140 Kilometrov Na Dan Po Obronkih Haloz INTERVJU TEDNA

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

140 Kilometrov Na Dan Po Obronkih Haloz INTERVJU TEDNA PREDAVANJE ČISTILNE KOLOPARK V LUKE KUŠARJA NAPRAVE SLOVENSKI BISTRICI V BISTRIŠKI JE SKORAJ KONČAN KNJIŽNICI Bo Slovenija črpala evropski denar Dodatna možnost Kaj vse se (z)najde ali raje plačevala kazni? za kvalitetno preživljanje na spletu prostega časa 2 4 11 leto XXXI • številka 3 (1425) • cena 1,90 EUR • Slovenska Bistrica, 23. januarja 2020 • poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica 140 kilometrov na dan po obronkih Haloz INTERVJU TEDNA Aleš Hren, direktor občinske uprave v Oplotnici: »Nisem človek zamer in jih tudi ne maram« 3 OBRAZ TEDNA Igor Gajšek, mizar iz Poljčan 108 let mizarske tradicije (Foto: Karolina Jarc) Jarc) (Foto: Karolina oglas_stajerski_84 x 20 NAJVEC www.stajerskival.si LOKALNI H NOVIC www.impol.si Alojz Topolčnik www. .si iz Kovače vasi V hribih je našel notranji mir 2 • 23. januar 2020 MED NAMI www.tednikpanorama.si Predavanje Luke Kušarja UVODNIK Zima, zima Kaj vse se (z)najde na spletu bela… Kje so časi, ko je ta otro- Se vam zdi, da se na vašem računalniškem zaslonu vrti preveč reklam? Se bojite, da ška izštevanka nakazovala bo vaša mrcina zbolela in ga bodo napadli virusi? Morda so vam že grozili, da bodo letni čas, poln norčij, iger na razkrili vaše »gole fotografije«? So vas nadlegovali na Facebooku? Na računalniku, snegu in vsega, kar sodi v po- telefonu, tablici… beljeno pokrajino v zimskem spanju. Spanje! Tudi spanje in Če vas zanima karkoli v izobraževalnih ustano- dobronamerno ali zlona- počitek sta pomembna. Tako od tega, je bila sredi januar- vah, postregel s številnimi merno nastavi. za naravo, ljudi, za vsa živa ja Knjižnica Josipa Vošnjaka koristnimi informacijami. Arnes, od koder priha- bitja. Danes pa je vse drugače. v Slovenski Bistrici prava Ob običajnih nasvetih, da ja Luka Kušar, je s svojimi Ni več snega, ni več mrzlih dni izbira za preživetje dobre je seveda treba računalniški storitvami, obveščanjem in noči, tudi počitka ni več. Za nikogar. Tako kot si narava ne urice časa in seznanitev s sistem redno posodabljati in objavami pravi vir dob- more vzeti zasluženega počit- trenutno najpogostejšimi in poskrbeti za protivirusni rih in pametnih informacij. ka in se pripraviti na novo ak- nevarnostmi na internetu. program, kjer je dovolj do- SAFE.SI je projekt, kjer na tivno obdobje, se tudi ljudje ne V organizaciji knjižnice je ber tudi brezplačni, je kajpak portalu o varni rabi interneta umirimo, ne vzamemo si časa Luka Kušar iz Arnesa, kjer pomembno, da ob uporabi obveščajo in svetujejo tako zase, za nujno potreben poči- so vselej pripravljeni pri- spleta ostanemo kritični in otrokom, kot tudi staršem in tek telesa in duha. In umiritev duha je še bolj pomembna in skočiti na pomoč s kakšnim ravnamo po zdravi pameti. učiteljem. Varni na interne- Kot smo vajeni, so se predavatelju zahvalili s priložnostnim potrebna. Živimo v adrena- predavanjem, seznanjanjem Kar pomeni, da enostavno tu je Program ozaveščanja o darilom. linskem času, ki nam narekuje in številnimi brezplačni- ne verjamemo vsega, kar informacijski varnosti in je nianComputerEmergencyResponse Team) pa je center za nenehno hitenje med delov- mi spletnimi izobraževanji kdo napiše in ne