DOCSLIB.ORG

Antropogeni Vplivi Na Stanje Reke Mislinje

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Antropogeni Vplivi Na Stanje Reke Mislinje VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO ANTROPOGENI VPLIVI NA STANJE REKE MISLINJE BRIGITA KNAP VELENJE, 2013 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO ANTROPOGENI VPLIVI NA STANJE REKE MISLINJE ANTHROPOGENIC IMPACTS ON THE STATUS OF THE RIVER MISLINJA BRIGITA KNAP Varstvo okolja in ekotehnologije Mentorica: doc. dr. Nataša Smolar-Žvanut VELENJE, 2013 KNAP, B.: ANTROPOGENI VPLIVI NA STANJE REKE MISLINJE. VŠVO, VELENJE 2013. MENTORSTVO IN IZJAVA O MENTORSTVU »Diplomsko delo je nastalo pod mentorstvom dr. Nataše Smolar – Žvanut.« II KNAP, B.: ANTROPOGENI VPLIVI NA STANJE REKE MISLINJE. VŠVO, VELENJE 2013. IZJAVA O AVTORSTVU »Diplomsko delo je v rezultat lastnega dela. Vsi podatki so citirani skladno z mednarodnimi pravili o varovanju avtorskih pravic.« Brigita Knap __________ III KNAP, B.: ANTROPOGENI VPLIVI NA STANJE REKE MISLINJE. VŠVO, VELENJE 2013. ZAHVALA Zmagovalec boste, če se nikoli ne boste predali. Ko vam je najtežje, poskusite še enkrat. (James J. Corbett) Iskreno se zahvaljujem mentorici, dr. Nataši Smolar Žvanut za številne nasvete, usmeritve in predloge ter strokovno pomoč pri pisanju diplomske naloge. Zahvala gre tudi Koroški ribiški družini in ge. Teji Račnik za posredovane informacije ter vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali pri nastajanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi moji družini in fantu za vso podporo, spodbude in razumevanje, brez česar ne bi uspela doseči zastavljenih ciljev. IV KNAP, B.: ANTROPOGENI VPLIVI NA STANJE REKE MISLINJE. VŠVO, VELENJE 2013. SEZNAM KRATIC AOX – halogene organske spojine ARSO – Agencija republike Slovenije za okolje BPK5 – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh; BPK5 predstavlja množino kisika, ki je potrebna za biokemijsko razgradnjo prisotnih organskih snovi v odpadni vodi EMK – kategorizacija vodotokov po ekomorfološkem pomenu FFS – fitofarmacevtska sredstva GT – glavni tok GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije KČN – komunalna čistilna naprava KPK – kemijska potreba po kisiku; KPK predstavlja množino kisika, ki je potrebna za oksidacijo organskih snovi, prisotnih v odpadni vodi MHE – mala hidroelektrarna NPK – umetno gnojilo z dušikom (N), fosforjem (P) in kalijem (K) OPV – oskrba s pitno vodo PE – populacijska enota; enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, katerega povzroči en prebivalec na dan PR - pritok PS – prednostna snov Qnk – najmanjši pretok - konica Qnp – najmanjši pretok - dnevno povprečje Qs – srednji pretok Qvk – največji pretok - konica VTPV – vodno telo površinskih voda V KNAP, B.: ANTROPOGENI VPLIVI NA STANJE REKE MISLINJE. VŠVO, VELENJE 2013. IZVLEČEK Namen diplomske naloge je bil raziskati antropogene vplive na reko Mislinjo s pomočjo literature in virov ter z ogledom na terenu in tako ugotoviti, kakšno je stanje oz. če se je stanje v zadnjih letih po izgradnji čistilnih naprav izboljšalo. Diplomska naloga opisuje antropogene vplive na reko Mislinjo in njene pritoke. Sestavljanja je iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene vrste in vzroki onesnaženja vodotokov, hidromorfološke obremenitve in obremenitve, ki so povezne s tujerodnimi vrstami rib. V tem delu so opisane še geografske, geološke in hidrografske lastnosti reke Mislinje ter stanje ribje populacije v reki. V praktičnem delu pa so predstavljene dejanske obremenitve reke Mislinje zaradi izpuščanja odpadnih voda, neustreznega odvzema vode in tehničnih lastnosti malih hidroelektrarn in tujerodnih vrst. Rezultati so pokazali, da se je stanje reke Mislinje po izgradnji čistilnih naprav izboljšalo, medtem ko se hidromorfološke obremenitve povečujejo. Za zmanjšanje onesnaževanja v reki Mislinji in na njenih pritokih je potrebna izgradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Zaradi odvzema vode za male hidroelektrarne bi bilo potrebno izvajati nadzor nad količinami odvzete vode ter zagotoviti ustrezne prehode za migracijo organizmov. Regulirane odseke je potrebno sonaravno obnoviti ter zasaditi avtohtono obrežno vegetacijo. V reki Mislinji je prisotna tujerodna vrsta, šarenka, za katero je treba ugotoviti, kako vpliva na avtohtono populacijo rib. Ključne besede: reka Mislinja, onesnaževanje, hidromorfološke obremenitve, tujerodne vrste, čistilne naprave, male