IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 1

Znani Solkanci

21. december 2018 Leto XXV, øtevilka 99

Spoštovane krajanke, dragi krajani! Izteka se leto 2018 pa tudi mandat Sveta KS Solkan v mandatnem obdobju 2014–2018 in pred vami je zadnja številka Solkanskega časopisa, ki jo je oblikoval »stari« svet. V četrtek, 20.12.2018, bo vodenje KS Solkan prevzel novi svet, ki mu bomo z zaključnim po- ročilom o štiriletnem delu in predajo tekočih poslov ter projektov zaželeli veliko uspeha, moči, poleg pa še kanček sreče. Ob tej priložnosti se iz srca zahvaljujem vsem članicam in članom sveta, ki so zdržali do konca mandatnega obdobja (trije člani so namreč svet zapustili predčasno, tako da nas je ostalo devet) ter z neštetimi urami prostovoljnega dela, idejami in iznajdljivostjo pripomogli k skupnemu do- bremu za naš prelepi kraj. Moja iskrena zahvala tudi poslancu Matjažu Nemcu, predsedniku RS Borutu Pahorju in društvu »Bohinjska proga«, saj smo ob sodelovanju države uresničili pomemben 35 let star projekt Solkana – novo železniško postajo, ki je v kraj prinesla veliko več življenja in obiskovalcev. Lepa hvala tudi vsem članicam in članom komisij ter odborov za njihovo sodelovanje in prispevek. Solkan je sicer druga največja krajevna skupnost v Mestni občini Nova Gorica, toda velikokrat smo morali žal slišati, da je zgolj ena izmed 19 krajevnih skupnosti v naši občini. Na srečo ima KS Solkan, zahvaljujoč predhodnikom, kar nekaj lastnega premoženja, ki sicer zahteva gospodarno upravljanje, prihodki pa zagotavljajo uresničitev nekaterih malih projektov. Prav tako velja omeniti, da je KS s prenosom upravljanja financ na mestno občino izgubila finančno samostojnost in tudi razpolaganje z lastnim premoženjem je omejeno v smislu pridobivanja soglasja župana za vse pogodbe, ki jih sklepa KS. Obenem ne morem mimo dolgotrajnih postopkov, ki od vodstva KS zahtevajo veliko potrpežljivosti in ne nazadnje tudi znanja. Glede na različne težnje in tudi Zakon o lokalni samoupravi je obstoj krajevnih skupnosti v taki obliki zelo vprašljiv ter najbrž tudi vprašanje časa. Kakšne bodo ali bi bile posledice centralizacije za kraj, kot je Solkan, lahko samo ugibamo. Solkan se iz nekdaj živahnega kraja z izrazito prepoznavnostjo spreminja v predmestje Nove Gorice. Če OPPN staro jedro Solkana ni ustrezal pričakovanjem strokovnih občinskih služb, bi lahko zanj našli primerno nadomestilo, vendar Ob 100. obletnici zakljuœka 1. svetovne vojne je KS Solkan na steber ob se ni zgodilo nič. Po primere dobre prakse ureditve starih jeder ni treba iti v tujino, saj jih lahko vidimo v neposredni bližini (Vipavski pokopaliøœu postavila spominsko ploøœo vsem padlim Solkancem in ær- Križ …). Strokovne podlage studia Sadar Vuga so sicer prinesle razgibano razmišljanje o severnem delu Solkana, še vedno pa se ne po- tvam. Ploøœo je oblikoval arhitekt Vinko Torkar. Foto Darinka Kozinc sveča pozornosti južnemu delu (Dinos, SIA …). Prav tako izgled kraja moti veliko število hiš, kjer se je čas ustavil, hiše so prazne, med njimi pa je kar nekaj takih, ki propadajo. Cesta IX. korpusa je postala glavna vpadnica zaradi nedokončane navezave obvoznice na La- vričevo ulico, ulica Milojke Štrukelj se je le delno uredila, šolska pot ni varna, kolesarskih poti je za vzorec, za Cesto IX. korpusa se pripravlja nova prometna ureditev, Šolska ulica je ostala zgolj pri obljubah – skratka: ostaja kar nekaj težav. Prostor ob Soči bi nujno potreboval upravljalca, kajakaški center pa primerno načrtovanje nadaljnjih pogojev za ta izjemen šport in ustrezno ureditev prometnega režima ter parkiranja, kanalizacijski jašek, ki opozori prišleke z neprijetnim vonjem, zagotovo že dolgo čaka na ureditev, o brvi čez Sočo pa je bilo že veliko povedanega. Toda vsem težavam navkljub ima Solkan izjemen potencial, preteklost (arheološka najdišča –vključitev v projekt Kaštelir, Solkanski most kot simbol kraja) ponuja turizmu številne priložnosti, poleg tega so tu še kulinarična doživetja (praznik solkanskega reguta …), verski turizem, ostaline prve in druge svetovne vojne, zapuščina odlične obrti – mizarstva, kolesarstvo in drugi športi, pohodništvo, pomembni Solkanci, kulturno življenje … V poslovni coni se odvija prihodnost, povezave se vzpostavljajo, združevanje znanja in idej ter odzivnost Univerze v Novi Gorici pa lahko ustvarijo izjemno točko napredka. KS Solkan in društva dajejo utrip Solkanu s kulturnimi prireditvami, žal pa je včasih opaziti, da trud posameznikov ni vedno poplačan z obiskom krajanov. Razumljivo je, da nas današnji čas vrti v vrtincu hudega vsakdanjega tempa, da včasih preprosto ne zmoremo izstopiti iz mehurčka lastnega doma, prav tako, da ne najdemo ne energije ne volje za udejstvovanje pri javnem delu za skupno dobro vseh nas. Pregled o tem, kar se je postorilo v Solkanu, je zajet v Poročilu o delu za leta 2014–2018 na naslednjih straneh časopisa, in ko se takole razgrne našteta vsebina, vidimo, da je bilo vendarle narejenega veliko. Živimo v prelepem kraju, v raznoliki in krasni državi – zavedanje o tem prenesimo v svoj vsakdanjik, gradnjo toplih človeških vezi in urejanje tistega malega centimetra sveta, na katerega imamo vpliv. Mag. Darinka Kozinc, predsednica KS v mandatnem obdobju 2014–2018 Ob zaključku uvodnika mi dovolite, da vsem vam zaželim občuteno preživljanje decembrskih dni pričakovanja, poglobitev vase ob božiču, premišljen pogled na preteklo leto in načrtovanje dosegljivih ciljev v letu 2019. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti pa vam želim domoljuben pogled na našo domovino ter ponos v srcu. SREČNO!

Venœek iz trdoleske, izdelek Katarine Vuga Jaslice Slavka Pipana, œlana RIRDS Boæiœni koncert 2017, foto Pavøiœ Zavadlav Novoletni Solkan, foto Franko Koreœiœ Ogledalo mojega okolja: dve priznanji v Solkan Turistično društvo Nova Gorica v sodelova- svetlobnih efektov poudari lepoto mostu in nanj solkanski most in ostale naravne in kulturne trdnjavi na železniški postaji na Mostu na Soči. nju s turističnimi društvi Šempeter - Vrtojba, opozori ponoči. Odevanje mostu v barvito svet- znamenitosti v bližini,« je obrazložila komisija. Na čezmejnem otroškem likovnem in proznem Most na Soči in Krajevno skupnostjo Solkan je lobo se izmenjuje in se po potrebi prilagaja ra- V ostalih kategorijah so kot najbolj urejene oce- natečaju je sodelovalo več kot tisoč otrok, ki letos izvedlo že 32. akcijo Ogledalo mojega zličnim priložnostim ter se preliva od nežno nili še Trg Ivana Roba in trgovino Apia d.o.o. so ustvarjali na temo Gasilci so zakon! Priznanja okolja, v katerem so ocenjevali urejenost objek- rožnatih odtenkov do barve Soče,« je komisija v Šempetru, center Supernova in Goriško knjiž- so podelili na zaključnem srečanju v Šempe- tov in trgov. Ocenjevali so jih v šestih kategori- zapisala v obrazložitvi. Priznanje je prejela Kra- nico Franceta Bevka v Novi Gorici ter spreha- tru, kjer so nagradili tudi šolarje, ki so se najbolj jah. V Solkan sta šli dve nagradi. jevna skupnost Solkan. jališče ob jezeru na Mostu na Soči in hotel Zlata izkazali na natečaju. V kategoriji A (muzeji in kulturna dediščina, V kategoriji D (gostinski lokali s poudarkom ribica v Idriji pri Bači. Osat za neurejenost so sakralni objekti, spomeniki, izobraževalne insti- na ponudbi hrane, nočitvene kapacitete, igral- pritisnili vili Rafut s parkom in zapuščeni Mitja Marusig tucije) je bil kot najbolj urejen ocenjen solkanski nice) pa je šlo priznanje v roke družine Žabar za most, most presežkov, kot so zapisali v obrazlo- Restavracijo Primula, v kateri s sodelavci »že ✴ žitvi. Poleg tega, da je med drugim kamniti most skoraj desetletje uspešno razvaja obiskovalce ✴ Krajevna skupnost Solkan ✴ z največjim krožnim lokom na svetu in največji z gurmanskimi doživetji: njihova prva skrb je iz- ✴ med železniškimi kamnitimi mostovi, v zad- brana, okusna in kakovostna hrana, dopolnju- ✴ ✴ vabi na njem času njegova veličastnost pride še bolj do jejo pa jo s slovesnim ambientom prenočišči in izraza, saj so ga dodatno osvetlili. »S pomočjo čudovitim razgledom na smaragdno reko Sočo, BOŽIČNI KONCERT v sredo, 26. decembra 2018, ob 18.30 ✴ v cerkev sv. Štefana v Solkanu✴ ✴ V programu sodelujejo: ✴ Rebeka Pregelj, sopran Matija Podbersič, trobenta ✴ ✴ Tina Debenjak in Neli Lukežič, violina ✴ Blaž Pahor, klavir ✴ Mladinski zbor Šempeter – Vrtojba Foto Fotolado d.o.o. zborovodkinja Mojca Maver Podbersič IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 2

2 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 KS Solkan Poročilo o delu Sveta KS SOLKAN v mandatnem obdobju 2014 -2018

Z novembrom 2018 zaključujemo štiriletno sebej v kriznih razmerah, ki posredno zadevajo V KS Solkan smo izvedli še vrsto manjših obdobje delovanja Sveta KS. Svet se je sestal na tudi starejše krajane. V dejavnosti komisije ne in večjih investicij in prenovitev: razširili smo 47 rednih sejah. Z delovanjem članov Sveta KS, sodi samo odnos do starejših krajanov doma in prostore krajevne knjižnice in obnovil čajno ku- komisij in odborov, pa tudi krajanov pri posa- v domovih za upokojence, ampak tudi dejavno- hinjo in sanitarije v domu KS. Uredili smo atrij meznih dejavnostih, smo uspešno zaključili vrsto sti do materinskega doma, VDC Solkan, obiski med hišo-muzejem mizarstva in mrliško dvo- nalog, ki smo si jih zastavili v programih dela. ustanov na našem območju. Vsako leto je bilo rano, kjer smo namestili umetniško klop iz KS za uspešno delo in dosežke vsako leto pode- skupaj z Društvom upokojencev Solkan uspešno cedre, ki je rastla v solkanskem parku. Mizarju ljuje priznanje zaslužnim posameznikom in or- organizirano srečanje starejših krajanov in čla- v Solkanu smo dali izdelati govorniški pult v so- delovanju z RIRDS. Kamnolom nam je odstopil ganizacijam. V tem mandatnem obdobju smo nov DU. nekaj večjih skal, ki smo jih namestili v kraju in podelili 10 priznanj KS. 5 Kultura in šport: V KS Solkan dajemo velik pomen tudi dejavnostim na kulturnem, športnem ob kotalkališču. Na pokopališču in Plenčičevem Osnova za delo so sprejeti programi dela trgu smo namestili stojala za kolesa, na obrača- Most se je zasvetil v mraku, foto Miran Brumat in družabnem področju, kar veliko prispeva k Sveta KS, komisij in odborov. Čeprav bomo na- lišču ob novem železniškem postajališču pa na- vedli dejavnosti po posameznih letih, želimo v dogajanju v kraju. Poudariti moramo uspešno KS Solkan deluje že 51 let kot ožji del Me- delovanje društev in organizacij v Solkanu. mestil javni WC. Na Karavli v parku smo tem delu opozoriti na vprašanja, ki so bila v postavili plezalno steno in talni trampolin. stne občine Nova Gorica. S približno 3227 kra- Vsako leto je bil v celoti izveden sprejeti pro- ospredju delovanja v celotnem obdobju našega V kraju smo postavili tri kipe-umetniška jani in približno 1150 gospodinjstvi je druga gram prireditev, kar je zahtevalo angažiranost mandata: dela, darilo društva Skultura iz Štandreža. komisije in organizatorjev. To ne bi bilo mogoče največja krajevna skupnost v občini. V KS Sol- 1 Okoljevarstvena problematika je pomembno Ob 110 obletnici solkanskega mostu smo na- brez aktivnega odnosa posameznikov, sponzor- kan so vključena tri naselja: Solkan, Štmaver in področje dejavnosti s poudarkom na treh področ- mestili večje fotografije mostu ateljeja Foto Pav- jev in donatorjev. Ko govorimo o kulturnem de- Sveta Gora. jih: dejavnosti v povezavi z delovanjem Livarne šič na kotalkališču. Na hiši slikarja in grafika lovanju v Solkanu, ne moremo mimo Kul- Krajevna skupnost je etažni lastnik dela ob- Gorica, SIA in Kamnolomi ter promet – pred- Vladimirja Makuca smo postavili spominsko tur nega društva Slavec Solkan. Pomemben je jekta na C. IX. korpusa 46, objekta na Soški vsem tovorni. ploščo in ob spomeniku beguncem postavili do- njihov prispevek in udeležba v posameznih kul- cesti 29 in 31, kompleksa bivše solkanske ka- 2 Komunalna problematika je stalnica v dejav- datno ploščo s fotografijama. Na steber ob po- turnih dogodkih v Solkanu in širše. Ker nimamo ravle, zemljišča žarnega pokopališča, parkirnega nostih komisije, posameznikov in Sveta KS. V kopališču pa smo namestili ploščo v spomin večnamenske dvorane, so določene dejavnosti prostora za Domom KS in več parcel gozda na navedenem obdobju smo se ukvarjali z reševa- padlim in žrtvam iz Solkana v 1. svetovni vojni Skalnici. Z lastnino odgovorno razpolagamo. omejene ali povezane z velikimi stroški, pred- ob 100 obletnici konca 1. sv. vojne. Bili smo tudi njem problematike ekoloških otokov. Iz Solkana vsem pa zahtevajo dodatne aktivnosti, da se po- Zato prostore, ki so primerni za uporabo, da- se je umaknil zbirni center za kosovne odpadke. pobudniki NKBM za namestitev novega ban- samezne načrtovane prireditve izvedejo. Zato čnega avtomata ob Marketu in v sodelovanju s jemo v najem in imamo z najemniki sklenjene 3 Investicije: Solkan je v tem mandatu pridobil ponovno poudarjamo, da v Solkanu potrebujemo HIT namestitev defibrilatorja v hotelu Sabotin. pogodbe. Z MONG smo uredili odnos upravlja- novo železniško postajališče in krožišče na Pre- nja Doma KS. Naša želja je, da bi MONG pre- večjo dvorano za kulturne prireditve. V kulturna valu. Stanovanjski objekti na Prevalu so dobili dogajanja se vključuje tudi avla Hotela Sabotin. nesla lastništvo doma KS ponovno na KS. KS vodovod. Za tri hiše na Cesti IX. korpusa ravno Želeli bi, da se v Vili Bartolomei uredi ima sklenjeno pogodbo o stavbni pravici za del ta mesec MONG izvaja dela za kanalizacijo, ki zbirka umetniških del slikarja Vladimirja Ma- kompleksa športne cone pri Žogici do leta 2041. jo doslej niso imele. V lanskem letu je MONG kuca, ki jih je umetnik podaril kraju. Na šport- KS izvaja vzdrževanje športnih objektov in financirala obnovo osvetlitve Solkanskega nem področju svojo vlogo odigravajo društva in investicije. mostu, KS pa je izvedla bočno protivetrno za- klubi, s katerimi KS sodeluje pri organiziranju Svet KS Solkan za mandatno obdobje 2014– ščito kotalkališča in pridobiva gradbeno dovo- in udeležbi na prireditvah, npr. organizacija po- 2018 je bil konstituiran na 1. seji 27. oktobra ljenje za ureditev atrija ob Domu KS. hodov, Soška regata itd. Pomembno vlogo pri 2014 v naslednji sestavi: predsednica: mag. 4 Socialna dejavnost: V vseh štirih letih je bil tem ima tudi športna dejavnost, organizirana v Darinka Kozinc, namestnik: Radovan Gra- sprejet in v celoti izveden program dejavnosti Društvu upokojencev Solkan. Velik pomen ima pulin, člani: Jožef Abramič, Vesna Bašin, Komisije za socialne zadeve. Iz leta v leto ugo- delovanje in dejavnosti Kajak kluba Soške elek- Branko Belingar, Evelin Bizjak, Tatjana tavljamo, da imamo več starejših krajanov, kar trarne in KK Perla. KS si prizadeva, da skupaj z Černe, Miran Franko, Doroteja Golob, je pohvalno, seveda pa to zahteva tudi večjo drugimi društvi omogoča čim večjo udeležbo Avtorja Gorazd Prinœiœ in Vasja Kavœiœ pod Tomaž Leban, Aleš Ušaj. aktivnost na področju socialne dejavnosti, še po- krajanov v športnih dejavnostih. fresko, foto Franko Koreœiœ Dan spomina

