Številka : 900-2/2006 Nova Gorica, 18. marec 2010

Z A P I S N I K

37. seje Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica, ki je bila 18. marca 2010 v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica, s pričetkom ob 14. uri.

Sejo je vodila mag. Darinka Kozinc, podžupanja mestne občine.

Zapisnik je vodil Miran Ljucovič, vodja službe mestnega sveta.

Poročilo o prisotnosti svetnikov na seji je podala podžupanja, mag. Darinka Kozinc.

Od 32 svetnikov je bilo na seji prisotnih 30 svetnikov, in sicer: Jožica Bone, mag. Mirjam Bon Klanjšček, Iva Devetak, Vojko Fon, dr. Robert Golob, Nada Gortnar Gorjan, Rajko Harej, Tomaž Horvat, Anton Kosmačin, mag. Darinka Kozinc, Tase Lazovski, Vasja Likar, Nada Lisjak, Andrej Miška, Boža Mozetič, mag. Davorin Mozetič, Miran Müllner, Marjan Pintar, Silvester Plesničar, Elizej Prinčič, Boris Rijavec, Silvan Saksida, Uroš Saksida, Božidar Slivnjak, Jolanda Slokar, Stojan Ščuka, Srečko Tratnik, Mitja Trtnik, Valter Vodopivec, Tomaž Vuga.

Opravičeno odsotna: Matej Arčon, Dejana Baša.

Seji so prisostvovali: • Elvira Šušmelj, direktorica občinske uprave • Bogdan Žižmond-Kofol, vodja kabineta župana • Franko Kacafura, načelnik oddelka za splošne zadeve • Silvana Matelič, načelnica oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe • Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor • Vida Štucin, načelnica oddelka za finance • Vladimir Peruničič, v.d. načelnika oddelka za družbene dejavnosti • Tatjana Gregorčič, načelnica oddelka za gospodarstvo,

Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena svetnika: - Boža Mozetič in - Srečko Tratnik.

Od 26 svetnikov jih je 20 glasovalo za, 1 proti. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Na začetku bi opravičila župana MONG g. Mirka Brulca, ker je zaradi zasedanja državnega zbora moral odpotovati v Ljubljano. Na sejo so bili vabljeni k 1. točki dr. Danilo Zavrtanik, Univerza Nova Gorica in mag. arh. Boris Podrecca kot gost. K točki 7 so bili vabljeni predstavniki Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica. Povedati moram, da imamo pri 13. točki dnevnega reda prijavljenega k razpravi g. Zvonka Kristančiča, predsednika Območne organizacije SD Nova Gorica. Imamo predlog, da se 9. točka iz dnevnega reda umakne, to je predlog odloka o spremembi odloka o gozdu Panovec.

Pred sejo ste svetniki prejeli dodatno gradivo k točki 7 – amandma svetniške skupine LSD. Potrebujemo pa 17 glasov za 1., 17. in 12. točko dnevnega reda, ker ste gradivo dobili nekoliko kasneje. 17 glasov je potrebnih tudi za točke od 14 do 23, to so predlogi sprememb odlokov o ustanovitvi javnih zavodov. Ravno tako potrebujemo 17 glasov za hitri postopek. Odpiram razpravo na dnevni red.

Svetnik Miran Müllner: Imam majhno pripombo. Včeraj sem si naložil v računalnik datoteke in ko sem danes zjutraj poskušal odpirati, sem opazil, da je bilo na včerajšnjih datotekah 11,6 mega byta gradiva, danes pa imamo 13,1 mega byta gradiva. Ne vem, kje je to dodatno gradivo, kajti očitno ga ni tako malo. Verjamem, da računalniki ne lažejo in bi prosil, da se pojasni, v katerih točkah je to gradivo in kako bomo sprejemali, če ga nismo mogli preštudirati.

Miran Ljucovič, vodja službe mestnega sveta: Samo kratko pojasnilo. Žal je res prišlo do napake, in sicer pri 12. točki v tem smislu, da niste prejeli grafičnih prilog. Kolegica, ki to počne, v vsej tej gneči, ki je bila, jih pač ni naložila. Prejemniki gradiva, ki ga prejemate še vedno v papirni obliki, pa ste prejeli kompletno gradivo. Danes, ko smo to ugotovili, sem pošiljal po e-mailu še grafične priloge. Če bi si kdo hotel pogledati, imam to gradivo pri meni in tudi na ključu, tako da si lahko naložite gor in bi to točko le obravnavali. Za to neprijetnost se vam opravičujem.

Svetnica mag. Mirjam Bon Klanjšček: Nekaj me zanima. Svetniki smo dobili v vednost poročilo Nadzornega odbora mestne občine za lansko leto in tudi poročilo o izvršenem nadzoru v MONG. Po 37. členu statuta smo mestni svetniki dolžni obravnavati to poročilo. Zanima me, zakaj ni tega na dnevnem redu. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Spoštovana ga. svetnica, do sedaj je bila praksa, da se je dajalo poročila v vednost mestnemu svetu. Če pa vi želite, da bi to točko uvrstili na dnevni red, lahko to kot svetnica predlagate.

Svetnica mag. Mirjam Bon Klanjšček: Svetniki se s tem ne moremo strinjati. Pred sabo imam statut in v tretjem odstavku 37. člena natanko piše: mestni svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. To piše na strani 15 statuta. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Do sedaj ni bilo nobenih pripomb in ni bila taka praksa. To pošteno povem. Če želite, se pač to lahko uvrsti na dnevni red.

Svetnica mag. Mirjam Bon Klanjšček: Ne želimo, statut to zahteva. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Statut zahteva tudi še kaj drugega, če drugega ne, to, da bi moral vsakdo…ne bi se želela spuščati v debato.

Svetnica mag. Mirjam Bon Klanjšček: Predlagam, da gre ta točka na dnevni red naslednje seje. mag. Darinka Kozinc, podžupanja:

Hvala za predlog, ga. svetnica, ta predlog bomo upoštevali in uvrstili na dnevni red naslednji mesec, ko bomo imeli sejo. Ste zadovoljni? V redu.

Svetnik dr. Robert Golob: Danes imamo na dnevnem redu tudi točko 7 – voda. Zanima me razlog, zakaj je ta točka na dnevnem redu. Zakaj me zanima razlog? Zaradi tega, ker smo ta tarifni pravilnik o vodi obravnavali na prejšnji seji in je bil tarifni pravilnik tudi že uveljavljen v življenju – ljudje so že dobili račune. Ni običajno, da se spreminjanje tarifnih pravilnikov kot takih dogaja na vsaki seji, razen če župan, ki je za to zadolžen, ugotovi nezakonitost. Se pravi, ne more iti za neko politično voljo, ampak za pravno vzdržnost dokumentov, ki jih sprejemamo. Iz obrazložitve k tej točki je razvidno, da mestna služba in župan ugotavljajo, da so bile narejene nepravilnosti in da uporaba retroaktivnosti ni dovoljena. Mislim, da je taka dikcija po svoje smešna, ker samo zaradi nepravilnosti ne popravljamo tarifnih pravilnikov. Danes bi morali že pri dnevnem redu jasno povedati, da se zadeva uvršča na dnevni red ponovno zaradi tega, ker je bila nezakonita, ne nedovoljena. Zakaj je to pomembno? Pomembno je, ker to pomeni, da se morajo vsi računi, ki so bili izdani na podlagi tega pravilnika od januarja naprej, anulirati in po mojih informacijah tudi so se anulirali. Ampak prav je, da se taka informacija poda že danes, zakaj je ta točka na dnevnem redu. Sicer je ne bi bilo na dnevnem redu, ker o tem ne bi bilo nobene potrebe razpravljati. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Spoštovani g. svetnik, jaz vam lahko samo to povem, da je župan ocenil, da da to točko na dnevni red in vsa vaša razprava bo lahko potem zajeta v 7. točki dnevnega reda.

Svetnik Miran Müllner: Seveda se ne morem strinjati s tem, kajti tu pred sabo imam 3016 podpisov peticije, ki so jo podpisali občani Nove Gorice in ki jih očitno župan ne misli upoštevati. Naj vam povem, da sem vam pravočasno dal tudi svetniško pobudo, da se o tem razpravlja. Zadovoljen sem, da se razpravlja, ampak vsekakor ne na tak način tako kot sedaj vi to poskušate predlagati. V končni fazi sem to predal vam osebno in mislim, da bi bilo prav, da kot tako to tudi poveste vsem ljudem, da to ni dobrohotnost županov, ampak da je nezakonitost tarifnega sistema, ki je bil sprejet na zadnji seji. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Te podpise ste vi javno prinesli na MONG in župan je pač to spoštoval in to točko uvrstil na dnevni red. Vsa ostala debata v zvezi s tem bo pri točki 7.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Rad bi spomnil samo na nekaj. Na seji svetniških skupin ste bila nekaj časa prisotna, kakor tudi župan, ko smo usklajevali dnevni red, potem ste morali zaradi drugih dolžnosti sejo zapustiti. Čutim se dolžnega, da vas spomnim na to, da smo se zmenili, da dokler ne bo ta zadeva z zvezi z Vodovodi strokovno in politično razčiščena, ne prihaja na dnevni red. ne vem, zakaj ste to zanemarili, če smo se tam tako zmenili in kljub temu prihajate danes v dnevnem redu z nečisto, sporno zadevo, zadevo, za katero smo prisotni takrat že povedali, da ocenjujemo, da ni zrela za to sejo in da je treba o tem javnost bolje obvestiti in šele nato priti na sejo mestnega sveta in to sprejeti. Lepo prosim, da spoštujete, kar se zmenimo, sicer je res nepotrebno da prihajamo na usklajevalne sestanke in tam izgubljamo naš čas. mag. Darinka Kozinc, podžupanja:

Se prijavlja še kdo k razpravi? Če razprave ni, gremo na glasovanje o uvrstitvi na dnevni red naknadnega gradiva, in sicer potrebujemo 17 glasov najprej za 1. točko. Glasujemo.

Od 27 svetnikov jih je 18 glasovalo za. Predlog je bil sprejet.

Na glasovanje dajem uvrstitev 7. točke na dnevni red. Ponovno potrebujemo 17 glasov. Glasujemo.

Od 27 svetnikov jih je 17 glasovalo za, 2 proti. Predlog je bil sprejet.

Za uvrstitev na dnevni red dajem predlog za točko 12 dnevnega reda. Glasujemo.

Od 27 svetnikov jih je 18 glasovalo za. Predlog je bil sprejet.

Na glasovanje dajem predlog za uvrstitev na dnevni red točk od 14 do 23, to so predlogi odlokov o spremembah in dopolnitvah odlokov o ustanovitvi javnih zavodov. Predlagam, da glasujemo za te točke v paketu. Glasujemo.

Od 27 svetnikov jih je 20 glasovalo za, 1 proti. Predlog je bil sprejet.

Na glasovanje dajem še predlog dnevnega reda v celoti. Glasujemo.

Od 27 svetnikov jih je 20 glasovalo za, 3 proti.

Ugotavljam, da je sprejet naslednji dnevni red:

1. Predlog sklepa o seznanitvi s strokovnimi podlagami urbanistične in arhitektonske zasnove kot podlage za izdelavo prostorskega akta za Univerzo v Novi Gorici 2. Odgovori na pobude, predloge in vprašanja svetnic ter svetnikov 3. Pobude, predlogi in vprašanja svetnic ter svetnikov 4. Potrditev zapisnika 35. seje mestnega sveta, ki je bila 21. januarja 2010 5. Poročilo o izdanih sklepih 36. seje mestnega sveta z dne 18. februar 2010 6. Mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 7. Predlog sprememb in dopolnitev tarifnega sistema za obračun tarif za obračun vodarine, omrežnine in vzdrževalnine Predlog sprememb in dopolnitev tarifnega sistema za obračun odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in omrežnin 8. Predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu ZBDVs (prva obravnava) Predlog sklepa o javni razgrnitvi OPPN ZBDVs 10. Predlog sklepa o razveljavitvi sklepa o začetku priprave OPPN Ajševica 11. Predlog odloka o ukinitvi odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi sklepa o pripravi OPPN Ajševica 12. Predlog odloka o OPPN Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica (prva obravnava) Predlog sklepa o javni razgrnitvi OPPN Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica 13. Problematika nepremičnine na Kidričevi ul. 9 v Novi Gorici (predlagatelj svetnik Miran Müllner) 14. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Branik (hitri postopek)

15. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Čepovan (hitri postopek) 16. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Dornberk (hitri postopek) 17. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica (hitri postopek) 18. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica (hitri postopek) 19. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Solkan (hitri postopek) 20. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šempas (hitri postopek) 21. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Kozara Nova Gorica (hitri postopek) 22. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Nova Gorica (hitri postopek) 23. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Nova Gorica (hitri postopek) 24. Predlog sklepa o podaji soglasja Goriškemu muzeju, da se presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2009 nameni za nakup osnovnih sredstev 25. Predlog sklepa o ukinitvi grajenega javnega dobra parc. št. 2935/18 k.o. Bate Predlog dopolnitve letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem MONG v letu 2010 – prodaja parc. št. 2935/18 k.o. Bate 26. Predlog sklepa o ukinitvi grajenega javnega dobra na šestih parcelah v k.o. Šmaver

1. točka dnevnega reda Predlog sklepa o seznanitvi s strokovnimi podlagami urbanistične in arhitektonske zasnove kot podlage za izdelavo prostorskega akta za Univerzo v Novi Gorici mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Pred nami je eden najpomembnejših projektov občine Nova Gorica, to je predlog sklepa o seznanitvi s strokovnimi podlagami urbanistične in arhitektonske zasnove kot podlage za izdelavo prostorskega akta za Univerzo v Novi Gorici. K besedi bi najprej povabila načelnika g. Peruničiča, kasneje bo obrazložitev prispeval še prof. dr. Zavrtanik in nato še naš cenjeni gost arh. Podrecca, ki kot veste, prihaja iz Dunaja in je eden najbolj uveljavljenih arhitektov srednje generacije v Evropi, najbrž tudi v svetu.

Poročevalec: Vladimir Peruničič, v. d. načelnika oddelka za družbene dejavnosti Zelo na kratko v uvodu, morda kasneje več o predlogu sklepa, samo da skupaj obudimo spomin. Mestni svet je 14. maja lanskega leta sprejel sklep o začetku priprave podrobnega prostorskega načrta za namene Univerze v Novi Gorici in ga meseca junija nadgradil s sklepom, ki se nanaša na pridobitev strokovnih rešitev. Tako da je danes rezultat tega truda pred nami in vabim k besedi g. predsednika Danila Zavrtanika.

Poročevalec: prof. dr. Danilo Zavrtanik, Univerza v Novi Gorici Spoštovana ga. županja, drage svetnice in svetniki, ne bom podal obrazložitve o arhitekturnih in urbanističnih podlagah, ker za to nisem kompetenten, zato bom predal kasneje besedo prof. Podrecci. Mogoče samo nekaj občutkov, ki jih imamo na Univerzi v Novi Gorici. Izjemno smo zadovoljni, da je končno prišlo do določitve lokacije našega novega kampusa. Lokacija se nam zdi izredno zanimiva, po svoje v mirnem delu Nove Gorice, po drugi

strani pa praktično vključena v mesto, le 5, 10 minut peš do samega centra Nove Gorice. Seveda to ni pomembno samo za nas, ki na Univerzi delamo, to je precej pomembno tako za naše študente, ki se bodo počutili bolj vključeni v mesto in upam, da tudi za samo mesto Nova Gorica, ki v tem predelu dobiva po moji nestrokovni oceni en zelo lep arhitekturni del Nove Gorice, predvsem pa eno žlahtno dejavnost. Namenoma nismo poimenovali tega področja kampus Univerze v Novi Gorici, ampak Park znanja. Najmanj dva razloga, če ne več, sta za to. Z besedo znanje smo želeli poudariti, da ne bo to prostor, kjer nastaja novo znanje, ne samo znanost, nova znanja; to je tudi umetnost, to je lahko tudi literatura, to so tudi tehnologije in naj bo ta prostor odprt za vse tiste, ki lahko k temu prispevajo. Se pravi, Univerza ne zapira tega prostora samo zase, ampak ga pušča odprtega predvsem za druge raziskovalne in umetniške dejavnosti, ki so nekako komplementarne z dejavnostjo Univerze, ampak se tudi dopolnjujejo. Če mogoče povem primer, da bo ta splošen stavek lažje razumeti. Mi bi bili zelo veseli, če bi na tem prostoru v bližnji prihodnosti dobilo svoje mesto tudi Mednarodni center Evrofel, to je eden izmed projektov, ki ga poskušamo spraviti skupaj Sinhrotronom iz Trsta in ki bo sodil v projekt velike raziskovalne infrastrukture v Evropi, in mogoče še bolj zanimiv projekt prvi Center za raziskave staranja v Evropi, katerega projekt smo tudi predali že ministrstvu in tudi dobili podporo v EU. Zakaj park? Zato, ker bi želeli, da ta prostor, kljub temu, da ga bomo do neke mere pozidali, ostane tisti zeleni prehod iz urbanega mestnega jedra v zeleni del, v kapelo v Panovec in tudi ne bi želeli, da je to nek klasični kampus, obdan z bodečo žico, ampak da je to odprt prostor, ki bo tudi v bodoče še naprej služil ne samo nam, ne samo našim študentom, ampak tudi prebivalcem Nove Gorice. To bo odprt prostor, kjer se boste lahko sprehajali, preživeli kakšno lepo sončno popoldne itd. Tu bi mogoče dodal samo še to, da je to en zelo lep primer sodelovanja med vsemi tistimi, ki smo vpleteni. Tak poseg v mesto mora biti sprejemljiv vsaj iz dveh vidikov, iz vidikov tistega, ki bo tam živel, to je Univerza, se pravi, mora biti primerno zasnovan, da omogoča normalno delo univerzitetnih ustanov, in drugo, seveda to je lep kos mesta Nove Gorice in bi bilo zelo narobe, če bi bil ta prostor zasnovan tako, da služi samo nam. Mora se vklapljati v mesto, mora služiti tudi mestu in samim meščanom. Zato smo od vsega začetka delali skupaj, prof. Podrecca je poslušal naše, univerzitetne želje, poslušal je želje mesta, sproti smo usklajevali, tako da ta projekt, ki ga imate danes pred sabo in ki vam bo sedaj podrobneje predstavljen, je v bistvu plod skupnega snovanja. Mislim, da bi bilo zelo lepo, če bi tudi v bodoče, ko bo ta Park znanja nastajal, ko se bodo pojavljale prve zgradbe, bilo to sodelovanje tako vzorno in tako primerno kot je bilo v tej fazi projekta. Na koncu bi se rad še enkrat zahvalil mestni občini, vsem mestnim svetnikom in vsem drugim, ki ste prispevali, da smo po 15. letih obstoja Univerze prišli do tega projekta, ki ga imamo danes pred sabo in upam, da bomo potreboval manj kot 15 let, da ga uresničimo. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Podrecca, izvolite besedo za predstavitev projekta, ki je dobil ime Park znanja glede na to, da je bila tudi Nova Gorica v prvotnem kontekstu zasnovana kot mesto v parku.

Poročevalec: prof. Boris Podrecca, Studio Podrecca, Dunaj Hvala lepa, ga. podžupanja. Prav to, kar ste sedaj rekla, park, Ravnikar in kako je bila zasnovana Gorica, je bil za naše delo en light motiv, če tako rečem. Želim vas osebno pozdraviti tudi v imenu mojega ateljeja, prav tako tudi vse navzoče. Želel bi samo pripomniti, da seveda ti projekti nastanejo, nisem samo jaz avtor, sta tudi moja sodelavca, g. Guštin Klemen, ki je Primorec, in Markelj Jernej, je Gorenjc, in seveda drugi v ateljeju, ki so zelo intenzivno in virulentno delali na tem projektu. To je skupno delo mojega, v tem primeru dunajskega ateljeja.

Park znanja že sama beseda pove, je pravzaprav en dihotomičen projekt, iz ene strani ima en simbolni ali emblematičen pomen, torej je tudi mesto v mestu, ampak kot je pravkar rekel prof. Zavrtanik, obstaja neko rokovanje s tistim drugim resničnejšim mestom in pravzaprav tu nastane ta balansa, ki je verjetno največji problem za nas arhitekte, kako to napraviti, kako ti dve slojevanji spraviti skupaj, torej to resničnost profanega življenja in ta imploziven moment te nove Univerze. Seveda, kako to izraziti v arhitekturi, pa bom sedaj povedal. Se oproščam, ker vem, kako je to mučno, torej ni zabavno poslušati arhitekte in urbaniste, ampak bom skušal minimalno skrajšati to, če lahko rečem, poetiko te naše zasnove. Seveda je potrebna izkušnja. Napravili smo že nekaj projektov. Najbolj znan je verjetno dunajski biocenter, torej za genetiko, bio morfologijo, bio molekularne vede, bioniko, itd. V Evropi obstajajo tri središča, eden je München-Garhing, Cambridge in Dunaj. Tu smo delovali in imamo izkušnje, kako se te stvari delajo. Prof. Zavrtanik je zelo razgledan človek in tudi veliko potuje, danes smo se pogovarjali in je pravkar prišel iz Argentine in pozna ta horizont, kako smo nekako prišli skupaj, ko je prišlo do tega sodelovanja, ki je bilo zelo homogeno, ampak tudi zelo simpatično, če lahko s to besedo primerjam to sodelovanje. Ta projekt smo začeli v novembru 2009, končali smo ga v marcu. Bile so tri delovne faze, v katerih se je tudi nekaj menjalo. Če bi rekel, kaj so pravzaprav identitete, problemi, te štiri ingredience, te štiri sestavine tega teritorija. Ena je ta potok, ta zip, ki veže mesto, mesto, ki je zelo heterogeno, potem je ta hrib, narava, ki veže mesto z reko, je ta neodločen odnos do te magistrale, se pravi ena vertebra, ki je en interuktus, ki ni dokončana, ki bi potrebovala en jasnejši znak, če lahko tako rečem, in pravzaprav to heterogeno mesto. To so te štiri identitete, ki tvorijo en bazičen odnos do tega projekta Parka znanja. Obstoječe stanje, gre za en veliki L, magistrala in ta teritorij med naravo in med mestom. To je sedaj ta del narave, ki ni niti mesto in niti landscape, kjer projektiramo ta park znanosti. Vprašanje, kako odgovoriti, kako začeti ta projekt. Tu vidimo to formo ribe ob vodi. Situacija je brez projektov, v drugi sliki boste videli že projekte, ki pogojujejo naš projekt, to os, ki se konča v enem objektu, ki ga bodo kmalu napravili. Imamo pač dijaški dom, nekako imamo že nek začetek, kauzalen začetek enega kampusa. Da se samo na hitro spomnimo, kaj je ta obseg ali karakter enega teritorija, najdemo tisti neodločen zaključek magistrale, najdemo parasitarne strukture, kot so igrišča, polja, kjer neka funkcija ni stabilna, najdemo naključno arhitekturo in to so stvari, ki jih poznate. Kar hočem povedati, je pravzaprav ena situacija, ki ni določena, ni neke lepe meje, je še vedno nek prijeten kaos. Sedaj gre za ideogram, se pravi ideja in gramatika. Z ene strani za take arhitekture je potrebno nekaj stabilnega, se pravi, ko se začne ena taka zgodba, je nujno, da ima že eno obličje, ikono, ikonografijo, ki je nepozabna, ki je Cambridge, Oxford, vse kar človek ve, ko se reče, aha, tam se bomo srečali. Drugi del pa je mobilen del, so hiše, so biroji, so raziskovanja, so različne funkcije, za katere seveda ne vemo točno, kako se bodo razvile, torej je treba izbrati nekaj elastičnega, nekaj nestabilnega, mobilnega. Sedaj začenja ta razporeditev, ki nam jo je Univerza dala, različnih funkcij. Z ene strani si želimo, da bi ta narava šla skozi te objekte do potoka in v mesto, torej da ne bi delali tu n ek kitajski zid. Med korpusi naj bi bile piazzette in zeleni parki, se pravi, če stanujem oz. živim in delam v enem objektu, imam levo nekaj urbanega in desno nekaj ravnega. Torej, doživljam to simultanost mesta – prosti čas in delo. To so sedaj različne variante, kjer smo začeli vedno z vezom, kako vezati sedaj ta kampus z mestom; kako je lahko ta kampus en življenjski del mesta, ki bi imel funkcijo kot so avditorij, kot so majhne trgovine, stvari, ki so pač del urbanega življenja in niso ne zaprt ciklus, zaprta zgodba, ki je samo scientific act. Ne bom vas mučil z različnimi variantami, obstajajo anticipacije, majhen spomenik, obstaja fontana, obstajajo različni elementi za to popkovino med mestom in objektom. Sedaj nam Univerza nudi različne funkcije. Tu vidite ta volumen, kaj so pravzaprav funkcije, smo jih nametali nerazporejeno, ker nam to potem tudi sugerira neko formo, to

je sedaj ena kompozicija brez forme. Nakar se počasi ta forma stabilizira, dobi en obraz, dobi kompozicijo. V tej kompoziciji imamo tipologije, potem vam bom pokazal, kako smo to zasnovali z različnimi tipologijami, ki so nujne za različne širine, različne dimenzije za tako Univerzo. Ti različni korpusi, ki imajo med sabo šport, piazzette, majhen park, zeleno, so vedno med prostori, kjer se izliva narava, ki jo imamo v ozadju. Tu imamo sedaj dokaz, smo šli zelo v detajl, tako da smo analizirali različne tlorise, različna dejanja, funkcije, ki jih bo ta park imel do mize, do stola, do zadnjega detajla, da kasneje ne bi napravili kake napake v dimenzioniranju teh arhitektur. To je analiza, kjer pravzaprav skušamo dobiti točno razmerje med prostori, med elastičnostjo enega parterja, kjer so trgovine, kjer se srečamo in tisto resnost teh raziskovalnih enot. Tu sedaj raziskujemo z g. prof. Rozinakom, ki je eden najbolj znanih prometnikov, določene prometne parametre, ki bodo nujni za ta teritorij, torej krožišča, ta prometni sistem, kako razporedimo garaže, da jih ne vidimo, so pol vkopane v naravno diagonalo, v ta vrt, ta park. Sedaj že konkretno, kjer iščemo ta dialog z obstoječim, nekaj kar bo, tiste hiše na desni strani in se sprašujemo, kaj so sedaj ta vrata. En kampus brez vrat ni kampus, ampak je nekaj slučajnega. Kako dati to pomembnost, ko vas povabi na večerjo in ko se odprejo vrata, da imam lepo luč, da so lepi ljudje, ki me sprejmejo,da je dobra večerja, ta kultni moment, ta dostop, nekaj magičnega, simbolnega, emblematičnega, ko vstopam v ta Park znanja. Ta moment v Gorici je zelo težek moment. Je nekaj, na čemer smo se največ mučili, na tem dostopu, v tej raztrganosti, kako najti en red v tej raztrganosti mesta. Našli boste ogromno variant – anticipacija, foire za Univerzo, pergola, ki prihaja, piazetta na vodi. Ogromno tem, dokler nismo prišli do ene figure, dokler nismo rekli, aha, to bi bilo. Sedaj pridemo do prvega predloga in kar vidite v barvah, so absolutno različne funkcije, včasih tudi diametralno nasprotujoče kar se tiče višin, širin, itd. Sedaj nastaja ta razporeditev, ta prva faza, o kateri sem že govoril. Torej, bočno levo in desno na tej ribi imamo šport, imamo zeleno, tudi kot en odmik od arhitektur, ki so že ali ki bodo, dobimo eno pergolo, ki se začne in nekako skuša napraviti red med osnovno šolo, med telovadnico, med tisto razpršenostjo. Nad tem pa je že ena Ravnikarjeva figura, ki za nas arhitekte velja in imamo to pergolo, ki kaže na ta vrata, na nek forum, ne nekaj nepozabnega, kjer imamo celotno infrastrukturo trgovin, različnih funkcij, avditorija, knjižnice, nekaj kar je mesto. Ta piazzetta ni nek vakum, ampak je pravzaprav funkcionalen odmik za evente, za koncerte, za prireditve in obenem urban prostor, ki veže morfologijo mesta z naravo. Dalje pridemo do kampusa Univerze, se pravi, Univerza nas prosi za nekatere prognoze, kaj bi bilo do leta 2025 in koliko bi bilo nujno imeti enega teritorija, da se te funkcije, ki so zaželene, kako bi se razprostili. Tu vidimo sedaj prvič, kako te nove funkcije segajo na desno stran, kako vdirajo v eno polje, ki je naravno, kako so integrirane z obstoječimi objekti, tako da ti obstoječi objeti ne mahajo z ušesi, ampak so nekako harmonično integrirani. Sedaj pride druga faza, drugi prostor, sedaj naenkrat nam mesto pove, kaj je s temi zemljišči. Sedaj smo se s tem teritorijem malo lepo igrali, kot če bi začeli delati jutri vse nekako. Sedaj pa pride na dan tista realnost, sedaj pride tudi politika, vse te stvari, ki so socio-urban problem enega novega projekta. Tu nastane ena zelo zanimiva stvar. Ribja glava je pravzaprav edini kos, kjer lahko danes ali jutri začnemo. Tu obstajajo različne variante. Univerza pravi, mi za začetek rabimo toliko m2, ampak jaz kot arhitekt ne morem odgovarjati, da sedaj to razporedim v nek mega projekt. V Gorici ne more biti Centre Pompidou, ki obvlada vse, ki zgleda kot parlament v Camberi, in kot sem rekel prej, maha z ušesi. Torej je spodobno napraviti eno humano arhitekturo, ki nekako tudi drži nek volumen mesta. Tako vidimo čisto gor eno nevtralno razporeditev, potem vidimo trikotnik, kjer imamo eno manjšo kubaturo, potem vidimo, da lahko več m2 damo zopet na trikotnik, recimo P plus 3, 5, 6, itd. To so variante, kako sploh začeti Univerzo. Vidimo te variante, kaj bi se zgodilo, če bi dali celotne funkcije samo na tisti trikotnik levo. Dobili bi eno veliko mega strukturo, arhitektonsko bi se dalo rešiti, ampak verjetno je to en premočen tudi simboličen volumen

