Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Peto leto mandata

23. december 2016 – 23. december 2017

www.predsednik.si VSEBINA

I. NAMESTO UVODA 3 II. NEPOSREDNO IZVRŠEVANJE PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE 4 Predlaganje kandidatov za osrednje državne institucije 4 Srečanja s predstavniki institucij 5 Zunanja politika 14 Vrhovni poveljnik obrambnih sil 38 Državna odlikovanja 40 Postavitev veleposlanikov 41 Predaja poverilnih pisem tujih veleposlanikov 41 Četrto srečanje štirih predsednikov 42 III. KLJUČNI POUDARKI 43 Sprava 43 Sporočilo miru in strpnosti 48 Slovenija 2030 53 Med mladimi 56 Spodbujanje odličnosti 62 Spodbujanje socialne povezanosti 79 Zdravstvo 83 Med ljudmi 90 Kultura in umetnost 108 Šport 120 IV. POMEMBNE PODROBNOSTI 125 Izpolnjene obljube 125 Dobrodelno 128 Novosti 131 Predsednik je rekel 132 V. STATISTIKA 137

2 I. NAMESTO UVODA

V pričujočem poročilu je precej vestno zabeleženo in opisano moje delo v zadnjem, petem letu predsedniškega mandata. Kot se je izkazalo z voljo ljudi na predsedniških volitvah pozno jeseni tega leta, gre v pričujočem poročilu za opis mojega dela v sklepnem letu prvega predsedniškega mandata.

Dovolim si misliti, da je bila nedavno dosežena zmaga na predsedniških volitvah in dobljen vnovični mandat za opravljanje te pomembne državniške dolžnosti zelo povezana z mojim dotedanjim trudom, v vseh petih letih. Dejstvo, da mi je uspelo ponoviti mandat v razmerah, ki so doma in v mednarodnem prostoru zelo nenaklonjena takemu podvigu, si razlagam s tem, da nikoli, tudi v petem letu mojega mandata, nisem spregledal bistvenega – da sem dolžan po najboljših močeh služiti ljudem, ki jih predstavljam.

Ljudje in moj odnos do njih so bili v središču mojega dela. Njim, njihovim stiskam, strahovom , navdušenju, hrepenenju, kritikam in pohvalam je bilo posvečeno domala vse moje prizadevanje. V poročilu bo pozoren bralec seveda opazil, da sem poleg tega opravljal in opravil vse naloge, ki so mi zaupane z zakoni in ustavo. V tujini sem se trudil okrepiti vlogo in ugled naše države. Vse to. Toda ves čas sem bil, sem in bom osredotočen na ljudi, ki mi jih je bilo in mi jih bo čast predstavljati.

V tem smislu kampanja zares ni bila nekaj posebnega. Bila je samo podaljšek tistega, kar sem počel ves čas. Toda, toda. Moram podčrtati nezamenljivo in nenadomestljivo izkušnjo z 763 kilometri prehojene poti po dolgem in počez po Sloveniji. Najprej sem se čudil, potem pa sem bil pravzaprav hvaležen medijem, da so večinoma spregledali posebnost in razsežnost tega edinstvenega tipa kampanje.

Tako sem večino poti ostal nemoten, sam z mojo ekipo in več tisoč ljudmi s katerimi smo se srečevali. V dobrih treh tednih hoje sem bil deležen prijaznosti in podpore, ki je bržkone nikoli več ne bom. To je bila tako pristna in čudovita izkušnja, da jo bom kolikor mi bosta dopuščala čas in telesna pripravljenost, rade volje sem in tja, vsaj za pokušino, ponovil.

3 II. NEPOSREDNO IZVRŠEVANJE PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE

PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA OSREDNJE DRŽAVNE INSTITUCIJE

Tudi v letu 2016 je predsednik republike Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal v izvolitev kandidatke in kandidate za pomembne državne funkcije. Osrednja pozornost je bila namenjena presoji in izboru kandidatov za štiri mesta sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skupaj z imenovanjem dveh novih sodnikov ustavnega sodišča v preteklem letu sta se tako zamenjali kar dve tretjini sodnikov najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Izbor v posameznih postopkih je tako kot sicer sledil skrbni preučitvi predlaganih kandidatur, opravljenim pogovorom s kandidati ter večkratnim posvetovanjem z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnosti v državnem zboru.

Državni zbor je predlagane kandidate in kandidatke za ustavne sodnike imenoval v prvem krogu glasovanja. Na ta način je bilo zagotovljeno nemoteno nadalnje delovanje Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

V letošnjem letu so bili v državnem zboru na predlog predsednika republike izvoljeni:

• izr.prof.dr. Matej Accetto za sodnika ustavnega sodišča • red.prof.dr. Rajko Knez za sodnika ustavnega sodišča • ddr. Klemen Jaklič za sodnika ustavnega sodišča • akad.prof.dr. Marijan Pavčnik za sodnika ustavnega sodišča • Miša Zgonec Rožej za sodnico Stalenga arbitraženga sodišča v Haagu • Milan Birsa za člana Državnotožilskega sveta • Izr.prof.dr.Katja Filipčič za članico Državnotožilskega sveta • Ljubica Kosmovski Fojkar za članico Državnotožilskega sveta • Igor Lučovnik za člana Državnotožilskega sveta

Do zdaj je predsednik republike državnemu zboru predlagal kandidate in kandidatke za skupno 33 najodgovornejših funkcij osrednjih institucij doma in na ravni Evropske unije. V 30 primerih so bili predlagani kandidati in kandidatke izvoljeni v prvem krogu. To gotovo ne bi bilo mogoče brez aktivnega in zglednega sodelovanja s poslanskimi skupinami državnega zbora.

Uveljavitev javne predstavitve kandidatov

V lanskem letu je predsednik republike v postopkih predlaganja najodgovornejših funkcionarjev države uvedel novost, javno predstavitev kandidatov. Kandidati predsednika republike se predstavijo javnosti, še preden o njih dokončno odloča državni zbor. V letošnjem letu so se javne predstavitve nadaljevale, saj se je potrdilo in uveljavilo prepričanje, da krepijo preglednost postopkov izbora kandidatov in povečujejo zaupanje javnosti v izbiro najodgovornejših nosilcev javnih funkcij. Javnost ima tako priložnost še pred izvolitvijo pobliže spoznati kandidate za najpomembnejše funkcije v državi, kandidatom pa je na ta način omogočeno, da se javnosti neposredno predstavijo ter odgovorijo na morebitna vprašanja.

4 SREČANJA S PREDSTAVNIKI INSTITUCIJ

Predsednik republike je tudi v tem letu nadaljeval uspešno prakso pogovorov in srečanj s predstavniki državnih institucij, osrednjih interesnih organizacij pa tudi z visokimi funkcionarji na evropski ravni.

Slovenija je lahko na vstop v Evropsko unijo in evrsko območje ponosna

Na osrednji prireditvi ob 10. obletnici uvedbe evra v Republiki Sloveniji, ki je potekala na Banki Slovenije, je predsednik republike v slovesnem nagovoru poudaril, da smo lahko upravičeno ponosni na vstop v Evropsko unijo in evrsko območje. Čeprav je prevzem evra sovpadal s prvimi znaki finančne krize in je bilo pozneje mogoče slišati, da nam bi bilo lažje, če bi imeli lastno valuto. » Banka Slovenije in ministrstvo za finance sta ob prevzemu evra izvrstno opravili nalogi, pomembno vlogo pa je odigrala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je preprečila neupravičene podražitve«.

Posebej je izpostavil prepričanje, da danes sicer različen ekonomski položaj držav članic in nasprotni pogledi glede prilagajanja spremenjenim razmeram v svetu močno vplivajo na prihodnost evra, vendar bodo članice Evropske unije zmogle pravočasno najti prave rešitve.

Za uspešno delo institucij države pomembna ustrezna raven pravne in politične kulture

Predsednik republike se je na povabilo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kot gostitelja srečanja udeležil mednarodne konference najvišjih upravnih institucij v Evropski Uniji. Konferenca je gostila več kot 50 gostov iz 25 držav EU, sodnike vrhovnih in ustavnih sodišč s področja upravnega prava, sodnike Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Predsednik republike je v nagovoru spomnil na nedavna uspešna imenovanja sodnikov ustavnega sodišča in vodstev državnega tožilstva in vrhovnega sodišča, kar neprecenljivega pomena za okrepitev zaupanja

5 ljudi v institucije pravne države. »Lani je Slovenija obeleževala 25. obletnico samostojnosti, letos 25 let njenega diplomatskega priznanja. V tem času je postala demokratična država, odprta in povezana z Evropo in svetom. A čas gospodarske, socialne in moralne krize je razgalil slabosti tranzicije in zamajal zaupanje ljudi v institucije pravne in politične države,« je dejal predsednik republike, ter hkrati opozoril, da smo se v tem času naučili, da sama ustanovitev institucij samostojne države ni dovolj za njen uspešen razvoj - izjemnega pomena sta tudi pravna in politična kultura in zavedanje, da lahko tisti, ki skrbijo za izvrševanje zakonov, to počnejo uspešno le z zaupanjem javnosti.

Ohranjati moramo našo skupno zavezanost evropskim vrednotam

Na pogovoru s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice , g. Nilsom Muižnieksom, je gost predstavil delovanje Sveta Evrope za človekove pravice in posebej izpostavil eno osrednjih in perečih vprašanj - migracijsko in begunsko problematiko ter varstvo človekovih pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev. V tem kontekstu je posvaril pred prehitrim prenavljanjem mednarodnih konvencij, saj bi v trenutnem ozračju taka posodabljanja lahko pripeljala do zmanjševanja ravni zaščite človekovih pravic.

Predsednik Pahor je poudaril, da se danes Evropa sooča z vse preveč pomembnimi izzivi, zato se moramo med seboj razumeti in se podpirati ter tako prispevati k miru in stabilnosti, hkrati pa ohranjati našo skupno zavezanost evropskim vrednotam, kot so solidarnost in spoštovanje človekovih pravic. Skupaj sta ocenila, da se pojavljajo zaskrbljujoči trendi, ki ogrožajo demokracijo, pravno državo in človekove pravice, ter soglašala, da je tembolj potreben konstruktiven in celovit dialog ter zavedanje, da si moramo vsi prizadevati za isti cilj, za boljšo in odgovorno prihodnost.

Največ kršitev na področju delovno pravne zakonodaje

Ob predstavitvi Letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2016 sta se predsednik republike in varuhinja ga. Vlasta Nussdorfer skupaj s sodelavci v daljšem pogovoru med drugim dotaknila stanja človekovih pravic, ugotovljenih problemov in morebitnih rešitev ter vlogi institucij predsednika republike in varuha pri iskanju le-teh.

Varuh človekovih pravic RS ugotavlja, da se stanje na področju varstva človekovih pravic v Republiki Sloveniji izboljšuje, da pa je posebno veliko kršitev še vedno zaznati na področju delovnopravne zakonodaje. Po eni strani gre za neusklajeno zakonodajo, ki ne predvideva konkretnih sankcij, hkrati pa je izvajanje pristojnosti inšpekcijskih služb zaradi kadrovske podhranjenosti žal velikokrat neučinkovito. V pogovoru je bilo prav tako opozorjeno na kršitve, povezane z delovanjem institucij pravne države in dolgotrajnimi sodnimi postopki. Sogovornika sta spregovorila tudi o novo nastajajoči zdravstveni zakonodaji in potrebnih spremembah.

6 Postavljeni temelji za uspešno delo novega samostojnega organa v prizadevanjih za odpravo diskriminacije in večjo enakopravnost v Sloveniji

Predsednik republike se je v letošnjem letu dvakrat srečal z g. Miho Lobnikom, Zagovornikom načela enakosti, ki je bil kot samostojen in neodvisen državni organ ustanovljen z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo in je formalno začel delovati 1. januarja 2017.

7 Na prvem srečanju v začetku leta je Zagovornik predsednika republike seznanil s pogoji, v katerih ta organ trenutno deluje in predstavil objektivne prostorske, kadrovske in tehnične težave, povezane z neustrezno višino finančnih sredstev glede na zakonsko zahtevane naloge in pristojnosti. Predsednik republike je izrazil podporo prizadevanjem zagovornika za vzpostavitev primernih pogojev za delo, zato je Urad predsednika republike z vsebino pogovora seznanil Generalni sekretariat vlade in Ministrstvo za finance.

Drugo srečanje je bilo namenjeno predstavitvi Letnega poročila Zagovornika načela enakosti za leto 2016. Zagovornik je pojasnil, da je bilo največ pobud in prijav na podlagi osebne okoliščine invalidnosti in spola. Diskriminacija se dogaja na različnih področjih, največ na področju dela in zaposlovanja ter na področju socialne zaščite, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom, neredko tudi v vzgoji in izobraževanju. Predsednik republike je izrazil zadovoljstvo, da se razmere za delo zagovornika počasi izboljšujejo in pozdravil njegovo pripravljenost, da z bodočimi aktivnostmi kljub začetnim težavam postavi temelje za uspešno delo novega samostojnega organa v prizadevanjih za odpravo diskriminacije in večjo enakopravnost v Sloveniji.

Integriteta Komisije za preprečevanje korupcije je odvisna od dela vodstva komisije in prizadevanj njenih članov

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je skupaj z obema namestnikoma ob predstavitvi Letnega poročila o delu Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2016 med drugim opozoril, da je komisija v preteklem letu zabeležila večje število prejetih prijav. Skupaj z nekaterimi rezultati mednarodnih raziskav, ki v zadnjih letih vendarle kažejo pozitivne trende glede korupcijskih tveganj v Sloveniji, to lahko po mnenju predsednika KPK ocenimo kot izboljševanje splošnega stanja na tem področju. Kot poseben uspeh je izpostavil spletno orodje Erar, ki omogoča spremljanje denarnih tokov subjektov javnega sektorja.Poročilo sicer izpostavlja glavna področja, na katerih je bila aktivnost komisije v preteklem letu največja.

Predsednik Pahor je ponovno poudaril, kako pomembno je uspešno delo komisije za stanje na področju korupcijskih tveganj v Sloveniji in za zaupanje javnosti v njeno delo. Pri tem je posebej izpostavil pomen preventivne dejavnosti komisije. Predsednik Pahor in člani senata KPK so soglašali, da je integriteta Komisije za preprečevanje korupcije kot samostojnega in neodvisnega organa odvisna v prvi vrsti od dela vodstva komisije in skupnih prizadevanj njenih članov. Predsednik republike je izrazil upanje, da bodo s skupnim napori in delom izpolnili visoka pričakovanja javnosti glede preprečevanja korupcije.

Občine izpolnile poslanstvo, zaradi katerega so bile ustanovljene

To je bilo eno od osrednjih sporočil predsednika republike na kongresu slovenskih občin v Podčetrtku. Ocenil je, da je projekt lokalne samouprave eden uspešnejših projektov slovenske družbene in politične tranzicije. V času največje gospodarske in socialne krize so županje in župani s svojim delovanjem in zlasti z vizijo razvoja znatno pripomogli k temu, da je bilo med ljudmi več optimizma in se je gospodarska kriza v kakovosti njihovega življenja poznala manj, kot bi se sicer. V nadaljevanju je predsednik Pahor izpostavil pomen povezovanja občin in dejal, da je to začetek procesa regionalizacije, a še zdaleč ni dovolj: »Brez zakonske podlage tega naravnega procesa ne vidim.« V razpravi so župani ocenili, da je regionalizacija projekt, ki je odvisen od politične volje, temeljiti pa mora na skupnem interesu - delati v dobro ljudi in presegati posamezne lokalne interese.

8 Predsedniku Pahorju so se zahvalili, da jih je februarja lani na Brdu pri Kranju povabil na konferenco Slovenija 2030. Po njihovem mnenju je dialog med državnimi institucijami in lokalno samoupravo nujen, da bodo lahko občine še naprej prispevale k enakomernemu razvoju Slovenije.

Ob 110 obletnici organiziranega lovstva na Slovenskem

Predsednik republike je ob tem pomembnem jubileju sprejel vodstvo Lovske zveze Slovenije, eno najstarejših organizacij civilne družbe na Slovenskem, ki združuje in povezuje okoli enaidvajsettisoč slovenskih lovcev. Predsedniku republike so predstavili zbornik razprav, člankov, spominov in pričevanj z naslovom “Slovenski lovci v vojni za Slovenijo”, ki so ga pripravili ob 25-letnici vojne za Slovenijo kot dokument o prispevku članov lovske organizacije k slovenski samostojnosti. Predstavili so tudi svoje dosedanje delo, upravljanje s populacijami divjadi v Sloveniji, Modri odsevnik – akcijo za zmanjševanja števila prometnih nesreč, povezanih z divjadjo, problematiko izumiranja populacije risa in projekt ohranitve divjega petelina. Predsednik republike je Lovski zvezi Slovenije čestital ob bližajoči se 110. obletnici ustanovitve in se njenim članom zahvalil za vlogo, ki so jo imeli v času osamosvojitve. Vodstvu in vsem članom zveze se je predsednik Pahor zahvalil tudi za vse, kar delajo na področju zaščite divjadi in narave ter za ozaveščanje ljudi glede potrebe po zaščiti naravnega prostora za divjad.

9 V oktobru se je predsednik republike udeležil slovesnosti ob 110-letnici organiziranega lovstva na Slovenskem in se v slavnostnem nagovoru navzočim zahvalil za njihovo plemenito poslanstvo. Ladu Bradaču, predsedniku Lovske zveze Slovenije, pa je v luči lanskih praznovanj 25. obletnice samostojnosti in letošnjih obeleževanj 25. obletnice mednarodnega priznanja Republike Slovenije podaril slovensko zastavo, simbol naše enotnosti.

Predsednik Pahor na Trgu Evrope: “Ideja somestja obeh Goric je unikat v EU”

Predsednik republike je bil osrednji govornik otvoritvenega dogodka “Naša Evropa”, ki pomeni uraden začetek izvajanja aktivnosti v okviru projektov celostnih teritorialnih naložb (CTN). Dogodek so simbolno

10 pripravili na Trgu Evrope, na meji med slovensko Novo Gorico in italijansko Gorico. Čestital ob zagonu dveh projektov, ki “dokazujeta, da je stvari moč premakniti naprej.” Dragocenost današnjega dogodka, je dejal, je v tem, “da med ljudmi na obeh straneh meje, ki je ni”, spodbudi razpravo o prihodnosti Evropske unije. “Pri tem ne smemo oklevati pri nobenem še tako majhnem koraku za uresničitev velike ideje o somestju dveh Goric, ki vključuje tudi Šempeter in Vrtojbo,” je poudaril predsednik republike in dodal, da “ideja o somestju v vsej Evropi - vse od Baltika na severu do Mediterana na jugu - nima ne precedensa ne primerjave.” Predsednik republike je izrazil zavedanje, da bo do popolne uresničitve te zamisli potrebnega še veliko trdega dela, zato je pozval vse udeležene in civilno družbo, da izkoristijo vsako priložnost za razvoj, poglobitev in uresničitev velike vizije o somestju dveh Goric. Sklenil je s spodbudo združenju EZTS GO, da pripravi Belo knjigo o prihodnosti somestja obeh Goric, saj bi tak dokument utegnil pomagati odločevalcem v obeh državah pri nadaljnjem razvoju in uresničevanju projektov v kraju, kjer smo danes podoživeli “imeniten trenutek, ko se je Evropa združila.”

“Prispevki za slovenski nacionalni program II”

Predsednik republike je z uvodnim prispevkom sodeloval na posvetu “Prispevki za slovenski nacionalni program II”, ki ga je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Najvišja znanstvena ustanova pri nas ga je organizirala, da bi zaznamovala 30. obletnico 57. številke Nove revije in odprla razpravo o prihodnosti slovenskega naroda v prenovljeni Evropi.

Med organizatorji posveta sta bila akademika Niko Grafenauer in Tine Hribar, ki sta sodelovala pri pripravi 57. številke Nove revije. Po besedah takratnega urednika Grafenauerja je znamenita številka prinesla novo koncepcijo slovenstva. Članke je prispevalo šestnajst avtorjev, ki so se med drugim zavzeli za dosledno spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti. Temu primeren je bil odziv oblasti. Razmišljanja piscev prispevkov za slovenski nacionalni program so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. Takratna oblast je sprva ostro napadla avtorje in njihove ideje, a se pozneje odločila za drugo taktiko. Javnim napadom in obsodbam je sledil premislek komunističnega bloka, ki je spoznal, da mora za ohranitev oblasti vstopiti v dialog z idejami, ki so jih ljudje že sprejeli za svoje. Sledil je odmik od Beograda in začetek navezovanja na demokratičen evropski prostor. Minilo je trideset let in Slovenija je močno zasidrana v evropski povezavi, a za nacionalno dobrobit moramo tudi danes poskrbeti sami. Predsednik republike Borut Pahor, je spregovoril o Ljubljanski pobudi, saj je prepričan, da je za dolgoročni obstoj in krepitev povezave potrebna tudi njena institucionaln

11 Uvodni prispevek predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

MISLITI S SVOJO GLAVO, MISLITI EVROPSKO

V svojem nastopu bom podčrtal vzajemnost, prežetost nacionalne ideje in evropske ideje pred tridesetimi leti in aktualnost vzajemnosti in prežetosti nacionalne ideje in evropske ideje danes, 30 let po tem. Zavzel se bom, da bolj pogumno razmišljamo s svojo glavo, vendar - enako kot pred 30. leti - v evropskem kontekstu.

Ko so sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja Prispevki za slovenski nacionalni program utemeljili zgodovinsko potrebo po osamosvojitvi Slovenije, so hkrati poudarjali njen evropski kontekst. Drugače povedano, zamisli o slovenski naciji ni navdihovala težnja po nacionalistični osamitvi, marveč želja po osamosvojitvi in pridružitvi demokratičnim evropskim narodom in državam.

Ta odlična presoja je bila tudi odločilna. Slovence in Slovenijo je po razglasitvi lastne države, njeni vojaški obrambi in diplomatskem priznanju, takoj strateško usmerila v evropski združevalni proces. Leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Samo nekaj let kasneje je vstopila tudi v Evro območje in Schengensko območje, skratka v jedrno skupino držav Evropske unije. Površni opazovalec bi utegnil zato napačno vzklikniti, da je glede usode nacije in države tako rekoč konec zgodovine in da bo vse po tem samo še njeno samodejno recikliranje.

Finančna, begunska in varnostna kriza Evropske unije so v zadnjih letih tako površno sklepanje postavile pod velik vprašaj. Ne gre samo za manj predvidljivo prihodnost Slovenije v Evropski uniji, temveč za bistveno manj predvidljivo prihodnost Evropske unije same. Tvegam mnenje, da so prej omenjene krize tudi posledica neučinkovitosti obstoječe institucionalne ureditve EU.

Sprejemam kritiko, da za to nimam čvrstih in neizpodbitnih dokazov. Kljub temu vztrajam pri tej oceni in ugotavljam, da je za dolgoročni obstoj in krepitev Evropske unije potrebna tudi njena institucionalna reforma.

Nedavno so vodilni predstavniki Evropske unije ponovno podčrtali, da v obstoječih razmerah začetek razprave o institucionalni reformi EU ni niti koristen, niti mogoč. Zaradi krepitve nezaupanja do EU same, ki ga ilustrirata tudi rastoča pojava populizma in nacionalizma ter vračanje pozornosti k nacionalnim državam naj bi taka razprava tovrstne strasti samo podkrepila. Ne pravim, da deloma nimajo prav. Dolžan pa sem opozoriti, da je to zelo pasivno odzivanje na zaskrbljujoče procese erozije Evropske unije in da bo prej ali slej napočil čas, ko bo potrebno sprejeti razumno tveganje za alternativo temu dogajanju.

Ne znam dokončno presoditi, ali smo podpisniki Ljubljanske pobude za nov ustavni postopek in za nov osnutek pogodbe o ustavi Evropske unije, izbrali najboljši čas. Osebno pa mislim, da se je Evropska unije glede njene sedanjosti in prihodnosti že znašla v položaju, ko je prav zaradi njene pospešene erozije čas za tako pobudo vselej pravi čas.

V tem smislu je mogoče do določene mere vleči vzporednice med tedanjimi Prispevki za slovenski nacionalni program in Ljubljansko pobudo. Spričo prelomnosti in referenčnosti prispevkov, se zdi taka primerjava vsaj zaenkrat precej domišljava. Vendar podpisnikov Ljubljanske pobude ni gnalo stremljenje po nekem političnem ali intelektualnem prestižu, po zgodovinskih vzporednicah s prispevki ali podobni vzgibi.

K pripravi osnutka nove pogodbe o ustavi in zlasti k podpisu Ljubljanske pobude nas je silila obstoječa

12 vsestranska mlačnost, ki nemočno in malodušno spremlja obstoječo krizo Evropske unije in njeno negotovo prihodnost.

Kljub temu je za današnjo potrebo vendarle mogoče potegniti nekaj vzporednic med Prispevki sredi 80 let prejšnjega stoletja in Pobudo 30 let kasneje. Bistveno je, da sta oba dokumenta nastala v času, ko se je zdelo samoumevno nadaljevanje nekega sistema nemogoče.

V obeh primerih so oz. potekajo procesi, ki silijo prav v obratno smer od alternativnih zamisli v Prispevkih in v Pobudi. In tretjič, čas, v katerem sta obe pobudi trčili na dvom in celo ostro kritiko javnosti, se je zdel sprva zelo napačen. Iz zgodovinske retrospektive pa je vsaj za prispevke danes nedvomno mogoče reči, da so prišli v roke Slovencem ob najboljšem času.

V času, ko so se mnogi drugi jugoslovanski narodi v vrhuncu krize šele idejno iskali, smo Slovenci imeli zamisel o svoji prihodnosti. Ki smo jo, kot rečeno, že takrat postavili v evropski kontekst. Zelo si želim, da bi bilo mogoče čez 30 let vsaj približno enako reči tudi za pomen Ljubljanske pobude.

Po mojem mnenju je velik pomen Ljubljanske pobude v tem, da je presekala intelektualno in politično molčečnost glede alternativ razkrajanju Evropske unije.

Sploh ni bistveno, ali se načelni podporniki te pobude v celoti strinjajo z vsemi njenimi določbami. Bistveno je, da razumejo potrebo po gnetenju intelektualne in politične moči in poguma za sprožitev novega ustavnega procesa.

Vem, da mnogi voditelji Evropske unije menijo, da obstoječa Lizbonska pogodba zadošča za premagovanje sedanjih izzivov. Menijo, da jo je potrebno le bolj vešče uveljaviti. Tudi s tem se deloma strinjam. Najbolj pa me vznemirja njihova ocena, da bi morebitna skupna evropska razprava o novi ustavi zdaj samo pospešila njen razpad. Če bi se taka ocena izkazala za točno, potem je absolutno jasno, da tudi bolj vešče in bolj uspešno uveljavljanje sedanje Lizbonske pogodbe ne bo rešilo poglabljajoče krize.

V tem smislu smo torej prišli do točke, ko se razmišlja o pravem času za prave zamisli. To je legitimna razprava, vendar se mora vedno znova zavedati, da so napačne zamisli že na delu v napačnem času. Pretirano odlašanje z razumnim tveganjem glede alternative bi se utegnilo zgodovinsko pokazati za usodno.

Bistvo Ljubljanske pobude je oživitev, renesansa Evropske unije. Ljubljanska pobuda si prizadeva za nov ustavni postopek. Predlaga tudi osnutek besedila nove ustave, vendar je ta hip vsaka posamezna določba manj pomembna od zamisli, da dolgoročno Evropska unija lahko obstane in se okrepi le pod pogojem pomembnejših institucionalnih sprememb, ki morajo imeti ljudsko in demokratično legitimacijo.

Če se zdi, da je mogoče prišla prehitro, ne bomo podpisniki in vsi, ki jo podpirajo, nič jezni, če se bo v razumnem roku vendarle zazdela potrebni večini kot dobra zamisel. Seveda so mogoči tudi drugačni razvoji evropske geopolitike. Kot predsednik republike sem že večkrat izjavil, da se bomo Slovenci in Slovenija uspešno znašli v slehernih pogojih, vendar bi bilo za nas in za druge evropske narode lažje in bolje, če bi bili zavoljo miru, varnosti in blaginje priče renesansi Evropske unije.

13 ZUNANJA POLITIKA

V letu 2017 je predsednik republike okrepil svoje mednarodne aktivnosti v vzpostavljanje prijateljskih odnosov z vsemi državami v svetu in ohranjanju iskrenega političnega dialoga tudi o najbolj perečih vprašanjih. Zaradi aktualnih razmer v Evropi in svetu je nujno pomembna krepitev političnega dialoga, ustvarjanje zaupanja ter nujnosti sprotnega reševanja odprtih bilateralnih ter regionalnih vprašanj po mirni poti in v skladu z mednarodnim pravom. Slovenska evropska in zunanja politika mora biti tudi v prihodnje instrument miru, prijateljstva in vsestranskega sodelovanja z vsemi narodi in državami.

Koledarsko leto je predsednik pričel s svečanim podpisom Ljubljanske pobude, ki odpira razpravo o prihodnosti Evrope s predlogom nove evropske ustave “The new draft treaty for the constitution of the European Union”. Ta dokument je nastal v okviru mednarodne konference “The new constitutional process for the European Union”, ki je bila aprila lani v Ljubljani. Na konferenci so slovenski in tuji gostje razpravljali o večplastni krizi EU in ustavnih odgovorih nanjo. Predsednik republike podpira pobudo za razpravo o ustavi Evropske unije, ki jo vidi kot novo poglavje v prihodnosti Evropske unije.

14 15 16 Predsednik republike je leto nadaljeval z delovnim in spoznavnim obiskom v Republiki Avstriji, kjer se je prvič srečal z novoizvoljenim predsednik Avstrije dr. Alexandrom Van der Bellnom. Predsednika sta se zavezala, da se bosta zavzemala za ohranitev odličnih sosedskih odnosov med državama. V pogovoru sta največ pozornosti posvetila prihodnosti Evrope, saj sta oba zelo naklonjena evropski ideji in njenemu nadaljnjemu razvoju. Soglašala sta, da je potrebno z evropskim projektom nadaljevati in ga tudi izboljšati, da bo tako bolje ustrezal potrebam in željam ljudi. V tem kontekstu je predsednik republike novoizvoljenega predsednika Avstrije seznanil z Ljubljansko pobudo ter ga povabil k sodelovanju v razpravi o novem institucionalnem okviru Evropske unije, kar je slednji z veseljem sprejel.

Sledil je delovni pogovor predsednika republike s slovenskimi poslankami in poslanci v Evropskem parlamentu, kjer so se vsi strinjali, da je zaupanje v institucije Evropske unije močno načeto in da se evropski državljani počutijo odtujeni od Evropske unije. Potrebno in vredno se je potruditi za njihovo zaupanje in ponovno najti skupne točke, ki povezujejo vse države članice.

Predsednik je poslancem predstavil tudi Ljubljansko pobudo. Predsednik se zaveda mnogih njenih pomanjkljivosti, poudarja pa njeno bistveno prednost. Je ena redkih pobud evropske civilne družbe za nov začetek ustavnega procesa. Gre za krepitev zaupanja v skupno Evropo in pripravljenost za njeno nadgradnjoo.

17 Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta, Brdo pri Kranju, 30. januar 2017

Spoštovani doajen diplomatskega zbora, ekscelence,

sprejmite vnovične najboljše želje za leto, ki se je začelo. Vsem narodom in državam, ki jih predstavljate, želimo miru, svobode in napredka. V imenu Republike Slovenije v tem smislu poudarjam odločno in iskreno privrženost vsestranski poglobitvi našega prijateljstva in sodelovanja.

Ekscelence, izkoriščam to imenitno priložnost, da se kratko in jasno opredelim do najpomembnejših zadev.

Prvič. Najprej glede splošnih razmer v Sloveniji. Naša država gospodarsko in socialno okreva. Menim, da bi morali obstoječo politično stabilnost še podjetneje izkoristiti za strukturne spremembe, ki naj trajneje okrepijo gospodarski razvoj, vsestransko varnost in socialno še posebej. Glede tega se Slovenija premika v pravi smeri, vendar počasi. Ocenjujem, da se je treba glede tega podvizati. Za čase in razmere, ki utegnejo nastati je za Slovenijo vitalnega pomena, da je za hujše stresne situacije bolj pripravljena, kot je bila glede tega leta 2008.

Drugič. Glede mednarodnega miru in varnosti. Očitno je, da se četrt stoletja po velikih in obetavnih družbenih spremembah, ki so bile povezane s padcem Berlinskega zidu in koncem hladne vojne, začenja neko novo manj stabilno, bolj negotovo in nepredvidljivo obdobje. Ocenjujem, da smo se znašli v položaju, ko zmoremo nakopičene regionalne in svetovne probleme rešiti samo s skupnim naporom celotne mednarodne skupnosti. Govorim o zelo

18 iskreni privrženosti mirnemu reševanju sporov in nadaljnjem povezovanju in sodelovanju vsega sveta. Ne govorim o novi razdelitvi interesnih sfer. To bi bilo vračanje v staro geopolitiko, ki v osnovi ne obeta nič dobrega. Svet 21. stoletja si zasluži kaj boljšega. Varnost v tej globalni situaciji ocenjujem za najpomembnejšo dobrino, ki ji je potrebno posvetiti maksimalno pozornost. Dejavniki tveganja se spreminjajo, spremeniti se mora tudi naš celovit odgovor na ta izziv. Glede Slovenije naj ponovim moje prepričanje, da nemudoma potrebujemo posodobitev celotnega nacionalnega varnostnega sistema. Slovenija si bo kot članica Evropske unije in Zveze NATO aktivno prizadevala za krepitev vsestranskega zaupanja med vsemi relevantnimi igralci v mednarodni skupnosti. Najsi bom kot predsednik republike še tako prepričan v mirno reševanje sporov, sem dolžan kot vrhovni poveljnik obrambnih sil ugotoviti neodložljivo potrebo po večjih vlaganjih v Slovensko vojsko in njeno pripravljenost za izvedbo domačih nalog in nalog v okviru vojaškega zavezništva.

Tretjič. Glede prihodnosti Evropske unije. Za evropske državljane, za narode in države Evropske unije, ki verjamemo v koristnost evropskega povezovanja, je napočil čas, ko moramo tistim, ki se zavzemajo za vrnitev k nacionalnim politikam in celo za razpad Evropske unije, dati jasno alternativo. Menim, da je ena od takih alternativ vseevropsko gibanje za sprožitev novega ustavnega postopka, ki naj na koncu procesa predloži novo evropsko ustavo v sprejem državam članicam. Vem, da se to sliši zelo pogumno, toda vsaka neodločenost, vsako malodušje je zelo pogubno. Nikoli nismo potrebovali združene in močne Evropske unije, kot jo sedaj in jo za prihodnost. Razdeljeni smo šibki. Samo povezani lahko v spremenjenih razmerah 21. stoletja uveljavimo naše vrednote in naše interese. Navznoter in navzven. Zato se zavzemam za začetek novega ustavnega procesa. Vem, da se sliši skoraj nerealno. Vendar je to edini način, da damo jasno alternativo sedanjemu malodušju in vzponu nacionalističnih politik. V vsakem primeru moram jasno podčrtati, da bo v prihodnjih letih v primeru tako imenovane regionalizacije znotraj Evropske unije Slovenija storila vse, kar je v njeni moči, da ostane v najbolj jedrnem delu Evropske unije, ob boku Francije in Nemčije.

Četrtič. Glede urejanja odnosov v sosedstvu Evropske unije. V zadnjem času se je okrog Evropske unije nakopičilo večje število kriznih situacij, ki jih Evropejci zaenkrat relativno slabo urejamo. Nastopil je čas, ko moramo modro, premišljeno, ampak tudi veliko bolj odločno kot doslej reševati eno krizo za drugo, sicer se nam bo zgodilo, da nas bodo dodatno politično in varnostno izčrpavale. Brexit, odnosi z Rusijo, uveljavitev Minsk 2 v Ukrajini, dialog s Turčijo, smelejša politika glede rešitve Bližnjevzhodne krize, vprašanje načina soočanja in pokončanja ISIS in drugih terorističnih organizacij, stabilnost Severne Afrike, z Libijo na čelu in tako dalje. V zadnjih letih je bilo, skratka, proizvedeno več problemov, kot smo jih uspeli rešiti. Če se hočemo osredotočiti na renesanso Evropske unije, moramo vzporedno reševati in rešiti probleme v soseščini. Glede tega pričakujem tako od skupnih evropskih institucij kot od politik držav članic več smelih zamisli in aktivnosti. Slovenija je nedvomno pripravljena pri tem sodelovati po najboljših močeh.

Petič. Glede Brexita. Slovenija si želi, da bi britanska vlada v pogajanjih s pristojnimi oblastmi Evropske unije izpogajala pošten sporazum za in v medsebojno korist. Zelo pomembno pa je, da ta pogajanja ne bodo pretirano obremenila

19 siceršnjih potrebnih reform Evropske unije in njenega učinkovitega dela. Ne mislim sicer, da je Brexit tehnično vprašanje, toda ne smemo dopustiti, da bi postal tako eminentno politično vprašanje, da nam bi zaradi ukvarjanja z njim zmanjkalo časa, volje in energije za krepitev Evropske unije in njene uspešnosti. Vitalnega pomena je, da v naslednjih letih Evropski uniji uspe dokazati pred svojimi državljani svojo koristnost in nenadomestljivost za mir, varnost in blaginjo evropskih državljanov.

Šestič. Glede evropske valute EVRA. Slovenija si bo z drugimi članicami monetarne unije prizadevala, da bi po obetavnih reformah, ki so bile sprožene pred nekaj leti glede monetarne in fiskalne unije, sedaj in v prihodnje z njimi intenzivno nadaljevali. Ni prepričljivih razlogov za njihovo odlašanje. Skupna valuta je ena največjih pridobitev skupne evropske politike in njeno graditev je potrebno znova intenzivneje nadaljevati.

Sedmič. Glede skupne begunske politike. Izkazalo se je, da lahko le enotna oziroma skupna begunska politika prepreči vrednostni razkroj in fizični razpad schengenskega območja oziroma varovanje zunanjih meja Evropske unije. Slovenija v okviru prerazporeditve sprejema begunce in azilante v skladu s svojimi zmožnostmi. Ocenjujem, da glede skupne begunske politike še nismo naredili zadostnih korakov, da bi smeli utemeljeno sklepati, da nas upravljanje s tem problemom ne more več paralizirati. Več kot bo skupne evropske politike, manj bo enostranskih ukrepanj posameznih držav. Velja se potruditi.

Osmič. Glede vloge in pomena Zveze NATO. Za Slovenijo je pomembno, da Zveza NATO zagotavlja kolektivno varnost. Že vse od padca Varšavskega pakta se ugiba o njenih spremembah in prilagoditvah, celo o njeni obsoletnosti. Slovenija smatra Zvezo NATO za pomemben dejavnik naše varnosti in primerne vojaške moči za obrambo zavezniških interesov. V tem smislu bo skupaj z drugimi državami članicami vneto iskala načine njene posodobitve.

Devetič. Glede sosedstva. Slovenija dobro razume, da se njena evropska in zunanja politika začenja v odnosih s sosednjimi državami. Zagotavljam vam, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bodo ti odnosi najbolj iskreni, prijateljski in vsestranski. Glede odnosov s sosednjimi štirimi državami me zlasti v letošnjem letu znova nekoliko bolj skrbi ohranitev dobrih in prijateljskih odnosov s sosednjo Hrvaško. Vsakomur je jasno, da je različno stališče obeh držav do dolžnosti spoštovanja odločitve arbitražnega sodišča glede poteka meje zelo velik problem. Slovenija pričakuje, da bo sodišče izreklo končno sodbo in da bo v skladu z mednarodnim pravom ta obvezna za obe državi. Temu ni kompromisa. Kompromis je bil arbitražni sporazum sam. Zavzemam se, kot prijatelj, kot sosed, kot nekdo, ki bo vedno ostal skupaj, ne glede na okoliščine v katere bomo padli, da storimo vse za to, da to prijateljstvo, to sosedstvo, te okoliščine ohranimo in še naprej gojimo v korist obeh narodov, zato se zavzemam, toda se obe strani vzdržita slehernih ravnanj in izjav, ki bi v pričakovanju odločitve arbitražnega sodišča lahko poslabšali odnose. Storiti moramo vse, da ohranimo zelo težko prigarano medsebojno zaupanje, ki pa je zraslo prav s podpisom tega arbitražnega sporazuma in zelo sprostilo in poglobilo odnose med obema sosednjima državama.

20 Desetič. Glede razmer na Zahodnem Balkanu. Slovenija je tudi s slovensko-hrvaško iniciativo Brdo Brijuni temu področju posvetila posebno pozornost in bila z vsemi državami v regiji in Evropi ter svetu relativno uspešna. Jasno pa je, da bi zapleti glede arbitražnega sporazuma vzeli Sloveniji in Hrvaški moralno avtoriteto za vodenje tega nadvse občutljivega projekta. Poleg tega bi propadel pomemben zgled, kako naj sosednje države rešujejo ozemeljska in druga občutljiva vprašanja. Hočem reči, da bo razplet uveljavitve arbitražnega sporazuma pomembno določal razmere na Zahodnem Balkanu. Jaz si želim, da jih v najboljši smeri. Sicer mislim, da si je potrebno intenzivno prizadevati, da Zahodni Balkan ne postane gojišče geopolitičnih konfliktov med Rusijo in Zahodom, med drugim bi take razmere pripeljale do položaja, v katerem bi bila enotnost Bosne in Hercegovine pod velikim vprašajem. Slovenija pa meni, da si je potrebno z modernizacijo daytonskega sporazuma in podporo spremembam ustave prizadevati za evroatlantsko perspektivo te centralne zahodnobalkanske države.

Enajstič. Glede temeljnih vrednot naše evropske in zunanje politike. Bolj kot kadarkoli prej poudarjamo mirno reševanje vseh sporov, medsebojno spoštovanje, strpnost in potrebo po večjem občutku za družbeno enakost. Menim, da je v okviru koncepta trajnostnega razvoja ta socialna razsežnost premalo razumljena. Večanje socialnih razlik in globalno zavedanje te nepravičnosti štejem za najpomembnejši sprožilec nestabilnosti v sodobni mednarodni skupnosti.

Na koncu. Slovenija nima z nobeno od držav v svetu odprtega tako zahtevnega političnega vprašanja, da to ne bi bilo rešljivo z dialogom in po mirni poti. Slovenija si prizadeva, da bi imela po svetu čim več prijateljev. Slovenska evropska in zunanja politika bo tudi v prihodnje instrument miru, prijateljstva in vsestranskega sodelovanja z vsemi narodi in državami.

Tako kot velika večina drugih držav bo tudi Republika Slovenija veliko pozornost posvetila dobremu sosedstvu, poglobitvi zaupanja in sodelovanja z državami v obeh osrednjih integracijah, Evropski uniji in NATU, odnosom s strateškimi partnerji. Prizadevali pa si bomo za poglobitev odnosov tudi s tistimi državami, ki so bile doslej zaradi teh ali onih objektivnih razlogov dlje od naše politične in gospodarske pozornosti. Ohranitev mednarodnega miru in varnosti je naša naloga številka ena. Dolžni smo jo odločno in modro opraviti tudi v imenu naših otrok in vnukov.

Ekscelence, dovolite mi, da ob tej priložnosti spomnim, da Slovenija letos praznuje 25. obletnico mednarodnega priznanja in vzpostavitve diplomatskih odnosov s ključnimi partnerji v mednarodnem okolju. Letos 22. maja bomo praznovali 25. obletnico članstva Republike Slovenije v OZN. Vsem, ki so takrat v Sloveniji in v partnerskih državah pripomogli k temu diplomatskemu vrhuncu slovenskega osamosvajanja, želim ob tej priložnosti izreči izraze iskrene hvaležnosti.

Ekscelence, za konec vas prosim, prenesite na začetku letošnjega leta še enkrat moje najboljše želje suverenom vaših držav z iskrenim upanjem v krepitev našega medsebojnega zaupanja, prijateljstva in sodelovanja v korist ljudi, ki jih predstavljamo.

Predsednik republike je svoje mednarodne aktivnosti nadaljeval s turnejo Nemčija – Rusija – Ukrajina.

21 Turnejo je predsednik pričel z delovnim obiskom v Zvezni republiki Nemčiji, kamor ga je povabil predsednik Joachim Gauck, kot zadnjega voditelja, preden je prepustil državniške obveznosti svojemu nasledniku. Predsednik se je v okviru obiska srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel.

22 Sledil je uradni obisk v Ruski federaciji na povabilo Predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina. Predsednika sta govorila predvsem o aktualnih zunanjepolitičnih temah in dogajanju v mednarodni skupnosti, s posebnim poudarkom na ohranitvi premirja v Siriji. Posebno pozornost sta posvetila razmeram v vzhodni Ukrajini in iskanju možnosti konkretnega napredka pri uresničevanju sporazumov iz Minska. Predsednika sta spregovorila tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, boju proti terorizmu, razmerah na Zahodnem Balkanu in o drugih mednarodnih temah. Predsednik republike je poudaril, da imata Slovenija in Rusija tradicionalno dobre odnose, ki bi se lahko še izboljšali, pogoj za to pa je umiritev razmer v vzhodni Ukrajini in uveljavitev dogovora iz Minska. Zato je predsednik dejal, da v dobri veri in kot prijatelj obe strani poziva k čimprejšnji prekinitvi ognja. Umiritev in ureditev razmer bo vodila k ukinitvi sankcij in končno k izboljšanju odnosov Ruske federacije z Evropsko unijo in Zvezo NATO, je ocenil predsednik republike.

Predsednika je na obisku spremljala 40-članska gospodarska delegacija, podpredsednika vlade Karl Erjavec in Dejan Židan ter minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. V navzočnosti obeh predsednikov je bilo v Kremlju podpisanih več sporazumov.

