Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE
ZA
KABINSKA ŽIČNICA BOHINJSKA BISTRICA
2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Lesce, marec 2018, dopolnjeno april 2019 in julij 2019
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 1 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Investitor/Naročnik: 2864 Bohinj, d.o.o., Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska Bistrica
Izdelovalec: Marbo Okolje d.o.o., Finžgarjeva ulica 1A, 4248 Lesce
Nasov: Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Št. del. naloga: DNA-89 (170/2017)
Arhivska št.: 57/2-2019
Št. izvodov: Naročnik: 1 izvod Arhiv: 1 izvod
Datum: 21.03.2019, dopolnjeno 30.04.2019 in 03.07.2019
Pripravili: mag. Špela Cenček, univ.dipl.inž.kraj.arh Alenka Markun, univ.dipl.kem., Mojca Klemenčič Lipovec, univ.dipl.biol., Nina Pretnar, univ.dipl.ing.geol.
Podpisi odgovornih oseb in izdelovalcev PVO: glej priloga 4 PVO
Alenka Markun, univ.dipl.kem. direktorica
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 2 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
KAZALO VSEBINE 0. UVOD ...... 6 1. PODATKI O NOSILCU POSEGA IN PREDLOŽENEM POROČILU ...... 11 1.1. NOSILEC POSEGA IN IZDELOVALEC POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE...... 11 1.2. DOLOČILA PROSTORSKEGA AKTA, KI JE PODLAGA ZA UMESTITEV POSEGA ...... 12 1.3. CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE ...... 14 1.4 PODATKI O POSEGU, KI SO TAJNI ALI POSLOVNA SKRIVNOST ...... 14 2. VRSTA IN ZNAČILNOSTI POSEGA ...... 15 2.1. OPIS LOKACIJE POSEGA ...... 15 2.2. OPIS FIZIČNIH ZNAČILNOSTI CELOTNEGA POSEGA ...... 15 2.3. LASTNOSTI POSEGA ...... 25 2.3.1. Tehnične značilnosti posega ...... 28 2.3.2. Tehnološke značilnosti posega ...... 30 2.3.3. Najboljše razpoložljive tehnike NRT ...... 31 2.3.4. Proizvodni procesi, materiali, energija in življenjski ciklus proizvodov ...... 31 2.4. OKOLJSKE ZNAČILNOSTI POSEGA ...... 34 2.4.1. Raba oziroma poraba naravnih virov ...... 34 2.4.2. Vrsta in količina nastalih stranskih proizvodov in odpadkov ter načini ravnanja z njimi ...... 34 2.4.3. Vrsta in količina emisije snovi in energije v okolje ...... 36 2.4.4. Tveganja povezana z varstvom pred okoljskimi in drugimi nesrečami ...... 39 2.4.5. Upoštevani predpisi s področja varstva okolja ...... 41 3. ALTERNATIVNE REŠITVE ...... 44 4. OBSTOJEČE STANJE OKOLJA ...... 45 4.1. OPIS OSNOVNIH ZNAČILNOSTI LOKACIJE POSEGA ...... 45 4.1.1. Naravne značilnosti območja ...... 45 4.1.2. Opis značilnosti grajenega okolja in prisotnost posebnih materialnih dobrin ...... 49 4.1.3. Podatki o vrsti zemljišč na območju ...... 50 4.2. PODATKI O VARSTVENIH, VAROVANIH IN ZAVAROVANIH OBMOČJIH ...... 52 4.2.1. Varstvo okolja ...... 52 4.2.2. Ohranjanje narave ...... 52 4.2.3. Varstvo naravnih virov ...... 56 4.2.4. Kulturna dediščina in kulturna krajina...... 56 4.3. PODATKI O POSELJENOSTI IN OPIS POGOJEV BIVANJA NA OBMOČJU ...... 59 4.4. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA IN KAKOVOSTI OKOLJA TER NJEGOVIH DELOV ...... 59 4.4.1. Ekosistemi, rastlinstvo in živalstvo ter njihovi habitati ...... 59 4.4.2. Kakovost in značilnost tal ...... 62 4.4.3. Kakovost in količine podzemnih in površinskih voda in njihova uporaba ...... 62 4.4.4. Kakovost zraka in klimatske razmere ...... 64 4.4.5. Značilnosti kulturne dediščine in krajine na območju posega ...... 65 4.4.6. Obstoječe obremenitve na območju posega ...... 66 5. MOŽNI VPLIVI POSEGA NA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI ...... 75 5.1. IZHODIŠČA IN METODE ZA OCENJEVANJE VPLIVOV ...... 75 5.1.1. Izhodišča ...... 75 5.1.2. Metode vrednotenja ...... 76 5.1.3. Vsebinjenje ...... 81
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 3 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
5.2. OCENA MOŽNIH VPLIVOV ...... 83 5.2.1. Vplivi na okolje, človeka in njegovo zdravje ...... 83 5.2.1.1. Vplivi emisij snovi v zrak ter vpliv na kakovost zraka in podnebne spremembe ...... 83 5.2.1.2. Vplivi odpadnih vod...... 90 5.2.1.3. Vplivi nastajanja in ravnanja z odpadki ...... 92 5.2.1.4. Vpliv uporabe nevarnih snovi in z njo povezana tveganja ...... 95 5.2.1.5. Vplivi obremenjevanja okolja s hrupom ...... 98 5.2.2. Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate ...... 102 5.2.3. Vpliv na podzemne vode in kakovost tal ter njihovo uporabo ...... 112 5.2.4. Vpliv na kakovost in količine površinskih voda in njihovo uporabo ...... 117 5.2.5. Vpliv na objekte in območja kulturne dediščine ter na krajino in njen značaj ...... 120 5.2.6. Vpliv rabe, uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin...... 123 5.2.7. Vpliv vibracij ...... 125 5.2.8. Vpliv na človekovo nepremično premoženje ...... 126 6. UKREPI ZA PREPREČITEV, ZMANJŠANJE ALI ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV NA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI ...... 128 6.1. UKREPI V ČASU GRADNJE POSEGA ...... 129 6.2. UKREPI V ČASU UPORABE, OBRATOVANJA ALI TRAJANJA POSEGA ...... 134 6.3. UKREPI V ČASU OPUSTITVE POSEGA IN PO NJEJ ...... 138 6.4. PREUČENE ALTERNATIVE GLEDE UKREPOV ZA ZMANJŠANJE VPLIVOV NA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI ...... 140 6.5. MONITORINGI ...... 141 7. DOLOČITEV OBMOČJA, NA KATEREM POSEG POVZROČA OBREMENITVE OKOLJA, KI LAHKO VPLIVAJO NA ZDRAVJE IN PREMOŽENJE LJUDI ...... 142 7.1. VPLIV POSEGA NA OKOLJE ...... 142 7.2. VPLIV POSEGA NA OKOLJE NA OBMOČJU SOSEDNJIH DRŽAV ...... 147 8. SPREMLJANJE STANJA DEJAVNIKOV OKOLJA IN UKREPOV ZA ZMANJŠANJE VPLIVOV . 147 9. POSEBNI DEL - POLJUDNI POVZETEK ...... 153 10. SKLEPNI DEL ...... 169 10.1. VIRI PODATKOV IN INFORMACIJ ...... 169 10.2. OCENA RAZPOLOŽLJIVOSTI, KAKOVOSTI, ČASOVNE AŽURNOSTI IN POPOLNOSTI PODATKOV ...... 172 10.3. OPOZORILA GLEDE MOŽNE POMANJKLJIVOSTI POROČILA IN TEŽAV PRI PRIPRAVI, KI BI LAHKO VPLIVALE NA PRESOJO VPLIVOV NA OKOLJE ...... 172 10.4. GRAFIČNI PRIKAZI POSEGA IN DRUGE PRILOGE ...... 172
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 4 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
RAZLAGA POJMOV IN SEZNAM UPORABLJENIH OKRAJŠAV IN KRATIC
Poseg: Poseg obravnavan v tem PVO obsega gradnjo kabinske žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – Sedlo pod Malim vrhom z maksimalno zmogljivostjo 2000 potnikov na uro na obstoječem smučišču Kobla.
OPN Bohinj: Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/16, 11/16)
PVO: Poročilo o vplivih na okolje GD: Gradbeno dovoljenje CPVO: Celovita presoja vplivov na okolje OP: Okoljsko poročilo OPPN: Občinski podrobni prostorski načrt OVD: Okoljevarstveno dovoljenje ZVO: Zakon o varstvu okolja TP: Transformatorska postaja EMS: Elektromagnetno sevanje NRT: Najboljše razpoložljive tehnike NV: Naravna vrednota EPO: Ekološko pomembno območje VVO Vodovarstveno območje SVPH: Stopnja varstva pred hrupom CČN Bohinjska Bistrica: Komunalna čistilna naprava v Bohinjski Bistrici, ki nosi ime Centralna čistilna naprava Bohinjska Bistrica kapacitete 8.000 PE
Dodatni ukrep: Ukrep za preprečitev, zmanjšanje ali izravnavanje opredeljenih pomembnih škodljivih vplivov posega na okolje v smislu 14. člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih na okolje in načinu njegove priprave.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 5 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
0. UVOD
Investitor 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica, želi na obstoječem smučišču Kobla zgraditi novo kabinsko žičnico Bohinjska Bistrica – Ravne – Sedlo pod Malim vrhom z maksimalno zmogljivostjo 2000 potnikov na uro. Nova kabinska žičnica bo imela tri postaje (spodnjo, srednjo in zgornjo) in dva odseka Bohinjska Bistrica – Ravne in Ravne – sedlo pod Malim vrhom in bo namenjena v času smučarske sezone predvsem prevozu smučarjev, izven nje pa prevozu športnikov, rekreativcev, turistom in drugim potnikom.
Na širšem območju obravnavanega posega so v obstoječem stanju urejena smučišča, ki imajo žičniške naprave, sedežnico Kobla I, II in III v treh odsekih in tri vlečnice. Te žičniške naprave od sezone 2010/2011 dalje niso več obratovale. Krajši čas je obratovala le vlečnica Kozji hrbet. Smučišča, ki so urejena v obstoječem stanju, se z obravnavanim posegom ne spreminjajo. Površine smučišč so obdelovani travniki, ki se na posameznih delih zaraščajo. Urejanje novih smučišč, dodatno zasneževanje in razsvetljava smučišč ni predmet obravnavanega posega.
Z obravnavanim posegom se bo posodobila žičniška infrastruktura Koble in povečala turistična ponudba Bohinjske Bistrice. Načrtovana žičnica je samo manjši delček projekta ureditve smučarskega centra z imenom 2864 Bohinj, ki bo povezoval obstoječa smučišča na Kobli in Sorici v največji smučarski center v Sloveniji.
Za celotni projekt je bila izdana Odločba o utemeljenosti potrebe za graditev žičniških naprav med Bohinjsko Bistrico, Ravnami in Sedlom pod Malim vrhom ter Slatnikom (39). Investitor je za načrtovani poseg že prejel odločbo Ministrstva za promet v skladu z določili petega odstavka 24. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, da je načrtovana graditev posega utemeljena (39). Prav tako je investitor za gradnjo obravnavanega posega v tem okoljskem poročilu že pridobil OVS (76), ki pa je poteklo in zato investitor vlaga za novo OVS za popolnoma enak poseg, za katerega je bilo OVS že izdano v letu 2012.
Lokacija posega je informativno prikazana na sliki 0-1, detajlno pa je poseg, ki je predmet tega PVO, razviden iz Priloge 1 tega PVO.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 6 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Naselje Bohinjska Bistrica
SO1 – Rožna ulica 32 Spodnja postaja Bohinjska Bistrica MM1
Spodnji odsek žičnice (G1)
POSEG Naselje Ravne v Bohinju MM2 Srednja postaja Ravne SO2 – Ravne v Bohinju 23 MM3 SO3 – Ravne v Bohinju 23a
Zgornji odsek žičnice (G2)
Mali vrh
Zgornja postaja na Sedlu pod Malim vrhom
Slika 0-1: Informativni prikaz območja posega na orto foto posnetku (2) Legenda: rdeča obroba – območje posega, zeleni napis – naselja, bela zvezdica – Mali vrh, rumeni kvadrati – najbližje stavbe z varovanimi prostori SO1 – Rožna ulica 32, SO2 – Ravne v Bohinju 23 in SO3 – Ravne v Bohinju 23a, roza zvezde – mesta za ocenjevanje hrupa MM1 pred SO1, MM2 pred SO2 in MM3 pred SO3.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 7 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Okoljevarstveno soglasje po 51. členu ZVO Obravnavani poseg v skladu z določili Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (v tekstu navajamo le naziv pravnega akta, podrobna navedba objav pravnih aktov iz uradnih listov je navedena v poglavju 2.4.5.), spada med posege iz Priloge 1, in sicer med posege: • G.I.2.: Posegi, ki so namenjeni trgovski, športni, rekreativni, zabaviščni, kulturni, izobraževalni, zdravstveni dejavnosti (urbanistični projekti), če presegajo 10 ha, • H.2: Stalne žičniške naprave, ki lahko pripeljejo 1500 oseb na uro.
Površina celotnega območja gradnje načrtovanega posega znaša 61.893 m2 (6,2 ha), kar je manj od 10 ha, zato poseg ne spada med posege G.1.2. Načrtovana žičnica bo imela maksimalno zmogljivost 2000 oseb na uro, kar je več od 1500 oseb na uro, zato je za načrtovani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno s točko H.2. citirane uredbe.
Na območju posega se trenutno nahajajo obstoječe žičnice, ki že dolgo časa (več let) niso v obratovanju ter so predvidene za odstranitev, zato jih ne upoštevamo kot prostorsko in funkcionalno povezane s posegom. Drugi prostorsko in funkcionalno povezani posegi, predvideni v sklopu izvedbe smučarskega centra 2864 Bohinj (glej tabelo 2-4 tega PVO) na območju posega še niso izvedeni, saj v tem PVO obravnavani poseg predstavlja prvo fazo izvedbe omenjenega smučarskega centra.
Predhodna informacija po 52. členu ZVO Za poseg v skladu z 52. členom ZVO ni bila pridobljena predhodna informacija o obsegu in vsebini poročila o vplivih na okolje.
Za poseg v popolnoma enakem obsegu kot je opisan v tem PVO je bilo že izdano OVS (76), ki pa je poteklo, ker investitor ni uspel pridobiti gradbeno dovoljenje.
Presoja sprejemljivosti izvedbe planov in posegov v naravo Poseg bi v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja lahko razvrstili med naslednje posege iz priloge 2 citiranega pravilnika, kot je navedeno v tabeli 0-1. Vplivno območje posega na varovana območja ter varovana območja so prikazana na sliki 4-5a, v poglavju 4.2.2.
Tabela 0-1: Razvrstitev posega v skladu s prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja za potrebe določitve vplivnega območja Poglavje iz Vrsta posega in radiji neposrednega in Opredelitev ali je poseg v vplivnem območju Priloge 2 daljinskega vpliva* Pravilnika** poglavje IV – Postavitev objektov javne razsvetljave in Poseg ni v območju neposrednega vpliva. posebna območja: postavitev razsvetljave stavb: za katere znaša Poseg ni v območju daljinskega vpliva. območje neposrednega vpliva za nočne metulje 0 m, območje daljinskega vpliva pa 100 m za sesalce (netopirje), nočne metulje, hrošče. poglavje VI – Gradnja ali razširitev objekta za šport, rekreacijo Poseg ni v območju neposrednega vpliva. ✔ območja zelenih ali prosti čas (primeroma nogometnega stadiona, Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA površin športne površine s trdo podlago, vodnega zajetja Julijci. za smučišče, smučarske vlečnice,...), za katere • V vplivnem območju posega leži 0,15 ha oz. znaša območje neposrednega vpliva za vse 0,0002 % Natura območja (površina celotnega skupine 150 m, območje daljinskega vpliva pa Natura območja SPA Julijci znaša 88.645 ha) 250 m za belorepca, planinskega orla, koconoge kure, kozačo in vodne ptice. poglavje IX – Postavitev podzemnega voda: za katere znaša Poseg ni v območju neposrednega vpliva. območja območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 Poseg ni v območju daljinskega vpliva. energetske m, območje daljinskega vpliva pa 0 m. infrastruture poglavje X – Postavitev podzemnega voda (vodovod, plinovod, Poseg ni v območju neposrednega vpliva. ✔
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 8 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Poglavje iz Vrsta posega in radiji neposrednega in Opredelitev ali je poseg v vplivnem območju Priloge 2 daljinskega vpliva* Pravilnika** območja okoljske kanalizacijska cev, telefonski kabel itd.): za katere Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA infrastruture znaša območje neposrednega vpliva za vse Julijci. skupine 75 m, območje daljinskega vpliva pa 100 • V vplivnem omočju posega leži 15 m2 oz m za vse skupine. 0,0015 ha oz. 0,000002 % Natura območja (površina celotnega Natura območja SPA Julijci znaša 88.645 ha) poglavje XIV- Krčenje ali odstranjevanje grmovja, mejic, Poseg ni v območju neposrednega vpliva. območja posameznih dreves ali manjših skupin dreves, za kmetijskih zemljišč katere znaša območje neposrednega vpliva 5 m za: gozdne habitatne tipe, podhujo, zlatovranko, hribskega škrjanca, pisano penico, črnočelega srakoperja, rjavega srakoperja, vrtnega strnada, vijeglavko, velikega skovika, pivko, pogorelčka, repaljščico, rjavo penico, rečnega cvrčalca, plašico, malega slavca, smrdokavro, repaljščico, sloko; grmišča, suha travišča pod gozdno mejo, mezofilna travišča pod gozdno mejo, hrošče, metulje in dvoživke. Območje daljinskega vpliva je 0 m. poglavje XV- Gradnja gozdnih cest ter grajenih gozdnih vlak in Poseg ni v območju neposrednega vpliva. ✔ območja gozdov stalnih žičnic: območje neposrednega vpliva znaša Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA 10 m od gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in Julijci. brlogov naslednjih vrst: črna štorklja, divji • V vplivnem območju je 0,15 ha oz. 0,0002 % petelin, ruševec, sršenar, kačar, mali klinkač, Natura območja (celotno Natura SPA Julijci planinski orel, belorepec, velika uharica, sesalci območje meri 88.645 ha) (velike zveri), soška postrv, kapelj, raki, dvoživke): Območje daljinskega vpliva velja za iste vrste kot neposredni vpliv v radiju za iste vrste 250 m od območja gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in brlogov. Opombe: *: pri daljinskem vplivu posega je bil upoštevan dvakratnik daljinskega vpliva iz Priloge 2 **: Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
Iz tabele 0-1 je razvidno, da se v območju neposrednega vpliva ne nahajajo zavarovana ali Natura območja. V območju daljinskega vpliva se nahaja Natura območje SPA SI5000019 Julijci, na oddaljenosti 188 m. Posledično je zato potrebna presoja sprejemljivosti izvedbe posega v naravo na varovana območja in izdelava Dodatka za varovana območja, ki se nahaja v Prilogi 5 tega PVO.
Okoljevarstveno dovoljenje po 68. členu ZVO (IED naprave) Obravnavani poseg v skladu s Prilogo 1, Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ne spada med naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, saj ne gre za industrijski objekt.
Okoljevarstveno dovoljenje za obrat po 86. členu ZVO (viri tveganja) Obravnavani poseg v skladu s Prilogo 1, tabelo 1 in 2, Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic ne spada med manjše ali večje vire tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami, saj se v okviru objekta ne bodo skladiščile in uporabljale nevarne snovi iz Priloge 1 citirane uredbe. Zato za obravnavani poseg okoljevarstvenega dovoljenja za vire tveganja ni treba pridobiti.
Okoljevarstveno dovoljenje za emisije snovi v zrak, vode, tla ali emisije hrupa po 82. Členu ZVO Okoljevarstveno dovoljenje se v skladu z 82. členom ZVO pridobiva za vse tiste naprave, ki povzročajo emisije snovi ali energije v okolje, za katere so določene mejne vrednosti in za njih ni potrebna pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po 68. členu ZVO.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 9 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Okoljevarstveno dovoljenje po Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja zraka Načrtovani objekt se v skladu z določili 6. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ne razvršča med naprave 1. in 2. stolpca preglednice priloge 4 te Uredbe in v času obratovanja ni vir emisij snovi v zrak, zato zanj ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za zrak.
Okoljevarstveno dovoljenje po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo Za načrtovani objekt v skladu z določili 16. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo velja, da v obravnavanem objektu ne bodo nastajale industrijske odpadne vode, zato za poseg ni potrebna pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odpadne vode. Velikost zgrajenih bioloških čistilnih naprav bo manjša od 50 PE, zato za njih tudi ni potrebna pridobitev OVD za odpadne vode.
Okoljevarstveno dovoljenje za hrup po Uredbi hrup Okoljevarstveno dovoljenje za hrup je treba v skladu s 15. členom Uredbe o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju (v nadaljevanju »Uredba hrup«) pridobiti za obratovanje letališča z vzletno stezo, daljšo od 2.100 metrov, pristanišče, ki lahko sprejme plovila z več kot 1.350 bruto registrskimi tonami, za napravo za obdelavo odpadkov ali napravo, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega.
Ker načrtovani poseg ni naprava, za katero je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolje večjega obsega in ni naprava po Uredbi hrup, zanjo ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja za hrup.
V okviru izdelave PVO je bila izdelana ocena obremenjenosti okolja s hrupom (50), ki je priloga 6 tega poročila ter v okviru katere so bili preverjeni vplivi na hrup v okolju in tudi vplivi okolja na hrup stanovanjskih objektov.
Okoljevarstveno dovoljenje za odpadke V skladu z določili 20. člena Uredbe o ravnanju z odpadki je okoljevarstveno dovoljenje potrebno za izvajalce obdelave odpadkov. Pri načrtovanem posegu ne gre za obdelavo odpadkov, zato okoljevarstveno dovoljenje za odpadke ni potrebno.
Cilji poročila o vplivih na okolje Cilj PVO je opisati in oceniti pričakovane vplive in emisije v okolje glede na zakonodajne zahteve ter podati eventualno potrebne dodatne omilitvene ukrepe za zmanjšanje emisij in vplivov na okolje na čim manjšo raven. Obseg in vsebino PVO za obravnavani poseg smo določili v skladu z določili Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in o načinu njegove priprave in v skladu z internim vsebinjenjem vplivov posega na okolje, ki je prikazano in opisano v tabeli 5-5 tega PVO. PVO smo izdelali na osnovi podatkov o obstoječem stanju okolja na območju načrtovanega posega, podatkov o načrtovanem posegu in literaturnih podatkov o stanju okolja na obravnavani lokaciji ter terenskem ogledu lokacije posega. Za izdelavo PVO smo uporabili prejeto dokumentacijo in vse ostale vire, ki so navedeni v poglavju 10.1. Pri sklicevanju na literaturne podatke v PVO uporabljamo zaporedne številke virov iz seznama virov v poglavju 10.1. in jih navajamo kot številke v oklepajih kot primer sklicevanja na vir 1 označimo v PVO na naslednji način: (1).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 10 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
1. PODATKI O NOSILCU POSEGA IN PREDLOŽENEM POROČILU
1.1. NOSILEC POSEGA IN IZDELOVALEC POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE
Naziv posega in njegov namen Naziv posega: KABINSKA ŽIČNICA BOHINJSKA BISTRICA
Namen posega: Namen posega je gradnja kabinske žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – Sedlo pod Malim vrhom z maksimalno zmogljivostjo 2000 potnikov na uro na obstoječem smučišču Kobla.
Nosilec posega Naslov ali firma in sedež: 2864 Bohinj, d.o.o., Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska Bistrica Odgovorni osebi: Boštjan Čokl Alain Franc Furlani Oseba, ki je pri nosilcu posega Boštjan Čokl odgovorna za izvedbo posega:
Osebe, ki so sodelovale pri izdelavi poročila ali njegovih delov
Ime in Alenka Špela Cenček Mojca Tilen Trček Nina Pretnar priimek Markun Klemenčič Lipovec Naslov ali Marbo Okolje d.o.o., Finžgarjeva ulica 1A, 4248 Lesce firma in sedež Strokovni univ.dipl.kem. mag. znanosti o okolju, univ.dipl.biol. dipl.inž.kem.tehnol. univ.dipl.inž.geol. naziv univ.dipl.inž.kraj.arh. in izobrazba Segmenti odgovorna oseba Vodja priprave PVO, Vpliv na vpliv uporabe vpliv na podzemne PVO za izdelavo PVO poglavje zrak (PM10), ekosisteme, nevarnih snovi in z vode ter kakovost in vodenje vplivi nastajanja in rastlinstvo in njo povezana tal in njihovo rabo postopka ravnanja z odpadki, živalstvo ter tveganja pridobitve OVS vpliv obremenjevanja njihove habitate, končni pregled okolja s hrupom, vpliv Dodatek za celotnega PVO na kakovost in količine varovana površinskih voda in območja njihovo uporabo, vpliv na objekte in območja kulturne dediščine ter na krajino in njen značaj, vpliv na rabo obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin, vpliv obremenjevanja okolja z vibracijami, vpliv na človekovo nepremično premoženje
Zunanji sodelavci pri pripravi PVO: Naziv podjetja: ni bilo zunanjih sodelavcev Naslov/Sedež: -
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 11 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Reference vodje izdelave poročila Alenke Markun za izdelavo poročil o vplivih na okolje za zadnjih 10 let so razvidne iz priloge 7 tega Poročila.
1.2. DOLOČILA PROSTORSKEGA AKTA, KI JE PODLAGA ZA UMESTITEV POSEGA
Posegi na zemljiščih, na katerem se izvaja v tem PVO obravnavani poseg, se urejajo z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj. Načrtovani poseg se nahaja v enoti urejanja prostora (EUP) KB-1, za katero so v 163. členu OPN Bohinj določeni prostorski izvedbeni pogoji (PIP). Na območju EUP KB-1 so v skladu z OPN Bohinj določene naslednje namenske rabe: • K1 – najboljša kmetijska zemljišča, • K2 – druga kmetijska zemljišča, • G – območja gozdov, • BC – športni centri, • BT – površine za turizem, • PO – ostale prometne površine, • VI – Območja vodne infrastrukture.
Na sliki 1-1 prikazujemo namensko rabo zemljišč na območju in v okolici posega (45).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 12 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Legenda:
Območje posega Spodnja postaja
G1
Srednja postaja
G2
Zgornja postaja
Slika 1-1: Prikaz namenske rabe na območju posega (45).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 13 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Pregled relevantnih pogojev glede namembnosti posegov v prostor na območju posega skladno z določili 163. člena OPN Bohinj navajamo v tabeli 1-1 hkrati z navedbo izpolnjevanja pogojev v okviru načrtovanega posega.
Tabela 1-1: Prikaz pogojev glede namembnosti posegov v prostor in izpolnjevanje pogojev v okviru posega Zahteve 163. člena OPN Bohinj za EUP KB-1 Izpolnjevanje pogojev v okviru posega (46) Na celotnem območju EUP: Projekt kabinske žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – ✓ • so na stavbnih zemljiščih dopustni objekti, dejavnosti in sedlo pod Malim vrhom (G1 in G2) je usklajen z zgoraj posegi, ki so za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe navedenimi določbami OPN, kot sledi (46): prostora določeni v 60. členu in drugih splošnih določilih tega • Spodnja postaja žičnice (A) je na namenski rabi BC odloka; in je v skladu s PIP 163. člena OPN, saj so poleg • so na območjih z namensko rabo PO dopustni tudi dopustnih objektov v 60. členu na namenski rabi BC infrastrukturne naprave in objekti za potrebe žičnic ter na - površina spodnje postaje žičnice dodatno dopustni kmetijskih zemljiščih dopustne naprave za potrebe žičnic objekti žičnice (Šifra objekta žičnice = 24 122 drugi (infrastrukturni vodi); gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in • sta na površinah primarne rabe prostora dopustni športna in prosti čas ). rekreacijska raba, ki trajno ne spreminjata osnovne • koridor žičnice je načrtovan na BC, G, K1, PO, kar namembnosti površin in ne onemogočata izvajanja primarnih je v skladu s PIP 163. člena OPN, saj so na dejavnosti; območjih z namensko rabo PO dopustni tudi • so na površinah primarne rabe prostora dopustni pomožni infrastrukturne naprave in objekti za potrebe žičnic objekti v skladu s Prilogo 1 tega odloka ter posegi v skladu s ter na kmetijskih zemljiščih dopustne naprave za splošnimi določili tega odloka; potrebe žičnic (infrastrukturni vodi). Stebri žičnice • je dopustna krčitev gozda za potrebe rekreacije. Po krčitvi je so načrtovani na namenski rabi PO, na primarnih treba vzpostaviti nov sonaravni gozdni rob z uporabo namenskih rabah (K, G) se zaradi poteka koridorja avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst; žičnice namenska raba ne spreminja, saj žičnica • za zakonito zgrajene objekte na nestavbnih zemljiščih veljajo poteka nad namensko rabo K in G. določila od 146. do 148. člena tega odloka, pri čemer so • Srednja postaja žičnice na namenski rabi BC in je v spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov ali skladu s PIP 163. člena OPN, saj so poleg dopustnih delov objektov na nestavbnih zemljiščih dopustne samo za objektov v 60. členu na namenski rabi BC - potrebe smučišča (šport in rekreacija, storitvene dejavnosti za površina srednje postaje žičnice dodatno dopustni šport in rekreacijo ter gostinska dejavnost brez nastanitve), so objekti žičnice in drugi spremljajoči objekti za kmetijstva in gozdarstva; dejavnost smučišča; • spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, ter • Zgornja postaja žičnice leži na namenski rabi PO in spremembe namembnosti in povečave obstoječih pomožnih je v skladu s PIP 163. člena OPN, saj so na objektov niso dopustne. območjih z namensko rabo PO dopustni tudi infrastrukturne naprave in objekti za potrebe žičnic • V skladu z 62.členom OPN Bohinj je dopustna novogradnja žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – sedlo pod Malim vrhom (G1 in G2). Dodatni pogoji za površine podrobne namenske rabe BC - Projekt kabinske žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – ✓ površina spodnje postaje žičnice: sedlo pod Malim vrhom (G1 in G2) je usklajen z • dopustni so objekti žičnice, parkirne hiše in drugi spremljajoči navedenimi določbami OPN kar se tiče oblikovanja objekti za dejavnost smučišča; objektov žičnice: spodnja postaja žičnice (A) in srednja • oblikovanje objektov je lahko svojstveno (posebno), vendar postaja žičnice (C) imata svojstveno (posebno) naj bo pri tem skladno z okolico; oblikovanje, strehe teh objektov so ravne, v naklonu 2%. • dopustna sta nižji naklon strešin in ravna streha. Zgornja postaja žičnice (E) je infrastrukturna naprava - objekt za potrebe žičnice in oblikovanje ni predpisano.
Iz tabele 1-1 je razvidno, da so v projektni dokumentaciji za načrtovani poseg upoštevani vsi relevantni pogoji urejanja prostora v skladu z OPN Bohinj.
1.3. CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE Za Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj je bilo izdelano Okoljsko poročilo (48), v okviru katerega je bil presojan tudi poseg obravnavan v tem PVO.
1.4 PODATKI O POSEGU, KI SO TAJNI ALI POSLOVNA SKRIVNOST V tem PVO ni podatkov o posegu, ki bi bili poslovna skrivnost.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 14 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
2. VRSTA IN ZNAČILNOSTI POSEGA
2.1. OPIS LOKACIJE POSEGA Območje posega obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 574/93, 587/6 del, 577/41 del, 580/68 del, 1464/5, 1464/16 del, 587/5 del, 580/17 del, 580/2 del, 580/50 del, 580/51 del, 580/18 del, 580/52 del, 580/21 del, 579/9 del, 586/13 del, 584/3 del, 584/5 del, 584/7 del, 584/8 del, 794/2 del, 795/1 del, 1506 del, 795/2 del, 796/3 del, 796/4 del, 790/5 del, 790/1 del, 1470/1 del, 789 del, 797 del, 788 del, 810/1 del, 800/2 del, 801 del, 802 del, 804 del, 1423/7 del, 1423/464 del, 1423/332 del, 1423/333 del, 1423/334 del, 1423/337 del, 1423/335 del, 1423/338 del, 1423/339 del, 1423/340 del, 1423/341 del, 1423/10 del, 1423/477 del, 1423/482 del, 1423/481 del, 1438/19 del, 1438/24 del, vse k.o. Bohinjska Bistrica (46).
Lokacija posega je razvidna iz Priloge 1 tega PVO.
2.2. OPIS FIZIČNIH ZNAČILNOSTI CELOTNEGA POSEGA
Fizične značilnosti posega Poseg v fizičnem smislu pomeni gradnjo kabinske žičnice na območju Smučišča Kobla v Bohinjski Bistrici s pripadajočimi objekti – spodnjo postajo Bohinjska Bistrica, srednjo postajo Ravne in zgornjo postajo na Sedlu pod Malim vrhom. Opis dejanske rabe zemljišč je naveden v poglavju 4.1.3. Potrebna dela za odstranitev posega so opisana v nadaljevanju tega poglavja v podpoglavju Aktivnosti, povezane z odstranitvijo oziroma prenehanjem posega ali vzpostavitvijo prejšnjega stanja po ukinitvi posega, če je to potrebno.
Velikost posega V tabeli 2-1 navajamo velikosti posameznih delov posega (46, 49).
Tabela 2-1: Velikosti posameznih delov posega (46, 49). Del posega Zazidana površina Etažnost tlorisna velikost projekcije Površina Dolžina (m) (m2) najbolj izpostavljenih delov zemljiške objekta na zemljišče (m2) parcele (m2) Spodnja postaja 20,1 P 204,9 7.510 - Bohinjska Bistrica Srednja postaja 2.921,6 K+ME+P 3.027,0 9.020 - Ravne Zgornja postaja na 260,0 K+M 227,5 2.083 - Sedlu pod Malim vrhom Spodnji odsek - - - 11.460 903 žičnice G1 Spodnji odsek - - - 31.820 2197 žičnice G2 SKUPAJ - - - 61.893 3.100
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 15 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Zmogljivosti ali obseg posega V tabeli 2-2 navajamo maksimalne zmogljivosti posameznih delov posega, za katere se zmogljivost da določiti.
Tabela 2-2: Maksimalne zmogljivosti posameznih delov posega (1). Del posega Začetna kapaciteta (potnikov/h) Maksimalna zmogljivost (potnikov/h) Spodnja postaja Bohinjska 1000 2000 Bistrica Srednja postaja Ravne 1000 2000 Zgornja postaja na Sedlu pod 1000 2000 Malim vrhom Spodnji odsek žičnice G1 1000 2000 Spodnji odsek žičnice G2 1000 2000 Spodnja postaja Bohinjska 1000 2000 Bistrica
Zahteve v zvezi z dejansko rabo prostora oziroma zemljišč zaradi posega V obstoječem stanju je območje posega namenjeno smučišču, na območju posega se nahajajo obstoječe žičniške naprave. Smučarski center Kobla ima v obstoječem stanju tri zaporedne sedežnice (Kobla I, II, III) in tri vlečnice (Ravne, Bistrica, Kozji hrbet). V tabeli 2-3 prikazujemo podatke o obstoječih napravah smučišča Kobla (36), na sliki 2-1 pa prostorsko lego načrtovane žičnice glede na obstoječe naprave iz tabele 2-3 na smučišču Kobla.
Tabela 2-3: Naprave na obstoječem smučišču Kobla dolžina višinska zmogljivost dodatno vrsta žičnice ime žičnice žičnice razlika prevoza (oseb/h) zasneževanje dvosedežnica Kobla I 846 m 188 m 900 da dvosedežnica Kobla II 947 m 290 m 760 da dvosedežnica Kobla III 1360 m 450 m 900 delno vlečnica Ravne 728 m 216 m 960 da vlečnica Kozji hrbet 433 m 77 m 1200 da vlečnica Bistrica 367 m 65 m 1000 da
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 16 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Slika 2-1: Informativni prikaz obstoječih naprav (roza črte) in načrtovane žičnice (rdeča črta) v prostoru (36).
Na dan 30.4.2019 se obstoječe žičniške naprave na območju posega in v bližnji okolici, navedene v tabeli 2-3 še niso odstranile.
Podlaga obstoječih smučarskih prog je travnata. Višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko obstoječega smučišča je 940 m. V obstoječa smučišča se s posegom ne posega. Obstoječe žičnice niso predmet tega projekta. Za obstoječe žičnike naprave je bila upravljavcu odvzeta koncesija ter izdana odločba o nujnosti odstranitve. Odstranitev obstoječih žičnic prav tako ni predmet tega posega. V PVO pri oceni kumulativnega vpliva na okolje upoštevamo obstoječe žičnice skupaj s posegom, obravnavanim v tem PVO.
V fazi gradnje bodo zemljišča v koridorju načrtovane kabinske žičnice ter na lokacijah postaj degradirana zaradi zemeljskih del (vkop temeljev objektov). Po končani gradnji se bodo zunanje površine na lokacijah postaj hortikulturno uredile (zatravile oz. zasadile). Teren v koridorju kabinske žičnice se bo zatravil z avtohtono mešanico trav ter se bo v času obratovanja posega vzdrževal v nezaraščenem stanju.
Zahteve v zvezi z infrastrukturno opremljenostjo in prometnimi povezavami na območju zaradi posega V Bohinjski Bistrici bo izgrajen nov smučarski center z imenom 2864 Bohinj, ki bo povezoval obstoječa smučišča na Kobli in Sorici v največji smučarski center v Sloveniji. Shematsko je načrtovani smučarski center 2864 Bohinj prikazan na sliki 2-2.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 17 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Parkirišče P-2 20 kV kablovod
Črpališče Tunelščice
Parkirišče P-1 Parkirna hiša PH1, obračališče za avtobuse
S-03 Vlečnica Bistrica
MTB proge S-02 S-01 G1 Srednja postaja žičnic G1 in G2
Območje S-04 z načrtovanim osveljevanjem smučarske proge
Sedežnica Ravne
Dostopne poti v času gradnje
G3 S-07 S-05
S-04 Načrtovane krčitve gozdov Akumulacija A-2 G2 Vlečnica Snežni poligon
S-06 S-08
Karavla Slatnik
Slika 2-2: Informativni prikaz smučarskega centra 2864 Bohinj.
Izvedba smučarskega centra 2864 Bohinj je razdeljena v več faz, ki so razvidne iz tabele 2- 4, pri čemer je gradnja kabinske žičnice, ki jo obravnavamo v tem PVO, predmet I. faze izgradnje smučarskega centra. Za posamezne faze, prikazane v tabeli 2-4 se bodo ločeno izvajali še postopki celovite presoje vplivov na okolje v fazi sprememb obstoječih planskih dokumentov za garažno hišo in ureditev smučišč ter pridobivala dodatna okoljevarstvena
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 18 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
soglasja za žičnico Ravne – Slatnik, ureditev smučišč, gradnjo parkirne hiše PH 2, itd. Kasnejše faze (od IV. faze dalje) se bodo morda izvajale tudi v drugačni dinamiki ali zaporedju kot je trenutno planirano (velja tudi za obseg faze, možno da se bodo faze združevale).
Tabela 2-4: Načrtovane faze izgradnje smučarskega centra 2864 Bohinj. Faza posegi/gradnje/urejanje planirana S posegom funkcionalno in izvedba prostorsko povezani posegi I. faza kabinska žičnica Boh.B.–Ravne (oznaka 2019-2020 POSEG žičniške naprave G1) in Ravne – Sedlo pod Malom vrhom/Srednji vrh (oznaka žičniške naprave G2) II. faza parkirna hiša PH 1 Bohinjska Bistrica in ureditev 2020-2021 DA – posegi so z načrtovanim parkirišč P1 in P2, posegom prostorsko in priključek na državno cesto, funkcionalno povezani ter obračališče za avtobuse, obravnavani v (8) peš povezava od spodnje postaje kabinske žičnice G1 preko potoka do smučišča Bistrica III. faza vlečnica Bistrica 2021-2022 DA – posegi so z načrtovanim vlečnica Ravne posegom prostorsko in ureditev obstoječih smučišč od zg. postaje Sedlo funkcionalno povezani ter pod Malim vrhom do sp. postaje Boh.B. (čiščenje obravnavani v (8) zarasti, razširitev ozkih delov smučišča) ureditev novega smučišča sedlo Mali vrh- Ravenska pl.-Jate-Ravne (S-06), ureditev novega smučišča Ravne– Sp.postaja Boh.B. z nadvozom čez lokalno cesto do smučišča Bistrica (S-02), gradnja cevovodov in akumulacijskih jezer za dosneževanje, zajem vode iz predora (zajem Tunelščice), osvetlitev dela smučišča – odsek nad Ravnami kolesarske poti v območju smučišča IV. kabinska žičnica Ravne-Slatnik (oznaka žičniške 2024 DA – posegi so z načrtovanim faza naprave G3) posegom prostorsko in ureditev novega smučišča Slatnik-Ravne funkcionalno povezani ter gradnja cevovodov in akumulacijskih jezer za obravnavani v (8) dosneževanje kolesarske poti v območju smučišča V. faza parkirna hiša PH-2 v izteku smučišča Kozji hrbet 2026 NE – posegi so sicer s posegom funkcionalno povezani, prostorsko pa ne, ter ne bodo vplivali na emisije hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih SO1, SO2 in SO3, saj so od njih oddaljeni več kot 1000 m. Posegi niso bili obravnavani v (7, 8, 9). VI. obnova karavle na Slatniku 2022 DA – posegi so z načrtovanim faza posegom prostorsko in funkcionalno povezani. Posegi niso bili obravnavani v (7, 8, 9). VII. žičnica Sorica-Slatnik 2024 NE – posegi so sicer s posegom faza ureditev novega smučišča Slatnik-Sorica funkcionalno povezani, ureditev novega smučišča Sorica-Na strmeh prostorsko pa ne, ter ne bodo VIII. žičnica Na strmeh- Mali vrh 2023 vplivali na emisije hrupa pri faza ureditev novega smučišča Slatnik-Na strmeh najbližjih stanovanjskih objektih IX. ureditev tekaških prog Na strmeh 2023 SO1, SO2 in SO3, saj so od njih faza oddaljeni več kot 1km (7, 8, 9).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 19 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Prometne povezave na območju oziroma dostopi do spodnje postaje kabinske žičnice Bohinjska Bistrica so naslednje: • dostop po železnici z železniško progo Ljubljana – Nova Gorica, ki ima železniško postajo v Bohinjski Bistrici, in sicer z obeh smeri, to je iz smeri Ljubljana in iz smeri Nova Gorica, • dostop po regionalni cesti R1 3188, odsek 1091 Bitnje - Boh. Bistrica do križišča tega odseka z odsekom 1092 Boh. Bistrica – Jezero, iz tega križišča poteka dostop po regionalni turistični cesti RT 3235, odsek 1125 Boh. Bistrica – Vresje in nadalje po Rožni ulici do spodnje postaje žičnice.
Prometne povezave prikazujemo na sliki 2-3.
R1 3188 – odsek 1091: Bitnje – Bohinjska Bistrica Železniška proga Jesenice – Nova Gorica
RT 3235 – odsek 1125: Bohinjska Bistrica - Vresje
Železniški predor
Rožna ulica
Slika 2-3: Lokacije načrtovanih parkirišč (modre oznake P1, P2, PH1 in PH2) za potrebe celotnega projekta 2864 Bohinj v Bohinjski Bistrici in prikaz dovoznih cest do njih in prikaz železniške proge.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 20 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Dostop obiskovalcev za kabinsko žičnico Bohinjska Bistrica je predviden na naslednji način: • prihod obiskovalcev z železnico – do max. 6 vlakov dnevno s skupno kapaciteto 1800 obiskovalcev/dan, • prihod obiskovalcev z avtobusi – do max. 20 avtobusov s skupno kapaciteto 1000 obiskovalcev, • prihod obiskovalcev z osebnimi vozili – do max. 687 osebnih vozil s skupno kapaciteto 1375 obiskovalcev pri upoštevanju 2 potnikov/osebno vozilo oziroma 1693 potnikov z upoštevanjem 2,5 potnika/osebno vozilo.
Parkirišča za osebna vozila in avtobuse bodo urejena na lokacijah, ki so prikazane na sliki 2-4: • PH-1 – parkirna hiša za osebna vozila s kapaciteto 380 PM osebnih vozil, • P-1 – parkirišče ob Jelovški cesti s kapaciteto 45 PM osebnih vozil (površina cca. 1100 m2), • P-2 – parkirišča za avtobuse na platoju na železniški postaji (s površino cca. 3900 m2 in kapaciteto cca. 20 avtobusov in 50 osebnih vozil, • PH-2 – v naslednjih fazah razvoja smučišča je ob vznožju smučišča Kobla predvidena dodatna podzemna parkirna hiša za osebna vozila s kapaciteto od 600 PM do 900 PM za osebna vozila, za katero lokacija že ni znana.
Na sliki 2-4 natančneje prikazujemo tudi dostopne poti do spodnje postaje kabinske žičnice Bohinjska Bistrica.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 21 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Železniška proga Parkirišče za Jesenice –Nova Gorica avtomobile P-1
Železniška postaja Bohinjska Bistrica
RT Boh. Bistrica - Vresje
Načrtovana garažna hiša PH-1 PH 1
Obstoječa Rožna ulica - Spodnja postaja dovozna cesta za garažno načrtovane kabinske hišo in parkirišče za žičnice avtobuse
Obračališče za avtobuse P-2
Slika 2-4: Informativni prikaz dostopnih poti do spodnje postaje kabinske žičnice. Rdeče črtkano – načrtovane naprave za mirujoči promet (niso predmet tega posega), zeleno – obstoječi dovozni cesti RT Bohinjska Bistrica – Vresje in Rožna ulica, vijolično – železniška proga in postaja, rumeno – načrtovana kabinska žičnica s spodnjo postajo, turkizno – dovozne poti za motorna vozila, roza – dostopne poti za pešce do naprave.
V tabeli 2-5 prikazujemo zmogljivosti načrtovanih parkirišč in število obiskovalcev na dan.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 22 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 2-5: Prikaz zmogljivosti načrtovanih parkirišč in obiskovalcev oznaka parkirišča zmogljivost faktor obiskovalcev/dan obiskovalcev/dan izmenjave pri 2 potnikov v pri 2,5 potnikov v vozil na PM avtu avtu PH 1 parkirna hiša 380 PM 1,5x 1140 1425 P-1 parkirišče ob Jelovški cesti osebna vozila 45 PM 1,5x 135 168
P-2 parkirišče ob železniški postaji za osebna 50 PM 1x 100 100 vozila P-2 parkirišče ob žel. postaji za avtobuse 20 PM 1x 1000 1000 6 vlakov - - 1800 1800 PH 2 predvidena lokacija dodatne parkirne hiše 600-900 PM - - - skupaj št. obiskov. iz parkirišč, vlakov in busov 4175 4493
Električna energija za pogon žičnice bo zagotovljena s postavitvijo novih transformatorskih postaj na srednji in zgornji postaji žičnice. Komunalne odpadne vode srednje postaje se bodo odvajale in čistile v novi MKČN, odpadne vode spodnje postaje bodo speljane v javno komunalno kanalizacijo. Na zgornji postaji se bo za potrebe zaposlenih uporabljalo kemične sanitarije.
Druge aktivnosti, ki bodo predvidoma posledica posega (niso predmet posega) Predmet posega je samo izgradnja kabinske žičnice G1-G2. Urejanje smučarskih prog in osvetljevanje smučarskih prog ni predmet posega.
Aktivnosti, ki bodo predvidoma posredna posledica gradnje posega, so naslednje: 1. Transport gradbenih materialov in konstrukcijskih elementov po železnici ali državni cesti do območja posega.
Aktivnosti, ki bodo predvidoma posredna posledica obratovanja posega, so naslednje: 2. promet z osebnimi vozili in parkiranje, 3. promet z avtobusi in parkiranje, 4. urejanje obstoječih smučarskih prog s teptalniki snega, 5. vzdrževanje obstoječih smučarskih prog (urejanje gozdnega roba in saniranje erozijskih žarišč povzročene s smučarji in teptalniki snega), 6. uporaba obstoječih naprav za zasneževanje (snežni topovi), 7. uporaba obstoječih smučarskih prog s strani smučarjev, 8. nastajanje odpadkov zaradi smučarjev, turistov, rekreativcev,.., 9. svetlobno onesnaževanje zaradi razsvetljave parkirišč in parkirnih hiš.
Naštete aktivnosti bodo v času gradnje in obratovanja povzročale posredne vplive posega na okolje, naravo in kulturno dediščino, zdravje ljudi. Zgoraj navedene posredne vplive smo v nadaljevanju poročila o vplivih na okolje ocenili pri oceni kumulativnih vplivov, in sicer: o posredne vplive pod 1 (gradnja) ter 1 do 5 (obratovanje) smo upoštevali pri kumulativni oceni na zrak in podnebne spremembe, podzemne in odpadne vode, tla, o posredne vplive pod 6 do 7 pri odpadkih, o posredne vplive pod 8 pri svetlobnem onesnaževanju.
Dostopne poti v času gradnje posega Do območja posega je možna dostopna pot iz državne ceste RT Bohinjska Bistrica – Vresje po Cesti na Ravne, po kateri se bodo tudi vršili dovozi in odvozi tovornih vozil. Interne transportne poti v času gradnje bodo potekale znotraj območja posega. Izvajanje del na trasi kabinske žičnice bo potekalo po sami trasi v okviru zemljišča, namenjenega
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 23 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
gradnji. Postavitev stebrov bo potekala deloma po trasi kabinske žičnice deloma pa s helikopterjem (46).
Dostopne poti v času obratovanja posega Transportne poti v času obratovanja so podrobno opisane v podpoglavju Zahteve v zvezi z dejansko rabo prostora oziroma zemljišč zaradi posega, zato opisa na tem mestu ne ponavljamo.
Obstoječi posegi na območju ter eventualna povezava nameravanega posega z njimi Na območju posega oz. v njegovi neposredni bližini se v obstoječem stanju nahajajo naslednji posegi (2): • državna cesta RT 3235, odsek 1125 Boh. Bistrica – Vresje, • železniška proga Jesenice – Nova Gorica, • Vodni park Bohinj – Aquapark in Bohinj ECO Hotel. • obstoječe žičniške naprave smučišča Kobla in smučišča.
V tabeli 2-6 navajamo obstoječe ureditve v neposredni bližini posega ter povezave posega z obstoječimi ureditvami.
Tabela 2-6: Opis obstoječih ureditev v neposredni bližini posega in povezave s posegom. Obstoječi poseg/ureditev v Način povezav posega z obstoječimi ureditvami neposredni bližini načrtovanega posega državna cesta RT 3235, odsek 1125 Po državni cesti se bodo vršili dovozi smučarjev z osebnimi Boh. Bistrica – Vresje vozili in avtobusi. železniška proga Jesenice – Nova Preko železniške proge bodo omogočeni dovozi smučarjev v Gorica neposredno bližino Spodnje postaje, kar bo zmanjševalo potrebe po vožnjah smučarjev z osebnimi vozili. Vodni park Bohinj – Aquapark in Načrtovani poseg se bo z obstoječim Bohinj ECO Hotelom in Bohinj ECO Hotel Vodnim parkom Bohinj povezoval v celovito turistično ponudbo območja (preživljanje prostega časa, namestitve) Obstoječe žičniške naprave smučišča Načrtovana kabinska žičnica bo nadomestila zastarele žičniške Kobla in smučišča naprave na smučišču Kobla, s čimer bo omogočena ponovna raba smučišč za športno dejavnost.
Iz tabele 2-6 je razvidno, da bo poseg funkcijsko in/ali prostorsko povezan z obstoječo cestno in železniško infrastrukturo, hotelsko ponudbo v bližini ter obstoječimi smučišči Smučišča Kobla, ne bo pa povezan z obstoječimi žičniškimi napravami, ki se bodo odstranile.
Opis posegu najbližjih stanovanjskih objektov V tabeli 2-7 navajamo GK koordinate in minimalne oddaljenosti obstoječih najbližjih stavb z varovanimi prostori od območja posega. Pri tem sta objekta SO1 (Rožna ulica 32) in SO2 (Ravne v Bohinju 23) namenjena izključno bivanju. Objekt SO3 (Ravne v Bohinju 23a) je po dejanski rabi gostišče Janez. Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno v letu 1988 za kuhinjo, točilnico, restavracijo, posebno sobo, sanitarije in vhod (83) ter v letu 1989 za zunanjo ureditev (84). Na prostorskem portalu RS je v stavbi SO3 registrirano eno stanovanje (80), zato smo navedeni objekt SO3 na naslovu Ravne v Bohinju 23a v tem poročilu o vplivih na okolje kljub nepridobitvi uporabnega dovoljenja za stanovanje ali apartma obravnavali kot stavbo z varovanimi prostori.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 24 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 2-7: GK koordinate in minimalne oddaljenosti najbližjih stavb z varovanimi prostori (50).
Naslov GK koordinate GK koordinate GK koordinate najbližje točke mesta ocenjevanja najbližje točke
stavbe z hrupa (MO) območja posega
varovanimi stavbe z
prostori (SO)
GKY* GKX* GKY* GKX* GKY** GKX**
Oznaka Oznaka stavbe z (SO) prostori varovanimi (MO) hrupa ocenjevanja Mesto Minimalna razdalja varovnaimi prostori (SO) (m) hrupa vira območja od Minimalna ocenjevanja razdalja hrupa (m) hrupa vira območja (MO) mesta od
SO1 Rožna ulica 32 MM1 420083 125322 420086 125332 420123 125322 40,0 38,3 SO2 Ravne v Bohinju 23 MM2 420312 124411 420308 124412 420122 124397 190,5 186,6 SO3 Ravne v Bohinju 23a MM3 420110 124324 420104 124328 420082 124346 35,6 28,4 Opomba *: GK-koordinate smo odčitali v Atlasu okolja (2). **:Minimalne razdalje smo odčitali iz situacije vira hrupa (46).
Navedene obstoječe stavbe z varovanimi prostori iz tabele 2-7 SO1, SO2 in SO3 so grafično prikazane tudi na sliki 0-1 tega poročila.
Aktivnosti, povezane z odstranitvijo oziroma prenehanjem posega ali vzpostavitvijo prejšnjega stanja po ukinitvi posega, če je to potrebno V primeru prenehanja obratovanja posega se bodo postaje in žičnica odstranili oz. prodali. Temelji postaj žičnic ter zunanje betonske in druge utrjene površine se bodo odstranile. Območje posega se bo prepustilo sukcesivnemu zaraščanju.
2.3. LASTNOSTI POSEGA Z načrtovanim posegom se načrtuje gradnja kabinske žičnice, ki bo obsegala tri postaje (spodnja, srednja in zgornja postaja) in dva odseka žičnice (G1 in G2). Urejanje novih smučišč, dodatno zasneževanje in razsvetljava smučišč ni predmet obravnavanega posega. Ureditev načrtovane kabinske žičnice opisujemo v nadaljevanju. a) Spodnja postaja Bohinjska Bistrica Spodnja postaja leži na južnem robu naselja Bohinjska Bistrica, nad železniškim predorom Bohinjska Bistrica - Podbrdo. Spodnjo postajo žičnice sestavljajo strojnica in streha, ki pokriva strojni del ter dodani manjši objekt s prostorom za nadzor in za sanitarije. Spodnja postaja ima samo pritličje in nima kleti. Streha žičnice je ravna in jo obroblja robni venec višine približno 1 m. Streha je podprta z dvema podporama/stebroma. Streha nadzornega objekta je prav tako ravna. Pohodni del postaje je tlakovan. Del postaje pod streho, ki ni pohoden, je deloma poglobljen in tlakovan s tlakovci.
Dimenzije objekta spodnje postaje: • tloris spodnje postaje (zunanje dimenzije): 24,25 m x 8,6 m • objekt za nadzor in sanitarije: 5,6 m x 3,8 m • etažnost: P – pritlična etaža: višina od pohodne površine do zgornjega roba robnega venca strehe 5,50 m.
Spodnja postaja je postavljena na rahlo nagnjenem terenu. Teren okrog objekta se zvezno prilagodi obstoječemu terenu.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 25 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Zunanja ureditev postaje: pohodna površina vstopne in izstopne ploščadi je izvedena iz kovinske rešetke, pohodna površina na severni strani postaje je izvedena v metličenem betonu; preostali del (južni del) zemljiške parcele je uvaljan tampon oz. trata. Površine neposredno ob postaji se uredijo v nagibu 1% od objekta, v nadaljevanju pa se ta površina prilagodi obstoječemu terenu (1).
Spodnja postaja kabinske žičnice je locirana nad Bohinjskim železniškim predorom. Nulta kota pohodne površine spodnje postaje kabinske žičnice je na koti 545,6 m.n.m.. Kota dna temelja postaje je na koti 542,50 m.n.m. Kota tirov v predoru na lokaciji pod postajo kabinske žičnice je na višini 525,70 m.n.m.. Kota temena predora na isti lokaciji je na koti 531,80 (svetla višina predora je 6,10 m). Višinska razlika med dnom temelja postaje in temenom predora je 10,65 m (1).
Edina dva stebra nosilne konstrukcije postaje kabinske žičnice ležita na omenjenem temelju dolžine 16,25 m, ki je zamaknjen glede na traso predora za 11°. Začetek temelja na severni strani je približno nad temenom predora. Konec temelja na južni strani je približno nad zahodnim robom predora. Temelj leži na dveh temeljnih gredah, ki sta locirani pod stebri postaje in slonita vsaka na dveh armirano betonskih uvrtanih pilotih premera 120 cm in dolžine 17,50 m. Grede so dimenzij 120/200 cm (1).
Prenos obremenitve stebrov postaje kabinske žičnice na grede in pilote, ki morajo biti oddaljeni vsaj 3 m od zunanjega roba stene predora (skladno z zahtevo tehničnih služb Slovenskih železnic), omogoča situacijo, v kateri ni dodatne obremenitve na predor tako, da je predor glede na nove obremenitve nedotaknjen in ni novega dodatnega vpliva na obstoječi železniški predor. Konstrukcija je z opisanim načinom izvedbe prilagojena obstoječemu predoru in situaciji na lokaciji, tako da vpliva nove obremenitve na predor ne bo oziroma bo minimalen (1). b) Spodnji odsek žičnice (G1): Površina spodnjega odseka žičnice je podolgovat pas v skupni širini 15 m, v katerem so postavljeni stebri z nosilnimi kabli žičnice, v tem pasu podzemno potekajo tudi kabli elektro omrežja, kabel za zveze za interno upravljanje žičnice ter TK kabel. Ostali podatki za spodnji odsek so razvidni iz tabele 2-8. c) Srednja postaja Ravne: Postaja leži na zahodnem delu Raven, severno od ceste Ravne v Bohinju in je sestavljena iz: • zgornje postaje spodnjega odseka, • spodnje postaje zgornjega odseka, • objekta za nadzor in objekta za spuščanje kabin v kletno etažo z garažo za shranjevanje kabin.
Srednjo postajo sestavljata dve postaji v pritlični etaži (zgornje postaje spodnjega odseka in spodnje postaje zgornjega odseka), objekt s prostori za nadzor, objekt za transport kabin v klet in kletna etaža, kjer so strojni in servisni prostori žičnice ter garaža za shranjevanje kabin. Dve postaji žičnice, nadzorni objekt in objekt za transport kabin v kletno etažo so postavljeni na plošči kletne etaže. Dostopi do postaj so urejeni po plošči kletne etaže. Prostor za nadzor je v istem objektu skupaj z rampo za transport kabin v kletno etažo. Ta objekta sta podolgovate oblike, eden je postavljen na zahodnem robu, drugi pa na vzhodnem robu srednje postaje. Streha je ravna.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 26 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Dimenzije srednje postaje: • tloris celotne srednje postaje (zunanje dimenzije kletne etaže): 69,60 x 53,40 m, • tloris vsake od dveh postaj za spodnji in zgornji odsek: 24,25 x 8,8 m, • tloris objekta za nadzor in objekta za spuščanje kabin v kletno etažo: 50,35 x 7,75 m in 18,75 x 4,70 m, • etažnost: K + P (v pritlični etaži so kontrolna soba, sanitarije za zaposlene, garderobe za zaposlene, čajna kuhinja, vhodne rampe za transport kabin v kletno etažo; v kletni etaži je strojnica, transformatorska postaja, prostor za generator, prostor za elektro omare, sanitarije zaposlenih, sanitarije za obiskovalce, garaža za kabine, rezervoar dizel goriva, garaža za kabine, shrambe za opremo in vzdrževanje žičnice in smučišča, stopnišča in hodniki), • višina srednje postaje; o etažna višina kleti 6,9 m, o višina od pohodne površine pritličja do zgornjega roba robnega venca strehe 5,50 m.
Srednja postaja je postavljena na nagnjenem terenu, tako da kletna etaža na spodnjem delu sega iz obstoječega terena. Kletna etaža srednje postaje je večja od površine postaj v pritlični etaži. Na nivoju pritličja se na plošči kletne etaže uredi pohodna terasa.