Iz govora mag. Darinke Kozinc ob Kajti vsi so svoja življenja dali za slovenski komemoraciji na solkanskem pokopališču narod, da bi obstal na svoji zemlji, ohranil slo- 1. novembra letošnjega leta vensko besedo in, končno, da bi prišli do svoje tako težko priborjene in pričakovane države Slo- Danes je dan, ki nam ponuja priložnost, da venije. Zato ne zapravimo njihove dediščine, ki se ozremo v preteklost, da uzremo naš prostor so jo skozi stoletja izbojevali v krvi in trpljenju. ob Soči, pod Sabotinom, Sveto goro in Škabri- Današnji čas od nas zahteva, da se naslo- jelom, kruto zaznamovan in ranjen, porušen in nimo na lastne sile, da se egoizem umakne so- zmrcvarjen, kot ga je ob koncu, pred stotimi leti, delovanju, da se vsi akterji v družbi povežejo zapustila prva svetovna vojna, in da se spom- med seboj v skupnem cilju lastnega razvoja, ki nimo vseh tistih malih ljudi, naših slovenskih fantov, ki so služili avstro-ogrski monarhiji in bo v koraku s spremembami in izzivi, ki jih pri- pustili življenja na fronti. naša. Bomo zmogli stopiti skupaj, bomo zmogli Danes je priložnost, da se spomnimo vseh prenesti v svoj vsakdanjik vrednote borcev in junakov iz mogočnega boja z mnogo šte- bork, ki so v težkih pogojih in s precej manjšimi vilčnejšim okupatorjem med drugo svetovno sredstvi pokazali pogum ter s tem odprli vrata vojno, vseh žrtev fašističnega nasilja pred in upanju? Danes, v veliko boljših pogojih in miru, med vojno, še zlasti pa vseh tistih, ki jim je bil opažam vdanost v usodo in velikokrat slišim be- materni jezik svetinja in so bili zanj pripravljeni sede: Ničesar se ne da spremeniti! Pa je res umreti. In spomnimo se junakov iz osamosvo- tako? Naši predniki nam iz preteklosti govorijo: jitvene vojne leta 1991 za samostojno Slovenijo. Nismo se vdali, prihodnost smo vzeli v svoje roke. Tudi mi jo moramo! Dolžni smo to storiti zaradi naših otrok in vnukov. V našem kraju smo jim dolžni zagotoviti prihodnost, zato da se bodo vračali v Solkan in Novo Gorico, ne zgolj zaradi naravne lepote in klime, pač pa zaradi za- gotovljene prihodnosti, ki jo moramo graditi vsi in se ne sme nehati zgolj na domačem dvorišču ter ob misli, važno, da je meni dobro. Vsem nam mora biti dobro, to bi moral biti naš jasni cilj! Z obiskovanjem spominskih obeležij in gro- bov ohranjamo spomine na vsa plemenita de- janja tistih, ki jih ni več med nami. Za to niso potrebne velike besede, saj so bili to preprosti mali ljudje, ki so v sebi nosili kleno željo živeti dostojno in svobodno življenje. Dovolj je le zahvala, ki pa naj bo iskrena in Vojaøko pokopaliøœe s solkanskim mostom v iz srca. Zato se s trenutkom tišine in hvaležno- ozadju. Foto Vladimir Tinunin - iz interneta stjo poklonimo vsem njim v spomin. IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 3

21. december 2018 1001 - solkanski œasopis 3 KS Solkan

8. Komunalne zadeve: na področju odpadkov: urejanje ekoloških otokov in ureditev parkirišča za avtodome; na področju javne razsvetljave: Knjižna žetev Solkancev v letu 2018 pristop k pripravi ureditve celovite javne raz- svetljave v Solkanu; kanalizacija in vodovod: Namera, da bi izšel v počastitev stopetde- Klavore Podobe razseljenega otroštva (založba vodni kanal v Sočo in ureditev kanalizacije v setletnice solkanske čitalnice zbornik (1867– Buča, Ljubljana; 206 strani). Zbornik o solkan- kajakaškem centru. 2017) Solkanska pismenost, se tudi v letu, ki skih kajakaših je uredil Albin Špacal, eden 9. Vzdrževanje pokritega kotalkališča po navo- mineva, ni uresničila. Razlogov za zamudo je izmed števila skoraj 30 avtorjev, ki v preko 130 dilih izvajalcev. nekaj, a da je mogoče tudi knjižne objave obe- 10. Projekti širšega pomena: most (brv) čez strani obsegajočem zborniku sodelujejo. Zdrav- lodaniti v manj ugodnih denarnih razmerah, do- Sočo v kajakaškem centru; nadaljevati z uredit- nik dr.Vasja Klavora se je spominjal svojega vijo osvetlitve Solkanskega mostu in okolice; kazujejo tudi uredniške in avtorske objave otroštva, ko je bil petletnik s starši, učiteljema dokončanje vzdrževalne in pešpoti od kajaka- Solkancev v letu 2018. očetom Franjom in materjo Nado, v tisti skupini škega centra do Žogice; sodelovanje pri dejav- O knjigi zapisov Zaznamovana Zarje Trkman 7.200 Slovencev, ki so jih tudi z Gorenjske nem- Solkanski podjetniki na Univerzi v Novi nostih za celovito delovanje kajakaškega centra; in o dveh knjigah pravljic (Skleda je lahko tudi ške okupacijske oblasti na začetku poletja 1941 Gorici, foto Arhiv UNG projekt Solkan 4.0. bazen in O polhku Zajku) Darinke Kozinc smo pregnale v Srbijo. S tem pregonom so okupa- že poročali. Ta številka 1001-solkanskega časo- 6 Pokopališče: Imamo eno najbolj urejenih po- Zaključek torji začeli izvajati načrt, da uničijo slovenski pisa pa piše o zborniku Živel je tod mizarjev rod kopališč v okolici. V letih 2010–2014 so bile iz- Zaključujemo štiriletno obdobje – mandat narod. Družina Klavora je vojno preživela v Sveta KS. Delo je bilo prežeto s številnimi de- (urednik Jožko Markič) ter o avtorski knjigi vedene investicije: obnova južnega in za - mestu Valjevo in se je po vojni vrnila na Jese- hodnega zidu, mrliške vežice brez pročelja, ploš- javnostmi, ki zadevajo življenje in delo prebi- projekt:nova Gorica arhitekta in urbanista To- nice, kjer so nazadnje živeli. Klavorovi so njih čadi ob zabojnikih za odpadke pri pokopališču; valcev Solkana. Vložen je bil napor članov maža Vuge. Navedenim objavam pa je treba do- sanacija žarnega pokopališča; ureditev zelenice Sveta, komisij, odborov in posameznikov. Rea- dati še zbornik Že 70 let proti toku. Ob 70. razseljeno življenje končali na Tolminskem, od- ob žarnem pokopališču, atrija ob poslovilni dvo- lizirati smo uspeli veliko zastavljenih nalog, z obletnici kajak kluba Soške elektarne (izdajatelj koder je izviral očetov rod. nekaterimi pa bo treba nadaljevati, saj se z man- rani, grobnice NOB, ograje ob žarnem pokopa- Kajak klub SENG) ter knjigo spominov Vasja datom ne zaključijo. Uredništvo lišču, prostora za potrebe cerkvenih obredov; V poročilu smo želeli dati oceno dela na po- nabava in postavitev zvona za poslovilno dvo- sameznih področjih, ki so bili predmet naše rano; nabava umetniške klopi v atriju ob poslo- aktivnosti, opozorili smo na težave in ovire, s vilni dvorani in izdelava poslikave tolminskega katerimi smo se srečevali, ter na dejavnosti, ki Goriški dnevi na Češkem punta ob pokopališču. S tekočim vzdrževanjem jih je treba nadaljevati v prihodnjem obdobju. skrbimo, da je pokopališče urejeno. Vse te dejavnosti so podrobneje obdelane v 7 Informiranje – izdaja časopisa: V celotnem letnih programih Sveta, komisij in odborov ter Člani Goriškega literarnega kluba Govorica rica Sabina Vostner in citrarka Janka Franče- štiriletnem obdobju je bil poseben poudarek na zapisnikih sej Sveta KS, ocene dejavnosti in te- so bili povabljeni na Slovenske kulturne dneve škin. Češka se ponaša z visokim kulturnim ni- informiranju krajanov tako z našim časopisom žave pri izvajanju pa v letnih poročilih, zapis- v Brno in Prago od 4. do 7. 12. 2018. vojem, zelo razširjeni pa so kulturni dogodki v kot drugimi sredstvi javnega obveščanja. nikih in drugih dokumentih, ki so na razpolago Na Češko je odpotovalo pet članov Kluba: prijetnih kavarnah.Iz slovenščine v češčino so Imamo tudi spletno stran, ki krajanom omogoča v arhivu KS. Olga Kolenc, Darinka Kozinc, Rajko Slokar, tekste avtorjev prevajali študentje slovenistike hitrejši dostop do informacij. Na strani najdemo Poleg obravnavanih področij v poročilu smo Boris Jukič. Za glasbeno spremljavo na lite- iz Masarykove univerze v Brnu. Dogodke je or- tudi Solkanski časopis v barvah. Solkanski ča- se vsakodnevno srečevali s problematiko in de- rarno-glasbenem večeru sta poskrbeli kantavto- ganizirala Alena Šamonilova, ki tudi drugače javnostmi, ki so jih predlagali krajani, jim jih sopis smo začeli v barvah izdajati v letošnjem sodeluje pri kulturnih izmenjavah. Študentje pomagali reševati ali pa jih usmerjali na poti ra- zreševanja. Tudi razreševanja so prav tako po- slovenistike bodo v maju 2019 obiskali Uni- membna, saj se tako reši težava, ki ga ima verzo v Novi Gorici. posamezni krajan. Te dejavnosti so nam vzele Člani Kluba so v Pragi obiskali tudi sloven- veliko časa, a ni nam žal, saj so majhne težave sko veleposlaništvo in se zadržali v prijetnem za človeka zelo velike. druženju z veleposlanikom Republike Slovenije V letnih poročilih smo v nekaj točkah opo- gospodom Leonom Marcem. zorili na vprašanja, ki so po našem mnenju po- membna, če želimo, da se bodo razmere za Darinka Kozinc življenje in delo v Solkanu spreminjale na boljše, da nam bo življenje v Solkanu lepo. Œlani Govorice pri veleposlaniku RS Slovenije Zato novi člani sveta vzemite to kot pomoč Leonu Marcu, doma iz Ajdovøœine, ki je pri pripravi vašega programa dela. obiskoval srednjo øolo TØC v Novi Gorici. Gledaliøka skupina Face s predstavo Palœek, Želimo vam veliko uspeha. foto Jernej Skrt Hvala članom Sveta, komisij, društev, sponzorjem in posameznikom. letu. Vsako leto izidejo štiri številke časopisa. Posamezne številke so imele vsebinski pouda- Nova knjiga Darinke Kozinc rek, vezan na določene dogodke in dejavnosti. Informiralo se je o vseh dejavnostih v Solkanu, O rožnati jopici z modrimi rožami kar predstavlja vsebinsko uravnovešenost po- sredovanih informacij. Časopis je krajanom po- Knjiga, ki je izšla pri založbi v Ljubljani, memben vir informiranja. Imajo ga radi in tudi pripoveduje o rožnati jopici, ki nikdar ne zapu- prispevajo del sredstev za izdajo časopisa. Zato sti babičine omare, dokler je ne odkrije vnuki- je pomembno tudi v bodoče dati časopisu vso nja, ki si jo rada obleče. Poanta pravljice je, da potrebno pozornost. vsega le ne velja zavreči, saj so nekatere stvari 8 Turistično društvo Solkan: Z zadovoljstvom lahko dolgožive oz. nastopi trenutek, ko doži- lahko potrdimo, da Turistično društvo Solkan vijo ponovno uporabo. uspešno deluje. V vseh letih je bilo uspešno so- Ob predstavitvi knjige Andreja Jelaœina - delovanje z zamejci iz Štmavra. Poleg informi- Tonija Karjole v organizaciji KD Slavec. Uredništvo ranja o dejavnostih z ene ali druge strani pomembno mesto predstavljajo aktivnosti in udeležba na prireditvah. V mandatnem obdobju je KS Solkan sodelovala tudi s Frančiškanskim samostanom Sveta Gora in župnijskim uradom v Solkanu pri organizaciji koncertov in treh raz- Novi člani Sveta KS Solkan stavah jaslic.

Področja dela, na katerih je treba nadaljevati dejavnosti in jih vključevati v program dela: Na volitvah 18. novembra 2018 so bili v Svet KS Solkan izvoljeni: 1. Solkanska obvoznica: Protihrupna zaščita na mostu pred predorom in na mostu ob pokopa- volilna enota št. 1: Jure Antler, Tomaž Černe, Jaka Rijavec lišču ter zaščita pred zdrsi zemlje. 2. Prometna ureditev v Solkanu: Od MONG zahtevati izdelavo projekta, rešiti tranzitni pro- volilna enota št. 2: Branko Belingar, Vesna Bašin, Miran Tratnik met skozi Solkan in povezavo Lavričeve ulice na solkansko obvoznico. volilna enota št. 3: Davorin Škarabot, Maja Šinigoj, Lea Oven 3. Dejavnosti in spremljanje sprejemanja OPN za MONG, OPPN za Kamnolome. volilna enota št. 4: Matej Torkar, Jana Herega 4. Nadaljevati z dejavnostmi za sprejem OPPN starega jedra Solkana. 5. Nadaljevanje ureditve stavbe na Soški cesti 31 v Muzejski zbirki Solkan oz. muzejski zbirki pohištva. Novemu Svetu KS Solkan želimo uspešno delo 6. Ureditev pravnih zadev na solkanski karavli. v naslednjem štiriletnem mandatu. 7. Okoljevarstvena vprašanja – Livarna Gorica, Kamnolomi in promet. IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 4

4 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 Intervju Kako obdržati znanstvenike doma ... Intervju z dr. Danilom Zavrtanikom, rektorjem Univerze v Novi Gorici

V slavnostnem govoru na letošnjem solkan- stroškov, žena pa mu je položila roko na komo- študentke in študentje, nove vsebine, nova leteli na ugoden odziv tedanjega župana skem krajevnem prazniku (objavljen je bil v lec, rekla: »Saj bova zmogla.«, in leta 1891 je znanja. Mesta z univerzo se bistveno razlikujejo Črtomirja Špacapana, ki nam je ponudil ugodne prejšnji številki Solkanskega časopisa) je dr. univerza že sprejela prve študente. Ne vemo, ali po razvoju od tistih brez univerze. Seveda mora pogoje za začetek delovanja, in tako smo pred 23 Gvido Bratina opozoril na številčnost in pomen se je zgodilo točno tako, na Wikipediji piše le, da biti za razvoj univerze zrelo tudi okolje, v katero leti prišli v Novo Gorico s Fakulteto za znanosti solkanskih znanstvenikov, ki so v iskanju možno- sta univerzo ustanovila Jane in Leland Stanford se umesti. V Vidmu npr. je nastala nova univerza o okolju, ki je bila predhodnica Politehnike Nova sti za razvoj svojih znanstvenih potencialov v spomin na sina Lelanda Stanforda Juniorja, po po potresu leta 1976, po odločitvi mestne oblasti, Gorica, ta pa Univerze v Novi Gorici. No, malce odhajali na univerze v Oglej, Padovo, Benetke, z katerem univerza še vedno nosi ime. Vendar je ki je v popotresno obnovo vključila izgradnjo in je verjetno vplivalo tudi to, da sva bila z Mlade- odprtjem Bohinjske železnice pa tudi v Prago in zgodbica spodbudna – nova univerza je daljnega ustanovitev univerze. Videmska univerza je nom Frankom Solkanca. na Dunaj. Mnogi Solkanci so pustili neizbrisen leta 1885 nastala po volji moža in z ženino po- danes pomemben element razvoja Furlanije in Kako pa vidite možnosti in priložnosti pečat v svetovni zakladnici kulture, religije in močjo ter podporo, po začetnih težavah s finan- mesta Videm. Univerze v Novi Gorici v prihodnje? znanosti in to seme znanja v Solkanu klije tudi v cami in gradnjo kampusa pa je postala vodilna Univerza je kot seme, posejano v polje. Univerza v Novi Gorici še ni opustila želje sodobnem času, saj od tu izhajajo vrhunski in sila tehnološko visoko razvite Silicijeve doline Mnoge ameriške univerze so v preteklosti nasta- po kampusu. Zdaj mogoče še nismo šli čez črto, mednarodno uveljavljeni znanstveniki s področja (Silicon Valley) in je danes kot zasebna razisko- jale dobesedno na poljih – danes je ob njih ko razmišljanje o kampusu ne bo več smiselno. mesto. Npr. Univerza Columbia, najstarejša vi- zgodovine, jezikoslovja, kemije in fizike. Opo- valna univerza ena najuglednejših univerz sveta. Imamo dober ugled med svetovnimi strokovnjaki sokošolska ustanova v Ameriki, ustanovljena leta zoril pa je tudi na to, da je znanost v vseh obdob- Tako smo intervju začeli z vprašanjem: in študenti, zdaj imamo skoraj več tujih študen- 1754, je bila postavljena na indijanski zemlji ob jih zgodovine delovala na konici družbenega Dr. Danilo Zavrtanik, kako nastajajo uni- tov kot naših, vendar imamo probleme z nasta- takrat še majhnem New Yorku – danes je v sre- dogajanja in da je tako še danes. verze? nitvami tako za gostujoče profesorje kot za dišču mesta, imajo že probleme z nastanitvami, študente. Univerza bi lahko kandidirala za fi- Vendar sodobni čas postavlja pred znanstve- Pravzaprav univerze nastajajo zelo različno, ker so stanovanja predraga tako za akademsko nike nove izzive in povezava med znanstvenim ni preprostega modela. V anglosaksonskem svetu nančna sredstva, če bi imela zemljišča in grad- osebje kot za študente. Podobno je bilo z Uni- beno dovoljenje vsaj za prve objekte. Zdaj pa okoljem ter javnostjo postaja vedno pomem- prevladujejo privatne univerze, v evropskem verzo Campinas v Sao Paolu v Braziliji. Zem- bnejša komponenta znanstvene dejavnosti. Zato okolju so značilne državne univerze – lahko jih sredstev, tudi če bi jih dobili, ne bi mogli kori- ljiški posestnik je državi podaril del zemljišča s stiti, ker nimamo osnovnih pogojev za gradnjo. pogojem, da na njem postavi univerzo – in bo- Lokacij za kampus je bilo v triindvajsetletni zgo- gato zaslužil z okoliškimi zemljišči, kjer so se dovini Univerze v Novi Gorici veliko, med dru- naselila podjetja in je začelo nastajati mesto. gim tudi zelo atraktivne, kot bi bila npr. lokacija Ne glede na to, kako je univerza nastala, pa v solkanskem kamnolomu ali čezmejna lokacija je eden od pogojev za uspeh njena vključenost v v Rožni Dolini ali Šempetru (stara bolnica v Go- razvoj regije. rici). Kako in zakaj je torej nastala Univerza v Prepričani smo, da Goriška v celoti potrebuje Novi Gorici? Univerza ni nastala zaradi Nove Gorice, pač univerzo z visokim tehnološkim znanjem, med- pa v sklopu projekta Inštituta Jožef Stefan v Lju- narodnimi povezavami in željo po prenosu tega bljani, kjer sem takrat delal kot direktor – iz vi- znanja v lokalno okolje. Prav zato je civilna ini- zije, da bi se Institut razvil v tehnično univerzo, ciativa za univerzo zelo pomembna, prav tako neke sorte slovenski MIT. Iz taktičnih razlogov kot je pomembna medsebojna komunikacija in smo skušali štartati z majhno inštitucijo zunaj komunikacija z lokalnimi političnimi oblastmi. Ljubljane. Pogovori z občinskimi oblastmi so Dr. Zavrtanik, zahvaljujemo se Vam za stekli v Kopru, kjer so bili bolj naklonjeni huma- intervju in vam želimo še veliko zdravja in nistiki, možne lokacije so bile še v Celju, Novem uspeha v novem letu in naprej. mestu, vendar smo v Novi Gorici zelo hitro na- Inga Miklavčič Brezigar

