Letno Poročilo Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja Drugo Leto Drugega Mandata
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
LETNO POROČILO PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE BORUTA PAHORJA DRUGO LETO DRUGEGA MANDATA 23. DECEMBER 2018 - 23. DECEMBER 2019 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor LETNO POROČILO drugo leto drugega mandata 23. december 2018 – 23. december 2019 www.predsednik.si 1 VSEBINA I. NAMESTO UVODA 3 II. NEPOSREDNO IZVRŠEVANJE PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE 4 Predlaganje kandidatov za osrednje državne institucije 4 Razpis volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 7 Prednostna politična naloga – spremembe volilne zakonodaje v skladu z 9 odločbo Ustavnega sodišča Srečanja s predstavniki institucij in civilne družbe 12 Zunanja politika 22 Vrhovni poveljnik obrambnih sil 39 Pomilostitve 52 Državna odlikovanja 54 Postavitev in odpoklic veleposlanikov 57 Predaja poverilnih pisem tujih veleposlanikov 58 III. KLJUČNI POUDARKI 59 Visoke obletnice 59 Druge obletnice 75 Podnebne spremembe 89 Sporočilo miru in strpnosti 95 Sprava 105 Posveti pri predsedniku 106 Med mladimi 113 Med starostniki 127 Spodbujanje odličnosti 130 Spodbujanje socialne povezanosti 148 Med ljudmi 154 Kultura in umetnost 178 Šport 185 IV. POMEMBNE PODROBNOSTI 191 Izpolnjene obljube 191 Delo 191 Novosti 192 Predsednik je rekel 193 V. STATISTIKA 197 2 I. NAMESTO UVODA V pričujočem poročilu so dokumentirane moje glavne aktivnosti v letu 2019. V teh uvodnih besedah pa bi rad poudaril tisto, česar glede duha časa in stanja v družbi v poročilu ni in tudi ni mogoče opaziti na prvi pogled - pomanjkanje dialoga, želja po sodelovanju in slabšanje splošne politične kulture. To niso okoliščine, ki bi takoj ali neposredno vplivale na družbene in državne zadeve. Vendar prej ali slej bodo, če jih ne bomo opazili in spremenili našega obnašanja v smeri iskrenega dialoga, večje pripravljenosti za sodelovanje in dvig ravni politične kulture. Nadaljevanje zaskrbljujočih procesov bo v daljši časovni razdalji bistveno poslabševalo možnosti Slovenije za njen vsestranski razvoj navznoter in krepitev njenega ugleda in vpliva navzven. V zadnjih letih tudi v Sloveniji utemeljeno govorimo o družbenem in političnem izključevanju. Gre za (politično) obnašanje, ki poudari lastno stališče, je kritično do stališča drugega, mestoma celo sovražno. Vnaprej daje vedeti, da ga stališče drugega pravzaprav ne zanima. Poudarja razlike. Te naj bi bile tako velike, da pravzaprav izključujejo koristnost nadaljnjega dialoga, zlasti pa napor za usklajevanje stališč. Ker gre Sloveniji gospodarsko in socialno dobro, bistveno bolje kot v času finančne in gospodarske krize, so zgoraj omenjene značilnosti tega časa skrite, skoraj neopazne. Vendar menim, da gre za znamenje časa, ki ga je potrebno obravnavati z vso resnostjo. Popolnoma mi je jasno, da gre za kompleksne družbene pojave, na katere ni mogoče odgovoriti s praktičnimi kratkoročnimi ukrepi. Zdi pa se mi nujno, da ta znamenja časa prepoznamo in si aktivno prizadevamo za dialog, za strpnost in ne sovražnost, v dialogu in sicer, da si prizadevamo za sodelovanje in krepitev tistega med nami, kar nam je skupno. Od prvega dne svojega mandata razumem vlogo predsednika republike kot aktivno vlogo povezovanja in sodelovanja. Deloma bo to ilustriralo tudi pričujoče poročilo. Deloma pa je to moje osebno stremljenje ostalo pri ljudeh, s katerimi sem se srečeval vsepovsod po domovini. To svoje poslanstvo bom še bolj zavzeto opravljal prihodnje leto in do konca mandata. 3 II. NEPOSREDNO IZVRŠEVANJE PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA OSREDNJE DRŽAVNE INSTITUCIJE Tudi v letu 2019 je predsednik republike v okviru svojih pristojnosti neposredno imenoval ali predlagal državnemu zboru v imenovanje nosilce najvišjih državnih funkcij. Odločitev o posameznih kandidatih predsednik republike sprejme na podlagi skrbne preučitve predlaganih kandidatur in opravljenih pogovorov s posameznimi kandidati. Pred dokončno odločitvijo o kandidatih, ki jih predlaga državnemu zboru, se predsednik vedno posvetuje z vodji poslanskih skupin in poslancema narodnosti o možni podpori posameznim kandidatom. Posvetovanja se vedno znova pokažejo kot pomemben element sodelovanja med predsednikom republike in državnim zborom, saj bistveno pripomorejo k temu, da osrednje državne institucije ob prenehanju mandatov njihovih funkcionarjev nemoteno opravljajo svojo funkcijo in poslanstvo. Predsednik republike je od začetka prvega mandata do danes imenoval oz. predlagal v imenovanje 56 kandidatov za nosilce najvišjih državnih funkcij oz. funkcij v institucijah EU. Od tega je 48 kandidatov predlagal v imenovanje državnemu zboru in samo v petih primerih od navedenih predlagani kandidati niso bili imenovani in se je postopek ponovil. Imenovanje namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je