za Gorico. Univerza misli, če se to ne more napraviti, kaj lahko sploh naredimo, koliko m2. Levo skušamo en projekt, ki je bolj human in odgovoriti s tistim kar nam manjka na desni strani. Zopet skušamo z enim nižjim projektom P plus 4, plus 3 plus 5, se sprašujemo in večjo kubaturo polagamo na desno, na tri elemente. Vrnemo se k izhodišču, kjer pravzaprav dobimo garažo, to vertebro infrastrukture, da dobimo te prostore, kjer se kaže narava. Končno smo pri tretjem predlogu, ki je sedaj že en kompleksni masterplan, to bi bila figura do leta 2015. tako bi izgledala stvar, če bi lahko šli naprej, če bo denar, če bo volja, če bo potreba do leta 2015 bi imeli levo prvi volumen, ki seveda zaradi svoje lege postaja en zelo simboličen volumen. Ne gre za forum, ampak gre tudi za glavo te ribe, to balanso med levim in desnim. To je sedaj končni predlog, četrti, kjer analiziramo vse mogoče forme, ta P plus 4 končno. Govorimo tudi z mestom, mesto nam govori, da bi bile možne te višine, da se lepo vklapljajo, da bo projekt homogen. Tako dobimo obseg enega projekta s specifičnimi razdaljami, s specifično garažo, v prvem objektu levo se gre v garažo in potem je ta vzpon ulice. Ta projekt prometa smo sedaj tudi že oddali, ki je sedaj nekoliko drugačen in obstoji še vedno ideja foruma s knjižnico, z avditorjem, z majhnimi trgovinami, z ložami, s pergolo, ki vodi v to anticipacijo že v mestu in korekturo, situacijo osnovne šole, telovadnice za novi kampus. To so sedaj zopet različne faze grajenja. To so sedaj zadnje slike, kjer bi želeli pokazati. To je ta diagonala narave, ki se steče v garaže tako, da nimamo v tem kampusu neke arogantne arhitekture, preveč simbolične razmetane arhitekture, ampak eno zelo skoraj lirično neepično arhitekturo, ki gleda na potok in ki je pravzaprav ta meeting point med naravo in mestom. Konec koncev vidite ta projekt, to višino, garaže, vidimo ta P, vidimo štiri nadstropja in potek teh majhnih infrastruktur na desni do potoka. To so različni prerezi, ki jih ne bom sedal ilustriral, ampak samo tako, da vidite, kako to ob delujemo. To je sedaj faza končnega in kako pravzaprav deluje kot soliter v naravi v pričakovanju, da se potem zgodi do leta 2015 ta sekvenca različnih funkcionalnih faz. To je modelček, ki ga sedaj vidite tudi na mizici, kjer lahko tudi plastično doživite to kompozicijo. Hvala lepa. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Hvala lepa prof. Podrecci za nov pogled na nek prostor Nova Gorice, tudi za vse vaše komentarje. Mislim, da je bila to za naš mestni svet izjemno osvežujoča točka. Odpiram razpravo.

Svetnik Miran Müllner: Najprej bi se rad zahvalil prof. Zavrtaniku in g. Podrecci, ki sta nam tako slikovito in pesniško opisala to strokovno podlago. Moje znanje arhitekture sicer ni akademsko, je pa zato pogled bolj življenjski. S tega mesta se moram zahvaliti tudi vsem, ki sodelujejo v Forumu za visoko šolstvo, kajti imamo že neke rezultate pred sabo in dejansko smo danes tu, ko smo g. Podrecci in Univerzi ponudili nek ribji krožnik in smo dobili to ribo servirano, sedaj je sicer to en velik brancin, mogoče bomo kasneje zadovoljni z neko soško postrvijo in upam, da bomo v prihodnosti dobili nek konsenz, da bo tudi to čim prej zaživelo in da bomo to, kar smo si v Forumu zastavili, tudi speljali. Glede tega, kot mi je bilo predstavljeno na Forumu in kot sem sedaj videl, moram povedati moj pogled, in sicer je tako kot je rekel g. Podrecca, da vidimo neko glavo in imamo nek rep, treba bo še na sredini vkomponirati stvari. Rad bi samo opozoril, da ne bo ta glava prevelika, da ne bomo mestu zastirali sonca z nekimi megalomanskimi projekti. Res iskreno upam, da bomo v teh desetih letih ta prostor namenili visokošolski dejavnosti in če ga bomo preveč izčrpali s tem prvim projektom, verjamem, da se bo potem v prihodnosti malokdo upal še dajati in dvigovati roko zato, da bi to zadevo nadaljevali. Se pravi, pozivam na neko zmernost, res na tisto, kar je v teh časih možno in da delujemo še naprej v tem partnerstvu za razvoj kot do sedaj, torej s konstruktivnimi predlogi,d a bomo to izpeljali.

mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Müllner kot se slišal tekom razprave, mislim, da so poudarili to načelnik, g. Zavrtanik kot tudi g. Podrecca, tu je sodelovanje mesta vedno vključeno. To je bilo predvideno že v startu.

Svetnik Tomaž Vuga: Na začetku bi poudaril, da če se spravimo skupaj, dobimo tudi dober rezultat. Ta dober rezultat vidim predvsem v dveh izhodiščih, o katerih je bilo danes že govora. Prvič, da smo Univerzo oz. visokošolske in znanstvene dejavnosti končno vključili v mesto in prišli do stališča in skupnega prepričanja, da mora ta dejavnost v mestu živeti in imeti z mestom sinergijo, pomagati mestu, da je bolj živahno, hkrati pa mestu pomagati te dejavnosti zato, da bo bolj kvalitetno in bolj živelo. To je prvo izhodišče,ki se mi zdi, da smo po desetih letih prvič prišli uspešno do njega. Drugo pa se odraža v imenu. Stalno smo govorili o univerzitetnem kampusu, danes govorimo o Parku znanja. Ta razlika med kampusom in Parkom znanja je za mesto izrednega pomena, kajti tu lahko vidimo potem ne samo Univerzo, ampak vse tisto, kar je vezano na neko znanstveno ali raziskovalno delo, vse tisto, kar si v našem mestu želimo in sedaj bomo za te dejavnosti imeli prostor. Toliko o teh dveh izhodiščih. Vrnil bi se na same strokovne podlage, ki jih je predstavil prof. Podrecca. Mislim, da smo videli izredno kvalitetno, odlično strokovno podlago in zelo pomembno je tudi to, da smo te strokovne podlage videli preden se začnejo pripravljati dva pomembna dokumenta – občinski prostorski podrobni načrt in seveda tudi dopolnjevanje občinskega prostorskega načrta, ki bo moral to stvar prevzeti. Posebej poudarjam to, da ko bomo ta dva dokumenta letos mi ali pa naši nasledniki najmanj dvakrat še vsakega obravnavali, da bi imeli to, kar smo danes videli in tudi slišali, pred sabo, kajti doseči bomo morali, da bo iz teh strokovnih podlag v ta dva dokumenta prišlo tisto, kar je najboljše in kar bi moralo biti vodilo za naslednjih dvajset let, ko se bo po moji oceni, tu se na žalost ne strinjam s prof. Podrecco, da bo to vse zgrajeno do 2015, ampak vidim, da je to dolgoročen projekt, vendar ne glede na dolgoročnost bi osnovna vodila, za katera se bomo dogovorili v teh dveh dokumentih, morali spoštovati do konca, da pridemo do neke kompaktne in tudi usklajene slike. Naloga, ki nas čaka, je tako iz teh strokovnih podlag, pobrati ven tisto, kar bo osnovno vodilo, hkrati pa ta dva dokumenta tako napraviti, da se bosta lahko prilagajala potrebam in spremembam v bodočih letih. Ko bomo obravnavali ta dva dokumenta oz. ko bodo pripravljalci pripravili ta dva dokumenta, bodo morali ne le slediti tistemu, kar smo videli, ampak dobro bi bilo poslušati tudi to, kar je prof. Podrecca povedal, kajti veliko idej je bilo izraženih v besedah, ki jih mogoče v sami grafiki ni tako enostavno zagledati. Želel bi samo, da bi tako kot bomo ta projekt, upam dokončno v letošnjem letu ali najkasneje v začetku prihodnjega leta spravili pod streho, podobno pristopali tudi pri drugih večjih projektih v mestu, kajti ta projekt je dokaz, da se to da. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: K besedi se je prijavil arh. Bratina, vendar moramo glasovati o tem, da mu damo besedo. Glasujemo.

Od 29 svetnikov jih je 19 glasovalo za. Predlog je bil sprejet.

Emil Bratina, arhitekt: Spoštovani, k temu projektu imam eno majhno pripombo, in sicer iz tega vidika, da prvič je to končno, kot je Tomaž Vuga povedal, rešitev tega prostora, ki je bila konstantno odprta. Ob tem bi rad poudaril to nesrečno vodno oviro v obliki tega kanala, ki v tem projektu sicer je bila malenkost le zajeta, vendar Koren bi vključil na tak ali drugačen način v ta medmestni prostor, ne tako kot je sedaj, nek jarek ob mestnem zidu, kampusu in samo mestno strukturo. Namreč, vodno gospodarski problem, ki ga rešuje ta potok, se

je v bistvu zmanjšal. Naredili smo zadrževalnik Pikolud, ki prevzema 1 milijon m3 vode, to je na območju strelišča. Na zahodu smo naredili odvodni kanal proti Soči, ki razbremenjuje padavinske vode na tem delu mesta. Iz tega vidika je lahko ideja, da se ta struga potoka ali nekoliko bolj obdela urbano, lahko se ga prekrije, Koren v stari Gorici je prekrit, Vrtojbica v Šempetru je prekrita, da bi ta segment mesta, ki je tu na robu blokov na južni strani vzporedno s tem potokom, dokaj vrtičkarski, dokaj nemesten, tako da ne bi samo na teh nitkah, ki so tu poudarjene v podaljšku teh cest, dobili tudi neko širšo povezavo mesta in tega kampusa, ki je tako postavljen in iz tega vidika je bil tudi obrazložen. Še nekaj bi dodal. Segment Panovca je neka površina, ki ni definirana. Mislim, da se je profesor s tem poskusil le deloma ukvarjati. Ta površina, ki jo vidimo kot iztek, kot cezuro med Panovcem in tem krasnim novim mestom, bi morala dobiti tudi funkcije tako za kampus, kot za samo mesto. To mesto, ki mu pravimo mesto v zelenju, je najmanj s severa in vzhoda zaprto za obvozno cesto, na zahodu z železnico, na jugu pa vsi si želimo, in tu je bilo tudi prikazano, da je ta prehod v Panovec izjemno pomemben in bi ga iz tega vidika lahko nadgradili z nekim športom, z neko parkovno ureditvijo, kjer se pač ta zadeva izteče v to naravo Panovca. Streliška cesta mora dobiti neko funkcijo, ki povezuje mesto na jugu, tako med Vojkovo cesto kot zahodno obvoznico, ki se vključuje vse bolj v realne projekte. Zato je tam na zahodu le en problem še nerešen. To je združevanje teh cest, tako Streliške kot rožnodolinske ceste in Erjavčeve, kjer je nakazano nekaj možnosti, vendar to se mi zdi, da je za ta pomen te ceste v tej točki premalo. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Bi se še kdo rad prijavil k razpravi? Če razprave ni, bi točko zaključila in dala na glasovanje predlog sklepa o seznanitvi s strokovnimi podlagami urbanistične in arhitektonske zasnove kot podlage za izdelavo prostorskega akta za Univerzo v Novi Gorici. Glasujemo.

Od 29 svetnikov jih je 20 glasovalo za. Predlog sklepa je bil sprejet.

Spoštovane svetnice in svetniki, zahvalila bi se za ves trud, za vse tisto, kar ste vložili za to, da smo danes prišli do tega prvega zaključka nekega dela. Torej, komisiji, ki je iskala prostor po Novi Gorici in je sedela kar nekaj ur, predsedniku te komisije g. Saksidi, skratka vsem, ki ste kakorkoli prispevali k temu, da imamo ta rezultat pred sabo. Iskreno se zahvaljujem tudi prof. Podrecci za obisk, za to poetično obrazložitev našega prostora, videnja tega kampusa, tega mesta. Zahvaljujem se tudi prof. dr. Zavrtaniku in seveda našemu načelniku, hvala lepa še enkrat. Sedaj pa smelo naprej do tja, kjer se začne morda nekoliko trša pot, se pravi s finančnimi sredstvi.

2. točka dnevnega reda Odgovori na pobude, predloge in vprašanja svetnic ter svetnikov

Svetnik Miran Müllner: Dobil sem dva odgovora, enega še iz prejšnje seje. Rekel bom tako. Odgovora sta bila dana, vendar vidim, da me občinska uprava popolnoma napačno razume. Ko sem februarja podal predlog, sem ga podal zato, da se končno zgradi igrišče z umetno travo. Sicer so mi bili dani na odboru neki odgovori. Vendar kot je tu zapisano, izpade tako, kot da sem jaz tisti, ki ne podpira prenove atletske steze. Mislim, da je to na glavo obrnjeno in mislim, da bi se dalo v letošnjem letu obe stvari speljati in upam, da bom v prihodnje dobival tudi take odgovore. Ko je imela občinska uprava pred prejšnjo sejo mestnega

sveta tiskovno konferenco, sem v časopisu zasledil popolnoma drugačen odgovor kot ga dobivam danes. Enako pa velja tudi za mojo pobudo, ki sem jo dal na prejšnji seji. Nanašala se je na parkirna mesta na Ul. XXX. Divizije, Lavričevi, Cankarjevi, Gradnikove brigade, da se izdelajo strokovne podlage, da bi našim prebivalcem omogočili več prostora za parkiranje. Tu ste pa povzeli samo v tistem kontekstu, ko sem omenil avtošole in mlade voznike, ki parkirajo pred stavbo MONG. Res bi prosil, da smo do vseh enaki, tako do tistih, ki parkirajo, lepo ste napisali, koliko mest imamo. Ampak opozoril sem tudi na to, da ste odstranili kolesa, ki so dajala neko življenje pred mestno občino, tega pa ne omenjate. Če imajo možnost vsi parkirati, potem naj parkirajo tudi kolesarji svoja kolesa. Prebivalcem pa ne pošiljajte samo redarjev, ki polnijo občinsko blagajno, ampak poskrbite tudi za kakšno parkirno mesto. Mislim, da so strokovnjaki pripravljeni to narediti. Seveda s takim odgovorom pa ne vidim kakšne prihodnosti.

Svetnik Srečko Tratnik: Zahvaljujem se za odgovor na moje vprašanje podano na zadnji seji in moram povedati, da sem z odgovorom zadovoljen. Sicer pisni odgovor, ki sem ga želel in zahteva, tudi negira del ustnega odgovora, ki sem ga dobil zadnjič. Negira tisti del, kjer je bilo rečeno, da saj obstaja še veliko težjih, slabših problemov, kot je ta, ki mogoče imajo prednost. Želim pa, da ne bo ostalo samo črka na tem papirju, zato sprašujem, ali je dovolj, da se tudi ta odgovor nadaljuje sled tega odgovora v nekem občinskem dokumentu oz. terminskem planu, čeprav so bili že sprejeti, ampak da se ne pozabi.

Svetnica Iva Devetak: V zvezi s strategijo za programe za otroke in mladino sem postavila vprašanje, dobila tudi odgovor in sem izjemoma zadovoljna z odgovorom, da so pripravljena izhodišča za strategijo, ki se bodo obravnavala in strategija potem sprejemala. Prosila pa bi ob tej priliki, da bi bila ta izhodišča zares pripravljena vsaj do 10. aprila, to bom prosila načelnika, da bodo imeli tudi otroci na otroškem parlamentu mestne občine možnost o tem razpravljati.

Svetnik Vasja Likar: Dobil sem odgovor na moje svetniško vprašanje v zvezi s preverjanjem pravic bivanja uporabnikov socialnih stanovanj. Moram reči, da nisem dobili popolnega odgovora. Dobil sem le delni odgovor, zato bom ponovno postavil vsaj tri podvprašanja. Torej, ali Stanovanjski sklad razpolaga s podatkom, koliko koristnikov socialnih stanovanj še ustreza kriterijem za prejemanje socialne najemnine? Tu bi rad točen podatek. Dalje, koliko uporabnikov ne izpolnjuje pogoje za plačevanje socialnih najemnin? In tretjič, kolikšno je število preverjenih primerov, ki ne izpolnjujejo več pogojev za socialno najemnino in so prejeli odločbo stanovanjskega sklada za plačevanje tržne najemnine? Koliko je bilo v letu 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010? Rad bi še nekaj opozoril. Dobil sem obrazložitev k odgovoru, kaj so v bistvu razlogi za odpoved najemne pogodbe, za to se zahvaljujem, ker bi rabil malo več časa za iskanje v zakonu. Predvsem pa me moti nekaj drugega, ker odgovor razlaga o kadrovski podhranjenosti stanovanjskega sklada za tovrstne naloge, se pravi za nadzor in kontrolo v skladu z drugim odstavkom 90. člena stanovanjskega zakona, ki nalaga Stanovanjskemu skladu, da preverja pravice uporabnikov socialnih stanovanj. V tej točki se ne morem strinjati zaradi tega, ker Stanovanjski sklad tudi gradi za lastne potrebe, kot tudi za prodajo, se pravi, da sredstva so. Iz tega odgovora je razvidno, da pa nima nekih sredstev za izvajanje nalog, ki jih nalaga zakon. Piše tudi, da sta samo dva zaposlena, ki izvršujeta te naloge in da morata izvršiti nadzor nad tretjino stanovanj, ki jih je nujno preveriti od 320. Če bi naredili dva računa, bi ugotovili, da eden gre približno na pet dni pogledati eno stanovanje, med tem časom lahko dela nekaj drugega, se pravi, že časovno je nesmiselno. Iz odgovora je tudi razvidno, da cca polovico vseh najemnikov

ostaja nepreverjenih, vključno s tistimi, ki redno prosijo za subvencijo. Tu je spet dilema, ker odgovor ne daje točnega podatka. Tudi kot član nadzornega sveat v preteklost sem prosil za te podatke, vendar jih nisem mogel dobiti in tudi iz tega razloga sem bil prisiljen, da sprašujem za te konkretne podatke sedaj. Mislim pa, da je malo preveč arogantno postavljeno dejstvo, da zaradi kadrovskih problemov se ne da izvrševati teh nalog, ki se jih po zakonu nalaga stanovanjskemu skladu.

3. točka dnevnega reda pobude, predlogi in vprašanja svetnic ter svetnikov svetnik Anton Kosmačin: Imam tri zelo kratka vprašanja. Prvo je, kako poteka projekt CENES, ki je vreden cca 5 mio € in vsebuje tudi meddržavno sodelovanje. Drugo vprašanje. Ko so bila ta neurja, sem bil v stavbi Gasilskega doma in nisem videl novih lestev, ki smo jih pred dvemi ali tremi leti nabavili na leasing. Mislim, da je takrat šlo za lestve cca 150.000 €. Prosil bi, da mi poveste, kje se lestve nahajajo. Tretje vprašanje je pa naslednje. Zakaj se s 1. točko, ki smo jo danes imeli na dnevnem redu, to je sprememba OPPN za Univerzo, ne gre skozi oddelek za okolje in prostor? Zakaj se je točko preneslo na oddelek za družbene dejavnosti? Opažam, da zadnje leto vlada v samem uradovanju MONG kar precej velika anarhija župana in občinske uprave.

Bogdan Žižmond Kofol, vodja kabineta župana: Lahko podam odgovor na prvo vprašanje glede CENES-a. Strateški projekti so trenutno fazi preverjanja in niso še uradni odgovori. Šel je skozi prvo in drugo sito, prvo najprej osnovno formalno, potem drugo pravilno formalno. Z naše strani je bilo torej narejeno vse prav do trenutka, ko se presoja tudi celovitost. Tega odgovora pa še ni oz. odgovorni zamujajo z odgovorom približno za mesec dni. Imamo sicer nekatere neuradne podatke, vendar dokler ne dobimo odgovora, pač o njih ne bi želel govoriti. Glede lestve ne vem kje je bila tisti dan oz. se bom pozanimali in vam bomo sporočili.

Svetnik Miran Müllner: Tudi jaz imam podobno vprašanje kot kolega Toni. V teh dneh, ko je v Novi Gorici divjalo orkansko neurje in je bila narejena ogromna škoda, so po zraku letele predvsem starejše kritine in med temi je bilo tudi ogromno salonitnih azbestnih plošč, tako da po celem mestu oz. območju lahko opazimo, da je ta azbest raztresen okoli. Zanima me, kaj bo občinska uprava naredila, da bi se to čim prej saniralo, da bi se ta azbest, ki je rakotvoren, umaknil z otroških igrišč, da ne bi prišlo do še kakšne hujše katastrofe.

Bogdan Žižmond Kofol, vodja kabineta župana: Na to vprašanje ne morem odgovoriti, nisem pristojen, ne vem, če mi je po poslovniku dovoljeno. Ampak mislim, da je poleg azbesta še dovolj drugih predmetov, od plastike, aluminija in vseh mogočih kritin, ki so izredno nevarne za ljudi. Zaradi tega je štab sklenil, da bo poslal uradne dopise na vse inštitucije v državi, da se vsaj na našem območju tudi azbestne plošče ukinejo in spoštujejo drugi predpisi.

Svetnik Miran Müllner: Sicer ne bi repliciral in tega ne bi niti hotel vzeti kot odgovor. Jaz sem samo opozoril na to, kdaj je potrebno Novo Gorico očistit in to čim prej. Mislim, da je potrebno to narediti še pred naslednjo sejo mestnega sveta, da se nekaj naredi na tem, kajti azbest je preveč rakotvorna snov, da bi jo lahko pustili, da leži tam vsevprek.

Za naslednjo sejo bi prosil korekten odgovor v pisni obliki in da bi se med tem časom te plošče umaknilo.

Bogdan Žižmond Kofol, vodja kabineta župana: Se strinjam. Poudarjam, to ni bil odgovor na vprašanje.

Vojko Fon, podžupan: Hvala kolegu, da je najavil to temo, o čemer bom tudi jaz govoril. Seveda je tudi MONG pristopila k projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu in verjamem, da jo bodo prebivalci čez en mesec očistili. Seveda nevarnih odpadkov ne bomo čistili. Nisem pa o tem mislil govoriti, ampak imam eno vprašanje. Mestna občina je zelo velika, posledično je tudi njen proračun zelo velik. Zato je tudi toliko bolj pomembno racionalno delati s proračunskimi sredstvi, to pa na ta način, da se jih seveda učinkovito porabi preko razpisov. Postavljam svetniško vprašanje, koliko je bilo teh razpisov, kakšne vrste in kje so bili objavljeni. Predvsem me zanima, koliko razpisov je bilo objavljenih na straneh MONG, tako da so lahko pri oddaji ponudb sodelovali vsi prebivalci oz. firme, ki so v Novi Gorici in na ta način znižali določene stroške ter s tem prihranili proračunska sredstva. Torej zanima me v številkah, kaj, koliko, kdo je bil izvajalec za te razpise, ne pa od do vrednosti.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Postavljam vprašanje, zakaj niso bile ulice in pločniki po Novi Gorici primerno posute ob priliki poledice in kdo je za to odgovoren. Moram povedati, da sem bil priča nezgodi in ker so ljudje imeli veliko pripomb, zato sem šel pogledat. Ugotovil sem, da je bil samo nek del ulice posut, ljudje so rekli, tu živijo boržuji, zato so jim ulico posuli, kjer smo mi, pa nam niso posuli. Zanima me, če to drži oz. zakaj je prišlo do te situacije?

Svetnik Srečko Tratnik: Na zadnji seji sem v odgovoru na svetniško vprašanje zasledil, da Stanovanjski sklad MONG v letu 2010 načrtuje, prvič pridobitev razpolagalne pravice od Stanovanjskega sklada RS v Ajdovščini 20 stanovanjskih enot, in drugič, pridobitev razpolagalne pravice od Stanovanjskega sklada RS v Vipavi 30 stanovanjskih enot, se pravi skupaj 50 stanovanjskih enot. Da ne bi dobil takojšnje replike kot g. Vasja Likar na zadnji seji, bom poudaril, da kot bivši član Nadzornega sveta Stanovanjskega sklada MONG, ki je od direktorice tudi zahteval pripravo strategije, na katero se tudi sklicuje pri navajanju pridobitve razpolagalne pravice teh stanovanj v sosednjih občinah in da sem tudi aktivno pri oblikovanju te strategije sodeloval, izražam veliko začudenje nad takimi načrti Stanovanjskega sklada kot so nam bili zadnjič predstavljeni. V takrat oblikovani oz. na tem mestnem svetu sprejeti strategiji ni bilo namreč nikoli govora o pridobivanju stanovanj izven MONG. Glede na to, da je to moja profesija, bo morda za koga preveč komercialna dikcija, vendar deluje mi, kot da imamo v naši občini preveč občank in občanov in jih želimo izvoziti v sosednje oz. druge občine. Jaz osebno taki politiki nasprotujem in v izogib jutrijšnji zadregi prosim, ne Stanovanjski sklad, ker je le-ta in njegovo vodstvo že zadnjič to predlagalo, ampak prosim vodstvo občine oz. še bolje župana, da do tega zavzame stališče in nam ga na naslednji seji pojasni.

