Poplave Oktobra 1992 V Sloveniji

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Poplave Oktobra 1992 V Sloveniji 37 POPLAVE OKTOBRA 1992 V SLOVENIJI Slavko Šipec* UDK 627.51 (497.12) »1992« Po katastrofalnih poplavah v novembru 1990. leta je jeseni 1992. leta v manj kot dveh mesecih kar štirikrat prišlo do poplavljanja. Prvi= so vodotoki mo=no narasli med 16. in 19. oktobrom. Že konec oktobra je prišlo do drugih poplav. Tretji= so visoke vodezapretile 16. in 17. novembra, nato pa še 5. in 6. decembra. Visoke vode so povzro=ile pri ljudeh, ki bivajo na poplavno ogroženih obmo=jih, precej strahu, saj se še vedno spominjajo ujme v za=etku novembra 1990. Prispevek opisuje glavna dogajanja ob prvih dveh poplavah sredi oktobra in ob koncu meseca oktobra. pogojnih vrednosti, ko se za=nejo izredna frontalnega sistema, katerega hitrost se je Meteorološke opazovanja in javljanja. Izjemi sta bili le nad Slovenijo upo=asnila (2). Ljubljanica in Vipava, saj je v njunih Mo=ne padavine so ob jugozahodnih in hidrološke pore=jih že 16. oktobra padlo precej vetrovih 29. oktobra najprej zajele za- padavin. Ljubljanica je mo=no narasla hodno Slovenijo, nato pa je ob dotoku razmere 16. oktobra zve=er, ko je že presegla hladnejšega zraka s severovzhoda pogojne vrednosti (3, povzeto po 4). Ob mo=no deževalo predvsem v severo- Prve poplave je povzro=il frontalni sistem, tem =asu je Vipava že poplavljala (4). vzhodni Sloveniji. Tega dne je padlo od ki se je iz severozahodnega dela srednje Dne 17. oktobra so obilne padavine 0,2 l/m2 (v Portorožu) oziroma od 27 do Evrope spustil v zahodno Sredozemlje, povzro=ile zelo hiter porast, zlasti Vipave, 89 l/m2. Padavine so v no=i na 30. okto- od tod pa se je prek naših krajev po=asi zgornje Save in Savinje ter Kolpe. Na- ber oslabele in ponekod ponehale, meja pomikal proti jugovzhodu. Padavine so se rasla je tudi Ljubljanica, ki je že popoldne sneženja pa se je precej znižala. 30. ok- za=ele že 16. oktobra, vendar je padlo dosegla kriti=ne vrednosti in za=ela po- tobra je ponovno mo=no deževalo po malo dežja, v glavnem povsod manj od plavljati Ljubljansko barje. O poplavah na vsej Sloveniji. V Ljubljani je padlo celo 20 l/m2, le v Ljubljani in Vipavi okoli 60 I Ljubljanskem barju je v tej številki Ujme ve= padavin kot prejšnji dan, in sicer (3). Te padavine, razen v Vipavi, niso poseben prispevek. Ostale reke so naj- 76 l/m2 (dan prej 66 l/m2) (3, povzeto po povzro=ile ve=jih težav. Dne 17. oktobra višje vrednosti dosegle naslednjega dne 1 in 2). 31. oktobra in 1. novembra je 1992 je povsod, zlasti pa v zahodnih in (zgornja Sava, Savinja, Kolpa, Sora) ali še ob=asno še deževalo, padavine pa so hribovitih predelih, mo=no deževalo. kasneje (spodnja Sava, Krka). Kriti=ne še bile tolikšne, da so bile razmere mar- Pojavljale so se tudi nevihte in neurja z vrednosti so presegle Ljubljanica, Sa- sikje še vedno napete. Ve= težav so ledenim dežjem (na Notranjskem). Padlo vinja, Vipava in Krka, ki so na manjših ob- povzro=ali manjši tokovi in kraške je od 50 do 100 l/m2, v hribovitih predelih mo=jih tudi poplavljale (Ljubljanica na reke (1). tudi ve=. Meja sneženja je bila 16. in Ljubljanskem barju, Savinja pri Tremarjih, Vodotoki so hitro in mo=no narasli. So=a 17. oktobra na nadmorski višini okoli Krka v spodnjem toku pri Krški vasi in je za=ela naraš=ati že 29. oktobra zgodaj 2500 metrov. V no=i na 18. okrober seje Drami). 