V okviru uradnega obiska se je predsednik republike srečal tudi s predsednikom vlade Ruske federacije Dmitrijem Medvedjevom ter z gubernatorjem Sankt Peterburga Georgijem S. Poltavčenkom. Predsednik se je ob priložnosti obiska udeležil tudi poslovnega dogodka z naslovom “Pogled v prihodnost: nove možnosti sodelovanja z Evropo”, kjer je nagovoril slovensko in rusko poslovno skupnost.

23 Predsednik republike je turnejo zaključil z delovnim obiskom v Ukrajini, kjer se je srečal s predsednikom Ukrajine Petrom Porošenkom. Predsednik Porošenko se je zahvalil za “trdno in zanesljivo” podporo ukrajinski suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti ter izrazil hvaležnost za stališče predsednika Pahorja glede ohranjanja evropske enotnosti. Predsednik Pahor je poudaril, da si bo Slovenija kot prijateljica Rusije in Ukrajine še naprej prizadevala, da bi prišlo do takega razvoja, ki bi v doglednem času prinesel izboljšanje odnosov med Evropo in Rusijo, hkrati pa tudi mir, varnost in blaginjo prijateljske Ukrajine.

Mednarodne aktivnosti je predsednik republike nadaljeval z udeležbo na 53. Münchenski varnostni konferenci v bavarski prestolnici. Gre za najpomembnejšo varnostno konferenco na svetu, kjer odločevalci in strokovnjaki s področij varnosti in zunanje politike razpravljajo o trenutnih in prihodnjih političnih in varnostnih izzivih v mednarodni skupnosti. Osrednje teme panelnih razprav na letošnji konferenci so bile povezane z aktualnimi političnimi in varnostnimi razmerami v Evropi in svetu. Ob robu konference se je predsednik sestal s številnimi pomembnimi voditelji, med njimi: s predsednikom Republike Poljske Andrzejem Dudo, s predsednikom Republike Finske Saulijem Niinistöm, z novim ameriškim

24 podpredsednikom Michaelom Pencem, s predsednico Republike Estonije Kersti Kaljulaid, s predsednikom deželne vlade Bavarske Horstom Seehoferjem, s prvim podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom, z zunanjim ministrom Irana Mohammadom Javadom Zarifom, s predsednikom Vlade Črne gore Duškom Markovićem.

Sledil je povratni uradni obisk predsednika Republike Poljske Andrzeja Dude v Republiki Sloveniji. V luči prizadevanj predsednika republike za ohranjanje miru in stabilnosti v regiji Zahodnega Balkana se je predsednikoma na delovnem kosilu pridružil tudi predsedujoči Predsedstva BiH Mladen Ivanić. V okviru obiska sta se predsednika srečala tudi s slovenskimi gospodarstveniki in se udeležila zaključka poljsko- slovenskega investicijskega foruma. Predsednika sta si ogledala Stari grad Celje in v grajskem parku slovesno odkrila klop prijateljstva med obema državama. Klop v Celju je dvanajsta (12) klop prijateljstva, ki jih Predsednik Republike Slovenije s svojimi gosti odkrije ob uradnih obiskih predsednikov v Sloveniji v trajen spomin na srečanje in dobre medsebojne odnose.

25 Na povabilo predsednika republike je Slovenijo obiskal senator Združenih držav Amerike John McCain, eden najvplivnejših in najuglednejših ameriških politikov in nekdanji ameriški predsedniški kandidat. Obisk senatorja McCaina je potekal v luči praznovanja 25-letnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike. Predsednik Pahor in senator McCain sta potrdila zavezanost nadaljnjemu odličnemu sodelovanju med državama in se skupaj udeležila tradicionalne slovesnosti »Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva« v Andražu nad Polzelo in nagovorila prisotne.

V maju se je predsednik republike udeležil VII. konference “To Be Secure (2BS Forum)” v Budvi v Črni gori. Glavni namen udeležbe predsednika Pahorja na tej konferenci je bil izraz podpore Slovenije skorajšnjemu članstvu Črne gore v Zvezi NATO, ki je pomemben prispevek k varnosti v evroatlantskem prostoru. Predsednik republike se je udeležil otvoritve foruma in s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović in predsednikom Črne gore Filipom Vujanovićem sodeloval v predsedniški razpravi z naslovom “Svoboden narod mora ljubosumno varovati svojo svobodo pred pastmi vplivanja drugih držav”

Ob 25. obletnici članstva Slovenije v Organizaciji združenih narodov (OZN) je predsednik republike obiskal sedež OZN v New Yorku. Tam se je ločeno srečal s predsednikom generalne skupščine OZN Petrom Thomsonom in z generalnim sekretarjem OZN Antóniom Guterresom. Predsednik republike se je v okviru obiska udeležil tudi slovesne obeležitve 25-letnice članstva Slovenije v OZN, ki je potekala v obliki

26 sprejema za visoke goste iz Sekretariata OZN, stalnih predstavništev držav članic pri OZN ter slovenske skupnosti v New Yorku. Predsednik Pahor je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je Slovenija ponosna članica mednarodne skupnosti držav, ki želi dokazati, da ni bistveno, kako velika je država, pač pa kako velike ideje ima. Dogodka sta se udeležila tudi generalni sekretar OZN Guterres ter predsednik GS OZN Thomson.

Kasneje v maju, je sledil prvi uradni obisk zveznega predsednika Republike Avstrije dr. Alexandra van der Bellena v Sloveniji, ki je bila tretja država, po Švici in Nemčiji, ki jo je uradno obiskal, odkar je 26. januarja letos na mestu predsednika države zamenjal Heinza Fischerja. Avstrijskega predsednika sta ob obisku v Ljubljani spremljala deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser in največja gospodarska delegacija v zadnjih letih, ki jo je vodi predsednik avstrijske gospodarske zbornice Christoph Leitl.

27 Sledil je povratni uradni obisk predsednika republike v Litvi, ki je potrdil dobre in prijateljske odnose med državama ter interes za nadaljnjo krepitev sodelovanja na vseh področjih, vključno z gospodarskim in varnostnim, saj gre za partnerski državi, ki ju povezuje članstvo v EU in NATO. Državi razumeta medsebojne potrebe in se na njih tudi odzivata (pomoč Litve Sloveniji v času migrantske krize, napotitev slovenskih vojakov v Latvijo v okviru NATO-ve okrepljene vnaprejšnje prisotnosti).Predsednik se je v okviru obiska srečal tudi s predsednikom Seimasa (Parlamenta) Republike Litve gospodom Viktorasom Pranckietisom.

V mesecu juniju je na povabilo predsednika republike Slovenijo obiskal predsednik Deželne vlade Svobodne države Bavarske Horst Seehofer. Glavni poudarki obiska so bili na vsebinah gospodarskega sodelovanja in vprašanjih regionalnega povezovanja ter sodelovanja na področju izobraževanja.

Predsednik republike se je nato na posebno vabilo novoizvoljenega predsednika Republike Srbije Aleksandra Vučića, v Beogradu z njim sestal na dan njegove inavguracije. Predsednik republike se je s srbskim predsednikom Vučićem na delovnem obisku srečal na ta dan v znamenju prijateljskega in medsebojnega zaupanja ter nadaljevanja odličnih odnosov med državama.

28 Predsednik je pot nadaljeval v Madridu, kjer se je sestal s španskim kraljem Felipejem VI., s katerim sta, v madridskem muzeju Reina Sofía, enem najpomembnejših umetnostnih muzejev na svetu, skupaj odprla razstavo “Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala”. Predsednika republike je na otvoritvi razstave spremljal tudi minister za kulturo Anton Peršak. Obisk je bil pomemben korak v smeri potrditve in nadgradnje že sedaj razvejanih dvostranskih odnosov med Slovenijo in Španijo, ki v letošnjem letu obeležujeta 25. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Predstavitev multidisciplinarnega slovenskega umetnostnega gibanja v eni od osrednjih španskih in svetovnih kulturnih ustanov je že sama po sebi velik dogodek za promocijo slovenske kulture v Španiji.

29 Predsednik republike je ob robu obiska v Madridu obiskal košarkarski kamp Luke Dončiča, kjer je več kot 100 (sto) mladih košarkarskih talentov med šestim in šestnajstim letom spoznavalo in nadgrajevalo svoje košarkarsko znanje. Luka Dončič je košarkar v prvi španski ligi in velja za enega največjih evropskih in svetovnih talentov. Obisk je s svojo večplastno politično, kulturno in športno dimenzijo dosegel znatno medijsko odmevnost v tiskanih, elektronskih in TV medijih.

Konec junija se je predsednik republike, na povabilo predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar- Kitarović, v Dubrovniku, udeležil vrha predsednikov držav in vlad članic Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP). Z vrhom, ki so se ga udeležili tudi srbski predsednik Vučić, črnogorski predsednik Vujanović, kosovski predsednik Thaçi, predsedujoči Predsedstvu BiH Ivanić, makedonski predsednik Ivanov in bolgarski premier Borisov ter drugi visoki predstavniki trinajstih sodelujočih držav, je Hrvaška sklenila predsedovanje Procesu sodelovanja v jugovzhodni Evropi v obdobju 2016-2017, Slovenija pa je s 1. julijem 2017 prevzela enoletno predsedovanje za obdobje 2017-2018. Ob robu zasedanja, se je predsednik republike na dvostranskem srečanju sestal tudi s hrvaško predsednico Kolindo Grabar- Kitarović, kjer sta glede na nespremenjeni stališči obeh držav o spoštovanju arbitražnega sodišča sklenila, da je v teh okoliščinah toliko bolj pomembno nadaljevanje njunega dialoga in medsebojnega zaupanja ter dialoga med državama.

30 V začetku meseca julija se je predsednik republike, na povabilo predsednika Republike Poljske Andrzeja Dude in predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović, udeležil vrha Pobude treh morij v Varšavi na Poljskem. Neformalna Pobuda treh morij je namenjena krepitvi srednjeevropskega sodelovanja in povezovanja severa in juga – od Baltskega do Jadranskega in Črnega morja.

V razpravi z naslovom “Čezatlantski odnosi” je predsednik Pahor predstavil svoj pogled na odnose med Zahodom in Rusko federacijo. Ob robu zasedanja se je predsednik republike na kratko srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ga skupaj s prvo damo Melanio Trump povabil na obisk v Slovenijo. Predsednik Trump je vabilo z sprejel z naklonjenostjo.

31 Sledilo je četrto trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki ga je tokrat gostil zvezni predsednik Republike Avstrije dr. Alexander Van der Bellen, v Salzburgu. Na srečanju so predsedniki veliko pozornost namenili prihodnosti Evrope po Rimski izjavi, sprejeti marca 2017 ob 60. obletnici Rimske pogodbe. Izjava začrtuje v prihodnjih desetih letih naslednje cilje: varna Evropska unija (EU), EU blaginje in trajnostnega razvoja, socialna EU in močnejša EU v svetu. Predsedniki so razpravljali o njej v luči nedavnega junijskega Evropskega sveta in začetka pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU. Razpravljali pa so tudi o razmerah v regiji Jugovzhodne Evrope. Gostiteljica prihodnjega srečanja, leta 2018, bo Slovenija.

V mesecu avgustu je predsednik sprejel dve delegaciji kongresnikov in senatorjev ZDA. Predsednik republike je z letošnjimi srečanji z najpomembnejšimi predstavniki ameriške politike obeležil 25. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Tako je že aprila v Sloveniji gostil ameriškega senatorja Johna McCaina in se v juliju v Varšavi srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.

32 Predsednik republike se je v septembru udeležil neformalnega srečanja skupine Arraiolos, ki ga je letos gostila predsednica Republike Malte Maria Luisa Coleiro Preca. V okviru letošnjega srečanja sta potekali dve delovni zasedanji: “Ohranjanje socialne Evrope v okolju plenilske globalne ekonomije” in “Soočanje z varnostnimi izzivi v evromediteranski regiji”.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je oktobra na posebno povabilo predsednika Češke republike Miloša Zemana udeležil slovesnosti ob češkem državnem prazniku, ki ga obeležujejo 28. oktobra. Ob tej priložnosti je predsednik Zeman predsedniku Pahorju vročil najvišje češko odlikovanje, “Red belega leva”, kot priznanje češke države za zasluge za poglobitev in izboljšanje slovensko-čeških odnosov in za izjemne zasluge za Češko republiko. Na slovesnosti so odlikovanja prejele tudi druge eminentne osebnosti, med njimi nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder in nekdanji župan Dunaja Michael Häupl.

Novembra se je predsednik republike na delovnem pogovoru sestal s predsednikom Republike Albanije Ilirjem Meto. Predsednika sta v pogovoru izmenjala stališča o razmerah v regiji in spregovorila o odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo.

33 Pobuda Brdo Brijuni Process

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović sta letos, na Brdu pri Kranju, gostila srečanje voditeljev Brdo Brijuni Process. Letošnjega srečanja so se udeležili voditelji: Aleksandar Vučić, Filip Vujanović, Dragan Čović, Hashim Thaci, Gjorge Ivanov, Bujar Nishani, posebni gost konference pa je bil predsednik Zvezne republike Nemčije Frank-Walter Steinmeier. S tokratnim srečanjem voditeljev Brdo Brijuni Process sta želela voditelja pobude, slovenski predsednik in hrvaška predsednica, okrepiti zaupanje ter zavezanost k stabilnosti in spravi v regiji Jugovzhodne Evrope. Zaradi aktualnih razmer v Evropi in svetu je nujno pomembna krepitev političnega dialoga, ustvarjanje zaupanja ter nujnosti sprotnega reševanja odprtih bilateralnih ter regionalnih vprašanj po mirni poti in v skladu z mednarodnim pravom. Na srečanju so bili sprejeti tudi sklepi, v katerih so se voditelji zavezali k spoštovanju vladavine prava in k izogibanju nacionalistične retorike. Predvsem pa so ponovili, da bodo odprta vprašanja reševali po mirni poti in v skladu z mednarodnim pravom in načelom dobro sosedskih odnosov, da bi dosegli pošteno in pravično rešitev. Slovenija in Hrvaška sta se na srečanju zavezali, da bosta nadaljevali z močno podporo državam regije pri približevanju evroatlantskim integracijam. Voditelji so se tudi dogovorili, da bo srečanje voditeljev Brdo-Brioni procesa v letu 2018 potekalo v Makedoniji.

34 KLOP MIRU, POVEZOVANJA IN PRIJATELJSTVA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v trajen spomin na srečanja z državniki, ki se na njegovo povabilo mudijo na uradnem obisku v Republiki Sloveniji, skupaj z njimi odkrije »klop miru, povezovanja in prijateljstva«.

V času od začetka njegovega mandata so se »predsedniške klopi« v svojih neposrednih parkovnih umestitvah in še bolj v simbolnem pomenu uveljavile kot spominska obeležja, ki bodo trajno spominjala na dobre odnose med dvema državama ter mimoidočim ponudile mesto za počitek, postanek in razmislek.

V letu 2017 je predsednik republike na zemljevid dodal novo klop. Ob uradnem obisku predsednika Republike Poljske v Republiki Sloveniji sta predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik Poljske Andrzej Duda s soprogama slovesno odkrila klop prijateljstva med obema narodoma. Postavitev klopi na celjskem gradu ima simbolno izhodišče, saj je Ana Celjska, predstavnica rodbine grofov Celjskih, postala poljska kraljica - prav lani, leta 2016, smo obeleževali 600. obletnico njene smrti.

V predsedniškem mandatu 2012 – 2017 je tako sedaj v slovenskih prostor umeščenih dvanajst klopi.

35 Odločitev stalnega Arbitražnega sodišča v Haagu o meji med Slovenijo in Hrvaško

Konec junija je Arbitražno sodišče, ki je odločalo o meji med Slovenijo in Hrvaško, določilo mejo na kopnem in na morju. Odločba je dokončna, brez možnosti pritožbe, državni pa jo morata implementirati v šestih mesecih.

36 Izjava predsednika republike ob izreku sodbe, 29. 6. 2017

“Slovenija je lahko zadovoljna, da je danes Arbitražno sodišče dokončno določilo celotno državno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Zadovoljna je lahko tudi s potekom same meje, tako na kopnem kot na morju. Naj obe oceni tudi kratko utemeljim.

Prvič, odločitev za Arbitražno sodišče se je po 18 letih neuspešnih poskusov izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja.

Drugič, za interese Slovenije glede poteka meje na kopnem in morju, na podlagi 18 letnih neuspešnih iskanj rešitev, nobena druga ne bi prinesla za nas boljše rešitve.

Prav tako ne dvomim, da utegnejo biti tudi drugačne ocene. To je pri sleherni odločitvi vsakega sodišča pričakovano. Toda moje zelo iskreno mnenje je, da se bomo v prihodnje z iskreno hvaležnostjo spomnili današnje zgodovinske odločitve Arbitražnega sodišča. Ne samo zaradi končne določitve stika z odprtim morjem. Na osnovi mednarodnega prava in za obe državi pomembnih okoliščin je sodišče določilo danes, 29. junija 2017 najpravičnejšo možno mejo med državama.

Ta hip si komajda lahko predstavljamo, kako zelo pomemben trenutek živimo - tako obe državi, Slovenija in Hrvaška, celotna regija, Evropa in vsa mednarodna skupnost. Po mirni poti smo rešili problem, ki je do podpisa Arbitražnega sporazuma l. 2009 močno obremenjeval odnose med sosednjima dvema državama. Po podpisu sporazuma v Stockholmu, incidentov, kot smo jih poznali 18 let, tako rekoč ni bilo več. Slovenci in Hrvati smo se v zadnjih osmih letih razvadili živeti v popolnem miru, varnosti, dobrem sosedstvu in zavidljivem prijateljstvu.

Dejstvo, da je Hrvaška enostransko odklonila uveljavitev odločitev Arbitražnega sodišča jo v skladu z mednarodnim pravom in načelom elementarne pravičnosti ne odvezuje k njegovemu spoštovanju. Slovenija si bo prizadevala, da bosta obe državi v iskrenem dialogu našli miren način za uveljavitev sodbe.

Gledano strateško imata obe državi enkratno priložnost, da enkrat za vselej zapreta vprašanje državne meje in s tem enega od pomembnih virov morebitne napetosti in nestabilnosti. Obema državama daje možnost, da se s tem rešenim vprašanjem v celoti posvetita krepitvi odločnega sosedstva in vsestranskega sodelovanja, miru in stabilnosti v regiji in širše. To je priložnost in odgovornost, ki jo zavoljo nas in prihodnjih rodov ne smemo zamuditi.

Že jutri bom o tem govoril s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović v Dubrovniku. Ko sva se danes dopoldne pogovarjala po telefonu, še ne vedoč za odločitev sodišča, sva oba menila, da morda dialog nikoli ni bil tako pomemben, kot prav zdaj. Povsem jasno je, da po tem najinem srečanju ne bo glede stališča obeh držav prav nič drugače. Toda morebitna odločitev enega ali drugega, da stornira vabilo oziroma da povabilo zavrne zaradi današnje odločitve bi bil velik korak nazaj. Odločila sva se za korak naprej. Dialog bo v naslednjih mesecih bistvenega pomena. Dogovor o uveljavitvi poteka meje bo izdaten napor.

To delo ne bo lahko. Zahtevalo bo vso politično modrost in potrpežljivost. Vse skupaj pa je in bo itak temeljilo na iskrenem zaupanju.”

37 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 5. julija 2017 udeležil političnega vrha o razsodbi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju, ki ga je sklical premier Miro Cerar.

Po sestanku je predsednik poudarill, da imamo enkratno priložnost, da enkrat za vselej zapremo to poglavje. Ne bo lahko zaradi stališča hrvaške države, vendar pa misli, da je s potrpežljivo in modro politiko to mogoče storiti tako, da bomo potem vsi zadovoljni. Predsednik Pahor je dejal, da je zelo zadovoljen z razsodbo arbitražnega sodišča glede poteka meje v Piranskem zalivu. Hkrati je tudi priznal, da bo uveljavitev razsodbe sodišča velik in zahteven problem ob zavedanju, da Hrvaška uradno razsodbe arbitražnega sodišča ne upošteva. Pri tem bo pomemben pomen splošnega konsenza in uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča bo potrebno doseči mirno, s pogovori, preudarno in tako, da se ohrani mir in varnost ter da se okrepi zaupanje in dobro sosedstvo na dolgi rok. Predsednik Pahor meni, da je pred nami zahteven problem, ki ni nerešljiv. Zelo pomembno bo, da bo v dialogu pomagala Evropska komisija in da bo mednarodna skupnost spodbudila obe državi, da prideta do rešitve tega vprašanja na osnovi mednarodnega prava in odločitve arbitražnega sodišča.

Predsednik je izjavo zaključil, da bosta na koncu vseh koncev obe državi naposled spregledali, da je to potrebno storiti na za obe koristen način. Le tako se bodo v obeh državah ohranil mir, varnost, možnost nadaljnjega odličnega gospodarskega in slehernega sodelovanja ter nenazadnje tudi mir v regiji.

VRHOVNI POVELJNIK OBRAMBNIH SIL

Predsednik republike je kot vrhovni poveljnik obrambnih sil posebno pozornost v letu 2017 namenil pripravljenosti Slovenske vojske. V pripravah na poročanje je obiskal in se seznanil s stanjem v več enotah in ustanovah Slovenske vojske. Poročanje o pripravljenosti za leto 2016 ter njena predstavitev javnosti je temeljila na nespremenjeni oceni glede na prejšnje leto, pri čemer je bila ključnega pomena napoved trenda izboljšanja, predvsem zaradi zaustavitev padanja finančnih sredstev in njihove predvidene rasti v naslednjem letu. Predsednik republike je pozornost namenil tudi obeleževanju 20 - letnice sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah. V več pogovorih z vodstvom ministrstva in vojske pa je izpostavil potrebo po sprejetju sodobne obrambne in vojaške zakonodaje.

V okviru mednarodnih aktivnosti si je predsednik republike ogledal skupno slovensko-hrvaško vojaško vajo na Kamenjaku, sprejel in se pogovoril s tujimi vojaškimi atašeji, akreditiranimi v Sloveniji. O stanju na Zahodnem Balkanu je spregovoril z makedonsko ministrico za obrambo, o varnostnih izzivih zavezništva NATO in Evrope pa se je pogovarjal z načelnikom generalštaba Združenega kraljestva.

38 Kot vsako leto je bil predsednik aktiven tudi na področju ohranjanja vojaške tradicije. Poleg udeležbe na spominskih proslavah na čas bojev za severno mejo, narodnoosvobodilnega boja in osamosvojitvene vojne, je predsednik republike posebno pozornost namenil slovensko-ameriškemu prijateljstvu, ter se skupaj s senatorjem McCainom poklonil spominu na umrle pripadnike ameriških letalskih sil v drugi svetovni vojni.

39 DRŽAVNA ODLIKOVANJA

Predsednik republike Borut Pahor pripisuje velik pomen podeljevanju odlikovanj za zasluge in dosežke posameznikov v dobrobit slovenskega naroda, razvoja slovenske družbe in blaginje državljanov. Odlikovanja so priznanja za uspehe in dosežke, ki naj bodo navdih in zgled vsem.

Odlikovanja na predlog ali po lastni odločitvi podeljuje predsednik republike s podpisom ukaza o podelitvi odlikovanja, ki je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predsednikova Komisija za odlikovanja se večkrat letno sestaja in premisli vsak prispeli predlog ter predsedniku preda sugestije v razmislek. Komisijo sestavljajo: prof. Meta Hočevar (predsednica komisije), prof. dr. Danica Purg, akad. prof. dr. France Bernik, Miroslav Cerar, akad. prof. dr. Jože Krašovec in prof. dr. Danilo Zavrtanik, sodelujeta dr. Alja Brglez, vodja kabineta predsednika republike in svetovalec predsednika republike akad. dr. Boštjan Žekš.

V letu 2017 je predsednik republike podelil odlikovanja naslednjim prejemnikom: Slovenska moška košarkarska reprezentanca (vročil ga bo predvidoma junija 2018), dr. Ivan Rebernik, Valerij Gergijev, Zavod sv. Stanislava, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Slavko Pregl, Snovalci in ustvarjalci oglaševalske akcije »Slovenija, moja dežela«, Alenka Bartl, dr. Ludvik Karničar, Slovenska moška članska rokometna reprezentanca, Garda Slovenske vojske, Josipina Ana Červek, dr. Borka Džonova Jerman Blažič, dr. Nobuhiro Šiba (Shiba), Miriam Steiner Aviezer, dr. Edvard Kobal, dr. Marija Makarovič, Andrés Valdés y Fuentes, pripadniki 103. reševalne eskadrilje 106. polka letalske nacionalne garde New York in pripadniki 102. reševalne eskadrilje 106. polka letalske nacionalne garde New York.

40 POSTAVITEV IN ODPOKLIC VELEPOSLANIKOV

V skladu s četrto alineo 107. člena Ustave Republike Slovenije predsednik republike postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov.

Postopek postavitve veleposlanic in veleposlanikov določa Zakon o zunanji zadevah v 17. a členu. V skladu s prvim odstavkom 17. a člena Zakona o zunanjih zadevah predlog za postavitev veleposlanika pripravi minister za zunanje zadeve. Vlada določi predlog za postavitev veleposlanika po posvetovanju s predsednikom republike. Četrti odstavek 17. a člena Zakona o zunanjih zadevah določa, da veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike z ukazom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V petem odstavku 17. a člena Zakona o zunanjih zadevah je določeno, da predsednik republike izda veleposlaniku poverilna pisma.

Predsednik republike je letos postavil in odpoklical veleposlanike v naslednjih državah in mednarodnih organizacijah:

Združene države Amerike, Islamska republika Iran, Karibska skupnost, Organizacija ameriških držav, Združene mehiške države, Republika Kuba, Organizacija za prepoved kemičnega orožja, Kraljevina Nizozemska, Organizacija Združenih narodov v New Yorku, Bosna in Hercegovina, Kraljevina Belgija, Republika Avstrija, Afriška unija, Republika Bolgarija, Madžarska, Federativna demokratična republika Etiopija, Švicarska konfederacija, Republika Kosovo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Zelenortski otoki, Zvezna republika Nemčija, Slovaška republika, Republika Latvija, Kneževina Lihtenštajn.

PREDAJA POVERILNIH PISEM TUJIH VELEPOSLANIKOV

Sprejem poverilnih pisem vodij tujih diplomatskih predstavništev v Republiki Sloveniji ureja Zakon o zunanjih zadevah. Soglasje (agrement) za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik republike po pridobitvi mnenja Ministrstva za zunanje zadeve, ki o izdanem soglasju obvesti tujo državo. Poverilno pismo vodje tujega diplomatskega predstavništva, z izjemo odpravnika poslov, sprejme predsednik Republike Slovenije potem, ko je kopijo že sprejel minister za zunanje zadeve oziroma funkcionar ministrstva za zunanje zadeve, ki ga nadomešča. Predsednik republike je letos sprejel 28 poverilnih pisem tujih veleposlanikov.

Predaje poverilnih pisem novoimenovanih in pooblaščenih veleposlanikov predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju v letu 2017: Država Izrael, Republika Irak, Slonokoščena obala, Republika Bolgarija, Avstralija, Kraljevina Maroko, Burkina Faso, Republika Estonija, Republika Latvija, Mongolija, Država Katar, Turkmenistan, Federativna republika Brazilija, Republika Jemen, Republika Indonezija, Republika Srbija, Črna gora, Irska, Republika Peru, Nova Zelandija, Republika Indija, Kraljevina Tajska, Kraljevina Kambodža, Združeni arabski emirati, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Saudova Arabija, Republika Benin in Kirgiška republika.

41 ČETRTO SREČANJE ŠTIRIH PREDSEDNIKOV

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Predsedniški palači 1. decembra pripravil tradicionalno srečanje štirih predsednikov. Na srečanju so se mu pridružili predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, predsednik vlade dr. Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar, mag. manag.

Namen teh srečanj, ki jih je uvedel predsednik Pahor leta 2014, je izmenjava stališč o tistih zadevah države, ki za uspešno reševanje terjajo široko politično sodelovanje in podporo. Na tokratnem srečanju so se sogovorniki posvetili vprašanjem, ki zadevajo uveljavitev arbitražnega sporazuma, slovenski pogled na prihodnost Evropske unije, nacionalno varnost in prednostne naloge slovenske politike do parlamentarnih volitev sredi prihodnjega leta.

Osrednjo pozornost so namenili uveljavitvi arbitražnega sporazuma. Strinjali so se glede pomembnosti soglasja v Sloveniji, da odločitev arbitražnega sodišča uveljavi, ter o tem, da bo Slovenija pri tem ukrepala mirno in potrpežljivo, a odločno. Predsednik republike je poudaril pomembnost strinjanja, da se vsi zavzemajo za uveljavitev arbitraže po mirni poti in z dialogom, ki je potreben in koristen. Tudi slovenska politika ima dolžnost, da si prizadeva uveljaviti arbitražni sporazum. Prav tako so vsi pozdravili kot dobrodošlo odločitev Evropske komisije, da pomaga pri uveljavitvi sporazuma.

Hkrati so opozorili, da Slovenija ne more oklevati, če na drugi strani ne bo nič storjenega. Ukrepati bo potrebno mirno in potrpežljivo, a odločno na podlagi pravnih temeljev, ki nam jih daje arbitražna razsodba.

V luči nepredvidljivosti sveta okoli nas so predsedniki spregovorili tudi o nujnosti posodobitve sistema nacionalne varnosti. Na tem področju je bilo v zadnjem letu veliko storjenega, med drugim so več sredstev namenili Slovenski vojski. Ob tem je predsednik republike opozaril na dolžnost pristojnih v vojski, da se poenotijo o namenu porabe teh sredstev.

Predsedniki so se strinjali, da bi bilo primerno v času do volitev s politično stabilnostjo omogočiti vladi, Državnemu zboru in Državnemu svetu, da krepijo spodbudne kazalce v Sloveniji ter da zaradi predvolilnih razhajanj ne bi trpel napredek Slovenije.

Kot pomembno za položaj in razvoj Slovenije so ocenili tudi pozornost in primerno odzivnost Slovenije na spremembe v EU, in izrazili enotno prepričanje, da bi Slovenija tudi vnaprej ostala v jedrnem delu Evrope.

42 III. KLJUČNI POUDARKI SPRAVA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ves čas svojega mandata opozarja na področje odpravljanja ran narodove zgodovinske razklanosti, na katerem je v času svojega petletnega mandata storil veliko - ne le simbolnih korakov k spravi, temveč stvarnih korakov, ki bodo ostali v slovenski zgodovini zapisani za večno.

Osrednji dogodek se je zgodil 13. julija na Kongresnem trgu, ko je potekala slovesnost ob odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam, ki bo osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vseh vojn, ki so prizadele slovenski narod. Predsednik republike je na predstavitvi postavitve spomenika, aprila 2015 dejal, da postavitev takšnega spomenika razume kot še en korak k spravi. »S spravo je tako, kot je z resnico in pravico. V celoti je nikoli ne dosežemo ali uresničimo, smo pa moralno dolžni, da se za to trudimo. To nas dela bolj humane, bolj človeške - kot posameznike in kot skupnost.«

S postavitvijo tega spomenika Republika Slovenija sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo spomenike ali podobna osrednja spominska obeležja v spomin ljudem, ki so umrli v vojnah.

Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec. Predsednika republike je ob polaganju venca spremljala delegacija, v kateri so bili: predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez, predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Mitja Bervar, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor dr. Andrej Osterman ter generalni direktor Policije Marjan Fank.

Ob koncu slovesnosti je bila opravljena molitev za žrtve, ki jo je opravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

43 Predsednik republike pa je ob odprtju spomenika imel priložnostni nagovor.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na slovesnosti ob odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani

LJUBEZEN, NE SOVRAŠTVO

Spoštovani svojci žrtev, drage Slovenke in Slovenci, doma in povsod po svetu, spoštovane državljanke in državljani, ekscelence, gospe in gospodje.

Slovenski narod se je z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija. Z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam se zdaj vzpostavlja kot zrela nacija.

Dobivamo osrednji prostor skupnega spominjanja. Narod, nacijo, zrelo nacijo konstituirajo skupni spomini. Kakršni smo, smo zaradi naših spominov. Ne gre za to, da so enaki, enotni ali celo isti. So pa skupni. Zdaj stojimo na ramenih teh spominov in se skupaj oziramo naprej.

Gospe in gospodje.

Zdi se, kot da je slovenski narod zgodovina močno in surovo preizkušala, ali je naposled dorasel, da skrbi zase in skupaj z drugimi za sodoben svet. Nad nas se je spravljala tujčeva roka, prizanesla si nista niti brata Slovenca.

Pot v nacionalno in politično svobodo je bila dolga, prepojena z odtekajočim življenjskim sokom in grenkimi žalostnimi solzami. Ob njej so na eni ali drugi strani poti ali pozabljeno daleč od nje, ostajale žrtve.

Zdaj smo odmeve vseh njihovih trpečih duš končno simbolno poklicali k zadoščenju, pokoju in spokoju na skupnem mestu.

In zdi se mi, kot bi od njih slišal docela iskren apel – nikoli več vojne, nikoli več bratomorne vojne. Kot bi odzvanjali Prešernovi verzi. »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo.«

Gospe in gospodje.

Potemtakem, ta spomenik vabi vse nas, vse Slovenke in Slovence k pomiritvi in spravi.

Postavljen je v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov.

Na: • žrtve prve svetovne vojne, • borce za severno mejo in koroških borcev, • borke in borce uporniškega TIGR-a, • padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, • žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, • žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter • žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991.

44 Prizadeval si bom, da bi bilo to nekje ob spomeniku tudi zapisano.

Čeprav bo ta osrednji državni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v metaforičnem smislu pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bomo postali pred njim. Nagovarjal nas bo k sožitju, razumevanju, odpuščanju, sodelovanju, miru in spravi. Znotraj našega naroda in z drugimi.

Spomenik vabi k refleksiji, k razmišljanju. Nihče ni dolžan, da vabilo sprejme. Vsak naj ravna po svoji vesti in svobodno.

Tudi glede tega spomenika in njegovih sporočil. Pravico jih ima razumeti po svoje. Vendar se mi zdi, da obstoji neka metafizična, globoko človeška dolžnost, da nihče nikogar ne sovraži.

Ali, če si glede tega pomagamo s Kocbekom - sveta jeza je razumljiva in celo nujna. Toda hkrati Kocbek opozori, »da bi bilo dobro, ko bi bilo med nami manj sovraštva, tega gluhega in v zemljo zabitega nagona«.

Gospe in gospodje.

Strašno sem ponosen, da sem Slovenec. Ne zato, ker bi čutil večvrednost v primerjavi z drugimi narodi. Marveč zato, ker ne čutim absolutno nikakršne manjvrednosti.

Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobodno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se navzlic vsemu kreganju ne sovražimo.

Našim otrokom bo to strašno čustvo prihranjeno. Vzgajani bodo za sožitje, spoštovanje in sodelovanje.

Skozi več kot dva tisoč let človeške civilizacije in kulture svetijo Antigonine besede: »Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu.«

To je spomenik ljubezni.

45 Predsednik republike na konferenci Soočanje s preteklostjo: »Ko govorimo o spravi, ne govorimo o preteklosti. Govorimo o naši prihodnosti.«

Predsednik republike Borut Pahor se je junija letos udeležil mednarodne konference z naslovom Soočanje s preteklostjo: »Izzivi spravnega procesa v Sloveniji«, ki sta jo pripravila Muzej novejše zgodovine Slovenije in fundacija Friedrich Ebert Stiftung. Predsednik republike je imel na konferenci uvodni nagovor in spomnil na dve zgodovinski izkušnji: izkušnjo razkola in izkušnjo sodelovanja.

Tragično izkušnjo narodnega razkola v času druge svetovne vojne, ko se Slovenci nismo enotno uprli okupatorju, marveč smo se ob slavni osvobodilni vojni borili tudi brat proti bratu. Rane narodovega razkola se celijo dolga stoletja, je dejal, in pri nas ni bilo nič drugače, saj po drugi svetovni vojni ni bilo dialoga, ni bilo demokratičnega soočenja, brez tega pa ni mogoče razumeti in sprejeti.

Predsednik republike v Muzeju novejše zgodovine: »Osamosvojitev je izkušnja narodne enotnosti.«

Druga izkušnja je slavna, tako predsednik republike, saj smo se Slovenci leta 1991 pogumno postavili za idejo lastne države in jo navkljub nenaklonjenim razmeram v mednarodni skupnosti tudi uresničili: »Osamosvojitev je izkušnja narodne enotnosti. Ko smo imeli pred seboj ta izziv, smo se zavedali, da imamo lahko različna mnenja in lahko morda o tej odločitvi tudi podvomimo. A je postala osamosvojitev tako pomembna politična tema, da ji je tudi takratna opozicija podredila vsa druga vprašanja, kar je omogočilo, da smo kljub posameznim razlikam ravnali enotno. Zato smo uspeli.”

»Kot predsednik republike nenehno razmišljam, kako ravnati in česa ne ukreniti, kaj izjaviti in česar ne reči, da bo med nami prevladalo tisto, kar nam je skupno. Da bomo gradili mostove tam, kjer so med nami razlike, da se bomo naučili s temi razlikami tudi živeti,« je dejal predsednik Pahor v prepričanju, da se lahko le z dialogom, razumevanjem in spoštovanjem kot narod izognemo ponovni tragediji, v kolikor bi bili v prihodnosti postavljeni pred hude preizkušnje in bi se med nami povečalo nezaupanje.

46 Predsednik republike v Muzeju novejše zgodovine: »Slovenija je utemeljena na spravi. Osamosvojitev je bila sprava ‘par excellence’. Evropa je utemeljena na spravi.«

Predsednik Pahor je ob tem spomnil na srečanje voditeljev pobude Brdo Brijuni Process, ki ga je pred to konferenco gostil v Sloveniji: »Odsotnost politične volje je ključni deficit stabilnosti Zahodnega Balkana. Temelj za mir in varnost še ni postavljen, in ta temelj je sprava.«

Predsednik Republike Slovenije ob Lipi sprave: “Kolikor bomo skupaj zmogli, toliko bomo lahko skupaj šli naprej - za naše očete in dede in za naše otroke in vnuke.”

Tudi letos se je predsednik republike Borut Pahor junija udeležil žalne slovesnosti ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah, k Lipi sprave položil venec ter navzoče nagovoril. Spomnil je, da je imela lipa za Slovence vedno pomemben pomen. “Simbolizirala je pripadnost naši skupnosti in jo lahko najdemo v poeziji in literaturi ter besedah, ki so opevale tako grenke kot sladke trenutke našega skupnega življenja. Lipa je bila pomemben simbol v času nastajanja naše države,” je dejal predsednik republike in dodal, da je verjetno tudi zato bila izbrana, da simbolizira našo skupnost, spravljeno med seboj. Številni procesi, med njimi tudi sprava, se morda premikajo manj pogumno in odločno kot bi si nekateri želeli, a se premikajo. V smeri sprave in poprave krivic se Slovenci pomikamo ravno toliko, kolikor si sami želimo in zmoremo, je opozoril predsednik Pahor. “Kolikor bomo skupaj zmogli, toliko bomo lahko skupaj šli naprej - za naše očete in dede in za naše otroke in vnuke.”

Predsednik je dejal še, da si želi, da bi bile tovrstne slovesnosti, ki so intimne in je prav, da takšne tudi ostanejo, predvsem ob obletnicah nekoliko bolj odmevne. “Da bi se zavedali, da so bili v času slovenske pomladi narejeni pogumni koraki v spravo.”

47 Predsednik republike ob evropskem dnevu spomina na Žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih sistemov obiskal Študijski center za narodno spravo

Dr. Andreja Valič Zver mu je predstavila stalne razstave in predsednika republike seznanila s primeri dobrih praks spodbujanja dialoga v mednarodnem okolju. Sogovornika sta se strinjala, da je minimalni pogoj za reševanje vprašanj naše sedanjosti in prihodnosti vsakršno zavračanje sovražnega govora. Predsednik Pahor je prvi predsednik RS, ki je doslej obiskal Center.

SPOROČILO MIRU IN STRPNOSTI

Predsednik republike ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta: “Zanašanje na to, da je tak zločin neponovljiv samo zaradi nepredstavljivih grozot, je naivno. Zgodovinska izkušnja je, da se lahko zgodi. In se lahko ponovi, če se ne bomo vsi vsak dan trudili za strpnost in mir.”

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 27. januarja, ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, v Predsedniški palači priredil sprejem. V nagovoru, ki ga je pričel z minuto molka v izraz spoštovanja do vseh žrtev holokavsta, je dejal, da obletnico razumemo kot preizkušnjo in odgovornost, da po svojih najboljših močeh storimo vse, da se takšni zločini ne bi več nikoli ponovili.

Spomnil je kako se je leta 2015 ob 70. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz - Birkenau s slovenskimi internirankami udeležil komemorativne svečanosti na Poljskem. To je bil dogodek, je dejal, tako mogočen v svoji pretresljivosti, da tudi zaradi tega spomina danes razmišlja in čuti drugače. Tudi letošnjega sprejema so se udeležile nekatere od taboriščnic, ki so preživele krutosti taborišč, na sprejemu pa so bili tudi vidni predstavniki Judovskega kulturnega centra Ljubljana, Judovske skupnosti v Sloveniji, predstavniki slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA), predstavniki Koordinacije taboriščnih odborov pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Na dogodku so bili tudi producenti

48 opere Brundibar v Sloveniji: Glasbena matica Ljubljana, Akademija za glasbo v Ljubljani, Cankarjev dom in Slovensko komorno glasbeno gledališče.

Predsednik Pahor v Portorožu: “Trajen mir ni samoumeven.”

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospa Tanja Pečar sta se 10. septembra v Portorožu udeležila 56. vseslovenske proslave ob tradicionalnem srečanju bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, ukradenih otrok, izgnancev ter njihovih svojcev in prijateljev.

Slovesnost, ki je letos potekala pod naslovom “Jaz pa vem za domovino in mi vsi jo čutimo” je s slavnostnim nagovorom sklenil predsednik Pahor, ki je dejal, da mu je bilo v veliko čast in zadovoljstvo uspešno sodelovati s taboriščnim odborom v preteklih petih letih, za kar je iskreno hvaležen. Številni navzoči na današnji proslavi so žive priče vojnih grozot in porazne surovosti vojne. Njihova hrabrost in neuklonljivost nas venomer spominjata in opominjata, da se mir in svoboda iz generacije v generacijo prenašata z živečim zgodovinskim spominom. Predsednik republike je poudaril, da je naša sveta dolžnost storiti vse, kar je v naši moči, da se takšne nepojmljive grozovitosti nikoli več ne ponovijo. Tovrstna srečanja so zato velikanskega pomena in država jih mora ohraniti, je dejal. Predsednik Pahor je nadaljeval, da je evropska civilizacija, navkljub nenehnim prepletom miru in vojn skozi njeno zgodovino, utemeljena na spravi in da so evropske sanje predvsem sanje o trajnem miru. Izrazil je prepričanje, da nihče nima pravice drugemu vsiljevati čustva glede preteklosti, vendar pa si moramo z željo po sožitju znati tudi odpuščati. Predsednik Pahor je slavnostni nagovor sklenil s trdnim prepričanjem, da bo sčasoma do tega prišlo in bomo v naši domovini znali živeti v sožitju in graditi na vsem, kar nas zbližuje, da bodo naši otroci na prihodnost lahko gledali z velikim upanjem in lastnimi sanjami. V dvorani pa je odzvanjala otroška pesem “Mi smo otroci enega sveta, gradimo mostove prijateljstva.”

Gospod Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück - Auschwitz, se je v svojem nagovoru zahvalil predsedniku Republike Slovenije za njegovo prepoznanje pomena delovanja taboriščnega

49 odbora. Izrazil je besede hvaležnosti in ponosa, da je predsednik Pahor tekom mandata s svojim zavzetim sodelovanjem omogočil, da se spomin in opomin na neuklonljivost naših prednikov v boju za svobodo ohranja po vsej Sloveniji.

Kulturni program, ki je spremljal posnetke pretresljivih pričevanj naših non, so pripravili Orkester Slovenske vojske s solisti, otroci iz Osnovne šole Koper, tenorist Martin Sušnik, glasbenika Slavko Ivančič in Marjetka Popovski ter plesalci Baletne šole Stevens.

Predsednik republike ob svetovnem dnevu Romov: »Romi in Slovenci živimo v skupni državi, v kateri skrbimo eden za drugega in si prizadevamo za spoštovanje drugačnosti, ki nas ne sme omejevati, ampak nas kot multikulturno družbo bogati.«

Ob svetovnem dnevu Romov, ki ga obeležujemo 8. aprila, se je predsednik republike Borut Pahor 7. aprila udeležil osrednje kulturne prireditve v Murski Soboti. Prireditev je pripravila Zveza Romov Slovenije, ki jo je predsednik Pahor leta 2016 ob dvajsetletnici njene formalne ustanovitve odlikoval z redom za zasluge za angažirani odnos pri uveljavljanju aktivnega državljanstva Romov in prizadevno delo za spoštovanje romskih pravic na kulturnem, izobraževalnem in političnem področju. Predsednik republike je ob tej priložnosti imel nagovor, v katerem je tudi spomnil, da je pred letom dni z medaljo za zasluge za ustvarjalni prispevek k uveljavljanju in prepoznavnosti romske kulture v Sloveniji odlikoval tudi priznanega glasbenika Imerja Brizanija.

Predsednik Pahor v Murski Soboti: “Strpnost do drugačnosti je zelo pomembna, vsak od nas je drugačen in vsi smo v odnosu do drugih lahko manjšina.”

