IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 1

Znani Solkanci

5. april 2019 Leto XXVI, øtevilka 100

Spoøtovane krajanke in spoøtovani krajani Solkana!

Z marčevsko izdajo časopisa prihaja k nam pomlad, prav tako pa se bo v tej izdaji predstavil tudi novi Svet KS Solkan, ki je z delom začel decembra 2018 in bo deloval predvidoma do novembra 2022. Med novimi člani sveta, ki jih je kar devet, je kar nekaj predstavnikov mlajše generacije, ki so v krajevno skupnost vstopili z delovno vnemo in željo, da se v kraju naredijo tudi pozitivne spremembe in premiki v sozvočju z ustaljeno dobro prakso delovanja. V nadaljevanju bo predstavljen okvirni načrt dela, ki ga nameravamo v skladu s finančnimi zmožnostmi uresničiti v največji meri. Osredotočili se bomo na prioritete in pereče probleme v kraju, pri čemer pozivamo tudi vse sokrajane, da nam pri tem po- magajo bodisi z nasvetom bodisi s predstavitvijo določene problematike, še posebej pa bomo veseli vsakega posameznika, ki se bo aktivno vključil v delo Sveta krajevne skupnosti. V teh nekaj mesecih, odkar sedanji člani opravljamo naloge, smo realizirali že nekaj nujno potrebnih nalog. V stavbi KS Solkan je bila zaradi dotrajanosti zamenjana peč, ki je nujno potrebna za ogrevanje stavbe. Prav tu je bila organizirana predstavitev knjige našega sokrajana Tomaža Vuge, kjer nas je razveselila številčna udeležba. Že decembra je KS Solkan za pripadnike svoje župnije organizirala tradicionalni božični koncert, v okviru osmega marca pa smo obdarili vse krajanke, stare 90 let in več, vse Solkanke, ki stanujejo v domovih upokojencev, ter stanovalke materinskega doma v Solkanu. Skupno smo tako razveselili 62 žensk. Sedaj aktivno nadaljujemo z dejavnostmi s področja urbanizma, komunalnih zadev, ekologije, investicij, socialnih zadev, rešujemo Pomlad v Solkanu. Foto Ljubica Nevenka Øuligoj določene pravne zadeve, posebej pa se bomo posvetili organizaciji prireditev in sploh tradicionalnega krajevnega praznika, za katerega se bomo potrudili, da bo nepozaben, in na katerem bo vsak krajan našel nekaj zabave zase. Prav tako imamo željo in cilj, da bi naš krajevni četrtletni časopis izhajal redno tudi vnaprej, čeprav sredstva, s katerimi razpolagamo, za ta namen ne zadoščajo. Zato se nadejamo, da bo vsak od nas naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo časopis še naprej vsake tri mesece prihajal v naše poštne nabiralnike. Drage Solkanke in Solkanci, pred nami je veliko skupnih izzivov in želja, zato moramo združiti moči, kajti le tako lahko dosežemo zastavljene cilje. Želimo vam prijetno pomlad, polno zadovoljstva, sloge in posluha za sočloveka. S pozitivnim pristopom bomo veliko naredili za sočloveka in tudi zase, prav zadovoljstvo pa je vodilo uspešne in zadovoljne lokalne skupnosti. Jana Herega, predsednica Sveta Krajevne skupnosti Solkan

Forzicija z mlajem v ozadju. Obe foto Katarina Vuga Japonska kutina poæivlja velikonoœni œas. Stota øtevilka øestindvajsetega letnika 1001-solkanskega œasopisa

Pred petindvajsetimi leti, 19. maja 1994, je 94/2017). Za njo besedila lektorira Anja Mugerli kateri zavzemali, da bi kraj postal samostojna pisala Marjana Remiaš. Še največ pozornosti je izšla prva številka krajevnega glasila 1001- sol- (od št. 95/2017 dalje). občina v skladu s spremembami, ki jih je prina- pred rojstvom lista vzbudil problem poimeno- kanski časopis. V podatkih v kolofonu ob koncu Prva številka je izšla na šestih straneh, kas- šalo obdobje nove slovenske demokracije. Ča- vanja prvega solkanskega javnega glasila. Bilo lista je bilo navedeno, da ga izdaja Krajevna neje se je obseg lista povečal (nekaj številk je ob- sopis naj bi tako potrjeval in dokazoval je nekaj predlogov (na primer Solkanski raz- gledi itd.). Nazadnje je bilo sprejeto ime, ki je z skupnost Solkan, ki jo je zastopal njen takratni segalo kar 24 strani, zadnja leta izhaja večinoma sposobnost kraja, da postane občinsko središče. letnico naslavljalo tisočletnico kraja. Predvide- predsednik Alojz Hvala. Kot glavna urednica je na 20 straneh) tudi s tematskimi prilogami, zlasti V Solkanu se je tudi pokazala velika potreba po vali smo, da bo materialna osnova za izhajanje posvečenimi solkanskemu mizarstvu, besedišču informacijah na lokalni ravni. Bližala se je tudi bila navedena Marjana Remiaš, člani uredni- časopisa podpora krajanov in podjetij ter usta- škega odbora pa so bili Jože Bitežnik, Alojz solkanskega govora in krajevnim jubilejem. List tisočletnica prve omembe Solkana, nanjo so se Solkanci že nekaj let pred jubilejem pripravljali. nov, ki so v Solkanu delovale. Naša predvide- Hvala, Branko Marušič, Marjan Petrovčič, Lu- od št. 91/2017 tiska tiskarna slovenskih lastnikov vanja niso bila zmotna, saj je list zmogel to, da Grafica Goriziana iz Štandreža, od št. 97/2018 Bilo je več razlogov, da je moj predlog, da za- cijana Rudež, Dušan Valič in Franc Vodopivec. čnemo v Solkanu izdajati krajevno glasilo, na- izhaja redno že šestindvajseto leto in da prihaja izhaja v barvnem tisku. Uredniški odbor je kasneje menjal svoj sestav, letel na podporo vseh članov sveta. Na seji v sedaj med bralce njegova stota številka. Ko je list izhajal deseto leto, se tega jubileja član uredništva je bil tudi vsakokratni predsed- začetku aprila 2004 se je svet odločil, da usta- Vsaka številka solkanskega časopisa je cvet nik Sveta Krajevne skupnosti Solkan. Prvo šte- nismo posebej spomnil pač pa smo na njegovo novi list, ki jo izhajal štirikrat na leto. Imenoval zase, zato naj tudi še nadalje, kot pravijo Kitajci, vilko je v 1.300 izvodih tiskala novogoriška življenjsko pot pomislili in jo ovrednotili, ko je je uredniški odbor in za glavno urednico pred- cveti sto cvetov! izšla petdeseta številka (31.8.2006) in takrat Grafika Soča. Prva glavna urednica je zaradi lagal Lučko Rudež, ki pa te naloge ni sprejela. Na prvi dan pomladi 2019 prezaposlenosti po treh številkah odložila ure- ugotovili, da so se uresničile napovedi, zapisane Tako je prvo številko kot glavna urednica pod- Branko Marušič dovanje. Naslednjih sedem letnikov (od št. v prvi številki: »Odziv bralcev bo dajal listu ži- 4/1995 do št. 32/2001 in št. 36/2003) sem uredil vljenjsko moč. Zato je prav, da bi ga prebivalci podpisani. Prvi urednici sta sledili Kaja Širok Solkana sprejeli za svojega.« Ob petdeseti šte- (od št. 32/2002 do št. 35/2003) in Ana Zavrtanik vilki je do takrat celotni izdani časopis, povezan Ugrin (od št. 37/2003 do št. 58/2008). Nato sta v knjigo, predstavljal volumen velikega formata Solkanskemu œasopisu bila urednika Miran Marussig (od št. 60/2009 s 488 stranmi. Ob stoti številki ugotavljamo, da do št. 69/211) in Anton/Toni Gomišček (od se je ta velika knjiga povečala na okoli 1.250 voøœimo øe veliko lepih øtevilk št.70/2011 do št. 87/2015), nasledila ju je mag. strani. Ustvarjali so jo predvsem domači pisci Inga Miklavčič Brezigar (od 88/2016), ki list vseh generacij s prispevki raznotere vsebine. v nadaljnjih letih izhajanja, ureja še danes. Prvo številko je grafično obliko- Vse to pisanje bi zaslužilo posebno obravnavo val Pavel Medvešček. Za njim je novo podobo po vzoru tiste, ki jo je opravila Inga Brezigar v bralkam in bralcem, listu dal Bojan Bole (št. 24/2000), ki je list teh- zborniku Jako stara vas na Goriškem je Solkan ( Solkan 2001). Ena izmed pomembnih ugoto- nično in likovno oblikoval (od št. 28/2001 do št. krajankam in krajanom Solkana vitev ob stoti številki je, da so se med njegove 91/2016). Lektorica prve številke je bila Irena sodelavce, med njimi so bili tudi poklicni čas- pa prijetne in sonœne velikonoœne Marušič, lektorirala je tudi sledeče številke (do nikarji, vajeni pisanja, uvrstili pisci, ki takih iz- št. 31/2001. Kot lektorice so ji sledile skupaj kušenj niso imeli, a jih je vzpodbudila prav in provomajske praznike. Tjaša Rajić in Kaja Širok (št. 32/2002), Erika zasnova lista. Lovišček (št. 33/2002) in Ana Zavrtanik Ugrin, *** ki je bila hkrati odgovorna urednica. Podobno Uredniøtvo Urednica časopisa mi je predlagala, naj na- sta delovala tudi Miran Marussig in Toni Go- pišem nekaj spominov na začetke izhajanja ča- mišček. Od konca leta 2007 je list lektorirala sopisa. Ni jih veliko, so obledeli ali pa so skoraj Katarina Vuga, in sicer v dveh obdobjih (od št. potonili v preteklosti. Časopis je nastajal spo- 55/2007 do št. 75/2012 in od št. 88/2016 do št. mladi leta 1994, v času, ko so se v Solkanu ne- Radiœ - lepotec s Solkanskega polja Ivana Viæina, foto Anja Økarabot IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 2

2 1001 - solkanski œasopis 5. april 2019 KS Solkan Novi Svet Krajevne skupnosti Solkan

Œlani novega Sveta Krajevne skupnosti Solkan: v prvi vrsti z leve proti desni Vesna Baøin, Jaka Rijavec, predsednica KS Solkan Jana Herega, Maja Øinigoj in Lea Oven. V drugi vrsti Branko Belingar, Davorin Økarabot, Miran Tratnik, Matej Torkar, Jure Antler in Tomaæ Œerne. Foto arhiv KS Solkan. Načrt dela in naloge članov Krajevne skupnosti Solkan

S programom dela Svet krajevne skupnosti Urediti želimo odsek ceste, ki vodi na poko- skim centrom Sveta Gora, sedežem Karitas in mandatu tega sveta KS, tretji so dolgoročni pro- začrta smeri, v katerih namerava delovati. V ta pališče od Soške ceste, s postavitvami obeležij Centrom za pomoč na domu v Solkanu. jekti in vizije razvoja kraja v daljšem časovnem namen so imenovane komisije za urbanizem in pomembnim Solkancem in zasaditvijo cipres Nekateri projekti so izvedljivi takoj, za obdobju. gradbene zadeve, za komunalne zadeve in infra- kot označevalcem poti na pokopališče. druge se nadejamo, da jih bo mogoče rešiti v Člani Sveta KS Solkan strukturo ter splošno komunalno dejavnost, za Komunalne zadeve: urediti je treba eko- cestno infrastrukturo, za ekologijo, za investi- loške otoke in občasen odvoz kosovnih odpad- cije, za upravljanje športne cone Žogica, za pri- kov, skrbeti za zelene površine, v celoti urediti reditve in za socialne zadeve. kanalizacijo, vzdrževati odprte potoke in kanale Poleg tega so nekateri člani Sveta krajevne ter obnavljati vodovod. skupnosti zadolženi za upravljanje kompleksa Ekologija: doseči moramo popolno ustavi- karavle, pravne zadeve, sodelovanje z zamej- tev izpustov fekalij v Sočo, izmeriti količino skim rajonom Štmaver, sodelovanje v projektu onesnaženja zraka in vodotokov iz industrije in Solkan 4.0, sodelovanje v upravnem odboru individualnih kurišč ter ustrezno omejiti one- Kajak kluba SENG in urejanje internetne strani. snaževanje. Omejiti in umiriti je treba promet v Glavni smeri razvoja kraja sta po našem Solkanu. Zmanjšati želimo onesnaževanje s pre- mnenju dve: usmeritev v turizem in širjenje vi- komerno porabo sveč in hrupom. sokotehnološke industrije ter podjetništva. Prireditve: poleg krajevnega praznika 14. sep- Urbanizem: Prizadevali si bomo za urejanje tembra bomo nadaljevali z organizacijo koncertov, cest, pločnikov, kolesarskih poti, parkirnih mest, razstav, predstavitev knjig in ostalih prireditev. osvetlitve in oznak šolskih poti. Urediti želimo Sociala: v sodelovanju z Društvom upoko- staro jedro Solkana, trge in prireditvene pro- jencev bomo organizirali srečanja starejših kra- store. Nadaljevali bomo z urejanjem razstavnih janov. prostorov in zbirk ter bližnje okolice Soče in Posebne pozornosti bodo deležni krajani v Solkanskega mosta. Skrbeli bomo za investicij- domovih upokojencev, jubilanti, stari 80 in 90 sko vzdrževanje pokopališča in pokopaliških let, uporabniki VDC Solkan in materinskega objektov ter okolico pokopališča. doma ter zaporniki. Sodelovati želimo z Družin- IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 3

5. april 2019 1001 - solkanski œasopis 3 Dogodki Prešernov dan 2019

Kulturno društvo Slavec je v sodelovanju s tega, da smo tu, na tem delu ozemlja ostali Slo- Prešernov Orglar nam obudi misel, da je pe- Krajevno skupnostjo Solkan 9. februarja 2019 venci. In najbrž smo izjemen primer v svetu, kjer sniški navdih Božji dar, ki ga nihče ne more povabilo krajane v prostore nekdanje karavle na so nekatere naše partizanske brigade nosile spreminjati, in puščavec, ki se Stvarniku pri- bogat kulturni večer. imena pesnikov in pisateljev: Prešernova, Gre- tožuje nad slavčkovim petjem, češ: Žive naj vsi narodi… gorčičeva, Gradnikova…, obenem so imele tudi oblikovane skupine kulturnikov. … da vedno od ljubezni bije, Da smo si Slovenci izbrali za svojo himno Naj pri tem (avtorica) obudim spomin, da je srcu sladke harmonije… prav stihe iz Prešernove Zdravljice, ni naključje, Prešernovo Zdravljico leta 1905 uglasbil du- saj poet nazdravlja vsemu človeštvu, ki hrepeni hovnik Stanko Premrl, tudi izjemno nadarjen prejme svarilo: po miru in človeškem sožitju, torej vrednotam, skladatelj, doma iz Št. Vida pri Vipavi, (danes …pusti peti mojga slavca, po katerih hrepenimo vsi, a žal največkrat leb- Podnanos). To je bilo tudi leto, ko so na trgu dijo le nad nami. Tudi svetovljani, ki naši himni kakor sem mu grlo ustvaril… pred Tromostovjem v Ljubljani odkrili spome- lahko prisluhnejo ob posebnih dosežkih sloven- nik Francetu Prešernu. Verjetno je prav ta do- Ob koncu nas je skupina Kitara za dušo ob skih športnikov, nam priznavajo, da je to eno skladba Dežela moja ljubljena je izzvenela z Vo- godek spodbudil skladatelja, da je Zdravljico spremljavi harmonike ponovno popeljala v svet najlepših besedil himničnih pesmi. kalno-instrumentalno skupino Kitara za dušo ob uglasbil. In kot je Prešeren čakal več kot pol sto- rožmarina in spominov, izzvenel pa je Slakov Vesna Bašin, članica Sveta Krajevne skupno- spremljavi harmonikarja Miloša Mozetiča. letja, da lahko brez pridržkov zre v okno svoje Čebelar. Mimo programa je zadonela še Slove- sti Solkan, ki je z izbranimi besedami osvetljevala Slavnostna govornica Darinka Kozinc, usta- Julije, se je Stanko Premrl po več kot osmih de- nija, od kod lepote tvoje, ki se je prelila tudi na pot kulture na Slovenskem, je povabila dr. Tanjo noviteljica in predsednica Goriškega literarnega setletjih le povzpel na prestol slovenstva. Nje- obiskovalce. Kulturni večer z dobro izbrano Badelič, članico Goriškega literarnega kluba GO- kluba GOvoRICA, je med drugim povedala: gova skladba je bila 21. marca 1990 zapisana v poezijo in pesmijo se je dotaknil srca, saj so bili voRICA, k recitiranju Prešernove Glose: Slovenci smo nekaj posebnega tudi v tem, da ustavo kot slovenska himna. In zdaj vstopata organizatorji in nastopajoči nagrajeni z bučnim smo svoji kulturi posvetili državni praznik, ki ga pesnik in skladateljem med nas ob vsakem slav- ploskanjem polne dvorane. Slep je, kdor se s petjem ukvarja… praznujemo od leta 1945 dalje. Prešeren nam še nostnem dogodku, na kar smo Primorci lahko po 170 letih govori o edinosti, sreči in spravi, pa Vendar peti on ne jenja…. še kako ponosni. Nazadnje še prijat´li se včasih kar zdi, da se nas njegove besede do- Presenečenje večera je bil duet Bože Bucik Koder se nebo razpenja, kozarce zase vzdignimo, taknejo le še zgolj na proslavah, potem pa nanje in Matejke Černe, slikarke in njene hčere, ki sta grad je pevca brez vratarja, ki smo zato se zbrat´li, v njem zlatnina čista zarja, v vsakdanjosti pozabimo ali pa se zapletemo v zapeli znani ljudski pesmi Navzgor se širi manj prijazne odnose. Pa prav kulturni praznik rožmarin in Pod rožnato planino. Ob prazniku ker dobro v srcu mislimo. srebrnina rosa trave, s tem posestvom brez težave, in vse, kar je z njim povezano, v nas vzbudi dru- je slikarka predstavila tudi svoje domiselne ak- Dokaj dni gačna čustva in dejanja, čeprav le za en dan, en varele. on živi, umrje brez dnarja. naj živi teden, en mesec… Bog, kar nas dobrih je ljudi. Pesniška pot ni bila nikoli lahka in donosna, V nagovoru je tudi poudarila, da se člani Go- še posebej ne za slovenskega pesnika Prešerno- riškega literarnega kluba vsako leto ob dnevu kul- S polnim kozarcem, vega časa, a poet se odpira brezmejni lepoti ture zberejo ob Bevkovem grobu na solkanskem stvarstva, podarjeni sleherniku, občutju, ki člo- pokopališču in se z branjem odlomkov iz njego- ki utopi vse skrbi… veka resnično osrečuje in presega vsako prido- vih del poklonijo pisatelju. Letos so razmišljali, in napitnico oblikovno nadgradi, bitništvo. zakaj pravzaprav Bevk ni zasidran na slovenskem smo si nazdravili. Poezijo je Mešani pevski zbor Slavec Sol- Parnasu. Bil je preveč zavezan primorskemu pro- In brez dobrih ljudi tudi frtalje ni! kan pod taktirko Mirana Rustje popestril z do- storu, njegova dela so vestno pričala o primor- mačimi domoljubnimi pesmimi; Miheličeva skem človeku, njegovi trdi poti pri ohranjanju Katarina Vuga