19. oktobra se je v ve=ernih urah dopoldne. Ob 7. 15 je pretok pri Doblarju ozra=je v višjih legah za=elo ohlajati, pa- pri <atežu razlila tudi Sava. Ljubljanica in znašal 300 m3/s, ob 17. uri je dosegel davine pa so se okrepile tudi v seve- Krka sta imeli zelo visok vodostaj še 932 m3/s in za 172 m3/s presegel pogojni rovzhodni Sloveniji. Dne 18. oktobra seje 19. oktobra. Najkasneje je poplavljala pretok. Podobno je bilo tudi s Savinjo. za=elo ohlajati tudi v nižinah. Meja sne- Krka, ki je pogojne vrednosti dosegla Njen vodostaj se je v Nazarjah med 7. in ženja se je postopoma zniževala, tako da 18. oktobra zve=er, kriti=ne pa šele 14. uro pove=al od 100 na 235 cm. Po- je snežilo tudi ponekod v nižinah. V naslednjega dne v jutranjih urah (3, gojni vodostaj 243 cm (pretok 179 m3/s) Ljubljani je 18. oktobra padlo 601 dežja na povzeto po 4). je presegla ob 16. uri. Proti ve=eru je 2 2 m , drugod pa od 2 do 36 l/m . Ob morju Dne 19. oktobra so slovenske reke, z iz- hitrost naraš=anja nekoliko pojenjala. je bilo tega dne v glavnem son=no in top- jemo Ljubljanice in Krke, za=ele upadati Ob 17. uri je vodostaj znašal 268 cm (pre- lo vreme. V no=i na 19. oktober so pa- tok 188 m3/s), ob 19. uri pa 293 cm (pre- pod pogojne vrednosti. Vodotoki v seve- 3 davine povsod ponehale. V vseh treh rovzhodni Sloveniji (Drava, Mura in drugi) tok 223 m /s). Nato se je Savinja v zgor- dneh jih je najve= padlo v hribovitih niso mo=neje narasli in niso povzro=ali njem toku za=ela umirjati (3, povzeto predelih zahodne in južne Slovenije težav (3, povzeto po 4). po 2). V Celju je zve=er Savinja dose- (Vogel 203 l/m2, Bovec 193 l/m2, Postojna gla 525 cm, vendar ni prestopila nasi- 163 l/m2), v Ljubljani (180 l/m2) in v Prve jesenske poplave niso bile izjemne, pov. Pod Celjem je bilo najbolj kriti=no Ko=evju (153 l/m2). Zelo veliko padavin je saj so tokovi, ki so poplavljali, dosegli le 30. oktobra v zgodnjih jutranjih urah. V padlo tudi v Savinjskih Alpah. Drugod jih eno- do dvoletne visoke vode, kar pomeni Laškem je bila Savinja visoka 490 cm je bilo precej manj: Rogla 103 l/m2, Brnik poplavljanje le v razmeroma ozkih, naj- (pretok 866 m3/s) (3) in je presegla 102 l/m2, Celje 101 l/m2, Lesce 96 l/m2, nižjih pasovih ob rekah. Ker je tam izraba petletne visoke vode. Voglajna se je Ilirska Bistrica 93 l/m2, Lisca 92 l/m2, tal prilagojena relativno pogostim po- razlila ob izlivu v Savinjo. Mo=no sta <rnomelj 84 l/m2, Maribor 81 l/m2. plavam, ni prišlo do ve=je gmotne škode narasli in prestopili bregove tudi