DOCSLIB.ORG

Bobrov Dnevnik 2018

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Bobrov Dnevnik 2018 CMY CY MY CM K Y M C ČAKAJO TE LEPE NAGRADE! kjer naslikicah iz smučišča, 5razlik Poišči PIŠI MI! PIŠI za varnost skrbi varnost za kuza_pazi_igrarije_razlike_kinodvor.pdf 15.01.201814:28:11 Kuža Pazi. Kuža naslov: [email protected] naslov: 1000Ljubljanaalinaelektronski 11, Vilharjeva naslov: repapošlji Besedila aliposneteksvojega sam. alipajihustvariš Trkaja na zgoščenkivknjigi kijihnajdeš poglasbenihpredlogah, Odrepaš jihlahko polastniizbiri. ali posnemipesemvrepoblikistematiko Napiši inmladeInfodrom. oddajozaotroke informativno zamladePilter zrevijo Bobri prirejavsodelovanju kigafestival tudinanatečaju, Sodeluješ lahko Rep vvsakžep 1000Ljubljana. 13, Kolodvorska nabiralnik: –Bobrov Kinodvor na naslov: februarja 2018 nabiralnik jihvBobrov Pošljite osebe zastike. telefonalie-naslov priimek, ter ime, avtorja ime in starost izdelka)pripišite alifotokopijo fotografijo Na izdelek(oz. • • nam pošlješ: Lahko izžrebali. kijihbomo tiprejmešenoodlepihnagrad, prav Morda čemupišeš. Bober Borbotudiletoszelovesel, nabiralnik Bobrov PESEM, kisijonapisalsam. PESEM, alipa zabeležil poobiskudogodkanafestivalu; kisijih DNEVNIKzvtisi, izpolnjen MOJBOBROV na e-naslov: nae-naslov: Kla klaklasika [email protected] IgorjaSaksidein do 15. aprila do 15. do 28. do 28. ali na ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN PREVERI, ALI SE TUDI V TEBI SKRIVA VELIKI PESNIK. KAKO DOBRO POZNAŠ POEZIJO? IN KAKO NADARJEN SI ZA VRTENJE JEZIKA? PESNIŠKI KVIZ Kdo je pesnik ali pesnica? a) kdor rad je peso 1. b) en hud pesjan c) je zapestnica, ki je izgubila ZA in T d) kdor piše pesmi Najdi čim več rim na Odgovor lahko preveriš na dnu strani. besedo Obkroži znakec, če si pravilno odgovoril. 2. BOR KINO GLEDALIŠČE Najdi čim več besed, ki se ZAČNEJO na … Za vsako najdeno rimo obkroži znakec. 3. GA SA HLA MI Za vsako najdeno besedo obkroži znakec. Preberi ali pa ponovi na glas 4. (in ti nekdo drug prebere) Cipcipilipcipilonika Hitro ponovi tolikokrat, kolikor let Uspelo ti je. Zatikalo se ti je. 5. imaš Ni ti uspelo. Klop pod klopjo Uspelo ti je. Zatikalo se ti je. Ni ti uspelo. Koliko pesmi s festivala Bobri znaš 6. nadaljevati? Zapoj na ves glas vsaj eno kitico pesmi Čisto čisto tiho 7. s festivala Bobri, npr.: stopajo copatki. Gazijo po snegu …. Bila je huda mravljica … Anja Štefan, Snežinke Ko zapoje zvonček v uri, prebudi se …. Čuk sedi na palici … Zvezdice bele, … ali pa kako drugo pesem, ki si jo bele snežinke, slišal. padajo …. Oceni svoj nastop: Anica Černejeva, Bele snežinke Požel si aplavz. Najmanj en človek je prisluhnil. V pedenjcarstvu umno vlada Na srečo me nihče ni opazil. visočanstvo Pedenjped. Tam se toči limonada in ponuja …. Dokončaj stavek na čim bolj Niko Grafenauer, Sladkosned 8. nenavaden način, nato najdi nekoga, ki mu lahko to poveš. Diči, diči, diča, urno na … RAD TE IMAM KOT Oton Župančič, Na kolenu JEZEN SEM NATE KOT Obkroži znak, za vsako pesem, pri kateri si uspel dokončati vsaj napisani