Časopis Za Kritiko Znanosti, Tematska Številka O Izbrisu (Št. 228)
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
I FEEL SLOVENIA Barbara Beznec | Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 228 EDITORIAL 7 Barbara Beznec: The story of a struggle 11 Uršula Lipovec Čebron and Jelka Zorn: Why should we concern ourselves with the erasure? ERASURE tm 17 Jelka Zorn: »We, the ethno-citizens of ethno-democracy« – the formation of Slovene citizenship 34 Barbara Beznec: The impossible is possible: an interview with Aleksandar Todorović 46 Roberto Pignoni: The story of Velimir Dabetić 48 Borut Mekina: A monument to the erased 55 Roberto Pignoni: The double erasure of Ali Berisha DIAGNOSIS: ERASURE 59 Uršula Lipovec Čebron: The metastasis of erasure 76 Uršula Lipovec Čebron: An interview with Aleksander Doplihar OUTLINE 81 Marta Gregorčič: Phantomic irresponsibility, or, fascism in disguise 98 Uršula Lipovec Čebron: The invention of »the enemy within« after secession from Yugoslavia. A conversation with the poet Boris A. Novak 101 Vlasta Jalušič: Organized innocence and exclusion: »Nation states« in the aftermath of wars and collective crimes 122 Andrej Kurnik: The erased are going to heaven 132 Jelka Zorn: Let’s erase the detention camps, not the people: an interview with Roberto Pignoni 139 Imma Tuccillo Castaldo: Immobilized citizenships 148 Marta Stojić: Erasure: from liminality to metaphor EFFACEMENT 157 Igor Mekina: The erasure of the erasure 171 Svetlana Vasović: Expulsion into death 177 Neža Kogovšek: The erased: the proposal of a constitutional law as the negation of the rule of law 194 Boris Vezjak: The argumentation and rhetorics of erasure CHRONOLOGY 204 Sara Pistotnik: Chronology of the Erasure 1990—2007 REVIEWS 241 Mitja Velikonja: With irony against discrimination – the Erased Ltd of Franci Slak 242 Mirt Komel: Rubbed Out, a documentary film by Dimitar Anakiev 243 Mirt Komel: The Caravan of the Erased, a documentary film by Dražena Perić 245 Jadranka Ljubičič: On the exhibitions »Today dreams are permitted« in Alkatraz Gallery (2003) and »The long and winding story of intolerance« in the Ethnographic Museum 246 Luka Hrovat: Erased resistances, photographic exhibition, Info point – Metelkova ABSTRACTS DVD: documentary films Dimitar Anakiev (2004) Rubbed Out Dražena Perić (2007) The Caravan of the Erased Časopis zaČasopis kritiko znanosti,za kritiko domišljijo znanosti, indomišljijo novo antropologijo in novo antropologijo | 228 | ContentUvodnik | 227 UVODNIK 7 Barbara Beznec: Zgodba nekega boja 11 Jelka Zorn in Uršula Lipovec Čebron: Zakaj se ukvarjati z izbrisom? IZBRIStm 17 Jelka Zorn: »Mi, etno-državljani etno-demokracije«, - nastajanje slovenskega državljanstva 34 Barbara Beznec: Nemogoče je mogoče. Intervju z Aleksandrom Todorovićem 46 Roberto Pignoni: Zgodba Velimirja Dabetića 48 Borut Mekina: Spomenik izbrisanim 55 Roberto Pignoni: Dvojni izbris Alija Berishe DIAGNOZA: IZBRIS 59 Uršula Lipovec Čebron: Metastaze izbrisa 76 Uršula Lipovec Čebron: Brez zdravstvene kartice nisi nihče. Intervju z Aleksandrom Dopliharjem IZRIS 81 Marta Gregorčič: Fantomska neodgovornost ali fašizem v preoblekah 98 Uršula Lipovec Čebron: Iznajdba »notranjega sovražnika« po odcepitvi