Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9343

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9343 Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9343 MORAVSKE TOPLICE II. STRATEŠKI DEL OPN 3181. Odlok o občinskem prostorskem načrtu 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine Občine Moravske Toplice 3. člen Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (analiza stanja, teženj (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 in možnosti prostorskega razvoja občine) – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Sta- (1) Občina leži v osrednjem in vzhodnem delu Prekmurja, tuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/14, 21/15, delno na robu panonske nižine, pretežno pa v gričevnatem 25/17) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 3. izredni Goričkem, ki je opredeljeno kot Krajinski park Goričko (v na- seji dne 24. 11. 2017 sprejel daljevanju: KP Goričko). Celotno območje občine je izrazito kmetijsko, v nižinskem delu prevladuje poljedelstvo, v gričev- natem delu pa tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Kljub temu O D L O K kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim o občinskem prostorskem načrtu ukvarja le 6,7 % celotnega prebivalstva. Poudarek je na razvoju Občine Moravske Toplice zdraviliškega turizma in na dejavnostih, ki so povezane s turiz- mom. Prebivalstvo v občini upada, indeks staranja se povečuje, prisotno je pomanjkanje delovnih mest. I. SPLOŠNI DOLOČBI (2) Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije v območju KP Goričko, v nižinskem delu 1. člen tudi zaradi komunalno opremljenih naselij, kvalitetno bivalno (podlaga za OPN) okolje. Zato so prisotne težnje po širitvi poselitvenih območij, (1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji pro- predvsem v okolici lokalnega središča in v vinogradniških storskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Ured- območjih KP Goričko. V naselju Moravske Toplice narašča bo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) težnja po širitvi turističnega območja, predvsem za ureditev sprejme Občinski prostorski načrt Občine Moravske Toplice športno-rekreacijskih površin, s čimer se razširi turistična (v nadaljevanju: OPN). ponudba. Na področju kmetijstva narašča težnja po intenzivni (2) OPN je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izho- obdelavi kmetijskih zemljišč z ogrevanjem in namakanjem. dišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske uredi- Na Goričkem narašča težnja za razvoj dopolnilnih kmetij- tve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov skih dejavnosti, vključno z vinogradništvom ter dopolnilnimi v prostor. OPN velja za celotno območje občine Moravske To- dejavnostmi na kmetiji. Na področju gospodarske javne in- plice (v nadaljevanju: občina) in je podlaga za izdajo dovoljenj frastrukture se intenzivno ureja vodooskrba na Goričkem, za posege v prostor. ki je vododeficitarno območje. V strnjenih nižinskih naseljih (3) OPN je usklajen z smernicami in mnenji nosilcev ure- in delih naselij se ureja tudi zbiranje in čiščenje komunalnih janja prostora ter upravljavci gospodarske javne infrastrukture odpadnih vod. oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij. Na OPN je pri- (3) Razvojne možnosti občine so še naprej v razvoju zdra- dobljena tudi Odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na viliškega turizma, ki se z ureditvijo dodatnih površin razširi na okolje, saj je bil zanj izveden postopek celovite presoje vplivov športno-rekreacijski turizem. Zaloge geotermalne vode nudijo na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja. možnosti nadaljnje uporabe v turizmu in kmetijstvu. Možnosti v kmetijstvu so zaradi raznolikosti območja neomejene: v nižin- 2. člen skem delu se kmetijska proizvodnja intenzivira z ogrevanjem (vsebina OPN) in namakanjem pod rastlinjaki, v gričevnatem delu so možnosti za razvoj vinogradništva, sadjarstva in živinoreje ter dopolnilnih (1) OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. kmetijskih dejavnosti kot podpora turizmu. Razvoj turizma na (2) V strateškem