verz. POGLEJ ME! SEM PRIKUPEN KOT Obkroži znakec za vsak stavek, s katerim si uspel koga nasmejati, razjeziti, ganiti …? Filme in gledališke predstave, v Če ti ni uspelo, poskusi še enkrat in stavek dokončaj 9. katerih je veliko pesmi, glasbe in drugače. plesa, imenujemo MUZIKAL. Tudi v naslednjih predstavah je veliko pesmi, plesa ali glasbe. Katere poznaš? Najdi uro in nato govori 1 celo minuto brez prestanka. Lahko pripoveduješ Obkroži znakec, če poznaš predstavo, knjigo ali pesem, po kateri je narejena. 10. karkoli. Juri Muri v Huda mravljica Uspelo ti je. Vmes si se ustavljal. Afriki pleše foto: Miha Fras foto: Luka Gorjup Ne zmoreš, a si poskusil. Zverinice iz gozda Hokipoki Škrat Kuzma dobi nagrado foto: Peter Uhan SEŠTEJ VSE ZNAKCE, KI SI JIH OBKROŽIL. 1. naloga: Pravilni odgovor je D. je odgovor Pravilni naloga: 1. 15 ali manj: Hitro obišči še kako predstavo na Festivalu Bobri, da se ti pesmi bolje usidrajo v uho in med 16 in 29: srce. Potem se zapelji v knjižnico in naroči Zelo si nadarjen. Besede ti gredo dobro od tovornjak, poln pesniških zbirk. Nato se rok in tvoje misli so bistre. Če boš želel, boš zaljubi, bodi vsaj 30 sekund na dan jezen, 30 ali več: lahko pisal dobre pesmi. Ali pa boš dober zjutraj za zajtrk skači od veselja, najdi Dogovori se za zmenek z gospodom govorec, pripovedovalec, trgovec, pisatelj. nekoga, na kogar boš ljubosumen, naštej 3 županom! Prav kmalu ti bo treba postaviti Verjetno znaš dobro prepričati ljudi – vadi stvari, ki te žalostijo. Pleši, poj. Po 30 dneh spomenik na osrednjem trgu. Tvoja na svojih starših in učiteljih! Vedi pa, da jih ponovi test. Pesništva se je mogoče naučiti, nadarjenost za pesništvo je izjemna. Pridno boš laže prepričal v nakup nove igrače ali tako kot vsake druge dejavnosti. Če še vadi, pesni, piši, pripoveduj, da tvoj talent ne nesmiselnost domače naloge, če boš vadil vedno ne bo šlo, pa vedi, da vsako pesništvo ostane neuresničen! vrtenje jezika in bogatil svoj besedni zaklad. potrebuje avantgardo – nekoga, ki krši vsa Vpiši svoje ime na plaketo, da se vidi, kdo je Zato preberi še kako pesem in spoznavaj pravila, vse obrne na glavo. Morda boš to RES PRAVI PESNIK. pesnike. prav ti. So ti všeč pesmi v Bobrovem dnevniku? Slišal, videl, doživel si jih lahko na dogodkih v sklopu Festivala Bobri. Večino pesmi najdeš tudi v knjigi Sončnica na rami, pesmi za otroke od Frana Levstika do danes (MKZ 2016). Prelistaj še seznam Bober bere dobre knjige v Katalogu 10. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje BOBRI, ki ga je izdalo Slovensko mladinsko gledališče. Za dovoljenje za uporabo pesmi v Bobrovem dnevniku se zahvaljujemo avtorjem, njihovim dedičem, založbi Mladinska knjiga in drugim založbam, ki so izdale pesmi. Prirediteljica 10. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri je Mestna občina Ljubljana, izvršni producent Slovensko mladinsko gledališče, koproducent pa Kinodvor. Kolofon • Bobrov dnevnik • Zbirka Kinobalon, 35. knjižica • Uredila: Barbara Kelbl • Besedila: Barbara Kelbl, Špela Frlic • Ilustracije in naslovnica: Tanja Komadina • Jezikovni pregled: Mojca Hudolin • Oblikovanje, LTU in dodatne ilustracije: Andraž Filač • Gradivo: arhiv sodelujočih ustanov in izvajalcev • Založil: Javni zavod Kinodvor, 2018. Kinobalon 35 SVET JE OBRNJEN Pesmi pridejo prav ob različnih NA GLAVO. SE ZA PESNIKA LAHKO SI ŽE PESNIK, ČE SE TI priložnostih. Zato je dobro znati Enkrat, ko bo Z BESEDAMI LAHKO RIŠEMO. V IGRIVI PESMI BORISA A. NOVAKA PROGLASIŠ SAM ALI TI SLUČAJNO POSREČI kako tudi na pamet. V PESMIH očka majhen, Na kaj te spominja pesem SE BESEDE – KO JIH POMANJŠAMO – MORAJO TO PRIZNATI RIMA? ko bo majhen in poreden, Sprememba Miklavža Komelja? ČUDEŽNO SPREMENIJO. DRUGI? BOBROV ves polulan, RIME sladkosneden, Šalica (ali mala šala) GLEJ, PESMI ZA JE VSE sedel Vid bo za Čisto Se spomniš prvih svojih Rime so besede, ki se KAJ POMENI, ČE KURA, MOJ Kaj je mala kobila? DNEVNIK NEKATERE PESMI JE volan. črta rim? KUŽA LUŽA, tako rade družijo, da so TI REČEJO: »NE tanka Kobilica. NAJBOLJE PETI SKUPAJ To bo enkrat, kar en DREKEC PEKEC si postale kar podobne. PESNI!«? KOLIKO To je tvoj Bobrov dnevnik. Vanj se je zvila Kaj je mala trobenta? RAZLIČNE NA VSE GRLO. MOGOČE dan. Ali prvih rimanih Pesmi nam gredo v uho lahko zapišeš vse o pesmih, ki si Trobentica. Dobra volja je najbolja. Jože Snoj, Enkrat, ko bo v krog izštevank? ENCI BENCI, tako dobro prav zato, ker JE jih srečal na festivalu. Kaj je mala viola? URA! Bodi dan na dan vesel. očka majhen AN BAN PET PODGAN imajo rime in ritem. PREDMETI OŽIVIJO IN in se začudila Vijolica. KDAJ POSTANEŠ PESNIK? Frane Milčinski – Ježek, RABE SPREGOVORIJO. »Joj, sem se IME Kekčeva pesem Kadar hiša zaspi, 1. Ko napišeš prvo pesem. VEŠ, KATERO zredila!« ZAPOJ Z NAMI se pokrije s streho, 2. Ko izide tvoja pesniška PESEM JAZ da ji ne dežuje v oči. PESEM DO KONCA BI ZNAL NADALJEVATI TUDI SAM? Ampak obstajajo tudi Je to sploh še zbirka. PRIIMEK NAJRAJE Da se ji utrinki z neba ŠE TI! KAJ JE MALA ... pesmi brez rime. pesem? 3. Ko tvoje pesmi preberejo PREPEVAM? ne smetijo v usta, KAJ drugi in so jim všeč. če v spanju z okni zija. MARELA STAROST Dane Zajc, Hiša VEJA MAJA Za pesmi, ki nimajo rim, Svobodne kot ptič! JE pravimo, da uporabljajo Ampak tudi te pesmi KDO PIŠE KAKO PA JE BILO MOJE svoboden verz. Ampak imajo poseben zven in KAKO SPOZNAŠ NA FESTIVALU? NAJLJUBŠE VSETAŠČA vseeno so pesmi! ritem. pravega PESNIKA? PESMI PESMI? nariši ali napiši naslov PESEM Poznaš slovenske pesnice? Med BS NASLOV DOGODKA (PREDSTAVE, DELAVNICE …), KI SI GA OBISKAL: črkami vodoravno in navpično S PESMIJO LAHKO LAMVLU TULE JE PROSTOR ZA TVOJO Pesem je svet iz V njih se lahko ponavljajo Ali pa BESEDE. Včasih v križanki poišči njihova imena POVEMO DRUGIM, ILUSTRACIJO PESMI. besed. Pesniki ČRKE. Katere se ponavljajo v malce spremenjene. in jih prečrtaj. Zapisane so tudi CJRAIEMAURER Mi take vrste bobri smo, KAJ ČUTIMO. se igrajo z tej? Obkroži jih. Gledam reko. spodaj. da z domišljijo grizemo Kaj najlepše diši? ? VUBKZTAADIV KAKO TI JE BILO VŠEČ? OBKROŽI OCENO. 