hidroelektrarne VI KNAP, B.: ANTROPOGENI VPLIVI NA STANJE REKE MISLINJE. VŠVO, VELENJE 2013. ABSTRACT The purpose of this graduate thesis is to explore the anthropogenic impacts on the river Mislinja through literature and other resources, and also to determine the status of the river Mislinja in past few years after the construction of waste water treatment plants. Thesis describes the anthropogenic impacts on the river Mislinja and its tributaries. Thesis consists of a theoretical and a practical part. The theoretical part introduces pollution types and causes, hydro morphological impacts and pollution, associated with non-native species. Theoretical part also describes geographical, geological, hydrographic characteristics and the condition of fish population. Practical part presents actual loads caused by discharges of waste water, non-native species, technical characteristics of small hydroelectric plants and improper water diversion. The results showed that the condition of the Mislinja River after the construction of sewage treatment plants has improved, while the hydro morphological pressures are increasing. It would be necessary to build a wastewater treatment plant on the Mislinja River and expand the existing sewerage system. Because of water diversion, it would be necessary to carry out supervision to control the amount of abstracted water and the technical characteristic of fish passages. The Mislinja River is burdened by non–native rainbow trout, whose effects should be further explored. Key words: Mislinja River, pollution, hydro morphological pressure, alien species, wastewater treatment plants, small hydropower plants VII KNAP, B.: ANTROPOGENI VPLIVI NA STANJE REKE MISLINJE. VŠVO, VELENJE 2013. KAZALO 1. UVOD .............................................................................................................................................. 1 1.1. OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................................. 1 2.1. NAMEN IN CILJI ...................................................................................................................... 2 3.1. METODE DELA ....................................................................................................................... 2 2. ANTROPOGENI VPLIVI NA REKE ................................................................................................. 3 2.1. ONESNAŽENJE ...................................................................................................................... 3 2.1.1. Vrste onesnaženja ........................................................................................................... 3 2.1.1.1. Fizikalno onesnaženje ............................................................................................. 3 2.1.1.2. Kemijsko onesnaženje ............................................................................................. 4 2.1.1.3. Biološko onesnaženje .............................................................................................. 4 2.1.1.4. Fiziološko onesnaženje ........................................................................................... 4 2.1.2. Viri onesnaženja .............................................................................................................. 4 2.1.2.1. Odpadne vode in komunalni odpadki ...................................................................... 4 2.1.2.2. Industrijske odpadne vode ....................................................................................... 5 2.1.2.3. Odpadne snovi z kmetijstva ..................................................................................... 5 2.1.2.4. Gnojila ...................................................................................................................... 6 2.1.2.5. Zamuljevanje ........................................................................................................... 6 2.1.2.6. Onesnaženje vode z radioaktivnimi snovmi ............................................................ 6 2.1.2.7. Zakisovanje .............................................................................................................. 6 2.2. HIDROMORFOLOŠKE OBREMENITVE ................................................................................ 7 2.2.1. Hidromorfološke obremenitve vodotokov ........................................................................ 