Rebalans 2005)

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Rebalans 2005) NA�RT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2005-2007 (Rebalans 2005) v tiso� SIT PPP/GPR/PPR/Projekt Vrednost Za�etek Konec Rebalans 2005 Plan 2006 Plan 2007 Plan po 2007 Skupaj obdobje (od projekta** financiranja financiranja ---------------------------------viri ----------------------------------- 2005 do zaklju�ka) 01 POLITI�NI SISTEM 1.481.853 492.781 341.000 0 2.315.634 0101 Politi�ni sistem 1.481.853 492.781 341.000 0 2.315.634 01011101 Dejavnost Urada predsednika Republike Slovenije 98.686 160.481 63.000 0 322.167 1111-01-0001 Prenova dela kleti, pridobitev prostorov za arhiv 85.639 16.07.1999 31.12.2007 0 85.639 0 0 85.639 1111-01-0002 Posodobitev opreme in invest. vzdrževanjeUPRS 308.240 16.12.1999 30.01.2008 53.424 33.702 63.000 0 150.126 1111-04-0001 Trajne investicije 86.402 19.07.2003 30.01.2007 45.261 41.141 0 0 86.402 01011102 Dejavnost bivšega predsednika Republike Slovenije 750 6.500 7.000 0 14.250 1111-03-0001 Pisarna bivšega predsednika RS 22.386 01.03.2003 30.12.2008 750 6.500 7.000 0 14.250 01011201 Dejavnost državnega zbora 704.497 226.000 271.000 0 1.201.497 1211-02-0002 Razvoj audio in video sistema 89.094 01.01.2002 30.12.2008 11.856 30.000 30.000 0 71.856 1211-02-0003 Razvoj informacijskega sistema 668.373 01.01.2002 30.12.2008 202.540 115.000 120.000 0 437.540 1211-02-0004 Razvoj tiskarne 127.494 01.01.2002 30.12.2008 27.664 30.000 30.000 0 87.664 1211-02-0006 Obnova dotrajane opreme 66.596 01.01.2001 31.12.2006 26.676 0 0 0 26.676 1211-02-0007 Adaptacija �etrtega nadstropja 182.780 01.01.2003 31.12.2006 182.780 0 0 0 182.780 1211-02-0008 Prenova elektro inštalacij 183.722 01.01.2001 30.12.2008 39.322 17.000 56.000 0 112.322 1211-02-0009 Nakup licenc 65.872 02.12.2000 30.01.2008 16.302 14.000 15.000 0 45.302 1211-02-0010 Nakup pisar. in stan. opreme 79.559 01.01.2002 31.12.2006 29.640 0 0 0 29.640 1211-02-0011 Nakup prevoznih sredstev 103.294 01.01.2002 30.12.2008 19.813 20.000 20.000 0 59.813 1211-02-0012 Ve�ja vzdrževalna dela 275.842 01.01.2002 31.12.2006 98.998 0 0 0 98.998 1211-02-0013 Ostale investicije 118.330 01.01.2002 31.12.2006 48.906 0 0 0 48.906 01011202 Izvedba in nadzor volitev in referendumov 200 200 0 0 400 1213-02-0001 Investicije in investicijsko vzdrževanje 7.919 11.12.2000 31.12.2006 200 200 0 0 400 01011203 Varovanje �lovekovih pravic in temeljnih svoboš�in 8.343 13.250 0 0 21.593 1214-02-0001 Program nadgrajevanj in posodobitev informacijskega sistema 29.163 01.01.2003 31.12.2007 3.798 10.000 0 0 13.798 1214-02-0002 Program redne menjave avtomobilskega parka 5.365 01.01.2003 31.12.2007 2.865 2.500 0 0 5.365 1214-04-0001 Investicijsko vzdrževanje in obnove 4.430 01.01.2004 31.12.2007 1.680 750 0 0 2.430 01011204 Dejavnost državnega sveta 17.784 0 0 0 17.784 1212-03-0001 Obnova opreme in posodobitev voznega parka 41.759 20.11.2002 30.01.2006 17.784 0 0 0 17.784 01011205 Dostop do informacij javnega zna�aja 7.495 0 0 0 7.495 1215-04-0001 male investicije 14.775 01.09.2003 31.12.2006 7.495 0 0 0 7.495 01011301 Ustavno sodiš�e in njegovo delovanje 46.894 86.350 0 0 133.244 1311-01-0002 Zamenjava opreme 265.966 02.12.2000 30.01.2007 46.894 66.850 0 0 113.744 Stran 1 od 136 v tiso� SIT PPP/GPR/PPR/Projekt Vrednost Za�etek Konec Rebalans 2005 Plan 