Svetnik dr. Robert Golob: V bistvu se moja pobuda že četrtič vleče na temo Grgarskih gmajn, ki jih bom preimenoval v Kromberške gmajne. Župan je že dvakrat na vaši poziciji, ga. podžupanja, obljubil, da se stvar bo premaknila. Zadnjič sva imela dialog o tem, naj predlagamo imena. KS je poslala imena nadomestnih članov in danes sprašujem, ali mi lahko kdo odgovori, tudi v županovi odsotnosti, kako je z imenovanjem teh nadometnih članov.

mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Če mi dovolite, župan je povedal, da vam lahko to sporočimo, da je pač upošteval predloge najvišje nadzorne inštitucije v občini, kar posledično pomeni, da niti en upravičenec, ki je pridobil ta zemljišča s sklepom mestnega sveta, še ni prejel zemljiško knjižnega dovolila in se ne more vpisati v zemljiško knjigo. V tej situaciji se nam zdi nesmiselno oz. celo neodgovorno do potencialnih novih upravičencev, da bi ustanavljali novo komisijo, ki ste jo vi, svetnik Golob, predlagal in delali sezname novih upravičencev, jih obremenjevali s stroški parcelacije, če pa so vsi ostali postopki v tej zadevi zamrznjeni in sploh še ne vemo, kakšna bo usoda zadnjega sprejetega sklepa mestnega sveta v zadevi Grgarske gmajne. Še enkrat poudarim, to je bilo na predlog najvišje nadzorne inštitucije v občini, to je bil predlog nadzornega odbora, za katerega je ga. Bonova celo predlagala, da obravnavamo poročila.

Svetnik dr. Robert Golob: V bistvu ni replika, ker vem, da ni replik pri tej točki. Bi pa prosil, če bi lahko ta odgovor, ki bistveno presega tudi moje vprašanje, ker pomeni za občino in za ljudi zelo korenit zasuk od tega, kar je bilo do sedaj, dobili pisno. Ta tema je izredno občutljiva, pa ne zaradi nove komisije, ampak zaradi vseh tistih, ki so že dobili ali pa so mislili, da so dobili zemljišča, da bi se to dobilo pisno, ker to je res pomembna točka in se ne bi zadovoljil z ustnim odgovorom. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Strinjam se z vami, g. svetnik in to boste tudi pisno dobili.

Svetnica Nada Gortnar Gorjan: Moje vprašanje se nanaša na problem strelišča v Panovcu. Danes pod 9. točko dnevnega reda obravnavamo predlog spremembe odloka o mestnem gozdu Panovec.

mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Če dovolite, ga. Gortnarjeva, 9. točko je predlagatelj umaknil, tako da danes tega ne bomo obravnavali.

Svetnica Nada Gortnar Gorjan: Glede na to, da se ne nanaša neposredno na vsebino, ki jo bomo danes obravnavali, zato sem tudi naslovila kot posebno vprašanje, bi imela naslednje vprašanje. Ob tej priložnosti bi rada spomnila, da smo ob sprejemanju tega odloka v juliju 2009 sprejeli dodatno točko s sklepom, da se v roku šestih mesecev najde nadomestna lokacija za premestitev strelišča iz mestnega gozda Panovec. Sprašujem, ali dogovori o realizaciji tega sklepa potekajo in kje so mišljene nadomestne lokacije?

Svetnica mag. Mirjam Bon Klanjšček: S strani občinske uprave oz. pravne službe na občini sem dobila informacijo, da se je Evropska pravna fakulteta pritožila na sodišče oz. toži mestno občino v zvezi z nekaj čez 40.000 €, ki smo jih tej fakulteti vzeli. Takrat sem jaz to preračunavala in sem mogoče kot majhen krivec za to in je pač mestni svet ta moj predlog sprejel. Sedaj me zanima, kaj je s to zadevo. Tu v mestnem svetu skrbimo za Evropsko pravno fakulteto oz. za zagotovitev prostorov in vsega ostalega, fakulteta pa nas sedaj toži. Pozvana sem bila, če grem za pričo v zvezi s tem, ker navajajo tudi moje besede v tej tožbi. Res me zanima, kaj se dogaja v zvezi s tem in kaj pravzaprav pričakuje ta fakulteta še od mestne občine?

Vladimir Peruničič, v. d. načelnika oddelka za družbene dejavnosti:

Ne gre za vašo krivdo, ker pravzaprav smo se vsi takrat strinjali z vami, ne samo mestni svet, tudi mi na oddelku in smo točno tak odgovor pripravili. Tudi mi smo še enkrat izračunali in natanko enako smo izračunali. Seveda zadeva je šla potem naprej, da je Evropska pravna fakulteta vendarle vztrajala pri tem, tako da je prišlo do tožbe. Prvi narok je bil tudi že opravljen in čakamo drugega. Mi smo prepričani v naš prav.

Svetnica mag. Mirjam Bon Klanjšček: Jaz bi kar predlagala zamrznitev odnosov z njimi, če je to tako.

Vladimir Peruničič, v. d. načelnika oddelka za družbene dejavnosti: Da, natanko tako, pogodbe so zadaj. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Ga. Bonova, ali želite pisni odgovor, ali je tako v redu? Pravite, da je tako v redu. S tem smo to točko zaključili.

4. točka dnevnega reda Potrditev zapisnika 35. seje mestnega sveta, ki je bila 21. januarja 2010 mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odpiram razpravo. Če razprave ni, dajem na glasovanje zapisnik 35. seje. Glasujemo.

Od 26 svetnikov jih je 18 glasovalo za. Zapisnik je bil potrjen.

5. točka dnevnega reda Poročilo o izdanih sklepih 36. seje mestnega sveta z dne 18. februarja 2010 mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odpiram razpravo na poročilo. Če razprave ni, dajem na glasovanje poročilo o izdanih sklepih. Glasujemo.

Od 26 svetnikov jih je 17 glasovalo za. Poročilo je bilo sprejeto.

6. točka dnevnega reda Mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

Poročevalec: Andrej Miška, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Predsednica sveta zavoda Goriške lekarne Nova Gorica je Mestni svet MONG zaprosila za podajo mnenja v postopku imenovanja direktorice Goriške lekarne. Na razpis, ki je bil objavljen v časopisu Primorske novice, se je kot edina prijavila dosedanja direktorica, ki tudi izpolnjuje vse razpisne pogoje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na seji obravnavala prispelo kandidaturo in mestnemu svetu predlaga, da poda soglasje k imenovanju Ester Košiček, roj. 1965, mag. farmacije, iz Iztokove 74, Nova Gorica, za direktorico Goriške lekarne Nova Gorica.

mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odpiram razpravo. Če razprave ni, dajem predlog komisije na glasovanje. Glasujemo.

Od 28 svetnikov jih je 20 glasovalo za. Predlog sklepa je bil sprejet.

7. točka dnevnega reda Predlog sprememb in dopolnitev tarifnega sistema za obračun tarif za obračun vodarine, omrežnine in zdrževalnine Predlog sprememb in dopolnitev tarifnega sistema za obračun odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in omrežnin

Poročevalka: Silvana Matelič, načelnica oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe Kot je bilo že rečeno, smo na prejšnji seji 18. 2. 2010 sprejeli dva tarifna sistema, prvi za obračun vodarine, omrežnine in vzdrževalnine, drugi tarifni sistem pa za obračun odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in omrežnin. Takrat je bilo v obeh tarifnih sistemih zapisno, da začneta veljati od 1. januarja 2010. glede na to, da retroaktivna veljava ni dovoljena smo pripravili spremembo obeh tarifnih sistemov, v katerih določamo nov rok uporabe tarifnih sistemov, in sicer je to 1. april 2010. Do spremembe je prišlo v skladu z dogovori med županom MONG in župani, ki so podpisniki tarifnih sistemov, se pravi županov sosednjih občin. Poleg tega pa je v tarifnem sistemu za obračun vodarine, omrežnine in vzdrževalnine pripravljen predlog spremembe, da se vzdrževalnina zniža za 50 %, ker kot vemo, je prišlo do številnih pripomb na račun visokega povišanja zneskov na položnicah, ki so prišle na uporabnike v gospodinjstvih. Zato predlagam, da se ta sprememba začne uporabljati s 1. aprilom 2010. Kot je bilo že rečeno pri sprejemanju dnevnega reda, so občani že dobili popravljene položnice za januar, se pravi izničeno vrednost, ki je bila takrat izračunana. Novi računi so prišli po starem veljavnem sistemu za januar, enaki naj bi bili tudi za februar in marec, po novem v skladu s predlaganimi tarifnega sistema pa s 1. aprilom 2010. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odbor za gospodarstvo ni imel pripomb.

Boris Rijavec, predsednik odbora za prostor: Po kritični razpravi, ki je bila opravljena na odboru za prostor, je odbor sprejel dodaten sklep. Nekako se ni strinjal s tem predlogom, zato predlaga, da se v predlogu sprememb in dopolnitev tarifnega sistema za obračun tarif za obračun vodarine, omrežnine in vzdrževalnine in predlogu sprememb in dopolnitev tarifnega sistema za obračun odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in omrežnin doda člen, ki bo določal, da se predvidena vzdrževalnina črta v celoti. Posledično seveda to pomeni, da se tega ne zaračunava in jasno tudi v skladu s tem tarifnim sistemom ne plačuje. To bi pomenilo v praksi, da ste posledično temu nepotrebna 18. in 19. člen tega tarifnega sistema.

Svetnik Mitja Trtnik: Oglasil bi se predvsem na to, na kakšen način so župani pristopili k temu, da so prišli do tega, da so se zmenili za 50 % znižanja vzdrževalnine. Mislim, da ko je bil pripravljen ta predlog odloka, smo bili tudi mi mestni svetniki tisti, ki smo ga potrdili, eni da, drugi ne. Sam sem bil za to in tudi potrdil sem ga, imel sem svoj razlog. Gre pa za to, da teh 50 %, ki jih navajajo župani, v javnosti odmeva malo drugače kot je dejansko v tem predlogu. V javnosti namreč 50 % ljudje preslišijo vzdrževalnino.

Ljudje so sprejeli 50 % znižanja novega računa, se pravi, da je bilo nekoliko premalo obrazloženo ali pa morda tudi preslišana vzdrževalnina. Namreč, računi, ki so prihajali, so bili dejansko malo šokantni in seveda ljudje sprejemajo to znižanje v takšnem kontekstu kot sem povedal. Res je, da je pravilnik in da omogoča to 50 % znižanje, vendar stroškovno to pomeni ljudem le tistih 4 ali 5 € znižanja njegovega računa. Pritožbe, ki so verjetno prišle tudi do župana, tudi do mestnih svetnikov iz različnih strani, ene pisne, druge telefonsko in drugače, so tudi takšne, ki se nanašajo na vrednost vode. V aprilu mesecu smo sprejemali podražitev in prišla je podražitev za 100 %. Vemo, da voda ne more biti več zastonj, da je to dobrina, ki enostavno ne more biti zastonj, ker so stroški takšni, da se je morala podražiti. Toda situacija, ki je v naši družbi, je takšna, da ljudje zelo težko plačujejo visoke račune. Ta del bo sigurno nekaj zmanjšal, vsaj tistih 4 ali 5 €, ne pomeni pa to ne vem kakšno zmanjšanje. Imam predlog, sprašujem pa tudi upravo, da se ta segment poskuša dobiti znižanje tudi na drugih stvareh, torej na omrežnini in ne samo na vzdrževalnini. Mislim, da pravilnik dovoljuje tudi, da se na omrežnini lahko zmanjšuje tudi do 50 % zneska, ki je danes na teh računih. Predlagam, da se tudi v tem delu pristopi in bi dejansko prišli potem do zmanjšanja tega računa. Namreč, zavedam se tudi sam, da je ta del denarja, ki pride iz omrežnin edini vir denarja, ki bo pomemben za občino, da bo lahko vzdrževal, gradil nova omrežja. Ni pa nujno, da se to naredi naenkrat in v prvi fazi. Zato predlagam, da bi razmislili o tem, da bi se na teh segmentih – govorim o omrežnini, kanalščini in vodarini, dogovorili in tudi tu sprejeli sklep o zmanjšanju teh vrednosti. Kot sem seznanjen, pravilnik to dovoljuje. Mislim, da bi pri tem dejansko prišli do tistega zmanjšanja, ki ga ljudje tudi pričakujejo. Morda na sami vodarini tega ne bi počeli, toda dejstvo je, da smo jo takrat povečali za 100 %. To je moj predlog. Bi pa prosil za odgovor predvsem na tem delu zmanjšanja za 50 % na omrežninah tako kanalščine kot vodarine. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Trtnik, prosila bi vas, če zaradi glasovanja vaš predlog oddate v pisni obliki, ker tako zahteva poslovnik.

Vojko Fon, podžupan: Upravičen velik revolt prebivalcev Nove Gorice je nastal predvsem zaradi zelo velikih in prevelikih računov. Na računih pa so faktorji, ki so nastali na podlagi pravilnika o metodologijah za oblikovanje cen teh storitev. Zato mislim, da ni dobro samo da govorimo o 50 % ali več zmanjšanju teh postavk, ampak da govorimo o celem pravilniku ponovno. Ta pravilnik ima notri take faktorje, ki so se v življenju pokazali kot zelo neživljenjski, nerealni in preveč ambiciozni za to javno podjetje. Pred sabo imam dva računa podjetja za gospodarstvenika za 1 m3 vode plačujejo zaradi tega, ker so priključeni na hidrant, ker po zakonu morajo imeti hidrant, čeprav se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo in plačujejo za m3 vode 24 €, po novem pa celo 96 €. Zato menim, da bi se morali svetniki in svetnice tudi posvetiti malo bolj tem številkam, ki so zapisane v pravilniku, ker na podlagi teh določb nastajajo tako visoki računi.

Svetnik Mitja Trtnik: Strinjam se s tabo, bi se pa sam sebe dopolnil. Namreč, predlog je tudi ta, da bi pa občina subvencionirala v določenem znesku tudi v tem delu. Gre za to, da bi se ta del, ki s pravilnikom ne more priti v poštev, subvencioniral. Določene občine namreč to počnejo, ne bi bili edini. Tako da je ta varianta subvencije lahko sprejeta, seveda v kolikor ta del s pravilnikom ne bi bil mogoč. mag. Darinka Kozinc, podžupanja:

Če mi dovolite samo to pripombo. Občina že tako ali tako subvencionira oz. plačuje račune socialno ogroženi kategoriji, ki ne more plačevati elektrike in vode in podobnih zadev.

Svetnik Marjan Pintar: Na zadnji seji sem ugovarjal zoper to, da to problematiko posreduje svetnicam in svetnikom javno podjetje. Menil sem, da je to problematika, ki jo mora svetnicam in svetnikom posredovati oddelek občinske uprave in župan, ker to je predlog oddelka in župana. Zakaj tak uvod? Zaradi tega, ker je včeraj bilo v časopisu Primorske novice objavljeno, da župan tudi sam ni pričakoval tako visokega dviga cen vode. Kako se to lahko zgodi? Ali oddelek tega ni izračunal, ali oddelek tega županu ni povedal? Zato sem zadnjič smatral, da je potrebno, da so to predlogi, ki so preverjeni in podani s strani občinske uprave, tako z vidika primernosti, višine, kot tudi z vidika zakonitosti. Svetnice in svetniki ne moremo biti v vlogi, da vsakokrat znova preverjamo zakonitost predlogov, ki jih dobimo na mizo. Ampak mislim, da pri vsem skupaj ne gre za to. Gre preprosto za to, da se poskuša z različnih strani z vrsto populizmov in kalkulacij stvar čim bolj elegantno spraviti skozi in morda najti krivca za to, kar naj bi se zgodilo kje drugje. Najlažje bi bilo, če bi za podražitev vode bilo krivo javno podjetje. Pa ni tako. V Ljubljani se ve – župan Jankovič je podražil vodo. In tudi v Novi Gorici je to tako. Ampak teh populizmov še ni bilo konec. Preden se je sestal mestni svet in preden je karkoli sprejel, smo v časopisih brali, da bo župan za 50 % pocenil vodo. Torej, preprost občan bi razumel – Vodovodi so jo podražili, župan pa jo je za 50 % pocenil. Povejmo, nič od tega ni res. Predlog, ki smo ga zadnjič dobili na mizo, je v enem delu nezakonit. Posega v tisti del omrežja in vpeljuje omrežnino za tisti del omrežja, ki sploh ni del javnega omrežja, ampak je osebna privatna lastnina občank in občanov. Na tistem delu preprosto mi z oblastnim aktom ne moremo odločiti, kdo bo ta del gradil, vzdrževal in na kakšen način bo to počel. T.im. vzdrževalnina ne more biti kategorija, ki bi jo mi sami po sebi pripisali ljudem in to je ugotovilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Zato smo v svetniški skupini pripravili dopolnitev tega tarifnega sistema, ki omogoča, da tisti ljudje, ki sicer želijo na tak način plačevati postopoma stroške vzdrževalnine, da to možnost imajo. Namesto, da bi morali naenkrat pokriti vse te stroške, se z javnim podjetjem lahko dogovorijo in sklenejo pogodbo, da bodo to plačevali postopoma. To je v vsakem primeru odvisno samo od njihove volje. Nihče jih v to ne more prisiliti. Tisti, ki se bodo za to odločili, bodo to plačevali. V takem primeru jim bo javno podjetje saniralo ta priključek takrat, ko bo to potrebno. Kdor tega ne bo želel, ima pač možnost in tudi pravico, da to počne sam, seveda strokovno, ob nadzoru javnega podjetja, to je popolnoma razumljivo. Kajti v nasprotnem primeru, kot je Ministrstvo za okolje in prostor povedalo, so kršena tudi evropska pravila o konkurenci. Namreč, ni mogoče z oblastnim aktom predpisati, da bo samo javno podjetje lahko to vzdrževalo. To je ravno tako kot bi rekli: v Novi Gorici bo….. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. svetnik, imate zelo lepo razpravo, ampak prosila bi, da počasi zaključite. Saj vi vedno spoštujete red in zakonitost.

Svetnik Marjan Pintar: Res, vedno rad to spoštujem. Obžalujem, ker danes ni ure, ki je ponavadi tekla tam spredaj, sicer bi že končal. Torej, podali smo pač svoj predlog, ki upošteva vse te okoliščine, kar pomeni, da bi bila vzdrževalnina prostovoljna kategorija in bi jo uporabljali samo tisti, ki bi z javnim podjetjem podpisali takšno pogodbo. mag. Darinka Kozinc, podžupanja:

Vaš predlog oz. amandma imam na mizi.

Silvana Matelič, načelnica oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe: Na kratko bi odgovorila g. Trtniku, ki je dal pripombo na vzdrževalnino oz. predlog, da se zniža omrežnina. Možno je, da se omrežnina zniža, ampak ne v smislu, da mestni svet sprejme, da se omrežnina zniža. Omrežnina je zakonsko določena v višini minimalne amortizacije in v taki višini mora biti obračunana s tem, da se pa lahko sprejme sklep o subvencijah. Subvencija zniža lahko maksimalno 50 % za gospodinjstva s tem, da se ta boniteta v bistvu znižuje vsako leto za 5 %. Sprejeto mora biti na osnovi odloka, ki natančno opredeljuje pogoje subvencij, in sicer so to splošne in posamične subvencije. Splošne so tiste, ki gredo vsem gospodinjstvom, posamične so tiste, ki gredo na socialni status, to pa je pravi upravni postopek z odločbami, koliko se prizna subvencije socialnim problemom, se pravi izrecno samo za gospodinjstva, ne za pravne osebe oz. dejavnosti, ki jih je omenjal g. Fon. Bilo je tudi vprašanje na temo metodologije oz. predstavitve oddelka vsega tega gradiva. Odločili smo se, da to predstavlja podjetje, ki opravlja to gospodarsko javno službo zaradi tega, ker v pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen jasno piše, da je za oblikovanje cen odgovoren izvajalec javne službe, ki za cene, ki so postavljene oz. jih predlaga, predhodno dobi potrdilo oz. soglasje na kalkulacijo Ministrstva in to je tudi v bistvu bilo pridobljeno, pomeni, da so bile te cene potrjene na ministrstvu. Ko je to torej potrjeno na ministrstvu, pride gradivo na mestni svet in le-ta sprejme cene, ki so potrjene. Se pravi, dvomi v to, ali je to strokovno pravilno pripravljeno ali ne, so odveč. Zneski, ki so na položnici preko pravilnika o metodologiji, te cene so vse potrjene in pravilno izračunane, vse v skladu z računovodskimi dokumenti, kalkulativnimi elementi, ki so v ozadju. Mogoče ostaja odprto vprašanje na vzdrževalnini, ki je bila izračunana na osnovi števila in kapacitete priključkov, ki so v občini, se pravi vzdrževanje individualnih priključkov na 30 let, števca na pet let. Tu vam moram tako povedati. Ta vzdrževalnina je, kot smo že veliko krat razlagali, nek fond, iz katerega se financira izgradnjo vseh zasebnih priključkov z namenom, da se ne obremeni posameznikov z velikimi zneski takrat, ko je treba priključek obnoviti. Imamo primer predračuna, ki smo ga sedaj pripravili za obnovo vodovoda Pod vinogradi. Tam je izračun 60.000 € infrastruktura, javna infrastruktura, 30.000 € za hiše na tistem območju. Ne vem, koliko je hiš, ampak veliko jih ni. Se pravi, da v tem primeru, če bomo sklepali individualne pogodbe, bo nekaj tisoč evrov vsak zasebni priključek na posamezno hišo, česar mislim, da ne bomo nikoli dosegli. Vodovod pa mora biti obnovljen v celoti, sicer ne bomo zmanjšali izgub na posameznem vodovodu, če bomo obnavljali samo javni vodovod. Še to bi povedala. Sredstva, ki so zakonska obveza preko omrežnine in so trenutno v Novi Gorici glede na vrednost infrastrukture 780.000 €, če gremo v subvencioniranje omrežnine, namensko zmanjšujemo ta vir financiranja novih vodovodov in velikih investicijskih vzdrževanj vodovodov. To pomeni, da ta trenutek iz vsega tega, kar imamo planirano, če znižamo za polovico, številnih obnov, ki jih predvidevamo v Novi Gorici, pač ne bomo delali, ker proračun tako kot je bil sprejet, vemo s kakšnimi težavami smo ga zložili, tudi na področju infrastrukture nam trenutno ne zagotavlja virov za nove investicije oz. za velika investicijska vzdrževanja. Zavedati se moramo, da s subvencijami oz. nekimi zmanjševanji postavk v samem računu, ki smo jih pripravili, se moramo zavestno odpovedati viru sredstev, ki bi šel v izgradnjo in v obnovo vodovodov.

Svetnik Marjan Pintar: Spoštovana načelnica, bom zelo kratek. Ali ste g. županu povedali, kolikšna bo cena vode po novem? To je prvo vprašanje, ker župan tega očitno ni vedel. In drugič, spoštovana načelnica, ali menite, da lahko predlagate nekaj, kar ni zakonito, čeprav se vam to zdi primerno? Ali lahko predlagate mestnemu svetu nekaj, kar je v nasprotju z zakonom, vam se pa to zdi v redu?

Svetnik Andrej Miška: Ker mi je to področje malo bolj poznano, se bom oglasil. G. Pintar, tokrat nimate prav. Pravilnik o pitni vodi določa obveznost izvajalca javne službe, da mora skrbeti za priključke zato, ker je voda živilo in ker je podvrženo drugim kategorijam, drugim pregledom in drugim pravilnikom kot pa ostale gospodarske javne službe. Tako da stvari niso tako enoznačne in enostavne kot izgledajo na prvi pogled in je treba res pogledati celo vrsto pravilnikov in celo vrsto zakonov zato, da lahko zložimo celotno zgodbo skupaj.

Svetnik Marjan Pintar: Hvala za poduk, g. Miška. Tokrat sem si vse te predpise zelo temeljito prebral in preštudiral. Moram vam povedati, da tukaj se zgolj strinjam s tem, kar je ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor. To, kar ste povedali, ne drži. Gre za dve različni zadevi. Kolikor sem uspel preštudirati, mora izvajalec javne službe tudi ponuditi možnost, da bo te stvari vzdrževal, in to je tudi v predlogu, ki smo ga mi pripravili, zajeto. Tisti, ki bodo želeli, imajo ponudbo, da lahko tudi kolektivno to urejajo. Ne morete pa tega predpisati. Če ne zaupamo temu, kar pove državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor, pa res ne razumem, čemu lahko zaupamo. Ali ti ljudje, ki sedijo na vladi, ne poznajo predpisov? Res ne razumem.

Vojko Fon, podžupan: Sedaj se pogovarjamo o 6 € znižanja in še to za rok enega leta. Veliki računi so nastali zaradi pravilnika, ki smo ga prej sprejeli. Zato še enkrat sprašujem go. načelnico in dajem tudi predlog, ali je možno, da pravilnik, ki smo ga sprejeli, razveljavimo in gremo ponovno v obravnavo. Kajti prav zaradi tega pravilnika in njegovih postavk nastajajo veliki računi, tako med fizičnimi osebami kot med firmami, ki imajo take postavke, da dobijo za isto porabljeno vodo 400, 500 krat večji račun.

Svetnik Vasja Likar: Navezal bi se na prejšnjo sejo, ko sem vprašal g. direktorja, kaj je zakonska osnova za vzdrževalnino. Moram povedati, da bi to raje slišal od ge. načelnice in popolnoma podpiram g. Pintarja v njegovem razmišljanju. Namreč, zasebniku ne moremo predpisati, da mu nekdo vzdržuje vodo. To ni v skladu z zakonom. Res bi prosil go. načelnico, da mi še enkrat obrazloži, če je možno, zakonsko osnovo, da lahko nekemu zasebniku predpišemo vzdrževalnino.

Svetnik Mitja Trtnik: Moj predlog je takšen, da se ne dotika tarifnega pravilnika. Osebno mislim, da je bil tarifni pravilnik narejen strokovno in to na podlagi pravilnika, ki ga je napisala država. V tem delu popolnoma zaupam strokovnim službam podjetja Vodovodi, da so ga naredili dejansko po pravilniku in pravilno. To, kar sem predlagal, ne uhaja v spremembo tarifnega pravilnika. To je možnost, ki jo imamo, da lahko znižujemo ta račun, za katerega vemo, da je visok. Ne dotika se tarifnega pravilnika, ker osebno smatram in zaupam, da je bil tarifni pravilnik narejen po pravilniku in strokovno. V tem smislu je za razmisliti, kako in na kakšen način lahko znižujemo ta velik račun. Svetnica Nada Gortnar Gorjan: Čisto na kratko bi povzela svoje razmišljanje o tem. Pogovarjamo se o plačilu pitne vode, kot da gre za tržno blago. Vendar mislim, da bi morali problematiki cene pitne vode posvetiti dosti večjo pozornost in dosti večjo skrb, saj pri zraku in vodi gre za eksistenčno stvar. Ne gre za to, da lahko rečeš – kdor želi imeti pitno vodo, stane toliko in naj jo plača, če jo želi imeti. Pitno vodo rabi vsak za preživetje, zato je treba delati na tem, da je pitna voda dostopna slehernemu, ker jo sleherni potrebuje za preživetje. Temu problemu, kako priti do čim cenejše pitne vode, to je pa drugi problem. Pitna voda je zastonj, stane to, da jo dobimo na dom v pipo. Tako kot jaz razumem tarifni sistem in usklajevanje z njim, razstaviti račun na prafaktorje samo po sebi še ne pomeni

nujno zvišanje cene pitne vode. Meni je to podobno kot če prideš v restavracijo in ti pri kosilu računajo kosilo, pa postrežnino, pa sednino, pomivalnino in ne vem še kaj vse. Vendar to samo po sebi po mojem ne more biti razlog, da je to kosilo potem dražje, samo račun je razstavljen na prafaktorje. Sicer se pa strinjam z mojimi predgovorniki. Števčnina, omrežnina in ne vem kaj, meni se zdi, da je to, no tako, kar neka pomivalnina.

