37

POPLAVE OKTOBRA 1992

V SLOVENIJI Slavko Šipec* UDK 627.51 (497.12) »1992« Po katastrofalnih poplavah v novembru 1990. leta je jeseni 1992. leta v manj kot dveh mesecih kar štirikrat prišlo do poplavljanja. Prvi= so vodotoki mo=no narasli med 16. in 19. oktobrom. Že konec oktobra je prišlo do drugih poplav. Tretji= so visoke vodezapretile 16. in 17. novembra, nato pa še 5. in 6. decembra. Visoke vode so povzro=ile pri ljudeh, ki bivajo na poplavno ogroženih obmo=jih, precej strahu, saj se še vedno spominjajo ujme v za=etku novembra 1990. Prispevek opisuje glavna dogajanja ob prvih dveh poplavah sredi oktobra in ob koncu meseca oktobra.

pogojnih vrednosti, ko se za=nejo izredna frontalnega sistema, katerega hitrost se je Meteorološke opazovanja in javljanja. Izjemi sta bili le nad Slovenijo upo=asnila (2). Ljubljanica in Vipava, saj je v njunih Mo=ne padavine so ob jugozahodnih in hidrološke pore=jih že 16. oktobra padlo precej vetrovih 29. oktobra najprej zajele za- padavin. Ljubljanica je mo=no narasla hodno Slovenijo, nato pa je ob dotoku razmere 16. oktobra zve=er, ko je že presegla hladnejšega zraka s severovzhoda pogojne vrednosti (3, povzeto po 4). Ob mo=no deževalo predvsem v severo- Prve poplave je povzro=il frontalni sistem, tem =asu je Vipava že poplavljala (4). vzhodni Sloveniji. Tega dne je padlo od ki se je iz severozahodnega dela srednje Dne 17. oktobra so obilne padavine 0,2 l/m2 (v Portorožu) oziroma od 27 do Evrope spustil v zahodno Sredozemlje, povzro=ile zelo hiter porast, zlasti Vipave, 89 l/m2. Padavine so v no=i na 30. okto- od tod pa se je prek naših krajev po=asi zgornje Save in Savinje ter Kolpe. Na- ber oslabele in ponekod ponehale, meja pomikal proti jugovzhodu. Padavine so se rasla je tudi Ljubljanica, ki je že popoldne sneženja pa se je precej znižala. 30. ok- za=ele že 16. oktobra, vendar je padlo dosegla kriti=ne vrednosti in za=ela po- tobra je ponovno mo=no deževalo po malo dežja, v glavnem povsod manj od plavljati Ljubljansko barje. O poplavah na vsej Sloveniji. V Ljubljani je padlo celo 20 l/m2, le v Ljubljani in Vipavi okoli 60 I Ljubljanskem barju je v tej številki Ujme ve= padavin kot prejšnji dan, in sicer (3). Te padavine, razen v Vipavi, niso poseben prispevek. Ostale reke so naj- 76 l/m2 (dan prej 66 l/m2) (3, povzeto po povzro=ile ve=jih težav. Dne 17. oktobra višje vrednosti dosegle naslednjega dne 1 in 2). 31. oktobra in 1. novembra je 1992 je povsod, zlasti pa v zahodnih in (zgornja Sava, Savinja, Kolpa, Sora) ali še ob=asno še deževalo, padavine pa so hribovitih predelih, mo=no deževalo. kasneje (spodnja Sava, Krka). Kriti=ne še bile tolikšne, da so bile razmere mar- Pojavljale so se tudi nevihte in neurja z vrednosti so presegle Ljubljanica, Sa- sikje še vedno napete. Ve= težav so ledenim dežjem (na Notranjskem). Padlo vinja, Vipava in Krka, ki so na manjših ob- povzro=ali manjši tokovi in kraške je od 50 do 100 l/m2, v hribovitih predelih mo=jih tudi poplavljale (Ljubljanica na reke (1). tudi ve=. Meja sneženja je bila 16. in Ljubljanskem barju, Savinja pri Tremarjih, Vodotoki so hitro in mo=no narasli. So=a 17. oktobra na nadmorski višini okoli Krka v spodnjem toku pri Krški vasi in je za=ela naraš=ati že 29. oktobra zgodaj 2500 metrov. V no=i na 18. okrober seje Drami). 19. oktobra se je v ve=ernih urah dopoldne. Ob 7. 