DOCSLIB.ORG

Spodnja Sava

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Spodnja Sava Inštitut za vode Republike Slovenije Geološki zavod Slovenije PROBLEMATIKA VODNEGA OKOLJA NA POREČJIH IN POVODJIH V SLOVENIJI SPODNJA SAVA Delovno gradivo za 1. delavnico z déležniki Ljubljana, september 2007 Inštitut za vode Republike Slovenije Geološki zavod Slovenije Dokument: PROBLEMATIKA VODNEGA OKOLJA NA POREČJIH IN POVODJIH V SLOVENIJI Spodnja Sava (Delovno gradivo za 1. delavnico z déležniki) Izdelovalci: Inštitut za vode Republike Slovenije Hajdrihova ulica 28 c 1000 Ljubljana Geološki zavod Slovenije Dimičeva ulica 14 1000 Ljubljana Avtorji IzVRS: dr. Aleš Bizjak, univ. dipl. inž. kraj. arh. Urška Bremec, univ. dipl. inž. agr. Mitja Centa, abs. grad. Janez Dodič, univ. dipl. ekon. dr. Darko Drev, univ. dipl. inž. kem. tehnol. Blažo Đurović, univ. dipl. inž. grad. Neža Eržen, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. mag. Elizabeta Gabrijelčič, univ. dipl. biol. Gregor Kolman, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. Jana Meljo, univ. dipl. inž. grad. Maja Pavlin, univ. dipl. biol. dr. Monika Petelin, univ. dipl. inž. grad. Tanja Razpotnik, univ. dipl. inž. kem. tehnol. Petra Repnik, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. mag. Gregor Sluga, univ. dipl. meteorol. dr. Nataša Smolar-Žvanut, univ. dipl. biol. Nina Štupnikar, univ. dipl. biol. dr. Gorazd Urbanič, univ. dipl. biol. Janez Zakrajšek, abs. vod. in kom. inž. Avtorji GeoZS: Miran Bizjak, univ.dipl.inž.geol. dr. Miha Brenčič, univ.dipl.inž.geol. Katarina Hribernik, univ.dipl.geog. dr. Mitja Janža, univ.dipl.inž.geol. Jure Krivic, univ.dipl.inž.geol. mag. Andrej Lapanje, univ.dipl.inž.geol. dr. Nina Mali, univ.dipl.inž.geol. Petra Meglič, univ.dipl.inž.geol. Mitja Požar, abs. inf. mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. Jože Ratej, univ.dipl.inž.geol. Jasna Šinigoj, univ.dipl.inž.geol. dr. Janko Urbanc, univ.dipl.inž.geol. Kontakt: [email protected] Kraj: Ljubljana Datum: september 2007 Vodnonačrtovalski proces in priprava NUV v Sloveniji Delavnica »Problematika vodnega okolja na porečjih in povodjih v Sloveniji« Spodnja Sava KAZALO VSEBINE 1 SODOBNO UPRAVLJANJE VODA 5 2 O DOKUMENTU 6 3 OPIS ZNAČILNOSTI POREČIJ IN POVODIJ 6 4 VARSTVO VODA 10 4.1 Hidromorfološke obremenitve 10 4.2 Organsko onesnaženje in onesnaženje s hranili 15 4.3 Prednostne in druge nevarne snovi 24 4.4 Biološke obremenitve 32 5 RABA VODA 32 6 UREJANJE VODA 39 7 OBMOČJA S POSEBNIMI ZAHTEVAMI 45 8 EKONOMSKA ANALIZA RABE VODA 53 VIRI 57 3 Vodnonačrtovalski proces in priprava NUV v Sloveniji Delavnica »Problematika vodnega okolja na porečjih in povodjih v Sloveniji« Spodnja Sava SLOVARČEK KRATIC AOX adsorbljivi organski halogeni BAT best available techniques (najboljše razpoložljive tehnologije) C merjena koncentracija CLC Corine Land Cover (pokritost tal po nomenklaturi CLC) EMK ekomorfološka kategorizacija EPV ekosistem odvisen od podzemnih vod FFS fitofarmacevtska sredstva IPPC integrated pollution prevention control (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) KČN komunalna čistilna naprava kMPVT kandidat za močno preoblikovano vodno telo M(letna) povprečna letna količina emitiranih snovi mHE mala hidroelektrarna MV mejna vrednost NEK Nuklearna elektrarna Krško NUV načrt upravljanja voda OP operativni program Q(v) pretok RD ribiška družina ROS razgradljive organske snovi TE termoelektratna UVT umetno vodno telo VD vodna direktiva V vodotok VTPV vodno telo površinske vode VTPodV vodno telo podzemne vode VVO vodovarstveno območje Slovarček kratic inštitucij ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje GURS Geodetska uprava Republike Slovenije KGZS Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije MG Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije MNZ Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije MOP Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije MZ Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije MZP Ministrstvo za promet Republike Slovenije SURS Statistični urad Republike Slovenije ZRSVN Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ZZV Zavod za zdravstveno varstvo 4 Vodnonačrtovalski proces in priprava NUV v Sloveniji Delavnica »Problematika vodnega okolja na porečjih in povodjih v Sloveniji« Spodnja Sava 1 SODOBNO UPRAVLJANJE VODA NA POREČJIH IN POVODJIH V SLOVENIJI Sodobno upravljanje voda je kompleksen proces, ki združuje varstvo, rabo in urejanje voda, v zadnjem času pa tudi okoljsko ekonomijo voda. Upravljanje voda na območju Evropske unije določa vodna direktiva (Direktiva 2000/60/ES), v Sloveniji pa Zakon o vodah (ZV-1) in pripadajoči podzakonski akti, po katerih se celovitost upravljanja voda tudi v Sloveniji zagotavlja z načrtovalskim procesom. Ta poteka v šestletnih načrtovalskih ciklih in se vsakokrat zaključi z načrtom upravljanja voda (NUV). V letošnjem letu kot del procesa izdelave NUV 2009 pripravljamo vmesno poročilo o poteku procesa in pomembnih zadevah upravljanja voda na slovenskih porečjih in povodjih. Priprava prvega vmesnega poročila predstavlja pomembno razvojno stopnjo priprave NUV: prvič bomo pripravili celovit pregled problematik porečij in povodij z vidika varstva, urejanja in rabe voda, ki ga bomo v nadaljnjem postopku priprave NUV 2009 nadgrajevali s programi stroškovno učinkovitih ukrepov na vodnih telesih površinskih (VTPV) in podzemnih (VTPodV) voda. Zaradi vsebinske zahtevnosti in obsežnosti omenjene načrtovalske razvojne stopnje smo na Inštitutu za vode Republike Slovenije z namenom čim bolj celovite obravnave izbrali koncept dela po porečjih in povodjih na obeh vodnih območij. V vodnem območju Donave smo kot območje raziskav določili šest porečij: Mura, Drava, Savinja, zgornja Sava, srednja Sava in spodnja Sava. V vodnem območju Jadranskega morja pa smo kot delovno območje raziskave določili povodje Soče in povodje jadranskih rek z morjem. Za potrebe celovitosti vmesnega poročila Inštitut za vode Republike Slovenije v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije organizira delavnico z naslovom »Problematika vodnega okolja na porečjih in povodjih v Sloveniji«. Na delavnici bomo predstavili načrtovalski proces in postopek priprave NUV 2009 ter pomembne vsebine porečij in povodij posameznikom, strokovnjakom in predstavnikom organizacij z različnih področij in sektorjev, ki lahko z znanjem tvorno sodelujejo v načrtovalskem procesu ali z dejavnostmi in ravnanjem vplivajo na upravljanje voda. Eden izmed ciljev delavnice pa je tudi pridobiti povratne in dodatne informacije o problematiki vodnega okolja v Sloveniji, kar lahko pomembno vpliva na vodno načrtovanje na državni ravni. 5 Vodnonačrtovalski proces in priprava NUV v Sloveniji Delavnica »Problematika vodnega okolja na porečjih in povodjih v Sloveniji« Spodnja Sava 2 O DOKUMENTU Dokument je vsebinsko izhodišče za pripravo vmesnega poročila o poteku vodnonačrtovalskega procesa in pomembnih zadevah upravljanja voda na porečju spodnje Save. Vsebuje pomembne ugotovitve o stanju vodnega okolja, rabi in urejanju voda ter okoljske ekonomije voda na porečju spodnje Save. Poglobljeno predstavlja rezultate ugotavljanja in določanja problematik vodnega okolja površinskih in