Ocena Kemijskega Stanja Vodotokov V Letu 2017

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Ocena Kemijskega Stanja Vodotokov V Letu 2017 Ocena kemijskega stanja vodotokov za leto 2017 Kemijsko stanje vodotokov se ugotavlja na podlagi izmerjenih vrednosti parametrov kemijskega stanja. Spremljanje in določanje kemijskega stanja poteka v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16) in Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11, 73/16) na vodnih telesih določenih s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06 in 32/11). V tabeli so podane ocene kemijskega stanja vodotokov v letu 2017. Ocena kemijskega stanja je podana na podlagi izvedenih analiz, brez morebitnih kemijskega ekstrapolacij na preostala vodna telesa vodotokov, kjer monitoring ni potekal. Tabela: Ocena kemijskega stanja vodotokov za prednostne in prednostne nevarne snovi v letu 2017 Kemijsko Vzrok za Povprečna Največja Kemijsko Povprečna NDK- Število Vzrok za slabo Število stanje slabo letna LP-OSK izmerjena stanje letna OSK Šifra VTPV Ime vodnega telesa Vodotok Merilno mesto OSK meritev kemijsko stanje meritev 2017 kemijsko koncentracija voda koncentracija 2017 koncentracija organizmi voda voda biota biota voda stanje voda voda voda biota biota VT Mura Ceršak – bromirani diefenileter 0,3474 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI43VT10 MURA Ceršak dobro slabo Petanjci živo srebro 81 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Kučnica Mura bromirani diefenileter 0,2243 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI43VT30 MURA Mota dobro slabo Petanjci – Gibina živo srebro 74 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Ščavnica zadrževalnik SI434VT9 ŠČAVNICA Veščica dobro - Gajševsko jezero – Gibina VT Ledava zadrževalnik SI442VT91 Ledavsko jezero – LEDAVA Gančani dobro - sotočje z Veliko Krko VT Ledava mejni SI442VT92 LEDAVA Murska šuma dobro - odsek VT Kobiljanski potok bromirani diefenileter 0,1527 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI4426VT1 povirje – državna KOBILJANSKI POTOK Kobilje dobro slabo meja živo srebro 69 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Kobiljanski potok SI4426VT2 državna meja – KOBILJANSKI POTOK Mostje dobro - Ledava KOBILJANSKI POTOK Redič dobro - VT Velika Krka SI441VT povirje – državna VELIKA KRKA Hodoš dobro - meja Kemijsko Vzrok za Povprečna Največja Kemijsko Povprečna NDK- Število Vzrok za slabo Število stanje slabo letna LP-OSK izmerjena stanje letna OSK Šifra VTPV Ime vodnega telesa Vodotok Merilno mesto OSK meritev kemijsko stanje meritev 2017 kemijsko koncentracija voda koncentracija 2017 koncentracija organizmi voda voda biota biota voda stanje voda voda voda biota biota MPVT Drava mejni bromirani diefenileter 0,0849 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI3VT197 DRAVA Tribej dobro slabo odsek z Avstrijo živo srebro 60 µg/kg 20 µg/kg 1 MPVT Drava bromirani diefenileter 0,1783 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI3VT359 DRAVA Ruše dobro slabo Dravograd – Maribor živo srebro 25 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Drava Maribor – SI3VT5171 DRAVA Starše dobro - Ptuj MPVT zadrževalnik SI3VT950 DRAVA Ormož most dobro dobro Ormoško jezero VT Meža povirje – bromirani diefenileter 0,2490 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI32VT11 MEŽA Topla dobro slabo Črna na Koroškem živo srebro 33 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Polskava SI368VT9 Zgornja Polskava – POLSKAVA Lancova vas dobro - Tržec VT Polskava SI368VT9 Zgornja Polskava – ŽABNIK pod KČN Rače slabo živo srebro 0,97 µg/l 0,07 µg/l 12 - Tržec VT Polskava SI368VT9 Zgornja Polskava – ŽABNIK nad tovarno Albaugh Rače dobro - Tržec VT Pesnica zadrževalnik SI38VT90 PESNICA Zamušani dobro - Perniško jezero – Ormož VT Sava Medvode – bromirani diefenileter 0,2719 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI1VT310 SAVA Medno dobro slabo Podgrad živo srebro 82 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Sava Litija – bromirani diefenileter 0,1665 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI1VT557 SAVA Podkraj dobro slabo Zidani Most živo srebro 110 