V nagovoru je predsednik Pahor izpostavil tudi pomen izobraževanja, ki je ključno - zato je pomembno sodelovanje lokalnih skupnosti in Romov pri iskanju poti intenzivnega vključevanja v izobraževalni proces. Ocenil je, da se v zadnjih letih vidi večjo odprtost, predvsem med mladimi. Pozval je k sprejemanju drugačnosti, ki se je ne smemo bati, ampak jo moramo negovati, in drug drugega bodriti k ohranjanju lastne identitete, ki nas dela posebne.

50 Predsednik republike Borut Pahor si s svojimi aktivnostmi prizadeva za mir vedno in povsod. Letos se je udeležil več dogodkov v duhu in prizadevanju ohranjanja vrednote miru in strpnosti.

Predsednik republike na praznovanju dneva Evrope in dneva zmage: »Na današnji dan pred dvainsedemdesetimi leti smo zadihali svobodo s polnimi pljuči. Od leta 1950, ko praznujemo dan Evrope, pa praznujemo medsebojno povezanost, strpnost in blaginjo, da bodo lahko prihodnje generacije varno in v miru razvijale svoje talente ter živele svoje sanje.«

Predsednik republike Borut Pahor se je 9. maja 2017 udeležil praznovanja dneva Evrope in dneva zmage, ki so ga pripravili v Vrtcu Galjevica v Ljubljani, ki ga odlikuje ekološko ozaveščanje, kreativnost, inovativnost, tesno sodelovanje s starši, evropska dimenzija in strokoven, dinamičen kolektiv.

Predsednik Pahor je v pogovoru z otroki poudaril, da smo na današnji dan pred dvainsedemdesetimi (72) leti zadihali svobodo s polnimi pljuči. Od leta 1950, ko praznujemo dan Evrope, pa praznujemo medsebojno povezanost, strpnost in blaginjo, da bodo lahko prihodnje generacije varno in v miru razvijale svoje talente ter živele svoje sanje. Po svetu in Evropi imajo na ta dan ljudje veliko razlogov za praznovanje, tudi najmlajši, saj se ob skupnem druženju razvija spoštovanje tradicije posameznega naroda, širita mir in enotnost.

51 Predsednik Pahor v Kobaridu: “Skoraj nič od tega, kar ustvari človek, ni bolj nečloveško od vojne. Solze, trpljenje, neskončna žalost in smrt. Vojna je kompleten zdrs dobrega in vrednega in je skoraj nič ne opravičuje.«

Predsednik Pahor se je 9. julija v Kobaridu udeležil koncerta vojaških orkestrov z naslovom “Zbogom orožje”. V spomin na 100. obletnico konca soške fronte so skupaj zaigrali vojaški orkestri nekoč sprtih vojska: italijanski, avstrijski, nemški, madžarski, hrvaški in slovenski.

V slavnostnem govoru je predsednik republike dejal, da »skoraj nič od tega, kar ustvari človek, ni bolj nečloveško od vojne. Solze, trpljenje, neskončna žalost in smrt. Glede tega so si vojne kot moralno dno naše civilizacije domala enake. Tudi v tem, da jih naposled končajo najboljše značajske vrline ljudi, ki vidijo nove zarje svobodnega sveta. Ampak vseeno - vojna je kompleten zdrs dobrega in vrednega in je skoraj nič ne opravičuje.« Glede Velike vojne oziroma prve svetovne vojne, ki je dobila takšno ime zaradi druge, in se je drži sloves najbolj nesmiselne vojne, je predsednik republike spomnil na zadrege ob vprašanju, zakaj je sploh prišlo do nje. »Zato se je drži posebej žalosten in tragičen sloves najbolj nesmiselne od vseh velikih vojn. Saj ne, da bi pojasnilo vojne to tragedijo kakorkoli opravičevalo. Vendar bi si jo znali vsaj bolj razložiti. Pri prvi svetovni vojni pa omagamo.«

52 Predsednik Pahor v Kobaridu: “Manjkalo je zavedanje, da so okviri mednarodnih institucij in mednarodnih povezav vzpostavljeni zato, da spore rešujemo po mirni poti.”

»Ko danes razmišljamo o času pred sto leti, se ne zdi ne daleč in ne neponovljiv. Zaznamuje ga prav surova podobnost in sodobnost, iz te katastrofe so se potem porodile vse strahote dvajsetega stoletja. Po koncu hladne vojne je bipolarno stabilnost zamenjala vrsta nepredvidljivih dejavnikov in danes lahko vnovič govorimo o propadanju imperijev in vzhajanju novih sil. Podobnosti in primerjave se zdijo neizbežne, odgovornost na naših ramenih pa je še toliko težje breme, « je še poudaril predsednik republike.

Po predsednikovih besedah so takrat manjkale predvsem močne nadnacionalne institucije, ki pa jih danes svet ima.

Predsednik republike pozval k iskanju skupnega, saj je tega veliko več od tistega, kar nas razdvaja

Predsednik Republike se je 3. oktobra udeležil zaključnega dogodka projekta “Človek ne jezi se - združi se”, ki ga je v letošnjem letu izvajala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Projekt “Človek ne jezi se - združi se” je namenjen informiranju, ozaveščanju in promociji strpne, vključujoče družbe. Glavni cilj projekta je mladim preko iger na neformalen, sproščen in igriv način predstaviti in približati problematiko odklonilnega odnosa do pripadnikov etničnih skupin, ki so prisotne na slovenskem ozemlju, ter beguncev in migrantov.

Predsednik republike je bil slavnostni govornik. Zvezi prijateljev mladine Slovenije, učencem in mentorjem se je zahvalil za dolgoletno sodelovanje pri številnih projektih, v katerih je spoznal, kako ambiciozno, solidarno in strpno generacijo otrok imamo. Mlade je spomnil, da je pred njimi prihodnost, ki ni v celoti odvisna zgolj od njih samih, katere tok pa bo usmerjal zlasti njihov čut za odgovornost.

Predsednik Pahor: “Če boste med seboj širili prijateljstvo, sprejemanje in ljubezen, ne pa sovraštvo, je veliko več verjetnosti, da boste sebi in vašim otrokom privarčevali hude izkušnje,”

Mlade je zato spodbudil k strpnosti, sprejemanju in razumevanju, da razlike, ki so med nami, ne smejo biti odločilni dejavnik za odnos med nami. Predsednik republike je slavnostni nagovor sklenil z željo, da poiščemo tisto, kar nam je skupno in kar nas povezuje, saj bomo videli, da je tega veliko več od tistega, kar nas razdvaja.

SLOVENIJA 2030

Cilj projekta Slovenija 2030 je oblikovati dolgoročno vizijo Slovenije. V ta namen predsednik republike organizira razprave različno mislečih posameznikov, pripravljenih z izkušnjami sedanjega časa sooblikovati načrt našega prihodnjega vsestranskega razvoja. Večino pričakovanj, ki so jih dosedanji strateški razvojni dokumenti spodbudili, je postavila pod vprašaj finančna in gospodarska kriza. Od svojih ciljev smo se oddaljili, očitno gre v razvojnem smislu za izgubljeno desetletje, saj kazalniki razvoja kažejo komajda stanje, ki smo ga dosegali pred krizo. Zato je prav, da si ponovno začrtamo cilje, ki jih dolgoročno želimo doseči.

V letošnjem letu je predsednik gostil dve konferenci v okviru razprav Slovenija 2030. Prva se je nanašala na prihodnost Evropske unije, druga pa na potrebne spremembe zaradi staranja prebivalstva.

1. »Slovenija 2030« - O prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej Predsedniška palača, 7. 4. 2017 Zamisel, da bi v okviru konference 2030 znova obravnavali evropsko prihodnost in s tem slovensko prihodnost, se je porodila na srečanju s slovenskimi predstavnicami in predstavniki v evropskem parlamentu. Menili so, da smo priče spremembam, ki so morda paradigmatskega značaja in je zelo 53 pomembno, da jih znamo razumeti in da se znamo kot narod in država nanje odzvati. Razprava je bila usmerjena v iskanje odgovora na dve glavni vprašanji.

Prvo, ki se nanaša na prihodnji razvoj Evropske unije; ali je bela knjiga Evropske komisije in z njo pet scenarijev zares dovolj in kar lahko voditeljstvo Evropske unije ponudi, ko gre za naslavljanje skoraj pol milijarde Evropejcev o njihovi skupni prihodnost? Kaj bi lahko storili več, kdaj in kako?

In drugo. Ali je odgovor, ki ga pogosto slišimo, zlasti od najvišjih političnih predstavnikov, da Slovenija je in želi ostati v jedrnem delu Evrope, dovolj in največ, kar lahko v tem trenutku rečemo, za potrebe procesov, ki so pred nami? Ali je to dovolj za našo strateško orientacijo glede procesov in dogodkov za katere lahko do neke mere predvidimo, da se bodo zgodili in tudi za tiste, za katere ne moremo?

Predsednik pa je izpostavil tudi idejo, da bi postali pogovori o evropski uniji tradicionalni, bolj pogosti in bi dobili obliko neke konvencije.

Na konferenci so sodelovali: • Dragan Barbutovski, direktor zavoda Evropa misli – središče evropskih idej; • Dr. Dušan Mramor, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; • Dr. Evgen Bavčar, filozof, esejist, publicist in gostujoči profesor na številnih univerzah po Evropi in Ameriki; • Franc Bogovič, poslanec Evropskega parlamenta (ELS/SLS - Poslanska skupina Evropske ljudske stranke); • Mag. Igor Senčar, veleposlanik, Ministrstvo za zunanje zadeve; • Dr. Janja Hojnik, izredna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; • Dr. Matej Avbelj, izredni profesor na Fakulteti za državne in evropske študije; • Dr. Milan Zver, poslanec Evropskega parlamenta (ELS/SDS - Poslanska skupina Evropske ljudske stranke); • Dr. Peter Grilc, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; • Dr. Peter Jambrek, redni profesor na Fakulteti za državne in evropske študije; • Dr. Rado Genorio, veleposlanik, Ministrstvo za zunanje zadeve; • Ddr. Rudi Rizman, nekdanji redni profesor na Filozofski Fakulteti Univerze v Ljubljani, gostujoči predavatelj na številnih tujih univerzah (Harvard, MIT, Bologni, idr.); • Tanja Fajon, poslanka Evropskega parlamenta (S&D/SD – Poslanska skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu); • Dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji; • Dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

54 2. »Slovenija 2030« - Izzivi srebrne generacije Predsedniška palača, 8. 5. 2017

Druga konferenca z naslovom Izzivi srebrne generacije je nastala v sodelovanju in na pobudo Zveze združenj upokojencev Slovenije. Konferenca je bila posvečena razmišljanjem o sistemskih spremembah, ki so povezane s spremembami v starostni strukturi prebivalstva. Sedanje rešitve na področju trga dela, izobraževanja, komunikacijskih, prometnih ureditev so bile oblikovane v drugačnih demografskih časih.

Naš model socialne države v veliki meri temelji na sistemu obveznih socialnih zavarovanj, ki ga v pretežni meri financira aktivno prebivalstvo. Mi pa lahko ugotavljamo, da vedno manj ljudi dela za vedno več upokojenih ljudi. To spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, drugačna starostna struktura, nezanesljivost zaposlitve, naraščanje izdatkov za pokojnine, zdravje in dolgotrajno oskrbo zahteva drugačno delitev bremen.

Razprava je bila usmerjena zlasti v naslednja vprašana: starejši in trg dela; javne in zasebne storitve in zavarovanja; revščina in neenakost; medsebojna pomoč starejših, prostovoljstvo in skupnostne oblike; vključenost starejših v institucionalne oblike življenja in starejši v digitalni dobi.

Na konferenci so sodelovali:

• Amalija Šiftar, članica delovne skupine Zveze društev upokojencev Slovenije za pripravo strategije »Dolgoživa družba«; • Prof. dr. Ana Krajnc, predstojnica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, Ljubljana; • Ana Pleško, direktorica socialnega podjetja Simbioza Genesis, Ljubljana; • Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za trg dela; • Dr. Boris Majcen, predstojnik Inštituta za ekonomska raziskovanja, Ljubljana; • Mag. Davor Dominkuš, sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; • Eva Helena Zver, sekretarka na Uradu Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana; • Franček Kavčič, Sindikat upokojencev Slovenije; • Genovefa Ružić, direktorica Statističnega urada Republike Slovenije, Ljubljana; • Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije; • Prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, Ljubljana; • Prof. ddr. Marija Ovsenik, predstojnica oddelka Socialna gerontologija, Alma Mater Europaea - Evropskega centra, Maribor;

55 • Marija Pukl, državna sekretarka v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije; • Mag. Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec, Maribor; • Niko Schlamberger, predsednik Slovenskega društva informatika, Ljubljana; • Mag. Peter Požun, predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide; • Tomaž Banovec, član Strokovnega sveta Zveze društev upokojencev Slovenije; • Uroš Prikl, predsednik Odbora Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide; • Vera Pečnik, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije; • Prof. dr. Vito Flaker, predavatelj na Fakulteti za socialno delo, Ljubljana; • Zorica Škorc, predsednica Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije; • Mag. Zvonko Zinrajh, predsednik Koordinacijskega odbora seniorskih organizacij Slovenije.

MED MLADIMI

Predsednik republike veliko svojega časa nameni mladim. Zanimajo ga njihovi problemi, njihovi pogledi, njihove potrebe, njihove ideje ter njihovi načrti za prihodnost. Navdihuje ga njihov ponos in pogumni pogled na življenje. Mlade opominja, da je pred njimi prihodnost, ki ni v celoti odvisna zgolj od njih samih, katere tok pa bo usmerjal zlasti njihov čut za odgovornost. “Če boste med seboj širili prijateljstvo, sprejemanje in ljubezen, ne pa sovraštvo, je veliko več verjetnosti, da boste sebi in vašim otrokom privarčevali hude izkušnje,” rad poudari predsednik Pahor. Mlade zato spodbuja k strpnosti, sprejemanju in razumevanju, da razlike, ki so med nami, ne bi bile odločilni dejavnik za odnos med nami. Predvsem pa nagovore vedno sklene z željo, da poiščemo tisto, kar nam je skupno in kar nas povezuje, saj bomo videli, da je tega veliko več od tistega, kar nas razdvaja.

Njihovim mentorjem in učiteljem povsod izrazi iskreno zahvalo za dolgoletno sodelovanje pri številnih projektih, v katerih je spoznal, kako ambiciozno, solidarno in strpno generacijo otrok imamo.

Ob svojih obiskih po Sloveniji je predsednik republike večkrat dejal, da vidi, kako se mesta zelo lepo razvijajo in z njimi tudi šole in šolski centri. Besede zahvale in spoštovanja namenja vodstvom šol in pedagogom, ki poučujejo in vzgajajo nadarjene mlade, da lahko šolo zapustijo z velikimi obeti za prihodnost, saj imajo za popotnico pridobljeno znanje in vrednote za razumevanje današnjega časa in prostora - to pa zasluži posebno spoštovanje. Predsednik republike tudi poudarja, da se pravilne in trajnostne odločitve pri vodenju šole v preteklosti danes izkazujejo v njeni odličnosti in trdnem obstoju za prihodnost.

V luči praznovanj 25. obletnice samostojnosti in mednarodnega priznanja ob častitljivh obletnicah predsednik podarja posebno protokolarno darilo - zastavo Republike Slovenije, simbol naše enotnosti, kot izkaz hvaležnosti in spodbude za predano delo vodstva in profesorskega zbora, ki se s pomočjo lokalne skupnosti neuklonljivo trudi za trajen obstoj šole, v kateri plemenitijo znanje in vzgajajajo vedoželjne in ustvarjalne mlade. “Vaši uspehi so naši uspehi,” so besede predsednika republike in pri tem poudarjajo pomembnost vzgoje in izobraževanja za našo domovino.

Nadarjene mlade v predsedniški palači tudi večkrat gosti. Med drugim je pripravil sprejem za novo generacijo mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki so v tem študijskem letu pričeli štiriletno usposabljanje za pridobitev doktorskega naziva. Dejal jim je, da na področju znanja predstavljajo elito v najbolj žlahtnem pomenu in izpostavil, da smo Slovenci med velikimi sosedi preživeli prav zaradi znanja, učenja in kulture. Izrazil je prepričanje, da bodo postali ugledni in spoštovani člani družbe, saj se pomen znanja v družbi ponovno dviguje, kar izpričujejo številni dosežki slovenskih raziskovalcev, ki so odmevni doma in v tujini.

56 Predsednik republike se je novembra pridružil globalni pobudi UNICEF-a ob svetovnem dnevu otrok, ko so otroci za en dan prevzeli vodilna mesta v politiki, gospodarstvu, medijih, šolstvu, športu in kulturi. Vlogo predsednice Republike Slovenije je prevzela Arja Eva Hvala, Junior UNICEF ambasadorka, ki je predsedniku Pahorju predstavila ključna sporočila raziskave o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji. Arja Ela je dejala, da je spoznala prijaznega predsednika republike, ki se vseskozi zavzema tudi za pravice otrok in se z njimi veliko druži tako v Predsedniški palači ikot na obiskih v šolah. Namen globalne pobude Unicef je sicer opozoriti odrasle, da si vse dni v letu prizadevajo za uresničevanje otrokovih pravic in enakih možnosti.

57 Predsednik republike se je v letu 2017 z mladimi družil:

Januar – 50. letnica vrtca Kranj, obisk Srednje trgovske šole Maribor;

Februar – obisk Osnovne šole Kungota, First Lego-legaue, obisk Šolskega centra Celje;

58 Marec – debatrni turnir srednješolcev v Ljutomeru, 70. letnica delovanja Srednje pomorske šole Portorož, obisk Šolskega centra Krško – Sevnica;

April – Dnevnikovi obrazi prihodnosti v predsedniški palači, dan zemlje na Osnovni šoli Slovenska Bistrica, 300. letnica omemebe šolstva na Destrniku, 160. letnica Osnovne šole Polje, državna glasbena revija v Žalcu, obnovljeni prostori šole Pavel Petričič v Špetru;

59 Maj – obisk Gimnazije Želimje, 80. letnica Osnovne šole France Prešeren iz Maribora, Maturantska parada, Planina Open 2017, Škisova tržnica, 70. letnica VIZ Frana Milčinskega Smlednik, srečanje podružničnih šol na Polšniku;

Junij – 160. letnica šolstva v Odrancih, Zborovski bum v Mariboru, Ciciolimpijada v Bistrici ob Sotli;

Julij – študentska delovna brigada v Mojstrani;

60 Avgust – vseslovenski tabor Zveze tabornikov Velenje;

September – 70 let ustanovitve Srednje šole Rogaška Slatina, 30-letnico Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko in Vrtca Agata, 20-letnico samostojne šole in 10-letnico dograditve telovadnice, 260 let organiziranega šolstva v Voličini, 110. obletnice delovanja Podružnične šole Iga vas in nedavne prenove šolskega poslopja, odprtje prenovljene podružnične šole Polica;

Oktober - zaključni dogodek projekta “Človek ne jezi se - združi se” ob pričetku Tedna otroka v Ljubljani, sprejem v Predsedniški palači za novo generacijo mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki so v tem študijskem letu pričeli štiriletno usposabljanje za pridobitev doktorskega naziva. December - 60-letnica Osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice.

61 SPODBUJANJE ODLIČNOSTI

Poleg državnih odlikovanj predsednik republike Borut Pahor spodbuja odličnost tudi na drugačne načine.

1. Jabolko navdiha

Jabolko navdiha je zamisel predsednika republike, s katerim zunaj sistema odlikovanj izrazi svojo hvaležnost in spoštovanje. Jabolko navdiha ima reprezentativno formo, ki je enotna za vse prejemnike zahvale. Hkrati je nekaj izvirnega in predstavlja več kot le besede hvaležnosti. Jabolko navdiha je izvirni kipec iz brona slovenskega avtorja Boštjana Štineta.

Letošnji prejemniki jabolka navdiha, priznanja, ki predstavlja poseben način zahvale posameznikom ali organizacijam za njihove pomembe dosežke, v znamenje občudovanja in hvaležnosti izjemnim posameznikom in posameznicam, ki s svojimi dejanji in delovanjem navdihujejo skupnost ter so vzor navdiha vsem nam, so:

Mag. Alenka Krapež, Drago Gradišek, dr. Inge Breznik in mag. Marko Slavič, štirje izjemni posamezniki, ki svoje delo opravljajo kot poslanstvo in potrjujejo, da je skupnost več kot seštevek

Na posebni slovesnosti 25. maja je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil »Jabolko navdiha« štirim izjemnik posameznikom: mag. Alenki Krapež, Dragu Gradišku, dr. Inge Breznik in mag. Marku Slaviču. Kulturni program sta popestrila godalni duet WildArt, violinist Timotej Willewaldt in violončelist Lenart Prek. Glasbenika, ki navdihujeta svoje vrstnike in tudi številne druge ljubitelje glasbe pri nas.

62 Utemeljitve:

Mag. Alenka Krapež, Gimnazija Vič

Spodbujanje in omogočanje sta temeljni načeli vodenja, s katerima je ravnateljica mag. Alenka Krapež Gimnazijo Vič v desetih letih uspela uvrstiti med najlepše zgodbe o uspehu.

Le malokdo v Sloveniji ni slišal za sondo, ki so jo dijaki Gimnazije Vič poslali v vesolje, ali za podmornico, ki so jo izdelali za raziskovanje morskih globin. Izjemne uspehe žanjejo dijaki tudi na zahtevnih mednarodnih tekmovanjih v tujini. Leta 2015 so v ameriški državi New York medaljo prejeli vsi projekti viških gimnazijcev, in to v konkurenci skoraj 1200 prijav.

»To niso neke abstraktne naloge. Dijaki vedno na koncu naloge zapišejo, kako to znanje služi človeku in družbi ter kako bi lahko nadaljevali raziskovanje,« pove profesorica kemije Alenka Mozer.

Uspehi seveda niso samo plod prizadevnega dela dijakinj in dijakov, pač pa tudi njihovih profesorjev in mentorjev, ki volontersko vodijo dijake skozi vse faze raziskovanja.

Posebna zasluga pa gre ravnateljici, ki z veseljem prisluhne ustvarjalnim pobudam. Tudi takim, ki skorajda sodijo v znanstveno fantastiko. S sodelavci poišče zunanje mentorje, raziskovalce in strokovnjake iz različnih znanstvenih in raziskovalnih ustanov, s katerimi Gimnazija Vič vzpostavlja uspešno sodelovanje. Skupaj idejo spremenijo v projekt, projekt nato izpeljejo in sonda je poslana v vesolje.

Eden temeljnih ciljev ravnateljice mag. Alenke Krapež je vzpostaviti ustvarjalno vzdušje, v katerem bodo zadovoljni dijaki lahko udejanjali svoje ustvarjalne zmožnosti in se razvijali v osebnosti, ki bodo odgovorne do sebe in drugih, predvsem pa sposobne živeti v svetu prihodnosti. Pri tem jih želi pripeljati do spoznanja, da so kot skupina močnejši. Temu je namenjena njena posebna skrb. Šola zato projekte načrtuje skupaj z dijaki, skupaj iščejo rešitve, skupaj izpeljejo naloge in jih skupaj tudi ovrednotijo.

Z ustvarjanjem spoštljivega, povezovalnega in sproščenega vzdušja med sodelavci, dijaki, njihovimi starši in širšim okoljem mag. Alenka Krapež uspešno ustvarja skupnost, ki navdihuje in spodbuja k pisanju podobnih uspešnih zgodb.

Drago Gradišek, Glasbena šola Krško

Pred desetletjem so starši otrok s posebnimi potrebami izrazili željo po vključitvi njihovih otrok v glasbeno šolo. Takratni ravnatelj Glasbene šole Krško Drago Gradišek, eden najzaslužnejših slovenskih pedagogov na področju glasbene vzgoje in izobraževanja, za njihove pobude ni ostal gluh. Nasprotno, z veseljem jim je prisluhnil. Danes je to edina glasbena šola v Sloveniji, ki neguje skrb za glasbeno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Drago Gradišek je v svoji karieri ustanovil številne glasbene skupine, z njimi žel zavidljive uspehe in vzgojil številne mlade glasbenike. Pogumno je utiral tudi nove poti glasbenega ustvarjanja. Vse odlike izjemnega glasbenika, glasbenega pedagoga, motivatorja in voditelja je uspešno dokazoval tudi kot ravnatelj Glasbene šole Krško. Prav posebno priznanje mu gre za njegovo odločenost, da glasbeni pouk omogoči tudi otrokom, ki so drugačni.

63 Za Draga Gradiška in pedagoge Glasbene šole Krško ob prošnji staršev ni bilo dilem. Zaradi svoje ljubezni do glasbe otrokom s posebnimi potrebami niso mogli odreči veselja, zabave in čustvovanja, ki jih omogoča glasba.

Šola je oblikovala posebno skupino učiteljev, ki se ob rednem delu ukvarjajo tudi s temi otroki. Pouk poteka individualno, za vsakega pripravijo poseben načrt dela, tako da otrok v skladu s svojimi zmožnostmi obvlada splošna glasbena znanja in inštrument. Prepričani so, da otrokom s posebnimi potrebami glasbeno znanje še pomembneje krepi samopodobo in občutek sprejetosti v družbi ter jih dodatno spodbuja za pridobivanje drugih znanj.

S svojim zagnanim delom in ljubeznijo do glasbe se je Drago Gradišek tako zapisal v slovensko glasbeno zgodovino tudi na področju dela z otroki s posebnimi potrebami. Ob spoštovanju, ki ga uživa med številnimi rodovi glasbenikov, strokovnjaki in glasbenimi navdušenci, ima tudi zanj nedvomno prav poseben pomen radost otrok, ko ob svetovnem dnevu Downovega sindroma vsako leto zaigrajo na koncertu z naslovom »Pisan kot metulj«. Njegovo pripravljenost dejavno sprejemati različnost in jo vključevati v življenje širše skupnosti visoko cenijo mnogi in za vse bo dr. Drago Gradišek trajen vzor in navdih.

Dr. Inge Breznik, Zavod za šolstvo Republike Slovenije

Dr. Inge Breznik je idejna vodja in gibalo največjega pevskega srečanja mladih v Sloveniji.

Ideja zanj se ji je porodila ob iskanju rešitev, kako dvigniti kakovost večglasnih mladinskih šolskih pevskih zborov in kako dodatno spodbuditi šolarje za zborovsko petje. Naloga ni bila lahka, a dr. Inge Breznik se je je lotila zavzeto in s posluhom za mlado generacijo.

Odziv šolarjev na njen Zborovski BUM je bil že takoj od začetka velik. BUM je postal pravi “državni praznik” otrok, ki jih povezuje ljubezen do petja, glasbe in plesa. Za 40 odstotkov večja udeležba mladinskih pevskih zborov na revijah v Sloveniji in tekmovanjih v tujini je brez dvoma tudi rezultat Zborovskega BUMA ter zagnanosti, strokovnosti in predanosti dr. Inge Breznik.

Zborovski BUM od leta 2012 vsaki dve leti poteka v Mariboru. Na prvem je sodelovalo okoli 1.400 otrok iz 36 osnovnih šol štajerske regije. Že drugi je dosegel državno raven, na tretjem pa je na stadionu v Ljudskem vrtu zapelo že skoraj 7000 otrok.

Zborovski BUM se dogaja ob koncu celoletne pevske vzgoje v večglasnih šolskih zborih. Vsakega povezuje določena tematika. Doslej je bilo mogoče slišati od slovenske himne do znanih popevk, pa operno in ljudsko glasbo ter novitete mladih slovenskih skladateljev. A dogodek ni le sklepni del učnega procesa, je tudi druženje, radost, samopotrditev, vera v ustvarjalno moč in še mnogo več.

Kot akademsko izobražena glasbena strokovnjakinja se dr. Inge Breznik zaveda velikega pomena glasbe za utrjevanje narodove istovetnosti. Zato Zborovski BUM razume tudi kot del domovinske vzgoje, pri kateri mladi rodovi spoznavajo dolgo tradicijo zborovskega petja v slovenski kulturi in jo ohranjajo za naslednje rodove Slovencev, pa tudi za vse ljubitelje glasbe sveta.

Glasba je vedno znala povezovati kulture in narode, se zaveda dr. Inge Breznik, ki v povezanosti vidi ključ do sreče in uspeha posameznika in skupnosti. Zborovski BUM je njen pomemben prispevek k naši skupni sreči in uspehu in kot tak tudi navdih in spodbuda nam ostalim.

64 Mag. Marko Slavič, Dom Danice Vogrinec Maribor

Mag. Marko Slavič je direktor Doma Danice Vogrinec v Mariboru, največjega doma za upokojence v Sloveniji. Dom nosi ime po zaslužni socialni delavki, ki je pomembno prispevala k razvoju institucionalnega varstva starostnikov na tem območju. S svojim strokovnim in človeškim pristopom direktor doma mag. Slavič to dragoceno dediščino skrbno neguje, jo razvija in prilagaja zahtevam novih časov.

Mag. Marko Slavič se zaveda izzivov dolgožive družbe in uspešno išče poti za kakovostno življenje srebrne generacije. Dom pod njegovim vodstvom navdušuje z izborom dogodkov za svoje starostnike. Ponosen je, da orjejo ledino in dejansko podirajo stigmatizacijo skrbi za starejše. Nevsakdanje prireditve ne prinašajo novega življenja in žarečih obrazov le v njihov dom, pač pa tudi v Maribor. Želi si prepoznavnosti svoje ustanove, ker to pomeni njeno sprejetost in vpetost v življenje mesta, zaradi česar meščani lažje spletajo trdnost svoje skupnosti v medgeneracijskem dialogu modrosti in mladosti, medsebojne pomoči in solidarnosti.

Domovi za starejše so že zdavnaj presegli tradicionalne okvire, ko so bili le negovalne bolnišnice. Z različnimi programi dvigujejo kakovost oskrbe. Dom Danice Vogrinec je v teh prizadevanjih vzor dobre prakse. Mag. Slavič pa je tako s svojo delovno zavzetostjo kot človeško občutljivostjo dokaz, da je mogoče odlične zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju.

A skrivnost odličnosti pri zagotavljanju zadovoljne, aktivne starosti ni le v dobrih sistemskih rešitvah in učinkovitem profesionalizmu, pač pa v pristnih človeških odnosih. Pod vodstvom mag. Marka Slaviča so zaposleni sprejeli nov delovni moto, ki se glasi: »Za kanček več«.

Sistematično vzpostavljajo posebno kulturo empatije, nenehno upoštevajo visoke etične standarde ter omogočajo kakovostne in prijazne storitve za svoje stanovalce. Pomembno vlogo pri tem ima mag. Slavič, ki osebno pozna prav vsakega stanovalca in stanovalko in z osebnim zgledom med svojimi stanovalci vzpostavlja vzdušje pripadnosti in povezanosti. Njegovo delo ni spodbuda le za njegove sodelavce, pač pa je navdih tudi za širšo družbo.

Dr. Kozma Ahačič in Boštjan Gorenc Pižama, dva mojstra slovenskega jezika

65 Ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja, je Urad predsednika Republike Slovenije, kot ob vseh državnih praznikih, pripravil dan odprtih vrat. Na posebni slovesnosti je predsednik republike vročil “Jabolko navdiha” dvema mojstroma slovenskega jezika, dr. Kozmi Ahačiču in Boštjanu Gorencu - Pižami. To posebno priznanje, ki ga predsednik republike Borut Pahor v znamenje občudovanja in hvaležnosti podeljuje izjemnim posameznikom in posameznicam, ki s svojimi dejanji in delovanjem navdihujejo druge, sta dr. Kozma Ahačič in Boštjan Gorenc - Pižama prejela za svoje domiselno ustvarjanje in uveljavljanje novih pristopov v slovenski slovnici in književnosti, s katerimi nadaljujeta plemenito in pomembno poslanstvo očetov slovenskega knjižnega jezika in ga razvijata na način, da ga mladi z veseljem in občudovanjem berejo in znotraj njega tudi ustvarjajo.

Predsednik Pahor ob dnevu Primoža Trubarja: “S knjižnim jezikom se vse začne”

Obiskovalce je nagovoril predsednik republike Borut Pahor in ob tej priložnosti vsem Slovencem doma in po svetu čestital za državni praznik. V svojem nagovoru je opozoril, da je ta praznik eden izmed spregledanih praznikov, saj ni dela prost dan, da pa ponudi priložnost, da se poklonimo spominu na Primoža Trubarja in njegove sodobnike, kot sta Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Vlada Republike Slovenije je na predlog predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja sprejela sklep o razglasitvi leta 2017 za leto reformacije, saj letos obeležujemo 500 let od začetka protestantskega gibanja in reformacije, ki je Slovencem prinesla knjižni jezik in bogastvo, ki ga ta poraja. Tako smo bili Slovenci med prvimi narodi v Evropi in po svetu, ki smo zahvaljujoč Juriju Dalmatinu lahko brali Biblijo v svojem jeziku. Praznik, nas opominja, da imamo dolge, močne in slavne korenine, zato lahko s samozavestjo in ponosom zremo v prihodnost.

Prejemnika priznanj sta se v svojih nagovorih zahvalila predsedniku republike za izkazano čast. Dr. Kozma Ahačič je priznanje sprejel z željo, da bi slovnica postala “jabolko navdiha” za mlade generacije, Boštjan Gorenc - Pižama pa je dejal, da nam knjige dajejo miselno širino, iz ljudi delajo dobre ljudi in nas vodijo k dobrim dejanjem.

Praznik so obogatili tudi učenci Osnovne šole Angela Besednjaka Maribor, ki so posebej za to slovesnost pripravili kratko avtorsko predstavo “Trenutek s Trubarjem”, v kateri so na svoj način počastili Primoža Trubarja in njegov prispevek k slovenskemu knjižnemu jeziku in slovstvu.

Predsedniško palačo so kot gostje obiskali otroci iz vrtcev Idrija, Kobacaj Grosuplje in Čebelica Kranj, iz Zavoda za razvoj otrok Neva, učenci iz Druge osnovne šole Slovenska Bistrica, Osnovne šole Polje in Osnovne šole Maksa Pečarja, ekipa RoboBoS iz Osnovne šole Bistrica ob Sotli, stanovalci Doma starejših občanov Preddvor, člani Združenja Trubarjev forum, člani Kulturno-prosvetnega in športno- rekreativnega društva slabovidnih in slepih “Karel Jeraj”, člani Društva D9 in Športnega društva EZ3X.

66 Utemeljitve:

Dr. Kozma Ahačič

Dr. Kozma Ahačič spada med vodilne slovenske jezikoslovce.

Pred kratkim sta izšli dve njegovi slovnici, namenjeni šolarjem. Po slovnici dr. Jožeta Toporišiča, ki je izšla pred 41 leti in je bila namenjena predvsem akademskemu svetu, sta Ahačičevi slovnici prvi, ki sta ciljno napisani za osnovnošolce in dijake. Slovnica z naslovom »Kratkoslovnica«, v kateri so na razumljiv in privlačen način predstavljena slovnična pravila, je namenjena mlajšim šolarjem. Druga, naslov ima »Slovnica na kvadrat«, pa je namenjena srednješolcem in vsebuje tudi različne komentarje in zanimivosti. Avtor v obeh obravnava tudi najsodobnejše spremembe v knjižnem in pogovornemu jeziku ter opozarja na nove besede in njihove zgodovinske razlage.

»Skrajni čas je, da prestopimo v 21. stoletje in sprejmemo, da bo slovnic več, ker bodo pisane za različne uporabnike,« je prepričan dr. Ahačič. Prav njegovi slovnici pa bosta nedvomno dobrodošel pripomoček tudi za vse tiste, ki želijo okrepiti svojo jezikovno samozavest.

Dr. Ahačič je v svojih delih na novo osvetlil številna področja slovenskega jezika in kulture ter zanje prejel več strokovnih nagrad, tudi Trubarjevo nagrado za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine. Povedno je, da sta njegovi slovnici velik odziv doživeli tudi v splošni javnosti, ki je dr. Ahačiča na drugem programu nacionalnega radia izbrala za ime meseca, enako kot mu je leto prej tako izrekla priznanje za spletni jezikovni portal Fran, katerega idejni oče in urednik je.

Portal Fran združuje kar 31 slovarjev in slovenističnih jezikovnih virov ter je s 37.500 ogledi dnevno med najbolj branimi slovenskimi spletnimi stranmi. Slovenija s slovarskim portalom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU postaja vzor tudi številnim jezikoslovcem v drugih evropskih državah.

Pisanja slovnic se je dr. Ahačič lotil na lastno pobudo, vodili so ga visoko zastavljeni strokovni cilji, ljubezen, pa tudi skrb za trdno zasidranost slovenščine v prepišnem svetu prihodnosti. »Mladi naj začutijo, da je jezik nekaj njihovega, nekaj živega, da imajo slovenščino dostopno tudi na pametnih telefonih,« pove. Navdušenje ob izidu obeh slovnic je obet novega navdiha za ustvarjalno moč tako slovenščine kot pogumnih slovenskih jezičnežev. Za ta obet smo dr.

Ahačiču vsi iskreno hvaležni.

Boštjan Gorenc - Pižama

Boštjan Gorenc - Pižama, priljubljeni slovenski rapovski glasbenik, komik in prevajalec, je s svojim prvencem »sLOLvenski klasiki 1« postal največja slovenska literarna zvezda, njegovi klasiki pa knjiga leta 2016. V enem letu je bila ponatisnjena kar trikrat.

Brezčasno duhovita knjiga z mestoma huronsko zabavnimi domislicami, izvirnim in pronicljivim seciranjem družbenega dogajanja ter zabeljeno jezikovno telovadbo kar kliče po tem, da jo večkrat vzamemo v roke in si popestrimo dan, beremo v ocenah Gorenčeve knjige.

Knjiga je namenjena vsem generacijam in vsaka se ob njej zabava. V njej velikani slovenske književnosti in njihovi junaki vstopijo v svet medmrežja in njegovih različnih oblik – od Facebooka in »čivkov« na Twitterju do SMS-ov, elektronske pošte in drugih. S tem ponuja dodatne izzive, pri katerih mlajši starejšim lahko razložijo spletne pomene, starejši pa mlajšim literarne.

67 Boštjan Gorenc je združil dva povsem različna resničnostna svetova in pri tem spletne oblike duhovito izkoristil za svoje poudarke, s katerimi zbadljivo obravnava naše ravnanje na spletu. Knjiga je zato tudi satira digitalnega vsakdanjika, prepolnega sovražnega govora in zarotnikov.

Od zgodb slovenskih klasikov včasih ne ostane veliko, pa vendar dovolj, da vstopajo v resničnostni svet mladih generacij, se jim pridružijo pri izzivih sedanjosti in jih izzivajo tudi k branju izvirnikov. Po knjižnicah so knjigo pograbili za šole, Gorenčevi preobraženi junaki nastopajo tudi že pri urah slovenščine. sLOLvenski klasiki postajajo zabavno učno pomagalo pri prepoznavanju znamenitih literarnih zgodb, vrinjena črka L pa je obljuba zabave iz elektronske oznake LOL za glasen smeh.

Boštjan Gorenc je zaljubljenec v slovenščino. Jezik je skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. Rad proučuje zgodovino besed, raziskuje pomene starih ali pozabljenih izrazov, jih zanimivo vpleta v jezik našega časa in postavlja v nove miselne zveze. Z besedami se veličastno sprehaja iz preteklosti v prihodnost, iz virtualnega sveta v resnični, iz jezika v jezik. Njegova popotovanja so navdih za mlade, saj jim z njimi odkriva nova obzorja duhovnega sveta slovenske kulturne dediščine.

Predsednik republike je 19. 9. 2017 na Brdu pri Kranju vročil »Jabolko navdiha«:

akrobatski skupini Dunking Devils, izjemnim posameznikom, ki s svojimi ravnanji kažejo, da lahko skupaj sežemo visoko, bliže zvezdam in sanjam.

Sprejema ob vročitvi “Jabolka navdiha” so se udeležile vse generacije Zabijajočih vragov, ki so skozi leta soustvarjale izjemno zgodbo o uspehu. Posebni gosti sprejema pa so bili učenci in mentorji, ki so sodelovali v projektu HUDOdobra TELOvadnica, katerega ambasadorji so Dunking Devils. Navzočim so Dunking Devils predstavili poseben program vražjih preskokov, salt in zabijanj na koš.

Utemeljitev: Vse se je začelo leta 2003 na Gimnaziji Bežigrad. Skupina prijateljev se je odločila, da bo svojo strast do akrobatskega nastopanja prignala do višav in svoje znanje pokazala svetu. Vodil jih je Tomaž Režek. Niso bili dolgo sami, vedno so imeli odprta vrata za nove člane in članice, in skozi leta so se jim pridružili akrobati iz vse Slovenije. K razvoju njihovega športa je močno pripomogla Šolska košarkarska liga, ki je vključevala tudi tekmovanje akrobatskih skupin. Danes so Dunking Devils, po slovensko Zabijajoči vragi, ena najboljših akrobatskih skupin na svetu.

68 So veliko več kot akrobati. Več kot športniki. So akademija, ki mlade uči akrobatike, gimnastike in vrednot igrivega sodelovanja in iskrivega prijateljstva. Da to lahko povedo več mladim, kot jih zmore vključiti skupina, so oblikovali lastno produkcijsko enoto in tako postali svetovno znani po dih jemajočih nastopih, saj je njihove vražje viralne videoposnetke videlo že več kot 90 milijonov ljudi. S svojim delovanjem mlade vzgajajo ne le v vrhunske športnike, ampak tudi v odgovorne, razgledane in izobražene ljudi. V okviru akademije Dunking Devils svoj pogum in ustvarjalnost prenašajo tudi na mlajše generacije, za katere vsako leto pripravijo poletni tabor.

So vodilna akrobatska skupina na planetu, izvedli so že več kot 1400 nastopov v 45 državah na petih celinah. Nikoli ne pozabijo povedati, da prihajajo iz Slovenije, in v posnetke spektakularnih nastopov vedno vključijo znamenitosti svoje domovine: naše morje, Solkanski most, Tromostovje, Celjski grad, pečine pod Mangartom… Tako so postali eni najvidnejših promotorjev Slovenije in slovenskega turizma, odmevnost njihovih objav pa je še večja, odkar so se letos vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov z rekordom v najvišjem saltu z zabijanjem na koš na svetu. Pred štirimi leti so odprli svoj športni center, lani pa so se lotili projekta Hudo dobra telovadnica, v katerem je sodelovalo več kot 160 šol in 3500 dijakov iz vse Slovenije. Osnovnošolce in dijake so spodbudili, da z mentorji posnamejo izviren videoposnetek in se potegujejo za prenovo šolske telovadnice, ter tako zagotovili, da je ena izmed šol dobila povsem prenovljeno telovadnico, na vseh pa so se učenci na izviren način zavedli pomena ustvarjalnosti in vrednosti gibanja. Dunking Devils so prepričani, da gibanje ne pripomore samo k boljšemu zdravju, ampak zlasti pri mladih vpliva na boljšo samozavest, izboljša učne navade in poveča samodisciplino. Vedno vse počno v skupini, saj vedo, da skupaj lahko dosežejo več. Morda vse. S prepričanjem, da je ključ do uspeha slediti sanjam in početi stvari s strastjo, opogumljajo mlade in so navdih vsem.

Predsednik republike je 13. 12. 2017 vročil “Jabolko navdiha”: izjemnemu mladeniču Alekseju Jurci, ki je nedavno postal absolutni zmagovalec 11. Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, kar do sedaj ni uspelo še nobenemu Slovencu na nobeni naravoslovni olimpijadi znanja.

69 Aleksej Jurca se je predsedniku republike zahvalil za priznanje z besedami: “To ni le priznanje meni, temveč tudi vsem mentorjem in profesorjem, ki so me podpirali na moji poti.” Zbrane je nagovoril tudi gospod Andrej Guštin, Aleksejev mentor in vodja ekipe na letošnji mednarodni olimpijadi, ki se je predsedniku republike v imenu Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije zahvalil, da je prepoznal ta izjemen uspeh bodočega znanstvenika, ki temelji na sedmih desetletjih zavzetega dela mentorjev, ki nadarjenim mladim pomagajo in jih usmerjajo pri nadaljnji krepitvi znanja tudi onkraj šolskega sistema. “Aleksej je češnja na najlepši slovenski torti znanosti,” je besede zahvale sklenil gospod Guštin in dodal, “želim si, da bi imeli možnosti, da bi tudi v prihodnje dosegali take rezultate.” Mentorjevim željam se je pridružil tudi Aleksej. Utemeljitev: JABOLKO NAVDIHA za dosežek, ki spodbuja k nadaljnji skrbi za razvoj izjemnih mladih talentov Z veseljem smo sprejeli vest, da je novembra letos na 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike na Tajskem zmagal slovenski študent prvega letnika univerzitetnega študija fizike in astrofizike Univerze v Novi Gorici Aleksej Jurca. Prejel ni samo zlatega priznanja, ki ga podelijo desetim najboljšim, bil je tudi absolutni zmagovalec. Dosegel je največ točk med vsemi tekmovalci, kar doslej ni uspelo še nobenemu Slovencu na nobeni olimpijadi znanja. Navdušenje ob zmagi je spodbudilo veliko zanimanje zanj. Izvedeli smo, da je Aleksej že pri petih letih vešče programiral svoje igrače in da v prvi razred zaradi izjemnih sposobnosti sploh ni hodil, iz četrtega pa je sredi leta preskočil v peti. Predvsem pa, da je bil učenec in dijak, ki se je vztrajno in predano ukvarjal z vprašanji, ki so ga zanimala. Že v drugem razredu devetletke se je udeležil dnevov fizike in elektrotehnike in si v celotnem učnem obdobju zavzeto utiral poti do znanja z udeležbami na dogodkih, ki jih omogočajo naš izobraževalni sistem in različne ustanove. V zadnjem triletju devetletke se je že udeleževal priprav na matematično olimpijado, v srednji šoli na fizikalno olimpijado, ob pomoči pedagogov je študiral učbenike za višje stopnje in proučeval zunajšolsko strokovno literaturo. Seznam domačih in mednarodnih tekmovanj, ki se jih je Aleksej udeležil, je dolg, na njih pa je vedno znova segal po lovorikah. Področja, ki so ga zanimala, so predvsem fizika, astrofizika, astronomija, opazovanje neba, tudi logika. O teh temah danes ta še ne 18-letni mladenič v prostem času posluša predavanja tudi z ameriških univerz. A brez ljudi, ki so ga razumeli in podprli, uspeha ne bi bilo. Najprej sta bila to starša, ki sta mu prva zagotavljala okolje, v katerem je razvijal svoje talente. Starša poudarjata vlogo pedagogov, ki so prepoznali izjemne sposobnosti mladega veleuma, ga usmerjali, spodbujali ter prisluhnili njegovim interesom in potrebam. To so počeli samoiniciativno, zavzeto in z veseljem, bodisi prostovoljno ali pa organizirano v krožkih, na tekmovanjih in v pripravah nanje. Bleščeči rezultati Alekseja Jurce so imenitna potrditev uspešnega pristopa slovenskih pedagogov. So utemeljen razlog za njihov in naš skupni ponos ter hkrati navdih za nov polet v prihodnosti. 2. Dobre prakse, podjetniški dosežki

Predsednik republike posebno pozornost namenja spodbujanju dobrih poslovnih praks, podjetniških dosežkov in uspešnosti posameznih gospodarskih družb ter v okviru svoje mednarodne dejavnosti sodeluje na različnih gospodarskih forumih oziroma konferencah. Udeležuje se tudi pomembnih sejmov ali drugih množičnih dogodkov, ki promovirajo gospodarske dosežke.