2006 Plan 2007 Plan po 2007 Skupaj obdobje (od projekta** financiranja financiranja ---------------------------------viri ----------------------------------- 2005 do zaklju�ka) 1311-04-0001 Inv. vzdrž. stavbe Beethovnove 10 19.500 01.01.2004 31.12.2007 0 19.500 0 0 19.500 01011401 Dejavnost urada predsednika vlade 50.419 0 0 0 50.419 1411-01-0001 Investicije 311.069 02.12.1999 31.12.2005 50.419 0 0 0 50.419 01011501 Spremljanje položaja žensk in uresni�evanje njihovih pravic 15.908 0 0 0 15.908 1515-04-0001 Nadgradnja ra�unalniške opreme 988 01.01.2004 31.12.2006 988 0 0 0 988 1515-05-0001 Na�elo enakega obravnavanja 4.888 26.10.2004 31.12.2005 4.888 0 0 0 4.888 1515-05-0002 Moški in starševstvo 10.032 01.11.2004 31.12.2006 10.032 0 0 0 10.032 01011502 Dejavnost generalnega sekretariata vlade 530.878 0 0 0 530.878 1511-01-0001 Investicije 2.287.437 01.01.2001 31.12.2005 530.878 0 0 0 530.878 SKUPAJ VIRI PROJEKTA 811.255 0 0 0 811.255 04031509 Izvedba protokolarnih dogodkov 280.377 0 0 0 280.377 01011502 Dejavnost generalnega sekretariata vlade 530.878 0 0 0 530.878 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 4.252.506 2.513.274 2.563.597 11.066.909 20.396.285 0201 Makro-ekonomsko planiranje, spremljanje in nadzor 39.754 0 0 0 39.754 02011501 Analiza in napovedovanje gospodarskih in razvojnih gibanj 36.254 0 0 0 36.254 1532-02-0001 Informacijsko središ�e 11.129 18.06.2002 30.01.2006 12.800 0 0 0 12.800 SKUPAJ VIRI PROJEKTA 16.300 0 0 0 16.300 02011502 Podlage ekonomske in razvojne politike 3.500 0 0 0 3.500 02011501 Analiza in napovedovanje gospodarskih in razvojnih gibanj 12.800 0 0 0 12.800 1532-04-0001 Investicije in investicijsko vzdrževanje 12.271 20.08.2003 31.12.2005 12.271 0 0 0 12.271 1532-04-0002 Evropska sredstva - tuje donacije 18.214 02.12.2003 30.01.2006 11.183 0 0 0 11.183 02011502 Podlage ekonomske in razvojne politike 3.500 0 0 0 3.500 1532-02-0001* Informacijsko središ�e 11.129 18.06.2002 30.01.2006 3.500 0 0 0 3.500 0202 Urejanje na podro�ju fiskalne politike 1.014.320 798.462 819.160 126.000 2.757.941 02021301 Javna naro�ila in nadzor 2.527 0 0 0 2.527 1314-04-0001 Nakup opreme in manjše investicije 2.527 02.12.2004 30.01.2006 2.527 0 0 0 2.527 02021601 Urejanje na podro�ju fiskalne politike 885.077 773.453 819.160 126.000 2.603.689 1611-01-0003 Priprava in izvrševanje državnega prora�una 543.718 01.09.1996 30.01.2006 58.000 0 0 0 58.000 1611-02-0005 Informatizacija UJP 420.045 02.08.2002 30.01.2008 99.500 122.435 153.538 0 375.473 1611-04-0004 Vzpostavitev pla�ilnega organa 119.906 01.02.2003 30.06.2006 17.400 0 0 0 17.400 1611-04-0007 Sodelovanje v programu Fiscalis 81.930 01.01.2003 30.12.2008 34.380 13.946 13.946 0 62.271 1611-04-0008 Posodobitev opreme na MF 227.588 01.12.2003 31.12.2008 40.960 47.000 51.000 36.000 174.960 1611-04-0009 Vzdrževanje in obnova prostorov MF 477.376 01.01.2004 31.12.2008 205.297 68.000 68.000 90.000 431.297 1611-04-0013 Strateški razvoj IS MF 31.500 01.11.2003 30.01.2008 9.000 11.500 11.000 0 31.500 1611-04-0014 Informatizacija sektorjev MF 1.463.339 01.11.2003 30.01.2008 329.500 457.438 465.000 0 1.251.938 1611-04-0015 Posodabljanje poslovanja z uvajanjem IP 73.563 01.11.2003 30.01.2008 20.000 25.000 27.000 0 72.000 1611-04-0019 Dograditev IS v UPPD 33.090 01.11.2003 30.01.2008 2.964 23.126 7.000 0 33.090 Stran 2 od 136 v