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Sava mejni bromirani diefenileter 0,6180 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI1VT930 SAVA Jesenice na Dolenjskem dobro slabo odsek živo srebro 240 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Kamniška SI132VT1 Bistrica povirje – KAMNIŠKA BISTRICA Izvir - dobro Stahovica VT Sava Litija – SI1VT557 BOBEN Hrastnik izliv slabo živo srebro 0,58 µg/l 0,07 µg/l 4 - Zidani Most Kemijsko Vzrok za Povprečna Največja Kemijsko Povprečna NDK- Število Vzrok za slabo Število stanje slabo letna LP-OSK izmerjena stanje letna OSK Šifra VTPV Ime vodnega telesa Vodotok Merilno mesto OSK meritev kemijsko stanje meritev 2017 kemijsko koncentracija voda koncentracija 2017 koncentracija organizmi voda voda biota biota voda stanje voda voda voda biota biota VT Sotla Podčetrtek SI192VT5 SOTLA Rigonce dobro dobro – Ključ SI1922VT VT Mestinjščica MESTINJŠČICA Na drugem mostu v Bukovju dobro - VT Kolpa Osilnica – bromirani diefenileter 0,0513 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI21VT13 KOLPA Osilnica dobro slabo Petrina živo srebro 62 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Kolpa Primostek bromirani diefenileter 0,5917 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI21VT70 KOLPA Radoviči (Metlika) dobro slabo – Kamanje živo srebro 130 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Ljubljanica SI14VT77 LJUBLJANICA Črna vas dobro - povirje – Ljubljana VT Ljubljanica bromirani diefenileter 0,4603 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI14VT97 LJUBLJANICA Zalog dobro slabo Moste – Podgrad živo srebro 55 µg/kg 20 µg/kg 1 SI146VT VT Logaščica LOGAŠČICA nad KČN Logatec dobro - SI146VT VT Logaščica LOGAŠČICA Jačka dobro - SI146VT VT Logaščica ČRNI POTOK nad žago dobro - SI146VT VT Logaščica ČRNI POTOK pod žago Gorenjska cesta dobro - VT Savinja povirje – bromirani diefenileter 0,8245 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI16VT17 SAVINJA Luče dobro slabo Letuš živo srebro 37 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Savinja Celje – bromirani diefenileter 0,5478 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI16VT97 SAVINJA Veliko Širje dobro slabo Zidani Most živo srebro 38 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Paka Velenje – SI162VT7 PAKA Šoštanj dobro - Skorno VT Krka Otočec – bromirani diefenileter 0,2911 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI18VT97 KRKA Krška vas dobro slabo Brežice živo srebro 59 µg/kg 20 µg/kg 1 SI186VT3 VT Temenica I TEMENICA Grm dobro - VT Krka povirje – SI18VT31 PODLOMŠČICA Malo Mlačevo dobro - Soteska VT Soča povirje – SI6VT119 SOČA spodnja Trenta dobro slabo bromirani diefenileter 0,0233 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 Bovec bromirani diefenileter 0,1452 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 MPVT Soča Soške SI6VT330 SOČA Solkanski jez dobro slabo elektrarne živo srebro 120 µg/kg 20 µg/kg 1 Kemijsko Vzrok za Povprečna Največja Kemijsko Povprečna NDK- Število Vzrok za slabo Število stanje slabo letna LP-OSK izmerjena stanje letna OSK Šifra VTPV Ime vodnega telesa Vodotok Merilno mesto OSK meritev kemijsko stanje meritev 2017 kemijsko koncentracija voda koncentracija 2017 koncentracija organizmi voda voda biota biota voda stanje voda voda voda biota biota SI6354VT VT Koren KOREN Nova Gorica dobro - BIRŠA Dolanji Konec dobro - VT Vipava povirje – SI64VT57 VIPAVA Velike Žablje - dobro Brje VT Vipava Brje – bromirani diefenileter 0,5478 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI64VT90 VIPAVA Miren dobro slabo Miren živo srebro 85 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Nadiža mejni bromirani diefenileter 0,0931 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI66VT102 Nadiža Robič dobro slabo odsek – Robič živo srebro 34 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Reka Bridovec – bromirani diefenileter 0,2730 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI52VT19 REKA Cerkvenikov mlin dobro slabo Škocjanske jame živo srebro 64 µg/kg 20 µg/kg 1 VT Rižana povirje- SI518VT3 RIŽANA izvir - dobro izliv VT Dragonja bromirani diefenileter 0,0746 µg/kg 0,0085 µg/kg 1 SI512VT51 DRAGONJA Podkaštel dobro