kliknemo namenjen najširši slovenski posredovanje pri internetnih incidentih. nimi obveznostmi, prostočas- in tudi delavnicami v živo na vsako povezavo, ki jo kdo javnosti. SI-CERT (Slove- nimi aktivnostmi, družabnim Kratek čas, ki so ga obiskovalci preživeli v knjižnici, je bil življenjem… Vsi smo v ne- seveda dobro izkoriščen, nasveti pa so morda marsikomu raz- nehnem gibanju, v naštevanju, jasnili nejasnosti in morda pomagali pri ravnanju v prihod- kaj vse je še na urniku nas in nje. Povezavo do vseh dobrot pa najdemo na www.arnes.si. naših otrok, kombiniramo, Drago Jovič kako uskladiti in opraviti vse v dnevu, ki ima samo 24 ur. Še bolj zastrašujoče pa je dejstvo, da ne dovolimo nikomur, da si oddahne in če se zgodi, da ob- sedimo v miru in nedejavnosti za kratek čas, smo povsem iz sebe. Čutimo in opišemo se, da smo leni, da je z nami nekaj narobe, imamo slabo vest in razmišljamo, kaj se je z nami zgodilo. In vse to je resnično dogajanje skoraj vsakega od nas. Poglejmo vase, zamisli- mo se. Moderna novodobna krilatica kot odgovor za take primere je: Imejmo se radi. Imejmo radi sami sebe. A sploh vemo, kaj pomeni ime- ti rad sebe? Morda si najprej odgovorimo na to vprašanje. Udeleženci so bili seznanjeni tudi z množičnimi spletnimi izobraževanji. Iskreno, iz srca. In dovolimo Nasveti o zaščiti in varni rabi so kar deževali. si, da se tako tudi začutimo. To moje razmišljanje se lahko PANORAMINIH 30 LET: PANORAMA ŠT. 7 - 5. APRIL 1991 nadaljuje tudi , ko boste brali prispevek naše nove sodelav- ke, novinarke Ines Kresnik o novem koloparku v Slovenski Najlepša mladenka občine Slovenska Bistrica Bistrici. Tako je, a poskušajmo se vsega zavedati in morda po- časi kaj spremeniti. Na bolje! Skoraj ni za verjeti, ampak je bilo res. Spomladi leta 1991 se je uredništvo Panorame odločilo izbirati najlepšo mladenko takrat še skupne občine Slovenska Bistrica. V razpisnih pogojih je bila omejena starost med 16 in 24 let, stalno prebivališče na območju občine Slovenska Bistrica ter seveda dovolj poguma. Na razpis se je prijavilo pet kandidatk, miss Slovenske Bistrice pa so, zaradi vojne za Slovenijo, okronali septembra 1991. To je postala takrat 17-letna Simona Bohak iz Slovenske Bistrice. FOTOGALERIJA MILANA STERNADA Koroščeva domačija Z mesecem februarjem bomo na naši spletni strani www.tednikpanorama.si začeli v elektronski obliki objavljati arhivske izvode Panorame. Spremljajte nas in preberite, kaj se je dogajalo in o čem se je pisalo pred leti v naših krajih. www.tednikpanorama.si INTERVJU TEDNA 23. januar 2020 • 3 Aleš Hren, direktor občinske uprave v Oplotnici »Nisem človek zamer in jih tudi ne maram« Aleš Hren iz Malahorne že dobri dve leti vodi občinsko v graščini kot v celotni stav- je precej drugačno od dela v upravo v Oplotnici. Bivši vodja maloprodajnih enot pri bi Občine Oplotnice, Robi Mercatorju, tam je bila moja Mercatorju pravi, da ga veseli delo z ljudmi, svoje de- in Rado skrbita za manjša odgovornost vpeta v trgovi- lovne izkušnje prenaša v domače okolje in jih uporablja vzdrževalna dela, Milojka pa no, tukaj pa v lokalno skup- za športno dvorano Milenij. nost. Dva popolnoma raz- v prid občine Oplotnica in njenih občanov. Trudi se, da Z županom dobro sodelujem, lična svetova. Velik privilegij skupaj s sodelavci in županom Matjažem Orterjem čim predvsem so mi v podporo je zame sedaj to, da je služba bolj kakovostno izvaja zastavljene projekte. njegove dolgoletne izkušnje blizu doma, saj sem v prej- * Leto 2019 je bilo za je bila še posebej neprijetna v in širok pogled.