Svetnik Tomaž Vuga: Zadnjič sem glasoval za sklepe okrog tarifnega sistema v prepričanju, da pač drugače ne more biti, čeprav sam sem imel pomislek v tistem delu, ki se je nanašal na uveljavitev tarifnega sistema s 1. januarjem, ker ste nas prepričali, da v kolikor ne bo ta stvar uveljavljena s 1. januarjem, bo potem to pomenilo izpad v dohodku na strani Vodovodov in kanalizacije, ki ne bo mogla plačati najemnine občini, občina pa bi morala ta del potem kriti iz proračuna. Tako sem vsaj jaz razumel. Že v prejšnjem odgovoru je ga. načelnica sicer deloma tudi odgovorila na to moje pomisleke in rekla, d a bomo pač letos, če je to izpadlo, manj investirali. Vendar bi le rad, da mi zelo konkretno odgovorite, ker bomo spet glasovali in bi rad bil s tem popolnoma na jasnem, ali res ne drži potem to, da je omrežnina stvar najemnine med lastnikom občino in upravljalcem Vodovodi in kanalizacija, ki je določena in če to izpade, da mora biti za ta del v proračunu posebej zagotovljena sredstva. Če v bistvu delamo tako kot smo do sedaj delali, da bomo upravljali vodovode pač za toliko kolikor imamo denarja na razpolago, potem seveda smo bili zadnjič, vsaj jaz, zavedeni.

Svetnica Jožica Bone: Človek bi pričakoval, ker smo zadnjič tako glasovali ob slabo pripravljenem gradivu in vsa ta kritika v časopisu, potem pride krivda skoraj bi rekla na mestne svetnike. Na cesti te ljudje ustavljajo, češ, kakšno neumnost ste pa sprejeli. Točno smo videli, da zaradi slabo pripravljenega gradiva in kot smo prebrali v časopisu, je bil sklep nezakonit. Zato bi predlagala, da se sklep s prejšnje seje prekliče. Pripravi naj se novo gradivo, o katerem bomo sklepali drugič. Zanima me tudi, če je zakonsko določeno, zakaj potem ne velja za vse enako. Če zakon določa, bi po moji logiki veljalo za vse občine enako. V časopisu sem brala, da v Občini Sežana so za omrežnino, ki znaša 6,7 € na posamezni priključek na vodovodno omrežje in 2,9 € za priključek na kanalizacijsko omrežje sprejeli sklep, da skupaj za oba priključka plača občan 3 €, postopoma pa bodo to dvignili še v treh letih. Ne vem zakaj smo pri nas tako hiteli? Ali smo hoteli kar na hitro obogateti glede na to, da so eni plačali dvakratno in celo več kot 100 % večji znesek na položnici. Zanima me tudi razlika, zakaj eni tako visoke položnice, drugi pa manj? Zanima me tudi, zakaj se je enostavno podražila tudi voda? Govorili smo o omrežnini, na nekaterih položnicah pa je bila tudi podražitev vode. G. Lovrič je na prejšnji seji tudi zatrjeval, da od števca do pipe odgovarjajo in krijejo uporabniki sami in da bo ta podražitev omrežnin uporabljena tudi za gradnjo sekundarnih vodovodov. Nekaj mesecev nazaj pa ste pri odloku trdili drugače, da od primarnega do sekundarnega vodovoda krije vse uporabnik. Čigav je torej ta strošek? Ali bomo ponovno izigrani? Zadnjič smo tudi veliko govorili o odpadnih vodah in zanima nas, kako je s prodajo vode v Italijo oz. zahtevali bi revizijo meddržavne pogodbe o prodaji vode Italiji.

Svetnik Boris Rijavec: Danes popravljamo napako, ki smo jo storili na prejšnji seji. Napako popravljamo zaradi tega, ker nam je bila podana neustrezna razlaga, neodgovori na določena eksplicitna in jasno zastavljena vprašanja in seveda celo nekatere zavajajoče trditve. Gre za to, da so se nekatere pokazale celo – danes to z gotovostjo to lahko rečemo, ker imamo tukaj pred sabo, kot nezakonite.

Upam si trditi, da s predlogom, ki ga imamo na mizi, te napake ne bomo ustrezno popravili. Že na sestanku vodij svetniških skupin, kakor tudi na sestanku odbora za prostor sem povedal, da se mi zdi smiselno, tako kot ste tudi že nekateri pred mano načeli, da bi bilo potrebno ves ta sklop debate o zaračunavanju vode vključiti tudi odlok o oskrbi s pitno vodo, ki določa ceno pitne vode, ki smo jo dvignili za 100 %, iz 0,40 € na 0,81 €. Pri vsem skupaj bi potem lahko iskali nek kompromis. Sama vzdrževalnina kot taka in še to samo 50 % zmanjšanja, je daleč od tega, da bomo potem na koncu dobili ustrezne zneske na položnicah, take, ki so za ljudi sprejemljivi, ki jih lahko ljudje v tej situaciji, v kateri se nahajajo, tudi plačujejo. Zato res predlagam, kot je bilo že pred mano rečeno, da se začnemo pogovarjati tudi o spremembi vodarine in da tudi tu iščemo ta maneverski prostor, tudi zaradi tega, ker se nam je na odboru za prostor zdelo neprimerno in neustrezno in smo potem deloma predlagali, da se ta vzdrževalnina v celoti črta. Vzdrževalnina je tisti del, ki nam praktično niti na kraj pametni ne bi smelo priti, da bi jo sploh zaračunavali. Kakor jaz to zadevo razumem, se dejansko storitev zaračuna takrat, ko je opravljena, ne pa vnaprej, da se tam akumulira nek denar in se ga obrača in ne vem kaj z njim počne. Marsikaj bi še lahko o tem rekli, dejstvo pa je to, da moramo odpreti debato o celotni zadevi in da tu iščemo maneverski prostor za znižanje celotnega zneska tudi v vodarini.

Svetnik Srečko Tratnik: Situacija je zapletena in ne vem, kako jo bomo danes rešili. Preveč informacij oz. dezinformacij se je vrtelo med tema dvema sejama, da bi lahko danes nekaj treznega o tej zadevi zaključili. Želim izraziti moje ogorčenje nad tem, kako se je vodila ta točka zadnjič in ogorčenje nad tem, da moramo danes spet o tem razpravljati. Že uvodoma pri dnevnem redu se nisem oglasil, ker je kolega postavil vprašanje, zakaj je potrebna ta točka danes spet na dnevnem redu. Prej skozi odgovore in razpravo načelnice sem slišal, da v strokovnost gradiva ne gre dvomiti. Kako ne gre dvomiti v strokovnost gradiva, če pa vse, kar smo zadnjič sprejeli, je danes narobe in ne velja, ob tem, da gradiva zadnjič niso pripravljali šolarji, ampak gradivo so pripravljali strokovni ljudje, diplomirani ljudje, direktorji, načelniki, torej najbolj odgovorni ljudje v naši občini. Danes imamo to spet na dnevnem redu. Z vso gotovostjo rečem jaz in tisti svetniki, ki smo zadnjič spraševali in opozarjali, da smo bili zavedeni. Ni važno, kako je kdo glasoval za ali proti, vsi skupaj smo bili zavedeni in smo zadnjič v dobri veri sprejeli sklep, da smo naredili nekaj dobrega. Razlaga, zakaj smo ga sprejeli, je bila demagoška, zakaj ga moramo sprejeti. In potem pride druga demagoška razlaga, se pravi obrazložitev, zakaj je treba danes to dati na dnevni red. Tu notri berem dva razloga. Prvi je, da retroaktivnost ni dovoljena. Ga. načelnica, ali ste to zvedeli pred to sejo? Ali nismo svetniki na zadnji seji opozarjali na to, da retroaktivnosti ne more biti? Danes je to razlog. Kot da je to sedaj odkritje strokovnih služb naše občine, da retroaktivnost ni dovoljena. In drugič, znižanje vode, kritike občanov. Da ne bo nesporazuma, strinjam se, da je cena vode previsoka oz. končni znesek, ne bom se strokovno vtikal oz. strokovno razpravljal, kako je cena sestavljena, ampak ne moremo vedno pristajati na to, da bo vodo dvigovala in nižala, z vsem spoštovanjem do volivk in volivcev, ulica. Zame ulica postavlja oz. dviga in niža vodo. Mestni svet z vso odgovornostjo, ki jo poskušamo imeti, smo prišli do tega, da zaradi tega na ta način razpravljamo. Kot je bilo danes že povedano, pa je bistvo nezakonitost zadnjič sprejetega sklepa. Mene osebno tudi moti – razumem obveznosti g. župana, da ima na republiki obveznosti, vendar župan, ki je zadnjič slabo vodil to točko, ga danes ni in je pustil to breme podžupanji. Če drugo ne, to vsaj ni fer. Večkrat je bilo tudi govora, da mi v naši stranki kar nekaj tako delamo. Pred sabo imam januarski storno računa in izstavljen nov račun za eno gospodinjstvo v Novi Gorici. Torej, storniran je bil račun po novem tarifnem sistemu in z novo ceno vode in izstavljen nov račun. Sprašujem se, kako je ljudem izstavljen nov račun, saj odlok, ki smo ga

zadnjič sprejeli, po moji oceni še vedno velja. Se pravi, morali bi počakati s tem aktom vsaj do sprejetja. Zame je to še en populizem. Ne more župan sam kar nekaj obljubljati ob tem, da ne sklicuje na nezakonitost. Končal bom tam, kjer sem začel – z mojim ogorčenjem nad tem, kako so nam stvari predstavljene in tem, kako smo zapeljani in zavedeni, da določene stvari sprejmemo. Še enkrat bom ponovil, da sem se spraševal, katera je bila osnova za izstavitev novega računa za januar ob veljavnem tarifnem sistemu kot smo ga sprejeli zadnjič. Mogoče bom sedaj malo ustrelil mimo, ampak bom vseeno vprašal, če mi prav kažejo podatki. V glavnem govorimo o vzdrževalnini, omrežnini, itd. Ampak nihče se ne vpraša, kaj je pa s ceno vode, t.im. vodarino, ki po mojem vedenju predstavlja realizacijo podjetja, ki izvaja to službo. Če imam pravilen podatek, je približno 4,5 mio € realizacije tega podjetja, od tega slabih 140.000 € izgube. V primeru sprejema novega tarifnega sistema bo šla cena vode iz 0,4 € na 0,8 €/m3, kar pomeni, da bo ob istih stroških, ob istih varčevanjih, šla realizacija iz 4,5 mio € na 9 mio €. Ali ta moja logika zdrži ali ne, bi prosil za komentar.

Svetnik dr. Robert Golob: Mogoče bi bilo zanimivo slišati odgovore, ampak lahko pa tudi začnem. Prosil bi za 5 minut podaljšanja razprave. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Vaš predlog dam na glasovanje, torej glasujemo o tem, da se g. Golobu podaljša čas za razpravo. Glasujemo.

Od 29 svetnikov jih je 21 glasovalo za. Predlog je bil sprejet.

Svetnik dr. Robert Golob: Začel bom malo na hec, čeprav zadeva ni hecna. Imam to smolo, da nimam računa niti za vodarino niti za kanalščino, pa upam, da ga bom kmalu imel. Zakaj sem začel s tem? Zaradi tega, ker je zadeva dejansko občutljiva in se jo moramo zavedati kot take. Občutljiva je tako z vidika cen, ki jih bodo plačevali naši občani in občanke, kot tudi z vidika položaja podjetja, ki to izvaja in z vidika širjenja vodovodnega omrežja. Tisti, ki vode nima, se tega zaveda drugače kot tisti, ki jo ima in jaz je še nimam. Ne glede na to bom poskušal povzeti nekaj zadev, mogoče se bom v par segmentih tudi prekrival s tem kar so kolegi in kolegice že povedali, ampak se mi zdi vseeno smiselno, da ponovim nekatere zadeve. Kar se tiče pravnega reda in v tem primeru je šlo za izigravanje pravnega reda naše države. Pošteni moramo biti in povedati, kako potekajo stvari. Zakone sprejema parlament. Na podlagi zakona je razlagalec zakona tudi določen, v tem primeru je razlagalec zakona o vodah ministrstvo za okolje in prostor. Nihče drugi ne more razlagati pravilnikov ministrstvo kot ministrstvo oz. vlade. Javno podjetje je tisto, ki izvaja pravilnike, ni tisto, ki jih določa. Zaradi tega je tudi odgovornost politična, da ne bom rekel pravna, vedno na tistih nosilcih oblasti, ki pač določene pravilnike sprejemajo in potem skrbijo za njihovo izvajanje. Mogoče je to zvenelo nekoliko teoretično, ampak hočem povedati, da za te šlamastike in nezakonitosti, ki smo si jih privoščili, čeprav sem glasoval proti, mimogrede, ni odgovorno javno podjetje Vodovodi in kanalizacija. Odgovoren je župan, ki ga danes, glej zlomka, tukaj ni, čeprav je po medijih obljubljal vse živo, in je spet dejansko zavajal ljudi, ker jim ni povedal, koliko te njegove obljube pomenijo pri znižanju računov in odgovorna je seveda občinska uprava kakor tudi mestni svet. Na nas je odgovornost. Zakaj je pomembno, da danes sprejmemo jasen sklep, da je pravilnik vsaj v nekaterih členih nezakonit? Zato, ker brez takega sklepa pridemo do zgodbe o pravni osnovi za izstavljanje računov. Vedeti morate, da so Vodovodi že izdali račune s 1.

januarjem po novem pravilniku – po domače nezakonite račune, ki jih je po mojih informacijah tudi storniral, izdal dobropise in izdal nove račune. Spet po mojih informacijah ti novi računi temeljijo na prejšnjem pravilniku, ne na sedanjem, kar je tudi edino pravilno. Vendar če danes ne sprejmemo, da je pravilnik kot tak v tistih členih nezakonit ali pa da, se ne sme uporabljati za nazaj, pride do take zanimive zgodbe, ki se ji reče pravna praznina in si je ne želimo. Grem na finančni del, ki je mogoče bolj zanimiv kot pravni del. Kar se številk tiče je treba pogledati direktno skozi oči posameznega računa. Račun za eno hišo, ki ga imam slučajno pred sabo, se je s 16 € dvignil na 43 €, skoraj za dva krat. S tem kozmetičnim popravkom, ki ga je predlagal župan, se bo namesto iz 17 na 43, dvignil iz 17 na 40 €. Se vam zdi to v redu? Meni ne. Ves čas poslušamo, da je ves dvig praktično predpisan s strani države. Po malo poglobljeni analizi ugotovimo, da to ni čisto res, ali pa ne 100 %. Če se vse te postavke, ki so na posameznem računu, temeljito pogleda, se ugotovi, da se da marsikaj pri teh postavkah dobesedno privarčevati. Če grem od postavke do postavke z namenom, da je dvig računa manjši, se pravi da ne pridemo iz 17 na 43 € ali na 40 €, ampak na čim manj, pri čemer se pa zavedamo odgovornosti v tem primeru, da službe pač morajo imeti sredstva za opravljanje svojega dela in da se pač mora gibati znotraj neke zakonodaje. Po vseh tolmačenjih tako ministrstva kot tudi Računskega sodišča glede postavke, ki se ji reče vzdrževalnina, izhaja najmanj to, da je to zakonsko sporno. Ker nisem ne jaz ne mestni svet tisti, ki lahko ugotavlja, ali je to zakonito ali ne, je pa zakonsko sporno, ker tako ugotavlja tisti, ki je uradni razlagalec zakona, predlagam konkretno, da se člen v vzdrževalnini preko prehodnih določb enostavno zamrzne, se ne uporablja dokler se ne pridobi ustreznega pisnega pravnega mnenja o njegovi zakonitosti s strani pristojnega razlagalca. Obrnili se bomo na parlament, le-ta bo dal naprej na vlado, vlada bo dala mnenje in mi ga bomo upoštevali. To je prvi konkreten predlog. S tem bomo prihranili na tistem računu, o katerem sem prej govoril, približno 6 €, ne pa samo 3 €, kot je predlog, da se zniža postavka, ki je verjetno v svoji biti itak nezakonita. Drugi predlog konkreten, kjer imamo maneverski prostor se tiče omrežnin, omrežnin tako na vodarini kot na kanalščini. Omrežnine so res nekaj kar izhaja iz lastništva, se pravi te omrežnine Vodovodi poberejo, jih spravijo v proračun občine – ge. Štucinove danes ni, pa me zanima, ali je to integralni del proračuna ali separatni, kar bi bilo zanimivo slišati, ali lahko porabimo še za kaj drugega, ampak ker je ni, tega ne bom spraševal, torej pride v občino in le-ta ta denar porabi za vzdrževanje in ne za nove investicije. Občina pa ima hkrati pravico, da se 50 % po istih pravilnikih te omrežnine odpove preko t.im. subvencije. To je ravnokar tudi ga. načelnica potrdila in zato je moj drugi in tretji predlog, da se pravilnik spremeni v tistem delu, da izglasujemo sklep, da se v letošnjem letu nameni s strani občine 50 % subvencija za omrežnino, za vodarino in 50 % subvencija za omrežnino za kanalščino. S tem smo prihranili občanom dodatnih 5 € iz tistega računa. Potem pridemo še do tretjega vira, kjer bi lahko kaj prihranili, če se bomo tako odločili, nekateri ste ga tudi že omenjali in ta konkreten tretji vir je ali vodarina kot taka, ki je bila mimogrede tudi povišana za 100 % s tem istim pravilnikom, ali pa kanalščina kot taka. Tudi v primeru, ko bi želeli spustiti vodarino in kanalščino, se postavljajo različni modeli, kako to lahko naredimo. Sam predlagam, da se ta vodarina ali kanalščina spet znižujeta preko subvencije. Zakaj subvencije? Zato, ker subvencija je nekaj kar je tudi po evropskem redu dovoljena, če gre za nepridobitne dejavnosti. Ko govorim o subvencioniranju, imam vedno in izključno tudi pri ostalih členih v mislih subvencioniranje nepridobitnih dejavnosti, kamor spadajo tudi gospodinjstva. Ne nanaša se pa to na poslovni sektor, to moramo biti jasni. Kajti v kolikor bi šli v subvencioniranje poslovnega sektorja, potem pa res bi lahko imeli kakšne probleme z ugotavljanjem konkurenčnega prava in kršenje konkurenčnega prava EU-ja. Kolikšen znesek naj bi bil primeren za znižanje te vodarine ali kanalščine? V vmesnem obdobju sem bil opozorjen, da smo lani v aprilu prvič sprejemali sklep o povišanju samo vodarine in da smo ga dvignili nekoliko manj kot je sedaj predlog. Če bi

želeli samo uveljaviti naš sklep iz aprila lanskega leta, bi to pomenilo, da se subvencija zniža, v tem primeru za cca 15 %. S tem bi vodarino tudi spustili za 15 %. Če seštejem vse te ukrepe, ki sem jih navedel, se dvig iz 17 € ne bi končal na 43 €, ampak bi prišel nekje na 30 €. Kaj bi se zgodilo? Šele če vse to izvedemo, kar sem povedal, bomo izpolnili županovo obljubo, da bo dvig samo 50 % od tega, kar je bilo dvignjeno. To je bila interpretacija, ki so jo mediji povzeli – ali jo je kdo namerno podtaknil ali ne, to ni moj problem. Obljube županov so bile, da bomo to zvišanje prepolovili. Ampak sedaj sem vam razložil, kaj vse je treba sprejeti, da bomo zvišanje dejansko prepolovili. Te predloge za prepolovitev imam pisno pripravljene in jih bom seveda posredoval ko bo čas za glasovanje. Zavedajmo pa se kompleksnosti pri naših debatah in bodimo konkretni. Nalašč sem bil konkreten, ker sem zasledoval cilj zmanjšanja obremenitve prebivalstva znotraj zakonskih možnosti in hkrati ne sprejeti ene odločitve, ki je pa populistično gledano najbolj primerna in priročna, in to je enostavno izničenje ali pa ukinitev celotnega pravilnika. Če to naredimo, če danes dobesedno prekličemo pravilnik v celoti, potem res postavimo podjetje Vodovode v zelo čudno situacijo, ki bo lahko tudi na nek način ogrozila njihovo poslovanje. Mimogrede, če hočemo biti tokrat za razliko od zadnjič, odgovorni, ne moremo samo prelagati problemov v bodoče. Danes jih lahko vsaj v večjem delu rešimo.

Svetnik Silvester Plesničar: Veliko tega, kar sem mislil povedati, sta povedala že g. Tratnik in g. Golob. Vendar moram poudariti eno stvar iz mojega vidika, kar se mi zdi zelo preprosta zadeva. Danes smo spet dobili dopolnitev odloka in zdi se mi, da je prišel preveč na lahko na naše mize. O vodi govorim zelo spoštljivo in sem verjetno eden izmed tistih redkih ljudi, ki tu sedimo, ki sem kot otrok nosil vodo kilometer daleč, ko je bila suša. Vem, da voda mora imeti tudi ceno, vendar do te cene moramo priti na demokratičen način in ne z nekimi prikrivanji in sprenevedanji, tako kot se je zadnjič zgodilo, da smo bili zavedeni. Mislim, da je treba zadnji sklep razveljaviti, ker bomo samo na ta način rešili problem. Če potrdimo ta predlog odloka, kaj rešimo s tem? Nič. Če pa ga ne potrdimo, velja tisti odlok, ki smo ga sprejeli zadnjič. Torej smo spet pred dilemo in bomo zadevo tako zamotali, da jo ne bomo več rešili. Najbolj enostavno bi se to rešilo tako, da se razveljavi zadnjič sprejeti sklep.

Svetnik dr. Robert Golob: Da ne bo izpadlo, da slučajno zagovarjam to šlomastiko, ki jo dobivamo na mizo iz občinske uprave, ker je dejansko šlomastika in kaže popolnoma nepoznavanje, ne samo neodgovornost tega področja. Kljub temu bom ugovarjal kolegu Plesničarju. Če danes samo razveljavimo odlok, s tem nismo rešili problema. Preložili smo ga na eno naslednjih sej, kjer bo ista občinska uprava verjetno z enakim odnosom do tega področja prišla s kakšnim butastim predlogom. Mislim, da moramo biti danes bolj odgovorni in poskusiti zadevo sami rešiti, čeprav so drugi za to plačani in mi ne. Pa ne zaradi nas, zaradi ljudi, da bodo dobili končno na mizo kakšno je stanje in da bodo vedeli, da je situacija sedaj do konca leta vsaj rešena. Če bomo samo preklicali, te informacije ne bomo dali. To je moj problem, ki ga vidim jaz, če bomo samo preklicali tarifni pravilnik. Čeprav sem tudi jaz najprej mislil, da to vrzimo dol in pokažimo, naj se potrudijo. Enostavno ne verjamem, da se znajo potruditi ali pa da se hočejo potruditi, sicer bi se že potrudili za to sejo. Župana niti tu ni, toliko ga zanima voda!

mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Golob, lepo prosim, na začetku sem jasno povedala, zakaj je župan danes odsoten, to je zaradi izredne seje. Malo manj populizma, g. Golob.

Svetnik Boris Rijavec:

Zelo kratko repliko. Mislim, da se v celoti strinjam z Robertom, ko je prej debatiral in nakazoval, kje so problemi in kako se jih da rešiti. Gre samo za to, da se strinjam s tistimi, ki govorijo o tem, da bi bilo potrebno danes dejansko sprejeti sklep, da razveljavimo sklep o sprejetju tarifnega sistema iz prejšnje seje. Zakaj? Zato, ker zadevo ustrezno rešimo, tako kot sem že prej govoril, samo, če sklepamo tudi o ceni vode, ki se pa nahaja v odloku o oskrbi s pitno vodo. Danes pa tega na seji nimamo. Zato je potrebno to zadevo razveljaviti in na naslednji seji v celoti obe zadevi – odlok o oskrbi s pitno vodo in tarifni sistem skupaj obravnavati in dobiti primerno ustrezno rešitev.

Svetnik Miran Müllner: Najprej moram protestirati, ker mislim, da se razprava vodi nepravilno, že s tem, ko je potrebno vlagati amandmaje, očitno smo malo sposobni sprejemati tisto, kar nekdo reče. Preden bi začel razpravo, bi prosil, če mi podaljšate čas za kakšno minuto. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Na glasovanje dajem predlog, da svetniku Müllnerju podaljšamo čas za razpravo na 10 minut. Glasujemo.

Od 29 svetnikov jih je 24 glasovalo za, 2 proti. Predlog je bil sprejet.