Slovenski kulturni praznik v vrtcu Julke Pavletič Solkan

S proslavo počastimo praznik in želimo izka- je razložil, da je prav on napisal besedilo za slo- Odlomek iz knjige Franceta Bevka Ob po njenem podzemnem svetu po njeni obali, po zati ponos jeziku ter dediščini, ki smo jo pre- vensko himno. Povedal jim je, zakaj so ga otroci morju in Soči, založba Mladinska knjiga, leto njenih dolinah in rebrih z odprtimi očmi. In ko jeli od Prešerna. klicali Dr. Fig. Tudi letos smo na proslavo pova- 1959: se boste nazobali češenj ali grozdja, se naužili bili Vesno Bašin in jo prosili, naj prebere otro- »Lotil sem se dela, da ulovim medveda, ki smokev in breskev, se spomnite tudi na to, kako Vsi smo bili enkrat otroci. V našem vrtcu se kom nekaj odlomkov iz katerekoli knjige sem ga obljubil Tinki in Blažetu in tudi vam so njeni ljudje stoletja in stoletja zanjo prelivali strokovni delavci zavedamo, kako pomembno pisatelja Bevka. Odločila se je za branje iz knjige mladi bralci. Saj zato sem bil odšel na pot. V mi- kri. Pogumno so odbijali vse sovražnike in je, da otroke postopoma seznanjamo s širšo Ob morju in Soči. Vesna je imela s seboj knjigo, slih sem še enkrat predirkal vse ceste, obnovil vzdržali v boju, ker so ljubili domovino. Četudi družbo in kulturo. Vključevanje v širše okolje ki jo je France Bevk ob obisku solkanske vse besede, ki sem jih govoril Tinki in Blažetu. jim borna zemlja ne reže velikih kosov kruha pomeni tudi vključevanje v kulturo, v kateri osnovne šole podaril njenemu bratu Borisu. Vse po vrsti je ležalo pred menoj, kot blago pred imajo nekaj, česar ne bi menjali za nič na svetu: živimo, v negovanje tradicije, ki je posebnost Boris je pisatelju izdelal leseno košarico in v za- kramarjem. Nato sem izbral in pisal. Tako je na- toplo južno sonce. To sonce je zemlji in ljudem naroda in omogoča ohranjanje kulturne de- meno dobil knjigo potopis Ob morju in Soči, ki stala ta knjiga. vtisnilo svoj pečat. diščine ter spodbuja njeno spoznavanje. Odrasli je bila izdana leta 1959. V knjigi nastopajo stric Tu je! Še marsikaj bi lahko povedal, a sem Kadar boste obiskali naše morje, ne nasta- vite njegovi svetlobi in toploti le svojih teles, moramo otrokom posredovati tisto, kar je Matija, Tinka, Blaže in pisatelj France Bevk. se bal, da bi Blaže in Tinka in vsi tisti, katerim ampak tudi srca.« značilno za prejšnje rodove. Kulturo razumemo Vesna je prebrala odlomek, ki opisuje potovanje je knjiga namenjena – kakor se temu reče – od Odrasli učimo otroke domoljubja tako, da se kot pomembno sestavino vsakdanjega življenja. skozi naš Solkan. Najprej so šli skozi Novo Go- samih dreves ne videli gozda. A ko boste te ga zavedamo tudi sami in ga gojimo. V našem Zavedamo se, kako pomembno je, da ima rico na Kostanjevico. Otroci so izvedeli, da je vrstice prebrali, upam, da boste vsaj malo spoz- vrtcu nam je mar za to. To utrjujemo pri otrocih otrok stimulativno okolje, in kako pomemben je nekoč v samostanu živel znani jezikoslovec nali pisano, sončno deželo ob morju in Soči. Ob v otroštvu stik z lepim. Otrokom se trudimo z pater Stanislav Škrabec. Spoznali smo, da so bili tudi s proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. našem morju ob naši Soči. In da jo boste tudi vi Proslavo smo zaključili z zobanjem suhih fig. zgledom dajati tudi veliko zanimanja za preteklo Solkanci znani mizarji, da je v Solkanu stal grad, vzljubili. Morda se vam bo iz teh vrstic kdaj po- in spoštovanje do tega, s čimer spodbujamo in ki je varoval prehod skozi Soško dolino. Potopis rodila želja, da jo obiščete. Le obiščite jo hodite Marina Bončina krepimo domoljubje. piše, kako so morali narediti velik ovinek v V letošnjem letu smo predšolskim otrokom Brda, ker ni bilo mostu čez Sočo. Danes imamo na njim primeren način predstavili pisatelja most, ki bi se ga gotovo razveselil tudi pisatelj, Franceta Bevka. Prebirali smo poezijo, ki jo je če bi še živel, so modrovali otroci ob ogledo- napisal za otroke. Obiskali smo knjižnico, ogle- vanju in branju knjige. Da smo si laže predsta- dali smo si njegov kip in njegov grob na solkan- vljali potovanje v tistih časih, smo izdelali avto skem pokopališču. Na pokopališču so se otroci in glavne osebe, kot so bile opisane v knjigi. spoštljivo obnašali, zdi se mi, da so nekako V vrtcu smo v ta namen postavili razstavo začutili posvečenost prostora. Deček Črt je pre- knjig in fotografij Franceta Bevka. Knjige, ki so dlagal, da bi lahko »pisatelju nekaj povedali«, bile njegova last, nam je posodila gospa Mirjam eno izmed njegovih pesmi, ki smo jih spoznali. Bevk Polenčič, pisateljeva vnukinja, ki živi v Otroci so samoiniciativno recitirali pesem Mrak, Brdih. njihov govor je bil drugačen kot v vrtcu, govorili Na proslavo smo povabili tudi gospoda Mar- so tišje kot običajno. kiča, gospoda Brumata, gospo Kozinc in vod- Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v stvo našega vrtca. Osnovni namen proslave je v našem vrtcu organizirali proslavo. Vsi smo se tem, da predšolski otrok doživi kulturno vred- slavnostno oblekli, razobesili smo slovensko za- noto v širšem smislu. stavo in prisluhnili slovenski himni. Otroke je na Dovolite, da citiram zaključni odlomek iz proslavi nagovoril lik Franceta Prešerna, ki jim Bevkovega potopisa Ob morju in Soči. IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 4

4 1001 - solkanski œasopis 5. april 2019 Mnenja Univerza in kampus v solkanskem kamnolomu

Odmevi na intervju z dr. Danilom Zavrtanikom, rektorjem Univerze v Novi Gorici

Zakaj Univerza pozabnim razgledom na smaragdno Sočo, na so- Razmišljanje o možnih lokacijah nitega mostu v neposredni bližini kamnoloma, mestje v ozadju in celo na morske širjave v dal- mostu, ki je pomenil v času nastanka enega od v Novi Gorici in kje? novega kampusa Univerze javi. vrhuncev inženirske znanosti. Univerza v Novi Gorici s sedežem v Rožni Solkanski kamnolom bi s preobrazbo v uni- v Novi Gorici Sam sem se večkrat čudil, zakaj je Fakulteta Dolini je četrta slovenska univerza. Ni državna, verzitetni kampus postal prepoznavno in povezo- za arhitekturo v Benetkah (IUAV), na kateri sem je pa vsekakor javna, saj so njeni ustanovitelji lo- valno žarišče goriške regije, saj se v križišču pod Izbira lokacij za nov izobraževalni center večkrat predaval, locirana v zgodovinsko jedro kalne skupnosti in javni raziskovalni inštituti. njim stekajo prometnice iz Brd, srednje Soške do- katerekoli univerze je kompleksna in odgovorna Benetk, ki je izredno težko dostopno s promet- Kljub temu velika večina mladih iz naše regije line, s Trnovsko-Banjške planote, iz Vipavske do- naloga, saj je treba imeti v mislih več dejavni- nimi sredstvi in do katerega je treba kar nekaj odhaja študirat v Ljubljano, Maribor in Koper. Ve- line, Furlanske nižine in s Krasa. Zračni posnetek kov, ki vplivajo na izbor. In razmišljanje o tem poti prepešačiti. Bolj logično bi bilo, da bi bila liko jih po študiju ostane drugod, Nova Gorica pa mlade univerze v opuščenem kamnolomu, naj- ne sme obsegati le vrednotenja dejavnikov iz taka fakulteta zgrajena v bližnjih Mestrah, in to ostaja provincialno, zaspano mesto, ki nazaduje v večjega kamnitega ločnega mostu na svetu in Sa- potreb današnjega časa, ampak mora zajemati nedaleč od železniške ali avtobusne postaje, kar vseh pogledih, tudi gospodarskem. Po več kot botina kot pomnika na Poti miru bi nedvomno tudi dolgoročno vizijo razvoja novega študij- bi omogočalo študentom hiter dostop do nje. dveh desetletjih delovanja univerze, ko se usta- kmalu postal ena največjih slovenskih turističnih skega centra. Postavitev novega univerzitetnega Hitro sem ugotovil, da je moje razmišljanje na- nova na široko odpira v mednarodni prostor, ven- znamenitosti. kampusa v geografski prostor zato zahteva pačno. Fakulteta za arhitekturo je tam, kjer so dar vpis ni zadovoljiv, rektorat in uprava pa sta se Zoran Božič dober premislek, ob katerem je lahko dobro- bili postavljeni največji arhitektonski biseri Be- začasno preselila v Vipavo, se ponovno zastavlja došel tudi delček intuicije. netk, s katerimi se lahko študentje na ta način O univerzi in kampusu Prav zato se mi je zdelo razmišljanje rektorja temeljno vprašanje, ali Nova Gorica univerzo dnevno srečujejo. Tako srečevanje z arhitek- Univerze v Novi Gorici dr. Danila Zavrtanika o turno zgodovino tudi podzavestno brusi in kroji sploh potrebuje. Koristi, ki jih ima vsako mesto in okolica od umestitvi kampusa v nekdanji kamnolom na se- vrednostne kriterije študentov za arhitekturno Odgovor je nedvoumen da. Pa ne samo zato, univerze, so neizmerne, čeprav izmerljive in ker po nekaterih mednarodnih merilih univerza veru Solkana izredno zanimivo. Lokacija kam- oblikovanje. Si lahko zamislimo umik univerz v predvidljive. Mlada energija in zagon, ki ju pri- noloma je namreč izjemna, saj predstavlja sodi na območje s 500 tisoč prebivalci (torej Slo- Cambridgeu ali Oxfordu iz starih zgodovinskih nesejo študentje v okolico, sta potencial, ki ga, dominantni prostor nad goriško ravnino, iz kate- venija prenese štiri univerze) in ker ima ta prostor mestnih jeder na nove sodobne lokacije ob me- če je pravilno izkoriščen in usmerjen, vsako rega je mogoče videti poleg Solkana še zahodni dolgo izobraževalno tradicijo (zelo kakovostna je- stni obvoznici, ki bi sicer omogočale študentom mesto lahko izkoristi za svojo rast, tako du- rob Nove Gorice, poleg tega pa ponuja tudi raz- zuitska šola v 17. in 18. stoletju in prva slovenska hiter dostop? Premestitev takih univerz v drugo hovno in intelektualno kot tudi fizično. S tem se gled v italijanski prostor vsaj do Gradiške v državna gimnazija leta 1913 v Gorici), temveč okolje bi najbrž pomenila njihov konec. možnost, da bodo mladi ostajali in ustvarjali smeri proti Benetkam. Odprtost in zračnost tega predvsem zato, ker novogoriška občina in goriška In ne nazadnje – zgodovina Solkana je bila doma izjemno poveča, privlači pa tudi mlade iz prostora, ki sega v dve državi, je neke vrste so- vse do današnjih časov polna znamenitih znan- regija ne moreta več videti gospodarskega razvoja drugih delov države in tujine, kar vnaša svežino pomenka za odprtost univerzitetnega kampusa v stvenikov, zaradi česar je bil kraj vedno pomem- v industrijskih obratih z nizko dodano vrednostjo. idej in konglomerat različnosti, ki je pogoj za svet, kar je obvezna karakteristika izobraževal- ben center številnih znanj. Zakaj ne bi torej novi Možen je le razvoj visoke tehnologije z visoko obnovo vsakega okolja. Z umeščenostjo uni- nega centra najvišjega ranga. Ker Univerza v kampus na izjemni solkanski lokaciji postal na- dodano vrednostjo (tudi lesarstva) in čim manjšim verze v mestno okolje oživijo tudi mestni trgi in Novi Gorici to že je, je lahko lokacija kampusa obremenjevanjem okolja, predvsem pa glede na ulice, kavarne, parki in kulturne ustanove; ne- v solkanskem kamnolomu dodana vrednost, ki daljevanje prizadevanj za razvoj novih znanosti? naravne danosti Goriške razvoj biološkega kme- nehen pritok novih obrazov in idej ohranja zaokroža celovit vrednostni paket za odločanje Sam izbiro lokacije kampusa v solkanskem tijstva in športno-kulturno-gastronomskega tu- mesto in okolico živahno in energično – kot bi- o izbiri. Navsezadnje pa ga lahko dopolnjuje še kamnolomu zato srčno podpiram. rizma. Vse to pa je mogoče uresničiti le z stra, deroča reka, ki prečiščuje in osvežuje. sosedstvo svetovno znanega solkanskega kam- Gorazd Humar univerzo v Novi Gorici, tesno vpeto v lokalni go- Za to, da bi resnično izkoristili potenciale, ki spodarski razvoj. jih ima Nova Gorica s svojo univerzo, pa bi mo- Pa še nekaj. Univerza v Novi Gorici je nujno rali slej ko prej zgraditi tudi kampus – študentsko potrebna kot slovenska protiutež kar trem univer- mesto, kjer se vsa ta energija akumulira in pre- zitetnim središčem na drugi strani meje (Trst, Go- naša na ostale mestne predele. Univerza v Novi Uspehi Univerze v Novi Gorici rica in Videm), tako s stališča ohranjanja narodne Gorici je majhna, butična, ekskluzivna in zelo Sodelovanje pri gradnji superteleskopa v Čilu samozavesti in samobitnosti v pogojih odprtih posebna ne le za naše okolje, ampak tudi v sve- meja in prostega pretoka ljudi, kapitala in blaga, tovnem merilu. Število tujih študentov iz leta v Pri zasnovi in načrtovanju superteleskopa (Cherenkov Telescope Array) za opazovanje vesolja ko je vedno na boljšem tisti, ki je večji in ekonom- leto narašča, k nam prihajajo profesorji, strokov- in vpliva svetlobe iz vesolja na Zemljo v družbi več kot 1420 raziskovalcev iz 31 držav že od sko močnejši, kot tudi s stališča decentralizacije njaki na svojem področju, ki v naše okolje prav leta 2010 sodelujejo raziskovalci Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi oz. enakomernega razvoja vseh slovenskih pokra- tako prinašajo številne koristi s svojim znanjem Gorici in Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan (Christopher jin. Še zlasti zato, ker se slovenska prestolnica in referencami, ki ostanejo za zidovi univerze, če Eckner, prof. dr. Andrej Filipčič, Gašper Kukec Mezek, prof. dr. Samo Stanič, doc. dr. Sergey Ljubljana že sooča z negativnimi posledicami hi- jih ne znamo povabiti v svoje okolje in vključiti Vorobyev, doc. dr. Gabrijela Zaharijaš, prof. dr. Danilo Zavrtanik, prof. dr. Marko Zavrtanik in trega razvoja v zadnjih desetletjih in se na vseh v širše družbene kontekste. Vse te dinamike se Lukas Zehrer). Slovenska skupina je še posebej aktivna pri razvoju lidarskih sklopov za daljinsko štirih glavnih vpadnicah duši v prometnih zasto- lahko povežejo v univerzitetnem kampusu, ki je zaznavanje in monitoring atmosfere nad observatorijem, razvoju polprevodniških detektorjev jih, kjer vsakodnevni potniki izgubljajo dragoceni del mestne strukture in odprt tudi za meščane, ki svetlobe za teleskope Čerenkova in načrtovanju raziskav za odkritje temne snovi v vesolju. čas. Glede na dejstvo, da vodi čez Slovenijo naj- jih privlači s svojimi dogodki, javnimi prostori, krajša prometna povezava med Španijo in Grčijo koncerti, predavanji in druženjem vseh vrst. Taki Priznanja ter med srednjo Evropo in severnojadranskimi kampusi so pomembna središča mnogih velikih Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 5. februarja 2019 na posebni slovesnosti v Pred- pristanišči, smo in tudi bomo izrazito tranzitna in manjših mest. sedniški palači vročil »jabolko navdiha« sodelavkama Univerze v Novi Gorici dr. Tanji Petru- država. Ker o hitrih železniških povezavah v V našem okolju bi gotovo veljalo razmišljati shevski za odkritje prve supernove, pri kateri je nastala tesna dvojna nevtronska zvezda, in doc. bližnji prihodnosti lahko samo sanjamo, je edina o zelo posebnem kapusu, ki bi združeval štu- dr. Gabrijeli Zaharijaš za raziskave zunajgalaktične svetlobe ozadja s satelitom Fermi. rešitev v decentralizaciji. Tudi v lastnem univer- dente vseh treh univerz, delujočih na našem po- zitetnem središču Goriške. dročju: novogoriške, videmske in tržaške. Vodstvo univerze in novo vodstvo Mestne Čezmejni kampus bi predvsem v luči želje po občine Nova Gorica sta glede na javne izjave sodelovanju in sobivanju, ki jo izkazujeta obe odločeni, da s pomočjo države in Evropske unije mesti z okolico, tudi s projektom kandidature za postavita univerzitetni kampus, ki bo upravičil in- evropsko prestolnico kulture 2025, pomenil formacijo na mestnih vpadnicah, da je mlado mejnik v evropskem in svetovnem merilu. V mesto ob meji univerzitetno mesto. Tudi tu se po- daljni prihodnosti mogoče celo v tako pri- novno zastavlja vprašanje, ali je pred leti izbrani vlačnem okolju, kot je solkanski kamnolom. prostor ob Kornu primeren. Ali pa bi bilo primer- Neda Rusjan Bric neje razmisliti o prvotni nameri, da se zgradi sre- dišče mladostne energije in izkušenjske modrosti v skoraj opuščenem solkanskem kamnolomu, ki se kot rakasta rana zajeda v podnožje Škabrijela in Svete gore? Ideja je na prvi pogled tako nora, da o njej ne- kateri ne bi niti razpravljali, obenem pa tako drzna in vizionarska, da izziva k tehtnemu razmisleku. Kamnolom je ločen od mesta in vendar dovolj blizu, da je mestno središče dostopno tudi s kole- som ali peš. Spodnji plato je dovolj velik za vse potrebe manjše univerze, terase nad njim pa omo- gočajo tudi druge dejavnosti, povezane z ločenim mestom znanja. Moderna arhitektura, ozaljšana z mediteranskim drevjem in grmičevjem, bi priva- bljala poglede popotnika, vračajočega se iz Brd, Kako je bilo - stara, opuøœena tovarna. prebivalci kampusa in gostje pa bi se opajali z ne- Foto Neda Rusjan Bric IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 5