delu OPN se za celotno območje občine podeželju je zaradi zavarovanega KP Goričko ena od možnih določijo: razvojnih alternativ, usmerja se predvsem v razvoj nastani- – izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; tvenih kapacitet kot počitniških objektov, ki so navezana na – zasnova prostorskega razvoja občine; zdravilišče Moravske Toplice. – zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; 4. člen – usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo; – usmeritve za razvoj v krajini; (razvojne potrebe v občini, državi in regiji) – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; (1) OPN temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije, in sicer se (3) V izvedbenem delu OPN se določijo: dejavnosti v prostoru občine usmerjajo na način, da ustvarjajo – enote in podenote urejanja prostora; največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in go- – območja osnovne in podrobnejše namenske rabe pro- spodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost stora; naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba – prostorski izvedbeni pogoji; prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, več- – območja, za katere se pripravijo občinski podrobni pro- namensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja storski načrti (v nadaljevanju: OPPN). v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V (4) Sestavni deli OPN so: občini, predvsem pa v občinskem središču Moravske Toplice – besedilo OPN: odlok (splošni določbi, strateški del OPN, in večjih naselij v občini kot so Bogojina, Fokovci, Martjanci in izvedbeni del OPN, prehodne in končne določbe) s prilogami; Prosenjakovci, se spodbuja razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo – grafični deli OPN: grafični prikazi strateškega in izved- delovna mesta in s tem se zmanjšuje vsakodnevne delovne benega dela; migracije. Zagotavlja se kvaliteta bivalnega okolja z ustrezno in – priloge OPN: Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo go- aktov, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in spodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in prostorskega akta, Povzetek za javnost, Okoljsko poročilo in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine Dodatna gradiva. in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi Stran 9344 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih občinami. Vzhodni del občine se zaradi prebivalstva madžarske lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. narodnosti povezuje tudi s sosednjo Republiko Madžarsko. (2) Prostorski razvoj naselij se usmerja na proste površine (2) Z Mestno občino Murska Sobota je občina povezana znotraj naselij in zagotovitev dodatne komunalne opreme. V predvsem zaradi zadovoljevanja nekaterih družbenih funkcij večini naselij so širitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijske (npr. srednje šole, zdravstvena oskrba, kultura, šport itd.), kar dejavnosti načrtovane le na robovih kot zaokrožitev/zapolnitev omogoča neposredna cestna povezava. območja naselja. Nove površine se zagotovi za razvoj turistič- nih dejavnosti na celotnem območju občine predvsem pa v 6. člen naselju Moravske Toplice. (izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine) (3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spod- (1) Prostorski razvoj občine temelji na stanju prostora, buja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo težnjah in možnostih, katerih osnovna izhodišča so: povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzoro- – zdraviliški turizem, ki temelji na izkoriščanju geotermal- vane sisteme. Ob finančni pomoči države se je izvedla vodoo- ne vode, skrba celotnega Pomurja, ki predvideva, da se večina potrebne – najboljša kmetijska zemljišča kot osnova za: pitne vode načrpa iz prodnatih vodonosnikov ravninskega dela – intenzivno kmetijsko pridelavo, ob Muri. Povezali so se vsi vodovodni sistemi na območju uprav- nih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer. – proizvodnjo z namakanjem in ogrevanjem pod rastli- (4) V naseljih, kjer še ni kanalizacije, bo treba pospešeno