V znak počastitve izjemnih dosežkov na področju gospodarstva, je na začetku letošnjega leta gostil na kosilu predstavnike najboljših gospodarstvenikov iz leta 2016. Tako kot v športu, predsednik republike ceni in spodbuja najboljše tudi v gospodarstvu. Dobra podjetja, niso le osnova za uspešen razvoj vsake družbe ampak tudi navdih in vzpodbudo vsem, ki stremijo k odličnosti. V svojem nagovoru je izpostavil velike negotovosti, ki izhajajo iz našega mednarodnega okolja ter opozoril na prevelike dohodkovne neenakosti, ki so eden najpomembnejših sprožilcev nestabilnosti v Evropi in v svetu in poudaril, da moramo imeti to pred očmi tako gospodarstveniki kot politiki. Gospodarstvenikom je dal zagotovilo, da si bo še naprej prizadeval, z lastnimi iniciativami vzpodbuditi razpravo o drugačnih, bolj kakovostnih in

70 močnejših povezavah znotraj Evropske unije ter o prenovi evropskih institucij, saj ocenjuje, da bi to bilo za naše majhno odprto gospodarstvo zelo koristno.

Kosila so se udeležili Obrtnik leta 2016 Štefan Pavlinjek, Roto Group, podjetje za predelavo in trženje, d.o.o.; nagrajenci GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke dr. Jožica Rejec, Domel, d.o.o., Železniki, Marjan Batagelj, Postojnska jama, Borut Triplat, OMCO Feniks Slovenija, Alen Šinko, KOVIS proizvodna družba, Miran Rauter, HERMI, Sonja Šinigoj, SAOP; prejemnik naziva Zlata gazela Matej Košmrlj, Nicelabel – Euro Plus, d. o. o. ter mag. Samo Hribar, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja manager in Danijel Lamperger, direktor Obrtne zbornice Slovenije.

Predsednik republike se je udeležil podelitve nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. V svojem govoru je opozoril, da prvič po 25. letih od padca Berlinskega zidu obstoji splošno strinjanje o povečanju varnostnih in političnih tveganj za miren razvoj sveta in opazno povečanje nepredvidljivosti glede prihodnjega razvoja Evrope in sveta. Poudaril je, da pomemben dejavnik svetovnega tveganja postajajo tudi naraščajoče dohodkovne in premoženjska razlike, saj narašča negotovost zaposlitve in zaslužka. Povečuje se število prekarnih delavcev brez delavskih in socialnih pravic. Mnogi ljudje živijo vedno slabše. Tudi zato se povečuje splošno nezaupanje v politične institucije. Zgolj z gospodarsko rastjo ne bo mogoče več popraviti razpok v družbi. Potrebne so reforma tržnega kapitalizma. Najti je potrebno pravo ravnovesje med dinamično konkurenčnostjo in socialno vzdržnostjo. Da bo Slovenija še naprej mirna, varna in gospodarsko uspešna mora čimprej izvesti začrtane strukturne spremembe, prizadevati si mora za ohranitev in okrepitev Evropske unije, za ohranitev dobrososedskih odnosov, zlasti s Hrvaško ter za dobre odnose z vsemi svetovnimi supersilami. Dolgoročno moramo okrepiti naš sloves miroljubne države, ki po mirni poti reši tudi najbolj zapletena vprašanja. Velika odgovornost je na nas, razmišljati moramo bolj s svojo glavo in krepiti vsa strateška zavezništva s tistimi, ki razmišljajo podobno.

71 Predsednik republike se je kot slavnostni govornik udeležil podelitve nacionalnih priznaj za poslovno odličnost, kjer je dejal, da ni vse v politiki, temveč je mnogo več v politični kulturi. Ni vse v pravu, temveč v pravni kulturi. Ni vse v poslu, temveč v poslovni kulturi. In v poslovno kulturo sodi poslovna odličnost, ki omogoča stvari videti širše. Zahvalil se je gospodarstvenikom, ki so samozavesti in vztrajni in se zavedajo pomena strateškega razmišljanja in sodelovanja. Povabil jih je še, da skupaj premišljajmo o priložnostih, da sodelujemo, se medsebojno spodbujajmo.

Na podelitvi nacionalnih priznanj najbolj inovativnim podjetjem, je predsednik v svojem nagovoru izpostavil, da je inovativno podjetništvo ključni vzvod za rast produktivnosti ter s tem za dvig konkurenčnosti gospodarstva. Inovacijska sposobnost je tista, ki omogoča podjetju hitro prilagajanje spremembam. Le visoko inovativno podjetje bo lahko na dolgi rok ohranjalo prednost pred konkurenti. Predsednik je še dejal, da kadar podjetje izkoristi ustvarjalne potenciale, znanje in izkušnje vseh zaposlenih, ne le tistih, ki jim je inoviranje poklic, pride do množice novih idej, kar povečuje možnost najti tisto pravo, ki bo prinesla podjetju novo zmago.

Predsednik Pahor se je na Brdu pri Kranju udeležil slovesnosti, ki jo je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, kjer sta bili podeljeni dve pomembni priznanji, Obrtnik leta in Podjetnik leta. Predsednik Pahor je ob tej priložnosti izpostavil vlogo slovenskega gospodarstva na evropski ravni. “Za nas, ki verjamemo v Evropo, je napočil čas, da poudarimo, da smo kot Slovenci in kot Evropejci šibki, če smo razdeljeni, in močni, če smo povezani,” je dejal predsednik republike in dodal, da potrebujemo jasno vizijo in usmeritev za mirno, varno in gospodarsko razvito Evropo. “Ni dvoma, da Slovenija potrebuje mesto v tej trdni povezavi,” je poudaril. Predsednik Pahor je v nadaljevanju pozval k nadaljevanju strpnega dialoga med predstavniki obrtnikov in podjetnikov ter predstavniki sindikatov in vlade. Pri tem je odločilna vztrajnost, eden izmed ključnih dejavnikov pri uspešnem izhodu iz krize, katerega nosilni stebri so bili slovenski podjetniki in obrtniki, je povedal. Predsednik republike je slavnostni nagovor sklenil z čestitkami vsem obrtnikom in podjetnikom ter mojstricam in mojstrom. “Sedaj je pravi čas za politični pogum, ki bo prinesel strukturne spremembe, s katerimi bomo mladim generacijam dali novo upanje, da je mogoče doseči velike premike in dobre poslovne rezultate.

72 Predsednik republike se je udeležil tudi podelitvi priznanj Gospodarske zbornice Primorske in slovesnosti Slovenski podjetnik leta. Tradicionalna prireditev Zlata gazela, ki je namenjena promociji hitro rastočih podjetij, pa je letos potekala pod predsednikovim pokroviteljstvom.

Predsednik Pahor se je v Mariboru kot slavnostni govornik udeležil prireditve, na kateri so podelili nagrade najboljšim podjetjem iz podravske regije. Predsednik republike se je v slavnostnem nagovoru zahvalil vsem, ki s svojim delovanjem spodbujajo gospodarstvo v podravski regiji, s čimer so pomembno prispevali k okrevanju države in njenemu izhodu iz krize. Poudaril je, da so prizadevanja za izhod iz krize vedno dolgotrajen in zahteven proces, ki vključuje več akterjev in dejavnikov, ki morajo odgovorno ravnati in med seboj sodelovati. “Zaradi vaših prizadevanj danes lahko z manj strahu in z več optimizma zremo v prihodnost,” je dejal predsednik republike in spomnil, da tudi gospodarski kazalniki Sloveniji za prihodnje leto napovedujejo najvišjo gospodarsko rast v Evropi.

S svojo prisotnostjo in nagovori je počastil nove dosežke – investicije v gospodarskih družbah. V Mariboru je položil temeljni kamen za najsodobnejšo sortirnico za mešane komunalne odpadke v Sloveniji, na Jesenicah je v SIJ Acroni odpiral AOD peč, v podjetju GMT v Murski Soboti pa je otvorili nov logistični center.

V SIJ Acroni na Jesenicah je predsednik spomnil: “Na letošnjem Blejskem strateškem forumu je generalni sekretar OECD Jose Angel Gurria predstavil poročilo OECD za Slovenijo. Po dolgem času je bilo spet slišati pohvalne besede za Slovenijo: da imamo visoko gospodarsko rast, visok življenjski standard in zelo dobro razporejen dohodek med ljudi, ki se odraža v nizki dohodkovni neenakosti. Predstavil pa je tudi nekatera opozorila. Težko bi rekli, da smo slišali kaj novega, česar sami ne vemo, a vendar smo včasih bolj dovzetni za ocene našega domačega stanja, če ga izreče oseba oziroma

73 institucija, katere mnenje je neobremenjeno. Ena od ugotovitev je, da je nizka rast produktivnosti ovira za dolgoročno gospodarsko rast, boljše plače in večjo mednarodno konkurenčnost. Med najpomembnejše dejavnike za prepočasno rast produktivnosti OECD uvršča padec naložb na eni strani in pomanjkanje ustrezno usposobljenih delavcev na drugi strani. Če pogledamo vašo novo investicijo, ki jo danes simbolno spravljate v življenje, potem lahko to investicijo gledamo ne le kot dosežek vaše družbe ampak tudi kot prispevek k odpravljanju ovir za dolgoročno gospodarsko rast v državi in večje blagostanje državljanov.«

Skupaj z zaposlenimi in poslovnimi partnerji je bil prisoten tudi na svečanostih ob častitljivih obletnicah delovanja gospodarskih družb: Mlinotest, Mahle Letrika in Mitol. Obiskal pa je tudi podjetje Gostol-Gopan, ki je praznovalo 70-letnico delovanja. Ob tej priložnosti se je srečal z vodstvom podjetja in z zaposlenimi.

Ob 60-letnici tovarne Mahle Letrika je predsednik republike izrazil veselje, da so ga zaposleni, s katerimi je imel pred petimi leti čast preživeti en delovni dan, sprejeli medse na pomembno obletnico. Vsem nekdaj in sedaj zaposlenim se je zahvalil za dobro delo in pravilne odločitve, ki so pripeljale do tega uspeha. “Ne le, da ste sebi in svojim družinam zagotavljali socialno varnost, ampak ste prispevali tudi k odpiranju novih delovnih mest, razvoju regije in uspešnosti narodnega gospodarstva,” je dejal. Opozoril je, da je 60 let delovanja podjetja velik dosežek, saj se je življenjska doba podjetij v zadnjih desetletjih razpolovila in povprečno doseže le 30 let. Pohvalil je okolju prijazno in za turizem nemoteče delovanje podjetja ter dodal, da klub temu Mahle Letrika sodi med pet odstotkov najboljših, ki ustvari 85 odstotkov gospodarske rasti v vsaki ekonomiji in prav toliko novih delovnih mest.

74 Ob 70. obletnici ustanovitve podjetja Mitol je predsednik dejal, da uspešno kljubovanje vsem spremembam v zadnjih sedemdesetih letih izkazuje stabilnost podjetja, zdravo poslovno filozofijo in sprejemanje pravih strateških odločitev. Poudaril je, da je Mitol uspešno podjetje, ki ljudi navdaja z zaupanjem in jim daje občutek varnosti saj stoji na trdnih temeljih pravih vrednot, vlaganju v razvoj vrhunskih kadrov, modernizaciji ter skrbi za okolje in zaposlene.

Predsednik republike je bil tudi častni gost svečane akademije ob 150. obletnici delovanja podjetja Mlinotest, ki je potekala pod sloganom »Tradicija je privilegij preteklosti in izziv prihodnosti«. Povedal je, da danes ne praznujeta samo Mlinotest in občina Ajdovščina, ampak vsa naša domovina. V slavnostnem nagovoru je za visok jubilej čestital sedanjim in nekdanjim zaposlenim, vodstvu in lokalni skupnosti in se zahvalil vsem, ki vodijo in soustvarjajo podjetje, da skrbijo za uspešnost podjetja, za ohranitev delovnih mest in za družbeno odgovornost.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 27. oktobra udeležil prireditve ob 25-letnici Studia Moderna.

V okviru svoje mednarodne dejavnosti se je predsednik republike ob obisku predsednika Poljske, udeležil srečanja z gospodarstveniki, ob obisku predsednika Avstrije je sodeloval na Slovensko- avstrijskem poslovnem forumu in nagovoril gospodarstvenike Rusije in Slovenije na srečanju slovensko ruske poslovne skupnosti z naslovom “Pogled v prihodnost: nove možnosti sodelovanja z Evropo”.

75 Predsednik republike se je udeležil še prireditve Združenja Manager »Povezovanje in sodelovanje«, srečanja delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v Brežicah, prireditve Mladi managerji leta, državne razstave Dobrote slovenskih kmetij in tradicionalnega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra.

Predsednik republike je podelil pokroviteljstva tudi nad naslednjimi projekti povezanimi z gospodarstvom: spodbujanje podjetništva med mladimi »Ustvarjalnik«, Moja dežela – lepa in gostoljubna, Blejski vodni festival 2017, 26. mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, prireditve v okviru 62. koroškega turističnega tedna, 4. zaključno tekmovanje in sejem dijaških podjetij, ki predstavlja tekmovanje za udeležbo na evropskem tekmovanju Junior Achievement, Poklon Postojnski jami, zaključek projekta na katerem bo predstavljena Listina raznolikosti Slovenije, 11. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije, 15. obletnica ustanovitve Notranjskega parka, 10. obletnica Inženirske akademije Slovenije in 28. vseslovenska razstava Dobrote slovenskih kmetij Ptuj.

Predsednik republike Borut Pahor se je na Gospodarskem razstavišču udeležil prireditve, na kateri so že enajstič zapored podelili naziv “Inovativni mladi kmet. V govoru je predsednik spomnil na številne priložnosti, ob katerih je v zadnjih petih letih sodeloval z Zvezo slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. “Za naše zgledno sodelovanje obstaja dober razlog,” je ocenil predsednik republike, in pojasnil, da sam razume slovensko podeželje kot eno izmed najlepših odličij naše države. “Ko v teh tednih hodim po naši deželi podolgem in počez, to vidim na vsakem koraku,” je povedal in dodal, da si moramo za ohranjanje podeželja še naprej prizadevati in ga negovati. “Prihodnost je v rokah inovativnih,” je kandidatom čestital predsednik Pahor in poudaril, da preplet tradicije in inovativnosti slovenskemu podeželju obeta lepo in varno prihodnost, tistim, ki tam živijo, pa kakovostno življenje.

Predsednik republike se je 13. decembra udeležil javne razprave z naslovom “Razvoj Slovenije - priložnosti in ovire”, ki je bila pripravljena na pobudo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predsednik se je zahvalil predsedniku akademije dr. Tadeju Bajdu za plodovito in ustvarjalno sodelovanje v času

76 svojega prvega mandata, zato je predsednik republike posebej poudaril, da si želi, da bi se nadaljevalo in nadgrajevalo. “Danes pričenjate projekt, ki želi spodbujati preboj znanosti iz temeljnih raziskav v gospodarstvo, industrijo in družbo,” je dejal predsednik republike. “Današnjo priložnost zato želim izkoristiti za to, da predstavim eno izmed zamisli, ki se je bila porodila ob številnih - tudi neuradnih - srečanjih z znanstveniki in strokovnjaki iz različnih področij,” je nadaljeval.” Že približno dve leti intenzivno razmišljamo o ustanovitvi posebne fundacije za razvojni preboj, ki bi izbranim raziskovalnim projektom pomagala pri uresničitvi načrtov, ki so jih oblikovali v okviru svojih raziskav, tako, da bi zaživeli v gospodarstvu,” je dejal predsednik republike in poudaril, da bi tovrstna rešitev lahko bistveno pripomogla k boljšemu in bolj vključujočemu sodelovanju med bazično znanostjo in gospodarstvom. “Pripravljen sem se osebno zavzeti za uresničitev te ideje,” je nagovor sklenil predsednik Pahor in pozval k skupnemu sodelovanju za uresničitev zamisli.

Na pobudo posameznikov oziroma civilnih iniciativ pa se je predsednik republike z nekaterimi tudi srečal in se seznanil z njihovi pogledi na različne teme. Srečal se je s predstavniki Civilne iniciative kmetov občin Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna skupaj s Civilno iniciative za ukinitev LPN Kompas Peskovci; s predstavniki društva Eko Anhovo in dolina Soče; s predstavniki Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij ter s predstavniki mladinske iniciative za 3. razvojno os.

3. Častna pokroviteljstva predsednika republike

Namen častnega pokroviteljstva je izkaz podpore predsednika republike delu in prizadevanjem prirediteljem dogodka in daje dogodku prav poseben pomen. Častno pokroviteljstvo za organizatorja pomeni priznanje in moralno podporo, ki pa ni materialne narave. Častno pokroviteljstvo predsednika pomeni, da predsednik spodbuja ideje organizatorja, se zavzema za stvari, s katerimi se ta ukvarja in podpira njegova prizadevanja. Uporaba častnega pokroviteljstva je javnega značaja, kar pomeni, da se pokroviteljstvo navaja na morebitni tiskovni konferenci in pri sami promociji dogodka.

77 V letu 2017 je predsednik podelil 132 častnih pokroviteljstev nad humanitarnimi, kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami in projekti.

Ob posebnih priložnostih se predsednik republike odloči, da listino o častnem pokroviteljstvu organizatorjem dogodka vroči osebno, na sprejemu v Predsedniški palači ali na posebnem dogodku.

Letos je bila listino o častnem pokroviteljstvu iz rok predsednika republike podeljena nacionalni knjižni kampanji »Slovenija bere«, ki se je začela na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije v času 32. Slovenskega knjižnega sejma leta 2016. Kampanja poteka pod okriljem Slovenskega knjižnega sejma in Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Namenjena je vsem generacija Slovenk in Slovencev, spodbuja branje najmlajših, družinsko branje, branje naglas in branje za lahko noč. Kampanja ima trajnostni značaj, saj se širi v knjižnice, vrtce, šole in bo tako kmalu vključevala na tisoče sodelujočih. Zaključila se bo leta 2021 z Nacionalnim letom branja.

Listino o častnem pokroviteljstvu nad plesno predstavo Zapleši ljubezen – Dance Amore so iz rok predsednika republike prejeli tudi člani zasedbe plesne predstave spričo svoje umetniške odličnosti, dobrodelnosti in prizadevanja za uveljavljanje plesne umetnosti. Nastopajoči so ogled predstave omogočili tudi družinam in mladim iz socialno šibkejših okolij, ki jih plesna umetnost radosti in navdihuje.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 31. januarja sprejel Jürgena Bossa, direktorja frankfurtskega knjižnega sejma, in Simone Bühler, vodjo programa “država - častna gostja” v okviru te prireditve. Sprejema sta se udeležila tudi Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo RS, in Renata Zamida, koordinatorica projekta pri tej agenciji. Predsednika republike so seznanili z dejavnostmi, s katerimi si prizadevajo za nastop Republike Slovenije kot osrednje gostje mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu. V letošnjem letu so dejavnosti pričeli prav z obiskom vodstva frankfurtskega sejma, v okviru katerega se gostje želijo prepričati o podpori, ki jo ima projekt med deležniki na področju knjige, kot tudi med političnimi odločevalci. Podporo projektu je izkazal tudi predsednik republike Borut Pahor s prevzemom častnega pokroviteljstva nad kandidaturo Republike Slovenije za častno gostjo mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2021. Nastop Slovenije na najpomembnejši tovrstni prireditvi na svetu je pomemben tako z vidika dolgoročne

78 prepoznavnosti in umestitve slovenskih avtorjev, slovenske literature in nasploh slovenske ustvarjalnosti na področju knjige na nemškem govornem področju, pa tudi z vidika širše prepoznavnosti slovenske ustvarjalnosti ter njenih kulturnih in gospodarskih potencialov. Med temeljne cilje na področju knjige tako ta nastop uvršča tudi Nacionalni program za kulturo 2014 – 2017.

SPODBUJANJE SOCIALNE POVEZANOSTI

Predsednik republike s svojimi dejavnostmi spodbuja socialno povezanost in vključevanje v družbeno dogajanje vseh skupin prebivalstva, predvsem pa k vključevanju vzpodbuja ranljive skupine, ki bi brez pomoči državnih ustanov, skupin za samopomoč in drugih nevladnih organizacij ostajali ob robu družbenega dogajanja. Gre za tiste, ki so zaradi osebnih ali objektivnih okoliščin, drugačni od večine oziroma prav zaradi teh okoliščin potrebujejo več razumevanja, pozornosti, pomoči in vzpodbude.

Predsednik podpira prizadevanja zavodov, centrov ali društev in prostovoljcev, ki s svojo dejavnostjo in z različnimi projekti spodbujajo socialno vključenost ranljivih družbenih skupin, zato jih rad obišče in sodeluje ob njihovih praznovanjih ali pri posebnih projektih, ki jih izvajajo. V posebno zadovoljstvo mu je tudi, kadar jih gosti v predsedniški palači, kjer mu predstavijo svoje dejavnosti in dosežke in se seznanijo z predsednikovim delom. Tak obisk je zanje vedno posebno doživetje.

79 V letošnjem letu je je predsednik posebno pozornost namenil otrokom in mladim s posebnimi potrebami v najširšem pomenu besede ter starejšim, ki so že izključeni iz delovnega procesa.

Takoj na začetku leta je predsednik gostil konferenco z naslovom Izzivi srebrne generacije. Tema je aktualna, saj naj bi po demografskih napovedih že v prihodnjih 40 letih živelo v Sloveniji tretjino prebivalstva starega 65 let in več. Priprave na to konferenco so tekle že lansko leto, pomemben pobudnik pa je bila Zveza društev upokojencev Slovenije, ki je v razgovoru s predsednikom izpostavila pomanjkanje komunikacije z organi odločanja glede medgeneracijskih vprašanj in vprašanj starih, ki se jih še posebej dotikajo. Na konferenci je predsednik poudaril, da spremenjena razmerja med mlado, srednjo in starejšo generacijo, ki smo jim priča, zahtevajo veliko sprememb na številnih področjih našega življenja. Brez sprememb se bomo znašli pred številnimi problemi. Dejal je: »To, da se družba stara je v redu. Vendar moramo poskrbeti za to, da bo tudi jesen življenja dostojna, da bo kvalitetna. Zdaj pa se mi zdi, da sistem ni tako naravnan.« Opozoril je še na eno tveganje socialne izključenosti starejših: »Jaz mislim, da poleg nevarnosti materialne neenakosti, ki grozi z starostjo, tukaj obstaja, zaradi revolucije v tehnologiji, tudi ta nematerialna neenakost, ker tisti, ki ne bodo digitalno pismeni, bodo izločeni, ker ne bodo živeli v svetu v katerem živi večina. «

Med letom je predsednik obiskal domove za starejše v Postojni, Mariboru, in Velenju ter se udeležil slavnostne akademije ob obeležitvi 30-letnice delovanja programa »Skupina starih ljudi za samopomoč« v Celju. Ob tej priliki je opozoril, da bije plat zvona za spremembe v družbi. Potrebno je spremeniti način razmišljanja in prilagoditi celotno delovanje družbe spremenjenim razmeram. Spremeniti moramo dojemanje, da je starejša generacija družbeno breme. Le tako bomo lahko rekli, da je daljša življenjska doba privilegij in pridobitev razvoja. Dodal je tudi, da se mnogo hitreje kot država spremembam prilagajajo nevladne organizacije še posebej tiste, ki imajo v svojih vrstah prostovoljce.

80 Predsednik republike se je udeležil 10. jubilejnega mednarodnega turnirja “Planina Open 2017”, ki ga že tradicionalno prireja Vzgojni zavod Planina. Lani so mladostniki in otroci iz zavoda obiskali predsednika in ga povabili na njihov športno-zabavni dogodek. S svojim letošnjim obiskom je obljubo izpolnil. Ogledal si je nogometno tekmo med Kralji ulice in Policijsko postajo Postojne ter športne in likovne delavnice. Ob tej priložnosti je dejal: »V vsakem izmed nas so demoni in angeli. A s pravo spodbudo bodo v nas zmagali angeli. Obiskal sem vas zaradi vaših plemenitih vrlin in lastnosti, ki jih nosite v sebi, in zaradi katerih bo naša družba boljša«. Predsednik republike je obiskal tudi Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. V pogovoru z uporabniki doma je spoznal njihove želje, razmišljanja in mnenja. Za varovance centra je bila to posebno dragocena izkušnja, saj nimajo pogosto prilike spregovoriti javnosti. Tokrat so bili slišani. Jasminko, uporabnik centra, je predsedniku in vsem politikom svetoval premislek ob sprejemanju zakonov, da jih ne bo potrebno vsak mesec spreminjati. Varovanci centra so predsedniku prikazali avtorsko igro “Nina išče prijatelja”, ki so jo ustvarili v okviru dramskega krožka in jo skupaj s svojimi ilustracijami izdali tudi v knjižni obliki. Predsednik je v svojem nagovoru izrazil hvaležnost zaposlenim, ki ne opravljajo le svojega dela ampak poslanstvo in ob tem dejal: “V naši deželi praznujemo vaše dosežke, h katerim stremite ob izpolnjevanju vizije centra: da skupaj ustvarjamo boljši svet, izpolnjujemo sanje in ustvarjamo enake možnosti za vse.«

81 V Žalcu se je udeležil otvoritve 27. državne glasbene revije “Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo”. Na njej so sodelovali otroci, mladostniki in odrasli s posebnimi potrebami. V dobrodošlici so prireditelji dejali, da je ta revija priložnost, ki “odpira srca za vso paleto drugačnosti in v tej paleti najde bisere.” Nastopajoče in druge obiskovalce prireditve, ki se jih je zbralo blizu 500 iz vse Slovenije, je predsednik republike pozdravil rekoč, da je z veliko hvaležnostjo sprejel vabilo na njihovo dvodnevno druženje, ki dokazuje, da kljub zadregam in predsodkom do drugačnosti, obstaja tudi sončna stran podobe naše družbe, ki je odprta in posluša tiste, ki so drugačni. Zahvalil se je vsem mentorjem in vzgojiteljem, ki s srčnostjo in pozornostjo pripomorejo k temu, da nastopajoči na odru izrazijo svoje talente in pokažejo, kaj vse zmorejo. Ravnateljica šole gostiteljice je dejala, da prireditev daje priložnost, da ljudje spoznajo širino srčnosti, dobre volje, pristnih čustev in iskrenosti, ki vlada med otroki, mladostniki in odraslimi. “Petje, igranje in ples so jeziki, ki jih razumemo vsi in so ravno zato pomembni, ker nas združujejo, razveseljujejo in navdihujejo.”

Predsednik se je v Domu za varstvo odraslih v Velenju udeležil dogodka “Medgeneracijski prijatelji”, ki ga izvaja Mladinski center Velenje in v svojem nagovoru dejal:. “Pomembno je, da ljudje vseh generacij sodelujemo, se spodbujamo in se tudi učimo drug od drugega. Želim, da se projekt nadaljuje, da sporočilo solidarnosti in medsebojne pomoči ponese v vse kotičke naše dežele. Svet potrebuje srčnost, solidarnost in medsebojno skrb. Če bomo vzgajali kulturo sožitja, bomo ustvarjali okolje, kjer bo lepo živeti.”

Na Brdu pri Kranju pa je predsednik gostil prireditev ob zaključku natečaja in razglasitvi najboljših prostovoljcev in prostovoljskih projektov. Podelil je priznanje za »Naj prostovoljski projekt 2016«, ki je letos šel v roke Rdečemu križu Slovenije – Območnemu združenju Ljubljana za projekt »Izmenjevalnica«.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil tudi prireditve ob 50-letnici delovanja Društva Sožitje Ptuj.

82 ZDRAVSTVO

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 22. novembra udeležil svečanosti ob 85-letnici prvega zdravstvenega doma v Ljubljani in 50-letnici združitve ZD Ljubljana v enoten zavod. Predsednik republike je bil na prireditvi slavnostni govornik. V govoru je predstavil svoj pogled na smer reforme zdravstvenega sistema.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja:

(priznanje Zdravstvenemu domu Ljubljana za uspešno delo)

Najprej vas vse prav lepo pozdravljam in vam čestitam ob visoki obletnici delovanja Zdravstvenega doma Ljubljana. To je največji ZD v državi, ki se lahko pohvali z visoko kakovostjo, zadovoljstvom uporabnikov in zaposlenih. Če bi zdravstveni sistem sodili po doseženih rezultatih vašega zdravstvenega doma, bi bili lahko zadovoljni.

Finančne izgube nimate, čakalne vrste so v mejah normale, programe širite, pridobivate certifikate kakovosti, delujete kot družini prijazno podjetje, razvijate svoje dejavnosti tam kjer jih ljudje najbolj potrebujejo. Izjemno ste dejavni na področju preventive, kjer ste s svojimi referenčnimi ambulantami vzor tudi drugim.

Vaš Zdravstveni dom je nedvomno primer dobre prakse javnega zdravstvenega zavoda, ki z odličnim vodenjem uspe tudi v obstoječem zdravstvenem sistemu tudi dobro delovati. Res pa je tudi, da se problemi v delovanju mnogo bolj kopičijo v bolnišnicah in manj v zdravstvenih domovih in da bi nespremenjene razmere v zdravstvenem sistemu začele resneje ogrožati dobre prakse v zdravstvenih domovih.

83 (nujnost zdravstvene reforme)

Danes bom izkoristil to priliko, da celoviteje opozorim na nujnost sprememb v zdravstvenem sistemu.

Da je potrebno zdravstveni sistem modernizirati, se strinja tako strokovna javnost, izvajalci zdravstvenih storitev in njihovi uporabniki kot država, ki je odgovorna za zagotavljanje javnega zdravstvenega varstva. Nihče več ni zadovoljen z zdravstvenim sistemom.

(obstoječi problemi)

Javno izraženo nezadovoljstvo je največje na strani izvajalcev, ki kažejo s prstom na financerje in državo, opozarjajo pa tudi na korupcijo v svojih vrstah. Uporabniki se zatekajo k plačljivim zdravstvenim storitvam, ki jih ponuja zasebni sektor ter tako blažijo svoje nezadovoljstvo. Tisti, ki si plačila ne morejo privoščiti in praviloma nimajo velike moči v javnem izražanju svojega nezadovoljstva, postajajo vedno bolj vdani v usodo in izpostavljeni tveganju, ali bo njihov zdravljenje pravočasno.

Že dolgo iščemo soglasje glede tega kako bomo modernizacijo zdravstvenega varstva in zavarovanja ter izvajanja zdravstvene dejavnosti izvedli. Kaj bomo spremenili v primerjavi z današnjo ureditvijo, da ohranimo solidarnost in sprejemljivo raven pravičnosti za vse, da bodo čakalne vrste krajše, storitve kakovostne, razmere za izvajalce vzdržne in se stroški dela, zaradi financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bodo povečali?

Kaj bomo storili, da bomo tudi med izvajalci javnih storitev zagotovili več konkurence. Da zdravniku ne bo vseeno, ali njegov pacient odide k drugemu ali celo čez mejo države?

Ker v zadnjih petnajstih letih nismo bili sposobni najti soglasja glede sistemskih sprememb se vedno znova lotevamo ad hoc ukrepov. V zadnjih letih ti predvsem blažijo javnofinančne probleme in hkrati zaostrujejo vse druge probleme nakopičene v zdravstvenem sistemu.

V nadaljevanju želim na kratko predstaviti moje poglede na nekatera pomembna vprašanja sprememb zdravstvenega sistema.

(solidarnost navznoter, konkurenčnost navzven)

Začel bom z vprašanjem, ali so zdravstvene dobrine tržno blago? Kolikšna mora biti na tem področju skrb države koliko pa je treba oskrbo z zdravstvenimi dobrinami prepustiti tržnemu mehanizmu.

Menim, da mora tudi v bodoče, za pretežni del zdravstvenih dobrin veljati, da so to javne dobrine in da mora država zagotoviti vse potrebno, da so prebivalcem dosegljive pod enakimi pogoji, ne glede na posameznikovo kupno moč in morebitne druge okoliščine.

Nujno mora priti do novega soglasja o tem, katere zdravstvene dobrine bodo imele status javne dobrine in bodo, kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za uporabnike v celoti brezplačne. Zakon mora biti pri tem jasen.

(dve košarici zdravstvenih dobrin)

Ob določanju nove košarice pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja, se moramo zavedati spremenjene demografije, drugačnih zdravstvenih tveganj in tudi omejitev glede zmožnosti financiranja.

84 Iz košarice pravic obveznega zavarovanja je potrebno izločiti vse tisto, kar ne sodi v zdravstveno varstvo, pa se je po inerciji ali zaradi razbremenitve proračuna nekoč v preteklosti, obesilo na sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta del naj se financira iz državnega proračuna (kot na primer del izobraževanja zdravnikov, socialne pravice, raziskave).

Zaradi finančne vzdržnosti, menim, da bo potrebno nekatere dobrine, ki so do sedaj sodile med pravice obveznega zavarovanja, iz košarice obveznega zavarovanja izločiti. O tem katere so take dobrine more svoje povedati predvsem stroka.

Zavzemam se za dve košarici, prva obsežnejša in za zdravje posameznika pomembnejša, predstavlja javne dobrine in bo predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja, za posameznika bo na voljo brez plačila pri neposredni uporabi. Druga je košarica tržnih zdravstvenih dobrin, ki bodo na voljo za plačilo in bodo lahko tudi predmet prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki jih bodo ponujale zasebne zdravstvene zavarovalnice.

(zdravstveno zavarovanje)

V obvezno zdravstveno zavarovanje bodo vključeni vsi prebivalci, za tiste, ki tega ne zmorejo mora poskrbeti država. V sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja mora prevladovati načelo univerzalnosti, dostopnosti, solidarnosti, enakosti in vzajemnosti.

Prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje se morajo prilagoditi obsegu zagotovljenih pravic, vendar je potrebno paziti, da ne bomo dodatno povečali stroškov dela in poslabšali konkurenčnosti gospodarstva. Če je potrebno, je nujno prestrukturiranje davčnih obremenitev, da skupna obremenitev ostane na približno isti ravni kot doslej.

Primanjkljaj sredstev zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja se nadomesti z širitvijo prispevnih osnov po potrebi tudi na pasivne dohodke, prenosom dela obveznosti na državni proračun in zmanjšanjem obsega pravic iz obveznega zdravstvenega varstva. Tako, da bo zdravstvena blagajna za financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja razpolagala z več javnega denarja kot doslej.

(zdravstvena blagajna)

Nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki ga je potrebno preoblikovati v javnofinančno blagajno. Morda bi lahko našli primernejšo statusno obliko od zavoda. Glede na to, da le-ta ne bo kreator zdravstvene politike ampak njen izvrševalec, je potrebno spremeniti tudi njegovo upravljanje.

Cene javnih zdravstvenih dobrin določi zdravstvena blagajna, ki jih tudi plačuje. Cene naj imajo osnovo v normiranih stroških, ki vključujejo tudi amortizacijo in so čim bližje dejanskim stroškom. Uveljavijo se novi mehanizmi plačevanja storitev, kjer bo zagotovljena povezava s količino opravljenih storitev.

Zdravstvena blagajna vsako leto izvede razpis za financiranje celotnega programa obveznega zdravstvenega zavarovanja, na katerem enakopravno konkurirajo javni zavodi in zasebniki s koncesijo. Tu obstaja priložnost za tekmovanje tako s kakovostjo kot s količino storitev. Zdravstvena blagajna izvaja nadzor nad izvajalci obveznega zdravstvenega zavarovanja.

85 (zdravstvena mreža: javni zavodi in koncesionarji)

Za zagotavljanje javnih zdravstvenih dobrin, država določi mrežo izvajalcev javnega zdravstva, ki jo sestavljajo javni zdravstveni zavodi, katerih ustanovitelj je država ali občina in zasebniki, ki so pridobili koncesijo za opravljanje javne službe. Mreža mora biti prilagojena demografskim, logističnim, infrastrukturnim in epidemiološkimi dejavnikom in se mora sproti prilagajati spremembam in potrebam.

(vodenje javnih zdravstvenih ustanov)

Javni zavodi naj opravljajo izključno dejavnost javne službe in dopolnilne dejavnosti potrebne za opravljanje javne službe in pri tem zasledujejo princip neprofitnega delovanja. Poslovanje javnih zavodov mora postati bolj avtonomno tako v organizacijskem kot v kadrovskem pogledu.

Vodstvo mora za rezultate prevzeti polno odgovornost. Ustanovitelj mora zahtevati doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov, v nasprotnem primeru pa takoj ukrepati. Upravljanje javnih zavodov je treba spremeniti in približati enotirnemu sistemu upravljanja v gospodarskih družbah.

To pomeni, da bo javni zavod vodil najmanj tričlanski upravni odbor in izvršni direktorji. V manjših zavodih se upravljanje lahko poenostavi. Upravni odbor odgovarja za rezultate ustanovitelju oziroma lastniku.

(zaposleni in plače)

Zaposleni v javnih zavodih morajo spoštovati konkurenčno prepoved oziroma imajo v izjemnih primerih lahko tudi delno zaposlitev pri drugemu delodajalcu, če prvi delodajalec s tem soglaša. Delodajalec mora zagotavljati nemoteno izvajanje delovnega procesa in zato predpisati ustrezne standarde in normative dela.

Plače zaposlenih so sestavljene iz osnovne plače in iz variabilnega dela, ki je odvisen od storilnosti posameznega delavca. Ali je tak sistem mogoče zagotoviti v okviru sistema plač javnega sektorja ali naj velja za zdravstveno osebje posebni plačni režim ne znam odgovoriti. Ne glede na to, pa plačni sistem v javnih zdravstvenih zavodih ni obvezen tudi za koncesionarje.

Profit oziroma presežek prihodkov nad odhodki ustvarjajo javni zavodi pri izvajanju javne službe, če so nadpovprečno stroškovno učinkoviti. Upravni odbor ima dolžnost in pravico del presežkov porabiti za plače ostalo pa se nameni za investiranje.

(zasebniki)

Vse zdravstvene dobrine, ki niso zajete v košarici obveznega zdravstvenega zavarovanja, so tržne dobrine in jih zagotavljajo zasebniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Zasebniki lahko zdravstvene dobrine nudijo posameznikom ali zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam. Kot tržno blago lahko prodajajo tudi enake dobrine, kot sodijo v košarico obveznega zdravstvenega zavarovanja. Država zagotavlja strokovni nadzor nad izvajanjem zasebnih zdravstvenih storitev, sicer pa nad njimi izvajajo nadzor tudi komercialne zavarovalnice.

Prostovoljna zdravstvena zavarovanja ponujajo zasebne zdravstvene zavarovalnice. V prostovoljna zavarovanja ni mogoče vključiti zdravstvenih dobrin, ki so v košarici obveznega zavarovanja. Zasebne zavarovalnice samostojno določajo ceno posameznih zdravstvenih zavarovanj kot tudi cene zdravstvenih dobrin, ki so jo pripravljene plačati izvajalcem.

86 Zavedam se, da je predstavljen okvir možnih sprememb dovolj jasen, da je moč iz njega razbrati glavno smer sprememb.

(nacionalna reforma z nacionalnim konsenzom)

Prav v tej dvorani sem pred tremi leti spregovoril o možnosti, da bi parlamentarne stranke izjemoma poleg vprašanj zunanje in varnostne politike skupno obravnavale in oblikovale potrebno prepričljivo politično večino tudi za vprašanje reforme zdravstvenega sistema.

O tem je takrat s predstavniki predsednikov in predsednic parlamentarnih strank prvič in zadnjič tekla resna razprava, ki pa jo je žal klavrno končal niz zamenjav na čelu zdravstvenega ministrstva.

Verjetno čas pred parlamentarnimi volitvami ni pravi čas, da bi to vnovič poskusil. Bilo bi pa prelomnega pomena, če bi se parlamentarne stranke v predvolilnih izjavah zavzele za tak poskus po volitvah ne glede na politično sestavo vlade in opozicije. Seveda je to njihova odločitev. V kolikor bodo menile, da bi bila v tem primeru kakršnakoli oblika moje pomoči dobrodošla, ne bom okleval.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 27. novembra udeležil svečane akademije, ki jo je ob 90-letnici organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem pripravila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Predsednik republike, ki je ob 90-letnici organizirane zdravstvene nege na Slovenskem Zbornico - Zvezo odlikoval z redom za zasluge, je bil častni pokrovitelj in slavnostni govornik na svečanosti.

V slavnostnem govoru je dodatno in temeljiteje razložil svoj pogled na tri vprašanja smeri reforme zdravstvenega sistema. Pojasnil je svoj pogled na delitev med javnimi in zasebnimi zdravstvenimi dobrinami, pogled na javno in zasebno financiranje obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ter vprašanje javnih in zasebnih proizvajalcev javnih in zasebnih zdravstvenih dobrin.

87 V nadaljevanju govor predsednika republike.

90. obletnica organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije letos obeležuje 90-letnico svojega delovanja. V avgustu sem vaše pomembno stanovsko združenje odlikoval z redom za zasluge. Tudi po tej poti sem vam v imenu države izkazal spoštovanje in zahvalo za vaš izjemen prispevek na področju skrbi za zdravje ljudi.

Medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki prevzemate vedno večjo odgovornost v skrbi za bolne, invalidne in umirajoče ter za preprečevanje bolezni, hkrati pa tudi za načrtno promocijo zdravja in zdravega okolja. Sistematično spremljate zdravstveno stanje prebivalcev, izvajate zdravstveno vzgojno delo v vrtcih, šolah in drugih izobraževalnih ustanovah. Zagotavljate zdravstveno obravnavo v mestih in na podeželju, nudite prvo in nujno medicinsko pomoč. Samostojno negujete bolnike in jih spremljate 24 ur na dan v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do smrti. Vse te številne visoko strokovne naloge zmorete uresničevati tudi zaradi uspešnega dela vaše stanovske organizacije in visokih ambicij, ki ste jih vtkali v svoje delo ter s tem potrdili zvestobo človekoljubni tradiciji, ki so jo gradili rodovi pred vami.

Danes sem počaščen, da lahko z vami praznujem ta visoki jubilej. Čestitam vam in se vam zahvaljujem za vaš prispevek na področju zdravstvenega varstva.

Konec prejšnjega tedna sem ob visokem jubileju Zdravstvenega doma Ljubljana predstavil svoje razmišljanje o vsebini sprememb zdravstvenega sistema, da bi tudi v prihodnje vsem ljudem lahko zagotovili čim boljšo zdravstveno oskrbo. Številni odzivi so pokazali na potrebo, da jasneje predstavim pogled na razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom. Delitev na javno in zasebno je pomembna skoraj pri vseh vprašanjih: katere bodo javne dobrine, kdo in kako jih bo plačeval, kdo jih bo zagotavljal, kako bo organizirano zdravstveno zavarovanje.

Najprej glede javnih in zasebnih zdravstvenih dobrin. Najbrž ni nikogar med nami, ki bi menil, da morajo biti vse zdravstvene dobrine javne. Jaz govorim o dveh košaricah; prva, ki predstavlja javne dobrine in so pravica obveznega zdravstvenega zavarovanja v smislu ustavnih določb. In druga, ki predstavlja tržne zdravstvene dobrine, kamor sodi vse ostalo, kar je prebivalstvu na voljo.

Košarico javnih zdravstvenih dobrin moramo jasno določiti v zakonu, saj gre po ustavi za eno od temeljnih človekovih pravic, ki mora biti na voljo vsem brez izjeme, pod enakimi pogoji. Ustava predvideva, da bo zakon določil, katere zdravstvene dobrine so tiste, ki jih bo država uredila v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in po mojem naj bi te imele status javnih dobrin.

Za vključitev zdravstvenih dobrin v obvezno zavarovanje sta najbolj pomembni ocena stroke in presoja politike. Stroka je tista, ki mora povedati, katere dobrine so tiste, ki so v največji meri potrebne za ohranjanje in zagotavljanje zdravja ljudi. Politika pa mora povedati, koliko javnega denarja smo pripravljeni nameniti za obvezno zdravstveno varstvo, oziroma kako visoko na prednostni lestvici je zdravstveno varstvo. Politika mora odgovoriti s čim širšim konsenzom in pri tem ne sme zanemariti dejstva, da prebivalci na prednostni lestvici vrednot postavljajo zdravstveno varstvo zelo visoko.