Svetnik Miran Müllner: Zahvaljujem se tudi tistima dvema svetnikoma, ki sta bila proti, ker sta glasovala po svoji vesti, tak kot pač sta. Že na prejšnji seji sem že kar nekaj stvari povedal, ki so držale in če bi imel možnost zadnjič vložiti amandma, bi ga vložil v tem smislu, kot mi je rekel en občan na ulici, saj verjetno se vi še spomnite časov, ko smo hodili v Standrež kupovati poceni Union pivo in Radensko; očitno bo treba v Italijo hoditi kupovat tudi našo vodo, pa jo bomo sigurno imeli cenejšo. Verjetno je temu res tako, da dobivamo na sejo mestnega sveta take odloke in so potem sprejeti. Verjetno sem tudi jaz ta dežurni krivec, čeprav moram reči, da v tem primeru nisem hotel ravnati nepopulistično, ampak resnično populistično in se zahvaljujem tem 3016 občanom, ki so podpisali peticijo. Ne bi rekel, da ulica dela revolucijo, ampak da je ulica samo ugotovila, da smo sprejeli eno stvar, ki enostavno ne zdrži vode, stvar, ki je šla preko meje. Čeprav je naš župan v medijih rekel, da je tudi v Kranju, Ljubljani tako in da je bil samo v Novi Gorici tak revolt. Hvala bogu, da je bil. Vesel sem, da Goričani to spremljajo in da bodo spremljali tudi naprej in da se tudi v bodoče ne bomo pustili žejne prepeljati čez vodo, kot je bilo v tem primeru. Po eni strani me malce žalosti to, da v tej razpravi s strani občinske uprave ni bilo povedano, da sem 8. marca vložil pobudo za današnjo točko. Danes v odgovorih niti besede o tem, ampak po poslovniku bi mi morali odgovoriti, da bo to uvrščeno in to prav zaradi tega, ker so ljudje ogorčeni. Na cesti, na ulici sem na žalost slišal vsaj 100 ali 1000 predlogov, kako bi se dalo priti do neke sprejemljive cene, ki jo v tem trenutku še nimamo. Stvar se je celo tako stopnjevala, kot vidimo, da Robert Golob predlaga eno zadevo. Nihče ni omenil KS Osek-Vitovlje, ki nam je vsem nam poslala sprejemljiv predlog, kako bi se reševalo probleme, pa nimamo stališča do tega predloga. LDS nam je predstavil svoje videnje za znižanje cene. Odbor nam je spet pokazal drugo videnje za znižanje. Zanimivo, da SD so tam samo zato, da glasujejo, ne povedo pa svojega stališča. Verjamem, da to, kar je bilo pripravljeno s strani županov (čeprav našega nisem videl tam zraven, ampak recimo da je bil), da bodo rekli, da je to dobro in da je sprejemljivo. Se pa strinjam z vsemi tistimi, ki so rekli, da je to protizakonito. Tu ni malo protizakonito ali pa dosti protizakonito. Tu je samo – je ali ni. Dejstvo je, da posledica vsega tega, kar je bilo do sedaj, je to, da je protizakonito. Če je protizakonito, naš župan tega ni zaznal pravočasno in tega ni zaustavil, kot mu to narekuje statut. Zato mislim, da

je naša dolžnost, da to ugotovimo s sklepom in tako kot je marsikdo od vas predlagal, da prekinemo sejo, da se ponovno usedemo in da pripravimo sprejemljiv tarifni sistem in da dobimo sprejemljive zadeve. Čeprav je to težko, ker so predlogi precej diametralno nasprotni. Svojega predloga ne bom dajal zaradi tega, ker dokler prodajamo v sosednjo Gorico sosedom Italijanom vodo po nižji ceni kot jo dajemo našim ljudem, je zame sploh izpod nivoja govoriti o ceni vode v MONG. Če tega nihče v tej občini ne vidi in če v tej državi tega nihče ne vidi, potem ni čudno, da se nam dogaja ulica, kot pravijo. Po zadnji seji in v vsem tem času mi je skoraj pregorel telefon. Zaradi tega pozivam podžupanjo in tudi občinsko upravo ter Vodovode, da v tem trenutku tako delujejo, da dobimo nek primeren predlog. Tako kot imamo tu predlog in če gremo po proceduri, ali imaš amandma ali ga nimaš, ali si za ali proti, ne bom dosegli nič. To je bil tudi moj namen in verjetno je bil to namen tudi vseh tistih, ki so podpisali to peticijo. Vendar to sploh ni pomembno. Pomembno je to, da hočemo nekoga prepričati, da se je od včeraj do danes nekaj drastično spremenilo, vendar se ni. Na srečo imamo tako lepo deželo, voda nam še vedno izvira, vodovode take kot so bili včeraj, jih imamo tudi danes in ne vidim razloga, da bodo jutri kaj boljši, mogoče v Grgarju bodo skopali vodovod, vendar do Ravnice bo že težko prišlo. Izgleda kot da je konec sveta in ne vem, zakaj si ne bi vzeli še malo časa in se začeli pogovarjati in sprejemati nekatere stvari, ne po sili tega, da nekdo nekoga preglasuje, ampak, da nekdo, ki je na oblasti, tistega, ki ni na oblasti, kdaj posluša.

Svetnik Valter Vodopivec: Predsedujoča, lepo prosim, da ko usmerjate potek in vsebino teh razprav, vse sprejemam kar je neposredno v povezavi s samo temo, vodo, ceno vode in višino računov; ne morem pa poslušati diskvalifikacij vse povprek in vseh povprek.

Svetnik Miran Müllner: Ker je g. Vodopivec meni repliciral, ravno to kaže na to kar sem govoril. To niso diskvalifikacije, to je, da povejte in sprejemajte stvari, ki se vam povedo. Nasprotoval sem že na prvi seji, pokazalo se je, da to, kar imamo, da je to, potem pa to niso diskvalifikacije, ampak poskušajte razumeti, da so v občini tudi ljudje, da niste samo vi.

Svetnik Andrej Miška: Seveda imamo tudi SD mnenje o tej temi in mogoče bi bilo prav, da ga tudi povem. Gospodarske javne službe so zelo zanimiva in vsem blizu tema in vsi se nekako nanjo razumemo, ker se dotikajo prav vsakega izmed nas. Gospodarske javne službe pravzaprav zagotavljajo dobrine, ki niso prosto dostopne na trgu in zato jih vsaka država po svoje regulira, tudi naša ni izjema. To področje je dokaj zapleteno in zaobjeto v številnih pravilnikih, zakonih, podzakonskih aktih, operativnih programih in je relativno zapleteno vse to zložiti skopaj. Zato se ne čudim, da lahko pride tudi do nerazumevanja. Ko govorimo o zagotavljanju pitne vode vsakemu prebivalcu v naši občini, se seveda vsi strinjamo, da je to potrebno narediti. Strinjamo se, da je potrebno zagotoviti zdravo pitno vodo, ne samo dovolj količine. Strinjamo se, da bi morala vsaka hiša imeti vodo. Če se spomnite, nedolgo nazaj je bivši svetnik opozarjal, da naselje v centru Gorice nima vode. Do pred kratkim Loke niso imele vode. Vsi smo se strinjali, da je potrebno vlagati v vodovodna omrežja. Seveda pa vsa ta vlaganja potegnejo za sabo tudi določene stroške, določeno amortizacijo in nenazadnje tudi ceno vode. Ko sem prej rekel, da država na tak ali drugačen način regulira to področje, regulira tudi ceno vode, ne samo vode, tudi kanalščine, odvoza smeti in zato je bilo v vsej novodobni zgodovini Slovenije to področje nekako pod regulacijo države. Voda se ni oblikovala prosto, ampak je bila večino teh 20 let zamrznjena. Voda se v zadnjih letih, v zadnjih15. letih pa prav gotovo ne, ni podražila, če ste opazili. Ko sem sam študiral (študiral sem komunalno gospodarstvo), je moj predstojnik, ki je predaval komunalno gospodarstvo, rekel, ljudje se razburjamo, če se voda podraža za 1 cent oz. takrat za 1 dinar, ko je m3 vode stal

približno toliko kot črna kava. Se pravi, 10.000 skodelic vode stane toliko kot ena kava. Danes s podražitvijo stane voda 0,8 €, to je toliko kot ena kava. In se še vedno razburjamo in je prav, kajti ta voda je postala draga zato, ker je nam standard padel. Trenutek, ki smo ga izbrali za dvig cene vode, je bil neprimeren, premalo premišljen in mogoče tudi pretiran. Vendar če sledimo temu, kar je g. Golob izračunal, je potrebno dodati še nekaj. Potrebno je dodati kolikšen rebalans bomo naredili pri proračunu, kajti v proračunu bo treba ta sredstva zagotoviti. Tudi Vodovodi morajo povedati svoje mnenje, kaj pomeni za njih 30 % znižanje vodarine. Nenazadnje vsi ti izračuni, ki so bili narejeni, niso bili narejeni na pamet. Strokovne službe občine niso mogle teh izračunov narediti kar tako, ampak so temeljili na izračunih strokovnih služb vodovodov. Tako da vse te stvari niso bile narejene na pamet, kot sem že rekel, ampak so plod strokovnega dela. Mi se pa seveda lahko politično odločimo, da tem predlogom ne bomo sledili, ampak da bomo politično znižali ceno vode na sprejemljivo raven, za katero mislimo, da bodo lahko občani plačali. Strinjam se, da bi znižali ceno vode. Tudi sam mislim, da je bilo to povišanje previsoko. Koliko znižati, pa v tem trenutku ne bi mogel reči zato, ker pred sabo nimam izračunov, kaj pomeni to znižanje, ki ste ga mnogi od vas predlagali, za poslovanje firme, za zagotavljanje ljudem zdrave pitne vode, zato da bomo lahko, ko bomo odprli pipo, to vodo tudi pili. Zato se v tem trenutku ne morem odločiti za podpreti kakršenkoli drugi predlog, ampak samo predlog župana.

Svetnik dr. Robert Golob: Zanimivo, malo parodoksalne trditve tega izvajanja, na eni strani skrb za Vodovode in ne dvomi v njihovo strokovnost, na drugi strani pa brez konkretnega predloga, oz. še huje. Če se zgodi, da bomo pravilnik danes razveljavili, ker ne bi sprejeli kompromisnih predlogov, ki sem jih tudi sam v enem delu sooblikoval, bodo Vodovodi res nasankali, ker potem bodo obračunavali vodo po starem pravilniku. Po starem pravilniku ni več zvišanje 50 %, 100 % ali 200 %, ampak je nič. Tako da nekoliko se mi zdi taka drža, ki deluje načelno precej destruktivno ravno za Vodovode, ki naj bi jih branila. Kar se pa tiče tega, da bomo morali iz proračuna karkoli zalagati. V proračunu imamo postavko 780.000 € za investicijsko vzdrževanje. Ta postavka je v proračunu 2010 prvič v zgodovini proračuna in ni nič razdelana, kar pomeni, da do letošnjega leta nismo iz proračuna namenjali v to področje čisto nič. Če bomo sedaj namesto 780.000, ker bomo napr. znižali omrežnino po mojem predlogu kot je zakonsko dovoljeno na 50 %, namenili 390.000, bo to bistveno boljše kot nič in ne bomo nikjer nič zalagali. Vlagali bomo 390.000 več kot do sedaj. Če temu ni tako, potem se bojim, da imam napačno informacijo od tistih, ki so mi jo dali. Zelo se zahvaljujem za drugačne informacije, ko mi boste povedali, da smo že vlagali iz tega naslova kamorkoli iz proračuna.

Svetnik Andrej Miška: Mislim, da ni potrebno, da jaz to razlagam, ker to bi lahko povedala načelnica ali pa direktor Vodovodov. Znesek, ki je v proračunu, je tudi med prihodki občine. Se pravi, teh 790.000 je to, kar bi občina zaračunala Vodovodom za najemnino. Če tu zmanjšamo, najemnina pa mora biti poravnana, moramo iz drugih proračunskih postavk prestaviti na to proračunsko postavko razliko. Torej ne moremo znižati 350.000 in reči v redu, bomo pa manj naredili. Ne. Iz drugih proračunskih postavk moramo 350.000 prenesti na to postavko, da bo pokrita amortizacija.

Svetnik Miran Müllner: Čudi me, zakaj SD tega predloga niso dali potem že na prvi seji. Ampak pustimo to. Repliciral bi kolegu Miški. Mislim, da tu ne vzdrži vaša teza, ko ste primerjal, da bo sedaj voda stala kot ena skodelica kave. Se pravi, do sedaj je stala polovico skodelice kave. Ali se zavedate, koliko bo potem stalo eno pranje avtomobila – namesto 10 €, bo 20 €. Koliko bo stala tista voda, ki jo v Dornberku porabijo za čiščenje sodov? Koliko bo stala potem ena skodelica kave? Vse to prinaša za sabo podražitve, zato ker je voda

specifična stvar. Koliko bo stal m3 betona, če bomo še gradili? Lahko bi vam dal še najmanj 50 takih primerov, vendar mislim, da to ne zdrži. Tudi tu bodo podražitve. Če je to namen, da podražamo celo Novo Gorico, da to potegne za sabo celo verigo, mislim, da to ni argument za argumentirati, da je šla vodarina 100 % navzgor. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Da bi prekinili to brezplodno repliciranje in prepričevanje, predlagam, da se vodje svetniških skupin usedemo skupaj z direktorjem Vodovodov, z go. načelnico, da pregledamo konkretne predloge, ki ste jih, spoštovane svetnice in svetniki, pripravili in se dogovorimo za nekaj primernega, kar seveda tudi sprejmemo.

Svetnik Andrej Miška: Strinjam se z vami, da bo to vse potegnilo za sabo. Ampak 15 let cena vode ni bila dvignjena. Ne morem reči kateri procent je pravi, zato sem rekel, da ne morem podpreti nobenega vašega predloga. Ne morem reči 50 %, potem pa Vodovodi zaradi tega ne bodo mogli zagotoviti zdrave pitne vode za vse ljudi, bodo epidemije in drugi problemi, če zbanaliziram stvari do konca. Zato morajo to povedati strokovne službe Vodovodov, katero je tisto minimalno povišanje, kateri so tisti stroški, ki jih še lahko zmanjšajo zato, da bodo čim manj znižali vodo. Po izračunih Vodovodov, ki so bili osnova za to zadnje povišanje, so to minimalni stroški. Pod to ne morejo iti.

Svetnik Valter Vodopivec: Imam predlog. Sem sicer električist in voda in elektrika ne gresta prav skupaj, vendar sem se vrnil na zapisnike in gradiva 25. seje 10. januarja 2009 in tam je bil predlog sklepa o podražitvi vodarine na 0,59 €/m3, kar pomeni približno 50 % dviga stare cene prej veljavne tistih 40 centov. Ni mi jasno in ne razumem, od kje je prišel100 % dvig na prejšnji seji. Zato predlagam, da bi morda potrdili, ker tisti sklep smo tudi sprejeli, tudi ceno smo sprejeli, res da z odlogom, ko bo prišla potrditev z ministrstva itd., vendar cena je 0,59 €. Predlagam, da uveljavimo tisti sklep z ostalimi zniževanji omrežnin in vse ostalo ter rečemo naj javno podjetje pripravi nov, utemeljen predlog, če je pač potrebno kdaj v kakšni dinamiki dodatna ali pa nova korekcija cene vodarine. Na ta način mislim, da se bomo izvlekli iz te godlje, v katero smo zašli. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Kot sem rekla, počasi bi zaključevali z razpravami, replikami, ker to ne pelje nikamor in se bomo skupaj usedli in dorekli stvari vsi tisti, ki imate predloge.

Svetnik Božidar Slivnjak: Močno stojim za besedami, ki jih je rekla kolegica Gortnarjeva. Vodo smatramo kot živilo in me tisto pranje avtomobilov in tisti, ki gradijo, bolj malo zanimajo. Tistile lahko rešujejo tehnično vodo na drugačen način. Kar se tega tiče, kvalitetno vodo smo bržkone pripravljeni tudi dobro in korektno plačati. Kot drugo je pa replika na Goloba v tem smislu, da se mi zdijo zelo zdravi predlogi, ampak izkušnja izpred par sej nazaj, ko smo sprejeli sklep zelo na hitro in se nam je potem zataknila kost v grlu takoj s preklicem sklepa (veste kateri primer je to bil, parkirišče in podobne stvari), tega si sedaj ne bi želel ponoviti. To pomeni, da grem močno na to, da se res sklene en sklep kot je bil predlagan, da nekaj velja, torej da se usedejo predsedniki svetniških skupin in spravimo en vmesni sklep, ki ga bomo lahko prečitali, predelali in sprejeli.

Svetnik Miran Müllner: Hvala, ker ste mi dali še eno možnost za repliko. Uporabil jo bom samo v tolikem času kolikor mi dovoljuje poslovnik mestnega sveta, niti sekunde več. Dobil sem tri replike iz vrst svetniške skupine SD. Zame v tem primeru je voda enaka, tako za tistega, ki jo pije ali pa za tistega, ki jo uporablja v gospodarstvu za svoj

obstoj. Tu govorimo le o ceni. Hotel pa bi poudariti, da ne vem, če vam je jasno, koliko ljudi je v Novi Gorici brezposelnih, koliko jih je v Sloveniji in kako bodo ti ljudje plačevali take položnice, kot ste predlagali na prejšnji seji. Mislim, da počasi prihajamo do tega, da bo potrebno dobiti neko rešitev. Vendar neko ocenjevanje vsevprek zaradi tega, da bi podprli županov predlog, pa res ni okusno. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Müllner,dovolite še meni repliko. Socialnim kategorijam plačujemo račune na mestni občini.

Svetnik Srečko Tratnik: Kratka replika g. Vodopivcu oz. v bistvu zahvala za podatek, ki ga je povedal. Kajti podatek, ki ga je on danes povedal, je po mojem spominu v nasprotju s tem, kar smo slišali zadnjič. Namreč, podatek, ki ga imam jaz v spominu iz zadnje seje, da o višini povišanja vodarine oz. ceni vode ne bomo diskutirali, ker smo to že lani sprejeli. Vendar očitno je prišlo tudi tu do neke demagoške razprave. Zadnjič smo imeli na mizi povišanje za 100 %, g. Vodopivec je pa prebral sklep, kjer smo dvignili za približno 50 %.

Svetnica Jožica Bone: Ne vidim potrebe, da bi se sedaj sestajali vodje svetniških skupin. Ali se bomo gor kregali še eno uro? Saj danes ne bomo prišli do zaključka. Strokovne službe naj temeljito dodelajo zadevo in pripravijo predlog za naslednjo sejo. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Ga. svetnica, imamo konkretne predloge, konkretne amandmaje na mizi in želim, da jih uskladimo, ne pa, da se poslovimo brez potrebnih zaključkov po dveurni razpravi. Odrejam 20 minut odmora. Prosila pa bi direktorja Vodovodov, načelnico oddelka, vodje svetniških skupin in vse, ki imate konkretne predloge, da stopimo do zelene dvorane, se v tem času uskladimo in pridemo z usklajenim predlogom ponovno na mestni svet.

Svetnik Anton Kosmačin: Postopkovno. Ga. predsedujoča, mislim, da je to skregano z vso zdravo logiko in pametjo, da pridete na mestni svet s takim predlogom, ki ni vreden nič. Sedaj boste pa v dvajsetih minutah vodje svetniških skupin, pa naj mi nekateri ne zamerijo, ki o tarifnem sistemu nimajo pojma, uskladili in pripravili sklep, ki ga bomo sprejeli. Na naslednji seji bomo spet ugotovili, da smo sprejeli neumnost, še večjo kot prejšnjo. Ali bomo takrat še enkrat to ponovili? Zaradi tega smatram, da je predlog ge. Bonetove pravilen. Na naslednjo sejo mestnega sveta naj pride predlog, ki je vreden razprave. Današnji predlog ni vreden razprave, zato se pa tudi nisem oglasil. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Kljub temu, tu imamo konkretne predloge in do njih se bomo opredelili. Zato prosim, da se dobimo v zeleni dvorani.

Po odmoru je bilo na seji prisotnih 23 svetnikov. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Sklepčni smo, zato lahko nadaljujemo s sejo na točki, ki smo jo prekinili. Dogovor vodij svetniških skupin je bil tak, da to točko prekinemo in vse predloge, ki ste jih dali, bomo posredovali strokovnim službam in javnemu podjetju Vodovodi in kanalizacija, da jih proučijo in naslednji torek bi nadaljevali s sejo samo s to točko. Ta predlog sklepa bom dala na glasovanje, seveda s tem, da bi prosila vse tiste, ki ste dali kakršenkoli predlog, da bi ga posredovali v pisni obliki. Do sedaj imam predloge

LDS, predlog župana, predlog Liste Roberta Goloba in predlog KS Osek-Vitovlje. Vse ostale svetnice in svetnike, ki tega še niste storili prosim, da to storite v pisni obliki, če ne danes, pa mogoče tudi jutri oddate službi mestnega sveta.

Svetnik dr. Robert Golob: Vseeno bi opozoril na eno stvar, ki se ji reče izstavljanje računov in pravna podlaga. Ponovil bom: Vodovodi so izstavili na podlagi tega pravilnika račun, ga stornirali, izstavili dobropis in nov račun po starem pravilniku. To pravno ne vzdrži, čeprav nam je vsem všeč, da so to naredili in ljudem tudi. Vendar pravno to ne vzdrži, ker uporabljajo pravilnik, ki smo ga že povozili z novim. Zato najmanj kar je, bi morali danes sprejeti sklep, da se izvajanje današnjega pravilnika ne uporablja do nadaljnjega. Ne more biti to, da danes to točko prekinemo in sprejmemo tak sklep, ker s tem ustvarimo pravno podlago za sedanje stanje, dobesedno legaliziramo sedanje stanje. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Če se spomnite, tolmačenje je bilo, da to velja od sklepa mestnega sveta. Legalno je pokrito. Sklep mestnega sveta pa je bil prejšnji mesec, 18. februarja. Za januar je ta stvar popolnoma v redu.

Svetnik dr. Robert Golob: Ne, račun, ki je šel ven, je bil tudi za januar in februar in račun za marec bo tudi šel kmalu. Mislim, da se prav po nepotrebnem igramo s tem. Poudarjam, Vodovodi so naredili korak, ki je vsebinsko pravilen, pravno ga pa moramo mi podpreti, ker ga oni sami ne morejo. Zato je prav, da bi naš pravilnik, ker če se spomnite, tudi eden od sklepov župana je bil, da stopi v veljavo šele s 1. 4., danes mi o tem ne bomo glasovali, da takrat stopi v veljavo, zato pa moramo glasovati vsaj o tem, da se zadrži izvajanje tega pravilnika. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Ali zamudimo, če to naredimo v torek, nekaj dni kasneje? Gre za to, da se takrat res oblikujejo stvari, ki bodo usklajene.

Svetnik Valter Vodopivec: Hotel sem samo to reči, da bi v torek zadevo zaključili.

Svetnik Boris Rijavec: Jaz pa mislim, da kljub vsemu, ali jo bomo v torek, sredo, ponedeljek zaključili ali ne vem kdaj, je stvar v tem, da v kolikor danes ne razveljavimo sklepa o sprejetju tarifnega sistema, je izdaja računov in dobropisov v neskladju – tako kot pravi Robert, s pravili in zakonom ter sprejetimi sklepi. V bistvu moramo to razveljaviti, ker ta zadeva tako kot smo jo sprejeli zadnjič, velja s 1. 1. 2010. Če danes tega ne sprejmemo, so oni dejansko v neskladju z našimi sprejetimi sklepi. Še nekaj je, sicer to je treba preveriti. Nekje sem zasledil oz. imam v mislih, morda se tudi motim, da je bilo rečeno, da v kolikor vse občine tega ne sprejmemo, ta zadeva ne velja. To je treba preveriti in če je temu tako, potem pa res ni treba, da to danes sprejmemo.

Svetnica Jolanda Slokar: Če je župan ugotovil, da je sklep nezakonit za nazaj, on lahko sklep zadrži.

Svetnica Boža Mozetič: Že na svetniških skupinah sem predlagala, da se zadrži izvajanje zadnjič sprejetega tarifnega sistema dokler ne bodo sprejete te spremembe, ki so danes predlagane. Mislim, da je to najbolj prav. Kajti mi ne vemo, če bo naslednja seja sklepčna, mogoče bo

naslednja seja šele čez dva meseca. Če pa imamo ta sklep, potem smo sigurni, da se ta tarifni sistem, ki je bil zadnjič sprejet, ne bo izvajal.

Svetnik Miran Müllner: Strinjam se s tem, kar je Jolanda rekla, da je župan ugotovil, da je to nezakonito, upam, da je res to ugotovil. Mi to potrdimo in enostavno potem obstaja neka pravna podlaga za tisto, kar je rekel Robert. Če je župan to ugotovil, je super, sicer sem jaz to ugotovil že prvi dan po seji. Župan pa ga ni zadržal, kar pa je potrebno storiti. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: To, kar je ga. Jolanda Slokar rekla, velja, se pravi, da uporabi župan to svojo pravico, da po potrebi zadrži, sicer pa bi to zadevo uredili v torek. Če je sklep nezakonit, ga ima župan pravico zadržati. Govorim samo o možnosti zakonitosti, se pravi, da v tem primeru ima župan to pravico in vem, da ne odločamo mi. Ampak mislim, da župan tega ne bi naredil.

Svetnik dr. Robert Golob: Ne glede na to, ker takega sklepa župana nismo dobili, niti v obrazložitvi, bi predlagal, da se glasuje o naslednjem predlogu sklepa, ne amandmaja: mestni svet ugotavlja, da je sprejeti pravilnik v nekaterih svojih postavkah nezakonit. Zato se njegovo izvajanje do nadaljnjega zadrži. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Če g. Golob vztrajate, bom dala to na glasovanje. Najprej dajem na glasovanje predlog g. Goloba, ki ga je citiral. Vam je vsem jasno, ga ni treba ponavljati?

Svetnik Valter Vodopivec: Naj še enkrat ponovi predlog.

Svetnik dr. Robert Golob: Mestni svet ugotavlja, da je tarifni sistem v nekaterih postavkah nezakonit, zato se njegovo izvajanje do nadaljnjega zadrži.

Svetnik Valter Vodopivec: Ne morem podpreti takega sklepa, ker ne vem, kje je nezakonit.

Svetnik Miran Müllner: Repliciral bi kolegu Vodopivcu. Saj mu je že kolegica Jolanda povedala, da je tudi župan ugotovil, da je nezakonit v tistem delu, kjer ga sprejemamo za nazaj. To je pravna podlaga, da ga zadržimo.

Svetnik Srečko Tratnik: Da smo precizni. V obrazložitvi za spremembo odloka, ki nam jo je dal g. župan, piše, da retroaktivna veljava ni dovoljena. Po moji oceni »ni dovoljeno« in »protizakonito« ni eno in isto.

Svetnik Marjan Pintar: Mislim, da nima smisla, da bi tu naštevali vse nezakonitosti. Jaz sem tudi eno povedal. Ampak menim, da bi morda res tako napisali, da mestni svet meni, da so nekatere določbe tarife v nasprotju z zakonom, zato predlaga, da se začasno zadrži in ponovno vrne v obravnavo na sejo mestnega sveta. mag. Darinka Kozinc, podžupanja:

Odlično. Je ta sklep, ki ga je citiral svetnik Pintar, sedaj jasen? G. Golob ste zadovoljni s to dikcijo? V redu. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki ga je oblikoval svetnik Pintar. Glasujemo.

Od 26 svetnikov jih je 24 glasovalo za, 2 proti. Predlog sklepa je bil sprejet.

Sedaj dajem na glasovanje še sklep, ki je bil usklajen na svetniških skupinah, da v torek nadaljujemo to točko od tu, se pravi od razprave naprej in seveda z vsemi predlogi, ki ste jih danes dali na seji, ki jih prosim podajte v pisni obliki do jutri g. Ljucoviču, da bodo potem strokovne službe skupaj z Vodovodi to uskladile.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Lepo prosim, ga. predsedujoča, rad bi vas opozoril na zadevo, ki smo jo ravnokar predlagali v zeleni dvorani in upam, da ste slišali. Predlog je bil, da se dobimo na izredni seji za to točko. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Vsebine to ne spreminja. Lahko je to tudi izredna seja. Hvala za to opozorilo. Glasujemo o predlogu, da bo v torek ob 14. uri izredna seja s 7. točko dnevnega reda. Glasujemo.

Od 26 svetnikov jih je glasovalo 23 za, 1 proti. Predlog sklepa je bil sprejet.

Svetnik Valter Vodopivec: Samo en prijazen apel imam. Glede na sklep, ki smo ga predzadnjega sprejeli, da se zadrži izvajanje odloka, apeliram na vse svetnice in svetnike, da zagotovimo, da bo tista izredna seja sklepčna.

8. točka dnevnega reda Predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu ZBDVS Predlog sklepa o javni razgrnitvi OPPN ZBDVS mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Ime tega odloka je marsikoga zmotilo.