1 2 3 4 5 besedami, kot Ptička sinička Kako je rečna! Preberi začetek pesmi leseni ustaljeni red Meni dišiš otroci z igračami. v pleničkah Gledam nebo. Srečka Kosovela. Je pesem Vida Jeraj AADAAGLN1NEŽA in zidamo si lepši svet. najlepše ti. Sestavljajo jih LE KAJ čička Kako je nebesno! Ljudmila Prunk SI NA PREDSTAVI, RAZSTAVI, DELAVNICI SPOZNAL KAKO NOVO PESEM smešna? Resna? Preprosta MMRROAIPARP Andrej Rozman Roza, Saša Vegri, kot kocke, jih na stopničkah. Gledam zvezde. TO POMENI? ali zapletena? Kaj lahko Lily Novy ALI PESEM, KI JO ŽE POZNAŠ? Bobrévka Kaj vse diši preobračajo, Miroslav Košuta, Sinička v Kako so zvezdne! pomeni gnoj in kaj zlato? Anica Černejeva ŽIAORNCŠTEFAN urejajo tako, pleničkah Gledam Mojco. Neža Maurer ELLVEAAANJA da dobijo nove Gnoj je zlato, Kako je moja! Svetlana Makarovič DA NE pomene. zlato je gnoj. Vinko Möderndorfer, Mojca Bina Štampe Žmavc PAIINLILYYVON TUTU Lila Prap S PESMIJO LAŽJE ZASPIMO. MPLČCEJERAJ AAA Nadaljuj še ti. Barbara Gregorič Gorenc Sedem lisičic spravlja se spat, IČKA P Anja Štefan ASAČERNEJEVA SO BILE PESMI? KAKŠNE PESMI PA IMAŠ mama da vsaki poljubček za vrat.
Load more

Recommended publications
  • TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE in NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut Za Slovensko Literaturo in Literarne Vede ZRC SAZU, Ljubljana
    TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE IN NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana Sredi šestdesetih let 20. stoletja so v zgodnji liriki Tomaža Šalamuna na­ stale tri pesmi, ob katerih je mogoče opazovati recepcijo parodije, pred­ vsem pa satire v totalitarnem, komunističnem sistemu. Ta družbenopoli­ tične satire v literaturi ni dovoljeval, zato je prvo pesem kriminaliziral in pesnika spravil v zapor, kar je edinstven primer v zgodovini slovenske literature. Druga satirična pesem je ostala v senci prve. Tretja pesem pa je parodično in satirično izrabila časnikarski umetnostnozgodovinski tekst, toda to pesnikovo dejanje je povzročilo samo časnikarjev užaljen javni odmev, vendar nobenih sankcij, kajti časnikar ni bil komunistični politični veljak. Three parodic satires by Tomaž Šalamun. Three early poems by Tomaž Šalamun from the mid-1960s give us an opportunity to examine the re- ception o f parody, and particularly satire in the totalitarian, communist regime. The regime did not allow socio-political satire in literature: it criminalized the first poem and imprisoned the poet, and that is an un- precedented case in the history o f Slovenian literature. The second sati- rical poem remained in the shadow of the first one. The third poem used parodically and satirically a newspaper article on art history, but only brought about an offended public response by the journalist and no sanctions, because the journalist was not a notable communist po- litician. Meje parodije in satire Literarni teoretiki opredeljujejo parodijo kot literarni tekst, ki delno ali v celoti smeši kak drug tekst.1 Vendar povezava obeh besedil ni nekaj samoumevnega, saj obstaja samo takrat, ko jo bralec zazna.
