Nepremičnine: Cene Spet Rastejo / Nove Usmeritve Pri Urejanju Otroških Igrišč: Igrišča Za 21. Stoletje

PRILOGA BIVANJE MLADINA 4324 18.30. 06.10. 20102009

PRILOGA O KULTURI BIVANJA

4 39

Nepremičnine: Cene spet rastejo / Nove usmeritve pri urejanju otroških igrišč: Igrišča za 21. stoletje / Gozd in les: Neizrabljena priložnost Slovenije / Feng šuj: Kako ustvariti prostore, prijetne za bivanje / Stolpnice: Se je gradnja v neskončne višave ustavila? / Urbani prostori: Izbor najboljših poslovilnih objektov v Sloveniji PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

40 CENE SPET RASTEJO Anton Kožar, Inštitut za nepremičnine Nepremičninski trg poganja obilna ponudba bančnih posojil

Slovenski nepremičninski trg z la- Promet na nepremičninskem trgu, cene delnic in stanovanjska posojila bank stniškimi nepremičninskimi pravi- cami je bil zadnjih petnajst let sta- 14000 bilen, zadnji dve leti pa ima podob- 340,0 334,3 Ocenjen promet na nep.trgu brez novogradenj (leva skala) ne značilnosti kot drugod po svetu. 320,0 neto stanovanjski krediti bank ( leva skala) 300,0 Obseg prometa je dosegel vrhunec slovenski borzni indeks LJSE Composite (desna skala) 12000 280,1 280,0 281,8 leta 2007 s približno 2,8 milijarde 262,9 evrov, lani pa je bil skoraj polovico 260,0 255,2 255,4 244,4 manjši. Od lanske jeseni ga poga- 240,0 236,1 10000 233,6 229,0 njajo predvsem bančna posojila go- 220,0 224,4 216,4 214,6 202,8 215,7 218,9 spodinjstvom. 200,0 199,9 199,7 Po privatizaciji stanovanj pri nas ni- 182,5 180,7 180,9 8000 180,0 176,0 169,4 koli ni zaživel tržni najem. Lastni- 160,0 153,2 štvu stanovanj smo dajali prednost 145,8 140,0 123,5 140,1137,1

133,4 SBI indeks skoraj dvajset let, to se kaže v celo- 124,7 124,8 125,3 114,1 127,4 6000 120,0 promet v mio € 114,4 tni regulativi stanovanjske politike, 105,9 105,6 107,4 100,0 100,0 kolikor je sploh imamo. Najemni 86,9 80,0 trg v času obračanja nepremičnin- 4000 60,0 skega cikla navzdol sploh ne igra 40,0 vloge, ki bi jo lahko. Vemo, da se v 20,0 2000 kriznih letih povpraševanje po sub- 0,0 vencijah za najemnine poveča. Pri -20,0 12345678910111212345678910111212345678910111212345 nas se to kaže v povečanem številu -40,0 0 prošenj za neprofitna stanovanja. 2007 2008 2009 2010 Če seštejemo subvencije za naje- mnike in ugodnosti vseh drugih ukrepov za socialno šibke uporabnike stanovanj, znaša celoten zne- Promet na nepremičninskem trgu po vrsti zavezanca sek, ki ga država nameni za stanovanjsko oskrbo, približno pet milijonov evrov. Drobiž, v primerjavi z 2.800 fizične osebe pravne osebe realnimi potrebami revnih gospo- 2.600 skupaj dinjstev. Dejansko bi moral znašati 2.400 skoraj desetkrat toliko. Iz distribuci- 2.200 je dohodkov gospodinjstev vemo, 2.000 da si kar približno 40 odstotkov go- 1.800 spodinjstev ni sposobnih zagotoviti 1.600 dolgoročne oskrbe s stanovanjem 1.400 iz lastnih dohodkov, tako da pomen 1.200 in vloga pomoči staršev in sorodni-

promet v mio € mio v promet 1.000 kov še naraščata. Ker naša gospo- 800 dinjstva glede na gospodinjstva v 600 drugih članicah EU niso zelo zadol- žena, so se v tem položaju dobro 400 znašle banke, ki imajo od vstopa 200 Slovenije v evropsko monetarno 0 unijo stanovanjski trg za svojo tr- 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 žno nišo. Paradoksalno je, da pri nas najemnina, če najemodajalec

Otroško igrišče v Severnem mestnem parku Navje v Ljubljani. Avtorja zasnove parka: Ina Šuklje Erjavec in Andrej Erjavec. Foto: Borut Peterlin. PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010 poravna vse davke, ne zadošča za nakup nadomestnega stanovanja. Celoten znesek, ki ga država nameni za stanovanjsko Če pa lastnik oddaja na črno ali na sivo, se temu cilju kar precej pribli- oskrbo, znaša približno pet milijonov evrov. ža, saj se izogne najmanj 9,6-odstotni efektivni obdavčitvi najemnin, Drobiž, v primerjavi z realnimi potrebami revnih 41 če sodi v najvišji dohodkovni ra- zred, pa dobri 24-odstotni. Razlika gospodinjstev. Dejansko bi moral znašati skoraj med oddajanjem stanovanja na čr- no ali na sivo je v tem, da se pri desetkrat toliko. oddajanju na črno najemnina pla- ča v gotovini na roke, da ni nobene pogodbe ali drugega pisnega spo- razuma med najemodajalcem in najemnikom in da ni plačan davek ni, da se zaradi povečanih vhodnih lo znižanje 2 odstotka glede na za- cija cen starih stanovanj znaša le še (tipično je zlasti za oddajanje stano- stroškov pri gradnji (rast minimal- dnje četrtletje lanskega leta. Dolgo- 9 odstotnih točk: od najvišje ravni v vanj tujim delavcem), pri oddajanju nih plač in surovin v svetu) prodaj- ročno takšna gibanja niso mogoča, tretjem četrtletju leta 2008 do kon- na sivo pa je pogodba med najemo- ne cene novih stanovanj prilagajajo saj se bo moral trg urediti: naje- ca prvega četrtletja letošnjega leta. dajalcem in najemnikom sicer skle- vhodnim stroškom. Cene starih sta- mnina mora omogočiti poplačilo Cene starih stanovanj ne rastejo za- njena, a ni registrirana, prav tako novanj bi se morale po pričakova- celotne naložbe, z upoštevanjem radi plač, saj neto plača na zaposle- pa v tem primeru ni plačan davek. nju kupcev že lani bolj prilagoditi drugačnih donosov zaradi reinve- nega raste komaj dober odstotek Potem ko je prejšnja vlada odpravi- navzdol, kot so se, prve tri mesece stiranja. Že zdaj lahko govorimo o na četrtletje. Zniževanje najemnin la obvezo prijavljanja najemnih po- letošnjega leta pa kar za 6 odsto- resnih nepravilnostih na najemnem torej delno izraža plačna gibanja, godb, se sivi najemniški trg vse bolj tnih točk prehitevajo rast stroškov trgu kot pomembni cokli, ki zavira delno pa težave armade brezposel- spreminja v črnega, že skoraj mafij- novogradenj. preobrat cikla na trgu nepremič- nih, ki se je z gospodarsko krizo po- skega. Lani in v začetku letošnjega leta ne- nin. Tako se je na primer v Švici večala na približno sto tisoč. Za Cene starih stanovanj so se po po- to plače v povprečju naraščajo po predlani in lani promet na nepre- brezposelne je pomemben vsak datkih Statističnega urada RS prve 3,4 odstotka na leto, splošne gospo- mičninskem trgu zmanjšal. Vendar cent, ki ga odmerijo za obratovalne tri mesece letošnjega leta povečale darske razmere pa ostajajo negoto- ima Švica zelo stabilen in nizek, stroške. kar za 3,1 odstotka, cene novozgra- ve. okrog 5-odstotni letni donos na ne- Konec leta 2008 je znašala ocena jenih stanovanj pa so se v istem ob- Po podatkih največjega nepremič- premičnine, trg pa je dobro reguli- vrednosti stanovanj, izračunana na dobju povečale za 1,6 odstotka. Na ninskega portala Slonep so se naje- ran. podlagi metode kapitalizacije sta- letni ravni znaša razlika v tempu mnine lani začele zniževati, to pa Postavlja se vprašanje, kaj poganja novitnega dobička, okrog 70 od- rasti kar 13 odstotkov proti 7 od- se nadaljuje tudi prvo četrtletje le- rast cen starih nepremičnin. Doga- stotkov realiziranih transakcijskih stotkom. Od januarja do maja letos tos. Prve tri mesece letošnjega leta ja se ravno nasprotno od pričako- cen stanovanj. Prilagoditev cen sta- so se stroški stanovanjske gradnje so se najemnine znižale za 7,4 od- vanj. Gospodinjstva so pričakovala novanj navzdol za okrog 15 odsto- (brez zemlje) povečali za 2,8 odstot- stotka, odvisno od velikosti stano- občutnejše znižanje vrednosti ne- tnih točk od vrha nepremičninske- ka oz. 7 odstotkov na leto. To pome- vanj. Celo pri garsonjerah je znaša- premičnin od realiziranega. Korek- ga cikla do lanske jeseni je kratko- PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010 MIHA FRAS

Gospodarska kriza v Sloveniji je najbolj radikalno prizadela gradbeni sektor. Prišlo je do padca povpraševanja in v veliko primerih tudi do padca kakovosti novogradenj. Opaziti je veliko uniformiranost ponujenih stanovanj, saj so investitorji zlasti v mestih težili k maksimizaciji razpoložljivih stanovanjskih površin na kvadratni meter zemlje. A obstajajo tudi izjeme. Da življenje v mestu ne pomeni nujno prostorske in infrastrukturne utesnjenosti, ki je značilna za večino klasičnih stanovanjskih sosesk, dokazuje naselje Nove dimenzije na Ledarski ulici v ljubljanskih Kosezah. Investitor naselja je družba Ganamm d.o.o.

ročno povečala donos za investicije sojil, leta 2007 pa že 62 milijonov jonov evrov, to pa je v razmerju do Ta sestavek je prekratek, da bi v v nepremičnine, toda od septem- evrov. Zgolj in samo lani se je neto neto bančnih posojil gospodarstvu njem lahko zajeli vse predloge, ki bra lani se donosi spet zmanjšujejo. posojanje bank gospodinjstvom skr- skoraj 75 odstotkov. Banke očitno jih mora država pripraviti za uredi- Prve tri mesece letošnjega leta so se čilo: znašalo je neto 44 milijonov vidijo v stanovanjskem trgu prilo- tev najemnega trga in za reševanje cene starih stanovanj povečale za evrov na mesec, to pa je še vedno žnost, toda rast cen starih stano- vprašanja zalog na novo proizvede- 3,1 odstotka. Torej se že pol leta gi- več kot leta 2006. Letos je neto po- vanj je glede na gospodarske raz- nih stanovanj, tudi tistih, ki jih je bljejo ravno v nasprotni smeri kot sojanje bank gospodinjstvom prve mere nesmiselno visoka. Menim, za trg gradil republiški stanovanj- najemnine. Gre za proces, ki po- štiri mesece na ravni visokega po- da je v takih razmerah nakup iz na- ski sklad. Toda predvsem se mora slabšuje pričakovani donos. Posta- trošniškega optimizma iz leta 2007. ložbenega motiva neprivlačen in spremeniti uradniška mentaliteta, vlja se vprašanje, kaj nam nepre- Drugače povedano, leta 2007 so pri sedanjem davčnem vijaku tudi da lahko tržne najemnine znašajo mičninski trg s svojimi podatki spo- banke financirale 12 odstotkov na neracionalen. Obseg alokacije sta- le sedem evrov za kvadratni meter, roča. Še zlasti, ker vemo, da promet enoto prometa z nepremičninami, novanjskih posojil gospodinjstvom in preiti na razmišljanje, da mora na trgu poteka na spodnji meji ne- lani in letos pa okrog 50 odstotkov. z vidika stanovanjske oskrbe je pre- najemnina v ekonomski življenjski premičninskega cikla. To kaže, da so banke zelo močno velik in najbrž bo nujno vsaj relativ- dobi nepremičnine znašati vsaj toli- Leta 2006, tik pred prevzemom vpete v financiranje nepremičnin- no zmanjšanje: več za gospodarstvo ko, da na koncu ekonomskega ži- evropske valute, so gospodinjstva skega in stanovanjskega trga. Ob- in manj za nakup stanovanj, saj se- vljenja zadošča za nakupno vre- vsak mesec v bankah najela za pri- seg neto stanovanjskih posojil letos danje razmerje dolgoročno ni vzdr- dnost nadomestnega stanovanja. bližno 27 milijonov evrov (neto) po- (januar-april) znaša skoraj 250 mili- žno. A PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

Z Marles ECO hišo do ½ sXbvenFije © Designed by Creatoor.com Marles ECO hiše so najboljši prijatelji vašega Gobrega poĀXtja in naravnega oNolja

PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

44 IGRIŠČA ZA OTROKE 21. STOLETJA Maja Simoneti Nove usmeritve pri urejanju otroških igrišč

»Carsko je!« se dere dvanajstletnik, očitno prvič na novem igrišču v lju- IGRIŠČE NA TRGU 9. MAJA PRED OSNOVNO ŠOLO bljanskem živalskem vrtu. Dobro VITA KRAIGHERJA ZA BEŽIGRADOM V LJUBLJANI

igrišče je želja vsakega otroka in vsa- BORUT KRAJNC kega od staršev, pa tudi vsakega žu- pana, učitelja in navsezadnje trgov- ca. Otroška igrišča razkrivajo dušo družbe in z igrišči se zadnje čase več ukvarjamo tudi v Sloveniji. V sociali- stični preteklosti je bilo za igrišča po- skrbljeno tako, da se jih, razen otrok in staršev, nismo posebej zavedali. Šele prehod v tržno gospodarstvo in privatizacija sta s podobo nevzdrže- vanih zelenic in propadajočih igral razgalila ranljivost tega in drugih javnih sistemov. Misel, da se lahko občina s privatizacijo stanovanj raz- bremeni stroškov za javne ureditve, se je izkazala za nedomišljeno in vsestransko škodljivo. Urejanje otroških igrišč ostaja pri nas še vedno nedomišljeno, to je najradi- kalneje videti ob novi stanovanjski gradnji. Prvi primeri dobre prakse novih ureditev, kot je tista v žival- skem vrtu, kažejo, da pri urejanju otroških igrišč upoštevamo sodobne usmeritve, ob novi stanovanjski gra------dnji pa vsi po vrsti, od projektantov do občinskih strokovnih služb, ki vo- Igrišče na Trgu 9. maja je bilo konceptualno prenovljeno lani. Ustvarjena igralna krajina pod velikimi kro- dijo pripravo dokumentacije, od ob- šnjami dreves je po mnenju Janija Richterja čudovita. Dobro je razmerje med igrali in drugimi igralnimi činskih svetnikov, ki potrjujejo urba- prvinami, kot so hribčki, skale in travnate površine, dobro so rešeni detajli, kot je razmejitev med peskom in nistično dokumentacijo, do zaposle- travo, vzorno dobra je montaža igral. Jani Richter po štirih desetletjih raziskovanja in prakse v podjetju Ri- nih na upravnih enotah in v inšpek- chter Spielgeräte še vedno zavzeto preverja uspešnost montaže svojih igral in strastno širi navdušenje nad cijskih službah dokazujejo, da nimajo igralno kakovostjo. To, da se njihova igrala, kljub varstvu avtorskih pravic, na veliko kopirajo in tržijo, ga ne potrebnega znanja in pristojnosti za vznemirja pretirano. Trdno verjame, da se kakovost nazadnje izplača, ne daje popustov na količino in se opravljanje svoje vloge pri urejanju oglašuje izključno z izobraževanjem. Za igrišče, pravi, je ključen prostor. Igrala so zelo učinkovit in dobrodo- otroških igrišč. Za neznanje namreč šel dodatek za zvišanje igralne vrednosti. Če lahko ponudite otrokom za igro travnik z velikim drevesom in gre, ko na soncu izpostavljeno povr- majhno kotanjo, ki se občasno spremeni v lužo, ne potrebujete nobenih igral. šino, utrjeno s stisnjenim gumijem, postavite dve na kovinsko vzmet na------taknjeni živalci v kontrastnih barvah, namenjeni guganju triletnikov, in to imenujete igrišče. Sprenevedanje v ki v javno dobro skrbi za stabilno ka- Slovenija je premajhna za unikaten NEKOČ IN DANES zvezi z urejanjem igrišč v času tranzi- kovost naših naselij, ni čisto jasno. razvoj igral, vendar to ne pomeni, da Zgodovina urejanja otroških igrišč je cije se danes kaže v načrtovanju sta- Vsekakor pa je sedanja praksa ureja- v svojih potrebah ni posebna. Za od- tesno povezana z razvojem industrij- novanjske gradnje za trg. Kdaj smo nja otroških igrišč v Sloveniji precej piranje poti za dobro prakso pa je skega mesta. Industrijski način ži- se v Sloveniji odrekli urbanistični po- razglašena. Nekaj lahko pomaga potrebna kritična presoja razmer in vljenja je povzročil množično zapo- litiki kot tisti izmed socialnih politik, vpogled v tujo prakso in usmeritve. tuje prakse. slovanje žensk in ustvaril potrebo po PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010 organizirani skrbi za odraščanje. V Leipzigu je dal zdravnik Moritz OTROŠKO IGRIŠČE V LJUBLJANSKEM ŽIVALSKEM VRTU

Schreber leta 1865 urediti prostor MIHA FRAS za igro pod vodstvo pedagoginje. Igrišča kot prostor posebnega pomena za varno in nadzorovano od- 45 raščanje so na prelomu iz devetnaj- stega stoletja v dvajseto postala ob- vezna sestavina urejanja mest. Ame- riški predsednik Roosevelt je leta 1907 javno naznanil, da so mestne ulice prenevarne za igro, ker je veči- na res dobrih iger na njih prepovedana, ker so poleti prevroče in ker so prepolne ljudi in kriminala, ter dodal, da tudi majhna dvorišča stanovanjskih hiš in okrasne gredice ustrezajo zgolj potrebam res majh- nih otrok, zato večji otroci potrebujejo za razvoj svojih iger igrišča in ta morajo biti posebej zanje urejena tako kot šole, torej razporejena po mestu tako, da lahko vsako dekle in fant peš prideta do igrišča. Varnost ostaja vse do danes v sredi- šču pozornosti pri urejanju otroških igrišč, pri čemer gre očitno za več vrst varnosti v razponu od higien- ske, fizičnorazvojne do nezgodne. Temeljna ideja igrišča izhaja iz skrbi za zdravje in razvoj otrok, ki sta bila ------v zgodnjeindustrijskem mestnem načinu organizacije življenja poten- »Začarani gozd« v živalskem vrtu je značilno doživljajsko igrišče, ki tako rekoč brez konvencionalnih igral cialno ogrožena tako, da je bilo tre- ponuja zelo različna igralna doživetja za majhne in velike, tudi odrasle, otroke. Novo, lani spomladi urejeno ba otrokom zagotoviti poseben od- igrišče tematsko izhaja iz slovenskih bajeslovnih bitij, kot sta zmaj in kačja kraljica. Bolj kot sama zgodba pa prt javni prostor. Idealno bi bilo, če obiskovalce privlačijo mnogotere možnosti plezanja, zibanja, dričanja, preizkušanja moči in spretnosti, pre- bi lahko življenje v mestu organizi- magovanja strahu in, po vse številnejših stolih in počivalnikih sodeč, tudi opazovanja vsega tega dogajanja. rali tako, da igrišč ne bi potrebovali Zgodbe, ki jih je mogoče brati iz priročnih plastificiranih slikanic, so kot posladek za sladokusce in dodana in bi se otroci lahko v skladu s svojo vrednost ureditve, prav tako kot manjše prizorišče s kačo, ki počiva v pesku in bruha vodo, ki jo načrpajo naravo in potrebami igrali ves čas in sami otroci. Razpoloženje igrišču zagotavlja lokacija sama po sebi, igralne konstrukcije pod drevesnimi kro- vsepovsod. Treba je namreč vedeti, šnjami, vpete v svet bajk, pa neprestano dokazujejo igralno vrednost s tem, ko številnim staršem otrok ne da otroci sami po sebi igrišč ne po- uspe spraviti z igrišča na načrtovani sprehod po živalskem vrtu. Igrišče je v sodelovanju s predstavniki žival- trebujejo, in tudi to, da se v resnici skega vrta zasnoval Fredi Schelb iz Winterthurja, ki je znanje in filozofijo prevzel iz podjetja Richter Spiel- težko igrajo na povelje. To, da se geräte, v katerem je bil zaposlen, preden je v Švici ustanovil svoje podjetje. igrajo na točno določenem kraju in po možnosti še na določen način, je ------spreminjanje igre v nekaj, kar je v

NEVARNOST - SPREGLEDANA POTREBA

Odrasli radi verjamejo, da vedo, nesreča že strgana jopica, za dru- kovnjaki že leta prizadevajo prite- skupaj s stroški obratovanja in kaj je dobro za otroke. Otroci ge odrgnjeno koleno, za tretje pa gniti na igrišča večje deklice in vzdrževanja nasploh najpogostej- predvsem zelo uživajo v svobodi otrok, ki sedi na kavču in se dol- najti načine, kako zamotiti večje ši razlog za nasprotovanje uredi- in imajo radi nevarnost. V uvodu gočasi. Pretirana skrb za varnost otroke. Urejanje igrišč iz perspek- tvam z vodo. Pri tem pa so druž- v evropski standard o varnosti zna močno zamegliti presojo o tive posebnih potreb, deklic, sta- bene, fizične in psihološke koristi igral je zapisano, da je pri ureja- nevarnosti in iz otroških igrišč de- rejših otrok, slabovidnih, invali- igre z vodo tolikšne, da noben nju igrišča izpostavljenost neki la oblazinjene površine za čisto in dnih in drugih fizičnih in psihič- protiargument ne vzdrži presoje stopnji nevarnosti lahko koristna, varno igro. Zaradi skrbi za var- nih omejenosti je zelo aktualno. o razumnosti prepovedi. ker zadovoljuje osnovno človeko- nost tudi z naših otroških igrišč Raziskave in praksa dokazujejo, Ko pridete z otrokom na igrišče, vo potrebo in otrokom omogoča, izginjajo gugalnice in peskovniki, da je za vključitev otrok s poseb- je dobro poskrbeti, da si otrok da se o nevarnosti in njenih po- pa čeprav jih imajo otroci ne- nimi potrebami na igrišča treba sname čelado in druga oblačila, z sledicah učijo v nadzorovanem skončno radi. Odrasli si nemalo- najprej in predvsem premagati deli katerih bi se lahko med igro okolju. Strokovnjaki dodajajo, da krat prizadevajo odstraniti z igrišč ovire v glavah. Treba je poskrbeti, zadušil (vrvice na jaknah in jopi- je pretirano zanašanje na tehnič- nevarna plezala, pri tem pa mno- da se bodo otroci igrali skupaj ne cah), preveriti stanje na igrišču in ne standarde varnosti lahko zelo gi ne vedo, da je plezanje zelo glede na svoje psihofizične zmo- skrbno nadzorovati otroka pri nevarno, ker praviloma škodi ka- varno početje, ker je med pleza- gljivosti. igri. kovosti in kreativnosti rešitev in njem pač treba misliti, kaj delajo Ovire v glavah je treba premikati Otroka je treba naučiti, da poča- lahko pretirano zmanjša igralno roke in noge. Zadnja leta je pleza- tudi, ko gre za posebno privlač- ka, da pri igri, igralu pride na vr- vrednost igral in ureditev. nje, zaradi velike privlačnosti za nost igre z vodo ali spoznavanje z sto, da vedno sede na gugalnico Po presoji odraslih je igrišče var- deklice in zaradi dobrega vpliva ognjem. Strah pred utopitvijo, ali/in tobogan in da se vedno dri- no, če se tam ne zgodi nobena na večje in nemirnejše otroke, mokroto, umazanijo in drugimi ča po toboganu z nogami naprej. nesreča. Je pa za nekatere odrasle pravi hit. To je dobro, saj si stro- nepredvidljivimi nesrečami je PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

OTROŠKO IGRIŠČE V SEVERNEM MESTNEM ------

MIHA FRAS PARKU V LJUBLJANSKI ZUPANČIČEVI JAMI Še eno tematsko igrišče v Ljubljani v senci svetilnika vznemirja in va- 46 bi k igri že vse od namestitve pr- vih igral. Zasnova gradi na pri- vlačnosti pristanišča. Njen osrednji igralni motiv je lesena barka, ki v povezavi z drugimi igrali, va- lovitimi platformami, pršili za vodo, skalami in peskom ponuja vse- stranske možnosti za razvoj igre. Novo igrišče v Severnem mestnem parku ima značilno urbano zasnovo, ki razpoloženje igrišča v celoti vzpostavlja na novo, z oblikova- njem terena, s saditvijo rastlin in z vso drugo urbano opremo. Igrišče je izrazito koncentrirano in s siste- mom poti in razsežnega travnika vpeto v širšo parkovno zasnovo. »Veseli smo, da smo tukaj,« je ob ureditvi pripomnil Jani Richter, ko je ob priložnostnem obisku Lju- bljane preveril kakovost montaže in poudaril, da je ureditev enako- vredna najboljšim drugod po Evropi. Zasnova igrišča je delo av- torske skupine, ki jo vodi Ina Šu- klje Erjavec.