15 je pretok pri Doblarju ozra=je v višjih legah za=elo ohlajati, pa- pri Drava, Mura in drugi) tok 223 m /s). Nato se je Savinja v zgor- dneh jih je najve= padlo v hribovitih niso mo=neje narasli in niso povzro=ali njem toku za=ela umirjati (3, povzeto predelih zahodne in južne Slovenije težav (3, povzeto po 4). po 2). V Celju je zve=er Savinja dose- (Vogel 203 l/m2, Bovec 193 l/m2, Postojna gla 525 cm, vendar ni prestopila nasi- 163 l/m2), v Ljubljani (180 l/m2) in v Prve jesenske poplave niso bile izjemne, pov. Pod Celjem je bilo najbolj kriti=no Ko=evju (153 l/m2). Zelo veliko padavin je saj so tokovi, ki so poplavljali, dosegli le 30. oktobra v zgodnjih jutranjih urah. V padlo tudi v Savinjskih Alpah. Drugod jih eno- do dvoletne visoke vode, kar pomeni Laškem je bila Savinja visoka 490 cm je bilo precej manj: Rogla 103 l/m2, Brnik poplavljanje le v razmeroma ozkih, naj- (pretok 866 m3/s) (3) in je presegla 102 l/m2, Celje 101 l/m2, Lesce 96 l/m2, nižjih pasovih ob rekah. Ker je tam izraba petletne visoke vode. Voglajna se je Ilirska Bistrica 93 l/m2, Lisca 92 l/m2, tal prilagojena relativno pogostim po- razlila ob izlivu v Savinjo. Mo=no sta Dreta (2). Re=ica Bolska je celo pre- lo v Murski Soboti, Novem mestu, Ljubljanica ter Savinja pod Celjem. segla vrednosti iz novembrskih poplav Portorožu, Novi Gorici in tudi na Kredarici Komaj deset dni po prvih poplavah je 1990. leta (6). Savinja je zaradi ponovnih (3). konec oktobra spet prišlo do mo=nih pa- padavin 4. novembra zjutraj spet poplav- Dne 16. oktobra zaradi šibkih padavin davin, zaradi katerih so med 29. oktobrom ljala pod Celjem (5). vodotoki še niso narasli. Vodostaji in pre- in 1. novembrom mo=no narasli slovenski V velenjski ob=ini sta 29. oktobra pre- toki so bili nizki še naslednjega dne zju- tokovi in pojavili so se zemeljski plazovi. stopili bregove Toplica in Paka. Vode so traj. Ve=inoma so se gibali med 30 in 50 % Vzrok intenzivnih padavin je bil prehod zve=er že za=ele upadati (2). * Republiška uprava za zaš=ito in reševanje, Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploš=ad 26, Ljubljana. 38 Mo=neje sta narasli še zgornja Sava in dournik žalil tri hiše. Zaradi mo=no na- za nekaj ur poplavila lokalni cesti Sora, Ljubljanica pa je ponovno presegla raslega izvira Hublja nad Ajdovš=ino je Laško-Breze in Laško-Svetina. Ob izlivu pogojne vrednosti. Vzrok za to je bil že bilo v okvari tudi =rpališ=e pitne vode. v Savinjo je poplavljala tudi Voglajna. V predhodno precej visok vodostaj Ljub- Reka Vipava je poplavila precej polj in ob=ini Mozirje so narasle vode in hu- ljanice. 29. oktobra zve=er je Ljubljanica sadovnjakov. Dero=a voda je s polj odna- dourniki povzro=ili spodjede in zalili ceste presegla tudi kriti=ne vrednosti in po- šala zemljo in še nepobrane pridelke. Ljubno-Lu=e na ve= mestih, Ljubno- novno za=ela poplavljati Ljubljansko bar- Voda je mo=no poškodovala tudi lokalne -Rastke in Ljubno-Smrekovec ter pon- je. Poplave so trajale ve= dni (2). ceste na obmo=ju Nanosa (4). tonski most =ez Savinjo pri Ljubnem. Na V no=i na 30. oktober so se ve=je reke (iz- Pod Vremš=ico se je pri vasi Gornje Le- ve= mestih je prišlo do nanosa hu- jeme so bile le Krka, Ljubljanica in spod- že=e v ob=ini Sežana sprožil zemeljski dourniškega materiala na cestiš=a in do nja Savinja) in zlasti manjši vodotoki plaz, zasul cesto in ogrožal tudi želez- proženja manjših plazov. Zamašili so se za=eli umirjati. 30. oktobra so ponovno niško progo Pivka-Diva=a (4). tudi propusti na Lu=nici pri Podvolovjeku. Reka Dreta je poplavila kmetijske po- padavine povzro=ile novo naraš=anje. Narasla Ljubljanica je brez ve=jih posledic Pogojne vrednosti so bile presežene na vršine. Pokazalo se je, da so narasle vode poplavila Ljubljansko barje. Cesta Temenica prelila bližnje travnike (4). naselje. Narasle vode so se do jutra umi- Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic je rile, intenzivne padavine pa so se nada- Še najve= težav je bilo ob Savinji in nje- 29. oktobra v ve=ernih urah zelo mo=no ljevale naslednjega dne popoldne. Zalilo nih pritokih. V zgornjem toku se je Savi- narasla in poplavljala Dravinja pri Lo=ah. je tudi mlekarno, vendar ni bilo ve=je nja precej približala kriti=nim vrednostim, Poplavljal je tudi potok Bistrica in žalil škode. V Batujah je voda zalila tovarno pod Celjem pa jih je presegla. Poplavila cesto Slovenska Bistrica-