    [Show full text]
  • Informacija Za Medije
    Celje, 30. junij 2017 Informacija za medije Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017 Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja. Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja. Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi.
    [Show full text]
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru.
    [Show full text]
  • Milan Jesih Spletna Stran V Skladu S 13
    Sezona 2008/2009 Gledališki trg 5, 3000 Celje Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice Janez Pipan, režiser Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jože Volk, lektor Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Faks +386 (0)3 4264 220 E-naslov [email protected] Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205 E-naslov [email protected] Urška Zimšek, blagajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov [email protected] (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tajništvo Letnik 58, sezona 2008/09, številka 6 Telefon +386 (0)3 4264 202 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Faks +386 (0)3 4264 220 Centrala +386 (0)3 4264 200 Vse pravice pridržane. E-naslov [email protected] Cena te številke je 1 EUR. Milan Jesih Spletna stran www.slg-ce.si V skladu s 13. točko prvega odstavka 26. člena Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Zakona o DDV davek ni obračunan. Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo RS. Za izdajatelja mag. Tina Kosi SVET SLG CELJE Urednica Tatjana Doma Tatjana Doma, Miran Gracer, Zdenko Podlesnik (predsednik), Lektor Jože Volk Stane Seničar, mag. Anton Šepetavc Fotograf Damjan Švarc Oblikovanje Alten10 ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE Naklada 1.000 izvodov Milena Čeko Pungartnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Komadina, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr. Katja Mihurko Poniž Celje, Slovenija,
    [Show full text]
  • 255.4=163.6 Contemporary American Poetry In
    UDK 821.111(73)-09-1 "1945/2005"( 497.4):81 '255.4=163.6 CONTEMPORARY AMERICAN POETRY IN SLOVENIAN CRITICISM AND TRANSLATION: 1945 - 2005 lgor Divjak Abstract The article presents the Slovenian reception of five major groups in American post-war poetry -the Formalists, the Confessionals, the Beats, the Black Mountain poets, and the New York School poets - as well as the reception of those prominent authors who cannot be classified in any of these groups. The analysis reveals which groups have attracted most interest of the Slovenian critics and translators, when was the peak of their reception, which methods of interpretation have been used by the Slovenian critics, and to what extent has their judgement about certain contemporary American authors gradually changed. INTRODUCTION This survey of the Slovenian reception of American poetry written after World War II takes into consideration all the relevant articles and publications about contem­ porary American poetry published in Slovenia between May 9th, 1945 and the end of June, 2005. In these six decades a great deal of Slovenian critical attention was de­ voted to different periods and genres of American literature, and a great number of American authors were translated into Slovenian. In the second half of the 20th cen­ tury and the first years of the new millennium no other national literature attracted so much interest of both Slovenian scholars and readers, and probably no other literature has had so much influence on the contemporary Slovenian authors. The topic of this article, however, is limited only to the reception of those contemporary American poets whose work is not always familiar to the wider Slovenian public, but who nevertheless created a great deal of excitement, provoked vigorous debates, and proved very influential in Slovenian literary circles.