tiso� SIT PPP/GPR/PPR/Projekt Vrednost Za�etek Konec Rebalans 2005 Plan 2006 Plan 2007 Plan po 2007 Skupaj obdobje (od projekta** financiranja financiranja ---------------------------------viri ----------------------------------- 2005 do zaklju�ka) 1611-04-0020 Dograditev IS v UNPIS 48.720 01.11.2003 30.01.2008 21.036 5.008 22.676 0 48.720 1611-04-0023 Javna naro�ila - SNP 2003 94.153 29.04.2004 30.11.2006 47.040 0 0 0 47.040 02021602 Fiskalni sistem 126.716 25.009 0 0 151.725 1611-02-0006 Investicije EZS in GKZ 113.870 01.09.2002 31.12.2005 102.050 0 0 0 102.050 1618-02-0001 Manjše investicije na UJP 144.998 06.08.2002 30.01.2007 23.016 25.009 0 0 48.025 2512-04-0001* Informacijska tehnologija 215.086 20.08.2003 31.12.2005 1.650 0 0 0 1.650 0203 Fiskalni nadzor 224.800 180.600 186.900 206.557 798.857 02031301 Dejavnost Ra�unskega sodiš�a 222.010 180.600 186.900 206.557 796.066 1312-04-0001 Nakup poslovnih prostorov 913.969 06.12.2003 30.01.2010 171.912 180.600 186.900 206.557 745.969 1312-04-0002 Zamenjava opreme 10.374 04.12.2004 30.01.2006 10.374 0 0 0 10.374 1312-04-0003 Nakup ra�unalniške opreme 39.224 04.12.2004 30.01.2006 39.224 0 0 0 39.224 1312-04-0004 Nakup prevoznih sredstev 1.800 04.12.2003 30.01.2006 500 0 0 0 500 02031601 Dejavnost prora�unskega nadzora 2.790 0 0 0 2.790 1619-04-0001 Manjše investicije in vzdrževanje na UNP 9.262 01.01.2004 31.12.2006 2.790 0 0 0 2.790 0204 Dav�na in carinska administracija 2.973.632 1.534.212 1.557.537 10.734.352 16.799.733 02041601 Dav�na administracija 2.372.958 1.306.561 1.324.020 8.795.035 13.798.575 1611-02-0002 Nakup ra�unalniške in programske opreme za projekt E 40.965 05.09.2002 31.12.2005 2.400 0 0 0 2.400 1611-04-0022 Množi�no vrednotenje nepremi�nin 113.536 24.05.2004 31.12.2005 65.000 0 0 0 65.000 1612-02-4600 Informatizacija DURS - VIES 132.668 02.12.2001 30.01.2006 9.880 0 0 0 9.880 1612-02-4601 Obnova voznega parka DURS 308.321 02.12.2000 30.01.2008 0 66.000 69.000 0 135.000 1612-02-4606 Investicijsko vzdrževanje - obnove objektov 411.660 02.12.2000 30.01.2008 39.610 34.835 35.633 0 110.078 1612-02-4607 Informatizacija DURS - register dav�nih zavezancev 62.298 02.12.2002 30.01.2006 36.556 0 0 0 36.556 1612-02-4608 Informatizacija DURS - elektronsko dav�no poslovanje 442.558 02.12.2001 30.01.2008 61.256 46.600 48.200 0 156.056 1612-02-4610 Informatizacija DURS - sistem za druge davke - IDIS 981.478 02.12.2002 30.01.2007 454.480 4.323 0 0 458.803 1612-02-4611 Informatizacija DURS - podatkovne baze 121.097 02.12.2000 30.01.2008 20.310 25.100 25.100 0 70.510 1612-02-4612 Informatizacija DURS - pisarniško poslovanje DURS 44.538 02.12.2002 30.01.2006 12.844 0 0 0 12.844 1612-02-4613 Informatizacija DURS - obnova ra�unalniške in programske opreme 1.865.497 02.12.2000 30.01.2008 752.856 113.200 117.200 0 983.256 1612-02-4614 Investicije v osnovna sredstva - obnova opreme 503.248 02.12.2000 30.01.2008 51.879 56.839 59.423 0 168.141 1612-02-4615 Manjše investicije 114.478 02.12.2001 30.01.2007 20.669 22.736 0 0 43.405 1612-04-0002 Fin.
Recommended publications
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • The Reception of Folk Songs by Children and Young People in Slovenia