5. april 2019 1001 - solkanski œasopis 5 Mnenja

Univerza v kamnolomu? sklep, da se zdi najbolj smiselno od vseh pobud lokacijah in obratno. Kvaliteto posamične loka- nenci, bi imele prekrasen razgled na Sočo in cije nadalje lahko merimo po različnih merilih, Brda itd., a zdi se, da bi bilo nekaj takega zares podpirati ravno UNG (ne nujno samo UNG, a četudi bi osnovno vprašanje moralo biti, ali bo učinkovito le ob velikem finančnem vložku. Ap- Univerza v Novi Gorici (v nadaljevanju vsekakor predvsem UNG). lokacija dobra za razvoj UNG. Če bo imela nenca je pač še vedno ločena od naseljenega ob- UNG) se že nekaj časa odloča, kje bo nadalje- Četudi UNG ni javna univerza, se glede na UNG dobre pogoje razvoja, bo to dobro za ce- močja, do nje se drugače kot z avtomobilom po vala s svojo dejavnostjo oziroma kje naj bi povedano zdi, da je njen razvoj, kamor seveda lotno regijo in ne le za kraj, kjer bi se UNG fi- strmi cesti skorajda ne da priti. Če bi tak kampus začela graditi svoj kampus. V zadnji številki sodi tudi njena lokacija, stvar, ki se tiče ne le zično nahajala. Hočem reči, da je verjetno za vse združeval tudi študentske domove, restavracije, Solkanskega časopisa smo prebrali idejo rek- UNG, temveč celotne regije (oz. območja v kavarne, športne objekte in ostale stvari, ki pri- torja UNG prof. dr. Danila Zavrtanika, da bi uni- vplivnem območju univerze). Lokacija UNG je kraje na Goriškem bolje, da se UNG, ki je nekje tičejo vsakemu univerzitetnemu kampusu, in če verzitetni kampus lahko bil tudi v kamnolomu stvar vsaj vseh tistih, ki živijo, kjer UNG tre- v bližini, dobro razvija in s tem krepi celotno re- nad Solkanom (= Apnenci), kakšno leto nazaj pa nutno je, pa morda ob postavitvi svojega kam- gijo, ne glede na to, kje točno ta lokacija je. bi se do njega vsi, ki tam ne bi že itak bivali, pri- se je zdelo, da vodstvo univerze na vsak način pusa ne bo več, in vseh tistih, ki živijo, kjer UNG Takole na grobo se zdi, da bi bila za razvoj peljali z avtomobilom, bi Solkan razen prestiža, želi priti do kampusa v Vipavi, kjer UNG tre- nekoč bo. In glede na to, da je UNG naslov »uni- UNG lokacija v Apnenci boljša kot lokacija v ki bi izhajal iz dejstva, da kampus formalno nutno zaseda večino dvorca Lanthieri. V istem verza« podelila država, ki njene programe akre- Vipavi, ker je Apnenca v neposredni bližini spada pod Solkan, od njega imel ravno toliko času smo lahko brali še o nekaterih drugih po- ditira in v primeru koncesije tudi (so)financira, Nove Gorice in Gorice in je kot taka tudi del so- kot od kampusa na katerikoli drugi lokaciji v ne- tencialnih lokacijah, od katerih se je zdela naj- je vprašanje lokacije UNG do neke mere tudi mestja, ki je vsaj po prebivalcih tretje največje posredni bližini (tudi če bi bila v italijanski Go- verjetnejša lokacija ob potoku Koren pod stvar celotne države. Kakorkoli že, nenavadno se urbano območje Slovenije. Od začetkov svojega rici). Brez dvoma bi se dalo narediti tudi Kostanjevico. V nadaljevanju bom zapisal nekaj zdi, da o zadevi, ki je vsaj navidezno tako po- obstoja so se univerze ustanavljale v mestih. kampus, ki bi bil bolj navezan na prvo poseljeno kratkih misli o načinu umeščanja univerze v pro- membna in bo lahko imela dolgoročne posledice Mesta so bila prostor, kjer se je na istem prostoru območje v bližini, a je tudi to vezano na neza- stor, pri čemer se bom navezal predvsem na za razvoj celotnega območja, razpravljamo z rek- našlo dovolj ljudi, ki so univerzo lahko nemarljiva vlaganja. Kampus na takšni lokaciji omenjene tri lokacije. torjem UNG v Solkanskem časopisu. Stvar lahko vzdrževali in imeli od nje koristi. Če torej šte- bi verjetno pomenil neko dodano vrednost za ka- Verjetno se vsi strinjamo, da je univerza ozi- obrnemo tudi drugače: pričujoča debata potrjuje, jemo Apnenco k urbanemu območju Gorice- terokoli ustanovo, ki bi tam bila, a ponovno: ta roma kakršnakoli primerljiva visokošolska in/ali da Solkanski časopis ni običajen nepomemben Nove Gorice-Solkana-Šempetra ..., se zdi ta dodana vrednost bi prišla do izraza šele ob raziskovalna inštitucija gonilo razvoja kraja, ob- krajevni časnik, temveč glasilo (vsaj) regionalne lokacija seveda primerna, a ker je ena od več znatni investiciji. Ne vem, ali je prav, da se tu močja, regije pa tudi širše. Univerzo (verjetno pomembnosti. Privoščimo si sedaj ta privilegij možnih lokacij tudi povsem znotraj in ne le na spuščam tudi v oceno verjetnosti takšne realiza- bi to veljalo za kakršnokoli visokošolsko razi- in (mimo logike) spregovorimo o kampusu na robu urbanega območja, Apnenca po tem merilu cije, a glede na trenutno stanje je verjetno bolj skovalno inštitucijo, tudi če nima v imenu be- konkretni lokaciji v Apnenci. očitno ni edina primerna lokacija. smiselno pričakovati, da se bo kampus gradil sede »univerza«) torej gotovo želimo razvijati, Ker ima UNG očitno v igri že nekaj lokacij, Kampus univerze v Apnenci bi lahko bil zelo počasi, stavba za stavbo, za kaj takega pa in ker je od vseh univerzitetnih pobud na Go- je o postavljanju kampusa v Apnenci verjetno zelo markanten, lahko bi bil nekaj posebnega, se lokacija nekje na samem ne zdi najbolj pri- riškem največja in (vsaj po nekaj objektivnih smiselno govoriti primerjalno. Če bo UNG v saj bi bil postavljen sam zase na izstopajočem merna. kriterijih) najkvalitetnejša UNG, je torej logičen Apnenci, očitno ne bo na tistih drugih možnih kraju. Stavbe, ki bi bile postavljene višje v Ap- Lanko Marušič Dogodki Božični koncert 2018

Na tradicionalnem božičnem koncertu, Enkratni so bili tudi solistični vložki so- ki ga je KS Solkan organizirala v cerkvi sv. pranistke Rebeke Pregelj. Štefana na praznični dan, 26. decembra lani, V čas pričakovanja in miru so nas popel- je poslušalce najprej pozdravila nova pred- jali še odlični instrumentalisti: trobentač sednica KS Jana Herega. Matija Podbersič, violinistka Tina Debenjak Nato nas je z občutenim poustvarjanjem in pianist Blaž Pahor. in lepim zborovskim petjem navdušil Mla- Obiskovalci, ki so napolnili domačo cer- dinski pevski zbor Šempeter - Vrtojba, kev, so uživali v prijetnem decembrskem ki ga vodi zborovodkinja Mojca Maver večeru miru in najlepših božičnih pesmi, ki Podbersič. so nam polepšale dneve v pričakovanju no- vega leta. Prisluhnili smo božičnim duhovnim skladbam domačih avtorjev, nekaj skladb pa Vesna Bašin je bilo tudi iz tuje glasbene zakladnice. Foto Tomaž Černe

Æupnija Jubilej ž. Jožka Brica Fulje - pozabljena velikonočna jed V Solkanu so bile nekdaj ob veliki noči boste cedili sline zgolj ob krožniku z inter- fulje reden del jedilnika. Do današnjih dni se neta. Pa dober tek! je ta navada ohranila le še pri redkih solkan- Tekst in foto Katarina Vuga skih družinah. Eden od receptov, po katerem se še danes delajo fulje v družini Marte Zavrtanik:

Sestavine: 30 dkg tri dni starega kruha, pest moke, malo masla, nekaj sladkorja, 1 vaniljev sladkor, ro- zine, pinjole, malo nageljnovih žbic, muškat- nega oreška in soli, limonina lupina, 1 jajce. pirh iz soøkega kamna fulje Kruh zrežemo na kocke, jih dobro poškro- pimo z vodo, v kateri se je kuhal pršut, do- damo pest moke, na koščke zrezano maslo in vse druge sestavine. Srečanje v cerkvi sv. Štefana Dobro premešamo in oblikujemo ravne Prijatelji Svete Gore so se v sredo, 27. svetogorski gvardijan pater Pepi Lebreht. Pre- svaljke, jih povaljamo v moki in kuhamo marca srečali v župnijski cerkvi svetega Štefana prost in življenja poln frančiškan je zbrane na- okrog 30 minut v pršutovi vodi, da se dvi- pri sveti maši, h kateri je bil povabljen nekdanji govoril s svojimi globokimi mislimi v zahvalni gnejo. Kuhane fulje odložimo za kratek čas daritvi, katero so obogatili s čudovitim petjem. Æupnik Joæko Bric lani, z gostom iz Ugande na servieto, da se malo posušijo. Po maši nam je p. Pepi opisal svoj ponoven Pri Cesarjevih dodajajo sestavinam tudi obisk Benina in Toga v mesecu januarju, kjer je rahlo praženo in spasirano čebulo, nekateri pred desetimi leti zaključil svoje štirinajstletno Solkanski župnik Jožko Bric je imel 19. marca tudi na drobno narezane zelene poganjke če- službovanje kot misijonar. S pomočjo fotografij letos rojstni dan – 70 let. bule. Tudi kar se tiče dodajanja dišavnic, ima in video posnetkov nam je poskušal predstaviti Župljani in župljanke so se ga ob njegovem ži- vsaka gospodinja svoj izbor in svojo mero … revščino inpomanjkanje ter tudi veselje do ži- vljenjskem jubileju spomnili s šopkom, darilom in vljenja, globoko vernost in preprostost afriške K fuljam sodi narezan pršut, kuhano jajce, iskrenimi čestitkami. duše. Zbrane so navdušile naravne lepote in pe- Po jutranji maši so se skupaj ustavili na pogo- hren, zraven pa pinca. Ni kaj, verjetno bi se strost njihove kulture. Ob srečanju so udele- voru pri kavici na solkanskem placu. tudi zdaj prilegle marsikomu. ženci zbrali 1300 evrov, ki jih bodo namenili za Gospodu župniku voščimo še na mnoga leta Žal pa menija s fuljami ob velikonočnem pomoč pri šolanju otrok in druge potrebe, ki jih in srečno v župniji Solkan. času danes ne ponuja nobena solkanska ošta- v teh revnih predelih ne manjka. Župljani in župljanke rija. Se boste morali potruditi kar sami ali Tekst in foto A.T. IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 6

6 1001 - solkanski œasopis 5. april 2019 Dogodki

Ob kulturnem prazniku poklon Francetu Bevku Vabilo na pohod Treh mostov

France Bevk, pisatelj in antifašist, je našel Društvo krajevna skupnost Sveta Gora - Placuta, Krajevna skupnost in Turistično društvo zadnje počivališče na solkanskem pokopališču. Solkan, Združenje krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavlje, Kulturno društvo Borga Ob njegovem grobu so se mu ob slovenskem Straciss v sodelovanju s PŠD Naš prapor, KD Sabotin in A.S.D. Calcio Azzurra kulturnem prazniku, že tradicionalno z besedo

in cvetjem, poklonili člani Goriškega literarnega kluba (Darica Leban, Ljuba Krušič, Dragana vabijo Marošević, Darinka Kozinc) z branjem odlom- kov iz njegovih del. Obenem je dogodek tudi na 19. mednarodni pohod TREH MOSTOV, ki bo v nedeljo, 12. maja 2019. priložnost, da spregovorimo o pomenu njego- vega dela za Primorce. Prav Bevk je namreč za Zbirališče: Trg Evrope (žel. postaja v Novi Gorici) ob 9. uri, pričetek pohoda ob 10. uri. nas ohranil slike nekega časa, pretežno krutega, Cilj: center Margotti, Ulica Montesanto 73 (blizu trgovine D-più), vpisnina 5,00 evrov. ki so ga živeli naši predniki. Žal pa ugotavljamo, Vsi udeleženci bodo na koncu postreženi s toplim obrokom in pijačo. da je Bevk prav zaradi pretežno primorskih tem v slovenskem prostoru premalo cenjen in pre- Najmlajši, najstarejši in največja skupina prejmejo praktično nagrado. poznaven. DK

Prešernov dan 2019 Obdaritev ob dnevu žena v Frankfurtu in materinskem prazniku Mešani pevski zbor MOTIV Nova Gorica je poslušalcem v cerkvi zapel nekaj slovenskih na- Kot vsako leto KS Solkan tudi letos obdaruje z veseljem sprejel povabilo organizatorja prire- rodnih in domoljubnih pesmi. V dvorani smo svoje krajanke ob dnevu žena in materinskem ditve Slovenske katoliške župnije g. Martina potem sodelovali skupaj z učenci Evropske šole prazniku. Retelja za nastop na prireditvi PREŠERNOV v Frankfurtu s slovenščino kot prvim jezikom in Letos so nam obdaritve pomagali izpeljati DAN 2019 v Frankfurtu. S slovensko pesmijo učenci dopolnilnega pouka MIZS RS z učitelji- OŠ Solkan z izdelavo čestitk, Vrtnarija Koršič s naj bi obdarili rojake, ki jih je življenjska pot cama Natalijo Robnik in M. Tomsič Kramber- cvetjem ter Mojca Paljk z oblikovanjem in ti- peljala v to mesto. ger. Po zapeti slovenski himni je župnik Martin skanjem voščila. Mešani pevski zbor Motiv deluje od leta 2015 Retelj vse zbrane pozdravil in nagovoril. Ude- Seveda ne smem pozabiti na članice komisije pod pokroviteljstvom Kulturnega društva SLA- leženci dopolnilnega pouka slovenščine so vo- za socialne zadeve, ki so vsako krajanko posebej VEC Solkan, in sicer pod taktirko Mirana Rustje, dili program slovenskih pesmi, recitacij in obiskale na domu ter ji osebno čestitale in jo ob- prejemnika številnih nagrad in priznanj. Zbor instrumentalne glasbe. Dvorana je bila polna do darovale. Motiv sestavljajo izkušeni pevci in pevke z dol- zadnjega kotička. Zadovoljni poslušalci so nas Lea Oven goletno pevsko kariero iz Goriške in Vipavske. nagradili z bučnim ploskanjem in nam čestitali Predsednica komisije za socialne zadeve Na pot smo poleteli 1. februarja. Na letališču za ubrano petje. v Frankfurtu nas je prisrčno pozdravil slovenski Bogato pogostitev je zbor popestril s sloven- duhovnik Martin Retelj. Pospremil nas je do ho- skimi pesmimi ob spremljavi harmonike ansam- tela, kjer smo se nastanili. Spremljal nas je vse bla Trio Korošec in skupaj z rojaki smo se Drage naøe æene in matere, dni našega gostovanja in nam predstavil družili do poznih večernih ur. hvala, ker ste. življenje in znamenitosti mesta Frankfurt, za kar Domov smo se vrnili z nepozabnimi občutki Brez vas smo mu nadvse hvaležni. in zadovoljni, da smo ponesli slovensko glasbo svet ne bi bil tako lep. Praznovanje slovenskega kulturnega praz- in pesem Slovencem, ki so daleč od domovine nika je bilo 3. februarja 2019. Nedeljsko mašo, in jim vsaka slovenska beseda in zapeta pesem Ob dnevu æena in ki jo je daroval župnik g. Martin, je zbor obo- pomeni močno vez z rodno grudo. materinskem prazniku gatil s sakralnim petjem. Po maši je številnim Olga Srebrnič vam KS Solkan æeli vse dobro.

