Katalog Knjižnih Izdaj 2020 AVGUST SEPTEMBER Program Založbe John Burnside: Ana Roš, Kaja Sajovic: Izbrane Pesmi Sonce in Dež

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Katalog Knjižnih Izdaj 2020 AVGUST SEPTEMBER Program Založbe John Burnside: Ana Roš, Kaja Sajovic: Izbrane Pesmi Sonce in Dež Katalog knjižnih izdaj 2020 AVGUST SEPTEMBER Program založbe John Burnside: Ana Roš, Kaja Sajovic: Izbrane pesmi Sonce in dež Patrizia Cavalli: KLASIČNA BELETRINA Ti lepi dnevi André Gide: Beletrina 2020 Dane Zajc: Ozka vrata Abecedarij Anton Pavlovič Čehov: Ciril Kosmač: Novele Takih pomladi zdaj ni več Jonathan Swift: Julio Cortázar: Gulliverjeva potovanja Ristanc Thomas Mann: FEBRUAR APRIL JUNIJ Petra Pogorevc: Izpovedi bleferja RAC – biografija Felixa Krulla Marko Radmilovič: Andrej Brvar: Dušan Čater: Radka Poliča Kolesar Fusnote Ekstra deviško Selma Lagerlöf: Vlasta Nussdorfer: Cesar Portugalije Zlata Vokač Medic: Dževad Karahasan: Gert Ledig: Nekaj vam želim povedati Marpurgi Tolažba nočnega neba Povračilo Christoph Ransmayr: Ana Schnabl: Emanuele Trevi: Atlas rahločutnega moškega Mojstrovina Nekaj zapisanega Damir Karakaš: Goroslav Vukšič - Gogo: Paul Celan: Šumenje gozda Norci pomorci Zbrane pesmi II Peter Handke: John Berger: FABULA Žalost onkraj sanj Izbrana besedila Édouard Louis: Snežana Brumec: NOVEMBER Opraviti z Eddyjem Eden izmed nas OKTOBER Suzana Tratnik: Sara Stridsberg: Michael Schuman: Pontonski most Gravitacija ljubezni Konfucij Feri Lainšček: Kurji pastir Drago Jančar: Kristian Novak: Ob nastanku sveta Cigan, ampak najlepši Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z Stephen King: obarvanimi rokami Sheila Heti: Drugačni letni časi Materinstvo Laszlo Krasznahorkai: Jurij Hudolin: Svet gre naprej Bettina Wilpert: Upornik Nič, kar se nam zgodi Robi Potokar in Lyall Watson: Špela Kuhar: Bernhard Schlink: Nebeški dih Olga Zgodbe slovenske arhitekture Bronja Žakelj Belo se pere na devetdeset • Več kot 11.000 prodanih izvodov • Nagrada za najboljši roman leta – Kresnik 2019 • Nominacija za nagrado Mira • Okrog 60 intervjujev, več kot 50 literarnih večerov po Sloveniji in Italiji • Največkrat izposojan roman v slovenskih knjižnicah • Največkrat izposojana e-knjiga na Biblosu »Bronja Žakelj tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem umetelni kratki stavki, veliko smeha in solz.« – iz utemeljitve žirije za nagrado Kresnik KNJIŽNI PROGRAM Knjige za 2020 vse čase roman Knjižna zbirka Beletrina Obseg: cca 324 strani ISBN: 978-961-284-641-1 Predvidena cena: 27,00 € Drago Predvideni izid: november 2020 Jančar: Ob Po Severnem siju, ki govori o življenju ljudi in mesta tik pred svetovno kataklizmo, in zadnjem Jančarjevem romanu In ljubezen tudi, ki se večidel dogaja med drugo svetovno vojno v okupiranem Mariboru, se v svojem prihajajočem delu avtor ponovno vrne v isti kraj. Tokrat smo v povojnem obdobju nastanku novega socialističnega reda, v delavskem predmestju, v času, ko ljudje še živijo v senci surovega vojnega časa, spominov in nezaceljenih ran, obenem pa iščejo poti v novo življenje. Če smo v prejšnjih dveh Jančarjevih romanih o mestu sledili usodam izmišljenih junakov, ki bi seveda lahko bili tudi sveta resnični protagonisti nemirnega časa slovenske zgodovine, je tokrat junak avtor sam. Fragmenti iz njegovega otroštva rastejo v spoznanja o naravi ljudi, njihovih ljubezenskih strasteh, človeških zablodah, izdajstvih, a tudi plemenitih dejanjih in velikih odločitvah. V romanu vznikajo starozavezne analogije, prizori iz knjig in filmov, zgodba potuje iz trde resničnosti v svet domišljije. Ob nastanku sveta je roman o vstopanju v svet, o spoznavanju življenja, ki je za vsakogar edinstven in neponovljiv ciklus s svojim začetkom in koncem. To je roman, ki nam zastavlja otroško nedolžna in obenem velika vprašanja o smislu in nevidni božji roki, ki – kakor v stari zavezi – skuša stvari urejati, a se ji to ne posreči zmeraj. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, je eden najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Za svoja dela je prejel mnoge najvidnejše slovenske in mednarodne nagrade, med njimi Prešernovo nagrado, trikrat nagrado Kresnik, evropsko književno nagrado, Herderjevo nagrado za literaturo, Hemingwayevo nagrado v Italiji in nagrado za najboljšo tujo knjigo v Franciji. »Največji živeči slovenski pripovedovalec.« – Berliner Zeitung roman Knjižna zbirka Beletrina Obseg: cca 232 strani ISBN: 978-961-284-620-6 Predvidena cena: 24,00 € Ana Predvideni izid: april 2020 Schnabl: Mojstrovina Po izjemno dobro sprejeti zbirki kratkih zgodb Razvezani, ki jo je kritika povzdignila in stroka nagradila, je pred nami roman eskni prvenec Ane Schnabl, ki se odvija med letoma 1985 in 1986 v Sloveniji. V obdobju, ko se je razkrajala, a še ne dokon čno razkrojila Jugoslavija in z njo t. i. samoupravni socializem, spremljamo nekaj mesecev življenja protago­ nistov, ki se zapleteta v prešuštniško ljubezensko razmerje, to pa dodobra zamaje njun svet oziroma ju prisili sprejeti svoje moči in svojo nemoč. Njun prvi stik je profesionalen: Adam je profesor književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki po dvajsetih letih vnovič poskuša postati pisatelj, zato Ani, urednici pri Državni založbi Slovenije, pošlje rokopis svoje­ ga romana, svoje Mojstrovine. Adam je novorevijaš, vpleten v pomembne politične zasuke, Ana pa urednica pri DZS ni postala po naključju, temveč je bila s tem nagrajena, ko se je še zdelo, da političnih zasukov ne bo. Razmerje prekineta, a ljubezen ni edino, čemur se odrečeta. Ljubezen je najmanj. Ana Schnabl (1985) je pisateljica in urednica pri mednaro­ dni spletni reviji Versopolis Review. Pisala je za Dnevnik, Literaturo, Sodobnost, spletni portal Airbeletrina in druge publikacije. Kot publicistka je pilila lapidarnost sloga, da jo je lahko pozneje opustila. Kot plesalka je pilila ritem pisave, a ji poezija ne leži. Njen kratkoprozni prvenec Razvezani je prejel nagrado za najboljši prvenec SKS v letu 2017, počastili pa sta ga tudi dve nominaciji in nazadnje še nagrada Eda Budiše. Preveden je v srbščino, kmalu pa bo izšel tudi v nemščini. »Pripadnica zgodovinskega nabora avtoric, ki nadgrajujejo delo velikih pisateljic in pesnic preteklosti ter popravljajo prastare krivice, ki jih je sistem prizadejal ženskam.« – Mladina roman v treh novelah Knjižna zbirka Beletrina Obseg: cca 324 strani ISBN: 978-961-284-636-7 Predvidena cena: 27,00 € Feri Predvideni izid: oktober 2020 Lainšček: Kurji pastir Feri Lainšček je eden tistih ustvarjalcev, pri katerih je genius loci izrazito razpoznaven, panonski sentimenti pa so tako rekoč konceptualno vgrajeni v mnoga njegova uspešna dela. Lainšček v najnovejšem proznem delu opisuje otroštvo v Dolencih na Goričkem v Prekmurju, majhni in odmaknje­ ni vasici tik ob madžarski meji, kjer je bila njegova družina del vaške revščine. Njegovo odraščanje v tradicionalni, cim­ prani in s slamo kriti hiši, v kateri ni bilo elektrike in nobe­ nih sodobnejših tehnoloških pridobitev, je bilo na poseben način prvinsko ter v veliki meri povezano z živalmi. Med njimi so imele posebno vlogo kokoši v domači reji, kar je v memoarskem romanu Kurji pastir posebej tematizirano. Kurji