj prijazna za pešce in kolesarje, saj je nalogo glavne povezovalne ceste vzhod - zahod prevzela mestna ali krajevna cesta na severu območja. Na severozahodni strani lokalne ceste LC 261061 in severni strani lokalne ceste Mislinja – Šentilj - Dovže (LC 261081) je predviden drevored. Dopustna je gradnja EP in EN. Na severni strani lokalne ceste LC 261061 je predviden drevored.
Območje je v celoti izgrajeno (EP) ter deluje enotno. Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in novogradnje v primeru rušitve obstoječega objekta morajo biti oblikovane in postavljene v prostor na enak način kot so obstoječi objekti znotraj
morfološke enote.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Za območje je bil izdelan s s s s (Uradni list RS, št. 49/2010):
OPPN ostane v veljavi do preklica. Območje je pretežno neizgrajeno, vendar je zaradi strmega terena gradnja dovoljena le po predhodno izdelanem s . Dopustna je gradnja EP, EN in V. Višinsko ne smejo preseči obstoječih stavb v EUP.
Južni rob območja ob lokalni cesti, ki je v naravi gozd, je zaradi strmega terena opredeljen kot zelena površina. Južni del EUP, ki je v naravi cesta, se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (11500) Velenjsko - Konjiško hribovje. V EUP se nahaja naravna vrednota državnega pomena - Mislinja - lipa 3, Id območja - 32. Območje je že pozidano. Zaradi strmega terena je nadaljnja gradnja dovoljena le po predhodno izdelanem s . Dopustna je gradnja EP in EN. Južni del EUP, ki je v naravi cesta, se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. Območje je le delno zazidano. Zaradi strmega terena je nadaljnja gradnja dovoljena le po predhodno izdelanem s . Dopustna je gradnja EP in EN.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Območje individualne stanovanjske gradnje (EP) ob cesti, enotnega regionalnega videza.
Potrebno je ohranjati izoblikovano prepoznavnost območja. Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in novogradnje v primeru rušitve obstoječega objekta morajo biti oblikovane in postavljene v prostor na enak način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote: − objekti se držijo gradbene linije 10 m od glavne ceste; − tloris objekta je pravokotne oblike, dopustni so izzidki na severni strani; − razmerje stranic je 1:1,2 do 1:1,6; − streha je dvokapnica brez čopa; − kritina je v opečnati ali temni barvi; − sleme objekta je vzporedno z glavno cesto; − fasade so izvedene v beli barvi ali krite z temnim ali temno rjavo barvanim lesom; − balkoni so lahko izvedeni na prečnih (vzhodnih ali zahodnih) fasadah; − max FZ=0,5, max FIZ=0,7; − ograje ob cesti so izveden kot žive meje, drugod lahko tudi lesene; Oblikovno se območje navezuje na območje Mi/SS-15. Objekti se morajo držati gradbene linije. V letu 2008 izdelana strokovna podlaga za Spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za občino Mislinja (izdelal ZUM d.o.o. št. naloge: 8005), ki se uporabi kot osnova za gradnjo na tem območju, in sicer varianta 5:
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Predmetna rešitev predlaga potek ceste skozi novo zazidavo v zalomljeni obliki, ki omogoča gradnjo objektov tlorisne velikosti do 10 m x 12 m v dveh nizih. Najmanjša parcela ima slabih 476 m2. Severni niz objektov je od parcelne meje umaknjen za 1,5 m. Poleg tega ima ta niz možnost pristopa s severne strani, kjer je teren višji. To lahko posledično predstavlja tudi gradnjo dvoetažnih - dvostanovanjskih objektov na tej strani ceste. Posledično jih je s soglasjem mejaša mogoče postaviti na mejo. Tako bi lahko na južnih treh parcelah zgradili 3 enodružinske, na severnih treh parcelah pa 3 dvodružinske stanovanjske objekte, skupaj torej 9 stanovanj. Območje je na strmem terenu (nad 25°), vendar je delno že izgrajeno. Gradnja novih stavb je mogoča tam, kjer je možna direktna priključitev na prometno mrežo. Nove stavbe se zgledujejo po obstoječih (prevladujočih) stavbah: imajo čope,
balkon na južni strani, sleme vzporedno s plastnicami, so v liniji… Pred gradnjo je obvezna izdelava s , na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje. Območje je povečini že izgrajeno (EP). Oblikovanje v območju je različno. Dovoljujejo se trapezne frčade in prečne strehe na prizidkih, ki so načeloma na severni strani.
Predvidena je .
Območje »Pergerjevih vrtov« je v celoti nepozidano, saj se je do sedaj uporabljalo za vrtičkarstvo. Zaradi bližine starega jedra naselja Mislinje se predvidi za stanovanjsko – nadstandardno gradnjo. Ime območja naj se vkomponira v oblikovanje območja / objektov, npr. z uporabo žive ali zelene strehe (poševne ali ravne) in / ali fasade, ki bodo simbolično ponazarjale vrtove:
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
c c c Območje je predvideno za individualno stanovanjsko gradnjo. Stavbe so lahko EP ali EN.
c Predlog prometne ureditve predstavlja nadaljevanje oziroma navezavo na prometno urejanje v območjih južno ter vzhodno in zahodno od obravnavanega, brez načrtovanja novih slepih ulic. Ob severnem robu Gozdarske ceste se predvidi pločnik z drevoredom. Območje je pozidano (EP) in deluje urejeno. Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in novogradnje v primeru rušitve obstoječega objekta morajo biti oblikovane in postavljene v prostor na enak način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote. Ob severnem robu Gozdarske ceste se predvidi pločnik z drevoredom. Območje je po večini nezazidano. Možna je gradnja EP ali EN. Stavbe se držijo linije obstoječih stavb – določena je gradbena linija. Daljša stranica in smer slemena sta paralelni z glavno cesto.
Ob severnem robu Gozdarske ceste se predvidi pločnik z drevoredom. Vzhodni del EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Celotno območje EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. Možna je gradnja EP in EN. Ob severnem robu Gozdarske ceste se predvidi pločnik z drevoredom. Stavbe se ne priključujejo direktno (posamezno) na Gozdarsko cesto temveč preko skupnega priključka. Območje je na strmem pobočju, zato določila o velikosti parcel tukaj ne veljajo. Velikost parcel izhaja iz danosti terena in dostopov. Pred nadaljnjo gradnjo (posegi v zemljine) je obvezna izdelava s , na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje. Dovoljene so trikotne in trapezaste frčade.