Na srednji postaji se bo uredilo interno točilno mesto za oskrbo teptalcev snega z gorivom. Rezervoar goriva z volumnom 8 m3 bo lociran v kleti objekta, interno točilno mesto oziroma pretakališča bo locirano na JV strani srednje postaje. Točilno mesto bo od objekta spodnje postaje odmaknjeno 10 m. Pretakališče za avtocisterno za pretakanje goriva iz avtocisterne v rezervoar se bo uredilo na istem pretakališču kot bo urejeno interno točilno mesto. Tlak pretakališča je zgrajen iz metličenega betona v obliki lovilne sklede z volumnom minimalno 450 l in z lovilnim jaškom. Iztok iz lovilne sklede pretakališča je urejen preko lovilnika olj z avtomatskim zapornim ventilom v ponikovalnico.
Zunanja ureditev postaje: pohodna površina vstopne in izstopne ploščadi je izvedena iz kovinske rešetke. Pohodna terasa na kletni etaži je izvedena v metličenem betonu. Dovoz in manipulativna površina pred kletno etažo, kjer so shrambe za opremo, je asfaltirana površina. Preostali del zemljiške parcele je trata. d) Zgornji odsek žičnice (G2): Površina zgornjega odseka žičnice je podolgovat pas v skupni širini 15 m, v katerem so postavljeni stebri z nosilnimi kabli žičnice, podzemno potekajo v tem pasu tudi kabli elektro omrežja, kabel za zveze za interno upravljanje žičnice ter TK kabel. Ostali podatki o zgornjem odseku žičnice so razvidni iz tabele 2-8. e) Zgornja postaja na Sedlu pod Malim vrhom Zgornja postaja leži na sedlu pod Malim vrhom. Zgornjo postajo žičnice sestavljajo strojna naprava in streha, ki pokriva strojni del ter dodani manjši objekt ploščate kvadratne oblike s prostorom za nadzor in s kemičnimi sanitarijami (kontejnerskega tipa). Zgornja postaja ima klet in pritličje. V kletni etaži so prostori strojnice, generatorja, transformatorska postaja, prostor z elektro omaricami, hodniki s stopniščem, sanitarije. Streha žičnice je ravna in jo obroblja robni venec višine pribl. 1 m. Streha je podprta z dvema podporama/stebroma. Streha nadzornega objekta je ravna. Pohodni del postaje je tlakovan. Del postaje pod streho, ki ni pohoden, je deloma poglobljen in tlakovan s tlakovci. Zgornja
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 27 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
postaja je postavljena na manjšo vzpetino, izstopna površina se izvede na vrhu vzpetine, teren okrog objekta se zvezno prilagodi obstoječemu terenu. Dimenzije objekta zgornje postaje: • tloris zgornje postaje (zunanje dimenzije): 24,30 m x 8,6 m z dodanim objektom za nadzor in sanitarijami: 5,40 m x 4,30 m • etažnost: K + P (podkleteni del obsega prostor za pogon žičnice, transformatorsko postajo napetosti 20/0,4 kV, prostor za generator, prostor za elektro omare, sanitarije za zaposlene, stopnišča in hodniki) • višina zgornje postaje; o višina od pohodne površine do zgornjega roba robnega venca strehe 5,50 m
Zunanja ureditev postaje pohodna površina vstopne ploščadi je izvedena iz kovinske rešetke. Preostali del zemljiške parcele je uvaljan tampon oz. trata.
2.3.1. Tehnične značilnosti posega Osnovne tehnične podatke o žičnici podajamo v tabeli 2-8.
Tabela 2-8: Osnovni tehnični podatki spodnjega in zgornjega odseka kabinske žičnice Opis dela posega Bohinjska Bistrica – Ravne (G1) Ravne – Sedlo pod Malim Vrhom (G2) Št. potnikov na kabino 10 10 Hitrost vožnje 6 m/s 6 m/s Končna kapaciteta 2.000 oseb/h 2.000 oseb/h Začetna kapaciteta 1.000 oseb/h 1.000 oseb/h Končno število kabin 23 48 Začetno število kabin 12 24 Razdalja med kabinami 216 m 216 m Časovni razmik med kabinami 36 s 36 s Stran vzpenjanja Desna Desna Horizontalna dolžina 903 m* 2197 m* Višinska razlika 188,9 m * 740,5 m * Največji naklon vrvi 58 % 53 % Število stebrov 8 14 ▪ Podporni stebri 6 11 ▪ Protiutežni stebri 2 2 ▪ Podporni/protiutežni stebri 0 1 Tip stebrov Z okroglo sekcijo Z okroglo sekcijo Razmik žice 6,1 m 6,1 m Število koles v liniji 148 264 Premer podpornih koles 460 mm 550 mm Premer protitežnih koles 420 mm 420 mm Premer pogonskega in obračalnega kolesa 4,9 m 4,9 m Pogon 1 motor A.C. 1 motor A.C. Nominalna moč motorja 400 kW 800 kW Ocenjena poraba elektrike 90.000 kWh 160.000 kWh Reduktor 145 kNm 320 kNm Čas vožnje 2 min 30 s 6 min 20 s Pomožni pogon Hidravličen z dizel motorjem Hidravličen z dizel motorjem Hitrost s pomožnim pogonom 1,0 m/s 1,0 m/s Moč 110 kW pri 2000 rpm 230 kW pri 2000 rpm Žica WS 186 fili + PPC WS 186 fili + PPC Premer žice 54 mm 54 mm Napenjanje hidravlično hidravlično Sila napenjanja 54.000 daN 54.000 daN Varnostna linija V tla V tla Opomba *: podatki se zaradi večje natančnosti PGD (46) razlikujejo od podatkov v odločbi (39)
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 28 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Infrastrukturna opremljenost območja posega Dostop do spodnje postaje žičnice bo s RT 3235, odsek 1125 Boh. Bistrica – Vresje po Rožni ulici. Srednja postaja v Ravnah bo dostopna s Ceste na Ravne. Načrtovana žičnica se bo priključila na javno elektro omrežje pri spodnji postaji žičnice na TP ob Jelovški cesti. Kablovod bo potekal od TP ob Jelovški cesti do spodnje postaje žičnice, potem pa po trasi žičnice do srednje in zgornje postaje, hkrati s kablom za zveze za interno upravljanje žičnice ter TK kablom.
Prostori za osebje in sanitarije v spodnji, srednji in zgornji postaji se bodo ogrevali z električno energijo.
Spodnja postaja bo priključena na javno vodovodno omrežje, ki poteka po Rožni ulici in javno komunalno kanalizacijsko omrežje, ki poteka po Jelovški cesti. Padavinske odpadne vode s ploščadi ter strehe žičniške naprave in komandnega objekta se bodo odvajale v peskolove s ponikovalnicami. Spodnja postaja se bo z elektriko napajala iz obstoječe TP ob Jelovškovi ulici.
Srednja postaja na Ravnah se bo priključila na javno vodovodno omrežje, ki bo potekal po cesti Ravne v Bohinju, komunalne odpadne vode iz sanitarij se bodo odvajale v MKČN kapacitete 12-16 PE. MKČN in cevovodi bodo izvedeni nepropustno. Padavinske vode s streh žičniške naprave, komandnega objekta in objekta za transport kabin v kletno etažo se bodo odvajale v ponikovalnico, padavinske vode s postajnega objekta, platoja za točenje goriva in dovozne ceste pa se bodo odvajale v ponikovalnico preko lovilnika olj z avtomatskim zasunom ter skladnega s tehnično specifikacijo SIST EN 858. Na srednji postaji bo nameščena tudi transformatorska postaja napetosti 20/04 kV.
V zgornji postaji žičnice bodo urejene kemične sanitarije. Vsebina kemičnega stranišča se bo praznila po potrebi in odvažala s kabinsko žičnico. Padavinske vode z objekta postaje ter strehe žičniške naprave in komandnega objekta se bodo odvajale v peskolove s ponikovalnicami. Za obratovanje žičnice v primeru izpada električne energije bosta na spodnji in zgornji postaji vgrajena dizel agregata, ki pri običajnem obratovanju žičnice ne bosta obratovala. Na zgornji postaji bo nameščena tudi transformatorska postaja napetosti 20/04 kV. 20 kV kabel bo s spodnje do srednje postaje ter od srednje do zgornje postaje potekal v trasi žičnice.
Postaje imajo projektirano osvetlitev dostopov in vstopno/izstopnih ploščadi zaradi varnosti obratovanja žičnice (46). Izven obratovanja žičnice postaje niso osvetljene. Na območju vseh postaj bodo svetilke za osvetlitev dostopov nameščene pod strehami postaj žičnic, ki so zgrajene kot nadstrešnice, in sicer (79): • Spodnja postaja: 3x halogenski reflektor 100 W, • Srednja postaja: 3x halogenski reflektor 100 W, • Zgornja postaja: 3x halogenski reflektor 100 W.
Navedeni reflektorji bodo nameščeni nad vrati oz. na stenah kontrolne sobe, vse pod nadstrešnico posamezne postaje.
Način ravnanja z odpadki je za vsako vrsto odpadka opisan v tabeli 2-14.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 29 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
2.3.2. Tehnološke značilnosti posega Glavni in edini proces, ki se bo odvijal na žičnici, je transport potnikov, smučarjev v času smučarske sezone, izven nje pa prevozu športnikov, rekreativcev, turistov, in sicer iz doline na zgornjo postajo in obratno. Skladno s 4. členom Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb se obravnavani poseg razvršča med krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno ločljivo pritrjena na vrv.
V času obratovanja (prevoza potnikov) kabinska žičnica deluje tako, da se kabina pri vstopu v žičniško postajo loči od vrvi in počasi polkrožno potuje skozi postajo žičnice, pri tem ima kabina odprta vrata, s čimer je omogočen vstop in izstop iz kabine. Po zaključku polkrožne poti se vrata kabine zaprejo, kabina se pritrdi na vrv in zapusti prostor postaje. Kabinska žičnica bo obratovala celo leto, to je 365 dni/leto, v času smučarske sezone maksimalno od 8.00 do 20. ure, torej 12 ur dnevno. Na letni ravni to pomeni do 3.650 ur obratovanja v dnevnem obdobju dneva in 730 ur obratovanja v večernem obdobju dneva.
Podatki o zmogljivosti naprave in prepustnosti obstoječih smučarskih prog Glede na opravljeno Analizo usklajenosti planiranih in obstoječih smučarskih prog in planiranih in obstoječih žičniških naprav na smučišču Kobla v Bohinjski Bistrici (36, 37) smo v tabeli 2-9 povzeli podatke o kapacitetah obstoječih in načrtovanih žičnic v odnosu s prepustnostjo obstoječih oziroma načrtovanih smučarskih prog na odgovarjajočem odseku.
Tabela 2-9: Podatki o kapacitetah žičnic in smučarskih prog Hkratno obratovanje obstoječih in novih žičniških naprav
Enota smučišča Kapaciteta žičnic Prepustnost smučišč
nove
– –
Kapaciteta Kapaciteta žičnice obstoječe Kapaciteta žičnice kapaciteta Skupna žičniške naprave Prepustnost obstoječih smučišč načrtovanaDodatna smučišča prepustnost Skupna smučišč
Odsek od Bohinjske 900 (2S Kobla 1) 1000-začetna zmogljivost 1900 676 (S-01) 2090 2766 Bistrice do Raven 2000-končna zmogljivost 2900 (S-02) (G1) 1 Ravne – Sedlo pod 870 (2S Kobla 2) 1000-začetna zmogljivost 1900 2214 (S-04 + S 05) 2000 4214 Malim vrhom (G2)2 900 (2S Kobla 3) 2000-končna zmogljivost 2900 660 (S-05 + del S- (S-06) 2660 04) Opomba 1: gre za spodnji odsek načrtovanega posega, 2-gre za zgornji odsek načrtovanega posega
Iz tabele 2-9 je razvidno, da bo prepustnost obstoječih prog v primeru hkratnega obratovanja obstoječih in novih žičniških naprav na smučišču Kobla premajhna (prepustnost obstoječih smučišč je premajhna tudi v primeru obratovanja zgolj obstoječih žičnic). V primeru obratovanja samo nove žičnice (obstoječe žičnice Kobla I, II in III ne obratujejo), bo lahko nova žičnica obratovala z 1/3 zmogljivosti. 1/3 zmogljivosti nove žičnice je približno enaka najmanjši prepustnosti obstoječih smučišč.
Pri dodatni ureditvi načrtovanih novih smučišč z oznako S-02 in S-06 (shematsko prikazani na sliki 2-2) skupna kapaciteta vseh žičniških naprav (obstoječih in novih) ne bo bistveno presegala prepustnosti smučarskih prog. V primeru, da bo obratovala samo nova žičnica, pa bo prepustnost smučarskih prog večja kot znaša zmogljivost nove žičnice.
Glede na dodatek Analize usklajenosti planiranih smučarskih prog in planiranih žičniških naprav na smučišču Kobla v Bohinjski Bistrici (37) smo v tabeli 2-10 povzeli podatke o
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 30 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
kapacitetah načrtovane kabinske žičnice v odnosu s prepustnostjo obstoječih oziroma načrtovanih smučarskih prog na odgovarjajočem odseku ob predpostavki, da obstoječe žičniške naprave Kobla I, II in III ne obratujejo.
Tabela 2-10: Podatki o kapaciteti načrtovane kabinske žičnice v odnosu s prepustnostjo obstoječih in novih smučišč Obratovanje le nove kabinske žičnice
Enota smučišča Kapaciteta žičnic Prepustnost smučišč
nove
–
Kapaciteta Kapaciteta žičnice Prepustnost obstoječih smučišč načrtovanaDodatna smučišča prepustnost Skupna smučišč
Odsek od Bohinjske Bistrice do 1000-začetna zmogljivost 676 (S-01) 2090 (S-02) 2766 Raven (G1) 1 2000-končna zmogljivost Ravne – Sedlo pod Malim vrhom 1000-začetna zmogljivost 2214 (S-04 + S 05) 2000 (S-06) 4214 (G2)2 2000-končna zmogljivost 660 (S-05 + del S-04) 2660 Opomba 1: gre za spodnji odsek načrtovanega posega, 2-gre za zgornji odsek načrtovanega posega
Iz tabele 2-10 je razvidno, da prepustnost obstoječih prog ob ukinitvi obstoječe žičnice Kobla I, II in III zadošča za 1/3 končne zmogljivosti žičnice, ki je 2000 potnikov/h oziroma za 66 % začetne zmogljivosti žičnice, ki znaša 1000 potnikov/h.
Vzdrževanje posega v času obratovanja Za potrebe vzdrževanja posega v času obratovanja se bo uporabljal 15 m koridor žičnice in žičnica sama. Večina vzdrževalnih del se izvaja s pomočjo kabinske žičnice same.
2.3.3. Najboljše razpoložljive tehnike NRT Za obravnavani poseg ni na voljo referenčnega dokumenta in določenih NRT tehnik.
2.3.4. Proizvodni procesi, materiali, energija in življenjski ciklus proizvodov
Podatki o glavnih proizvodnih procesih in aktivnostih
Gradnja Območje gradbišča je prikazano na grafični prilogi 1b. Območje gradbišča trase žičnice med postajami je enake širine kot zemljiška parcela žičnice, to je 15 m. Območje gradbišča je določeno na zemljiščih, katerih parcelne številke so navedene v poglavju 2.1 tega poročila in je obenem tudi območje posega (46). Dostop do gradbišča spodnje postaje je po javni cesti, in sicer po Rožni ulici. Dostop do gradbišča srednje postaje je po javni cesti, in sicer po Cesti na Ravne. Dostop do gradbišča zgornje postaje je po trasi načrtovane žičnice in s helikopterjem. Gradbeni material bo skladiščen na območju gradbišč spodnje in srednje postaje. Servisa vozil in gradbenih strojev na gradbišču ne bo, prav tako tudi ne skladišč goriv in maziv.
Za gradnjo načrtovanega posega bodo uporabljali naslednje stroje in naprave: • tovorna vozila za dovoz gradbenega materiala in stebrov, • manjši bager 3,5-8 ton, • betonski mešalec za dovoz betona, • naprava za vrtanje lukenj za pilote,
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 31 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
• ročno vodeni valjar 1-4 tone, • motorna žaga, • helikopter.
Stebri za montažo s helikopterjem se pripeljejo do srednje postaje, kjer se jih s helikopterjem odvzema/nalaga direktno s kamiona. Dnevno se bo s helikopterjem zmontiralo do 4 stebre.
Gradnja načrtovanega posega bo potekala v naslednjih fazah: 1. gradnja postaj načrtovane kabinske žičnice: • izkop gradbene jame in postavitev temeljev postaj kabinske žičnice (na spodnji postaji v Bohinjski Bistrici tudi pilotiranje), • montaža elementov postaj kabinske žičnice: konstrukcija je kovinska in modularna. 2. gradnja kabinske žičnice: • posek gozda – čiščenje trase žičnice v širini 15 m, • izkop in gradnja temeljev za posamezne stebre žičnice, • dovoz in montaža stebrov: del stebrov se pripelje s kamionom in postavi z žerjavom kamiona, del stebrov se montira s pomočjo helikopterja, • montaža nosilnih vrvi in kabin. 3. Gradnja trase žičnice v območju naravne vrednote povirnega kraka potoka Belca: • Dostopna pot za gradnjo trase žičnice ne poteka čez strugo potoka Belca. • Na območju naravne vrednote se kabli položijo pod strugo potoka. • Gradnja in montaža stebrov se po potrebi izvede s helikopterjem. • Odstranitev posekanega drevja se vrši po poteh za dostop do stebrov.
Gradnja postaj žičnice se bo predvidoma izvajala v času junij-november (1, 46), torej do 154 delovnih dni, do 12 ur/dan; skupno do 1850 ur. Gradnja kabinske žičnice (temelji stebrov, montaža stebrov, montaža nosilnih vrvi) se bo predvidoma izvajala v času avgust – november (1, 46).
Gradnja postaj žičnice se bo predvidoma izvajala s tehnologijo, ki je običajna za gradnjo objektov, izjema je spodnja postaja žičnice, kjer je zaradi spodaj ležečega železniškega predora za temeljenje objekta potrebna izgradnja pilotov. Temelj spodnje postaje žičnice bo umeščen na dveh prečnih temeljnih gredah, ki bosta locirani pod stebri postaje in bosta sloneli vsaka na dveh armirano betonskih uvrtanih pilotih premera 120 cm in dolžine 17,5 m. Prečne grede so dimenzij 120/200 cm.
Dostop do gradbišč spodnje in srednje postaje bo po javnih cestah (Rožna ulica ter Cesta na Ravne). Dostop do zgornje postaje bo po trasi kabinske žičnice ter s helikopterjem.
Gradnja temeljev stebrov kabinske žičnice se bo izvajala po trasi kabinske žičnice v 15 m koridorju/pasu. Velikost gradbišča posameznega temelja ne bo presegala širine 15 m. Dostop gradbene mehanizacije do posameznih temeljev stebrov žičnice bo potekal po trasi žičnice.
Izkop gradbenih jam objektov in temeljev stebrov bo potekal strojno z gradbeno mehanizacijo (bagri). Uporaba miniranja za načrtovani poseg ni predvidena in se ga ne bo izvajalo pri načrtovani gradnji.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 32 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Posek gozda zaradi gradnje bo potreben le na posameznih delih trase za izvedbo temeljev, za izvedbo elektro vodov pod žičnico ter za dostop gradbene mehanizacije (manjših bagrov ipd.) po trasi žičnice do posameznih temeljev za stebre. Navedeno pomeni, da bo posek gozda na trasi selektiven in ne bo na vseh delih trase širok 15 m, bo pa širok minimalno 4 m kot dostopna pot za kamione in bagre. Montaža stebrov žičnice in zgornje postaje žičnice se bo izvajala deloma po trasi žičnice deloma pa s helikopterjem. S helikopterjem se bodo predvidoma montirali naslednji stebri žičnice: steber spodnjega odseka kabinske žičnice na zemljišču s parc.št. 584/5, k.o. Bohinjska Bistrica ter vsi stebri zgornjega odseka kabinske žičnice razen prvih treh stebrov na območju naselja Ravne.
Gradbeni material bo skladiščen na območju gradbišč spodnje in srednje postaje. Servisa vozil in gradbenih strojev na gradbišču ne bo, prav tako tudi ne skladišč goriv in maziv.
Obratovanje Poseg je namenjen transportu smučarjev v zimski sezoni ter drugim obiskovalcem v letni sezoni. Poseg torej ni namenjen proizvodnim dejavnostim. Posamezne aktivnosti posega smo opisali v poglavju 2.3.2., zato jih na tem mestu ne ponavljamo.
Materiali
Gradnja Materiali in izdelki za potrebe gradnje posega se bodo kupili na trgu. V tabeli 2-11 navajamo vrste in količine porabljenih materialov, surovin ali izdelkov za gradnjo posega (24).
Tabela 2-11: Vrste in količine porabljenih materialov, surovin ali izdelkov za potrebe gradnje posega (24). Vrste porabljenih materialov, surovin ali izdelkov Merska enota Ocenjena količina
Materiali in surovine Zasipi, nasipi, tampon m3 9.108 od izkopanega materiala Nearmiran beton m3 262 Armiran beton m3 2918 Betonsko železo armiranih betonov t 347,1 Jeklo za stebre, postaje, vrvi, skladišča in kabine t 775 Izdelki Hidro in toplotne izolacije m2 3431 Ravne strehe m2 917 Leseni montažni objekti m2 158 Lesene fasade m2 132 Kovinski pohodni tlaki m2 597 Okna in vrata m2 50 Harmonika ali rolo vrata na električni pogon m2 137 Tlaki – epoksi, guma, porfido, tal-m-korund m2 2497
Obratovanje V času obratovanja posega se bodo porabljale predvsem naslednje dobrine oz. surovine: • pitna voda za zagotavljanje vode za sanitarne namene. Poraba pitne vode je ocenjena na 3.000 m3 na leto oz. v povprečju 8,25 m3/dan.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 33 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vrste in količine potrebnih energentov Za obratovanje načrtovanega posega se bodo porabljali naslednji energenti: • električna energija: za obratovanje posega, ogrevanje prostorov, delovanje električnih naprav, itd., • dizel za obratovanje snežnih teptalcev.
V tabeli 2-12 navajamo porabo energentov za čas obratovanja posega (24, 49).
Tabela 2-12: Ocenjena poraba surovin, materialov in izdelkov za obratovanje posega (24, 49). Porabnik Letna količina Enota Energent (ocena) Električna energija MWh 800 poseg Dizel* l 16000 Bencin (za motorno žago) l 100 Opomba: *16 l/teptalnik/h x 5 h/dan x 100 dni x 2 teptalnika
Vrste in količine izdelkov ter osnovne značilnosti njihovega življenjskega ciklusa V okviru načrtovanega posega ne bo potekala proizvodna dejavnost in s tem tudi ne proizvodnja izdelkov, zato je navajanje vrste in količine proizvodov ter značilnosti njihovega življenjskega ciklusa nerelevantno.
2.4. OKOLJSKE ZNAČILNOSTI POSEGA
2.4.1. Raba oziroma poraba naravnih virov Poseg kratkoročno (predvsem v času gradnje in ukinitve posega) in dolgoročno (v času obratovanja) porablja naravne vire le indirektno: • indirektna raba – preko nakupa na trgu: o uporaba mineralnih surovin (beton) za izvajanje potrebnih gradenj ter tlakovanja delov zunanjih površin, o uporaba kovin za stebre in kovinske pletenice za kabinsko žičnico, o poraba vode za oskrbo s pitno vodo ter za pripravo tople sanitarne vode, o uporaba dizla in bencina za obratovanje teptalcev snega in motorne žage.
Podatki o količinski rabi naravnih virov so razvidni iz tabel 2-11 in 2-12.
2.4.2. Vrsta in količina nastalih stranskih proizvodov in odpadkov ter načini ravnanja z njimi Pri načrtovanem posegu ne gre za proizvodno dejavnost, zato pri posegu ne nastajajo stranski proizvodi. V času gradnje in v času obratovanja posega nastajajo odpadki, ki jih prikazujemo v tabelah 2-13 in 2-14. Vrste in količine odpadkov, ki bodo nastajali v času opustitve posega, navajamo v tabeli 2-15.
Nastajanje odpadkov v času gradnje posega in ravnanje z njimi V času gradnje posega se bodo izvajala različna dela, pri katerih je možnost nastanka odpadkov. Ta dela so izkop za postaje in stojna mesta stebrov ter v manjši meri sečnja dreves. V tabeli 2-13 našteti odpadki so posledica gradnje načrtovanega posega.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 34 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 2-13: Vrste in količine odpadkov v času gradnje posega in načina ravnanja z njimi (24, 49). Vrsta odpadka klasifikacijska Količina ravnanje z odpadkom št. odpadka odpadka Ostanki vej in vrhov se zložijo na obrobje poseke v kupe ali riže v skladu z navodili Odpadki iz gozdarstva (veje listavcev pooblaščene gozdarske službe, odvečna 02 01 07 * in iglavcev, grmovje ) količina se odpelje v predelavo za izdelavo sekancev za biomaso, kar ni primerno za predelavo, pa v kompostarno. Zemlja in kamenje, ki nista Delno se izkop na mestu gradnje porabi za navedena v 17 05 03 (izkop za 17 05 04 21.222 m3 zasipanje (9.108 m3), višek pa se predaja v temelje stebrov in postaj) obdelavo (12.114 m3). * količina posekanih dreves v tej fazi ni znana, posek bo izvršen v skladu z določil pristojnega Zavoda za gozdove in uporabljen kot surovina, odpadki bodo samo ostanki vej in vrhov
Les, ki bo nastal pri poseku trase, bo surovina, kot odpadki pa se štejejo le ostanki vrhov dreves in vejevja, ki se v skladu s pravili gozdarske stroke delno pustijo na mestu sečnje, preostalo pa se mora odpeljati z mesta posega v ustrezno predelavo za biomaso, kar se ne da predelati, pa se odpelje na kompostiranje.
Pri gradnji bo nastalo 21.222 m3 zemeljskih izkopov, in sicer: • 1.335 m3 zaradi izgradnje spodnje postaje, • 18.867 m3 zaradi izgradnje srednje postaje, • 580 m3 zaradi izgradnje zgornje postaje, • 440 m3 zaradi gradnje temeljev za stojna mesta za stebre žičnice (24).
Na mestu gradnje se bo ponovno uporabilo za zasipanje območij gradnje do maksimalno 9108 m3, z mesta gradnje pa bo treba odpeljati približno 12.114 m3. Viški zemeljskih izkopov se bodo predali pooblaščenim prevzemnikom gradbenih odpadkov.
V tabeli 2-13 smo zbrali vrste gradbenih odpadkov, ki jih pričakujemo pri običajnem izvajanju gradbenih del, kot je postavitev postaj in stebrov žičnice. Količine odpadkov smo povzeli po ocenah projektanta (24). V primeru nesrečnih situacij na gradbišču, predvsem pri razlitju nevarnih snovi (gorivo in olja iz delovnih strojev) lahko kot posledico razlitja nevarnih snovi pričakujemo še nastajanje nevarnih odpadkov kot so onesnažena zemljina, onesnažena adsorpcijska sredstva, čistilne krpe in zaščitne obleke. V primeru nastanka navedenih nevarnih odpadkov se bodo le ti zbirali v ustreznih nepropustnih posodah in predajali pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem nevarnih odpadkov.
Nastajanje odpadkov v času obratovanja posega in ravnanje z njimi Pri obratovanju posega bodo nastajali odpadki, katerih vrsto in količino prikazujemo v tabeli 2-14. To bodo odpadki, ki bodo nastajali pri vzdrževanju trase žičnice, predvsem na mestih v bližini postaj, kjer je žičnica na nizki višini in je traso potrebno vzdrževati. Pri rednem obratovanju in vzdrževanju naprav žičnice bodo nastajala odpadna olja – hidravlična olja iz različnih tehničnih komponent pogonskega sklopa žičnice – reduktor, cilinder.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 35 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 2-14: Vrste in ocenjene letne količine odpadkov v času obratovanja in način ravnanja (24, 49) Vrsta odpadka klasifikacijska Količina ravnanje z odpadkom št. odpadka odpadka Ostanki vej in vrhov se zložijo na obrobje poseke v kupe ali riže v skladu z navodili Odpadki iz gozdarstva (veje listavcev pooblaščene gozdarske službe, odvečna 02 01 07 - in iglavcev, grmovje)1 količina se odpelje v predelavo za izdelavo sekancev za biomaso, kar ni primerno za predelavo, pa v kompostarno. Oddaja pooblaščenim zbiralcem, Sintetična hidravlična olja 13 01 11* 700 l 2 predelovalcem in odstranjevalcem nevarnih odpadkov Blato iz čiščenja komunalnih odpadnih vod – blato iz MKČN, 19 08 05 10 m3 Odvoz na CČN Bohinjska Bistrica odvoz na KČN Bohinjska Bistrica vsebina kemičnih stranišč / 2 m3 odvoz na CČN Bohinjska Bistrica *-nevaren odpadek, 1-količina bo majhna, 2-v sistemu je okoli 700 l olj, zamenjava olj se izvaja praviloma 1-krat na tri leta (30)
Nastajanje odpadkov v času opustitve posega V času opustitve posega se bodo objekti postaj žičnice in stebrov odstranili oz. porušili. Ocenjene vrste odpadkov in ravnanje z njimi v času opustitve posega prikazujemo v tabeli 2-15.
Tabela 2-15: Vrste odpadkov ter način ravnanja z njimi v času opustitve posega (24) Klas. Št. Vrsta odpadka Ravnanje z odpadkom odpadka 17 01 01 beton oddaja1 17 02 01 les oddaja1 17 02 02 steklo oddaja1 17 02 03 plastika oddaja1 17 04 05 železo in jeklo oddaja1 mešanice gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki niso 17 09 04 oddaja1 navedene v 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03 zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena v 20 01 21, 20 01 23 20 01 36 oddaja1 in 20 01 35 20 03 07 kosovni odpadki oddaja1 Opombe: 1: oddaja pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov. V tem trenutku prevzemnik odpadka ni znan, ga pa bo podjetje izbralo samo izmed podjetij, ki imajo od Agencije RS za okolje okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov oziroma so vpisani v evidenco zbiralcev odpadkov
2.4.3. Vrsta in količina emisije snovi in energije v okolje
Vrsta in količina emisije snovi v vode z odpadnimi vodami • Gradnja: V času gradnje odpadne vode ne bodo nastajale, ker se bodo na gradbišču uporabljale prenosne sanitarije, pri katerih ne prihaja do iztoka odpadnih voda v okolje. • Obratovanje: V času obratovanja bo poseg predvsem vir komunalne odpadne vode. Komunalna odpadna voda iz spodnje postaje žičnice se bo odvajala v javno komunalno kanalizacijo ter na CČN Bohinjska Bistrica. Komunalne odpadne vode s srednje postaje se bodo odvajale v MKČN kapacitete 12-16 PE, za katero bo zagotovljeno redno praznjenje vsebine MKČN. Na zgornji postaji žičnice komunalne odpadne vode ne bodo obstajale, ker bodo za obiskovalce in zaposlene na voljo kemične sanitarije, ki se bodo po potrebi praznile, vsebina pa se bo s kabinsko žičnico odvažala v Bohinjsko Bistrico ter oddajala pooblaščenim prevzemnikom tovrstnih odpadkov. Padavinske odpadne vode s streh objektov bodo ponikale, padavinske odpadne vode z manipulativnih površin srednje postaje in internega servisa za goriva se bodo pred ponikanjem čistile v ustrezno dimenzioniranem lovilniku olj, skladnem s standardom SIST EN 858.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 36 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
• Opustitev: V času opustitve posega ne bodo nastajale odpadne vode.
Emisije v površinske vode V bližini posega se nahajajo potoki Bistrica (30 m), Belca (250 m) in Stržnica (360 m). Poseg prečka samo povirni krak potoka Belca, ki se razvršča med vodotoke 2. reda, pri katerih je treba v skladu z Zakonom o vodah upoštevati 5 m varovalni pas od meje vodnega zemljišča. V vodotoke niso speljane odpadne vode posega. • Gradnja posega: Emisije v površinske vode tekom izvajanja gradbenih del ne bodo nastajale, saj odpadne vode zaradi gradnje posega ne bodo nastajale. Možne so spremembe fizičnih in kemijskih značilnosti vode v povirnem kraku potoka Belca, čez katerega po potekal poseg. • Obratovanje: V času obratovanja posega emisije odpadne vode v površinske vode ne bodo nastajale, saj se vanje ne bodo odvajale. • Odstranitev posega: V času odstranitve posega emisije v površinske vode ne bodo nastajale.
Vrsta in količina emisije snovi v tla in podzemne vode • Gradnja posega: Med gradnjo posega bodo lahko nastajale emisije snovi v tla in podzemne vode samo zaradi eventualnega nesrečnega iztekanja pogonskih goriv in motornih olj iz gradbenih strojev, saj tla gradbišča niso zaščitena. Eventualna razlitja pogonskih goriv in motornih olj na gradbišču se bodo sanirala z absorpcijskimi sredstvi ter odkopom eventualno onesnažene zemljine, ki se bodo oddala kot odpadek pooblaščenim obdelovalcem tovrstnih odpadkov. • Obratovanje: V času obratovanja posega bodo vplivi na tla in podzemne vode možni zaradi ponikanja padavinskih odpadnih vod ter komunalnih odpadnih vod s srednje postaje pred čiščenjem v MKČN kapacitete 12-16 PE. Te emisije so podrobneje obdelane v poglavju 5.2.3. • Opustitev: V času opustitve posega so možne enake emisije v tla in podzemne vode kot v času gradnje posega.
V vseh fazah posega bo v primeru razlitja pogonskih goriv ali olj na območju postaj žičnic šlo za nesrečne slučaje, ki ob običajnem obratovanju niso pričakovani. Če bo do njih eventualno prišlo, se bodo razlitja ustrezno zadržala pred širjenjem v okolje ter ustrezno sanirala, zato bodo posledice teh incidentov neznatne za okolje.
Vrsta in količina emisije snovi v zrak: • V času gradnje bo prihajalo do emisij snovi v zrak zaradi izgorevanja pogonskih goriv zaradi obratovanja tovornih vozil in gradbenih strojev ter emisije prahu v zrak zaradi voženj po neutrjenih poteh znotraj gradbišča. Količine emisij snovi v zrak so podane v poglavju 5.2.1.1. Vplivi emisij snovi v zrak ter vpliv na kakovost zraka in podnebne spremembe. • Obratovanje: V času obratovanja obravnavanega posega bodo emisije snovi v zrak nastajale zaradi izgorevanja pogonskih goriv v tovornih vozilih in delovnih strojih Količine teh emisij snovi v zrak so minimalne, zato jih v PVO nismo količinsko ocenjevali. • Opustitev: Emisije snovi v zrak v času opustitve posega bodo podobne emisijam snovi v zrak v času gradnje posega.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 37 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vrsta in količina emisij hrupa v okolje • Gradnja: Največjo obremenitev okolja s hrupom v času gradnje bo predstavljal hrup gradbene mehanizacije, ki se bo uporabljala pri gradnji posega, hrup zaradi dostav in odvozov materiala in odpadkov s tovornimi vozili ter hrup zaradi voženj s helikopterji za dostave in montažo stebrov žičnice. Količinsko so emisije hrupa v času gradnje predstavljene v poglavju 5.2.1.5. Vplivi obremenjevanja okolja s hrupom. • V času obratovanja: V času obratovanja posega bo vir hrupa samo obratovanje kabinske žičnice ter vzdrževanje trase žičnice. Količinsko so emisije hrupa v času obratovanja predstavljene v poglavju 5.2.1.5. Vplivi obremenjevanja okolja s hrupom. • Opustitev: V času opustitve posega ocenjujemo, da bodo emisije hrupa predvsem posledica odvoza opreme s tovornimi vozili, katerih frekvenca pa ne bo velika. Količinsko so emisije hrupa v času opustitve predstavljene v poglavju 5.2.1.5. Vplivi obremenjevanja okolja s hrupom.
Vrsta in količina emisij vibracij v okolje • Gradnja: Gradnja posega se ne bo izvajala s postopki miniranja. Vibracije v času gradnje posega bodo posledica prevozov s tovornimi vozili in obratovanje gradbene mehanizacije. Količinsko so te emisije v času gradnje predstavljene v poglavju 5.2.6. Vpliv vibracij. • Obratovanje: V času obratovanja ne bodo obratovale naprave ali stroji, ki bi bile vir vibracij, razen dostav s tovornimi vozili, zato ocenjujemo da bo vpliv na okolje minimalen. Količinsko so te emisije v času obratovanja predstavljene v poglavju 5.2.6. Vpliv vibracij. • Opustitev: V času opustitve posega bodo emisije vibracij podobne kot v času gradnje posega ter bodo posledica obratovanja gradbenih strojev, vozil in naprav. Količinsko so te emisije v času opustitve predstavljene v poglavju 5.2.6. Vpliv vibracij.
Vrsta in količina emisij sevanja Ionizirajoča sevanja pri gradnji, obratovanju in opustitvi posega ne bodo nastajala, nastajale pa bodo emisije EMS, in sicer: • Gradnja: Poseg v času gradnje ne bo vir EMS. • Obratovanje: Načrtovani poseg se bo priključil na obstoječo TP ob Jelovški cesti. Kablovod napetosti 20 kV bo speljan po trasi žičnice mimo srednje do zgornje postaje žičnice. Na spodnji in zgornji postaji bosta zgrajeni dve TP napetosti 20/0,4 kV. Količinsko so emisije EMS predstavljene v poglavju 5.1.3. • Opustitev: V času opustitve posega emisije EMS ne bodo nastajale.
Vrsta in količina svetlobnega onesnaževanja • Gradnja: Gradnja bo predvidoma potekala le v dnevnem času in tako gradbišče ne bo vir svetlobnega onesnaževanja na območju. • Obratovanje: V sklopu posega se načrtujejo svetilke na lokacijah postaj kabinske žičnice. Postaje imajo projektirano osvetlitev dostopov in vstopno/izstopnih ploščadi zaradi varnosti obratovanja žičnice. Svetilke bodo nameščene pod strehami postaj žičnic, ki so zgrajene kot nadstrešnice, zato se te svetilke štejejo kot osvetljava prekritih prostorov gradbeno inženirskih objektov, za katere se ne uporabljajo določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Glede na navedeno svetlobno onesnaževanje okolja v času obratovanja posega ne bo nastajalo. • Opustitev: V času opustitve, ki pomeni odstranitev posega, poseg ne bo vir svetlobnega onesnaževanja, saj se bodo vsa odstranjevalna dela izvajala v času dnevne svetlobe.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 38 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vrsta in količina toplotnega onesnaževanja • Gradnja posega: Toplotno onesnaževanje ne bo nastajalo. • Obratovanje: Toplotno onesnaževanje bo v minimalni meri nastajalo zaradi ogrevanja postaj žičnice, ki se bo izvajalo z električno energijo. Ker bodo sistemi za ogrevanje postaj žičnic energetsko varčni ter toplotno onesnaževanje ni zakonsko regulirano, ga v nadaljevanju v PVO ne obravnavamo več. • Opustitev: Toplotno onesnaževanje ne bo nastajalo.
2.4.4. Tveganja povezana z varstvom pred okoljskimi in drugimi nesrečami Obravnavan poseg v tem PVO se v skladu z določili Priloge 1, preglednic 1 in 2, Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic ne razvršča med manjše ali večje vire tveganja. Poseg se ne nahaja na poplavno ogroženem območju. Na območju posega so določeni zahtevni zaščitni ukrepi za varstvo pred erozijo. Poseg se tudi nahaja na območju velike, srednje in majhne verjetnosti pojavljanja plazov ter na območju majhne ogroženosti zaradi pojavljanja snežnih plazov. Poseg je projektiran v skladu z veljavno zakonodajo za varstvo pred naravnimi nesrečami (potresi).
V času gradnje posega se bo izvajalo le manipuliranje z nevarnimi snovmi, ki so prisotne v gradbenih strojih. Okoljska nesreča, ki bi se eventualno lahko zgodila v času gradnje in/ali opustitve posega, je razlitje olja ali pogonskega goriva iz gradbenih strojev ali kamionov v tla in posredno v podzemne vode. Za zmanjšanje tveganja razlitja nevarnih snovi na gradbišču se upošteva dodatne ukrepe, ki so navedeni v poglavju 6. tega PVO.
V času obratovanja se bodo vršile dostave dizelskega goriva do srednje postaje z avtocisternami po obstoječi asfaltirani Cesti na Ravne. Možna so razlitja nevarnih snovi. Ocenjujemo, da navedena možna razlitja ne predstavljajo tveganja okoljskih nesreč, saj se bodo ta razlitja zgodila na obstoječih asfaltiranih zunanjih površinah. Dizelsko gorivo se bo na območju srednje postaje skladiščilo v podzemnem dvoplaščnem rezervoarju. Rezervoar bo tipski proizvod in opremljen z napravo za opozarjanje na netesnost medplaščnega prostora. Ker bo rezervoar dvoplaščen in opremljen z ustrezno opremo z opozarjanjem na netesnost, ocenjujemo, da ne predstavlja tveganja za okoljske nesreče.
V času opustitve posega je obseg potencialnih okoljskih nesreč enak kot v času gradnje posega, ki so opisane zgoraj.
Požari na območju posega v času obratovanja lahko nastanejo zaradi neustreznega ravnanja uporabnikov kabinske žičnice oz. uporabe odprtega ognja na lokaciji točilnega mesta ob srednji postaji. Za navedeni poseg je bila izdelana Zasnova požarne varnosti (65), ki določa ukrepe za zagotovitev vsaj takšne požarne varnosti, kot jo zahteva Tehnična smernica TSG – 1 – 001: 2010 – požarna varnost v stavbah. Skladno s citirano Zasnovo požarne varnosti je ocenjena nizka požarna obremenitev (200-400 MJ/m2) in prisotnost majhnih količin gorljivih materialov, zato so pričakovani le požari majhnih razsežnosti (65). Pričakovana je počasna rast požara (1MW v 600 s). Širjenje požara bo potekalo s plameni po oz. ob površini, deloma s konvekcijo in sevanjem. V zaprtih prostorih, kjer je nevarnost zadušitve z dimom, se bo zadrževalo majhno število oseb, ki poznajo prostore.
Glede na požarne delitve objekta, nizko požarno obremenitev objekta, vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite (avtomatskega odkrivanja in javljanja požara v celotni stavbi ter varnostne razsvetljave), kot tudi hitro intervencijo gasilske enote, širitev požara preko
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 39 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
požarnega sektorja in celic ni pričakovana (65). Določeni so požarni sektorji, ki so navedeni v tabeli 2-16 (65).
Tabela 2-16: Razdelitev posega na požarne sektorje in požarne celice (65) Požarni sektor Prostor Tlorisna površina cca. PS – 1 Zgornja postaja 231 m2 PC – T1 Trafo postaja in elektro prostor 59 m2 PC – G1 Prostor za generator 25 m2 PC – S1 Strojnica 91 m2 PS – 2 Srednja postaja 2.685 m2 PC – T2 Trafo postaja in elektro prostor 46 m2 PC – G2 Prostor za generator 24 m2 PC – S2 Pogonski sistem in komponente 20 m2 PS – 3 Spodnja postaja 13 m2
V zasnovi požarne varnosti so podane tudi naslednje zahteve za zagotavljanje požarne zaščite posega (65): • v celotnem objektu mora biti izveden sistem avtomatskega odkrivanja in javljanja požara; • poleg avtomatskega javljanja požara morajo biti na izhodnih poteh vgrajeni ročni javljalniki požara; • objekt mora imeti strelovodno napravo; vsi prevodni deli morajo biti ozemljeni; • v vseh prostorih mora biti nameščena varnostna razsvetljava, z zagotovljenim električnim napajanjem najmanj za 1 uro; • v objektu morajo biti nameščeni gasilniki; • v objektu morajo biti nameščeni zidni hidranti s poltogo cevjo; • v neposredni bližini objekta mora biti hidrantno omrežje; • za objekt mora biti zagotovljena količina vode za gašenje požara Q=15 l/s v zunanjem hidrantnem omrežju. • V energetskih prostorih (strojnice, prostori za transformator in prostor za generator morajo biti talne, stenske in stropne obloge iz negorljivih materialov razreda A1 ali A2. • V garaži za kabinske žičnice in hrambah za snežne topove morajo biti talne, stenske in stropne obloge iz negorljivih materialov razreda A1 ali A2. • Talne obloge v ostalih prostorih (na stopnišču, v garderobi, v komandnih sobah, čajni kuhinji,…) morajo biti talne obloge minimalnega razreda odzivnosti na ogenj Cfl-s1, stene in stropovi pa B-s1,d0. • Požarna zaščita instalacij skozi meje požarnih sektorjev mora biti najmanj EI 60. • V celotnem objektu srednje postaje (razen v mokrih prostorih) je potrebno vgraditi sistem odkrivanja in javljanja požara z dimnimi avtomatskimi in ročnimi javljalniki. • Javljanje požara mora imeti avtonomijo napajanja 48 ur v normalnem delovanju in nato še ½ ure v alarmnem stanju. • Za zvočno alarmiranje oseb ter hitrejšo evakuacijo v primeru požara se predvidi več notranjih alarmnih siren. Alarmni signal mora biti vsaj 10 dB(A) močnejši od hrupa okolice. • Evakuacijske poti morajo biti v srednji postaji osvetljene do izhoda na prosto z varnostno razsvetljavo. Minimalni čas delovanja je 1 uro. • Rezervni vir napajanja morajo imeti sledeči sistemi:
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 40 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
• odkrivanje in javljanje požara – baterija - 48 ur v normalnem delovanju + ½ ure v alarmnem stanju, • varnostna razsvetljava – baterija - 1 uro. • Širina hodnikov in stopnišč za evakuacijo mora biti najmanj 120 cm, svetla širina vrat na evakuacijskih poteh pa mora znašati najmanj 0,9 m. • Zagotovljeni morata biti dve delovni površini za gasilce, dimenzij 7 x 12 m. • Utrditev delovne površine za gasilska vozila mora biti utrjena tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 t. • Največji požarni sektor je skladišče na območju srednje postaje s prostornino cca. 58.000 m3. Za skladišča do 1.000 MJ/m2 s prostornino požarnega sektorja do 200.000 m3, se zahteva 15 l/s požarne vode. • Zagotovljena mora biti voda za dvourno gašenje pri pretoku 15 l/s. Za namen obravnavanega objekta bo zgrajeno novo hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. • Na območju spodnje postaje bodo nameščeni 4 gasilniki S-6, na območju srednje postaje 18 gasilnikov S-6 in na območju zgornje postaje 2 gasilnika S-6.
Pri 2-urnem gašenju bo pri pretoku vode 15 l/s nastalo do 108 m3 požarnih vod (69). Onesnažene požarne vode pričakujemo na območju srednje postaje, kjer se bo izvajalo skladiščenje in pretakanje dizelskega goriva. Onesnažene požarne vode na območju srednje postaje (69) se bodo zadržale na nivojsko poglobljeni betonski manipulacijaki ploščadi na pretakališču dizelskega goriva. Ploščad bo obrobljena z robnikom/zidcem višine od 20 do 90 cm za potrebe zajema požarnih vod. Iztok iz ploščadi bo opremljen z avtomatskim zasunom, ki se v primeru požara avtomatsko zapre. Poglobitev je izvedena tako, da se dovoz in ploščad za teptalce spusti po klančini do poglobljene ploščadi, sama ploščad pa je izvedena v nagibu 2,5% proti odtoku. Poglobitev omogoča zajem 108 m3 požarne vode (74). Ploščad bo betonska ter vodo- in oljneprepustna.
Glede na podane zahteve za zagotavljanje požarne varnosti ocenjujemo, da bo poseg v času obratovanja varen pred požari, v primeru njihovega izbruha pa so predvideni ustrezni ukrepi za čimprejšnjo sanacijo.
2.4.5. Upoštevani predpisi s področja varstva okolja V nadaljevanju podajamo seznam pravnih aktov, ki smo jih uporabili pri izdelavi pričujočega PVO. Navajamo slovensko zakonodajo in lokalno zakonodajo, medtem ko dokumentov Evropske unije oziroma referenčnih dokumentov ne navajamo, ker za poseg ne velja noben od objavljenih referenčnih dokumentov.
2.4.5.1. Splošni akti a) Zakon o varstvu okolja ZVO-1F (Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl.US: U-I-88/10-11, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17-GZ, 21/18 – ZNOrg) b) Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 51/14, 57/15, 26/17) c) Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur.l. RS, št. 57/15) d) Uredba o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur.l. RS, št. 36/09, 40/17) e) Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 52/10, 61/17-GZ)
2.4.5.2. Podnebne spremembe f) Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 41 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
toplogrednih plinov (Ur.l. RS, št. 1/13) g) Uredba o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh (Ur.l. RS, št. 60/16) h) Uredba o izvajanju Uredbe ES o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (Ur.l. RS, št. 57/11) i) Uredba o izvajanju uredbe (ES) o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (Ur.l. RS, št. 57/11)
2.4.5.3. Zrak a) Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/11, 8/15, 66/18) b) Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06) c) Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur.l. RS, št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13) d) Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Ur.l. RS, št. 21/11) e) Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17) f) Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim izgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje (Ur.l. RS, št. 54/11, 38/12, 28/14) g) Odlok o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 67/18) h) Odredba o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Ur.l, RS, št. 38/17)
2.4.5.4. Površinske vode a) Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15) b) Uredba o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16) c) Uredba o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l. RS, št. 89/08) d) Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur.l. RS, št. 46/02, 41/04-ZVO- 1) e) Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur.l. RS, št. 28/05 in 8/18)
2.4.5.5. Podzemne vode a) Uredba o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/09, 68/12, 66/16) b) Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih vod (Ur.l. RS, št. 63/05, 8/18) c) Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11, 15/16)
2.4.5.6. Odpadna voda a) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14, 98/15) b) Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04 in 41/04-ZVO-1) c) Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17) d) Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 94/14 in 98/15)
2.4.5.7. Tla a) Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1)
2.4.5.8. Odpadki a) Uredba o odpadkih (Ur.l. RS, št. 37/15, 69/15) b) Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15 in 2/16 – popr., 35/17, 68/18, 84/18 – ZIURKOE) c) Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 34/08) d) Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (Ur.l RS, št. 55/15, 47/16, 72/18, 84/18 – ZIURKOE)
2.4.5.9. Hrup a) Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 43/18) b) Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 121/04) c) Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 105/08)
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 42 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
d) Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur.l. RS št., 106/02, 50/05, 49/06, 17/2011-ZTZPUS-1)
2.4.5.10. Elektromagnetno sevanje: a) Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS št,. 70/96, 41/04- ZVO-1) b) Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS št. 70/96, 17/2011-ZTZPUS-1)
2.4.5.11. Svetlobno onesnaževanje a) Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13)
2.4.5.12. Tveganje za okolje a) Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Ur.l. RS št. 22/16) b) Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah (Ur.l. RS, št. 104/09, 29/10, 105/10) c) Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12, 61/17-GZ)
2.4.5.13. Narava a) Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18) b) Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/2013 Odl.US: U-I-37/10-16, 3/14, 21/16, 47/18) c) Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) d) Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 52/02, 67/03) e) Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15) f) Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13, 47/18) g) Uredba o habitatnih tipih (Ur.l. RS, št. 112/03, 36/09, 33/13) h) Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09, 15/14) i) Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16) j) Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS, št. 82/02, 42/10) k) Splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora (Verzija 1.2), ZRSVN, Ljubljana, februar 2015 l) Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije) (Ur.l.RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/95)
2.4.5.14. Kulturna dediščina a) Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (Uradni list RS, št. 99/13) b) Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16, 21/18 – ZNOrg) a) Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09) b) Pravilnik o arheoloških raziskavah (Ur.l. RS, št. 3/13) c) Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah – Aarhuška konvencija (Ur.l. RS, št. 62/04) d) Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, (UNESCO, Pariz, 1972) e) Sprejete in ratificirane mednarodne pogodbe: f.a. Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 19/03) f.b. Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99) f.c. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Ur.l. RS, št. 7/93)
2.4.5.15. Pitna voda a) Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17)
2.4.5.16. Kmetijske površine a) Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l.RS, št. 71/11-UPB2, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17) b) Zakon o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08, 57/2012, 90/2012-ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17)
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 43 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
2.4.5.17. Gozdovi a) Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) b) Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15) c) Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur.l. RS, št. 55/94, 95/04, 110/08, 83/13)
2.4.5.18. Lokalna zakonodaja a) Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/16, 11/16, 4/17, 8/17) b) Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Železniki (Ur.l. RS, št. 41/13, 42/13, 41/16)
3. ALTERNATIVNE REŠITVE
Alternativne rešitve umestitve posega v okolje Načrtovani poseg je sicer del večjega projekta, ki vključuje tudi izgradnjo novih smučišč in večjega števila žičnic, s katerimi bi povezali obstoječe smučišče Kobla z obstoječim smučiščem Sorica, za kar je bila izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje. Načrtovani poseg pa obsega samo gradnjo žičnice, ki je namenjena revitalizaciji smučišča Kobla, zato teče trasa načrtovanega posega od obstoječih parkirišč za smučišče Kobla do vrha obstoječega smučišča Kobla. V smislu cilja revitalizacije smučišča Kobla in preučenih alternativ glede umeščanja nove žičnice v prostor posebne alternative niso bile preučene, saj je bilo s strani nosilcev urejanja prostora zahtevano, da naj nova žičnica poteka čim bolj ob obstoječi trasi sedežnice Kobla I, II in III, kar se pri načrtovanju posega tudi v čim večji meri upoštevalo.
Alternativne rešitve glede gradbenih rešitev Pri izvajanju gradbenih rešitev gre za običajne gradbene postopke in gradbene rešitve. Za gradnjo posega je bila izbrana alternativa, ki v celoti za dostopne poti uporabi obstoječe javne ceste do spodnje in srednje postaje. Vsi izkopi za stebre žičnice se izvedejo z gradbenimi stroji po sami trasi žičnice, ker je teren dostopen. Postavljanje stebrov se delno izvaja z gradbenimi stroji, delno pa s pomočjo helikopterja.
Alternativne možnosti glede tehničnih in tehnoloških rešitev Alternativne možnosti glede tehničnih in tehnoloških rešitev niso bile posebej preučene, ker gre pri posegu za gradnjo sodobne žičnice, kjer posebne razlike v tehnoloških in tehničnih vidikih niso možne, gre le za drobne variacije, ki pa nimajo pomembnega vpliva na okolje.
Edina alternativa je t.i. ničelna alternativa, kar pomeni, da posega v okolje ne izvedemo. V tem primeru bo smučišče Kobla, ki je eden nosilcev turistične dejavnosti v občini Bohinj, zaradi dotrajanosti naprav, prenehalo z obratovanjem, kar bi imelo negativne posledice za gospodarski razvoj in prepoznavnost občine Bohinj.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 44 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
4. OBSTOJEČE STANJE OKOLJA
4.1. OPIS OSNOVNIH ZNAČILNOSTI LOKACIJE POSEGA
4.1.1. Naravne značilnosti območja V nadaljevanju opisujemo meteorološke, hidrološke, geološke, pedološke in biološke lastnosti območja posega.
Meteorološke značilnosti območja
Podnebne značilnosti Obravnavani poseg gradnje žičnice se razteza v dolžini cca 3,15 km na območju obstoječega Smučišča Kobla, od vznožja na robu naselja Bohinjska Bistrica do sedla pod Malim vrhom, vzpne se na nadmorsko višino 1475 m. Na tem območju prevladuje subalpsko podnebje (5), opazni so tudi vplivi gorskega podnebja glede na nadmorsko višino in lego območja. Temperature najhladnejšega meseca so nižje od 0°C v dolinah, v višje ležečih krajih pa tudi do -5°C. Za območje Bohinja je značilen submediteranski padavinski režim z dvema padavinskima maksimuma; prvi se pojavlja konec pomladi, drugi, bolj izrazit, pa v jeseni. Povprečna letna količina padavin je okoli 2300 mm (6). Pretoki in kakovost površinskih vodotokov so posredno odvisni tudi od meteoroloških razmer. Padavine vplivajo na količino vode, ki se zbira v vodotokih.
V tabeli 4-1 smo zbrali podatke o količini padavin, povprečni letni temperaturi, relativni vlažnosti zraka in številu dni s snežno odejo za posamezna obdobja v preteklosti ter za posamezna leta za meteorološko postajo Lesce, ki je od območja posega oddaljena min. 20 km v smeri severovzhod (2).
Tabela 4-1: Povprečna količina padavin, povprečna vlažnost in povprečna letna temperatura ter število dni s snežno odejo za posamezna obdobja na meteorološki postaji Lesce (7). 1981- 1991- 2001- 2011 2012 2013 2014 obdobje/leto 1990 2000 2010 količina padavin (mm) 1385 1504 1393 1107 1626 1818 2114 povprečna relativna vlažnost (%) 80 77 76 75 74 76 72 povprečna letna temperatura (ºC) 8,1 8,8 9,1 9,6 9,8 9,5 10,6 Število dni s snežno odejo 59 45 49 11 9 67 35
Iz tabele 4-1 je razvidno, da letna povprečna količina padavin na meteorološki postaji Lesce v obdobju 2001 - 2010 znaša 1393 mm, letna vsota padavin pa lahko od povprečja odstopa tudi do 500 mm, kot npr. v deževnem letu 2014. Povprečna relativna vlažnost zraka se giblje med 72 % in80 %. Iz tabele 4-1 je na meteorološki postaji Lesce razviden trend zviševanja temperatur ozračja v zadnjih treh desetletjih. Iz tabele 4-1 je tudi razvidno, da je povprečno letno število dni s snežno odejo v obdobju 2001 – 2010 znašalo 49 dni.
Vetrovne razmere Ker obravnavani poseg poteka na trasi dolžine 3,15 km in gre iz doline ter se vzpne na sedlo pod Malim Vrhom, so v tem primeru vetrovne razmere različne. Na tem območju vetrovi pihajo v dolinah od 1 do 2 m/s, v višjih lega pa tudi do 4 m/s. Prav tako je z gostoto moči vetra, ki je v dolinah pod 50 W/m2, v višjih legah pa naraste tudi do 250 W/m2. Ostale podatke smo dobili iz najbližje meteorološke postaje Lesce in so prikazani v tabeli 4-2 (7).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 45 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 4-2: Podatki o smeri in pogostosti vetra na merilni postaji Lesce (7). Leto 1981-1990 1991-2000 2001-2010 2011 2012 2013 2014 prevladujoča smer vetra JV JV JV JV JV JV JV pogostost vetra (%) 15,3 15,9 14,4 17,2 14,8 14,0 15,5
Podatki iz tabele 4-2 kažejo, da je v obdobjih od 1981-1990, 1991-2000 in 2001-2010 najpogosteje pihal jugovzhodnik v približno eni šestini dni (cca. 53 dni/leto).
Hidrološke značilnosti območja
Površinske tekoče vode – reke in potoki V Bohinjski Bistrici je območju posega najbližji večji vodotok reka Sava Bohinjka, ki je od območja posega oddaljena približno 1,4 km. V bližini posega se nahajajo še potoki Bistrica (880 m), Belca (280 m) in Stržnica (430 m). Poseg prečka samo povirni krak potoka Belca – potok Globočnik, ki se razvršča med vodotoke 2. reda, pri katerih je treba v skladu z Zakonom o vodah upoštevati 5 m varovalni pas od meje vodnega zemljišča. Območje posega ter okoliških vodotokov prikazujemo na sliki 4-1 (2).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 46 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Sava Bohinjka
Potok Belca Potok Stržnica
Potok Bistrica
Potok Globočnik
Območje posega
Slika 4-2: Prikaz območja posega in površinskih vodotokov v širši okolici (2). Območje posega je prikazano z rdečo obrobo, vodotoki pa z modrimi črtami.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 47 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Podzemne vode Na obravnavanem območju posega se nahaja vodno telo podzemnih voda VTPodV 1004 Julijske Alpe v porečju Save. Vodno telo podzemne vode VTPodV 1004 Julijske Alpe v porečju Save se nahaja na območju tektonske enote Južnih Alp. Podzemna voda se nahaja v vodonosnih sistemih, kjer so najpomembnejši karbonatni vodonosniki s kraško poroznostjo. Vodonosnik se pojavlja kot lokalni ali nezvezni izdatni vodonosnik ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosnik. Po geološki sestavi gre pretežno za karbonatne geološke plasti z nizko do visoko zakraselostjo. Del vodonosnika predstavljajo tudi nanosi prodov, grušča in morenskega materiala ob vznožju hribov in v dolinah. Ti vodonosniki v velikem deležu ležijo na prej omenjenih karbonatnih vodonosnikih ali slabše prepustnih plasteh z razpoklinsko poroznostjo (18).
Na območju navedenega vodnega telesa se nahajata dva vodonosnika, in sicer (2): • Apnenčasti in dolomitni vodonosniki - večinoma dobro skraseli, ki so večinoma dobro skraseli kraški/razpoklinski obširni in lokalni nizko do visoko izdatni vodonosniki, • Vodonosniki v produ, grušču in morenah, ki so medzrnski - lokalni ali nezvezni izdatni, obširni nizko do srednje izdatni vodonosniki.