Poročevalec: Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor Odlok, ki je predložen mestnemu svetu v prvo branje, se nanaša na dopolnjeni osnutek OPPN ZDBVs. Ta OPPN obravnava zadnji skrajni severni del z iztekom v Sočo odvodnika za visoke vode, ki nosi to ime. To je tehnično ime odvodnika, zato je bilo tako predlagano kot kratko in razumljivo ime. Takrat, ko je sprejemal sklep o začetku priprave OPPN, mestni svet ni imel nobene pripombe in je tak naziv sprejel. Seveda bi ga lahko poimenoval tudi kakorkoli drugače, če menite, da je bolj primerno, ampak naslov je glede na vsebino načrta ustrezen. Tudi sam načrt je bil zato potreben, ker odvodnik na tem mestu v svojem skrajnem severnem izstopu teče po območju, ki ga sicer ureja občinski lokacijski načrt za Športni park Solkan in ker takrat, ko je mestni svet sprejemal odlok o tem LN, še ni bila znana ta tehnična rešitev, je še nismo poznali in te trase LN ne vsebuje. Zato bi na tem mestu ta odvodnik ne imel pravne podlage za njegovo izgradnjo. Zato bo na tej trasi, kjer prečka LN, s sprejemom ga nadomestil in določil načine natančno kako, na kakšen način se ta

odvodnik umesti in tudi vse pogoje izvedbe, kaj vse je potrebno postoriti, da bo pravilno umeščen in da se tudi vse infrastrukturne naprave, ki so potrebne za navezovanje na sosednja območja, pravilno izvedejo. Poleg tega območja LN, ki ga na tem njegovem skrajnem južnem delu do meje z Republiko Italijo zaseda, vključuje tudi prehod čez železniško progo, in sicer tako, da uredi njegovo zavarovanje. Ta pomanjkljivost rešitve je bila v mestnem svetu spoznana že takrat, ko je sprejemal LN Športni part Solkan, vendar takrat ta del prehoda čez progo ni bil zajet na mejah LN in tako ni mogel te rešitve natančno prikazati in zanjo zagotoviti pravne podlage. To sedaj opravi ta prostorski načrt. Zaradi tega, da je ureditev tudi bolj celovita, zajame še tehnično komunalno ureditev……do njenega priključka na Cesto IX. Korpusa in takoj pri prehodu čez železnico še začetni odcep proti jugu v smeri proti poslovni coni Solkan. Ta dopolnjeni osnutek pomeni, da je bil osnutek načrta pripravljen in poslan vsem soglasodajalcem oz. relevantnim nosilcem urejanja prostora v pregled in s prošnjo, da podajo svoje smernice in na podlagi teh smernic še usklajen z njimi, je postal dopolnjen osnutek, ki je tako primeren za to, da se ga javno razgrne, da se javno obravnava. Zato se ta današnja obravnava v mestnem svetu za odlok šteje, da ga mestni svet obravnava v prvem branju. Za sam načrt pa velja, kot je pri nas običaj, da se vse pripombe iz današnje razprave štejejo tudi kot pripombe svetnikov v javni razgrnitvi zato, da jih ni potrebno ponovno podajati v času javne razgrnitve. Istočasno, če mestni svet ugotovi, da je to primerno, da je načrt primerno pripravljen za ta namen, tudi sprejme sklep, da se javno razgrne z navedbo kjer bo razgrnjen in v katerem obdobju. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odbori niso imeli pripomb. Odpiram razpravo.

Svetnik Silvester Plesničar: Rad bi samo vprašal, kaj pomeni ta ZBDVs, da vemo vsaj, o čem govorimo. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Plesničar, preslišal ste, da sem na začetku povedala, da so imeli svetniki pripombo na to kratico, ki ne vemo, kaj pomeni. Je pa po obrazložitvi g. načelnika pojasnjeno, da je ta naziv povzet iz tehnične dokumentacije.

Svetnik Silvester Plesničar: Še vedno ne vem, kaj pomeni ZBDVs, ker jaz tehnične dokumentacije tu nimam.

Svetnik Andrej Miška: Pojasnilo: ZBDVs pomeni zadrževalni bazen deževnih vod, »s« bi moral biti pa z veliko začetnico, ker pomeni Soča.

Svetnik Marjan Pintar: Glede na to, da se je mestni svet komaj dokopal do vsebine te kratice in glede na to, da občinske odloke berejo tudi občanke in občani, vendarle predlagam, da se ta ZBDVs spremeni v to, kar je ravnokar g. Miška pojasnil. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Mislim, da bi lahko to dodali v oklepaju, če drugega ne.

Svetnik Božidar Slivnjak: Samo dopolnitev kolege Marjana. Naj bo tako tudi vnaprej. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Se še kdo prijavlja k razpravi? Če ne, dajem na glasovanje predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu ZBDVS. Glasujemo.

Od 25 svetnikov jih je 20 glasovalo za. Predlog odloka je bil sprejet.

Na glasovanje dajem še predlog sklepa o javni razgrnitvi OPPN ZBDVS. Glasujemo.

Od 25 svetnikov jih je 18 glasovalo za. Predlog sklepa je bil sprejet.

9. točka dnevnega reda Predlog sklepa o razveljavitvi sklepa o začetku priprave OPPN Ajševica

Poročevalec: Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor Mestni svet je pred časom sprejel sklep o začetku priprave OPPN Ajševica in kot se spomnite, je bilo to potrebno storiti na predlog Univerze v Novi Gorici, zato ker je izrazila željo, da bi na tistem prostoru se gradil univerzitetni kampus. Zato smo za ta namen sprejeli sklep, da se območje uredi z OPPN in povem že sedaj, kar bo predlog naslednje točke, na tem območju tudi sprejeli odlok, s katerim smo uvedli nekatere varovalne ukrepe, ki bi preprečevali zemljiške špekulacije na tem območju do časa realizacije programa. Ker pa je Univerza potem svoje namene in želje tudi spremenila in ker je mestni svet sam sprejel sklep o drugi lokaciji, na kateri se bo razvijal ta univerzitetni program, je ostal ta sklep nekako brez prave utemeljitve in brez prave vsebine. Ker si je Univerza tudi dovolj zgodaj premislila glede lociranja svojih programov, se sama izdelava tega OPPN pravzaprav niti še ni začela, tako da je tudi ukinitev tega sklepa brez vsake škode materialne. Je pa povsem na mestu, ker sklep govori o začetku priprave dokumenta za neko vsebino, za katero smo se pa medtem že odločili, da jo tam ne bo. Tako da predlagamo, da se ta sklep odpravi in čim tega sklepa ni več, potem tudi zmanjka podlage za varovalne ukrepe in naj se na enak način v naslednji točki odpravi tudi tisti odlok o posebnih varovalnih ukrepih za to območje. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odbor za prostor ni imel pripomb in odpiram razpravo.

Svetnik Tomaž Vuga: Iz formalnih razlogov ne nasprotujem temu predloga sklepa, vendarle pa le sprašujem nekaj. Gre za eno precej bolj zakomplicirano in daljšo zgodbo kot se iz tega sklepa izhaja. Gre namreč za to, da je to območje, ki je bilo predvideno sicer za Univerzo, edino razvojno območje, za katerega se še borimo v okviru OPN, kljub temu, da se proti temu območju sedaj odloča tako Zavod za naravno dediščino po eni strani, po drugi strani pa tudi kmetijci imajo nekatere pomisleke. Sprašujem to, ali s tem, ko umikamo tu zahtevo oz. odločitev mestnega sveta, da si na tem območju, ki je sedaj v pripravi OPPN, zmanjšujemo kaj svoje pozicije v pogajanjih tako z Zavodom za naravno dediščino kot s kmetijstvom, ali ne? Če zmanjšujemo, potem bi predlagal, da tega sklepa ne umikamo, ampak vztrajamo na tem, da na tem območju izdelujemo OPPN, pa čeprav spremenimo namen in namesto Univerze rečemo poslovna cona ali kaj podobnega. Namreč, še enkrat ponavljam, to je, ko bomo prišli do OPN in bomo o njem razpravljali, boste videli, še edina stvar, ki nam je ostala za razvoj Nove Gorice v prihodnjih obdobjih. Moje vprašanje torej je, kaj menite, ali s tem zmanjšujemo naše pozicije ali ne? Če ne zmanjšujemo, potem sprejmimo danes ta umik in bomo pač jutri sprejeli nov sklep, da se pripravi tam OPPN z drugo vsebino oz. z drugim imenom.

Svetnik Marjan Pintar: Tudi sam menim, da je področje, ki ga zajema ta sklep, vredno urbanistične obdelave, da imamo v naši občini premalo območij, ki so urbanistično obdelana in da bi bilo škoda, da tega območja ne bi urbanistično obdelali, seveda ne za namen Univerze, ampak za nek drugi namen. Tam imamo vendarle neke objekte, ki so vojaške narave. Sam menim, da ni razloga, da bi samo zaradi tega, ker smo drugo lokacijo določili Univerzi, enega območja, ki je po moji oceni primerno, da bi ga urbanistično obdelali, da bi preprosto umaknili ta sklep in tega ne bi delali. Mislim, da bo edina resna posledica, ki jo bomo s tem dosegli, da bomo sprožili nek proces trgovanja, v kolikor je še interes za trgovanje v tem trenutku in v bistvu poslabšali pogoje za ta odlok, ki ga bo prej ali slej tam potrebno pripraviti. Menim, da je smiselno tako sklep kot odlok obdržati v veljavi in čim prej pristopiti k izdelavi tega OPPN.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Podprl bi to razpravo, ker je del mojih razmišljanj. Vprašal pa bi g. načelnika, kakšen vzrok vas vodi, da sedaj predlagate umik? Na tem mestnem svetu smo bili vedno mnenja, da imamo premalo obdelav in da gledamo za tem, da bi dobili čim več zaradi tega, da kje pridobimo kakšne investitorje, da bi lahko nekaj delali. Kot se spomnim, že osem let govorimo o tej zadevi. Zelo me čudi in rad bi slišal razlog, zakaj ste prišli do tega predloga danes za ta umik. Če smo samo spremenili ime oz. spremenili lokacijo, to zame ni razlog.

Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor: Razlog pravzaprav je natančno ta, kot je bil naveden. Če grem po vrsti. Naše mnenje je, da si tu v strateškem pogledu nobenih pozicij ne slabšamo ali pa ničesar ne izgubljamo, kajti v procesu priprave OPN bomo te pogoje, ki jih postavlja varstvo narave, v vsakem primeru morali spoštovati na tistih ozemljih, kjer zahtevajo zaščito zanje, ne glede na to, ali se tam izdeluje oz. so znotraj območja OPPN ali ne. Na samem tem območju pa lahko v vsakem trenutku sprejmemo sklep o izdelavi nekega OPPN, ko bomo vedeli za kaj. OPPN je namreč izvedbeni dokument, ni strateški. Smiselno ga je delati takrat, ko veš, za kaj ga izdeluješ, se pravi za neko konkretno, znano vsebino. Sicer je zelo težko oz. nemogoče ga je delati kar za nekaj, če ne vemo, zakaj. Ravno zato, ker je ta zelo konkreten sklep, ker je bilo to namenjeno natančno Univerzi in ker vemo, da se bo program Univerze izvajal drugje, je evidentno, da je ta vsebina lažna, izmišljena. Tudi ukrepi, ki na njej temeljijo, so lažni. Zato menimo, da ni primerno, da si mestni svet to privošči in da je bolj spodobno in pravilno, da se ta sklep razveljavi. Ko pa se pojavi kompletna potreba po razvoju oz. umestitvi v tisti prostor nekega programa, v tistem trenutku sprejmemo sklep in začnemo delati OPPN za nek konkreten program. Sedaj v tistem območju so samo kmetijska zemljišča in nekaj stanovanjskih hiš in če to ostane v veljavi brez realne podlage, bomo kvečjemu lahko tistim stanovalcem po nepotrebnem povzročali kakšne težave, za katerega ni realnega razloga.

Svetnik Marjan Pintar: To, kar je sedaj načelnik povedal, kaže na dejansko stanje duha na področju prostorskega načrtovanja v tej občini. Prostorsko načrtovanje v tej občini izgleda tako, da nekdo, ki ima neko idejo, da bi nekaj nekje zgradil, mora iti h g. načelniku, ki mu bo to idejo kot primerno požegnal ali kot neprimerno zavrnil. To ni prostorsko načrtovanje. Prostorsko načrtovanje je, da poskušamo ugotoviti, kje bomo kaj razvijali na območju te občine, kako bo v globalnem smislu izgledal ta prostor za 5, 10, 20, 30, 50 let naprej. To ni načrtovanje iz rok v usta in ne more biti načrtovanje iz rok v usta. To, kar ste povedal, g. načelnik, je samo dokaz o tem, da je to, kar sem trdil, res – tako si vi to predstavljate. To vem. Tudi rezultati in tudi življenje v Novi Gorici danes to potrjuje.

Svetnik Tase Lazovski: Strinjam se s kolegom Marjanom in mislim, da bi morali v občini imeti v vsakem predalu najmanj šest projektov. Ko eden odpove, gremo z drugim, ko drugi odpove, gremo s tretjim naprej. Če res nimamo nobene ideje, sem močno razočaran. V tem primeru se bom dovolil podučiti, ali pa vzemite na drugi strani tu, prihranimo šest do osem mesecev časa. V teh šestih mesecih pa bomo vendarle našli nekaj pametnega, da se bo tam počelo. Prosim, ne opustiti te dejavnosti in službe naj pripravijo vsaj osnovne parametre tega. To je moje osebno mnenje.

Svetnik dr. Robert Golob: Replika na oba predhodna razpravljalca. V tem primeru bi vzel v bran načelnika zaradi tega, ker kljub temu, da se marsikdaj ne strinjam z njim v konkretnih zadevah, v tem primeru pa se strinjam z njim. Mislim, da je logično, da smo to področje rezervirali za Univerzo in ko smo se sedaj nadvse očitno in javno odločili, da Univerza ne bo več tu, se mi zdi do lastnikov in tudi do prostora kot takega nefer, da bi to območje bilo zamrznjeno kot neke vrste rezervat, kajti ta rezervat ostane lahko tudi še dvajset let, pa ne bodo mogli nič narediti. Nenazadnje imamo debato o OPN, ki jo lahko čisto enostavno izkoristimo tudi za to, kaj bomo na tem območju počeli. Zaradi teh sklepov napadati načelnika, mislim, da je bilo drugih priložnosti za kritičnosti več in se mi ne zdi oportuno, da ravno sedaj v tej točki razlagamo, kako je ta služba zanič.

Svetnik Tase Lazovski: Lepo prosim, ne obračati mojih besed drugače. Nisem rekel, da je služba slaba. Vedno sem pohvalil delo vseh služb. Dopuščam možnost, tako kot jaz grešim, da tudi oni grešijo, to je človeško. Prosim vas, nikoli ne omeniti, da sem jaz kritiziral kakšno službo v negativnem smislu. Daleč od tega. Vendar še enkrat poudarjam, smotrno pa je, tako delamo vsi, vsaj jaz, da imam verzijo ena, verzijo dva, tri, štiri.

Svetnik Tomaž Vuga: Tudi jaz s svojim predlogom in vprašanjem nisem imel namena napadati načelnika, ampak vzpodbuditi razpravo o tem, kaj je za našo občino najbolj primerno. Vsaj tisti, ki smo bliže temu dogajanju okrog OPN, vemo, da se ravno na tem območju dogajajo veliki pritiski na to, da bi tudi to območje črtali iz našega OPN in sprašujem, ali ne bi bil sklep mestnega sveta, da tam ostane priprava OPPN, čeprav mu spremenimo namen in ime, kot naša politična volja, ki jo bodo morali na koncu koncev enkrat tudi v Ljubljani ali pa v našem zavodu na Delpinovi upoštevati. Če skušam sedaj moj predlog zaokrožiti, je ta, da naj ta OPPN ostane, pa naj se mu pripravi novo ime in nova vsebina.

Svetnik Marjan Pintar: Upam, da je jasno, da vse, kar svetnik Robert Golob reče, ni res. Tudi jaz nisem žalil g. načelnika, tudi nisem imel tega namena. Tudi jaz sem zgolj povedal to, da bi pričakoval v tej občini veliko bolj proaktivno prostorsko načrtovanje in ne prostorsko načrtovanje iz rok v usta. Če pa ima kdo morda tam kakšno parcelo, ki bi se jo dalo sedaj prodati, mislim, da so to postranski interesi in da mora mestni svet gledati javni interes, interes razvoja te občine in da tisti, ki imajo tam morda parcelo, če bomo tam prostorsko obdelali, da bo morda še več vredna.

Svetnica Boža Mozetič: Hotela sem samo to reči, če imamo program, moramo v proračunu zagotoviti tudi denar. Ne moremo na nekem območju postaviti neke omejitve, ki trajajo lahko dvajset let. Če je nekdo lastnik neke parcele, jo ne more imeti blokirane, da z njo nič ne more narediti in ta

občina tudi, če ji ponudiš, nima denarja za odkup. Mora biti torej neka druga kompleksna politika ravnanja odkupa in prodaje nepremičnin v tej občini.

Svetnik Marjan Pintar: Replika. Ne razumem, zakaj dvajset let. Menda ta mestni svet, ki mu jeseni poteče mandat, ne sprejema sklepov za dvajset let naprej. Menim, da bi temeljna izhodišča za ta akt morali dobiti še v tem mandatu in da bi morda celo kaj konkretnega naredili iz tega. Sicer pa, kje pa bo nekdo investiral v nek projekt? Če bo nekdo prišel v Novo Gorico, bo iskal nek prostor, ki je urbanistično obdelan, kaj mu bomo ponudili? To, kar mu ponujamo že leta.

Svetnik dr. Robert Golob: Zamrznitev razpolaganja z zemljišči je najstrožji možni ukrep, ki ga ima občinska uprava ali mestni svet, da poseže na neko območje. To se sme početi in je moralno, če ne zakonito samo takrat, ko imamo javni interes. Danes pa ugotavljamo, da sploh ne vemo, kaj bi tam počeli iz vidika javnega interesa. Kako lahko potem razmišljamo o tem, da bomo zamrznili območje, za katero ne vemo, zakaj ga zamrznjujemo?

Svetnik Marjan Pintar: Prosil bi kolego Roberta Goloba, da poskuša ugotoviti, pri kateri točki dnevnega reda smo.

Svetnica Boža Mozetič: Hotela sem samo reči, da imamo planirano tudi zahodno obvoznico, sedaj govorim na pamet, potem ponudijo ljudje občini v odkup zemljišče in občina najprej uveljavi predkupno pravico, potem, ko ponudijo, pa ne kupi. Vsaj neko kontra ponudbo bi lahko dali ljudem. Ljudje imajo zemljo, tam bo neka obvoznica, ki bo lahko zgrajena čez sto let, ljudje sedaj ponudijo, pa jo ne odkupimo. Morali bi delati sistematsko, da bi po neki primerni ceni lahko tudi sami ponudili tistim lastnikom, da se odkupi zemljišča, ki so pač predvidena za nek projekt v tej občini.

Svetnik Rajko Harej: Mislim, da moramo biti korektni. Načelnik je naredil samo tisto, kar je moral. Tam imamo eno zemljišče, ki je imelo svoj namen, tega namena ni več in če tega ni več, OPN ni mogoče peljati, ker je pač zakonodaja taka. Načelnik je povedal, da na zemljiščih, ki jih še imamo, nimamo ideje. Pričakovati od načelnika, da on reče, kaj tam bo, verjetno ni prav. Mislim pa, da se je pod to gradivo g. župan podpisal, se pravi, cela uprava nima ideje, kaj bi se tam dogajalo. Razumem tudi go. Vugo oz. tiste drugačne pritiske, da bi tam bile kakšne druge stvari, ampak ni načelnik tisti, ki bo nosil ideje. Mislim, da smo svetniki bolj motivirani za take stvari, predvsem pred volitvami. Tako da napadati nekoga, ki je samo naredil tisto, kar je padlo s potezami ven, ni prav.

Svetnica Jolanda Slokar: Najbrž imajo ideje tudi na upravi. Imam en predlog. Recimo oddelek za gospodarstvo, ko išče prostore za obrtne cone, kriza ne bo vedno trajala in tako kot sta prej svetnika Vuga in Pintar rekla, najdimo en prostor in tam je idealen prostor za obrtne in poslovne cone. V bistvu dajem pobudo oddelku za gospodarstvo, da s tem, ko ne bo Univerze, da se tisto področje opredeli prav za to dejavnost.

Svetnik dr. Robert Golob: Ker že ne vem, o kateri točki govorim. V Novi Gorici obstajajo OPPN, tako za stanovanjsko gradnjo kot tudi za poslovno gradnjo. Če hočete, vam jih navedem z imenom in številko. Pa niso v izvajanju. Zato govoriti o tem, da danes v občini ni dovolj sprejetih načrtov za eno ali za drugo, žal ne zdrži. Ampak lastniki zemljišč na tistih

območjih, ki so že urejeni in sprejeti na tem mestnem svetu, nimajo interesa graditi in zato bomo sedaj še za neka nova območja za isti namen spet pri lastnikih brez da bi sploh ugotavljali njihov interes, omejevali njihovo namensko rabo. Če vemo, kaj bi tam radi imeli, če imamo ugotovljen javni interes, potem bi bila ta debata smiselna, da jo takoj preformuliramo v javni interes. Če ga nimamo, je res nesmiselno o tem debatirati.

Svetnik Andrej Miška: Tudi sam ne bom podprl predloga, da bi ukinili varovalni režim na tem območju, ker mislim, da je to eden od inštrumentov občine, ki ga ima za aktivno zemljiško politiko. Tu je možnost, da občina pride do zemljišč, da jih potem skozi spremembo OPPN tudi ustrezno opremi in tudi ponudi naprej. Če to danes sprejmemo, bo promet s temi nepremičninami stekel in z vednostjo, da jutri pa bomo sprejeli nov OPPN, bo tista zemlja sigurno dobila prave lastnike, ki bodo potem lahko s spremembo namembnosti dobro zaslužili. Občina pa bo samo omogočila tem, da bodo svoj interes uveljavili.

Svetnik Valter Vodopivec: Navezujem se na razpravo mojega predgovornika kolega Miške. Namreč, sprašujem načelnika ali tistega, ki je pristojen za to, da mi pojasni, če pri tej točki, ki je trenutno v razpravi, sprejmemo pozitiven sklep oz. podpremo predlog, da se razveljavi ta odlok, verjetno potem pri naslednji točki nimamo več kaj drugega sprejemati kot to, da razveljavimo oz. odpravimo odpoved prometa, ker nimamo več temelja, na podlagi katerega bi to prepoved lahko aplicirali. Zato v miru razmislimo, katera je prava pot na današnji seji.

Svetnik Miran Müllner: Replika oz. pojasnilo obema kolegoma, ki sta prej razpravljala. Dvakrat sta omenila, da bomo potem prišli do pravih lastnikov. Vodopivec se je vprašal, katera je prava pot. Zanima me, ali sedaj niso pravi lastniki oz. ali se prejudicira kdo je pravi in kdo je nepravi v tej državi? Ali to ni stvar tržnega gospodarstva oz. nekih drugih stvari?

Svetnik Valter Vodopivec: Repliciram Müllnerju, ker potvarja moje izvajanje.

Svetnik Andrej Miška: Ker žal ne morem prikazati navednic pravih v navednicah.

Svetnica Iva Devetak: Pravzaprav ni razprava, ampak kratka replika na to kar poslušam v teh razpravah mestnih svetnikov setniške skupine SDS in svetniške skupine SD, ki boste po vsej verjetnosti proti predlogu, ki ga je podpisal župan. Zato se sprašujem, ali naš župan podpisuje material in gradivo, ki ga pripravlja občinska uprava, kar na pamet, brez usklajevanja, ali je to zares prebral in se s tem strinjal. Seveda imamo vsi svetniki pravico do razprave, s tem se strinjam. Ampak tako kot teče razprava, se mi postavlja to vprašanje.

Svetnik Marjan Pintar: Replika svetnici Ivi Devetak. Kot veste, Liberalna demokracija je opozicijska stranka v tem mestnem svetu in ni bila na nobenih koalicijskih usklajevanjih in dopušča svojim svetnicam in svetnikom, da uporabljajo lastno pamet.

Svetnica Jožica Bone:

Enkrat za vselej bi rada razčistila, ker sem že postavila to vprašanje na mestnem svetu, kdo je sploh tu v koaliciji in kdo v opoziciji. Lepo prosim, enkrat razčistimo to, kdo smo mi in kdo ste vi. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Oddaljujemo se od predmeta razprave. To ni vsebina te točke.

Svetnik Anton Kosmačin: Repliko imam na vse po vrsti, predvsem pa na razprave svetnikov SD in LDS. Mislim, da zemljiško politiko v MONG že dvajset let vodi SDS brez S in v formalni in neformalni koaliciji z LDS. Kar se tega tiče, g. Pintar bi se verjetno moral ugrizniti v jezik, ker ste zadnji tu notri, ki bi načelniku…… mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Oddaljujemo se od razprave.

Svetnik Anton Kosmačin: Govorimo o spremembi OPPN na Ajševici. Če ne razumete tega, ga. predsedujoča, potem vam bom moral to narisati. Če imate dovolj abstraktnega čuta, vam bom tudi narisal, sicer vam bom poskušal obrazložiti z besedami. Da se točno ve, kdo pije, kdo plača in kdo vodi zemljiško politiko. Zaradi tega se mi zdi skrajno nekorektno danes podtikati načelniku eno zadevo, ki je vsebinsko popolnoma brezpredmetna.

Svetnik Božidar Slivnjak: Hotel sem replicirati kolegici Ivi. Mislim, da je tudi prav, da župan podpiše tudi kakšen drugi predlog.

Svetnik Marjan Pintar: Marjan Pintar ima pravico o tem govoriti veliko večjo kot g. Anton Kosmačin. Marjan Pintar v tem mestu še nikoli ni barantal z zemljišči.

Svetnik Miran Müllner: Razprave so bile v glavnem povedane in končane. So neki pomisleki. Po eni strani bi se strinjal z go. Devetakovo. V tem mestnem svetu se večkrat dogaja, da nekateri tako nasprotujejo županu, potem pa glasujejo prav za tisti predlog in dejansko se ne ve, za kaj gre. Zato bi, ga. podžupanja, v tem konkretnem primeru predlagal mestnemu svetu, da se o tej zadevi glasuje poimensko z izjasnjevanjem in bomo videli, kdo je kako glasoval, da si enkrat razčistimo stvari.

Svetnik Anton Kosmačin: Repliciral bom g. Pintarju. Vsaj spomnim se ne, da sem v tem mestnem svetu barantal z zemljišči. Rekel pa sem, da zemljiško politiko vodi zadnjih dvajset let neformalna koalicija SD in LDS. Če se je g. Pintar našel tu notri, se mu pač globoko opravičujem.

Svetnik Srečko Tratnik: Imam kratek predlog. predlagam, da vsakemu svetniku, ki bo pri tej 10. točki razpravljal o predvolilni kampanji za letošnjo jesen, izklopite mikrofon in da obrnete debato spet na 10. točko današnje seje.

Svetnik Valter Vodopivec: Repliciram Müllnerju, in sicer enostavno. SD smo demokratična stranka, kar imamo napisano že v imenu, česar pa za njegovo stranko ne moremo trditi, ker tega nimajo v imenu.

mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Zaključujem vaše repliciranje. Gremo na glasovanje, in sicer najprej dajem predlog g. Müllnerja, da glasujemo poimensko in da se vsak izreče za ali proti. Glasujemo.

Od 28 svetnikov jih je 13 glasovalo za, 9 proti. Predlog je bil sprejet.

Glasovali bomo torej posamično. Poklicala bom vsakega svetnika posebej. Na mizi imamo predlog sklepa o razveljavitvi sklepa o začetku priprave OPPN Ajševica. O tem glasujemo poimensko in vsak bo rekel, da je ZA, PROTI oz. lahko tudi ne glasuje.

Podžupanja je po prezenčni listi poimensko klicala vsako svetnico in svetnika. Rezultat glasovanja je bil naslednji:

- ZA so glasovali: Bone Jožica, Bon Klanjšček Mirjam, Devetak Iva, Fon Vojko, Golob Robert, Harej Rajko, Kosmačin Anton, Lisjak Berger Nada, Mozetič Boža, Mozetič Davorin, Miran Müllner, Plesničar Silvester, Rijavec Boris, Trtnik Mitja. - PROTI so bili: Horvat Tomaž, Kozinc Darinka, Lazovski Tase, Miška Andrej, Pintar Marjan, Saksida Uroš, Slivnjak Božidar, Slokar Jolanda, Ščuka Stojan, Tratnik Srečko, Vodopivec Valter, Vuga Tomaž. - NISO glasovali: Gortnar Gorjan Nada, Prinčič Elizej.