Foto CasarsaGuru so po besedah dr. Gvida Bratine na Univerzi v ustanovi lokalna skupnost, regija ali država. Pri Novi Gorici »z odprtimi rokami« sprejeli pobudo nas je bil uveljavljen državni sistem, šele po osa- skupine ozaveščenih Solkancev, ki jih podpira mosvojitvi Slovenije se je uveljavil mešani si- nekaj naprednih tehnoloških podjetij iz Solkana stem, po katerem univerzo lahko ustanovijo poleg in Nove Gorice, da se povežejo v skupnem na- države tudi drugi subjekti, bodisi javni bodisi pri- poru, usmerjenem v spreminjanje miselnosti, ki vatni. Podobno je v Ameriki, s tem, da so tam pri- naše mlade strokovnjake sili v tujino. Dr. Bratina vatne univerze po kvaliteti in prestižu tipično tako strne program tega delovanja: »S povezo- višje rangirane, medtem ko so državne po navadi vanjem na stvarnih projektih, ki bodo vključevali manj ugledne, a ne nujno slabe. Kitajska ima pov- raziskovalne enote, podjetja in izobraževalne sem samosvoj sistem državnih univerz. Obstajajo programe od osnovnošolskih do univerzitetnih, seveda tudi cerkvene univerze in univerze verskih zlasti pa strukture odločanja, nameravamo vzpo- skupnosti, ki pa pogosto nimajo religioznega ali staviti okolje, v katerem bo pretok znanja omo- ideološkega namena. Bistvo univerze ni to, kdo gočal hitro napredovanje podjetniških pobud v je ustanovitelj, pač pa, kako univerza funkcionira industrijsko okolje, ki bo postalo pomembno tudi in kakšne rezultate dosega. Ne glede na to, kdo univerzo ustanovi, mora biti svobodna, avto- na globalni ravni. Naše delovanje je usmerjeno nomna in kvalitetna v raziskovalni, umetniški in v prihodnost, saj je cilj v 10 letih vzpostaviti pedagoški dejavnosti. trajno, razvojno inovativno okolje z lastno razi- Tudi sama organizacija univerze je različna: skovalno in izobraževalno platformo, ki bo omo- anglosaksonski model je model kampusa – zao- gočala produkcijo izdelkov in storitev z visoko krožene univerzitetne enote z vsem, kar univerza dodano vrednostjo na specifičnih področjih, ki potrebuje, tudi z nastanitvenimi enotami za pro- izhajajo iz strategij in vizij gospodarstva.« fesorje in študente. Seveda deluje tudi razpršeni Intervju z domačinom dr. Danilom Zavrtani- sistem, kot npr. sistem Univerze v Ljubljani, ki je kom, ki je potekal v prostorih Univerze v Novi začela z eno stavbo, nato so se ji priključevale ra- Gorici v čudovito obnovljenem Lanthierijevem zlične fakultete z lokacijami po vsem mestu. Ven- dvorcu v Vipavi, ni bil neposredno navezan na dar je prednost kampusa v tem, da se študentje in naslovno vprašanje, kako obdržati znanstvenike zaposleni srečujejo vsak dan, in to je dodana doma, vendar odgovori odpirajo širše obzorje vrednost univerzitetnega življenja – višji in hi- razmišljanju o vlogi znanstvenikov danes in po- trejši je prenos znanja, idej in spoznanj, lažje je sredno o vlogi univerze v lokalnem ter globalnem navezovanje stikov. Sčasoma se ob univerzi na- okolju naše družbe. selijo podjetja, ki se napajajo ob raziskovalnem V pogovoru ob pripravi na intervju nam je dr. znanstvenem delu univerze. Seveda je o kampusu Zavrtanik povedal zanimivo zgodbo o nastanku treba razmišljati dolgoročno, vendar so prednosti prestižne Univerze Stanford v Kaliforniji – usta- kampusa veliko večje kot pri razpršeni univerzi. novil jo je Leland Stanford v spomin na sina Dotaknili smo se torej že drugega edinca, ki je pri 15 letih umrl za tifusom. Stan- vprašanja – kakšen je vpliv univerze na ford, senator in guverner Kalifornije, je pridobil lokalno okolje? ogromno bogastvo pri gradnji železnice in do- Mesta so se vedno borila za univerze, ki so v ločil del svojega posestva za univerzo – legenda neposrednem okolju sprožile širši razvoj – z uni- pravi, da se je ob sestanku s svetovalci ustrašil verzo namreč pridejo strokovnjaki, znanstveniki, IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 5

21. december 2018 1001 - solkanski œasopis 5 Muzej Nova Gorica – moja Gorica Ob knjigi projekt: nova gorica arhitekta in urbanista Tomaža Vuge

navdih in vodilo tistih povojnih let. Gradili in obnavljali smo porušene domove, gradili smo novo družbo in novega človeka, gradili pa smo tudi Novo Gorico, ki ji je bil Solkan zelo dober in darežljiv boter. V veliko dejanje, kot je bila gradnja no- vega centra Goriške, je Tomaž vstopil po di- plomi na ljubljanski fakulteti za arhitekturo (1963), saj se je še pred služenjem vo- jaškega roka zaposlil pri novogoriškem SGP Gorica. Potem se je v Novi Gorici zaposlil pri Zavodu za urbanizem in stanovanjsko iz- gradnjo. S tem se začenja njegova poklicna in strokovna pot, ki je skoraj ves čas po- svečena izključno arhitekturi in urbanizmu. Leta 1968 je postal direktor novoustanovlje- nega Zavoda za urbanizem Nova Gorica. To vodstveno mesto je ohranil tudi po vklju- čitvi zavoda v novo oblikovano večjo orga- nizacijo Projektbiro v Novi Gorici. Po Na pragu svoje osemdesetletnice (25. 2. odpovedi direktorskega mesta (1974) je še 1939) je naš rojak, arhitekt in urbanist vedno ostajal v delokrogu zavoda. Poslej se Predstavitev knjige Tomaæa Vuge v prostorih Goriøkega muzeja na gradu Kromberk. Tomaž Vuga svojo življenjsko pot nagradil je posvečal urbanizmu, zlasti Nove Gorice, Pogovor je vodil direktor muzeja dipl. ing. arh. Vladimir Peruniœiå. Foto Arhiv GM z imenitno knjigo projekt: nova gorica. in kot arhitekturni projektant deloval po ce- Obširno, bogato ilustrirano in grafično lotnem ozemlju Primorske. Seznam realizi- Z občinske ravni je prešel na republiško, pravo družbenega planiranja, kar je Slovenija zgledno oblikovano delo je že kmalu po ranih načrtov je dolg. Da je že leta 1968, še ko je vodil Odbor za urbanizem, stanovan- doživela z osamosvojitvijo in sprejetjem izidu naletelo na veliko zanimanje. Svoj krst ne tridesetletnik, prevzel zelo pomembno jska in komunalna vpraša nja in urejanje pro- nove ustave. V slovenski državi je Tomaž je knjiga doživela v Kulturnem domu Go- vodstveno nalogo, je bila značilnost novo- stora pri republiški skupščini (1974–1982) Vuga sodeloval v mednarodnih naravovar- rica 17. oktobra, sledila je novogoriška goriških razmer v času med letoma 1963 in in, nazadnje, ko je postal predsednik repu- stvenih organizacijah in se s tem spet pri- bližal svoji temeljni stroki. Zvest ji je ostal predstavitev na Gradu Kromberk 20. no- 1967, ko je občino kot župan vodil pravnik bliškega komiteja za varstvo okolja in ure- tudi še potem, ko se je upokojil. S tem pa ni vembra. V torek, 4. novembra, so jo pred- Jožko Štrukelj – takrat predsednik skupščine janje prostora – danes bi vodjo takega organa presahnila njegova pozornost, namenjena stavili v Arhitekturnem muzeju Slovenije v občine. Ta solkanski rojak je krepko posegel imenovali minister. Delo v republiški upravi Novi Gorici, njeni preteklosti, sedanjosti in Ljubljani, malo pred tem se je podobno v kadrovske razmere, ko je na mnoga odgo- ga je nekoliko odmaknilo od neposrednega opravljanja temeljnih poklicnih nalog, a mu prihodnjemu napredovanju. srečanje odvilo na Slovenskem knjižnem vorna službena mesta v občini postavljal hkrati prinašalo nova spoznanja o razmerah, Knjiga projekt: nova gorica, nastala na sejmu (november 2018). Na sejmu je pre- mlajše sile, praviloma z dokončano viso- ki so vladale v Sloveniji in sosednjih de - podlagi dokumentov in dragocenih spomi- jela nagrado za najbolje oblikovano sloven- košolsko izobrazbo, v skladu s smernicami, želah. V času tega delovanja je Tomaž Vuga nov, je priča sožitja Tomaža Vuge s stroko, sko knjigo leta v kategoriji znanstvena in ki so odrejale družbene razmere in pogoje- pripravil zakon o urejanju prostora (1984). ki ji je pripadal vse življenje, od tistega časa stvarna literatura. Očitno pa je, da seznan- vale njihov razvoj. Tomaž Vuga je bil eden Zakon je v osemnajstih letih veljavnosti do dalje, ko je bil solkanski osnovnošolec in je janje javnosti z delom solkanskega rojaka s izmed mladih izšolanih strokovnjakov iz na- leta 2002 prestal tudi preizkušnjo, ki jo je po- tako rad risal hiše. tem še ni končano. Knjigo bi morali bližje bora Štrukljevega kadrovanja. Začel je de- stavila družbenopolitična sprememba z od- Branko Marušič spoznati tudi Solkanci, ne le zato, ker je lovati v času, ko si je gradnja Nove Gorice Nova Gorica zrasla na solkanskem polju, po krizi iz začetka petdesetih let krepko pač pa, ker je rast novega mesta temeljito opomogla in se nadaljevala, zlasti z investi- spremenila družbenopolitično podobo Sol- cijskimi vzpodbudami domačega gospodar- kana, ko je poleg naravnih danosti (za kme- stva. Ko je bil leta 1962 ukinjen Okrajni tijstvo manj ugodna zemlja, prometna ljudski odbor Gorica, ki je že od aprila leta vloga, reka Soča) k njeni lokaciji prispevala 1947 dalje načrtoval in vodil gradnjo Nove tudi strokovna utemeljitev solkanskih roja- Gorice ter pri njej sodeloval, je bila leta kov, članov prvega gradbenega odbora pod 1952 ustanovljena občina Nova Gorica še okriljem goriškega okrajnega ljudskega od- krepkeje vključena v gradnjo svojega sre- bora (gospodarstvenik Josip Štrukelj in dišča. Gospodarski in družbeni napredek je zdravnik dr. Franc Marušič). Odločitev o takrat dosegel že tolikšno moč, da je s svo- gradnji Nove Gorice je bila spontana želja jimi izzivi in zahtevami pogosto presegel ljudstva, ki je z začrtano novo državno mejo prvotne načrte za gradnjo Nove Gorice. Ur- med Italijo in Jugoslavijo ter izgubo Gorice banistična služba se je pogosto srečevala s za slovenski državni prostor izgubilo tudi težavami, ali naj strogo sledi prvotnemu svoje stoletja veljavno središče. Danes – načrtovanju mesta ali pa naj vanj vnaša po- kar je pogosto poudarjena vloga takratne ju- trebne in smiselne popravke. Pomembnih goslovanske politične oblasti pri nastanku odločitev ni bilo lahko sprejemati – Tomaž Nove Gorice – ugotavljamo, da je bilo novo Vuga jih je zmogel. mesto pravzaprav le nadgradnja namenov Tomaž Vuga je ob sedemdesetletnici na- krajevnih upravnopolitičnih oblasti ter stisk stajanja Nove Gorice želel s knjigo projekt: in potreb ljudstva, kmalu potem, ko je bilo nova gorica pojasniti svoje poglede na rast povsem jasno, da nova državna meja ni mesta, ko je stal na čelu številčno močne začasna rešitev. skupine svojih sodelavcev. Njegova odlo - Tomaž Vuga mi je pred izidom knjige čitev, da piše o začetkih mesta, je odločitev predlagal, da bi napisal spremno besedo. intelektualca, ki želi še v času svojega Zaupano mi nalogo sem rade volje sprejel. življenja pokazati lastni pogled, ne le lju- Beseda je bila objavljena in v nadaljevanju dem našega časa, marveč tudi zanamcem, ki jo povzemam v nekoliko skrajšani obliki. jih bo radovednost morda vodila v prete- Knjigo je izdal in založil Znanstvenorazi- klost. Toda Tomaž Vuga ni bil le urbanist skovalni center SAZU, za njeno opremo in mesta, njegov delokrog je bila občina in prelom pa je poskrbel Studiobotas iz Lju- njena širša soseščina. Čas pa je prinašal bljane. Tomaža Vugo sem prvič srečal, ko nove naloge, ki so uresničevale določila sem obiskoval osnovno šolo v Solkanu je- Osimskih sporazumov, in naložbe, ki so jih seni leta 1945. To je bilo v času, ko je Mor- omogočili samoprispevki (med njimi nova ganova linija dodelila najin kraj coni A solkanska osnovna šola), posebna naloga je Julijske krajine pod zavezniško vojaško bila izdelava zazidalnih, regulacijskih in upravo. Takrat mi je moj brat Anci, ki je bil prostorskih načrtov. Opravil je obsežne in Tomažev sošolec, pripovedoval, da je strokovno zahtevne naloge, ki so pokazale Tomaž odličnjak in da rad riše hiše. Risar- njegovo naklonjenost funkcionalizmu in sko nagnjenje je morda dobil v krogu svoje zavzetost za odličnost v arhitekturi. družine, saj je njegov oče Zdravko Vuga kot V osemdesetih letih se je začela Vugova gradbenik sodeloval pri obnovi v vojni intenzivnejša dejavnost v republiških orga- poškodovanega Solkana in pri solkanskih nih, ki so bdeli nad načrtovanjem ter urejan- novogradnjah. Sicer pa je bilo gradbeništvo jem okolja in prostora. IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 6

6 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 Dogodki Slovenski globalni inovator GOAP požel navdušenje Z delavnicami do odkrivanja mladih talentov Da je sodelovanje gospodarstva in izobra- menom nudenja brezplačnega izobraževanja škim navdušencem. Več kot očitno v svojo de- radovednih vrstnikov razvijali nove miselne ževalnih institucij v Sloveniji tako podhranjena vsem mladim nadobudnim učencem, ki kažejo javnost vključuje tudi sodelovanje z mladimi procese in se na zanimiv način spoznavali v ino- zadeva, priča ravno visoka udeležba na otvoritvi interes do tehnologije in inovacij. posamezniki, ki želijo svoje interese in želje po- vativnem okolju. Qubino Playrooma, ki je potekal 4. 10. 2018 v Poleg tega, da je dogodek dosegel svoj peljati na višjo raven ter osvojiti znanje, ki ga MEDIJSKA PODPORA – BODIMO podjetju GOAP, d. o. o., Nova Gorica in na ka- namen in privabil iskrice v oči, so nam vsi nav- sicer vsaj v praksi še nekaj časa ne bi. Cilj je, GLASNI ZA OTROKE terega je bilo vabljenih nemalo strokovnjakov, zoči dali jasno vedeti, da je prenos praktičnega da se lastne želje pretakajo v pristne interese in Ker družba hrepeni po svetli prihodnosti in medijskih predstavnikov in ne nazadnje ravna- znanja s pomočjo igre in druženja neizmerna nadaljnje aktivnosti, ki bodo v fazi odločanja ker so otroci naša prihodnost, je vsak glas do- teljev okoliških osnovnih šol, ki so navdušeno dodana vrednost za mlade in našo družbo na- glede poklica otroke popeljale na pravo po- datna motivacija, da bo takšnih in podobnih sprejeli pobudo povezovanja podjetnikov z iz- sploh. klicno pot. Spoznavanje inovacij, njihov proces projektov vedno več. Samo s skupnimi močmi obraževalnimi institucijami. Osrednji namen DELAVNICE – SKOZI GRAJENJE razvoja, iskanje zamisli za nove tehnološke re- nam lahko uspe iz zdrave pobude ustvariti uspe- dogodka je bil predstaviti vsem udeležencem PAMETNIH DOMOV DO GRAJENJA šitve, spoznavanje osnov marketinga skozi igro šno zgodbo. nadaljnje aktivnosti, ki bodo potekale tako v SVETLE PRIHODNOSTI OTROK so le nekatere od vsebin, ki jih bodo učenci spo- prostorih podjetja GOAP kot tudi v prostorih Ne le, da podjetje GOAP vsako sredo med znavali s pomočjo igre. Tako bo možganska ne- Tjaša Markočič, GOAP osnovnih šol, in jih zanje navdušiti – vse z na- 15. in 17. uro nudi odprta vrata vsem tehnolo- vihta še kako burna, otroci pa bodo v krogu Foto: arhiv podjetja GOAP

Prva skupna akcija skupine goriških tehnoloških podjetij

Nekaj goriških tehnoloških podjetij v zad- Poleg tega, da bodo podjetja s sodelovanjem obdarovanja so se v podjetjih odločili, da bodo ter strokovno podporo pri reševanju njihove si- njem letu sodeluje z namenom, da skupaj izve- prispevala k rasti lokalnega gospodarstva, sku- sredstva, ki bi jih sicer namenili za darila po- tuacije. Vsako izboljšanje bivalnih razmer je za dejo določene projekte in z organizacijo paj razvijajo tudi vidik družbene odgovornosti, slovnim partnerjem, podarili Materinskemu dom gotovo pridobitev, ki pomaga pri uresniče- različnih delavnic med mladimi spodbujajo za- ki pri delovanju podjetij stopa vedno bolj v domu v Solkanu. Donacijo bodo v domu pora- vanju njegovega poslanstva. nimanje za tehnično kulturo. Podjetja v skupini ospredje. Skupina je že pripravila prvo skupno bili za nakup zunanjih otroških igral, s čimer so: Advansys, d.o.o., Business Solutions, d.o.o., akcijo, v kateri želi z donacijami v lokalni pro- bodo izboljšali kakovost bivanja mater in otrok, Nina Jagodič Editor, d.o.o., Goap, d.o.o., Instrumentation stor vrniti del svojih uspešnih poslovnih rezul- ki so nastanjeni pri njih. Materinski dom mate- Tržna komunikatorka Technologies, d.d., in TPE Elektronika, d.o.o. tatov. V sklopu letošnjega prednovoletnega ram in otrokom v stiski nudi začasno nastanitev Instrumentation Technologies, d. d. Solkanski 85-letniki Solkanski 80-letniki

Lepo vas pozdravljam, tako vas, ki ste se udeležili današnjega srečanja – za kar se vam zahvaljujem – kot tudi tiste, ki jim zaradi zdrav- stvenih in drugih razlogov ni bilo dano priti. Naša druženja pripravljamo od abrahama naprej vsakih pet let, kar pomeni, da je letošnja petletka že osma. Za naprej si od srca želimo, da bi nam bila usoda mila in bi nam omogočila praznovati še kako petletko. V solkanskih župnijskih knjigah piše, da se je leta 1933 v Solkanu rodilo 37 otrok, od tega šest italijanske narodnosti. Na solkanskem pokopališču smo se danes z vencem spomnili naših umrlih vrstnikov. Ob tej priložnosti smo se spomnili na: Alek- Jesen je, list za listom odpada. osemdesetletniki z gostjama, ki tudi živita v Solkanu, sandra, Marjana od Ane, Pepita Pavšiča, Adri- Drevo, ki je pognalo leta 1938, zbrali v Hotelu Sabotin. Tako kot je pisalo na vabilu, jano, Otona, Jolando, Dančita, Darkota, Pepita bilo dano današnje srečanje, in nazdravimo na tudi že otresa veje. nam je obujanje spominov in dobra volja ob kozarčku Lenca, Davida Kurinca, in še posebej na zdravje, da bi nam še dolgo služilo. Naša leta Preglejmo, koliko nas je še krepkih, žlahtne kapljice in dobri večerji pripravila vzdušje, vrstnike, ki so umrli po našem predhodnem sre- prehitro minevajo, zato bi bilo prav, da bi se po- ob katerem smo preživeli prijeten večer, ki smo ga čanju pred petimi leti, to so: Belingar Doro, Bra- ki v družbi, skupaj zbrani, novno srečali, npr. čez dve leti, in tako naprej. popestrili še s skupinsko fotografijo za spomin. tina Peter, Zorzi Mara, Mlakar Božena in bi se lahko poveselili. Goljevšček Martina. Bodimo srečni, da nam je Andrej Černe V petek, 30. 11., ob 17. uri smo se solkanski S.M.