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • Bibliographie Slovene Generale Romans
    BIBLIOGRAPHIE SLOVENE GENERALE ROMANS Vladimir BARTOL: ALAMUT, trad. par Andrée Luck-Gaye, Phébus (coll. Libretto), Paris, 2012. France BEVK: LA LANGUE INTIME, trad. par Zdenka Štimac, Les Editions du Cerf, Paris, 1993. Branko HOFMAN : LA NUIT JUSQU’AU MATIN , Phébus, Paris, 1998 Jože Hude ček: L'HOMME AUX PIGEONS , trad. par J.Ch.Lombard, La Bartavelle, Charlieu, 1999. Drago JAN ČAR : L’AURORE BOREALE , trad. par Andrée Luck-Gaye, L’Esprit des Péninsules, Paris, 2005 Drago JAN ČAR : KATARINA, LE PAON ET LE JESUITE , trad. par Antonia Bernard, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2009 Drago JAN ČAR : DES BRUITS DANS LA TETE , trad. par Andrée Luck-Gaye, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2011 Jože JAVORŠEK: MEMOIRE DANGEREUSE , Arléa, Paris, 1984. Josip JUR ČIČ: GEORGES KOZIAK, LE JANISSAIRE SLOVENE , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Mame, Paris, 1936. Josip JUR ČIČ: LE FILS DU VOISIN , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Pauline, Sherbrooke, 1965. Josip JUR ČIČ - Alain JEJ ČIČ: LE VIEUX SLOVENE SE SOUVIENT: EN RUSSIE AVEC LA GRANDE ARMEE , Coll. Institut Napoléon, Paris, 2009 Ciril KOSMA Č: LA BALLADE DE LA TROMPETTE ET DU NUAGE , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1977. Ciril KOSMA Č: UNE JOURNEE DE PRINTEMPS , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1982. Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2008. Tome I Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2009. Tome II Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2011. Tome III Kajetan KOVI Č: LE PROFESSEUR DE REVE , trad.
    [Show full text]
  • ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko Delo
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Ljubljana, 2017 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKLUTETA Študijski program: Poučevanje Smer: Poučevanje na razredni stopnji Neli Košir Pegan ANALIZA SLIKANIC, NAGRAJENIH Z NAGRADO IZVIRNA SLOVENSKA SLIKANICA Magistrsko delo Mentorica: dr. Milena Mileva Blažić, prof. Somentorica: dr. Uršula Podobnik, viš. pred. Ljubljana, 2017 POVZETEK V teoretičnem delu magistrskega dela so povzete definicije slikanice različnih slovenskih in tujih teoretičark. Slovenska slikanica je predstavljena z različnih vidikov: zahtevnostne stopnje slikanice, tipi slikanice glede na ustvarjalni postopek, izbor besedila v slikanici, iskanje novih likovnih in funkcijskih možnosti slikanice. Opredeljeni so naslednji vidiki parabesedila, ki skupaj z besedilom in ilustracijo tvorijo celostno podobo slikanice: format, naslov, naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi in zadnja platnica. Teoretični del vsebuje tudi predstavitev razvoja slovenske ilustracije in slikanice, poglavje o sodobni pravljici ter poglavje o nagradi »izvirna slovenska slikanica«, ki jo od leta 2004 dalje podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Slikanice, ki so bile nominirane in nagrajene z nagrado »izvirna slovenska slikanica«, so osrednji predmet raziskave empiričnega dela. V njem so predstavljene vse nominirane in nagrajene slikanice od
    [Show full text]
  • Portreti Sodobnih Slovenskih Knjiœevnikov
