Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9343

MORAVSKE TOPLICE II. STRATEŠKI DEL OPN

3181. Odlok o občinskem prostorskem načrtu 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine Občine 3. člen Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (analiza stanja, teženj (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 in možnosti prostorskega razvoja občine) – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Sta- (1) Občina leži v osrednjem in vzhodnem delu Prekmurja, tuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/14, 21/15, delno na robu panonske nižine, pretežno pa v gričevnatem 25/17) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 3. izredni Goričkem, ki je opredeljeno kot Krajinski park Goričko (v na- seji dne 24. 11. 2017 sprejel daljevanju: KP Goričko). Celotno območje občine je izrazito kmetijsko, v nižinskem delu prevladuje poljedelstvo, v gričev- natem delu pa tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Kljub temu O D L O K kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim o občinskem prostorskem načrtu ukvarja le 6,7 % celotnega prebivalstva. Poudarek je na razvoju Občine Moravske Toplice zdraviliškega turizma in na dejavnostih, ki so povezane s turiz- mom. Prebivalstvo v občini upada, indeks staranja se povečuje, prisotno je pomanjkanje delovnih mest. I. SPLOŠNI DOLOČBI (2) Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije v območju KP Goričko, v nižinskem delu 1. člen tudi zaradi komunalno opremljenih naselij, kvalitetno bivalno (podlaga za OPN) okolje. Zato so prisotne težnje po širitvi poselitvenih območij, (1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji pro- predvsem v okolici lokalnega središča in v vinogradniških storskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Ured- območjih KP Goričko. V naselju Moravske Toplice narašča bo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) težnja po širitvi turističnega območja, predvsem za ureditev sprejme Občinski prostorski načrt Občine Moravske Toplice športno-rekreacijskih površin, s čimer se razširi turistična (v nadaljevanju: OPN). ponudba. Na področju kmetijstva narašča težnja po intenzivni (2) OPN je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izho- obdelavi kmetijskih zemljišč z ogrevanjem in namakanjem. dišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske uredi- Na Goričkem narašča težnja za razvoj dopolnilnih kmetij- tve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov skih dejavnosti, vključno z vinogradništvom ter dopolnilnimi v prostor. OPN velja za celotno območje občine Moravske To- dejavnostmi na kmetiji. Na področju gospodarske javne in- plice (v nadaljevanju: občina) in je podlaga za izdajo dovoljenj frastrukture se intenzivno ureja vodooskrba na Goričkem, za posege v prostor. ki je vododeficitarno območje. V strnjenih nižinskih naseljih (3) OPN je usklajen z smernicami in mnenji nosilcev ure- in delih naselij se ureja tudi zbiranje in čiščenje komunalnih janja prostora ter upravljavci gospodarske javne infrastrukture odpadnih vod. oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij. Na OPN je pri- (3) Razvojne možnosti občine so še naprej v razvoju zdra- dobljena tudi Odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na viliškega turizma, ki se z ureditvijo dodatnih površin razširi na okolje, saj je bil zanj izveden postopek celovite presoje vplivov športno-rekreacijski turizem. Zaloge geotermalne vode nudijo na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja. možnosti nadaljnje uporabe v turizmu in kmetijstvu. Možnosti v kmetijstvu so zaradi raznolikosti območja neomejene: v nižin- 2. člen skem delu se kmetijska proizvodnja intenzivira z ogrevanjem (vsebina OPN) in namakanjem pod rastlinjaki, v gričevnatem delu so možnosti za razvoj vinogradništva, sadjarstva in živinoreje ter dopolnilnih (1) OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. kmetijskih dejavnosti kot podpora turizmu. Razvoj turizma na (2) V strateškem delu OPN se za celotno območje občine podeželju je zaradi zavarovanega KP Goričko ena od možnih določijo: razvojnih alternativ, usmerja se predvsem v razvoj nastani- – izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; tvenih kapacitet kot počitniških objektov, ki so navezana na – zasnova prostorskega razvoja občine; zdravilišče Moravske Toplice. – zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; 4. člen – usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo; – usmeritve za razvoj v krajini; (razvojne potrebe v občini, državi in regiji) – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; (1) OPN temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije, in sicer se (3) V izvedbenem delu OPN se določijo: dejavnosti v prostoru občine usmerjajo na način, da ustvarjajo – enote in podenote urejanja prostora; največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in go- – območja osnovne in podrobnejše namenske rabe pro- spodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost stora; naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba – prostorski izvedbeni pogoji; prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, več- – območja, za katere se pripravijo občinski podrobni pro- namensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja storski načrti (v nadaljevanju: OPPN). v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V (4) Sestavni deli OPN so: občini, predvsem pa v občinskem središču Moravske Toplice – besedilo OPN: odlok (splošni določbi, strateški del OPN, in večjih naselij v občini kot so , , in izvedbeni del OPN, prehodne in končne določbe) s prilogami; , se spodbuja razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo – grafični deli OPN: grafični prikazi strateškega in izved- delovna mesta in s tem se zmanjšuje vsakodnevne delovne benega dela; migracije. Zagotavlja se kvaliteta bivalnega okolja z ustrezno in – priloge OPN: Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo go- aktov, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in spodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in prostorskega akta, Povzetek za javnost, Okoljsko poročilo in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine Dodatna gradiva. in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi Stran 9344 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih občinami. Vzhodni del občine se zaradi prebivalstva madžarske lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. narodnosti povezuje tudi s sosednjo Republiko Madžarsko. (2) Prostorski razvoj naselij se usmerja na proste površine (2) Z Mestno občino je občina povezana znotraj naselij in zagotovitev dodatne komunalne opreme. V predvsem zaradi zadovoljevanja nekaterih družbenih funkcij večini naselij so širitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijske (npr. srednje šole, zdravstvena oskrba, kultura, šport itd.), kar dejavnosti načrtovane le na robovih kot zaokrožitev/zapolnitev omogoča neposredna cestna povezava. območja naselja. Nove površine se zagotovi za razvoj turistič- nih dejavnosti na celotnem območju občine predvsem pa v 6. člen naselju Moravske Toplice. (izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine) (3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spod- (1) Prostorski razvoj občine temelji na stanju prostora, buja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo težnjah in možnostih, katerih osnovna izhodišča so: povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzoro- – zdraviliški turizem, ki temelji na izkoriščanju geotermal- vane sisteme. Ob finančni pomoči države se je izvedla vodoo- ne vode, skrba celotnega Pomurja, ki predvideva, da se večina potrebne – najboljša kmetijska zemljišča kot osnova za: pitne vode načrpa iz prodnatih vodonosnikov ravninskega dela – intenzivno kmetijsko pridelavo, ob Muri. Povezali so se vsi vodovodni sistemi na območju uprav- nih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer. – proizvodnjo z namakanjem in ogrevanjem pod rastli- (4) V naseljih, kjer še ni kanalizacije, bo treba pospešeno njaki ter poiskati tehnične in prostorske rešitve za odvod in čiščenje, – razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, vključno z meteornimi odpadnimi vodami. Meteorna kanaliza- – možnosti za širjenje večjih kmetij, kmetijske proizvo- cija se prednostno ureja ločeno. dnje ali selitev kmetijskih objektov, kmetijske proizvodnje ali (5) Razvoj kmetijstva sloni na obstoječih večjih posestni- celih kmetij na nove površine, odmaknjene od stanovanjskih kih (bivša državna kmetijska gospodarstva) in na posamezni- objektov, kih, ki svoja gospodarstva šele razvijajo in se jih usmerja na – vinogradniška območja z razvito pridelavo kakovostnih robove in izven naselij. Obstoječe kmetije se ohranja v podežel- geografskih vin ter območja sadjarstva v gričevnatem delu skih naseljih, na območju pretežno stanovanjske gradnje se jim občine, omogoči ohranjanje brez širitev. V kmetijstvu so podani pogoji – izboljšanje izobrazbene strukture v občini, za intenzivno poljedelsko pridelavo in pridelavo v rastlinjakih z – demografska ogroženost, predvsem na Goričkem, uporabo geotermalne vode. – lega občine ob pomembnih prometnih povezavah s (6) Na območju občine so nahajališča proda in peska. V sosednjimi občinami in Evropo, primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin – lega v zavarovanem KP Goričko, kjer so izključene bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala agresivnejše gospodarske dejavnosti, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo – naselje Moravske Toplice je lokalno središče in po- prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen membno turistično naselje, izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti OPPN. Za – izkoriščanje mineralnih surovin, nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe (brez – lega občine ob priključku na avtocesto kot potencial za možnosti širjenja izkoriščanja mineralnih surovin), s katerimi razvoj gospodarskih dejavnosti, se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike – možnost razvoja drobne obrti v vseh naseljih občine. krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov (2) Med cilje prostorskega razvoja občina uvršča pred- se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov. vsem naslednje: (7) Severni del občine je krajinsko območje s prepoznavni- – zagotoviti dodatna delovna mesta v občini, predvsem v mi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje turizmu in kmetijstvu; in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in – razviti gospodarske dejavnosti v večjih naseljih v občini, programiranjem ter zavarovanjem. Območje je zavarovano kot za katere se zagotovi stavbna zemljišča za obrtne, servisne, KP Goričko, definirano kot ekološko pomembno območje (v na- trgovske in druge dejavnosti; daljevanju: EPO) s številnimi lokalnimi naravnimi vrednotami in – izkoristiti lego v KP Goričko z razvojem dopolnilnih kot posebno varstveno območje (v nadaljevanju: Natura 2000). kmetijskih dejavnosti in vinogradništva ter razvojem območij Na območjih se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih sekundarnih počitniških območij; in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzposta- – izkoristiti razvojne potenciale občine, med katerimi je vitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst. Območja varstva prioritetna geotermalna voda, ki se uporablja v turistične na- narave so obvezujoča za občino in vpeta v vse razvojne pobude, mene. Velik potencial so tudi najboljša kmetijska zemljišča, sočasno pa se območja varstva narave na območju KP Goričko kjer se omogoči intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z uporabo izkoristi kot razvojni potencial na področju turizma in rekreacije geotermalne vode za ogrevanje; ob upoštevanju pogojev za varstvo narave. – izkoristiti kakovosti okolja v območju KP Goričko in v (8) V občini so posebna ogrožena območja zaradi poplav drugih območjih varstva narave; območja ob vodotokih. Poplavna območja predstavljajo oviro – razvijati alternativne energetske vire, poleg geotermalne za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Občina zato vode razvijati ostale obnovljive vire energije (biomasa, sončna med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmer- energija); janje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo – razvijati turistično dejavnost v občinskem središču, ki naravne in druge nesreče oziroma prostorski razvoj na teh ga podpirajo počitniška območja v KP Goričko ter dopolnilne območjih načrtuje z ustreznimi zaščitnimi ukrepi iz občinskega kmetijske dejavnosti; načrta zaščite in reševanja. – ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo doda- (9) Del občinskega ozemlja je sodilo v območje razisko- tnih bivalnih površin in dodatnih rekreacijskih površin; valnega prostora za geotermično energijo (centralni del), del pa – zagotoviti opremljenost vseh naselij z gospodarsko jav- tudi v območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike – nafta no infrastrukturo, predvsem v gričevnatem delu občine; in zemeljski plin (severni in južni del). – utrditi vlogo vodilne turistične občine v območju regije; – ohraniti prostorsko identiteto naselij; 5. člen – celostno ohranjati in varovati objekte in območja kultur- (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) ne dediščine; (1) Občina je neposredno povezana z drugimi lokalnimi in – dopolniti funkcijo lokalnega središče naselja Moravske regijskimi središči (Mursko Soboto in Lendavo) ter s sosednjimi Toplice z nadaljnjim razvojem turističnih in dopolnjujočih dejav- Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9345 nosti, sanirati in vzpostaviti zeleni sistem v naselju, ohranjati 8. člen kulturno dediščino in razvijati identiteto lokalnega središča; (omrežje naselij, njihova vloga in funkcija) – ohranjati dopolnilno gradnjo v območjih razpršene po- (1) Omrežje naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, selitve zaradi ohranjanja poselitve in kmetijstva v KP Goričko tvorijo vsa v OPN opredeljena naselja. in v demografsko ogroženem območju Goričkega; (2) Naselja v občini so nižinska obcestna naselja in nase- – varovati naravne vrednote in ohranjati biotsko pestrost, lja v razpršeni poselitvi, glede na morfologijo imajo vsa še pre- ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavni- težno kmečki značaj. Po funkciji so naselja bivalna območja, z mi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni še ohranjeno kmetijsko dejavnostjo. Večje kmetije so ohranjene – območje Goričkega; v manjšem številu in pretežno v nižinskem delu občine. V občini – izboljšanje trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizične je tudi več območij gradnje vinogradniških objektov, ki prehajajo integracije prometnih podsistemov. v počitniška in stanovanjska naselja. Območja družbene infra- (3) V občini so poleg območij namenske rabe še posebna strukture so razvita v občinskem središču v Moravskih Toplicah območja: to so poplavna območja in območja varstva narave, in v večjih naseljih, kot so Bogojina, Prosenjakovci, Fokovci in ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejav- Martjanci. V ostalih naseljih so omejena na posamične vaško-­ nosti. Zato občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi gasilske domove, sakralne objekte in trgovine. Javne površine načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven naravovar- so v vseh naseljih omejene na rekreacijske in športne površine. stvenih območij in izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne (3) Občinsko središče Moravske Toplice je lokalno sre- in druge nesreče. Dejavnosti se usmerja izven območij, ki so dišče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč. možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, in- formiranje in druženje. Naselje je tudi pomembno zdraviliško 2. Zasnova prostorskega razvoja občine naselje. S širitvijo turističnih območij, predvsem športno-rekre- 7. člen acijskih površin postaja zdravilišče Moravske Toplice pomem- ben športno-turistični center. Funkcijsko bolj razviti naselji, sta (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) Bogojina in Prosenjakovci, ki sta družbena centra, ki zagota- (1) Vsa nižinska naselja so omejena z najboljšimi kme- vljata možnosti za osnovno oskrbo, osnovno izobraževanje, z tijskimi zemljišči, kar onemogoča nadaljnjo širitev, zato se po- razvojem gospodarskih in posebnih con pa tudi delovna mesta. selitev prednostno usmerja v strnjena naselja in strnjene dele Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So naselij, kjer so že zagotovljene površine za stanovanjsko gra- bivalna naselja, v nižinskem delu občine strnjena, z ohranjeni- dnjo. Poselitev se usmerja tudi v območja razpršene poselitve mi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, zaradi ohranitve poseljenosti, ohranitve kmetijske dejavnosti razvoj obrti, servisov, turizma in rekreacijo. Poseben pomen ter razvoja turističnih območij. Opredeljena so tudi posebna ob- imajo v občini vinogradniška območja, kjer poselitev ohranja in močja za počitniške hišice, vinske kleti ter zidanice, definirane v razvija vinogradniško dejavnost, v teh območjih se zagotavlja gričevnatem delu občine, kjer ni možna gradnja stanovanjskih dodatne stanovanjske površine in spodbuja dopolnilne turistič- objektov. Počitniške hišice, vinske kleti in zidanice pa tudi ni- ne dejavnosti. majo funkcije stalnega bivališča. (2) V lokalnem središču naselju Moravske Toplice in večjih 9. člen ter bolj razvitih naseljih v občini, kot so Bogojina, Martjanci, (temeljne smeri prometnega povezovanja) Fokovci in Prosenjakovci, občina ne zagotavlja dodatnih pro- (1) Prometne povezave v občini in povezave s širšim ob- storskih možnosti za razvoj poselitve, zato se poselitev usmerja močjem potekajo izključno po cestnem omrežju in pretežno v v ostala naselja in zaselke, kjer so manj kvalitetna kmetijska smeri k regionalnim središčem Murski Soboti in Lendavi. Vzho- zemljišča. Poselitvena območja postajajo tudi nekatera vino- dni del občine je povezan tudi s sosednjo Republiko Madžarsko. gradniška območja, kjer je pretežni del gospodarskih in poči- (2) Pomembna prometna smer se odpira po regionalni ce- tniških objektov že spremenjen v stanovanja. sti Bogojina–Beltinci, ki je priključena na avtocesto in predsta- (3) Kmetijske dejavnosti se ohranja in razvija v vseh vlja najbližjo povezavo občine z ostalo Slovenijo in Republiko podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih razen v območjih, ki Madžarsko po avtocesti. so pretežno namenjena za razvoj turističnih dejavnosti. Večje kmetijske proizvodne objekte se usmerja izven naselij. Na 10. člen kmetijskih zemljiščih v nižinskem delu občine se zagotovi mo- žnost intenzivne proizvodnje pod rastlinjaki z namakanjem in (ostala pomembna območja) ogrevanjem z geotermalno vodo. (1) Severni del občine leži v KP Goričko, ki je prepoznav- (4) Razvoj gospodarskih in posebnih dejavnosti se usmer- no območje naravnih kvalitet. V njem se varuje naravne vre- ja v razvitejša naselja, kot sta Bogojina in Prosenjakovci. V dnote ter ohranja biotska raznovrstnost in krajinska pestrost ter Moravskih Toplicah pa se zagotovi nadaljnji razvoj turističnih omogočajo razvojne možnosti prebivalstva. Namen KP Goričko dejavnosti. je tudi povezovanje gospodarskega in socialnega razvoja ter (5) Centralne dejavnosti se razvija v občinskem središču čezmejno sodelovanje. Območje KP Goričko je tudi pomemb- Moravske Toplice in v centrih z izrazitejšo centralno dejavnostjo no gospodarsko in turistično območje, v katerega se usmerja kot so Bogojina, Fokovci, Martjanci in Prosenjakovci. V ostalih razvoj vinogradništva in sadjarstva ter dopolnilne kmetijske de- naseljih se zagotovi osnovna oskrba, servisi in obrt. javnosti, ki podpirajo razvoj kmečkega in počitniškega turizma. (6) Razvoj turizma je usmerjen v razvoj obstoječih obmo- (2) Posebna območja, ki so v občini opredeljena kot čij, predvsem v lokalnem središču in v obstoječa vinogradniška kvalitetna in vredna območja, so območja varstva narave in območja na Goričkem, kjer se razvija dopolnilne dejavnosti na območja kulturne dediščine. V teh območjih se ohranja obsto- kmetijah. Načrtovan razvoj turističnih dejavnosti na območju ječe stanje, razvija se le dejavnosti, ki ne spreminjajo pomena KP Goričko, ki morajo biti povezane z omejitvami in cilji KP krajine. Varuje tudi območja habitatnih tipov izven zavarovanih Goričko ter skladne z načrtom upravljanja in ostalimi dokumenti območij (mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda, gozdovi) KP Goričko. ter elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske razno- (7) Za razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti se poveča vrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci, itd). Območja obstoječa igrišča, na krajevnih travnatih rekreacijskih območjih in objekte kulturne dediščine se celostno varuje. Poleg objekta se uredi potrebno infrastrukturo. Rekreacijske dejavnosti se kulturne dediščine se varuje tudi njegovo vplivno območje. širijo predvsem v naselju Moravske Toplice, ki služijo kot dopol- (3) Ostala pomembna območja v občini so območja mi- nilna dejavnost obstoječim turističnim kompleksom. neralnih surovin, predvsem je to še delujoča gramoznica v Stran 9346 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Ivancih, ki se po eksploataciji kot vodna površina nameni za vedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega rekreacijske in turistične namene. Kot rekreacijske površine avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le te načrtujejo, s so že urejene opuščene gramoznice v Mlajtincih, Lukačevcih čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih. in Ivancih. Ostale opuščene gramoznice, kot npr. v Filovcih, se (3) Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za bodo sanirale v rekreacijske namene. Na perspektivnih naha- vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko druž- jališčih bo izkoriščanje dopustno, ko se bo območja z osnovno bo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih namensko rabo prostora opredelilo kot območje mineralnih su- telekomunikacijskih (v nadaljevanju: tk) omrežij ter gradnjo ter rovin in ko bo za namen izkoriščanja mineralnih surovin sprejet povezovanje optičnih in drugih omrežij. OPPN (npr. gramoznica v Ivancih). Sanacija nelegalnih kopov (4) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih (4) Ob že definiranem, vendar še ne izgrajenem turistič- zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrež- nem območju Rimska Čarda je načrtovana večja akumulacija, jem. Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, ki bo poleg funkcije zadrževanja poplavnih vod, namenjena posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe tudi za rekreacijsko-športne dejavnosti. V prvotni fazi se izvede proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi suhi zadrževalnik, v drugi fazi pa se pristopi k ureditvi vodnega objekti. zadrževalnika "Sebeborska akumulacija". Pri nadaljnjem razvoju električne energije bo občina pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obno- 3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture vljivih virov energije, kot so veter, geotermalna energija, energi- ja biomase in drugi viri z upoštevanjem učinkovitosti izbranega 11. člen sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. (zasnova javne gospodarske infrastrukture) Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva in kmetijskih pridelkov in ne na predelavi kmetijskih (1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je pou- pridelkov. Plinovodno omrežje je v občini načrtovano dolgoroč- darek na komunalni ureditvi naselij in turističnih območjih, na no v povezavi z ostalimi viri energije glede na interes občanov. ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti, na ure- (5) Toplotna energija, pridobljena s črpanjem geotermalne ditvi dodatnih turističnih kolesarskih in pešpoti ter vzpostavitvi vode, se bo uporabljala v turizmu, kmetijstvu in za daljinsko lokalnega javnega prometa. ogrevanje gospodinjstev/stanovanj. Dodatno se izkoriščanje (2) Novih prometnih povezav občina ne načrtuje, razvoj toplotne energije za ogrevanje usmerja v proizvodnjo na bio- cestne infrastrukture se usmerja v posodobitev lokalnih cest plinarnah. in poti s sanacijo cestišč, napravo pločnikov v naseljih in (6) Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v kolesarskih poti med naselji ter ureditev dodatnih turističnih bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. poti na Goričkem. Po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije V ta namen je bila občina vključena v regionalno zasnovo vo- je predvidena nova železniška proga Beltinci (Murska Sobo- dooskrbe Pomurja. ta–Lendava) in je v sklopu rekonstrukcije železniške proge (7) Občina načrtuje izgradnjo kanalizacije tudi v naseljih, Ormož–Murska Sobota–Hodoš, obvozna proga mesta Murska kjer odvod fekalnih voda še ni rešen. Zaradi povečanih potreb Sobota. Ena od variant načrtovane obvozne proge, v naselju po čiščenju komunalnih odplak se ustrezno povečajo obstoječe Noršinci tangira tudi občino. čistilne naprave. Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavin- Znotraj občinskega središča in sosednjih bolj urbanizira- skih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja nih naseljih (Martjanci, Prosenjakovci, Bogojina, Fokovci) se za varstva in urejanja voda in predpisi s področja varstva okolja. izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena Na območjih, kjer ni predvidenega kanalizacijskega omrežja, mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogoči varno občina načrtuje in sofinancira nakup ter vgradnjo malih komu- pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša nalnih čistilnih naprav. dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, (8) Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži trgovine, upravne stavbe ipd.). Ob objektih javnega značaja, na mestu, kamor je padla. Odvaja se jih ločeno in se prioritetno trgovskih centrih, itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike. kolesa. Padavinske vode se spelje v površinske odvodnike, na način, Istočasno se zagotavlja zadostno število parkirnih mest da se ne poslabša vodni režim in stanje voda. glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju (9) V občini je večji vodotok potok Ledava ter vodotok novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih Curek, ki prečka državno mejo, ki sta vodotoka 1. reda in ostali mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposre- manjši potoki: Martjanski potok, Ratkovski potok, Bukovniški dno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno potok ter ostali potoki, ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti. so še opuščene gramoznice. Vode se izkorišča za oskrbne, Sistem javnega potniškega prometa je na področju avto- gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se busnega prometa zadovoljivo razvit. Avtobusni promet je ure- zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega jen tako na tranzitni medregijski ravni, v smeri proti okoliškim in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. regijskim središčem in naprej po ostali Sloveniji, kakor tudi na Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne lokalni medkrajevni ravni (šolski prevozi, lokalni prevozi). Tran- procese. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se zitni avtobusni promet je vzpostavljen predvsem ob državnih ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko cestah, kjer so urejena tudi avtobusna postajališča. Lokalni te procese sprožijo. Na področju vodnega gospodarstva se medkrajevni promet je razvit po celotnem območju občine in načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih služi tako šolskemu kot tudi ostalemu potniškemu prevozu pre- odvodnikov, zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti bivalcev med samimi naselji, znotraj kakor tudi izven občine. Za odvoda padavinskih voda iz naselij. potrebe lokalnega medkrajevnega prometa so ponekod urejena (10) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru tudi avtobusna postajališča, v večini primerov pa se avtobus ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih ustavlja kar na cestišču. V prihodnosti bo občina še naprej snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot bi- načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s omasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. V občini je sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov urejeno v vseh nase- dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ljih. V občini je predvidena ureditev zbirnega centra za ločeno ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). zbiranje odpadkov ob zadrugi v Fokovcih. Deponija za ruševine Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in gradbeni material je na območju namenjenem za posebne in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo iz- dejavnosti v Bogojini. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9347

(11) Naravovarstvene usmeritve pri umeščanju gospodar- (3) Ostala samostojna strnjena naselja, ki vključujejo tudi ske javne infrastrukture v prostor: izgrajena območja za gradnjo vinskih kleti, so naselja: Martjan- – Gospodarsko javno infrastrukturo naj se prednostno na- ci, Tešanovci, Bogojina, , , Prosenjakovci, črtuje na že degradiranih območjih, ob obstoječih gospodarskih Lončarovci, Ivanjševci, in Središče. conah ter infrastrukturnih koridorjih in izven naravovarstveno (4) Naselja z več strnjenimi deli, ki presegajo velikost občutljivih območij. Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con 10 objektov in vključujejo tudi območja razpršene poselitve so naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biot- naselja , Moravske Toplice in . Ta naselja ske raznovrstnosti. Ohranja naj se celovitost prostora naravno imajo večji centralni del ter več manjših zaselkov, ki so del ohranjenih območij oziroma naj se vzpostavlja prehodnost pro- razpršene poselitve, v vseh naseljih pa so tudi območja gradnje stora za prosto živeče živali (upoštevati mesta najpogostejših vinskih kleti, ki so opredeljena kot razpršena gradnja ali kot prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljati podeželska naselja z vinskimi kletmi. prehodnost). – Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki ne- 13. člen gativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost (opredelitev območij razpršene gradnje) naj se ustrezno sanira. – Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zago- (1) Razpršena gradnja je po definiciji območje z nizko tavlja pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti gostoto naselitve, z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov v vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko poveza- prostoru, med katerimi je več kot 100 m nepozidanih oziroma nost biotopa pred in za zajezitvijo. kmetijskih zemljišč, ki so komunalno neopremljena in predsta- – Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se vljajo negativen pojav v prostoru. izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, (2) Na območju občine sta poleg, posamičnih objektov izjemnim krajinam ter naj se v največji meri načrtujejo znotraj razpršene gradnje, evidentirani dve večji območji razpršene že obstoječih daljinskih vodov ali druge gospodarske javne gradnje v Ivanovcih in Sebeborcih, za kateri je predvidena sa- infrastrukture. nacija razpršene gradnje. Območji se opredelita kot posebno – Na odsekih cest, preko katere poteka selitev dvoživk zaključeno območje poselitve, za kateri se izdela OPPN, kjer v času razmnoževanja, naj se v primeru rekonstrukcije ceste gre za: oziroma njihovem vzdrževanju načrtuje ustrezne tehnične reši- – območja s kmetijskimi objekti, ki se jim spreminja na- tve in varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovih membnost in se pretežno uporabljajo za bivanje, ustaljenih selitvenih poteh. – obstoječo razpršeno gradnjo, ki predstavlja poseben – Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in vzorec poselitve na gričevnatih območjih (npr. vinogradniška objekte čistilnih naprav naj se v prostoru načrtuje tako, da se na območja) in je vezana na kmetijsko pridelavo. območju naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti 14. člen zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. – Infrastruktura za izrabo alternativnih virov energije (npr. (določitev območij razpršene poselitve) sončni sprejemniki) se praviloma namešča v območjih gospo- (1) Kot razpršeno poselitev izven strnjenih delov naselij, darskih con, poselitvenih območjih in na objektih. Na območjih kjer je značilna nizka gostota poselitve, demografska ogrože- kmetijske rabe ali ostalih območjih se teh objektov ne namešča, nost, starejši in razpršeni objekti, zgrajeni pred letom 1967 se še posebno, če to ogroža ohranjanje biotske raznovrstnosti opredeli dele naselij Središče, Ivanjševci, Lončarovci, Kančev- in habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter vidno podobo ci, , Berkovci, Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci, naravnih vrednot. Druga infrastruktura (npr. vetrnice) se na- , Čikečka vas, Selo, Fokovci, Vučja Gomila, Suhi vrh, meščajo izven območij ohranjanja ogroženih vrst in habitatnih Ivanovci, , Andrejci, Sebeborci, Moravci, Bogojina, Filovci, tipov (npr. ptice, suha travišča) in čim bližje urbaniziranim Tešanovci in Križevci. območjem, z možnostjo čim krajših navezav na energetsko (2) Na območju občine se razpršena poselitev kot avtoh- infrastrukturno omrežje. toni poselitveni vzorec ohranja na: – Z namenom zmanjšanja pritiska motornega prometa a) območjih izven naselij s posebnimi prostorskimi ure- na zavarovana območja, naj se na robovih območij uredi vsto- ditvami, ki so: pno-izstopna mesta z zadostnim številom parkirnih mest in se – žage in mlini, znotraj zavarovanih območij za obiskovalce uredijo trajnostne – lovski domovi, počitniški objekti, oblike mobilnosti. – gostinski objekti izven strnjenih naselij, (12) Občina načrtuje izgradnjo infrastrukture na vseh ob- – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni močjih, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča. (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.), – samotne domačije (kmetije, posamične stanovanjske 4. Določitev okvirnih območij naselij stavbe,) in zaselki, – kmetijske stavbe ter njihove skupine (čebelnjaki, lovske 12. člen preže ipd.), (okvirna območja naselij) – turistični, rekreacijski in športni objekti. (1) Okvirna območja naselij: b) območja s kmetijami, posamičnimi stanovanjskimi – lokalno središče – občinsko središče Moravske Toplice; stavbami, z vinskimi kletmi, zidanicami, počitniškimi hišicami, – ostala naselja namenjena bivanju, ki imajo: vinotoči, kmečkimi turizmi. – razvito centralno dejavnost: Bogojina, Prosenjakovci, (3) Izven naselij se ob pogoju, da gre za kompleksno Martjanci, Fokovci, urejanje prostora, dislocirano ali na robovih, predvidi umesti- – razvito turistično dejavnost: Tešanovci, Kančevci, tev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih Selo, Sebeborci, Bukovnica, Bogojina in posebnosti ni mogoče urejati v naseljih. – ostala naselja. (4) Gradnja izven poselitvenih območij v občini je možna (2) Samostojna strnjena naselja v občini so naselja, ki za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, turistične dejav- obsegajo zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi nosti, za športno-rekreacijske dejavnosti, za opravljanje lokal- stavbami, gradbenih inženirskih objektih ter urejenimi javnimi nih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruk- površinami in presegajo velikost 10 objektov. To so naselja: tura), za namene splošne rabe (lokalno grajeno javno dobro), Noršinci, Lukačevci, , , Čikečka vas in Pordašinci za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja kot enovita naselja brez objektov izven naselij, torej brez razpr- narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznav- šene poselitve in brez območij razpršene gradnje. nih značilnosti krajine, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opu- Stran 9348 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

ščenih območij izkoriščanja, za namene obrambe ter varstva kvalitetne bivalne razmere v skladu z merili in pogoji za dolo- pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije ali farme čitev velikosti parcel in objektov. V naseljih se zagotavlja tudi se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve. zadostne javne površine, vzpostavlja se uravnoteženo razmer- (5) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavno- je med grajenimi in zelenimi površinami ter ohranja in razvija sti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti kvalitetne urbanistične zasnove in vzorce. locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekrea- (3) Večje nezazidane površine so v Andrejcih, Bogojini, cijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča Martjancih, Fokovcih, Selu, Prosenjakovcih, Vučji Gomili in ter čebelnjaki, staje za drobnico in konje, lovski in planinski posamične vrzeli med obcestno zazidavo v nekaterih ostalih domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave naseljih. Nekatera zemljišča se izloči iz poselitvenih območij gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter zaradi lege v območjih režimov (npr. poplavno območje v Mar- posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, tjancih), zaradi neustrezne lege glede na možnosti komunalne sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.). opreme (npr. Bogojina, Prosenjakovci) in tudi zaradi zahteve (6) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena lastnikov zemljišč, da se zemljišča ohrani v dejanski, to je kme- kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohra- tijski rabi (npr. predvsem na vinorodnih območjih). njajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno (4) Prenova v naseljih je omejena na komunalno in obli- opremljajo. Na teh območjih je možna gradnja novih objektov kovno prenovo. S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, mor- tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, soci- fološke in programske značilnosti območja pri čemer se upo- alne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja s števa tudi vzorec obstoječe razporeditve objektov na parceli ter čimer je mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. velikost objektov, s čimer se prispeva k ohranjanju in razvoju V občini v naseljih ni večjih degradiranih območij. Nezadostno kulturne krajine. izkoriščena so le posamična območja nezazidanih stavbnih (7) Pri gradnji objektov na območju razpršene poselitve se zemljišč, ki se zapolnijo v skladu z morfologijo naselja. ohranja skladnost med funkcijami območja, grajeno strukturo (5) Naselja, v katerih ni možno zagotoviti dovolj zemljišč oblikovno dopolnjuje na način, da se ohranjajo kakovostne pro- za stanovanjsko gradnjo znotraj obstoječih meja, se širijo tudi storske strukture, zagotavlja smotrna raba prostora in umešča navzven. To je predvsem lokalno središče in turistično naselje objekte v bližino grajenih struktur na način, da so vizualno manj Moravske Toplice, kjer se prostor namenja pretežno za dopol- izpostavljeni. Ti objekti ne smejo ogroziti naravnih vrednot, nilne turistične dejavnosti, manj pa za stanovanja. Manjkajoče biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih stanovanjske površine se zagotovi v razširjenih bližnjih zasel- vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora kih: Brzinšček, Rumičev breg, Zgornji Moravci, Sepov breg, kjer kakovosti, naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane bo možna mešana gradnja stanovanjskih in počitniških objek- na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, tov. Ostale načrtovane širitve v glavnem skladne z morfologijo izkoriščanje mineralnih surovin). Stanovanjska gradnja je na naselja ter pomenijo zaokrožitev meje naselij, z načrtovanimi območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih novogradnjami pa bo izkoriščena tudi zgrajena gospodarska zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave. javna infrastruktura. (6) Poleg turističnih kompleksov v Moravskih Toplicah se 15. člen nova turistična območja za gradnjo počitniških naselij načrtujejo (obstoječa vinogradniška območja) v Tešanovcih, kjer se razširi turistično naselje »Panonska vas« v Tešanovcih. (1) V občini je vinogradniška območja možno evidentirati (7) Naravovarstvene usmeritve za razvoj poselitve: znotraj območij razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot – Poselitev naj se praviloma načrtuje v obstoječih poseli- avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto pozidave, tvenih območjih, ob prometnicah, ter na naravovarstveno manj kjer je zaslediti zidanice, vinske kleti, gospodarske objekte za občutljivih območjih. Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (sta- spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi do- novanja, počitniški objekti) na območjih z naravovarstvenimi mačijami (s stanovanjskimi objekti, samotne kmetije) in mešani vsebinami, naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega zaselki. stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalite- (2) Območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta tne kulturne dediščine. pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa – Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, dolo- gradnji objektov izven poselitvenih območij naj se zagotavlja ča ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve. varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. (3) Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih – V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki dopustna gradnja zidanic, vinskih kleti, vinotočev ter objektov, omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko ki služijo dejavnosti na območju in sekundarno občasnemu pomembna območja) se poselitev prostorsko strukturira tako, bivanju in so opredeljena kot posebna območja, kjer ni možna da se omogoči neovirane prehode živalim. gradnja stanovanjskih objektov. Dopustna je tudi prenova, re- – Sprememba rabe iz kmetijskih v stavbna zemljišča naj konstrukcija ali odstranitev obstoječih stanovanjskih objektov. se izvede le v primerih, ko to ne bo imelo bistvenega vpliva Na teh območjih je dopustna ureditev turistično-gostinskih de- na ugodno stanje ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih javnosti v obsegu, značilnem za vinogradniška območja. Za tipov, ki se ohranjajo prednostno glede na druge habitatne tipe, večja območja se izdela OPPN. prisotne na celotnem območju Republike Slovenije. – Gradnja objektov naj se ne načrtuje ob vodotokih, na 5. Usmeritve za prostorski razvoj občine poplavnih območjih ali erozijsko nestabilnih tleh, tako da se zagotovi prostor za sanacijo morebitnih degradiranih površin 16. člen (povodni, plazovi ipd.) ter čim bolj naravna ponovna vzpostavi- (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo) tev (vodnih, obvodnih, gozdnih ipd.) habitatnih tipov. (1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in – Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne širitev naselij. V občini je glede na še nezazidana stavbna povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja zemljišča v nekaterih naseljih razvoj vseh naselij prednostno mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves. usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavb- 17. člen nih zemljišč v vrzelih in ostalih nezazidanih površinah. (2) Notranji razvoj naselij je predvsem zapolnitev neza- (usmeritve za razvoj dejavnosti) dostno izrabljenih površin, pri čemer se upošteva morfološke (1) Razvoj dejavnosti v lokalnem središču Moravske To- in funkcijske značilnosti območja ali naselja. Zagotavlja se plice je usmerjen v dopolnitev turističnih kapacitet, tako zdravi- Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9349 liških kot nastanitvenih. Dodatno pa tudi v ureditev površin za je to tudi območje pomembnejše podtalnice, ki je prvenstveno šport in rekreacijo. Poleg že urejenega igrišča za golf v nepo- namenjena za pitno vodo. Zato je namakanje omejeno na sredni bližini zdravilišča, je načrtovana ureditev večjih športnih pokrite površine pod rastlinjaki. V gričevnatem delu občine je površin in objektov, kjer bodo možni treningi in tekmovanja. načrtovano namakanje sadovnjakov ter ureditev akumulacij na Zaloge geotermalne vode nudijo možnosti nadaljnje uporabe potokih, iz katerih bi se zagotavljala namakalna voda. tudi v kmetijstvu zato se spodbuja tudi kmetijska proizvodnja – Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin pod rastlinjaki. na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja (2) Glede na to, da je osnovni cilj prostorskega razvoja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na občine zagotoviti površine, na katerih bi se razvile dejavnosti, ki EPO in območjih Natura 2000. bodo zagotavljale nova delovna mesta, in ker v lokalnem sredi- – Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno šču zaradi usmeritev v turizem ni možnosti za razvoj gospodar- vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa in skupine skih dejavnosti, je načrtovan razvoj gospodarskih in posebnih dreves, gozdni otoki in vodna telesa. dejavnosti v naselju Bogojina. Ob izgradnji avtoceste je naselje – V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih Bogojina dobilo novo funkcijo, leži namreč na priključni cesti operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba na avtocesto, ki povezuje občino s širšim območjem Slovenije. načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. (3) Razvoj dejavnosti v ostalih naseljih je omejen na raz- – Melioracije na območjih ohranjanja narave se izvaja le voj kmetijstva, dopolnilnih kmetijskih dejavnosti ter servisnih, na kmetijskih zemljiščih, kjer je mogoče zagotavljati ohranjanje obrtnih in manjših proizvodnih dejavnosti. Razvoj turizma na lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. podeželju je zaradi zavarovanega KP Goričko ena od možnih – Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živi- razvojnih alternativ, usmerja se predvsem v razvoj nastani- ne v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na tvenih kapacitet kot počitniških objektov, ki so navezana na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. zdravilišče Moravske Toplice. Možnosti v kmetijstvu so zaradi – Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekolo- raznolikosti območja neomejene. Tako se v nižinskem delu ško kmetovanje, integrirana pridelava) ter tako izvajanje kmetij- kmetijska proizvodnja intenzivira z ogrevanjem in namakanjem skih dejavnosti, ki zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti. pod rastlinjaki, v gričevnatem delu so možnosti za razvoj vino- – Kmetijska pridelava v rastlinjakih naj se načrtuje izven gradništva, sadjarstva in živinoreje ter dopolnilnih kmetijskih območij, namenjenih ohranjanju biotske in krajinske pestrosti. dejavnosti kot podpora turizmu. Ohranjajo se naj ekstenzivni sadovnjaki. (4) V vseh naseljih občine se omogoči razvoj turizma na – Ohranja se gozdne otoke in vegetacijo ob vodotokih deželi, tudi kot nova turistična nastanitvena območja. na območjih intenzivnejše kmetijske rabe. Na območjih kjer je bila ob vodotokih gozdna in grmovna vegetacija izkrčena naj 18. člen se ponovno revitalizira v skladu z konkretnimi usmeritvami za (usmeritve za urbanistično oblikovanje) varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti Zavoda RS za varstvo narave. (1) V vseh strnjenih obcestnih naseljih s še ohranjeno (3) Usmeritve za razvoj turizma in rekreacije: podolžno obliko naselja (Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci, – Turistična dejavnost izven naselij je usmerjena v ohra- Tešanovci, Bogojina, Filovci, Sebeborci, Andrejci, Čikečka vas, njanje in vzdrževanje krajinske podobe gričevnatega dela obči- Prosenjakovci, Pordašinci, Lončarovci, Ivanjševci, Središče, ne. Zagotavlja se tudi dodatne turistične pohodne in kolesarske Berkovci) se ohranja značilno obcestno zazidavo z upošte- poti ter rekreacijska območja. Ob tem se prednostno uporabijo vanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, obstoječe poti. Nova nastanitvena območja se prioritetno ureja v notranjosti gospodarski objekti z upoštevanjem obcestne v območjih, ki so že definirana kot počitniška območja ter na gradbene linije. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči ostala atraktivna območja. V OPN se ohranja zemljišča v Bu- nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju kovnici za načrtovan turistični kompleks, ohranja se turistična naselij. V ozadju se ohranjajo značilni zeleni robovi naselij, območja za vinotoče, kmečke turizme, apartmajska naselja, kjer je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov. turistična območja ob gramoznicah ter druge atraktivne toč- (2) V strnjenih delih naselij v območjih razpršene poselitve ke. Ohrani se tudi turistično območje v Rimski Čardi, kjer se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih je prav tako že z izvedbenim prostorskim aktom definirano javnih površin. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih zdravilišče za psoriazo. V naselju Tešanovci se ob obstoječem cest in ulic ter površine za javne zelenice ob objektih družbene apartmajskem naselju zagotovijo dodatne površine za njegovo infrastrukture (pretežno so to vaški domovi). razširitev. Ob gramoznici v Ivancih je načrtovano območje za (3) V lokalnem središču Moravske Toplice se v starem ureditev turističnega območja s kampom, saj bo gramoznica delu naselja ohranja značilnost kmečkega naselja, pri oblikova- po končanem izkoriščanju namenjena za turizem in rekreacijo. nju objektov pa se ohranja značilnosti prekmurske arhitekturne – Rekreacijska območja so omejena na travnata igrišča, tipologije. V spodnjem delu naselja in v zdraviliških kompleksih ki so urejena v vseh naseljih oziroma na njihovem robu. Večja ni posebnih strukturnih kvalitet, zato se oblikovanje podredi rekreacijska območja izven naselij, razen območij, ki so name- namenu, upošteva se omejitev pri višinskih gabaritih (do P+3) njena za turizem (npr. ob kompleksu Vivat), niso načrtovana. in oblikovanje večjih objektov v manjših, sestavljenih enotah. Opuščene gramoznice z vodno površino so ribniki z urejenimi brežinami za prostočasne dejavnosti. 6. Usmeritve za razvoj v krajini – Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodni- štvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi da- 19. člen nostmi ter ne zahtevajo gradnje večjih (infrastrukturnih) objektov. (usmeritve za razvoj v krajini) – Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter druge rekreacij- (1) Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj turistič- ske poti se na območjih ohranjanja narave načrtuje predvsem nih in rekreacijskih območij ter razvoj kmetijstva. V teh panogah po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih se izkoristi naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske usmeritev za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovr- rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov. stnosti. (2) Usmeritve za razvoj kmetijstva: – V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prila- – Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo gojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekrea- in živinoreja, v gričevnatem delu tudi vinogradništvo in sadjar- cije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko stvo. Poljedelstvo se usmerja v intenzivno obdelavo z namaka- infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. njem in pridelavo pod rastlinjaki z ogrevanjem z geotermalno Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne vodo. Namakanje v nižinskem delu občine je problematično, saj rekreacijske infrastrukture. Stran 9350 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– Razvoj turizma in rekreacije se usmerja v dvig kvalitete – Za namakanje kmetijskih površin naj se načrtuje izgra- in ne obsega ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih dnja namakalnih sistemov. ali naravovarstveno občutljivejših območjih. – Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih – Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva starih objektov, ki so vezani na izkoriščanje energije tekoče narave (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot). vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih – Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezi- večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaževanje tvijo oziroma odvzemom vode. se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje – Kopališka in druga infrastruktura naj se prednostno (vodotoki, naravne vrednote …) in ob obstoječi poselitvi, izven načrtuje na degradiranih območjih na način, ki omogoča izbolj- naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij. šanje stanja vodnih in obvodnih vrst habitatov. (4) Usmeritve za razvoj gozdarstva: – Pri posegih, ki se navezujejo na posebno rabo voda, se – Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov mora pridobiti vodno pravico, na podlagi zakonodaje s področja (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagota- upravljanja voda. vljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovr- (6) V bližini naselja Ivanci deluje večja gramoznica, za stnosti zlasti na EPO in območjih Natura 2000. katero je bila načrtovana večja širitev, ki pa se v OPN več ne – Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost prikazuje. Zemljišče se zopet nameni za kmetijsko in delno za gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih gozdno rabo. Del gozda se nameni tudi za turistično dejavnost. tipov, ki se prednostno ohranjajo (EPO in Natura 2000). (7) Na območju KP Goričko se spodbuja oblike kmetova- – Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi nja, s katerimi se ohranja ali obnovi značilna kulturna kmetijska določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za krajina in ekstenzivna travišča. Na habitatnih tipih zaraščajočih druge rabe, ali v primerih, ko bi posegi zahtevali prostorsko se travišč se spodbuja rabo kmetijskih površin na način, ki zago- preobsežne ukrepe (npr. utrditve v betonu ipd.). tavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske pestrosti. – V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki (8) Na območjih, ki imajo po predpisih ohranjanja narave omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja poseben status (zavarovana območja, EPO, naravne vrednote, gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem območja Nature 2000) se načrtujejo in izvajajo komasacije in stanju. agromelioracije pod posebnimi pogoji iz tega odloka in nara- – Krčitve gozdov na nekdanjih kmetijskih zemljiščih za vovarstvene službe. namene pridobivanja kmetijskih zemljišč na naravovarstvenih (9) Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti se za- območjih se lahko izvedejo le v skladu s konkretnimi usmeri- gotavlja in spodbuja ohranjanje mozaične krajine in s tem tvami Zavoda RS za varstvo narave. povezane krajinske pestrosti. (5) Usmeritve za razvoj voda: (10) Ohranja se prepoznavnost značilnih reliefnih oblik, – Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na obmo- predvsem tistih, ki dajejo prostoru identiteto. čju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih (11) Usmeritve za razvoj mineralnih surovin: vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. – Raba mineralnih surovin se načrtuje racionalno z upo- – Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se rabo že obstoječih območij izrabe mineralnih surovin in njihove ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno širitve. Nove objekte se načrtuje le izjemoma in izven naravo- nadomestitev teh površin. varstveno občutljivih območij. – Načrtuje se ohranitev mlak, lokev, ki se namenjajo – Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin se načrtuje ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicionalni rabi (zalivanje, tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje napajanje živali) ali drugim dejavnostim, s tem da se pri njihovi biotske raznovrstnosti. obnovi upoštevajo načela varstva narave (ohranjanje položnih – Obstoječe kope v sicer naravno ohranjenih območjih brežin, naravne zarasti ipd.). in na območjih z naravovarstvenim statusom, se prednostno – Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in sanira s povrnitvijo v naravno stanje. naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s (12) Deponije zemljine in viškov izkopnega materiala, ki sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev nastanejo pri gradnji, naj se praviloma načrtuje izven območij (so)naravne rečne dinamike. z naravovarstvenim statusom, izven območij ogroženih habita- – Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njiho- tnih tipov in habitatov ogroženih vrst, izven poplavnih in ostalih vega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij in hidro- ogroženih območij ter izven območij vodnih in priobalnih ze- melioracij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje mljišč. Na območjih z naravovarstvenim statusom se območja visokih voda naj se pretehta možnost sanacije reguliranih strug deponiranja načrtuje tako, da zasipavanje ne bo ogrozilo na- in ponovne vzpostavitve retenzijskih površin za zadrževanje ravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na enak način naj se visokih voda ob vodotoku. izvajajo tudi izboljšave oziroma melioracije kmetijskih zemljišč – Preprečuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi (nasipavanje z zemljino). prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažena vodna telesa (13) Sanacija degradiranih površin naj se izvede z vzpo- (vodotoke, jezera ipd.) oziroma njihove dele naj se ustrezno stavitvijo avtohtone gozdne vegetacije ali kmetijske rabe. sanira. (14) V vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrto- – Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zago- vanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij tavlja pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti naselij, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko poveza- dejavnosti, ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih nost biotopa pred in za zajezitvijo. javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), ki so namenje- – Gradnja hidroenergetskih objektov naj se prednostno ni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), ki so namenjeni načrtuje na degradiranih delih vodotokov. izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja nara- – Gradnja hidroenergetskih objektov na vodotokih, ki ima- ve in varstva kulturne dediščine ter ohranjanju prepoznavnih jo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben značilnosti krajine, ki so namenjeni športu in rekreaciji, za rabo status, se izvaja le v primeru upoštevanja pogojev, s katerimi se naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter zagotavljanja ekološko sprejemljiv pretok ter varstvo naravnih za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi ne- vrednot in biotske raznovrstnosti. srečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. – Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija Naštete ureditve in posegi na najboljših kmetijskih zemljiščih ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje pojavljanja in razširjanja pod pogojem, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj pri- alohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst. merna za kmetijsko pridelavo. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9351