7 2.2.1.1. Prekomerno odvzemanje vode ................................................................................ 8 2.2.1.2. Prekomerno odvzemanje naplavin .......................................................................... 9 2.2.1.3. Neustrezna opremljenost in upravljanje pregrad ................................................... 10 2.2.1.4. Prerazporejanje in uravnavanje vodnih količin ...................................................... 11 2.2.1.5. Neprimerne ureditve (regulacije) vodnih in priobalnih zemljišč ............................. 12 2.2.1.6. Neprepustna priobalna in zaledna zemljišča (urbanizacija) .................................. 13 2.2.1.7. Meliorirana priobalna in zaledna zemljišča ............................................................ 13 2.2.1.8. Neprimerna raba vodnih in priobalnih zemljišč (rekreacija)................................... 13
Load more

Recommended publications
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Stevilka 3 09.Pmd 92 3/16/2009, 8:46 PM Socially Most Developed Urban Centres
    WELL-BEING OF THE MUNICIPALITIES IN SLOVENIA BLAGINJA OBČIN V SLOVENIJI OKE OKE OKE OKE OKE TR TR TR TR TR Jože Rovan, Kaja Malešič, Lea Bregar TI IN S TI IN S TI IN S TI IN S TI IN S ANOS ANOS ANOS ANOS ANOS UDK: 330.59:711(1-2)(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 ABSTRACT POVZETEK Well-being is a complex multidimensional concept Blaginja je kompleksen, večrazsežen pojem, ki ga IZ ZN IZ ZN IZ ZN IZ ZN IZ ZN defined as a state of being happy, healthy and opredelimo kot stanje sreče, zdravja in prosperitete. Na prosperous. Generally, well-being is geographically not splošno se blaginja med območji države precej razlikuje. evenly distributed within a country. Major differences Večje regionalne razlike v blaginji zavirajo družbeni in well-being among territorial units at subnational razvoj in lahko povzročajo ekonomske, socialne, level impede the progress of society and may cause urbanistične, okoljske in politične probleme. economic, social, urban, environmental and political Poznavanje regionalnih razlik v blaginji je bistvenega problems. Acknowledging of regional differences in pomena za učinkovito načrtovanje in izvajanje well-being is of key importance for efficient planning regionalnih in prostorskih politik, s pomočjo katerih and implementation of regional and spatial policy želimo doseči skladnejši regionalni razvoj, ki se kaže measures. The principal objective of these policies is v zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in v balanced regional development proven by diminishing blaginji. Prispevek obravnava merjenje geografskih differences in economic development and well-being. razlik v blaginji v Sloveniji s pomočjo sestavljenih The paper deals with the measurement of geographical kazalcev, temelječih na t.i.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • Prometno Varnostni Načrt OŠ Mislinja
    2019/20 Prometno varnostni načrt OŠ Mislinja Pripravili: Marija TAŠIČ, Sonja BLAŽUN, Petra CIFER Prometno varnostni načrt OŠ Mislinja KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................................................... 3 2. ŠOLSKI OKOLIŠ ................................................................................................................................. 3 3. Otroci v prometu ............................................................................................................................. 3 4. SKICA ŠOLSKIH POTI V OKOLICI ŠOLE .............................................................................................. 4 5. OSREDNJI CILJI IN NAMEN NAČRTA................................................................................................. 4 6. ANALIZA STANJA ŠOLSKIH POTI ....................................................................................................... 5 7. VZGOJNO PREVENTIVNA VSEBINA ZA PRAVILNO IN ODGOVORNO RAVNANJEV CESTNEM PROMETU ................................................................................................................................................ 8 7.1 SKRB ZA PROMETNO VARNOST .................................................................................................. 8 7.2 SKRB ZA PROMETNO VARNOST NA ŠOLI .................................................................................... 9 7.3 PROMETNA VZGOJA V ODDELKIH ...........................................................................................