za novega namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije imenoval Simona Savskega. Novi namestnik predsednika KPK Simon Savski je nastopil petletni mandat 1. avgusta 2019. Predsednik republike je podpisal ukaz o imenovanju Simona Savskega po pogovoru z izbirno komisijo, preučitvi njenega poročila, opravljenih razgovorih s kandidati in po javni predstavitvi Savskega kot kandidata za to funkcijo. Predsednik republike je ob tem izrazil pričakovanje najširše javnosti, da se bo KPK uspešno posvetila njenemu glavnemu poslanstvu, preprečevanju korupcije in v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi pripomogla k njeni postopni odpravi. Dotedanjemu namestniku predsednika KPK dr. Igorju Lambergarju se je mandat iztekel 16. junija 2019. Predsednik republike je novega namestnika imenoval po tretjem javnem pozivu za zbiranje kandidatur za to funkcijo. Na prvi poziv je prispela ena kandidatura, ki po mnenju izbirne komisije ni izkazala izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev za to funkcijo. Po drugem javnem pozivu je izbirna komisija predsedniku republike kot primerna kandidata predlagala dva, mag. Zorana Dimovića in Rajka Geriča. Predsednik republike se je odločil, da bo še enkrat ponovil javni poziv, ker se je želel prepričati, da bo izbrani kandidat med prijavljenimi resnično najboljši in bo tako prepričana tudi večina javnosti. Obema kandidatoma, ki sta bila tokrat ocenjena za primerna, je predlagal, da se vnovič prijavita. Po opravljenih pogovorih po tretjem pozivu se je odločil, da bo na to funkcijo imenoval Simona Savskega. 4 Imenovanja v državnem zboru Guverner Banke Slovenije Predsednik republike je po tem, ko dr. Primož Dolenc ni dobil zadostne podpore za izvolitev, ponovil javni poziv za zbiranje kandidatur za prosto mesto člana Sveta Banke Slovenije – guvernerja. Po preučitvi kandidatur in opravljenih več posvetovanjih je predsednik republike izmed petih prijavljenih kandidatov državnemu zboru v imenovanje predlagal mag. Boštjana Vasleta. Mag. Vasle je bil za guvernerja Banke Slovenije izvoljen 19. decembra 2018. Varuh človekovih pravic 23. februarja 2019 se je iztekel mandat varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Predsednik republike je postopku imenovanja novega varuha človekovih pravic posvetil še posebno pozornost in skrb. Za izvolitev varuha človekovih pravic je namreč potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslank in poslancev, torej najmanj 60. Na poziv predsednika republike je prispelo 9 predlogov kandidatur. Po opravljenih razgovorih s kandidati ter številnih uradnih in neuradnih pogovorih z vodji poslanskih skupin državnega zbora je predsednik republike za varuha človekovih pravic predlagal Petra Svetino. Novi varuh človekovih pravic Peter Svetina je bil 30. januarja 2019 izvoljen z 89 glasovi za – vsi prisotni poslanci in poslanke na seji državnega zbora so podprli njegovo kandidaturo. To je sicer največ glasov podpore izmed kandidatov, ki jih je predsednik republike Borut Pahor v svojem mandatu predlagal v izvolitev državnemu zboru. Član Sodnega sveta RS Po odstopu članice Sodnega sveta RS dr. Verice Trstenjak so bile 5. marca 2019 razpisane nadomestne volitve za enega člana Sodnega sveta RS. Predsednik republike je v skladu z zakonom predlagal za eno mesto dva kandidata, za novega člana Sodnega sveta RS je državni zbor imenoval dr. Sašo Preliča. 5 Člani Stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu Republika Slovenija je 5. avgusta 2019 dobila možnost uvrstiti na seznam razsodnikov Sodišča Evropske unije v Luksemburgu tri člane. Ministrstvo za pravosodje je predsedniku republike posredovalo tri kandidature za omenjena mesta, vlada in sodni svet sta za vse tri sprejela pozitivno mnenje in s tem seznanila predsednika republike. Predsednik republike je po presoji in posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlagal v izvolitev tri kandidate, prof. dr. Verico Trstenjak, prof. Jureta Vidmarja, dr. phil., PhD in Ano Stanič, ki so bili 21. maja 2019 tudi izvoljeni. Sodnik na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu Predsednik republike je na podlagi posredovanih kandidatur za dve prosti mesti sodnikov na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu od Ministrstva za pravosodje, pridobljenih mnenj vlade in sodnega sveta ter po posvetovanjih s poslanskimi skupinami državnemu zboru v izvolitev predlagal dva kandidata, dr. Marka Pavliho in Mira Preka. Državni zbor je na seji 8. marca 2019 kot kandidata za to mesto potrdil dr. Pavliho, Prek pa ni prejel dovolj glasov za izvolitev. Postopek za izvolitev sodnikov za obe prosti mesti se ponavlja in bo potekal še naslednje leto. Posvetovalni odbor iz člena 255 pogodbe o delovanju EU je namreč kandidaturo dr. Pavlihe za omenjeno mesto sodnika zavrnil. Sodnik Ustavnega sodišča RS Tudi leta 2019 so potekale volitve za mesto sodnika Ustavnega sodišča RS.