pastir ni le spominska proza; trdna dramaturška zgradba tvori napet in pretresljiv roman o posebnem otroštvu, o katerem se sprva zdi, da osrednjemu juna­ ku ne ponuja nobenih življenjskih možnosti. Posebno vrednost dajeta tudi metaforična ter simbolna govorica, ki – izhajajoč iz ljudskega izročila in mitske arhetipsko­ »V svoje otroštvo lahko sti – vzpostavljata celovito in prepričljivo literarno delo. vstopim kadarkoli Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček (1959) živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega »Ustvarjanje in kjerkoli. Pisatelj več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med katerimi je 25 romanov, ki so večinoma že prevedeni v tuje jezike. Je avtor zame ni nisem postal zato, mnogih uspešnic, eden najbolj branih slovenskih pisateljev. poklic, ker sem veliko bral, Za svoja dela je prejel številne nagrade: leta 1995 je za roman Ki jo je megla prinesla prejel nagrado Prešernovega sklada. temveč način ampak zato, ker sem Kresnika je dobil dvakrat, leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti in leta 2007 za roman Muriša. Večernico je prejel življenja.« veliko poslušal. Danes leta 2001 za knjigo pravljic Mislice, desetnico leta 2012 za – Feri Lainšček vem, da so zgodbe knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški. Na filmskem festivalu v Portorožu je leta 2008 dobil nagrado Vesna za scenarij najpomembnejše na celovečernega igranega filma Hit poletja, na filmskem fe­ stivalu v Montrealu pa je leta 2012 celovečerni igrani film tem svetu.« Šanghaj, ki je bil posnet po njegovem romanu Nedotakljivi, – Feri Lainšček prejel nagrado za scenarij. Feri Lainšček je slovenski pisatelj, katerega literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij. roman Knjižna zbirka Beletrina Obseg: cca 388 strani ISBN: 978-961-284-606-0 Predvidena cena: 27,00 € Marko Predvideni izid: februar 2020 Radmilovič: Kolesar Roman Kolesar se delno naslanja na resnična dejstva in usodo slovenskega interniranca Janeza Godca. Avtor je pred desetletjem o njem posnel dokumentarni film, tok­ rat pa je na temeljih te nenavadne usode napisal še roman. Melanholičen, osamljen in vsaj delno zafrustriran sre­ dnješolski učitelj zgodovine – ki ga poznamo po priimku Kreps – se sooča tako z banalno vsakdanjostjo življenja kot z nabiranjem kilogramov okoli pasu. Obojega se na­ meni znebiti s kolesom. Ker kupi stanovanje na deželi v bližini prestolnice, za pomoč pri plačevanju obrokov sta­ novanjskega kredita honorarno vodi zgodovinski krožek v bližnjem domu za ostarele. Nekega večera po predavanju k njemu pridrsa starec in mu skoraj brez pojasnil v roko stisne ključ. Naslednje jutro je starec umorjen. Krepsa obi­ šče kriminalistični inšpektor Petek in tako se začne
Recommended publications
  • Milan Jesih Spletna Stran V Skladu S 13
    Sezona 2008/2009 Gledališki trg 5, 3000 Celje Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice Janez Pipan, režiser Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jože Volk, lektor Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Faks +386 (0)3 4264 220 E-naslov [email protected] Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205 E-naslov [email protected] Urška Zimšek, blagajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov [email protected] (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tajništvo Letnik 58, sezona 2008/09, številka 6 Telefon +386 (0)3 4264 202 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Faks +386 (0)3 4264 220 Centrala +386 (0)3 4264 200 Vse pravice pridržane. E-naslov [email protected] Cena te številke je 1 EUR. Milan Jesih Spletna stran www.slg-ce.si V skladu s 13. točko prvega odstavka 26. člena Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Zakona o DDV davek ni obračunan. Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo RS. Za izdajatelja mag. Tina Kosi SVET SLG CELJE Urednica Tatjana Doma Tatjana Doma, Miran Gracer, Zdenko Podlesnik (predsednik), Lektor Jože Volk Stane Seničar, mag. Anton Šepetavc Fotograf Damjan Švarc Oblikovanje Alten10 ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE Naklada 1.000 izvodov Milena Čeko Pungartnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Komadina, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr. Katja Mihurko Poniž Celje, Slovenija,
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko Delo
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Mentorica: dr. Milena Mileva Blažić, prof. Somentorica: dr. Uršula Podobnik, viš. pred. Ljubljana, 2017 POVZETEK V teoretičnem delu magistrskega dela so povzete definicije slikanice različnih slovenskih in tujih teoretičark. Slovenska slikanica je predstavljena z različnih vidikov: zahtevnostne stopnje slikanice, tipi slikanice glede na ustvarjalni postopek, izbor besedila v slikanici, iskanje novih likovnih in funkcijskih možnosti slikanice. Opredeljeni so naslednji vidiki parabesedila, ki skupaj z besedilom in ilustracijo tvorijo celostno podobo slikanice: format, naslov, naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi in zadnja platnica. Teoretični del vsebuje tudi predstavitev razvoja slovenske ilustracije in slikanice, poglavje o sodobni pravljici ter poglavje o nagradi »izvirna slovenska slikanica«, ki jo od leta 2004 dalje podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Slikanice, ki so bile nominirane in nagrajene z nagrado »izvirna slovenska slikanica«, so osrednji predmet raziskave empiričnega dela. V njem so predstavljene vse nominirane in nagrajene slikanice od
    [Show full text]
  • Bibliographie Slovene Generale Romans
    BIBLIOGRAPHIE SLOVENE GENERALE ROMANS Vladimir BARTOL : ALAMUT , trad. par Andrée Luck-Gaye, Phébus (coll. Libretto), Paris, 2012. France BEVK : LA LANGUE INTIME , trad. par Zdenka Štimac, Les Editions du Cerf, Paris, 1993. Branko HOFMAN : LA NUIT JUSQU’AU MATIN , Phébus, Paris, 1998 Jože Hude ček: L'HOMME AUX PIGEONS , trad. par J.Ch.Lombard, La Bartavelle, Charlieu, 1999. Drago JAN ČAR : L’AURORE BOREALE , trad. par Andrée Luck-Gaye, L’Esprit des Péninsules, Paris, 2005 Drago JAN ČAR : KATARINA, LE PAON ET LE JESUITE , trad. par Antonia Bernard, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2009 Drago JAN ČAR : DES BRUITS DANS LA TETE , trad. par Andrée Luck- Gaye, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2011 Drago JAN ČAR : CETTE NUIT JE L'AI VUE , trad. par Andrée Luck- Gaye, Phébus, Paris, 2014 Jože JAVORŠEK: MEMOIRE DANGEREUSE , Arléa, Paris, 1984. Josip JUR ČIČ: GEORGES KOZIAK, LE JANISSAIRE SLOVENE , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Mame, Paris, 1936. Josip JUR ČIČ: LE FILS DU VOISIN , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Pauline, Sherbrooke, 1965. Josip JUR ČIČ - Alain JEJ ČIČ: LE VIEUX SLOVENE SE SOUVIENT: EN RUSSIE AVEC LA GRANDE ARMEE , Coll. Institut Napoléon, Paris, 2009 Ciril KOSMA Č: LA BALLADE DE LA TROMPETTE ET DU NUAGE , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1977. Ciril KOSMA Č: UNE JOURNEE DE PRINTEMPS , trad. par Jean Durand- Monti, Publications orientalistes de France, 1982. Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2008. Tome I Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2009.