V bližini posega se nahaja več merilnih mest državne mreže za spremljanje kakovosti podzemne vode, najbližje merilno mesto pa je (2): • BOHINJSKA BISTRICA (št. postaje i04001) na oddaljenosti 2,7 km v smeri Z (GKX: 124130, GKY: 417323).
Podatki o rezultatih meritev kakovosti podzemne vode na navedenem merilnem mestu so podani v poglavju 4.4.3.
Geološke značilnosti območja Območje posega se nahaja na severnih pobočjih Črne prsti. Tla v okolici Bohinjske Bistrice sestavljajo glinovci, laporji in peščenjaki. Proti jugu v okolici Raven v Bohinju prevladujejo nesprijete morene, še južneje proti Malemu vrhu tla sestavljajo večinoma skladoviti dachsteinski apnenec s plastmi in vložki dolomita (54). Na območju spodnje postaje žičnice Kobla je geologija dokaj monotona s pojavljanjem oligocenskih plasti poltrdnega do trdnega melja oz. meljevca (68). Površje je videti stabilno. Na območju srednje postaje v Ravnah je bil na oligocenske plasti odložen morenski material (til). Morenski material je večinoma nesprijet s posameznimi izdanki sprijetega morenskega materiala. Višje proti zgornji postaji žičnice se pojavljajo triasni in jurski apnenci, na sami lokaciji zgornje postaje pa so v podlagi jurski skrilavci s polami peščenjaka (68).
Pedološke značilnosti območja Pedološka sestava tal v bližini Bohinjske Bistrice so evtrična rjava tla na različnih bazičnih kamninah s srednjo efektivno poljsko kapaciteto tal. V okolici Ravn v Bohinju tla gradijo rendzine na moreni z majhno efektivno poljsko kapaciteto. Nad Ravnami do Srednjega vrha tla gradijo rendzine na apnencu in dolomitu z zelo majhno efektivno poljsko kapaciteto (2).
Biološke lastnosti območja Opis bioloških lastnosti območja posega je naveden v poglavju 4.4.1., kjer so navedeni podatki o habitatnih tipih, rastlinskih in živalskih vrstah, ki se nahajajo na območju posega in v bližnji okolici.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 48 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Ogrožena območja
Poplavna ogroženost Po opozorilni karti poplav (2) se območje obravnavanega posega ne nahaja na poplavnem območju.
Erozijska ogroženost Po opozorilni karti erozije (2) se območje posega nahaja na območjih zahtevnih zaščitnih ukrepov, kar je posledica nagnjenega terena. Skladno z Inženirskogeološko – geotehničnim mnenjem (70) na lokacijah načrtovanih spodnje in srednje postaje ni razvidnih znakov/premikov zemeljskih plasti.
Ogroženost zaradi plazov Po opozorilni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov (2) se območje posega nahaja na območju velike, srednje in majhne verjetnosti pojavljanja plazov.
Ogroženost zaradi snežnih plazov Po opozorilni karti verjetnosti lavinske nevarnosti (2) se območje posega nahaja na območju majhne ogroženosti zaradi pojavljanja snežnih plazov.
Potresna ogroženost Območje posega se nahaja na območju, kjer je glede na Karto potresne nevarnosti projektni pospešek tal 0,2 g (2).
4.1.2. Opis značilnosti grajenega okolja in prisotnost posebnih materialnih dobrin
Kulturna dediščina Podatki o kulturni dediščini na območju posega in njegovi okolici so podani v poglavju 4.2.4.
Urbano okolje Poseg se načrtuje na južnem robu naselja Bohinjska Bistrica in v neposredni bližini naselja Ravne v Bohinju. V navedenih naseljih se v bližini posega nahajajo stanovanjske stavbe v Rožni ulici in Cesti na Ravne.
Bohinjska Bistrica je sicer upravno središče Občine Bohinj s 1.774 prebivalci, Ravne v Bohinju pa vaško naselje s 61 prebivalci. Naselji Bohinjska Bistrica in Ravne v Bohinju sta večinoma namenjeni stanovanjskim stavbam, delno tudi turizmu, Bohinjska Bistrica tudi industriji ter imata vso potrebno komunalno infrastrukturo: cestno, vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje ter sta vključeni v shemo rednega odvoza ločenih frakcij in mešanih komunalnih odpadkov v okviru javne službe za ravnanje z odpadki (Režijski obrat Bohinj).
Prisotnost materialnih dobrin Območje posega se ne nahaja na območju materialnih dobrin kot so proizvodni gozd, kamnolom ali peskokop. Se pa poseg nahaja na območju obstoječega smučišča Kobla, katerega funkcija se bo z izvedbo posega ohranila.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 49 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
4.1.3. Podatki o vrsti zemljišč na območju Na območju posega se v dejanskem stanju nahajajo deloma degradirane površine (na območju načrtovane spodnje postaje v Bohinjski Bistrici), v preostalem poteku pa travniške in gozdne površine. V nadaljevanju navajamo podatke o namenski in dejanski rabi zemljišč na območju posega.
Namenska raba Namenska raba zemljišč na območju posega je prikazana na sliki 1-1 (45). Podatki o namenski rabi so prikazani na sliki 1-1 ter obrazloženi v poglavju 1.5., kjer so v tabeli 1-1 tudi povzeta določila relevantnih občinskih odlokov na območjih posameznih namenskih rab.
Dejanska raba Dejanska raba zemljišč na območju posega je prikazana na sliki 4-4 (55). Iz slike 4-4 je razvidno, da se načrtovani poseg nahaja na zemljiščih z dejansko rabo 3000 – pozidano in sorodno zemljišče, 1300 – trajni travnik, 1410 – zemljišča v zaraščanju in 2000 - gozd. Zahodno in jugozahodno od območja posega se nahajajo površine z enako dejansko rabo.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 50 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Legenda:
Slika 4-4: Prikaz dejanske rabe na območju posega (55): območje posega je informativno označeno z rdečo obrobo.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 51 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
4.2. PODATKI O VARSTVENIH, VAROVANIH IN ZAVAROVANIH OBMOČJIH
4.2.1. Varstvo okolja
Vodovarstvena območja in vodni viri Območje posega se ne nahaja na vodovarstvenih območjih. V 1000 metrskem pasu od območja posega se ne nahajajo vodovarstvena območja (2).
Na območju posega ni izdanih nobenih vodnih dovoljenj za koriščenje vodnih virov (2).
4.2.2. Ohranjanje narave Na območju načrtovanega posega se ne nahajajo zavarovana območja ali posebna varstvena in ohranitvena območja (2).
Varovana območja V poglavju 0. Uvod smo navedli, da znaša neposredno vplivno območje posega na varovana območja 500 m.
Iz tabele 0-1 je razvidno, da se v območju neposrednega vpliva ne nahajajo zavarovana ali Natura območja. Se pa v območju daljinskega vpliva nahaja Natura območje SPA SI5000019 Julijci (v oddaljenosti 188 m južno od zgornje postaje načrtovanega posega). Vplivni radij posega na varovana območja prikazujemo na sliki 4-5a.
Ostala območja Nature 2000 v okolici posega so: • Natura 2000 SAC SI3000253 Julijske Alpe v oddaljenosti 785 m zahodno od zgornje postaje načrtovanega posega, • Natura 2000 SI3000019 Nemški rovt v oddaljenosti 530 m severovzhodno od območja posega, • Natura 2000 SI3000348 Bohinjska Bistrica in Jereka v oddaljenosti min. 740 m zahodno od posega.
Zavarovana območja narave v okolici posega so: • ID 1412 zavarovano območje Triglavski narodni park v oddaljenosti 1,08 km zahodno od zgornje postaje načrtovanega posega. • ID 152 Črna prst: vrh in pobočja pod vrhom: 985 m JZ od zgornje postaje žičnice.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 52 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Slika 4-5a: Informativni prikaz območja posega ter varovanih območij narave, vključno z vplivnimi radiji posega na varovana območja (v povezavi s Prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja in tabelo 0-1)
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 53 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Naravne vrednote (2) • Na območju posega: - ID št. 5284 Belca - Desni pritok Save Bohinjke, ki izvira v dveh kraških izvirih pod Koblo nad Bohinjsko Bistrico, (hidr, geomorf), lokalni pomen • V vplivnem območju posega se nahajajo naslednje naravne vrednote: - ID št. 5229 Bohinjska Bistrica - krilata oreškaraja; Dva krilata oreškaraja, ostanek nekdanje parkovne ureditve v Bohinjski Bistrici, (drevo), lokalni pomen (na oddaljenosti 440 m). - ID št. 5282 Strženica - Pritok Belce pred Bohinjsko Bistrico s kraškim izvirom, (hidr), lokalni pomen (po podatkih Atlasa okolja in naravovarstvenega atlasa je ta naravna vrednota določena kot točka, kar pa ni ustrezno, saj gre za vodotok. Zato smo v tem PVO to naravno vrednoto prikazali kot poligon, ki ga je posredoval ZRSVN, ki obstaja kot predlog za spremembo definicije te naravne vrednote) (v oddaljenosti 280 m). - ID št. 36 Črna prst - Severna in južna pobočja vrha Črne prsti, travišča južnih pobočij Črne Prsti, manganova mineralizacija, (geomorf, bot, geol, zool), državni pomen (v oddaljenosti 240 m od načrtovane zgornje postaje žičnice v zahodni smeri).
Ekološko pomembna območja (2) Na območju posega in tudi v vplivnem območju se nahaja ekološko pomembno območje id. št. 21100 Julijske Alpe. Trasa žičnice v južnem delu v razdalji cca. 1,3 km prečka to EPO območje.
Območja pričakovanih naravnih vrednot (2) Celotno območje posega in širša okolica posega se nahajajo na območju pričakovanih naravnih vrednot št. 2 – Karbonati. Zaradi preglednosti prikaza na sliki 4-5b tega sloja nismo vključili v sliko.
Naravne vrednote in ekološko pomembna območja v vplivnem območju posega so prikazana na sliki 4-5b.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 54 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Slika 4-5b: Prikaz območja posega, naravnih vrednost in ekološko pomembnih območij vključno z vplivnimi radiji posega na varovana območja (v povezavi s Prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja in tabelo 0-1)
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 55 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
4.2.3. Varstvo naravnih virov
Gozdovi Glede na podatke gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Bohinj 2014 do 2023 so na spodnjem delu načrtovanega posega evidentirani večnamenski gozdovi s poudarjeno zaščitno, rekreacijsko, turistično in lesnoproizvodno funkcijo na prvi stopnji, ter hidrološko funkcijo na drugi stopnji. V zgornjem delu trase načrtovane žičnice se nahajajo varovalni gozdovi s št. 02467V in 02468V s poudarjeno varovalno, zaščitno in rekreacijsko funkcijo na prvi stopnji ter lesnoproizvodno funkcijo na tretji stopnji.
Varovalni gozdovi in območje posega so prikazani v prilogi 2. Na območju posega so varovalni gozdovi določeni zaradi varovanja površja pred erozijo. Za načrtovani poseg v varovalni gozd je bila že pridobljena Odločba z vidika ohranjanja funkcije varovalnih zemljišč in sestojev (42), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v skladu s katero je posek varovalnih gozdov za potrebe izvedbe posega dovoljen pod naslednjimi pogoji: • Gradbena dela je treba izvajati tako, da ne bodo poškodovana debla robnih dreves trase posega in čim bolj omejiti poškodbe na koreninah drevesne vegetacije. • Potreben posek dreves bo izveden po evidentaciji in označitvi pristojnega delavca Zavoda za gozdove in na način kot ga določa zakonodaja. • Zemeljska dela na trasi posega morajo biti izvedena na način, da bo preprečena vsaka možnost pojava erozije na vplivnih površinah gozda. Po končanih delih je treba v najkrajšem času vzpostaviti zemljišča v prvotno stanje s sanacijo začasnih gradbenih in ostalih površin posega s sanacijo površin z ureditvijo, zasaditvijo z avtohtonimi gozdnimi drevesi in grmovnicami ter avtohtonimi travami. • Viške zemeljskih izkopov ni dovoljeno odlagati v gozdni prostor.
Mineralne surovine Na območju posega in v njegovi neposredni okolici se v obstoječem stanju ne izkoriščajo mineralne surovine, niti ni načrtovano njihovo ponovno izkoriščanje. Gre za območje obstoječega Smučišča Kobla.
4.2.4. Kulturna dediščina in kulturna krajina
Kulturna dediščina Na območju obravnavanega posega in v širšem 100 m koridorju se nahajajo: • objekti in območja kulturne dediščine, • kulturne krajine, • območje kompleksnega varstva kulturne dediščine (OKV).
Seznam objektov in območij kulturne dediščine, ki se nahajajo v bližini ali znotraj 500 m koridorja žičnice, je naveden v tabeli 4-3. Od navedenih objektov kulturne dediščine v širšem 500 m koridorju žičnice ni noben objekt zavarovan s posebnim pravnim aktom (31).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 56 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 4-3: Opisi enot nepremične kulturne dediščine, ki se nahajajo v 500 m koridorju trase žičnice. Ev.št. Ime enote Naselje in opis tip datacija Opis enote (EŠD) lokacije / št. stebrov OKV OKV začne se med Območje kompleksnega 2 Bohinj SM88 in SM89 varstva kulturne dediščine v do RTP Bohinj odprtem prostoru 9483 Bohinjska BOHINJSKA memorialna prva četrtina 20. Pokopališče padlih in umrlih ranjencev Bistrica - BISTRICA/min. dediščina stol., zadnja med 1915 - 1917. Grobovi 285 vojakov Vojaško 380 m od četrtina 20. avstroogrske monarhije so označeni z pokopališče spodnje postaje stol., 1995, prva lesenimi križi in s ploščicami s podatki iz prve žičnice svetovna vojna padlega vojaka. Novi spomenik iz svetovne 1995. vojne 16928 Ravne v RAVNE V memorialna zadnja četrtina Bronasta plošča, posvečena leta 1944 Bohinju – BOHINJU/min. dediščina 20. stol., 1981, padlemu kurirju relejne kurirske Spominska 15 m od srednje druga svetovna postaje G - 2 Jožetu Štendlerju. Ploščo plošča postaje žičnice vojna je 1981 po naročilu krajevne skupnosti Jožetu Bohinjska Bistrica izdelala livarna Štendlerju železarne na Jesenicah. 10303 Ravne v RAVNE V naselbinska 16. stol. Razložena vas iz 16. stol. ob nekdanji Bohinju - BOHINJU/min. dediščina tovorniški poti proti Primorski. Vas 400 m od srednje Značilnost vasi ob stanovanjskih in postaje žičnice gospodarskih poslopjih zidane poslikane nadstropne kašče. V vasi deloval prvi izučen sirar. 18485 Ravne v RAVNE V kulturna 18. stol., 19. Planina v kotanji s kalom, obraščena z Bohinju - BOHINJU/min. krajina stol., 20. stol. močvirskim rastlinjem. Sredi gruče Ravenska 34 m od srednje lesenih stanov na kobilah stoji zidana planina in postaje žičnice sirarna, sirarca. planina Za Črno goro 33 Bohinjska BOHINJSKA profana prva četrtina 20. Najdaljši dvotirni železniški predor pri Bistrica - BISTRICA/ stavbna stol., 1906 nas. Ima le en tir, ker se po planumu Bohinjski spodnja postaja dediščina drugega tira izliva voda iz predora. predor žičnice se načrtuje neposredno nad predorom 11198 Bohinjska BOHINJSKA profana prva četrtina 20. Tipski objekt slogovno pripada Bistrica – BISTRICA/ 420 stavbna stol., 1906 arhitekturi na bohinjski progi (1906). železniška m severno od dediščina Ohranjen je tipičen vzdolžni niz postaja spodnje postaje objektov: kretniška postavljalnica, žičnice sanitarije s pralnico, kolodvor in personalna hiša. Vrt s plotom.
Enote kulturne dediščine na in okrog posega so prikazane na sliki 4-6 (56).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 57 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
EŠD 11198: Bohinjska Bistrica – železniška postaja EŠD 9483 Bohinjska Bistrica – Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne
EŠD 33 Bohinjska Bistrica – Bohinjski predor
EŠD 10303 Ravne v Bohinju - Vas EŠD 10303 Ravne v Bohinju - Vas Območje posega
EŠD 18485: Ravne v Bohinju – Ravenska planina in planina za Črno goro Slika 4-6: Informativni prikaz enot kulturne dediščine na in okoli območja posega: rdeča črta občrtano območje načrtovanega posega. Modra polja - enote kulturne dediščine (56)
Krajinska slika v obstoječem stanju Krajinska slika območja posega v obstoječem stanju je razvidna iz slike 2-1 tega poročila.
Iz slike 2-1 je razvidno, da je območje posega v obstoječem stanju namenjeno smučiščem. V zimskem času so na območju urejena smučišča, v toplejšem delu leta pa so na območju travniki. V krajinski sliki območja posega in okolice se na južnih pobočjih Šavnika in Koble menjavajo gozdnati pasovi ter čistine smučišč ter ustvarjajo značilen krajinski vzorec kulturne krajine, namenjene smučiščem.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 58 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
4.3. PODATKI O POSELJENOSTI IN OPIS POGOJEV BIVANJA NA OBMOČJU
Poseljenost območja on pogoji bivanja na območju Poseg se načrtuje na južnem robu naselja Bohinjska Bistrica in v neposredni bližini naselja Ravne v Bohinju. V navedenih naseljih se v bližini posega nahajajo stanovanjske stavbe v Rožni ulici in Cesti na Ravne.
Bohinjska Bistrica je sicer upravno središče Občine Bohinj s 1.774 prebivalci, Ravne v Bohinju pa vaško naselje s 61 prebivalci. Naselji Bohinjska Bistrica in Ravne v Bohinju sta večinoma namenjeni stanovanjskim stavbam, delno tudi turizmu in Bohinjska Bistrica tudi industriji ter imata vso potrebno komunalno infrastrukturo: cestno, vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje ter sta vključeni v shemo rednega odvoza ločenih frakcij in mešanih komunalnih odpadkov v okviru javne službe za ravnanje z odpadki (Režijski obrat Bohinj).
Glavne gospodarske dejavnosti območja Glavne gospodarske dejavnosti na območju posega ter v širši okolici (Bohinjska Bistrica, Ravne v Bohinju) so zlasti turizem, kmetijstvo in gozdarstvo ter lesno predelovalna dejavnost. Za navedene dejavnosti so v občini namenjene ustrezne stavbe in zunanje površine. V neposredni bližini posega se tako nahajajo predvsem stavbe, namenjene nastanitvi gostov (ECO hotel) ter turizmu (Vodni park Bohinj), ki se z obstoječim Smučiščem Kobla, kjer se načrtuje poseg, povezujejo v celovito turistično ponudbo.
Namembnost zemljišč na območju Podatki o namembnosti zemljišč so navedeni v poglavju 4.1.3.
4.4. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA IN KAKOVOSTI OKOLJA TER NJEGOVIH DELOV
4.4.1. Ekosistemi, rastlinstvo in živalstvo ter njihovi habitati Na območju posega oz. v njegovi bližnji in širši okolici so bila zabeležena pojavljanja naslednjih živalskih vrst (28): • Na območju trase žičnice je bila zabeležena prisotnost medveda (Ursus arctos). • V cerkvi Svetega Nikolaja (Podbrdo), ki se nahaja 2,95 km JV od posega, je bilo leta 2008 evidentirano zatočišče navadnega netopirja (Myotis myotis/blythii). • V jami v Bihki (JK4463), Brezno pod cesto na SV pobočju Brezovca, ki se nahaja 4,7 km V od posega, je bila konec leta 2009 evidentirana letalna pot/izletavališče rjavega uhatega netopirja (Plecotus auritus). • V cerkvi Sveti Ahac v Nemškem Rovtu, ki se nahaja km SV od posega je bilo leta 2007 evidentirano kotišče netopirja malega podkovnjaka. • V potoku Belca, gorvodno od mesta, kjer trasa posega prečka povirni krak potoka Belca, je bila evidentirana prisotnost raka navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium). • 670 m in 2 km Z od posega sta bili evidentirani dve opuščeni rastišči divjega petelina (Tetrao urogallus). • 290 m V od posega je bila potrjena prisotnost ptice cikovt (Turdus philomelos).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 59 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
• 590 m V od posega je bila potrjena prisotnost navadnega močerada (Salamandra salamandra).
Na območju posega so pričakovane tudi zavarovane vrste dnevnih metuljev, še zlasti Lorkovičev rjavček (Erebia calcaria), zavarovane rastlinske vrste in prednostno varovana subalpinska travišča.
O pojavljanju ptičev in predvidenem vplivu posega nanje je bilo naročeno in izdelano posebej za potrebe obravnavanega posega ekspertno mnenje Tomaža Miheliča (67), v katerem je navedeno, da se na območju posega nahajajo naslednje varstveno relevantne vrste ptic: divji petelin, ruševec, gozdni jereb, kotorna, sršenar, beloglavi jastreb, planinski orel, mali skovik, koconogi čuk, triprsti detel, pivka, črna žolna, in slegur. Območja v bližini posega, kjer je potrjeno nahajanje ruševca, divjega petelina (in njegovo rastišče) in gozdnega jereba, so prikazana na sliki 4-7 (67).
Območje daljinskega vpliva zaradi žičnice = SUPNO OBMOČJE DALJINSKEGA Območje VPLIVA posega POSEGA na varovana območja
Slika 4-7: Prikaz območja posega (del nad srednjo postajo) ter območij pojavljanja divjega petelina, ruševca in gozdnega jereba (67)
V strokovnem mnenju za gradnjo kabinske žičnice Bohinjska Bistrica v občini Bohinj (33) so bile podane naslednje varstvene usmeritve: • Kabinska žičnica se uredi v obstoječem koridorju obstoječih žičnic, da ne bo prišlo do fragmentacije naravne vrednote in ekološko pomembnega območja. S prečkanjem povirnega kraka potoka Belce bi se spremenile geomorfološke in hidrološke lastnosti
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 60 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
potoka, ker bi se razgalilo območje in bi se posledično pospešili erozijski procesi. Ob postavitvi stebrov za žičnico bi bila potrebna urejanja potoka zaradi stabilizacije brežin, kar bi prizadelo naravno vrednoto kot tudi populacijo raka koščaka, ki je vezan na naravne gozdne potoke. Zaradi postavitve žičnice bi se odstranila vegetacija, kar tudi ne bi bilo ugodno z vidika ohranjanja habitata raka koščaka. • Parkirišča naj se načrtujejo na lokacijah obstoječih parkirišč. Morebitno parkirišče za srednjo postajo na Ravnah naj se fizično omeji z ograjo, tako da se ohranjata oba povirna kraka Belce z obrežno vegetacijo v celoti. • Vse gradbene in druge odpadke, nastale ob gradnji, se odpelje na urejeno odlagališče in naj se ne odlaga na območju naravne vrednote in ekološko pomembnega območja. • Vse odplake naj se odvede izven naravne vrednote, v kanalizacijo ali v male čistilne naprave.
V strokovnem mnenju je tudi navedeno, da na območju zgornjega odseka žičnice živijo tudi gozdni jereb, divji petelin, ruševec, mali skovik, koconogi čuk, triprsti detel, planinski orel; vse te vrste ptic so zavarovane po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in na seznamu vrst na območjih Natura 2000. Načrtovani novi koridor kabinske žičnice bi lahko pomenil fragmentacijo gozdnega prostora, na katerega so vezane nekatere vrste (33).
V projektnih pogojih, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije za objekt Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica (35) so bili podani naslednji pogoji: • Predvidena gradnja je načrtovana v območju smučišč, ob trasi obstoječih žičnic. Glede na podatke gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Bohinj 2004-2013 so na spodnjem delu načrtovanega posega v prostor evidentirani večnamenski gozdovi s poudarjeno zaščitno, rekreacijsko, turistično in lesnoproizvodno funkcijo na prvi stopnji, ter hidrološko funkcijo na drugi stopnji. V zgornjem delu trase načrtovane žičnice se nahajajo varovalni gozdovi s št. 02467V in 02468V s poudarjeno varovalno, zaščitno in rekreacijsko funkcijo na prvi stopnji ter lesnoproizvodno funkcijo na tretji stopnji. Tudi po izgradnji načrtovanih objektov mora biti omogočeno gospodarjenje z gozdom in dostop lastnikom gozdnih zemljišč po obstoječih poteh. • Na območju predvidenega posega v prostor, na zemljiščih s parc. št. 1438/19, 1438/23, 1423/10, 1423/8 in 1423/9, vse k.o. Bohinjska Bistrica, je razglašen varovalni gozd št. 02467V in 02468V. Za načrtovani poseg v varovalni gozd je bila že pridobljena Odločba z vidika ohranjanja funkcije varovalnih zemljišč in sestojev (42), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. • Kabinska žičnica naj se projektira tako, da bodo v čim večji meri izkoriščeni koridorji obstoječega smučišča in bo potreben najmanjši možni poseg v gozdno vegetacijo. Gozdno drevje za posek mora pred posekom označiti in evidentirati krajevno pristojni delavec zavoda za gozdove Slovenije, OE Bled, krajevne enote Bohinj. • Gozdno drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo, načrtovani posegi v gozd morajo biti predhodno zakoličeni na terenu. • Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju. • Ob gradnji je potrebno preprečiti poškodbe debel dreves in omejiti poškodbe na koreninah gozdne vegetacije. • Zemeljska dela morajo biti izvršena na način, ki ne predstavlja nevarnosti za gozdni ekosistem in bo preprečena vsakršna možnost pojava erozijskih procesov na vplivnih površinah in v gozdu. Po končanih delih je potrebno v najkrajšem možnem času
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 61 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
vzpostaviti zemljišča v prvotno stanje (sanacija začasnih gradbenih površin, sanacija brežin, zunanja ureditev). Za ureditev brežin in okolice se lahko uporabi samo avtohtone vrste grmovnic in gozdnega drevja, oziroma se proste površine zatravi. • Odvečni odkopni material in odpadni gradbeni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala.
4.4.2. Kakovost in značilnost tal Območje obravnavanega posega ima naslednjo rabo tal: nižinski predeli so v glavnem namenjeni za poselitveno rabo – naselje Bohinjska Bistrica, delno so območja okrog Bohinjske Bistrice namenjena gradnji turističnih objektov in kmetijski dejavnosti. V višje ležečih predelih je raba tal v pretežni meri podeželskega tipa. Področje je v zimskem času namenjeno smučišču Kobla, v poletnem času pa se tam nahajajo kmetijske površine: oskrbovani travniki in gozdovi (1, 19). Podatki z najbližjega merilnega mesta analize tal, ki je bilo določeno v okviru državnega monitoringa onesnaženosti tal, so navedena v poglavju 4.4.5 v tabeli 4-11.
Pedološka zgradba tal na območju posega je opisana v poglavju pedološke značilnosti območja v poglavju 4.1.1.
4.4.3. Kakovost in količine podzemnih in površinskih voda in njihova uporaba V skladu s Pravilnikom o vodnih telesih podzemnih vod se obravnavano območje posega nahaja na območju vodnega telesa podzemnih vod z oznako VTPodV 1004 Julijske Alpe v porečju Save.
Državni monitoring tega podzemnega vodnega telesa kaže, da je podzemno vodno telo v dobrem stanju vse od leta 2008-2015 (18).
Najbližje merilno mesto v sklopu merilnih mest državnega monitoringa podzemnih vod je merilno mesto Bohinjska Bistrica (koordinati GKX: 124130, GKY: 417323, šifra postaje I04001) in je od območja posega oddaljeno 2,7 km v smeri zahod (2). Na navedenem merilnem mestu se meritve kakovosti podzemne vode med leti 2009 in 2015 niso izvajale (18).
Površinske vode Površinske vode v okolici posega so razvidne na sliki 4-1. Na potokih Belca, Stržnica in Bistrica ni merilnih mest za izvajanje meritev kakovosti površinskih vodotokov v okviru državne mreže merilnih mest, zato podatkov o kakovosti vode v omenjenih potokih ni na voljo. Najbližje relevantno merilno mesto za spremljanje kakovosti površinskih voda se nahaja na reki Savi Bohinjki (merilno mesto 3230 Nad izlivom Jezernice) cca. 13,7 km od Bohinjske Bistrice proti severovzhodu. Podatke o meritvah kakovosti površinske vode za merilno mesto Nad izlivom Jezernice navajamo v tabeli 4-4.
Tabela 4-4: Ocena ekološkega stanja vodotokov (za reko Bohinjsko Bistrico) v letih 2009-2015 (43) Ime Biološki elementi kakovosti Kemijski in fizikalno-kemijski elementi vodotoka Fitobentos in makrofiti Bentoški nevretenčarji Splošni FI-KE elementi Posebna Saprobnost Trofičnost Saprobnost Hidromorfološka BPK5 Nitrat Celotni onesnaževala spremenjenost fosfor Bohinjska Zelo dobro Zelo dobro Zelo dobro Zmerno Zelo Zelo Zelo Zelo dobro Bistrica dobro dobro dobro
Iz tabele 4-4 je razvidno, da je kakovost reke Bohinjske Bistrice zelo dobra, kar lahko privzamemo tudi za potoke, ki se vanjo izlivajo (potoki Belca, Stržnica in Bistrica).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 62 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Glede na določila Pravilnika o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib se odsek reke Bohinjske Bistrice od izliva Mostnice do sotočja z reko Savo Dolinko z imenom Sotočje Bohinjka-Dolinka DO: Izliv Kokre uvršča med odseke površinske vode, pomembne za življenje sladkovodnih vrst rib; podatke o njem prikazujemo v tabeli 4-5. Rezultate državnega monitoringa površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih rib, ki se za navedeni odsek reke Bohinjske Bistrice izvajajo na merilnem mestu Nad izlivom Jezernice. Rezultate monitoringa smo navedli v tabeli 4-6.
Tabela 4-5: Odseki površinskih voda v okolici posega, pomembni za življenje sladkovodnih rib in pričakovana vrstna sestava rib na odseku Vodotok Odsek sal cip Bohinjska Bistrica Od: izliv Mostnice sal Do: sotočje z Savo Dolinko Ciljne vrste Varstvo sulec Hucho hucho H, U lipan Thymallus thymallus H potočna postrv Salmo trutta m. fario Ciljne vrste Varstvo Mrena Barbus barbus H, U Pohra Barbus meridionalis H, U Blistavec Leuciscus souffia H,U Vzhodni potočni piškur Eudontomyzon mariae H,U Kapelj Cottus gbio H Podust Chondrostoma nasus U Legenda: H-Habitatna direktiva EU, dodatek 2 ali 5, U- Uredba o zavarovanih živalskih vrstah
Tabela 4-6: Ustreznost vodotoka glede na kriterije Uredbe o kakovostih površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib v letih 2005-2014 (57)
Opomba: MV – mejne vrednosti; PV – priporočene vrednosti
Iz tabele 4-6 je razvidno, da kakovost vode v reki Savi Bohinjki na odseku od Izliva Mostnice do sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke v letu 2014 ustreza kriterijem Uredbe o kakovostih površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (57).
Vodovarstvena območja Obravnavana trasa gondolske žičnice ne prečka območja zavarovanih območij vodnih virov za preskrbo s pitno vodo (2) oziroma se noben njen del ne nahaja v vodovarstvenih območjih.
Najbližje vodovarstveno območje se nahaja v oddaljenosti min. 1,25 km (II VVO zajetja Bistrica).
Evtrofikacijska območja in kopalne vode Območja, ki so občutljiva za evtrofikacijo in zaradi kopalnih voda, so opredeljena v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav v Prilogi 4: Seznam občutljivih območij zaradi evtrofikacije in seznam občutljivih območij zaradi
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 63 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
kopalnih voda. Po podatkih iz Atlasa okolja se območje posega ne nahaja na prispevnih površinah občutljivih območij zaradi evtrofikacije (2).
Zgornja postaja žičnice se nahaja neposredno ob severnem robu prispevne površine občutljivih območij kopalnih voda za vodno telo Idrijce, ki poteka po grebenu Črne prsti ter po njenih južnih pobočjih. Zgornja postaja kabinske žičnice pa je načrtovana na severnem pobočju tik pod grebenom.
Raba vode Na območju posega ni vrtin, vodnjakov ali zajemov za rabo vode niti podeljenih koncesij za rabo vode. Podrobnejši podatki so podani v poglavju 4.2.1. 4.4.4. Kakovost zraka in klimatske razmere
Imisijsko stanje Glede na Prilogo 1 Uredbe o kakovosti zunanjega zraka se območje posega glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid, dušikove okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter benzo(a)piren razvršča v celinsko območje SIC, glede na svinec, arzen, kadmij in nikelj pa v območje težke kovine SITK, kjer so skladno s prilogo 1 Odredbe o razvrstitvi območij aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka s posameznimi onesnaževali določene naslednje stopnje onesnaženosti zraka: • II. stopnja onesnaženosti zraka (kjer je raven onesnaževala pod mejno vrednostjo): SO2, NO2, NOx, PM2,5, svinec, CO, benzen, ozon, arzen, kadmij, nikelj in benzo(a)piren; • I. stopnja onesnaženosti zraka (raven onesnaževala je nad mejno vrednostjo): PM10.
V tabeli 4-7 navajamo oceno ravni onesnaženosti na območji SIC in STK, v tabeli 4-8 pa stopnjo onesnaženosti zraka za podobmočje SI_KR in območje težke kovine SITK, oboje v skladu s Prilogo 1 Odredbe o razvrstitvi območij aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka.
Tabela 4-7: Ravni onesnaževal v zunanjem zraku na posameznem območju glede na spodnji ali zgornji ocenjevalni prag
Tabela 4-8: Ocena ravni onesnaženosti na območju Občine Bohinj glede na mejne in ciljne vrednosti (Priloga 1 Odredbe o razvrstitvi območij aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka).
Občina območje SO2 NO2 NOx CO PM10 PM2,5 Bohinj SIC II II II II I / Bohinj SITK / / / / / /
svinec benzen arzen kadmij nikelj Benzo(a)piren Bohinj SIKR / II / / / II Bohinj SITK / / II II II / Legenda: / - ni relevantno
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 64 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
I – nad mejno vrednostjo II – pod mejno vrednostjo
Iz tabel 4-7 in 4-8 je razvidno, da so ocenjene ravni onesnaževal v Občini Bohinj nizke ter z izjemo koncentracij PM10 in PM2,5 delcev ne prekoračujejo zgornjih ocenjevalnih ravni.
Najbližje merilno mesto kakovosti zraka v sklopu državnega monitoringa je merilna postaja Kranj, ki je oddaljena 32 km vzhodno od območja posega. Na merilni postaji Kranj se merijo zgolj koncentracije delcev PM10. Iz rezultatov monitoringa v letu 2015 je razvidno, da letne koncentracije ne presegajo mejnih vrednosti. Povprečna letna 3 koncentracija PM10 je znašala 26 µg/m , število preseganj dnevne mejne vrednosti v letu 2015 pa je bilo 17 (11). Za onesnaževanje zunanjega zraka zaradi prometa je značilna dnevna in sezonska dinamika, vezana na gostoto prometa. Dnevna dinamika je vezana na dolžino dneva, sezonska dinamika pa je vezana na poletne in zimske mesece, ko je promet na cestah povečan. Pri emisijah iz prometa (izgorevanje goriv) pričakujemo predvsem emisije dušikovih oksidov (NOx), ogljikovega monoksida (CO), hlapnih organskih snovi (HOS) in prašnih delcev ter posledično vpliv na koncentracije ozona v zunanjem zraku.
Onesnaževanje zunanjega zraka zaradi emisij snovi v zrak iz kurišč je vezano predvsem na hladnejšo polovico leta. Pri kuriščih pričakujemo kot emisije snovi v zrak predvsem žveplov dioksid (SO2), ogljikov monoksid (CO), ogljikov dioksid (CO2), dušikove okside (NOx) in prašnate snovi ter dim in saje. Emisije iz kurišč so prisotne predvsem med kurilno sezono.
4.4.5. Značilnosti kulturne dediščine in krajine na območju posega Seznam enot in objektov kulturne dediščine, ki se nahajajo v bližini ali znotraj 500 m koridorja žičnice, je naveden v tabeli 4-3 tega poročila. Lokacija posega se nahaja le na enoti KD EŠD 33 Bohinjska Bistrica – Bohinjski predor, in sicer na območju spodnje postaje kabinske žičnice. Na območju spodnje postaje žičnice je kota spodnje postaje žičnice približno 11 m nad temenom predora. Severno od območja spodnje postaje žičnice se navedena enota KD prične s severnim vstopnim portalom neposredno za železniško postajo v Bohinjski Bistrici. Vstopni portal predora je kamnit, gradnja je bila končana leta 1906 (81). Kamniti portal je potreben obnove in je trenutno deloma obdan in zaščiten s kovinskimi paneli. Lokacijo načrtovane spodnje postaje žičnice in lokacijo severnega portala železniškega predora prikazujemo na sliki 4-8 (82).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 65 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Shematski potek načrtovane kabinske žičnice
POTENCIALNI STIK BOHINJSKEGA PREDORA IN NAČRTOVANEGA POSEGA
Shematski potek SEVERNI PORTAL Bohinjskega BOHINJSKEGA PREDORA predora
Slika 4-8: Medsebojno razmerje lokacij severnega portala Bohinjskega predora (enota KD EŠD 33 Bohinjska Bistrica – Bohinjski predor) in spodnje postaje načrtovanega posega.
Iz tabele 4-8 je razvidno, da se načrtovani poseg ne načrtuje neposredno na območju severnega portala Bohinjskega predora (enota KD EŠD 33 Bohinjska Bistrica – Bohinjski predor). Potencialni stik posega in enote KD bi lahko nastajal na območju spodnje postaje kabinske žičnice. Vplivi posega na enoto KD so opisani v poglavju 5.2.5. tega poročila.
Druge enote KD ne ležijo na območju posega ali v njegovem vplivnem območju.
4.4.6. Obstoječe obremenitve na območju posega
Emisije snovi v zrak V obstoječem stanju na lokaciji posega ni virov emisij snovi v zrak. V oddaljenosti cca. 400 m od območja posega severno se nahaja družba LIP Opažne plošče Bohinj, d.o.o., ki je zavezanec za poročanje o emisijah snovi v zrak.
Glede na podatke o emisijah snovi v zrak iz industrijskih naprav v letu 2017 so za območje v okolici posega podane informacije o naslednjih zavezancih za poročanje ARSO o izvajanju obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak, ki jih navajamo v tabeli 4-9 (11).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 66 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 4-9: Vrsta in količina emisija snovi v zrak v letu 2017 v okolici območja posega (11) Zavezanec za poročanje Vrsta in količina emisij Emisija snovi Ocena razpršene iz izpustov [Kg] emisije [Kg] LIP OPAŽNE PLOŠČE celotni prah 1.139,83 62 BOHINJ, D.O.O. dušikovi oksidi (NO in NO2), izraženi Ulica Tomaža Godca 5 kot NO2 15.923,98 0 Bohinjska Bistrica ogljikov monoksid (CO) 22.815,30 0 organske spojine, izražene kot skupni organski ogljik (TOC) 215,13 0 žveplovi oksidi (SO2 in SO3), izraženi kot SO2 80,22 0
Iz tabele 4-9 je razvidno, da je v Bohinjski Bistrici edini onesnaževalec zraka družba LIP OPAŽNE PLOŠČE BOHINJ, D.O.O.
Onesnaženost voda Podatki o stanju in onesnaženosti podzemnih voda in površinskih voda so opisani v poglavju 4.4.3. in zato jih na tem mestu ne ponavljamo.
Emisije odpadnih voda V obstoječem stanju na mestu načrtovanega posega nastajajo padavinske vode, ki prosto odtekajo, oziroma razpršeno ponikajo. Na mestu posega ne nastajajo industrijske ali komunalne odpadne vode, saj obstoječe Smučišče Kobla trenutno ne obratuje. V neposredni bližini območja načrtovanega posega je urejeno kanalizacijsko omrežje, kamor se stekajo odpadne vode preostalih objektov v okolici.
V okolici načrtovanega posega se nahajajo zavezanci za poročanje ARSO o izvajanju obratovalnega monitoringa odpadnih vod, ki jih navajamo v tabeli 4-10 (58).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 67 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 4-10: Vrsta in količina emisij odpadnih vod v letu 2017 v Bohinjski Bistrici (12) Zavezanec za Parameter Letna Letna Tip iztoka poročanje količina količina emisije odpadne parametra vode na (kg/leto) merilnem mestu (1000 m3/leto) LIP BOHINJ, Adsorbljivi organski halogeni (AOX) 0,00 0,06 Iztok v D.O.O. Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) 3,60 0,06 kanalizacijo, Ulica Tomaža Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) 1,08 0,06 ki se Godca 5 Kemijska potreba po kisiku (KPK) 8,52 4,26 zaključi s Bohinjska Bistrica Tenzidi-anionski 0,03 0,06 CČN Tenzidi-neionski 0,03 0,06 Bohinjska Vsota anionskih in neionskih tenzidov 0,06 0,06 Bistrica LOŠKE MESNINE Celotni fosfor 28,65 1,51 Iztok v D.O.O., Celotni klor 0,24 1,51 kanalizacijo, Kidričeva cesta 63a Celotni organski ogljik (TOC) 577,56 1,51 ki se 4220 Škofja Loka, Kemijska potreba po kisiku (KPK) 1489,90 1,51 zaključi s obrat Bohinjska Klor - prosti 0,17 1,51 CČN Bistrica Sulfat 10,56 1,51 Bohinjska Težkohlapne lipofilne snovi (maščobe, mineralna olja …) 101,34 1,51 Bistrica SHD d.o.o., Adsorbljivi organski halogeni (AOX) 0,77 5,70 Iztok v Triglavska cesta 17 Aluminij 0,25 5,70 kanalizacijo, 4264 Bohinjska Arzen 0,00 5,70 ki se Bistrica (Vodni park Baker 0,04 5,70 zaključi s Bohinj) Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) 32,21 5,70 CČN Cink 0,34 5,70 Bohinjska Kadmij 0,01 5,70 Bistrica Kemijska potreba po kisiku (KPK) 182,40 5,70 Klor - prosti 0,68 5,70 Tenzidi-anionski 0,34 5,70 Tenzidi-neionski 0,95 5,70 Vsota anionskih in neionskih tenzidov 0,95 5,70 Železo 0,23 5,70
Iz tabele 4-10 je razvidno, da se vse odpadne vode na območju Bohinjske Bistrice odvajajo v CČN Bohinjska Bistrica z iztokom v reko Bohinjska Bistrica.
V nadaljevanju podajamo tudi podatke o obratovanju KČN Bohinjska Bistrica v letu 2018 (73): • Letna količina prečiščene odpadne vode: 468.587 m3 (v letu 2018) • Stopnja čiščenja: terciarna (SBR naprava) • Učinek čiščenja po KPK: 98,90 % • Učinek čiščenja po BPK5: 99,58 % • Učinek čiščenja po fosforju: 97,17 % • Učinek čiščenja po dušiku: 94,93 %.
V skladu s prilogo 1 Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode so za čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja med 2.000 in 10.000 PE predpisane naslednje stopnje čiščenja: biokemijska potreba po kisiku (BPK5) 90 %, kemijska potreba po kisiku (KPK) 80%, učinek čiščenja po fosforju 80 %, učinek čiščenja po dušiku pa 70 %. V skladu z navedenimi stopnjami čiščenja je razvidno, da stopnja čiščenja na CČN Bohinjska Bistrica ustreza zahtevam za čiščenje KPK, BPK5, dušika in fosforja (73).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 68 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Onesnaženost tal Podatkov glede onesnaženosti tal na območju načrtovanega posega ni na razpolago. Meritve onesnaženosti tal so se izvajale v sklopu Raziskav onesnaženosti tal Slovenije, in sicer na merilnem mestu Studor v Bohinju, št. 06898, ki se nahaja na travniku SZ od posega, v oddaljenosti 4,1 km od posega (GK: X= 417000, Y= 128000). Meritve onesnaženosti tal so se izvajale v novembru 2005. Navedeno merilno mesto je najbližje merilno mesto onesnaženosti tal območju posega. Rezultate meritev tal na merilnem mestu Studor v Bohinju prikazujemo v tabeli 4-11 (2).
Tabela 4-11: Rezultati onesnaženosti tal na merilnem mestu Studor v Bohinju (2) Parametri meja detekcije meja izmerjena izmerjena mejna opozorilna kritična (LOD) določljivosti vrednost v vrednost v imisijska imisijska imisijska (mg/kg) (LQD) (mg/kg) globini (0-5 globini (5-20 vrednost* vrednost* vrednost* cm) (mg/kg) cm) (mg/kg) živo srebro (Hg) <0,01 0,05 0,12 0,072 0,8 2 10 kadmij (Cd) <0,05 0,1 0,69 0,57 1 2 12 svinec (Pb) <2 5 29 21 85 100 530 cink (Zn) <5 10 68 51 200 300 720 molibden (Mo) <0,5 1 LQD LQD 10 40 200 baker (Cu) <2 5 35 31 60 100 300 kobalt (Co) <0,5 1 13 12 20 50 240 arzen (As) <1 2 5,1 14 20 30 55 nikelj (Ni) <2 5 47 48 50 70 210 krom (Cr) <2 5 30 32 100 150 380 Atrazin 0,003 0,005 LOD / 0,01 3 6 DDT, DDD, 0,005 0,01 LOD / 0,1 2 4 DDE Drini 0,005 0,01 LOD / 0,1 2 4 HCH spojine 0,005 0,01 LOD / 0,1 2 4 PCB 0,005 0,02 LOD / 0,2 0,6 1 PAH 0,005 0,01 LOD / 1 20 40 Simazin 0,003 0,005 LOD / 0,01 3 6 Opombe: Vse vrednosti so podane v mg/kg. * Mejna, opozorilna in kritična imisijska vrednost je povzeta po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, sloj A: 0-5 cm, sloj B: 5-20 cm.
Meritve onesnaženosti tal na merilnem mestu Studor v Bohinju so pokazale, da niso presežene mejne, opozorilne in kritične vrednosti za merjene parametre v tleh. Ker se merilno mesto nahaja v relativni bližini načrtovanega posega, lahko rezultate meritev privzamemo tudi za območje posega.
Emisije odpadkov Na območju Občine Bohinj je urejeno prepuščanje komunalnih odpadkov javni službi ravnanja z odpadki (Režijski obrat Občine Bohinj), ki prevzema mešane in ločeno zbrane komunalne odpadke na območju celotne občine in pri vseh povzročiteljih odpadkov, torej tudi na obravnavani lokaciji. V obstoječem stanju na območju posega ne nastajajo odpadki.
Obremenjenost območja zaradi hrupa Občina Bohinj v OPN Bohinj opredeljuje stopnje varstva pred hrupom glede na tip namenske rabe območja. Načrtovani poseg se razvršča v enoto urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) KB-1, kjer so določene naslednje namenske rabe: • K1 – najboljša kmetijska zemljišča • K2 – druga kmetijska zemljišča • G – območja gozdov • BC – športni centri • BT – površine za turizem
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 69 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
• PO – ostale prometne površine • VI – Območja vodne infrastrukture
Na območju z namensko rabo BT je v skladu z določili 154. člena Odlok o OPN Bohinj določena II. stopnja varstva pred hrupom (SVPH), ki stopi v veljavo po potrditvi ministra, pristojnega za okolje. Ker Občina Bohinj te potrditve še ni prejela, na območju z namensko rabo BT veljajo mejne vrednosti za III. SVPH. Na območjih z namensko rabo BC velja III. SVPH, na območjih z namenskimi rabami K1, K2, G, PO in VI pa IV. SVPH. Navedene razvrstitve območij v SVPH so skladne z določili Uredbe hrup.
Stanovanjski objekt SO1 se razvršča v EUP BB-22, kjer je določena namenska raba SSe – stanovanjske površine. Najbližji stanovanjski objekt SO2 se nahaja v EUP RA-4, kjer je določena namenska raba BT – površine za turizem. Najbližji objekt z varovanimi prostori SO3 se nahaja v EUP RA-2, kjer je določena namenska raba BT – površine za turizem.
Na podlagi določil 154. člena Odloka o OPN Bohinj za namenski rabi BT in SSe velja, da je določena II. stopnja varstva pred hrupom (SVPH), ki stopi v veljavo po potrditvi ministra, pristojnega za okolje. Ker Občina Bohinj te potrditve še ni prejela, na območjih z namenskima rabama BT in SSe veljajo mejne vrednosti za III. SVPH.
IV. stopnja varstva pred hrupom v skladu z določili Uredbe hrup naslednja območja podrobnejše namenske rabe prostora: • gospodarske cone ali površine z objekti za industrijsko proizvodnjo, • območje prometne infrastrukture, • območje energetske infrastrukture, • območje komunikacijske infrastrukture, • območje okoljske infrastrukture, • območje vodne infrastrukture, • območje mineralnih surovin: vse površine, • območje kmetijskih zemljišč: vse površine, razen površin na mirnem območju na prostem, in • območje gozdnih zemljišč: vse površine, razen površin na mirnem območju na prostem.
V skladu z določili Uredbe hrup obsega III. stopnja varstva pred hrupom naslednja območja podrobnejše namenske rabe prostora: • območje stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene, površine podeželskega naselja ali počitniških hiš, • območje centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti ali druga območja centralnih dejavnosti, • posebno območje: površine športnih centrov ali površine za turizem, • območje zelenih površine: površine za oddih, rekreacijo in šport, parki, površine za vrtičkarstvo, druge urejene zelene površine ali pokopališča, • površine razpršene poselitve, • razpršeno gradnjo.
Dovoljene vrednosti kazalcev hrupa za III. in IV. SVPH kot jih določa Uredba hrup smo zbrali v tabeli 4-12.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 70 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 4-12: Dovoljene mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju
Ldan Lvečer Lnoč Ldvn Vrsta ravni (dBA) (dBA) (dBA) (dBA) III. stopnja varstva pred hrupom mejna vrednost kazalcev hrupa za celotno obremenitev okolja s - - 50 60 hrupom mejna vrednost kazalcev hrupa za celotno obremenitev okolja s - - 59 69 hrupom zaradi prometnih površin* mejna vrednost konične ravni hrupa L1 za napravo, obrat, 85 70 70 - industrijski objekt mejna vrednost kazalcev hrupa za napravo, obrat, industrijski 58 53 48 58 objekt IV. stopnja varstva pred hrupom mejna vrednost kazalcev hrupa za celotno obremenitev okolja s - - 65 75 hrupom mejna vrednost kazalcev hrupa za celotno obremenitev okolja s - - 80 80 hrupom zaradi prometnih površin* mejna vrednost konične ravni hrupa L1 za napravo, obrat, 90 90 90 - industrijski objekt mejna vrednost kazalcev hrupa za napravo, obrat, industrijski 73 68 63 73 objekt Mejne vrednosti kazalcev hrupa za gradbišče Mejna vrednosti kazalcev hrupa za gradbišče 65 60 55** 65 mejna vrednost kazalcev hrupa za celotno obremenitev okolja s - - 59 69 hrupom v času gradnje posega mejna vrednost konične ravni hrupa L1 za gradbišče 85 70 70 - Opomba: * S prometnimi površinami je povzeto obratovanje enega ali več linijskih virov hrupa ali linijskega vira hrupa in večjega letališča ali linijskega vira hrupa in pristanišča. ** vrednost se uporablja tudi kot mejna vrednost ekvivalentne ravni hrupa v primeru obratovanja posega ob sobotah po 16. uri ter ob nedeljah ali praznikih.
Kazalec dnevne ravni hrupa Ldan velja v obdobju od 6.00 do 18.00 ure, kazalec večerne ravni hrupa Lvečer velja v obdobju od 18.00 do 22.00 ure, kazalec nočne ravni hrupa Lnoč velja v obdobju od 22.00 do 6.00 ure.
V obstoječem stanju se na območju posega in njegovi bližnji okolici nahajajo naslednji viri hrupa: • promet po regionalni turistični cesti Bohinjska Bistrica - Vresje (redek promet, povečan samo v času obratovanja smučarske proge na Soriški planini), • promet po lokalni cesti na Ravne (zelo redek promet), • lokalni promet po neasfaltiranih gozdnih cestah (zelo redek promet), • železniški promet na železniški progi Jesenice – Nova Gorica.
Modeliranje hrupa obstoječega stanja je bilo izvedeno na podlagi kalibracijskih meritev hrupa obstoječega stanja ter pridobljenih podatkov o obstoječih gostotah prometa po odseku turistične ceste Bohinjska Bistrica - Vresje ter po železniški progi Jesenice – Nova Gorica. Za lokalni promet smo privzeli podatke iz smernic Evropske komisije, kot je opisano v Oceni obremenjenosti okolja s hrupom, ki je priloga 6 tega poročila (50). Rezultati modeliranja hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih SO1, SO2 in SO3 so prikazani v tabeli 4-13 (50), stanovanjski objekti SO1, SO2 in SO3 ter mesta ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pa so prikazani na sliki 0-1.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 71 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 4-13: Ocenjene ravni hrupa v okolici posega v obstoječem stanju (50) Mesto ocenjevanja hrupa Položaj Ocenjene ravni hrupa (dBA) GK_Y GK_X Rel. Absol. Ldan Lvečer Lnoč Ldvn (m) (m) višina_Z višina_Z (m) (m n.m.) Mejne vrednosti za vir hrupa za III. SVPH za celotno območje v skladu s - - 50 60 preglednico 1 priloge 1 Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Izračunane ravni hrupa v obstoječem stanju MM1 - SO1 (Rožna ulica 32) 420086 125332 1,5 543,0 50,5 49,8 46,1 53,8 4,0 545,5 48,4 47,8 44,4 52,0 MM2 – SO2 (Ravne v Bohinju 420308 124412 1,5 726,0 42,7 41,0 36,8 45,0 23) 4,0 728,5 42,4 40,9 36,6 44,8 MM3 – SO3 (Ravne v Bohinju 420111 124323 1,5 737,0 45,1 43,3 39,3 47,5 23a) 4,0 739,5 45,3 43,7 39,4 47,7 Opomba: s krepko pisavo so označene najvišje modelirane ravni hrupa na mestih ocenjevanja hrupa v posameznih obdobjih dneva. * V skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za linijske vire hrupa z vsemi objekti pripadajoče infrastrukture za celotno območje veljajo mejne vrednosti iz preglednice 2 priloge 1 citrane Uredbe.
Iz tabele 4-13 je razvidno, da mejne vrednosti hrupa v obstoječem stanju na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 niso višje od mejnih vrednosti za območje iz Preglednice 1 Priloge 1 Uredbe hrup (50). Navedeno pomeni, da v obstoječem stanju ravni hrupa v okolju niso čezmerne.
Obremenjenost območja zaradi vonjav Na območju načrtovanega posega se v obstoječem stanju ne izvajajo dejavnosti, ki bi bile lahko vir neprijetnih vonjav. Izjema so kmetijske površine na vzhodni strani posega, kjer lahko sezonsko nastajajo vonjave zaradi gnojenja. Ker pa so kmetijske površine na obravnavanem območju predvsem trajni travniki, ki niso intenzivno gnojeni ter je njihov obseg v primerjavi z obsegom poseljenih območij v okolici majhen, ocenjujemo, da emisije vonjav niso moteče.
Obremenjenost območja zaradi vibracij V Sloveniji za obremenitev z vibracijami nimamo ustrezne zakonodaje, zato si za določitev obremenjenosti območja z vibracijami pomagamo s podatki iz tuje strokovne literature (58, 59). Obremenjenost na območju posega zaradi vibracij v obstoječem stanju ne nastaja.
Obremenjenost območja zaradi sevanj Skladno z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju se območje načrtovanega posega in najbližji stanovanjski objekti v naseljih Bohinjska Bistrica in Ravne v Bohinju razvrščajo v I. stopnjo varstva pred EMS (območje s povečanim varstvom pred sevanjem, ki je namenjeno bivanju, rekreaciji, turizmu, območja bolnišnic, zdravilišč in okrevališč).
Na območju posega ter naselij Bohinjska Bistrica in Ravne v Bohinju se nahajajo nadzemni daljnovodi napetosti 20 kV. Na območju posega in naselja Bohinjska Bistrica se nahajajo tudi transformatorske postaje napetosti 20/0,4 kV in moči 630 kVA.
V tabeli 4-14 smo zbrali javne podatke o sevanju transformatorskih postaj (29).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 72 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 4-14: Javni podatki o sevanju TP
ve
a daljnovoda v daljnovoda v a
očje
Dovoljene vrednosti za Dovoljene za vrednosti vire obstoječe I.sevanja in za II. območje Dovoljeneno za vrednosti virenizkofrekvenčne sevanja I. obmza TP v Ob daljnovoda vstopu zunanji Na 10 m steni vstop pravokotno na daljnovoda zunanji Na nasproti steni vvstopadaljnovoda TP razdalji 50Na metrov objekta diagonalno od razdalji 50 Na metrov nasproti vstop RTP razdalji 50Na metrov vstop pravokotno na razdalji 50Na stran metrov vvendarod smeri RTP, potekadaljnovoda tip TP Električna poljska jakost (V/m) TP 20kV/0,4kV 10.000 500 5,9 2,8 3,7 - - - - tip TP Gostota magnetnega pretoka (T) TP 20kV/0,4kV 100 10 4,7 0,25 0,32 - - - - RTP 35kV/10 kV 100 10 1,9 1,4 0,67 0,13 0,3 0,05 2,5
Iz tabele 4-14 je razvidno, da je EMS transformatorskih postaj 20/0,4 kV že na zunanjem zidu nižje od dovoljenih mejnih vrednosti ter torej ne povzročajo čezmernih ravni EMS v okolju.
V tabeli 4-15 smo zbrali javne podatke o sevanju daljnovodov za prenos in distribucijo električne energije pri običajnem bremenskem toku, merjeno na višini 1 m za 2x 20 kV daljnovod (29).
Tabela 4-15: Izmerjene vrednosti za električno poljsko jakost in gostoto magnetnega pretoka pri 2x 20 kV daljnovodu pri stebru in na sredini daljnovoda Steber I. območje II. območje varstva pred EMS ter I. Prečna razdalja od osi daljnovoda v m varstva pred in II. območje varstva pred EMS za 0 5 10 15 20 25 EMS obstoječe vire gostota mag. pretoka v 10 100 0.1 0.08 0.06 0.04 0.03 0.02 μT za 2x20 kV* elektr.poljska jakost v 500 10.000 52 44 32 22 15 12 V/m za 2x20 kV* Sredina daljnovoda I. območje II. območje varstva pred EMS ter I. prečna razdalja od osi daljnovoda v m med stebroma-največji varstva pred in II. območje varstva pred EMS za 0 5 10 15 20 25 poves EMS obstoječe vire gostota mag. pretoka v 10 100 0.70 0.40 0.15 0.10 0.07 0.05 μT za 2x20 kV* elektr.poljska jakost v 500 10.000 290 180 71 40 25 17 V/m za 2x20 kV* Opomba: *: daljnovod tipa delta 2 x 20 kV, bremenski tok 42.3A
Iz tabele 4-15 je razvidno, da so vrednosti EMS pri 20 kV daljnovodu že ob samem stebru in na mestu največjega povesa veliko nižje od mejnih vrednosti za I. območje varstva pred EMS. Glede na navedeno lahko ocenimo, da območje posega ni čezmerno obremenjeno z EMS.
Svetlobno onesnaževanje Na območju naselja Bohinjska Bistrica so nameščene svetilke javne razsvetljave. V občini Bohinj je bila letna poraba električne energije za javno razsvetljavo sledeča: 538 MWh v letu 2006, 492 MWH v letu 2007, 479 MWh v letu 2008, 460 MWh v letu 2009, 366 MWh v letu 2010 (60), 313 MWh v letu 2011, 296 MWh v letu 2012 (61) in 234,6 MWh v letu 2016 (71). Podatki kažejo, da se poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini Bohinj v zadnjih letih zmanjšuje. V Občini Bohinj je v prvi polovici leta 2017
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 73 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
živelo 5149 prebivalcev (63). Poraba energije za javno razsvetljavo v Občini Bohinj je v letu 2016 znašala 45,6 kWh/prebivalca (62), kar še vedno nekoliko presega mejno vrednost za svetlobno onesnaževanje, določeno v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki znaša 44,5 kWh/prebivalca. V Lokalnem energetskem konceptu Občine Bohinj je predvideno, da se bo ob zamenjavi vseh žarnic z žarilno nitko z varčnimi sijalkami, letna poraba električne energije za javno razsvetljavo zmanjšala za 237,83 MWh, torej na 58,17 MWh, kar pomeni 11,2 kWh/prebivalca (60). Poleg tega so v Občini Bohinj tudi za leta 2018 - 2021 predvidena sredstva za sanacijo javne razsvetljave (72), zato ocenjujemo, da bo poraba električne energije na prebivalca po izvedbi načrtovanih sanacijskih del v letu 2022 manjša od 44,5 kWh/preb.