podzemnih voda na področju hidromorfoloških obremenitev, organskega onesnaženja in onesnaženja s hranili, prednostnih in drugih nevarnih snovi ter bioloških obremenitev na porečju spodnje Save. Na porečju spodnje Save predstavlja tudi območja s posebnimi zahtevami. Tako tvori pomembno razvojno stopnjo v procesu izdelave programov stroškovno učinkovitih ukrepov na vodnih telesih porečja spodnje Save ter v procesu priprave načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave. Dokument je rezultat kabinetnega in terenskega raziskovalnega dela ter usklajenega delovanja Inštituta za vode Republike Slovenije in Geološkega zavoda Slovenije. Izdelan je kot vsebinsko izhodišče in podpora za prvo delavnico v procesu priprave NUV »Problematika vodnega okolja porečij in povodij v Sloveniji«. Z njim želimo k aktivnemu sodelovanju spodbuditi udeležence delavnice, še posebej tiste, ki se bodo ukvarjali s porečjem spodnje Save v posebni delovni skupini. Prav tako je dokument namenjen vsem ostalim, ki jih zanima problematika vodnega okolja na porečju spodnje Save. 3 OPIS ZNAČILNOSTI VODNEGA OBMOČJA 3.1 Površinske vode Porečje spodnje Save spada v vodno območje Donave. Površina tega porečja znaša 4678,5 km2, kar zavzema 23,1 % Slovenije. Dolžina vseh vodotokov na porečju spodnje Save meri 4610,8 km, kar predstavlja 15,7 % dolžine vseh dolžin vodotokov v Sloveniji. Dolžina vseh cest znotraj tega porečja znaša 10055,4 km, kar v slovenskem merilu predstavlja 25 % vseh dolžin cest, ki so v katastru gospodarske javne infrastrukture. Na nekaj več kot polovici površja porečja (61 %) se razprostira gozd, medtem ko vode predstavljajo manj kot odstotek površine površja. V tem delu Slovenije so prisotna močvirja, vendar je njihov delež glede na površino porečja zanemarljiv. Kmetijske površine se razprostirajo na 37 % površine porečja. Človek je s svojimi posegi tako in drugače spremenil površine, da so nastale umetne površine. Teh je na porečju spodnje Save nekaj več kot 1,3 %. Večja mesta, ki se nahajajo na območju porečja so Novo Mesto, Krško, Brežice. Porečje spodnje Save spada v vodno območje Donave in obsega 27 od skupno 155 VTPV, ki so določena po Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih 6 Vodnonačrtovalski proces in priprava NUV v Sloveniji Delavnica »Problematika vodnega okolja na porečjih in povodjih v Sloveniji« Spodnja Sava voda (Ur. l. RS, 63/05) (Preglednica 1, Slika 1). Od tega je eno VTPV kandidat za močno preoblikovano vodno telo (kMPVT). Največji delež porečja pokriva VTPV Krka povirje –
Load more

Recommended publications
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Ljubljana, junij 2008 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Nosilka naloge: mag. Irena Cvitani č Poro čilo pripravili: mag. Irena Cvitani č in Edita Sodja Sodelavke: mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Špela Ambroži č, dr. Jasna Grbovi ć, Brigita Jesenovec, Andreja Kolenc, mag. Špela Kozak Legiša, mag. Polona Mihorko, Bernarda Rotar Karte pripravila: Petra Krsnik mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Silvo Žlebir VODJA SEKTORJA GENERALNI DIREKTOR Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 Podatki, objavljeni v Poro čilu o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti voda. Poro čilo in podatki so zaš čiteni po dolo čilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvle čkov z navedbo vira. ISSN 1855 – 0320 Deskriptorji: Slovenija, površinski vodotoki, kakovost, onesnaženje, vzor čenje, ocena stanja Descriptors: Slovenia, rivers, quality, pollution, sampling, quality status Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK REZULTATOV V LETU 2006 ........................................................................................ 1 2 UVOD .......................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • Nature Parks in Slovenia