njaki ter poiskati tehnične in prostorske rešitve za odvod in čiščenje, – razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, vključno z meteornimi odpadnimi vodami. Meteorna kanaliza- – možnosti za širjenje večjih kmetij, kmetijske proizvo- cija se prednostno ureja ločeno. dnje ali selitev kmetijskih objektov, kmetijske proizvodnje ali (5) Razvoj kmetijstva sloni na obstoječih večjih posestni- celih kmetij na nove površine, odmaknjene od stanovanjskih kih (bivša državna kmetijska gospodarstva) in na posamezni- objektov, kih, ki svoja gospodarstva šele razvijajo in se jih usmerja na – vinogradniška območja z razvito pridelavo kakovostnih robove in izven naselij. Obstoječe kmetije se ohranja v podežel- geografskih vin ter območja sadjarstva v gričevnatem delu skih naseljih, na območju pretežno stanovanjske gradnje se jim občine, omogoči ohranjanje brez širitev. V kmetijstvu so podani pogoji – izboljšanje izobrazbene strukture v občini, za intenzivno poljedelsko pridelavo in pridelavo v rastlinjakih z – demografska ogroženost, predvsem na Goričkem, uporabo geotermalne vode. – lega občine ob pomembnih prometnih povezavah s (6) Na območju občine so nahajališča proda in peska. V sosednjimi
Recommended publications
  • TIC Moravske Toplice
    LEGENDA I M ŠAL C AD OV Castello Dvorac Vár V 319 ŽAR CI O 306 SK Chiesa Crkva Templom L A A Š Attrazione Prirodni Természeti 297 334 naturale spomenik nevezetesség 392 Attrazione Kulturni Kulturális culturale spomenik nevezetesség Artigianato Domaća obrt Háziipar 318 Dolci a base di miele Proizvodi od meda Mézeskalács készítés 367 E7 Terme Toplice Termálfürdő Zona vinicola Vinorodno područje Borvidék 9 Informazioni Turističke Idegenforgalmi turistiche informacije információk Area di sosta Odmorište Pihenőhely 369 Trattoria Gostiona Vendéglő 349 10 323 Pernottamento Privatni smještaj Szálláshely Hotel Hotel Szálloda 333 3 Campeggio Kamp Kemping Centro Sportsko-rekreacijski Sport- és 9 sportivo-ricreativo centar rekreációs központ Golf Golf Golf Campo da tennis Teniski teren Teniszpálya Pesca Ribolov Horgászat SENTIERI DI MORAVSKE TOPLICE Noleggio biciclette Najam bicikla Kerékpárkölcsönzés 3 Ospedale Bolnica Kórház PUTOVI BAŠTINE MORAVSKIH TOPLICA 342 9 Pensione per animali Hotel za životinje Kisállatpanzió 302 PPP 2 Assistenza biciclette Servis za bicikle Kerékpárszerviz MORAVSKE TOPLICE ÖRÖKSÉGÚTJAI Distributore di carburante Benzinska crpka Töltőállomás E7 360 Autostrada Autocesta Autópálya 331 Strada principale Glavna cesta Főút 3 10 324 Strada locale Lokalna cesta Helyi út 1 348 Ferrovia Željeznica Vasút 299 304 9 Confine di Stato Državna granica Országhatár 249 2 Confine del comune Granica općine Községi határ 302 1 : 40 000 1 : 40 000 7 8 317 10 8 298 282 PPP 10 276 9 317 6 9 8 PPP 282 6 289 277 PPP E7 Nel cuore del Prekmurje, nell'estremo nord-est della Slovenia, si trova il 8 paese di Moravske Toplice. La zona di Moravske Toplice vi incanterà dal 280 10 primo momento grazie allo splendido panorama, pianeggiante e legger- 4 283 mente collinoso, del Goričko.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • POROČILO O Reviziji Poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE Za Obdobje 1995−1999, S Poudarkom Na Letu 1998
    RAČUNSKO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/95) izdaja pristojna članica računskega sodišča naslednje predhodno POROČILO o reviziji poslovanja OBČINE MORAVSKE TOPLICE za obdobje 1995−1999, s poudarkom na letu 1998 Številka: 1215-35/99-43 Ljubljana, 5. april 2000 KAZALO MNENJE ................................................................................................................................................4 PRIPOROČILA ......................................................................................................................................7 PREDSTAVITEV OBČINE...................................................................................................................8 1 Osnovne informacije o občini.............................................................................................................8 2 Sprejemanje in veljavnost proračunskih predpisov...........................................................................11 UGOTOVITVE ....................................................................................................................................12 1 Upoštevanje proračuna za leta 1995−1998 .......................................................................................12 2 Poslovne knjige in računovodski izkazi............................................................................................14