Dejstvo je, da danes kar trideset odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov financiramo iz zasebnih sredstev, kar je tudi v primerjavi z članicami Evropske unije veliko.

88 Ker gre pri proizvodnji tržnih zdravstvenih dobrin za dobrine, ki imajo neposreden vpliv na zdravje posameznika, je potrebno tudi proizvodnjo teh dobro regulirati in ustrezno nadzorovati s strani države oziroma od nje pooblaščene institucije. Tu preprosto ne more delovati samo logika trga, čeprav je prav, da ta, v danih normativnih okvirih, tudi deluje.

Pomembno je tudi vprašanje javnega in zasebnega financiranja in obveznega in prostovoljnega zavarovanja.

Veljavna ureditev predvideva, da se javne dobrine, ki so pravice obveznega zavarovanja, financirajo tako iz javnih kot iz zasebnih sredstev. Javna sredstva se zbirajo s prispevki kot obliko obvezne dajatve vseh, ki so vključeni v zavarovanje, pri čemer velja načelo solidarnosti, enakosti, dostopnosti in vzajemnosti.

Zato obvezno zdravstveno zavarovanje ni organizirano kot klasična oblika zavarovanja, ampak kot način zbiranja javnih sredstev za financiranje pravic iz zavarovanja. Večino javnih dobrin je danes, v večjem ali manjšem obsegu, potrebno doplačevati iz zasebnih sredstev. Množično se je tu uveljavilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga ima več od 90 % vseh prebivalcev, kjer načelo vzajemnosti in solidarnosti deluje nekoliko bolj omejeno.

Glede na ustavno določbo, da »zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev« so seveda možne različne kombinacije. Menim, da so najboljši enostavni in pregledni sistemi, zato se zavzemam, da bi bile vse pravice iz obveznega zavarovanja financirane iz javnih sredstev.

Ker se zavedam, da s sedanjo prispevno stopnjo ne bo dovolj denarja za enak obseg pravic kot doslej, bi bilo primerno prestrukturirati sedanje davčne obremenitve ali prestrukturirati javne izdatke. V primeru prestrukturiranja davčnih obremenitev bi šlo za to, da bo za obvezno zdravstveno zavarovanje mogoče plačevati več, vendar se skupna obremenitev ne bo povečala. V primeru prestrukturiranja javnih izdatkov pa bi šlo za to, da bi en del sredstev zagotavljal proračun.

V skrajni sili se za nekatere dobrine lahko uveljavi tudi delno plačilo iz zasebnih sredstev. Na vsak način je za javne dobrine potrebno zagotoviti več javnega denarja kot doslej, saj smo danes v zagotavljanju javnih sredstev za pokrivanje zdravstvenih izdatkov skoraj za deset odstotnih točk pod povprečjem držav Evropske unije.

Obvezno zavarovanje ne sme in ne more biti organizirano kot druga, komercialna zavarovanja, zato naj še naprej ostane zdravstvena blagajna edini nosilec obveznega zavarovanja. Le na tak način bo mogoče uresničiti ustavno načelo, da država ureja in skrbi za delovanje obveznega zavarovanja. Zdravstvena blagajna naj še naprej temelji na načelih solidarnosti, vzajemnosti, enakosti in dostopnosti.

Zatiskamo si oči, če ne priznamo, da danes tržnih zdravstvenih dobrin nimamo. Trinajst odstotkov vseh zdravstvenih izdatkov pokriva prebivalstvo iz svojega žepa poleg dopolnilnega zavarovanja. Tu gre za dobrine, ki jim jaz pravim tržne dobrine. Menim, da je prav, da jih imamo tudi v prihodnje. Njihov trg mora biti ustrezno reguliran in nadzorovan. Tržne dobrine naj bodo v domeni zasebnikov, njihova proizvodnja pa manj pomešana z javnimi dobrinami.

Kot doslej, naj bodo na voljo neposredno pri zasebnikih ali pa prek zasebnih zavarovanj, ki jih ponujajo komercialne zavarovalnice, ki same določijo premije in druge pogoje. Če je potrebno, lahko država tudi tukaj poskrbi za ustrezno regulacijo za zaščito potrošnikov.

89 Na koncu se želim dotakniti še vprašanja javnih in zasebnih proizvajalcev zdravstvenih dobrin. Glede na to, da mora biti država garant za zagotavljanje ustreznega zdravstvenega varstva, morajo biti pri proizvodnji javnih dobrin nosilni javni izvajalci, to so sedanji javni zdravstveni zavodi. Te je nujno preoblikovati, o čemer teče razprava že zelo dolgo. Bilo je tudi že nekaj konkretnih zakonskih poizkusov, pa se je izkazalo, da ni zadostne politične pripravljenosti. Govoriti o tem, da bi večja avtonomija javnih zavodov ogrozila javno zdravstvo, je popolno nerazumevanje problema ali pa namerno zavajanje, da se stvari ohranijo nespremenjene.

Spremembe so nujne tako za korist bolnikov kot zaposlenih. Pa ne samo v zdravstvu, tudi na nekaterih drugih področjih. Mrežo javnega zdravstva lahko sestavljajo tudi koncesionarji, torej tisti zasebniki, ki pod režimom javne službe zagotavljajo javne dobrine. Ti morajo biti vključeni v zagotavljanje zdravstvenega varstva na enak način kot javni zavodi. Koncesije morajo biti dane tam, kjer rabimo dodatne zmogljivosti, ker bi bilo drugačno ravnanje ekonomsko neupravičeno.

Naj končam. Vsem nam želim, da čim prej najdemo skupno rešitev za spremembe, ki bodo odpravile dosedanje pomanjkljivosti in ohranile vse, kar je dobrega. Danes zbranim na tej slavnostni akademiji pa še enkrat moje iskrene čestitke in čim več volje in energije za spremembe.

MED LJUDMI

1. Po Sloveniji

Predsednik republike veliko svojega časa preživi med ljudmi na različnih prireditveh po vsej Sloveniji. Z veseljem se odziva povabilom, saj so druženja iskrena in srčna. Zanimajo ga mnenja in težave, s katerimi se ljudje spopadajo. Ob posebnih priložnostih predsednik Pahor s svojim obiskom razveseli tudi posameznike. Letos je s svojim obiskom presenetil nekaj ‘superstoletnikov’. Udeležil se je praznovanja 105. rojstnega dne gospoda Franca Peniča v Špesovem domu Vojnik, praznovanja 107. rojstnega dne gospe Marte Polak v Domu starejših občanov Preddvor, avgusta pa se je udeležil praznovanja 110. rojstnega dne gospoda Nikolaja Dragoša, najstarejšega moškega na Slovenskem in najstarejšega Slovenca vseh časov.

90 Predsednik Pahor je gospoda Dragoša obiskal že pred dvema letoma, ko je slavljencu zaželel veliko zdravja, hudomušnosti, optimizma in vere v življenje, tokrat pa je klenemu Belokranjcu čestital za izjemen jubilej, v katerem Slovenke in Slovenci vidimo zgled in upanje, da zmoremo krepkega in dobrega zdravja živahno in kakovostno preživljati jesen življenja.

Konec novembra se je predsednik republike udeležil osrednje slovesnosti ob 40. obletnici delovanja Doma dr. Janka Benedika v Radovljici, kjer je pred petimi leti kot prostovoljec preživel dan s stanovalci in zaposlenimi. “Dan, ko sem bil tu kot prostovoljec, je bil vznemirljiv dan, poln lepih vtisov, s katerimi živim še danes,” se je v preteklost ozrl predsednik republike in povedal, da mu trenutki, ki jih preživi s srebrno generacijo, pomenijo dragocen vtis. Dodal je, da se domovi za ostarele izkazujejo za enega izmed najboljših načinov za vključujočo, dostojno in lepo jesen življenja. Slovenija postaja starajoča se družba, kar je pravzaprav čudovit problem, je menil predsednik Pahor, pri čemer se moramo vsi potruditi in najti primeren način, ki bo vsem omogočil dostojno in lepo preživljanje pokoja. “Domovi za ostarele ste srce lokalne skupnosti in tako presegate le skupnost zaposlenih in stanujočih,” je še dejal predsednik Pahor. Letos je predsednik obiskal še Dom starejših občanov Tezno, ki je praznoval 13. obletnico delovanja in ob tej priložnosti otvoril nove prostore. Udeležil se je osrednje prireditve ob 40. obletnici Doma upokojencev Postojna, kjer je stanovalce razveselil z mislijo, da nikoli več ne bomo tako mladi, kot smo ta trenutek. Predsednik republike se je udeležil tudi »medgeneracijskih prijateljev«, dogodka v Domu za varstvo odrasih Velenje in slovesnosti ob 30letnici delovanja starih ljudi za samopomoč v Celju.

Predsednik republike se udeležuje tudi raznih prireditev, ki so pripravljene v čast izjemnim Slovencem. Tako se je 20. januarja udeležil prireditve Slovenka leta 2016. Po izboru bralk in bralcev revije Jana je ta čast pripadla Andreji Sterle Podobnik, menedžerki, v prostem času pa ultramaratonki, ki je osvojila šestdnevni etapni tek v nepalski Himalaji. Udeležil se je tudi prireditve Slovenka leta 2017, ki je potekala 4. decembra. Naziv je prejela ustanoviteljica Zavoda 13 Petra Greiner, kateri je predsednik republike predlani podelil posebno priznanje, Jabolko navdiha, ki ga v znamenje občudovanja in hvaležnosti

91 podeljuje izjemnim posameznikom in posameznicam, ki s svojimi dejanji in delovanjem navdihujejo druge. Predsednik republike se je udeležil tudi prireditve Ženska leta 2017. Letošnji častni naziv ženske leta so bralke in bralci revije Zarja dodelili policistki Mireli Čorić.

Posebno pozornost predsednik Pahor nameni obeležitvi jubilejem šol, njihovim pridobitvam, občinskim, krajevnim in drugim praznovanjem in družabnim prireditvam. Besede zahvale in spoštovanja namenja vodstvom šol in pedagogom, ki poučujejo in vzgajajo nadarjene mlade, da lahko šolo zapustijo z velikimi obeti za prihodnost, saj imajo za popotnico pridobljeno znanje in vrednote za razumevanje današnjega časa in prostora. Pravilne in trajnostne odločitve pri vodenju šole v preteklosti se danes izkazujejo v njeni odličnosti in trdnem obstoju za prihodnost. Vsi si želimo predvsem miru in varnosti za otroke, ki se bodo z ustvarjalnostjo laže spoprijeli s prihodnostjo in jo tudi dejavno sooblikovali. Ob obisku Gimnazije Želimlje se je 29. maja srečal tudi z dijaki, ki so marca v Izraelu na mednarodnem tekmovanju v odpiranju fizikalnih sefov osvojili prvo mesto. Ekipa Gimnazija Želimlje je letošnji državni podprvak v odpiranju fizikalnih sefov, prvo mesto na tem mednarodnem tekmovanju pa je osvojila že drugič.

92 6. junija se je ob zaključni slovesnosti 3. Ciciolimpijade Vrtca Pikapolonica Osnovne šole Bistrica ob Sotli, srečal tudi z ekipo devetošolcev, ki so se iz Združenih držav Amerike vrnili s pokalom, ki so ga osvojili na odprtem prvenstvu FIRST LEGO League Razorback Invitation, na odprtem prvenstvu Univerze v Arkansasu ter tako svojo osnovno šolo uvrstili na svetovni zemljevid učenosti. Osnovna šola pa se je uvrstila tudi v finale natečaja HUDOdobra TELOvadnica.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 8. 9. udeležil osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku Mestne občine Nova Gorica, 2.9. se je udeležil prireditve ob praznovanju 70-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec-Dobrova in praznika Krajevne skupnosti Ostrožno. 3. 7. se je predsednik republike udeležil udeležil slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Hrastnik, kjer je ponovil veliko zahvalo županom, županjam in občinskim svetnikom, ki so v šestindvajsetih (26) letih prispevali k temu, da je naša domovina lepa in urejena. V času najhujše gospodarske in socialne krize so z osredotočenostjo na svoje vizije odigrali nenadomestljivo vlogo tam, kjer je država odpovedala. Še bolj dragocena pa je skrb za soljudi in graditev medosebnih odnosov, ki še posebej v lokalnih skupnosti ustvarja občutek solidarnosti in zanesljivosti. 16. 6. se je udeležil slovesnosti ob prazniku Občine Jezersko, 7. 6. je bil na slavnostni akademiji ob prazniku Občine Krško, 30.5. na slovesnosti ob prazniku Občine Log-Dragomer, 28. 5. je praznovala Občina Cankova, 18.5. pa Občina Ribnica na Pohorju. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 6. 5. udeležil slovesnosti “Proslave ob dnevu zmage” in praznika Krajevne skupnosti Topolšica, kjer je bil slavnostni govornik. Predsednik republike je položil tudi venec ob spomenik žrtvam fašizma iz Topolšice 1941 – 1945. 21.4. se je udeležil praznovanja Občine Kanal ob Soči, 12. 4. pa je bil na prireditvi “Spoznajmo se, praznujmo skupaj” v počastitev 65-letnice Občine Domžale. V Češminovem parku je občanke in občane ob njihovem prazniku tudi nagovoril.

93 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil otvoritve 17. svetovnega festivala praženega krompirja v Velenju, slavnostno je otvoril 55. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA v Gornji Radgoni, julija se je v Borovnici udeležil tradicionalnega Praznika borovnic 2017, kot vsako leto, tradicionalne prireditve Pivo in cvetje v Laškem in 27. tradicionalnega srečanja pod Najevsko lipo. 26. 5. se je predsednik republike udeležil otvoritve 11. Mednarodnega festivala alpskega cvetja “Pozdrav iz Bohinja, pozdrav iz Alp” ob Bohinjskem jezeru, 19.5. se je udeležil otvoritve 28. državne razstave Dobrot slovenskih kmetij. Predsednik republike in gospa Tanja Pečar sta se 30. 4. udeležila otvoritve Šentjurskega sejma ob občinskem prazniku Občine Tabor. 23. 4. se je predsednik republike z družino udeležil Festivala čokolade v Radovljici. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 7. 4. udeležil 22. festivala Slovenske polke in valčka in podelil nagrado za najboljši valček ansamblu Glas za skladbo Kdor srcu sledi. Predsednik si je 26. 2. ogledal pustno povorko v Šenčurju, največjo gorenjsko pustno povorko, ki jo pripravijo člani društva Godlarji. 25. 2. se je predsednik republike udeležil kulturne prireditve ob 10. obletnici delovanja Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev. Tam je, da bi se vključil v tradicijo, s katero v društvu sprejemajo visoke goste - zamesil hlebec kruha, ki so mu ga članice ob slovesu tudi podarile.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 19. 8. udeležil slovesnosti ob 90-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Moravci - Moravske Toplice. Predsednik Pahor je v svojem nagovoru izrazil vse spoštovanje in pohvale njihovemu delu s katerim v naši celotni skupnosti, v naši državi, predstavljajo steber varnosti in zanesljivosti. 5. maja si je predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor v Beltincih ogledal 13. Rekrutacijo 2017, tradicionalno rekrutiranje za vojaško službo. Predsednik republike je v nagovoru mladim rekrutom in rekrutkam rojenih v letu 1999 zaželel, da nihče od njih, in sploh nihče, ne bo ne danes ne kdaj v prihodnosti dolžan poprijeti za orožje, da bi branil našo svobodo in neodvisnost. Ocenil je, da je Slovenija mirna in varna država, ki vodi mirno zunanjo politiko. Ker pa je svet danes manj varen, kot je bil še pred časom, se mora tudi naša vojska na to primerno odzivati in ustrezno usposabljati. Za konec je predsednik republike mladim zaželel dosti veselja in dejal, da je današnji dan pomemben mejnik v njihovem odraščanju.

94 Predsednik republike Borut Pahor se je 1. maja udeležil tradicionalnega praznovanja delavskega praznika na Joštu nad Kranjem, kjer je zbrane tudi nagovoril. Vsem navzočim, pa tudi vsem državljankam in državljanom doma in po svetu, je z najboljšimi željami izrekel prisrčno čestitko ob mednarodnem prazniku dela. Predsednik republike je v nagovoru poudaril, da se razmere na trgu dela spreminjajo, da pa ni dvoma, da je temeljna sporočilnost prvega maja, mednarodnega dneva dela, še naprej vprašanje družbene enakosti oziroma neenakosti: »Tudi najbolj razvite družbe ne morejo obstati, če med njimi in v njih vladajo prevelike socialne razlike. Te vnašajo v družbo nemir in občutek nepravičnosti, kar ruši stabilnost za gospodarski in družbeni razvoj.« Predsednik Pahor je prepričan, da moramo tudi zato v Sloveniji, ki med vsemi evropskimi državami pozna najmanjše dohodkovne razlike, še naprej zelo skrbno paziti drug na drugega: »Če bi se razlike med nami povečevale nelegitimno, bi to porušilo našo družbeno kohezivnost in ogrozilo naš družbeni razvoj.« Prav zato moramo paziti, da se socialne neenakosti ne bi razširile čez mejo sprejemljivega ali celo legitimnega, ter ustvarjati enake možnosti za vsakega posameznika, ne glede na to, kakšen je njegov socialni položaj. 1. januarja pa sta predsednik republike Borut Pahor in gospa Tanja Pečar na prvi dan novega leta obiskala dežurni ekipi Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Reševalne postaje UKC Ljubljana. Ob tem sta v porodnišnici obiskala mamico prve letos rojene dojenčice v Sloveniji, punčke Eve.

95 Junija sta se predsednik republike in gospa Tanja Pečar udeležila tradicionalnega spominskega srečanja “Partizanske Vrhe - spomenik svobodi in domoljubju” na Velikem Polju v Občini Sežana. Predsednik republike je ob tej priložnosti položil venec pred spomenikom narodne herojinje Mihaele Škapin - Drine, rojene v tej vasi in padle v boju na Žirovskem vrhu leta 1943. Dogodek so pripravili Občina Sežana, Združenje borcev za vrednote NOB Sežana, Krajevna skupnost Vrabče in Zveza za Primorsko - ZZP. Slavnostna govornica na dogodku je bila Valerija Skrinjar Tvrz, borka Šlandrove brigade in XIV. Divizije, ki je v svojem nagovoru spomnila na življenje in uporniški duh mlade narodne herojinje Drine, ki je bila zgled junaštva, sočustvovanja in skromnosti.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 22. junija udeležil slovesne skupščine ob podelitvi diplom novoizvoljenim članom in članicam Slovenske akademije znanosti in umetnosti in jim čestital. Novi izredni člani SAZU so postali dr. Renata Salecl, ddr. Janez Höfler, dr. Marko Jesenšek, dr. Peter Križan, dr. Željko Knez, dr. Gregor Anderluh, Milan Dekleva, dr. Boris A. Novak, dr. Jožef Muhovič in dr. Marko Noč. Novi dopisni člani so dr. Ludvik Karničar, dr. Elena Vladimirovna Boldyreva, dr. Ruben G. Carbonell, dr. Derek C. Ford in dr. Maja Haderlap, dr. Hans-Dieter Klingemann, dr. Ljubomir Madžar, dr. Cesare Scalon, dr. Marc L. Greenberg, dr. Vladimir Parpura in novi redni člani akad. dr. Jože Mencinger, akad. dr. Boris Sket in akad. dr. Milček Komelj.

96 Ob Tednu Univerze v Ljubljani se je 5. decembra predsednik republike udeležil slavnostne seje univerzitetnega senata. Na svečanosti so podelili najvišja priznanja in nazive znanstvenim in pedagoškim sodelavcem in tudi drugim, ki so pripomogli k razvoju in ugledu Univerze v Ljubljani. Letos je predsednik republike obiskal 221 prireditev ter se tako poklonil vsem tistim, ki med nami gradijo skupnost na temeljih strpnosti in medsebojnega razumevanja.

V petih letih svojega mandata je predsednik republike ob različnih priložnostih obiskal že 165 slovenskih občin. Če štejemo zraven še občine, ki jih je obiskal v času volilne kampanje za predsednika republike, ko je hodil Podolgem in počez, pa je obiskal že 171 slovenskih občin.

2. Dan odprtih vrat Predsedniške palače

Na dan vsakega državnega praznika (z izjemo 1. januarja, 2. maja ter dneva spomina na mrtve) v Uradu predsednika Republike Slovenije na pobudo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, potekajo dnevi odprtih vrat. Ob tej priložnosti si obiskovalci pod strokovnim vodstvom uslužbencev Protokola Republike Slovenije ogledajo poslopje Predsedniške palače, delovne prostore predsednika republike Boruta Pahorja in njegovih sodelavcev. V kolikor mu delovne obveznosti to dovoljujejo, predsednik Pahor obiskovalce nagovori in jih nato tudi sprejme v svoji pisarni, kjer odgovarja na njihova številna vprašanja povezana z njegovim delom. Včasih sta poleg tudi gospa Tanja Pečar in sin Luka.

Obiskovalci, ki jih je bilo samo v letošnjem letu blizu 3400, v vseh letih prvega mandata predsednika Pahorja pa blizu 12 tisoč, si z zanimanjem ogledajo tudi menjavo častne straže garde Slovenske vojske, ki je ob državnih praznikih prav na pobudo predsednika Pahorja postrojena pred Predsedniško palačo.

Do konca tega leta bodo vrata Predsedniške palače odprta še ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembra 2017. Ob letošnjem Prešernovem dnevu, ko praznuje slovenska kultura je Predsedniško palačo obiskalo rekordno število obiskovalcev, blizu 800, ki so jih poleg predsednika republike, ki je pred tem položil venec na Prešernov spomenik, pozdravili še gospod Anton Peršak, minister za kulturo Vlade Republike Slovenije, gospa Metka Krašovec, Prešernova nagrajenka in nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2017 arhitekti Arhitekture Krušec, Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič ter gospod Vincencij Möderndorfer, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada. Kulturno so dogodek obogatili učenci Osnovne šole Leona Štuklja Maribor, ki so izvedli glasbeno točko prepleteno s poezijo Toneta Pavčka.

97 Zelo živahno je bilo tudi 27. aprila ob dnevu upora proti okupatorju, ko so obiskovalce s svojo predstavo zabavali člani folklornega društva Gartož iz Nove Gorice, ki so z odrsko-folklorno dramatizacijo »Večer pri Grapulinovih« prikazali čas med obema vojnama, čas na Goriškem, ko je bila slovenska pesem še prepovedana. Med obiskovalci so bili prav posebej za priložnost tega praznika člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, upokojenci iz Nove Gorice, Ajdovščine in Notranjih Goric in še drugi naključni obiskovalci.

Ob 1. maju, prazniku dela sta dan odprtih vrat v Predsedniški palači kulturno obogatili pevka Andreja Nika Fabijan in dijakinja Neža Cerinšek s svojo avtorsko poezijo, obiskovalce pa sta pozdravila predsednik republike Borut Pahor in gospa Tanja Pečar.

Ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja, ki ga praznujemo 8. junija, so Predsedniško palačo poleg naključnih obiskovalcev, obiskali otroci iz vrtcev Idrija, Kobacaj Grosuplje in Čebelica Kranj ter učenci iz različnih osnovnih šol, praznik pa so kulturno obogatili učenci Osnovne šole Angela Besednjaka Maribor, ki so posebej za to slovesnost pripravili kratko avtorsko predstavo “Trenutek s Trubarjem”, v kateri so na svoj način počastili Primoža Trubarja in njegov prispevek k slovenskemu knjižnemu jeziku in slovstvu.

Posebna slovesnost je v Predsedniški palači potekala tudi ob dnevu državnosti, ki ga praznujemo 25. junija. Svečanost je obogatila vročitev državnega odlikovanja reda za zasluge Republike Slovenije, ki so ga za izjemen prispevek k razvoju slovenske tržne komunikacijske stroke in vzpostavljanju sodobnega slovenskega nacionalnega značaja in samozavesti prejeli snovalci in ustvarjalci oglaševalske akcije “Slovenija, moja dežela”. Slovesnost odlikovanja je z nastopom pospremil priznani slovenski pevec Oto Pestner, legendarni glas iz pesmi »Slovenija, moja dežela«, še dodatno pa so jo obogatili člani Turističnega društva Podnanos, ki so pripravili kratko recitalno pripoved o nastanku Zdravljice, slovenske himne. Himno je na dogodku zapela Neja Premrl Šraml, sorodnica Stanka Premrla, skladatelja slovenske himne.

98 Tudi praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga praznujemo 17. avgusta je požel posebno pozornost, saj je prav ob tej priložnosti predsednik republike, članom zasedbe plesne predstave Zapleši ljubezen - Dance Amore predal listino o prevzemu častnega pokroviteljstva nad njihovo predstavo, katere scenograf, režiser in koreograf je priznani slovenski plesalec Jurij Batagelj. V nadaljevanju so člani zasedbe, Jagoda in Jurij in Batagelj, Daniela Podgornik Pekič in Jernej Brenholc ter Melinda Törökgyörgy Škufca in Andrej Škufca premierno odplesali nekaj odlomkov iz predstave Zapleši ljubezen - Dance Amore, nastop pa sta s pripovedjo in petjem obogatila dramski igralec Domen Valič in vokalistka Zala Smolnikar.

Zelo množičen je bil obisk dneva odprtih vrat 15. septembra, ko praznujemo praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Predsedniško palačo je obiskalo blizu 300 obiskovalcev, kulturno pa so dogodek obogatile najboljše tekmovalke jubilejnega državnega prvenstva harmonikark, ki je potekalo pred kratkim v Velikem Trnu nad Krškim. Dekleta so zaigrala venček slovenskih ljudskih skladb, med njimi tudi primorsko in s svojo glasbo navdušile prisotne.

Ob najmlajšem državnem prazniku, dnevu suverenosti 25. oktobra, ki ga v Republiki Sloveniji praznujemo tretjič, je Urad predsednika Republike Slovenije, kot ob vseh državnih praznikih, pripravil dan odprtih vrat. Predsedniško palačo je obiskalo blizu petsto (500) obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali protokolarne in delovne prostore predsednika republike. Gre za drugi najštevilčnejši obisk v Predsedniški palači v tem letu. Ob tej priložnosti je predsednik Pahor posebej pozdravil policiste veterane, ki so imeli pomembno vlogo v času naše osamosvojitve. Odločitev, da se vrata Predsedniške palače odprejo za obiskovalce, je bila prava, meni predsednik Pahor, kar potrjuje tudi več kot enajst tisoč obiskovalcev, je še dodal.

Praznik so s kulturnim programom počastili tudi učenke in učenci iz Osnovne šole Sečovlje. Množico v Veliki dvorani so pozdravili v pristnim solinarskim pozdravom, nato pa so nas na krilih plesa in pesmi popeljali širom naše domovine, od “murja” do Prekmurja. Nastopajoči so svojo šolo uspešno zastopali na drugem vseslovenskem šolskem narečnem festivalu Vsaka vas ima svoj glas, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.

Predsednik Pahor ob dnevu Rudolfa Maistra: “Smo ponosni Slovenci in aktivni Evropejci” je predsednik republike nagovoril obiskovalce ob državnem prazniku, ki ga praznujemo 23. novembra, ko je tudi letos Predsedniško palačo obiskalo blizu tristopetdeset (350) obiskovalcev. “Danes je priložnost, da se Slovenci spomnimo pomembnih prelomnih korakov v prejšnjem stoletju,” je dejal predsednik republike in poudaril, da je pomembnost današnjega praznika, kot tudi praznikov, ki spominjajo in opominjajo na prizadevanja naših prednikov za ohranitev ozemeljske celovitosti naše domovine na severni meji, v Prekmurju in na Primorskem. “Zaradi njihovih prizadevanj smo lahko pred šestindvajsetimi leti uveljavili pravico do samostojnosti,” je poudaril predsednik republike z željo, da otroci nikoli ne pozabijo poguma svojih starih in prastarih staršev v boju za obstoj slovenstva in slovenskega jezika. “Danes smo ponosni Slovenci tudi aktivni Evropejci,” je še dejal predsednik Pahor in poudaril, da živimo v varni in mirni državi. Predsednik republike je nagovor ob državnem prazniku sklenil z željo, da bi vsi otroci lahko v prihodnosti mirno živeli svoje velike sanje, s pomočjo katerih bodo razvili vse svoje talente. “Želim vam veliko sreče, uspehov in ponosa,” je zaključil.

99 Do konca tega leta bo v Predsedniški palači potekal še en dan odprtih vrat 26. decembra ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

3. Gostje v predsedniški palači

Posebno pozornost predsednik namenja posameznikom, ki s svojimi dejanji v družbi puščajo nepozaben pečat v svojih okoljih, povezujejo generacije ali kako drugače odlikujejo zase in za druge, ter jim tako izkaže hvaležnost države in svojo osebno zahvalo za njihova prizadevanja povezovanja in navdihovanja skupnosti, v kateri živijo in ustvarjajo.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 26. 12. gostil tradicionalni, že četrti pogovor ob srečanju z društvom V tujini izobraženih Slovencev (VTIS), na katerem je sodelovalo več kot 150 slovenskih študentov, znanstvenikov, raziskovalcev in predavateljev na tujih univerzah. Ob srečanju je pripravil pogovor z naslovom “Slovensko znanje v svetu: nove priložnosti povezovanja” in nato sprejem v Predsedniški palači. Predsednik republike je izrazil iskreno hvaležnost, da že četrto leto zapored mladi izobraženci z vsega sveta prihajajo v Kristalno palačo Predsedniške palače na ta slovesen večer, državni praznik, in izmenjajo svoja stališča in izzive, s katerimi se soočajo.

Mojca Delač je dejala, da je današnji dogodek namenjen zgodbam slovenske ambicioznosti, talenta in zagona. Zgodbam, ki nas naj učijo povezovanja in sodelovanja. Njeni sogovorniki so v razgibanem pogovoru opisali svoje izkušnje in okolja, v katerih živijo in delajo. Strinjali so se, da se tudi v Sloveniji razvija podporno okolje, kjer si posamezniki med sabo pomagajo z željo po skupnem ustvarjanju uspešnih zgodb. Dr. Pleško je izpostavil kakovost slovenskega izobraževalnega sistema in dejal, da Slovenci šele v tujini ugotovimo svojo odličnost, ko se lahko kosamo z najboljšimi, s čimer so se strinjali tudi njegovi sogovorniki. Poudarili pa so, da bi bilo potrebno okrepiti povezovanje med različnimi domačimi in tujimi mehanizmi financiranja. Sogovorniki so se strinjali, da je pomembno povezovanje mladih raziskovalcev, študentov in podjetnikov, da si vzpostavijo mrežo, ki jim bo pomagala do uspeha.

100 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 6. januarja sprejel skupino kolednikov iz župnije Ljubno ob Savinji in predstavnike Misijonskega središča Slovenije. Matjaž Križnar, narodni voditelj Misijonskega središča Slovenije je zaželel, da bi obisk kolednikov v srca vseh Slovencev prinesel mir, veselje in dobro voljo. Koledniki preko Trikraljevske akcije zbrana sredstva namenijo razvojnim projektom našim misijonarjem za lepši jutri vseh otrok sveta.

Predsednik republike Borut Pahor je 9. marca sprejel varovance Centra za varstvo in delo Golovec (CVD Golovec), ki so se predstavili z avtorskim plesnim nastopom skupine Celtic Woman ob skladbi “You raise me up”. Predsednik republike se je lani novembra udeležil slovesnosti ob 30. obletnici CVD Golovec ter varovance povabil na ogled Predsedniške palače. V zahvalnem pismu predsedniku republike je Brigita Šoster, direktorica centra, zapisala: “Hvala za povabilo v vašo palačo. Ne glede na to, ali je bila to premišljena poteza ali vaš spontani odziv, držimo vas za besedo. Ne morete si predstavljati, kako veličastno darilo ste dali našim uporabnikom, koliko jim vaše vabilo pomeni in tudi ne, kaj ste mi nakopali. Mi pridemo.” Predsednik republike je izpolnil obljubo in varovanci centra bodo jutri obiskali Predsedniško palačo.

Na povabilo predsednika Republike Slovenije je 31. marca dr. Cédric Villani, francoski matematik svetovnega slovesa in prejemnik Fieldsove medalje, vodil pogovor z mladimi nadarjenimi slovenskimi matematiki. Pogovor z naslovom “Zakaj je matematika tako seksi” je povezoval Žiga Gombač, znani slovenski mladinski pisatelj. Pogovora s Cédricom Villanijem so se udeležili študentje Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in tudi mlajši matematični umi, ki se v okviru Društva matematikov, fizikov in

101 astronomov Slovenije pripravljajo na najuglednejša matematična tekmovanja doma in v tujini in tam osvajajo najvišja mesta.

V počastitev 50. obletnice praznovanja mednarodnega dneva knjig za otroke, ki ga obeležujemo 2. aprila, je 3. aprila, Predsedniško palačo obiskalo blizu dvesto (200) otrok iz vrtca Ledina, zasebnega vrtca Pingvin, vrtca Racman Dragomelj, vrtca Vodmat in Osnovne šole Venclja Perka Domžale. Priznana slovenska pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan je otrokom pripovedovala pesmice, uganke in pravljice, ki v knjigah niso zgolj zapisane z besedami, temveč so tudi upodobljene z ilustracijami. Ker v letu 2017 obeležujemo tudi 100-letnico izdaje prve slovenske slikanice Martin Krpan z Vrha avtorja Frana Levstika, ki jo je ilustriral Hinko Smrekar, je otroke nagovorila tudi ilustratorka Jelka Reichman, prejemnica nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo 2002, ki jim je opisala, kako se ilustratorji trudijo vsak v svojem lastnem slogu upodobiti zapisane besede in jim tako še bolj približati zgodbe. Ob Jelki Reichman so na dogodku sodelovali tudi drugi večkrat nagrajeni ilustratorji: Jelka Godec Schmidt, Marjanca Jemec Božič, Zvonko Čoh in Marjan Manček.

Predsednik republike Borut Pahor je 6. aprila v Predsedniški palači sprejel Veselina Vujovića, selektorja slovenske moške rokometne reprezentance in Uroša Mohoriča, direktorja moških reprezentanc pri Rokometni zvezi Slovenije. Pred pričetkom kvalifikacijskih tekem za evropsko prvenstvo v rokometu, ki bo januarja 2018 na Hrvaškem, sta ga povabila na prvo kvalifikacijsko tekmo.

102 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 25. aprila v Predsedniški palači gostil tradicionalni sprejem Zelenega Jurija, ki v deželo prinaša pomlad. Obisk tega starodavnega slovanskega mitološkega junaka iz Bele Krajine pripravljajo v Društvu slovensko-hrvaškega prijateljstva - z namenom ohranjanja tradicije, vrednot in običajev, ki združujejo ljudi in jim prinašajo občutek miru in enosti.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 25. aprila gostil pogovor z dijaki, ki sodelujejo v projektu Obrazi prihodnosti. V projektu je letos sodelovalo več kot dvesto (200) dijakov iz petindvajsetih (25) srednjih šol, ki so na izbrane teme pripravljali pisne prispevke o najbolj kompleksnih vprašanjih sodobne slovenske družbe. “Obraze prihodnosti” je že tretje leto zapored pripravila časopisna hiša Dnevnik.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 18. maja sprejel guvernerja Sankt Peterburga Georgija Poltavčenka, ki se je mudil na obisku v Sloveniji

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 19. maja sprejel učenke in učence Osnovne šole Valentina Vodnika, ki so za svoj obisk v Predsedniški palači pripravili poseben nastop. V prepletu avtorske poezije, glasbe in plesa so predsedniku republike predstavili iskreno željo, da bi 23. maja ljudi po vsej Sloveniji že petič povezala pesem o ljubezni. V ta namen so vsem slovenskim osnovnim šolam poslali pobudo, v kateri jih vabijo, da se jim pridružijo in tega dne v svojem domačem kraju s prijatelji zapojejo pesem Dan ljubezni. Želijo si, da bi 23. maj sčasoma postal državni in morda celo svetovni dan ljubezni.

Predsednik republike je 26. maja priredil sprejem v zahvalo gasilcem, reševalcem in vsem prostovoljcem, ki so bili vključeni v reševalno akcijo gašenja požara v vrhniškem Kemisu.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 2. junija sprejel dr. Franceta Rodeta, ki je naredil prvi znanstveni kalkulator na svetu. Sprejema sta se udeležila tudi njegova soproga Mija in prof. dr. Stane Pejovnik, predsednik Inženirske akademije Slovenije. Dosežki dr. Franceta Rodeta so bili in so še vedno izjemno pomembni za smer informacijske družbe. Njegov glavni dosežek pri podjetju Hawlett-Packard (HP) je bil razvoj HP-35 (dr. Rode je bil v skupini štirih vodilnih inženirjev), prvega znanstvenega žepnega

103 kalkulatorja na svetu z vsemi funkcijami, ki so potrebne v znanosti. Pozneje je dr. Rode naredil še poslovni kalkulator, ki ima druge bolj statistične in ekonomske funkcije.

Predsednik republike je 6. junija sprejel organizacijski odbor pohoda “po medvedovih stopinjah”, ki se ga je letos udeležilo 822 pohodnikov iz vse Slovenije in petih evropskih držav, kar je štirikrat več kot lani. Pohodniki so prehodili 64 km dolgo pot z 2200 višinskimi metri. Gre za vzdržljivostni pohod, po besedah organizatorjev, za enega najbolj ekstremnih enodnevnih pohod za rekreativce in poteka po znameniti kočevski gozdarski Roški pešpoti- po samotnih kočevskih gozdovih in pragozdovih. Predsednik republike je bil častni pokrovitelj letošnjega pohoda.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 10. julija srečal z izjemnim Nickom Vujičićem.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 14. julija na pogovor sprejel predsednika Kitajske akademije znanosti prof. dr. Baija Chunlija, ki ga je spremljal njegov gostitelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Tadej Bajd. Predsednika obeh akademij sta predsedniku republike predstavila načrte za medakademijsko sodelovanje, ki že poteka na področju krasoslovja, razširili pa ga bodo še na področje biomedicine in izmenjave raziskovalcev. Predsednik Kitajske akademije znanosti se je z naklonjenostjo odzval na predlog predsednika Republike Slovenije, da bi v Pekingu izdelali repliko Hallersteinovega astronomskega instrumenta in bi jo v Ljubljani lahko na javnem prostoru postavili kot spomenik slovensko-kitajskemu prijateljstvu in hkrati spomenik slovenskemu astronomu Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu (1703-1774), ki je kot misijonar deloval na Kitajskem.

104 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 4. oktobra priredil sprejem ob 20-letnici delovanja Ustanove Mali vitez, fundacije za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Predsednik republike se je dvajsetletnici plemenitega delovanja ustanove poklonil s posebnim protokolarnim priznanjem, zastavo Republike Slovenije, ki jo je ob današnji priložnosti podaril predsednici ustanove dr. Lorni Zadravec Zaletel. Zastavo, poseben simbol naše enotnosti, je predsednik republike Ustanovi Mali vitez poklonil kot znak globokega spoštovanja v imenu države in ljudi za njihov dvajsetletni nesebičen prispevek družbi. “To posebno protokolarno priznanje si zaslužite, ker ste prispevali k temu, da nismo le bolj povezani, ampak da smo tudi boljša družba,” je s hvaležnostjo dejal predsednik Pahor. “Zgled dajete tudi drugim, ki imajo dobro srce, da vam sledijo,” je zaključil in se še posebej zahvalil ustanoviteljici fundacije dr. Berti Jereb, ki daje poseben in močan pečat zavodu ter njegovemu plemenitemu poslanstvu od ustanovitve dalje.

Predsednik Pahor je 16. novembra sprejel ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predsednika Čebelarske zveze Slovenije. Minister mag. Židan je predsednika Pahorja seznanil s potekom aktivnosti pobude Slovenije, da Združeni narodi 20. maj razglasijo za svetovni dan čebel. Predsednik republike je pobudo Slovenije podprl med prvimi, oktobra 2014. Sogovorniki so spregovorili tudi o nadaljnjih aktivnostih po dokončni potrditvi svetovnega dne čebel, ki je predvidena na plenarnem zasedanju Generalne skupščine OZN v decembru 2017 in jo je predložila Republika Slovenija.

Predsednika so pobudniki seznanili tudi z načrti o prvi obeležitvi svetovnega dne čebel 20. maja 2018, kjer je predvidena strokovna konferenca z udeležbo čebelarjev z vsega sveta, mednarodna konferenca na ministrski ravni ter slovesno obeležitvijo svetovnega dne čebel z udeležbo najvišjih predstavnikov držav in institucij. Minister Židan je ob tej priložnosti predsednika republike zaprosil za častno pokroviteljstvo, kar je predsednik Pahor z veseljem tudi sprejel. Ponudil je, da ob vrnitvi iz Združenih držav Amerike decembra letos, ko bo OZN predvidoma dokončno sprejela Resolucijo in bo 20. maj razglašen za svetovni dan čebel, v Predsedniški palači priredijo sprejem, kar so sogovorniki z veseljem potrdili. Predsednik ČZS Noč je poudaril edinstvenost te pobude, saj svetovni dan obeležuje rojstni dan Antona Janše, začetnika modernega čebelarstva in enega najboljših poznavalcev čebel.

105 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 4. decembra ob 100. obletnici Republike Finske sprejel Božička iz Rovaniemija. Po sprejemu sta predsednik republike in Božiček skupaj obiskala otroke v Ledenem parku na Kongresnem trgu.

4. Pisma državljank in državljanov

Prejem pisem v letu 2017 se je glede na vsebino pričel porazdeljevati po vseh področjih veliko bolj enakomerneje kot v preteklih letih. Ta trend je bil opazen že v letu 2016 in se nadaljuje. V preteklosti smo prejeli največ pisem s področja socialnega varstva in s področja sodnih zadev, skupaj v odstotkih mnogo več, kot vseh ostalih pisem. Sicer pa ponovno beležimo največ pisem s področja socialnega varstva (11,5%), a v odstotkih v primerjavi z ostalimi pismi, mnogo manj kot v preteklosti. Nikoli ni bil tako visokega odstotka pisem v kategoriji ostale zadeve (10,2%), takoj za socialnimi zadevami. V tej kategoriji najdemo predvsem individualne prošnje, v katerih posamezniki zaprosijo za sprejem pri predsedniku republike, ko sami ne vidijo več izhoda iz svojih težav, a o vsebini težav v pismih ne poročajo, ker bi jih želeli povedati osebno predsedniku republike. Tudi odstotek pisem s področja upravno notranjih zadev (9,1%) je dosti višji kot v preteklosti, medtem ko je pisem s področja sodnih zadev (9,4%) nekoliko manj kot v preteklih letih.

Vsebina pisem s področja socialnih zadev se običajno ne spreminja. Slabe materialne razmere – prošnje za finančno pomoč, nemoč, obup, družinsko nasilje, socialna stiska … so še vedno vsebina večine pisem, ki jih prejmemo. Od 44 prejetih pisem smo jih v pristojno obravnavo na pristojne institucije odstopili 30, od tega večinoma na center za socialno delo, nekaj pa po naši presoji, predvsem tam kjer se prepleta različna problematika, tudi na občino; nekaj pisem pa na pristojno ministrstvo. V ostalih primerih smo posameznikom posredovali odgovor o naših pristojnostih ter morebitnih napotitvah na druge institucije, kamor bi se lahko obrnili po pomoč v zvezi z njihovimi težavami.

V kategoriji ostale zadeve (10,5%), beležimo razna krajša sporočila in raznorazne prošnje za informacije, katere bi vsebinsko težje razvrstili v katero drugo kategorijo. V tej kategoriji beležimo tudi pisma, v katerih posamezniki prosijo za srečanje s predsednikom republike, žal pa v pismih ne navajajo tematike v zvezi s katero bi se želeli srečati s predsednikom.

106 9,1% vseh pisem je prispelo s področja upravno notranjih zadeve, kar je v odstotkih nekaj več kot v preteklih letih. Na tem področju beležimo kar nekaj pisem iz tujine, predvsem so to prošnja za pomoč pri pridobitvi slovenskega državljanstva, prošnje za pridobitev slovenske vize, prošnje za politični azil v RS,… 17 od 35 pisem smo odstopili v pristojno obravnavo na ministrstvo za notranje zadeve, eno pismo v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za pobiranje prispevkov za promocijski srečelov pa na finančno upravo.

Še nekaj primerov vsebine pisem:

• več prošenj za pomoč pri iskanju zaposlitve; • več prošenj za pomoč zaradi odpovedi delovnega razmerja; • prošnja za pomoč glede štipendije, • eč prošenj za pomoč pri odpisu finančnega dolga; • prošnja za pomoč pri pritožbi na policijski postopek; • več prošenj za pomoč pri preprečevanju različnih vrst (družinsko, medsosedsko,..) nasilja; • več prošenj za pomoč v zvezi s prestajanjem kazni; • prošnja za pomoč pri obnovi ceste; • pripombe na vinjetni sistem; • nezaupanje v zdravstveni sistem; • nezadovoljstvo zaradi dolgotrajnosti pridobivanja gradbenega dovoljenja; • nezadovoljstvo zaradi nizkih pokojnin; • pripombe na delovanje javnega zavoda; …

Urad predsednika republike ni organ, ki bi lahko odločal o posameznih pravicah in dolžnostih posameznikov, zato se lahko z vsebino pisem zgolj seznanimo in v zvezi z našimi ugotovitvami izvedemo naslednja opravila kot npr.:

• odgovor in napotilo na druge ustrezne ustanove za razreševanje njihove problematike, • zaprosilo centrom za socialno delo, da se aktivno vključijo v razreševanje problematike, • odstop pisem v pristojno obravnavo drugim institucijam (ministrstvo, občina, upravni organi, nevladne organizacije, varuh človekovih pravic,....), • spodbudno pismo, izraz sočutja in razumevanja, • telefonski pogovori in svetovanje, • sprejem v uradu, • konzultacijski pogovori z ministrstvi, jamstveni skladi, centri, stanovanjskimi skladi, .....