Celotno območje EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. Območje je dislocirano, na strmem pobočju.
Nove stavbe se zgledujejo po obstoječih. Pred gradnjo je obvezna izdelava s , na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje. Zaradi terena velikost parcel ni omejena. Celotno območje EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Območje je skorajda popolnoma izgrajeno (EP in delno EN). V enoti je različno oblikovanje. Razen v OKD so dopustne položne ali ravne strehe nad izzidki, nadzidavami ali dozidavami, možne pa so tudi prečne dvokapne strehe.
Na južni strani Šolske ulice je predviden drevored. Predvidi se tudi kolesarska steza. Del območja se nahaja v vplivnem območju Šentilj pod Turjakom - C s - EŠD 3015 – vplivno območje, sakralna stavbna dediščina, objekt. V območju se nahaja tudi Šentilj pod Turjakom - EŠD 18341, dediščina, profana stavbna dediščina, objekt, ki je v zelo slabem stanju. Predlaga se za turistične, družbene dejavnosti ali preureditev v stanovanja. Severni del EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. Predvidena je izdelava . Zagotovi se s V severnem delu je predvidena gradnja kotlovnice na leseno biomaso. Višinsko mora biti načrtovana tako, da ne bo izstopala iz silhuete naselja (nulta kota in višina kotlovnice). Ostali pogoji za gradnjo se določijo v OPPN.
Južni del je namenjen stanovanjski gradnji. Možna je gradnja individualnih (eno- in dvostanovanjskih) stavb, ki so lahko prostostoječe (EP), lahko pa so v nizu (EN). Držati se morajo izoblikovanih gradbenih linij sosednjega območja (Še/SS-01). Določene so gradbena linija in gradbene meje, potek katerih se lahko spremeni, če se spremeni trasa predvidene prometne mreže. Oblikovanje stavb v območju je enotno. Strehe imajo lahko tudi enokapne ali ravne strehe.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Ob kotlovnici je možno tudi nadaljevati s stanovanjsko zazidavo po vzorcu preostalih stanovanjskih stavb v območju. Gradbena linija se prilagodi liniji kotlovnice in liniji zahodno ležečih stavb. Območje se naveže na območje osnovne šole s pešpotjo. Na južni strani Šolske ulice je predviden drevored. Predvidi se tudi kolesarska steza. C c s C Območje je v celoti pozidano.
Na vzhodni strani LC 261091 je predviden drevored (nadaljevanje obstoječe zasaditve). Predvidi se tudi kolesarska steza. V območju se nahaja objekt memorialne dediščine: − rojstna hiša Rada Iršiča - EŠD 8065 (Z5). Varuje se spominska plošča in njena stavbna masa . Stavba ima trgovsko in spomeniško funkcijo:
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
C
Za območje je predvidena izdelava . Zazidalni načrt blokovne zazidave Mislinja iz leta 1987 , po katerem je bilo zgrajeno tudi sosednje območje (Mi/Cu-01) se upošteva pri pripravi strokovnih podlag za OPPN.
Na severni strani glavne ceste Dravograd – Slovenj Gradec – Velenje – Arja Vas je predviden drevored, ki se nadaljuje ob zahodni strani lokalne ceste LC 261061. C V območju se nahaja: − s in : C s – EŠD 3016 (U46), sakralna stavbna
dediščina. Cerkev se varuje v celoti in neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
Na severni strani glavne ceste Dravograd – Slovenj Gradec – Velenje – Arja Vas je predviden drevored, ki se nadaljuje ob JP 761331 do cerkve Sv. Lenarta. Prav tako je drevored predviden ob zahodni strani LC 261061.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
C Območje je že pozidano. Stanovanjska gradnja je večstanovanjska (V).
Stavbe naj se navezujejo na glavno cesto s skupnimi dovoznimi cestami in ne z direktnimi priključki. Stavbe ne smejo presegati višinskega gabarita obstoječih stavb v EUP (nadmorska višina najvišje točke stavbe). V območju se nahajata dva spomenika kulturne dediščine: − spominska plošča na Čebularjevi domačiji, EŠD 8066 (Z6) Varujemo spominsko ploščo. Spomeniška funkcija.
− skupina objektov stavbno profane dediščine - – EŠD 18345 – v zelo slabem stanju
C Območje je ekstenzivno pozidano. Polovico območja zavzemajo prometne površine (ceste in parkirne površine), na severu območja pa je postavljen objekt Poslovno središče Lopan. Načrtovana je sprememba za to območje veljavnega izvedbenega oz. podrobnega prostorskega akta (ZN), in sicer za nepozidani del te EUP. Variantno se v ta namen lahko izvede natečaj. Na južni strani Šolske ulice in ob lokalni cesti LC 261091 je predviden drevored. Ob slednji se predvidi tudi kolesarska steza. C Območje starega centra naselja Mislinja. Parkovni nasad pri Gozdnem gospodarstvu v Mislinji je varovan kot lokalna naravna vrednota – »območje Mislinja - nasad dreves«, id: 6795. V severozahodnem delu EUP pa se nahaja še Orjaški hrast v Mislinji, naravna vrednota – točka, ki je državnega pomena (id: 6788)
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Park se uredi z urbano opremo: otroškimi igrali, klopmi, skulpturami,… C Območje centra sonaselja Šentilj pod Turjakom. Predlaga se preureditev križišča lokalnih cest v ploščad okrog katerega se bo odvijalo življenje v revitaliziranem centru in s katero bi se izognili prometnim konfliktom.
c V EUP se nahajajo varstveni režimi kulturne dediščine: − Šentilj pod Turjakom - C s - EŠD 3015 (U58)– spomenik in vplivno območje, sakralna stavbna dediščina, objekt − Šentilj pod Turjakom - s s – EŠD 21889 - dediščina, sakralno profana stavbna ded., skupina objektov − Šentilj pod Turjakom - c EŠD 25062, dediščina, sakralna stavbna dediščina, objekt
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− Šentilj pod Turjakom - s c , EŠD 25061, dediščina, sakralna stavbna dediščina, objekt
C Območje osnovne šole. Dovoljena je samo gradnja objektov, ki služijo neposredno šoli ali GJI.