    [Show full text]
  • Evangelicanski List 04-APR 2019.Indd
    EVANGELIČANSKI LIST April 2019 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji Letnik XXXXVIII Želimo vam blagoslovljene in vesele Velikonočne praznike. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarenčana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj« (Mr 16, 6) 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci ! »Ni ga tukaj, vstal je!« ričlanske družine ponudil za talca, je bil obenem neizmerno človeški S temi »velikonočnimi« bese- čeprav je vedel, da bo ustreljen. in globok. On je tisti, ki nam je po- dami, ki kličejo v pozdrav vsta- A to ni edini primer žrtvovanja, sredoval nauk, ki se velikokrat ni lemu Kristusu, vas tudi sam prav ki ponuja samega sebe, da drugi ujemal niti z etablirano religijo niti prisrčno pozdravljam. lahko preživijo. z etablirano posvetno oblastjo, kar Pozdravljam z velikonočno mi- Vsakoletno praznovanje Velike ga je pripeljalo na križ. Toda preko slijo, ki pravi, da človeška usoda noči, ko iz perspektive njene vse- smrti in groba spet nazaj v življe- ni le potovanje h Golgoti, ampak bine gledamo na življenje danes nje. Brez tega, sem prepričan, bi nas vodi tudi življenju naproti. To in tu, nas seveda postavlja pred usmeritev k »jutrišnjemu človeku« nas bodri. In prav je tako. Kajti čim mnoga vprašanja in odpira mno- bila brez vsakršne možnosti. glasnejši so klici našega obupane- ge dileme. Po vsem svetu, v mnogih jezi- ga sveta v smislu velikopetkovega: V kaj lahko še verujem? Komu kih in še številnejših narečjih ljudje »Križaj ga«, tem močnejši in raz- lahko še zaupam? Kako smiselno v teh dneh polni veselja in zaupa- poznavnejši mora biti tudi glas, ki je delati dobro, pošteno? Ali še nja izgovarjajo besede: »Kristus je kliče po kulturi življenja in ne po smemo zaupati in verjeti v člo- vstal!« Resnično je vstal! In tako kulturi smrti.
    [Show full text]
  • KANČEVCI – Program 2021
    DDK – Dom duhovnosti Kančevci dogajanje 2021 Dragi bratje in sestre, koledarsko leto je zopet okoli in v rokah imate naš nov Letni program – Dogajanje 2021. V njem vam posredu- jemo koledar in opis dogodkov, ki smo jih do sedaj načr- tovali tudi z vami, našimi dosedanjimi ter novimi obisko- valci in udeleženci dogodkov Doma duhovnosti Kančevci. Hvaležni smo vam za zanimanje in sodelovanje. Vse to smo načrtovali v upanju, da bodo epidemiološke raz- mere dovoljevale izpeljavo dogodkov. Če ne bodo do- voljevale, jih bomo morali zaradi zdravstvene varnosti opustiti, kakor smo to morali lansko leto. Naj se zgodi Božja volja. Naj bo dogajanje v Domu duhovnosti vam in nam v obilen blagoslov, duhovno spodbudo in korist za življenje in poslanstvo, ki ga vsak na svojem mestu živimo in opra- vljamo. Naj prinaša božji blagoslov in vsestransko korist tudi vsem tistim, s katerimi živite in sodelujete, h katerim ste vi poslani. Gospod škof Peter nam je ob zahvalnem praznovanju izrekel naslednje besede: »Tridesetletno bogato dogajanje v Domu duhovnosti Kančevci in župniji sv. Benedikta naj se po prizadevanju bratov kapucinov, njihovih sodelavcev in dobrotnikov nadaljuje, bogati in utrjuje v blagor kanče- vskih župljanov, vernikov murskosoboške škofije in vseh dobromislečih ljudi iz ostalih slovenskih škofij, zamejstva 2 in tujine.« V pridigi pa nam je začrtal program za naprej: »Gre za to, da imamo tukaj v Kančevcih v bratih kapuci- nih stražarje, ki nas dramijo iz duhovne zaspanosti, ki se v nas pojavi vedno, ko nismo budni, da bi bili nenehno s Kristusom. Dom duhovnosti Kančevci ima namreč značaj ''adoracije'', zato so Kančevci kraj čaščenja Boga.