Ložnica Najmanj padavin, od 50 do 70 l/m2, je pad- (4). Dveletne visoke vode sta presegli le in Dreta (2). Re=ica Bolska je celo pre- lo v Murski Soboti, Novem mestu, Ljubljanica ter Savinja pod Celjem. segla vrednosti iz novembrskih poplav Portorožu, Novi Gorici in tudi na Kredarici Komaj deset dni po prvih poplavah je 1990. leta (6). Savinja je zaradi ponovnih (3). konec oktobra spet prišlo do mo=nih pa- padavin 4. novembra zjutraj spet poplav- Dne 16. oktobra zaradi šibkih padavin davin, zaradi katerih so med 29. oktobrom ljala pod Celjem (5). vodotoki še niso narasli. Vodostaji in pre- in 1. novembrom mo=no narasli slovenski V velenjski ob=ini sta 29. oktobra pre- toki so bili nizki še naslednjega dne zju- tokovi in pojavili so se zemeljski plazovi. stopili bregove Toplica in Paka. Vode so traj. Ve=inoma so se gibali med 30 in 50 % Vzrok intenzivnih padavin je bil prehod zve=er že za=ele upadati (2). * Republiška uprava za zaš=ito in reševanje, Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploš=ad 26, Ljubljana. 38 Mo=neje sta narasli še zgornja Sava in dournik žalil tri hiše. Zaradi mo=no na- za nekaj ur poplavila lokalni cesti Sora, Ljubljanica pa je ponovno presegla raslega izvira Hublja nad Ajdovš=ino je Laško-Breze in Laško-Svetina. Ob izlivu pogojne vrednosti. Vzrok za to je bil že bilo v okvari tudi =rpališ=e pitne vode. v Savinjo je poplavljala tudi Voglajna. V predhodno precej visok vodostaj Ljub- Reka Vipava je poplavila precej polj in ob=ini Mozirje so narasle vode in hu- ljanice. 29. oktobra zve=er je Ljubljanica sadovnjakov. Dero=a voda je s polj odna- dourniki povzro=ili spodjede in zalili ceste presegla tudi kriti=ne vrednosti in po- šala zemljo in še nepobrane pridelke. Ljubno-Lu=e na ve= mestih, Ljubno- novno za=ela poplavljati Ljubljansko bar- Voda je mo=no poškodovala tudi lokalne -Rastke in Ljubno-Smrekovec ter pon- je. Poplave so trajale ve= dni (2). ceste na obmo=ju Nanosa (4). tonski most =ez Savinjo pri Ljubnem. Na V no=i na 30. oktober so se ve=je reke (iz- Pod Vremš=ico se je pri vasi Gornje Le- ve= mestih je prišlo do nanosa hu- jeme so bile le Krka, Ljubljanica in spod- že=e v ob=ini Sežana sprožil zemeljski dourniškega materiala na cestiš=a in do nja Savinja) in zlasti manjši vodotoki plaz, zasul cesto in ogrožal tudi želez- proženja manjših plazov. Zamašili so se za=eli umirjati. 30. oktobra so ponovno niško progo Pivka-Diva=a (4). tudi propusti na Lu=nici pri Podvolovjeku. Reka Dreta je poplavila kmetijske po- padavine povzro=ile novo naraš=anje. Narasla Ljubljanica je brez ve=jih posledic Pogojne vrednosti so bile presežene na vršine. Pokazalo se je, da so narasle vode poplavila Ljubljansko barje. Cesta <rna grozile le tam, kjer še niso za=eli sanacije Savinji v Laškem, na Krki v Podbo=ju, na vas-Podpe= je bila pri zaselku Lipe Kolpi v Radencih, na Vipavi, kriti=na pa na posledic poplave iz leta 1990 ali pa je še neprevozna, poplavljena je bila tudi cesta niso kon=ali (4).
