<ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor. Glavni in odgovorni urednik (Chief and Responsible Redactor): prof. dr. Jože Koropec, 62001 Maribor, Koroška 160, Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Ma- ribor, Partizanska 5. Tiskarna (Printing House): CGP Ve=er, 62001 Maribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. <ASOPIS LETNIK 51 ZA ZGODOVINO NOVA VBSTA lí Str. 1—ÎW MARIBOR 1 IN NARODOPISJE 1980 Vsebina Contents i Znidari= Marjan: Josip Broz-Tito , 1 Znidari= Marjan: Josip Broz-Tito i Krivograd Alojz: Dr. Franc Sušnik 3 Krivograd Alojz: Dr. Franc Sušnik Savnìk Roman: Profesorju Karlu | 6 Savnik Roman: In Memory of Pro- Prijatelju v spomin : fessor Karel Prijatelj Koropec Jože: Polskavska zemljiška | 7 Koropec Jože: The Manorial Estates gospostva of Polskava Škafar Ivan: Dnevnik dolnjelendav- I 71 Škafar Ivan: Diary of the Bànffys of skih Bánífyjev Dolnja Lendava (Lower Lendava) Curk Jože: Mariborsko mestno obzld- . 30 Curk Jože: The Walls of Maribor je posebno v IG. stoletju | Especially in the IGth Century Curk Jože: O utrjevanju Ptuja v sre- j 109 Curk Jože: The Fortification of Ptuj dini 16. stoletja i after the Middle of the 16th Century Vrišer Sergej: Doneski k baro=nemu ¡ 131 Vrišer Sergej : Contributions to the kiparstvu na Slovenskem Štajer- | Baroque Sculpture in Slovene skem j Sly ri a Leskovec Antoäa: Projekt verižnega 140 Leskovec Antoša: Project of Suspen- mostu <ez Dravo v Mariboru v le- sion-Bridge across the Drava at tih 1835—1844 7>Iaribor in the Years 1835 to 1844 Belec Borut: Prostorski razvoj hme- 147 Belec Borut: Spatial Development of Ijarstva na Slovenskem •••-Growing in Slovenia Zorn Tone: List »Deutsehe Grenz- 165 Zorn Tone : Newspaper »Deutsche wacht« in razmejitev na Štajer- Grenzwacht« and the Demarcation skem v letih 1918—1922 in Styria in the Years 1913—1922 Petek Tone: Zenitovanjske in smrtne '; 182 • i'otek Tone: Nuptial Rites and Death Šege v Podvolovljeku Customs at Podvolovljek Cas Bojan: Zgodovina — sociologija 190 Cas Bojan: History — Sociology Poro=ilo Report Znidari= Marjan: Spominski zbornik [ 215 Znidari= Marjan: Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slo- ob 60-letnici bojev za severno slo- vensko mejo 1918—1919 vensko mejo 1918—1919 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstracts« in »Ame- rica: History and Life». Abstracts of articles in this review arc included in »Historical Abstracts» and »America: History and Life«. Na naslovni strani je siika baro=ne graš=ine na Zgornji Polskavi (Jože Koropec: Polskavska zemljiška gospostva, 50). Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. JOSIP BROZ-TITO In mcmoriam OSVOBOJENI, DA ŽIVIMO V CASTI IN DA PO SVOJE USODO SI KROJIMO, DA VEC NU MAHAMO POD KILO PASTI — VSK TO V IMENU TITO MI <ASTIMO. Mile Klop=i=: "Titovo ira« Tita ni ve=. Besede neizbrisnega spoznanja — kot bi jih v skalo vklesal. Onemel obraz globoke zaprepadenosti, beseda postane sama sebi odve=. Ob velikih resnicah je <lovek vedno majhen, •• so te krute, že manjši. Taksni smo danes mi, pa vendar neomajni, saj smo se tega nau=ili pri njem. Prenehalo je bili plemenito srce =loveka m voditelja, po katerem je ljud- stvo imenovalo svojo domovino — Titova Jugoslavija. Kruta bolezen je iz- trgala v/, naših vini legendo, ki jo je poznal ves .svet, =loveka, ki je poslal