Matjaž Klemenčič: Avstrijsko-Slovenski Odnosi V Času Osamosvajanja Slovenije in Takratna … Razprave in Gradivo, Ljubljana, 2008, Št
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
IZVIRNI znanstveni ČLANEK M aTj a Ž K l emen č i č Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5 15 a v s t r i j s kO - s l O v e n s k i O d n O s i v č a s u O s a m O s va j a n j a s l O v e n i j e i n ta k r a t n a v l O g a Prizadevanja koroških Slovencev za demokratizacijo Slovenije in samostojno kO r O š k i h s l O v e n c e v slovensko državo se lahko ocenjujejo tudi v kontekstu prizadevanj za njihov nadalj- nji obstoj. Skozi zgodovino so koroški Slovenci vse od plebiscita leta 1920, ko so kot manjšina ostali v sosednji Avstriji, zaman pričakovali zaščito s strani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma po letu 1929 Kraljevine Jugoslavije. Zato ausTriaN sloveNe relaTioNs iN The process of dissoluTioN of SFRY wheN sloveNia became iNde- peNdeNT sTaTe aNd The role of cariNThiaN sloveNes so imele avstrijske oblasti v obdobju med obema vojnama skoraj proste roke pri The treatise deals with Austrian-Slovene relations from the spring of 1990 until January 1992. njihovi asimilaciji. In to kljub dejstvu, da je bila Avstrija kot ena izmed poraženk It is based on original, until today undiscovered and un-researched archival and other docu- v prvi svetovni vojni s Saintgermainsko mirovno pogodbo dolžna zagotavljati mentation; especially documents from Karel Smolle’s private archives and minute books of the Austrian Parliament from the beginnings of the 1990s. varstvo manjšinam na svojem ozemlju. Zaradi nasilne asimilacije in celo poskusa Karel Smolle has, already during his first tenure as deputy to the Austrian Parliament (1986– fizičnega uničenja koroških Slovencev med nacizmom je Jugoslavija po drugi sve- 1990), helped Slovene politicians to make connections with the Austrian politicians, especially tovni vojni zahtevala od Avstrije območje avtohtone poselitve koroških Slovencev. after he was appointed to lead the »Office of the Representation of the Republic of Slovenia in Zaradi nasprotovanja mednarodne skupnosti spremembam avstrijskih državnih Austria«. Official visits of members of the Slovene government with their Austrian counterparts improved the image of Slovenia, not only in Austria but also worldwide. The treatise describes meja se je Jugoslavija morala na koncu zadovoljiti le z zagotovili za manjšinsko in great detail the role of the “Office of the Representation of the Republic of Slovenia” during zaščito slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ki naj bi se uresničevala na pod- the war for Slovenia in June and July of 1991, and later during the struggle for the recognition lagi 7. člena Avstrijske državne pogodbe (dalje ADP). Ker so bili koroški Slovenci of Slovenia as an independent state. The second part of the treatise deals with the role of Carin- kljub temu tudi po drugi svetovni vojni izpostavljeni nasilni asimilaciji, so njihovi thian Slovenes and their organizations in the above described period. vodje upravičeno pričakovali, da se bo neodvisna slovenska država bolj “brigala” Keywords: Slovenia, Austria, Carinthian Slovenes, dissolution of Yugoslavia za njihov nadaljnji obstoj, s tem pa tudi izpolnjevanje vseh manjšinskih pravic s strani avstrijske države, kot so zapisane v členu 7 ADP in izvedbenih pravnih aktih. Prispevek obravnava avstrijsko-slovenske odnose v obdobju od pomladi 1990 do januarja 1992. Nastal je na podlagi izvirnih, še povsem neobdelanih arhivskih virov in druge, do zdaj Ob tem je treba omeniti, da je skrb za avtohtone slovenske manjšine v sose- še neobdelane dokumentacije. Gre zlasti za zasebni arhiv Karla Smolleja, takratnega vod- je Predstavništva Republike Slovenije v Avstriji – Biroja Republike Slovenije na Dunaju, in dnjih državah že bila formalno zapisana v ustavah SR Slovenije. Peti člen Ustave zapisnike avstrijskega državnega zbora iz obravnavanega obdobja. Karel Smolle je še kot Republike Slovenije iz leta 1991 je omenjeno skrb za slovenske manjšine še poslanec avstrijskega državnega zbora v obdobju 1986–1990 posredoval pri navezavi stikov natančneje definiral: “Država […] skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine med slovenskimi in avstrijskimi oblastmi. Omenjenemu delu se je posvečal zlasti po tem, ko v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospešuje njihove stike je oblast v Republiki Sloveniji prevzela vlada Lojzeta Peterleta, še zlasti pa po imenovanju za vodjo zgoraj omenjenega predstavništva s strani Vlade RS. Pri tem so stiki na ministrski ravni z domovino …” (Uradni list 1991). utrjevali položaj Slovenije ne le v Avstriji, ampak tudi širše. Podrobno je obravnavana vloga Pričujoči prispevek je plod dela na izvirnih, še povsem neobdelanih arhivskih Biroja v času vojne za Slovenijo in boja za njeno mednarodno priznanje vse do