------

OTROŠKO IGRIŠČE V šča, drugič v podobe pravljičnih gra- denje in samozavest ter spodbujati dov in dežel, enkrat jih barvajo, dru- starše, da spremljajo otroke pri igri FRASSDORFU, NEMČIJA gič ne in na vse možne načine skrbi- in jih učijo skrbeti za varnost. jo, da so čista in varna in tako dalje, vse skladno z različnimi spoznanji in USMERITVE OD BLIZU z razvojem tehnologije in tudi trgo- Najpomembnejše vodilo pri urejanju vine. igrišč postaja razpoloženje, ki vpliva Najnovejše usmeritve kažejo, da se na počutje uporabnikov. Za razpolo- tudi odraščanje in otroška igrišča ženje pri razvoju igre je pomemben vračajo k naravi. Vse bolj se uvelja- predvsem prostor, ki vabi k igri z vljajo igralni prostori, naravne in oblikovanostjo terena, vegetacijo in poustvarjene krajine, v katere so naravnimi materiali, kot so voda, pe- razmeščena posamezna igrala. Igra- sek, blato, skale in les. Če bi vsak la niso pomanjšane podobe živali in otrok imel na koncu svoje ulice rob gradov, pač pa konstrukcije, ki pod- gozda s potokom, igrišč skoraj ne bi pirajo razvoj zelo različnih iger, pre- potrebovali. izkušanje spretnosti, naravnih in fi- Dobro igrišče z razpoloženjem in

MAJA SIMONETI zikalnih zakonov in prilagodljivo opremo spodbuja razvoj različnih, igro. Robin Moore je v svoji raziska- ponavljajočih se, razvijajočih in en------vi Childshood Domain leta 1986 kratnih iger. Igralno vrednost mu ugotovil, da je vsestranski nadzor določajo razmerja med polnim in Za najnaprednejša veljajo danes igrišča, ki se močno odmikajo od odraslih nad podobo in delovanjem praznim, velikim in majhnim, raz- estetskih predstav odraslih, zato pa se toliko bolj približujejo značil- igrišč vplival na to, da številna igri- kritim in zakritim, sončnim in senč- nostim okolja, v katerem je odraščanje res zanimivo. Na teh igriščih šča preprosto niso več zanimiva za nim, mokrim in suhim, ki spodbuja- se, po prepričanju enega evropskih vodilnih mislecev in praktikov ra- igro, in nakazal potrebo po bolj jo domišljijo in so oder za spontan zvoja igralne vrednosti Janija Richterja, otroci lahko umažejo in zmo- uravnoteženem lotevanju zagota- razvoj igre. Igrala pomenijo doda- čijo, eksperimentirajo z guganjem na sto in en način, preverjajo na- vljanja varnosti. Lepa igrišča so za- tno igralno vrednost igrišča. Imajo prave za črpanje vode in se predvsem igrajo, sami, s starši, prijatelji, čela nadomeščati zanimiva igrišča. pa tudi sama igrala vse večjo igralno vsak dan, nekaj minut, včasih pa tudi cele ure. Jani Richter, sicer ena Romantične predstave odraslih o vrednost in postajajo zanimiva za osrednjih osebnosti evropske standardizacije varnosti, dobro igrišče domišljijskem in čistem svetu igre uporabnike različnih starosti in zmo- prepozna po razpoloženju in po znakih rabe. Takole pravi: »Potepta- izpodrivajo podobe manj čistih, za- žnosti. Ponudba uporabnosti igral se na trata naj vas nikoli ne skrbi, saj je dober znak, da se tukaj otroci to pa toliko zanimivejših igrišč, ki se širi na področje integracije posebnih veliko in radi igrajo.« razvijajo v sodelovanju z otroki. Ab- potreb in prav tako na posebna po- surdne usmeritve, kar zadeva varno- dročja eksperimentiranja, ki jih po------stno ukrepanje, zaradi katerih so se nujajo igra z zvoki, s peskom in z igrišča spreminjala v vsestransko vodo na primer. sterilne oaze igral na umetnih pod- Varnost je osrednja tema urejanja. velikem nasprotju s tem, da otroci, igrišč. Odrasli v igrišča predvsem lagah, nadomešča usmerjenost v ra- Tehnično varnost zagotavljata evrop- če jim je dano, igro živijo nepretrgo- preslikujejo svoja videnja otrokovih zumno varovanje, ki si prizadeva ska standarda za varnost podlag in ma. Dejstvo, da so si igrišča izmislili potreb in značilnosti. Enkrat jih ure- preprečevati najhujše nezgode, pri igral. Seveda pa noben standard ne odrasli, močno zaznamuje razvoj jajo v nekakšna prilagojena telovadi- otrocih razvijati samovarovalno ve- more preprečiti vseh nesreč. V duhu PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010 razumne varnosti si sodobna praksa prizadeva preprečiti najhujše nesre- IGRIŠČE V ŽIVALSKEM VRTU V ZÜ RICHU, ŠVICA če in se izogniti posledicam preveli-

ke skrbi za varnost otrok, ki je v stra- KRANJC URŠKA hu pred tožbami zaradi nesreč šte- vilna igrišča po Evropi in Severni 47 Ameriki spremenila v tako varna, da se na njih ni igral tako rekoč nihče. Duh novega odnosa do varnosti je v navezi z drugimi družbenimi spre- membami urejanje igrišč usmeril od tehnologije k naravi: več igral je lesenih, nekoliko grobo obdelanih in zaradi potrebe po recikliranju neza- ščitenih, igral je manj in igro spod- bujajo tudi druge ureditve, umetne podlage pod igrali nadomeščajo naravni sipki materiali, blatne luže in shojene pleše v travi pa so prepozna- ne kot izraz igralne vrednosti igri- šča. V duhu zdrave varnosti in visoke igralne vrednosti postajajo zaradi tega najboljša nova igrišča morda res manj estetska, zato pa so vse bolj ži- vljenjska. V duhu nove življenjskosti je tudi vse večja gostoljubnost igrišč za otroke s posebnimi potrebami. V nasprotju z mislijo, da je treba igri- šča zaradi njih opremiti s posebnimi igralnimi napravami, je treba v re------snici poskrbeti, da bodo na igrišče lahko prišli in se tam dobro počutili. Igrišče ustvarja zanimive igralne možnosti z ureditvijo in naravnimi materiali, kot so skale, pesek in blato, Za to pa potrebujejo tri stvari: parki- ter dodatno opremo, kot so črpalke za vodo. Številna dobra otroška igrišča so urejena v živalskih vrtovih, ob rišča, stranišča in druge otroke. Vse muzejih in podobnih ustanovah. Zakaj pravzaprav v živalskem vrtu, kamor bi starši otroke pripeljali tudi, če to potrebujejo tudi drugi, zato večjih igrišča ne bi bilo, urediti igrišče? Ker bi bili v vrtu manj časa in manj pogosto, predvsem pa, ker bi iz vrta zadržkov za vključevanje pravzaprav starši in otroci zagotovo odšli manj zadovoljni. ni več. Ena od večjih težav pri urejanju jav------nega prostora je vandalizem, torej namerno uničevanje opreme in ureditev. Za vandalizem na otroških OTROŠKO IGRIŠČE V NOVEM STANOVANJSKEM igriščih se navadno krivijo večji otroci in mladostniki. Za to se danes skr- NASELJU V ZÜ RICHU, ŠVICA bi s posebnimi ureditvami in vklju- KRANJC URŠKA čevanjem teh otrok v urejanje igrišč. Predvsem dobro so se pri opremi igrišča za večje otroke izkazala raz- lična plezala, ki zbujajo tudi prese- netljivo veliko zanimanje odraščajo- čih deklic. Težave z vandalizmom lahko vplivajo na zmanjševanje volje za urejanje, kar je za javni prostor in posebej za kakovost igrišč res slabo, saj sproža nove oblike vandalizma. Ograje, ključavnice in videokamere veljajo za slabe, skrajne ukrepe za zatiranje vandalizma. Neizpodbitno je urejanje igrišč najprej načrtovalski projekt, ki se začne s konceptualno zasnovo, razvije s po- drobno idejno rešitvijo in izbiro opreme, nadaljuje z izvedbo in živi z vzdrževanjem, rabo in nadzorom. Najboljši primeri dokazujejo uspe- šnost rešitev z vključevanjem naroč- nikov in uporabnikov v vse faze od načrtovanja do vzdrževanja. Tako se ------krepi odnos do novega igralnega prostora in vzpostavljajo možnosti Novo ustvarjena urbana igralna krajina iz lesa, kovine, vrvi, mrež in peska je dovolj velika in zanimiva, da za modele soupravljanja in partner- bo v skladu z usmeritvami rasla skupaj z otroki iz nove stanovanjske soseske in gostila tudi igrive odrasle. stva pri urejanju prostora. Naročnik Igrišče ima že v izhodišču vse značilnosti za razvoj igre. Ko se bodo velika nova drevesa čez slabih pet let mora ob odločanju za konceptualno dobro vrasla, bo razpoloženje ob nekonvencionalni plezalni konstrukciji, na visečih mrežah in gugalnicah novo ureditev tudi poznati in spreje- še prijetnejše. ti stroške vzdrževanja in to, da je ži- vljenjska doba povprečne ureditve ------približno petnajst let. A PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

48 JE LES RES SAMO ZA KRES? Prof. dr. Franc Pohleven, predavatelj na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, vodja Sloven- ske gozdno-lesne tehnološke platforme in ustanovitelj Sveta za les Gozd in les - neizrabljena priložnost Slovenije

Več kot 60 odstotkov slovenskega SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI? spevamo k zmanjšanju izpustov fo- območja zaprli za promet. Zato me- ozemlja prekrivajo gozdovi in les je Les nastaja s procesom fotosinteze silnega CO2, kakor če bi enako koli- nim, da za onesnaženje zraka v Lju- edina surovina, ki je imamo v izobi- ob pomoči sonca in z vezavo CO2 (v čino lesa uporabili kot energent. bljani ni kriv le promet, ampak tudi lju. Vendar te naravne dobrine ne kubičnem metru lesa je uskladišče- kurjenje lesa, ki ga je v preteklosti znamo ceniti, to še zlasti velja za ob- nega devetsto kilogramov CO2). Je KURJENJE LESA NE BO spodbujala država in ga bo v priho- dobje po osamosvojitvi, saj poseka- naravno obnovljiv in ustreza nače- PRISPEVALO K ZMANJŠANJU dnosti prav tako. Kot nesmisel naj mo le slabo polovico dovoljenega lom sonaravnosti. Gradnja objektov IZPUSTOV CO2 omenim, da je v petek, 28. maja letnega prirastka. Absurdno je, da in uporaba izdelkov iz lesa namesto S pridobivanjem energije iz lesne 2010, Eko sklad v Uradnem listu ob- namesto da bi les predelali doma, iz drugih materialov največ pripo- biomase (namesto iz fosilnih goriv) javil razpise za nepovratna sredstva najkakovostnejšo hlodovino izvaža- moreta k varovanju okolja in blaže- pa kratkoročno ne bomo dosegli tudi za vgradnjo kurilnih naprav za mo v tujino, kjer lesni izdelki uživa- nju podnebnih sprememb. Gospo- zmanjšanja izpustov toplogrednih centralno ogrevanje na lesno bio- jo velik ugled. V Sloveniji bi morali darski gozd je najučinkovitejši po- plinov. Zavedati se moramo, da se maso za stanovanjske in večstano- les predelati v visokotehnološke iz- nor CO2, zato bi morali v Sloveniji CO2 sprošča tudi pri kurjenju lesa. vanjske stavbe, s čimer se bodo v delke z najvišjo dodano vrednostjo. posek izvajati do obsega, kot ga do- Ob gorenju lesa se CO2, ki se je med bodoče povečali izpusti CO2 in koli- Iz ostankov, ki nastanejo pri prede- pušča trajnostni razvoj. Gospodar- rastjo drevesa vezal v les, sprošča čina prašnih delcev ter smoga. Smi- lavi lesa, bi izdelali lesne kompozite sko krizo bi morali reševati v pove- nazaj v okolje. Poleg CO2 pa se spro- selneje bi bilo, da bi v Ljubljanski (kot so na primer iverne plošče), ne- zavi z reševanjem težav zaradi pod- ščajo še drobni delci in druge ško- kotlini namesto spodbud uvedli ta- uporabne ostanke sečnje in predela- nebnih sprememb. Les in predelava dljive snovi, ki nastanejo ob gorenju kse za kurjenje lesa oziroma to preve lesa ter odslužene lesne izdelke lesa sta za izhod iz krize izrednega lesa. Zato zavaja podatek, objavljen povedali, kajti ministrstvo za okolje pa uporabili kot lesno biomaso za pomena, saj omogočata prehod v v medijih v začetku letošnjega ma- in prostor se bo kmalu moralo spo- prijeti z vprašanjem onesnaženosti zraka, to pa nas bo stalo veliko več Kaj pomaga, če negujemo in vlagamo v gozdove, če kot sedanje spodbude za kurjenje - a oboje bomo plačali državljani. Od- nato ne izkoristimo njihovega bogastva - lesa. S tem kar država financira kurjenje lesa, zadnji dve zimi decembra in janu- se deloma obogati tujina (izvoz hlodovine), deloma arja v Ljubljani nismo videli sonca, zrak pa zaudarja po dimu oziroma pa vlaganja ostanejo v hostah, kjer les propada. sajah. Podobno sem doživljal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko Ljubljana še ni bila plinifici- energijo. S pospešitvijo sečnje in nizkoogljično družbo. Iz lesa je mo- ja, da je TE-TOL s prehodom na le- rana. predelave lesa bi nam bila tudi bio- goče narediti skoraj vse: zgradbe, sno biomaso zmanjšal izpuste CO2 masa na razpolago v veliko večjem visoko razvite tehnološke izdelke, (zmanjšal je le izpuste CO2 iz fosil- IZZIVI, KI JIH PRINAŠAJO obsegu in po znatno nižji ceni - če izolacijske materiale, tkanine, pla- nih goriv). Najnovejši podatki kaže- PODNEBNE SPREMEMBE ne celo zastonj. Na primer v času, ko stične mase, tekoča goriva, plin, jo, da se povprečje prašnih delcev v Toplogredni plini so težava, na ka- je bila predelava lesa zelo intenziv- zdravila in različne kemične snovi zraku v Ljubljani zadnja leta, še zla- kršno doslej človeštvo še ni naletelo, na, so predelovalci za odvoz ostan- ... Kubični meter lesnih izdelkov pri- sti pa zadnje štiri mesece opazno zato moramo za izhod iz krize ubra- kov morali celo plačevati, sedaj pa speva k zmanjšanju izpustov CO2 za povečuje. Tega niso spregledali v ti nove poti. Gospodarsko krizo mo- je to, zaradi nesmotrne spodbujeval- dve toni. Torej ne kurjenje lesne bi- Bruslju (komisija za delce, manjše ra človeštvo reševati v povezavi s ne politike države, najdragocenejši omase, ampak samo lesni izdelki od 10 mikronov - PM10), od koder skrbjo za okolje, za to pa imamo v in najbolj iskan energent. Vendar zmanjšujejo izpuste CO2. In bolj ko so nas že opozorili s tožbo. Res neu- Sloveniji več možnosti kot večina dr- bo energija iz lesne biomase po- bomo z lesom nadomeščali energet- mnost brez primere! žav EU! Hkrati nas zavezuje kjotski membna šele, ko bomo dosegli vse- sko potratne (fosilne) materiale, več Prejšnji teden so mediji poročali, da sporazum. Zaradi zgrešene gospo- splošno občutno zmanjšanje porabe bomo prispevali k zmanjšanju koli- se je kakovost zraka po letu 2008 v darske in okoljske politike bomo energije. Ob tako veliki potrošnji pa čine CO2 v ozračju. Če iz lesa izde- Ljubljani opazno poslabšala, pa če- morali državljani prihodnja štiri le- je njen delež sedaj zanemarljiv. lamo izdelek in z njim nadomesti- prav se je zmanjšala proizvodnja in ta za izpuste CO2 plačati najmanj mo nelesnega, nekajkrat več (10- do čeprav smo v središču zaradi gra- 80 milijonov evrov kazni. Je to po- ZAKAJ JE LES DOBRINA 50-krat, odvisno od materiala) pri- dnje ali preusmeritve prometa večja trebno? Tako veliki izpusti CO2 so PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