    [Show full text]
  • Geografska Učna Pot Selo Je Učilnica Da V Dolini Kobiljskega Potoka Sta Le Dva Objekta Iz V Naravi
    Informacije: • OŠ Fokovci, Fokovci 32, 9208 Fokovci, T: 02/544 90 20, kontaktna oseba: Suzana Deutsch, T: 041/798–722, ravnateljica.osmsfo@ Geografska guest.arnes.si • Društvo geografov Pomurja, Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota, drustvo-geografov-po- učna pot [email protected], www.drustvo-geografov- pomurja.si, kontaktna oseba: Drago Balajc, T: 051/840–186, Tatjana Kikec, T: 031/597–459 Selo Majhne kmetije, parcelna razdrobljenost ter agrarna • TIC Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 prenaseljenost so vzroki stoletnega odseljevanja go- Moravske Toplice, [email protected], www. ričkega človeka. Posledice tega procesa so vidne v moravske-toplice.com T: 02/538 15 20 propadajočih domovih, opuščenih kmetijskih povr- šinah in v prevladi starega prebivalstva. Znak Rotunda vas bo prijazno vodil po učni poti. Časarov mlin na Ratkovskem potoku z bogato zbirko kmečkega in mlinarskega orodja ter romanska rotun- Geografska učna pot Selo je učilnica da v dolini Kobiljskega potoka sta le dva objekta iz v naravi. Obiskovalci učne poti s pomočjo bogate kulturne dediščine območja. Romanska ro- informacijskih tabel in opazovanja tunda iz 13. stoletja sodi med najpomembnejše kul- spoznajo pokrajino gričev in dolin, turnozgodovinske objekte v Sloveniji in je biser Geo- povezanost narave in človeka. grafske učne poti Selo. Osnovni podatki o učni poti Kje leži: v naseljih Selo in Berkovci na Goričkem v Prekmurju Dostop: po regionalni cesti Murska Sobota – Martjanci – Prosenjakovci, začetek poti je v Selu na parkirišču pri rotundi Postavitev: 2007/2008 Število informacijskih tabel: 16 Dolžina poti: 3 km Zahtevnost: nezahtevna, primerna za družine, kolesarje Potreben čas: 2 uri Komu je namenjena: skupinam, turistom ter vsem, Vodni del učne poti je speljan ob Kobiljskem potoku ki želite nekaj časa preživeti v naravnem okolju in revitalizirani mlaki; na slemenu griča stoji vodnjak, Avtorji učne poti: Drago Balajc, Suzana Deutsch, globok kar 54 metrov.
    [Show full text]
  • Energetska Zasnova Občine Moravske Toplice
    EENNEERRGGEETTSSKKAA ZZAASSNNOOVVAA OOBBČČIINNEE MMOORRAAVVSSKKEE TTOOPPLLIICCEE April 2006 Izvajalec: L E A Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Martjanci ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE PREDSTAVITEV PROJEKTA 1. Naslov projekta ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE 2. Številka pogodbe: 2511-05-930137 3. Sofinancer: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana 4. Prejemnik: Ob čina Moravske Toplice 5. Izvajalec: Lokalna energetska agencija za Pomurje, Martjanci 6. Sodelujo če institucije: Ob čina Moravske Toplice L E A Kranj čeva 3, 9226 Moravske Toplice Zavod za promocijo in pospeševanje Tel.: (02) 538 15 05 trajnostnega energetskega razvoja Martjanci Fax: (02) 538 15 02 E-pošta: [email protected] Martjanci 36, 9221 Martjanci, Slovenija, I-net:http://www.moravske-toplice.si Tel: (02) 538-13-54 E-mail: [email protected] 7. Celotna vrednost projekta: 8.400.000,00 SIT od tega Ob čina Moravske Toplice: 4.836.000,00 SIT MOP: 3.564.000,00 SIT 8. Vodja (nosilec) projekta: Franc Cipot , univ.dipl.org.,oec., župan 9. Avtorji: Jožef Mau čec , dipl.ing.str.,spec.str. Bojan Vogrin čič, univ.dipl. prav. Csongor Vass , dipl.ing.str. Stanislav Sraka , univ. dipl. org. mag. Milan Šadl, uni. dipl.grad. Mojca Breš čak , univ. dipl.ekon. Jože Brdnik , ing.str. Andrej Sraka , univ.dipl.ing.el. Stojan Habjani č, univ.dipl.ing.grad. Darko Sušnik , univ.dipl.ing.str. Tiberij Lebar, str.teh. Marjana Čuk, ekon. © LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA ZA POMURJE , M ARTJANCI ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE MORAVSKE TOPLICE II VSEBINA 1. POVZETEK ENERGETSKE ZASNOVE .............................................................IX 1.1 UVOD ................................................................................................................IX 1.2 PREGLED IN ANALIZA OBSTOJE ČEGA STANJA ..................................XI 1.2.1 Podatki o porabi energije in energentov .............................................