    1 NATURE PARKS PARKS NATURE IN SLOVENIA www.slovenia.info 2 Slovenia is one of Europe’s most diverse states for fl ora and fauna with one of the continent’s best preserved natural environments. Having vast areas of pris- tine countryside constitutes a major advantage for Slov- enian tourism, allowing its development potential to be heavily oriented towards visitor’s desires for peaceful relaxation at close proxim- ity to the natural world. Where natural beauty takes your breath away... For a relatively small area, Slovenia off ers a unique mosaic of biological, geographical and cultural diversity, with dozens of major natural assets and items of signifi cant European cultural heritage. Around 12,6% of Slovenia’s territory is cover by protected natural areas, 36% of the territory is protected under Natura 2000, and almost 15,000 aspects of the country’s nature have been awarded the status “valuable natural feature”. By managing our country’s resources carefully we ensure that nature’s treasures are preserved for future generations, that local population development is planned responsibly, and that all economic development is sustainable. 3 Lake in Velika dolina - Škocjan Caves 02_ Introduction 14_ NOTRANJSKA Regional Park 26_ STRUNJAN Landscape Park 04_ Map NATURE PARKS IN 16_ GORIČKO Landscape Park 28_ LAHINJA Landscape Park SLOVENIA 18_ KOLPA Landscape Park 30_ ŠKOCJANSKI ZATOK Nature 06_ Nature parks in Slovenia Reserve 20_ SEČOVLJE SALINA Landscape 07_ TRIGLAV National Park Park 32_ RADENSKO POLJE Landscape Park* 10_ ŠKOCJAN CAVES Park
    [Show full text]
  • Filming in Slovenia
    FILMING IN SLOVENIA 7 OVERWHELMING REASONS FOR MAKING FILMS IN SLOVENIA SHORT TRAVEL TIMES TO MOST EUROPEAN DESTINATIONS by plane, car or train EASILY ACCESSIBLE DIVERSE LOCATIONS WARM WELCOME three geographic and climate regions within a 90-minute drive ALL ABOUT… SUPPLY UNIQUE MOSAIC OF PURE UNADULTERATED AND PICTURESQUE NATURE, VARIETY OF ARCHITECTURAL STYLES, AND GREAT HISTORIC SITES azure blue Mediterranean, alpine peaks, caves of Karst, glacial lakes, Ljubljana Marshes... Castles and palaces, industrial sites, etc. AND… SHOOTING SKILLED FILM CREWS AND PRODUCTION COMPANIES motivated, committed and reliable Slovenian audio-visual professionals IN SLOVENIA UNRESTRICTED ACCESS TO FILMING IN PUBLIC SPACES collaborative police force and forthcoming local authorities TRUSTWORTHY AND AGILE BUSINESS PRACTICES creative, cooperative and diligent Slovenian associates FINANCIAL INCENTIVES FOR ALL KINDS OF AUDIO-VISUAL PRODUCTIONS film industry public funding and cash rebates under consideration for 2015 The capital and actual ARRIVING BY PLANE NUMBER OF FLIGHTS FROM LJUBLJANA TO MAJOR EUROPEAN CITIES centre of Slovenia lies WARM WELCOME halfway between Vienna Little but efficient Ljubljana Airport (with the internation- weekdays weekends flight time al code LJU) is the main Slovenian airport for passengers Amsterdam 2 1 1:51 and Venice. It reminisces and cargo. It is situated some 20 km north of Ljubljana. The Belgrade 10 4 1:06 of Vienna and Prague in public bus and private shuttle services run to and from Lju- Brussels 13 to 15 3 to 5 1:45
    [Show full text]
  • 4 Naravne in Druge Nesrece V Sloveniji