1. Gradnja objektov in uporaba izdelkov iz lesa namesto iz drugih materialov največ pripomoreta k varovanju okolja

in blaženju podnebnih JANEZ MEDVEŠEK sprememb. 49 2. Na razstavi Čar lesa, ki je letos potekala v Cankarjevem domu in na Magistratu od 12. do 16. maja, so bili izdelki označeni glede na svoje učinkovanje na zmanjšanje izpustov CO2. Leseni stol na sliki prispeva k zmanjšanju izpustov CO2 za 120 kilogramov.

posledica velike porabe energije v ma obogati tujina (izvoz hlodovine), naši energetsko potratni industriji deloma pa vlaganja ostanejo v ho- (železarne, cementarne, proizvo- stah, kjer les propada. Z gozdom je dnja aluminija in plastike). Žal glav- treba gospodariti, saj je gospodarski ni krivci za onesnaževanje in izpu- gozd najboljši ponor CO2. Če bomo FRANC POHLEVEN ste CO2 ne plačujejo kazni za izpu- preveč zavarovali gozdove, bomo ste in moramo stroške zanje kriti vsi povzročili njihov propad, saj jih z državljani, kar je absurdno, lesna onesnaževanjem močno ogrožata industrija, ki izpuste CO2 zmanjšu- težka industrija in proizvodnja elek- je, pa za to ni nagrajena oziroma trike iz fosilnih goriv (organska one- spodbujana. snažila, težke kovine, kisli dež ...). Da je pri nas (v naših glavah) nekaj hudo narobe, pove to, da se v izho- NAPAČNA ENERGETSKA dni strategiji države les in predela- POLITIKA SLOVENIJE va lesa sploh ne omenjata. V po- V Sloveniji ne moremo odločati o smeh strategiji pa v Slovenijo uvaža- ceni energije v svetu, lahko pa sami mo energetsko potratne surovine odločamo o tem, koliko energije bo- (boksit in železovo rudo) in jih nato mo porabili. Da bi zmanjšali porabo s prav tako uvoženo energijo prede- energije, bi morali gospodarstvo lamo v energetsko potratne materi- preusmeriti v energetsko varčno in- ale. Dodatna energija pa je potreb- dustrijo. Za to imamo v lesnem bona še, da odpadne proizvode in iz- gastvu odlične danosti, vendar jih delke po uporabi recikliramo ali do sedaj nismo znali izkoristiti. Pre- uničimo! usmeritev našega gospodarstva na Posledica velike potrošnje energije domačo surovinsko osnovo in opira- je tudi sprostitev veliko toplogre- nje na lastne energetske zmožnosti dnih plinov in tako nas nazadnje bi v času boja proti podnebnim prizadene še odkup kvot CO2 - torej spremembam in globalni gospodar- veliko kupujemo, zato je finančni ski krizi pomenila možnost za ra- izplen od prodaje energetsko potra- zvoj Slovenije. Sodobna lesnoprede- tnih izdelkov pičel. Vedno znova se lovalna podjetja so lahko energet- sprašujem, kako so lahko materiali, sko samozadostna in svoje potrebe proizvedeni z ogromno energije in po energiji v celoti zadovoljijo z vloženega dela, cenejši od lesa, ki ostanki predelave, s presežkom pa ga ustvari narava. Šele ko bo dose- lahko oskrbujejo še okolico. Lesna tam do pred kratkim les obravnava- košolskih ustanov je v preteklosti ženo ekonomsko-okoljsko ravnotež- industrija ima velike zaposlitvene li zgolj kot energent (kurivo), ne pa zgradila panoga sama in ne država. je in bodo v ceni izdelka vključeni možnosti, hkrati se ujema s turistič- kot edinstveno gradivo za izdelke. V Tudi Oddelek za lesarstvo Biotehni- tudi stroški za sanacijo škode, ki jo no usmerjenostjo Slovenije. S prede- lesnih podjetjih so varčevalni ukre- ške fakultete je bil zgrajen ob po- proizvajalec izdelka povzroča oko- lavo lesa tudi ne ogrožamo okolja pi ob osamosvojitvi najprej prizade- moči lesne industrije, a ni zgrajen lju in človeku, se bo izkazalo, ali je in ne onesnažujemo vode in zraka. li lasten razvoj. Za razvoj novih teh- do konca, zato del pedagoškega proizvodnja sploh upravičena in po Žal pa je največje nazadovanje slo- nologij, za zadovoljitev uporabno- procesa poteka v najetih prostorih kakšni ceni. Zdaj so do okolja nasil- venska lesnopredelovalna industrija stnih in okoljevarstvenih zahtev da- Gozdarskega inštituta Slovenije. Za- ni (brutalni) materiali konkurenčni, doživela z osamosvojitvijo Slovenije. našnjega, še posebej pa jutrišnjega radi nepopularnosti lesa in promo- ker proizvodnjo teh materialov fi- Pomembno je le gozdarstvo, ne pa dne je nujno novo poglobljeno zna- viranja kurjenja lesne biomase se je nanciramo (omogočamo) vsi drža- predelava dobrine, ki v gozdu na- nje o lesu. Neverjetno je, da pri vsej tudi število študentov lesarstva po vljani. staja. Lesarstvo po osamosvojitvi ni- obilici lesa nimamo nacionalnega osamosvojitvi Slovenije občutno Glede na danosti bi morala biti Slove- ma ustreznega sogovornika v vladi, inštituta za les, ki bi bil v podporo zmanjšalo, kajti kurjačev, žal, ne nija prodajalec, ne pa kupec CO2. Kaj saj ta, navkljub lesnemu bogastvu, lesni industriji. Tako kot je država izobražujemo! Pred dnevi sem obi- pomaga, če negujemo in vlagamo v ni prepoznala pomembnosti prede- mačehovska do raziskav, ni nič pri- skal eno od srednjih lesarskih šol, gozdove, če nato ne izkoristimo nji- lave lesa. Lesarstvo sicer sodi na mi- jaznejša niti pri izobraževanju ka- kjer so si učilnice posodobili z la- hovega bogastva - lesa. S tem se delo- nistrstvo za gospodarstvo, vendar so drov. Večino srednješolskih in viso- stnim varčevanjem in ob pomoči PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

3. Energetsko najpasivnejša hiša je lesena. Na sliki individualna hiša proizvajalca Lumar IG d.o.o. Arhitektura: Barbara MIRAN KAMBIČ Glavič, Ikona arhitektura d.o.o. 50

dnje ter odsluženega lesa. Tako bi predelava lesa potekala tam, kjer ta dobrina nastaja, s čimer bi dosegli enakomernejšo poseljenost, saj bi ljudi lahko zaposlili po celotnem ozemlju Slovenije. Ostanke predelave lesa bi smiselno uporabili za proizvodnjo energije, s katero bi se samostojno oskrbovali CPL in okoliški zaselki. Lesna industrija bi na pode- želju znatno prispevala k razvoju pokrajin in decentralizaciji slovenskega gospodarstva (demografski vidik). Tako bi zmanjšali dnevne mi- gracije v industrijska središča in uporabo prevoznih sredstev, obre- menitev cest ter porabo goriv, kar Zaradi nepopularnosti lesa in promoviranja kurjenja bi še dodatno prispevalo k zmanjša- nju izpustov CO2. V okviru CPL bi lesne biomase se je tudi število študentov lesarstva bila organizirana strokovna služba za uvajanje novih tehnologij prede- po osamosvojitvi Slovenije občutno zmanjšalo, kajti lave lesa. Da bi bil dosežen čim večji obseg predelave, bi morali na pode- kurjačev, žal, ne izobražujemo! želju organizirati pospeševalno službo za spodbujanje in usmerja- nje pridelave ter predelave lesa. Le- sponzorjev, sočasno pa je država krepiti sive celice, ne pa jih s kurje- jem. Je to res do okolja in človeka sne izdelke je treba nemudoma podpirala težko industrijo in kurje- njem zastrupljati. prijazen bivalni prostor? Upam, da opredeliti kot ponor CO2 in zanje nje lesa. Povečati je treba predelavo lesa in prvotni predlog uredbe o zelenih nameniti finančne spodbude. Zato Spodbudno pa je, da se je zadnje uporabo lesa za izdelke in objekte javnih naročilih (zahteva jo Bruselj) se je treba načrtno lotiti označeva- mesece odnos države do lesarstva ter posredno s tem tudi količino ne bo betonski, saj je predlagani po- nja objektov, izdelkov in storitev nekoliko izboljšal, vendar veliko ostankov za energijo. Da to doseže- goj za prijavo na razpis, če načrto- glede na izpuste toplogrednih pli- prepozno! mo, je najprej treba pospešiti reali- vani objekt vsebuje 30 odstotkov le- nov v njihovem celotnem življenj- zacijo možnih sečenj iz zasebnih sa, to pa bolj spominja na betonska skem ciklu. V sklopu ministrstva za KAJ BI MORALI V SLOVENIJI gozdov do dovoljenega etata. kot na zelena naročila. Če se bo kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano UKRENITI? Država Slovenija bi morala z gra- ohranilo ime »zelena«, bi morala bi- mora vlada čim prej ustanoviti di- Les bi morali opredeliti kot nacio- dnjo javnih objektov iz lesa dajati ti objekt in oprema v celoti iz »zele- rektorat za lesarstvo ali pa ustanovi- nalno strateško surovino in iz njega zgled državljanom, da bi se pogo- nih materialov«. Vsak odmik od 100 ti samostojno ministrstvo za gozdar- proizvajati izdelke z najvišjo doda- steje odločali za lesene hiše. Tako odstotkov pa naj se pri javnem na- stvo in lesarstvo, kot je bilo že v Ju- no vrednostjo. Podpreti dejavnost pa so javni objekti (protokolarni ročanju oceni z nižjo prioriteto. goslaviji. Les in lesni izdelki so po- oblikovanja lesa za proizvodnjo pre- objekt predsedovanja Slovenije EU Na gozdnatih območjih moramo membni za celotno človeštvo in poznavnih in domiselnih izdelkov, s na Brdu pri Kranju, ministrstva, fa- ustanoviti Centre predelave lesa predelava ter uporaba lesa za izdel- čimer bi se industriji omogočila ve- kultete, šole, vrtci, bolnišnice) nava- (CPL), kjer bodo povezane pridela- ke in objekte sta humano dejanje, čja konkurenčnost na domačih, dno betonsko-jeklene kletke, obda- va, predelava, prodaja izdelkov in zato predlagam, da se 13. maj raz- predvsem pa na tujih trgih. Torej ne s steklom, plastiko in z alumini- energetska izraba ostankov proizvo- glasi za mednarodni dan lesa. A

OKNA KLI že 55 let IZKORISTITE SUBVENCIJE EKO SKLADA PVC LES LES - ALU ENERGETSKO UČINKOVITA OKNA do konca julija troslojna www.oknakli.si zasteklitev brez doplačila [email protected] (ob nakupu lesenih oken)

080 12 44 v www.oknakli.si OKNA KLI Logatec, d.o.o., Tovarniška 36, Logatec PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

Naročite NOV BREZPLAČNI katalog Vitapur še danes!

Brezplačno, brez obveznosti!

PPokličite (03) 757 14 40 ali pošljite SMS s svojim

naslovom na 040 577 473. Konjice Slovenske 33, 3210 AD Vita d.o.o., Stari trg Vrednostni bon Vitapur*pu

Vrednostni Vam je potenje pričelo EUR bon 20 Vitapur in Scandinavia čljiv do datuma veljavnosti. Unov čnih akcij se ne seštevajo. Vrednostni bon velja kotčljiv popust v gotovini. ob nakupu Popusti izdelkov razli nad 150 EUR. Ni izpla

Številka bona: Ime in priimek: Veljavnost bona: e Konjice, Stari trg 33, 3210 Slovensk W www.vitapur.si AD Vita d.o.o., 0 E [email protected] T +386 (0)3 757 14 4 kratiti spanec? Kataloogugu bommo prp ililožžili poseebbnno darir lo – bonon v vrreedndnoossti 20 EUR. NiNikkar nnee zammudite tee priloožnossti! Preizkusite svilo! *bonn laahkoo unoovčite prp i nnakupup nad 1500 EUR Svilena odeja IsolaSvilena dekica Toskana Svileni vzglavnik

Naj poletna odeja Odlična po izboru ideja za kupcev! darilo!

Lahka svilena odeja, ki jo boste Mehka dekica iz najboljše svile bo Priporočamo vsem, ki želijo občutiti oboževali v poletnih mesecih. blagodejno razvajala vašo kožo in svežino prave svile in cenijo razkošen Inteligentna svila nudi ponoči vas popeljala v svet vabljive mehkobe. vzglavnik, ki ga je mogoče oblikovati po občutek svežine, proti hladnejšemu Odeja je obdana s svilenim robom, ki svojih željah. Številni zadovoljni kupci jutru pa zagotavlja dodatno toploto. še dodatno poudarja njeno eleganco. potrjujejo izjemno zračnost svile, ki Za spanec brez potenja! omogoča spanec brez potenja.