    [Show full text]
  • Nature Parks in Slovenia
    1 NATURE PARKS PARKS NATURE IN SLOVENIA www.slovenia.info 2 Slovenia is one of Europe’s most diverse states for fl ora and fauna with one of the continent’s best preserved natural environments. Having vast areas of pris- tine countryside constitutes a major advantage for Slov- enian tourism, allowing its development potential to be heavily oriented towards visitor’s desires for peaceful relaxation at close proxim- ity to the natural world. Where natural beauty takes your breath away... For a relatively small area, Slovenia off ers a unique mosaic of biological, geographical and cultural diversity, with dozens of major natural assets and items of signifi cant European cultural heritage. Around 12,6% of Slovenia’s territory is cover by protected natural areas, 36% of the territory is protected under Natura 2000, and almost 15,000 aspects of the country’s nature have been awarded the status “valuable natural feature”. By managing our country’s resources carefully we ensure that nature’s treasures are preserved for future generations, that local population development is planned responsibly, and that all economic development is sustainable. 3 Lake in Velika dolina - Škocjan Caves 02_ Introduction 14_ NOTRANJSKA Regional Park 26_ STRUNJAN Landscape Park 04_ Map NATURE PARKS IN 16_ GORIČKO Landscape Park 28_ LAHINJA Landscape Park SLOVENIA 18_ KOLPA Landscape Park 30_ ŠKOCJANSKI ZATOK Nature 06_ Nature parks in Slovenia Reserve 20_ SEČOVLJE SALINA Landscape 07_ TRIGLAV National Park Park 32_ RADENSKO POLJE Landscape Park* 10_ ŠKOCJAN CAVES Park
    [Show full text]
  • PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S Projektnimi Aktivnostmi Za Popularizacijo Madžarske Folklore in Kulinarike
    PREDSTAVITEV KULTURNE DEDIŠČINE Z NARODNOSTNO MEŠANEGA OBMOČJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE S projektnimi aktivnostmi za popularizacijo madžarske folklore in kulinarike Območje občine Moravske Toplice je narodnostno mešano območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti. Na območju dveh krajevnih skupnosti v petih naseljih (Čikečka vas/Csekefa, Motvarejvci/Szentlászló, Pordašinci/Kisfalu, Prosenjakovci/Pártosfalva, Središče/Szerdahely) se poleg slovenščine kot uradnega jezika uporablja tudi madžarščina. Z madžarskimi vplivi obogatena pa je tudi zakladnica kulturne dediščine z navedenega območja. Z namenom predstavitve folklorne in kulinarične raznolikosti z dvojezičnega območja je TIC Moravske Toplice izvedel projekta Folklora zbližuje in povezuje ter Okusi (z)družijo in bogatijo. Na narodnostno mešanem območju v občini deluje dvojezična OŠ Prosenjakovci kot matična šola. Na DOŠ Prosenjakovci deluje otroška folklorna skupina Ugrós, ki skozi plese in glasbo predstavlja madžarsko folkloro. TIC Moravske Toplice je kot vodilni partner projekta Folklora zbližuje in povezuje k sodelovanju povabil partnerja DOŠ Prosenjakovci in KUD Attila József Motvarjevci. S projektom je vodilni partner želel spodbuditi medgeneracijski in medkulturni dialog ter z medsebojnim sodelovanjem sodelujočih predstaviti dediščino madžarske narodnostne manjšine širši javnosti. Tako odrasli kot tudi najmlajši prebivalci občine so skozi izobraževalni program dodatno poglobljeno spoznavali lastno narodnostno identiteto, skozi kulturne in informativne dejavnosti pa se jih je spodbujalo k ohranjanju jezika in kulturne dediščine. V okviru projekta je bilo izvedenih 5 nastopov oziroma predstavitev, v okviru katerih se je širši javnosti predstavila OFS Ugrós DOŠ Prosenjakovci. Otroci z dvojezičnega območja z obeh strani meje so se lahko družili na 2 srečanjih otroških manjšinskih folklornih skupin. Učenci iz DOŠ Števanovci in DOŠ Prosenjakovci so tekmovali v okviru kviza na temo dediščine manjšin.