« šnji službi bil precej na poti, vas zelo pestro, v Oplotni- slabih vremenskih razmerah *Ko ste pred dvema le- razdalje so bile velike, mno- ci ste uresničili kar nekaj ter je predstavljala tudi večjo toma prevzeli mesto direk- gokrat tudi na drugi konec pomembnejših naložb. Na oviro za starejše ljudi.« torja občinske uprave, ste Slovenije.« katere dosežke ste posebej *Kateri ostali projekti povedali, da vas veseli delo z *Veliko govorimo o teža- ponosni ? bodo še letos v ospredju v ljudmi. Kako ste zadovoljni vah pri financiranju občin. »Ponosni smo na novi brvi občini Oplotnica? z dosedanjim sodelovanjem Kakšno je vaše stališče gle- čez potok Oplotniščico, ki po- »Ker smo v fazi priprave z občani ? de odnosa države do lokal- vezujeta na eni strani grajsko proračuna za leto 2020, mo- »S sodelovanjem z občani nih skupnosti in kako se ta dvorišče in oplotniško poslo- ramo še počakati, da bo le-ta sem zadovoljen. Radi se obr- odraža v vaši občini ? valnico Kmetijske zadruge sprejet na občinskem svetu nejo na občino, kadarkoli kaj »Moje mnenje je, da dr- Slovenske Konjice, na dobro Občine Oplotnice, tako da potrebujejo, želijo kaj predla- žava absolutno premalo fi- sprejet projekt Prostofer med jih še zaenkrat ne moremo gati, morajo kaj urediti. Želim nancira občine, glede na vse uporabniki, na prenovljeno predstavljati.« si, da bi vedno ohranjali odpr- naloge, ki nam jih zakonsko in dograjeno mrliško vežico *Predstavite nam svojo tost in pristen odnos.« nalaga. To se še posebej opazi v Čadramu ter na v tem letu ekipo. Kdo so vaši sodelavci *Zagotovo pa kdaj pride pri manjših občinah. Posledi- nameščeni novi ograji okoli v občinski upravi in kako so- tudi do slabe volje. Na kak- ca tega je, da ostane manj de- obeh igrišč v Oplotnici.« delujete z županom Matja- šen način rešujete morebitne narja za investicije, za napre- *Pred vami pa so že novi žem Orterjem? težave in probleme ? dek in posledično za boljše izzivi. Ravno v teh dneh ste »Občinska uprava je za- »Kot pri vsakem delu, se- življenje občank in občanov.« namenu predali prenovljeno snovana tako, da se po pod- veda tudi tukaj pride do težav *Kakšna je kakovost živ- Aleš Hren in kdaj do slabe volje, še pose- ljenja v oplotniški občini ? mrliško vežico v Čadramu. ročjih pokrivajo po zakonu Rojen: 9.6.1976 bej takrat, ko izčrpaš vse mož- Kaj vam povedo ljudje, kako Za kakšno pridobitev gre? zaupane nam naloge. Ob Izobrazba: diplomirani ekonomist nosti in variante, da najdeš re- so zadovoljni z bivanjem? »Gre za pridobitev, v ka- vstopu v tajništvo nas najprej Zaposlitev: direktor občinske uprave Občine Oplotnica šitev. Nisem človek zamer in Kaj najbolj pogrešajo ? teri se je uresničila večletna pozdravi Branka, Bojana po- Stan: poročen, žena Lidija, otroci Domen 13 let, Laura 10 jih tudi ne maram. Zagovar- »Menim, da je kakovost želja, da se bo lahko celoten kriva področje okolja in pros- let in Jakob 8 let jam, da je najbolje, da se pre- življenja v naši občini dokaj pogrebni obred izvedel na is- tora, Terezija in Irena skrbita Hobiji: pohodništvo, tek, smučanje, vinogradništvo doči realno stanje in utemelji- dobra.