slabo Krkavče – Podkaštel živo srebro 72 µg/kg 20 µg/kg 1 Legenda: VTPV vodno telo površinske vode MPVT močno preoblikovano vodno telo UVT umetno vodno telo LP-OSK letno povprečje okoljskega standarda kakovosti NDK-OSK najvišja dovoljena koncentracija okoljskega standarda kakovosti - monitoring se v tem letu ni izvajal Ocena stanja vodotokov za posebna onesnaževala v letu 2017 Ekološko stanje za posebna onesnaževala se za vodotoke ugotavlja na podlagi izmerjenih vsebnosti posebnih onesnaževal v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16) in Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11, 73/16). Seznam posebnih onesnaževal, kot tudi njihove mejne vrednosti za razvrstitev v razred ekološkega stanja, je določen v Uredbi o stanju površinskih voda. Mejne vrednosti so za zelo dobro ekološko stanje določene kot letna povprečna vrednost parametra (LP-OSK), za dobro ekološko stanje pa kot LP-OSK in kot največja dovoljena koncentracija parametra (NDK-OSK). Uredba za dobro ekološko stanje predpisuje tudi koncentracije naravnega ozadja in sicer za kovine in njihove spojine. Tabela: Ocena ekološkega stanja vodotokov za posebna onesnaževala v letu 2017 OCENA EKOLOŠKEGA STANJA VODOTOKOV (posebna onesnaževala analizirana v vodi) Vzrok za Največja Ocena stanja zmerno Povprečna letna LP-OSK iz NDK-OSK iz Šifra VTPV Ime vodnega telesa Povodje Vodotok Merilno mesto izmerjena v letu 2017 ekološko koncentracija Uredbe Uredbe koncentracija stanje SI43VT10 VT Mura Ceršak – Petanjci Donava MURA Ceršak dobro SI43VT10 VT Mura Ceršak – Petanjci Donava MURA Gornja Radgona dobro SI43VT10 VT Mura Ceršak – Petanjci Donava MURA Mele dobro SI43VT30 VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina Donava MURA Mota dobro SI43VT50 VT Mura Gibina – Podturen Donava MURA Orlovšček dobro SI432VT VT Kučnica Donava KUCNICA Gederovci dobro VT Ščavnica zadrževalnik Gajševsko SI434VT9 Donava ŠČAVNICA Veščica dobro jezero – Gibina VT Ledava državna meja – zadrževalnik SI442VT11 Donava LEDAVA Sotina dobro Ledavsko jezero VT Ledava državna meja – zadrževalnik SI442VT11 Donava LEDAVA Sveti Jurij dobro Ledavsko jezero VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero SI442VT91 Donava LEDAVA Gančani zmerno metolaklor 0,60 µg/L 0,3 µg/L 2,7 µg/L – sotočje z Veliko Krko VT
Recommended publications
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • The Reception of Folk Songs by Children and Young People in Slovenia
    THE RECEPTION OF FOLK SONGS BY CHILDREN AND YOUNG PEOPLE IN SLOVENIA TJAŠA JAKOP The aim of this paper is to ascertain the extent to which folk Namen prispevka je ugotoviti, v kakšni meri je ljudska pesem songs are part of the lives of children and young people, from prisotna v življenju otrok in mladostnikov od osnovne prek primary school through secondary school and on to univer- srednje šole do fakultete. Raziskavo sem opravila s pomočjo sity. The research was carried out with the help of written pisne ankete na terenu in ugotovila, da mladi še vedno surveys. The article concludes that young people are still fairly precej dobro poznajo tovrstno ljudsko blago, pa četudi v well acquainted with this part of folk heritage, although novi preobleki, tj. kot sodobne interpretacije in priredbe their awareness is often due to modern interpretations and slovenskih glasbenikov. arrangements by Slovenian musicians. Ključne besede: ljudska pesem, otroci in mladostniki, Keywords: folk song, children and young people, survey. anketa Folk songs play an important role in the preservation of a nation’s identity. As globalization and European integration take hold, many nations are once again turning to folk songs, folk music, and folk dance in search of their roots. Slovenians are no exception in this regard. As Rajko Muršič says: The rich musical and song tradition of the regions of Slovenia cannot remain merely a dull resource for understanding the life of our ancestors. This is cultural capital bequeathed to us by anonymous musicians and singers – and we squander it at our peril. [Muršič 2004] The latest revival of folk singing and performance in Slovenia has arisen in order to prevent folk song from disappearing into oblivion.