Recommended publications
  • Slovenian Alps
    SLOVENIAN ALPS Mangart, Photo by Bor Rojnik Slovenian Alps are truly remarkable, easily discovered by road as well as by trails suitable for hikers and cyclists. Marvellous panoramas, blooming meadows, alpine pastures and forests are surely never to be forgotten and are one of the most fascinating tourist spots in Slovenia. The high summits of the Julian Alps, the Karavanken chain and the Kamnik-Savinja Alps, open up amazing panoramas of the surrounding territory. It is hardly to find such a blooming meadows, alpine pastures and forests, elsewhere in the world within easy reach. The Julian Alps are a mountain range of the great Alps that stretches from northeastern Italy to Slovenia. They cover an estimated 4400 km², of which 1542 km² lies in Slovenia, and rise to 2,864 m at Mount Triglav, the highest peak in Slovenia. The entire mountain range constitutes about 150 mountains and is divided into two sections - the Western Julian Alps and the Eastern Julian Alps. 1 The Triglav National Park, boasting a number of peculiarities, is the largest and the earliest protected natural heritage site in the country. It is located in the north-west of Slovenia, more precisely in the Julian Alps. The park was named after the highest mountain of Slovenia, the Triglav, which is located nearly at the center of the park. It is the only National Park in Slovenia and among the earliest European parks. Pokljuka, is the southernmost highland marsh in Europe and a natural habitat of sphagnum moss. Near Kranjska Gora you can find nature reserve, the Zelenci, whom lakes provide Sava Dolinka with its source.
    [Show full text]
  • Kranjska Gora, Slovenia 46°29'7.37 N, 13°47'13.59” E
    KRANJSKA GORA, SLOVENIA 46°29’7.37 N, 13°47’13.59” E slovenia SUMMER 2020 trip overview Nestled between Europe’s most ancient forests and spectacular mountain ranges is the stunning Slovenia. The crossroads of the Balkans, this storied central European wonderland is one of the continents best kept secrets. A cultural and natural LEADERSHIP ADVENTURES mecca, Slovenia features emerald waterways, craggy coastline, massive mountains, castles, canyons and caves. Surrounded by Croatia, Hungary, Italy and Austria, and the Adriatic sea, you’ll savor the flavors and features of each in Slovenia. Explore rich landscapes, pristine wilderness, tiny towns and floating cities as you hike, climb, raft, kayak and eat your way through the heart of Europe. � MEET DEPART � JUNE 26 – JULY 9, 2020 JULY 12 – JULY 25, 2020 TRIP DATES TRIP VCE VENICE, ITALY SUMMER 2020 highlights DOLOMITES • Spend 5 days hiking hut to hut through the alpine peaks and passes of the rugged Julian Alps in Triglav National Park. • Navigate the narrow chasms of the Soca River as you raft through its famed overhanging rock walls and emerald green water. LEADERSHIP ADVENTURES • Rappel, jump, slide and scale the water carved canyons of the Soca River valley on a canyoneering and climbing adventure. • Paddle the turquoise waters of the Adriatic Sea off the Istrian Peninsula. • Explore the magical canals, culture, architecture and gelato in the floating city of Venice. “I loved this trip more than anything I have ever done in my life. I experienced some of my highest highs and low lows but this whole experience completely changed my outlook on life as it always does” SUMMER 2018 Hugh Trotter, 14, Atlanta, GA SUMMER 2020 LEADERSHIP ADVENTURES DEPART � DAY 1-2 DAY 3 DAY 4 You will be picked up at After breakfast, we will set off for a Via After breakfast, head to Lake Bohinj where we the Venice Airport and Ferrata in the dramatic rock spires of the will gear up for a morning of kayaking.