Recommended publications
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
    [Show full text]
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • Ostalih Pošt
    Delovni čas Zap. št. Pošta ponedeljek - petek sobota 1 2 3 4 ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-17.00 1. 1102 Ljubljana zaprto sreda: 9.00-18.00 ponedeljek, sreda, petek: 9.00-12.00 in 13.00-16.00 2. 1104 Ljubljana zaprto torek, četrtek: 9.00-12.00 in 15.00-18.00 3. 1107 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto 4. 1108 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-17.00 5. 1109 Ljubljana zaprto sreda: 9.00-18.00 6. 1110 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-17.00 7. 1111 Ljubljana zaprto sreda: 9.00-18.00 ponedeljek, sreda, petek: 9.00-12.00 in 13.00-16.00 8. 1112 Ljubljana zaprto torek, četrtek: 9.00-12.00 in 15.00-18.00 ponedeljek, sreda, petek: 9.00-12.00 in 13.00-16.00 9. 1115 Ljubljana zaprto torek, četrtek: 9.00-12.00 in 15.00-18.00 10. 1116 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto 11. 1117 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 8.00-12.00 ponedeljek, sreda, petek: 9.00-12.00 in 13.00-16.00 12. 1118 Ljubljana zaprto torek, četrtek: 9.00-12.00 in 15.00-18.00 13. 1119 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto 14. 1120 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto 15. 1122 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 8.00-12.00 ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-17.00 16.
    [Show full text]
  • Inženirska Geologija Med Željami in Zmožnostmi Pri Na 6Rtovanju Prometnic
    Igor Špacapan Inženirska geologija med željami in zmožnostmi pri na 6rtovanju prometnic Igor ŠPACAPAN Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Ljubljana INŽENIRSKA GEOLOGIJA MED ŽELJAMI IN ZMOŽNOSTMI PRI NA 5RTOVANJU PROMETNIC POVZETEK: 5lanek povzema pregled dejavnosti inženirske geologije v sklopu projektiranja prometnic. Pri tem so obravnavana zgolj dela, ki zadovoljijo zahteve in želje projektanta pri na 6rtovanju avtocest, in to predvsem njihovega odprtega dela. Z ozirom na obseg inženirsko geoloških del, ki so bila v minulem 6asu usmerjena predvsem na potrebe na 6rtovanja prometnic v Severovzhodnem delu Slovenije, je dan poudarek na pregledu projektnih dogajanj, prikazu morfoloških, geoloških in inženirsko geoloških razmer vzdolž avtoceste A1 med Mariborom in Trojanami ter avtoceste A5 med Mariborom in Pincami (meja z Madžarsko). Obravnavani prostor je morfološko izrazito razgiban ter raz 6lenjen in gri 6evnat v širšem prostoru Trojan, v ozkem pasu med Slovenskimi Konjicami in Dramljami ter v zaledju Maribora, nižje in morfološko blažje oblike so prisotne na predelu med Framom in Vranskim ter vzhodno od Maribora do sestopa trase avtoceste v ravnine Prekmurja. Razli 6no oblikovano gri 6evje je razrezano z lokalnimi vodotoki, posamezne strukture so široko prekinjene z dolinami regionalnih rek. Morfologija prostora je v direktni povezavi z geološko zgradbo in stanjem prisotnih kamnin/zemljin. Zelo položne in položne terenske oblike so navadno inženirsko geološko najbolj zahtevne. Splet geološke zgradbe, tektonske prizadetosti in predhodnih posegov v prostor vodi k pretežno zahtevnim inženirsko geološkim razmeram na prakti 6no celotnem potezu navedenih avtocestnih odsekov. Inženirsko geološko neproblemati 6na so le pre 6kanja širokih dolin ve 6jih rek in Prekmurja. Na 6rtovanje in gradnja prometnic v obravnavanem prostoru poteka prakti 6no od leta 1970 dalje, ko so projektirani in inženirsko geološko obravnavani AC odseki med Ho 6ami in Levcem, do današnjih dni, ko še ni zaklju 6eno projektiranje avtoceste Draženci-Gruškovje.