03 757 14 40 www.vitapur.si PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

52 FENG ŠUJ Špela Kryžanowski, arhitektka, svetovalka za feng šuj in mojstrica karuna reikija Kako ustvariti prostore, prijetne za bivanje

Feng šuj, starodavna kitajska mo- poglobljenega študija in dobrega po- huje je bilo v času kulturne revolu- li vedno več zanimanja. Ko je po za- drost urejanja okolja, je k nam pri- znavanja teme pa je težko ločiti zr- cije, ko so tiste, ki so se ukvarjali s četnem zagonu v devetdesetih letih šel pred dobrim desetletjem. V hi- nje od plev. Idealno bi bilo iz korpu- feng šujem, preganjali, njihova dela feng šuj postal modni hit, se je v pu, kot je to navadno z modnimi sa znanja o feng šuju izločiti vsebine, pa zažigali. Takrat jih je veliko za- skladu s povpraševanjem povečala trendi, se je pojavil na straneh revij ki transcendirajo prostor in čas in bi pustilo Kitajsko, odšli so v Hong- tudi ponudba. Ker pa se zapletene in časopisov. Vsi smo iskali ptiča fe- bile uporabne tudi v naši, zahodni kong, Singapur in ZDA. Danes se tehnike, pri katerih je potreben po- niksa in blagohotnega zmaja in kulturi 21. stoletja. Vendar kako do feng šuj dejavno uporablja v celotni globljen študij, bolj slabo prodajajo zmigovali nad številnimi 'strupeni- njih? Jugovzhodni Aziji oziroma povsod in ne ponujajo instantnih receptov, mi puščicami' v svoji okolici. V skla- tam, kjer so Kitajci vplivni. V popla- je nekaj spretnih posameznikov tra- du s feng šujem je bilo mogoče sta- FENG ŠUJ GRE NA ZAHOD vi samooklicanih mojstrov in stro- dicionalne tehnike ustrezno prilago- novati, se oblačiti in celo kuhati. Za začetek si velja ogledati, kako je kovnjakov je verjetno težko najti av- dilo. Tako je nastal t. i. novodobni Potem pa je tema po nekaj letih bolj feng šuj sploh prišel v Zahodno tentičnega učitelja. V Aziji je morda feng šuj ali Mc feng šuj, od katerega ali manj poniknila, tako hitro, kot Evropo. Na Kitajskem so neko vrsto najbolj znan veliki mojster Yap se večina tradicionalnih mojstrov in se je bila pojavila. Edini, ki se na to feng šuja, povezano z astrologijo in Cheng Hai, ki je v Kuala Lumpurju učiteljev distancira, najdemo pa ga v temo (vsaj uradno) niso odzvali, če- orientacijo grobov, poznali že dav- ustanovil akademijo feng šuja (Yap večjem delu objavljene literature o prav bi bili v resnici poleg sinologov no v zgodovini (do 4000 let pr. n. Cheng Hai Academy) in leta 2004 feng šuju. Gre predvsem za dve teh- edini poklicani kaj reči, so bili arhi- š.). Izkopavanja kažejo (provinca pomagal pripraviti prvo mednaro- niki: baguo življenjskih področij in tekti. Henan, Kitajska, 1988), da so grobo- dno konvencijo feng šuja z name- baguo treh vrat. Čeprav sta obe teh- Zakaj molk? Ključno pri strokovnem ve orientirali glede na ozvezdje Ve- nom povezati različne metode in niki precej pripomogli k populariza- odzivu je dobro poznavanje obrav- likega voza in Severnico, oblika pa šole v feng šuju ter promovirati ka- ciji feng šuja v zahodnem svetu, sta navane teme, to pomeni, da potre- je bila skladna z razumevanjem kovostni tradicionalni feng šuj. hkrati tudi močno zameglili pravo bujemo dobro strokovno literaturo. ustroja univerzuma; grobišča so pri V angleško govorečem zahodnem vedenje o tem, kaj feng šuj je in kako Kljub obilici knjig, ki se ukvarjajo s glavi zaokrožena (krog kot simbol svetu je zanimanje za feng šuj pre- naj bi deloval. Pri obeh tehnikah gre feng šujem, pa bi le redke med njimi neba) in obrnjena proti jugu, del, budil v Veliko Britanijo preseljeni za to, da hišo obravnavata kot telo in lahko označili za strokovno literatu- kjer so noge, je kvadratne oblike avstralski geograf in filozof Stephen posameznim delom hiše pripišeta ro. Knjige so množično začele izhaja- (simbol zemlje) in obrnjen proti se- Skinner, ki je leta 1976 napisal prvo vpliv na neko področje našega življe- ti v devetdesetih letih, večinoma pri veru. Do 9. stoletja našega štetja (v knjigo o feng šuju v angleškem jezi- nja (partnerstvo, ugled, bogastvo, nearhitekturnih založbah. Ker so bi- času dinastij Tang in Song), iz tiste- ku (The living earth manual of feng- projekti, pomoč od zunaj, kariera, le pisane za laičnega bralca, je bilo ga časa so prvi pisni viri o tej tehni- shui). Podatke je črpal iz magičnih znanje in zdravje). Po načelu vzaje- predstavljanje podatkov poenosta- ki urejanja okolja, se je feng šuj na rokopisov iz Britanskega muzeja in mnega delovanja naj bi z vplivanjem vljeno in le redke so na koncu nava- Kitajskem razvil v dve samostojni od sodobnih mojstrov feng šuja v na izbrani del hiše in s preurejanjem jale vire, iz katerih so črpale. Infor- šoli. Šola oblike (Xingshi Pai) se je Hongkongu, Bangkoku in Singapur- tega dela neposredno vplivali na del macije in priporočila v knjigah so razvila na jugozahodu Kitajske in se ju. Prvi knjigi so sledile številne iz- svojega življenja, ki mu ta del hiše bili najpogosteje zapisani kot trditve, ukvarja predvsem z analizo in raz- daje priročnikov feng šuja različnih 'vlada'. Čeprav naj bi bila povezava dogme, ki ne ponudijo odgovora na poreditvijo mas ter s tokom življenj- avtorjev v tako rekoč vseh evropskih med življenjskimi področji in smer- vprašanje, na podlagi česa so trditve ske energije či po prostoru in pokra- jezikih. mi neba utemeljena v kitajski filozo- postavljene (rezultat raziskovalnega jini. Šola kompasa (Liqi Pai) pa se je fiji, je precej ohlapna. Sporna je tudi procesa) oziroma kako smo do njih razvila na severu Kitajske in na pod- NOVODOBNI MC FENG ŠUJ uporaba tradicionalnih kitajskih prišli (znanstvenoraziskovalna meto- lagi orientacije in izbranih časovnih Zanimanje za feng šuj, ki zadnjih simbolov za aktiviranje, saj sodi bolj da). O avtorju smo navadno izvedeli podatkov ugotavlja, kakšno kvalite- dvajset let vlada v zahodnem svetu, v misticizem kot v kitajsko filozofijo. malo ali nič. Prevladovala so zaho- to življenjske energije či prispeva je večinoma povezano s t. i. novo- Prav kitajska filozofija pa je ključ za dna in ne azijska imena, arhitektov vsaka od osmih glavnih strani neba. dobnim duhovnim prerodom, ki je razumevanje tradicionalnega feng med njimi tako rekoč ni bilo. O vero- V starodavni Kitajski je bil feng šuj logično nadaljevanje hipijevske revo- šuja. Temeljno izhodišče kitajske filo- dostojnosti ali neverodostojnosti in- tajen in se je z njim ukvarjala le vla- lucije iz šestdesetih let. V pretirano zofije je povezanost vsega, kar obsta- formacij, ki jih ponuja feng šuj, je dajoča elita. Znanje se je prenašalo racionaliziranem svetu, ki mu vedno ja, tudi človeka in njegovega okolja. zaradi vprašljivosti prevladujoče lite- ustno z učitelja na izbranega učen- bolj vlada kapital, je lakota po du- Koncept življenjske energije či, teori- rature težko razpravljati. Dodatne ca. Za navadne ljudi je bila literatu- hovni protiuteži velika. Duhovno, ja o jinu in jangu, teorija o petih ele- težave povzročajo kulturne razlike. ra o feng šuju prepovedana in ka- mistično, iracionalno je sicer vedno mentarnih fazah (les, ogenj, zemlja, Feng šuj je trdno vpet v kitajsko tra- znivo jo je bilo imeti. Čeprav so se bilo del človekovega zanimanja, ven- kovina in voda) ter koncept osmih dicijo, kulturo in zgodovino, zato ga prvi uradni zapisi o feng šuju poja- dar nikdar do sedaj tako občutno trigramov, povezanih v mrežo ba- verjetno ne moremo nekritično iztr- vili razmeroma pozno, je s to tradi- zunaj institucionalnih okvirov. Ura- gua, so temeljne zakonitosti, na ka- gati iz konteksta in ga presaditi na cijo prežeta celotna kitajska kultu- dna zahodna duhovnost je trdno za- terih so utemeljene vse tradicional- drug konec zemeljske oble. Najverje- ra. Vsaj do industrijske revolucije. sidrana v krščanski religiji, hkrati pa ne tehnike feng šuja. tneje se je stroka kritični analizi feng Po ustanovitvi Ljudske republike Ki- je svet z globalizacijo postal manjši šuja izognila tudi zato, ker je večina tajske leta 1949 je bil feng šuj ura- kot kadarkoli prej. Nauki vzhodnih ŠOLA KOMPASA dostopnih podatkov tesno preplete- dno razglašen za 'fevdalistično vra- kultur (predvsem indijske, kitajske in Šola kompasa je možne vplive ze- na s popularnim vraževerjem. Brez ževersko prakso' in preganjan. Naj- tibetanske) so zato na Zahodu zbuja- mlje (z magnetizmom) in neba (z PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

1. Peijevo Bank of China v Hongkon- gu naj bi bili, potem ko so že zgradi- 1. 2. li šest nadstropij, po posredovanju geomanta do tal porušili in začeli graditi znova. Prebivalci so poklicali mojstra feng šuja in ta je ugovarjal 53 ostrim vogalom in robovom. 2. Razmeroma malo je realizacij, obja- vljenih v arhitekturnih revijah in knjigah, kjer bi bilo jasno povedano, da so bile pri njih upoštevane zakonitosti feng šuja. Izjema je Clodagh, priznana oblikovalka interjerjev ir- skega rodu, ki živi in deluje v ZDA. Pri svojem delu združuje spoznanja feng šuja, aromaterapije, barvne te- rapije in astrologije, zanjo pa je ključno oblikovanje prostorov, v katerih se ljudje dobro počutijo.