    THE RECEPTION OF FOLK SONGS BY CHILDREN AND YOUNG PEOPLE IN SLOVENIA TJAŠA JAKOP The aim of this paper is to ascertain the extent to which folk Namen prispevka je ugotoviti, v kakšni meri je ljudska pesem songs are part of the lives of children and young people, from prisotna v življenju otrok in mladostnikov od osnovne prek primary school through secondary school and on to univer- srednje šole do fakultete. Raziskavo sem opravila s pomočjo sity. The research was carried out with the help of written pisne ankete na terenu in ugotovila, da mladi še vedno surveys. The article concludes that young people are still fairly precej dobro poznajo tovrstno ljudsko blago, pa četudi v well acquainted with this part of folk heritage, although novi preobleki, tj. kot sodobne interpretacije in priredbe their awareness is often due to modern interpretations and slovenskih glasbenikov. arrangements by Slovenian musicians. Ključne besede: ljudska pesem, otroci in mladostniki, Keywords: folk song, children and young people, survey. anketa Folk songs play an important role in the preservation of a nation’s identity. As globalization and European integration take hold, many nations are once again turning to folk songs, folk music, and folk dance in search of their roots. Slovenians are no exception in this regard. As Rajko Muršič says: The rich musical and song tradition of the regions of Slovenia cannot remain merely a dull resource for understanding the life of our ancestors. This is cultural capital bequeathed to us by anonymous musicians and singers – and we squander it at our peril. [Muršič 2004] The latest revival of folk singing and performance in Slovenia has arisen in order to prevent folk song from disappearing into oblivion.
    [Show full text]
  • Modelling Groundwater Recharge
    Groundwater recharge in Slovenia Energie & Umwelt Energie Results of a bilateral German-Slovenian Research project Energy & Environment Energy Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland 339 Groundwater recharge in Slovenia recharge Groundwater Member of the Helmholtz Association Member of the M. Andjelov, Z. Mikulič, B. Tetzlaff, J. Uhan & F. Wendland F. J. Uhan & B. Tetzlaff, Z. Mikulič, M. Andjelov, Energie & Umwelt / Energie & Umwelt / Energy & Environment Energy & Environment Band/ Volume 339 Band/ Volume 339 ISBN 978-3-95806-177-4 ISBN 978-3-95806-177-4 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 Forschungszentrum Jülich GmbH Institute of Bio- and Geosciences Agrosphere (IBG-3) Groundwater recharge in Slovenia Results of a bilateral German-Slovenian Research project Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 Bibliographic information published by the Deutsche Nationalbibliothek. The Deutsche Nationalbibliothek lists this publication in the Deutsche Nationalbibliografie; detailed bibliographic data are available in the Internet at http://dnb.d-nb.de. Publisher and Forschungszentrum Jülich GmbH Distributor: Zentralbibliothek 52425 Jülich Tel: +49 2461 61-5368 Fax: +49 2461 61-6103 Email: [email protected] www.fz-juelich.de/zb Cover Design: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Printer: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Copyright: Forschungszentrum Jülich 2016 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment, Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 The complete volume is freely available on the Internet on the Jülicher Open Access Server (JuSER) at www.fz-juelich.de/zb/openaccess.