Solkanski pustarji Skupina Solkanski pustarji se iz leta v leto povečuje. Sestri Majda in Katarina sta pred leti, z željo obuditi navado obiska pustarjev od vrat do vrat tudi v Solkanu (kjer tovrsten običaj počasi izu- mira), začeli v krogu družine izdelovati skupin- ske maske. Z veseljem so nas sprejeli medse in letošnja »solkanska povorka« je več kot uspela. Hvala obema za prelepo izkušnjo. Drugo leto pono- vimo. Teja Bone Obnova pločnika

Nastop MePZ Motiv – Preøernov dan v Frankfurtu. Foto Ivan Saksida

NOČ KNJIGE v Solkanu, 25. aprila, ob 20. uri v dvorani KS Solkan organizira Goriški literarni klub Govorica

v sodelovanju s KS Solkan Pred stavbo KS Solkan poteka obnova pločnika, ki je zaradi dotrajanosti motil izgled stavbe in zaključuje aktivnosti Sveta KS iz mandata 2014–2018. Foto Darinka Kozinc IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 7

5. april 2019 1001 - solkanski œasopis 7 OØ Solkan Nagrada na mednarodnem otroškem likovnem natečaju »Lidice« Na 46. mednarodnem otroškem likovnem Podelitev nagrad in diplom se je odvijala v natečaju »Spomenika Lidice«, ki ga vsako leto prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in razpiše Češka republika, so z likovnimi deli so- šport Republike Slovenije v torek, 12. 2. 2019. delovali tudi naši učenci. Naši učenki Karmen Rijavec sta prestižno Pri urah obveznega izbirnega predmeta liko- nagrado, diplomo, izročila minister dr. Jernej Pi- vno snovanje so učenci ustvarjali barvne lino- kalo in veleposlanica Češke republike dr. Vӗra Zemanová. reze na temo »voda«. Učenki Karmen iskreno čestitamo in ji že- Med več kot 18 000 likovnimi deli iz 79 limo še veliko ustvarjalnih trenutkov. držav je bilo izbrano in nagrajeno tudi delo naše osmošolke, Karmen Rijavec. Andreja Kocjan, prof. likovne umetnosti Kulturni praznik na OŠ Solkan Bralnice Kot vsako leto smo tudi letos v počastitev pod slamnikom kulturnega praznika imeli kar tri proslave. Za- nimivost proslave za prvo triado je bila video animacija Povodnega moža, ki so jo tretješolci Mladinski literarni festival Bralnice pod izdelali iz Lego kock. slamnikom je bil prvič organiziran leta 2011 kot V proslavi za drugo triado so petošolci upri- prvi tovrstni festival v Sloveniji. Organizira ga zorili Povodnega moža »v živo«, v pravih gle- Miš založba, soorganizatorji so Knjižnica Dom- daliških kostumih. žale, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Mestna Tretja triada pa je vsebino proslave povezala knjižnica in čitalnica Idrija, od leta 2015 pa tudi z zaključkom Cankarjevega leta in začetkom Goriška knjižnica Franceta Bevka. Vodnikovega leta. Festival je namenjen promoviranju branja, V vseh treh proslavah sta za zvočno kuliso poskrbela otroški in mladinski pevski zbor. predvsem v prostem času, literaturo pa skuša Svoje proslave so imeli tudi učenci na podruž- povezati s strpnostjo in medgeneracijskim po- ničnih šolah Grgar in Trnovo. vezovanjem. V okviru festivala se odvijajo različni do- Foto Marjan Kogoj godki, obiski slovenskih in tujih avtorjev ter druženja različnih skupin. Nadgradnja so lite- rarni in likovni natečaji, javna branja in razstave »Pustar« del, ki nastanejo pod okriljem festivala. Na pustni torek so nas obiskali »pustarji«, Na OŠ Solkan so v letošnjem šolskem letu tradicionalna pustna maska iz Bat in Grgarskih v Bralnice pod slamnikom vključeni učenci ra- Raven. Pripeljali so se v prikolici traktorja, ki je zreda 3. a in b (učiteljici Mira Lazar in Barbara bila pokrita s smrekovimi vejami. Gabrijelčič) ter skupina devetošolcev (učiteljica Ko so pritekli v šolsko avlo, smo se vsi Andreja Vetrih Humar). ustrašili njihovih velikih klešč in ropota, ki so Srečanje je potekalo v GK Franceta Bevka ga povzročili z zvonci. Oblečeni so bili v v torek, 12. 2. 2019. obleko, ki je imela našite trakove razno raznih Letošnji gost je bil slovenski pisatelj Dim barv in vzorcev. Glavo jim je krasil poseben Zupan. S pisateljem, ki je učencem na hudomu- klobuk, obdan z barvnimi trakci in papirnatimi šen način pripovedoval o svojih knjigah, je čas rožami. V rokah je vsak držal dolge lesene prehitro minil. klešče. Njihov obraz je bil namazan z ogljem. V Goriško knjižnico pa ste te dni vljudno Ko so končali z direndajem, je učiteljica Boža Foto Marjan Kogoj vabljeni, da si ogledate in preberete tudi obja- povedala značilnosti »pustarja«. Veliko vred- vljene pesmi naših učencev. nost ima ta pustna maska zato, ker prehaja iz starji« odpravili k traktorju. Tam so še nekaj ma- še malo ostali in razgrajali. roda v rod. Tako so se namreč šemili že njihovi lega pojedli in popili, potem pa so se odpravili Učenke PB 5. a in 5. c (Gaja Tell Golja, Ajda Vuga, Vlasta Skok, knjižničarka na OŠ Solkan predniki pred 100 in več leti. Nato pa so se »pu- nazaj domov. Bilo je res lepo in škoda, da niso Ela Fornazarič, Nika Velušček, Lejla Cigoj) Uspehi mladih solkanskih šahistov Med 18.2.2019 in 22.2.2019 je v Rogaški Sla- tegoriji fantov do 12 let, kjer se je v kraljevski igri tini potekalo državno prvenstvo v standardnem pomerilo 56 igralcev. V soboto, 16.3.2019, pa se šahu. V kategoriji fantov do 12 let je zmagal Nejc je solkanska šolska ekipa pod vodstvom staroste Herega, Andraž Gregorič pa je zasedel drugo solkanskega šaha, g. Flavija Nardina, udeležila mesto. Uspeh solkanskih šahistov je z drugim me- šolskega državnega prvenstva starejših učencev do stom v kategoriji fantov do 10 let dopolnil Maks 15 let. Kljub temu, da je bila najstarejša članica Vičič, sicer član ŠK Postojna. Državni prvak Nejc ekipe še ne štirinajstletna Anika Gregorič in so Herega se bo udeležil mladinskega svetovnega jedro ekipe tvorili trije dvanajstletniki (Herega, Gregorič, Vičič; v ekipi pa je bil tudi sedmošolec prvenstva na Kitajskem, Andraž Gregorič in Maks Emanuel Smareglia), so solkanski mladi igralci v Vičič pa bosta odpotovala na evropsko mladinsko šolo prinesli še en naslov državnih prvakov. prvenstvo na Slovaško. Na teh pomembnih tek- Vsi našteti šahisti že dlje časa uspešno nasto- mah se bodo vsi trije solkanski šahisti prikazati pajo na domačih in tujih šahovskih turnirjih, kjer čim boljše igre in doseči vidne uvrstitve. jim tudi v bodoče želimo veliko uspehov. 23.2.2019 je Andraž Gregorič v Rogaški Sla- Matjaž Lovišček, tini postal državni prvak v pospešenem šahu v ka- predsednik ŠK Nova Gorica Razstava Zdenke Grebenjak

Na fotografiji so z leve proti desni velemojstrica Ana Srebrniœ, Mark Viœiœ, Nejc Herega in Center za pomoč na domu novogoriškega Andraæ Gregoriœ. Foto Alan Viœiœ. Doma upokojencev, ki deluje v centru Solkana, na placu, nudi prostore tudi kot priročna gale- Letošnje leto je še posebej uspešno za novo- je trojica mladih (N. Herega, A. Gregorič, Mark rija za razstave ljubiteljskih umetnikova in goriški šahovski klub, ki je v zadnjih nekaj mese- Vičič) na klubskem ekipnem državnem prvenstvu ustavarjalcev. cih posegel po kar nekaj prestižnih lovorikah. do 12 let ubranila naslov državnih prvakov. Ja- Trenutno gostijo razstavo akvarelov Jedro goriškega šahovskega podmladka tvo- nuarja so se nato udeležili šolskega državnega Zdenke Grebenjak, ki si jo lahko ogledate v de- rijo Solkanci Andraž Gregorič, Nejc Herega, brata prvenstva v Kranju, kjer sta Andraž Gregorič in lovnem času Centra od ponedeljka do petka od Mark in Maks Vičič (Maks sicer tekmuje za ŠK Nejc Herega OŠ Solkan priborila medalji, in sicer 8. do 16. ure. Postojna), med dekleti pa izstopa Anika Gregorič. Andraž srebrno, Nejc pa bron. Uspeh solkanskih Ur. Mladi so z uspehi pričeli že oktobra 2018, ko šolarjev je dopolnil Mark Vičič s sedmim mestom. IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 8

8 1001 - solkanski œasopis 5. april 2019 Nekdanji œasi Solkanske šivilje in krojači

Katja Kogej je v zborniku Jako stara vas na bratu je Čelešte zašil obleko za sv. birmo, seveda učilnice verouka. Janica je hodila tudi po hišah Goriškem je Solkan zapisala, da je bilo leta 1897 s kratkimi hlačami, da je šlo manj blaga. Kasneje šivat kutrə. Poznana je bila tudi po tem, da je na v Solkanu 14 gostiln, 10 trgovcev in 44 raznih je kupil hišo blizu nekdanjega Poberajevega priporočilo župnika Boža Kjačiča sešila iz svile obrtnikov, od tega 28 mizarjev. Med njimi ne mlina in šival skupaj z ženo Milko. okrog dvanajst oblekic fantom iz nekaterih sol- omenja žnidarc an žnidarju. Z iznajdbo šivalnega Čelešte, moj stric (Katarina), je leta 1954 kanskih družin, ki so predstavljali častno stražo stroja je kasneje tudi v Solkanu zaživela ta obrt. kupil hišo nasproti nekdanjega konsuma, na da- s sabljo ob svečanostih v cerkvi in so bili podobni Danes je znano, da je imel pred prvo svetovno našnji Cesti IX. korpusa 74, v kateri je dolga leta osebni straži papeža v Vatikanu. vojno v Solkanu svojo krojaško delavnico Valen- delala moja mama JelicaVuga Uretənčava. Ši- Milka Miljavec je imela delavnico v bližini tin Colja v prostorih današnje popravljalnice teh- viljskega poklica se je izučila pri znani šivilji v solkanskega vrtca v Žerjalovi hiši, zdaj Ulica Gorici, kamor se je vsak dan in ob vsakem vre- tnic na Cesti IX. korpusa 68. To se vidi iz Ludvika Slokarja 2. Kot zanimivost - njena po- menu vozila s kolesom. Ko je odprla svojo šivilj- priložene slike delavnice. Iz pripovedovanja gosta stranka je bila grofica Liduška z Brega. Li- moje tete Maričke je kakih 20 let prej imela ši- sko delavnico, je imela prav kmalu obilo strank, duškin konj se je večkrat pasel na igrišču pred viljsko obrt v Solkanu zelo razgledana šivilja, ki saj je bila prava mojstrica v izdelovanju ženskih Žerjalovo hišo, medtem ko je grofica pri Milki je šivala obleke predvsem ženam uglednih sol- oblek z izbranim okusom. Ker sem kot otrok kanskih mož. Pri njej so se vsak dan oglašale te lahko spremljala šiviljsko delo, bom opisala malo pomerjala obleke. Singerca, na katero je Jelica øivala celih 70 let. dame, da jim je razlagala ponočne sanje. Pri njej bolj obširno, kaj se je dogajalo v mezati, majh- Ne samo solkanske šivilje in krojači, tudi sol- Hrani jo Goriøki muzej. Arhiv: K. Vuga se je obrti učila tudi moja teta in kasneje tudi nem delovnem prostoru s pogledom na glavno, kanske žene, ki so imele šivalni stroj in so znale takrat še Svetogorsko cesto. Naj najprej navedem šivati, so tako pomagale preživljati družine. njena dobra prijateljica Juta Gruzovinava. Ta je šljer Gabrijele, sem po mamini smrti dala resta- nekaj vrstic iz delovnega postopka kar v suken- Doma so namreč šivale srajce in perilo za itali- kasneje imela svojo obrt na današnji Partizanski vrirat in jo kasneje podarila Goriškemu muzeju. ščini, naj se malo osvetli šiviljski besedni zaklad. jansko vojsko. Za to je poskrbel akviziter, ki je cesti. V hiši je prebivala sama, saj je njena sestra, Andrej Jug je imel delavnico v Žabjem Jelica je cjələ dnevə presedjəla na kandreji po hišah s kamjončinom razvažal že urezane kose poročena Skubin, živela v mestu Brescia, kamor kraju, zdaj Pod vinogradi 2. Pravili so mu tudi pər mašini za šivat u mezati. Preštepavala je ka- blaga, iz katerih so solkanske žene sešile po- je bila izgnana kot mnogo slovenskih družin, ka- Drejče Grmič. Šival je le z desno roko, ker mu je terih možje so bili zaposleni v državnih podjetjih potə an kapotinə, tajərjə an špolverinə, kótulə an trebna oblačila. levo poškodoval mrtvoud. Danilo Makuc, najsta- (Ferrovie dello stato). Juta je šivala tudi po hišah. kotulínə, ruəbla je prestralə za pastjəljə an kul- rejši še živeči solkanski mizar, mi je pravil, da Zaključek Spominjam se, da je prihajala k nam in je ostala trinə za na oknə. Skončavala je na rəkə. Na konci je vse spjəglala səz željəzəm za pjəglat, ki je blo mu je tata naročil kmalu po priključitvi k Jugo- Leta 1959 je bilo v Solkanu ustanovljeno pod- po več dni, dokler ni vse pošila. Naredila mi je jetje IDEAL. Prostori šivalnice so bili v nadstropju tudi belo oblekco za prvo sv. obhajilo; kasneje, na uəglje. Poljəti je šivala veštaljə səs kambríka, slaviji, naj vzame zimski plašč iz omare. S plaš- skladišča Crocettijeve žage. Sprva je zaposlovalo proti koncu vojne, pa še džakavento an pumparcə ki je po prənji šou ukóp, zatuə ga je prej čem sta šla v Žabji kraj h Drejčetu. Krojač je vzel starejše ženske, ki so znale šivati. Ustanovljeno je səz žəmeta, ki smo ga izrezali iz sedežev zbom- splákəlna. Primla je dvjə kíbuli, šla na funtənu škarje in razprl šiv na kapoti. Pogledal je blago bardirane litorine (motornega vlaka) na sever- an jəh napunla səz uədu, damə je uədu zlila u in rekel: »Sə splača obərənt, blaguə je ku novo.« bilo tudi zato, da bi šivilje pridobile pravico do po- nem delu goriškega kolodvora. Žamet je bil kadín al u šaglár. Pomočavala je kambrík u uədu S preobrnjenim plaščem se je hodil ženit v Oze- kojnine. V začetku so morale prinesti šivalne stroje sivorumene barve s podolžnimi rjavimi črtami. an ga ənparkat ovila. Kər sə je pošušu, ga je ljan. Vaščani so po vasi govorili: »Sə je pršu žent od doma, tako kot so solkanski mizarji prenesli V tej obleki me je marsikateri italijanski železni- spjəglala an urjəzala po štampi. tisti Sukənc səz novim kapotəm.« svoje banke v novo nastalo tovarno pohištva Meblo. čar gledal po strani. Zaradi pomanjkanja blaga in Kot otrok sem se srečevala s strankami, ki so Cilica Abramič je šiviljsko delavnico imela Kasneje so se jim pridružile tudi mlajše šivilje. Kro- zmanjšanja stroškov so krojači že ponošen plašč prihajale na dom naročat izdelke. Jelica jim je na Placu južno od solkanske cerkve. Zdaj Plen- jači in šivilje, ki so imeli doma vpeljano obrt, se v podrli, obrnili blago in ga ponovno sešili. Med vzele mere in se s stranko pogovorila o tem, kaj čičev trg 12. Šivala je le ženske obleke. Pri njej vojno so imele šivilje tudi veliko dela z izdelavo želi. Običajno je prišlo kar hitro do dogovora. Se- se je učila obrti Irena Prijon Mrak. V uk jo je buštinu, brgešin, srajc in bluz iz rumenozelenega veda so nekatere želele razpredati vse mogoče sprejela šele, ko je njen oče obljubil, da ne bo blaga padal, ki so jih zavezniki metali iz letal na štorije, a mama se jih je običajno kar hitro znebila zahtevala plačila oz. vajeniške nagrade. Šolanje osvobojeno ozemlje. Kmalu po vojni pa je prišla z izgovorom, da mora delati. Kar pa je bilo še je trajalo tri leta. Trikrat letno pa je bilo potrebno v modo izdelava plaščev iz rumenorjavih volne- kako res, saj je s šivanjem dalj časa preživljala na teoretični del pouka, ki je trajal tri mesece. Šo- nih plaht ameriške vojske, ki so jih predhodno šest članov: dve hčerki, bolno mater in očeta pa lanje je potekalo v internatu v Vrhpolju pri Vi- pobarvali v primerne barve. še mlajšo sestro Miro, ki je skrbela za njena dva pavi. Zaključni izpit je opravila pred izpitno Moja teta, izučena šivilja, je večkrat pripove- otroka in za kuho. Kljub temu, da je moja mama komisijo, ki jo je imenovala obrtna zbornica. Za dovala, kako se ji je trgalo srce, ko so morali v Jelica imela hude srčne napade, tako da se je po- izpit je bilo potrebno urezati in sešiti žensko prvi svetovni vojni ob odhodu v begunstvo na gosto kar onesvestila, je delala od zgodnjega jutra bluzo z dolgimi rokavi. Otlico pustiti na Ošljeku dva šivalna stroja, ker do poznih večernih ur, saj je bil zaslužek zelo Anton Hvalič - Tonče Žnidar se je poklica na vozu ni bilo več prostora. Po prihodu iz be- skromen. Spominjam se, da sem bližnjim stran- izučil v Idriji. Do odhoda v partizane je delal v gunstva ji je mama v tolažbo priskrbela šivalni kam pogosto nosila na dom dokončane izdelke. Gorici v krojaški delavnici Pieratoni na Piazza stroj iz Črnega Vrha nad Idrijo. Šivalni stroj Včasih mi je padel v žep kakšen drobiž, in to Catterini. V partizanih je deloval v zalednih služ- Anker je od tam na hrbtu prinesel v Solkan do- predvsem od tistih, ki so bili tudi sami reveži. bah, kjer je opravljal svoj poklic. Največkrat je Gospe uglednih mož so prihajale po blago same šival titovke. V Solkanu je začel šivati na notra- in nemalokrat se je zgodilo, da so prišle brez de- njem dvorišču Živčeve hiše na Placu. Zdaj Trg narja za takojšnje plačilo, kdaj tudi z izgovorom, Jožeta Srebrniča 3a. Ko je lastnik Živec v spod- da so morale plačati služkinji ali pa kupiti ob njih prostorih hiše začel peči biškotə, seje preselil Valter in Neli, neœaka Danice Pikulnave, predsta- obleki še nove čevlje, ker so spremljale svoje so- v sosednjo hišo Julija Makuca, trgovca z jestvi- vljata otroøki spalni srajci. Arhiv: Valter Pregelj proge na pomembnih srečanjih. nami. Tu je šival, dokler se ni preselil v novo Idealu večinoma niso zaposlili. Po požaru se je pod- V spominu pa mi je ostala podoba skromne zgrajeno hišo v Šolsko ulico 13. Meni in bratu je jetje preselilo na Ronket, v nekdanje prostore Pri- gospe Luiš, vdove s štirimi otroki, mame Mare sešil poročno obleko. morja. Izdelki Ideala so bili znani po vsej Luiš, ki je tragično preminila v hribih. Gospa Berto Vuga je imel delavnico v hiši na seda- Jugoslaviji. Posebno cenjeni so bili plašči, kostimi, Luiš je mami prinesla nekaj denarcev že ob na- nji Cesti IX. korpusa 26, nasproti lokala Šeše. Pri bluze… Izdelovale so se tudi uniforme za stevar- ročilu; zdelo se ji je, da laže plačuje v obrokih njem se je izučil poklica njegov sin Bruno. dese Inex Adrie avioprometa, za železničarje, ca- kot vse naenkrat. To je modrost ljudi, ki morajo Oskar Golob je imel delavnico na Cesti IX. rino, policijo. Šivalo se je tudi za izvoz, posebno za vsak dan skrbeti, kaj bodo lahko dali v lonec, da korpusa 66. V južnem delu hiše je takoj po pri- angleški trg. Ideal je leta 2004 šel v stečaj. bodo nasitili lačne mlade želodčke. ključitvi imelo avtoprevozniško prometno pi- Tako kot razmišljajo člani RIRDS-a, da bi v Dobro se spominjam tudi gospe Eme, iz- sarno podjetje DAPPS. solkanskem muzeju Mizar razstavili staro pohi- jemno okusno oblečene dame; njen mož Gušto Danica Poberaj Pikulnava je izučila veliko štvo, izdelano v Solkanu, razmišljajo nekateri je delal v Gorici v znani trgovini Larisse, ki je solkanskih šivilj. Delavnico je imela v hiši od nekoč zaposleni v Idealu, da bi v nekdanjih pro- prodajala metrsko blago. Bila sta brez otrok; Ema Pjəravih na današnji Cesti IX. korpusa 92, zdaj storih odprli stalno razstavo oblek, izdelanih v je bila vsak dan v drugi obleki, prinašala pa nam 57a.. Kasneje, ko se je družina Pjəravih vrnila iz tem podjetju. je tiste, ki jih ni več nosila. Mama je seveda vse izgnanstva v Italiji, je odprla delavnico na naspro- Andrej Černe, Katarina Vuga predelala za otroke, tako sva bili s sestro Kle- tni strani ceste ob gostilni pri Komarni. Bila je zelo ______mento vedno vzorno oblečeni. Tudi zaradi tega priznana šivilja. Lahko rečemo, da je marsikatera Viri: Ambrož Sardoč v članku Videlo se je z sem se Eme nadvse razveselila, pa tudi zato, ker nevesta šla pred oltar v poročni obleki, sešiti v aviona, da šivajo v Idealu, Zbornik ob 70-letnici je bila zelo simpatična in je vedno prinašala ve- njeni delavnici. Okrog leta 1960 je s pomočjo Nove Gorice. Pred delavnico krojaœa Valentina Colje sta sele novice. obrtne zbornice organizirala v Novi Gorici modno krojaøki mojster in vajenec Alojz Komel, kas- Mama je med vojno šivala tudi za italijanske revijo z oblekami iz njene šiviljske delavnice. neje znan kot lastnik pekarne Lojze Boøkin. vojake, nastanjene v Sabotinu. To je bil pravi bla- Rodila se je leta 1917 v Hohenau v Avstriji Na oknu je Joæe Srebrniœ, kasnejøi narodni goslov, saj ji je italijanski zdravnik v zameno za solkanskim staršem, ki so bili tam v begunstvu. Razstava pirhov heroj, na sosednjem oknu pa njegova sestra delo priskrbel injekcije za srce, saj bi jo brez te Zaljubljena v fanta pilota, ki se je kasneje smrtno Pepa Kolœava. Arhiv: A. Œerne pomoči že davno pogrešala. Pa tudi pri Pekarci ponesrečil, je ostala sama. Njena sestra je dala Frančiškanski samostan Sveta Gora je namesto plačila dobila kruh, kdaj tudi kakšen sinu, Daničinemu nečaku, ime Valter v spomin na vabi na razstavo pirhov, mačin. Na žalost je teti kmalu opešal vid, tako da kos figovca, ki nam je še kako teknil. V sosed- umrlega fanta. Kasneje se je zaposlila v šiviljski ni mogla več šivati. Ta šivalni stroj pa je še vedno nem Poberajevem mlinu pa je dobivala moko. delavnici Čebelica v Vipavi. V bližnjem Vrhpolju ki bo v Frančiškovi dvorani pri hiši. Tako smo se preživljali med vojno pa tudi kmalu pa je v šiviljski šoli ušila šivanje in krojenje. Po od 14. do 28. aprila 2019. Po drugi svetovni vojni je bilo v Solkanu več po njej, ko je vsega primanjkovalo. upokojitvi je veliko potovala po Evropi. šivilj in krojačev. Naj jih naštejemo in opišemo: Dokler je živela mama Jelica, nisem nikoli Janca Srebrnič je tudi izučila veliko šivilj. Odprtje bo na cvetno soboto, Čelešte Vuga Uretənču je imel prvo delav- kupovala konfekcije, saj so bili njeni izdelki Delavnico je imela na Placu v hiši, ki se drži sol- nico na današnji Cesti IX korpusa 62. Krojaštva 13. aprila, ob 15. uri prave mojstrovine. Njeno singerco, oblečeno v kanske župnije, zdaj Mizarska 18. Hiša je danes v baziliki Kraljice Svetogorske. se je izučil pri očetu Ivanu – Nutetu in je potem unikatno leseno ogrodje, ki ga je izdelal oče – ti- priključena solkanskemu župnišču. V njej so prevzel njegovo delavnico. Meni (Andreju) in IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 9