V obstoječem stanju na območju posega ni razsvetljave, svetilke javne razsvetljave so nameščene ob Jelovški cesti.
Toplotno onesnaževanje V obstoječem stanju območje posega ne obremenjuje okolja z emisijami toplote. Slovenska zakonodaja ne določa mejnih vrednosti za toplotno obremenjevanje zraka oz. atmosfere, zato v nadaljevanju ne opisujemo več obremenjenosti okolja s toplotnim onesnaževanjem.
Obremenjenost okolja zaradi nevarnih snovi Na območju obravnavanega posega se ne skladiščijo nevarne snovi, niti se te snovi ne uporabljajo pri izvajanju dejavnosti na tem območju.
Opis značaja in posebnosti krajine Območje posega se nahaja delno na nedelujočem smučišču Kobla in v njegovi bližnji okolici. Območje posega se nahaja na robnem delu dveh naselij, naselja Bohinjska Bistrica in naselja Ravne v Bohinju. Gre za neposeljeno območje, ki ga predstavljajo pretežno gozdnata pobočja Koble, Slatnika in drugih vzpetin. Na območju linijskih smučarskih prog Koble so površine travnate in so eden ključnih nosilcev prostorske identitete tega prostora, iz česar je jasno razviden značaj naselja Bohinjske Bistrice kot zimskega smučarskega centra.
Opis vidikov trenutnega stanja okolja Trenutno oziroma izhodiščno stanje okolja na območju posega in v vplivu območja posega je dobro in ne kaže čezmernih obremenitev okolja oziroma preseganja standardov dobrega stanja okolja.
Oris verjetnega nadaljnjega razvoja stanja okolja brez izvajanja posega Brez izvajanja načrtovanega posega se stanje okolja na območju posega ne bo poslabšalo tako, da bi se spremenili razredi izhodiščnega stanja. Izvajanje projekta ne bo bistveno vplivalo na stanje okolja, z gradnjo in obratovanjem posega se stanje okolja ne bo pomembno spremenilo.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 74 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
5. MOŽNI VPLIVI POSEGA NA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI
5.1. IZHODIŠČA IN METODE ZA OCENJEVANJE VPLIVOV
5.1.1. Izhodišča Izhodišča za ocenjevanje vplivov posega na okolje in zdravje ljudi so podobna, kot jih določa ZVO in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, zato pri posegu vrednotimo vplive na okolje ob upoštevanju naslednjih ciljev: • preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, • ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, • trajnostna raba naravnih virov in večja uporaba obnovljivih virov energije, • odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti, • doseganje ciljev varstva okolja, določenih s predpisi Republike Slovenije in Evropske unije.
Poleg tega smo pri ocenjevanju vplivov na zdravje ljudi upoštevali tudi predpise s področja zagotavljanja zdravstveno ustrezne pitne vode.
Izhodišča za ocenjevanje vplivov posega na podnebne spremembe ter ranljivosti posega zaradi podnebnih sprememb so podobna kot jih določa Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 in Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih, zato pri posegu vrednotimo medsebojne vplive posega in podnebnih sprememb ob upoštevanju naslednjih ciljev: • čim manjše povzročanje toplogrednih plinov (TGP), • zadrževanje, preprečevanje in s tem zmanjševanje emisije fluoriranih toplogrednih plinov (FTP), • sposobnost prilagajanja načrtovanega posega pričakovanim podnebnim spremembam.
Izhodišča za ocenjevanje vplivov posega na naravo so podobna kot jih določa Zakon o ohranjanju narave in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, zato pri posegu vrednotimo vplive na naravo ob upoštevanju naslednjih ciljev: • ohranjanje biotske raznovrstnosti (ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov), • ohranjanje zavarovanih območij, • ohranjanje Natura območij, • ohranjanje naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij.
Izhodišča za ocenjevanje vplivov posega na kulturno dediščino in kulturno krajino so podobni kot jih določa Zakon o varstvu kulturne dediščine in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, zato pri posegu vrednotimo vplive na kulturno dediščino in krajino ob upoštevanju naslednjih ciljev: • ohranjevanje in varovanje premične in nepremične kulturne dediščine, • odkrivanje in varovanje arheološke dediščine, • ohranjanje celovitosti kulturne krajine.
Vsi zakoni in podzakonski akti, ki smo jih pri pripravi tega PVO upoštevali, so navedeni v poglavju 2.4.5.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 75 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Mnenja nosilcev urejanja prostora se za načrtovani poseg niso pridobivala, saj so bila mnenja in smernice pridobljena v fazi priprave dopolnjenega osnutka OPN Bohinj ter tudi upoštevana v OPN Bohinj.
5.1.2. Metode vrednotenja Pri ocenjevanju vplivov posega na okolje smo za vsa ocenjevana področja, z izjemo emisij hrupa in emisij PM10, kot metodo ocenjevanja vplivov uporabili ekspertno mnenje oziroma oceno.
Metoda izdelave ocene razpršenih emisij prahu Oceno razpršenih emisij pri izvedbi in obratovanju posega smo izdelali v skladu s smernicami iz strokovne literature (27, 28, 29).
Osnovna enačba po kateri smo ocenjevali razpršene emisije prahu je: (enačba 1)
▪ E – emisija ▪ A – stopnja aktivnosti (npr. prevoženi km, odloženi odpadki…) ▪ Ef – emisijski faktor (g/prevožen km, g/t odloženih odpadkov ipd.) ▪ Er – zmanjšanje (redukcija) emisije zaradi ukrepov, naravnih dejavnikov…
Za posamezne tipe emisij se emisijske faktorje (Ef) izračuna po posebnih enačbah določenih po tipu emisij. Enačbe za posamezne tipe emisij, ki nastajajo pri izvedbi oziroma obratovanju posega navajamo v nadaljevanju.
➢ Odstranitev zemljine ali drugih materialov s površine, premik zemljine na začasno deponijo ter razgrnitev pripeljanih materialov: (enačba 2)
▪ Ef – emisijski faktor (kg/uro) ▪ F – faktor za tip delcev (0,75 za PM10) ▪ s – delež prahu v % ▪ M – vlažnost v %
➢ Prašenje pri nakladanju in stresanju suhih materialov:
(enačba 3)
▪ Ef – emisijski faktor v g/t materiala ▪ k – faktor za tip delcev (0,35 za PM10) ▪ U – povprečna hitrost vetra (m/s) ▪ M – vlažnost materiala v %
➢ Promet po makadamskih površinah: *(M/0,2)-0,3 (enačba 4)
▪ E – emisija v g/prevožen kilometer ▪ s – delež prahu v % ▪ W – povprečna teža vozila ▪ K – konstanta za tip delcev (1,18 za PM10) ▪ a – faktor za tip delcev (0,8 za PM10) ▪ b – faktor za tip delcev (0,4 za PM10) ▪ M – delež vlage v tleh
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 76 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
➢ Promet po asfaltiranih poteh: 0,65 0,5 E=0,0073*son*(s/2) *(m/3) (enačba 5)
▪ E – emisija PM10 z asfaltnih površin ▪ Son – prevožena razdalja po asfaltu na leto (km) ▪ m – povprečna masa tovornjaka (t) ▪ s – vsebnost gline v materialu (%)
Druge emisije PM 10 iz prometa (poraba goriv, obraba zavor, gum in vozne površine) so v primerjavi z zgoraj navedenimi emisijami nerelevantne, zato jih nekateri novejši modeli ocenjevanja emisij (28) v celoti zanemarijo.
Metoda vrednotenja za hrup Za oceno vpliva hrupa obravnavanega posega na okolje v času gradnje in obratovanja za oceno pričakovanih ravni hrupa smo uporabili računalniški program za modeliranje hrupa LIMA Software, verzija 9.01., Brüel & Kjær, december 2012, z izjemo emisij hrupa voženj helikopterja v času gradnje posega, ki jih zaradi omejitev programa Lima nismo mogli modelirati, temveč smo jih emisiji hrupa gradnje logaritmično prišteli na podlagi podatkov iz Poročila o vplivih na okolje za Kabinsko žičnico iz leta 2011 (49).
Vhodni podatki ter način izračunov modelov hrupa so opisani v Poročilu o modeliranju hrupa (50).
Metoda vrednotenja za oceno vplivov s posegom povezanih posegov ali aktivnosti ter oceno celotne in skupne obremenitve Na območju posega se v obstoječem stanju nahajajo smučišča in žičnice v okviru Smučišča Kobla.
Za vsak vpliv posega, ki smo ga ocenjevali v tem PVO, smo ocenili tudi celotno in skupno obremenitev okolja, pri čemer smo upoštevali: • celotna obremenitev – ocena posega in s posegom povezanih posegov: celotno obremenitev okolja smo ocenjevali skupaj z gradnjo in obratovanjem načrtovanih prostorsko in funkcionalno povezanih posegov v okviru načrtovanega smučarskega centra 2864 Bohinj. Izgradnja navedenega smučarskega centra je namreč načrtovana v devetih fazah, ki so naštete v tabeli 2-4. Pri celotni obremenitvi okolja s hrupom smo upoštevali le faze, ki so bile predmet presoje vplivov na okolje v letu 2013 (51), torej fazo II, III, IV in VI. Posegi v sklopu faz V, VII, VIII in IX se načrtujejo kasneje (od leta 2019 do 2022), prostorsko niso neposredno povezani s posegom ter niso bili predmet presoje vplivov na okolje. Glede na navedeno jih pri ocenjevanju celotne obremenitve okolja s hrupom nismo upoštevali, saj se bo celotna obremenitev ocenjevala v sklopu presoje vplivov na okolje za navedene faze.
Ker se prostorsko in funkcionalno povezani posegi faz II, III, IV in VI izgradnje smučarskega centra 2864 Bohinj načrtujejo v letih 2018 in 2019 ter se tudi načrtovani poseg načrtuje v letu 2018, so možni 3 scenariji izgradnje posegov: o sočasna izgradnja posega ter prostorsko in funkcionalno povezanih posegov, o izgradnja posega pred izgradnjo prostorsko in funkcionalno povezanih posegov, o izgradnja posega po izgradnji prostorsko in funkcionalno povezanih posegov.
Skladno z navedenim smo pri ocenjevanju celotne obremenitve okolja s hrupom v času gradnje posega izbrali scenarij, za katerega smo ocenili, da bodo emisije v okolje
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 77 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
največje ter pri tem upoštevali ocene vplivov prostorsko in funkcionalno povezanih posegov skladno s Poročilom o vplivih na okolje za »Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico« (51).
Tudi v primeru obratovanja načrtovanega posega je možna ocena celotne obremenitve okolja skladno z dvema scenarijema: o obratovanje posega v času gradnje prostorsko in funkcionalno povezanih posegov, o obratovanje posega ter prostorsko in funkcionalno povezanih posegov.
Tako kot za oceno celotne obremenitve okolja za čas gradnje smo tudi za oceno celotne obremenitve okolja obravnavali tisti scenarij, pri katerih bodo ocenjeni vplivi na okolje največji.
• skupna obremenitev: upoštevali smo vpliv celotne obremenitve okolja v času gradnje in obratovanja posega hkrati z obstoječimi obremenitvami v okolju.
Ocenjevanje pri poglavjih celotna in skupna obremenitve okolja smo ločeno ocenjevali za čas gradnje in čas obratovanja, če je bilo to relevantno. Če ločeno ocenjevanje ni bilo relevantno, opisov nismo delili na čas gradnje in čas obratovanja.
Merila za ocenjevanje Skladno z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave smo pričakovane vplive gradnje, obratovanja in opustitve oziroma opustitve načrtovanega posega po posameznih sestavinah okolja opisali skladno z matriko, prikazano v tabeli 5-1. Pri opisu smo navedli le tiste lastnosti vpliva na posamezni del okolja, ki zanj velja.
Tabela 5-1: Matrika za opisovanje vplivov posega na okolje Merilo vpliva Ocena vpliva značaj in vrsta vpliva ni vpliva pozitiven neposredni posredni daljinski začasni trajni verjetnost vpliva in pojava njegovih - * posledic zelo majhna verjetnost majhna verjetnost velika verjetnost zelo velika verjetnost izredno velika verjetnost neizogibno trajanje1 ali pogostost vpliva in njegovih - * posledic ter njihova reverzibilnost izredno redek vpliv redek vpliv razmeroma pogost vpliv zelo pogost vpliv stalen vpliv do 1 meseca 1 – 6 mesecev 6 – 12 mesecev 1 – 5 let nad 5 let
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 78 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Merilo vpliva Ocena vpliva nereverzibilen vpliv delno reverzibilen vpliv pretežno reverzibilen vpliv popolnoma reverzibilen vpliv vrsta, stopnja ali intenzivnost sprememb -* okolja ali njegovega dela, ki so lahko nepomembna sprememba okolja posledica vpliva malo pomembna sprememba okolja srednje pomembna sprememba okolja pomembna sprememba okolja izredno pomembna sprememba okolja malo intenzivna sprememba okolja srednje intenzivna sprememba okolja intenzivna sprememba okolja zelo intenzivna sprememba okolja Območje obsega vpliva (geografsko - * območje, prebivalci, habitati, rastlinske in območje posega2 živalske vrste) območje posega in do 50 m izven območja posega
območje posega in do 100 m izven območja posega območje posega in do 500 m izven območja posega območje posega in do 1000 m izven območja posega območje posega ter čez 1000 m izven območja posega medsebojno učinkovanje posameznih - * vplivov in njihovih posledic. ni medsebojnega učinkovanja ni sinergijskega vpliva ni kumulativnega vpliva je sinergijski vliv je kumulativni vpliv Opomba *: v kolikor pri merilu »značaj in vrsta vpliva« ocenimo, da poseg ne bo vplival na segment okolja, v nadaljevanju posega po drugih merilih ne ocenjujemo več. 1 – trajanja vplivov v času obratovanja načrtovanega posega ne ocenjujemo, saj bodo vsi vplivi trajali nad 5 let. 2 - območje vpliva določimo, da je enako območju posega, kadar bodo emisije posega na izvoru manjše od zakonsko določenih mejnih vrednosti, če so za posamezno vrsto emisije določene. V primeru pa, da mejne vrednosti niso določene, pa območje vpliva enačimo z območjem posega, kadar ocenimo, da na parcelni meji vpliv ne bi imel pomembnih negativnih vplivov na okolje ali zdravje ljudi.
Pri ocenjevanju vplivov posega na okolje v času odstranitve/opustitve smo upoštevali, da se bodo v primeru opustitve posega, vsi montažni deli žičnice odstranili, temelji in platoji se bodo rušili, območje pa se bo utrdilo ter prepustilo naravni sukcesiji.
Skupno in celotno obremenitev okolja (razen za hrup, ki je bil ocenjen z modelnim izračunom) smo ocenili na podlagi ekspertne ocene – ekspertnega mnenja glede na pričakovano povečanje oz. zmanjšanje zatečene obremenjenosti okolja načrtovanega posega in z njim povezanih posegov.
Za namene ocenjevanja vplivov načrtovanega posega na okolje ter skupne obremenitve okolja smo končno oceno vplivov posega po posameznih vplivih v poglavju 5.2. tega PVO podali z ekspertnimi ocenami s pomočjo 5-stopenjske vrednostne lestvice, ki jo prikazujemo v tabeli 5-2 (razen za hrup).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 79 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 5-2: Vrednostna lestvica za ocenjevanje vplivov Ocena* Stopnja vpliva Opis spremembe Ni vpliva oziroma Ni vpliva, ni spremembe sestavine okolja oziroma je vpliv je pozitiven, sprememba sestavine A je vpliv pozitiven okolja (količinska ali kakovostna) je zaznavna, stanje se je izboljšalo. Vpliv je nebistven. Vpliv je nebistven. Sprememba sestavine okolja (količinska ali kakovostna) je neznatna oz. malo B pomembna. Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vpliva niso potrebni. Vpliv je nebistven Sprememba sestavine okolja (količinska ali kakovostna) je zaznavna oz. pomembnejša, toda še v C zaradi omilitvenih mejah zmernega oz. pod mejnimi vrednostmi, če so le-te določene z zakonodajo. Vpliv je nebistven ukrepov zaradi v PVO določenih ukrepov, če so določeni. Sprememba sestavine okolja (količinska ali kakovostna) je zelo velika. Kljub upoštevanju D Vpliv je bistven. morebitnih omilitvenih ukrepov ni mogoče zagotoviti, da bi bile emisije v okolje pod mejnimi vrednostmi. Vpliv je bistven. Sprememba sestavine okolja (količinska ali kakovostna) je zelo velika. Kljub upoštevanju morebitnih omilitvenih ukrepov je že v naprej zagotovo znano, da bi bile emisije v okolje nad E Vpliv je uničujoč. mejnimi vrednostmi, okoljske škode pa v okviru časovno sprejemljivih rokov in ekonomsko sprejemljivih okvirov ne bi bilo možno sanirati oz. je sanacija škode v primeru izvedbe sploh nemogoča. Vpliv je bistven. Opomba * Opis ocene se nanaša na vplive načrtovanega posega ob upoštevanju vseh zakonodajnih zahtev, ukrepov določenih v IDZ in PGD (1, 46) ter eventualno dodatno predlaganih ukrepov v PVO.
Za ocenjevanje vplivov hrupa smo uporabili količinsko določeno vrednostno lestvico, ki jo prikazujemo v tabeli 5-3.
Tabela 5-3: Vrednostna lestvica za ocenjevanje vplivov emisij hrupa na okolje Ocena Stopnja vpliva Emisije hrupa vira v času gradnje, obratovanja Skupna obremenitev okolja s (dBA) ter celotna obremenitev okolja s hrupom hrupom (dBA) Ni vpliva oziroma je vpliv A >10 (M) Ldan, Lvečer, Lnoč, Ldvn >10 (MO) Lnoč, Ldvn pozitiven
B Vpliv je nebistven. 10-1 (M) Ldan, Lvečer, Lnoč, Ldvn 10-1 (MO) Lnoč, Ldvn Vpliv je nebistven zaradi C 10-1 (M) Ldan, Lvečer, Lnoč, Ldvn 10-1 (MO) Lnoč, Ldvn omilitvenih ukrepov D Vpliv je bistven 0 - 1 (M) Ldan, Lvečer, Lnoč, Ldvn 1-0 (MO) Lnoč, Ldvn E Vpliv je uničujoč <0 (M) Ldan, Lvečer, Lnoč, Ldvn <0 (MO) Lnoč, Ldvn Opombe: M-razlika v dBA med mejno vrednostjo in teoretično ocenjeno vrednostjo hrupa zaradi posega, MO: razlika v dBA med mejno ravnijo hrupa za območje in teoretično ocenjeno vrednostjo hrupa zaradi skupne obremenitve s hrupom
Pri ocenjevanju vplivov posega v povzetku posameznih poglavij smo uporabili tabelo 5-4 (ki je tu navedena samo za primer prikaza), pri čemer smo za opis in oceno vplivov na okolje uporabili matriko za opisovanje vplivov posega na okolje, ki je prikazana v tabeli 5- 1.
Tabela 5-4: Vzorec tabele za ocenjevanje vplivov posega na okolje
Faza posega Značaj in vrsta Verjetnost Trajanje ali Vrsta, Območje Medsebojno Ocena vpliva vpliva in pogostost vpliva stopnja ali obsega učinkovanje
pojava in njegovih intenzivnost vpliva posameznih posledic posledic sprememb vplivov in okolja njihovih posledic gradnja daljinski, majhna kratkotrajen, malo do 50 m kumulativni B posredni verjetnost reverzibilen pomembna vplivi1 sprememba obratovanje posredni majhna redek, srednje do 100 m ni B kratkotrajen pomembna opustitev daljinski, majhna kratkotrajen, malo do 50 m kumulativni B posredni verjetnost reverzibilen pomembna vplivi1 sprememba Celotna obremenitev za čas gradnje B Celotna obremenitev za čas obratovanja B Skupna obremenitev za čas gradnje B Skupna obremenitev za čas obratovanja B Opombi: 1 – kumulativni vpliv na sestavino okolja bo nastajal zaradi sočasnih vplivov delov posega. Obrazložitev kumulativnega vpliva je v točki Vrednotenje celotne obremenitve pri posamezni prvini okolja, saj smo v PVO upoštevali, da je kumulativni vpliv enak celotni obremenitvi.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 80 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Izhodišča in metode ocenjevanja so bile določene na podlagi zakonodajnih zahtev glede dopustnega obremenjevanje okolja s strani človekove aktivnosti. Zakonski akti, ki so bili uporabljeni pri ocenjevanju, so navedeni v poglavju 2.5, metode in merila, ki so bila izbrana za ocenjevanje vplivov posega, so preverljiva.
5.1.3. Vsebinjenje V tabeli 5-5 smo se glede na obstoječe stanje okolja na in v okolici posega, tehničnih in tehnoloških značilnosti posega, opredelili do pomembnih vplivov posega, ki smo jih v nadaljevanju PVO tudi opisali in ovrednotili. Pri nepomembnih vplivih na okolje, ki jih v nadaljevanju PVO nismo več obravnavali, navajamo utemeljitev za izvzem iz obsega obravnave PVO.
Tabela 5-5: Ovrednotenje in določitev pomembnih vplivov posega na okolje – vsebinjenje
Vpliv
Sestavina okolja Vsebina ali poglavje* Opis pričakovanih pomembnih vplivov na sestavine okolja
Gradnja
Opustitev Obratovanje Okolje, 5.2.1.1. Vplivi emisij snovi V času gradnje in odstranitve načrtovanega posega bodo emisije snovi v zrak prebivalstvo in v zrak, vključno z nastajale zaradi obratovanja gradbene mehanizacije in prašenja zaradi zdravje ljudi vonjavami ter vpliv na zemeljskih del. V času obratovanja posega ne pričakujemo pomembnih emisij kakovost zraka in snovi v zrak, razen emisij snovi v zrak zaradi voženj tovornih vozil in ✔ ✔ ✔ podnebne spremembe traktorja zaradi vzdrževanja trase žičnice. V sklopu tega poglavja smo ocenili tudi vpliv posega na kakovost zraka. - - - Vplivov vonjav na okolje v PVO ne obravnavamo, ker so ti vplivi nepomembni oziroma zanemarljivi, kar utemeljujemo z naslednjim: Poseg ne bo vir vonjav, zato vpliva nastajanja vonjav nismo vključili v PVO. 5.2.1.2. Vplivi odpadnih Poseg je vir emisij odpadnih vod v času obratovanja. Emisije odpadnih vod v - ✔ - vod času gradnje in odstranitve posega ne bodo nastajale. 5.2.1.3. Vplivi nastajanja V vseh obdobjih posega pričakujemo nastajanje različnih vrst odpadkov. ✔ ✔ ✔ in ravnanja z odpadki 5.2.1.4. Vpliv uporabe Vplivov uporabe nevarnih snovi in z njimi povezanimi tveganji v času nevarnih snovi in z njo gradnje in odstranitve posega v PVO ne obravnavamo, ker so ti vplivi povezana tveganja obravnavani pri poglavju podzemne vode, kar utemeljujemo z Vpliv na okoljske in druge - ✔ - naslednjim: V času gradnje in opustitve posega bi bili možni vplivi zaradi nesreče uporabe nevarnih snovi, to je motornih olj in goriv iz tovornih vozil in delovnih strojev. V času obratovanja posega so možni vplivi zaradi uporabe nevarnih snovi, to je motornih olj in goriv iz tovornih vozil ter iz dvoplaščnega rezervoarja na lokaciji srednje postaje. Posledice izlivov teh snovi obravnavamo v poglavju 5.2.3. Vpliv na podzemne vode ter kakovost tal in njihovo rabo (glej obrazložitev pri poglavju 5.2.3.).
Možnost nastanka okoljskih in drugih nesreč v času obratovanja smo obravnavali kot posledico uporabe nevarnih snovi in z njo povezanih tveganj v poglavju 5.2.1.3. V sklopu tega poglavja smo ocenili tudi možnost požarov. 5.2.1.5. Vpliv Načrtovani poseg bo vir hrupa v času gradnje, obratovanja in opustitve. obremenjevanja okolja s ✔ ✔ ✔ hrupom Vpliv obremenjevanja Vplivov EMS v PVO ne obravnavamo, saj so nepomembni oziroma okolja z EMS in zanemarljivi, kar utemeljujemo z naslednjim: ioniziranim sevanjem V času gradnje poseg ni vir EMS, ker v času gradnje na območju posega ne bo obratoval noben vir EMS. V okviru posega se načrtuje obratovanje dveh TP napetosti 20/04 kV, ki pa so nepomemben vir EMS, saj so ravni EMS že na zunanjem zidu take TP nižje od mejnih vrednosti (glej natančno obrazložitev v poglavju 2.3.3.Vrsta in količina emisije snovi in energije v okolje). Kablovod je le izvor magnetnega - - - polja. Skladno z modelnimi izračuni magnetnega polja kablovodov znaša maksimalna vrednost magnetnega polja nad traso kablovoda 1 m nad tlemi 2,3 µT. Pri nobeni geometriji polaganja kablovoda modelirana vrednost ne presega mejne vrednosti 10µT, ki je določeno za I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem. Navedeno pomeni, da na trasi kablovoda v nobenem primeru niso presežene mejne vrednosti za EMS za I. stopnjo varstva pred EMS, tudi tik nad potekom kablovoda ne (77). V času opustitve posega poseg ne bo vir EMS. Vpliv svetlobnega Vplivov svetlobnega onesnaževanja okolja za čas obratovanja posega v - - - onesnaževanja PVO ne obravnavamo, saj so nepomembni oziroma zanemarljivi, kar
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 81 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv
Sestavina okolja Vsebina ali poglavje* Opis pričakovanih pomembnih vplivov na sestavine okolja
Gradnja
Opustitev Obratovanje utemeljujemo z naslednjim: V času obratovanja posega se načrtujejo svetilke na lokacijah postaj kabinske žičnice, in sicer imajo postaje projektirano osvetlitev dostopov in vstopno/izstopnih ploščadi zaradi varnosti obratovanja žičnice. Svetilke bodo nameščene pod strehami postaj žičnic, ki so zgrajene kot nadstrešnice, zato se te svetilke štejejo kot osvetljava prekritih prostorov gradbeno inženirskih objektov, za katere se skladno z določili 1. alineje 2. odstavka Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja določila citirane Uredbe ne uporabljajo.. Glede na navedeno svetlobno onesnaževanje okolja v času obratovanja posega ne bo nastajalo. V času gradnje in odstranitve posega vpliva svetlobnega onesnaževanja ne obravnavamo, ker se v času obratovanja zunanje svetilke ne načrtujejo, vpliv v času gradnje in odstranitve posega pa bo nepomemben oziroma zanemarljiv, kar utemeljujemo z naslednjim: Edini zakonski pogoj za osvetljevanje gradbišč je pogoj da se 30 minut po prenehanju gradbenih del zunanje svetilke izklopijo, kar se bo na gradbišču tudi vedno izvedlo, saj pri posegu ni potrebe, da bi bilo gradbišče osvetljeno. Vpliv sprememb kakovosti V času gradnje, obratovanja in odstranitve posega vpliva na kakovost pitne vode pitne vode zaradi posega ne pričakujemo, kar utemeljujemo z - - - naslednjim: Poseg se ne nahaja na območjih varstva virov pitne vode (VVO). Ekosistemi, 5.2.2. Vpliv na ekosisteme, Načrtovani poseg se bo izvajal na območju, kjer je delež naravno ohranjenih rastlinstvo in rastlinstvo in živalstvo ter površin razmeroma velik. Na območju posega ali njegovem vplivnem ✔ ✔ ✔ živalstvo ter njihove habitate območju so prisotna tudi varstvena, varovana in zavarovana območja varstva njihovi habitati narave. Kakovost tal in 5.2.3. Vpliv na podzemne Načrtovani poseg lahko vpliva na podzemne vode ter na kakovost in rabo tal v uporaba vode ter kakovost tal in času gradnje, obratovanja in opustitve posega. Ker so vplivi na tla in zemljišč uporabo zemljišč podzemne vode podobni, smo oceno vplivov združili v skupno poglavje Vpliv Kakovost in ✔ ✔ ✔ na podzemne vode in kakovost tal in uporabo zemljišč. količine podzemnih voda Kakovost in 5.2.4. Vpliv na kakovost in V času gradnje, obratovanja in odstranitve posega bodo možni vplivi na količine količine površinskih voda površinske vode, saj bo poseg prečil površinske vode. ✔ ✔ ✔ površinskih in njihovo uporabo voda Kakovost zraka 5.2.1.1. Vplivi emisij snovi Vpliv na kakovost zraka smo združili v enotno poglavje in ga obravnavali v v zrak, vključno z poglavju 5.2.1.1. (glej zgoraj). vonjavami ter vpliv na ✔ ✔ ✔ kakovost zraka in podnebne spremembe Klimatske 5.2.1.1. Vplivi emisij snovi V poglavju smo obravnavali predvidene medsebojne učinke klimatskih razmere v zrak, vključno z sprememb in posega v času obratovanja. vonjavami ter vpliv na V času gradnje in odstranitve posega vplivi na klimatske spremembe ne - ✔ - kakovost zraka in bodo nastajali, kar utemeljujemo z naslednjim: Vpliv gradnje in podnebne spremembe odstranitve posega bodo začasni. Emisije ozonu škodljivih plinov ter toplogrednih plinov v času gradnje oz. odstranitve posega ne bodo nastajale. Kulturna 5.2.5. Vpliv na objekte in Poseg se nahaja nad enoto KD EŠD 33: Bohinjska Bistrica – Bohinjski dediščina območja kulturne dediščine predor. ✔ ✔ ✔ Krajina in njen ter na krajino in njen Poseg ima vpliv na krajino in njen značaj, saj se bodo zaradi posega značaj značaj spremenile reliefne značilnosti na območju posega, kar ima lahko vpliv na krajinsko sliko širšega prostora. Sprememba Vpliv na spremembo Vplivov na spremembo naravnih in drugih pogojev življenja in bivanja naravnih in naravnih in drugih pogojev na območju v PVO ne obravnavamo, ker so nepomembni oziroma drugih pogojev življenja in bivanja na zanemarljivi, kar utemeljujemo z naslednjim: življenja in območju - - - Poseg ne bo vplival oziroma povzročil spremembe naravnih in drugih pogojev bivanja na življenja in bivanja na območju, ki niso že vključena v druga poglavja, ki smo območju jih pri vsebinjenju določili kot relevantna in so tako vključena v pričujoče PVO, zato jih nismo ponovno obravnavali v posebnem poglavju. Raba 5.2.6. Vpliv na rabo Poseg je v vseh fazah porabnik naravnih dobrin: tla, voda, fosilna goriva. obnovljivih in obnovljivih in ✔ ✔ ✔ neobnovljivih neobnovljivih naravnih naravnih dobrin dobrin Vibracije 5.2.7. Vpliv na vibracije ter Vibracije bodo nastajale v času gradnje zaradi uporabe gradbene mehanizacije seizmološke in in tovornih vozil, zlasti naprave za vrtanje pilotov. geofizikalne pojave ✔ - - V času obratovanja in opustitve posega vibracij nismo obravnavali, kar utemeljujemo z naslednjim: V času obratovanja in opustitve posega se naprava za vrtanje pilotov ne bo
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 82 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv
Sestavina okolja Vsebina ali poglavje* Opis pričakovanih pomembnih vplivov na sestavine okolja
Gradnja
Opustitev Obratovanje uporabljala. Vpliv vibracij na okolje in ljudi v okolju v naši zakonodaji ni reguliran in zakonsko predpisan. Mejna vrednost za betonske in klasično grajene zidane stavbe znaša 7,62 mm/s (0,3 in/sec). Tovorna vozila v času obratovanja posega ter bager in tovorna vozila v času odstranitve posega že na razdalji 7,62 m povzročata manjše vibracije, kot znaša referenčna vrednost. Navedeno pomeni da bodo vibracije nepomembne za obremenitev okolja in premoženje ljudi. Objekti SO1, SO2 in SO3 so od načrtovanega posega oddaljeni več kot 7,62 m, zato ocenjujemo, da vplivi vibracij na objekte z varovanimi prostori v času obratovanja in odstranitve posega ne bodo nastajali. Človekovo 5.2.8. Vpliv na človekovo Vpliv na nepremično premoženje zaradi obravnavanega posega lahko nastaja nepremično nepremično premoženje ✔ ✔ ✔ zaradi bližine stanovanjskih stavb na Rožni ulici ter v Ravnah v Bohinju. premoženje
5.2. OCENA MOŽNIH VPLIVOV
5.2.1. Vplivi na okolje, človeka in njegovo zdravje
5.2.1.1. Vplivi emisij snovi v zrak ter vpliv na kakovost zraka in podnebne spremembe
Vplivi v času gradnje V času gradnje bodo vplivi na zrak z emisijami snovi v zrak nastajali zaradi: • izgorevanja goriv za obratovanje tovornih vozil in delovnih strojev, ki se bodo uporabljali pri gradnji načrtovanega posega, • razpršenih emisij prahu v zrak zaradi izvajanja gradbenih del in prometa po makadamskih poteh znotraj gradbišča.
Emisije snovi v zrak zaradi izgorevanja pogonskih goriv tovornih vozil in delovnih strojev, ki se bodo uporabljali pri izvedbi posega, bodo podobne emisijam, ki nastajajo pri prometu z motornimi vozili. Zaradi vetra se bodo emisije snovi v zrak zaradi izgorelih pogonskih goriv razširile tudi izven obravnavanega območja posega, vendar se bodo njihove koncentracije zmanjšale zaradi razširitve na večji volumen zraka. Vpliv bo nastajal le v času obratovanja motornih vozil in delovnih strojev (maksimalno do ½ dneva) v času gradnje posega (največ od junija do novembra).
Emisije prahu bodo nastajale pri odstranjevanju zemljine na območju posega in njenemu nakladanju na tovorna vozila ter pri ponovnem zasipanju po koncu gradbenih del. Emisije prahu bodo nastajale tudi pri prevažanju zemljine in nasipnega materiala po makadamskih poteh znotraj gradbišča. Nastale emisije prahu se bodo odlagale na površine posega in okrog posega. Te emisije prahu bodo močnejše v suhih in vetrovnih dneh. Pri prašenju bodo nastajale zgolj emisije prahu naravnih materialov – zemljine in nasipnega materiala- tamponov iz peska in proda, ki ne vsebujejo nevarnih snovi.
V skladu z določili Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč je potrebno za gradbišča, za katera je izpolnjen vsaj en od naslednjih pogojev: - na gradbišču se gradbena dela izvaja več kot 12 mesecev, - gradbišče se nahaja na območju naselja, ki ima status mesta ali na območju degradiranega okolja in površina gradbišča presega 4.000 m2 ali prostornina gradbišča presega 20.000 m3,
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 83 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
- površina gradbišča presega 10.000 m2 ali prostornina gradbišča presega 20.000 m3.
Treba bo izdelati elaborat preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč ter ga priložiti projektu za izvedbo. V okviru obravnavanega posega se bodo gradbena dela izvajala več kot 12 mesecev. Gradbišče se ne nahaja na območju naselja, ki ima status mesta. Gradbišče se prav tako ne nahaja na območju degradiranih površin. Vendar bo površina gradbišča znašala več kot 10.000 m2. Zaradi navedenih razlogov je treba pri pripravi projekta PZI izdelati elaborat preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč.
V skladu z zakonodajnimi zahtevami je treba pri gradnji upoštevati tudi določila Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč, ki velja za poseg in so naslednji: • Gradbene odpadke je treba zbirati in prevažati v zaprtih ali pokritih zabojnikih oziroma pokritih tovornih vozilih. • Zmanjševati je treba količino skladiščenega sipkega gradbenega materiala in gradbenih odpadkov na lokaciji. • Na izvozih z gradbiščnih cest oziroma izvozih z gradbišč na ceste za javni cestni promet je treba zagotoviti pranje koles in podvozja vozil. • V dogovoru z upravljavcem ceste je treba zagotoviti takojšnje popravilo poškodovane ceste za javni cestni promet oziroma njeno takojšnje čiščenje, če se na izstopu gradbišča onesnaži ali poškoduje. • Na gradbišču je treba omejiti hitrost vozil na največ 40 km/h. Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč omejuje hitrost na 40 km/h, kar pa je prevelika hitrost, zato smo v postopku izdelave PVO določili omilitveni ukrep (naveden je v tabeli 6.1.). Ta omilitveni ukrep pomembno vpliva na znižanje emisije PM10 zaradi voženj po makadamskih poteh znotraj gradbišča. • Vsa vozila je potrebno pred vstopom na javne asfaltirane površine očistiti. • Asfaltirane ceste v okolici gradbišča je treba dodatno čistiti, če se na njih pojavijo ostanki zemlje in umazanije iz gradbišča, ker se s tem prepreči emisije prahu. • V sušnih in vetrovnih dneh je treba omejiti manipulacijo s sipkim gradbenim materialom na gradbišču ali pa sipek gradbeni material in makadamske gradbiščne ceste ustrezno obdelati proti prašenju (škropljenje z vodo). • Tekom gradbenih del mora izvajalec gradbenih del v gradbeni dnevnik dnevno vpisovati izvajanje ukrepov, določenih v elaboratu preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč. • Na gradbišču je treba določiti nadzornika, ki bo tekom gradbenih del preverjal skladnost izvajanja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča z elaboratom.
Ocena obremenitve s PM10 delci Skladno z Navodilom ARSO za ocenjevanje obremenitve s PM10 (52) je treba za posege, kjer nastajajo znatne (razpršene) emisije delcev PM10 in je prepoznan pomemben vpliv emisije delcev na okolje, oceniti vpliv posega na kakovost zunanjega zraka. Pri odločitvi o izdelavi ocene ali pri podajanju razloga, zakaj se taka ocena ni izdelala, je treba upoštevati tudi kriterije iz Priloge III Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ki so med drugim velikost posega, kumulacija z drugimi projekti, obstoječa raba zemljišč in predvsem obseg vpliva s številom in sestavo prizadetega prebivalstva (bližina stanovanjskih hiš, vrtcev, šol, otroških in športnih igrišč, bolnišnic ter domov za starostnike itd.). Pri gradnji posega gre za gradnjo v naravnem okolju, ki večinoma ni poseljeno s prebivalci. Prebivalci se nahajajo v okolici spodnje
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 84 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
postaje in v okolici srednje postaje, medtem, ko jih ob trasi posega ni. Pri gradnji spodnje in srednje postaje bo šlo za izkop gradbene jame ter betoniranje temeljev ter sten kletnega dela objekta ter montažo ostalih delov spodnje in srednje postaje.
Izvedba posega je vir različnih emisij prahu v zrak, ki imajo lahko pomemben, sicer začasen vpliv na kvaliteto zraka na območju posega in v njegovi bližini. Faze izvedbe posega, pri katerih lahko pride do pomembnih emisij prahu in smo jih upoštevali v izračunu, so (v oklepaju je navedeno, katere enačbe, ki so navedene v poglavju 5.1.2 tega PVO, smo uporabili za izračun posameznih emisij): • E1 – odstranjevanje materialov (enačba 2), • E2 – nakladanje odstranjenih materialov na tovorna vozila (enačba 3), • E3 – odvoz odstranjenih materialov po makadamski površini (enačba 4), • E4 – odvoz odstranjenih materialov po asfaltiranih cestah (enačba 5), • E5 – dovoz nasipnega materiala po makadamski površini (enačba 4), • E6 – stresanje nasipnega materiala (enačba 3).
V nadaljevanju podajamo izračun za emisije PM10 delcev v primeru izvedbe posega brez ukrepov za zmanjševanje prašenja (stihijski model) ter emisij v primeru izvajanja ukrepov za zmanjševanje prašenja.
Izračun emisij PM10 brez ukrepov za zmanjševanje emisij prašenja Izhodišča za izračun emisij stihijskega modela (velja za vse prispevke): • površina posega, kjer se bodo izvajala gradbena dela: ~61.893 m2 • zmogljivost nakladača/bagra: 50 m3/h • količina odstranjenih materialov: ~38.200 t zemljine • količina odpeljanih materialov: ~16.400 t zemljine • količina pripeljanih sipkih materialov: 0 m3 • dostava drugih materialov za vgradnjo: 4.000 m3 (beton, železo, hidroizolacija, les, gradbeno pohištvo, itd.) • količina materiala na tovorno vozilo: 15 m3 • dolžina poti po makadamu (skupaj): 100 km, število prevozov: 1937 • dolžina poti po asfaltirani cesti (skupaj): 970 km, število prevozov: 1937 • dolžina obremenjenosti asfaltirane ceste s prahom: 150 m – Rožna Ulica, 2 km – lokalna cesta na Ravne.
Vrednosti posameznih faktorjev za izračun po posameznih prispevkih (52) (pomen posameznih spremenljivk je opisan v poglavju 5.1.2. v podpoglavju Metoda izdelave ocene razpršenih emisij prahu): E1: sostali materiali=2,6, Mostali materiali=7,4 %, število ur obratovanja nakladača/bagra =220 h, E2: Ef=0,0063 kg/t (75), teža preloženega materiala=~38.200 t, E3: k=1,18, s=8, W=27 t, M=5 %, št. prevozov=~1937, dolžina poti po makadamu (skupaj): 100 km, moker je vsak četrti dan, E4: s=7 %, m=27 t, št. prevozov=~1937, dolžina poti po asfaltu Son (skupaj): 970 km, moker je vsak četrti dan, E5: k=1,18, s=8, W=27 t, M=5 %, št. prevozov=0 (poraba zemeljskega izkopa), dolžina poti po makadamu (skupaj): 0 km, moker je vsak četrti dan, E6: Ef=0,0063 kg/t (75), teža nasipnega materiala: 16.400 t
Skupna emisija: E=E1 + E2 + E3 + E4 + E5 + E6
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 85 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
E1= 220 h × 0,086 kg/h = 18,9 kg E2= 38.200 t × 0,0063 kg/t = 240,7 kg E3= 0,7 kg/km × 100 km = 70 kg E4= 0,05 kg/km × 970 km = 48,5 kg E5= 0,7 kg/km × 0 km = 0 kg E6= 16.400 t × 0,0063 kg/t =103,3 kg Skupna emisija: E = ~481,4 kg = ~0,26 kg/h (ob upoštevanju do 1850 ur gradnje)
Izračun emisij PM10 ob upoštevanju ukrepov za zmanjševanje prašenja V skladu s strokovno literaturo je z vlaženjem oz. uporabo ukrepov za zmanjšanje emisij PM10 delcev te emisije možno zmanjšati za deleže, ki so navedeni v tabeli 5-6 (75).
Tabela 5-6: Faze izvedbe posega, ukrepi in faktorji zmanjšanja PM10 emisij ter izračun skupne emisije PM10 ob izvedbi dodatnih ukrepov (75) Faze Emisija PM10 Možni ukrepi (75) Delež Emisija izvedbe brez ukrepov zmanjšanja PM10 z posega (kg) emisije z ukrepi ukrepi (75) E1 18,9 Vlaženje zemeljskega izkopa med 75 % 4,7 njegovim izkopom Gradbiščna ograja (zastor pred vetrom) E2 240,7 Vlaženje sipkih materialov pred 75 % 60,2 nakladanjem na tovorna vozila Pokrivanje naloženih tovornih vozil – 85 % / polno prekritje E3 70 Vlaženje makadamskih površin v suhem 75 % 17,5 vremenu E4 48,5 Čiščenje s pometačem 20 % / Vakuumsko čiščenje 30 % / Mokro čiščenje asfaltnih površin 69 % 15,0 E5 0 Vlaženje makadamskih površin z 2 m3 75 % 0 vode na vsakih 100 m asfaltnih površin ob suhem vremenu/dan E6 103,3 Vlaženje sipkih materialov pred 75 % / nakladanjem na tovorna vozila Pokrivanje naloženih tovornih vozil – 85 % 15,5 polno prekritje SKUPAJ 481,4 112,9
Iz tabele 5-6 je razvidno, da bodo ob upoštevanju ukrepov, ki so že navedeni v PGD ter povzeti v tabeli 6-1, emisije PM10 znašale do 88,8 kg oz. 0,061 kg/uro ob upoštevanju 1850 ur gradnje. Ker bodo ocenjene emisije PM10 delcev v času gradnje ob izvajanju ukrepov iz tabele 6-1 manjše od 0,1 kg/h, investitorju skladno z določili Uredbe o emisiji snovi v zrak ni treba dokazovati izpolnjevanja pogojev v zvezi s kakovostjo zraka na območju vrednotenja vplivov.
Toplogredni plini in vpliv na podnebne spremembe V času gradnje bodo toplogredni plini nastajali kot posledica izgorevanja fosilnih goriv v delovnih strojih (voda, dušikovi oksidi, ogljikov dioksid). Količina nastalih toplogrednih s stališča vpliva na podnebne spremembe ne bo pomembna.
Medsebojno učinkovanje posega in podnebnih sprememb Načrtovani poseg se bo gradil predvidoma od junija do novembra. Gradnja posega bi lahko na podnebne spremembe začasno vplivala z emisijami toplogrednih plinov, ki nastajajo pri
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 86 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
izgorevanju pogonskih goriv za gradbene stroje in motorna vozila. Zaradi podnebnih sprememb se v tako kratkem časovnem obdobju (do pol leta) ne bodo spremenile razmere na območju posega, ki bi vplivale na drugačen potek gradnje (eventualne poplave, suše, toča, itd.). Vpliv posega na podnebne spremembe in obratno ocenjujemo kot nebistven.
Vpliv posega na okolje, človeka in njegovo zdravje zaradi emisij snovi v zrak v času gradnje posega ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vpliv v času obratovanja V času obratovanja posega bodo nastajale emisije snovi v zrak zaradi: • porabe goriv za motorna vozila v času vzdrževalnih del na trasi žičnice, • delovanja dizelskih agregatov v primeru izpada elektrike v srednji postaji žičnice.
Emisije snovi v zrak zaradi ogrevanja prostorov ne bodo nastajale, ker se bodo prostori za osebje in sanitarije v spodnji, srednji in zgornji postaji ogrevali z električno energijo.
Za obratovanje žičnice v primeru izpada električne energije bosta na spodnji in zgornji postaji vgrajena dizel agregata, ki pri običajnem obratovanju žičnice ne bosta obratovala.
Frekvenca prometa v okolici obravnavanega posega se bo povečala zaradi vožnje traktorjev za vzdrževanje trase žičnice ter avtocistern za dovoz dizelskega goriva do srednje postaje na Ravnah za potrebe internega točilnega mesta za teptalce snega. Emisije škodljivih snovi v zrak zaradi motornega prometa zaradi izgorevanja pogonskih goriv se bodo posledično zato minimalno povečale, vendar pa upravljavec posega sam z do sedaj znanimi tehničnimi rešitvami te emisije težko kontrolira in zmanjša. Upravljavec posega mora te emisije snovi v zrak omiliti predvsem tako, da zagotovi tekoč promet, to je promet brez nepotrebnega zaustavljanja ter da zagotovi, da dostavna vozila obratujejo oziroma so prižgana le toliko časa, kot je nujno potrebno.
Na obravnavanem območju so že prisotne emisije snovi iz prometa v precejšnji meri zaradi vožnje osebnih in tovornih vozil po cesti RT 3235, odsek 1125 Boh. Bistrica – Vresje, kjer znaša v obstoječem stanju PLDP do 660 vozil (53). Povečanje prometa bo zaradi posega minimalno. Dodatne emisije iz prometa zaradi obratovanja posega bodo sicer vplivale na onesnaženost zraka na obravnavanem območju, vendar te emisije ne bodo take, da bi bila posledično obremenitev zunanjega zraka čezmerna.
Ocenjujemo, da razpršene emisije prahu in PM10 delcev zaradi voženj motornih vozil po obstoječih cestnih površinah ne bodo nastajale, saj bodo vse ceste asfaltirane in zato vožnje po makadamskih poteh v okviru posega ne bo. Za čas obratovanja zato tudi nismo izdelali ocene obremenitve s PM10 delci skladno z Navodilom ARSO za ocenjevanje obremenitve s PM10 (52), ki določa, da je treba izračun PM10 izdelati za posege, kjer nastajajo znatne (razpršene) emisije delcev PM10 in je prepoznan pomemben vpliv emisije delcev na okolje. Navedeno pa za obratovanje posega ne velja in zato posledično nismo izdelali izračuna PM10 delcev za čas obratovanja posega.
Medsebojno učinkovanje posega in podnebnih sprememb Načrtovani poseg bo vir toplogrednih plinov emisije zaradi izgorevanja goriv fosilnega izvora za potrebe voženj z osebnimi vozili zaposlenih in tovornimi vozili za dostavo dizelskega goriva do srednje postaje in traktorja ter posredno zaradi porabe električne energije. Na območju posega se v obstoječem stanju sicer nahajajo žičnice v sklopu
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 87 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
smučišča Kobla, vendar se fosilna goriva v obstoječem stanju ne uporabljajo, ker žičnice ne obratujejo. Ocenjujemo, da bo prišlo do povečanja ogljičnega odtisa zaradi posega. Vendar bo ogljični odtis manjši kot bi bil, če bi stare žičnice obratovale naprej, saj so nove naprave praviloma energetsko bolj učinkovite in s tem povzročajo manjšo emisijo toplogrednih plinov. Ogljični odtis posega v času obratovanja bo znašal cca. 5800 ton CO2 na leto (78).
Za primere ekstremnih vremenskih dogodkov kot posledica podnebnih sprememb so v okviru posega predvideni naslednji ukrepi, s katerimi se bo poseg prilagodil ekstremnim dogodkom: • ekstremno visoke temperature: Ne bodo vplivale na funkcionalnost kabinske žičnice, • ekstremno nizke temperature: Ne bodo vplivale na funkcionalnost kabinske žičnice, • poplave: Območje posega se ne nahaja na poplavnih območjih s 100- ali 500-letno povratno dobo, saj teren ni raven. Glede na navedeno ocenjujemo, da do poplav na obravnavanem območju ne bo prihajalo.
Glede na zgoraj navedeno ocenjujemo, da za načrtovani poseg niso potrebni dodatni ukrepi za prilagoditev ekstremnim vremenskim razmeram.
Ker se v sklopu posega ne načrtujejo kurilne naprave oz. druge naprave z definiranimi viri ali razpršenimi viri emisij snovi v zrak, upoštevanja zahtev za preprečevanje in zmanjšanje emisije snovi v zrak skladno z 33. in 34. členom Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja nismo izvedli.
Vpliv posega na okolje, človeka in njegovo zdravje zaradi emisij snovi v zrak v času obratovanja posega bo po naši oceni nebistven (ocena B).
Vpliv v času opustitve posega in po njej V času opustitve posega bo vpliv emisij snovi v zrak nastajal zaradi odstranitve temeljev stebrov žičnice ter postaj žičnice, vendar bo manjši kot v času gradnje posega.
Ocenjujemo, da bo vpliv posega na okolje, človeka in njegovo zdravje zaradi emisij snovi v zrak v času opustitve posega nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Za vrednotenje vpliva celotne obremenitve okolja smo upoštevali vpliv posega ter vpliv prostorsko in funkcionalno povezanih posegov Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico.
Celotna obremenitev v času gradnje posega V času gradnje posega bodo emisije snovi v zrak lahko nastajale zaradi gradnje ali obratovanja smučišč, parkirne hiše v Bohinjski Bistrici in žičnice G3, torej zaradi zemeljskih del, gradbenih strojev in naprav ter voženj s tovornimi vozili in traktorji.
Zaradi eventualno sočasnih del bodo nastajale emisije prašnih delcev, ki pa bodo ob upoštevanju ukrepov, predvidenih v projektni dokumentaciji, ki so povzeti v tabeli 6-1 tega PVO ter ukrepov, predpisanih v OVS za Smučišče in žičnice nad Bohinjsko Bistrico (63) zmanjšane na najmanjšo možno mero.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 88 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Celotna obremenitev v času obratovanja posega V času obratovanja posega bo celotna obremenitev zunanjega zraka lahko posledica obratovanja posega ter gradnje ali obratovanja drugih povezanih posegov, opredeljenih v poglavju 5.1.2. Emisije snovi v zrak v času obratovanja posega bodo torej lahko nastajale zaradi: • prometa s tovornimi vozili po bližnjih obstoječih cestah (cesta na Ravne, RT 3235, odsek 1125 Boh. Bistrica – Vresje), • prometa z osebnimi vozili in avtobusi zaradi dovozov in parkiranja smučarjev ter drugih obiskovalcev, • gradbenih del s posegom povezanih posegov (te emisije bodo podobne kot v času gradnje posega), • porabe goriv v teptalnikih snega, snežnih in terenskih vozilih, • porabe goriv za motorna vozila v času vzdrževalnih del na trasi žičnice in robnih delih smučarskih prog, • delovanja dizelskega agregata v primeru izpada elektrike v zgornji postaji žičnice G3.
Promet z osebnimi vozili in avtobusi se bo odvijal na območju parkirne hiše PH1 ter parkirišč P-1 in P-2. Prometna ureditev bo izvedena tako, da bo mogoče tekoče odvijanje prometa. Emisije zaradi izgorevanja pogonskih goriv bodo v primerjavi z emisijami ostalega prometa v okolici zmerne in se bodo z vetrom redčile. Spodbujala se bo uporaba javnega prevoza, predvsem vlaka, ki povzroča manjše emisije snovi v zrak kot motorna vozila.
Poraba pogonskih goriv v teptalnikih snega, snežnih in terenskih vozilih bo povzročala emisije podobne emisijam v prometu in se bodo zaradi vetra širile v okolico posega, pri tem pa se bodo redčile.
Eventualno se v času obratovanja načrtovanega posega lahko tudi gradijo s posegom prostorsko in funkcionalno povezani posegi. V tem primeru bodo nastajale zlasti emisije prašnih delcev, ki se bodo zniževale na najmanjšo možno raven ob upoštevanju ukrepov, navedenih v OVS (63).
Emisije snovi v zrak zaradi izgorevanja pogonskih goriv bodo nastajale tudi v času vzdrževalnih del, ki obsegajo poseke posameznih drevesnih vrhov pod traso žičnice, ob postajah žičnice G3 na trasah smučarskih prog ter na sami žičnici. Zaradi vetra se bodo onesnaževala iz izgorelih pogonskih goriv širila izven obravnavanega posega, vendar se bodo njihove koncentracije z večanjem oddaljenosti od vira nastanka zniževale.
Za obratovanje žičnice G3 v primeru izpada električne energije bo na zgornji postaji žičnice G3 obratoval dizel agregat. Obratovanja dizel agregata bo izjemno in kratkotrajno.
Vpliv celotne obremenitve posega na okolje, človeka in njegovo zdravje bo zaradi emisij v zrak v času gradnje in v času obratovanja posega nebistven (B).
Vrednotenje skupne obremenitve Skupno obremenitev okolja smo ocenili na podlagi celotne obremenitve in obstoječega stanja okolja v okolici načrtovanega posega. Glede na rezultate meritev kakovosti zunanjega zraka prikazanih v poglavju 4.4.4. in podatke o meritvah emisij snovi v zrak iz posameznih naprav v okolici posega, ki so navedeni v tabeli 4-9 in se ne nahajajo v
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 89 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
neposredni okolici posega ter podatke o emisiji snovi v zrak zaradi posega, ocenjujemo, da poseg ne bo spreminjal oziroma pomembno vplival na kakovost zunanjega zraka.
Skupna obremenitev v času gradnje posega V času gradnje posega se bodo v okolici posega začasno povečale emisije prašnih delcev PM10 in emisije toplogrednih plinov, zlasti CO2 zaradi izgorevanja pogonskih goriv. Za zmanjšanje emisij prašnih delcev in CO2 se bodo pri gradnji posega upoštevali ukrepi iz projektne dokumentacije, povzeti v tabeli 6-1. Skupna obremenitev v času obratovanja posega Ker so vse cestne povezave v neposredni okolici posega ustrezno dimenzionirane za potrebe obratovanja načrtovanega posega ter vseh okoliških dejavnosti, ocenjujemo, da se bo po njej promet odvijal tekoče ter bodo zato emisije snovi v zrak zaradi izgorevanja čim manjše. Glede na navedeno ne pričakujemo pomembnega vpliva na kakovost zunanjega zraka.
Vpliv skupne obremenitve na okolje, človeka in njegovo zdravje zaradi emisij snovi v zrak smo v času gradnje in v času obratovanja ocenili kot nebistven (ocena B).
Povzetek vplivov na zrak prikazujemo v tabeli 5-7.
Tabela 5-7: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja ali Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva vpliva in pogostost vpliva intenzivnost obsega učinkovanje
pojava in njegovih sprememb okolja vpliva posameznih posledic posledic vplivov in njihovih posledic
Gradnja neposredni, neizogibno razmeroma malo pomembna območje kumulativni1 B posredni, pogost, sprememba posega začasni do 6 mesecev, okolja reverzibilen Obratovanje posredni, neizogibno zelo pogost, malo pomembna območje kumulativni1 B neposredni, pretežno sprememba posega trajni reverzibilen okolja
Opustitev neposredni, neizogibno razmeroma malo pomembna območje kumulativni1 B posredni, pogost, sprememba posega začasni do 6 mesecev, okolja reverzibilen Celotna obremenitev – gradnja B Celotna obremenitev- obratovanje B Skupna obremenitev - gradnja B Skupna obremenitev - obratovanje B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
5.2.1.2. Vplivi odpadnih vod
Vpliv v času obratovanja posega V času obratovanja bodo vplivi nastajali zaradi nastajanja: • padavinskih odpadnih vod s streh postaj žičnice, • padavinskih odpadnih vod s parkirnih mest za teptalnike snega, • pretakališča za dizel gorivo, • komunalnih odpadnih vod iz postaj žičnice.
Padavinske odpadne vode s streh postaj žičnice se bodo odvajale v ponikanje, kar je ustrezno.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 90 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Padavinske odpadne vode s parkirnih mest za teptalnike snega in pretakališča za dizel gorivo bodo speljane preko lovilnika olj z avtomatskim zasunom, ki bo skladen s standardom SIST EN 858, v ponikovalnico. Te odpadne vode so lahko onesnažene z ostanki goriv, ki pa se v lovilniku olj odstranijo, saj je lovilnik olj čistilna naprava za take vrste odpadnih vod, ki zagotavlja koncentracijo mineralnih olj na iztoku iz njega pod 5 mg/l.
Komunalne odpadne vode s spodnje postaje žičnice se bodo odvajale v javno komunalno kanalizacijo, ki se zaključi s centralno čistilno napravo Bohinj, kar je ustrezno in dodatni ukrepi niso potrebni.
Komunalne odpadne vode s srednje postaje žičnice se bodo odvajale v novozgrajeno MKČN, na zgornji postaji žičnice se bo uporabljalo kemične sanitarije (1). Novo zgrajena MKČN bo zagotavljala čiščenje komunalnih odpadnih vod pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi za parametre (KPK pod 200 mg/l, za BPK5 pa mejna vrednost ni določena), saj gre pri vgradnji MKČN za vgradnjo tipskih MKČN, ki se dobijo na trgu (24), in zagotavljajo čiščenje pod zakonsko zahtevanimi mejami za KPK in BPK5. Prečiščene vode iz nove MKČN bodo speljane v ponikovalnico.
Potencialni vplivi odpadnih voda bi lahko nastajali tudi zaradi neustreznosti delovanja MKČN v zimskem obdobju leta. Zato smo pri izdelovalcih MKČN preverili ustreznost klimatskih značilnosti na nadmorski višini 734,5 m n.m. pri naselju Ravne, kjer bo postavljena MKČN (38), in sicer zlasti z vidika ustreznosti delovanja MKČN pri nizkih temperaturah. V nadaljevanju navajamo argumente, zaradi katerih ocenjujemo, da bo načrtovana MKČN na srednji postaji žičnice obratovala ustrezno in čezmerni vplivi odpadnih voda ne bodo nastajali: • povprečna nadmorska višina vgrajenih MKČN je 400-450 m n.m. Ob upoštevanju padca temperature 0,4 °C na vsakih 100 višinskih metrov je povprečna temperatura v Ravnah (734,5 m n.m.) za 1,2 °C nižja kot v krajih, kjer so običajno vgrajene MKČN. Razlika v temperaturi je za obratovanje MKČN nebistvena. • MKČN so vgrajene v smučarskih središčih in planinskih kočah na nadmorskih višinah večjih od 734,5 m n.m. (Kanin – 1140- 2300 m n.m., Pokljuka – 1347 m n.m., itd.). Vse vgrajene MKČN obratujejo ustrezno. • MKČN imajo lahko aeracijski rezervoar izoliran z polietilenom, kar preprečuje hlajenje odpadne vode v aeracijskem rezervoarju. • Sodobne MKČN so računalniško vodene, pri čemer se v odvisnosti od zunanjih temperatur prilagaja frekvenca in volumen vpihanega zraka (v primeru nizkih zunanjih temperatur se zunanji zrak vpihuje pogosteje in z manjšim volumnom). • Pri procesu aeracije nastaja dodatna toplota. • MKČN so vkopane v tla vsaj toliko, da je višina nasutja 0,5 m, kar nudi dodatno izolacijo aeracijskemu bazenu, • Vgradnja vsake MKČN poteka individualno glede na lastnosti lokacije, kar zmanjšuje morebitne negativne vplive okolice na delovanje MKČN.