    NESRE^E IN VARSTVO PRED NJIMI NARAVNE IN DRUGE NESRE^E V SLOVENIJI 211 KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU/Igor Kotnik Dvojmo~ KONCEPTUALIZACIJA VARNOSTNIH POJAVOV V SODOBNEM SVETU Igor Kotnik Dvojmo~ Spremembe v mednarodnem politi~no-varno- minjajo~em se okolju te`ko identificirati in ovrednotiti stnem okolju po hladni vojni imajo dvojno in, kar stare in nove vire ogro`anja. Dodatni razlogi, ki {e po- je {e posebej zanimivo, antagonisti~no naravo. ve~ujejo nepreglednost sodobnih virov ogro`anja, pa so Tako lahko na eni strani opazujemo stabilizacij- naslednji (Skelton, 1993; Hunter, 1993; Pugh, 1997): ske u~inke omenjenih procesov, hkrati pa isti – globalna voja{ka gro`nja ni ve~ primarna, saj so jo procesi povzro~ajo ali nosijo s seboj tudi vrsto zamenjale regionalne gro`nje; destabilizacijskih u~inkov. Vse bolj je tudi –v ospredju ni ve~ jedrska gro`nja, ampak konvencio- o~itno, da nove varnostne situacije ni mogo~e nalne gro`nje; pojasniti z obi~ajnimi termini iz ~asa hladne voj- – po koncu hladne vojne so se okrepili varnostni pro- ne. Prihodnja varnostna tveganja in gro`nje je blemi v okoljih, ki so bila politi~no in ekonomsko zelo te`ko predvidevati, saj postajajo vse celo- marginalizirana zaradi prej{nje preobremenjenosti z vitej{a in te`je zaznavna. Dokaj jasno se pod zagotavljanjem strate{kega ravnote`ja med konflikt- vplivom univerzalizacije, demilitarizacije in glo- nima svetovnima sistemoma; balizacije ka`e tudi proces spremembe prioritet – gro`nje svetovni stabilnosti in varnosti so dokaj ne- pri zagotavljanju varnosti. Nabor (najaktual- razpoznavne in obsegajo {irok spekter virov nej{ih) varnostnih tveganj in gro`enj se stalno ogro`anja (voja{kih, ekolo{kih, ekonomskih, social- spreminja, tako v strukturi kot v intenzivnosti nih ...).
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]
  • Filming in Slovenia
    FILMING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. 7 OVERWHELMING REASONS FOR MAKING FILMS SHORT TRAVEL TIMES IN SLOVENIA TO MOST EUROPEAN DESTINATIONS by plane, car or train EASILY ACCESSIBLE DIVERSE LOCATIONS three geographic and climate regions within a 90-minute drive UNIQUE MOSAIC OF PURE UNADULTERATED AND PICTURESQUE NATURE, VARIETY OF ARCHITECTURAL STYLES, AND GREAT HISTORIC SITES azure blue Mediterranean, alpine peaks, caves of Karst, glacial lakes, Ljubljana Marshes... Castles and palaces, industrial sites, etc. SKILLED FILM CREWS AND PRODUCTION COMPANIES motivated, committed and reliable Slovenian audio-visual professionals UNRESTRICTED ACCESS TO FILMING IN PUBLIC SPACES collaborative police force and forthcoming local authorities TRUSTWORTHY AND AGILE BUSINESS PRACTICES creative, cooperative and diligent Slovenian associates FINANCIAL INCENTIVES FOR ALL KINDS OF AUDIO-VISUAL PRODUCTIONS film industry public funding and 25% cash rebate introduced in 2017 25% CASH REBATE ON ALL ELIGIBLE COSTS MADE WITHIN THE TERRITORY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA. Apply 45 days before shooting! No minimum spend. For help, contact one of the local service providers offering full production service (see page 26) or contact the Slovenian Film Centre directly More info on: Contact: www.sfc.si/en/ e-mail: [email protected] phone: +386 1 23 43 200 WELCOME TO YOUR DREAM REALITY Imagination or originality? When it comes to film It is one of the safest countries in the world, scenes, you want both! Allow an idea to become located in the heart of Europe and accessible from reality with the help of unspoilt filming locations all corners of the world. All of its diverse regions that, in the real world, go from the mountains can be reached within the radius of a two-hour to the sea, from the underground to the plains.