Na južni strani Šolske ulice ter ob cesti, ki vodi proti osnovni šoli, je predviden drevored. Ob Šolski ulici se predvidi tudi kolesarska steza. s Območje je povečini že pozidano. Obstoječe stavbe so večinoma poslovno-stanovanjske, zato je tudi v novih stavbah dopustno bivanje, in sicer lahko stanovanjski del zavzema maksimalno 50% celotne stavbe. Stavbe v EUP (novogradnje ali nadzidave, dozidave) naj ne presegajo višin obstoječih objektov. Nepozidane parcele v južnem delu se lahko napajajo tudi iz zaledja, preko območja Mi/IG-03, za katerega je predvidena izdelava OPPN.
Območje je nepozidano. Predvidena je izdelava . Prometno navezavo območja zagotavlja cesta, ki se uredi na jugu območja in se nato navezuje na obstoječe državno cestno omrežje.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Območje je večinoma že pozidano, nekaj prostih površin je še v zahodnem delu in osrednjem EUP. Stavbe se po oblikovanju prilagajajo obstoječim stavbam v okolici ali pa so moderno (minimalistično) oblikovane (jasne linije, ravne strehe). Posamezne stavbe se navezujejo na glavno cesto s skupnimi (obstoječimi) dovoznimi cestami in ne z direktnimi priključki. Stavbe se po oblikovanju prilagajajo obstoječim stavbam v okolici ali pa so moderno (minimalistično) oblikovane (jasne linije, ravne strehe).
Stavbe se po oblikovanju prilagajajo obstoječim stavbam v EUP ali pa so moderno (minimalistično) oblikovane (jasne linije, ravne strehe). Preko območja se vzpostavi nova peš povezava. Stavbe se po oblikovanju prilagajajo obstoječim stavbam v EUP ali pa so moderno (minimalistično) oblikovane (jasne linije, ravne strehe). Ob Gozdarski cesti je določena gradbena meja. Na njeni severni strani gradnja ni dovoljena. Celotno območje EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. V severnem delu EUP se delno nahaja naravna vrednota – območje: Zgornji tok Mislinje s pritoki do Sp. Fužine, severovzhodno od Mislinje, ki je državnega pomena (Id območja 186) Stavbe se po oblikovanju prilagajajo obstoječim stavbam v EUP ali pa so moderno (minimalistično) oblikovane (jasne linije, ravne strehe). Zaradi strmega terena so nadaljnji posegi v zemljine možni le ob prehodno izdelanem s , ki bo določil pogoje gradnje. Celotno območje EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. V severnem delu EUP se delno nahaja naravna vrednota – območje: Zgornji tok Mislinje s pritoki do Sp. Fužine, severovzhodno od Mislinje, ki je državnega pomena (Id območja 186)
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s Predvidena je izdelava . Obvezna je izdelava s , na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje. Območje je predvideno za izgradnjo počitniških hišic, ki bi
služile kot dopolnitev športnega centra na jugovzhodnem delu naselja. Stavbe ne smejo višinsko presegati okoliških stanovanjskih stavb. Lahko prostostoječe ali v nizu/ vrstne, strehe imajo lahko dvokapne, enokapne ali ravne. C
Območje skakalnic. Dovoljena je gradnja stavb in objektov, ki služijo rekreacijskim in športnim dejavnostim (športa in otroška igrišča, parkirišča ipd.). Objekti imajo lahko dvokapne ali ravne strehe. Lahko so prostostoječi ali v nizu. Južni del EUP se nahaja v − ekološko pomembnem območju EPO (11500) Velenjsko - Konjiško hribovje − območju Natura 2000 pSCI (200404) - Huda luknja − območju Natura 2000: SCI (200801) - Huda luknja Predvidena je ureditev muzeja na prostem. Dovoljena je postavitev pritličnih objektov, ki služijo tej namembnosti. Južni in vzhodni del EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje.
Območje je izgrajeno.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Varstveni režimi dediščine: − Šentilj pod Turjakom - Grobnica partizanov in žrtev nacizma, EŠD: 4183 (Z21), spomenik, memorialna dediščina, objekt Varuje se grobišče in spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Spomeniška funkcija. Stavbe so pritlične, prostostoječe ali v nizu, dopustne so enokapne, ravne ter dvokapne strehe, dopustno je kombiniranje različnih oblik streh. V primeru izvedbe ravne strehe je dopustna izvedba še ene etaže. Oblikovanje v EUP je enotno.
s C Območje obsega parcelo glavne ceste Dravograd – Slovenj Gradec – Velenje – Arja Vas. Predvidena je dopolnitev z drevoredom ob severni strani. Vzdolž celotne dolžine mora biti pločnik – nadaljuje se obstoječ pločnik na južni strani, ki se sedaj konča na vzhodni strani bencinskega servisa. V EUP se nahaja naravna vrednota - točka - lokalnega pomena - Mislinja - lipa 2 (Debela lipa pri železniški postaji v Mislinji), Id območja – 6762.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s C Območje obsega parcele reke Mislinje in njenega obrežja.
Ob severni strani Mislinje se uredi pešpot (ima naj tudi značaj sprehajalne poti), ki se lahko dopolni tudi z drevoredom. Variantno lahko odseki te poti potekajo tudi ob južni strani reke (premostitve z brvmi) in upoštevaje zahtevane odmike od rečne struge sežejo na območja sosednjih EUP. V centralnem delu naselja ter v območju muzejske železnice se uredijo brvi za nasprotni breg. V delu EUP Mi/VC-01, ki meji na območje EUP Mi/SS-21, se izvedejo vodnogospodarske ureditve reke Mislinji z namenom preprečevanja poplav na območju EUP Mi/SS-21. Vzhodni del EUP se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. V severnem delu se nahaja naravna vrednota – območje: Zgornji tok Mislinje s pritoki do Sp. Fužine, severovzhodno od Mislinje, ki je državnega pomena (Id območja 186).