    [Show full text]
  • UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO ODDELEK ZA ZGODOVINO Irina Lešnik POLITIČNO-IDEOLOŠKI POSEG
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO ODDELEK ZA ZGODOVINO Irina Lešnik POLITIČNO-IDEOLOŠKI POSEGI V SLOVENSKO GLEDALIŠČE IN DRAMATIKO (1945-1964) Diplomsko delo Mentorja: izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol red. prof. dr. Božo Repe Ljubljana, 2014 2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorjema, izr. prof. dr. Mateji Pezdirc Bartol in red. prof. dr. Božu Repetu, za podporo pri samostojno izbrani temi in strokovne nasvete, ki so usmerjali moje pisanje. Zahvaljujem se tudi doc. dr. Aldu Milohniću in red. prof. dr. Denisu Ponižu, profesorjema na vzporednem študiju, ki sta mi pomagala pri začetnih fazah zbiranja gradiva in me uvajala na področje zgodovine slovenskega gledališča in dramatike. Naj se zahvalim še študentskim »sotrpinom« na obeh fakultetah, s katerimi smo pogosto zapadali v dolge zgodovinsko-politične pogovore, ki so me v prenekaterem pogledu izoblikovali še bolj kot sam študij. Najbližjim prijateljem – naravoslovcem − se zahvaljujem za vztrajno izpraševanje, kaj na družboslovnih in umetniških fakultetah sploh počnemo, kar je zagotovo pripomoglo k temu, da sem odgovor na to vprašanje ponotranjila tudi sama. Posebna zahvala gre članom moje družine, ki so me neomajno podpirali ves čas študija in s katerimi delim vsak svoj uspeh. 3 KEPA PEPELA Dolgo nosiš ogenj v ustih. Dolgo ga skrivaš. Za koščenim plotom zob. Med belim risom ustnic ga stiskaš. Veš, da ne sme nobeden zavohati dima iz tvojih ust. Spominjaš se, da vrane ubijejo belo vrano. Zato zakleneš usta. In skriješ ključ. Ampak nekoč začutiš v ustih besedo. Votlina glave ti odmeva od nje. Takrat začneš iskati ključ svojih ust /…/ (Dane Zajc, pesniška zbirka Jezik iz zemlje, 1961) 4 POVZETEK Povojno slovensko gledališče in dramatika v obdobju 1945-1964 reflektirata družbenopolitično situacijo skozi proces deziluzije, ki nastopi zaradi razlike med opevano podobo socialistične utopije in dejansko družbenopolitično stvarnostjo, ki ni izpolnila obljub socialistične revolucije.
    [Show full text]
  • SRL 2013 1 07.Pdf | DOST
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_07.pdf | DOST. 30/09/21 23.22 UDK 821.163.6.09-1 Irena Novak Popov Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani SODOBNA SLOVeNSKA POeZIJA V LITeRARNI VeDI Pričujoči pregled ne teži v absolutno izčrpnost, ampak predstavlja žanre strokovnega pisa- nja za različne naslovnike in rabe. Poleg strogo znanstvenih tekstov zajema tudi bolj esejistič- ne, interpretativne in strokovno informativne. Iz monografij, študij in spremnih besed je vidno prizadevanje po razvidu v tem obsežnem, komaj obvladljivem delu literarne ustvarjalnosti. Količina in razvitost pesništva je v obratnem sorazmerju z njenim položajem med literarnimi zvrstmi, ko je iz nekdanjega središča zdrsnilo v neslišno obrobnost in uživanje izbrancev. Ti so profesionalni poznavalci z univerz in inštitutov, kompetentni v literarnovednem diskurzu, ki ga rabijo za specialistični opis izbranih segmentov, ter ljubitelji, med katerimi je največ pesnikov, ki pogosto prevzemajo vloge razlagalcev, urednikov in posredovalcev. Ključne besede: sodobna slovenska poezija, pesniške zbirke, antologije, interpretacije 1 Literarna zgodovina Po menjavi epistemoloških paradigem in dekonstrukciji zgodovinopisja je za- znavno samospraševanje o »velikem žanru« in metodah konstruiranja literarne zgo- dovine. Na Slovenskem so ga načeli prispevki udeležencev konference Kako pisati literarno zgodovino danes? (2003), ki odseva nezadostnost in nezadovoljstvo s sta- njem sodobnega literarnozgodovinskega pisanja. Zadnja velika sintetična literarna zgodovina, ki zajema celoten sistem produkcije, recepcije in obdelave, je Slovenska književnost III iz leta 2001. V skupinskem projektu so si pregled lirike, pripovedne proze, dramatike, mladinske književnosti, literarnih revij in programov, literarne vede in kritike ter prevodne književnosti razdelili tedaj najaktivnejši univerzitetni učitelji in znanstveni raziskovalci.