    [Show full text]
  • 13. Redna Seja Občinskega Sveta Dne 29
    O B Č I N A SLOVENSKA BISTRICA O b č i n s k i s v e t 13. redna seja občinskega sveta dne 29. marca 2021 Gradivo za 16. točko dnevnega reda ZADEVA: Odgovori na vprašanja in pobude O B Č I N A SLOVENSKA BISTRICA O b č i n s k a u p r a v a Oddelek za okolje in prostor Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica telefon: h.c. + 386 2 / 843 28 00, 843 28 10 fax: + 386 2 / 81 81 141 e-mail: [email protected] uradna spletna stran: http://www.slovenska-bistrica.si Številka: MP/2021 Datum: 10.03.2021 O B Č I N A SLOVENSKA BISTRICA O b č i n s k i s v e t ZADEVA: Odgovor na vprašanje občinskega svetnika, g. Marka Berdnika izraženo na 12. redni seji občinskega sveta Vprašanje: Marko Berdnik na pobudo stanovalcev Kajuhove ulice sprašuje, kako bo pri izgradnji obvoznice urejen dostop do gradbišča in če bo zaradi tega obremenjena Kajuhova ulica. Zanima ga tudi, ali bodo lahko stanovalci v primeru morebitnih poškodb na nepremičninah zahtevali odškodnino in od koga. Prosi za pisni odgovor. Odgovor: Najprej je potrebno pojasniti, da Občina Slovenska Bistrica ni investitor tega projekta temveč je to Ministrstvo za infrastrukturo RS, katero je tudi izbralo projektanta, izvajalca in gradbeni nadzor. Občina se pri tem projektu pojavlja le kot urejevalec prostora. Po naših informacijah, se bodo na začetku gradnje za vzpostavitev trase (prevoz gradbene mehanizacije, izvedba prepustov, izvedba sarkofaga na plinovodu,…) uporabljale Kajuhova ulica, Vrtnarska ulica, Ulica v Črnec in Ulica v Zafošt, saj druge možnosti ni.
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • The Reception of Folk Songs by Children and Young People in Slovenia
    THE RECEPTION OF FOLK SONGS BY CHILDREN AND YOUNG PEOPLE IN SLOVENIA TJAŠA JAKOP The aim of this paper is to ascertain the extent to which folk Namen prispevka je ugotoviti, v kakšni meri je ljudska pesem songs are part of the lives of children and young people, from prisotna v življenju otrok in mladostnikov od osnovne prek primary school through secondary school and on to univer- srednje šole do fakultete. Raziskavo sem opravila s pomočjo sity. The research was carried out with the help of written pisne ankete na terenu in ugotovila, da mladi še vedno surveys. The article concludes that young people are still fairly precej dobro poznajo tovrstno ljudsko blago, pa četudi v well acquainted with this part of folk heritage, although novi preobleki, tj. kot sodobne interpretacije in priredbe their awareness is often due to modern interpretations and slovenskih glasbenikov. arrangements by Slovenian musicians. Ključne besede: ljudska pesem, otroci in mladostniki, Keywords: folk song, children and young people, survey. anketa Folk songs play an important role in the preservation of a nation’s identity. As globalization and European integration take hold, many nations are once again turning to folk songs, folk music, and folk dance in search of their roots. Slovenians are no exception in this regard. As Rajko Muršič says: The rich musical and song tradition of the regions of Slovenia cannot remain merely a dull resource for understanding the life of our ancestors. This is cultural capital bequeathed to us by anonymous musicians and singers – and we squander it at our peril. [Muršič 2004] The latest revival of folk singing and performance in Slovenia has arisen in order to prevent folk song from disappearing into oblivion.