20. člen pališča, rekreacijske površine …), prometne površine, turistične (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja in rekreacijske površine ipd. za katere je v izvedbenem delu zaščite in reševanja ter območja za obrambo) OPN določena podrobnejša namenska raba prostora glede na pretežnost rabe. Posamične objekte, ki se jih opredeli kot (1) Kot območja, kjer je potrebno zagotavljati varstvo pred razpršeno gradnjo, se v OPN prikaže kot stavbišče (fundus) naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so brez pripadajočega stavbnega zemljišča. kakorkoli ogrožena z vidika naravnih in antropogenih procesov. (2) Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so že v pro- To so poplavna, erozijska, plazljiva in požarna območja. storskih sestavinah planov opredeljena za kmetijsko rabo, ra- (2) Poplavna območja na območju občine so ob vodotokih zen zemljišč, ki so že v prvi fazi namenjena za gradnjo ali druge Lipnica, Martjanskem potoku s pritoki ter Kobiljskem potoku. ureditve in so v OPN opredeljena kot stavbna zemljišča. Na ob- (3) Posamezni deli občine so evidentirani kot erozijsko močju načrtovanih vodnih akumulacij se površine opredelijo kot območje, kjer se upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh vodna zemljišča. Suhi zadrževalniki se ohranijo kot kmetijska območjih ne načrtuje ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo zemljišča, kjer bo z EUP opredeljeno območje potencialnega erozijo in plazenje. Pri poseganju na erozijska območja je suhega zadrževalnika vode. potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe (3) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z drevjem in oziroma upoštevati predpise. (4) Na poplavnih območjih, območjih z visoko podtalnico, grmičevjem in so bila v prostorskih sestavinah planov oprede- na območjih plazov, erozij in usadov je treba zagotoviti varne ljena za gozdno rabo in so v pretežni meri povzeta v OPN ter življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in usklajena z dejansko rabo prostora. omejevanje razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogo- (4) Kot vodna zemljišča so na območju občine opredelje- stost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ne večje vodne površine (npr. potoki, Ledava, Martjanski potok, ali njegove materialne dobrine. Na teh območjih se ne načrtuje Kobiljski potok, potok Lipnica, posamični ribniki, opuščene nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostor- gramoznice ter predvidene akumulacije). Vodna zemljišča so skih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne površine pod vodo in pripadajoča zemljišča, ki so v katastr- nesreče. Glede na stopnje potresne ogroženosti morajo biti skih načrtih del vodne površine. Ostale vodne površine, kjer objekti protipotresno projektirani in grajeni. Potrebno je oprede- je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni liti potresno intenziteto in projektni pospešek tal. Pri planiranju namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se se upošteva tudi požarno ogroženost. pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu (5) V občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, interventno gašenje lokalnih požarov. Upoštevajo se ukrepi ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Priobalna zemljišča varstva pred požarom, ki jih določa Zakon o varstvu pred pri vodah 1. reda so od meje vodnega zemljišča, znotraj naselij požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, oddaljena 15 m, izven naselij pa 40 m ter pri vodah 1. reda, ki živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne je kot takšno opredeljeno zaradi prečkanja državne meje, je in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi priobalno zemljišče 5 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodah viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi 2. reda znaša zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje požarna tveganja. vodnega zemljišča. (6) V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja (5) Območja drugih zemljišč so v občini območja mineral- urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcem. Dejavnosti, ki bi nih surovin. Na območju občine je pridobivalni prostor (gramo- pomenile izjemo povečanja potreb po vodi, se praviloma ne na- znica Ivanci), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za črtuje v vododeficitarnih območjih. Okrepiti se mora sposobnost gospodarsko izkoriščanje proda in peska in se v OPN prikaže oskrbe s pitno vodo v izrednih razmerah. Za vodo za gašenje kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora. Gramozni- se uporabi manj kakovostne vodne vire. ca bo po opustitvi izkoriščanja kot vodna površina, namenjena (7) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano za rekreacijske in turistične namene. območje za ruševine, in sicer na območju namenjeno za po- (6) Podrobnejša namenska raba prostora se določi na sebne dejavnosti v Bogojini. Posebnih območij za množične podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane raz- pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška poko- mestitve dejavnosti. Vsa naselja, razen občinskega središča, pališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po so podeželska naselja, pretežno namenjena površinam kmetij množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, zato se jih s podrobnejšo ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto namensko rabo prostora opredeli kot podeželska naselja s na območjih čistilnih naprav, od koder se jih odvaža na farmo stanovanjsko in kmetijsko funkcijo. V njih bo možno še naprej Nemščak (oddaljenost ca. 10 km). Prostori za zbiranje ljudi in razvijati kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Posame- namestitev v primeru nesreče so v osnovnih šolah v Bogojini, zni zaselki in posamezna stavbna zemljišča z domačijami, vi- Fokovcih in Prosenjakovcih ter v vaško-gasilskih domovih po nogradniškimi objekti ipd. se v gričevnatem delu opredelijo kot posameznih naseljih, uporabijo se lahko tudi zdraviliški komple- območja razpršene poselitve. Območja za centralne dejavnosti ksi v Moravskih Toplicah in ostali turistični nastanitveni objekti. so v naseljih posamični objekti, kot so vaško-gasilski domovi, Možne lokacije za postavitev zasilnih bivališč so vsa športna trgovine, sakralni objekti ipd. igrišča v posameznih naseljih. (8) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s 8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev cono potresne ogroženosti. 22. člen 7. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) (1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege 21. člen in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) prostora glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo (1) Osnova za določitev namenske rabe je sedanja pre- prostora ter glede na značilnosti prostora in se prikažejo v iz- težna raba zemljišč (namenska in dejanska raba zemljišč) in vedenem delu OPN. Z prostorskimi izvedenimi pogoji se določi nove spremembe namenske rabe, ki sledijo težnjam in ciljem merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov v pro- prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča so vsa zemlji- stor glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj šča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede namen, njihovo in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (poko- lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objek- Stran 9352 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije tov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, so posamezna območja v občinskem središču Moravske Topli- varstvene pogoje itd. ce, v ostalih strnjenih naseljih, samostojnih zaselkih, strnjenih (2) V vseh naselij se ohranja značilna morfologija obce- obcestnih vinogradniških naseljih ter ostala območja stavbnih stnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem zemljišč (družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja, gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele posebne površine). Posebne EUP so območja krajine, deljene gospodarski objekti. V vseh naseljih se ohranja tudi zeleni rob po režimih. V vsaki EUP in pEUP je določena osnovna na- naselja in ostale zelene površine. menska raba (v nadaljevanju: ONR) oziroma podrobnejša na- (3) Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh menska raba prostora (v nadaljevanju: PNRP) ter podrobnejši naseljih in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP). se pri oblikovanju objektov upošteva značilnosti arhitekturne (2) Pregled enot in podenot v občini je razviden iz Pri- tipologije območja, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh loga 1: Pregled enot in podenot urejanja prostora v OPN Obči- in fasad. Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva zna- ne Moravske Toplice. čilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. Pri določanju pogojev za posege v prostor 2. Območja namenske rabe prostora se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in nara- vovarstvena območja ter ostale omejitve in režimi v prostoru. 25. člen (območja namenska raba prostora) 9. Usmeritve za prostorski razvoj naselja (1) Namenska raba prostora se deli na: Moravske Toplice – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, 23. člen – območja gozdnih zemljišč, (območje urbanističnega načrta) – območja vodnih zemljišč, (1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje – območja drugih zemljišč. urbanih središč. Izdela se za mesta in naselja mestnega zna- (2) Za celotno območje občine je za posamezno EUP čaja. V občini ni mest, občinsko središče, ki je opredeljeno, in pEUP glede na pretežno rabo določena osnovna oziroma kot lokalno središče z urbanim značajem je naselje Moravske podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1 Toplice, zato se zanj izdela urbanistični načrt. Območje urbani- Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega pro- stičnega načrta za naselje Moravske Toplice zajema območja storskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij raz- stavbnih zemljišč, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo ob- pršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni močje naselja ter območja načrtovanih širitev za dodatne cen- list RS, št. 99/07). tralne, zdraviliške, turistične in športno-rekreacijske površine. (3) Namembnost posameznih območij osnovne oziroma (2) Na območju urbanističnega načrta se v zasnovi pro- podrobnejše namenske rabe prostora je opisana v navedem storskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi Pravilniku iz drugega odstavka tega člena ter razvidna iz le- nova razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter gende izvedbenega dela OPN. vzpostavi centralni del naselja. (3) V naselju se za dolgoročni razvoj turistične dejavnosti 3. PIP za načrtovanje prostorskih ureditev zagotovi dodatna zemljišča za nastanitvene, športne, rekrea- in graditev objektov cijske dejavnosti. Osnovna potreba v naselju je omogočiti ume- stitev takih dejavnosti, ki bodo dopolnjevale obstoječi turizem 3.1. PIP na stavbnih zemljiščih in zagotovila kar največ novih delovnih mest. (4) Naselje nima izrazitega centralnega dela, zato so v 26. člen konceptu razvoja naselja načrtovane dodatne površine tudi za (PIP za posege na stavbnih zemljiščih) te dejavnosti, in sicer vzdolž regionalne ceste, ki omogoča dobro PIP za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemlji- dostopnost do vseh funkcij. Naselje tudi nima osrednje rekrea- ščih v lokalnem središču Moravske Toplice, nižinskih in ostalih cijske cone, ki bi bila namenjena prebivalcem. Razen igrišča v strnjenih naseljih, zaselkih in na stavbnih zemljiščih v razpršeni zdraviliškem kompleksu je v naselju le manjša travnata površina, poselitvi določajo: zato se znotraj naselja Moravske Toplice, upošteva težnja po – namembnost in vrsto objektov, ureditvi tovrstnih površin, ki bodo namenjena prebivalcem. – tipologijo in oblikovanje območij, (5) Na področju gospodarske javne infrastrukture je treba – lego objektov, rekonstruirati krajevne ulice z napravo pločnikov in kolesarskih – velikost in zmogljivost objektov, stez za zagotovitev večje varnosti pešcev in kolesarjev. Naselje – oblikovanje objektov, se opremi z javno razsvetljavo na javnih mestih, zagotovi se – parcelacijo stavbnih zemljišč, dodatne parkirne površine ob javnih objektih. Zaradi povečanja – ureditev zelenih in drugih javnih površin, utrjenih površin, ki jih je treba odvodnjavati, se v naselju vklju- – priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastruk- čuje rešitve glede ureditve meteorno kanalizacije. turo in grajeno javno dobro, (6) V naselju Moravske Toplice se v pretežni meri še ohra- – celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja na- nja značilna obcestna morfologija. V celotnem zgornjem delu rave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi naselja se v stanovanjskih območjih ohranja pravokotna parcela- in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, cija, obcestna pozidava, objekti v starejšem delu se oblikujejo po – varovanje zdravja ljudi, vzoru domačij, ohranja in vzpostavlja se zeleni rob naselja ipd. – druge pogoje.

III. IZVEDBENI DEL OPN 27. člen (PIP za načrtovanje posegov v prostor) 1. Enote in podenote urejanja prostora (1) V vseh EUP in pEUP na območjih stavbnih zemljišč, in ostalih zemljiščih, na katerih Odlok dovoljuje posege razen, če 24. člen za posamezno EUP in pEUP ni določeno drugače, so dopustni (enote in podenote urejanja prostora) naslednji posegi: (1) Enote in podenote urejanja prostora (v nadaljevanju: – izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo EUP in pEUP) so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP in pEUP in odstranitev objekta ali njegovega dela, Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9353

– sprememba namembnosti objekta, (2) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi – pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, z izdelavo variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednote- – vzdrževanje objektov in naprav, nja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko – dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadalje- in način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev. vanju za vse našteto v tem odstavku: posegi). (3) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se (2) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zah- pridobijo z javnim natečajem, kadar gre za načrtovanje prostor- tevnost gradnje: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in eno- ske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim stavne objekte. Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomo- programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske žnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za pro- veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov storske ureditve, ki so same prostorske dominante. in splošne pogoje glede nezahtevnih in enostavnih objektov (4) Kadar načrtovane ureditve zajemajo zavarovana ob- močja ali objekte kulturne dediščine, se mora pred izvedbo jav- iz tega odloka. Pri oblikovanju stavb se upošteva arhitekturna nega natečaja pridobiti natečajne podloge pristojnega Zavoda tipologija oziroma tradicionalna arhitektura na območju občine. za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKDS). (3) V EUP in pEUP so na posameznih površinah PNRP dopustni posegi iz (2) odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na 4. PIP za posamezne EUP, pEUP in posamezne PNRP zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v 29. člen Prilogi 2 (Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti, ki so dopustni za posamezna območja podrobnejše (PIP po EUP) namenske rabe), če ni v posameznih členih tega odloka dolo- (1) PIP so podani ločeno za območja EUP in pEUP na čeno drugače. stavbnih zemljiščih in ločeno za območja EUP v območju kra- (4) Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo jine. PIP na stavbnih zemljiščih združujemo po PNRP za EUP tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske in pEUP v: javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene – lokalnem središču Moravske Toplice za urbani centralni gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI) in se del naselja, za stanovanjska območja, za kmečki del naselja in na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o za zelene površine, vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega na- – strnjenih naseljih in zaselkih za centralna območja črta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje (šole), gospodarske cone, območja stanovanj, kmečka naselja, in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz kmetijska območja in ostale površine, – razpršeni poselitvi za stanovanjska območja, kmečka prvega odstavka tega člena predvidene ali obstoječe infra- naselja, vinogradniška in mešana naselja in zaselke, strukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt – izven naselij za turistične in ostale površine. navedeni v odloku. (2) PIP za EUP v odprtem prostoru (krajini) so podani za (5) Kot prometne površine se smatrajo tudi vse površine, območja posamezne PNRP za: ki v grafičnih prikazih OPN niso opredeljene s PNRP prome- – kmetijska, gozdna in vodna zemljišča, tne infrastrukture, temveč so del ONR zemljišč ali del druge – območja nadzemnega pridobivanja, PNRP ter so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora – posamezna turistična in rekreacijska območja, (v Prikazih GJI) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN – zemljišča za namene akumuliranja vode, (v Prikazu območij EUP in GJI (obstoječe ali predvidene)), ali – EUP znotraj območij varstva narave, so kategorizirane občinske ceste ali evidentirane v zemljiško – EUP za trajno varovanje habitatov in ostale površine. katastrskem prikazu ali razvidne iz digitalne topografske karte (3) Ločeno so podani PIP za območja EUP in pEUP, ki se ali evidentirane v prostoru (so po dejanski rabi pozidana in urejajo z obstoječimi državnimi načrti, OPPN-ji in za območja, sorodna zemljišča – prometne površine, poti). za katere je predvidena izdelava OPPN. (6) Vris prometnih površin z oznako PNRP PC je bil risan na zemljiško parcelo ali dejansko stanje v prostoru. Podatek o 4.1. PIP na območju stavbnih zemljišč zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v dolo- čenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi ali od osi 30. člen kategorizirane ceste in drugih javnih evidenc. V teh primerih se (centralni del v Moravskih Toplicah – CD, CU) lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva dejansko stanje v naravi ali v primeru izrisa na dejansko stanje se lahko pri a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor uporabi grafičnih prikazov upošteva zemljiški kataster ali druge (1) V EUP MT 2 in MT 15, na območjih centralnih dejav- evidence (kategorizacija cest ipd.). nosti, z oznako PNRP CD in CU, ki so namenjena oskrbnim, (7) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posame- storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, iz- zno EUP in pEUP je podlaga podrobne opredelitve objektov obraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim, predpis o klasifikacije vrst objektov. Obstoječi objekti so tisti na območju z oznako PNRP CU pa tudi bivanju, so dopustni objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja OPN. posegi, za objekte: (8) Poleg PIP za posamezno EUP in pEUP ali PNRP se – stanovanjske stavbe s pomožnimi stavbami in pomožni- pri posegih v prostor upoštevajo tudi splošni in skupni PIP, če v mi objekti – razen na območju MT 15: posameznih členih tega odloka ni določeno drugače. – eno (samostojne hiše, vile in podobne enostanovanj- (9) OPN je podlaga za pripravo projekta za pridobitev ske stavbe), dvo- in večstanovanjske stavbe, gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s (10) Na vseh zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes. pomožnimi objekti – razen na območju MT 15: – župnišče s spremljajočimi objekti v EUP MT 2, 28. člen – dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: (strokovne rešitve prostorskih ureditev – gostinske stavbe, in urbanistični, arhitekturni ali krajinski natečaji) – poslovne in upravne stavbe, (1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN ali – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, druge prostorske ureditve iz OPN se lahko pridobijo z izdelavo – stavbe splošnega družbenega pomena, variantnih rešitev ali z javnim natečajem. Variantne rešitve – stavbe za promet in izvajanje komunikacij, ki so skla- izdela več različnih načrtovalcev (najmanj tri). Izdelane morajo dne z namembnostjo območja ali so javnega namena, biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati. – druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, Stran 9354 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– gradbeni inženirski objekti: tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe je možna – objekti prometne infrastrukture, namestitev energetskih objektov (sončnih sprejemnikov ipd.), – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni ski vodi, oskrbi. S vključitvijo ravnih in enokapnih streh ter sončnih spre- – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških jemnikov mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje objektov in odlagališč odpadkov), zaradi vizualnega vpliva na stavbno dediščino – Evangeličan- – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na sko cerkev. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za – ostalo: objekti iz Priloge 2. Na parcelah s stanovanjskimi eno drevesno višino. objekti se lahko gradijo tudi objekti iz Priloge 2, ki so navedeni (2) Na strehah objektov z mansardo se lahko uredijo v stolpcu z oznako PNRP SS. frčade, pultna okna in strešna okna. Strešna okna se lahko (2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih namestijo na vseh strehah. PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo (3) Pri rekonstrukciji in vzdrževanju cerkvene stavbe se PIP iz 55. člena tega odloka. varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo b) Pogoji glede lege objektov in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna (1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologi- zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okoli- ja, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost co. Varuje se tudi širša okolica objekta. Pri oblikovanju nezah- objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologi- tevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti ja zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž cestne in materiale na obstoječih objektih. Za vsak poseg v objekt ali gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Na obmo- okolico (vplivno območje) se pridobi soglasje pristojne ZVKDS. čju sakralnih in družbenih objektov izrazite gradbene linije ni, (4) Objekti na območju EUP morajo biti enotno in kakovo- zato se novi objekti umeščajo tako, da se prilagodijo funkciji ob stno oblikovani. V celotnem naselju morajo biti kioski in stojnice upoštevanju vseh predpisanih odmikov ter faktorja zazidanosti. enake izvedbe in enake barve ter skladni z ostalo urbano opre- (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne mo. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. meje je 1,0 m lahko manj, če s tem soglaša sosed, od javne (5) Kandelabri, oglasne table na njih ter izveski na objek- občinske ceste ali poti 4,0 m. Objekti centralnih dejavnosti se tih, naj bodo po celotnem naselju oblikovno skladni. Tipski lahko tudi stikajo s soglasjem lastnika sosednjega objekta. kontejnerji (razen kakovostno oblikovani) ali plastični kioski so Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija prepovedani. Materiali naj bodo prednostno avtohtoni. obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če (6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta, s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od meja in sosednjih lahko se tudi ogradi. Del stavbne parcele mora biti ozelenjen. objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov Pri ureditvi območja MT 15 se izdela načrt krajinske arhitekture. GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od vodotokov in vodnih (7) Ograje ne smejo biti bele plastične ter okrasne be- površin 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. tonske. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, Odmik od gozda je za eno drevesno višino. v notranjosti parcel je lahko visoka 1,60 m. Ograje ob cestnih (3) K cerkveni stavbi prizidava in postavitev objektov ali uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi naprav ni dovoljena, spominska obeležja in objekte za ogla- tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni ševanje, namenjeno dejavnosti na območju, se lahko namesti cesti. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko le na stranske fasade spremljajočih objektov, odstopanja so možna na zahtevo ali v soglasju ZVKDS. Na območju parkovne prilagodi namenu. površine se poleg zasaditve lahko ureja in postavlja tudi urbana (8) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba si- oprema, ki mora biti oblikovno kvalitetna in enotna v naselju, gnalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito v EUP ali pEUP ter v soglasju z ZVKDS. Pri izbiri drevnine se moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, izbira avtohtone vrste. živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo ozi- roma turkizno modra ipd.) ni dopustna. Barva fasade naj bo c) Pogoji glede velikosti skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z (1) Velikost stavb na posamezni parceli se določa glede leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. (9) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi Velikost stavb na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele, ki znaša 0,6. na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih (2) Višina stavb je največ tri etaže (do K+P+2 ali K+P+1+M) znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom nad urejenim terenom. Višina stanovanjskih stavb v EUP MT 2 je oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne lahko do dve etaži nad terenom oziroma do K+P+1 ali K+P+M. signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. Sakralni in drugi javni objekti (kulturna/ večnamenska ali športna d) Pogoji in merila za parcelacijo dvorana, gasilski stolp ali drugi javni objekti) se višinsko prilago- dijo namenu. Objekti so lahko podkleteni pri čemer se upošteva (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna višina talne vode in evidentirana poplavna območja. od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in (3) Posamezna parcela je lahko ograjena, območje sa- tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Širina parcel mora kralnega oziroma zavarovanega objekta v skladu z ZVKDS. zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se (2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti do- tako sporazumeta oba soseda. stop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost č) Pogoji glede oblikovanja parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI. (1) Tloris stavb je podolgovate ali lomljene oblike z daljšo (3) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno stranico vzporedno s cesto oziroma se prilagaja vzorcu obsto- predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in ječe pozidave. Strehe na objektih so dvokapne s poljubnim skupnih PIP. naklonom, opečne, rjave ali sive barve kritine. Sakralni objekti e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro se oblikovno prilagodijo namenu in v skladu s kulturnovarstve- nimi pogoji in soglasjem. Strehe na javnih in trgovskih objektih (1) Območje EUP se priključi na krajevno omrežje GJI. so lahko ravne, enokapne ali dvokapne z manjšim naklonom. (2) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- Strehe se lahko tudi kombinirajo (del objekta z dvokapno stre- glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- ho, del z ravno ali enokapno). Kot dvokapna streha se šteje nja na GJI in grajeno javno dobro. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9355

f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, – gradbeni inženirski objekti: ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva – objekti prometne infrastrukture, pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- ski vodi, (1) EUP MT 2 je vplivno območje EŠD 10052 – Evangeli- – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških čanske cerkve. V EUP se ohranja prostorska identiteta, priče- objektov in odlagališč odpadkov), valnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. Posa- – ostalo: mezne objekte stavbne dediščine v EUP MT 2 se varuje tako, – objekti iz Priloge 2. da se ohranja tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in (2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcional- PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo na zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter PIP iz 55. člena tega odloka. komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje (3) Na območju EUP MT 11, ki je namenjena urejanju se tudi širša okolica objekta. okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upo- (2) V EUP MT 2 se upošteva pogoje za varstvo kulturne števajo PIP, ki veljajo za navedeno namensko rabo v tem dediščine iz 74. člena tega odloka. odloku v 54. členu. Na območju so dopustni posegi za ureditev (3) EUP MT 2 (Pp) in MT 15 (Pm, Pp) sta delno ali v celoti avtobusne postaje. v poplavnem območju. V EUP MT 2 in MT 15 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 b) Pogoji glede lege objektov in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje de- (1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologi- javnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi ja, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Pri objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologi- posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne po- ja zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž cestne goje iz 82. člena tega odloka. Za EUP MT 2 se glede na vrsto gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov. objekta in vrsto predvidene dejavnosti v objektu pred izdajo (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne gradbenega dovoljenja preveri ustreznost umestitve teh objek- meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Pri umesti- tov v prostor. Za EUP MT 15 so izven območij poplav dovoljeni tvi objekta na parcelo je potrebno dosledno upoštevati obstoječi posegi iz prvega odstavka a) točke tega člena. zaporedni sistem odmikov, kar pomeni, da se bližnji odmiki pona- (4) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP vljajo le na eni strani parcel, ki so pravokotne na cesto oziroma MT 15 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, oziroma se jih v največji možni meri varuje. če objekta zaradi drugih omejitev v prostoru (potek infrastruktur- (5) Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali splošni in nega voda, poplavno območje ipd.) ni možno umestiti drugače. skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celo- (3) Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša viši- stno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva na najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih nesrečami ter obrambnih potreb. prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi mo- g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi žnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih od- varovanja zdravja ljudi. mikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega 31. člen reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. (stanovanjska območja – SS) Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino. c) Pogoji glede velikosti a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor (1) Velikost obstoječih stavb se lahko poveča, če to dopu- (1) V EUP in pEUP z oznakami MT 3, MT 3/1, MT 11, MT šča faktor zazidanosti, ki je 0,4. 11/1, BG 1/2, MA 8/2, MA 8/4, MA 8/6 in MA 8/7 so na območjih (2) Višina stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je do stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij, name- dve stanovanjski etaži nad terenom (največ K+P+1 ali največ njene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP K+P+M). Na območju EUP MT 3 in MT 3/1 so lahko objekti SS, dopustni posegi za objekte: višine do K+P+1+terasno stanovanje. – stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: (3) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor – eno (samostojne hiše, vile in podobne enostanovanj- pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je ske stavbe), dvo- ali večstanovanjske stavbe, največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s niso dovoljene. pomožnimi objekti: (4) Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se – dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, upošteva višina talne vode. – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – gostinske stavbe (bife, kavarna, slaščičarna, okrep- č) Pogoji glede oblikovanja čevalnica, nastanitvene stavbe), ki ne presegajo predpisane (1) Tlorisna oblika stavb je podolgovate ali lomljene obli- stopnje ravni hrupa predpisane za to območje. Obstoječe go- ke. Daljša stranica stavbe je vzporedna s cesto oziroma se po- stinske stavbe se lahko rekonstruirajo in vzdržujejo, snema obstoječi vzorec pozidave. Gradbeni inženirski objekti – trgovske in storitvene dejavnosti, lekarne in zdravili- se oblikovno prilagodijo namenu. ške stavbe, stavbe za rehabilitacijo, veterinarske ambulante in (2) Strehe na objektih so dvokapnice v naklonu od 25 do podobno, ob ali v stanovanjskem objektu vključno z obrtnimi 45 stopinj, z opečno, rjavo ali sivo barvo kritine ter na območjih dejavnostmi, ki ne presegajo prepisane stopnje hrupa predpi- tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Strehe se sane za to območje, poslovne in upravne stavbe, lahko tudi kombinirajo (del objekta z dvokapno streho, del z – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ravno ali enokapno), pod pogojem, da delež dvokapne strehe ki so skladne z namembnostjo območja ali so javnega namena, prevladuje. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem – druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), deležu, če se nahaja za dvokapnim delom objekta (v notra- Stran 9356 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije njosti parcele), ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Strehe f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, v EUP MT 11/1 ter na javnih, poslovnih in trgovskih objektih so ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva lahko tudi ravne, enokapne ali dvokapne z manjšim naklonom. pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb Štirikapne, ravne in enokapne strehe so dopustne, če gre za (1) V EUP MT 3 se upošteva pogoje za varstvo kulturne zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva dediščine iz 74. člena tega odloka. objekta z enim tipom strehe) ter štirikapne strehe, če so za (2) EUP in pEUP MT 3 (Pm, Ps, Pp), MT 11 (Pm, Ps, Pp), območje/naselje značilne. Kot dvokapna streha se šteje tudi MA 8/4 (Pm, Ps, Pp) in MA 8/6 (Pm, Pp) so v celoti ali delno vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe je možna name- v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov stitev sončni sprejemnikov. Za vključitev ravnih in enokapnih (akumulacija Sebeborci) je potrebno upoštevati v EUP MA 8/4 streh in sončnih sprejemnikov v MT 3 in MT 11 mora investitor določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevar- pridobiti kulturnovarstveno soglasje, zaradi vizualnega vpliva nosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje na stavbno dediščino – Evangeličansko cerkev. dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi (3) Na strehah objektov z mansardo se lahko uredijo frčade, poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). pultna okna. Strešna okna se lahko namestijo na vseh strehah. Novogradnja v EUP MA 8/4 je na območju dovoljena šele po (4) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba si- izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. V EUP MT 3 in gnalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito MT 11 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevar- moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, nosti upošteva Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziro- izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogrože- ma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna nih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno morja. Za možnost poseganja na EUP MT 11 se mora izvesti oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. protipoplavni ukrep in sicer izgradnja visokovodnega nasipa (5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. višine 1,0 m ob Lipnici. Pri načrtovanju ureditev na območju Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na par- EUP MT 3 in MT 11 se upošteva Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe celi ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v pro- vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. stor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane (6) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na erozije celinskih voda in morja. EUP sta deloma v območju po- meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob plav in se glede na vrsto objekta in vrsto predvidene dejavnosti cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele do v objektu pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri ustreznost 1,60 m. Ograja ne smejo biti bele plastične ter okrasne beton- umestitve teh objektov v prostor. Pri posegih na ta zemljišča se ske. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prome- upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. tnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne (3) Na delu pEUP BG 1/2, ki se nahaja na erozijskem ovirajo prometa na javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot območju veljajo pogoji iz 82. člena odloka. urejanja (to je ob cestah) morajo biti enake višine in oblikovane (4) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP enotno. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko MT 11 in pEUP MT 11/1 se pri posegih v prostor preveri izve- prilagodi namenu. dene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na (7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov (5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih pogoji iz 8 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih pano- nesrečami ter obrambnih potreb. jev na fasade ni dopustna. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi (8) Urbana oprema mora biti oblikovno enotna ter skladna (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni v celotnem naselju, uporabi se enake materiale, ki so pretežno pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede avtohtoni. varovanja zdravja ljudi. d) Pogoji in merila za parcelacijo 32. člen (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna (strnjena naselja v nižinskem delu – SK) od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu (1) V EUP z oznakami BG 1, FI 5, IC 3, LU 7, MA 8, ML 3, so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo par- MT 12, NO 2 in TE 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so celacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremlja- Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike jočimi dejavnostmi in površinami kmetij z ali brez dopolnilnimi med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte: parcel ne sme biti manjša od 16 m. – stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: (2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti do- – eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, stop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanj- varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost ske stavbe in dvojčki) s pomožnimi objekti, parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, pomožnimi objekti: omogočen dostop v notranjost parcele. – dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, (3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. – gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apart- majev ali apartmajskih naselij (samostojni apartmaji le v EUP e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno MT 12), dobro – poslovne in upravne stavbe, (1) EUP in pEUP se priključijo na krajevno omrežje GJI. – trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne (2) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči, priključevanja na GJI in grajeno javno dobro. hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine in- Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9357 dustrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo (7) V EUP TE 2 je na območjih zelenih površin, z oznako mejne ravni hrupa predpisano za to območje, PNRP ZP, ki so namenjene za ureditev parkovnih površin, – poslovne in upravne stavbe, dopustna zasaditev drevja in grmičevja, hortikulturne ureditve – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, in druge parkovne ureditve. Dopustna je tudi gradnja infrastruk- ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, turnih objektov in namestitev urbane opreme (sedežne klopi, – stavbe splošnega družbenega pomena, razsvetljava, skulpture, vodnjak ipd.) ter montažnih objektov – druge nestanovanjske stavbe, v MT 12 dopustno le pritlične izvedbe (uta, nadstrešnica, paviljon ipd.) ter objekti vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev obstoječih kmetijskih iz Priloge 2. objektov (kot novogradnja možni le rastlinjaki s spremljajočimi objekti ter nezahtevni in enostavni objekti), širitev kmetij ni b) Pogoji glede lege objektov dopustna. Samostojne vinske kleti ali zidanice niso dopustne. – gradbeni inženirski objekti: (1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva vzorec – objekti prometne infrastrukture, pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- zaporednost odmikov ipd.), tipologija, morfologija zazidave in ski vodi, regulacijske črte. Stanovanjske in družbene objekte se locira – drugi gradbeni inženirski objekti, vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih – energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne objektov. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), locira v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni – ostalo: objekti iz Priloge 2. na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi (2) V EUP BG 1, BG 11, FI 5, IC 3, MA 8, ML 3, MT 12, samostojni. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni TE 2 in TE 5, so na območjih centralnih dejavnosti, z ozna- na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi ko PNRP CD in z oznako PNRP CU, ki so namenjena za samostojni v notranjosti parcele. družbene, socialne, vzgojne, verske, kulturne in izobraževalne (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne dejavnosti ipd. in na območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, meje je 1,0 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri umestitvi dopustni posegi za objekte: objekta na parcelo je potrebno dosledno upoštevati obstoječi – stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, le na območju zaporedni sistem odmikov, kar pomeni, da se bližnji odmiki po- CU: navljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi – večstanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi pomožnimi objekti, le na območju z oznako PNRP CU: drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno obmo- – župnišče s spremljajočimi objekti, čje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače. – dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, (3) Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša viši- – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: na najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi – poslovne in upravne stavbe, ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih – stavbe splošnega družbenega pomena, prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi ki so skladne z namembnostjo na območju ali so javnega možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. namena, Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so – druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijske, manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže – gostinske, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen v sakralnih in verskih stavbah), od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. – na območju EUP MA 8 z oznako PNRP CU lahko v Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč kombinaciji z bivanjem, je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih – gradbeni inženirski objekti: prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za – objekti prometne infrastrukture, eno drevesno višino. – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- (4) Na območju z oznako PNRP CD, CU so odmiki objek- ski vodi, tov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani – drugi gradbeni inženirski objekti, odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča – energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne nedopustnega vpliva na sosednje zemljišče, omogoča požarno strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom so- – ostalo: objekti iz Priloge 2. glaša lastnik sosednjega zemljišča/objekta. (3) Na območju EUP MT 12 in NO 2, ki je območje inten- (5) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se zivne kmetijske proizvodnje, z oznako PNRP IK, so dopustni gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč posegi za objekte: veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija. – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: (6) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na – druge nestanovanjske stavbe – le kmetijske s spre- parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob mljajočimi objekti, cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se – gradbeni inženirski objekti: postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa – objekti prometne infrastrukture, po javni cesti. – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- (7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi ski vodi, tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov – energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom – ostalo: objekti iz Priloge 2. oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne (4) V EUP ML 3 in NO 2, ki sta namenjeni urejanju okolj- signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. ske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP iz 54. člena tega odloka. c) Pogoji glede velikosti (5) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo (1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa PIP iz 55. člena tega odloka. glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od jav- (6) Na območju PNRP v EUP FI 5, NO 2, MA 8, ML 3, nih cest. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to MT 12 in BG 1, ki je namenjena energetski infrastrukturi, z dopušča faktor zazidanosti, ki znaša 0,4 na SK, 0,6 na CD in oznako PNRP E, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka. CU ter 0,8 na IK. Stran 9358 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(2) Višina stanovanjskih stavb je do dve etaži nad tere- strešin so dopustni pri nestanovanjskih objektih in pri enostav- nom (največ K+P+1 ali največ K+P+M). Na objektih s K+P+M nih ter nezahtevnih objektih. Kot dvokapna streha se šteje tudi ali objekti z mansardo so poleg strešnih oken možne strešne vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehah se lahko uredijo frčade in pultna okna. frčade, strešna in pultna okna. Na strehe se lahko namestijo (3) Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funk- tudi sončni sprejemniki. cijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene (4) Pomožni objekti, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnov- dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+2 ali do K+P+1+M) nim objektom. nad urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če (5) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni sakralnih stavb, stavb za šport, gasilskih domov (stolpov) in gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije viš- iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar je gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev oblikovanju (kapele, cerkve …). gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in (6) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba strokovno utemeljitvijo. signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru (4) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ter do izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko K+P+2 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj teh objektih niso dovoljene. bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade (5) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, ven- z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu, ki dar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma je avtohton. predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo (7) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno zamakanje sosednjih zemljišč. V ozadju domačij se zasadijo izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter stare sorte sadnega drevja. se jih izdatno obsadi. (8) Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, (6) Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se v notranjosti parcele do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, pri- upošteva višina talne vode. ključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da (7) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob cestah) mo- velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gno- rajo biti enotne višine. Bele plastične in okrasne betonske so jevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni oblikovati in vzdrževati s striženjem. vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih (9) Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali prilagodi namenu, ograje ob parcelni meji pa so lahko višine č) Pogoji glede oblikovanja 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in (1) Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitek- plastične ograje na teh območjih niso dovoljene. turno tipologijo območja. Stanovanjski objekti v vseh EUP iz (10) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi prvega odstavka a) točke tega člena so praviloma pritlične tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa, lahko lomljena na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom v enoten objekt. oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne (2) Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko (11) Urbana oprema mora biti oblikovano enotna ter skla- prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podol- dna v celotnem naselju, uporabi se enotne materiale. žna, ki je lahko lomljena ali sestavljena. Izjeme so deli stavb in (12) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik namenu. (silosi ipd.). (3) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice v naklonu od d) Pogoji in merila za parcelacijo 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno, sivo ali rjavo barvo kritine ter na območjih tradicionalne (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna tipologije gradnje pretežno opečne. Smeri slemen so praviloma od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in vzporedne s cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec smeri tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v obcestnem slemen. Štirikapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za območje značilne. parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljub- Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so na. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na po- med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih možnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih parcel ne sme biti manjša od 16 m. objektih) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine (2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti do- več kot 10 m). Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enoka- stop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti pno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko omogočen dostop v notranjost parcele. v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela (3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Manjši nakloni mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9359

e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, če služijo (1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- dejavnosti na območju in so montažne izvedbe, glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- – gradbeni inženirski objekti: nja na GJI in grajeno javno dobro. – objekti prometne infrastrukture, f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroener- ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva getski vodi, pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov), (1) V EUP BG 1, FI 5, IC 3, MA 8, NO 2 in TE 2 se upošte- – ostalo: objekti iz Priloge 2 ter postavitev urbane opre- va pogoje za posamezno enoto kulturne dediščine iz 74. člena me. tega odloka. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite (2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombi- PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upo- nacija objekta s pripadajočim sadovnjakom). števajo PIP iz 55. člena tega odloka. (2) EUP BG 1, ki je v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, se pri načrtovanju posegov v prostor b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov upošteva splošne in skupne pogoje iz 75. člena tega odloka. (3) V EUP BG 1 in TE 2, kjer bo prišlo do posegov v eks- (1) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne tenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nado- meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. mestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni (2) Objekti so pritlične izvedbe, lahko kvadratne, podol- bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zava- govate ali lomljene oblike. Strehe dvokapne, ravne ali eno- rovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). kapne v opečni, sivi ali rjavi barvi. Lahko so krite s slamo ali V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. ozelenjene. Objekti so montažne izvedbe. Objekti in urbana V EUP BG 1 se v primeru gradenj novih objektov okolica oprema morajo biti enotno oblikovani z upoštevanjem tradici- (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sorta- onalne arhitekture območja. mi sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne (3) Objekti naj bodo prednostno iz avtohtonih materialov gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave v naravnih barvah, ki ne bodo izstopale v okolici. (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). (4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta, V EUP TE 2 se pri izvajanju ureditev naj ne posega v obrežno del parcele se ozeleni z avtohtonim drevjem in grmovjem. zarast ali strugo potoka. Na nepozidanih površinah naj se v (5) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi največji možni meri ohranja travišča. na prostih površinah tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. (4) EUP BG 1 je v erozijsko ogroženem območju, zato se Namestitev velikih reklamnih panojev na zelenice in fasade upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka. ni dopustna. (5) EUP FI 5 (Pm, Pp), IC 3 (Pm, Ps, Pp), LU 7 (Pm, Ps), (6) V kolikor gre za ureditev območja v sklopu golf MA 8 (Pm, Ps, Pp), ML 3 (Pp), MT 12 (Pp), NO 2 (Pm, Ps, Pp) igrišča se upošteva oblikovalske ter zasaditvene pogoje iz in TE 2 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Do ureditvenega načrta igrišča za golf. Ograja je možna, če je izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je tako predvideno v ureditvenem načrtu igrišča za golf in je del potrebno na EUP IC 3, MA 8 upoštevati določila o omejitvah ograje, ki obdaja igrišče za golf. novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Ured- (7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo be o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v namenu. prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno poplav v EUP IC 3 in MA 8 dovoljena šele po izvedenem ukrepu dobro akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. (1) Za EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja (6) EUP FI 5 je v tretjem varstvenem pasu vodnega vira, tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na zato se pri posegih upošteva občinski predpis o vodovarstvenih GJI in grajeno javno dobro. območjih vodnih virov. (7) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dedišči- FI 5, MT 12 in TE 2 se pri posegih v prostor preveri izvedene ne, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. potreb (8) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni (1) V EUP se upošteva, da se območje nahaja na ob- pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno močju poplav (Pm, Ps, Pp). Pri načrtovanju ureditev na ob- ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- močju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in nesrečami ter obrambnih potreb. posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območju srednje poplavne nevarnosti (Ps) gradnja objektov in nadvi- (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni šanje terena, ki bi imeli bistven negativni vpliv na vodni režim pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede in poplavno nevarnost na tem območju ni dovoljena. varovanja zdravja ljudi. (2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno 33. člen ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva (zelena površina ob ribniku na igrišču za golf okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi v Moravskih Toplicah – ZS) nesrečami ter obrambnih potreb.

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi (1) EUP MT 21 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so (1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni po- zelene površine za oddih, rekreacijo in šport, z oznako PNRP goji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede ZS, in je zaščitni pas ob ribniku, dopustni posegi, za objekte: varovanja zdravja ljudi. Stran 9360 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

34. člen od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih (centralna območja – šole – CD, BC, ZS) objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem so- glaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. (1) V EUP in pEUP BG 3, FO 8, PR 2, PR 4/1, FO 4 in TE 10 (2) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča do pred- so na območjih centralnih dejavnosti z oznako PNRP CD, ki so pisanega faktorja zazidanosti. Objekti so lahko kvadratne, po- namenjena za družbene, socialne, vzgojno-varstvene, kulturne in dolgovate ali lomljene oblike. Višina objektov je največ tri etaže izobraževalne dejavnosti ipd., dopustni posegi za objekte: (do K+P+2 ali do K+P+1+M) nad urejenim terenom, višina – stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: šolskega objekta je lahko štiri etaže nad urejenim terenom – večstanovanjske stavbe s poslovnimi in storitvenimi (do K+P+3 ali do K+P+2+M). Objekti so lahko podkleteni, pri dejavnosti le v EUP v FO 4, določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Na strehah – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: objektov so lahko strešna okna. Namestijo se lahko tudi sončni – stavbe splošnega družbenega pomena, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, sprejemniki. Faktor zazidanosti je 0,6. ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, (3) Streha na vseh objektih je lahko v poljubnem naklonu – druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), če ali ravna s poljubno kritino, ki mora biti opečne, sive ali rjave služijo dejavnosti na območju, barve. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena – gradbeni inženirski objekti: dvokapnica. – objekti prometne infrastrukture, (4) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba si- – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- gnalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito ski vodi, moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo ozi- odlagališč odpadkov (v EUP FO 8 se v ozadju območja lahko roma turkizno modra ipd.) ni dopustna. Barva fasade naj bo uredi zbirni center za odpadke)), skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z – energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na leseno oblogo, ki je v manjšem deležu. strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), (5) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na – ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če slu- meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob parcelni žijo dejavnosti na območju (npr. čebelnjak, lopa za šolski vrt, meji so višine do 1,8 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in kmečka lopa …). ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo (2) V EUP BG 3 so na območjih namenjenih športnim preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Dovoljene so dejavnostim, z oznako PNRP BC, dopustni posegi za objekte: transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: z listnato živo mejo. Masivne, zidane in bele plastične ograje – stavbe splošnega družbenega pomena namenjeni niso dovoljene. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno vzgoji, izobraževanju, športu, kulturi s spremljajočimi objekti, oblikovati in vzdrževati s striženjem in so avtohtone. Zaščitna – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, (6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta v – gradbeni inženirski objekti: utrjeno dvorišče, del parcele se ozeleni. – objekti prometne infrastrukture, (7) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi na – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- prostih površinah tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. Name- ski vodi, stitev velikih reklamnih panojev na zelenice in fasade ni dopustna. – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in (8) Urbana oprema mora biti oblikovano enotna, uporabi odlagališč odpadkov), se enake materiale, ki so pretežno avtohtoni. Za kompleksnej- – energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na še ureditve okoli objektov se izdela načrt krajinske arhitekture. strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), (9) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo – ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo namenu. dejavnosti na območju (npr. čebelnjak, lopa za šolski vrt …). (3) V EUP PR 2 so na območjih namenjenim rekreacijskim c) Pogoji in merila za parcelacijo dejavnostim, z oznako PNRP ZS, dopustni posegi, za objekte: (1) Pri nadaljnjih gradnjah se upošteva faktor zazidanosti – gradbeni inženirski objekti: parcele, ki znaša 0,6. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne – objekti prometne infrastrukture, in požarne odmike med objekti. – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- (2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti do- ski vodi, stop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost odlagališč odpadkov), parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI. – ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo (3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih dejavnosti na območju (npr. premični ali montažni čebelnjak, mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. montažna lopa za šolski vrt …). Nadzemni objekti so montažne izvedbe. č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro (4) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo (1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- PIP iz 55. člena tega odloka. glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- (5) Na območju v EUP BG 3 z oznako PNRP K1 se poleg nja na GJI in grajeno javno dobro. primarne rabe lahko vzdržuje in odstrani obstoječe zeleno igrišče. Na območju je poleg posegov iz 57. člena, možno d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj, nadstrešnic, klopi, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva košev za smeti, zaščitne mreže ipd. obstoječih objektov, ki pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb služijo dejavnosti na območju. (1) EUP in pEUP PR 2, FO 4, FO 8 in PR 4/1 so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov na teh EUP upoštevajo pogoji iz 75. člena tega odloka. (1) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne (2) V pEUP PR 4/1, kjer bo prišlo do posegov v ekstenziv- meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki ne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9361

Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa (2) V EUP AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IV 3, KA 5, KR 1, naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vr- LO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 in VG ste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji 3, so na območju centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V in PNRP CU, ki so namenjene za družbene, socialne, verske, primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja vzgojne, kulturne in izobraževalne dejavnosti in na območju funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni posegi za objekte: (3) Na delu EUP in pEUP BG 3, FO 4, FO 8, PR 2 in PR – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s 4/1, ki so v erozijsko ogroženem območju, se upošteva pogoje pomožnimi objekti: iz 82. člena tega odloka. – dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, (4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni – župnišče s spremljajočimi objekti, pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja – gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apart- in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesreča- majev), mi ter obrambnih potreb. – trgovske (do 200 m2 prodajne površine) in druge stav- be za storitvene dejavnosti, vključno z obrtnimi, proizvodnimi e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi delavnicami ter skladišči iz skupine industrijskih stavb, pod (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede območje in niso objekti, ki prekomerno onesnažujejo okolje in varovanja zdravja ljudi. motijo bivalno okolje, – poslovne in upravne stavbe, 35. člen – stavbe splošnega družbenega pomena, (osrednja ali večja naselja v gričevnatem delu občine – SK) – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor – druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), – gradbeni inženirski objekti: (1) V EUP AD 7, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, – objekti prometne infrastrukture, KR 1, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki ski vodi ter spremljajoči objekti, so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremlja- – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in jočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali brez dopolnilnimi odlagališč odpadkov), dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte: – energetske objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na – stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), – eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, – ostalo: objekti iz Priloge 2. kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanj- (3) Na območju EUP PR 7, ki je območje intenzivne ske stavbe in dvojčki, počitniške hišice so dovoljene le v EUP kmetijske proizvodnje, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi SV 1), za objekte: – stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – večstanovanjski objekt le v EUP PR 4 (med osnovno – druge nestanovanjske stavbe, le kmetijske in pomo- šolo in obstoječo gospodarsko cono), žne stavbe, – župnišče s spremljajočimi objekti, – gradbeni inženirski objekti: – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – objekti prometne infrastrukture, – gostinske stavbe – penzioni, gostišča in podobne – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, ski vodi, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v – energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, mladinska strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso – ostalo: objekti iz Priloge 2. razvrščene drugje, (4) V EUP KR 1 na območjih zelenih površin, ki so na- – trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne menjene športu in rekreaciji, z oznako PNRP ZS, so dopustni površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z posegi, za objekte: avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči, hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine in- – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: stavbe za dustrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo šport pod pogojem, da gre za funkcionalno razširitev objektov, mejne ravni hrupa predpisano za to območje, ki se nahajajo na namenski rabi BC, – poslovne in upravne stavbe, – tribune, – stavbe splošnega družbenega pomena – dvorane za – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (kot so nadstre- družabne prireditve, muzeji in knjižnice, stavbe za izobraževanje šnice, oder za sodnika, oziroma objekti namenjeni dejavnosti in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za zdravstveno oskrbo na območju), – in sicer samo zasebne ambulante in veterinarske ambulante, – gradbeni inženirski objekti: – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, – objekti prometne infrastrukture, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- – druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice ski vodi, ob pogoju, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vino- – drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti grad ali sadovnjak v velikosti 3000 m2. na območju, – gradbeni inženirski objekti: – ostalo: objekti iz Priloge 2. – objekti prometne infrastrukture, (5) V EUP KR 1 so na območjih stavbnih zemljišč, z ozna- – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski ko PNRP BC, dopustni posegi, za objekte: vodi ter spremljajoči objekti, – nestanovanjski objekti s pomožnimi objekti: – drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in – stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, odlagališč odpadkov, ki so namenjeni dejavnosti na območju, – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na – gostinske stavbe (bife), strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, – ostalo: objekti iz Priloge 2. ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, Stran 9362 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– drugi objekti, ki niso uvrščeni drugje, ki služijo dejav- c) Pogoji glede velikosti nosti na območju, – gradbeni inženirski objekti: (1) Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objek- – objekti prometne infrastrukture, tov se določa ob upoštevanju faktorja zazidanosti stavbne – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- parcele, ki znaša na SK 0,4, na CD, CU in BC 0,6, na IK pa 0,8. ski vodi, (2) Višina objektov na SK sta dve etaži (do K+P+1 ali do – drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti K+P+M) nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri na območju, določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. V primeru – energetski objekti (kotlovnica in sončne elektrarne na gradnje K+P+M ali objekti z mansardo, so poleg strešnih oken strehah objektov s spremljajočimi objekti), možne strešne frčade in pultna okna. Kleti so lahko grajene – ostalo: objekti iz Priloge 2. samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene). (6) Na območjih drugih namenskih rab se upoštevajo PIP, (3) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor ki veljajo za PNRP z oznako PC, PO in VC iz 55. in 59. člena pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je tega odloka. največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih (7) Na območju PNRP, ki so namenjena energetski infra- niso dovoljene. strukturi, z oznako PNRP E, in ki je namenjena komunikacijski (4) Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funk- infrastrukturi, z oznako PNRP T, se upoštevajo PIP iz 56. tega cijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene odloka. se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+1+M) nad urejenim b) Pogoji glede lege objektov terenom. Višina sakralnih stavb, objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi (1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologi- svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba ja, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfo- pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih logija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in javne objektov in strokovno utemeljitvijo. objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno (5) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, ven- linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto dar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma oziroma v skladu z vzorcem pozidave. Kmetijski objekti so lah- predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo ko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. Nezah- dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi tevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjosti ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni. Objekte za se jih izdatno obsadi. kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti (6) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova raz- je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in poreditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gno- in utemeljeno v projektni dokumentaciji. jevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni meje je 1,0 m, s soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih na eni parceli velja zaporedni odmik od parcelne meje, kar zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik č) Pogoji glede oblikovanja se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odsto- panja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek (1) Tlorisna oblika stanovanjskih stavb je lahko kvadratna infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ali podolžna, lahko je lomljena v L ali U, lahko združena z go- ipd.) ni možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so spodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt. praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega (2) Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podol- tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in žna, ki je lahko lomljena ali sestavljena. Izjeme so deli stavb in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne ob- (silosi ipd.). činske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija (3) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta z opečno, sivo ali rjavo barvo kritine ter na območjih tradicio- od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda nalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino. ali če so za območje značilne. Manjši nakloni strešin so dopu- (3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na stni pri kmetijskih in nestanovanjskih objektih ter pri pomožnih, parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob enostavnih in nezahtevnih objektih. Na strehe se lahko name- cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se stijo tudi sončni sprejemniki. Del stavbe se lahko kombinira z postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha po javni cesti. (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu (4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objek- oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih pano- ta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena jev na fasade ni dopustna. dvokapnica. (5) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se (4) Na novogradnjah so dopustni odprte in zaprte lože. gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija. kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9363 izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, (3) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo nja na GJI in grajeno javno dobro. stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. Gradbeni inženirski f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, objekti se oblikovno prilagodijo namenu. ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva (5) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri (1) EUP AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni KA 5, KR 1, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo RA 2, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v EPO, v območju Na- iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar tura 2000 in v območju krajinskega parka Goričko, EUP BE 1, gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …). LO 2, MO 2, PR 4 in RA 2 v naravni vrednoti ter EUP SB 5 v (6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. EPO se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na 75. člena tega odloka. taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči (2) V EUP AD 7, BE 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, LO 2, zamakanje sosednjih zemljišč. V EUP se v ozadju domačij MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 zasadijo stare vrste sadnega drevja. in VG 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je (7) Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša dre- presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele vesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti (do 1,60 m). Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) vzdrževati s striženjem. zasadi s starimi sortami sadnega drevja razen v EUP SR 3. (8) Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Dovoljene V EUP AD 7, BE 1, IV 3 in MO 5 se na stare sorte sadnega so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombi- drevja umesti v neposredni bližini po eno gnezdilnico za veli- nirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane, okrasne betonske kega skovika, pogorelčka in smrdokavro. in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene. Ob igrišču Na območju EUP BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, KA 5, ali na robu rekreacijske površine se lahko postavi zaščitna KR 1, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4 in PR 7 naj imajo novi mreža. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko načrtovani objekti takšne gabarite kot okoliški objekti ter naj se prilagodi namenu. ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim (9) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi travniškim sadovnjakom). tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov Na KR 1 se v obrežno zarast potoka, ki teče po severni na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih meji, ne posega in se v nočnem času igrišča ne osvetljuje. V znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom največji možni meri je potrebno ohranjati površine ekstenzivnih oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne travniških sadovnjakov in pripadajočih travniških površin ter signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. v primeru gradenj novih objektov se okolica (izven območja (10) Urbana oprema v eni EUP mora biti oblikovana eno- funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. tno, uporabi se enake materiale. V EUP LO 2 v območje naravne vrednote (potok Curek – 7519) ni dovoljeno posegati. d) Pogoji in merila za parcelacijo V EUP PR 7 in RA 2 se na nepozidanih površinah predvi- dene širitve ohranjajo travišča, posamezna drevesa in mejice. (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna V EUP PR 4 in RA 2 v območje naravne vrednote (Ratko- od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in vski potok) ni dovoljeno posegati. tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti V EUP SV 1 je v največji možni meri potrebno ohranjati se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu travniške površine (Polnaravna suha travišča in grmiščne faze so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parce- na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča lacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Ši- kukavičevk). V EUP SV 1 ni dovoljeno tlakovanje širše okolice rina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med okrog objekta. objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel (3) V EUP MO 2 se na območju delov parcel št. 981 in 982 ne sme biti manjša od 16 m, razen če gre za strnjeno zazidavo. k.o. Motvarjevci pri izvedbi ohranja mejica na vzhodnem robu (2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti do- omenjenih parcel. V čim večji meri je treba vzpostaviti in ohra- stop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti njati travniške površine v okolici. Na območju EUP MO 2 na varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost območju delov parcel št. 983, 984 in 985 vse k.o. Motvarjevci, parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na pri posegih ohranja mejica (območje občasne struge) na zaho- predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, dnem in južnem robu omenjenih parcel. Pozidava naj se omeji omogočen dostop v notranjost parcele. na območje severno (proti cesti) od občasne struge s potokom (3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih in njeno zarastjo, vanjo pa naj se ne posega. Na nepozidanih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. površinah naj se ohranja travišče in mejica. (4) V EUP BE 1, BU 1, ČI 2, LO 2, MO 2, MO 5, PO 1, e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro PR 4, RA 2, SE 11 in VG 3, kjer je evidentirana kulturna dedi- (1) EUP se priključijo na krajevno omrežje GJI. Komu- ščina se upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka. nalne odpadne vode se do izgradnje krajevne kanalizacije in (5) Na delu EUP AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, FO 2, IN 5, IV 3, skupne čistilne naprave odvajajo v individualne male čistilne KA 5, KR 1, LO 2, MO 5, MT 29, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SE 11, naprave ali v greznice. Vsebina greznic se odvaža na čistilno SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v erozijsko ogroženem območju, se napravo. upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka. (2) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov (6) Na območju požarne ogroženosti v EUP SV 1 se upo- so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za števa določila 82. člena tega odloka. posamezen objekt oziroma če s posegom soglaša upravljavec (7) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni tega objekta. pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno Stran 9364 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- (2) V EUP IN 4 so na območjih centralnih dejavnosti, lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi z oznako PNRP CD, ki so namenjene družbenim, vzgojnim, nesrečami ter obrambnih potreb. kulturnim, sakralnim, izobraževalnim dejavnostim ipd., dopustni posegi, za objekte: g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apart- (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni majev), pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede – trgovske (do 200 m2 prodajne površine) in druge varovanja zdravja ljudi. stavbe za storitvene dejavnosti s skladišči, 36. člen – poslovne in upravne stavbe, – stavbe splošnega družbenega pomena, (ostala manjša naselja in zaselki v gričevnatem – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, delu občine – SK) ki so skladne z namembnostjo območja in služijo javni rabi, a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor – druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), – gradbeni inženirski objekti: (1) EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, – objekti prometne infrastrukture, FI 2, FI 3, FI 11, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 4, RA 3, ski vodi ter spremljajoči objekti, SB 1, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 so – drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, odlagališč odpadkov, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK ter na ob- strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), močju razpršene poselitve z oznako PNRP A v BG 10, namenjene – ostalo: objekti iz Priloge 2. bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali brez (3) V EUP SB 1 in BG 10 na območju kmetijskih zemljišč, dopolnilnih dejavnosti, dopustni posegi, za objekte: z oznako PNRP K1, veljajo pogoji iz 57. člena tega odloka. – stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: (4) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih – eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo kmečke hiše in druge podeželske hiše, počitniške hišice (sle- PIP iz 55. člena tega odloka. dnje v EUP IN 4 niso dovoljene), podobne enostanovanjske (5) Na območju PNRP, ki so namenjena energetski in stavbe in dvojčki), komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP E in T, se upo- – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: števajo PIP iz 56. člena tega odloka. – gostinske stavbe – penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, b) Pogoji glede lege objektov z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, druge (1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologi- gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – in sicer samo ja, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske objektov, smer slemena ipd.), morfologija zazidave in regulacij- stavbe, ki niso razvrščene drugje, ske črte. Stanovanjske in javne objekte se locira vzdolž cestne – trgovska dejavnost, če gre za dopolnilno dejavnost na gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo kmetiji ali prodajo izdelkov proizvodnje ali druga »butična« prodaja stranico vzporedno s cesto oziroma se upošteva obstoječi vzo- (prodaja kruha, zelišč, suvenirja …) in druge stavbe za storitvene rec pozidave. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno dejavnosti, vključno z obrtnimi, proizvodnimi delavnicami ter skla- locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na dišči iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samo- da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje, stojni v notranjosti parcele. Objekte za kmetijsko proizvodnjo – poslovne in upravne stavbe – pisarne in poslovni in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov ipd., druge poslovne stavbe – stavbe s pisarnami in poslovnimi drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del projektni dokumentaciji. Kmetijski objekti so lahko pravokotno stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko ali kot del druge dejavnosti, so tudi samostojni v notranjosti parcele. – stavbe splošnega družbenega pomena, kot so dvora- (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne ne za družabne prireditve, muzeji, knjižnice, informacijska sre- meje je 1,0 m, s soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte dišča in podobno, vzgoja in izobraževanje na domu, vremen- na eni parceli velja zaporedni odmik od parcelne meje, kar ske postaje, observatoriji, zdraviliške dejavnosti, veterinarske pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele ambulante, oboje z lekarno, stavbe za kombinirane nastanitev, oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik nege in zdravstvene oskrbe in podobno, pomožne stavbe, se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odsto- športni objekti in tribune na športnih igriščih, panja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ki so skladne z namembnostjo območja in služijo javni rabi, ipd.) ni možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so – druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega ob pogoju, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vino- objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, grad ali sadovnjak v velikosti 3000 m2. zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge – gradbeni inženirski objekti: tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in – objekti prometne infrastrukture, sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne ob- ski vodi ter spremljajoči objekti, činske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija – drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če odlagališč odpadkov, s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. – ostalo: objekti iz Priloge 2. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9365