sim- bol miru in sodelovanja in so ga na vseh kontinentih priznavali za najve=jo osebnost našega =asa. Bil je legendarni junak, ki se je že pred vojno v naj- težjih razmerah ilegalnega partijskega delovanja bojeval za sre=o ponižanih in zatiranih in je prežet z lastnimi revolucionarnimi izkušnjami kot partizanski komandant povede! jugoslovanske narode in narodnosti v junaški narodno- osvobodilni boj. Malim in zatiranim narodom vsega sveta je dokazal, kako je mogo=e premagati tudi najmo=nejšega sovražnika. Bil je državnik, katerega državniško modrost so cenili in spoštovali eelo nasprotniki. Bil je tvorec gi- banja neuvrš=enih, najsvetlejšega politi=nega pojava sedanjosti. Umrl je =lo- vek, ki ga je obkrožalo toliko resni=ne ljudske ljubezni kot doslej še nikogar. Odšel je tovariš Tito. Verjetno ni Jugoslovana, ki bi v tem trenutku lahko povsem doumel, kaj se je v resnici zgodilo, kaj je doletelo •••• narode in našo domovino. Tito je bil poosebljena zgodovina izrednih razsežnosti. Obnovil je jugoslovansko komunisti=no partijo in jo usposobil za revolucijo, zasnoval je narodnoosvobodilni boj in skozenj zmagovito popeljal naše narode in narod- nosti. Ne Ko/.ara, niti Neretva in Sutjeska, še manj Drvar in drugi mejniki usodnih preizkušenj v najtežjih dneh naše zgodovine niso štrli njegove trdne vere v revolucionarno mo= ljudskih množic ter v zmago nad tujimi zavojevalci m doma=imi izdajalci. Tudi ob hudih preizkušnjah v prvih letih povojne so- cialisti=ne izgradnje je ostal »neizprosen mož jeklen*, ki se ni uklonil pritiskom z zahoda in vzhoda, ko se je možato uprl navidez neubranljivemu informbi- rojevskemu diktatu prav v =asu, ko so bile pndobitve socialisti=ne revolucije resno ogrožene. Sel je po lastni poli, ki je kmalu pripeljala Jugoslavijo v sa- moupravni socializem, sistem, ki mu po humanosti in vrednotenju =loveka kot najve=jega bogastva družbo ni enakega. Za vse te dosežke je bila potrebna iz- jemna mo=, energija in volja, zlasti pa neizmerna vera v ljudske množice. <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 1/•• Pogum in samozaupanje, osebna prepri=ljivost in o=arljivost, neuklonljiv ponos zagorskega siromaka in jeklena trdnost pristnega delavca prolelarca, prirojen in nezmotljiv ob=utek za diaiektiko strategije ter politike, voditeljska širina in nepopustljivost na za=rtani poti, sposobnost zbujati neomajno zaupanje in prisr=nost ljudskih množic, svetovljanstvo, ki je zbujalo spoštovanje in ob- =udovanje po vsem svetu — so samo nekatere velike lastnosti, ki so krasile tovariša Tita kot enkratno in neponovljivo osebnost. Tito je gradil prihodnost svoje domovine in sveta na enakopravnosti vseh narodov, velikih in majhnih, razvitih in nerazvitih, s takšno ali druga=no pre- teklostjo. Takšno vrednotenje enakopravnosti je bilo temelj Titove politike v narodnoosvobodilnem boju, v njegovem ne Stalinu leta 1948, njegove zamisli neuvrš=enosti, njegovega vodenja jugoslovanske zunanje politike po osvobo- ditvi. »Nismo drobiž za poravnavanje ra=unov med velesilami, imamo pravico do svojega enakopravnega obstanka« je ve=krat opozarjal velike v imenu majhnih. Sedem desetletij je neutrudno izgoreval v revolucionarnem delavskem gi- banju, šest desetletij je širil in krepil vrste jugoslovanskih komunistov. Ve= kot štiri desetletja je na najdostojnejši na=in opravljal najodgovornejšo