Izid glasovanja je 14 za, 12 proti. Predlog sklepa je sprejet.

Svetnik Andrej Miška: Devet plus tri je dvanajst in ne more biti samo 11 proti. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Miška, dva svetnika nista glasovala. Ali ponovimo glasovanje? Ponovimo in preverimo, če obstaja sum. Tisti, ki ste bili ZA ali PROTI dvignete kartončke. Prosim, če se lahko umirite.

Svetnik Andrej Miška: Vztrajam, da se glasovanje ponovi. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Ker obstaja dvom, dajem na glasovanje predlog g. Miške, da se ponovno glasuje. Glasujemo.

Od 28 svetnikov jih je 14 glasovalo za, 10 proti. Predlog je bil sprejet.

Svetnik Miran Müllner: Spoštovana podžupanja, ampak meni številka 19 ni prijela. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Glasujemo še enkrat s kartončki. Ponovim predlog: kdo je za ponovitev glasovanja, kar je predlagal g. Andrej Miška. Glasujemo.

Od 28 svetnikov jih je 12 glasovalo za,15 proti. Predlog ni bil sprejet.

10. točka dnevnega reda Predlog odloka o ukinitvi odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi sklepa o pripravi OPPN Ajševica mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odbori niso imeli pripomb. Želi kdo besedo? Če ne, dajem na glasovanje predlog odloka o ukinitvi odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi sklepa o pripravi OPPN Ajševica. Glasujemo.

Od 28 svetnikov jih je 14 glasovalo za, 5 proti. Predlog odloka je bil sprejet.

11. točka dnevnega reda Predlog odloka o OPPN Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica Predlog sklep o javni razgrnitvi OPPN Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica

Poročevalec: Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor Odlok, ki je dan v prvo branje, se nanaša na dopolnjeni osnutek OPPN za območje Centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica – CERO, in sicer za to območje velja, da je že sedaj v veljavi izvedbeni prostorski načrt, ki ureja to dejavnost tudi že v skladu z vsemi sodobnimi normativi, vendar je na podlagi najnovejših spoznanj prišlo do potrebe, da ga je potrebno pravzaprav nekoliko modernizirati in še posodobiti, tako da bo v polni meri ustrezal vsem zahtevam in vsem pogojem, ki jih mora tako odlagališče in tak center izpolnjevati, tudi zato, da postane regijski center. Bistvene inovacije so tu na področju predvsem tehnoloških rešitev in zlasti na področju sortiranja in predelave odpadkov. Načrt ter odlok seveda upošteva in natančno predpisuje in prikazuje vse te tehnične parametre ter vse pogoje, pod katerimi se to naredi in kakšna pravila tu veljajo. Za to območje in ta načrt je bila tudi izdana odločba, da je potrebno presoditi tudi vpliv njegove izvedbe na okolje, tako da je potrebno opraviti celovito presojo vplivov. Zato je bilo po zakonu o varstvu okolja izdelano okoljsko poročilo in to okoljsko poročilo je bilo poslano na ministrstvo, pristojno za okolje, da ugotovi, ali je primerno izdelano in v skladu z zahtevami, ki veljajo za taka poročila. Vi ga imate tudi priloženega v informacijo, tako da podobno kot prejšnji odlok, ki smo ga obravnavali, se konča pač s tem, da ga mestni svet v prvem branju obravnava, sam načrt pa obravnava tako, da se pripombe svetnikov upoštevajo kot pripombe v javni razgrnitvi in javni obravnavi načrta. Zato je tudi sprejet sklep, ker mestni svet, ko spozna primernost načrta, sprejme tudi sklep o njegovi javni razgrnitvi in javni obravnavi. Vendar je tu ta sklep malo bolj specifičen, ni točno naveden čas razgrnitve in javne obravnave,kraj pa je naveden, zato ker je to zaradi dvojnega postopka in vezanosti na dva zakona, tako na zakon o prostorskem načrtovanju kot na zakon o varstvu okolja, je potrebno za okoljsko poročilo pridobiti od ministrstva ugotovitev, da je okoljsko poročilo primerno in potem je potrebno javnost z njim seznaniti na enak način kot to velja za načrt. To pomeni, da bo načrt lahko javno razgrnjen v tistem trenutku, ko od ministrstva dobimo to ugotovitev in bo razgrnjen skupaj z okoljskim poročilom. Čakanje na to ugotovitev pa seveda ni nobena ovira, da mestni svet ne bi obravnaval odloka v prvem branju in tudi načrta. mag. Darinka Kozinc, podžupanja:

Odbor za gospodarstvo te točke ni obravnaval, odbor za prostor nanj ni imel pripomb. Odpiram razpravo.

Svetnik Valter Vodopivec: Imam dve pripombi. Ena je vezana na aktualni odlok o občinskem lokacijskem načrtu Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica, ki je bil sprejet 7. 6. 2005. V takratni razpravi oz. dvofaznem sprejemanju tega odloka sem jaz osebno razpravljal in polemiziral z načelnikom glede višine kode odlaganja odpadkov, ki je bilo takrat predvideno. Mestni svet je takrat sprejel neko rešitev, ki je bila tudi usklajena s svetom KS in v kateri stoji zapisano v 4. členu, da se bo zaradi časovne odmaknjenosti odlaganja odpadkov na tem področju, ki je bilo sporno glede same višine odlaganja, sprotno in pred vsakokratnim izdajanjem gradbenega dovoljenja za urejanje oz. odpiranje odlagalnega polja ponovno razpravljalo o sprejemljivih višinah oz. kotah odlaganja teh odpadkov. Takrat je bila zadeva sprejemljiva. Žal pa slabih pet let po sprejemu tega odloka danes sprejemamo nov odlok oz. OPPN, kjer se ponovno omenjajo te višinske kote odlagalnih polj. Zato želim, da gre v javno obravnavo tudi moja pripomba, da je potrebno te parametre uskladiti s KS oz. z lokalnimi prebivalci. Svojo pripombo utemeljujem s tem, ker že pri sedanjem obratovanju odlagališča, ko smo še daleč od načrtovanih kot, se vse prepogosto pojavljajo neprijetne vonjave oz. smrad ob določenih vremenskih pogojih. Zato se nam zdi in meni osebno tudi to vprašanje še kako pomembno, ko se bo sprejemalo dokončen tekst tega OPPN. Drugo pripombo imam pa v tem, da v samem tekstu govori o zahodnem polju, južnem polju, v kartografiji, kar smo danes dobili, pa govori oz. se omenja prva faza, druga faza. V izogib nesporazumom, napačni razlagi v sami javni obravnavi predlagam, da se to precizira in nedvoumno definira tako, da bo možno v javni obravnavi verodostojno in pravilno razlagati ter dajati pripombe.

Svetnik Rajko Harej: Predlagal bi, da bi pravzaprav center preimenovali. Ne bi bilo imena Nova Gorica, ker menim, da je sigurno tam eno lepo, toponomastično ime. Če uporabim besede predgovornika, ki je rekel, da tam občasno smrti. Ljudje bodo preprosto rekli – Nova Gorica smrdi. Ne vem, zakaj bi se moralo uporabljati to ime, da je tako častno ime, da bi se moralo smetišče imenovati po mestu.

Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor: Najprej bi želel reči nekaj na to pripombo, ki jo je imel sedaj svetnik Harej. Če se spomnite, v prejšnjem dokumentu se je ta center imenoval Odlagališče Stara Gora in je ravno s tem istim argumentom in strahom Stare Gore na predlog KS bil preimenovan v Nova Gorica. Sedaj prihajamo do iste pripombe. Vendar to niso tako bistvene pripombe. Želel pa sem odgovoriti na to, ko je svetnik Valter Vodopivec izrazil njihove bojazni. Povedal bom nekaj podatkov, tu z nami so tudi predstavniki izdelovalca tega dokumenta, če bi želeli podati še podrobnejše podatke. Ravno v tem pogledu je sedaj ta dokument zato, ker uvaja nove tehnologije in nov način tretiranja odpadkov, bistveno pripomore k tej sprejemljivosti. Samo nekaj ključnih podatkov. Sedaj veljavni dokument s tako tehnologijo kot jo pač ima, je za nek časovni horizont od danes naprej še 30 do 35 let tam predvidel 2 mio m3 tega deponiranega odpada, ki bi dosegel zgornjo najvišjo koto 127 m. Ta dokument pa ravno zaradi predelave odpadkov in potem odlaganja samo tistega, kar se res ne da predelati na nove načine, iz 2 mio m3 za isti časovni horizont to zmanjšuje na 750.000 m2, torej na eno tretjino prejšnje kapacitete, kar pomeni pri višinski koti, da se maksimalna kota iz 127 zniža na 113,70 m, torej celih 14,43 m nižje, kar je izjemna pridobitev iz tega vidika v odnosu do okolja in do lokalne skupnosti. Mislim, da so na vsak način ta njihova pričakovanja izpolnjena, strahovi so odveč. Gotovo pa bo to še posebej obdelano v sodelovanju s krajani.

Svetnik Valter Vodopivec: Moram priznati, da je načelnik spreten pri podajanju delnih informacij. Namreč, tista prva kota, ki jo je omenil 127 m pomeni 20 m nad vstopno ploščadjo. Zato smo se takrat KS, krajani in sam osebno boril proti taki ureditvi, ker je to…ne najdem pravega izraza. Namreč, potrebno je poznati kraj, potrebno je poznati rožo vetrov, potem se lahko strokovno pogovarjamo, kako vlečejo vetrovi in kam nosijo smrad in kam ne. Nenazadnje bodo tisti, ki imajo podatke – Komunala vsekakor, pojasnili, kolikokrat so bili na intervencijah, hodili vohati kot lovski psi skupaj s krajani, kje je vzrok teh pojavov. Tako da to ne rešuje, tudi če znižamo na 113,7 kote odlaganja, je potrebno povedati, kje je ta kota, kako se gibljejo vetrovi in kam nosi smrad, če temu tako rečem. Zato bom vztrajal, da gre ta moja razprava skupaj z dokumentom v javno obravnavo.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Gospoda, ki se tako bori za krajane, bi rad spomnil, da on dobro pozna probleme tam še izpred osmih let. Ne vem, če je Komunala tako revna, da krajanom ne plačuje neke proti usluge zato, ker vonjajo ta smrad. Mislim, da je najmanj nefer od tebe, da sedaj tu nas vse bremeniš z neko problematiko, ki jo ni. Vsak, ki tam živi, živi tam že toliko let, da ve, zakaj je tam. Sedaj pa naj direktor Komunale pove, če se slučajno danes dogaja to, da tem ljudem ne daste nič. To je pa drugo vprašanje in dobro bi bilo, če to poveš, ne pa to,da je tam smrad in da je kota visoka. Za to koto smo vedeli že pred osmimi leti, izračunano je bilo tudi koliko je kota in kako naj gre. Vemo, da je bil že pri izvajanju tiste jame miš-maš, tudi glede naklonskih kotov itd., da je bilo zato od 40. do 60.000 m3 smeti manj. Mislim, da vse to veš in prosim, ne zavajaj tega mestnega sveta s stvarmi, ki pri tej točki niso pomembne. Spomin me ne zapušča, osem let ni dolgo in dobro pomnim tudi ta problem. Še danes sem zainteresiran, da ga spremljam, pa tudi kako se gospodari s tem itd. Prav je, da smo toliko pokončni, pošteni in da rečemo bobu bob, ne pa da napadamo načelnika in to tisti, ki ste najmanj upravičeni, ker mislim, da tu načelnik ni prav nič kriv za te kote, kajti to so strokovne zadeve in te zadeve ste imeli vi tudi kot krajani možnosti vpliva oz. dati svoje pripombe. Upam, da sva se razumela in da ne bo potrebno pojasnjevati še česa drugega. Rad bi, da so stvari korektne in da rečemo bobu bob in pustimo druge malenkosti, ki niso bistvene v danem trenutku.

Svetnik Valter Vodopivec: Nalijmo si čistega vina, vi rad uporabite ta lep izraz in ga bom tudi jaz sedaj uporabil. G. Mozetič, samo dve stvari bom rekel. Kar ste povedal, je golo zavajanje in če mi dovolite, natolcevanje. Namreč, odškodnine redno, zakonito in argumentirano ter dokumentirano prejemajo vsi, ki so do nje upravičeni. To so vsi staroselci, tisti, ki so tam živeli in imeli hiše preden je smetišče tam nastalo. Odgovoril sem na dve vaši nesramni trditvi.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Kaj je za vas nesramno, ne vem. Mogoče ste vi cel nesramen, ne vem. Ampak jasno sem povedal in če še kdo misli, da je bilo to nesramno, naj pove. Mislim, da sam vi veste, da je nesramno oz. kaj je nesramno. Jaz pa vem še marsikaj zraven, ki je pa res nesramno, pa nisem tega iznesel. Če se tem ljudem res še danes daje odškodnina, kaj je tu nesramnega? Vem pa, kako je bila včasih ta odškodnina, tudi iz vaše strani, zaračunana in kasirana. To pa vem. Če hočete, vam to tudi javno povem. Mislim pa, da ni primeren čas. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Se še kdo prijavlja k razpravi? Če razprave ni, gremo na glasovanje. Najprej glasujemo o predlogu odloka o OPPN Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica. Glasujemo.

Od 28 svetnikov jih je 26 glasovalo za.

Predlog odloka je bil sprejet.

Na glasovanje dajem še predlog sklepa o javni razgrnitvi OPPN Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica. Glasujemo.

Od 28 svetnikov jih je 25 glasovalo za. Predlog sklepa je bil sprejet.

12. točka dnevnega reda Problematika nepremičnine na Kidričevi ul. 9 v Novi Gorici (predlagatelj svetnik Miran Müllner)

Svetnik Miran Müllner Bi lahko dobil malo več časa za razpravo? mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Na glasovanje dajem predlog za podaljšanje časa g. Müllnerju. Glasujemo.

Od 29 svetnikov jih je 16 glasovalo za, 4 proti. Predlog je bil sprejet.

Svetnik Miran Müllner Pred sabo imamo zelo žgečkljivo temo. Najprej v uvodu bi se rad zahvalil Pepeju Dolcovmu, ki mi je bil v veliko pomoč in seveda vsem mestnim svetnikom…… mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Lahko ponovite, komu ste hvaležni? Namreč, nismo slišali.

Svetnik Miran Müllner: Sporočil bom Službi za mestni svet. Torej temu, ki mi je pomagal tole sestaviti in vsem mestnim svetnikom, ki so podprli na prejšnji seji mestnega sveta predlog, da ta točka pride na dnevni red in da razpravljamo o zadevi, ki je za Novo Gorico, vsaj po moje, precej zanimiva. Zakaj? Zaradi tega, ker govorimo o nekih nepremičninah, ki bi po Zakonu o političnih strankah lahko bile tudi lastništvo MONG. Moram povedati, da sem malce razočaran nad upravo MONG in našim županom, ker ste vsi v večini SD in dejansko v tem primeru ne zagovarjate interesov mestne občine, ampak interese izključno svoje stranke. Ta zadeva je prišla celo tako daleč, da sem vam jaz kot mestni svetnik moral pripraviti gradivo. Tu sem tudi iz prostorsko informacijskega sistema vključil tale geografski prikaz, iz zemljiškega katastra tudi izpisek parcele. V gradivu imate tudi vprašanja, ki sem jih naslovil na župana, v gradivu imate razpravo o tej problematiki na 33. seji mestnega sveta in tudi zadnjo razpravo v zvezi s tem. V gradivu imate tudi poslansko vprašanje svetniške skupine SNS, ki je vložila v mojem imenu pobudo na predsednika vlade že 8. decembra 2009. Prav tako kot nisem dobil nobenega odgovora iz MONG, nismo dobili tudi iz vlade nobenega odgovora, čeprav bi ga morali dobiti v enem mesecu. V obrazložitvi sklepov sem vam pojasnil kratko zgodovino teh nepremičnin, kako so šle. Moti pa me ena stvar, to je, da v tem mestnem svetu nismo nikoli razpravljali o tem oz. da noben župan ni nikoli ugotovil to, da bi te lastnine lahko bile po zakonu o političnih strankah, ki v 34. členu govori, »da se na RS in lokale skupnost z dnem uveljavitve tega zakona prenesejo tiste nepremičnine političnih strank, ki so jih te

pridobile kot pravni nasledniki bivših DPO, razen kolikor so jih te pridobile ali povečale njihovo vrednost iz lastnih sredstev teh organizacij in kolikor zakon določa drugače. Za lastna sredstva se šteje članarina, prostovoljni prispevki fizičnih oseb in prostovoljno delo. Bivše DPO iz prejšnjega odstavka so ZKS, SZDL in ZSMS. Pravno nasledstvo organizacij iz prejšnjega odstavka se glede premoženjskih razmerij ureja v skladu s predpisi, ki urejajo nepravdni postopek pred sodiščem.« V gradivu sem dodal tudi zemljiško knjigo. Zakaj zemljiško knjigo? Zaradi tega, ker menim, da bi občinska uprava v nasprotju s tem, da je poskušala pridobiti neko mnenje od SD, morala pridobiti mnenje zemljiške knjige. V 4. členu zakona o zemljiške knjige jasno piše, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni, da pod pogoji določenimi s tem zakonom so javne tudi tiste listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo. Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige so javni in jih sme vsakdo pregledovati, jih prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiško knjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. To sta dva člena, ki govorita o javnosti, tako da res ne razumem tega, kako da občinska uprava ni hotela pridobiti teh podatkov, da bi mestni svet lahko imel jasno sliko o celotni zadevi. Naj povem, da način, na katerega je občinska uprava, ki je dejansko sestavljena iz vrst SD ter župana mestne občine Mirka Brulca, ki je prav tako socialni demokrat, dokazuje, kako se pri pojasnilih o lastninjenju nepremičnine na Kidričevi 9 Nova Gorica zapletajo in poskušajo omejiti legitimno pravico, ki jo ima mestni svet in tudi jaz kot mestni svetnik, to je zahtevati pravičnost in spoštovanje zakonov. Sredstva in načini, ki praktično pri vsakem vprašanju naletiš na uradni molk, nalaga temu mestnemu svetu, da odločno ukrepa in zaščiti interese MONG, ki so zelo jasno zapisani v statutu mestnega sveta ter nenazadnje v zakonu o političnih strankah in zakonu o zemljiški knjigi. Obstaja p a tudi sodna praksa, ki vam jo bom prebral in ki govori v prid MONG, da lahko s pravnimi sredstvi postanejo nepremičnine dejanska lastnina lokalne skupnosti. Če mi dovolite, bom ti dve nepremičnini, tako kot so jih imenovali novinarji, imenoval kremelj. Poleg tega moram povedati, da ob vsem tem dogajanju od novembra pa do danes, sem imel tudi razgovor z g. Kristančičem, ki bo povedal svoje, in svetnikom Tomažem Horvatom. Dobili smo se tu na občini in izmenjali mnenja, seveda pa nisem dobil nobenega papirja na vpogled, da bi me prepričal, da te stvari ne gredo tako kot bi morale iti. V gradivu sem vam dodal tudi časopisni članek, ampak ne vzemite tega, da je to nek dokaz. Bilo je še veliko člankov napisanih, ampak tudi g. Kristančič mi je povedal, da je zemljiška knjiga vpisala to nepremičnino po uradni dolžnosti, da SD tega niso nikoli zahtevali. Kot ste lahko videli v 46. členu zemljiške knjige, ki govori o vknjižbi po uradni dolžnosti, je zapisano, da zemljiško knjižno sodišče po uradi dolžnosti odloča o vknjižbi in drugih s to vknjižbo povezanih vpisov na podlagi sodnih odločb 6. in 7. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in na podlagi tistih odločb iz 8. točke prvega odstavka 40. člena. Zakaj vam to govorim? Zaradi tega, da vam bo bolj jasno, kako je zemljiška knjiga to vpisala. 40. člen v šesti točki govori o pravnomočnem sklepu o dedovanju. Se pravi, tu ne moremo smatrati, da je zemljiška knjiga to napisala v lastništvo SD, ker bi oni nekaj podedovali. Potem pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino oz. v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je ta sklep izdalo, odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca oz. izbris drugih pravic na nepremičnini oz. sklepa o zavarovanju denarnih terjatev zastavno pravico na nepremičnini, s katerimi je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice. Mislim, da tudi tu lahko ugotovimo, da to ne more biti pravna podlaga za to, da je to vpisano. Potem je še osma točka, ki govori: druge pravnomočne oz. dokončne odločbe sodišča oz. drugega državnega organa oz. druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo oz. prenehajo na podlagi take odločbe oz. notarskega zapisa. Se pravi, tu je nek dokument, neka listina, ki mora nekje obstajati, ki pa jo občinska uprava nikoli ni pridobila in je nekje skrivnost v tej mestni občini, ki je po moje edina stvar, da je zemljiško knjižno sodišče to vpisalo v last SD.

Povedati vam moram, da sem notri napisal tudi, da obstajajo pravne podlage sodna praksa. Zato vam bom prebral še sklep Ustavnega sodišča št. 94/91, ki v neki zadevi iz takratnih časov govori takole: ZKS je bila po ustavi iz leta 1974 DPO. Za uresničevanju svojih ciljev so ne glede na vire po 75. členu tedanje ustave družbena sredstva. Zato so tudi zneski članarin kot prostovoljni prispevki njenih članov postali družbena sredstva, s katerimi je razpolagala DPO. Delavci, ki so opravljali strokovna, administrativna, pomožna in druga dela za DPO in DPS, so oblikovale delovne skupnosti kot družbene pravne osebe, ki so imeli pravico nastopati v pravnem prometu družbenih sredstev ter opravljati druge pravne posle in dejanja v okviru svoje pravne sposobnosti, to je pravice razpolaganja, določene z zakonom, splošnimi akti (32. člen Ustave iz leta 1974) v zvezi s 13. točko, 13. amandmaja 40. in 101. člena Zakona o združenem delu. Po 203. členu Zakona o združenem delu je imela DPO oz. DPS pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki so jih upravljali delavci in drugi delovni ljudje te družbeno pravne osebe. Državni organi, sekretariati, komiteji in sodišča niso pravne osebe. Pravice in obveznosti delavcev v delovnih skupnostih državnih organov je urejal zakon o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine Socialistične RS po republiških upravnih organih in so našteti uradni listi. Po 133. členu tega zakona je o uporabi sredstev za skupno porabo odločala delovna skupnost v skladu z osnovami in merili v samoupravnem splošnem aktu. Pravic in obveznosti delavcev v delovni skupnosti DPO ni urejal poseben zakon. Zanjo so se smiselno uporabljale določbe Zakona o združenem delu. Delovne skupnosti državnih organov in delovne skupnosti DPO so prenehale obstajati po sili zakonov. Zakon o podjetjih je ukinil delovne skupnosti, tudi v DPO zakon o delavcih v državnih organih pa delovne skupnosti v državnih organih. Po sprejemu zakona o političnem združevanju (to je bilo objavljeno v UL, št. 42/89), je prišlo v Sloveniji do ustanavljanja političnih organizacij kot civilno pravnih oseb. Po razglasitvi amandmaja 9 in 92 k tedanji Ustavi je bila dana ustavna podlaga za svobodno ustanavljanje sindikatov kot neodvisnih delavskih organizacij. Z vpisom v register političnih strank pa po zakonu o političnem združevanju je takratna ZK oz. ZK SDP postala politična organizacija. Vendar s tem vpisom družbena sredstva, s katerimi je upravljala kot DPO niso postala njena lastnina. Takih določb o preoblikovanju družbene lastnine v premoženje političnih organizacij zakon o političnem združevanju nima. S prenehanjem delovnih skupnosti v državnih organih in DPO, kakor tudi s prenehanjem samih DPO, je ostalo družbeno premoženje, s katerim so le te upravljale brez titularja. Vendar je bila še vedno družbena lastnina in kot neolastninjeno premoženje namenjeno za zadovoljevanje družbenih potreb. Skratka, to je bilo ustavno mnenje Ustavnega sodišča in mislim, da je to dobra sodna podlaga. Sigurno pa obstaja še marsikaj na tem, da SD dejansko so vpisani v zemljiško knjigo kot lastniki, ampak samo zaradi tega, ker lokalna skupnost, MONG te svoje volje ni nikoli izkazala. Zaradi tega bi vam, spoštovani mestni svetniki, rad prebral še predlagane sklepe. Sklepe pa sem pripravil iz preprostega razloga, in to zaradi tega, ker se v sredini junija končuje triletno obdobje odkar je bilo v zemljiški knjigi vpisano to lastništvo na ime SD. To pomeni, da je v zemljiški knjigi v 228. členu zapisano glede tožbe za izpodbijanje vpisa: vsak, ki meni, da so z vpisom, ki je bil opravljen na podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo, kršene njegove pravice na nepremičnini, lahko v treh letih od dneva začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige s tožbo, vloženo proti imetniku vknjižene pravice, od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice in da odloči, da se vknjižena lastninska pravica izbriše in ta pravica vknjiži v njegovo korist oz. da ugotovi, da na nepremičnini v njegovo korist obstaja druga stvarna pravica in da odloči, da se ta pravica vknjiži v njegovo korist. Skratka, sklepe, ki sem jih predlagal, upam da se mestni svet zaveda, da živimo v demokratični republiki, da v sedanjem mestnem svetu imamo enajst politik in da dejansko kot dobri lastniki ne moremo dopuščati, da ena taka nepremičnina preide v last SD oz. da to ostane še naprej njihova last. Verjetno so vam poznane tudi razprave, ki smo jih

imeli na prostorski problematiki glede kulturnega centra in kaj bi vse to pomenilo, če bi zamudili in ne sprejeli teh sklepov, ki sem jih predlagal, torej, da mestna občina ne bi mogla postati lastnica tega, kar bi po zakonu o političnih strankah morala biti. Upam, da boste podprli moje sklepe, da se bodo lahko postopki v pravnem okviru nadaljevali.

Svetnik Srečko Tratnik: Najprej svetniku Miranu Müllnerju čestitam za vložen trud, napor in konkretno pripravljeno gradivo. Imam pa tri predloge predlagatelju, ki niso toliko vsebinski kot so formalni. Uvodoma želim povedati, da absolutno ne gre za noben svetovni nazor, niti ne gre za to, kdo je kako politično opredeljen. Govorim preprosto kot svetnik tega mestnega sveta in gre za to, da je to uradni dokument, ki bo v arhivu tega organa vložen in predlagam predlagatelju, da zgradbe, institucije imenuje z uradnim, veljavnim nazivom. Eno je pogovorni jezik, novinarji si lahko tudi privoščijo brez navednic, ampak mislim, da v uradnem dokumentu bi moral biti nek ustrezen nivo. Predlagam tri predloge, in sicer, da se kremelj poimenuje tako kot se imenuje, ali z hišno številko oz. z ulico. To je prva stvar, da se na dveh mestih beseda kremelj preimenuje. Drugič, v 2. točki da se »komunistično sodišče« imenuje tako kot se je takrat imenovalo, torej uraden naziv. In tretji predlog je v 14. točki obrazložitve sklepov, da se dokonča stavek, ki je ostal nedokončan.