(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ter, če so parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob za območje značilne. Manjši nakloni strešin so dopustni pri cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se večjih kmetijskih objektih ter na trgovskih, poslovnih in javnih postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa objektih. Manjši nakloni dvokapnih streh, ravne in enokapne po javni cesti. Bele plastične ograje in okrasne betonske so strehe (do 15 stopinj) so možni tudi na pomožnih, enostavnih prepovedane. in nezahtevnih objektih. Del stavbe se lahko kombinira z rav- (4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi no ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih pano- strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja za dvokapnim jev na fasade ni dopustna. delom objekta (v notranjosti parcele), ki ni višji od dvokapne- (5) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se ga dela objekta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč zamaknjena dvokapnica. Na strehe se lahko namestijo sončni veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija. sprejemniki. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho c) Pogoji glede velikosti oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen (1) Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objek- na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli). Na tov se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne strehah se lahko uredijo frčade, pultna in strešna okna. odmike od javnih cest in ob upoštevanju faktorja zazidanosti (3) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo stavbne parcele, ki znaša na SK 0,4, na CD pa 0,6. čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri (2) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, ven- določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni dar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi oblikovanju (kapele, cerkve …). ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno (4) Okenske odprtine na objektih so pokončne, razporedi izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadje domačije ter se se jih simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in za- jih izdatno obsadi. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite prte lože (balkoni so prepovedani). Objekti za lastne potrebe, z zemljo (ozelenjene). zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, (3) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot osnovni objekt. je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in (5) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba si- velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gno- gnalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito jevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziro- vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih ma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno (4) Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funk- oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu ter avtohton. cijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih in sivih barv. se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih (6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+1+M) nad ureje- Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabariti odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sose- prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih dnjih zemljišč. V EUP se v ozadju domačij zasadijo stare vrste stavb, objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih sadnega drevja. javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabari- (7) Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme te, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega (do 1,60 m). Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. utemeljitvijo. Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. (5) Višina objektov je dve etaži nad urejenim terenom (do Bele plastične ograje in okrasne betonske so prepovedane. Pri K+P+1 ali do K+P+M). V primeru gradnje K+P+M ali K+P+1+M zasaditvi se uporabi avtohtone rastline, ki jih je možno obliko- so poleg strešnih oken možne strešne klasične frčade in pultna vati in vzdrževati s striženjem. okna. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se (8) Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko upošteva višina talne vode. prilagodi namenu. Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. (6) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in pla- največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih stične ograje na teh območjih niso dovoljene. niso dovoljene. (9) Urbana oprema v enoti urejanja prostora mora biti oblikovana enotna, uporabi se enake materiale. č) Pogoji glede oblikovanja (10) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. (1) Tlorisna oblika objektov je lahko kvadratna ali podol- žna, lahko je lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarski- d) Pogoji in merila za parcelacijo mi kmetijskimi objekti v enoten objekt. Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja. (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna (2) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti opečno, sivo in rjavo kritino ter na območjih tradicionalne tipo- se upošteva tudi faktor zazidanosti, ki znaša na SK 0,4 in na logije gradnje pretežno opečne. Turistični ter gostinski objekti CD 0,6. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto ozi- imajo lahko kritino iz slame. Štirikapne strehe, so dopustne, roma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih Stran 9366 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 so sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stano- v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz vanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m, 82. člena tega odloka. razen če gre za strnjeno zazidavo. (5) EUP FI 3 in FI 15, ki se nahajata na vodovarstvenem (2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti do- območju, se pri posegih v prostor upošteva določila odloka, ki stop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varuje vodni vir. varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost (6) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- omogočen dostop v notranjost parcele. lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi (3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih nesrečami ter obrambnih potreb. mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede (1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- varovanja zdravja ljudi. glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- nja na GJI in grajeno javno dobro. 37. člen (vplivna območja kulturne dediščine) f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb (1) V EUP z oznakami BG 4 (EŠD 30 – cerkev Gospodo- (1) V EUP BG 10, FI 2, FI 3, FO 6, IN 1, SE 3 in BU 7, vega vnebohoda v Bogojini, ki je sakralna stavbna dediščina), kjer je evidentirana kulturna dediščina se upošteva pogoje iz KA 4 (EŠD 3056 – cerkev Sv. Benedikta v Kančevcih, ki je 74. člena tega odloka. sakralna stavbna dediščina in EŠD 28585 – Kančevci – stara (2) EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, šola, ki je profana stavbna dediščina), MA 6 (EŠD 450 – cer- FI 2, FI 3, FI 11, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, kev Sv. Martina v Martjancih, ki je sakralna stavbna dediščina KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 3, in EŠD 20563 – stara šola v Martjancih, ki je profana stavbna RA 4, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 dediščina), PR 5 (EŠD 24767 – grad Matzenau, ki je vrtno so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko in arhitekturna dediščina) in SE 12 (EŠD 24779 – evangeličan- EUP SB 1 le v EPO, zato se v teh EUP in pEUP upošteva tudi ska cerkev v Selu, ki je sakralna stavbna dediščina), so na usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, CU, ki so zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz namenjena za družbene socialne, vzgojne, kulturne in izobra- 75. člena tega odloka. ževalne dejavnosti ipd. in na območju z oznako PNRP CU tudi (3) V EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, bivanju, dopustni posegi, za objekte: BU 7, FI 2, FI 3, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s KA 7, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/2, MT 31, RA 3, RA 4, SB 3, pomožnimi objekti: SE 10, SE 17, SE 7, SE 8, VG 1, VG 4 in VG 8, kjer bo prišlo do – župnišče s spremljajočimi objekti (razen v EUP PR 5 posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana in na območju zavarovanih sakralnih objektih (cerkvah), drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v – dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji neposredni bližini naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske (razen v EUP PR 5, v EUP BG 4 le v obstoječih objektih vpliv- in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smr- nega območja kulturne dediščine, v EUP KA 4 le izven stavbne dokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica MA 6 le v vplivnem območju kulturne dediščine, v EUP SE 12 (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami le izven območja stavbne dediščine in vplivnega območja kul- sadnega drevja, razen v EUP in pEUP VG 4, AD 2, AD 4, AD 5, turne dediščine), AD 7/1 in VG 8, se nanje umesti po eno gnezdilnico za veli- – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: kega skovika, pogorelčka in smrdokavro. Na območju EUP in – stavbe splošnega družbenega pomena (za verske pEUP AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 14, FI 15, FI 2, FI 3, FO 5, dejavnosti, vzgojo, izobraževanje in kulturo), FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/2, – gostinske stavbe vse razen hotelov (v EUP BG 4 le MT 31, RA 3 in RA 4 novi načrtovani objekti naj imajo takšne v obstoječih objektih vplivnega območja kulturne dediščine, v gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave EUP MA 6 – le v vplivnem območju kulturne dediščine, v EUP (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). KA 4 in SE 12 izven stavbne dediščine in vplivnega območja V EUP FI 11 je v največji možni meri potrebno ohranjati trav- kulturne dediščine), niške površine. – poslovne in upravne stavbe (le za poslovanje dejav- V EUP KR 2 in SE 2 je v največji možni meri potrebno nosti v EUP PR 5, v EUP BG 4 le v obstoječih objektih vpliv- ohranjati površine ekstenzivnih travniških sadovnjakov in pri- nega območja kulturne dediščine, v EUP KA 4 in SE 12 izven padajočih travniških površin. V primeru gradenj novih objektov stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine, naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi v EUP MA 6 – le v vplivnem območju kulturne dediščine in s starimi sortami sadnega drevja. V EUP SE 3 se v največji objektu stavbne dediščine), možni meri ohranja travniške površine (Polnaravna suha travi- – stavbe za storitvene dejavnosti (razen v EUP PR 5, šča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) v EUP BG 4 le v obstoječih objektih vplivnega območja kultur- (pomembna rastišča kukavičevk)). V EUP SE 7 in SE 8 se v ne dediščine, v EUP MA 6 – le v vplivnem območju kulturne največji možni meri ohranja travniške površine (Polnaravna dediščine, v EUP KA 4 in SE 12 – izven stavbne dediščine in suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco vplivnega območja kulturne dediščine), Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk)). Na EUP SE 7 in – druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih). V SE 8 ni dovoljeno tlakovanje širše okolice okrog objekta. EUP KA 4 kmetijske stavbe izven območja stavbne dediščine (4) EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, in vplivnega območja kulturne dediščine, pod pogojem, da so FI 2, FI 11, FI 12, FI 14, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, namenjene dejavnosti na območju (za samooskrbo ali kot del LO 3, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 3, RA 4, SB 1, ponudbe, ki niso namenjene intenzivni kmetijski proizvodnji). V Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9367

EUP MA 6 le rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev obsto- namembnostjo se lahko poveča do predpisanega faktorja za- ječe kmetijske dejavnosti. zidanosti. Faktor zazidanosti na območju z oznako PNRP CD – gradbeni inženirski objekti: in CU je 0,6. – objekti prometne infrastrukture, (4) Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu z arhitek- – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- turno tipologijo območja. Objekti so podložnega pravokotnega ski vodi, tlorisa, lahko lomljeni v L ali U, lahko združeni z gospodarskimi – drugi gradbeni inženirski objekti, razen odlagališč kmetijskimi objekti v enoten objekt ali stojijo ločeno. odpadkov in vojaških objektov, (5) Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, – energetski objekti (kotlovnice s spremljajočimi objekti gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko s pripadajočo opremo in inštalacijami), ki ni samostojen objekt, prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podol- – ostalo: objekti iz Priloge 2 in posegi na zahtevo ZVKDS. žen, ki je lahko lomljen ali sestavljen. Izjeme so deli stavb in (2) V EUP PR 5 je na območjih zelenih površin, z oznako objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik PNRP ZP, ki so namenjene za ureditev parkovnih površin, (silosi, cerkve, kapele ipd.). dopustna zasaditev drevja in grmičevja, hortikulturne ureditve (6) Višina objektov je največ dve etaži nad urejenim tere- in druge parkovne ureditve. Dopustna je tudi gradnja infra- nom (do K+P+1 ali do K+P+M), razen objektov, ki se višinsko strukturnih objektov za delovanje dejavnosti na območju ter prilagodijo namenu (cerkev, kapela, grad ipd.). Strehe na sta- kot povezava med sosednjimi območji (slednje le, če ni drugih novanjskih, gospodarskih in pomožnih objektih so dvokapne prostorskih možnosti), parkovne ureditve in namestitev urbane z opečno kritino oziroma naklonom in kritino, ki jo zahteva opreme (klopi, razsvetljava, skulpture, vodnjak ipd.) ter monta- ZVKDS. Lahko so krite s slamo. Naklon strehe in kritina na sa- žnih objektov pritlične izvedbe (uta, nadstrešnica) ter objekti iz kralnih objektih se prilagodi namenu in pod pogoji in soglasjem Priloge 2. V območju parka se v čim večji meri ohranja obsto- ZVKDS. Na strehah (razen na sakralnih objektih) je dopustna ječa naravna vegetacija. namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih (3) V EUP SE 12, na območju stavbnih zemljišč, namenje- zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati sleme- na bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, na streh in so namenjene lastni oskrbi. Silosi so lahko visoki so dopustni posegi z namembnostjo in vrstami posegov v pro- do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v stor, ki so navedeni v 35. členu za PNRP z oznako SK. naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo (4) V EUP PR 5, se na stavbnih zemljiščih razpršene v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Vsi posegi in obli- poselitve, z oznako PNRP A, ki so namenjene bivanju in spre- kovanje mora biti skladno z pogoji ZVKDS, pridobljeno mora mljajočim dejavnostim, ureja v skladu z določili 51. člena tega bit tudi njihovo soglasje. odloka za PNRP z oznako A in pod pogoji in soglasjem ZVKDS. (7) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obna- (5) V EUP BG 4, na območjih stavbnih zemljišč, ki so dru- vlja v obstoječih višinskih gabaritih. Objekti so lahko podkleteni, ge urejene zelene površine, z oznako PNRP ZD, je dopustno pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. vzdrževanje obstoječih površin, zasaditev drevja in grmičevja, (8) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na postavitev urbane opreme, montažnih objektov, povezovalnih parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob potk. Dopustna je tudi gradnja infrastrukturnih objektov, ki je cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se namenjena delovanju dejavnosti na območju ali kot pove- postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa zovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti. Za večje in po javni cesti. Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme kompleksnejše parkovne ureditve se izdela OPPN ter načrt presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do krajinske arhitekture. 1,60 m). Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in (6) V EUP PR 5 na kmetijskih zemljiščih, z oznako zasajene. Bele plastične ograje in okrasne betonske so pre- PNRP K2, veljajo pogoji iz 57. člena tega odloka in pod pogoji povedane. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone rastline, ki jih je in soglasjem ZVKDS. možno oblikovati in vzdrževati s striženjem. Zaščitna mreža ob (7) V EUP PR 5 se na gozdnih zemljiščih, z oznako rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. PNRP G, upoštevajo PIP iz 58. člena tega odloka in pod pogoji (9) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba si- in soglasjem ZVKDS ter pristojnega zavod za gozdove. gnalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito (8) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziro- PIP iz 55. člena tega odloka. ma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Barva fasade ter dodatki na njej, se b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov mora opredeliti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in je skladna z pogoji in soglasjem ZVKDS. (1) Pri umeščanju novih stavb se upošteva vzorec pozi- (10) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se dave (lega objektov, usmerjenost objektov, zaporednost odmi- gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč kov ipd.), tipologija, morfologija zazidave in regulacijske črte. veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija. Stavbe se locira v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo (11) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta stranico vzporedno s cesto oziroma se posnema obstoječa v utrjeno dvorišče, del parcele se ozeleni. Pri novogradnjah postavitev objektov (smer slemena …). Na območju sakralnih ali rekonstrukcijah javnih objektov in kompleksnejših zunanjih in družbenih objektov, kjer ni izrazite gradbene linije, se novi ureditvah se izdela načrt krajinske arhitekture. Pri zasaditvah objekti umeščajo tako, da se prilagodijo funkciji ob upoštevanju se uporablja avtohtone vrste drevja in grmičevja. vseh predpisanih odmikov. (12) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne na prostih površinah tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne Namestitev velikih reklamnih panojev na zelenice in fasade občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko objektov ni dopustna. manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže (13) Pri legi objektov, velikostih, oblikovanju in materialih od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. so možna odstopanja, če tako zahteva ZVKDS. Gradbeni inže- Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, od nirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozdnega roba je eno drevesno višino. c) Pogoji in merila za parcelacijo (3) Velikost objektov na posamezni parceli se določa gle- de na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih (1) Pri gradnjah se upošteva faktor zazidanosti parcele, cest. Velikost obstoječih objektov v EUP PR 5 s stanovanjsko ki znaša 0,6 ter predpisane odmike. Pri novogradnjah indivi- Stran 9368 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije dualnih hiš mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v – poslovne in upravne stavbe, notranjost parcele. – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, (2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, – industrijske stavbe in skladišča (v MA 8/1, MO 3 in č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno PR 10 dejavnosti, ki ne presegajo mejne ravni hrupa in niso dobro objekti, ki bi povzročali prekomerne negativne vplive na okolje), – druge nestanovanjske stavbe, (1) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji – gradbeni inženirski objekti: iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede – objekti prometne infrastrukture, priključevanja na GJI in grajeno javno dobro. – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- ski vodi, d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, – drugi gradbeni inženirski objekti, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva – energetski objekti (kotlovnice, toplarne ter sončne pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb elektrarne na strehah objektov, mala vetrna elektrarna do naj- (1) V EUP BG 4, KA 4, MA 6, PR 5 in SE 12 se upošteva večje nazivne moči naprave 11 kVA za samooskrbo oziroma pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka. delovanje dejavnosti) s spremljajočimi objekti in pripadajočo (2) V EUP PR 5 so dovoljeni le posegi za ohranitev obsto- opremo ter inštalacijami, ječih parkovnih ureditev. Pri posegih na EUP PR 5 se ohranjajo – ostalo: objekti iz Priloge 2. starejša, vitalna drevesa. Oblikovanje območja in morebitna (2) Na območju PNRP v EUP MO 3 in PR 3, ki so name- nova zasaditev dreves mora biti skladna z obstoječo zasnovo njena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, se upošte- parka. vajo PIP iz 56. člena tega odloka. (3) Projektne pogoje in soglasje ZVKDS mora pridobiti in- vestitor, ki meji ali se ugotovi, da bo imel objekt ali ureditev vizu- b) Pogoji glede lege objektov alni vpliv na zavarovana ali vplivna območja kulturne dediščine. (1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske črte, (4) EUP BG 4, KA 4, PR 5 in SE 12 so v območju EPO, v lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter EUP PR 5 (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne tudi na območju naravne vrednote, zato se v teh EUP upošteva meje je 4,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Ob cesti tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz z linijami obstoječih objektov. V gradbeno linijo se umeščajo 75. člena tega odloka. upravni, pisarniški, trgovski objekti ipd. objekti, v notranjost se (5) V EUP BG 4 in PR 5, kjer bo prišlo do posegov v umesti gospodarski del. ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa (3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v nepo- da ne ovira prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih sredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smr- oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne dokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. travniških površin. V EUP KA 4 se na nepozidanih površinah predvidenih c) Pogoji glede velikosti širitev v največji možni meri ohranjajo travišča, posamezna drevesa in mejice. (1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča do fak- V EUP SE 12 je v največji možni meri potrebno ohranjati torja zazidanosti 0,8. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate travniške površine (Suha volkovja in podobna kisla travišča pod ali lomljene oblike. Višina objektov je največ 9 m nad urejenim gozdno mejo). Posegi v območje gozdnega roba niso dovoljeni. terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti Gozdni rob je treba ohranjati. se upošteva višina talne vode. (6) EUP BG 4, KA 4, PR 5 in SE 12 so v erozijsko ogrože- nem območju zato se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka. č) Pogoji glede oblikovanja (7) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni (1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna, lomlje- pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno na. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkci- ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- onalnih in tehnoloških zahtev drugih oblik (silosi, lagune ipd.). lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi Ob obcestnem nizu so strehe dvokapne s poljubnim na- nesrečami ter obrambnih potreb. klonom in smerjo slemena po daljši stranici objekta oziroma se posnema obstoječa postavitev objektov. Gospodarski objekti, e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi nezahtevni in enostavni so lahko z enokapnimi in ravnimi stre- (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni hami. Kritina je opečne (predvsem na dvokapnih objektih, ki so pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede del obcestne pozidave v EUP), sive ali rjave barve. Na strehah varovanja zdravja ljudi. so dopustne frčade, pultna okna, strešna okna ter namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju 38. člen obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. (gospodarske cone – IG) (2) Fasade so neizstopajočih barv (sivih, bež, olivno a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor zelenih, pastelnih odtenkih), lahko so obdelane z različnimi materiali. Pomožni objekti, zgrajeni na zemljiških parcelah, (1) V EUP in pEUP z oznakami MA 8/1, MO 3, PR 3 in ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani skladno z PR 10 na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja gospodar- osnovnim objektom. skih con, namenjena obrtnim, skladiščnimi, prometnim, trgo- (3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. vskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, z oznako PNRP Del parcele je lahko ozelenjen. Izdatno se zasadi zunanji rob IG, so dopustni posegi, za objekte: območja z oznako PNRP IG. Ob novih ureditvah se izdela načrt – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: krajinske arhitekture. – gostinske stavbe – brez nastanitve in kod del dejav- (4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora nosti, biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako spo- Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9369 razumeta oba soseda. Višina ograje se prilagodi namenu. – poslovne in upravne stavbe – za delovanje dejavnosti Lahko je žična, ki je ozelenjena ali betonska, ki je sestavljena na območju, iz betonskih panel. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob – gostinske stavbe – kot del dejavnosti (degustacijska drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo soba, vinotoč, kmečki turizem, bife ipd.) preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti ter v EUP in – trgovske stavbe za prodajo izdelkov in druge stavbe pEUP MA 8/1, MO 3 in PR 1 tako, da je skladna (višinsko in za storitvene dejavnosti – za delovanje dejavnosti na območju, oblikovno) z naseljem ali krajino. – nestanovanjske kmetijske stavbe in spremljajoče po- možne objekte in naprave, ki služijo upravljanju in delovanju d) Pogoji in merila za parcelacijo dejavnosti, na območju EUP NO 5 le rastlinjake in spremljajoče objekte in naprave, ki služijo upravljanju in delovanju dejavnosti (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna na območju, od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in – gradbeni inženirski objekti: tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna – objekti prometne infrastrukture – za namen delovanja gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. kmetijske in dopolnilne dejavnosti na območju, Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- predpisi o javnih cestah. ski vodi, (2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih – energetski objekti (kotlovnice, toplarne ter sončne mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. elektrarne na strehah objektov s spremljajočimi objekti, mala vetrna elektrarna za samooskrbo oziroma delovanje dejavnosti e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno na območju do največje nazivne moči naprave za samooskrbo dobro 11 kVA) s pripadajočo opremo in inštalacijami – vse za namen (1) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji delovanja dejavnosti na območju, iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni priključevanja na GJI in grajeno javno dobro. drugje, – ostalo: objekti iz Priloge 2 in drugi pomožni objekti po- f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, trebni za obratovanje kmetijske dejavnosti. ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva (2) Na vseh EUP in pEUP so bioplinarne prepovedane, pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb razen rekonstrukcije, sprememba namembnosti, vzdrževanje in odstranitev objektov potrebnih za delovanje bioplinarne v EUP (1) EUP MO 3, PR 3 in PR 10 so na EPO, v območju MO 4 (obstoječe kmetijsko gospodarstvo z bioplinarno), če gre Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se upoštevajo tudi za posege v smeri tehničnih izboljšav ali odpravo negativnih pogoji iz 75. člena tega odloka. vplivov na okolje. (2) pEUP MA 8/1 (Pm, Pp) je na poplavnem območju. (3) Na območju EUP BU 5, IC 3/1, NO 5, NO 6 in SE 17 z Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz oznako PNRP IK ne sme biti več kot 20 % namenjeno spremlja- 82. člena tega odloka. jočim dejavnostim oziroma več kot 20 % poslovnim, upravnim, (3) EUP MO 3, PR 3 in PR 10 so na erozijsko ogroženem gostinskim, trgovskim, storitvenim dejavnostim, Samostojna območju, zato se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka. parkirišča in samostojni energetski objekti kot so samostojna (4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni polja sončnih elektrarn, samostojna polja vetrnih elektrarn ipd. pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno so prepovedana. ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- (4) Na območju PNRP, ki so namenjena komunikacijski lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi infrastrukturi, z oznako PNRP T, se upoštevajo PIP iz 56. člena nesrečami ter obrambnih potreb. tega odloka.

g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi b) Pogoji glede lege objektov (1) V EUP in pEUP MA 8/1, MO 3 in PR 3 se ob ume- (1) Pri umeščanju objektov se upošteva regulacijske črte, ščanju dejavnosti z oznako PNRP IG zagotovi ustrezna proti- lego obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte hrupna zaščita v skladu z veljavno zakonodajo (v smeri proti se locira vzporedno/pravokotno z obstoječimi objekti in predno- obstoječim in predvidenim stanovanjskim objektom je potrebna stno vzporedno z dovoznimi potmi. postavitev ustrezne protihrupne ograje in zasaditev dreves). (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne Pred umestitvijo novih dejavnosti na območje z oznako PNRP meje je 4,0 m ali manj, če s tem soglaša sosed, od javne občin- IG v EUP PR 3 in MO 3 se naj izdela Strokovna ocena vplivov ske ceste ali poti 4,0 m. Ob cesti se upoštevata gradbena linija, na okolje (za segment hrup in zrak). V pEUP MA 8/1 se za ki je določena z linijami obstoječih objektov. Nove samostojne stanovanjske novogradnje ob območju z oznako PNRP IG za- kmetijske/gospodarske stavbe, ki niso domačije/upravne-po- gotovi ustrezna pasivna protihrupna zaščita objektov (fasade, slovne stavbe gospodarstva, se locira min. v 10 m odmiku okna, razporeditev prostorov itd.). od ceste. Če gre za gradnjo ob domačiji ali gospodarstvo se (2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni kmetijske in spremljajoče objekte umešča v notranjost parce- pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede le, ki zajema prostor za in ob domačiji/upravnem-poslovnem varovanja zdravja ljudi. objektu gospodarstva. Objekti se lahko umestijo samostojno ali so prislonjeni/prizidani k stavbi. 39. člen (3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi (intenzivna kmetijska proizvodnja – IK) tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne (1) V EUP in pEUP AD 6, BU 5, IC 3/1, MA 2, MO 4, NO 5, signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. NO 6, SE 17 in TE 8 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja namenjena območjem proizvodnih dejavnosti s povr- c) Pogoji glede velikosti šinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, dopustni posegi, za objekte: (1) Višina upravnih/poslovnih objektov je P+M, gospodar- – nestanovanjske stavbe za namene kmetijske proizvo- ski objekti so lahko višine treh etaž (do K+P+2) nad terenom dnje ali predelave pridelkov s pomožnimi objekti: ali 13,5 m. Izjemoma so dopustni gospodarski objekti višjih Stran 9370 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije gabaritov, če to izhaja iz tehnoloških zahtev ali prilagoditvi e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno zahtevam predpisov, kar se mora v projektni dokumentaciji dobro posebej utemeljiti. Ne glede na možna odstopanja objekti in naprave ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru ozi- (1) Pri posegih na parcelah se uredi ločen odvod pada- roma predstavljati nove dominante v prostoru. Slednje mora biti vinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo analizirano, utemeljeno in prikazano v projektni dokumentaciji ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z (prikaz silhuete naselja z novim objektom). Objekti so lahko zadrževanjem. podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne (2) Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana pora- vode. Faktor zazidanosti je 0,8. ba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se lahko izvede (2) Velikost obstoječih kmetijskih objektov se lahko pove- le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega ča do skupne kapacitete območja 400 GVŽ (1 GVŽ je 500 kg vodnega vira. žive teže živali). Pri določanju velikosti nezahtevnih in enostav- (3) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji nih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede za gradnjo teh objektov. priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

č) Pogoji glede oblikovanja f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva (1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna, lahko pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb je lomljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in tehnoloških zahtev drugih oblik (silosi, lagune (1) EUP AD 6, BU 5, MO 4 in SE 17, ki se nahajajo v ipd). EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, se pri (2) Fasade so neizstopajočih barv, v pastelnih odtenkih, načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena (sivih, bež, olivno zelenih, pastelnih odtenkih), obdelava je tega odloka. glede na namembnost objektov poljubna. Plinohrami (strehe (2) V EUP AD 6, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne fermentorja) na lagunah v EUP MO 4 morajo biti v temnejših sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na zelenih (olivno zelene …) ali sivih odtenkih, tako da niso iz- starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj stopajoče v odprtem prostoru (v kolikor pride do zamenjave se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste le teh). ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji (3) Strehe objektov so dvokapne z naklonom do 45 sto- možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. pinj. Kritine so opečne, sive ali rjave barve, razen na rastli- V EUP SE 17 je v največji možni meri potrebno ohranjati njakih, silosih, lagunah in podobnih objektih, ki so poljubne. travniške površine, pri čemer naj se ureditve in morebitno utr- V primeru turizma na kmetiji so lahko tudi krite s slamo. Na jevanje dostopnih površin izvaja v južnem in vzhodnem delu, strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali dru- na način da se ohranja sklenjenost travniških površne zahodno gih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki od območja. ne smejo presegati slemena streh in vizualno izstopati in so (3) Na delu EUP AD 6, BU 5, MO 4 in SE 17, ki se naha- namenjene lastni oskrbi. jajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena (4) Oblikovanje objektov v območju bioplinarne je speci- odloka. fično in se prilagodi tehnološkim zahtevam. (4) Na delu EUP in pEUP IC 3/1 (Pm, Pp), NO 5 (Pm, Pp) (5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. in TE 8 (Pm, Pp) se upošteva, da so na poplavnem območju. Silosi in podobni izstopajoči objekti se umeščajo tako, da niso Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) vizualno izpostavljeni (v ozadju objektov, v notranjosti parcele, v IC 3/1 je potrebno upoštevati določila o omejitvah gradenj na pod pobočjem, za vegetacijo ipd.). Del parcele mora biti oze- območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih lenjen. Gnojišča ob kmetijskih objektih se ustrezno zavaruje in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na pred pogledi. Na obrobju EUP in pEUP ali kompleksa se izvede območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije izdatna drevesna in grmovna zasaditev tako, da objekti ne celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju IN 3/1 do- bodo izpostavljeni pogledom, nižje ali le grmovna zasaditev se voljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. umesti ob rastlinjake. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz (6) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora 82. člena tega odloka. biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazu- (5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni meta oba soseda. Območja so lahko ograjena v višini do 2,5 m. pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi ovirajo prometa po javni cesti. nesrečami ter obrambnih potreb. (7) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi veljajo PIP-i za EUP in pEUP v kateri se nahaja kmetijska (1) Pri vseh vhodih in uvozih v EUP in pEUP morajo biti proizvodnja. urejene dezinfekcijske bariere. (8) Zunanji robovi EUP in pEUP se izdatno obsadijo z av- (2) V EUP in pEUP IC 3/1 in MO 4 se ob umeščanju tohtono drevnino. Del parcele mora biti ozelenjen. Na območjih dejavnosti v z oznako PNRP IK zagotovi ustrezna protihrupna EUP TE 8, MO 4 in MA 2 je v projektu za pridobitev gradbenega zaščita v skladu z veljavno zakonodajo (v smeri proti obsto- dovoljenja tudi projekt krajinske arhitekture. ječim in predvidenim stanovanjskim objektom je potrebna d) Pogoji in merila za parcelacijo postavitev ustrezne protihrupne ograje in zasaditev dreves). Za stanovanjske novogradnje ob območju IK v pEUP IC 3/1 (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna se naj zagotovi ustrezna pasivna protihrupna zaščita objektov od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in (fasade, okna, razporeditev prostorov itd.). Pred umestitvijo tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna novih dejavnosti na območje z oznako PNRP IK v EUP MO 4 gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. se naj izdela Strokovna ocena vplivov na okolje (za segment Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s hrup in zrak). predpisi o javnih cestah. (3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni (2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. varovanja zdravja ljudi. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9371

40. člen strehah so dopustne frčade, pultna okna in strešna okna ter (rekreacijska območja – BC in ZS) namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati sle- a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor mena streh in so namenjene lastni oskrbi. Tribuna in podobni objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Objekt je lahko tudi v (1) V EUP in pEUP BG 8, FI 6, IC 3/2, NO 3, MA 7, ML 4, montažni ali tipski izvedbi. MT 36, SB 6, SE 1, SV 4, TE 7 in VG 2 na območjih stavbnih (2) Oblika in obdelava objektov in urbane opreme se po- zemljišč, z oznako PNRP BC, namenjene za šport in rekreacijo, dredi namenu. Znotraj posameznega območja naj bodo objekti so dopustni posegi, za objekte: in oprema oblikovno skladna. – stanovanjski objekti s pomožnimi objekti: (3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne – počitniške hišice za turistične namene, meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Postavlje- – nestanovanjski objekti s pomožnimi objekti: ni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi – stavbe splošnega družbenega pomena; stavbe za in drugimi predpisi. Od javne občinske ceste ali poti je odmik šport s spremljajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni 4,0 m. dejavnosti na območju, stavbe za kulturo in razvedrilo, muzej (4) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Upo- in knjižnice, raba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru – gostinske stavbe (bife, točilnice), izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko – večnamenski objekt le v pEUP IC 3/2, rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, – gasilski dom le v EUP NO 3, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki služijo de- bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Objekti so lahko tudi javnosti na območju, leseni (brune kot fasada so prepovedane). – gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, c) Ureditev parcele – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- ski vodi, (1) Ob objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del – drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti območja izven travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z na območju, drevjem in grmičevjem. Otroška igrišča se izvede v skladu z – energetski objekti (kotlovnica in sončne elektrarne na veljavnimi standardi. strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami), (2) Ograja ob parcelni meji je do višine 1,2 m. Ob igrišču – ostalo: objekti iz Priloge 2. ali na robu rekreacijske površine se lahko postavi zaščitna (2) V vseh EUP in pEUP BG 8, FI 6, IC 3/2, MA 7, ML 4, mreža. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko MO 10, MT 36, NO 3, SB 6, SE 1, SV 4, TE 7 in VG 2, na ob- prilagodi namenu. močjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z (3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi oznako PNRP ZS, so dopustni posegi, za objekte: tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih – stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom ki so namenjeni dejavnosti na območju, pod pogojem, da gre oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne za funkcionalno razširitev objektov, ki se nahajajo na namenski signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. rabi BC, (4) Uredi se lahko razsvetljava območja ali igrišča. Za- – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (montažne, kot gotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod so nadstrešnice, oder za sodnika oziroma objekti namenjeni pogoji iz splošnih in skupnih PIP. Gradbeni inženirski objekti dejavnosti na območju), se oblikovno prilagodijo namenu. – gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- ski vodi, (1) Vse priključke na GJI se prednostno izvede zemeljsko, – drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejav- v kolikor ni drugih možnosti pa zračno ter pod pogoji, ki jih do- nosti na območju (razen objektov za ravnanje z odpadki in loči posamezen upravljavec. pokopališč), (2) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji – energetski objekti (sončne elektrarne na strehah iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), priključevanja na GJI in grajeno javno dobro. – ostalo: objekti iz Priloge 2. (3) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva PIP iz 55. člena tega odloka. pred naravnimi in drugimi nesrečami (4) Na območju PNRP, ki so namenjena energetski in- (1) EUP MO 10, SE 1, SV 4 in VG 2 so v EPO, v območju frastrukturi, z oznako PNRP E, in na območju PNRP, ki so Natura 2000 in v območju KP Goričko. V EUP SE 1 je v najve- namenjena komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP T, se čji možni meri potrebno ohranjati območja travniških površin. upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka. Na vseh EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva (5) Na območju v EUP SE 1 z oznako PNRP K2 se poleg pogoje iz 75. člena. primarne rabe lahko vzdržuje in odstrani obstoječe nogometno (2) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP igrišče. Na območju je poleg posegov iz 57. člena, možno FI 6, TE 7 in MT 36 se pri posegih v prostor preveri izvedene vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj, nadstrešnic, klopi, drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove košev za smeti, zaščitne mreže ipd. objektov, ki služijo dejav- ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. nosti na območju. (3) V EUP SB 6, SE 1 in VG 2, ki so v erozijsko ogrože- nem območju, se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka. b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov (4) Pri posegih v EUP MA 7 (Pm, Pp), TE 7 (Pp), NO 3 (1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. (Pm, Pp) se upošteva, da se nahajajo na poplavnem območju. Objekti so lahko višine največ do P+M. Strehe so dvokapne s Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz poljubnim naklonom, enokapne (do 15 stopinj) ali ravne. Kritina 82. člena tega odloka. Pri načrtovanju ureditev je treba v čim naj bo rjave, sive, opečne barve. Lahko je tudi ozelenjena. Na večji meri ohraniti obstoječe retenzijske (razlivne) površine in Stran 9372 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije je treba vse ureditve načrtovati tako, da se poplavna varnost živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj ne bo poslabšala. bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade (6) EUP SV 4 se nahaja na območju požarne ogroženosti, z leseno oblogo, oblogo iz kamna (avtohtonega), ki je v manj- zato se upošteva določila 82. člena tega odloka. šem deležu. (7) V EUP MA 7 se upošteva pogoje za posamezno enoto (4) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo kulturne dediščine in njegovo vplivno območje iz 74. člena tega se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih odloka. pogledov na objekte ali območja. (8) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni (5) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- in utrjenih parkirišč. Utrjene površine med grobovi so lahko lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi travnate, lahko se izvedejo s tlakovci ali se nasuje naravni nesrečami ter obrambnih potreb. material. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali gramo- zirana. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. Območje e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi pokopališča se lahko ogradi. (6) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. Gradbeni inže- pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. nirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro 41. člen (območja pokopališč – ZK) (1) V EUP in pEUP se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor uporabljajo svetlobna tipala. (1) EUP in pEUP AD 8/1, BE 2, BG 5, BU 2, ČI 1, FI 4, (2) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji FO 1, IC 2, IN 6, IV 1, IV 2, KA 1, KA 4/1,KR 2, LO 1, LU 4, iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede MA 5, ML 2, MO 1, MT 25, MT 30, NO 1, PO 3, PR 9, RA 1, priključevanja na GJI in grajeno javno dobro. SB 4, SE 4, SE 6, SR 2, TE 1 in VG 7 so na območju stavbnih č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, zemljišč, ki so centralne dejavnosti (mrliške vežice s spre- ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva mljajočimi objekti), z oznako PNRP CD in zelene površine, pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb namenjene za pokop in spominu na umrle, z oznako PNRP ZK, dopustni posegi, za objekte: (1) V EUP in pEUP AD 8/1, KA 4/1, KR 2, MA 5, SB 4, – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: SE 4 in VG 7 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine – na območju CD – obredne stavbe, pokopališke stav- iz 74. člena tega odloka. be in spremljajoči servisni objekti, druge stavbe, ki niso uvršče- (2) Vse EUP in pEUP AD 8/1, BE 2, BG 5, BU 2, ČI 1, ne drugje (le pomožne stavbe), na območju z oznako PNRP FO 1, IN 6, IV 1, IV 2, KA 1, KA 4/1, KR 2, LO 1, MO 1, MT 30, ZK pod pogojem, da se funkcionalno navezujejo na obstoječi PO 3, PR 9, RA 1, SE 4, SE 6, SR 2 in VG 7 so v EPO, v objekt oziroma na območje opredeljeno z oznako PNRP CD, območju Natura 2000 in v območju KP Goričko in EUP SB 4, – gradbeni inženirski objekti: ki se nahaja v EPO, se pri načrtovanju posegov v prostor upo- – gradnja gradbenih inženirskih objektov, če so name- števa pogoje iz 75. člena tega odloka. V EUP PR 9 in SR 2 se njeni dejavnostim na območju ali če gre za povezovalne vode širitev pokopališča na gozdne površine lahko izvede šele po in ni drugih prostorskih možnosti. Slednji pod pogojem, da zapolnitvi ostalega dela pokopališča. V EUP IV 2, KA 1, PO 3 potekajo po robovih ali koridorjih, kjer ni obstoječih ali predvi- je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine denih grobnih polj. na nepozidanem delu območja. V EUP PO 3, ki je namenjeno – pokopališča, grobovi, prostor za raztrositev in prostor za ostale prometne površine, z oznako PNRP PO, se v največji za anonimne pokope, parkovna ureditev, spomeniki, žarni zi- možni meri ohranja travniške površine. dovi, zvoniki, urbana, potke in druga oprema, (3) V EUP BE 2 in BU 2, kjer bo prišlo do posegov v – energetski objekti (na strehah se lahko namestijo ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa sončni sprejemniki za lastno oskrbo in kotlovnice v ali ob nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v nepo- vežici), sredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske – ostalo: objekti iz Priloge 2. in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smr- (2) Na območju EUP MT 25, ki je namenjeno urejanju dokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upošte- travniških površin. vajo PIP, ki veljajo za navedeno namensko rabo v tem odloku (4) EUP IC 2 (Pp), MA 5 (Pm, Ps, Pp), NO 1 (Pm) so v 54. členu. v celoti ali delno v poplavnem območju. V EUP MA 5 je do (3) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj na ob- PIP iz 55. člena tega odloka. močjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije (1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena oziroma na ustrezni prosti površini na območju z oznako PNRP šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri pose- CD, na območje z oznako PNRP ZK se z objektom posega, če gih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena ni drugih prostorskih možnosti. Oblika objektov je poljubna, ki tega odloka. upošteva urbano tipologijo in arhitekturne elemente prostora. (5) Na delu EUP in pEUP AD 8/1, BE 2, BG 5, BU 2, FI 4, (2) Strehe so dvokapne, opečne, rjave ali sive barve. Na FO 1, IN 6, IV 1, IV 2, KA 1, KA 4/1, KR 2, LO 1, MT 30, RA 1, strehah se lahko namestijo strešna okna ter sončni sprejemniki SB 4, SE 4, SE 6, SR 2 in VG 7, ki se nahajajo na erozijskih za lastno oskrbo, ki ne smejo biti izpostavljena pogledom. območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka. (3) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Upo- (6) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP raba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru MT 25 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, oziroma se jih v največji možni meri varuje. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9373

(7) Na območju požarne ogroženosti v EUP SE 4 se upo- c) Pogoji glede velikosti števa določila 82. člena tega odloka. (8) V vseh EUP se namestijo opozorilne table, ki opozar- (1) Velikost objektov se določa glede na velikost parcele jajo na omejeno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih objektov. (9) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni Velikost objektov ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno zazidanosti gradbene parcele, ki znaša 0,6. ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- (2) Višina objektov je največ P+2+M nad urejenim tere- lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se nesrečami ter obrambnih potreb. upošteva višina talne vode. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni zapolnitve vrzeli). pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. č) Pogoji glede oblikovanja

42. člen (1) Objekti so podolžnega tlorisa, ki je lahko lomljen. Stre- ha so dvokapne z naklonom od 30–45 stopinj. Deli stavbe so (turistična območja – BT) lahko z ravno ali enokapno streho. Dvokapni del mora vizualno a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor in v deležu prevladovati. Dvokapni del stavbe, ki mora vizualno prevladovati, se lahko kombinira z ravnim ali enokapnim delom (1) V EUP BG 13, BG 16, BG 17, PR 1 in SB 14, na ob- stavbe. Ravni in enokapni del stavbe se nahaja v notranjosti močju stavbnih zemljišč, ki so površine za turizem, z oznako dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objek- PNRP BT, so dopustni posegi, za objekte: ta. Kritina v opečni, rjavi ali sivi barvi. Streha je lahko krita s – stanovanjske stavbe pod pogojem, da služijo dejavnosti slamo ali ozelenjena. Pri objektih, ki presegajo širino 14 m je na območju s pomožnimi objekti: – počitniške hišice (razen v EUP BG 17), dvokapna streha lahko izvedena v manjšem naklonu. Na stre- – stanovanja le v EUP SB 14 in PR 1, hah so dopustne frčade, pultna in strešna okna ter namestitev – nestanovanjske stavbe pod pogojem, da služijo dejav- sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju nosti na območju s pomožnimi objekti: obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh – gostinske stavbe, turistične nastanitvene stavbe, in so namenjene lastni oskrbi. – pisarniške in turistične stavbe, (2) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo – stavbe splošnega družbenega pomena (objekti za namenu. kulturo in razvedrilo, muzeji, manjši športni objekti ipd.), (3) Dovoljene so svetle, pastelne barve fasad. Uporaba – druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazi- (kmetijske za namene turizma), to moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, – gradbeni inženirski objekti: živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziro- – objekti prometne infrastrukture, ma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblo- ski vodi, go, oblogo iz kamna (avtohtonega), ki je v manjšem deležu. – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških (4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. objektov in odlagališč), Del parcele mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na tlakovci ali naravnimi – avtohtonimi materiali. strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), (5) Parcela je lahko ograjena. Višina ograje ne sme pre- – ostalo: objekti iz Priloge 2. segati višine 1,5 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob (2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Bele plastične 55. člena tega odloka. ograje in okrasne betonske so prepovedane. Višina zaščitnih mrež ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodijo name- b) Pogoji glede lege objektov nu. (6) Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških par- (1) Pri umeščanju objektov se upošteva gradbene linije in celah, ki pripadajo k osnovni stavbi, morajo biti oblikovani na odmike od javnih cest. enak način. (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne (7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi meje je 1,0 m, odmiki med ostalimi objekti so praviloma tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega objekta v območju na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zaseb- znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom nost, varnost in dostopnost prostorov v katerih se dalj časa oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne zadržujejo ljudje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na pred- (8) Pri zasnovi objektov in razporeditvi objektov na ob- metnem zemljišču. Odmiki od javnih cest ali poti so 4,0 m. močju se upošteva/posnema kvalitetne značilnosti območja Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija in sicer morfologijo naselij, lego objektov na parceli, tipologijo obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in objektov (tloris, strm kap strehe, opečna ali slamnata kritina), če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov materiale in parcelacijo. in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno d) Pogoji in merila za parcelacijo drevesno višino. (3) Oblikovanje objektov naj bo čim bolj prilagojeno pre- (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna vladujoči urbani tipologiji prostora. od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in (4) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. ter ubrana oprema naj bo na posameznem območju enotna, Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s izdelana pretežno iz avtohtonih materialov. predpisi o javnih cestah. Stran 9374 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), – ostalo: objekti iz Priloge 2. e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov (1) EUP se priključijo na krajevno omrežje GJI, v kolikor (1) Višina stavb je do P+M, v primeru ravne strehe, dve kanalizacija ni predvidena, se komunalne odpadne vode odvaja etaži nad terenom. Naklon in kritina strehe se prilagodi obsto- v male čistilne naprave. ječemu naklonu in kritini stavbe. V primeru novogradnje so (2) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- strehe lahko dvokapne s strešnimi ali pultnimi okni, ravne ali glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- enokapne. Tlorisna oblika stavb je pravokotnih oblik. Gradbeni nja na GJI in grajeno javno dobro. inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, meje je 1,0 m. Odmike od javnih cest ali poti se uskladi z upra- ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva vljavcem ceste ali poti. Odmiki od meja in sosednjih objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od vodotokov in vodnih površin (1) EUP PR 1, BG 13, BG 16 in BG 17 so v EPO, v ob- 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih po- močju Natura 2000 in v območju KP Goričko. V EUP se pri vršin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena (3) Območje je lahko ograjeno. Ograja se lahko postavi tega odloka. znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo, če se tako sporazu- (2) V EUP BG 16, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne meta oba soseda. sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. (4) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja (1) Za EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški GJI in grajeno javno dobro. objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, (3) Na delu EUP PR 1, BG 13, BG 16 in BG 17, ki se ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva nahajajo na erozijskih območjih z običajnimi in zahtevnimi pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka. (1) EUP je v poplavnem območju Martjanskega potoka (4) Pri EUP BG 13 (Pp) in SB 14 (Pm, Ps, Pp) se upo- (Pm, Ps). Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske števa, da se nahajata na poplavnem območju. Pri posegih na akumulacije) je potrebno upoštevati določila o omejitvah novo- ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega gradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe odloka. o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v pro- (5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni stor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebebor- lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi cih. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje nesrečami ter obrambnih potreb. iz 82. člena tega odloka. g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi (2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi varovanja zdravja ljudi. nesrečami ter obrambnih potreb.