    VSEBINA Vinko Beličič 12 Nada Matičič 168 Ales Berger 14 Neža Maurer 170 Andrej Blatnik 16 Andrej Medved 172 Franček Bohanec 18 Janez Menart 174 Berta Bojetii 20 Ace Mermolja 176 Matej Bor 22 Janko Messner 178 Rado Bordon 24 Dušan Mevlja 180 Peter Božič 26 Miloš Mikeln 182 Ivan Bratko 28 Ivan Minatti 184 Kristina Brenk 30 Vinko Moderndorfer 186 Andrej Brvar 32 Lela B. Njatin 188 Andrej Capuder 34 Bogdan Novak 190 Valentin Cundrič 36 Boris A. Novak 192 Aleš Debeljak 38 Marjeta Novak Kajzer 194 Milan Dekleva 40 Iztok Osojnik 196 Lev Detela 42 Vinko Ošlak 198 Mate Dolenc 44 Boris Pahor 200 Drago Druškovič 46 Tone Partljič 202 Jože Dular 48 Tone Pavček 204 Jože Felc 50 Vid Pečjak 206 Emil Filipčič 52 Ela Peroci 208 France Filipič 54 Tone Peršak 210 Evald Flisar 56 Aleksander Peršolja 212 France Forstnerič 58 Žarko Petan 214 Franjo Frančič 60 France Pibernik 216 Ervin Fritz 62 Denis Poniž 218 Nada Gaborovič 64 Vladimir Gajšek Jure Potokar 220 66 Ivan Potrč 222 Ferdo Godina 68 Alenka Goljevšček Aleksij Pregarc 224 70 Slavko Pregl 226 Branko Gradišnik 72 Janez Gradišnik Bert Pribac 228 Niko Grafenauer 74 Alojz Rebula 230 Vlado Habjan 76 Miha Remec 232 Maja Haderlap 78 Pavla Rovan 234 Milka Hartman 80 Smiljan Rozman 236 Andrej Hieng 82 Marjan Rožanc 238 Branko Hofman 84 Franček Rudolf 240 Marko Hudnik 86 Dimitrij Rupel 242 Alojz Ihan 88 Zorko Simčič 244 Anton Ingolič 90 Sandi Sitar 246 Andrej Inkret 92 Ivan Sivec 248 Drago Jančar 94 Miroslav Slana Miros 250 Gustav Januš 96 Dominik Smole 252 Milan Jesih 98 Jože Snoj 254 Dušan Jovanovič 100 Ivo
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost 1953- Pesništvo 1
    Sodobna slovenska književnost 1953- Pesništvo 1. Pesniška generacija -Intimisti Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart, Pesmi štirih, 1953 Lojze Krakar, Ivan Minatti Pišejo osebno-izpovedne pesmi. Povdarek na čustvih, ljubezni, idejah. Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strniša Prevladuje bivanjska tematika, obup, občutek brezizhodnosti, osamljenosti. Poetika temelji na podobah. Ni osebno-izpovedno. 2. Pesniška generacija Saša Vegri, Miroslav Košuta, Gustav Januš, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Evrin Fritz, Tomaž Šalamun 3. Pesniška generacija Milan Dekleva, Marko Kravos, Milan Jesih, Boris A. Novak, Alojz Ihan, Marko Kravs, Andrej Brvar, Ivo Svetina 4. Pesniška generacija Aleš Debeljak, Maja Vidmar, Uroš Zupan, Aleš Šteger Pripovedništvo Razvijejo se različni slogi pisanja: realizem - ekspresionizem - nova romantika - književnost absurda - eksistencializem - modernizem - prevladuje v zadnjem desetletju_postmodernizem - Edvard Kocbek, Ciril Kosmač, Mira Mihelič, Virtomir Zupan, Boris Pahor, Alojz Rebula, Zorko Simčič, Janko Mesner, Beno Zupančič, Andrej Hieng, Lojze Kovačič, Dominik smole, Marjan Rožanc Pesništvo 1924,Ivan Slovenske Minatti Konjice 1. pesniška zbirka: Pa bo pomlad prišla ostale zbirke: Ko bom tih in dober Nekoga moraš imeti rad Prisluškujem tišini v sebi Bolečina nedoživetega 1929,Janez Maribor Menart Slavist, delal pri raznih medijih (rtv,...) pesniške zbirke: Časopisni stihi Semaforji Mladost Pisal je srednjeveške balade: Pod kužnim znamenjem Srednjeveške balade in pridige Bil je tudi prevajalec iz angleščine (Shakespeare, Joyce,...) in francoščine. Celuloidni pajac 4 štirivrstične kitice rima: Klasična ampak posebna (ABCB ABAB ABCB ABCB) Uporabi besedo hudič, kar sprosti resnost pe- smi-ironija. Pajac je metafora za to da se vedno postavi nazaj na svoje življenje. Govori o svojem življenskem spoznanju. Croquis Likovna pesem (Carmen figuratum). V pesmi riše svoje sanje, njegovo življenje je težko in hladno, primerja ga z marmorjem.
    [Show full text]