5. april 2019 1001 - solkanski œasopis - Priloga k øtevilki 100 9

Leto 1994, øtevilka 1 - Leto 2019, øtevilka 100 IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 10

10 1001 - solkanski œasopis - Priloga k øtevilki 100 5. april 2019 Priloga Solkanski besednjak – dopolnila

V zborniku Soukan an Sukenci u suken- besede iz mizarskega in kmečkega besed- flit – tekoči insekticid proti komarjem in lošt, lóžmo, je lóžu – položiti, položimo, je ščini, 2012, je ob koncu objavljen solkanski njaka. Tu objavljamo besede, ki v slovarskem muham položil mizarski in kmečki besednjak, in sicer tako, delu zbornika Sukenščina še živi niso bile za- flítarca – škropilka-za flit flóča – kvanta ma - ampak da so besede razvrščene po posameznih de- beležene (uporabljene pa so bile v besedilih) foh – poklic máča – madež javnostih. V slovarskem delu zbornika Suken- in tiste, ki so se zbirale med septembrom forát - votlak mačjə′ ran - omadeževan ščina še živi, 2017, je zbranih okrog 2200 2017 in marcem 2019. fórca – moč magári – da bi le, čeprav besed ali besednih zvez, ki vključujejo tudi forcjə′ rat – siliti se médihat – razvajati, tudi zdraviti fráska – veja, tudi osmica mežúrk – mežik frdérbat – poškodovati mə′ čulje - vrbovje frkéta – lasnica mə′ ncat – mencáti fršlús – zaklep pri puški mə′ ndrat – odstranjevati odvečne poganjke fuč – konec, tudi napaka pri igri pri trtah in sadnem drevju fúksəlni/fandónjə - neumnosti mərščálca – srh, mrščavica fúšat – šušmariti, peti brez posluha mə′ rvit – drobiti miškulənca – zmešnjava gáugə – vislice móna – tepec glə′ dat krížəm – škiliti mo(u)náda - neumnost lihzaənpróu – ravno prav mol – slabo pričvrščen gnídə – jajčeca od lasnih uši moljə′ rat – popustiti góla - skomine móžat - mižati gosjə′ vənca – gosenica múdit – muditi, dozorevati (sadje) gotóu – prepričan múksənt – ziniti gríča/jeriča – kostanjeva ježica múlo – fanté gríntu – v krastah múzgat – lizati, topiti v ustih grózno/šáldu – zelo (lepo) guə′ rci – hribovci na – ena (na hiša…) guə′ st – igrati, negodovati nacéjat sə – napijati se gušt – okus, užitek naənkréj – postrani guštjə′ rat – uživati, naslajati se pri jedi napeštə′ n – natlačen gvíšno - sigurno napokát sə – najesti se narmen – najmanj hódnik – hodník nastuə′ j – nehaj, ne stori náuk – verouk íluca - glina naruə′ čulje – naročje nažájfat - namiliti jápno – apno nə′ gəlca – naglica jə′ grat - igrati núna – starejša ženska jə′ grə – igre nunc – starejši možak jət – iti jət ukóp – skrčiti se (blago) obligjə′ rat sə - obvezati se jəst – jaz, jesti obrjə′ šk – ogrizek jóca – pljunek obólet – oboléti Zbornik lahko še dobite v solkanskem muzeju MIZAR na Soški cesti 31. júrjukə – narcise óčo – pazi Muzejska zbirka je odprta ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. onjə′ gat – motoviliti, nadlegovati pri delu káhəlcə/pjaštrelə – keramične ploščice ortikárja – koprivnica kálat – shujšati otklénkat – prenehati/tudi umreti ac/i – peče (otr) čáki – počakaj kalamíta – magnet ottə′ ščat sə - pregnati lakoto ádən, ádniga – eden, enega – nekdo čerín – ameriški policaj v coni A, tudi vži- kamužlín – brezrokavnik ošpíčen - ošiljen arošto – pečenka galice kápənt – kapniti, tudi spomniti se ožúrt – odrgniti (kožo), tudi luščiti koruzo, čeróu, čeróvi – črv, črvi kapjə′ rat - dojeti grah, fižol bagálja - prtljaga číhənt – kihniti kásəlc – poštni nabiralnik bájer – zaokrožen del reke ob bregu s sto- čikulatín – čokoladni bombon kərgə′ n – napolnjen do roba, tudi močno Páhara/Mežnarju studenc – potok, ki teče ječo vodo číma – poganjek pijan pod Placem bákat – kakati (otr) čóčo - cucelj kíməl – kumina pajacáda – neumnost bándat – ponočevati čuk - butec klapút – imitacija grma, kamor se je v tapə palúdulje – močvirnato barje/rastlinje banduə′ n – valovita pločevina (zareze) nasadilo limanice panóla – koruzni storž bábnjek – ženskar damú – domov kləmarjə′ tit – motoviliti, opotekati se pántivek – pradavnina bə′ rəlca – vrtavka də′ təlca – deteljica klof/cmok - zaušnica, klofuta parúka – lasulja besk – lepilo iz omele za limanice díšpar/pari – liho in sodo število kófano - prtljažnik pašaréta - vrsta brezalkoholne pijače biščáda - limanica djə′ luc – delavec konkojáre – nošenje otroka na ramenih paština/paštínca – drobne testenine biškót - keks dómač – domáč kóla – škrobilo patakuən – večja medalja bištéka – zrezek drot/čúkežən – žica kólat – škróbiti pékljat – prosjačiti bjankaríja – belo perilo, posteljnina koráža - pogum péucat – cepiti blékənt – reči brez premisleka fadíga – utrudljivo delo korc – strešnik pərcíngat sə - primajati se bómbula – jeklenka fagót – sveženj, tovor dimc/korénta – prvo in zadnje pri kuhi žga- pərfín – celo bógat – bogát faljə′ rat – propasti nja pərfə′ rknjen/pərflíknjen – prismojen bordó – temnordeča barva falót – pokvarjenec koštumín – kopalke pə′ rhat – pokašljevati bošc/búči – poljubček fájmuštər – duhovnik kruə′ pc – debelejša palica perjə′ vənca - perilnik bržádla/ombul – prata, zarebrnica far - župnik kuartjə′ r - stanovanje pərsmólt – prisoliti (zaušnico) búruš – prismoda fáruš - župnišče kúnde/ku sə šika – kot je treba, dober (člo- pərsmúdit – prismoditi butíca – glava fašínə - vejevje v snopu vek) piláštər - steber bútat – loputati fáto – prevzem točke pri balinanju kúndərcə/píksnə – prazne konzervne škatle pinél - čopič bukapórta – poklopec za greznico féjst – lep, soliden, pošten pjə′ stvat – pestovati búkvə – knjige féntat – poškodovati lajdih - samski pláka – železna plošča na štedilniku búkvicə za hmə′ ši - molitvenik fértik – končano léntima – slamnjača pocvjə′ rnat – popihati, skrivno oditi féta - rezina letričíst – elektrikar pódluha – bramor cégəlc – listek fetína – zrezek, rezinica líšo – gladek, tudi karta brez vrednosti pri Podzemljúh – področje ob Soči pod Šintar- cerot/flájštər – obliž féšta – praznovanje briškuli jem (Italija) cidéla - bombonček fərnə′ ža – apnenica, opekarna lodríca – lesena posoda za prevoz gnojnice pójet, je póju – peti, je pel cidjə′ rat – popustiti fərštə′ nj –flanela lokét – žabica, obešanka poməndrát – pohoditi cídula – škripec fíksat – preklinjati lósat - znebiti popéu – pepel cə′ rknjen, krepə′ n – zelo utrujen finizél – trak za obšitek lúbulje – lubje posuə′ dávat - posojati cukréna – sladkorna bolezen flə′ ncat – prazno govoriti lúftar – neresnež, brez odgovornosti portapáki – prtljažnik IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 11

5. april 2019 1001 - solkanski œasopis - Priloga k øtevilki 100 11 Priloga

poruséjet – zardeti špógat – privoščiti si Jernej Zavrtanik je ponovno zbral imena pti- posvinját – pomazati špráha – jezik, govorjenje čev, ki jih je pred časom že objavil v 1001 sol- Nekaj utrinkov iz solkanščine v pottə′ kənt – naložiti na ogenj špótat – posmehovati se, pačiti se kanskem časopisu. primerjavi s knjižnim jezikom prekúnt, je prekúnu – preklinjati, je pre- šrapnél – vrsta granate z balinci tíči – ptice klel šraufəncígər – izvijač gardelín – lišček (Carduelis carduelis) Veliko solkanskih besed se od zborne izreke preparjə′ rat – pripraviti za nadaljnjo upo- štangulín – železni drog, lomača razlikuje le v spremembi naglasa ali izgo- luə′ jer – čižek (Carduelis spinus) rabo štant – stojnica varjavi nekaterih samoglasnikov. pouə′ hat – povohati štápa – pedal ′ ′ muərski luəjer - brezovček (Carduelis puə′ vəl, puəvəlni – povoj, obveza štékar – vtičnica flammea) ′ Sprememba naglasa: púhno – polno, tudi mnogo štərknjen – malo čez les vrdàt – zelenec (Carduelis chloris) púlenta žgə′ na/sjə′ rkavi žgə′ nci – na maslu štófa – blago bógat – bogát, dómač – domáč, hládit – faganél – repnik (Carduelis canabina) prepražena moka, zakuhana z vodo štonjə′ rat – peti neubrano, brez posluha hladíti, hódnik – hodník, obólet – obo- puš, puža – polž, polža štópnja – stopinja žvržót – dlesk (Coccothraustes coccot- léti, ótrok – otrók, petelín - petélin, zbú- štrafaníčə - različna šiviljska navlaka hraustes) jen – zbujén, zgúbljen – zgubljén… rajš – riž štrapác - napor žvrželín – grilček (Serinus serinus) Sprememba poudarjenega dolgega ozkega ó rájža – potovanje štrapacjə′ rat – naprezati se ščínkuc – ščinkavec (Fringilla coelebs) v dvoglasnik uə: (Solkanska govorica ne raskájfat – razjeziti se štrega/štrija – čarovnica muntə′ n – pinoža (Fringilla montifringilla) pozna ozkih glasov ó in é, zato ju spreminja rastrančjə′ rat - razkosati štrek – vrv v dvoglasnik) cip – skalni strnad (Embriza cia) ráta - obrok štréka – železniška proga guəba – góba, gruə′ zdje – grózdje, muə′ rje redžipéto/buštín – modrc štrəmbast – neroden zviránt – rumeni strnad (Emberiza citri- – mórje, muəka – móka, nuəs – nos, puəlje reskjə′ rat – tvegati štríhan - zvrhan nella) – pólje, puət – pot, mladuəst – mladóst, rešpékt - spoštovanje štrúnca – štruca kalandrína – veliki strnad (Emberiza ca- Suəča – Soča, šuəla – šola, duəbər – dóber, Rezjə′ n – običajno izraz za brusilca nožev iz šuə′ štar - čevljar landra) okruəglo – okróglo, Rezije šúšje – suho sadje šivilót – kalin (Pyrrhula pyrrhula) posuəda – posóda, kuəža – koža, kuəs – rə′ ka – roka švahuə′ st – šibkost, slabotnost grapc – vrabec, ime za domačega (Passer kos, suənce – sónce… rəkáu – rokav šveler – lesen železniški prag za tirnice

rəkavíca – rokavica domesticus) in poljskega (Passer montanus) rəmpínt – slediti komu tabakín – trafika láštvərca – kmečka lastovka (Hirundo ru- Sprememba poudarjenega dolgega ozkega é rə′ pč - repek tagíča – okrasna buča, vodnjača stica) v dvoglasnik jə: cjəsta – césta, kljət – klét, pjəsəm – pésem, rə′ pit – stopicati (za kom) taj – rez róngəlč – mestna lastovka (Delichon urbi- vjətər – véter, vjəst – vést, povjəst – povést, ricéta – recept tárga – registrska tablica cum) rjə′ zafca - zgaga tása – skladovnica tjədən – téden, srjəda – sréda, – strjəha – seníca, parúšula – velika sinica (Parus rófljat – obirati ostanke grozdja tapecjə′ r – tapetnik stréha, strjəla – stréla, koljəno – koléno, rokél – omot (sukanca) tapét – preproga major) besjəda – beséda… rubídulje - robidovje tátarə – navlaka, šara tə′ šca – taščica (Erithacus rubecula) ruk – sunek táužənt – tisoč kralč – stržek (Troglodytes troglodytes) Široka glasova ô in ê ostajata nespremenjena: rúkənt – suniti, zadeti tavája - brisača kúkuca – kukavica (Cuculus canorus) môja, nôga, gôvor, pôtok, pokônci, rôža, le- tečt – teči slauc – slavec (Luscinia megarhynchos) pôta… sabuə′ ta - sobota térna – zadetek pri tomboli ódula – poljski škrjanec (Alauda arvensis) mêja, vêja, sêja, rêja, debêlo, vesêlje, žêna, sakraménski – presneti (fant, porednež) tə′ ntava – skušnjava têta, sêstra, vêslo ′ pikót – veliki detel, žolna (Dendrocopos scágat, je scagu – utruditi se, je obnemogel təpərvo – najprej ′ tə′ rpet – trpéti major) scərtənc – razvajenec Sprememba poudarjenega dolgega á v ə: scjəla – v celoti təršíca – učiteljica druə′ sh – cikovt (Turdus philomelos) məčka – máčka, məslo – máslo, funtəna – scímprat – izdelati na hitro, površno grížula – vinski drozg (Turdus iliacus) fontána, kaplən – kaplán, pəmet – pámet, sempliče - preprosto tiramóla/číngúm – žvečilni gumi brénjuka – brinovka (Turdus pilaris) shládit sə - ohladiti se tískat – takrat kanjúh – puščavec (Monticola solitarius) sləna – slána, sjə′ rčje – koruznica trikuárti – tričetrt skúdəlca – Dolgorepka (Aegithalos cau- dən – dán, məša – máša, sləma – sláma, podgəna – podgána, nəga - nága…… smjə′ šənca – smešnica, šala datus)

sprimt sə – sprijeti se učéra – včeraj sjərkopljə′ u, figəjóu – kobilar (Oriolus ′ Samostalniki ženskega spola v množini spre- spit – izžet uəhko – vlažno oriolus) spótljen – poten uə′ zit – voziti minjajo končni nenaglašeni e v ə: káuka – vse vrste vran spúščat – predreti (zračnico) ugonávat – ugibati grabljə – grablje, škarjə – škarje, vilə – vile, sókolič – vse ujede razen orla in kragulja suə′ nčarca - sončarica žlicə - žlice, nogə - noge, ženə – žene, tacə – miškút, pu tič pu meš – netopir/vse vrste suə′ nčənca – sončnica vaporét – parnik tace, mamə – mame, mizə – mize, tako še se- netopirjev váutara – poklopec, loputa strə, gorə, skalə, glavə, šipə…. šácat – oceniti vel – pajčolan šáfti – malo verjetno vəmpast – trebušast Besedne zveze Samostalniki srednjega spola v množini spre- ′ šalter - stikalo vərmən – imitacija drevesa, kamor se je v minjajo končni nenaglašeni a v ə: tapə (zareze) nasadilo limanice šárža – čin v vojski béjži proč – pojdi stran vina - vinə, koritə, oknə, drvə, jajcə, bodalə, šašín – slab človek vərtulínt – vrteti se lih zdej – pravkar sitə, veslə, šilə, vabilə, čelə…. šáusənt - uščipniti, ugristi

ščáulje – plevel zagátit – stlačiti lih zaglíh – točno ščípet – čutiti pekočo/srbečo bolečino zájla – jeklena vrv lih zaənpróu – ravno prav V opisnih deležnikih (deli glagola) se skraj- šékast – lisast zakínkat – zadremati ložmo rečt - recimo šujejo končni dvoglasniki -al, -el, -il v -u: šik – eleganten zaláufat - pognati pər ni glihi – približno pisal, risal, videl, želel, padel, čistil, nosil, hodil, sadil, govoril – pisu, risu, vidu, želu, šikanjə′ rat – nadlegovati, zbadati zalošt – založiti škajóla – svetlo seme/ ptičja hrana zašráufat – priviti vijak Poved: padu, čistu, nosu, hodu, sadu, govoru… škarjúkula – nerodnež zatíska – z gnojem napolnjen mehur na Onuə′ , ki je onjə′ gu z onjə′ m. – Nerodnež, škart – ničvredno blago podplatu Nedoločniki na -ti se krajšajo: ki je motovilil z nekim orodjem. škə′ rəbuš – koruzni storž zbújen – zbujén hodíti, spati, brati, pisati, pobrati, sedéti … Ko ko dek, mene jajce, tebe drek. – škərš – slaba mera zbújšat – izboljšati hódit, spat, brat, písat, pobrát, sédet škərt – skopušen zduə′ ma – od doma Kokoš, ko zakokodaka… Nedoločniki na –či spremenijo končni -i v -t: škərpjuə′ n – škorpijon zglávə – na pamet teči, reči, peči - tečt, rečt, pečt… škəržə′ k – škržat zgúbljen – zgubljén Zahvaljujem se Jerneju Zavrtaniku, ki je be- škink – krača zmúzgan – izčrpan, iztrošen sednjak pregledal, dopolnil in popravil, Mariji Izguba končnega polglasnika -ec: škléža – kos granate zvjə′ žen – skrivljen, zvit Belingar, Andreju Černetu in Alešu Ko- lonec, konec, korec, venec, norec, borec – škuə′ dit – škoditi lonc, konc, korc, venc, norc, borc šlíšat – slišati žaltavo/žəhko – žolto/rumeno, pokvarjena mavcu, ki so prispevali nove besede, obja-

šmjə′ rat - ljubimkati stara slanina, maslo vljene v zadnjih številkah 1001 solkanskega šníta – rezina ždrája – lesen ležalnik časopisa. Take besede v besednjaku običajno niso po- sebej zabeležene. šoflét – pahljača žətjə′ vənca – regrat

šoléta – podplat žgabucín – shramba za šaro ______šóldi – denar žləbúdra – klepetulja Upam, da se bo v prihodnje na Univerzi v

špájza - shramba žlíndra – slabo meso Viri: Novi Gorici na oddelku za humanistiko ven- špásən – šaljiv žluk(č) – požir(č)ek Po riənškuo, Renče 2016 darle našel kdo, ki bo z diplomskim delom špaljə′ r – ravna vrsta žmált – email strokovno poglobil raziskovanje solkanskega Ma ti poviəm jəst, krajevni govor Bilj v XX. španjulét – cigareta žuč – žolca govora. Za tako delo je gradivo na razpolago. stoletju, Kamila Bonutti Hajdinjak špécat – ovajati žvarcét di šimja – golaž brez mesa špíca – odlomljen lesni izrastek žváu – žival, živina 1001 solkanski časopis, nove solkanske be- Katarina Vuga špíkənt – zbosti (z iglo ali z besedo) žúpa požgə′ na – prežganka sede, št. 92 - 99 IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 12

12 1001 - solkanski œasopis - Priloga k øtevilki 100 5. april 2019 Priloga Nova knjiga Vasje Klavora, dolgoletnega solkanskega krajana, se z osebnimi spomini na otroštvo dotakne vseh, ki smo bili nekoč otroci.

Vasja Klavora

PODOBE RAZSELJENEGA OTROŠTVA

Zaloæba Buœa, Ljubljana 2018 IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 13

5. april 2019 1001 - solkanski œasopis 13 Most Solkanski most – neznano o znanem XIV. del: Droni ponujajo nove perspektive – o temni lisi pod mostom

Vse bolj pogosta uporaba dronov oz. malih 9 m pod nizkim vodostajem reke Soče. Šele na 1904 sredi Soče zabijali lesene kole za delovne ga zgradili Avstrijci s temeljem sredi Soče. In z letalnih naprav z možnostjo vertikalnega vzleta tej globini so graditelji mostu prišli do zadosti odre okoli bodočega stebra, se je prevrnil čoln, deli na takem stebru so tudi pričeli, vse dokler nam omogoča tudi na področju fotografije pov- trdne in nosilne podlage, ki je lahko prevzela s katerim sta se dva delavca prevažala do mesta jim ni narasla Soča odnesla vseh delovnih odrov sem nove možnosti. Velike objekte, kot je sol- vse vertikalne obremenitve. In kako je bilo zabijanja kolov. Zaradi visoke in deroče Soče se za gradnjo stebra. Zato so se po temeljitem pre- kanski železniški most, si lahko ogledamo in sploh mogoče delati 9 m pod vodno gladino? je čoln prevrnil in en delavec s Tirolskega je pri misleku odločili za gradnjo podpornega odra fotografiramo iz povsem novih zornih kotov, kot Pri izdelavi podvodnega dela nosilnega stebra tem utonil, medtem ko se je drugi, Solkanec glavnega loka brez podpiranja v strugi Soče, s jih do sedaj nismo bili vajeni. Posebej v primeru lesenega podpornega odra za mostni lok je bila Toni Kopač, rešil. Naslednja nesreča se je dogo- čimer so se izognili vsem težavam z naraslimi Solkanskega mostu smo največkrat poznali prvič na slovenskih tleh uporabljena tehnolo- dila, ko je narasla Soča odnesla celoten delovni vodami (slika 3). To jim je tudi uspelo in posta- oder stebra, ki pa je bil na srečo že dokončan v vili so leseno ločno konstrukcijo, ki je v enem podvodnem delu. Veliko lesa so nato polovili iz loku preskočila na drugi breg Soče. Na njej so Soče nekaj kilometrov nižje. zgradili novi kamniti lok mostu, ki stoji še Nosilni steber odra je bil kljub vsem pripe- danes. Avgusta leta 1927 je po obnovljenem tljajem dokončan spomladi leta 1905, ko so mostu stekel promet. lahko pričeli z gradnjo velike lesene pahljačaste Danes nas na vse te dogodke ob gradnji Sol- konstrukcije podpornega odra za kamniti lok. kanskega mostu spominja le temna lisa ostankov Podporni oder je nato v dobrih treh mesecih začasnega podpornega stebra, ki jo lahko opa- zgradila skupina izurjenih tesarjev. V podporni zimo le še ob nizkih vodostajih Soče. oder so vgradili 1160 m3 lesa iz iglavcev. Gorazd Humar

Zraœni posnetek mostu z dronom. Lepo je vidna temna lisa v vodi pod mostom z ostanki nekdanjega zaœasnega stebra. Foto Simon Monfardini

slike, posnete s Prevala, točke na pobočju Svete gija pnevmatičnega fundiranja s kesonom, ki je gore nad Solkanom. Fotografij, ki bi bile po- neke vrste potapljaški zvon. Ta zvon je bila v bi- snete nad samim mostom, pa do sedaj praktično stvu velika posoda iz macesnovih tramov, te- nismo imeli na razpolago. Sedaj, ko droni omo- snjenih s smolo in z odprtino, obrnjeno navzdol gočajo posnetke mostu iz praktično vseh zornih proti dnu Soče. V to posodo so pod pritiskom Naœrt podpornega odra iz l. 1905 z vmesnim stebrom, temeljenim 9 m pod nizko gladino reke kotov, postaja Solkanski most vse bolj zanimiva vpihavali zrak, ki je iz nje izrinjal vodo. Tak po- Soœe. struktura, o kateri na ta način izvemo tudi mar- stopek si najbolje ponazorimo tako, da obrnjen sikaj novega. kozarec potisnemo pod vodno gladino, pri čemer opazimo, da se je zrak ujel pod vrh ko- Po izgradnji loka so steber porušili do dna Soče Temna lisa v strugi Soče je ostanek zarca. Če pa v potapljaški zvon (ki je v bistvu Po dokončanju glavnega kamnitega loka in začasnega stebra med gradnjo iz leta 1905 velik poveznjen kozarec) vpihavamo zrak pod večjega dela mostne strukture nad njim so av- Tako me je povsem pritegnila fotografija, ki pritiskom, vsaj malo večjim od statičnega priti- gusta 1905 pričeli z odstranjevanjem lesenega jo je z dronom posnel fotograf Simon Monfar- ska vode, voda ne zaide v zvon, s čimer je de- odra in stebra, ki ga je nosil. Steber so porušili dini iz Nove Gorice in ki je bila posneta iznad lavcem omogočeno delo na suhem. S sprotnim kar se da globoko pod raven reke Soče, da nje- korita reke Soče tik ob mostu. Na fotografiji me spodkopavanjem kesona oz. zvona so delavci govi ostanki ne bi ovirali vodnega toka in pov- je pritegnila predvsem temna lisa v strugi Soče znotraj njega prišli na potrebno globino, kjer je zročali neželenih turbulentnih vodnih tokov, ki pod mostom. Sam sem sicer pojav temne lise, bil postavljen temelj zvona. Zvon so v naslednji bi povzročali erozijo brežin v okolici mostu. ki je vidna le ob nizkem vodostaju Soče, poznal fazi napolnili z betonom in nosilna struktura ste- Vendar so se za Solkanski most po otvoritvi že od prej in sem vedel, kaj predstavlja. Na tem bra je bila v podvodnem delu postavljena. Ste- Bohinjske železnice dne 19. 7. 1906 burni časi mestu je namreč stal podporni steber nosilnega ber so seveda ustrezno povišali še nad vodno šele pričeli. Znano nam je, da so avstro-ogrske lesenega odra, na katerega so med gradnjo gladino za dodatnih 9 m, tako da je celoten ste- inženirske enote med I. svetovno vojno v noči mostu polagali kamnite kvadre kot sestavne ber meril v višino celih 18 m (slika 2). To je med 8. in 9. avgustom 1916 razstrelile glavni dele nosilnega loka mostu. Temna lisa se ob niz- enako višini stavbe s šestimi nadstropji. Do take kamniti lok mostu, tako da je v celoti padel v kih vodostajih vidi delno tudi z brega Soče, ven- višine so morali graditelji steber postaviti zato, vodo. Obnovo mostu so po končani vojni prev- dar je z vertikalnega posnetka dosti lepše vidna, da so pred visokimi vodami zaščitili konstruk- zele Italijanske državne železnice, ki so leta 1925 pričele z obnovo mostu, na srečo spet v predvsem pa se tako nazorno pokaže njena po- cijo kasneje grajenega lesenega podpornega kamnu. Prvotna zamisel graditeljev je bila po- zicija v strugi. odra. Simon Monfardini iz Nove Gorice s svojim staviti enak podporni oder glavnega loka, kot so Zgodovina podpornega stebra nosilnega dronom odra za gradnjo loka je izredno zanimiva. Ta Nesreče pri postavljanju stebra steber, ki je bil sicer betonski (!) in ne kamnit, Vendar vse ni šlo gladko. Edina znana ne- je predstavljal ključ za postavitev loka Solkan- sreča s smrtnim izidom pri gradnji Solkanskega skega mostu. Zaradi velike teže kamnitih blo- mostu naj bi se zgodila prav pri pripravah za kov, ki jih je bilo treba nanj polagati po točno gradnjo stebra v reki Soči. Ko so septembra leta določenem redu, je bilo treba leseni podporni Vesele oder podpreti v sredini, saj sam ne bi mogel pre- nesti tako velike teže nanešenih kamnov. V času velikonoœne gradnje podpornega lesenega odra drugačni načini podpiranja lokov pač še niso bili znani. praznike ! Z gradnjo stebra so pričeli oktobra leta 1904, prav v času prihajajočega jesenskega deževja in visokih voda Soče.

Gradnja stebra je potekala s pnevmatskim fundiranjem Gradnjo začasnega podpornega stebra v strugi Soče, ki se je časovno precej zavlekla, je Med obnovo mostu leta 1926 so postavili spremljalo kup nevšečnosti, posebej če pomi- loœni podporni oder brez temeljenja v strugo slimo, da je bil temelj stebra temeljen na globini Soœe. IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 14

14 1001 - solkanski œasopis 5. april 2019 Mizarstvo Solkanski mizar Jožef Prijon - Pepi

Pred časom sva se v Solkanu srečali z Lju- in Kozarjah je deloval ilegalno vse do oktobra bico Prijon, s katero se nisva videli kar celih 60 1932, ko je bil skupaj z grupo primorskih emi- let. Povedala je, da je v Solkanskem časopisu grantov komunistov aretiran in 2. junija 1933 prebrala moj zapis o očetu Valentinu Klajnščku obsojen v Beogradu pred državnim sodiščem za -Tinotu Barkauərju. Po pripovedovanju Magde, zaščito države na sedem let robije. Kazen je pre- moje druge sestrične, sem zapisala, da se je stal v Sremski Mitrovici. Po prestani kazni je bil moja teta Pavla Klanjšček poročila z Jožetom prepeljan v Ljubljano, a so ga že po treh dneh Zavrtanikom, za katerega se je izkazalo, da je odpeljali v Beograd, kjer je bil brez sojenja zaprt Jožef Prijon. Hvaležna sem Ljubici, da mi je 28 dni. izročila vrsto dokumentov in fotografij, kar mi Tam ga je tudi obiskala moja teta Pavla je pomagalo osvetliti nekatere podrobnosti tudi Klanjšček, ki je bila njegova zaročenka. Inter- o svojem očetu. niran je bil v Sremsko Mitrovico in vsak dan se Jožef Prijon - Pepi se je rodil 26. julija 1906 je moral javljati na policiji. Odvetnik, s katerim (prav na ta dan je rojena moja hči Pika, celih 77 sta se poznala iz zapora, mu je priskrbel delo v let kasneje) v Solkanu, najverjetneje doma, v mizarski delavnici. Poročil se je s Pavlo, rodila hiši na Soški cesti 36, pod Sveto goro. se mu je hčerka. Pavla je umrla, ko je bila Od štirinajstega do sedemnajstega leta malčica stara eno leto, hčerka pa je umrla med (1920–1923) je bil mizarski vajenec v mizarski vojno. zadrugi. Že takrat se je začel ukvarjati s poli- Jožef se je priključil narodnoosvobodilnemu tiko. Prijatelj Franc Peršon ga je povabil, da sta odboru, kjer je delal kot vodja odseka za so- skupaj nalepila nekaj plakatov, ki so pozivali k cialno skrbstvo. Po vojni se je vrnil v Solkan, splošni generalni stavki v Italiji leta 1921. Leta kjer je imel svojo mizarsko delavnico. Zopet se 1922, komaj šestnajstleten, se je vključil v kul- je poročil, menda že v Sremski Mitrovici, in iz turno društvo Ljudski oder. Njegovi člani so se tega zakona ima hčer Ljubico. (Te podatke je imeli za komuniste, kot je zapisal Jožef v navedel v prošnji za pokojnino.) Zame pa je za- Stara Soøka cesta pod Økabrijelom leta 1917, iz arhiva Ljubice Prijon Vuga nimiv naslednji podatek: 25. oktobra 1932 (25. prošnji za upokojitev. Ko je fašizem leta 1922 oktobra 1953 sem se namreč rodila jaz) je bil zavladal, so se mladi komunisti sestajali napol poleg Jožefa in drugih Solkancev aretiran tudi Prijona in njegovo hčer Ljubico. Magda je po- Tako kot moj pokojni oče, ki je bil komunist ilegalno, čeprav je bila komunistična stranka do moj tata Valentin Klanjšček, ki je bil obsojen na vedala, da jima je Pepi, ki je bil poročen s Pavlo, v pravem pomenu besede, ki se od sistema ni leta 1926 legalna. Septembra 1926 je fašistična pet let robije. Po prestani kazni se je oče prijavil sestro mojega očeta Tinota in Magdino teto, na- okoristil. Živel je skromno, ustvaril si je družino vlada razpustila vse stranke in Jožef je stopil s v mednarodne brigade in se boril v španski redil prvo posteljo, pravzaprav raztegljiv kavč, in na srečo odšel, preden se je vse zrušilo. Na svojimi tovariši v ilegalo. Leta 1927 je bil ime- državljanski vojni. Spominjam se, da mi je pri- ko sta se z Jožetom poročila. srečo pravim, ker bi ga bolelo, kam so tako ime- novan v Mladinski komite za Goriško. Kmalu povedoval o sestri Pavli, ki ga je obiskovala v Jožef Prijon - Pepi je še en mizar v veliki za- novani komunisti pripeljali našo nekdanjo Jugo- zatem so mladi komunisti (Franc Peršon, Jože zaporu in se kasneje poročila z Jožefom. kladnici zibelke mizarstva na Goriškem. In prav slavijo in zdaj našo mlado državo Slovenijo. Srebrnič, Tinica Srebrnič, Pavla Golob) od Ljubica ima številne verodostojne doku- je, da ta zapis spregovori tudi o njem, o Sol- Tudi Jožef Prijon (upam si trditi) je bil razočaran Darka Ušaja prevzeli opalograf in v Solkanu ti- mente o svojem očetu, ki po vrnitvi v Solkan ni kancu mizarju in komunistu, ki je marsikaj pre- in se je umaknil v tišino in mir svoje mizarske skali Delo, Rdeči vojak in drugo. več hotel slišati o politiki. Opravljal je delo mi- stal v veri, da dela dobro, za dobrobit vseh delavnice, kjer je ustvarjal z lesom, tem mehkim Leta 1928 je Pepi skupaj z narodnim hero- zarja, sezidal hišo in živel za svojo družino. Slovencev. Predan komunist, borec za pravice, materialom, ki dopušča stvaritelju, da obeleži jem Srečkom Vilharjem in Mariem Bitežnikom Pred kratkim sem bila na obisku pri sestrični ki se je po vojni, najverjetneje razočaran nad si- svoje zamisli. emigriral v Jugoslavijo. V Ljubljani, Dravljah Magdi v Solkanu. Pogovor je nanesel na Jožeta stemom, potegnil vase, v zavetje družine. Zarja Trkman

Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Jasna Reščič,

pri delovanju društva in vsem, ki so kakorkoli Mrzlica pomagali in sodelovali pri doseganju uspehov društva. Pri Goriški Mohorjevi družbi prihaja v prvih Za posebno zanimivost je poskrbel Marjan aprilskih dneh na svetlo mladinski fantazijski Polanc, ki je z računalniško projekcijo fotogra- roman Mrzlica, knjižni prvenec dvajsetletne av- fij kronološko prikazal vse aktivnosti društva v torice iz Solkana Jasne Reščič. Z barvnimi ilu- letu 2018. Marjan vodi tudi kroniko društva v stracijami je knjigo opremila avtoričina vrstnica elektronski obliki, ki obsega kar 120 strani z ve- ter prav tako Solkanka Valentina Lazar. Mrzlica liko fotografijami in bo v celoti na razpolago izhaja v pomladnem času, v katerega je posta- članom na zgoščenki. vljen začetek napete zgodbe, ki spleta vezi med Po razrešnici starega odbora so bili izvoljeni fantazijskim svetom vil in resničnostjo. Ko se z novi člani, seveda isti in tisti, ki so aktivno de- obolelih lastovk po Goriškem prične širiti Nilova mrzlica, morajo vile vrtov Vrtnica, Vijolica, Me- lali že doslej. Gonilna sila ostaja Jožko Markič lisa in Potonika premagati odpor do ljudi ter z ob stalni podpori Marjana Polanca, ki vsa do- njimi združiti moči pri preprečitvi epidemije. Ob gajanja spremlja s fotoaparatom v roki. iskanju zdravila v Ljubljani se med mikrobio- Društvo vedno poskrbi tudi za zabavni del, logi, ornitologi, infektologi in vilami pletejo tudi saj ob rojstnem dnevu nazdravijo vsakemu ljubezenske nitke. Bralca preseneti avtoričino članu; ta dan pa je praznoval ravno Marjan Po- poznavanje živalskega in rastlinskega sveta ter lanc, desna roka Jožka Markiča. Tako smo bili bogato besedišče in zelo lepi opisi narave. vsi prisotni deležni kozarčka rujnega in odlične Z obœnega zbora. Obe foto M. Polanc Roman bo prvič predstavljen na sedežu Go- pice. riške Mohorjeve družbe (Travnik 25, Gorica; nad Ob kulturnem prazniku 2019 je Marjan Po- V prostorih Krajevne skupnosti Solkan je v pino vodi Slavko Pipan, pirografsko Denis Ser- Katoliško knjigarno) v petek 5. 4. 2019 ob 17.00. lanc predstavil svoje skulpture iz kamna na zelo četrtek, 21. februarja 2019, v poznih popoldan- jun, intarzijsko pa Jože Kodelja in Miran Munih. Ur. odmevni razstavi v Šempetru. skih urah potekal občni zbor društva RIRDS. Muzejska zbirka Stara solkanska mizarska Društvo rado sprejme v svojo sredo vsakega Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsed- delavnica se stalno dopolnjuje z novimi ekspo- novega člana. nik Jožko Markič poročal o delu društva v pre- nati orodij, izdelkov, s fotografijami in drugimi Torej, čim prej v RIRDS! teklem letu. Poleg rednih delavnic, ki potekajo dokumenti. Muzej je odprt vsako soboto in ne- Katarina Vuga v muzeju mizarstva v Solkanu, so člani društva deljo od 10. do 12. ure oziroma po dogovoru s imeli nekaj priložnostnih razstav, redno razsta- skupinami obiskovalcev. Za muzejsko zbirko ve- vljajo svoje jaslične mojstrovine na Sveti Gori stno skrbi Mira Bevc. in v Vipavskem Križu, sodelujejo tudi pri raz- Trenutno ima RIRDS 40 članov. V letu 2018 stavi pirhov na Sveti Gori. Organizirajo izlete so se poslovili trije člani: Dominko Belingar, na različne konce, obiskujejo posamezne člane Albin Testen in Ivan Kuk. Spomin na umrle na domu in v njihovih domačih delavnicah. člane je občni zbor počastil z enominutnim mol- Najbolj odmeven projekt pa je bila izdaja zbor- kom. nika o solkanskem mizarstvu, ki je bil pre- Predsednik se je zahvalil vsem članom iz- mierno predstavljen 6. novembra 2018 v VDC vršilnega odbora, mentorjem delavnic, skrbnici na Klancu v Solkanu z velikim odmevom med muzeja Miri Bevc in Adrijani Brumat za redno krajani. dežurstvo. Posebej se je zahvalil vsem, ki so pri- V prostorih mizarske muzejske zbirke v pomogli k izdaji zbornika Živel je tod mizarjev Skulpture Marjana Polanca z razstave v Solkanu so različne delavnice: rezbarsko sku- rod, pa tudi Krajevni skupnosti Solkan za pomoč Øempetru. IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 15

5. april 2019 1001 - solkanski œasopis 15 Knjige Predstavitev knjige Jubileja naših sodelavcev Ob 80-letnici Tomažu Vuga (25. februar) projekt: nova gorica v Solkanu in Katarini Vuga (28. februar) voščimo še veliko zdravja in ustvarjalne dejavnosti.

V torek, 5. februarja 2019, smo tudi v Sol- tar, »mozaični preplet zgodb, dogodkov, osebnih kanu predstavili knjigo Tomaža Vuge projekt: vtisov, strokovnih pomislekov in refleksij o te- nova gorica, potem, ko so že o knjigi govorili koči zgodovini nedokončanega mesta – Nove ne predstavitvenih srečanjih v Gorici, dvakrat Gorice, seveda skozi oči njenega avtorja, prizna- v Ljubljani in na muzejskem večeru v gradu nega urbanista Goričana (Solkanca), ki je rastel skupaj z mestom, delal zanj in živi z njim.« Kromberk. O knjigi smo že poročali v predzad- nji številki našega glasila. Prireditve v Solkanu Tomaž Vuga je letošnjega 25. februarja do- se je udeležilo lepo število krajanov, ki so po- polnil osemdeset let. Le kak dan zatem se je za zorno spremljali avtorjevo razlago. Knjiga pri- vedno poslovil od svoje ljubljene žene Tatjane. naša veliko gradiva za zgodovino Solkana v Tako se našim voščilom in željam ob njegovi minulih sto letih in je knjiga, kot je zapisal v obletnici pridružujejo tudi izrazi našega iskre- spremni besedi nekdanji minister dr. Pavel Gan- nega sožalja.

Živel je tod mizarjev rod v Šempasu

Dne 6. novembra 2018 sem bila v Solkanu vino solkanskih mizarjev. Povedal je, da so v domuje RIRDS. Prisluhnili smo tudi eni izmed je dajala kruh številnim Goričanom in prebival- na premierni predstavitvi knjige Živel je tod mi- Solkanu najprej gojili sviloprejko. Kasneje se je anekdot o mizarjih, in to v sukenščini, saj se ne cem okoliških krajev. zarjev rod, ki jo je izdal RIRDS pod uredni- večalo povpraševanje po lepo izdelanem pohi- razlikuje prav veliko od šempaškega govora. Knjigo vam toplo priporočamo. Spodbudno štvom predsednika Jožka Markiča. Bila sem štvu, v čemer so bili solkanski mizarji mojstri. Andrej Černe je s pripovedjo o svoji družini mi- je, da je RIRDS, ki po svoje nadaljuje dediščino navdušena in prijetno presenečena. S svojo ne- Leta 1902 je bila na pobudo dr. Henrika Tume v zarjev in mladostnem doživljanju v času razc- mizarstva, poskrbel tudi za oznako nekdanjih kdanjo izjemno profesorico slovenskega jezika Solkanu ustanovljena mizarska zadruga. Pohi- veta mizarstva še popestril ta prijetni večer. Prav mizarskih delavnic v Solkanu. To je pomembna Katarino Vuga, lektorico knjige, sva se dogovo- štvo, izdelano v solkanskih delavnicah, so pro- na koncu smo si ogledali kratek dokumentarec kulturna dediščina in nanjo se ne sme pozabiti. rili, da bi bilo zanimivo organizirati podobno dajali trgovci v Trstu in Gorici, svoje proizvode o solkanskih mizarjih, ki ga je posnel Miran Damjana Pavlica predstavitev v Šempasu, saj je bilo prav tu pre- pa so mizarji izvažali tudi na Bližnji vzhod. Brumat. Pripis RIRDS-a: cej mizarjev in drugih delavcev Mebla. Jožko je veliko povedal o nastanku Mebla, to- Urednik Jožko Markič je imel precej Februarja je bil zbornik predstavljen v In nastopil je 31. januar 2019. Ker sem bila varne, ki je bila dolga leta paradni konj gori- opravka s podpisovanjem knjig, saj je bilo zani- Goriški knjižnici Franceta Bevka in Kultur- zadržana, sem prišla tik pred zdajci. Nisem ver- škega gospodarstva. Nekateri, ki o tem niso manje zanje veliko. Po predstavitvi smo se še nem domu v Gorici, marca v Goriškem mu- jela svojim očem – konferenčna dvorana v Kul- veliko vedeli, so z zanimanjem prisluhnili nje- malo zadržali in nazdravili na ponovno srečanje. zeju, aprila pa bo še v Šmartnem. turnem domu je bila polna. Jožka Markiča, govi besedi. Katarina je posebej poudarila iz- Bil je lep in nepozaben dogodek.

urednika zbornika, so obkrožali njegovi nekda- jemno domiselno oblikovanje, iz katerega veje Krajani, ki so se dogodka udeležili, so bili Zadnje izvode zbornika Živel je tod mi- nji sodelavci iz Mebla. Najprej nam je v sproš- toplina lesa. Osvetlila je tudi podobo solkan- navdušeni. Predlagali so, da bi se podobni večeri zarjev rod lahko dobite v muzeju MIZAR v čeni sukenščini predstavil pot do nastanka skega mizarja Šešeta, saj prav v njegovi nekda- večkrat zgodili. Tisti, ki so bili zaposleni v Solkanu, ki je odprt ob sobotah in nedeljah knjige. Potem nas je slikovito popeljal v zgodo- nji mizarski delavnici na Goriščeku danes Meblu, so se spominjali mladih dni v tovarni, ki od 10. do 12. ure.

Predstavitev v Øempasu V Goriøki knjiænici V Kulturnem domu v Gorici V Goriøkem muzeju, vse foto Marjan Polanc Avgust Gabrijelčič (1930 – 2019) Ob novi knjigi Darinke Kozinc

njegovim mentorstvom, so ga zelo spoštovali in ce- V marcu bo pri založbi Jutro izšla knjiga Darinke s katerimi so se soočale predvsem tiste ženske, ki so nili. S preselitvijo delavnic iz Solkana v Kromberg Kozinc Krpanke, zbirka 20 kratkih zgodb. To bo av- živele neposredno ob meji. Ob tem pa je vedno v na Palude pa je bil tam vodja preventivno-planskega toričina 21 knjiga po vrsti. O knjigi je v spremni be- ospredju zgodba posameznice in njena osebna vzdrževanja avtobusov. Brez njegovega podpisa sedi dr. Megi Rožič zapisala naslednje: življenjska izkušnja. Ob pogosti prostorski določeno- na potnem nalogu ni šel na vožnjo noben avtobus. sti, ki zgodbe umešča na konkretno geografsko ob- Prignane iz vseh vetrov življenja primorskih žena in Z razlastitvijo najboljših kmetijskih zemljišč v močje, pa pripovedi na drugi strani prečijo tako deklet, hkrati pa z izrazito avtobiografsko noto, se pred mestu za potrebe stanovanjske izgradnje so mu mo- prostorske kot časovne omejitve in v tem oziru po- nami razprostira enaindvajset kratkih zgodb Krpank. rali posekati vse trte na njegovem zemljišču. To ga stajajo brezčasne, njihova sporočilnost pa obče vel- Naslov dela lahko sicer dojemamo in tolmačimo je zelo prizadelo, saj je moral najeti zemljišče v javna. Knjiga bo prvič predstavljena v okviru Ščednah, da je lahko prideloval solkanski redič in kot množinsko obliko ženskega samostalnika, ki iz- Goriških dnevov knjige. krizanteme. Bil je v stalnem gibanju in vedno našel vira iz imena Martina Krpana. Slednji velja v sloven- Ur. največje zadoščenje v delu, ko ga je uspešno opra- ski književnosti za poosebljenje moči, stanovitnosti vil. Po upokojitvi je še dve leti prevažal delavce na in tudi sposobnosti upora oblasti, njenim pravilom in Avgust je izhajal iz družine, ki se je tako kot delo iz Ajdovščine v Šempeter v Vozila Gorica z tudi muham. Ta lik in njegove značajske poteze so mnoge solkanske družine preživljala s kmetji- avtobusom privatnega avtoprevoznika. Z leti je po- skladne tudi z liki žensk, ki se pojavljajo v kratkih stvom. Po končani osnovni šoli je v Lenassijevem stala njegova vsakdanja dopoldanska pot nakup zgodbah pričujoče zbirke. Hkrati pa lahko naslov be- dvorcu obiskoval Avviamento tj. pripravljalno šolo žemljic v Pekarni Brumat in nato srečanje s prija- remo tudi z naglasom na prvem – zlogotvornem r-ju za izučitev poklica. Ob koncu vojne je izgubil telji na kavici v slaščičarni na solkanskem placu. in tako delo interpretiramo kot zakrpano iz različnih očeta, ki je umrl v koncentracijskem taborišču Ne- Žal pa se mu je prikradla huda bolezen...le volje do barv, konotacij, predvsem pa življenjskih usod; raz- uengamme pri Hamburgu. V Gorici se je izučil za dela mu ni povsem vzela , saj so sosedje vedeli po- nolikega in iznajdljivega spopadanja z vsakodnev- avtomehanika. Po priključitvi se je že zaposlil v Aj- vedati, da je še pred slabim mesecem dni na lestvi nimi preprekami, ki jih prinaša ali je prinašalo dovščini pri Pokrajinskem avtoprevozniškem pod- obžagoval češnjo pred domačo hišo. Lahko z go- življenje ženskam skozi čas, nenazadnje pa tudi so- jetju, ki se je kasneje preselilo v Solkan. Po več tovostjo trdimo, da je bilo uspešno opravljeno delo cialna, ekonomska in politična situacija na Primor- spremembah imena podjetja se je leta 1952 prei- njegovo osnovno življensko vodilo! skem. Raznolike, večglasne in večperspektivne so Avgust Gabrijelčič je nedvomno zaslužen pri menovalo v Avtopromet Gorica. Temu podjetju je zgodbe, na videz za silo zakrpane v izbor pričujoče nastanku in razvoju avtoprevozništva na severnem ostal zvest do upokojitve... Na začetku je bil šofer Primorskem! izdaje. Na vsebinski plati pa lahko najdemo številne tovornega , najdlje pa avtobusnega prometa. Ko je skupne imenovalce, ki jih združujejo. Avgust, hvala za skupno preživete urice; lepo podjetje ukinilo sprevodniško službo, je nadaljeval Večina zgodb je prostorsko vezana na primorski je bilo prijateljevati s teboj. delo v mehanični delavnici. Kasneje je postal vodja Tvoji prijatelji geografski prostor, s tega vidika osvetljuje problema- te delavnice. Vajenci, ki so se izučili poklica pod Andrej Černe tiko družbenih in zgodovinskih ter političnih razmer, IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 16

16 1001 - solkanski œasopis 5. april 2019 Naø kraj Solkanski fotoshooting

Jutro je bilo jasno in hladno, obetal se je lep nimi lučkami. Poletel je mimo spletne kamere, pod rahlo zaokroženimi kamni, na katerih je pri- kri, vsak raje govori v svojem dialektu: bizja- zimski dan, prepleten s sramežljivimi sončnimi pritrjene nad lučjo na kandelabru ob sprehajalni trjena stoletna železna ograja. Liščkov, slavcev ščini, goriški furlanščini in goriško-kraških od- žarki, ki niso zmogli ogreti treh možakarjev poti do športnega parka. Naše početje je bilo in ščinkavcev, ki so s petjem pozdravljali bistro tenkih slovenskih narečij. Vsak ima lastne pred jutranjo solkansko sapico. Pod solkanskim tako vidno po vsem svetovnem spletu na na- hči planin, ni več. Zakaj pa bi poslušali celodne- poglede na svet in z zdravo kmečko logiko re- mostom smo sneli težke nahrbtnike, volnene slovu: vni ropotajoči promet in pili motno zastrupljeno šujemo vsakdanje delovne težave. Ob kozarčku kape smo krepko potegnili čez ušesa in se zazrli https://www.whatsupcams.com/en/web- vodo iz včasih čistih potočkov in studencev? ali dveh, ko se nam jezik odpre in začnemo jec- v obsijano Sveto Goro v upanju, da se bo sonce cams/slovenia/goriska/nova-gorica/solkan- Naš namen je bil, da bi po končanem sne- ljati v vseh treh spačenih narečjih, se spomi- hitro dvignilo nad kraterjem kamnoloma in bridge-webcam/. manju ocenili video in foto utrinke, posnete na- njamo skupnih doživetij in mimo športa osvetlilo kamniti mostni lok. Zdelo se nam je, Povezava je namenjena vsem, ki se želijo ključno ob obisku kraja, ki ga vsako leto bolj za udarimo še čez lokalno in državno politiko. V da se nam posmehuje in sporoča, da je vendar prepričati, ali je kaj trden ta naš solkanski most. zabavo organizira nekdo izmed nas. Letos je ta tej točki smo si pa edini: politiki z obeh strani on gospodar časa in nebesne modrine, pa čeprav Včasih se na ta spletni naslov povežem v večer- dolžnost padla name in tako sem povabil dolgo- smo bili tako premraženi, da bi še hudiča prosili nih urah in ga na zaslonu dolgo opazujem in raz- letnega sodelavca iz Ronk, drugega pa iz furlan- meje so bolj samovšečne karikature v bolj ali za malo ognjenih zubljev. mišljam. Zdi se mi, kot da mu je nekdo vdahnil skega Romansa. manj slabo odigranih vlogah teatra Evropa, Za trpljenje smo bili poplačani s čudovitim dušo, osvetljeni oboki se premikajo kot rebra Zanimivo je, da so si kraji podobni po zgo- morda nevede največkrat zastopajo elitne finan- pogledom na kamnito strukturo velikega loka in prsnega koša ob močnem vdihu, nato pa zadrži dovinskih dogodkih, prvi njihovi zapisi segajo čne korporacije, ki jih spodbujajo v poglabljanju stranskih obokov, obsijanih s plazečo se svet- sapo, da se lahko vlak brezskrbno zapelje po v prvo tisočletje n. š., arheološke najdbe pa ka- etatizma, krepitvi vloge države v vsem družbe- lobo, ki je skoraj neopazno potiskala temno progi. Ob polnoči reflektorji ugasnejo, mostna žejo na predrimsko naseljenost. Pred prvo sve- nem življenju z namenom čim širšega nadzora. kamnito senco proti vznožju pokopališkega silhueta se spoji s črnino noči, postane nevidna, tovno vojno so bili kraji v avstro-ogrski Napajalne baterije snemalnih naprav in zidu. kot da bi se zatekla na temno stran meseca. monarhiji, prebivalstvo se je moralo izseliti drona so se izpraznile, zvok oddaljenih zvonov Igra senc je spominjala na ples na avstro- Spomnil sem se, kako smo pred 50 leti pred daleč v notranjost takratne države, moški med je oznanjal, da se je dan prevesil v drugo polo- ogrskih dvorih, ko je dama s hoteno zadrža- črno-belimi televizorji celo noč nestrpno sprem- 18. in 40. letom so bili mobilizirani in večinoma vico. Premraženi in prijetno utrujeni smo se od- nostjo odkrivala obraz, zakrit s črno masko. ljali prvi pristanek na Luni. V naši ulici je bilo poslani na vzhodno fronto, od koder se jih je le pravili proti parkirišču pri pokopališču. Spotoma V trenutku smo pozabili na nelagodje hlad- tiste vroče julijske noči živahno kot nikoli prej, malo vrnilo. Kraji so bili skoraj do tal porušeni, sem ju povabil v muzej Stara mizarska solkan- nega objema, vsak po svoje je hotel ujeti in pos- sosedje so se sprehajali od hiše do hiše, starejši posebej Solkan in Ronke. Že pred razpadom Ita- ska delavnica, kjer sta občudovala razstavljeno neti ponujeno razkošje svetlobne igre. Iz so nejeverno zmajevali z glavo, najstniki smo lije so se v Ronkah organizirali v boju proti na- orodje in fotografije na stenah. Tudi pri njih je nahrbtnikov smo brž potegnili črne škatle v čutili, da je nekaj velikega v zraku. Vsi smo pri- cifašizmu, oborožene skupine so podpirale bilo včasih veliko marangonov – mizarjev, zdaj obliki fotoaparata, kamere in čudnega mehan- čakovali velik korak za malega človeka, kot so slovenske partizanske skupine, več kot 150 nji- pa je to samo še zelo razširjen priimek v Furla- skega pajka s propelerčki, imenovanega dron ali kasneje poročali v TV-oddajah. Še največji hovih borcev je padlo v želji po svobodi. brezpilotno zračno plovilo, ki si s pravimi na- uspeh je bil, da so takrat prvič tako masovno po- niji in Venetu. Več o zanimivih podobnostih si lahko ogle- pravami za vojaške in profesionalne namene vezali človeštvo s televizijskim signalom. Če Za konec sta me prosila, naj ju peljem na en damo na spletnih straneh: deli le ime, vseeno pa za njegovo upravljanje preletim teh pet desetletij, se mi zdi, da so bila kvartin v kakšno tipično solkansko bettolo. V https://it.wikipedia.org/wiki/Romans_d%27 potrebuješ veliko vaje in opravljen izpit. prizadevanja za resničen napredek bolj v ozadju, zadregi sem odvrnil, da je bilo včasih, ko je bilo Isonzo Pripravljena leteča naprava je bila na trav- pomembno je bilo bahanje, kdo bo prvi – na ža- veliko mizarjev, tudi ogromno vinotočev in pre- https://it.wikipedia.org/wiki/Ronchi_dei_Le niku pod mostom povsem mirna, operater je po- lost se to v današnjem času še bolj nevarno prostih gostiln. V tretjem tisočletju pa so vsi gionari trpežljivo čakal, da se poveže z vsaj enajstimi odraža. podobni lokali bolj namenjeni gostom onstran https://sl.wikipedia.org/wiki/Solkan sateliti v sistemu globalnega pozicioniranja, Sonce se je povzpelo že dovolj visoko, da so meje, vendar velikokrat v zmoti, da so lokalne Ob prebiranju vseh treh spletnih besedil opa- kajti brez teh vnesenih parametrov sploh ne žarki prodirali tudi v stranske oboke in pola- in slovenske jedi nezaželene. To zmotno mišlje- zimo, kako se način podajanja pomembnosti ra- zmore varno vzleteti. Sistem GPS je zasnovalo goma spreminjali geometrične like senc. Nekaj nje sta potrdila tudi oba obiskovalca in me po- zlikuje med solkanskim in ostalima dvema, kjer ameriško obrambno ministrstvo in ga tudi časa smo bili popolnoma zatopljeni v dogajanje, šteno okarala. vzdržuje. Sodobnejši evropski sistem Galileo bo snemanje je sem in tja zmotil povečan hrup tež- je bolj važna skupna zgodovinsko aktualna plat kraja z dodanimi podatki o pobratenih mestih, V posmeh temu pripetljaju so reklame na ve- začel delovati šele čez kakšno leto in bo v pri- kih tovornjakov na soški vpadnici. Tistega dne likih jumbo plakatih na pročeljih Ceste IX. kor- merjavi z ameriškim GPS in ruskim Glonasom se nam je zelenomodra Soča predstavila v naj- pri našem Solkanu pa je poudarek na pomemb- pusa obljubljale vse, kar ni slovensko. Glasno pod nadzorom civilnih oblasti. lepših odtenkih smaragdnega kristala. Deževalo nih posameznikih. Res pa je tudi, da se uradno sem navil radijsko postajo avtoradia v upanju, Medtem smo s fotoaparatom in kamero na ni že dalj časa, njeni pritoki so bili pošteno suhi, nismo uspeli pobratiti še z nobenim krajem, če- da jih ne bosta opazila, a kaj, ko je iz radia za- stojalu iskali pozicije za izvirne posnetke. Tudi zato s sabo niso prinašali kalnih odplak z vse- prav je bilo za to mnogo priložnosti. Očitno tega kvaliteta objektivov je na dronih bistveno bnostjo fosfatov, nitratov in organskih spojin. ne potrebujemo in ne želimo, razen pobratenja donela himna Born in the U.S.A. slabša, bolj je važna teža vgrajene kamere. Naj- Današnja struga se je po gradnji elektrarne elitnih klubov. Ronke so tako pobratene z Met- Doma sem se pohvalil, da sem bil s kolegi večja prednost je v novi perspektivi ptičjih pos- močno spremenila, včasih je na tem mestu voda liko in Wagno na avstrijskem Štajerskem, Ro- na fotoshootingu z dronom, doletela pa me je netkov, za človeško oko sicer nenavadno in žuborela, iskrivo je preskakovala ali zaobšla mans pa s Šempetrom - Vrtojbo in Schiefling am pravična sodba, češ šutasti smo res zadosti, po nenaravno, v posnemanju in sledenju modnim skalnate čeri, ptičje petje je zapolnjevalo prostor Wörthersee ali Škofiče v dvojezični občini v desetih kvartinih pa se tudi drozgi derejo kot trendom pa močno aktualno. Naposled je pajek nad obrežno vegetacijo. Ostal je le zvočni spo- okraju Celovec. srake. le vzletel, v zraku je bil podoben malemu stvoru min, saj bo ptic vedno manj. Poleti še čebljajo Vsi trije smo potomci delavsko-obrtnih dru- s šestimi vrtečimi se ušesi in prav tolikimi barv- lastovke, ki gnezdijo na južni strani mostu, tik žin, v sebi nosimo mešano kraško in furlansko Miran Brumat Krajani sprašujejo…

Morda je kdo že kdaj vstopil v skrivnostni pro- Kam je izginilo spominsko obeležje Solkancu Kdaj se bodo sanirale okrasne luknje okrog no- Koliko časa bo še to groblje krasilo zid solkan- stor za to zanimivo poslikavo. Naj nam zaupa, Josipu Srebrniču (1876-1966), ki ga je na hišo vega obeležja, pa tudi na nasprotni strani pod skega pokopališča? kako mu je to uspelo in kaj se skriva v ozadju! v Šolski ulici 6 leta 1997 postavila KS Solkan? fresko Tolminskih puntarjev? Na pobudo krajanov pripravila K. Vuga KS bo v zakonsko določenem roku odgovorila na vsa vprašanja, ki bodo pisno naslovljena na KS (lahko po e-pošti, pošti ali osebno v tajništvu s potrdilom o prejemu), mora pa biti naveden pošiljatelj oz. avtor pisanja, datum, naslov zadeve in opis problematike. IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 17

5. april 2019 1001 - solkanski œasopis 17 Oglasi

Vesele velikonoœne praznike!

Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter kosovnih odpadkov bo potekala v Soboto 18.05.2019 med 10:40 in 11:10 v SOLKANU na lokaciji med Ogradami

V AKCIJI ZBIRAMO NASLEDNJE KOMUNALNE NEVARNE ODPADKE IZ GOSPODINJSTVA:

BARVE, LAKI, ČRNILA, LEPILA, SMOLE, KITI, DETERGENTI, ČISTILA, KOZMETIČNA IN PRALNA SREDSTVA,TOPILA, RAZREDČILA, KISLINE, BAZE, FOTO-KEMIKALIJE,PESTICIDI, BIOCIDI, ODPADNA ZDRAVILA, ČISTILNA, KOZMETIČNA IN PRALNA SREDSTVA,BATERIJE IN AKUMULATORJE, ONESNAŽENO EMBALAŽO IZ LESA, STEKLA, PLASTIKE, PAPIRJA IN KOVIN, RADIJE, TV, RAČUNALNIKE, ELEKTRONSKO OPREMO IN FLUORESCENTNE CEVI.

V AKCIJI ZBIRAMO NASLEDNJE KOSOVNE ODPADKE IZ GOSPODINJSTVA: POHIŠTVO , VEČJI KOSI LESA, PREPROGE,VZMETNICE, KOVINE, VEČJI GOSPODINJSKI APARATI (PEČICE, ŠTEDILNIKI)

VEČJI KOSI PLASTIK IN EMBALAŽE. Odpadnih pnevmatik, azbestnih in drugih gradbenih odpadkov ne zbiramo v sklopu te akcije! OBČANE OBVEŠČAMO, DA JE ODDAJA KOSOVNIH IN NEVARNIH ODPADKOV BREZPLAČNA! JESENI 2019 BO NASLEDNJA AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH IN KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV. IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 18

18 1001 - solkanski œasopis 5. april 2019 Oglasi IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 05/04/19 11:59 Pagina 19

5. april 2019 1001 - solkanski œasopis 19 Oglasi

Æelimo Vam vesele velikonoœne praznike ! IMPAGINATOMAREC.qxp_Layout 1 04/04/19 16:24 Pagina 20

20 1001 - solkanski œasopis 5. april 2019 Zadnja stran

Anekdote

Pər duəhtarji da bi pokasjəru dauk. Na Sukenka je peljala sojga sina, Kər sə je najou pršuta an žluknu ki je biu bolən, h duəhtarju Gles- əmpar glažu, sə je zahvalu gospo- siju u Goricu; duəhtar s´je kar darji za dobro jəsti an vino; biu je mərtru govort po slovensko. Kər je kontent, da je kar dobro pokasjəru vidu, da je jəmu ótrok na urati ən dauk. tuər, ki je biu naməzan səs nu Zatuə mu je obeču: »Pridi per žaubu, je prašu šjoru: »Kaj ste ga dali gor?« Ona, ki je tjəla bet mene u Gorica, da ti storim pro- əmpik fina, povjə po taljansko: snja, kar nucas.« »Pappa di lin!« Duəhtar ju pogləda Andrej Černe an ji reče: »Pappa di lin si mette sull´ culo.« Če b´mu povjəla po slovensko, bi ji gvišno odgovoru: Solkanske besede se še vedno zbirajo. Ve- »Laneno seme je za na rit!« seli bomo, če boste besede, ki še niso za- beležene, posredovali na e-naslov: Po daukə [email protected] ali oddali na Krajevno skupnost v kuverti s pripisom: Na Dəmber je pəršu h Tončkoti Ar- solkanščina. Zaželena je tudi kakšna anek- tenjevimu ən impjegat səz Goricə, dota. K. Vuga Začetek sezone v Kajakaškem centru Solkan

Rešitev križanke iz 99. številke Slalomisti in slalomistke na divjih vodah so minuli vikend začeli s sezono tekmovanj kaja- kaškega centra v Solkanu. Na ICF World Sla- lom Ranking Solkan 2019 se je ponovno zbrala Luka Boæiœ zelo močna članska mednarodna konkurenca. gar, Štefan Božič in Andraž Pavšič so v svojih Klubski člani so tudi tokrat izkoristili domači kategorijah ponovno dokazali, da so nasledniki teren in dosegli zelo dobre rezultate. Tekmova- najboljše ekipe. nje je bilo tudi prvi mednarodni pokazatelj, Še v tem mesecu bo v centru potekalo tudi kako so reprezentance in klubi delali v pripra- tekmovanje za sestavo mladinskih reprezentanc, vljalnem obdobju. Domačini smo računali pred- nato pa se klubski delavci selimo v zgornje Po- vsem na Uršo Kragelj in Luko Božiča, ki nas sočje. V Bovcu in Kobaridu bo sredi maja po- nista razočarala. Urša je zmagala, Luka je pri- tekalo člansko evropsko prvenstvo v disciplini veslal na peto mesto. Presenečenje ni bilo niti spust. Zelo močna slovenska reprezentanca z Stefanie Horen, Urøa Kragelj in Eva Terœelj tretje mesto kajakaša Nika Testena, ki je zaostal Nejcem Žnidarčičem na čelu obljublja vrhunske Vse foto Rok Bezeljak le za Nemcem Stefanom Hengstom in v zad- rezultate. Tudi v kajakaškem centru bo nadalje- njem desetletju najboljšim slovenskim kajaka- vanje sezone pestro. Poleg več kajakaških tek- šem Petrom Kauzerjem, ki je trenutno movanj, evropskega pokala v raftingu in pokala nepremagljiv. Mladi Tine Kancler pa je zmago- Slovenije v SUP-u bo tudi letos več zabav, ki jih valni oder zgrešil za nekaj desetink. Med ka- pripravlja lokal Čolnarna. Novost bo vsekakor nuistkami sta se v finale uvrstili tudi Alja organizirano kresovanje, ki ga bo popestrila Kozorog (8. mesto) in Nina Bizjak (9. mesto). zimzelena Neda Ukraden. Vsekakor dober ra- Dobro so v članski konkurenci nastopili tudi zlog za obisk na zadnji dan aprila. mladinci. Predvsem Nejc Polenčič, Sara Belin- Andrej Humar Stefan Hengst, Peter Kauzer in Niko Testen Darovalci za œasopis Opraviœilo Obvestilo

V obdobju od 12. 11. 2018 do 15. 2. 2019 so 100 številka Solkanskega časopisa 1001 je izšla z enote- Naslednja številka 1001 solkanskega časopisa densko zamudo zaradi objektivnih težav. prispevali darovalci 95 evr. Prispevali so: bo izšla 21. junija. Članke in fotografije je treba Abrahamsberg Andrej, Bergoč Zdenka, Bitežnik oddati najkasneje do 31. maja na e-naslov: Jug Anamarija, Hvalič Cvetko, Kodermac Boris V naslednji øtevilki [email protected]. Slike naj bodo lo- in Pavlin Jožef čene od besedila v jpg formatu in opremljene s Zahvaljujemo se vsem darovalcem, posebno sedaj, Darinka Kozinc, Pogovori s krajani Solkana - Marinko Pintar podnaslovom in avtorjem fotografije. ko je časopis v barvnem tisku in zato dražji. Vidojka Harej, Izlet solkanskih upokojencev ob dnevu žena. Urednica: 040-754-905.

ISSN 2335-4143 Popravki Solkanski časopis si lahko ogledate tudi na Izdaja: KS Solkan V zadnji številki časopisa se nam je primerila Rajmund Kolenc nam je poslal pripombe na čla- spletni strani www-solkan.si. Zanjo: Jana Herega, predsednica KS Solkan neljuba napaka, za katero se avtorici knjižnega nek Katarine Vuga in Andreja Černeta o gostilni Obiščite nas tudi na spletu in uživajte v Urednica: mag. Inga Miklavœiœ Brezigar prvenca ISKRENA Zarji Trkman iskreno opra- na Sveti Gori, objavljen v prejšnji številki časo- barvnih fotografijah naših sodelavcev. Uredniøki odbor: Jana Herega, Joæef Leban, vičujemo. Njeno knigo smo imenovali ZAZNA- pisa. Za obnovo gostilne in ureditev muzejske mag. Darinka Kozinc, dr. Branko Maruøiœ, zbirke prve svetovne vojne je namreč pobudo MOVANA in s tem avtorico čustveno prizadeli. Transakcijski račun, na katerega lahko Boæa Hvala, Joæko Markiœ Njen članek o Solkanskem mizarju Jožefu Pri- dalo Turistično društvo Nova Gorica v sodelo- Jezikovni pregled: Anja Mugerli nakažete prispevek: jonu, ki ga je poslala za prejšnjo številko časo- vanju z Goriškim muzejem, kar v članku ni bilo Tisk in oblikovanje: Grafica Goriziana - Gorica pisa, objavljamo v tokratni številki. omenjeno. KS SOLKAN 01284 - 6450831390 Naklada: 1.500 izvodov - april 2019