OBČINA MISLINJA ZBORNIK PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA MISLINJA, DOVŽE, DOLIČ ZAČETKI GASILSTVA • oskrbovati požarno policijo je dolžnost župana, V začetku šestdesetih let 19. stoletja so se zače- • župan mora storiti vse, da ne bi prišlo la večja prizadevanja za ustanavljaje organizira- do požara, ne gasilske službe, ki bi bila stalno in strokovno • vsaj sedemkrat na leto mora poslati pripravljena za gašenje požarov. Potrebe po takih pooblaščenca v vsa poslopja, kjer bi lahko organizacijah so se kazale najprej v mestih, kjer prišlo do požara, so se zaradi strnjenih in lesenih hiš pojavljali uni- • vsak občan in tudi tujec je dolžan pomagati čujoči požari. pri gašenju, V Ljubljani so leta 1863 poskušali problem • v kolikor ni prostovoljne čete, morajo v občini gašenja požarov rešiti tako, da so za gašenje sami izbrati može, ki so zmožni gašenja … naprosili telovadno društvo Južni sokol, ki je imel preko 100 članov. Tak način organiziranosti Do 1. svetovne vojne je nastalo že nad 380 je trajal le kratek čas. Začele so se priprave za pro- društev. Kljub zahtevi, da mora občina skrbeti stovoljna gasilska društva. Najbolj so pohiteli v za potrebno orodje in opremo, pa so bila društva Metliki, kjer je bilo 19. 9. 1869 ustanovljeno prvo slabo opremljena, zlasti z brizgalnami in cevmi. gasilsko društvo. Do leta 1881 je bilo ustanovlje- Društvene kronike so polne podatkov, kako so nih že 40 prostovoljnih društev. To so torej vzro- člani zbirali denar za nakup orodja z raznimi ki, da so ravno gasilska društva med najstarejši- nabiralnimi akcijami, veselicami, gledališkimi mi v vseh krajih. irgrami in podporami ljudi, ki so tudi na zunaj V letu 1881 je cesar Franc Jožef izdal »Postavo kazali svojo naklonjenost do gasilcev z botrova- o požarni policiji in gasilskih stražah«. Iz te posta- njem pri blagoslavljanju brizgaln, društvenih ve navajamo nekaj členov: praporov, gasilskih shramb in domov. Zanimivo • občina plačuje stroške za oskrbovanje je to, da se to stanje tudi v naslednjh 100 in več požarne policije, letih ni spremenilo. Ob 50-letnici PGD Mislinja, leta 1953, z ustanovnim članom Francem Planinšcem in botro Antonijo Čebular 308 ZBORNIK OBČINA MISLINJA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MISLINJA Gasilsko društvo Mislinja je bilo uradno usta- Slovenska gasilska zveza je poskušala gasilstvu novljeno in registrirano pri Občini Mislinja in pomagati, pa ji to ni uspelo, ker od oblasti ni Okrajni gasilski župi Slovenj Gradec, julija 1903. dobivala nobene podpore. Kljub pravilu, da bi jih 10. maja 1903 je začel divjati velik požar v morala občina vzdrževati, se je društvo oskrbo- Slovenj Gradcu, ko je gorela Cerkvena (danes valo samo na osnovi prostovoljstva in iznajdljivo- Meškova) ulica. Požar je divjal več dni, zajel je sti članstva. Prirejali so razne prireditve, kjer so veliko področje in ogrožal okolico. Da bi obva- zbirali denar. rovali ostali del mesta, so poklicali na pomoč dr. Med prvo svetovno vojno je gasilska četa delo- Pergerjevo »požarno brambo« (gasilsko četo) žage vala zelo okrnjeno, samo s starejšimi člani, ki Mislinja, ki je delovala kot industrijska požarna niso bili poklicani v vojsko. Veliko članov je padlo obramba in skrbela za požarno varnost premože- v vojni ali pa se niso vrnili. V letih 1917 in 1918 nja industrialca Pergerja na področju Mislinje. je delovanje skoraj zamrlo. Ponovno je zaživelo Sestavljali so