Solkanski 79-letniki V novem letu vse najbolje, Tako kot vsako leto tudi letos nismo pozabili Pridi, draga, zate dal bi vse, kar imam, tudi naj prav vsak bo dobre volje. na naše tradicionalno druženje; enkrat v večjem, sončne žarke. V banki imam evre, dolarje in Zdravja, d’narja polne vreœe, drugič v manjšem številu. Letos smo pogrešali marke, vezane na 20 let. našo stalno sopotnico Božico Leban, od katere Dragi upokojenec, sem mlada, vroče krvi in cekar smeha in koøaro sreœe. smo se v septembru poslovili na solkanskem po- telesa, pri meni boš kmalu videl nebesa. kopališču. Lepa in mlada gospa želi spoznati gospoda Vesele boæiœne praznike Popoldne smo si popestrili ob humoreskah z močno penzijo in šibkim srcem. Andreja Jelačina, ki jih je zbral v svoji zadnji Take in podobne zgodbice razvedrijo naš in vse dobro knjigi Ni je šole brez karjole. Nasmejali smo se včasih suhoparni vsakdan in nam vzbudijo v novem letu 2019 vam æeli ob njegovih Ženitnih oglasih za upokojence. Naj upanje, da bomo še čili in zdravi dočakali jih nekaj navedem, da se bodo lahko nasmejali bližajočo se častitljivo okroglo obletnico. Turistiœno druøtvo Solkan tudi bralci. Katarina Vuga, tekst in foto IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 7

21. december 2018 1001 - solkanski œasopis 7 Dogodki KS Solkan v projektu Kaštelirji Člani RIRDS-a razstavljajo Podpis pisma o nameri na Sveti Gori V Spacalovi galeriji v lepem okolju Štanjela je bilo podpisano pismo o nameri tudi s strani KS Solkan, Prvo razstavo jaslic z mednarodno udeležbo saj se Solkan ponaša z zanimivimi arheološkimi najdbami iz časa od starejše kamene dobe pa do konca je na Sveti Gori leta 2002 organiziralo Rezbar- mlajše železne dobe. Prav na podlagi arheoloških najdb se možnosti razvijanja arheološkega turizma ka- sko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan. žejo tudi v Solkanu, delček arheoloških najdb pa je predstavljen tudi na razstavi v prostorih Goriškega Mentorji društva so skupaj z nekaterimi člani muzeja v Vili Bartolomei. društva in dijaki Lesarske šole iz Nove Gorice Projektni in pridruženi partnerji projekta Interreg Slovenija – Hrvaška z naslovom »Prazgodovinska priskrbeli material, izdelali razstavne pulte in z gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja od Krasa preko Brkinov, Čičarije in njimi opremili razstavni prostor v Frančiškovi Istre do Kvarnerja« – akronim Kaštelir, občine iz Slovenije in Hrvaške – s širšega območja Primorske, Istre ter Kvarnerja, državne, izobraževalne, raziskovalne, kulturne, strokovne in druge inštitucije, zbor- dvorani svetogorskega samostana. Razstava je nice, drugi javni in zasebni zavodi, društva ter nevladne organizacije ob upoštevanju priporočil Evropske bila zelo odmevna in je postala tradicionalna. strategije kulturne dediščine za 21. stoletje EU ter drugih predpisov EU in Sveta Evrope s področja kul- Vsako leto se kdo od članov društva predstavi s turne dediščine V EVROPSKEM LETU KULTURNE DEDIŠČINE svojimi jasličnimi eksponati. Letos se predsta- vlja Milan Mužina. podpisujemo namero za ustanovitev Organizacijo razstave jaslic je po letu 2006 ČEZMEJNEGA KONZORCIJA ZA KAŠTELIRJE. prevzela Krajevna skupnost Solkan pod okriljem S skupnimi močmi si bomo prizadevali za: Frančiškanskega samostana Sveta Gora. 1. VZPOSTAVITEV ENOTNEGA ČEZMEJNEGA OBMOČJA »DEŽELA KAŠTELIRJEV« kv, tekst in foto Opredelitev kriterijev za vključitev v čezmejno območje; seznam ključnih arheoloških točk in iskanje skupnih vsebinskih imenovalcev; vzpostavitev organizacijske oblike konzorcija, organov delovanja in pogojev za uresničevanje skupnih interesov; krepitev partnerstev za skupne nastope v domačih in med- narodnih projektih v duhu trajnostnega razvoja ter zelenih politik. 2. STROKOVNO ZAŠČITO IN VEČJO PREPOZNAVNOST DEDIŠČINE GRADIŠČ V JAVNOSTI Izpopolnjevanje in posodabljanje predpisov ter smernic stroke; povezovanje razpršenih znanj in najno- vejših dognanj; spodbujanje novih raziskav; organizacija strokovnih simpozijev in delovnih srečanj; ogledi in prenosi dobrih praks; predstavitve dediščine gradišč medijem in širši javnosti. Marjan Polanc 3. OZAVEŠČANJE LOKALNIH SKUPNOSTI IN NJIHOVIH PREBIVALCEV Sodelovanje z občinskimi organi; predavanja in usposabljanja za prebivalce, ki živijo na območju arheo- loških najdišč; vključevanje njihovih pobud, znanj in interesov v občinske ter regionalne programe raz- voja; zbiranje lokalnih zgodb in privlačnih zgodovinskih dejstev; vzpostavljanje predstavitvenih zbirk; spodbujanje prostovoljstva in vključevanje ranljivih skupin lokalnega prebivalstva. 4. OBLIKOVANJE TRAJNOSTNE IZOBRAŽEVALNE IN OZAVEŠČEVALNE PONUDBE ZA RAZLIČNE CILJNE SKUPINE OBISKOVALCEV Izdajanje večjezičnih publikacij za strokovno in laično javnost; predavanja, vodeni ogledi in šolski programi; vzpostavitev zavarovanih arheoloških in botaničnih čezmejnih poti; organizacija raznovrstnih dogodkov in fe- stivalov; razvijanje digitalnih orodij za promocijo in izmenjavo dediščine. 5. VKLJUČEVANJE ARHEOLOŠKE IN NARAVNE DEDIŠČINE V TURISTIČNE TER DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, KI LOKALNEMU OKOLJU PRINAŠAJO GOSPODARSKO SPODBUDO Povezovanje s podjetniškimi pobudami in investitorskimi potenciali; pridobivanje evropskih, državnih in drugih virov financiranja; povezovanje arheološke in naravne dediščine z raznoliko turistično ponudbo čezmejnega območja; oblikovanje inovativnih proizvodov kulturnega in kreativnega turizma z visoko dodano vrednostjo; spodbude za zaposlovanje, predvsem mladih.

Podpisano na 1. dan kaštelirjev, 7. novembra 2018, v Štanjelu. Milan Muæina Milan Muæina IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 8

8 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 Kajakaøi Kajak klub Soške elektrarne in Kajakaški center Solkan v letu 2018 70 let KK Soške elektrarne

sedež kluba v Kajakaškem centru, ki je tudi nacio- nalni center za razvoj kajakaštva na divjih vodah. Na svečani prireditvi, ki je bila oktobra v hotelu Perla, so si bili vsi enotni, da je takšno tradicijo pomembno negovati in stremeti k rasti in razvoju tudi v bodoče. Danes je Kajak klub Soške elektrarne največji kaja- kaški klub v Sloveniji, pa tudi v Evropi in svetu ni prav veliko številčnejših divjevodaških društev. Andrej Humar Zgodil se je tudi 22. Sončkov dan Solkansko Športno društvo Sonček je tudi letos organiziralo že 22. mednarodni otroški košarkarski festival. Kot vsako leto se je v prvem tednu decembra pod vsemi koši Solkana in celotne Goriške zopet sre- čalo skoraj dva tisoč mladih iz dvanajstih držav. Ko- šarkarski utrip se je videl na vseh križiščih Solkana, Nove Gorice in Šempetra. Vrhunec dogajanja je bil v nedeljo, ko je v prepolni osrednji športni dvorani v Novi Gorici potekala sklepna prireditev. V slabem tednu je nastopilo preko 120 otroških košarkarskih 70let Kajakaøkega kluba Soøke elektrarne – prireditev ob 70 letnici kluba. Arhiv KKSE pomembna prelomnica je bila pridobitev prostorov in ekip, med katerimi so nastopili tudi mladi košarkarji opreme za delovanje. Tako so med letoma 1951 in iz slovitih klubov Partizan Beograd, Cedevita Za- Kajak klub Soške elektrarne je v iztekajočem se Delovanje najprej Pomorskega brodarskega dru- 1952 klubski delavci s prostovoljnim delom zgradili greb, Real way Sarajevo itd. Kot je že v navadi, so letu obeležil pomembno prelomnico – 70. obletnico štva Solkan in kasneje Kajak kluba Soške elektrarne prvo čolnarno na lokaciji »pri bokalu«, leta 1859 pa mlade košarkarje ob tej priložnosti obiskale številne neprekinjenega delovanja. Pričakovati, da bi na slabo je mnogo več kot to. Društvo so veslaški zanesenjaki so pokroviteljstvo nad društvom prevzele Soške elek- športne legende, slavljenec letošnjega leta pa je bil stran strnili vse spomine, doživetja in občutke, ki so pod pokroviteljstvom Ljudske tehnike ustanovili 12. trarne Nova Gorica in to uspešno počnejo še danes. nedavno »športno upokojeni« Dragiša Drobnjak. se nabrali v sedemdesetih letih, bi bilo utopično. Tega decembra leta 1948. Prvi predsednik, Zdravko Ob graditvi HE Solkan je leta 1981 klub pridobil ure- Med posebnimi udeleženci so bili tudi mladi iz SOS nam ni uspelo narediti niti v jubilejnem zborniku, ka- Bašin, je odstopil tudi prvi prostor, kjer je društvo jene prostore, v katerih se poleg Športnega društva centra Sarajevo in več drugih gostov. terega smo idejno omejili na približno osemdeset pričelo z delom. Staro in zapuščeno mizarsko delav- Sonček izvaja več programov. Od leta 2006 je nov Andrej Humar strani, končali pa pri skoraj stotridesetih. In še nismo nico so člani obnovili in preuredili s prostovoljnim zajeli vseh in vsega. V zdaj že več kot sedmih deset- delom. Za sedanje čase izdelovanje čolnov, dolgih od letjih se je ob Soči zgodilo toliko zanimivih »kajaka- štiri do pet metrov in težkih dobrih dvajset kilogra- ških« zgodb, da bi zanje prej potrebovali obseg mov, namreč članom, ki so bili izučeni mizarji, ni katerega od Tolstojevih romanov. Nesmiselno je tudi predstavljalo posebnih težav. Svoje znanje so posa- omejiti delovanje kluba na kopico medalj s tekmo- mezniki pokazali tudi v naslednjih desetletjih, in sicer vanj ter prvenstev vseh rangov ali na uspehe posa- v razvojnih modelih, ki so postali obvezna oprema za meznikov. Teh je enostavno preveč. Tako mladinci doseganje vrhunskih rezultatov. Mojstrstvo izdelova- kot člani kluba se na tekmah redno uvrščajo v drža- nja čolnov in ostale kajakaške opreme sta najbolj do- vno reprezentanco in že desetletja domov prinašajo vršila Pavel Bone in Toni Prijon. Slednji je tudi medalje z največjih tekmovanj. dolga leta opremljal klubske tekmovalce. Kasnejša

22sonœkov dan5 – Sonœkov dan – sklepna prireditev – Vikov memorial. Arhiv KKSE Karate Klub Nakama z izvrstnim uspehom v novo leto

Kajakaøki center Solkan. Arhiv KKSE

Foto arhiv Fudokan Zveza karateja Slovenije

V blišču hotela Bernardin v Portorožu je od 5. katah, Patrik Žnideršič je osvojil 5. mesto v disci- do 9. decembra potekalo evropsko prvenstvo sve- plini kihon ippon, Blaž Catelani pa je osvojil 3. tovne Fudokan zveze karateja, ki je prineslo kar 32 mesto v katah in položil izpit za mojstrsko stopnjo odličij za slovensko reprezentanco, ki je na koncu 5. DAN, kar je zanj, ki je mimogrede tudi selektor po rezultatih dosegla skupno 5. mesto. Med 1200 slovenske reprezentance, izjemen uspeh in bo tekmovalci iz 28 držav so v različnih disciplinah klubu Nakama prispevalo veliko mero izkušenj, nastopili tudi trije člani karate kluba Nakama iz znanja, časti in zagona za naslednje leto. Nove Gorice. Metod Rot je osvojil 3. mesto v Blaž Kocjančič IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 9

21. december 2018 1001 - solkanski œasopis 9 Æupnija Dogodki v solkanski župniji Romanje v Benečijo Miklavževanje V soboto, 20. oktobra, je naša župnija romala v Benečijo.

Najprej k »stari slovenski Mariji« (Ma- donna antica slava) na Staro Goro, nato v Čedad, Špeter in Barnas. V Špetru smo v SMO-ju (Slovensko multimedialno okno) spoznavali življenje v Beneški Sloveniji in poskusili gubano – njihovo potico. V Barnasu so nam domačini z velikim ponosom pokazali in predstavili svoj biser – cerkvico sv. Jerneja s pozlačenim oltarjem. Spoznali smo, da so v preteklosti tod živeli narodi v sožitju in Bog daj, da bo tako tudi v prihodnje. Marija Drešček Foto Avguštin Tomšič

Sv. Miklavæ v cerkvi sv. Øtefana, Dopoldan z zaporniškim foto Avguøtin Tomøiœ

vikarjem Robertom Friškovcem Prostovoljke in prostovoljci župnije Sol- kan so tudi to leto pripravili miklavževanje za zapor dotika: zapornikom in njihovim žrtvam, dati. Neobičajni duhovnik je mlade pritegnil z male in velike otroke. Napekli so goro piškot- družinam zapornikov, delavcem v zaporih, pro- nalezljivo pozitivno energijo in kitaro v rokah. kov, jih okrasili in pripravili darilca. Sv. Mi- stovoljcem in še bi lahko naštevali. Začutili so, da je maša lep obred, ki je namen- klavž je malčke obiskal v cerkvi sv. Štefana v Kljub veliki župniji (vsi slovenski zapori) jena tudi njim. Po maši smo prijetno pokramljali družbi angelčkov, njegove poslanke in po- vodi še zakonsko skupino, nagovarja in posluša ob bogato obloženi mizi, ki so jo pripravili starši slanci pa so z rožico – božično zvezdo, voščil- mlade ter organizira zanimiva predavanja, ki jim birmanskih kandidatov. Preživeli smo zanimiv nico in lepo besedo mnogim starejšim kra- z veseljem prisluhnejo mladi in starejši. Na pova- in lep dopoldan, ki ga z veseljem še kdaj pono- janom ter krajankam popestrili miklavžev bilo Marije Drešček je obiskal našo župnijo. Na- vimo. dan. smejani dolgolasec nas je očaral. Znal se je Lucija Prinčič Terpin Uredništvo vživeti v stiske mladih in staršem je svetoval, kako naj prisluhnemo mladim in jih slišimo, saj vsak pogovor potrebuje razumevajočega po- slušalca. Slišati pomeni sprejeti vsebino, vse, kar mi človek daje, ne samo v besedah, ampak tudi s pogledom, držo, gestami. Preveriti moramo, ali je to, kar slišimo, tudi to, kar nam otrok pripoveduje. Foto internet Slike za poizvedbo Poučil nas je, da je težava lažja, če postane V soboto, 24. novembra 2018, smo se bir- izziv, in življenje lepše, če črpamo iz vodnjaka manski kandidati in starši iz župnije Solkan Ljubezni. Med številnimi modrimi mislimi je po- srečali z zaporniškim vikarjem Robertom skušal odgovoriti tudi na vprašanja o sreči. Friškovcem. Robert Friškovec je nekoliko dru- Spraševal nas je, ali je to, da smo vedno nasme- gačen duhovnik, brez talarja in mask, ki je zapo- jani, sreča, in ugotavljal, da smo srečni, če smo slen kot koordinator za duhovno oskrbo v uresničeni. Po poučnem predavanju je sledila slovenskih zaporih. Prisluhne vsem, ki se jih maša, pri kateri so sodelovali birmanski kandi- IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 10

10 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 OØ Solkan Razstava ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne

11.11.1918 se je s podpisom premirja 1.sve- kratnemu vojnemu dogajanju v bližnji okolici made, general Svetozar Borojević, je odločil, da preteklost, da bomo lahko kasneje bolje razu- tovna vojna uradno končala. Ob 100-letnici tega naše šole. Leto dni po začetku 1. svetovne postavijo obrambo na najvišjih vzpetinah, na ve- meli in vrednotili ostali svet. dogodka smo na hodnikih OŠ Solkan postavili vojne, 23. maja 1915, je vojno Avstro-Ogrski činoma desnem bregu reke Soče. Prve Velik doprinos k razumevanju tega obdobja razstavo. Projekt »1.svetovna vojna« sem razvi- napovedala soseda Italija. Tako se je odprla obrambne linije so potekale tudi na Sabotinu. S prinašajo obiski muzejev in zanimivih zgodo- jala in vodila v podaljšanem bivanju in pri nova fronta, »Soška fronta«, ki je potekala od Solkanom to vzpetino povezuje znamenit »Sol- vinskih krajev, zato smo vsako leto skupaj s krožku »Življenje mojih prednikov« od leta Rombona do Tržaškega zaliva v skupni dolžini kanski most«, ki se ponaša z največjim kamni- starši obiskali muzej na prostem na Sabotinu. 2013 do leta 2018. Največ časa smo namenili ta- več kot 90 km. Poveljnik avstro-ogrske 5. ar- tim lokom na svetu, a so ga leta 1916 Ogledali smo si tudi zasebne zbirke, obeležja, avstro-ogrske enote, ob umiku pred italijansko pokopališča, kaverne, pa tudi priložnostne raz- vojsko, morale razstreliti. Polki so se umaknili stave na gradu Kromberk. Na šolo smo vabili na levi breg Soče, na Sveto goro in Škabrijel. ljudi, ki se s tematiko 1.svetovne vojne poglo- Prav Škabrijel je predstavljal zadnji branik pred bljeno ukvarjajo - dr. Vasjo Klavoro, Bogdana možnostjo udora Italijanov na širše slovensko Potokarja, Roka Boltarja in predstavnike društva ozemlje. Zato so bili tu najhujši boji in prešte- »Soška fronta«. Zbirali smo »stare zgodbe vilne žrtve. 1.svetovne vojne«, ki so jih učencem pripove- Vse tri naštete vzpetine – Sabotin, Sveta dovali njihovi starši in sorodniki. Ogledali smo gora in Škabrijel, se torej nahajajo v neposredni si dokumentarne filme o 1.svetovni vojni. Otroci bližini naše šole. Učenci jih večkrat prehodijo so v šolo prinašali razglednice pradedkov - vo- na športnih dnevih, pa tudi v prostem času s jakov, pa tudi fotografije, ki so nastale v begun- starši. O prvi svetovni vojni pa se pri pouku zgo- stvu. Nekateri fantje so skupaj s starši začeli dovine učijo šele v višjih razredih. Zadala sem iskati ostaline iz tega obdobja. si nalogo - razložiti dogajanje vojne vihre pred Zdaj z zadovoljstvom lahko rečem, da je sto leti učencem nižjih razredov osnovne šole. petletni projekt uspel. Največje spoznanje, ki Gotovo je, da mora učitelj temeljito premisliti o sem ga hotela otrokom dati pa je, da bi doumeli, didaktičnem oz. metodičnem modelu, ki ga bo da so vojne nesmiselne in da je treba spore re- izvajal. Taka pot upošteva didaktični pristop od ševati z dialogom, ne pa z nasiljem. bližnjega k daljnemu; najprej moramo spoznati našo bližnjo okolico, lokalno skupnost in njeno Učiteljica Boža Hvala Državni prvak v cestnem kolesarstvu Nagrajeni mednarodni projekti Dne 19. 9. 2018 je bilo v Tacnu tekmovanje v cestnem kolesarstvu – vožnja na čas. V kate- goriji dečkov, rojenih l. 2004, je zmagal učenec naše šole, Mark Poberaj. Postal je državni prvak. Mark je tako strnil svoje vtise s tekmovanja: »Zjutraj sem se zbudil zgodaj in nekaj ma- lega pojedel. Ob 9. uri smo bili že v Ljubljani. Progo sem si natančno ogledal. Pol ure sem se ogreval, nato pa ‘na puhno’ prevozil tistih 1200 metrov. Zmage sem se zelo veselil, saj so bili na tekmovanju najboljši dirkači v Sloveniji.« Učitelj Samo Brajnik Jesen je čas pobiranja pridelkov. Naša šola Pridobljeni nagradi dokazujeta, da je v slogi je v tem času spet prejela izvrstni mednarodni moč, da šola ni samo učenje iz učbenikov in da nagradi, označeni z evropskim znakom kakovo- pouk ne poteka samo med štirimi stenami, sti za izjemno delo. To si je prislužila razredna ampak se razteza zunaj meja učilnic v širni svet. stopnja s projektoma »Srečujmo se preko IKT« Prisluženi nagradi prinašata tudi možnost Konj – žival z velikim srcem in (Meet through ICT) ter »Šola in njen okoliš« nove vstopnice za pridobitev naziva »eTwinning (School`s surroundings). šola« za naslednje šolsko leto 2019/2020. otrokov prijatelj Pri projektih so sodelovali učenci pod men- Čestitke vsem našim sodelujočim učencem torstvom učiteljic Barbare Gabrijelčič, Karin in učiteljicam za izjemna dosežka! Sirk, Tine Skok in Erike Grosar. Slednja med- narodne projekte tudi koordinira. Učiteljica Boža Hvala Karavla je bogatejša za plezalno steno in talni trampolin

Ljudje postanemo v družbi konjev drugačni, kdaj ne. Kobila Chocomisshollywood in poni po saj pozitivno vplivajo na nas in jih imamo radi. imenu Frajla sta v novembru obiskala in razvese- Najraje pa imajo konje otroci. Marsikdaj lahko vi- lila otroke v našem vrtcu. Jaz, jaz, jaz! Tako so dimo, kako že malček sega z roko proti konju. vzklikali in dvigovali roke kvišku otroci iz enote Po nekoliko dolgotrajnih postopkih, iskanju koliko razbremeniti igrišče v parku vsaj za ne- Konji so tudi živali, ki soa upodobljene v številnih Solkan vrtca pri OŠ Solkan, ko jih je gospod Alan primerne lokacije in zapletih je KS Solkan le koliko večje otroke in tudi tiste, ki želijo treni- otroških pripovedkah, živalskih basnih, književ- s kmetije »Na Hribu« vprašal, kdo bo prvi zajahal uspelo ob kotalkališču na Karavli postaviti ple- rati plezanje. nosti in filmski industriji. konja. Čeprav je bil za večino otrok to prvi stik s zalno steno in talni trampolin in s tem upajmo, ne- D.K., foto Branko Belingar Druženje z živalmi spodbuja otrokov razvoj, konjem, so bili zelo pogumni in so ju pred ježo z poveča samozavest, spodbuja odgovornost. Med veseljem skrtačili in nahranili z jabolki. Oba ko- živalmi se največ pozitivnih vplivov na počutje njička sta si zaslužila pohvalo, saj sta poskrbela, ljudi, zlasti otrok, pripisuje konjem. da je lahko vsak otrok poizkusil, kako je sedeti v čisto pravem sedlu in se zazibati v pomirjajočem Konji so zelo nežni in senzibilni, ponujajo pa ritmu konjske hoje. Otroci so predvsem doživeli, obilo izzivov, ki zahtevajo odločnost, vztrajnost, kako se vidi svet iz druge perspektive. jasnost in dobre strategije spoprijemanja s teža- vami. Hkrati so občutljiva bitja, ki hitro zaznajo, Urška Komel kako se človek počuti, kdaj je v stiku s seboj in Pomočnica ravnatelja za vrtec Sreœno 2019! Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo vzgojiteljicam in otrokom vrtca pri OŠ Solkan za lično izdelane voščilnice za naše starejše krajanke in krajane. KS Solkan IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 11

21. december 2018 1001 - solkanski œasopis 11 Upokojenci Srečanje starejših v Solkanu

Vsako leto oktobra v Solkanu običajno or- Govorci so na tenkočuten in topel način nago- Ves čas srečanja je bilo vzdušje prijetno. loženja. Bili smo si pač bliže drug drugemu ali ganiziramo srečanje starejših od 80 let. Letos je vorili goste. Pokazali so veliko mero razumeva- Vnel se je živahen klepet. Obujali so se spomini, se celo dotikali kot v dobrih starih časih, ko smo organizacijo prevzelo Društvo upokojencev Sol- nja za njihove potrebe in tegobe, povezane s pripovedovale zgodbe ... Vsekakor je bila to en- bili mladi. kan ob pomoči Krajevne skupnosti Solkan. Do- starostjo, ter jim namenili precej vzpodbudnih kratna priložnost, da so se zopet srečali stari Po nasmejanih obrazih in besedah zahvale, godek je potekal 18. oktobra 2018 od 17. ure in bodrilnih misli ter besed, kako jih reševati in znanci in prijatelji. Bilo je tudi nekaj hude krvi ki so nam jih gostje izrekali, ko so se poslavljali, lahko sklepamo, da jim je bilo na srečanju lepo. dalje v Hotelu Sabotin. Povabili smo krajanke si tako zagotoviti kvalitetno življenje. Povedali zaradi nerodne postavitve miz. Hotelsko osebje je mize postavilo precej na tesno skupaj, tako da Upam, da so začutili, da nam je mar zanje, in da in krajane Solkana ter člane Društva upokojen- smo jim tudi, da so kljub svoji starosti še vedno smo jim uspeli polepšati dan. cev Solkan iz okoliških krajev. Poslali smo 330 pomembni člani naše skupnosti, da smo ponosni je bilo gibanje med njimi skoraj nemogoče. Ven- Vidojka Harej vabil, od tega 280 krajanom Solkana. Srečanja nanje, saj so naše dragocene priče preteklosti in dar tudi ta nerodnost ni mogla pokvariti razpo- se je udeležilo 93 povabljencev. sedanjosti Solkana, ter jim izrazili hvaležnost za Vsakemu povabljencu smo ob prihodu izre- vse, kar so že in še bodo naredili za dobrobit, kli dobrodošlico in izročili darilce. Darilca, ki prepoznavnost ter ugled našega kraja. so razveselila naše goste, nam je darovalo pod- Hvaležni smo varovancem VDC Nova Go- jetje Natural Just iz Nove Gorice, za kar se jim rica in njihovim mentorjem, ki so nam darovali iskreno zahvaljujemo. Na slavnostno pogrnjeni kratek kulturni program. Pod vodstvom mento- mizi je vsak dobil še ročno izdelano vizitko. Po- rice Marije Kapušin so trije pari zaplesali prisr- sebej za to priložnost je vizitke izdelala Ljuba čno in zabavno koreografijo. Na harmoniki jih Jug, ki je več let aktivno sodelovala pri organi- je spremljal Erik Gregorič. zaciji teh srečanj. Tako je bila s svojimi prisr- Po slastni večerji sta najstarejša udeleženca čnimi izdelki tudi letos med nami. srečanja, rojena leta 1922, Zaira Vuga in Boris Prisotne je najprej pozdravil in nagovoril kot Ferlat zarezala v 10-kilogramsko torto iz Pe- »Titovo omladino« predsednik Društva upoko- karne Brumat. Ob torti smo nazdravili in si za- jencev Solkan Pavel Mermolja. Sledili so še po- želeli srečo ter zdravje do ponovnega srečanja zdravi in nagovori predsednice Krajevne ob letu osorej. Spomnili smo se tudi vseh pova- skupnosti Solkan mag. Darinke Kozinc, podžu- bljenih, ki se iz različnih razlogov niso mogli panje MO Nova Gorica Ane Zavrtanik Ugrin in udeležiti srečanja, in jim z aplavzom zaželeli vse vodje Centra za pomoč na domu Bernarde Pirih. dobro. Program je povezovala Vidojka Harej. V hotelu Sabotin, foto Joæko Leban Petje, igra, literatura in kitara za dušo v letu 2018

klih letih. Pozdravno besedo sta imeli predsednica predstave. Od ustanovitve do danes so odigrali ve- Krajevne skupnosti Solkan mag. Darinka Kozinc liko gledaliških, otroških in lutkovnih predstav v in podžupanja MO Nova Gorica Ana Zavrtanik bližnji in daljni okolici ter tujini, ki so starejše in Ugrin. Slavnostni govornik večera je bil dr. Zoran mlajše obiskovalce navdušile. Predstava 70-letne Božič. Pri programu so sodelovali MePZ Slavec mladenke, ki smo jo letos odigrali v KD Šempeter Solkan, sopranistka Gaja Sorč, Karin Luin na kla- in KD Gorica (Italija), opisuje dogajanje pred 70 virju, Miloš Mozetič na harmoniki, vokalno-in- leti na Goriškem. Predstava prikazuje komičen strumentalna skupina Kitara za dušo, Grosupeljski oris nastanka mesta, ki je praznoval 70-letnico oktet, MePZ Zvon iz Šmartnega pri Litiji in Tam- začetka gradnje, večina zabavnih prigod se suče okrog meje in življenja ob njej. Igralci vloge pri- buraški orkester Danica Dobravlje. Program je po- lagajajo glede na obdobje pred padcem meje in po vezovala Vesna Bašin. njem. Zaradi finančno zahtevnega projekta mo- Zamisel večernega programa, ki je bil zelo ramo žal prenehati igrati to zanimivo in uspešno raznolik in vrhunsko izveden, je občinstvo pozi- predstavo. V okviru solkanskega krajevnega praz- tivno sprejelo in ni varčevalo s ploskanjem. nika je bila odigrana lutkovna predstava Na Druženje se je nadaljevalo na dvorišču Krajevne rdečem oblaku 3 in 1 v režiji Nevenke Vrančič. V skupnosti s pesmijo pozno v noč. goste smp povabili prijatelje, pevce in igralce iz Ker je slovenska ljudska in narodna pesem del Prlekije. V narečju, ki nam ni poznano, so odigrali našega zbora, smo organizirali koncert domoljub- komedijo Kovačev Stankec, s pevskim nastopom nih pesmi in napevov v veliki dvorani novogo- pa se je predstavil tudi njihov upokojenski zbor. MePZ Slavec Solkan, foto Ivan Skvarœa riške mestne hiše. Prireditve se je udeležilo presenetljivo veliko šte- starejših krajanov na tradicionalnem novoletnem MEŠANI PEVSKI ZBOR MOTIV je bil vilo obiskovalcev, kar se v Solkanu zelo redko do- Štiri aktivne sekcije so združene v Kulturnem koncertu v Kromberku, Primorska poje na Dobro- ustanovljen leta 2015. Sestavljajo ga izkušeni godi. Za Prešernov rojstni dan smo odigrali društvu Slavec Solkan, ki bo leta 2020 obeležilo vem, predstavitev knjige Mirana Rustje v Goriški pevci, ki prepevajo tudi v različnih pevskih zborih otroško igro Palček v prostorih ZKD Nova Gorica. 40 let delovanja. Ponosni smo na vseh 84 članov, knjižnici, revija upokojenskih zborov severne Pri- iz Nove Gorice in okolice. Pojejo tako nabožne kot Predstavo si je ogledalo okoli 80 otrok prvih ra- ki sestavljajo KD Slavec Solkan: 30 jih sodeluje v morske v Ajdovščini, pevska in gledališka pred- slovenske ljudske in umetne pesmi. Na povabilo zredov OŠ Ledine. Gledališka skupina Face je MePZ Slavec, 20 v MePZ Motiv, 12 v gledališki stava Prlekije na karavli v Solkanu, srečanje Slovencev iz Kanade so se lani podali na turnejo začela s študijem igre Hamlet v domu upokojen- skupini Face, 10 v vokalno-instrumentalni skupini pevskih zborov upokojencev Slovenije v Cankar- po Kanadi, kjer so imeli vrsto koncertov za tamkaj cev; režiser je Radoš Bončina. Premiera naj bi bila v prvi polovici naslednjega leta. in 12 v literarnem krogu. jevem domu v Ljubljani, Starosta Mali princ v živeče Slovence. V prihodnosti načrtujejo še nekaj LITERARNI KROG šteje 12 ustvarjalk, sku- Leta 1980 je bil ustanovljen MePZ Društva Kopru, večer rodoljubnih in domoljubnih pesmi v obiskov pri Slovencih v tujini. Radi pa zapojejo pina se srečuje vsakih 14 dni. S pogovori, predsta- računovodij Nova Gorica. Zbor je leta 1996 pri- Bukovici. tudi doma in z zapetimi pesmimi osrečijo po- vitvami in branji analizirajo tako literarna dela kot dobil domovinsko pravico v Solkanu in se preime- slušalce. Zbor vodi zborovodja Miran Rustja. Na reviji upokojenskih zborov severne Pri- tudi besedila, ki jih napišejo članice. V letu 2017 Letos so nastopili v Cerknici in Kulturnem centru noval v MePZ Slavec Solkan. Ker smo v društvu morske v Ajdovščini je nastopilo sedem pevskih so napisana besedila izdale v zborniku z naslovom Lojze Bratuš v Gorici na reviji Cecilijanka. zelo aktivni, smo pred nekaj leti v okviru Kultur- zborov, med katerimi je strokovna ocenjevalna ko- Znova in znova ter jih predstavile na literarnem Za svojo dušo in dušo drugih igrajo članice nega društva registrirali še MePZ Motiv, vokalno- misija izbrala Zbor Slavec za najboljši izveden večeru. Maja so nastopile v sklopu Tedna ljubitelj- VOKALNO-INSTRUMENTALNE SKUPINE instrumentalno skupino Kitara za dušo, gledališko pevski nastop z doživetim in brezhibnim petjem, ske kulture v dvorani ZKD Nova Gorica. Trenutno skupino Face, Lutke 1000-1 in literarni krog. Kot zato smo v oktobru na predlog komisije nastopili KITARA ZA DUŠO. Nabor pesmi, ki jih izvajajo, se pripravljajo na izdajo zbornika v letu 2019, v vsa podobna društva tudi mi delujemo ljubiteljsko na reviji slovenskih upokojenskih zborov v Can- je raznolik, od partizanskih, dalmatinskih do katerem bodo s svojimi prispevki sodelovale vse in prostovoljno. V Solkanu nimamo primerne dvo- karjevem domu v Ljubljani in nato še v Kopru na otroških, narodnih in ljudskih pesmi. Skupina po- članice sekcije. rane, v kateri bi prirejali razne samostojne prire- reviji Mali princ. Z izborom komisije in svojim skrbi za čim uspešnejši nastop in s tem poslušal- Olga Srebrnič ditve in kamor bi k sodelovanju lahko privabili uspešnim nastopom smo bili pevci Slavca nadvse cem nudi čim večji užitek ob poslušanju kitare in tudi druga društva, zato se z veseljem odzovemo zadovoljni. ubranega petja. Občinstvo se odzove z bučnim na vsakršno povabilo društev iz drugih krajev. MePZ je v letošnjem letu druge zbore povabil aplavzom in pohvalami, kar da skupini večjo mo- VABILO ljubiteljem gledališke igre Kulturno društvo Slavec deluje tudi v vlogi or- k sodelovanju pri prireditvah: Prešernov dan na tivacijo do igranja in petja. V letošnjem letu so iz- ganizatorja prireditev. karavli v Solkanu, Pesem pod lipo pred cerkvijo vedli nastope na naslednjih prireditvah: Vabimo vse, ki imate veselje in željo Ljubezen do petja povezuje 30 članov in Koncert narodnih in domoljubnih pesmi v Novi prazno vanje starejših občanov v Gradišču, Prešer- nastopati ter se dokazati v gledališki igri, MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SLAVEC Gorici, ki jih je tudi organiziral. nov dan na karavli v Solkanu, Pesem pod lipo, da se za potrebe izvedbe prve komedije SOLKAN, ki dvakrat tedensko vadijo v prostorih Program na Prešernovem dnevu: slavnostna Koncert domoljubnih pesmi v dvorani mestne hiše v »SUKENŠČINI«, Zveze kulturnih društev Nova Gorica pod taktirko govornica je bila dr. literarne znanosti Vita Žerjal Nova Gorica, predstavitev knjige Andreja Jelačina ki nosi naslov TIŠLJER ŽEŽA, zborovodje Mirana Rustje. Zbor Slavec sestavlja Pavlin, nastopili so MOPZ Kromberški Vodopivci, na solkanski karavli, 70-letnica društva slepih v avtorja Željka Humarja, do konca januarja 2019 starejša populacija, ki pa zna biti dovolj kreativna, vokalna skupina Kitara za dušo in MePZ Slavec. Mestni občini Nova Gorica, pobratenje ZB Solkan prijavite v naši krajevni skupnosti da izpostavi pristen odnos do umetnosti, da človek Po prireditvi so nastopajoči in obiskovalci nadal- z društvom ZB Komen in Ronki na karavli v Sol- (telefon 05 3300080). Imeli se bomo lepo, lažje in bolj poglobljeno živi svoje življenje. Pev- jevali s prijetnim druženjem. kanu. Skupina poudarja, da jim je igranje in petje ne bo vam žal, da boste soustvarjalci komedije. ski zbor Slavec vsa leta aktivno nastopa in tudi Najlepša in najbolj obiskana in organizacijsko predvsem za druženje. Z veseljem se odzovejo tudi Pridite, dekleta in fantje in tudi starejša letos je imel številne nastope. Na povabilo k sode- izvedena ter finančno zahtevna je bila prireditev na povabila drugih društev. generacija – zadovoljni boste. lovanju z drugimi pevskimi skupinami smo s svo- Pesem pod lipo ob dnevu državnosti, saj jo izva- Najbolj udarna sekcija v društvu je bila zadnja Za gledališko skupino Face KD Slavec jim programom nastopili na prireditvah: Revija jamo že 19 let. V letošnjem letu je bil drugačen leta GLEDALIŠKA SKUPINA FACE. Člani Željko Humar. pevskih zborov Goriške v Desklah, revija Dom izbor programa, kot smo ga bili navajeni v prete- igrajo komedije za odrasle, otroške in lutkovne IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 12