Za sanitarne potrebe zaposlenih bodo na zgornji postaji žičnice nameščene kemične sanitarije, za katere bo zagotovljeno redno praznjenje oz. oddaja vsebine v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Bohinj (46).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 91 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv posega na okolje, človeka in njegovo zdravje bo zaradi emisij odpadnih vod v času obratovanja posega po naši oceni nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Na območju posega v času obratovanja se bodo odpadne vode odvajale v skladu z zakonodajnimi določili ter dejanskimi možnostmi. Tako se bodo komunalne odpadne vode s parkirne hiše odvajale v javno kanalizacijo z odtokom na CČN Bohinj. Na vseh površinah za mirujoči promet se bodo odpadne padavinske vode pred ponikanjem čistile v ustrezno dimenzioniranih lovilnikih olj. Za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz načrtovane karavle pri žičnici G3 se načrtuje postavitev MKČN kapacitete 45 PE. Odpadne vode s streh objektov bodo ponikale.
Glede na zgoraj navedeno ocenjujemo, da pričakovane celotne emisije odpadnih vod na območju načrtovanih prostorsko in funkcionalno povezanih posegov okolja ne bodo čezmerne.
Vpliv celotne obremenitve posega na okolje, človeka in njegovo zdravje bo zaradi emisij odpadnih vod po naši oceni v času nebistven (ocena B).
Vrednotenje skupne obremenitve Skupno obremenitev okolja smo ocenili na podlagi celotne obremenitve in obstoječega stanja okolja. V obstoječem stanju v okolici posega nastajajo padavinske odpadne vode, ki ponikajo ter komunalne odpadne vode, ki se na območju Bohinjske Bistrice vodijo v javno komunalno kanalizacijo ter na CČN Bohinj, na območju Ravne v Bohinju pa so urejene greznice (66). Ocenjujemo, da sinergijski vplivi odpadnih voda ne bodo nastajali. Kumulativni vplivi odpadnih voda bodo neznatni.
Vpliv skupne obremenitve posega na okolje, človeka in njegovo zdravje bo zaradi emisij odpadnih vod po naši oceni neznaten (ocena B).
Povzetek vplivov obremenitve okolja z odpadnimi vodami prikazujemo v tabeli 5-8.
Tabela 5-8: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva vpliva in pogostost ali intenzivnost obsega učinkovanje
pojava vpliva in sprememb vpliva posameznih posledic njegovih okolja vplivov in posledic njihovih posledic Obratovanje neposredni, neizogibno stalen vpliv, malo območje kumulativni1 B daljinski pretežno pomembna, posega reverzibilen malo intenzivna Celotna obremenitev – obratovanje B Skupna obremenitev - obratovanje B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
5.2.1.3. Vplivi nastajanja in ravnanja z odpadki
Vpliv v času gradnje Vrste in količine odpadkov, ki bodo nastali v času gradnje, smo prikazali v tabeli 2-13, v kateri smo tudi navedli vrsto in količino posamezne vrste odpadkov ter način ravnanja z odpadkom v času gradnje.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 92 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
V času gradnje bodo kot odpadek nastajale večje količine zemeljskih izkopov zaradi izgradnje potrebnega izkopa za postavitev postaj žičnice in pripravo temeljev za stebre žičnice. Del zemeljskega izkopa se bo porabil na mestu gradnje za zasip in ureditev površin, višek pa se bo predal pooblaščenim prevzemnikom te vrste odpadkov.
Količine in izvor zemeljskih izkopov ter ravnanje z njimi v času gradnje so navedeni v poglavju 2.4.2., v podpoglavju Nastajanje odpadkov v času gradnje posega in ravnanje z njimi. Iz navedenega poglavja je razvidno, da se bo cca. 43 % nastalih zemeljskih izkopov porabilo na mestu gradnje za zasipanje. Preostanek zemeljskih izkopov se bo eventualno uporabil na gradbiščih istega investitorja, in sicer pri urejanju novih smučišč. V kolikor se zemeljski izkopi ne bodo porabili do konca gradbenih del načrtovanega posega, vendar ne več kot v enem letu, jih bo treba odpeljati z mesta gradnje. V tem primeru se bodo viški zemeljskih izkopov predali pooblaščenim prevzemnikom te vrste odpadkov.
Les, ki bo nastal pri poseku trase, bo surovina, kot odpadki pa se štejejo le ostanki vrhov dreves in vejevja, ki se v skladu s pravili gozdarske stroke delno pustijo na mestu sečnje, preostalo pa se mora odpeljati z mesta posega v ustrezno predelavo za biomaso, kar se ne da predelati, pa se odpelje na kompostiranje.
Vpliv nastajanja odpadkov na okolje, človeka in njegovo zdravje v času gradnje ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vpliv v času uporabe, obratovanja ali trajanja posega Vrste in količine odpadkov, ki bodo nastajali v času obratovanja posega, smo prikazali v tabeli 2-14.
V času obratovanja se bo približno enkrat letno na trasi žičnice posekalo preveč razraslo grmovje in veje. Te odpadke se bo v skladu s pravili gozdarske stroke pustilo na mestu posega. V primeru, da bo teh odpadkov preveč, se bodo odpeljali k obdelovalcem odpadkov na kompostiranje.
Pri obratovanju žičnice bo nastajalo odpadno hidravlično olje, ki se šteje kot nevarni odpadek. Ta odpadek bo nastajal le 1-krat v obdobju treh let, saj je treba hidravlično olje zamenjati 1-krat na tri leta (lahko se tudi olje samo prečisti in vrne nazaj v naprave). Ti odpadki se bodo skladno z zakonodajnimi določili na izvoru zbirali ločeno v označene posode in se hranili v ustreznem začasnem skladišču na srednji postaji do odvoza. Z odpadki se bo ravnalo tako kot je napisano v tabeli 2-14.
Mulji iz čistilnih naprav bodo nastajali zaradi obratovanja MKČN na srednji postaji žičnice. Na zgornji postaji žičnice bodo nastajali tudi odpadki od praznjenja kemičnih sanitarij. Mulji iz MKČN in odpadki iz kemičnih sanitarij se bodo periodično ob praznjenjih prevzemali v okviru gospodarske javne službe, ki jo na obravnavanem območju izvaja Režijski obrat Občine Bohinj. Za vsako oddano pošiljko odpadkov v sklopu posega je treba skladno z zakonodajo od pooblaščenih prevzemnikov odpadkov pridobiti evidenčne liste, ki se hranijo v evidenci odpadkov posameznega povzročitelja odpadkov. Evidenčni listi za nenevarne odpadke se pridobijo najkasneje v 30 dneh od oddaje posamezne pošiljke, za nevarne odpadke pa naslednji delovni dan.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 93 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv nastajanja odpadkov na okolje, človeka in njegovo zdravje v času obratovanja posega bo po naši oceni nebistven (ocena B).
Vpliv v času opustitve in po njej V času opustitve posega bodo nastajali odpadki navedeni v tabeli 2-15. Vse navedene odpadke se bo odstranilo z območja posega in predalo pooblaščenim prevzemnikom te vrste odpadkov.
Vpliv nastajanja odpadkov na okolje, človeka in njegovo zdravje v času opustitve posega bo po naši oceni nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Za vrednotenje vpliva celotne obremenitve okolja smo upoštevali vpliv posega ter vpliv obstoječih prostorsko in funkcionalno povezanih dejavnosti v okolici, navedenih v poglavju 5.1.2.
Celotna obremenitev v času gradnje posega V času gradnje posega je v primeru sočasne gradnje posega in z njim funkcionalno in prostorsko povezanih posegov možno nastajanje enakih vrst odpadkov, kot smo jih za gradnjo posega prikazali v tabeli 2-13, vendar v večjih količinah. Ravnanje z odpadki bo enako kot smo ga opisali v za gradnjo posega, torej skladno z zakonodajnimi določili.
V primeru obratovanja prostorsko in funkcionalno povezanih posegov v času gradnje posega bodo na širšem območju načrtovanega smučišča Bohinj 2864 nastajali gradbeni odpadki, našteti v tabeli 2-13 ter hkrati odpadki, ki so našteti v tabeli 2-14. Poleg tega bodo nastajali še komunalni odpadki, biorazgradljivi kuhinjski odpadki, odpadni mulji iz lovilnikov olj ter ločeno zbrana embalaža. Možno je tudi nastajanje kumulativnih vplivov, saj bodo v primeru sočasne gradnje posega in povezanih posegov nastajali istovrstni odpadki ter se bodo zaradi posega količine odpadkov povečale. Sinergijski vplivi pri tem ne bodo nastajali.
Celotna obremenitev v času obratovanja posega V času obratovanja posega je možna gradnja funkcionalno in prostorsko povezanih posegov ali pa njihovo obratovanje. Z vsemi odpadki, ki bodo nastajali tekom gradnje ali obratovanja posega ter povezanih posegov, se bo ravnalo skladno z zakonodajnimi določili. Kumulativni vplivi bodo nastajali, saj bodo v primeru sočasnega obratovanja posega in povezanih posegov nastajali istovrstni odpadki ter se bodo zaradi posega količine odpadkov povečale. Sinergijski vplivi pri tem ne bodo nastajali.
Vpliv celotne obremenitve posega na okolje, človeka in njegovo zdravje zaradi nastajanja odpadkov bo v času gradnje in obratovanja posega po naši oceni nebistven (ocena B).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 94 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vrednotenje skupne obremenitve Skupno obremenitev okolja smo ocenili na podlagi celotne obremenitve in obstoječega stanja okolja v okolici načrtovanega posega. Vsi komunalni odpadki v širši okolici posega so vključeni v sistem javne službe ravnanja z odpadki, ki jo na celotnem območju Občine Bohinj vrši Režijski obrat Občine Bohinj. Za preostale odpadke imajo njihovi povzročitelji sklenjene pogodbe s pooblaščenimi prevzemniki odpadkov. Ker so za ravnanje z odpadki natančno določene zakonodajne zahteve, ki so zavezujoče za vse povzročitelje odpadkov, ocenjujemo, da skupna obremenitev zaradi nastajanja odpadkov ne bo bistveno vplivala na zdravje ljudi in okolje niti v času gradnje niti v času obratovanja posega.
Vpliv skupne obremenitve na okolje, človeka in njegovo zdravje zaradi nastajanja odpadkov bo po naši oceni v času gradnje in obratovanja nebistven (ocena B).
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-9.
Tabela 5-9: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva vpliva in pogostost ali intenzivnost obsega učinkovanje
pojava vpliva in sprememb vpliva posameznih posledic njegovih okolja vplivov in posledic njihovih posledic Gradnja neposredni, neizogibno stalen, 6 malo območje kumulativni1 B daljinski, mesec, delno pomembna, posega začasni reverzibilen malo intenzivna Obratovanje neposredni, neizogibno stalen in delno malo območje kumulativni1 B daljinski, reverzibilen pomembna, posega začasni malo intenzivna Opustitev neposredni, neizogibno stalen malo območje kumulativni1 B začasni 1-6 mesecev, pomembna, posega reverzibilen malo intenzivna Celotna obremenitev – gradnja B Celotna obremenitev – obratovanje B Skupna obremenitev - gradnja B Skupna obremenitev – obratovanje B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
5.2.1.4. Vpliv uporabe nevarnih snovi in z njo povezana tveganja
Opis možnih vplivov v času obratovanja V času obratovanja posega lahko nastanejo vplivi nevarnih snovi zaradi: • eventualnih izpustov dizelskega goriva, • vplivov eventualnih požarnih voda na okolje.
Eventualni izpusti dizelskega goriva Na območju srednje postaje bo izvedeno točilno mesto za oskrbo teptalcev snega z dizelskim gorivom. Dizelsko gorivo se bo skladiščilo v podzemnem dvoplaščnem rezervoarju volumna 7m3, ki bo tipski proizvod. Rezervoar za dizel gorivo se bo polnil do maksimalno 90 % nazivnega volumna, tako da bo maksimalna količina dizel goriva v rezervoarju 6,3 m3. Opremljen bo z avtomatskim detektorjem puščanja ter z alarmom ob prenapolnitvi. V tabeli 5-10 prikazujemo skladnost načrtovanega rezervoarja za dizel volumna 7 m3 in njegove opreme z določili Uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 95 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 5-10: Skladnost z zahtevami Uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah Zahteve Uredbe Upoštevanje zahtev Zahteve za skladiščenje nevarnih tekočin v objektih Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega Nepremični rezervoar bo dvoplaščen in bo imel opremo za odstavka tega člena v skladišču v objektu ni treba urediti zvočno ali vizualno opozarjanje ob nenadzorovanem iztekanju zadrževalnega sistema, če so nepremične posode oziroma nevarne tekočine iz nepremičnega rezervoarja. Tla stavbe bodo nepremični rezervoarji z dvojno steno in ima skladišče betonska - iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali opremo za zvočno ali vizualno opozarjanje ob posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla nenadzorovanem iztekanju nevarne tekočine iz posode ne bo mogoča. oziroma nepremičnega rezervoarja in so notranji prostori stavbe opremljeni tako, da je onemogočeno iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla. Zahteve za cevovode in drugo opremo skladišča Pri skladiščenju nevarnih tekočin je treba zagotoviti, da so Tehnološki cevovodi bodo potekali nadzemno in le manjši del cevovodi grajeni in vzdrževani tako, da so učinki korozije podzemno. Podzemni del cevovoda bo zgrajen dvoplaščno. čim manjši, in nadzorovani tako, da se ob iztekanju lahko Cevovodi bodo ustrezno korozijsko zaščiteni. V času obratovanja prepreči nenadzorovano razlivanje nevarne tekočine v se bodo izvajali redni pregledi tesnosti cevovodov. Iztok iz okolje. dvoplaščnega dela podzemnega cevovoda bo urejen tako, da se bo izlito gorivo iztekalo nazaj v rezervoar. Pri pretakanju nevarnih tekočin je treba zagotoviti: Za pretakanje goriv iz avtocisterne v skladiščni rezervoar in iz skladiščnega rezervoarja v rezervoarje teptalnikov bo urejeno pretakališče na naslednji način: ▪ da imajo cevi za polnjenje in praznjenje nepremičnih • Tehnološki cevovodi za polnjenje in praznjenje rezervoarja rezervoarjev tesne spoje bodo imeli tesne spoje in jih bo le toliko, kolikor je potrebno. ▪ da imajo nepremični rezervoarji opremo, ki • Rezervoar bo imel opremo za merjenje nivoja in napravo za preprečuje njihovo polnitev nad nazivno prostornino preprečitev prepolnitve rezervoarja. nepremičnega rezervoarja ▪ da je utrjena površina pretakališča, na kateri se • Pretakališče goriva bo izvedeno v metličenem betonu, ki je pretakajo nevarne tekočine, prekrita s plastjo oporen na dizelsko gorivo. neprepustnega materiala ▪ zadrževalni sistem, ki prepreči, da bi razlita nevarna • Pretakališče bo zgrajeno v obliki lovilne sklede volumna 450 tekočina s površine pretakališča odtekla v vode ali l in z odtokom preko lovilnika olj z avtomatskim zapornim kanalizacijo ali pronicala v tla. ventilom v ponikovalnico. Zaporni ventil se v primeru zaznave goriva avtomatsko zapre in s tem je onemogočeno iztekanje v okolje.
Iz tabele 5-10 je razvidno, da so načrtovani rezervoar za skladiščenje dizelskega goriva, pretakališče in tehnološki cevovodi načrtovani v skladu z zahtevami Uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah.
Pretakanje goriva iz skladiščnega rezervoarja v rezervoarje teptalnikov bo potekalo na urejenem pretakališču, ki ima tla urejena v betonu, ki je nepropustno za gorivo in vodo, v obliki lovilni sklede z volumnom 450 l in z iztokom preko lovilnika olj z avtomatskim zapornim ventilom v ponikovalnico, zato vplivi na podzemne vode ne bodo nastajali, saj tudi pri nesrečnem razlitju ne pride do izpusta v podzemne vode.
Parkiranje teptalnikov snega izven časa obratovanja bo urejeno na asfaltni površini ob srednji postaji. Odpadne vode s te parkirne površine bodo speljane preko lovilnika olj z zapornim ventilom v ponikovalnico, zato vplivi na podzemne vode ne bodo nastajali, saj tudi pri nesrečnem razlitju ne pride do izpusta v podzemne vode.
Dizelsko gorivo se nahaja tudi v dizelskih agregatih, ki bodo nameščeni znotraj postaj žičnic. Volumen rezervoarja za dizelsko gorivo je manjši od 200 l. Ker imajo dizelski agregati kot kupljen proizvod integrirano lovilno skledo ter se bodo nahajali znotraj objektov žičnic na betonskih površinah, se bodo vsi eventualni izpusti goriva zadržali v okviru agregatov oz. znotraj objektov ter ne bodo pronicali v tla in podzemne vode.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 96 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vplivi eventualnih požarnih voda na okolje Predvideni postopki ravnanja v primeru izbruha požara so opisani v poglavju 2.4.4. Na podlagi navedenega ocenjujemo, da so predvideni postopki ustrezni in zadostni ter v največji meri zagotavljajo preprečevanje širjenja požara ter nastanek tveganj in škod zaradi izbruha požara. Zato v nadaljevanju tega poglavja opisujemo le možne vplive na okolje zaradi nastajanja požarnih voda, in sicer na območju srednje postaje, kjer je možna kontaminacija požarnih voda z naftnimi derivati (skladiščenim dizelskim gorivom).
V primeru izbruha požara je skladno z Zasnovo požarne varnosti (65) na srednji postaji predvideno do 2-urno gašenje s pretokom vode 15 l/s. Pri tem bi nastalo do 108 m3 požarne vode, ki se bodo zadržale na nivojsko poglobljeni betonski manipulacijski ploščadi pri pretakališču dizelskega goriva. Ploščad bo obrobljena z robnikom/zidcem, višine od 20 do 90 cm za potrebe zajema požarnih vod. Iztok iz ploščadi bo opremljen z avtomatskim zasunom, ki se v primeru požara avtomatsko zapre. Poglobitev je izvedena tako, da se dovoz in ploščad za teptalce spusti po klančini do poglobljene ploščadi, sama ploščad pa je izvedena v nagibu 2,5% proti odtoku. Poglobitev omogoča zajem 108 m3 požarne vode (74). Ploščad bo betonska ter vodo- in olj neprepustna (46). Ker se bo v primeru nastanka požarnih vod zadržalo vse eventualno onesnažene požarne vode, ocenjujemo, da je rešitev ustrezna.
Vpliv obratovanja posega na okolje, človeka in njegovo zdravje zaradi uporabe nevarnih snovi in z njimi povezanih tveganj ter možnosti okoljskih nesreč bo nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Za vrednotenje vpliva celotne obremenitve okolja smo upoštevali vpliv uporabe nevarnih snovi in z njo povezanih tveganj na območju posega v času gradnje in obratovanja ter na območju prostorsko in funkcionalno povezanih načrtovanih dejavnosti v okolici posega, kot je navedeno v poglavju 5.1.2.
Celotna obremenitev v času obratovanja posega Ocenjujemo, da se vplivi uporabe nevarnih snovi in z njo povezanih tveganj na območju obstoječega Smučišča Kobla ob upoštevanju vseh prostorsko in funkcionalno povezanih dejavnosti v času obratovanja na posameznih lokacijah ne bodo povečali, saj so poseg in povezani načrtovani posegi razpršeni na celotnem območju Smučišča Kobla ter sočasni izredni dogodki niso verjetni. Poleg tega se bodo v okviru povezanih posegov izvajale enake ali podobne dejavnosti kot v slopu obratovanja posega ter skladiščenje ali raba drugačnih vrst nevarnih snovi ni predvidena. Zato ocenjujemo, da sinergijski in kumulativni vplivi tveganj zaradi uporabe nevarnih snovi oziroma nevarnosti požarov ne bodo nastajali.
Vpliv celotne obremenitve na okolje, človeka in njegovo zdravje bo zaradi uporabe nevarnih snovi in z njimi povezanih tveganj v času gradnje in obratovanja posega ter možnosti okoljskih nesreč po naši oceni nebistven (ocena B).
Ocena skupne obremenitve okolja Drugi obstoječi posegi v širši okolici območja posega (ceste in železnice) ne predstavljajo tveganja za nesreče. V širši okolici posega se tudi ne nahajajo objekti, ki bi bili večji ali manjši vir tveganja za nesreče, zato območje posega ne leži v vplivnih radijih za nesreče z nevarnimi snovmi.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 97 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv skupne obremenitve na okolje, človeka in njegovo zdravje bo zaradi uporabe nevarnih snovi in z njimi povezanih tveganj ter možnosti okoljskih nesreč v času gradnje in obratovanja po naši oceni nebistven (ocena B).
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-11.
Tabela 5-11: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja ali Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva vpliva in pogostost vpliva intenzivnost obsega učinkovanje
pojava in njegovih sprememb okolja vpliva posameznih posledic posledic vplivov in njihovih posledic Obratovanje neposredni, zelo stalen in delno malo območje kumulativni1 B daljinski, majhna reverzibilen pomembna, malo posega začasni intenzivna Celotna obremenitev- obratovanje B Skupna obremenitev - obratovanje B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
5.2.1.5. Vplivi obremenjevanja okolja s hrupom
Za nameravani poseg je bilo ocenjevanje in vrednotenje emisij hrupa v času gradnje in obratovanja posega, celotne obremenitve v času obratovanja posega ter skupne obremenitve okolja s hrupom skladno z določili Uredbe hrup izvedeno v Oceni obremenjenosti okolja s hrupom, ki je priloga 6 tega Poročila o vplivih na okolje. Nameravani poseg bo vir hrupa v času gradnje, obratovanja in opustitve.
Vpliv v času gradnje V Prilogi 6 tega PVO je izvedeno ocenjevanje hrupa posega v času gradnje. V tabeli 5-12 povzemamo ocenjene ravni hrupa v času gradnje posega ob upoštevanju ocenjenih ravni hrupa helikopterja na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pred objekti SO1, SO2 in SO3 (50).
Tabela 5-12: Rezultati modeliranja hrupa v času gradnje načrtovanega posega na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pred stavbami z varovanimi prostori SO1, SO2 in SO3 (50). Mesto ocenjevanja hrupa Položaj Ocenjene ravni hrupa (dBA) GK_Y GK_X Rel. Absol. Ldan Ldvn (m) (m) višina_Z višina_Z (m (m) n.m.) Mejne vrednosti za gradbišče za III. SVPH 65 65 MM1 - SO1 (Rožna ulica 32) 420086 125332 1,5 543,0 60,9 57,9 4,0 545,5 61,0 58,0 MM2 – SO2 (Ravne v 420308 124412 1,5 726,0 60,8 57,8 Bohinju 23) 4,0 728,5 60,8 57,8 MM3 – SO3 (Ravne v 420111 124323 1,5 737,0 61,0 58,0 Bohinju 23a) 4,0 739,5 60,9 57,9 Opomba: s krepko pisavo so označene najvišje modelirane ravni hrupa na mestih ocenjevanja hrupa v posameznih obdobjih dneva.
Iz tabele 5-12 je razvidno, da mejne vrednosti hrupa v času gradnje posega na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pred najbližjimi stavbami z varovanimi prostori SO1, SO2 in SO3 ne bodo čezmerne. Za čas gradnje smo v tabeli 6-1 določili dodatni ukrep na podlagi določil Uredbe hrup za gradbišča, da se v sobotah po 16 uri ter ob nedeljah in praznikih, ne izvajajo gradbena dela.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 98 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv hrupa v času gradnje posega na okolje, človeka in njegovo zdravje bo na mestih ocenjevanja hrupa MM1 pred SO1, MM2 pred SO2 in MM3 pred SO3 nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov (ocena C).
Vpliv v času obratovanja posega Ker je v Prilogi 6 tega PVO je izvedeno ocenjevanje hrupa posega v času obratovanja, v tabeli 5-13 povzemamo ocenjene ravni hrupa v času obratovanja posega (50).
Tabela 5-13: Rezultati modeliranja hrupa v času obratovanja načrtovanega posega z maksimalno zmogljivostjo na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pred objekti SO1, SO2 in SO3. Mesto ocenjevanja hrupa Položaj Izračunane vrednosti hrupa vira (dBA) GK_Y GK_X Rel. Absol. Ldan Lvečer Ldvn (m) (m) višina_Z višina_Z (m) (m n.m.) Mejne vrednosti za vir hrupa za III. SVPH 58 53 58 MM1 - SO1 (Rožna ulica 32) 420086 125332 1,5 543,0 44,0 41,5 43,0 4,0 545,5 53,6 51,5 52,8 MM2 – SO2 (Ravne v 420308 124412 1,5 726,0 33,1 29,5 31,7 Bohinju 23) 4,0 728,5 37,7 35,5 36,8 MM3 – SO3 (Ravne v 420111 124323 1,5 737,0 48,9 46,6 48,0 Bohinju 23a) 4,0 739,5 52,5 50,0 51,5 Opomba: s krepko pisavo so označene najvišje modelirane ravni hrupa na mestih ocenjevanja hrupa v posameznih obdobjih dneva. z tabele 5-13 je razvidno, da mejne vrednosti hrupa v času obratovanja posega na mestih ocenjevanja hrupa mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pred najbližjimi stavbami z varovanimi prostori SO1, SO2 in SO3 ne bodo čezmerne.
Vpliv hrupa v času obratovanja posega na okolje, človeka in njegovo zdravje bo na mestih ocenjevanja hrupa MM1 pred SO1, MM2 pred SO2 in MM3 pred SO3 nebistven (ocena B).
Vpliv v času opustitve posega in po njej V času opustitve obravnavanega posega bo hrup nastajal zaradi odvoza/dovoza opreme in manjših gradbenih posegov, zato ocenjujemo, da bo hrup opustitve posega podoben kot hrup v času gradnje, kar pomeni, da bodo ravni hrupa v času opustitve posega nižje od mejnih vrednosti.
Vpliv hrupa v času opustitve posega na okolje, človeka in njegovo zdravje bo po naši oceni na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve
Celotna obremenitev okolja s hrupom v času gradnje posega Celotne obremenitve okolja v času gradnje posega nismo ocenjevali, saj se bo načrtovani poseg v sklopu celotne načrtovane ureditve smučarskega centra 2864 Bohinj izvedel prvi, kot je razvidno iz tabele 2-4 tega poročila. V času gradnje posega torej v neposredni okolici posega še ne bodo obratovali prostorsko ali funkcionalno povezani posegi.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 99 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Celotna obremenitev okolja s hrupom v času obratovanja posega V Prilogi 6 tega PVO je izvedeno ocenjevanje hrupa celotne obremenitve okolja s hrupom v času obratovanja posega. V tabeli 5-14 povzemamo ocenjene ravni celotne obremenitve okolja s hrupom v času obratovanja posega.
Tabela 5-14: Rezultati modeliranja celotne obremenitve okolja s hrupom pri najbližjih obstoječih stavbah z varovanimi prostori SO1, SO2 in SO3 Mesto ocenjevanja hrupa Položaj Ocenjene ravni hrupa (dBA) GK_Y GK_X Rel. Absol. Ldan Lvečer Lnoč Ldvn (m) (m) višina_Z višina_Z (m) (m n.m.) Mejne vrednosti za vir hrupa za III. SVPH za obrat/napravo 58 53 48 58 Izračunane ravni celotne obremenitve s hrupom v času obratovanja posega MM1 - SO1 (Rožna ulica 32) 420086 125332 1,5 543,0 48,9 46,4 42,1 50,6 4,0 545,5 54,3 52,1 42,9 54,5 MM2 – SO2 (Ravne v Bohinju 420308 124412 1,5 726,0 41,4 43,7 42,1 48,6 23) 4,0 728,5 43,3 44,5 42,5 49,3 MM3 – SO3 (Ravne v Bohinju 420111 124323 1,5 737,0 52,1 51,0 43,5 53,5 23a) 4,0 739,5 54,4 52,8 43,4 54,9 Opomba: s krepko pisavo so označene najvišje modelirane ravni hrupa na mestih ocenjevanja hrupa v posameznih obdobjih dneva.
Iz tabele 5-14 je razvidno, da celotna obremenitev okolja na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 v času obratovanja posega ne bo višja od mejnih vrednosti hrupa za obrat/napravo iz Preglednice 4 Priloge 1 Uredbe hrup.
Vrednotenje skupne obremenitve okolja
Skupna obremenitev okolja s hrupom v času gradnje posega V Prilogi 6 tega PVO je izvedeno ocenjevanje hrupa skupne obremenitve okolja s hrupom. V tabeli 5-15 povzemamo ocenjene ravni skupne obremenitve okolja s hrupom v času gradnje posega.
Tabela 5-15: Rezultati modeliranja skupne obremenitve okolja s hrupom v času gradnje posega na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori SO1, SO2 in SO3 Mesto ocenjevanja hrupa Položaj Ocenjene ravni hrupa (dBA) GK_Y GK_X Rel. Absol. Ldan Ldvn (m) (m) višina_Z višina_Z (m) (m n.m.) mejne vrednosti kazalcev hrupa za območje za III. SPVH za gradbišče* - 69 Izračunane ravni hrupa v obstoječem stanju MM1 - SO1 (Rožna ulica 32) 420086 125332 1,5 543,0 61,3 59,4 4,0 545,5 61,3 59,0 MM2 – SO2 (Ravne v Bohinju 23) 420308 124412 1,5 726,0 60,9 58,0 4,0 728,5 60,8 58,0 MM3 – SO3 (Ravne v Bohinju 23a) 420111 124323 1,5 737,0 61,1 58,4 4,0 739,5 61,0 58,3 Opomba: s krepko pisavo so označene najvišje modelirane ravni hrupa na mestih ocenjevanja hrupa v posameznih obdobjih dneva. * V skladu s 7. odstavkom 9. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Iz tabele 5-15 je razvidno, da na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pred najbližjimi stanovanjskimi objekti SO1, SO2 in SO3 mejne vrednosti za območje v času gradnje v skupni obremenitvi okolja s hrupom ne bodo prekoračene v nobenem obdobju dneva.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 100 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv skupne obremenitve okolja s hrupom v času gradnje posega na okolje, človeka in njegovo zdravje bo na mestih ocenjevanja hrupa MM1 pred SO1, MM2 pred SO2 in MM3 pred SO3 nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov (ocena C).
Skupna obremenitev okolja s hrupom v času obratovanja posega V Prilogi 6 tega PVO je izvedeno ocenjevanje hrupa skupne obremenitve okolja s hrupom. V tabeli 5-16 povzemamo ocenjene ravni skupne obremenitve okolja s hrupom v času obratovanja posega.
Tabela 5-16: Rezultati modeliranja skupne obremenitve okolja s hrupom v času obratovanja posega na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori SO1, SO2 in SO3 Mesto ocenjevanja hrupa Položaj Ocenjene ravni hrupa (dBA) GK_Y GK_X Rel. Absol. Ldan Lvečer Lnoč Ldvn (m) (m) višina_Z višina_Z (m) (m n.m.) Mejne vrednosti za vir hrupa za III. SVPH za celotno območje v skladu s - - 50 60 preglednico 1 priloge 1 Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Izračunane ravni hrupa skupne obremenitve okolja s hrupom v času obratovanja MM1 - SO1 (Rožna ulica 32) 419220 125332 1,5 543,0 52,8 51,4 47,6 55,5 4,0 545,5 55,4 53,5 46,4 56,4 MM2 – SO2 (Ravne v Bohinju 420308 124412 1,5 726,0 45,1 45,5 43,2 50,2 23) 4,0 728,5 45,9 46,0 43,5 50,6 MM3 – SO3 (Ravne v Bohinju 420111 124323 1,5 737,0 52,5 51,4 44,0 53,9 23a) 4,0 739,5 54,7 53,1 44,8 55,3 Opomba: s krepko pisavo so označene najvišje modelirane ravni hrupa na mestih ocenjevanja hrupa v posameznih obdobjih dneva. * V skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za linijske vire hrupa z vsemi objekti pripadajoče infrastrukture za celotno območje veljajo mejne vrednosti iz preglednice 2 priloge 1 citrane Uredbe.
Iz tabele 5-16 je razvidno, da na mestih ocenjevanja hrupa MM1, MM2 in MM3 pred najbližjimi stanovanjskimi objekti SO1, SO2 in SO3 mejne vrednosti za območje v času obratovanja ne bodo prekoračene v nobenem obdobju dneva.
Glede na navedeno načrtovani poseg v času obratovanja ne bo čezmerni vir hrupa. Skupne ravni hrupa pri stanovanjskih objektih SO1, SO2 in SO3 bodo nižje od mejnih vrednosti kazalcev hrupa za celotno obremenitev okolja s hrupom.
Vpliv skupne obremenitve okolja s hrupom v času obratovanja posega na okolje, človeka in njegovo zdravje bo na mestih ocenjevanja hrupa MM1 pred SO1, MM2 pred SO2 ter MM3 pred SO3 nebistven (ocena B).
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-17.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 101 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 5-17: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja ali Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva vpliva in pogostost vpliva in intenzivnost obsega učinkovanje
pojava njegovih posledic sprememb okolja vpliva posameznih posledic vplivov in njihovih posledic Gradnja neposredni, majhna redek, do 12 malo območje kumulativni1 C posredni, mesecev, delno pomembna, malo posega začasni reverzibilen intenzivna Obratovanje neposredni, majhna izredno redek, nad 5 malo območje kumulativni1 B posredni let, delno pomembna, malo posega reverzibilen intenzivna Opustitev neposredni, majhna redek, do 6 malo območje kumulativni1 B posredni, mesecev, delno pomembna, malo posega začasni reverzibilen intenzivna Celotna obremenitev – gradnja -2 Celotna obremenitev- obratovanje B Skupna obremenitev - gradnja C Skupna obremenitev - obratovanje B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje skupne obremenitve. 2–celotna obremenitev je enaka vplivu posega
5.2.2. Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate
Vpliv v času gradnje V času gradnje posega bodo vplivi na naravo nastajali zaradi: • sečnje vegetacije na območju posega, ki se bo izvajala v minimalnem obsegu, • izvajanja zemeljskih del, • emisij prahu zaradi izvajanja gradbenih del in transporta po makadamskih poteh, • vpliv na površinske vode (odlaganje prahu v vodno maso, odtekanje cementnega mleka, gradbena dela), • nastajanja odpadnih vod, • hrupa zaradi obratovanja gradbenih strojev in naprav, • posega v varovalne gozdove na območju posega.
Vpliv na ekosisteme Zaradi poseka gozda bodo prizadeti gozdni habitatni tipi, ki jih predstavlja HT Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)), ki pa so obširno zastopani v bližnji in daljni okolici posega in ker gre za zelo majhne površine poseka gozdov, njihov obstoj ne bo ogrožen. Zasaditev gozdnega robu po končanju gradbenih del ni smiselna, saj bo površina poseka majhna in se bo sukcesijsko hitro zarasla. Vpliv na gozdne habitate bo nebistven.
Zaradi izvedbe temeljenja stebrov žičnice bodo na območju gradnje prizadeti travniški habitatni tipi, vendar bo površina zelo majhna in ne predstavlja minimalnega deleža tega habitata v bližji in širši okolici posega. Stebrov, ki so predvideni na območju travniških površin je 5. Vpliv na travniške habitatne tipe je celo pozitiven, saj bi se z opustitvijo smučišča zaradi neobratovanja žičnice ob ne-izvedbi posega verjetno zarasli. Vpliv zato ocenjujemo kot nebistven.
Vpliv na rastlinstvo Na območju posega se nahaja gozd in travniške združbe. Vpliv na gozd in travniške združbe smo že ocenili v sklopu ocene vpliva na ekosisteme in ga tu ne ponavljamo.
Vpliv na živalstvo
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 102 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Poseg bo na živali najbolj vplival zaradi hrupa in krčenja gozdne vegetacije. Zaradi hrupa se bodo živali umaknile na mirnejša območja. Sečnja gozdne vegetacije se bo izvajala izven gnezdilne sezone ptic, ki traja od 1. marca do 1. avgusta.
V nadaljevanju opisujemo vpliv gradnje načrtovanega posega na živalske vrste: - Divji petelin: V ekspertnem mnenju (67) je ocenjen tudi vpliv načrtovanega posega na populacijo divjega petelina, ki zaradi oddaljenosti in razgibanosti terena med rastišči divjega petelina in načrtovanim posegom ni pomemben. Največji vpliv na divjega petelina bo povzročal hrup. Ker je divji petelin zelo občutljiv na hrup, so v PGD določeni ukrepi za zmanjšanje ravni hrupa gradnje v času paritvenega obdobja od aprila do maja v okolici rastišč (glej tabelo 6-1). Sečnja gozda ne bo bistveno vplivala na divjega petelina. Zaradi posega se bo povečala dolžina gozdnih robov, kar je z vidika prehranjevanja divjih petelinov pozitivno. - Ruševec: Glede na ekspertno mnenje (67) je ruševec ključna vrsta pri oceni vpliva načrtovanega posega. Vpliv na ruševca je pomemben predvsem z vidika lokalne populacije na območju Lajnarja in Slatnika (67). Večji vpliv kot vznemirjanje ruševcev v času gradnje je bil ocenjen zaradi možnosti trka ruševcev z žicami žičnic (67). Podane omilitvene ukrepe za zmanjšanje trkov ruševcev z žicami podajamo v poglavju 6.1. Ruševec se pari v podobnem obdobju kot divji petelin. Čeprav na območju posega in njegovi bližnji okolici niso evidentirana rastišča ruševca, je na območju posega potrjeno pojavljanje osebkov ruševca. Omejitve glede izvajanja sečnje dreves, zemeljskih, gradbenih del in gradnje s helikopterjem so ugodne tudi za vse osebke ruševca. Zaradi preprečitve trkov ruševca z žicami žičnice bodo na zgornjem odseku G2 nameščeni markerji na način kot je to določeno v poglavju 6.2. Postavile se bodo tudi opozorilne table za zagotovitev kanaliziranja ljudi po markiranih planinskih poteh (glej ukrepe v tabeli 6-1). - Gozdni jereb: V ekspertnem mnenju (67) je ocenjeno, da so zaradi gradnje tovrstnih posegov možni vplivi na osebke in populacijo gozdnega jereba. Predlagani so bili omilitveni ukrepi za čas gradnje načrtovanega posega, ki so bili že upoštevani v PGD in so povzeti v poglavju 6.1 (67). - Planinski orel: Ocenjujemo, da poseg ne bo imel bistvenega posega na vrsto (67). Direktnih vplivov zaradi gradnje posega na gnezdišča znotraj teritorija planinskega orla ne bo, saj so vsa oddaljena več kot 1 km. - Triprsti detel: Ni nevarnosti, da bi se habitat za to vrsto bistveno spremenil, saj se gozdovi ne bodo odpirali z gozdnimi cestami in vlakami. - Ostale ptice: vpliv ocenjujemo kot neznaten, saj se bo z izvedbo omilitvenih ukrepov za ciljne vrste zmanjšal vpliv posega tudi na vse ostale vrste ptic. - V okolici posega so bili opaženi posamezni osebi navadnega medveda. Medvedov teritorij obsega veliko večje površine kot je območje posega, poleg tega pa je območje posega na prehodnem območju pojavljanja medveda. Hrup bo imel na medveda neznaten vpliv, osebki se bodo umaknili v mirnejša območja. - Ptice, ki živijo na območju posega in njegovi najbližji okolici, se bodo zaradi hrupa umaknile v mirnejša območja, po končani gradnji pa se bodo vrnile. Vpliv bo neznaten. - Vpliva na vrsto raka navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium) v pritoku Belca zaradi gradnje stebrov in montaže nosilne vrvi načrtovane kabinske žičnice ne bo, saj so že v PGD predvideni ukrepi za zmanjšanje vpliva (glej tabelo 6-1). Z gradnjo obravnavane žičnice se ne posega v vodno in priobalno zemljišče potoka Belca (glej sliko 5-1 in razlago pod njo), zato ne bo vpliva na kakovost potoka Belca ali njen obrežni pas. Prav tako se pri gradnji nastalih odpadkov ne bo odlagalo v vodno
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 103 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
in priobalno zemljišče. Zaradi temeljenja stebrov bo posek gozda minimalen in ne bo zmanjšal življenjskega prostora raka koščaka v takšni meri, da bi bil prizadet njegov prehranjevalni ali razmnoževalni potencial. Potencialno bi lahko vpliv na raka koščaka v povirnem kraku potoka Belca nastajal zaradi izvajanja gradbenih del v priobalnem pasu vodotoka. Ker se z gradbenimi deli v strugo vodotoka ne posega, obenem pa se gradbena dela izvajajo na način, da ni vpliva na vodna zemljišča, na priobalni pas vodotoka pa so vplivi zelo omejeni in kontrolirani, ocenjujemo, da vpliv vkopa kabla na življenjski prostor raka koščaka ne bo vplival v takšni meri, da bi bil prizadet njegov prehranjevalni ali razmnoževalni potencial. - Vpliv na netopirje s stališča svetlobnega onesnaževanja kljub uporabi svetilk ne bo bistven, saj bodo vse svetilke usmerjene navzdol in ne bodo bistveno vplivale na svetlobno onesnaženost območja (za podoben opis glej poglavje 5.2.1.6.). S posekom gozda se ne bo bistveno zmanjšala kvaliteta ali obseg prehranjevalnega habitata netopirjev. Na izletavališče, kotišče in zatočišče netopirjev vpliva ne bo. - Krčenje gozdne vegetacije bo zaradi hrupa v času sečnje negativno vplivalo na parkljasto divjad, ki se bo umaknila v mirnejše predele.
Vpliv na varovana območja V dodatku za varovana območja (76) je bilo ugotovljeno, da se v območju neposrednega vpliva posega ne nahajajo varovana območja. V območju daljinskega vpliva Natura območje SPA SI5000019 Julijci. Znotraj vplivnega območja posega se nahajajo cone naslendjih kvalifikacijskih vrst: • Aquila chrysaetos (planinski orel), • Tetrao tetrix tetrix (ruševec), • Alectoris graeca (kotorna), • Dryocopus martius (črna žolna), • Falco peregrinus (sokol selec), • Monticola saxatilis (slegur), • Phoenicurus phoenicurus (pogorelček), • Picus canus (pivka).
V matrikah za ocenjevanje vpliva na te kvalifikacijske vrste in varstvene cilje Natura območja, ki so določeni zanje, je bilo v dodatku ocenjeno, za nobeno kategorijo učinka (tudi začasne, ki veljajo za čas gradnje) vpliva ne bo.
Naravne vrednote Poseg bo severno od srednje postaje prečkal NV ID št. 5284 Belca, ki je hidrološka in geomorfološka naravna vrednota. Na sliki 5-1 detajlno prikazujemo del trase žičnice, kjer se križa z naravno vrednoto Belca. NV 36 Črna prst je v oddaljenosti 230 m od načrtovane zgornje postaje žičnice v zahodni smeri. NV 1922 Bistrica pri Bohinjski Bistrici se nahaja na oddaljenosti min. 780 m zahodno od načrtovane spodnje postaje posega.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 104 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
srednja postaja žičnice steber steber
G2
NV Belca povirna kraka Belce S➢
Slika 5-1: Detajlni prikaz trase žičnice (turkizna) s stebri (zelena puščica), območje,➢ kjer bodo za temeljenje stebrov potrebna gradbena dela (roza krogci) in odsek prečkanja elektro in TKV kabla (rdeča črta) na predelu križanja z NV Belca (rumeno polje).
Iz slike 5-1 je razvidno, da stebri za žičnico ne stojijo na območju naravne vrednote, od nje so odmaknjeni minimalno 66 m. Kljub temu, da trasa prečka naravno vrednoto, vpliva nanjo zaradi gradnje stebrov in montaže nosilne vrvi ne bo, saj na tem predelu poteka žičnica po zraku, med dvema stebroma (glej sliko 5-1, zelene puščice). Gradbena dela se bodo pri gradnji stebrov in montaži nosilne vrvi izvajala le na območju temeljenja stebrov (glej sliko 5-1, roza krogci), v neposredni bližini in na naravni vrednoti posegov ne bo, posledično geomorfološke in hidrološke lastnosti potoka, ki je zavarovan kot naravna vrednota, zaradi gradnje stebrov in montaže nosilne vrvi niso ogrožene, prav tako ne bodo nastajali pogoji za pospešene erozijske procese.
Vpliv bo nastajal zaradi polaganja elektro in TKV kabla po grapi potoka Belca in pri prečkanju njene struge in zaradi dostopnih poti za gradnjo posega na oba bregova naravne vrednote. Kabli prečkajo potok Belca vkopani pod strugo potoka na način, da se čim manj prizadene stanje struge in brežin. Po zaključku polaganja kablov pod strugo potoka Belca se vzpostavi naravnemu stanju podobno stanje struge in brežin na območju izvajanja gradbenih del. Prevozi gradbene mehanizacije za dostopanje po trasi pod in nad potokom Belca se ne izvajajo preko struge potoka Belca. Na enak način se odstrani tudi posekan les. Da naravna vrednota ne bi bila prizadeta, bodo do prvega stebra pod potokom Belca dostopali od spodaj – s smeri spodnje postaje, do prvega stebra nad potokom pa od zgoraj – s smeri srednje postaje. Montaža in priprava stebrov se na območju grape potoka Belca izvaja s helikopterjem. Kabli se na območju grape potoka Belca polagajo tako, da se potek trase kabla prilagaja terenu grape. Pri zakoličbi trase poteka kabla preko grape potoka Belca se izvede ob prisotnosti predstavnika ZRSVN OE Kranj. Kable bodo položili izven problematičnega odseka desnega robu smučišča nad desnim območjem grape potok Belca, kjer že poteka neizrazit kolovoz oz. steza, kar je razvidno tudi iz katastrskega načrta.
V tabeli 5-18 navajamo relevantne varstvene in razvojne usmeritve za varstvo površinskih geomorfoloških in hidroloških naravnih vrednot v skladu s Prilogo 4 Pravilnika o določitvi
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 105 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
in varstvu naravnih vrednot, značilnosti načrtovanih gradbenih del in potrebne omilitvene ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri gradnji posega.
Tabela 5-18: Varstvene in razvojne usmeritve za varstvo površinskih geomorfoloških in hidroloških naravnih vrednot, značilnosti načrtovanih gradbenih del in potrebni omilitveni ukrepi Varstvene in razvojne usmeritve Značilnosti načrtovanih V PGD predvideni ukrepi za gradbenih del zmanjšanje vpliva Gradnja objektov, vključno z enostavnimi Prečkanje kablov preko Dostop do prvih stebrov na mestu objekti, se v primeru, da ni drugih naravne vrednote je prečkanja naravne vrednote se izvede prostorskih možnosti zunaj naravne neizogibno. Pri gradnji se z zgornje oz. spodnje strani potoka, vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse upoštevajo omilitveni ukrepi za tako da gradbena mehanizacija ne možne tehnične ali druge rešitve, da se ohranitev lastnosti naravne prehaja preko potoka Belca. Gradnja naravna vrednota ne poškoduje ter, da je vrednote, zaradi katerih je se na težko dostopnih delih izvede s njena vidna podoba čim manj zavarovana. helikopterjem. Na območju grape se spremenjena.1 polaganje kablov izvede na način, da Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje Zemeljska dela na območju se prilagodi terenu grape. Pri terena, nasipavanje, zasipavanje) se na naravne vrednote se načrtujejo prečkanju potoka Belca se polaganje naravni vrednoti izvajajo tako, da se zgolj z izkopom za položitev kablov izvede pod strugo potoka, po ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del kablov. Zaradi omilitvenih končanih delih pa se vzpostavi narave opredeljen za naravno vrednoto ter, ukrepov vidna podoba naravne naravnemu podobno stanje struge da je njena vidna podoba čim manj vrednote po končani gradnji ne potoka in brežin. spremenjena. 1 bo spremenjena, lastnosti, zaradi katerih je zavarovana, pa Polaganje kablov preko grape in ne bodo prizadete. potoka Belca se izvede etapno. Vibracije zaradi eksplozij ali iz drugih Na območju naravne vrednote virov smejo biti tolikšne, da ne ogrozijo gradnja z miniranjem ali stabilnosti naravne vrednote. 1 eksplozijami ne bo potekala, prav tako ne bo prehajanja gradbene mehanizacije preko potoka Belca. Odpadkov in drugega materiala, vključno z Gradben odpadki in drug Pri gradnji se kable in potreben odpadnim izkopnim ali gradbenim material se ne bodo skladiščili gramoz za izvedbo temeljne grede za materialom, se ne odlaga ali skladišči na na naravni vrednoti. Viški polaganje kablov skladišči izven naravni vrednoti. 1 izkopnega materiala se v območja naravne vrednote. Odpadno skladu s predpisi s področja zemljino, ki bo nastala pri gradnji in ravnanja z odpadki morajo bo višek, bodo v celoti odpeljali z predati pooblaščenim območja naravne vrednote. Na predelovalcem gradbenih območju naravne vrednote zasipanje z odpadkov. Z viški gradbenih viški izkopane zemljine ni dovoljeno. odpadkov ni dovoljeno zasipavanje zemljišč izven območja gradnje. Vegetacijo na naravni vrednoti se lahko Na območju naravne vrednote Sečnja drevesne vegetacije se izvaja odstrani v primeru, da se s tem omogoči se načrtuje minimalen posek izven gnezdilne sezone ptic. Posekana dostop, izboljša vidnost ali prepreči vpliv drevesne vegetacije zaradi drevesa se iz grape potoka Belca rastlinstva na vrednoto. 1 izvajanja gradnje – položitev odstranijo z gozdarsko žago. kabla. Drevesna vegetacija se odstrani na način predviden z omilitvenimi ukrepi. Objekte in naprave za različne namene se Polaganje kabla čez strugo Polaganje kabla pod strugo potoka se na naravni vrednoti namešča oziroma se potoka se izvede v sušnem izvede v obdobju, ko je v njem njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne obdobju, ko v potoku ni vode minimalni pretok vode. Po končani prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne oziroma jo je čim manj. Po gradnji se na območju struge in brežin spreminja ali bistveno ne spreminja končanih gradbenih delih se bo potoka Belca vzpostavi naravnemu količina vode in hitrost pretoka, prostorska vzpostavilo naravnemu podobno stanje. in časovna razporeditev voda, smer toka podobno stanje struge in oziroma morskih tokov, oblika in dno brežin. Sprememba hidroloških struge vodotoka oziroma jezera in morja in morfoloških značilnosti ter, da se bistveno ne spremenijo vidne in struge in brežin bo funkcionalne lastnosti naravne vrednote. kratkotrajna. Na slapiščih, slapovih in v koritih se ohranja naraven pretok.2 V obrežno vegetacijo se posega s Na območju naravne vrednote Sečnja drevesne vegetacije se izvaja sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, se načrtuje posek drevesne izven gnezdilne sezone ptic. Posekana zasajanjem, tako da se bistveno ne vegetacije zaradi izvajanja drevesa se iz grape potoka Belca
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 106 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Varstvene in razvojne usmeritve Značilnosti načrtovanih V PGD predvideni ukrepi za gradbenih del zmanjšanje vpliva spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. 2 gradnje – položitev kabla. odstranijo z gozdarsko žago. Drevesna vegetacija se odstrani na način predviden z omilitvenimi ukrepi. Gradnja objektov in nameščanje naprav za Zaradi polaganja kabla na Po končani gradnji se na območju različne namene (hidroenergetske, območju naravne vrednote se struge in brežine potoka Belca vodnogospodarske, rekreacijske, turistične bo posegalo v strugo; gradnja vzpostavi naravnemu podobno stanje. in druge) se izvaja tako, da objekti in bo etapna, po končanih Polaganje kabla bo potekalo etapno. naprave zlasti ne povzročijo spremembe gradbenih delih se bo ali bistvene spremembe kakovosti in vzpostavilo naravnemu količine vode, hitrosti pretoka, prostorske podobno stanje. Sprememba in časovne razporeditve voda, smeri toka hidroloških in morfoloških oziroma morskih tokov na naravni značilnosti struge in brežin bo vrednoti. Na območju vpliva na slap, začasna – trajala bo do slapišče ali korita se vodnega režima ne končanja gradbenih del. spreminja.2 Opomba: Varstvene usmeritve so povzete po Prilogi 4 Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot. 1: varstvene usmeritve za površinsko geomorfološko naravno vrednoto 2: varstvene usmeritve za hidrološke naravne vrednote
Ukrepi za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami za čas gradnje iz PGD (1), ki so navedeni tudi v tabeli 6-1, preprečujejo tudi možne vplive na NV Belca. Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni.
Ekološko pomembna območja: Poseg se nahaja na EPO 21100 Julijske Alpe. Trasa žičnice v južnem delu v razdalji cca. 1,3 km poteka po tem EPO. Vpliv na EPO bo nastajal zaradi izvedbe vseh delov posega. Poseg se načrtuje na razmeroma majhnem delu območja EPO na lokaciji obstoječe trase žičnice. Površina EPO znaša 115.552 ha, površina celotnega posega na območju EPO pa znaša približno 2 ha. Vpliv prašenja zaradi izvajanja gradbenih del ne bo imel bistvenega vpliva na bioproducijo gozdnih habitatov. Travniški habitati bodo zaradi posega zanemarljivo prizadeti, ker se bo izvajalo polaganje vodov, vendar pa se bo po končani gradnji tla zatravilo z avtohtonimi travnimi mešanicami, zato bo vpliv na EPO nebistven.
Tujerodne invazivne rastlinske vrste Tujerodne invazivne vrste se na območje posega lahko zanesejo tudi z zemljo, ki se drži gradbene mehanizacije, zato je treba gradbeno mehanizacijo očistiti preden se jo uporabi na območju gradbišča, s čimer se prepreči prenos delov tujerodnih invazivnih rastlin.
Gozdovi: Da izvedba posega ne bo negativno vplivala na gozd in gozdni ekosistem, je treba pri izvedbi posega upoštevati pogoje, ki jih je določilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v svoji odločbi, ki so predvsem naslednja (42): • Gradbena dela je treba izvajati tako, da ne bodo poškodovana debla robnih dreves trase posega in čim bolj omejiti poškodbe na koreninah drevesne vegetacije. • Potreben posek dreves bo izveden po evidentaciji in označitvi pristojnega delavca Zavoda za gozdove in na način kot ga določa zakonodaja. • Zemeljska dela na trasi posega morajo biti izvedena na način, da bo preprečena vsaka možnost pojava erozije na vplivnih površinah gozda. Po končanih delih je treba v najkrajšem času vzpostaviti zemljišča v prvotno stanje s sanacijo začasnih gradbenih in ostalih površin posega s sanacijo površin z ureditvijo, zasaditvijo z avtohtonimi gozdnimi drevesi in grmovnicami ter avtohtonimi travami. • Viške zemeljskih izkopov ni dovoljeno odlagati v gozdni prostor.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 107 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Ob upoštevanju navedenih ukrepov iz smernic, ki so bile upoštevane tudi pri načrtovanju projekta, bo vpliv na gozd nebistven.
Varovalni gozdovi: Na sliki 5-2 prikazujemo tisti del trase žičnice, ki seka varovalni gozd.
Posegi na območju varovalnih gozdov trasa žičnice
zgornja postaja
Slika 5-2: Prikaz trase žičnice (svetlo modra črta), s stebri in zgornjo postajo (rumene puščice), ter območje varovalnega gozda (rdeče polje)
Celotna trasa je prikazana v prilogi 1. Iz slike 5-2 je razvidno, da načrtovana trasa na štirih mestih posega v varovalni gozd (trije stebri in zgornja postaja žičnice). Načrtovana trasa poteka preko varovalnih gozdov s številkama 02467V in 02468V, oba se nahajata v gozdnogospodarskem območju Bled. Obravnavani poseg je v skladu z OPN Bohinj, vendar je v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom za navedeni poseg potrebno predhodno pridobiti dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo pristojno za gozdove, v katerem se določijo pogoji za izvedbo posega na podlagi presoje vpliva posega na varovalni gozd, ki jo opravi Zavod za gozdove Slovenije. To mnenje je bilo za načrtovani poseg že pridobljeno (42) in Ministrstvo pristojno za gozdove je izdalo soglasje, v katerem dovoljuje izvedbo posega v varovalnem gozdu. Ob upoštevanju navedenih ukrepov, bo vpliv na gozd nebistven.
Vpliv posega na ekosisteme, rastlinstvo, živalstvo ter njihove habitate v času gradnje ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 108 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv v času uporabe ali obratovanja ali trajanja posega Pri vplivih na naravo zaradi obratovanja načrtovanega posega smo ločeno ocenili vpliv posega na območja narave s posebnim varstvenim statusom in vpliv posega na ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo.
Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo v času obratovanja posega bo nastajal zaradi: • obratovanja žičnice (hrup) pri obratovanju, • osvetlitve postaj žičnice pod nadstrešnicami.
Vpliv na ekosisteme Kot ukrep potencialnega negativnega vpliva zaradi povečane prisotnosti ljudi na tem območju je v PGD (1) že predviden ukrep izvajanja monitoringa prisotnosti tujerodnih invazivnih vrst. S tem ukrepom bodo pravočasno odkrili morebitne posamezne primerke tujerodnih vrst in jih tako pravočasno odstranili, kar pomeni, da ne bo negativnih vplivov na travniške in gozdne ekosisteme na območju posega. Za čas obratovanja so za varovanje rastlinstva in živalstva predvideni še drugi ukrepi, zaradi katerih bo vpliv posega na ekosisteme v času obratovanja posega nebistven.
Vpliv na rastlinstvo Z leti bo zaradi rasti drevja potrebno odžagati posamezne vrhove dreves (vzdrževalna sečnja). Njihovo število bo majhno in ne bo vplivalo na nobeno od funkcij gozda: varovalno, zaščitno, rekreacijsko, turistično, lesno proizvodno funkcijo. Prav tako vzdrževalna sečnja ne bo v ničemer ogrožala obstoja gozda. Žičnica poteka nad tlemi, tako da v času obratovanja negativnega vpliva na travniško rastlinje ne bo zaradi hoje ali voženj ne bo. Vpliva na travniško rastlinstvo ne bo.
Vpliv na živalstvo Za preprečitev neželenih trkov ptic z žicami žičnice je predvidena namestitev markerjev. Zaradi tega ukrepa ocenjujemo, da poginov na ta račun ne bo.
Pri obratovanju žičnice bo nastajal hrup drsenja kabin preko koles na stebrih in hrup delovanja pogonskega motorja na srednji postaji, ki bo lahko moteč faktor za živalske vrste, ki živijo na in v območju posega. Živali na območju posega so že vajene prisotnosti človeka in so se temu že delno prilagodile, bolj občutljive pa se umaknejo na daljšo razdaljo od prisotnosti človeka.
Osvetljene bodo le tri postaje žičnice in še to le pod nadstrešnicami, sama trasa pa ne. Ker se bodo uporabljale le svetilke pod nadstrešnicami, predvsem v tistih obdobjih leta in dneva, ko je naravna osvetlitev slaba (zimski meseci), ko netopirji in nočne žuželke niso aktivni, vpliv svetlobnega onesnaževanja zanje ni relevanten. Vpliv svetlobnega onesnaževanja bo nastajal na nočne ptice (sove), vendar bo nebistven, ker gre le za lokalno osvetljevanje pod nadstrešnicami postaj, od koder se svetloba ne bo sipala v nebo.
Vpliva na raka koščaka in druge vodne organizme v potoku Belca v času obratovanja ne bo, saj se na območju vodotoka ne bodo izvajale nikakršne aktivnosti in do kaljenja vode ne bo prihajalo. Nad vodotokom bodo kabine drsele na žicah.
Za omejevanje gibanja ljudi in preprečevanje vznemirjanja ogroženih in zavarovanih vrst ter njihovo poškodovanje in odvzeme iz narave se bodo postavile informativne table z
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 109 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
namenom ozaveščanja obiskovalcev in uporabnikov žičnice. Zato ne pričakujemo bistvenih vplivov na njihove populacije. Glede na navedeno ocenjujemo vpliv na živalstvo v času obratovanja kot nebistven. Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni.
Vpliv na varovana območja V dodatku za varovana območja, ki je priloga 5 tega PVO, je bilo ugotovljeno, da poseg ne bo imel vpliva na nobeno od kvalifikacijskih vrst, katerih cone se nahajajo v vplivnem območju posega, določenem v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Poseg ne bo imel vpliva na varstvene cilje, ki so bili določeni za kvalifikacijske vrste v vplivnem območju, niti na splošne cilje, ki so bili določeni za Natura območje. Dodatni ukrepi za zmanjšanje vplivov tako niso potrebni.
Naravne vrednote V času obratovanja vpliv na naravne vrednote ne bo nastajal, saj se na njihovem območju aktivnosti ne bodo izvajale, kabine žičnic pa bodo nad območjem naravne vrednote drsele na žicah nad tlemi. Dodatni ukrepi za zmanjšanje vplivov niso potrebni.