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
V R Sloveniji področje planiranja in projektiranja prometnih površin regulirajo različni pravilniki, tehnične specifikacije, smiselno pa se uporabljajo tudi tuje smernice. Sprejeti ali v pripravi so tudi nekateri pravilniki, ki urejajo področje načrtovanja in projektiranja prometnih površin. Relevantni pravilniki, navodila, tehnične specifikacije: − Zakon o cestah (Ur. l. RS, št. 109/2010, 48/2012) − Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Prometnotehnični inštitut FAGG Ljubljana 1991) − Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Ur. l. RS št. 97/2003, 77/2009 Odl.US: U-I-138/08-9 ) − Navodila za projektiranje kolesarskih površin, Direkcija RS za ceste, Ljubljana, oktober 2000 − tehnične specifikacije: – TSC 03.341:2011 Krožna križišča, – TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa, – TSC 02.203:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih križiščih, – TSC 03.300 geometrijski in tehnični elementi osi ceste – v pripravi – TSC 03.340 Prečni profili javnih cest – v pripravi – TSC 03.344 Nivojska križanja in priključki – v pripravi − SIST DIN 14090 - površine za gasilce ob zgradbah.
s s Urejanje cestne infrastrukture temelji na hierarhični diferenciaciji, ki izhaja iz kategorije ceste oz. njene pretežne funkcije, ter glede na pretežno namembnost posameznih območij v naselju. Na območju naselja so kategorizirana državna cesta in občinske ceste. S kategorizacijo je bila določena hierarhija cest v cestnem omrežju. Javno cestno omrežje tvorijo: − državna cesta (kategorizirana z Uredbo o kategorizaciji državnih cest (Ur. l. RS št. 102/2012); – c Dravograd – Slovenj Gradec – Velenje – Arja Vas (na območju naselja je odsek št. 1259 Lužnik – Zg. Dolič), obremenjen je s 9281 PLDP 1) − občinske ceste (lokalne ceste, javne poti, javne poti za kolesarje in nekategorizirane ceste) (kategorizirane z Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Mislinja (Ur. l. RS, št. 28/2010)) to so malo prometne ceste z manj kot 1000 PLDP.
1 http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Promet/Prometne_obremenitve_2011.pdf
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Zaradi varovanja prometa in same infrastrukture imajo ceste varovalne pasove, ki predstavljajo administrativno omejitev v prostoru. Za posege v prostor znotraj njih je treba pridobiti soglasje upravljavca ceste (določa jih Zakon o cestah (Ur. l. RS 109/2010, 48/2012) in Odlok o javnih prometnih površinah in o ureditvi cestnega prometa v Občini Mislinja (Ur.l. RS, št. 57/99, 109/2001, 86/2005). Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran ceste širok: − pri glavnih cestah 25 m; − pri lokalni cesti 4 m; − pri javni poti 3 m; − pri ostalih prometnih površinah 2 m. Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti. Glede urejanja prometnih površin in vodenja motornega prometa so javne ceste v naselju Fram razdeljene na: − primarne ceste, to so osrednje prometnice: glavna cesta G1-4 Dravograd – Slovenj Gradec – Velenje – Arja vas in lokalni cesti LC 261080 Mislinja – Šentilj – Dovže ter LC 261070 Šentlenart - Zilc ; − sekundarne ceste, to so ostale lokalne ceste (LC); − terciarne ceste, to so javne poti (JP), mestne ali krajevne ceste (LK); − ostale javne ceste, ki predstavljajo posamezne krajše dovozne ceste do objektov in zemljišč (tudi kategorije JP ali LK). Ceste prikazane na karti št. 5: »Zasnove prometne ureditve« so kategorizirane kot javne2. Na območjih urbanističnega načrta so za urejanje prometa, in kot usmeritev za vključitev v prometno omrežje naselja, grafično podane smeri prometnih povezav. Podrobne pogoje pa bodo podali občinski podrobni prostorski načrti.
2 skladno z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Mislinja (Ur. l. RS, št. 28/2010)
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
c
c s c s c s C s C c Na potezi primarnih cest se mora izražati sožitje med mehkimi oblikami prevoza (peš in kolesarski promet, avtobusni promet) ter motornim prometom. Ob primarnih cestah so že urejeni pločniki in na lokalnih cestah ukrepi za umirjanje prometa (talne hitrostne ovire), kjer so območja opredeljena kot območja omejene hitrosti. Elementi morajo izražati značilnosti ceste skozi naselje (možni ukrepi na vozišču z dvignjenimi prehodi za pešce, optično in fizično omejevaje hitrosti). Primarne ceste se uredijo z dvosmernim voziščem, kolesarji in pešci se vodijo ločeno od motornega prometa.
c
c
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Na primarnih cestah se križišča z lokalnimi cestami in javnimi potmi oblikujejo tako, da se jasno vzpostavi hierarhija pomembnosti križišč vzdolž ceste od križišč s sekundarnimi cestami do križišč s terciarnimi cestami in vse do najnižjih individualnih priključkov na osrednjo primarno cesto. Slednji se uredijo preko spuščenega robnika. Odsek primarne ceste LC Mislinja – Šentilj – Dovže skozi stanovanjsko središče v območju navezave na LC Šentlenart - Zilc (enota urejanja Mi/SS-08) se uredi kot del širše javne površine. Uredi se kot del tržne ploščadi t.i. »shared-space« oz. skupna površina katere osnovne značilnosti so: brez signalizacije, brez funkcionalnih površin oz. razporeditev, mešana uporaba ulice, jasno oblikovan – čitljiv prostor, območje umirjenega prometa z nizko hitrostjo. Območje vstopa na to površino se mora jasno artikulirati, saj se prehaja iz ločevanja funkcionalnih površin ceste v združevanje v eno površino. Prav tako se ukrep umirjanja prometa uredi na območju Še/CU-01, kjer priključki lokalnih cest na osrednjo prometnico niso urejeni na voznikom razpoznavni lokaciji.
c s c s C Ceste se uredijo z dvosmernim voziščem, pešci se vodijo ločeno od motornega prometa, kolesarji pa v sklopu motornega prometa. Na daljših odsekih sekundarnih cest se izvedejo ukrepi umirjanja prometa.
c
c
c c s s c s V naselju se znotraj zank sekundarnih cest oblikuje zaprta mreža terciarnega omrežja, ki se vzpostavi z dograditvijo obstoječega uličnega sistema. Ceste se uredijo ali kot skupne prometne površine, na daljših potezah se pešci lahko vodijo ločeno od motornega prometa (po pločniku ali po pasu z drugo vrsto ali barvo tlaka).