    [Show full text]
  • SLOVENE CITIES and SUBURBS in TRANSFORMATION SLOVENSKA MESTA in OBMESTJA V PREOBRAZBI Marjan Ravbar
    SLOVENE CITIES AND SUBURBS IN TRANSFORMATION SLOVENSKA MESTA IN OBMESTJA V PREOBRAZBI Marjan Ravbar Southern part of Ljubljana is spreading on Ljubljana moor (photography Jure Senega~nik). Ju`ni del Ljubljane se {iri tudi na Ljubljansko barje (fotografija Jure Senega~nik). Geografski zbornik 37 Black Cyan Magenta Yellow 65 SYNCOMP Geografski zbornik, XXXVII (1997) Abstract UDC: 911.37(497.12) Slovene Cities and Suburbs in Transformation KEY WORDS: urbanization, suburbanization, cities, suburbs, city regions, settlement regulation In the first part, the article defines urbanization which means the decreasing difference in living stan- dards between the urban and rural populations and the spatial and functional integration of cities with adjacent settlements influenced by economic interaction, the social mobility of the population, and/or communication systems. On the basis of sociogeographic, functional, structural, and phys- iognomic indicators, the article defines in the following sections the extent and principal charac- teristics of the influence of modern urbanization on the countryside and defines the role of suburbs in the Slovene space. The core of the research is devoted to the transformation and the developmental and structural problems of Slovene suburbs. In the conclusion, dilemmas for further development are indicated and some common goals of settlement policy in Slovenia are suggested. Izvle~ek UDK: 911.37(497.12) Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi KLJU^NE BESEDE: urbanizacija, suburbanizacija, mesta, obmestja, mestne regije, usmerjanje poselitve. Prispevek (Slovenska) mesta in obmestja v preobrazbi v prvem delu opredeljuje urbanizacijo, ki po- meni zmanj{evanje razlik v `ivljenjski ravni med mestnim in pode`elskim prebivalstvom ter pro- storsko in funkcijsko integracijo mest s sosednjimi naselji pod vplivi ekonomskih interakcij, social- ne mobilnosti prebivalstva in/ali komunikacijskih sistemov.
    [Show full text]
  • Hribovske Kmetije Slovenjgraškega Pohorja (S 13 Tabelami in 12 Slikami Med Besedilom)
    HRIBOVSKE KMETIJE SLOVENJGRAŠKEGA POHORJA (S 13 TABELAMI IN 12 SLIKAMI MED BESEDILOM) MOUNTAIN FARMS OF POHORJE OF THE SLOVENJ GRADEC COMMUNITY (WITH 13 TABLES AND 12 FIGURES IN TEXT) IVAN GAMS SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 7. JUNIJA 1983 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Milan Orožen Adamič, Milan Sifrer UREDILA IVAN GAMS IN DRAGO MEZE Izvleček UDK 33 (497.12-18) Hribovske kmetije Slovenjgraškega Pohorja Študija obravnava naravnogeografske razmere in soeioekonomsko stanje 137 hri- bovskih kmetij v enajstih pohorskih naseljih v okviru slovenjgraške občine. Abstract UDC 33 (497.12-18) Mountain Farms of Pohorje of the Slovenj Gratlec Community The study deals with the natural geographic conditions and socio-economic state of the 137 mountain farms in the eleven settlements of the Pohorje mountain-range, incorporated into the Slovenj Gradec community. Naslov — Address Dr. Ivan Gams, redni univ. prof. in dopisni član SAZU PZE za geografijo Filozofske fakultete Aškerčeva 12 61000 Ljubljana Jugoslavija UVOD Tu obravnavano Slovenjgraško Pohorje predstavlja zahodno-jugozahodno po- horsko pobočje v obsegu, kakor je od leta 1955 vključeno v občino Slovenj Gradec. Dviguje se nad Mislinjsko dolino, le na jugovzhodu nad dolomitno-terciarnim po- doljem v Doliču. Zgornjo mejo obravnavanih naselij predstavlja v glavnem glavni hrbet Pohorja, ki je razvodje med Dravo in njenim pritokom Mislinjo. Na severo- zahodu obsega obravnavani kraj Pameče preko porečja Mislinje v porečje neposred- nega dravskega pritoka Reke. Na jugovzhodu se meja obravnavanega ozemlja od- makne od mislinjsko-dravske razvodnice in zajema v naseljih Tolsti vrh in Paka še del povirja Pake oziroma Savinje.