12 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 Most Solkanski most – neznano o znanem XIII. del: V Londonu je izšla nova knjiga Gorazda Humarja o zgodovini gradnje mostov

V okviru založbe Evropskega sveta gradbe- knjige opisujeta zanimive dogodke in zname- Posebno pozornost je Gorazd Humar posve- pomemben mejnik v razvoju novih mostov, saj nih inženirjev (ECCE) s sedežem v Londonu je nite gradnje iz bogate zgodovine gradbeništva til mostu Rialto v Benetkah, zgrajenemu leta so tudi v obdobju betonskih mostov, ki je kmalu bila 22. oktobra letos v prestolnici Združenega v zadnjih dveh tisočletjih. Gorazd Humar je bil 1591. Most je eden najbolj znanih na svetu in zatem nastopilo, še vsaj dvajset let kasneje upo- kraljestva prva predstavitev knjige z naslovom glavni urednik in oblikovalec knjige. Predsta- predstavlja nepogrešljivo ikono mestne vedute rabljali enake podporne odre in tehnološke pri- Zapiski iz zgodovine gradbenega inženirstva. vitev knjige je bila na sedežu angleške inženir- Benetk. Gorazd Humar se je posvetil predvsem jeme pri gradnji, le kamen je zamenjal beton. Za ske zbornice v Londonu in je predstavljala del tistemu delu mostu, ki je očem neviden in se na- Knjiga je delo dveh avtorjev, in sicer Arisa Solkanski most je bil izdelan natančen načrt s dogodkov ob proslavljanju 200. obletnice te haja pod morsko gladino Canala Grande. In prav statičnim izračunom, laboratorijsko so že pre- Chatzidakisa iz Grčije in Gorazda Humarja iz najstarejše inženirske organizacije na svetu. v tem delu mostu tiči skrivnost postavitve nje- verjali trdnost kamna in pazljivo so opazovali Šempetra pri Gorici. Oba avtorja v svojem delu Knjigo je založnik razposlal nacionalnim inže- govega velikega kamnitega loka, največjega v deformacije podpornega odra med gradnjo. Vse nirskim združenjem v 25 evropskih držav. Benetkah. Njegov graditelj Antonio da Ponte je to so tudi elementi sodobnega načina gradnje Gorazd Humar v knjigi, ki je napisana v an- takrat že 76 let star uspešno obvladal prevzem mostov. Zapis o Solkanskem mostu v imenovani gleškem jeziku, jedrnato in ob podpori številnih velikih sil teže mostu v temelje mostne konstruk- knjigi predstavlja tudi pomembno mednarodno ilustracij in slik opisuje značilnosti gradnje treh cije in jih je znal uspešno prenesti na izredno promocijo te znamenite gradnje v Sloveniji. znanih mostov, in sicer Starega (ločnega) mehka tla, kakršna pokrivajo celotno območje Namen knjige je bil pridobiti širok krog bral- mostu v Mostarju, znamenitega mostu Rialto v Benetk. Temelji mostu segajo do devet metrov cev, tudi mlajših, da se seznanijo z izredno pe- Benetkah in Solkanskega mostu čez Sočo, ki se pod vodno gladino. Lahko si samo predsta- stro in bogato zgodovino gradbeništva. Pisana ponaša z največjim kamnitim lokom med mo- vljamo, kako je graditeljem to uspelo izvesti. je v razumljivem slogu in predstavlja neke vrste stovi na svetu. Vsi trije mostovi predstavljajo Tudi gradnja mostu velja zaradi izvirnega teme- vez v prenosu znanja iz akademskih in strokov- pomembne mejnike tehničnega znanja v zgo- ljenja v slabih geoloških pogojih za enega naj- nih krogov na ravni, ki so širšemu bralstvu lažje dovini gradbeništva. Pri Starem mostu v Mo- večjih gradbenih dosežkov srednjega veka. Da o razumljive in lažje predstavljive. V tem pogledu starju avtor Gorazd Humar opisuje njegovo njegovi čudoviti arhitekturi niti ne govorimo. vsebuje knjiga, obogatena s številnimi nazor- konstrukcijsko posebnost, ki so jo odkrili šele Tretji prikazani most je seveda Gorazdu Hu- nimi skicami in slikami, tudi elemente knjižnega štiri stoletja po njegovi izgradnji. Leta 1566 marju najbolj priljubljeni most, saj je pred leti o didaktičnega pripomočka za gradbeno stroko. zgrajeni Stari most v Mostarju je imel namreč njem že napisal obsežno monografijo. To je Sol- To je že deseto knjižno delo Gorazda Hu- v notranjosti skrite kaverne oz. votline pravo- kanski most, most z največjim kamnitim lokom marja s področja zgodovine gradbeništva in kotne oblike, katerih namen je bil zmanjševanje na svetu, ki je hkrati ostal tudi zadnji zgrajeni ve- hkrati njegovo šesto knjižno delo, ki je izšlo v teže mostne konstrukcije. Gre za prvi znan pri- liki kamniti most v vsaj dve tisočletji dolgi zgo- angleškem jeziku. Gorazd Humar med predstavitvijo nove knjige mer s takim konstrukcijskim prijemom, ki je dovini gradnje kamnitih ločnih mostov. Kljub v Londonu 22. oktobra 2018. pomembno pripomogel k eleganci mostu. temu je predstavljala gradnja Solkanskega mostu Uredništvo

Simon in njegov dron Zračni posnetki Solkanskega mostu odpirajo povsem nove vedute

Prihod malih helikopterjev ali dronov, kot jih iz dimnika parne lokomotive ne gre dvomiti. danes imenujemo, je Simonu ponudil povsem Taki posnetki so zelo iskani v klubih ljubiteljev nove možnosti zračnega fotografiranja. Droni so železniških prog in starih parnih vlakov, ki jih drobne letalne naprave z najmanj štirimi elektri- nikjer po Evropi ne primanjkuje. Zato Simon že čno gnanimi zračnimi vijaki, ki so zmožne nositi razmišlja o novem filmu o Solkanskem mostu v fotografsko kamero izredno visoke ločljivosti ločljivosti 4K, ki bi lahko predstavljal odlično 4K. Njihov let se usmerja daljinsko in na ta način promocijo znamenite kamnite gradnje, Solkana se tudi kontrolirajo. Današnji droni dajejo že po- in cele Goriške. vsem umirjeno in kvalitetno sliko. Najpomemb- Prepričan sem, da bo Simonu tudi ta projekt nejše pa je, da se lahko poljubno premikajo po prej ali slej uspel. zračnem prostoru in nam omogočajo fotografi- ranje iz točk, ki se jih do sedaj ni dalo enostavno Gorazd Humar doseči. Zračno fotografiranje je postalo zelo raz- širjeno in danes je na spletu mogoče najti že ve- liko fotografij in videov iz povsem neobičajnih zornih kotov. In tako si je Simon za izziv izbral fotografi- ranje Solkanskega mostu iz zraka. Nastale so fo- tografije mostu iz povsem novih izhodiščnih točk, kar še dodatno prispeva k atraktivnosti te veličastne in edinstvene gradnje iz kamna. Zra- čne posnetke dodatno bogati še značilna zelena barva reke Soče. Simon pa je šel še dlje. Posnel je že veliko zračnih fotografij in videov muzejskega parnega vlaka, ki večkrat na leto prepelje Solkanski most. Muzejski vlak pelje œez most. Foto Simon Monfardini. O slikovitosti takega dogodka z gostim izpuhom

Simona Monfardinija iz Nove Gorice boste potreba po nabavi kvalitetnejše fotokamere. S najlaže srečali v novogoriški trgovini Big Bang primernim digitalnim zrcalnorefleksnim fotoa- v Qlandiji, kjer dela kot strokovnjak za elektro- paratom je prišel do boljših fotografij, hkrati pa niko in prodajalec. Že od mladih nog se je zani- je digitalna obdelava fotografij še izboljšala kva- mal za računalništvo in informacijsko tehno - liteto končnih izdelkov. logijo, še posebej za digitalno fotografijo. Prva Nov izziv je Simon Monfardini nato našel v fotokamera, ki si jo je pred leti lahko privoščil, fotografiranju iz zraka. Pričel je s fotografira- je imela takrat ločljivost komaj 3 mio. točk. Ka- njem s pomočjo radijsko vodenih letal, na katera kovost kamer je postopno napredovala v smer je montiral fotoaparat, vendar se s takim nači- večje ločljivosti fotografij, pa tudi cene takih aparatov so postopno padale. Simon je z vse več- nom fotografiranja ni povsem zadovoljil, saj jim navdušenjem nadaljeval z raziskovanjem posnetki niso bili najboljše kvalitete. Ker se zmožnosti digitalnih fotokamer in spoznaval ukvarja tudi z adrenalinskimi športi, predvsem s programe za obdelavo fotografij, posebej pro- padalstvom, se je poizkusil še s fotografiranjem gram Photoshop. Simonu so se tako odprle nove med padalskim letom. Tudi tak način fotografi- dimenzije uporabe digitalne fotografije in bolj, ranja iz zraka mu ni dal dovolj zadovoljivih re- Zraœni posnetek mostu z levega brega. kot se je s tem ukvarjal, bolj se mu je nakazovala zultatov. Foto Simon Monfardini. IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 13

21. december 2018 1001 - solkanski œasopis 13 Mnenje Spomini na nekdanji Solkanski vrtec S knjigo o mizarjih v vrtcu, ki se danes imenuje vrtec Julke Pavletič

V turobnih novembrskih dneh sva z Jožkom s kepanjem in utrjevanjem ledene gmote za sne- Markičem obiskala vrtec ob parku, poimenovan ženega moža. Nekajkrat na leto je motorno le- po mladi protifašistični aktivistki Julki Pavletič, talo letelo nizko nad naseljem in trosilo letake ki je preminila v koncentracijskem taborišču v z vabili na mitinge in proslave. Barvni letaki so Nemčiji. Zgodovino vrtca je lepo opisal Andrej se v gručah pozibavali v zraku, in ko smo za- Černe v Solkanskem časopisu, ki je izšel jeseni znali zvok letala, smo jo ucvrli lovit »listke« in 2015, in zapis je vreden ponovnega branja. kričali od silnega veselja. Vrtec je bil pred kratkim obnovljen in ni Pozvonila sva pri vratih vrtca in med krat- skoraj nič več podoben ustanovi pred drugo sve- kim čakanjem opazovala nova igrala vzdolž tovno vojno in po njej. Oba sva namreč kot mal- zidu, ki loči dvorišče vrtca od starih neuglednih čka drgnila zadnjo plat v teh prostorih, Jožko v skladiščnih barak. letih italijanske okupacije, sam pa v šestdesetih letih po osvoboditvi, ko so bližnje nogometno Namesto plezanja po drevesih s fračo v zad- igrišče preorali in zasadili park. Otroci iz bliž- njem žepu in potolčenimi koleni se petletniki njih hiš in vrtca smo takrat imeli čudovit naravni pod skrbnim nadzorom vzgojiteljic bolj ne- poligon za brezskrbno igranje. sproščeno gibljejo med takimi igrali, sem mo- Nastop Vida in Martine z »Odo Solkanu«, arhiv RIRDS V njem so se kalile generacije dečkov in os- droval. Jožko se je nasmehnil in dodal, da je na Vsa pohvala vzgojiteljicam in vzgojitelju ženo željo sodelovanja v programu praznovanja novnošolcev pod budnim nadzorom starejših tem dvorišču že takrat neko pridno dekletce Vidu, da se na vso moč trudijo ohranjati spomin 70. rojstnega dne Nove Gorice. Na Javno pova- miličnikov, ki so stanovali v okolici Vile Le- na mizarjev rod in Solkan. Kakor so nekoč sta- bilo Mestne občine Nova Gorica k sodelovanju nassi, kjer je takrat domovala postaja ljudske rejši mizarji prenašali znanje in dragoceno oro- v programu 70-letnice Nove Gorice smo prejeli milice. Še posebej smo se zbirali okoli vozil in dje na mlajše rodove, tako vzgojitelji v vrtcu preko 120 predlogov javnih zavodov, organiza- motorjev prometne milice in večkrat so nam vsako učno leto v obliki igre in pesmi učijo cij, društev, podjetij in posameznikov. Žal vam mlajši miličniki okoli bencinske črpalke demon- otroke ohranjati spomin na krajevno dediščino. sporočamo, da vašega predloga Dokumentarni film ‘Živel je tod mizarjev rod’ ne moremo vklju- strirali kakšno vragolijo z motorji češkega Škoda je, da kasneje v osnovni šoli in pred- čiti v program praznovanja 70-letnice Nove Go- proizvajalca Jawa, ki so bili bolj elegantni od vsem na srednji šoli ni predmeta o ohranjanju rice, ker nismo prepoznali neposredne vsebinske starejših in okornih dvosedov Zündapp. lastne kulturno-tehniške dediščine, ki bi zago- povezanosti z jubilejem mesta.« tovo utrdila občutek pripadnosti in ponosa. Na dvorišču vrtca smo ogrodje stare balile Res je škoda, da je Solkan podaril zemljo in Očitno je za nekoga bolj smiselno učenje tujih uporabljali pri otroški igri. Malčki smo plezali posodil samega sebe bodočemu mestu, da se je jezikov in z njimi spoznavanje tuje kulture in gor, dol, počez skozi odprtine oken brez šip in lahko sploh rodilo, in podaril delovne roke in sukali krmilo, včasih je preveč rokic stiskalo zgodovine, kar v nekem globaliziranem smislu znanje mizarskih mojstrov tovarni Meblo, ki je obroč in vnel se je prepir. Tudi v novogoriškem pomeni Hamleta in McDonald’s v vsako vas. Če Pred parkom in vrtcem, arhiv Miran Brumat bila tako ali tako največja delovna organizacija vrtcu so se hvalili s pravim igralom, s trupom pretehtamo ta absurd, bi lahko bili vsaj malo s 3000 zaposlenimi, od katerih je zagotovo tret- starega jadralnega letala, solkanski otroci pa še označil za svojo nevesto, kar se je tudi zgodilo. bolj spoštljivi do naših prednikov in dediščine, jina fizično prebivala v Novi Gorici. Ta odnos z otroškim bazenom v parku ob vrtcu. Živa meja Vstopila sva in povabili so naju v večje pred- ki nam je bila podarjena z namenom, da jo tudi mestne občine do Solkana je prisoten že ves čas, okoli parka je skrbela, da žoga ne bi prevečkrat dverje nadstropja. Otroci so se posedli na stop- ohranimo, s tem pa bi ohranili predvsem sebe. le da nekateri namenoma nočejo spregledati. ušla na bližje vrtove in dvorišča. Plitek bazen je nice in stolčke, postavljene v dveh vrstah – Tu ne gre samo za tuje in slovensko, gre tudi za Nekaj slovenskih pregovorov to tudi potrjuje: bil pravokotne oblike, postavljen na stičišču priložnostni nastop se je začel. Jožko je v imenu sobivanje v vedno bolj tesnem okolju in spošto- Težko svojemu brez svojega. lepo urejenih in utrjenih potk, notranjost je bila društva RIRDS podaril knjigi Živel je tod mizar- vanje drug drugega. Tuja šega domačo zbega. pobarvana v lepi svetlomodri barvi z betonskim jev rod s posvetilom, ravnateljica Gabrijela in Ne bom pozabil odgovora višje svetovalke Bolje je malo lastnega kakor mnogo tujega. robom, na dveh straneh se je stikal s temnoze- vzgojiteljica Marina sta se zahvalili, vrtičkarji za protokol Mestne občine Nova Gorica, ki mi je odgovorila: »Zahvaljujemo se vam za izra- leno trato, posejano s cvetovi regrata in marje- pa veselo ploskali. Jožko je na kratko predstavil Miran Brumat tic. Vodo so natočili le za poletne počitnice in knjigo. Na vprašanje, ali se doma kaj pogovar- takrat je v njem čofotala otročad, mamice so po- jajo o mizarjih, je sledilo vzklikanje in otroci so sedale na travi in brezskrbno čebljale in z enim spraševali o deblih in žagah, nekateri so se po- očesom nadzirale dogajanje, da ne bi kakšen na- hvalili, da so njihovi nonoti nekoč mizarili. Po- vabila sva jih, naj si večkrat ogledajo Staro solkansko mizarsko delavnico pri pokopališču, da ne bodo pozabili, da je v Solkanu živel mi- zarjev rod. Vzgojiteljica Martina je prisedla h klavirju, iz otroških grl je zazvenela pesem Oda Sukenu, ki jo je spesnil in uglasbil mladi vzgo- jitelj Vid Marinič.