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
V naselju se terciarne ceste v večini primerov slepo zaključujejo, v enoti urejanja Mi/SS-19 in v delu enote Še/SS-02 se urejajo kot skupne prometne površine. Skupna širina vseh cest mora omogočati uvoze na parcele ter dovoze intervencijskim vozilom. Dovoz intervencijskih vozil mora biti urejen skladno s predpisi, ki urejajo področje požarnega varstva. Na tak način je možen dovoz tudi drugim manjšim intervencijskim vozilom.
c
c s Oblikovanje priključkov, križišč, obračališč mora biti v skladu s krivuljo zavijanja ter prilagojena predvidenim prostorskim ureditvam. Priključke je dopustno locirati na pregledni in voznikom razpoznavni lokaciji. Oblikovani morajo biti tako, da je zagotovljena varna, udobna in ekonomična vožnja predvsem pa varno pešačenje in kolesarjenje. Zadostna preglednost mora biti zagotovljena pri vključevanju osebnih vozil v promet na prednosti cesti, zagotovljena mora biti preglednost za varovanje pešcev in kolesarjev. Raba prostora pregledne površine v križišču in priključku je omejena, prosta mora biti ovir višjih od 1,0 m (višina voznikovega očesa), kot so npr.: drevesa, ograje, objekti, denivelacije terena, parkirana vozila, kolesarska stojala, klopi, vizualno komunikacijski objekti.
3 Dimenzije merodajnega vozila (dolžina, širina, višina, polmer obračanja, prometni profil vozila) so statistično določene in jih je treba vsake toliko časa uskladiti s spremembami značilnosti vozil. Vozila so: kolo oz. moped, motocikl, osebni avto, avtobus, zglobni avtobus, lahki tovornjak, srednji tovornjak, težki tovornjak, tovornjak s priklopnikom.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Obračališča je treba oblikovati na koncu slepih ulic, kadar vozila nimajo v bližini možnosti za obračanje. Oblikovanje obračališča mora jasno izražati namen uporabe prostora, tako da prostor namenjen obračanju ne postane parkirišče oz. odlagališče. Obračališča za vozila do dolžine 10 m z radijem obračanja do 8 m (sled sprednjega zunanjega kolesa) se oblikuje kot utrjene površine v obliki črke ˝T˝ oz. ˝L˝. Pri oblikovanju teh obračališč je ob voznih površinah treba zagotoviti dodatno prosto površino (1,0 m) brez vertikalni ovir, ki jo vozila nadkrijejo pri manevrih v krivinah. Enako kot obračališča je treba oblikovati tudi manipulativne površine vozil kot so: dostavne, površine za nakladanje in razkladanje. Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavne in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Dovozna pot za gasilska vozila mora biti široka minimalno 3.0 m. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter manipulativne površine. Če ni druge možnosti, se lahko dostavna mesta uredijo ob vozišču javne ceste. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter urejene brez ovir.
Parkirna mesta se glede na namembnost delijo na: javna parkirna mesta, nejavna parkirna mesta, ki so namenjena le določenim osebam: npr. strankam, stanovalcem in privatna parkirna mesta, ki so vezana na določeno osebo ali določeno osebno vozilo. Parkirna mesta so lahko urejena kot parkirišča, parkirna mesta kot del javne ceste (vzdolžno, poševno ali pravokotno parkiranje), garaže - objekti ali kot deli objektov. Izbira oblike in načina parkiranja je odvisna od: − razpoložljivega prostora, − kategorije in obremenjenosti obravnavanega odseka ceste, − gostote pešcev (pogostost prečkanja ceste). Večja parkirišča se zazelenijo (razbijanje monotonosti velikih utrjenih površin, drevesa dajejo senco). Pri garažah se nizi parkirnih mest razporedijo v odvisnosti od razpoložljivega prostora, zasnove vertikalnih povezav med etažami in smeri vožnje v etaži. Rampe v garažah lahko imajo naslednje vzdolžne nagibe: − nepokrite rampe maks. 10 %; − pokrite rampe maks. 15 %, izjemoma za zelo kratke pokrite rampe 20%; − parkirne klančine maks. 6%. Posebna oblika parkiranja ob vozišču je dostava. Na območjih z gostim prometom je treba določiti dostavne poti ali dostavna mesta, ki v določenem dnevnem času omogočajo dovoz dobrin v neposredno bližino trgovin, lokalov, ustanov itd. Da takšna mesta ne bi bila “zaparkirana” je potrebna posebna signalizacija. V naselju se javne parkirne površine urejajo predvsem v enoti urejanja Mi/IG-02 in to kot parkirna mesta na javnih parkiriščih. Parkirna mesta se v sklopu javne ceste urejajo tudi v stanovanjskih območjih. V stanovanjskih območjih se parkirne površine urejajo pretežno na lastnih parcelah.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti se potrebno število parkirnih mest določi glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se odvija stavbi. Normativ v tabeli določa minimalno število parkirnih mest glede na vrsto objekta. Če se v objektu odvijajo različne dejavnosti (večnamenski objekt) se vzamejo normativi za več različnih vrst objektov, ki ustrezajo posamezni pretežni dejavnosti. Vrste objektov so navedene na podlagi klasifikacije vrst objektov (Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Ur. l. RS, št. 109/2011)). 1. STANOVANJSKE STAVBE eno in dvostanovanjske stavbe 2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce večstanovanjske stavbe 1,5 PM / stanovanjsko enoto počitniške hišice 1 PM / stanovanjsko enoto mladinski in otroški domovi 1 PM / 10 postelj domovi za ostarele 1 PM / 8 postelj 2. POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice 1 PM / 20 m 2 neto površine druge upravne in pisarniške stavbe 1 PM / 30 m 2 neto površine 3. GOSTINSKE STAVBE gostilne, restavracije, točilnice 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih 1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže v restavraciji + hoteli, moteli, penzioni, gostišče ipd. 1 PM / 2,5 zaposlenih mladinska prenočišča, počitniški domovi, bungalovi 1 PM / 8 postelj+ 1 PM / 2,5 zaposlenih 4. TRGOVSKE STAVBE IN DRUGE STAVBE ZA