    [Show full text]
  • Lesna Industrija in Prometne Poti Skozi Čas
    ZBORNIK OBČINA MISLINJA LESNA INDUSTRIJA IN PROMETNE POTI SKOZI ČAS V Zborniku Slovenj Gradec in Mislinjska Grad: Mislinja. Pristava: Mislinja. dolina Jože Potočnik navaja lastnike mislinj- Gozdarski revirji: Zaloško, Žlebci, Planinka, skih fužin, vse do zadnjega lastnika dr. Arthurja Komisija, Skrivni hrib, Brička, Velika in Mala Kopa. Pergerja. Lastnik se omenja na podlagi kupne Izmere v hektarjih so: Zazid. površine 2.6883, vrto- pogodbe potrjene na Dunaju, 22. marca 1899, med vi 2.1947, njive 30.1837, travniki 56.9245, pašni- »Lohningerjevimi nasledniki« Karlom in Ano Emo ki 35.2580, gozdovi 2859.5380, neproduktivne- Spitzer in Arthurjem ter njegovo ženo Marijo Perger ga 0.0718, skupno 2986.8590, od tega kmetijskih z Dunaja. Z listino, potrjeno na Okrožnem sodišču zemljišč 446.7160. Dokupljeno v l. 1900: 94 hekt. v Leobnu, 14. februarja 1907, je dr. Arthur Perger Ocenjena vrednost: K 1,600.000.-, zemljiški postal lastnik še polovice imetja Marije Perger (dr. davek: K 982.-, katastrski čisti donos K 4464.-. Arthur Perger je umrl 1. aprila 1930 na Dunaju). Posestnik: Arthur Perger na Dunaju. Uprava: K nakupu mislinjskega veleposestva ga je Uprava posesti v Mislinji. Centrala na Dunaju. vzpodbujala ocena možnosti uspešnega gospodar- Uradniki: Anton Stroinig, upravnik posesti, jenja. Viri surovin so bili gozdovi, vodna energija, Mislinja, Franz Schell, knjigovodja, Mislinja. Carl z gradnjo železnice Dravograd–Velenje se je odprl Pawikovsky, knjigovodja, Mislinja. Jakob Jaš, delo- transport. Da je bil novi lastnik seznanjen s pred- vodja, Mislinja. Josef Winerl, gozdar, Mislinja. Filip videno gradnjo železnice dokazujejo sorodstvene Založnik, gozdarski čuvaj, Zaloško. Fr. Založnik, vezi v takratnem vladnem krogu (Vir: Die ganze gozdarski paznik, Komisija.
    [Show full text]
  • Wastewater Treatment in the Mislinja River Basin Located in Mislinja and Dravograd in the Republic of Slovenia
    ISPA INFORMATION SHEET Measure No 2002 SI 16 P PE 007 Measure title Wastewater Treatment in the Mislinja River Basin located in Mislinja and Dravograd in the Republic of Slovenia Authority responsible for implementation Name: D.Sc. Metka Gorišek, Councillor to the Government Address: Dunajska 48, 1000 Ljubljana, SLOVENIA E-mail: [email protected] Description The project concerns the construction of the wastewater treatment plants and the building and upgrading of the sewage systems in two municipalities, Mislinja and Dravograd, separated by a distance of more than 20 km, in the Mislinja river basin situated in the northern part of Slovenia near the Austrian border at Koroska region. Currently, the sewerage systems of the two municipalities are partly built and 3.600 inhabitants are connected (37% in Mislinja and 43% in Dravograd). The municipalities of Mislinja and Dravograd do not operate waste water treatment facilities and waste water discharges at several outlets untreated directly to the Mislinja River. The investment will also improve the quality of the Drava River which crosses the border between Slovenia and Croatia and, further downstream into Hungary and then falls into the Danube River. The project comprises: (i) for the municipality of Mislinja the construction of 15 km (14,982 km of gravity pipes + 0,07 km of pressure pipes) of sewerage network and a central waste water treatment plant with capacity of 2700 PE (2500 PE directly connected + 200 PE for effluent from septic tanks). One pumping station and three sewer overflows will be also built. (ii) for the municipality of Dravograd the construction of 5,3 km (4,453 km of gravity pipes + 0,844 km of pressure pipes) of sewerage network and a central waste water treatment plant with capacity of 6000 PE (5800 PE directly connected + 200 PE for effluent from septic tanks).