Ekološko pomembna območja: Poseg se nahaja na EPO 21100 Julijske Alpe. Gozdne površine se v času obratovanja posega ne bodo dodatno krčile; izvajala se bo le vzdrževalna sečnja na gozdnih robovih smučarskih prog. Vpliv na EPO bo neznaten, ker se poseg nahaja le na majhnem delu EPO in ker se v času obratovanja travniški in gozdni habitati ne bodo spreminjali.
Vpliv posega na ekosisteme, rastlinstvo, živalstvo ter njihove habitate bo v času obratovanja posega nebistven (ocena B).
Vpliv v času opustitve posega Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate v času opustitve posega manjši kot v času gradnje (demontaža žičnice ter strojnih delov postaj žičnice, odstranitev grajenih delov postaj in temeljev stebrov in postaj). Po končanih delih vpliva ne bo več, trasa žičnice se bo sukcesivno zarasla.
Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate v času opustitve posega ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Pri celotni obremenitvi smo poleg posega upoštevali tudi s posegom povezane posege – Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico, za katere je pridobljeno Okoljevarstveno soglasje (64) na podlagi izdelanega Poročila o vplivih na okolje za Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico (51). V tabeli 5-19 povzemamo ukrepe, ki so bili za Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico določeni v IDZ ter dodatne ukrepe, ki so bili določeni v PVO za navedeni poseg ter povzeti v PVO za Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico (51, 64), saj je upoštevanje teh ukrepov relevantno pri ocenjevanju celotne obremenitve posega ter povezanih posegov (Smučišč in žičnic nad Bohinjsko Bistrico) na ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 110 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 5-19: Ukrepi za zmanjšanje vplivov, ki so bili določeni v OVS in IDZ za povezane posega (Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico) (51, 64) Predmet varovanja Besedilo ukrepa
Ukrepi za čas gradnje smučišč in žičnic Ukrepi za varovanje V primeru odkritja podzemnih geoloških pojavov je treba gradbena dela prekiniti. pričakovanih naravnih vrednot Ukrepi za varovanje naravnih Dovodni 20 kV kablovod prečka potok Belco (naravna vrednota Belca) pod strugo tako, da se vrednot prevodnost struge ne zmanjša in da ostanejo dno in brežine potoka v naravnem stanju. Spodnji del smučišča (S-01) prečka naravno vrednoto Belca. Potok se premosti z brvjo tako, da ostane struga potoka v naravnem stanju, točkovni temelji ne segajo v priobalni pas potoka. NV Belca in NV Strženica: • Drevesno vegetacijo ob strugah potokov je treba odstraniti v času nizkega vodostaja. • Brežine struge je treba utrditi sonaravno. • Polaganje vodov preko struge potokov naj se izvede v suhem obdobju. • Zakoličba trase vodov in žičnice G3 preko potoka naravnih vrednot se izvede ob prisotnosti predstavnika ZRSVN OE Kranj. • Po istih poteh kot se dostopa na gradbišča, naj se vrši tudi spravilo posekanega lesa. • Zaradi ohranjanja naravne vrednote Belca se v PGD preveri možnost, da se prečkanje električnih kablov izvede pod obstoječimi brvmi čez vodotok. Ukrepi za varovanje • Na trasi kabinske žičnice se odstranijo samo drevesa, ki bodo ovirala predvideno gradnjo in bodo rastlinskih vrst po višini segala v funkcionalni prostor kabinske žičnice. Po odstranitvi dreves in sanaciji zemljišča se prepusti naravnemu zaraščanju grmovne vegetacije. • Zunanje površine in površine za smučarje se planirajo, humusirajo in zatravijo z avtohtonimi travnimi vrstami. • Novonastali gozdni robovi se sanirajo z zasaditvijo avtohtone samonikle grmovne in visokodebelne vegetacije. • Za zasaditev gozdnih robov na območju smučarskih prog je treba uporabiti drevesne in grmovne vrste v deležih kot so prisotne v naravno oblikovanih gozdnih robovih v okolici posega. • V rastni sezoni 2014 je treba izvesti popis lokacij alpske možine (Eryngium alpinum) na območju koridorja žičnice, kjer ta poteka po travnatih površinah in na območju smučarskih prog in jih določiti z Gauss-Krugerjevimi koordinatami • Vse najdene osebke alpske možine je treba pred pričetkom del presaditi na v naprej določene lokacije. • Pred pričetkom gradnje vse delovne stroje in tovorna vozila temeljito očistiti vse zemljine in rastlinskih delov. Ukrepi za varovanje • Vidni rob akumulacije je obložen s kamni za rešitev živali, ki bi morebitno padle v bazen. živalskih vrst • Akumulacija je ograjena z zaščitno žično ograjo za preprečevanje dostopa. Spodnji rob ograje se izvede s polno površino (folijo) do višine 30 cm, ki v spodnjem delu vkopana v teren tako, da se prepreči dostop dvoživkam. • Posek dreves se izvaja med 1. julijem in 1. marcem, to je izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic.
Ptice (splošno): • Karavla naj obratuje le v času obratovanja žičnice zaradi zagotavljanja mirne cone za ptice. Izven obratovalnega časa žičnice naj se karavla ne osvetljuje. • Širitev smučarskih prog S-04 in S-05 se ne sme izvajati aprila in maja nad nadmorsko višino akumulacije A-2. • Gradnja žičnice G3 se ne sme izvajati v aprilu in maju na odseku stebrov št. 9-17. • Žice žičnice G3 morajo biti horizontalno poravnane. • Med obe žici med 18. in 21. stebrom žičnice G3 je treba namestiti dodatno žico, na katero se namestijo markerji. • Traso smučarske proge S-07 znotraj predvidenega koridorja je treba umestiti in ciljno ustvariti nadomestna sukcesijska jedra s prisotnim jagodičjem. • MTB stez se ne sme speljati trasi S-07. • Z navpičnimi lesenimi letvicami oz. nalepkami je treba opremiti steklene površine na Z in V strani karavle. • Mešanica za zatravitev smučarskih prog na območju Slatnika mora imeti dodana semena rastlin: travniška izjevka (Succisa pratensis), rastlin iz družin naprstcev (Digitalis spp.), trpotce (Plantago spp.), jetičnike (Veronica spp.) (V.dubravnaya, ...), smrdljičke (Geranium spp.), bezge (Sambucus spp.), svečnike (Gentiana spp.), baldrijan (Valeriana spp.), kosteničevje (Lonicera spp.), osladi (Filipendula spp.), medvejko (Spiraea spp.), brogovito (Viburnum spp.), navadni grintavec (Scabiosa columaria), njivsko grabljišče (Knautia arvensis), ovčjo bilnico (Festuca ovina), arnika (Arnica montana), abraščevolistni grint (Senecio abrotanifolius), osati (Cirsium spp), glavinci (Centaurea spp.), in grabljišča (Knautia spp.). Ukrepi za čas obratovanja smučišč in žičnic Ukrepi za varovanje • Karavla lahko obratuje v času obratovanja žičnice. živalskih vrst • Izven obratovalnega časa žičnice se ne sme osvetljevati karavle.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 111 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Ob upoštevanju ukrepov, navedenih za zmanjšanje ali odpravo vplivov gradnje in obratovanja posega na ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate, navedenih v tabelah 6-1 in 6-2 ter ukrepov za zmanjšanje ali odpravo vplivov gradnje in obratovanja s posegom povezanih posegov (Smučišč in žičnic nad Bohinjsko Bistrico), navedenih v tabeli 5-19 ocenjujemo, da pomembni vplivi na ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate v času gradnje in obratovanja posega ne bodo nastajali.
Vpliv celotne obremenitve na ekosisteme, rastlinstvo, živalstvo ter njihove habitate za čas gradnje in obratovanja ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vrednotenje skupne obremenitve Pri oceni vplivov na skupno obremenitev smo upoštevali celotno obremenitev in obstoječe stanje okolja. Glavni vir obremenitve za naravo bodo predstavljale vse ureditve, ki smo jih upoštevali pri celotni obremenitvi, druge obremenitve v okolici posega so nepomembne oz. zanemarljive, saj brez delujočih smučišč in žičnic na območju skoraj ni obiskovalcev, s tem pa posledično tudi ne nastaja antropogeni pritisk na naravo. Skupna obremenitev je v primeru vpliva na naravo enaka celotni obremenitvi – nebistvena ob predpostavki, da bodo pri gradnji in obratovanju smučišč in žičnic upoštevani vsi ukrepi, ki so bili določeni z OVS (64).
Vpliv celotne obremenitve na ekosisteme, rastlinstvo, živalstvo ter njihove habitate za čas gradnje in obratovanja ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-20.
Tabela 5-20: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva in pogostost vpliva ali intenzivnost obsega učinkovanje
vpliva pojava in njegovih sprememb vpliva posameznih posledic posledic okolja vplivov in njihovih posledic Gradnja neposredni neizogibno stalen, ves čas pomembna in območje kumulativni1 B začasni, poglabljanja intenzivna posega daljinski morskega dna Obratovanje neposredni neizogibno stalen, malo območje kumulativni1 B daljinski reverzibilen pomembna in posega intenzivna Odstranitev neposredni neizogibno stalen, 1 mesec, malo območje kumulativni1 B začasni, reverzibilen pomembna in posega daljinski intenzivna Celotna obremenitev – gradnja B Celotna obremenitev – obratovanje B Skupna obremenitev – gradnja B Skupna obremenitev - obratovanje B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
5.2.3. Vpliv na podzemne vode in kakovost tal ter njihovo uporabo
Vpliv v času gradnje V času gradnje posega bodo vplivi na podzemne vode nastajali zaradi: • eventualnih razlitij goriv ali puščanj gradbenih strojev in naprav v času izvajanja gradbenih del.
V času gradnje načrtovane žičnice bo prihajalo do zemeljskih del, pri katerih bo obstajala možnost posrednega onesnaženja podzemne vode z nevarnimi snovmi, kot so različna olja,
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 112 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
maziva in goriva, preko onesnaženja tal. Do onesnaženja podzemne vode preko onesnaženja tal z različnimi olji, mazivi in gorivi bi lahko prišlo le v primeru eventualne nesreče ali izliva iz neustrezno vzdrževanih strojev. Ocenjujemo, da bodo pri nesreči razlite količine nevarnih snovi majhne in omejene na mesto razlitja. V primeru upoštevanja ukrepov za zmanjšanje tveganja razlitja nevarnih snovi, navedenih v tabeli 6-1, ki so usmerjeni predvsem v preprečevanje razlitja nevarnih snovi ter hitro ukrepanje v primeru takega dogodka v smislu takojšnjega odstranjevanja onesnažene zemljine, bo vpliv posega na koncentracije nevarnih in drugih snovi v podzemni vodi nebistven.
Za varstvo tal in podzemnih voda/zalog pitne vode pred onesnaženjem so v projektni dokumentaciji že navedeni ukrepi, ki so povzeti v tabeli 6-1. Ob upoštevanju navedenih ukrepov bo zagotovljena preprečitev onesnaženja tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi, zato pomembni vplivi na tla in podzemne vode ne bodo nastajali.
V času gradnje posega so možni tudi vplivi na stabilnostne razmere tal. V Inženirskogeološko – geotehničnem mnenju so podani potrebni ukrepi za zagotovitev ustreznega načina gradnje posega (70). • Na lokaciji spodnje postaje se izvrta 6 raziskovalnih vrtin posamične globine 15 m (po 3 na V in Z strani bodočega objekta), s katerimi se določi debelina morenskega materiala, globina do oligocenskih kamnin, dejansko stanje oligocenskih kamnin, nivo podzemne vode v vrtinah, posledično v gradbeni jami, delno pridobi podatke o načinu temeljenja gradbene jame ter med izvedbo vrtalnih del izvede SPT teste, ki bodo služili za potrebe temeljenja bodočega objekta, • Na lokaciji srednje postaje se izvrta 4 raziskovalne vrtine posamične globine 10 m, s katerimi se določi litološka sestava, nivo podzemne vode ter med izvedbo vrtin izvede SPT teste, • Po končanih raziskovalnih delih se pridobljene podatke ovrednoti in predstavi v posebnem poročilu, ki bo izhodišče za naslednjo fazo projektiranja.
Na podlagi navedenega mnenja in podanih ugotovitev se je v fazi priprave projektne dokumentacije za smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico izdelalo Geološko – geotehnično poročilo (68). Za potrebe priprave navedenega poročila se je na območju načrtovane garažne hiše in spodnje postaje žičnice izvedlo 7 raziskovalnih vrtin do globine max. 16 m, na območju srednje postaje v Ravnah pa 3 raziskovalne vrtine do globine 10 m. Na območju garažne hiše in spodnje postaje žičnice je bilo ugotovljeno, da je material močno zbit in utrjen, prav tako je utrjen material na območju srednje postaje. Ocenjene inženirskogeološke in hidrogeološke razmere na območju spodnje, srednje in zgornje postaje žičnice skladno z rezultati citiranega poročila navajamo v tabeli 5-21.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 113 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 5-21: Ocenjene inženirskogeološke in hidrogeološke razmere na območju spodnje, srednje in zgornje postaje žičnice (68) Postaja žičnice Inženirskogeološke razmere hidrogeološke razmere Spodnja Stabilen teren. Opazna močno poškodovana struga Slabo propustne do nepropustne postaja potoka, od koder voda podzemno odteka preko površine. Ni najdena podzemna lokacije spodnje postaje. Nasipni material ter voda. Ni sledi zamočvirjenosti meljevci temeljnih tal z inženirskega vidika niso tal ali izvirov. problematični. Srednja Stabilen teren. Morenski material z inženirskega Tla dobro propustna za vodo. Ni postaja vidika ni problematičen, stabilen je tudi pod večjimi sledi podzemne vode. nakloni. Zgornja Stabilen teren. Najdeni izdanki matične kamnine, ki z Tla slabo propustna do postaja inženirskega vidika niso problematični. nepropustna. Voda se preceja zgolj površinsko ali po razpokah v kamnini.
Iz zgornjih ugotovitev je razvidno, da bo treba vse objekte na območju spodnje postaje in garažne hiše temeljiti na pilotih, in sicer zaradi varstva enote KD EŠD 8117 Bohinj – Bohinjska železnica do globine 4 m pod dno tunela in v čim večji lateralni odmaknjenosti od sten tunela (3-4 m) (68). Ostali piloti pa morajo biti temeljeni vsaj 2,5 m v trden nepreperel meljevec. Pred pričetkom gradnje spodnje postaje in garažne hiše je treba v delu tunela, nad katerim bo potekala gradnja, vzpostaviti sistem merskih točk, ki se jih geodetsko posname, nato pa redno spremlja tekom vseh stadijev gradnje (kontrola morebitnih konvergenc sten tunela ali deformacij zaradi obtežbe). Istočasno se priporoča izvedba seta terenskih opazovalnih točk, s katerimi se bo kontroliralo morebitne posedke ali nabrekanje terena (68). Zaradi zahtevnih geoloških pogojev na lokaciji je treba pred pričetkom izvedbe del testirati nosilnost pilotov s statičnim in dinamičnim testom na vsaj dveh testnih pilotih. Pri izvajanju pilotov je potrebna obvezna prisotnost geologa oz. geomehanika, ki bo potrdil zadostno dolžino in vpetost pilota v trdno nepreperelo podlago (68).
Na območju srednje postaje trdnost in stabilnost matične materiala omogoča plitvo temeljenje objekta s pasovnimi temelji. Posebni ukrepi monitoringa gradnje niso potrebni (68).
Na območju zgornje postaje bo strmo nasutje izkopne jame treba zaščititi s kamnito zložbo, zidom, gabioni ali pa brežino izvesti kot armirano zemljino (68). Predlagana je izvedba vsaj 2 raziskovalnih geotehničnih vrtin v fazi PZI.
V PGD projektu so navedeni vsi zgoraj navedeni ukrepi, potrebni za zaščito tal in podzemne vode.
Vpliv posega na kakovost tal, podzemne vode in pitno vodo bo v času gradnje posega nebistven (ocena B).
Vpliv v času obratovanja ali trajanja posega V času obratovanja načrtovanega posega bodo vplivi na podzemne vode nastajali zaradi: • vzdrževalnih del na trasi žičnice, • skladiščenja nevarnih snovi na srednji postaji žičnice, • obratovanja dizel agregatov na srednji in zgornji postaji žičnice, • pretakanja goriv na srednji postaji, • parkiranja teptalnikov snega izven časa obratovanja,
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 114 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
• obratovanja MKČN na srednji postaji, • eventualnih emisij nevarnih snovi iz lovilnikov olj, • eventualnih emisij iz komunalne kanalizacije zaradi netesnosti kanalizacije.
Pri vzdrževalnih delih na trasi žičnice lahko eventualno pride do onesnaženja tal z nevarnimi snovmi kot so različna olja, maziva in goriva zaradi prometa z motornimi vozili-traktorji in uporabo strojev in naprav (npr. motornih žag). Preko onesnaženih tal onesnažila lahko pridejo v podzemne vode. Do onesnaženja tal in nato posredno podzemnih vod z različnimi olji, mazivi in gorivi bi lahko prišlo le v primeru eventualne nesreče ali izliva iz neustrezno vzdrževanih strojev. Ocenjujemo, da bi bile po nesreči razlite količine nevarnih snovi majhne in omejene na mesto razlitja. V primeru upoštevanja ukrepov za zmanjšanje tveganja razlitja nevarnih snovi v podzemne vode, navedenih v tabeli 6-2, ki so usmerjeni predvsem v preprečevanje razlitja nevarnih snovi ter hitro ukrepanje v primeru takega dogodka v smislu takojšnjega odstranjevanja onesnažene zemljine, bo vpliv posega na koncentracije nevarnih snovi ter drugih snovi v tleh in posredno na prehajanje teh snovi v podzemne vode nebistven.
V času obratovanja posega je treba eventualno nesrečno razlitje olj ali pogonskega goriva na asfaltiranih površinah takoj posuti z absorpcijskim sredstvom za olja/goriva ter uporabljeno absorpcijsko sredstvo zbrati ter shraniti v ustrezne označene posode. V kolikor gre za nesrečno razlitje olj ali pogonskega goriva na raščenem terenu, je treba onesnaženo zemljino takoj odstraniti ter jo zbrati ter shraniti v ustrezne posode in oddati kot odpadek.
Na območju spodnje, srednje in zgornje postaje bodo emisije olj in pogonskih goriv v okolje preprečene z vodotesno izdelavo temeljnih plošč kletnih etaž objektov (srednja in zgornja postaja) oz. pritličja (spodnja postaja) za preprečitev eventualnih onesnaženj tal z mazalnimi olji žičnice ter na srednji postaji tudi za preprečitev eventualnih onesnaženja tal z morebitnimi nesrečnimi razlitji dizelskega goriva.
Na območju srednje postaje bo urejeno tudi skladišče nevarnih snovi (pakirane nevarne snovi kot so olja, masti,...). Ker lahko pride do izliva teh snovi ter eventualno odtekanja v podzemne vode, morajo biti tla skladišča nevarnih snovi vodo in olje tesna in brez odtoka v okolje ter zgrajena v obliki lovilne sklede. Volumen lovilne sklede skladišča pakiranih nevarnih snovi na srednji postaji bo v skladu s Pravilnikom o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij znašal minimalno 2-kratni volumen največje embalaže nevarnih snovi, ki se bo skladiščila v tem skladišču, kar je zakonodajna zahteva. Vodotesnost tal skladišča se bo preizkusila in o tem bo izdano ustrezno potrdilo.
Emisije v podzemne vode zaradi obratovanja dizel agregatov na srednji in zgornji postaji žičnice bodo nastajale v primeru eventualnega izliva goriva. Ker bosta rezervoarja za gorivo v dizel agregatih manjša od 300 l ter bosta zadoščala le za dnevne potrebe zagona generatorjev v primeru izpada električne energije za reševanje potnikov, za navedena agregata ne veljajo določila Uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah. Kljub temu pa bodo tla prostora, kjer bosta postavljena dizel agregata, izvedena v obliki lovilne sklede, neprepustna in brez odtoka v okolje, da se prepreči nekontrolirane emisije v tla in preko njih posredno v podzemne vode. Volumen lovilne sklede za dizel agregat bo minimalno tako velik kot znaša maksimalni volumen goriva v dizel agregatu. Neprepustnost tal se bo preizkusila in o tem bo izdano ustrezno potrdilo.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 115 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Pretakanje dizelskega goriva iz skladiščnega rezervoarja v rezervoarje teptalnikov na območju srednje postaje smo obravnavali v poglavju 5.2.1.3., zato tega na tem mestu ne ponavljamo.
Parkiranje teptalnikov snega izven časa obratovanja bo urejeno na asfaltni površini ob srednji postaji. Odpadne vode s te parkirne površine bodo speljane preko lovilnika olj z avtomatskim zapornim ventilom v ponikovalnico, zato vplivi na podzemne vode ne bodo nastajali, saj tudi pri nesrečnem razlitju ne bo prišlo do izpusta nevarnih snovi v podzemne vode, saj se bodo le te zaustavile v lovilniku olj z avtomatskim zapornim ventilom.
Emisije v podzemne vode, bi pri obratovanju MKČN lahko nastajale, če čistilna naprava in cevovodi ne bi bili vodotesni. MKČN bo kupljena in vgrajena kot gradbeni proizvod, kar zagotavlja, da so njeni deli vodotesni. Cevovodi za odpadno vodo/kanalizacijo se bodo preverili na nepropustnost in o tem bo izdano ustrezno potrdilo.
Lovilnik olj, ki se bo vgradil na lokaciji srednje postaje zaradi posega, bo skladen s standardom SIST EN 858 ter opremljen v avtomatskim zapornim ventilom. Do emisij nevarnih snovi iz lovilnikov olj bi lahko prišlo samo zaradi odpovedi lovilnika olj kot posledica poškodb. Ker se bo lovilnik olj ustrezno vzdrževalo in pregledovalo v skladu z navodili proizvajalca, ocenjujemo, da do izpustov nevarnih snovi iz lovilnika olj ne bo prihajalo in tako tudi ne pričakujemo onesnaženja tal in podzemnih vod.
Vsa komunalna kanalizacija na območju posega bo pred uporabo preizkušena na vodotesnost v skladu s standardiziranimi postopki, v času uporabe pa redno pregledovana in po potrebi vzdrževana, zato iz nje ne pričakujemo emisij v tla in podzemne vode.
Vpliv obratovanja posega na tla, podzemne vode in pitno vodo ocenjujemo kot nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov (ocena B).
Vpliv v času opustitve posega in po njej V času odstranitve posega bo vpliv na tla in podzemne vode podoben oziroma manjši od vpliva v času gradnje, zato tega ne ponavljamo.
Ocenjujemo, da bo vpliv posega na tla, podzemne vode in pitno vodo, v času opustitve posega nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Celotna obremenitev podzemnih vod bo posledica gradnje/opustitve in obratovanja posega ter eventualnih emisij v tla in podzemne vode zaradi prostorsko in funkcionalno povezanih posegov v okviru projekta 2864 Bohinj. Vpliv gradnje in obratovanja posega je v tem poglavju že opisan, zato ga ne ponavljamo. Na območju posega in povezanih posegov bodo mesta manipulacij in skladiščenja nevarnih snovi ustrezno urejena, da ne bo prihajalo do razlitja goriv v okolje. Iz navedenega je razvidno, da do emisij v podzemne vode na območju posega in povezanih posegov ob upoštevanju ukrepov, podanih v projektni dokumentaciji (46) ter v OVS za Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico (64) ne bo. Tudi v primeru nesrečnih razlitij so tako pri posegu kot povezanih posegih izvedeni ukrepi, ki preprečujejo onesnaženje podzemnih voda.
Vpliv celotne obremenitve na tla, podzemne vode in pitno vodo bo v času gradnje in obratovanja načrtovanega posega po naši oceni nebistven (ocena B).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 116 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vrednotenje skupne obremenitve V okviru posega se ne načrtuje zajem pitne vode iz podzemnih voda. Tudi emisij snovi v tla in podzemne vode z območja bližnjih cest in železniške proge ob običajnem obratovanju ni pričakovati, zato ocenjujemo skupno obremenitev tal in podzemnih voda v času gradnje in obratovanja kot nebistveno.
Vpliv skupne obremenitve na kakovost in količine podzemnih vod ter njihovo uporabo bo nebistven (ocena B).
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-22.
Tabela 5-22: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja ali Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva vpliva in pogostost vpliva intenzivnost obsega učinkovanje
pojava in njegovih sprememb okolja vpliva posameznih posledic posledic vplivov in njihovih posledic Gradnja neposredni, majhna razmeroma malo pomembna območje kumulativni1 B posredni, pogost, sprememba okolja posega začasni do 6 mesecev, reverzibilen Obratovanje neposredni, zelo majhna stalen, pretežno nepomembna območje kumulativni1 B posredni reverzibilen sprememba okolja posega Opustitev neposredni, majhna razmeroma malo pomembna območje kumulativni1 B posredni, pogost, sprememba okolja posega začasni do 1 mesec, reverzibilen Celotna obremenitev – čas gradnje B Celotna obremenitev – čas obratovanja B Skupna obremenitev – čas gradnje B Skupna obremenitev – čas obratovanja B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
5.2.4. Vpliv na kakovost in količine površinskih voda in njihovo uporabo
Vpliv v času gradnje posega V času gradnje bodo nastajali naslednji vplivi: • vplivi na površinske vode: o izkopi za temelje in polaganja kablov čez strugo povirnega kraka Belca, o emisij prašnih delcev iz zraka v površinske vode • vplivi na ogrožena območja: o vplivi na erozijo tal zaradi izvajanja gradbenih del in vplivi na plazljivost, ker se območje posega nahaja na območju majhne do velike verjetnosti pojavljanja plazov.
Vodno zemljišče in priobalno zemljišče, hidrološki parametri: Poseganja v priobalni pas povirnega kraka potoka Belca je z načrtovanim posegom predvideno le na enem mestu, in sicer pri spodnjem odseku žičnice G1, ki prečka ta povirni krak. V tem delu je predvideno polaganje elektro in TKV kablov pod strugo povirnega kraka.
Skladno s 37. členom Zakona o vodah na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za: gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, itd. Ker gre v primeru obravnavanega posega za energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, je poseg v skladu s slovensko zakonodajo dovoljen tudi v priobalnem in vodnem zemljišču. Možne
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 117 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
vplive gradnje na povirni krak potoka Belca in potrebni omilitveni ukrepi za hidrološko in geomorfološko varstvo vodotoka so navedeni v poglavju narava, ker je ta del vodotoka zavarovan kot naravna vrednota. Gradnja v tem delu vodotoka bo izvedena tako, da se hidrološko in geomorfološko stanje potoka ne bo spremenilo glede na obstoječe stanje.
Kakovost površinskih vod: Gradnja v strugi potoka Belca se bo izvajala v obdobju, ko bo ta povirni krak povsem suh, gradbena dela pa bodo potekala 1 dan, tako da zaradi same gradnje ne pričakujemo vplivov na kakovost tega vodotoka.
Zaradi prašnih delcev bi se lahko eventualno povečala kalnost površinskih voda, kar lahko vpliva na vodne organizme in na poslabšanje kakovostnega razreda vodotoka, začasno pa se lahko poslabša tudi kemijska kakovost vodotoka. Ker bo pri izvajanju gradbenih del vnos prahu v vodno maso zmanjšan na čim manjšo raven s preprečevanjem prašenja na območju gradbišča, ne pričakujemo povečanja kalnosti vode in vplivov na vodne organizme, ki jih kalnost povzroča (zmanjšanje osvetljenosti in s tem zmanjšanje fotosinteze oz. bioprodukcije, zadevanje in poškodovanje vodnih organizmov z ostrimi delci prahu,…). Odpadne vode se ne bodo izlivale v površinske vode in nanje zato ne bodo vplivale.
Vplivi na erozijo tal in plazljivost Območje posega se nahaja na območju, kjer so za preprečevanje erozije potrebni običajni ukrepi in kjer obstaja tudi majhna do velika verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov.
Zaradi izvedbe posega bo potrebno na območju temeljev za stebre in tri postaje odstraniti rastlinski pokrov (deloma drevesa, deloma travnato rušo) in humusno plast. Del zemljišč bo pozidan (območja postaj in temelji stebrov), del pa bodo utrjene površine. Sama gradbena dela zaradi izkopov za stebre in polaganje kabla so lahko vir erozije in posredno tudi zemeljskih plazov, če gradbena dela niso ustrezno izvedena. Za preprečitev povzročitve erozije tal in posledično lahko tudi plazov, se bo pri gradnji upoštevalo naslednje: • Gradnja posega se bo izvajala z upoštevanjem v geološko – geomehanski študiji navedenih ukrepov (68). • Trasa za polaganje kablovoda se bo po končanju gradbenih del zasula, planirala ter zasadila z avtohtono travno mešanico, kjer je to potrebno za preprečitev erozije pa tudi zasadila z avtohtonimi gozdnimi vrstami grmičevja in drevja za stabilizacijo terena.
Vplivov na plazovitost ne pričakujemo, ker se po opozorilni karti verjetnosti lavinske nevarnosti (34) območje posega ne nahaja na območju, ki je ogroženo zaradi snežnih plazov.
Poseg prečka povirni krak potoka Belca na poteku svoje trase 1-krat, in sicer prečka spodnji odsek žičnice G1 med stebroma 5 in 6. Za povirni krak potoka Belca, ki ga prečka poseg, je značilno, da ni izrazito vodnat in je njegova struga pogosto suha, predvsem v daljših obdobjih brez padavin. Na območju posega ni pričakovati poplav, saj na območju ni vodotokov razen povirnega kraka potoka Belca, ki ga poseg prečka na enem mestu. Gradnja žičnice kot poseg ni navedena v Prilogi 1 Uredbe o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 118 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Prav tako ne pričakujemo vplivov posega na rabo vode, ker poseg za svoje obratovanje ne potrebuje vode in ne izkorišča vodnih virov.
Vpliv posega na tla in podzemne vode v času gradnje ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vpliv v času obratovanja posega V času obratovanja žičnice bi vplivi na površinske vode, rabo vode in ogrožena območja lahko nastajali zaradi: • odvajanje odpadnih vod v površinske vode.
Padavinske odpadne vode s streh postaj ponikajo in se ne odvajajo v površinske vode. Komunalne odpadne vode iz spodnje postaje se odvajajo v javno kanalizacijo in preko CČN Bohinjska Bistrica v reko Savo Bohinjko. Komunalne odpadne vode s srednje postaje se odvajajo v MKČN in dalje v ponikanje (podrobnejši opis odvajanja komunalnih odpadnih vod je opisan v napisan v poglavju 5.2.1.2.). Padavinske odpadne vode manipulativnih površin srednje postaje in pretakališča se odvajajo preko lovilnika olj v ponikovalnico in tako ne vplivajo na površinske vode. Kljub temu, da trasa žičnice prečka telo površinske vode – potoka Belca, vpliva nanj ne bo imela, ker žičnica na tem delu poteka nad tlemi, napeta med dvema stebroma. V času obratovanja torej padavinske vode posega ne bodo imele vpliva na povirni krak potoka Belca.
Vplivov na rabo vode ne pričakujemo, ker bo edina raba vode raba vode za sanitarne namene iz vodovoda. Dodatno zasneževanje ni predmet posega. Prav tako ne pričakujemo vplivov na ogrožena območja v času obratovanja posega, saj ko bo žičnica zgrajena, njeno obratovanje ne bo vplivalo na poplave, erozijo, plazovitost in plazljivost.
Vpliv na površinske vode v času obratovanja posega ne bo nastajal (ocena A).
Vpliv v času odstranitve posega V času odstranitve posega bodo vplivi na površinske vode enaki ali manjši kot v času gradnje posega, saj se bo trasa za polaganje kablovoda po odstranitvi kabla zasula, planirala ter zasadila z avtohtono travno mešanico, kjer bo to potrebno za preprečitev erozije, pa tudi zasadila z avtohtonimi gozdnimi vrstami grmičevja in drevja za stabilizacijo terena.
Vpliv na površinske vode v času odstranitve posega bo nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Celotna obremenitev kakovosti površinskih vod bo posledica gradnje oz. obratovanja načrtovanega posega ter gradnje oz. obratovanja prostorsko in funkcionalno povezanih posegov v sklopu projekta 2864 Bohinj, za katere so v okoljevarstvenem soglasju podani omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov gradnje in obratovanja na površinske vode (64). Ob upoštevanju teh ter ukrepov, podanih za poseg v PGD projektni dokumentaciji (46) ocenjujemo, da sinergijski vplivi na površinske vode ne bodo nastajali, kumulativni vplivi pa ne bodo bistveni.
Vpliv celotne obremenitve na kakovost in količine površinskih vod ter njihove uporabe bo nebistven (ocena B).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 119 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vrednotenje skupne obremenitve Skupno obremenitev kakovosti in količine površinskih vod ter njihove uporabe smo ocenili na podlagi celotne obremenitve in obstoječega stanja okolja. V obstoječem stanju na območju posega obremenitve površinskih vod ne nastajajo, zato ocenjujemo, da je skupna obremenitev kakovosti površinskih vod enaka celotni obremenitvi. Kar se tiče rabe vode, je v obstoječem stanju na Tunelščici že urejen zajem vode Ribiške družine Bohinj, ki ima za ta odvzem izdano delno vodno dovoljenje. Ocenjujemo, da se vplivi na površinske vode niti v času gradnje niti v času obratovanja posega ne bodo bistveno spremenili.
Vpliv skupne obremenitve na kakovosti in količine površinskih vod ter njihove uporabe bo nebistven (ocena B).
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-23.
Tabela 5-23: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja ali Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva vpliva in pogostost vpliva intenzivnost obsega vpliva učinkovanje
pojava in njegovih sprememb okolja posameznih posledic posledic vplivov in njihovih posledic Gradnja neposredni, majhna začasen, malo pomembna, do iztoka v kumulativni1 B posredni verjetnost pretežno malo intenzivna javno reverzibilen padavinsko kanalizacijo na območju posega Obratovanje Ne bo nastajal A Odstranitev neposredni, majhna začasen, malo pomembna, do iztoka v kumulativni1 B posredni verjetnost pretežno malo intenzivna javno reverzibilen padavinsko kanalizacijo na območju posega Celotna obremenitev – gradnja B Celotna obremenitev – obratovanje B Skupna obremenitev – gradnja B Skupna obremenitev – obratovanje B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
5.2.5. Vpliv na objekte in območja kulturne dediščine ter na krajino in njen značaj
Vpliv v času gradnje
V času gradnje bodo vplivi na enote kulturne dediščine in kulturno krajino nastajali zaradi: • izvajanja gradbenih del, • vizualnih vplivov gradbišča na enote kulturne dediščine in krajinsko sliko območja, • vpliv neurejenosti gradbišča na vizualno podobo bližnje okolice posega.
Največji vpliv gradnje načrtovane žičnice lahko pričakujemo na enote kulturne dediščine: KV Bohinj, EŠD 18485 - Ravne v Bohinju - Ravenska planina in planina Za Črno goro in EŠD 33 - Bohinjska Bistrica - Bohinjski predor na naslednji način: 1. Začasni vplivi na: Začasni vplivi bodo predvsem vizualnega značaja ter vezani na značilni neurejeni videz gradbišč. Na nekaterih odsekih trase kabinske žičnice se bo vršil posek gozdnega drevja; območje se bo po izgradnji načrtovanega posega sukcesijsko zaraslo. 2. Vplivi na EŠD 33 - Bohinjska Bistrica - Bohinjski predor: Vplivi na enoto kulturne dediščine bodo nastajali zaradi gradnje temeljev na območju spodnje postaje žičnice. Na območju spodnje postaje žičnice je kota spodnje postaje žičnice približno 11 m nad temenom predora. Ker višina nasutja ne zadošča za zagotavljanje stabilnosti
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 120 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
podležečega predora, se temelj spodnje postaje žičnice umesti na dve temeljni gredi, katerih vsaka sloni na dveh pilotih premera 120 cm in dolžine 17,50 m. Predvideva se izgradnja pilotov v oddaljenosti minimalno 3 m od zunanjega roba predora. Ker se bodo piloti spodnje postaje žičnice uvrtali v matično kamnino ter se ne bodo izvajali z zabijanjem, ne pričakujemo vplivov gradnje na enoto KD zaradi vibracij. Pri vrtanju pilotov so namreč vibracije bistveno manjše kot pri zabijanju in omejene na nekaj deset centimetrov od lokacije vrtanja. Pri razdalji 3 m med predorom in predvidenimi piloti se bodo vibracije zaradi vrtanja izničile, zato vpliv gradnje na predor ne bo nastajal (68).
Vpliv na kulturno dediščino in krajino v času gradnje posega ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vpliv v času obratovanja V času obratovanja bodo vplivi žičnice na kulturno dediščino in krajino nastajali zaradi: • vizualnih vplivov na enote kulturne dediščine in krajinsko sliko območja.
Z načrtovanim posegom se bo v krajinsko sliko območja vneslo nov element - žičnico višine do 24 m. Višina stebrov žičnice ne bo na vseh mestih enaka. Večina stebrov bo nižja od 24 m. Višina stebra je pogojena z obliko in naklonom terena, na katerem stoji (ravnina ali breg). Glavni vpliv posega bo oviranje pogledov na objekte KD zaradi stebrov in žic žičnice ter vožnje kabin. Vpliv v času obratovanja žičnice bo nastajal predvsem na naslednji enoti KD: OKV Bohinj in EŠD 18485 - Ravne v Bohinju - Ravenska planina in planina Za Črno goro. Prva je območje kompleksnega varstva krajine, druga pa kulturna krajina. Prva se nahaja na celotnem poteku načrtovane žičnice, druga pa se nahaja zahodno od zgornje postaje žičnice. Vpliv na OKV bi lahko nastajal predvsem zaradi tujega elementa v krajini ter odstranitve gozdnega drevja (koridor). Vendar se načrtovana žičnica nahaja na območju obstoječega smučišča ter v zgornjem delu poteka vzdolž obstoječe sedežnice, zato se krajinska slika območja ne bo bistveno spremenila. Kulturna krajina Ravenske planine in planine Za Črno goro se nahaja v kotanji pod zgornjo postajo žičnice, vendar žičnica v enoto ne posega.
Vpliv na kulturno dediščino in krajino v času obratovanja posega ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vpliv v času odstranitve ali opustitve posega in po njej V času odstranjevanja posega bo šlo le za demontažo stebrov, rušenje postaj žičnice ter odstranitev temeljev stebrov in postaj ter kablov s tal. Vplivi bodo podobni kot v času gradnje posega. V skladu z določili projektne dokumentacije je zagotovljeno, da bo območje posega po odstranitvi posega vrnjeno v izhodiščnemu podobno stanje (46).
Vpliv na kulturno dediščino in krajino v času odstranitve oz. opustitve posega ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Pri ocenjevanju celotne obremenitve enot KD in kulturne krajine na območju posega smo upoštevali vpliv prostorsko in funkcionalno povezanih načrtovanih posegov v sklopu projekta 2864 Bohinj, kot je opisano v poglavju 5.1.2. tega PVO.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 121 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Celotna obremenitev v času gradnje posega Celotna obremenitev enot kulturne dediščine zaradi gradnje načrtovanega posega v povezavi z gradnjo prostorsko in funkcionalno povezanih posegov lahko nastaja na enoto EŠD 10303: Ravne v Bohinju – Vas, ki se nahaja v Ravnah v Bohinju, kjer se bo gradila srednja postaja, ki bo skupna postaja žičnic G1, G2 in G3. Navedeni deli posega se bodo gradili zahodno od navedene enote KD, vendar so možni naslednji posredni vplivi posega: • vplivi na odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), • vplivi na odnos med naseljem in odprtim prostorom, • prepoznavna lega naselja v krajini.
Ker se načrtovana srednja postaja nahaja v oddaljenosti minimalno 270 m od roba enote KD ter minimalno 350 m od strnjenih delov naselja, ocenjujemo, da srednja postaja ne bo prekinjala vedut na območje KD ter bo lega naselja v krajini ostala dobro prepoznavna. Vplivi na odnos med naseljem in odprtim prostorom ne bodo nastajali.
Kumulativni vplivi na enoto KD EŠD 33 bodo posledica gradnje spodnje postaje žičnice G1 ter prostorsko in funkcionalno povezanih posegov na območju Bohinjske Bistrice. Za prostorsko in funkcionalno povezane posege je bilo že pridobljeno okoljevarstveno soglasje (64), kjer so vključeni vsi ukrepi, potrebni za zaščito KD EŠD 33, in sicer na podlagi ugotovitev geološko geotehnične študije (68). Na podlagi rezultatov geološko geotehnične študije (68), se je določil tudi način gradnje spodnje postaje žičnice G1, ki se bo postavila na dva pilota, ki se bosta v tla umestila z vrtanjem na vsako stran bohinjskega predora. Enako se bo gradila in temeljila tudi načrtovana parkirna hiša PH1 (vrtanje 91 pilotov v tla). Z upoštevanjem navedenih tehničnih rešitev umeščanja spodnje postaje žičnice G1 in parkirne hiše PH1 na pilote ter ob redni spremljavi merskih točk tekom gradnje ocenjujemo, da bo kumulativni vpliv na to enoto KD zmeren.
Celotna obremenitev v času obratovanja posega Kumulativni vplivi na krajinsko sliko v času obratovanja prostorsko in funkcionalno povezanih posegov bodo pozitivni, saj se bo ohranjala podoba smučišča na pobočjih južno od Bohinjske Bistrice. Enoti KD: OKV Bohinj in EŠD 18485 - Ravne v Bohinju - Ravenska planina in planina Za Črno goro v času obratovanja posegov ne bosta razvrednoteni.
Vpliv celotne obremenitve na kulturno dediščino in kulturno krajino v času gradnje in obratovanja bo nebistven (ocena B).
Vrednotenje skupne obremenitve Na območju načrtovanega posega oz. njegovi neposredni bližini se nahajajo enote KD, ki predstavljajo preteklo življenje prebivalcev Bohinjske doline in medvojno dogajanje na območju Rapalske meje. Enote KD zaradi izvedbe načrtovanega posega ne bodo spremenjene do take mere, da njihova prezentacija in simbolna vrednost ne bi bili več prepoznavni.
Kljub temu, da so posamezne faze celotne ureditve projekta 2864 Bohinj lokacijsko razdrobljene, pa se bo z ureditvijo smučišč nadaljevala raba tega območja, zato je realizacija celotnega projekta z vidika krajinske slike sprejemljiva.
Vpliv skupne obremenitve na kulturno dediščino in kulturno krajino v času gradnje in obratovanja bo nebistven (ocena B).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 122 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-24.
Tabela 5-24: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja ali Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva vpliva in pogostost vpliva intenzivnost obsega učinkovanje
pojava in njegovih sprememb okolja vpliva posameznih posledic posledic vplivov in njihovih posledic Gradnja neposredni, velika razmeroma srednje pomembna, območje kumulativni1 B posredni, verjetnost pogost, 1-6 srednje intenzivna posega daljinski mesecev, delno reverzibilen Obratovanje neposredni, majhna stalen, nad 5 let malo pomembna, območje kumulativni1 B daljinski, verjetnost malo intenzivna posega pozitiven Odstranitev neposredni, zelo majhna redek, do 1 nepomembna, malo območje kumulativni1 B posredni, verjetnost meseca, delno intenzivna posega daljinski reverzibilen Celotna obremenitev – čas gradnje B Celotna obremenitev – čas obratovanja B Skupna obremenitev – čas gradnje B Skupna obremenitev – čas obratovanja B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
5.2.6. Vpliv rabe, uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin
Vpliv v času gradnje Poseg bo porabnik naslednjih naravnih virov oz. materialnih dobrin: • neposredno: o tal (gozd, travniki, prostor za prometno infrastrukturo), o naravnih gradbenih materialov (les, mineralne surovine, zemljina, železo in jeklo), • posredno: o gradbenih materialov, ki so izdelani iz naravnih mineralnih surovin, o električne energije (nakup na trgu), o fosilnih goriv.
Na območju posega ni obstoječih območij za izkoriščanje mineralnih surovin (peskokopi, kamnolomi, rudniki) niti se s posegom ne načrtujejo. Prav tako njihova ureditev ni možna glede na sedaj določen tip namenske rabe na območju posega. V času gradnje se bo zaradi poseka gozda obseg travišč nekoliko povečal, kar pomeni, da bo več možnosti za pašo in košnjo, kar pomeni, da se bo spremenila raba zemljišč.
Gradbeni materiali se bodo uporabljali za izgradnjo postaj žičnic ter železo in jeklo za izdelavo stebrov žičnice, jeklenic in drugih delov.
Električna energija se bo v času gradnje porabljala le v manjši meri pri izvajanju gradnje posega, enako velja za fosilna goriva, ki se bodo porabljala v času gradnje posega za obratovanje gradbenih strojev in motornih vozil
Vpliv zaradi rabe, uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin v času gradnje posega ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 123 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv v času obratovanja • neposredno: o tal (gozd, travniki), • posredno: o električne energije (nakup na trgu), o fosilnih goriv, o pitne vode.
Tla v 15-metrskem koridorju žičnice se bodo vzdrževala neporaščena.
Posredno (preko nakupa na trgu) se bo porabljala elektrika za ogrevanje postaj žičnic in obratovanje žičnice, fosilna goriva za obratovanje snežnih teptalcev ter pitna voda iz vodovoda za sanitarne potrebe in eventualno še za sistem gašenja v primeru požara v objektu. Poraba navedenih virov bo glede na celoten sistem, iz katerega se oskrbuje objekt minimalna.
Vpliv zaradi rabe, uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin v času obratovanja posega ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vpliv v času odstranitve ali opustitve in po njej Vpliv posega v času odstranitve ali opustitve bo podoben vplivom v času gradnje z izjemo, da se ne bodo posredno in neposredno uporabljali naravni materiali, ker se objekti ne bodo gradili. Raba zemljišč se s samo odstranitvijo posega ne bo spremenila. Zaradi navedenega opisovanje teh vplivov ne ponavljamo.
Vpliv posega zaradi rabe, uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin v času odstranitve ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Pri celotni obremenitvi upoštevamo poseg in s posegom tehnološko in prostorsko povezane posege v okviru projekta 2864 Bohinj. Tudi povezani posegi bodo v času gradnje porabljali identične materiale in energente, kot so našteti v poglavju Vpliv v času gradnje zgoraj, vendar v nekoliko večji meri. Kljub temu vpliv porabe naravnih virov ne bo bistven. V času obratovanja posega se bodo poleg že naštetih materialov in energentov porabljali še naslednji materiali in energenti: • neposredno: o površinske vode (Tunelščica), o sončna energija (proizvodnja na sončnih kolektorjih na strehi karavle), o toplotna energija vode in zraka (raba za toplotne črpalke zrak-zrak in voda- voda)
Glede na navedeno bodo izbrani varčni energetski sistemi za obratovanje in ogrevanje posegov.
Vpliv celotne obremenitve okolja zaradi rabe, uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin v času gradnje in obratovanja posega ocenjujemo kot nebistven (ocena B).
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 124 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vrednotenje skupne obremenitve Vpliv bo enak celotni obremenitvi, le poraba fosilnih goriv, pitne vode in električne energije bo večja, vendar bo povečanje v okviru celotne Občine Bohinj majhno, sploh ob predpostavki, da se bo z novim posegom ukinilo obstoječe žičnice na Smučišču Kobla.
Vpliv skupne obremenitve okolja zaradi rabe, uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin v času gradnje in obratovanja posega bo nebistven (ocena B).
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-25.
Tabela 5-25: Ocena vpliva posega Faza posega Značaj in vrsta Verjetnost Trajanje ali Vrsta, Območje obsega Medsebojno Ocena vpliva vpliva in pogostost stopnja ali vpliva učinkovanje pojava vpliva in intenzivnost posameznih posledic njegovih sprememb vplivov in posledic okolja njihovih posledic Gradnja neposredni neizogibno stalen, 6-12 malo območje posega - B mesecev, pomembna, nereverzibilen malo intenzivna Obratovanje neposredni neizogibno stalen, malo območje posega - B nereverzibilen pomembna, malo intenzivna Odstranitev neposredni neizogibno stalen, 6-12 malo območje posega - B mesecev, pomembna, nereverzibilen malo intenzivna Celotna obremenitev – čas gradnje B Celotna obremenitev – čas obratovanja B Skupna obremenitev – čas gradnje B Skupna obremenitev – čas obratovanja B
5.2.7. Vpliv vibracij
Vpliv v času gradnje Vpliv vibracij na okolje in ljudi v naši zakonodaji ni reguliran in zakonsko predpisan. Zato smo za oceno oziroma izračun vibracij, ki bodo nastajale pri izvedbi posega uporabili tujo literaturo (58, 59) s tega področja.
Mejna vrednost za betonske in klasično grajene zidane stavbe znaša 7,62 mm/s (0,3 in/sec). Za izračun največjih obremenitev smo kot najbližja stanovanjska objekta privzeli SO1 (Rožna ulica 32 v Bohinjski Bistrici) v oddaljenosti 38,3 m in SO3 (Ravne v Bohinju 23a) v oddaljenosti 28,4 m od območja posega.
Za oceno obremenitev z vibracijami med gradnjo posega smo upoštevali obratovanje vibracijskega valjarja, tovornega vozila, bagra in naprave za uvrtanje pilotov. Referenčne vrednosti vibracij za navedene naprave so na razdalji 7,62 m, na kateri so bile pomerjene (59) naslednje: • vibracijski valjar: 5,33 mm/s, • tovorno vozilo: 1,93 mm/s, • bager: 2,26 mm/s, • naprava za uvrtanje pilotov: 4,3 mm/s
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 125 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Ker nobena od referenčnih vrednosti zgoraj navedenih gradbenih naprav in vozil ni višja od zgoraj navedene mejne vrednosti za betonske in klasično grajene zidane stavbe, ki znaša 7,62 mm/s, ocenjujemo, da vibracije zaradi uporabe gradbene mehanizacije na območju gradnje posega ne bodo povzročale poškodb na obstoječih najbližjih stanovanjskih objektih.
Vpliv vibracij na okolje, človeka in njegovo zdravje v času gradnje ne bo nastajal (ocena A).
Vrednotenje celotne obremenitve Pri celotni obremenitvi upoštevamo gradnjo posega in gradnjo s posegom prostorsko in funkcionalno povezanih obstoječih in načrtovanih posegov. V Poročilu o vplivih na okolje za Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico je bilo ugotovljeno, da pri gradnji s posegom povezanih posegov se ne bo uporabljajo miniranje. Izdelava pilotov za parkirno hišo PH1 bo izvedena z vrtanjem in ne z zabijanjem, tako kot pri gradnji pilotov spodnje postaje žičnice, zato bodo emisije vibracij pri objektih SO1, SO2 in SO3 manjše od referenčnih vrednosti za betonske in klasično grajene zidane stavbe. Vsi ostali povezani posegi ne zahtevajo posegov v osnovno kamninsko sestavo tal, zato gradnja in obratovanje posege ne bosta povzročala vibracij in vplivov na seizmološke in geofizikalne pojave.
Vpliv celotne obremenitve vibracij na okolje, človeka in njegovo zdravje v času gradnje in obratovanja ne bo nastajal (ocena A).
Vrednotenje skupne obremenitve Pri skupni obremenitvi upoštevamo vse elemente celotne obremenitve ter ostale vire vibracij v okolici posega. Vibracije v okolici so podobne kot je celotna obremenitev, kar pomeni, da vplivi na človekovo premoženje zaradi vibracij v skupni obremenitvi ne bodo nastajali.
Vpliv skupne obremenitve vibracij na okolje, človeka in njegovo zdravje v času gradnje in obratovanja ne bo nastajal (ocena A).
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-26.
Tabela 5-26: Ocena vpliva posega
Faza Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja Območje Medsebojno Ocena posega vrsta vpliva vpliva in pogostost vpliva ali intenzivnost obsega učinkovanje
pojava in njegovih sprememb vpliva posameznih vplivov posledic posledic okolja in njihovih posledic Gradnja neposredni velika stalen, do 6 pomembna, območje kumulativni1 A mesecev, intenzivna posega reverzibilen Celotna obremenitev – čas gradnje A Skupna obremenitev – čas gradnje A Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
5.2.8. Vpliv na človekovo nepremično premoženje
Vpliv v času gradnje Vpliv gradnje posega na človekovo nepremično premoženje bi lahko eventualno nastajal zaradi:
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 126 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
• vplivov emisij prašnih delcev zaradi izvajanja zemeljskih del, • vplivov vibracij in hrupa zaradi izvajanja gradbenih del in voženj tovornih vozil.
Načrtovani poseg bo v času odstranjevanja plasti tal ter prometa s tovornimi vozili po makadamski površini gradbišča in asfaltiranih poteh v okolici gradbišča z razpršenimi emisijami prašnih delcev vplival na zunanje bivanjske površine, in sicer z emisijami prašnih delcev, ki bi se lahko usedale na vegetacijo in opremo vrtov in stanovanjske objekte.
Ker bodo pri gradnji posega upoštevani ukrepi, ki so že navedeni v PGD ter povzeti v tabeli 6-1 in ker se bodo usedeni prašni delci s padavinami spirali, ocenjujemo, da navedeni vpliv ne bo trajen in po končani izvedbi posega ne bo imel vpliva na nepremično človekovo premoženje.
Vibracije bodo nastajale v času gradnje zaradi voženj z gradbenimi stroji in tovornimi vozili. V poglavju 5.2.6. smo ocenili, da vibracije v času gradnje ne bodo vplivale na konstrukcijsko trdnost in poškodbe najbližjih stanovanjskih objektov.
Vpliv emisij hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih v času gradnje smo ocenili kot nebistven. Pri ostalih stanovanjskih objektih bodo obremenitve zaradi hrupa zaradi večjih oddaljenosti kvečjemu manjše kot pri najbližjih stanovanjskih objektih.
Vpliv na človekovo nepremično premoženje v času gradnje posega bo po naši oceni nebistven (ocena B).
Vpliv v času obratovanja V času obratovanja posega eventualni vplivi na človekovo nepremično premoženje nastajajo zaradi: • prometa s tovornimi vozili zaradi dostav, • obratovanja kabinske žičnice.
Kot smo že ugotovili v predhodnih poglavjih bo vpliv vibracij, hrupa in emisij v zrak zaradi prometa z osebnimi in tovornimi vozili na premoženje ljudi izredno majhen.
Vpliv na človekovo nepremično premoženje bo v času obratovanja posega nebistven (ocena B).
Vpliv v času opustitve in po njej Vplivi v času opustitve posega bodo enaki kot v času obratovanja, zato jih na tem mestu ne opisujemo znova.
Vpliv na človekovo nepremično premoženje v času opustitve posega bo nebistven (ocena B).
Vrednotenje celotne obremenitve Pri celotni obremenitvi upoštevamo poseg in s posegom povezane posege. V predhodnih poglavjih smo ugotovili, da bo celotna obremenitev emisij prašnih delcev, hrupa in vibracij na okolje v času gradnje in obratovanja posega nebistvena.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 127 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv celotne obremenitve na človekovo nepremično premoženje bo v času gradnje in obratovanja posega nebistven (ocena B). Vrednotenje skupne obremenitve Pri skupni obremenitvi upoštevamo vse elemente celotne obremenitve ter ostale vire vibracij, hrupa in emisij snovi v zrak v okolici posega. V neposredni okolici posega se ne nahajajo pomembnejše prometnice (avtoceste, regionalne ceste), ki bi bile zaradi velike gostote prometa s tovornimi vozili pomemben vir prašnih emisij, hrupa in vibracij. Prav tako je frekvenca železniškega prometa majhna. Industrijski viri hrupa (LIP Bohinj) so od posega razmeroma oddaljeni, zato na območju Rožne ulice pomembnih emisij prašnih delcev, vibracij in hrupa ne pričakujemo. Zato ocenjujemo, da je skupna obremenitev človekovega nepremičnega premoženja enaka celotni obremenitvi.
Vpliv skupne obremenitve na človekovo nepremično premoženje bo v času gradnje in obratovanja posega nebistven (ocena B).
Povzetek vplivov prikazujemo v tabeli 5-27.
Tabela 5-27: Ocena vpliva posega
Faza posega Značaj in Verjetnost Trajanje ali Vrsta, stopnja Območje Medsebojno Ocena vrsta vpliva vpliva in pogostost ali intenzivnost obsega učinkovanje
pojava vpliva in sprememb vpliva posameznih posledic njegovih okolja vplivov in posledic njihovih posledic Gradnja posredni majhna redek, do 6 nepomembna, območje kumulativni1 B mesecev, malo intenzivna posega popolnoma reverzibilen Obratovanje posredni, zelo majhna razmeroma malo območje kumulativni1 B neposredni pogost, nad 5 pomembna, posega let, pretežno malo intenzivna reverzibilen Opustitev posredni, zelo majhna redek, 1-6 nepomembna, območje kumulativni1 B neposredni mesecev, malo intenzivna posega popolnoma reverzibilen Celotna obremenitev – čas gradnje B Celotna obremenitev – čas obratovanja B Skupna obremenitev – čas gradnje B Skupna obremenitev – čas obratovanja B Opomba: 1 – Kumulativni vpliv je ocenjen v točki Vrednotenje celotne obremenitve.
6. UKREPI ZA PREPREČITEV, ZMANJŠANJE ALI ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV NA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI
V tabelah v poglavju 6 so vsi ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov na okolje, ki so bili določeni v sklopu projektne dokumentacije (46) ter jih je potrebno izvesti za zmanjšanje vplivov posega na okolje, označeni z oznako PGD.
Pri razlogih za določitev ukrepov za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih posledic na okolje so v poglavju 6 opisani razlogi za določitev ukrepov.
V tabelah 6-1 do 6-3 smo v zadnjem stolpcu skladno z določili 14. člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave navedli, v
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 128 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
kolikšnem obsegu bodo opredeljeni pomembni škodljivi vplivi na okolje preprečeni, zmanjšani ali izravnani v fazah. Pri tem smo upoštevali sledečo lestvico: • pomemben vpliv bo preprečen v celoti: z izvedbo ukrepov negativni vpliv ne bo nastal, • pomemben vpliv bo zmanjšan: ▪ vpliv bo zmanjšan za določen % (velja za emisije PM10), ▪ vpliv bo zmanjšan pod zakonsko določene mejne vrednosti (za emisije, ki imajo mejne vrednosti določene) ▪ vpliv je zmanjšan do največje možne mere glede na razpoložljivo tehnologijo (NRT) – velja za npr. emisije vonjav, ▪ vpliv je zmanjšan do objektivno določene sprejemljive meje (opisen vpliv, za oceno zmanjšanja vpliva na naravo in kulturno dediščino), • pomemben vpliv bo izravnan: določen je ukrep, ki bo na nekem drugem območju izboljšal stanje okolja, ker to na lokaciji posega zaradi različnih vplivov na okolje ni mogoče zagotoviti (npr. določitev vzpostavitve nadomestnih habitatov).
Pri sklicevanju na pravne akte se sklicujemo na pravne akte, ki so navedeni v poglavju 2.4.5. tega PVO. V kolikor pri določitvi posameznega dodatnega ukrepa ni možno sklicevanje na veljavne pravne akte, smo določitev dodatnega ukrepa utemeljili s strokovnimi argumenti.
6.1. UKREPI V ČASU GRADNJE POSEGA V tabeli 6-1 prikazujemo ukrepe za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi v času gradnje posega, ki izhajajo iz projektne dokumentacije PGD (46). Ker so vsi potrebni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi za čas gradnje posega že preneseni v projektno dokumentacijo, dodatnih ukrepov ni.