od Jugoslavije. Pogovor s pesnikom Borisom A. Novakom 101 Vlasta Jalušič: Organizirana nedolžnost in izključevanje. Nacionalne države in državljanstvo po vojni in kolektivnih zločinih 122 Andrej Kurnik: Izbrisani gredo v nebesa 132 Jelka Zorn: Izbrišimo taborišča, ne ljudi. Intervju z Robertom Pignonijem 139 Imma Tuccillo Castaldo: Imobilizirana državljanstva 148 Marta Stojić: Izbris: od liminalnosti do metafore PREBRIS 157 Igor Mekina: Izbris izbrisa 171 Svetlana Vasović: Izgon v smrt 177 Neža Kogovšek: Izbrisani. Predlog ustavnega zakona kot negacija pravne države 194 Boris Vezjak: Argumentacija in retorika v primeru izbrisanih KRONOLOGIJA 204 Sara Pistotnik: Kronologija izbrisa 1990—2007 RECENZIJE 241 Mitja Velikonja: Z ironijo nad diskriminacijo, Izbrisani d.o.o. Francija Slaka 242 Mirt Komel: Zradirani, dokumentarni film Dimitarja Anakieva 243 Mirt Komel: Karavana izbrisanih, dokumentarni film Dražene Perić 245 Jadranka Ljubičič: O razstavah »Danes so dovoljene sanje« v galeriji Alkatraz (2003) in »Jara kača nestrpnosti« (2004) v Etnografskem muzeju 246 Luka Hrovat: Izbrisani odpori, razstava fotografij (2007) Infotočka – Metelkova POVZETKI DVD priloga: dokumentarna filma Dimitar Anakiev (2004) Zradirani Dražena Perić (2007) Karavana izbrisanih Vsebina | UVODNIK »Le spomin gre naprej, pozaba nikoli.« Grafit v Ciudad Guatemala Časopis zaČasopis kritiko znanosti,za kritiko domišljijo znanosti, indomišljijo novo antropologijo in novo antropologijo | 228 | Uvodnik | 227 Barbara Beznec Zgodba nekega boja Ob petnajstletnici izbrisa 18.305 državljanov in državljank nekdanje skupne države iz registra stalnih prebivalcev novonastale Republike Slovenije in peti obletnici njihovega kolektivnega in organiziranega boja se zdi, kot da je bilo hkrati doseženo vse in nič. Pravni boj žrtev izbrisa – samega akta uničenja evidenc in petnajst let trajajočega administrativno-represivnega procesa, spodbujenega in sponzoriranega s strani najvišjih državnih institucij –, katerega cilj je bil dokazati nelegalnost izbrisa, je dosegel svoj vrhunec v večih odločitvah slovenskega Ustavnega sodišča, med katerimi je zagotovo najpomembnejša odločitev iz leta 2003, ki zakonodajalcu nalaga, da mora vsem izbrisanim retroaktivno vrniti status stalnega prebivališča. Prihodnost političnega boja pisane mreže različnih protagonistov in protagonistk, katerega cilj je dejanska povrnitev pravic in repara- cija krivic, priznanje storjenega zločina, kazenska odgovornost krivcev in skupno delovanje proti izključevanju in ilegalizaciji na evropski ravni, pa še je še vedno negotova in polna novih izzivov. Ob tem se v pričujoči številki Časopisa za kritiko znanosti nikakor ne pretvarjamo, da je fenomen izbrisa in boja izbrisanih mogoče strniti v nekaj – četudi številnih – besed. Še manj si upamo reči, da ju je možno enoznačno interpretirati. A vseeno lahko že danes trdimo, da je boj izbrisanih prinesel številne materialne in simbolne rezultate, ki bodo dobra popotnica njegovim nadaljnjim podvigom in velika inspiracija drugim bojem. Kratka analiza časa po slovenskem osamosvajanju, ki nam jo dopušča razpoložljivi prostor, pri- naša dve temeljni ugotovitvi. Medtem ko se je sodni veji oblasti uspelo izogniti pritisku politične