    [Show full text]
  • Exploring Slovenia's Julian Alps and Beyond
    Exploring Slovenia’s Julian Alps and Beyond Two Treks and Balkan Culture in an Undiscovered Corner of the Alps August 30, 2021 – September 13, 2021 – Trip #2167 Triglav National Park Overview Join us for a wonderful fifteen-day trip to the undiscovered hiking and scenic paradise of Slovenia. We will pass medieval castles, churches, and traditional mountain villages as we walk through valleys, across mountain pastures, and traverse mountain ridges with towering peaks all around us. This trip combines two rugged short treks (one carrying all our gear and staying in mountain huts, and the other staying in hotels with luggage transport), an exciting ascent to Slovenia’s highest peak, and visits to the most scenic and interesting regions of this small, but incredibly beautiful country. A few words about Slovenia itself: it is a small country located in southern central Europe at the intersection of major trade routes and of the Slavic, Germanic, and Romance languages and cultures. Historically part of many empires including Rome, Austro-Hungarian, Venice, and France, it is currently a prosperous, democratic European country of two million persons. Over 50% of its landmass remains forested. It is exceptionally bio-diverse for its size particularly as pertains to endemic cave species. Slovenia’s Place in Europe Trip Difficulty This trip is rated strenuous #6. Trip Rating System. Excluding breaks we will hike from five to ​ ​ seven hours per day, between 6 and 14 miles, with an average elevation gain of about 2500 feet. The terrain is rugged and steep in places, and requires agility. There will be sections on narrow trails with exposure (steep drop-offs).
    [Show full text]
  • Reka Sava Na Osnovi Številk Značajne Konvencijom O Močvarama (Ramsar 1971)
    Rijeka Sava – Naše zajedničko nasljeđe Rijeka Sava – Naše zajedničko nasljeđe RRekaeka SSavaava - nnašaaša skupnaskupna ddediščinaediščina RRiveriver SSavaava – oourur ccommonommon hheritageeritage CIP RRijekaijeka SSavaava – NNašeaše zzajedničkoajedničko nnasljeđeasljeđe Osnovne informacije o rijeci Savi Sava je treća po dužini pritoka Dunava (iza Tise i Drave). Njen riječni bazen pokriva dio Slovenije, Hrvatske, Bosne i Hercegovine i sjeverne Srbije. Ona je po protoku najveća pritoka Dunava i druga pritoka po veličini slivnog područja (iza rijeke Tise). Ušće rijeke Save u Dunav nalazi se u Beogradu. U Rimsko doba ova rijeka se zvala Savus. Tabela 1: Rijeka Sava u brojkama Dužina (km) Površina bazena (km2) Prosječni protok (m3/s) 861 95.719 1.564 Rijeka Sava ima dva glavna izvora, oba u sjeverno-zapadnoj, Alpskoj regiji Sloveni- je: Sava Dolinka nastaje u močvari Zelenci pokraj Kranjske Gore, dok je drugi izvor vodopad Savica. Nakon spajanja ova dva toka, rijeka uglavnom teče kroz istočnu jugoistočnu Sloveniju, sjeverno od Ljubljane, kroz Hrvatsku – pored Zagreba – a zatim granicom između Hrvatske i Bosne i Hercegovine prije nego što uđe u Srbiju i spoji se sa rijekom Dunav u Beogradu. Njene glavne pritoke su rijeke Savinja, Mirna, Krka, Kupa, Lonja, Orljava i Bosut, Una, Vrbas, Bosna, Tinja, Lukovac, Drina i Kolubara. Veći gradovi na obalama Save su Kranj, Zagorje ob Savi, Sevnica an Krško, Zagreb, Sisak, Slavonski Brod, Bosanski Šamac, Orašje, Brčko, Županja, Sremska Mitrovica, Šabac i Beograd. Rijeka Sava je plovna za manje tovarne brodove do Siska (583 km od ušća u Dunav). 1 Biološka vrijednost Primjeri močvara po zemljama Rijeka Sava je od velikog značaja za Dunavski riječni bazen zbog svoje izvanredne bio- Cerkniško jezero se nalazi 50 km jugozapadno od Ljubljane.