    [Show full text]
  • Summary of Report on Impacts on Environment
    SUMMARY OF REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT FOR ELECTRIFICATION, RECONSTRUCTION AND UPGRADING OF THE RAILWAY LINE PRAGERSKO - HODOŠ Maribor, November 2010 (updated September 2012) 1 SUMMARY FOR PUBLIC 1.1 BASIC DATA ON THE HOLDER OF ACTIVITY AND REPORT ON IMPACTS ON ENVIRONMENT Title of the measure: Electrification, reconstruction and upgrading of the railway line from Pragersko to Hodoš Purpose: It deals with electrification, reconstruction and upgrading of the existing railway line from Pragersko to Hodoš, which runs partially on the line No. 40 Pragersko-Središče- state border with the Republic of Croatia on the section from Pragersko to Ormož and on the line No. 41 Ormož-Murska Sobota-Hodoš – state border with the Republic of Hungary. The electrification of the 109 km of the existing railway line means the continuation of the development of the public railway infrastructure in the South-East part of Slovenia and the modernisation of the Vth traffic corridor. The foreseen measures of electrification (placing of poles for the supply) will run on the existing alignment. To assure the technical standards the line will be reconstructed on five places, namely in front of Ormož, in Pavlovci and Ivanjkovci as well as on stations Ptuj and Hodoš. Within electrification also the construction of five electrical substations is foreseen for the supply of traction with electricity. Holder: The holder of the activity is Republic of Slovenia, Ministry of Transport, Agency of the Republic of Slovenia for the management of public railway infrastructure investment, Kopitarjeva 5, Maribor. Responsible person of Maksimiljan Dolinšek, u.d.i.e. the holder: Valid spatial National spatial plan for electrification and reconstruction of the railway document: line Pragersko–Hodoš (Official Gazette RS, No.
    [Show full text]
  • Objavlja Prednostno Listo Upravičencev Za Dodelitev Neprofitnih Stanovanj V Najem V Občini Slovenska Bistrica
    Občina Slovenska Bistrica na osnovi Javnega razpisa za ugotovitev upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega 25. februarja 2016, objavlja prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Občini Slovenska Bistrica Zap. št. Priimek in ime Stalni naslov Začasni naslov Št. druž. čl. Št.točk 1 KRAJNC BORIS PREŠERNOVA ULICA 21, 2331 PRAGERSKO 5 430 2 MOHORKO JASMINA AŠKERČEVA ULICA 7, 2331 PRAGERSKO VIDEM 24, 9244 SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI 2 430 3 ŠKERGET MAKSIMILJAN MLADINSKA ULICA 20, 2314 ZG. POLSKAVA 3 400 4 HORVAT NERMINA ŠOLSKA ULICA 10, 2310 SLOV. BISTRICA 2 400 5 GODEC SABRO PRVOMAJSKA ULICA 15, 2310 SLOV. BISTRICA 5 395 6 NASUFI ISMAIL ZIDANŠKOVA ULICA 2, 2310 SLOV. BISTRICA 3 390 7 ČERNELČ MATEJA PARTIZANSKA 36, 2310 SLOV. BISTRICA 3 380 8 PROSENJAK NATAŠA KOSTANJEVEC 13, 2316 ZG. LOŽNICA ZG. BISTRICA 69, 2310 SLOV. BISTRICA 3 380 9 BORKO MARIJA DR. ŠTEFKE HRIBARJEVE 4, 2310 SL. BISTRICA TOMŠIČEVA 8, 2310 SLOV. BISTRICA 3 370 10 RESMAN ROBERT PRVOMAJSKA 7, 2310 SLOV. BISTRICA 3 370 11 FIJAVŽ DANIJELA RITOZNOJ 53, 2310 SLOV. BISTRICA TRAVNIŠKA 25, 2310 SLOV. BISTRICA 2 370 12 AČKO ZORKA ZIDANŠKOVA 2, 2310 SLOV. BISTRICA 4 360 13 ČUPKOVIČ SILVA PARTIZANSKA 47, 2310 SLOV. BISTRICA 4 360 14 MULEC CVETKA GABERNIK 35, 2314 ZG. POLSKAVA CESTA NA BUKOVEC 74, 2313 FRAM 3 360 15 LULIČ ARMIN FRAJHAJM 64, 2208 POHORJE 2 360 16 OKREŠA MAJA TOMŠIČEVA 32, 2310 SLOV. BISTRICA 2 360 17 HERMAN NEVA PTUJSKA CESTA 49, 2331 PRAGERSKO 3 350 18 REGORŠEK URŠKA UL. POH. ODREDA 5, 2310 SLOV.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • Modelling Groundwater Recharge