    [Show full text]
  • Kataloga: Silva Sever
    V Gorenjskem muzeju deluje Kabinet slovenske fotografije, ki je najstarejša slovenska javna fotografska zbirka. Kabinet deluje v sklopu umetnostno-zgodovinske zbirke, hrani fotografska dela ter predstavlja avtorje in njihove fotografske opuse predvsem na samostojnih in retrospektivnih razstavah. Med častnimi člani Kabineta je tudi mojster umetniške fotografije Tihomir Pinter. Izjemnost fotografskega ustvarjanja Tihomirja Pinterja se kaže v številnih skupinskih in samostojnih razstavah, priznanjih, objavah in publikacijah. V okviru umetniške fotografije poznamo Tihomirja Pinterja predvsem po ciklih portretov slovenskih kulturnih ustvarjalcev – likovnih umetnikov, književnikov, skladateljev in po železarskem opusu. Razstava fotografij »Portreti Prešernovih nagrajencev pesnikov in pisateljev« predstavlja skrbno izbrane fotografske portrete, ki so nastajali več desetletij, vse do leta 2012. Predstavljeni portreti nimajo samo dokumentarne vrednosti o literarnih ustvarjalcih – pisateljih in pesnikih, ki so prejeli Prešernovo nagrado, temveč je njihova veličina v tem, da portreti odražajo osebnost in razpoloženje portretirancev. Prav v tem so umetniške fotografije Tihomirja Pinterja drugačne in svojevrstne. Marija Ogrin, direktorica Razstava fotografskih portretov Prešernovih nagrajencev za literaturo je zasnovana kot izbor iz obsežnega opusa portretnih fotografij slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki ga Tihomir Pinter kontinuirano dograjuje več kot štiri desetletja. Tihomir Pinter v monografijah in na razstavah portretirance združuje glede na njihov kulturni status (književniki, likovniki, glasbeniki, igralci in drugi). Prvi so začeli po letu 1970 samoiniciativno nastajati fotografski portreti likovnih ustvarjalcev. Prvo uradno naročilo je Tihomir Pinter prejel od uredništva kulturne priloge Dela Književni listi, v kateri so bili od aprila 1990 do avgusta 1997 tedensko objavljeni Pinterjevi portreti literarnih ustvarjalcev. Leta 1993 je izšla fotografska monografija Portreti sodobnih slovenskih književnikov, za katero je spremno besedilo napisal dr.
    [Show full text]
  • Oik 93 Vložek Za Splet.Pdf
    ISSN 0351–5141 OTROK IN KNJIGA REVIJA ZA VPRAŠANJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI, KNJIŽEVNE VZGOJE IN S KNJIGO POVEZANIH MEDIJEV The Journal of Issues Relating to Children­­’s Literature, Literary Education and the Media Connected with Books 93 2015 MARIBORSKA KNJIŽNICA OTROK IN KNJIGA izhaja od leta 1972. Prvotni zbornik (številke 1, 2, 3 in 4) se je leta 1977 preoblikoval v revijo z dvema številkama na leto; od leta 2003 izhajajo tri številke letno. The Journal is Published Three-times a Year in 700 Issues Uredniški odbor/Editorial Board: dr. Blanka Bošnjak, dr. Meta Grosman, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Maja Logar, dr. Tanja Mastnak, dr. Vanesa Matajc, dr. Peter Svetina in Darka Tancer-Kajnih; iz tujine: Meena G. Khorana, Lilia Ratcheva - Stratieva in Dubravka Zima Glavna in odgovorna urednica/Editor-in-Chief and Associate Editor: Darka Tancer-Kajnih Sekretar uredništva/Secretar: Robert Kereži Redakcija te številke je bila končana oktobra 2015 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Prevodi sinopsisov: Marjeta Gostinčar Cerar Lektoriranje: Darka Tancer-Kajnih Izdaja/Published by: Mariborska knjižnica/Maribor Public Library Naslov uredništva/Address: Otrok in knjiga, Rotovški trg 6, 2000 Maribor, tel. (02) 23-52-100, telefax: (02) 23-52-127, elektronska pošta: [email protected] in [email protected] spletna stran: http://www.mb.sik.si Uradne ure: v četrtek in petek od 9.00 do 13.00 Revijo lahko naročite v Mariborski knjižnici, Rotovški trg 2, 2000 Maribor, elektronska pošta: [email protected]. Nakazila sprejemamo na TRR: 01270-6030372772 za revijo Otrok in knjiga Vključenost v podatkovne baze: MLA International Bibliography, NY, USA Ulrich’s Periodicals Directory, R.