    [Show full text]
  • Občinska Volilna Komisija Občine Moravske Toplice
    OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE Številka: OVK 3/10 Datum: 11.08.2010 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo in 45/08) je Občinska volilna komisija Občine Moravske Toplice, na seji dne 11.08.2010, sprejela S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ ZA IZVEDBO REDNIH VOLITEV ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVSKE TOPLICE I. Za izvedbo volitev župana in članov občinskega sveta ter za izvedbo morebitnega drugega kroga za volitve župana se v Občini Moravske Toplice, ki obsega območje celotne občine z naselji Andrejci, Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas - Csekefa, Filovci, Fokovci, Ivanci, Ivanjševci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Martjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Motvarjevci Szentlászló, Noršinci, Pordašinci - Kisfalu, Prosenjakovci - Pártosfalva, Ratkovci, Sebeborci, Selo, Središče - Szerdahely, Suhi Vrh, Tešanovci in Vučja Gomila, določijo naslednja volišča: 01 Andrejci, vaško-gasilski dom 02 Berkovci, gasilski dom 03 Bogojina, osnovna šola 04 Bukovnica, vaško-gasilski dom 05 Čikečka vas – Csekefa, vaško-gasilski dom - falu és tűzoltó otthon 06 Filovci, vaško-gasilski dom 07 Fokovci, gasilski dom 08 Ivanci, stara šola 09 Ivanjševci, vaško-gasilski dom 10 Ivanovci, vaško-gasilski dom 11 Kančevci, gasilski dom 12 Krnci, vaško-gasilski dom 13 Lončarovci, gasilski dom 14 Martjanci, vaško-gasilski dom 15 Mlajtinci, vaško-gasilski dom (na tem volišču glasujejo tudi občani Lukačevec) 16 Moravske Toplice 1, gasilski dom Dolga ulica 63 (obsega območje z naslednjimi ulicami: Levstikova ul., Ulica Ob igrišču, Delavska ul., Kratka ul., Kranjčeva ul., Na bregu, Lešče, Brezje, Brzinšček in del Dolge ul. (neparne h.št. od 1 do 115 in parne h.št.