Vselej prisotna ostaja tudi praksa komuniciranja po telefonu, ko se državljanke in državljani Republike Slovenije s svojimi težavami obračajo neposredno na urad predsednika republike. Skladno z vsebino pogovora jih napotimo na ustrezne institucije ali jih sami potem kontaktiramo.

107 Še tabelarni prikaz vseh prejetih pisem in pisem, ki smo jih v obravnavo odstopili na pristojno institucijo.

R Glede na vsebino PREJETO ODSTOP POV.INFO

1 Socialno varstvo 44 30 12 2 Ostale zadeve 39 - - 3 Sodne zadeve 36 2 1 4 Upravno-notranje zadeve 35 17 9 5 Finančne in davčne zadeve 22 7 3 6 Okolje in prostor ter naravne nesreče 21 14 7 7 Ostale pravosodne zadeve 19 4 - 8 Delovna razmerja in brezposelnost 19 4 2 9 Zdravstveno varstvo 18 6 4 10 Stanovanjske zadeve 17 8 4 11 Šolstvo, znanost, religija, kultura in šport 16 5 2 12 Policijski postopki ter javni red in mir 15 3 1 13 Zadeve, ki so poslane le v vednost 12 - - 14 Pokojninsko in invalidsko varstvo 11 4 2 15 Javne gospodarske službe 10 6 4 16 Osebna izjavljanja in razmišljanja 7 - - 17 Poprava krivic 5 1 - 18 Nerazumljiva pisma, pisci z oseb. težavami in po- 3 - - navljajoči se pisci

Iz tabele je tudi razvidno, v kolikih primerih smo potem prejeli povratno informacijo v zvezi z odstopljenim pismom.

KULTURA IN UMETNOST

Predsednik republike ob dnevu kulture: »Slovenci smo edina nacija, ki kulturni praznik obeležujemo kot državni praznik. Slovenci živimo s kulturo in kot narod nas določata prav kultura in jezik.«

Predsednik republike je tudi v letošnjem letu posvetil posebno pozornost kulturi in umetnosti. Tudi letos je ob slovenskem kulturnem prazniku predsednik Republike Slovenije Borut Pahor položil venec pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, za tem pa gostil množičen obisk dneva odprtih vrat v Predsedniški palači, ki so se ga udeležili tudi gospod Anton Peršak, minister za kulturo Vlade Republike Slovenije, gospa Metka Krašovec, Prešernova nagrajenka in nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2017 arhitekti Arhitekture Krušec, Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič ter gospod Vincencij Möderndorfer, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada.

108 V luči praznovanja kulture je predsednik Pahor dan pred kulturnim praznikom v Predsedniški palači gostil pobudnike nacionalne kampanje »Slovenija bere«, ki je namenjena vsem generacijam Slovenk in Slovencev, predvsem spodbujanju branja najmlajših, spodbujanja družinskega branja, branja naglas ter branja za lahko noč, ter razvijanju bralnih navad odraslih, vse s ciljem širiti zavest o pomenu branja in knjig za blagostanje vsakega posameznika in družbe kot celote in Slovenskemu knjižnemu sejmu in Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Sloveniji predal listino o častnem pokroviteljstvu. Listino je prevzel Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma, ki se je predsedniku Pahorju zahvalil za podporo kampanji in dejal da je pismenost brezplačna vozovnica v družbo znanja in našo skupno prihodnost. Predsedniku Pahorju so predali prvi izvod ‘potnega lista v deželo branja’ - z željo, da Slovenci postanejo narod bralcev, Slovenija pa država branja.

Predsednik republike se je zahvalil vsem, ki z neizmerno srčnostjo in ambicioznostjo mlade generacijo spodbujajo k branju in dejal, da »Slovenci smo edina nacija, ki kulturni praznik obeležujemo kot državni praznik. Slovenci živimo s kulturo in kot narod nas določata prav kultura in jezik.«

Predsednik republike se je februarja udeležil slovesnosti v spomin na primadono Vilmo Bukovec Kambič, Prešernovo nagrajenko za življenjsko delo v letu 1982, in s simbolnim odkritjem doprsnega kipa operne primadone avtorja Stojana Batiča je predsednik republike Borut Pahor otvoril razstavo novih pridobitev, umetniških del in kulturnozgodovinskih predmetov, ki sta jih Belokranjskemu muzeju poklonila Vilma Bukovec Kambič in Vilko Kambič in so na ogled v Galeriji Kambič. Donacija je izjemna in nacionalno pomembna zbirka del slovenskih likovnih umetnikov.

109 Predsednik republike v Celovcu: “Slovenci, kjerkoli smo, kot skupnost ohranjamo svoj jezik kot sveti gral našega narodnega značaja, se trudimo ostati skupaj ne glede na razlike, ki so običajno med ljudmi. Skupaj, kot narodna skupnost, kot pripadniki naroda, ki je sicer majhen, a enako veliko ponosen kot največji.”

Predsednik Republike Slovenije in gospa Tanja Pečar sta se marca letos v Domu glasbe v Celovcu udeležila osrednjega koncerta Krščanske kulturne zveze “Koroška poje”, ki so ga v Krščanski kulturni zvezi organizirali v znamenju 115-letnice rojstva in 20-letnice smrti pesnice in vsestranske kulturne ustvarjalke Milke Hartman, ki je v svoje zvočne poezije in melodijo vlivala mnogo medčloveške topline, v upanju, da bi vse to vplivalo na kulturno rast koroških Slovencev. V nagovoru je predsednik Pahor izrazil hvaležnost za povabilo ter zaželel vse dobro, s hvaležnostjo za nazaj in z dobrimi željami za naprej. Povedal je, da ponosno ugotavlja, da “Slovenci, kjerkoli smo, kot skupnost ohranjamo svoj jezik kot sveti gral našega narodnega značaja, se trudimo ostati skupaj ne glede na razlike, ki so običajno med ljudmi. Skupaj, kot narodna skupnost, kot pripadniki naroda, ki je sicer majhen, a enako veliko ponosen kot največji.” Ob tem je izrekel podporo vsem, ki si v današnji multikulturni Evropi prizadevajo za ohranjanje takega značaja za prihodnje rodove.

V počastitev Lojzeta Slaka, velikana slovenske glasbe, virtuoza na diatonični harmoniki, ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v slovenskem glasbenem prostoru, si je predsednik Pahor marca letos v

110 prepolni dvorani Ljudskega doma Šentvid v Ljubljani ogledal gledališko-glasbeno predstavo “En godec nam gode - življenjska pot Lojzeta Slaka”, ki so jo pripravili ob peti obletnici njegove smrti. Pred predstavo se je predsednik republike srečal s soprogo in sinovoma gospoda Slaka in si ogledal razstavo o delu in življenju Lojzeta Slaka, ki jo je velikemu Slovencu v čast pripravila prav njegova družina.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 25. 4. 2017 udeležil koncerta ob 60-letnici glasbenega delovanja Lada Leskovarja.

V počastitev 50. obletnice praznovanja mednarodnega dneva knjig za otroke, ki ga obeležujemo 2. aprila, je dan po prazniku knjige Predsedniško palačo obiskalo blizu dvesto otrok iz slovenskih vrtcev, ki jim je priznana slovenska pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan pripovedovala pesmice, uganke in pravljice, ki v knjigah niso zgolj zapisane z besedami, temveč so tudi upodobljene z ilustracijami. Ker prav letos obeležujemo tudi 100-letnico izdaje prve slovenske slikanice Martin Krpan z Vrha avtorja Frana Levstika, ki jo je ilustriral Hinko Smrekar, je otroke nagovorila tudi ilustratorka Jelka Reichman, prejemnica nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo 2002, ki jim je opisala, kako se ilustratorji trudijo vsak v svojem lastnem slogu upodobiti zapisane besede in jim tako še bolj približati zgodbe. Ob Jelki Reichman so na dogodku sodelovali tudi drugi večkrat nagrajeni ilustratorji: Jelka Godec Schmidt, Marjanca Jemec Božič, Zvonko Čoh in Marjan Manček. Dogodku so prisostvovali tudi predstavniki

111 Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, revije Ciciban, Društva založnikov Slovenije in Cankarjevega doma, ki gosti pripovedovalski festival Pravljice danes. Otroke pa je ob koncu presenetil Maček Muri.

Predsednik Pahor v NUK-u spomnil, »da smo lahko Slovenci lani praznovali 25. obletnico ustanovitve države le “spričo dolgih zgodovinskih izkušenj in korenin, ki segajo daleč in globoko, s protestantizmom celo pol tisočletja nazaj.” Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 4. aprila udeležil slavnostnega odprtja razstave “Beseda Božja ostane na veke” ob 500. obletnici začetka protestantskega gibanja in reformacije v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Ob svečani otvoritvi je predsednik Pahor dejal, da so bila dejanja Jurija Dalmatina, s katerimi je utemeljil slovenščino kot knjižni jezik ter med prvimi prevedel biblijo v slovenščino, pogumna in prelomna in so začrtala pot našega narodnega zorenja.

112 Predsednik je spomnil, da smo lahko Slovenci lani praznovali 25. obletnico ustanovitve države le »spričo dolgih zgodovinskih izkušenj in korenin, ki segajo daleč in globoko, s protestantizmom celo pol tisočletja nazaj«. Spomnil je tudi na edinstveno spominsko obeležje, ki je pred leti nastalo na Karlovici v občini Velike Lašče: tam so na spominskem obeležju zapisana imena žrtev, ki jih je vojna vzela na eni in na drugi strani, med njimi pa so Trubarjeve besede “Ljubi Slovenci”. Tako se, je dejal predsednik Pahor, tudi sam, ko naleti na nezaupanje med nami, na zgodovinske travme in delitve, spomni na Trubarja in njegov spravni poziv: “Ljubi Slovenci!”.

Ob svetovnem dnevu knjige, ki ga praznujemo 23. aprila, se je predsednik Pahor udeležil slavnostne otvoritve 22. Slovenskih dnevov knjige, ki so letos potekali pod geslom “Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere?”. Po slovesnosti, ki je potekala v zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana, se je predsednik republike v spremstvu Iva Svetine, predsednika Društva slovenskih pisateljev, in Toneta Peršaka, pisatelja in ministra za kulturo, sprehodil med stojnicami knjižnega sejma v centru Ljubljane.

Poleg drugih dogodkov v mesecu aprilu se je predsednik republike v Novem mestu udeležil slavnostne otvoritve Jantarnega leta in razstav, ki jih ob tem pripravljajo v Dolenjskem muzeju. Z otvoritvijo razstav Jantar - dragulji Baltika v Novem mestu, Jantarna soba in Jantar in oblika bo letošnje leto v Novem mestu v znamenju jantarja, enega izmed zakladov naše kulturne dediščine.

113 Letošnje leto je z dvema dogodkoma pomembno obeležilo velikega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja. V začetku meseca aprila, se je predsednik republike Borut Pahor v parku Tivoli udeležil odkritja spomenika pisatelju Borisu Pahorju in prijateljstvu dveh kritičnih duhov slovenskega 20. stoletja. Celopostavni portretni spomenik Borisa Pahorja je postavljen v počastitev spomina, prijateljstva in sodelovanja med Borisom Pahorjem in Edvardom Kocbekom. Spomenik iz brona je delo kiparja Mirsada Begića. Postavljen je v neposredni bližini spomenika pesniku in pisatelju Edvardu Kocbeku, ki je bil Pahorjev literarni mentor. Drug dogodek se je zgodil 22. junija na Bunčetovi domačiji v Dutovljah, kjer se je predsednik republike udeležil slovesnosti ob odprtju spominske sobe pisatelja Borisa Pahorja. Z akademikom Pahorjem in županom Občine Sežana Davorinom Terčonom je predsednik republike sobo tudi slovesno odprl. Izjemni pisatelj Boris Pahor je deloval v Dutovljah dobrih 20 let. Prav tu je njegov opus doživel ustvarjalni vrhunec, saj je v tistem obdobju napisal večino del, za katera je prejel pomembne nagrade in priznanja.

Predsednik republike se z veseljem se sreča tudi s tujimi znanimi osebnostmi, ki obiščejo Slovenijo. Letos se je 28. junija v Mariboru srečal z Bobom Geldofom, irskim glasbenikom in legendarnim borcem proti revščini. Bob Geldof se v svojih projektih zavzema za odpis dolgov najrevnejšim državam in povečanje razvojne pomoči Afriki. V zgodovino se je zapisal z organizacijo koncertnega spektakla Live Aid v letu 1985, za kar mu je Britanska kraljica Elizabeta II. podelila plemiški naziv.

114 Predsednik republike Borut Pahor se je v svojem mandatu dvakrat udeležil srednjeevropskega festivala kulture Mittelfest v italijanskem Čedadu, letos julija pa bil gost na otvoritvenem dogodku festivala, ki je potekal v gledališču Adelaide Ristori v Čedadu. Uvodoma je predsednik republike imel nagovor o prihodnosti Evrope, sledil pa je javni pogovor med predsednikom republike in glavnim urednikom časopisa La Stampa Maurizijem Molinarijem o tej in drugih aktualnih temah.

Mittelfest Čedad in Festival Ljubljana sta soprireditelja festivala, ki vsak na svoji strani meje sooblikujeta kulturno podobo srednje Evrope in gradita mostove med narodi.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na otvoritvi srednjeevropskega festivala kulture Mittelfest v Čedadu.

Gospe in gospodje.

Napovedovanje prihodnosti je nehvaležno in tvegano. Tudi glede prihodnosti Evropske unije. Vendar naj v tem prijateljskem krogu le povem, kako vidim razvoj evropske ideje oziroma evropske ideje v naslednjih letih.

Volitve v Avstriji, na Nizozemskem, v Franciji ter prihajajoče volitve v Nemčiji, so poskrbele, da je odpravljen totalen strah pred tem, da bi se protievropska retorika razširila po celem kontinentu in blokirala evropsko idejo. Zdi se mi, da z malo tveganja lahko napovemo, da bo kmalu po koncu nemških volitev prišlo do neke skupne iniciative Berlina in Pariza glede poglobitve sodelovanja v Evropski uniji.

Ne bi bil presenečen, če bi ta nemško-francoska iniciativa implicirala poglobljeno sodelovanje tistih držav, ki to zmorejo in, ki to hočejo. To seveda pomeni nadaljevanje projekta Evrope več hitrosti, vendar z novim pospeškom.

115 Nad Evropo več hitrosti je navdušenih malo ljudi, vključno z mano. Vendar jo bomo morali kot praktični in pragmatični politiki sprejeti in se ji prilagoditi. Vsaj še nekaj let, morda desetletij, bo to modus vivendi Evropske unije. Ni idealno, vendar tudi ni katastrofalno. Morda je to res v tem hipu edini način, da ostane 27 držav v grobem skupaj, v pomembnih detajlih pa so med njimi tudi razlike, ki jih ali ne morejo premostiti, ali pa jih nočejo premostiti.

Za Italijo glede umestitve v Evropo prve hitrosti ni dvomov, gre za soustanoviteljico Evropske unije, razvito državo z jasno geopolitično tradicijo. Glede Slovenije v prihodnje utegne biti več dilem. V tem hipu je v najbolj povezanem delu Evropske unije. Je članica Evro območja in Schengenskega območja. Povedal sem že, da je moja osebna želja, da v tem najbolj povezanem delu Evrope tudi ostane.

Vidim pa neke zgodovinske znake, ki mi govorijo, da se v naslednjih letih utegne v Sloveniji odpreti razprava, ali naj Slovenija z vsemi silami in na vse pretege skuša ostati ob boku Franciji in Nemčiji, ali naj se iz številnih zgodovinskih, geopolitičnih, značajskih in drugih razlogov umesti ob bok štirim državam Višegrajske skupne, torej državam Srednje Evrope.

Skratka, naj ne bo glede mojega stališča nobenih dvomov. Danes in v prihodnje bom zavzel dve pomembni stališči.

a) Potrebno po začetku novega ustavnega procesa in poglobitvi Evropske unije in po

b) utrditvi položaja Slovenije v skupini držav, kjer sta Nemčija in Francija

V tem smislu sem v začetku leta, skupaj s skupino akademikov, javnosti predstavil Ljubljansko pobudo. Ljubljanska pobuda je predlog besedila za nov ustavni postopek Evropske unije.

Vidim jo kot poskus, da se z njo pretrga intelektualno mlačnost in politično malodušnost za iskanje alternative razkrajanju Evropske unije. Zavračam pomisleke, da v trenutnih razmerah začetek razprave o institucionalni reformi Evropske unije ni koristen niti mogoč.

Vem, da mnogi voditelji Evropske unije menijo, da obstoječa Lizbonska pogodba zadošča za premagovanje sedanjih izzivov. Menijo, da jo je potrebno le bolj vešče uveljaviti. Tudi s tem se deloma strinjam. Najbolj pa me vznemirja njihova ocena, da bi morebitna skupna evropska razprava o novi razpravi zdaj samo pospešila njen razpad. Če bi se taka ocena izkazala za točno, potem je absolutno jasno, da tudi bolj vešče in bolj uspešno uveljavljanje sedanje Lizbonske pogodbe ne bo rešilo poglabljajoče se krize.

V tem smislu smo torej prišli do točke, ko se razmišlja o pravem času za prave zamisli. To je legitimna razprava, vendar se mora vedno znova zavedati, da so napačne zamisli že na delu v napačnem času. Pretirano odlašanje z razumnim tveganjem glede alternative bi se utegnilo zgodovinsko pokazati za usodno.

Bistvo Ljubljanske pobude je oživitev, renesansa Evropske unije. Ljubljanska pobuda si prizadeva za nov ustavni postopek.

Predlaga tudi osnutek besedila nove ustave, vendar je ta hip vsaka posamezna določba manj pomembna od zamisli, da dolgoročno Evropska unija lahko obstane in se okrepi le pod pogojem pomembnejših institucionalnih sprememb, ki morajo imeti ljudsko in demokratično legitimacijo.

116 Kot predsednik republike sem že večkrat izjavil, da se bomo Slovenci in Slovenija uspešno znašli v vseh, vsakršnih pogojih, vendar bi bilo za nas in za druge evropske narode laže in bolje, če bi bili zavoljo miru, varnosti in blaginje priče renesansi Evropske unije.

Člani zasedbe Dance Amore: »Častno pokroviteljstvo predsednika republike nam pomeni dodaten zagon, da ciljamo in sanjamo še višje.«

Med ostalimi kulturnimi dogodki v letošnjem letu, ne smemo mimo izjemnega plesnega spektakla in vrhunske plesne zasedbe v predstavi Zapleši ljubezen - Dance Amore, ki ji je predsednik Pahor predal listino o častnem pokroviteljstva. Listino je na svečanosti v Predsedniški palači prevzel scenograf, režiser in koreograf predstave, priznani slovenski plesalec Jurij Batagelj. Gospod Batagelj se je zahvalil predsedniku republike za izkazano čast in zaupanje z besedami, da zasedbo sestavljajo talentirani plesalci in umetniki, ki so se srčno podali v projekt z namenom narediti nekaj lepega za slovensko publiko in dobrodelnega za mlade plesne navdušence. Častno pokroviteljstvo predsednika republike jim pomeni dodaten zagon, da ciljajo in sanjajo še višje. Na dogodku predaje listine, ki je potekal v Predsedniški palači ob državnem prazniku 17. avgusta so člani zasedbe premierno odplesali nekaj odlomkov iz predstave in navdušili obiskovalce dneva odprtih vrat.

Poleg omenjenih častnih pokroviteljstev naj izpostavimo še častno pokroviteljstvo predsednika republike Boruta Pahorja nad koncertom “NOVA rapsodija”, ki je bil 30. septembra 2017 v Narodni koncertni dvorani Béle Bartóka v Budimpešti, največji koncertni dvorani na Madžarskem. Koncert so izvedli Simfonični orkester NOVA iz Nove Gorice skupaj z Zuglói filharmonijo. Častni pokrovitelj koncerta je tudi madžarski predsednik Janos Áder. Predsednik republike je častni pokrovitelj tudi Koncerta glasbenikov, solistov in dirigentov, ki so ga izvedli 7. septembra v Slovenski filharmoniji, dogodkov povezanih s praznovanjem 100. obletnice prvih poštnih znamk »Verigarjev« in 70. obletnice Filatelistične zveze Slovenije, vseslovenskega šolskega narečnega natečaja in festivala »Vsaka vas ima svoj glas«, ki ga pripravljajo v slovenskih osnovnih šolah v tem šolskem letu in spominskega simpozija o življenju in delu Miroslava Vilharja, pesnika, skladatelja in narodnega buditelja, ki mu bo posvečeno leto 2018, ko praznujemo 200 letnico njegovega rojstva. Poleg tega je predsednik republike Borut Pahor prevzel častno pokroviteljstvo nad kandidaturo Republike Slovenije za častno gostjo mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu v letu 2021.

117 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor si je 2. oktobra ogledal film Rudar. Pred ogledom filma se je predsednik republike v kavarni Kinodvora srečal z Mehmedalijo Alićem, režiserko filma Hanno Slak in Boštjanom Videmškom, ki je vodil pogovor z ustvarjalci filma po projekciji. Film Rudar je na 20. Festivalu slovenskega filma prejel tri nagrade vesna - za režijo, glavno moško vlogo in montažo. Je tudi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. Igrani film Rudar je nastal po življenjski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Alića in njegovi avtobiografiji Nihče. Predsednik Pahor je leta 2014 Mehmedalijo Alića odlikoval z medaljo za častno dejanje za njegovo neomajno humanistično držo.

Predsednik republike Borut Pahor se je 27. 11. udeležil desetega tradicionalnega gala koncerta Prifarskih muzikantov “Prifarska desetka” s številnimi gosti.

Predsednik Pahor na Ta veseli dan slovenske kulture: “Kulturna dediščina smo ljudje”

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospa Tanja Pečar sta 3. decembra, na “Ta veseli dan kulture”, ko se spominjamo rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, obiskala Narodno galerijo. Ob tem sta prisostvovala slovesnemu odprtju Evropskega leta kulturne dediščine 2018, ki ga je 27. aprila letos na predlog Evropske komisije razglasil Evropski parlament. Predsednik republike, ki je pričetek evropskega leta tudi slovesno odprl, je ob tej priložnosti zbrane nagovoril: “Vsem, še posebej pa mladim, ki ste ste dediči naše kulture in boste aktivno ustvarjali 21. stoletje in položaj Slovencev v njem, želim povedati, da vam je za pogajanje o mirnem in varnem življenju na voljo vse, z izjemo našega jezika in naše kulture, ki nikoli ne smeta postati predmet pogajanj.” Predsednik Pahor je poudaril, da smisel Evrope ni postati talilni lonec različnih kulturnih identitet, temveč jih ohraniti in spoštovati. “Slovenci smo veliko starejši in bolj tradicionalen narod kot včasih meni naš zgodovinski spomin,” je nadaljeval in poudaril, da se moramo tekom Evropskega leta kulturne dediščine vsi Slovenci še posebej dobro zavedati,

118 da nismo predmet prepiha zgodovine in da imamo dolgo in slavno tradicijo. “Letos mineva petsto let od pričetka protestantskega gibanja in reformacije, ko smo Slovenci s Trubarjem dobili prvi tiskani knjigi in med prvimi v svetu tudi Dalmatinov prevod Biblije, s čemer smo postavili temelje svoje kulture,” je še dejal predsednik Pahor, ki meni, da je kulturna dediščina pravzaprav vse, kar določa stik med nami. “Kulturna dediščina smo predvsem mi, ljudje,” je ob slovesnem odprtju poudaril predsednik republike in nadaljeval, da se moramo svoje kulture zavedati in jo spoštovati. “Smo edini narod na svetu, ki svojo kulturo počastimo tudi z državnim praznikom in ji s tem dajemo poseben, imeniten pomen,” je nagovor sklenil predsednik Pahor in vsem zaželel, da bi na današnji dan, ko so številne kulturne institucije odprle svoja vrata, ponosni in s spoštovanjem stopali po hramih slovenske kulture.

Predsednik republike in gospa Tanja Pečar sta si v nadaljevanju v spremstvu direktorice dr. Barbare Jaki ogledala restavrirani sliki Fortunata Berganta, poimenovani “Ptičar” in “Prestar”, ter preostalo zbirko Narodne galerije, ki prihodnje leto praznuje stoletnico svojega delovanja.

119 ŠPORT

Predsednik Pahor: »Hvala vam za vse, kar ste naredili za slovenski šport!«

Predsednik republike je tudi letos ponosno podpiral naše športnice in športnike, jih spodbujal in pridno navijal z zastavo slavnih. Na njo se je podpisalo še nekaj športnikov, ki so se zapisali kot legende v zgodovino slovenskega športa. Tako si je 23. marca skupaj z otroki ogledal kvalifikacije za svetovni pokal v smučarskih skokih v Planici. Ob tem se je zahvalil organizatorjem, ki otrokom vsako leto omogočijo ogled slovenskega športnega praznika - finala svetovnega pokala v smučarskih skokih. 6. avgusta si je ogledal kvalifikacijske tekme 5. teniškega turnirja ATP Challenger Slovenia Open in obiskal teniški festival, na katerem je nastopalo 1200 mladih slovenskih tekmovalcev vseh starosti. Predsednik Republike Slovenije je bil tudi letos častni pokrovitelj tega teniškega turnirja. Ob tej priložnosti je na osrednjem igrišču izmenjal nekaj teniških udarcev s slovenskima teniškima asoma, nekdanjim 43. igralcem sveta Grego Žemljo, ki s tem turnirjem zaključuje svojo profesionalno teniško pot, in Blažem Kavčičem, ki trenutno zaseda 80. mesto na lestvici ATP. Strastno je navijal za Primoža Rogliča, ki je julija dobil etapno zmago na Touru de France. 17. septembra je spremljal finalno tekmo Evropskega prvenstva v košarki 2017 skupaj z navijači v Ljubljani, v Hiši športa, kjer je naše junake spodbujal z “zastavo slavnih”. Še prej pa je v Dvorani Stožice z zastavo slavnih v finaluSvetovnega prvenstva do 23 let spodbujal slovensko žensko odbojkarsko reprezentanco v boju za zgodovinsko odličje. Predsednik Republike Slovenje Borut Pahor si je 8. oktobra ogledal kvalifikacijsko tekmo med reprezentancama Škotske in Slovenije za svetovno nogometno prvenstvo 2018.

120 Kot vsako leto je predsednik Republike Slovenije 30. marca v predsedniški palači gostil sprejem za športnice in športnike Smučarske zveze Slovenije. V imenu športnic in športnikov je zbrane nagovorila Ilka Štuhec.

Kot navdušen tekač se je predsednik Republike Slovenije 7. maja, letos že tretjič udeležil dobrodelnega teka “Wings for Life World Run Slovenija”, ki poteka hkrati na več prizoriščih po vsem svetu. Predsednik Pahor je častni pokrovitelj tekaškega projekta “Wings for Life World Run Slovenija - Ljubljana 2017”. 20. maja je pretekel 37. Maraton treh src, 8. julija Nočno 10ko na Bledu, ki jo že enajsto leto zapored organizira Društvo Vitezi dobrega teka.

121 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 20. januarja v smučarskem centru Cerkno udeležil zaključka akcije “Šolar na smuči” – slovenskega projekta smučarskega ozaveščanja šolskih otrok o osnovah smučanja in varnosti na smučišču. Predsednik republike je tudi letos častni pokrovitelj te akcije.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 1. aprila udeležil vseslovenske delovne akcije gorskih kolesarjev v Brjah pri Ajdovščini, ki jo je organiziral Kolesarski klub Črn trn. Akciji se je pridružil tudi Mitja Ergaver, slovenski gorski kolesar in aktualni svetovni prvak v štirikrosu. Delovna akcija čiščenja in urejanja poti je del vseevropske akcije “Take Care of Your Trails Weekend” in poteka pod okriljem mednarodne zveze gorskokolesarskih organizacij Evrope (IMBA Europe). Predsednik republike Borut Pahor se je pridružil gorskim kolesarjem, krajanom Brij in okoliških vasi ter skupaj z njimi pomagal opuščeno poljsko pot preurediti tako, da bo primerna za turistično kolesarjenje.

Predsednik republike Slovenije Borut Pahor se je 17. maja udeležil otvoritve prenovljenega Atletskega stadiona Poljane, s katerim se v času šolanja spoznajo vsi mariborski šolarji, tistim, ki se z atletiko ukvarjajo profesionalno ali amatersko, pa je že zdavnaj postal drugi dom.

122 V sklopu popotovanja “Podolgem in počez” pa se je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor 12. avgusta v Črni na Koroškem udeležil 62. koroškega turističnega tedna, v okviru katerega je otvoril prenovljeni atletski stadion, največjo letošnjo investicijo v občini. Koroški turistični teden je ena najstarejših tovrstnih prireditev v Sloveniji in letos poteka v znamenju 880-letnice prve omembe kraja Črna.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 17. junija udeležil Vidovega kolesarskega maratona ob Bukovniškem jezeru. Vidov kolesarski maraton je potekal v okviru vseslovenske akcije “Slovenske občine prijazne kolesarjem”.

Prav posebni dogodek pa se je zgodil 21. julija v Vipavi. Na novem vojaškem stadionu sta se v teku na 10 km pomerila podpolkovnica in poveljnica Vojašnice Vipava Nataša Zorman in predsednik republike ter vrhovni poveljnik Borut Pahor. V začetku junija je predsednik republike in vrhovni poveljnik Borut Pahor v Vojašnici Vipava ob prisegi nagovoril kandidate za vojake in prostovoljce na služenju vojaškega roka. Ob robu tega dogodka je prišlo do manjšega škandalčka. Na vprašanje vrhovnega poveljnika, kako dobro telesno pripravljeni so vojaki in častniki, je podpolkovnica in poveljnica Vojašnice odgovorila, da bolje kot on. Spričo nejevere vrhovnega poveljnika, je šla v vnemi tako daleč, da sta pred načelnikom generalštaba sklenila stavo o tem, kdo od njiju je boljši na 10 km. Stava se je razpletla v prid predsednika republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja.

123 Na povabilo akrobatske skupine Dunking devils, prejemnikov priznanja predsednika republike Jabolko navdiha, se je presednik Republike Slovenije Borut Pahor 30. novembra udeležil otvoritve največjega trampolinskega parka v Sloveniji “Woop”. V njem so svoj dom dobili slovenski akrobati in športniki, med njimi akrobatska skupina Dunking devils, Športno drušvo Sokol, slovenska akrobata Flipping Art.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič sta 12. decembra priredila sprejem za najboljše slovenske športnice in športnike v letu 2017. V imenu športnic in športnikov je zbrane nagovorila Ilka Štuhec. Med povabljenimi so bili tudi športniki invalidi in svetovni prvaki v disciplinah, ki sicer niso med najbolj popularnimi ali olimpijskimi športi. Po sprejemu se je predsednik republike udeležil tudi prireditve Športnik leta 2017, na kateri so svečano razglasili najboljše športnike leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije. To so postali naši zlati košarkarji, Zoran Dragić in Ilka Štuhec.

Predsednik republike je za njihove izjemne dosežke v letu 2017 odlikoval Slovensko moško košarkarsko reprezentanco in Slovensko moško člansko rokometno reprezentanco.

124 IV. POMEMBNE PODROBNOSTI IZPOLNJENE OBLJUBE

Obljuba županji Občine Črnomelj

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 28. 2. 2017 izpolnil obljubo, ki jo je dal županji Občine Črnomelj ob svojem obisku dobrodelne nogometne tekme v Črnomlju. Takrat je obljubil, da bo nogometni dres s podpisom Joseja Mourinha predal gospe Mojci Šemas Stjepanovič, z namenom, da bi ga uporabili v dobrodelni namen. Nogometni dres je predsedniku republike poklonil Damir Skomina, prejemnik Jabolka navdiha in svetovno uveljavljen slovenski nogometni sodnik, na njem pa je zapisano posvetilo gospoda Mourinha gospodu Skomini v slovenskem jeziku: »Želim vam vse najbolje v vaši karieri«.

Obljuba Marku Soršaku Sokiju

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 19. 3. 2017 udeležil glasbeno-dobrodelnega projekta “20za20 bowlinga z zvezdami”, ki ga pripravlja Marko Soršak Soki. Marko Soršak Soki s svojim glasbeno- dobrodelnim projektom “20za20” že več kot dve leti navdušuje slovenske osnovne šole, ko zanje zbere sredstva in jim podari glasbila glasbeni pouk. Za projekt “20za20” je leta 2015 od Predsednika Republike prejel posebno priznanje “Jabolko navdiha”, nedavno pa še medijsko nagrado Žaromet za družbeno odgovoren projekt. Marko Soršak - Soki je Predsednika Republike povabil na tekmovanje v bowlingu in predsednik Pahor je obljubo izpolnil ter se s svojo ekipo pridružil temu dobrodelnemu dogodku v Kopru. Izkupiček projekta Bowling z zvezdami je bil v celoti namenjen za nakup novih glasbil za slovenske osnovne šole.

125 Obljublja otrokom Vzgojnega zavoda Planina

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil 10. jubilejnega mednarodnega turnirja “Planina Open 2017”, ki ga že tradicionalno prireja Vzgojni zavod Planina. Lani so mladostniki in otroci Vzgojnega zavoda Planina obiskali Predsedniško palačo in predsednika Pahorja povabili na njihov športno-zabavni dogodek. Predsednik republike jim je obljubil, da se bo turnirja udeležil, 18. 5. 2017 pa je dano obljubo izpolnil.

Predsednik republike, kot je obljubil, še vedno nadaljuje oba projekta iz časa kampanje za predsednika republike in sicer projekt SKUPAJ – Spodbujajmo drug drugega in delovne akcije pod nazivom SKUPAJ ZA SKUPNO.

V okviru projekta SKUPAJ – Spodbujajmo drug drugega se predsednik republike v različnih slovenskih krajih druži, dela in pogovarja z različnimi poklicnimi, generacijskimi, socialnimi in drugimi skupinami.

126 DELO – SKUPAJ – SPODBUJAJMO DRUG DRUGEGA:

• Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 16. 1. 2017 v pekarni “Janez dela”, inovativnem projektu Centra Janeza Levca Ljubljana, pripravljal pekovsko pecivo, nato pa z zaposlenimi v lokalu “Lars in Sven” naznanil pričetek dobrodelne akcije »Lokalno šteje«. Predsednik republike se je pridružil ekipi pekarne “Janez dela”, v kateri osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju s pomočjo delovnega mentorja in prilagojenim delovnim procesom opravljajo poklic pomočnika peka. Pod vodstvom Aleša Mateliča, vodja pekarne, je predsednik Pahor z zaposlenimi pripravljal pekovsko pecivo. V pekarni je zaposlenih šest (6) invalidov, dnevno pa pripravljajo pekovsko pecivo za svoj center, nekatere osnovne šole in restavracijo »Lars in Sven«. Po opravljenem delu je predsednik republike pekovsko pecivo dostavil v restavracijo »Lars in Sven«, kjer ga je sprejel Primož Novak, lastnik restavracije. Gospod Novak se je predsedniku republike zahvalil, da je v okviru projekta »SKUPAJ – Spodbujajmo drug drugega« podprl dobrodelno akcijo »Lokalno šteje«, ki so jo pričeli danes: »Razmišljamo globalno, delujemo lokalno. Akcijo, ki bo trajala nedoločen čas, je danes s svojim obiskom naznanil predsednik republike, za kar se mu iskreno zahvaljujem.« Z akcijo želijo v “Lars in Sven” še nadgraditi svoje humanitarno in dobrodelno sodelovanje z lokalnim okoljem in sodelovanje s Centrom Janeza Levca v Ljubljani. Sredstva bodo tokrat namenjena Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrot, Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana in Zavodu za pomoč ljudem in živalim v stiski – Zadnje upanje.

• Predsednik republike Borut Pahor se je 25. 2. 2017 skupaj s kamniškimi študenti udeležil delovne akcije v Občini Straža. Skupaj z občani, članicami in člani Prostovoljnega gasilskega društva Vavta Vas in Dolenja Straža, raftarji, ribiči ter potapljači je sodeloval pri organiziranem poseku in čiščenje brežin ob in v reki Krki, od jezu pri Dularjevem mlinu do novega šolskega mostu. V izjavi za javnost je predsednik republike poudaril, da se z veseljem udeležuje delovnih akcij, s katerimi našo zelo lepo deželo ohranjamo tudi urejeno. • Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 11. 5. 2017 nadaljeval s projektom “SKUPAJ - Spodbujajmo drug drugega”. Ob prihajajočem mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki ga obeležujemo 12. maja 2017, se je predsednik republike na povabilo Zdravstvene fakultete Ljubljana, pridružil študentom in študentkam zdravstvene nege pri izvajanju praktičnih kabinetnih vaj.

127 DOBRODELNO

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 24. 12. 2016 tradicionalno, že četrti božič zapored, z mladostniki Varstveno delovnega centra Ljubljana, CUDV Draga pekel božično pecivo za otroke, ki bodo božične praznike preživeli brez staršev, v domovih ali zavodih. Po tem je predsednik republike obiskal Materinski dom Ljubljana in pripravljeno božično pecivo izročil mamicam in otrokom, ki bodo letošnji božič preživeli tam. Dejal je, da bi jim rad prenesel tudi košček veselja, ki ga je doživel ob druženju z varovanci CUDV Draga. Vse mamice in najmlajše državljančke pa je ob tej priložnosti povabil na obisk v Predsedniško palačo. Matej Babšek, direktor Centra za socialno delo Šiška, v okviru katerega deluje Materinski dom, se je predsedniku zahvalil za današnji, še bolj pa za njegov obisk v letu 2013, ki je prispeval k temu, da so danes v novih prostorih. Božično pecivo, ki so ga skupaj spekli predsednik Pahor in otroci, je bilo dostavljeno na sedem (7)naslovov po vsej Sloveniji, v zavode, mladinske domove in krizne centre za mlade.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 4. 3. 2017 skupaj s kamniškimi študenti udeležil dobrodelnega pohoda na Svetega Primoža nad Kamnikom. Študentski klub Kamnik je že peto leto zapored pripravil “Dobrodelni mesec marec”, v okviru katerega so izpeljali večje število različnih dobrodelnih dogodkov. Sredstva, ki so bodo zbrali z letošnjim dobrodelnim pohodom na vrh Svetega Primoža, so bila namenjena 11-letnemu dečku s posebnimi potrebami, učencu Osnovne šole 27. julija iz Kamnika, in njegovi materi samohranilki, ki ima težave z zdravjem.

128 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 16. 3. 2017 v Nazarjah udeležil dobrodelne prireditve “Za smeh v otroških očeh” na Osnovni šoli Nazarje. S sredstvi, zbranimi z vstopnino dobrodelnega koncerta in prostovoljnimi prispevki za pecivo so omogočili vsem učencem, da se bodo lahko udeležili šole v naravi, športnih dnevov, naravoslovnih dnevov, strokovnih ekskurzij in drugih šolskih vsebin, pri katerih je potrebno plačati prevoze, vstopnine, smučarske in plavalne tečaje in druge stroške, ki jih po navadi vsaj delno ali v celoti pokrivajo starši.

Predsednik republike Borut Pahor se je 24. 3. 2017 udeležil 6. dobrodelnega koncerta “Pisan kot metulj”. Dobrodelni koncert je ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, ki ga obeležujemo 21. marca, pripravilo Društvo Downov sindrom Slovenije v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Mihajla Rostoharja Krško in Kulturnim domom Krško.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 18. 4. 2017 udeležil prireditve Olimpijskega komiteja Slovenije, dobrodelnega večera Fundacije za športnike. Zbrana sredstva dobrodelnega dogodka so namenili spodbujanju talentov športnikov in športnic iz socialno ogroženih družin.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 5. 5. 2017 udeležil dobrodelnega koncerta “Lahko sem srce”.

129 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 4. 6. 2017 udeležil 6. Dobrodelnega druženja ob češnjah in nogometni žogi v Vipolžah v Brdih. Fundacija Vrabček upanja je zbrana sredstva namenila invalidni mladini v Stari gori in za družino v stiski iz Goriških Brd.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 19. 7. 2017 v Radovljici udeležil skavtskega tabora “Kvajdej”. Na ta dan so v taboru pripravili “Dan dobrih del”, kjer je skupaj z udeleženci tabora urejal pešpot na Lisjak. Predsednik republike je izrekel zahvalo prav vsem prostovoljcem na različnih področjih in v vseh organizacijah, ki opravljajo neprecenljivo delo in mlade učijo vrlin in vrednot za življenje.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 28. 7. 2017 tradicionalno udeležil 19. Študentske delovne brigade, ki je tokrat potekala v občini Kranjska Gora. Predsednik republike je skupaj z brigadirji pleskal Osnovno šolo Mojstrana. Predsednik republike se tradicionalno udeležuje delovnih brigad, ki jih organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Namen je pomagati krajanom demografsko ogroženih področij in spodbujati prostovoljstvo med študenti.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 20. 11. 2017 udeležil praznovanja 10. obletnice Korakovega dobrodelnega bazarja in 15. obletnice delovanja Centra Korak. Predsednik republike je tudi častni pokrovitelj 10. Jubilejnega bazarja.

130 Predsednik Pahor je letos ob dobrodelnem koncertu 29. 11. 2017 Klic dobrote v klicnem centru s prostovoljci sprejemal klice. Glavni namen dobrodelnega koncerta je bilo zbiranje sredstev za pomoč slovenskim družinam v stiski. Za ta namen se je do konca koncerta in po koncertu s skupnimi močmi zbralo 157.499 evrov.

Tudi letos sta predsednik republike gospa Tanja Pečar obiskala mednarodni dobrodelni bazar SILA.

Predsednik Republike Slovenije se je 5. 12. 2017 udeležil dobrodelnega koncerta “Pesem zate - od srca do srca”. Sredstva, zbrana na koncertu, so namenili za opremo dnevne bolnišnice na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Pobudnika dobrodelnega koncerta, na katerem so nastopili številni priznani slovenski glasbeniki, sta bila gospod Majk Lapuh in gospa Jolanda Ravnikar, dolgoletna prostovoljka na Onkološkem inštitutu. Gospa Ravnikar je za izjemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti prejela Priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2016, ki ji ga je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači letos maja vročil predsednik republike. Gospa Jolanda Ravnikar je dejala: “Priznanje, podeljeno iz rok predsednika Pahorja, je bilo moja velika vzpodbuda pri organizaciji dobrodelnega koncerta. Čutim poslanstvo, da ljudem pomagam. Ko dajem, se čutim bogatejšo.”

NOVOSTI

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je dacembra v Predsedniški palači vročil posebno priznanje, “Jabolko navdiha”, izjemnemu mladeniču Alekseju Jurci, , absolutnemu zmagovalcu mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizik. Ob tej priložnosti je zbrane na slovesnosti nagovoril tudi predsednik republike. “Današnja slovesnost je nekaj izjemnega, kot je izjemen tudi Aleksej,” je poudaril predsednik Pahor in Alekseju čestital za navdihujoč dosežek, izpostavil pa je tudi vlogo družine, mentorjev in vseh, ki so mu pomagali na poti do zvezd. V nadaljevanju je predsednik republike razkril, da so mu pred slovesnostjo Aleksejevi mentorji podarili vrtljivo zvezdno karto, zato se je odločil, da bo kot na “zastavi slavnih”, na katero se podpišejo športni šampioni, na tem “zemljevidu zvezd” poslej našlo svoje posebno mesto ime vsakega posameznika, ki bo doma ali v tujini dosegel izjemen znanstveni dosežek. “Aleksejevo ime bo prvo na zemljevidu znanstvenih zvezd,” je nagovor sklenil predsednik republike.