    [Show full text]
  • "Kamniška Bistrica: Zelena Os Regije. Primer Dobre Prakse V Srcu
    Zasnova in izvedba: Center za razvoj Litija in Inštitut za celostni razvoj Domžale Publikacijo uredila: Marta Vahtar, ICRO Domžale Besedila: Marta Vahtar, Saša Gradišek, Mija Bokal in Adela Ramovš Fotografije: Anton Jarc, Bogdan Macarol, Metod Rogelj, Marta Vahtar, Matej Povše, Stanko Gruden, VSEBINA Sonja Rozman-Bizjak, Aleš Horvat, Željko Savič ter arhivi podjetja Velika planina, d.o.o., Centra za razvoj Litija in ICRO - Inštituta za celostni razvoj in okolje, Domžale. Razvojno partnerstvo – zibelka Srca Slovenije ............................................................................................................... 9 Lektorica: Irena Vrhovec Z majhnimi koraki in visoko mero tolerance se daleč pride ....................................................................................10. Priprava kartografskega gradiva: ICRO Domžale Trkamo na vrata dediščine v Srcu Slovenije...................................................................................................................13 Trkamo na vrata dediščine, od projekta do produkta ................................................................................................14 Oblikovanje: TA2TO/Fotokabina in Medianova/Matej Zupančič Trkamo na vrata dediščine, mreža naravne in kulturne dediščine ........................................................................18 Prelom: TA2TO/Fotokabina Trkamo na vrata dediščine, zaokrožena območja .......................................................................................................22 Naklada: 20.0.0. izvodov
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Naravna in Kulturna Dediščina Celjskega
    Naravna in kulturna dediščina ob poteh SPOT-a 2016 A – DRUŽBENE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI 1. Polule in Celjski grad Sobotna tekma letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT) se bo začela na Polulah, majhnem kraju na južnem obrobju Celja, v tamkajšnji osnovni šoli (OŠ) Frana Kranjca. Otvoritev omenjene OŠ je bila 18. septembra 1955, in sicer se je zgradila iz donacije znanega celjskega učitelja in popotnika Frana Kranjca, čigar življenje bi lahko v kar nekaj značilnosti primerjali z življenjem Alme M. Karlin. Fran Kranjc je bil popotnik, ki je prepotoval večji del Evrope, pa tudi nekaj afriških in azijskih dežel. V prostem času je slikal in se ukvarjal z glasbo. Pot sobotne tekme bo vodila nedaleč od Celjskega gradu, znamenite kulturne dediščine z bogato zgodovino. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grad) Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Leži na vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško dolino. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Grad je menjal več različnih vladajočih rodbin in bil mnogokrat poškodovan oz. spremenjen, v zadnjih letih pa grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Turistično društvo Celje v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, na kateri potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev. Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, ki nosijo ime po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije.
    [Show full text]
  • Hiking Trails
    HIKING TRAILS IN LJUBLJANA AND ITS REGION visitljubljana.com VIBRANT. VIVID. #LJUBLJANAREGION HIKING TRAILS AND FAMILY ADVENTURES 1 Šmarna Gora (from Tacen) ..................................................................................6 2 Rašica (from Gameljne) .......................................................................................8 3 Rožnik (from Tivoli Park, Ljubljana)..................................................................10 4 Path of Remembrance and Comradeship (Ljubljana) ..................................... 12 5 Polhograjska Grmada (from Polhov Gradec and Topol) .................................14 6 Polhograjska Gora (from Polhov Gradec) ........................................................16 7 Sveti Jakob (from Topol) .................................................................................... 18 8 Krim (from Lake Podpeč) ................................................................................. 20 9 Sveta Ana (from Lake Podpeč) ..........................................................................22 10 Planina nad Vrhniko (from Betajnova in Vrhnika) ..........................................24 11 Limbarska Gora (from Gradišče Lake) ..............................................................26 12 Kingfisher Nature Trail (from Cerovo) ...............................................................28 13 Velika Planina (from the valley of the Kamniška Bistrica – by cable car) ....30 14 Kamniško Sedlo (from the valley of the Kamniška Bistrica) ..........................32 Text:
    [Show full text]
  • Kaj Prinaša Projekt Protipoplavnih Ureditev Na Meži Z Mislinjo V Programskem Obdobju 2014-2020?