    [Show full text]
  • TEŠ Power Plant and Premogovnik Coal Mine Environmental Impact
    TEŠ Power Plant and Premogovnik Coal Mine Environmental Impact Assessment Addendum October 2009 TES Power Plant and PV Coal Mine Environmental Impact Assessment Addendum Table of Contents INTRODUCTION 7 1. LOCATION 9 2. PROJECT DESCRIPTION 10 2.1 Thermal power plant Šoštanj (TEŠ) and planned Unit 6 10 2.2 Coal mine Velenje (PV) 10 2.2.1 Underground facilities 10 2.2.2 Coal Basin Geology 12 2.2.3 Hydrogeology 15 2.2.4 Mining Method 15 2.2.5 Subsidence and Surface Effects 18 2.3 Transmission lines 19 3. ENVIRONMENTAL AND SOCIAL IMPACT ASSESSMENT 21 3.1 Geomorphologic and geologic characteristics 21 3.1.1 Present situation 21 3.1.2 Environmental impact 22 3.1.3 Mitigation measures 23 3.1.4 Monitoring 24 3.2 Groundwater 24 3.2.1 Present situation 24 3.2.2 Environmental impact 25 3.2.3 Mitigation measures 26 3.2.4 Monitoring 26 3.3 Surface waters 26 3.3.1 Present situation 26 3.3.2 Environmental impact 33 3.3.3 Mitigation measures 34 3.3.4 Monitoring 34 3.4 Soils 34 3.4.1 Present situation 34 3.4.2 Environmental impact 35 3.4.3 Mitigation measures 36 3.4.4 Monitoring 36 3.5 Air quality 36 3.5.1 Present situation 36 3.5.2 Environmental impact 41 3.5.3 Mitigation measures 42 3.5.4 Monitoring 42 3.6 Noise and vibrations 43 3.6.1 Present situation 43 Page 3 of 96 TES Power Plant and PV Coal Mine Environmental Impact Assessment Addendum 3.6.2 Environmental impact 47 3.6.3 Mitigation measures 47 3.6.4 Monitoring 47 3.7 Flora, fauna, vegetation and habitat types 48 3.7.1 Present situation 48 3.7.2 Environmental impact 48 3.7.3 Mitigation measures
    [Show full text]
  • Publikacija OŠ Mislinja Šolsko Leto 2020/21
    http://osmislinja.si PUBLIKACIJA v OS Mislinja 2020 / 2021 Osnovna šola Mislinja a http://osmislinja.si/ [email protected] Spoštovani učenci, starši in učitelji! Šolsko leto 2020/21, v katerega vstopamo, bo zagotovo za vse nas spet polno novih izzivov, ki bodo tokrat zaradi pojava korone še toliko večji. Pod streho OŠ Mislinja bo, tako letos prvič po osmih letih, spet malce večje število učencev, natančneje 405. Najbolj vesela sem, da smo po počitnicah spet vsi skupaj v šolskih klopeh. Zavedam se, da bo nekaj časa potrebnega za spoznavanje novih pravil, ki so sicer v veliki meri veljala tiste tri tedne pred počitnicami. Znašli smo se v malce nenavadnih časih kar se tiče druženja, ki je tokrat pač omejeno zaradi bolezni Covid-19, pa vendar smo že v spomladanskem času, ko se je le-ta prvič pojavila, dokazali, da jo s skupnimi močmi lahko obvladamo. Naj tako ostane tudi v tem šolskem letu. Strokovni delavci OŠ Mislinja smo se potrudili, da smo se kar najbolje pripravili na morebitno šolanje na daljavo, čeprav močno upamo, da do tega ne bo prišlo. Za lažjo komunikacijo smo na šoli izbrali skupno okolje Oblak 365, znotraj katerega bomo tako z učenci kot njihovimi starši komunicirali preko videokonferenčnega sistema Teams. Upam sicer, da bo komunikacija lahko v čim večji meri potekla v živo. ~ 2 ~ Osnovna šola Mislinja a http://osmislinja.si/ [email protected] Dragi učenci pri izpolnjevanju svoje osnovne naloge – učenju, bodite do sebe zahtevni in odgovorni, trudite se biti samostojni. Naj vas morebitne težave ne omajajo. Pri tem ne pozabite na spoštljivost v medvrstniških odnosih ter v odnosu do odraslih kot tudi do šole kot ustanove.