131 PREDSEDNIK JE REKEL

»V sto letih smo Slovenci izkusili tri (3) vojne, živeli v sedmih (7) političnih tvorbah, zamenjali dva (2) družbena sistema in trinajst (13) vrst denarja. Ob vseh teh spremembah smo obstali, ker sta nas povezovala kultura in jezik.« (v Šentjurju pri Celju na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku 5. 2. 2017)

»Moji mladi prijatelji, morda se boste na vaši življenjski poti odločili za pot, ki je strma, polna ovir. A zaradi dejstva, da ste se odločili za to pot, ker vam je tako velevalo vaše srce, boste šli laže skozi težke trenutke.« (na obisku Osnovne šole Kungota in ogledu njihovih priprav na letošnji Otroški parlament, ki bo potekal na temo “Otroci in načrtovanje prihodnosti”, 16. 2. 2017)

“V naši deželi praznujemo vaše dosežke, h katerim stremite ob izpolnjevanju vizije centra: da skupaj ustvarjamo boljši svet, izpolnjujemo sanje in ustvarjamo enake možnosti za vse.« (na obisku Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Dobrna, 23. 2. 2017)

“Mladi ljudje ostajajo na podeželju in uživajo enako kakovost življenja kot njihovi sovrstniki v urbanih središčih. Živijo tradicije, ki bodo vedno moderne.” (na kulturni prireditvi ob 10. obletnici delovanja Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, 25. 2. 2017)

“S Trubarjem smo dobili jezik in zasadili korenine naše nacionalne zavesti. Ko smo se oblikovali v lastno državo, pa smo iz naroda postali nacija. Slovenski jezik in njegova čudovita dvojina sta središče naše narodne identitete.” (na glasbeno-literarni prireditvi, namenjeni obeležitvi mednarodnega dneva maternega jezika, ki jo je priredila Občina Razkrižje v sodelovanju z Osnovno šolo Janeza Kuharja Razkrižje, 5. 3. 2017)

132 »Uspešnost tega gospodarskega šampiona ni le stvar lokalnega ponosa, ampak državnega ponosa.” (na svečani akademiji ob 150. obletnici delovanja podjetja Mlinotest, 5. 4. 2017)

“Ugotavljam, da se je slovensko šolstvo skozi svojo slavno tradicijo veliko naučilo. Zato lahko danes otrokom in staršem nudi tisto, kar od šole pričakujemo. V vaših rokah so naši otoci - največ, kar starši imamo.” (na slovesnosti ob 160-letnici Osnovne šole Polje, 13. 4. 2017)

“Slovenci se kot narod, kot nacija, premalokrat spomnimo, da nismo prehlajeni predmet zgodovine kratkega roka, temveč so naše korenine čvrste.“ (na prireditvi ob 300-letnici omembe šolstva na Destrniku, 14. 4. 2017)

“Ohranimo naravo urejeno in čisto, da bo lahko skrbela za nas.” (na slovesnosti ob Dnevu zemlje na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica, 21. 4. 2017)

„Prihodnost je odvisna predvsem od tega, kako bomo znali sodelovati, stopiti skupaj, si pomagati in preseči medsebojne razlike, ki se zdijo nepremostljive. Če nam to uspe, smo kot država in narod nepremagljivi.« (na praznovanja delavskega praznika na Joštu nad Kranjem, 1. 5. 2017)

»Sedemdeset (70) let truda ni le služba, je poslanstvo, ki ga opravljate s posebno ljubeznijo, brez katere tako drugačnega dela ni mogoče opravljati.« (ravnatelju zavoda, nekdanjim in sedanjim zaposlenim na slovesnosti v počastitev 70. obletnice delovanja Vzgojno-izobraževalnega zavoda v Smledniku ter 150. obletnice rojstva Frana Milčinskega, po katerem zavod nosi ime, 10. 5. 2017)

»V vsakem izmed nas so demoni in angeli. A s pravo spodbudo bodo v nas zmagali angeli. „ (na 10. jubilejnem mednarodnem turnirju “Planina Open 2017”, ki ga že prireja Vzgojni zavod Planina. 18. 5. 2017)

“Solidarni in povezani lahko skupaj premagamo vse težave.” (na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku Občine Ribnica na Pohorju, 18. 5. 2017)

Med ljudmi gradite povezovanje in sodelovanje ter učite živeti v medsebojnem spoštovanju kljub razlikam, ki so med nami. Postavljate vrednote, ki bodo ta čudoviti svet ohranile za naše otroke in vnuke.” (na prireditvi ob občinskem prazniku Občine Cankova, 28. 5. 2017)

“Soustvarjate skupnost, ki je pomembna za trdnost naše domovine.” (na slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Log-Dragomer, 30. 5. 2017)

“S knjižnim jezikom se vse začne.” (na dnevu odprtih vrat ob državnem prazniku ob Dnevu Primoža Trubarja, 9. 6. 2017)

»Nikoli ne bomo tako mladi, kot smo ta trenutek.” (na osrednji prireditvi ob 40. obletnici Doma upokojencev Postojna, 16. 6. 2017)

133 “Šola je vedno bila, je in bo simbolen in stvaren znak navzočnosti prihodnosti.” (na slavnostni akademiji ob obeležitvi 160-letnice šolstva in 65-letnice organiziranega otroškega varstva v Odrancih, 17. 6. 2017)

“Pomembno je, da ljudje vseh generacij sodelujemo, se spodbujamo in se tudi učimo drug od drugega. Želim, da se projekt nadaljuje, da sporočilo solidarnosti in medsebojne pomoči ponese v vse kotičke naše dežele. Svet potrebuje srčnost, solidarnost in medsebojno skrb. Če bomo vzgajali kulturo sožitja, bomo ustvarjali okolje, kjer bo lepo živeti.« (na dogodku “Medgeneracijski prijatelji” v Domu za varstvo odraslih v Velenju, 20. 6. 2017)

“Želim si, da bi v vseh obdobjih našega življenja živeli kakovostno in da bi v prihodnost gledali z upanjem in optimizmom.” (ob otvoritvi novih in obnovljenih prostorih Doma starejših občanov Tezno, 28. 6. 2017)

“Velika zahvala gre županom, županjam in občinskim svetnikom, da ste v šestindvajsetih (26) letih prispevali k temu, da je naša domovina lepa in urejena. V času najhujše gospodarske in socialne krize ste z osredotočenostjo na svoje vizije odigrali nenadomestljivo vlogo tam, kjer je država odpovedala.” Še bolj dragocena je skrb za soljudi in graditev medosebnih odnosov, ki še posebej v lokalnih skupnosti ustvarja občutek solidarnosti in zanesljivosti. (v slavnostnem govoru ob prazniku Občine Hrastnik, 3. 7. 2017)

»Poslanstvo mojega mandata je, da skupaj dosežemo več, skoraj nemogoče. Zato sem se danes pridružil skavtom in skavtinjam ob njihovem dnevu dobrih del. SKUPAJ – to je moje življenjsko vodilo.« (na Skavtskem taboru v Radovljici, 19. 7. 2017)

»Prav je, da se potrudimo, da na simbolen in stvaren način vračamo naravi, kar nam je podarila - lepoto življenja.« (pri reševanju človeške ribice v Beli jami pri Vipavi, 21. 7. 2017)

“Kjer je šola, tam je življenje.« (na prireditvi ob praznovanju 110. obletnice delovanja Podružnične šole Iga vas in nedavne prenove šolskega poslopja, 11. 9. 2017)

134 »Prispevate k temu, da gradimo na tem, kar nam je skupno, da ohranjamo in krepimo našo identiteto in spoštujemo razlike med nami.” (na prireditvi ob 260-letnici organiziranega šolstva v Voličini in prazniku Krajevne skupnosti Voličina, 19. 9. 2017)

“S pogumom in vztrajnostjo boste dosegli največ, kar lahko.” (na sprejemu za diamantne maturantke in maturante, 21. 9. 2017 na Gradu Brdo)

»Z dejavnim in konstruktivnim delovanjem se bomo lahko izognili majhnim nestrpnostim, ki vodijo v uničujoče konflikte.« (na sprejemu za diamantne maturantke in maturante, 21. 9. 2017 na Gradu Brdo)

“Vaši uspehi so naši uspehi.” (na slovesnosti ob 70. letnici ustanovitve Srednje šole Rogaška Slatina, 26. 9. 2017)

»Lovci ste vedno stopili na branik domovine, vaše znanje, povezano z domoljubjem, sta vas vedno postavila na pravo stran.« (na prireditvi ob 110-letnici organiziranega lovstva na Slovenskem, 7. 10.2017)

“Ste vrh krasoslovja v svetovnem merilu. O vodilni vlogi slovenskega krasoslovja v svetu pa pričajo tudi mednarodno uveljavljeni in priznani znanstveni termini, ki izhajajo iz slovenskega jezika.“ (na 70. obletnici razvoja Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU, 23. 11. v Postojni)

135 PREDSEDNIK REPUBLIKE – PETO LETO MANDATA (23. 12. 2016 – 23.12. 2017)

221 UDELEŽB PREDSEDNIKA REPUBLIKE NA PRIREDITVAH

31 SPREJEMOV, KI JIH JE PRIREDIL PREDSEDNIK REPUBLIKE

129 GOVOROV, NAGOVOROV ALI POZDRAVNIH NAGOVOROV

46 IZJAV ZA JAVNOST

132 POKROVITELJSTEV ( 14 udeležb)

20 ODLIKOVANJ

42 POGOVOROV Z INSTITUCIJAMI

90 POGOVOROV Z DRŽAVLJANI – POSAMEZNIKI

26 OGLEDOV PREDSEDNIŠKE PALAČE

10 DNEVOV ODPRTIH VRAT (več kot 1800 obiskovalcev vseh starosti)

3 DELA – SKUPAJ SPODBUJAJMO DRUG DRUGEGA

12 PROSTOVOLJNIH UR SKUPAJ

30 POTI PREDSEDNIKA V TUJINO

11 OBISKOV TUJIH DRŽAVNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI

136 V. STATISTIKA

PREDSEDNIK REPUBLIKE JE POKLONIL SLOVENSKO ZASTAVO – posebno predsednikovo darilo ob 25. obletnici samostojnosti - NA 26. PRIREDITVAH:

DOGODEK PREJEMNIK DAN Občinska proslava Šentjur pri Celju Marko Daci, župan 5. 2. 2017 Dogodek ob 10. obletnici društva, Bela predsednica Društva podeželskih 25. 2. 2017 Cerkev, Šmarješke toplice žena in deklet Bela Krajina Udeležba na prireditvi ob mednarodnemu Stanko Ivanušič, župan Občine 5. 3. 2017 dnevu maternega jezika Razkrižje Slovesnost ob Dnevu pomorstva in ob 70. Borut Butinar, ravnatelj Gimnazije, 7. 3. 2017 obletnici Pomorske šole elektro in pomorske šole Piran

Dobrodelni koncert OŠ Nazarje Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ 16. 3. 2017 Nazarje 65. obletnica Občine Domžale Toni Dragar, župan občina Domžale 13. 4. 2017 160. letnica OŠ Polje Barbara Smrekar, ravnateljica OŠ 13. 4. 2017 Polje Občinski praznik občine Kanal ob Soči Andrej Maffi, župan 21. 4. 2017 70. obletnica VIZ Fran Milčinski Matjaž Hribar, ravnatelj VIZ Fran 9.5. 2017 Milčinski Občinski praznik Občine Ribnica na Pohorju župan občine Ribnica na Pohorju 18. 5. 2017 gospod Srečko Geč 80. letnica OŠ Franceta Prešerna Marta Ortič, ravnateljica OŠ Franceta 25. 5. 2017 Prešerna v Mariboru Proslava ob 100-letnici majniške deklaracije Miroslav Petrovič, župan občine 28. 5. 2017 in odprtju spominske sobe, posvečene Sveti J. ob Ščavnici dr. Antonu Korošcu Občinska slovesnost občine Cankova Drago Vogrinčič, župan občine 28. 5. 2017 Cankova Občinski praznik Občine Log-Dragomer Miran Stanovnik, župan občine Log- 30. 5. 2017 Dragomer 30. letnica delovanja skupine ljudi za sam- Zorica Škorc, predsednica Zveze 1.6.2017 opomoč skupine ljudi za samopomoč OŠ Bistrica ob Sotli - Cici- olimpijada Franjo Debelak, župan občine 6. 6. 2017 Bistrica ob Sotli Slavnostna akademija ob 160. letnici mag. Andrej Kociper, ravnatelj OŠ 17. 6. 2017 otroškega varstva v Odrancih Odranci Prireditev ob 110. obletnici delovanja Pod- gospa Nataša Vesel Plos, vodja 11. 9. 2017 ružnične šole Iga vas Podružnične šole Iga vas Prireditev ob 260-letnici organiziranega mag. Anton Goznik, 19. 9. 2017 šolstva v Voličini [Osnovna šola Voličina] ravnatelj Osnovne šole Voličina Prireditev ob jubilejih Osnovne šole Poljane gospa Metka Debeljak, ravnateljica 20. 9. 2017 nad Škofjo Loko [Poljane nad Škofjo Loko] Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko

137 Svečana akademija ob 70-letnici srednje mag. Dubravka Berc Prah, 26. 9. 2017 šole v Rogaški Slatini ravnateljica Šolskega centra Rogaška Slatina Sprejem ob 20-letnici delovanja Ustanove Dr. Lorna Zadravec 4. 10. 2017 Mali vitezi, fundacije za pomoč mladim, Zaletel,predsednica ustanove ozdravljenim od raka Mali vitez 11. izbor za naziv »Inovativni mladi kmet« Rok Damijan, predsednik Zveze 13. 10. 2017 slovenske podeželske mladine 50. letnica društva Sožitje Ptuj Janko Šumar, predsednik društva 17. 11. 2017 Sožitje Ptuj Osrednja slovesnost ob 40. obletnici delo- Mag. Sonja Resman, direktorica 30. 11. 2017 vanja Doma dr. Janka Benedika v Radovljici doma 60-letnica OŠ Prežihovega Voranca Jesenice Robert Kerštajn, ravnatelj OŠ 8. 12. 2017

ODLIKOVANJA

ZLATI RED ZA ZASLUGE – 1

Slovenska moška košarkarska reprezentanca za izjemen športni dosežek, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču, krepitev naciona- lnega ponosa ter navdih ljudem

SREBRNI RED ZA ZASLUGE - 3

dr. Ivan Rebernik za prispevek h krepitvi odličnih vsestranskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim Sedežem

Valerij Gergijev, ruski dirigent in umetniški direktor Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga za prispevek k plemenitenju slovenskega kulturnega prostora z vrhunskimi glasbenimi doživetji

Zavod Sv. Stanislava za nadaljevanje dolge in uspešne izobraževalne tradicije ob 25-obletnici delovanja

RED ZA ZASLUGE - 7

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ob 90-letnici organizirane zdravstvene nege in babištva na Slovenskem

Slavko Pregl, priljubljeni slovenski mladinski pisatelj in angažirani kulturni delavec za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih

Snovalci in ustvarjalci oglaševalske akcije "Slovenija, moja dežela" za izjemen prispevek k razvoju slovenske tržne komunikacijske stroke in vzpostavljanju sodobnega slov- enskega nacionalnega značaja in samozavesti 138 Alenka Bartl za prispevek k razvoju kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti v Sloveniji dr. Ludvik Karničar za prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu

Slovenska moška članska rokometna reprezentanca za prispevek k uspešnemu razvoju slovenskega skupinskega športa

Garda Slovenske vojske za uspešno in visoko profesionalno delo

MEDALJA ZA ZASLUGE - 9

Josipina Ana Červek za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja dr. Borka Džonova Jerman Blažič za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev dr. Nobuhiro Šiba (Shiba) za prispevek k seznanjanju japonske javnosti o zgodovinskih družbenih okoliščinah slovenske poti v samostojnost

Miriam Steiner Aviezer za ohranitev spomina na slovenske heroje človečnosti, ki so Jude reševali pred holokavstom dr. Edvard Kobal za prispevek k promociji slovenske znanosti dr. Marija Makarovič za ohranjanje nacionalnega spomina o načinih življenja Slovencev od konca 19. stoletja

Andrés Valdés y Fuentes za zasluge pri obogatitvi slovenskega kulturnega prostora pripadniki 103. reševalne eskadrilje 106. polka letalske nacionalne garde New York za hrabro in visoko strokovno človekoljubno akcijo reševanja ponesrečencev na slovenski tovorni ladji Tamar pripadniki 102. reševalne eskadrilje 106. polka letalske nacionalne garde New York za hrabro in visoko strokovno človekoljubno akcijo reševanja ponesrečencev na slovenski tovorni ladji Tamar

139 PODROČJE ZUNANJIH ZADEV

1. URADNI OBISKI

• V REPUBLIKI SLOVENIJI

DATUM DOGODEK 26. 3. - 27. 3. 2017 Uradni obisk predsednika Republike Poljske 23. 5. – 24. 5. 2017 Uradni obisk predsednika Republike Avstrije

• V TUJINI

DATUM DOGODEK 10. 2. – 11. 2. 2017 Uradni obisk predsednika Republike Slovenije v Ruski federaciji 11. 6. – 13. 6. 2017 Uradni obisk predsednika Republike Slovenije v Republiki Litvi

• BILATERALNA SREČANJA NA VISOKI RAVNI – OB URADNIH OBISKIH V TUJINI

Uradni obisk predsednika Republike Slovenije v Ruski federaciji 10. 2. 2017 • Pogovori s predsednikom Ruske federacije Vladimirom Putinom. • V navzočnosti obeh predsednikov je bilo v Kremlju podpisanih več pogodb in sporazumov. • Pogovori s predsednikom vlade Ruske federacije Dmitrijem Medvedjevom. • Ob robu uradnega obiska je predsednik republike v Aleksandrovem parku pred Kremljem položil venec na grob neznanega junaka. • Predsednik republike se je udeležil poslovnega dogodka z naslovom "Pogled v prihodnost: nove možnosti sodelovanja z Evropo", kjer je nagovoril slovensko in rusko poslovno skupnost. 11. 2. 2017 • Drugi dan uradnega obiska v Ruski federaciji je potekal v St. Peterburgu in je bil v prvi vrsti namenjen okrepitvi kulturnega in umetniškega sodelovanja med državama. • Predsednik republike se je sestal z gubernatorjem Sankt Peterburga Georgijem S. Poltavčenkom. • V navzočnosti predsednika in gubernatorja je bilo v podpisanih več pisem o nameri o sodelovanju med vrhunskimi kulturno umetniškimi institucijami St. Peterburga.

140 Uradni obisk predsednika Republike Slovenije v Republiki Litvi 12. 6. 2017 • Predsednika republike je sprejela gostiteljica, predsednica Republike Litve Dalia Grybauskaitė. • Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi se je predsednik Pahor vpisal v knjigo gostov. • Srečanje sta predsednik Pahor in predsednica Grybauskaitė nadaljevala z daljšim pogovorom na štiri oči, sledili so plenarni pogovori med delegacijama Republike Slovenije in Republike Litve pod vodstvom obeh predsednikov. • V okviru programa uradnega obiska je predsednik Pahor položil venec k spomeniku padlim za litovsko neodvisnost na pokopališču Antakalnis v Vilni. • Sledilo je srečanje s predsednikom vlade Republike Litve Sauliusom Skvernelisom in srečanje s predsednikom Seimasa (Parlamenta) Republike Litve gospodom Viktorasom Pranckietisom. • Predsednik je prvi dan obiska zaključil s svečano večerjo, ki jo ob uradnem obisku predsednika Republike Slovenije v Republiki Litvi prireja predsednica Republike Litve.

13. 6. 2017 • Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Republike Litve Dalia Grybauskaitė sta skupaj obiskala Nacionalni center za kibernetsko varnost "National Cyber Security Centre".

2. DELOVNI OBISKI

• V TUJINI (udeležba na mednarodnih dogodkih)

DATUM DOGODEK 10. 1. 2017 Delovno srečanje z novoizvoljenim predsednikom Republike Avstrije dr. Alexandrom Van der Bellnom, Avstrija, Dunaj 8. 2. 2017 Delovno srečanje s predsednikom Zvezne republike Nemčije Joachimom Gauckom in delovno srečanje z zvezno kanclerko dr. Angelo Merkel, Nemčija, Berlin 11. 2. 2107 Delovno srečanje s predsednikom Ukrajine Petrom Porošenkom, Ukrajina, Kijev 17. – 19. 2. 2017 53. Münchenska varnostna konferenca, ZRN, München 21. 2. 2107 Delovno srečanje s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović, Hrvaška, Bregana 11. 4. 2017 Udeležba na vojaški vaji »ŠTIT 17«, Vojaški poligon »Rt Kamenjak«, Hrvaška, Premantura 12. – 14. 5. 2017 VII. konferenca "To Be Secure (2BS Forum)", Črna gora, Budva 20. – 23. 5. 2017 Slovesnost ob 25. obletnici članstva Slovenije v Organizaciji združenih narodov (OZN), ZDA, New York 23. 6. 2017 Delovno srečanje z novoizvoljenim predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem na dan njegove inavguracije, Srbija, Beograd 26. – 27. 6. 2017 Obisk v Kraljevini Španiji 30. 6. 2017 Udeležba na srečanju Vrha "Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi" (SEECP), Hrvaška, Dubrovnik

141 6. 7. 2017 Udeležba na drugem vrhu srečanja Pobude treh morij, Poljska, Varšava 15. 7. 2017 Udeležba na otvoritvenega dogodku srednjeevropskega festivala kulture Mittelfest, Italija, Čedad 17. - 18. 7. 2017 Trilateralno srečanje predsednikov Republike Avstrije, Republike Hrvaške in Republike Slovenije, Avstrija, Salzburg 13. – 15. 9. 2017 13. srečanje predsednikov držav Arraiolske skupine, Malta

• SREČANJA OB DELOVNIH OBISKIH V TUJINI

Delovno srečanje z novoizvoljenim predsednikom Republike Avstrije, Dunaj 10. 1. 2017 • Predsednik republike Borut Pahor se je mudi na delovnem in spoznavnem obisku v Republiki Avstriji, kjer se je srečal z novoizvoljenim predsednikom Avstrije dr. Alexandrom Van der Bellnom. • Predsednik Pahor se je sestal z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom. Delovno srečanje s predsednikom in kanclerko Zvezne republike Nemčije, Berlin 8. 2. 2017 • Predsednik republike se je mudil na obisku v Berlinu, kjer se sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel in nemškim predsednikom Joachimom Gauckom. • Predsednik republike je udeležil sprejema ob slovenskem kulturnem prazniku na veleposlaništvu v Berlinu, kjer si je v družbi Slovencev, ki tam živijo, ogledal razstavo fotografij o 25 letih slovenske samostojnosti, ki jo je avtorsko zasnoval Arne Hodalič. 9. 2. 2017 • Predsednik republike se je sestal z novinarji in uredniki pomembnejših nemških medijev. • Na povabilo predsednika Gaucka se je kot poseben gost udeležil odprtja Berlinala, enega najpomembnejših mednarodnih filmskih festivalov. 53. Münchenska varnostna konferenca, ZRN, München 17. 2. 2017 Otvoritvena razprava konference 17. 2. 2017 Bilateralno srečanje s prvim podpredsednikom Evropske komisije in komisarjem za boljše pravno urejanje, medinstitucionalne odnose, pravno državo in Listino o temeljnih pravicah Fransom Timmermansom. 17. 2. 2107 Bilateralno srečanje s predsednikom Republike Poljske Andrzejem Dudo 17. 2. 2017 Prvi dan Münchenske varnostne konference se je zaključil s sprejemom, ki ga je gostil župan mesta München in nočnim zasedanjem razprave »Obsolete or Very Important« NATO in 2017. 18. 2. 2017 Bilateralno srečanje z zunanjim ministrom Irana Mohammadom Javadom Zarifom 18. 2. 2017 Bilateralno srečanje s predsednikom Republike Finske Saulijem Niinistöm 18. 2. 2017 Kratko srečanje s podpredsednikom Združenih držav Amerike Michaelom Pencem 18. 2. 2017 Bilateralno srečanje s predsednikom Vlade Črne gore Duškom Markovićem 18. 2. 2017 Bilateralno srečanje s predsednikom deželne vlade Bavarske Horstom Seehoferjem 18. 2. 2017 Bilateralno srečanje s predsednico Republike Estonije Kersti Kaljulaid

142 18. 2. 2017 Predsednik republike je pozdravil ameriško senatorko slovenskega rodu Amy Klobuchar in se na kratko srečal z ameriškim senatorjem Johnom McCainom. Udeležba na vojaški vaji »ŠTIT 17«, Vojaški poligon »Rt Kamenjak«, Hrvaška, Premantura 11. 4. 2017 Srečanje s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović VII. mednarodna varnostna konferenca »To Be Secure (2BS Forum)«, Črna gora, Budva 13. 5. 2017 Delovno kosilo s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović in predsednikom Črne gore Filipom Vujanovićem 14. 5. 2017 Bilateralno srečanje s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović 25. obletnica članstva Slovenije v Organizaciji združenih narodov (OZN), ZDA, New York 22. 5. 2017 Srečanje z generalnim sekretarjem OZN Antóniom Guterresom 22. 5. 2017 Srečanje s predsednikom generalne skupščine OZN Petrom Thomsonom Delovno srečanje z novoizvoljenim predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem na dan njegove inavguracije, Srbija, Beograd 23. 6. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je na posebno vabilo novoizvoljenega predsednika Republike Srbije Aleksandra Vučića z njim sestal na dan njegove inavguracije. Obisk v Kraljevini Španiji 26. – 27. 6. 2017 • Predsednik se je v Madridu sestal s španskim kraljem Felipejem VI., s katerim sta skupaj odprla razstavo "Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala" v madridskem muzeju Reina Sofía, enem najpomembnejših umetnostnih muzejev na svetu, ki kot nacionalni muzej španske umetnosti 20. stoletja hrani tudi Picassovo Guernico. • Predsednik se je na povabilo španskega kraljevega para, kralja Felipeja VI. in kraljice Letizie, udeležil zasebnega kosila v palači Zarzuela. Udeležba na srečanju Vrha "Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi" (SEECP), Hrvaška, Dubrovnik 30. 6. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je na povabilo predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović, udeležil srečanja pobude "Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi" (SEECP). 30. 6. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović sta se sestala na dvostranskem srečanju. Udeležba na drugem vrhu srečanja Pobude treh morij, Poljska, Varšava 6. 7. 2017 • Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je, na povabilo predsednika Republike Poljske Andrzeja Dude in predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović, udeležil drugega vrha srečanja Pobude treh morij. • Ob robu zasedanja se je predsednik na kratko srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

143 Udeležba na trilateralnem srečanju predsednikov Republike Avstrije, Republike Hrvaške in Republike Slovenije, Avstrija, Salzburg 17. – 18. 7. 2017 • Predsednik se je prvi dan srečanja udeležil večerje, ki jo je ob robu obiska predsednikov gostil deželni glavar zvezne dežele Salzburg dr. Wilfried Haslauer. • Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil trilateralnega srečanja predsednikov Republike Avstrije, Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Gre za četrto takšno srečanje, ki ga je tokrat gostil zvezni predsednik Republike Avstrije dr. Alexander Van der Bellen. • Predsednik republike Borut Pahor je ob robu obiska v Salzburgu obiskal tudi muzej Hangar - 7, kjer se je sestal častnim konzulom Republike Slovenije v Salzburgu mag. Antonom Santnerjem in soustanoviteljem in solastnikom družbe Red Bull Dietrichom Mateschitzem ter si v njunem spremstvu ogledal muzejsko zbirko.

• SPREJEMI PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE SLOVENIJE

DATUM DOGODEK 5. 1. 2017 Poslovilni obisk veleposlanika Države Katar Alija Khalfana Al-Mansourija 11. 1. 2017 Sprejem ministra za zunanje zadeve Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Borisa Johnsona 23. 1. 2017 Pogovor z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem 24. 1. 2017 Pogovor z veleposlanikom Ruske federacije Dokujem Zavgajevim 25. 1. 2017 Pogovor z veleposlanikom ZDA Brentom Hartleyem in DS Gautamom Rano 27. 1. 2017 Pogovor s poslancem nemškega parlamenta Knutom Fleckensteinom 15. 2. 2017 Telefonski pogovor z novoizvoljenim predsednikom ZRN Frankom-Walterjem Steinmeirjem 16. 2. 2017 Pogovor z veleposlanico Republike Avstrije mag. Sigrid Berka 20. 2. 2017 Pogovor z generalnim sekretarjem Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) Houlinom Zhaom 22. 2. 2017 Sprejem ministra za zunanje zadeve Republike Srbije Ivice Dačića 3. 3. 2017 Sprejem predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija 3. 3. 2017 Sprejem predsednika Evropske komisije Jeana Clauda Junckerja 3. 3. 2017 Pogovor s častnim konzulom Monaka Marcom Lecourtom 8. 3. 2017 Sprejem ministra za zunanje zadeve Črne gore dr. Srđana Darmanovića 14. 3. 2017 Telefonski pogovor s predsednikom Madžarske Jánosem Áderjem ob njegovi ponovni izvolitvi 22. 3. 2017 Sprejem komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa 26. 3. 2017 Kosilo s predsednikom Republike Poljske Andrzejem Dudo in predsedujočim Predsedstvu BiH Mladenom Ivanićem 27. 3. 2017 Sprejem predsednika vlade Kraljevine Švedske Stefana Löfvena 3. 4. 2017 Sprejem predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska 8. 4. 2017 Sprejem senatorja Združenih držav Amerike Johna McCaina 12. 4. 2017 Sprejem guvernerke ruske regije Vladimir Svetlane Jurjevne Orlove 12. 4. 2017 Telefonski pogovor s predsednikom Arabske republike Egipt Abdelom Fatahom El- Sisijem

144 14. 4. 2017 Sprejem podpredsednika vlade LR Kitajske in člana Stalnega odbora Politbiroja KPK Zhanga Gaolija 18. 4. 2017 Telefonski pogovor s predsednikom Republike Turčije Recepom Tayyipom Erdoganom 25. 4. 2017 Poslovilni obisk veleposlanika Republike Indije Sarvajita Chakravaritija 26. 4. 2017 Sprejem visokega predstavnika za BiH Valentina Inzka 4. 5. 2017 Sprejem predsednika Parlamentarne skupščine zveze Nato Paola Allija 5. 5. 2017 Sprejem predsednika Vlade Kraljevine Belgije Charlesa Michela 18. 5. 2017 Sprejem guvernerja Sankt Peterburga Georgija Poltavčenka 23. 5. 2017 Pogovor s predstavniki slovenske narodnostne manjšine v Avstriji 26. 5. 2017 Telefonski pogovor s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom 2. 6. 2017 Predsednik je priredil kosilo za predsednike Državnih svetov, ki se v Republiki Sloveniji udeležujejo srečanja Združenja evropskih senatov 2. 6.2017 Sprejem predsednika Republike Kosovo Hashima Thaçija 6. 6. 2017 Sprejem predsednice Parlamenta Republike Finske Marie Lohela 15. 6. 2017 Sprejem predsednika Parlamenta Portugalske Eduarda Ferra Rodriguesa 22. 6. 2017 Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja - obisk predsednika Deželne vlade Svobodne države Bavarske Horsta Seehoferja 4. 7. 2017 Sprejem veleposlanikov V4 12. 7. 2017 Poslovilni obisk veleposlanika Črne gore dr. Mojmira Mugoša 24. 7. 2017 Sprejem ministra za zunanje zadeve Republike Belorusije Vladimirja Makeja 7. 8. 2017 Sprejem kongresnikov Združenih držav Amerike Devina Nunesa in Franka LoBionda 15. 8. 2017 Sprejem šestih senatorjev Združenih držav Amerike: senator Roy Blunt iz zvezne države Misuri, senator John Cornyn iz zvezne države Teksas, senator Thad Cochran iz zvezne države Misisipi, senatorka Susan Collins iz zvezne države Maine, senator Thom Tillis iz zvezne države Severna Karolina in senator Tom Cotton iz zvezne države Arkansas. 17. 8. 2017 Poslovilni obisk veleposlanika Irske Seána O'Regana 31. 8. 2017 Sprejem načelnika Obrambnega štaba Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske generala sira Stuarta Peacha 19. 9. 2017 Telefonski pogovor s predsednikom Republike Makedonije Gjorgeom Ivanovom 27. 9. 2017 Sprejem ministra za zunanje zadeve Republike Poljske Witolda Waszcyzkowskega 3.10. 2017 Sprejem predsednika Parlamenta Republike Estonije Eikija Nestorja

145 4.DRUGI DOGODKI IN SREČANJA V SLOVENIJI

DATUM DOGODEK 3. 1. 2017 Posvet slovenske diplomacije, Brdo pri Kranju 27. 1. 2017 Pogovor s poslanci Evropskega parlamenta iz Slovenije, Predsedniška palača, Ljubljana 30. 1. 2017 Sprejem za diplomatski zbor, Brdo pri Kranju 2. 2. 2017 Slovesnost ob 10. obletnici uvedbe evra v Sloveniji in delovno kosilo s predsednikom ECB Mariom Draghijem, Ljubljana 7. 4. 2017 Konferenca Slovenija 2030 - o prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej, Predsedniška palača, Ljubljana 5. 6. 2017 Udeležba na mednarodni konferenci z naslovom Soočanje s preteklostjo: "Izzivi spravnega procesa v Sloveniji", ki sta jo pripravila Muzej novejše zgodovine Slovenije in fundacija Friedrich Ebert Stiftung

5. BRDO BRIJUNI PROCESS

DATUM DOGODEK Srečanje voditeljev Brdo-Brijuni Processa, Slovenija, Brdo pri Kranju 3. 6. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović sta na Brdu pri Kranju gostila srečanje voditeljev Brdo – Brijuni Process. Posebni gost konference je bil predsednik Zvezne republike Nemčije Frank-Walter Steinmeier. Srečanja voditeljev Brdo - Brijuni Process so se udeležili voditelji: Aleksandar Vučić, Filip Vujanović, Dragan Čović, Hashim Thaci, Gjorge Ivanov, Bujar Nishani in posebni gost nemški predsednik Steinmeier. Voditelje držav regije so spremljali zunanji ministri.

6. STRATEŠKI FORUM BLED

DATUM DOGODEK 4. 9. 2017 • Delovni zajtrk s tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami Msgr. Paulom Richardom • Kosilo z generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio • Otvoritev Strateškega foruma Bled 2017: • pozdravni nagovor predsednika republike na otvoritvi • udeležba na panelu voditeljev. • Kratko srečanje z ministrico za zunanje zadeve Bolgarije • Bilateralno srečanje z visoko predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini • Bilateralno srečanje z ministrico za evropske zadeve Francije Nathalie Loiseau • Bilateralno srečanje z visokim komisarjem OZN za človekove pravice Zeid Ra'ad Al Husseinom • Bilateralno srečanje z ministrico za obrambo Makedonije Radmilo Šekerinsko

146 5. 9. 2017 • Bilateralno srečanje z namestnikom pomočnika sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve ZDA gospodom Hoytom Yeejem • Bilateralno srečanje z ministrom za zunanje zadeve Republike Turčije Mevlütom Çavuţođlulom • Kosilo s podpredsednikom EK Fransom Timmermansom

PISMA DRŽAVLJANOV

Na Urad predsednika Republike Slovenije je v obdobju od 1. januarja do 8. decembra 2017 prispelo 383 pisem, od tega nekaj iz tujine ter 34 anonimnih.

R Glede na vsebino 2017 v % 1 Socialno varstvo 44 11,5 2 Ostale zadeve 39 10,2 3 Sodne zadeve 36 9,4 4 Upravno-notranje zadeve 35 9,1 5 Finančne in davčne zadeve 22 5,7 6 Okolje in prostor ter naravne nesreče 21 5,5 7 Ostale pravosodne zadeve 19 5,0 8 Delovna razmerja in brezposelnost 19 5,0 9 Zdravstveno varstvo 18 4,7 10 Stanovanjske zadeve 17 4,3 11 Šolstvo, znanost, religija, kultura in šport 16 4,4 12 Policijski postopki ter javni red in mir 15 3,9 13 Zadeve, ki so poslane le v vednost 12 3,1 14 Pokojninsko in invalidsko varstvo 11 2,9 15 Javne gospodarske službe 10 2,6 16 Osebna izjavljanja in razmišljanja 7 1,8 17 Poprava krivic 5 1,3 18 Nerazumljiva pisma, pisci z oseb. težavami in 3 0,8 ponavljajoči se pisci Skupaj (od 1 do 18) 349 91,1 19 Anonimna pisma 34 8,9 Skupaj 383 100

Pisma so razporejena po vsebini po padajočem zaporedju glede na število vseh prejetih pisem. Največ pisem smo prejeli s področja socialnega varstva (11,5 % vseh pisem), sledijo pisma s področja ostale zadeve (10,2%), nato sledijo pisma s področja sodnih zadev (9,4%), pisma s področja sodnih zadev (9,4%),...

147 PODROČJE EKONOMSKE IN SOCIALNE POLITIKE

GOSPODARSTVO

Priznanja/nagrade

DATUM AKTIVNOST KRAJ 24. 1. 2017 Kosilo z gospodarstveniki v počastitev izjemnih dosežkov Predsedniška palača na področju gospodarstva v preteklem letu 24. 1. 2017 Kosilo z gospodarstveniki v počastitev izjemnih dosežkov Predsedniška palača na področju gospodarstva v preteklem letu 6. 3. 2017 Slovesna podelitev nagrad GZS za izjemne gospodarske Ljubljana in podjetniške dosežke 13. 3. 2017 Slovesna podelitev priznanja Gospodarstvenik Primorske Nova Gorica 21. 3. 2017 Slovesna podelitev priznanj Republike Slovenije za poslovno Brdo pri Kranju odličnost 2. 6. 2017 Slovesna podelitev nagrad »Slovenski podjetnik leta 2017« Portorož 15. 6. 2017 Sodelovanje in podelitev nagrade na prireditvi Ljubljana Združenja Manager »Povezovanje in sodelovanje« 27. 9. 2017 Slovesna podelitev nacionalnih priznanj GZS najbolj Brdo pri Kranju inovativnim podjetjem 14. 11. 2017 Slavnostna prireditev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Brdo pri Kranju in podelitev priznanja Obrtnik leta 16. 11. 2017 Udeležba na prireditvi Podravsko podjetje leta 2017 Maribor

Jubileji

DATUM AKTIVNOST KRAJ 5. 4. 2017 Udeležba na slovesnosti ob 150-letnici Mlinotesta Ajdovščina 16. 9. 2017 Udeležba na praznovanju 20-letnice podjetja GMT in Murska Sobota svečano odprtje novega logističnega centra 21. 9. 2017 Udeležba na praznovanju 70-letnice podjetja MITOL Sežana 22. 9. 2017 Udeležba na praznovanju 60-letnice Mahle Letrike Bovec 26.10. 2017 Udeležba na praznovanju 25-letnice Studia Moderna Ljubljana 20.11. 2017 Obisk v podjetju Gostol-Gopan ob 70-letnici delovanja Šempeter pri Gorici

Gospodarski dosežki

DATUM AKTIVNOST KRAJ 30. 8. 2017 Polaganje temeljnega kamna za najsodobnejšo sortirnico za Maribor mešane komunalne odpadke v Sloveniji 8. 9. 2017 Svečano odprtje AOD peči v SIJ Acroni Jesenice

148 Civilne iniciative

DATUM AKTIVNOST KRAJ 31.1. 2017 Pogovor s predstavniki Civilne iniciative nasilno izbrisanih Predsedniška palača Podjetij 31. 1. 2017 Pogovor s predstavniki mladinske iniciative za 3. razvojno Predsedniška palača os 25. 8. 2017 Pogovor s predstavniki Civilne iniciative kmetov občin Predsedniška palača Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna in Civilne iniciative za ukinitev LPN Kompas Peskovci 6. 6. 2017 Pogovor s predstavniki društva Eko Anhovo in dolina Soče Predsedniška palača

Spodbujanje gospodarstva

DATUM AKTIVNOST KRAJ 10.2. 2017 Predsednik republike se je v okviru uradnega obiska v Moskva Ruski federaciji udeležil poslovnega dogodka z naslovom "Pogled v prihodnost: nove možnosti sodelovanja z Evropo", kjer je nagovoril slovensko in rusko poslovno skupnost 27. 3. 2017 Srečanje z gospodarstveniki na GZS, v okviru uradnega Ljubljana obiska predsednika Poljske v Sloveniji 19. 5. 2017 Slovesno odprtje državne razstave Dobrote slovenskih Ptuj kmetij 24. 5. 2017 Udeležba na slovensko-avstrijskem poslovnem forumu, Ljubljana v okviru uradnega obiska predsednika Avstrije v Sloveniji 10. 6. 2017 Udeležba na srečanju delavcev komunalnega gospodarstva Krško Slovenije – Komunaliada 2017 15. 6. 2017 Udeležba na prireditvi Združenja Manager Ljubljana »Povezovanje in sodelovanje« 26. 8. 2017 Udeležba na odprtju 55. mednarodnega kmetijsko-živilskega Gornja Radgona sejma AGRA 30. 9. 2017 Udeležba na srečanju slovenskih avtoprevoznikov Ljubljana 13. 10. 2017 Udeležba na prireditvi »11. Ljubljana izbor inovativni mladi kmet/kmetica 2017«

SOCIALA

DATUM AKTIVNOST KRAJ 13. 4. 2017 Otvoritev 27. državne glasbene revije Žalec »Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo« 8. 5. 2017 Posvet 2030 »Izzivi srebrne generacije« Predsedniška palača

10. 5. 2017 Udeležba na slovesnosti ob 70. obletnici Smlednik Vzgojno izobraževalnega zavoda Frana Milčinskega 18. 5. 2017 Udeležba na prireditvi Vzgojnega zavoda Planina Planina »Planina Open 2017«

149 1. 6. 2017 Udeležba na slavnostni akademiji ob obeležitvi 30-letnice Celje delovanja programa “Skupine starih ljudi za samopomoč” 16. 6. 2017 Udeležba na praznovanju 40-letnice delovanja Doma Postojna upokojencev Postojna 20. 6. 2017 Udeležba na dogodku »Medgeneracijski prijatelji« Velenje 20. 6. 2017 Podelitev priznanja prostovoljskemu projektu 2016 Brdo pri Kranju in sprejem za prostovoljce 28. 6. 2017 Slovesna otvoritev novih in prenovljenih prostorov Maribor Doma starejših občanov Tezno 17.11. 2017 Slavnostna prireditev ob 50-letnici delovanja Društva Ptuj Sožitje Ptuj 22.11. 2017 Slovesnost ob 85-letnici prvega zdravstvenega doma v Ljubljana Ljubljani in 50-letnici združitve ZD Ljubljana v enoten zavod 27.11. 2017 Slavnostna akademija ob 90-letnici organiziranega Brdo pri Kranju delovanja medicinskih sester na Slovenskem – Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije 30.11. 2017 Pogovor s predstavniki Združenja 91 – vojni invalidi in Predsedniška palača svojci padlih v vojni za Slovenijo 30.11. 2017 Slovesnost ob 40-letnici delovanja Doma starejših občanov Radovljica 4. 12. 2017 Sprejem za predstavnike invalidskih organizacij Predsedniška palača (skupaj s PR DZ in PV) 4. 12. 2017 Srečanje s socialno ogroženimi otroki iz vse Slovenije Ljubljana 14.12. 2017 Obisk centra za socialno delo Maribor Maribor 18.12. 2017 razgovor in sprejem za predstavnike humanitarnih Predsedniška palača organizacij

PODROČJE ZNANOSTI, VISOKEGA ŠOLSTVA IN KULTURE

DATUM AKTIVNOST KRAJ 11. 3. 2017 Otvoritev večstopenjske dvojezične gimnazije v Špetru Špetr, Italija 12. 3. 2017 Osrednji koncert Krščanske kulturne zveze »Koroška poje« Doma glasbe, Celovec, Avstrija 4. 4. 2017 Odprtje razstave »Beseda božja ostane na veke« ob NUK, Ljubljana obletnici začetka protestantizma 7. 4. 2017 Govor na osrednji prireditvi ob svetovnem Dnevu Romov Murska Sobota 24. 5. 2017 Slavnostna akademija ob 60. obletnici obstoja Zvezne Koncertna hiša, Celovec gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu 22. 6. 2017 Slavnostna skupščina ob podelitvi diplom novoizvoljenim Ljubljana članom SAZU 22. 6. 2017 Odprtje spominske sobe Borisu Pahorju Dutovlje 15. 7. 2017 Govor na otvoritvi festivala kulture »Mittelfest« Čedad, Italija 19. 9. 2017 slovesnost ob 20. obletnici Muzeja motocisklov Grom Vransko 24. 10. 2017 sprejem za novo generacijo mladih raziskovalcev predsedniška palača 23. 11. 2017 70. letnica Inštituta za raziskovanje Krasa SAZU Postojna

150 28.11. 2017 predstavitev čezmejne kulturne info točke Nova Gorica 3. 12. 2017 odprtje Evropskega leta kulturne dediščine v Sloveniji Narodna galerija 5. 12. 2017 slavnostna seja senata Univerze v Ljubljani ob tednu Ljubljana univerze s podelitvijo priznanj 13. 12. 2017 javna razprava Razvoj Slovenije - Priložnosti in ovire SAZU 14. 12. 2017 svečano odprtje razstave slikarja Marija Preglja Moderna galerija

PREDSEDNIK REPUBLIKE – VRHOVNI POVELJNIK OBRAMBNIH SIL

• PODROČJE OHRANJANJA VOJAŠKE TRADICIJE

DATUM AKTIVNOST KRAJ 7. 1. 2017 Udeležba na prireditvi ob 72. obletnici Pohorskega bataljona Osankarica 8. 1. 2017 Udeležba na osrednji slovesnosti dražgoške bitke Dražgoše

11. 3. 2017 Odkritje spominskega obeležja ameriškim letalcem Gradenc, Žužemberk 16. 3. 2017 Predaja spominske medalje območnega Združenja Predsedniška palača veteranov vojne za Slovenijo Nova Gorica 29. 3. 2017 Polaganje venca ob Dnevu generala Rudolfa Maistra Ljubljana 31. 3. 2017 Redni letni pogovor s predstavniki Koordinacije domoljubnih Predsedniška palača in veteranskih organizacij Slovenije 8. 4. 2017 Udeležba na Dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva Andraž nad Polzelo 26. 4. 2017 Polaganje vencev pri grobnici Narodnih herojev in Ljubljana spomeniku OF ob 76. obletnici ustanovitve OF 6. 5. 2017 Proslava ob Dnevu zmage Topolščica

• PODROČJE NACIONALNE VARNOSTI

DATUM AKTIVNOST KRAJ 4. 1. 2017 Udeležba na seji SNAV Predsedniška palača 16. 5. 2017 Udeležba na seji SNAV Predsedniška palača 26. 5. 2017 Sprejem za gasilce in reševalce ob požaru na Vrhniki Predsedniška palača 9. 6. 2017 Udeležba na Bogatajevih dnevih Civilne zaščite Murska Sobota

• OBRAMBNO PODROČJE

DATUM AKTIVNOST KRAJ 25. 1. 2017 Sprejem ministra za obrambo Republike Hrvaške Predsedniška palača 21. 2. 2017 Obisk Logistične brigade Slovenske vojske Pivka 1. 3. 2017 Slavnostni nagovor ob Dnevu Civilne zaščite Brdo pri Kranju 3. 3. 2017 Obisk 72. brigade Slovenske vojske in Centra vojaških šol Maribor 7. 3. 2017 Pogovor z ministrico za obrambo Andrejo Katič Predsedniška palača 10. 3. 2017 Poročanje o pripravljenosti Slovenske vojske v 2016 Predsedniška palača

151 16. 3. 2017 Poslovilni obisk generala Edwardsa, poveljnika Nacionalne Predsedniška palača garde Kolorado, ZDA 11. 4. 2017 Ogled skupne slovensko-hrvaške vojaške vaje Kamenjak, Hrvaška 24. 4. 2017 Pogovor z ministrico za obrambo Andrejo Katič Predsedniška palača 5. 5. 2017 Nagovor na slovesnosti ob rekrutaciji v vojaško službo Beltinci 9. 5. 2017 Pogovor s slušatelji višjega štabnega Predsedniška palača tečaja Slovenske vojske 15. 5. 2017 Nagovor ob Dnevu Slovenske vojske in podelitev Slovenj Gradec odlikovanja gardi SV 31. 5. 2017 Sprejem ob 20. obletnici sodelovanja v MOM Predsedniška palača 7. 6. 2017 Pogovor s tujimi vojaškimi atašeji akreditiranimi v Sloveniji Predsedniška palača 8. 6. 2017 Udeležba na prisegi vojakov Slovenske vojske Vipava 10. 7. 2017 Pogovor z ministrico za obrambo Andrejo Katič Predsedniška palača 27. 7. 2017 Pogovor z ministrico za obrambo Andrejo Katič Predsedniška palača 31. 8. 2017 Sprejem načelnika generalštaba Združenega kraljestva Predsedniška palača 4. 9. 2017 Pogovor z ministrico za obrambo Republike Makedonije Bled

• SODELOVANJE Z INSTITUCIJAMI

Datum DOGODEK 6. 1. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Predsedniški palači priredil svečani podpis Ljubljanske pobude 27. 1. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Predsedniški palači priredil sprejem ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta 2. 2. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil osrednje prireditve ob 10. obletnici uvedbe evra v Republiki Sloveniji, kjer je imel tudi govor. 22. 2. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na pogovor sprejel vodstvo Lovske zveze Slovenije, ki letos praznuje 110. obletnico ustanovitve in je ena najstarejših organizacij civilne družbe na Slovenskem. 1.3.2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil posveta "Prispevki za slovenski nacionalni program II", ki ga pripravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Predsednik republike je na posvetu, ki sta ga moderirala predsednik SAZU akad. dr. Tadej Bajd in akad. dr. Tine Hribar, nastopil z uvodnim prispevkom. 24. 3. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel novoizvoljene ustavne sodnike pred nastopom funkcije. 31. 3. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na vsakoletni pogovor sprejel predstavnike veteranskih in domoljubnih organizacij, povezanih v koordinacijo KODVOS. 16. 5. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil prvega kongresa slovenskih občin v Podčetrtku. 19. 5. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel Varuhinjo človekovih pravic gospo Vlasto Nussdorfer in se seznanil z Letnim poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2016. 29. 5. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel Miho Lobnika, Zagovornika načela enakosti in se seznanil z Letnim poročilom Zagovornika načela enakosti za leto 2016.