    [Show full text]
  • Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Ljubljana, junij 2008 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Nosilka naloge: mag. Irena Cvitani č Poro čilo pripravili: mag. Irena Cvitani č in Edita Sodja Sodelavke: mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Špela Ambroži č, dr. Jasna Grbovi ć, Brigita Jesenovec, Andreja Kolenc, mag. Špela Kozak Legiša, mag. Polona Mihorko, Bernarda Rotar Karte pripravila: Petra Krsnik mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Silvo Žlebir VODJA SEKTORJA GENERALNI DIREKTOR Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 Podatki, objavljeni v Poro čilu o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti voda. Poro čilo in podatki so zaš čiteni po dolo čilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvle čkov z navedbo vira. ISSN 1855 – 0320 Deskriptorji: Slovenija, površinski vodotoki, kakovost, onesnaženje, vzor čenje, ocena stanja Descriptors: Slovenia, rivers, quality, pollution, sampling, quality status Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK REZULTATOV V LETU 2006 ........................................................................................ 1 2 UVOD .......................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Modelling Groundwater Recharge
    Groundwater recharge in Slovenia Energie & Umwelt Energie Results of a bilateral German-Slovenian Research project Energy & Environment Energy Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland 339 Groundwater recharge in Slovenia recharge Groundwater Member of the Helmholtz Association Member of the M. Andjelov, Z. Mikulič, B. Tetzlaff, J. Uhan & F. Wendland F. J. Uhan & B. Tetzlaff, Z. Mikulič, M. Andjelov, Energie & Umwelt / Energie & Umwelt / Energy & Environment Energy & Environment Band/ Volume 339 Band/ Volume 339 ISBN 978-3-95806-177-4 ISBN 978-3-95806-177-4 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 Forschungszentrum Jülich GmbH Institute of Bio- and Geosciences Agrosphere (IBG-3) Groundwater recharge in Slovenia Results of a bilateral German-Slovenian Research project Mišo Andjelov, Zlatko Mikulič, Björn Tetzlaff, Jože Uhan & Frank Wendland Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 Bibliographic information published by the Deutsche Nationalbibliothek. The Deutsche Nationalbibliothek lists this publication in the Deutsche Nationalbibliografie; detailed bibliographic data are available in the Internet at http://dnb.d-nb.de. Publisher and Forschungszentrum Jülich GmbH Distributor: Zentralbibliothek 52425 Jülich Tel: +49 2461 61-5368 Fax: +49 2461 61-6103 Email: [email protected] www.fz-juelich.de/zb Cover Design: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Printer: Grafische Medien, Forschungszentrum Jülich GmbH Copyright: Forschungszentrum Jülich 2016 Schriften des Forschungszentrums Jülich Reihe Energie & Umwelt / Energy & Environment, Band / Volume 339 ISSN 1866-1793 ISBN 978-3-95806-177-4 The complete volume is freely available on the Internet on the Jülicher Open Access Server (JuSER) at www.fz-juelich.de/zb/openaccess.