    [Show full text]
  • M13210312* Jesenski Izpitni Rok
    Šifra kandidata: Državni izpitni center *M13210312* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Razčlemba izhodiščnega besedila Sobota, 24. avgust 2013 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik. Kandidat dobi konceptni list in ocenjevalni obrazec. Priloga z neumetnostnim besedilom je na dveh perforiranih listih, ki ju kandidat pazljivo iztrga. SPLOŠNA MATURA NAVODILA KANDIDATU Pazljivo preberite ta navodila. Ne odpirajte izpitne pole in ne začenjajte reševati nalog, dokler vam nadzorni učitelj tega ne dovoli. Prilepite kodo oziroma vpišite svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na tej strani in na ocenjevalni obrazec). Svojo šifro vpišite tudi na konceptni list. Izpitna pola vsebuje 27 nalog. Število točk, ki jih lahko dosežete, je 120. Za posamezno nalogo je število točk navedeno v izpitni poli. Rešitve, ki jih pišite z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisujte v izpitno polo v za to predvideni prostor. Pišite čitljivo in skladno s pravopisnimi pravili, vendar ne samo z velikimi tiskanimi črkami. Če se zmotite, napisano prečrtajte in rešitev zapišite na novo. Nečitljivi zapisi in nejasni popravki bodo ocenjeni z 0 točkami. Pazite na slovnično in pravopisno pravilnost odgovorov (možnost odbitnih točk zaradi jezikovnih napak). Osnutek zadnje naloge, ki ga lahko napišete na konceptni list, se pri ocenjevanju ne upošteva. Zaupajte vase in v svoje zmožnosti. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 20 strani, od tega 4 prazne. © RIC 2013 2 M132-103-1-2 Scientia Est Potentia Scientia Est Potentia
    [Show full text]
  • SLOVENSKA KNJIŽEVNOST PO 2. SV. VOJNI Po Letu 1950
    SLOVENSKA KNJIŽEVNOST PO 2. SV. VOJNI po letu 1950 Obdobja po 2. svetovni vojni: 1945 – 1950: V tem času se kaže vpliv Sovjetskega socialističnega realizma. Književnost je nastajala po načelu graditeljskega aktivizma, vrsta pisateljev pa nadaljuje izročilo socialnega realizma. 1950 – 1960: Opazen je premik v intimizem, pojavlja pa se tudi književnost eksistencializma. 1960 – 1970: V tem času doživi svoj razmah modernizem. V drugi polovici tega obdobja nastopi valj domače avantgarde. 1970 – 1980: Nadaljevanje modernizma in avantgarde, poleg tudi različne oblike realizma. 1980 – 1990: Postmodernizem (umetnostna smer, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem). Lirika: je bila v vsakem od označenih obdobji oz. smeri tematsko in stilno raznolika, sočasno so obstajali v njej tradicionalni in izrazit moderni ali avantgardni stili. Znotraj vsake generacije so obstajale še različne skupine glede na literarno smer in slog: - Predvojna generacija: gre za pesnike, ki so nastopili že v tridesetih letih ali pred drugo svetovno vojno). Zanjo so značilne ljubezenske, razpoloženjske in bivanjske pesmi. Predstavniki: Matej Bor in Cene Vipotnik. - Prva vojna generacija pesnikov : vanjo spadajo pesniki, rojeni od sredine dvajsetih let do sredine tridesetih let (Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart, Kajetan Kovič, Dane Zajc…). - Druga povojna generacija: je generacija pesnikov, ki so se rodili okrog leta 1940. - Tretja povojna generacija: je rod pesnikov, rojenih okrog leta 1950 (Milan Jesih, Milan Dekleva, Boris A. Novak in drugi). - Četrta povojna generacija: je rod pesnikov, ki so rojeni okrog leta 1960 (Aleš Debeljak, Maja Vidmar, Uroš Zupan…). Epika: se je v prvem desetletju po drugi svetovni vojni kaže predvsem kot pripovedna proza tradicionalnega ali socialnega realizma, pozneje pa se v njej izražata eksistencializem in modernizem.
    [Show full text]