jo delavci žage: Gumpot, Jakob leta 1919, vendar v manjšem obsegu. Konec prve Jaš, Jurko, Klančnik, Osonker, Rok, Ignac svetovne vojne je pomenil tudi razpad Avstro- Slanikar, Jakob Smodiš, Vodovnik (za ostale ni Ogrske monarhije in ustanovitev Kraljevine podatkov). Srbov, Hrvatov in Slovencev. Veliko se je pričako- K požaru v Slovenj Gradec so se odpeljali z valo, podana je bila ideja o enotnosti slovenskega lesenim vozom s konjsko vprego. Imeli so batno gasilstva, vendar je teklo delo prva leta še vedno črpalko, v katero je bilo treba vodo dolivati, prej na osnovi starih avstrijskih predpisov in požarni- pa prinašati z lesenimi vedri. Za gašenje so imeli kih redov. še nekaj cevi s spojkami in dolg bakren ročnik. 1. 6. 1919 je bila ustanovljena Gasilska zveza Prvo gasilsko leseno orodišče, imenovano uta Jugoslavije, ki je sprejela poslovnik o delovanju. požarne brambe, je bilo postavljeno v bližini žage Namen poslovnika je bil, da se uvede disciplina Mislinja (na nasprotni strani današnjega gasil- in omogoči članstvu, da so vedno pripravljeni, skega doma). kadar kdo kliče na pomoč. Sprejet je bil pozdrav Po prej omenjenem velikem požaru v Slovenj »zdravo« in geslo »na pomoč« Gradcu je bila podana pobuda Okrajne gasilske Leta 1921 so v četo pristopili novi člani. župe SG in občine Mislinja, da na tem področju Sprejeli so sklep, da zaradi širjenja dejavnosti ustanovijo prostovoljno gasilsko četo Mislinja. zgradijo novo orodišče v Šentilju. Kmet in gostil- Takratni župan občine Mislinja Franc ničar Rozman je dal zemljišče z minimalno naje- Planinšec, kmet iz Šentilja, je julija 1903 skli- mnino 50 par pri cerkvi sv. Ahaca. Leta 1922 je cal ustanovni občni zbor »Požarne brambe«. bil postavljen lesen gasilski dom. Člani društva Poleg navedenih delavcev žage so bili na zboru so vso opremo iz Mislinje preselili v Šentilj. Delo prisotni tudi obrtniki, gostilničarji iz Mislinje je dobro teklo, skrbeli so za požarno varnost v in Šentilja. To so bili: Aberšek, Jaš, Langeršek, kraju. Poleg tega pa so dosegali lepe uspehe na Prevolnik, Purkhart, Rozman, Splihal, Škof. Na okrajnih gasilskih meddruštvenih tekmova- občnem zboru julija leta 1903 je bil za načelnika njih, ki jih je organizirala Okrajna gasilska župa Prostovoljne gasilske čete Mislinja izvoljen Franc Slovenj Gradec. Planinšec. V občini Mislinja je bila, na osnovi ogroženo- Četa je prejela novo batno črpalko z letnico sti in obremenitve domače gasilske čete, leta 1926 1890, danes obnovljena in shranjena v društve- ustanovljena Prostovoljna gasilska četa Dovže. 14. nem muzeju. Leta 1906 so začeli uporabljati eno- in 15. avgusta leta 1927 je bil zlet koroških gasil- ten pozdrav »Zdravo« in geslo »Na pomoč«. Ob cev v Slovenj Gradcu ob 55. letnici društva. Če ta požarih so se obveščali z lovskim rogom in bitjem podatek drži, so dobili v Slovenj Gradcu gasilsko plati zvona. društvo leta 1872, samo 3 leta za metliškim, ki je V tistem času je bil nadrejen organ Avstrijska bilo prvo na Slovenskem. gasilska zveza, ki je reševal načelna vprašanja. Tudi diktatura kralja Aleksandra, ki je bila Kasneje pa je ta organ s svojimi posegi v slo- uvedena 6. 1. 