vplivi planetov in zvezd) razvila v različne metodologije in sisteme. Kompas feng šuj tako postane neke vrste žepni priročnik za kitajsko filozofijo, astronomijo, astrologijo in kozmologijo, ki s svojimi številnimi prstani (najmanj osem in največ 38) ugodna območja v prostoru in izbi- varno počutili in čim bolje delali. učinkovitost njegovih priporočil. zajema glavne kategorije in delitve rati najugodnejši čas za pomembne Veliko priporočil je splošnih in v Posebej neulovljiva je s tega vidika naštetih ved. Mojster feng šuja na dogodke (npr. selitev, poroka). Mo- vsakdanji zahodni terminologiji jih šola kompasa (še zlasti tehnike, ki se primer uporablja kompas, da dolo- goče najzanimivejši vidik te metode je mogoče najti tudi v evropskih pri- ukvarjajo z vplivi časa), ki se ukvar- či, na kateri strani neba se dvigajo je kitajsko razumevanje časa. Xuan ročnikih za urejanje stanovanja. Na ja z verjetnostjo, da se bodo stvari različne pokrajinske formacije Kong temelji na prepričanju, da se primer priporočilo, da morajo biti zgodile. V sodobni arhitekturni teo- okrog lokacije, in jim pripiše eno čas ciklično ponavlja. Kitajci torej prostori ustrezno osvetljeni glede riji ali okoljski psihologiji ni korpu- od petih elementarnih faz. Ali pa časa ne razumejo linearno, ampak na dejavnost. Ali trditev, da je dnev- sa znanja, ki bi bil primerljiv z izmeri zgolj orientacijo zgradbe, da nanj gledajo kot na spiralo. Tako na soba središče stanovanja in dru- astrološko-geografskimi postopki te bi z eno od tehnik določil razpore- kot krožijo planeti in zvezde in so žine, zato mora imeti 'dober feng veje feng šuja. Nekoliko drugače je ditev različnih kvalitet življenjske ciklični naravni pojavi (rojstvo, rast, šuj', da se bodo v njej vsi dobro po- s šolo oblike. Njena priporočila bi energije či po zgradbi. Za tistega, ki propad, smrt), naj bi se ciklično po- čutili. Druga priporočila so nenava- bilo mogoče primerjati z dognanji se ukvarja s feng šujem, či zemlje navljale tudi situacije v času. Ven- dna in najpogosteje niso del na Za- sodobne okoljske psihologije. Ta po- utripa podobno kot človeško srce. S dar razumevanje časa ni determini- hodu uveljavljene projektantske dobno kot šola oblike izhaja iz pre- kompasom feng šuja naj bi bilo mo- stično, ampak gre bolj za predvide- prakse. Na primer priporočilo, da pričanja, da sta okolje in človek pre- goče za vsako lokacijo in točko v vanje verjetnosti. V tej časovni spi- nad posteljo ali delovno mizo ni do- pletena in da vplivata drug na dru- času določiti kvaliteto (zdravje ali rali se verjetnost, da se nekateri dobro imeti preklad ali polic, ker naj gega. Pri tem so dognanja sodobne bolezen) tega cikličnega utripa. Od godki zgodijo, ciklično ponavlja. bi na nas vplivale obremenjujoče. okoljske psihologije podprta z znan- vseh kompasnih sistemov feng šuja Ali trditev, da sta kopalnica in WC stvenimi eksperimenti, spoznanja sta na Zahodu najbolj znana vzho- ŠOLA OBLIKE simbolno največja energetska odto- šole oblike pa z izkustveno-filozof- dno-zahodni sistem (Ba Zhai ali sis- Temeljna zakonitost šole oblike je, ka v stanovanju in je zato skrajno skimi koncepti. Drugo področje, s tem osmih hiš) in Xuan Kong (sis- da na pokrajino in zemljo gleda kot neugodno, če sta nameščena nepo- katerim bi bilo mogoče primerjati tem letečih zvezd). na živo bitje, ki ga prežema življenj- sredno nasproti vhodnih vrat, kar v priporočila šole oblike, so dognanja Vzhodno-zahodni sistem proučuje ska energija či. Či je v zemlji in po- sodobnih stanovanjih ni nič nena- C. Alexandra v njegovem delu Jezik energetski vzorec hiše z vidika Ze- krajini, teče skoznjo in je okrog nje. vadnega. Številna priporočila so vzorcev. V tem delu se Alexander mljinega magnetizma in glede na Bistvo šole oblike in njenih priporo- prepoznavno kulturnozgodovinska podobno kot šola oblike loteva zna- položaj objekta v prostoru določa čil je prepoznavati tok življenjske in za zahodni svet nimajo posebne- čilnih prostorskih situacij, v katerih ugodna in manj ugodna območja energije či skozi pokrajino, objekt ga pomena (npr. uporaba značilnih naj bi se ljudje dobro počutili. Zani- za bivanje. Temelji na merjenjih s ali prostor in ga oblikovati tako, da kitajskih simbolov, kot so piščali ali mivo bi bilo pogledati, koliko so si kompasom, rojstnih podatkih stano- je enakomeren, uravnotežen in rav- kipi živali). V številnih priporočilih priporočila podobna oziroma koli- valcev in ponovljivih izračunih. Je no prav intenziven. Ko razmišljamo pa je mogoče prepoznati neko no- ko se razlikujejo. Skratka, če želimo zelo priljubljena metoda, ker je pre- o tem, kako se življenjski tok giblje, tranjo logiko, po kateri je mogoče znanje feng šuja primerjati s sodob- prosta za učenje in v nasprotju z razmišljamo o tem, kako se gibata priporočilo razložiti s čisto funkcio- nimi dognanji in iz njega izluščiti drugimi daje zelo jasne in nedvou- veter in voda. Ko to zakonitost razu- nalnega vidika (npr. pomen dobre tisto, kar je resnično uporabnega mne odgovore. Xuan Kong je neko- memo, jo lahko uporabimo za obli- zaščite zaledja pri delovnem mestu) tudi za sodobno urejanje prostora, liko zapletenejša metoda šole kom- kovanje. Enaka pravila veljajo za ali pa nas priporočilo opozori na nas čaka še veliko dela. Na feng šuj pasa, ki analizira kvaliteto življenj- zasnovo mest, za organizacijo objek- nov vidik prostora, o katerem prej lahko konec koncev gledamo kot na ske energije či v prostoru v različnih tov in za postavitev pohištva v posa- nismo razmišljali (npr. os vrata- sklop znanja, ki je plod zdrave časovnih obdobjih. Tako kot večina meznem prostoru. Šola oblike uči, okno, ki je v feng šuju nezaželena). kmečke pameti oziroma filozofskih tehnik feng šuja ima več različic, kako postaviti objekt v pokrajino, dognanj, izhajajočih iz življenja v načeloma pa gre za povezave dveh da najbolje izkoristimo njene dano- FENG ŠUJ SKOZI OČALA povezanosti z naravo, njenimi ele- ali več števil (t. i. zvezd), ki naj bi na sti. Kako se odzvati na razporeditev SODOBNE ZNANOSTI menti in procesi. Mogoče nas bo vsakega od osmih segmentov zgrad- cestne in vodne mreže. Uči, kako Sodeč po dostopnih podatkih feng ravno zanimanje za feng šuj spod- be (plus središče) imela ugoden ali oblikovati odprtine in mase v pro- šuj za zdaj še ni bil deležen resne budilo, da se bomo ozrli v svojo tra- manj ugoden vpliv, ki se s časom storu, da bo tok življenjske energije znanstvenoraziskovalne analize v dicijo in osvežili željo po ustvarjanju spreminja. Z metodo Xuan Kong je optimalen. Uči, kako razporediti smislu eksperimenta ali primerjal- kakovostnih prostorov, ki so pred- mogoče določiti ugodnejša in manj mase v prostoru, da se bomo v njem ne analize, ki bi potrdila ali ovrgla vsem prijetni za bivanje. A PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

54 SE JE GRADNJA V NESKONČNE VIŠAVE USTAVILA? Ana Struna Bregar Kaj se dogaja z novo generacijo stolpnic - najbolj nenavadnih stavb?

Finančna kriza je gradbeništvo po potrebne spremembe na različnih več kot sto metrov), sledi pa mu 1. Stolpnici World Trade Centra v New vsem svetu zelo ohromila. Še do ravneh - od sprememb razmerja Hongkong (400 objektov z več kot Yorku sta sodili med najpomemb- predlani se je zdelo, da so možnosti med javnim in zasebnim prostorom sto metri). Danes stolpnice pospeše- nejše ikone svetovne arhitekture. gradnje v višino neomejene. Predsta- ob stolpnicah in v njih do spre- no rastejo na Kitajskem, v Koreji, Ma- Zato so pričakovanja glede novega vljeni so bili projekti, kakršnih je bila memb, kar zadeva material, tehno- leziji, na Tajvanu in seveda v Združe- WTC toliko večja, zaradi spomina na večina vajena le iz računalniških logijo, estetiko, programe in pro- nih arabskih emiratih. Samo v Duba- katastrofo pa še toliko zahtevnejša. iger. Države in mesta so s stolpnica- storsko organizacijo, globalizacijo, ju je bilo v zadnjih dvajsetih letih Po besedah nepremičninskega mo- mi kazali oziroma želeli pokazati fi- okoljsko segrevanje, fleksibilnost, zgrajenih več kot 130 stolpnic, ki gotca Larryja Silversteina, ki ima v nančno, politično in tehnološko digitalno revolucijo, varčnost ... merijo več kot sto metrov. Zanimivo zakupu celotno območje WTC, naj moč. Toda v zadnjih dveh letih je bi- Uradne opredelitve, kako visoka je, da je kljub velikim investicijskim bi novi WTC ponazarjal renesanso la po podatkih spletne strani www. mora biti stavba, da velja za stolpni- vložkom arhitektura stolpnic v Du- 21. stoletja. skyscraperpage.com ustavljena gra- co, ni. Različne mednarodne insti- baju dokaj povprečna in ne gre za 2. Območje novega WTC naj bi sesta- dnja več kot dvesto stolpnic višjih od tucije z različnih vidikov določajo kakovostne arhitekturne presežke. vljalo pet nebotičnikov (WTC 1, 35 metrov, več kot petsto projektov standarde za visoke objekte in hkra- stolpnice 2, 3, 4 in 5), park z muze- pa je bilo v celoti odpovedanih. ti analizirajo tudi gradnjo teh objek- TEKMOVANJE V VIŠINI jem, podzemna železnica, trgovski Stolpnice so na urbanih območjih tov (Emporis Standards Committee, Tekmo stolpnic v seganju v višino center in kulturno središče. Do de- objektivno potrebna gradnja pred- Council on Tall Buildings and Ur- so Združene države Amerike izgubi- sete obletnice napada na WTC naj bi vsem zaradi zgoščanja grajene ban Habitat (CTBUH)). Nezavezujoč le leta 1998 (Sears Towers, 442 me- bila končana in dostopna vsaj park strukture; to je tudi eno glavnih na- dogovor v Severni Ameriki in Evro- trov), ko sta bili v Kuala Lumpurju in muzej. Stolpnica WTC 1 naj bi bi- čel Organizacije združenih narodov. pi določa, da naj bi bila najnižja vi- zgrajeni stolpnici Petronas Towers la končana do leta 2013. Območje Hkrati je gradnja stolpnic nujno po- šina stolpnic 150 metrov. Stolpnice, (452 metrov). Še pred kratkim je bi- oblikujejo priznani svetovni arhitek- trebna zaradi koncentracije kapita- višje od tristo metrov, pa se pojmu- la najvišja končana stolpnica na sve- ti: David Childs (WTC 1), Norman la in storitev. Zanimivo, vendar skrb jejo kot »supertall« ali supervisoke. tu Taipei 101. Zgrajena je bila leta Foster (Stolpnica 2), Richard Rogers zbujajoče je, da se arhitektura stol- Večnadstropne stavbe, ki so visoke 2004 in meri 504 metre. Nedavno (Stolpnica 3), Fumihiko Maki (Stol- pnic v svojem bistvu od izuma, torej najmanj dvanajst etaž oziroma 35 pa je z več kot 800 metri oziroma pnica 4), Kohn Pedersen Fox Associ- od konca 19. stoletja, ni bistveno metrov, so po podatkih mednaro- 162 nadstropji postala rekorder ates (Stolpnica 5), Santiago Calatra- spremenila, čeprav se je v tem času dne institucije Emporis opredeljene med najvišjimi stavbami stolpnica va (transportna postaja), Frank Geh- zelo spremenil način življenja in de- kot visoke stavbe. Burj Dubai v Dubaju arhitekturnega ry (kulturno središče). Pri vseh pro- la. Tehnološko so stolpnice seveda Od leta 2006 je vse prepoznavnejši biroja Skidmore Owings and Mer- jektih bodo upoštevali najzahtevnej- boljše in naprednejše, vendar sta ugledni mednarodni natečaj eVolo, rill. Višina Burj Dubaia je bila zara- še standarde glede trajnostnega osnovna konfiguracija in načrtova- katerega namen je odkrivanje naja- di močne konkurence dolgo velika oblikovanja in varnostnih sistemov. nje ostala večidel enaka. Večino vantgardnejšega oblikovanja, ki naj skrivnost. Tekma bi se v Kuvajtu s stolpnic sestavljajo enake etaže, po- bi na novo določilo arhitekturo ver- stolpom Nakheel Tower nadaljevala ložene druga na drugo po vertikali, tikalnih struktur v novem tisočletju. proti tisoč metrom, če ne bi vmes pri čemer težijo k čim boljšemu tlo- Na ta natečaj prispejo številni sko- posegla finančna kriza. risnemu izkoristku. Poleg tega smo rajda nepredstavljivi projekti, ki bo- Pomembnejša od tekme v vzpenja- bili zadnja leta priča nastanku več do morda počasi le vplivali na zelo nju v višino je vloga stolpnic v lokal- sto stolpnic, ki so bile zgrajene brez želene spremembe. nem urbanem okolju - njihova ume- kakršnegakoli občutka za okoliški Po podatkih ugledne japonske arhi- stitev v lokalni kontekst, kakovost kontekst in tudi za okolje. Posledica tekturne revije a+u (5:10) je leta bivanja za uporabnike in navseza- je človeškemu merilu in uporabni- 2003 Azija po številu visokih zgradb dnje prepoznavna vloga stolpnice kom odtujena visoka stavba, ki krat- prvič prehitela Severno Ameriko. Po kot mestne in državne ikone. Neka- koročno zadovoljuje predvsem po- svetu je bilo v zadnjih petih letih tere stolpnice ne glede na višino s trebe investitorja, saj mu prinaša fi- zgrajenih več kot dva tisoč stolpnic, svojo arhitekturno zasnovo presega- nančni dobiček. Zato je potreba po ki merijo več kot sto metrov oziro- jo stolpnice s povprečno zasnovo. redefiniranju stolpnic čedalje večja ma so višje od trideset nadstropij. Zato so pomembne mestne ali dr- in pomembnejša. Kritične študije o Za mesto z največ stolpnicami, ki žavne ikone in hkrati generatorji tem, kaj naj bi sodobna stolpnica merijo več kot sto metrov, še vedno različnih dodatnih družbenih, kul- uporabnikom ponudila, nakazujejo velja New York (700 objektov meri turnih in gospodarskih sprememb v PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