152 31. 5. 2017 Predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije predal Letno poročilo o delu KPK za leto 2016 23. 8. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je b evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih sistemov obiskal Študijski center za narodno spravo. 10. 9. 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospa Tanja Pečar sta se v Portorožu udeležila 56. vseslovenske proslave ob tradicionalnem srečanju bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, ukradenih otrok, izgnancev ter njihovih svojcev in prijateljev. 16. 11. 2017 sprejem predsednika Čebelarske zveze in ministra za kmetijstvo 22. 11. 2017 slovesnost ob 85-letnici prvega zdravstvenega doma v Ljubljani in 50-letnici združitve ZD Ljubljana v enoten zavod, Domus Medica, Ljubljana 27. 11. 2017 slavnostna akademija ob 90. obletnici organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem in izdaja zbornika o razvoju Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Brdo pri Kranju 28. 11. 2017 prireditev Naša Evropa, Bela knjiga o prihodnosti Evrope, Nova Gorica 30.11. 2017 pogovor z izbirno komisije za namestnika predsednika KPK 1. 12. 2017 sestanek štirih predsednikov 7. 12. 2017 sprejem Varuhinje človekovih pravic ob Dnevu človekovih pravic, Grad Brdo 18. 12. 2017 pogovor z izbirno komisijo za namestnika predsednika KPK

IZVOLITVE V DRŽAVNEM ZBORU V LETU 2017

IME IN PRIIMEK, FUNKCIJA, Datum Prisotnih ZA PROTI NEVELJ. NAČIN GLASOVANJA 1. Sodnik Ustavnega sodišča 22.3.2017 89 75 11 3 IZR. PROF. DR. MATEJ ACCETTO TAJNO GLASOVANJE 2. Sodnik Ustavnega sodišča 22.3.2017 89 71 13 5 RED. PROF. DR. RAJKO KNEZ TAJNO GLASOVANJE 3. Sodnik Ustavnega sodišča 22.3.2017 89 57 27 5 DDR. KLEMEN JAKLIČ TAJNO GLASOVANJE 4. Sodnik Ustavnega sodišča 22.3.2017 89 76 8 5 AKAD. PROF. DR. MARIJAN PAVČNIK TAJNO GLASOVANJE 5. Trije kandidati za sodnico ali sodnika 19.10.2017 71 6. Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu MIŠA ZGONEC ROŽEJ 60 10 1 7. DR. SEBASTJAN ZBIČAJNIK 32 NEG 32 7 DR. JURIJ TOPLAK 33 NEG 33 5 TAJNO GLASOVANJE

153 Štirje člani Državnotožilskega sveta 16. 11. 78 / 30. MILAN BIRSA 2017 47 31. IZR.PROF.DR. KATJA FILIPČIČ 51 32. LJUBICA KOSMOVSKI FOJKAR 45 33. IGOR LUČOVNIK 45 ------IZR.PROF.DR. ANŽE ERBEŽNIK 27 MAG. JOŽEF KOVAČ 11 TAJNO GLASOVANJE

Dnevi odprtih vrat v letu 2017:

Na dan vsakega državnega praznika (z izjemo 1. januarja, 2. maja ter dneva spomina na mrtve) v Uradu predsednika Republike Slovenije potekajo »dnevi odprtih vrat«, ko si ljudje lahko ogledajo prostore Predsedniške palače, z željo, da so vrata Predsedniške palače odprta in da je palača dostopna vsem ljudem.

Prešernov dan - slovenski kulturni praznik, 8. februar

Predsedniško palačo je ob slovenskem kulturnem prazniku v treh terminih obiskalo okoli 800 obiskovalcev. Obiskovalce so v prvem terminu pozdravili tudi gospod Anton Peršak, minister za kulturo Vlade Republike Slovenije, gospa Metka Krašovec, Prešernova nagrajenka, gospod Vincencij Möderndorfer, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, pridružili pa so se jim tudi arhitekti Arhitekture Krušec, Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič, nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2017. V drugem in tretjem terminu je obiskovalce v imenu predsednika republike gostila gospa Tanja Pečar. Kulturno so dan odprtih vrat obogatili učenci Osnovne šole Leona Štuklja Maribor, ki so izvedli glasbeno točko prepleteno s poezijo Toneta Pavčka.

Dan upora proti okupatorju, 27. april

Ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju je Predsedniško palačo obiskalo blizu 450 obiskovalcev. Obiskovalce, med katerimi so bili tudi člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, upokojenci iz Nove Gorice, Ajdovščine in Notranjih Goric, je nagovoril predsednik republike Borut Pahor, pozdravila pa jih je tudi gospa Tanja Pečar. Kulturno so dogodek obogatili člani folklornega društva Gartož iz Nove Gorice, ki so z odrsko-folklorno dramatizacijo »Večer pri Grapulinovih« prikazali čas med obema vojnama, čas na Goriškem, ko je bila slovenska pesem še prepovedana.

Praznik dela, 1. maj

Predsedniško palačo je ob mednarodnem prazniku dela obiskalo blizu 250 obiskovalcev. Obiskovalce sta pozdravila predsednik republike Borut Pahor in gospa Tanja Pečar. Dogodek v Predsedniški palači sta kulturno obogatili pevka Andreja Nika Fabijan in dijakinja Neža Cerinšek s svojo avtorsko poezijo.

154 Dan Primoža Trubarja, 8. junij

Ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja, je Predsedniško palačo obiskalo blizu 400 obiskovalcev. Obiskovalce je nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Predsedniško palačo so kot gostje obiskali otroci iz vrtcev Idrija, Kobacaj Grosuplje in Čebelica Kranj, iz Zavoda za razvoj otrok Neva, učenci iz Druge osnovne šole Slovenska Bistrica, Osnovne šole Polje in Osnovne šole Maksa Pečarja, ekipa RoboBoS iz Osnovne šole Bistrica ob Sotli, stanovalci Doma starejših občanov Preddvor, člani Združenja Trubarjev forum, člani Kulturno-prosvetnega in športno- rekreativnega društva slabovidnih in slepih "Karel Jeraj", člani Društva D9 in Športnega društva EZ3X. Praznik so obogatili učenci Osnovne šole Angela Besednjaka Maribor, ki so posebej za slovesnost pripravili kratko avtorsko predstavo "Trenutek s Trubarjem", v kateri so na svoj način počastili Primoža Trubarja in njegov prispevek k slovenskemu knjižnemu jeziku in slovstvu.

Dan državnosti, 25. junij

Ob dnevu državnosti je Predsedniško palačo obiskalo blizu 250 obiskovalcev. Obiskovalce sta pozdravila predsednik republike Borut Pahor in gospa Tanja Pečar. Svečanost je obogatila vročitev državnega odlikovanja. Predsednik republike je vročil državno odlikovanje. Red za zasluge Republike Slovenije so za izjemen prispevek k razvoju slovenske tržne komunikacijske stroke in vzpostavljanju sodobnega slovenskega nacionalnega značaja in samozavesti prejeli snovalci in ustvarjalci oglaševalske akcije "Slovenija, moja dežela". Kulturni program ob dnevu odprtih vrat so pripravili člani Turističnega društva Podnanos, ki so posebej za to priložnost pripravili kratko recitalno pripoved o nastanku Zdravljice, slovenske himne. Himno je na dogodku zapela Neja Premrl Šraml, sorodnica Stanka Premrla, skladatelja slovenske himne.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 17. avgust

Ob državnem prazniku združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je Predsedniško palačo obiskalo blizu 170 obiskovalcev. Obiskovalce je nagovoril predsednik republike Borut Pahor in vsem državljankam in državljanom doma in po svetu čestital ob državnem prazniku. Ob tej priložnosti je predsednik Pahor članom zasedbe plesne predstave Zapleši ljubezen - Dance Amore predal listino o prevzemu častnega pokroviteljstva nad njihovo predstavo, katere scenograf, režiser in koreograf je priznani slovenski plesalec Jurij Batagelj. V nadaljevanju so člani zasedbe premierno odplesali nekaj odlomkov iz predstave Zapleši ljubezen - Dance Amore. Nastopili so Jagoda in Jurij in Batagelj, Daniela Podgornik Pekič in Jernej Brenholc ter Melinda Törökgyörgy Škufca in Andrej Škufca. Nastop sta s pripovedjo in petjem obogatila dramski igralec Domen Valič in vokalistka Zala Smolnikar.

Vrnitev Primorske k matični domovini, 15. september

Ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini je Predsedniško palačo obiskalo blizu 230 obiskovalcev.

Obiskovalce je uvodoma nagovoril predsednik republike Borut Pahor in vsem državljankam in državljanom doma in po svetu čestital ob državnem prazniku, ki predstavlja pomemben mejnik na poti do samostojnosti Republike Slovenije, saj je bil z vrnitvijo Primorske domovini vrnjen pomemben del v mozaiku njene suverenosti, razglašene leta 1991.

155 Kulturno so dogodek obogatile Danaja Grebenc, Nikita Kapušin Galuh, Tjaša Lesjak, Marcela Barle in Tjaša Ulčnik, ki so v Velikem Trnu na 20. državnem prvenstvu harmonikark, ki je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dosegle najvišje uvrstitve.

Dan suverenosti, 25. oktober 2017

Ob državnem prazniku, dnevu suverenosti, ki ga v Republiki Sloveniji praznujemo tretjič, je Urad predsednika Republike Slovenije, kot ob vseh državnih praznikih, pripravil dan odprtih vrat. Predsedniško palačo je danes obiskalo blizu petsto (500) obiskovalcev. Gre za drugi najštevilčnejši obisk v Predsedniški palači v tem letu.

Obiskovalce je uvodoma nagovoril predsednik republike Borut Pahor in vsem državljankam in državljanom doma in po svetu čestital ob državnem prazniku, ki je eden izmed treh naših najpomembnejših, saj se ponosni spominjamo na čase, ko smo se enotni odločili za samostojnost, jo razglasili in tudi uspešno ubranili.

Praznik so s kulturnim programom počastili učenke in učenci iz Osnovne šole Sečovlje. Množico v Veliki dvorani so pozdravili v pristnim solinarskim pozdravom, nato pa so nas na krilih plesa in pesmi popeljali širom naše domovine, od "murja" do Prekmurja. Nastopajoči so svojo šolo uspešno zastopali na drugem vseslovenskem šolskem narečnem festivalu Vsaka vas ima svoj glas, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.

Predsedniško palačo so številčno obiskali tudi člani Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje in Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje, udeleženci projekta Medgeneracijski prijatelji in evropskega programa Komunikacija na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju, najmlajši državljančki iz vrtca Čriček pri OŠ Matije Valjavca Preddvor s spremstvom, učenke in učenci iz osnovnih šol Fram, Korena in Šturje Ajdovščina s spremstvom in drugi obiskovalci.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november 2017

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, je na dnevu odprtih vrat Predsedniško palačo obiskalo blizu tristopetdeset (350) obiskovalcev. Obiskovalce je v Veliki dvorani Predsedniške palače uvodoma nagovoril predsednik republike Borut Pahor in vsem državljankam in državljanom doma in po svetu čestital ob državnem prazniku. V nadaljevanju je vse obiskovalce sprejela gospa Tanja Pečar, ki je v sproščenem pogovoru v pisarni predsednika republike odgovarjala na vprašanja, povezana z delom predsednika republike in protokolarnimi obveznostmi prve dame. Dogodek so s kulturnim programom počastili učenke in učenci Podružnične šole Iga vas, ki letos praznuje 110. obletnico delovanja. V loškem narečju so predstavili zgodbi »Oton Župančič v Loški dolini« in »Maistrovi borci na Križni gori«, uprizorili igro »Juri Muri v Iga vasi« in program zaključili s plesno skupino »Plesne zvezde«. Danes so Predsedniško palačo obiskali tudi dijaki Srednje šole Ravne na Koroškem, učenci z OŠ Križe in OŠ Šempeter pri Gorici, člani Društva Sožitje Ljubljana, učenci iz Osnovne šole Polde Stražišar Jesenice, predstavniki Mestnega mladinskega sveta Maribor, stanovalci in zaposleni Doma starejših občanov Tezno in drugi obiskovalci.

156 IZJAVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE

DATUM DOGODEK 1. 1.1.2017 Predsednik Pahor je obiskal dežurni ekipi Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Reševalne postaje UKC Ljubljana in podal izjavi za medije. 2. 6.1.2017 Predsednik Pahor sprejel skupino kolednikov iz župnije Ljubno ob Savinji in predstavnike Misijonskega središča Slovenije ter podal izjavo za medije. 3. 10.1.2017 Predsednik Pahor se je na delovnem in spoznavnem obisku v Republiki Avstriji srečal z novoizvoljenim predsednikom Avstrije dr. Alexandrom Van der Bellnom, kjer sta oba podala izjavo za medije. 4. 18.1.2017 Predsednik Pahor se je udeležil počastitve 50. obletnice Kranjskih vrtcev, kjer je podal izjavo za medije. 5. 20.1.2017 Predsednik Pahor se je v smučarskem centru Cerkno udeležil zaključka akcije »Šolar na smuči«, kjer je podal izjavo za medije. 6. 20.1.2017 Predsednik Pahor se je udeležil 28. prireditve Slovenka leta 2016 in podal izjavo za medije. 7. 3.2.2017 Predsednik Pahor je obiskal Šolski center Celje, Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije in podal izjavo za medije. 8. 6.2.2017 Novinarska konferenca predsednika Pahorja o prihajajočih obiskih v Nemčiji, Rusiji in Ukrajini. 9. 6.2.2017 Predsednik Pahor je predal listino o častnem pokroviteljstvu nad nacionalno knjižno kampanjo »Slovenija bere« in podal izjavo za medije. 10. 8.2.2017 Predsednik Pahor se je v Berlinu sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel in nemškim predsednikom Joachimom Gauckom in podal izjavo za medije. 11. 11.2.2017 V okviru uradnega obiska predsednika Pahorja v Moskvi je predsednik Pahor podal izjavo za medije v zvezi s podpisanimi pogodbami. 12. 12.2.2017 Predsednik Pahor in predsednik Ukrajine Petro Porošenko sta skupaj podala izjavo za medije. 13. 16.2.2017 Predsednik Pahor se je sestal z veleposlanico Republike Avstrije mag. Sigrid Berko in skupaj sta podala izjavo za medije. 14. 17.2.2017 Predsednik Pahor se je udeležil 53. Münchenske varnostne konference in po zaključku panelnih razprav podal izjavo za medije. 15. 21.2.2017 Predsednik Pahor je obiskal Logistično brigado v vojašnici Stanislava Požarja v Pivki in podal izjavo za medije. 16. 21.2.2017 Predsednik Pahor se je sestal s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar- Kitarovič in podala sta skupno izjavo za medije. 17. 23.2.2017 Predsednik Pahor je obiskal Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Dobrna in podal izjavo za medije. 18. 25.2.2017 Predsednik Pahor se je udeležil delovne akcije v Občini Straža in podal izjavo za medije. 19. 25.2.2017 Predsednik Pahor se je udeležil kulturne prireditve ob 10. obletnici delovanja Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev ter podal izjavo za medije. 20. 2.3.2017 Predsednik Pahor je na povabilo profesorja Jožeta Pernarja obiskal Šolski center Krško-Sevnica in podal izjavo za medije. 21. 3.3.2017 Predsednik Pahor je podal izjavo za medije ob obisku 72. brigade in Centra vojaških šol v Mariboru.

157 22. 3.3.2017 Predsednik Pahor in predsednik Evropske komisije Jena-Claude Juncker sta podala izjavo za medije o prihodnosti Evropske unije in o Ljubljanski pobudi. 23. 10.3.2017 Ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman sta predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske. Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je po predstavitvi podal izjavo za medije. 24. 16.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil dobrodelne prireditve »Za smeh v otroških očeh« na Osnovni šoli Nazarje in podal izjavo za medije. 25. 26.3.2017 Tiskovna konferenca predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Republike Poljske Andrzeja Dude ob uradnem obisku v Republiki Sloveniji. 26. 6.4.2017 Predsednik Pahor je podal izjavo za medije po sprejemu Veselina Vujovića, selektorja slovenske moške rokometne reprezentance in prejemu povabila na prvo kvalifikacijsko tekmo. 27. 8.4.2017 Izjavi predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in senatorja Združenih držav Amerike Johna McCaina. 28. 11.4.2017 Izjava predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović na poligonu Kamenjak na Hrvaškem ob skupnem ogledu slovensko-hrvaške vojaške vaje »ŠTIT 17«. 29. 20.4.2017 Predsednik Pahor je obiskal mednarodni kmetijsko - živilski sejem AGRA v Gornji Radgoni in podal izjavo za medije. 30. 18.5.2017 Predsednik Pahor se je udeležil 10. jubilejnega mednarodnega turnirja »Planina Open 2017« in podal izjavo za medije. 31. 23.5.2017 Izjava za medije predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa v ZDA ob 25. obletnici članstva Slovenije v Organizaciji združenih narodov. 32. 24.5.2017 Tiskovna konferenca predsednika Pahorja in zveznega predsednika Republike Avstrije dr. Alexandra van der Bellena ob uradnem obisku avstrijskega predsednika v Republiki Sloveniji. 33. 3.6.2017 Izjava za medije predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović in predsednika Zvezne republike Nemčije Frank-Walter Steinmeierja na srečanju voditeljev Brdo-Brijuni Process. 34. 12.6.2017 Tiskovna konferenca predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Republike Litve Dalie Grybauskaité ob uradnem obisku predsednika Pahorja v Republiki Litvi. 35. 22.6.2017 Tiskovna konferenca predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in ministrskega predsednika bavarske vlade Horsta Seehoferja ob obisku v Republiki Sloveniji. 36. 23.6.2017 Izjava za medije predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Republike Srbije Aleksandra Vučića na dan njegove inavguracije. 37. 29.6.2017 Izjava predsednika Pahorja v zvezi s sodbo Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu o meji med Slovenijo in Hrvaško. 38. 4.7.2017 Predsednik Pahor se je udeležil 27. tradicionalnega srečanja pod Najevsko lipo in podal kratko izjavo za medije. 39. 5.7.2017 Izjava za medije predsednika Pahorja po sestanku političnega vrha o razsodbi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. 40. 6.7.2017 Izjava za medije predsednika Pahorja po vrhu Pobude treh morji v Varšavi.

158 41. 18.7.2017 Tiskovna konferenca predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar-Kitarović in zveznega predsednika Republike Avstrije dr. Alexandra Van der Bellena. 42. 21.7.2017 Predsednik Pahor se je pridružil ekipi prostovoljcev Jamskega laboratorija Tular pri reševanju človeške ribice in skupaj z vodjo laboratorija gospodom Gregorjem Aljančičem ribico spustil v njeno naravno okolje v Belo jamo pri Vipavi in podal izjavo za medije. 43. 01.10.2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je poda izjavo v zvezi z dogajanjem v Kataloniji. 44. 14.11.2017 Odziv predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na medijska vprašanja v zvezi z dogodki, povezanimi s primerom prosilca za azil g. Ahmada Shamieha. 45. 21.11.2017 Predsednik Pahor je, na njeno prošnjo sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča, ki v priporu čaka na odločitev Višjega sodišča v zadevi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika pred skoraj tremi leti. Predsednik Pahor je po pogovoru podal izjavo. 46. 1.12.2017 Predsednik Pahor je v Predsedniški palači pripravil tradicionalno vsakoletno srečanje štirih predsednikov. Po srečanju je podal izjavo za medije.

GOVORI PREDSEDNIKA REPUBLIKE

DATUM DOGODEK 1. 3.1.2017 Predsednik Pahor se je udeležil 21. rednega letnega posveta slovenske diplomacije, kjer je nagovoril veleposlanice in veleposlanike Republike Slovenije in druge visoke predstavnike Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. 2. 6.1.2017 Predsednik Pahor je kot pokrovitelj razprave o novi evropski ustavi in kot prvi podpisnik imel slavnostni nagovor na prireditvi v Predsedniški palači ob svečanem podpisu Ljubljanske pobude. 3. 6.1.2017 Predsednik Pahor je obiskal dijake in zaposlene Srednje trgovske šole Maribor in ob praznovanju 140. obletnice šole imel pogovor z dijaki, kjer je jih je tudi nagovoril. 4. 7.1.2017 Govor predsednika Pahorja na prireditvi Radia 94, kjer po izboru poslušalcev podelijo priznanje Ona ali On 2016. 5. 25.1.2017 Predsednik Pahor je priredil delovno kosilo v počastitev dosežkov na področju gospodarstva v preteklem letu in imel slavnostni nagovor. 6. 27.1.2017 Predsednik Pahor je priredil sprejem ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in imel nagovor. 7. 27.01.2017 Predsednik Pahor se je sestal na delovnem pogovoru s slovenskimi poslankami in poslanci v Evropskem parlamentu glede Ljubljanske pobude in nadaljnjih načrtov v zvezi z njo. 8. 30.1.2017 Predsednik Pahor in gospa Tanja Pečar sta gostila sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta. 9. 2.2.2017 Predsednik Pahor se je udeležil osrednje prireditve ob 10. obletnici evra v Republiki Slovenije in imel govor. 10. 5.2.2017 Predsednik Pahor se je v Šentjurju pri Celju udeležil osrednje občinske prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku in imel slavnostni nagovor.

159 11. 8.2.2017 Urad predsednika Republike Slovenije je ob državnem prazniku, kulturnem prazniku Prešernovemu dnevu, 8. februarja 2017 pripravil dan odprtih vrat, kjer je zbrane predsednik Pahor tudi nagovoril. 12. 16.2.2017 Predsednik Pahor je na povabilo učencev obiskal Osnovno šolo Kungota in si ogledal njihove priprave na letošnji Otroški parlament. Predsednik Pahor je učence nagovoril. 13. 1.3.2017 Predsednik Pahor je nagovoril udeležence posveta »Prispevki za slovenski nacionalni program II«, ki ga je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 14. 1.3.2017 Predsednik Pahor se je ob svetovnem dnevu Civilne zaščite udeležil slovesne podelitve nagrad in priznanj Civilne zaščite. Predsednik je nagovoril vse prisotne. 15. 5.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil glasbeno-literarne prireditve, kjer je zbrane tudi nagovoril. 16. 6.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slavnostne podelitve nagrad Gospodarske zbornice Slovenije, kjer je imel slavnostni govor. 17. 7.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti Dnevu pomorstva in 70. obletnici Srednje pomorske šole Portorož, kjer je imel slavnostni nagovor. 18. 9.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil otvoritve 15. Mednarodnega srednješolskega debatnega turnirja, kjer je imel nagovor. 19. 11.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slavnostne otvoritve obnovljenih prostorov Državne večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, kjer je imel nagovor. 20. 12.3.2017 Predsednik Pahor se je v Domu glasbe v Celovcu udeležil osrednjega koncerta Krščanske kulturne zveze, kjer je zbrane nagovoril. Po koncertu se je srečal z deželnim glavarjem Koroške dr. Petrom Kaiserjem, ki sta podala izjavi za medije. 21. 13.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil dvajsete podelitve priznanj Gospodarstvenik Primorske in nagovoril vse prisotne. 22. 21.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesne podelitve priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2016 in imel slavnostni govor. 23. 23.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil mednarodne konference najvišjih upravnih institucij EU in imel nagovor. 24. 23.3.2017 Predsednik Pahor se je udeležil 6. dobrodelnega koncerta »Pisan kot metulj« in zbrane nagovoril. 25. 30.3.2017 Predsednik Pahor je gostil sprejem za športnice in športnike Smučarske zveze Slovenije in imel kratek nagovor. 26. 3.4.2017 V počastitev 50. obletnice praznovanja mednarodnega dneva knjig za otroke so Predsedniško palačo obiskali otroci iz vrtca Ledina, zasebnega vrtca Pingvin, vrtca Racman Dragomelj, vrtca Vodmat in Osnovne šole Venclja Perka Domžale. Predsednik je imel kratek nagovor. 27. 4.4.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slavnostnega odprtja razstave »Beseda Božja ostane na veke« ob 500. obletnici začetka protestantskega gibanja in reformacije v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predsednik Pahor je vse prisotne na svečani otvoritvi tudi nagovoril. 28. 5.4.2017 Predsednik Pahor se je udeležil svečane akademije ob 150. obletnici delovanja podjetja Mlinotest in zbrane nagovoril. 29. 7.4.2017 Predsednik Pahor se je v Murski Soboti udeležil kulturne prireditve ob svetovnem dnevu Romov in imel slavnostni nagovor.

160 30. 12.4.2017 Predsednik Pahor se je udeležil prireditve v počastitev 65-letnice Občine Domžale, kjer je imel kratek nagovor. 31. 13.4.2017 Predsednik Pahor se je v Žalcu na II. Osnovni šoli Žalec udeležil otvoritve 27. državne glasbene revije »Zaigrajmo, zapojmo, zaplešimo« in imel kratek nagovor. 32. 13.4.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti ob 160-letnici Osnovne šole Polje, kjer je zbrane tudi nagovoril. 33. 14.4.2017 Predsednik Pahor se je udeležil prireditve ob 200-letnici omembe šolstva na Destrniku in zbrane nagovoril. 34. 21.4.2017 Predsednik Pahor se je na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica udeležil slovesnosti ob Dnevu zemlje in nagovoril vse prisotne. 35. 21.4.2017 Predsednik Pahor se je udeležil proslave ob občinskem prazniku Občine kanal ob Soči in imel nagovor. 36. 25.4.2017 Predsednik Pahor je nagovoril vse prisotne na tradicionalnem sprejemu Zelenega Jurija. 37. 27.4.2017 Ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, je Urad predsednika Republike Slovenije pripravil dan odprtih vrat, kjer je predsednik Pahor nagovoril zbrane. 38. 1.5.2017 Predsednik Pahor se je udeležil tradicionalnega praznovanja delavskega praznika na Joštu nad Kranjem, kjer je zbrane tudi nagovoril. 39. 1.5.2017 Ob državnem prazniku, prazniku dela, je Urad predsednika Republike Slovenije pripravil dan odprtih vrat, kjer je predsednik Pahor zbrane tudi nagovoril. 40. 2.5.2017 Predsednik Pahor je slovenski moški reprezentanci vročil odlikovanje red za zasluge in imel kratek nagovor. 41. 3.5.2017 Predsednik Pahor je skupaj z Odborom Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva priredil sprejem ob podelitvi državne nagrade in priznanj na področju prostovoljstva za leto 2016. Predsednik Pahor je imel nagovor. 42. 4.5.2017 Predsednik Pahor se je na povabilo učencev Podružnične šole Darinke Ribič s Polšnika udeležil srečanja podružničnih šol, kjer je imel kratek nagovor. 43. 5.5.2017 Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor si je v Beltincih ogledal 13. Rekrutacijo 2017, kjer je zbrane tudi nagovoril. 44. 6.5.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti »Proslave ob dnevu zmage« in praznika Krajevne skupnosti Topolšica, kjer je imel slavnostni govor. 45. 10.5.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti v počastitev 70. obletnice delovanja Vzgojno-izobraževalnega zavoda v Smledniku, kjer je zbrane nagovoril. 46. 13.5.2017 Predsednik Pahor se je udeležil mednarodne varnostne konference »To Be Secure« (2BS Forum) v Budvi v Črni gori in imel govor na panelu. 47. 15.5.2017 Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor se je udeležil slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske in imel slavnostni govor. 48. 15.5.2017 Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je na osrednji slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske Gardi Slovenske vojske vročil odlikovanje red za zasluge - za uspešno in visoko profesionalno delo in imel kratek nagovor. 49. 16.5.2017 Predsednik Pahor se je udeležil prvega kongresa slovenskih občin v Podčetrtku in zbrane nagovoril. 50. 17.5.2017 Predsednik Pahor je imel govor na otvoritvi prenovljenega Atletskega stadiona Poljane.

161 51. 18.5.2017 Predsednik Pahor se je udeležil osrednje prireditve ob občinskem prazniku Občine Ribnica na Pohorju. Predsednik republike je zbrane nagovoril. 52. 19.5.2017 Predsednik Pahor je sprejel učenke in učence Osnovne šole Valentina vodnika in imel kratek nagovor. 53. 25.5.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti ob praznovanju 80. obletnice Osnovne šole Franceta Prešerna, kjer je imel pozdravni nagovor. 54. 26.5.2017 Govor predsednika Pahorja na sprejemu v zahvalo gasilcem, reševalcem in vsem prostovoljcem, ki so bili vključeni v reševalno akcijo gašenja požara v vrhniškem Kemisu. 55. 28.5.2017 Predsednik Pahor se je udeležil prireditve ob občinskem prazniku Občine Cankova, kjer je imel kratek nagovor. 56. 28.5.2017 Slavnostni nagovor predsednika republike v Svetem Juriju ob Ščavnici na slovesnosti ob 100. obletnici Majniške deklaracije. 57. 29.5.2017 Predsednik Pahor je obiskal Gimnazijo Želimlje, kjer se je srečal z dijaki, ki so v Izraelu na mednarodnem tekmovanju v odpiranju fizikalnih sefov osvojili prvo mesto. Predsednik Pahor je dijake tudi nagovoril. 58. 30.5.2017 Slavnostni nagovor predsednika Pahorja na občinski proslavi Občine Log-Dragomer. 59. 31.5.2017 Govor predsednika Pahorja na sprejemu vojakov in policistov ob 20-letnici delovanja v mednarodnih operacijah in misijah. 60. 1.6.2017 Slavnostni nagovor predsednika Pahorja na slavnostni akademiji ob obeležitvi 30-letnice delovanja programa skupine starih ljudi za samopomoč v organizaciji Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije. 61. 2.6.2017 Predsednik Pahor je priredil kosilo za predsednike državnih svetov in senatov, ki so bili na 18. srečanju Združenja evropskih senatov. Predsednik je goste tudi nagovoril. 62. 5.6.2017 Predsednik Pahor se je udeležil mednarodne konference z naslovom Soočanje s preteklostjo: »Izzivi spravnega procesa v Sloveniji«, ki ga je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije in fundacija Friedrich Ebert Stiftung. Predsednik Pahor je imel na konferenci uvodni nagovor. 63. 6.6.2017 Predsednik Pahor se je udeležil zaključne slovesnosti 3. Ciciolimpijade Vrtca Pikapolonica Osnovne šole Bistrica ob Sotli in imel kratek nagovor. 64. 7.6.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slavnostne akademije ob občinskem prazniku Občine Krško, kjer je navzoče tudi nagovoril. 65. 8.6.2017 Ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja, je Urad predsednika Republike Slovenije pripravil dan odprtih vrat, kjer je predsednik Pahor zbrane tudi nagovoril. 66. 8.6.2017 Svečani nagovor predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja na slovesnosti ob prisegi kandidatk in kandidatov za vojaka generacije »Marec 2017«. 67. 9.6.2017 Predsednik Pahor je obiskal romsko naselje Pušča in v okviru projekta ustvarjanja zelenih delovnih mest simbolično zasadil prve sadike rastline Miskantus. Zbrane je predsednik tudi nagovoril. 68. 15.6.2017 Predsednik Pahor se je udeležil žalne slovesnosti ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah, kjer je imel govor. 69. 16.6.2017 Predsednik Pahor se udeležil osrednje prireditve ob 40. obletnici Doma upokojencev Postojna, kjer je imel nagovor.

162 70. 16.6.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Jezersko, kjer je imel kratek nagovor. 71. 17.6.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slavnostne akademije ob obeležitvi 160-letnice šolstva in 65-letnice organiziranega otroškega varstva v Odrancih, kjer je zbrane tudi nagovoril. 72. 20.6.2017 Predsednik Pahor se je udeležil dogodka »Medgeneracijski prijatelji« v Domu za varstvo odraslih v Velenju in nagovoril prisotne. 73. 22.6.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesne skupščine ob podelitvi diplom novoizvoljenim članom in članicam Slovenske akademije znanosti in umetnosti in jim čestital ter zbrane na kratko nagovoril. 74. 22.6.2017 Predsednik Pahor se je v Dutovljah udeležil slovesnosti ob odprtju spominske sobe pisatelja Borisa Pahorja in zbrane na kratko nagovoril. 75. 24.6.2017 Predsednik Pahor in gospa Tanja Pečar sta se udeležila osrednje počastitve dneva državnosti. Predsednik Pahor je imel slavnostni govor. 76. 25.6.2017 Ob državnem prazniku, dnevu državnosti, je Urad predsednika Republike Slovenije pripravil dan odprtih vrat, kjer je predsednik Pahor zbrane tudi nagovoril. 77. 28.6.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti ob praznovanju 13. obletnice delovanja Doma starejših občanov Tezno in otvoritvi novih prostorov ter imel kratek nagovor. 78. 30.6.2017 Predsednik Pahor se je na povabilo predsednice Republike Hrvaške Kolinde Grabar- Kitarović, udeležil srečanja pobude "Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi" (SEECP), kjer je imel govor. 79. 3.7.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Hrastnik, kjer je imel nagovor. 80. 9.7.2017 Predsednik Pahor se je v Kobaridu udeležil koncerta vojaških orkestrov z naslovom »Zbogom orožje« in imel slavnostni nagovor. 81. 13.7.2017 Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti ob odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam in imel na slovesnosti nagovor. 82. 15.7.2017 Predsednik Pahor se je v gledališču Adelaide Ristori v Čedadu udeležil otvoritvenega dogodka srednjeevropskega festivala kulture Mittelfest, kjer je imel nagovor. 83. 19.7.2017 Predsednik Pahor se je v Radovljici udeležil skavtskega tabora »Kvajdej« in imel pozdravni nagovor. 84. Predsednik republike je položil venec k spomeniku Jožefa Klekla v Črenšovcih, se udeležil slovesnosti pred dnevom, državnim praznikom združitve prekmurskih 16.08.2017 Slovencev z matičnim narodom na imel pozdravni nagovor. 85. 17.08.2017 Ob državnem prazniku, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je Urad predsednika Republike Slovenije pripravil dan odprtih vrat, kjer je predsednik Pahor zbrane tudi nagovoril. 86. 19.08.2017 Predsednik republike se je udeležil slovesnosti ob 90-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Moravci, kjer je nagovoril vse prisotne. 87. 25.08.2017 Predsednik Pahor se je ob prazniku občine Sežana udeležil slavnostne seje občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2017 in nagovoril vse prisotne. 88. 26.08.2017 Predsednik Pahor se je udeležil prireditve ob odprtju mednarodnega kmetijsko- živilskega sejma AGRA in imel govor.

163 89. 30.8.2017 Predsednik Pahor se je v Mariboru udeležil slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za gradnjo naprave za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in nagovoril vse prisotne. 90. 31.8.2017 Predsednik Pahor je nagovoril učence in dijake ob prvem šolske dnevu. 91. 1.9.2017 Predsednik Pahor se je na prvi šolski dan udeležil otvoritve nove podružnične Osnovne šole Polica in nagovoril vse prisotne. 92. 2.9.2017 Predsednik Pahor se je udeležil prireditve ob praznovanju 70-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec-Dobrova in praznika Krajevne skupnosti Ostrožno in zbrane na prireditvi nagovoril. 93. 4.9.2017 Predsednik Pahor se je udeležil otvoritve 12. Strateškega foruma Bled 2017 (BSF), kjer je imel osrednji nagovor. 94. 8.9.2017 Predsednik Pahor se je kot častni gost in slavnostni govornik udeležil svečanega odprtja AOD peči v SIJ Acroni Jesenice. 95. 10.9.2017 Predsednik Pahor in gospa Pečar sta se v Portorožu udeležila 56. vseslovenske proslave ob tradicionalnem srečanju bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, ukradenih otrok, izgnancev ter njihovih svojcev in prijateljev. Predsednik Pahor je bil na proslavi slavnostni govornik. 96. 27.9.2017 Predsednik Pahor se je udeležil podelitve 15. nacionalnih priznanj Gospodarske zbornice najbolj inovativnim podjetjem v Sloveniji in nagovoril vse prisotne. 97. 11.9.2017 Predsednik Pahor se je kot častni gost udeležil prireditve ob praznovanju 110. obletnice delovanja Podružnične šole Iga vas in nedavne prenove šolskega poslopja ter nagovoril vse prisotne. 98. 14.9.2017 Predsednik Pahor se je na povabilo predsednice Republike Malte Marie-Louise Colero Preca, v Valletti na Malti sestal s predsedniki dvanajstih evropskih držav. Predsednik Pahor je nagovoril vse prisotne. 99. 15.9.2017 Ob državnem prazniku, vrnitev Primorske k matični domovini, je Urad predsednika Republike Slovenije pripravil dan odprtih vrat, kjer je predsednik Pahor zbrane tudi nagovoril. 100. 19.9.2017 Predsednik Pahor se je v Kulturnem domu v Voličini udeležil prireditve ob 260-letnici organiziranega šolstva v Voličini in prazniku Krajevne skupnosti Voličina. Predsednik Pahor je bil na prireditvi slavnostni govornik. 101. 20.9.2017 Predsednik Pahor se je v Poljanah nad Škofjo Loko udeležil posebne slovesnosti, na kateri so tamkajšnji učenci in učitelji proslavili pomembne jubileje: 30-letnico Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko in Vrtca Agata, 20-letnico samostojne šole in 10-letnico dograditve telovadnice. Predsednik Pahor je nagovoril vse prisotne. 102. 21.9.2017 Predsednik Pahor se je v Sežani udeležil prireditve, na kateri so zaposleni s poslovnimi partnerji proslavili 70. obletnico ustanovitve podjetja Mitol. Predsednik Pahor je bil na prireditvi slavnostni govornik. 103. 21.9.2017 Predsednik Pahor je z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Vlade Republike Slovenije dr. Majo Makovec Brenčič v Gradu Brdo priredil sprejem za diamantne maturantke in maturante. Predsednik Pahor je vse prisotne tudi nagovoril. 104. 22.9.2017 Predsednik Pahor se je v Bovcu udeležil prireditve, na kateri so sedanji in nekdanji zaposleni skupaj z vodstvom obeležili 60. obletnico delovanja tovarne Mahle Letrika in imel slavnostni nagovor.

164 105. 26.9.2017 Predsednik Pahor se je v Kulturnem centru Rogaška Slatina udeležil svečane akademije ob 70-letnici ustanovitve srednje šole v Rogaški Slatini in imel slavnostni nagovor. 106. 27.9.2017 Predsednik republike se je udeležil podelitve 15. nacionalnih priznanj Gospodarske zbornice Slovenije najbolj inovativnim podjetjem v Sloveniji in na prireditvi nagovoril vse prisotne. 107. 3.10.2017 Predsednik Pahor se je udeležil zaključnega dogodka projekta "Človek ne jezi se - združi se", ki ga je v letošnjem letu izvajala Zveza prijateljev mladine Slovenije in nagovoril vse prisotne. 108. 4.10.2017 Predsednik Pahor je v Predsedniški palači priredil sprejem ob 20-letnici delovanja Ustanove Mali vitez, fundacije za pomoč mladim, ozdravljenim od raka in nagovoril vse prisotne. 109. 7.10.2017 Predsednik Pahor se je udeležil prireditve ob 110-letnici organiziranega lovstva na Slovenskem in imel govor. 110. 12.10.2017 Predsednik Pahor je v Predsedniški palači vročil posebno priznanje, "Jabolko navdiha", Francu Pergarju, Nadi Herga, Darinki Rakovec in Stanki Premuš in nagovoril vse prisotne. 111. 13.10.2017 Predsednik Pahor se je na Gospodarskem razstavišču udeležil prireditve, na kateri so že enajstič zapored podelili naziv "Inovativni mladi kmet" in nagovoril vse prisotne. 112. 24.10.2017 Predsednik Pahor je v Predsedniški palači priredil sprejem za novo generacijo mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki so v tem študijskem letu pričeli štiriletno usposabljanje za pridobitev doktorskega naziva. Predsednik je imel govor. 113. 25.10.2017 Ob državnem prazniku, dnevu suverenosti, je Urad predsednika Republike Slovenije pripravil dan odprtih vrat, kjer je predsednik Pahor zbrane tudi nagovoril. 114. 12.11.2017 Govor predsednika Pahorja po ponovni izvolitvi za predsednika republike. 115. 14.11.2017 Predsednik republike se je kot slavnostni govornik udeležil slovesnosti Obrtno- podjetniške zbornice Slovenije, na kateri je podelil priznanji Obrtnik leta in Podjetnik leta 2017. Predsednik je na prireditvi nagovoril vse prisotne. 116. 16.11.2017 Predsednik Pahor se je v Mariboru udeležil prireditve, na kateri so podelili nagrade najboljšim podjetjem iz podravske regije in imel slavnostni govor. 117. 22.11.2017 Predsednik Pahor se je udeležil svečanosti ob 85-letnici prvega zdravstvenega doma v Ljubljani in 50-letnici združitve ZD Ljubljana v enoten zavod in imel govor. 118. 23.11.2017 Predsednik Pahor se je udeležil praznovanja 70-letnice Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in nagovoril vse prisotne. 119. 23.11.2017 Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, je Urad predsednika Republike Slovenije pripravil dan odprtih vrat, kjer je predsednik Pahor zbrane tudi nagovoril. 120. 27.11.2017 Predsednik Pahor se je udeležil svečane akademije ob 90-letnici organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem. V slavnostnem govoru je dodatno in temeljiteje razložil svoj pogled na tri vprašanja smeri reforme zdravstvenega sistema. 121. 28.11.2017 Predsednik Pahor se je udeležil otvoritvenega dogodka, poimenovanega "Naša Evropa" in nagovoril vse prisotne. 122. 30.11.2017 Predsednik Pahor se je udeležil osrednje slovesnosti ob 40. obletnici delovanja Doma dr. Janka Benedika v Radovljici in nagovoril vse prisotne.

165 123. 3.12.2017 Predsednik Pahor in gospa Pečar sta na »Ta veseli dan kulture« obiskala Narodno galerijo in prisostvovala slovesnemu odprtju Evropskega leta kulturne dediščine 2018. Predsednik je pričetek evropskega leta slovesno odprl in ob priložnosti zbrane nagovoril. 124. 4.12.2017 Predsednik Pahorj je ob tradicionalnem sprejemu za predstavnike invalidskih organizacij ob mednarodnem dnevu invalidov imel govor. 125. 8.12.2017 Predsednik Pahor se je udeležil prireditve ob 60-letnici Osnovne šole Prežihovega Voranca in nagovoril vse prisotne. 126. 12.12.2017 Predsednik Pahor je pripravil sprejem za najboljše slovenske športnice in športnike v letu 2017 in nagovoril vse prisotne. 127. 13.12.2017 Predsednik Pahor je v Predsedniški palači vročil posebno priznanje, "Jabolko navdiha" Alekseju Jurci in nagovoril vse prisotne. 128. 18.12.2017 Predsednik Pahor je v Predsedniški palači pripravil sprejem za humanitarne organizacije in nagovoril vse prisotne. 129. 22.12.2017 Predsednik Pahor je v Predsedniški palači pripravil sprejem za svojce padih v vojni za Slovenijo in imel nagovor.

Foto: STA za UPRS Oblikovanje: Studio 37 d.o.o. TIsk: Tiskarna Radovljica d.o.o.

Urad predsednika Republike Slovenije Erjavčeva cesta 17 1000 Ljbuljana

166