43. člen d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi (zavetišče za živali – BD) (1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni po- goji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor varovanja zdravja ljudi. (1) V EUP LU 1, ki so površine drugih območij, z oznako PNRP BD, so na območjih stavbnih zemljišč dopustni posegi, 44. člen za objekte: (območja lovskih domov – BCld) – nestanovanjske stavbe namenjene dejavnosti na obmo- čju s pomožnimi objekti: a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor – poslovne in upravne stavbe, – trgovske stavbe s storitvenimi dejavnostmi, (1) V EUP BG 18, IN 8, LU 8, ML 6, MT 35, PR 13 in – veterinarske klinike in veterinarske ambulante in po- VG 15 (smolarska koča), na območjih stavbnih zemljišč, ki so dobno, območja namenjena športnim/rekreacijskim/društvenim dejav- – druge nestanovanjske stavbe namenjene dejavno- nostim, z oznako PNRP BCld, so dopustni posegi, za objekte: stim na območju, – nestanovanjske stavbe, ki služijo dejavnosti na obmo- – gradbeni inženirski objekti: čju, s pomožnimi objekti: – objekti prometne infrastrukture, – gostinske in turistične nastanitvene stavbe, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- – poslovne in upravne stavbe, ski vodi, – stavbe za družbene dejavnosti, – drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti – druge nestanovanjske stavbe, na območju (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov), – smolarska koča in lovski domovi, Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9375

– gradbeni inženirski objekti: (1) EUP BG 18, IN 8, MT 35, PR 13 in VG 15, ki so v – objekti prometne infrastrukture, EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, se pri – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena ski vodi, tega odloka. – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških (2) V EUP IN 8, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne objektov in odlagališč), sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste – ostalo: objekti iz Priloge 2. ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji (2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja 55. člena tega odloka. funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). (1) Novi objekt se locira na mestu obstoječega oziroma (3) EUP LU 8 (Ps) je v celoti v poplavnem območju. Do na ustrezni prosti površini stavbnega zemljišča. Oblika objekta izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je pravokotnih oblik, streha v naklonu, kritina opečne, rjave ali je potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj na sive barve. Na strehah je dopustna namestitev sončnih spreje- območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih mnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane lastni oskrbi. Streha je lahko krita s slamo ali ozelenjena. Eta- erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju žnost objekta je do P+1 ali P+M. Pri objektih P+1 pod streho dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebe- ni kolenčnega zidu, na strehi so le strešna okna. Na strehi borcih. EUP ML 6 (POPL), ki se nahaja na območju poplav mansarde so lahko frčade, pultna okna in strešna okna. Objekti iz opozorilne karte poplav, novogradnja stavb ni možna. Na so lahko podkleteni. EUP ML 6 se obstoječi objekti, ki se nahajajo na območju (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne poplav lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo. Pri meje je 1,0 m. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmike 82. člena tega odloka. od javnih cest ali poti se uskladi z upravljavcem ceste ali poti. (4) Na delu EUP BG 18, IN 8, MT 35, PR 13 in VG 15, ki Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v se nahajajo na erozijskih območjih z običajnimi in zahtevnimi odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik zaščitnimi ukrepi, se izvajajo ukrepi iz 82. člena odloka. od gozda je za eno drevesno višino. (5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni (3) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Upo- pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno raba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, nesrečami ter obrambnih potreb. živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasada so prepovedane). (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni (4) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja je varovanja zdravja ljudi. lahko lesena do višine 1,2 m ali žična – transparentna do 2,2 m, ki se lahko obsadi. 45. člen (5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. (črpalka v Martjancih – CD) Del parcele mora biti ozelenjen. Dopustna je dopolnilna zasadi- tev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede z avtohtonim materialom (gramoz, lubje), s tlakovci. Pri (1) V EUP MA 11, na območjih stavbnih zemljišč, ki so zasaditvi se uporabi avtohtono vegetacijo. območja centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, so dopustni (6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, posegi, za objekte: da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na – nestanovanjske stavbe za namene dejavnosti na obmo- objekte ali območja. Namestitev velikih reklamnih panojev ni čju ali kot dopolnitev dejavnosti s pomožnimi objekti: možna. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo – gostinske stavbe – kot del dejavnosti na območju, namenu. – poslovne in upravne stavbe, – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti c) Pogoji in merila za parcelacijo vključno z bencinskim servisom s spremljajočimi objekti (vul- kanizer, avtopralnica ipd.), (1) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih – rezervoarji, silosi, skladišča, mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje in objekti za dobro potrebe izvajanja dejavnosti na območju, (1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- – gradbeni inženirski objekti: glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- – objekti prometne infrastrukture, nja na GJI in grajeno javno dobro. – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- ski vodi, d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, – drugi gradbeni inženirski objekti in objekti za potrebe ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva izvajanja dejavnosti na območju (razen vojaških objektov in pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb odlagališč), Stran 9376 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na 46. člen strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), (rotunda Selo) – ostalo: objekti iz Priloge 2. (2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka. (1) V EUP SE 5, na območju stavbnih zemljišč, ki so ob- močja centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, je dopustna b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov le izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo rekonstrukcijo in vzdrževanje obstoječega objekta. Drugi posegi ali druge (1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na spremembe so možne le na zahtevo ZVKDS. ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazida- (2) Na območju kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, nosti parcele, ki znaša 0,6. Oblika objektov se prilagodi namenu, K2, G, ki so v EUP SE 5, je dopustna travniška raba kmetijskih strehe v naklonu (dvokapne ali enokapne (sledenje do 15 sto- zemljišč in vzdrževanje obstoječega drevja. Pod pogojem, da pinj)) ali ravne, kritina poljubna. Etažnost objektov ne sme pre- se ne spreminja osnovna raba in da se zemljišče po posegu segati dveh etaž (do K+P+1 ali K+P+M) nad urejenim terenom. vzpostavi v prvotno stanje, je dopustna še postavitev: (2) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Upo- – gradbeni inženirski objekti (na K1, K2 le tisti, ki so dopu- raba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru stni na kmetijskih zemljiščih oziroma skladno s 57. členom): le izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko za namene delovanja, vzdrževanja kulturnega spomenika pod rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, pogoji v soglasju ZVKDS. živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj (3) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. 55. člena tega odloka. (3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, odmiki med ostalimi objekti so praviloma tolikšni, b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov kolikor znaša višina najvišjega objekta v območju oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost (1) Pri rekonstrukciji in vzdrževanju objekta se varuje tlori- in dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje. sna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstruk- Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi cijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, Odmike od javnih cest ali poti se uskladi z upravljavcem ceste komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje ali poti. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so se tudi širša okolica objekta. Pri oblikovanju nezahtevnih in 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in ma- Odmik od gozda je za eno drevesno višino. teriale na obstoječih objektih. (4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. (2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Rastline naj bodo avtohtone. Dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna uredi- Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. tev skupnih površin v EUP je možna le na podlagi ustreznega (5) Območje se lahko ogradi, ograja se prilagodi namenu krajinskega načrta in v sodelovanju z ZVKDS. Gradbeni inže- in ne presega višine 1,8 m. Ograja se lahko postavi znotraj nirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Umešča se jih parcelne meje ali v parcelno mejo, če se tako sporazumeta podzemno, razen objektov, ki iz funkcionalnih ali tehnoloških oba soseda. razlogov ne morejo biti vkopani (razsvetljava, vodnjak ipd.). (6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, (3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih objekt ali območje in v soglasju z ZVKDS. znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. dobro (1) V EUP se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora c) Pogoji in merila za parcelacijo biti minimalna in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo (1) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih svetlobna tipala, ki se ureja skladno s predpisom mejnih vre- mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. dnostih svetlobnega onesnaževanja. (2) Za EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na dobro GJI in grajeno javno dobro.

(1) Za EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva GJI in grajeno javno dobro. pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, (1) V EUP se upošteva pogoje za varstvo kulturne dedi- ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva ščine iz 74. člena tega odloka. pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb (2) Posegi v EUP so dopustni pod pogoji ZVKDS. (3) EUP je v območju EPO, v območju Natura 2000 in v (1) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni območju KP Goričko, zato se pri načrtovanju posegov v prostor pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka. V največji možni meri ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- je potrebno ohranjati travniške površine. lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi (4) Na območju požarne ogroženosti v EUP se upošteva nesrečami ter obrambnih potreb. določila 82. člena tega odloka. (5) Na delu EUP, ki se nahaja na erozijskih območjih, se e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka. (1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni po- (6) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni goji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno varovanja zdravja ljudi. ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9377 lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi nesrečami ter obrambnih potreb. (1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni po- e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi goji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. (1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni po- goji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede 48. člen varovanja zdravja ljudi. (opuščene gramoznice – ZS)

47. člen a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor (staro pokopališče – ZK) (1) V EUP IC 4 in IC 9 so na območju površin za oddih, a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor rekreacijo in šport, z oznako PNRP ZS ob vodni površini, do- (1) V EUP MA 12, je na območjih zelenih površin, ki so pustni posegi, za objekte: namenjena zelenim površinam, z oznako PNRP ZK (opuščeno – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: staro pokopališče), je dopustna parkovna ureditev ter gradnja – montažne objekte za namene turistične in rekreacij- oziroma postavitev: ske dejavnosti, – gradbenih inženirskih objektov za namene dejavnosti – gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na na območju, območju ter povezovalni objekti in naprave do ostalih stavbnih – urbano opremo in montažni objekti, ki niso namenjeni zemljišč, če ni drugih možnosti umestitve: bivanju, – objekti prometne infrastrukture, – objekti iz Priloge 2. – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- ski vodi, b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov – drugi gradbeni inženirski objekti za namene športa in rekreacije, (1) Območje je lahko ograjeno. Ograja mora biti transpa- – ostalo: objekti iz Priloge 2. rentna (kovinska, žična), lahko je obsajena oziroma samostojna (2) Na območju vodnih površin, z oznako PNRP VC, je strižena živica iz avtohtonih rastlin, umešča se jo znotraj meje dopustna naprava lesenih pomolov ter posegov iz 59. člena ali na parcelno mejo ob soglasju soseda. Ostala drevnina se tega odloka ter objekti iz Priloge 2. izbere med avtohtonimi rastlinami. (2) Objekti na območju so pritlični, montažni in oblikovno b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov skladni. Strehe so opečne, rjave ali sive barve. Fasade so svetlih, neizstopajočih barv, ki se lahko kombinirajo z lesom (1) Streha je lahko dvokapna, ravna ali enokapna (do ali kamnom. Objekti so lahko leseni (brune kot fasada so 15 stopinj), z opečno, sivo ali rjavo bravo kritine. Objekti in prepovedane). Ob kompleksnejših ureditvah se izdela načrt oprema naj bodo oblikovno skladni. Fasade so svetlih, neiz- krajinske arhitekture. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno stopajočih barv, ki se lahko kombinirajo z lesom ali kamnom. prilagodijo namenu. Umešča se jih podzemno, razen objektov, Objekti so lahko leseni (brune kot fasada so prepovedane). Ob ki iz funkcionalnih ali tehnoloških razlogov ne morejo biti vko- kompleksnejših ureditvah se izdela načrt krajinske arhitekture. pani (razsvetljava, vodnjak ipd.). Objekti morajo biti pritlični in so v montažni izvedbi. Gradbeni (3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. meje je 1,0 m. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki c) Ureditev parcele od občinske ceste so najmanj 4,0 m. Odmiki od javnih cest so (1) Na območju se lahko uredi utrjeno parkirišče, druge lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od utrjene površine (igrišča, terasa ipd.) in potke. Utrjene površine vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini ne smejo biti utrjene z asfaltom. V strugo in brežine vodotoka 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za se ne sme posegati. Ostali del območja izven vodne površine eno drevesno višino. se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Pri dopol- (4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, nilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste drevja in grmičevja. da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov Okoli območja se lahko postavi žična ograja do višine 1,6 m na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znotraj meje ali na parcelno mejo ob soglasju soseda. znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom (3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih pa- meje je 1,0 m. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost nojev ni dopustna. umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki (5) V primeru ureditve območja, namenjenega obiskom od občinske ceste so najmanj 4,0 m. Odmiki od javnih cest so večjega števila ljudi, se zagotovijo parkirna mesta pod pogoji lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od iz splošnih in skupnih PIP. vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za dobro eno drevesno višino. (4) V primeru ureditve območja, namenjenega obiskom (1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni po- večjega števila ljudi, se zagotovijo parkirna mesta pod pogoji goji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede iz splošnih in skupnih PIP. priključevanja na GJI in grajeno javno dobro. č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, dobro ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb (1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- (1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji nja na GJI in grajeno javno dobro. iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranja- nje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in na- d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva ter obrambnih potreb. pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb Stran 9378 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(1) EUP IC 4 (Pm, Ps, Pv, Pp) in IC 9 (Pm, Ps, Pv, Pp) sta v dopustna, kakor tudi risanje okraskov in poševnic na fasadah. celoti ali delno v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplav- Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Talni zidec naj bo nih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno upoštevati temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv. Objekti so lahko leseni določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevar- (brune kot fasada so prepovedane). Okenske odprtine na čelni nosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Gradbeni inženir- dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi ski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). (6) Tlorisna oblika objektov je podolžna ali lomljena v L ali U. Novogradnja je na območju dovoljena šele po izvedenem ukre- (7) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. pu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča se Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. zasaditvi se uporablja avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno (2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni drevje. V okolici objektov se lahko zasadijo zelene ograje, ki so pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno avtohtonih listnatih vrst. Možna je višinska sanacija terena na ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. nesrečami ter obrambnih potreb. (8) V primeru ureditve območja, namenjenega obiskom večjega števila ljudi (vinotoči ipd.) se zagotovijo parkirna mesta e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede c) Pogoji in merila za parcelacijo varovanja zdravja ljudi. (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlori- 49. člen sne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu (površine vinskih kleti – Avk) so vzporedne ali pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor poselitvenemu vzorcu. Širina parcele mora zagotavljati sanitar- ne in požarne odmike med objekti. Pri novogradnjah mora biti, (1) V EUP EU 6, so na območju površin za vinske kleti, z vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. Vsaka oznako PNRP Avk, dopustni posegi, za objekte: samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni – gostinske stavbe (vinotoči, kmečki turizem), v skladu s predpisi o javnih cestah. – kleti, vinske kleti, zidanice in pripadajoči objekti. Vin- ski objekti in zidanice pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m2, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb – gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju: (1) EUP EU 6 na območju PNRP Avk je v EPO, v območju – objekti prometne infrastrukture, Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju naravnih – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- vrednot, zato se v EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in ski vodi, pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij – drugi gradbeni inženirski objekti za namene športa ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka. in rekreacije, (2) V EUP EU 6, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne – ostalo: objekti iz Priloge 2. sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj b) Pogoji glede lege objektov, velikosti in oblikovanja objek- se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste tov ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V (1) Nove stavbe v območjih razpršene poselitve se locira primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja v okviru stavbnega zemljišča, z oznako PNRP Avk. Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. parceli in v gričevnatem delu terenske razmere. Pri umeščanju Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objektov se upošteva obcestna gradbena linija. objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne s pripadajočim travniškim sadovnjakom). meje je 1,0 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani (3) EUP EU 6 je v erozijsko ogroženem območju, zato se odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka. požarno varstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjša- (4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni nim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in vodnih površin ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša nesrečami ter obrambnih potreb. upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. (3) Višina stavb je do K+P+M. Na stavbah so poleg f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Oblikovanje (1) Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni po- nestanovanjskih stavb naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči goji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede urbani tipologiji prostora. Kleti so lahko grajene samostojno in varovanja zdravja ljudi. prekrite z zemljo (ozelenjene). (4) Streha je enakostranična dvokapnica, naklon strehe je 50. člen 35–45 stopinj z opečno barvo kritine ali krita s slamo, s smerjo (območja naravnih vrednot – NV) slemena po daljši stranici objekta. (5) Fasade so svetlih, neizstopajočih barv, ki se lahko a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor kombinirajo z lesom. Uporaba signalnih, kričečih in fluore- scentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in (1) V EUP z oznakami BE 3, BU 6, LO 6, MO 7, MO 8 so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, in MO 9, ki so območja naravnih vrednot, je na posameznih živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni namenskih rabah znotraj EUP možno: Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9379