    [Show full text]
  • Kolesarske Poti Vinsko-Turistična Cesta
    TURISTIČNA DESTINACIJA Tematske poti Kolesarske poti Vinsko-turistična cesta V objemu pravljične pokrajine, mističnih prizorov, prijaznih ljudi, odlične hrane in pijače, boste na avtentični lokaciji dogodkov UČNE EKOLOŠKE POTI PO KRAJINSKEM PARKU RAČKI RIBNIKI - POŽEG 1 JANTARNA KOLESARSKA POT (EUROVELO) PODPOHORSKA VINSKO TURISTIČNA CESTA (VTC 17) iz prvega slovenskega romana, nastalega izpod peresa Josipa Jurčiča, GRAJSKA POT – najkrajša urejena pot v krajinskem parku, ki je prehodna tudi s kolesom. Pot se prične pri gradu Jantarna kolesarska pot je ena od predvidenih evropskih poti, ki bo povezala obalo Baltiškega morja z Jadranskim. Na Na Podpohorski vinsko turistični cesti VTC 17, ki poteka od vinogradniških leg Ruš pa vse do Slovenskih Konjic, se je mogoče 1 Rače in je dolga 4800 m. Zanimivosti ob poti: grad Rače, gnezdo bele štorklje, travniki z mejicami, in ptice (npr. srakop - slovenska tla se iz Avstrije priključi na mejnem prehodu Šentilj in vodi skozi Pesniško dolino, Maribor, Hoče ter se nato naužiti raznolikosti in izjemnosti lepot slovenskega podeželja, tam pa najdemo tudi avtohtono kulinariko in vinske ceste. pozabili na stresni vsakdan ter uživali v miru in sproščenosti. RAČE - FRAM er), ribniki z vodnimi rastlinami in živalmi, ki živijo ob njih. pri gramoznici Rače vključi v občino Rače - Fram. Nadalje trasa vodi skozi enega najlepših odsekov poti in sicer skozi Krajinski Trasa Podpohorske vinsko turistične ceste vodi po pobočjih Morja, Kopivnika in Frama, navezuje pa se tudi na naselje Planica park Rački ribniki ter ob akumulaciji Požeg in se nato zaključi v občini Slovenska Bistrica. Vodne površine v parku ter tišina nad Framom. Slednja sicer nima vinogradniških leg, je pa znana po bogati turistični ponudbi na kmetijah.
    [Show full text]
  • Nature Parks in Slovenia
    1 NATURE PARKS PARKS NATURE IN SLOVENIA www.slovenia.info 2 Slovenia is one of Europe’s most diverse states for fl ora and fauna with one of the continent’s best preserved natural environments. Having vast areas of pris- tine countryside constitutes a major advantage for Slov- enian tourism, allowing its development potential to be heavily oriented towards visitor’s desires for peaceful relaxation at close proxim- ity to the natural world. Where natural beauty takes your breath away... For a relatively small area, Slovenia off ers a unique mosaic of biological, geographical and cultural diversity, with dozens of major natural assets and items of signifi cant European cultural heritage. Around 12,6% of Slovenia’s territory is cover by protected natural areas, 36% of the territory is protected under Natura 2000, and almost 15,000 aspects of the country’s nature have been awarded the status “valuable natural feature”. By managing our country’s resources carefully we ensure that nature’s treasures are preserved for future generations, that local population development is planned responsibly, and that all economic development is sustainable. 3 Lake in Velika dolina - Škocjan Caves 02_ Introduction 14_ NOTRANJSKA Regional Park 26_ STRUNJAN Landscape Park 04_ Map NATURE PARKS IN 16_ GORIČKO Landscape Park 28_ LAHINJA Landscape Park SLOVENIA 18_ KOLPA Landscape Park 30_ ŠKOCJANSKI ZATOK Nature 06_ Nature parks in Slovenia Reserve 20_ SEČOVLJE SALINA Landscape 07_ TRIGLAV National Park Park 32_ RADENSKO POLJE Landscape Park* 10_ ŠKOCJAN CAVES Park
    [Show full text]
  • Inštitut Za Vode Republike Slovenije
    Poročilo o delu INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: I. SKUPINA EU POLITIKA DO VODA PROJEKT: I/1/2 RAZVOJ PROCESA NAČRTOVANJA – PODPORNE VSEBINE NALOGA: I/1/2/2 Dopolnitev in novelacija seznama (IzVRS) morfoloških obremenitev Pripravila: Petra Repnik, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. Ljubljana, december 2007 Program: PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 Številka in naslov I. SKUPINA EU POLITIKA DO VODA programskega sklopa I/1/2 RAZVOJ PROCESA NAČRTOVANJA – in projekta: PODPORNE VSEBINE Naloga: Naloga I/1/2/2 Dopolnitev in novelacija seznama (IzVRS) morfoloških obremenitev Naročnik: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Izdelovalec: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE Strokovna ekipa: Petra Repnik, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. dr. Aleš Bizjak, univ.dipl.inž.kraj.arh. Odgovorni nosilec: Petra Repnik, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. Direktor IzVRS: Mitja Starec, univ. dipl. inž. grad. Kraj, datum: Ljubljana, december 2007 Repnik P. Poročilo o nalogi I/1/2/2. Ljubljana, IzVRS, Sektor za celinske vode, 2007 1 KAZALO VSEBINE 1 KAZALO VSEBINE .....................................................................................1 2 UVOD ......................................................................................................2 3 PREVOD METODE GEWÄSSERSTRUTURGÜTEBEWERTUNG ZA OCENJEVANJE HIDROMOROFOLOŠKEGA STANJA REČNIH KORIDORJEV ...................................5 4 OPIS HIDROMORFOLOŠKIH REFERENČNIH ODSEKOV..............................