    [Show full text]
  • Kolesarske Poti Vinsko-Turistična Cesta
    TURISTIČNA DESTINACIJA Tematske poti Kolesarske poti Vinsko-turistična cesta V objemu pravljične pokrajine, mističnih prizorov, prijaznih ljudi, odlične hrane in pijače, boste na avtentični lokaciji dogodkov UČNE EKOLOŠKE POTI PO KRAJINSKEM PARKU RAČKI RIBNIKI - POŽEG 1 JANTARNA KOLESARSKA POT (EUROVELO) PODPOHORSKA VINSKO TURISTIČNA CESTA (VTC 17) iz prvega slovenskega romana, nastalega izpod peresa Josipa Jurčiča, GRAJSKA POT – najkrajša urejena pot v krajinskem parku, ki je prehodna tudi s kolesom. Pot se prične pri gradu Jantarna kolesarska pot je ena od predvidenih evropskih poti, ki bo povezala obalo Baltiškega morja z Jadranskim. Na Na Podpohorski vinsko turistični cesti VTC 17, ki poteka od vinogradniških leg Ruš pa vse do Slovenskih Konjic, se je mogoče 1 Rače in je dolga 4800 m. Zanimivosti ob poti: grad Rače, gnezdo bele štorklje, travniki z mejicami, in ptice (npr. srakop - slovenska tla se iz Avstrije priključi na mejnem prehodu Šentilj in vodi skozi Pesniško dolino, Maribor, Hoče ter se nato naužiti raznolikosti in izjemnosti lepot slovenskega podeželja, tam pa najdemo tudi avtohtono kulinariko in vinske ceste. pozabili na stresni vsakdan ter uživali v miru in sproščenosti. RAČE - FRAM er), ribniki z vodnimi rastlinami in živalmi, ki živijo ob njih. pri gramoznici Rače vključi v občino Rače - Fram. Nadalje trasa vodi skozi enega najlepših odsekov poti in sicer skozi Krajinski Trasa Podpohorske vinsko turistične ceste vodi po pobočjih Morja, Kopivnika in Frama, navezuje pa se tudi na naselje Planica park Rački ribniki ter ob akumulaciji Požeg in se nato zaključi v občini Slovenska Bistrica. Vodne površine v parku ter tišina nad Framom. Slednja sicer nima vinogradniških leg, je pa znana po bogati turistični ponudbi na kmetijah.
    [Show full text]
  • Inštitut Za Vode Republike Slovenije
    Poročilo o delu INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: I. SKUPINA EU POLITIKA DO VODA PROJEKT: I/1/2 RAZVOJ PROCESA NAČRTOVANJA – PODPORNE VSEBINE NALOGA: I/1/2/2 Dopolnitev in novelacija seznama (IzVRS) morfoloških obremenitev Pripravila: Petra Repnik, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. Ljubljana, december 2007 Program: PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 Številka in naslov I. SKUPINA EU POLITIKA DO VODA programskega sklopa I/1/2 RAZVOJ PROCESA NAČRTOVANJA – in projekta: PODPORNE VSEBINE Naloga: Naloga I/1/2/2 Dopolnitev in novelacija seznama (IzVRS) morfoloških obremenitev Naročnik: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Izdelovalec: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE Strokovna ekipa: Petra Repnik, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. dr. Aleš Bizjak, univ.dipl.inž.kraj.arh. Odgovorni nosilec: Petra Repnik, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. Direktor IzVRS: Mitja Starec, univ. dipl. inž. grad. Kraj, datum: Ljubljana, december 2007 Repnik P. Poročilo o nalogi I/1/2/2. Ljubljana, IzVRS, Sektor za celinske vode, 2007 1 KAZALO VSEBINE 1 KAZALO VSEBINE .....................................................................................1 2 UVOD ......................................................................................................2 3 PREVOD METODE GEWÄSSERSTRUTURGÜTEBEWERTUNG ZA OCENJEVANJE HIDROMOROFOLOŠKEGA STANJA REČNIH KORIDORJEV ...................................5 4 OPIS HIDROMORFOLOŠKIH REFERENČNIH ODSEKOV..............................