– V EUP LO 6 se na delu območja stavbnih zemljišč, ki (4) V EUP BE 3 in BU 6 na kmetijskih zemljiščih pomožnih so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako kmetijsko-gozdarskih objektov večjih od 50 m2 in novih objek- PNRP SK, upošteva določila 35. člena tega odloka. tov transportne infrastrukture (ceste, poti), baznih tk postaj in – V EUP BE 3 in MO 7, se na območjih stavbnih zemljišč cestnih priključkov ni dovoljeno umeščati. Pomožnih kmetij- razpršene poselitve z oznako PNRP A, upošteva določila iz sko-gozdarskih objektov na EUP BU 6 ni dovoljeno umeščati. 51. člena tega odloka. Dovoljene so le rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev ob- – V EUP BE 3, BU 6, LO 6, MO 7, MO 8 in MO 9 na kme- stoječih objektov in poti, gradijo, vzdržujejo, rekonstruirajo in tijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za odstranijo se lahko gradbeni inženirski objekti (cevovodi, komu- kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi nikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) pod pogojem, da kot so gradnja, vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev grad- se ne zmanjša površina oziroma kvaliteta naravne vrednote in benih inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja njej ustrezna raba, toda le na podlagi predhodno pridobljenih in elektroenergetski vodi) agrarne operacije, pod pogojem, da naravovarstvenih pogojev in soglasja. se ne zmanjša površina in vrednost naravne vrednote in nje- (5) V EUP BE 3, LO 6, MO 7 MO 8 in MO 9 se upošteva gova raba, pod pogojem in soglasjem naravovarstvene službe. pogoje iz 75. člena tega odloka. Ob posegih v prostor, mora – V EUP BE 3, BU 6, MO 7, MO 8 in MO 9 se na gozdnih investitor, tudi tisti, ki meji na območje ali se ugotovi, da bo imel zemljiščih, z oznako PNRP G, upoštevajo določila iz 58. člena objekt ali ureditev vpliv na naravovarstveno vredna oziroma in pod pogojem in soglasjem pristojnega zavod za gozdove. zavarovana območja, pridobiti projektne pogoje in soglasje – Na območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP PC pristojne naravovarstvene službe. in VC, se upoštevajo PIP, ki veljajo za naštete namenske rabe (6) EUP BE 3, BU 6, LO 6, MO 7, MO 8 in MO 9 so v v tem odloku oziroma v 55. in 59. členu tega odloka. erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz (2) Za vsak poseg v EUP iz prvega odstavka a) točke 82. člena tega odloka. tega člena se posega v prostor samo pod pogoji in soglasji ali (7) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP dovoljenji pristojne naravovarstvene službe. MO 7 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne siste- me ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma b) Pogoji glede lege, velikosti, parcelacije in oblikovanja se jih v največji možni meri varuje. objektov (8) Na območju požarne ogroženosti v EUP BE 3 se upo- (1) Pri gradnji objektov na stavbnih zemljiščih se pogoji števa določila 82. člena tega odloka. glede lege, velikosti, parcelacije in oblikovanja objektov za EUP (9) V EUP BE 3, MO 8 in BU 6, kjer je zavarovana kulturna LO 6 (SK) upoštevajo določila iz 35. člena tega odloka ter EUP dediščina, se upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka. BE 3 in MO 7 (A) upoštevajo določila 51. člena tega odloka. (10) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi (1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- nesrečami ter obrambnih potreb. glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- nja na GJI in grajeno javno dobro. d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb varovanja zdravja ljudi. (1) Vse EUP so v EPO, v območju Natura 2000 in v obmo- 51. člen čju KP Goričko ter na območju naravne vrednote, zato se v teh (pogoji za posege na stavbnih zemljiščih EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo v razpršeni poselitvi – A) naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka. a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor (2) V EUP BE 3 je pred izvajanjem posega na obmo- čje naravne vrednote 7306 – Berkovci mokrotni travnik treba (1) V EUP EU 6, EU 8 in EU 12 na območjih stavbnih predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje pristojne enote zemljišč razpršene poselitve, z oznako PNRP A, so dopustni ZRSVN. Umeščanje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, posegi, za objekte: objektov transportne infrastrukture (ceste, poti), baznih tk po- – stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: staj in cestnih priključkov na kmetijskih zemljiščih ni dovolje- – eno- ali dvo stanovanjske stavbe, to so stanovanjske no. Dovoljene so le rekonstrukcije obstoječih poti, toda le na hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enosta- podlagi predhodno pridobljenih naravovarstvenih pogojev in novanjske stavbe in dvojčki s pomožnimi objekti, dvostano- soglasij. Začasno raziskovanje podzemnih voda, mineralnih vanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, v katerih se surovin in geotermičnega energetskega vira (pod pogojem, da nahajata dve stanovanji, se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v – na območju razpršene poselitve z oznako PNRP A, prvotno stanje) in ureditev povezovalnih ekoloških koridorjev ki se nahaja v EUP EU 6 (gričevnat del) so poleg objektov ali pasov je dovoljeno po predhodni pridobitvi naravovarstvenih iz prejšnje alineje tega odstavka dopustne tudi počitniške pogojev in soglasja. hišice, (3) V EUP BU 6, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomesti. Na pomožnimi objekti: starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa – dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane – župnišče s spremljajočimi objekti, vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških – poslovne in upravne stavbe, stavbe s pisarnami in površin. Pred izvajanjem posega na območje naravne vrednote poslovnimi prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, raz- 7380 – Bukovnica mokrotni travnik je treba predhodno pridobiti ličnih društev, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so naravovarstvene pogoje pristojne enote ZRSVN. Na območju namenjene lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanj- naravne vrednote je potrebno ohranjati površine ekstenzivnih skega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot travniških površin. del druge dejavnosti, Stran 9380 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti, samostoj- godi namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem ne prodajalne (samostojne prodajalne le do velikosti objekta prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru, kar 100 m2 prodajne površine) in butiki, prodajalne za prodajo mora biti vkomponirano v silhueto zaselka, domačije, razen izdelkov, ki izhajajo iz dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd., kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, – gostinske stavbe; penzioni, gostišča in podobne stav- kot po oblikovanju (kapele, razgledni stolp ipd.) in prikazano v be za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z projektni dokumentaciji. Stolpni silosi so lahko visoki do 13,0 m. ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izposta- skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, mladinska vljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje ne- razvrščene drugje. Vse našteto z objekti za predelavo, prodajo stanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči izdelkov/pridelkov dopolnilne dejavnosti s pomožnimi objekti. urbani tipologiji prostora. Kleti so lahko grajene samostojno in – druge stavbe z obrtnimi, proizvodnimi, avtomeha- prekrite z zemljo (ozelenjene). ničnimi, skladiščnimi, hladilnicami, pekarnami, mizarskimi in (3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne drugimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb, meje je 1,0 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani – stavbe splošnega družbenega pomena, dvorane za odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja družabne prireditve, muzeji, stavbe za izobraževanje in znan- požarno varstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjša- stvenoraziskovalno delo, zasebne ambulante in veterinarske nim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od ambulante, stavbe za šport – in sicer samo pomožne stavbe občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in vodnih površin na športnih igriščih, 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. – druge nestanovanjske stavbe. Vinski objekti in zida- (4) V odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiščih, nice pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu ki jih je potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop (ČN, vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m2, prečrpališča, vrtina, vodnjak, naravna vrednota, skladiščenje – gradbeni inženirski objekti: nevarnih snovi ipd.). Višina in izvedba ograje se prilagodi – objekti prometne infrastrukture, namenu. Za postavitev ograj ob teh objektih ali napravah si – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- je potrebno od lastnikov ali upravljavcev objektov, naprav in ski vodi, območij pridobiti soglasje. Možna je postavitev ograj tudi okrog – drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč in stanovanjskih objektov vendar ne sme presegati višine 1,2 m, vojaških objektov), medsosedska do višine 1,6 m, ki je lahko lesena, kovinska, – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na žična. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), prilagodi namenu. Ograja se postavi znotraj parcele ali na – ostalo: objekti iz Priloge 2. parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa. Žive meje okrog domačij morajo biti iz avtoh- (1) Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira tone listnate vegetacije. Prepovedane so okrasne betonske in v okviru stavbnega zemljišča, z oznako PNRP A. Pri umeščanju bele plastične ograje. novih objektov se upošteva tipologija zazidave, upošteva se (5) Tlorisna oblika objektov je podolžna, lomljena v L ali U, vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten slemena, zaporednost odmikov ipd.) in morfologija zazidave Pri objekt ali posamična. Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvo- tem se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov dnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri na parceli in v gričevnatem delu terenske razmere. Stano- se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža vanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa gostinske in ostale poslovne stavbe in spremljajoče dejavnosti) nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za se gradi ob cesti. Pri umeščanju objektov se upošteva obce- letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih stna gradbena linija (če je izrazita) ali največ v 10,0 m odmiku zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali od kategoriziranih državnih ali občinskih cest (če ni gradbene (6) Strehe so simetrične dvokapnice, v naklonu od 35 do linije). Odstopanja pri umeščanju objektov na parcelo, iz prej- 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Napušč šnjega stavka, so možna, če za predpisane odmike objektov ne sme presegati linije sosednje meje. Kritine so opečne bar- ni prostorskih možnosti zaradi strmega ali plazovitega terena, ve, temno rjave barve ter v primeru obstoječih sivih kritin tudi utesnjenosti prostora, odmika od zavarovanih območij ipd., kar sive ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev grad- opečne. Štirikapne strehe so dopustne izjemoma, če so v pro- benega dovoljenja. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomo- storu/zaselku značilne. Na turističnih/gostinskih, vinskih objek- žne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, tih so strehe lahko krite s slamo. Smeri slemen so praviloma kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, vzporedne z cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec smeri kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni do- slemen. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi kumentaciji. Tudi objekte za spremljajoče dejavnosti se lahko nakloni so možne na pomožnih objektih, enostavnih in nezah- gradi v notranjosti parcele. V kolikor ni prostorskih možnosti tevnih ter ostalih pritiklinah; nadstreški, terase, vetrolovi, zimski za gradnjo oziroma širitev kmetij ob domačiji/gospodarstvu vrtovi ipd. Ravni deli streh teh objektov imajo lahko zeleno in objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se le te streho (zelena streha je streha, ki je delno ali v celoti pokri- lahko uredi na sosednjih stavbnih zemljiščih v 20 m odmiku od ta z rastlinjem in prstjo). Na večjih in širših nestanovanjskih obstoječe obcestne gradbene linije. objektih (širine več kot 10 m) so strehe dvokapne in so lahko (2) Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do položnejše. Dvokapni del stavbe, ki mora vizualno prevladovati, K+P+M. Na objektih, ki so višine do K+P+1, je prostor pod stre- se lahko kombinira z ravnim ali enokapnim delom stavbe, če ho lahko izkoriščen, kolenčni zid je največ 50 cm, na tovrstnih se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg dvokapnega dela objekta. V kolikor geomehansko poročilo strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Turistični ter dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje gostinski objekti imajo lahko kritino iz slame. Objekti so lahko z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru Višina kmetijskih in ostalih nestanovanjskih objektov se prila- zapolnitve vrzeli zaselka). Na strehah je dopustna namestitev Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9381 sončnih sprejemnikov ali drugih naprav, namenjenih zbiranju ga drevja. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija Objekte na območju okoljske infrastrukture, komunikacijske, objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). prometne in energetske infrastrukture ter spremljajoče naprave (3) V EUP EU 6, EU 8 in EU 12, kjer so zavarovana ob- se oblikovno prilagodi namenu. močja kulturne dediščine, se upoštevajo pogoji iz 74. člena. (7) Okenske odprtine na fasadi so pokončne, razporedi (4) EUP EU 6 in EU 8 sta v erozijsko ogroženem območju, se jih simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in za- zato se upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka. prte lože. Pri oblikovanju in velikosti se upošteva urbanistične, (5) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja. Objekti EU 6, EU 8 in EU 12 se pri posegih v prostor preveri izvedene na gradbeni parceli so oblikovno poenoteni tako, da so objekti drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove in naprave skladni. ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. (8) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba si- (6) Na območju požarne ogroženosti v EUP EU 6 in EU 8 gnalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito se upošteva določila 82. člena tega odloka. moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, (7) V EUP EU 6, EU 8 in EU 12 na območju poplavne živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziro- ogroženosti veljajo določila 82. člena tega odloka ter se upošte- ma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna va, da EUP nahajajo na naslednjih poplavah EU 6 (Pp, POPL), z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno EU 8 (Pm, Ps, Pp, Pv, POPL) in EU 12 (Pm, Ps, Pp, POPL). oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu in je avtoh- (8) Na območju stavbnih zemljišč, ki se nahajajo na ob- ton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv. močju poplav iz opozorilne karte poplav novogradnja stavb ni Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasada so prepovedane). možna. Na teh zemljiščih se obstoječi objekti, lahko rekonstru- (9) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo irajo, vzdržujejo in odstranijo. namenu. (9) Znotraj EUP EU 6, EU 8 in EU 12 so varstveni pasovi (10) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. vodnega vira, zato se pri posegih upoštevajo občinski predpisi Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri o vodovarstvenih območjih vodnih virov ter predpisano ukrepi. zasaditvi se uporablja avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno (10) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni drevje. Možna je višinska sanacija terena na parceli ob pogoju, pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi (11) Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se nesrečami ter obrambnih potreb. gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč, kjer se nahaja kmetija/vinska klet/zidanica ter v primeru ure- e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi ditve kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni predpisani za razpršeno poselitev z oznako PNRP A. pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. c) Pogoji in merila za parcelacijo (1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od 52. člen namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlori- (pogoji za posege na stavbnih zemljiščih na območjih sne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu vinskih kleti in počitniških hišic – SKv) so vzporedne ali pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina parcele mora zagotavljati sanitar- a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor ne in požarne odmike med objekti. Pri novogradnjah mora biti, (1) V EUP AD 1 in FI 1/1 in BU 3 na območju stavbnih ze- vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. Vsaka mljišč, ki so površine vinskih kleti in počitniških hišic, z oznako samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z PNRP SKv, so dopustni posegi, za objekte: javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni – stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: v skladu s predpisi o javnih cestah. – počitniške hišice (ki nimajo funkcije stalnega bivali- (3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih šča) s pomožnimi objekti razen v FI 1/1, mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP. – obstoječi stanovanjski objekti se lahko ohranijo, re- konstruirajo, vzdržujejo in odstranijo, č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro – nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: (1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- – gostišča, kmečki turizem in vinotoč kmetije z nastani- glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- tvijo, z objekti za izvajanje prodaje izdelkov/pridelkov dopolnilne nja na GJI in grajeno javno dobro. dejavnosti s pomožnimi objekti, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, predpisi), ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva – druge nestanovanjske stavbe: kleti, vinske kleti, zi- pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb danice, vinski objekti, stavbe za spravilo in predelavo pridelka s pomožnimi objekti in pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali (1) EUP EU 6 in EU 8 sta v EPO, v območju Natura 2000 izkazanem najemu vinograd in sadovnjak v velikosti 3000 m2, in v območju KP Goričko ter na območju naravnih vrednot, zato – gradbeni inženirski objekti: se v teh EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za – objekti prometne infrastrukture, varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka. ski vodi, (2) V EUP EU 6 in EU 8, kjer bo prišlo do posegov v eks- – drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških tenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nado- objektov in odlagališč odpadkov), mestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni – energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zava- strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), rovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). – ostalo: objekti iz Priloge 2. V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških (2) Na območjih prometne infrastrukture in na območjih površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadne- 55. člena tega odloka. Stran 9382 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi (1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologi- o javnih cestah. ja, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.) in morfo- č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro logija zazidave Objekte se locira v gradbeno linijo obstoječih objektov. V kolikor gradbene linije ni, se jih locira v 6,0 m (1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- odmiku od ceste. Nezahtevne in enostavne objekte se locira glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- v notranjosti parcele ali v gradbeno linijo osnovnega objekta. nja na GJI in grajeno javno dobro. Faktor zazidanosti je 0,4. (2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, meje je 2,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša sosed, vendar ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva ne manj kot 1,0 m. Odmiki od meja in sosednjih objektov mora- pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb jo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na pred- (1) Vse EUP so v EPO, v območju Natura 2000 in v ob- metnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. močju KP Goričko, zato se pri načrtovanju posegov v prostor Odmik objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno upoštevajo pogoji iz 75. člena tega odloka. drevesno višino. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda (2) V EUP BU 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini (3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane posamična gradnja ali tako, da se stikajo, lahko so samostojni vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V na parceli. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V najmanj 2,0 m ali manj, če s tem soglaša sosed. primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja (4) Širina ožje stranice objekta ne sme presegati 6,0 m funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. razen, pri vinotočih in kmečkih turizmih. Višina objektov je lahko Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški do K+P+M s kolenčnim zidom višine do 60 cm, pri gostiščih, objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta vinotočih in kmečkih turizmih pa do višine kolenčnega zidu s pripadajočim travniškim sadovnjakom). 1,2 m. Kletna etaža je v celoti vkopana oziroma če je objekt na (3) V EUP BU 3, kjer je evidentirana kulturna dediščina, strmem terenu je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. se upoštevajo pogoji iz 74. člena tega odloka. Na strehah so lahko strešna okna, pultna okna in frčade. Frča- (4) Na delu EUP, ki je na erozijskih območjih, se upošte- de morajo imeti stranski zidec, z naklonom strehe 45 stopinj z vajo ukrepi iz 82. člena odloka. ali brez čopa. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z (5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni zemljo (ozelenjene). pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno (5) Tlorisna oblika objektov je pravokotna in je lahko ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- lomljena v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2. Strehe so sime- lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi trične dvokapnice v naklonu 35–45 stopinj in z opečno kritino. nesrečami ter obrambnih potreb. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Strehe so lahko krite tudi s slamo. Enokapne, manjši nakloni in ravne e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi strehe so možne na pomožnih objektih (enostavnih, nezah- tevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, drvarnica, (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni lopa, nadstrešek ipd.). Ti objekti morajo biti oblikovno skladni z pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede osnovnim objektom. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje varovanja zdravja ljudi. poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom 53. člen (razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve (pogoji na območjih razpršene gradnje) vrzeli). Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (1) Na območju zemljiščih pod stavbo (fundus) izven ob- (ozelenjene). močij stavbnih zemljišč je dopustna izvedba gradbenih in drugih (6) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba si- del na zakonito zgrajenih objektih, ki obsegajo: rekonstrukcijo gnalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito obstoječih objektov, vzdrževanje obstoječih objektov, dozidavo moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, in nadzidavo obstoječih objektov, spremembo namembnosti, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziro- odstranitev zakonito in nezakonito zgrajenih objektov. Možna ma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna je gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gradbenih z barvo stavbnega pohištva. Dovolijo se tudi fasade z leseno inženirskih objektov (razen obrambnih objektov, objektov za oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu in je avtoh- ravnanje odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbe- ton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv. nih kompleksov le kotlovnice in sončne elektrarne na strehah Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasade so prepovedane). objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami ter objektov iz (7) Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, raz- Priloge 2, ki so navedeni za PNRP z oznako A. porejene simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte (2) Dopustna je sprememba namembnosti zakonito zgra- in zaprte lože (balkoni so prepovedani). Gradbeni inženirski jenih objektov v: objekti se oblikovno prilagodijo namenu. – stanovanjske stavbe: (8) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri – eno- in dvostanovanjske stavbe – in sicer samo po- zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem av- deželske in kmečke hiše, tohtono sadno drevje. Pri parcelah, ki mejijo na gozdne površine, – nestanovanjske stavbe: se ohranja gozdni rob, upošteva se odmik ene drevesne višine. – gostinske stavbe: penzioni, gostišča in podobne stav- (9) Ograja je lahko do višine 1,20 m, ki je lahko lesena ali be za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali žična ter avtohtona živa meja. Ograje se lahko kombinirajo. Pre- brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu povedane so bele plastične ograje in okrasne betonske ograje. z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, c) Pogoji in merila za parcelacijo – poslovne in upravne stavbe: stavbe s pisarnami in (1) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna poslovnimi prostori različnih društev ipd., stavbe s pisarnami tipologija zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9383 podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stano- (2) Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja vanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti, ali se pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih legah (vodohran – trgovske stavbe: samostojne prodajalne (do 100 m2) ipd.), mora biti presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd., kot del na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora biti ali kot del druge dejavnosti, strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je – stavbe za storitvene dejavnosti – vključno z drugimi priloga projektne dokumentacije. obrtnimi/proizvodnimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb (3) EUP vodnih zajetij pripadajo vodovarstveni pasovi, (kot so pekarne, tiskarne, mizarske, avtomehanične in podobne zavarovani s predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov. delavnice s skladišči ali samostojnimi skladišči, rezervoarji in silosi) pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa in c) Ureditev parcele vizualno ne degradirajo prostora. Dejavnosti, za katere bi bilo (1) Dopustna je zasaditev s krajevno značilno drevnino in potrebno izdelati presojo vplivov na okolje so prepovedane, kar hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in ne velja za kmetijske objekte ali dejavnosti. utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo avtohtoni listavci. – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, (2) Objekti so lahko ograjeni, ograjo se postavi znotraj ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina – stavbe splošnega družbenega pomena: muzeji, stav- ograje je lahko do 2,2, izjemoma več, če to izhaja iz zahtev be za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, zasebne nosilcev soglasodajalcev ali zahteva tehnologija. ambulante in veterinarske ambulante, stavbe za šport – in sicer samo pomožne stavbe na športnih igriščih, č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno – druge nestanovanjske stavbe: vinske kleti in zidanice dobro pod pogojem, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd v velikosti 3000 m2. Kleti so lahko grajene samostojno (1) Priključevanje objekta na prometno infrastrukturo, in prekrite z zemljo (ozelenjene). električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko (3) V kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upra- (kot fundus) v kartografskem prikazu izvedbenega dela OPN na vljavec. kartah 3. Prikaz območij EUP ter osnovne oziroma PNRP, zanj (2) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- veljajo enake določbe kot za prikazane objekte. glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- (4) Na funkcionalnem zemljišču ali gradbeni parceli, ki pri- nja na GJI in grajeno javno dobro. pada obstoječemu objektu (če je bilo v gradbenem dovoljenju d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, določeno) ali na/ob zemljiški parceli, kjer se nahaja objekt (fun- ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva dus), je dopustna postavitev nezahtevnih, enostavnih in zača- pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb snih objektov iz Priloge 2, ki so dopustni za območje PNRP A. (5) Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na (1) V EUP NO 2 se upoštevajo pogoji za posamezno eno- podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni to kulturne dediščine in njegovo vplivno območje iz 74. člena v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se za tega odloka. zgrajene objekte upoštevajo PIP, kot je določeno za razpršeno (2) EUP AD 11, BG 15, FI 10, MO 12, MT 37, PR 11, poselitev z oznako PNRP A in sicer glede lege, velikosti in PR 12, VG 13 in VG 16 so v EPO, v območju Natura 2000 in oblikovanja. Smiselno se za območja razpršene gradnje upo- v območju KP Goričko ter EUP SB 12, SB 13 in SB 15, ki se števajo tudi splošni in skupni PIP. Nova razpršena gradnja ni nahajajo v EPO, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti pod pogoji pogoje iz 75. člena tega odloka. tega odloka ali zakonodaje. (3) V EUP MO 12 se v primeru neizogibne sečnje gr- movja in drevja ta izvede izven gnezditvenega obdobja ptic 54. člen (1. 9.–1. 3.). Na predelu parcele, kjer ni predviden objekt z (območja okoljske infrastrukture – O) okolico in izven predvidene trase cevovoda, naj se ne nasi- pava ali planira materialov. Preostalo travišče, ki bo ostalo v a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor kmetijski rabi, naj se kosi enkrat letno (po 1. 8.), brez mulčenja in gnojenja, biomaso naj se po košnji odstrani. V primeru pri- (1) V EUP AD 11, BG 14, BG 15, FI 8, FI 9, FI 10, IC 10, sotnosti zlate rozge je košnja dovoljena dvakrat do trikrat letno LU 2, LU 3, MA 1, ML 3, ML 7, ML 9, MO 12, MT 37, NO 2, (obvezna odstranitev biomase). Po izkoreninjenju zlate rozge PR 11, PR 12, SB 12, SB 13, SB 15, TE 6, VG 13 in VG 16 na se nadaljuje s košnjo enkrat letno. V EUP PR 11 je v največji območjih stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske infrastruk- možni meri potrebno ohranjati travniške površine. Asfaltiranje ture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja območja ali utrjevanje izven že utrjenih površin ni dovoljeno. čiščenja odpadnih voda, oskrbe z vodo in ter ravnanja z odpad- (4) EUP FI 8 (Pm, Pp), LU 2 (Pm, Ps, Pp), LU 3 (Pm, Ps, ki, z oznako PNRP O ter na ostalih območjih iz izvedbenega Pp), ML 3 (Pp), ML 7 (Pp), ML 9 (Pp, Pm), NO 2 (Pm, Ps, Pp) dela GJI ali na območjih druge namenske rabe, kjer je gradnja in MA 1 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Pri tovrstnih objektov dovoljena, so dopustni posegi: gradnja, re- načrtovanju ureditev v EUP LU 2 in LU 3 na območju poplavne konstrukcija, odstranitev in vzdrževanje gradbenih inženirskih nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih objektov ter objektov iz Priloge 2 ter vseh objektov in naprav in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na namenjenih delovanju dejavnosti na območju oziroma objektov območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije in naprav namenjenih izvajanju dejavnosti javnih gospodarskih celinskih voda in morja. Novogradnja je na območju EUP LU 2 služb ter skladiščenju, vključno z vsemi tehničnimi objekti in na- in LU 3 dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Se- pravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta beborcih. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne objekta ali naprave. Na območju EUP PR 11 se lahko izvajajo in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. posegi za urejanje strelišča za glinaste golobe. (5) Na delu EUP AD 11, BG 15, FI 10, MO 12, MT 37, b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov PR 11, SB 12, SB 13, VG 13 in VG 16, ki se nahajajo na ero- zijskem območju, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka. (1) Gradbene inženirske objekte in naprave se prilagodi (6) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP namenu. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upo- FI 8 in TE 6 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne števajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve objektov. oziroma se jih v največji možni meri varuje. Stran 9384 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(7) EUP ML 7 in ML 9, ki se nahajata na vodnem zajetju 56. člen in vodovarstvenem območju, se pri posegih v prostor upošteva (območja elektroenergetske infrastrukture – E in območja določila odloka, ki varujejo vodni vir. komunikacijske infrastrukture – T) (8) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- (1) V EUP z elektroenergetsko infrastrukturo in na ob- lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi močjih komunikacijske infrastrukture ter na ostalih območjih nesrečami ter obrambnih potreb. iz izvedbenega dela GJI, ki so elektroenergetski vodi, ter na območju stavbnih zemljišč, ki so območja elektroenergetske e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi infrastrukture, z oznako PNRP E, in na območjih stavbnih ze- (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni mljišč, ki so območja komunikacijske infrastrukture, z oznako pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede PNRP T, in na območjih, na katerih je urejena ali predvidena varovanja zdravja ljudi. elektroenergetska in komunikacijska infrastruktura (in so del druge namenske rabe) in odlok na drugih namenskih rabah 55. člen dovoljuje tovrstne posege so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje elektroenergetske in komunikacijske (območje prometne infrastrukture – PC in PO) infrastrukture ter spremljajoči objekti in naprave, potrebni za a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor delovanje in oskrbo elektroenergetske in komunikacijske infra- strukture ter objekti iz Priloge 2. (1) V vseh EUP, na območjih prometne infrastrukture ter območjih, ki so namenjeni za promet in ostalim prometnim b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja površinam, z oznako PNRP PC in PO, in na vseh prometnih površinah iz petega odstavka 27. člena, ki so omrežja prome- (1) Velikost in oblika objektov na območju elektroener- tne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, getske, komunikacijske ter ostale infrastrukture se prilagodi so dopustni posegi, za objekte: namenu. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva – nestanovanjske stavbe namenjeni dejavnosti s pomo- veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. (2) Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja žnimi objekti: ali se pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih legah (antene – bencinski servisi, ipd.), mora biti presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora biti – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je – gradbeni inženirski objekti: priloga projektne dokumentacije. – objekti prometne infrastrukture, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenerget- c) Ureditev parcele ski vodi ter spremljajoči objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti, (1) Dopustna je zasaditev s krajevno značilno drevnino in – ostalo: objekti iz Priloge 2 ter objekti in naprave, ki izha- hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in jajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora ali to zahteva predpis utrjenih parkirišč. ali tehnologija. (2) Objekti so lahko ograjeni. Ograjo se postavi znotraj (2) Posegi iz prvega odstavka a) točke tega člena so do- parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko do 2,2, izjemoma več, če to izhaja iz zahtev pustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen nosilcev soglasodajalcev ali zahteva tehnologija. objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja (1) Priključevanje na drugo omrežje ali drugega omrežja se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezni upravljavec. (1) Velikost in oblika objektov na območju prometnih po- (2) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- vršin se prilagodi namenu. Okolica postaj, servisov, parkirišč glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- se zasadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. Urbana oprema nja na GJI in grajeno javno dobro. je enotno oblikovana. (2) Ceste znotraj naselij se opremijo z drevoredi, ki se d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, izven naselij razpršijo v posamezna drevesa. ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro (1) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni (1) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- nja na GJI in grajeno javno dobro. lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni (1) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno varovanja zdravja ljudi. ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi 4.2. PIP za posamezne EUP na območju krajine nesrečami ter obrambnih potreb. 57. člen d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi (pogoji glede namembnosti in vrste posegov (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni na kmetijskih zemljiščih – K1, K2) pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede (1) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, varovanja zdravja ljudi. ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9385 rabe, brez spremembe namenske rabe, dopustni posegi (grad- – gradbeni inženirski objekti namenjenih dejavnosti na nje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih – na K1 in K2: možnosti: – agrarne operacije, vodni zadrževalniki za potrebe – prometna infrastruktura, namakanja kmetijskih zemljišč vključno s sistemi za namakanje – cevovodi, elektroenergetski in komunalni infrastruk- kmetijskih zemljišč (namakalni kanali in drugi objekti za dovaja- turni objekti, nje vode za agromelioracije). Na območju z naravovarstvenim – drugi gradbeni inženirski objekti, statusom agrarne operacije v k.o. Andrejci, k.o. Bogojina, k.o. – ostalo: objekti iz Priloge 2. Filovci, k.o. Fokovci, k.o. Ivanovci, k.o. Kančevci, k.o. Krnci, (3) Na območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP k.o. Lončarovci, k.o. Moravci, k.o. Selo, k.o. Središče in k.o. PC in VC, se upoštevajo PIP iz 55. in 59. členih tega odloka. Suhi vrh ter na celotnem območju KP Goričko, EPO, Natura (4) V EU 6 in EU 8, na območju PNRP, ki so name- 2000 in območju naravnih vrednot pod pogoji iz 75. člena, njena energetski in komunikacijski infrastrukturi, z oznako – objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpi- PNRP E in T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka. som, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje (5) Na območju EUP IN 7, z oznako PNRP K2, je pred- skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na videna ureditev zadrževalnika z namenom namakanja in za- zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske drževanja vode za namene namakanja sadnega drevja. Na objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo območju so poleg primarne rabe in posegi iz prvega odstavka nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko tega člena, možni posegi ter gradnja objektov in naprav za presega velikost nezahtevnih objektov; ureditev zadrževalnika, distribucijo vode ter drugih naprav za – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, izvajanje dejavnosti namakanja in zadrževanja vode. Na obmo- klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, čju gozdov (G) se upoštevajo pogoji iz 58. člena tega odloka opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ter na območju voda (VC) pogoji iz 59. člena tega odloka. V ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih EUP so dovoljeni posegi, ki so za posamezno namensko rabo pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža), določeni v Prilogi 2. – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in na- (6) Na območju EUP NO 8, z oznako PNRP K1, je obsto- ravnih pojavov, ječe vzletišče za zmajarje in modelarje. Na območju so poleg – raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in primarne rabe in posegov iz prvega odstavka tega člena, možni geotermičnega energetskega vira, posegi za vzdrževanje in odstranitev obstoječega vzletišča. – začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka Ohranijo, vzdržujejo, odstranijo se lahko markirni elementi in oziroma v času sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen obstoječi pritlični montažni objekt. Po opustitvi dejavnosti se iz montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti objekt odstrani, zemljišče rekultivira in vzpostavi v prvotno montažni, začasna tribuna za gledalce na prostem, premični stanje. objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, (7) Na območju EUP BG 6, z oznako PNRP K1, je predvi- premični kokošnjak, premični zajčnik), dena ureditev vzorčnih vrtov poleg posegov iz prvega odstavka – opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija tega člena in posegov iz Priloge 2. (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica), (8) V EUP KA 8, z oznako PNRP K1, se poleg primarne – začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred rabe lahko vzdržuje in odstrani obstoječe nogometno igrišče. naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja Na območju je poleg posegov iz prvega odstavka tega člena, vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred možno vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj, nadstrešnic, naravnimi in drugimi nesrečami, klopi, košev za smeti, zaščitne mreže ipd. objektov, ki služijo – dostop do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno dejavnosti na območju. graditi na kmetijskih zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni (9) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki poselitvi, so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, na katerih je obstoječe – gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uved- ali načrtovano namakanje, je poleg posegov iz prvega odstav- bi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi ka tega člena dopustna še gradnja in postavitev namakalnih objektov državnega pomena uvrščeni v skupini daljinski cevo- sistemov. vodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (10) Vse posege na območja varstva narave je možno (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in izvesti ob predhodni pridobitvi naravovarstvenega dovoljenja priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) ele- ali soglasja. ktroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska (11) Pri rekonstrukciji prometnih površin so vključena omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, vzdrževalna dela in odstranitev lokalnih cest, občinskih pro- – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z metnih površin ter obstoječih dostopnih poti in se upošteva vse zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogo- prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s juje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica PNRP prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namen- na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni ske rabe zemljišč ali del druge PNRP. Razvidne so iz grafičnih zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomo- prikazov stanja prostora (v Prikazih GJI) ali iz grafičnih prikazov žni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v izvedbenega dela (v Prikazu območij EUP in GJI (obstoječe ali območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstruk- predvidene) ali so kategorizirane občinske ceste ali so eviden- cije ceste, tne v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne – mala vetrna elektrarna do največje nazivne moči na- topografske karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi prave za samooskrbo je 11 kVA, če gre za kmetijsko zemljišče pozidana in sorodna zemljišča – prometne površine, poti). z boniteto manj kot 35 in ne sme presegati priključne moči iz (12) Na vseh namenskih površinah se poleg osnovne na- soglasja za priključitev v skladu s predpisom o samooskrbi z menske rabe ohranja biotska raznovrstnost in varstvo naravnih električno energijo iz obnovljivih virov energije. vrednot. Za prostorske ureditve in posege, ki se jih dopušča – ostalo: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh v vseh površinah v odprti krajini na kmetijskih zemljiščih ter ter objekti iz Priloge 2, ki so dopustni na območjih z oznako agrarne operacije, vodne zadrževalnike in druge objekte za PNRP K1 in K2. intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča tako, da se (2) V EUP EU 6 je med kmetijskimi zemljišči območje ohranja varovane habitatne tipe in pridobi naravovarstveno stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine, z oznako PNRP soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo. ZD. Na teh območjih je dopustna zasaditev nizkega drevja in (13) Na kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene agrarne grmičevja ter posegi za objekte: operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje Stran 9386 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije in obnavlja drenažne sisteme in osnovna odvodnja iz kmetijskih se v teh EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za zemljišč. Na območju izvedenih agrarnih operacij se pri pose- varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje gih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se biotske raznovrstnosti, iz 75. člena tega odloka. jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji (5) V EUP IN 7 se pri ureditvi (za zmanjšanje negativnega možni meri varuje. vpliva na SCI Goričko) na območju z lesno obrežno zarastjo (14) Na območjih, kjer se lahko izvajajo komasacije, se ohranja obstoječo namensko rabo. Zahodni del zajetja naj se lahko izvedejo tudi na območju drugih EUP in namenskih rabah ohranja kot mirna cona, v katero se ne posega, dostop do vode (kot so: gozdne, prometne, vodne površine, stavbna zemljišča se lahko uredi le na vzhodni strani, pri urejanju zajemanja s poto- in drugo), ki mejijo ali se nahajajo znotraj območij komasacij ka naj se v obrežno zarast potoka ali strugo posega v najmanjši oziroma v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, če drug možni meri. Pri ureditvi zadrževalnika je potrebno zagotoviti predpis ne določa drugače. Na območjih z naravovarstvenim in prehodnost vodnih organizmov in ekološko sprejemljivi pretok. kulturnovarstvenim statusom pod pogoji in v soglasju pristojne (6) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se varstvene službe. zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske razno- vrstnosti. Pri tem se gnojevka odvaža prednostno na zemljišča b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov in izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg eksten- naprav v območju EUP zivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje, (1) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin dejavnosti ali objekta zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje (2) Glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja se upošteva določila 64. člena. Gradbeni inženirski objekti se in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke. oblikovno prilagodijo namenu. (7) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo in so v območjih z c) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno naravovarstvenih statusom, se raba, izkoriščanje in urejanje dobro načrtuje tako, da se trajno ohranjajo kmetijske, ekološke in kra- jinskotvorne funkcije. Raba travnikov, pašnikov, sadovnjakov, (1) Gradbeni inženirski in pomožni infrastrukturni objekti, vinogradov in polj se načrtuje na trajnostni in sonaravni način. katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede Združevanje kmetijskih zemljišč, ki bi vplivalo na krajinskotvor- v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni po- ne, habitatske in biodivezitetne lastnosti območij, ni dovoljen. tencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih (8) Na območju naravnih vrednot se vzpostavlja pove- koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti izven sklenjenih zovalne ekološke koridorje ali pasove. Na območju naravnih kmetijskih površin, ob robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, vrednot ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih med gozdno mejo in njivo ter se po izvedeni gradnji zemljišče snovi, ki bi lahko imeli negativen vpliv na biodivezitetne zna- vzpostavi v prvotno stanje. Globina ali višina nadzemnih in čilnosti območja. podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna (9) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih habitatnih tipov (EPO, Natura 2000). Ohranja se gozdne povr- objektih pa urediti zemljišče ob njih. šine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno (2) GJI se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven na- krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti. ravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja (10) V EUP, kjer so poplavna območja, so na kmetijskih varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. zemljiščih posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega Obstoječo GJI, ki negativno vpliva na naravne vrednote in vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi biotsko raznovrstnost, se sanira. ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij. V EUP na (3) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- območju poplav veljajo določila 82. člena tega odloka. glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- (11) Za EUP, ki so v erozijsko ogroženem območju, se nja na GJI in grajeno javno dobro. pri načrtovanju in obdelavi upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka. č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, (12) V EUP, kjer so območja izvedenih hidromelioracij ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva (HMO), se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve (1) Na območju kmetijskih zemljišč je več enot kulturne oziroma se jih v največji možni meri varuje. dediščine in njihovih vplivnih območij. Po posameznih tipih (13) V EUP, ki se nahajajo na območju požarne ogrože- kulturne dediščine, ki so razvidni iz javnih evidenc EŠD in iz nosti, se upoštevajo določila 82. člena tega odloka. priloge k OPN Prikaz stanja prostora, se upoštevajo pogoji iz (14) Znotraj EUP so varstveni pasovi vodnega vira, zato 74. člena tega odloka. se pri posegih upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih (2) Na območjih kmetijske rabe, ki sovpada z območji območjih vodnih virov. arheološke dediščine je ob večjih zemeljskih delih (globoko (15) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni strojno oranje, agromelioracije, itd.) potrebno upoštevati splošni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/inve- ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- stitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najd- nesrečami ter obrambnih potreb. bi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi (3) V območja kulturne dediščine se praviloma ne po- (1) Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni sega. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kul- varovanja zdravja ljudi. turno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine je dopustna gradnja ali postavitev objektov na zahtevo kulturno 58. člen varstvene službe, v njegovem vplivnem območju pa le s soglas- jem pristojne varstvene službe. (gozdna zemljišča – G) (4) V EUP, ki so v območju EPO, v območju Natura 2000 (1) Na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so name- in v območju KP Goričko ter na območju naravne vrednote, njena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9387 posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za (3) Dopustni so posegi v skladu z gozdnogospodarskimi vrste objektov v velikosti in pogojih kot so navedeni v predpisu načrti, sanacije degradiranega prostora, sanacije nelegalnih o vrstah objektov glede na zahtevnost: kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih suro- – vsi gradbeni inženirski objekti razen objekti industrijski vin) in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, krčitve gradbeni kompleksi in zahtevni objekti iz drugih gradbenih gozdov na podlagi Zakona o gozdovih, objekti za zaščito in inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti reševanje v naravnih in drugih nesrečah in vodnogospodarske za ravnanje z odpadki. Čistilne naprave se lahko postavljajo na ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov, cestnih use- robu gozdnega zemljišča. kov, nasipov ter raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, – V EUP MT 24 je na območjih gozdnih zemljišč, z da raziskovanje trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravne- oznako PNRP G, poleg primarne rabe dopustna zasaditev av- ga stanja območja ter da se po raziskovanju zemljišča povrnejo tohtonega drevja in grmičevja ter gradnja in postavitev premič- v prvotno stanje. nih čebelnjakov, gozdne in sprehajalne poti, naravnega ribnika, (4) Na gozdna zemljišča ni dovoljen vnos tujerodnih orga- javne razsvetljave ob obstoječih in novih sprehajalnih poteh, nizmov in kemičnih snovi za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev. postavitev ograje, ki mora biti ozelenjena, postavitev klopi in (5) Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod košev za smeti ter posegov, ki jih dovoljuje Zakon o gozdovih. pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje/so- Posegi iz Priloge 2 so dovoljeni, če so skladni z načrtovano glasja zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistve- dejavnostjo na območju EUP MT 24. no spremenijo življenjske razmere divjadi, pa tudi predhodno – EUP IC 7 – na območju gozda ob gramoznici Ivanci mnenje upravljavca lovišča je poleg primarne rabe dopustna dopolnilna zasaditev drevja (6) Na območju gozdnih zemljišč, ki so v območju EPO, v in grmičevja ter ureditev dodatnih sprehajalnih poti. V EUP se območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na območju eventualni infrastrukturni objekti in naprave urejajo na njenem naravnih vrednot, se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje robu ali izven. EUP je v območju pomembnejše podtalnice. Na za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranja- tem območju se varuje kemijsko in količinsko stanje podzemne nje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka. V primeru vode. Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v agrarnih operacij na območjih z naravovarstvenim statusom se podzemne vode. upošteva usmeritve iz 75. člena. – ostalo: (7) V EUP, kjer so poplavna območja, so na gozdnih – krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima posledi- zemljiščih posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega co spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi v oboro za rejo divjadi, ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij. V EUP – posegi za rekreacijske in turistične poti po obstoječih na območju poplavne ogroženosti veljajo določila 82. člena poteh, tega odloka. – vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih (8) Za EUP, ki so v erozijsko ogroženem območju, se pri površin in vodnega režima, načrtovanju in obdelavi upoštevajo pogoji iz 82. člena tega – objekti za potrebe zaščite in reševanja, odloka. – objekte in naprave za potrebe varstva pred naravnimi (9) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP, in drugimi nesrečami, se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in – začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, študij- jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se skih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po jih v največji možni meri varuje. izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje, (10) Na območju požarne ogroženosti v EUP se upošteva – športne in rekreacijske površine pri katerih ni potreb- določila 82. člena tega odloka. na odstranitev drevja, kot so paintball, adrenalinski park ipd. (11) Znotraj EUP so varstveni pasovi vodnega vira, zato – ureditev javne razsvetljave ob obstoječih in novih se pri posegih upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih sprehajalnih poteh, območjih vodnih virov. – postavitev smerokazov oziroma neprometne obvestil- (12) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- ne signalizacije, panojev, spomenikov in tabel, ki ne spadajo glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- pod nezahtevne in enostavne objekte ipd. in drugi posegi v nja na GJI in grajeno javno dobro. soglasju z Zavodom za gozdove Slovenije, (13) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni – objekti iz Priloge 2. pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno (2) Na gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- načrtujejo ali dovoljujejo predpisi o gozdovih. Gradnje morajo lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop nesrečami ter obrambnih potreb. do gozdnih zemljišč. Posegi so dopustni pod pogojem, da niso (14) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z varovanja zdravja ljudi. interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno so- glasje od pristojne javne gozdarske službe. Posegi v gozdne 59. člen površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v (območja vodnih površin – VC) čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij (1) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpo- namenske rabe, na območjih celinskih vodnih zemljišč z ozna- stavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih ko PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, var- razen v primerih, ki jih dovoljuje Zakon o gozdovih. Pri gradnji stvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS s predpisi o vodah. Možni so posegi (gradnje, rekonstrukcije, v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znan- vzdrževanja in odstranitve): stvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri novogra- – gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in dnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infra- gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem strukturo, primeru nosi odgovornost za nastalo škodo, v primeru porušitve – gradnjo objektov grajenega javnega dobra po predpisih drevja, investitor. o vodah ali drugih zakonih, Stran 9388 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških 60. člen in bioloških lastnosti površinskih voda, (pogoji v EUP trajnega varovanja habitatov) – ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, (1) Območja trajnega vzdrževanja travišč se nahajajo v – gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za EUP HT 1, HT 2, HT 3, HT 4, HT 5 in HT 6, ki so po namenski izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma rabi kmetijska zemljišča, z oznako PNRP K1 in K2. priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), za- (2) Za vzdrževanje in vzpostavitev ugodnega stanja ter gotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami vzpostavljanje kvalifikacijskih habitatnih tipov (KHT) skrbi ob- v naravnih kopališčih, čina. – gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred one- (3) Na območjih EUP iz prvega odstavka tega člena se snaženjem, lahko gradijo, vzdržujejo, rekonstruirajo in odstranijo gradbeni – gradnjo objektov namenjenih obrambi države, zaščiti in inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elek- reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije troenergetski vodi) pod pogojem, da se ne zmanjša površina ter travnika in njegova raba. – objekti iz Priloge 2. (4) Na območju EUP iz prvega odstavka tega člena se (2) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na ob domačijah lahko postavlja le manjše enostavne in nezah- vodnem in priobalnem zemljišču, je na teh objektih in napravah tevne kmetijsko-gozdarske pomožne objekte (do 50 m2), ki so mogoča rekonstrukcija, vzdrževanje, sprememba namembno- opredeljeni na območjih PNRP z oznako K1 in K2 v Prilogi 2. sti ali nadomestna gradnja, če: – se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost 1. Ukrepi vzpostavitve območja trajnih travišč ali ogroženost, na srednjeevropskih suhih traviščih na kisli peščeni podlagi – se s tem ne poslabšuje stanja voda, KHT 34.32 (6210) – je omogočeno izvajanje javnih služb, – se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, (1) Za vzpostavitev KHT 34.32 (6210) naj se na območju – to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in izvaja ekstenzivna paša ali košnja enkrat do dvakrat na leto – se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost prvič po odcvetu večine travniških rastlin. Območja naj se do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. ne gnoji, seno naj se suši na travniku, na koncu sezone (av- (3) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane gust–oktober) je dovoljena tudi naknadna paša. Za pospešitev dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: vzpostavljanja primerne travniške združbe je potrebno sejanje – ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, travne mešanice s pokončno stoklaso, katere semena se na- – zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, bere na okoliških travnikih z dotičnim habitatom. – ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, 1.1 Splošni napotki za vzdrževanje travišč – onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvo- s kodo FFH 6210(*) dnih organizmov. (4) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano: (1) Splošni napotki za vzdrževanje travišč s kodo FFH – odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdi, tekoči ali 6210(*) so naslednji: plinasti obliki, – površin se ne sme gnojiti oziroma ukiniti je treba vnos – odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih ma- hranilnih snovi, terialov ali drugih podobnih snovi, – paša ni dovoljena, morebitno pašo je treba opustiti, – odlaganje odpadkov ter – površin naj se ne mulči ali požiga, – pranje vozil, – površin naj se ne apni, – prepovedano gnojenje in – kosi naj se vsako leto enkrat ali največ dvakrat, vendar – uporaba sredstev za varstvo rastlin. ne pred 25. majem, (5) Objekti in naprave za urejanje in upravljanje voda ter – po prvi košnji naj se trava po košnji posuši in odstrani, gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. – po morebitni drugi košnji, ali če je prva košnja po 15. av- (6) V območjih vodotokov je treba uporabiti avtohtono gustu, je optimalno, da se trava posuši in odstrani, vendar je vegetacijo in upoštevati geomorfologijo in naravni tok vodotoka. dopustno, da se trava odstrani tudi neposušena. (7) Vse EUP so v območju pomembnejše podtalnice. Na (2) Površine suhih travišč, na katere so začele vdirati tem območju se varuje kemijsko in količinsko stanje podzemne invazivne rastline, je treba nujno kositi dvakrat: prvič spomladi vode. Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v (maj, junij, vendar ne pred 25. majem) in drugič praviloma pred podzemne vode. 1. avgustom (+/– 7 dni). (8) Na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki so v območjih (3) Zaradi prekomerne paše, zlasti poleti, lahko pride do varstva narave ali so opredeljena kot naravne vrednote, se erozije zemlje in zmanjšanje vrstne pestrosti (Buglife, 2007). upošteva varstvene režime in pogoje varstva narave. Paša tako zaradi teptanja ruše in vnosa hranil za ta habitatni (9) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splo- tip iz previdnostnega principa ni dovoljena. šne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. 1.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja travišč (10) V primeru agrarnih operacij na območjih z naravo- s kodo FFH 6210(*) varstvenim statusom se upoštevajo usmeritve iz 75. člena (1) Površine travišč, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami: tega odloka. – Lesne vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri (11) Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. po- tleh. Po potrebi v prvih letih, ko odganjajo poganjki iz panjev po- glavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključeva- žaganih dreves oziroma grmovja, je potrebno kositi pogosteje: nja na GJI in grajeno javno dobro. prvič se pokosi do sredine aprila, nato še dva do trikrat, odvisno (12) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo bodo lesne pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh travnikov. Na ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva oko- opisan način je potrebno površine vzdrževati vsaj prvih 5 let po lja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi odstranitvi lesnih vrst. nesrečami ter obrambnih potreb. – Mlada drevesa oziroma grmovja na travnikih se lahko (13) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni izruje skupaj s koreninami. Luknje in odprto zemljo je potrebno pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede zatraviti s pripravljeno mešanico semen iz podobnih travnikov varovanja zdravja ljudi. oziroma takoj nazaj »zakrpati« s travno rušo. Pred izkopava- Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9389 njem korenin je potrebno odstraniti približno 7 cm debelo plast – površin se ne sme gnojiti oziroma ukiniti je treba vnos travne ruše. Po končani odstranitvi korenin je potrebno travno hranilnih snovi, rušo (le to je potrebno ohranjati vlažno) položiti nazaj in tako – paša ni dovoljena, morebitno pašo je treba opustiti, preprečiti vdor semen tujerodnih rastlin. – površin naj se ne mulči ali požiga, – Vso pokošeno, požgano in podobno biomaso je potreb- – površin naj se ne apni, no iz travnika odstraniti. Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato – kosi naj se vsaj enkrat na dve leti, vendar ne pred ni dovoljeno. Po končni vzpostavitvi je potrebno travnik vzdrže- 25. majem, vati po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa. – v primeru enkratne košnje vsako drugo leto je treba (2) Površine suhih travišč, ki se zaraščajo z invazivnimi pokositi pred 20. julijem, vendar ne pred 25. majem, vrstami: – lahko se kosi dvakrat letno, pri čemur prva košnja ne – Površine suhih travišč, ki jih je prerasla zlata rozga, se sme biti pred 25. majem, druga pa naj sledi vsaj 6 tednov lahko izboljša le s pogosto in dosledno košnjo. Za uničenje zla- kasneje, te rozge je potrebno v prvih letih kositi večkrat letno, obvezno – v primeru prisotnosti zlate rozge naj se kosi dvakrat pa po spomladanski košnji (maj, junij) pokositi še enkrat pred letno (prvič ne pred 25. majem), drugič preden zacveti zlata cvetenjem rozge (praviloma pred 1. avgustom +/– 7 dni) in po rozga (praviloma 2. avgusta +/– 7 dni), potrebi še enkrat jeseni. Potrebno je upoštevati tudi splošne – pokošeno travo je potrebno odstraniti, vendar naj le ta napotke za vzdrževanje tega habitatnega tipa. obleži vsaj dva dni. (2) Zaradi specifičnosti Goričkega so datumi prve košnje 1.3 Napotki za vzpostavljanje travišč s kodo FFH 6210(*) in pogostost košnje prilagojeni vrstama Iris sibirica in Hemero- (1) Navedene travnike je najlažje vzpostavljati na površi- callis lilioasphodelus. Po 25. maju lahko vrsti še vedno cvetita, nah, na katerih so jih v preteklosti že kartirali in le te niso bile vendar ju košnja po tem datumu ne ogroža, ampak spodbudi preorane. Vzpostavljanje je primerno tudi iz suhe oblike nižin- vegetativen razvoj s korenikami (Kaligarič s sod., 2004). skih ekstenzivno gojenih travnikov (FFH 6510, Physis 38.221). V primeru, ko gre za nekdanjo površino, ki je bila kartirana kot 2.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja travnikov habitatni tip s kodo FFH 6210(*) in se zarašča, je vzpostavitev s prevladujočo stožko KHT 37.2 (6410) možna po opisanem postopku v predhodnem poglavju. V pri- (1) Površine stožkovja, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami: meru vzpostavljanja iz suhe oblike nižinskih ekstenzivno goje- nih travnikov, je rabo potrebno prilagoditi splošnim napotkom – Lesne vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri za vzdrževanje tega habitatnega tipa. tleh. Po potrebi v prvih letih, ko odganjajo poganjki iz panjev po- (2) Za vzpostavitev KHT 37.2 (6410) naj se na predvi- žaganih dreves oziroma grmovja, je potrebno kositi pogosteje: denem območju vzdržuje nivo talne vode, popolnoma naj se prvič se pokosi do sredine aprila, nato še dva do trikrat, odvisno opusti intenzivna kmetijska raba (gnojenje, zgodnja košnja). od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo bodo lesne Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe pa je vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh travnikov. Na potrebno tudi sejanje travne mešanice iz okoliški travnikov, na opisan način je potrebno površine vzdrževati vsaj prvih 5 let po katerem uspeva dotični KHT. odstranitvi lesnih vrst. (3) Za vzpostavitev KHT 38.2 (6510) naj se na predvide- – Mlada drevesa oziroma grmovja na travnikih se lahko nih območjih izvaja košnja dvakrat do trikrat na leto, zmerno izruje skupaj s koreninami. Luknje in odprto zemljo je potrebno dognojevanje, vzdržuje se naj primeren režim vlažnosti. Za zatraviti s pripravljeno mešanico semen iz podobnih travnikov pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je po- oziroma takoj nazaj »zakrpati« s travno rušo. Pred izkopava- trebno sejanje travniške mešanice, katere semena se nabere njem korenin je potrebno odstraniti približno 7 cm debelo plast na okoliških travnikih z dotičnim KHT. travne ruše. Po končani odstranitvi korenin je potrebno travno (4) V kolikor se KHT nadomešča na površinah v zara- rušo (le to je potrebno ohranjati vlažno) položiti nazaj in tako ščanju, se na območju najprej odstrani lesno vegetacijo in preprečiti vdor semen tujerodnih rastlin. njene korenine. Na začetku naj se kosi večkrat letno, pokošen – Vso pokošeno, požgano in podobno biomaso je potreb- material pa naj se vedno odstrani s travnikov. Kasneje naj se no iz travnika odstraniti. Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato na območjih vzpostavi ekstenzivna raba. ni dovoljeno. Po končni vzpostavitvi je potrebno travnik vzdrže- (5) V okviru spremljanja izvedbe omilitvenih ukrepov je vati po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa. treba spremljati tudi, ali je njihova izvedba dosegla željen uči- (2) Površine stožkovja, ki se zaraščajo z invazivnimi vr- nek, torej zmanjšanje neugodnih vplivov izvedbe OPN. stami: (6) Preostalo travišče, ki bo ostalo v kmetijski rabi, naj se Površine stožkovja, ki jih je prerasla zlata rozga, se lahko kosi enkrat letno (po 1. 8.), brez mulčenja in gnojenja, biomaso izboljša le s pogosto in dosledno košnjo. Za uničenje zlate naj se po košnji odstrani. V primeru prisotnosti zlate rozge je rozge je potrebno v prvih letih kositi večkrat letno, obvezno košnja dovoljena dvakrat do trikrat letno (obvezna odstranitev pa po spomladanski košnji (maj, junij) pokositi še enkrat pred biomase). Po izkoreninjenju zlate rozge se nadaljuje s košnjo cvetenjem rozge (praviloma pred 1. avgustom +/– 7 dni) in po enkrat letno. potrebi še enkrat jeseni. Potrebno je upoštevati tudi splošne napotke za vzdrževanje tega habitatnega tipa. 2. Ukrepi vzpostavitve območja trajnih travišč na travnikih s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih 2.3 Napotki za vzpostavljanje travnikov s prevladujočo stožko ali glineno-muljastih tleh KHT 37.2 (6410) KHT 37.2 (6410) (1) Za vzpostavitev KHT 37.2 (6410) naj se na predvi- (1) Kot potencialne površine za vzpostavitev travnikov s denem območju vzdržuje nivo talne vode, popolnoma naj se stožkovjem na novo, se lahko uporabi površine habitatnih tipov opusti intenzivna kmetijska raba (gnojenje, zgodnja košnja). kartirane kot: Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe pa je – mokrotni mezotrofni in evtrofnin travnik ali pašnik potrebno tudi sejanje travne mešanice iz okoliški travnikov, na (Physis 37.2 in podrejene kategorije); katerem uspeva dotični KHT. – srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (Physis 38.222 2.1 Splošni napotki za vzdrževanje travnikov s prevladujočo in podrejene kategorije T2, T21, T3); stožko KHT 37.2 (6410) – oligotrofni mokrotni travniki (Physis 37.3, TVM) zlasti v (1) Splošni napotki za vzdrževanje travnikov s prevladu- primerih, ko gre za zaraščanje katerega od naštetih habitanih jočo stožko KHT 37.2 (6410) so naslednji: tipov z zlato rozgo (oznaka INV2). Stran 9390 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(2) Na teh površinah je poleg režima košnje ključno, da – zaradi teptanja ruše in selektivne izbire krme je tre- se ustvari morebitno osuševanje (zasutje jarkov) in gnojenje. ba pašo omejiti časovno in količinsko glede na površino (glej Kositi je potrebno enkrat ali dvakrat letno. V primeru enkratne spodnjo tabelo), košnje ne pred 25. majem, vendar pred 20. julijem. V primeru – večletni pašno-košni kolobar: dve leti se kosi do največ košnje dvakrat na leto, naj bo prva košnja po 25. maju, druga trikrat letno. Tretje leto se lahko pase s časovno in količinsko pa vsaj šest tednov kasneje. obremenitvijo kot je prikazana v spodnji tabeli. (3) Stožkovja so poleg specifične rabe zelo povezana tudi s tipom podlage in je zato vzpostavitev površin dokaj zahtevna. Vodič za stopnjo paše za nižinsko ekstenzivno obdelane Za vzpostavitev površin naj se zato izbere površine, kjer je travnike habitatni tip v preteklosti že bil in tem sosednje površine, kjer Št. pašnih tednov Ovce Govedo lahko pričakujemo podobne vlažnostne razmere. na leto (št. glav/ha) (št. glav/ha) (4) Površine suhih travišč, na katere so začele vdirati 2 60 15 invazivne rastline, je treba nujno kositi dvakrat: prvič spomladi (maj, junij, vendar ne pred 25. majem) in drugič praviloma pred 6 20 5 1. avgustom (+/– 7 dni). 10 12 3 (5) Zaradi prekomerne paše, zlasti poleti, lahko pride do 14 8,5 2 erozije zemlje in zmanjšanje vrstne pestrosti. Paša tako zaradi 20 6 1,5 teptanja ruše in vnosa hranil za ta habitatni tip iz previdnostne- 36 3,5 1 ga principa ni dovoljena. 52 2,5 0,5 3. Ukrepi vzpostavitve območja trajnih travišč Kadar se nižinski ekstenzivno obdelani travniki križajo z na travnikih za vzdrževanje nižinskih ekstenzivno obdelanih drugimi naravovarstveno pomembnimi travišči (FFH 6210(*), travnikov KHT 38.2 (6510) 6230* in 6410) naj se jih vzdržuje kot travišče s katerim se križa in ne kot nižinske ekstenzivno obdelane travnike. (1) Za vzpostavitev KHT 38.2 (6510) naj se na predvide- nih območjih izvaja košnja dvakrat do trikrat na leto, zmerno 3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega stanja nižinskih dognojevanje, vzdržuje naj se primeren režim vlažnosti. Za ekstenzivno obdelanih travnikov KHT 38.2 (6510) pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe je po- trebno sejanje travniške mešanice, katere semena se nabere (1) Površine v stanju manj ugodne ohranjenosti: na okoliških travnikih z dotičnim KHT. – Površine, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti, so (2) V kolikor se KHT nadomešča na površinah v zara- običajno preveč intenzivno obdelovane (košene, gnojene) ali ščanju, se na območju najprej odstrani lesno vegetacijo in pa se zaraščajo. Ugodno stanje se vzpostavi z nekaj letno pre- njene korenine. Na začetku naj se kosi večkrat letno, pokošen kinitvijo gnojenja. Ostali ukrepi naj sledijo splošnim napotkom material pa naj se vedno odstrani s travnikov. Kasneje naj se za vzdrževanje tega habitatnega tipa. na območjih vzpostavi ekstenzivna raba. (2) Površine, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami: (3) V okviru spremljanja izvedbe omilitvenih ukrepov je – Lesne vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri treba spremljati tudi, ali je njihova izvedba dosegla željen uči- tleh. Po potrebi v prvih letih, ko odganjajo poganjki iz panjev nek, torej zmanjšanje neugodnih vplivov izvedbe OPN. požaganih dreves in grmovja, kosimo pogosteje: prvič se po- (4) Preostalo travišče, ki bo ostalo v kmetijski rabi naj se kosi do sredine aprila, nato še dva do trikrat, odvisno od hitrosti kosi enkrat letno (po 1. 8.), brez mulčenja in gnojenja, biomaso rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo bodo lesne vrste s naj se po košnji odstrani. V primeru prisotnosti zlate rozge je propadajočimi koreninami izginile iz teh travnikov. Tako bo košnja dovoljena dvakrat do trikrat letno (obvezna odstranitev treba površine vzdrževati vsaj prvih 5 let. biomase). Po izkoreninjenju zlate rozge se nadaljuje s košnjo – Mlada drevesa oziroma grmovja na travnikih se lahko enkrat letno. izruje skupaj s koreninami. Luknje in odprto zemljo je potrebno zatraviti s pripravljeno mešanico semen iz podobnih travnikov 3.1 Splošni napotki za vzdrževanje nižinskih ekstenzivno oziroma takoj nazaj »zakrpati« s travno rušo. Pred izkopava- obdelanih travnikov KHT 38.2 (6510) njem korenin je potrebno odstraniti približno 7 cm debelo plast travne ruše. Po končani odstranitvi korenin je potrebno travno (1) Splošni napotki za vzdrževanje nižinskih ekstenzivno rušo (le to je potrebno ohranjati vlažno) položiti nazaj in tako obdelanih travnikov KHT 38.2 (6510) so naslednji: preprečiti vdor semen tujerodnih rastlin. – gojenje je dovoljeno v tolikšni meri, da je količina prine- – Vso pokošeno, požgano in podobno biomaso je potreb- senih hranil enaka količini hranil, ki so odstranjene iz travnika no iz travnika odstraniti. Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato (biomasa, spiranje, denitrifikacija …), ni dovoljeno. Po končni vzpostavitvi je potrebno travnik vzdrže- – površin naj se ne mulči in požiga, vati po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega tipa. – redna paša ni dovoljena, v nadaljevanju pa je predlagan pašno-košni letni in pašno-košni večletni sistem kolobarjenja. 3.3 Napotki za vzpostavljanje nižinskih ekstenzivno obdelanih V primeru njegove vzpostavitve je nujen monitoring ukrepa travnikov KHT 38.2 (6510) za morebitno korekcijo sistema v naslednjem 5 letnem načrtu upravljanja, (1) Povečanje površin travišč s kodo FFH 6510 naj gre – kosi naj se vsaj enkrat in največ trikrat letno, po vsaki na račun intenzivno obdelovanih travnikov, opuščenih njiv in košnji pa je treba pokošen material odstraniti, zaraščajočih površine (grm – GRM2, začetna listavci – ZL, – prva košnja naj ne bo pred 20. majem, začetna iglavci in ZM – začetni mešani sestoj). Na intenzivno – če se prvič pokosi do 1. avgusta, je treba travo posušiti obdelanih travnikih je potrebno za vsaj 3 leta opustiti gnojenje, in odstraniti, kasnejša košnja se lahko odstrani neposušena, kosi pa naj se največ trikrat letno. – v primeru dveh ali treh košenj, mora biti vsaj prva ko- (2) Po njivah, ki se jih želi povrniti v travnike, naj se to stori šnja posušena in odstranjena, po morebitni drugi in/ali tretji je tako, da se v čim krajšem času porabi količino hranil v tleh, ki je optimalno, da se trava posuši in odstrani, vendar je dopustno tam zaradi gnojenja in, da ne bo zaradi opuščenih površin prišlo da se trava odstrani tudi neposušena, do vdora tujerodnih invazivnih vrst. Njivo se zaseje z travno – letni pašno-košni kolobar (druga in/ali tretja košnja): mešanico semen iz podobnih travnikov, kot se jih predvideva – namesto zadnje košnje je dovoljena ekstenzivna vzpostaviti. Nadalje naj se jih vzdržuje s košnjo, in sicer trikrat paša, pri čemer se živine ne sme dodatno hraniti, da na travni- letno: prvič od 20. maja do 15. junija in drugič okrog 1. avgusta ku ne pride do povečanega vnosa hranil, (+/– 7 dni). Če je njiva že opuščena in se sprotno zarašča, jo Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9391 je potrebno pokositi in posejati travno mešanico. Nadalje se jo območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP PC in G se vzdržuje s košnjo trikrat letno. upoštevajo PIP iz 55. in 58. členih tega odloka. (3) Grmišča in zgodnje stopnje gozdov naj se obdela kot – za EUP LU 6: pri travnikih, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami, le da bo površina – Odlok o ureditvenem načrtu za gramoznico v Luka- odprte zemlje večja, zato jo je treba zatraviti s travno mešanico čevcih (Uradni list RS, št. 61/00). iz podobnih travnikov kot se jih želi vzpostaviti in nadalje vzdr- – za EUP MA 10: ževati s košnjo. – Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (4) Vso biomaso je potrebno odstraniti. Po vzpostavitvi za območje Martjanci – Vzhod (južno od vrtca in cerkve) (Urad- travnikov, jih je potrebno vzdrževati po splošnih napotkih za ni list RS, št. 113/07). vzdrževanje tega habitatnega tipa. Na območju enot KD je potrebno pri načrtovanju izvedbe ureditev upoštevati varstvene režime in pred izvedbo pose- 5. Ostali PIP za načrtovanje posegov v prostor gov, pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS. 5.1 PIP na območjih državnih – za EUP ML 1: in občinskih prostorskih načrtov – Odlok o ureditvenem načrtu za gramoznico v Mlajtin- cih (Uradni list RS, št. 61/00, 80/08). 61. člen Pri umestitvah objektov je potrebno upoštevati določila o (območja državnih prostorskih načrtov) omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Pri- loga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti (1) Po območju občine potekajo območja urejanja dr- in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in žavnih prostorski načrtov, ki urejajo linijske objekte GJI. Na z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Na območju, območjih državnih prostorskih načrtov so dopustni le posegi, kjer se pojavljalo poplavna območja z razredi srednje in velike ki so določeni v: poplavne nevarnosti, spreminjanje terena na teh območjih ni – Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod dovoljeno. V postopku sprememb in dopolnitev Ureditvenega 2 x 110 kV Murska Sobota–Mačkovci (Uradni list RS, št. 51/09, načrta za gramoznico v Mlajtincih se izdela podrobnejša anali- 52/11) v EUP EU 1-DPA in EU 2-DPA, ki so območja PNRP PC za poplav in posledičnih ukrepov. – površine cest in K1 – najboljša kmetijska zemljišča, – za EUP MT 1 in MT 39: – Uredbi o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo – Odlok o spremembi ureditveno-zazidalnega načrta za daljnovoda DV 110 kV Murska Sobota–Lendava (Uradni list območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni RS, št. 102/08), v EUP EU 3-DPA, EU 4-DPA in EU 5-DPA, ki list RS, št. 51/97), so območja PNRP SK – površine podeželskega naselja, PC – – Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spre- površine cest, K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga membi ureditveno-zazidalnega načrta za območje zdraviliške- kmetijska zemljišča, G – gozdna zemljišča in VC – celinske ga kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 22/98), vode. – Odlok o spremembi odloka o spremembi ureditveno-­ 62. člen zazidalnega načrta za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 44/99), (območja veljavnih prostorsko izvedbenih aktov oziroma – Odlok o dopolnitvah Odloka o spremembi ureditve- občinskih podrobnih prostorskih načrtov) no-zazidalnega načrta za območje zdraviliškega kompleksa v (1) V območjih EUP, kjer veljajo lokacijski načrti, zazidalni Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 108/11). načrti, ureditveni načrti in OPPN (v nadaljevanju prostorski Na območju EUP MT 1 in MT 39 se pri načrtovanju ure- akti), se upošteva PIP iz veljavnih prostorskih načrtov. Pri ditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 iz spremembah in dopolnitvah prostorskega akta se upošteva Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pose- PNRP iz tega OPN. gov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi (2) Po posameznih EUP veljajo naslednji podrobni pro- povezane erozije celinskih voda in morja. Območje MT 39, storski akti: s PNRP ZS, je skoraj v celoti v razredu srednje poplavne ne- – za EUP FI 7: varnosti, zato je na območju prepovedana gradnja objektov in – Odlok o ureditvenem načrtu za gramoznico v Filovcih dvigovanje terena. (Uradni list RS, št. 77/00). – za EUP MT 4: Pri poseganju na območje EUP FI 7 se mora upoštevati – Odlok o zazidalnem načrtu Podov – ob potoku (Urad- določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevar- ni list RS, št. 36/00). Del območja leži v območju poplavne nosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje nevarnosti (Pm, Ps, Pp). Pri načrtovanju gradenj in ureditev dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi je potrebno v osnovi upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Na in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območju se pojavljalo poplavna območja z razredi srednje in območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije velike poplavne nevarnosti, zato gradnja objektov ali spremi- celinskih voda in morja. njanje terena na teh območjih ni dovoljena. – za EUP MT 5: – za EUP IC 1: – Odlok o zazidalnem načrtu »Turistično naselje Po- – Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu dov« (Uradni list RS, št. 13/95), za širitev gramoznice in ureditev kampa v Ivancih (Uradni list – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za- RS, št. 90/10). zidalnem načrtu »Turistično naselje Podov« (Uradni list RS, Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (akumulacije v Sebe- št. 113/04), borcih) je potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za- na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih zidalnem načrtu »Turistično naselje Podov« (Uradni list RS, in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na št. 50/06), območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za- celinskih voda in morja). zidalnem načrtu »Turistično naselje Podov« (Uradni list RS, – za EUP IC 6, IC 11, IC 12, IC 13 in IC 14: št. 15/15), – Odlok o ureditvenem načrtu za namakalno polje Ivan- Do izvedbe načrtovanih protipoplavnih ukrepov (Izvedba ci (Uradni list RS, št. 58/95). Za osnovno namensko rabo se nadvišanja poplavnih nasipov ob Lipnici) je potrebno upoštevati upoštevajo določila, ki so predpisana za najboljša kmetijska določila Priloge 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah zemljišča z oznako PNRP K1 iz 57. člena tega odloka. Na za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, Stran 9392 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih – za EUP SB 7: voda in morja. – Odlok o lokacijskem načrtu za območje novega zdra- – za EUP MT 7: vilišča Rimska Čarda (Uradni list RS, št. 117/03). – Odlok o zazidalnem načrtu za območje Močvar v – za EUP SR 1: Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 66/00), – Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za Art Center v – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za- Središču na Goričkem (Uradni list RS, št. 109/99). zidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah Kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je (Uradni list RS, št. 93/04), potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša dre- – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za- vesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti zidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega (Uradni list RS, št. 113/04), skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za- potrebno ohranjati območja travniških površin. zidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah – za EUP TE 4: (Uradni list RS, št. 50/06), – Odlok o zazidalnem načrtu za območje Vas v Teša- – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za- novcih (Uradni list RS, št. 62/00). zidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah – za EUP TE 9: (Uradni list RS, št. 15/15). – Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti za stanovanjsko naselje Tešanovci (Uradni list RS, št. 95/09, je potrebno upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omeji- 19/15). tvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, (3) Pri spremembah in dopolnitvah obstoječih prostorskih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih načrtov ali pri izdelavi novih za EUP FI 7, IC 1, IC 6, IC 13, voda in morja. MA 10, MT 4, MT 5, MT 7, MT 9, MT 38, MT 39, MT 1, MT 19, – za EUP MT 9: MT 16, MT 22, ML 1, SB 8, TE 4 in TE 9 se upošteva, da so – Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu EUP v celoti ali delno v poplavnih območjih ali drugih režimih. za del območja Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 19/08), 63. člen – Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega po- (območja predvidenih občinskih podrobnih drobnega prostorskega načrta za del območja Močvar v Mora- prostorskih načrtov) vskih Toplicah (Uradni list RS, št. 72/11). (1) V EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, do izdelave Do izvedbe načrtovanih protipoplavnih ukrepov (Izved- le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen posegov iz drugega ba nadvišanja poplavnih nasipov ob Lipnici) je potrebno in tretjega odstavka tega člena. upoštevati določila Priloge 1 in Priloge 2 iz Uredbe o pogojih (2) Če ni z usmeritvami za posamezni OPPN določeno in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor drugače, so na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi: erozije celinskih voda in morja. Po izvedbi ukrepa je samo – vzdrževanje, rekonstrukcija, nadzidave in dozidave ter manjši del območja EUP v razredu majhne in preostale po- odstranitev obstoječih objektov (za objekte, ki so varovani s plavne nevarnosti, kjer je pri načrtovanju gradnje objektov predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti so- potrebno upoštevati določila in omejitve iz Priloge 1 in Prilo- glasje ZVKDS), ge 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti – pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in naprave, zgrajene pred sprejetjem tega akta in so v skladu in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. V EUP z predvideno namembnostjo OPPN-ja, MT 9 se za vsak načrtovani poseg pridobijo projektni pogoji – gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI in preveri možnost izvedbe individualnih ukrepov za zava- ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z rovanje pred poplavami, ki ne bodo imeli bistvenega učinka načrtovanimi gradnjami v OPPN, na vodni režim. – gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ob obstoje- – za EUP MT 16: čih objektih iz Priloge 2 za namensko rabo, ki je predvidena za – Odlok o ureditvenem načrtu za območje zelenih in posamezno območje OPPN, rekreacijskih površin vzhodno in južno od zdraviliškega kom- – sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov pleksa Moravskih Toplic (Uradni list RS, št. 63/01). objektov, Na območjih, ki ležijo v razredih srednje poplavne ne- – gradnja infrastrukture za potrebe priključevanja obsto- varnosti, niso dovoljene gradnje objektov. Na območju poplav ječih objektov, ni dovoljeno nasipavanje ali nadvišanje obstoječega terena. – gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja Pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti je in pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih potrebno upoštevati Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih življenjskih pogojev, in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na – parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN), območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije – dostopne ceste do obstoječih objektov ter objektov ob celinskih voda in morja. OPPN, – za EUP MT 19, MT 22 in MT 38: – vodnogospodarske ureditve, – Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenih načr- – naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti tov za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (meritve, zbiranje podatkov). (Uradni list RS, št. 48/04). V EUP MT 19, MT 22 in MT 38 (3) V posameznih območjih OPPN so do izdelave OPPN se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti poleg posegov iz prejšnjega odstavka dopustni tudi začasni upošteva Prilogo 1 in 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za posegi za posamezno PNRP znotraj OPPN-ja, ki so navedeni izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogrože- v Prilogi 2. V posameznih OPPN-jih, ki so javnega značaja, nih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in območjem namenjenih centralnim, kompleksnejšim turističnim, morja. Na območju srednje poplavne nevarnosti ni dovoljeno kompleksnejšim rekreacijskim, posebnim in gospodarskim de- spreminjanje terena z nadvišanjem ali izvedba ureditev, ki bi javnostim in kompleksnejšim zelenim površinam se izdela načrt imela bistveni vpliv na vodni režim. Za vsak načrtovani poseg krajinske arhitekture. se pridobijo projektni pogoji in preveri možnost izvedbe indivi- (4) Pri izdelavi OPPN se po posameznih EUP upoštevajo dualnih ukrepov za zavarovanje pred poplavami, ki ne bodo naslednji PIP glede namembnosti, urbanističnih pogojev, pogo- imeli bistvenega učinka na vodni režim. jev režimov ter začasnih ureditev: Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9393

– EUP BG 9 so zemljišča namenjena za posebne de- izvajati monitoring z vidika onesnaženosti, fizikalne degradacije javnosti (obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne, tal in pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč. Monitoring energetske, proizvodne, odlaganje in predelava odpadkov, je dolžan izvajati upravljalec pregrade in sicer po potrebi (po ve- sejmišča, trgovski centri ipd.) z oznako PNRP BD. Upošteva čjih poplavnih dogodkih, ko je zapolnjenih več kot 50 % projek- se faktor zazidanosti 0,8. Obstoječi objekti v EUP BG 9 se tiranega volumna zadrževalnika), vendar najmanj vsakih 5 let. pred sprejetjem OPPN lahko rekonstruirajo in vzdržujejo. Do Vse podatke monitoringa mora upravljalec predstaviti javnosti sprejetja OPPN se lahko izvaja tudi ločeno zbiranje odpadkov, vsakih 10 let v obliki poročila. Načrt monitoringa je sestavni del uredi deponija za gradbeni material in ruševine. gradbenega dovoljenja. Monitoring se izvaja skladno s predpisi, – EUP in pEUP BU 4, MT 8, MT 27, MT 32, PO 2, SE 18, ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in TE 9/1, TE 12, so zemljišča namenjena pretežno za turistične rastlinskih hranil v tla. Ob morebitni ugotovitvi poslabšanja sta- dejavnosti – BT v kombinaciji z rekreacijo in zelenimi povr- nja kmetijskih zemljišč je upravljalec dolžan zagotoviti dodatne šinami – ZS ali drugimi zelenimi površinami – ZD. Upošteva zaščitne ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnje slabšanje stanja. se faktor zazidanosti 0,6. Na območju MT 8 se upošteva, Kmetijska zemljišča na katera se posega v času gradnje, da se nahaja na območju poplav (Pp, Ps, Pm). Do izvedbe se po končanih gradbenih delih vrne v prvotno stanje. Pri izved- protipoplavnega ukrepa (Izvedba nadvišanja poplavni nasipov bi načrtovanih ureditev se preprečita onesnaženje in mešanje ob Lipnici) je pri načrtovanju ureditev na območju EUP MT 8 horizontov tal. Ves rodoviten del tal se predhodno odstrani, potrebno upoštevati Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih ločeno odlaga in po dokončanju del ponovno uporabi pri ure- in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na ditvah in rekultivacijah. Investitor je dolžan ohraniti oziroma območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije nadomestiti dostopne poti do kmetijskih zemljišč v času gradnje celinskih voda in morja. V EUP MT 8 je do izdelave OPPN-ja zadrževalnika, kakor tudi po njej. možna ureditev, vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev dru- V skladu z veljavno zakonodajo so uporabniki kmetijskih gih gradbenih inženirskih objektov (igrišča za športe na pro- zemljišč upravičeni do odškodnine v primeru škodnih dogod- stem z opremo kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball, ragbi, kov. vodni športi, otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki, Na območju EUP SB 8 se območje z oznako PNRP BT, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine do izdelave OPPN v EUP SB 8, ureja z Odlokom o lokacijskem in druge urejene zelene površine, ograje ter gradbeni inženirski načrtu za območje novega zdravilišča Rimska Čarda (Uradni objekti za delovanje dejavnosti na območju). V EUP BU 4 se v list RS, št. 117/03). V fazi izdelave OPPN za EUP SB 8 se okviru priprave OPPN izvede inventarizacija zavarovanih vrst, opredeli načine urejanja. predvsem dvoživk, hroščev in ptic ter detajlno kartiranje habita- Do izgradnje zadrževalnika se na kmetijskih, gozdnih tnih tipov in vrst. Na podlagi omenjenih strokovnih podlag naj se in vodnih zemljiščih lahko izvaja primarna raba in posegi iz presodi velikost vpliva in poda konkretne omilitvene ukrepe. Pri 57. člena (na K1 in K2), 58. člena (za G) in 59. člena (za VC) načrtovanju na območju EUP TE 9/1 se upošteva, da se nahaja tega odloka ter le tisti gradbeni inženirski objekti in ureditve, na območju poplavne nevarnosti (Pm, Pp). Pri načrtovanju ure- ki so dovoljeni za posamezno namensko rabo na območju in ditev na območju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati bodo služili nameravani ureditvi. Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavno- – EUP MT 17, so zemljišča namenjena za kmetijsko sti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav proizvodnjo z oznako PNRP IK s spremljajočimi dejavnostmi in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. (rastlinjaki s spremljajočimi dejavnostmi). Bioplinarne so pre- – EUP MT 14, so zemljišča namenjena za mešane de- povedane. Pri EUP MT 17 se upošteva, da je v poplavnem javnosti, to so centralne dejavnosti z oznako CU (družbene, območju (Pm, Pp). Upošteva se faktor zazidanosti 0,8. V EUP oskrbne, storitvene, upravne, trgovske, socialne, zdravstvene, MT 17 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne ne- športne, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske ter podobne varnosti upošteva Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih dejavnosti v kombinaciji z bivanjem, turizmom in rekreacijo in z in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na večjo javno površino (trg s parkovno zasaditvijo). Upošteva se območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije faktor zazidanosti 0,6. Na območju se upošteva, da se nahaja celinskih voda in morja. na območju poplav (Pp in Pm). Na območju poplav (Pm) so – EUP SB 9, so zemljišča namenjena za okoljsko infra- dovoljeni posegi, ki so skladni s Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih strukturo, z oznako PNRP O, s spremljajočimi dejavnostmi. in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na – pEUP MA 8/3 in MA 8/5, so zemljišča namenjena za območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije stanovanjsko gradnjo, z oznako PNRP SS in SSm s spremlja- celinskih voda in morja. Na območju poplav (Pp) so dovoljeni jočimi dejavnostmi. Upošteva se faktor zazidanosti 0,4. Na posegi, ki so skladni s Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih območju pEUP MA 8/3 se upošteva, da se nahaja na območju in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na poplav (Pp, Ps, Pm). Na območju MA 8/5 se upošteva, da območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije se nahaja na območju poplav (Pp in Pm). Do izgradnje proti- celinskih voda in morja. Morebitne dejavnosti, ki so glede na poplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno na Prilogo 2 prepovedane se ne načrtuje na poplavnem območju pEUP MA 8/3 upoštevati določila o omejitvah novogradenj na (Pp in Pm). območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih – v EUP SB 8, so zemljišča namenjena za ureditev su- in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na hega zadrževalnika (na območju kmetijskih zemljišč z oznako območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije PNRP K1, na območju gozdov z oznako PNRP G, na območju celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena celinskih voda z oznako PNRP VC in na območju stavbnih šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. zemljišč z oznako PNRP BT) z nasipom – z oznako PNRP VI. – EUP MA 3 in MA 4 so zemljišča namenjena za gradnjo Za potrebe varovanja naselij v Občini Moravske Toplice pred počitniških hišic z oznako PNRP SP s spremljajočimi dejavnost- stoletnimi poplavnimi vodami je v EUP SB 8 predvidena gradnja mi. Počitniški objekti naj bodo manjših dimenzij s posnemanjem objekta za zaščito pred poplavami (Sebeborski suhi zadrže- kvalitetnih značilnosti območij, in sicer morfologijo naselij, lego valnik). objektov na parceli, tipologijo objektov (tloris, strm kap strehe, V fazi priprave OPPN za območje EUP SB 8 se za mnenje opečna ali slamnata kritina) in parcelacijo. Obstoječi stanovanj- zaprosi tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – ski objekti in dejavnosti se lahko ohranjajo. V OPPN se naj Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije. predpiše posebne PIP za obstoječe objekte, do takrat pa veljajo Na območju kmetijskih zemljišč, je pred pridobitvijo grad- pogoji oblikovanja, lege, višine, ki veljajo za manjša naselja in benega dovoljenja za suhi zadrževalnik potrebno izvesti me- zaselke – SK v gričevnatem delu občine (36. člen) ter pogoj v ritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč. Po pričetku obrato- EUP MA 3 in MA 4, da so objekti na tem območju energetsko vanja zadrževalnika je za območje razlivnih površin potrebno in komunalno samooskrbni. V EUP MA 3, kjer bo prišlo do Stran 9394 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana pripadajočim travniškim sadovnjakom). Pred izvedbo posegov drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v na območju enote KD (EŠD 22258) je potrebno pridobiti kul- neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske turnovarstvene pogoje in kulturnovarstevno soglasje ZVKDS. in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smr- V EUP SB 2 se pri načrtovanju novih gradenj ohranja me- dokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja jice, ki so prisotne na območju EUP. Kjer bo prišlo do posegov travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposre- sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne dni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdo- (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). kavro). V EUP SB 2, VG 5, VG 6, VG 14 in VG 17 je v največji – EUP MT 23 so zemljišča namenjena za ureditev parkov- možni meri potrebno ohranjati travniške površine. nih površin z oznako PNRP ZP, v primeru večjih posegov, ki so (5) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPNačrt-a tudi na navedeni kot dopustni v tej EUP ter so navedeni v nadaljevanju, drugih območjih podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se se mora izdelati OPPN in projekt krajinske arhitekture. Pred za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet OPN. Na območju izvedbo OPPN-ja je možno urediti potke iz naravnih materia- kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. lov (lubje, prod), postaviti klopi, usmerjevalne table in koše za smeti. Na območju EUP se upošteva, da se nahaja na območju 6. Ostali pogoji gradnje objektov in naprav poplav (Pp in Pm). – EUP SR 4 so zemljišča namenjena za ureditev energet- 64. člen ske infrastrukture z oznako PNRP E. (skupni PIP za gradnjo nezahtevnih, enostavnih – v EUP in pEUP AD 10, BG 1/1, FI 1, IN 3 – sanacija in začasnih objektov) razpršene gradnje, KA 3, MT 28/1, MT 33, PR 8, SB 2 – sana- cija razpršene gradnje, SV 3, VG 5, VG 6 na območju SK so a) Splošno zemljišča, namenjena za ureditev podeželskih naselij s spre- (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je možna mljajočimi dejavnostmi ter vinske kleti, zidanice in počitniške po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost. Vrsta objektov, hišice (vinske kleti, zidanice in počitniške hišice se ne umešča ki se lahko gradi na posamezni PNRP je določena v Prilogi 2: v EUP AD 10 in pEUP BG 1/1), s spremljajočimi dejavnostmi Preglednica z nezahtevni, enostavnimi in začasnimi objekti, ki so (turizem, kmečki turizem, vinotoč ipd.). Na območju kmetijskih dopustni za posamezna območja podrobnejše namenske rabe, zemljišč znotraj EUP SB 2 so do sprejetja OPPN možni posegi če izpolnjujejo pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih iz 57. člena tega odloka. V OPPN za EUP SB 2 se predpišejo objektov iz uredbe, pod pogoji iz odloka ter pogoji iz Priloge 2. PIP-i za kmetijska zemljišča po takrat veljavnih predpisih. (2) Pri določanju velikosti in višino enostavnih in nezah- V EUP AD 12, FI 13, VG 14 in VG 17 na območju SKv tevnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo so zemljišča namenjena za ureditev vinskih kleti in počitniških pogoje za gradnjo teh vrst objektov. hišic s spremljajočimi dejavnostmi (turizem, kmečki turizem, (3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov in vinotoč ipd.). Na teh območjih je faktor zazidanosti 0,4. uporaba materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali Na območju EUP AD 10, AD 12 in PR 8 se na območjih obstoječim objektom na območju gradnje. Na enostavnih in poseganja v ekstenzivne sadovnjake uničena drevesa nado- nezahtevnih objektih so strehe lahko enokapne, ravne ali z mesti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni manjšim naklonom, če v členih za posamezno EUP ni določeno bližini se naj namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarova- drugače. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva značil- ne vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). Ob nosti arhitekturne tipologije območja. gradnji novih objektov naj se okolica (izven območja funkcional- (4) Enostavni, nezahtevni in drugi pomožni objekti se nih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja in nanje lahko gradijo samostojno na zemljiški parceli, če gre za objekte umesti po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in javne rabe, gradbene inženirske objekte, kmetijsko-gozdarske smrdokavro. Ob gradnji novih objektov naj se na meji EUP s pomožne objekte, lopo, uto, nadstrešek, garaže. Garaže pod kmetijskim zemljiščem, vzpostavijo mejice. Vanje naj se umesti pogojem, da leži na sosednji parceli osnovnega objekta ali če gnezdilnice za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro. V je investitor pridobil gradbeno dovoljenje za osnovni objekt. EUP AD 12 in PR 8 se v največji možni meri ohranja travniške Vinske kleti in zidanice iz nabora nezahtevnih objektov pa na površine. V EUP in pEUP KA 3, MT 28/1, MT 33 in SV 3, kjer območjih, kjer odlok to dovoljuje. Kleti so lahko grajene samo- bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno stojno in prekrite z zemljo (ozelenjene). prizadeta drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih (5) Nezahtevni in enostavni objekti lahko imajo samostoj- dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice ne priključke. za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, (6) Vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,0 m od najbolj izpo- ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih stavljenega dela objekta ali manj če soglaša sosed razen, če v objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) odloku, v posameznih členih za tovrstne objekte, ni določeno zasadi s starimi sortami sadnega drevja. V EUP in pEUP KA 3, drugače. Podzemni pomožni infrastrukturni objekti morajo biti MT 28/1, MT 33 in PR 8 novi načrtovani objekti naj imajo takšne od parcelne meje oddaljeni 0,5 m oziroma manj ali na parcelno gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave mejo, če s tem soglaša sosed. (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). V EUP KA 3 se na nepozidanih površinah predvidene širitve b) Stavbe manjših dimenzij in stavbe kot dopolnitev ob- ohranjajo travišča, posamezna drevesa in mejice. stoječe pozidave V EUP FI 1, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sa- dovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na (1) Objekte je možno postavljati v okviru predpisanega starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj faktorja zazidanosti. Oblikovani morajo biti skladno z oblikova- se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste njem osnovnega objekta. ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji (2) Steklenjak za gojenje rastlin, skladišče, savna, fitnes, možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V letna kuhinja, drvarnica, lopa, se prednostno umeščajo v notra- primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja njost parcele oziroma za stanovanjski objekt, razen v primerih, funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. če ni drugih prostorskih možnosti ali umestitev objekta izhaja Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški iz sistema zazidave ter se ne nahaja izven gradbene linije, če objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s je le ta izrazita. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9395