STORITVENE DEJAVNOSTI trgovine, butiki, pokrite tržnice, sejemske dvorane, lekarne 1 PM / 30 m 2 prodajne površine oz. najmanj 2 PM ipd. bencinski servisi, prodajne galerije, razstavišča in stavbe 1 PM / 50 m 2 prodajne površine oz. najmanj 2 PM za druge storitvene dejavnosti 5. STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA kinodvorane, koncertne dvorane, gledališča 1 PM / 5 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih dvorane za družabne prireditve, igralnice, plesne dvorane 1 PM / 20 m 2 neto površine in diskoteke 1 PM / 5 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih ali 1 PM / muzeji, knjižnice 20 m 2 neto površine vrtci, jasli 2 PM / oddelek osnovne šole 1 PM / 30 učencev stavbe za znanstveno delo, raziskovalni laboratoriji 1 PM / 30 m 2 neto površine dispanzerji, ambulante, stavbe za oskrbo in nego bolnih in 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m 2 neto površine poškodovanih in druge stavbe za zdravstvo oz. najmanj 3 PM 1 PM / 50 m 2 dvoranske površine + 1 PM / 10 stavbe za dvoranske športe s prostori za gledalce gledalcev
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
stavbe za dvoranske športe brez prostorov za igralce 1 PM / 50 m 2 dvoranske površine 6. DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE nestanovanjske kmetijske stavbe 1 PM / 50 m 2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene stavbe za nastanitev policistov, gasilcev 1 PM / 80 m 2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene stavbe za opravljanje verskih obredov 6 PM / 1 popravljalno mesto 7. INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA industrijske stavbe 1 PM / 50 m 2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene rezervoarji, silosi, skladišča 1 PM / 80 m 2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene avtomehanične in druge delavnice za servis motornih vozil 6 PM / 1 popravljalno mesto 8. GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI čistilne naprave, odlagališča odpadkov 1 PM / 50 m 2 neto površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene kompleksni industrijski objekti 1 PM / 50 m 2 neto površine igrišče za šport na prostem s prostorom za gledalce 1 PM / 250 m 2 površine + 1 PM / 10 gledalcev igrišče za šport na prostem brez prostora za gledalce 1 PM / 250 m 2 površine javna kopališča, vodna zabavišča 1 PM / 200 m 2 površine tenis igrišča 4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev kegljišča 4 PM / 1 stezo strelišča 1 PM / 1 tarčo pokopališča 1 PM / 500 m 2 površine oz. najmanj 10 PM Parkirna mesta se zagotavljajo na lastnih parcelah, le kadar gre za stavbe, kjer se odvijajo javne funkcije, takrat se parkirna mesta zagotovijo na javnih površinah. Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah v neposredni bližini, njihovim uporabnikom pa mora biti zagotovljena trajna uporaba.
Linije avtobusnega potniškega prometa so speljane po glavni in obeh primarnih lokalnih cestah. To so linije primestnega prometa, namenjene direktnemu povezovanju s sosednjimi občinam in z mestoma Maribor in Ljubljana ter Slovenj Gradcem. Avtobusna postaja je v Mislinji. Časovna dostopnost (glede frekvence prevozov) do pomembnejših središč (regijsko središče Slovenj Gradec, Velenje, Ljubljana..) je ob delavnikih dobra. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč so podani v Pravilniku o avtobusnih postajališčih (Ur. l. RS št. 106/2011). Oblike postajališč so lahko naslednje: − postajališče v zalivu ob glavni cesti G1-4 Dravograd – Slovenj Gradec – Velenje – Arja vas; − postajališče na vozišču ob lokalnih cestah LC 261080 Mislinja – Šentilj – Dovže ter LC 261070 Šentlenart - Zilc in sekundarnih cestah.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Oblikovanje postajališč mora odgovarjati funkcionalnim zahtevam: varnost, preglednost, udobnost, izkoriščenost prostora. Postajališča morajo biti primerno dimenzioniranja: stojna mesta (glede na št. avtobusov, v konični uri verjetnost da bodo vsa stojna mesta okupirana ne sme biti večja kot 2,5%), širina, uvoz, izvoz na postajališče itd. Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški, ki morajo biti enotni za celo mesto, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informaciji o prevozu (vozni redu, št. linije, načrt mreže linij). Postajališča se naj v naselju vključijo v ureditve oz. ukrepe umirjanja prometa. Postajališča morajo biti locirana v težiščih zazidav, znotraj 300 metrskega radia dostopnosti do njih pa mora biti pretežni del naselja. Postajališča morajo biti dobro dostopna z direktnimi peš povezavami do zaledja (direktne pešpoti, ureditev peš prebojev skozi zazidavo). Na območju občine, v južnem delu naselja, poteka trasa leta 1965 opuščene železniške proge Velenje – Slovenj Gradec – Dravograd.
s s Po trasi opuščene železniške proge poteka kolesarska pot. Kolesarska povezava med Slovenj Gradcem in Mislinjo po trasi nekdanje železniške proge je podaljšana do Gornjega Doliča. Poleg kolesarjev kolesarsko pot koristijo tudi sprehajalci, tekači in rolkarji. Kolesarji so v celotnem naselju, z izjemo kolesarske poti po trasi opuščene železniške proge, vodeni po vozišču, kar z vidika prometne varnosti ni povsem ustrezna rešitev. Vzdolž poteze primarnih cest se kolesarji ne vodijo po lastni funkcionalni površini ali skupaj s pešci ločeno od motornega prometa. Vzdolž osrednje glavne cesta se uredi vodenje kolesarjev ločeno od vozišča, po skupni površini za pešce in kolesarje. Kolesarjem se dovoli vožnja tudi po peš poteh, preš prebojih skozi zazidavo, trgih, ploščadih ipd. Zagotoviti je treba vse varnostne odmike od objektov, ograj, dreves, drogov javne razsvetljave in signalizacije, količkov, korit, vozišča, parkirnih zalivov in pasov. Za morajo biti urejena parkirišča oz. stojala za kolesa. Parkirišča morajo biti organizirana na vseh pomembnih ciljih kolesarskih voženj (šole, trgovine, športni objekti, javni objekti, vrtci itd.) manjša odstavna mesta pa morajo biti sestavni del mikrourbane opreme. Pri lociranju parkirnih mest za kolesa je treba upoštevati naslednje vidike: lahka najdljivost, ustrezna dostopnost, atraktivnost, varnost, udobnost. Parkirna mesta morajo biti kvalitetna in trajna, estetska in oblikovana v skladu z obstoječo opremo ulice in mesta, enotnega videza na celotnem območju naselja. Stojala naj bodo postavljena tako, da ne ovirajo peš prometa, vhodov, dostopnosti parkirnih ur, hidrantov ipd.