    [Show full text]
  • Varstvo Narave V Beli Krajini
    VARSTVO NARAVE V BELI KRAJINI Mira Ivanovič, univ.dipl. biol. Dragatuš, 25.09.2006 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Zavod Republike Slovenije za varstvo narave BELA KRAJINA 45%N2 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Bela krajina – 580 km2, 2.5% SLO Mila dežela belih brez, modrega neba, toplega sonca, kjer je ohranjena narava, kjer so prijazni ljudje in ohranjajo bogato ljudsko izročilo ... • Kjer se stikata dinarski visoki in belokranjski nizki kras, ki se odpira proti mediteranu • Skrivnostno kraško podzemlje (200 jam) • Favnistično bogate reke, potoki, izviri (300) • Izjemni gozdovi (50%) • Steljniki Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Bela krajina – 580 km2, 2.5% SLO Dežela belih brez, modrega neba, toplega sonca, kjer je ohranjena narava, kjer so prijazni ljudje in ohranjajo bogato ljudsko izročilo, na skrajnem jugu SLO: • Kjer se stikata dinarski visoki in belokranjski nizki kras in se odpira proti mediteranu • Skrivnostno kraško podzemlje (200 jam) • Favnistično bogate reke, potoki, izviri (300) • Izjemno ohranjeni gozdovi (50%) •Značilna kulturna krajina (Steljniki, kraški skopi svet, vinogradi…) • 45% v Naturi 2000 • Bogata kulturna in zgodovinska preteklost… Zavod Republike Slovenije za varstvo narave NARAVOVARSTVENO POMEMBNA OBMOČJA NA OBMOČJU OE NOVO MESTO • Naravne vrednote: ~ 700 / 300 v Bk • Zavarovana območja: - ožja zavarovana območja: 100/27 - širša zavarovana območja: 3 (2 v Bk ) • Ekološko pomembna območja: 32 – V Bk: 11 •Posebna varstvena območja –NATURA 2000 : 36/13 in obsega 40% območja Bele krajine Zavod Republike Slovenije za varstvo narave NARAVNE VREDNOTE V BELI KRAJINI Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Tipi naravnih vrednot izviri, potoki, reke, kali, kotišča, prezimovališča, rastišča, debela drevesa, fosili, soteske, vrtače, udornice, brezna, jame ….
    [Show full text]
  • DINA STOBER, Univ. Dipl. Inž. Arh. PRIMERJAVA VREDNOSTNIH OCEN SLOVENSKEGA
    Univerza University v Ljubljani of Ljubljana Fakulteta Faculty of za gradbeništvo Civil and Geodetic in geodezijo Engineering Jamova cesta 2 Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija SI – 1000 Ljubljana, Slovenia http://www3.fgg.uni-lj.si/ http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG DRUGG – The Digital Repository http://drugg.fgg.uni-lj.si/ http://drugg.fgg.uni-lj.si/ To je izvirna različica zaključnega dela. This is original version of final thesis. Prosimo, da se pri navajanju sklicujte na When citing, please refer to the publisher's bibliografske podatke, kot je navedeno: bibliographic information as follows: Stober, D. 2012. Primerjava vrednostnih Stober, D. 2012. Primerjava vrednostnih ocen slovenskega, madžarskega in ocen slovenskega, madžarskega in hrvaškega prebivalstva o trajnosti na hrvaškega prebivalstva o trajnosti na osnovi vidne transformacije obrečnih osnovi vidne transformacije obrečnih krajin. Diktorska disertacija. Ljubljana, krajin. Ph.D. Thesis. Ljubljana, University Univerza v Ljubljani, Fakulteta za of Ljubljana, Faculty of civil and geodetic gradbeništvo in geodezijo. (mentor engineering. (supervisor Pogačnik, A., co- Pogačnik, A., somentor Marušič, I. J.): 187 supervisor Marušič, I. J.): 187 pp. str. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo INTERDISCIPLINARNI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ PROSTORSKEGA IN URBANISTI ČNEGA PLANIRANJA Kandidatka: DINA STOBER, univ. dipl. inž. arh. PRIMERJAVA VREDNOSTNIH OCEN SLOVENSKEGA, MADŽARSKEGA IN HRVAŠKEGA PREBIVALSTVA O TRAJNOSTI NA OSNOVI VIDNE TRANSFORMACIJE OBRE ČNIH KRAJIN Doktorska disertacija štev.: 227 COMPARISON OF VALUE ATTITUDES OF SLOVENIAN, HUNGARIAN AND CROATIAN CITIZENS ON SUSTAINABILITY USING VISUAL TRANSFORMATION OF THE RIVER LANDSCAPE Doctoral thesis No.: 227 Soglasje k temi doktorske disertacije je dala Komisija za doktorski študij UL na 17.