(3) Majhna stavba se lahko izvede v pritlični, enoetažni glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno izvedbi, ki ni namenjena prebivanju. oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, c) Pomožni objekt v javni rabi in objekt za oglaševanje železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so (1) Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stano- Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samo- vanjskih stavb. stojno gibanje. (2) Na prometnih površinah je možna gradnja nezahtevnih (2) Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja in enostavnih objektov iz Priloge 2 v soglasju z upravljavcem infrastrukturnega omrežja. objekta. (3) Objekti na območju urejanja morajo biti enotno in (3) Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno obliko- kakovostno oblikovani. V celotni občini morajo biti kioski in vane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov stojnice enake izvedbe in enake barve. Tipski kontejnerji (razen je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od pro- kakovostno oblikovani) ali plastični kioski so prepovedani. metnih površin (od vozišča, od kolesarske steze itd.). Drogovi (4) Objekt za oglaševanje: reklamni stolp, svetlobne vi- naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot trine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava. Ne smejo biti le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje ozi- postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo roma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave biti najmanj 2.5 m visoko nad pohodno površino. je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega (5) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval po- ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja stavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo infrastrukturnega omrežja. Priporočena je postavitev na začet- uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno ku ali na koncu naselja ali drugih javnih površinah. razsvetljavo. (6) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z dolo- (4) Pri postavitvi transformatorskih postaj je treba upošte- čili predpisa o plakatiranju in obveščanju. vati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave. č) Ograje in podporni zidovi (5) Pri postavitvi baznih postaj se upošteva določila iz 72. člena iz tega odloka. (1) Postavitev ograj se ureja skladno z določili, ki veljajo za posamezno EUP. g) Samostojno parkirišče (2) Sem niso uvrščene protihrupne ograje, ki so del ce- (1) Parkirišče se šteje kot samostojen objekt, vključno z stnega ali železniškega sveta (Zakon o cestah in Zakon o dovozi, kamor ne spada izvedba del za ureditev dvorišča in varnosti v železniškem prometu). vrta. Pri individualni pozidavi se kot parkirišče šteje tudi dvori- (3) Oporni zid je konstrukcija med dvema višinama zemlji- šče brez vrta. šča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni h) Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot zid. (4) Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju (1) Sem ne spada kolesarska pot ali pešpot, ki je del varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, cestnega sveta. na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo biti transpa- rentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake i) Pomol za preprečevanje možnega zaletavanja ptic. (1) Grajen pomol, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu. d) Mala komunalna čistilna naprava in greznica (2) Pomol na tekočih in stoječih celinskih vodah, s privezi, (1) Mala komunalna čistilna naprava je (kot nezahtevni kamor ne spada plavajoči pomol – ponton, ki ni objekt. objekt.: zmogljivost od 50 do 200 PE in kot enostavni objekt.: zmogljivost do 50 PE) naprava za čiščenje komunalne odpadne j) Športno igrišče na prostem vode, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega (1) Športno igrišče na prostem je grajena ali utrjena po- čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo skladno s skupino stan- vršina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih dardov SIST EN 12255 in skupino standardov SIST EN 12566 objektov ali tribun, sem ne spada travnata površina za igre na ali z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski prostem (ni objekt). čistilni napravi z vertikalnim tokom oziroma napravami, ki lahko nadomestijo naštete v skladu s predpisi. k) Objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski (2) Nepretočna greznica je vodotesen zbiralnik za ko- objekti, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost munalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno (1) Objekt za rejo živali je enoetažen objekt, namenjen reji čistilno napravo. živali. Sem ne spada premični čebelnjak. (3) Postavitev čistilnih naprav in greznic iz uredbe je mo- (2) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so objekti, name- žna pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno ka- njeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, nalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe. ki niso namenjena prebivanju. Sem ne spada pomožna kme- tijsko-gozdarska oprema, ki ni objekt oziroma ni grajena (npr. e) Rezervoar brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo (1) Rezervoar za vodo ne sme biti vidno izpostavljen. Lo- živine, ograja ter opora za trajne nasade), negrajena gozdna ciran ne sme biti pred hišo oziroma postavljen na stran glavne prometnica, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna ceste razen, če je vkopan. mreža, lovska preža. (3) Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost f) Priključek na objekte GJI in daljinsko ogrevanje so objekti, ki niso namenjeni prebivanju. (1) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo (4) Obstoječi čebelnjaki se lahko ohranijo, odstranijo, biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne vzdržujejo in rekonstruirajo. Stran 9396 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(5) Za objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih 65. člen zemljiščih, na robu obstoječega stavbnega zemljišče ve- (skupni PIP in PIP za obstoječe objekte) ljajo PIP-i iz EUP, v kateri se nahaja kmetija/vinska klet ... V kolikor gre za ureditev kmetijske dejavnosti v odprti kra- a) Skupni PIP jini veljajo PIP-i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z (1) Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim oznako PNRP A. robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad kot so – nadstreški, nastopne stopnice, l) Pomožni komunalni objekt vetrolovi in podobno. (1) Ekološki otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, (2) Na območju sakralnih in družbenih objektov, kjer iz- kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil. razite gradbene linije ni, se novi objekti umeščajo tako, da se (2) Sem ne spada bazen za gašenje požara, pomožni prilagodijo funkciji ob upoštevanju vseh predpisanih odmikov objekt na plinovodu, vročevodu, parovodu in toplovodu. ter faktorja zazidanosti. (3) Nadstreški, terase, garaže za lastne potrebe in ve- m) Začasni objekti trolovi ne glede na zahtevnost se lahko gradijo za, ob in pred objektom pod pogojem, da se upošteva prometno varnost in je (1) Odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno v soglasju z upravljavcem ceste. Gradnja nadstreškov, teras, zemljišče kot del gostinskega obrata, če je tlorisna površina garaž za lastne potrebe in vetrolovov pred objektom je možna zemljišča največ 50 m² in višina najvišje točke največ 4 m, izven gradbene linije, vendar z najmanjšim odmikom 3 m od merjeno od najnižje točke objekta. meje cestnega sveta, pod pogojem, da se upošteva prometno (2) Pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v mon- varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. tažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m², (4) Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, podporni višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta; zidovi ipd. se gradijo v okolici objektov. Objekti, ki nimajo višine, tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor ustrezen cer- pa se lahko gradijo do meje. tifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu s (5) Na objektih so prepovedane strehe z nezdružljivimi standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782, oziroma, različnimi nakloni in slemeni, podaljšani, podaljšani, »priroblje- dokler ta standard še ni izdan kot evropski, privzeti standard ni« čopi oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipolo- PSIST prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za zača- gijo območja. Na strehah so dovoljeni klasični čopi značilni za sne objekte in zabaviščne parke. pomursko arhitekturno regijo. Frčade ali pultna okna ne smejo (3) Oder z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina biti višje od višine slemena strehe. Sleme frčade ne sme imeti do 30 m², višina najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje naklona usmerjenega proti glavni strešini. Kritine ne smejo biti točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta svetleče oziroma trajno bleščeče. Frčade in pultna okna se razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih izvede največ do 1/2 višine strešine in do 2/3 dolžine strešine. elementov. (6) Na celotnem območju občine je prepovedana gra- (4) Pokriti prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno dnja dodatkov na pročeljih ali tlorisov stavb (polkrožni, trikotni, igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, okrogli ali večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, izzidki), vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površi- uporaba prefabriciranih tujerodnih eklektičnih elementov (ba- na do 500 m² oziroma več, če ima šotor certifikat. lustrade, stebri, fasadni venci, okenski okvirji), uporaba ločnih (5) Cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru zaključkov oken na fasadah in polkrožnih arkad, razen če gre (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površi- za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima takšno izvedbo no, namenjeno potujočemu zabavišču, če so šotor in drugi premoščanja razponov. objekti montažni. (7) Višina stanovanjske etaže je največ 3,0 m. Višina po- (6) Začasna tribuna za gledalce na prostem, če je nje- slovne etaže je največ 4,5 m oziroma se lahko posamezni deli na tlorisna površina največ 1000 m² in višina najvišje točke prilagodijo tehnologiji ali namenu. največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena. (8) Odmik od parcelne meje se meri od najbolj izpostavlje- (7) Objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevar- nega dela objekta (balkon, streha, izzidek, napušč …) nih snovi, če bruto površina teh objektov ne presega 15 m² in (9) Vrtne ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto, stožča- je višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke sto streho s poljubnim naklonom ali drugo obliko strehe. Nad- objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom. streški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko strehe. Sakralni (8) Premični čebelnjak, pod pogojem, da se ne umesti objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni stolpi v bližini območij, kjer se zadržuje večje število ljudi (kot so: in podobni gradbeni inženirski objekti se oblikovno, višinsko šole, vrtci, igrišča, hoteli, trgovine, kopališče, gostilna ipd.). prilagodijo namenu (silosi in antene v skladu s pogoji iz tega (9) Kiosk oziroma tipski zabojnik. odloka), strehe na teh objektih so poljubnih oblik, naklonov in (10) Za potrebe prireditve morajo biti predvidene par- kritino. kirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve b) PIP za obstoječe objekte in čim bolj koncentrirane. (1) Obstoječe dejavnosti, ki niso dopustne v posamezni (11) Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo EUP tega odloka, se lahko ohranja, rekonstruira, vzdržuje in biti postavljeni na cestno stran objekta. odstrani ter pridobi gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt. (12) Začasne objekte in naprave, namenjenih sezonski (2) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nad- turistični ponudbi ali prireditvam, jih je dovoljeno postavljati zidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novo- na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati gradnje, če gre za poseg v konstrukcijske elemente ali menjavo parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo strehe, fasade ipd. na objektu. Pri obstoječih objektih ter tudi vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. pri objektih, kjer gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za (13) Začasni objekti se umestijo v prostor, pod pogo- obstoječi objekt, se lahko ohrani obstoječa višina/etažnost, jem, da ima investitor pridobljeno soglasje občine in soglasje lega, velikost objekta oziroma faktor zazidanosti, oblika tlorisa, lastnika ali upravljavca zemljišča. Začasni objekt je treba odstopanje od predpisanega naklona dvokapne strehe, smer odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen (za čas slemena, strešna kritina, kolenčni zid, odmiki, če so zagoto- prireditve, sezonske ponudbe idp.) (razen čebelnjaka). Po vljene minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, objektov ter bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in na katerem je bil zgrajen. stabilnosti ter varstva pred požarom in bistveno ne odstopajo Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9397 od pogojev v odloku in je poseg v soglasju z upravljavci GJI tijska in gozdna zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Linijske in nosilci urejanja prostora ter če objekt ne predstavlja degra- infrastrukturne objekte se umešča vzporedno z obstoječimi dacijo v prostoru. V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja ...). za objekt, pri katerem gre za neskladnost izvedene gradnje z (5) GJI v krajini se načrtuje ob obstoječih koridorjih in določbami tega prostorskega načrta, morajo v projektni doku- izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zago- mentaciji biti za izvedeno gradnjo navedene vse neskladnosti, tavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovr- navedene stopnje odstopanja vključno s podrobnimi strokovni- stnosti. Obstoječo GJI, ki negativno vpliva na naravne vrednote mi utemeljitvami. Nove dozidave in nadzidave se morajo uskla- in biotsko raznovrstnost, se sanira. diti s celotno stavbno maso objekta tako, da tvorijo usklajeno (6) Pri načrtovanju GJI se predvidi čim manjše število arhitekturno celoto. prečkanj vodotokov. Na delih kjer trasa poteka vzporedno z (3) Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava vodotokom naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši in rekonstrukcija, sprememba namembnosti objektov v obsto- odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so ječih odmikih v soglasju s sosedom. prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da se ne bo (4) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obna- poslabšala obstoječe stabilnosti brežin vodotokov. vlja, vzdržuje, rekonstruira in izvede spremembo namembnosti v obstoječih višinskih gabaritih. 68. člen (oskrba s pitno vodo) 7. Splošni in skupni PIP glede priključevanja objektov (1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitar- na GJI in grajeno javno dobro no vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi 66. člen in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje (GJI in gradbeni inženirski objekti) povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, (1) Sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz Prikazi območij EUP in GJI, kjer so prikazi obstoječe in javnega vodnega vira. predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občin- 69. člen skega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij (zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda) sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (1) Za vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno lahko izvajajo posegi, predvidene ali obstoječe infrastrukture omrežje, se reši tudi odvod komunalnih odpadnih vod. Na pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno v tem odloku. priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic. V EUP in pEUP, (2) Oblikovanje gradbenih inženirskih objektov in naprav kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak reši z se prilagodi namenu. Pri umeščanju objektov, ki so višji od individualnimi ali skupinskimi greznicami ali manjšimi čistilnimi silhuete naselja ali se pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih napravami oziroma pod pogoji upravljavca. Vsebina greznic se legah (vodohran, stolpne antene, silosi ipd.) mora biti presojan odvaža na komunalno čistilno napravo in se ne sme izpuščati v vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prosto- vodotoke, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih ru (kulturna dediščina ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim voda. Po izgradnji kanalizacije se objekte obvezno priključi na manj moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v kanalizacijsko omrežje. strokovni podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije. (2) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav (3) Infrastrukturni objekti morajo biti od parcelne meje je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevo- oddaljeni 0,5 m oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem dnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje soglaša sosed razen, če ni v določilih odloka za posamezni očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je infrastrukturni objekt določeno drugače. potrebno upoštevati maksimalne in minimalne pretoke ter sre- (4) Gradbeni inženirski objekti s pripadajočimi objekti, dnji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe državnega očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem pomena ali lokalnega pomena tvorijo omrežja, ki so grajeni v očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane javno korist. odtočne razmere na dolvodnem zemljišču, oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za 67. člen zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda (območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti za- za izgradnjo opreme) drževalni bazen ustreznih dimenzij. (1) Gradbene posege v vseh EUP in pEUP se lahko izvaja (3) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno GJI oziroma na zemlji- če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prio- ščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Ta se izvaja v ritetno ponikati, pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven skladu s prikazi in usmeritvami v OPN in skladno z ustrezno vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih projektno dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki parcel. Če ponikanje ni možno je treba padavinske vode ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke na kanaliza- speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, cijo, vodovod in električno omrežje. pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo (2) Gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogro- infrastrukture se izvaja pod pogoji in soglasju upravljavca. Vso ženega območja. predvideno GJI se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo (4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na par- odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. celah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Pa- (3) Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov davinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni posamezen objekt oziroma , če s posegom soglaša upravljavec meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se tega objekta. predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrže- (4) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se GJI na- valnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost one- črtuje prednostno izven ter ob robu sklenjenih kmetijskih/goz- snaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob. dnih površin in v skupnih koridorjih. Ohranja se proizvodni (5) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav mora- potencial kmetijskih zemljišč, po izvedeni gradnji pa se kme- jo pred iztokom biti očiščene do predpisane stopnje. Stran 9398 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(6) V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih (5) Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih in ostalih zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša odvod padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, 2x40 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode ki prepreči erozijo in plazenje ali kontrolirano spelje do najbližjih pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV in 220 kV; 2x15 m za odvodnih jarkov, struge potoka oziroma v primerno kanalizacijo. zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode povzročile škodo na objektih. oziroma 2x1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne (7) Varovalni pas javne kanalizacije je 1,0 m levo in de- napetosti od 1 do vključno 20 kV ter za razdelilno postajo sno od njene osi. Za posege v varovalnem pasu kanalizacije srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca javne 0,4 kV – 2 m okoli ograje razdelilne ali transformatorske posta- kanalizacije. Investitor objekta si mora v postopku pridobitve je. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v gradbenega dovoljenja ali drugega upravnega dovoljenja na projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa območju, kjer je zgrajena ali načrtovana kanalizacija, pridobiti se pridobi tudi njihovo soglasje. projektne pogoje in soglasje upravljavca javne kanalizacije o (6) Pri načrtovanju v prostor se upošteva vse možno- možnostih in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo. sti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo, energijo biomase ipd. Energija iz biomase temelji 70. člen predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva. Naprave za (zbiranje odpadkov) izkoriščanje sončne energije se prioritetno namešča na strehe objektov in na utrjena stavbna zemljišča (parkirišča). (1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se (7) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna 2 organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih velikost presega 1.000 m se v skladu z lokalnim energetskim odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. V na- konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za seljih, kjer so za to prostorske možnosti in pri novih objektih oskrbo z energijo, pri tem se upošteva tehnična, funkcionalna, se predvidi zbirna mesta za odpadke. Ta ne smejo biti vidno okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za izpostavljena, morajo pa biti dostopna vozilom za odvoz. Zbira- oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: nje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih – decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. energije, (2) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s – soproizvodnja, kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame – daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na in gnojišča). Objekti za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v voljo, nepropustni izvedbi in brez odtoka v skladu s prepisi. Razred- – toplotne črpalke in čeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča – drugi viri alternativne energije, določeni v Energetskem v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno pa na ze- zakonu. mljišča izven območij varstva narave. Vsebina se lahko predela Študija izvedljivosti iz prvega stavka tega odstavka je ob- tudi v bioplinarnah. vezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. 71. člen (8) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijske- (elektroenergetska infrastruktura) ga plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in (1) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi. ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natanč- (9) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni iz- nejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroener- vedbi. Pri prečkanju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi getskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov. Nove ipd.) je dopustna tudi nadzemna izvedba oziroma pod pogoji energetske sisteme za proizvodnjo električne energije se v upravljavca. čim večji meri načrtuje na lokacijah obstoječih sistemov in na (10) Dopustna je začasna postavitev rezervoarjev za ute- degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti. Pri umeščanju kočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni tras se proučijo najugodnejše in poleg funkcionalno tehnoloških plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. vidikov upošteva prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. in skladnosti s prostorskimi možnostmi in omejitvami. Elektro- Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od energetske koridorje se praviloma združuje v koridorje ostale meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s elektroenergetske infrastrukture. Na pozidanih območjih oziro- predpisi o utekočinjenem naftnem plinu. ma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednost daje kabelski izvedbi. 72. člen (2) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obreme- (elektronsko komunikacijsko omrežje) nitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na obču- tljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve (1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pri- mejnih vrednosti v skladu s predpisi. padajoče infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča (3) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot sa- skupno uporabo teh objektov. mostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se (2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli iz področnih predpisov. Vizualno izpostavljenost transforma- v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja torskih postaj je treba omejiti tako, da se vključujejo v objekte nadzemnih vodov. Upošteva naj se združevanje v obstoječe drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne ogroža ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave in njihove uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi infra- varnostne pasove. strukturnimi objekti ali ureditvami. (3) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obsto- (4) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne ječega tk omrežja. V primeru premestitve tk naprav je treba moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih obvestiti operaterja. Za območja novih con ali večjih objektov naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem se načrtuje novo tk omrežje. Pred izgradnjo komunalne infra- naselju, obvezno pa v novih EUP in pEUP se uredi javna raz- strukture na posameznem območju se obvesti upravljavca tk svetljava. Javna razsvetljava se ureja skladno z predpisom o omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. in soglasja upravljavca tk naprav. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9399

(4) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko – opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence locira v vseh EUP in pEUP. Pri načrtovanju objektov in naprav v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za omrežij brezžičnih komunikacij je potrebno upoštevati pred- varno odvijanje prometa, pise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij – načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike in elektromagnetnega sevanja. Na objekte, ki so zavarova- projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili na kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu za presojo upravičenosti njihove graditve, teh objektov, se antene in oddajnike ne namešča (razen ob – da, s predlaganim posegom v varovalnem pasu držav- soglasju ZVKDS). V odprti krajini se preveri vizualno izpo- ne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste stavljenost. in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja (5) Postavitev baznih postaj, vključno s samostoječimi prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno antenskimi stolpi, je dopustna v EUP in pEUP s PNRP IG, vzdrževanje državne ceste. IK, O, E, PO, PC, K1, K2 in G. Znotraj stavbnih zemljišč z (3) Odtekanje vode z državne ceste zaradi ureditve namensko rabo SS, SP, SK, CD, CU, BT, BC in A je možna predmetnega območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga postavitev baznih postaj, ob/v/na nestanovanjskih stavbah, odpadna voda s parcel, objektov, zunanjih ureditev in cestnih če se s tem strinja lokalna skupnost. V vseh EUP in pEUP je priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo postavitev možna ob soglasju pristojnega občinskega organa zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje in ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora. državne ceste in njenega cestnega telesa, zato je treba na ob- (6) Objektov mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati močju načrta urediti odvodnjo po predpisih. Ureditev odvodnje na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in ne sme povzročiti spremembe oziroma poslabšanja obstoječe izobraževalnih ustanov ter otroška igrišča. V čim večji meri se odvodnje državne ceste. jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje (4) Na celotnem območju v varovalnem pasu državne in naprave ter njihove varnostne pasove. ceste se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna (7) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno prometna signalizacija v skladu s Pravilnikom o prometni načrtovati tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in Zakona o manjši. Za umestitev bazne postaje na antenskih stebrih je varnosti cestnega prometa. Postavljanje drogov z reklamnimi potrebna prostorska preveritev in utemeljitev tako, da bo tablami, totemov ter zastavnih drogov v pasu za postavitev vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti prometne signalizacije ter v preglednem trikotniku križišč in in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte za- cestnih priključkov je na podlagi Zakona o javnih cestah in krivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih arhitekturno celoto. cestah v naselju prepovedano. (8) Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim (5) Podrobno je treba navesti in prikazati vsa priključe- bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter vanja na komunalne naprave, če pri tem trasa kateregakoli naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), komunalnega voda križa državno cesto ali kakorkoli posega okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na v njen varovalni pas, cestni svet, cestno telo ali zračni prostor. fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izsto- Prečkanja morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno evi- pajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od dentirana in grafično prikazana. Vsa nova prečkanja državne roba strehe. ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma prevrtanjem vozi- (9) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno po- šča. V primeru, da prebitje oziroma prevrtanje cestnega telesa stavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana ni izvedljivo, si mora investitor pridobiti ustrezno pisno izjavo območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s poseb- pooblaščenega in registriranega izvajalca del. Vsi pokrovi nim namenom ter v območja in objekte varovane na podlagi jaškov in naprave komunalnih naprav morajo biti locirani zunaj predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma vozišča državne ceste oziroma zunaj kolesnic državne ceste. je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti (6) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanje- primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati ga roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg premo­stitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpo- je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, stavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša: pristojnih za ohranjanje narave, ZVKDS in organa pristojnega – pri glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah za gozdove. 15 metrov, pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov. V tem (10) V primeru, da je objekt, na katerem je zgrajena pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le bazna postaja, predviden za rušenje, je na ureditvenem ob- ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto močju dopustno zgraditi ali namestiti ustrezno začasno bazno (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo upoštevajo naslednji odmiki: globina podvrtanih komunalnih odstrani oziroma ohrani, če je usklajena z določili tega odloka. vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, višina zračno vo- denih komunalnih, elektroenergetskih in drugih vodov znaša 73. člen 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu. Odmik droga ka- (prometne površine in parkirni normativi) terekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to (1) Objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Posegi notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega v cestni svet in varovalni pas državnih cest so možni ob pred- roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Od- hodnem soglasju pristojne službe državne uprave za ceste. miki so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste in so (7) Varovalni pas občinskih cest in poti se meri od zu- skladni z zakonodajo in določili tega odloka. Zaradi dokončne nanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s ceste širok: pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti 6 m, pri javni svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati poti za kolesarje 3 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križi- pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o gradnji, ščih. Navedeni pogoji veljajo tudi za vse prometne površine, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok ki so v tem odloku opredeljene kot prometne površine. o občinskih cestah. (2) Pri umeščanju posegov v prostor se mora upoštevati: (8) Za vsak javni, proizvodni, servisni, turistični in športni – varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu objekt oziroma za posamezni del objekta je treba zagotoviti in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z naslednje najmanjše število parkirnih mest (v nadaljevanju: okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo, PM) glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: Stran 9400 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Dejavnost Število PM na enoto Dejavnost Število PM na enoto Stanovanjski objekti 1–2 PM na stanovanje Pokopališča 1 PM na 600 m2 površine, ne manj Večstanovanjski objekti 1,5–2 PM na stanovanje (dodatno kot 10 PM 10 % za obiskovalce) Bencinski servis 1 PM na 30 m2–40 m2 neto površin Počitniške hiše, vikendi, 1 PM prodajnega/poslovnega prostora, vinske kleti, zidanice 1 PM na 4 sedeže v gostinskem lokalu. Dom za ostarele 1 PM na 5–8 postelj (dodatno 75 % za obiskovalce), minimum 3 PM (9) Zagotovljeno mora biti najmanj 1 PM oziroma 5 % vseh Osnovne šole 1PM/na učilnico + 1 PM na PM pri objektu, ki je namenjeno javnosti, za namen parkiranja oddelek za kratkotrajno parkiranje vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč in staršev sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM. Za posamezno dre- vo mora biti zagotovljena zelena površina (premer odraslega Vrtci 2 PM na oddelek + 1 PM na drevesa x 0,8). Okolice trgovskih/poslovnih/proizvodnih con oddelek za kratkotrajno parkiranje ter parkirišča morajo biti obsajene na podlagi krajinsko arhi- staršev tekturnega načrta. Poslovne/dejavnosti/ 1 PM na 30 m2–40 m2 neto površin (10) Površine za mirujoči promet (parkirišča) je treba za- lokali/pisarne/javni ali 1 PM/50 m2 etažnih površin gotoviti na zemljišču namenjenemu gradnji. Kadar ustreznega prostori (dodatno 20 % za obiskovalce) števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) Prodajni prostori 1 PM na 30 m2–40 m2 koristne v območju gradnje (trgovskih, gostinskih, storitvenih, družbe- prodajne površine ali nih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti), mora 1 PM na 60 m2 etažnih površin investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – od tega najmanj 75 % PM za manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer: obiskovalce in ne manj kot 2 PM – na zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali za obiskovalce na zgradbo – na najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali Butiki, specializirane 1 PM na 50 m2 koristne prodajne – na javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljav- trgovine površine od tega najmanj 75 % PM ca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem za obiskovalce časovnem terminu. PM morajo biti zagotovljena za čas obstoja Večnamenske dvorane 1 PM na 5 sedežev od tega objekta, h kateremu pripadajo. najmanj 90 % PM za obiskovalce (11) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki Kinematografi, šolske 1 PM na 5–10 sedežev od tega zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zago- dvorane najmanj 90 % PM za obiskovalce toviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, Cerkve 1 PM na 20–30 sedežev od tega dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma najmanj 90 % PM za obiskovalce izvoz iz nje. Vrata v ograji se odpirajo v notranjost parcele Športne dvorane 1 PM na 50 m2 površine dvorane razen, če so drsna. (12) Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti Javna zunanja kopališča 1 PM na 200–300 m2 površine le na površinah, ki so opredeljene kot prometne površine, območja površine za proizvodnjo in skladiščenje ter na že v skladu z Javna pokrita kopališča 1 PM na 5–10 obiskovalcev zakonodajo urejenimi površinami, ki so del druge PNRP, ki pa ne smejo imeti negativnih vplivov na okolico. Parkirišča in ga- Obrt, servisi, kmetijska 1 PM na 50–70 m2 neto površin ražni kompleksi za tovorna vozila so v centralnem, turističnem, gospodarstva, ali 1 PM na 3 zaposlene od tega rekreacijskem in stanovanjskem delu izrecno prepovedani. proizvodni, industrijski najmanj 20 % PM za obiskovalce (13) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi objekti ob njih morajo omogočati dostope, prehode in parkiranje inva- Bencinski servis 1 PM/25,00 m2 stavbe, ne manj lidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju z osebjem kot 3 PM za obiskovalce brez grajenih ovir. Avtopralnice 3–5 PM na 1 pralno mesto (14) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih po- vršinah, sakralnih objektih, ob trgovskih, turistično/rekreacijskih Avtomobilski servisi 6 PM na 1 popravljalno mesto objektih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvaja- Gostinski objekti 1 PM na 30 m2 koristne površine jo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske ali 1 PM na 10 sedežev od tega uprave ali upravljavca/lastnika površine. najmanj 75 % PM za obiskovalce Gostišča s prenočišči 1 PM na 5 sob in 1 PM 8. Splošni in skupni PIP glede celostnega ohranjanja na 4 sedeže + 1 PM za avtobus kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi Turistične – nastanitvene 1 PM na 2–6 postelj in nesrečami ter obrambnih potreb stavbe 1 PM na 8–12 sedežev v restavraciji od tega najmanj 75 % 74. člen PM za obiskovalce (celostno ohranjanje kulturne dediščine) Športnega igrišča 1 PM na 250 m2 površin (1) V občini je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o in naprave razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Za obiskovalce športnih 1 PM na 10–15 prostorov za Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 40/14, 97/14) ter prireditev oziroma obiskovalce evidentirana v registru kulturne dediščine na območju občine. gledalci Vsa območja in objekti kulturne dediščine so razvidni iz javnih Igrišča za tenis 4 PM na igrišče evidenc in iz grafične priloge Prikaza stanja prostora na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov. Vse objekte in območja kul- Kegljišče, bowling 4 PM na stezo turne dediščine se ohranja v celoti. V območjih enot kulturne Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9401 dediščine in njihovem vplivnem območju so dovoljeni posegi – pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostav- in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), in zvišanju njene kakovosti, pri čemer se upošteva varstveni – celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v režim skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine. okolici značilnostim stavbne dediščine), (2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi OPN in je Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno njegova obvezna priloga ter grafične priloge iz veljavnih pred- posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke pisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasi- ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, tvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali dediščine). uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spre- (3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni menili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju predvsem: njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu – odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, samem (in situ). meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, (4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista do- – poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, voljeni: – ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, – gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nad- – gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in zidavo ter dela, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji – postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno izgled objekta in z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali – rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznav- in prezentacijo arheološkega najdišča. ne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki (5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. – če ni možno najti drugih rešitev in (6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri – če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih gradnji in drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega za gradnjo. odloka s PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine. (7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varo- varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo vane vrednote, kot so: – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati – avtentičnost lokacije, gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene po- – materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali trebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, drugih nepremičnin, elektroenergetska in tk infrastruktura, ne smejo se izkoriščati – vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter za deponije viškov materialov ipd. vedute. (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja (11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti po- veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega segi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu (12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kul- o razglasitvi. turnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registri- (9) Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih rano dediščino, ki je razvidna iz grafične priloge Prikaza stanja opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je treba prido- dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstve- biti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za nimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstve- (13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se nih območij dediščine. štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo (10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da po- dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. segi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V pri- drugih predpisov. meru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki (14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, dolo- območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega čeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne dodatno še PIP, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstve- posamezne tipe dediščine: no soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kultur- vrednote, kot so: novarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke – tlorisna in višinska zasnova (gabariti), ostaline je pri pristojni območni enoti ZVKDS treba pridobiti po- – gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, datke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg – oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, in čas predhodnih arheoloških raziskav določi ZVKDS. oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, (15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko fasadni detajli), raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni – funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo- znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav čega zunanjega prostora, pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. – sestavine in pritikline, (16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč – stavbno pohištvo in notranja oprema, splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemlji- – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, šča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine Stran 9402 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkri- – za naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva tja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo na naravno vrednoto območje, v katerem vplivi posegov in dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih (17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pri- je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto: za geo- stojni osebi ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo morfološke in geološke naravne vrednote je to zlasti njihova izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne nad posegi. naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali. Za varovanje evidentiranih naravnih vrednot in na območjih 75. člen vpliva naravnih vredno ter na območjih predlaganih, pričako- (ohranjanje narave) vanih naravnih vrednotah se upošteva podrobnejše varstvene usmeritve iz Splošnih naravovarstvenih smernic za urejanje (1) Na območju občine je več območij varstva narave, in prostora, ZRSVN, maj 2013 in Smernic in mnenj ZRSVN na sicer: območja naravnih vrednot (hidrološke, botanične, zoolo- ške, ekosistemske …), EPO, območje KP Goričko, NATURA OPN Moravske toplice, ki so priloga tega odloka. 2000 in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave b) Območja, zavarovana kot krajinski park so razvidna iz javnih evidenc in iz grafične priloge k OPN, Pri- kaza stanja prostora na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov. (1) Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko eko- a) Naravne vrednote loško, biotsko ali krajinsko vrednost, ki se ohranja z ustrezno (1) Splošne varstvene usmeritve varstva naravnih vre- tradicionalno kmetijsko in gozdarsko rabo prostora. Posegi dnot: morajo biti v skladu z ekološkimi in krajinsko-estetskimi značil- Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne nostmi prostora. V občini je zavarovan KP Goričko z Uredbo o ogrozi njihov obstoj. Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03). Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če c) Ekološko pomembno območje (EPO) ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih (1) Varstvene usmeritve za EPO se določajo za načrtova- možnosti, se posegi in dejavnosti: nje prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih – Na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom, da in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se se ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma je EPO opredeljeno. v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo (2) Na EPO se v primeru obstoja alternativnih možnosti druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe naravne vrednote. lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, – Na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zaradi katerih je EPO opredeljeno, v drugih primerih pa se na- zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa črtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču. (3) Na EPO, ki niso tudi Natura 2000, so vsi posegi in de- – Na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, javnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zara- meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov di katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje. habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi – Na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje. s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi – Na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno ter njihove habitate čim manjši. spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru. č) Posebno varstveno območje (Natura 2000) – Na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni se- (1) Varstveni cilji območij Natura 2000 so navedeni v stavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dedišči- 35/13 – popr., 3/14 in 21/16) in se podrobneje opredelijo v pro- ne posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja gramu upravljanja Natura območij. Ohranja se celovitost Natura varstva kulturne dediščine. območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur, funkcij (2) Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na obmo- in varstvenega potenciala ter povezanost območij Natura 2000. čju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega (2) Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti ali dejavnosti ne povzroči uničenja ali bistvene spremembe načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno – ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habita- vrednoto, ali uničenja naravne vrednote (6. člen Uredbe o zvr- tov rastlinskih ali živalskih vrst; steh naravnih vrednot). – ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin Za potrebe priprave aktov se območje vpliva na naravno habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne proce- vrednoto opredeli glede na nameravani poseg ali dejavnost na se ali ustrezno rabo; podlagi naslednjih izhodišč: – ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in – za hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za naravno vrednoto območje porečja ali dela porečja, v katerem najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za raz- se naravna vrednota nahaja, množevanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev – za podzemno geomorfološko naravno vrednoto je ob- in prehranjevanje živali; močje vpliva na naravno vrednoto površje nad podzemno jamo – ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ter, če je naravna vrednota vodna podzemna jama, porečje živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta voda, ki tečejo v podzemno jamo, prekinjena. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9403

Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v za obveznost izvedbe postopka presoje vplivov na okolje dolo- skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični ča Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14 in 57/15), ki za ope- in živali ter njihove habitate čim manjši. racije na kmetijskih zemljiščih določa sledeče: Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih – Priloga 1, točka A.I Projekti za preoblikovanje kmetijskih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in zemljiških posestev na površini najmanj 20 ha je obvezna PVO. rastlin tako, da se: – Priloga 1, točka A.II Agromelioracije, če gre za rabo – živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje neobdelanih zemljišč ali polnaravnih območij za intenzivno dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, kmetijstvo: ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času – A.II.1 – na površini najmanj 100 ha je obvezna PVO. razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negiblji- – A.II.2 – na površini od 10 do 100 ha je PVO obvezna, vih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli – rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, pomembne vplive na okolje. naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. (2) Negativni učinki izvajanja agrarnih operacij (komasa- Na Natura 2000 območja se ne vnaša živali in rastlin cij) na varovanih in zavarovanih območjih narave se lahko omi- tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. lijo in preprečijo z upoštevanjem ustreznih omilitvenih ukrepov (3) Usmeritve, ki so bile do uveljavitve Uredbe o spre- oziroma pristopov, ki upoštevajo določila za varovanje, in sicer: membah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih obmo- – Na zavarovanih in varovanih območjih narave je dopu- čjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, stno izvajanje komasacij ob upoštevanju sledečega: 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 3/14 in 21/16) podane za – Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati mejice, varstvo vsebin strokovnega predloga območij Natura 2000 v obvodno zarast in območja, kjer je evidentirana prisotnost va- obliki usmeritev za varstvo biotske raznovrstnosti, štejejo kot rovanih rastlinskih in živalskih vrst (mejice, rastišča rastlin, jarki, usmeritve za varstvo območij Natura 2000. potoki, lesna zarast ob vodotokih, terase, omejki ipd.). (4) Usmeritve na območjih Natura 2000, ki so bila z uve- – Pri izvajanju komasacij je potrebno v čim večji meri ljavitvijo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o po- ohranjati vzorce kulturne krajine, mejice oziroma manjše za- sebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list plate grmovnih in drevesnih vrst med kmetijskimi površinami RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13 in ob vodotokih. – Odl. US, 3/14 in 21/16) izvzeta iz omrežja območij Natura – V vplivnem območju travniških površin naj se ne 2000, se upoštevajo kot usmeritve in priporočila za ohranjanje načrtuje novih izsuševalnih jarkov oziroma melioracij, ker se biotske raznovrstnosti. z njimi spreminja hidrološke režime in ekološke razmere trav- niških površin. d) Habitatni tipi – Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati na- (1) Varstvene usmeritve za varstvo zavarovanih prosto membnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje fonda ekstenzivnih živečih vrst so podane s ciljem ohranjanja ugodnega stanja na travniških površin. Z redno, ekstenzivno košnjo naj se ohranja podlagi določil 3. točke 23. člena Uredbe o zavarovanih prosto ali povečuje sedanji obseg ekstenzivnih travniških površin. živečih živalskih vrstah in 3. točke 18. člena Uredbe o zavaro- – Pred pričetkom izvajanja komasacij na območjih ohra- vanih prosto živečih rastlinskih vrstah. njanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne (2) Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki službe za varstvo narave. se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe – Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, se mora struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugotoviti prisotnost habitatov vrst na teh območjih in njihovo ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. V stanje ohranjenosti. čim večji meri se ohranjajo in vzpostavljajo prvotni habitati (npr. (3) Posegi in dejavnosti se načrtujejo z namenom ohraniti ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni habitate vrst v ugodnem stanju na način in v obsegu, da se v sadovnjaki, mejice, obrežna vegetacija). V primeru uničenja se največji možni meri: nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu. Ohranjajo – ohranja ali veča naravna razširjenost habitatov vrst in ali ponovno vzpostavljajo se tudi živice, posamezna drevesa območij, ki jih posamezni habitat vrste znotraj te razširjenosti in gozdni otoki. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sona- pokriva, in ravnimi ukrepi obnovi. – ohranja specifične strukture habitata in naravne procese – Na območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izve- ali ustrezno rabo. denih agrarnih operacij že zmanjšana ali ogrožena biotska (4) Pri posegih v odprtem prostoru na kmetijskih in goz- raznovrstnost, naj se načrtuje omilitvene ukrepe, s katerimi se dnih zemljiščih se ohranjajo vrednostni habitatni tipi in habitati obnovijo ogroženi habitatni tipi in habitati vrst. vrst v ugodnem stanju. Ohranjajo in načrtujejo se povezovalni koridorji med posameznimi območji. Novi koridorji se načrtujejo f) Splošni omilitveni ukrepi za varovanje narave po predhodni inventarizaciji in vrednotenju glede na primerjal- (1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ne vrednosti na širšem območju (Slovenije in Evrope). Preko ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja nara- območij vrednih habitatov se ne načrtuje GJI. ve, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. (5) V vseh območjih varstva narave, razen če v posame- (2) Za načrtovanje posegov v prostor na območjih ohra- zni EUP ni drugače določeno, je ob upoštevanju varstvenih njanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne pogojev dopustna ureditev turističnih, rekreacijskih, učnih in službe za varstvo narave. kolesarskih poti ter postavitev opazovalnic za naravovarstvene (3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo vsebine. usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, EPO in Natura 2000 ter ohranjanje biotske e) Komasacije na območju varstva narave raznovrstnosti. Za posege na teh območjih se pridobi naravo- (1) Za izvedbo agrarnih operacij (komasacije in meliora- varstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo. cije) ter krčenje ali odstranjevanje mejic ter skupin drevja na (4) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih varovanih in zavarovanih območjih narave je potrebno pridobiti struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, dovoljenje za poseg v naravo. Poleg navedenega je v dolo- ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. čenih primerih potrebno izvesti tudi presojo vplivov na okolje Tako se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, po- (PVO) in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Pogoje in kriterije samezna drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih Stran 9404 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije telesih. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi niških površin. Z redno, ekstenzivno košnjo naj se ohranja ali ukrepi obnovi. povečuje sedanji obseg ekstenzivnih travniških površin. (5) Pri načrtovanju gradenj in ureditev je potrebno v naj- – Pred pričetkom izvajanja komasacij na območjih ohra- večji možni meri ohranjati obstoječe vzpostavljene mejice, ki njanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne so prisotne v prostoru, travišča in površine visokodebelnih službe za varstvo narave. sadovnjakov. (19) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih (6) Morebitne protipoplavne ukrepe naj se načrtuje in struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, izvaja na sonaraven način. Za protipoplavne ukrepe v območju ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. V ohranjanja narave naj se pridobi naravovarstveno soglasje ali čim večji meri se ohranjajo in vzpostavljajo prvotni habitati (npr. dovoljenje za poseg v naravo. ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni (7) V primeru rekonstrukcije in gradnje novih cest naj se sadovnjaki, mejice, obrežna vegetacija). V primeru uničenja se na območju evidentiranih črnih točk povozov dvoživk vzpo- nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu. Ohranjajo stavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma drugi ukrepi za ali ponovno vzpostavljajo se tudi živice, posamezna drevesa preprečevanje povozov dvoživk. in gozdni otoki. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sona- (8) Objektov v območjih varstva narave naj se ne osve- ravnimi ukrepi obnovi. tljuje. Kolikor je osvetljevanje nujno, zaradi varnosti, naj bo (20) Na območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izve- osvetlitev v skladu z zakonodajo. denih agrarnih operacij že zmanjšana ali ogrožena biotska (9) V kmetijski kulturni krajini se spodbujata ekstenzivna raznovrstnost, naj se načrtuje omilitvene ukrepe, s katerimi se raba travišč in ekološko kmetovanje, v čim večji meri se ohra- obnovijo ogroženi habitatni tipi in habitati vrst. njajo in urejajo visokodebelni sadovnjaki, gozdni robovi in dre- (21) Vsi posegi v prostor, ki spreminjajo dejansko rabo ze- vesni otoki ter posamična drevesa, mejice in obvodna zarast. mljišč (organizacija gradbišča, gradnja, organizacija prireditev, (10) Ohranja naj se naravna morfologija strug in obvodnih izvajanje dejavnosti ipd.) so na varovanih območjih dovoljeni prostorov ter naravna dinamika vodnega režima. Urejanje vodo- samo v primeru, če so skladni z opredeljeno namensko rabo tokov se izvaja sonaravno. Ohranja se obvodna vegetacija, ob prostora. morebitnih posekih pa se le-ta nadomesti z avtohtonimi vrstami. (11) V največji možni meri je potrebno na območju celotne 76. člen občine ohranjati travniške površine. (varstvo okolja in naravnih dobrin) (12) Na vseh EUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne (1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavin- se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske vrste ptic. ske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za (13) Pri gradnjah novih objektov naj se okolica (izven ob- potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo močja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega bivalne razmere na območju, in če niso v nasprotju z režimi drevja in nanje umesti po eno gnezdilnico za velikega skovika, varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varo- pogorelčka in smrdokavro. vanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi. (14) Novi načrtovani objekti znotraj območja KP Goričko, (2) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali pre- naj praviloma imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se komerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevar- travniškim sadovnjakom). stveno soglasje. (15) Čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se (3) Spodbuja se izboljšanje toplotne izolacije stavb ter prilagodi biološkem ciklu kvalifikacijskih vrst. doseganje standarda energetsko varčne stavbe, kar se potrdi (16) Ureditve turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih z energetsko izkaznico. poti ter postavitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine, (4) V novozgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih ki so dovoljene v vseh namenskih rabah v območjih varstva stavbah se mora praviloma zagotavljati najmanj 25 % moči za narave, naj se prednostno umešča na obstoječe degradirane gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi površine in izven prednostnih habitatnih tipov, da se ohranja viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v obstoječa vegetacija in hidrološki režim. lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno (17) Čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, odvodnikov, ki niso v pristojnosti države, zaradi zagotovitve ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe. To ne velja za: naselij, naj se v območjih ohranjanja narave izvaja izven gnez- – 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe, ditvenega obdobja ptic (ne med 1. marcem in 30. julijem) in – 1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopali- obdobja drstitve in razmnoževanja vodnih organizmov (rib, ške stavbe, školjk, piškurjev itd.). Vsako leto (lahko tudi redkeje) se izme- – 1252 rezervoarje, njujoče očisti le ena brežina. Pri izvedbi del se omeji nevarnost – 11 stanovanjske stavbe, ki se uporabljajo manj kot štiri in izvedejo ukrepi za preprečevanje povzročitve kaljenja vode. mesece v letu. (18) Na zavarovanih in varovanih območjih narave je do- (5) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna povr- pustno izvajanje komasacij ob upoštevanju sledečega: šina presega 1000 m² in pri rekonstrukciji stavb, kjer uporabna – Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati mejice, tlorisna površina presega 1000 m² in se zamenjuje sistem obvodno zarast in območja, kjer je evidentirana prisotnost oskrbe z energijo, se izdela študija izvedljivosti alternativnih sis- varovanih rastlinskih in živalskih vrst (mejice, rastišča rastlin, temov za oskrbo z energijo. S pitno vodo se ravna racionalno. V jarki, potoki, lesna zarast ob vodotokih, terase, omejki ipd.). objektih se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo. – Pri izvajanju komasacij je potrebno v čim večji meri ohranjati vzorce kulturne krajine, mejice oziroma manjše za- 77. člen plate grmovnih in drevesnih vrst med kmetijskimi površinami in ob vodotokih. (varstvo vodnih virov) – V vplivnem območju travniških površin naj se ne načrtuje (1) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja novih izsuševalnih jarkov oziroma melioracij, ker se z njimi spre- za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno po- minja hidrološke režime in ekološke razmere travniških površin. membne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. – Pri izvajanju komasacij je potrebno ohranjati namemb- Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje nost zemljišč, ki omogoča ohranjanje fonda ekstenzivnih trav- iz občinskih predpisov. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9405

(2) V vseh EUP se pri vseh posegih upošteva določilo – ne bodo dodatno obremenjevala okolja in poslabšala občinskega predpisa o načinu opravljanja gospodarske javne stanja kmetijskih zemljišč, službe oskrbe s pitno vodo na območju občine. – ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kme- (3) Pri gradnji novih objektov, tako stanovanjskih kot tudi tijskih zemljiščih in dostopa do njih, nestanovanjskih, se v dokumentacijo za pridobitev gradbenega – ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske pro- dovoljenja, v največji možni meri, vključijo najnovejše tehno- izvodne infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni loške rešitve za racionalno rabo pitne vode (npr. zapiranje sistemi, poljske prometnice ipd., krogotokov v industriji, prečiščevanje sanitarne vode za ponov- – uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na no rabo, prečiščevanje kapnice za uporabo v gospodinjstvih, kmetijskih kulturah. varčne pipe in splakovalniki …). (2) V EUP kjer so izvedene hidromelioracije se pomožne (4) Pri posegih na vodovarstvena območja je potrebno infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji locira ob obstoječe upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja. Za gradnjo ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov. na vodovarstvenih območjih virov pitne vode je potrebno prido- (3) Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le pro- biti pogoje in soglasje, ki ga izda pristojni organ. storske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki (5) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred one- urejajo področje kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne snaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o kmetijske dejavnosti. Kmetijska zemljišča varujemo pred spre- varovanju vodnih virov na območju občine. minjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske (6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je po- rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo OPN ali na trebno varovati vse obstoječe in potencialno pomembne vodne način, kot dopušča zakonodaja. vire in spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode. (4) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da (7) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na obmo- se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske čjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na ze- upoštevajo naslednje usmeritve: mljišča izven varovanih območij narave. Ohranja se obstoječi – kmetovanje na območjih vodovarstvenih pasov se izvaja obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Vzpodbuja se ekolo- v skladu s predpisi, ško kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se – na območjih vodovarstvenih pasov se spodbuja ekolo- kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vre- ško kmetovanje, zatravljanje in pogozdovanje površin, dnot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih – odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, in čiščenje odpadnih voda, gozdne otoke. – odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v (5) Preprečuje naj se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z so japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta ne- individualnimi čistilnimi sistemi v skladu z veljavnimi predpisi, dotika in kanadska rozga. S tem namenom naj se v vseh EUP – gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode po ureditvi (tudi gradbenih inženirskih objektov, komunalnega morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepro- in energetskega omrežja) predvidi takojšnja sanacija prizadetih pustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža površin. V vseh EUP naj se pri sanaciji, zasaditvah in ozeleni- na za to primerne površine, tvah uporablja lokalno avtohtone vrste vegetacije. – vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v na- (6) V čim večji meri se ohranja strnjene komplekse kme- seljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo. tijskih zemljišč, kar je bistveno z vidika ohranjanja proizvodne (8) Vse vodne vire se varuje pred onesnaženjem in vzdr- funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti kmetijskih žuje za oskrbo v izrednih razmerah. Na območju vodnih virov gospodarstev. se vrši nadzor nad dejavnostmi v prostoru, nadzoruje se upo- (7) Dovoljeni posegi na kmetijska zemljišča se lahko izve- rabo gnojil, strupov in insekticidov. Posege na vodovarstvenih dejo samo v primeru, da se morebitno poškodovane površine območjih se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili kmetijskih zemljišč, takoj po končani gradnji sanira oziroma pristojnih služb. Na vodovarstvenem območju se lahko inten- rekultivira. Med urejanjem območja je obvezno zagotoviti ne- zivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov oviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč. Odstranitev zaščite podtalnice. rodovitnega dela tal na območju urejanja se izvede na način, (9) Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je da se ta sloj tal ne meša z ostalimi sloji. Ta sloj se prednostno dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti uporabi za urejanje okolice ali pa v sodelovanju s strokovno s takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranja- službo za druge kmetijske namene. nje kakovosti in količine podzemnih voda. (8) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma (10) Poselitev je dopustno načrtovati tam, kjer je možno izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja pitno vodo. prostor (komasacije, melioracije ipd). Agrarne operacije morajo (11) Na vododeficitarna območja je dopustno umeščati le biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja pro- dejavnosti, ki v delovnem procesu ne potrebujejo velikih količin stora in na okolju prijazen način tako, da se med kmetijskimi vode ali pa je umestitev dejavnosti z večjo porabo vode na to zemljišči ohranjajo, ponovno vzpostavljajo, na novo vzposta- območje upravičena iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in vljajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa. ekonomskih vidikov. (9) Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na obmo- (12) Odtoke meteornih vod z vodotesno utrjenih površin, čju kmetijskih zemljišč dopustna gradnja vodnih zadrževalni- kjer prihaja do manipulacije z ogljikovodiki in na teh površinah kov, toda samo v primeru pridobitve soglasij pristojnih nosilcev obstaja potencial za onesnaženje padavinske vode je treba urejanja prostora in je taka ureditev dopustna upoštevajoč opremiti z ustreznimi lovilci olj, ki se namestijo pred iztokom. druge omejitve v prostoru. (13) Z namenom zagotavljanja varstva voda pred onesna- ženjem vodnih virov se zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje 79. člen odpadne vode. (varstvo gozdov) (1) Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, obliki 78. člen in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno (varstvo kmetijskih zemljišč) pridobi soglasje Zavoda za gozdove (v nadaljevanju: ZGS). (1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih pose- Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih gov v prostor na kmetijskih zemljiščih, ki so dovoljene v skladu ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih s področnimi predpisi, je treba zagotoviti, da se: tipov. Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki Stran 9406 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo (6) Usmeritve za gospodarjenje s posamičnim drevjem: ohranjanje biotske raznovrstnosti. – zagotavljanje ustrezne rastiščne pogoje, ki jih ne smemo (2) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da spreminjati (ne smemo odstranjevati zemlje, odkrivati korenin, se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura zasipavati debla ali korenine, spreminjati višino talne vode); v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti – v bližini rastišča se ne gradi stalnih objektov; izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po – drevesa se ne obsekuje, vej se ne lomi ali poškoduje končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev sku- debla ali korenine. pin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno (7) Usmeritve za nego gozdnega roba: ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni – oblikovanje gozdnega roba, ki so bili v preteklosti uni- dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zago- čeni; tovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih – z nego in sečnjo skrbeti za vertikalno in horizontalno prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi strukturo gozdnih robov. službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovski- (8) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte mi organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno dre- izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in vesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost za nastalo škodo obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni v primeru porušitve drevja investitor. V gozdovih se ohranja vse bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri obstoječe gozdne prometnice. ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi obli- (3) Pri gospodarjenju z gozdovi in posamičnim gozdnim kami rekreacijske rabe. drevjem izven naselij, ki so del osnovne kmetijske rabe se (9) Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti upošteva te pogoje: se naj načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V – prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uni- gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana čevanje živih mej, grmišč po pašnikih, poljih in travnikih ter turistična in rekreativna dejavnost. zarast ob vodnih bregovih v času gnezdenja ptic in poleganja (10) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno eko- mladičev, to je med 1. majem in 1. avgustom. loško funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih – ohranjajo se suha drevesa in drevesna dupla povsod primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s tam, kjer se s puščanjem oslabelih dreves ne poveča možnost poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje, pa se posegi dovolijo širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstoja ta v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje funkciji skladno rabo nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako se ohranja gozda. vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. (11) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne – ohranja se gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na spremembe planskega akta je možna le, če površina krčitve ne zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je treba počistiti struge presega 0,50 ha. in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično (12) Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna ali skupinsko prebiralno ter zagotavlja naravno pestrost. le na zemljiščih, ki so v OPN opredeljena kot stavbna zemlji- – skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vege- šča ter objektov, ki jih dovoljuje ta odlok na gozdnih zemljiščih tacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, z oznako PNRP G. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi je treba takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se ustreznega dovoljenja za gradnjo. osnuje nova drevesna ali grmovna zarast. (13) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo (4) Usmeritve za gospodarjenje z gozdnim drevjem ob življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni potokih: – z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali prebi- pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s poseb- ralno ter zagotavljati naravno pestrost, kjer je mogoče se pušča nim namenom. sušice za duplarje; (14) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba – ohranja se gozdove ob potokih, ker vplivajo na za- zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj ščito bregov pred erozijo, na temperaturni režim vode, urav- potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. navajo tok podtalnice in varujejo sosednja zemljišča pred Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi služ- poplavami; bami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi – ohranja se gozdove in pasove ob potokih, ker omogoča- organizacijami. jo povezave (biokoridorje) med različnimi biotopi; (15) Za krčitev gozda večjih površin (najmanj 5 ha) se – v ozkih ostankih gozda ob vodotokih moramo gospoda- preveri ali je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, nad riti posamično prebiralno in težiti k čim večjemu deležu starega 30 ha pa presoja vplivov obveza. drevja; (16) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso – pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov; opredeljena kot gozd, kar pomeni, da niso vključena v Gozdno- – posek dreves in čiščenja obvodne vegetacije v času gospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno gnezdenja ptic (marec–september) je prepovedano; drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez pred- – v obvodnih pasovih ni dovoljeno graditi stavb ali stalnih hodnega dovoljenja za krčitev gozda. Prednostna območja, za objektov. nadomestna zemljišča za izgubo najboljših kmetijskih zemljišč (5) Usmeritve za gospodarjenje z omejki: so zemljišča v zaraščanju. – ohranja se obstoječo rastlinsko strukturo, zastornost in (17) Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice, ter osončenost; priključke teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za – z drevjem in grmovjem gospodarimo panjevsko in pre- gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah biralno; ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno – zagotavlja se ustrezne rastiščne pogoje in se jih ne vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom. spreminja (ne odstranjujemo zemlje, odkrivamo korenin, za- (18) Zagotoviti ustrezno prometno povezavo med gozdom sipavamo debla ali korenin, spreminjamo višine talne vode); in javnimi cestami (ograje, zaokroževanje njivskih površin in – sečnjo izvajamo v primernem letnem času, izven sezo- preurejanje vinogradov marsikje prekinejo dolgoletne poti, ki ne gnezdenja ptic; so lastnikom omogočale dostop do gozda). – skrbi se za ohranjanje plodonosnih drevesnih in grmov- (19) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi so- nih vrst ter ustreznega števila sušic in drevesnih dupel; glasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki – ohranja se omejke, ker omogočajo povezave (biokori- lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi dorji) med posameznimi ostanki gozda v agrarni krajini. predhodno mnenje upravljavca lovišča. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9407

