2017 Poročilo O Delu.Pdf
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Peto leto mandata 23. december 2016 – 23. december 2017 www.predsednik.si VSEBINA I. NAMESTO UVODA 3 II. NEPOSREDNO IZVRŠEVANJE PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE 4 Predlaganje kandidatov za osrednje državne institucije 4 Srečanja s predstavniki institucij 5 Zunanja politika 14 Vrhovni poveljnik obrambnih sil 38 Državna odlikovanja 40 Postavitev veleposlanikov 41 Predaja poverilnih pisem tujih veleposlanikov 41 Četrto srečanje štirih predsednikov 42 III. KLJUČNI POUDARKI 43 Sprava 43 Sporočilo miru in strpnosti 48 Slovenija 2030 53 Med mladimi 56 Spodbujanje odličnosti 62 Spodbujanje socialne povezanosti 79 Zdravstvo 83 Med ljudmi 90 Kultura in umetnost 108 Šport 120 IV. POMEMBNE PODROBNOSTI 125 Izpolnjene obljube 125 Dobrodelno 128 Novosti 131 Predsednik je rekel 132 V. STATISTIKA 137 2 I. NAMESTO UVODA V pričujočem poročilu je precej vestno zabeleženo in opisano moje delo v zadnjem, petem letu predsedniškega mandata. Kot se je izkazalo z voljo ljudi na predsedniških volitvah pozno jeseni tega leta, gre v pričujočem poročilu za opis mojega dela v sklepnem letu prvega predsedniškega mandata. Dovolim si misliti, da je bila nedavno dosežena zmaga na predsedniških volitvah in dobljen vnovični mandat za opravljanje te pomembne državniške dolžnosti zelo povezana z mojim dotedanjim trudom, v vseh petih letih. Dejstvo, da mi je uspelo ponoviti mandat v razmerah, ki so doma in v mednarodnem prostoru zelo nenaklonjena takemu podvigu, si razlagam s tem, da nikoli, tudi v petem letu mojega mandata, nisem spregledal bistvenega – da sem dolžan po najboljših močeh služiti ljudem, ki jih predstavljam. Ljudje in moj odnos do njih so bili v središču mojega dela. Njim, njihovim stiskam, strahovom , navdušenju, hrepenenju, kritikam in pohvalam je bilo posvečeno domala vse moje prizadevanje. V poročilu bo pozoren bralec seveda opazil, da sem poleg tega opravljal in opravil vse naloge, ki so mi zaupane z zakoni in ustavo. V tujini sem se trudil okrepiti vlogo in ugled naše države. Vse to. Toda ves čas sem bil, sem in bom osredotočen na ljudi, ki mi jih je bilo in mi jih bo čast predstavljati. V tem smislu kampanja zares ni bila nekaj posebnega. Bila je samo podaljšek tistega, kar sem počel ves čas. Toda, toda. Moram podčrtati nezamenljivo in nenadomestljivo izkušnjo z 763 kilometri prehojene poti po dolgem in počez po Sloveniji. Najprej sem se čudil, potem pa sem bil pravzaprav hvaležen medijem, da so večinoma spregledali posebnost in razsežnost tega edinstvenega tipa kampanje. Tako sem večino poti ostal nemoten, sam z mojo ekipo in več tisoč ljudmi s katerimi smo se srečevali. V dobrih treh tednih hoje sem bil deležen prijaznosti in podpore, ki je bržkone nikoli več ne bom. To je bila tako pristna in čudovita izkušnja, da jo bom kolikor mi bosta dopuščala čas in telesna pripravljenost, rade volje sem in tja, vsaj za pokušino, ponovil. 3 II. NEPOSREDNO IZVRŠEVANJE PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA OSREDNJE DRŽAVNE INSTITUCIJE Tudi v letu 2016 je predsednik republike Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal v izvolitev kandidatke in kandidate za pomembne državne funkcije. Osrednja pozornost je bila namenjena presoji in izboru kandidatov za štiri mesta sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skupaj z imenovanjem dveh novih sodnikov ustavnega sodišča v preteklem letu sta se tako zamenjali kar dve tretjini sodnikov najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Izbor v posameznih postopkih je tako kot sicer sledil skrbni preučitvi predlaganih kandidatur, opravljenim pogovorom s kandidati ter večkratnim posvetovanjem z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnosti v državnem zboru. Državni zbor je predlagane kandidate in kandidatke za ustavne sodnike imenoval v prvem krogu glasovanja. Na ta način je bilo zagotovljeno nemoteno nadalnje delovanje Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V letošnjem letu so bili v državnem zboru na predlog predsednika republike izvoljeni: • izr.prof.dr. Matej Accetto za sodnika ustavnega sodišča • red.prof.dr. Rajko Knez za sodnika ustavnega sodišča • ddr. Klemen Jaklič za sodnika ustavnega sodišča • akad.prof.dr. Marijan Pavčnik za sodnika ustavnega sodišča • Miša Zgonec Rožej za sodnico Stalenga arbitraženga sodišča v Haagu • Milan Birsa za člana Državnotožilskega sveta • Izr.prof.dr.Katja Filipčič za članico Državnotožilskega sveta • Ljubica Kosmovski Fojkar za članico Državnotožilskega sveta • Igor Lučovnik za člana Državnotožilskega sveta Do zdaj je predsednik republike državnemu zboru predlagal kandidate in kandidatke za skupno 33 najodgovornejših funkcij osrednjih institucij doma in na ravni Evropske unije. V 30 primerih so bili predlagani kandidati