Površine za pešce so prometne površine, kjer se pešci premikajo in zadržujejo (trgi, parki, ploščadi, pločniki, stopnišča, poti, ulice). Oblikovanje površin za pešce je odvisno rabe površine, ki je definirana z zazidavo ob njej, rabo bližnjega prostora (centralna, stanovanjska, rekreacijska itd.), lege in pomena ceste v omrežju peš povezav. Pešci se v naselju vodijo po svoji funkcionalni površini vzdolž vseh ali nekje v delu primarnih in v delu južne sekundarne ceste. Na smereh glavnih teženj peš potovanj se uredijo direktne peš povezave kot pešpoti tudi kot peš preboji skozi zazidavo. To so predvsem poti v smeri stanovanjska območja – šola in stanovanjska območja – centralna območja, pa tudi poti do
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
avtobusnih postajališč. Širine pločnikov in pešpoti so odvisne od gostote peš prometa, dimenzije ostalih javnih površin, ki so tudi namenjene peš prometu oz. pešcem (trgi, ploščadi ipd.), pa tudi od aktivnosti, ki jih le-ti izvajajo na teh površinah (glej spodnje slike).
c Osnovne dimenzije za oblikovanje prostora peš površin izhajajo iz osnovne širine in višine pešca in invalidskega vozička in manevrskega prostora. Dodatni prostor je potreben zaradi: srečevanja, klopi, avtobusna postajališča, kolesarska stojala ipd. Zagotoviti je treba vse varnostne odmike od objektov, ograj, zidov, dreves, prometnih tabel, pakirnih ur, količkov, korit ipd., od roba vozišča pomembnejših cest (zbirne mestne ceste in višje kategorije), parkirnih zalivov in pasov (zaradi previsov vozil in odpiranja vrat). Pešpoti in tudi preboji skozi zazidavo so minimalne širine 2,0 m. Pri manjših višinskih razlikah so bolj primerne klančine. Maksimalni nagib klančine naj bo 8% in naj ne bo daljša od 9,00 m, v nasprotnem primeru so potrebna vmesna postajališča za invalide na vozičkih. Vzdolžni nagibi so lahko od 10-20 % (vendar jih invalidi ne morejo uporabljati). Majhne klančine naj se uredijo tudi namesto robnikov, katere bodo tako lahko udobno premagovali invalidi in otroški vozički. Za zagotovitev večje varnosti najšibkejšim udeležencem v prometu je treba v nekaterih območjih ali odsekih ceste omejiti hitrost vožnje na 30 km/h: to so območja omejene hitrosti in to naj bodo vsa stanovanjska območja. Vstope v cono je treba opremiti s prometno signalizacijo in gradbenimi ukrepi za umirjanje prometa na vozišču. Za zmanjšanje hitrosti se izvajajo še dodatni ukrepi umirjanja prometa. Pogoje za prometno- tehnično oblikovanje naprav in ukrepov za umirjanje prometa na javnih cestah in
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
nekategoriziranih cestah, kjer je dovoljen javni promet določa tehnična specifikacija za javne ceste TSC 03.800 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa. Smiselno jih je uvajati v homogenih stanovanjskih območjih, ki imajo možnost jasne ločitve od sosednjih območij, in tudi v centralnih območjih, kjer gre za intenzivnejšo prehajanje pešcev preko ceste. Med stanovanjskimi stavbami na območju Mi/SS-08 kjer se priključujeta osrednji prometnici naselja se površina osrednje prometnice Mislinja – Šentilj – Dovže uredi kot del tržne ploščadi t.i. »shared-space« oz. skupna površina. Območje vstopa na to površino se mora jasno artikulirati, saj se prehaja iz ločevanja funkcionalnih površin ceste v združevanje v eno površino. Prav tako se ukrep umirjanja prometa, v izogib prometnim konfliktom, uredi na območju Še/CU- 01, kjer priključki lokalnih cest na osrednjo prometnico niso urejeni na voznikom razpoznavni lokaciji. Odsek lokalne ceste na območju se uredi kot del širše javne površine. Osnovne značilnosti t.i. »shared-space«, na območju Mi/SS-08 so: brez signalizacije, brez funkcionalnih površin oz. razporeditev, mešana uporaba ulice, jasno oblikovan – čitljiv prostor, območje umirjenega prometa z nizko hitrostjo.
s s s s Omrežje gospodarske javne infrastrukture je prikazano na karti št. 6: »Prikaz opremljanja stavbnih zemljišč z gospodarsko javno infrastrukturo«
s Vse stavbe na območju UN je treba priključiti na zgrajeno vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavcev teh omrežij in v skladu s predpisi. Če vodovodno omrežje še ni zgrajeno, gradnja stavb na teh območjih ni dovoljena, razen če se hkrati z gradnjo stavb zagotavlja tudi izgradnja tega omrežja. Izgradnjo stavbe je treba dokončati pred začetkom uporabe stavbe, ki se priključuje na to omrežje. Ob novogradnjah vodovodnih cevovodov je potrebno predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja. Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda. Natančnejši pogoji za izvedbo novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v projektnih pogojih k posameznemu posegu v prostor.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah. V skladu s predpis se za stavbe za količino požarne vode uporablja naslednja tabela.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s Vse obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, oziroma jih je potrebno priključiti takoj, ko bo tehnično mogoče in dobijo dovoljenje ali poziv upravljavca. Če kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, vendar je priključitev na to omrežje obvezna, gradnja stavb na teh območjih ni dovoljena, razen, če se hkrati z gradnjo stavb zagotavlja tudi izgradnja tega omrežja. Izgradnjo omrežja je treba dokončati pred začetkom uporabe stavbe, ki se priključuje na to omrežje.
c Padavinsko vodo se odvaja v vodotoke oz. ponika. Tehnološka voda mora biti pred odvajanjem v javno kanalizacijsko omrežje prečiščena, tako da ustreza zahtevanim parametrom za izpust v javno kanalizacijsko omrežje.
s s s Pri obstoječih daljnovodih, kablovodih s pripadajočimi TP 20/0,4 kV in nizkonapetostnimi omrežji je treba upoštevati kot varovalne koridorje 10m na vsako stran osi daljnovodov. Možno je tudi prestavljanje oziroma preurejanje vodov. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje. Nizko- in srednjenapetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oz. kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski. Za potrebe izgradnje večjih delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo investitor dolžan naročiti študijo o možnostih napajanja z električno energijo. Omrežje javne razsvetljave mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče. Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Preprečitev svetlobnega onesnaževanja: − Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. − Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice. − Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. − Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost. Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
c s Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Obstoječe TK omrežje je potrebno glede na pozidavo po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na izvenmestnih območjih je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: − objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih, − objekti in naprave mobilne telefonije se praviloma umeščajo na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije možno locirati znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine, − objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti, − objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, − objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije,
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
C
Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov,dobrin v okviru posameznega režima.