80. člen voda, ki obsegajo zlasti ukrepe za zmanjšanje odtoka pada- (varstvo površinskih voda) vinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, čim manjša površina asfaltnih in tlakovanih površin ipd.) ter ukrepe (1) V občini je vodotok 1. reda Ledava ter vodotok Curek, za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda. ki prečkata državno mejo. Vsi ostali vodotoki Martjanski potok, (12) Pri gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer Ratkovski potok, Bukovniški potok ter ostali manjši potoki so se bo odvijal proizvodni proces, je potrebno hrambo naftnih vodotoki. 2. reda. Kot vodna zemljišča so na območju občine derivatov, kemikalij in ostalih nevarnih snovi urediti tako, da opredeljene poleg potokov tudi posamični ribniki, opuščene bosta voda in okolje ustrezno zavarovana pred onesnaženjem. gramoznice ter predvidene akumulacije. (13) Odvajanje in izpust fekalne ali druge kanalizacije z (2) Priobalna zemljišča pri vodah 1. reda so od meje vo- onesnaženo odpadno vodo v vodotoke in ostale naravne vode, dnega zemljišča, znotraj naselij oddaljena 15 m, izven naselij brez predhodnega čiščenja, ni dopusten. pa 40 m ter pri vodah 1. reda, ki je kot takšno opredeljeno (14) Za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno zaradi prečkanja državne meje, je priobalno zemljišče 5 m od vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z meje vodnega zemljišča. Pri vodah 2. reda znaša zunanja meja veljavnimi predpisi o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča. pristojni organ. (3) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih 81. člen in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim de- (raziskovalni prostor za nafto in plin) lovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih (1) Na območju občine je pridobivalni prostor (gramoznica organizmov. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno Ivanci), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za go- posegati v prostor razen za izjeme skladno s predpisom, ki spodarsko izkoriščanje proda in peska, ki je v OPN prikazana določa pogoje za upravljanje voda. Na priobalnih zemljiščih je kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora. Gramozni- prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. ca bo po opustitvi izkoriščanja kot vodna površina, namenjena (4) Izven poselitvenih območij so dopustni posegi vo- za rekreacijske in turistične namene. dnogospodarskih ureditev za vzdrževanje vodnih površin in (2) Na območju osrednjega dela občine je v Rudarski vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, knjigi vodeni bivši raziskovalni prostor »Murska depresija«, kot gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi območje raziskovalnega prostora za geotermično energijo ter posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje. na severnem in južnem delu občine, kot območji raziskovalne- (5) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sred- ga prostora za ogljikovodike – nafta in zemeljski plin. stev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne Območja pridobivalnih prostorov so razvidna iz tega OPN, snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane območja raziskovalnih prostorov pa iz javnih evidenc. ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. 82. člen (6) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in pod- (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) zemnih voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in (1) Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se čiščenje komunalnih odpadnih voda. upošteva predpise, ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje (7) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na varnosti pred poplavami, erozijo in plazovi. Za zagotavljanje vodnem ali priobalnem zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, zaklanjanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, pod pogo- se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja jem, da: varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. – se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost (2) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje ali ogroženost, razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki – se s tem ne poslabšuje stanja voda, zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požar- – je omogočeno izvajanje javnih služb, no nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje – se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov – to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali – se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in le- do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. talskem prometu. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov (8) Pri načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno o požarni varnosti preveri požarna ogroženost. upoštevati obstoječo in načrtovano rabo voda ter varstvena (3) Pri urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošte- območja po predpisih o vodah. va prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo (9) Kanaliziranje oziroma prekrivanje vodotokov ni do- varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gaše- pustno. Vse morebitne ureditve v območju vodotokov morajo nje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi loči- biti izvedene s sonaravno v skladu z zahtevami hidrotehnične tvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, stroke, z uporabo čim več naravnih materialov in sodobnih dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, tehnologij. Tehnični togi ukrepi so dopustni samo v primeru, da viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob ni drugih tehničnih rešitev. objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez hidrantnega (10) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je po- omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo trebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske jav- delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, je potrebno ne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge tako načrtovati potek trase, da le-ta ne posega na priobalno ustrezne ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standar- le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti du SIST DIN 14090. V območjih velike požarne ogroženosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabil- gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske nost brežin vodotokov. ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter (11) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka za materialne dobrine in naravo. morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna (4) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih sposobnost struge vodotoka. se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posa- Ob urejanju večjih gospodarskih oziroma proizvodnih con meznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogrože- je treba izvesti ukrepe proti škodljivemu delovanju padavinskih nosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara. Stran 9408 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostosti naravnih zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem njegove ma- v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni terialne dobrine. in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji (12) V občini so plazljiva in erozijska območja, kjer se požarne varnosti. prostorske ureditve in posamični posegi v prostor za slednje (6) Pri načrtovanju posegov na območju poplav je treba načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih in zahtevnejših upoštevati omejitve in omilitvene ukrepe, ki jih podajajo ela- zaščitnih ukrepov. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, borati: se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih – Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov. potoka za potrebe OPN Občine Moravske Toplice, št. proj. (13) Na erozijskem območju je prepovedano: 1275/2010, 1276/2010, 1287/2010, Oikos, svetovanje za raz- – poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in voj, d.o.o., november 2010, dopolnitev februar 2013; oblikovanje hudournikov, – Izdelava hidrološko-hidravlične študije z novelacijo po- – ogoljevanje površin, plavnih kart za Martjanski potok z vključeno akumulacijo Sebe- – krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje borci, št. proj. 107/2014, T-PRING d.o.o., februar 2014; zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako – Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi potoka za potrebe OPN Občine Moravske Toplice, novelacija erozije, poplavnih kart zaradi izgradnje akumulacije Sebeborci, št. proj. – zasipavanje izvirov, 110/2014, T-PRING d.o.o., april 2014, dopolnitev maj 2017. – nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno erozivnih ali plazljivih zemljiščih, pridobiti vodno soglasje. – omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje (7) Poplavna območja: erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, – Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so – odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in – zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne – odvzemanje naplavin z dna ali brežin, razen zaradi za- nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe gotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, – vlačenje lesa. kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni (14) Na plazljivem območju se ne sme posegati v zemlji- del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. šče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi – Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je prepovedano: pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov – zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogro- – poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje ženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne pove- zemljišča in dvig podzemne vode, čajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in – izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemlji- izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma šče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogrože- – krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne nosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev vegetacije, ki pospešuje plazenje. načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne (15) Na gričevnatem delu občine se na plazljivih in ero- ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe zijskih območjih ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delova- posega v prostor oziroma sočasno z njo. njem povzročijo naravne nesreče. Pri posegih na teh območjih – Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne ne- in v njihovi bližini, ki so bila že sanirana ali so potencialno varnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije plazljiva, se v projektni dokumentaciji preveri nosilnost tal. in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več je možna ob ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogrože- predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi katerih se določi nosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. način temeljenja ter izvede stabilnostne analize pobočja. Uredi – Ne glede na določbe druge in tretje alinee so na po- se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in plavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so zalednih vod. namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi (16) Na območju obstoječih objektov merske mreže za in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki monitoring podzemnih voda se izvajajo posegi na način, da: jih določajo ti predpisi. – ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiu (8) Za posege, ki so dopustni na vodnih in priobalnih ze- od objekta merske mreže, mljiščih in za posege, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na – ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost pod- vodi režim ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na var- zemnih voda, stvena (vodovarstvena, območja kopalnih vod, varstvena ob- – se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske močja površinskih voda ipd.) in ogrožena območja (poplavna, lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali erozijska, plazljiva) se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki odloči tudi o tem ali je za poseg/objekt ne glede na drugače, zahtevnost, potrebno geološko geomehansko poročilo, ki ga – bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže ureje- izda pristojni organ za vode. no tako, da ni možno zatekanje, (9) Pri načrtovanju ureditev je treba v čim večji meri ohra- – je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže. niti obstoječe retenzijske (razlivne) površine in je treba vse ure- (17) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s ditve načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. cono potresne ogroženosti in projektnim pospeškom tal. (10) Na vseh evidentiranih območjih poplav gradnja kleti 83. člen ni dopustna. Na drugih območjih občine se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje obvezno preveri gibanje (obrambne potrebe) nivoja podtalne vode. Na območju občine ni območij, objektov ali naprav za (11) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, potrebe obrambe, zato posebni pogoji za obrambo niso do- zemeljskih plazov, erozij je treba zagotoviti varne življenjske ločeni. Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9409

9. Splošni in skupni PIP glede varovanja zdravja habitatni tipi ipd.). Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim 84. člen koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru. (zdravo in kakovostno bivalno okolje) (14) Javne zelene površine v naseljih se povezujejo v (1) Gradnje objektov in naprav ter izvajanje posegov v sistem z ekološko, socialno in morfološko funkcijo. Vse ureditve prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje se navezujejo na zaledje zelenega sistema, kjer se nahajajo ljudi, se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo tako območja za rekreacijo kot tudi pridelovalne in gozdne ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi površine. Posebno pozornost se namenja ohranjanju območij dopuščenih stopenj. z večjo stopnjo naravne ohranjenosti oziroma ekološkega po- (2) Obstoječi objekti oziroma naprave, ki povzročajo pre- mena brez opredeljene druge namembnosti. komerne emisije v okolje, ne smejo obratovati, dokler jih upra- 85. člen vljavci ne sanirajo. (3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko iz- (oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo in hrano) vaja na območju poselitve le v primeru, da se oskrba s pitno (1) Na območju občine se zagotovi zadostno količino vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe. Obstoječi in kvalitetne pitne vode za večino prebivalstva občine. predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, (2) Na območju občine je potrebno zagotoviti varovanje morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji tal ter ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano. vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti za- 86. člen časna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot (varovanje kakovosti zunanjega zraka) so lastno zajetje, vodnjak, kapnica, cisterna, za katere občina zagotovi začasni nadzor nad kakovostjo pitne vode. (1) Pri vseh posegih v prostor, ki povzročajo emisije v (4) Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objek- zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Odpadki se lo- te oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževa- čeno zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) po vrsti in/ali nja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komu- objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo nalni službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske ne ogroža zdravja ljudi. Občina na območju poselitve zagotovi cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v ustrezno število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. Proizvo- komunalnih odpadkov. dne dejavnosti, ki se bodo umeščale in so lahko pomemben vir (5) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju onesnaženja zraka zaradi izpustov v zrak morajo imeti zago- in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno tovljene najboljše dostopne tehnologije za zmanjšanje emisij svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah onesnaževal v zrak. Pri zasnovi nove zazidave je potrebno za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. upoštevati tudi prevetrenost prostora in vzpodbujanje lokalne (6) Objekte z varovanimi prostori je dovoljeno umeščati cirkulacije zraka. le v primerno oddaljenost virov elektromagnetnega sevanja. (2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se predno- (7) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa stno uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zapo- rabe energije v stavbah. Objekti morajo skladno z veljavnimi slitvena območja in večja stanovanjska območja povezavo z predpisi izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega ener- javnim potniškim prometom. getskega standarda na področju toplotne zaščite, ogrevanja, (8) Pri načrtovanju ureditev in razvoju infrastrukture je klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale potrebno razvijati in graditi omrežje pešpoti in kolesarskih po- pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah vezav (stez oziroma poti), ki se navezujejo na javne zelene in zmanjšujejo negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge. ogrevanje okolice, druge emisije). (9) Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječe (1) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi za- na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zapo- ledji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev naselij, so- slitvena območja (gospodarske cone …) in večja stanovanjska časno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja. območja urejeno povezavo z javnim potniškim prometom. Pri (10) Pri vzdrževanju prenavljanju in modernizaciji lokalnih umeščanju vira potencialnih vonjav (kompostarne, bioplinarne cest in javnih poti ter ostalega cestnega omrežja, se izvedejo ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji tudi ukrepi za umirjanje prometa. Ustrezno se obnovi lokalno rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, cestno omrežje za dostop do lokacij z večjim turističnim pome- upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in nom oziroma s turističnim pomenom in za dostop do manjših razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno naselij oziroma lokacij. rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m (11) Občina mora v sklopu načrtovanja ureditev in razvoja pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih objektov za rejo infrastrukture izvesti aktivnosti ozaveščanja javnosti o vplivih živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za širitev takšnih objek- prometa in uvajanje alternativnih vrst goriv (hibridna, električ- tov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa na vozila), povečanja uporabe javnega prevoza, spodbujanje se umesti na primerno oddaljenost od, navedenih območij. Pri kolesarjenja in pešačenja. reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba (12) Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodar- neprijetnimi vonjavami. ski razvoj in dvig bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične (4) Na vseh območjih proizvodnih dejavnosti (IP, IG in IK) prepoznavnosti občine. za objekte z dejavnostmi, za katere ni obvezna presoja vplivov (13) Spodbuja se tudi razvoj turističnih, rekreacijskih in na okolje, niti ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovolje- prostočasnih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, med nja, bi pa dejavnost lahko imela vpliv na okolje zaradi izpustov katerimi so najpomembnejši KP Goričko, naravni vodotoki, v zrak je potrebno izdelati Strokovno oceno vplivov na kakovost visokodebelni sadovnjaki in druga naravovarstveno vredna zraka z vsebinami skladnimi s predpisi o emisiji snovi v zrak iz območja (Natura 2000, EPO, naravne vrednote, kvalifikacijski nepremičnih virov onesnaževanja. Stran 9410 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(5) Spodbujajo se naslednji ukrepi za izboljšanje kakovo- obremenitve okolja s hrupom ali zmanjšanje emisije hrupa npr. sti zraka v občini: z zmanjšanjem hitrosti vozil. – energetska oskrba stavb z uporabo obnovljivih virov (8) Za javne prireditve, javne shode, kjer se uporabljajo energije, zvočne naprave na prostem, je treba pridobiti dovoljenje obči- – zamenjava obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi, ki ne za povečano obremenitev okolja s hrupom za čas trajanja uporabljajo obnovljive vire energije, prireditve, na osnovi izdelane strokovne ocene obremenitve – zmanjšanje toplotnih izgub stavb z energetsko sanacijo, okolja s hrupom. – uporaba čistejših kuriv (plin), daljinsko ogrevanje, izved- ba in uporaba skupnih kotlovnic itd., 88. člen – ozaveščanje javnosti o vplivih prometa in uvajanje alter- (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) nativnih vrst goriv (hibridna, električna vozila), (1) V občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki – povečanje javnega prevoza, spodbujanje kolesarjenja, sodi med nizko in visoko frekvenčne vire EMS, kjer se glede na pešačenja, občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega – umeščanje večjih kmetijskih proizvodnih objektov v čim okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri večjem odmiku od območij za bivanje, sevanja, upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem: – uvajanje, ohranjanje zelenih koridorjev v okolici območij – I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, za bivanje. ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, 87. člen namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko obmo- (varstvo pred hrupom) čje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega (1) Hrup v okolju ne sme presegati mejnih vrednosti ka- programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, zalcev hrupa glede na stopnjo varstva pred hrupom (v nadalje- območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih vanju: SVHP) za določeno območje glede na PNRP, določeno površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati po EUP, kot jih določa predpis o mejnih vrednostih kazalcev namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim de- hrupa v okolju. javnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, (2) SVHP so določene glede na namensko rabo prostora, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, na- pri čemer meje območij stopenj varstva pred hrupom sovpadajo menjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju z mejami med območji PNRP, in sicer velja: (v nadaljnjem besedilu: I. območje). a. območje II. stopnje varstva pred hrupom: – II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, 1. Območja BT v EUP: BG 13, BG 16, BG 17, MT 27, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. MT 32, PO 2, SB 14 in SE 17. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno indu- 2. Območja SS v EUP: MT 4, MT 3, BG 1, MA 8/4 MT 9. strijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, tran- b. območje III. stopnje varstva pred hrupom (S, C, B, Z, A), sportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, c. območje IV. stopnje varstva pred hrupom (I, P, E, O, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja K, G, V). varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju (3) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na ob- namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. močja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrto- – V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se vanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. ob- se predvidijo ustrezni aktivni ukrepi za zaščito življenjskega močja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje okolja pred hrupom. Izvedba pasivnih ukrepov je dovoljena stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa samo na stavbah z varovanimi prostori, če je hrup posledi- zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni ca obstoječih infrastrukturnih objektov, kjer aktivna zaščita ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva mogoča. Vsi objekti z varovanimi prostori, ki so umeščeni v pred elektromagnetnim sevanjem. območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, se ščitijo po kriterijih (2) V varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Minimalni za območje III. stopnje varstva pred hrupom. odmiki od virov elektromagnetnega sevanja segajo od sredine (4) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od nazivne pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve ob- napetosti in vrste (tipa) daljnovoda, in sicer za: močja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni – nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV: ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje – ipsilon: 46 m na vsako stran osi hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov – sod: 42 m na vsako stran osi hrupa. – nadzemni daljnovod nazivne napetosti 220 kV: (5) Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost – jelka: 24 m na vsako stran osi ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred izved- – sod: 18 m na vsako stran osi bo pasivnih ukrepov pri stavbah z varovanimi prostori. – nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: (6) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring – jelka: 14 m na vsako stran osi hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in – portal: 14 m na vsako stran osi za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti – sod: 11 m na vsako stran osi okoljevarstveno dovoljenje. Upravljavec vira hrupa je zadolžen – donau: 14 m na vsako stran osi tudi za sanacijo, če prekomerno obremenjuje okolje. Zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje naziv- (7) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoje- ne napetosti 110 kV: 15 m. če objekte v varovalnih pasovih javnih cest se gradnje objektov načrtujejo z aktivno zaščito pred hrupom (protihrupne ograje), 89. člen če to ni mogoče pa s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade). V primeru prekomerne obremenitve s hrupom (osončenost in svetlobno onesnaženje) v bližini cest, kjer izvedba aktivnih protihrupnih ukrepov ni mo- (1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne goča, gradnja novih objektov ni dovoljena. Za dimenzioniranje objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, za- in oblikovanje morebitnih protihrupnih ukrepov je treba pridobiti gotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri celovite strokovne rešitve. Če je vir hrupa cesta ali druga pro- dnevno. metna infrastruktura, morajo upravljavci teh virov hrupa zago- (2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih toviti izvedbo protihrupnih ukrepov za preprečevanje čezmerne v naselju. Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9411 onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 108/09) se pri je potrebno dosledno upoštevati predpis o mejnih vrednostih gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega onesnaževanja. svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za raz- (10) Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo svetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, okolja. ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posa- mezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost 90. člen javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, (zagotavljanje bivalnih pogojev in neoviran dostop ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje funkcionalno oviranim osebam) razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu (1) Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovlje- prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam no varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave. omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski (3) Poraba električne energije za javno razsvetljavo na enoti. območju občine ne sme presegati 44,5 kWh na prebivalca. Ko (2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi je ta vrednost presežena, so potrebni ukrepi za zmanjšanje dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno name- porabe električne energije. S stališča varovanja zdravja ljudi njeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. umetna osvetlitev na oknih bivalnih prostorov ne sme presegati (3) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob mejnih vrednosti, ki jih določa resorna zakonodaja. njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam Javna razsvetljava mora biti izvedena v skladu z veljavno v skladu s predpisi o zahtevah projektiranja brez grajenih ovir. področno zakonodajo, upošteva naj zakonsko določene mejne Zagotovi se tudi parkiranje in ustrezno število parkirnih mest. vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo (4) Novi posegi v prostor za javne namene ali na javnih cest in javnih površin se uporabljajo energetsko varčne sijalke površinah in prenove javnih objektov ali javnih površin morajo in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. biti načrtovani brez arhitektonskih ovir. (4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča 10. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov razsvetljava na oknih varovanih prostorov: posameznih nosilcev urejanja prostora ter tehnični Okoljsko območje Osvetljenost Osvetljenost pogoji gradnje objektov od sončnega od 24. ure do zahoda do 24. ure sončnega vzhoda 91. člen območje, ki je s 2 lx 0 lx (pogoji nosilcev urejanja prostora) predpisom 1 lx (samo za (1) Območje občine ni v vplivnem območju katerega od določeno kot osvetljenost letališč, preko območja občine pa potekajo zračne poti, zato se naravna zaradi razsvetljave pri posegih v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost vrednota javne površine) zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje Mini- naselje, ki ni mesto 5 lx 1 lx strstva za promet. Med ovire za zračni promet štejejo: – objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki mesto 10 lx 2 lx stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo območja visoke 25 lx 5 lx iz okoliške pokrajine za več kot 100 m, nočne dejavnosti – vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot v mestih z več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so 20 000 prebivalci* napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m, * Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na ka- – za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in na- terem vsaj polovico časa od sončnega zahoda do sončnega prave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena najmanj vzhoda potekajo dejavnosti javnega preživljanja prostega časa 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost …). Območje, ki cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. obsega tlorisno površino, manjšo od 3 000 m2, se ne obravnava (2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki kot območje visoke nočne dejavnosti. utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje ministrstva, pri- (5) Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osve- stojnega za promet (direktorata za civilno letalstvo), objekt pa je tljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. Odda- 92. člen ljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, (tehnični in drugi pogoji gradnje objektov) izmerjena v vodoravni smeri. (1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razme- (6) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba stitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zah- upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, teve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega one- zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, snaževanja. z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb (7) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih usmerjenih energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, nebu. izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi (8) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne na- se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenče- mene. nim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne (2) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in razsvetljave je treba načrtovati vgraditev stikal za reguliranje izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih. Treba je zagotoviti tudi potrebne protipožarne ločitve z name- (9) Umetna javna osvetlitev na oknih varovanih prostorov nom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti. Pri načrto- za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne vanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila. Stran 9412 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

(3) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi – količina izrabljene geotermalne vode (spremljanje vsa- dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno name- kih 5 let po sprejemu OPN). njeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. (7) Kulturna dediščina: (4) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi uredi- – število in lastnosti enot kulturne dediščine, tvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele – ogroženost enot kulturne dediščine. oziroma sosednje nepremičnine in obratno. (8) Varovanje zdravja ljudi: (5) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska – delež prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo iz lastnih vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela. zajetij, – delež vodnih virov, kjer je uveljavljen varstveni režim 93. člen (VVO), (spremljanje stanja okolja) – delež prebivalstva, ki nima urejenega nadzora nad kakovostjo pitne vode, (1) Varstvo zraka: – delež površin za šport in rekreacijo, – povprečni letni dnevni promet (v nadaljevanju: PLDP) – dolžina kolesarskih poti, na pomembnih prometnicah v občini, spremljanje letno v času – dolžina državnih cest skozi naselja, izvajanja OPN, – dolžina cest, kjer je uveljavljeno umirjanje prometa, – število zavezancev za prve meritve emisij v zrak – – spremljanje pritožb prebivalstva zaradi vplivov iz okolja, sprem­ljanje letno v času izvajanja OPN, – obveščanje javnosti o stanju okolja in poročanje javnosti – delež objektov, ki za ogrevanje izkoriščajo obnovljivih o izvedenih ukrepih. virov energije (v nadaljevanju: OVE) – vsakih 5 let po sprejemu OPN. (2) Varstvo pred hrupom: IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – PLDP na pomembnih prometnicah v občini – spremlja- nje letno v času izvajanja OPN, 94. člen – število konfliktnih območij glede na SVHP – spremljanje (prenehanje veljavnosti) letno v času izvajanja OPN. (3) Varstvo površinskih in podzemnih vod: Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: – število in delež prebivalcev priključenih na kanalizacijo 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se- – spremljanje letno v času izvajanja OPN, stavin dolgoročnega in Srednjeročnega plana Občine Murska – dolžina kanalizacijskega sistema (spremljanje vsakih Sobota za območje Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, 5 let po sprejemu OPN), št. 43/04); – število prebivalcev priključenih na kanalizacijo z ustre- 2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Ob- zno čistilno napravo (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu čine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 71/98, 20/01, 92/03, OPN), 48/04, 97/10, 34/11). – količina odvedene in prečiščene vode (spremljanje vsa- 3. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za namakanje kih 5 let po sprejemu OPN), kmetijskih zemljišč (sadovnjakov) v Fokovcih (Uradne objave – kakovost površinskih voda (spremljanje vsakih 5 let po občine Murska Sobota, št. 8/91). sprejemu OPN na podlagi podatkov iz rezultatov državnega 95. člen monitoringa), – morfološko stanje površinskih voda (spremljanje vsakih (dokončanje postopkov) 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz rezultatov dr- Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in druge po- žavnega monitoringa), sege v prostor, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega akta, se – kakovost podzemnih voda (spremljanje vsakih 5 let po končajo po določilih prostorskih aktov, veljavnih v času vložitve sprejemu OPN na podlagi podatkov iz rezultatov državnega vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. monitoringa). (4) Poplave: 96. člen – površina pozidanih stavbnih zemljišč v poplavnih ob- (nadzor) močjih na območju občine – spremljanje 1x na 3 leta v času Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne in- izvajanja OPN. špekcijske službe. (5) Spremljanje stanja ohranjenosti narave (monitoring ohranjenosti narave) obsega: 97. člen – spremljanje stanja na področju varstva naravnih vrednot (vpogled v občinski prostorski načrt) (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc), (1) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. – prisotnost, velikost populacij in ugodno stanje zavarova- V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V prime- nih vrst (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi ru neskladnosti tekstualnega in grafičnega dela se uporablja podatkov iz javno dostopnih evidenc), tekstualni del. – prisotnost, obseg in ugodno stanje prednostnih habita- (2) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na občini, tnih tipih (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi področni upravni enoti in Ministrstvu, pristojnem za prostor. podatkov iz javno dostopnih evidenc), 98. člen – površina in delež ekstenzivnih sadovnjakov (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno (veljavnost) dostopnih evidenc). Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem (6) Raba naravnih virov: listu Republike Slovenije. – površina in delež najboljših kmetijskih površin v pri- merjavi z vsemi kmetijskimi površinami – 1x v 3 letih v času Št. 350-00002/2016 izvedbe OPN, Moravske Toplice, dne 24. novembra 2017 – poraba pitne vode na prebivalca (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN), Župan – število priključkov na javno vodovodno omrežje (spre- Občine Moravske Toplice mljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN), Alojz Glavač l.r. Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9413 56.-E 39.-IK 36.-SK 36.-SK 36.-SK 35.-SK 36.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC 55.-PC 55.-PC v členuv 52.-SKv Podr. PIP Podr. PIP 55.-PC, PO

Način urejanja 0,4 0,4 0,4 0,4 0,8 0,4 0;4 nosti nosti zazida Faktor

EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA (zaht.zašč.ukr) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), NE TOPLICE MORAVSKE Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine vinskih kleti in površine podeželskega naselja površine podeželskega naselja površine podeželskega naselja površine podeželskega naselja površine podeželskega naselja -ostale prometne površine -površine cest -površine cest -površine cest -površine cest -površine cest -površine cest -površine z objekti za kmetijsko SKv počitniških hišic PC SK- PC SK- PC E -območja energetske infrastrukture SK- PC PO IK proizvodnjo SK- PC SK- PC UREJANJA PROSTORA V OPN OBČI AD 1 AD 2 AD AD 4 AD 5 AD 6 AD 7 AD AD 7/1 7/1 AD enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote breg breg Opis Opis Žaga enote / urejanja prostora prostora Naselje – Naselje – podenote podenote Trokšarjev osrednji del počitniški del del počitniški Zgornji Torkov

Ime občine občine katastrske ANDREJCI Lapki dol ANDREJCI Žilavcov breg ANDREJCI ANDREJCI ANDREJCI ANDREJCI ANDREJCI Priloga 1: PREGLEDPriloga IN PODENOT ENOT Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9414 / 67 / 29. 11. 2017

54.-O 55.-PC 55.-PC 35.-CD v členuv Podr. PIP Podr. PIP 63.-OPPN 41.-CD, ZK 41.-CD, ZK 35.-SK, CD 55.-PC, PO 63. - pOPPN

Način pOPPN pOPPN urejanja

0,6 0,4 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD

EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7306) KD (24688), KD (22029), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske površine podeželskega naselja Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra površine podeželskega naselja površine podeželskega naselja -ostale prometne površine -površine cest - površine cest -površine cest -površine cest -površine cest -pokopališče -pokopališče -območje okoljske infrastrukture CU -osrednja območja centralnih dejavnosti CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PC SK- PC SK- CD -druga območja centralnih dejavnosti PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PC PO SKv- PC BE 1 BE 2 AD 8 AD AD 10 10 AD AD 11 11 AD O 12 AD AD 8/1 8/1 AD enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote del del Opis Opis Naselje enote / urejanja prostora prostora podenote podenote Pokopališče Pokopališče Gasilski dom breg – severni Zgornji Torkov Naselje – južni Ime občine občine katastrske ANDREJCI ANDREJCI ANDREJCI ANDREJCI Vodohran ANDREJCI BERKOVCI BERKOVCI

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9415

CU 56.-E 51.-A 58.-G 59-VC 57.-K1 31.-SS 55.-PC 50.-NV 55.-PC 57.- K1 v členuv Podr. PIP Podr. PIP 37.-CD, ZD 32.-SK, CD, 34.-CD, BC,

Način urejanja

0,4 0,4 pOPPN 63.-pOPPN 0,6 0,6 CU nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD, POG, POG, KD (30), EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (9272), (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), KD (30, 24686), NV (7306, 7529), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA lene površine površine lene namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra površine podeželskega naselja -površine podeželskega naselja -površine cest vode -celinske -površine cest -stanovanjske površine -druge urejene ze -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -gozdna zemljišča -površine razpršene poselitve A PC VC K1 G SK- CD -druga območja centralnih dejavnosti CU -osrednja območja centralnih dejavnosti PC E- območja energetske infrastrukture CD -druga območja centralnih dejavnosti center BC -športni K1 CD -druga območja centralnih dejavnosti ZD BE 3 BG 1 BG 3 BG 4 BG 1/1 SK BG 1/2 SS enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Šola Opis Opis cerkev naselja enote / naravne soseska urejanja vrednote Območje prostora prostora podenote podenote Plečnikova Osrednji del Osrednji del ki blok ob šoli naselja – nova Večstanovanjs Ime občine občine BOGOJNA BOGOJNA katastrske BERKOVCI BOGOJINA BOGOJINA BOGOJINA BOGOJINA

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9416 / 67 / 29. 11. 2017 56.-T 57.-K1 57.-K1 42.-BT 55.-PC 55.-PO 32.-CD v členuv 36.-SK, A Podr. PIP Podr. PIP 41.-CD, ZK 63.-pOPPN 63.-pOPPN 40.-BC, ZS Način pOPPN urejanja

0,8 0,6 0,4 0,6 nosti nosti zazida Faktor - - - Pp EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KD (30, 22031, 28584) KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra druga območja centralnih -ostale prometne površine -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine za turizem -pokopališče -površine za oddih, rekreacijo in –najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -površine razpršene poselitve -območja komunikacijske CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PO BD -površine drugih območij PC SK PC A K1 T infrastrukture -športni center BC -športni ZS šport CD- dejavnosti BG 5 BG 6 K1 BG 9 BG 8 BG 13 BT BG 10 BG 11 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote cona Opis Opis Gorice Igrišče Igrišče enote / zadruge urejanja Območje prostora prostora kmetijske podenote podenote Gospodarska Ime občine občine katastrske BOGOJINA BOGOJINA Pokopališče BOGOJINA Vzorčni vrtovi BOGOJINA BOGOJINA BOGOJINA BOGOJINA BOGOJINA mlin Šavlov

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9417

56.-E 54.-O 54.-O 42.-BT 42.-BT 55.-PC 55.-PC v členuv 52.-SKv Podr. PIP Podr. PIP 35.-SK, CD

44.-BCld CD 41.-ZK,

Način urejanja

0,4 0,6 0,6 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD - EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (22261), (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KD (22260, 2890 6748), KP, EPO,NATURA 2000,KP, EPO,NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske -območja športno rekreacijskih površine vinskih kleti in Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest -površine za turizem -površine za turizem -pokopališče -območje okoljske infrastrukture -območje okoljske infrastrukture SK- CD -druga območja centralnih dejavnosti PC infrastrukture energetske območja E - CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK SKv- počitniških hišic PC BCld dejavnosti BU 1 BU 2 BU 3 BG 14 O BG 15 O BG 16 BT BG 18 BG 17 BT enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote stolp Opis Opis Čistilna enote / naprava urejanja prostora prostora Razgledni podenote podenote Ime občine občine katastrske BOGOJINA BOGOJINA BOGOJINA Vodohran BOGOJINA Vinotoč Puhan BOGOJINA BOGOJINA Lovski dom BUKOVNICA Naselje BUKOVNICA Pokopališče BUKOVNICA Osišče

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9418 / 67 / 29. 11. 2017 58.-G 39.-IK 57.-K1 36.-SK 55.-PC 55.-PC 50.-NV 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 35.-SK, CD 63.-pOPPN 63.-pOPPN

41.-CD, ZK Način pOPPN urejanja

0,4 0,4 pOPPN 63.-pOPPN 0,8 0,6 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7308), KD (6852), KD (22259), KD (22258), (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), KD (24788, 28912) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000 KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA lene površine površine lene namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površina cest -pokopališče -površine za turizem -druge urejene ze -najboljše kmetijsko zemljišče -površine z objekti za kmetijsko -gozdna zemljišča SK- PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC BT ZD IK proizvodnjo SK PC PC K1 G FI 1 1 FI ČI 1 ČI 2 BU 7 BU 6 BU 4 BU 5 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote breg Opis Opis enote / naravne urejanja vrednote Območje prostora prostora podenote podenote Bukovniški – vzhodni del Trnavski breg Ime občine občine FILOVCI FILOVCI katastrske BUKOVNICA Brezov breg BUKOVNICA Selitev kmetije BUKOVNICA BUKOVNICA ČIKEČKA VAS Pokopališče ČIKEČKA VAS Naselje

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9419

56.-T 56.-E 36.-SK 36.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC v členuv 52.-SKv Podr. PIP Podr. PIP 40.-BC, ZS 32.-SK, CD

41.-CD, ZK Način urejanja

0,4 0,4 0,4 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD HMO HMO, Pm, Pp VVO (3) VVO (3), VVO (3), EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (8086), KD (22254), (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KD (2889, 6838, 6839, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 6841, 6842, 22257, 29876), namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine vinskih kleti in -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče -površine za oddih, rekreacijo in -območje komunikacijske SK PC SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC E -območja energetske infrastrukture SKv počitniških hišic SK PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK center športni BC - ZS šport T infrastrukture FI 2 2 FI 5 FI FI 3 3 FI 4 FI 6 FI FI 1/1 1/1 FI enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote del Opis Opis Igrišče Naselje Naselje enote / urejanja Puščava prostora prostora podenote podenote Gaj – severni – vzhodni del Trnavski breg Ime občine občine FILOVCI FILOVCI FILOVCI FILOVCI FILOVCI Pokopališče FILOVCI FILOVCI katastrske

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9420 / 67 / 29. 11. 2017 54.-O 54.-O 54.-O 36.-SK 36.-SK 36.-SK 55.-PC 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN

UN Način 77/00) pOPPN urejanja (URL RS, št.

0,4 0,4 0,4 0,4 nosti nosti zazida Faktor - HMO, HMO, HMO, Pm, Pp EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA Pm, Ps, Pv, Pp Pp Pv, Ps, Pm, (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine vinskih kleti in -celinske vode vode -celinske -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine nadzemnega -območja okoljske infrastrukture -območja okoljske infrastrukture -območja okoljske infrastrukture LN pridobivalnega prostor VC SK PC SK PC SKv počitniških hišic FI 7 7 FI 8 FI O 9 FI O FI 10 O FI 11 FI 12 FI 13 FI 14 SK enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis Čistilna enote / naprava južni del urejanja prostora prostora podenote podenote Puščava – Puščava – severni del – severni del – zahodni del Trnavski breg Trnavski breg Ime občine občine FILOVCI FILOVCI Gramoznica FILOVCI FILOVCI Vodno zajetje FILOVCI Vodohran FILOVCI FILOVCI FILOVCI katastrske

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9421 56.-T 36.-SK 36.-SK 36.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC 55.-PO 34.-CD v členuv Podr. PIP Podr. PIP 41.-CD, ZK 35.-SK, CD 55.-PC, PO

Način urejanja

0,4 0,4 0,4 0,6 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD VVO (3) EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (22252), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -ostale prometne površine -ostale prometne površine -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželsko naselje -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče -območja komunikacijske SK PC CD -druga območja centralnih dejavnosti CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PO CD -druga območja centralnih dejavnosti SK PC PO T infrastrukture SK PC SK PC FO 4 4 FO FO 1 1 FO 2 FO 5 FO 6 FO FI 15 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Šola Šola Opis Opis Naselje enote / urejanja prostora prostora podenote podenote Ime občine občine FILOVCI Gaj – južni del FOKOVCI Pokopališče FOKOVCI FOKOVCI FOKOVCI Zgornji Dol FOKOVCI Spodnji Dol katastrske

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9422 / 67 / 29. 11. 2017 56.-E 39.-IK 48.-ZS 48.-ZS 55.-PC 59.-VC 34.-CD v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 40.-BC, ZS 32.- SK, CD 41.-CD, ZK

Način OPPN 90/10) urejanja (URL RS, št.

/ 0,6 0,8 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD - Pp HMO, Pm, Pp EROZIJA EROZIJA EROZIJA Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pv, Pp Pm, Ps, Pv, (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), KD (22249, 22034), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest vode -celinske vode -celinske -pokopališče -površine za turizem -površine nadzemnega -površine za oddih, rekreacijo in -površine za oddih, rekreacijo in -najboljša kmetijska zemljišča -površine z objekti za kmetijsko -gozdna zemljišča SK- CD -druga območja centralnih dejavnosti PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK IK proizvodnjo BC - športni center ZS šport E -območja energetske infrastrukture CD -druga območja centralnih dejavnosti BT PC G K1 VC LN pridobivalnega prostora ZS šport VC IC 3 IC 2 IC 1 IC 4 FO 8 8 FO IC 3/1 IC 3/2 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote

Tiloš Opis Opis Igrišče Kmetija Naselje Vranjek enote / urejanja prostora prostora podenote podenote Gramoznica Gramoznica Ime IVANCI IVANCI Pokopališče IVANCI IVANCI IVANCI IVANCI občine občine FOKOVCI Območje KZ katastrske

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9423 54.-O 58.-G 48.-ZS 48.-ZS 59.-VC 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 62.-OPPN 62.-OPPN 62.-OPPN 62.-OPPN

UN UN UN UN UN Način 58/95) 58/95) 58/95) 58/95) 58/95) urejanja (URL RS, št. (URL RS, št. (URL RS, št. (URL RS, št. (URL RS, št.

nosti nosti zazida Faktor - Pp HMO HMO HMO HMO, HMO, Pm, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp KD (30276), KD (30276), KD (30276), Pm, Ps, Pv, Pp Pp Pv, Ps, Pm, Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi

namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine cest -površine cest vode -celinske -površine za oddih, rekreacijo in -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -gozdna zemljišča -območje okoljske infrastrukture -gozdna zemljišča PC G PC K1 G ZS šport VC K1 K1 K1 K1 IC 6 IC 7 IC 9 IC 10 O IC 11 IC 12 IC 13 IC 14 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis naselju Čistilna enote / naprava Gozd pri urejanja prostora prostora podenote podenote gramoznici Namakalno Namakalno Namakalno Namakalno Namakalno polje nad DV polje pod DV polje pod DV polje pod DV polje pod DV Gramoznica v Ime IVANCI IVANCI IVANCI IVANCI IVANCI IVANCI IVANCI IVANCI občine občine katastrske

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9424 / 67 / 29. 11. 2017 58.-G 57.-K2 41.-ZK 41.-ZK 36.-SK 35.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC 59.-VC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 41.-CD, ZK 36.-SK, CD 63.-pOPPN 63.-pOPPN

41.-CD, ZK 44.-BCld Način pOPPN urejanja

0,4 0,4 0,4 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (28586), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO,NATURA 2000,KP, EPO,NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske -območja športno rekreacijskih Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -celinske vode vode -celinske -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče -pokopališče -pokopališče -druga kmetijska zemljišča -gozdna zemljišča K2 G VC SK PC SK PC CD -druga območja centralnih dejavnosti SK PC SK PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK BCld dejavnosti ZK CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK IV 1 IV 2 IN 7 IN 1 IN 3 IN 4 IN 5 IN 6 IN 8 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis Komen enote / urejanja prostora prostora podenote podenote Pokopališče Pokopališče Zadrževalnik za namakanje Ime občine občine IVANOVCI Bedenik IVANOVCI IVANOVCI IVANOVCI naselja Del IVANOVCI Kermedin IVANOVCI Pokopališče IVANOVCI Lovski dom katastrske IVANJŠEVCI IVANJŠEVCI

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9425 56.-E 41.-ZK 41.-ZK 36.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC 37.-CU v členuv Podr. PIP Podr. PIP 41.-CD, ZK 35.-SK, CD 35.-SK, CD 63.-pOPPN 63.-pOPPN

Način pOPPN urejanja

0,4 0,6 0,4 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,4-SK 0,6-CD 0,6_CD EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), KD (6854, 3056), KD (3056, 28585), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče -pokopališče SK CD -druga območja centralnih PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK SK PC CU -osrednja območja centralne dejavnosti ZK SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC E -območja energetske infrastrukture SK PC IV 3 KA 1 1 KA 3 KA 4 KA 5 KA 7 KA KA 4/1 4/1 KA enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Dom Opis Opis Naselje Naselje enote / urejanja prostora prostora podenote podenote duhovnosti Pokopališče Pokopališče Osranski breg Sobjakov breg Ime občine občine katastrske KANČEVCI KANČEVCI KANČEVCI KANČEVCI KANČEVCI KANČEVCI IVANJŠEVCI

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9426 / 67 / 29. 11. 2017 36.-SK 55.-PC 59.-VC 55.-PC 55.-PO BC, ZS BC, ZS v členuv 57.6-K1 Podr. PIP Podr. PIP 41.-CD, ZK 41.-CD, ZK 55.-PO, PC 35.-SK, CD,

Način urejanja

0,4 0,6- nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK BC, CD EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (22036), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000 2000 NATURA KP, EPO, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -ostale prometne površine -ostale prometne površine -površine podeželskega naselja -površine cest vode -celinske -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče -pokopališče -površine za oddih, rekreacijo in -najboljša kmetijska zemljišča SK CD -druga območja centralnih dejavnosti BC -športni center ZS šport PC VC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PC PO CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PO SK PC LO 1 1 LO KA 8 8 KA K1 KR 1 KR 2 KR 3 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis Igrišče Igrišče Naselje Zaselek enote / urejanja prostora prostora podenote podenote vinskih kleti Pokopališče Ime KRNCI KRNCI Pokopališče KRNCI občine občine katastrske KANČEVCI LONČAROVCI

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9427 54.-O 54.-O 54.-O 36.-SK 35.-SK 43.-BD 55.-PC 55.-PC 50.-NV 55.-PC 59.-VC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 57.-K1, K2 35.-SK, CD

41.-CD, ZK

UN Način 61/00) urejanja (URL RS, št.

0,4 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD - - Pm, Ps Pm, Ps EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7519), Pm, Ps, Pp Pp Ps, Pm, Pp Ps, Pm, (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) NV (7305, 7519), KD (22067, 28587), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine drugih območij -celinske vode vode -celinske -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest vode -celinske -pokopališče -površine za oddih, rekreacijo in -najboljša kmetijska zemljišča -druga kmetijska zemljišča CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK ZS šport VC SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC SK PC SK PC K1 K2 VC LU 2 LU 2 O -območja okoljske infrastrukture LU 3 O -območja okoljske infrastrukture LU 4 LU 6 LU 1 LU 1 BD LO 2 2 LO 3 LO 6 LO enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote breg živali Opis Opis čistilna naselje enote / naravne naprava urejanja vrednote Območje prostora prostora Vancarjev Obstoječa podenote podenote Zavetišče za Ime občine občine katastrske LUKAČEVCI LUKAČEVCI LUKAČEVCI Kompostarna LUKAČEVCI Pokopališče LUKAČEVCI Gramoznica LONČAROVCI LONČAROVCI LONČAROVCI

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9428 / 67 / 29. 11. 2017 54.-O 39.-IK 32.-SK 55.-PC 37.-CU v členuv Podr. PIP Podr. PIP 40.-BC, ZS 55.-PC, PO 55.-PC, PO 44.-BCld 41.-CD, ZK

Način urejanja

pOPPN 63.-pOPPN pOPPN 63.-pOPPN

0,4 0,8 nosti nosti zazida Faktor ), 450 - - - - Ps Pm, Ps Pm, Ps Pm, Pp Pm, Pp KD ( KD KD (6855), Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp KD (450, 20563) 0,6 Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi

namenske rabe prostora rabe prostora namenske -območja športno rekreacijskih Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -ostale prometne površine -ostale prometne površine -površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest -površine cest -površine počitniških hiš -površine počitniških hiš -pokopališča -površine za oddih, rekreacijo in - površine za objekti za kmetijsko -območja okoljske infrastrukture SK PC BCld dejavnosti IK proizvodnjo CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK CU - osrednja območja centralnih dejavnosti PC PO center BC -športni ZS šport PC PO LU 7 LU 7 LU 8 MA 1 O MA 2 MA 3 SP MA 4 SP MA 5 MA 6 MA 7 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Breg Kršič Opis Opis Čistilna enote / naprava Mlajtinci urejanja prostora prostora podenote podenote ob naselja Naselje južno Ime občine občine katastrske LUKAČEVCI LUKAČEVCI Lovski dom MARTJANCI MARTJANCI ABC Pomurka MARTJANCI MARTJANCI MARTJANCI Pokopališče MARTJANCI naselja Center MARTJANCI Igrišče

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9429 CU 56.-E 55.PC 38.-IG 31.-SS 31.-SS 31.-SS 31.-SS 55.-PC 55.-PC 55.-PC 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 32.-SK, CD,

Način urejanja 0,4 0,4 0,4 0,8 0,4 pOPPN 63.-pOPPN 0,4 0,4 pOPPN 63.-pOPPN CU nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD,

- - Pm, Pp Pm, Pp Pm, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp KD (450, 22248), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi

namenske rabe prostora rabe prostora namenske -stanovanjske površine Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest -površine cest -površine cest -površine cest -površine cest -gospodarska cona K S CU - osrednja območja centralnih dejavnosti CD -druga območja centralnih dejavnosti PC infrastrukture energetske območja E - SS -stanovanjske površine PC SS -stanovanjske površine PC SS -stanovanjske površine PC SS -stanovanjske površine PC SS -stanovanjske površine PC MA 8 MA 8/3 8/3 MA SSm MA 8/1 8/1 MA IG 8/2 MA 8/5 MA MA 8/4 MA 8/7 MA MA 8/6 MA enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote del« cona Opis Opis zahod naselja naselja naselja Naselje Naselje Naselje Naselje enote / urejanja prostora prostora podenote podenote »novi del« Martjanci – Martjanci – Severni del Vzhodni del Osrednji del zahod »novi Gospodarska Martjanci – jug Martjanci – jug »obstoječi del« »obstoječi del« Ime občine občine katastrske MARTJANCI MARTJANCI MARTJANCI MARTJANCI MARTJANCI MARTJANCI MARTJANCI MARTJANCI

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9430 / 67 / 29. 11. 2017 56.-E 54.-O 47.-ZK 55.-PC 55.-PC 55.-PC 45.-CD 55.-PO v členuv 44.-BCld Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 62.-OPPN 41.-CD, ZK 32.-SK, CD

40.-BC, ZS

UN Način 61/00, OPPN 80/08) 113/07) urejanja (URL RS, št. (URL RS, št.