    [Show full text]
  • Zapisnik 5. Seje Upravnega Odbora Sklada Zavoda Vrtci
    ZAPISNIK 5. SEJE UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZAVODA VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE Datum: 27. 1. 2014 ob 16.00 uri v vrtcu Moravske Toplice. PRISOTNI: Člani Upravnega odbora: Silva Nemeš, Valentina Cerovšek, Matej Sečko, Borbála Miholič, Zdenka Balaban, Tea Varga in Marija Bogdan Molnar. Lista prisotnosti je priložena k zapisniku. Drugi prisotni: Simona Kaučič, ravnateljica. DNEVNI RED: 1. Ugotovitev prisotnosti 2. Poročilo o delu 3. Razno Ad/1 Ugotovljeno je bilo, da so prisotni vsi člani Upravnega odbora sklada. Lista prisotnosti je priložena k zapisniku. Zapisnik piše Marija Bogdan Molnar. Zapisnik so člani UO prejeli po elektronsko pošti. Pripomb na zapisnik ni bilo. Člani Upravnega odbora sklada vrtca so zapisnik soglasno potrdili. Ad/2 Iz prejetih prostovoljnih prispevkov staršev za prevoz na lutkovni abonma je razvidno, da prejeta sredstva ne pokrivajo v celoti računov prevoznikov. Vzrok za to je v bolezen prijavljenih otrok, kar pa ni mogoče v naprej predvideti. Člani UO so predlagali, da se cena prevoza na otroka zaokroži na 3,00 EUR. sklep št. 1: Cena prevoza na lutkovni abonma je 3,00 EUR na otroka. Člani UO so sklep soglasno potrdili. Upravni odbor sklada vrtca je prejel 5 prošenj za finančno pomoč za kritje stroškov zimovanja 2014. Člani UO so prošnje pregledali in soglasno sprejeli sklep št. 2: Vsem prošnjam se ugodi in odobri finančno pomoč za zimovanje 2014 v višini 45,00 EUR. Prvi obrok je oproščen plačila, drugi se plača v celoti, tretji pa v višini 15,00 EUR. Ad/3 V nadaljevanju so člani UO sklada predstavili svoje aktivnosti glede dobrodelne prireditev. Nekateri sodelujoči so svojo udeležbo na prireditvi že potrdili.
    [Show full text]
  • Ludvik Olas* PROBLEMI LOKACIJE CENTRALNE ŠOLE NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU MURSKO-SOBOŠKE OBČINE OB JUGOSLOVANSKO-MADŽARSKI MEJI
    UDK 311.3:373.32/34:323.15(497.1:439-04)=863 Ludvik Olas* PROBLEMI LOKACIJE CENTRALNE ŠOLE NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU MURSKO-SOBOŠKE OBČINE OB JUGOSLOVANSKO-MADŽARSKI MEJI Uvod Meja, zakoličena po trianonski mirovni pogodbi med Jugoslavijo in Ma- džarsko, je poleg narodnostnih upoštevala še druge kriterije.1 To je pripomog- lo, da je del slovenskega življa ob Rabi ostal v sklopu Madžarske, del madžar- skega prebivalstva na vzhodnem Goričkem pa v Jugoslaviji. Tako je nastalo v murskosoboški občini ob madžarski meji narodnostno mešano območje, ki meri 64,7 m3 površine. Še večji del narodnostno mešanega območja pripada lendavski občini. Obravnavana pokrajina spada med gospodarsko in družbeno manj razvite predele Slovenije. V njej živi še vedno tri četrtino prebivalstva od kmetijstva. Večji del naselij je odrezanih od sodobnega prometa. Vse to prispeva k neu- godni poklicni in izobrazbeni strukturi prebivalstva ter daje obmejni legi še posebno neugoden pečat. Obmejno območje ima vse pogoje za uvrstitev med tiste predele Slovenije, ki so po veljavnih kriterijih na prioritetni listi za izdat- nejšo pomoč širše družbene skupnosti. Pomagati bo treba k hitrejšemu raz- voju kmetijstva, ki je prevladujoča gospodarska dejavnost. Krepiti bo treba razvoj neagrarnih dejavnosti in opraviti prometno izoliranost najbolj odročnih naselij. Postopoma bo treba razviti lokalno središče. Predvsem pa bo treba urediti šolsko mrežo, ki danes nikakor ne ustreza potrebam prebivalstva na tem območju. To dokazuje neugodna izobrazbena struktura prebivalstva, ki izstopa, če primerjamo narodnostno mešano ozemlje soboške občine z enakim lendavskim, kjer je šolska mreža že urejena. Na slednjem delujejo tri popolne osnovne šole z dvojezično organiziranim poukom. V soboški občini je takšno vlogo imela le osnovna šola v Domanjševcih, ki pa je doslej zajela le slabšo polovico učencev narodnostnomešanega območja.
    [Show full text]