Svetnik dr. Robert Golob: Moram reči, da tisto, kar mene moti, čeprav je res, da je slog, ki ga ubira Miran, njemu svojstven, pa ni toliko njegov slog, ampak me moti popolna neodzivnost občinske uprave. Sedaj sem še enkrat pogledal, če sem kaj spregledal, pa me popravite, v devetih ali desetih gradivih ni niti enega stavka o stališču občinske uprave do te zgodbe. To se mi zdi zelo nenavadno. Zato bom danes tudi predlagal sklep, da se ta točka prekine, z njo nadaljuje na tej izredni seji, ki jo imamo v torek in do takrat pridobi pisno stališče občinske uprave do te problematike. Mimogrede, da ne bo kdo mislil, ne pričakujem mnenja župana. Pričakujem mnenje te iste pravne službe, ki zastopa občino v primeru s SGP, ker pričakujem, da bo analiza primerjalna, da se bo pod njo podpisal tudi odvetnik Rutar, ki zastopa občino v tožbi proti SGP in da nam razložijo, zakaj tu kot občina ne moremo sprožiti tožbe. Če bodo to primerno obrazložili, bom tudi ja potem verjel, da je ta zgodba taka kot je sedaj v zemljiški knjigi, popolnoma legalna in da se vanjo ne bomo več vtikali.

Svetnik Miran Müllner: Odgovoril bom kar obema. V sklepu, ki sem ga pripravil, je zapisano, da Mestni svet MONG na podlagi 34. člena Zakona o političnih strankah ugotavlja na parc. št. 672/12 k.o. 23/04 Nova Gorica in št. 672/13 k.o. 23/04 Nova Gorica, da obstaja lastninska pravica na ime lokalne skupnosti MONG. To, kar kolega Golob zahteva, je stvar preprosta. Mestni svet v celem obdobju samostojne Slovenije v Novi Gorici ni nikoli potrdil obstoja lastninske pravice po zakonu o političnih strankah. Ne verjamem, da bomo od občinske uprave, ki se že do sedaj ni odzivala, ki je 100 % strankarsko obarvana, do naslednje seje dobili kakšen odgovor. Mislim, da se mora vsa ostala politična opcija v tem mestnem svetu do tega opredeliti tako, da reče, se opredeljujemo do tega, da obstaja lastninska pravica, ki ni bila nikoli v zemljiški knjigi izkazana in da smo mi tisti, ki naložimo občinski upravi, da bo začela postopke. Dejstvo je, da sami tega ne bodo naredili. Jasno, jaz jih razumem, to je zaradi tega, ker je pač vse to strankarsko obarvano.

Svetnik dr. Robert Golob: Zato sem pa dal tako kratke roke za odgovor in to je do izredne seje v torek in prekinitev točke samo do takrat. V kolikor odgovora ne bo, bom tudi jaz z veseljem podprl te sklepe,

ki jih je kolega Müllner pripravil, ker bo tudi neodgovor potrditev tega, kar on navaja. Še enkrat povem – pričakujem nepolitičen odgovor, res ne političnega. Pričakujem dejansko odgovoren odgovor oseb, ki se s to problematiko v primeru SGP ukvarjajo že dve leti in jo poznajo do obisti.

Svetnik Valter Vodopivec: Želim samo opozoriti na nekorektno uporabljanje terminologije in ko je kolega Müllner drugič to ponovil, sem zahteval to repliko. Občinska uprava ni strankarsko opredeljena od SD-ja. Občinska uprava je občinska uprava, sestavljena iz toliko zaposlenih in prosim, bodimo korektni.

Svetnik Miran Müllner: Se opravičujem, če nisem bil korekten, potem vzemite to nazaj, torej niso strankarsko obarvani, v redu. Bi pa repliciral Robertu. Ali se spomnite, kolikokrat je meni očitan ta poslovnik in ta statut, rekoč: nimaš več besede, izklapljam ti mikrofon. Tu pa svetnik Golob proti poslovniku hoče podaljševati mestni upravi. Moje sem naredil. V zakonitem roku ste dobili gradivo in resnično sem pričakoval, da se bo občinska uprava na to odzvala, ampak uradni molk, kot je zapisano. Zato res ne vem, zakaj poziv, da bo do torka nekaj drugače. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Müllner, svetnik Golob ima pravico predlagati sklep tako kot on misli.

Svetnik Marjan Pintar: Tu smo postavljeni pred eno vprašanje. G. Müllner je sprožil dvom, ali so SD verodostojni in pravi, dejanski lastniki stavbe na Kidričevi. Ta stavba bi po zakonu o političnih strankah morala biti last MONG, razen v primeru, če so SD v nepravdnem postopku pred sodiščem na podlagi zakona o političnih strankah dokazali, da so celotno to premoženje kupili iz prostovoljnih prispevkov fizičnih oseb ali ga zgradili s prostovoljnim delom. To pravi zakon. Mislim, da se danes težko odločam o tem, kdo ima tu prav, tudi če sem pravnik. Kajti nihče ni predložil dokazov ne za to ne za kaj drugega. In to, kar me skrbi, je res to, da nihče ni odgovoril nič. Na prejšnji seji je župan povedal tako in ga bom dobesedno citiral: »podatke glede tega bomo dobili in bomo zadevo predstavili«. V nadaljevanju je rekel g. Müllnerju: »s prvim odgovorom niste zadovoljen, to sprejemam. Pripravili bomo drugi odgovor oz. to, kar zahtevate«. In še enkrat g. Müllnerju: »Rekel sem, da če sedaj niste zadovoljen, bomo pripravili dodatna pojasnila oz. gradiva, to sem rekel«. In končno, še enkrat na prejšnji seji mestnega sveta je g. župan rekel: »Razložil sem tretji odstavek 22. člena in smatram, da je tak odgovor pravilen in za naslednjo sejo, ker očitno g. Müllnerja odgovor ni zadovoljil, bomo pripravili ustrezno gradivo«. Danes je ta naslednja seja. Dejstvo je, da danes tu nismo dobili nobenih odgovorov, ki jih je dal župan in topogledno podpiram predlog, da vendarle damo priložnost tako županu, ki je te dokumente obljubil in da damo priložnost tudi stranki SD, ki ima danes v lasti to stavbo, da dokaže, da jim ta stavba res pripada. Kajti sprožen je nek dvom o tem. To vprašanje vendarle ni samo pravno in premoženjsko. To vprašanje je tudi politično, ali si lahko največja stranka v občini in vodilna stranka v državi privošči, da obstoji nek sum, da z nekim premoženjem, ki ga ima, razpolaga nezakonito. Mislim, da dajmo tako županu, ki je obljubil to dokumentacijo, kot tudi stranki SD, ki je lastnik tega objekta, možnost in priložnost, da dokažejo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon o političnih strankah, da legitimno in zakonito razpolagajo s tem objektom. Samo v tem primeru menim, da bomo svetniki in javnost lahko prišli do nekih končnih konkretnih odgovorov. Topogledno podpiram predlog, ki ga je dal svetnik Golob.

Svetnik Valter Vodopivec:

Želel sem replicirati samo v eni točki. Namreč, ne strinjam se z vašo razlago, da je danes tista seja, na kateri je župan obljubil, da bo zadevo dodatno pojasnil, preprosto zato, ker sem na prejšnji seji točno na to hotel opozoriti ta cenjeni mestni svet, da se bo to zgodilo. Spomnite se, g. Pintar, vi ste meni oponiral, da je potrebno že na takratni seji izglasovati sklep, da se obvezno uvrsti na predlog g. Müllnerja točka na današnjo sejo kljub temu, da še ni bil izrabljen tisti inštitut dodatne obrazložitve na svetniško vprašanje. Torej, tisti inštitut smo takrat »izrabili«, ker ste se vsi strinjali, nasprotno z mojim mnenjem, da je pač odgovor župana, da bo pripravil zadevo do naslednje seje, nezadosten in gremo po poslovniku naprej.

Svetnik Miran Müllner: Spet ne bom repliciral, da bi se ne strinjal z njihovimi trditvami, tako g. Pintarja kot svetnika Valterja Vodopivca. Moram vas opozoriti, da sem v gradivo dal tudi to, ko smo v novembra leta 2009 na 33. seji, ko sem prvič sprožil to in je bilo potem na predlog kolegice Jolande Slokarjeve tista točka umaknjena. Zato vam bom citiral, kaj nam je takrat rekla ga. mag. Darinka Kozinc, podžupanja, ki v zadnjem času nadomešča g. župana. Rekla mi je takole: »Umik te točke seveda pomeni že itak, da bo predlagatelj proučil vse to, kar ste predlagal, g. Müllner. Zato res ne vem, če od novembra do danes se jim daje še dodatno, mogoče je to samo kupovanje časa, da ne bomo mogli več vložiti tožbe, po kateri bi lahko mestna občina postala potencialno tudi lastnica«. Se pravi, že novembra mi je bilo s strani podžupanje obljubljeno, da mi bodo itak odgovorili. Pa itak ne odgovarjajo in itak danes tega ni tu. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Müllner, tista moja pripomba se je nanašala na menjavo zemljišč.

Svetnik Marjan Pintar: Kolega Valter Vodopivec, menim, da ne gre za formo. Menim, da je tu stvar veliko bolj resna. Tu gre za vsebino. Moje vprašanje je naslednje. Ne morem se odločiti, ali ste SD legitimni lastniki te stavbe dokler tega ne izkažete z dokumentacijo. Če tega ne izkažete z dokumentacijo, potem to pomeni, da bi morali to stavbo prenesti na MONG. Če tega ne izkažete z dokumentacijo, vas pozivam, da to storite, brez da se o tem tožimo. To ni potrebno in ne gre za to, da se tu tožimo in da gledamo, ali so roki pretekli ali niso pretekli. Gre za čisto politično verodostojnost, gre za spoštovanje predpisov, gre za človeško, osebno etiko. Nobene odločitve kot pravnik brez dokumentacije tu ne morem sprejeti, tudi kot svetnik ne. Zato vas prosim, da to dokumentacijo predložite mestnemu svetu, da bomo to zadevo dali iz dnevnega reda. Kajti najprej župan svetniku Müllnerju ni odgovoril nič in danes tudi ni odgovoril nič. Kdaj pa bo tista naslednja seja, na kateri bo pa odgovore dal, pa ne vem. Menim, da je etično korektno človeško pošteno do vseh občank in občanov, da to zadevo pripeljemo do konca.

Svetnica Iva Devetak: Nadaljevala bom besede kolega Pintarja. Le to, da se mi zdi, milo rečeno, da je neetično, bolj grobo, da je ignorantsko, da se na to točko dnevnega reda, ki jo je pripravil kolega Müllner, ni odzval nihče iz občinske uprave. Kolega Müllner vendarle v svoji točki postavlja trditev, da gre za morebiti občinsko lastnino oz. za pravico do vknjižbe. To, o čemer je ta trenutek govoril g. Pintar, pa tudi jasno piše v zakonu. Tako da, ali bomo danes glasovali ali ne, ali bomo izglasovali predlog, ki ga je podal kolega Golob, je odvisno od nas vseh. Zdi se mi pa, da ste malo prej veliko govorili o tem, kako smo vsi skupaj demokratični, kako imate že v nazivu nekateri demokratična stranka in da je tu krasen primer, da to demokratičnost tudi z glasovanjem izkažete.

Svetnica Boža Mozetič:

Osebno mislim, da je treba danes glasovati o teh sklepih. Časa za zavlačevanje ni več. Mislim, da smo se veliko stvari naučili iz izkušnje z SGP, veliko smo zamudili. Vsaj za to nepremičnino, ki nam pripada, se borimo in čim prej glasujmo, da ne bomo zamudili še teh treh mesecev, kolikor nam še ostane, ko ne bomo imeli več nobene možnosti, da to pridobimo nazaj v občinsko last.

Svetnik Rajko Harej: Če bi šel dejansko po logiki razmišljanja, 20 let je že minilo, čas je potekel, bi tudi jaz podpiral ta predlog, da glasujemo čim prej. Dejansko smo razočarani, to je treba vedeti. Razočarani smo tisti, ki dobivate plačo na tej občini zato, da stvari urejate. Glede na to, da mislim, da je prav dati neko politično možnost nasprotni strani, da v nekaj dneh, do torka, vpliva ali ne vpliva, rekli bodo, da ne vplivajo na zaposlene na mestni občini, ali vplivajo ali ne, naj se prepričajo sami, kdo vpliva, da občinska uprava nekaj na to temo reče pa mislim, da je skrajno nujno. Če smo tako nizko padli, da od 100 ljudi oz. kolikor jih je zaposlenih na tej občini, če jih je premalo na občini, naj se poišče drugje, če ni nekoga, da napiše pet stavkov na to temo, pa mislim, da smo res nizko padli. Mislim da smo prizadeti.

Svetnik Boris Rijavec: Moje osebno mnenje je, da lahko v skladu s predlogom kolega Goloba to zadevo prenesemo do torka, dlje pa ne. Mislim pa, da v celoti podpiram razmišljanje g. Pintarja, ki pravi, da do te tožbe ne sme priti. Ne sme priti samo iz enega razloga, in sicer, če do torka stranka SD ne dokaže, da je to resnično njena lastnina, potem je njena dolžnost in etično moralno prav, da to zadevo brez tožbe prenese na MONG.

Svetnik Silvester Plesničar: Tudi sam sem hotel predlagati, da glasujemo sedaj takoj, kajti podpiram sklep, da občina uporabi vsa pravna sredstva oz. da poskuša dobiti stavbo nazaj in podpiram predlog g. Müllnerja. Po mojem prepričanju mislim, da ji tudi pripada. Sicer so nekatere stranke v zelo privilegiranem položaju, česar tudi zakon ne dopušča. Sicer predlagam, da se zadeva prekine, ker danes itak seje ne bomo dokončali. Prav bi bilo, da se zadevo prenese na torek.

Svetnik Srečko Tratnik: Nič novega ne bom povedal, vendar se moram oglasiti zaradi mirne vesti, da povem malo, kar me teži. Ko berem drugi sklep, ki ga predlaga g. Miran Müllner, danes bi morali sprejeti sklep, da mestni svet ugotavlja, da so z vknjižbo teh nepremičnin kršene lastninske pravice MONG. Dragi moji, to je huda obtožba. Kršenje pravice MONG in mi smo predstavniki te mestne občine! Na tej seji, ko imamo na mizi ta sklep, imamo molk občinske uprave. O moralno političnem molku SD sedaj ne bom govoril, ampak bom povedal, da me zelo zelo moti in se mi zdi nesprejemljiv in nerazumljiv molk občinske uprave. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Če razprave ni več, bi podala na glasovanje najprej predlog, ki ga je dal g. Golob, da se prekine na tej točki in da se nadaljuje na torkovi izredni seji in da si mestni svet v tem času pridobi stališče občinske uprave oz. pravne službe, ki zastopa MONG v primeru SGP.

Svetnik Silvester Plesničar: Mislim, da ne bomo nadaljevali na izredni seji, temveč na redni seji, ki bo podaljšana današnje in po zaključku redne seje bomo potem nadaljevali izredno sejo, ki bo sklicana na to temo. mag. Darinka Kozinc, podžupanja:

G. Plesničar, malce prehitevate. Imam namen danes končati to sejo. Svetniki se boste odločili, vendar jaz bom vztrajala, da sejo končamo. Na glasovanje dajem predlog sklepa g. Goloba. Glasujemo.

Od 27 svetnikov jih je 10 glasovalo za, 15 proti. Predlog ni bil sprejet.

Svetnik Marjan Pintar: Ne glede na to, kar je bilo sedaj izglasovano, vendarle predlagam, ne glede na postopke, ki so tu predlagani, ne glede na to, kako bo izglasovano, da glasujemo tudi o naslednjem sklepu: da se pozove občinsko upravo in lastnika objekta, da do naslednje seje predložijo temu mestnemu svetu dokaze o upravičenosti lastništva v skladu z zakonom o političnih strankah.

Svetnik Valter Vodopivec: Načelno moram replicirati kolegu Pintarju. Tak sklep je potem malo v koliziji s tretjim sklepom. Ne moremo sprejeti sklep, da se predloži neke dokumente, istočasno pa sprejeti sklep, da se zadolži župana, da vloži v zakonitem roku tožbo.

Svetnik Marjan Pintar: Menim, da ni v koliziji. V svoji razpravi sem povedal, da gre za dva aspekta, da je eno vprašanje politična odgovornost in politični aspekt te zadeve in …. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: G. Pintar, vi, ki ste varuh zakonitosti in reda v tem mestnem svetu, veste, da je bila razprava končana in da smo že glasovali. Tako da ne moremo več dati na glasovanje vašega sklepa. Na glasovanje dajem sedaj sklepe g. Müllnerja v teh štirih točkah, imate jih pred sabo. Glasujemo.

Od 27 svetnikov jih je 20 glasovalo za, 2 proti. Predlog sklepa je bil sprejet.

14. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Branik 15. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Čepovan 16. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Dornberk 17. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica 18. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica 19. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Solkan 20. točka dnevnega reda

Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Šempas 21. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Kozara Nova Gorica 22. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Nova Gorica 23. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Nova Gorica mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Točke od 14. do 23. so si pravzaprav slične, gre samo za različne zavode, ki pa imajo vsi isto spremembo. Če ste za to, bi prosila, da o teh točkah glasujemo v paketu. Načelnik pa bo obrazložil, v čem so spremembe. Se strinjate?

Poročevalec: Vladimir Peruničič, v. d. načelnika oddelka za družbene dejavnosti Gre res tako kot ste rekli, za eno tehnično spremembo, ki se nanaša na dejstvo, da je pač zakonodajalec predvidel drugačno sestavo svetov javnih zavodov. Skratka, iz sistema tri- tri-tri, kjer so bili trije predstavniki staršev, trije predstavniki ustanovitelja in trije predstavniki zaposlenih v javnem zavodu, prehajamo zopet na sestavo tri-pet-tri, to kar smo pred leti že imeli, in sicer trije predstavniki ustanoviteljev in staršev in pet predstavnikov ustanoviteljev. Zakon pravi o tem, naj bodo predstavniki delavcev v javnem zavodu čim bolj enakomerno razporejeni. Glede na to pa, da ima vsaka osnovna šola svoje posebnosti, smo to sestavo, ki zadeva predstavnike zaposlenih, uskladili z vsako šolo posebej. Tako da je usklajeno z vsemi šolami. Nenazadnje šole to že izvajajo, ker pač so dolžne slediti zakonu. Zakonodajalec je ustanovitelju naložil rok enega leta, da uskladi odloke z veljavnim zakonom. Zgolj za primer, če navedem dve šoli, napr. Frana Erjavca, ki je najbolj homogena glede na to, da je samo na eni lokaciji in da nima vrtca, napr. ta je najbolj enostavna, in kot drugi ekstrem napr. Solkan, ki ima vrtec, pa ima podružnične osnovne šole, ima podružnične vrtce itd. Napr. v Franu Erjavcu so bili po prejšnjem sistemu trije predstavniki, in sicer eden izmed strokovnih delavcev od 1. do 5. razreda, eden izmed strokovnih delavcev od 6. do 9. razreda in eden izmed administrativno računovodskih in strokovnih delavcev. Po novem imajo enega predstavnika strokovnih delavcev, ki poučujejo do 1. do 5. razreda, dva predstavnika strokovnih delavcev, ki poučujejo od 6. do 9. razreda, enega predstavnika drugih strokovnih delavcev, to so zaposleni v podaljšanjem bivanju, v knjižnici, svetovalnih službah, itd., in enega predstavnika administrativno računovodskih in tehničnih delavcev. Ali pa Solkan kot drugi ekstrem, kjer imamo predlog, da je eden izmed strokovnih delavcev matične šole, ki poučujejo od 1. do 5. razreda in drugi strokovni delavci matične šole ter enot vrtca, eden izmed strokovnih delavcev matične šole, ki poučujejo od 6. do 9. razreda, eden izmed strokovnih delavcev podružnične šole Grgar in podružnične šole Trnovo in drugih strokovnih delavcev podružničnih šol, enega izmed strokovnih delavcev enot vrtec in enega izmed administrativno računovodskih in tehničnih delavcev. Toliko kot ilustracija o čem se bo danes glasovalo. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odbor za šolstvo ni imel pripomb. Odpiram razpravo.

Svetnik Miran Müllner: Strinjam se, da bomo o vseh teh odlokih glasovali v paketu.

Spoštovani svetniki, če bi imeli pred sabo odloke, da bodo na šolah po novem ves čas vihrale le in izključno slovenske zastave, ali kako bomo poimenovali pouk etike, ali da bi spremenili ime kakšne šole, bi to zagotovo spodbudilo neke silne polemike, čeprav je to sam kost za glodanje. Tako pa imamo pred sabo le neke novele, ki se po moje ponavljajo kot neke španske nanizanke. Resnično se sprašujem, zakaj je treba neprestano spreminjati šolski sistem? Najprej se je treba nečesa navaditi, potem se je potrebno nečesa odvaditi. Ni dvoma, da so določene spremembe šolskih zakonov potrebne in zaradi tega tudi spremembe občinskih odlokov. Mnoge zahteva čas, v katerem živimo. Toda bistvo vseh teh odlokov, ki jih imamo pred sabo je, da iz 9 članov zavoda povečujemo na 12 članov. Ne verjamem, da bomo s tako spremembo odlokov spremenili naše šole na boljše. V občini bomo s to potezo dodatno obremenili le cca 30 učiteljev več. Za razprave o samem pouku, o izboljšanju odnosov med učitelji in otroci, o tem, kako draga bo letos 1. septembra osnovna šola, o pričakovanjih in težavah učiteljev, brez katere pač ne more biti boljše šole in stoterih potrebnih mikro reformah, pa je kot ponavadi v predlaganih odlokih zmanjkalo časa in volje. Oblasti se ne zdi potrebno poskrbeti za to, da bi se v temeljitem političnem dialogu ob analizah in projekcijah v tem mestu spopadli različni pogledi in modeli osnovnošolskih izboljšav s končnim ciljem narediti boljše šole. Zavedati pa se moramo, da postaja v osnovnih šolah vse huje in huje, kajti napetost v družbi se zagotovo prenaša tudi v šolo. Ker vidim, da o teh stvareh še nimate modela, vam zaradi tega predlagam, da ko boste naslednjič spreminjali odloke, resnično razmislite, da bi razbremenili vse učitelje in jim prikrajšali popoldanska sestankovanja v svetih zavodov ter angažirali upokojene učitelje, s čimer bi jim dali tudi vidnejšo vlogo v družbi, oni pa bi nam vrnili z bogatimi izkušnjami, ko bi sodelovali pri reševanju vsakdanjih težav. Mislim, da predlagani odloki ne bodo dosegli nekih pričakovanih rezultatov. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Hvala za vašo razpravo, vendar ti odloki ne odločajo o vsebini šole. Želi še kdo razpravljati? Če ne, dajem predloge sprememb teh odlokov na glasovanje v paketu. Glasujemo o točkah od 14. do 23. točke. Glasujemo.

Od 23 svetnikov jih je 16 glasovalo za. Predlogi odlokov so bili sprejeti.

24. točka dnevnega reda Predlog sklepa o podaji soglasja Goriškemu muzeju, da se presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2009 nameni za nakup osnovnih sredstev

Poročevalec: Vladimir Peruničič, v. d. načelnika oddelka za družbene dejavnosti Za nakup osnovnih sredstev, za nakup muzealij in za investicijo v pripravljanju v skupni višini 32.000 €. Prošnjo je naslovil na mestni svet predsednik sveta javnega zavoda skladno s 26. členom odloka o ustanovitvi Goriškega muzeja, ki pravi, da presežke prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod za upravljanje in razvoj svoje dejavnosti, torej namen je popolnoma skladen s poslanstvom javnega zavoda. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki oz. o načinu in višini pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča mestni svet na predlog direktorja in po predhodnem mnenju sveta zavoda. Vsi pogoji so izpolnjeni in predlagam, da mestni svet predlagani sklep sprejme. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odbor za kulturo, šolstvo in šport ni imel pripomb. Odpiram razpravo.

Če razprave ni, dajem na glasovanje predlog sklepa o podaji soglasja Goriškemu muzeju kot je predlagano v sklepu. Glasujemo.

Od 22 svetnikov jih je 16 glasovalo za, 1 proti. Predlog sklepa je bil sprejet.

25. točka dnevnega reda Predlog sklepa o ukinitvi grajenega javnega dobra parc. št. 2935/18 k.o. Bate Predlog dopolnitve letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem MONG v letu 2010 – prodaja parc. št. 2935/18 k.o. Bate

Poročevalka: Silvana Matelič, načelnica oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe Filipov Dimiter iz Bat je predlagal mestni občini, da bi pričela s postopkom ukinitve javnega dobra, ker želi odkupiti funkcionalno zemljišče pred svojo stanovanjsko hišo. Oddelek za okolje in prostor mestne občine je dal pozitivno mnenje s tem, da je bil pogoj nova parcelacija, s katero smo odparcelirali cesto in postavili v skladu s parcelacijo obseg njegovega dvorišča. KS Grgarske Ravne-Bate je ravno tako dala pozitivno mnenje s pogojem, da se uredi parcelacija, pri kateri morajo sodelovati sosedje in se jim mora zagotoviti dostop do njihovih stanovanjskih objektov. Parcelacija je bila narejena. Zemljišče je bilo ocenjeno, gre za 206 m2 po ceni 16 €, to je 3.296 € skupna vrednost s tem, da parcelacijo plača kupec in se podpiše neposredna pogodba, ker gre za manj kot 20.000 €. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odbor za prostor ni imel pripomb, zato odpiram razpravo. Če razprave ni, dajem na glasovanje predlog sklepa o ukinitvi grajenega javnega dobra parc. št. 2935/18 k.o. Bate. Glasujemo.

Od 23 svetnikov jih je 16 glasovalo za, 1 proti. Predlog sklepa je bil sprejet.

Na glasovanje dajem še predlog dopolnitve letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem MONG v letu 2010 – prodaja parc. št. 2935/18 k.o. Bate. Glasujemo.

Od 24 svetnikov jih je 18 glasovalo za. Predlog je bil sprejet.

26. točka dnevnega reda Predlog sklepa o ukinitvi grajenega javnega dobra na šestih parcelah v k.o. Šmaver

Poročevalka: Silvana Matelič, načelnica oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe Republika Slovenija je investitor gradnje državne kolesarske povezave od Nove Gorice do Predela, in sicer na odseku Solkan-Plave. Za potrebe izvedbe te investicije potrebujejo dokazilo o pravici graditve, ki ga lahko zagotovimo tako,da ukinemo javno dobro, parcele postanejo last mestne občine in se brezplačno prenesejo na RS. Ker gre za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture, za dosego javne koristi in parcele pridobi

RS, ki je oseba javnega prava, sta izpolnjena oba pogoja, da lahko te parcele prenesemo brezplačno na RS. mag. Darinka Kozinc, podžupanja: Odbor za prostor ni imel pripomb. Želi kdo razpravo k tej točki dnevnega reda? Če ne, dajem na glasovanje predlog sklepa o ukinitvi grajenega javnega dobra na šestih parcelah v k.o. Šmaver. Glasujemo.

Od 24 svetnikov jih je 18 glasovalo za. Predlog sklepa je bil sprejet.

Spoštovane svetnice in svetniki, vidimo se v torek. Zahvaljujem se vam za vso dobronamerno razpravo in dobre sklepe. Želim vam prijazen večer.

Seja je bila zaključena ob 20.15 uri.

Miran Ljucovič mag. Darinka Kozinc VODJA SLUŽBE MS PODŽUPANJA

OVERITELJA ZAPISNIKA:

______Boža Mozetič Srečko Tratnik