avstrijskega priznanja RS kot neodvisne države. V drugem delu prispevka je obravnavana vloga organiza- virih, do katerih sem imel dostop ob delu na močno razširjeni in predelani verziji cij in posameznih koroških Slovencev v obravnavanem obdobju. knjige o prizadevanjih koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetov- ni vojni, ki bo v nemškem jeziku v začetku leta 2009 izšla pod naslovom Koroški Ključne besede: Slovenija, Avstrija, koroški Slovenci, razpad Jugoslavije Slovenci in druga avstrijska republika. Pri tem gre zlasti za zasebni arhiv Karla Smolleja in zapisnike avstrijskega državnega zbora iz obravnavanega obdobja. UTRJEVANJE SLOVENSKO-AVSTRIJSKEGA SODELOVANJA MED JUGOSLOVANSKO KRIZO IN DEMOKRATIZACIJO SLOVENIJE Od znamenite skupne seje predsedstva CK ZKJ in predsedstva SFRJ pod vod- stvom Josipa Broza – Tita v Karadjordjevu 19. septembra 1978 (Zajednička sjedni- ca … 1978: 1), ko se je Jugoslavija odpovedala obremenjevanju dobrih sosedskih odnosov z Avstrijo z odločnim zagovarjanjem v 7. členu ADP mednarodnoprav- 160 Matjaž Klemenčič: Avstrijsko-slovenski odnosi v času osamosvajanja Slovenije in takratna … Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56–5 161 no zagotovljenih pravic, je breme politične, moralne in tudi finančne podpore Ob tem je treba omeniti, da so se v slovenski politični terminologiji vse do Slovencem v zamejstvu ostalo skoraj izključno v domeni političnega vodstva SR sprejetja nove ustave Republike Slovenije decembra 1991 ohranili v formalni Slovenije (Stergar 1998: 43–50). Zato je imela slovenska politika pomembno vlogo uporabi izrazi iz časov socializma. Tako se je vlada Republike Slovenije še naprej pri oblikovanju jugoslovanske politike do Avstrije. Pri tem sta tako slovenska kot imenovala Izvršni svet, ministrstva so bila republiški sekretariati (oziroma komite- tudi jugoslovanska politika veliko pozornost namenjali urejanju tistih odprtih ji), ministri pa so bili republiški sekretarji. Zaradi lažjega razumevanja nazivov so vprašanj, ki naj bi prispevala k ustvarjanju prijateljskega vzdušja ob meji (Murko v nadaljnjem besedilu uporabljeni izrazi vlada, ministrstvo, minister … 2004: 8). Na drugi strani je reforma jugoslovanskega ustavnega sistema iz leta 1974, Nova Vlada Republike Slovenije, ki je že v predvolilnem času za svoj glavni s katero so se povečale pristojnosti tedanjih jugoslovanskih republik in pokrajin, cilj razglasila zavzemanje za samoodločbo Slovencev in preobrazbo Jugoslavije v Sloveniji omogočila nekatere neposredne stike in povezave z Avstrijo, predvsem s konfederacijo samostojnih in suverenih držav, je predvolilne obljube začela takoj sosednjima zveznima deželama, Koroško in Štajersko (Jesih 2007: 70). uresničevati. Že 4. junija 1990 se je njena delegacija v Tinjah (Tainach) s predstav- Stiki med Slovenijo in Avstrijo so se začeli povečevati zlasti v času demokratiza- niki koroških Slovencev pogovarjala o možnostih boljšega gospodarskega sode- cije Slovenije. Tako je Karel Smolle že kmalu po izvolitvi za poslanca avstrijskega lovanja med Avstrijo in Slovenijo. Ker je bilo sodelovanje preko zveznih oziroma državnega zbora začel vzpostavljati stike z najvidnejšimi predstavniki družbenega jugoslovanskih predstavništev tedaj že skoraj povsem onemogočeno, so sode- in političnega življenja v Sloveniji. V začetku februarja 1987 je obiskal ljubljanske- lujoči sklenili, da mora slovenska vlada v vseh sosednjih deželah uvesti začasne ga nadškofa Alojzija Šuštarja, pozneje pa se je srečeval tako s predstavniki opozi- vzporedne strukture. Tako naj bi slovenska vlada v Avstriji ustanovila samostojno cije kot tudi predstavniki aktualne oblasti. Konec januarja 1989 je ob obisku pri gospodarsko predstavništvo, ki bi bilo odgovorno za zanesljivo informiranje tedanjem predsedniku predsedstva SR Slovenije Janezu Stanovniku zahteval večje ter posredovanje ustrezne pomoči, ki jih je Avstrija tedaj nudila razvijajočim se vključevanje interesov koroških Slovencev v pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo demokracijam v komunističnih državah (ZAKS 4). Smolle je pozneje pri slovenski ter ustanovitev avstrijsko-jugoslovanske delovne skupine o uresničevanju člena vladi poskušal doseči čimprejšnjo ustanovitev takšnega gospodarskega predstav- 7 ADP (Vouk 1991: 25). Sestajal se je tudi z nekaterimi političnimi predstavniki ništva, predlagal pa je, naj bi te naloge zaupali slovenskemu podjetju “Korotan” iz Jugoslavije, s katerimi se je v glavnem pogovarjal o položaju manjšin v Avstriji, Celovca (Klagenfurt) (ZAKS 5), katerega direktor Filip Warasch je bil predviden in pomagal organizirati srečanja predstavnikov slovenske in hrvaške opozicije za vodjo predstavništva. Čeprav so pri “Korotanu” celo izračunali, da naj bi izdatki pa tudi predstavnikov tedanje aktualne slovenske oblasti s poslanci avstrijskega za delovanje predstavništva od avgusta do konca decembra 1990 znašali okrog