in kandidatke izvoljeni v prvem krogu. To gotovo ne bi bilo mogoče brez aktivnega in zglednega sodelovanja s poslanskimi skupinami državnega zbora. Uveljavitev javne predstavitve kandidatov V lanskem letu je predsednik republike v postopkih predlaganja najodgovornejših funkcionarjev države uvedel novost, javno predstavitev kandidatov. Kandidati predsednika republike se predstavijo javnosti, še preden o njih dokončno odloča državni zbor. V letošnjem letu so se javne predstavitve nadaljevale, saj se je potrdilo in uveljavilo prepričanje, da krepijo preglednost postopkov izbora kandidatov in povečujejo zaupanje javnosti v izbiro najodgovornejših nosilcev javnih funkcij. Javnost ima tako priložnost še pred izvolitvijo pobliže spoznati kandidate za najpomembnejše funkcije v državi, kandidatom pa je na ta način omogočeno, da se javnosti neposredno predstavijo ter odgovorijo na morebitna vprašanja. 4 SREČANJA S PREDSTAVNIKI INSTITUCIJ Predsednik republike je tudi v tem letu nadaljeval uspešno prakso pogovorov in srečanj s predstavniki državnih institucij, osrednjih interesnih organizacij pa tudi z visokimi funkcionarji na evropski ravni. Slovenija je lahko na vstop v Evropsko unijo in evrsko območje ponosna Na osrednji prireditvi ob 10. obletnici uvedbe evra v Republiki Sloveniji, ki je potekala na Banki Slovenije, je predsednik republike v slovesnem nagovoru poudaril, da smo lahko upravičeno ponosni na vstop v Evropsko unijo in evrsko območje. Čeprav je prevzem evra sovpadal s prvimi znaki finančne krize in je bilo pozneje mogoče slišati, da nam bi bilo lažje, če bi imeli lastno valuto. » Banka Slovenije in ministrstvo za finance sta ob prevzemu evra izvrstno opravili nalogi, pomembno vlogo pa je odigrala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je preprečila neupravičene podražitve«. Posebej je izpostavil prepričanje, da danes sicer različen ekonomski položaj držav članic in nasprotni pogledi glede prilagajanja spremenjenim razmeram v svetu močno vplivajo na prihodnost evra, vendar bodo članice Evropske unije zmogle pravočasno najti prave rešitve. Za uspešno delo institucij države pomembna ustrezna raven pravne in politične kulture Predsednik republike se je na povabilo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kot gostitelja srečanja udeležil mednarodne konference najvišjih upravnih institucij v Evropski Uniji. Konferenca je gostila več kot 50 gostov iz 25 držav EU, sodnike vrhovnih in ustavnih sodišč s področja upravnega prava, sodnike Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Predsednik republike je v nagovoru spomnil na nedavna uspešna imenovanja sodnikov ustavnega sodišča in vodstev državnega tožilstva in vrhovnega sodišča, kar neprecenljivega pomena za okrepitev zaupanja 5 ljudi v institucije pravne države. »Lani je Slovenija obeleževala 25. obletnico samostojnosti, letos 25 let njenega diplomatskega priznanja. V tem času je postala demokratična država, odprta in povezana z Evropo in svetom. A čas gospodarske, socialne in moralne krize je razgalil slabosti tranzicije in zamajal zaupanje ljudi v institucije pravne in politične države,« je dejal predsednik republike, ter hkrati opozoril, da smo se v tem času naučili, da sama ustanovitev institucij samostojne države ni dovolj za njen uspešen razvoj - izjemnega pomena sta tudi pravna in politična kultura in zavedanje, da lahko tisti, ki skrbijo za izvrševanje zakonov, to počnejo uspešno le z zaupanjem javnosti. Ohranjati moramo našo skupno zavezanost evropskim vrednotam Na pogovoru s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice , g. Nilsom Muižnieksom, je gost predstavil delovanje Sveta Evrope za človekove pravice in posebej izpostavil eno osrednjih in perečih vprašanj - migracijsko in begunsko problematiko ter varstvo človekovih pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev. V tem kontekstu je posvaril pred prehitrim prenavljanjem mednarodnih konvencij, saj bi v trenutnem ozračju taka posodabljanja lahko pripeljala do zmanjševanja ravni zaščite človekovih pravic. Predsednik Pahor je poudaril, da se danes Evropa sooča z vse preveč pomembnimi izzivi, zato se moramo med seboj razumeti in se podpirati ter tako prispevati k miru in stabilnosti, hkrati pa ohranjati našo skupno zavezanost evropskim vrednotam, kot so solidarnost in spoštovanje človekovih pravic. Skupaj sta ocenila, da se pojavljajo zaskrbljujoči trendi, ki ogrožajo demokracijo, pravno državo in človekove pravice, ter soglašala, da je tembolj potreben konstruktiven in celovit dialog ter zavedanje, da si moramo vsi prizadevati za isti cilj, za boljšo in odgovorno prihodnost. Največ kršitev na področju delovno pravne zakonodaje Ob predstavitvi Letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2016 sta se predsednik republike in varuhinja ga. Vlasta Nussdorfer skupaj s sodelavci