    [Show full text]
  • Filming in Slovenia
    FILMING IN SLOVENIA 7 OVERWHELMING REASONS FOR MAKING FILMS IN SLOVENIA SHORT TRAVEL TIMES TO MOST EUROPEAN DESTINATIONS by plane, car or train EASILY ACCESSIBLE DIVERSE LOCATIONS WARM WELCOME three geographic and climate regions within a 90-minute drive ALL ABOUT… SUPPLY UNIQUE MOSAIC OF PURE UNADULTERATED AND PICTURESQUE NATURE, VARIETY OF ARCHITECTURAL STYLES, AND GREAT HISTORIC SITES azure blue Mediterranean, alpine peaks, caves of Karst, glacial lakes, Ljubljana Marshes... Castles and palaces, industrial sites, etc. AND… SHOOTING SKILLED FILM CREWS AND PRODUCTION COMPANIES motivated, committed and reliable Slovenian audio-visual professionals IN SLOVENIA UNRESTRICTED ACCESS TO FILMING IN PUBLIC SPACES collaborative police force and forthcoming local authorities TRUSTWORTHY AND AGILE BUSINESS PRACTICES creative, cooperative and diligent Slovenian associates FINANCIAL INCENTIVES FOR ALL KINDS OF AUDIO-VISUAL PRODUCTIONS film industry public funding and cash rebates under consideration for 2015 The capital and actual ARRIVING BY PLANE NUMBER OF FLIGHTS FROM LJUBLJANA TO MAJOR EUROPEAN CITIES centre of Slovenia lies WARM WELCOME halfway between Vienna Little but efficient Ljubljana Airport (with the internation- weekdays weekends flight time al code LJU) is the main Slovenian airport for passengers Amsterdam 2 1 1:51 and Venice. It reminisces and cargo. It is situated some 20 km north of Ljubljana. The Belgrade 10 4 1:06 of Vienna and Prague in public bus and private shuttle services run to and from Lju- Brussels 13 to 15 3 to 5 1:45
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]
  • Filming in Slovenia
    FILMING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. 7 OVERWHELMING REASONS FOR MAKING FILMS SHORT TRAVEL TIMES IN SLOVENIA TO MOST EUROPEAN DESTINATIONS by plane, car or train EASILY ACCESSIBLE DIVERSE LOCATIONS three geographic and climate regions within a 90-minute drive UNIQUE MOSAIC OF PURE UNADULTERATED AND PICTURESQUE NATURE, VARIETY OF ARCHITECTURAL STYLES, AND GREAT HISTORIC SITES azure blue Mediterranean, alpine peaks, caves of Karst, glacial lakes, Ljubljana Marshes... Castles and palaces, industrial sites, etc. SKILLED FILM CREWS AND PRODUCTION COMPANIES motivated, committed and reliable Slovenian audio-visual professionals UNRESTRICTED ACCESS TO FILMING IN PUBLIC SPACES collaborative police force and forthcoming local authorities TRUSTWORTHY AND AGILE BUSINESS PRACTICES creative, cooperative and diligent Slovenian associates FINANCIAL INCENTIVES FOR ALL KINDS OF AUDIO-VISUAL PRODUCTIONS film industry public funding and 25% cash rebate introduced in 2017 25% CASH REBATE ON ALL ELIGIBLE COSTS MADE WITHIN THE TERRITORY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA. Apply 45 days before shooting! No minimum spend. For help, contact one of the local service providers offering full production service (see page 26) or contact the Slovenian Film Centre directly More info on: Contact: www.sfc.si/en/ e-mail: [email protected] phone: +386 1 23 43 200 WELCOME TO YOUR DREAM REALITY Imagination or originality? When it comes to film It is one of the safest countries in the world, scenes, you want both! Allow an idea to become located in the heart of Europe and accessible from reality with the help of unspoilt filming locations all corners of the world. All of its diverse regions that, in the real world, go from the mountains can be reached within the radius of a two-hour to the sea, from the underground to the plains.