    [Show full text]
  • Slovenia. My Way of Diverse Experiences
    TRAVEL AGENT'S MANUAL SLOVENIA. MY WAY OF DIVERSE EXPERIENCES. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info 04 About Slovenia 08 Map of Slovenia 10 Slovenian Tourist Board 12 Slovenia on Tour 14 Incoming Agencies 16 So different. So accessible. 18 Alpine Slovenia 22 Mediterranean & Karst Slovenia 26 Thermal Pannonian Slovenia 30 Ljubljana & Central Slovenia 34 Slovenia Unique Experiences 40 Special Hints for 2020 48 Taste Slovenia 56 Slovenia Culture 64 Events not to miss 66 Slovenia Nature 72 Slovenia Outdoor 80 Slovenia Spas 86 Slovenia Meetings 88 Slovenia Life 90 Accommodation 92 Getting To & Around Slovenia 94 Slovenian Embassies TRAVEL AGENT'S MANUAL 2 ■ »Slovenia feels like an open secret – a stunning European country, full of incredible adventure opportunities, excellent wine, great food, friendly people …« Ash Bhardwaj, influencer Dear Partners of Slovenian tourism, Although our country is situated in the very heart of Europe and has a long, diverse and rich history, it is still considered an undiscovered destination and a well-preserved secret. In spite of efforts to promote our services and attractions for tourists, and the upgrade of Slovenia’s unique experiences for which we received numerous prestigious awards and recognitions, we actually hope Slovenia remains a hidden gem. ■ »Slovenia was full of surprises …« Tyler White, influencer This does not mean that we want to jealously safeguard our country’s beauty and wealth, keeping it only to ourselves, but rather we want every single guest to feel special every time they come to Slovenia. We want them to feel as though they were the ones who discovered the magical experiences Slovenia has to offer.
    [Show full text]
  • National Reviews 1998 Slovenia Executive Summary
    DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA EXECUTIVE SUMMARY MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance DANUBE POLLUTION REDUCTION PROGRAMME NATIONAL REVIEWS 1998 SLOVENIA EXECUTIVE SUMMARY MINISTRY OF ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING in cooperation with the Programme Coordination Unit UNDP/GEF Assistance Preface The National Reviews were designed to produce basic data and information for the elaboration of the Pollution Reduction Programme (PRP), the Transboundary Analysis and the revision of the Strategic Action Plan of the International Commission for the Protection of the Danube River (ICPDR). Particular attention was also given to collect data and information for specific purposes concerning the development of the Danube Water Quality Model, the identification and evaluation of hot spots, the analysis of social and economic factors, the preparation of an investment portfolio and the development of financing mechanisms for the implementation of the ICPDR Action Plan. For the elaboration of the National Reviews, a team of national experts was recruited in each of the participating countries for a period of one to four months covering the following positions: Socio-economist with knowledge in population studies, Financial expert (preferably from the Ministry of Finance), Water Quality Data expert/information specialist, Water Engineering expert with knowledge in project development. Each of the experts had to organize his or her work under the supervision of the respective Country Programme Coordinator and with the guidance of a team of International Consultants. The tasks were laid out in specific Terms of Reference. At a Regional Workshop in Budapest from 27 to 29 January 1998, the national teams and the group of international consultants discussed in detail the methodological approach and the content of the National Reviews to assure coherence of results.
    [Show full text]