demagogije, populistične histerije in pravniške malverzacije, pa v institucionalni politični sferi ustrezna analiza in posledično racionalna razrešitev vprašanja izbrisa ni bila možna oziroma ni bila zaželena. Levosredinske stranke, vsaj odkar so v opoziciji, so sicer povzele stališče Ustavnega sodišča. Vsaj načeloma ga podpirajo s tem, da preprečujejo sprejetje ti. ustavnega zakona, ki ga predlaga sedanja vlada in ki vprašanja izbrisa ne rešuje, temveč ga z vpisom v ustavni red lega- lizira in s tem normalizira. A kljub temu je do dejanske implementacije pravnega minimuma, ki ga vsebujejo odločbe Ustavnega sodišča, še dolga pot. Še bolj se izmika reševanje bistvenega Barbara Beznec | 7 problema, torej vprašanja reparacije in predvsem vprašanja ugotavljanja odgovornosti (ki bi ne samo sankcioniralo zločin, temveč z veliko višjo verjetnostjo preprečilo njegove različice v priho- dnosti), kateremu se vsi institucionalni politični akterji izogibajo bolj kot sedanja vlada odločbam Ustavnega sodišča, ki jih bo državni zbor – v takšni ali drugačni obliki – moral implementirati. Breme odgovornosti za izbris namreč brbota kot kipeča lava pod nogami celotnega političnega spektra in vprašanje, ki si ga le-ta zastavlja, je, ali bi sploh kdo preživel izbruh nezaustavljivega gejzirja, ki bi ga sprožil sunek začetka iskanja krivcev za izbris. Zato ne preseneča, da je boj izbrisanih v največji meri označeval, narekoval, oteževal in izzival prav popolnoma zgrešen in povsem zavajajoč stereotip, ki je v javni razpravi in delovanju perfidno, predvsem pa neizbrisljivo zamenjal vlogi žrtve in storilca. Še danes se zdi neverjetno, kako je lahko spretno navržena in v nedogled ponavljajoča se propaganda – teza o izbrisanih kot agresorjih na Slovenijo, špekulantih s slovenskim državljanstvom in morilskih koristoljubnežih – povsem zasenčila vse argumente žrtve in vedno znova legitimirala zločinsko dejanje večine nad manjšino. Multitudo, ki zajema vse družbene sloje ter vse narodnosti nekdanje Jugoslavije, Slovence, Hrvate, Bošnjake, Srbe, Makedonce, Črnogorce, Albance in Rome, je oblastno-medijski aparat predelal v homogenizi- rano, agresorsko, antidržavno ali pa vsaj antislovensko pošast (čeprav ne gre zanemariti dejstva, da se je ravno skozi izbris državo in državljanske pravice izenačilo s slovenstvom, slovenskim narodom), ki jo je treba čim prej pokončati. Na ta način si je oblast, tako tista, ki je izbris zagrešila, kot tista, ki ga je ohranjala in ga še vedno ohranja, nadela masko nedolžnosti, ki jo lahko ovrže zgolj neizpod- biten dokaz o nasprotnem. Breme dokazovanja krivde države in lastne nedolžnosti pa je prevalila na najšibkejši in najranljivejši segment družbe, na izbrisane posameznike in posameznice, s čimer je več kot učinkovito zamejila njihov prostor politične ofenzive. Zato si je gibanje že v najzgodnejšem obdobju moralo zastaviti vprašanje načina organizacije, modalitet delovanja in ciljev lastnega boja. Ko je postalo jasno, da bo boj dolgotrajen in da pri- čakovani rezultati prav gotovo ne bodo enoznačni, je moralo iznajti strategijo, ki izbrisanih ne bi definirala zgolj v negativnem smislu, kot žrtve nacionalistične in hujskaške politike, katerih usoda se bo razrešila v nedefinirani