55 Z DOVOLJENJEM DRUŽBE SILVERSTEIN PROPERTIES Z DOVOLJENJEM DRUŽBE SILVERSTEIN

okolju. To so gotovo stolpnice 30 St SLOVENSKE STOLPNICE Mary Axe v Londonu arhitektov Fo- Zaradi različnih urbanističnih in 2. ster + Partners, Turning Torso San- kulturnih dejavnikov je bila Evropa tiaga Calatrave v Malmöju na Šved- pri gradnji stolpnic od nekdaj bolj skem, Tore Agbar Jeana Nouvela v zadržana. Po številu stolpnic še ve- Barceloni, Aurora Place Renza Piana dno izstopa Frankfurt, posamezne v Sydneyju, Burj al Arab Toma Wri- četrti s stolpnicami pa v zadnjem ghta (Atkins) v Dubaju, CCTV Rema času rastejo v številnih metropolah, Koolhaasa v Pekingu ... S temi stav- od Londona, Pariza, Dunaja do Mi- bami se ljudje in podjetja identifici- lana. Trenutno je pri gradnji stol- rajo, to pa pomeni dodatne pozitiv- pnic v Evropi najdejavnejša Moskva, ne gospodarske spodbude. saj ima kar tri najvišje stavbe v Med zanimivejše, vendar zdaj usta- Evropi, v Evropski uniji pa prednja- Z DOVOLJENJEM DRUŽBE SILVERSTEIN PROPERTIES Z DOVOLJENJEM DRUŽBE SILVERSTEIN vljene projekte, ki so napovedovali či London. Commerzbank v Frank- uporabne kakovostne spremembe furtu arhitektov Foster + Partners, pri snovanju stolpnic, med drugimi stolpnica zgrajena leta 1997, je še sodijo projekti Pritzkerjevih nagra- vedno najvišja stavba EU in hkrati jencev (prva stolpnica švicarskega velja za prvo ekološko stolpnico na biroja Herzog de Meuron v New Yor- svetu. Do leta 2012 je predvideno, ku - 56 Leonard Street, Russia Tower da bosta v Parizu zgrajena Hermi- v Moskvi arhitekta Normana Foster- tage Plaza (323 metrov, arhitekt ja) in nekaterih drugih najuglednej- Norman Foster) in Tour Generali ših arhitektov (stolpnici španskega (318 metrov, arhitekti Valdot et Pi- arhitekta Santiaga Calatrave Chica- stre), v Londonu pa naj bi bil do go Spire v Chicagu in 80 South Stre- olimpijskih iger končan Shard Lon- et v New Yorku). Podobno je tekmo- don Bridge (310 metrov, arhitekt vanje v seganju v višino zaradi fi- Renzo Piano). nančne krize zastalo na prelomu ti- Pred več kot letom dni so slovenske sočletja, torej konec devetdesetih let medije vsak dan polnile novice o prejšnjega stoletja. Projekti, ki naj bi bližajočem se valu gradnje najmanj postali ikone, Millenium Tower v dvajsetih stolpnic, ki naj bi po vsej Londonu arhitektov Foster + Par- državi zrasle v prihodnjih petnaj- tners, Tour sans Fin v Parizu arhitek- stih letih. Od sedemdesetih let prej- ta Jeana Nouvela (420 metrov, to naj šnjega stoletja novih stolpnic v Slo- bi bila najvišja stolpnica v Evropi), veniji tako rekoč ni bilo, v prvi po- 495 metrov visok stolp v Melbournu lovici predlanskega leta pa ni minil arhitekta Harryja Seidlerja, niso bili teden brez razprav o načrtovanih nikoli udejanjeni. megalomanskih gradnjah. Danes, PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

3. 3. Commerzbank je prva uradna ekolo- ška stolpnica na svetu. Zgrajena je bila leta 1997 po načrtih biroja Fo- ster + Partners. Je najvišja v EU. Za- znamujejo jo vrtovi v korpusu in teh- 56 nologija, ki pripomore k zmanjšanju energije, potrebne za ogrevanje in hlajenje. Šestdeset metrov široka stolpnica ima trikotno obliko, na sre- dini pa je osrednji atrij. Volumen stolpnice je na vsaki strani na različ- nih mestih prekinjen, s čimer je telo stolpnice stanjšano, ustvarjeni so vrtovi, hkrati pa takšna oblika zagotavlja več naravne osvetlitve notranjih prostorov in manjšo rabo luči. Prav tako imajo uporabniki lepši pogled na visoke vrtove in na mesto. Zaradi podpornih stebrov v vrtovih je bila stolpnica zasnovana z jekleno in ne s cenejšo betonsko konstrukcijo. To je tudi prva stolpnica v Nemčiji, kjer je bilo jeklo glavni konstrukcijski material. 4. Tour Signal arhitekta Jeana Nouvela bo nova stolpnica v Parizu, v poslov- nem območju La Defense, in bo nje- gov novi arhitekturni simbol. Ozna- čevala bo začetek prenove celotnega območja La Defense z namenom ustvariti energetsko varčnejši me- stni predel.

IAN LAMBOT 5. Tour Signal ima zanimivo arhitekturno zasnovo s štirimi vertikalnimi ko bi številne takrat napovedovane Pirš), ki bi zelo vplivale na spreme- skinda, Zahe Hadid in Arate Isoza- prekati, od katerih ima vsak velik stolpnice že morale imeti gradbe- njeno dogajanje v Ljubljani in spre- kija; najvišja naj bi merila 220 me- atrij oziroma loggo. V duhu historič- ne jame, se o marsikateri od njih menjeno podobo mesta, za zdaj trov. Najvišja stavba v Avstriji je nih italijanskih loggi bodo tudi Si- ne govori več. Slovenske stolpnice, kljub dvema odprtima gradbišče- Millennium Tower z 202 metroma gnalove loggie močno obarvane, to ki so bile predstavljene javnosti, pa ma ni videti še nič. Vendar je bilo arhitektov Gustava Peichla, Borisa pa bo zagotavljalo zanimive socialne ne bodo dosegale sto metrov oziro- za stolpnico investitorja S1, ki jo Podrecce in Rudolfa Webra, sicer interakcije in naravno osvetlitev no- ma trideset nadstropij. Najvišja projektirajo Ofis arhitekti, po bese- pa je v Avstriji še devet stolpnic, ki tranjih prostorov. Obarvane loggie predvidena stolpnica v Sloveniji naj dah projektantov nedavno izdano merijo več kot sto metrov. bodo vidne iz okolice, zaradi česar bi bila Emonika s 97 metri. Zgolj gradbeno dovoljenje. bo identiteta objekta edinstvena. 6. The Shard, stolpnica italijanskega arhitekta Renza Piana v Londonu, ki Finančna kriza je gradbeništvo po vsem svetu zelo naj bi bila končana leta 2012, bo ena najvišjih stolpnic v Evropi in ohromila. V zadnjih dveh letih je bila ustavljena najvišja v Angliji. Z drzno in vpadlji- vo obliko, ki izhaja iz zgodovine gra- gradnja več kot dvesto stolpnic višjih od 35 dnje stolpov, ki so ob vznožju široki in se nato ožijo, bo spremenila pa- metrov, več kot petsto projektov pa je bilo v celoti noramo Londona in postala prepo- znaven simbol v svetovnem merilu. odpovedanih. Po besedah arhitekta bo stolpnica zasnovana trajnostno, in to v huma- kot zanimivost še podatek, da je v Zanimivo dogajanje se obeta tudi v ZELENE STOLPNICE nem, energetskem, ekonomskem in New Yorku 30-nadstropna stavba, Zagrebu, kjer je v zadnjih letih zra- Gradnja stolpnic je izjemno draga. tehnološkem smislu. visoka 110 metrov, stala že leta slo kar nekaj poslovnih stolpnic. Ugotovili so, da je ceneje zgraditi 7. Burj Dubai je najvišja stolpnica na 1899. Zdaj je najvišja stolpnica v Najvišja stolpnica v hrvaški prestol- dve stometrski stolpnici kot eno svetu. Ponaša se s samimi presežni- Sloveniji leta 1993 zgrajeni WTC v nici je za zdaj Eurotower, zgrajen dvestometrsko. Vendar so investi- ki: najvišja stavba, stavba z najvišji- Ljubljani, ki meri 18 nadstropij ozi- leta 2006, ki meri 97 metrov. Lani torji stolpnic očitno prepričani, da mi in najhitrejšimi dvigali, z najhi- roma 75 metrov. Danes se že gradi je bil izpeljan natečaj za 145 me- prostori v visokih stavbah zaradi trejšo vodno črpalko, najvišja stav- 90 metrov visoka nova poslovna trov visoko stolpnico hrvaške naf- ugleda, delno pa tudi zaradi izje- ba s stanovanji ... Cena gradnje je stolpnica Kristalna palača arhitek- tne družbe Crodux. mnih kvalitet, kot so neomejeni po- presegla 43 tisoč ameriških dolarjev tov Braneta Smoleja in Denisa Sim- Bosna in Hercegovina ima v Saraje- gledi, vseeno prinašajo dobiček. V za kvadratni meter. čiča v BTC Cityju, ki naj bi bila kon- vu najvišjo stolpnico na Balkanu - resnici se je v marsikateri stolpnici čana v začetku leta 2011. V Novi Avaz Twist Tower, ki z 41 nadstropji pokazalo, da prostori le niso bili v Gorici gradijo tri desetnadstropne meri 142 metrov (z anteno 172 me- celoti zasedeni in da se je z njimi stolpnice po načrtih birojev Ravni- trov). V Sarajevu pa sta bili leta pogosto trgovalo brez donosa, tudi kar Potokar, Prinčič arhitekti in Sa- 2006 zgrajeni še dve 117 metrov vi- v nekdanjem World Trade Centru v dar Vuga arhitekti ter stolpnico soki stolpnici Bosmal City Centra. New Yorku. Eda biroja Dans arhitektov. Od treh V Italiji od leta 1995 ni bilo nobene Stolpnice zaradi velikosti sodijo najbolj pričakovanih stolpnic v sre- nove stolpnice. Najvišja, ki meri med izjemno velike potrošnike dišču Ljubljane, Emonike in dveh 129 metrov, je v Neaplju. Leta 2014 energije in materiala. V duhu traj- stolpnic Severnih mestnih vrat (Ofis naj bi bile v Milanu končane tri nostnega razvoja bodo morali sno- arhitekti; Boris Podrecca in Sandi stolpnice arhitektov Daniela Lieb- valci stolpnic v prihodnosti veliko PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

4. 6.

57 STUDIO JEAN NOUVEL

5. RENZO PIANO BUILDING WORKSHOP, PH. WORKSHOP, RENZO PIANO BUILDING

7. STUDIO JEAN NOUVEL

bolj upoštevati načela do okolja pri- 120 milijonov dolarjev vredno pre- jaznih stavb. Nujna postaja gradnja novo naj bi stavbo spremenili v tako imenovanih zelenih stolpnic, energetsko učinkovitejšo in do oko- ki so zasnovane po načelih pasivne- lja prijazno. ga oblikovanja stavb. Zanje so zna- Poleg različnih posamičnih izstopa- čilni naravno prezračevanje, upora- jočih stolpnic danes izjemno velik ba dnevne svetlobe, uporaba sonč- dotrajan stavbni fond sestavljajo ne in vetrne energije, vertikalna številne stare stanovanjske stolpni- ozelenitev, toplotne črpalke, zmanj- ce po vsem svetu. Zgrajene so bile v šanje porabe energije ... Udejanja skladu z danes zastarelimi standar- se že zamisel, da bi bile stolpnice di, prostorskimi, konstrukcijskimi tudi male elektrarne. in tudi energetskimi. Zanimive in Prav tako je vse zanimivejša preno- uspešne prenove celih sosesk stol- va starih stolpnic. Prav zdaj prena- pnic iz sedemdesetih let prejšnjega vljajo slavni The Empire State Buil- stoletja so brez izseljevanja stano- ding v New Yorku, ki je od leta 1931 valcev že izpeljali v Berlinu. Izje- do 1971 s 102 etažama in 448 metri mno kakovostno prenovo stano- veljal za najvišjo stavbo na svetu. S vanjskih blokovnih sosesk so zasno- AHEILNER PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

8. 9.

58 NIGEL YOUNG NIGEL YOUNG

11. poteka ravno v obdobju gospodar- 8. Leta 2003 je bilo izdano vladno ske in finančne krize. Od lani, ko je dovoljenje za gradnjo stolpnice bilo po vsem svetu ustavljenih veli- 30 St Mary Axe arhitekturnega ko že začetih projektov, je nastala biroja Foster + Partners, visoke množica zaprtih gradbišč, ki pome- stolpnice v londonskem finanč- nijo resno težavo in motnjo v pro- nem predelu, ki ima močno arhi- storu. Prav zaradi takšnih primerov tekturno podobo nizkih stavb, z v kriznih obdobjih bi bilo smotrno namenom, da se območje bolj premisliti o začasnih faznih ukre- razvije. Stolpnica, ki jo odlikuje pih, ki bi zagotovili ureditev gradbi- netipična oblika, je v pritličju zelo šča vsaj do kote 0 (pritličja), saj bi to spoštljiva do javnega historične- zagotavljalo nemoteno uporabo ga ambienta in je postala ikona mestnih površin. Londona ter spodbuda za razvoj Kljub ustavitvi številnih projektov območja. Zaradi nenavadne oblike zaradi finančne krize, kljub terori- se je je prijel vzdevek Gherkin ali stičnemu napadu na WTC v New po slovensko kumara. Yorku, predvsem pa zaradi nadalj- 9. Stolpnica ima kljub zakrivljeni Ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp se na izjemni lokaciji razprostira zeleno naselje Perovo, njega zgoščanja prebivalstva in sto- obliki ukrivljeno samo eno steklo, ritev v mestih bo načrtovanje stol- in sicer na vrhu. V zadnji, 40. etaži, 6 dvojčkov in 6 samostojnih hiš. Naselje hiš je le dobrih 20 minut od Ljubljane, ob kulturno

AVTORJI PROJEKTOV, EVOLO PROJEKTOV, AVTORJI pnic še naprej velik izziv. Vprašanje je pod stekleno kupolo restavra- bogatem, zgodovinskem mestu Kamnik, kjer je vse na dlani. Širni gozdovi, cvetlični park pa je, ali bo z manj denarja mogoče cija. Zato vozijo dvigala le do 34. graditi kakovostnejše stolpnice. V etaže, od tam pa je do 39. etaže Arboretum Volčji Potok, igrišče za golf, Naravni zdravilni gaj v Tunjicah, Stari Grad, Terme 10. času, ko z denarjem ni bilo težav, nameščeno dvigalo na potisk. Po- Snovik, Velika planina, Kamniška Bistrica ali domači vrt je le nekaj možnosti za prijetno pri gradnji stolpnic ni bilo izjemnih leti se stavba hladi s prezračeva- prostorskih in arhitekturnih presež- njem, pozimi s pasivnim sončnim preživljanje prostega časa, rekreacijo in športne aktivnosti. kov, ki bi v splošnem izboljšali kako- ogrevanjem. vost bivanja in tako postali prepo- 10. Zmagovalni projekt eVolo 2010 znavne mestne ikone. Vsekakor so je Vertikalni zapor. Avtorji so štu- premisleki o človeških in prostor- dentje arhitekture iz Malezije. skih vrednotah ter o izzivih trajno- Projekt raziskuje možnosti obli- stnega razvoja stolpnic nujno po- kovanja zapora v zraku, kjer bi trebni. Višja kakovost grajenega lahko zaporniki bivali v »svobo- okolja, ki oblikuje naš življenjski dni« in produktivni družbi s prostor in vpliva na način bivanja, s kmetijskimi površinami in tovar- tem pa tudi na razvoj in prihodnost nami, ki bi oskrbovale mesto pod civilizacije, mora postati nujnost. zaporom. Dobra arhitektura stolpnic ne sme 11. Drugonagrajeni projekt eVolo biti več le dodatna možnost pri obli- 2010 avtorjev iz Indonezije se