Tabela 6-1: Seznam ukrepov za preprečitev, zmanjšanje in odpravo negativnih vplivov v času gradnje posega Vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi (1, 46, 49) izravnanja škodljivega vpliva Vpliv na okolje, človeka in njegovo zdravje Vplivi na zrak - PGD Omejitev hitrosti transporta po Ukrepi so določeni zaradi Pomemben in podnebne makadamskih površinah gradbišča na 20 varstva ljudi in okolice pred vpliv bo spremembe z km in manj. emisijami prahu in PM10 zmanjšan: emisijami snovi - PGD Zemeljski izkop se bo med delci ter v skladu z Uredbo o zmanjšanje v zrak odstranjevanjem ter pred nakladanjem na preprečevanju in razpršenih tovorna vozila vlažil, če bo suh in se bo zmanjševanju emisije delcev emisij PM10 za prašil. Tovorna vozila z zemeljskimi iz gradbišč. 76 % zaradi izkopi se bodo prekrivala, da se iz njih ne izvajanja bo prašilo med vožnjo. ukrepov, - PGD Makadamske prometne površine podanih v PGD gradbišča se bodo vlažile z vodo ali v primerjavi, če kemijskimi vezalnimi sredstvi vedno, ko se ukrepi ne bi tla ne bodo mokra zaradi padavin. izvajali. - PGD Asfaltirane površine Rožne ulice do križišča na RT 3235, odsek 1125 Boh. Bistrica – Vresje ter 500 metrski odsek Ceste na Ravne od srednje postaje žičnice proti Bohinjski Bistrici se bodo redno čistile. - PGD V dogovoru z upravljavcem ceste se bo
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 129 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi (1, 46, 49) izravnanja škodljivega vpliva zagotovilo takojšnje popravilo poškodovane ceste za javni cestni promet oziroma njeno takojšnje čiščenje, če se bo ta na izstopu gradbišča onesnažila ali poškodovala. - PGD Na izvozih z gradbiščnih cest oziroma izvozih z gradbišč na ceste za javni cestni promet se bo zagotovilo pranje koles in podvozja vozil. - PGD Izvajalec gradbenih del bo v gradbeni dnevnik dnevno vpisoval izvajanje ukrepov, določenih v elaboratu preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč. - PGD Na gradbišču bo določen nadzornik, ki bo tekom gradbenih del preverjal skladnost izvajanja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišča z Elaboratom preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč. Vplivi odpadnih - - - - - vod Vpliv nastajanja - PGD Ostanki vrhov dreves in vejevja se v Ukrep je določen z namenom Pomemben in ravnanja z skladu s pravili gozdarske stroke delno ustreznega ravnanja z vpliv bo odpadki pustijo na mestu sečnje, preostalo pa se bo odpadki v času gradnje v skladen z odpeljalo z mesta posega v ustrezno skladu z določili gozdarske zakonodajo in predelavo za biomaso, kar se ne da stroke ter akta 2.4.5.8.d). obvladovan. predelati, pa se odpelje na kompostiranje. Vpliv uporabe - - - - - nevarnih snovi in z njo povezana tveganja Vpliv - PGD Gradnja posega ter delov posega Preprečitev čezmerne celotne Pomemben obremenjevanja Smučišča in žičnice v Bohinjski Bistrici obremenitve okolja s hrupom vpliv bo okolja s hrupom se na območju Bohinjske Bistrice ne bo v času gradnje posega zmanjšan: vpliv izvajala sočasno. skladno z izračunom v tabeli bo zmanjšan 5-13. pod zakonsko - PGD Gradbena dela se lahko izvajajo le v Preprečitev povzročanja določene mejne dnevnem času (med 6.00 in 18.00). hrupa v večernem in nočnem vrednosti obdobju dneva, ko gre za mirnejši del dneva in za obdobje počitka ljudi. - DOD Gradbena dela lahko potekajo od Preprečevanje čezmernih Vpliv bo v ponedeljka do petka od 6.00 do 18.00 ure ravni hrupa zaradi gradnje večernem in ter v soboto od 6.00 do 16.00 ure. Ob posega v večernem in nočnem nočnem nedeljah in praznikih ter ob sobotah po obdobju dneva ter v sobotah obdobju ter v 16. uri gradbena dela ne smejo potekati. po 16. uri in nedeljah ter sobotah po 16. praznikih uri ter ob nedeljah in praznikih preprečen v celoti: emisije hrupa zaradi gradnje posega v večernem in nočnem obdobju dneva ter ob sobotah po 16. uri ter ob nedeljah in praznikih ne bodo nastajale. Vpliv na - PGD Gradbena dela, ki bodo posegala v sloj Zavarovanje potencialno Pomemben ekosisteme, matične kamnine, se izvajajo le strojno in odkrite naravne vrednote vpliv bo rastlinstvo in ročno, brez miniranja (gradnja je Karbonati. zmanjšan do živalstvo ter predvidena brez miniranja). V primeru objektivno njihove habitate odkritja podzemnih geoloških pojavov, se določene
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 130 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi (1, 46, 49) izravnanja škodljivega vpliva gradbena dela prekinejo in o tem obvesti sprejemljive ZRSVN, OE Kranj, ki bo podal navodila meje: navedeni in usmeritve za nadaljevanje del. ukrepi - PGD Sečnja drevesne vegetacije se izvaja le Varovanje vseh vrst ptic v zagotavljajo izven gnezdilne sezone ptic, to je med 15. času gnezdenja. varovanje avgustom in 1. marcem. rastlinskih vrst - PGD Dostop do gradbišč na območju gozdnega Varovanje dreves in druge in vegetacije ter prostora se načrtuje tako, da je pot čim gozdne vegetacije. preprečujejo krajša in da se izogne večjim drevesom. upad populacij Pri premikih delovnih strojev do vrst ptic. Z gradbišča je treba paziti, da ne pride do navedenimi poškodb drevja na poti do gradbišča. ukrepi se na - PGD Na trasi kabinske žičnice se odstranijo najmanjšo samo drevesa, ki bodo ovirala predvideno možno raven gradnjo in bodo po višini segala v zmanjšuje tudi funkcionalni prostor kabinske žičnice. Po vpliv posega na odstranitvi dreves in sanaciji zemljišča se varovana prepusti naravnemu zaraščanju grmovne območja narave vegetacije. ter poseganje v - PGD Zaradi zagotavljanja ugodnega stanja raka Varstvo hidrološke in habitate koščaka je v času gradnje na območju geomorfološke naprave rastlinskih in vodotokov potreben naravovarstveni vrednote NV Belca (evid.št. živalskih vrst. nadzor. ZRSVN, OE Kranj je treba pisno 5284) (43,44). obvestiti teden dni pred pričetkom del. - PGD Gradnja žičnice na območju prečkanja NV Belca se izvede tako, da se do spodnjega stebra pod potokom Belca dostopa od spodaj – s smeri spodnje postaje, do prvega stebra nad potokom pa se dostopa od zgoraj – s smeri srednje postaje oziroma se montažo in pripravo stebra izvede s helikopterjem. Začasne gradbene poti preko potoka in njegove grape se ne izvede. - PGD Kabli na območju grape potoka Belca se polagajo etapno in tako, da se trase kablov prilagaja terenu grape. Izkop jarka za polaganje kablov se izvede s strojem »pajek«. - PGD Polaganje kablov pod strugo potoka se izvede v obdobju, ko je v potoku minimalni pretok vode. Kabli prečkajo potok Belca, vkopani pod potokom na način, da se ob zaključku gradnje vzpostavi naravnemu podobno stanje struge potoka. - PGD Zakoličbo trase poteka kablov preko grape potoka Belca se izvede ob prisotnosti predstavnika ZRSVN OE Kranj, o čemer se jih pisno obvesti najmanj teden dni pred pričetkom del. - PGD Po istih poteh kot se dostopa do prvih stebrov na delu trase, kjer je predvideno polaganje kablov čez potok Belca, se vrši tudi spravilo posekanega lesa. Posekan les iz grape potoka Belca se odstrani z uporabo gozdarske žičnice in ne z neposrednim dostopom gozdarske mehanizacije. - PGD Na območju problematičnega odseka robu smučišča, nad desnim območjem grape potoka Belca, se kabli položijo po trasi že obstoječega kolovoza oz. steze, ki je tudi že vrisana v katastrskem načrtu. - PGD Kable in potreben gramoz za izvedbo temeljev grede za polaganje kablov se skladišči izven območja naravne vrednote. Odpadna zemljina, ki bo nastala
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 131 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi (1, 46, 49) izravnanja škodljivega vpliva pri gradnji in bo višek, se bo v celoti odpeljala z območja naravne vrednote. Na območju naravne vrednote se zasipanje z viški izkopane zemljine ne bo izvajalo. - PGD Gradbeno mehanizacijo je treba pred Preprečitev vnosa tujerodnih začetkom izvajanja gradbenih del na invazivnih rastlinskih vrst na območju posega predhodno očistiti zemlje območje posega. in kamenja zaradi preprečitve prenosa tujerodnih invazivnih vrst na območje gradnje posega, v času obratovanja pa se izvaja monitoring na tujerodne invazivne vrste na celotnem območju posega. - PGD Ruševec in divji petelin: Varovanje zavarovanih • Gradnja žičnice naj se v zgornjem živalskih vrst v skladu z odseku med srednjo in zgornjo določili 22. in 23. člena postajo ne izvaja s helikopterjem. predpisa iz poglavja • Žice žičnice naj bodo horizontalno 2.4.5.13.e) ter v skladu z čim bolj poravnane. Med obe žici utemeljitvami posebne med najvišjimi osmimi stebri žičnice ekspertne presoje vpliva G2 je treba namestiti dodatno žico, posega na živalske vrste (67). na katero se namestijo markerji z naslednjimi lastnostmi: ▪ markerji naj bodo čim večji, tako da se debelina vodnika optično poveča vsaj za 20 cm, na dolžini najmanj 10–20 cm, ▪ razdalja med markerji naj ne bo večja kot 10 m, ▪ markerji naj bodo čim bolj kontrastni z ozadjem; kontrast je bolj pomemben kot sama barva oznake, ▪ markerji naj bodo gibljivi (gibanje v vetru), ▪ markerji naj vertikalno čim bolj izstopajo iz linije vodnika, ▪ markerji naj bodo vidni tudi v temi oziroma mraku. Metulji: Za ozelenitev območij s poškodovano ali odstranjeno travno rušo se uporabi seneni drobir s sosednjih travnikov. Travno mešanico (seneni drobir) se pridobi tako, da se pokosi okoliška travišča in prenese seno s teh površin na novo nastale travnate površine. - PGD • Za zasaditev gozdnih robov na trasi Varovanje gozdne vegetacije žičnice se uporabi drevesne in grmovne ob robu posega in vrste v deležih kot so prisotne v zavarovanih rastlinskih vrst v naravno oblikovanih gozdnih robovih v skladu z določili 1. dostavka okolici posega. 4. člena ter 16. in 17. člena • Z namenom preprečitve vnosa predpisa iz poglavja tujerodnih invazivnih vrst na območje 2.4.5.13.d). posega je treba pred pričetkom gradnje Preprečitev vnosa tujerodnih vse delovne stroje in tovorna vozila invazivnih rastlinskih vrst v temeljito očistiti vse zemljine in skladu z 2. odstavkom 17. rastlinskih delov. Čiščenje mora biti člena predpisa iz poglavja izvedeno izven območja posega. 2.4.5.13.d). Vpliv na - PGD Pretakanje goriv v gradbene stroje se Dodatni ukrepi so določeni Vplivi posega kakovost tal in lahko opravlja le na urejenih bencinskih zaradi varstva tal in so zmanjšani do podzemne vode črpalkah oziroma na gradbišču, v kolikor podzemne vode/pitne vode največje možne ter njihovo je prelivanje goriv iz premičnih pred onesnaženjem z mere glede na uporabo rezervoarjev v gradbene stroje nevarnimi snovmi (motorna razpoložljivo organizirano tako, da onesnaženje tal ni olja, hidravlična olja, tehnologijo. možno (polnjenje goriva ob postavitvi goriva,..), ker se bo gradnja ustreznih lovilnih posod). posega izvajala na
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 132 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi (1, 46, 49) izravnanja škodljivega vpliva - PGD Za preprečitev onesnaženja tal z netlakovanih površinah ter nevarnimi snovmi (motorna olja, goriva, razlite nevarne snovi hidravlična olja,…) je potrebno povzročijo direktno uporabljati le gradbene stroje in vozila, ki onesnaženje tal in posredno so redno in dobro vzdrževani ter preko infiltracije v tla lahko servisirani. tudi onesnaženje podzemnih - PGD Zaradi možnosti nesrečnega razlitja voda oziroma zalog pitne nevarnih snovi (olja, goriva, maziva) vode. zaradi gradnje posega je treba na gradbišču imeti na razpolago absorpcijsko sredstvo in tesne posode za shranjevanje uporabljenega absorpcijskega sredstva. V primeru nesrečnega razlitja je treba onesnaženo zemljo in uporabljeno absorpcijsko sredstvo takoj odstraniti in jo shraniti v ustrezno tesno posodo in jo predati pooblaščenemu obdelovalcu odpadkov. - PGD Pred začetkom gradbenih del je treba za delavce pripraviti navodila za ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi (motorno olje, goriva,..) ter jih usposobiti za hitro in učinkovito ter pravilno ukrepanje v primeru takih nesrečnih situacij. - PGD Gradbene stroje je treba z namenom preprečevanja eventualnih vplivov na tla in podzemne vode v primeru nesrečnih razlitij in puščanj med posameznimi delovnimi dnevi vedno parkirati na takšnem mestu, da je posredovanje v primeru nesrečnega razlitja lahko hitro in učinkovito. - PGD Pri sečnji v času gradnje se dela lahko Preprečevanje emisij nevarnih izvajajo le z žagami, ki uporabljajo snovi v podzemne vode preko mazalna olja na osnovi biorazgradljivih onesnaženih tal. olj. - PGD Pred pričetkom izkopov je potrebno Ohranjanje rodovitne plasti odstraniti in odriniti plast humusa ter ga tal. deponirati za kasnejšo vgradnjo. Humusa, ki je bil odstranjen pred pričetkom zemeljskih del se ne sme skladiščiti v kupih, ampak v debelini maksimalno 100 cm, da se prepreči anaerobne procese med skladiščenjem. Zagotoviti je potrebno ustrezno mesto za skladiščenje izkopanega materiala, dokler se ga ne bo vgrajevalo nazaj. - PGD Zaradi zahtevnih geoloških pogojev na Usmeritev iz Geološko lokaciji je treba pred pričetkom izvedbe geotehničnega poročila (71). del testirati nosilnost pilotov s statičnim in dinamičnim testom na vsaj dveh testnih pilotih. Pri izvajanju pilotov je potrebna obvezna prisotnost geologa oz. geomehanika, ki bo potrdil zadostno dolžino in vpetost pilota v trdno nepreperelo podlago. - PGD Na območju zgornje postaje je treba za Usmeritev iz Geološko gradnjo podpornih zidov izvesti vsaj 2 geotehničnega poročila (71). raziskovalni geotehnični vrtini v fazi PZI. Vpliv na - PGD Pri izvajanju gradbenih del je treba Preprečevanje vnašanja prahu Vplivi posega kakovost in zmanjšati vnos prahu v vodno maso na v vodno maso, ogrožanja so zmanjšani do količine čim manjšo raven s preprečevanjem vodnih organizmov z delci in največje možne površinskih prašenja na območju gradbišča. zmanjševanje svetlobnih mere glede na voda in njihovo razmer v vodi. razpoložljivo uporabo - PGD Gradnja posega se lahko izvaja le v Preprečevanje erozije in tehnologijo. skladu z izdelano geološko geomehansko plazljivosti terena. študijo za poseg (68) in sicer: trasa za polaganje kablovoda se bo po končanju
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 133 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi (1, 46, 49) izravnanja škodljivega vpliva gradbenih del zasula, planirala ter zasadila z avtohtono travno mešanico, kjer je to potrebno za preprečitev erozije pa tudi zasadila z avtohtonimi gozdnimi vrstami grmičevja in drevja za stabilizacijo terena. - PGD Traso za polaganje kablovoda je treba po Preprečevanje erozije in končanju gradbenih del zasuti, planirati plazljivosti terena. ter zasaditi z avtohtono travno mešanico, kjer je to potrebno za preprečitev erozije pa tudi zasaditi z avtohtonimi gozdnimi vrstami grmičevja in drevja za stabilizacijo terena. - PGD Pri izvajanju betoniranj v bližini Preprečevanje spreminjanja površinskih voda je treba iztekanje pH vode v površinskih vodah, cementnega mleka preprečevati z v primeru, da se odpadne zgraditvijo tesnih opažev. vode izlijejo ali sperejo v površinske vode. - PGD Gradnja v strugi potoka Belca se bo Preprečitev vplivov gradnje izvajala v obdobju, ko bo ta povirni krak posega na kakovost vodotoka. povsem suh, gradbena dela pa bodo potekala 1 dan. Vpliv na - PGD Okolico postaj žičnic je treba krajinsko Ukrepe je treba izvesti, ker Pomemben objekte in arhitekturno urediti; v primeru uporabe gre za gradnjo v območju vpliv bo območja grmovnic ali drevnine je treba uporabljati OKV Bohinj. preprečen v kulturne avtohtone vrste. celoti. dediščine ter na - PGD Temeljenje spodnje postaje kabinske - krajino in njen žičnice je načrtovano tako, da se obtežbe značaj spodnje postaje prenašajo preko prečnih temeljnih gred na uvrtane pilote mimo predora do nivoja temeljev predora in pri tem ne vplivajo na temelje ali konstrukcijo predora. - PGD Za poseg v območje EŠD 8117 Bohinjska - železnica so pridobljeni kulturnovarstveni pogoji in kulturnovarstveno soglasje. - PGD Pri gradnji spodnje postaje žičnice je treba Preprečitev poškodb zagotoviti nadzor ZVKDS. železniškega predora po spodnjo postajo žičnice. - PGD Pred pričetkom gradnje spodnje postaje in Usmeritev iz Geološko garažne hiše je treba v delu tunela, nad geotehničnega poročila (71). katerim bo potekala gradnja, vzpostaviti sistem merskih točk, ki se jih geodetsko posname, nato pa redno spremlja tekom vseh stadijev gradnje (kontrola morebitnih konvergenc sten tunela ali deformacij zaradi obtežbe). Istočasno se priporoča izvedba seta terenskih opazovalnih točk, s katerimi se bo kontroliralo morebitne posedke ali nabrekanje terena Vpliv rabe, - - - - - uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin Vpliv vibracij - - - - - Vpliv na - - - - - človekovo nepremično premoženje Opombe: 1: PGD: Ukrepi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg (46).
6.2. UKREPI V ČASU UPORABE, OBRATOVANJA ALI TRAJANJA POSEGA V tabeli 6-2 prikazujemo ukrepe za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi v času uporabe, obratovanja oziroma trajanja posega, ki izhajajo iz projektne dokumentacije PGD. Ker so vsi potrebni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 134 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
odpravo negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi za čas obratovanja posega že preneseni v projektno dokumentacijo, dodatnih ukrepov ni.
Tabela 6-2: Seznam ukrepov za preprečitev, zmanjšanje in odpravo negativnih vplivov vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi izravnanja škodljivega vpliva Vpliv na okolje, človeka in njegovo zdravje - PGD Motorna vozila in drugi stroji z notranjim Z namenom zmanjšanja Pomemben izgorevanjem za vzdrževanje lahko porabe goriv za pogon vpliv je Vplivi na zrak obratujejo le toliko časa, kot je to nujno motornih vozil in drugih zmanjšan do in podnebne potrebno in ne smejo biti prižgana v t.i. strojev z notranjim objektivno spremembe z prostem teku izgorevanjem v času določene emisijami snovi vzdrževalnih del in s tem sprejemljive v zrak zmanjševanje sproščanja meje toplogrednih plinov in onesnaževal v ozračje. - PGD Za čiščenje komunalne odpadne vode na Zakonodajna zahteva v Vplivi posega srednji postaji bo zgrajena tipska MKČN, skladu z zakonodajnim so zmanjšani do ki zagotavlja čiščenje odpadne vode pod aktom 2.4.5.6.b) največje možne zakonsko mejno vrednostjo za male mere glede na komunalne čistilne naprave pod 50 PE, ki razpoložljivo je za KPK=200 mg/l, za BPK5 pa ni tehnologijo. določena. PGD Spodnja postaja žičnice bo priključena na Skladnost z zakonodajnim javno komunalno kanalizacijo, ki se aktom 2.4.5.6.a) zaključuje s CČN Bohinj. - PGD Na zgornji postaji bodo izvedene kemične Zakonodajna zahteva v Vplivi odpadnih sanitarije za potrebe zaposlenih. skladu z zakonodajnim vod Zagotovljeno bo redno praznjenje v okviru aktom 2.4.5.6.a) obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Bohinj. - PGD Padavinske odpadne vode s streh postaj žičnice se bodo odvajale v ponikanje - PGD Padavinske odpadne vode s parkirnih mest za teptalnike snega in pretakališča za dizel gorivo bodo speljane preko lovilnika olj z avtomatskim zasunom, ki bo skladen s standardom SIST EN 858 v ponikanje. Vpliv nastajanja - PGD Odpadki iz postaj žičnice se transportirajo Učinkovito ločevanje, Vplivi posega in ravnanja z na spodnjo postajo. Ob spodnji postaji (A) zbiranje in oddaja so zmanjšani do odpadki je določeno odjemno mesto z zabojniki za komunalnih odpadkov. največje možne ločeno zbiranje odpadkov. mere glede na - PGD Odpadki od enkrat-letnega sekanja preveč Ukrep je določen z namenom razpoložljivo razraslega grmovja in veja na trasi žičnice ustreznega ravnanja z tehnologijo. se bodo v skladu s pravili gozdarske stroke odpadki v času obratovanja v pustili na mestu posega. V primeru, da bo skladu z določili gozdarske teh odpadkov preveč, pa se bodo odpeljali k stroke ter akta 2.4.5.8.d). obdelovalcem odpadkov na kompostiranje. Vpliv uporabe - PGD Pri načrtovanju so bili upoštevani ukrepi Preprečevanje in ukrepanje Pomemben nevarnih snovi varstva pred požarom, da se zagotovi ob eventualnih nesrečah z vpliv bo in z njo izpolnjevanje bistvenih zahtev (9, 22, 23): nevarnimi snovmi. preprečen v povezana 1. zmanjšanje možnosti nastanka požara; celoti. tveganja 2. pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru; 3. varen umik ljudi, živali in premoženja; 4. omejevanje širjenja ognja in dima ob požaru ter 5. učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v in iz objekta, 6. učinkovit zajem onesnaženih požarnih voda na območju srednje postaje – zajem maksimalne količine požarnih voda 108 m3 na nivojsko poglobljeni betonski manipulacijski ploščadi pri pretakališču
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 135 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi izravnanja škodljivega vpliva dizelskega goriva, obrobljeni z robnikom/zidcem višine od 20 do 90 cm za potrebe zajema požarnih vod ter opremljeni z avtomatskim zasunom, ki se v primeru požara avtomatsko zapre. - PGD Nepremični rezervoar bo dvoplaščen in bo imel opremo za zvočno ali vizualno opozarjanje ob nenadzorovanem iztekanju nevarne tekočine iz nepremičnega rezervoarja. - PGD Tla postaj žičnice bodo betonska - iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla ne bo mogoča. - PGD Tehnološki cevovodi na območju črpališča dizelskega goriva na srednji postaji bodo potekali nadzemno in le manjši del podzemno. Podzemni del cevovoda med rezervoarjem dizelskega goriva in pretakališčem bo zgrajen dvoplaščno. Cevovodi bodo ustrezno korozijsko zaščiteni. V času obratovanja se bodo izvajali redni pregledi tesnosti cevovodov. Iztok iz dvoplaščnega dela podzemnega cevovoda bo urejen tako, da se bo izlito gorivo iztekalo nazaj v rezervoar. - PGD Za pretakanje goriv iz avtocisterne v skladiščni rezervoar in iz skladiščnega rezervoarja v rezervoarje teptalnikov bo urejeno pretakališče na naslednji način: • Tehnološki cevovodi za polnjenje in praznjenje rezervoarja bodo imeli tesne spoje in jih bo le toliko, kolikor je potrebno. • Rezervoar bo imel opremo za merjenje nivoja in napravo za preprečitev prepolnitve rezervoarja. • Pretakališče goriva bo izvedeno v metličenem betonu, ki je oporen na dizelsko gorivo. Pretakališče bo zgrajeno v obliki lovilne sklede volumna 108 m3 in z odtokom preko lovilnika olj z avtomatskim zapornim ventilom v ponikovalnico. Zaporni ventil se v primeru zaznave goriva avtomatsko zapre in s tem je onemogočeno iztekanje v okolje. Vpliv na - PGD Žičnica G1 v času gradnje parkirne hiše ter Preprečitev čezmerne celotne Pomemben obremenjevanja ostalih ureditev v bližini Bohinjske Bistrice obremenitve okolja s hrupom vpliv bo okolja s hrupom ne bo obratovala. v času obratovanja posega zmanjšan: vpliv skladno z izračunom v tabeli bo zmanjšan 5-15. pod zakonsko - PGD Izvedba zvočne izolacije na stebrih R1 in Preprečitev čezmernega določene mejne R2 v višini najmanj 5 dBA. Način in obremenjevanja objekta SO1 vrednosti izvedba protihrupne izolacije se izračuna in s hrupom. določi pri pripravi PZI dokumentacije. Vpliv na - PGD • Za zaščito ogroženih in zavarovanih vrst, Varovanje gozdne vegetacije Pomemben ekosisteme, ki se pojavljajo na in v okolici posega, je ob robu posega in vpliv bo rastlinstvo in treba postaviti informativne table s zavarovanih rastlinskih vrst v zmanjšan do živalstvo ter slikovnim prikazom vrst ter opozorilom, skladu z določili 1. dostavka objektivno njihove habitate da se rastlin ne sme trgati ali drugače 4. člena ter 16. in 17. člena določene poškodovati, živali pa ne loviti in 2.4.5.13.h) sprejemljive vznemirjati. Table naj bodo nameščene meje: navedeni ob spodnji, srednji in zgornji postaji Varovanje zavarovanih ukrepi žičnice G1-G2. Na tablah naj bodo živalskih vrst v skladu z zagotavljajo predstavljene vsaj naslednje vrste: alpska določili 22. in 23. člena varovanje možina, kratkodlaka popkoresa, 2.4.5.13.i) in ekspertnega rastlinskih vrst Lorkovičev rjavček, travniški postavnež, mnenja (67) in vegetacije ter
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 136 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi izravnanja škodljivega vpliva gorski apolon, divji petelin, ruševec in preprečujejo kotorna. Na tabli naj bo tudi opozorilo, upad populacij naj se divjim petelinom, ki se kažejo na vrst ptic. travniških površinah in se ne bojijo ljudi, ognejo. • Izvajanje monitoringa za ruševca, gozdnega jereba, divjega petelina, triprstega detla in kotorno (67) na evidentiranih lokacijah njihovega pojavljanja najmanj vsaka 3 leta. • Izvajanje monitoringa za preprečitve širjenja rastlinskih invazivnih vrst v obliki pregleda območja posega enkrat letno. Vpliv na - PGD Za kemične sanitarije zgornje postaje se bo Preprečevanje izpustov in Pomembni kakovost tal in zagotovilo redno praznjenje. pronicanja vsebine kemičnih vplivi posega so podzemne vode sanitarij v tla in podzemne zmanjšani do ter njihovo vode. največje možne uporabo - PGD Parkiranje teptalnikov za sneg bo urejeno Preprečevanje pronicanja mere glede na na asfaltirani površini ob srednji postaji. eventualnih izpustov olj in razpoložljivo - PGD Pretakanje goriva iz skladiščnega goriv v tla in podzemne tehnologijo. rezervoarja v rezervoarje teptalnikov bo vode. potekalo na urejenem pretakališču, ki ima tla urejena v betonu, ki je nepropustno za gorivo in vodo, v obliki lovilne sklede z volumnom 108 m3 (zaradi potreb po zadrževanju požarne vode, sicer bi za zadrževanje eventualnih izpustov goriva zadostoval volumen 450 l) in z iztokom preko lovilnika olj z avtomatskim zapornim ventilom v ponikovalnico. - PGD Eventualno nesrečno razlitje olj ali pogonskega goriva na asfaltiranih površinah se bo takoj posulo z absorpcijskim sredstvom za olja/goriva, uporabljeno absorpcijsko sredstvo pa se bo zbralo ter do predaje pooblaščenim zbiralcem tovrstnih odpadkov shranilo v ustrezne označene posode. - PGD Cevovodi za odpadno vodo/kanalizacijo se bodo preverili na nepropustnost in o tem bo izdano ustrezno potrdilo. - PGD Na območju spodnje, srednje in zgornje postaje bodo emisije olj in pogonskih goriv v okolje preprečene z vodotesno izdelavo temeljnih plošč kletnih etaž objektov (srednja in zgornja postaja) oz. pritličja (spodnja postaja) za preprečitev eventualnih onesnaženj tal z mazalnimi olji žičnice ter na srednji postaji tudi za preprečitev eventualnih onesnaženja tal z morebitnimi nesrečnimi razlitji dizelskega goriva PGD Tla prostora, kjer bosta postavljena dizel agregata, izvedena v obliki lovilne sklede, neprepustna in brez odtoka v okolje Asfaltna površina ob srednji postaji, kjer bodo izven časa obratovanja parkirani teptalniki snega, bo opremljena z ustrezno dimenzioniranim lovilnikom olj z avtomatskim zapornim ventilom. - PGD Za zaposlene in delavce, ki bodo izvajali V primeru izlitja olj ali goriv vzdrževalna dela, se bodo izdelala iz cistern za dovoz navodila za ukrepanje v primeru razlitja in dizelskega goriva ter žag in jih za pravilno ukrepanje (uporabo drugih naprav, ki se absorbcijskih sredstev ter takojšnjo uporabljajo pri vzdrževanju odstranitev onesnažene zemljine) trase, se negativni vpliv odstranitev tudi ustrezno poučiti. prepreči predvsem s hitro
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 137 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
vpliv Oznaka za Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali Razlog za določitev ukrepa Obseg prikaz – odpravo negativnih vplivov posega in preprečevanja, priloga 3 možnih negativnih učinkov na okolje in zmanjšanja ali zdravje ljudi izravnanja škodljivega vpliva reakcijo in pobiranjem onesnažene zemljine, zato morajo biti delavci za vzdrževanje trase ustrezno poučeni. - PGD Volumen lovilne sklede skladišča pakiranih Zakonodajna zahteva v nevarnih snovi na srednji postaji bo znašal skladu z aktom 2.4.5.12.d) minimalno 2-kratni volumen največje embalaže nevarnih snovi, ki se bo skladiščila v tem skladišču. Vodotesnost tal skladišča se bo preizkusila in o tem bo izdano ustrezno potrdilo. - PGD Lovilnik olj, ki se bo vgradil na lokaciji Zakonodajna zahteva v srednje postaje zaradi posega, bo skladen s skladu z aktom 2.4.5.6.a) standardom SIST EN 858 ter opremljen v avtomatskim zapornim ventilom. Vpliv na - - - - - kakovost in količine površinskih voda in njihovo uporabo Vpliv na objekte - - - - - in območja kulturne dediščine ter na krajino in njen značaj Vpliv rabe, - - - - - uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin Vpliv na - - - - - vibracije ter seizmološke in geofizikalne pojave Vpliv na - - - - - človekovo nepremično premoženje Opombe: 1: PGD: Ukrepi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg (46).
6.3. UKREPI V ČASU OPUSTITVE POSEGA IN PO NJEJ V tabeli 6-3 prikazujemo ukrepe za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi v času opustitve posega in po njej, ki izhajajo iz projektne dokumentacije PGD (46). Ker so vsi potrebni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi za čas opustitve posega že preneseni v projektno dokumentacijo, dodatnih ukrepov ni.
Tabela 6-3: Seznam ukrepov za preprečitev, zmanjšanje in odpravo negativnih vplivov vpliv Oznaka Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, Razlog za določitev ukrepa Obseg preprečevanja, za zmanjšanje ali odpravo zmanjšanja ali izravnanja prikaz negativnih vplivov posega in škodljivega vpliva – možnih negativnih učinkov na priloga okolje in zdravje ljudi 3 Vplivi na zrak in - - - - - podnebne spremembe z emisijami snovi v
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 138 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
vpliv Oznaka Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, Razlog za določitev ukrepa Obseg preprečevanja, za zmanjšanje ali odpravo zmanjšanja ali izravnanja prikaz negativnih vplivov posega in škodljivega vpliva – možnih negativnih učinkov na priloga okolje in zdravje ljudi 3 zrak
Vpliv nastajanja - - - - - in ravnanja z odpadki Vpliv - - - - - obremenjevanja okolja s hrupom Vpliv na - - - - - ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate Vpliv na - PGD Pretakanje goriv v gradbene Dodatni ukrepi so določeni Vplivi posega so kakovost tal in stroje se lahko opravlja le na zaradi varstva tal in podzemne zmanjšani do največje podzemne vode urejenih bencinskih črpalkah vode pred onesnaženjem z možne mere glede na ter njihovo oziroma na gradbišču, v nevarnimi snovmi (motorna razpoložljivo tehnologijo. uporabo kolikor je prelivanje goriv iz olja, hidravlična olja, goriva,..), premičnih rezervoarjev v ker se bo gradnja posega gradbene stroje organizirano izvajala na odprtih površinah ter tako, da onesnaženje tal ni razlite nevarne snovi povzročijo možno (polnjenje goriva ob direktno onesnaženje tal in postavitvi ustreznih lovilnih posredno preko infiltracije v tla posod). lahko tudi onesnaženje podzemnih voda. - PGD Iz naprav žičnice in iz Zaradi preprečevanja vpliva objektov žičnice je treba pred odpadnih voda v času začetkom rušitvenih del odstranitve. najprej odstraniti vse nevarne snovi. Po izvedenem ukrepu odstranitve nevarnih snovi iz naprav in objektov žičnice se lahko začnejo rušitvena dela, za čas izvajanja gradbenih del pa veljajo enaki omilitveni ukrepi kot za čas gradnje. - PGD MKČN je pred rušitvijo Zaradi preprečevanja vpliva potrebno izprazniti in vsebino odpadnih voda v času odpeljati na čistilno napravo. odstranitve.
- PGD Po opustitvi oziroma Preprečevanje negativnih odstranitvi objekta je treba vplivov erozije na razgaljena tla izvesti protierozijske ukrepe in vplivov izpiranja snovi iz tal. za preprečitev erozije, ki so najmanj planiranje zemljišča, nasipavanje z zemljo in posejanje območja z avtohtonimi travnatimi vrstami oz. na območju stebrov v gozdnem prostoru zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, v vrstni sestavi kakor se pojavlja v okoliškem gozdu. Vpliv na - PGD Traso za polaganje kablovoda Preprečevanje erozije in Vplivi posega so kakovost in je treba po odstranitvi kabla plazljivosti terena. zmanjšani do največje količine zasuti, planirati ter zasaditi z možne mere glede na površinskih voda avtohtono travno mešanico, razpoložljivo tehnologijo. in njihovo kjer je to potrebno za uporabo preprečitev erozije pa tudi zasaditi z avtohtonimi gozdnimi vrstami grmičevja in drevja za stabilizacijo terena. Vpliv na objekte - PGD Okolico postaj žičnic ter traso Ukrepe je treba izvesti, ker gre Pomemben vpliv bo in območja žičnice je treba po odstranitvi za gradnjo v območju OKV preprečen v celoti. kulturne grajenih elementov krajinsko Bohinj.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 139 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
vpliv Oznaka Ozn.1 Ukrepi za preprečitev, Razlog za določitev ukrepa Obseg preprečevanja, za zmanjšanje ali odpravo zmanjšanja ali izravnanja prikaz negativnih vplivov posega in škodljivega vpliva – možnih negativnih učinkov na priloga okolje in zdravje ljudi 3 dediščine ter na arhitekturno urediti; v primeru krajino in njen uporabe grmovnic ali značaj drevnine je treba uporabljati avtohtone vrste. Vpliv rabe, - - - - - uporabe ali izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin Vpliv na vibracije - - - - - ter seizmološke in geofizikalne pojave Vpliv na - - - - - človekovo nepremično premoženje Opombe: 1: PGD: Ukrepi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg (46).
6.4. PREUČENE ALTERNATIVE GLEDE UKREPOV ZA ZMANJŠANJE VPLIVOV NA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI
V poglavju 6-1 (čas gradnje) smo navedli dodatne ukrepe za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi. Vsi navedeni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega na okolje in zdravje ljudi so bili izbrani tako, da so izvedljivi. V tabeli 6-4 smo zbrali dodatne ukrepe, ki smo jih določili tekom izdelave PVO in alternative omilitvenim ukrepov, če so le te možne.
Tabela 6-4: Možne alternative glede dodatnih ukrepov Dodatni ukrep Možna Opis alternative oz. utemeljitev, da ni možne alternativa: alternative dodatnega ukrepa da/ne Dodatni ukrepi v času gradnje Gradbena dela lahko potekajo od ponedeljka do petka od da V primeru, če bi gradbena dela potekala tudi ob 6.00 do 18.00 ure ter v soboto od 6.00 do 16.00 ure. Ob sobotah po 16. uri, ob nedeljah in praznikih, se nedeljah in praznikih ter ob sobotah po 16. uri gradbena hrup v okolju ocenjuje na podlagi ekvivalentnih dela ne smejo potekati. ravni hrupa tekom rušenja in gradnje posega, ki
ne sme v nobenem trenutku presegati mejnih vrednosti iz prve vrstice preglednice 6 priloge 1 Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. V tem primeru je treba izvajati lastno ocenjevanje hrupa z meritvami hrupa. Dodatni ukrepi v času obratovanja - - -
Dodatni ukrepi v času opustitve posega - - -
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 140 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
6.5. MONITORINGI
V času gradnje
Odpadki Investitor mora zagotoviti, da se bodo v času izvajanja gradbenih del, gradbeni odpadki zbirali ločeno po vrstah odpadkov in naročiti prevzem gradbenih odpadkov pri pooblaščenem zbiralcu oziroma obdelovalcu odpadkov za tiste odpadke, ki jih ne bo uporabil na mestu gradnje za zasipanje. Pri prevzemu gradbenih odpadkov je treba izpolniti evidenčne liste, določene s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Ker bo količina zemljine in kamenja, ki bo nastala pri gradnji, večja od 1.000 m3, je investitor dolžan v sklopu PGD dokumentacije izdelati Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, v sklopu dokumentacije za tehnični pregled in uporabno dovoljenje pa Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi.
V času obratovanja
Hrup V okviru posega je treba zagotoviti izvedbo prvih meritev hrupa pred stanovanjskimi objekti SO1 (Rožna ulica 32), SO2 (Ravne v Bohinju 23) in SO3 (Ravne v Bohinju 23a). V okviru prvega ocenjevanja hrupa načrtovanega posega je treba zagotoviti ocenjevanje ravni hrupa kot posledico emisije novih virov hrupa, izvedbo ocenjevanja celotne obremenitve območja kot posledico emisije vseh virov hrupa ter na njihovi podlagi za vsak izbrani kraj imisije, izračun vseh štirih kazalnikov hrupa (Ldan, Lvečer, Lnoč, Ldvn). Prvo meritve hrupa se izvede po prvem zagonu obravnavanega posega, med poskusnim obratovanjem, po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne kasneje kot v petnajstih mesecih po zagonu.
Po izvedbi prvega ocenjevanja hrupa je treba pripraviti program obratovalnega monitoringa hrupa, če bo ta potreben. Občasno ocenjevanje hrupa se izvaja v sklopu obratovalnega monitoringa. Meritve hrupa v času obratovalnega monitoringa se izvajajo v času, ko je obremenjevanje okolja s hrupom kot posledica emisije hrupa največje.
Elektromagnetno sevanje Za novo načrtovani TP na srednji in zgornji postaji žičnice je treba izvesti prve meritve EMS. V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje je treba v času poskusnega obratovanja, če to ni določeno, pa v času 3 do 9 mesecev po začetku obratovanja, izvesti prve meritve elektromagnetnega sevanja dograjenih oziroma novih TP (eventualna zamenjava ali vgradnja dodatnih transformatorjev v obstoječo transformatorsko postajo ob Jelovški cesti), o čemer je treba izdelati poročilo o opravljenih prvih meritvah in izračunu obremenitve okolja s sevanjem.
V skladu s 17. členom Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju za vire EMS, katerih nazivna napetost je manjša od 110 kV in so locirani v I. območju varstva pred sevanji, ni treba izvajati obratovalnega monitoringa, kar pomeni da za TP posega ni treba izvajati obratovalnega monitoringa.
Monitoring po opustitvi in/ali odstranitvi objekta Monitoring po opustitvi in/ali odstranitvi posega ni potreben.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 141 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
7. DOLOČITEV OBMOČJA, NA KATEREM POSEG POVZROČA OBREMENITVE OKOLJA, KI LAHKO VPLIVAJO NA ZDRAVJE IN PREMOŽENJE LJUDI
7.1. VPLIV POSEGA NA OKOLJE
V skladu s šesto točko 2. odstavka 54. člena ZVO-1 in v skladu z določili 15. člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in o načinu njegove priprave je treba v PVO določiti območje, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitev okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi (v nadaljevanju besedila »območje vpliva«). V tabeli 7-1 prikazujemo elemente presoje za določitev območja vpliva ter izhodišča in metode za njegovo določitev.
Tabela 7-1: Določitev območja, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitev okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi ter na druge dejavnike okolja Vrsta vpliva Vpliv v času gradnje Vpliv v času obratovanja posega
Prebivalstvo in zdravje ljudi emisije snovi v zrak, vključno z vonjavami1 da da emisije snovi v vode da da nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi da da uporaba nevarnih snovi in z njimi povezana da da tveganja emisije hrupa da da povzročanje vibracij2 da ne emisije EMS2 ne ne emisije ionizirajočega sevanja2 ne ne svetlobno onesnaževanje ne ne Drugi dejavniki okolja biotska raznovrstnost in naravne vrednote da da zemljišča da ne tla da ne kulturna dediščina in krajina da ne medsebojno delovanje dejavnikov3 ne ne Opombe: 1-Vonjave pri določitvi vplivnega območja nismo upoštevali, ker poseg ni vir neprijetnih vonjav. 2- Emisije EMS nismo vključili v določitev vplivnega območja, ker so pri tovrstnih TP kot so predmet posega, EMS že na obodu transformatorske postaje nižje od mejnih vrednosti za I. stopnjo varstva pred sevanji. Emisije ionizirajočega sevanja nismo vključili v vplivno območje, ker poseg ni vir ionizirajočega sevanja. Emisije vibracij v času obratovanja nismo vključili v določitev vplivnega območja, ker skladno z razlago v tabeli 5-5 vplivi vibracij v času obratovanja posega na objekte oz. njihovo trdnost in stabilnost ne bodo nastajali. 3 - Medsebojnega delovanja dejavnikov pri določitvi vplivnega območja posega nismo upoštevali, saj smo v podpoglavjih poglavja 5 ocenili, da sinergijski vplivi posega ne bodo nastajali.
Upoštevanje vplivov pri določanju območja, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitev okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi ter na druge dejavnike okolja: • Poseg ni vir emisij vonjav. Poseg nima definiranega izpusta snovi v zrak. Pri posegu bodo emisije snovi v zrak nastajale zaradi izgorevanja goriv v motorjih z notranjim izgorevanjem v času vzdrževalnih del na trasi žičnice in dodatno v času gradnje zaradi izvajanja gradbenih del. Emisije snovi v zrak bodo že na območju posega tako v času gradnje kot v času obratovanja pod mejnimi vrednostmi, zato le te ne vplivajo na zdravje ljudi in zato za ta vpliv nismo posebej izračunavali območje vpliva v času gradnje in v času obratovanja, ampak smo ga omejili na območje posega. • Emisije snovi v vode (v površinske vode, v podzemne vode, nastajanje odpadnih vod) bodo tako v času gradnje kot v času obratovanja s stališča vpliva na zdravje ljudi
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 142 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
zanemarljive, saj bodo nastajale le emisije očiščenih padavinskih odpadnih vod, ki bodo ponikale ter komunalnih odpadnih vod, ki se bodo odvajale v sistem komunalne kanalizacije. Industrijske odpadne vode ne bodo nastajale. Padavinske odpadne vode bodo pred ponikanjem čiščene na lovilnikih olj tako, da bo vsebnost mineralnih vod v odpadni vodi pod 5 mg/l, drugih onesnaževal v odpadni vodi pa ne pričakujemo. Zato je vpliv za emisije snovi v vode omejen na območje posega. • Z odpadki se tako v času gradnje kot v času obratovanja ravna skladno z zakonodajnimi zahtevami, zato do negativnega vpliva nastajanja odpadkov na zdravje ljudi ne bo prišlo in je območje vpliva zato omejeno na območje posega. • V času gradnje in obratovanja posega se bodo nevarne snovi na območju posega uporabljale in skladiščile na ustrezne načine. V primeru nesrečnih razlitij v času gradnje se bo razlitje takoj saniralo z absorpcijskimi sredstvi in odstranjevanjem onesnažene zemljine, v času obratovanja pa se bodo vsa eventualna razlitja na območju posega odvajala v ustrezno dimenzionirane lovilnike olj, kjer se bodo zadržale. Glede na navedeno bo vpliv z nevarnimi snovmi v času gradnje omejen samo na območje posega. • Poseg je v času gradnje in v času obratovanja vir hrupa. Za oceno obremenitev okolja s hrupom v času gradnje in obratovanja smo izdelali Oceno obremenjenosti okolja s hrupom, ki je priloga 6 tega Poročila in je osnova za določitev območja vpliva za hrup. Metoda in izhodišča določitve območja vpliva za hrup so navedene v nadaljevanju tega poglavja. • Vpliv vibracij bo v času gradnje posega nastajal zaradi uporabe gradbene mehanizacije in tovornih vozil, vibracijskega valjarja, bagra in naprave za uvrtanje pilotov. Podatki o emisijah navedenih strojev in naprav, podani v poglavju 5.2.6., kažejo, da so vse emisije manjše od mejnih vrednosti za vibracije za betonske in klasično grajene objekte. V skladu s tem poseg ne bo vplival na premoženje ljudi, zato vibracij nismo vključili v območje vpliva. • Emisije EMS nismo vključili v določitev območja vpliva, ker se bosta v okviru posega na srednji in zgornji postaji žičnice gradili dve novi TP napetosti 20/0,4 kV. Pri takih TP je EMS že na obodu transformatorske postaje nižje od mejnih vrednosti za I. stopnjo varstva pred sevanji. • V času gradnje se območja posega ne bo osvetljevalo. V sklopu obratovanja posega se načrtuje tudi zunanje razsvetljevanje, ki se bo ugašalo najkasneje do 20.00 ure. Svetilke bodo skladno z zakonodajnimi zahtevami usmerjene v tla in take, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, 0%. Navedeno je skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Glede na navedeno vplivi na zdravje ali premoženje ljudi v okolici posega zaradi zunanjih svetilk ne bodo nastajali, zato svetlobnega onesnaževanja nismo vključili v določitev območja vpliva. • V dodatku za varovana območja, ki je priloga tega PVO je bilo ugotovljeno, da poseg ne bo imel vpliva na SPA Julijci, ki je edino varovano območje in se nahaja v območju daljinskega vpliva posega, ki znaša 500 m. V PGD dokumentaciji so že predvideni vsi potrebni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na naravo. Ob upoštevanjih teh ukrepov bo vpliv nebistven in omejen na območje posega. • Načrtovane spodnja, srednja in zgornja postaja žičnice se bodo gradile v neposredni bližini obstoječe žičnice. Za poseg se bo na delih trase posega izvedel poseg obstoječe gozdne vegetacije, ki se bo po koncu gradnje ozelenil z avtohtonimi travnimi mešanicami, gozdni rob pa uredil z zasaditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. V času obratovanja posega se bo trasa žičnice vzdrževala v nepogozdenem stanju. Vpliv na rabo zemljišč bo torej omejen na območje posega. • Vpliv posega na kakovost tal bo v času gradnje in obratovanja možen le na območju posega, saj se pri gradnji ne bodo uporabljale snovi, ki bi povzročale emisije snovi v
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 143 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
zrak in nato onesnaženje tal preko zraka izven območja posega. V primeru prašenja sipkih materialov izven območja posega pa gre za prah, ki ne vsebuje nevarnih snovi ter gre za naraven material, ki bo lahko trenutno vplival na zelene površine, vendar pa ga bo prvi dež spral in zato ta vpliv ni relevanten s stališča onesnaževanja okolja. • Zaradi načrtovanega posega vplivi na enoto KD EŠD 33 - Bohinjska Bistrica - Bohinjski predor na območju gradnje spodnje postaje žičnice zaradi ustreznega načina gradnje (uvrtanje pilotov) ne bodo nastajali. Vplivi na OKV Bohinj in kulturno krajino EŠD 18485 - Ravne v Bohinju - Ravenska planina in planina Za Črno goro bodo v času gradnje začasni ter vezani na značilni neurejeni videz gradbišč. V času obratovanja posega bodo vplivi na krajinski sliko območja nebistveni, saj se bo poseg nahajal na območju obstoječega smučišča, vplivi na enote KD pa ne bodo nastajali. Vplivov na krajinsko sliko območja zato v nadaljevanju nismo upoštevali, vplivi na enote KD pa bodo nastajali le na območju posega.
Območje vpliva Območja vpliva iz 15. člena Uredba o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave je za vse posamezne dejavnike okolja razen emisij hrupa v času gradnje in obratovanja posega omejeno na posamezne dele območja posega ter ne sega izven območja posega.
Zato smo območje vpliva določili na podlagi ocenjenih emisij hrupa v času gradnje in v času obratovanja posega iz Ocene obremenjenosti okolja s hrupom, ki je priloga 6 tega Poročila.
Metoda določitve območja vpliva na podlagi ocenjenih emisij hrupa v času gradnje in obratovanja posega Skladno z določili 15. člena se območje vpliva določi v okviru pravil stroke, katere predmet je ocenjevanje vplivov na okolje. V okviru ocenjevanje vplivov emisij hrupa na okolje velja naslednje: • Vpliv emisij hrupa na ljudi lahko nastaja: o na prebivalce v stavbah z varovanimi prostori, v katerih se ljudje zadržujejo dalj časa (npr. spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, bivalne kuhinje ipd.), kjer so pričakovane emisije posega višje od predpisanih mejnih vrednosti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje, upoštevajoč tudi dejansko in namensko rabo na območju ter eventualna določila stopenj varstva pred hrupom v sklopu veljavnih občinskih aktov, o na prisotne ljudi v drugih stavbah z varovanimi prostori (stavbe, kjer se opravlja vzgojno-varstvena ali izobraževalna dejavnost ali dejavnost zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj, bolnišnic ali klinik v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost), ki se nahajajo na območju, kjer so pričakovane emisije posega višje od predpisanih mejnih vrednosti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje, upoštevajoč tudi dejansko in namensko rabo na območju ter eventualna določila stopenj varstva pred hrupom v sklopu veljavnih občinskih aktov, o na delavce, ki se nahajajo v okolici načrtovanega posega, če so pričakovane ravni hrupa posega na lokacijah delovnih mest višje od največjih dopustnih ekvivalentnih ravni hrupa za nemoteno delo pri posameznih vrstah delovnih opravil, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 144 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
• Vpliv emisij hrupa na nepremično premoženje ne nastaja, saj se zaradi emisij hrupa ne spreminja konstrukcijska trdnost ali stabilnost nepremičnin. Glede na navedeno v nadaljevanju ne ocenjujemo vplivov hrupa na nepremično premoženje.
Skladno z navedenim smo za določitev območja vpliva upoštevali: • ocenjene ravni emisije hrupa v času gradnje in obratovanja posega, ki smo jih ocenili v sklopu Ocene obremenjenosti okolja s hrupom, ki je Priloga 6 tega Poročila, • dejansko in namensko rabo prostora na območju posega in v okolici posega, • določitev stopenj varstva pred hrupom na območju posega in v okolici posega.
Območje vpliva smo ob upoštevanju ocenjenih emisij hrupa v času gradnje in v času obratovanja iz Ocene obremenjenosti okolja s hrupom (Priloga 6 tega PVO) določili tam, kjer so ocenjene emisije hrupa gradnje ali obratovanja presegale: • mejne vrednosti hrupa v okolju določene skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ob upoštevanju določene stopnje varstva okolja (velja za stavbe z varovanimi prostori) in/ali • največje dopustne ekvivalentne ravni hrupa za nemoteno delo pri posameznih vrstah delovnih opravil kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (velja za območja namenske rabe za proizvodne dejavnosti).
Namenska in dejanska raba prostora ter določene stopnje varstva pred hrupom Poseg se načrtuje v Občini Bohinj na območju obstoječega smučišča Kobla. Za območje posega velja Odlok o OPN Občine Bohinj (OPN). Poseg se nahaja v enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) KB-1, kjer so v skladu z določili OPN določene naslednje namenske rabe (45): • K1 – najboljša kmetijska zemljišča • K2 – druga kmetijska zemljišča • G – območja gozdov • BC – športni centri • BT – površine za turizem • PO – ostale prometne površine • VI – Območja vodne infrastrukture
Na območju z namensko rabo BT je v skladu z določili 154. člena Odlok o OPN Bohinj določena II. stopnja varstva pred hrupom (SVPH), ki stopi v veljavo po potrditvi ministra, pristojnega za okolje. Ker Občina Bohinj te potrditve še ni prejela, na območju z namensko rabo BT veljajo mejne vrednosti za III. SVPH. Na območjih z namensko rabo BC velja III. SVPH, na območjih z namenskimi rabami K1, K2, G, PO in VI pa IV. SVPH. Navedene razvrstitve območij v SVPH so skladne z določili Uredbe hrup.
Namenska raba in stopnje varstva pred hrupom na območjih v okolici posega so v skladu z določili OPN določena: • severno od posega na območju Bohinjske Bistrice: - EUP BB-22 z namensko rabo SSe (stanovanjske površine) - III. SVPH (glej razlago v poglavju 4.4.5., podpoglavje Obremenjenost območja zaradi hrupa). • Vzhodno in zahodno od posega:
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 145 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
- Enote urejanja prostora z določenimi namenskimi rabami G (območja gozdov), K1 (najboljša kmetijska zemljišča) in K2 (druga kmetijska zemljišča) - IV. SVPH, • Na območju Raven v Bohinju: - EUP RA-13, RA-2 in RA-4 z namensko rabo BT (površine za turizem) - III. SVPH (glej razlago v poglavju 4.4.5., podpoglavje Obremenjenost območja zaradi hrupa).
Navedene določitve območij v stopnje varstva pred hrupom so skladne z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Namenska raba zemljišč na območju in v okolici načrtovanega posega je prikazana na sliki 1-1 v poglavju 1.2 (45).
Območje vpliva v času gradnje V prilogi 3 tega Poročila je z unijo izofon kazalnikov hrupa Ldan=65 dBA in Ldvn=65 dBA (mejni vrednosti kazalcev hrupa za gradbišče skladno s preglednico 6 priloge 1 Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju) prikazan obseg pričakovanih emisij hrupa, višjih od mejnih vrednosti za gradbišče. Navedena unija izofon je povzeta po Oceni obremenjenosti okolja s hrupom, ki je priloga 6 tega Poročila.
Iz priloge 3 je razvidno, da navedena unija izofon ne sega izven območja posega. Glede na navedeno ocenjujemo, da hrup gradbišče posega ne bo vplival na zdravje zaposlenih v okolici posega. Območje vpliva gradbišča zaradi emisij hrupa je torej omejeno na območje posega. Parcelne številke posega so navedene v poglavju 2.1.
Območje vpliva v času obratovanja V prilogi 3 tega poročila je z združeno unijo izofon kazalnikov hrupa Ldan=58 dBA, Lvečer=53 dBA, Lnoč=48 dBA in Ldvn=65 dBA (mejne vrednosti kazalcev hrupa za obratovanje naprave/obrata skladno s preglednico 4 priloge 1 Uredbe hrup) prikazan obseg pričakovanih emisij hrupa, višjih od mejnih vrednosti za III. SVPH v času obratovanja posega, v skladu z rezultati Ocene obremenjenosti okolja s hrupom, ki je priloga 6 tega poročila (50).
Iz Ocene obremenjenosti okolja s hrupom je razvidno, da unija izofon za III. SVPH za čas obratovanja posega sega na zemljišča s parcelnimi št. 788, 802, 1506, 1423/10, 1423/334, 1423/335, 1423/336, 1423/337, 1423/338, 1423/341, 1423/477, 1423/482, 1438/19, 1438/24, 1438/25, 1464/16, 1464/4, 577/1, 577/42, 580/17, 580/2, 580/50, 580/51, 580/52, 580/68, 580/69, 580/76, 580/77, 584/3, 584/5, 584/7, 584/8, 586/5, 587/5, 587/6, 587/7, 790/5, 794/2, 795/1, 795/2, 796/4, 800/1, 800/2, 810/1, vse k.o. Bohinjska Bistrica.
Od navedenih parcel se naslednje parcele, ki niso na območju posega, nahajajo v naslednjih EUP z naslednjimi določenimi namenskimi rabami in stopnjami varstva pred hrupom: • EUP KB-1 z namenskimi rabami K1, K2 in G: 1423/336, 1438/25, 577/1, 577/42, 580/22, 580/77, 586/5, 800/1, 810/1, vse k.o. Bohinjska Bistrica; • EUP KB-1 z namensko rabo BC in BT: 1464/4 (v naravi cesta), 580/69, 580/76, 587/6, 587/7, vse k.o. Bohinjska Bistrica; • EUP BG-22 in KB-1 z namenskima rabama K1 in K2; 1506 (v naravi cesta), k.o. Bohinjska Bistrica;
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 146 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Na območju zgoraj navedenih parcel, ki se nahajajo na območjih enot urejanja prostora z določenimi namenskimi rabami G, K1 in K2 velja IV. SVPH. Na navedenih parcelah ni stavb z varovanimi prostori ali stalno zaposlenih oseb, zato vpliv zaradi emisij hrupa gradbišča na zdravje in premoženje ljudi na teh parcelah ne bo nastajal.
Parcela 1464/4, k.o. Bohinjska Bistrica je v naravi cesta, zato vpliv na zdravje in premoženje ljudi ne bo nastajal. Parcele 580/69, 580/76, 587/6, 587/7 vse k.o. Bohinjska Bistrica se nahajajo na območju, kjer investitor posega načrtuje prostorske in funkcionalno povezane posege v sklopu ureditve smučišča 2864 Bohinj. Na teh zemljiščih se ne nahajajo objekti z varovanimi prostori, niti stalna delovna mesta, zato vpliv na premoženje in zdravje ljudi ne bo nastajal.
Glede na navedeno ocenjujemo, da hrup obratovanja posega ne bo vplival na zdravje prebivalcev in zaposlenih v okolici posega. Območje vpliva obratovanja posega zaradi emisij hrupa je torej omejeno na območje posega.
Območje vpliva (za čas gradnje in čas obratovanja) je torej omejeno na območje posega ter zajema zemljišča s parc. št. 574/93, 587/6 del, 577/41 del, 580/68 del, 1464/5, 1464/16 del, 587/5 del, 580/17 del, 580/2 del, 580/50 del, 580/51 del, 580/18 del, 580/52 del, 580/21 del, 579/9 del, 586/13 del, 584/3 del, 584/5 del, 584/7 del, 584/8 del, 794/2 del, 795/1 del, 1506 del, 795/2 del, 796/3 del, 796/4 del, 790/5 del, 790/1 del, 1470/1 del, 789 del, 797 del, 788 del, 810/1 del, 800/2 del, 801 del, 802 del, 804 del, 1423/7 del, 1423/464 del, 1423/332 del, 1423/333 del, 1423/334 del, 1423/337 del, 1423/335 del, 1423/338 del, 1423/339 del, 1423/340 del, 1423/341 del, 1423/10 del, 1423/477 del, 1423/482 del, 1423/481 del, 1438/19 del, 1438/24 del, vse k.o. Bohinjska Bistrica.
Območje vpliva na zdravje in premoženje ljudi v času gradnje in v času obratovanja je grafično prikazano v prilogi 3 tega Poročila.
V prilogi 3 smo grafično prikazali tudi območja Natura 2000 ter oznako in kodo območje ter razdalje posega do najbližjega varovanega območja.
7.2. VPLIV POSEGA NA OKOLJE NA OBMOČJU SOSEDNJIH DRŽAV Območje posega je od meje z najbližjo sosednjo državo Italijo oddaljeno min. 24 km zračne razdalje. Ker obravnavani poseg ne bo povzročal emisij, ki se lahko širijo tudi na daljše razdalje, obravnavani poseg ne bo povzročal čezmejnih vplivov oziroma ne bo povzročal vplivov na območju sosednjih držav.
8. SPREMLJANJE STANJA DEJAVNIKOV OKOLJA IN UKREPOV ZA ZMANJŠANJE VPLIVOV
V PVO je treba skladno z določili 14.a člena priložiti program spremljanja učinkov posega v fazi gradnje in obratovanja, v katerem je opisano spremljanje vplivov posega in omilitvenih ukrepov, ki so relevantni za poseg, in v katerem so opredeljeni načini, metode, lokacije in časovnica njegovega izvajanja. Ker so bili vsi ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali izravnavanje opredeljenih pomembnih škodljivih vplivov posega na okolje že
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 147 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
upoštevani v projektni dokumentaciji (1), programa spremljanja učinkov posega na okolje ne navajamo.