ODA SOLKANU

MI SOLKANCI, MIZARSKI ROD, POZNANI B’LI SMO VSE POVSOD. SOLKANU SOČA JE OKRAS, Ob bazenu pri vrtcu, arhiv Miran Brumat KI S HRIBOV PRITEČE TU MED NAS. gajiv mulc preveč šprical naokoli. V kasnejših MI IMAMO KAMNITI MOST, letih so bazen zasuli in le kakšna porumenela fo- TRDEN JE KOT KAMEN, KOST. tografija lahko pričara takratno idilo. VRTEC JULKA TU STOJI, Ravnateljica Gabrijela je prevzela knjigo od Joæka Markiœa. Arhiv RIRDS Danes je park še bolj utrujen kot posiveli V NJEM RASTEMO MI VSI. možje tistih generacij, ni več tako urejen, name- sto igrivih fantalinov, ki so se podili za žogo, ŽE ZELO JE STAR SOLKAN, igrali »partizane in nemce« ali »kavboje in in- IN ZATO JE TUDI ZNAN. dijance«, je postal poligon in stranišče za kužke TO NI MESTO, TO NI VAS, in pesjane. Neurejen ekološki otok z zabojniki SOLKAN JE KRAJ, KI POVEZUJE NAS. in smradom zapira vhod v park na eni strani, be- SOLKAN POVEZUJE NAS. tonska ploščad bencinskega servisa se vedno bolj zajeda v travnate površine, na drugem Poleg pesmi so krajanom in staršem že ob koncu Petrola pa še večji ekootok kazi vogal zaključku učnega leta prikazali prisrčno pred- proti vrtcu. Ne preveč urejena potka ločuje dva stavo, povezano z mizarstvom. Konec letoš- skoraj neporaščena vzdolžna grebena, ki smo ju njega junija so nam na kotalkališču karavle takrat uporabljali za nekajmetrski spust s sanmi. postavili scenografijo mizarske delavnice. Te so bile večinoma na hitro zbite skupaj iz Otroci so igrali na razna lesena otroška glasbila odrezkov desk iz okoliških mizarskih delavnic, in tolkala, peli in plesali pred kuliso mizarske Srečno bile so bolj podobne prototipom kot pravim san- delavnice. Oblika in napis sta lepo posnemala T: 05 33 00 373 kam, nekatere so bile hecne oblike, druge so pročelje z vhodom muzejske delavnice na Go- M: 041788298 2019! slabo drsele, in ko smo jih vlekli, so se nam riščku. Odhod s prizorišča so zanimivo speljali E: [email protected] odrasli iz srca smejali, še posebej, če so se ra- z odpiranjem vrat delavnice, skozi so pojoče zletele. Snežilo je bolj poredko, če pa je že, se drug za drugim odracali v čas počitnic. Bučen sneg več kot en dan ni obdržal, zato smo pohiteli aplavz kar ni hotel ponehati. IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 14

14 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 In memoriam Poslovil se je svetogorski starosta pater Pavel Krajnik (1924-2018)

V Svetogorski Kraljici je p. Pavel zapisal: da ohranja zaupanje v to srečo. To sporočilo dobro opraviti delo,« je rekel p. Pavel. Za jezike »Leta 1971 sem prišel na Sveto Goro. Svojo prenašamo vernikom in nevernikom, vsem sve- je bil nadarjen. Pri profesorju Jakobu Aleksiču prtljago sem poslal v Novo Gorico po železnici, togorskim romarjem.« je z odliko opravil izpit iz hebrejščine, biblične sam pa sem se peljal z avtobusom. Z avtobusne V različnih publikacijah je ohranjal utrip časa aramejščine ter iz sirskega in arabskega jezika. postaje sem telefoniral na Sveto Goro in p. in ga literarno duhovno oblikoval. P. Pavel je bil P. Pavel je bil rojen 2. avgusta, na Marijin Martin Perc je prišel pome. Med vožnjo na živ spomin življenja in dogajanja na Sveti Gori v praznik - porcijunkulo. Ob biserni maši se je ta- Skalnico sem mu rekel: Zdaj pa se peljem v ne- zadnjih štirih desetletjih. Dolga leta je pisal sa- kole zahvalil: »Hvala Bogu in svetogorski Ma- besa!« mostansko kroniko. Napisal je Svetogorski križev teri Božji za vse prejete milosti, predvsem pa, da Na Sveti Gori je služboval 45 let. V tem pot (1978), Molitev jetnice (1987), šmarnice Ma- me je Marija varovala na poti življenja, ki mar- božjepotnem svetišču se je zapisal s služenjem rijina hiša (1989) ter predavanja Pogled v zgodo- sikdaj ni bila lahka.« v samostanu – bil je gvardijan, ekonom, kronist, vino Sv. Gore in Varovanje kulturne dediščine na Prag večnosti je p. Pavel Krajnik prestopil na nedeljo sv. Martina; 13. novembra se je pri- poleg tega tudi rektor bazilike, spovednik, maš- Sv. Gori od 1947-1992. družil bratom frančiškanom v grobnici na Sveti nik in pridigar. Do Svete Gore in romarjev je Bil je velik ljubitelj pisane besede, obdarjen Gori. Naj se večno veseli novega življenja pri gojil veliko ljubezen. Čutil je z Goriško. Ob z blagostjo, modro držo in umirjenim srcem. Očetu! svoji biserni maši je dejal: »Vsak človek živi za Skrbel je za bogato samostansko knjižnico. Ko srečo. Vsakdo si zamišlja svojo neskončno srečo je sprejel knjižnico pod svoje okrilje, je bilo v Katarina Vuga takšno, kot je na svetu ne more doseči. Toda tej njej 1140 knjig. V letih oskrbovanja je obogatil ______želji se ni potrebno odpovedati. Tudi to bo ures- knjižnični fond za skoraj 14.000 knjig. »Knjiž- Povzetek po nagovoru provinciala franči- ničeno. Poslanstvo krščanstva in Svete Gore je, ničar mora poznati predvsem latinščino, če hoče škanov p. Marjana Čudna ob pogrebni maši

Nekdanji œasi Gostilne na Sveti Gori Gostilničar Makarovič je samostanu za na- dne so prišli trije Italijani, ki so jih ocvirki zami- pripravljene jedi; ob nedeljah in praznikih izbi- jete prostore plačeval šest krajcarjev letne na- kali in so vprašali, kaj je to. Ker se Toni ni spom- rajo tudi med dvema menijema. jemnine. Goldinar se je takrat delil na 60 nil italijanskega izraza ciccioli, se je hitro znašel Restavracija pri Kraljici Svetogorski je odprta krajcarjev. Pogodba se je za naslednje leto po- in povedal: La pelle di porco. (koža od prašiča). od četrtka do ponedeljka, ob delovnikih od 11. do daljševala 31. decembra. Ob omembi, da je to Tudi kasneje v romarskem domu smo se radi 19. ure, na nedeljo in praznike od 9. do 20. ure. ničvreden drobiž, je pater gvardijan odgovoril, ustavili in posedeli ob toplem kaminu, kjer nam Andrej Černe, Katarina Vuga da ta najemnina, čeprav majhna, dokazuje, da je je posebno teknil kakšen domači priboljšek. ______prejemnik lastnik gostilne. Leta 1967 je občina Nova Gorica dodelila Podatki o obeh gostilnah so povzeti po Zanimiva je pripoved iz pisma Antona Al- svetogorsko restavracijo podjetju Avtopromet pismih Alfreda Vodopivca hčeri Tereziki. freda Vodopivca svoji hčeri Tereziki v Ljubljano Gorica, ki je leto kasneje zgradilo gondolsko ži- Sveta Gora 1909 o obratovanju Srovinčeve gostilne. »Z ženo sta čnico na Sveto Goro. Leta 1990 se je Avtopro- Stare razglednice hrani Kristjan Maver začela prav skromno. Kadar sta šla v Gorico met Gorica razdelil na pet samostojnih podjetij. (dve uri hoda), sta šla peš. On z oprtnikom Restavracija na Sveti Gori ima 400-letno tra- Restavracija na Sveti Gori je pripadla Gostin- (košem na hrbtu, ki je segal od vratu do neime- dicijo. Leta 1672 je dal cesar Leopold I. samo- skemu podjetju OKUS, ki ga je vodil Stane Lev- novanega dela človeškega telesa), ona pa s ka- pušček. stanu pravico, da izbira, postavlja in odstavlja štelo (jerbasom) na glavi. To je trajalo samo Z denacionalizacijo pa je bila restavracija gostilničarje, ki morajo stanovati na Sveti Gori, prva leta, pozneje sta kupila konja Šimlja.« vrnjena prvotnim lastnikom bratom frančiška- kjer so romarjem stalno na razpolago. Oba gostilničarja sta imela po tri krave. nom, ki so jo več let oddajali v najem. Po nekaj- Pred prvo svetovno vojno sta bili na Sveti Kadar je zmanjkalo mleka, so šli nad vzpetino, mesečnem zaprtju zaradi obnove so jo Gori dve gostilni. Eno je vodil Janez - Ivan Ma- kjer je bila najbližja hiša v Grgarju, in zaklicali: karovič (1836 - 1908); pravili so ji pri Srovinče- »Mlekooo, Mlekooo!« in čakali na odgovor. frančiškani novembra leta 2015 ponovno odprli vih. Drugo gostilno je upravljal Ivan Černe (1848 »Jaaa, jaaa!«. In mleko je bilo prav kmalu na in postala je prava romarska restavracija. Tu si - 1933). Ker je bila v prostorih hiše nekdanjega Gori. Vsak prinašalec mleka je dobil poleg de- romarji za zmerno ceno lahko privoščijo okusne Gostilna Joæefa Makaroviœa 1910 mežnarja, so ji rekli tudi pri Mežnarju. Makaro- narja, ki ga je moral oddati materi, šalco kave vičeva gostilna je stala ob koncu poti na Sveto in velik kos kruha. Seveda so bili prinašalci Goro, levo od stopnic, ki so vodile v cerkev. Čer- mleka otroci, ki jim je ta malica še kako teknila. netova gostilna pa je bila ob koncu križevega Po prvi svetovni vojni so bili slovenski bra- pota, tj. tik ob cerkvi. Pot je imela stopnice in je tje frančiškani pregnani s Svete Gore. Nasledili vodila navkreber mimo petih kapelic. To pot naj so jih italijanski frančiškani iz Trenta v Italiji. bi izbirali romarji, da bi si s trudom prislužili čim Slovenskim gostilničarjem so prepovedali obra- več odpustkov in uslišanih prošenj. Vsak gostil- tovanje, kramarjem pa prodajo spominkov. Za ničar je težil za tem, da bi imel čim več gostov. časa angloameriške vojaške uprave je odprla v Tako je nekega dne gostilničar Ivan Černe po- romarskem domu gostilno Anica Ravnik, roj. skrbel, da je nekdo pred razcepom poti napisal Černe, hčerka Ivana Černeta, nekdanjega sveto- na kamnit steber ob cesti E meglio per le scale. gorskega gostilničarja. Gostilna je obratovala do (Je bolje iti po stopnicah). Gostilničar Janez Ma- priključitve k Jugoslaviji leta 1947. Čez čas je karovič mu ni ostal dolžan in je dal napisati na odprl v teh prostorih gostilno Toni Mavrič. Kas- nasprotni strani razcepa E meglio per la strada. neje se je preselil v prostore sedanje restavracije, (Je bolje iti po cesti). Starejši Solkanci so znali pozneje pa tudi v romarski dom. povedati, da teh napisov ni nihče poskušal zbri- Na Sveto Goro smo se radi podajali peš, saj sati in so ostali vse do prve svetovne vojne, ko je veličasten razgled na vse strani bogato popla- jih je italijansko topovsko obstreljevanje Svete čal naš trud. Toni, ki je gojil prašiče, je pozimi Gore uničilo. rad postregel z lepo zapečenimi ocvirki. Nekega IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 15

21. december 2018 1001 - solkanski œasopis 15 Knjige Živi pomniki vojn

Sklenilo se je leto stoletnice konca prve naj- pred očmi in potem pogled na razmrcvarjene te- večje svetovne morije, pa tudi več kot sedem de- lesne dele je bil šokanten. Poškodbe so še pose- setletij od druge, nič maj pretresljive vojne. bno prizadele roditelje, ki so se večkrat kar Ostanki bojnega orožja niso prizanesli civili- onesvestili. Tudi zdravniška pomoč ni bila stom ne po prvi ne po drugi svetovni vojni. Tudi vedno hitra, saj v vojnem času in kmalu po vojni Solkanu ni bilo prizaneseno, saj so se vsepovsod ni bilo dovolj ustreznega zdravstvenega osebja. skrivale nevarne vojaške ostaline, ki so se Poškodbe so zapuščale pri odraščajoči mladeži usodno dotaknile marsikaterega posameznika, težke psihične pretrese in občutke manjvredno- še posebej otrok. Prav o takih nesrečah z ostanki sti, posebno še, če so se sošolci iz posameznih bojnih sredstev govori zbornik Živi pomniki invalidov norčevali, odrasli pa večkrat neustre- vojn, v katerem je svoje pretresljive izpovedi za- zno pomilovali. Vendar se je kasneje pri večini beležilo 27 članov iz Društva civilnih invalidov izkazalo, da so svoje stanje sprejeli in poskusili vojn Primorske, ki ima svoj sedež prav v naši smiselno usmeriti življenje tudi kot invalidi. Ve- bližini, na Sedejevi 8 v Novi Gorici. čina si je ustvarila toplo družinsko skupnost; ne- Zbornik Živi pomniki vojn je bil predstavljen kateri so postali izjemno uspešni v svojem delu. 7. novembra 2018 v Mladinskem centru v Občudovanja vreden je človek, ki pri dvakratnih Vrtojbi, kjer je bila slovesno obeležena 60. oblet- poškodbah popolnoma oslepi, pa postane ugle- nica delovanja DCIV Primorske. Naj navedemo den filozof, fotograf, pisatelj, kulturnik in akti- povzetek zgodb, ki se bodo verjetno dotaknile vist, borec za pravice slepih, znan v slovenskem slehernika, tudi avtorice ene od zgodb in ured- in mednarodnem prostoru, prejemnik številnih nice zbornika. visokih mednarodnih priznanj. In tudi najvišje Največ poškodb je bilo med drugim in de- francosko odlikovanje, Red legije časti, saj s lente, ki so nam dani, pa je posebna modrost, ki na paradah, ki slavijo zmage in vojni ponos po- vetim letom starosti, bodisi med vojno ali pa po svojim edinstvenim in bogatim prispevkom v uspešno usmerja naše življenje. sameznih držav. Za nas nikoli ne zvenijo častne vojni, saj je ostankov različnega vojnega orožja umetnosti in literaturi, ki presega evropske meje, Slavnostni govornik dr. Evgen Bavčar je salve, čeprav na svojih telesih nosimo neizbri- kar mrgolelo in se odkriva še do današnjih dni. ne povezuje le Slovenije in Francije, ampak s sna odlikovanja ponižanih in razžaljenih juna- Veliko poškodb je nastalo z italijanskimi ro- svojo slepoto tudi državljane Evrope, ki imajo opozoril na večkrat brezbrižen odnos nekdanje čnimi bombami – paradajzaricami, ki so s svojo od Braillove komunikacije dodatno korist, saj in zdajšnje države do civilnih invalidov vojn. kov. živordečo barvo in obliko žoge privlačevale jih povezuje na zelo simbolen način, onkraj je- Pred časom je zapisal: predvsem pobaline, ki so iz radovednosti začeli zikovnih ovir. Beseda MIR je lepa in velika, žal je pa mi ne Besede dr. Evgena Bavčarja, ki je leta 2016 navidezne igrače razstavljati, dokler niso ek- Invalidi premoremo zelo bogat notranji svet, moremo izreči z zanosom in svečanostjo. Smo postal tudi državljan Evrope, tvorijo moto zbor- splodirale. Dekleta so doživela poškodbe bolj ker s seboj nosimo vse svoje ječe. Morda je prav nepoklicni pirotehniki, ki smo s svojimi telesi od- nika. Žal se bridke izkušnje iz zgodovine ne do- naključno, ali ob eksploziji min ali ob bombar- invalidnost marsikomu pripomogla k bolj stranjevali ostanke vojn. V nekem smislu smo taknejo src tistih, ki so zaradi svojega pohlepa diranju. Telesne poškodbe so raznovrstne: iz- ustvarjalnemu in plodnemu življenju, saj udobje človeški roboti za odstranjevanje eksploziva z povzročitelji vojn, zato želja človeštva NIKOLI guba roke, noge, vidne poškodbe na obrazu ali in preobilje pogosto vodita v občutek praznine, minskih polj širom sveta. Smo prisiljeni udele- VEČ VOJN neprestano lebdi le v zraku. po telesu, izguba vida na enem očesu ali celo dolgočasja, pa tudi v drogo ali celo v samomor. ženci vojn, ki so se za druge že končale. Naše ju- oslepitev. Trenutek, ko se je ob poku stemnilo Sprejeti se in poiskati v sebi skrite vrline in ta- naštvo je posebne vrste, saj nikoli ne sodelujemo Katarina Vuga

Ni je šole brez karjole

V okviru letošnjega krajevnega praznika Nono: Zato, ker ima vsaka družina med svo- Želimo Vam smo v organizaciji KD Slavec v prostorih ob jimi sorodniki tudi kakšnega osla ali vola. nek danji solkanski karavli konec septembra pri- Jurček: Zakaj pa letos v jaslicah ni bilo več sluhnili predstavitvi zadnje knjige Andreja osla? vesele božične praznike Jelačina Ni je šole brez karjole. Nono: Zato, ker je bil izvoljen za poslanca. Ko je Andrej kot veterinarski tehnik delal v Novi Gorici, se je začel zanimati za gledališče; In nova molitev: in veliko sreče nastopal je v različnih dramskih predstavah, ki Sveti angel, varuh moj, so se takrat odvijale na odru v Solkanu. socializem je odšel v pokoj, v novem letu 2019 ! Kmalu se je odločil za študij na igralski aka- stoj mi noč in dan ob strani, demiji v Ljubljani in v Primorsko dramsko gle- še pred temi zdaj me brani. dališče se je vrnil kot prvi šolani igralec; pozneje je prevzel tudi režijo in direktorsko Pa še o pametnem telefonu: mesto v gledališču. Genialna stvar. Leta 1967 je na pobudo režiserja Jožeta Ba- Za nekatere božji dar. biča napisal prvi primorski satirični kabaret Pre- Z njim vstajajo, pih, uprizorjen v PDG Nova Gorica. Ko se je z njim se sprehajajo, preselil v Koper, je sledila vrsta gledaliških iger. z njim se učijo, Pogosto je nastopal z ženo Marijo Paravan z njim živijo, doma in v zamejstvu. z njim gredo spat Med številnimi publikacijami je letos na- in mnogi še srat. stala njegova zadnja knjiga izbranih humoresk, ki jo je posvetil svoji pokojni življenjski sopo- Je škatlica raja, tnici. Avtor, ki se poimenuje Toni Karjola, po- ki zasužnji in oplaja. udarja, da smo Slovenci že skoraj pozabili na Ve več ko nono. smeh. Zato svojo knjigo humorja poklanja opti- Ve več kot nona. mistom in verjame, da se bodo ob branju nasme- Primorci bi rekli: jali, pa tudi pesimistom, da se bodo morda vsaj enkrat nasmehnili. Brez njega si mona! In nasmejali smo se tudi poslušalci ob nje- Ob spremljavi vokalno-instrumentalne sku- govih izbranih zgodah in nezgodah, ki nam jih pine Kitara za dušo in harmonikarja Miloša Mo- je posredoval kar avtor sam. zetiča je večer minil v prijetnem domačem Ker smo ravno pred božičem in v času po vzdušju. In če je za napihnjena lica poskrbel volitvah, naj navedemo nekaj njegovih humo- Toni Karjola, je ob koncu za napihnjen trebuh resk. poskrbel Pavlo Frtalja.