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]
  • Radisson Blu Vital & Sport Resort Kidričevo Slovenia
    Radisson Blu Vital & Sport Resort Kidričevo Slovenia Concept Study Table of Content 11 Preamble 40 Tour Operators 11 Project 40 Conference Organizer 11 Service to the developer 40 Public Relations 41 Social Media 14 Product and Executive Summary 41 Hotel review sites 41 Other Activities 16 The Slovenian economy 16 Economy Overview 42 Economic Projections/Forecast 17 The Slovenian Hotel and Tourism Market 43 Business Mix 43 Target Groups 19 Kidričevo and the Ptuj region 44 Projected Average Occupancy and Room Rate 19 Location summary 44 Gross Rack Rates, 1. Year of Operation 25 Hotel supply and economics 45 Classifications for the projection 46 Undistributed Operating Expenses & 29 Product definition Fixed Charges 29 Product definition Hotel 47 Salaries/Wages, Labor cost 34 Summary of the proposed capacities 34 Positioning of the Hotel 48 Conclusion Conducted for: Talum d.d. 37 RIMC Sales and Marketing Activities 50 Appendix 1: Tovarniška cesta 10 37 Local Sales Wirtschaftlichkeitsberechnung SI-2325 Kidričevo und -vorausschau 37 National Sales für das Radisson Blu Vital & Sport Občina Kidričevo 38 International Sales / Resort Kidričevo Ulica Borisa Kraigherja 25 Integration of a Marketing-Corporation SI-2325 Kidričevo 83 Program of Space and Area Use 38 Website Concept Radix d.o.o. 4* Superior Vital&Sport Hotel and Lovrenc na Dr. polju 37b 38 GDS system Apartments / Lodges SI-2324 Lovrenc na Dravskem polju 39 E-Commerce Conducted by: RIMC Int. Hotel Resort Management and Consulting GmbH 39 E-Marketplaces and Neuer Wall 75 Online Reservation
    [Show full text]
  • Naslovnica Ss
    ISSN 1855-4733 REPUBLIC OF SLOVENIA MINISTRY OF THE ECONOMY Kotnikova 5, 1000 LJUBLJANA BULLETIN MINERAL RESOURCES in Slovenia 2009 CONTENTS · FOREWORD · INTRODUCTION · MINING WITHIN MINISTRY OF THE ECONOMY IN 2009 · STATE OF AFFAIRS IN THE FIELD OF MINERAL RESOURCES IN SLOVENIA IN 2009 · OVERVIEW OF DATA ON PRODUCTION, RESERVES AND RESOURCES OF NONMETALS · SUSTAINABLE AGGREGATES RESOURCE MANAGEMENT - SARMa GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA Dimičeva ulica 14, Ljubljana HH a c i n č u K U R E P U B L I C O F S L O V E N I A N R E P U B L I C O F S L O V E N I A N M u G MM EE TTAA LL OO RR EE DD EE PP OO SS II TT SS MM AA PP ra A MURSKA R Remšnik (Pb, Zn, Cu, Ag) L e SOBOTA da va AA ^ Y II MARIBOR RR Mura – Vučja vas (Au) Drava - Fala (Au) TT P ^ e sn S i S c Kopa (Fe) a U Ščavnic A U K ^ a Mežica - Mučevo (Zn, Pb) Mežica - Kotlje (Pb, Zn) Mežica - Topla (Zn, Pb) Savske jame (Fe) KMežica -K Graben (Pb, Zn) Mislin Mežica - Peca (Pb, Zn, Mo) ja S ava $ D K Mežica - centralno rudišče (Pb, Zn, Mo) Mež olin JESENICE ^ a Šancetova ruda (Zn, Pb, Ba) ka ^ Korošica (Zn, Pb) ^ PTUJ Belščica (Fe) PTUJ K KPodljubelj (Hg) Begunjščica I (Mn) Dr R av a K Puharje - Šoštanj (Zn, Pb) a d ov ^ Stegovnik (Zn, Cu, Pb, Hg) na ^ Lepa njiva (Sb) Felicijan (Fe) D Drava – Sv.