    [Show full text]
  • Radisson Blu Vital & Sport Resort Kidričevo Slovenia
    Radisson Blu Vital & Sport Resort Kidričevo Slovenia Concept Study Table of Content 11 Preamble 40 Tour Operators 11 Project 40 Conference Organizer 11 Service to the developer 40 Public Relations 41 Social Media 14 Product and Executive Summary 41 Hotel review sites 41 Other Activities 16 The Slovenian economy 16 Economy Overview 42 Economic Projections/Forecast 17 The Slovenian Hotel and Tourism Market 43 Business Mix 43 Target Groups 19 Kidričevo and the Ptuj region 44 Projected Average Occupancy and Room Rate 19 Location summary 44 Gross Rack Rates, 1. Year of Operation 25 Hotel supply and economics 45 Classifications for the projection 46 Undistributed Operating Expenses & 29 Product definition Fixed Charges 29 Product definition Hotel 47 Salaries/Wages, Labor cost 34 Summary of the proposed capacities 34 Positioning of the Hotel 48 Conclusion Conducted for: Talum d.d. 37 RIMC Sales and Marketing Activities 50 Appendix 1: Tovarniška cesta 10 37 Local Sales Wirtschaftlichkeitsberechnung SI-2325 Kidričevo und -vorausschau 37 National Sales für das Radisson Blu Vital & Sport Občina Kidričevo 38 International Sales / Resort Kidričevo Ulica Borisa Kraigherja 25 Integration of a Marketing-Corporation SI-2325 Kidričevo 83 Program of Space and Area Use 38 Website Concept Radix d.o.o. 4* Superior Vital&Sport Hotel and Lovrenc na Dr. polju 37b 38 GDS system Apartments / Lodges SI-2324 Lovrenc na Dravskem polju 39 E-Commerce Conducted by: RIMC Int. Hotel Resort Management and Consulting GmbH 39 E-Marketplaces and Neuer Wall 75 Online Reservation
    [Show full text]
  • Varstvo Narave V Beli Krajini
    VARSTVO NARAVE V BELI KRAJINI Mira Ivanovič, univ.dipl. biol. Dragatuš, 25.09.2006 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Zavod Republike Slovenije za varstvo narave BELA KRAJINA 45%N2 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Bela krajina – 580 km2, 2.5% SLO Mila dežela belih brez, modrega neba, toplega sonca, kjer je ohranjena narava, kjer so prijazni ljudje in ohranjajo bogato ljudsko izročilo ... • Kjer se stikata dinarski visoki in belokranjski nizki kras, ki se odpira proti mediteranu • Skrivnostno kraško podzemlje (200 jam) • Favnistično bogate reke, potoki, izviri (300) • Izjemni gozdovi (50%) • Steljniki Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Bela krajina – 580 km2, 2.5% SLO Dežela belih brez, modrega neba, toplega sonca, kjer je ohranjena narava, kjer so prijazni ljudje in ohranjajo bogato ljudsko izročilo, na skrajnem jugu SLO: • Kjer se stikata dinarski visoki in belokranjski nizki kras in se odpira proti mediteranu • Skrivnostno kraško podzemlje (200 jam) • Favnistično bogate reke, potoki, izviri (300) • Izjemno ohranjeni gozdovi (50%) •Značilna kulturna krajina (Steljniki, kraški skopi svet, vinogradi…) • 45% v Naturi 2000 • Bogata kulturna in zgodovinska preteklost… Zavod Republike Slovenije za varstvo narave NARAVOVARSTVENO POMEMBNA OBMOČJA NA OBMOČJU OE NOVO MESTO • Naravne vrednote: ~ 700 / 300 v Bk • Zavarovana območja: - ožja zavarovana območja: 100/27 - širša zavarovana območja: 3 (2 v Bk ) • Ekološko pomembna območja: 32 – V Bk: 11 •Posebna varstvena območja –NATURA 2000 : 36/13 in obsega 40% območja Bele krajine Zavod Republike Slovenije za varstvo narave NARAVNE VREDNOTE V BELI KRAJINI Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Tipi naravnih vrednot izviri, potoki, reke, kali, kotišča, prezimovališča, rastišča, debela drevesa, fosili, soteske, vrtače, udornice, brezna, jame ….
    [Show full text]