Projekti za gradnjo objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
C s
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Za gradnje in posege na območjih in objektih kulturne dediščine, kulturnih spomenikov in vplivnih območij registrirane kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
Konservatorski načrt za prenovo je obvezni sestavni del OPPN, ki je podlaga za celovito prenovo območja naselbinske dediščine, kulturne krajine ali območja druge dediščine, ki je značilen del prostora in grajenih struktur, ki je spomeniško območje ali varstveno območje dediščine.
Če so določbe UN v neskladju z varstvenim režimom nepremičnih kulturnih spomenikov ali režimom registrirane kulturne dediščine, je treba upoštevati varstveni režim nepremičnega kulturnega spomenika.
Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki: − prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, − dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
s
Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi.
Za posege v strukturne elemente spomenika se pripravi »konservatorski načrt«, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja.
s
Prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane kulturne dediščine.
V registrirano kulturno dediščino se lahko posega na način, da se upošteva in ohranja njene varovane vrednote.
V vplivnem območju kulturnega spomenika velja pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.
V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine velja naslednji pravni režim varstva: − ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, − prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.
Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Območja ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili predpisov, ki jih UN prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Pri vzdrževanju in rekonstrukciji objektov (predvsem sakralnih objektov) je potrebno zagotavljati varstvo zavarovanih živalskih vrst, zlasti netopirjev.
Posegi znotraj prostorskih ureditev naj se v čim večji meri načrtujejo in usmerjajo izven naravnih vrednot ter izven pomembnejših delov drugih varovanih območij.
s
Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
V UN ni vodovarstvenih območij državnega ali občinskega nivoja.
Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
Odvodnjavanje padavinskih vod z utrjenih asfaltiranih površin naj poteka preko lovilcev olj.
se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh. Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
Mislinja ima 15 m, ostala potoka v UN 5 m pas priobalnega zemljišča.
Dopustne posege v priobalno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti Občino Mislinja.
Orientacija novogradenj mora biti izvedena na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije (naklon in orientacija strehe mora omogočati optimalno izrabo sončne energije glede na vpadni kot sončnih žarkov, predvsem v času, ko je toplotna energija potrebna - zimski meseci).
Dosledno se mora izvajati monitoring industrijskega onesnaževanja pri tistih onesnaževalcih, ki jih predpisi zavezujejo k monitoringu.
Pri načrtovanju novih in pri rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu potrebne višine dimnika upoštevati možne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni bližini kurilne naprave.
Ob nasipanju gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov se mora preprečevati prašenje z rednim vlaženjem ob suhem in vetrovnem vremenu.
s
Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.
Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s s
Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost zračnega prometa, je treba zaznamovati v skladu s predpisi in soglasjem pristojnega organa oziroma službe za civilno letalstvo.
Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti: − odmike med objekti, − prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila, − vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom (minimalni radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m).
Na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih je dopustno v zemljišča posegati tako, da ne bo ogrožena stabilnost območja in povzročeno premikanje zemljišč.
Na plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih je prepovedano: − zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, − zasipavanje izvirov, − nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijsko ogroženih ali plazovitih zemljiščih, − omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, − izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, − krčenje gozda in grmovne vegetacije ter velikopovršinska obnova gozdnih sestojev, ki pospešuje erozijo in plazenje zemljišč, − vsako poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Na plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti c s .
Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko ogroženo.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povezujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Gradnja na poplavnih in območjih je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za vodno gospodarstvo in na podlagi hidrološko-hidravlične analize, s pomočjo katere se poseg utemelji. Za vse posege v poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
Za vse posege, ki so predvideni znotraj poplavnih območij, je za zagotavljanje poplavne varnosti območja in ohranjanje ustreznega poplavnega režima vodotokov potrebno opraviti hidrološko- hidravlično analizo vodnega režima, na osnovi katere bo podana ocena poplavne varnosti območja pred predvidenimi posegi in po njih drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje (garaže) obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode.
Na območja poplavnih zemljišč se ne sme posegati: − z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, − s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
− z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, − s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
s s
Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
Pri rekonstrukciji objekta, dozidavi in nadzidavi je treba zagotoviti tudi protipotresno sanacijo objekta.
Obvezna je ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na območjih obstoječih pokopališč in območjih predvidenih za širitev pokopališč, kadavrov,površine za odlaganje ruševin na območjih predvidenih za sanacijo kamnolomov, območja za evakuacijo prebivalstva.
Za zaklanjanje prebivalstva se gradijo zaklonišča. Zaklonišča osnovne zaščite se morajo graditi v vseh objektih, namenjenih za javno zdravstveno službo z več kot 50 posteljami, vzgojno varstvenih ustanovah za več kot 50 otrok; objektih za redno izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa, javnih komunikacijskih in poštnih centrih, objektih za javni potniški, železniški in avtobusni promet (centralne postaje), objektih za pomembno industrijsko in energetsko dejavnost.
Za vsa nova zaklonišča in za vse posege v obstoječa zaklonišča je obvezna revizija projektne dokumentacije.
Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je potrebno predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Na območjih IG, ki mejijo na stanovanjske objekte, naj bodo locirane servisne in skladiščne dejavnosti, predvsem obrtnega značaja. Obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem robu naj poteka le v dnevnem času.
Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
Zagotoviti je treba pasivne protihrupne ukrepe za izpostavljene stanovanjske objekte v bližini proizvodnih območij. Za protihrupne ukrepe naj se v sklopu dokumentacije za gradbeno dovoljenje zagotovi tudi izdelava posebnega načrta protihrupne zaščite.
Raven hrupa je lahko izjemoma presežena na javnih prireditvah, javnih shodih ali drugih dogodkih, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
s
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave dozidave objektov namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - podrobnejši del
s s
Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
Javna razsvetljava naj se izvaja v minimalnem potrebnem obsegu. Svetilke morajo biti razporejene tako, da bo jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom.
s s s
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi.
Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavno zakonodajo.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.