    [Show full text]
  • WATERS Mauro Hrvatin
    WATERS Mauro Hrvatin Slovenia is a country characterized by an abundance of water in a great variety of forms. We usu- ally distinguish between surface and subterranean land waters and the sea. Surface land waters include the river network, lakes, marshes, moors, snowfields, and glaciers while subterranean land waters include groundwater, karst, thermal, and mineral waters. The river network consists of a multitude of rivers, streams, and brooks totaling almost 27,000 kilo- meters. The average density of the watercourses in Slovenia is 1.33 kilometers per square kilometer, among the highest density found in Europe. Surface watercourses are not equally distributed because about 40% of Slovenia is karst and therefore almost without surface watercourses. In this regard, some Slovene karst plateaus stand out especially. In contrast to the karst regions, elsewhere the river network is very branched and in places the density of watercourses exceeds three kilometers per square kilometer. The divide between the Black Sea and the Adriatic Sea runs across Slovenia. Rivers from four fifths of Slovene territory flow several hundred kilometers to the Black Sea and from less than one fifth to the Adriatic Sea. The Black Sea river system comprises the watersheds of the Mura, Drava, Sava, and Kolpa rivers, while the Adriatic river system includes the watersheds of the So~a and Reka rivers and of the small rivers that flow directly to the sea. Short watercourses are characteristics of Slovenia's water network, and only forty-six rivers are more than twenty-five kilometers long. The longest river is the Sava, which runs 221 kilometers on Slovene territory, followed by the Drava with 142 kilometers and the Kolpa with 118 kilometers.
    [Show full text]
  • Acrocephalus
    letnik 35 številka 160/161 strani 1-108 Vsebina / Contents 2014 volume 35 number 160/161 pages 1-108 2014 Acrocephalus Uvodnik / Editorial 1 Nove poti za slovensko obročkanje (J. Hanžel) 85 New records of the Gannet Morus bassanus in New paths for Slovenian bird ringing (J. Hanžel) Slovenia (T. Genov, A. Malek) DOPPS Novi podatki o strmoglavcih Morus bassanus v Sloveniji Originalni članki / Original articles (T. Genov, A. Malek) 5 Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje 91 Iz ornitološke beležnice / From the ornithological (SV Slovenija) (K. Logar, L. Božič) notebook Yearly dynamics of waterbirds’ occurrence on the Slovenija / Slovenia: Cygnus cygnus, Anser anser, Aythya Drava River between Lake Maribor and Melje Dam fuligula × A. ferina & A. fuligula × A. nyroca, Melanitta (NE Slovenia) (K. Logar, L. Božič) nigra, Tetrastes bonasia, Threskiornis aethiopicus, Podiceps auritus, Buteo lagopus, Glareola pratincola, Merops apiaster, 25 Obročkovalna dejavnost in pregled najdb Pica pica, Cecropis daurica, Ficedula parva & Dendrocopos obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013 leucotos, Motacilla flava superciliaris, Emberiza (A. Vrezec, D. Fekonja, D. Šere) melanocephala An overview of bird ringing in Slovenia in 2013 Hrvaška / Croatia: Bubulcus ibis, Haliaeetus albicilla, (A. Vrezec, D. Fekonja, D. Šere) Falco tinnunculus & Circus aeruginosus Bolgarija / Bulgaria: Phalacrocorax aristotelis, Kratki prispevki / Short communications Chroicocephalus genei, Rissa tridactyla, Apus apus 59 Redke vrste ptic v sloveniji v letu 2013 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 105 Najave in obvestila / Announcements (J. Hanžel) Rare birds in Slovenia in 2013 – Slovenian Rarities Committee's Report (J. Hanžel) 73 Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 v Sloveniji (L.