1929, je gasilstvo močno prizadela, vensko gasilstvo naredil več škode kot koristi. saj so bile prepovedane vse prireditve, razen oble- 309 OBČINA MISLINJA ZBORNIK tnic in zaradi tega so društva veliko težje prihaja- Poleti 1938 je bila slovesna otvotitev novega la do prepotrebnih sredstev za delovanje. gasilskega doma. 15. julija 1932 je kralj Aleksander izdal Zakon Četa je prejela prvo motorno brizgalno. o organizaciji gasilstva, ki je odraz takratnih Nabavljena je bila iz sredstev Okrajne gasilske političnih razmer in teženj. Gasilstvo mora slu- župe Slovenj Gradec in občine Mislinja. Brizgalno žiti »jugoslovanski ideji«, poleg državne varnosti je prevzel povelnik Anton Splihal, ki jo je izro- je zakon predvideval delo na kulturnem, prosve- čil v upravljanje strojniku Antonu Založniku. tnem in zlasti na »nacionalnem» področju, toda Svečanost je bila, po cerkvenem in krajevnem obi- ne v slovenskem, temveč v jugoslovanskem smi- čaju, na sejmišču pred Rozmanovo in Splihalovo slu. Zakon govori tudi o sodelovanju gasilcev z gostilno. vojaškimi in civilnimi oblastmi pri obrambi deže- Motorni brizgalni je botrovala gospa Pergerjeva, le. Gasilcem pa je bila zaupana priprava mladi- krst je opravila s šampanjcem, tako da ga je razbi- ne na red in disciplino. Zakon je ukinil gasilska la na brizgalni in nanj položila 1000 dinarjev. To društva, namesto njih so delovale le gasilske čete. je bilo veliko denarja, četa si je za to kupila veliko Uveden je bil popoln birokratski sistem, vse je bilo novih uniform in cevi. podrejeno Gasilski zvezi Kraljevine Jugoslavije. V vodstvu je prišlo do kadrovskih sprememb. V letih od 1922 do 1938 se je število članov v Zaradi zdravstvenih težav sta odstopila načelnik društvu povečevalo, menjalo se je tudi vodstvo Franc Planinšec in poveljnik Anton Splihal. Za gasilske čete. Načelnik je bil Franc Planinšec, novega načelnika je bil izvoljen Anton Založnik. poveljnik Anton Splihal, podpoveljnika Anton Za poveljnika pa Lovrenc Gros. Tajnik je bil Franc Jeseničnik in Anton Založnik. Leta 1925 je bil Gumpot, blagajnik Adolf Dečman in gospodar Ivan tajnik Purkhat, 1932 Verčkovnik (oba učitelja v Škoflek. Šentilju). Blagajniška dela je opravljal Edvard Gospodar gasilskega doma Ivan Škoflek je izde- Rozman. Gospodarji so bili Anton Gros, Lovrenc in lal lično kapelico na pročelju doma, v katero so Miha Gros. Ostali člani čete so bili: Franc Aberšek, postavili kip sv. Florjana. Društvo je pripravilo veli- Jože Černjak, Jože Flogie, Vincenc Flogie, Polda ko slovesnost s parado in blagoslovitvijo doma. Gros, Kondrat Gumpot, Maks Jaš, Dolf Klemenc, V primeru, ko je društvo poleg cerkvenega bla- Anton, Blaž in Rudi Kolander, Maks Kralj, Franc goslova priredilo veselico, sta bila služba božja in Langeršek, Kondrad Mlakar, Jože Osonkar, Štefan blagoslov opravljena drugič, ločena od veselice. Osonkar, Franc Pečečnik, Franc Pečečnik ml., Novi načelnik Anton Založnik je bil leta 1939 na Vinko Pirš, Jože Sušec, Anton Svečko, Ivan Škoflek, 10-dnevnem gasilskem tečaju v Celju. Istega leta je Ivan Šmidhofer, Ivan Turjak, Franc Vivod, Franc bil v Ljubljani 11. Kongres jugoslovanskih gasil- Vodovnik in Jože Zajc. cev, ki je pomenil prelomnico v razvoju gasilstva. Gasilec Anton Smonker- Smolčnik je bil zelo Pokazal je nove oblike dela, opreme in potrebo, da dober igralec in režiser raznih iger, ki jih je društvo se v društvo vključujejo tudi ženske in mladina. prirejalo. Prireditve so potekale v zimskih mesecih Ob začetku druge svetovne vojne v Evropi, v mali dvorani nad Prevolnikovim hlevom, pole- leta 1939, so bili gasilci edina organizirana sila, ti pa pod Prevolnikovim ali Blazinškovim kozol- na katero je oblast lahko računala ob morebitnih cem.