Da bodo ukrepi dejansko izvedeni in nadzorovani v času gradnje ter da bodo vplivi na dejavnike čim manjši, je obveznost investitorjev tega posega, da po izboru izvajalca gradnje in po izboru odgovornega nadzornika gradnje organizirajo sestanek med vodji projekta, odgovornim vodjem gradbišča in odgovornim nadzornikom gradnje. Na tem sestanku se mora investitor dogovoriti o pripravi varnostnega načrta gradbišča, v katerega je treba prenesti vse dodatne ukrepe in navodila za spremljanje vplivov posega na dejavnike okolje, ki so navedeni v tabeli 8-1 ter se dogovoriti za odgovornost spremljanja izvajanja zapisanega v tabeli 8-1.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 148 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 8-1: Program spremljanja učinkov posega Vpliv Dodatni ukrep Spremljanje vpliva posega oz. izvajanja ukrepa Način Metoda Lokacija Časovnica Čas gradnje Vplivi na zrak in podnebne - Vnos ukrepov iz projektne dokumentacije Vizualni nadzor nad izvajanjem ukrepov. Območje Ves čas gradnje spremembe z emisijami snovi v varnostni načrt gradbišča. Nadzor izvaja posega/ v zrak odgovorni nadzornik gradnje ali oseba, ki Terminski načrt izvajanja nadzora nad ukrepi se Območje ga on pooblasti. izdela v sklopu varnostnega načrta ureditve gradbišča gradbišča, evidenca izvajanja ukrepov in nadzora nad ukrepi se zapisuje v gradbeni dnevnik. Vpliv nastajanja in ravnanja - Vizualno preverjanje ločenega zbiranja odpadkov Območje Ves čas gradnje z odpadki na gradbišču, preverjanje evidenčnih listov in posega zagotovitev izdelave kemijske analize zemeljskih izkopov pred ponovno uporabo zemeljskih izkopov za zasipanje na mestu gradnje. Vpliv obremenjevanja okolja Gradbena dela lahko Vnos ukrepov iz projektne dokumentacije Terminski načrt izvajanja nadzora nad ukrepi se Območje Ves čas gradnje s hrupom potekajo od ponedeljka do v varnostni načrt gradbišča. Nadzor izvaja izdela v sklopu varnostnega načrta ureditve posega petka od 6.00 do 18.00 odgovorni nadzornik gradnje ali oseba, ki gradbišča, evidenca izvajanja ukrepov in nadzora ure ter v soboto od 6.00 ga on pooblasti. nad ukrepi se zapisuje v gradbeni dnevnik. do 16.00 ure. Ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah po 16. uri gradbena dela ne smejo potekati. Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo - Vnos ukrepov iz projektne dokumentacije Vizualni nadzor nad izvajanjem ukrepov. Območje Ves čas gradnje in živalstvo ter njihove habitate v varnostni načrt gradbišča. Nadzor izvaja Sečnja dreves se izvaja le med 15. avgustom in posega odgovorni nadzornik gradnje ali oseba, ki 1.marcem. Traso poseka se v naprej določi na ga on pooblasti. način, da je najkrajša in da se izogne velikim drevesom. Teden dni pred pričetkom del na območju vodotokov se obvesti ZRSVN, OE Kranj. Izvaja se vizualni nadzor, da je gradbena mehanizacija ob dostavi na gradbišče ustrezno očiščena. Semensko mešanico za ozelenitev se s sosednjih travnikov nabere pred pričetkom gradnje. Vpliv na podzemne vode ter - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor. Območje Ves čas gradnje kakovost tal in njihovo rabo gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni posega ter zemljišča nadzornik gradnje ali oseba, ki ga on pooblasti.
Vpliv na kakovost in količine - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor. Območje Ves čas gradnje površinskih voda in njihovo gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni posega uporabo nadzornik gradnje ali oseba, ki ga on
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 149 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Dodatni ukrep Spremljanje vpliva posega oz. izvajanja ukrepa Način Metoda Lokacija Časovnica pooblasti.
Vpliv na objekte in območja - Vnos ukrepov v varnostni načrt Odgovorni vodja gradbišča 10 dni pred začetkom Območje Ves čas gradnje kulturne dediščine ter na gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni zemeljskih del obvesti Območno enoto Kranj, posega krajino in njen značaj nadzornik gradnje ali oseba, ki ga on Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, o pooblasti. pričetku zemeljskih del. Navedena pristojna služba odredi nadzor nad izvajanjem gradnje spodnje postaje žičnice. Vpliv rabe, uporabe ali Količina potrebnih materialov, ki bodo potrebni za gradnjo, je že določena in posledično tudi znano, koliko materialov bo treba kupiti izkoriščanja obnovljivih in na trgu in pripeljati na lokacijo posega. Vpliva se ne da zmanjšati. Nadzor ni potreben. neobnovljivih naravnih dobrin Vpliv vibracij - Poseben nadzor ni potreben, saj v slovenski zakonodaji niso podane mejne vrednosti vibracij, skladno z izračuni emisij vibracij v tem Poročilu pa je razvidno, da v času gradnje ne bodo nastajale takšne vibracije, zaradi katerih bi se zmanjšala konstrukcijska trdnost obstoječih stavb. Vpliv na človekovo - Ker bo v času gradnje vpliv na človekovo nepremično premoženje nebistven in smo že pri drugih poglavjih navedli načine nepremično premoženje spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij v zrak, vode, emisij hrupa itd., ocenjujemo, da dodaten nadzor ni potreben. Čas obratovanja Vplivi na zrak in podnebne - Bistvenih vplivov na zrak in podnebne spremembe v času obratovanja posega ne pričakujemo ter jih tudi ni možno bistveno spremembe z emisijami snovi zmanjšati, zato nadzor ni potreben. v zrak Vplivi odpadnih vod - Zgotovljen bo nadzor nad ustreznim delovanjem MKČN, lovilnika olj in kemičnih sanitarij v skladu z zakonodajnimi določili. Dodatni nadzor ni potreben. Vplivi emisij odpadkov in - Na območju posega bodo nastajali le mešani komunalni odpadki in ločene frakcije MKO, katere bo v okviru obvezne javne službe vpliv odstranjevanja in ravnanja z odpadki redno odvažal Režijski Obrat Bohinj. Občasni biološko razgradljivi odpadki od vzdrževanja trase žičnice se bodo predelave odpadkov puščali na lokaciji posega oz. odpeljali k obdelovalcem odpadkov na kompostiranje. Pri tem je treba voditi nadzor nad izdajanjem evidenčnih listov, vodenjem evidence, letnim poročanjem. Vpliv uporabe nevarnih snovi - Nadzor nad pravilnim skladiščenjem in Vizualni nadzor Območje Ves čas in z njo povezana tveganja uporabo eventualnih kemikalij izvaja posega obratovanja upravljavec posega. Vpliv obremenjevanja okolja - Izvedba prvih meritev v okolici posega na Meritve hrupa izvajajo le pooblaščeni izvajalci Območje Ves čas s hrupom območju naselij Bohinjska Bistrica in obratovalnega monitoringa skladno s Pravilnikom o posega in obratovanja Ravne v Bohinju. prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu neposredna hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo okolica izvajanje. Na podlagi rezultatov prvih meritev se bo (najbolj določil program izvajanja obratovalnega izpostavljene monitoringa hrupa, v kolikor bo ta potreben. stavbe z varovanimi prostori) Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo - Postavitev informativnih tabel in Informativne table se predvidijo v projektu za Območje Ves čas in živalstvo ter njihove habitate izvajanje monitoringa koconogih kur izvedbo. Monitoring koconogih kur in pojavljanja posega obratovanja (najmanj vsake 3 leta) in pojavljanja invazivk izvaja Zavod RS za varstvo narave.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 150 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Dodatni ukrep Spremljanje vpliva posega oz. izvajanja ukrepa Način Metoda Lokacija Časovnica invazivk (enkrat letno). Vpliv na podzemne vode ter - Upravljavec območja posega zagotavlja Vizualni nadzor, izdelava obratovalnih dnevnikov Območje Ves čas kakovost tal in njihovo rabo redne preglede pravilnega delovanja lovilnika olj, MKČN in kemičnih sanitarij, pisno posega obratovanja ter zemljišča lovilnika olj na srednji postaji ter MKČN pooblastilo o odgovorni osebi za obratovanje in ter njihovo praznjenje ter praznjenje vzdrževanje lovilnika olj, MKČN in kemičnih kemičnih sanitarij na zgornji postaji. sanitarij, redno vsaj 2-krat letno vizualno pregledovanje ter merjenje višine izločenih olj in blata v lovilniku olj. Vpliv na kakovost in količine - V času obratovanja vplivov na površinske vode ne pričakujemo, tako da nadzor ni potreben. površinskih voda in njihovo uporabo Vpliv na objekte in območja - V času obratovanja vplivov na enote KD in kulturno krajino ne pričakujemo, tako da nadzor ni potreben. kulturne dediščine ter na krajino in njen značaj Vpliv rabe, uporabe ali - Za porabo pitne vode in elektrike bodo na Spremljanje porabe pitne vode in elektrike s strani Območje Ves čas izkoriščanja obnovljivih in območju posega nameščeni števci. Režijskega obrata Bohinj kot javne službe za posega obratovanja neobnovljivih naravnih zagotavljanje pitne vode ter posameznih dobrin distributerjev električne energije. Vpliv na vibracije ter - Na območju posega v času obratovanja vibracije ne bodo nastajale v takšnem obsegu, da bi nastajale poškodbe na objektih ali bi se seizmološke in geofizikalne zmanjšala konstrukcijska trdnost stavb, zato nadzor ni potreben. pojave Vpliv na človekovo - Poseg v času obratovanja ne bo pomembno vplival na človekovo nepremično premoženje, zato nadzor nad izvajanjem dodatnih nepremično premoženje ukrepov ni potreben. Čas odstranitve Vplivi na zrak in podnebne - Zemeljska dela, ki bi bila lahko eventualni vir razpršenih emisij PM10, se ne bodo izvajala, zato nadzor nad izvajanjem ukrepov za spremembe z emisijami snovi zmanjšanje ali preprečevanje emisij snovi v zrak ni potreben. v zrak Vpliv nastajanja in ravnanja - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor, preverjanje evidenčnih listov in Območje Ves čas z odpadki gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni količin odpadkov. posega odstranitve nadzornik odstranitve posega ali oseba, ki posega ga on pooblasti. (spremembe namembnosti) Vpliv obremenjevanja okolja - Poseben nadzor ni potreben, saj skladno z modeliranjem hrupa ravni hrupa v času odstranitve posega ne bodo višje kot v času gradnje s hrupom posega, ki pa ne bodo čezmerne. Vpliv na kakovost tal in - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor. Območje Ves čas podzemne vode ter njihovo gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni posega odstranitve uporabo nadzornik odstranitve posega ali oseba, ki posega ga on pooblasti. (spremembe namembnosti)
Vpliv na objekte in območja - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor po koncu odstranitve posega v Območje Ves čas kulturne dediščine ter na gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni smislu ustreznosti zasaditve z avtohtonimi vrstami posega odstranitve
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 151 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Dodatni ukrep Spremljanje vpliva posega oz. izvajanja ukrepa Način Metoda Lokacija Časovnica krajino in njen značaj nadzornik odstranitve posega ali oseba, ki grmovnih in drevesnih trajnic. posega ga on pooblasti. (spremembe namembnosti) Vpliv rabe, uporabe ali V času odstranitve posega (sprememba namembnosti ter odstranitev opreme) bo poraba naravnih virov majhna. Nadzor ni potreben. izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin Vpliv na vibracije ter Poseben nadzor ni potreben, saj v slovenski zakonodaji niso podane mejne vrednosti vibracij, skladno z izračuni emisij vibracij v tem seizmološke in geofizikalne Poročilu pa je razvidno, da v času odstranitve posega ne bodo nastajale takšne vibracije, zaradi katerih bi se zmanjšala konstrukcijska pojave trdnost obstoječih stavb. Vpliv na človekovo Ker bo v času odstranitve posega vpliv na človekovo nepremično premoženje nebistven ter smo že pri drugih poglavjih navedli načine nepremično premoženje spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij v zrak, vode, emisij hrupa itd., ocenjujemo, da dodaten nadzor ni potreben.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 152 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
9. POSEBNI DEL - POLJUDNI POVZETEK
Nosilec posega 2864 Bohinj, d.o.o., Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska Bistrica
Vrsta in glavne značilnosti posega Z obravnavanim posegom se načrtuje gradnja nove kabinske žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – Sedlo pod Malim vrhom z maksimalno zmogljivostjo 2000 potnikov na uro na obstoječem smučišču Kobla. Poseg predstavlja 1. fazo izgradnje novega smučarskega centra z imenom 2864 Bohinj, ki bo povezoval obstoječa smučišča na Kobli in Sorici v največji smučarski center v Sloveniji. Prva faza izvedbe projekta 2864 Bohinj je izgradnja kabinske žičnice Bohinjska Bistrica, ki je predmet tega PVO in je zgrajena iz dveh žičniških sistemov (G1 in G2), in sicer Bohinjska Bistrica – Ravne (G1) in Ravne – sedlo pod Malim vrhom (G2) ter treh postaj: spodnje postaje v Bohinjski Bistrici, srednje postaje v Ravnah in zgornje postaje sedlo pod Malim vrhom.
Spodnja postaja žičnice bo zgrajena na nadmorski višini 545,6 m, srednja na 734,5 m in zgornja na 1.475 m. Spodnji odsek žičnice bo imel dolžino 903 m in bo visel na 8 podpornih stebrih, zgornji pa 2.197 m in bo visel na 14 podpornih stebrih.
Na sliki 9-1 prikazujemo poenostavljeno grafično predstavitev prostorskih značilnosti posega ter njegove umeščenosti v okolje.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 153 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Naselje Bohinjska Bistrica
SO1 – Rožna ulica 32 Spodnja postaja Bohinjska Bistrica MM1
Spodnji odsek žičnice (G1)
POSEG Naselje Ravne v Bohinju MM2 Srednja postaja Ravne SO2 – Ravne v Bohinju 23 MM3 SO3 – Ravne v Bohinju 23a
Zgornji odsek žičnice (G2)
Mali vrh
Zgornja postaja na Sedlu pod Malim vrhom
Slika 9-1: Informativni prikaz območja posega na orto foto posnetku (2) Legenda: rdeča obroba – območje posega, zeleni napis – naselja, bela zvezdica – Mali vrh, rumena kvadrata – najbližje stavbe z varovanimi prostori SO1 – Rožna ulica 32, SO2 – Ravne v Bohinju 23 in SO3 – Ravne v Bohinju 23a, roza zvezde – mesta za ocenjevanje hrupa MM1 pred SO1, MM2 pred SO2 in MM3 pred SO3.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 154 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
V začetni fazi je predvideno obratovanje kabinske žičnice s kapaciteto 1000 oseb/h, nato pa obratovanje pri teoretični maksimalni zmogljivosti 2.000 oseb/h. Urejanje novih smučišč, dodatno zasneževanje in razsvetljava smučišč ni predmet obravnavanega posega.
Dostop do spodnje postaje žičnice bo s RT 3235, odsek 1125 Boh. Bistrica – Vresje po Rožni ulici. Srednja postaja v Ravnah bo dostopna s Ceste na Ravne. Načrtovana žičnica se bo priključila na javno elektro omrežje pri spodnji postaji žičnice na TP ob Jelovški cesti. Kablovod bo potekal od TP ob Jelovški cesti do spodnje postaje žičnice, potem pa po trasi žičnice do srednje in zgornje postaje, hkrati s kablom za zveze za interno upravljanje žičnice ter TK kablom. Spodnja postaja ostaja bo priključena na javno vodovodno omrežje, ki poteka po Rožni ulici in javno komunalno kanalizacijsko omrežje, ki poteka po Jelovški cesti. Padavinske odpadne vode s ploščadi ter strehe žičniške naprave in komandnega objekta se bodo odvajale v peskolove s ponikovalnicami. Prostori za osebje in sanitarije v spodnji, srednji in zgornji postaji se bodo ogrevali z električno energijo.
Srednja postaja na Ravnah se bo priključila na javno vodovodno omrežje, ki bo potekal po cesti Ravne v Bohinju. Komunalne odpadne vode iz sanitarij se bodo odvajale v MKČN kapacitete 12-16 PE. MKČN in cevovodi bodo izvedeni nepropustno. Padavinske vode s streh žičniške naprave, komandnega objekta in objekta za transport kabin v kletno etažo se bodo odvajale v ponikovalnico, padavinske vode s postajnega objekta, platoja za točenje goriva in dovozne ceste pa se bodo odvajale v ponikovalnico preko lovilnika olj z avtomatskim zasunom ter skladnega s tehnično specifikacijo SIST EN 858. Na srednji postaji bo nameščena tudi nova transformatorska postaja napetosti 20/04 kV.
V zgornji postaji žičnice bodo urejene kemične sanitarije, ki bodo napajane iz kapnice. Vsebina kemičnega stranišča se bo praznila po potrebi in odvažala s kabinsko žičnico. Padavinske vode z objekta postaje ter strehe žičniške naprave in komandnega objekta se bodo odvajale v peskolove s ponikovalnicami. Za obratovanje žičnice v primeru izpada električne energije bosta na spodnji in zgornji postaji vgrajena dizel agregata, ki pri običajnem obratovanju žičnice ne bosta obratovala. Na zgornji postaji bo nameščena tudi nova transformatorska postaja napetosti 20/04 kV.
V času obratovanja posega bodo nastajali odpadki iz gozdarstva v času vzdrževanja trase posega (veje listavcev in iglavcev). Ti se bodo zložili na obrobje poseke v kupe ali riže v skladu z navodili pooblaščene gozdarske službe, odvečna količina se bo odpeljala v predelavo za izdelavo sekancev za biomaso, kar ni primerno za predelavo, pa v kompostarno. Mulji iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda ter greznični mulj (vsebina kemičnih sanitarij) se bodo odpeljali na CČN Bohinjska Bistrica na obdelavo. Odpadna sintetična hidravlična olja se bodo oddajala pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem in odstranjevalcem nevarnih odpadkov.
Postaje imajo projektirano osvetlitev dostopov in vstopno/izstopnih ploščadi zaradi varnosti obratovanja žičnice (46). Izven obratovanja žičnice postaje niso osvetljene. Na območju vseh postaj bodo svetilke za osvetlitev dostopov nameščene pod strehami postaj žičnic, ki so zgrajene kot nadstrešnice, in sicer na vsaki od postaj bodo 3 halogenski reflektorji, vsak moči 100 W. Navedeni reflektorji bodo nameščeni nad vrati oz. na stenah kontrolne sobe, vse pod nadstrešnico.
Obravnavani poseg se načrtuje v Občini Bohinj. Območje posega obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 587/6 del, 577/41 del, 580/68 del, 1464/16 del, 587/5 del, 580/17 del,
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 155 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
580/2 del, 580/50 del, 580/51 del, 580/18 del, 580/52 del, 580/21 del, 579/9 del, 586/13 del, 584/3 del, 584/5 del, 584/7 del, 584/8 del, 794/2 del, 795/1 del, 1506 del, 795/2 del, 796/3 del, 796/4 del, 790/5 del, 790/1 del, 1470/1 del, 789 del, 797 del, 788 del, 810/1 del, 800/2 del, 801 del, 802 del, 804 del, 1423/7 del, 1423/464 del, 1423/332 del, 1423/333 del, 1423/334 del, 1423/337 del, 1423/335 del, 1423/338 del, 1423/339 del, 1423/340 del, 1423/341 del, 1423/10 del, 1423/477 del, 1423/482 del, 1423/481 del, 1438/19 del, 1438/24 del, 1464/5, 574/93, vse k.o. Bohinjska Bistrica.
Alternativne rešitve umestitve posega v okolje V smislu cilja revitalizacije smučišča Kobla in preučenih alternativ glede umeščanja nove žičnice v prostor posebne alternative niso bile preučene, saj je bilo s strani nosilcev urejanja prostora zahtevano, da naj nova žičnica poteka čim bolj ob obstoječi trasi sedežnice Kobla I, II in III, kar se je pri načrtovanju posega v čim večji meri tudi upoštevalo.
Alternativne rešitve glede gradbenih rešitev Pri izvajanju gradbenih rešitev gre za običajne gradbene postopke in gradbene rešitve. Za gradnjo posega je bila izbrana alternativa, ki v celoti za dostopne poti uporabi obstoječe javne ceste do spodnje in srednje postaje. Vsi izkopi za stebre žičnice se izvedejo z gradbenimi stroji po sami trasi žičnice, ker je teren dostopen. Postavljanje stebrov se delno izvaja z gradbenimi stroji delno pa s pomočjo helikopterja.
Alternativne možnosti glede tehničnih in tehnoloških rešitev Alternativne možnosti glede tehničnih in tehnoloških rešitev niso bile posebej preučene, ker gre pri posegu za gradnjo sodobne žičnice, kjer posebne razlike v tehnoloških in tehničnih vidikih niso možne, gre le za drobne variacije, ki pa nimajo pomembnega vpliva na okolje. Edina alternativa je t.i. ničelna alternativa, kar pomeni, da posega v okolje ne izvedemo. V tem primeru bo smučišče Kobla, ki je eden nosilcev turistične dejavnosti v občini Bohinj, zaradi dotrajanosti naprav, prenehalo z obratovanjem, kar bi imelo negativne posledice za gospodarski razvoj in prepoznavnost občine Bohinj.
Podatki o obstoječem stanju okolja, v katerega se poseg umešča Na slikah 9-2, 9-3 in 9-4 prikazujemo obstoječe stanje okolja, v katerega se poseg umešča, na poenostavljeni grafični predstavitvi, ki prikazuje prostorske značilnosti posega in njegovo umeščenost v okolje.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 156 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
NV5304: Belca Dobrava zahodno od Bohinjske NV5229: Bohinjska Bistrica – Bistrice – krilata oreškaraja EPO 27600: Nemški rovt morene NV5229: Bohinjska Bistrica – Natura2000 SAC SI3000019 balvan Nemški Rovt NV1922: Bistrica pri NV5282: Strženica Bohinjski Bistrici
NV5284: Belca
Natura2000 SAC SI3000348 Območje posega Bohinjska Bistrica in Jereka
Natura2000 SAC SI3000253 Julijske Alpe Natura2000 SPA SI5000019 Julijci
EPO 21100: Julijske Alpe ZO Triglavski narodni park
NV36: Črna prst
Natura2000 SPA SI5000019 Julijci
ZO Črna prst: vrh in pobočja pod vrhom Slika 9-2: Informativni prikaz območja posega - narava. Rdeče - območje posega, rumena polja – naravne vrednote (lokalni pomen), belo-zelena polja – naravne vrednote (državni pomen), zelena polja – Natura območje, sv. rjavo polje – ekološko pomembno območje, temno vijolično polje – zavarovano območje 1412 Triglavski narodni park, sv. vijolično polje – ZOČrna prst: vrh in pobočja pod vrhom.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 157 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Območje veljavnosti integralne karte poplavne nevarnosti
Potok Belca Potok Stržnica
Potok Globočnik
Območje posega
Vodavarstveno območje zajetja Bistrica – VG 02468 kategorija II
VG 02467
Slika 9-3: Informativni prikaz območja posega – vodovarstvena območja, poplavna območja, površinske vode in varovalni gozdovi Rdeče - območje posega, modre linije – vodotoki, črno-zelena črta - območje veljavnosti integralne karte poplavne nevarnosti, rumeno polje – II. kategorija vodovarstvenega območja, zelena polja – varovalni gozdovi.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 158 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
EŠD 11198: Bohinjska Bistrica – železniška postaja EŠD 9483 Bohinjska Bistrica – Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne
EŠD 33 Bohinjska Bistrica – Bohinjski predor
EŠD 10303 Ravne v Bohinju - Vas EŠD 10303 Ravne v Bohinju - Vas Območje posega
EŠD 18485: Ravne v Bohinju – Ravenska planina in planina za Črno goro Slika 9-4: Informativni prikaz območja posega – kulturna dediščina. Rdeče - območje posega, modra polja – območja kulturne dediščine.
EŠD 22356 Viško pokopališče
EŠD 18810 Arheološko najdišče ob Tržaški cesti
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 159 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Območje posega se ne nahaja na poplavnih območjih, se ne nahaja na območju, vplivnem območju, občutljivem območju ali prispevnem območju kopalnih vod ali vodovarstvenem območju. Poseg se ne nahaja na prispevni površini občutljivih območij zaradi evtrofikacije vodnih teles. Območje posega se nahaja na opozorilnih območjih erozije, plazljivih ali plazovitih območjih. Poseg se delno nahaja na območju varovalnih gozdov, in sicer na območju varovalnih gozdov št. VG 02467 in VG 02468.
Iz slike 9-2 je razvidno, da je načrtovani poseg na naslednjih oddaljenostih od območij z varstvenim statusom: • naravne vrednote: o NV 5284 Belca: prečenje s traso načrtovane žičnice severno od srednje postaje, o NV 36: Črna prst v oddaljenosti 240 m od načrtovane zgornje postaje žičnice v zahodni smeri. o NV 5282 Strženica: v oddaljenosti 280 m SV od posega, • ekološko pomembna območja: o ID 21100 Julijske Alpe: prečenje trase žičnice v južnem delu v razdalji cca. 1,3 km, • Natura 2000 območja: o Natura 2000 SPA SI5000019 Julijci v oddaljenosti 188 m južno od zgornje postaje načrtovanega posega, o Natura 2000 SAC SI3000253 Julijske Alpe v oddaljenosti 785 m zahodno od zgornje postaje načrtovanega posega, o Natura 2000 SI3000019 Nemški rovt v oddaljenosti 530 m severovzhodno od območja posega, o Natura 2000 SI3000348 Bohinjska Bistrica in Jereka v oddaljenosti min. 740 m zahodno od posega. • zavarovana območja narave: o ID 1412 zavarovano območje Triglavski narodni park v oddaljenosti 1,08 km zahodno od zgornje postaje načrtovanega posega. o ID 152 Črna prst: vrh in pobočja pod vrhom: 985 m JZ od zgornje postaje žičnice. • Pričakovane naravne vrednote: o Celotno območje posega in širša okolica posega se nahajajo na območju pričakovanih naravnih vrednot št. 2 – Karbonati.
Najbližje obstoječe stavbe z varovanimi prostori so SO1 (Rožna ulica 32) na oddaljenosti 38,3 m, SO2 (Ravne v Bohinju 23) na oddaljenosti 186,6 m ter SO3 (Ravne v Bohinju 23a) v oddaljenosti 28,4 m ter so prikazane na sliki 9-1.
Možni vplivi posega na okolje in njegove dele ter ocena učinkov glede obremenitev okolja V tabeli 9-1 v nadaljevanju so predstavljeni in določeni ter ocenjeni vplivi posega oziroma njegovi učinki, ki so relevantni za poseg in bodo nastajali v času gradnje, v času obratovanja in v času eventualne opustitve. Pri ocenjevanju vplivov obravnavanega posega na okolje smo predpostavili, da je investitor pri gradnji in v času obratovanja posega upošteval vse veljavne zakonodajne akte in vse ukrepe, ki so že navedeni v projektni dokumentaciji.
Pri oceni vplivov v času opustitve posega smo upoštevali, da se bo postaje žičnice in samo žičnico odstranilo ter se bo območje saniralo ter prepustilo sukcesivnemu zaraščanju.
Za oceno celotne obremenitve okolja smo upoštevali vplive v času gradnje in obratovanja posega ter dodatnih posegov v sklopu celotnega projekta ureditve smučarskega centra 2864 Bohinj.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 160 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Za oceno skupne obremenitve okolja smo upoštevali celotno obremenitev okolja ter dodatne obremenitve zaradi obstoječih rab prostora v širšem prostoru, predvsem cestnega in železniškega prometa.
Tabela 9-1: Pomembni vplivi posega in ocena njihovih učinkov Celotna Celotna Skupna Skupna Posega Posega v Posega v obremenitev obremenite obremenitev obremenitev Ocena vpliva v času času času v času v v času v času v času gradnje obratovanja opustitve gradnje obratovanja gradnje obratovanja Vpliv na okolje, človeka in njegovo zdravje Vplivi na zrak z B B B B B B B emisijami snovi v zrak Vplivi odpadnih vod - B - - B - B Vpliv nastajanja in B B B B B B B ravnanja z odpadki Vpliv uporabe nevarnih snovi in z njo povezana - B - - B - B tveganja Vpliv na obremenjevanja C B B - B C B okolja s hrupom Vpliv na preostale vsebine presoje Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo, živalstvo ter B B B B B B B njihove habitate Vpliv na kakovost tal in podzemne vode ter B B B B B B B njihovo uporabo Vpliv na kakovost in količine površinskih B A B B B B B voda in njihovo uporabo Vpliv na objekte in območja kulturne B B B B B B B dediščine ter na krajino in njen značaj Vpliv rabe, uporabe ali izkoriščanja obnovljivih B B B B B B B in neobnovljivih naravnih dobrin Vpliv vibracij A - - A - A - Vpliv na človekovo B B B B B B B nepremično premoženje Legenda: A: Ni vpliva oziroma je vpliv pozitiven - Ni vpliva, ni spremembe sestavine okolja. Oz. je vpliv je pozitiven, sprememba sestavine okolja (količinska ali kakovostna) je zaznavna, stanje se je izboljšalo. B: Vpliv je nebistven - Vpliv je nebistven. Sprememba sestavine okolja (količinska ali kakovostna) je neznatna oz. malo pomembna. Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vpliva niso potrebni. C: Vpliv je nebistven zaradi omilitvenih ukrepov - Sprememba sestavine okolja (količinska ali kakovostna) je zaznavna oz. pomembnejša, toda še v mejah zmernega oz. pod mejnimi vrednostmi, če so le-te določene z zakonodajo. Vpliv je nebistven zaradi v PVO določenih ukrepov, če so določeni. D: Vpliv je bistven - Sprememba sestavine okolja (količinska ali kakovostna) je zelo velika. Kljub upoštevanju morebitnih omilitvenih ukrepov ni mogoče zagotoviti, da bi bile emisije v okolje pod mejnimi vrednostmi. Vpliv je bistven. E: Vpliv je uničujoč - Sprememba sestavine okolja (količinska ali kakovostna) je zelo velika. Kljub upoštevanju morebitnih omilitvenih ukrepov je že v naprej zagotovo znano, da bi bile emisije v okolje nad mejnimi vrednostmi, okoljske škode pa v okviru časovno sprejemljivih rokov in ekonomsko sprejemljivih okvirov ne bi bilo možno sanirati oz. je sanacija škod e v primeru izvedbe sploh nemogoča. Vpliv je bistven.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 161 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega na okolje in zdravje ljudi Dodatne ukrepe za preprečitev, zmanjšanje ali izravnavanje opredeljenih pomembnih škodljivih vplivov posega na okolje v smislu 14. člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih na okolje in načinu njegove priprave, ki jih je treba upoštevati pri gradnji, obratovanju in eventualni opustitvi poleg zakonodajnih ukrepov in ukrepov, ki so že navedeni v projektni dokumentaciji, prikazujemo v tabeli 9-2.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 162 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 9-2: Dodatni ukrepi za zmanjšanje vplivov posega v času gradnje, obratovanja in morebitne opustitve posega Vpliv Dodatni ukrepi za času gradnje posega Dodatni ukrepi za čas obratovanja posega Dodatni ukrepi za čas opustitve posega Vpliv na Vplivi na zrak z - - - okolje, emisijami snovi v zrak človeka in Vplivi odpadnih vod - - - njegovo Vpliv nastajanja in - - - zdravje ravnanja z odpadki Vpliv uporabe - - - nevarnih snovi in z njo povezana tveganja Vpliv obremenjevanja Gradbena dela lahko potekajo od ponedeljka do petka od - - okolja s hrupom 6.00 do 18.00 ure ter v soboto od 6.00 do 16.00 ure. Ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah po 16. uri gradbena dela ne smejo potekati. Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo in - - - živalstvo ter njihove habitate Vpliv na kakovost tal in podzemnih - - - voda ter njihovo uporabo Vpliv na kakovost in količine - - - površinskih voda in njihovo uporabo Vpliv na objekte in območja kulturne - - - dediščine ter na krajino in njen značaj Vpliv rabe, uporabe ali izkoriščanja - - - obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin Vpliv vibracij - - - Vpliv na človekovo nepremično - - - premoženje
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 163 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Glavne alternativne možnosti, ki so bile glede ukrepov preučene Dodatni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje ali izravnavanje opredeljenih pomembnih škodljivih vplivov posega na okolje v smislu 14. člena Uredbe o vsebini poročila o vplivih na okolje in načinu njegove priprave, ki jih je treba upoštevati pri obratovanju in eventualni opustitvi so bili določeni tako, da so izvedljivi. Za dodatni ukrep smo preverili ali so možne alternative možnosti določenim dodatnim ukrepom. Pri tem smo ugotovili, da je za dodatni ukrep za zmanjšanje emisij hrupa v času gradnje sicer možen alternativni ukrep, in sicer izvajanje gradbenih del tudi ob sobotah in dela prostih dneh, vendar je v tem primeru treba izvajati lastno ocenjevanje hrupa z meritvami hrupa.
Poglavitni elementi spremljanja dodatnih ukrepov in učinkov posega Da bodo ukrepi dejansko izvedeni in nadzorovani v času gradnje, obratovanja in odstranitve posega, je obveznost investitorja tega posega, da po izboru izvajalca gradnje in po izboru odgovornega nadzornika gradnje organizirajo sestanek med vodji projekta, odgovornim vodjem gradbišča in odgovornim nadzornikom gradnje. Na tem sestanku se mora investitor dogovoriti o pripravi varnostnega načrta gradbišča, v katerega je treba prenesti vse ukrepe in navodila za spremljanje vplivov posega na dejavnike okolje, ki so navedeni v projektni dokumentaciji ter se dogovoriti za odgovornost spremljanja izvajanja zapisanega v tabeli 9-3. Priporočamo, da se obveznosti v zvezi z nadzorom in spremljanjem izvajanja ukrepov in spremljanja vplivov posega na dejavnike okolja vnese v pogodbena določila med investitorjem in glavnim izvajalcem gradnje ter investitorjem in odgovornim nadzornikom gradnje.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 164 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Tabela 9-3: Program spremljanja učinkov posega Vpliv Dodatni ukrep Spremljanje vpliva posega oz. izvajanja ukrepa Način Metoda Lokacija Časovnica Čas gradnje Vplivi na zrak in podnebne - Vnos ukrepov iz projektne dokumentacije Vizualni nadzor nad izvajanjem ukrepov. Območje Ves čas gradnje spremembe z emisijami snovi v varnostni načrt gradbišča. Nadzor izvaja posega/ v zrak odgovorni nadzornik gradnje ali oseba, ki Terminski načrt izvajanja nadzora nad ukrepi se Območje ga on pooblasti. izdela v sklopu varnostnega načrta ureditve gradbišča gradbišča, evidenca izvajanja ukrepov in nadzora nad ukrepi se zapisuje v gradbeni dnevnik. Vpliv nastajanja in ravnanja - Vizualno preverjanje ločenega zbiranja odpadkov Območje Ves čas gradnje z odpadki na gradbišču, preverjanje evidenčnih listov in posega zagotovitev izdelave kemijske analize zemeljskih izkopov pred ponovno uporabo zemeljskih izkopov za zasipanje na mestu gradnje. Vpliv obremenjevanja okolja Gradbena dela lahko Vnos ukrepov iz projektne dokumentacije Terminski načrt izvajanja nadzora nad ukrepi se Območje Ves čas gradnje s hrupom potekajo od ponedeljka do v varnostni načrt gradbišča. Nadzor izvaja izdela v sklopu varnostnega načrta ureditve posega petka od 6.00 do 18.00 odgovorni nadzornik gradnje ali oseba, ki gradbišča, evidenca izvajanja ukrepov in nadzora ure ter v soboto od 6.00 ga on pooblasti. nad ukrepi se zapisuje v gradbeni dnevnik. do 16.00 ure. Ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah po 16. uri gradbena dela ne smejo potekati. Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo - Vnos ukrepov iz projektne dokumentacije Vizualni nadzor nad izvajanjem ukrepov. Območje Ves čas gradnje in živalstvo ter njihove habitate v varnostni načrt gradbišča. Nadzor izvaja Sečnja dreves se izvaja le med 15. avgustom in posega odgovorni nadzornik gradnje ali oseba, ki 1.marcem. Traso poseka se v naprej določi na ga on pooblasti. način, da je najkrajša in da se izogne velikim drevesom. Teden dni pred pričetkom del na območju vodotokov se obvesti ZRSVN, OE Kranj. Izvaja se vizualni nadzor, da je gradbena mehanizacija ob dostavi na gradbišče ustrezno očiščena. Semensko mešanico za ozelenitev se s sosednjih travnikov nabere pred pričetkom gradnje. Vpliv na podzemne vode ter - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor. Območje Ves čas gradnje kakovost tal in njihovo rabo gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni posega ter zemljišča nadzornik gradnje ali oseba, ki ga on pooblasti.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 165 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Dodatni ukrep Spremljanje vpliva posega oz. izvajanja ukrepa Način Metoda Lokacija Časovnica Vpliv na kakovost in količine - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor. Območje Ves čas gradnje površinskih voda in njihovo gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni posega uporabo nadzornik gradnje ali oseba, ki ga on pooblasti.
Vpliv na objekte in območja - Vnos ukrepov v varnostni načrt Odgovorni vodja gradbišča 10 dni pred začetkom Območje Ves čas gradnje kulturne dediščine ter na gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni zemeljskih del obvesti Območno enoto Kranj, posega krajino in njen značaj nadzornik gradnje ali oseba, ki ga on Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, o pooblasti. pričetku zemeljskih del. Navedena pristojna služba odredi nadzor nad izvajanjem gradnje spodnje postaje žičnice. Vpliv rabe, uporabe ali Količina potrebnih materialov, ki bodo potrebni za gradnjo, je že določena in posledično tudi znano, koliko materialov bo treba kupiti izkoriščanja obnovljivih in na trgu in pripeljati na lokacijo posega. Vpliva se ne da zmanjšati. Nadzor ni potreben. neobnovljivih naravnih dobrin Vpliv vibracij - Poseben nadzor ni potreben, saj v slovenski zakonodaji niso podane mejne vrednosti vibracij, skladno z izračuni emisij vibracij v tem Poročilu pa je razvidno, da v času gradnje ne bodo nastajale takšne vibracije, zaradi katerih bi se zmanjšala konstrukcijska trdnost obstoječih stavb. Vpliv na človekovo - Ker bo v času gradnje vpliv na človekovo nepremično premoženje nebistven in smo že pri drugih poglavjih navedli načine nepremično premoženje spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij v zrak, vode, emisij hrupa itd., ocenjujemo, da dodaten nadzor ni potreben. Čas obratovanja Vplivi na zrak in podnebne - Bistvenih vplivov na zrak in podnebne spremembe v času obratovanja posega ne pričakujemo ter jih tudi ni možno bistveno spremembe z emisijami snovi zmanjšati, zato nadzor ni potreben. v zrak Vplivi odpadnih vod - Zgotovljen bo nadzor nad ustreznim delovanjem MKČN, lovilnika olj in kemičnih sanitarij v skladu z zakonodajnimi določili. Dodatni nadzor ni potreben. Vplivi emisij odpadkov in - Na območju posega bodo nastajali le mešani komunalni odpadki in ločene frakcije MKO, katere bo v okviru obvezne javne službe vpliv odstranjevanja in ravnanja z odpadki redno odvažal Režijski Obrat Bohinj. Občasni biološko razgradljivi odpadki od vzdrževanja trase žičnice se bodo predelave odpadkov puščali na lokaciji posega oz. odpeljali k obdelovalcem odpadkov na kompostiranje. Pri tem je treba voditi nadzor nad izdajanjem evidenčnih listov, vodenjem evidence, letnim poročanjem. Vpliv uporabe nevarnih snovi - Nadzor nad pravilnim skladiščenjem in Vizualni nadzor Območje Ves čas in z njo povezana tveganja uporabo eventualnih kemikalij izvaja posega obratovanja upravljavec posega. Vpliv obremenjevanja okolja - Izvedba prvih meritev v okolici posega na Meritve hrupa izvajajo le pooblaščeni izvajalci Območje Ves čas s hrupom območju naselij Bohinjska Bistrica in obratovalnega monitoringa skladno s Pravilnikom o posega in obratovanja Ravne v Bohinju. prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu neposredna hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo okolica izvajanje. Na podlagi rezultatov prvih meritev se bo (najbolj določil program izvajanja obratovalnega izpostavljene
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 166 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Dodatni ukrep Spremljanje vpliva posega oz. izvajanja ukrepa Način Metoda Lokacija Časovnica monitoringa hrupa, v kolikor bo ta potreben. stavbe z varovanimi prostori) Vpliv na ekosisteme, rastlinstvo - Postavitev informativnih tabel in Informativne table se predvidijo v projektu za Območje Ves čas in živalstvo ter njihove habitate izvajanje monitoringa koconogih kur izvedbo. Monitoring koconogih kur in pojavljanja posega obratovanja (najmanj vsake 3 leta) in pojavljanja invazivk izvaja Zavod RS za varstvo narave. invazivk (enkrat letno). Vpliv na podzemne vode ter - Upravljavec območja posega zagotavlja Vizualni nadzor, izdelava obratovalnih dnevnikov Območje Ves čas kakovost tal in njihovo rabo redne preglede pravilnega delovanja lovilnika olj, MKČN in kemičnih sanitarij, pisno posega obratovanja ter zemljišča lovilnika olj na srednji postaji ter MKČN pooblastilo o odgovorni osebi za obratovanje in ter njihovo praznjenje ter praznjenje vzdrževanje lovilnika olj, MKČN in kemičnih kemičnih sanitarij na zgornji postaji. sanitarij, redno vsaj 2-krat letno vizualno pregledovanje ter merjenje višine izločenih olj in blata v lovilniku olj. Vpliv na kakovost in količine - V času obratovanja vplivov na površinske vode ne pričakujemo, tako da nadzor ni potreben. površinskih voda in njihovo uporabo Vpliv na objekte in območja - V času obratovanja vplivov na enote KD in kulturno krajino ne pričakujemo, tako da nadzor ni potreben. kulturne dediščine ter na krajino in njen značaj Vpliv rabe, uporabe ali - Za porabo pitne vode in elektrike bodo na Spremljanje porabe pitne vode in elektrike s strani Območje Ves čas izkoriščanja obnovljivih in območju posega nameščeni števci. Režijskega obrata Bohinj kot javne službe za posega obratovanja neobnovljivih naravnih zagotavljanje pitne vode ter posameznih dobrin distributerjev električne energije. Vpliv na vibracije ter - Na območju posega v času obratovanja vibracije ne bodo nastajale v takšnem obsegu, da bi nastajale poškodbe na objektih ali bi se seizmološke in geofizikalne zmanjšala konstrukcijska trdnost stavb, zato nadzor ni potreben. pojave Vpliv na človekovo - Poseg v času obratovanja ne bo pomembno vplival na človekovo nepremično premoženje, zato nadzor nad izvajanjem dodatnih nepremično premoženje ukrepov ni potreben. Čas odstranitve Vplivi na zrak in podnebne - Zemeljska dela, ki bi bila lahko eventualni vir razpršenih emisij PM10, se ne bodo izvajala, zato nadzor nad izvajanjem ukrepov za spremembe z emisijami snovi zmanjšanje ali preprečevanje emisij snovi v zrak ni potreben. v zrak Vpliv nastajanja in ravnanja - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor, preverjanje evidenčnih listov in Območje Ves čas z odpadki gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni količin odpadkov. posega odstranitve nadzornik odstranitve posega ali oseba, ki posega ga on pooblasti. (spremembe namembnosti) Vpliv obremenjevanja okolja - Poseben nadzor ni potreben, saj skladno z modeliranjem hrupa ravni hrupa v času odstranitve posega ne bodo višje kot v času gradnje
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 167 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Vpliv Dodatni ukrep Spremljanje vpliva posega oz. izvajanja ukrepa Način Metoda Lokacija Časovnica s hrupom posega, ki pa ne bodo čezmerne. Vpliv na kakovost tal in - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor. Območje Ves čas podzemne vode ter njihovo gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni posega odstranitve uporabo nadzornik odstranitve posega ali oseba, ki posega ga on pooblasti. (spremembe namembnosti)
Vpliv na objekte in območja - Vnos ukrepov v varnostni načrt Vizualni nadzor po koncu odstranitve posega v Območje Ves čas kulturne dediščine ter na gradbišča. Nadzor izvaja odgovorni smislu ustreznosti zasaditve z avtohtonimi vrstami posega odstranitve krajino in njen značaj nadzornik odstranitve posega ali oseba, ki grmovnih in drevesnih trajnic. posega ga on pooblasti. (spremembe namembnosti) Vpliv rabe, uporabe ali V času odstranitve posega (sprememba namembnosti ter odstranitev opreme) bo poraba naravnih virov majhna. Nadzor ni potreben. izkoriščanja obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin Vpliv na vibracije ter Poseben nadzor ni potreben, saj v slovenski zakonodaji niso podane mejne vrednosti vibracij, skladno z izračuni emisij vibracij v tem seizmološke in geofizikalne Poročilu pa je razvidno, da v času odstranitve posega ne bodo nastajale takšne vibracije, zaradi katerih bi se zmanjšala konstrukcijska pojave trdnost obstoječih stavb. Vpliv na človekovo Ker bo v času odstranitve posega vpliv na človekovo nepremično premoženje nebistven ter smo že pri drugih poglavjih navedli načine nepremično premoženje spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij v zrak, vode, emisij hrupa itd., ocenjujemo, da dodaten nadzor ni potreben.
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 168 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
Po proučitvi možnih vplivov, ki jih bo imela gradnja in obratovanje ter kasnejša eventualna opustitev posega »KABINSKA ŽIČNICA BOHINJSKA BISTRICA« investitorja 2864 Bohinj, d.o.o. na okolje, ocenjujemo, da načrtovani poseg: • pri upoštevanju zakonodajnih zahtev ter zahtev OPN Bohinj, • pri upoštevanju ukrepov za preprečitev in zmanjšanje vplivov na okolje, ki so že upoštevani v projektni dokumentaciji, • pri ustrezni določitvi nadzora nad izvajanem in spremljanjem dodatnih ukrepov ter vplivov na dejavnike okolje, ne bo povzročal čezmerne obremenitve okolja.
10. SKLEPNI DEL
10.1. VIRI PODATKOV IN INFORMACIJ
1. Vodilna mapa; Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, IDZ, št. 1105, URBI d.o.o., Ljubljana, oktober 2011, dopolnjen februar 2012 2. Atlas okolja, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso, julij 2011 3. Statistični urad, http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/01_ozemlje_podnebje/10_01561_podnebni_kazalniki/10_015 61_podnebni_kazalniki.asp, julij 2011 4. Občina Bohinj, http://obcina.bohinj.si/index.php?id=9, september 2017 5. ARSO podnebne razmere v Sloveniji http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00.pdf 6. Vreme, napovedi in podatki za Meteorološko postajo Stara Fužina, referenčno obdobje 1961-1990 http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/stara_fuzina.htm 7. SI-STAT, http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Arhiv/01_ozemlje_podnebje/10_01561_podnebni_kazalniki/10_01 561_podnebni_kazalniki.asp (27.9.2017) 8. Meteorološki Letopisi, Državna meteorološka služba, http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/meteorolo%C5%A1ki%20letopis/meteoroloski_letopisi.htm, julij 2011 9. Povprečna letna hitrost vetra in povprečna letna gostota vetra 10 m nad tlemi za obdobje med 1994- 2001, Veter, http://www.meteo.si/met/sl/climate/maps/, julij 2011 10. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2015, Agencija RS za okolje, Ljubljana, september 2017 11. Emisije snovi v zrak iz industrijskih obratov za leto 2017, http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/devices, april 2019 12. Emisije snovi v vode iz industrijskih in čistilnih naprav za leto 2017, http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/vsebine/podatki, april 2019 13. Hidrološki letopis 2008, Ljubljana , 2010, http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/III.A.%20Povr%c5%a1inske%20vo de_Surface%20Waters.pdf, 14. Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, Ljubljana 2008 http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Porocilo_reke_2006.pdf 15. Ocena ekološkega in kemijskega stanja rek v letih 2007 in 2008, Ljubljana, marec 2010, http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/POROCILO_REKE_2007_20 08.pdf 16. Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib v letu 2009, Ljubljana, september 2010, http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Poro%C4%8Dilo_RIBE_2009 .pdf 17. Začasni načrt upravljanja voda, opisni del – poglavje II , Opis značilnosti vodnih teles površinskih in podzemnih voda, Ljubljana , junij 2007, http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/upravljanje_voda/zacasni _NUV_II_poglavje.pdf 18. Kakovost podzemnih voda http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/, september 2017 19. Geopedia, http://www.geopedia.si/, julij 2011
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 169 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
20. Kotnik, K., Markun, A., Lokalni program varstva okolja za Občino Jesenice, 2. zvezek: Stanje okolja v Občini Jesenice, EriCO Velenje, avgust 2003 21. Publikacija raziskave onesnaženosti tal Slovenije 1989 - 2007 22. Raziskave onesnaženosti tal v letu 2005, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, avgust 2006 23. Raziskave onesnaženosti tal v letu 2004, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, avgust 2005 24. Podatki projektanta IDZ in PGD, Saša Dala Valle, e-sporočila, julij 2011, oktober 2017 – januar 2018 25. Poročilo o meritvah hrupa, št 115/1-2011, Marbo d.o.o. Bled, julij 2011 26. Odločba št. 35409-49/2011, Ministrstvo za okolje in prostor, junij 2011 27. Odločba št. 35409-50/2011, ministrstvo za okolje in prostor, junij 2011 28. Izpis podatkov iz uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave, št. 2-VI-298/2-O-11/AŠ, ZRSVN, OE Ljubljana, Ljubljana, julij 2011 29. Gajšek, P., Posnetek obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji v Sloveniji, Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na človeka, Ljubljana, oktober 1997 30. Podatki projektanta žičnice, e-sporočila, David Bandelli, Leitner- lifts, julij 2011 31. Situla, Ministrstvo za kulturo, http://giskds.situla.org/evrd/ 32. Spletna stran smučarskega centra Kobla; http://www.bohinj.si/kobla/si/naprave.html 33. Strokovno mnenje za gradnjo kabinske žičnice Bohinjska Bistrica na zemljišču s parc. št. v k.o. Bohinjska Bistrica v občini Bohinj, št. 2-II-63/5-O-11/MB, MOP, ARSO, Sektor za ohranjanje narave, Ljubljana, avgust 2011 34. Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja; kartografske priloge 35. Projektni pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije za objekt KABINSKA ŽIČNICA BOHINJSKA BISTRICA, št. 3407-43/2011, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled, avgust 2011 36. Analiza usklajenosti planiranih smučarskih prog in planiranih žičniških naprav na smučišču Kobla v Bohinjski Bistrici, dr. Drago Sever, Maribor, december 2011 37. Analiza usklajenosti planiranih smučarskih prog in planiranih žičniških naprav na smučišču Kobla v Bohinjski Bistrici (dodatek), dr. Drago Sever, Maribor, december 2011 38. G. Muhamed Fazlič, ROTO d.o.o., Murska Sobota (telefonski pogovor, 20.2.2012) 39. Odločba o utemeljenosti potrebe za graditev žičniških naprav med Bohinjsko Bistrico, Ravnami in Sedlom pod Malim Vrhom ter Slatnikom, št. 3761-21/2011/24-0062441, Ministrstvo za promet, Ljubljana, 02.02.2012 40. Meritve hrupa za Športni center Pohorje d.o.o., št. CE-PP-114/2011, Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja, Maribor, januar 2011 41. Poročilo o modeliranju hrupa v okolju za garažno hišo in poslovni objekt Bohinjska Bistrica, št.3/1- 2012, Marbo, d.o.o. Bled, Lesce, februar 2012 42. Odločba z vidika ohranjanja funkcije varovalnih zemljišč in sestojev, št. 3404-24/2011/5, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 11.11.2011 43. Mnenje po 61. členu ZVO-1 o sprejemljivosti izgradnje kabinske žičnice v postopku celovite presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja, zadeva 35402-39/2011, št. 2-II-56/5-O-12/MR, Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, 18.04.2012, podaljšanje št. 35101-0052/2013-19 z dne 22.6.2016 44. Mnenje po 61. členu ZVO-1 o sprejemljivosti izgradnje kabinske žičnice v postopku celovite presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja – dopolnitev mnenja iz dne 18.04.2012, zadeva 35402-39/2011, št. 2-II-56/5-O-12/MR, Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, 16.05.2012 45. GIS portal Občine Bohinj, https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj (13.9.2017, 28.06.2019) 46. Vodilna mapa, Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, PGD št. 1105, Ljubljana, maj 2013, dopolnitev marec 2018 47. Pregledna situacija in OPN Občine Bohinj, št. 1105, URBI d.o.o., Ljubljana, maj 2017 48. Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Bohinj, ICRO – Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, januar 2014, dopolnjeno december 2014 in februar 2015 49. Poročilo o vplivih na okolje za Kabinsko žičnico Bohinjska Bistrica, št. 164/3-2011, Marbo Okolje d.o.o., Lesce, dopolnitev 1 - 21.05.2012 50. Ocena obremenjenosti okolja s hrupom za »KABINSKA ŽIČNICA BOHINSJKA BISTRICA, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica, št. 53/2-2019, Marbo Okolje d.o.o., Lesce, april 2019, dopolnjeno julij 2019 51. Poročilo o vplivih na okolje za »Smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico«, št. 39/4-2013, Marbo, d.o.o. Bled, Lesce, 02.08.2013, dopolnjeno 08.11.2013, dopolnitev 1 – 06.12.2013 52. Navodilo za ocenjevanje obremenitve z delci PM10 v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, Agencija RS za okolje, 2011,
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 170 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/presoja%20vplivov%20na%20okolje/obrazci/Navodilo%20za %20ocenjevanje%20obremenitve%20s%20PM10_za%20PVO1.doc 53. Podatki o prometu, Direkcija RS za infrastrukturo, http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu/ (23.9.2017) 54. Osnovna geolološka karta, Geološki zavod Slovenije, http://biotit.geo-zs.si/ogk100/ (27.9.2017) 55. GERK, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, http://rkg.gov.si/GERK/cebele.jsp (27.09.2017) 56. Varstveni režimi kulturne dediščine, http://giskd6s.situla.org/evrd/ (28.9.2017) 57. Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib v Sloveniji v letu 2014, ARSO http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Poro%C4%8Dilo%20RIBE%2 02014_za%20splet.pdf (30.9.2017) 58. Transit noise and vibration impact assessment, US Department of Transportation, maj 2006 59. Potential vibration impacts, Phase 2: Infrastructure, Crawford & associates, ZDA, november 2012 60. Lokalni energetski koncept občine Bohinj; končno poročilo, št. POR-2011/005/KP, IGENS d.o.o., Nova Gorica, november 2011 61. Podatki o porabi električne energije v občini Bohinj za javno razsvetljavo v letih 2011 in 2012 ter številu nameščenih svetilk in njihovi moči, g. Andrej Sodja, Občina Bohinj, po elektronski pošti, dne 10.04.2013 62. Podatek o letni porabi elektrike za javno razsvetljavo, Jaka Medja, Občina Bohinj (po elektronski pošti dne 23.10.2017) 63. SI-STAT, http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (30.9.2017) 64. Okoljevarstveno soglasje za smučišče in žičnice nad Bohinjsko Bistrico št. 35402-27/2013-24, ARSO, Ljubljana, 13.12.2013 65. Zasnova požarne varnosti za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, št. ZAS. 288/2012 – po reviziji, PGD, CIP d.o.o., Hrastnik, maj 2012 66. Režijski obrat Občine Bohinj, http://obcina.bohinj.si/index.php?id=91 (4.10.2017) 67. Ekspertno mnenje o vplivih izgradnje smučarske proge »2964« na ptice, št. Jurij, Tomaž Mihelič, Ljubljana, marec 2013 68. Geološko – geotehnično poročilo za novogradnjo parkirne hiše, poslovnih prostorov in treh postaj žičnice smučarske proge Kobla v Bohinjski Bistrici, št. DN001-2013, GECKO, geologija, ekologija in svetovanje d.o.o., Ljubljana, januar 2013 69. Lovljenje požarnih vod na območju srednje postaje Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, Aleš Bočko, CIP d.o.o., Hrastnik, oktober 2017 70. Inženirskogeološko – geotehnično mnenje o gradnji Kabinske žičnice na lokacijah sp. In sr. Postaje – Bohinjska Bistrica, K-II-30d/c-726, Geo-hidro d.o.o., Preserje, junij 2012 71. Dodatni podatki o električni porabi javne razsvetljave v Občini Bohinj v letu 2016, g. Rok Oštir Gorišek, GEN-, d.o.o. Ljubljana, po telefonu dne 4.1.2018 72. Gradivo za 26. občinsko sejo Občinskega sveta Občine Bohinj, 13. december 2017, http://obcina.bohinj.si/files/other/news/23/108663Gradivo%20za%2026.%20redno%20sejo.pdf 73. Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo Bohinjska Bistrica za leto 2018, št. 2114-15/28723-18/545-13/2019-1, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Kranj, januar 2019 74. Načrt zunanje ureditve, Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, PGD št. 1105, Ljubljana, maj 2012, dopolnitev januar 2018 75. Emissions inventory guidance, ¸Mojave desert air quality management district, ZDA, April 2000 76. Okoljevarstveno soglasje - Izgradnja kabinske žičnice, MPM Engineering d.o.o., št. 35402-39/2011-25, iz dne 29.05.2012, ARSO, Ljubljana 77. Poročilo o pričakovanem elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju za daljnovod 110 + 20 kV RTP Bohinj – RTP Železniki, št. VENO-2640 , Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, februar 2011 78. Izračun ogljičnega odtisa, Umanotera, http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti- kampanje/podnebne-spremembe/izracunaj-svoj-ogljicni-odtis/, marec 2018 79. Električne napeljave in popis svetilk, PGD, št. 11-155-E, Danilo Korošec, po elektronski pošti 25.3.2019 80. E-PROSTOR, Prostorski portal RS, http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.36763436267114136# (5.4.2019) 81. Bohinjski predor, Wikipedia, https://sl.wikipedia.org/wiki/Bohinjski_predor (20.4.2019) 82. Inženirskogeološko – geotehnično mnenje o gradnji kabinske žičnice na lokacijah Sp. in Sr. Žičniške postaje – Bohinjska Bistrica, št. K-II-30d/c-726, Geo-hidro d.o.o., Preserje, junij 2012 83. Uporabno dovoljenje št. 351-14/87-3, Občina Radovljica, Komite za družbeni in prostorski razvoj, Radovljica, december 1988
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 171 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica
84. Uporabno dovoljenje št. 351-14/87-3, Občina Radovljica, Komite za družbeni in prostorski razvoj, Radovljica, februar 1989
10.2. OCENA RAZPOLOŽLJIVOSTI, KAKOVOSTI, ČASOVNE AŽURNOSTI IN POPOLNOSTI PODATKOV Informacije in podatke za obravnavani poseg smo črpali iz virov navedenih v poglavju 10.1. Javno dostopne podatke smo pridobivali preko spleta in z njihovo dostopnostjo nismo imeli težav. Projektanti so bili vedno na voljo za dodatne podatke in pojasnila o posegu. Pri podatkih o ničelnem stanju okolja smo izbrali vedno najbolj ažurne podatke, ki so bili na voljo. Izbirali smo le med verodostojnimi viri informacij. Glede na navedeno ocenjujemo, da so bili pri izdelavi tega PVO uporabljeni kakovostni, časovno ažurni in popolni podatki in je zato pričujoč PVO korektno izdelan.
10.3. OPOZORILA GLEDE MOŽNE POMANJKLJIVOSTI POROČILA IN TEŽAV PRI PRIPRAVI, KI BI LAHKO VPLIVALE NA PRESOJO VPLIVOV NA OKOLJE Za obravnavani poseg v skladu s 52. členom ZVO-1F ni bila pridobljena predhodna informacija o obsegu in vsebini PVO, zato smo za načrtovani poseg izdelali PVO v skladu z rezultatom vsebinjenja, ki je prikazano v tabeli 5-5, v katerem smo ocenili in obrazložili razloge za vključitev oz. izključitev posameznih poglavij v ocenjevanje vplivov posega v poglavju 5.
10.4. GRAFIČNI PRIKAZI POSEGA IN DRUGE PRILOGE Na koncu tekstualnega dela pričujočega PVO se nahajajo naslednji grafični prikazi posega in druge relevantne priloge, ki so naslednje:
Prikaz načrtovanega posega Priloga 1a: Grafični prikaz posega, M 1:7000 (1 list) Priloga 1b: Shematski prikaz ureditve gradbišča, M 1:15.000 (1 list)
Prikaz stanja okolja (3 listi) Priloga 2–list1: Prikaz lokacije posega ter območij narave s posebnim varstvenim statusom v M 1:18.000 Priloga 2–list2: Prikaz lokacije posega ter vodovarstvenih območij, območij poplavne nevarnosti, območij varovalnih gozdov ter površinskih voda, zajemov vode (vodna dovoljenja in koncesije za rabo vode) ter območij rabe vode (ribji odseki, kopalne vode)v M 1:18.000 Priloga 2–list3: Prikaz območja posega in kulturne dediščine v M 1:18.000 Priloga 3: Grafični prikaz vplivnega območja posega v M 1: 1500 (8 listov) Priloga 4: Podpisi nosilca posega in odgovorne osebe za izvedbo posega ter izdelovalcev PVO (2 lista) Priloga 5: Dodatek za varovana območja Priloga 6: Ocena obremenjenosti okolja s hrupom Priloga 7: Reference vodja izdelave poročila Alenke Markun za izdelavo poročil o vplivih na okolje za zadnjih 10 let
Arh.št.: 57/2-2019 Datoteka: PVO_Zicnica G1_G2_dop2 Stran od strani: 172 od 172 Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti