Lucija-Čok-HIC-ET-NUNC-AUDE-2020.Pdf
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
HIC ET NUNC AUDE HIC ET NUNC AUDE PB 1 Lucija Čok Lucija Čok Ustanovitev Univerze na Primorskem v času in prostoru koper, 2020 Lucija Čok HIC ET NUNC AUDE! Ustanovitev Univerze na Primorskem v času in prostoru Knjižnica annales majora Odgovorna urednica: Vida Rožac Darovec Izdelava kazala: Jadranka Cergol in Jana Volk Recenziji: Darja Mihelič in Stane Pejovnik Prevajanje: Doris Sodja (ang.), Tina Čok (ita.) Lektoriranje: Tina Rožac Oblikovanje in prelom: Manca Švara Fotografija na naslovnici: Ivan Levac Ostale fotografije: Zdravko Primožič/FPA Založnik: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Založba Annales Prva e-izdaja tiskane izdaje iz 2013. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na: www.zdjp.si/majora Finančna podpora: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in sponzorji: MAKRO 5 GRADNJE, TRINGRAD NOVA, SIMA TRADE, TISKARNA VEK, A. MLINAR D. O. O. Študentska organizacija Univerze na Primorskem, Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=37782019 ISBN 978-961-6732-45-1 (pdf) To knjigo posvečam ob prvem desetletju obstoja Univerze na Primorskem nje- nim študentkam in študentom, saj predstavljajo njeno bodočnost in njeno moč. Da bi mladost, vedrina in ustvarjalni zagon spremljali njihov študij, kot sta vztrajnost in pričakovani cilj vodila ustanovitelje univerze ob njenem nastanku! Lucija Čok, prva rektorica UP HIC ET NUNC AUDE 6 7 K AKO OPISATI NASTAJANJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM? isati zgodovino neke ustanove me postavlja kot avtorico tega dela Ppred dilemo: naj se držim togega, kronološko oblikovanega zaporedja podatkov – naj torej posežem po opisu, postopkih in metodi dogodkovne zgodovine – ali naj izberem epistemološki pristop in se trudim postaviti do- gajanja v srednji čas, torej z določenim odmikom od suhih podatkov in časa njihovega nastanka in z razumevanjem njihovega pomena v spreminjajočem se svetu. Ker nisem zgodovinarka in mi tudi ljubezen do zgodovine pri tem ne more prav veliko pomagati, menim, da je moj položaj ob snovanju tega dela nekje med individualno izkušnjo in družbenim dogajanjem. Vključenost raziskovalke v čas in prostor dogajanja pa ne sme iztiriti raziskovalne meto- de. Zato je cilj tega dela ostati v okviru problemsko zastavljenega zgodovi- nopisja, opis dogajanja pa naj sloni na raziskovalno ustreznih pripomočkih. Analizo arhivskih virov, torej kroniko, je mogoče dopolniti s strukturiranimi intervjuji in vprašalniki v perspektivi celostnega videnja obdobja, ki ga želimo opisati. Odgovori na vprašanja neposredno vpletenih v nastajanje univerze so mi omogočili uvid v mnenja in stališča drugih in ta so se srečevala z mojimi videnji o ustanavljanju Univerze na Primorskem. Za njen nastanek je nepo- sredno zaslužna večja skupina ljudi, vendar je družbeno in kulturno okolje, v katerem je nastajala, veliko širše in v njem je morala obstajati potreba in želja, da je do te ustanovitve prišlo. V tem zornem kotu skupnega pogleda na bližnjo preteklost je bilo mogoče predvsem z dialogom med receptorji do- gajanja vsaj približno predstaviti celoto. Ker pa nikoli objekt zgodovinopisja ni izčrpan, tudi opis ustanovitve Univerze na Primorskem ni. Mnogi ude- leženi v procesu nastajanja tretje slovenske univerze bodo v tej monografiji 6 7 našli vrzeli, ugotavljali drugačne interpretacije ali uvideli druga, tu morda izpuščena dejstva. Prav v tem je poseben čar memorije, s pomočjo katere si vsak med nami prilašča lastno interpretacijo istega fenomena. Vsem, ki so s svojimi nasveti, zapisi ali objavami ter z izpolnjevanjem vprašalnika o nastan- ku univerze doprinesli k vsebini tega dela, se na tem mestu najlepše zahvalju- jem. S svojim prispevkom so omogočili širšo in bolj objektivno interpretacijo dogajanja predvsem v času tik pred ustanovitvijo univerze. MonografijaHic et nunc aude! (lat. Drzni si – tu in zdaj!) je nastala kot odgo- vor mnogim, ki se še danes sprašujejo, ali je bilo v primorskem prostoru mogo- če ustanoviti univerzo že mnogo prej. Zgodovinska dejstva temu pritrjujejo. Iz ozkega zornega kota naroda lahko ugotovimo, da je minilo skoraj stoletje med spomenico tržaških in goriških intelektualcev, ki so želeli postaviti prvo sloven- sko univerzo v Trst, in ustanovitvijo primorske univerze v letu 2003. Vendar se je intelektualni kapital tako v Istri kot na Tržaškem in Goriškem nabiral kar nekaj stoletij. V obmejnem prostoru so stičišča prav posebne civilizacije začeli graditi umetniki, kot sta bila Janez iz Kastva ali Vittore Carpaccio, usmerjali veliki protestanti, če omenimo le Primoža Trubarja in Matijo Vlačića, utrdile italijanske akademije 17. in 18. stoletja ter bogatilo trijezično učiteljišče, ki je nastalo leta 1875 v Kopru in delovalo vse do leta 1909. To je le nekaj prebliskov preteklosti, ki nam omogočajo, da bolje razume- mo sedanjost. Prostor ob zahodni slovenski meji je danes z mesti in somestji nekakšen “megapolis”, ki ga na ozemlju Italije zaznamujejo kar štiri univerze in mednarodni raziskovalni center na Padričah, na ozemlju Slovenije pa dve univerzi, več enot raziskovalnih inštitutov in samostojne fakultete. Pretakanje idej in kultur, večjezičnost in kulturna raznolikost so iz stoletja v stoletje gra- dili humus, na katerem so nastali ti centri znanja. Drznimo si postaviti tudi odprto misel in ustvarjalnost med načela delovanja hiše znanja in kulture, ki je nastala v slovenski Istri šele konec drugega tisočletja! Lucija Čok V Kopru, december 2012 8 9 Z AHVALA sem sodelavkam in sodelavcem, kolegom in kolegicam, ki so poka- Vzali interes in voljo, da po osmih letih delovanja univerze vložijo v njen razvoj zaupanje, svetovanje in razvojno kritiko se najlepše zahvaljujem. Ure in dnevi, ki sem jih preživela z njimi bodisi v živo kot v virtualnih, tele- fonskih in elektronskih stikih, so mi bili v veselje in spodbudo. Zahvaljujem se tudi zgodovinarju Salvatorju Žitku za pomoč pri strokovnem svetovanju in obema recenzentoma, Darji Mihelič in Stanetu Pejovniku, za skr ben pregled in oceno dela. Brez sponzorjev (makro 5, sima trade, šoup, tringrad nova) in podpo- re založnika (Zgodo vin sko društvo za južno Primorsko, Založba Annales) tega dela ne bi bilo mo goče objaviti. Kot vedno ste univerzi stali ob strani. 8 9 HIC ET NUNC AUDE HIC ET NUNC AUDE 10 11 SLIKA 1: Med morjem in oblaki! Pevci Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem z dirigentom Ambrožem Čopijem. Arhiv šoup. HIC ET NUNC AUDE HIC ET NUNC AUDE SAMO OBSTATI NE SMEš Ko zadiši po svobodi, odpri široko oči. Če dobra misel te vodi zajemi polne dlani. Če najdeš svoje korake je prav vseeno kam greš. Lahko letiš med oblake, samo obstati ne smeš. Ko zadiši po svobodi, povej kar misliš, na glas. Če prava misel te vodi si našel svoj najboljši čas. Lahko odkrivaš svetove, nikoli vsega ne veš. Lahko izzivaš bogove, samo obstati ne smeš. Ko zadiši po svobodi zagrabi vse kar želiš. Če modra misel te vodi lahko neskončno živiš. Lahko izzivaš življenje, sprašuješ vse, kar ne veš. Himna Univerze na Primorskem Nevednost pa je trpljenje, Besedilo: Drago Mislej – Mef, zato obstati ne smeš. uglasbitev: Ambrož Čopi 10 11 PO SLEDEH SPOMINA Pogled v zgodovino izobraževanja primorskih intelektualcev niverza, še posebej evropska, je tisočletje in več stara ustanova po- Usebnega pomena. Književna šola Preslav (Bolgarija), kot zarodek uni verze, je nastala v 9. stoletju, univerze v Parizu, Oxfordu, Bologni pa v 11. stoletju. Slovenske univerze so veliko mlajše, ljubljanska se približu- je svojemu prvemu stoletju, mariborska je v četrtem desetletju, goriška ‒ v sedanji obliki organiziranosti1 ‒ je nastala pred kratkim, primorska pa ima skoraj desetletje za seboj. Vse slovenske univerze imajo zarodke v starejših ustanovah: akademijah, posvetnih in verskih visokih šolah; primorska, na primer, v koprskih akademijah (med 16. in koncem 18. stoletja). Ti nastav- ki za kasneje nastalo visokošolsko ustanovo so pomembni, kajti pomembno je vse, kar se je zgodilo v preteklosti. /Preteklost/ namreč vpliva na potek naše- ga življenja danes in bo po vsej verjetnosti vplivala nanj tudi v bodoče (Luthar, 1997, 10). V luči zgodovinskega razumevanja danosti lahko tudi trdimo, da je usta- novitev Univerze na Primorskem med največjimi projekti, ki jih je država Slo- venija namenila primorskemu prostoru po konstituiranju svoje državnosti. Ta zgodovinska odločitev je tesno povezana z vsem, kar se tudi danes dogaja na Univerzi na Primorskem. Država je s tem posegom v obmejni prostor postavi- la središče in stičišče znanja in vedenja posameznikov, ki utrjujejo skupnost na 1 Predhodnica Univerze v Novi Gorici je bila Fakulteta za znanosti o okolju, ustanovljena 24. 9. 1995, leta 1998 pa preimenovana v Politehnika Nova Gorica in z njenim preoblikovanjem, junija 2010, Univerza v Novi Gorici. 13 HIC ET NUNC AUDE lokalni, državni ali tudi širši zemljepisni ravni. Proces je ireverzibilen, je dose- žek skoraj stoletje trajajočih prizadevanj mnogih primorskih intelektualcev in njihovih podpornikov. To preteklost je potrebno poznati, da bi bolje razumeli sedanjost, kajti: Preteklost je povsod okrog nas in prežema vse, kar je povezano z nami. Preteklost je pomembna, včasih celo bolj kot si zasluži, in zato ji je skoraj nemogoče ubežati (Luthar, prav tam). Mesto Koper je sicer bilo že v renesansi in času humanističnega pre- poroda žarišče kulturnega dogajanja in stičišče intelektualne moči. V 14. stoletju, na primer, je v Kopru že obstajala mestna šola gramatike, na ka- teri so poučevali učitelji iz Italije, Istre,