dolžnost v naši partiji. Bil je herojski vodja v veliki narodnoosvobodilni vojni in socia- listi=ni revoluciji. Tri desetletja in pol je bil na <elu nove Jugoslavije, ki jo je neizbrisno vtisnil v pe=at svetovne zgodovine. Smrt tovariša Tita je za nas Jugoslovane in za ves miroljubni svet nepo- pisna izguba. Bomo vredni dedi=i njegove bogate zapuš=ine, smo se dovolj na- u=ili, da bomo znali hoditi po njegovi poti? V trenutkih krutega spoznanja, da smo ostali brez Tita, se moramo bolj kot kdajkoli okleniti svojih samoupravnih socialisti=nih idealov ter z vsem dosegljivim znanjem, predanostjo in odlo=- nostjo izrabiti zgodovinske prednosti, ki nam jih je dala Titova epoha. Vse ostaja z nami, kar je storil za nas. Titova vizija zmerom lepše prihodnosti ostaja trden kažipot za naš jutri, za svobodo in sre=o. Marjan Znidari=* • Magister Marjan 2nldarlf, kustos-peAagog, Muzej ljudske revolucije Maribor. KRIVOGRAD ALOJZ: DR. FRANC SUŠNIK (11. XI. 1B9B— SI. II. 19•0) DR. FRANC SUŠNIK (14. XI. 1893 — 21. II. 1980) Letos 21. februarja 1980 nas je za vedno zapustil dr. Franc Sušnik, lite- rarni ustvarjalec, leposlovni zgodovinar, pisec mnogih zgodovinskih in etnolo- ških sestavkov ter številnih tekstov razli=nih vrst, odli=ni pedagog in družbeni delavec. /, njim je koroška krajina zgubila enega najvidnejših mož na podro=ju kulture in prosvpte. Njegova ustvarjalnost, predvsem publicisti=na, je mo=no odmevala tudi v .slovenskem prostoru. Rodil se je 14. novembra 1898 na Prevaijah zavednemu slovenskemu de- lavcu, ki je doživel strahovito polomijo prevaljške železarne. Eno Jeto po si- novem rojstvu je zgubil delo. Zaposlil se je na železnici in tako je družina ostala na Prevaijah. Propad železarne, ki ga je že kot otrok poznal po pripo- vedovanju staršev, se mu je globoko vtisnil v spomin in marsikateri njegov sestavek se nanaša na ta usodna dogajanja, ko je ve=ina proletarcev v Mežiški dolini =ez no= zgubila skromen kos kruha. Po kon=ani osnovni šoli na Prevaijah se je vpisal na humanisti=no gimna- zijo v Celovcu, kjer se je uveljavil v dijaški sredini v Marjaniš=u kot urednik dijaškega lista Vzbudi se, Sloven! in v njem objavil vrsto pesmi in drugih se- stavkov. Objavljal je tudi v celovškem Miru vse do leta 1916. Vsebina teh sestavkov je bolj ali manj narodnobuditeljska, kar je razumljivo zaradi ta- kratnega položaja Slovencev na Koroškem. Prva svetovna vojna mu seveda ni prizanesla in je moral v 18. varaždinski polk, v katerem je služil od 1916. do 1918. leta. Toda že 1. novembra 1918 se je vrnil v svojo rodno Mežiško dolino, kjer so ravno tisti dan uporni delavci v vseh krajih doline zrušili avstrijsko oblast in oplenili skladiš=a gostilni=arjem in trgovcem ter tako prišli do prepotrebne hrane. Aktivno je posegel v ta pre- vratna dogajanja tako, da se je vklju=il v Narodni svet za Mežiško dolino in postal prostovoljec v borbi za Koroško. Dol teh dogajanj je opisal v dragocenem spominskem pri=evanju Prevaljški punt o Sinsvetih 1918. V letih 1919—1922 je študiral germanistiko in slavistiku v Zagrebu in Ljub- ljani, 1924 pa doktoriral na zagrebški univerzi. Potem pa je služboval kot sred- nješolski profesor v Murski Soboti, Beogradu in v Mariboru. Zadnji dve leti pred okupacijo je bil ravnatelj II. realne gimnazije in u=iteljiš=a v Mariboru. Ta leta so bila najbolj plodovita na podro=ju publicistike.