    mag. N. COLNARIČ, M. KOLARIČ, B. GRAJFONER, - 165 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA mag. P. KRALJ MARHOLD, S. ŠOŠTARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJA VODA mag. Nevenka COLNARIČ * Metka KOLARIČ* Blanka GRAJFONER* mag. Petra KRALJ MARHOLD* Sergeja ŠOŠTARIČ* KAJ PRINAŠA PROJEKT PROTIPOPLAVNIH UREDITEV NA MEŽI Z MISLINJO V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020? POVZETEK Prispevek obravnava predstavitev operacije ˝Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje Meže z Mislinjo˝, s katero se v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 nadaljuje izvajanje protipoplavnih ukrepov na porečju Drave, na območju Meže z Mislinjo na dveh območjih pomembnega vpliva poplav, in sicer OPVP Dravograd in OPVP Prevalje – Ravne na Koroškem. Predvidena je izgradnja dveh akumulacij za kontrolirano zadrževanje poplavnega vala, na več kot 20 km vodotokov pa so predvidene druge protipoplavne ureditve (npr. zidovi, visokovodni nasipi, ureditve struge vodotokov itd.). Prispevek operacije bo zmanjšanje števila poplavno ogroženih stavb za 755, zmanjšanje števila IPPC in SEVESO objektov na OPVP za 3 ter 1323 prebivalcev, ki bodo deležni koristi ukrepov. MEŽA Z MISLINJO: OBMOČJE IZVAJANJA PROTIPOPLAVNIH UKREPOV V OKVIRU PROGRAMSKEGA OBDOBJA 2014-2020 IN UREDITVE V OKVIRU PROGRAMSKEGA OBDOBJA 2007-2013 V okviru operacije ˝Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo˝ (v nadaljevanju: Operacija), ki se izvaja v programskem obdobju 2014-2020, so predvidene protipoplavne ureditve na porečju Drave. Območje Operacije obsega tri vodotoke (Mežo, Mislinjo in Homšnico) ter povezuje občine Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd in Slovenj Gradec. Meža in Mislinja sta vodi prvega reda (ZV-1, 2002), velikost, oblika in padci njunih porečij pa se precej razlikujejo. Povodje Meže do sotočja z Mislinjo meri 316 km2, povodje Mislinje, ki je desni pritok Meže, pa meri 240 km2.
    [Show full text]
  • HIKING in SLOVENIA Green
    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
    [Show full text]
  • Slovenian Report on Topic 2: Hydrological Forecasting Systems
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Slovenija zniţuje CO2: dobre prakse Uspešno ukrepanje ob poplavah septembra 2010 Sistem zgodnjega opozarjanja Janez Polajnar Agencija RS za okolje 25.1.2012 Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije,Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta. 1 Leta z obseţnejšimi poplavami v Sloveniji poplavami z obseţnejšimi Leta poplavnih Analiza zadnjih letih valov v 88 Obseţnejše poplave 1923 1926 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 Vsota 4-dnevnih padavin od 8. ure 16. septembra do 8. ure 20. septembra 2010 Povratne dobe padavin in pretokov rek ob povodnji septembra 2010 Septembra 2010 so nastali vsi tipi poplav • Mestne poplave 17. sept.2010 • Hudourniške poplave 17. sept.2010 • Dolinske poplave 18-20. sept.2010 • Kraške poplave 18-24. sept. 2010 Dolinska poplava zajezila kraško 19.-20.sept.2010 Pretoki Savinje 1200 1000 800 600 400 pretok [m3/s] 200 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum Nazarje Letuš Medlog Laško Ljubljanica, Krka 500 REKORD 450 400 350 300 250 200 pretok [m3/s] 150 100 50 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum Ljubljanica Moste Krka Podbočje Sotočje Save in Krke: 19.sept.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]