AVTORJI PROJEKTOV, EVOLO PROJEKTOV, AVTORJI kovanju prostora, temveč osnovni imenuje Program za oživitev ha- standard. Dokazano je tudi, da do- bitata reke Ciliwung. Stavba je vali v francoskem biroju Lacaton le stavbe bolj v skladu s sodobnimi bro oblikovanje zvišuje družbeno, zasnovana kot naprava, ki bi zbi- Vassal, ki namesto rušitev predlaga energetskimi usmeritvami. ekonomsko in okoljsko vrednost in rala odpadke, čistila vodo in za- sistemsko prenovo stanovanjskih Stolpnice se navadno načrtujejo v je zato vanj vredno vlagati. Morda gotavljala stanovanja več tisoč stolpnic s prefabriciranimi elementi času velikega gospodarskega in fi- bodo slabe finančne razmere le ljudem. (komunalnimi vodi, balkoni, dvigali nančnega razcveta. Ker pa se recesi- ustavile nepremišljeno gradnjo v vi- ...), s čimer bi se izboljšal bivalni je ciklično ponavljajo in ker mega- šino in se bo na prvem mestu zna- standard vseh, pridobilo bi se nekaj lomanski projekti neredko izčrpava- šla kakovost. dodatnega prostora, prav tako bi bi- jo blagajne, marsikatera gradnja A PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

Razgledi Perovo Kamnik arhitektura prijetnega bivanja

Ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp se na izjemni lokaciji razprostira zeleno naselje Perovo, 6 dvojčkov in 6 samostojnih hiš. Naselje hiš je le dobrih 20 minut od Ljubljane, ob kulturno bogatem, zgodovinskem mestu Kamnik, kjer je vse na dlani. Širni gozdovi, cvetlični park Arboretum Volčji Potok, igrišče za golf, Naravni zdravilni gaj v Tunjicah, Stari Grad, Terme Snovik, Velika planina, Kamniška Bistrica ali domači vrt je le nekaj možnosti za prijetno preživljanje prostega časa, rekreacijo in športne aktivnosti.

Oglejte si naše spletne strani oziroma nas pokličite za več informacij: Sava IP, d.o.o. Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, tel.:+386 (0)1 430 41 51 in 300 98 91 [email protected], www.sava-ip.si, www.razgledi-perovo.si PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010 PROSTOR BOLEČINE IN SPOMINA 60

Poslovilni objekti so posebna tema arhitekture, ki je močno simbolno zaznamovana. Zadnje slovo, prehod iz zemeljskega sveta v svet mrtvih, je občutljiva tema. Poslovilni objekti niso zgolj pokopališka infrastruktura oziroma sanitarni objekti, temveč javni prostor, namenjen posebnim obredom in zbiranju ljudi ob posebnih priložnostih ter zato pomenijo za arhitekte velik izziv pri snovanju. Nji- hovo oblikovanje mora biti brezčasno, podrejeno ustvarjanju trenutkov slovesa in spominov. Arhitektura, oblikovana z enostavno, a močno simbolno, nagovorno igro praznine, materialov, svetlobe, barv in pogledov v naravo, lahko ustvari izjemne posvečene prostore, ki predstavljajo diskretno ozadje za spokojno vzdušje. Poslovilne objekte ob pokopališčih so v Sloveniji začeli graditi v drugi polovici 19. stoletja. V mestih so v aktivno splošno rabo prišli po drugi svetovni vojni, saj so do takrat obrede ob pokojniku večinoma opravljali doma. Na množično gradnjo poslovilnih objektov je vplival leta 1984 sprejeti zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, ki predpisuje gradnjo poslovilnih objektov. Za slovensko kulturo ima v več pogledih izjemen pomen pokopališče Žale. Zaradi velike kulturnozgodovinske in umetniške vrednosti Žale veljajo za izjemen dosežek celo na svetovni rani. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1940 razvil obsežen kompleks v zelenju s simbolnim portalom z mogočnim stebriščem, ki ločuje mesto živih od mesta mrtvih. Ustvaril je mesto mrtvih s subtilno postavitvi- jo objektov v prostor. Enajst različno zasnovanih poslovilnih kapelic je v prostor postavljenih tako, da omogočajo zasebnost svojcem. Premišljena zunanja ureditev pa ponuja prostor tolažbe in upanja ob zadnjemu slovesu. Plečnikova dediščina »Vrta vseh svetih«, kot ga je poimenoval sam, je določila izhodišče za gradnjo poslovilnih objektov po drugi svetovni vojni. V Sloveniji je bilo zadnja leta zgrajenih veliko poslovilnih objektov, a le peščica presega povprečje. Če se peljemo po slovenski krajini, v sklopih pokopališč opazimo veliko poslovilnih objektov, ki so večinoma arhitekturno na izjemno nizki ravni. Najpogosteje jih ne načrtujejo arhitekti, saj je objekt majhne kvadrature in nezahteven v tehničnem smislu. Pri načrtovanju te majhne arhitekture se prepogosto pozabi na ustvarjanje slovesnega prostora, v nekem smislu čiste arhitekture, namenjene zadnjemu slovesu, kjer se prostor prepusti čustvom.

LOKACIJA: NOVO MESTO AVTORJI: ALEŠ VODOPIVEC, NENA GABROVEC POKOPALIŠČE SREBRNIČE KRAJINSKA ARHITEKTURA: DUŠAN OGRIN, DAVORIN GAZVODA

------MIRAN KAMBIČ Pokopališče na izjemni lokaciji v smrekovem gozdu je zasnovano s spoštovanjem do krajine in hkrati z racionalnim in očiščenim jezikom kot nasprotje mehkobi narave, v katero posega. Objekti kompleksa so nanizani v monumentalni vstopni osi, od servisnih prostorov, ki omogočajo nemoteno delovanje kompleksa (uprava, cvetličarna, sanitarije), do osrednjega dela poslovilnega objekta, ki je deljen na intimnejši del z vežicami in javnejši del z dvorano in pokritim preddverjem. Vežice so nanizane v liniji, odprte na ozelenjene atrije, ki simbolno predstavljajo zadnji stik z zunanjim svetom. Poslovilna dvorana se z velikimi steklenimi odprtinami na eni strani obrača v naravo, na drugi pa se njen volumen ponovi v pokritem prostoru, zaključenem s kolonado stebrov. Notranja oprema zadržano nadgrajuje arhitekturno zasnovo z izbiro preprostih osnovnih materialov, kot so beton z vidno strukturo lesenega opaža, hrastov les, kamen in steklo.

------PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

Ana Struna Bregar Izbor najboljših poslovilnih objektov v Sloveniji 61

LOKACIJA: KOTLJE POSLOVILNI OBJEKT KOTLJE AVTORJI: ROBERT POTOKAR, ŠPELA KUHAR, BLAŽ BUDJA BLAŽ BUDJA

------BLAŽ BUDJA Poslovilni objekt v Kotljah na Koroškem stoji na skrajnem robu starega pokopališča, v osi drevoreda cipres. Zasnovan je kot poudarjena horizontala, ki se prostorsko podreja vertikali cerkve sv. Marjete. Grajeni volumen je dvodelno zasnovan kot prostor vežice s pripadajočimi servisnimi prostori in s pokritim predprostorom. Vežice je mogoče s pomično predelno steno razdeliti v dve manjši, z dvema ločenima vhodoma. Notranji prostor je v celoti izveden iz orehovega lesa. Svetloba v prostor diskretno prihaja z zenitalno osvetlitvijo iz svetlobnika na strehi. Pokriti prostor pred vežicami rabi kot obredni prostor ob zadnjem slovesu, preden pokojnika pospremijo na pokopališče. V osi drevoreda je na stranski fasadi izvedena freska z motivom solzic, ki simbolno poveže kraj s spominom v bližnji vasi rojenega Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca.

------PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

URBANI PROSTORI

LOKACIJA: ŠMARJE - SAP ARHITEKTURA: ARREA (MARUŠA ZOREC, POSLOVILNI OBJEKT ŠMARJE - SAP SODELAVCA: MITJA NOVAK, MAŠA ŽIVEC) MIRAN KAMBIČ

------MIRAN KAMBIČ Poslovilni objekt ob pokopališču nad vasjo Šmarje - Sap je nastal na podlagi vabljenega natečaja in je nadomestil stari objekt. Pokopališče, ki stoji na nagnjenem, neugodnem terenu, nima prepoznavne orientacije. Zato novi objekt vnaša v prostor novo orientacijsko os, ki se nadaljuje proti gozdu z novim drevoredom. Na enem koncu objekta, usmerjenem proti drevoredu, je zasnovana pokrita ploščad, predvidena za poslovilne obrede, hkrati je to tudi glavni vhod na pokopališče. Na leseni fasadi na ploščadi se na željo investitorja pojavi diskretni simbolni nagovor lesenega križa. Na nasprotnem koncu objekta je v objekt zarezan zamaknjen prostor, od koder se odpirajo pogledi na Grosupeljsko nižino in je namenjen predvsem trenutkom za osebno pomirjanje. Z vzdolžno podolgovato obliko objekt na eni strani tvori rob pokopališča, na drugi pa se z leseno členjeno fasado in vsemi javnimi prostori odpira proti naravi, kjer je ohranjen gaj različnih dreves. Dve vežici, ki sta zasnovani popolnoma introvertirano, preveva bela barva, v skupnih prostorih pa toplino ustvarjajo lesene obloge.

------PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

URBANI PROSTORI

LOKACIJA: TEHARJE ARHITEKTURA: LENA KRUŠEC, TOMAŽ KRUŠEC, POSLOVILNI OBJEKT TEHARJE SODELAVCA: MIHA ŽARGI, MATEJ NOLDA MIRAN KAMBIČ

------

MIRAN KAMBIČ Nov poslovilni objekt na teharskem pokopališču je nadomestil nekdanjega in je moral biti oblikovan v podobnih zunanjih dimenzijah kot prejšnji. Vseeno so potrebe po prostorskih zmogljivostih narekovale umestitev servisnih prostorov (pisarne, sanitarije in kuhinja) v kletno etažo. Izhodišče oblikovanja novega objekta je bilo ustvariti prostor kontemplacije oziroma miren prostor, namenjen obujanju spominov. Z uporabo osnovnih arhitekturnih elementov, kot sta zid in streha, ki čim manj sugerirata kakršnokoli simboliko, je bil oblikovan nevtralen objekt, v katerem imajo prednost predvsem čustva žalujočih. Kompozicija zidov in strehe je zasnovana tako, da pridejo najbolj do izraza lepi panoramski pogledi na okoliško krajino in da je očem ljudi, ki so v objektu, zakrito dinamično pokopališče. Poleg drzne, a vendar zadržane oblike estetsko vrednost objekta dopolnjujeta izbira in obdelava različnih materialov: lesa, lokalnega kamna, betona in žameta.

------PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

URBANI PROSTORI

LOKACIJA: KRAŠNJA POSLOVILNI OBJEKT KRAŠNJA ARHITEKTURA: OFIS TOMAŽ GREGORIČ TOMAŽ GREGORIČ ------

Neposredno ob pokopališču v kraju Krašnja, ki ga zamejuje dolg raven zid, je bil lani zgrajen nov poslovilni objekt s kapelo. S svojo obliko išče dialog med ortogonalnostjo pokopališča in naravno konfiguracijo spuščajočega se terena, v katerega je umeščen. Oblika objekta izhaja iz trajektorij pobočja, na katerem stoji pokopališče. Zunanja obodna stena kot krivulja ustvarja ločnico med gozdom na bregu in ploščadjo na ozelenjeni strehi objekta, sočasno pa je to glavni nosilni zid objekta. Servisni prostori (shrambe, kuhinja in sanitarije) so nanizani v notranjosti objekta vzdolž zunanje obodne stene. Poslovilna kapela je oblikovana kot posebna manjša krivulja, ki se naslanja na zunanji betonski obod. Občutek topline ji daje macesnova ritmično oblikovana stenska obloga, ki se pred zunanjo ploščadjo, namenjeno druženju, spremeni v veliko stekleno površino. Ta zagotavlja vizualni in fizični stik notranjosti in okoliškega prostora. Streha tvori lastno krivuljo in ustvarja nadstrešek pred kapelo. Križ lebdi nad poslovilnim prostorom. V prostoru predstavlja dinamični svetlobni element, in sicer kot svetlobno okno podnevi in kot žareč element ponoči.

------KREDITI

65 Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor, junij 2010

PRENOVITE SI DOM ZA NOVE ZGODBE

Z osebnimi ali stanovanjskimi krediti, prilagojenimi vam in vašim potrebam, si uredite dom v katerem boste z veseljem pisali svojo zgodbo. Preverite našo ponudbo na www.nkbm.si/krediti ali nas obiščite v najbližji poslovalnici, kjer vam bodo bančni svetovalci pomagali pri iskanju rešitve za vas. PRILOGA BIVANJE MLADINA 24 18. 06. 2010

66 SALON POHIŠTVA Interdom tudi v Celju! Interdom v Mariboru

VRHUNSKE NEMŠKE KUHINJE

* cena z aparati

Kuhinje po meri 2.900,- 4.548,-

let GARANCIJE

* cena z aparati Kuhinje po meri

SSiijjaajj!! 3.100,- 5.105,-

let GARANCIJE

DARILO OB NAKUPU