0,6 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD ),

450 - - - - Pp POPL Pm, Pp Pm, Pp KD ( KD Pm, Ps, Pv, Pp Pp Pv, Ps, Pm, Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi

namenske rabe prostora rabe prostora namenske -območja športno rekreacijskih Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -preostale prometne površine -površine cest -površine cest -celinske vode vode -celinske -površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest -površine za turizem - pokopališče -pokopališče -površine za oddih, rekreacijo in -površine za oddih, rekreacijo in -območja okoljske infrastrukture CD -druga območja centralnih dejavnosti PC SS -stanovanjske površine PC infrastrukture energetske območja E - BT ZS šport VC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PO SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC O infrastrukture energetske območja E - BCld dejavnosti PC -športni center BC -športni ZS šport ML 1 ML 2 ML 3 ML 6 ML ML 4 ML MA 11 MA MA 10 MA MA 12 MA ZK enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis Staro servis Vzhod Igrišče Naselje enote / urejanja prostora prostora Bencinski podenote podenote Martjanci – pokopališče Ime občine občine katastrske MLAJTINCI Gramoznica MLAJTINCI Pokopališče MLAJTINCI Naselje MLAJTINCI MLAJTINCI Lovski dom MARTJANCI MARTJANCI MARTJANCI

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9431 56.-T 56.-E 54.-O 54.-O 39.-IK 38.-IG 38.-IG 35.-SK 55.-PC 59.-VC 55.-PC 55.-PO v členuv Podr. PIP Podr. PIP 41.-CD, ZK 35.-SK, CD

Način urejanja

0,4 0,8 0,8 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD Pp VZ, VZ, Pm, Pp VVO (1), VVO (1), VVO (2), VVO (2), EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7299), KD (13642) KD (22247), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000 2000 NATURA KP, EPO, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -ostale prometne površine -površine podeželskega naselja -površine cest vode -celinske -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče - površine z objekti za kmetijsko -območja okoljske infrastrukture -območja okoljske infrastrukture -območja komunikacijske SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC VC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PO SK PC IG -gospodarska cona E -območja energetske infrastrukture IK proizvodnjo T infrastrukture ML 7 ML O ML 9 ML O MO 5 5 MO MO 1 1 MO 2 MO 3 MO 4 MO enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote z Opis Opis Žaga zajetje naselja naselja enote / urejanja prostora prostora Kmetijsko podenote podenote Zgornji del bioplinarno Spodnji del Pokopališče gospodarstvo »Staro« vodno Ime občine občine katastrske MLAJTINCI MLAJTINCI Vodno zajetje MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9432 / 67 / 29. 11. 2017 51.-A 54.-O 58.-G 58.-G 58.-G 57.-K1 57.-K1 57.-K2 55.-PC 50.-NV 50.-NV 30.-CU 40.- ZS 50.- NV v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN

UZN Način 44/99, 108/11) urejanja (URL RS, št. 51/97, 22/98,

0,6 nosti nosti zazida Faktor

Pp HMO HMO, EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (9747) NV (7299), NV (7300), NV (7526), Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp KD (10052), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO,NATURA 2000 2000 EPO,NATURA KP, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra druga območja centralnih -ostale prometne površine -površina cest vode -celinske -površine cest -površine za oddih, rekreacijo in –najboljša kmetijska zemljišča najboljša kmetijska zemljišča -druga kmetijska zemljišča -območje okoljske infrastrukture -območja okoljske infrastrukture -gozdna zemljišča -gozdna zemljišča -gozdna zemljišča -površine razpršene poselitve CD- dejavnosti BT- površine za turizem O PC PO VC CU -osrednje območje centralnih dejavnosti PC A K1 G K1 G K2 G ZS šport MT 1 MT MT 2 MT MO 7 7 MO 8 MO 9 MO MO 12 O MO 10 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis Igrišče Čistilna enote / naravne naravne naravne naprava urejanja vrednote vrednote vrednote Območje Območje Območje prostora prostora kompleks Zdraviliški podenote podenote Urbani center Ime občine občine TOPLICE TOPLICE katastrske MORAVSKE MORAVSKE MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJVECI

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9433 31.-SS 31.-SS 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 62.-OPPN 62.-OPPN 62.-OPPN ZN ZN ZN Način 19/08, 50/06, 13/95, 50/06, OPPN 72/11) 36/00) 15/15) 15/15) 113/04, 113/04, urejanja (URL RS, št. (URL RS, št. (URL RS, št. (URL RS, št. 66/00, 93/04,

0,4 0,6 pOPPN 63.-pOPPN 0,4 nosti nosti zazida Faktor - HMO, HMO, HMO, HMO, Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp KD (10052), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine cest -površine cest vode -celinske -površine cest -stanovanjske površine -površine za turizem -površine za turizem -površine za turizem -stanovanjske površine -površine za oddih, rekreacijo in BT PC BT ZS šport SS -stanovanjske površine CD -druga območja centralnih dejavnosti PC infrastrukture energetske območja E - VC SS -stanovanjske površine PC MT 4 MT SS 5 MT BT 7 MT 8 MT 9 MT MT 3 MT MT 3/1 SS enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote

ulica Opis Opis potoku enote / urejanja naselje – naselje – prostora prostora Turistično podenote podenote Levstikova ZN Močvar Podov – ob osrednji del osrednji del Igrišča Vivat Stanovanjsko Stanovanjsko naselje Podov OPPN Močvar Ime občine občine TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE katastrske MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9434 / 67 / 29. 11. 2017 IK 56.-E 54.-O 31.-SS 31.-SS 55.-PC 55.-PC 30.-CD v členuv Podr. PIP Podr. PIP 63.-pOPPN 63.-pOPPN 32.-SK, CD,

Način pOPPN urejanja 0,4 0,6 0,6 0,4 nosti nosti 0,8-IK zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD Pp HMO HMO, HMO, HMO, HMO, Pm, Pp Pm, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi

namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra stanovanjske površine stanovanj -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest -površine z objekti za kmetijsko -območja okoljske infrastrukture SS -stanovanjske površine stanovanj PC O SK CD -druga območja centralnih dejavnosti IK proizvodnjo PC infrastrukture energetske območja E - CU -osrednja območja centralnih dejavnosti PC CD -osrednja območja centralnih dejavnosti MT 11 MT 12 MT 14 MT 15 enote / enote Oznaka MT 11/1 SS- urejanja prostora prostora podenote podenote

č e eva – č Opis Opis doma Leš naselja Spodnji Spodnji Moravci Moravci enote / območju urejanja lovskega Območja naseljem prostora prostora Centralna centralnih podenote podenote turističnim Zgornji del Na bregu – Dolga ulica Dolga ulica dejavnost s Kranj opuščenega Dolga ulica – dejavnosti na Ime občine občine TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE katastrske MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9435 58.-G 55.-PC 59.-VC 33.- ZS v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 62.-OPPN 62.-OPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN

UN UN UN Način 63/01) 48/04) 48/04) pOPPN pOPPN urejanja (URL RS, št. (URL RS, št. (URL RS, št.

0,8 nosti nosti zazida Faktor

HMO, HMO, Pm, Pp Pm, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi lene površine površine lene namenske rabe prostora rabe prostora namenske

Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine cest -površine cest vode -celinske -celinske vode vode -celinske vode -celinske -druge urejene ze -površine za oddih, rekreacijo in -površine za oddih, rekreacijo in -površine za oddih,rekreacijo in -park -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča gozdna zemljišča - površine z objekti za kmetijsko - površine z objekti za kmetijsko -območja okoljske infrastrukture -gozdna zemljišča ZS šport PC ZS šport PC O VC IK proizvodnjo IK proizvodnjo ZD ZS šport K1 G ZP VC VC G- K1 MT 21 MT 16 MT 22 MT 23 MT 17 MT 19 MT 24 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote od Opis Opis Grede ribniku enote / površine južno od Gozd ob od ceste urejanja in zelene prostora prostora podenote podenote kompleksa kompleksa vzhodno in Rekreacijske zdraviliškega zdraviliškega Zeleni rob ob Golf zahodno Grede – širitev Park ob Lipnici Lipnici severno severno Lipnici Ime občine občine TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE katastrske MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9436 / 67 / 29. 11. 2017 56.-E 54.-O 36.-SK 36.-SK 36.-SK 36.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 41.-CD, ZK 35.-SK, CD 63.-pOPPN 63.-pOPPN 55.-PC, PO 63.-pOPPN 63.-pOPPN

Način pOPPN pOPPN urejanja

0,4 0,4 0,4 0,6 0,4 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD HMO HMO EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000 KP, EPO, NATURA 0,4 KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra druga območja centralnih -ostale prometne površine -površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče -površine za turizem -območja okoljske infrastrukture SK PC E -območja energetske infrastrukture CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PC PO O SK PC SK CD- dejavnosti PC E -območja energetske infrastrukture SK PC MT 25 MT 27 BT MT 28 MT 29 MT 26 enote / enote Oznaka MT 28/1 MT 29/1 SK -površine podeželskega naselja MT 29/2 SK -površine podeželskega naselja urejanja prostora prostora podenote podenote

del del Opis Opis Cuber Zgornji Zgornji Zgornji Spodnji Smodiš Moravci Zaselek enote / urejanja Brzinšek prostora prostora Apartmaji Moravci – Moravci – Moravci – podenote podenote Pokopališče – osrednji del Rumičev breg Rumičev breg Cuber vzhodni Cuber zahodni Ime občine občine TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE katastrske MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9437 54.-O 36.-SK 55.-PC 55.-PC v členuv 44.-BCld Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 40.-BC, ZS 41.-CD, ZK 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.- pOPPN

UN Način 48/04) pOPPN pOPPN urejanja (URL RS, št.

0,4 0,4 0,6 nosti nosti zazida Faktor HMO HMO EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske -območja športno rekreacijskih Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra druga območja centralnih -površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest -celinske vode -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine za turizem -površine za turizem -pokopališče -površine za oddih, rekreacijo in -območja okoljske infrastrukture SK PC ZS šport BC -športni center BT PC VC CD- dejavnosti ZK PC SK PC E -območja energetske infrastrukture BCld dejavnosti MT 31 MT 36 MT 32 BT MT 38 MT 33 MT 35 MT 37 O MT 30 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis Gungl Igrišče Zgornji Moravci enote / urejanja Območje Turistični prostora prostora apartmaji Vodohran podenote podenote severno do hotela Ajda Lovski dom Pokopališče Papičov breg Kamena gorca Ime občine občine TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE TOPLICE katastrske MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE MORAVSKE

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9438 / 67 / 29. 11. 2017

56.-E 54.-O 39.-IK 39.-IK 57.-K1 55.-PC 55.-PC 55.-PO v členuv Podr. PIP Podr. PIP 32.-SK, IK 62.-OPPN 41.-CD, ZK 35.-SK, CD 63.-pOPPN 63.-pOPPN

40.-BC, ZS

UZN Način 44/99, 108/11) pOPPN urejanja (URL RS, št. 51/97, 22/98,

0,8 0,4 0,8 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD

- Pm HMO, Pm, Ps Pm, Ps Pm, Pp Pm, Pp Pm, Pp KD (6850) Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp KD (16238, 22037), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000 KP, EPO, NATURA 0,6 KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA h, rekreacijo in

namenske rabe prostora rabe prostora namenske

Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -ostale prometne površine -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine za turizem -pokopališče -površine za oddi -površine za oddih, rekreacijo in –najboljše kmetijsko zemljišče -površine z objekti za kmetijsko -površine z objekti za kmetijsko -površine z objekti za kmetijsko -območja okoljske infrastrukture K SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PO S BC - športni center ZS šport IK proizvodnjo ZS šport IK proizvodnjo PC O infrastrukture energetske območja E - IK proizvodnjo PO 1 PO 2 BT NO 1 NO 2 NO 3 NO 6 NO 5 NO 8 K1 MT 39 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote

Opis Opis Cigut Marič OPPN Igrišče karavla enote / urejanja Vzletišče prostora prostora Kompleks podenote podenote Opuščena Rastlinjaki Zeleni rob ob ribniku znotraj Ime občine občine NORŠINCI Pokopališče NORŠINCI Naselje NORŠINCI NORŠINCI NORŠINCI NORŠINCI katastrske MLAJTINCI PORDAŠINCI Naselje PORDAŠINCI

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9439 CD 56.-E 56.-E 38.-IG 38.-IG 42.-BT 55.-PC 59.-VC 55.-PC 55.-PC 55.-PO 34.-CD v členuv Podr. PIP Podr. PIP 41.-CD, ZK 34.-CD, ZS 55.-PC, PO 35.-SK, CU,

Način urejanja

0,6 0,6 0,8 0,6 CU nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD,

EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7529), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) KD (24687, 28588), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000 2000 NATURA KP, EPO, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -ostale prometne površine -ostale prometne površine -površine podeželskega naselja -površine cest vode -celinske -površine cest -površine cest -površine cest -pokopališče -površine za turizem -površine za oddih, rekreacijo in K CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PO CU -osrednja območja centralnih dejavnosti CD -druga območja centralnih dejavnosti PC E -območja energetske infrastrukture VC BT PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZS šport PC IG -gospodarska cona E -območja energetske infrastrukture S CD -druga območja centralnih dejavnosti PC PO PR 1 PR 2 PR 3 PR 4 PO 3 PR 4/1 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis enote / urejanja prostora prostora podenote podenote Ime občine občine katastrske PORDAŠINCI Pokopališče PROSENJAKOVCI Mejni prehod PROSENJAKOVCI Šola in igrišče PROSENJAKOVCI Tovarna PROSENJAKOVCI Naselje PROSENJAKOVCI Vrtec

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9440 / 67 / 29. 11. 2017 51.-A 58.-G 54.-O 54.-O 38.-IG 57.-K2 55.-PC 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 35.-SK, IK 37.-CD, ZP 41.-CD, ZK 63.-pOPPN 63.-pOPPN

44.-BCld

41.-CD, ZK Način pOPPN urejanja

/ 0,8 nosti nosti 0,8-IK zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7529), KD (24767), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000 KP, EPO, NATURA 0,4 KP, EPO,NATURA 2000,KP, EPO,NATURA 2000 KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000 KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske -območja športno rekreacijskih Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra gospodarska cona -površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče -pokopališče -park -druga kmetijska zemljišča -površine z objekti za kmetijsko -gozdna zemljišča -območje okoljske infrastrukture -območje okoljske infrastrukture -površine razpršene poselitve SK PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK CD -druga območja centralnih dejavnosti ZP PC A K2 G SK IK proizvodnjo PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK BCld dejavnosti PR 8 PR 5 PR 7 PR 9 RA 1 1 RA PR 10 IG- PR 11 O PR 12 O PR 13 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis gorice Vplivno enote / zadruge Notranje urejanja Območje prostora prostora kmetijske podenote podenote pokopališče območje KD Ime občine občine katastrske RATKOVCI PROSENJAKOVCI PROSENJAKOVCI Dolnji kraj PROSENJAKOVCI PROSENJAKOVCI Pokopališče PROSENJAKOVCI PROSENJAKOVCI Vodno zajetje PROSENJAKOVCI Vodohran PROSENJAKOVCI Lovski dom

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9441 57.-K1 36.-SK 36.-SK 36.-SK 36.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 35.-SK, CD 55.-PC, PO 63.-pOPPN

Način pOPPN urejanja 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD EPO, EPO, EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7529), KD (6849), (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi EPO, NATURA 2000, KP, EPO,NATURA 2000,KP, EPO,NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -ostale prometne površine -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -druga kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -gozdna zemljišča SK PC G K2 SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC PO SK PC SK PC SK PC K1 SK PC SB 2 SB 1 SB 3 RA 2 2 RA 3 RA 4 RA enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote

breg Opis Opis Grabe Miškini Zaselek Zaselek enote / urejanja prostora prostora podenote podenote – Berketov Kermendin Kotambe – Škaličev breg Ime občine občine katastrske RATKOVCI RATKOVCI RATKOVCI SEBEBORCI SEBEBORCI Balerovbreg SEBEBORCI SEBEBORCI Podžlaki

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9442 / 67 / 29. 11. 2017

54.-O 54.-O 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 41.-CD, ZK 35.-CD, SK 55.-PC, PO 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN

40.-BC, ZS LN LN Način 117/03) 117/03) pOPPN pOPPN, urejanja (URL RS, št: (URL RS, št:

nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD Pp HMO EPO, EPO, EPO, EPO, EPO, EPO, POG, POG, HMO, EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (22038), (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.), (zaht.zašč.ukr.), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -ostale prometne površine -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -celinske vode vode -celinske -pokopališče -površine za turizem -površine za turizem -površine za oddih, rekreacijo in -najboljše kmetijsko zemljišče -območje vodne infrastrukture infrastrukture vodne -območje -gozdna zemljišča -območja okoljske infrastrukture -območja okoljske infrastrukture -območja okoljske infrastrukture CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK PC PO CD -druga območja centralnih dejavnosti SK PC BC -športni centri ZS šport BT VC VI K1 G SB 4 SB 5 SB 6 SB 8 SB 7 BT SB 9 O SB 12 O SB 13 O enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Del Opis Opis enote / CEROP CEROP območje urejanja črpališče črpališče prostora prostora Turistično podenote podenote odlagališča akumulacija Sebeborska Rimska čarda Kanalizacijsko Kanalizacijsko Ime občine občine katastrske SEBEBORCI Pokopališče SEBEBORCI Naselje SEBEBORCI Igrišče SEBEBORCI SEBEBORCI SEBEBORCI SEBEBORCI SEBEBORCI

Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9443

56.-E 58.-G 54.-O 57.-K2 42.-BT 41.-ZK 41.-ZK 36.-SK 36.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC 55.-PC 46.-CD v členuv Podr. PIP Podr. PIP 57.-K1, K2 40.-BC, ZS

41.-CD, ZK

Način urejanja

0,4 0,6 0,4 nosti nosti zazida Faktor EPO POG, POG, POG, POG, KD (641) EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (9748), Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) KD (641, 9748), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske

Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra površine cest površine cest -površine cest -površine cest -površine podeželskega naselja -površine podeželskega naselja -površine za turizem -pokopališče -pokopališče -površine za oddih, rekreacijo in -druga kmetijska zemljišča -najboljše kmetijsko zemljišče - druga kmetijska zemljišča -gozdna zemljišča -območja okoljske infrastrukture BC -športni centri ZS šport PC K2 CD -druga območja centralnih dejavnosti PC K1 K2 G CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK SK PC- SK PC- E -območja energetske infrastrukture SE 1 SE 4 ZK SE 5 SE 6 SE 2 SE 3 SB 15 O SB 14 BT enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote č Vršič Opis Opis Igrišče Naselje enote / vplivnim urejanja črpališče prostora prostora podenote podenote Rotunda z Pokopališče Pokopališče območjem KD Kanalizacijsko Makari – Doli Ime SELO SELO SELO SELO SELO SELO občine občine katastrske SEBEBORCI SEBEBORCI Lapovski mlin

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9444 / 67 / 29. 11. 2017

56.-E 39.-IK 36.-SK 36.-SK 35.-SK 35.-SK 36.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC 55.-PC 55.-PC 37.-CD v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 41.-CD,ZK 63.-pOPPN

UN Način 109/99) pOPPN urejanja (URL RS, št.

0,4 0,4 0,4 0,6 0,4 0,8 nosti nosti zazida Faktor 0,6-CD POG EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (24779), KD (24779), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO,NATURA 2000,KP, EPO,NATURA 2000,KP, EPO,NATURA KP, EPO,NATURA 2000,KP, EPO,NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA območja centralnih

namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra druga površine cest površine cest površine za turizem -površine podeželskega naselja -površine podeželskega naselja -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče -površine z objekti za kmetijsko SK PC- SK PC- SK PC SK PC E -območja energetske infrastrukture SK CD -druge centralne dejavnosti PC IK proizvodnjo CU -osrednja območja centralnih dejavnosti CD- dejavnosti ZK SE 7 SE 8 SR 1 SR 2 SE 18 BT- SE 12 12 SE SE 10 10 SE 11 SE 17 SE enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis grabe cerkvi naselja Kmetija Zaselek Zaselek enote / območje urejanja prostora prostora Gabrnik – Gabrnik – Turistično Pasarjeve podenote podenote jugovzhod jugovzhod ART Center Osrednji del Pokopališče severozahod Del naselja ob Ime SELO SELO SELO SELO SELO SELO SELO občine občine katastrske SREDIŠČE SREDIŠČE

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9445 ZP 55.-PC 55.-PC 59.-VC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 35.-SK, CD 35.-SK, CD 55.-PC, PO 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN 32.-SK, CD,

40.-BC, ZS

41.-CD, ZK ZN Način 62/00, 19/15) pOPPN pOPPN urejanja (URL RS, št.

0,4 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,4-SK 0,6-CD 0,6-CD 0,6-CD 0,4-SK - POG POG, POG, HMO, Pm, Pp Pm, Pp EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000 2000 NATURA KP, EPO, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KD (3173, 22245, 22246), h, rekreacijo in namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -ostale prometne površine -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine podeželskega naselja -površine cest -površine cest vode -celinske -površine podeželskega naselja -pokopališče -površine za oddi -parki -gozdna zemljišča K SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC SK PC G BC -športni centri ZS šport SS -stanovanjske površine SK CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC PO ZP S CD -druga območja centralnih dejavnosti PC VC E -območja energetske infrastrukture TE 4 TE 4 TE 1 TE 1 TE 2 SV 1 SV 3 SV 4 SR 3 SR 4 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis Igrišče »Vas v Naselje enote / Ob vrtini vrtini Ob urejanja prostora prostora podenote podenote Kučanov in Tešanovcih« Balažev breg breg Balažev Ime občine občine SUHI VRH SUHI VRH Jelovškov breg SUHI VRH katastrske SREDIŠČE SREDIŠČE TEŠANOVCI Pokopališče TEŠANOVCI Naselje TEŠANOVCI

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9446 / 67 / 29. 11. 2017

54.-O 39.-IK 36.-SK 55.-PC 32.-CD 34.-CD v členuv Podr. PIP Podr. PIP 62.-OPPN 40.-BC, ZS 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN

40.-BC, ZS Način 95/09, OPPN 19/15) pOPPN pOPPN urejanja (URL RS, št.

0,6 0,6 0,6 0,4 0,8 0,6 nosti nosti zazida Faktor - - Pp HMO HMO, HMO, HMO, Pm, Pp Pm, Pp EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO,NATURA 2000,KP, EPO,NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000, KP, EPO, NATURA namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine za turizem -površine za turizem -površine za turizem -površine za oddih, rekreacijo in -površine za oddih, rekreacijo in - površine z objekti za kmetijsko -območja okoljske infrastrukture CD -druga območja centralnih dejavnosti BC -športni center ZS šport IK proizvodnjo BT infrastrukture energetske območja E - PC SK PC BC -športni centri ZS šport CD -druga območja centralnih dejavnosti TE 5 TE 5 TE 6 O TE 7 TE 8 TE 9 VG 1 VG 2 TE 12 BT TE 10 TE 9/1 BT enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote vas« Opis Opis vasi« Širitev »Čista Čistilna enote / Podlipje narava« naprava zadruge urejanja Območje prostora prostora Posestvo kmetijske podenote podenote »Panonske »Panonska Ime občine občine katastrske TEŠANOVCI TEŠANOVCI TEŠANOVCI TEŠANOVCI Igrišče TEŠANOVCI Posestvo TEŠANOVCI TEŠANOVCI TEŠANOVCI VUČJA GOMILA Kuzmov breg VUČJA GOMILA Igrišče

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9447 56.-E 54.-O 36.-SK 36.-SK 55.-PC 55.-PC 55.-PC v členuv Podr. PIP Podr. PIP 35.-SK, CD 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN 63.-pOPPN

41.-CD, ZK Način pOPPN pOPPN urejanja

0,4 0,4 0,4 0,4 nosti nosti zazida Faktor 0,4-SK 0,6-CD EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA KD (22244), KD (22039), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO,NATURA 2000,KP, EPO,NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -površine podeželskega naselja -površine cest -pokopališče -območja okoljske infrastrukture SK CD -druga območja centralnih dejavnosti PC E -območja energetske infrastrukture SK PC SK PC CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK SK PC SK PC VG 3 VG 6 VG 4 VG 7 VG 8 VG 5 VG 13 O enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote Opis Opis naselje enote / območje urejanja prostora prostora Osrednje podenote podenote Miškin breg območje pri pokopališču Vinogradniško Vinogradniško Ime občine občine katastrske VUČJA GOMILA VUČJA GOMILA Nemeški breg VUČJA GOMILA VUČJA GOMILA VUČJA GOMILA Pokopališče VUČJA GOMILA Matajov breg VUČJA GOMILA Vodno zajetje

Stran 9448 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

54.-O 60.-K2 60.-K2 60.-K1 60.-K1 v členuv Podr. PIP Podr. PIP 44.-BCld

Način urejanja

0,4 pOPPN 63.-pOPPN 0,4 pOPPN 63.-pOPPN nosti nosti zazida Faktor HMO EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7299), (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000 2000 NATURA KP, EPO, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA

namenske rabe prostora rabe prostora namenske -območja športno rekreacijskih Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine vinskih kleti in -površine vinskih kleti in -površine cest -druga kmetijska zemljišča -druga kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -območja okoljske infrastrukture BCld dejavnosti SKv počitniških hišic PC SKv počitniških hišic HT 1 K2 HT 2 K2 HT 3 K1 HT 4 K1 VG 15 VG 16 O VG 17 VG 14 enote / enote Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote »Na breg koča Opis Opis travinja travinja travinja travinja enote / trajnega trajnega trajnega trajnega območje območje urejanja prostora prostora podenote podenote Ambružov Smolarska Bomečkem« HT-Območje HT-Območje HT-Območje HT-Območje Vinogradniško Vinogradniško Ime občine občine katastrske MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI VUČJA GOMILA VUČJA GOMILA VUČJA GOMILA Vodohran VUČJA GOMILA

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9449 60.-K1 60.-K1 v členuv Podr. PIP Podr. PIP 61.-DPA 61.-DPA Podr. PIP Podr. PIP členuv 61.-DPA 61.-DPA

Način urejanja urej. urej. Način (URL RS, št. (URL RS, št. (URL RS, št. (URL RS, št. 102/08) 102/08)

51/09, 52/11) 51/09, 52/11)

DPA DPA DPA DPA nosti nosti zazida Faktor DPA POPL DPA, DPA, DPA HMO, HMO, HMO, HMO, 30277) Režimi EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7299), Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp Pm, Ps, Pp (obič.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.), Režimi in omejitve* omejitve* in Režimi KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KD (30273, 30274, 30276, rabe namenske rabe prostora rabe prostora namenske Šifra in opis podrobnejše podrobnejše in opis Šifra -površine cest -površine cest - površine podeželskega naselja -površine cest vode -celinske -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -druga kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -druga kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -gozdna zemljišča -gozdna zemljišča K Šifra in opis podrobne namenske PC K1 PC K1 K1 K2 G S PC K1 K2 G VC HT 5 K1 HT 6 K1 enote enote enote / enote Oznaka Oznaka urejanja prostora prostora podenote podenote EU 1-DPA EU 2-DPA EU 3-DPA EU 4-DPA Opis Opis travinja travinja enote / trajnega trajnega urejanja prostora prostora podenote podenote HT-Območje HT-Območje Opis enote Opis enote Sobota - Lendava Sobota - Lendava Sobota - Mačkovci Sobota - Mačkovci Ime občine občine katastrske MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI MOTVARJEVCI Območje DPN za daljnovod Murska Območje DPN za daljnovod Murska Območje DPN za daljnovod Murska Območje DPN za daljnovod Murska

Stran Št. Uradni list Republike Slovenije 9450 / 67 / 29. 11. 2017 55.-PC 57.-K1 58.-G 61.-DPA 51.-A 49.-Avk 55.-PC 57.-K1, K2 57.-ZD 58.-G 56.-E,T 59.-VC

(URL RS, št. 102/08)

DPA

DPA, HMO POG, POG, HMO, HMO, 7299), 28333), VVO (3), VVO (3), EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA Pp, POPL (obič.zašč.ukr.), (zaht.zašč.ukr.), (zaht.zašč.ukr.), Pm, Ps, Pp, POPL POPL Pp, Ps, Pm, 16793, 16796, 21137, 22251, 22253, 22256, 22259, 24767, 24779, 22035, 22036, 22244, NV (6982, 7305, 7306, 9272, 9747,9748, 9749, 7308, 7519, 7529, 7526, 6748, 6756, 6759, 6769, 6775, 6776, 6783, 6784, 6786, 6787, 6856, 8086, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KD (30, 641, 3056, 6747, 9861, 9862, 13642, 14259, -površine vinskih kleti -površine cest -površine cest -površine cest vode -celinske -druge urejene zelene površine -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča - druga kmetijska zemljišča -gozdna zemljišča -gozdna zemljišča - gozdna zemljišča -površine razpršene poselitve -območja komunikacijske PC K1 G PC K1 G A Avk PC ZD K1 K2 G VC E -območja energetske infrastrukture T infrastrukture EU 7 EU 6 EU 5-DPA Sobota - Lendava Območje KP Goričko Območje vzhodno os DPN za Območje DPN za daljnovod Murska daljnovod Murska Sobota - Mačkovci

Uradni list Republike Slovenije Št. Stran 67 / 29. 11. 2017 / 9451 57.-K1, K2 58.-G 51.-A 55.-PC 57.-K1, K2 58.-G 59.-VC 56.-E, T 51.-A 55.-PC 57.-K1, K2 58.-G 59.-VC 57.-K2 55.-PC 57.-K1 58.-G 57.-K2

HMO HMO EPO, EPO, POG, POG, HMO, HMO, HMO, EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA EROZIJA NV (7092), VVO (2, 3), VVO (2, 3), VVO (1, 2, 3), VVO (1, 2, 3), 30274, 30277) Pm, Pp, POPL Pm, Pp, POPL Pm, Ps, Pv, Pp Pp Pv, Ps, Pm, 30274, 30277), (zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.), (zaht.zašč.ukr.), Pm, Ps, Pp, POPL POPL Pp, Ps, Pm, 16799, 22030, 30273, Pm, Ps, Pv, Pp, POPL POPL Pp, Pv, Ps, Pm, KD ( 6752, 6755, 6764, KD (6758, 22250, 30273, KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA KP, EPO, NATURA 2000,KP, EPO, NATURA 6766, 6768, 6780, 14271,

-površine cest -celinske vode -površine cest -površine cest vode -celinske -najboljša kmetijska zemljišča -druga kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -druga kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča - druga kmetijska zemljišča - druga kmetijska zemljišča -najboljša kmetijska zemljišča -druga kmetijska zemljišča -gozdna zemljišča -gozdna zemljišča -gozdna zemljišča -gozdna zemljišča -površina razpršene poselitve -površina razpršene poselitve -območja komunikacijske K1 K2 G A PC K1 K2 G VC PC K1 G A PC K1 K2 G VC T infrastrukture E -območja energetske infrastrukture EU 9 K2 EU 8 EU 11 EU 12 EU 13 EU 10 K2 goric Murska Sobota - Lendava Murska Sobota - Lendava Murska Sobota - Lendava in Murska Sobota - Lendava Območje med KP Goriško in in Goriško KP med Območje Sebeborskimi goricami - vzhodno Območje južno od DPN za daljnovod Območje južno od DPN za daljnovod Območje južno od DPN za daljnovod Območje med KP Goriško in DPN-ji za daljnovode Murska Sobota – Mačkovci Kmetijsko območje znotraj Sebeborskih

Stran 9452 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

Izdelava Izdelava , zaradi izgradnje 55.-PC 57.-K2 58.-G 58.-G bruar 2013 (januar 2017), 2017), (januar otoka otoka za potrebe OPN Občine 7/2014, 7/2014, T-PRING d.o.o., februar

ščine pri Ministrstvu za kulturo Ministrstvu pri ščine EROZIJA EROZIJA EROZIJA

(zaht.zašč.ukr.) (zaht.zašč.ukr.) KP, EPO, NATURA 2000 2000 NATURA KP, EPO, 2000 NATURA KP, EPO, januar 2014), 2014), januar januar 2014), 2014), januar a potrebe OP Občine Moravske Toplice, novelacija poplavnih kart v (ARSO, januar 2011) januar 2011) v (ARSO, 13) kos, kos, svetovanje za razvoj, d.o.o., november 2010, dopolnitev fe

rstveni pas, 3 – širši varstveni pas, ARSO, januar 2015) 2015) januar ARSO, pas, varstveni širši – 3 pas, rstveni gistru nepremične kulturne dedi kulturne gistru nepremične dlagi: dlagi: Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega p vrednote, URL RS št. 23/15), RS št. 23/15), vrednote, URL lnitev, april 2014, maj 2017) artjanski artjanski potok z vključeno akumulacijo Sebeborci, št. proj. 10 -površine cest -druga kmetijska zemljišča -gozdna zemljišča -gozdna zemljišča PC K2 G ja (URL RS št. 21/16), RS št. 21/16), (URL ja evnih zaščitnih ukrepov (ARSO, evnih zaščitnih ukrepov podlagi Opozorilne karte popla karte Opozorilne podlagi čajnih zaščitnih ukrepov (ARSO, (ARSO, ukrepov zaščitnih čajnih EU 14 EU 15 G ožji varstveni pas, 2 – ožji va ožji varstveni pas, za gozdove Slovenije, januar 20 za gozdove Slovenije, januar ifikacijska številka naravne številka naravne ifikacijska diščine (EŠD) evidentirani v Re (EŠD) evidentirani diščine ih aktov (MZI, februar 2017) očja april 2014), (ARSO,

novelacijo poplavnih kart za M . 110/2014, T-PRING d.o.o., dopo (zaht.zašč.ukr.) – območja zaht – območja (zaht.zašč.ukr.) (obič.zašč.ukr.) – območja obi območja – (obič.zašč.ukr.) Hidrološko-hidravlična Hidrološko-hidravlična študije Lipnice in Martjanskega potoka z – poplavna območja, določena na določena na območja, – poplavna – območja hidromelioracij (MKGP, februar 2014) februar 2014) (MKGP, hidromelioracij – območja

– območja državnih prostorsk – vodovarstvena območja (1 – naj območja – vodovarstvena – požarno ogroženi gozd (Zavod – požarno ogroženi gozd – območje majhne nevarnosti, – območje majhne nevarnosti, Območje med KP Goriško in in Goriško KP med Območje in Goriško KP med Območje – ekološko pomembna obm – območje srednje nevarnosti, nevarnosti, srednje – območje – območja in objekti kulturne de kulturne in objekti – območja – območje preostale nevarnosti – območje velike nevernosti, – območje – vodno zajetje (ARSO, januar 2015), januar 2015), – vodno zajetje (ARSO, – Krajinski park Goričko (URL RS št. 101/03), št. 101/03), (URL RS Goričko park – Krajinski vrednot (ident naravnih – območja Sebeborskimi goricami - osrednje Sebeborskimi goricami - zahodno *Pm *Pp * (Pm, Ps, Pv in Pp so razredi poplavne nevarnosti določeni na po *Ps *Pv HMO DPA POPL EROZIJA EROZIJA *Legenda kratic v stolpcu režimi in omejitve: in omejitve: režimi v stolpcu kratic *Legenda hidrološko-hidravlične hidrološko-hidravlične študije z Moravske Moravske Toplice, št. proj. 1275/2010, 1276/2010, 1287/2010, Oi KP varstvena območ –posebna 2000 NATURA NV KD EPO VVO VZ POG 2014;

akumulacije Sebeborci, št. proj Sebeborci, akumulacije Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9453

L + + + +

+ + VI

V + +

G + + +

12 12 12 12 12 12 12 12 12 17 18 K2 + + + + + + + + + + +

12 12 12 12 12 12 12 12 12 17 18 K1 + + + + + + + + + + +

MENSKE RABE PROSTORA + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + Avk

19 A + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + +

19 O + + + +

19 E + + + +

19 T + + + +

19 19 + + + + + + + + + +

2 2 2 2

+ + + + + + + + + + + + + + + + ZK P + + + + MEZNIH OBMOČJIH PODROBNEJŠE NA PODROBNEJŠE MEZNIH OBMOČJIH

2 2 2

+ + + + + + + + + + + + + + + + ZD + + +

2 2 2

+ + + + + + + + + + + + + + + + ZP + + +

2 2 2

+ + + + + + + + + + + + + + + + ZS + + +

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + BCld

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + BC

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + BD

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + BT I OBJEKTI, KI SO DOPUSTNI NA POSA

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + IK

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + IG pomožni cestni objekti : pomožni cestni objekti : vsi

1 1 1 1 1 1 1 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + CU

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + CD

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + SP

, gr. inž. obj.: višina od 3,5 do 10 m od obj.: inž. višina , gr. 2 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + SSm SSm EVNIMI, ENOSTAVNIMI IN ZAČASNIM EVNIMI, ENOSTAVNIMI

, gr. inž. obj.: višina do 3,5 m, 3,5 do obj.: višina inž. gr. , + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 2 SS

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 2 SKv SKv

2

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + SK

Vrsta Vrsta objekta objekta nezahtevni: površina do 50 m do 50 površina nezahtevni: Priloga 2: PREGLEDNICA Z NEZAHT Priloga 2: PREGLEDNICA Stavba majhnih dimenzij:Stavba - noben - enostavni: garaža drvarnica skladišče za lesna goriva savna fitnes zimski vrt drugi podobni objekti Majhna kot stavba dopolnitev obstoječe pozidave: noben - nezahtevni: do 20 m površina - enostavni: lopa uta nadstrešek manjša drvarnica letna kuhinja manjša savna manjši zimski vrt vetrolov podobni objekti javniPomožni rabi: objekt v m 60 do od 40 površina stavbe: - nezahtevni: do 40 m površina stavbe: - enostavni: stavbe gr. inž. objekt pomožni cestni objekti grajena urbana oprema telefonska govorilnica sanitarna enota objekt za razsvetljavo drog grajena oprema v parkih, vrtovih, zelenicah grajena igrala na otroških igriščih grajena oprema na trim stezah, vadbena oprema grajeno spominsko obeležje spomenik kip križ kapelica (edikula) grajen gostinski vrt Stran 9454 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

L + + + + + + + + + + +

5

+ + + + + + VI +

5

V + + + + + + + +

14 14 G + + + + + + + + + + + + +

6

15 13 14 20 + + + + + + 14 K2 + + + + + +

6

15 13 14 20 + + + + + + 14 K1 + + + + + +

14 14 + + + + + + + + + + Avk + +

14 14 A + + + + + + + + + + + + + + + + +

14 O + + + + + + + + + + + +

E + + + + + + + + +

T + + + + + + +

+ + + + + + + + + + +

14 14 + + + + + + + + + + + + + + ZK P + +

+ + + + + + + + + + + + ZD

+ + + + + + + + + + + + + + + ZP

14 + + + + + + + + + + + + + + + 14 ZS + +

14 + + + + + + + + + + + + + + + 14 + BCld +

14 + + + + + + + + + + + + + + + 14 BC + +

14 + + + + + + + + + + + + + + + 14 BD + +

14 + + + + + + + + + + + + + + + 14 BT + +

14 + + + + + + + + + + + + + + IK 14 + +

14 + + + + + + + + + + + + + + IG 14 + +

14 + + + + + + + + + + + + + + + 14 CU + +

14 + + + + + + + + + + + + + + + 14 CD + +

+ + + + + + + + + + + + + + + 14 14 SP + +

2

+ + + + + + + + + + + + + + + 14 14 SSm SSm + +

3

ščem do 1,5 m 3

+ + + + + + + + + + + + + + + 14 14 SS + + do 10000 m

2

2 3 2

+ + + + + + + + + + + + + + +

14 14 SKv SKv 2 + + a med zemljiščem do 0,5 m

lika med zemlji

14 14 + + + + + + + + + + + + + + + SK + +

noben noben

Vrsta Vrsta objekta objekta Ograja: Ograja: m 3 do od 2 višina - nezahtevni: m do 2 višina - enostavni: varovalna sosedska igriščna protihrupna zid: Podporni Višinska raz - nezahtevni: Višinska razlik - enostavni: Mala komunalna čistilna naprava: - nezahtevni: Zmogljivost od 50 do 200 PE do 50 PE Zmogljivost - enostavni: greznica: Nepretočna m do 50 30 od prostornina - nezahtevni: m 30 do prostornina - enostavni: Rezervoar: noben - nezahtevni: m 100 do prostornine za vodo enostavni: - Vodnjak, vodomet: m 30 nad globina m, 5 nad višina Priključek na objekte GJI in dalj. ogrevanje: - nezahtevni: - enostavni: vsi cestni priključek energetska infrastruktura (elektrovod, plinovod, toplovod) oskrba z vodo odvajanje odpadne vode komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska) parkirišče: Samostojno do površina 200 m - nezahtevni: noben - enostavni: pot: gozdna pot, pešpot, Kolesarska nobena - nezahtevni: - enostavni: vse Pomol: noben - nezahtevni: do 20 m površina - enostavni: tribun): brez (utrjeno, na prostem Športno igrišče od površina 1000 m - nezahtevni: do površina 1000 m - enostavni: tenis, nogomet, košarka, rokomet, hokej, golf Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9455

L

VI

V +

G + + +

22 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3

21 + + + K2 + + + + + + + + + + + + +

3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3

21 + + + 22 K1 + + + + + + + + + + + +

+

+ + + + + + + + + + 3 Avk

8

A + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + o 1000 m en

8

O + + + +

E

T 8 + +

+ ZK P lnik gnojevke in gnojnice: nob gnojnice: in gnojevke lnik 8

+ + + + + + ZD +

8

+ + + + + + + + ZP +

8

+ + + + + + + + + ZS +

+ + + + + + + + + + + + + + BCld . obj.: višina od 5 do 10 m, zbiralnik gnojevke in gnojnice: d gnojnice: in gnojevke zbiralnik m, 10 do 5 od višina obj.: .

8

+ + + + + + + + + + + 19 19 19 19 19 19 + BC m, gozdne prometnice: vse, zbira prometnice: m, gozdne vse, + + + + + +

8

+ + + + + + + + + + + + BD

8

10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 + + + + + + + + + + BT + + + + + + + + + + + + +

8 , namakalni sistemi: vsi

3 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 3 IK +

8

+ + + + + IG + višina od 5 do 10 m, gradb. inž m, gradb. 10 do od 5 višina , gradb. Inž. obj.: višina do 5 do 5 obj.: višina Inž. gradb. ,

8

+ + + + + + + + + + CU , bazen: noben noben , bazen: 3

8

+ + + + + + + + + CD

8

+ + +

SP + dom 2000 , višina do 6 m m 6 do , višina + + + + + + + 3 2 , bazen: prostornina doprostornina bazen: m , 60 3

8

+ + +

+ SSm SSm + + + + + + + do 40 m do40 , ribogojnice: prostornina do 2000 m 2000 do prostornina ribogojnice: , silos: do 6 m, stolpni višina , 2 2 2 , do 5 m višina

, stolpni silosi: višina do 5 m do silosi: višina stolpni , 2 8

2 + + +

SS + + + + + + + +

8

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + +

+ SKv SKv + + + + + + +

8

+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + +

SK + + + + + + + +

Vrsta Vrsta objekta objekta nezahtevni: oglasna površina od 12 m 12 od površina oglasna nezahtevni: kajakaška proga na divjih vodah grajeno smučišče na vodi kotalkališče ragbi in bejzbol odbojka poligon za kolesa in motorje namakanje: in vode akumulacijo za objekti in zajetje Vodno prostornina od - nezahtevni: razlivne 250 m vode prostornina250 m do razlivne - enostavni: vode grajeno zajetje na tekoči vodi zajem pitne in tehnološke vode grajen namakalni sistem s črpališčem vodni zbiralnik bazen za kopanje bazen za gašenje grajen ribnik okrasni bazen za oglaševanje: Objekt - m do 12 površina oglasna - enostavni: živali: za rejo Objekt površina stavbe: - nezahtevni: do 100 m noben - enostavni: hlev svinjak perutninska farma staja kobilarna čebelnjak ribogojnica Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: površina stavbe: - nezahtevni: do 150 m površina do 40 m stavbe: - enostavni: kozolec kmečka lopa pastirski stan grajeni rastlinjak silos skedenj senik kašča gnojišče koruznjak klet vinska klet pokrito skladišče za lesna goriva zbiralnik gnojnice in gnojevke napajalno korito Stran 9456 / Št. 67 / 29. 11. 2017 Uradni list Republike Slovenije

L + + + + + + +

VI

V +

11 G + + + + + + + + +

3 3 3 3 3

+ + + + + + + + + + + + K2 + + + + +

3 3 3 3 3

+ + + + + + + + + + + + K1 + + + + +

+ + + + + + + + Avk

11 11 A + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + +

11 O + + + + + + + + +

E + + + + + + + +

T + + + + + + + +

+ + + + + +

+ + + + + + + + + ZK P

+ + + + + + + ZD

+ + + + + + + ZP

+ + + + + + + ZS

+ + + + + + + + + + + + + BCld

+ + + + + + + + 19 19 19 BC + + +

+ + + + + + + + BD

10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 + + + + + + + + BT + + + + + + + + + + +

11 11 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + IK + +

+ + + + + + + + IG

+ + + + + + + + CU

+ + + + + + + + CD

+ + + + + + + + SP

+ + + + + + + + SSm SSm

, gradbeno inženirski objekti: vsi vsi objekti: inženirski gradbeno , + + + + + + + + 2 SS objekt in objekt na smučišču: objekt in

2 + + + + + + + +

11 11 SKv SKv + + + + + + + + + + + + + +

11 11 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + SK + + Vrsta Vrsta objekta objekta krmišče hlevski izpust grajeno molzišče grajena obora grajena ograja za pašo živine grajena ograja ter opora za trajne nasade grajena poljska pot grajena gozdna prometnica in dopolnilno dejavnost: proizvode za kmetijske Objekt do 80 m površina - nezahtevni: noben - enostavni: zidanica sirarna sušilnica sadja in rib oljarna kisarna mlin objekt: komunalni Pomožni noben - nezahtevni: vsi - enostavni: revizijski in drugi jašek hidrant črpališče grajeni oljni lovilnik, lovilnik maščob ponikovalnik prečrpalna postaja merilna in regulacijska postaja ekološki otok Pomožni letališki, pristaniški noben - nezahtevni: do 40 m površina stavbe: - enostavni: objekt navigacije zračnega prometa, svetlobni navigacijski objekt, pomožni objekti za obratovanje letališča, objekti in naprave za varovanje privez, ograja, pristaniška razsvetljava, objekt komunalne infrastrukture objekt za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišča, objekt za priročno skladišče, razsvetljava, naprave za zasneževanje Uradni list Republike Slovenije Št. 67 / 29. 11. 2017 / Stran 9457

L + + + +

+ + VI

V + +

G + + + + m, se enostavne objekte z lokacijo

iva (največ en objekt + + + K2 objektov.

+ + + K1 na zahtevnost, lahko uvrstijo ije ceste. ma v lasti oziroma zakupu: a za gradnjo u, če izpolnjujejo pogoje za zahteven ti, ti, + + + + Avk

A + + + + mentacijo določeno

* O + + + ka lopa in objekt za lesna gor ijam in kmetijskim gospodarstvo

a pot, pot, ceste (npr. kolesarsk a E + + + ahko presega velikost nezahtevnih , ki ureja vrste objektov glede zemljišču gradi investitor, ki n ali nezahteven objekt. bana oprema) ter objekti GJI, objekti oprema) ter bana

e na zahtevnost gradnje, nezahte vni objekti, razen rastlinjaka, ograje

T + + + a ceste. Dopustni so tudi objek , , 2 . + 2 ZK P rtovana rekonstrukcija K, IK in A, ki ne spadajo h kmet ne nasade in druge IK ali A se lahko postavi le kmeč ali IK

+ + + + ZD n grajenega rastlinjaka, ki l nje skladnosti, in se po uredbi opustno postaviti na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenj repusti, protihrupne ograje, ur območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukc

+ etijskih pridelkov na kmetijskem ZP alcem javne službe, površine do vključno 40 m ureja razvrščanje objektov gled tacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objekt jih pogojuje nač jekti te vrste brezpogojno enostavni oziroma nezahtevni, razen cest v skladu z zakonom, ki urej

ne do vključno 100m

+ + + + ZS ne zidove je d

pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno doku + + + + BCld , to pomeni, da nobe n objekt te vrste ni enostave nju čebel, tlorisne rtove, travniške površine, traj

h z oznako PNRP, ki niso SK, + + + + BC v. Ob zemljiščih z oznako PNRP S pomeni, da so vsi ob paši, tlorisne površi a) ter objekti GJI, ki jih je v gajo nezahtevnih objektov, raze zidovi, nadhodi, podhodi, p

+ + + + toči ter ograje za zaščito km BD ograje in podpor ahteve za proizvode in ugotavlja objekte, ki so po predpisu, ki refabricirani proizvodi), e. Dopustni so tudi objekti, ki čena med trajne nasade. trukciji občinskih in državnih

+ + + + BT meljih, namenjen goje vrste (oznaka »noben«)

avbnih zemljišč) ali + + + + IK tju rejnih živali na ste (oznaka »vsi«), to

za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: pojavov: naravnih in okolja stanja spremljanje za

+ + + + IG zemljišč uvrščena med njive in v kleti, po velikosti pa ne prese h kmetijskih-gozdarskih objekto

no zemljišče k objektu,

+ + + + CU zemljišča 10 m. protihrupne ograje, urbana oprem a pot, pešpot, oporni in podporni pisane k »+« oz. dopustnemu posegu, predpisom, ki ureja tehnične z iklop na javno kanalizacijsko omre žje in je v soglasju z izvaj oločeno vrsto objektov (npr. p torskim aktom in gre za objekt: jekt in na točkovnih te v, obstoječe pozidave, ter sosedske

ni objekt, in sicer le ob rekons ne nasade in opore za mreže proti oben objekt določene sarskih poti in pešpoti, javno cesto,

rekonstrukcije ceste. + + + + skladu z zakonom, ki ureja cest varovanje pred škodljivim delovanjem voda, CD in pomožne kmetijsko-gozdarske stavbo izven območij st meljih, namenjen zave izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumen objekti določene vr

+ + + + SP goji opombe pri Podporne zidove je dopustno postaviti na zemljišču, ki je bilo

+ + + + SSm SSm ih obstoječih kole

, gradbeno Inženirski objekti: vsi vsi objekti: Inženirski gradbeno ,

2 + + + + SS šč v max. oddaljenosti od stav bnega zemljišča 25 m. Ob zemljišči šč v max. ijskih zemljiščih, očeno kot pripadajoče funkcional max. oddaljenosti od stavbnega priklopa oziroma moženni pr vjadi, ograje in opore za traj zgraditi ali prestaviti zaradi izrecno določena izjema za d

proizvod, dan na trg v skladu s

dopusten pod po + + + + zavo poti in priključevanje na majhne stavbe, kot dopolnitev SKv SKv je na zemljišču, ki je bilo pri ica na postajališču kot enostav graditev objektov, lahko staje top do objekta, skladnega s pros na površinah razpršene pose litve. rijo vrst objektov uvrščajo vsi zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrš ontažni in pritlični objekti, pritlični objekt na točkovnih te e (prometna, vodna,…) oz. kot egorijo vrst objektov ne uvršča n 2 pršena gradnja (zemljišče pod čstanovanjskih, kot skupna uredite

i izvedbi agromelioracij. + + + + SK o plakatiranju, evanje nekategoriziran je čebelnjak lesen, enoetažen pritličen ob tno graditi tno graditi na kmet da je namenjeno dejavnosti na območju, kmetijske površine ali

b) najmanj 5.000 m a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenc dejanske rabe Vrsta Vrsta objekta objekta Ne kmetijskih zemljiščih je možna postavitev enostavnih pomožni umešča na robovih stavbnih zemlji iz vrste enostavnih objektov) v Dopustni so tudi objekti, ki so med pomožne kmetijsko-gozdarske o bjekte, razen kleti ter vinske ali gradbeno dokumentacijo dol ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. kolesarsk kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu. ki jih je v območju ceste treba pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, za pašo živine, obore za rejo di objekt ali če je v besedilu uredbe 12 – objekte, ki se uvrščajo med 13 – le če gre za ukrepe pr 22 – staja kot lesen enoetažni Opombe: poseg dopusten, je da pomeni, + - - poseg je da pomeni, opombe št - 8 – v skladu z odlokom 10 – za turistične namene, 11 – če gre za funkcionalno pove 15 – dopustna je postavitev ogra 6 – dopustno je vzdrž 14 – pod pogojem, da ni urejenega 17 – dopustna le nadkrita čakaln 18 – dopustno le ob rekonstrukc iji občinskih in državnih cest v - prazen okvirček pomeni, da poseg ni dopusten, - vsi da se v določeno katego 5 – če gre za del infrastruktur – ki ga je dopus 21 – pod pogojem, da 19 – pod pogojem, 20 – dopusten le, če gre za dos – ki ga je dopus – ki je prepoznan kot raz - noben - da se v določeno kat 1 – ob nestanovanjskih in ve 2 – na zelenih površinah le m 3 – ne glede na zakon, ki ureja Pomožni objekti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Pomožni objekti za varstvo noben - nezahtevni: površina do 40 m stavbe: - enostavni: zaklon, zaklonilnik, vadbeni prostor, plezalni objekt, vadbeni bunker, vadbišče na prostem, vojaško strelišče objekti za monitoring kakovosti zraka, površinskih in podzemnih voda objekt za opazovanje neba objekt za spremljanje seizmičnosti objekti Začasni