    [Show full text]
  • ICOM GLASS 7 Web Compressed
    Reviews on Nº 7 2019 ICOM Glass Lectures: ICOM Glass Annual Meeting GLASS in Sars-Poteries (France) 2017 Edit ICOM international committee GLASS for museums and collections of glass ICOM INTERNATIONAL COMMITTEE FOR MUSEUMS AND COLLECTIONS OF GLASS http://network.icom.museum/glass Editorial and Board Members Reino Liefkes. Chair Teresa Medici. Secretary Sven Hauschke. Treasurer Katarina Benova Elvira Schuartz Paloma Pastor María Luisa Martínez English text correction Amy McHugh Coordinator of this journal Paloma Pastor Cover illustration Harvey K. Líttleton, Sculpture, 1968. © Paul Louis Back cover Illustration Les mascottes. © Musée Lalique Layout Cyan, Proyectos Editoriales, S.A. © 2019 ICOM Glass and authors ISSN: 2227-1317 Journal sponsored by ICOM. International Council of Museums No part of this magazine may be used or reproduced without the written permission of the publisher. ICOM Glass can not accept any responsibility for errors or inaccuracies in the information. Vase en verre soufflé, avec projection d’émaux, inv. 2017.2.3. Don Barlach Heuer. © Musée du verre, Conches / Paul Louis. SUMMARY 4 Lectures 4 Le Stanze del Vetro 12 Glass, why not? 16 Momignies, Beauwelz, Macquenoise: du verre au rêve 24 Glass in the Celje Region from the 18th Century to the Present 33 Georges Despret (1862-1952), l’aventure artistique d’un industriel verrier 39 The history and highlights of the glass collection in the State Pushkin Museum of Fine Arts, Moscow, Russian Federation 47 Le Musée du Verre de Charleroi: une histoire, un musée, une collection 56 The Conches Glass Museum: its creation, collections and future 63 Le musée Lalique 70 Museum/Center of Glass art, Carmaux, South of France 74 80 Interview Vice VERsa, News 80 Congresses & Exhibitions Sally Fawkes 81 Book review 82 News 84 86 Memories Members Converging Connections.
    [Show full text]
  • Ocena Kemijskega Stanja Vodotokov V Letu 2019
    Ocena kemijskega stanja vodotokov za leto 2019 Kemijsko stanje vodotokov se ugotavlja na podlagi izmerjenih vrednosti parametrov kemijskega stanja. Spremljanje in določanje kemijskega stanja poteka v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16) in Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11, 73/16) na vodnih telesih določenih s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06 in 32/11). V tabeli so podane ocene kemijskega stanja vodotokov v letu 2019. Ocena kemijskega stanja je podana na podlagi izvedenih analiz, brez morebitnih kemijskega ekstrapolacij na preostala vodna telesa vodotokov, kjer monitoring ni potekal. Tabela: Ocena kemijskega stanja vodotokov za prednostne in prednostne nevarne snovi v letu 2019 Vzrok za Vzrok za Povprečna Največja Povprečna Kemijsko slabo NDK- Število Kemijsko slabo Število Šifra letna LP-OSK izmerjena letna OSK Ime vodnega telesa Vodotok Merilno mesto stanje kemijsko OSK meritev stanje kemijsko meritev VTPV koncentracija voda koncentracija koncentracija organizmi voda 2019 stanje voda voda biota 2019 stanje biota voda voda biota voda biota SI43VT10 VT Mura Ceršak – Petanjci MURA Ceršak dobro - SI43VT10 VT Mura Ceršak – Petanjci MURA Gornja Radgona dobro - VT Kučnica Mura Petanjci SI43VT30 MURA Mota dobro - – Gibina VT Ščavnica povirje – SI434VT51 zadrževalnik Gajševsko ŠČAVNICA Spodnji Ivanjci dobro - jezero VT Ščavnica zadrževalnik SI434VT9 ŠČAVNICA Pristava dobro
    [Show full text]