Radovedni Jurček sprašuje nonota: Uspešno v branju in nadaljevanju! Jurček: Nono, zakaj sta bila v jaslicah vedno tudi osel in vol? Katarina Vuga IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 16

16 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 Mizarstvo Živel je tod mizarjev rod

je povzet po spominskem obeležju solkanskim skovalci Stare solkanske mizarske delavnice in mizarjem, ki ga je Krajevna skupnost postavila starega dela Solkana ter rezbarskih razstav. Sve- leta 2008 na začetku Mizarske ulice. Na plošči tovni znamenitosti, Kamnitemu velikanu na Soči, je vgraviran Mizar, ki ga je v lesorezu upodobil se je ponosno pridružila še ena zanimivost – Mi- solkanski slikar Jože Srebrnič, Solkancem znan zarjev rod. kot Pepe Brzon. In po njegovem lesorezu zav- Zborniku je dodana zgoščenka z elektron- zema Mizar osrednje mesto na naslovnici kar ob- skim zapisom zbornika, kar je darilo RIRDS-a sežne knjige v privlačnem formatu. bralcem knjige. Miran Brumat pa je poskrbel še Zbornik je nastal po nenehnem prizadevanju za dva filmska posnetka, in sicer Živel je tod mi- Jožka Markiča, predsednika Rezbarskega, intar- zarjev rod, ki prikazuje zgodovino mizarstva, in zijskega in restavratorskega društva Solkan, ki Zgodba o zadnjem solkanskem mizarju. je poskrbelo za izid knjige. Prva beseda je zato Zbornik o solkanskem mizarstvu je nastajal pripadla gonilni sili in glavnemu uredniku Jožku, kot izrazito ljubiteljsko delo, saj drugače ver- jetno ne bi nikoli doživel rojstva. Svoje članke Naj ga vsi vidijo! ki je v nekaj besedah nanizal naporno pot od Predsednik druøtva Joæko Markiœ poklanja prvih začetkov do izida knjige. zbornik donatorjem. je prispevalo 19 piscev, med katerimi izstopata Zgodilo se je po kratkem letu nagovarjanja, Potem smo prisluhnili vlogi solkanskih na- po številu Andrej Černe in Jožko Markič. zbiranja in pripravljanja gradiva za publikacijo rečnih besed v besedilih, ki obujajo spomin na članek Njəki ot tišljerskih djəl je prebral Jernej Sprotni aplavz poslušalcev je dokaz, da je o solkanskih mizarjih, ki je bila 6. novembra nekdanje čase in sporazumevanje med mizarji. Zavrtanik, verjetno skoraj edini Solkanec, ki zbornik pritegnil zanimanje in je veliko število 2018, točno leto dni od prvega sestanka uredni- Posebna privlačnost knjige je v izjemno domi- zmore ubesediti narečni zapis. Naj navedem kra- obiskovalcev z njim obogatilo svojo knjižnico; škega odbora, predstavljena v Varstveno delov- selnem oblikovanju, saj je zaslutiti že v naslov- tek odlomek: je pa tudi privlačno spominsko darilo, tako da so nem centru na Klancu v Solkanu. nici čar, ki ga poudarja slikovita struktura lesa. Sukenski tišljerji an od njəh narəta roba sə podporniki, ki so prispevali za tisk knjige, lahko Najprej je zbrane pritegnil pevski zbor Var- Preko digitalizacije tradicionalne metode se bli poznəni že od zmjərəm, an tuə dalč naokú. U zadovoljni, da so s svojim prispevkom omogočili stveno delovnega centra Nova Gorica, ki deluje mladi slikar Enej poigrava s tehniko intarzije, ka- delaunicah, ki sə blə rastrəšenə po cjələm izid besede o solkanski mizarski dediščini. tere jezik v društvu RIRDS predstavlja eno vo- Sukəni, sə djəl´li usihsort reči, kukər kučétə za od leta 2002. Od leta 2009 ga vodi akademska Zbornik Živel je tod mizarjev rod dobite dilnih vlog pri ustvarjanju in ohranjanju spomina pastjəljə, škabélə, lomərjə, kašetinə, škurə, glasbenica Andreja Konjedic Lenardič, sicer pro- v prostorih muzejske zbirke MIZAR v Solkanu na mizarstvo. Podobe lesa se v raznovrstnih od- bonəgrácjə, vetrinə, psihə, kandrejə, an tudi fesorica klavirja in oboe. Ob klavirski spremljavi (Gorišček) na Soški cesti 31. Odprt je v soboto tenkih pretakajo med poglavji skozi dele celot- pərjəvəncə, píčotə, škancíjə an še tərkáj druzih neumorne Anice Furlan je 16-članski zbor s in nedeljo med 10. in 12. uro. Tu lahko dvignete nega besedila. Ta besedna in slikovna celota v reči. Nadalje omenja še nekatere postopke, kot tremi pesmimi glasbeno razgibal ozračje v polno tudi zbornik s slovarjem Sukenščina še živi. zasedeni dvorani. polnosti zadiha na lesnem papirju, ki s svojo so remešjrənje an luštranje, pa še viduənə, cu- lohə an špinelə. Povezovalka programa Vesna Bašin je v toplo barvo še posebej poudarja vsebinskost. Katarina Vuga Ana Zavrtanik Ugrin, Solkanka in podžupa- Tako smo lahko v spominu obnovili nekaj kratkih besedah povzela pomen mizarske obrti v Foto: David Verlič, Marjan Polanc Solkanu. Naslov knjige Živel je tod mizarjev rod nja Mestne občine Nova Gorica, ki je občutno solkanskih mizarskih izrazov, ki tonejo v po- podprla izid knjige, je v kratkih besedah in z zabo. Prav zato so zabeleženi v Solkanskem mi- drobnimi odlomki iz nekaterih besedil predsta- zarskem besednjaku, ki sledi nanizanemu vila vsebino zbornika. Od Zadružnega delovanja seznamu lastnikov solkanskih mizarskih delav- solkanskih mizarjev prek tovarne pohištva nic ob koncu zbornika. Meblo do šolanja v solkanskih barakah obrav- Knjigo zaključuje članek o RIRDS-u, ki nava zbornik področja, kot so Žage v Solkanu in danes na svojstven način ohranja tradicijo sol- Čolnarstvo na Soči, ki jih je obširno predstavil kanskih mizarjev. Društvu gre tudi zahvala za Andrej Černe. V nadaljevanju sledijo pričevanja obeleženje hiš, kjer so bile nekdaj mizarske de- in spomini solkanskih mizarjev, ki bodo bralce lavnice, s podobo Srebrničevega Mizarja. In kot verjetno posebej privlačili. je zapisano ob koncu članka: Med njimi smo prisluhnili besedilu pokoj- Z dejavnostjo in projekti društva je Solkan nega Bruna Zavrtanika, ki je bil aktiven član pridobil večjo prepoznavnost, ki je pomembna Ana Zavrtanik Ugrin predstavlja zbornik RIRDS-a. Kot meblovec je s težkim srcem tako za kraj kot za Mestno občino Nova Gorica Pevski zbor pod vodstvom Andreje Konjedic mnoæici posluøalcev. spremljal propad pohištvenega velikana. Njegov in širšo Goriško. To potrjujejo tudi številni obi- Lenardiœ Strokovna ekskurzija Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva Solkan Člani Rezbarskega, intarzijskega in resta- je za Muzej arhitekture pripravil primorski rojak Za naše člane je bila posebej zanimiva Z umetnostjo diha tudi staro mestno jedro. vratorskega društva Solkan smo letošnji izziv Miloš Mozetič. Prav vsi razstavljeni kozolci so Forma viva. V čudovitem naravnem okolju Eno najstarejših in najmanjših slovenskih mest za nabiranje novih znanj in idej našli na Dolen- iz doline Mirne. Poimenovani so s starimi imeni okrog samostana je razstavljenih več kot 100 je zgrajeno na umetnem otoku sredi reke Krke. jskem, v dolini reke Mirne. Na prelep jesenski domačij, od koder so jih prenesli – Zatlerjev to- Zaradi številnih poplav pred regulacijo reke je skulptur v lesu. Les je hrast iz bližnjega Kra- dobilo vzdevek Slovenske Benetke. Tam se je dan smo si ogledali Deželo kozolcev, ki se raz- plar, Lapov, Rantahov, Šrajev kozolec. Obnovili kovskega gozda. Tehnike so najrazličnejše, od davnega leta 1956 v prostorih osnovne šole, na prostira v vznožju Nebes (602 m n. v.), med so jih ročno, tako, kot so jih delali, ko še ni bilo rezbarjenja do žaganja ali pa le sestavljanja pri pobudo takratnega ravnatelja Lada Smrekarja, Žalostno in Veselo goro. Edinstveni muzej na strojev. Stebri so iz hrastovega, rante pa iz smre- mizarju razrezanih kosov po načrtu umetnika. začela galerijska dejavnost. Še delujoča gale- prostem že od leta 2013 z izbranimi 17 pri- kovega lesa. Les ni zaščiten, paziti je treba le na Mednarodni simpozij kiparjenja v lesu se je rija, imenovana po domačinu Jožetu Gorjupu, merki kozolcev prikazuje njihov postopni raz- pravilen čas sekanja, ko v deblu dreves ni sokov. slikarju in kiparju, je prav posebna, saj so bila začel že leta 1961 na pobudo Jakoba Savinška voj. Naš član Marjan Mislej, mojster v izdelo- umetniška dela galeriji podarjena. Druga raz- in Janeza Lenassija (Rusjanov spomenik pred Prve enostavne ostrvi so bile kar deli debel vanju miniaturnih kozolcev, pravi, da kozolcev stavna galerija na otoku je Lamutov likovni Eda centrom v Novi Gorici). Po nekaj prekinit- s primerno izraščenimi vejami, ki so, malo pri- ne fotografira. Zadošča mu, da naredi tri kroge salon v ministerialnem dvorcu Spanheimov iz 16. stoletja. Prijaznemu vabilu na otvoritev krajšane, zadrževale seno v nekakšnih kopicah. okrog kozolca in v njegovi glavi nastane skica. vah se od leta 1998 simpozij odvija vsako drugo leto. Izmed več kot 100 prijavljenih umetnikov nove razstave se nismo odzvali, saj nas je Sledili so enostavni kozolci, ki imajo dva ste- Kozolci v sebi hranijo številne zgodbe, čakala še pot domov. bra ali več, med njimi pa rante. Ti vmesni deli, menda še posebej tisti težje dostopni, ki niso izberejo le tri. Ti iz pripravljenega hrastovega imenovani okna ali štanti, so namenjeni imeli stopnic ali lestev. V muzeju zdaj z organi- lesa v Kostanjevici ustvarjajo mesec dni. Mira Bevc, foto Marjan Polanc sušenju sena, detelje, pšenice, ajde, koruze pa zacijo številnih dogodkov pišejo nove zgodbe. tudi zelenih delov repe in pese. Inovativnost Od Šentruperta je le malo daljši skok do Ko- naših prednikov se pri enojnih kozolcih seveda stanjevice na Krki, kjer smo si v nekdanjem ci- ni ustavila. Razvili so dvojne kozolce z enim stercijanskem samostanu ogledali Galerijo samim prostorom v nadstropju in toplarje, ki Božidarja Jakca, eno največjih galerij pri nas. imajo v nadstropju po sredini hodnik, na obeh Prav posebna je obnovljena starogotska samo- straneh pa prostore za shranjevanje v rantah po- stanska cerkev, namenjena aktualnim gostujočim sušenega sena. Prvi in drugi imajo pod stebri razstavam – tokratna je bila fotografska, na temo kamnito osnovo ali babo, ki preprečuje stik lesa Morje. Med številnimi deli smo posebno pozor- z vlago v tleh. Nekatere kozolce so okrasili z nost namenili nam dobro poznanemu Tonetu rezbarijami, barvnimi obrobami in balkoni, dru- Kralju, ki je velik del svojega življenja preživel gim so dodali stopnice ali lestve. na Primorskem. S poslikavo 46 cerkva, od Sv. Prav poseben je 223 let star Lukatov to- Višarij do Jadranskega morja, je začrtal etnično plar, ki so mu zaradi pomanjkanja in visoke mejo Slovencev na zahodnem robu države – cene lesa pročelje okrasili kar s prepletom iz edinstven primer v evropskem merilu. Nam naj- vrbovega šibja, podporne roke pa naredili iz na- bližje cerkve s poslikavami Toneta Kralja so v ravno zvito raščenih debel. Dokumentacijo, Vrtojbi, na Mirenskem gradu, v Šmartnem in izrise in fotografije o tem posebnem primerku Soči. IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 17

21. december 2018 1001 - solkanski œasopis 17 Oglasi IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.08 Pagina 18

18 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 Oglasi

2019! IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.09 Pagina 19

21. december 2018 1001 - solkanski œasopis 19 Oglasi

Naj bodo prazniki iskrivi, polni veselja in radosti, leto, ki je pred nami pa postlano z nepozabnimi trenutki.

Tpe elektronika d.o.o.

Æelimo Vam vesele boæiœne praznike in sreœno novo leto! IMPAGINATO DECEMBER_Layout 1 19/12/18 18.09 Pagina 20

20 1001 - solkanski œasopis 21. december 2018 Zadnja stran Prepoznavanje solkanskih besed

Nezabeležene solkanske besede Adna ot šuferju

bómbula – jeklenka Marta Prijon Kurinčava, hči ot ti- flóča – kvanta šljerja Tončeta Kurinca, ki je mjəu fršlús – zaklep pri puški ali tudi za- soju delaunicu za trugə polok bərjača drga pri obleki od Doljaka, je djəlala u Dolǝnjǝm guə´st – igrati na glasbilo, negodo- konci Sukǝna na štacjuəni ot korjər. vati Šuferju Dragotinu, ki je uəzu na Au- kúnde/ku sə šika - dober človek, toprometi an smo mu pravli Dragič, tak, kot je treba je ən dən rekla: »Dragič, bejšte na pulə´nta žgə´na/sjə´rkavə žgə´ncə - na konc bərjača, čjər sə štangə na maslu prepražena moka, zakuhana z štreki, an dvakat al trikat pokličte – vodo Mine!« Zmjənjeno je blo, da bomo rešpékt – spoštovanje poklicali našiga šuferja Jakoba Pel- španjulét – cigareta legrina, če bo trjəba tisti dən jət səs šráufəncigər – izvijač korjəru u Idǝrju. Kər je pəršu Dragič štangulín – lomača, železni drog za konc bərjača, je vidu njih deset lomljenje, predvsem kamenja djəlucu, ki sə səs pikuənami utrjavali uə´zit – voziti šinə. Jakob, ki smo ga klicali Mine, zatíska – z gnojem napolnjen mehur je stau onde blizu, na uǝnǝm kraji na podplatu štrekǝ. Dragič je poglədu pruəti soji hiši an poklicu: »Mine!« Djəluci Popravki iz 98. številke: s´ga poglədali an kər je zakriču še Podzemljúh, miškút, pódluha drugikat Mine, jəh je ratalo strah, za- fasali sə pikuənə po štreki an nəglo zlaufali proč. Anekdote Səs tuə štorjuje Mine še ən ljəp cajt divertjəru djəlucə na Autoprometi an Pər fototi tudi uənə səz Jugoslovanskih držav- nih željəzənc, ki sə djəlali konku- Hməli po pərključitvi sə je u pərtličje rencu korjərəm. hišə ot Nusdorferja uselu ən foto səz Andrej Černe Goricə, ki sǝ je pisu Oblak an je bil Taljan. Ugotovu je, da bo dosti kasjəru səs slikami za osebnə, ki jəh Solkanske besede se še vedno zbirajo. Veseli Rešitev križanke iz 98. številke Darovalci za œasopis je blo trjəba nardit pod novu oblastju bomo, če boste besede, ki še niso zabeležene, na novo. An pride ən dən h njǝmu na posredovali na e-naslov: Darovalci so letos do 12. 11. 2018 prispevali za stara šjora, da b’ji nardu sliku. Oblak [email protected] ali oddali na Solkanski časopis skupno 3684,00 EUR. Krajevno skupnost v kuverti s pripisom: Od 18. 9. do 12. 11. 2018 so prispevali: ju posəde na nu kandreju an ji reče, solkanščina. Zaželena je tudi kakšna anekdota. Jožef Drašček, Zofija Jelinčič, Zmaga nej numəlo počaka. Hməli pride še Mugerli, Valentin Podgornik, Alma Prijon, K. Vuga Zavrtanik. ən star možakar an ga posəde polok Zahvaljujemo se vsem darovalcem, posebno sedaj, šjorə. Šjori ni blo prou an povjə fo- ko je časopis v barvnem tisku in zato dražji. totu, da jəma šaldu ljubosumniga Solkanska kaligrafinja Posebej se zahvaljujemo donatorju, podjetju moža. Višno bo skočnu gor, če bo Vlasta Hladnik Natural Just d.o.o. Nova Gorica, ki je vidu polok sojə ženə niga druziga. omogočilo novoletno obdaritev starejših bo v januarju 2019 razstavljala krajanov in skupin, ki potrebujejo našo pozornost. Oblak ju je hitro potolažu, kǝr je svoja unikatna dela v Art Galeriji reku, da bo sliku odrjəzu na dva Super Nova in Goriški knjižnici Popravki djǝla. Tuə pa zatuə, da pəršpara nu Franceta Bevka. Napake se dogajajo tudi Solkanskemu časopisu. fotografsku plošču. Vabljeni k ogledu. Torej: popravki v številki 98 - Jožef Bone-Pepo je dočakal 106 let. - Avtor članka »Razstava solkanskih mizarjev« Obvestilo je Marjan Polanc in ne Ljubomira Bevc. Prizadetim se opravičujemo in pisce prosimo, da Naslednja številka 1001 solkanskega časopisa bo pod besedilo obvezno napišejo avtorja, prav tako pa tudi avtorja fotografij. izšla 29. marca. Članke in fotografije je treba oddati najkasneje do 3. marca na e-naslov: [email protected]. Slike naj bodo ločene od besedila v jpg formatu in opremljene s pod- naslovom in avtorjem fotografije. Urednica: 040-754-905. Solkanski časopis si lahko ogledate tudi na spletni strani www-solkan.si. ISSN 2335-4143 Obiščite nas tudi na spletu in uživajte v Izdaja: KS Solkan Zanjo: mag. Darinka Kozinc, predsednica KS Solkan barvnih fotografijah naših sodelavcev. Urednica: mag. Inga Miklavœiœ Brezigar Uredniøki odbor: Boæa Hvala, Jordan Kodermac, Joæef Leban, Boæidar Markiœ, dr. Branko Maruøiœ Transakcijski račun, na katerega lahko Jezikovni pregled: Anja Mugerli nakažete prispevek: Tisk in oblikovanje: Grafica Goriziana - Gorica KS SOLKAN 01284 - 6450831390 Naklada: 1.500 izvodov - december 2018