    [Show full text]
  • Realization Improved Passenger Transport To
    REALIZATION IMPROVED PASSENGER TRANSPORT DTO.T2.3.5 TEN Pilot-T implementation NODES Final report Season Bus line Lavamünd-Maribor 09 2020 Page 1 This report was developed by RRA Koroška d.o.o. (PP8) Contact: Peter Zajc, MsC Aleš Rupreht RRA Koroška, Meža 10, SI-2370 Dravograd, Slovenia Page 2 Table of content 1. Description of the pilot action ........................................................................................ 4 2. Results ...................................................................................................................... 7 3. Evaluation .................................................................................................................. 8 4. Financing .................................................................................................................. 11 5. Sustainability of results ................................................................................................ 11 6. Appendix .................................................................................................................. 12 Figure 1: Network of long distance and regional cycling routes in the cross border region .....................4 Figure 2: The Drava Cycling Route near the border crossing Vič/Rabenstein ......................................5 Figure 3: Štrekna – the Mislinja Valley Cycling Route ...................................................................5 Figure 4: The River Lavant Cycling Route - Lavantradweg R10 .......................................................5 Figure
    [Show full text]
  • PUBLIKACIJA OŠ Mislinja
    PUBLIKACIJA OŠ Mislinja http://osmislinja.si 2019 /2020 Osnovna šola Mislinja a http://osmislinja.si/ [email protected] Spoštovani učenci, starši in učitelji! Vsaka šola je poseben svet zase, ki mavrično zaživi v začetku septembra in tiho ugasne konec junija. V tem živopisanem svetu veljajo določena pravila, obveznosti, zakonitosti pa tudi prijetnosti, igrivosti in lumparije, ki se nam za vse življenje vtisnejo v spomin. Šolsko leto 2019/20, v katerega vstopamo, bo zagotovo za vse nas spet polno novih izzivov; pod streho OŠ Mislinja bo, tako kot leto poprej, sobivalo 395 učencev in 68 zaposlenih. Dragi učenci, pri izpolnjevanju svoje osnovne naloge – učenju – bodite do sebe zahtevni in odgovorni, trudite se biti samostojni. Naj vas morebitne težave ne omajajo. Pri tem ne pozabite na spoštljivost v medvrstniških odnosih ter v odnosu do odraslih kot tudi do šole kot ustanove. Znanje je bogastvo, ki nam ga ne more nihče vzeti, je pa brezpredmetno, če pri tem pozabimo biti drug drugemu človek. Torej – znanje in pozitivne osebnostne lastnosti ter vse, kar sodi zraven, vam bo zagotovo pomagalo, da boste premagovali težave, reševali konflikte in se uspešno spopadali z življenjem. Vsi zaposleni na naši šoli se bomo potrudili po svojih najboljših močeh, da boste učenci preživljali učne dneve v ustvarjalnem, spodbudnem, zdravem in prijetnem vzdušju. ~ 2 ~ Osnovna šola Mislinja a http://osmislinja.si/ [email protected] Spoštovani učitelji, pred vami je spet nov začetek. Vsak začetek je nepopisan list, na katerega lahko napišemo najboljše mojstrovine, največje skrivnosti, najbolj izbrane besede. Skupaj z učenci boste lahko ustvarjali svet novih možnosti, zato sprejmite njihovo energijo in igrivost.
    [Show full text]