    Groundwater recharge in Slovenia Energie & Umwelt Energie Results of a bilateral German-Slovenian Research project Energy & Environment Energy Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland 339 Groundwater recharge in Slovenia recharge Groundwater Member of the Helmholtz Association Member of the M. Andjelov, Z. Mikulič, B. Tetzlaff, J. Uhan & F. Wendland F. J. Uhan & B. Tetzlaff, Z. Mikulič, M. Andjelov, Energie & Umwelt / Energie & Umwelt / Energy & Environment Energy & Environment Band/ Volume 339 Band/ Volume 339 ISBN 978-3-95806-177-4 ISBN 978-3-95806-177-4 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 Forschungszentrum Jülich GmbH Institute of Bio- and Geosciences Agrosphere (IBG-3) Groundwater recharge in Slovenia Results of a bilateral German-Slovenian Research project Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 Bibliographic information published by the Deutsche Nationalbibliothek. The Deutsche Nationalbibliothek lists this publication in the Deutsche Nationalbibliografie; detailed bibliographic data are available in the Internet at http://dnb.d-nb.de. Publisher and Forschungszentrum Jülich GmbH Distributor: Zentralbibliothek 52425 Jülich Tel: +49 2461 61-5368 Fax: +49 2461 61-6103 Email: [email protected] www.fz-juelich.de/zb Cover Design: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Printer: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Copyright: Forschungszentrum Jülich 2016 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment, Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 The complete volume is freely available on the Internet on the Jülicher Open Access Server (JuSER) at www.fz-juelich.de/zb/openaccess.
    [Show full text]
  • Kolesarske Poti Vinsko-Turistična Cesta
    TURISTIČNA DESTINACIJA Tematske poti Kolesarske poti Vinsko-turistična cesta V objemu pravljične pokrajine, mističnih prizorov, prijaznih ljudi, odlične hrane in pijače, boste na avtentični lokaciji dogodkov UČNE EKOLOŠKE POTI PO KRAJINSKEM PARKU RAČKI RIBNIKI - POŽEG 1 JANTARNA KOLESARSKA POT (EUROVELO) PODPOHORSKA VINSKO TURISTIČNA CESTA (VTC 17) iz prvega slovenskega romana, nastalega izpod peresa Josipa Jurčiča, GRAJSKA POT – najkrajša urejena pot v krajinskem parku, ki je prehodna tudi s kolesom. Pot se prične pri gradu Jantarna kolesarska pot je ena od predvidenih evropskih poti, ki bo povezala obalo Baltiškega morja z Jadranskim. Na Na Podpohorski vinsko turistični cesti VTC 17, ki poteka od vinogradniških leg Ruš pa vse do Slovenskih Konjic, se je mogoče 1 Rače in je dolga 4800 m. Zanimivosti ob poti: grad Rače, gnezdo bele štorklje, travniki z mejicami, in ptice (npr. srakop - slovenska tla se iz Avstrije priključi na mejnem prehodu Šentilj in vodi skozi Pesniško dolino, Maribor, Hoče ter se nato naužiti raznolikosti in izjemnosti lepot slovenskega podeželja, tam pa najdemo tudi avtohtono kulinariko in vinske ceste. pozabili na stresni vsakdan ter uživali v miru in sproščenosti. RAČE - FRAM er), ribniki z vodnimi rastlinami in živalmi, ki živijo ob njih. pri gramoznici Rače vključi v občino Rače - Fram. Nadalje trasa vodi skozi enega najlepših odsekov poti in sicer skozi Krajinski Trasa Podpohorske vinsko turistične ceste vodi po pobočjih Morja, Kopivnika in Frama, navezuje pa se tudi na naselje Planica park Rački ribniki ter ob akumulaciji Požeg in se nato zaključi v občini Slovenska Bistrica. Vodne površine v parku ter tišina nad Framom. Slednja sicer nima vinogradniških leg, je pa znana po bogati turistični ponudbi na kmetijah.
    [Show full text]